Revija EOL 75

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

75

december 2012

2013 V ekipi EOL-a, Zelene Slovenije in Fit medie vam v novem letu želimo obilo dobrih poslovnih zgodb in pozitiven premik v zeleno.

Zeleno 2013!

Poslovna pričakovanja 2013: Več skrbi kot dobrih pričakovanj Slopak & Papir Servis: Klobčič je zelo zamotan Izrabljena motorna vozila: Dovolj čakanja, ministrstva naj se zganejo Bioplinarne: V Sloveniji jih je vse več, nasprotovanj tudi Intereuropa: Finančna stabilnost je temelj za nov razvoj koncerna Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Delivering solutions.

DB Schenker - naša logistična podpora zagotavlja

Promocija

prave rešitve ob pravem času

Slopak & Papir Servis

Z

nova je namreč odprta vroča zgodba, ki jo že nekaj let pišeta Slopak in Papir Servis. Še nedolgo tega naj Slopak ne bi mogel prekiniti zanj poslovno škodljive pogodbe s Papir

EOL foto: Rok Tržan

ar dve uredbi, obe težko, malo tudi s strahom pričakovani, je MKO poslal v branje in razmislek pred koncem leta. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb naj bi končno odpravila nemoč komunalnih podjetij in občin, ko gre za določanje realnejših cen komunalnih storitev. A še preden je predlog sprejet, se je že vzdignil vihar. Prve predloge višjih komunalnih cen nekateri občinski sveti zavračajo, na protestih revoltirani občani opozarjajo, da je truplo vrženo v morje. Prvo vprašanje. Kako je javnost obveščena o upravičenih vzrokih za dvig komunalnih cen in za postopno odpravo bednega položaja, v katero je bila potisnjena komunalna infrastruktura?

In drugo vprašanje. Koncesionarji so MKO pri pripravi Uredbe opozarjali, da zdajšnja dikcija predloga pomeni konec javno zasebnega partnerstva v Sloveniji, saj ni opredeljen način za povrnitev investiranega kapitala. Medtem ko državni sekretarji medresorsko usklajujejo nov model javno-zasebnega partnerstva, saj bo brez teh virov težko sfinancirati nekatere naložbe, jo Uredba maha po svoje. Morda bo mag. Franc Lenarčič kot odgovorna oseba pojasnil, zakaj tako. No, URKO pa je v osnutku. To pomeni, da je zdaj zares priložnost za pokritje lonca, v katerem prekipeva. Na primer. Prons preprosto sporoči CEROZ-u v Hrastniku, da ne bo odpeljal odpadnih sveč, čeprav bi jih moral. Ali pa – pri komunalnih podjetjih se spet nabira odpadna embalaža, ker se sheme ne morejo dogovoriti, kdo mora odpeljati embalažo in kolikšni so deleži. Ob tej zmedi, ko je po mnenju stroke shem v Sloveniji preveč, je menda RECIKEL kot nova družba pridobila okoljevarstveno dovoljenje.

Bo ARSO to pojasnil? Zakaj?

Bioplinarne

Č

e ne bi bilo afer in konfliktov, nastajajo predvsem zaradi spontanega revolta občanov ali civilnih iniciativ, bi bioplinarne kot energetski objekti tiho rasle po slovenski zemlji. A zadnje čase je nesporazumov vse več.

Saj je tudi bioplinarn vse več. V tem trenutku, kot pojasnjuje MKO, pridobiva okoljevarstveno dovoljenje 10 bioplinarn. Miran Hrženjak iz Skupine Keter odpira vrata za nove bioplinarne. Vendar načrtovanje in postavljanje bioplinarn v prostor ne more več mimo strokovne in civilne javnosti. Nedvoumno besedo morata reči tudi okoljska in energetska politika. A kako doseči soglasje različnih interesov? Kar brez pogovorov? To, da se nekateri upravljavci in načrtovalci bioplinarn skrivajo pred javnostjo, je slaba popotnica za projekte, ki so v Sloveniji okoljsko in energetsko upravičeni.

Jože Volfand, glavni urednik

december 2012

K

Servisom. Ta pogodba naj bi Slopak pahnila v rdeče številke in dva Slopakova partnerja bi lahko zdaj družbo pahnila v stečaj, saj jima dolguje okrog 2 milijona evrov. Toda nedavno sta Slopak in Papir Servis podpisala, po naših informacijah, ekskluzivno pogodbo o poslovnem sodelovanju, ker je Papir Servis ponudil najboljše pogoje, konkurenca pravi, dumpinške cene. A Slopak ni le v izgubi, izgublja tudi na trgu. Najbolj trdna postavka v zadnjih letih je v Slopaku predsednik nadzornega sveta Srečko Bukovec. Morda je čas, da pojasni, kako bo Slopak prilezel na zeleno vejo in zakaj je dopustil, da je voz tako zavozil.

Mnenja o zanimivem partnerstvu Slopaka in Papir Servisa objavljamo v reviji. Slopak kot shema z največjim tržnim deležem pri ravnanju z odpadno embalažo v državi potrebuje domišljen poslovni koncept in načrt, ki ji bo dolgoročno omogočal stabilno rast, ne pa životarjenja. Ali ni to tudi interes lastnikov, ne zgolj tistih, ki želijo urejen in učinkovit sistem ravnanja z OE?

Uvodnik

MKO

75

MKO, Slopak & Papir Servis in bioplinarne

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Več skrbi kot dobrih pričakovanj

Glavni urednik: Jože Volfand

10 Gospodarstvo želi primerljive pogoje poslovanja

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si

12 Na embalaži ne bo več komercialnih zavajanj 14 Starejši potrebujejo nove embalažne rešitve 17 V novo leto z optimizmom

Uredniški odbor: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos)

18 Od boja proti ponarejanjem do razvoja avtentifikacije

Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

28 Dovolj čakanja, ministrstva naj se zganejo

Celje, december 2012 Naklada 3100 izvodov

22 Medresorske priprave na nov model 24 Klobčič je zelo zamotan 26 Javna komunalna podjetja so privilegirana

32 Saj ni res, a na žalost je 34 Priložnosti iščemo v tujini, doma pokop stroke

sebina

4 75

EOL

Impresum

Revija je brezplačna.

36 Interseroh in trajnostni razvoj

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

39 Premaz, ki absorbira elektromagnetno valovanje

40 Priročna univerzalna stiskalnica za odpadno embalažo 42 V Sloveniji jih je vse več, nasprotovanj tudi Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

46 Ljubljana tretjič za evropsko zeleno prestolnico

53 Z novo tehnologijo do CERODITA 54 Do vodilne izobraževalne institucije v regiji Alpe-Jadran 55 Otvoritev linije BACOM za predelavo biološkega blata 56 Finančna stabilnost je temelj za nov razvoj koncerna 58 (Ne)zelene navade 58 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

pri izdajanju revije EOL:

• Gorenje Surovina d.o.o. december 2012

Stavbe, pisarne

Hiše

CHP

48 Vlaganja v pametna omrežja je veliko, organiziranosti premalo 50 »Imamo najmanjšo porabo vode na vozilo v Skupini«

Partner

Centralna elektrarna

Promocija:

Hranilniki energije

Mikro turbine

Gorivne celice

Industrijski objekti

Virtualne elektrarne

Vetrne elektrarne

Četrti največji ameriški proizvajalec vin, Bronco Wine Co., bo od sedaj naprej ponujal svoje vino tudi v 187-mililitrskih PET-plastenkah za enkratno serviranje. Za ta korak so se odločili, ker želijo prodreti na trg prodaje na drobno na letalih. Podjetje je že opazilo izjemno rast prodaje na drobno in na letalih. Potrošniki so toplo sprejeli priročno embalažo, ki omogoča ponovno zatesnitev s pomočjo aluminijastega pokrovčka. Vino v PET-plastenkah se lahko prodaja v parkih, na koncertih, prav tako pa naj bi bile tudi letalske družbe zelo naklonjene lažji in bolj trajnostni embalaži. »Plastenka je priročnejša, lažja in se lahko 100-odstotno ponovno uporabi,« je povedal Fred Franzia, predsednik družbe. »PETplastenke so kar 6-krat lažje od steklenic, niso lomljive in imajo manj odpadka.« Posamično 187-mililitrsko pakiranje se na trgu pakiranja vin kaže kot velik trend. V PET-plastenkah vidijo lažjo, visokokvalitetno alternativo steklu, ki znižuje porabo goriva in zmanjšuje stroške.

Embalaža iz odpadne plastike z dna oceanov Proizvajalec z zeleno vestjo Method je predstavil omejeno serijo mil v embalaži, ki je narejena iz reciklirane plastike.

A to še ni vse.

Mešanica vsebuje tudi odpadno plastiko, ki je bila zavržena v ocean.

Posebna embalaža omejene serije je namenjena milu, ki predstavlja dva izdelka v enem – milo za roke in detergent za pomivanje

Inovativen dizajn za kozmetične tube Tube Polyfoil podjetja Neopac s hladno koničnimi nanašalci zagotavljajo estetiko in priročnost. Kovinska konica je visokega sijaja in ergonomske oblike. Tuba Polyfoil omogoča zanesljivo zaščito pred zunanjimi vplivi, lahko se jo reliefno preoblikuje, potiska z vročim tiskom ali dodela z visokokakovostnim tiskom. Kot take so izjemno primerne za primarno embalažo bogatih serumov in krem, namenjenih negi občutljivih delov obraza.

Hladna konica v kombinaciji s kremo poveča učinek na koži ter zmanjša gube in otekline na predelih okoli oči in ustnic.

Konica zagotavlja enakomeren nanos, prav tako pa omogoča, da si vsebino vtremo v občutljive predele na obrazu.

Spet nova preobleka za dietno kolo Podjetje Ardagh je za blagovno znamko Diet Coke oblikovalo posebne ekstrudirane 250-mililitrske aluminijaste stekleničke, za dizajn pa je, tokrat že drugič, poskrbel ekstravagantni francoski modni oblikovalec Jean Paul Gaultier. Stekleničke že same po sebi združujejo lepoto in lahkotnost

Snaga odprla prve objekte na Barju V prvi fazi izgradnje novega kompleksa Snage so na Barju uredili garderobno-sanitarni objekt, remontni objekt, skladišče in garažne prostore. Delavci, ki skrbijo za odvoz odpadkov, so dobili boljše možnosti za delo.

Vrednost zgrajenih objektov je 7,2 milijona evrov, prva faza kompleksa pa obsega 10.500 m2. V naslednjih fazah izgradnje je na tej lokaciji predvidena tudi nova poslovna upravna stavba in rušitev sortirnice kosovnih objektov, kjer se bodo dogradila parkirišča.

Med glavnimi razlogi za gradnjo novega kompleksa je poleg boljših razmer za delo tudi ta, da servisiranje komunalnih vozil v neposredni okolici stanovanjskih in zdravstvenih objektov s prostorskega, organizacijskega in okoljevarstvenega vidika za poslovanje Snage ni bilo več ustrezno.

5 75

posode. Znanstveniki ocenjujejo, da v oceanih letno konča več milijonov ton odpadne plastike, ki onesnažuje okolje, uničuje morski habitat in škodi morskim prebivalcem. Tako so se pri podjetju Method, ki tudi sicer vse svoje izdelke ponuja v embalažah iz reciklirane plastike, odločili, da prikažejo primer dobre prakse, kako lahko podjetja pomagajo reševati okoljske probleme in da obstajajo učinkovitejši načini kot uporaba surovih materialov. Podjetje je v ta namen vzpostavilo sodelovanje z lokalnimi prostovoljci dveh havajskih organizacij, ki so s plaž pobrali več ton plastike. Organizacijama bo namenjen tudi delež od prodaje izdelkov, saj si podjetje prizadeva k vzpostavitvi poslovnega modela in dobavne verige za zbiranje odpadne plastike iz oceanov. Podjetje je vzpostavilo tudi partnerstvo z reciklažnim podjetjem Envision Plastics, s katerimi so razvili nov reciklažni proces, ki omogoča predelavo odpadne plastike iz oceanov v visokokvalitetno plastiko, popolnoma primerljivo s surovo HDPE-plastiko.

EOL

Vino v plastenkah za enkratno serviranje

Na zgornji strani strehe nad parkiriščem so predvideni fotovoltaični sistemi, in sicer sončna elektrarna po celotni površini strehe, ki naj bi jo postavili v naslednjem letu.

Strešne površine bodo uporabili za lovljenje meteorne vode, ki se bo preko vertikalnih odtokov zbirala v podzemnih zbiralnikih vode.

Z zajeto deževnico bodo prali tovorna vozila.

V Izoli od vrat do vrat V Izoli so z decembrom poskusno vpeljali projekt Od vrat do vrat. Zbiranje plastične in kovinske embalaže na domovih ter spremljanje dejansko odpeljanih mešanih komunalnih odpadkov naj bi Komunali Izola pomagalo zaračunati občanom realno ceno ločenega zbiranja in odvoza odpadkov. Poskusili bodo le v dveh ulicah v Jagodju. Občani bodo ločevali odpadke na domu. Gospodinjstva so prejela brezplačni 240-litrski zabojnik modre barve z rumenim pokrovom za plastično in kovinsko embalažo, ki bo opremljen z elektronskim čipom in z namensko nalepko. Vsakdo bo torej plačeval komunalno storitev glede na dejansko oddane ostale odpadke. V Komunali Izola predvidevajo, da bodo na ta način bistveno zmanjšali količino ostalih odpadkov, za katere bo v prihodnje potrebno plačevati visoke stroške za odstranitev oziroma odvoz na uničenje. Uporabniki, ki so vključeni v sistem od vrat do vrat, prazno ter stisnjeno plastično in kovinsko embalažo odložijo v namenske zabojnike. Tako se zmanjša količina ostalih odpadkov, uporabniki pa zabojnik za ostale odpadke dostavijo na odjemno mesto v času odvoza, vendar le takrat, ko želijo, da se izprazni. Vozilo komunale pa bo prek čipa zaznalo vsako izpraznitev zabojnika, ki bo v prihodnje podlaga za obračun. Tako bodo nagrajena gospodinjstva, ki odpadke vestno ločujejo.

december 2012

Novosti

Kratko, zanimivo

6 75

EOL

Kratko, zanimivo Za stanovalce, ki sodelujejo v projektu, ni dodatnih stroškov namestitve in najema zabojnikov ter odvoza ločeno zbranih frakcij.

Udeleženci projekta bodo nagrajeni z biorazgradljivimi vrečkami za biološke odpadke. Če bo poskus uspel, ga bodo postopno uvedli na celotnem območju Izole.

Novosti pomočjo podobnih prigrizkov. Tako so izdali prav posebno pakiranje več vrst prigrizkov v potiskani kartonski embalaži s celostno podobo resničnostne oddaje. Bi tudi vi zamenjali običajne slane in sladke prigrizke z bolj naravnimi?

Karton PACKLINE daje logistične prihranke

Po odhodu Blaža Košoroka na HSE je prevzel mesto vršilca dolžnosti Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Samo Lozej. TE-TOL posluje z izgubo, saj ocenjujejo, da bo tudi to leto poslovanje končal z izgubo okrog 1,8 milijona evrov. Za prihodnje leto načrtujejo precej višjo izgubo, do 9 milijonov.

TE-TOL si prizadeva spremeniti pogodbe z dobavitelji in zagotoviti nižje cene energentov. Cena indonezijskega premoga, ki ima razmeroma nizko vsebnost žvepla, se na azijskem trgu zvišuje, prodajna cena elektrike v Evropi pa pada. V družbi bodo do marca novelirali strategijo. Prilagoditi se bodo morali zahtevam industrijsko-emisijske direktive, ki z letom 2016 določa nižje dovoljene vrednosti žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in praha v izpustih. Težave pričakujejo pri dušikovih oksidih, tako da bodo morali do leta 2016 oziroma ob morebitnem dogovoru o prehodnem obdobju do leta 2020 prilagoditi sistem čiščenja izpustov.

Med projekti v srednjeročnem obdobju je prva faza plinske elektrarne in morebiten projekt sežigalnice odpadkov v povezavi s centrom za ravnanje z odpadki na Barju. Projekt sežigalnice odpadkov je odvisen od odločitev na državni ravni, saj bo šlo za državno javno službo. MKO se odločajo med različnimi možnostmi: da bi bila ena sežigalnica na ravni celotne države in da bi bili sežigalnici dve. Tudi pri naložbi v plinsko elektrarno je še več nejasnosti.

december 2012

V podjetju Europapier Slovenija na tržišču predstavljajo karton Packline. Izjemne karakteristike kartona so primerne za transportno embalažo predvsem svežih izdelkov. Vodoodporna transportna embalaža s polietilensko sredino je idealna zlasti za pakiranje ohlajenih, zamrznjenih in mokrih izdelkov.

Karton ohrani obliko in sestoj navkljub ekstremnim dejavnikom, kar je pomembno pri shranjevanju, transportu in zaščiti blaga.

Karton Packline ima certifikat za neposreden stik s hrano.

Samo Lozej

foto: Doris Kukovičič

TE-TOL z izgubo, v.d. direktor je Samo Lozej

TE-TOL v Ljubljani prek daljinskega ogrevanja zagotavlja toploto okoli 36 odstotkom prebivalstva. Cen to sezono še ne bodo zvišali.

Določitev cene ni odvisna od družbe. Fiksni del opredeljuje državna uredba, variabilni del, ki predstavlja okoli 27 odstotkov cene, pa se usklajuje glede na ceno energenta. Po podatkih podjetja je daljinsko ogrevanje cenejše le v Velenju (v povezavi s šoštanjsko termoelektrarno). Letna maloprodajna cena toplotne energije je v Ljubljani lani znašala

aluminija, embalaža pa že pobira nagrade.

Osnovni snežno beli premaz omogoča visokoločljiv ofsetni potisk za optimalno vizualno upodabljanje. Prav zaradi tega je mogoča realna upodobitev kožne barve.

Aluminijaste stekleničke z imenom Tattoo izražajo oblikovalčevo strast do poslikave telesa. Za ponovno sodelovanje z znanim oblikovalcem so se odločili zato, ker predstavljajo njihovo ciljno skupino mlade ženske s stilom, zato je, kot pravijo tiskovni predstavniki, moda integralni del njihove blagovne znamke.

Prav posebni prigrizki in resničnosti šov

Revolucionarna embalaža za sveže meso Podjetje Faerch Plast Ltd je predstavilo revolucionarno enoplastno embalažo

Britanska blagovna znamka Bush Grub se je specializirala za prodajo, kot jim sami pravijo, »čudnih in lepih sladkarij in prigrizkov«, kar vključuje tudi črve, čričke in hrošče, namočene v kokos. Takšnim prigrizkom se je priljubljenost izjemno zvišala zaradi, nam nepoznane, resničnostne oddaje I'm a Celebrity… Get me out of here, kjer znane osebnosti poskušajo preživeti v divjini, tudi s

z imenom MAPET II, ki predstavlja enakovredno tekmico ostalim posodam za meso, narejenim po večini iz večplastnih materialov. Industrija recikliranja plastike je več let nasprotovala uporabi večplastnih in laminiranih materialov za pakiranje hrane prav zaradi oteženega recikliranja, zato bi nov proizvod lahko v prihodnje predstavljal tudi standard, so prepričani pri podjetju.

URKO na okoljskem posvetu

Embalaža, izdelana posebej za potrebe pakiranja mesa, ima enake lastnosti kot večplastni materiali, izdelana pa je le iz enega substrata, ki se imenuje Mono Amorfen PoliEtilen Tereftalat (MAPET).

Mesna industrija je običajno uporabljala večplastne ali laminirane materiale za zagotovitev ustrezne zatesnitve s folijo.

Podjetje Faerch Plast je želelo razviti nov tip posodic, narejenih iz enega materiala, zaradi boljše vidljivosti zapakiranega izdelka, zagotoviti pa so morali enako tesnjenje kot pri laminatih. Tako so namesto vrhnje plasti uporabili manjšo količino posebnega lepila na robovih, ki je primerno tudi za uporabo v živilski industriji in omogoča enostavno zatesnitev. Obenem pa je količina lepila tako majhna, da ni tveganja kontaminacije toka odpadkov. Tudi dejstvo, da so posode narejene iz recikliranih materialov, pripomore k nižjemu ekološkemu odtisu. Uporabljeno lepilo, ki so ga v ta namen razvili pri podjetju, je bilo odobreno za neposreden stik z živilom pri temperaturah do 40 °C.

Jabolčnik v pločevinki z zgodbo Pri podjetju Oliver Winery se zavedajo, da k nakupu izdelka privabi prav embalaža.

Tako so novo 250-mililitrsko pločevinko za svoj jabolčnik Beanblossom Hard Cider prebarvali s svežimi, živahnimi barvami in jih dopolnili z zanimivimi zgodbami ekstravagantnih prebivalcev namišljenega mesta Beanblossom. »Vino mora delovati

dostopno, medtem ko je sam postopek iskren in zabaven,« je prepričan Bill Oliver, predsednik družbe. Lani so zaradi priročnosti svoj jabolčnik začeli ponujati tudi v 500-mililitrskih aluminijastih stekleničkah, ki so potiskane s 7-barvnim suhim ofset tiskom, pločevinke pa s šestimi barvami, prav tako z ofsetnim tiskom.

Okolju prijazna kavna blazinica Blagovna znamka Malongo Coffee spodbuja pravično trgovanje in ponuja ekološko kavo, zato stremijo tudi k uporabi okolju prijazne embalaže.

Trgu so s tem namenom predstavili kavne blazinice, ki so primerne za recikliranje, obenem pa dovolj vzdržljive, da ohranijo arome in preprečujejo kontaminacijo. Proizvajalca embalaže Walki in Korsnäs sta združila moči in izdelala prvo kavno blazinico na trgu, ki je popolnoma biološko razgradljiva oziroma primerna za predelavo. Blazinice so v celoti izdelane iz deviških lesnih vlaken. Medtem ko so pri podjetju Korsnäs izdelali papirnato embalažo, so pri podjetju Walki poskrbeli za poseben premaz – oxo-biorazgradljiv, nestrupen polimer. Blazinice so pakirane posamično, embalaža pa zagotavlja zaščito pred plini, vlago, paro in uhajanjem arome. Prav tako dopušča termično obdelavo, toplotno zatesnitev in potisk.

Poti za učinkovito Uredbo o komunalnih odpadkih – to je bila tema okoljskega posveta, ki ga je organizirala Fit media/Zelena Slovenija v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje. O aktualnih vprašanjih pri ravnanju s komunalnimi odpadki v Sloveniji je govorila Barbara Avčin Tržan (MKO), o vrzelih v sistemu ravnanja z odpadno embalažo in odgovornosti shem Mateja Mikec (Interseroh), o osnutku Uredbe in o interesu gospodarskih družb za kakovostno ravnanje z odpadki Vilma Fece (Gorenje), Uredbo je predstavila dr.

Lucija Jukić Soršak, na posvetu pa so govorili še o položaju komunalnih podjetij glede na predlagane rešitve v Uredbi in o usposobljenosti javnih služb za ločeno zbiranje, prevzemanje, razvrščanje in predelavo komunalnih odpadkov (organizacijski, tehnološki, ekonomski vidiki – s poudarkom na normativih).

7 75

EOL

nekaj manj kot 54 evrov na megavatno uro, v ostalih mestih pa je bila nad 80 evrov na megavatno uro.

Sponzorja okoljskega posveta sta bila Interseroh in Dinos.

Vihar ob predlagani noveli energetskega zakona Združenje slovenske fotovoltaične industrije – GIZ nasprotuje predlogu novele energetskega zakona, ki jo je objavil direktorat za energijo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor.

Menijo, da je zakon v navzkrižju z ustavo, direktivami EU, da je diskriminatoren, krivičen in nezakonit. Predsednik združenja Uroš Merc je celo prepričan, da si bo s tem Slovenija zaslužila nove kazni EU, za odškodninske zahtevke pa se lahko odloči tudi gospodarstvo.

Med spornimi določili združenja izpostavlja objavo javnega razpisa zgolj enkrat letno ob koncu leta, kar bi pomenilo uvedbo popolnega moratorija na obnovljive vire energije od uvedbe zakona pa vsaj do oktobra 2013, ko bi bil objavljen nov razpis za sredstva za spodbujanje rabe teh virov.

Po predlogu novele bi na javnih razpisih sredstva za podpore pripadla tistim obnovljivim virom, ki za svoje delovanje potrebujejo najmanj podpornih sredstev. To naj bi pomenilo favoriziranje zgolj določene tehnologije in ne vseh obnovljivih virov.

Ministrstvo pa se, tako ocenjuje, pri svojem delovanju naslanja na akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020, v katerem je morala Slovenija opredeliti deleže energije iz obnovljivih virov. Pri fotovoltaiki so cilji doseženi, postavljeni sicer za leto 2017, zato ministrstvo očitno ocenjuje, da je to industrijo potrebno ustaviti, je kritičen predsednik združenja.

december 2012

Novosti

Kratko, zanimivo

1 2 3

. Kaj je v tem letu najbolj vplivalo na vaše poslovanje in kako boste končali poslovno leto – boljše, slabše?

Slavko Raspotnik

. Kaj bi morala prednostno storiti vlada za gospodarsko rast in katere ovire odpraviti?

Vlada naj opredeli politiko do blagovnih tokov Janko Pirkovič, BTC:

1 Marjan Ivačič

Jure Fišer

foto: Rok Tržan

december 2012

Besede o krizi so že stokrat prežvečene, a krize ni nič manj. Kvečjemu več. Kot da tisti, ki bi moral slišati, vse presliši ali pa pozablja, da bo brez rasti realnega sektorja tudi državni proračun še bolj stanjšan, kot je že.

Kako torej v leto 2013? Direktorjem in menedžerjem smo postavili tri vprašanja:

. Kaj kaže povpraševanje na trgu za prihodnje leto?

foto: arhiv Fit media

foto: arhiv Fit media

Janko Pirkovič

foto: arhiv Fit media

EOL

75

8

2013 Več skrbi kot dobrih pričakovanj

. Leto 2012 zaključujemo s pozitivno rastjo poslovanja, saj so se prihodki letos povečali za dobre tri odstotke. To stabilno rast smo zagotovili predvsem s širitvijo poslov za SPAR Slovenijo. Zanj smo pričeli izvajati distribucijo za sveže meso, pridobili nove kapacitete za zamrznjeni program in širili storitve za njihove neprehrambene artikle. Najpomembnejša pa je pogodba z družbo Pernod Ricard, ki je ena izmed največjih ponudnikov žganih pijač in vina na svetu. Od novembra dalje skladiščimo njihove izdelke na 1.600 m 2 in jih distribuiramo po Sloveniji, v države bivše Jugoslavije in Albanijo. V letošnjem letu smo pridobili še nekaj novih poslovnih partnerjev, in sicer: distribucijo artiklov na mejne prehode za družbo Regal GH, skladiščenje in distribucijo za PP (alkoholne pijače), Banex in Apipak. Povečali pa smo tudi poslovanje z zamrznjenimi artikli za KZ Metliko. Nadaljevali smo z investicijami v informacijsko tehnologijo, predvsem s prenovo sistema upravljanja s transportom, nadgradnjo elektronskih izmenjav podatkov s poslovnimi partnerji in implementacijo informacijske podpore za spremljanje učinkovitosti zaposlenih.

Velika pozornost je bila namenjena stroškom, ki zaostajajo za rastjo realizacije, kar je tudi posledica urejenih odnosov z glavnimi dobavitelji: prevozništvo Kobal, Jungheinrich, Mentek in sistemi EES. Veliko racionalizacij je bilo uvedenih tudi v operativni d ejavnosti, kjer smo v letošnjem letu uvedli in na nivoju družbe in sindikata sprejeli spremembe sistema nagrajevanja. Nov sistem omogoča spremljanje in normiranje slehernega delavca za celotni delovni čas, kar omogoča pošteno plačilo za opravljeno delo.

2

. V letu 2013 predvidevamo na osnovi že sklenjenih poslov enako rast kot v letošnjem letu. Seveda pa so in bodo naše poslovne aktivnosti usmerjene v nove, relativno velike posle, predvsem v smeri pridobitve opravljanja naših skladiščnih in transportnih storitev v skladiščih trgovcev. Prepričan sem, da bomo ob upoštevanju naših referenc in sedanjega položaja na trgu pri tem uspešni. Nadaljevali bomo z nudenjem naših storitev za poslovne partnerje pri distribuciji blaga na južne trge.

Leto pa bo za nas prineslo kar nekaj pasti. Pri tem mislim na možnost odhoda večjih poslovnih partnerjev (multinacionalke) na Hrvaško, v Avstrijo ali na Madžarsko, kjer so že in se še gradijo nove skladiščne kapacitete. Tudi ob predvidenem vstopu sosednje Hrvaške v EU lahko pride do sprememb delovanja trgovcev v tej regiji. S kar nekaj partnerji imamo pogodbe za določen čas, velik pritisk pa je tudi na nižje cene naših storitev.

Logistični center torej stabilno raste in si utrjuje svoj položaj kot vodilni logist za naše storitve.

3

. Na področju logistike in prometa bo morala vlada narediti kar nekaj vsebinskih stvari: opredeliti celovito politiko do blagovnih tokov in koridorjev, ovrednotiti promet Luke Koper v povezavi z železniškim prometom, zagotoviti cestnim prevoznikom blaga in potnikov pogoje za konkurenčen nastop na trgu in opredeliti mrežo logističnih centrov.

Najboljša opcija je prihod ljudi iz Bruslja Slavko Raspotnik, Rotoprint:

1

. V podjetju ROTOPRINT smo v letu 2012 poslovali uspešneje kot prejšnja leta. Naše

9 3

.

Vsako leto nam postavljate to vprašanje in vsako leto lahko podam isti odgovor:

• manjše obremenitve plač s prispevki (več se bo zaposlovalo in država bo ne glede na znižanje obremenitve plač dobila več denarja v blagajno), • večje davčne olajšave in boljše pogoje za vstop tujih vlagateljev (administrativne ovire, visoka obdavčitev dela), • manj komplikacij in hitrejše pridobivanje dovoljenj za gradnjo, • zmanjšanje števila občin (sedaj imamo še več tistih, ki mislijo, da imajo oblast v svojih rokah).

Naj na koncu odgovora, kaj bi morala storiti vlada, dodam to, kar je danes jasno vsakemu Slovencu, ki ima to državo vsaj malo rad. Vlada in vsi župani glavnih mest bi morali odstopiti, ker ne delajo za državljane te naše lepe države, temveč za svoje interese. Večina politikov je v kazenskih postopkih, mnogo jih je, ki imajo ponarejena spričevala, kriminalcev sploh več ne zapiramo, ampak jih spuščamo na svobodo, tisti, ki pa delajo pošteno, ne morejo več živeti, saj nimajo od česa. Najboljšo možnost v tem trenutku vidim v odstopu vseh politikov in prihodu novih ljudi iz Bruslja, ki ne bi bili obremenjeni s preteklostjo in bi znali Slovenijo popeljati v prihodnost.

Na obisku smo imeli otroški vrtec Vrba iz Zelene jame v Ljubljani. Prišlo je 60 otrok, da bi si ogledali, kakšna je proizvodnja embalaže za prehrano in kako se na koncu ta embalaža reciklira. Naj povem, da se je teh 60 malčkov, starih od 4 do 5 let, razumelo mnogo bolje kot naša vlada. Mislim, da sem s tem povedal vse.

75

za ravnanje z odpadki), ki ne zaposlujejo in večinoma celo neposredno škodijo okolju,

Naša politika, ne glede na to katera, se ne • pravično ceno odkupa (po potrebi subvencije, zaveda dejstva, da država brez dobre proiče tržna cena ni ekonomična) vseh surovin zvodnje ne more funkcionirati. Če samo (iz rudarstva, kmetijstva in ravnanja z varčuješ, nisi nič naredil. Potrebujemo razvoj, ostanki in odpadki – zlasti slednjih, ki z netehnologije in rast proizvodnje, ker bomo samo izkoristkom predstavljajo veliko grožnjo in na ta način lahko konkurirali na trgu EU in si v veliki meri že zastrupljajo okolje) in zelene s tem povečevali gospodarsko rast. energije,

EOL

2

. V letu 2013 ne pričakujemo bistvenih sprememb. Recesija se bo še nadaljevala in prva izboljšanja naj bi se pokazala šele v drugi polovici leta 2014.

mu pri njegovih vlaganjih pomaga z dobrimi krediti.

Proti stihiji trga pri odpadnih surovinah Marjan Ivačič, Vačo:

• kontrolirano ravnanje od vhoda preko predelave do izhoda – tudi za vse ostanke odpadkov, • dokumentiran odkup in predelavo vseh surovin in energije,

1

. Slabše odkupne cene, pritisk konkurence, • brezplačno dokumentirano začetno strokovno pomoč pri izboru in uvajanju orodij, ki zavajanje kupcev s strani konkurence in jo nudijo inštituti, ti pa morajo zagotavljati nelojalna konkurenca bodo seveda vplivali na nevtralen eksperimentalen preizkus vseh slabši rezultat. Slabši rezultat je posledica dejrazpoložljivih orodij in postopkov (inštituti stva, da na cenovno politiko odkupa odpadnih naj se financirajo samo s prodajo produktivsurovin bistveno vplivajo tuji kupci. Slovenci v nega znanja, ki se dokumentirano povrne svoji lasti praktično nimamo več predelovalnih preko prodaje surovin in energije). obratov za predelavo odpadnih surovin (svetla izjema je Paloma, ki se ne zanima za manjše Odpadne surovine so tako lahko generator kupce, Omaplast, Plasta in AD pa prav tako produktivnega zaposlovanja, ustvarjanja nodržijo nizke cene odkupa plastike). Noben voustvarjene vrednosti in s tem razvoja. plastični proizvod ni v trgovini cenejši od 10 EUR/kg, medtem ko predelovalci za PE-folije in PET-plastenke ponujajo največ 0,30 EUR/ kg. Ostale vrste odpadne plastike sploh nimajo cene – enako kot steklo. Če želimo, da nam odpadne surovine ne bodo zastrupljale okolja, jim Jure Fišer, Gorenje Surovina: postavimo ustrezno ceno in jih ne prepuščajmo stihiji trga. Na drugi strani je neekonomično . Poslovno leto bomo končali z manj prihodtujcem pod ceno predati surovine, namesto da ki in manj dobička kot lani, vendar še vedno bi jih predelali sami in s tem poskrbeli za razvoj nekoliko bolje od planiranega. Letos sta najbolj (zaposlovanje, nove dejavnosti in novoustvar- vplivali na naše poslovanje zmanjšani fizični jena vrednost. obseg proizvodnje v slovenski industriji in tu. Povpraševanje na področju odpadnih suro- jini ter padec/nihanje cen surovin med letom. vin se ne bo bistveno spremenilo. Podjetje Pomemben vpliv na poslovanje je imela tudi VAČO, d. o. o., ima »tržno nišo« v patentiranem zaostrena likvidnostna situacija v Sloveniji.

Administrativne ovire krojijo usodo podjetij

1

2

ročnem razvrščanju vseh pisarniških odpadkov in konec leta se že kažejo rezultati šestletnega dela. Med pisarniškimi odpadki (97 odstotkov papir in embalaža) ni odpadkov, ki jih ni mogoče predelati. Kalkulacije dokazujejo našo pravo pot, saj lahko s pravilnim zajemom že pri obstoječih cenah odpadnih surovin nudimo 10 odstotkov nižjo ceno odvoza od komunalnih podjetij in pisarnam izdamo potrjen evidenčni list. Evidenčni list je edini dokaz ekološke osveščenosti, ki pa ga komunalna podjetja zaradi napačnega zajema ne morejo izdati. Žal MOP kljub obveznim letnim poročilom ne objavlja pisarn, ki so predale največ odpadkov v predelavo.

Pomembno dejstvo je, da se država popolnoma napačno loteva problema reševanja gospodarske krize. Vse njihove dejavnosti temeljijo na varčevanju, namesto da bi sprejeli ukrepe, ki bi povečevali gospodarsko rast in s tem dali možnost novih delovnih mest (predvsem za mlade). Sprostiti je potrebno kreditni krč, ki vlada v vseh bankah. Največja, če lahko rečem svinjarija, ki se je zgodila, je to, da so banke kreditirale politično povezane tajkune in razne prijatelje, ki danes teh kreditov niso sposobni . Lokalna skupnost mora za svoj gospodarvrniti. Na stotine milijonov evrov denarja se ski in s tem socialni razvoj zagotoviti: je odpisalo in sedaj zaradi tega trpi celotno slovensko gospodarstvo. Tudi mnogi dobri • financiranje okolju varnih orodij za možnost zaposlovanja lokalnega prebivalstva namepodjetniki so zaradi tega v težavah, saj vsak sto negospodarnih naložb (orodja v centrih dober podjetnik potrebuje za seboj banko, ki

3

2

. Poglabljanje krize v letu 2012 bo imelo tudi negativne posledice za predvidevanja v letu 2013, saj so podjetja zelo rezervirana pri načrtovanju. Posledično nas skrbi planirani zmanjšan fizični obseg proizvodnje v industriji, saj bodo s tem prizadeti nabavni viri. Zagotovo bodo problemi tudi z nihanjem cen surovin.

3

. Pod nujno je potrebno vzpostaviti normalno delovanje bančnega sistema in odpraviti problem nelikvidnosti v slovenskem gospodarstvu. Ključno je tudi odpraviti vrsto administrativnih ovir, ki krojijo usodo mnogih podjetij. Predvsem na področju odpadkov je ta problem zelo prisoten. Čeprav je v zadnjem času opaziti bolj učinkovito delovanje ARSO in se vloge rešujejo pospešeno, so akutne potrebe tako velike, da je potrebno izdajanje dovoljenj še pospešiti. Zavedati se je treba, da lahko izdajanje dovoljenj pozitivno vpliva na investicije in nova delovna mesta.

december 2012

poslovanje temelji predvsem na dobrih poslovnih odnosih, sukcesivni dobavi artiklov in kakovosti naših izdelkov.

foto: www.shutterstock.com

Gospodarstvo želi primerljive pogoje poslovanja

Položaj papirno predelovalne industrije

10 75

Embalaža

Položaj papirno predelovalne industrije

Obvladovanje tveganj in varčevanja z energijo. To sta

bili temi, ki so ju postavili v središče 16. dne slovenskega papirništva in tradicionalnega,

39. mednarodnega letnega

simpozija Društva inženirjev in

tehnikov papirništva, domači in tuji menedžerji ter strokovnjaki

papirno predelovalne

industrije. Srečanje sta pripravila panožno združenje pri GZS in DITP, o aktualnem

položaju panoge pa je govorila Jožica Stegne, predsednica

UO Združenja za papirno in

papirno predelovalno industrijo

december 2012

– panogi že nekaj let ni lahko.

Papirna industrija je lani poslovala z izgubo kljub rasti prihodkov, proizvodnja je bila nižja, zmanjšalo se je število zaposlenih, radeška papirnica je v stečaju, povpraševanja na trgu je manj. Kakšna bo bilanca ob koncu tega leta in kaj najbolj vpliva na poslovanje panoge?

Tudi letos se nadaljuje upad povpraševanja, posledično s tem pa znižanje obsega kapacitet v Evropi. Po podatkih CEPI (Confederation of European Paper Industries), katerega član je tudi slovensko združenje za papirno in papirno predelovalno industrijo, je bilo v devetih mesecih letošnjega leta proizvedenih 69,3 milijona ton papirja in kartona, kar je za 2,4 odstotka manj glede na isto obdobje preteklega leta. Proizvodnja papirja in kartona v Sloveniji je v primerjavi z evropsko proizvodnjo cca en odstotek. Obseg in proizvodnja posameznih vrst papirja ne sledi povsem trendom v evropskem merilu. V Evropi je npr. zaznati večji padec grafičnih in embalažnih papirjev ter kartona. V strukturi grafičnih papirjev je v Sloveniji zaznati porast časopisnega papirja, medtem ko je v Evropi trend v upadu. Lahko rečemo, da slovenska papirna industrija sledi evropskim in svetovnim trendom, vendar so ti trendi zaradi marginalnih količin proizvodnje papirja v Sloveniji v primerjavi z Evropo in svetom nekoliko drugačni. Bližina rastočih

trgov po porabi papirja (Jugovzhodna Evropa, Balkan, Turčija) vpliva na to, da se negativni vplivi zmanjšanja povpraševanja v Zahodni Evropi v bistveno manjšem obsegu odražajo v poslovanju papirnic v Sloveniji.

Pričakujemo, da bo leto 2012 nekoliko ugodnejše od lanskega leta, še posebej ker je lansko leto na rezultate močno vplival stečaj Radeče papirja.

Povezovanje med znanstveno in raziskovalno sfero je bistvenega pomena za panogo.

Toda že nekaj let v papirni industriji ugotavljate, da na strani države nimate sogovornika, čeprav podjetja bremenijo visoke trošarine na energente in visoke cene plina. Kakšen vpliv imajo cene energentov na poslovne rezultate, kaj pomenijo v strukturi cene in ali so dogajanja na trgu plina ugodna za panogo?

Ker je papirna industrija energetsko intenzivna panoga, imajo cene energentov poleg cen odpadnega papirja in celuloze najpomembnejši vpliv na poslovne rezultate. V strukturi stroškov v

Cene osnovnih surovin za proizvodnjo papirja (celuloza, odpadni papir oz. papir za recikliranje – nov termin, ki je v uporabi, in lesa) so letos na relativno nizkem nivoju. Po lanskem avgustu so cene za navedene surovine začele padati. Napovedi za prihodnje leto so zelo različne, saj na to vpliva veliko dejavnikov.

Na cene odpadnega papirja je v prejšnjih letih močno vplivalo povečano povpraševanje iz Azije (Kitajska in Indija). To se je že v lanskem letu umirilo in ni pričakovati povečanja. Kako bo manjši obseg zbiranja zaradi nižje proizvodnje vplival na ceno OP v prihodnjem letu, je težko oceniti, vendar bistvenih dvigov cen, kot so bili v preteklih letih, ni realno pričakovati.

Podobno je s cenami celuloze, ki se spreminjajo zelo ciklično. V letošnjem letu smo zabeležili padec, možno je pričakovati rahel dvig, podobno kot pri OP. Za prihodnje leto je gibanje cen v tem trenutku še zelo težko točno napovedati.

Kaj so glavni vzroki za zmanjševanje obsega proizvodnje? Več podjetij je v lasti tujih lastnikov, ki so del globalnega trga s široko možnostjo trženja, ne le na trgu EU, kjer trendi niso ugodni. Kakšne bodo izvozne možnosti v prihodnjem letu?

Kot sem že omenila, v Sloveniji trenutno še ne prihaja do realnega znižanja obsega

Povezovanje med znanstveno in raziskovalno sfero je bistvenega pomena za to panogo, saj se bo morala panoga v prihodnosti bistveno prestrukturirati, predvsem glede na uporabnost končnega proizvoda papirja, kakovost in tehnologijo proizvodnje. Posledično je nujno, da podjetja krepijo raziskovalno dejavnost znotraj razvojnih oddelkov s sodelovanjem Inštituta za celulozo in papir ter ostalimi ustanovami na tem področju. Razvoj novih proizvodov je nujen pogoj za dolgoročen obstoj. Poleg navedenega so povezovanja podjetij tudi na ostalih področjih, npr. razvojni center za energetiko (ZEL-EN Krško), katerega partner je Vipap Videm Krško, in pomembno prispevajo k sodelovanju podjetij v regiji ter razvijanju novih idej tudi na tem področju.

Papirniška industrija je po določenih merilih okolju manj prijazna. O tem na srečanju niste veliko govorili. Katere primere dobre prakse podjetij, ki želijo poslovati bolj zeleno, bi navedli?

Ne strinjam se z vašo trditvijo, da je papirna industrija okolju manj prijazna, saj je ravno papirna industrija ena najbolj trajnostno naravnanih panog. Tak status si zasluži zaradi obnovljivih surovin, naravi prijaznih izdelkov ter sodobnih, avtomatiziranih in ekološko prilagojenih proizvodnih procesov, ki so rezultat dolgoletnega sistematičnega dela.

Les je kot naravno obnovljiv vir osnovna surovina za proizvodnjo vlaknin (celuloza, lesovina) in papirja. Sodobna proizvodnja celuloze je energetsko neodvisna in z izpusti CO2 ne obremenjuje okolja. V papirništvu se iz leta v leto povečuje uporaba lesa iz certificiranih gozdov, kar zagotavlja sonaravno gospodarjenje z gozdovi. Zaradi velikega obsega gozdnih površin ima tudi Slovenija na tem področju perspektivo. Odpadni papir je glavna surovina slovenskih papirnic (60 odstotkov), zato imamo odločilno vlogo v sistemu ravnanja z odpadnim papirjem in papirno embalažo. Sistemi zbiranja odpadnega papirja in embalaže so

Jožica Stegne

75

Embalaža

foto: arhiv podjetja

11 Drage surovine prav tako bremenijo podjetja.

Pri katerih materialih so trendi najslabši in kakšne so napovedi za prihodnje leto?

Zanimivo je, da ste na dnevu papirništva posebej opozorili na nujnost povezovanja med gospodarstvom in znanstveno raziskovalno sfero. Kje so neizkoriščene možnosti?

V Sloveniji trenutno še ne prihaja do realnega znižanja obsega proizvodnje. zgled učinkovitosti, saj v Evropi danes zberejo več kot 70 odstotkov vsega izdelanega papirja, v Sloveniji 62 odstotkov. Stopnja zbiranja narašča vsako leto.

Papir je vsestransko uporaben in naravi prijazen material, nosilec informacij ter medij za izražanje kreativnosti in ustvarjalnosti. Kot reciklabilen (uporaben šest- do osemkrat) in biorazgradljiv izdelek izpolnjuje ključne zahteve trajnostnega razvoja. Na nekaterih področjih je papir nezamenljiv (higiena, embalaža). V kolikor papirno embalažo nadomestimo z embalažo iz drugih materialov (plastika), je vpliv na okolje s pridobivanjem le-teh iz fosilnih surovin in pri odpadkih nekajkrat manj ugoden za okolje in zdravje človeka. Pri razgradnji npr. plastike se sproščajo dioksini, ki se nato vežejo v prehransko verigo. Pri tehnoloških procesih gre smer razvoja v manjšo porabo vode, vlaknin, naravnih materialov ter večje energetske učinkovitosti (manjša poraba energije).

Kaj pričakujete od ekonomske politike države v letu 2013?

Od ekonomske politike države v letu 2013 pričakujemo končno doumevanje odgovornih, da ukrepi, s katerimi na eni strani polnijo proračun (povečanje okoljskih dajatev, trošarin na energente, dodatne obremenitve plač), na drugi strani ogrožajo in zmanjšujejo mednarodno konkurenčnost gospodarstva. Upam si trditi, da bodo s takim ravnanjem dolgoročno ogrozili celotne panoge gospodarstva v Sloveniji.

Papirna in papirno predelovalna industrija v Sloveniji si že več let prizadeva za primerljive oz. enake pogoje poslovanja, kot jih imajo papirnice v ostalih konkurenčnih evropskih državah. Žal gre ravnanje glavnih nosilcev ekonomske politike ravno v nasprotno smer.

december 2012

V strukturi stroškov v povprečju predstavljajo stroški za energijo več kot 17 odstotkov.

proizvodnje, če izvzamemo zaustavitev proizvodnje grafičnih papirjev v Radeče papirju.

Lanskoletna nižja proizvodnja je bila posledica vlaganj v obstoječo proizvodnjo, kar bo v tem letu obseg dejansko povečalo. Vlaganja v povečanje obsega proizvodnje so bila izvedena v podjetju Količevo Karton na prehodu lanskega v letošnje leto, v prihodnjem letu se napovedujejo vlaganja v Papirnici Vevče. V podjetju Vipap Videm Krško imamo ravno tako pripravljen investicijski projekt, katerega izvedba je odvisna od zagotovitve ustreznih finančnih virov. Papirnice v Sloveniji imajo kljub tujim lastništvom razvojne projekte za posodabljanje in širitev proizvodnje.

foto: arhiv podjetja

povprečju predstavljajo stroški za energijo več kot 17 odstotkov, v nekaterih papirnicah tudi 20 odstotkov in več, zato bistveno vplivajo tudi na mednarodno konkurenčno sposobnost slovenskih papirnic. V Sloveniji se soočamo z visokimi cenami energentov ter sedaj že trikrat višjo trošarino na električno energijo in plin, kot jo npr. plačujejo sorodna podjetja v Avstriji. Žal na tem področju nimamo pravega sogovornika in nikakor ne uspemo prepričati odgovorne o posledicah nameravanih ukrepov, ki gredo v povsem drugo smer. Napovedan dodatni dvig trošarine bo imel velik vpliv na poslabšanje poslovnih rezultatov papirnic in na drugi strani bistveno zmanjšanje konkurenčne sposobnosti v odnosu do ostalih, saj so vse slovenske papirnice veliki izvozniki; v povprečju izvozijo več kot 80 odstotkov. Že nekaj let se borimo za enakovredne pogoje poslovanja, ki jih imajo naši konkurenti v sosednjih državah.

Energetika in okoljske dajatve so tiste, ki bistveno bolj bremenijo slovensko papirno in papirno predelovalno industrijo od ostalih.

foto: www.shutterstock.com

Na embalaži ne bo več komercialnih zavajanj Nova pravila za označevanje otroške hrane

12 75

Embalaža

Nova pravila za označevanje otroške hrane

Kupovanje posebne hrane je bolj zapleteno, kot se zdi

na prvi pogled. Evropski poslanci so zato letos

glasovali o zakonodaji, ki

bo potrošnikom olajšala

prepoznavanje različnih vrst posebne hrane na trgovskih

policah. Namen zakonodaje je urediti označevanje hrane ter poskrbeti za njihovo kakovost

in varnost. Zakonodaja pokriva ranljive skupine ljudi, kot so

dojenčki, otroci, hospitalizirani, osebe z alergijami na gluten

… Delež teh ljudi v celotnem prebivalstvu predstavlja od

december 2012

enega do petih odstotkov.

N

ova zakonodaja bo nadomestila in poenostavila skupek sedaj veljavnih pravil, ki zajemajo do dva odstotka izdelkov na trgu hrane.

Spremembe so bile predlagane zaradi težav, s katerimi se srečujejo tako potrošniki kot regulativni organi pri razlikovanju med živili za splošno potrošnjo in tistimi, ki so namenjena posebnim skupinam potrošnikov. Zakonodaji bodo podvrženi tudi uvoženi izdelki, zato krepijo predloge o nadzoru trga, bodo pa seveda države tiste, ki bodo zakonodajo izvajale.

P

oslanci so tako potrdili izhodišče za oblikovanje zakonodaje, ki naj bi opredelila doslednejša in jasnejša pravila glede označevanja ter vsebnosti mleka za otroke in hrane za osebe s posebnimi zdravstvenimi potrebami.

Njihov namen je boljša zaščita potrošnikov in več jasnosti za prehrambno industrijo. Pravila bodo zajemala tudi preobčutljivost na gluten in določene nizkokalorične diete.

Otroška hrana brez idealiziranih podob

O

znake in embalaža vseh mlečnih formul, namenjenih dojenčkom do 12. meseca

starosti (vključno z nadaljevalnimi formulami), v prihodnje ne bodo smele prikazovati dojenčkov ali fotografij, ki bi lahko idealizirale uporabo teh izdelkov. Parlament tudi poziva Komisijo, naj pregleda trenutno zapletene določbe glede mleka za majhne otroke (od prvega do tretjega leta starosti) in oceni potrebo po sprejetju posebnih pravil o sestavi in označevanju teh izdelkov.

Posebne oznake za izdelke, ki vsebujejo gluten

V

zakonodajo so vključena pravila za posebno označevanje izdelkov, ki vsebujejo gluten.

Prehrambni izdelki, ki so namenjeni ljudem, preobčutljivim na gluten, bodo lahko imeli največ 100 mg glutena na kilogram in nosili oznako "zelo nizka vsebnost glutena", tisti z manj kot 20 mg glutena na kilogram pa bodo lahko imeli oznako "brez glutena". Poslanci še želijo, da Komisija pripravi študijo glede pomanjkljivosti zakonodaje o označevanju živil za ljudi s preobčutljivostjo na laktozo.

arlament izraža zaskrbljenost zaradi vedno več "shujševalnih" trditev na embalaži prehranskih izdelkov. Nova pravila bi zato morala zajemati tudi nizkokalorične diete, ki nadomestijo dnevni vnos hrane in stroge diete za ljudi s prekomerno telesno težo. Živila za uporabo v nizkokaloričnih dietah naj bi vsebovala od 800 do 1.200 kalorij dnevno, za uporabo v zelo nizkokaloričnih dietah pa od 400 do 800 kalorij na dan.

M

ed drugim je prevladalo mnenje, da bi za odpravo vsake morebitne zmede med živili, ki se tržijo za nadzor nad telesno težo, ter zaradi pravne varnosti morala izraze na dietnih živilih za splošno prebivalstvo urejati samo uredba 1924/2006 o zdravstvenih trditvah na živilih.

Irma Sterle Glaner, vodja Službe za odnose z javnostmi, Ministrstvo za zdravje Predlog bo nadomestil trenutno veljavno Direktivo o živilih za posebne prehranske

7. 12. 2012 je bil na Svetu ministrov, pristojnih za zaposlovanje, socialne zadeve, zdravje in potrošnike predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, in živilih za posebne zdravstvene namene potrjen oziroma so bili seznanjeni o doseženem dogovoru, formalno pa bo predlog sprejet na Svetu za kmetijstvo.

75

13 P

namene (Direktiva 2009/39/ES) z namenom poenostavitev zakonodaje. Predlog ukinja pojem dietetičnih živil in zagotavlja nov okvir, ki določa osnovna pravila za omejeno število kategorij živil, ki veljajo za nujno potrebne za nekatere ranljive skupine prebivalstva, tj. živila, namenjena dojenčkom in majhnim otrokom, živila za bolnike pod zdravniškim nadzorom ter prehranski obroki za nadzor telesne teže.

Predlog določa splošna pravila o sestavi in označevanju za navedene kategorije živil, poleg tega vzpostavlja enoten seznam za vitamine, minerale in druge snovi, ki se jih lahko doda tem kategorijam živil.

Živila za uporabo v nizkokaloričnih dietah naj bi vsebovala od 800 do 1.200 kalorij dnevno, za uporabo v zelo nizkokaloričnih dietah pa od 400 do 800 kalorij na dan.

Embalaža

Zavajajoče »shujševalne« trditve

Uredba bo po objavi v Uradnem listu EU neposredno veljavna v vseh državah članicah, zato ne bo potreben njen prenos. Neposredna veljavnost bo zagotovila, da morajo vsi udeleženci v vseh državah članicah hkrati upoštevati ista pravila.

Zavidljiva gladkost, odlična potiskljivost in izreden sijaj!

V podjetju Količevo karton smo posodobili proizvodnjo.

Nov formerski del kartonskega stroja, nova pakirna linija in posodobljen oddelek dodelave kartona zagotavljajo občuten dvig kakovosti obstoječega proizvodnega programa. Zanj je značilna zavidljiva gladkost, odlična potiskljivost in izreden sijaj.

Z novo blagovno znamko Excellent Top smo dopolnili program premaznih kartonov, izdelanih iz svežih lesovinskih in celuloznih vlaken.

Excellent Top in Kromopak (GC2) uporaba za najzahtevnejšo embalažo v farmacevtiki, kozmetiki in prehrambeni industriji Belpak (GT2) farmacevtika, kozmetika, zahtevnejša embalaža v prehrambeni industriji Grafopak Kraft (GT4) za embalažo, ki zahteva močnejši karton in pralne praške Grafopak in Multicolor Special (GD) množična uporaba za vse vrste embalaž

Promocija

KOLIČEVO KARTON d. o. o.

Papirniška cesta 1, 1230 Domžale T: 01 7290 564, F: 01 7290 567 E: prodaja.kartona@mm-karton.com

december 2012

MM Liner za kaširano embalažo

Starejši potrebujejo nove embalažne rešitve foto: British Standards Institution

Lucija Gornjak

Skorajda po vsem svetu je

Embalaža za starejše

14 75

Embalaža

Embalaža za starejše

opazen trend rasti starejšega prebivalstva, zato morajo

trgovci in prodajalci zagotoviti,

da so njihovi izdelki prilagojeni

tej močni potrošniški skupini.

Trg starejših kupcev postaja

namreč vse bolj raznovrsten

in segmentiran, saj vsi starejši ne razmišljajo enako in tudi

ne kupujejo na enak način.

Samo oboje hkrati, ustrezno prilagojena embalaža in

prijetno nakupovalno okolje,

daje starejšim pozitivno

nakupovalno izkušnjo. Kako

lahko trgovci in proizvajalci

embalaž to omogočijo? Ali se dovolj dobro zavedajo, kako

december 2012

pomemben delež potrošništva predstavlja starejša populacija?

Z

Starejši pri svoji nakupni odločitvi bolj kot ceno upoštevajo kakovost izdelka.

animive odgovore dajejo nekatere tuje raziskave. Ena prvih te vrste je raziskava A.T. Kearneya, v kateri je sodelovalo več kot 3.000 potrošnikov, starih 60 let in več, ter 23 držav iz ZDA, Evrope, Azije in Rusije. V ZDA imajo ljudje, stari 50 let in več, 80 odstotkov lastnih finančnih sredstev v državi in predstavljajo polovico vse neomejene porabe. Podobno velja za razvite države po vsem svetu, a kljub temu večina trgovcev oglaševanje svojih potrošniških izdelkov usmerja na mlajšo populacijo, kar starejšim daje občutek, da so v veliki meri prezrti.

Omenjena študija je pokazala, da obstoječe embalažne vrste starejšim predstavljajo nemalo težav: težko berljivi napisi na etiketah (zlasti navodila za uporabo), neustrezna velikost in barva črk, prenasičenost z informacijami (nepreglednost), težave z odpiranjem, uporabo in shranjevanjem izdelkov, neprimerna velikost in dizajn embalaže, prevelika teža, neprepoznavnost blagovnih znamk, težaven dostop do izdelkov na previsoko ali prenizko ležečih prodajnih policah, neprijazno nakupovalno okolje ipd. Večina težav se nanaša na zmanjšano moč in spretnost starejših oseb ter na razumevanje navodil, kako je treba embalažo odpreti.

Ovire in omejitve starejših kupcev

M

nogi starejši, zlasti tisti nad 80 let, imajo določeno vrsto bolezni, telesno okvaro ali fizično nesposobnost (artritis, slabši vid, drugačno dojemanje barv idr.), zaradi česar z izdelkom in embalažo ne morejo ravnati enako kot tisti ljudje, ki teh omejitev nimajo.

Ker določeni predpisi zahtevajo, da etikete na embalažah vključujejo vse več in več podatkov, se zaradi pomanjkanja prostora za navedbo informacij zmanjšuje velikost črk. To starejšim otežuje nakup in uporabo izdelka. »Vendar pa je ustrezna prilagoditev velikosti črk v kombinaciji z vsemi ostalimi zahtevami velikokrat nemogoča, saj je embalaža običajno namenjena širokemu evropskemu trgu in vključuje besedilo v več jezikih, zato je temu namenjen omejen prostor na embalaži. Srečujemo se namreč z željo naročnika po čim cenejši rešitvi za izdelavo ter hkrati z zahtevami po čim večji berljivosti in uporabnosti informacij,« je povedala Nina Bavčer, oblikovalka vizualnih komunikacij in direktorica podjetja Arsenal Design, d. o. o.

S

tarejši so zelo pozorni na barvo embalaže, pri čemer so vizualno najbolj opazne grafično izpostavljene etikete s kontrastno barvo ozadja. Starejše osebe imajo pogosto

15 Starejši so zelo pozorni na barvo embalaže.

P

osebne vrste proizvodi so farmacevtski izdelki, katerih embalaže morajo omogočati varno uporabo izdelka, zamaški in pokrovi pa morajo preprečevati samodejno odprtje embalaže. Nina Bavčer je poudarila, da »je predvsem farmacija tista, ki bi lahko največ pozornosti namenila starejši populaciji, saj proizvaja nekatere izdelke, ki so namenjeni prav njim. Glede na lastne izkušnje bi tako na prehranskih embalažah kot zdravilih omenila predvsem težave z branjem navodil, saj se mnogokrat dogaja, da so navodila, rok uporabe ipd. na embalaži natisnjeni v velikem številu jezikov in zato v zelo majhni pisavi, ki je za populacijo v srednjih in

S preprostimi embalažnimi rešitvami do velikih sprememb

M

noge tuje raziskave so potrdile tezo, da so sedanje obstoječe embalaže premalo prilagojene starejši populaciji, nekatere pa tudi popolnoma neustrezne ali celo nevarne za uporabo. »Mislim, da predvsem na slovenskem trgu, kjer sami (sploh v zadnjih letih) zelo redko vlagamo v lasten razvoj embalaže, ampak od svetovnih proizvajalcev kupujemo že narejene embalaže in večinoma gledamo le na cenovni

Triglav komplet

Triglav komplet v enoten sistem seštevanja popustov povezuje zavarovanja Zavarovalnice Triglav: • avtomobilska, • premoženjska, • življenjska, • pokojninska, • zdravstvena ...

Združite vsa zavarovanja in prihranite

Več zavarujem, več privarčujem.

vidik, ni pričakovati kakšnih presežkov na tem področju,« je povedala Nina Bavčer.

Ž

75

starejših letih zelo težko berljiva. Težavo povzročajo tudi plastične škatlice z zdravili OTC (vitamini, prehranska dopolnila), ki zahtevajo posebne prijeme pri odpiranju – večinoma kot zaščito pred tem, da bi jih jemali otroci. Tukaj se srečamo z dejstvom, da podjetja kupujejo embalaže, ki so že narejene in jih potem polnijo z vsebinami za otroke, mladostnike, odrasle in starejše, ne glede na potrebe posameznih ciljnih skupin.«

e nekatere enostavne embalažne rešitve lahko bistveno povečajo zadovoljstvo starejših kupcev z izdelkom, ne da bi s tem bile prezrte ostale skupine potrošnikov. Drznejše, bolj poudarjene identitete blagovnih znamk, grafike, ki pripovedujejo zgodbo o izdelku ter manjša količina bolj ciljno usmerjenih informacij na embalaži – vse to bi starejšim olajšalo branje in razumevanje informacij o izdelku.

Najbolj dobrodošle so spremembe pri sistemih odpiranja in zapiranja embalaže, dizajna embalaže ter pri oblikovanju, tisku in umeščanju navodil, ki morajo vključevati dovolj pregledne informacije z ustrezno velikostjo pisave. Za tovrstne spremembe so primerne zlasti blagovne znamke z že uveljavljeno tradicijo in pridobljeno lojalnostjo starejših potrošnikov. Sicer pa je to priložnost za izboljšavo in nadgradnjo vseh potrošniških blagovnih znamk, saj odrasli poleg izdelkov zase zelo pogosto kupujejo tudi izdelke za otroke in vnuke. Raziskava kaže, da starejši potrošniki pri svoji nakupni odločitvi bolj kot ceno upoštevajo kakovost izdelka.

Kljub temu da starejše osebe praviloma kupujejo manjše količine izdelkov, za posamezen nakup zapravijo več denarja, saj radi ostajajo

Embalaža

tudi zmanjšan apetit in pojedo manjše količine hrane, zato morajo snovalci in oblikovalci embalaž vseh vrst živil in pijač skrbno upoštevati tudi ta dejavnik. Predvsem je pomembna ustrezna velikost in teža izdelka oziroma embalaže ter da se lahko izdelek po uporabi (neprodušno) zapre, ne da bi se s tem zmanjšala kakovost preostale vsebine.

Nova zavarovanja, dvojni popusti. Že dve zavarovanji sta komplet.

Promocija

Vse bo v redu.

www.triglav.si

december 2012

do 50 %.

16 75

Embalaža

zvesti določenim blagovnim znamkam, ki jih že poznajo in imajo z njimi dobre izkušnje.

Ne gre pa le za izdelke na prodajnih policah, saj mnogi odrasli vse pogosteje informacije o izdelku poiščejo tudi na spletu. Amazon, ena izmed najbolj poznanih in uspešnih spletnih prodajaln, skupaj z vodilnimi proizvajalci ponuja embalaže, ki so popolnoma prilagojene starejšim potrošnikom in invalidom. Tako je Fisher-Price za nekatere od svojih igrač razvil novo embalažo, ki s poenostavljenim sistemom odpiranja precej olajša uporabo izdelka. Skoraj vse kategorije potrošniških izdelkov lahko za enostavnejše odpiranje in uporabo najdejo re-

december 2012

Pločevina, steklo in plastična embalaža povzročajo največ težav. šitev v fleksibilni embalaži. Tovrstne načine, ki jih v tujini ponuja vodilni britanski proizvajalec fleksibilne embalaže FFP Packaging Solutions, že uporabljajo nekatera večja podjetja, kot sta Logitech in Phillips. Tudi dr. Andrej Lisec in mag. Stanislav Levičar iz Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru sta še posebej izpostavila embalažno rešitev Amazona: »Amazon se trudi čim več dobaviteljev prepričati, da bi svoje izdelke embalirali v t. i. »frustration-free« embalažo, ki jo je enostavno razstaviti. Ta embalaža namreč ne služi funkciji zaščite pred tatovi in ravno tako ni potrebno, da je zaradi trženjskih namenov narejena iz prosojne plastike, saj je namenjena prodaji izdelkov preko spleta. Na spletnih straneh si namreč kupec lahko izdelek ogleda in tako z njim ne prihaja v fizični stik. Z naraščajočo prodajo preko spleta ima takšno embaliranje dobre možnosti, da se razširi še na več izdelkov. Obetamo si torej lahko povečan pomen tega, da naj bo celotna izkušnja kupca z izdelkom prijetna – tudi potem, ko izdelek prejmejo in ga želijo odstraniti iz embalaže.« Na vprašanje, ali drži teza, da so obstoječe embalaže premalo prilagojene starejši populaciji, pa sta odgovorila: »Vsekakor starejši potrebujejo enostavnejše rokovanje z embalažo, jasnejša navodila in poudarjene puščice ter datume uporabe. Poleg trde plastike in žic, ki so pogosto del embalaže skupaj s kartonom, je potrebno izpostaviti tudi dejstvo, da so številni majhni deli, ki izolirajo posamezne dele izdelka, pogosto težje odstranljivi in zahtevajo precejšnje motorične ročne spretnosti. Embalaža, ki se lahko odpre le enkrat in je ni več mogoče zapreti, pa ne predstavlja le težave starejšim, ampak tudi trgovcem, ki morajo v skladu z zakonodajo kupcem omogočiti vpogled izdelka, po drugi strani pa tega ne želijo storiti, ker potem morda ne bodo mogli tega izdelka prodati drugemu kupcu. Starejši

namreč pogosto želijo izdelek preveriti tako, da ga preizkusijo odprtega, kar je v prej omenjenih primerih zanje še toliko manj dostopno.«

Pomembne so tudi emocionalne razlike

osebja, ki bi potrošniku lahko nudilo pomoč, kadar jo potrebuje.

K

ljučno vprašanje je, kako lahko trgovci in proizvajalci potrošniških izdelkov izboljšajo to situacijo? Mnogi trgovci trdijo, da si takšnih sprememb in prilagoditev ne morejo privoščiti, a bi se v resnici morali bolj jasno

Starejši potrošniki najbolj pogrešajo enostavno odpiranje embalaže in jasna navodila.

P

oleg fizičnih (telesnih) razlik med starejšimi in mlajšimi potrošniki obstajajo med njimi tudi pomembne emocionalne razlike.

Starejši ljudje na čustvene dražljaje reagirajo močneje kot na racionalne, zato mora oglaševanje izdelkov, ki je usmerjeno na starejšo populacijo, bolj kot na racionalnih dejavnikih (npr. na ceni, uporabnosti) temeljiti na čustvih, krepitvi odnosa in zaupanju. Starejši ljudje se namreč na dražljaje najprej odzivajo intuitivno, šele nato racionalno. Znano je tudi, da si starejši potrošniki običajno vzamejo več časa za pridobivanje informacij in jih načeloma radi sprejemajo oziroma jim prisluhnejo, vendar pa po drugi strani ne marajo občutka preobremenjenosti z njimi. Zaradi tega so bolj usmerjeni k aktivnemu poslušanju, kar za tržnike in proizvajalce embalaže pomeni, da si morajo vzeti čas za vzpostavitev odnosa s kupci ter da morajo ugotoviti, kaj je starejšim potrošnikom všeč, kakšnim embalažam in načinom posredovanja informacij so najbolj naklonjeni. Pri oblikovanju embalaže bi moralo biti v ospredju ustvarjanje zgodb, ki se izraža tako v obliki kot tudi v materialu embalaže. V vsakem primeru pa embalaža, namenjena tako starejšim kot mlajšim potrošnikom, naj ne bi obljubljala več, kot lahko izdelek ponudi.

Kreiranje pozitivnega nakupovalnega okolja

U

strezno prilagojene embalažne rešitve so sicer pomemben vidik zadovoljevanja potreb starejših potrošnikov, za katere je prav tako, če ne še bolj, pomembno tudi pozitivno nakupovalno okolje. Sodobni nakupovalni centri, ki so zelo veliki, nepregledni, predvsem pa neosebni, lahko za starejše predstavljajo precejšnjo oviro, zato se jih v veliki meri izogibajo in raje kupujejo v manjših lokalnih trgovinah.

Najbolj problematični so proizvodi na previsokih ali prenizkih prodajnih policah, ki jih starejši težko dosežejo, vse bolj pa se v prodajalnah opaža tudi pomanjkanje usposobljenega

zavedati, da starejša populacija predstavlja največji delež njihovih potrošnikov.

T

ržni raziskovalci in proizvajalci embalaž naj bi dobro poznali položaj starejših potrošnikov in njihove omejitve. Upoštevati morajo ne le njihovo fizično stanje, ampak tudi njihovo psihološko situacijo. Psihološke in fizične vidike oblikovanja embalaže je skozi svojo raziskavo na britanski univerzi Sheffield preučeval Center Ibberson. Študija je pokazala, da steklo, pločevina in plastična embalaža povzročajo največ težav ter da so starejše in invalidne osebe še posebej dovzetne za te težave. Starost namreč prinaša postopno upadanje moči, oslabljen vid in omejene zmožnosti za mobilnost, vendar pa so na drugi strani starejši bolj naklonjeni branju navodil in v večji meri uporabljajo orodja in pripomočke za lajšanje težav in zagotavljanje udobja. Podobno kot druge raziskave je tudi ta pokazala, da se pri starejših pogosto pojavijo težave pri odpiranju in zapiranju embalaž. Težavne za odpiranje so predvsem steklene embalaže in pločevinke ter trdi plastični pokrovi in pločevinasti čepki, ki se še pred dokončnim odprtjem radi odlomijo.

Za nekatere izdelke je tako boljša rešitev folija, ki je enostavnejša za uporabo in prav tako omogoča ponovno zapiranje ter neoporečnost proizvoda. Svet za embalažne standarde (PSC) je pokazal, da starejši potrošniki pri izdelkih najbolj pogrešajo enostavne načine odpiranja embalaž ter jasna navodila o uporabi in shranjevanju izdelka, kar je izpostavila tudi Nina Bavčer: »V celotnem marketinškem spletu je prav embalaža tista, ki je najmanj orientirana na starejšo populacijo. Velik poudarek se daje oglaševanju in odnosom z javnostmi ter tudi sami grafični opremi embalaže, uporabnosti embalaže pa žal ne.«

Viri: http://www.packworld.com http://www.foodproductiondaily.com http://packagingfortheelderly.blogspot.com

Zimšek, direktor embalažnega radeškega podjetja Stiro-pack.

Po zaposlitvi v laškem podjetju TIM je odšel na svoje. Pred več kot dvajsetimi leti. Izkušenj s stiroporom in stiroporno

Obraz

embalažo mu ni manjkalo.

Kupci jo letos bolj iščejo, tako

da za prihodnje leto razmišlja

o novih zaposlitvah. Napoved za naslednje leto je torej v

znamenju optimizma.

K

aj torej finančno nosi podjetje? Embalaža ali izdelki za gradbeništvo, na primer za talno gretje ali izolacijske plošče? Seveda embalažni izdelki. V proizvodnem programu je največ, 75 odstotkov embalaže, 25 odstotkov pa izdelkov za gradbeništvo. Domači trg je zanj prvi in edini trg, saj takšna embalaža ne prenese visokih transportnih stroškov. »Največ do 150 km, to je še racionalno, sicer so stroški prevoza previsoki,« meni Janez Zimšek.

K

ateri embalažni material se bolj uporablja – ekspandirani polistiren (EPS) ali ekspandirani polipropilen (EPP)? Janez Zimšek strokovno pojasni: »Oba materiala sta zelena.

Za reciklažo sta oba, tako EPS kot EPP, enako primerna, saj tudi oba recikliramo in ponovno uporabimo. Za embalažo za enkratno uporabo je primernejši EPS, ker je cenovno ugodnejši.

Za embalažo za večkratno uporabo je boljši EPP, ker prenese tudi večje mehanske obremenitve. Ekspandirani polipropilen (EPP) se največ uporablja v avtomobilski industriji pri izdelavi sestavnih delov avtomobila.«

Z

a uporabo ekspandiranega polipropilena so se odločili pred leti, saj je njihov razmeroma širok proizvodni program potreboval novosti. Poleg stiropora, ki kot zaščitni embalažni material nima pravega nadomestila,

17

Janez Zimšek

ne gre. Tako pravi Janez

Za reciklažo sta oba, tako EPS kot EPP, enako primerna, saj tudi oba recikliramo in ponovno uporabimo. ne ponujajo trgu samo še EPP-embalaže in izdelkov za gradbeništvo, pač pa tudi zeleni program. Res so morda setvene multiplošče z okroglimi ali kvadratnimi celicami izdelki bolj za sezonsko prodajo, vendar trg je.

Obseg proizvodnje, ocenjuje Janez Zimšek, bo letos na lanski ravni, vendar so napovedi za prihodnje leto nekoliko bolj optimistične.

Poznala se bodo naročila novih kupcev, tako da načrtujejo povečanje proizvodnje in boljše poslovne rezultate. Zdaj je v podjetju deset zaposlenih, počasi pa se približujejo letni realizaciji blizu milijona evrov. Janez Zimšek je realen. Pravi, da so razmere v gospodarstvu težke in da brez napora ni rezultatov, važno pa je stabilno poslovanje.

N

jihova konkurenčna prednost je tudi samostojna orodjarna, za lastne potrebe in za druge naročnike. In ker je njihova embalaža iz zelenega materiala, se vse lahko reciklira, življenjski ciklus izdelka je zaokrožen, zato mu je pri izpolnjevanju okoljskih standardov lažje.

J

anez Zimšek ni podjetnik glasnih besed, raje pove kakšno besedo manj kot več.

Je pa ponosen, ker jim je podjetje Bisnode, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije, nedavno podelila najboljšo bonitetno oceno.

december 2012

Kdor pride k nam, od nas

roizvodni program embalažnih izdelkov iz stiropora in ekspandiranega polipropilena je namenjen kupcem različnih panog, čeprav gre v določeni meri za specializacijo pri uporabi materiala, za stiropor. Gre za izdelke raznovrstnih oblik, dimenzij in barvnih odtenkov, ki jih delajo za znanega kupca, naročnika, na primer za podjetja Gorenje, Seltron, Geberit, sanitarna tehnika, Siteco, Adria Mobil, Akripol, Libela Elsi, BSH hišni aparati in druga. Referenčni partnerji, ni kaj.

Letos, odgovarja Janez Zimšek na vprašanje, kako krmari v teh ne prav prijaznih časih za gospodarstvo, za majhna podjetja posebej, se je zanje trg prebudil. Za njihovo embalažo in izdelke se letos zanima nadpovprečno veliko novih kupcev. Kako so tržili? Dober glas seveda seže v deveto vas, toda najbolje jih trži internet, spletna predstavitev, ki je sicer preprosta, a dovolj pregledna. Vendar nove kupce zagotovo najbolj prepričajo podjetja, s katerimi Stiro-pack že dolgo posluje. Je pa res, da je po stiroporu vse več povpraševanja, najbrž tudi zato, ker je material stoodstotno reciklabilen.

foto: osebni arhiv

P

foto: arhiv podjetja

V novo leto z optimizmom

Embalaža

75

Obraz

Od boja proti ponarejanjem do razvoja avtentifikacije Nina Semolič

foto: arhiv Cetis

18 75

Embalaža

Embalaža in varnost

Od označevalcev do serializacije, hologramov

Embalaža in varnost

in kod RFID – proizvajalci

embaliranega blaga imajo na voljo številne možnosti,

če želijo zaščititi izdelek

pred ponarejanjem. V

farmacevtski industriji se je uporaba dvodimenzionalnih

matričnih kod Datamatrix celo

standardizirala (ISO 16022).

Tako bo naslednje leto, ko

bo stopila v veljavo evropska direktiva o ponarejenih

zdravilih, vsak farmacevtski

izdelek opremljen z 2D-kodo Datamatrix. Stroka pravi, da je

nujen razvoj avtentifikacije in

december 2012

prve rešitve so znane.

»F

rancija in Turčija že uporabljata kodirni sistem, tudi v Veliki Britaniji smo na dobri poti,« razlaga razvojni vodja iz podjetja Zebra Technologies Europe, Matt Parker.

Osnovni princip je, da za vsak izdelek proizvajalec generira unikatno serijsko številko, ki je nato nameščena prek dvodimenzionalne matrične kode. Tako se lahko pred izdajo farmacevtske izdelke optično odčita in se ugotovi, ali kje prihaja do podvajanja podatkov, v nasprotnem primeru sistem farmacevta opozori na možnost ponaredka. »Serijsko številčenje embalaže omogoča končnemu uporabniku identifikacijo kupljenega izdelka, saj lahko s pomočjo kode izsledi centralno skladišče, kjer lahko preveri njegovo avtentičnost,« dodaja Paul Doody, direktor marketinga pri podjetju Linx Printing Technologies. »Vendar pa je na osnovni ravni možno podvajanje serijskih številk in tako ponarejen izdelek deluje pristno, zato je treba skriti to identifikacijo oziroma serijsko številko v kodirno matrično obliko, saj s tem otežimo reprodukcijo.«

P

o podatkih podjetja Domino stroški implementacij dvodimenzionalnih kodirnih

avtentifikacijskih sistemov v Evropi znašajo 11 milijard evrov. Za proizvajalce največji strošek ne predstavlja nakup opreme, temveč upravljanje podatkov, ki bodo natisnjeni.

»N

e gre le za opremo za kodiranje, potrebno je imeti tudi pravo programsko opremo za upravljanje podatkov, ki bodo natisnjeni, kode moramo pred tiskom seveda tudi preveriti,« pove Trevor Nichols, razvojni vodja pri podjetju Domino UK.

Omejitve 2D kodirnih sistemov

»V

endar pa je s tem sistemom enako kot pri drugih sistemih, tudi ta ni stoodstoten,« dodaja Matt Parker. Očitna pomanjkljivost je, da lahko do unikatnih kod dostopajo tudi ponarejevalci. Torej, kako bomo vedeli, katero zdravilo je dejansko ponaredek? Še ena omejitev dvodimenzionalnih kodirnih sistemov je, da ne omogočajo sledljivosti individualnih izdelkov skozi dobavno verigo.«

Medtem ko ima koda RFID svoje prednosti, ima tudi visoke primerjalne stroške. industriji. Matt Parker ugotavlja, da je cena sedaj padla na dosegljivo raven, na manj kot evro za posamezno oznako. »Koda RFID je še vedno dražja od navadne črtne kode, ampak uporaba enostavnih, dvodimenzionalnih matričnih kod ni dovolj; večplastni pristop je edini način, da zagotovimo varnost v celotni dobavni verigi.«

T

o je morda res, vendar vodja za farmacevtsko in kozmetično sledenje iz podjetja Atlantic Zeiser pravi, da je vprašanje, ki si ga morajo vsa podjetja zastaviti, ali je mogoče na trgu dobiti primerljive aplikacije z manjšimi denarnimi vložki.

V

praksi so namreč že rešitve, temelječe na tiskanih informacijah v različnih kodah, ki so zelo uporabne in v kombinaciji s sistemi za avtentifikacijo in verifikacijo tudi zelo varne.

Za proizvajalce največji strošek ne predstavlja nakup opreme, temveč upravljanje podatkov, ki bodo natisnjeni.

A nekateri poudarjajo, da je še veliko razprav o agregaciji, ki negira potrebo po uporabi kod RFID. Za zunanji ovoj lahko izdelamo kodo, ki je povezana s kodami vsakega posameznega paketa v ovoju – v bistvu ustvarimo nekakšen odnos staršev in otroka.

R

ešitve, ki vključujejo uporabo tako RFID kod kot tudi dvodimenzionalnih matričnih kod, so v Veliki Britaniji še na teoretični ravni.

Najbolj uporabljena serializacija v kozmetični in farmacevtski industriji (po podatkih podjetja Atlantic Zeiser) je sestavljena iz kodirne enote, ki natisne potreben variabilen kodni zapis na embalažo, verifikacijskega sistema,

re za namestitev opreme, ki bo integrirana v obstoječo embalažno in proizvodno linijo z najvišjimi stroški do 100.000 evrov, kot kažejo izračuni.

75

19 edtem ko ima koda RFID svoje prednosti, ima tudi visoke primerjalne stroške, pomanjkanje standardov in zasebnosti ter kot taka ni primerna za sledljivost v farmacevtski

G

Embalaža

M

ki natisnjene kode preveri, in programske opreme, ki nadzira celoten proces. Avtentifikacijski proces tako poteka skozi celotno distribucijsko verigo do mesta prodaje.

Kode so lahko vidne ali skrite

N

a trgu obstajajo številne varnostne funkcije, ki jih lahko uporabimo kot del sistema proti ponarejanju – nekatere so vidne, druge zakrite. Vidne tehnologije, ki jih ponuja podjetje Payne Security, vključujejo holografijo in varnostno tehnologijo tiskanja. Čeprav nas uporaba holograma lahko stane manj kot cent na embalažo, je to enkraten izvorni strošek, ki ga moramo upoštevati. »To lahko nanese več tisoč evrov, če pa dodamo hologram na milijone izdelkov, lahko kaj hitro vse skupaj zbledi v nepomembnost,« razlaga Richard Burhouse, razvojni vodja podjetja Payne.

P

roblem z vidnimi oznakami je, da bodo zagnani ponarejevalci našli način, kako jih ponarediti, zato je najboljša uporaba kombinacijah obeh v različnih plasteh. »V hologram je lahko vključenih več varnostnih oznak. Na osnovni ravni so vključeni identifikacijski podatki, ki jih razume vsak potrošnik, medtem ko se za zakrite oznake uporablja nanotekst in skrite podobe, ki so vidne le izurjenim in opremljenim specialistom,« pojasnjuje Richard Burhouse. V zadnjih letih je Burhouse opazil premik od boja proti ponarejevalcev proti razvoju avtentifikacijskih rešitev. »Razen če ne vložiš izjemno veliko denarja, je potrebno sprejeti dejstvo, da so ljudje sposobni ponarediti večino stvari, zato je potreben razvoj avtentifikacije in ne razvoj embalaže, ki je nihče ne bo mogel ponarediti.«

Security Patron Taggant, oznaka pa ostane zakrita tudi med avtentifikacijskim procesom.

Druga podobna tehnologija je tehnologija LSA (Laser Surface Authentication) ali laserska površinska avtentifikacija, s katero se lahko analizira površina kateregakoli predmeta. Na podlagi tega razvijejo DNK podoben zapis za vsak posamezen izdelek. Kodirni zapis temelji na površinski strukturi izdelka, se pravi, da ima vsak izdelek, ne glede na material, drugačno mikropovršinsko strukturo. Izdelki se avtentificirajo z optičnim čitalnikom podjetja Ingenia. Kot pravijo pri podjetju, bi ponarejevalci lahko ponaredili ta kodirni zapis le, če bi kopirali točno enake površinske nepravilnosti z enako stopnjo natančnosti.

H

eidelberg pa je skupaj z oglaševalsko agencijo Leo Burnett razvil rešitev, ki je sestavljena iz naključno generiranega vzorca

»Razen če ne vložiš izjemno veliko denarja, je potrebno sprejeti dejstvo, da so ljudje sposobni ponarediti večino stvari, zato je potreben razvoj avtentifikacije in ne razvoj embalaže, ki je nihče ne bo mogel ponarediti.«

T

a trend je spodbudil rast generacije vedno bolj sofisticiranih avtentifikacijskih sistemov, kot so označevalni avtentifikacijski sistemi, ki združujejo specialistične kemijske in lastniške bralne tehnologije, ki učinkovito tvorijo sistem ključa in ključavnice.

»O

značevalni sistemi so dobro poznani, ampak pri nas smo razvili posebno lastniško tehnologijo, ki dovoljuje lastnikom blagovnih znamk avtentifikacijo zaradi prisotnosti molekularnega označevalca,« poudarja Richard Burhouse. »V črnilo vključimo molekularni označevalec in ga natisnemo na posebno mesto. Po navadi točno ve, kje se nahaja le klientova ekipa, odgovorna za varovanje izdelka. Tiskarski stroj, ki embalažo potiska, dejansko ne ve, da je označevalec sploh vključen.« Črnilo verificira bralnik z imenom Payne

bakrenih niti in hitroodzivne dvodimenzionalne kode. Kombinacija obeh elementov ustvari unikatno identiteto za vsak izdelek, ki je, kot pravijo pri Heidelbergu, primerljiva s prstnim odtisom. Brezplačna mobilna aplikacija omogoča potrošnikom preveritev avtentičnosti izdelka z uporabo pametnega telefona.

T

akšne rešitve izdelovalcem ponujajo višjo stopnjo zaščite kot uporaba hologramov, ki jih izurjeni ponarejevalci lahko ponaredijo v le nekaj dneh.

Vir www.packagingnews.co.uk

december 2012

orda bi pomagal dodaten zaščitni sloj, kot na primer zapis RFID, saj zaboj ali paleta omogočata optično branje vseh izdelkov naenkrat,« navaja Parker. Pred desetletjem, ko so se kode RFID pojavile, se je govorilo o preboju, ki bo revolucioniral logistiko. To se ni uresničilo in po mnenju upravnega direktorja podjetja Travtec, Harryja Thomasona, je trg danes manj osredotočen na RFID kot rešitev zahtev po sledenju.

foto: www.packagingnews.co.uk

»M

20 75

okolje

Novice Zelenega omrežja

Zeleno omrežje že skoraj dve leti ponuja kakovostno medijsko pot za predstavitev okoljskih in trajnostnih dosežkov, projektov, znanj podjetij različnih panog, inštitutov, šol, občin in drugih organizacij. V tem obdobju ste se bralci revije lahko seznanili z več kot 60 strokovnimi novicami, novostmi na področju energetike, gradbeništva,

Praktična aplikacija nanodelcev v gradbenih materialih Cinkarna Celje sodeluje z mnogimi industrijskimi partnerji in znanstveniki, da bi izboljšala kakovost gradbenih materialov. Razvili smo že zelo aktivne strešnike in betonske tlakovce, ki učinkovito razgrajujejo NO x in organske spojine. Na osnovi rezultatov testiranj fotokatalitične aktivnosti, ki so bila narejena v Hannovru na Inštitutu za nanotehnologijo, lahko pozitiven vpliv fotoaktivnih gradbenih materialov na okolje tudi ovrednotimo. Če upoštevamo, da je povprečna laboratorijsko izmerjena stopnja razgradnje NO x okoli 4 mg/m2 na uro (dejanske vrednosti na sončni svetlobi so lahko nekajkrat višje) in da povprečno število sončnih ur znaša 2.000 ur/leto, to pomeni, da vsak m 2 površine razgradi vsaj 8 g NO x . Vzemimo, da posamezen avtomobil na leto prevozi povprečno 15.000 km, njegova emisija dušikovih oksidov pa je skladna s predpisom EURO 5 (do 180 mg NO x /km), to pomeni, da proizvede do 2.700 g dušikovih oksidov na leto. To količino lahko popolnoma odstranimo s fotoaktivnimi gradbenimi materiali površine okoli 300 m2, torej s površino strehe in dvorišča ene hiše.

za znižanje hrupa (predstavitev rezultatov izvedbe poskusnega polja na AC Gabrk–Sežana); ReBirth (promocija recikliranja industrijskih in gradbenih odpadkov s poudarkom njihove uporabe v cestogradnji); Prilagajanje novim razmeram na trgu v Gorenjski gradbeni družbi, d. d. Projekt ReBirth je predstavil Zvonko Cotič iz podjetja Structum, d. o. o. Najprej je predstavil splošne cilje projekta, ki ga finančno podpirata Evropska unija, program LIFE+, in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Projekt želi prispevati k višji stopnji recikliranja gradbenih in industrijskih odpadkov ter njihovi povečani uporabi v gradbeništvu. V nadaljevanju je bila predstavljena uporaba industrijskih in gradbenih odpadkov v cestogradnji ter uporaba črne jeklarske žlindre kot agregata v asfaltnih obrabnih plasteh.

varovanja okolja, ekoloških igral, odpadkov, voda, zraka, izobraževanja,

Zavod za gradbeništvo Slovenije www.zag.si

zelenega tiska ter embalaže in papirja, higienskih izdelkov, statističnih

Nova peč za taljenje stekla v Steklarni Hrastnik

podatkov na področju okolja, ozaveščanja in drugih področij.

Postanite del zelenega omrežja in vplivajte na nadaljnji trajnostni razvoj Slovenije.

Uporaba fotoaktivnih tlakovcev v mestnih središčih na primeru Maribora Cinkarna Celje, d. d. www.cinkarna.si

Zeleno omreŽje Projekt ReBirth se je predstavil na dnevu asfalterjev na Bledu

december 2012

V začetku prihodnjega leta bo Steklarna Hrastnik v poslovni enoti Vitrum pričela z izgradnjo nove talilne peči za namizno steklo.

Za 7 milijonsko investicijo so se odločili zato, ker se zavedajo, da so brez posodobitev proizvodnje, ki hkrati prispeva k trajnostnemu razvoju podjetja, težko konkurenčni. Investicija bo končana predvidoma februarja 2013. Nova peč bo zasnovana kot 'oxy-fuel' peč, kjer se z gorenjem zemeljskega plina v prisotnosti skoraj čistega kisika dosega boljša poraba energije, lažje se nadzira gorenje v peči in s tem temperatura vzdolž peči, kar izboljšuje kakovost stekla in

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Združenje asfalterjev Slovenije – ZAS izmenično na vsaki dve leti, med posameznimi kolokviji o asfaltih in bitumnih, organizira dan asfalterjev. Četrti dan asfalterjev je potekal letos 22. novembra 2012 na Bledu. Poleg rednega letnega srečanja predstavnikov odbora podjetij in družb ter sestankov vseh strokovnih teles ZAS so bili predstavljeni še trije strokovni prispevki: Asfaltne zmesi

okolje

75

povečuje kapaciteto peči. Nova peč bo še bolj zmanjšala vplive na okolje, saj bodo vrednosti polutantov do še petkrat nižje od dosedanjih, z ekstremno nizko vsebnostjo dušikovih oksidov ter prahu. To je še ena od naložb Steklarne Hrastnik, ki bo pomembno vplivala na znižanje izpusta v zrak.

Steklarna Hrastnik d.o.o. www.steklarna-hrastnik.si

Iz odpadne KEMS higienski papir 10. novembra 2012 se je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani odvil zadnji učni modul Akademije za trajnostni razvoj. Akademijo so obiskovali slušatelji iz vidnejših slovenskih podjetij, ki se z vključevanjem trajnostnosti v vse nivoje svojega poslovanja uspešno razvijajo.

Poleg priznanih slovenskih in tujih profesorjev in strokovnjakov s področja trajnostnosti so gostovali tudi predstavniki slovenskih podjetij. Na zadnjem modulu se je predstavilo tudi podjetje Valtex. Slušateljem je direktor predstavil, kako se je v zadnjih dveh letih s pomočjo uvajanja trajnostnosti v svoje poslovanje (Eko iniciativa) podjetje uspešno spopadlo s krizo.

Akademija se je zaključila z okroglo mizo, ki je gostila člane Eko iniciative, predstavnika podjetja Lucart Group kot podjetja, ki iz odpadne KEMS izdeluje higienski papir, direktorja podjetja Valtex, ki te izdelke distribuira v RS, ter predstavnico Pomurskih mlekarn kot podjetja, ki svoje izdelke pakira v KEMS, nato pa pri svojem poslovanju uporablja higienski papir, izdelan iz KEMS. Okrogle mize se je udeležila tudi ravnateljica OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, kjer že nekaj let pridno uporabljajo trajnostne izdelke za objektno higieno.

21

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Naša šola si zelo prizadeva narediti čim več na področju okoljskega osveščanja v občini Celje in tudi na splošno, zato smo že več let v projektu Ekošola kot način življenja, v katerem aktivno sodelujemo. V začetku šolskega leta smo se na konferenci ekokoordinatorjev na Brdu pri Kranju prvič srečali z multimedijskim vozilom E-transformer in se prijavili za obisk.

Kot prvi v celjski regiji smo dobili priložnost ogleda vozila in sodelovanja v drugih akcijah projekta LIFE+. E-transformer je veliko multimedijsko vozilo, v katerem so si dijaki in profesorji ogledali potek zbiranja, ločevanja ter reciklaže EE-opreme. Vzporedno s prihodom vozila smo pričeli z zbiranjem odpadnih baterij, sijalk ter manjših in večjih elektronskih naprav. K sodelovanju smo povabili tudi občane iz neposredne bližine naše šole. Vso zbrano odpadno EE-opremo smo ta dan oddali podjetju ZEOS za nadaljnjo reciklažo.

Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, Šolski center Celje www.sc-celje.si/gr/

V Sloveniji v letu 2011 odloženih 58 odstotkov komunalnih odpadkov V Sloveniji je bilo leta 2011 predelanih skupno več kot 6 milijonov ton odpadkov, kar je za 1,3 % več kot leta 2010. Odstranjenih je bilo

približno 1 milijon ton odpadkov ali za 29 % manj kot v letu 2010. Kljub temu pa v Sloveniji še vedno preveč komunalnih odpadkov konča na odlagališčih. V letu 2011 je bilo v Sloveniji na komunalnih odlagališčih odloženih več kot 419 tisoč ton (204 kg/prebivalca) komunalnih odpadkov oziroma več kot 504 tisoč ton (246 kg/prebivalca) vseh odpadkov. Glede na leto 2010 se je količina odloženih komunalnih odpadkov zmanjšala za skoraj 25 %, količina vseh odloženih odpadkov pa se je zmanjšala za 19 %. Vendar pa smo v Sloveniji v letu 2011 na komunalnih odlagališčih še vedno odložili kar 58 % nastalih komunalnih odpadkov, kar nas uvršča nad povprečje EU. Po zadnjih razpoložljivih podatkih Eurostata se je v EU leta 2010 v povprečju na odlagališča odložilo 38 % nastalih komunalnih odpadkov. Nekoliko bolj spodbudno je ravnanje z odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Leta 2011 je bilo v podjetjih predelanih ali odstranjenih 2.852 tisoč ton (skoraj 49 %) vseh odpadkov (vključno z zalogami iz preteklih let), 2.299 tisoč ton (malo manj kot 40 %) vseh odpadkov je bilo oddanih, delno tudi prodanih v predelavo ali odstranjevanje drugim podjetjem v Sloveniji, pristojnim za ravnanje z odpadki, preostalih 675 tisoč ton (11 %) odpadkov pa so poslovni subjekti začasno uskladiščili (9 % vseh odpadkov) ali izvozili (2 % vseh odpadkov).

Pripravila: Tanja Vidic Statistični urad Republike Slovenije www.stat.si

Zeleno omreŽje 1.000

Na Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja v Celju nas je v novembru obiskal E-transformer, ki potuje po Sloveniji v okviru evropskega projekta LIFE+ in s pomočjo LIFE+ fundacije komisije EU ter Ministrstva za kmetijstvo in okolje, v organizaciji družbe ZEOS.

600

400 200 0

2002

2007

2008

nastali komunalni odpadki

2009

2010

2011

odloženi komunalni odpadki

Grafikon 1: Nastali in odloženi komunalnimi odpadki, Slovenija

december 2012

E-transformer na obisku

tisoč ton

800

Valtex & Co., d. o. o. www.valtex.si

Ena izmed večjih ovir je gotovo nefleksibilna zakonodaja, razloge za to pa vidim tudi v tradicionalni usmerjenosti občin k javnim virom financiranja in omejeni uporabi posameznih modelov javno-zasebnega partnerstva v kombinaciji z evropskimi sredstvi (način poročanja, spremljanja in izvajanja). Ne glede na to pa imamo v Sloveniji kar nekaj primerov, kjer je javno-zasebno partnerstvo zaživelo v praksi. Tako so na primer v Mariboru ob pomoči Energetske agencije za Podravje izvedli projekt, v katerem so prenovili kotlovnici v dveh vrtcih, kotlovnico v osnovni šoli in v Andragoškem zavodu. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo je na primer objavilo javni poziv promotorjem k oddaji vloge o zainteresiranosti za izvedbo javno zasebnega partnerstva za projekt celovite energetske sanacije javnih stavb po vzoru pogodbenega zagotavljanja prihrankov. V projekt bodo vključene nekatere javne stavbe – od sodišč do upravnih enot. Želim si in za to si bom tudi prizadevala, da bomo lahko na podlagi teh primerov ugotovili, kje so ključni dejavniki uspeha. Začetki torej so, vendar pa bomo morali v prihodnje ta model bolje izkoristiti na vseh področjih.

V okviru mednarodnega sejma obrti in podjetništva v Celju ste na okrogli mizi obljubili, da boste na vašem ministrstvu prevzeli medresorsko koordinacijo v sodelovanju z zainteresiranimi partnerji, da Slovenija pripravi takšen model javno-zasebnega partnerstva, ki bo spodbudil potencialne investitorje. Kaj ste uspeli doseči?

Trenutno so ustanovljene tri medresorske delovne skupine na ravni državnih sekretarjev, ki bodo proučile možnost uporabe modelov javno-zasebnega partnerstva na področju prometa in logistike ter okoljske infrastrukture.

Naj pri tem omenim, da je v aktivnostih načrtovanja izvajanja evropske kohezijske politike za prihodnje programsko obdobje 2014-2020, kjer bo to mogoče, predvidena uporaba najrazličnejših finančnih instrumentov, torej tudi

foto: arhiv podjetja

mag. Monika Kirbiš Rojs

V primerjavi z EU je javnozasebno partnerstvo v Sloveniji slabo razvito. Virov za financiranje različnih infrastrukturnih projektov je vse manj doma, a tudi EU za novo finančno perspektivo napoveduje skrčenje kohezije.

Samo vzhodna Slovenija pa bo uvrščena med manj razvite regije. Zasebni partnerji se najbolj zanimajo prav za naložbe v okolje in logistiko. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs prevzela koordinacijo za pripravo novega modela javno-zasebnega partnerstva.

Državni sekretarji se medresorsko usklajujejo.

december 2012

Finančna kriza, ki je zamajala temelje gospodarstva in bank, še posebej ni prizanesla občinam, ki so in bodo zaradi omejenosti javnofinančnih virov v večjih težavah pri izvedbi infrastrukturnih naložb. Katere so glavne ovire, da model javno-zasebnega partnerstva s sofinanciranjem iz sredstev EU, kar je sicer prevladujoča usmeritev EU, v Sloveniji ne zaživi?

foto: Tamino Petelinšek STA

Medresorske priprave na nov model

Javno-zasebno partnerstvo

22 75

okolje

Javno-zasebno partnerstvo

Javna sredstva so omejena, zato je treba iskati zasebne vire za financiranje razvojnih projektov. javno-zasebnega partnerstva. In to me veseli, saj so javna sredstva omejena, zato je treba iskati zasebne vire za financiranje razvojnih projektov.

Slovenija že doslej ni bila dovolj učinkovita pri črpanju sredstev iz EU. Kaj lahko realno pričakuje v letu 2013 in v novi finančni perspektivi, saj tudi EU varčuje. Se bodo sredstva za kohezijo zmanjšala?

V tem trenutku intenzivno potekajo pogajanja z Evropsko komisijo, vendar finančna pogača niti za posamične države članice niti za Evropsko unijo kot celoto žal še ni znana. Po doslej objavljenih podatkih bo zaradi dosežene ravni razvitosti zahodna Slovenija uvrščena med t.i. razvite evropske regije, vzhodna Slovenija pa med manj razvite regije. Slednje bodo deležne večjega obsega pomoči strukturnih skladov EU in ta bo dostopna pod ugodnejšimi pogoji kot v primeru razvitih evropskih regij. Vendar pa podrobnosti glede pogojev dostopa do sredstev strukturnih skladov EU v tem trenutku še niso dokončno določene. Zato je za enkrat tudi težko natančno oceniti, kolikšno bo zmanjšanje intenzivnosti sredstev, glede na sedanje programsko obdobje. V grobem se ocenjuje, da bi bila zaradi predlaganega

23 Kateri infrastrukturni projekti bodo imeli prednost v financiranju v letu 2013 in v prihodnje ter ali so projekti dovolj pripravljeni?

Kaj svetujete občinam?

Predlog zakonodajnega svežnja Evropske komisije za prihodnje programsko obdobje 2014 - 2020 v prvi vrsti v ospredje postavlja rast in zaposlovanje, torej nova delovna mesta ter v osnovi pomeni nadgradnjo obstoječega sistema. V nadaljevanju pogajanj si bo Slovenija prizadevala za pravočasen zaključek, saj je to osnovni pogoj za pravočasen začetek izvajanja projektov v prihodnjem finančnem obdobju.

Prav tako je pomembno sodelovanje v času programiranja, kjer bomo na osnovi potreb naše države in potencialov, ki jih imamo, izbrali najboljšo pot za izhod iz krize z osredotočanjem naložb na evropsko agendo za rast in zaposlovanje - Evropa 2020. Vsekakor pa so za Slovenijo v prihodnjem programskem obdobju ključni predvsem gospodarstvo - mala in srednja podjetja, konkurenčnost, inovativnost, zaposlovanje mladih, okolje in energetska učinkovitost. Sofinanciralo se bo tiste projekte, ki bodo na nacionalni ravni spoznani kot prednostni in bodo imeli visoko dodano vrednost ter bodo izvedljivi. Obenem si bomo prizadevali za čim manj drobljenja projektov in čim večje povezovanje, tudi občin, in sicer v smislu kandidiranja s skupnimi projekti. Ob tem občinam svetujemo, naj se osredotočijo VSI OPERATIVNI PROGRAMI napredek od 31.1. do 30.11.12 Pravice porabe 2007-2013 EU in SLO del Razpisana sredstva EU in SLO del Podpisane pogodbe EU in SLO del Izplačila iz proračuna RS EU in SLO del Povračila v proračun RS EU del (posredovani ZzPji)

Osnutek novega modela javno-zasebnega partnerstva bo oblikovan predvidoma do konca marca 2013.

Kdaj lahko pričakujemo dogovor o novem modelu javno-zasebnega partnerstva in ali imate podatke, koliko je zanimanja med potencialnimi investitorji? Kaj predlagate glede čezmejnega sodelovanja?

Osnutek novega modela javno-zasebnega partnerstva bo oblikovan predvidoma do konca marca 2013, uveljavljen pa najkasneje do začetka leta 2014, ko se pričenja novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike. Ker gre za enega najpomembnejših virov financiranja tudi javnih naložb, moramo temu področju posvečati vso potrebno pozornost. Zanimanje za javno-zasebna partnerstva po mojih informacijah sicer variira glede na vrsto projektov oziroma tip naložbe, a vendarle ga je precej, zlasti na področju ekonomske in prometne infrastrukture, nekaj na področju okolja, največ pa gotovo na področju energetike. Kar se tiče področja čezmejnega sodelovanja pa na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo menimo, da naj ti programi pri oblikovanju ustreznega modela sledijo nacionalnemu v mio EUR (31.1.)

4.825 4.007 2.920 1.864 1.362

v mio EUR (30.11.)

4.825 4.657 3.442 2.298 1.794

konceptu, seveda s posluhom za specifike čezmejnih partnerjev.

75

na projekte, ki imajo velik razvojni učinek na določenem področju in jih resnično potrebujejo – za ustvarjanje novih delovnih mest, rast ali razvoj. Kot sem že dejala, pa menim, da bi bilo dobro, če bi se občine med seboj čim bolj povezovale pri pripravi in izvedbi razvojnih projektov. Vsekakor pa je izjemno pomembno tudi sodelovanje z gospodarstvom in drugimi deležniki.

Koliko razpoložljivih sredstev bo do leta 2013 realno lahko počrpala Slovenija iz EU in za katere projekte največ?

okolje

prehodnega režima za regije, ki so v sedanjem programskem obdobju upravičene do najugodnejših oblik pomoči EU, lahko zahodna Slovenija tudi v naslednjem programskem obdobju upravičena do okoli dveh tretjin sedanjega obsega razvojne pomoči iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz Evropskega socialnega sklada. Znano je, da bodo sredstva Kohezijskega sklada enakomerno porazdeljena tako za vzhodno kot zahodno Slovenijo.

Ko je ta vlada prevzela mandat, je bilo stanje na področju črpanja evropskih sredstev nezavidljivo, in sicer je bilo od 4,1 milijarde evrov (EU del) iz skladov v okviru kohezijske politike v državni proračun povrnjenih le 1,4 milijarde evrov ali okrog 30 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev. Naj za primerjavo povem, da smo imeli v mandatu 2004-2008 v enakem obdobju počrpanih že več kot 50 odstotkov sredstev. Zavihali smo rokave in napredek pri črpanju je že viden. Od nastopa aktualne vlade do konca novembra 2012 smo potrdili za 649 milijonov evrov javnih razpisov in projektov, kar je prvi pogoj za nadaljnje črpanje, podpisali za 522 milijonov evrov pogodb, iz proračuna izplačali 434 milijonov evrov in vanj iz evropskega proračuna povrnili 432 milijonov evrov. V povprečju se je tako v državni proračun mesečno vrnilo 43 milijonov evrov, državni proračun pa je v odnosu do proračuna EU v prvih desetih mesecih letošnjega leta realiziral neto proračunski presežek v višini nekaj več kot 234,5 milijonov evrov. Ti podatki kažejo na aktiven pristop aktualne vlade pri črpanju EU sredstev in to me navdaja z optimizmom, da bomo do konca programskega obdobja v čim večji meri uspešni.

Sicer pa glede na trenutne razmere v gospodarstvu in stanje črpanja EU sredstev MGRT, ki je v Republiki Sloveniji Organ upravljanja za evropske strukturne sklad in Kohezijski sklad, osrednjo pozornost namenja predvsem izvedbi razvojnih programov oz. projektov, ki prinašajo maksimalno dodano vrednost in prispevajo k ustvarjanju delovnih mest.

% realizacije na pravice porabe (31.1.)

4.825 81,2 59,6 38,6 28,2

% realizacije na napredek v mio EUR pravice porabe (30.11.)

4.825 96,5 649 71,3 522 47,6 434 43,7 432

Vir: MGRT

* izplačila iz državnega proračuna upravičencem v % razpoložljivih sredstev 2007-2013

** posredovani zahtevki za povračilo na MF-organ za potrjevanje v % razpoložljivih sredstev 2007-2013

Kot izhaja iz Tabele 1, je bilo do 30. 11. 2012 od skupaj 4,8 milijarde EUR razpoložljivih sredstev (EU del: 4.101.048.636 EUR in SLO del: 723.714.482 EUR): • razpisanih sredstev: 4,7 milijarde EUR (EU in SLO del), kar predstavlja 96,5% razpoložljivih sredstev; • podpisanih pogodb: 3,4 milijarde EUR ali 71% razpoložljivih sredstev; • izplačil iz državnega proračuna: 2,3 milijarde EUR (EU in SLO del) ali 47,6% razpoložljivih sredstev; • posredovanih zahtevkov za povračilo na organ za potrjevanje (Ministrstvo za finance): 1,8 milijarde EUR (EU del) ali 43,7% razpoložljivih sredstev.

december 2012

*** napredek od 31.1.2012 do 30.11.2012

24

Klobčič je zelo zamotan K Družbe za ravnanje z odpadno embalažo v Sloveniji pridobivajo okoljevarstvena dovoljenja, na trgu pa ni reda in sistem se je spet stresel. Slopak in Papir Servis naj bi namreč podpisala ekskluzivno pogodbo, s katero bi Papir Servis kot Slopakov podizvajalec prevzemal embalažo pri okrog 70 % vseh komunalnih podjetij v Sloveniji. Ostali podizvajalci bi ostali bolj ko ne praznih rok.

Kakšni so vzroki za takšno poslovno odločitev, če se ve, da sta Slopak in Papir Servis potrebovala kar precej časa za prekinitev prejšnje pogodbe, ki naj bi porinila shemo v nestabilno poslovanje z izgubo, smo poskušali zvedeti na več straneh. Pri Slopaku, Papir Servisu, Interserohu, Dinosu, na ARSO, kjer bodo presojali, ali Slopak izpolnjuje pogoje za pridobitev OVD, kakor jih zahteva zakonodaja, pri lastnikih.

ar smo do konca redakcije prejeli, objavljamo. Čeprav v zgodbi o novem poslovnem dogovoru Slopaka in Papir Serisa še ni vse na mizi in se bo najbrž tudi ta vroča juha kmalu nekoliko ohladila, bo nekaj vprašanj zahtevalo jasne odgovore. Še posebej zato, da ne bi bilo neutemeljenih podtikanj, ki se lahko v razgretih razmerah v državi hitro spremenijo v kaj hujšega. Kajti tudi poslovni svet potrebuje očiščenje, predvsem pa transparentnost in spoštovanje pravil igre. Pri okolju toliko bolj.

ponovitev nadnaslova ali imena rubrike

december 2012

okolje

75

Slopak & Papir Servis

N

ajprej gre seveda za Slopak. Za prvo družbo za ravnanje z odpadno embalažo, ki je že kar predolgo v poslovni in razvojni krizi in ki še vedno drži v rokah nekaj več kot polovico tržnega deleža pri ravnanju z odpadno embalažo v državi. Kakšen je načrt sanacije finančnega poslovanja Slopaka za leto 2013? In kako bo Slopak bolj razpredel svoje tržne in poslovne dejavnosti na trgu z odpadki, upoštevaje novo hierarhijo ravnanja z odpadki? Kakšna je razvojna vizija Slopaka?

K

ajti za sistem ravnanja z odpadno embalažo gre. Za sistem, v katerem se da kar naprej duhati dim ne prav sladke arome in ki ciklično pušča kopičenje odpadne embalaže tam, kjer se to ne bi smelo zgoditi. Za odgovornost do okolja gre. Slovenija je vzpostavila sistem s shemami, ki zdaj obvladujejo trg in se morajo dogovarjati.

To so Slopak, Interseroh, Unirec, menda še nova Recikel, ki ji naj bi bil boter Papir Servis. Klobčič je zdaj še bolj zamotan, kot je bil.

Enakopravnost osnova stabilnosti Mateja Mikec, Interseroh

K

ot predstavnica strokovne javnosti, kot državljanka R Slovenije in kot direktorica družbe Interseroh imam dolžnost in pravico, da opozorim na posledice ravnanja in poslovne odločitve konkurenčne DROE, ki so v nasprotju s trajnostnimi vidiki ravnanja z odpadno embalažo. Problematično ravnanje družbe Slopak, ki je v lasti eminentnih slovenskih podjetij, pa je potrebno analizirati tudi z vidika podizvajalcev, zavezancev in izvajalcev javnih služb, njihovega odnosa do konkurence in v luči njihovega dogovora s Papir Servisom.

Č

e se najprej dotaknem problema podizvajalcev, je potrebno izpostaviti, da sem bila na razgovoru s predstavniki Papir Servisa v začetku letošnjega decembra obveščena, da

je Papir Servis s Slopakom sklenil pogodbo o prevzemu približno 70 odstotkov vseh količin ločeno zbrane embalaže iz gospodinjstev. To pomeni, da bo Papir Servis kot podizvajalec družbe Slopak embalažo prevzemal pri 44 izvajalcih javnih služb (IJS), kar je približno 70 odstotkov vseh IJS. Pri tem je potrebno poudariti, da ima Papir Servis sedaj zgolj 15-20 odstotkov trga ravnanja z embalažo. Ostali podizvajalci (Dinos, Surovina, Saubermacher…) pa 85 odstotkov trga. Takšna pogodba zato predstavlja grobo prerazporejanje tržnih deležev na trgu zbiranja in priprave odpadne embalaže in možno destabilizacijo celotnega sistema.

Z

vidika zavezancev sem na podlagi informacij, ki sem jih dobila na pogovorih z večino večjih trgovskih družb v Sloveniji, ugotovila, da družba Slopak tem trgovcem zagotavlja pogoje za prenos obveznosti ravnanja z odpadno embalažo, ki po mojih ocenah, ne temeljijo na ekonomsko utemeljenih izračunih.

V

odnosu do IJS gre izpostaviti, da družba Slopak v obdobju 2009 do 2011 ni tekoče zagotavljala prevzemanja embalaže. Na podlagi podatkov iz letnih poročil, ki jih je pridobila družba Interseroh od ARSO, je družba Slopak v tem obdobju prevzela za cca 15.000 ton premalo embalaže. To embalažo so prevzele druge družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Enaki situaciji smo priča tudi letos, saj je Slopak prenehal prevzemati odpadno embalažo pri IJS, ne da bi izpolnil svoje obveznosti.

P

redstavniki družbe Slopak prav blokirajo delo sekcije OE, ki deluje v okviru GIZ 'Skupne sheme', čeprav direktor Slopaka sekciji predseduje.

D

ružba Slopak v svojih komunikacijah z zavezanci uporablja pravice do uporabe znaka Zelena pika (ZP) na protizakonit način in z namenom, da omejuje konkurenco. V zvezi z uporabo znaka ZP izvaja nezakonite pritiske na zavezance, ki so vključeni v druge družbe za ravnanje z OE. Družba Interseroh bo zato najprej zahtevala pri Uradu za varstvo konkurence obnovitev postopka izrabljanja prevladujočega položaja na trgu družbe Slopak. Prav tako bomo proti družbi Slopak vložili tožbo zaradi škode, ki nam jo povzroča s kršenjem ZPOmK. Uporabili bomo vsa razpoložljiva pravna sredstva, da bo Slopak, z namenom zagotavljanja enake obravnave vseh zavezancev, tudi tistim zavezancem, ki niso vključeni v njegov sistem ravnanja z odpadno embalažo, zagotovil pogodbo o pravici uporabe znaka ZP, ki bo ločena od pogodb o ravnanju z OE.

S

lopak kot t. i. nacionalni sistem bi moral vključevati v sistem vse ponudnike storitev, ne pa uvajati »sistema izključevanja«.

Transparentnost je v tem, da izvajalci storitev niso odvisni od naročil storitev, ampak da lahko količine, ki jih zberejo na trgu, odpeljejo preko sistema Družb za odpadno embalažo.

Seveda, pod pogojem kontrolnih in nadzornih mehanizmov.

OVD ni brez izpolnitve predpisov Brigita Šarc, ARSO Podjetje Slopak si bo lahko pridobil OVD kot družba za ravnanje z odpadno embalažo, v kolikor bo v postopku izkazal izpolnjevanje predpisanih pogojev skladno z Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.

Kako odgovarjate na ocene vaših dosedanjih partnerjev, da je Papir Servis nastopil z dumpinško ceno?

Najugodnejšo rešitev za ravnanje z odpadno embalažo predstavlja tako ugodna cena kot tudi sama vsebina storitev. Z enim podizvajalcem smo tako rešitev že našli, z drugimi podizvajalci pa pogajanja še potekajo. O dampinških cenah lahko komentarje dajejo medsebojni konkurenti na trgu. Za kupca so pomembne nabavne cene in te samostojno oblikujejo poslovni partnerji.

Bolj kot vprašanje dampinških cen se pojavlja vprašanje višine cen teh storitev v Sloveniji, ki so bile na trgu dosedaj in jih nekateri podizvajalci poskušajo na trgu uveljavljati z vsemi sredstvi še naprej.

Glede na to, da je Slopak v pridobivanju OVD, mora izpolniti določene pogoje, znano pa je, da Papir Servis nima infrastrukture, ki bi mu omogočila kakovostno izvajanje sprejetih obveznosti prevzemanja, sortiranja in predelave.

Ali je Slopak upošteval to dejstvo?

Okoljevarstveno dovoljenje pridobivamo skladno s procesom, opredeljenim v zakonodaji.

Vse obveznosti v sodelovanju s partnerji v celoti izpolnjujemo.

Ali takšna ekskluzivna navezanost Slopaka zgolj na enega partnerja, s katerim enkrat že ni imel dobre poslovne izkušnje, pomeni stabilno pot za rešitev finančne krize, v kateri je Slopak? Vse izsortirane frakcije odpadne embalaže bodo last Papir Servisa, ki bo v celoti razpolagal s prihodki od prodaje sekundarnih surovin na trgu. Ali ni takšna pogodba škodljiva za Slopak?

Ne gre za nikakršno ekskluzivno navezanost! V procesu zbiranja ponudb so imeli vsi podizvajalci enako možnost oblikovati ponudbe,za katere menijo,da so jih sposobni uresničiti. Struktura podizvajalcev je ustrezno oblikovana in izvajanje obveznsoti zavarovano s pogodbami z večjim številom podizvajalcev.

75

okolje

Dušan Zorko

Glede na trenutne gospodarske razmere smo v družbi Slopak izvedli obsežen cikel pogajanj s podizvajalci. Z najugodnejšim podizvajalcem smo pogodbo že sklenili, z drugimi pa se pogajanja zaključujejo, vendar z nobenim nismo prekinili pogodbe.

Matej Stražiščar

Če je informacija o pogodbi med Slopakom in Papir Servisom točna, kateri poslovni razlogi so vodili Slopak k takšni pogodbi in ali drži, da ste prekinili pogodbe z Dinosom, Saubermacherjem in Gorenjem Surovino?

Kristijan Mlinar

foto: Boštjan Čadej

25 Kristijan Mlinar, Dinos

Na vprašanja, ki smo jih poslali Slopaku, je odgovarjal direktor Matej Stražiščar.

Poslovodstvo je odgovorno Dušan Zorko, Skupina Laško

G

lede na razmere na trgu sekundarnih surovin, problematične odnose med shemami za ravnanje z odpadno embalažo in nejasno politiko države do izvajalcev javnih služb je vloga lastnika največje družbe za ravnanje z odpadno embalažo zelo pomembna in hkrati zapletena.

Poleg Skupine Laško so kot zavezanke in lastnice vključene v shemo Slopak največje gospodarske družbe v Sloveniji, kot so npr. Mercator, Petrol, Fructal, Ljubljanske mlekarne, Coca Cola, …

Ž

elimo poudariti, da imamo preko organov upravljanja družbe vzpostavljen jasen poslovni odnos, ki v nobenem primeru ne sme omogočati netransparentnosti ali pa v pogodbah s podizvajalci omogočati ekskluzivnost brez vzpostavljenih mehanizmov izbora najugodnejših partnerjev.

K

er jemljemo našo zavezanost k trajnostnemu razvoju zelo resno, menimo, da je odnos zavezancev do ravnanja z embalažo zelo pomemben in predvsem dolgoročen, zato se distanciramo od medijsko zanimivih zgodb glede sprememb v izbiri podizvajalcev ali lastniških interesov drugih shem po Slopaku. Poslovodstvo Slopaka je odgovorno za pravilno vodenje družbe, Skupina Laško pa v okviru nadzornega sveta daje mnenja in priporočila, ki lahko pomagajo pri optimiziranju vodenja družbe.

december 2012

Slopak bi moral vključevati vse ponudnike

Vprašanje je višina cen storitev

foto: Delo

ružba Interseroh se je od pomladi letošnjega leta s predstavniki Papir Servisa aktivno pogajala v zvezi z obsegom in pogoji zbiranja in predelave odpadne embalaže, ki jo IJS ločeno zberejo pri gospodinjstvih. Papir Servis je družbi Interseroh ponudil izjemno dobre pogoje za prevzemanje in pripravo embalaže pod pogoji, da jim omogočimo prevzem embalaže pri tistih IJS, kjer bodo prevzem izvajali za Slopak.

Njihove zahteve so bile, da sklenemo dogovor za minimalno 3500 ton/mesečno, da sklenemo dolgoročno pogodbo ter da jim plačujemo fiksno ceno storitev in jim prepustimo ves material v trženje. Kot odgovorna oseba sem se, po temeljitem premisleku in po pogovoru s sodelavci, ki so vodili pogovore s Papir Servisom, odločila, da te ponudbe ne bomo sprejeli iz različnih razlogov. Prvi je nevarnost destabilizacije slovenskega sistema ravnanja z embalažo. Zaradi povečevanja količin odpadne embalaže, ki jo IJS prevzamejo pri gospodinjstvih in zaradi dokaj velikega tržnega deleža, ki ga ima Interseroh na področju ravnanja z odpadno embalažo, sem presodila, da bi pogodba, s katero bi Papir Servis prevzemal embalažo pri 44 IJS in 70 odstotkov vseh količin, pomenila vzpostavitev močnega neravnotežja med slovenskimi zbiralci odpadkov. Drugi razlog je ta, da imajo cene storitev iz ponudbe Papir Servisa, na podlagi poznavanja realnih stroškov ravnanja z odpadno embalažo, vse značilnosti dumpinških cen. Cene ne bi pokrile dejanskih stroškov, ki nastanejo pri ravnanju z odpadno embalažo, kot so transporti, sortiranje itd.. Poleg tega sem tudi ocenila, da takšne ponujene cene temeljijo na izkoriščanju statusa Papir Servisa kot invalidskega podjetja.

foto: arhiv podjetja

D

Javna komunalna podjetja so privilegirana foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Komunalno gospodarstvo

26 75

okolje

Komunalno gospodarstvo

O tem, ali so javna komunalna

podjetja v Sloveniji v

privilegiranem položaju ali ne,

ni enotnih mnenj. Je pa čedalje več kritik glede MKO, češ da z

novimi podzakonskimi predpisi

Rudi Horvat

še naprej favorizira občinske javne službe, da ne spodbuja

javno-zasebnega partnerstva

in da poslovno omejuje zasebni sektor. Rudi Horvat, direktor družbe Saubermacher Slovenija, z dejstvi dokazuje,

kje se kaže privilegiran položaj

občinskih javnih služb in da je klima za javno-zasebno partnerstvo v Sloveniji slaba.

Kaj kaže na privilegiran položaj javnih komunalnih podjetij v primerjavi z zasebnimi?

Na to kaže drugačen status, kot ga imajo gospodarske družbe, saj javna podjetja na primer ne plačujejo davka iz dejavnosti, v primeru izgub iz poslovanja le-te pokrijejo njihovi ustanovitelji, imajo zagotovljeno delo (vsa naročila »in house«) in niso v tolikšni meri pod pritiskom trga kot gospodarske družbe. Na osnovi tega se takoj pojavi vprašanje, ali so za uporabnika storitve javnega podjetja cenovno res ugodne oz. ali odražajo realno ceno. Prav tako javna podjetja predstavljajo »podaljšano roko« naročnika del.

december 2012

Nadalje ne moremo mimo dejstva, da javna podjetja upravljajo objekte, zgrajene s pomočjo evropskih sredstev, do katerih gospodarske družbe niso upravičene, posredno tudi koristijo evropska sredstva za izgradnjo infrastrukture – centrov, v določenih primerih izgrajujejo infrastrukturo tudi z nepovratnimi sredstvi, ki se lahko uporablja za tržne dejavnosti (posebne storitve izvajalca po 11. členu MEDO, ki prednostno znižuje stroške zbiranja ločenih frakcij komunalnih odpadkov).

Med dejstvi, ki govorijo v prid javnim podjetjem, lahko omenimo še finančne najeme javne infrastrukture, ki predstavljajo neposredni proračunski prihodek občine.

V Sloveniji je klima do javnozasebnih partnerstev slaba.

Nekako se ne moremo znebiti vtisa, da smo priča podržavljanju oz. rekomunalizaciji na področju komunalnih dejavnosti, kar v praksi pomeni prenos izvajanja storitev obveznih občinskih javnih služb od zasebnih izvajalcev k javnim (občinskim) izvajalcem in izogibanje javno-zasebnim partnerstvom.

Podobno se kaže tudi kot favoriziranje lokalnih komunalnih podjetij in prilagajanje razpisnih pogojev njim. V primeru izbora ponudnika s 100-odstotnim ali večinskim lastništvom tuje družbe pride med ostalimi (domačimi) ponudniki do močne težnje po razveljavitvi javnega razpisa. Takšne situacije se dogajajo tako na razpisih male vrednosti kot večjih vrednosti (npr. razpisi največjih občin oz. mest v Sloveniji). V kolikor najboljši (najcenejši) ponudnik ni »po meri« naročnika, si ta pridržuje pravico do neizbora ponudnika. V Sloveniji je klima do javno-zasebnih partnerstev slaba, ker se pogosto prikazujejo ne najbolj posrečene prakse.

Na to opozarja tudi ena izmed shem. Družba Interseroh je objavila stališče, da želi pristojno ministrstvo z novo uredbo o ravnanju s

Dejstvo je, da je ravnanje z odpadki preraslo svojo zgodovinsko vlogo odlaganja (deponiranja) odpadkov in da je velik interes vključevanja različnih subjektov v procese ravnanja z odpadki. Ločeno zbiranje odpadkov, njihovo sortiranje in vključevanje v te tokove je tako komunalne kot industrijske odpadke privedlo do velikih masnih tokov na strani reciklaže in ponovne uporabe. Prav zasebni sektor je na tem področju največji pobudnik ločenega zbiranja in obdelave teh odpadkov. V kolikor se upošteva še zaščita okoljskih investicij, pa je zadeva še bolj jasna.

Ali je s tem povezano nastajanje težko pričakovane Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki. Uredba je šele zdaj v razpravi, čeprav jo je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje obljubilo že pred meseci. Podjetja predvsem opozarjajo, da nimajo dovolj vpliva na končno oblikovanje vsebine Uredbe. Vaš pogled?

Pri nas je stara praksa, da zelo hitro sprejemamo splošne predpise in zakone, ki urejajo določena področja. Večkrat je to posledica uskladitve z evropsko zakonodajo. Pri sprejemanju podrobnih (podzakonskih) predpisov (uredb), ki nato podrobneje urejajo posamezna področja, pa smo zelo slabi. Vprašati bi se morali, kje so razlogi za to. Po mojem mnenju je prevelik vpliv ožjih interesnih skupin, ki preko strankarske politike uveljavljajo svoje interese.

Ne nazadnje se skoraj z vsako novo vlado na novo sprejemajo podzakonski akti. Samo poglejmo primer operativnega načrta ravnanja z odpadki. V fazi nastajanja predpisov je premalo prisotna stroka, ki se največkrat vključi v fazi dajanja pripomb na osnutke. Le malokrat je v

Cene so z vladno uredbo zamrznjene že dalj časa. Medtem so nam bile naložene dodatne storitve, ki jih moramo izvajati v okviru gospodarske javne službe, plačila za to pa ne dobimo. Dosedanja zamrznitev cen je onemogočila postopno prilagajanje cen, kar bi bilo verjetno za večino gospodinjstev manj boleče.

Saubermacher bo zvišal ceno v tistih občinah, kjer so cene predhodno usklajene in potrjene na občinskih svetih. V ostalih občinah pa bomo tako kot doslej pripravili predloge, jih v skladu s koncesijsko pogodbo predstavili in posredovali v soglasje občinam.

okolje

Omenil bi še združenje komunalnega gospodarstva pri gospodarski zbornici, ki združuje tako javna kot zasebna podjetja, kar se mi ne zdi najbolj ustrezno, saj hitro pride do konflikta interesov. Poslanstvo in interes javnih podjetij sta drugačna kot pri zasebnih družbah. Zasebne družbe bi se morale organizirati samostojno po zgledu držav v Evropski uniji (FEAD – Evropsko združenje zasebnih družb za ravnanje z odpadki, s sedežem v Bruslju).

75

27 V fazi nastajanja predpisov je premalo prisotna stroka, ki se največkrat vključi v fazi dajanja pripomb na osnutke.

S 1. januarjem 2013 komunalna podjetja napovedujejo višje cene komunalnih storitev. Kaj bo storil Saubermacher? Ali so visoki dvigi cen komunalnih storitev upravičeni?

Občine oz. lokalne skupnosti in župani – beri nekateri lokalni šerifi – želijo tudi preko upravljanja javnih podjetij zadržati ali krepiti svoj vpliv.

Povedati je treba, da se v zadnjih letih cene niso spreminjale kljub podražitvam pogonskih goriv (samo v letošnjem letu za več kot 12 odstotkov), materiala in dela. Veliko stroškov pa imamo tudi z javnim obveščanjem in oglaševanjem (npr. ob uvajanju ločenega zbiranja odpadkov je treba vsako gospodinjstvo obvestiti o predvidenih aktivnostih, razdeliti urnike, navodila za ločevanje in podobno), na kar se precej rado pozabi.

Toda različno obravnavanje javnega in zasebnega komunalnega gospodarstva sproža tudi vprašanje, kaj lahko to pomeni za pobude, da bi naj država spodbudila javno-zasebno partnerstvo, saj za številne okoljske naložbe ne bo dovolj denarja. Administrativnih ovir naj bi bilo manj. Kaj predlagate?

Ločujem, življenja vredno okolje varujem!

Večkrat sem javno povedal, da je država ali občina slab gospodar. Nekateri to drugače sprejemajo in pravijo, da ne gre za dobrega ali slabega gospodarja, ampak za dobrega ali slabega menedžerja. Občine oz. lokalne skupnosti in župani – beri nekateri lokalni šerifi – želijo tudi preko upravljanja javnih podjetij zadržati ali krepiti svoj vpliv. Samo poglejmo primere v javnem sektorju, kdo se zaposluje, kakšne so višine prejemkov, koliko je svetovalnih pogodb in drugih pogodb z zunanjimi izvajalci itd. V javno-zasebnem partnerstvu vse to ni mogoče, oziroma je to močno omejeno na res najnujnejše. So pa druge velike prednosti zasebnih družb; večja inovativnost, razvoj, znanje (know-how), izkušnje itd. Na te prednosti in lastnosti se zelo hitro pozabi in po stari slovenski navadi z negativnim prizvokom slišimo govoriti, da zasebniki »služijo«. Iz navedenega predlagam večjo usmeritev v javno-zasebno partnerstvo, poenostavitev postopkov in večjo odgovornost lokalnih skupnosti pri odločanju o načinu izvajanja javnih služb.

Pred sprejemom je Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih služb. Kaj prinaša vašemu podjetju ta Uredba?

Uredba prinaša nam in našim lastnikom evropski sistem dogovarjanja o ceni storitve med dvema pogodbenima partnerjema, med občino in nami.

Sl ovenija

december 2012

To bi bilo logično nadaljevanje privilegiranega položaja javnih služb, ki so z nepovratnimi sredstvi izgradile potrebno komunalno infrastrukturo in potrebujejo delo za plačevanje svojih obveznosti do občin in dokazilo do EU, ki je dala potrebna investicijska sredstva.

Ob tem se postavlja vprašanje upravičenosti uporabe nepovratnih sredstev za opravljanje tržnih dejavnosti. Tu je kršeno osnovno pravilo konkurence in lahko se zgodi, da bo potrebno evropska sredstva vračati.

obravnavi končni tekst podzakonskega predpisa, ki se navadno po medresorskem usklajevanju – beri medstrankarskem usklajevanju – sprejme na vladi.

Promocija

komunalnimi odpadki »v celoti vzpostaviti lokalne monopole komunalnih podjetij«. To naj bi pomenilo izločitev proste gospodarske pobude. Kaj bi pomenila odločitev, če bodo transport, sortiranje in predelavo embalaže, ki jih bodo zbrala gospodinjstva, predmet javne službe?

foto: Boštjan Čadej

Dovolj čakanja, ministrstva naj se zganejo Neučinkovitost delovanja sistema z izrabljenimi motornimi vozili v Sloveniji je bila izhodišče za okroglo mizo, ki jo je organizirala družba Ekomobil. Ekomobil opravlja naloge nosilca skupnega načrta ravnanja z IMV. Sogovorci so bili: Matej Gasperič (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje), Peter Tomše (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje), Brigita Šarc (Agencija RS za okolje), mag. Bojan Žlender (Ministrstvo za infrastrukturo in prostor), mag. Jana Miklavčič (Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje), Franci Lenart (Ekomobil), Mirko Fifolt (Sekcija za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije), Gregor Turk (Dinos), Nataša Mikulin (Jung, d. o. o.), Lado Kastelec (Avtotransporti Kastelec). Okroglo mizo je vodil Jože Volfand, glavni urednik revije EOL.

Blizu ali daleč pri razgradnji motornih vozil?

28 75

okolje december 2012

Blizu ali daleč pri razgradnji motornih vozil?

Spomnimo, da v Sloveniji letno nastane med 50.000 in 60.000 izrabljenih motornih vozil, ki predstavljajo resno okoljsko nevarnost, saj se na sivem trgu skrije letno okoli 30.000 izrabljenih motornih vozil, za katere nihče ne ve, kam poniknejo. V ta namen je vzpostavljen sistem z izrabljenimi motornimi vozili (IMV), ki naj bi zagotavljal, da je vsak avtomobil, ki je odslužil svojemu primarnemu namenu, ustrezno tehnično, strokovno in ekološko razgrajen. V razgradnji namreč konča le malo avtomobilov, saj lastniki večino izrabljenih vozil prodajo avtomobilskim odpadom, zbiralcem surovin ali kupcem v tujini.

Razprava med ključnimi udeleženci, ki so poklicani, da več let zastali voz potisnejo naprej, je pokazala vsaj dvoje: prvič, brez medresorskega dogovora med okoljskim, prometnim in finančnim ministrstvom ne bo uspešnega premika, saj odprava izjave o lokaciji, za katero so je odločila vlada in na katero so doslej kot ključnega grešnega kozla kazali mnogi, sama po sebi ne bo prinesla nič, če je ne bo nadomestil učinkovitejši mehanizem. Tega mehanizma ne more določiti eno samo ministrstvo, zato bo treba prekiniti z dosedanjo prakso, ko posamezna ministrstva kažejo s prsti drugo na drugo in predvsem čakajo. Drugič, na tem trgu so številni interesi, ne samo okoljski, ampak

predvsem ekonomski, ki jih bo treba pri določitvi učinkovitega mehanizma upoštevati.

V nadaljevanju podajamo nekaj ključnih poudarkov.

Učinkovitost ravnanja z IMV v Sloveniji je slaba. Zakaj ne dosegamo ciljev?

Franci Lenart, Ekomobil: Pravzaprav se od leta 2004, ko smo v Sloveniji vzpostavili pravni red, kako ravnati z IMV, ki so nevarni odpadek, ukvarjamo s tem, da ne uspemo zbrati in ustrezno predelati več kot 10 odstotkov motornih vozil, ki nastanejo na letnem nivoju. Za teh do 10.000, ki jih zberemo, tudi znamo poskrbeti, da so okoljski cilji doseženi. To pomeni, da se 85 odstotkov izrabljenih vozil reciklira, snovno predela ali njihove dele odda v ponovno uporabo. Preko 30.000 vozil pa ponikne na trgu. Ne znamo poiskati skupka mehanizmov, s katerim bi preprečili tak način ravnanja in preusmerili večji masni tok v obrate, ki imajo ustrezna okoljevarstvena dovoljenja, oziroma v skupni načrt ravnanja z IMV. Vsa ta leta govorimo o ključnem vzroku, ki se imenuje izjava o lokaciji. To pomeni, da zadnji imetnik lahko odjavi svoje vozilo iz prometa s tem, da gre na prijavno-odjavno mesto in izpolni dokument, s katerim potrdi, da se njegovo vozilo nahaja na znani lokaciji. To vozilo potem imetnik preda,

29 75

okolje

Franci Lenart Matej Gasperič

foto: Boštjan Čadej foto: Boštjan Čadej foto: Boštjan Čadej

Peter Tomše Mirko Fifolt Gregor Turk december 2012

Jože Volfand: Glede dialoga med ministrstvi za kmetijstvo in okolje, za finance in za promet moram povedati, da sem kontaktiral z ministrstvom za finance, kjer pravijo, da sta to vprašanje odgovorna rešiti prvopoklicano ministrstvo za promet in seveda ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki je partner v dialogu.

foto: Boštjan Čadej

Mirko Fifolt, Združenje uvoznikov pri Trgovinski zbornici: Sekcija za osebna motorna vozila oz. Združenje uvoznikov pri Trgovinski zbornici Slovenije na tem projektu že vseskozi sodeluje. Glavni vzrok za težave vidimo v izjavi o lokaciji. Sekcija za osebna motorna vozila je jasno predlagala rešitev tega problema, in sicer da bi se letna dajatev na motorna vozila preoblikovala v letni davek na premičnine oz. vozila. Za ta davek se ne bi plačeval noben dodatni znesek, ampak bi se plačeval tudi za vozila, ki so odjavljena, pa so še vedno v lasti fizične osebe. Kaj bi s tem rešili? Rešili bi problem, ki danes nastaja – da stranka vozilo odpelje na avtoodpad ali pa v drugo državo, ga tam proda, pride s prometnim dovoljenjem na upravno enoto in to vozilo odjavi na podlagi izjave o lokaciji. Za to vozilo potem nihče več ne sprašuje. Dali smo pobudo tako ministrstvu za finance kot ministrstvu za okolje, ki je tudi sklicalo delovno skupino, da bi se ta zadeva rešila. Vidimo zelo enostavno rešitev. Računal sem, da se bo sedaj, ko so dvignili letno dajatev na motorna vozila nad 2.500 kubikov, tudi ta zadeva spremenila, vendar se v danem trenutku še ni, zato še enkrat apeliram na službe na ministrstvih, naj razmišljajo v tej smeri.

Lado Kastelec

Peter Tomše, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje: Sistem smo vzpostavili leta 2004 na podlagi direktive z namenom preprečevanja onesnaževanja okolja in zagotavljanja čim večje predelave. Res je, da je v sistem zajetih bistveno manj vozil, kot je bilo ocenjeno in pričakovano, zato lahko učinkovitost ocenjujemo kot daleč pod pričakovanji. K večjemu zajemu niso pripomogli ukrepi, ki so bili izvedeni v tem obdobju.

Ukinjeno je bilo plačilo storitve razgradnje za zadnje lastnike, izvajanje javne službe se je začelo izvajati brez stroška za proračun Republike Slovenije, kar je bilo mišljeno, da bodo vseeno proaktivno k temu sledili koncesionarji, da bo zaradi tega prišlo v sistem več vozil, in sam po sebi ni pomagal tudi prehod, ki smo ga izvedli na t. i. podaljšano odgovornost. Glavni razlog tega majhnega zajema je neustrezna zasnova instrumenta odjave vozila iz prometa. Želim poudariti tudi to, da se s tem problemom ne

Kakšno je stališče zavezancev?

mag. Jana Miklavčič

Potrebujemo gonilo, tudi v finančnem smislu, da bo zadnji lastnik pripeljal odsluženo vozilo v ustrezen center in ne na sivi trg.

Brez medresorskega dogovora med okoljskim, prometnim in finančnim ministrstvom ne bo uspešnega premika.

foto: Boštjan Čadej

Matej Gasperič, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje: Imamo sistem, za katerega je več kot očitno, da ga bo potrebno izboljšati, spremeniti. Sedaj je na strani ministrstva, pa ne samo za kmetijstvo in okolje, ampak tudi za finance in promet, da bomo iskali rešitve. Uvodne sestanke na to temo smo že imeli. Dejstvo pa je in vse kaže na to, da bo brezplačno linijo sivega trga na nek način treba sankcionirati. Ali bo to okoljska dajatev, ki bo nastopila takrat, ko bo odjavljeno vozilo iz prometa, ali bo to davek na premičnino ali pa neka tretja varianta …

Potrebujemo gonilo, tudi v finančnem smislu, da bo zadnji lastnik pripeljal odsluženo vozilo v ustrezen center in ne na sivi trg. Seveda se sivi trg vedno pojavi tam, kjer okoliščine to omogočajo. Pri vseh okoljskih dajatvah pa je treba biti zelo pozoren, da ne bi z neko navidezno relativno trivialno rešitvijo nastal šop dodatnih problemov.

foto: Boštjan Čadej

Kje vidite glavni problem na okoljskem ministrstvu?

srečujemo samo mi. Študija evropskega parlamenta o učinkovitosti direktive je jasna. Veliko izrabljenih vozil ne pride v sistem v vseh državah članicah, še posebej v državah članicah, kjer je omogočena t. i. začasna deregistracija.

Dejstva so, da je pomemben dejavnik izvoz izrabljenih vozil pred koncem življenjske dobe, da je legalna prodaja rabljenih vozil uporabljena tudi kot način prikrivanja nelegalnih dejavnosti, nelegalne obdelave, izvoza poškodovanih vozil, ukradenih vozil ipd. Zaradi vseh teh dejstev je to potrebno vnaprej preprečiti. Po podatkih Eurostata je v letu 2008 v državah članicah poniknilo 4.600.000 izrabljenih vozil, v letu 2009 pa 3.600.000. Evropski parlament zelo pritiska na Komisijo in verjetno se bo moralo zaradi tega v bližnji prihodnosti nekaj spremeniti.

foto: Boštjan Čadej

odda ali proda nelegalnim avtoodpadom in tistim, ki se ukvarjajo z zbiranjem sekundarnih surovin. Preprosto potem ta vozila ne končajo v obratih za obdelavo in hkrati s tem tudi niso izpolnjeni vsi okoljski standardi iz uredbe in direktive, pa tudi okoljski cilji nisi doseženi.

Ključni dokument, o katerem se pogovarjamo praktično osem let, je torej ta izjava o lokaciji.

Druga stvar, ki se mi zdi prav tako pomembna, pa je ta, da smo se o tem že pogovarjali tudi s predstavniki okoljskega ministrstva ter oblikovali določene ukrepe, ki pa, kot je videti, niso vedno dosegli takšnih ciljev, kot smo si želeli.

Gregor Turk, Dinos: Dinos kot gospodarska družba, ki v nadaljevanju razgradnje izrabljenih vozil le-ta šredira na šrederju v Naklem, od odpada dobiva bistveno premalo surovin glede na investicijsko vrednost in dejansko beležimo v teh dveh letih delovanja veliko izgubo. Naš interes je, da se zajame čim več materiala na domačem trgu, ker potencial je. Jasno pa je, da moramo vsi slediti ekonomskim ciljem. Interes vseh akterjev je zagotovo enak – da se na vhodni točki naredi bistven premik, da vsi dobimo več vhodnih surovin. Če nas nekdo ne udari po žepu, ne odreagiramo. Če greš k nekomu, ki izvaja odjave vozil, ti pod nos porinejo izjavo o lokaciji, oseba na okencu ti niti ne pojasni, za kaj gre, ti nekaj podpišeš, dobiš vse dokumente in si zadovoljen. Na koncu se mimo tvoje hiše pripelje cigan, ki vidi parkiran avto in ti zanj ponudi 50 evrov. Z denarjem si zadovoljen in mu ga daš. To je realna slika, kaj se danes dogaja. Verjetno ni človeka, ki ne bi teh 50 evrov pobral. In da se ne bomo narobe razumeli, uredba sama je izvedena tako, kot mora biti.

Manjka le pika na i. Iluzorno je pričakovati, da bodo sedaj inšpektorji 50.000 ljudi kontrolirali, pisali kazni in se ukvarjali z izvršbami. Sistem mora biti avtomatiziran.

december 2012

Podjetje Avtotransporti Kastelec je soustanovitelj skupne sheme. Kako ocenjujete obstoječi sistem?

Lado Kastelec, Avtotransporti Kastelec: Ugotovili smo, da sistem ni dober. Nihče pa ne prisluhne nam, da bi ta sistem spremenili.

Izjavo o lokaciji je potrebno ukiniti brez vsakih

Kaj lahko v tej situaciji naredijo inšpektorji?

Mag. Jana Miklavčič, inšpektorica: Inšpekcija za okolje in naravo je pristojna za nadzor tega predpisa, saj gre za okoljevarstveni predpis. Kljub vsem sistemskim težavam, ki so jih že vsi gospodje pred mano omenili in jih tudi na terenu sami zaznavamo, je dejstvo, da opravimo na tej inšpekciji skupaj 9.000 pregle-

Sama ukinitev izjave o lokaciji ne reši problema, ki ga imamo. Potrebujemo koordiniran pristop MZIP, MKO in MF. dov na leto, od tega jih je več kot polovica na področju ravnanja z odpadki. Tudi največ težav opažamo na tem področju. Del teh nadzorov zajema nadzor nad spoštovanjem predpisa o uredbi o izrabljenih motornih vozilih. V prijavah ali usklajenih akcijah smo po internetnih oglasih izsledili, kdo prodaja izrabljena motorna vozila oziroma njegove sestavne dele. Vendar ugotavljamo, da inšpektorji na terenu bolj nadzirajo trg rabljenih vozil, ker je učinkovitost približno 10-odstotna. V severovzhodnem delu Slovenije že ugotavljamo, da se družbe preregistrirajo tudi v Avstrijo – naši avtoodpadi bodo prodajali pod pretvezo rabljenih motornih vozil v Avstrijo, kar pomeni beg surovin iz naše države. Kot že zdaj vidimo, gre 20.000 vozil letno v tujino. Prav tako ugotavljamo še izrabo inštrumenta izjave o lokaciji vozil.

Letno jih je kar 150.000. Naši inšpektorji na terenu sicer izdajajo odločbe, vendar je zloraba tega instrumenta enormna.

Ministrstvo za promet, infrastrukturo in prostor je, tako smo večkrat ugotavljali, ključno pri rešitvi težav. Kaj delate na tem področju?

Mag. Bojan Žlender, Ministrstvo za promet, infrastrukturo in prostor: Najprej naj podam širšo sliko. 1. januarja smo prevzeli pristojnost vodenja registrov in pristojnost registracije motornih vozil od notranjih zadev in seveda urejamo stvari na področju Zakona o motornih vozilih, ki je temeljni zakon za to področje. Na današnji dan imamo v Sloveniji milijon 92 tisoč registriranih motornih vozil in 129.784 vozil, ki so na skladiščenju. S spremembo, ki velja od julija lanskega leta na področju zakonu o motornih vozilih, smo jasno locirali odgovornost na zadnjega lastnika in iščemo podatek, kdo je dejansko ta lastnik.

Vlada je maja z odpravljanjem administrativnih ovir od nas zahtevala, da odpravimo izjavo o lokaciji.

Davčna dajatev je zelo jasno pristojnost Ministrstva za finance.

To so tri stvari, ki smo jih rešili na našem ministrstvu. Davčna dajatev je zelo jasno pristojnost Ministrstva za finance. Vsi vemo, da je potreben učinkovit ukrep. Italijani so bili zadnji, ki so ta problem šele pred kratkim uspešno rešili, in sicer z dajatvijo na posest.

Preverjali smo, ali lahko to področje uredimo s spremembo višine letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, a je to popolnoma druga dajatev in ni pristojnost ministrstva za infrastrukturo.

Mirko Fifolt: Dejansko je država takratno t. i. cestnino, ki se je morala zaradi evropske

foto: Boštjan Čadej

Nataša Mikulin

Brigita Šarc

mag. Bojan Žlender

30 foto: Boštjan Čadej foto: Boštjan Čadej

foto: Boštjan Čadej

75

okolje

Kako razmišljate v Dinosu?

vprašanj in določiti, da se obveznosti prenesejo na lastnika avtomobila.

Razgradnja izrabjenega motornega vozila.

Če nas nekdo ne udari po žepu, ne odreagiramo. vozila, kar se, tako kot vsi ostali davki, prenese na ministrstvo za finance. Se pravi, država bi se morala dogovoriti, kako bo problem, ki je v tem trenutku velik, rešila.

Mag. Bojan Žlender: Bodimo natančni pri dikcijah – to je letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, to ni davek na vozilo. To, kar je trenutno v veljavi, je letna dajatev za uporabo v cestnem prometu in je vezana na registracijo. Če ga ne uporabljaš v cestnem prometu, ga ne moreš pobirati.

Peter Tomše: Sama ukinitev izjave o lokaciji ne reši problema, ki ga imamo. Potrebujemo koordiniran pristop MZIP, MKO in MF, da najdemo ključni instrument za rešitev tega problema.

Med pomembnimi vprašanji delovanja sistema z izrabljenimi motornimi vozili je tudi ta, kdo se sme s to dejavnostjo sploh ukvarjati oziroma komu bo ARSO podelil okoljevarstveno dovoljenje: ali samo shemi, ki ima podpisane pogodbe z zavezanci, ali tudi drugim, ki teh pogodb nimajo, pa zadovoljujejo potrebnim kriterijem?

Brigita Šarc, ARSO: Vloge, ki bodo izpolnjevale pogoje po uredbi, bodo dobile okoljevarstveno dovoljenje. Ne glede na to, da je skupni načrt potrjen, da so v okviru skupnega načrta potrjeni trije obrati za razstavljanje, uredba pač omogoča in dopušča, da lahko tudi drugi obrati ali avtoodpadi in druge osebe, ki se želijo ukvarjati z razstavljanjem izrabljenih vozil, pridobijo okoljevarstveno dovoljenje kot obrati za razstavljanje. Koliko bo še teh dovoljenj?

Kolikor bo vlog, ki bodo izpolnjevale pogoje.

Trenutno je bilo poleg treh obratov za razstavljanje, ki so del skupnega načrta Ekomobil, vloženih še 18 vlog obratov za razstavljanje.

Z našega zornega kota je pomembno, da izrabljena motorna vozila pridejo res v obrate za razstavljanje, da se tam razstavijo tako, kot se morajo, in da gredo v reciklažo. Evropa je pri definiciji recikliranja izredno stroga. To, da razstaviš avto in dobiš osušeno školjko, ki jo

1

. V tem letu je na naše poslovanje bistveno vplivalo izrazito povečanje količin ločeno zbrane odpadne embalaže pri gospodinjstvih, saj je velika večina slovenskih komunal pri gospodinjstvih uvedla tako imenovano rumeno vrečo ali pa zabojnike z rumenim pokrovom, ki so namenjeni zgolj odlaganju OE. Če smo lahko na eni strani ponosni, da se povečujejo količine zbrane odpadne embalaže, na drugi strani žal to tudi pomeni, da se v rumenih vrečah in zabojnikih pojavlja vse več ostalih mešanih komunalnih odpadkov, kar viša stroške ravnanja z odpadno embalažo. Prav tako je na naše poslovanje vplivalo dejstvo, da smo prevzeli več odpadne embalaže, kot so bile naše zakonske obveznosti. Zato smo imeli v letošnjem letu dodatne materialne stroške v višini kar 1,6 milijona evrov. Gre za materialno škodo, ki so nam jo povzročile država in konkurenčne družbe za ravnanje z odpadno embalažo, kar je zagotovo bistveno vplivalo na rezultate našega poslovanje.

Vseeno bomo letošnje leto zaključili v skladu s pričakovanju, saj smo izvedli obsežne aktivnosti za optimizacijo logističnih poti.

Zaradi nadzora nad sortiranjem smo zmanjšali stroške termične predelave odpadne embalaže in dosegli višje cene sekundarnih surovin na trgu. Prav tako smo ponosni na dosežek, da smo v letošnjem letu zmagali na tekmovanju letnih poročil, in sicer prav na področju trajnostnega poročanja, kar kaže, da je Interseroh zagotovo na pravi poti.

2

. Zaradi gospodarske krize se količine embalaže, ki jo dajejo na trg zavezanci, ne bodo povečale. Pričakujemo pa še nadaljnjo rast količin ločeno zbrane odpadne embalaže pri gospodinjstvih, kar bo bistveno vplivalo

potem šrediraš, še ni reciklirano. Potrebno je ločevanje na lahko in težko frakcijo na podlagi specifične teže, da se iz lahke frakcije pridobi nov proizvod.

Nataša Mikulin, Jung, d. o. o.: Vsi imamo isto težavo, kje dobiti izrabljene avtomobile.

Okoljevarstveno dovoljenje velja enako za vse obrate, bodisi v shemi bodisi za samostojne obrate. Pogoji so isti, s tem, da imamo samostojni obrati malo težje pogoje, ker moramo poleg okoljevarstvenega dovoljenja zagotoviti še lastno prevzemno mesto. Vsak ima svojo

31 75

na stroške zavezancev, na delovanje in poslovanje družb za ravnanje z odpadno embalažo.

Napovedi torej niso ravno optimistične.

okolje

Mateja Mikec, Interseroh:

Mateja Mikec

Škodo so povzročile konkurenčne družbe in država

3

. Če govorim na splošno, bi izpostavila fleksibilnejšo delovno zakonodajo in vzpostavljanje pogojev za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva v mednarodnem prostoru. Strinjam se z ukrepi, ki jih je na tem področju predlagala Gospodarska zbornica Slovenije. Prav tako menim, da bi morali ustaviti upadanje sredstev za aplikativne raziskave in razvoj. Če govorim o področju ravnanja z odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi proizvodi, pa menim, da je skrajni čas, da pristojno ministrstvo končno sprejme novo ali posodobi staro zakonodajo. Ta naj omogoči, da bi bil sistem bolj transparenten in bi zagotavljal večjo pravičnost na trgu tako za zavezance kot tudi za družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Zaradi neustreznega normativnega okvira ravnanja z odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi proizvodi in ker ni določenih ekonomskih vzvodov za doseganje okoljskih ciljev, se v sistemu vedno ostreje soočamo s konkurenčno-pravnimi težavami. Te lahko kratkoročno ali srednjeročno ogrozijo celoten sistem ravnanja z odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi proizvodi. Prav tako se mi zdi pomembno, na to že več let opozarja ne le Interseroh, ampak je opozorilo tudi Računsko sodišče, da bi pristojno ministrstvo vendarle v prihodnjem letu opredelilo deleže, v katerih mora posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo pri posameznem izvajalcu javne službe prevzemati, po upravnem postopku in z izdajo ustrezne odločbe.

poslovno pot in ve, kje in kako bo lahko preživel. Edino stvar, ki jo lahko res naredimo, vidim v neki taksi. Možno rešitev smo podali že več kot pred enim letom, a vedno dobimo isti odgovor. To traja že eno leto – ministrstvo za finance, ministrstvo za promet, ministrstvo za okolje. Vsa ministrstva vidim kot eno državo.

In sedaj se sprašujem, kaj je državi v interesu – ali s tem rešuje nek socialni mir ali je bistvo, da nekaj storimo za okolje in dosežemo postavljeni cilj? Prepričana sem, da bo okoljsko ministrstvo kmalu dobilo veliko kazen.

december 2012

direktive spremeniti, umetno preimenovala v letno dajatev na motorna vozila. Ta letna dajatev je zdaj nek umetni davek, ki ga plačujejo tisti z registriranimi vozili. Lahko bi se spremenil v dajatev na premičnino, ki bi se morala plačevati vsako leto, ne glede na to, ali je vozilo uporabljeno ali ne. Ministrstvo za finance smo prosili, da se ministrstva med sabo dogovorite, saj je zdaj ministrstvo za infrastrukturo pristojno za to, da pobira letno dajatev na motorna

foto: Boštjan Čadej

Poslovna pričakovanja 2013

32

Saj ni res, a na žalost je foto: www.shutterstock.com

okolje

75

Trgovanje z izpusti v EU

Trgovanje z izpusti v EU

V evropskem sistemu za trgovanje z izpusti CO2 (ETS)

ob koncu tega leta obstaja kar 1,4-milijardni presežek dovolilnic, zato je padla cena

izpustov. Cena dovolilnic je

padla iz 30 evrov v letu 2008

na sedanjih 8,46 evra. To za

podjetja vsekakor ni spodbuda za vlaganje v nove, čistejše tehnologije. V novembru so v odboru za okolje EU razpravljali

o tem, s kakšnimi izzivi se

sooča ETS ob vstopu v tretjo fazo, ki se začne s 1. januarjem

2013. Če se neravnovesja v

sistemu trgovanja ne bodo pravočasno obravnavala, bo to

močno vplivalo na sposobnosti

sistema ETS za doseganje

ciljev zmanjševanja emisij na

december 2012

stroškovno učinkovit način.

U

poštevati je treba, da se emisije v letu 2013 verjetno ne bodo bistveno spreminjale, kar pomeni, da bi presežek lahko dosegel celo številko dveh milijard pravic.

E

TS bo moral igrati večjo vlogo pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050. Od začetka drugega obdobja trgovanja leta 2008 so se emisije zmanjšale za več kot 10 odstotkov, k čemur je signal cene ogljika EU ETS zagotovo prispeval svoj delež, vendar je gospodarska kriza brez dvoma glavni razlog za ta večja zmanjšanja emisij. Obseg presežka do leta 2020 bo odvisen zlasti od dolgoročnejšega razvoja na področju energije, na primer uporabe obnovljive energije in trajnih prizadevanj za povečanje energetske učinkovitosti, ter tudi od hitrosti oživitve gospodarstva.

spet dvignilo. Z ukrepom bi zvišali ceno dovolilnic in podjetja spodbudili k vlaganjem v čistejše tehnologije. Odložitev draženja ne pomeni zmanjšanja števila dovolilnic, ampak spremenjen obseg dražb, kar bi naj pripomoglo k uravnoteženju ponudbe in povpraševanja in zmanjšanje nihanja cen s ciljem ohranjanja konkurenčnosti, ter okrepitev javnofinančnih prihodkov že zgodaj v fazi 3. Spremembo lahko EU sprejme po pridobitvi soglasja Odbora za klimatske spremembe, Evropskega parlamenta in Sveta.

Upoštevati je treba, da se emisije v letu 2013 verjetno ne bodo bistveno spreminjale, kar pomeni, da bi presežek lahko dosegel celo številko dveh milijard pravic.

D

o konca leta 2011 je bilo v obtok danih 8.171 milijonov pravic, za skladnost pa je bilo uporabljenih 549 milijonov mednarodnih dobropisov, kar skupaj predstavlja 8.720 milijonov enot, ki so bile na voljo za skladnost v obdobju 2008–2011. Nasprotno so preverjene emisije v obdobju 2008–2011 znašale samo 7.765 milijonov ton ekvivalenta CO2. Komisija za izboljšanje pravilnega delovanja trga ogljika kot takojšnji ukrep predlaga spremembo časovnega načrta za dražbe v fazi 3 in odlog dražb določenega števila pravic, načrtovanih za leta 2013, 2014 in 2015: odložitev draženja 900 milijonov dovolilnic iz obdobja 2013–2015 na obdobje 2019–2020, ko bi se naj povpraševanje

V

letu 2013 bo tako prišlo do nekaj bistvenih sprememb:

1. zgornja meja pravic na ravni celotne EU v nasprotju z zgornjimi mejami 27 posameznih držav članic, ki se do leta 2020 in po njem zmanjšuje za 1,74 odstotka na leto ter zagotavlja znatno večjo regulativno predvidljivost in stabilnost;

33 3. usklajena pravila za brezplačno dodelitev na podlagi meril uspešnosti, določenih pred fazo 3;

Gospodarska kriza je upočasnila proizvodnjo, podjetja pa zato nimajo več toliko potreb po dovolilnicah za izpuste.

4. strožja pravila v zvezi z vrsto mednarodnih dobropisov, ki se lahko uporabljajo v EU ETS; 5. zamenjava sedemindvajsetih nacionalnih elektronskih registrov z enotnim registrom Unije.

Z regulativnega vidika te spremembe pomenijo bistveno preoblikovanje evropskega trga ogljika. Čeprav je treba nekatera dela (npr. vzpostavitev infrastrukture za prodajo na dražbi) še v celoti dokončati, je regulativna infrastruktura večinoma že vzpostavljena.

Zakaj presežek dovolilnic?

G

dvemilijardnim presežkom dovolilnic. Ta tveganja močno ogrožajo delovanje ogljičnega trga. Evropska komisarka za podnebje Connie Hedegaard je zato poudarila, da je treba nehati s povečevanjem obsega dovolilnic na trgu izpustov, kjer je dovolilnic že tako preveč.

N

ospodarska kriza je upočasnila proizvodnjo, podjetja pa zato nimajo več toliko potreb po dovolilnicah za izpuste. Teh je bilo tudi sicer preveč, ugotavljajo strokovnjaki.

Cena dovolilnic je zaradi presežne ponudbe

a podlagi poročila Komisije (EC, 2012) je trenutno identificiranih šest okvirnih možnosti za strukturne ukrepe za stabilizacijo ogljičnega trga: povečanje cilja EU glede zmanjšanja emisij na 30 odstotkov v letu 2020, ukinitev številnih pravic v fazi 3, predčasen pregled letnega linearnega faktorja zmanjšanja, razširitev področja uporabe EU ETS na

druge sektorje, omejitev dostopa do mednarodnih dobropisov in diskrecijski mehanizmi uravnavanja cen.

Odzivi poslancev

»Z

75

zato padla s 30 evrov leta 2008 na 8,46 evra danes. Predvideva se, da naj bi tekom tretje faze sistema trgovanja z izpusti operirali z

okolje

2. prodaja na dražbi kot privzet sistem za dodelitve v fazi 3;

akaj zviševati stroške, ko potrebujemo rast?« se je ob napovedi sprememb vprašala finska poslanka Eija-Riitta Korhola (EPP), ki je menila, da je Komisija s spreminjanjem pravil EU že naredila neprijazno za vlagatelje.

»K

omisija ima pristojnosti, da naredi majhne spremembe. Zakaj niste izkoristili te možnosti?« je vprašal Chris Davis (Velika Britanija, ALDE). Poslanec nizozemskih Zelenih Bas Eickhout pa je Komisijo pozval, naj se namesto ukvarjanja z začasnimi ukrepi posveti izdelavi urnika strukturne reforme sistema za trgovanje z izpusti.

Viri: EC, 2012. Report from the Commission to the European Parliament and the Council. The state of the European carbon market in 2012.

Evropski parlament, 2012. Sistem EU za trgovanje z izpusti potrebuje spremembe, menijo poslanci. Direktorat za medije.

Odpadek je vir 65 21 340 120

Podjetje Dinos d. d. se ponaša s 65-letno tradicijo zbiranja, prevoza in predelave sekundarnih surovin. Poslujemo na 21-ih lokacijah po celotni Sloveniji in zaposlujemo prek 340 delavcev.

Za zbiranje in prevoz odpadkov smo opremljeni s sodobno logistično opremo, ki je prilagojena za prevoz nenevarnih odpadkov.

Razpolagamo z več kot 120 specializiranimi vozili.

Na vseh skladiščih opravljamo odkup oz. prevzem odpadnih surovin.

Predelava pa je vezana na centre za predelavo posameznih vrst materialov.

www.dinos.si

Od leta 2001 delujemo po načelih sistema za vodenje kakovosti ISO 9001 in sistema ravnanja z okoljem ISO 14001.

december 2012

Promocija

Šlandrova ulica 6, 1000 Ljubljana Tel. 01 561 06 10

Od začetka pa do danes predstavljajo med zbranimi in predelanimi odpadnimi surovinami največji delež odpadki jekla in barvnih kovin, star papir, pomemben delež ima tudi predelava plastike in plastične embalaže, bele tehnike in izrabljene elektronske opreme. Nenehna vlaganja v najsodobnejšo opremo omogočajo vse višje stopnje predelave in s tem kakovostnejše vhodne surovine za industrijo.

Priložnosti iščemo v tujini, doma pokop stroke foto: www.shutterstock.com

34 75

okolje

IRGO

Za njimi je pol stoletja.

Toda Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje (IRGO) bo morda čez čas moral celo razmišljati o spremembi imena. Njihov predhodnik Rudarski inštitut je razvoj gradil na rudarstvu, IRGO pa se je po zapiranju rudnikov v Sloveniji moral odločiti za spremembo portfelja. Kam so se usmerili,

IRGO

kje so zdaj in koliko je sploh še vredno znanje, ki ga imajo veliko in ga prodajajo tudi na tuje? Odgovarjal je direktor

dr. Vladimir Vukadin.

december 2012

Pred leti ste se odločili za strukturno preoblikovanje Inštituta. Kakšna je zdaj vaša pozicija na trgu glede na to, da rudarstvo v Sloveniji usiha, premogovništvo je v krizi, avtocestni program je v večji meri realiziran, pri gradnji hidroelektrarn se zatika, naložb v infrastrukturne projekte pa je malo. Kje se kažejo večje tržne priložnosti?

Vaše vprašanje zahteva nekoliko obširnejši odgovor. Najprej bi se dotaknil področja rudarstva in tako rekoč kontinuirane krize, ki v panogi traja že zadnjih 60 let. Odločitev, da se pospešeno zapirajo rudniki, je bila pogojena s tremi dejavniki. Prevladujoči je bil gotovo ekonomski, saj so bile cene surovin na trgu nizke, stroški pridobivanja v Sloveniji in v Evropi pa višji kot v deželah drugega in tretjega sveta. Drugi je bil političen, saj se je vsaj eden od rudnikov zaprl zato, ker ni bilo političnega interesa za pridobivanje strateško in varnostno zelo pomembne surovine. Zadnji je bil okoljski - ponekod so stoletja proizvodnje pustila tako velike posledice v okolju, da so se rudniki zaprli, kljub temu da so bili ostali pogoji za nadaljnjo delovanje izpolnjeni. Danes prva dva razloga, ki sta pripeljala do ugašanja dejavnosti, ne vzdržita več. Ekonomska realnost in razpoložljive zaloge kažejo, da bi verjetno lahko ponovno odprli določene že zaprte rudnike. Politična realnost pa je še bolj

prepričljiva. Evropa se počasi zaveda, da mora strateško zagotoviti višjo stopnjo surovinske samozadostnosti. Edini razlog, ki še vzdrži, je okoljski, a nanj bi lahko odgovorili z razvojem novih tehnologij. V tej luči še vedno vidim možnost za oživitev rudarstva in s tem tudi nadaljnjega delovanja IRGO na tem področju.

Vendar na to ne moremo bistveno vplivati, saj gre za strateški premik, ki se mora zgoditi na nivoju EU. Na žalost je potrebno poudariti, da so nekateri naši kovinski rudniki zaprti na tak način, in to je bila ponovno politična oziroma okoljska zahteva, da preprosto ne obstaja več ekonomska upravičenost po ponovnem odpiranju. V razvitih evropskih državah so to počeli povsem drugače in so rudnike in premogovnike preprosto konzervirali in v najkrajšem možnem času lahko zadevo aktivirajo.

Se pravi, da je bila preusmeritev nujna?

V času največje krize rudarstva se je IRGO preusmeril na področje geotehnike in zaščite okolja ter se pravočasno pripravil na izzive, povezane z izgradnjo infrastrukture, ki je v Sloveniji potekala v zadnjih 15 letih. Transformacija je bila uspešna, zato ker smo obstoječe znanje nadgradili in uporabili v druge namene. Vzroki za zastoj naložb v infrastrukturo in za kolaps gradbeništva se razlikujejo od težav, s katerimi se je srečalo rudarstvo, vendar je situacija, v

Če pogledamo našo zgodovino lahko vidimo, da se je naš predhodnik - Rudarski inštitut, ki je bil ustanovljen 1927 že od samega začetka ukvarjal tudi z okoljem. Danes lahko naše delovanje na področju okolja razdelimo na štiri sklope. V prvega uvrščamo preprečevanje, nadzorovanje in saniranje vplivov naravnih nesreč, predvsem plazov. Tu imam v mislih geološko-geotehnično preiskovanje, geotehnični monitoring in projektiranje ter nadzor gradbenih posegov. V zadnjih letih smo tako preiskovali, nadzorovali in projektirali sanacije številnih manjših plazov po celi Sloveniji. Aktivno smo sodelovali tudi pri nekaterih medijsko najbolj odmevnih, kot so Znosnice, Macesnik, Slano Blato, Stogovec.

V drug sklop sodijo naše aktivnosti na področju preiskovanja, monitoringa in varovanja virov podzemne vode. Na IRGO tako opravljamo raziskave za zajem podzemne vode (pitne in tehnološke), izvajamo monitoring in hidrogeološko modeliranje, s pomočjo katerega določamo interakcijo podzemnega vodnega telesa z gradbenimi posegi ali z okoljem (deponijami) ter izdelujemo strokovno dokumentacijo za pridobitev dovoljenj. Pri nas smo izvedli modeliranje transporta in širitve radionuklidov z odlagališča nizko radioaktivnih odpadkov ter pripravljali strokovne podlage za zagotovitev oskrbe s pitno vodo v Pomurju. Izdelali smo številen presoje vpliva gradbenih posegov na podzemno vodo ter predpisali potrebne ukrepe

Med vašimi mlajšimi oddelki je oddelek za terenske in laboratorijske meritve? Tudi sicer ste informacijsko opremljeni za terensko geološko-geomehansko raziskovanje. Ali je na trgu še vedno dovolj interesa za raziskovanje glede na zmanjšanje finančnih virov za te namene?

Imamo sicer zelo dobro opremljen oddelek z lastnim laboratorijem in usposobljenim kadrom za terenske in laboratorijske raziskave.

Interes je še vedno prisoten, vendar pa je stanje na trgu močno popačeno. Na javnih razpisih je edino merilo najnižja cena, pomanjkanje posla pa je pripeljalo do tega, da so cene že dolgo časa zelo depresirane. Praviloma so cene že tako nizke, da ekonomske logike že zdavnaj ni več. Postavlja pa se legitimno vprašanje, ali se preiskave izvajajo skladno s strokovnimi zahtevami in ali naročnik v končni fazi res dobi najbolj ugodno rešitev. Ravno na tem segmentu se najbolj bojimo, da je to zadnji korak, s katerim bomo pokopali stroko in znanje in da bodo posledice pri posameznih zgrajenih objektih lahko katastrofalne.

Slovenija je v zadnjih letih večkrat močno čutila posledice elementarnih nesreč, tudi s sanacijami zemeljskih plazov so problemi in še večji s protipoplavno varnostjo. Ali ima stroka pregled, kje so v državi problemi največji, zakaj in kaj bi morala storiti država na tem področju?

Stroka ima relativno dober pregled, kje so problemi največji. Hidrologija ni naše področje, a če potegnemo vzporednico s stanjem večjih plazov, lahko ugotovimo, da bi se lahko veliko storilo že z rednim vzdrževanjem strug rek, potokov in hudournikov ter s postavitvijo novih protipoplavnih nasipov in vzdrževanjem obstoječih. Voda ni odgovorna le za poplave, temveč je tudi ključni sprožilni mehanizem za nastanek plazov in podorov.

Drugi del odgovora leži v prostorskem planiranju. V zadnjih desetletjih se je gradilo na področjih, kjer se ni gradilo nikoli prej v zgodovini.

Naši predniki so dobro vedeli, kje se lahko kaj postavi in kje ne. Danes lahko to znanje znanstveno podkrepimo. Veliko je primerov,

75

okolje

dr. Vladimir Vukadin

foto: arhiv podjetja

35 Vaših referenc na področju okolja je precej.

Na katerih področjih ste strokovno najbolj konkurenčni?

V tretji sklop sodijo naše aktivnosti pri izdelavi projektne dokumentacije za odlagališča in deponije komunalnih in gradbenih odpadkov. V zadnji sklop pa bi uvrstil dejavnosti, ki jih izvajamo v spremljanja vplivov gradbenih posegov na okolje. Na IRGO tako izvajamo geotehnični monitoring, operativne monitoringe varovanja vseh sestavin okolja, flore in favne, naravne in kulturne dediščine, monitoringe vibracij, hrupa, praha, objektov in ostalega. Trenutno izvajamo monitoringe na največjih projektih izgradnje plinovodov (Rogatec – Vodice), hidroelektrarn (HE Krško in Brežice), predorov (Markovec, Sten) in cest.

ko določeni objekti ali celo naselja zaradi naravnih danosti ne bi smeli stati tam, kjer stojijo. Na žalost pri takih odločitvah velikokrat odločilno vlogo igra kapital. V kolikšni meri se bodo razmere poslabšale zaradi podnebnih sprememb, ne moremo oceniti. Z gotovostjo pa lahko identificiramo območja, ki so ali ki bodo pri določenih scenarijih prizadeta.

Kot specializirana strokovna inštitucija za presojo vplivov izgradnje velikih objektov na okolje zagotovo lahko ocenite, v kakšnem odnosu so prostorski načrti in načrtovanje pomembne javne infrastrukture. Kje se zatika?

Največji problem je toga in neživljenjska zakonodaja, ki je bila velikokrat sprejeta ali privzeta brez tehtnega premisleka in sodelovanja širše strokovne javnosti. Veliko bi se lahko storilo tudi s spremembo klime pri inštitucijah, ki izvajajo, izdajajo in nadzirajo umeščanje objektov v prostor na lokalnem in državnem nivoju.

Problem je sistemski, sociološki in političen, ne tehničen.

Kot izvoznik znanja ste našli svoje priložnosti predvsem na trgih bivše Jugoslavije. Katere reference bi izpostavili?

Izpostavil bi predvsem znanje na področju projektiranja predorov in izvajanje operativnega monitoringa in meritev. Tega uspešno plasiramo preko našega hčerinskega podjetja IRGO Consulting predvsem v Črni Gori in v zadnje času v Bosni in Hercegovini.

Za katero vašo dejavnost je zdaj na trgu največ povpraševanja in kaj pričakujete od leta 2013?

V tem trenutku je težko izpostaviti določeno dejavnost, saj je stopnja negotovosti zelo visoka na vseh področjih. Pričakujem, da bo prihajajoče leto še težje, kot je bilo leto 2012, ter da bo prišlo do nadaljnjega krčenja dejavnosti v Sloveniji, če se ne bodo zagnali novi projekti (II. tir, III. os, hidroelektrarne…). Poiskati bo treba vse notranje rezerve, še bolj optimizirati delovni proces in poiskati priložnosti v tujini.

Za tujino se bo potrebno povezati s sorodnimi podjetji, saj smo za prevzem večjih projektov posamezna podjetja premajhna. Z optimizmom me navdaja predvsem prepričanje, da imamo v Sloveniji akumuliranega dovolj kvalitetnega znanja in da nam trdo delo ni tuje.

december 2012

Rad bi pa izpostavil še en vidik, ki se ga mogoče premalo zavedamo. Mislim na ohranjanje in prodajanje znanja. Enkrat, ko panoga zamre, je to v tako majhnih državah, kot je Slovenija, njen konec. S tem izgubljamo del suverenosti in del tradicije. Tradicija pa je pomembna, saj nam ravno v tako težkih časih pomaga, da najdemo navdih za nov zagon in preboj. Tudi ta odločitev je strateška in je v naših rokah.

Dogovoriti bi se morali, da ohranimo čim več znanj doma in s tem pustimo našim zanamcem boljše izhodišče in več samozavesti. To je na nivoju podjetja uresničljivo le ob nenehnem pomlajevanju kolektiva s strokovnjaki različnih, a sorodnih profilov in uvajanju novih znanj.

IRGO to zelo skrbno počne, kar nam omogoča fleksibilnost in hitre preusmeritve v različne panoge. Rezultat te strategije je, da smo krizna leta uspeli dokaj uspešno prebroditi.

za zaščito tega ključnega naravnega vira.

foto: arhiv podjetja

kateri smo se znašli, podobna kot v preteklosti.

Težja je s stališča, da je trenutna kriza globalna in da skoraj ni države ali sektorja, ki ne bi bil prizadet. Svoje znanje bomo morali ponovno nadgraditi in preusmeriti, vendar bomo morali izzive najverjetneje iskati in jih že iščemo v tujini.

Promocija

36 75

okolje

Interseroh

Interseroh in trajnostni razvoj

Sledimo ideji integrirane trajnostne usmeritve V Interserohu se zavedamo, da so trajnostni vidiki našega delovanja medsebojno tesno prepleteni: naših poslovnih, okoljskih in družbenih prizadevanj medsebojno ni mogoče ločevati.

Trajnostni razvoj razumemo kot uravnoteženo delovanje s hkratnim doseganjem ciljev na poslovnem, okoljskem in družbenem področju.

Ob izvajanju naše glavne dejavnosti – zbiranje in predelava odpadnih surovin – se vse tri dimenzije medsebojno močno prekrivajo, tako da ni mogoče poročati o dosežkih in ciljih na enem področju (npr. poslovnem ali družbenem) brez upoštevanja dejavnosti in dosežkov na drugem (npr. okoljskem). V presečno množico vseh treh dimenzij umeščamo svoje zavezance.

V poudarkih trajnostne usmeritve Interseroha združujemo poročanje o rezultatih izvajanja storitev na področju ravnanja z odpadnimi produkti, zadovoljstvu naših strank zavezancev, kompetencah in razvoju zaposlenih, procesih spodbujanja inovacijskega delovanja zaposlenih ter o okoljski in družbeni odgovornosti. Trajnostna usmeritev podjetja Interseroh je popolnoma vgrajena v naše poslovanje in dejavnost.

Poudarki trajnostnega delovanja v letu 2012

december 2012

V letu 2012 smo v Interserohu nadaljevali dejavnosti na področju trajnostnega delovanja.

Predstavljamo le najpomembnejše projekte s področja poslovne odličnosti, okoljske odgovornosti, družbene skrbnosti ter skrbi za zavezance in zaposlene v podjetju Interseroh, ki smo jih v iztekajočem se letu izvedli ali v njih sodelovali.

O novostih s področja ravnanja z odpadnimi produkti smo obveščali in opozarjali na konferencah, strokovnih srečanjih, posvetih in dogodkih

Konferenca »Okolje in odpadki« V organizaciji podjetja Založba Forum Media in pod generalnim pokroviteljstvom podjetja Interseroh je marca na Brdu pri Kranju potekala strokovna konferenca z naslovom Okolje in odpadki 2012. Skoraj 100 udeležencev iz različnih podjetij, javnih ustanov in organizacij je prisluhnilo 11 predavanjem o problematiki zmanjševanja škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in njihove maksimalne izrabe zaradi znižanja stroškov poslovanja in doslednega upoštevanja nove zakonodaje.

Na simpoziju so sodelovali znani okoljski strokovnjaki, vključno s predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in okolje RS.

Konferenca »Poslovna logistika« Podjetje Hidria je v tesnem sodelovanju s podjetjem Interseroh pripravilo projekt Optimizacije sistema ravnanja z odpadno embalažo. Organizatorji konference Poslovna logistika, ki je potekala septembra v Portorožu, so s priznanjem Zelena logistika 2011 nagradili prizadevanja Hidrie za varovanje okolja in uresničevanje okoljevarstvenih ciljev. S projektom optimizacije ravnanja z odpadno embalažo so v podjetju Hidria za več kot trikrat zmanjšali količino odvozov embalaže, emisije CO2 na letni ravni pa so znižali kar za 120 ton.

Dogodek »Interserohovi dnevi« Na konferenci je Vesna Tomše iz Interseroha na primeru iz prakse predstavila optimizacijo količine in stroškov ravnanja z odpadnimi produkti

Okoljski simpozij »Odpadki za surovine« Pod okriljem specializirane revije za trajnostni razvoj EOL in pod pokroviteljstvom Interseroha je junija v Celju potekal strokovni okoljski simpozij na temo Odpadki za surovine – za večjo konkurenčnost gospodarstva.

Simpozij je v ospredje postavil temo odpadka kot surovine in skušal odgovoriti na vprašanja, kako Slovenija gospodari z naravnimi viri, kje so na področju ravnanja z odpadki možnosti za povečanje konkurenčnosti našega gospodarstva, kakšen je odnos do odpadka kot surovine, kako spodbuditi, da odpadek postane vir itd.

V Interserohu smo na simpoziju predstavili ekonomske vzvode za doseganje okoljskih ciljev ravnanja z odpadno embalažo in drugimi odpadnimi produkti ter udeležence opozorili, da potrebujemo v Sloveniji ekonomske vzvode, ki bodo vse deležnike v sistemu spodbujali k doseganju višjih ciljev pri zbiranju ločeno zbranih frakcij in njihovi predelavi.

Oktobra je podjetje Interseroh organiziralo že tradicionalno strokovno srečanje, ki smo ga poimenovali Interserohovi dnevi. Letos je to srečanje potekalo nekoliko drugače, v obliki vodenih ogledov predelovalnih obratov in sortirnic v Sloveniji in Avstriji. Na primerih iz prakse smo zavezancem predstavili postopke in tehnologije zbiranja, priprave in predelave odpadnih produktov ter ponazorili, za kakšne namene se uporabljajo sredstva za ravnanje z odpadno embalažo, odpadno električno in elektronsko opremo ter drugimi produktnimi skupinami, ki se zbirajo in predelujejo v okviru razširjene proizvajalčeve odgovornosti.

Strokovnega srečanja se je udeležilo več kot 80 zavezancev.

Skupina udeležencev Interserovih dnevov na ogledu sortirnice in predelovalnih obratov

37 Družba Interseroh je zavezance tudi opozorila na morebitne spremembe v zakonodaji na področju ravnanja z odpadki, ki bodo vplivale tudi na ravnanje z odpadno embalažo.

Posveta se je udeležilo več kot 40 zavezancev.

Na sejmih smo se predstavili in okoljsko ozaveščali

EKO sejem Podjetje Interseroh se je maja letos uspešno predstavilo na 9. sejmu EKO v Celju.

Obiskovalcem smo predstavili rešitve pri upravljanju tokov odpadnih produktov. Da gre za zelo aktualno temo v slovenskem prostoru, dokazuje tudi lepa obiskanost razstavnega prostora.

Mednarodni obrtni sejem (MOS) Septembra je družba Interseroh sodelovala na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Poleg poslovnega stičišča smo na razstavnem prostoru družbe Interseroh za obiskovalce pripravili fotogalerijo najodmevnejših ozaveščevalnih akcij »Vrni embalažo v reciklažo« in »Podari pokrovček. Majhen pokrovček za veliko pomoč«.

Prek 500 obiskovalcev je v poučni igri SMETris preizkusilo znanje o ločevanju odpadkov. Tako so ločili skoraj 30.000 bioloških, nevarnih, plastičnih, steklenih in papirnatih odpadkov.

Prepričani smo, da se bo tudi prek ozaveščanja znanje o pravilnem ločevanju odpadkov razširilo v še več slovenskih gospodinjstev ter bomo odpadke uspešneje in bolj temeljito ločevali tudi doma.

Študentska arena

Mladi so v zabavni in poučni igri SMETris preizkusili svoje znanje o ločevanju odpadkov

O pravilnem ravnanju z odpadki smo ozaveščali na prireditvah

Natečaj »Zelena občina« Natečaj Najbolj zelena občina 2011 je organiziralo podjetje Fit media pod blagovno znamko Zelena Slovenija v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor RS, Združenjem občin Slovenije in Skupnostjo občin Slovenije.

Ključni namen natečaja je izpostaviti in nagraditi občine, ki si najučinkoviteje prizadevajo za okoljsko skrb in trajnostni razvoj.

75

Maja letos je podjetje Interseroh v sodelovanju z družbama BTC City Ljubljana in Dana ter športno-humanitarnim društvom Never Give Up organiziralo okoljsko-humanitarni dogodek zbiranja odpadnih plastičnih pokrovčkov. Iz odpadnih plastičnih pokrovčkov smo sestavili največji mozaik iz odpadnih plastičnih pokrovčkov na svetu. Vsa sredstva od položenih pokrovčkov, prodaje panoramske fotografije, srečelova in prostovoljnih prispevkov smo namenili v dobrodelne namene.

Družba Interseroh je natečaj podprla kot generalni pokrovitelj zaključne prireditve, ki je potekala letos januarja. S konkretnimi primeri dobre prakse želimo v Interserohu spodbuditi druge občine, prebivalce ter državo k iskanju in implementaciji izvirnih okoljskih rešitev.

BMW EKO regata Na Bledu je maja potekal športno-izobraževalni-družabni dogodek 2. BMW EKO regata, ki povezuje podjetja in izobraževalne ustanove z namenom izobraževanja o pomenu trajnostnega razvoja in vpliva na okolje. Podjetje Interseroh je kot partner na dogodku sodelovalo v več programskih sklopih: v modulu za trajnostni razvoj je slušatelje navdušila dr. Manica Ulčnik Krump s predavanjem »Trajnostno ravnanje z odpadno embalažo: od odpadka do visoko tehnološkega izdelka po meri in željah kupca«.

Na osrednjem delu dogodka v Veliki Zaki smo zagotovili učinkovite in zanesljive rešitve pri ravnanju z odpadno embalažo ter tako

Podjetje Interseroh je sodelovalo na 13. Študentski areni, ki je potekala oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Mlade smo ozaveščali o pravilnem ravnanju z odpadki in drugimi odpadnimi produkti. Na nekoč odsluženih računalnikih je mesto našla tudi Interserohova poučna in zabavna igra SMETris o pravilnem ravnanju z odpadki.

Zmagovalce SMETrisa smo nagradili s kompleti košev za ločeno zbiranje odpadkov, z majicami in biorazgradljivi vrečkami za gospodinjske odpadke.

Podari pokrovček. Majhen pokrovček za veliko pomoč

S sloganom »Vrni embalažo v reciklažo« smo opozarjali na pravilno ločevanje in oddajanje odpadkov

Sestavili smo mozaik iz 500.000 odpadnih plastičnih pokrovčkov

dm tek za ženske Na 7. dm teku za ženske, ki ga je obiskalo več kot 13.000 ljudi, smo junija letos skupaj z javnim komunalnim podjetjem Snaga že drugič organizirali ločeno zbiranje odpadkov.

Kot pobudnik, nosilec in organizator ločenega zbiranja odpadkov smo poskrbeli za postavitev ekoloških otokov. Udeleženci so lahko na ekoloških otokih ločeno oddali odpadno plastično, stekleno in papirnato ter kartonsko embalažo, biološke odpadke in mešane komunalne odpadke. V posebne zabojnike smo zbirali plastične pokrovčke in jih ob koncu prireditve predali v dobrodelni namen.

Po koncu prireditve je bilo prizorišče čisto še isti dan, zbrali pa smo 2.040 kg odpadkov, od tega 920 kg mešane plastične in kovinske embalaže, 630 kg papirne in kartonske embalaže, 150 kg steklene embalaže in le 300 kg mešanih komunalnih odpadkov. Ločeno smo tako zbrali kar 85 odstotkov vseh odpadkov, ki so nastali na prireditvi.

december 2012

Na strokovnem posvetu, ki smo ga v Interserohu novembra organizirali za svoje zavezance, smo opozorili na spremembe na področju ravnanja z odpadki in odpadno embalažo. Te lahko prinesejo izrazit dvig stroškov, ki jih zaradi načela razširjene proizvajalčeve odgovornosti za ravnanje z odpadno embalažo namenja gospodarstvo.

omogočili, da so obiskovalci skupaj s podjetji uresničevali načela trajnostnega razvoja. Pod motom »Vrni embalažo v reciklažo« smo s partnerjem Infrastruktura Bled d.o.o. opremili prireditveni prostor z zabojniki in zastavami, 10 študentov pa je skrbelo za ozaveščanje o ločenem oddajanju odpadne embalaže in drugih odpadkov ter čistilo prizorišče dogodka.

V projektu je sodelovalo prek 50 slovenskih podjetij, 8 veleposlaništev, 11 univerz in 32 slovenskih osnovnih šol, ki so del programa ekošol.

okolje

Strokovni posvet »Spremembe na področju ravnanja z odpadno embalažo«

38 75

okolje

S sloganom »Vrni embalažo v reciklažo« smo dokazali, da skupaj z obiskovalci, organizatorji in lokalnim komunalnim podjetjem lahko odgovorno ravnamo z okoljem in tudi odpadki ter jih vrnemo v krog ponovne uporabe.

V Interserohu smo poskrbeli, da je bilo prizorišče prireditve čisto še isti dan

deutsche Ball« prvič podelila nagrado za poslovne dosežke v slovensko-nemških gospodarskih odnosih, imenovano »Preis der deutschen Wirtschaft«. Žirija, ki so jo sestavljali ugledni nemški gospodarstveniki, je za nominacijo izbirala med vsemi prijavljenimi podjetji, ki poslujejo v slovensko-nemških gospodarskih odnosih.

V kategoriji velikih podjetij je bilo za prejemnika nagrade izbrano prav podjetje Interseroh. Žirijo je prepričalo z dobrimi poslovnimi rezultati in izvajanjem svoje dejavnosti. S predelavo surovin in njihovim ponovnim vračanjem v obtok Interseroh pozitivno vpliva na zmanjšanje obremenitve okolja, hkrati pa dokazuje, da lahko pametno ravnanje z odpadki odpre poti do dobrih poslov.

razvoju med slovenskimi podjetji.

Za doseganje zastavljenih ciljev potrebujemo motivirane in predane zaposlene ter prijazno delovno okolje

Team building v Piranu Poleti smo za zaposlene organizirali team building v Piranu. Zaposleni so se srečali z izzivi, kako prestopiti svoje meje in v ekipnem duhu sproti učinkovito reševati strateške probleme.

Dogodek smo zaključili v športnem duhu s kolesarjenjem po slovenski obali.

Komunaliada Junija je v Kopru potekalo že 28. srečanje delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije – Komunaliada 2012. Tradicionalnega in najbolj množičnega srečanja predstavnikov in zaposlenih v komunalnem gospodarstvu Slovenije se je udeležilo tudi podjetje Interseroh ter se med drugim predstavilo s projektom »Vrni embalažo v reciklažo«. Letošnja Komunaliada je bila prva v vrsti preteklih Komunaliad, ki se lahko pohvali z ločenim zbiranjem odpadkov.

V ta namen smo skupaj s Komunalo Koper postavili 20 zabojnikov za ločeno zbiranje plastične, papirne ter kartonske in steklene embalaže, bioloških odpadkov in mešanih komunalnih odpadkov. Naša modra 15-članska ekipa se je odlično odrezala in prizorišče temeljito očistila več kot 3.200 kg odpadkov.

Skupaj z udeleženci smo ločeno zbrali kar 65 odstotkov vseh nastalih odpadkov, od tega je bilo skoraj 40 odstotkov plastične embalaže (1.200 kg). Veliko se je nabralo tudi bioloških odpadkov (450 kg), stekla (300 kg) ter nekoliko manj papirnate in kartonske embalaže (180 kg).

Razširili smo zbirna mesta za baterije brez energije Baterije in akumulatorji vsebujejo težke kovine, ki zahtevajo skrbno odlaganje in predelavo.

Uvrščamo jih med nevarne odpadke. Zato da bi ozaveščali o ustreznem ravnanju z odpadnimi baterijami, smo v nekaterih javnih ustanovah z visoko okoljsko in družbeno odgovornostjo, kot so univerze, ministrstva, državne agencije, tehnološki parki, trgovski centri ipd., v novembru začeli postavljati brezplačne zabojnike za zbiranje odpadnih baterij.

december 2012

Za delo smo nagrajeni

Nagrada za poslovne dosežke Slovensko-nemška gospodarska zbornica je v okviru Plesa nemškega gospodarstva »Der

Zaposleni v Interserohu v nekoliko drugačnem »delovnem« okolju

Nagrado je prevzela direktorica Mateja Mikec

Nagrada za projekt »Vrni embalažo v reciklažo« V okviru Razpisa priznanj celjskega sejma na sejmih Energetika, Terotech – vzdrževanje, varjenje in rezanje ter EKO smo prejeli bronasto plaketo za lasten projekt »Vrni embalažo v reciklažo«. Merila za izbor najboljših izdelkov so bila inovativnost, kakovost izdelave, oblikovanje izdelka, tržna zanimivost, okoljska prijaznost izdelka, energetska učinkovitost pri izdelavi in uporabi izdelka, racionalnost, uporabnost, vzgojni učinek in druga, za posamezni segment sejma različna specifična merila. Po teh merilih je strokovna komisija produkt »Vrni embalažo v reciklažo« nagradila z bronasto plaketo in steklenim pokalom. »Vrni embalažo v reciklažo« je projekt, s katerim želimo javne množične prireditve narediti okolju čim prijaznejše tako, da večino odpadkov ločeno zberemo že med samo prireditvijo, obiskovalcem pa s prijaznim pristopom pomagamo pri ustreznem ravnanju z odpadno embalažo.

Novoletno srečanje zaposlenih V Interserohu vsako leto decembra pripravimo interno srečanje, na katerem so zaposleni seznanjeni z rezultati poslovanja, aktualnimi dogajanji, načrti in usmeritvami podjetja.

Srečanje je namenjeno tudi izobraževanju v obliki strokovnih predavanj in delavnic.

Dogodek je hkrati tudi priložnost, da zaposleni predstavijo svoje delo in dosežke v tekočem letu.

Družini prijazno podjetje Družba Interseroh je ob pomoči inštituta Ekvilib pripravila natančne smernice na področju upravljanja delovnih procesov in kakovosti delovnega okolja, ki bodo zaposlenim v podjetju še bolj olajšale usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Revizorski svet je dokumentacijo pregledal in potrdil prejetje osnovnega certifikata »Družini prijazno podjetje«. Za dosledno izpolnjevanje ukrepov in svetovanje zaposlenim smo v podjetju oblikovali projektno skupino za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.

Najboljše letno poročilo 2011 pri trajnostnem razvoju Podjetje Interseroh Slovenija je na tekmovanju za najboljše letno poročilo, ki ga že 13. leto zapored organizira časnik Finance, novembra prejelo pomembno priznanje – nagrado za najboljše letno poročilo pri trajnostnem

Interseroh Slovenija je družini prijazno podjetje Interseroh, zbiranje in predelava odpadnih surovin, d.o.o.

Premaz je zaščiten kot patent in je že na trgu.

Navajate, da je najboljši na svetu. Zakaj? Ali podobnih premazov ni? Katerim kupcem je v prvi vrsti namenjen?

Premaz tržijo v podjetju Helios Domžale, d. d. Gre za prvi tovrstni premaz, ki absorbira elektromagnetno valovanje v območju med 500 MHz in 3 GHz. Kot premaz obstajajo proizvodi oz. premazi, ki delujejo kot odbojna plast glede na vpadlo elektromagnetno valovanje.

Proizvod je namenjen tako vsem potrošnikom za domačo rabo (notranje in zunanje stene hiš, stanovanj, predvsem spalnih prostorov in otroških sob) kot tudi zdravstvenim ustanovam, šolam, posebnim sobam, kjer mikrovalovi lahko vplivajo na delovanje aparatov idr.

Bistvena je uporabnost premaza. Kako lahko absorbira elektromagnetna sevanja? Gre predvsem za zaščito pred mobilno telefonijo?

Ker so brezžične tehnologije/komunikacije v močnem porastu in s tem tudi koncentracija elektromagnetnega smoga, kar vpliva na kakovost življenjskega prostora oz. izpostavljenost ljudi in okolja povečanemu sevanju, smo se odločili ponuditi trgu rešitev – zaščito s premaznimi sredstvi. Premaz absorbira elektromagnetno valovanje, ki se pretvori v (zanemarljivo) toplotno energijo. Gre za dolgotrajno zaščito brez stranskih učinkov. Prvenstveno je namenjen zaščiti pred sevanjem brezžičnih komunikacij, absorbira pa tudi sevanja drugih

foto: arhiv podjetja

39

dr. Branka Mušič

Že v letu 2011 smo vložili patentno prijavo za izum »sinteza premaznega kompozitnega absorberja elektromagnetnega sevanja na osnovi keramičnih feritnih materialov«, tako da v kratkem pričakujemo podelitev patenta.

Ideja za razvoj novega materiala je nastala kot posledica povezovanja raziskovalne institucije Nanotesla institut Ljubljana in gospodarskega, proizvodnega podjetja Helios Domžale, d. d., v želji po razvoju novih, naprednih materialov, ki bi obema doprinesla prednost na trgu pred konkurenco. Prijavitelji patentne vloge so Kolektorjev Nanotesla institut Ljubljana, Helios Domžale, d. d., in Kolektor Magma, d. o. o. Avtorji patenta (izumitelji) smo dr. Branka Mušič, dr. Andrej Žnidaršič in Nevenka Rajnar.

V razvoj omenjenega proizvoda smo vložili več kot 250.000 evrov.

Okoljski patenti

Patentov, ki bi nas varovali pred elektromagnetnim sevanjem, ni veliko, pač pa je vsak dan več škodljivega sevanja, zato upravičeno vzbuja pozornost nov patent – premaz Spektra EMA, ki absorbira elektromagnetna sevanja. Med avtorji patenta je tudi dr. Branka Mušič, ki je najprej delala v razvojnem centru Heliosa, zdaj pa je direktorica Nanotesla inštituta v Kolektorju. Njena strokovna področja so nanomateriali, polimerni materiali in kompoziti. In kako so razvili premaz Spektra EMA, ki naj bi bil najboljši na svetu?

objektov, ki sevajo v mikrovalovnem področju.

Kakšna stopnja elektromagnetnega sevanja je za človeka nevarna in kje vse je današnji uporabnik računalnikov, mobilnih in drugih sodobnih naprav najbolj in realno ogrožen?

Nismo pristojni za navajanje podatkov o škodljivosti sevanja za človeka. S tem proizvodom dajemo možnost ljudem, da se dodatno zaščitijo ne glede na vladna ali druga priporočila, saj se negativni učinki sevanja pokažejo z večletno izpostavo elektromagnetnemu sevanju. Velikokrat ljudje sami izrazijo zaskrbljenost zaradi bližine baznih postaj za mobilno telefonijo.

Kot direktorica Nanotesla instituta doživljate usodo težkega položaja gospodarstva. Ali podjetja niso izgubila posluha za sredstva, ki jih namenjajo raziskovalnemu in razvojnemu delo? Je še sploh interes za temeljne raziskave ali gre predvsem za aplikativne? V kaj je usmerjen vaš inštitut, ko gre za okolje in zdravo bivanje? Je bil premaz navdih trenutka ali zavestna usmeritev?

Kolektorjev Nanotesla institut Ljubljana je specializiran za razvoj novih proizvodov in tehnologij na različnih področjih nanomagnetnih in nemagnetnih materialov ter kompozitov.

Pri razvoju sledimo zakonodaji in ekonomski sprejemljivosti, kar je tudi del našega poslanstva. Vstopamo v razvojne aktivnosti podjetij, večinoma slovenskih. Trenutno je gospodarstvo v težkem položaju, kar se izraža tudi v našem poslu. Ker pa smo usmerjeni v aplikativni razvoj, saj razvijamo nove materiale in tehnološke postopke kot plod lastnega znanja, še vedno uspemo najti skupno pot za pridobitev projektov, usmerjenih v konkurenčne proizvode z višjo dodano vrednostjo. V razvoj tega premaza, ki ponuja kakovostnejše bivalno okolje, smo se podali zaradi odzivov na trgu.

december 2012

Kakšna je osebna izkaznica za patent, za premaz, ki absorbira elektromagnetna sevanja?

Kako je prišlo do tega raziskovalnega presežka (avtorji, nosilci, finance …)?

foto: arhiv podjetja

Premaz, ki absorbira elektromagnetno valovanje

okolje

75

Okoljski patenti

Priročna univerzalna stiskalnica za odpadno embalažo foto: arhiv podjetja

40 75

okolje

Ekološka oprema

Nova ekološka naprava na področju gostinstva CompresPro zmanjšuje

Ekološka oprema

stroške odvoza odpadkov,

prihrani čas in povečuje udobje pri rokovanju z

odpadno embalažo. Skoraj ni

gostinskega objekta, hotela,

bolnišnice, doma za starejše,

turistične ladje, gospodinjstva, planinskega doma, podjetja ali druge organizacije, ki se

ne bi soočala s problematiko

kopičenja odpadne embalaže, predvsem plastenk, pločevink in konzerv. Inovativnost naprave CompresPro je

v univerzalnosti, saj lahko

obdela vso navedeno odpadno embalažo. CompresPro,

proizvajalec je podjetje Dukin, je v profesionalnih kuhinjah možno vgraditi med ostale

elemente in naprave z enotnim

december 2012

dizajnom, pojasnjuje direktor dr. Matej Rajh.

Na sliki: dr. Matej Rajh (levo) in Miha Horvat. Solastnika podjetja Dukin d.o.o.

Kaj je glavna inovacija vašega izdelka? Če govorimo o izdelčni primarni funkciji, gre torej za stiskanje embalaže oziroma zmanjševanje njenega volumna, ta koncept je seveda že uveljavljen, npr. batne, hidravlične, vijačne stiskalnice. Ali se usmerjate v segment kupcev, ki potrebujejo manjšo napravo, torej je temu ustrezno prilagojena kapaciteta izdelka?

Glavno inovacijo naše stiskalnice predstavljata univerzalnost (obdelamo vso odpadno embalažo – od konzerv, plastenk (PET) do tetrapakov) in kompaktna izvedba, saj jo je možno umestiti v kuhinjski prostor, česar konkurenčni izdelki, po našem vedenju, ne omogočajo. Prednost je tudi v veliki stopnji kompresije odpadkov (do 80 odstotkov), v možnosti naknadnega ločevanja stisnjenih odpadkov, enostavnem čiščenju, saj se da notranje dele sneti in oprati v pomivalnem stroju. Odpadki avtomatsko padajo v koš, plastenka ostane stisnjena, kljub temu da jo stiskamo brez zamaškov, za ločeno zbiranje zamaškov je poseben prostor.

Pomembno je tudi poudariti, da je naprava varčna z električno energijo in enostavna ter varna za uporabo. Stiskalnica deluje na elektromotor in za pogon ne uporablja hidravličnega olja, kar pomeni, da ni možnosti razlitja olja ter ne nastaja nevarni odpadek zaradi menjave hidravličnega olja. Najprej

smo na trg dali univerzalno stiskalnico odpadne embalaže z imenom COMPRESPRO, ki je primerna za profesionalne kuhinje, kot so restavracije, domovi za ostarele, šole in vrtci.

Naprava je varčna z električno energijo in enostavna ter varna za uporabo.

Naslednje leto bo na trg prišla univerzalna stiskalnica COMPRESHOME, ki bo namenjena gospodinjstvom.

Kakšen je ekonomski izplen za kupce vašega izdelka, kdaj in kako se investicija povrne?

Ekonomski izplen je odvisen od geografske lege uporabnika. Predstavljajte si npr. težko dostopne kraje, kot so: planinske koče, smučarski centri, kjer je dostopnost komunalnih vozil težavna in so zaradi tega povečani stroški odvozov. Drugi primer so npr. centri mest, kamor komunalna vozila težko dostopajo.

Pomemben je še način zaračunavanja, ki običajno temelji na frekvenci odvozov in velikosti posod. Z ustrezno stisnjeno embalažo lahko

Ekonomski izplen je odvisen od geografske lege uporabnika.

Je razvoj izdelka potekal izključno v vašem podjetju ali tudi s pomočjo zunanjih strokovnjakov? Kje poteka proizvodnja?

Razvoj je potekal izključno v podjetju Dukin, d. o. o., saj se oba solastnika z razvojem in proizvodnjo izdelkov ukvarjava že vrsto let. Izdelek smo zaradi določenih inovativnih rešitev tudi patentirali. Največji del proizvodnje poteka v podjetju Rajh Plus, d. o. o., iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici.

Kakšne so vaše prodajne izkušnje in poslovna pričakovanja za naprej?

V letošnjem novembru je bila prva predstavitev izdelka na 7. Forumu inovacij na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki ga prireja JAPTI. Med 140 prijavljenimi inovacijami smo zasedli 5. mesto. Za začetek se bomo posvetili slovenskemu trgu, že sedaj pa preučujemo možnosti nastopa na trgih z visoko stopnjo ločevanja odpadkov in visokim BDP (Avstrija, Švica in skandinavske države).

Kako dolgo je trajal razvoj vašega izdelka, zakaj ste se odločili zanj, ste zaznali potrebe na trgu?

Razvoj je trajal eno leto in pol. Zanj smo se odločili, ker se je ob ločevanju odpadkov pojavil problem, da odpadna embalaža zavzema velik prostor. Prej smo v kuhinji imeli en koš, sedaj imamo na enakem mestu tri ali več posod za odpadke – posledično so te posode manjše.

Tako lahko že dve PET-steklenici zavzameta prostor celotnega koša in povzročita zelo pogosto odnašanje in delo z odpadki. Že tri leta dobro spremljamo svetovno konkurenco in nismo zaznali novih načinov, ki bi reševali tovrstno problematiko.

Vaše podjetje je mlado. Kakšna je vaša vizija nadaljnjega razvoja podjetja?

Marko Omahen, Omaplast:

Branko Rožič, Količevo Karton:

1

1

. Letošnje leto bomo končali slabše. Prvi kvartal je bil uspešen, potem pa so se začela nihanja v povpraševanju. Predvsem drugo polovico leta smo čutili oz. še čutimo občutno zmanjšanje tržne aktivnosti. Pri vsem najbolj skrbi, da se plačilna sposobnost podjetij tudi v tujini zelo slabša. Glede na to, da izvozimo 95 odstotkov vseh proizvodov na tuje trge, do sedaj nismo imeli težav s tem. V naslednjem letu bomo največ energije usmerili v prodajo tistim podjetjem, ki so sposobna plačevati svoje obveznosti.

To pa pomeni iskanje novih kupcev in novih trgov.

2

. V prvi polovici 2013 ne pričakujemo bistvenih sprememb na trgu. Kakšno povpraševanje bomo imeli v drugi polovici, pa niti ne znamo napovedati. V trenutnih razmerah so vse napovedi za več kot pol leta vnaprej bolj ugibanja, na katera se ne moreš zanesti.

3

. Kakšne ukrepe naj sprejmejo v vladi, ne želim komentirati. Ko so razpisali volitve, sem se jih udeležil in volil, da se mi ne bo treba ukvarjati s politiko. Z našega vidika bi pričakoval samo več posluha predvsem takrat, ko se podjetja odločijo za investicijo. Naj vsaj takrat pokažejo, da smo pomemben člen slovenskega gospodarstva in nam ponudijo popolno storitev. To bi bila odlična motivacija za prihodnost, saj v tem trenutku nimamo občutka, da naše uspešno poslovanje kaj velja.

Dvigati standarde na področju ravnanja z odpadki v gospodinjstvih, turističnih in gospodarskih subjektih ter soustvarjati globalne trende na področju »nevidnosti« odpadkov. Na tem mestu bi radi podali še pobudo pristojnim institucijam. Glede na pozitivne ekološke, stroškovne, vizualne in druge učinke, ki jih dosegamo s stikanjem embalaže, bi bilo prav, da bi za nakup tovrstnih naprav obstajale namenske subvencije, razpisi, podobno, kot je za izolacijo, spremembo ogrevanja stavb ali fotovoltaiko.

41 75

Znakov oživljanja ni, a rast bo

okolje

Branko Rožič

Napovedi so bolj ugibanja

. Iztekajoče poslovno leto je bilo za nas izjemnega pomena, skoraj bi rekel, da je bilo prelomno. V začetku leta smo namreč uspešno zaključili obsežen sklop investicij v skupni vrednosti 46 milijonov evrov.

Vse so bile namenjene prenovi večjega kartonskega stroja in posledično vpeljave novih premaznih kartonov z višjo dodano vrednostjo na trg. To je sovpadalo z zelo močnim slabljenjem povpraševanja po teh vrstah kartonov, ki se je na globalnem nivoju izkazovalo z 8-odstotnim negativnim trendom, zato je doseganje zastavljenih ciljev oteženo. Zmanjšanje povpraševanja je zelo verjetno bolj posledica trenutnih tržnih razmer med posameznimi skupinami premaznih kartonov kot pa začetek dolgoročnejšega slabljenja rasti potrošnje premaznih kartonov za komercialno pakiranje. Ne glede na to bomo proizvedli in prodali za 10 odstotkov več kot v preteklem letu, finančni rezultat pa se bo gibal na približno enakem nivoju kot preteklo leto.

2

. Leto 2013 ne kaže znakov oživljanja.

Za to v tem trenutku ni jasnih znamenj.

Naše podjetje je 90-odstotni izvoznik, zaradi tega nismo usodno povezani s padcem BDP in posledično zmanjšanjem potrošnje oz. porabe naših proizvodov. Kot globalni proizvajalec izvažamo namreč v več kot 50 držav. Bistveno bolj občutimo učinek, ki ga ima na trgu stalna rast novih kapacitet na Kitajskem, kjer vključitev enega samega kartonskega stroja poveča globalne proizvodne kapacitete za nekaj odstotkov. To posledično vodi k nižjim cenam in manjšim zaslužkom. Ne glede na to, da nas čaka zelo zahtevno leto, načrtujemo rast prihodka in denarnega toka. Menimo, da bomo uspeli.

3

. Nič kaj takega, kar ni bilo že neštetokrat napisano (tudi na osnovi mota, da misel nima meja in papir vse prenese), ne morem povedati. Žal.

december 2012

Po drugi strani se z uporabo našega kompaktorja zmanjša vpliv na okolje, saj se frekvenca odvozov zmanjša, kar pomeni, da uporabnik zmanjša ogljični odtis. V Sloveniji se bo z letom 2013 sprostil odlok o določanju cen za komunalne storitve – to pa pomeni, da občine ne bodo več sofinancirale komunalnih podjetij in se bo povišanje cen preneslo na povzročitelje odpadkov.

Poslovna pričakovanja 2013 foto: arhiv podjetja

Pozabiti ne smemo še na sam postopek rokovanja z odpadki. Čas, ki ga porabimo za ročno stiskanje in prenašanje vedno prehitro polnih košev, je dragocen – namesto tega se raje posvečajmo svojemu delu.

Marko Omahen

oba dejavnika bistveno zmanjšamo, s tem pa seveda tudi stroške.

foto: arhiv Fit media

Poslovna pričakovanja 2013

V Sloveniji jih je vse več, nasprotovanj tudi Bioplinarna Draženci (vir: mag. Poje, KIS)

dr. Darja Majkovič

Bioplinarne

42 75

okolje

Bioplinarne

Bioplinarne v Sloveniji so

vroča tema, a v medijih zanje praviloma ni prijaznih besed.

Najpogosteje se zatakne

pri umeščanju bioplinarn v prostor – ne v fazi načrtovanja,

ampak takrat, ko bioplinarne že stojijo in obratujejo - po

črki zakonodaje ali pa včasih tudi ne. Nasprotovanje lokalne javnosti se pojavlja zlasti pri t.i.

malih bioplinarnah, ki nastajajo na bolj progresivnih slovenskih

kmetijah ali, kot kažejo primeri po Sloveniji, stroka, investitorji,

okoljska politika in javnost pogosto ne najdejo skupnega

jezika. Zakaj? Okrog tematike

bioplinarn smo iskali številne sogovornike, odzivali so se

različno. Mnenja objavljamo.

december 2012

Nekateri hočejo ostati skriti.

Naslednjič jih bomo imenovali.

Bioplinarne so energetski objekti, zato MKO ne vodi evidence o njihovem številu. Evidenco bioplinarn vodi Agencija za energijo v Mariboru, ki izdaja deklaracije za proizvodne naprave, odločbe o dodelitvi podpore in potrdila o izvoru električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov in v učinkoviti soproizvodnji električne in toplotne energije. Na seznamu je trenutno 23 elektrarn na bioplin. Najmanjša med njimi ima nazivno moč 110 kW, največja (bioplinarna Lendava) pa dobrih 7.000. Vse te bioplinarne prejemajo podporo.

MKO pojasnjuje: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (ARSO) bioplinarnam izdaja le okoljevarstvena dovoljenja, v kolikor je to potrebno.

V nadaljevanju navajamo tiste bioplinarne, ki so pridobile okoljevarstveno dovoljenje po 68. členu ZVO (IPPC zavezanci), po 62. členu ZVO in tiste, za katere teče postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja:

1.

Okoljevarstveno dovoljenje je bilo po 68. členu ZVO (IPPC zavezanci: Bioplinarna, v katerih se predeluje več kot 10 ton živalskih odpadkov (gnojevka, kuhinjski odpadki, sirotka, hrana, ki vsebuje živalske beljakovine ...), je opredeljena kot IPPC naprava in kot taka za obratovanje potrebuje okoljevarstveno dovoljenje). OVD izdano: • Panvita EKOTEH, d.o.o., Rakičan, Murska Sobota

• DOM=EN, Domen Jurša s.p., 9240 Ljutomer (BPE ORGANICA JURŠA I) • KOTO Ljubljana • Bioplinarna Draženci (PP Energija d.o.o.)

• Bioplinarna Ihan (Petrol d.d.)

• Bioplinarna Nemščak (Panvita Ekotech d.o.o.)

2.

Po 62. členu ZVO je bilo okoljevarstveno dovoljenje izdano:

• OVD za bioplinsko napravo Motvarjevci; upravljavec Panvita EKOTECH, Murska Sobota (glede na količine živalskih odpadkov je IPPC zavezanec) • OVD za bioplinsko napravo Lokve; upravljavec Bioenerg, Domžale • OVD za bioplinsko napravo Ilirska Bistrica; upravljavec Bio futura, Trzin (OVD še ne velja – vezan na izdajo uporabnega dovoljenja, ki pa še ni pridobljeno s strani Upravne enote)1 • OVD za bioplinsko napravo Lendava; upravljavec ECOS d.o.o., Murska Sobota 1 Zanimivost: podatke nam je MKO posredoval dne 7.12.2012. Na spletu (http://www.bodieko.si/bioplinarnav-ilirski-bistrici-deluje-v-skladu-z-zakonodajo) pa je moč najti pojasnilo družbe Biofutura (datirano 22.11.2012), v katerem je navedeno:«…Vsa poročila in opravljene analize s strani inšpekcij do sedaj so ugotovila, da bioplinarna v celoti deluje v skladu s predpisi…«. Podjetje Biofutura smo dne 3.12.2012 zaprosili za izjavo, vendar izjave niso poslali.

43 V postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja pa so:

• Bioplinarna Gjerkeš • Bioplinarna Vargazon • Bioplinarna Motvarjevci (Panvita Ekoteh d.o.o.)

• Bioplinarna Branko Arnuš s.p.

• Komunalno podjetje Velenje, • Bioplinarna Šijanec, • Keter Organica Nova • Keter Organica Bioplin • Keter Organica Bioplinarna • Bioenerg Domžale – bioplinarna Lokve

V primerih bioplinarn v okviru velikih perspektivnih kmetij, lokalnim skupnostim predlagamo selitev takšnih kmetijskih proizvodnih obratov izven naselij.

Kje in kako načrtovati in graditi bioplinarne, da bodo ustrezno sobivale z okolico?

MKO: V skladu z že sprejetimi zavezami RS Ministrstvo za kmetijstvo in okolje podpira trajnostno energetiko v skladu in ob upoštevanju okoljskih standardov pri umeščanju teh objektov (bioplinarne, pridobivanje biomase, sončne elektrarne ipd) v prostor.

Načrtovanje bioplinarn v prostor se lahko odvija samo v okviru postopka priprave novih občinskih prostorskih načrtov (OPNačrt), kjer se že na strateški ravni (v strateškem delu OPN) na podlagi strokovnih podlag opredelijo okvirna območja za tovrstno dejavnost. Po zakonu o prostorskem načrtovanju (ZPNačrtu) in Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave OPNačrt ... se bioplinarne lahko načrtujejo na območju stavbnih zemljišč s podrobnejšo namensko rabo kot "območja energetske infrastrukture". Ker gre za kompleksni energetski objekt s pripadajočo infrastrukturo, se v izvedbenem delu OPN opredelijo potencialno primerne lokacije, za katere se izdela občinskim podrobnim prostorskim načrtom OPPN. Locirajo se zunaj območij naselij ob prometni infrastrukturi, ki zagotavlja čimbolj nemoten transport surovin in priklop na električno omrežje, niso vizualno izpostavljena in zaradi svojih emisij

75 Odloči se, da ločiš in omogočiš ustrezno predelavo električne in elektronske opreme.

V primerih takšnih bioplinarn v okviru velikih perspektivnih kmetij, lokalnim skupnostim predlagamo selitev takšnih kmetijskih proizvodnih obratov izven naselij. Seveda je to dolgoročen proces, ki zahteva veliko usklajevanja in nenazadnje velika finančna sredstva.

okolje

3.

Večji problem kot prej omenjene velike bioplinarne, ki so IPPC zavezanci, se načrtujejo izven naselij in v načrtovanih gospodarskih conah, predstavljajo t.i. male bioplinarne, ki so nastale kot "dopolnilna dejavnost" na kmetijah, v fazi širitev in posodobitev kmetij (ob velikih modernih hlevih). Takšne bioplinarne so zaradi svojih vplivov na okolje lahko zelo moteče in pogosto vzrok za konflikte v lokalnem okolju. Ker so pogosto nastale v sklopu kmetije, zanje niso bili uveljavljeni vsi prostorski in okoljski standardi, ki veljajo za velike bioplinarne - energetske objekte.

V katerih primerih investitorji potrebujejo OVD (katero vrsto OVD) in v katerih ne?

MKO: Upravljavec bioplinarne ali kompostarne mora skladno s tretjim odstavkom 82. člena in prvim odstavkom 69. člena Zakona o varstvu okolja pred izdajo gradbenega dovoljenja, kadar je le-to predvideno za poseg, pridobiti ustrezna okoljevarstvena dovoljenja skladno z 68. členom ZVO-1 (v nadaljevanju OVD IPPC) ali 82. členom ZVO-1 ali strokovno oceno vplivov emisij snovi v zrak skladno s 17. členom ZVO-1.

Okoljevarstvena dovoljenja po 82. členu ZVO-1 so: okoljevarstveno dovoljenje za emisije snovi v zrak, okolje¬varstveno dovoljenje za emisije snovi in toplote v vode in okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo odpadkov.

Vrsta in količina vhodnega substrata, ki se obdeluje v bioplinarni in kompostarni, je ključna za pravilno določitev zahtev glede pridobitve ustreznega okoljevarstvenega dovoljenja ali Strokovne ocene, pri čemer je treba OVD Vode pridobiti le, če v napravi nastajajo odpadne vode, ki se odvajajo v vode ali javno kanalizacijo, OVD Odpadki pa v primeru, kadar je vhodni substrat odpadek. OVD Odpadki ni potrebno pridobiti, kadar se obdeluje:

Naj bo novo leto naravi in okolju prijazno, polno novih navdihov in uspehov!

• rastlinske odpadke, vključno z zelenim vrtnim odpadom, če obdelava poteka na kraju njihovega nastanka, • organske odpadke rastlinskega ali živalskega izvora, ki so nastali na kraju kmetijskega gospodarstva, kjer poteka obdelava biološko razgradljivih odpadkov, • blato ene ali več malih komunalnih čistilnih naprav, katerih skupna zmogljivost čiščenja ne presega 500 PE

načrtna skrb za okolje

V bioplinarnah in kompostarnah se lahko kot vhodni substrat uporablja: • vhodni substrat rastlinskega izvora, npr.: koruzna silaža, trava, oljna ogrščica in druge energetske rastline,

ZEOS, ravnanje z električno in elektronsko opremo, d.o.o Brnčičeva ulica 39, Ljubljana Tel.: 01 366 85 41 Faks: 01 366 85 82 E-naslov: info@zeos.si

december 2012

• OVD za bioplinsko napravo Radmožanci; upravljavec Bioplin Kolar d.o.o., Križevci pri Ljutomeru

(predvsem smradu) bližnjim naseljem ne poslabšujejo bivalnega okolja.

Promocija

• OVD za bioplinsko napravo Boreci; upravljavec Bioplin Kolar d.o.o., Križevci pri Ljutomeru

44 75

• odpadki iz kmetijstva, gozdarstva, vrtnarstva, odpadki iz živilskih trgov,

V bioplinarni se lahko predelajo tudi stranski živalski proizvodi (trupi živali), vendar ne s sežigom. V tem primeru je potrebno pridobiti tudi dovoljenje Veterinarske uprave. Če je bioplinarna uvrščena v dejavnost 6.5 Odstranjevanje ali predelava živalskih trupov in živalskih odpadkov, to avtomatično ne pomeni, da bo odstranjevala (sežigala) živalske trupe in druge živalske odpadke (gnoj, rastlinska tkiva, odpadna rastlinska tkiva, kuhinjski odpadki), pač pa bo ARSO v OVD glede na vlogo stranke in napravo določil, katere vrste odpadkov se smejo predelati v bioplinarni.

okolje

• odpadki živalskega izvora, npr.: odpadki iz gostinske dejavnosti, med katere sodijo tudi biorazgradljivi kuhinjski odpadki, živalski iztrebki (gnoj, gnojnica), klavniški odpadki, vsebina prebavnega trakta živali, predelane živalske beljakovine in masti, odpadna živalska tkiva (kože, kopita, parklji, perje, dlaka itd.), blato in mulj iz čistilnih naprav za obdelavo odpadne vode iz klavnic, odpadki iz prehrambene in mesno – predelovalne industrije itd.

Kako je z nadzorom inšpekcije zaradi relativno pogostih prijav domnevnih nepravilnosti: koliko se ga izvaja, kje in kako pogosto?

• drugi biološko razgradljivi odpadki, npr.: papir in karton, greznični mulji, odpadki iz čiščenja komunalne odpadne vode, kosovni odpadki, itd.

MKO: Nadzor Inšpekcije za okolje in naravo se zaradi velikega števila prijav v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi delovanja bioplinarn (prijave se večinoma navezujejo na neprijetne vonjave) izvaja precej pogosto (večkrat mesečno, v različnih časovnih obdobjih, izven običajnega delovnega časa).

Bioplinarne, v katerih se predeluje več kot 10 t živalskih odpadkov (gnojevka, kuhinjski odpadki, sirotka, hrana, ki vsebuje živalske beljakovine.. .) je opredeljena kot IPPC naprava in kot taka za obratovanje potrebuje okoljevarstveno (IPPC) dovoljenje. Del postopka izdaje tega dovoljenja je tudi sodelovanje javnosti oziroma v prvi fazi javna razgrnitev vloge in osnutka OVD.

Najpogosteje so se prijave nanašale na bioplinarne v Ilirski Bistrici, Črnomlju in Pirničah.

Osnutek uredbe o emisiji vonja naj bi se pisal že v letu 2009. Nanj bi se lahko po sprejetju na Vladi pri nadzoru kafilerij, kompostarn in bioplinarn sklicevale inšpekcijske službe.

Prosimo za komentar.

MKO: Inšpekcija za okolje in naravo izvaja nadzor zakonitosti ravnanja zavezancev po veljavni zakonodaji. Komentarja na predpis, ki (še) ni sprejet, ne moremo podati.

Slovenske bioplinarne predelujejo slovenske odpadke, pa tudi tiste iz uvoza. Kdo je pristojen za nadzor nad slednjimi?

MKO: Inšpekcija za okolje in naravo izvaja nadzor v obsegu pristojnosti po Uredbi o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov (Uradni list RS, št. 62/2008) in zahtev po veljavnem okoljevarstvenem dovoljenju. Kontrolirajo se tudi količine in vrste vhodnih odpadkov za obdelavo, tudi uvoženih odpadkov. Sicer pa dovoljenja za predelavo živalskih stranskih proizvodov (med katere spada tudi živalska kri) v bioplinarnah izdaja Veterinarska uprava RS.

Center za razstavljanje izrabljenih vozil · Ekološka razgradnja vozil · Dosežena več kot 85% reciklabilnost in predelava vozil · Več kot dvajsetletna tradicija

...

Skupina Keter je eden izmed pomembnejših igralcev na področju bioplinarn v Sloveniji, Miran Hrženjak odgovarja:

Delamo boljši svet!

Promocija

december 2012

V javnosti se vse pogosteje pojavljajo pomisleki različnih civilnih inciativ okrog umeščanja in delovanja bioplinarn v slovenskem prostoru.

Ali se s tem soočate tudi pri bioplinarnah Keter?

S podobnimi pomisleki se srečujemo tudi sami, predvsem zato, ker ljudje z delovanjem in tehnologijo delovanja bioplinskih elektrarn niso seznanjeni in v javnosti velikokrat krožijo

napačne informacije. V tujini na primer zelene iniciative gradnjo tovrstnih objektov spodbujajo, kot lahko vidimo na primeru avstrijskega Güssinga, ki predstavlja eno od prvih evropskih regij, kjer vso potrebno energijo pridobivajo iz OVE in kjer so glede oskrbe z energijo samozadostni.

Naša izkušnja je, da so postopki v Sloveniji zelo zbirokratizirani, vse se ureja zelo počasi, za kršenje zakonsko predpisanih rokov pa nihče ne odgovarja.

Zakaj se nekatere bioplinarne soočajo s precejšnjim težavami zaradi nasprotnikov v lokalnih skupnostih, kako se izogniti temu kratkemu stiku?

Težave so lahko različne narave. Predvsem je zelo pomembno, da je naprava tehnološko kvalitetna, saj se bioplinske elektrarne po svoji tehnološki dovršenosti zelo razlikujejo.

Nasprotovanje lokalnih skupnosti je predvsem posledica nepoznavanja bioplinske tehnologije.

Kakšno je vaše stališče glede pridobivanja potrebnih dovoljenj za obratovanje v Sloveniji? Je zakonodaja dovolj jasna, so pristojne službe za izdajo dovoljenj odzivne?

Naša izkušnja je, da so postopki v Sloveniji zelo zbirokratizirani, vse se ureja zelo počasi, za kršenje zakonsko predpisanih rokov pa nihče ne odgovarja.

Menimo, da je v Sloveniji še prostor za nove bioplinarne.

V Sloveniji smo načeloma proti vsemu.

Prav žalosti nas, ko pridemo v države izven Slovenije in vidimo, kako te države pravzaprav podpirajo takšne investicije in podpirajo investitorje v zelene tehnologije. V Nemčiji, s katero se dostikrat radi primerjamo, je postopek izredno učinkovit in časovno dosti krajši kot pri nas, tudi zaradi tega tam obratuje že več kot 8.000 bioplinarn.

Zaprosili ste za izdajo IPPC OVD za bioplinarno v Bučečovcih, čas za podajo mnenj zainteresiranih javnosti je še odprt. Ali ste zaznali kakšna nasprotovanja v lokalnem okolju?

Nasprotovanj v lokalnem okolju pri naši bioplinarni v Bučečovcih ni bilo, v pogovorih z lokalnimi prebivalci zaznavamo odobravanje

Izdelana je bila tudi študija z naslovom "Kmetijski potencial za proizvodnjo bioplina v Sloveniji", ki jo je izdelala KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Celje. V tej študiji piše, da če bi uporabljali le 5,9 % kmetijskih površin v Sloveniji skupaj z vso gnojevko, ki se proizvede pri reji živali, bi lahko instalirali za 86 MW bioplinskih elektrarn. Pri tem niso omenjeni še drugi organski biološki odpadki, ki so prav tako primerni za proizvodnjo bioplina v bioplinarnah, kot so npr. zeleni rez komunalnih površin, odpadna hrana iz gospodinjstev, restavracij in hotelov, hrana s pretečenim rokom, odpadki s tržnic, organska frakcija komunalnega odpada …

V Nemčiji se za pridelavo biomase za bioplin uporablja več kot 20 % obdelovalnih površin, pa število bioplinarn še kar raste in država še vedno zagovarja tovrstno rabo obdelovalnih površin in vzpodbuja vlaganja v bioplin.

Naj omenim tudi podatek, da se nam v Sloveniji že nekaj let zapovrstjo dogaja, da se kmetijska zemljišča zaraščajo, saj kmetje več nimajo interesa proizvajati pridelkov, tako pa bi lahko del proizvodnje namenili za bioplin, preostanek pa za povečanje prehranske samooskrbe.

V Nemčiji se za pridelavo biomase za bioplin uporablja več kot 20 % obdelovalnih površin, pa število bioplinarn še kar raste (več kot 8.000 bioplinarn s skupno instalirano močjo okoli 3.000 MW, več kot vse slovenske elektrarne skupaj!) in država še vedno zagovarja tovrstno rabo obdelovalnih površin in vzpodbuja vlaganja v bioplin.

Silva Žvar, Grieshaber Logistika:

1

. Nadaljnje zmanjševanje prodaje orodij na svetovnih trgih (PowertoolsAcessories) je tudi v letu 2012 vplivalo na obseg naročil standardnega programa.

Obseg poslovanja smo povečali z novim programom in drugimi proizvodi, zato bomo poslovno leto 2012 končali bolje kot leto pred njim.

2

. Povpraševanje po standardnem programu se še naprej zmanjšuje, kar pa bomo nadomestili s še enim novim programom.

Prihodnje leto načrtujemo 7-odstotno povečanje obsega poslovanja.

3

. Grieshaber Logistika, d. o. o., je v 100-odstotni nemški lasti in posluje stabilno in pozitivno vse od leta 2006, zato menim, da bi morala vlada z različnimi spodbudami pridobiti tuje investitorje, odpraviti administrativne ovire in dolge postopke, zmanjšati davčna bremena in spremeniti delovnopravno zakonodajo, da bo resnično (če ni že prepozno) fleksibilna.

Kakšni so načrti vašega podjetja glede nadaljnjih umestitev bioplinarn v slovenski prostor?

Glede na študijo je potenciala za bioplinarne v Sloveniji še nekaj, sploh v regijah, kjer bioplinarne do sedaj niso bile prisotne oz. so prisotne v manjši meri kot v Prekmurju, recimo Dravsko Polje, Dolenjska, tudi Koroška, Celjska kotlina, osrednja Slovenija… So pa novi projekti odvisni tudi od surovin za bioplinsko elektrarno, od umeščanja v prostor, pridobivanja potrebnih dovoljenj in soglasij, tudi od lokalne skupnosti in seveda od virov financiranja. Intenzivno pa se širimo v tujino, v sosednjo Hrvaško, Rusijo, Brazilijo, kjer so prepoznali pomen proizvodnje zelene energije iz bioplina, ki pravzaprav pomeni najčistejši način pridobivanja energije, saj zmanjšuje emisije toplogrednih plinov in zmanjšuje energetsko odvisnost od uvoženih fosilnih virov energije in ima minimalni vpliv na okolje. Izgradnje bioplinarne zaključuje nek naravni cikel v naravni verigi hranil: polje-reja-predelava-bioplin-polje-hrana in tako prispeva tudi k trajnostnemu razvoju podeželja.

45 okolje

75 Franc Frelih

Načrtujemo večji obseg poslovanja

Prednost naj imajo vlaganja v proizvodnjo Franc Frelih, Plasta:

1

. Najbolj je na naše poslovanje vplivalo pomanjkanje surovin za proizvodnjo regenerata PE-LD. Iz regeneriranega polietilena delamo folijo na lastni reciklirni liniji. Lani smo dosegli na italijanskem trgu visok porast prodaje, izvozimo 60 odstotkov proizvodnje. Največji dosežek je to, da smo uspeli zadržati posle in jih celo malo povečali. Naročili smo še dva nova stroja za proizvodnjo regenerata, tako da bomo lahko prihodnje leto ali v letu 2014 povečali proizvodnjo. Poslovni rezultat bo malo boljši, dobiček bo.

2

. Prihodnjega leta se zelo bojim. Še nobenega se nisem tako. Predvsem mislim na slovenski trg. Vsi pritiskajo na znižanje cen, ne vemo, kako bo z nami. Povpraševanje se zmanjšuje. Vsi trije glavni trgovci v državi preživljajo težke čase. Naši glavni proizvodi so folija za industrijo, gradbeništvo in kmetijstvo, zato doma ne bo lahko prodajati.

3

. Vlada že ve, kaj mora storiti. Dve stvari se mi zdita glavni: delovna zakonodaja in tuja vlaganja. Prednost pa naj imajo vlaganja v proizvodnjo.

Slovenski bioplinarji so se v letošnjem letu združili pod okriljem GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. O tem, kako so se odzvali tudi na novo Uredbo o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov, smo pisali v prejšni številki revije EOL. Spomnimo še na izjavo dr. Tanje Gomišček (MKO), ki je pojasnjevala spremembe v Uredbi: "V Sloveniji so se zaradi »čez noč« dane zaveze o tem, koliko energije iz obnovljivih virov mora Slovenija zagotoviti, razbohotile bioplinarne brez kakršnekoli predhodne analize, kaj bo to pomenilo za naše okolje."

december 2012

Menimo, da je v Sloveniji še prostor za nove bioplinarne. Trenutno je po podatkih Javne agencije za energetiko v Sloveniji instaliranih 28,68 MW bioplinskih elektrarn, po akcijskem za OVE do leta 2020, ki smo ga poslali v Bruselj, pa moramo zgraditi vsaj za 61 MW bioplinskih elektrarn, da bomo zadostili direktivi EU, ki govori o povečanju proizvodnje električne energije iz OVE do leta 2020.

Poslovna pričakovanja 2013 foto: arhiv Fit media

Ali menite, da je v Sloveniji še prostor za nove bioplinarne? Mislimo zlasti na to, da ne prihaja do konfliktov v odnosu bioplinarne – predelava hrane?

Silva Žvar

in podporo našemu projektu. Z našo bioplinarno je občina Križevci naenkrat postala najbolj zelena občina v Sloveniji.

foto: arhiv Fit media

Poslovna pričakovanja 2013

Ljubljana tretjič za evropsko zeleno prestolnico foto: D. Wedam

46 75

okolje

Evropska zelena prestolnica

Letos je že četrto evropsko mesto prejelo nagrado evropska zelena prestolnica, ki jo podeljuje Evropska komisija.

Ta naziv bo v letu 2014 nosilo

Evropska zelena prestolnica

dansko mesto Kopenhagen.

V juniju pa se je začelo

tekmovanje za evropsko zeleno prestolnico 2015. Mesto, ki se

bo ponašalo s tem nazivom, bo

razglašeno junija 2013. Zanj se

bo letos že tretjič potegovala tudi Ljubljana. Nagrada

spodbuja zeleni razvoj urbanih mest in išče zglede, ki bi s

svojimi okoljskimi dosežki in

ambicijami vplivali na druga

evropska mesta. Kaj pomeni

december 2012

nagrada za urbana mesta?

T

rije od štirih Evropejcev živijo v urbanem okolju. Okoljska politika urbanih mest odločilno vpliva na kakovost življenja meščanov. Tega se zaveda tudi Evropska komisija, ki je idejna avtorica nagrade evropska zelena prestolnica in jo podeljuje od leta 2006, na srečanju v Talinu. Tam je 15 evropskih mest, med njimi tudi Ljubljana, in Združenje estonskih mest podpisalo skupni memorandum, v katerem je bila med drugim predlagana ustanovitev sheme za nagrado evropska zelena prestolnica (ang. European Green Capital).

Podpora ideji sta Šesti okoljski akcijski program in Tematska strategija za urbano okolje.

Namen je jasen. Nagraditi mesta, ki utirajo pot okolju prijaznemu urbanemu življenju in so s svojimi dosežki lahko zgled drugim evropskim mestom. Večina okoljskih izzivov, s katerimi se sooča današnja družba, izhaja iz urbanih predelov, hkrati pa iz urbanih območij prihajajo inovacije za rešitev različnih okoljskih problemov. Nagrada evropska zelena prestolnica si prizadeva za promocijo in nagrajevanje dosežkov na področju izboljšanja naravnega okolja, ekonomije in kakovosti življenja v mestih.

Glavno sporočilo je, da imajo Evropejci pravico živeti v zdravih urbanih območjih. Mesta si morajo zato prizadevati k izboljšanju kakovosti življenja svojih prebivalcev in zmanjšati vpliv na globalno okolje. To sporočilo je združeno v sloganu »Zelena mesta – narejena za življenje« (ang. Green cities – fit for life).

Zelene prestolnice 2010–2014

P

rva nagrada evropska zelena prestolnica je bila podeljena leta 2010. Prestižni naziv si je nadelo švedsko glavno mesto Stockholm, ki ima okoli 1,7 milijona prebivalcev. Nagrado je prejelo predvsem zaradi učinkovitih korakov k zmanjšanju hrupa v mestu, izboljšav na področju čiste vode, razvoja inovativnega sistema ravnanja z odpadki, prav tako pa 95 odstotkov prebivalcev živi manj kot 300 metrov stran od zelenih površin.

V

letu 2011 je bilo za evropsko zeleno prestolnico izbrano mesto Hamburg, ki je drugo največje mesto v Nemčiji in hkrati zvezna dežela. Šteje okoli 1,8 milijona prebivalcev. Njegov ambiciozni cilj je zmanjšanje emisij CO 2 za 40 odstotkov do leta 2020 in za 80 odstotkov do leta 2050. V primerjavi z letom 1990 so emisije CO 2 v letu 2011 zmanjšali za okoli 15 odstotkov, z energetskimi prihranki okoli 46 tisoč MWh energije, kar je

Okoljska politika urbanih mest odločilno vpliva na kakovost življenja meščanov.

N

aslednje mesto, ki nosi naziv evropska zelena prestolnica 2012, je špansko mesto Vitoria-Gasteiz, glavno mesto province Álava, z okoli 240 tisoč prebivalci. Zeleni pas, sonaravni biotop (življenjski prostor, ki je doživel vidne spremembe zaradi človeških dejavnosti, a ima še vedno značilnosti naravnega življenjskega okolja zaradi raznolikosti vrst in kompleksnosti odnosov med njimi),1 obdaja center mesta in prinaša vanj naravo.

Obkrožajo ga gozdovi in gore. Mesto ima visok odstotek zelenih javnih površin, dostop do njih je vsem prebivalcem omogočen v razponu 300 metrov.

Kopenhagen je postavil javno-zasebno partnerstvo kot osrednji pristop k ekoinovacijam in trajnostnemu razvoju.

V

letu 2013 bo ime evropske zelene prestolnice nosilo francosko mesto Nantes, glavno mesto regije Loire, v katerem živi okoli 600 tisoč prebivalcev. V obdobju zadnjih desetih let je Nantes razvil trajnostno prometno zakonodajo, z osredotočenostjo na javni promet in kolesarjenje. Razvoj znotraj mesta je usmerjen k zmanjšanju avtomobilskega prometa in zagotavljanju ustreznih pogojev za pešce.

Z

nano pa je tudi že mesto, ki se bo ponašalo z nazivom evropska zelena prestolnica 2014. To je danska prestolnica Kopenhagen.

V njej živi okoli 542 tisoč prebivalcev.

Kopenhagen je postavil javno-zasebno partnerstvo kot osrednji pristop k ekoinovacijam in trajnostnemu razvoju. Pri razvoju in implementaciji zelene rasti mesto sodeluje s podjetji, univerzami in organizacijami v okviru forumov. Žirija za izbor nagrade je mesto izpostavila predvsem kot dober model na področju urbanističnega načrtovanja in oblikovanja. Prav tako je Kopenhagen neke vrste transportni pionir na področju kolesarskih povezav. Cilj je, da se do leta 2015 na delo in izobraževanje vozi 50 odstotkov prebivalcev, kar je del širšega ambicioznega cilja ogljične 1 Definicija je povzeta po večjezični terminološki zbirki EVROTERM (http://evroterm.gov.si).

N

agrada za evropsko zeleno prestolnico 2015 bo podeljena na podlagi naslednjih okoljskih indikatorjev: podnebne spremembe, lokalni promet, zelena urbana območja (vključno s trajnostno rabo površin), narava in biodiverziteta, kakovost lokalnega zraka, kakovost zvočnega okolja oziroma hrupa, pridelava oziroma količina odpadkov in ravnanje z njimi, poraba vode, ravnanje z odpadnimi vodami, ekoinovacije in trajnostno zaposlovanje, okoljsko upravljanje lokalne oblasti ter energetska raba.

Bo Ljubljani tokrat uspelo?

L

jubljana bo tokrat za nagrado evropska zelena prestolnica kandidirala tretjič. Kot prednosti oziroma področja, ki jih na Oddelku za varstvo okolja na Mestni občini Ljubljana izpostavljajo kot zgled drugim evropskim mestom, so naravne danosti mesta, ki so delno posledica mnogih trajnostno naravnanih projektov, izvedenih v preteklosti ali teh, ki se izvajajo sedaj. Kot pomembnejše posebnosti, dosežke, zaradi katerih upravičeno kandidirajo za evropsko zeleno prestolnico, so izpostavili zeleni obroč okrog Ljubljane (PST), Ljubljansko barje, zaporo mestnega središča za motorni promet in izjemno povečanje mestnih površin, namenjenih pešcem in kolesarjem, projekt BicikeLJ, sistem podzemnih zbiralnic odpadkov, kakovostno pitno vodo, obnovo degradiranih območij z zasnovo novih zelenih in rekreativnih površin in drugo. Da so prizadevanja Ljubljane usmerjena k zelenemu razvoju, kažejo tudi številne nagrade, ki so jih prejeli. Omenimo evropsko nagrado za urbani javni prostor, ki so jo v konkurenci 347 projektov iz 36 držav prejeli junija letos v Barceloni za projekt Preureditve nabrežij in mostovi na Ljubljanici, in naziv najbolj zelena mestna občina v letu 2011 med slovenskimi mestnimi občinami. Zgled pa Ljubljana kaže tudi na drugih področjih, saj že več let velja za najvarnejše mesto v tem delu Evrope. Po ameriški poslovni reviji Forbes Ljubljana velja za peto najbolj idilično evropsko mesto za življenje. Je tudi mesto po meri invalidov, mladim prijazna občina in nosilka Unescovega naziva svetovna prestolnica knjige 2010. Kako se bo Ljubljana odrezala na tekmovanju za evropsko zeleno prestolnico, bomo izvedeli prihodnje leto.

Vir European Green Capital, http://ec.europa.eu/environment/ europeangreencapital/index_en.htm, pridobljeno julija 2012.

Med odpadno embalažo preveč komunalnih odpadkov Spremembe na področju ravnanja z odpadki in odpadno embalažo lahko prinesejo izrazit dvig stroškov, ki jih zaradi načela razširjene proizvajalčeve odgovornosti za ravnanje z odpadno embalažo prevzema že tako preveč obremenjeno gospodarstvo. To so ugotovili na strokovnem posvetu Ravnanje z odpadno embalažo med gospodarstvom in politiko.

Posvet je za zavezance organizirala družba Interseroh. Direktorica Mateja Mikec je zavezance seznanila s podatki o naraščanju količin ločeno zbrane odpadne embalaže, ki jo komunalna podjetja zbirajo pri gospodinjstvih. Izvajalci javnih služb namreč uvajajo sistem tako imenovane rumene vreče oziroma posebnega zabojnika za gospodinjstva, ki je namenjen izključno odlaganju odpadne embalaže. V letošnjem letu naj bi bilo zbrane okoli 100.000 ton odpadne embalaže, kar je za približno 20.000 ton več kot v preteklem letu. Žal je med odpadno embalažo vedno več mešanih komunalnih odpadkov. To pomeni zviševanje stroškov sortiranja in predelave odpadne embalaže, kar bo moralo pokriti gospodarstvo z višjimi embalažninami.

47 75

nevtralnosti mesta do leta 2025. V letu 2010 se je na delo ali na izobraževanje vozilo 35 odstotkov prebivalcev.

Kogeneracija na zemeljski plin vse bolj aktualna Potencialni investitorji, energetski strokovnjaki in predstavniki odločevalcev so se srečali na strokovnem posvetu, ki ga je organiziral GIZ za distribucijo zemeljskega plina.

Seznanili so se s tehnološkimi novostmi, kot so gorivne celice in vodikove tehnologije, ki napovedujejo novo generacijo »nano« kogeneracijskih naprav za majhne porabnike energije, na primer individualna gospodinjstva, in za še bolj učinkovito soproizvodnjo toplotne in električne energije za velike kogeneracijske sisteme. Strokovnjaki so udeležencem predstavili delovanje kogeneracije na zemeljski plin, tržne in tehnološke trende ter kako strokovno in finančno uspešno izvesti projekt postavitve kogeneracije.

Udeleženci so si ogledali tudi kogeneracijo v Športni hiši Ilirija v Ljubljani.

Mag. Urban Odar, direktor GIZ DZP, je na srečanju med drugim poudaril, da pomen zemeljskega plina narašča. Uporaba se širi na različna področja: od zasebnih uporabnikov za ogrevanje do soproizvodnje toplote in električne energije, vedno večji pomen pa dobiva tudi uporaba zemeljskega plina v prometu.

december 2012

velik dosežek za tako veliko mesto. Prav tako je mesto uspešno pri spodbujanju kolesarjenja in uporabe javnega prevoza, do katerega lahko skoraj vsi prebivalci dostopajo v razponu 300 metrov. V letu 2011, ko je Hamburg prejel to nagrado, so lansirali Vlak idej (ang. Train of Ideas). Vlak ima sedem vagonov, na vsakem od njih pa je predstavljen drug vidik življenja v zelenem mestu, kot so mobilnost, energija, varovanje podnebja, narava, ekonomija in potrošnja.

okolje

Kratko, zanimivo

Vlaganja v pametna omrežja je veliko, organiziranosti premalo Tanja Pangerl

Centralna elektrarna

Program razvoja pametnih Stavbe, pisarne

omrežij v Sloveniji nakazuje,

Hiše CHP

da so pametna omrežja

Hranilniki energije

(SmartGrids) nujna za

Mikro turbine

doseganje okoljskih ciljev.

Pametna omrežja

Gorivne celice

Vir: EU SG TP- Vision & strategy EU electricity networks of the future

48 75

okolje

Pametna omrežja

V Sloveniji je znanja dovolj, zatakne se pri stroških

in organizaciji. V okviru

Industrijski objekti Virtualne elektrarne

Vetrne elektrarne

Tehnološke platforme za

pametna omrežja je bil v

uvedbe pametnih omrežij na

nacionalni ravni. Kaj o tem

meni predsednik tehnološke platforme in profesor na

Fakulteti za elektrotehniko

Univerze v Ljubljani, dr. Igor

december 2012

Papič?

Vmesna stopnja med čistimi raziskavami in bolj množičnim uvajanjem masovnih rešitev pametnih omrežij je izvedba demonstracijskih projektov v realnem omrežju. Določeno število

manjših demonstracijskih projektov že poteka v posameznih distribucijskih omrežjih. V okviru platforme si prizadevamo za izvedbo velikega nacionalnega demonstracijskega poligona na več geografskih lokacijah, ki bi bil informacijsko povezan in centralno nadzorovan.

Projekt bi se izvajal stopenjsko, vključeval pa bi različne koncepte glede na zrelost določenega koncepta oziroma tehnologije. Prvi naslednji korak je izdelava operativnega načrta, v katerem bomo natančno določili lokacije in funkcije demonstracijskega projekta.

Kdaj se pričakuje zagon demonstracijskega projekta in kako dolgo bo trajal, da bodo vidni prvi rezultati? Kaj pričakujete od tega projekta?

Operativni načrt bi moral biti pripravljen do februarja prihodnje leto. Predvidevamo, da bomo pripravili projekte za izvedbo do konca

dr. Igor Papič

demonstracijski projekt

Pri pametnih omrežjih so poudarjene tri ključne faze razvoja: raziskave, demonstracijski projekti in masovna implementacija. V novembru ste v okviru Tehnološke platforme za pametna omrežja predstavili demonstracijski projekt pametnih omrežij. Za kakšen demonstracijski projekt gre in kaj naj bi vključeval?

foto: arhiv podjetja

novembru predstavljen

Glavni problem je financiranje. Dejstvo je, da imajo distribucijska podjetja težave že z rednimi investicijami v obnovo omrežja.

Rok Svetek, Schenker Slovenija:

1

Glavni nosilci demonstracijskega projekta so distribucijska podjetja ter operaterja distribucijskega in prenosnega omrežja. Ključno je tudi

2

sodelovanje domačih industrijskih podjetij ter raziskovalnih institucij, ki te rešitve razvijajo.

Vrednost projekta še ni določena, glede na nacionalni program razvoja pametnih omrežij pa smo za demonstracijske projekte predvideli nekaj deset milijonov evrov.

Razvoj in vpeljava pametnih omrežij je nujna tako za doseganje okoljskih ciljev, ki jim je Slovenija zavezana kot članica EU, kot tudi za ekonomsko ugodnejšo porabo energije v prihodnosti, ko se bo strošek električne energije povečal. Vendar pa sedanje stanje v Sloveniji na področju razvoja pametnih omrežij ne dosega svojih potencialov. Kje so ovire in kako spodbuditi hitrejši razvoj in vpeljavo pametnih omrežij v Sloveniji?

Glavni problem je financiranje. Dejstvo je, da imajo distribucijska podjetja težave že z rednimi investicijami v obnovo omrežja, tako da težko zagotavljajo še dodatna sredstva za pametna omrežja. Na drugi strani imamo močan pritisk na distribucijsko omrežje investitorjev v obnovljive vire, predvsem v fotovoltaiko. Po ocenah en kW priključenih obnovljivih virov povzroči operaterju omrežja za okoli 450 evrov stroškov, ki seveda niso subvencionirani. Torej imamo precej neuravnotežen in neusklajen razvoj omrežja in obnovljivih virov. Rešitev je subvencioniranje tudi pametnih omrežij ali pa zagotovitev dodatnih sredstev iz omrežnine.

Za izvedbo demonstracijskega projekta računamo predvsem na evropska sredstva v novi

. Rezultati bodo približno enaki kot leta 2011 kljub povečanju števila pošiljk za 12 odstotkov. Predvsem v zračnem in ladijskem prometu se kaže ponovna recesija. . V EU so znaki ohlajanja Nemčije kot glavnega motorja. Upamo, da bomo kljub temu dosegli petodstotno rast prihodkov in dobička.

3

. Politična in gospodarska klima je slaba.

Vlada bi morala vlivati optimizem, ne pa sejati nemira in defetizma. Stalno išče nekega sovražnika, ki jo omejuje. Treba je zagnati slovensko gospodarstvo, potrošnjo in poenostaviti vse možne postopke in administriranje.

finančni perspektivi od leta 2014 naprej.

Kakšne so koristi pametnih omrežij za vse vključene (za državo, distributerje, uporabnike idr.) in za okolje?

Koristi za okolje so zajete v obvezah, ki jih je Slovenija sprejela, tukaj gre predvsem za povečanje deleža energije iz obnovljivih virov. Glede na omenjeni program razvoja pametnih omrežij v Sloveniji bi morali vložiti 320 milijonov evrov do leta 2020. Na ta način bi v obdobju do 2030 prihranili pri investicijah v distribucijsko omrežje okoli 500 milijonov evrov. Za končnega uporabnika lahko zagotovimo samo to, da bo dvig cene električne energije z rešitvami pametnih omrežij bistveno manjši kot brez pametnih omrežij.

Imamo precej neuravnotežen in neusklajen razvoj omrežja in obnovljivih virov.

Kako bi ocenili potencial in dejanski razvoj pametnih omrežij v Sloveniji v primerjavi z ostalimi članicami EU oziroma drugimi državami sveta?

V zadnjih nekaj letih smo v Sloveniji v pametna omrežja vložili okoli 40 milijonov evrov, kar je glede na število prebivalcev izredno visoka

Vlada naj odpravi črno in sivo ekonomijo

49 75

okolje

Nataša Mikulin

foto: Boštjan Čadej

Poslovna pričakovanja 2013

Nataša Mikulin, Jung:

1

. V tem letu je na naše poslovanje najbolj vplivala pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obrat za razstavljanje izrabljenih vozil, kajti s tem nam je omogočena večja samostojnost oddajanja surovin (doseganje višjih cen) ter lažje delovanje in uveljavljanje na trgu. Zaradi gospodarske krize je bil velik padec vrednosti surovin, zato smo morali ta primankljaj nadomestiti z reorganizacijo dela in povečano prodajo avtomobilskih delov za ponovno uporabo.

Leto bomo zaključili nekoliko pod planom, vendar boljše kot predpretekla leta.

2

. V prihodnjem letu je pričakovati še večji padec vrednosti surovin. Zato planiramo, da bomo še povečali prodajo delov. Ta bo po naših predvidevanjih zaradi slabega socialnega stanja prebivalstva večja.

Pričakujemo pa prav zaradi ekonomske stiske prebivalstva manj vozil, oddanih v razgradnjo, in širitev črnega trga.

3

. Vlada bi morala predvsem spodbujati tista podjetja, ki planirajo nove investiticije, razvoj obdržati doma in stimulirati podjetja, da prodajajo svoje blago v izvozu zunaj Slovenije, tako da prihaja v državo več denarja.

Odpraviti pa bi morali črno in sivo ekonomijo, saj bi s tem pridobila velik delež dajatev v državno blagajno in s tem ohranila predvsem mala podjetja. Poenostaviti in zmanjšati bi morali dolge roke za pridobitev raznih dovoljenj za podjetja, ukiniti banke ter zopet uvesti SDK in delavske hranilnice, z znižanjem prispevkov pa poceniti delovno silo, kar bi zmanjšalo brezposelnost. Nujno je treba spremeniti sistem delovanja celotnega državnega aparata, saj je tog, počasen in neučinkovit. Ministrstva bi morala delovati usklajeno in bolj poenoteno. številka. Na tem področju imamo tudi močno elektro in elektronsko industrijo, ki lahko razvija posamezne koncepte. Na splošno imamo precej več težav z ustrezno organiziranostjo kot z znanjem. Če povzamem – smo dobri, vendar bi lahko bili še veliko boljši.

december 2012

Upamo na rast

Kdo je vključen v zasnovo in izvedbo demonstracijskega projekta pametnih omrežij in kako se projekt financira? Kolikšna je njegova vrednost?

Glede na program razvoja pametnih omrežij v Sloveniji bi morali vložiti 320 milijonov evrov do leta 2020.

Rok Svetek

leta 2013, začetek izvedbe pričakujemo v letu 2014. Glede na stopenjsko izvedbo bo to večletni projekt. Koncepte bomo preizkušali po prioritetah, ki bodo določene v operativnem načrtu in projektni dokumentaciji za izvedbo.

Prve rešitve, ki bodo najprej preizkušene, bodo postopoma prehajale v masovno izvedbo, na poligonu pa se bodo še naprej preizkušali koncepti z nižjo prioriteto. Glavni sklopi projektov, ki jih bomo izvajali, so napredno merjenje, aktivno vključevanje odjema, koncepti priključevanja in obratovanja OVE, obvladovanje kakovosti, aktivno upravljanje polnjenja električnih vozil idr.

foto: arhiv Fit media

Poslovna pričakovanja 2013

»Imamo najmanjšo porabo vode na vozilo v Skupini« mag. Vanesa Čanji

foto: arhiv Revoz

50 75

okolje

Janez Zupančič, vodja oddelka varovanja okolja, Revoz d.d.

Revoz d.d.

Oster konkurenčni boj v

avtomobilski industriji v vse večji meri vključuje tudi

okoljske kazalce. Katera

področja so prioritetna,

kakšne rezultate dosegajo in katerih projektov se lotevajo,

pojasnjuje Janez Zupančič, vodja Revozovega oddelka

Kako je politika varstva okolja organizacijsko vpeta v vaše podjetje?

varovanja okolja, ki izpostavi,

Revozova okoljska politika izhaja neposredno iz industrijske politike o ravnanju z okoljem, ki je v veljavi za celotno Skupino Renault. Vsi zaposleni v tovarni smo se tako zapisali stalnemu napredku na tem področju in se zavezali, da bomo skrbeli za svoje okoljske kazalce ter vključevali ravnanje z okoljem v naše vsakdanje delo.

da so po nekaterih kazalcih v

samem vrhu Skupine Renault.

Naša vključitev v to politiko temelji na šestih osnovnih načelih. Imeti moramo predstavo o prihodnjih okoljskih spremembah, tako da bomo pravočasno zagotovili optimalne rešitve.

Upoštevati moramo vse zahteve, ki se nanašajo na naše delovanje. Zagotoviti moramo trajnost in stalno izboljševanje sistema ravnanja z okoljem. Zajamčiti moramo, da bodo dobavitelji in izvajalci sprejeli in uresničevali politiko ravnanja z okoljem. Obvladati ali zmanjšati moramo vplive na okolje z doseganjem stalnega napredka na področju varovanja okolja in v povezavi z razvojnimi projekti tovarne z namenom ohraniti vire in premoženje. Komunicirati moramo odgovorno in jasno z upravnimi organi, s partnerji, s sosedi, z zaposlenimi in s splošno javnostjo.

december 2012

Kljub zavezi vseh zaposlenih je najbrž skupina sodelavcev, ki za okolje še posebej skrbi.

Hrbtenico delovanja sistema ravnanja z okoljem predstavlja mreža za okolje Revoz, ki jo sestavljajo koordinatorji za okolje iz vseh departmajev in služb tovarne ter predstavniki

partnerjev, stalno prisotnih v tovarni, s pomembnim vplivom na okolje. Delovanje mreže koordinira odgovorni za okolje tovarne. Na rednih mesečnih sestankih se obravnavajo različni problemi, vezani na ravnanje z okoljem v tovarni. Izmenjamo informacije v različnih smereh, kar pripomore k stalnemu izboljševanju sistema ravnanja z okoljem, tako kot zahteva tudi standard ISO 14001, ki ga imamo od leta 1999. Na ta način se upoštevanje politike ravnanja z okoljem zagotavlja v vseh organizacijskih enotah in na vseh delovnih mestih v procesu proizvodnje vozil.

Katere vplive na okolje sistematično merite in katere občasno?

Vplive na okolje sistematično ali občasno merimo na vseh področjih, kjer smo se z okoljsko politiko zavezali k njihovemu zmanjševanju. To so predvsem naslednja področja: poraba energije in vode, obdelava odpadnih vod, izpusti hlapnih organskih snovi v ozračje, količine nenevarnih in nevarnih industrijskih odpadkov, delež ločenih odpadkov in emisije hrupa.

Pri porabi energije merimo in zmanjšujemo porabo tako električne kot toplotne energije.

Stalno spremljamo porabo vode pri različnih porabnikih, saj tudi v procesu uporabljamo pitno vodo iz omrežja. Tu velja omeniti, da je Revoz tovarna v Skupini z najmanjšo porabo vode na vozilo in s tega zornega kota predstavlja referenco ne samo za Renault, ampak tudi na širšem področju v avtomobilski industriji.

Količine nenevarnih in nevarnih industrijskih odpadkov spremljamo s pomočjo tehtanja vseh odpadkov na lastni tehtnici. Bilanco predanih odpadkov vodimo v lastnem informacijskem sistemu.

Letna količina nevarnih odpadkov je v letu 2011 znašala 818.227 ton, od tega je bilo 137.886 ton odpadnih topil, ki so se reciklirala.

Na področju nevarnih odpadkov spada Revoz med tovarne z najmanjšo količino na vozilo v Skupini Renault, novi projekti vozil, ki prinašajo tudi novo tehnologijo, pa ponujajo priložnost, da obstoječe količine nevarnih odpadkov še dodatno zmanjšamo.

Tovarna ima že 8 let vpeljan sistem celovitega ravnanja z odpadki, ki ga izvaja zunanji izvajalec, kot sem že omenil. Odgovornost zaposlenih v tovarni je ločiti vse odpadke na mestu nastanka, za vse ostale operacije, povezane z odpadki, pa poskrbi zunanji izvajalec. Sistem je bil vpeljan na osnovi izkušenj iz drugih tovarn Renault in se je izkazal kot uspešen, saj je prispeval k napredku tako na tehničnem področju, zmanjšali pa so se tudi stroški, povezani z ravnanjem z odpadki v podjetju Revoz.

Letna količina nevarnih odpadkov je v letu 2011 znašala 818.227 ton, od tega je bilo 137.886 ton odpadnih topil, ki so se reciklirala (prevzemalec je Helios), medtem ko so bili vsi ostali nevarni odpadki predani Kemisu, ki je podizvajalec Gorenja Surovine, s katero ima Revoz sklanjeno pogodbo o celovitem ravnanju z odpadki.

Letna količina nenevarnih odpadkov je v letu 2011 znašala 3.113,76 tone brez odpadne pločevine, ki nastane pri procesu izdelave odpreškov in preoblikovanja v presernici in se vodi kot poseben pokazatelj.

Kako ste uspešni pri ločevanju odpadkov?

Delež ločenih odpadkov predstavlja delež snovno ali energetsko ovrednotenih odpadkov in se stalno izboljšuje, naš končni cilj pa je zmanjšati količino odloženih odpadkov na najmanjšo možno mero. V letu 2011 smo ločili in ovrednotili, torej snovno in energetsko, 96,11 % odpadkov. Pri tem ne upoštevamo odpadne pločevine iz preoblikovanja v presernici, ki se

Emisije hrupa se redno merijo v okviru triletnih monitoringov ter po potrebi ob pomembnejših tehnoloških spremembah ali namestitvi novih naprav. V Revozu se dobro zavedamo pomembnosti vpliva hrupa na okolje, saj se tovarna nahaja na samem obrobju Novega mesta. Z vseh strani smo obkroženi s stanovanjskimi naselji.

Poudaril bi, da se verodostojnost podatkov spremljanja vplivov na okolje redno preverja s strani zunanjih presojevalcev revizijskih hiš Deloit ali Ernst&Young, podatki iz Revoza pa se vsako leto zberejo skupaj s podatki iz drugih tovarn skupine Renault za pripravo celovitega letnega poročila o vplivih na okolje, ki jih Skupina Renault povzroča s svojo dejavnostjo.

Kako upravljate s kakovostjo zunanjega zraka?

Kako zmanjšujete količino izpustov hlapnih organskih snovi v ozračje?

Količina hlapnih organskih snovi v zrak je med tovarnami, ki uporabljajo lake z organskimi topili, najmanjša v skupini Renault in se približuje vrednostim, ki jih trenutno dosegajo tovarne, ki uporabljajo vodotopne lake. Na tem

75

okolje

Zelo pomemben napredek na področju zmanjševanja količin odpadne embalaže smo dosegli predvsem na račun uvajanja vračljive embalaže za sestavne dele, ki jih izdelujejo dobavitelji blizu tovarne. Vzporedno z zmanjševanjem odpadne embalaže se je stalno povečeval tudi delež ločenih odpadkov, nadaljnje izboljšave pa vidimo predvsem v povečanju deleža energetsko ovrednotenih odpadkov.

Kako je z emisijami hrupa?

O kakšnih številkah govorimo?

foto: arhiv podjetja

51 Kakšno okoljsko politiko imate na področju odpadkov?

Janez Zupančič

Izpusti hlapnih organskih snovi (HOS) v ozračje se spremljajo z mesečnimi bilancami, ki jih pošiljamo v centralno službo za varovanje okolja Renault v Parizu. Rezultati so ogledalo uspešnosti izvajanja naših aktivnosti za zmanjševanje HOS, hkrati so osnova za planiranje novih aktivnosti. Mesečne bilance HOS so tudi temelj za izdelavo letne bilance, ki jo moramo pripravljati tako za Ministrstvo za kmetijstvo in okolje kot tudi za centralno službo Renault.

Kako ste prišli do tako dobrih rezultatov?

Na področju nevarnih odpadkov spada Revoz med tovarne z najmanjšo količino na vozilo v Skupini Renault. področju bo projekt novega vozila v sodelovanju Renaulta in Daimlerja prinesel največji napredek na področju zmanjševanja vplivov na okolje, saj bomo tudi v tovarni Revoz uvedli vodotopni bazni lak. Količina hlapnih organskih snovi na vozilo oziroma na m2 lakirane površine se bo s tem zmanjšala predvidoma za 30 %, z optimizacijo procesa pa bo v nadaljevanju količina izpuščenih topil še manjša.

Omenili ste zelo dobre rezultate na področju racionalne porabe vode. Kakšen je bil recept za tak rezultat?

Zelo dobre rezultate na področju zmanjševanja porabe vode smo dosegli predvsem z zmanjševanjem izgub v preteklosti, stalno pa se izvajajo tudi različne aktivnosti za zmanjševanje porabe v procesu, ki predstavlja kar 85 % celotne porabe vode v tovarni. Kljub dobrim rezultatom razmišljamo tudi o izkoriščanju padavinske vode ter o morebitni ponovni uporabi prečiščene lastne odpadne vode, oboje pa je povezano z večjimi investicijami in za realizacijo morajo biti izpolnjeni tudi pogoji za rentabilnost projektov.

Kako pa obdelujete odpadne vode?

Za obdelavo industrijskih odpadnih vod imamo v Revozu lastno čistilno napravo, kjer s procesom flokulacije in koagulacije izločamo težki kovini nikelj in cink, ki se po obdelavi nahajata v fosfatnem mulju, ki predstavlja pomemben delež nevarnih odpadkov, ki jih ustvari tovarna. Za olje vsebujoče odpadne vode imamo nameščen tudi ločevalnik olja, ki zagotavlja ustrezno izločanje oljne faze že pred obarjanjem težkih kovin, medtem ko oljno fazo odstranjujemo v obliki odpadnega olja kot nevarni odpadek. Vsa industrijska odpadna voda se skupaj s sanitarno odpadno vodo

december 2012

Na področju obdelave odpadnih vod predstavlja najpomembnejši vpliv količina težkih kovin v odpadni vodi, ki jih merimo tako v okviru predpisanega monitoringa odpadnih vod kot tud v lastnem laboratoriju. Tako stalno spremljamo delovanje lastne čistilne naprave, ki mora v vsakem trenutku zagotavljati ustrezno obdelavo z vrednostmi parametrov v okviru predpisanih meja

ovrednoti 100 %. Delež odloženih mešanih komunalnih odpadkov je tako v letu 2011 znašal le 3,89 % vseh odpadkov brez odpadkov presernice. Delež ovrednotenih odpadkov v prvih 10 mesecih leta 2012 znaša 97,14 %. Med ovrednotene odpadke spada celotna količina nevarnih odpadkov, ki se ne odlagajo, ampak le predelujejo oziroma sežigajo v sežigalnicah končnih prevzemalcev, kar v Revozu po zgledu ostalih tovarn Renault tudi redno preverjamo.

foto: osebni arhiv

Kakšni so rezultati – največji napredki, največji izzivi?

S katerimi ukrepi zmanjšujete porabo energentov?

Za učinkovito porabo energentov imamo vzpostavljen sistem, ki temelji na meritvah porab in energetskem knjigovodstvu. Z energetsko politiko učinkovite rabe in sistematičnim pristopom zmanjšujemo porabo predvsem z organizacijskimi ukrepi na področju razsvetljave, porabe stisnjenega zraka in porabe v procesu.

Trudimo se, da je poraba energije, ko se proces ustavi, čim manjša. Z izvedenimi aktivnostmi je specifična poraba energije na vozilo med najmanjšimi v skupini Renault.

Kakšna je vaša praksa na področju okoljsko usmerjene nabave materiala in uvajanja okolju prijazne tehnologije?

Vsaka pomembna tehnična sprememba v procesu kot tudi uvajanje novega vozila v proizvodnjo je za tovarno priložnost, da okoljsko manj primerne materiale nadomesti z manj nevarnimi ter uvede okolju bolj prijazne tehnologije. Trenutno je v teku projekt Edison, ki je skupni projekt partnerjev Renaut in Daimler za proizvodnjo novih tipov vozil v tovarni Revoz, vključujoč tudi električna vozila. Kot sem že omenil, bomo za lakiranje novih tipov vozil bazni lak s topili nadomestili z vodotopnim baznim lakom, ki se bo nanašal z roboti na popolnoma novi liniji, prilagojeni tej tehnologiji.

Prav tako novi projekt vključuje robotizacijo nanosa tesnilnih mas na spodnji del karoserije, s čimer ocenjujemo, da se bo zmanjšala količina nevarnih odpadkov za 20 %.

december 2012

Je v načrtu še kakšna investicija, ki bo imela pomembno okoljsko dimenzijo? Že od samega začetka planiranja različnih projektov upoštevamo okoljske zahteve, bodisi zaradi zahtev zakonodaje bodisi zaradi tehnične politike Renault-a glede uporabe različnih tehnologij. Zadnji dober primer za to je projekt Edison, ki sem ga omenil, kjer se je že v zgodnji fazi odločilo o uporabi vodotopnih baznih lakov, ki so v večini ostalih Renault-ovih tovarn že uvedeni, poleg tega pa nova direktiva IED predvideva znižanje maksimalno dovoljenih emisij HOS izpod vrednosti, ki jih lahko trenutno dosegamo z obstoječo tehnologijo.

Polona Dolenec, Jamnik, grafično embalažno podjetje:

1

. Letošnje leto so najbolj zaznamovali pritisk na cene kartonske embalaže in velika nihanja v povpraševanju. Dobro so letos delali predvsem tisti kupci, ki niso izključno vezani na (zahodno)evropska tržišča.

Kupci postajajo vedno bolj nepredvidljivi in previdni pri oskrbi z embalažo. Dobavni roki so vse krajši in za isti denar je potrebno narediti več, z nižjimi materialnimi stroški in hitreje, sicer pod črto nič ne ostane. Potrebna je maksimalna prilagodljivost glede servisa, takih oscilacij v obsegu naročil ne pomnim.

Poletni meseci so bili z obsegom naročil zelo skromni. Trenutno imamo dela celo nekoliko preveč glede na razpoložljive kapacitete. Leto bomo zaključili nekoliko pod pričakovanji, saj izpada v poletnih mesecih ne bomo uspeli v celoti nadomestiti.

2

. Kaj se bo dogajalo prihodnje leto, ne zna napovedati nihče. Večina kupcev je pri napovedih previdna, tako da načrtujemo na osnovi izkušenj in preteklih podatkov. Čeprav imamo v portfelju domače kupce, ki napovedujejo rast, generalno gledano na slovenskem trgu rasti obsega poslovanja ni pričakovati, saj bo obseg poslovanja nekaterih panog zaradi recesije in upada potrošnje manjši. Edina rešitev je povečanje obsega

Torej se že pripravljate na novo direktivo IED? Da, zahteve bodoče direktive IED že upoštevamo pri novih projektih, prav tako pa v primeru ohranjanja starih naprav predvidevamo spremembe,vezane na zahteve nove direktive.

Preverjamo ustreznost z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, ki bodo predstavljale temelj nove direktive. Pri spremljanju zahtev direktive IED nam izdatno pomoč nudi tudi centralna služba varovanja okolja Renault, ki s svojimi predstavniki sodeluje pri oblikovanju novih zahtev ter nas z novostmi ter usmeritvami na tem področju sproti seznanja.

Lokacija vaše tovarne gotovo narekuje senzibilen odnos do lokalne skupnosti. Kakšne so vaše izkušnje?

Podjetje Revoz je odprto za vse pobude, ki pridejo s strani lokalnega okolja. Stalno je na voljo »zeleni telefon«, na katerega lahko posamezniki in zainteresirana javnost sporoča

Polona Dolenec

Vlada naj pripravi program javnih vlaganj

foto: arhiv podjetja

52 75

okolje

tovarne vodi na komunalno čistilno napravo Novo mesto, kjer se dokončno obdela pred izpustom v reko Krko, saj Revoz nima lastne biološke čistilne naprave. Skupna količina težkih kovin v odpadni vodi se izraža kot vrednost Metox, ki se izračuna na osnovi koncentracije ter faktorja nevarnosti za okolje posamezne težke kovine. Vrednost Metox na vozilo se je v obdobju zadnjih 8 let zmanjšala za več kot 10-krat, predvsem na račun popolne ukinitve določenih težkih kovin v procesu (svinec), na osnovi modernizacije čistilne naprave v letu 2005 ter optimizacije procesa obdelave odpadnih vod, ki je omogočila stalno zmanjševanje težkih kovin.

Poslovna pričakovanja 2013

poslovanja v tujini, kamor se aktivno usmerjamo, rezultati pa jasno ne pridejo čez noč.

3

. Slovenija potrebuje korenite spremembe, samo varčevanje negativno vpliva na gospodarsko rast in vrtimo se v začaranem krogu. Politika naj proda večino državnega premoženja ali v upravo postavi tujce. Ne zato, ker kompetentnih domačih ljudi ne bi imeli, ampak ker se kadruje politično ali preko vez.

Državno premoženje ne doprinaša v državno blagajno, ampak je iz nje odneslo že milijarde evrov. Ohranjanje nacionalnega interesa nas je davkoplačevalce že preveč stalo, ker so z državnim premoženjem upravljali ljudje, ki so skrbeli samo za lastne koristi. Politika bi morala biti s svojim obnašanjem in ravnanjem zgled. Dokler država ne bo najprej na vrhu poskrbela za delovanje pravne države, spoštovanje moralno etičnih standardov ter iz svojih vrst izločila posameznike, ki ne delujejo v okviru poslovnih in občečloveških norm, sprememb na bolje po mojem mnenju ne more biti. Samo sprememba pokojninske in delovnopravne zakonodaje ne bo dovolj.

Vlada bi morala pripraviti tudi program javnih investicijskih vlaganj, kjer lahko pričakujemo nepovratna sredstva od evropskih skladov.

morebitne pripombe in pomembne vplive na okolje, ki jih zaznavajo zaradi delovanja tovarne.

Pobude za zmanjšanje vplivov na okolje se izpostavljajo tudi ob srečanjih s sosedi, ki jih tovarna redno izvaja vsako leto, razen v primeru, ko smo zaradi projektov novih vozil v fazi zaupnosti in je tovarna zaprta za vse obiskovalce.

Različne pobude pri odnosu do lokalnega okolja se izražajo tudi z različnimi donatorstvi, vezanimi na zmanjševanje vplivov na okolje, kot na primer izgradnja komunalne čistilne naprave Novo mesto, čiščenje reke Krke, akcija očistimo Slovenijo in podobno.

Revoz kot donator sodeluje tudi v programu za otroke osnovnih šol »Varnost in mobilnost za vse«, kjer nagovarjamo k trajnostnemu razvoju in uporabi transporta, ki kar največ zmanjšuje vplive na okolje.

egijski center za ravnanje z odpadki Dolenjske, ki na bi za prihodnjih 30 let rešil probleme predelave in ustreznega odlaganja odpadkov za več kot 160.000 prebivalcev Dolenjske, Posavja in Bele krajine, je začel dobivati novo podobo z začetkom izgradnje druge faze. Najprej so pred dnevi odprli čistilno napravo za izcedne vode. Testni zagon so izvedli v juniju, saj je bil to pogoj za pridobitev OVD za odlagališče. Pogodbena vrednost izvedbe in nadzora znaša 1,37 mio €.

Č

istilna naprava bo iz vode odstranila organska onesnaženja, težke kovine in bakterije ter druge v vodi raztopljene nečistoče.

Posebnost naprave je tehnologija membranske filtracije. Dobavitelj čistilne naprave je avstrijsko podjetje Rotreat.

Toplice, Škocjan, Mirna peč, Šmarješke Toplice, Straža, Krško, Brežice, Sevnica, Kostanjevica na Krki, Črnomelj, Metlika in Semič. Projekt v imenu investitorja vodi podjetje CeROD, njihov direktor Alojz Turk pa je pred odpiranjem čistilne naprave govoril o naložbi tudi na poslovni konferenci.

P

oslovno konferenco so namenili predstavitvi projekta in nekaterih novih tehnologij zlasti pri upravljanju z biološkimi blati in pri najboljši predelavi blata. O tem so med drugim predavali dr. Milenko Roš, dr. Marko Likon, ki je predstavil tehnološko novost BACOM, zanjo

okolje

Z novo tehnologijo do CERODITA R

53 75

CeROD II. faza

je podjetje Logent prejelo priznanje za inovacijo, strokovnjaki avstrijske družbe ROTREAT pa so razložili prednosti njihove čistilne naprave za izcedne vode.

N

ovost je BACOM – gre za linijo za predelavo blat z dodatkom pepela in tako nastane izdelek, kompozit CERODIT. V CeROD-u so prvi v Sloveniji namestili napravo, ki je patentirana in je bila sofinancirana z evropskimi sredstvi. Naprava omogoča izvedbo postopka v za kontinuirano stabilizacijo in pretvorbo biorazgradljivih muljev v kompozitne gradbene materiale z dodatkom pepela.

D

ruga faza izgradnje Regijskega centra za ravnanje z odpadki obsega še postavitev objektov za mehansko-biološko obdelavo odpadkov, gre za štiri tehnološka polja, malo plinsko elektrarno za izrabo plina, ki nastaja kot posledica anaerobnega razkroja organskega dela odpadkov na odlagališču, zunanjo in prometno ureditev ter centralni informacijski sistem. Vrednost II. faze je 32,55 milijona, od tega bodo sredstva iz Kohezijskega sklada 18,97 mio €, državni proračun Slovenije bo prispeval 3,35 mio €, občine – investitorke pa 10,23 mio €. Mestna občina Novo mesto je sicer nosilec naložbe, sodeluje pa še 14 občin – soinvestitork: Šentjernej, Žužemberk, Dolenjske

Odlagališče Leskovec pri Novem mestu je bilo zgrajeno v sklopu prvega dela projekta CeROD.

Praznični dnevi na j vam podarijo obilo miru in polno navdiha za nove izzive, ki jih prinaša novo leto.

december 2012

Promocija

Skupaj z vami skrbimo za čisto okolje.

Do vodilne izobraževalne institucije v regiji Alpe-Jadran foto: Nataša Müller

Jože Volfand

Fakulteta za logistiko

54 75

logistika

Fakulteta za logistiko

Za prihodnost logistike je

dr. Bojan Rosi, novi dekan

Fakultete za logistiko v Celju, nanizal kar osem soodvisnih

dr. Bojan Rosi

gradnikov: od demokratičnoparticipativnega vodenja

do stikov z gospodarstvom, s katerim želi ustvariti

dolgoročen in partnerski

odnos. Kar zadeva študijski proces, želi, da Fakulteta

oblikuje celovite logiste in da

do leta 2016 postane vodilna in ugledna raziskovalna in

izobraževalna institucija na

področju logistike v regiji Alpe-

december 2012

Jadran. Preveč smelo?

Dekansko mesto ste prevzeli v času, ko mora visoko šolstvo iskati skrajne rezerve zaradi varčevanja. V kakšnem položaju je vaša fakulteta?

Naša fakulteta je v dobrem položaju. Zapuščina mojega predhodnika je solidna, saj smo pravočasno iskali racionalne rešitve tam, kjer se je dalo. Z uvedbo e-študija leta 2007 smo racionalizirali študijski proces. Zmanjšalo se je število kontaktnih ur in po številu profesorjev na študenta smo na mariborski univerzi najboljši.

Najpoglavitnejše pa je, da je vpis še vedno na ravni, ki bi si ga želela vsaka fakulteta. Število vpisanih študentov, rednih in izrednih, je v tem študijskem letu 844, na magistrski stopnji jih je 153. Rednih študentov je 752.

Logistika v zadnjih letih v stroki in poslovanju gospodarskih družb pridobiva na ugledu in pomenu. Kako se to kaže v interesu za študij oziroma vpis in kako pri odzivu gospodarstva?

Kakšna bo usoda krškega oddelka, kjer se vpis manjša?

Ta ocena o pomenu logistike je točna. Velja zlasti za globalno gospodarsko okolje. Svet išče optimalne poti za uporabo naravnih virov in za podporo blagovnim tokovom. Z logistiko se da prihraniti, to ve vsak gospodarstvenik. Je pa res, da prav gospodarstvo še premalo vlaga v promocijo logistike. Kot dekan vem, da želene uspešne prihodnosti logistiki ni več mogoče zanesljivo napovedovati, ampak jo je treba (so)ustvariti.

Zaradi tega jutri ne moremo delovati enako

Krški oddelek Fakultete za logistiko ostaja. kot danes, kajti brez sprememb, ki bodo plod poguma, domišljije, kreativnosti, inovativnosti in podjetništva, ne bomo več privlačni za kogarkoli iz okolja, v katerem delamo. Globalizacija je naša stvarnost, zato vsi tekmujemo z vsemi oziroma smo vsi del globalne konkurence. Moja načela so pri tem jasna. Prvič, prihodnosti ni mogoče napovedati, temveč jo je treba ustvariti.

Dogajanja lahko opazujemo ali pa jih sprožimo.

V prihodnosti bo čedalje več vprašanj in čedalje manj univerzalnih odgovorov.

Toda diplomirani logisti so kljub potrebam na trgu težko zaposljivi? In Krško?

Zaposljivost je in ni problem. Precej iskalcev zaposlitev z diplomo naše fakultete ni pripravljenih oditi na delo v drug kraj. Ne vem, zakaj ta strah pred migracijo. Naša fakulteta izobražuje tudi za trg EU, za globalni trg. Do pretoka kadrov že prihaja. Prej ko bomo to razumeli, bolje bo. Krški oddelek Fakultete za logistiko ostaja.

Res je bil v začetku visok vpis, zdaj se je bazen nekoliko izpraznil.

Sedanji položaj gospodarstva zahteva od logistike optimalen tok blaga v celotni logistični oziroma oskrbni verigi. V koliki meri ponudba logističnih storitev to upošteva? Če ocenite

55 Ključni megatrend sem že omenil. To je globalizacija. Ali ni ves svet pred zelo podobnimi vprašanji? Kje so notranje rezerve, na primer?

Cene energentov bodo rasle, politika do naravnih virov bo do kraja izostrena. Na to kaže tudi okoljska politika EU. Cene bo težko zadržati, če ne bo vse večje ekonomičnosti poslovanja.

Slaba, nedomišljena logistika ne zmanjšuje stroškov, nesodobno prevozno sredstvo ne bo omogočilo optimalnega izkoristka zmogljivosti.

S kakovostnim transportom lahko optimiziramo stroške. Nočem biti teoretik. Logistika je aplikativno usmerjena znanstvena disciplina.

Modelira in analizira ekonomske sisteme kot omrežja in tokove blaga, informacij, denarja in ljudi skozi čas in prostor. To ustvarja vrednost za ljudi, za vsak poslovni subjekt, ki tako uveljavlja logistiko v poslovnem procesu.

Vendar je v podjetjih še marsikje eden izmed sektorjev, ki je sicer dragocen element poslovne učinkovitosti, a več kot to ne. Ali v gospodarskih družbah lahko govorimo o poslovni strategiji pri vzpostavitvi menedžmenta logističnega sistema?

V podjetju je logistika res še marsikje samo eden izmed sektorjev. Omejujejo se na lastne kadrovske vire, a vrata je treba odpreti za sodobna znanja, za tak logistični sistem, ki spodbuja

Kaj daje logističnemu podjetju na trgu konkurenčno prednost – specializacija ali široka ponudba storitev?

Ne eno ne drugo. Praviloma je najboljša kombinacija. Je pa za vsakega logistika specializacija, do določene meje, ki mu lahko da konkurenčno prednost, velik izziv. Sam si mora odgovoriti na vprašanje, kaj naj bolj razvija, kaj je temeljno in kaj je lahko dopolnilna, specialna dejavnost.

Trg da odgovore, pametna kombinacija pa je najboljša.

Katere novosti v logistiki so v tem trenutku za gospodarstvo poslovno najzanimivejše?

Sledljivost logističnih procesov. V oskrbovalni verigi mora biti vse sledljivo. Standardi so danes znani. Kje je pošiljka? Kje so ljudje? Kje je prometno sredstvo? Vse v logistični mreži mora biti transparentno. Vprašanje je, ali smo ljudi v logistiki dovolj izobrazili in usposobili za takšno sledljivost.

Je zelena logistika bolj moda ali lahko navedete konkretne pozitivne primere prakse?

75

doseganje ekonomskih, poslovnih, okoljskih in družbenih ciljev. Vstop mladih diplomantov logistike v poslovne procese je nujen. Študentje morajo imeti možnost za mobilnost pri pridobivanju znanja in pri opravljanju prakse doma in na tujem. V podjetju naj diplomant spozna celotni poslovni proces. Takšna celovitost v obvladovanju naj ga pripelje do določenega položaja. Logistična komponenta v poslovanju je lahko bistvena, če poznamo njene vrednosti.

Ne, ne gre za modo. V EU je trend zelena gospodarska politika. Varstvo okolja. Izračuni ogljičnega odtisa. Direktiv ne manjka. Problem je v praksi. Čiste tehnologije zahtevajo visoka finančna vlaganja. In ko gre za logistično verigo – jaz sem zelen. Si tudi ti? Vsi v verigi morajo biti zeleni. Kdor je zares zelen, nastopa s konkurenčno prednostjo. Družbena odgovornost ne more ostati na papirju.

logistika

enega izmed ključnih megatrendov v logistiki, katerega bi izpostavili?

Katere naloge ste kot novi dekan opredelili kot prednostne? Kaj hočete s pojmom SLOGISTIKA?

SLOGISTIKA je ključen gradnik ustvarjanja novega obdobja sodelovanja Fakultete za logistiko z okoljem. Gre za integralno platformo, ki bo omogočala stik akademskega okolja z gospodarstvom. Samo to lahko pomaga ustvariti uspešno prihodnost logistiki. S SLOGISTIKO želimo združevati Fakulteto in gospodarske subjekte, kar bi spodbudilo nastajanje novih možnosti sodelovanja in projektov ter skupnega oblikovanja in določanja strategij prihodnjega razvoja logistike kot znanosti in dejavnosti v Sloveniji.

Fakulteta za logistiko bo leta 2016 vodilna in ugledna raziskovalna in izobraževalna institucija na področju logistike v regiji Alpe-Jadran.

Promocija

Otvoritev linije BACOM za predelavo biološkega blata

Material CERODIT, ki se lahko uporabi kot konstrukcijski material.

Logent, d.o.o.

Cankarjeva ulica 16a, 6230 Postojna www.logent.si

december 2012

Med procesom čiščenja odpadnih voda nastane od 1 do 5 % suhega materiala iz biološkega blata. Tradicionalne tehnike za ravnanje z biološkim blatom so kompostiranje, uporaba za gnojenje in proizvodnjo energije. S tehnologijo BACOM, ki spada pod eko inovacije in jo skupaj s strokovno podporo ponuja podjetje Logent, d.o.o., se blato gospodinjskih in industrijskih odpadnih voda skozi proces recikliranja z dodatkom pepela, pridobljenega iz energetskega sektorja, pretvori v kompozitni konstrukcijski material.

Ker so tehnologijo BACOM najprej uporabili v Centru za ravnanje z odpadki v Novem mestu (CEROD), so material poimenovali CERODIT. Gre za trajnostnostno rešitev, kjer se odpadne vode iz enega industrijskega sektorja uporabijo kot surovine v drugem industrijskem sektorju, predvsem gradbeništvu.

Tehnologija BACOM je stroškovno učinkovita, saj so investicijski stroški za vsaj dvajsetkrat nižji od primerljivih naprav za predelovanje biološkega blata.

foto: arhiv podjetja

Finančna stabilnost je temelj za nov razvoj koncerna

Intereuropa

56 75

logistika

Intereuropa

Intereuropa, eden izmed

paradnih konjev slovenskega

mag. Ernest Gortan

gospodarstva in ponudnik celovitih logističnih rešitev

zlasti na območju bivše

Jugoslavije, je po finančni in razvojni krizi na dobri poti, da v novo poslovno

leto vstopi z manj težkimi bremeni. Še posebej zato, ker

je finančno prestrukturiranje

zaključeno. Mag. Ernest

Gortan, predsednik uprave, želi ponovno uveljaviti konkurenčne

prednosti logistične družbe, usmerjene v upravljanje

december 2012

kompleksnih dobavnih verig.

S katerimi finančnimi in poslovnimi premiki bi lahko potrdili, da bo Intereuropa konec leta, kot ena nekdanjih paradnih gospodarskih družb, dočakala leto 2013 z rahlim optimizmom?

Poslovni rezultati koncerna in realizacija zastavljenih projektov jasno kažejo, da Intereuropa kljub zelo zaostrenim razmeram na tržišču izpolnjuje svoje poslanstvo. Ob devetmesečju leta 2012 je tako koncern ustvaril 142,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, izid iz poslovanja je znašal 14 milijonov evrov, čisti dobiček pa 7,2 milijona evrov, kar je daleč najboljši dosežek v zadnjih letih. Dobri rezultati so predvsem posledica učinkovitega poslovnega in finančnega prestrukturiranja družbe. Naj izpostavim tudi dokaj visoko donosnost prihodkov, ki je višja od doseženih v primerljivih družbah v panogi.

Od pomembnejših projektov, ki smo jih realizirali letos, pa naj omenim implementacijo nove informacijske rešitve za podporo proizvodom kopenskega prometa, učinkovito prestrukturiranje izvedbe cestnih prevozov, katere del je likvidacija odvisne družbe Intereuropa Transport, in zaključek projekta finančnega prestrukturiranja družbe. Z omenjenimi dosežki smo postavili dobre temelje za nadaljnje izzive koncerna, ki jih ni malo.

Izzivov zagotovo ni malo, a koliko je slogan, da je Intereuropa vodilni ponudnik celovitih logističnih storitev v Sloveniji in JV Evropi,

Dobri rezultati so posledica učinkovitega poslovnega in finančnega prestrukturiranja družbe. še realen? S katero logistično dejavnostjo ste poslovno najuspešnejši in s katero najbolj konkurenčni?

Dejstvo je, da je koncern Intereuropa vodilni ponudnik celovitih logističnih rešitev v državah bivše Jugoslavije. Izrazito višje deleže od konkurence dosegamo predvsem v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori in na Kosovu. To nam omogočajo predvsem naše konkurenčne prednosti, med katere sodijo izkušeni in strokovno usposobljeni kadri, lastna logistična infrastruktura na ključnih lokacijah v regiji in učinkovita partnerska mreža. Ravno te konkurenčne prednosti nam tudi omogočajo razvoj posebnih proizvodov, na katerih sloni tudi naš razvoj. Eden takšnih je gotovo naša zbirniška mreža, preko katere vzdržujemo visoko frekvenco in kratke tranzitne povezave med različnimi lokacijami v Evropi in državami bivše Jugoslavije. Dejstvo, da smo največja stranka Luke Koper, jasno govori v prid temu, da zagotavljamo organizacijo najkompleksnejših logističnih operacij preko koprskega pristanišča. Lastne skladiščne kapacitete v regiji in izkušeni kadri pa nam omogočajo nudenje

Čeprav je nad Intereuropo viselo težko breme propadle naložbe v Rusiji, je morda še važnejše, ali kot koncern na globalnem trgu nastopate z novo razvojno in poslovno filozofijo.

Nekatera mnenja pravijo, da je Intereuropa v razvojni zamudi. Za kakšen razvojni koncept družbe se zavzemate?

V strategiji razvoja do leta 2014 smo na podlagi naših konkurenčnih prednosti definirali tudi razvojni koncept koncerna. Naj poudarim nekaj razvojnih usmeritev. Pozornost posvečamo razvoju celovitih logističnih rešitev in proizvodov v okviru treh poslovnih področij, in sicer kopenskega prometa, interkontinentalnega prometa in logističnih rešitev. Svoj vpliv v logistični verigi želimo povečevati preko razvoja logističnih rešitev po meri kupca. Zmanjšujemo delež izvajanja prevozov z lastnimi vozili.

Osredotočeni smo na tržišča, kjer dosegamo tudi najvišje tržne deleže, to so tržišča bivše Jugoslavije. Tržne aktivnosti usmerjamo v razvoj partnerstev s kupci, ki so pripravljeni večji del svojih kompleksnih logističnih potreb zaupati v upravljanje specializiranim podjetjem in delujejo na širšem območju regije. Pri tem ne smemo zanemariti manjših kupcev, ki so pomembni predvsem na področju kopenskega prometa in preko zapolnitve prostih kapacitet pomenijo visoko dodano vrednost za Intereuropo. Naša ključna konkurenčna prednost so strokovni in izkušeni zaposleni, zato posebno pozornost posvečamo razvoju kadrov in vpeljavi vitke in učinkovite organizacije koncerna, kjer se lahko ta prednost uveljavi.

Med vašimi ključnimi področji so kopenski promet, medcelinski promet in logistične rešitve? Za katere storitve je največje povpraševanje in kaj kažejo trendi na trgu?

Kar 60 odstotkov prihodkov dosegamo na področju kopenskega prometa. Res pa je, da je marža na tem področju nižja. Z deležem 26 odstotkov sledi medcelinski promet, ostalo pa prispevajo logistične rešitve in druge storitve.

Sicer pa so trendi na področju logistike zelo zaostreni. Gospodarske razmere se slabšajo, kar se odraža v krčenju blagovne menjave.

Posledično prihaja do velikega pritiska na cene storitev in zniževanja marž. Večja je tudi finančna nedisciplina. Logisti se na te razmere odzivamo z optimizacijo procesov in agresivnejšim trženjem. Posebno pozornost pa je treba posvetiti upravljanju s terjatvami.

To je posebej pomembno pri cestnem prevozu, kjer logist dosega nizko maržo glede na vrednost prevoza in ima lahko neplačilo storitve hude posledice. Upravljanje s temi tveganji je zato izrednega pomena. Omeniti je treba tudi skorajšnji vstop Hrvaške v Evropsko unijo, ki bo prinesel zmanjšanje povpraševanja po carinskih storitvah in zahteval pomembne prilagoditve pri logistih tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem.

57 75

Z ukrepi povečati konkurenčnost gospodarstva Saša Stropnik, Koding:

logistika

Finančno prestrukturiranje Intereurope je zaključeno. Na račun prodaje logističnega centra v Rusiji in konverzije dela dolgov bank upnic v lastniške deleže se je zadolženost Intereurope znižala za približno 65 milijonov evrov. Preostali dolg oziroma obveznosti do bank se bodo preko že dogovorjenega reprograma dolgov za obdobje sedmih let postavile na vzdržno raven. Naše obveznosti do bank bomo torej v glavnem zagotavljali preko dovolj visokega denarnega toka iz poslovanja za poplačilo dogovorjenih obveznosti. Zaključek tega projekta pomeni pomemben korak k zagotavljanju nadaljnjega razvoja koncerna, saj sta finančna stabilnost in likvidnost logistov ključni pri zagotavljanju učinkovitosti dobavne verige tako v odnosu do kupca kot tudi v odnosu do dobaviteljev predvsem prevoznih storitev.

Intereuropa je usmerjena v upravljanje kompleksnih dobavnih verig in tukaj v sodelovanju s kupci stalno potekajo procesi optimizacije po celotni verigi. V tem procesu razvijamo razne nove storitve, predvsem kot dodatna dela na blagu, upravljanje s spremljajočo dokumentacijo in upravljanje z informacijami.

Informatizacija logističnih postopkov vse bolj pridobiva na veljavi, saj je bistvena za optimizacijo logističnih postopkov s ciljem boljše izkoriščenosti kapacitet in manjšanja obratnega kapitala, ki je vezan v blagu. Letos smo v Intereuropi naredili pomemben razvojni korak, saj smo uspeli implementirati novo informacijsko rešitev, kot sem omenil. Ta nam omogoča boljše upravljanje s procesi, kupci pa to zaznajo preko informacijsko podprte oddaje naročil in sledljivosti posameznih pošiljk. Vodimo aktivnosti prenove informacijske podpore tudi na ostalih dveh poslovnih področjih in s tem izkoriščanje sinergij, ki izhajajo iz prepletenosti logističnih postopkov.

Saša Stropnik

V tem trenutku so najpomembnejši dogovori z bankami, ki naj bi pomenili postopno finančno stabilnost družbe. Nekaj sklepov morate realizirati še v tem letu. Kaj pa vas čaka v letu 2013 in naprej?

Kaj ponujate trgu kot novo storitev, ki jo lahko opredelite kot dejavnost z višjo dodano vrednostjo?

1

. Poslovno leto 2012 je za nas do sedaj leto največjih sprememb. Končali smo sodelovanje z našim dolgoletnim principalom iz Anglije in začeli sodelovati z novim japonskim partnerjem, svetovno znanim podjetjem HITACHI, na področju prodaje in servisiranja industrijskih inkjet tiskalnikov za področje Slovenije, ki jih proizvajajo na Japonskem. Hkrati smo se zaradi konkurenčnosti, boljše tehnične podpore, optimizacije poslovanja in širitve na tuje trge odločili za združitev s podjetjem TIFT, d. o. o., iz Ljubljane. S to združitvijo smo v boljšem položaju, da partnerjem zagotovimo najboljšo podporo, visokokakovostne proizvode in najboljše cene. Da bomo to dosegli, bomo sledili določenim produktnim načrtom za že naše obstoječe rešitve in hkrati odkrivali nove možnosti za dosego dodane vrednosti. Hkrati so naprave, ki jih ponujamo po novem, cenovno ugodnejše za nakup in obratovanje, kvalitetnejše, zanesljivejše in navsezadnje posledično tudi bolj ekološke.

2

. V naslednjem letu še ne pričakujemo nikakršnega buma pri povpraševanju, krize še ne bo konec, bo pa Hrvaška vstopila v EU in je to mogoče priložnost za nas na določenih projektih. Storitve in ponudbo bomo prilagajali kriznim časom.

3

. Vlada bi morala predvsem narediti Slovenijo konkurenčnejšo za tuje investitorje, predvsem z znižanjem davkov in prispevkov, spodbujati znanost in razvoj, mogoče načrtno pomagati pri razvoju določene donosne veje industrije ter zagotoviti izhod iz posojilnega krča.

Konkurenčna prednost Intereurope je njena globalnost, zato ste zanimivi za strateške partnerje. Že pred leti so bili izraženi interesi globalnih logističnih grupacij za Intereuropo.

Kakšna je vaša strategija?

Glede na to, da upravljanje deležev ni poslan-

Z zaključkom procesa finančnega prestrukturiranja so banke upnice postale večinski lastnik Intereurope.

renčne prednosti in tržni položaj družbe lahko

stvo bank, lahko v prihodnosti pričakujemo aktivnosti lastnikov za konsolidacijo lastništva Intereurope. Mislim, da Intereuropine konkuvzbudijo realen interes resnega strateškega partnerja.

december 2012

kompleksnih logističnih storitev na področju skladiščenja in dostave iz različnih centrov v regiji. Kljub vstopu Slovenije v EU in posledično zmanjšanju povpraševanja pa je za nas še vedno zelo pomembna storitev carinskega zastopanja.

foto: arhiv Fit media

Poslovna pričakovanja 2013

58 75

EOL

(Ne)zelene Ekošola sprašuje, navade

stroka odgovarja

December je večino mesec obdarovanja in praznovanja. K temu sodijo darila, ki so bolj ali manj razkošna in tudi bolj ali manj okolju prijazna. Oči navadno pritegnejo bleščeči ovoji in embalaža, ki nato kmalu končajo v smeteh in dodatno kopičijo količine odpadkov. Med izdelki na prodajnih policah je veliko uvoženih izdelkov, ki okolje dodatno obremenjujejo zaradi transporta. Vtis na ljubljene in prijatelje lahko naredimo tudi z drugačnim darilom, okolju bolj prijaznim.

Idejo za darilo lahko najdemo pri kakšnem lokalnem izdelovalcu lesenih izdelkov, pridelovalcih naravnih produktov, kot so med, piškoti, mešano suho sadje, košarice sadnega zdravja in drugih dobrot. Tudi otroci bodo zagotovo veseli kakšne inovativne igre iz lesa ali punčke iz cunj, ki jih ni moč najti v trgovini. Lahko pa se tudi sami lotimo izdelave kakšnega darila, ki bo imelo zaradi svoje edinstvenosti za obdarovanca prav gotovo posebno vrednost. Pri tem lahko uporabimo stvari, ki bi jih sicer zavrgli, in jim damo novo vrednost.

Darila!

foto: ŠC Celje

(Ne)zeleno darilo

Vprašujejo dijakinje 4. c razreda Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja, program okoljevarstveni tehnik, iz Šolskega centra Celje pod mentorstvom profesorice Janje Čuvan.

Ljudje vedno več povprašujemo po ekološko pridelani hrani. Razlogi so v vse večji ozaveščenosti in zaskrbljenosti glede varnosti in ustreznosti industrijsko (konvencionalno) pridelane hrane ter njenega vpliva na telo.

Ali drži, da je ekološko pridelana hrana bolj naravna in bolj zdrava za človeško telo? Kdo izvaja nadzor nad pridelavo ekološko pridelane hrane? Ali obstaja razlika med bio, eko in organic certifikati? Ali vsi označujejo enak način pridelave in enako kakovost izdelkov?

Ali so vsi ti certifikati vredni zaupanja ter dosegajo primerne nivoje?

Odgovarja dr. Silva Grobelnik Mlakar, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru

december 2012

Temu se reče ponovna uporaba ...

Ej, zakaj si mi zavil Roberta?

Za področje ekološkega kmetijstva velja, da je edini način pridelave hrane, ki je reguliran z enotno evropsko zakonodajo. Področje pridelave, predelave, trženja in uvoza v EU urejajo različne uredbe. V Sloveniji je v veljavi tudi Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil. Skladnost dela akterjev na področju ekološkega kmetijstva z omenjeno zakonodajo kontrolirajo in certificirajo kontrolne organizacije, ki vse delajo po enotnem standardu. Ker imajo torej vsi nadzorni organi isto zakonsko osnovo, delajo po standardu in so za delo akreditirani (delujejo neodvisno, strokovno in nepristransko), lahko zaupamo

vsem certifikatom enako. V Sloveniji delujejo na tem področju tri kontrolne organizacije: Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor (KON-CERT, SIEKO-001), Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (IKC, SI-EKO-002) in Bureau Veritas (SI-EKO-003). Kot je navedeno v zakonodaji, vsebinskih razlik med označbami in krajšavami "bio", "eko" ter "organic" ni, različni izrazi na pridelkih, živilih in krmi, ki preverjeno (zanje je izdan certifikat oziroma je živilo ustrezno označeno) izpolnjujejo določbe uredb, izhajajo iz jezikovnih razlik držav članic Skupnosti. V Sloveniji je uradno v uporabi izraz "ekološko", uporabljajo pa se tudi krajšave "bio" in "eko", ne pa "organic", ki se uporablja na angleškem govornem področju. Višja kakovost ekološke hrane izhaja iz nekaterih osnovnih prepovedi in zahtev, ki veljajo v pridelavi in predelavi: prepoved uporabe sintetičnih fitofarmacevtskih sredstev in uporabe lahkotopnih mineralnih gnojil, prepovedano je rastline pridelovati v hidroponiki, živila obsevati, prepovedana je uporaba nano-tehnologije in gensko spremenjenih organizmov, živali se redijo v pogojih, ki so prilagojeni posamezni vrsti in njenim potrebam, živali imajo možnost gibanja, pri uporabi zdravil se upošteva dvojna karenca, uporaba aditivov in pripomočkov za predelavo je, v primerjavi s konvencionalno predelavo, močno omejena, itd. Višjo kakovost ekološke hrane v smislu višjih vsebnosti za zdravje pomembnih komponent (mineralov, vitaminov, barvil), višje vsebnosti suhe snovi, odsotnosti težkih kovin in ostankov pesticidov nakazujejo tudi mnoge znanstvene raziskave.

Promocija

Rotoprint Ĺželi vsem svojim poslovnim partnerjem sreÄ?no, zdravo in uspehov polno novo leto 2013.

Sredstva za nakup novoletnih Ä?estitk smo namenili v dobrodelne namene.

T: 01 5639 205 F: 01 5639 234 E: rotoprint@siol.com I: www.rotoprint.si

NO !

VO

Okus po dobrih časih.

Promocija

Z največjim zadovoljstvom vam predstavljamo za slovenski trg netipično pšenično pivo. Želimo, da vam ta nenavadna kombinacija sadnih in prijetno grenkih hmeljnih not prinese veliko užitkov.

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!