EOL 77

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

77 april 2013

Vode in koncesije Ali je prišlo na prejšnjem Ministrstvu za finance do namernega prikrivanja ali do malomarnosti?

Prodaja pijač v pločevinkah še vedno raste Ukrepe za spodbujanje OVE in URE določata ministrstvi Rok za izvedbo IED je prekratek Ni denarja za jamstva, več bo turizma z odpadki SLZ: Sodelovanje s stroko in gospodarstvom na prvem mestu

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Strokovni okoljski forum Zelene Slovenije

TrajnoSTni raZvoj je pot k zeleni Sloveniji (2014 do 2020) Kristalna palača, BTC City Ljubljana, 10. maj 2013, ob 8.30

Program srečanja Uvodne razprave: • Okoljski komisar dr. Janez Potočnik: Globalni in evropski pogled na trajnostno strategijo razvoja • Dr. Dušan Plut: Interdisciplinarni pogled na novo razvojno paradigmo Slovenije • Dr. Vlasta Krmelj: Energetski pogled Slovenije – od besed k dejanjem

Pogovor z okoljskim komisarjem Vi vprašujete, okoljski komisar odgovarja

Podelitev okoljske nagrade Saubermacher Slovenija podeli nagrado za najboljšo diplomsko študentsko delo z okoljsko tematiko.

Mag. Mojca Letnik in Rudi Horvat, direktorja družbe Saubermacher Slovenija

Primeri prakse • TTD elektronska vozovnica z mobilno aplikacijo (TTD Sistemi) • Inteligentni sistemi koriščenja energije sonca – solarno ogrevanje (Hidria) • Luka Koper - zeleno pristanišče Evrope (podjetje in EMAS)

Panel 1

Tema: Zelene tehnologije, zeleni produkti, zelena potrošnja Razpravljavci: mag. Marjana Dermelj (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo), dr. Marko Homšak (Talum), mag. Samo Hribar Milič (GZS), Janez Matos (Društvo ekologi brez meja), Jože Mermal (BTC), Franko Nemac (Agencija za prestrukturiranje energetike), Ivan Rupnik (Hidria), mag. Boštjan Vasle (UMAR)

Panel 2

Tema: Gozd kot neizkoriščena konkurenčna prednost Slovenije Razpravljavci: Andrej Andoljšek (Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije), Jurij Beguš (Zavod za gozdove), Alojz Burja (LIP Bled), Rupert Gole (občina Šentrupert), dr. Nike Krajnc (Gozdarski inštitut Slovenije), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), Igor Milavec (Združenje za lesno in pohištveno industrijo GZS), dr. Franc Pohleven (Biotehniška fakulteta), mag. Dejan Židan (MKO) Prepričani smo, da se strokovni okoljski forum Trajnostni razvoj je pot k zeleni Sloveniji sestaja v pravem trenutku.

Ne želimo, da ostanemo samo pri analizi, pač pa naj bi bila zlasti oba panela prispevek h konkretnim ekonomskim in drugim ukrepom, ki bodo spodbudili domače gospodarstvo k proizvodnji zelenih tehnologij in produktov. Prav tako pa, da bi začeli odgovorno in načrtno uresničevati sprejeti Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji.

POZOR: Potrjena prijavnica s strani organizatorja je vstopnica za sodelovanje na strokovnem okoljskem forumu. Število mest je omejeno. Prosimo, da izpolnjeno prijavnico pošljete do ponedeljka, 15. aprila 2013 na info@zelenaslovenija.si.

Za več informacij 03/42 66 700. mag. Vanesa Čanji,

Jože Volfand,

direktorica

urednik Zelene Slovenije

Glavni sponzor: Sl o v eni j a za življenja vredno okolje

Sponzorji:

Medijski sponzor: TTD Sistemi

Zelena Slovenija® Fit media d. o. o., Kidričeva 25, SI-3000 Celje | e-pošta: info@zelenaslovenija.si | tel.: 03/ 42 66 700

Promocija

Organizator:

3 EOL

77

Uvodnik

T

oda, kdaj je Slovenija prehitela samo sebe in ni znala najti pravega kompromisa med varovanjem narave in razvojem? Kdo naj bi bil pameten zdaj, ko stroka in politika, gospodarstvo se lahko samo pritožuje, enako občine, zatrjujeta, da je knjiga Natura 2000 zaprta.

Zapečatena. Ali je to res?

Č

e je to res, potem si morajo vlada, gospodarstvo, občine in naravovarstveniki odgovoriti, zakaj je v državi Natura 2000 za večino okolij postala visoka ovira za razvoj. In zakaj Slovenija ni znala razvojno, z vlaganji v projekte in z odpiranjem delovnih mest, doslej izkoristiti primerjalnih prednosti naravnih bogastev? Javno vprašujem odgovorne službe v državi, kako se uresničuje operativni program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2007 – 2013. Dr. Peter Skoberne z MKO navaja kot uspešen le en primer črpanja EU sredstev, in sicer evropsko vas štorkelj v Veliki Polani. Hvale vredno. Hkrati dodaja, da naložb ni bilo veliko, ker projekti iz programa Natura 2000 niso bili uvrščeni med prednostne in država ni zagotovila finančne soudeležbe.

N

atura 2000 torej kot sesukana preja ali velike zelene oči tistih, ki nočejo dojeti trikapilarnosti trajnostnega razvoja. Njegove okoljske, ekonomske in socialne troedinosti.

Natura 2000 ne more sedeti na naravovarstvenem tronu kar tako. Le zakaj so se Angleži izognili Naturi 2000 po francosko in so si zavarovali le 7,22 % ozemlja?

P

ri nas pa se z Naturo 2000 rado maha kot z rdečo cunjo pred našpičenim bikom v areni in nekateri načrti za velike naložbe, umestitev hidroelektrarne pri Litiji ni edini primer, se prašijo v predalih. Slovenija izgublja razvojno potenco in zaostaja. Čeprav je tudi Natura 2000 lahko izvrstna razvojna priložnost. Toda kateri strateški svet na ravni države, gluh za trajnostni razvojni koncept, je odgovoren, da bi Natura 2000 upravičila samozavestno radodarnost s skoraj 38 % zavarovanega celotnega ozemlja države?

N

atura 2000 zahteva zaradi razvojnih zamud nemudoma preudaren kompromis, kaj se da kljub omejitvam vendarle urediti, načrtovati, investirati. Državo za Naturo 2000 ali Naturo 2000 za zeleno blaginjo države?

O

b sencah Nature 2000 je zato dobrodošlo vabilo Zelene Slovenije na strokovni okoljski forum Trajnostni razvoj je pot k zeleni Sloveniji. Kajti zadnji čas je za vprašanje, kakšna naj bo nova razvojna strategija Slovenije. Zato bosta na forumu udarna dva panela: Zelene tehnologije, zeleni produkti, zelena potrošnja in Gozd kot neizkoriščena konkurenčna prednost Slovenije.

S

troka, gospodarstvo, vlada, civilna iniciativa morajo skupaj poiskati odgovor, kateri ekonomski in drugi ukrepi bodo spodbudili domače gospodarstvo za proizvodnjo zelenih tehnologij in produktov in kako doma oživeti gozd kot velik hlebec belega kruha. Koliko se že uresničuje lani sprejeti Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji? Je tudi ta načrt ostal le na papirju?

N

o, nekaj pa le ni ostalo zgolj na papirju.

Poglejte si www.vsezaodpadke.si. To je spletna trgovina za vse, ki iščejo pomoč pri zbiranju in ločevanju odpadkov ali pa ne vedo, kje dobiti pravo idejo za urbano opremo, za estetsko, prijetno ureditev parkov, ulic, domače okolice, ali za okoljsko opremo za dom.

N

i kaj, dobra ideja. To, ločujmo z glavo, skrbimo za naravo. Saj veste, ptico spoznaš po petju.

Jože Volfand, glavni urednik

april 2013

daj je dokončno. V Sloveniji se bo Natura 2000 razširila še za 2,35 %. Nobena država v EU nima zaščitenega toliko ozemlja kot Slovenija. Za primer. Italija je ostala pri 19,16 %, Nemčija pri 15,42, Švedska pri 17,77, Združeno kraljestvo samo pri 7,22 %. Vlada RS mora sprejeti, kar je obljubila Evropi leta 2004. To se bo zgodilo v aprilu. Sprejem nove uredbe s širitvijo na 37,86 zaščitenega ozemlja Slovenije je pogoj, da bo lahko imela boljša pogajalska izhodišča za več razvojnega denarja za območje Natura 2000. Denar lahko dobi v programu LIFE +, iz kmetijskih, strukturnih in ribiškega sklada.

Uvodnik

Z

foto: Rok Tržan

Slovenija je z Naturo 2000 papirni prvak v EU

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Ponosni na vsak izdelek, na unikatne posebej

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

10 Prodaja pijač v pločevinkah še vedno raste

Naslovnica: Rexam

14 Novice Zelenega omrežja

Tisk: Eurograf

16 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (ARSO), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Franci Lenart (Ekomobil), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, april 2013 Naklada 2.700 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

18 Kako do nujne prenove sistema ravnanja z odpadno embalažo?

21 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja 22 Ni denarja za jamstva, več bo turizma z odpadki 25 Z znanjem usmerjajo vaše odpadke 26 Kdo pije in kdo plača 31 Odprta razprava o ciljih do leta 2030

sebina

4 77

EOL

Impresum

32 Natura 2000 med omejitvami in priložnostmi 36 Ukrepe za spodbujanje OVE in URE določata ministrstvi

39 Bodo dražbe dovolilnic počakale na boljše čase?

40 Membranski bioreaktor proti nitratnim ionom 42 Rok za izvedbo IED je prekratek

Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

44 V Sloveniji se z vodikom ukvarja le peščica podjetij 46 Načrt za gradnjo postaj za alternativna goriva

48 Asorbio bo povsod odstranil neprijeten vonj 50 Župana, ki po občini gledata zeleno 52 Sodelovanje s stroko in gospodarstvom na prvem mestu

Partnerja pri izdajanju revije EOL:

april 2013

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

56 Vozila na čistejši pogon – nuja ali moda

Svinjina v termo embalaži

Ameriški ponudnik svežega mesa Farmland Foods je trgu predstavil novo možnost priprave svinjine v pečici. Bistvo je v sami embalaži, ki jo je oblikovalo podjetje Mylar Cook Family. Pod določenim notranjim pritiskom se stranska zapiralka na embalaži samodejno zapre in s tem omogoči, da se meso enakomerno zapeče. Pečenje v dveh fazah zagotavlja stalno kroženje temperature, kar lahko zmanjša čas priprave hrane za 30 %. V foliji pakirano sveže meso je že v celoti začinjeno in med samim pečenjem ohranja vse svoje lastnosti. V primerjavi s podobnimi izdelki, ki so že na tržišču, ta tehnologija omogoča, da se lahko meso za določen čas tudi zamrzne in se speče brez predhodnega odtajanja. Podobni izdelki drugih proizvajalcev tega ne omogočajo, ker je njihova embalaža iz najlona, ki absorbira vlago.

Fotografije: arhiv proizvajalcev

biopolimerov. DaniMer Scientific ponuja svoje lastne proizvodne zmogljivosti in tehnološko platformo za proizvodnjo različnih oblik bio talilnih lepil za globalni trg. »Cilj tega zavezništva je zlasti okoljska odgovornost, saj naši kupci vse bolj sledijo trajnostnim iniciativam kot je npr. zmanjšanje ogljičnega odtisa embalažnih materialov ali diverzifikacija dobavnih verig.

Naše partnersko sodelovanje omogoča konsistenten razvoj inovativnih tehnologij in prepričani smo, da bo ta tehnologija, skupaj s številnimi drugimi Henklovimi tehnologijami, igrala pomembno vlogo pri zmanjševanju odvisnosti od naftnih materialov," je dejal Gary Raykovitz iz podjetja Henkel.

Prazna etiketa za IZRAŽANJE KREATIVNOSTI Francoska blagovna znamka za vodo Wattwiller je na trgu z novo 0,5 l embalažo, na kateri je prazna etiketa, ki uporabniku omogoča, da nanjo napiše kakšno osebno sporočilo ali misel. Naslov kampanje je Moja plastenka vode, njen namen pa je spodbuditi kupce, da prazen prostor na etiketi čim bolj koristno in kreativno zapolnijo. S tem naj bi podjetje spodbujalo tudi večjo naveznost potrošnika na svojo personalizirano plastenko, ki bi jo po uporabi težje zavrgel oziroma bi jo raje ponovno uporabil.

5 77

EOL

Podjetji Henkel in DaniMer Scientific sta s skupnim sodelovanjem razvili talilna lepila na osnovi bio surovin. Zavezništvo združuje Henklovo strokovno znanje na področju proizvodnje visoko zmogljivih talilnih lepil in njihovih aplikacij ter strokovno znanje podjetja DaniMer Scientific s področja

Dejan Židan na MKO z novo ekipo

mag. Dejan Židan

Vodilni ponudnik hitre hrane na svetovnem trgu McDonald's je januarja 2013 na ameriškem trgu predstavil novo »to-go« embalažo s QR kodo, ki kupcu zagotavlja dostop do podrobnejših informacij o prehrambenih lastnostih izdelka. Nova embalaža bo na voljo tudi na drugih tržiščih in bo vsebovala podatke o živilih v 18 različnih jezikih. McDonald's se zavzema tudi za pozitivne spremembe na področju varovanja okolja, saj je danes že približno 80 % odpadne potrošniške embalaže narejene iz recikliranega papirja ali materiala, ki vsebuje lesna vlakna.

Zavezništvo Henkla in DaniMer SCIENTIFIC

Mag. Dejan Židan je kot minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opravil skrajšan mandat v Pahorjevi vladi, na državnozborskih volitvah leta 2011 pa je bil izvoljen za poslanca. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je prevzel tako, da je zapustil poslansko klop, kot poslanec pa je delal v DZ predvsem na kmetijskem in okoljskem področju. Poklicna pot mag. Dejana Židana je povezana z veterinarstvom in kmetijstvom. Med drugim je bil predsednik uprave Skupine Panvita. Junija 2007 mu je senat Fakultete za kmetijstvo Univerze v Mariboru podelil naziv gostujoči strokovnjak Fakultete za kmetijstvo.

Mag. Dejan Židan je na MKO takoj po imenovanju že opravil nekatere kadrovske zamenjave. Pomembno je, da je na mesto državne sekretarka za okolje, ki je bilo nekaj časa nezasedeno, Vlada RS imenovala mag.

Andrejo Jerina.

Ultimat iz Bruslja zaradi odpadnih gum Bruselj je Slovenijo ponovno opomnil, da mora odstraniti odpadne gume iz gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju v občini Kidričevo. Takšno odlaganje odpadkov evropska zakonodaja prepoveduje. Če Slovenija ne bo ustrezno ukrepala v dveh mesecih, lahko Evropska komisija zadevo preda Sodišču EU. Odlaganje gum je prepovedano zaradi njihove visoke vnetljivosti.

V gramozni jami na Kidričevem je 107.060 kubičnih metrov celih gum ali gum v kosih.

V jami sta izbruhnila že dva velika požara.

V bližini jame je ena največjih zalog pitne vode v državi.

april 2013

McDonald's na globalnem trgu z novo embalažo

foto: arhiv podjetja

Novosti

Kratko, zanimivo

6 77

EOL

Kratko, zanimivo Zelena knjiga o ravnanju z odpadki iz plastičnih mas V začetku marca 2013 je evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik objavil Zeleno knjigo o ravnanju z odpadki iz plastičnih mas v EU. Evropska komisija želi s tem dokumentom začeti razpravo o tem, kako poskrbeti, da bodo plastični izdelki v celotnem življenjskem krogu bolj trajnostni, in kako zmanjšati vpliv odpadkov iz plastičnih mas na okolje. Zelena knjiga poudarja vlogo, ki jo imajo plastične mase v mnogih industrijskih postopkih in aplikacijah ter pri potencialni gospodarski koristi zaradi višje stopnje recikliranja. Recikliranje plastičnih odpadkov lahko postane alternativa uporabi še neizkoriščenih virov. Za to so potrebni boljši okvirni pogoji za okoljsko primerno zasnovo izdelkov in inovacije.

Preprečevanje nastajanja plastičnih odpadkov in recikliranje tovrstnih odpadkov je zato potrebno upoštevati že pri oblikovanju izdelkov iz plastičnih mas. V Zeleni knjigi Evropska komisija poziva zainteresirane strani, da prispevajo svoje stališče o tem, ali in kako bi bilo potrebno prilagoditi obstoječo zakonodajo o ravnanju z odpadki iz plastičnih mas in kako spodbuditi njihovo ponovno uporabo, recikliranje in predelavo namesto odlaganja. Zbirali bodo mnenja o učinkovitosti uresničenih ciljev glede recikliranja o potrebi po spodbujanju biološko razgradljive plastike ter o predlogih, kako izboljšati sestavo plastičnih materialov za izboljšanje možnosti recikliranja. Vprašanje je tudi, kako zmanjšati delež odpadkov, ki onesnažujejo morje. Posvetovanje vsebuje 26 vprašanj in traja do 7. junija letos.

Rezultati bodo vključeni v politične ukrepe za leto 2014 kot del širšega pregleda politike o ravnanju z odpadki. Pregled se bo osredotočil na uresničevanje ciljev pri predelavi in odlaganju odpadkov.

april 2013

Na MKO razrešena tudi Barbara Avčin Tržan Nova vlada RS je pohitela z nekaterimi kadrovskimi rešitvami na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Ob novem ministru, to je mag. Dejan Židan, je najpomembnejša mesta zasedla skoraj povsem nova ekipa.

Nova državna sekretarka za okolje, mesto je bilo nekaj časa prazno, nato pa je moral okoljsko področje pokrivati ob kmetijskem državni sekretar Branko Ravnik, je postala Andreja Jerina. Andreja Jerina ni novo ime v slovenski politiki. V Pahorjevi vladi

Novosti Vapur zložljiva anti-flaška 0,5 l zložljiva »anti-flaška« ameriškega podjetja Vapur je približno 87 % lažja od običajne trde steklenice. Je tanka, fleksibilna in zahteva manj energije tako pri proizvodnji kot tudi transportu. Primerna je za večkratno uporabo, saj se prilagodi vsebini tekočine v njej, ko pa je prazna, jo enostavno zvijemo in spravimo. Lahko jo tudi zamrznemo za ledeni napitek ali obkladek, jo popišemo z vodoodpornim flomastrom in čistimo v pomivalnem stroju.

Plastenka ima priročno sponko (karabin) za pritrjevanje na nahrbtnik, torbo, pas, kolo ali voziček. Trojni ovitek preprečuje, da bi se izdelek, narejen iz plastike, ki ne vsebuje škodljive kemikalije BPA, predrl ali poškodoval. Notranja plast je izdelana iz polietilena, odobrenega s strani FDA, ki je nato vezan na dve plasti najlona za moč in vzdržljivost. Notranji del je odporne na madeže in ne zadrži okusa, kar pomeni, da se plastenka ne navzame vonja pijače, zato je še posebej primerna za večkratno uporabo.

Absorberji kisika v živilih

Multisorb Technologies, vodilno svetovno podjetje na področju razvoja tehonolgij aktivne (pametne) embalaže, razvija posebne blazinice, napolnjene z železovim prahom, ki živilo ščitijo pred vdorom svetlobe in zraka ter zagotavljajo mehansko zaščito pred zunanjim okoljem. Blazinice ali vrečke vežejo nase kisik, ki je glavni krivec za to, da se hrana kvari. Železo upočasni oksidacijo in razkroj, zato živilo ostane dlje časa sveže. Pri tem se ohranijo prvotni okus, barva in vse ostale značilnosti živila.

Nemški Fraunhoferjev inštitut je s snovmi, ki vpijajo kisik, napolnil tudi plastenke za sok, ki je še posebej hitro pokvarljiv zaradi prevelikih količin kisika.

Pokrovček, ki spreminja barvo

Sporočilo je v steklenici Hotel Sava Rogaška je v svoji ponudbi pogrešal reprezentativno tržno znamko namizne ustekleničene vode, ki bi jo lahko ponudil svojim gostom. Glede na izkušnje in naravne danosti krajinskega parka Boč v neposredni bližini so se tako odločili, da sami razvijejo tržno znamko ustekleničene vode, namenjene gostincem in hotelirjem.

Voda Namizo že zaradi neokrnjenega vira velja za zelo kakovostno vodo, njena kakovost pa se ohranja tudi s polnjenjem v 0,25 l in 0,75 l stekleno embalažo, ki bolje ohranja svežino, poleg tega pa v vodo ne prenaša bakterij, kot se lahko dogaja pri nekaterih PET plastenkah.

Tržna znamka vode Namizo s svojo kakovostjo, zgovornim imenom, dovršeno oblikovano steklenico in odločno ekološko noto uspešno konkurira uveljavljenim znamkam.

Avstralsko podjetje Smart Lid Systems je razvilo SmartLid plastični pokrovček, ki glede na temperaturo pijače v lončku spreminja svojo barvo. S tem uporabnika opozarja, kdaj je pijača vroča. Ko se pijača ohladi, pokrovček dobi svojo prvotno barvo. »Bistvo naše tehnologije spreminjanja barv je v tem, da posebna snov, ki smo jo dodali plastičnemu pokrovčku, na temperaturo pijače v lončku reagira na način, da se iz prvotne temno rjave barve postopoma spremeni v svetlo rdečo, ko temperatura preseže 48 ˚C. To je standardna opcija, v razvoju pa je tudi alternativna možnost, in sicer sprememba barve iz svetlo zelene v belo.

Gre za opozorilni znak vrhunsko izoliranih lončkov in patentiran indikator, ki kaže na

Mineralna voda v pločevinki

Vichy Catalán, vodilni španski proizvajalec naravnih mineralnih vod, v novi aluminijasti embalaži proizvajalca Ball Packaging Europe ponuja mineralne vode Vichy Catalán Limón in Vichy Catalán Genuina. S pločevinkami, ki so standardne velikosti (0,33 l), podjetje targetira predvsem potrošnike z zdravim načinom življenja. “Pločevinke imajo imidž hladne prostočasne embalažne izbire in tradicionalnim blagovnim znamkam (s sodobno embalažo) pomagajo doseči različne cilje skupine potrošnikov, zlasti mlajše potrošnike,” pojasnjuje Myriam Galmés, vodja prodaje v Ball Packaging Europe za španski, portugalski in italijanski trg.

Embalaža, ki sporoča koncept »od vil do vilic«

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Embalaža prihodnosti se ne proizvaja, ampak raste

Znano je, da postopki recikliranja zahtevajo veliko količino energije in da povzročajo nastanek nižje kakovostnih materialov.

Namesto, da se porabljajo velike vsote denarja za razvoj energetsko učinovitih načinov recikliranja, bi potrebovali sisteme, ki ne potrebujejo strojev, ne porabljajo energije in ne proizvajajo odpadkov. V ameriškem podjetju Ecovative temu pravijo »naravni sistem recikliranja«, ki temelji na proizvodnji obnovljivih materialov, zraslih s pomočjo glivic. Te snovi so zelo hitro »obnovljive«, saj zrastejo v približno enem tednu in lahko nadomestijo različne vrste materialov, zlasti stiropor, plastiko in lesene (iverne) materiale, ki so narejeni iz okolju in zdravju škodljivega kancerogenega formaldehida. Vsi materiali podjetja Ecovative so 100 % obnovljivi, primarno pridobljeni iz kmetijskih stranskih proizvodov, zato so primerni tudi za kompostiranje.

je uspešno skrbela za evropske zadeve in razvoj, med drugim pa je z Brusljem vodila pogajanja za sklenitev skoraj 30 finančnih memorandumov. Delala je tudi kot vrhovna državna revizorka na Računskem sodišču.

Razrešili so tudi Barbaro Avčin Tržan na mestu vršilke dolžnosti direktorata za okolje. Njene naloge, ki jih ni malo, je prevzel Branko Ravnik. Po nekaterih informacijah pa naj bi se Branko Ravnik vrnil na Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, in sicer kot direktor.

7 77

Na množičnih trgih je zelo razširjen trend povpraševanja potrošnikov po sveži, lokalno pridelani hrani, za kar se uporablja izraz »farm to fork« (od vil do vilic). S tem namenom nekateri proizvajalci za tovrstne izdelke ponujajo posebne embalaže, ki poudarjajo najvišjo kakovost izdelkov in njihov avtentični izvor. Potrošniki so namreč vse bolj zaskrbljeni glede izvora kupljenih izdelkov, zato potrebujejo natančne informacije o tem, s katerega kraja ali kmetije prihaja določeno živilo, katere sestavine izdelek vsebuje in kakšen je postopek pridelave. Še posebej previdni so kupci pri izbiri zelenjave, sadja, mlečnih izdelkov in mesa, ki so praviloma višje kakovosti, če so pridelana na kakšni od ekoloških kmetij. Dober primer embalaže, ki komunicira kakovost in avtentičnost proizvoda, je nova embalaža mleka Ronnybrook Farm.

EOL

to, ali je pokrov pravilno oz. varno pritrjen.

Ta tehnologija preprečuje tudi prehitro ohladitev pijače, kar je posebna dodana vrednost zlati za »to-go« pijače,« je pojasnil direktor podjetja Nick Bayss.

Dr. Boštjan Petelinc, ki je v Pahorjevi vladi delal v generalnem sekretariatu, je na MKO zamenjal Leona Behina na mestu direktorata za javne službe varstva okolja in investicije.

Od bioplastike do biorafinerij Kemijski inštitut, vodilni partner mednarodnega projekta PLASTiCe, je v sodelovanju z Visoko šolo za tehnologijo polimerov UVŠTP) v prostorih Mladinskega kulturnega centra v Slovenj Gradcu pripravil seminar o bioplastiki, možni uporabi obnovljivih virov za njeno proizvodnjo in o konceptu biorafinerij.

Po predstavitvi projekta PLASTiCE je dr. Andrej Kržan, koordinator projekta Plastice, predaval o plastiki iz obnovljivih virov (bioosnovana plastika). Poudaril je, da termin bioplastika ni enoznačen, saj pokriva plastiko, ki je biorazgradljiva in/ali iz obnovljivih virov, v primerjavi s tradicionalno plastiko pa prinaša nekaj pomembnih prednosti. Nekatere izmed njih so uporaba biomase – obnovljivih virov, kot vhodne surovine za izdelavo polimerov in plastike in je tako posledično zmanjšana uporaba fosilnih virov, povečana je sposobnost organskega recikliranja (kompostiranje) in hkrati se plastika vključuje v naravne snovne tokove (iz biomase do plastike, komposta in nazaj v biomaso), kar pripomore k bolj ekološkemu ravnanju.

V iskanju večje trajnosti se je razvoj plastike začel vračati tudi k svojim koreninam: vsi prvi umetni polimerni materiali so bili narejeni na osnovi obnovljivih virov. Danes so na voljo številne moderne vrste bioplastike narejene iz obnovljivih virov, ki se relativno hitro uveljavljajo v uporabi. Širi se nabor obnovljivih virov, ki jih je mogoče uporabiti kot osnovo za proizvodnjo materialov. Zaradi zavedanja o omejenem obsegu današnjih rešitev, ki izkoriščajo prehranske vire, se pospešeno razvija uporaba obnovljivih virov druge generacije (npr. les, slama, odpadki).

april 2013

Novosti

Kratko, zanimivo

Ponosni na vsak izdelek, na unikatne posebej Jože Volfand

foto: www.shutterstock.com

8 77

Embalaža

Položaj panoge

Pred kratkim je embalažno podjetje K.M.K BOX prejelo priznanje primorske regije za gospodarske dosežke. Čeprav je proizvodni program tega podjetja raznovrsten, začne se pri transportni embalaži, kjer

Položaj panoge

povpraševanje še vedno raste, Valter Krmac, solastnik in

komercialni direktor podjetja, pravi, da je proizvodnja

vendarle že specializirana.

Pri tem misli predvsem na

embalažo, v kateri kombinirajo svoj material kartonplast z

drugimi materiali, na primer

s tekstilom. Še več – v

podjetju se razvojno usmerjajo v inženiring. Letos sicer

pričakujejo 15-odstotno rast, čeprav je trg nepredvidljiv,

prisegajo pa na konkurenčno prednost v materialu in hitri

april 2013

odzivnosti od ideje do vzorca.

Je letos trg živahnejši v primerjavi z lanskim?

Kakšni so vaši poslovni načrti za leto 2013?

V prvih mesecih letošnjega leta je bila rast enaka kot leta 2012, se pravi do 15-odstotna.

Težko napovedujemo, kako bo letos, saj so razmere še bolj nejasne kot lani. Naš načrt je še bolj ambiciozen kot doslej, saj smo v strategijo podjetja zapisali, da moramo na nova področja, kjer vidimo možnost izjemne rasti, kako uspešni bomo, pa je odvisno samo od nas. O številkah ne bi govoril, še zlasti ne o dobičku, ki je za naše podjetje drugotnega pomena. Za nas imajo prednostno vlogo zadovoljstvo delavcev in nova delovna mesta z mladimi kreativnimi ljudmi.

Vaš proizvodno-prodajni program je raznovrsten. Za katere vrste izdelkov je največ povpraševanja in kje so vaše konkurenčne prednosti?

Naš proizvodni program je res raznovrsten.

V programu imamo transportno embalažo, ki jo delimo na zložljivo in nezložljivo, embalažo za končne izdelke, vgradne elemente, protikorozijsko zaščito, izdelke za široko potrošnjo in izdelke za marketinške storitve. Naša prednost sta material in hitra odzivnost. Od ideje do

vzorca ne sme miniti več kot 24 ur, izjemoma 48 ur. Vzdražljivost, ki jo ponuja naša embalaža, upravičuje začetni strošek, ki je lahko višji.

Program transportne embalaže še vedno raste kljub veliki konkurenci, ki jo imamo predvsem na nemškem trgu. Odzivni čas in hitre rešitve so prednost, ki jo želimo kar najbolj izkoristiti.

Manjša embalažna podjetja iščejo na trgu priložnost s specializacijo. Ali je vaš cilj, da do leta 2016 razvijete prepoznavno embalažo iz kartonplasta kot evropsko blagovno znamko, del vaše specializirane poslovne usmeritve?

Enoslojni polipropilen Eplak je uporaben predvsem za komercialno embalažo. Že zdaj lahko govorimo o specializaciji. Za nekatere naše kupce izdelujemo embalažo, ki jo težko dobite na trgu. Govorimo o kombinaciji našega materiala kartonplasta z drugimi materiali, kot sta tekstil in penjeni PE. Uporabljamo tudi razne dodatke, ki ustvarjajo materiale za posebno uporabo, kadar karton

Med materiali, ki jih uporabljate za izdelke in embalažo, izpostavljate enoslojni polipropilen ali EPLAK. V čem sta prednost in posebnost tega materiala? Za kakšen izdelek je najbolj uporaben?

Med vašimi naročniki so podjetja iz različnih panog. Kakšne zahteve so pri proizvodnji embalaže najpogostejše? So poudarjene predvsem racionalizacija, zmanjševanje stroškov, osnovna funkcija embalaže ali reciklabilnost materiala, življenjski ciklus izdelka in oblikovanje?

Vse navedeno velja. Če začnemo z racionalizacijo, je naš material idealen nadomestek za embalažo, ki je večkrat uporabna, hkrati pa preprosta in varčna za povratni transport.

Zato je zložljivost zelo velika prednost embalaže in pomemben dejavnik pri ponudbi, saj nam zmanjšuje stroške transporta in skladiščenja. Reciklabilost je nujna in naše podjetje v popolnosti upošteva načelo treh R (reduce, reuse, recycle). Videz embalaže je pomemben z vidika uporabnosti, saj lahko na primer z različnimi barvami embalaže ločujemo izdelke, razvrščanje in prepoznavanje izdelkov pa sta veliko lažja.

Razvijamo skupino izdelkov za široko potrošnjo, ki jo bomo poskušali sami prodajati v spletni trgovini Načelno se ukvarjamo s proizvodnjo. Trgovina je naš bodoči izziv. Razvijamo skupino izdelkov za široko potrošnjo, ki jo bomo poskušali sami prodajati v spletni trgovini. Veliko stavimo na to tržno nišo. Videli bomo, koliko bomo uspešni. Izdelki so oblikovno in cenovno zelo zanimivi.

Svoje poslanstvo na trgu opredeljujete kot kreacijo novih dimenzij plastike na okolju prijazen način. Na kaj pri tem mislite?

Plastika je veljala za material, ki onesnažuje prostor, okolico in naravo. Material, ki sicer spada k plastiki in o katerem takoj pomislimo na onesnaževanje, ponuja povsem drug način razumevanja plastike. Polipropilen je razgradljiv in zelo pomembno je njegovo enostavno recikliranje, ker ne zahteva veliko energije ali dodatkov. Zato lahko rečemo, da je plastika okolju prijazna. Tudi z ekonomskega stališča je ta odpadek zelo iskan, saj dosega zanimivo ceno pri odkupu in ga tudi zato redko najdemo v naravi.

Na katere svoje izdelke ste najbolj ponosni, saj v poslovni filozofiji stavite na inovativnost?

Ponosni smo na vsak svoj izdelek, ki odgovarja zahtevam naših kupcev. Vsak izdelek zahteva celosten pristop, da lahko zadovolji zahtevam dobre embalaže. Oskarja za embalažo smo dobili za sestavljeno zložljivo satovje, na kar smo seveda ponosni, želim pa poudariti, da je vsako novo naročilo za nas izziv. Eden naših zahtevnejših kupcev je tudi Hela. Embalaža, ki jo izdelujemo za to podjetje, meji že na unikate.

Lahko trdimo, da je naše podjetje specializiramo za unikatno embalažo. Strojno opremo imamo prilagojeno za en kos ali deset tisoč kosov.

Kolikšen delež v realizaciji predstavlja proizvodnja in koliko trgovina? Kaj je v ospredju v trgovinski ponudbi?

Strokovni okoljski forum Zelene Slovenije

Trajnosti razvoj je pot k zeleni Sloveniji

9 77

Ljubljanska Snaga zaradi dobro organiziranega ločenega zbiranja odpadkov povečuje zbrane količine embalaže, močno pa znižuje količino odloženih odpadkov.

Na Hrvaškem pol kune za vsak beluš Javno podjetje Hrvaške šume je napovedalo, da bodo zaračunali pol kune (6,6 centa) za vsak beluš, ki ga bo kdo nabral v njihovih gozdovih. Hrvaško ministrstvo za okolje pa je sporočilo, da za nabiranje do treh kilogramov vijolic, zvončkov in ostalih pomladanskih cvetlic dnevno za osebne potrebe ni potrebno posebno dovoljenje.

Na ministrstvu so dodali, da so vijolice in zvončki ter še nekatere druge praprotnice in cvetnice zaščitene rastline, vendar niso ogrožene, zato so dovolili nabiranje omejene količine znanilcev pomladi in tudi njihovo omejeno prodajo na tržnicah.

Državljani lahko brez dovoljenja pristojnega ministrstva na državnem ozemlju naberejo tudi do dva kilograma gob na gospodinjstvo dnevno oziroma deset dekagramov tartufov.

www.zelenaslovenija.si

Za kršitelje zakona so predvidene kazni do 30.000 kun (4000 evrov), za pravne osebe pa celo do 200.000 kun (27.000 evrov). S kaznimi želijo delovati tudi preventivno in izobraževalno, da državljani ne bi prekomerno nabirali rož in drugih sadov narave.

april 2013

Enoslojni polipropilen Eplak je uporaben predvsem za komercialno embalažo. V transportni embalaži se uporablja samo kot dopolnilni element pri sestavljeni embalaži, kot so separatorji. Veliko ga potrebuje farmacevtska industrija.

Prednosti tega materiala so kompaktnost in gibljivost za obdelavo ter uporabnost pri komercialni embalaži in papirotehniki.

Ljubljanska Snaga je lani ustvarila 2,3 milijona evrov izgube. Z aprilom pa bodo uveljavili nove cene. Gospodinjstva bodo v povprečju mesečno plačevala za 1,03 € višje položnice.

Svet ustanoviteljev javnih podjetij je potrdil elaborate in predlagane cene storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Druga javna ljubljanska podjetja so lani poslovala z dobičkom. Tako Vodovod Kanalizacija, Energetika in TE-TOL. Izgubo so ustvarili tudi v Ljubljanskem potniškem prometu. Vodstvo Snage je dobilo od sveta ustanoviteljev zeleno luč, da kot ena od družbenikov pristopi k soustanovitvi nove skupne družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki jo bo skupaj ustanovilo devet izvajalcev gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki.

Embalaža

Ljubljanska Snaga podražila komunalne storitve

Valter Krmac

ni primeren. Govoriti o blagovni znamki je težko, lahko pa govorimo o prepoznavnosti našega podjetja, ki želi postati referenčno v embaliranju za zahtevne kupce. Naša poslovna usmeritev je inženiring – kupcu svetovati, ponuditi in izdelati najboljšo embalažo za njegov proizvod.

foto: arhiv podjetja

Kratko, zanimivo

Prodaja pijač v pločevinkah še vedno raste Lucija Gornjak

foto: www.shutterstock.com

10 77

Embalaža

Kovinska embalaža

Pločevinke za pijače so vse bolj priljubljena izbira za tiste, ki polnijo embalažo, še bolj pa za potrošnike. V letih 2011 in

Kovinska embalaža

2012 je evropski trg povečal rast prodaje pločevink zlasti za brezalkoholne pijače in pivo.

Potrošnikom pločevinka daje pridih trendovske embalaže,

ki pijačo ohranja svežo in hladno. Poleg tega, da so

pločevinke najbolj recikliran

material, je njihova bistvena

prednost priročnost ter

neomejena možnost oblik in grafik, s katerimi se dosega

največji vizualni učinek pri

promociji blagovnih znamk.

Zadnje letno poročilo BCME

(European Can Market Report)

poroča o nekaterih evropskih trendih, delovanju trga,

vedenju potrošnikov in stopnji april 2013

recikliranja kovinske embalaže.

G

onilna sila rasti trga pločevink so proizvajalci in potrošniki. Polnilci vse pogosteje uporabljajo pločevinke predvsem zaradi svojih promocijskih in logističnih prednosti (preprosto skladiščenje in prevažanje), kupci pa so vse bolj pozorni tudi na okoljske koristi, ki jih prinaša visoka stopnja recikliranja pločevink in njihove ponovne uporabe. Pločevinka je edina vrsta embalaže, ki izdelek popolnoma ščiti pred mehanskimi vplivi in svetlobo, ne prepušča vode, plinov in pare ter je odporna proti mikroorganizmom. Če je pločevinka neprodušno zaprta, podaljšuje rok trajanja izdelka in omogoča ohranjanje vitaminov in hranilnih snovi brez konzervansov. Ker se okoli 30 % vse hrane pokvari zaradi neustrezne embalaže, bi moral biti razvoj učinkovitejših tehnologij recikliranja aluminija prednostna naloga vseh evropskih in svetovnih vlad.

Evropski trg pločevink močan tudi v krizi

E

vropski trg pločevink je leta 2011 za 5 % povečal količino pošiljk in v primerjavi z letom 2010 z brezalkoholnimi pijačami napolnil za skoraj 7 % več pločevink. Prodaja pijač v pločevinkah kljub gospodarski

negotovosti še vedno raste in zadnje raziskave kažejo, da je leta 2012 bilo v Evropi

Leta 2012 je bilo v Evropi proizvedenih več kot 59 milijard pločevink za pijače.

proizvedenih že več kot 59 milijard pločevink za brezalkoholne pijače in pivo, kar pomeni 3,7-odstotno rast v primerjavi z letom 2011 oziroma milijardo dodatno proizvedenih pločevink. Rast pločevink je najočitnejša v državah vzhodne Evrope – v Avstriji in na Nizozemskem je količina pošiljk brezalkoholnih pijač v pločevinkah narasla s 15 % na 20 %, tako rast pa zaznavajo skoraj vse evropske države, tudi Velika Britanija, kjer je največji in najbolj zrel evropski trg in kjer se je količina teh pločevink povečala za več kot 6 %. V Avstriji, Švici, na Nizozemskem, Poljskem in Madžarskem pa napovedujejo tudi povečano rast trga energijskih pijač v pločevinkah, kar je prav tako pomemben dejavnik rasti celotnega evropskega trga pločevink. Naraščajočo krivuljo rasti (približno 4-odstotno letno rast) ohranja tudi trg piva v pločevinkah, ki največjo rast dosega na balkanskem trgu (20 %), na Češkem in na Madžarskem (10 %).

11 50

40

51

26

28

27

28

29

24

25

24

26

28

2007

2008

2010

2011

30

20

10

0 2009 Brezalkoholne pijače

ivovarno Laško s pločevinkami oskrbujejo trije vodilni evropski proizvajalci kovinske embalaže – Rexam Avstrija, Ball Packaging Europe Beograd in poljski Can-Pack S.A. Podjetje Eta, d. d., pa za konzerviranje živil uporablja pretežno pločevinke ameriškega multinacionalnega proizvajalca Silgan Holdings, ki je prek podjetja Saturnus Vogel & Noot postal lastnik nekdanjega največjega slovenskega proizvajalca kovinske embalaže Saturnus Embalaža. Silgan ima del svoje proizvodnje tudi v Ljubljani, pod okriljem tega koncerna pa je sicer 83 podjetij v Severni in Južni Ameriki, Evropi in Aziji, med največjimi strankami pa so med drugim tudi L'oreal, Kraft Foods, Johnson & Johnson, Heinz Group, Nestle, PepsiCo, Coca-Cola, Procter & Gamble in Unilever.

Pivo

Prikaz količine proizvodnje pločevink za brezalkoholne pijače in pivo, 2007–2011

E

den izmed vodilnih evropskih proizvajalcev pločevink Ball Packaging Europe je napovedal, da bo v tem letu (samo v srbski tovarni) izdelal 1,5 milijarde pločevink ter da bo začel izvažati tudi v Libijo. Od skupno 1,3 milijarde pločevink, kolikor so jih izdelali leta 2012, jih je bilo 85 odstotkov namenjenih za izvoz, ki se je v primerjavi z letom 2011 povečal za približno 40 odstotkov.

»L

ansko leto je bilo prvo, ko smo izdelali več kot milijardo pločevink, leta 2013 pa zahvaljujoč novim trgom pričakujemo še nadaljnjo rast proizvodnje,” je izjavil direktor beograjske tovarne David Banjai.

P

oročilo BCME še navaja, da je bila rast proizvodnje pločevink za pijače v prvem četrtletju leta 2012 povezana z dodatno proizvodnjo v okviru priprav na evropsko nogometno prvenstvo in poletne olimpijske igre.

Pločevinke brezalkoholnih pijač in piva sicer presegajo druge vrste embalaže in svoj tržni delež v večini evropskih držav še povečujejo.

Premik k alternativnim vrstam pijač v pločevinkah

N

a sektor pijač pomembno vplivajo tudi globalni trendi potrošnje zdravju prijaznih izdelkov. Tržne raziskave podjetja Euromonitor International so pokazale padec potrošnje gaziranih pijač ob hkratnem povečanju potrošnje alternativnih pijač – raziskava do leta 2015 napoveduje 15- do 18-odstotno rast potrošnje negaziranih pijač, ki jih tradicionalno ne povezujemo s pločevinkami (čaj, kava, vino, sadni in zelenjavni sokovi, voda, koktajli, nekateri mlečni napitki idr.).

Ta podatek je lahko koristen za nekatere lastnike blagovnih znamk, ki že razmišljajo o razvoju alternativnih vrst embalaže za svoje izdelke. Nestlé in Unilever sta za svoji blagovni znamki Nestea in Lipton Ice Tea že dala na trg ledeni čaj v pločevinkah, Arla Foods pa za danski trg proizvaja čokoladno mleko v 0,33-litrskih pločevinkah, ki jih izvaža na trge severne Nemčije, Norveške in Islandije.

Zanimiv primer so tudi kavni pripravki Illy, polnjeni v tanke 200-mililitrske pločevinke.

Poznavalci tržnih blagovnih znamk pravijo, da je na vseh trgih število regionalnih in manjših blagovnih znamk v kategoriji ledenih čajev precej nestabilno, saj je trg zelo fragmentiran.

Pri manjših tržnih znamkah, kjer ima ključno prodajno vlogo predvsem embalaža, so zato zelo učinkovite novosti ali razvoj drugačnih, neobičajnih embalažnih rešitev, ki izdelek naredijo prepoznavnejši in bolj izstopajoč.

S svojimi inovativnimi oblikami, različnimi velikostmi in razširjeno ponudbo pijač so pločevinke ključen člen v embalažni industriji.

Manj materiala, energije in stroškov

Z

nano je, da je tri četrtine pločevink narejenih iz aluminija, četrtina pa iz jeklene pločevine. Pri proizvodnji pločevink je pomemben evropski trend, da proizvajalci drastično zmanjšujejo količino aluminija in jekla. V zadnjem desetletju so porabo aluminija zmanjšali za približno 10 %, kar pomeni okoli 20.000 ton aluminija v zadnjih dveh letih (50-mililitrska aluminijasta pločevinka danes tehta okoli 16 gramov, pločevinke iz jekla pa okoli 30 gramov). To hkrati pomeni tudi nižje transportne stroške in manjše količine emisij CO 2 .

Kovinska embalaža predstavlja približno 25 % vseh zbranih odpadkov v obcestnih koših.

P

odjetjema Ball Packaging Europe in Rexam PLC smo postavili sledeča vprašanja:

1. K akšni so razvojni trendi kovinske embalažne industrije?

2. Lahko potrdite podatke zadnjih raziskav, ki kažejo, da kljub krizi evropski trg pločevink raste in da je kovinska embalaža vse bolj priljubljena?

3. K ako zadovoljujete potrebe vse zahtevnejših potrošnikov? Kakšne inovacije razvijate?

4. Koliko je na trgu aluminijastih pločevink in koliko pločevink iz jekla? Imata ti dve kovini podobne lastnosti?

Sylvia Blömker, vodja odnosov z javnostmi, Ball Packaging Europe:

1.

Pri naših kupcih po vsem svetu smo opazili večji interes za embalažo nestandardnih velikosti. Podjetje Ball zagotavlja največji portfelj pločevink v Severni Ameriki, kjer ponuja 20 različnih velikosti in tudi posebne embalaže Alumi-Tek® za različne trgeizdelkov, kot so kava, sokovi, energijske pijače, čaji, vode, gazirane brezalkoholne pijače, vino in pivo. Tudi v Evropi Ball ponuja zelo raznolike embalaže in proizvaja 13 različnih velikosti pločevink. Nove, različne vrste embalažnih velikosti pritegnejo pozornost potrošnika in pomagajo našim strankam repozicionirati svoje blagovne znamke.

2.

Popolnoma se strinjamo, da so pločevinke vedno bolj priljubljene, še zlasti med mlajšimi potrošniki. Kljub vsesplošni krizi zadnji podatki kažejo povečanje števila pločevink

april 2013

53 50

P

77

57 54

Embalaža

60

pijač v Nemčiji), v tem času zelo pomembne. Naši razvojni in raziskovalni projekti za nadaljnje prilagajanje oblik pločevink so razdeljeni na tri področja: razvoj različnih (novih) velikosti pločevink, razvoj grafičnih (dekorativnih) elementov in razvoj različnih načinov zatesnitve (zapiranja) in odpiranje pločevink. Poudarjamo zlasti razvoj novih, bolj praktičnih in varnih načinov odpiranja pločevink, ki potrošnikom velikokrat predstavljajo težavo. Razvijamo tudi edinstvene embalažne rešitve, kot je npr. napredna tehnologija tiskanja posebnih nalepk za pločevinke vina z zaščiteno kakovostjo.

4.

Na trgu je približno 70 % aluminijastih pločevink in 30 % pločevink iz jekla. Ball Packaging Europe je vselej ponujal obe vrsti pločevink in zagotavljali jih bomo tudi v prihodnje. Kovini imata sicer podobne prednosti (dobra zaščita izdelka pred vdorom svetlobe in kisika, odpornost idr.) in omogočata popolno recikliranje, ne da bi se pri tem izgubila kakovost, kar pomeni, da se lahko reciklirana kovina vedno znova uporabi za izdelavo novih pločevink ali drugih visokokakovostnih izdelkov.

april 2013

Mark Bunker, vodja komunikacij za evropski trg pijač v pločevinkah, Rexam Beverage Can

1.

Gotovo je eden izmed pomembnih trendov rast trga energijskih pijač v pločevinkah, kjer je Rexam v dobrem položaju. Drugo področje razvoja je inovativno pakiranje pijač, ki od leta 2011 beleži hitro rast prodaje,

Ker so se stroški surovin za proizvodnjo kovinske embalaže v zadnjem času precej povečali, ima Rexam kar nekaj močnih iniciativ in ukrepov na področju vitke proizvodnje, recikliranja in varčevanja z energijo, ki pomagajo odpraviti te naraščajoče stroške po vsej naši evropski dobavni verigi. Z uporabo najboljših praks na področju upravljanja zračnega kompresorja, sistemov razsvetljave in senzorjev gibanja ter z uporabo prilagodljivih elektromotorjev smo bistveno zmanjšali porabo energije.

3.

Potrošniki vse bolj zahtevajo "ustrezne velikosti pločevink", kar širi portfelj posameznih blagovnih znamk. Rexam Beverage Can zato ponuja širok razpon velikosti embalaž – leta 2012 nas je po uspešnem lansiranju litrske pločevinke (King Can) na ruskem trgu povpraševanje po vmesni velikosti embalaže vodilo do tega, da smo kot prvi v Evropi lansirali 750 ml pločevinko. Pomembno je, da na naših natrpanih prodajnih policah ti dve neobičajni velikosti aluminijaste embalaže močno izstopata; z grafično dovršenostjo in nenavadnim dizajnom izstopa predvsem steklenica FUSION. Opažamo tudi večje povpraševanje po naših posebnih oblogah za pločevinke (mat ali sijaj obloga, obloga z reliefnim učinkom, svetleča v temi idr.). Široka paleta možnosti lastnikom blagovnih znamk omogoča ustvarjanje interaktivnega občutka do njihovih embalaž. Ena izmed inovacij na tem področju je tudi termokromno črnilo, ki potrošniku omogoča optimalno temperaturo pijače za pitje. Razvoj tovrstnih interaktivnih oblikovalskih elementov povečuje zvestobo blagovnim znamkam.

Sylvia Blömker

foto: arhiv podjetja

Mark Bunker Janez Perčič

Na trgu je približno 70 % aluminijastih pločevink in 30 % pločevink iz jekla.

Kljub gospodarski negotovosti v Evropi je bil v zadnjem času razvoj pločevink močan, panoga pa dovolj močna, da še vedno raste in povečuje svoj tržni delež. Pločevinke so za proizvajalce pijač in potrošnike priljubljene predvsem zaradi svoje uporabnosti, vendar pa je opaziti, da se sodobni potrošniki (vseh generacij) vedno bolj zavedajo tudi okoljskega odtisa izdelkov in njihove trajnosti, kar igra pomembno vlogo pri njihovi nakupni odločitvi. Aluminijasto pločevinko je namreč le v nekaj tednih mogoče reciklirati v novo, brez izgube kakovosti. To pomeni, da so pločevinke del neprekinjene zanke ponovne uporabe materiala ne le za proizvodnjo nove embalaže, ampak so lahko sčasoma tudi del npr. kakšne zgradbe ali letala.

Marko Drobnič

Z naraščajočo diferenciacijo življenjskega sloga in želja potrošnikov velja pločevinka za pijače kot zelo fleksibilna, saj se lahko prilagodi vsaki blagovni znamki in njeni ciljni skupini potrošnikov. S strateškega vidika želimo z izdelki prodreti na nove, hitrorastoče tržne segmente, zato so inovacije, ki jih razvijamo v lastnem Tehničnem centru (raziskave in razvoj za pločevinke

2.

foto: arhiv podjetja

3.

zlasti na nemškem trgu. Blagovne znamke v tem sektorju pospešeno vlagajo v neobičajne, kreativne oblike pakiranja in opazili smo veliko zanimanje za naše inovativne aluminijaste steklenice FUSION, ki so zelo lahke, imajo prefinjen “premium” videz in omogočajo promocijo blagovnih znamk najvišjega razreda.

foto: arhiv podjetja

za pijače v Evropi, kar potrjuje dejstvo, da so s svojo odpornostjo pločevinke močan člen na večini evropskih in svetovnih trgov.

Pločevinke so zaradi preprostega postopka polnjenja, logističnih prednosti (odpornost, trdnost, prostorninska učinkovitost idr.) in neskončnih možnosti za recikliranje zelo priljubljena embalažna izbira zlasti za polnjenje piva, brezalkoholnih pijač in energetskih napitkov. Stalne izboljšave pri recikliranju v Evropi potrjujejo, da so se potrošniki pozitivno odzvali na industrijske programe, ki spodbujajo kulturo recikliranja.

foto: arhiv podjetja

12 77

Embalaža

Kovinska embalaža

Zanimivo je, kako nove tehnologije spreminjajo načine interakcije kupcev z blagovnimi znamkami med postopkom nakupa – tradicionalna ločnica med online in offline predstavitvijo izdelka je zaradi pojava digitalnih embalažnih tehnologij vse bolj zabrisana, zato nadaljujemo z razvojem QR kod in drugih tehnologij, ki spodbujajo dinamičnost in interaktivnost potrošniške izkušnje.

4.

Aluminijaste pločevinke so za pijače vsestranska rešitev, zato so priljubljena oblika embalaže zlasti za proizvajalce pijač. Čeprav se v nekaterih evropskih državah uporabljata oba materiala, je aluminij še vedno najbolj priljubljen material za proizvodnjo pločevink.

Slovenski proizvajalec aluminijastih tub Lajovic Tuba embalaža, d. o. o., je odgovoril na vprašanja o tehnoloških in okoljskih vidikih proizvodnje kovinske embalaže v Sloveniji: 1. Katere so bistvene značilnosti razvoja in proizvodnje kovinske embalaže?

13 3. So kakšne posebne zahteve glede uporabljenih materialov (tehnološki in okoljski vidik)?

4. Drži trditev, da se v zadnjem času zaradi višje cene aluminija kot surovine na trgu pojavlja vse več železnih pločevink oz. pločevink iz jekla?

Janez Perčič, direktor Lajovic Tuba embalaža, d. o. o.

1.

Težko ocenjujemo, kakšen je trend pri proizvodnji kovinske embalaže, verjetno pa sledi trendu proizvodnje tub, kjer je zaznati rahlo povečanje povpraševanja. Če se omejimo samo na aluminijaste tube, potreba na svetovnih trgih ne raste, prej nasprotno – pričakuje se povečanje povpraševanja po laminatnih in plastičnih tubah. Treba je povedati še, da aluminijaste tube predstavljajo 41 % potreb, laminatne in plastične pa 29 % potreb po tovrstni embalaži.

2.

V Sloveniji in tudi nasploh v Evropi so zadostne količine materiala, potrebnega

3.

Za proizvodnjo aluminijastih tub uporabljamo čisti aluminij, za proizvodnjo aluminijaste tube pa je potrebno še kaj več kot samo aluminij, saj je treba upoštevati tudi vsebino, ki jo zapakiramo v tako embalažo.

Gre za zaščito vsebine in porabnika, zato je izbira materialov še kako pomembna: 43 % proizvedenih tub se uporabi za kozmetične izdelke, 22 % za potrebe zobnih past, 22 % za farmacijo, 9 % pa za prehrambne izdelke.

4.

Tega podatka nismo zasledili, opažamo pa, da obstaja povezava med prodajno ceno končnega proizvoda in cenovnega deleža embalaže v proizvodu. Drži, da se aluminijasta embalaža uporablja v proizvodih višjega cenovnega razreda, ne opažamo pa prehajanj z aluminijaste na kovinsko embalažo.

»V embalažni industriji se porabi več kot 20 % proizvedenega aluminija in ta številka vztrajno narašča. Prav zaradi izjemnih preoblikovalnih možnosti, odličnih lastnosti glede življenjske dobe in možnosti neprestanega recikliranja je aluminij dobil predznak kovine prihodnosti,«

je povedal Marko Drobnič, predsednik uprave podjetja Talum, d. d. Na vprašanje, kakšen je trenutni položaj industrije aluminija, pa odgovarja: »Celotna industrija aluminija se v zadnjih letih srečuje z izrazito zaostrenimi gospodarskimi razmerami. Upad borznih cen aluminija na eni strani in nesorazmerna rast cene električne energije na drugi narekujeta izzive, s katerimi se danes srečuje celotna evropska primarna industrija aluminija. Povpraševanje po aluminiju narašča, razmere za proizvodnjo aluminija pa so vsako leto težje. Talum izvozi več kot 80 % svojih proizvodov, kar ga uvršča na visoko mesto med slovenskimi izvozniki.

Leta 2012 smo ustvarili več kot 128 tisoč ton blagovne proizvodnje proizvodov iz aluminija, kar je za 11 % več kot leta 2011. Kljub povečanemu obsegu prodaje pa smo zaradi nekonkurenčnih razmer pri oskrbi Taluma z električno energijo poslovno leto 2012 končali z negativnim čistim poslovnim izidom v absolutni vrednosti 13 milijonov EUR.

77

za proizvodnjo embalaže. Vse potrebne količine aluminija kupujemo samo v Sloveniji.

Embalaža

2. So v Sloveniji zadostne količine materiala za kovinsko embalažo (bela pločevina, aluminij idr.) ali morate večino tovrstnega embalažnega materiala uvažati?

Viri: http://www.packagingeurope.com/Magazine/index.html European Can Market Report 2011 (http://www.bcme. org/)

EUROBOX proizvodnja kartonske embalaže d.o.o. Podskrajnik 33 1380 Cerknica N.C. 01 7090 590 faks: 01 7090 599 www.eurobox.si info@eurobox.si

april 2013

Promocija

Podjetje Eurobox d.o.o. izdeluje kartonsko embalažo in ima 25-letno tradicijo proizvodnje. V zadnjih letih smo dosegli veliko rast in postali prepoznavni tako na domačem kot tujem trgu. Z našimi 72 zaposlenimi izdelujemo transportno embalažo, izsekan program embalaže (vložke, vogalnike, posebne zloženke), darilno embalažo z direktnim tiskom in kaširano embalažo, posebni segment izdelkov iz 7-slojnega materiala in kartonske palete.

Izdelavo embalaže prilagodimo zahtevam in željam kupca, optimiziramo uporabljene materiale in vašemu izdelku dodamo še večjo prepoznavnost. Na željo naročnika pripravimo tudi razvoj nove embalaže in podamo predloge za grafično podobo embalaže.

Naša konkurenčna prednost je v fleksibilnosti, naboru različnih vrst materiala, individualnem pristopu, možnosti proizvodnje tako za velike kot tudi za male kupce, velikem obsegu znanja in v dejstvu, da z uspehom naših kupcev raste tudi naša prepoznavnost.

14 77

okolje

Novice Zelenega omrežja

Zeleno omrežje povezuje vse več

Odpadna motorna in industrijska maziva vse bolj tržno blago in ne odpadek Podjetje Saubermacher Slovenija, d.o.o., je leta 2005 od Agencije RS za okolje prejelo dovoljenje za zbiranje odpadnih motornih in industrijskih maziv. Skrb za odgovorno ravnanje do okolja nas je vodila, da smo dodatno dvignili zavest in tržno vrednost »surovini«, ki na trgu velja kot odpadek. Na osnovi opravljene vhodne kontrole smo se odločili zbirati motorna in industrijska maziva kvalitete A. Da bi zagotovili ustrezno kvaliteto izrabljenih

trajnostno usmerjenih podjetij, občin, šol in drugih organizacij, ki s predstavitvami dobrih praks kažejo na svoje zelene dosežke, inovacije in prizadevanja. Poleg rednega

strani Zelena Slovenija so člani

ugodnosti v okviru dogodkov Zelene Slovenije. Pridružite se nam!

olj, je bilo pri strankah potrebno spremeniti miselnost o slednjih kot odpadku, jih seznaniti o pravilnem zbiranju in jim zagotoviti tehnične možnosti zbiranja (primerne zbirne posode). Potrebno je bilo poiskati pravi način za motivacijo strank za dosledno in pravilno zbiranje odpadnih olj, jim ponuditi možnost oddaje odpadnih olj pooblaščenim zbiralcem ter strankam prisluhniti in jim svetovati. V prihodnje tako naš namen ostaja ponuditi celoten paket ekoloških storitev in skrbno zagotavljati kakovostno okolje za življenje.

Saubermacher Slovenija, d.o.o. www.saubermacher.si

Brošura o vozilih na stisnjen zemeljski plin (CNG) Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) je pripravilo spletno brošuro »Vozila na stisnjen zemeljski plin (CNG)«.

Publikacija je priročno informativno gradivo o prednostih upo-rabe vozil na CNG pogon za voznike osebnih in gospodarskih vozil ter upravljavce voznega parka v podjetjih in javnih ustanovah. V evropskih državah, kot so Italija, Avstrija in Nemčija, je na cestah prisotnih veliko število osebnih in gospodarskih vozil s pogonom na CNG. V Sloveniji je največ vozil na stisnjen zemeljski plin v uporabi v ljubljanskem potniškem prometu. Prav tako na slovenskih cestah lahko zasledimo voznike osebnih vozil, ki so že prepoznali cenovne in okoljske prednosti CNG. V brošuri je več informacij o prednostih

Zeleno omreŽje Ugodni krediti Eko sklada za okoljske naložbe občanov

april 2013

hišnih kompostnikov, priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, gradnja malih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode ali namestitev zbiralnikov deževnice in naprav za čiščenje pitne vode. Obrestna mera je trimesečni EURIBOR + 1,5 %, odplačilna doba je do 10 let. Posamični kredit lahko znaša od 1.500 do 20.000 evrov, za obsežnejše naložbe do 40.000 evrov.

Eko sklad, j.s. www.ekosklad.si

sodelovanja v reviji EOL in na spletni

Zelenega omrežja deležni številnih

obnovi stanovanjske stavbe, gradnja nizkoenergijskih in pasivnih hiš, nakup gospodinjskih aparatov energijskega razreda A+ ali višji, nakup vozil na električni ali hibridni pogon, zamenjava azbestne strešne kritine, nakup

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Nov javni poziv Eko sklada za kreditiranje okoljskih naložb z oznako 49OB13 občanom ponuja 5 milijonov evrov ugodnih kreditov za financiranje različnih okoljskih naložb, kot so vgradnja sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, vgradnja solarnih sistemov, toplotnih črpalk, postavitev naprav za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov energije, zamenjavam zunanjega stavbnega pohištva, toplotna izolacija zunanjega ovoja stavbe pri

GIZ DZP, g.i.z. www.zemeljski-plin.si

Novi Linde viličarji z najčistejšo tehnologijo

EVO Linde viličarji z 2,5 do 5 tonske dvižne nosilnosti predstavljajo novo standardno opremo (4 – valjni motor s skupnim vodom, 2.000 cm 3 prostornine in filter za trdne delce) najčistejše tehnologije. Zahvaljujoč tej tehnologiji viličarji v povprečju dosegajo zmanjšanje emisij za 69 % od predpisanih zakonskih omejitev. Linde H 2 0 - H 5 0 viličarji niso le bolj stroškovno učinkoviti, temveč so boljši tudi za okolje, saj viličarji pri visoki obremenjenosti prihranijo do 28 % goriva. Kot prvi na svetu imajo novi modeli znamke Linde funkcijo hitrega prilagajanja, ki samodejno zmanjša hitrost vozila pri vožnji v ovinek v skladu s krmilnim kotom in se tako zagotavlja dodatna zaščita varnosti za voznika viličarja.

Najčistejša tehnologija, večja energetska učinkovitost, izboljšana ergonomija in varnost voznika so le ene izmed najpomembnejših značilnosti novih viličarjev, ki jih sicer odlikuje izjemna inovativnost, tehnična dovršenost, zanesljivost in produktivnost za opravljanje nenadomestljive funkcije v logistiki.

ukvarjajo z vsebinami varovanja okolja in ostalimi vsebinami iz izobraževalnega procesa, kar je dobro za njihovo poglobitev praktičnega znanja. Dijaki tretjega letnika Tim Grešak, Janez Žolnir in Eva Grejan so svoje izkušnje o praktičnem delu v podjetjih Bio park Nivo, Mlekarna Celeia in Cinkarna Celje opisali kot zanimivo, poučno, tudi odgovorno. Pridobili so veliko koristnega znanja in se spoprijeli z delovnimi nalogami, povezanimi z varovanjem okolja posameznega podjetja. Njihovo delo je potekalo na terenu, kjer so jemali najrazličnejše vzorce, skrbeli za okolje, a tudi v laboratoriju, kjer so opravljali meritve. Šolski center Celje, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja www.sc-celje.si/gr

Si.mobil postavlja nove trende na področju delovnega okolja Si.mobil bo po dveh letih aktivnega dela letos zaključil s prenovo poslovne stavbe. V novih prostorih bodo uporabljeni le materiali in oprema, ki dokazano pozitivno vplivajo na počutje zaposlenih. Poudarek je na zelenih materialih zaradi primernosti za predelavo in recikliranje. Luči v novih prostorih bodo zagotavljale visoke energijske izkoristke. LED

svetila delujejo na podlagi detekcije svetlobe in gibanja, kar zmanjšuje porabo energije.

Osvetlitev prostorov bo zagotovljena z mehkimi sencami brez bleščanja, v vseh svetilih uporabljene predstikalne naprave pa bodo zagotovile dolgo življenjsko dobo sijalk ter energetsko varčnost. Prihranek porabe energije v primerjavi z obstoječimi svetilkami bo približno 25 %. Talne obloge bodo dušile zvok in prispevale k manjšemu hrupu (do 20dB manj udarnega zvoka), stropne obloge pa bodo poskrbele za krajše odmevne čase in večjo zbranost zaposlenih. Za primer, stropne plošče vsebujejo 82 % recikliranega materiala in omogočajo petino prihranka pri stroških osvetljevanja ter opazno prispevajo k skupnim prihrankom električne energije v stavbi.

77

zelo iznajdljivo najdejo prakso pri podjetjih, kjer se dejansko

okolje

uporabe CNG v prometu, lastnostih goriva, o polnilnih mestih v Sloveniji ter sosednjih državah in primerih tovarniških modelov vozil, ki so dostopni na slovenskem trgu.

15

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Si.mobil d.d. www.simobil.si

Izkoristite prednosti Zelenega omrežja • redno prejemajte specializirano revijo za trajnostni razvoj EOL, • sodelujete z brezplačnimi strokovnimi novicami v reviji EOL, • sodelujete z brezplačnimi strokovnimi novicami na spletnem portalu www.zelenaslovenija.si, • bodite deležni drugih ugodnosti v okviru dogodkov Zelene Slovenije.

P. S.: Za embalažno in logistično panogo smo razvili tudi embalažno in logistično omrežje. Več informacij na www.zelenaslovenija.si.

Zeleno omreŽje

Linde viličar d.o.o. www.linde-vilicar.si

Pri praktičnem izobraževanju v delovnem procesu v drugem in tretjem letniku programa okoljevarstveni tehnik Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja v Celju dijaki v podjetjih praktično preizkusijo svoje znanje, ki ga pridobijo v izobraževalnem procesu. Kljub temu, da lahko dijaku šola poišče primerno mesto za prakso, vsa leta opažamo, da si dijaki

Prenovljena recepcija ob vstopu v poslovno stavbo. Avtor - Milan Lazarevič

april 2013

Praktično izobraževanje okoljevarstvenih tehnikov

16 77

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

V sodelovanju z Ministrstvom

Občine morajo zagotoviti infrastrukturo

za kmetijstvo in okolje v rubriki

Kaj bo z odlagališči v severovzhodni Sloveniji?

Vi sprašujete, ministrstvo

V skladu z Operativnim programom odstranjevanja odpadkov (OP BIO) iz marca 2008 za obdobje 2008 do 2013 je bila med drugimi opredeljena tudi regija Podravje kot CERO prvega reda z odlagališčem v Ormožu. Na podlagi tega določila so občine mariborskega in ormoškega območja leta 2008 začele pripravljati dokumente za oblikovanje regijskega projekta, po katerih bi v Ormožu na območju glinokopa Hardek zgradili odlagališče in predelavo ločeno zbranih bioloških odpadkov, v Mariboru pa objekt za obdelavo komunalnih odpadkov in energetsko izrabo gorljivih frakcij iz odpadkov. Zato sta Mestna občina Maribor in občina Ormož že sprejeli odlok o ustanovitvi javnega podjetja »Hardeška šuma«, ki naj bi zgradilo odlagališče in ga pozneje tudi upravljalo. Kakšna je zdaj usoda tega projekta? Na severovzhodu Slovenije namreč ni zadostnega deponijskega prostora in se preostanek odpadkov trenutno vozi na odlagališče Leskovec.

Ker ima odlagališče dolgo obratovalno dobo, bi bilo verjetno smiselno v danem trenutku lokacije vseh dolgoročno delujočih odlagališč opredeliti tako, da ne bi prihajalo do prevelikega »odpadkovnega turizma«.

Snaga, d. o. o., Maribor

odgovarja objavljamo odgovore

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

na aktualna vprašanja podjetij in institucij. Tokrat so bila

v ospredju vprašanja o

odlagališčih v severovzhodni Sloveniji, o načrtih za termično

obdelavo odpadkov v Sloveniji in o morebitnih lokacijah ter o

vplivih ekološkega kmetovanja.

april 2013

Odlaganje ostankov predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov je obvezna občinska gospodarska javna služba za varstvo okolja.

Zato morajo občine zagotoviti tudi infrastrukturo, potrebno za izvajanje javne službe. Glavna težava občin niso zaprta odlagališča, ampak v glavnem nezadovoljivi rezultati ločenega zbiranja komunalnih odpadkov in nezadostna priprava za ponovno uporabo in recikliranje (nekaj občin že dosega dobre rezultate in odloži manj kot 20–30 % zbrane količine). Tak način je tudi ekonomsko najboljši za prebivalce.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je pripravilo predlog Operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki (OP RKO). V tem programu, ki je državni načrt ravnanja s komunalnimi odpadki in ki ga morajo države članice EU sprejeti za posamezno vrsto ali kombinacijo odpadkov in za svoje celotno ozemlje, so prikazani izsledki analize trenutnega stanja pri ravnanju s komunalnimi odpadki.

Tu so opredeljeni ukrepi, ki jih je treba sprejeti za izboljšanje okoljsko sprejemljive priprave za ponovno uporabo, recikliranja, predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov.

Izdelane so tudi ocene, ki bodo opora pri izvajanju ciljev in določb, predvsem Direktive 2008/98/ES o odpadkih in Direktive 1999/31/ ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih.

Predstavljena je tudi ocena potrebe po novih sistemih zbiranja, dograditvi dodatnih naprav za kompostiranje kuhinjskih odpadkov, naprav za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, naprav za energetsko predelavo gorljivih frakcij mešanih komunalnih odpadkov in odlagališč za obdelane mešane komunalne odpadke ter ostanke predelave ločenih frakcij komunalnih odpadkov. Operativni program je izdelan za obdobje do leta 2020 in zagotavlja dolgoročno samozadostnost Republike Slovenije pri obdelavi komunalnih odpadkov.

17 Energetska izraba RDF Že zdaj se v sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki pojavljajo relativno velike količine t. i. lahke frakcije (Refuse Derived Fuel ali RDF), še več pa jih bo po dograditvi vseh CERO. Veljavna zakonodaja še ne ureja ravnanja z lahko frakcijo, dolgo pa je ne bo mogoče odlagati. Kako bomo v Sloveniji ravnali s to frakcijo, preden bodo zagotovljene kapacitete izrabe RDF? Ali bo za vmesno obdobje sklenjen sporazum s katero od sosednjih držav, ki ima kapacitete za izrabo te frakcije, ali pa jo bomo vozili na odlagališča?

Snaga, d. o. o., Maribor Glede na okoljske cilje, ki izhajajo iz direktiv EU, smo za pripravo OP RKO opredelili tudi letne količine frakcij, ki bodo nastale pri obdelavi mešanih komunalnih odpadkov za termično obdelavo. Ocene kažejo, da bo teh odpadkov po dograditvi predvidenih objektov za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov med 160.000 in 175.000 t letno, ocenjena največja razpoložljiva vrednost povprečne letne toplotne moči iz teh odpadkov pa je okoli 89 kW. Preden bo začel obratovati novi objekt (ali dva), je te frakcije mogoče termično obdelati v objektu v Celju ali pa jih oddajati v katero koli napravo, ki ima ustrezno dovoljenje (ob upoštevanju zahtev za čezmejno pošiljanje odpadkov).

Teh odpadkov zaradi njihovih lastnosti seveda ni dovoljeno odlagati na odlagališčih!

Ni še znano, katera lokacija bo ustrezna Dograditev slovenskih kapacitet za energijsko izrabo RDF V strokovni javnosti obstaja vprašanje, ali postaviti eno ali dve napravi za energetsko uporabo slovenskega (pa morda tudi uvoženega) RDF. Samo ena naprava, ki v Celju že deluje

Sežiganje komunalnih odpadkov je v skladu z zakonom, ki določa varstvo okolja in obvezno državno javno službo za varstvo okolja, zato bo za umestitev teh objektov treba spremljati pripravo zahtevne dokumentacije. Operativni program odstranjevanja odpadkov je le izhodišče, ki določa potencial komunalnih odpadkov. Jasno je, da je zaradi klimatskih razmer v Sloveniji in zahtev po dolgoročni zanesljivosti rabe trdnega goriva iz komunalnih odpadkov najprimernejša oblika njihove energetske predelave soproizvodnja električne energije in toplote v napravah, ki so del sistema za daljinsko ogrevanje večjega mesta, kar je mogoče v Ljubljani, Mariboru in Celju.

Vedno večje je tudi vključevanje vsebin o pomenu ekoživil v vzgojno-izobraževalne programe. Na tem področju delujejo različne NVO, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod za zdravstveno varstvo in organizacije za kontrolo in certificiranje. V okviru projekta Šolski ekovrtovi, ki ga izvaja Inštitut za trajnostni razvoj, poteka izobraževanje učiteljev in vzgojiteljev za mentorje ekošolskih vrtov v šolah in vrtcih. V okviru šolskega programa izvaja Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru študijski program ekološko kmetovanje.

Po pripravi investicijske dokumentacije za predinvesticijsko zasnovo (PIZ) bo znano, katera lokacija (ali dve) je najustreznejša.

Dokumentacija se začne pripravljati ob pripravi osnutka DPN, ki prikaže nabor vseh mogočih različic. Ko se pridobijo smernice, se PIZ dograjuje, konča pa se z izborom optimalne rešitve in potrditev PIZ pomeni potrditev optimalne možnosti. Predinvesticijsko zasnovo (PIZ) potrdi investitor Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO). Sledijo priprava investicijske zasnove (IZ), ki se izdela za izbrano optimalno varianto, investicijski program (IP), študija izvedljivosti (ŠI) ter priprava in sprejem celotne prostorske dokumentacije.

Raziskave o vplivih ekološkega kmetovanja Ali se predvidevajo raziskave vpliva ekološkega kmetovanja na ožjih vodovarstvenih območjih?

Trenutno že potekajo ciljno raziskovalni projekti (CRP), ki preučujejo različne možnosti kmetovanja na vodovarstvenih območjih.

Raziskave potekajo na Dravskem in Ptujskem polju in v Pomurju. Prvi rezultati bodo znani šele ob koncu leta 2013.

77

O pomenu ekoživil vse več izobraževanja

okolje

Za zdaj zadostuje termična obdelava v Celju

lahko pomeni precejšnjo ranljivost dolgoročne celovite oskrbe komunalnih odpadkov, ki nastajajo vsak dan. Pri tem pa ne upoštevamo popravil in izrednih izpadov energetskega obrata. Zato bi bilo verjetno primerneje zgraditi dve tovrstni napravi, ker bi vsaj ena lahko vedno brezhibno delovala. Hkrati se z dvema dislociranima obratoma (kot je predvideno v Ljubljani in Mariboru) lahko bolje optimizirajo transportne poti po Sloveniji. Prav tako ne gre zanemariti dejstva, da se povsod po Sloveniji z gradnjo in uporabo čistilnih naprav pojavlja nova frakcija – blato – ki lahko pri klasičnih termičnih postopkih ustrezno znižuje kurilno vrednost RDF, zagotavlja ustrezno odstranitev in koristno izrabo tudi tega odpadka.

Snaga, d. o. o., Maribor

Se predvidevajo lokalna izobraževanja, ozaveščanja in obveščanja o ekološki pridelavi hrane (ciljni slušatelji: vse generacije)?

Na področju izobraževanja, svetovanja in ozaveščanja so stalno dejavne nevladne organizacije (NVO) in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO). V okviru MKO in Kmetijskogozdarske zbornice Slovenije (KGZS) potekajo izobraževalni programi za člane kmetijskih gospodarstev.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje spodbuja le dejavnosti za prehrano Bodo javne ustanove izvajale še več izobraževanj in podpirale podjetja, ki bodo izdelovala izdelke iz naravnih in ekoloških materialov, kot so prehrana, obleka, obutev, posoda za pripravljanje hrane, posteljnina, biogradnja idr.?

V okviru pristojnosti MKO podpiramo in izvajamo izobraževanje le za prehrano.

V sodelovanju z občinami MKO organizira in izvaja tudi regijske konference z naslovom Uveljavitev načela kratkih verig v sistemu javnega naročanja hrane in živil v javnih zavodih.

Ocenjujemo, da so taki dogodki pomembni in lahko veliko prispevajo k višji samooskrbi s kakovostno, lokalno pridelano hrano, boljši prehranski varnosti prebivalstva in tudi zagotavljanju trajnostne rabe površin za pridelavo hrane in ohranjanju delovnih mest na podeželju.

Tudi v prihodnosti bo MKO še naprej spodbujal ekološko kmetovanje z različnimi ukrepi, pomembno vlogo pa bo imel tudi pri spodbujanju vključevanja ekoživil v javne ustanove.

april 2013

Odlaganje obdelanih komunalnih odpadkov v celotni Sloveniji ni problematično. Ob izpolnjevanju okoljskih ciljev ločenega zbiranja odpadkov, pripravi za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov in ob učinkoviti obdelavi mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem je odlagalnega prostora dovolj že na odlagališčih, ki so pridobila okoljska dovoljenja. Res pa je, da odlagališča niso optimalno razporejena po Sloveniji.

Kako do nujne prenove sistema ravnanja z odpadno embalažo? foto: arhiv podjetja

18 77

okolje

Okoljski simpozij

»Kako do nujne prenove sistema ravnanja z odpadno embalažo? je bil naslov okoljskega simpozija, ki ga je marca v Celju organiziralo podjetje Fit

Okoljski simpozij

media pod blagovno znamko Zelena Slovenija, in sicer v

sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje. Okoljski

simpozij je sponzorsko podprlo podjetje Interseroh. Glavni

namen simpozija je bil odstreti

probleme sistema ravnanja z odpadno embalažo in podati konkretne predloge vseh

ključnih akterjev – ministrstva,

inšpektorata, družb za

ravnanje z odpadno embalažo, predelovalcev, komunalnih

podjetij in gospodarstva – kako do prenove sistema,

ki bo zagotavljal učinkovito

delovanje za vse udeležene in finančno stabilnost. Problem je alarmanten in prenova sistema april 2013

je nujna. Vendar, kako naprej?

S

pomnimo, da je problem ravnanja z odpadno embalažo večleten, večplasten, v času gospodarske nestabilnosti pa vse bolj pereč.

Akterjev v sistemu je več. Na eni strani so družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki vse bolj opozarjajo na nestabilnost sistema na več nivojih, tudi finančnem, kar lahko brez nujnih sprememb privede do kolapsa celotnega sistema ravnanja z odpadno embalažo. Na drugi strani je država, ki družbam za ravnanje z odpadno embalažo očita neizpolnjevanje njihovih nalog ter neusklajenost med samimi družbami.

Izvajalci javnih komunalnih služb pa opozarjajo na svojo neudeležbo pri tržno zanimivi odpadni embalaži ter na neprevzemanje zbrane odpadne embalaže s strani družb za ravnanje z odpadki. Prav tako na nestabilnost sistema opozarjajo predelovalci odpadne embalaže ter gospodarstvo, ki si želi stroškovno učinkovit sistem, brez preplačevanja embalažnin. Kljub večletni neusklajenosti se ti problemi še vedno ne rešujejo, ampak se le še bolj kopičijo. Kako torej zasnovati sistem ravnanja z odpadno embalažo, ki bo optimalen, učinkovit, pravičen do vseh udeleženih in finančno stabilen?

D

ružbe za ravnanje z odpadno embalažo poberejo vse več t.i. komunalne odpadne embalaže, saj gospodinjstva vedno bolj ločujejo odpadke. Zaradi vse večjih količin se pojavljajo težave pri prevzemanju odpadne embalaže od

izvajalcev javnih služb, saj med družbami za ravnanje z odpadno embalažo ni urejenih razmerij glede deležev prevzema. Nejasni so tudi odnosi med družbami za ravnanje z odpadno embalažo in med izvajalci javnih komunalnih služb, ki od gospodinjstev prevzemajo ločeno zbrano embalažo. »Stanje na področju ravnanja z odpadno embalažo je problematično. Stvari so neurejene, srečujemo se tudi z določenimi nezakonitostmi, način, kako se določajo obveznosti med posameznimi družbami ni pravilen že v osnovi,« je povedala Mateja Mikec, direktorica družbe za ravnanje z odpadno embalažo Interseroh. Zato se lahko zgodi, da kljub ločeno zbrani komunalni odpadni embalaži s strani javnih izvajalcev služb le-ta ostane na njihovem dvorišču. Komunalna embalaža je namreč zaradi nečistoč pri ločevanju v gospodinjstvih strošek in ne prihodek, pravi Mateja Mikec. Ena tona prevzete komunalne odpadne embalaže stane okrog 250 evrov neto. Kot primer, družba Interseroh je v letih 2009 in 2010 prevzela 15.656 ton komunalne odpadne embalaže več, kot bi jo morala po »deležih« Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ter 27.750 ton komunalne odpadne embalaže več, kot so jo dali zavezanci, vključeni v sistem Interseroh, na trg. »Zaradi tega smo imeli neposredno poslovno škodo v višini 3,3 milijona evrov,« je zatrdila Mateja Mikec.

19 Scenarij 2 Finančni zlom sistema • Možen finančni zlom ene od DROE;

• Embalaža ostaja pri IJS;

• Poskus saniranja s prenehanjem prevzemanja;

• IJS embalažo odlagajo kot MKO.

D

a je problem zares akuten, kažejo pravni epilogi med družbo za ravnanje z odpadno embalažo Interseroh in inšpektoratom RS za okolje in prostor, ki je družbo Interseroh tožilo za neizpolnjevanje njihovih obveznosti. Vendar je sodba Okrajnega sodišča iz 24. januarja 2013 zavrgla ugotovitve Inšpektorata RS za okolje in prostor v zvezi z prevzemanjem embalaže pri izvajalcih javnih komunalnih služb.

M

ikčeva je izpostavila tri scenarije, do katerih lahko pride zaradi nedelovanja sistema. Prvi scenarij, najmilejši, vključuje zadrževanje prevzemanja odpadne embalaže od izvajalcev javnih komunalnih služb s strani družb za ravnanje z odpadno embalažo. Do tega lahko pride zaradi finančnih problemov družb za ravnanje z odpadno embalažo. Drugi možen scenarij je finančni zlom katere od družb za ravnanje z odpadno embalažo, pri čemer bi lahko tudi več kot polovica količin zbrane odpadne embalaže ostala pri izvajalcih javnih komunalnih služb, saj je prevzemanje komunalne odpadne embalaže največji strošek.

Najbolj črn scenarij pa je kolaps celotnega sistema. Do tega po mnenju Mikčeve lahko pride, saj okoljevarstveno dovoljenje dobivajo družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ustanovljene z domnevno špekulativnimi nameni. Njihova strategija je lahko, da z nizkimi cenami poberejo denar od embalažnin in prenehajo delovati.

Ne dovolj natančna zakonska opredelitev osnove za določanje obveznosti družb za ravnanje z odpadno embalažo onemogoča bolj natančen nadzor s strani države (inšpekcije).

D

a bi se to področje bolj uredilo glede normativov, čistoč in podobnega, je bilo lani veliko napora vloženega v pripravo tehnične uredbe, vendar do njenega sprejetja na Direktoratu za okolje na MKO ni prišlo. Še vedno pa stvari niso rešene. Zato še vedno ni učinkovitega nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti družb za ravnanje z odpadno embalažo.

K

ako torej sistem zakonsko tako urediti, da se zagotovi večja preglednost in se omogoči učinkovit nadzor? Pobuda gre na stran države, ki bi morala prevzeti vlogo povezovanja in usklajevanja. Iztočnice ministrstva, vezane na novelacijo Uredbe o embalaži in odpadni embalaži so po besedah mag. Roberta Tomazina iz Kabineta ministra za kmetijstvo in okolje naslednje: večja odgovornost zavezancev, ki dajejo embalažo na trg, redefiniranje vloge družb in njihovega dovoljenja upravnega akta, pregledovanje letnih poročil, pregled nad letnim

• Več kot polovica količin ostaja pri IJS;

Scenarij 3 Kolaps sistema • OVD pridobivajo DROE ustanovljene s špekalutivnimi nameni; • Strategija: z nizkimi cenami pobrati denar in prenehati delovati

77

Scenarij 1 Zadrževanje prevzemanja • DROE zadržujejo prevzemanje;

okolje

ejasnosti vplivajo tudi na gospodarstvo, ki mora plačevati embalažnino za odpadno embalažo, ki je ni ustvarilo, saj se dejanski deleži embalaže, ki jo dajejo posamezni zavezanci na trg, razlikujejo od deležev pri komunalnih podjetjih. Predlog je pravilno določena formula za določanje deležev, ki mora biti ločena za komunalno odpadno embalažo in za embalažo po posameznih frakcijah.

Slika 1: Trije scenariji, do katerih lahko pride zaradi nedelovanja sistema.

Vir: Matej Mikec, Interseroh

Način določanja obveznosti DROE v zvezi s sprejemanjem komunalne odpadne embalaže pri IJS.

Nezakonitost

Nepravilnosti

Osnova za izračunih obveznosti DROE ne more biti osnova VSA embalaža, temveč samo KOE. Čas odločanja ne more biti sredi leta

Zmeda

Način in pogojev prevzemanja OE pri IJS

Nedorečenost

Preohlapni kriteriji

Kriteriji za pridobitev OVD za novoustanovljene DROE

Slika 2: Stanje na področju odpadne embalaže je v R Sloveniji v številnih pogledih neurejeno in ni skladno z veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi akti.

Vir: Matej Mikec, Interseroh določanjem embalažnine z vidika doseganja okoljskih ciljev, finančnih obveznosti družb za ravnanje z odpadno embalažo, ureditev odnosov pri oddaji komunalne embalaže med izvajalci javnih služb in družbami za ravnanje z odpadno embalažo, prenos stroškov zbiranja komunalne embalaže v embalažnino (sedaj jo plačujemo v principu potrošniki), opredeliti obveznosti majhnih zavezancev, ki so sedaj izpuščeni iz sistema in v sistem padejo vsi tisti, ki dajejo na trg več kot 15 ton embalaže, potrebno pa bo urediti tudi sistem izravnav med družbami za ravnanje z odpadno embalažo. »Kar je bilo včeraj ali predvčerajšnjim odlična praksa, je lahko danes zastarel model. Zato na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje želimo, da bo vsa zakonodaja učinkovita, transparentna, predvsem pa stabilna, tako za državljana kot za gospodarstvo,« pravi Robert Tomazin.

M

ag. Jana Miklavčič, vodja inšpekcije za okolje in naravo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, meni, da družbe za ravnanje z odpadno embalažo ne izpolnjujejo svojih obveznosti in ne delajo v skladu z deleži, ki so določeni. Družba za ravnanje z odpadno embalažo mora zagotavljati predpisano ravnanje z odpadno embalažo na celotnem območju, na katerem embalaža nastaja. Pogosto pa prihaja tudi do razhajanj pri poročanju o zbranih količinah odpadne embalaže, ki so sporočene

Carinskemu uradu RS in podatki o količinah, sporočene družbam za ravnanje z odpadno embalažo. Gre za neenotnost poročanja glede merskih enot in tudi po kategorijah embalažnega materiala. Zavezanci navajajo, da družbe ne sporočajo vseh podatkov ministrstvu (npr. o embalaži, ki nastane pri končnih uporabnikih brez predhodnega dobavitelja, o kateri poročajo družbi v posebnem poročilu). Zato je nujno potrebno poenotenje poročanja Carinskemu uradu RS in ministrstvu (Agenciji RS za okolje), da bodo podatki primerljivi in verodostojni.

Brigita Šarc z Agencije RS za okolje opozarja, da je poročanje s strani zbiralcev in zavezancev nedosledno in neeksaktno, zato se soočajo s težavo pri zbiranju pravilnosti podatkov, vnesenih v informacijski sistem IS-ODPADKI. Kljub temu, da zaradi omejenih finančnih sredstev, ki so jih imeli pri vzpostavitvi sistema, sistem za uporabnike ni popolnoma optimalen, je sistem uporaben in potrebno se ga bo navaditi, pravi Brigita Šarc.

P

redelovalci pa opozarjajo še na eno črno luknjo v zakonodaji glede prevzema nekomunalne embalaže od komunalnih podjetij, ki niso zavezanci posamezne družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Ali lahko v tem primeru od končnih uporabnikov odpadno embalažo pobere kdo drug, ki ni družba za ravnanje z odpadno embalažo? Pri tem se pojavi tudi

april 2013

N

Mateja Mikec mag. Robert Tomazin

Janez Zupančič

Zoran Rodič

Dejan Zver

Brigita Šarc

mag. Jana Miklavčič

foto: Boštjan Čadej foto: Boštjan Čadej

20 april 2013

foto: Boštjan Čadej

foto: Boštjan Čadej

foto: Boštjan Čadej

foto: Boštjan Čadej

foto: Boštjan Čadej

77

okolje

Okoljski simpozij težava glede finančnega ovrednotenja stroškov embalažnin. Po besedah Dejana Zvera iz Gorenje Surovina je najbolj pereč del določitev minimalnih standardov prevzema odpadne embalaže in čistosti. Predlaga naslednje izboljšave: ureditev sistema zbiranja nekomunalne odpadne embalaže tako, da bo vsa odpadna embalaža vrnjena v sistem družb za ravnanje z odpadno embalažo, pravična obremenitev deležnikov v sistemu (proizvajalci, trgovci, gospodinjstva), zmanjšanje meje za poročanje s 15 ton na 500 kilogramov (zajezitev težave “free riderjev”), jasna določila o prevzemu komunalne embalaže od izvajalcev javne službe s poudarkom o čistosti materiala, izračun deležev za prevzemanje komunalne embalaže na podlagi podatkov o tem, koliko odpadne embalaže v sistemu družb za ravnanje z odpadno embalažo konča kot komunalna embalaža ter uvedba bančnih garancij za novoustanovljene družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki bo omogočala stabilnost sistema.

S

težavami se soočajo tudi javni izvajalci komunalnih služb. Trenutni sistem jih izkorišča in jim ne omogoča učinkovitega financiranja, saj morajo večino koristnih odpadkov, ki jih ločeno zberejo iz gospodinjstev, brezplačno predati shemam, drobni odkup (kovine, barvne kovine, papir) pa jih še dodatno siromaši, pravijo na Zbornici komunalnega gospodarstva.

Zato nimajo virov, s katerimi bi gospodinjstva dodatno stimulirali k ločenemu zbiranju in s tem k čistejšim ločeno zbranim frakcijam.

Prav tako prihaja do neposluha s strani družb za ravnanje z odpadno embalažo pri izvajanju nadstandarda pri ravnanju z odpadno embalažo s strani izvajalcev javnih služb, kar povzroča neprevzemanje zbrane odpadne komunalne embalaže. Zato komunalna podjetja napovedujejo ustanovitev lastne sheme pod okriljem podjetja z imenom Embakom, ki bo združevalo izvajalce javnih služb in bo ustanovilo svojo družbo za ravnanje z odpadno embalažo, kasneje pa tudi ostale sheme. Po besedah Zorana Rodiča iz Zbornice komunalnega gospodarstva bo sistem zagotavljal stimuliranje ločenega zbiranja odpadkov, saj bodo izvajalci javnih služb dobili plačilo za vse materiale, ki imajo tržno vrednost (več ko bodo zbrale, več bodo dobile), z novim virom prihodkov pa se deloma zmanjšajo pritiski na cene ravnanja s komunalnimi odpadki in embalažnine.

P

ri tem pa gospodarstvo izpostavlja vprašanje razmerij. Kako je lahko namreč izvajalec javne službe tudi zasebna družba ravnanja z odpadki? Predvsem pa se zavzema za pregleden, enostaven sistem, ki naj bo tudi čim cenejši. Opredelitev vlog med družbami za ravnanje z odpadki, izvajalci javnih služb in predelovalci naj bo jasna, zato da bo gospodarstvo plačalo tisto embalažnino, ki jo dejansko ustvari. Niso potrebne radikalne spremembe (kot npr. prehod na koncesije, ki so pred tem že bile, vendar je bil ta sistem neučinkovit),

temveč izboljšanje obstoječega sistema družb za ravnanje z odpadno embalažo. Ne glede na to, da ima proizvajalec, kot je recimo Revoz, učinkovito vzpostavljen svoj sistem ravnanja z vsemi vrstami odpadkov in praktično povzroči minimalno količino komunalne embalaže in drugih komunalnih odpadkov, mora zaradi skupne količine embalaže, čeprav le-ta ne konča pri komunalnih podjetij, temveč imajo direktno povezavo s predelovalcem, plačevati delež embalažnine tudi za odpadno komunalno embalažo, pravi Janez Zupančič, pooblaščenec za varstvo okolja v podjetju Revoz. Kljub temu, da zakonodaja dopušča, da ima podjetje svoje individualno dovoljenje za ravnanje z odpadno embalažo, pa je problem pri tem precej zapleten administrativni sistem, ki gospodarstvo odvrača od tovrstnih odločitev. Zato bi moral biti sistem bolj preprost in poenostavljen.

O

koljski simpozij je potrdil oceno, da je sistem ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji doslej dal določene rezultate, vendar pa v sistemu ostajajo določene vrzeli, ki se še poglabljajo. Direktorat za okolje na MKO je v zadnjih letih nekajkrat zagotovil, da bo pripravil učinkovite rešitve, med drugim tudi s tehnično uredbo in z določitvijo tržnih deležev družb za ravnanje z odpadno embalaže in s tem kvot za prevzemanje odpadne embalaže od javnih gospodarskih služb, vendar se to ni zgodilo. Udeleženci simpozija, na katerem so se zbrali vsi ključni akterji v sistemu ravnanja z odpadno embalažo, so pokazali skupni interes za izboljšave sistema in za dogovor v koordinaciji MKO, z izjemo predstavnikov komunalnega gospodarstva, ki se zavzemajo za popolno prenovo sistema in za drugačno vlogo komunalnih podjetij.

Okoljski simpozij je potrdil oceno, da je sistem ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji doslej dal določene rezultate, vendar pa v sistemu ostajajo določene vrzeli, ki se še poglabljajo.

Vprašujejo dijaki Biotehniške šole Maribor pod vodstvom ekokoordinatorja Simona Gračnerja.

Nekoč so v trgovinah prodajali sadje in zelenjavo v papirnih vrečkah, danes samo še na tržnici.

Praviloma so papirne nadomestili s plastičnimi.

Znano je, da se tudi plastične zelo hitro strgajo in največkrat niso uporabne več kot enkrat.

Iz kakšnega materiala so te vrečke, da imajo tako majhno nosilnost, in zakaj se ne prepove njihova uporaba? Ali je mogoče pričakovati v naslednjih letih prepoved uporabe plastičnih vrečk?

Odgovarja dr. Gregor Radonjič, redni profesor znanosti o blagu in tehnologijah na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor Plastične nosilne vrečke se danes proizvajajo iz različnih materialov. Že desetletja je ključni material za njihovo proizvodnjo polietilen, ki ni biološko razgradljiv, a ga je mogoče reciklirati. V zadnjih letih so nosilne vrečke začeli proizvajati tudi iz biološko razgradljivih plastičnih materialov, katerih surovinski vir je rastlinska biomasa. Vendar je njihov tržni delež nizek, z njihovo uporabo pa je povezanih nekaj problemov. Prvi je ta, da se za njihovo proizvodnjo uporabljajo tudi rastline za hrano, kar je v prehranski krizi nesprejemljivo. Drug problem je sposobnost njihove dejanske biološke razgradljivosti. Take vrečke se namreč učinkovito razgradijo v primernih razmerah (temperaturi, vlagi, kisiku), in sicer v kompostarnah, ne v naravi ali na odlagališčih. Za vrečke uporabljajo tudi plastične materiale s posebnimi dodatki, ki povzročijo razgradnjo (npr. pod vplivom UVžarkov). Taki materiali za zdaj ne zadostujejo merilom, ki jih predpisujejo mednarodni standardi za kompostiranje, saj še vedno ni povsem jasno, kakšne so množine in sestave snovi, ki nastanejo pri razkroju. Največji tržni delež tako še vedno zavzemajo običajne polietilenske vrečke. Skratka, plastične vrečke sploh niso iz

materiala PVC, kot se največkrat zmotno misli.

Uporabi plastičnih vrečk zagotovo ni mogoče veliko očitati. Konec koncev lahko z eno in isto vrečko opravite desetine in desetine nakupov (samo potruditi se je treba, da jih jemljete s seboj), zavzemajo izjemno malo prostora, lahko jih uporabite v koših za smeti, saj so v primerjavi s papirnimi nepremočljive, kar je pomembno tudi za hrambo sadja, zelenjave in druge hrane.

Ključna očitka plastičnim vrečkam sta, da se zanje zaradi pretirane uporabe po nepotrebnem trošijo surovinski viri (tj. nafta) in da niso biološko razgradljive. Prvi očitek je povsem pravilen. Nedvomno drži, da je zdajšnja uporaba vrečk pretirana in neracionalna. Glede drugega očitka pa je zanimivo, kako ljudje vseskozi pozabljajo, da so biološko nerazgradljivi tudi drugi materiali (kovine, steklo), toda kljub temu se ta problem vselej pripisuje le plastiki.

Navidezno preprost problem plastičnih vrečk pa je v svojem bistvu veliko bolj zapleten, kot se zdi. Pozablja se namreč, da ima vsak izdelek svojo zgodovino, svoj okoljski odtis. Če želimo čim bolj objektivno ugotavljati vplive izdelkov na okolje, moramo preučiti vplive na okolje v njihovem celotnem okoljskem življenjskem ciklu, tj. od pridobivanja surovin iz narave, proizvodnje materialov iz surovin, proizvodnje končnih izdelkov, transportiranja, uporabe, ravnanja z odpadki po uporabi, prav tako pa moramo vključiti proizvodnjo energije za vse navedene stopnje in vplive, ki pri tem nastajajo. Take analize se v okoljsko in tehnološko razvitejših državah vse bolj uporabljajo in postajajo orodje za sklepanje o vplivih izdelkov na okolje. In prav analize okoljskih življenjskih ciklov nosilnih vrečk so pokazale, da zamenjava plastičnih s papirnimi problema ne rešuje.

Več študij je potrdilo, da z vidika vplivov na okolje težko govorimo o splošni superiornosti ene vrste vrečk nad drugimi. Zakaj? Papir

proizvajamo iz celuloze, to pa v glavnem iz lesa.

Pri tem sta celulozna in papirna industrija na vrhu industrijskih porabnikov vode. Prav tako se pri proizvodnji papirja uporabljajo velike količine energije in razne kemikalije. Če se papirne vrečke znajdejo na odlagališčih odpadkov, se v stisnjenih slojih deponij bodisi sploh ne razgrajujejo ali so bodisi zaradi okoliščin, ki vladajo v takem okolju, vir toplogrednih deponijskih plinov, ki se tvorijo zaradi anaerobne razgradnje. Vse to poslabša celovit okoljski profil papirnih vrečk. Iz navedenega sledi, da omejitev zastonjkarskega razdeljevanja vrečk po trgovinah nikakor ne bi smela biti selektivna in bi morala vključevati vse vrste vrečk, tudi papirne. »Vrečkanje« bi bilo treba zajeziti celostno in ne glede na material, prepoved ene vrste vrečk pa ne sme sprožiti pretirane uporabe druge vrste. Ključno je, da vrečko čim večkrat uporabimo.

21

Zagotovo je eden od razlogov prepovedi uporabe plastičnih vrečk v nekaterih državah tudi ta, da je ta problem za politike hitro rešljiv. S takimi prepovedmi politiki hitro, z najmanjšimi vložki in napori prepričujejo volivce, da so zelo okoljsko ozaveščeni, dejanski in resni okoljski problemi pa marsikdaj ostajajo.

Ob koncu naredite miselni preizkus in se vprašajte, zakaj si v družbi ne postavljamo podobnega vprašanja na primer o prepovedi uporabe plastenk. Teh med nami ni bistveno manj, kot je plastičnih vrečk. In prav tako so proizvedene iz nerazgradljive plastike in odvržene že vsepovsod. Zakaj bi torej prepovedovali le plastične vrečke, ne pa tudi plastenk za pijačo? Ali zato, ker nekje v sebi veste, da so plastenke zelo praktične za uporabo in da bi bilo na izlete, potovanja, plažo ipd. s seboj neprimerno nositi steklenice, ki so bistveno težje in hitreje lomljive? Ste se vprašali, zakaj družbo moti le en plastični izdelek (vrečka), drugega (plastenke) pa ne preganja? In to kljub dejstvu, da se v plastenkah prodaja verjetno najbolj nesmiseln izdelek, ki ga je navrgla potrošniška družba: navadna voda, ki je tisočkrat preplačana v primerjavi s tisto iz pipe.

Pravzaprav smo lahko zadovoljni, da imamo med embalažnimi materiali tako pestrost izbire, saj omogoča, da uporabniki za pakiranje uporabijo res najbolj optimalen material oziroma kombinacijo materialov. Več o problematiki nosilnih vrečk lahko preberete v moji knjigi Embalaža in varstvo okolja, Založba Pivec (2008).

april 2013

foto: Biotehniška šola Maribor

Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

okolje

77

Ključno je, da vrečko večkrat uporabimo

Ni denarja za jamstva, več bo turizma z odpadki Majdi Kosi

foto: www.shutterstock.com

22 77

okolje

Zaprta odlagališča

Eden ključnih razlogov, zaradi katerega nekatera odlagališča

Zaprta odlagališča

še niso pridobila okoljskega dovoljenja, je, da ne morejo

zagotoviti finančnega jamstva

v višini, ki je izračunana skladno s predpisi. Večina komunal, ki dovoljenja nima, zagotovi odlaganje na drugem

odlagališču, zato pa nastajajo

večji stroški, ki zvišujejo cene komunalnih storitev za

prebivalce posameznih občin.

Občine morajo pokriti stroške

izvajanja javne gospodarske službe, pri izgubi pa zagotoviti

ustrezno subvencijo. Bistvo

dviga cen je, da so vanj zajeti

stroški infrastrukture, stroški

začasne obdelave odpadkov in

april 2013

stroški finančnega jamstva.

D

irektorica Inšpekcije za okolje in naravo iz Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje, mag. Jana Miklavčič, pojasnjuje, da so z inšpekcijskimi odločbami odredili popolno prenehanje odlaganja odpadkov 17 upravljavcem odlagališč odpadkov, ki za obratovanje odlagališč niso pridobili okoljskega dovoljenja. Gre za naslednja odlagališča: Sežana, Dobrova, Kovor, Globoko, Strensko, CERO Gajke, Jelšane, Ostri Vrh, Špaja dolina, Vrhe, Mislinjska Dobrava, Lokovica, Volče, Dolga Poljana, Izola, Dolga vas, Tuncovec.

D

ne 30. 11. 2012 je bila za odlagališče Mozelj izdana inšpekcijska odločba, s katero je Inšpektorat prepovedal odlaganje odpadkov na odlagališču. Po obvestilu, da je postala odločba ARSO o zavrnitvi izdaje OVD za odlagališče tudi pravnomočna, je Inšpektorat z odločbo z dne 21. 12. 2012 prepovedal odlaganje odpadkov še na odlagališču Stara Gora.

T

ako je bilo vsega skupaj 19 upravljavcem odlagališč prepovedano odlaganje odpadkov, saj niso pridobili okoljskega dovoljenja. Šest upravljavcev odlagališč z izdanimi inšpekcijskimi odločbami zoper odločbe ni podalo pritožbe na drugostopenjski organ Ministrstva za kmetijstvo in okolje, 13 upravljavcev odlagališč pa se je na izdane inšpekcijske odločbe pritožilo.

N

a kontrolnih inšpekcijskih pregledih je bilo ugotovljeno, da se odpadki ne odlagajo na 14 odlagališčih odpadkov: Dolga Poljana, Dolga vas, Lokovica, Mislinjska Dobrava, Mozelj, Sežana, Tuncovec, Volče, Dobrava,

Globoko, Jelšane, Ostri Vrh, Strensko in Izola.

N

a dveh odlagališčih, Kovor in Cero Gajke, odpadke odlagajo. Upravljavec odlagališča Kovor je dne 27. 12. 2012 pridobil okoljsko dovoljenje št. 35407-3/2012-11, ki velja deset let od njegove dokončnosti, vendar pa lahko odpadke v skladu s tem okoljskim dovoljenjem odlaga najdlje do 31. 12. 2015. Dne 15. 1. 2013 pa je upravljavcu odlagališča Cero Gajke ARSO izdala sklep št. 34507-18/2012-2 o obnovi postopka za izdajo okoljskega dovoljenja za obratovanje odlagališča, kar je postopek izdaje dovoljenja vrnilo v začetno fazo odločanja.

O

dpadki se odlagajo še na odlagališčih Stara Gora, Špaja dolina in Vrhe.

Upravljavcu odlagališča Stara Gora poteče rok za izpolnitev obveznosti prenehanja odlaganja odpadkov dne 7. 4. 2013. V zvezi z nadaljevanjem postopkov zaradi neizvršenih odločb se na odlagališčih Špaja dolina in Vrhe nadaljujeta izvršilna postopka, ki grozita z denarno prisilo.

Prav tako sta bili zoper upravljavca odlagališča Špaja dolina zaradi kršitev Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št.

61/2011) izrečeni globi 10.000 EUR in 1.500 EUR upravljavcu odlagališča Vrhe zaradi kršitve Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo), ker upravljavec odlagališča ni upošteval inšpekcijskih ukrepov, odrejenih z odločbo.

Zaradi neupoštevanja izrečenih inšpekcijskih ukrepov je obema upravljavcema zagrožena denarna kazen v višini 50.000 EUR.

23 Mala Mežakla (razširjeno) 450.000 t

S

arko Kljun, direktor Komunale Kočevje, d. o. o., ki upravlja odlagališče nenevarnih odpadkov Mozelj, pojasnjuje, da je RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje, Inšpekcije za okolje in naravo, dne 6. decembra 2012 poslalo podjetju odločbo, ki od 31. 1. 2013 prepoveduje odlagati odpadke na navedeno odlagališče. Podlaga za izdajo takega izreka je dejstvo, da odlagališču do datuma odločbe ARSO ni izdal okoljskega dovoljenja, čeprav je bila že 2. 7. 2009 vložena vloga za podaljšanje obratovanja odlagališča. Dne 7. decembra 2012 je Komunala prejela tudi odločbo Agencije RS

rezervne lokacije za odlagališča Globoko, Špaja dolina, Gajke, Kovor., Pragersko

Notranjsko-kraška Jugovzhodna Slovenija Leskovec (obstoječe) 450.000 t

Obalno-kraška

Predvidene lokacije odlagališč za odlaganje obdelanih ostankov komunalnih odpadkov po letu 2015. Vir: http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/odpadki/ pogosta_vprasanja_in_odgovori/ za okolje, ki je z negativnim izrekom te odločbe zavrnila vlogo za podaljšanje obratovanja odlagališča Mozelj po 15. 7. 2009 do 31. 12. 2015.

N

a obe odločbi je v skladu s predpisanim pritožbenim rokom komunala vložila pritožbi, o katerih naslovni organ trenutno še odloča. Pritožba na odločbo inšpektorata ne zadrži izvršitve, odpadke je treba od 1. 2. 2013 odlagati na odlagališču z veljavnim okoljskim dovoljenjem. Izbrali smo odlagališče, kamor do odločitve pritožbenega organa odlagamo odpadke.

Č

e bo pritožba na zavrnitev prošnje za podaljšanje okoljskega dovoljenja odklonilna, bo dolgoročno mogoče odlaganje odpadkov samo na drugem odlagališču. Pri tem glede na zakonodajo obstaja možnost, da bi podjetje vstopilo v regijski center ali izbralo drugo odlagališče na podlagi javnega naročila. V tem primeru bo po sklepu o zapiranju odlagališče nenevarnih odpadkov Mozelj treba v treh letih ustrezno zapreti, kar bo za občinski proračun veliko finančno breme.

O

dlagališče Mozelj ima za občini Kočevje in Kostel, ki odlagata odpadke na tem odlagališču, še za okoli 20 let celotnih prostih kapacitet, kar pomeni, da bi s prodajo prostega odlagalnega prostora drugim zainteresiranim strankam do leta 2015 imeli prihodke, s katerimi bi odlagališče pozneje preprosto sanirali, zdaj pa bomo imeli samo stroške s sanacijo in višje stroške odlaganja na drugem odlagališču. V tem primeru je našemu podjetju in občinama, ki sta lastnici infrastrukture, z odločitvijo o zavrnitvi povzročena precejšnja gospodarska škoda.

S

troški odlaganja se bodo bistveno povečali, saj je lastna cena na odlagališču Mozelj 30 EUR na tono, na drugih odlagališčih pa je cena s prevozom okoli 130 EUR na tono. V pripravi

predloga novih cen bomo nove stroške upoštevali v elaboratu, občinski svet pa se bo odločil, koliko se bo cena za občane subvencionirala iz občinskega proračuna. Dvig cen ravnanja z odpadki za občane bo izključno v odločitvi občinskega sveta.

G

lavni razlog za zavrnitev naše prošnje za podaljšanje OVD je bila nezmožnost zagotoviti finančno jamstvo v zahtevani višini 4,5 milijona EUR. Pripravili smo projekt, po katerem bi odlagališče obratovalo z zmanjšanimi kapacitetami, kar bi finančno jamstvo znižalo na približno 1 milijon EUR, saj zneska 4,5 milijona EUR v banki ne moremo zagotoviti. Veljavne cene ravnanja z odpadki so iz leta 2005 in ne vključujejo finančnega jamstva, država pa je daljše obdobje omejevala cene, kar nam v zadnjem času ni omogočilo takih cen, ki bi zajemale finančno jamstvo. Tako nas je država po eni strani omejila s cenami, po drugi strani pa zaradi tega omejevanja ne moremo zagotoviti finančnega jamstva v zahtevani višini, naša prošnja za podaljšanje OVD pa je bila zavrnjena.«

M

ag. Goran Trebec, vodja sektorja operative v JP Komunala Izola, d.o.o., odgovarja: »Naša želja je bila, da bi ohranili delovanje odlagališča vsaj do leta 2016, ko naj bi se vzpostavil regionalni CERO. Žal nam kljub naporom in velikemu prizadevanju to ni uspelo. V tem trenutku je znano, da po odločbi inšpektorata na odlagališču od 31. 1. 2013 ne smemo več odlagati odpadkov in da smo 6. 3. 2013 dobili odločbo ARSO, v kateri nam zavračajo podaljšanje okoljskega dovoljenja za obratovanje odlagališča, ker nismo predložili ustreznega finančnega jamstva, čeprav je odlagališče Izola eno bolje urejenih odlagališč v Sloveniji. Je eno redkih, ki ima izcedne vode speljane v javno kanalizacijo in naprej na centralno čistilno

april 2013

M

Spodnjeposavska

Barje (razširjeno) 900.000 t

N

Ostri očitki iz komunal in občin

Bukovžlak (obstoječe) 600.000 t Zasavska Unično (novo) 180.000 t Osrednjeslovenska

Goriška

Načrt po letu 2015

redvideno je, da se bo leta 2020 odložilo le še 34 % vseh komunalnih odpadkov, kar je nekoliko več, kot je za odlaganje komunalnih odpadkov predvideno za evropsko povprečje.

Savinjska

Gorenjska

evet industrijskih odlagališč: Deskle, Javornik, Mala Gora – inertno, Nomo Mežica, Novaki, Prapretno, Suhi Most, TDR, Tuncovec – novo.

P

Pomurska Podravska Dobrava (novo) 700.000 t

D

Predvideno je, da se bo leta 2020 odložilo le še 34 % vseh komunalnih odpadkov.

KOCEROD (novo) 200.000 t Koroška

okolje

Puconci (novo) 300.000 t

edem komunalnih odlagališč: Barje (polji IV in V), Kovor, Leskovec – novo, Mala Mežaklja, Pragersko, Puconci – novo, RCERO Celje (Bukovžlak), Unično – novo.

a spletni strani Ministrstva za okolje in prostor je bil 17. marca 2011 objavljen predlog Operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki, v katerem so glede na nove cilje priprave za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov preračunane tudi potrebne zmogljivost odlagališč za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov za obdobje do leta 2015, ko se bodo prednostno zapolnjevala sedanja obratujoča odlagališča, in za obdobje po letu 2015, ko se bodo ostanki obdelanih komunalnih odpadkov odlagali le še na zmogljivejših, tehnično dobro opremljenih in ekonomsko upravičenih odlagališčih nenevarnih odpadkov.

77

Odlagališča z izdanimi okoljskimi dovoljenji

mag. Goran Trebec Janko Kramžar

24 foto: Rok Tržan

Marko Kljun

foto: arhiv podjetja

foto: arhiv podjetja

77

okolje

napravo, in je ekološko povsem neoporečno. Tu se sicer z ARSO glede finančnega jamstva ne strinjamo, saj je po našem mnenju in mnenju nekaterih pravnikov finančno jamstvo v obliki poroštvene izjave upravljavca, kot smo ga predložili, povsem v skladu z Uredbo o odlaganju odpadkov in v njej navedenimi mogočimi oblikami finančnega jamstva. Kljub navedenemu je ARSO vztrajal pri predložitvi bančne garancije, ki pa je ne bi mogli predložiti, saj sami kot javno podjetje nimamo sredstev, s katerimi bi jamčili banki, ki bi nam dala bančno garancijo. Tudi občina kot lastnica ne bi mogla podati jamstva banki, ker v tem primeru ne gre za zadolževanje in tako jamstvo občine ni v skladu z ZFO. In tako je ostala le možnost najeti kredit v višini približno 760.000 EUR, za katerega bi jamčila občina, znesek pa bi nakazali na ministrstvo kot depozit. Žal občina ni bila sposobna jamčiti za tako vsoto, saj bi s tem ogrozila svoje tekoče poslovanje. Celotna višina finančnega jamstva pa je bila izračunana v višini 2.280.000 EUR, kar bi bilo treba zagotoviti v tretjem letu obratovanja.

april 2013

K

akor koli, odločitev ARSO pomeni, da moramo čim prej poiskati ustreznega prevzemnika za odvoz odpadkov. Seveda se bo ta odločitev odražala tudi na ceni ravnanja z odpadki v občini Izola. Namesto 25-odstotnega dviga bo potreben dvig cen za več kot 90 % zaradi dodatnih stroškov odvoza odpadkov.

V

sekakor problematika odlagališča še ni razrešena, temveč se je šele začela. Po uredbi o odlaganju odpadkov bi morali odlagališče zapreti v treh letih, ne vemo pa, kje bomo dobili sredstva, ker smo s prepovedjo odlaganja izgubili vir financiranja za izvajanje monitoringa in za zapiranje odlagališča, kar smo do zdaj z lahkoto izvajali letno s sredstvi iz občinskega proračuna iz naslova najemnine za infrastrukturo in cene storitve odlaganja odpadkov. Končno bomo morali ob zaprtju odlagališča prav tako predložiti

Naša želja je bila, da bi ohranili delovanje odlagališča vsaj do leta 2016, ko naj bi se vzpostavil regionalni CERO. finančno jamstvo, ki ga po pogojih, kot so znani zdaj, ne bomo mogli predložiti, tako kot ga ne moremo danes za delovanje odlagališča. Hkrati pa se bodo odpadki vozili na drugo odlagališče, ker drugega načina odstranjevanja v Sloveniji ni, in bo obremenjevanje okolja z odpadki enako na drugem koncu države, vmes pa bodo okolje dodatno onesnaževali še tovornjaki, ko bodo te odpadke prevažali. Pa razumi, kdor more.

J

anko Kramžar, direktor javnega podjetja Snaga, je prepričan: »Kljub vsem ukrepom oziroma ravnanjem, ki so na seznamu zaželenih praks ravnanja z odpadki (preprečevanje, ponovna uporaba, recikliranje) pred energetsko izrabo odpadkov, brez slednje ne bomo dosegli želenih ciljev. To konec koncev potrjujejo tudi uradni podatki Eurostata, evropskega statističnega urada, ki Slovenijo po deležu odpadkov, ki jih recikliramo, uvršča v sam evropski vrh.

Kljub urejenemu in dobro delujočemu sistemu reciklaže pa nadpovprečno visok odstotek odpadkov konča na odlagališčih. Količina nastalih odpadkov se je v Sloveniji po letu 2008 sicer začela zmanjševati za okoli dve odstotni točki na leto. Leta 2011 se je v primerjavi z letom poprej količina odloženih komunalnih odpadkov na komunalnih odlagališčih zmanjšala za skoraj četrtino, količina vseh odloženih odpadkov pa za petino. Čeprav se količina odloženih odpadkov zmanjšuje, smo v Sloveniji leta 2011 na komunalnih odlagališčih še vedno odložili skoraj 60 % komunalnih odpadkov in presegli povprečje EU, kjer ta odstotek znaša okoli 40.

P

rimerjava z naprednejšimi članicami EU kaže, da je glavni razlog pomanjkanje energetske izrabe odpadkov. Po podatkih Eurostata je bila leta 2010 Slovenija na repu držav EU po odstotku komunalnih odpadkov za energetsko izrabo (povprečje 22 %, v Sloveniji smo za energetsko izrabo namenili 1 % odpadkov).

Mehansko-biološka obdelava odpadkov ejstvo, da naj bi ustrezne objekte za enerpo letu 2015 D getsko izrabo financirali in gradili šele v naslednjem večletnem finančnem okviru EU le še na osmih za obdobje 2014–2020, je zelo zaskrbljujoče in odlagališčih edina alternativna rešitev, ki jo vidim, je izvoz

O

stanki obdelanih komunalnih odpadkov naj bi se predvidoma po letu 2015 odlagali le še na osmih odlagališčih. Smiselno bi bilo imeti še manj obratov z večjo kapaciteto, ker bi lažje dosegli pričakovano ekonomiko in povzročali manj eksternih okoljskih stroškov.

Odlagališče in naprava za mehansko-biološko obdelavo (MBO) sta sicer povsem ločeni napravi, ki sta največkrat, iz logističnih, ekonomskih, okoljskih in drugih razlogov, nameščeni skupaj.

Pri pripravi novega Operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki je bilo izhodišče tudi zatečeno stanje pri pripravi projektov MBO v posameznih regijah iz veljavnega Operativnega programa za odstranjevanje odpadkov, da bi se zmanjšala količina odloženih biorazgradljivih odpadkov iz leta 2008. Posamezni projekti se že realizirajo s sredstvi EU.

Če ni sežigalnice, odpadki v izvoz

K

omunale se srečujejo z izzivi, povezanimi s problematiko sežigalnic oziroma ostankov po MBO odpadkov.

odpadkov.«

F

ranc Cipot, direktor CERO Puconci, odgovarja: »Problematika procesov MBO v Sloveniji je v okviru centrov za ravnanje z odpadki vsekakor povezana z možnostjo izrabe lahkih frakcij, ki se izločijo v procesu MBO komunalnih odpadkov. Te frakcije so primerne predvsem za sežig v pečeh, ki imajo ustrezne dimenzije in zaščito s filtriranjem toplogrednih plinov. V procesu MBO odpadkov je mogoče z dodatnimi analizami pripraviti strukturo lahke frakcije, ki bo skupaj z drugimi gorivi širše uporabna oziroma ne bo zahtevala tako velikih vlaganj, kot so potrebna za sežig teh odpadkov na sežigalnicah. Ker je v Sloveniji vse manj mešanih komunalnih odpadkov in bo rentabilnost novih sežigalnic že tako ali tako vprašljiva, bi bilo smiselno razmišljati o tem, da se več sredstev nameni raziskavam možnosti uporabe lahkih frakcij iz mešanih komunalnih odpadkov kot alternativnih goriv za širšo uporabo, za kar so potrebne ustrezne raziskave.

Sicer pa v CEROP, d. o. o., sistem MBO še v celoti ne deluje, ker je na začetku poskusnega obratovanja in konkretnih alternativnih rešitev v tem trenutku ne moremo ponuditi.«

Prednost podjetja Interseroh Slovenija je dobro poznavanje tujih razmer, saj je podjetje del mednarodnega koncerna Interseroh, ki v Evropi velja za enega vodilnih ponudnikov organizacijskih rešitev pri upravljanju tokov odpadnih proizvodov.

Ker se v podjetju zavedajo pomembnosti in pomena kakovostnega izobraževanja in hkrati verjamejo v strokovnost svojih kadrov, so se odločili, da znanje in izkušnje ponudijo tudi širši javnosti. Leta 2012 so začeli izvajati strokovne seminarje za poslovne partnerje in odziv je bil zelo dober. Ker so tovrstna znanja zaradi vse zahtevnejše okoljske zakonodaje Iztekel se rok za oddajo Poročila o nastajanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih za leto 2012 Ob pripravi Poročila o nastajanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih za leto 2012 v Interserohu opozarjajo podjetja, ki so zavezana oddaji poročila, na: • dne 1. 1. 2012 je začela veljati nova Uredba o odpadkih (Ur. l. RS, št. 103/2011), ki je bila objavljena v uradnem listu dne 16. 12.

2011; • nova uredba predpisuje nove kriterije za obvezno izpolnjevanje letnega poročila o nastajanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Podjetje mora izpolniti

poročilo, če izpolnjuje enega od navedenih kriterijev: - v letu 2012 je nastalo več kot 10 ton nenevarnih odpadkov; - v letu 2012 je nastalo več kot 5 kg nevarnih odpadkov; - v letu 2012 je bilo v podjetju zaposlenih 10 ali več oseb; Poročilo je bilo treba oddati do 31. 3. 2013 po pošti na Agencijo RS za okolje ali po elektronski pošti na elektronski naslov odpadki.arso@gov.si.

77 okrogle mize, seminarji, strokovna srečanja, in pri pripravi strokovnih publikacij.

V Interserohu ponujajo strokovno podporo na dogodkih v okviru aktualnih tem, ki se nanašajo na ravnanje z odpadki: odpadno embalažo (OE), odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO), odpadne baterije in akumulatorje (OBA) ter odpadne nagrobne sveče (ONS).

Med aktualnejšimi temami, o katerih predavajo Interserohovi strokovnjaki, izpostavljamo: • slovenski pravni red o ravnanju z odpadki (zakoni, uredbe, okoljske dajatve, posamezna področja in obveznosti); • definicije, obveznosti in urejenost podjetij pri ravnanju z navedenimi odpadnimi proizvodi; • priprava Poročila o nastajanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih (pravni red, metodologija vzpostavitve evidenc, izdelava poročila); • načrt gospodarjenja z odpadki; • predstavitev dobrih praks ravnanja z odpadki s poudarkom na odpadni embalaži.

V Interserohu razvijajo tudi nove rešitve in storitve za ravnanje ločenega zbiranja odpadkov v pisarnah, ki jih bodo predstavili v eni izmed naslednjih številk revije EOL.

Interseroh, d. o. o.

Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče T: 01 560 91 50 E: info@interseroh-slovenija.si I: www.interseroh-slo.si

april 2013

Podjetje Interseroh, njegov slogan je Naše znanje usmerja vaše odpadke, si na slovenskem trgu že deveto leto prizadeva za zagotavljanje celovitih sistemskih storitev pri ravnanju z odpadnimi proizvodi. S stalno vpetostjo v trajnostni razvoj, z iskanjem konkretnih okoljskih rešitev individualno prilagojenih posameznim poslovnim partnerjem, aktivnim sodelovanjem pri vzpostavljanju učinkovite okoljske zakonodaje in spremljanjem potreb in novosti slovenskega trga glede ravnanja z odpadki, so v podjetju pridobili številna kompetentna znanja in izkušnje.

in kompleksnih procesov ravnanja z odpadnimi proizvodi vse bolj cenjena in iskana, so pripravili nabor aktualnih tem o ravnanju z odpadnimi proizvodi, ki jih želijo njihovi strokovnjaki deliti na strokovnih dogodkih, kot so:

okolje

Z znanjem usmerjajo vaše odpadke Strokovnjaki v Interserohu širijo znanje o ravnanju z odpadnimi proizvodi na strokovnih srečanjih in dogodkih

25

Promocija

Interseroh

26

Kdo pije in kdo plača dr. Darja Majkovič

foto: www.shutterstock.com

okolje

77

Vode in koncesije

Kakšno napako je storilo Ministrstvo za finance RS, ko je pripravilo stališče do evropske direktive o koncesijah in ga

Vode in koncesije

ni poslalo niti v usklajevanje pristojnim ministrstvom niti

Ministrstvu za kmetijstvo in okolje ne? Za kaj gre?

Ob koncu leta 2011 je

Evropska komisija pripravila predlog Direktive o

podeljevanju koncesijskih

pogodb. Namen predloga

evropske direktive je, tako

pravijo v Bruslju, izboljšati

preglednost in pravičnost

v postopkih dodeljevanja

koncesij, ki bi spodbudile

gospodarske priložnosti ter zasebne in javne naložbe.

Vlada RS je sprejela predlog

stališča, s katerim podpira

sprejetje predlagane direktive.

Toda direktiva je v predlagani

obliki dvignila precej prahu v

strokovni in laični javnosti v

april 2013

Sloveniji in zunaj nje. Kdo torej

pije in kdo plača?

Kaj pravi zakonodaja v Sloveniji

V

Z

E

akon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02–ZGO-1, 2/04–ZZdrI-A, 41/04– ZVO-1 in 57/08; v nadaljnjem besedilu ZV-1) je uvedel obvezno pridobitev vodne pravice za vsako rabo vodnega ali morskega dobra, ki presega meje splošne rabe, in za rabo naplavin ali podzemnih voda. Vodno pravico je mogoče pridobiti na podlagi vodnega dovoljenja (za rabo, določeno v 125. členu ZV-1) ali koncesije (za rabo, določeno v 136. členu ZV-1). Vodno dovoljenje oziroma vodno pravico za preskrbo s pitno vodo pridobivajo le občine, dovoljenja izdaja ARSO. Za zagotavljanje dobrega stanja vseh voda je pristojno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO), preskrba s pitno vodo pa je torej v izvirni pristojnosti občin. Občine so odgovorne tudi za gradnjo javne infrastrukture za izvajanje javne službe za preskrbo s pitno vodo. Za upravljanje zajetja pitne vode morajo organizirati obvezno javno službo in izvajalca javne službe – po sistemu javno-zasebnega partnerstva ali s koncesijo, občine pa opravljajo nadzor nad izvajanjem službe.

odne koncesije pri nas niso torej nič novega, v Sloveniji imamo že veliko koncesionarjev.

Med večjimi sta Petrol in Pivovarna Laško.

Novosti vropska komisija je 21. decembra 2011 Svetu EU in evropskemu parlamentu predložila sveženj o javnih naročilih, ki vsebuje Predlog direktive o javnih naročilih skupaj s Predlogom direktive o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, in Predlog direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb. Vlada Republike Slovenije je sprejela predlog stališča, v katerem podpira sprejetje predlagane direktive z nekaterimi pripombami, zato od evropske komisije pričakujejo dodatna pojasnila glede možnosti spreminjanja koncesijskih pogodb med njihovim trajanjem zaradi sprememb evropske in nacionalne zakonodaje in kako je predviden prenos finančnih posledic takih sprememb koncesijskih pogodb.

E

vropska komisija sicer opozarja, da nova direktiva ne predvideva prisilne privatizacije vodnih virov, odločanje o tem bo še naprej ostalo v domeni držav. Toda razpisi koncesij bodo morali biti evropski, saj ima EU enoten trg, za katerega pa komisija vedno znova ponavlja, da

vropska poslanka dr. Romana Jordan pozdravlja novo direktivo: »Evropska unija je leta 2000 sprejela Okvirno direktivo o vodah (2000/60/ES). Z njo je bil uveden nov zakonodajni pristop k upravljanju in varovanju voda, ki ne temelji na nacionalnih ali političnih mejah, temveč na povodjih. Namen te direktive je določiti okvir za varstvo celinskih površinskih voda, somornic, obalnega morja in podzemne vode. Direktiva zahteva usklajevanje različnih politik EU in določa natančen časovni razpored ukrepov, pri čemer je leto 2015 rok, do katerega morajo biti evropske vode v dobrem ekološkem in kemijskem stanju. V tej direktivi ni nikjer opredeljeno lastništvo nad vodno oskrbo.

Pogodba o EU celo prepoveduje kakršno koli pristojnost Evropske komisije za lastništvo v državah članicah. Odločitev o privatizaciji vodnih virov je izključno v rokah držav članic.

O

b koncu leta 2011 je Evropska komisija pripravila predlog Direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb. V njem ni nikjer opredeljeno vprašanje lastništva vodnih virov in ne gre za poseg Evropske unije v pristojnost držav članic, da oblikujejo lastninskopravno ureditev. Namen predloga evropske direktive je izboljšati preglednost in pravičnost v postopkih dodeljevanja koncesij in tako ustvarjati gospodarske priložnosti in spodbujati zasebne in javne naložbe. Študija Evropske komisije je namreč pokazala, da se gospodarski subjekti srečujejo z neenakimi konkurenčnimi zahtevami. Poleg tega v trenutnem zakonodajnem okviru področje javno-zasebnih partnerstev ni natančno opredeljeno, kar povečuje tveganje odpovedi ali predčasne prekinitve nezakonito oddanih naročil, to pa lahko organe odvrne od uporabe koncesij, če bi bila ta vrsta naročila dobra rešitev.

redlog direktive o koncesijskih pogodbah torej pravno ureja podeljevanje koncesij, da bi bili postopki pregledni in pošteni. Predlog ne nalaga obveznosti podeljevanja koncesij, ampak jih poskuša spodbujati in ureja izvedbo podeljevanja koncesij.

V

javnosti pa se je predlog Direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb napačno interpretiral. Komisija obravnava predlog sprememb direktive o podeljevanju koncesij in ne direktive o gospodarjenju z vodo. Sprememba Direktive o podeljevanju koncesij prinaša zahtevo, da bo moral, kdor se bo odločil podeliti koncesijo privatnemu podjetju, skladno s standardi Evropske unije poskrbeti, da bo postopek transparenten in pošten. Ta direktiva držav članic ne obvezuje k ‚privatizaciji vode‘, države imajo same odgovornost in dolžnost skrbeti za kakovost lastne oskrbe z vodo. Popolnoma se strinjam, da je oskrbo z vodo treba nujno zaščititi kot javno dobro. Za to pa morajo poskrbeti vlade držav članic. Evropa namreč nima pravice posegati v lastninskopravno zakonodajo države članice.

D

ržava članica oz. posamezna občina je tista, ki lahko pridobi pravico do oskrbe s pitno vodo, občine pa se odločajo o tem, kako bodo izvajale javno gospodarsko službo, ali bodo, na primer, podelile koncesijo. V Sloveniji je že danes veliko koncesionarjev na tem področju.

Osnutek direktive ureja transparentno podeljevanje koncesij, samo če se država oz. občina odloči, da bo podelila koncesijo, ki bo presegala vrednost 5 milijonov, privatnemu podjetju.«

Odmevi v Sloveniji

E

vropsko državljansko pobudo, po kateri je voda javna dobrina in ne tržno blago, so podprli le poslanci v odboru za okolje. Pod to pobudo se je podpisalo že več kot 13.000 Slovencev. V pozivu vladi za boljšo zakonodajo pa so se združili vsi odbori – za finance, zadeve EU, kmetijstvo in okolje – in vlado pozvali, naj pri storitvah javnega dobra ohrani univerzalnost dostopa do pitne vode kot temeljno človekovo pravico. Hkrati vladi predlagajo, da v sodelovanju z zainteresirano javnostjo pripravi zakonodajo, ki bo preprečila morebitno bodočo privatizacijo upravljanja pitne vode in ki bo še naprej zagotavljala enak dostop do vode vsem državljanom.

okolje

foto: arhiv podjetja

77

27 E

dr. Janez Potočnik

vropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik in njegov kolega za notranji trg in storitve Michel Barnier sta v skupni izjavi poudarila, da komisija ne vodi nobene politike, s katero bi države članice silila v privatizacijo storitev preskrbe z vodo. »Komisija se zaveda, da je voda javno dobro in da je upravljanje vodnih virov v pristojnosti držav članic. Za primere, v katerih se javni organi odločijo zagotavljati te storitve prek zasebnega gospodarskega subjekta, je komisija predlagala predpise, ki bodo pripomogli k preglednosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, tako da bodo javnim organom omogočili sprejemanje boljših odločitev,« pravita komisarja.

P

dr. Romana Jordan

E

redlagana direktiva zagotavlja večjo preglednost, pravičnost in pravno varnost pri podeljevanju koncesijskih pogodb, boljše možnosti investicij in zato kakovostnejše gradnje in storitve naročnikov iz vodnega, energetskega in transportnega sektorja in sektorja poštnih storitev, hkrati pa ne posega v lastninskopravno ureditev držav članic.

S

kupnost občin Slovenije je kritična: »Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije je s presenečenjem sprejelo informacijo, po kateri naj bi Vlada RS podprla predlagane spremembe direktive, ne da bi preverila stališča občin, ki so v skladu s slovensko zakonodajo pristojne za oskrbo s pitno vodo. Skupnost občin Slovenije v osnovi nasprotuje dodatnim možnostim za privatizacijo oskrbe s pitno vodo, saj ocenjuje, da gre za strateško dobrino, ki se prav zato ne sme predati v roke privatnemu kapitalu,

Skupnost občin Slovenije v osnovi nasprotuje dodatnim možnostim za privatizacijo oskrbe s pitno vodo. katerega osnovni interes in motiv je dobiček.

Javna podjetja, ki v Sloveniji skrbijo za oskrbo s pitno vodo, se nikakor ne bi mogla na globalnem trgu boriti z mednarodnimi korporacijami, kar bi pomenilo, da bi s tako strateško surovino v državi poslovale in upravljale prav te. Občine temu nasprotujemo. Izkušnje s privatizacijo voda v nekaterih državah (Francija, Portugalska, Britanija …) so po informacijah Skupnosti občin Slovenije zelo negativne, oskrba se je poslabšala, cene pa dvignile. Prav tako mednarodne korporacije praviloma ne vlagajo v osnovno infrastrukturo in te stroške prelagajo na lokalne skupnosti in lokalno prebivalstvo.

Prepričani smo, da bi Vlada RS pred podelitvijo soglasja k tej direktivi morala pridobiti soglasja tistih, ki jih navedena direktiva najbolj zadeva, torej lokalnih skupnosti. Ob tem pa bi bilo

april 2013

Stališče Evropske komisije

P

foto: arhiv podjetja

potrebuje močnejšo injekcijo zasebnega kapitala, saj je javnega denarja v krizi premalo. Ali se v tej razlagi lahko skriva tisto, česar se nekateri v Sloveniji bojijo?

28

treba pridobiti tudi mnenja in razmišljanja zainteresirane strokovne javnosti ter državljank in državljanov, ki jih lahko take odločitve najbolj neposredno prizadenejo. Zato je Skupnost občin Slovenije Vlado RS pozvala, naj spremeni svoje stališče ter v zvezi s stališčem RS v tem in podobnih predlogih odpre čim širšo razpravo.«

subjektov) pri postopkih podeljevanja koncesij za različna področja.

okolje

77

Vode in koncesije

Vlada Republike Slovenije je sprejela predlog stališča, v katerem podpira sprejem predlagane direktive z nekaterimi pripombami.

Z

Ministrstva za finance smo prejeli naslednje pojasnilo: »Namen predlagane direktive je ponuditi pravno varnost državam članicam pri podeljevanju tovrstnih pogodb in zagotoviti odpiranje nacionalnih koncesijskih trgov podjetjem iz EU. Odbor za zadeve Evropske unije je Predlog stališča Republike Slovenije, s katerim je Republika Slovenija podprla to direktivo, sprejel na svoji 9. seji 9.

3. 2012.

P

redlagana direktiva je del paketa direktiv, s katerimi se prenavlja javnonaročniška zakonodaja na ravni EU. Cilj te direktive je ustvariti enoten pravni okvir, ki bo omogočil širšo uporabo koncesij, kar bo spodbudilo gospodarsko rast in inovacije. Gre za postopkovno direktivo, s katero želi Evropska komisija zagotoviti preglednost, pravično in enakopravno obravnavo ter ustrezno pravno varnost koncedentov (država, občine in javni subjekti) in koncesionarjev (gospodarskih

lada Republike Slovenije je sprejela predlog stališča, v katerem podpira sprejem predlagane direktive, z nekaterimi pripombami.

V procesu sprejemanja v Bruslju Vlada RS pričakuje od Evropske komisije dodatna pojasnila glede možnosti spreminjanja koncesijskih pogodb v času njihovega trajanja zaradi sprememb evropske in posledično nacionalne zakonodaje in kako je predviden prenos finančnih posledic takih sprememb koncesijskih pogodb.

V

ečina koncesij storitev (npr. zdravstvo, izobraževanje in socialne storitve) je zdaj le delno zajeta v direktivah o postopkih oddaje javnega naročila, saj se obravnavajo kot storitve brez večjih možnosti za čezmejno trgovino.

Naziv

Občina

Vrsta partnerstva

DANA, Tovarna rastlinskih specialitet in destilacija d.d.

KOMUNALA d.o.o.

Komunala d.o.o. Gornji Grad Komunala Tržič d.o.o.

Komunalno podjetje Kamnik d.d.

Komunalno podjetje Ptuj d.d.

Komunalno podjetje Ptuj d.d.

Komunalno podjetje Ptuj d.d.

Komunalno podjetje Ptuj d.d.

Komunalno stanovanjsko podjetje d.o.o. Ljutomer Kostak d.d.

Trebnje

pogodba

Rače - Fram Gornji Grad Tržič Kamnik Kidričevo Majšperk Trnovska vas Starše Veržej

koncesija koncesija koncesija koncesija koncesija koncesija pogodba

30.11.1999 8.10.1999 1.9.2009 1.1.2005

pogodba

20.1.1996

Kostanjevica na Krki Krško Škofja Loka

koncesija

1.1.2011

Koncesija koncesija

31.12.2008 1.1.1999

MARIBOR

Javno podjetje -solastništvo MOM Pogodba pogodba

Kostak d.d.

Loška komunala, d.d., oskrba z vodo in plinom, Kidričeva c. 43a, Škofja Loka MARIBORSKI VODOVOD, d.d MARIBORSKI VODOVOD, d.d MARIBORSKI VODOVOD, d.d MARIBORSKI VODOVOD, d.d MARIBORSKI VODOVOD, d.d PETROL ENERGETIKA d.o.o.

april 2013

V

Pivovarana Laško d.d.

SIM Radenci d.o.o.

Vodokomunalni sistemi d.o.o.

Vodovod Murska Sobota d.o.o.

Hoče - Slivnica Miklavž na Dravskem polju Ruše Duplek Ravne na Koroškem Laško Radenci Velike Lašče Moravske toplice

pogodba solastništvo koncesija koncesija Pogodba koncesija javno podjetje

Datum začetka izvajanja pogodbe 26.3.2007

1.1.2003 1.4.2005 1.1.2000

30.4.2009

Preglednica 1: Javno-zasebno partnerstvo oskrba s pitno vodo

Nedavne ugotovitve Komisije o oceni učinka in učinkovitosti zakonodaje EU o javnih naročilih so pokazale, da ima veliko kategorij storitev, ki so bile prej uvrščene kot neprednostne storitve, relativno visok delež čezmejnih koncesijskih pogodb, zato je Evropska komisija sprejela odločitev, da se to področje enotno uredi. Zato taki sklepi upravičujejo razširitev predvidenih predpisov na te storitve.

G

lavni cilj direktive je zagotoviti jasnost pravnega okvira za podeljevanje koncesij in jasno opredeliti področje uporabe tega okvira. Posebne obveznosti koncesij bodo po eni strani povečale pravno varnost, saj bodo javnim organom in naročnikom zagotovile jasna pravila, ki bodo vključevala načela Pogodbe o delovanju EU o podeljevanju koncesij, po drugi strani pa bodo gospodarskim subjektom zagotovila nekatera temeljna jamstva pri postopku podeljevanja.

D

irektiva določa natančnejšo opredelitev koncesijskih pogodb s sklicevanjem na operativno tveganje, hkrati pa določa tudi najdaljše trajanje koncesije. Večina obveznosti, ki veljajo za postopke podeljevanja koncesij za gradnje, naj bi se razširila tudi na koncesije za izvajanje storitev. Predlog določa tudi več konkretnih in natančnejših zahtev za različne faze postopka podeljevanja, ki temeljijo na načelih Pogodbe o delovanju EU. Poleg tega uporabo sekundarne zakonodaje razširja na podeljevanje koncesijskih pogodb v sektorju javnih gospodarskih služb, ki je trenutno izvzet iz sekundarne zakonodaje.

P

redlog tudi zagotavlja boljši dostop gospodarskih subjektov do koncesijskih trgov, saj predvideva večjo transparentnost in enakopravno obravnavo. Za zagotovitev preglednosti in enake obravnave vseh gospodarskih subjektov predlog določa obvezno objavo javnih razpisov podeljevanja koncesijskih pogodb v Uradnem listu EU, katerih vrednost je enaka ali višja od 5 milijonov evrov. Direktiva določa posebno ureditev za podeljevanje koncesij za socialne in druge posebne storitve, saj v teh primerih še vedno ostaja omejen čezmejni interes.

Podeljevanje koncesij je v Sloveniji urejeno

S

icer pa že Zakon o javnih gospodarskih službah iz leta 1993 ureja podeljevanje koncesij za javne gospodarske službe. Tako je podeljevanje koncesij v Republiki Sloveniji urejeno že dalj časa, podrobneje pa je postopke uredil Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, za koncesije gradenj pa Zakon o javnem naročanju in Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev. Ker je bila sprejeta nova direktiva o

a vprašanja lastništva, upravljanja, financiranja in oskrbe vodnih virov v Sloveniji Ministrstvo za finance ni pristojno, saj sta področna zakona, ki to urejata, Zakon o vodah in Zakon o varstvu okolja. Za oskrbo s pitno vodo je bila v Uradnem listu RS objavljena Uredba o oskrbi s pitno vodo, ki ureja vrste nalog v okviru storitev obvezne občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno in nekatere zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot javna služba, in za lastno oskrbo s pitno vodo. Ta uredba določa standarde komunalne opremljenosti, ki morajo biti izpolnjeni za izvajanje javne službe, in določa dva ukrepa za opravljanje javne službe: 1. vsebino operativnega programa varstva okolja, ki se nanaša na oskrbo s pitno vodo, in

okolje

Franc Bogovič

foto: arhiv podjetja

77

29 Z

eno pitne vode določa Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS, št. 87/2012 in 109/2012), ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja za: • oskrbo s pitno vodo, • odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,

• zbiranje nekaterih odpadkov,

vrst

komunalnih

mag. Dejan Židan

odelitev koncesije oz. sklenitev javno-zasebnega partnerstva za izvajanje javne gospodarske službe nikakor ni privatizacija, saj je v Sloveniji cena komunalnih storitev regulirana, zato ni mogoče, da bi se cene nenadzorovano poviševale. Nižanje standardov pa je stvar koncedenta oz. javnega partnerja, ki določi zahtevano raven storitve za končne uporabnike in nadzira izvajanje koncesijske pogodbe oz. pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Morebitna privatizacija družb kot takih ne bi smela vplivati na kakovost storitve, saj morajo tudi zasebna podjetja izpolnjevati zahteve koncedenta, pri javno-zasebnih partnerstvih pa gre dejansko za enega od modelov javnega naročanja, pri katerem javni partner izbere zasebnika, ki zagotovi finančna sredstva za gradnjo potrebne infrastrukture in izvaja storitev.

C

• obdelavo nekaterih vrst komunalnih odpadkov in • odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.«

Mnenje Ministrstva za kmetijstvo in okolje

»P

redlog direktive EU o koncesijah je obravnavalo Ministrstvo za finance, pristojno za javno naročanje. Evropska unija želi s to direktivo poenotiti predvsem postopke za oddajo koncesij storitev na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, kar v slovenski zakonodaji ureja Zakon o javnem naročanju. Ta je v pristojnosti Ministrstva za finance, zato je to ministrstvo tudi presojalo predlog direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb.

ampak gre tudi za postopkovno direktivo za oddajo vseh koncesij na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev na državni in lokalni ravni.

Predstavništvo Evropske komisije pojasnjuje, da so vse interpretacije, ki predlog povezujejo s privatizacijo oskrbe z vodo, napačne, in tudi, da bodo javni organi imeli vedno pravico izbirati, ali bodo oskrbo zagotavljali neposredno ali prek zasebnih izvajalcev.

Evropska komisija v izjavi za javnost zagotavlja, da direktiva upošteva vodo kot javno dobro, ki je življenjskega pomena za vse državljane.

P

redlog direktive o podeljevanju koncesij se torej ne nanaša le na koncesije za vodo,

Naziv

Občina

Vrsta partnerstva

Datum začetka izvajanja pogodbe 16.6.1995

JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC d.o.o.

VRANSKO

Javno podjetje Prlekija d.o.o.

Komunalno podjetje Ormož d.o.o.

Komunalno podjetje Ormož d.o.o.

Komunalno podjetje Ormož d.o.o.

Komunalno stanovanjsko podjetje d.o.o. Ljutomer KSP Hrastnik Komunalnostanovanjsko podjetje, d.d.

Prodnik d.o.o.

Vodovodi in kanalizacija NG d.d.

RAZKRIŽJE Ormož Središče ob Dravi SVETI TOMAŽ Križevci

sosutanoviteljstvo 6 Spodnje Savinjskih občin Pogodba koncesija koncesija koncesija pogodba

Hrastnik

koncesija

1.9.2010

Mengeš Brda

Koncesija pogodba

1.1.2001

1.4.2010 21.7.2005 1.7.1997 17.2.1999

Preglednica 2: Javno-zasebno partnerstvo oskrba s pitno vodo in čiščenje komunalnih, odpadnih in padavinskih voda

E

vropska komisija v izjavi za javnost zagotavlja, da direktiva upošteva vodo kot javno dobro, ki je življenjskega pomena za vse državljane, in podaja predlog direktive o polnem priznavanju neodvisnosti lokalnih upravnih organov pri zagotavljanju ter organiziranju storitev splošnega gospodarskega pomena, kot je oskrba z vodo. Zapisali so tudi, da bi bilo vsiljevanje privatizacije javnim organom in državam članicam, kot namigujejo mediji, vsekakor neskladno z načeli temeljnih pogodb EU in s sodno prakso.

E

vropska komisija zagotavlja, da predlagana direktiva ne bo povzročila prisilne privatizacije oskrbe z vodo, in dodaja, da bodo javni organi imeli vedno pravico izbirati, ali bodo oskrbo zagotavljali neposredno ali prek

april 2013

P

2. obveznosti občin in izvajalcev javne službe pri opravljanju javne službe. Ta uredba določa tudi načine in pogoje oskrbe s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjeni pri opravljanju storitev javne službe.

foto: BOR

podeljevanju koncesijskih pogodb, bo navedene zakone tudi deloma treba popraviti, vendar bistvenih sprememb nova direktiva v slovenski pravni red ne bo prinesla. Že zdaj je namreč predvideno, da se za podeljevanje koncesij uporabljajo transparentni javni postopki. To pa je tudi bistvo te direktive, saj je njen glavni cilj poenotiti postopke za podeljevanje koncesijskih pogodb za storitve, ki so bili do zdaj prepuščeni ureditvi posamezne države članice.

mora najprej izčrpati kohezijska sredstva za to področje iz te in naslednje finančne perspektive, dograditi in združiti vodovodne sisteme in zmanjšati število upravljavcev. Slovenske občine si morajo v tem obdobju pridobiti izkušnje za upravljanje koncesijskih razmerij.

V

N

oda kot vir za zagotavljanje pitne vode je v Sloveniji v javni lasti. Za zagotavljanje dobrega stanja vseh voda je pristojno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, oskrba s pitno vodo pa je v izvirni pristojnosti občin. Oskrba s pitno vodo je namreč ena od obveznih občinskih javnih gospodarskih služb varstva okolja, določenih z zakonom. Občine pa morajo za upravljanje zajetja pitne vode organizirati obvezno javno službo za oskrbo s pitno vodo in določiti izvajalca te službe. To je lahko javno podjetje ali javno zasebno partnerstvo (podelitev koncesije). Občine izvajajo nadzor nad izvajanjem te javne službe, ne glede na to, kako se izvaja.

O

bčine so zadolžene tudi za gradnjo javne infrastrukture za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo. V sodelovanju z različnimi strokovnjaki odločajo tudi o virih vode – zajetjih, iz katerih se oskrbujejo s pitno vodo. Črpajo jih lahko po pridobitvi vodnega dovoljenja, ki ga občini (in ne javnemu podjetju ali koncesionarju) izda Agencija RS za okolje.

T

aka ureditev izhaja iz stališča, da je voda javno dobro, ki je življenjskega pomena za vse državljane, in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje meni, da mora tako tudi ostati. Sistem podelitve vodne pravice za črpanje vodnega vira za oskrbo s pitno vodo mora biti tudi v prihodnje urejen tako, da so izključni upravičenci do dovoljenja za izrabo vodnega vira za oskrbo s pitno vodo izključno lokalne skupnosti, ki morajo imeti pravico izbirati, ali bodo oskrbo zagotavljale neposredno z javno službo ali javno–zasebnim partnerstvom.

L

ahko se strinjamo, da bi bilo treba koncesije storitev bolje in enotno urediti in da neposredno predlog direktive ne privatizira vode, a ima lahko posredne učinke in vnaša tržno gospodarstvo v javne službe. Slovenska javna podjetja in druge domače pravne osebe, ki izvajajo ali bi lahko izvajale obvezno občinsko gospodarsko javno službo oskrbe prebivalstva s pitno vodo in odstranjevanja ali čiščenja odplak (odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode), bi se spoprijela z večjo konkurenco tujih družb, ki imajo večjo kapitalsko moč in dolgoletne izkušnje izvajanja koncesij.

april 2013

D

odajamo stališče bivšega ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča, ki ga je že večkrat povedal v javnosti: »Sprejetje direktive bi odprlo celoten trg EU pri podeljevanju koncesij. To pomeni, da bi bila slovenska komunalna podjetja in drugi nacionalni ponudniki oskrbe z vodo v neposredni konkurenci s tujimi multinacionalkami, ki imajo veliko kapitalsko moč in dolgoletne izkušnje, zato ne podpiram sprejetja direktive o oskrbi z vodo. Slovenija

gradivo je obravnaval samo Odbor za finance.

Ob naknadnem poslušanju magnetograma sem ugotovil, da pristojni državni sekretar ni opozoril na potrebo po usklajevanju z resornimi ministrstvi, torej gre za zavajanje oziroma malomarnost v Ministrstvu za finance. K sreči so nekatere evropske države to nalogo bolje opravile od nas in že izrazile svoje zadržke, prav tako številne nevladne organizacije, in šele takrat je v javnosti naraslo zanimanje za vsebino predlagane direktive. Tudi v stranki SD smo na Vlado RS naslovili vprašanje, ali si v Sloveniji želimo, da je voda, ki priteče iz pipe, tržno blago ali javna dobrina?

e želim, da bi tuje multinacionalke postale upravičenke do evropskih kohezijskih sredstev in da bi na podlagi podeljene koncesije v prihodnjih letih z našimi sredstvi dograjevale sisteme za oskrbo z vodo v Sloveniji.

Sredstva, ki jih namenja kohezijski sklad za področje voda, morajo porabiti slovenske občine. Na podlagi podeljenih koncesij bi multinacionalke pridobile sisteme v koncesijsko upravljanje za naslednjih 20 do 30 let, kar je običajna amortizacijska doba za take sisteme.

Slovenke in Slovenci bi drago plačali te sisteme. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ima že danes številne projekte za porabo kohezijskih sredstev za sedanjo in naslednjo finančno perspektivo. V letu 2012 smo zelo napredovali na tem področju, zato bodo predvidena sredstva lahko izčrpana v predvidenih rokih.

Nasprotujem vsakršni privatizaciji vode. Voda je in mora ostati javno dobro.«

V

sekakor je prav, da je prišlo do širše razprave, saj govorimo o strateško pomembnem vprašanju. Zanimivo je, da se zagovorniki direktive v razpravo ne vključujejo aktivno, saj vedo, da bodo naleteli na negativne odzive javnosti. Med širšo razpravo se je izkazalo, da je sedanji sistem oskrbe s pitno vodo preveč liberalen, koncesij je precej, več kot trideset.

Zato smo pristojni odbori pozvali k taki reviziji zakonodaje, da je gospodarjenje z javnimi dobrinami v pristojnosti javnih služb in ne zasebnikov. Voda je namreč nadvse pomembna in javna dobrina.«

S

voje mnenje je podal tudi mag. Dejan Židan, nekdanji poslanec SD in predsednik Odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, sedaj novi minister za kmetijstvo in okolje: »Direktivo načelno pozdravljam, ker je nastala zaradi težav, ki se pojavljajo pri javno-zasebnih partnerstvih zlasti glede transparentnosti in potencialnih koruptivnih tveganj. Težavo vidim v tem, da je lobistom uspelo v direktivo vriniti poglavje o vodah.

Res je, da še vedno država sama odloča, ali bo vire upravljala javna služba ali zasebnik. Toda če se države članice znajdejo v težavah, kar se je že zgodilo, se pojavijo zahteve po privatizaciji upravljanja vode in njena pot je olajšana tudi z objavo koncesije, ki do zdaj ni bila običajna: koncesija se ne objavi več v občini, ampak v Uradnem listu EU. Poznamo problem berlinskega in drugih vodovodnih sistemov, kjer je upravljanje v privatnih rokah. Razumljiv je interes investitorjev po dobičku, pa vendar izkušnje kažejo, da je dobiček v zmanjševanju stroškov vzdrževanja omrežja, zato lahko prihaja do povečanja vsebnosti klora v vodi in nenazadnje – s stalnimi pritiski se prej ali slej doseže tudi zvišanje cen te pomembne dobrine.

Storitve za obrt in industrijo

• Izdelava načrtov za ravnanje z odpadki • Čiščenje lovilcev olj, lovilcev maščob in peskolovov • Čiščenje industrijskih naprav in cistern • Čiščenje proizvodnih obratov ter industrijskih površin • Sortiranje odpadkov, snovna predelava in dokončna odstranitev ostankov

Gostinstvo

• Prevzem in obdelava bioloških in drugih organskih kuhinjskih odpadkov • Čiščenje lovilcev olj in lovilcev maščob • Prevzem živil s pretečenim rokom uporabe (ŽSP kat. 3)

Zakaj ni prišlo do bolj aktivne vloge MKO pri oblikovanju stališča Vlade RS do predloga Direktive?

P

o mojem mnenju je prišlo do resne napake Ministrstva za finance bodisi v obliki namernega prikrivanja ali malomarnosti.

Pripravilo se je stališče do direktive kot finančnega instrumenta, kar tudi je, vendar pa ni bilo poslano v usklajevanje pristojnim ministrstvom. Tako se je zadeva prikrila tudi ministru Francu Bogoviču, ni bilo nobenih opozoril in

Promocija

30

zasebnih izvajalcev, poleg tega bodo glede na osnutek direktive lahko prosto določali značilnosti storitve, ki jo je treba zagotavljati.

To vključuje pogoje v zvezi s ceno in kakovostjo, kot so inovacijski, okoljski ali socialni standardi.

okolje

77

Vode in koncesije

odpadki@saubermacher.si 02-620-23-00 www.saubermacher.si

foto: www.shutterstock.com

Odprta razprava o ciljih do leta 2030 Kakšna naj bo evropska

31 okolje

77

Zelena knjiga ter podnebna in energetska politika EU

podnebna in energetska politika do leta 2030? To razpravo je z objavo zelene knjige konec marca odprla Evropska komisija, potekala pa

E

U želi pospešiti aktivnosti, s katerimi bi dosegla podnebne in energetske cilje, ki si jih je postavila do leta 2020. Kot je znano, gre za cilje več različnih politik, med katerimi so najpomembnejši zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter rast obnovljivih virov energije in energetskih prihrankov. Dolgoročni cilj EU je ustvariti odprt, integriran in konkurenčen enotni energetski trg, ki bo skrbel za energetsko varnost držav članic.

P

oročilo, ki ocenjuje napredek držav članic pri doseganju ciljev s področja obnovljivih virov energije do leta 2020, kaže močno rast sektorja za obnovljive energije do leta 2010. V porabi EU je do tega leta dosegel 12,7-odstotni delež, cilj za leto 2020 pa je 20-odstotni delež. V energetski porabi Slovenije je delež obnovljive energije leta 2010 znašal 19,9 odstotka, cilj Slovenije za leto 2020 pa je 25 odstotkov.

Č

etudi še ni jasno, ali bo EU dosegla vse postavljene cilje do leta 2020, že načrtuje nove. Evropska komisija je prepričana, da je to potrebno, saj dolgoročne obsežne investicije zahtevajo jasne politične in zakonodajne cilje. Po njenem mnenju bodo cilji do leta 2030 prispevali k ustvarjanju konkurenčnejšega gospodarstva in varnega energetskega sistema.

Pospešili naj bi povpraševanje po učinkovitih in nizkoogljičnih tehnologijah, raziskovanje, razvoj in inovacije. Vse to naj bi prispevalo k ustvarjanju novih delovnih mest in ekonomski rasti.

R

azprava med državami članicami EU naj bi prinesla konsenz, kako ambiciozne korake želi delati Evropa na tem področju, kar bo izhodišče za nadaljnja pogajanja z drugimi državami globalne skupnosti.

E

vropska komisija je prepričana, da morajo biti cilji do leta 2030 dovolj smeli, da bo EU dosegla dolgoročne podnebne cilje. Hkrati pa mora upoštevati številne spremembe, ki so se zgodile od časa, ko je bil sprejet prvotni okvir.

Med najpomembnejšimi spremembami je zagotovo gospodarska in finančna kriza.

R

azpravljavci bodo morali upoštevati vrsto zavez oziroma ciljev, ki jih je EU že sprejela, med drugim cilj konkurenčne nizkoogljične ekonomije do leta 2050 (zmanjšanje toplogrednih plinov od 80 do 95 % do leta 2050 glede na leto 1990), energetske cilje do leta 2050, belo knjigo o transportu idr.

Izhodiščni scenariji razprave so naslednji: • do leta 2030 bo potrebno znižati 40 % toplogrednih plinov v EU;

• višji odstotki za obnovljive vire energije (približno 30 %), učinkovito rabo energije in pametna energetska omrežja; • energetski sistem EU zahteva nujne spremembe oziroma modernizacijo, kar bo vplivalo na cene energije do leta 2030.

Z

elena knjiga želi privabiti vse deležnike k razpravi in oblikovanju skupne podpore za cilje, ki jih bo potrebno doseči do leta 2030.

april 2013

Zelena knjiga ter podnebna in energetska politika EU

bo do 2. julija.

Natura 2000 med omejitvami in priložnostmi foto: www.shutterstock.com

Tanja Pangerl

Natura 2000

32 77

okolje

Natura 2000

Slovenija je na prvem mestu med državami članicami EU po deležu zaščitenega ozemlja

v okviru Nature 2000. Ta

delež predstavlja kar 35,5 % celotnega slovenskega ozemlja, to pa naj bi se povečalo še za

dodatnih 2,35 %. Po besedah

novega ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana

je povečanje zavarovanih območij na 37 % nujno, če hoče Slovenija izpolnjevati zaveze in se izogniti

opominom zaradi njihovega neizpolnjevanja. Dodatni delež območij Natura 2000

izhaja iz dodatnih podatkov

iz raziskav in monitoringov, na podlagi katerih je Zavod RS za varstvo narave ob podpori strokovnjakov ključnih

raziskovalnih ustanov v Sloveniji pripravil strokovni

predlog sprememb in dopolnitev območij Natura

2000. Nekatere občine so se april 2013

na to že odzvale s pripombami.

Z

aradi Nature 2000 je med lokalnimi skupnostmi vse več nezadovoljstva, ker je to zanje omejitveni razvojni faktor. Čeprav imajo občine zaradi teh omejitev veliko pripomb, pa na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pravijo, da so te večinoma na splošni ravni. Po analizi konkretnih problemov, ki jih občine oziroma lokalne skupnosti izpostavijo, se velikokrat ugotovi, da gre predvsem za nerazumevanje problematike, za težave zaradi drugih vzrokov (npr. nitrati, prostorska zakonodaja, urejanje voda idr.), do zapletov pa lahko pride tudi pri izvajanju postopkov, povezanih z Naturo 2000, predvsem zaradi kadrovskih težav posameznih služb. Mišljena sta število in usposobljenost ter s tem povezana pretirana uporaba previdnostnega načela. Največ težav pri upoštevanju omejitev, ki jih daje Natura 2000, se pojavi, ko se poskušajo izigrati predpisi na planski in izvedbeni ravni ter se pojavijo zapleti že v zelo poznih fazah postopkov, pravi dr. Peter Skoberne iz Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Zato je najhitrejša in najvarnejša pot za investitorje (npr. načrtovanje plinovodnega omrežja), da se dosledno izvajajo predpisi. So pa primeri, v katerih ciljev Natura 2000 ni mogoče uskladiti z določeno obliko razvoja. Primer tega so gradnje verig akumulacijskih elektrarn na večjih vodotokih, ki hitro tekočo reko spremenijo v sistem akumulacij. V teh primerih obstaja možnost, da se drugi interesi (npr. doseganje

ciljev deleža obnovljivih virov, zagotavljanje protipoplavne varnosti) dosegajo s prevlado druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave, pravi dr. Peter Skoberne.

Vpliv Nature 2000 na občine

O

b kocu lanskega leta je več občin podalo pripombe oziroma mnenja na predlog sprememb in dopolnitev območij Natura 2000, ki ga je podal Zavod RS za varstvo narave.

Skupaj je bilo podanih 351 pobud (enota nadaljnje obravnave). Pri nekaterih pobudah gre za manjše tehnične spremembe meja, pri drugih za specifične stvari. Pri teh je potrebno usklajevanje, pri čemer pa je v ospredju ohranjanje biotske raznovrstnosti. Gospodarske koristi načelno niso primarni cilj naravovarstvenih dejavnosti, ampak naj bi gospodarski učinki sledili naravovarstvenim ciljem. Območje pod statusom Natura 2000 tako spreminja razvojne nujne zahteve samoupravnih lokalnih skupnosti. Podaja omejitve pri uporabi naravnih bogastev na nekem območju, vendar po drugi strani ponuja številne spodbude za ohranjanje biotske raznovrstnosti z ugodnimi učinki na ekonomski razvoj lokalnih skupnosti. Vprašanje je torej, ali lokalne skupnosti znajo te možnosti

33 E

vropska komisija izpolnjevanja ciljev direktive glede določitve območij Natura 2000 ne ocenjuje na podlagi deleža zavarovanih območij v posamezni državi, ampak po deležu vrst in habitatnih tipov, za katere so zadovoljivo določena območja Natura 2000. Njihov cilj je, da zagotavljajo za ciljne vrste in habitatne tipe ustrezen življenjski prostor. Območja Natura 2000 se določajo na podlagi sedanjih strokovnih podatkov in meril, ki so navedeni v Direktivi o pticah in Direktivi o habitatih. Velik delež območij Natura 2000 v Sloveniji pa je posledica dejstva, da je narava v naši deželi pestra in ohranjena, kar je njena dokaj podcenjena primerjalna prednost pred državami severne in zahodne Evrope, pravi dr. Peter Skoberne.

Operativni program upravljanja območij Natura 2000 za 2007–2013 spodbuja povezavo med varovanjem naravnih bogastev ter ekonomskim, komercialnim in družbenim razvojem, kjer pa

so prednostni tisti interesi, ki spoštujejo in ohranjajo naravne danosti na nekem območju.

S tega vidika torej območja Natura 2000 za neko občino ne predstavljajo nujno ovire za razvoj, ampak ob pravi strategiji priložnost. Razvoj, ki temelji na trajnostni rabi virov in zeleni podobi, je namreč skladen s cilji območij Natura 2000.

Kot tovrsten uspešen primer z vidika promocije (in tudi črpanja sredstev EU) naravnih danosti za razvoj občine je dr. Peter Skoberne navedel občino Velika Polana, ki med drugim velja za evropsko vas štorkelj.

77

V Sloveniji malo zgledov iz programa Natura 2000

okolje

izkoristiti? Na Občini Zreče pravijo, da določitev območja Natura 2000 ne vpliva na nadaljnji razvoj njihove občine. Nasprotno, občina je sodelovala pri različnih naravovarstvenih projektih (NATREG, WETMAN, ALPA, Vizija Pohorja 2020), ki pravzaprav pripomorejo k nadaljnjemu razvoju občine. Kako zavarovana območja vplivajo na razvoj občine, je verjetno odvisno od značaja občine, od območja, ki je v zavarovanem predelu, in od priložnosti, ki jih lahko občina pri tem izkoristi. Največji ugotovljeni gospodarski učinek varstva narave pa naj bi bil naravovarstveni turizem. Vendar, ali je dovolj, da se regija ali lokalna skupnost gospodarsko okrepi in ponudi delovna mesta širšemu naboru poklicev in znanj? Na območjih Natura 2000 namreč ni predvidenih veliko neposrednih delovnih mest, saj so za doseganje ciljev z Operativnim programom predvidene predvsem obstoječe službe, ki te naloge vključijo v svoje redne dejavnosti (npr. gozdarstvo), je povedal dr. Peter Skoberne in dodal, da so pri Naturi 2000 veliko večji posredni ekonomski učinki, saj ta območja pritegnejo številne turiste in prispevajo k zagotavljanju kakovostnih pogojev za življenje in zadrževanje na teh območjih. Nekaj delovnih mest pa se ustvari prek projektov, povezanih z Naturo 2000, zlasti tistih iz finančnega mehanizma LIFE+.

Za mlade kmetovanje ni privlačno

O

bmočja Natura 2000 vplivajo tudi na način kmetovanja. Akcijski načrt se posebej osredotoča na vključevanje potreb biotske raznovrstnosti v skupno kmetijsko politiko, kjer neposredna izplačila kmetom niso več vezana na proizvodnjo, ampak na izpolnjevanje več okoljskih standardov ter standardov glede dobrega počutja živali in varnosti živil. Naravovarstveno vrednejša

Celovito

obvladovanje odpadkov Na dvaindvajsetih lokacijah po vsej Sloveniji odkupujemo in prevzemamo jekleni odpad, odpadne barvne kovine, kovinske odpadke ter odpadne nekovine, embalažo, električno in elektronsko opremo in jih strokovno in okolju prijazno spreminjamo v industrijske surovine in energijo.

www.surovina.si

april 2013

Promocija

Pokličite na brezplačno številko 080 80 79 in naj tudi vaši odpadki postanejo naša skrb!

34 77

okolje

Kratko, zanimivo Mesec čistilnih akcij Na svetovni dan voda, 22. marca 2013, se je v Sloveniji uradno pričel mesec čistilnih akcij 2013, ki bo potekal do svetovnega dneva Zemlje, do 22. aprila 2013. Ekologi brez meja, Turistična zveza Slovenije in organizatorji čistilnih akcij vabijo vse prebivalce Slovenije, da se pridružijo akciji čiščenja. Vse prijavljene čistilne akcije lahko najdete na strani ebm. si/cistilne, kjer si lahko pogledate, kje in kdaj bodo letos potekale čistilne akcije, v register pa lahko še naprej prijavljate divja odlagališča. Na čistilno akcijo so posebej vabljeni prebivalci lani poplavljenih območij, da s skupnimi močmi očistijo nabrežja rek in polotokov, ki so jih lani poplave močno prizadele in za seboj poleg razdejanja pustile tudi kupe smeti.

Brezplačna izposoja električnega kolesa v Ljubljani V Ljubljani si lahko brezplačno izposodite električno kolo. Namen izposoje je približati te tehnologije najširši javnosti in ljudi spodbuditi k uporabi okolju prijaznejših transportnih tehnologij. Električno kolo seveda ni bolj ekološko od običajnega kolesa, je pa bistveno bolj ekološko od avtomobila. Omogoča hitrejšo vožnjo na daljše razdalje, prevoz več osebne prtljage, z malo fizičnega napora in z manj neprijetnega znojenja. Električna kolesa so na voljo za izposojo pod okriljem mednarodnega projekta REZIPE, ki ga sofinancira EU in ki ga v Sloveniji izvajata Prometni institut Ljubljana ter Elaphe d.o.o. Pomemben partner je tudi družba Hribitec iz Ižanske ceste 151, kjer so na voljo kolesa za izposojo.

april 2013

Pri Hribitecu na Ižanski cesti 151 si lahko ogledate in uporabite tudi polnilno mesto za električna vozila ter si za določeno obdobje izposodite električno kolo. Na voljo je devet električnih koles. Če ni gneče, vam jih posodijo za cel teden. Če bo povpraševanje preraslo ponudbo, se bo čas izposoje skrajšal, seveda pa se lahko postavite tudi v čakalno vrsto.

Kontakt za izposojo je Aleš Hribšek, in sicer preko e-maila na ales@hribitec.com ali telefonsko na 040298815.

Več informacij o projektu REZIPE lahko najdete na spletni strani www.rezipe.eu.

območja so praviloma manj primerna za intenzivno kmetijsko proizvodnjo, zato se na teh mestih spodbuja ohranjanje tradicionalnega načina kmetovanja. Ker kmetijska dejavnost v Sloveniji vse bolj upada, tudi rezultati državnih revizorjev so pokazali, da vlada in pristojna ministrstva ter sklad kmetijskih zemljišč v letu 2010 niso uspešno varovali kmetijskih zemljišč kot pogoju za samooskrbo, je lahko to še dodaten problem, saj se vse manj mladih odloča za kmetovalce. Kljub več finančnim spodbudam gre pri kmetijsko-okoljskih ukrepih za prostovoljno odločitev, zato po besedah dr. Petra Skoberneta ni mogoče zagotavljati dolgoročnosti ukrepov niti zagotoviti, da se ukrepi na najbolj prednostnih območjih tudi dejansko izvajajo. Načelno se kmetje odločajo za tiste spodbude, ki so za njih finančno privlačnejše.

Finančni viri ostali na papirju

V

Operativnem programu – program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2007–2013 so opredeljeni tudi projektni predlogi za sofinanciranje na območjih Natura 2000.

Gre predvsem za projekte infrastrukturne javne uporabe (kolesarske poti, parkirišča, sanitarije, informacijska infrastruktura idr.), infrastrukture za obiskovanje varovanih območij (informacijski centri, opazovalnice, razgledišča, označevanje, pešpoti, naravoslovne in kulturne poti, učne poti idr.), novih podjetniških priložnosti (vodenje, podpora delu na daljavo, podpora podjetjem in e-podjetjem, vezanih na trajnostni razvoj idr.), projekte, ki so vezani na povečanje dohodka lokalnega prebivalstva (dopolnilne dejavnosti na kmetijah, tradicionalna in komplementarna medicina, spominki, prodaja na domu, domača in umetna obrt, socialne kmetije idr.), ter projekte za razvoj novih turističnih proizvodov. Točnih informacij glede izvajanja teh projektov na ministrstvu še nimajo, saj analiza izvajanja tekočega Operativnega programa še poteka. So pa bile investicije in storitve iz nacionalnega operativnega programa iz predvidenega finančnega vira le delno realizirane. »Glavni razlog je bilo pomanjkanje nacionalnih sredstev za sofinanciranje teh projektov oziroma ne dovolj visoka prioritetnost teh projektov, da se zanje zagotovi sofinanciranje,« je povedal dr.

Peter Skoberne. Zato so akterji varstva narave za vsaj delno izvedbo načrtovanih aktivnosti iskali alternativne vire financiranja. To so bili najpogosteje čezmejni programi in program Evropskega teritorialnega sodelovanja v okviru ESRR ter donatorska sredstva Kneževine Monako. »Tudi izvedba investicij in storitev iz projektnih predlogov, ki naj bi se financirali iz regionalnih razvojnih programov, je bila le delno realizirana. Glavni razlog so bile drugačne prednostne usmeritve občin, ki so tudi odločale, kam usmerjati razpoložljiva sredstva,« je še povedal

dr. Peter Skoberne. Za razvoj območij Natura 2000 ponuja EU tudi finančne podpore, in sicer je za obdobje 2007–2013 za sofinanciranje projektov v okviru programa Natura 2000 in biotsko raznovrstnost v skladu LIFE+ na voljo 836 milijonov evrov.

Natura 2000 sredstvo za trajnostni razvoj

I

n kako lahko biološka raznovrstnost oziroma ohranjanje naravnih habitatov in vrst pripomore k trajnostnemu razvoju gospodarstva?

Gospodarska in socialna blaginja je odvisna od naravnih virov, ki jih zagotavljajo različni ekosistemi, z nenehnim slabšanjem, rušenjem delovanja naravnih habitatov pa se lahko ekosistemi, ki te vire zagotavljajo, porušijo. Dobrine, ki nam jih biotska raznovrstnost in ekosistemi zagotavljajo, so vsekakor potrebne za gospodarsko blaginjo, kakovost življenja in zdravje.

V oceni načrta iz leta 2010 za Akcijski načrt EU za biotsko raznovrstnost je opredeljeno, da je izguba biotske raznovrstnosti veliko več kot le izguba vrst. Pritiski na naravno okolje se

Evropska komisija izpolnjevanja ciljev direktive glede določitve območij Natura 2000 ne ocenjuje na podlagi deleža zavarovanih območij v posamezni državi, ampak po deležu vrst in habitatnih tipov.

kažejo predvsem v spremembi namembnosti tal, v širjenju urbanih območij, v čezmernem izkoriščanju naravnih virov, širijo se invazivne tuje vrste, veča se onesnaževanje. Na biotsko raznovrstnost pa vplivajo tudi podnebne spremembe, predvsem pri spremembah vzorcev porazdelitve, selitve in razmnoževanja vrst. K upadanju biotske raznovrstnosti prispevajo tudi vzorci velike potrošnje v Evropi. V letu 2010 je neodvisna študija Ekonomija ekosistemov in biotska raznovrstnost (TEEB) pokazala, da je vrednost svetovne izgube storitev ekosistemov samo v kopenskih ekosistemih 50 milijard evrov na leto. Izumrtje grozi 25 % evropskih živalskih vrst, vključno s sesalci, dvoživkami, plazilci, pticami in metulji, kar lahko poruši celoten ekosistem. V letu 2009 pa je bilo 65 % zaščitenih habitatov in 52 % zaščitenih vrst v skladu z naravovarstveno zakonodajo EU v neugodnem stanju ohranjenosti. Podatki kažejo, da je bilo v zadnjih 15 letih pozidanih več kot 12.500 km² tal, kar je 8 % več pozidanih površin.

35 Občina ni smela urediti učne poti Kakšne izkušnje imajo z Naturo 2000, smo med drugim povprašali občino Postojna. Odgovoril je Milan Štulc.

Določitev območja Natura 2000 spreminja razvojne možnosti lokalnih skupnosti. Kako odločitve za območje Natura 2000 v občini Postojna vplivajo na razvoj občine?

Občina Postojna ima kar dve tretjini svojega ozemlja v območju Natura 2000. Prevladujejo območja, ki se varujejo na podlagi direktive o pticah, predvsem gre za vrste, ki so na tem območje ogrožene. Gre za kosce, vodomce, pisano penico, kozačo idr.

Tako je imela občina precej težav pri širitvi območja obrtne cone pri Velikem Otoku, ki ga je morala zmanjšati zaradi varstvenih režimov v tem območju ter zmanjšati obsežno območje že obstoječih stavbnih zemljišč za namene širitve obrtne cone v Prestranku. Pojavljajo se tudi težave pri konkretnih izvedbenih projektih. Tako je občina predvidevala ureditev izobraževalne pešpoti ob reki Pivki, ki bi potekala po območju Nature 2000. A kljub temu, da je bil namen ureditve učne peš poti izobraževalen in varovalen, ni uspela pridobiti potrebnih soglasij od pristojnih institucij. Sprejetje območij Nature 2000 je negativno vplivalo na razvoj občine, vendar upamo, da bodo imele v bodoče občine z visokim deležem Nature 2000 več prednosti pri raznih razpisih in pridobivanju evropskih sredstev.

Je v interesu lokalne skupnosti, da ima na svojem območju čim več zavarovanih območij? Kako ohranjanje naravnega bogastva uspešno povezati tudi z novimi gospodarskimi

77

priložnostmi in pozitivnim ekonomskim učinkom? Lahko navedete kakšen dober primer?

Ne. Občinam je sicer v interesu, da je narava na njihovem ozemlju neokrnjena, lepa in čista.

Gleda na to, da je njihova izvirna pristojnost urejanje prostora na lastnem ozemlju, pa bi pričakovali, da se to tudi izvaja in upošteva.

Občina je želela z ureditvijo pešpoti ob reki Pivki skozi varovano območje šolarjem in turistom predstaviti bogato naravno dediščino tega območja in izkoristiti priložnost, ki ga ponuja to območje tik ob vhodu v Postojnsko jamo. Vendar pristojne institucije niso imele posluha za ta poseg. Žal je bil to naš prvi poskus, da bi izkoristili to priložnost promocije Nature 2000, ki nam ni uspel.

Viri: Operativni program – program upravljanja območij Natura 2000, 2007–2013. Ljubljana: Vlada RS, dne 11. oktobra 2007.

Akcijski načrt EU za biotsko raznovrstnost: ocena iz leta 2010. Luxembourg: Urad za uradne publikacije Evropske unije, 2010.

Poročilo o obravnavi predhodnih mnenj občin in ostalih mnenj na predlog sprememb in dopolnitev območij Natura 2000, razgrnjen dne 29. 10. 2012. Ljubljana: Zavod RS za varstvo narave, 21. 1. 2013.

april 2013

Promocija

Območje Nature 2000 predstavlja predvsem določene omejitve pri širitvi stavbnih zemljišč.

Na območjih Natura 2000 ni predvidenih veliko neposrednih delovnih mest.

okolje

Evropejci pa trenutno porabljamo dvakrat več naravnih virov, kot jih lahko zagotavljata kopno in morje v EU. Smotrna poraba naravnih dobrin in zavedanje o njihovih koristih je seveda zelo dobrodošla. Vse to kaže vse večjo nujnost vpeljave trajnostnega razvoja v način delovanja gospodarstva in drugih organizacij.

Za ponudbo nas lahko kontaktirate na: Unirec d.o.o. | Brnčičeva ulica 15b | 1231 Ljubljana Črnuče | tel: +386 1 620 25 56 | info@unirec.si

Ukrepe za spodbujanje OVE in URE določata ministrstvi Jože Volfand

foto: www.shutterstock.com

36 77

okolje

Eko sklad

Letos je sicer Eko sklad

Eko sklad

objavil en javni poziv manj kot lani, vendar pa vloge za

sredstva kažejo nezmanjšano

zanimanje, zlasti pri občanih.

Milenko Ziherl, novi direktor

Eko sklada, pojasnjuje, da sicer

bistvenih novosti v razpisih za kredite ni, so pa nekatere

tehnične zahteve ostrejše za

kreditiranje občanov, ki želijo vgraditi toplotne črpalke za

ogrevanje prostorov. Eko sklad, poudarja direktor, je pri

dodeljevanju sredstev izvajalec politike pristojnih ministrstev.

Prepričan je, da pomeni politika finančnih spodbud

prispevek k trajnostnemu razvoju Slovenije. Letos je na razpolago 29 milijonov za kreditiranje okoljskih naložb

in 20,8 milijona za nepovratna april 2013

sredstva.

Kaj je pokazala ocena poslovanja sklada lani in kakšna je bila poraba sredstev glede na vrste okoljskih naložb, ki ste jih kreditirali?

Za Eko sklad je bilo leto 2012 značilno po veliki intenzivnosti dela, predvsem pri dodeljevanju nepovratnih finančnih spodbud občanom, kreditiranju okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov. Na lanski javni poziv je prispelo rekordno število vlog pravnih oseb (85) za kreditiranje okoljskih naložb. Kljub gospodarski krizi in slabšemu finančnemu položaju gospodarskih družb je obseg kreditiranja okoljskih naložb pravnih oseb leta 2012 primerljiv s preteklimi leti.

Krediti so bili v glavnem usmerjeni v financiranje naložb gospodarskih družb, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov. To so naložbe v učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije.

Poleg tega ugotavljamo, da je bil leta 2012 v primerjavi z letom 2011 tudi večji obseg kreditiranja okoljskih naložb občanov. Poudariti je treba dejstvo, da imajo občani za istovrstne naložbe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije možnost pridobiti nepovratne finančne spodbude. Kredit Eko sklada in nepovratna sredstva pri posamezni naložbi se izključujeta, zato se občani raje odločajo za pridobitev nepovratnih sredstev. Le kadar vrednost priznanih stroškov naložbe, ki izpolnjuje

pogoje javnega poziva za nepovratna sredstva, presega 10.000 EUR, lahko občan hkrati najame kredit in pridobi nepovratna sredstva, pri čemer vsota kredita in nepovratnih sredstev ne sme presegati priznanih stroškov kreditirane naložbe. Večina občanov – kreditojemalcev – je leta 2012 izkoristila to možnost.

Na voljo je 24 milijonov evrov ugodnih kreditnih sredstev. Če kredite Eko sklada, za katere so bile leta 2012 podpisane kreditne pogodbe, razvrstimo po posameznih področjih varstva okolja, jih je bilo 76,5 % v skupnem znesku 19,52 milijonov EUR namenjenih naložbam v varstvo zraka in podnebja, naložbam v ravnanje z odpadki je bilo namenjenih 4,03 milijonov EUR ali 15,8 %, za varstvo voda in učinkovito rabo vode pa je bilo namenjenih skupaj 1,96 milijonov EUR, kar predstavlja 7,7 % leta 2012 pogodbeno uporabljenih kreditnih sredstev Eko sklada.

Kakšno je bilo zanimanje za nepovratne finančne spodbude in za katere namene?

Dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud je Eko sklad leta 2012 izvajal na podlagi sprejetega Programa za dodeljevanje nepovratnih

Kaj bo v ospredju kreditiranja Eko sklada v letu 2013? Katerim okoljskim naložbam boste dali prednost? Ali so v razpisih in pozivih novosti?

Letošnji javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov 50PO13 je bil objavljen 1. februarja. Na voljo je 24 milijonov evrov ugodnih kreditnih sredstev. Krediti so namenjeni naložbam, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov in drugih emisij v zrak, in naložbam za zmanjšanje obremenjevanja voda in učinkovito rabo vode ter za naložbe v učinkovito ravnanje z odpadki.

Letošnji javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 49OB13 je bil objavljen po lanskega javnem pozivu, to je 1. marca, in ponuja 5 milijonov ugodnih kreditov za širok nabor naložb za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, varstvo voda in učinkovito rabo vode, pri ravnanju z odpadki pa za zamenjavo azbestne strešne kritine.

Bistvenih novosti v primerjavi z lanskimi javnimi pozivi za kreditiranje sicer ni, razen

Eko sklad je leta 2013 objavil en javni poziv manj kot lani. Za nepovratna sredstva za naložbe občin v gradnjo ali prenovo nizkoenergijskih in pasivnih stavb za vzgojo in izobraževanje ni javnega poziva. Eko sklad je le pomemben izvajalec politike, ki jo oblikujeta ministrstvi, pristojni za varstvo okolja in energijo.

Eko sklad je analiziral vpliv dodeljenih nepovratnih finančnih spodbud za naložbe v stavbe na okolje in gospodarstvo. Analiza je pokazala, da država s politiko finančnih spodbud, kot so nepovratna sredstva za naložbe večje energijske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije v stavbe, vpliva na odločitve investitorjev za naložbe v stavbe (na vrsto in število odločitev), ki vodijo v trajnostno prilagajanje stavbne infrastrukture. S tem država pospešuje uvajanje strukturnih sprememb za prilagoditev trenutnim okoljskim, socialnim in gospodarskim razmeram, saj poleg izpolnjevanja pravno zavezujočih okoljskih ciljev izkorišča tudi strateški vir razvojnih priložnosti, ki jih prinašajo zelene tehnologije in zelena delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. S tovrstnim spodbujanjem strukture trajnostnega razvoja država pripomore k izboljševanju okolja, gospodarske in finančne situacije ter k boljši kakovosti življenja svojih prebivalcev. Na podlagi analize, ki kaže številne pozitivne učinke nepovratnih finančnih spodbud Eko sklada (neposreden vpliv na zmanjšanje rabe energije in škodljivih emisij v zrak, vpliv na delež zelenih delovnih

Milenko Ziherl

okolje

77

37 Bistvenih novosti v primerjavi z lanskimi javnimi pozivi za kreditiranje ni, razen nekoliko ostrejših tehničnih zahtev v javnem pozivu za kreditiranje občanov.

Pri nepovratnih finančnih spodbudah nadaljujete finančne spodbude občanom za nove naložbe v rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb. V prejšnji številki revije EOL Franko Nemac opozarja, da so stroški za te subvencije previsoki – prioriteta razvoja URE in OVE bi moral biti gospodarski, ne energetski razvoj. Kakšno je vaše stališče?

Za okolju prijazna vozila, ki so predmet nepovratnih finančnih spodbud, opažamo manj zanimanja od pričakovanega. mest in davčne prihodke v državni proračun, vpliv na razvoj načrtovalske in izvedbene stroke oz. ponudbo trajnostnih rešitev, vpliv na sektor naravnih materialov in na druge strateške cilje, povezane z izkoriščanjem nacionalno pomembnih virov in trajnostno gospodarsko strukturo, naravnano k prihodnjim gospodarskim trendom), je mogoče skleniti, da gre za primer dobre prakse, ki ga je smiselno še naprej razvijati.

Koliko lahko Eko sklad spodbuja proizvodno industrijo ali proizvodne programe za naprave, ki bodo spodbujale uporabo OVE? Ali bi se lahko zgledovali po uspešnih sosednih državah?

Politike in ukrepe za spodbujanje OVE (kot tudi URE) določajo pristojna ministrstva. Eko sklad pravnim osebam med drugim ponuja zelo ugodne kredite tudi za naložbe v večjo rabo OVE. Spodbude Eko sklada so namenjene preizkušenim, visoko kakovostnim tehnologijam in storitvam, ki so dostopne na trgu in ki prispevajo k večji rabi OVE in URE. Poleg tega je kredit pravni osebi mogoče dodeliti tudi za začetne naložbe v okoljske tehnologije. Občanom so na voljo krediti Eko sklada in nepovratne finančne spodbude za naložbe v večjo rabo OVE, kot so npr. solarni ogrevalni sistemi, visoko učinkovite toplotne črpalke in kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso. Občani lahko pridobijo nepovratna sredstva v višini do 25 % priznanih stroškov naložbe. Finančne spodbude Eko sklada povečujejo povpraševanje po predmetnih tehnologijah in storitvah na trgu, kar posredno vpliva na prilagoditev ponudbene strani.

Spodbude Eko sklada pravnim osebam oz. proizvodni in storitveni industriji se dopolnjujejo s spodbudami drugih akterjev: velikih zavezancev, ki lahko skladno z Uredbo o

april 2013

Leta 2012 je prispelo več kot 14.500 vlog občanov za pridobitev nepovratnih finančnih spodbud za naložbe v eno- in dvostanovanjske stavbe ter posamezna stanovanja, kar je preseglo 10.050 načrtovanih vlog občanov. Na podlagi prejetih in doslej obdelanih vlog ugotavljamo, da je največ nepovratnih sredstev dodeljenih za vgradnjo kurilnih naprav na lesno biomaso (27,5 %), sledi vgradnja toplotnih črpalk (19 %) in toplotna izolacija fasad (16 %) ter zamenjava zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi starejše stavbe z energijsko učinkovitim lesenim (13,5 %). Javni poziv je bil predčasno končan 31. avgusta 2012. Le za ukrepe večje energijske učinkovitosti v prometu je bilo prejetih manj vlog, kot je bilo načrtovano.

nekoliko ostrejših tehničnih zahtev v javnem pozivu za kreditiranje občanov, ki nameravajo vgraditi toplotne črpalke za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, učinkovite kurilne naprave na lesno biomaso in zamenjati zunanje stavbno pohištvo. V javnem pozivu za kreditiranje pravnih oseb smo nekoliko razširili nabor kreditiranih ukrepov in naložb, katerih prevladujoči okoljski učinek je zmanjševanje drugih emisij v zrak, kot so prašni delci, NOx, in drugih specifičnih onesnaževal, ne samo toplogrednih plinov.

Novi ukrepi, ki so lahko predmet kredita Eko sklada, so usmerjeni k spodbujanju trajnostne mobilnosti, kamor spadajo tudi gradnja polnilnih postaj, kolesarskih poti, parkirišč in drugih objektov. Z uvedbo teh ukrepov želimo predvsem ponuditi podporo programom in načrtom za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka, ki je, kot kaže, težek problem v večini večjih slovenskih mest.

foto: arhiv podjetja

finančnih spodbud za izboljšanje energetske učinkovitosti in prihranke energije ter objavil 6 javnih pozivov. V tem okviru je bilo zagotovljenih 19,3 milijonov EUR nepovratnih sredstev, od tega 17,5 milijona EUR občanom za ukrepe, ki spodbujajo učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah, 1,0 milijona EUR občinam za nizkoenergijsko ali pasivno gradnjo ali prenovo stavb za izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti in 0,8 milijona EUR za zmanjšanje rabe energije v cestnem prometu.

38 77

okolje

NapoVedujemo

Energetika, URE in okolje Vsebina: I. Energetska politika EU in okolje II. Energetska politika v Sloveniji in analiza energetskega sektorja III. Energetski stebri v Sloveniji in vizija IV. Učinkovita raba energije in potenciali v Sloveniji V. Primeri prakse

novio i v zb rk V uredniškem odboru sodelujejo: mag.

Tanja Bolte, ARSO, dr. Vincenc Butala, Fakulteta za strojništvo, Marjana Dermelj, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, dr.

Miran Gaberšček, Center odličnosti nizkoogljične tehnologije, dr. Marko Homšak, Talum, dr. Romana Jordan, poslanka v Evropskem parlamentu, Vlasta Krmelj, Energetska agencija za Podravje, dr. Sašo Medved, Fakulteta za strojništvo, mag. Stane Merše, Institut Jožef Stefan, mag. Karmen Nastran Mohorič, Domel Energija, Franko Nemac, ApE Agencija za prestrukturiranje energetike, mag. Urban Odar, GIZ DZP, Nada Pavšer, Ambasadorka Energy Globe Award, dr. Andrej Predin, Fakulteta za energetiko, mag. Silvo Škornik, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, mag. Jože Torkar, Eltec Petrol, mag.

Andreja Urbančič, Institut Jožef Stefan, mag. Mojca Vendramin, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Djordje Žebeljan, HSE, Jože Volfand, Fit media.

april 2013

Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o., Kidričeva 25, Celje, t: 03/ 42 66 700, e: info@fitmedia.si, www.fitmedia.si

Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si

zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih objavijo lastne javne razpise za dodeljevanje nepovratnih sredstev, sredstva za njihove nepovratne finančne spodbude se zagotavljajo iz istega finančnega vira, ki omogoča tudi dodeljevanje nepovratnih sredstev Eko sklada, ministrstev, ki dodeljujejo spodbude iz kohezijskih sredstev in meddržavnih akterjev, kot je Evropska komisija, ki objavlja npr. razpis Eco-Innovation.

Medtem ko Evropska komisija s svojim razpisom za subvencioniranje okoljskih inovacij Eco-Innovation pravnim osebam zagotavlja do 50-odstotno nepovratno finančno spodbudo za razvoj novih in inovativnih proizvodov, tehnologij in rešitev, katerih namen je zmanjševati vplive na okolje in ki prispevajo k optimalni rabi virov recikliranja, v sektorju hrane in pijače, skrbi za vodo, v sektorju trajnostnih gradbenih proizvodov in zelenega poslovanja Eko sklad nastopa v vlogi pospeševalca implementacije tovrstnih proizvodov in storitev na slovenskem trgu. Tako so navedena nepovratna sredstva Evropske komisije namenjena spodbujanju nastanka novih okoljskih proizvodov in storitev, sredstva Eko sklada pa predvsem spodbujanju njihove diseminacije v Republiki Sloveniji.

Kakšno je zanimanje za nepovratne finančne spodbude ali pomoč za baterijska električna vozila in vozila na stisnjen zemeljski plin ali bioplin za javni potniški promet?

Za okolju prijazna vozila, ki so predmet nepovratnih finančnih spodbud, opažamo manj zanimanja od pričakovanega. Kot lani je tudi letos pol milijona evrov namenjenih za električna vozila (200.000 evrov za občane in 300.000 evrov za pravne osebe) in 300 tisoč evrov za izvajalce javne službe potniškega prometa za nakup avtobusov na stisnjen zemeljski plin ali bioplin. Vsa razpisana sredstva v letu 2012 niso bila razdeljena.

Katere napake so najpogostejše v vlogah za nepovratne finančne spodbude in za okoljske naložbe? Kaj svetujete interesentom?

Najpogostejši razlogi za zavrnitev vlog so, da je naložba ob oddaji vloge že izvedena ali oprema, ki je predmet nepovratne finančne spodbude, ne ustreza tehničnim zahtevam javnega poziva. Gre za neustrezno grelno število pri toplotnih črpalkah, neustrezen izkoristek pri kurilnih napravah na lesno biomaso, neustrezno toplotno prehodnost okna, za naprave in opremo niso predloženi ustrezni dokumenti, npr. merilno poročilo, evropsko tehnično soglasje ETAG 004, zahtevani z javnim pozivom. Zavrnjena je tudi, če stavba, na kateri se bo naložba izvajala, ni stanovanjska, npr. zidanica, poslovni prostor, gospodarsko poslopje oz. ni zgrajena v skladu z veljavnimi predpisi in nima gradbenega dovoljenja za stanovanjsko stavbo. Ko se naložba konča, je razlog za zavrnitev, če naložba ni ustrezno

izvedena oz. je ni izvedel usposobljen in registriran izvajalec, npr. neustreznost montaže RAL, nezadostna debelina toplotne izolacije, izvedba v lastni režiji, nezadosten volumen hranilnika toplote pri kurilni napravi na lesno biomaso, izvajalec nima ustrezne registrirane dejavnosti za izvajanje naložbe, ki je predmet

Najpogostejši razlogi za zavrnitev vlog so, da je naložba ob oddaji vloge že izvedena ali oprema kupljena.

vloge. Vloga se zavrne tudi, če ji je priložena neverodostojna dokumentacija.

Kako Eko sklad nadzira učinkovitost in uspešnost naložb, ki jih financira ali kreditira?

Katere naložbe zadnjega časa izstopajo po vložku in rezultatih?

Eko sklad skrbi za namensko porabo kreditnih in nepovratnih sredstev. Zato zahteva predložitev ustrezne dokumentacije, na podlagi katere se izplačujejo sredstva. Pri kreditih se sredstva praviloma nakazujejo izvajalcem kreditiranih naložb, nepovratna sredstva pa se nakazujejo prejemnikom po pravočasno in pravilno končanih in v celoti plačnih naložb, ki so predmet nepovratne finančne spodbude.

Poleg tega Eko sklad opravlja ogled spodbujanih naložb na terenu in s tem preverja namensko porabo izplačanih sredstev.

Pri kreditih pravnih oseb je zadnja leta največ sredstev dodeljenih za postavitev sončnih elektrarn. Leta 2012 je bilo na podlagi podpisanih kreditnih pogodb namenjenih 5,3 milijonov evrov za postavitev 37 sončnih elektrarn ali slabih 30 % vseh pogodbeno angažiranih kreditnih sredstev Eko sklada za pravne osebe.

Koliko sredstev bo Eko sklad razdelil v letu 2013? Kakšno je zanimanje glede na prejšnja leta?

Letošnja javna poziva za kreditiranje okoljskih naložb namenjata skupaj 29 milijonov evrov ugodnih kreditnih sredstev za financiranje okoljskih naložb, javni pozivi za nepovratne finančne spodbude pa namenjajo skupaj 20,8 milijona nepovratnih sredstev za naložbe v učinkovito rabo energije in rabe obnovljivih virov energije. Prizadevali si bomo, da bomo dodelili vsa razpisana kreditna sredstva za financiranje okoljskih naložb glede na že prejeto število vlog za nepovratna sredstva.

Od 11. 1. do sredine marca je prejetih več kot 2500 vlog, tudi interes občanov ni manjši.

okolje foto: www.shutterstock.com

Zaradi upada povpraševanja po dovolilnicah za izpuste

CO2 v času recesije se je,

cena. Podjetja krčijo

proizvodnjo in tako v ozračje

spuščajo manj CO2. Evropski poslanci so nedavno podprli

spremembe zakonodaje o

evropskem sistemu trgovanja

z izpusti, ki bi Evropski komisiji omogočile, da preloži dražbo dovolilnic v obdobju 2013-

2020. Drugače bi morala Komisija na trg dati nove

dovolilnice v času, ko je njihova cena zaradi recesije nizka.

Cena za izpust tone CO2 v

ozračje bi se tako še spustila.

V

eč je na trgu dovolilnic za izpuste CO2, nižja je cena, ki jo morajo plačati podjetja, da v ozračje izpustijo tono tega toplogrednega plina. Evropska komisija bi zato morala imeti možnost, da odloži dražbe dovolilnic in tako spodbudi podjetja k vlaganjem v čistejše tehnologije, je odločila večina v parlamentarnem odboru za okolje.

Različni pogledi poslancev

"O

dbor za okolje se je zavzel za močan in zdrav sistem trgovanja z izpusti. Višja cena CO2 bo spodbudila evropski prehod v nizkoogljično gospodarstvo," je prepričan predsednik odbora in poročevalec o tem vprašanju, nemški socialdemokrat Matthias Groote.

S

tem se ni strinjala slovenska poslanka dr. Romana Jordan (EPP). "Vtikanje v tržni sistem z namenom ustvariti cenovne spodbude, hkrati pa s tem povečevati stroške za industrijo ter mala in srednja podjetja, je napačen signal v času šibke gospodarske rasti."

Č

e bo Parlament na plenarnem zasedanju sledil glasovanju v odboru za okolje in če se bodo s tem strinjale tudi države EU, bo lahko Komisija približno četrtino vseh dovolilnic gre za okoli 900 milijonov ton CO2 - na trg dala v letih 2019 in 2020 in ne že v obdobju 20132015. "Preložitev dražb dovolilnic je začasen ukrep, vseeno pa je korak v pravo smer," je poudaril poslanec Groote.

Izjema za letalsko industrijo?

L

etalskim družbam za lete med Evropsko unijo in tretjimi državami najbrž ne bo

potrebno kupovati dovolilnic za izpuste CO2, saj so poslanci v odboru za okolje januarja menili, da si letalska industrija zasluži enoletno izjemo iz evropskega sistema za trgovanje z izpusti. Poročevalec o tem vprašanju, nemški poslanec Peter Liese (EPP), je pobudo komentiral: "Želimo dati priložnost Mednarodni zvezi za civilno letalstvo (ICAO), da morda doseže dogovor o letalskih izpustih na globalni ravni.

Tako druge države EU ne bodo mogle več obtoževati, da nismo pripravljeni na mednarodni dogovor. Če ne bo zadovoljivega dogovora do septembra letos, ne bomo podaljševali izjeme.

Seveda, treba je biti pripravljen na kompromise, nihče ne more v celoti doseči vsega, kar hoče.

Potrebujemo dogovor na globalni ravni, ki bo spoštoval načela trga. Verjetno ne bo vstopil v veljavo leta 2014, a urnik mora biti jasen."

Evropski sistem za trgovanje z izpusti je EU vzpostavila, da bi zmanjšala izpuste CO2.

Vključuje 11,000 elektrarn in proizvodnih obratov, ki so odgovorni za 45 odstotkov izpustov oz. 1.730 milijonov ton CO2 v EU. Podjetja lahko dovolilnice kupijo na dražbah, nato pa lahko z njimi trgujejo.

Največ izpustov CO2 (2011) Kitajska ZDA Evropska unija Indija Rusija Japonska Drugi Skupaj

Milijonov ton 10,150 5,600 3,850 2,100 1,750 1,400 10,150 35,000

% 29 16 11 6 5 4 29 100

Vir: EC's Joint Research Centre (JRC), Netherlands Environmental Assessment Agency (PBL)

april 2013

Evropski sistem trgovanja z izpusti

Bodo dražbe dovolilnic počakale na boljše čase?

razumljivo, znižala njihova

39 77

Evropski sistem trgovanja z izpusti

Membranski bioreaktor proti nitratnim ionom Tanja Pangerl

foto: arhiv podjetja

40 77

okolje

Inovacije za okolje

Kaj storiti, če voda ni čista?

Kako jo očistiti? Vemo?

Pitna in čista voda je naravni vir, ki ni neizčrpen, a je za

Inovacije za okolje

življenje nujno potreben.

Laboratorijski membranski bioreaktor v Laboratoriju za okoljske vede in inženirstvo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani

Zaradi vplivov človekovega

delovanja so v vodi lahko

različne škodljive snovi za

človekovo zdravje. Rešitve, ki zagotavljajo čisto pitno vodo,

so zato več kot dobrodošle.

Eno od rešitev, kako zmanjšati koncentracijo nitratnih

ionov, ki so v vodi največkrat

zaradi gnojil v kmetijstvu, so

razvili v velenjskem podjetju HTZ. Matjaž Ravnjak, mlad

raziskovalec iz gospodarstva in eden od udeležencev pri

razvoju tehnologije, meni, da je onesnaženost vodilnih virov

z nitratnimi ioni velik problem

april 2013

povsod po svetu.

V HTZ Velenje, ki je vodilni partner pri projektu Projektnega centra RCE, ste skupaj s partnerji razvili svetovno novost – membranski bioreaktor za čiščenje podtalnice. Za kakšno tehnološko novost gre in kdo so partnerji pri projektu?

Onesnaženost vodnih virov z nitratnimi ioni je velik problem v večini držav po svetu, tudi v Sloveniji. Povišane koncentracije nitratnih ionov so največkrat posledica čezmerne uporabe gnojil v kmetijstvu, saj je spiranje mineralnih ali naravnih gnojil v podtalnico zaradi njihove dobre topnosti v vodi relativno preprost in hiter proces. Ker nitratnih ionov ni lahko odstraniti z običajnimi metodami čiščenja vod, je kar nekaj zalog pitne vode neuporabnih. Po nekaterih ocenah naj bi vsako leto zaradi onesnaženosti z nitratnimi ioni na posebej ogroženih območjih izgubili do 4 % vodnih virov.

Voda, onesnažena z nitratnimi ioni, je resna težava za zdravje živih bitij, neposredno pa ogroža zdravje ljudi. Najbolj znan škodljiv učinek nitratnih oziroma nitritnih ionov na zdravje je pojav methemoglobinemije (angl. blue-baby syndrom), kjer je moten prenos kisika po telesu. Zaradi posebnosti v razvoju so najbolj ogroženi dojenčki do šestih mesecev starosti, povišane vsebnosti nitratnih ionov v pitni vodi pa so tudi dokazano povezane z razvojem rakastih obolenj.

Podjetje HTZ Velenje je v sodelovanju s Kemijskim inštitutom (Laboratorij za okoljske vede in inženirstvo) razvilo hibridni membranski bioreaktor za čiščenje podtalnice.

Gre za postrojenje, ki zajema sistem za ionsko izmenjavo, membranski bioreaktor za biološko odstranjevanje nitratnih ionov in sistem za ultrafiltracijo, ki iz vode odstrani morebitno mikrobiološko onesnaženje iz predhodne biološke stopnje čiščenja. Ideja biološkega reaktorja za odstranjevanje nitratnih ionov iz pitne vode sicer v tehnološkem smislu ni nič novega. Vendar nam je uspelo z uporabo posebnih nosilnih materialov, na katerih je pritrjena biomasa, doseči obratovalne parametre, ki so primerni za dejansko uporabo v industrijskem merilu. Pri projektu sodeluje tudi Komunalno podjetje Velenje.

Komu je membranski bioreaktor namenjen?

Kakšne so koristi?

Uporaba membranskega bioreaktorja je mogoča na lokacijah, kjer so viri pitne vode čezmerno onesnaženi z nitratnimi ioni. Navadno gre za območja z intenzivnim kmetijstvom, v Sloveniji so to npr. Dravsko in Krško polje, Savinjska dolina ter druge mikrolokacije. Korist uporabe tovrstne tehnologije je predvsem v destruktivni metodi odstranjevanja nitratnih ionov, kar pomeni, da pri uporabljenem biološkem procesu škodljive nitratne ione dejansko pretvorimo v neškodljiv plinasti dušik in ga ne koncentriramo v drug odpadek, kot je to

obratovanje na izbrani mikrolokaciji ter prijavo patenta oziroma blagovne znamke. Projekt, ki ga kot glavni partner projekta vodi podjetje HTZ prek Razvojnega centra Energija (RCE, d. o. o.), je delno financiran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Kakšne so prednosti novega membranskega reaktorja za čiščenje podtalnice v primerjavi s podobnimi izdelki na trgu?

Z bakterijami poraščena površina nosilnega materiala slikana z vrstičnim mikroskopom

Že nekaj desetletij staro tehnologijo membranskih bioreaktorjev (sicer za čiščenje odpadnih komunalnih in industrijskih vod) smo uporabili za proces čiščenja podtalnice.

Membranski bioreaktor, ki je bil razvit v sodelovanju s Kemijskim inštitutom, smo zaradi ekonomskih in tehnoloških razlogov uporabili kot sekundarno stopnjo čiščenja pri procesu odstranjevanja nitratnih ionov iz ionske izmenjave. V industrijskem merilu se namreč za odstranjevanje nitratnih ionov največ uporabljajo sistemi za ionsko izmenjavo. Nitratne ione sicer odstranimo iz vode, vendar nastane koncentriran odpadek, ki ga je treba dodatno čistiti. Ta nevarni odpadek je spet strošek, saj ga je treba odvajati na komunalno čistilno napravo. Z našo tehnologijo bomo lahko sisteme za ionsko izmenjavo nadgradili in zagotovili celovito rešitev za dejansko pretvorbo nitratnih ionov v neškodljiv plinasti dušik.

EHT = 1.00 kV; Signal A = SE2; Mix Signal = 0.1908; Chamber = 4.14e-004 Pa; WD = 3.4 mm; Aperture Size = 30.00 µm

Kakšen je načrt trženja in prodaje izdelka? Ste preverili zanimanje zanj?

Ker je Slovenija bogata z vodnimi viri, potro-

10 µm*

šniki realnih problemov s pitno vodo, razen ob večjih sušah, ne opazimo. Še manj pa se zavedamo problema prisotnosti nitratnih ionov v pitni vodi. Po drugi strani so problemi s povišanimi koncentracijami nitratnih ionov prisotni povsod po svetu in mnoge države že nekaj let načrtno rešujejo probleme, ki jih sta jih v preteklosti povzročila kmetijstvo in industrija.

Kaj zajema projekt? Kakšna je njegova finančna vrednost in kako se financira?

Projekt izdelave membranskega bioreaktorja vključuje izdelavo polindustrijske pilotne naprave, njeno dejansko demonstracijsko

Čeprav je do industrijske naprave še daleč, izdelava polindustrijske pilotne naprave že poteka. Zanimanje za razvito tehnologijo je že izkazalo podjetje iz Belgije, ki se ukvarja z izdelavo postrojenj za ionsko izmenjavo oziroma odstranjevanje nitratnih ionov iz pitne vode. Podjetje se ponaša z dobrimi referencami po vsem svetu, število njihovih postrojenj pa stalno narašča. Glede na znane negativne vplive zaradi uživanja nitratnih ionov je pričakovati, da se bodo mejne vrednosti nitratnih in nitritnih ionov v pitni vodi še zaostrile (na 25 mg/l NO3-), kar bo še podkrepilo investicije v tovrstno tehnologijo. V tem trenutku potekajo dogovori z različnimi centri znanja, morebitnimi uporabniki in potencialnimi kupci tehnologije.

Starke, B. in Ormsbee Simonds J.: Landscape Architecture: A Manual of Environmental Planning and Design. McGraw-Hill Professional, 5. izdaja, 6. februar 2013. 432 str. Jezik: angleščina.

V več kot petdeset letih je navedeni vodnik po krajinski arhitekturi leta 2013 doživel že svoj peti ponatis. Nova izdaja vključuje najnovejša dognanja in prakse, pojasnjuje, kako načrtovati in oblikovati pokrajino, da bo vpliv na okolje čim manjši. Posebej poudarja pomen trajnostnega razvoja, klimatskih sprememb, ohranjanja voda, ponovne rabe tal, upravljanja padavinskih vod, mapiranja GIS, invazivnih vrst, urbanega kmetijstva in gozdarstva itd. V knjigi, obogateni z več kot 400 fotografijami, je opisan sistematični pristop k oblikovanju bolj trajnostnih, učinkovitejših in privlačnejših rešitev. Obravnavane so osnove načrtovanja območij in okoljskega načrtovanja, ovire pri načrtovanju (oblike, sile, naravni pojavi, okolje), klimatski pojavi in njihov vpliv na načrtovanje, izbira lokacije in njena analiza, prostorninsko oblikovanje zunanjih prostorov in vpeljuje sodobno razmišljanje v načrtovanje izraznih človeških bivališč in skupnosti.

41 77

O trajnostnem razvoju ameriških mest Portney, K.E.: Taking Sustainable Cities Seriously: Economic Development, the Environment, and Quality of Life in American Cities (American and Comparative Environmental Policy). The MIT Press, 2. izdaja., 11. januar 2013. 400 str. Jezik: angleščina.

Dandanes se tisti, ki odločajo, v večini velikih mest zavedajo pomena trajnostnega razvoja in so tako ali drugače aktivni. Vendar pa ne obstajajo zgoščene informacije o sistematičnem pregledu stanja in uspešnosti izvedenih ukrepov v primerljivih mestih. Avtor knjige se te vrzeli loteva tako, da prikazuje obsežen pregled in analizo trajnostnih programov in ukrepov v izbranih ameriških mestih. V uvodu razloži koncept trajnostnosti, v nadaljevanju pa raziskuje lokalne vidike trajnostnega razvoja in predlaga merski instrumentarij trajnostnega razvoja za petinpetdeset največjih ameriških mest. Prikazani so primeri uspešnih in neuspešnih pristopov. Druga izdaja, ki je prišla na police pred nekaj tedni, je dopolnjena z najnovejšimi izsledki avtorjevih raziskav, prav tako ponuja novo poglavje o vprašanjih upravljanja in implementacije programov.

Portney odkriva, kako se pod krinko trajnostnega razvoja dosegajo tudi različni politični cilji, in trdi, da so samo politično liberalna mesta tudi resnično uspešna pri udejanjanju lastnega trajnostnega razvoja.

april 2013

Koncesionarji, odgovorni za gospodarjenje z vodnimi viri, lahko izvire s povišanimi koncentracijami nitratnih ionov (nad 50 mg/l NO3-) zaprejo ali pa vodo iz teh virov mešajo z drugimi neoporečnimi viri, kar ni dolgoročna rešitev. V podtalnih virih v Sloveniji se sicer v zadnjih letih znižujejo koncentracije nitratnih ionov, vendar ni pričakovati, da se bo zato stanje dokončno izboljšalo. Nekateri vodni viri so že danes dejansko neuporabni in razvoj učinkovite in ekonomsko sprejemljive tehnologije za odstranjevanje nitratnih ionov iz pitne vode je ključnega pomena.

Matjaž Ravnjak

V podtalnih virih v Sloveniji se v zadnjih letih koncentracije nitratnih ionov znižujejo.

Vodnik po krajinski arhitekturi

foto: arhiv podjetja

običajno pri nekaterih drugih tehnoloških rešitvah, npr. reverzni osmozi, ionski izmenjavi ali elektrodializi.

okolje

Knjižne novosti

Rok za izvedbo IED je prekratek Tanja Pangerl

foto: arhiv podjetja

42 77

okolje

Uvajanje direktiv EU

Uvajanje direktiv EU

Gospodarstvo najbolj kritizira okoljsko zakonodajo, ker

dokumentov, ki lahko odločilno

vplivajo na poslovanje.

Podjetja, občine in druge organizacije, ki s svojo

dejavnostjo posegajo v

naravno okolje, se srečujejo

z vse večjimi zahtevami.

Spremljanje in izvajanje

okoljskih predpisov je v naši državi naporno, strokovno,

zahtevno in dolgoročno delo, predvsem zaradi obsežne in neusklajene zakonodaje ter

dolgotrajnih postopkov.

Mag. Jorg Hodalič, direktor podjetja E-net okolje, meni,

da je pri uvajanju direktiv

EU v slovenskem pravnem redu premalo sodelovanja

med državnimi organi in

april 2013

gospodarstvom.

Podjetja imajo vse večje zakonske zahteve do okolja pri izvajanju svoje dejavnosti. Na katerem področju vaših storitev se kaže povečanje povpraševanja?

Povečanje se kaže predvsem pri okoljskih dovoljenjih po 68. členu Zakona o varstvu okolja (t. i. IPPC okoljsko dovoljenje ) in 82. členu Zakona o varstvu okolja (okoljsko dovoljenje za druge naprave za posamezne segmente okolja, npr. voda, zrak, odpadki itd.). Na splošno pa se povečanje povpraševanja kaže pri obdelavi odpadkov, delno pa tudi pri ocenah vplivov na okolje oziroma pri pridobivanju okoljskih soglasij. Povečanje je opaziti tudi pri pripravi dokumentacije za pridobivanje vodnih soglasij, npr. pri izdelavi analiz tveganja podtalnice in na splošno pri okoljskem svetovanju.

Navedli ste, da je veliko povpraševanja po okoljskih dovoljenjih, konkretno IPPC. Po Direktivi IED mora Slovenija nove, poostrene okoljske zahteve vnesti v svoj pravni red.

Rok za prilagoditev obstoječih naprav IPPC novim zahtevam in rok za obnovitev dovoljenj je januar 2014. Menite, da je to uresničljivo?

Rok je po našem in mojem mnenju bistveno prekratek z investicijskega vidika (to je seveda le naša ocena), predvsem pa s postopkovnega vidika, ker upravni organ, v tem primeru ARSO, predvsem zaradi kadrovske podhranjenosti in zaradi neurejene zakonodaje v zakonskih rokih nikakor ni sposoben slediti zahtevam za običajne oziroma razvojno pogojene spremembe

mag. Jorg Hodalič

ni vključeno v pripravo

Predvsem pa bi morali pristojni državni organi, MKO in ARSO, uskladiti zakonodajo v sektorju varstva okolja in zunaj njega. v vseh obstoječih napravah IPPC, kaj šele za nove naprave IPPC, ki bodo postale zavezujoče z uveljavitvijo Direktive IED. Na kaj je treba biti pri sestavi dovoljenja IPPC še posebej pozoren? Kje se po vaših izkušnjah pojavlja največ težav? Kaj bi morali storiti pristojni državni organi?

Pri sestavi vlog je treba izjemno natančno preučiti podzakonske predpise, ki so v mnogih primerih še vedno neusklajeni in protislovni, predvsem pa vse zahteve ARSO, ki so v mnogih primerih prenatančne in včasih tudi na meji ali celo čez mejo zakonitosti s stališča zakonskih podlag. Največ težav se pojavlja pri razčiščevanju podrobnosti, ki so včasih celo poslovne skrivnosti, predvsem v posameznih procesih, in ne bi smele biti predmet ocene ARSO. Predmet te ocene bi po našem mnenju smele biti predvsem in samo kapacitete naprav, masni tokovi in, kar je najvažnejše, emisije iz tovrstnih naprav. Predvsem pa bi morali pristojni državni organi, MKO, predvsem v sodelovanju s svojim organom v sestavi ARSO, uskladiti zakonodajo v sektorju varstva okolja

43 Z dovoljenji IPPC so povezane tudi tehnike BAT. Lahko izpostavite katero od teh tehnik, ki trenutno najbolje zadovoljuje te zahteve?

Tehnike BAT so različne glede na vrsto industrijske dejavnosti in jih je lahko za isto vrsto tudi več. To so tiste tehnologije, ki povzročajo najmanj emisij v okolje. Ker se te tehnike stalno spreminjajo, ni mogoče izpostaviti posamezne najboljše tehnologije oziroma najboljše naprave IPPC v Sloveniji.

Opravljate tudi projekte uvajanja okoljske zakonodaje EU v Sloveniji in tujini. Velikokrat pride do težav pri implementaciji zakonodaje EU v slovenski pravni red. Kakšni so po vašem mnenju glavni razlogi za to?

Formalno seveda ne opravljamo storitev uvajanja zakonodaje EU, ker je to izrecna naloga državnih organov, na okoljskem sektorju, predvsem MKO, nas pa zaradi naših dolgoletnih izkušenj in dobrega poznavanja direktiv EU kdaj bolj ali manj neformalno prosijo predstavniki teh organov za kakšen nasvet. Na

Razumevanje koncepta trajnostnega razvoja Slovenije je nujno za njeno zeleno prihodnost.

Kolikšen je po vašem mnenju trajnostni razvoj Slovenije, slovenskih podjetij in občin? Kje so največje vrzeli in nesporazumi?

V koncept t. i. trajnostnega razvoja pravzaprav sploh ne verjamem, menim, da je le krinka za nadaljevanje čezmerne (poudarjam čezmerni) izrabe naravnih virov. Prav tako ne verjamem v poveličevanje pomembnosti izpustov CO2 in sem prepričan, da poudarjanje tega problema (ki po mojem mnenju ni krivec za podnebne spremembe, kakršne koli se že dogajajo) v resnici zapostavlja veliko hujši problem. To je

izpuščanje dejansko škodljivih snovi predvsem v zrak, vodo in tla, ki v resnici škodujejo ljudem, živalim in rastlinam. O »oživljanju« slovenskega gospodarstva s t. i. zelene plati pa samo to: bistveno premalo in prepočasi uvajamo ponovno

V koncept t. i. trajnostnega razvoja pravzaprav sploh ne verjamem, menim, da je le krinka za nadaljevanje čezmerne izrabe naravnih virov.

77

žalost običajno teh nasvetov skoraj nikoli ne upoštevajo, zato vedno dajemo tudi formalne pripombe, ko so spremembe posameznih aktov v javni razgrnitvi, odzivnost MKO pa je majhna. Glavni razlogi za naš nedvomno prenormiran in preoster sistem zakonodaje so po našem mnenju že zgodovinski, ker smo vedno hoteli biti, vsaj na papirju, najbolj ubogljivi in z okoljskega vidika najostrejši od vseh držav članic EU. Temu pa botruje tudi neznanje in predvsem nepoznavanje težav v »realnem« svetu oziroma v gospodarstvu, ter parcialni in privatni interesi posameznikov, ki ustvarjajo zadevno zakonodajo.

okolje

in zunaj njega, in delati racionalno, da se bodo upoštevali zakonski roki, kar je nujno, čeprav bi pomenilo najemati usposobljeno strokovno delovno silo po projektnem načelu z javnimi razpisi zunaj državnih organov.

uporabo odpadkov kot velikega naravnega vira (glede termične izrabe preostanka odpadkov smo med najslabšimi v EU, sosednje države pa imajo od nas velike koristi). To se dogaja zaradi togosti upravnih organov (ARSO), pomanjkljive zakonodaje in pomanjkljivega »zelenega« javnega naročanja. Seveda tudi bistveno premalo izkoriščamo naravne vire, predvsem vodo (kot vir energije), les, veter in druge, po mojem mnenju zaradi preozkega in predvsem omejujočega dojemanja Nature 2000, ki pokriva več kot 35 % Slovenije, in drugih direktiv EU.

Ravnajmo odgovorno - ločujmo!

Najpomembnejši cilj ločevanja odpadkov je zmanjšati količino mešanih komunalnih odpadkov, ki končajo na odlagališču odpadkov, za katerega velja, da najbolj obremenjuje naše okolje. Zatorej izkoristite priložnost in prednosti ločevanja odpadkov ter tako poskrbite za prijazno in zdravo okolje tudi vi.

Doma si lahko ločevanje odpadkov olajšamo s postavitvijo ekološkega kotička, ki nas bo zmeraj opomnil, da odpadke pravilno ločeno odvržemo. S takšnim kotičkom bomo ozaveščali vse člane gospodinjstva in tudi svoje goste.

S postavitvijo ekološkega kotička in uvedbo režima ločevanja si lahko zagotovimo, da v gospodinjstvu odpadki ne bodo več problem.

april 2013

Promocija

S sistemom ločenega zbiranja odpadkov na izvoru bomo pridobili vsi: • naše okolje • naše gospodarstvo • predvsem pa mi in naši zanamci - zanamci nam bodo hvaležni!

SNAGA, d.o.o. Maribor, Nasipna ulica 64, 2000 Maribor Tel.: 02 620 58 00, Faks: 02 620 58 10 El. naslov: info@snaga-mb.si, www.snaga-mb.si

Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

V Sloveniji se z vodikom ukvarja le peščica podjetij

Vodikove tehnologije

44 77

okolje

Vodikove tehnologije

Že ime podjetja K.H2 ali Konstelacija H2 vzbuja

pozornost. Sili k razmišljanju.

Zakaj konstelacija, zakaj H2?

Vodik? Ferdinand Bubanj,

ki ima poslovni sedež v

Primorskem tehnološkem

parku, se je že na začetku

odločil za zeleno prihodnost.

Za obnovljive vire energije,

za varčne tehnologije. Do

vodika ni bilo daleč. Zanj so

vodikove tehnologije več kot izziv in poslovna priložnost.

Kritičen pa je do dejstva, da se o vodikovih tehnologijah

več piše, kot naredi in da zanje

ni dovolj finančnih spodbud.

Toda energetska moč vodika

ni tako oddaljena, uporaba je z vsakim letom bliže. Tudi v

Sloveniji. Posebnost podjetja Konstelacija H2 pa je, da

slovenskemu trgu edino ponuja

didaktične pripomočke za izobraževanje o vodikovih

april 2013

tehnologijah.

Kdaj ste začeli delati v novogoriškem tehnološkem parku? Kaj je vaša dejavnost in zakaj ime Konstelacija H2?

Podjetje K.H2 sva leta 2006 ustanovila skupaj s sošolcem s fakultete za elektrotehniko in za sedež podjetja izbrala Primorski tehnološki park, ki nama je s svojimi storitvami in poslanstvom omogočil lažji začetek poslovanja.

Dejavni smo na več področjih, vendar povsod v kontekstu obnovljivih virov energije in energetsko učinkovitejših in varčnejših tehnologij.

V podjetju izdelujemo projektno dokumentacijo in izvajamo elektroinštalacije (klasične in t. i. inteligentne) na ključ in storitve za fotovoltaične elektrarne.

Posebno pozornost posvečamo vodikovim tehnologijam. V našem primeru so to tehnologije, s katerimi se vodik pridobiva, shranjuje in pretvarja v električno energijo, ki jo potrebujejo manjši porabniki, kot so gospodinjstva in manjše stacionarne aplikacije (npr. sistemi za filtracijo pitne vode ali telekomunikacijske bazne postaje). V sklopu tehnologij vodika tesno sodelujemo z nemškim podjetjem Heliocentris GmbH iz Berlina, na slovenskem trgu pa ponujamo didaktične pripomočke za izobraževanje o vodikovih tehnologijah v osnovnih in srednjih šolah pri pouku naravoslovnih predmetov.

Prav zato smo v ime podjetja vključili H2, ker želimo biti prepoznavni po tem, da podpiramo vodikove tehnologije. Izraz konstelacija oz. ozvezdje pa izvira preprosto iz tega, da si ob pogledu v jasno zvezdnato nebo vsakdo lahko

predstavi ozvezdje v obliki H2 – ozvezdje najbolj razširjenega kemijskega elementa v naravi.

Zakaj vas zanimajo vodikove tehnologije? S katerimi raziskovalnimi in razvojnimi timi v Sloveniji sodelujete?

Kot podjetje vedno iščemo nezasičene segmente v energetiki in vodikove tehnologije to nedvomno zdaj so. Vodik in pripadajoče tehnologije nas zanimajo predvsem zato, ker omogočajo zanesljiv izvor električne energije.

Ker ponujamo inteligentne električne inštalacije, ki zmanjšujejo porabo električne energije in toplote, želimo ponudbo nadgraditi še s sistemi za lastno proizvodnjo električne energije za gospodinjstva in druge manjše aplikacije, da bi jim omogočili popolno energetsko samozadostnost. Trenutno se za razvoj komercialnega avtonomnega napajalnega sistema dogovarjamo s podjetjem Domel Energija, d. o. o., z nekaterimi drugimi podjetji pa še o gradnji demonstracijskega energetsko samozadostnega objekta.

Zanimanje za vodikove tehnologije je bilo dodatno spodbujeno po ugotovitvi, da v širši javnosti vlada velika praznina, kadar gre za poznavanje teh tehnologij in da so glede na trenutno dostopne proizvode in storitve za izobraževanje slabo zastopane tudi v učnih programih osnovnih in srednjih šol.

Kako daleč je po vaše Slovenija pri spodbujanju projektov za razvoj vodikovih tehnologij?

Vodik bi za Slovenijo lahko pomenil čist in dolgoročen vir energije, ki bi omogočil večjo energetsko neodvisnost od klasičnih fosilnih

45 Plin vodik je znan že nekaj stoletij, princip delovanja gorivne celice in proces elektrolize vode pa slabi dve stoletji. Danes vodikove tehnologije dajejo možnost novim tehnološkim izzivom in bodo nedvomno prispevale k višji energetski neodvisnosti posameznih držav ali pa k popolni neodvisnosti posameznikov v prihodnosti. Globalno so vodikove tehnologije še vedno na prehodu med fazo raziskav in razvoja ter fazo implementacije tega razvoja v uporabne aplikacije oz. ekonomsko upravičene aplikacije. Temu bodo sledili prehod na trg, rast trga in množična uporaba – v prihodnosti. Kdaj pa? To je zelo težko napovedati. Vse napovedi so tako rekoč predvidevanja. V povprečju se napovedi o dokončni realizaciji vključitve vodika v energetske nacionalne programe gibljejo med letoma 2020 in 2040. Recimo, da se bodo naši današnji prvošolci v službe vozili pretežno s hibridnimi ali vozili na vodik, doma pa bodo črpali električno energijo, proizvedeno iz lastne elektrarne. Ob pomanjkanju električne energije v hiši se lahko hiša začasno napaja kar iz avtomobila. Sicer so na trgu že prisotne mobilne enote gorivnih celic za pomožno napajanje kot alternativa dizelskim agregatom ali baterijam.

Tudi vsi vidnejši proizvajalci avtomobilov so že predstavili svoj model na vodik.

Vodikove tehnologije niso le zelene, ampak tudi zelo napredne. Mi se ukvarjamo predvsem z energijskim ciklom, ki predvideva proizvodnjo vodika z elektrolizo vode. Električna energija za elektrolizo se proizvaja s fotovoltaiko ali vetrnimi generatorji, proizvedeni vodik pa se shranjuje v posebnih hranilnikih iz kovinskih hidridov. Vodik nato ob potrebi pripeljemo do gorivne celice, ki s kemičnim procesom pretvori vodik in okoliški zrak v električno energijo, vodo in toploto. V tem procesu ni izpustov toplogrednih plinov, v sistemu ni vrtljivih mehanskih delov, celoten proces pa je samozadosten. Trenutno je pomanjkljivost tega energijskega cikla relativno slab izkoristek, saj znaša do 8 % z upoštevanjem izkoristka fotovoltaične elektrarne. Upoštevajoč le vodikov cikel (elektroliza, hranilnik, gorivna celica) znaša izkoristek sistema okoli 25 %. Sicer dosegajo gorivne celice kot samostojne enote izkoristke med 35 % in 55 %, kar je več kot npr. dosega bencinski motor. Pri izkoriščanju odpadne toplote (kogeneracije), ki nastane med obratovanjem zlasti večjih sistemov gorivnih celic, izkoristek dosega vrednosti nad 60 %.

Vodikove tehnologije so le ena izmed alternativ, ki omogočajo prehod na čistejše tehnologije proizvodnje električne energije.

Vodikove tehnologije so le ena izmed alternativ, ki omogočajo prehod na čistejše tehnologije proizvodnje električne energije in prehod na okolju in ljudem manj škodljiv transport. Tu vidimo tudi veliko možnosti shranjevanja odvečne energije, proizvedene iz energije sonca, vetra, valovanja in plimovanja morja. Ta odvečna energija se lahko pretvori v vodik in se nato v vlogi vršne električne energije pošilja v omrežje. Prav pri shranjevanju vodika je treba še intenzivneje nadaljevati razvoj, kar še posebno velja za transport. Plin vodik je najmanjša molekula z velikanskim dolgoročnim

Prav pri shranjevanju vodika je treba še intenzivneje nadaljevati razvoj, kar še posebno velja za transport.

77

okolje

Ferdinand Bubanj

So vodikove tehnologije zelene?

Kako je prišlo do sodelovanja z nemškim partnerjem za prodajo didaktičnih pripomočkov za izobraževanje v osnovnih in srednjih šolah pri pouku naravoslovnih predmetov? Kaj lahko ponudite od teorije do praktične uporabe?

Pred ustanovitvijo podjetja smo iskali primernega ponudnika proizvodov in storitev vodikovih tehnologij. Če se ne motim, je bilo nemško podjetje Heliocentris eno izmed prvih, ki ga je pokazal spletni iskalnik oz. edino, s katerim smo se dogovarjali, saj je bilo takrat edino ponudbeno in cenovno dostopno podjetje. Med letoma 2007 in 2009 smo pri njem kupili laboratorijsko opremo za proizvodnjo (elektrolizer) in shranjevanje vodika ter gorivno celico 1,2 kW. Čez eno leto smo se začeli dogovarjati o zastopništvu v Sloveniji.

V naši ponudbi so trenutno štirje kompleti različnih stopenj zahtevnosti, z zajetno in med seboj združljivo vsebino. Tako je npr. za najnižjo stopnjo izobraževanja primeren model avtomobila na vodik oz. kar na vodo, za najvišjo pa komplet z računalniško programsko opremo za analizo in meritve prek povezave USB z merilnim modulom. Didaktične vaje so zasnovane tako, da se učenci ali dijaki najprej seznanijo s teoretičnim ozadjem, npr. gorivnimi celicami, nato pa teoretično znanje nemudoma prenesejo v prakso, tj. na svojo šolsko klop, saj bodo imeli pred seboj vse potrebne pripomočke za osvojitev še tehničnega oz. praktičnega znanja.

V čem je privlačnost didaktičnih pripomočkov, ki jih predstavljate? Za kakšne demonstracije in poskuse gre?

Didaktične vaje omogočajo spoznavanje osnovnih lastnosti in zakonitosti izkoriščanja in uporabe OVE, kot je energija neposrednega sevanja sonca in vetra, skupni imenovalec pa je vodik.

Didaktični pripomočki se lahko uporabljajo pri urah kemije in fizike oz. naravoslovja na splošno. Odlikuje jih preprosta vključitev v vsebinski del učnega programa in možnost prilagoditve dinamike obdelave učnega gradiva. Učenci in dijaki spoznajo in preizkusijo delovanje fotovoltaičnega modula, vetrnega generatorja, elektrolizerja in gorivne celice pod različnimi obremenitvami, ki jih omogoča merilni modul za merjenje napetosti in tokov.

april 2013

Ali ste trdno prepričani, da so vodikove tehnologije prihodnost?

energetskim in ekonomskim potencialom in s številnimi področji uporabe.

foto: arhiv podjetja

goriv. Trenutno državni finančni vzvodi v sklopu OVE med drugim podpirajo energetske sanacije objektov, gradnjo fotovoltaičnih elektrarn in ogrevalnih sistemov na biomaso.

V Sloveniji se z vodikovimi tehnologijami trenutno ukvarja le peščica podjetij in nekatera že več let uspešno poslujejo. Prav tako imamo veliko teoretičnega znanja, dovolj strokovnjakov in poznavalcev vodikovih tehnologij. Manjkajo predvsem finančne podpore, saj je napisanega in podpisanega veliko, storjenega pa malo. V zadnjih letih je bilo objavljenih veliko dokumentov, ki med drugim obravnavajo vodik kot energent prihodnosti: Strategija razvoja Slovenije, Nacionalni energetski program in Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2023, ki nosi naslov Trajnostna energija in ekonomija vodika. Tu velja omeniti Razvojni center za vodikove tehnologije (RCVT, več na www.rcvt.si), ki je bil formalno ustanovljen leta 2009 in trenutno deluje kot generator širitve vodikovih tehnologij v Sloveniji. V njem sodelujejo podjetja Domel, d. o. o., Kemijski inštitut Ljubljana, Institut Jožef Štefan, Inea, d. o. o., Mebuis, d. o. o., Petrol, d. d., TPJ, d. o. o., in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo.

Odmevnejši projekt centra je bila predstavitev avtobusa na vodik med svetovnim veslaškim prvenstvom na Bledu leta 2011. Ključnega pomena za uvajanje vodika v nacionalne programe so diseminacija znanja, vzpostavitev trajnega sodelovanja med industrijskim sektorjem in raziskovalnimi institucijami in seveda sprememba razvojne politike Vlade RS.

46 77

okolje

Novo iz Bruslja

Načrt za gradnjo postaj za alternativna goriva E Kar 94 odstotkov prometa v Evropski uniji je odvisnega od nafte, EU pa mora 84,3 odstotka te nafte uvoziti.

Alternativna goriva, npr. biogoriva, naravni plin in elektrika, lahko nafto sicer

U

vajanje čistih goriv upočasnjujejo tri glavne ovire: draga vozila, nizka sprejemljivost za potrošnike in pomanjkanje postaj za dovod goriva ali polnjenje. Komisija zato predlaga sveženj zavezujočih ciljev za države članice glede minimalne infrastrukture za čista goriva, kot so elektrika, vodik in zemeljski plin, in skupnih standardov EU za potrebno opremo.

P

odpredsednik Evropske komisije in komisar za promet Siim Kallas je povedal: »Razvijanje inovativnih in alternativnih goriv je logična pot proti večji gospodarnosti z viri, zmanjšanju prevelike odvisnosti od nafte in razvoju prometne industrije, ki se bo sposobna odzvati na zahteve 21. stoletja. Kitajska in Združene države Amerike načrtujejo, da bo na njihovih cestah do leta 2020 več kot šest milijonov električnih vozil. To je velika priložnost za Evropo, da okrepi svoj položaj na hitro rastočem svetovnem trgu.«

Novo iz Bruslja

nadomestijo, a najprej je treba

vropska komisija je predstavila ambiciozen sveženj ukrepov za gradnjo postaj za alternativna goriva po EU in zanje bodo veljali skupni standardi zasnove in uporabe. Do zdaj so se politične pobude večinoma osredotočale na goriva in vozila, manj pozornosti pa so posvečale distribuciji goriv. Spodbude so bile neusklajene in nezadostne.

proizvesti taka vozila, ki bodo te alternativne vire energije

tudi uporabljala. Evropska

komisija želi spodbuditi čistejši

transport v EU, o strategiji, ki jo je predlagala, pa so letos februarja razpravljali tudi

evropski poslanci.

S

veženj o čisti energiji za promet vsebuje sporočilo o Evropski strategiji za alternativna goriva, Direktivo o infrastrukturi in standardih ter spremni dokument o Akcijskem načrtu za razvoj utekočinjenega zemeljskega plina v pomorskem prometu.

Glavni ukrepi vključujejo:

april 2013

Elektrika: število električnih napajalnih postaj se po EU zelo razlikuje. Največ jih je v Nemčiji, Franciji, Nizozemski, Španiji in Združenem kraljestvu. Po tem predlogu bo morala vsaka država članica postaviti minimalno število napajalnih postaj z enotnim vtičem. Cilj je zagotoviti kritično maso napajalnih postaj, ki bo spodbudila množično proizvodnjo vozil po dostopnih cenah. Enotni evropski vtič je bistven element za uvajanje tega goriva. Da bi Komisija prekinila negotovost na trgu, je oznanila, da bo enotni standard za vso Evropo vtič tipa 2.

Vodik: Nemčija, Italija in Danska že imajo veliko postaj za dovod vodika, vendar nekatere niso javno dostopne. Za nekatere elemente, kot so cevi za gorivo, so še vedno potrebni skupni

standardi. Po tem predlogu se bodo obstoječe postaje povezale v mrežo, skupni standardi pa bodo zagotavljali mobilnost vozil na vodikov pogon. To velja za 14 držav članic, ki že imajo mrežo postaj za dovod vodika.

Biogoriva: njihov delež na trgu je že zdaj skoraj 5-odstoten. Biogoriva delujejo kot mešanice goriv, za njihovo uporabo pa ni potrebna posebna infrastruktura. Ključni izziv bo zagotoviti njihovo trajnost.

Zemeljski plin (utekočinjeni in stisnjeni): utekočinjeni zemeljski plin se uporablja v vodnem prometu po morju in celinskih plovnih poteh. Infrastruktura za oskrbo plovil z utekočinjenim zemeljskim plinom je še v zgodnji fazi razvoja. Samo Švedska ima manjšo napravo za pretakanje goriva v pomorska plovila, v več drugih državah pa ustrezno infrastrukturo še načrtujejo. Komisija predlaga, da se do leta 2020 oziroma 2025 postaje za dovod utekočinjenega zemeljskega plina postavijo v vseh 139 pomorskih in celinskih pristaniščih na vseevropskem prometnem omrežju. Ne gre za velike plinske terminale, ampak fiksne ali mobilne postaje, postavljene v vseh velikih evropskih pristaniščih.

Utekočinjeni zemeljski plin: uporabljajo ga tudi tovornjaki, vendar je v EU samo 38 postaj za dovod. Komisija predlaga, da se do leta 2020 postaje postavijo na vsakih 400 km ob cestah vseevropskega prometnega omrežja.

Stisnjeni zemeljski plin: uporablja se predvsem v avtomobilih. Trenutno to gorivo uporablja en milijon vozil, kar je 0,5 odstotka voznega parka. Industrija si prizadeva, da bi se to število do leta 2020 povečalo za desetkrat.

S tem predlogom bo Komisija zagotovila, da bodo javno dostopne standardizirane postaje za dovod goriva do leta 2020 na voljo po vsej Evropi na razdalji največ 150 km.

UNP: utekočinjeni naftni plin. Za to gorivo ukrepi niso predvideni, saj je osnovna infrastruktura že vzpostavljena.

D

ržave članice bodo te spremembe lahko izvedle tudi brez javnega financiranja, če bodo spremenile lokalne predpise in spodbudile investiranje zasebnega sektorja. Podpora EU je že na voljo v okviru sredstev TEN-T ter kohezijskih in strukturnih skladov.

V

Sloveniji je danes postavljenih 80 električnih napajalnih postaj, do leta 2020 naj bi jih bilo 3000, število vozil na električni pogon pa naj bi se do leta 2020 povzpelo na 14.000.

47 77

okolje Ste se pri opremljanju ali prenovi stanovanja srečali s težavo, kje kupiti izdelek, ki vam bo v pomoč pri zbiranju in ločevanju odpadkov?

Morda ste imeli podobno dilemo tudi na delovnem mestu.

za vaš dom, vrtce, šole, ustanove, podjetja ali celo urbano ureditev vaše okolice, vasi in mest.

izdelke iz reciklirane plastike, ki so zelo odporni na vremenske vplive ter imajo dolgo življenjsko dobo.

lOčevanje znOtraj zajema izdelke za zbiranje, ločevanje ter transport odpadkov znotraj vaših gospodinjstev. Iz široke palete je možno izbrati izdelke, ki se stilsko ujemajo z vašo notranjostjo.

OpreMa za DOM je dopolnilo osnovni paleti izdelkov za vaš dom ter vključuje najrazličnejše vrečke za odpadke, stojala za dežnike, stiskalnice za pločevinke in plastenke ipd.

Odgovore na dileme ponujamo ustvarjalci spletne trgovine www.vsezaodpadke.si.

Skupaj s slovenskimi in tujimi proizvajalci smo pripravili izbor izdelkov, ki pomagajo pri takšnih zadregah. Vam, drage uporabnice in dragi uporabniki, želimo na enem mestu ponuditi najboljše in cenovno najugodnejše izdelke ter nas skupno povezati v skrbi za naravo.

lOčevanje zUnaj vključuje izdelke za ekološko ureditev vaše okolice. Na razpolago so vam zabojniki iz plastike, kamna in kovine, kompostniki, koški za pasje iztrebke ter pripadajoče rezervne dele.

Spletno mesto www.vsezaodpadke.si smo razdelili v pet tematskih sklopov. Zato smo prepričani, da boste enostavno našli opremo

UrBana OpreMa zajema izdelke za estetsko urejene okolice, prenovo ulic, parkov ali mest. Za vas smo zbrali tudi posebne

vip izDelKi predstavljajo skupino oblikovalsko dovršenih proizvodov, ki poleg videza zagotavljajo tudi najvišjo raven kvalitete.

Vabimo vas, da se nam pridružite v skrbi za okolje, zato vas s pomočjo promocijske kode na koncu strani vljudno nagovarjamo k prvemu nakupu v spletni trgovini www.vsezaodpadke.si, saj veste - ločujmo z glavo, skrbimo za naravo.

"VSEZAODPADKE" Kupon velja do 31. 05. 2013 | www.vsezaodpadke.si | info@vsezaodpadke.si

april 2013

Promocija

Izkoristite posebno promocijsko kodo in poskrbite za naravo

Asorbio bo povsod odstranil neprijeten vonj Jože Volfand

foto: Majdi Kosi

48 77

okolje

Zeleni izdelki

Kaj je adsorbent asorbio?

Zakaj je ta proizvod na osnovi zeolita trajnosten in zelen, zaradi vpojnosti različnih plinov pa široko uporaben v kmetijstvu in industriji?

Razvojni dosežek je rezultat timskega dela Kemijskega inštituta in razvojnih skupin v industriji v podjetju Silkem. uresničevanju Gothenburškega protokola, ki ga je Slovenija

podpisala leta 2004 in z

njim sprejela obveznosti pri

zmanjševanju škodljivih emisij v

zrak. Kako je prišlo do projekta NASIL – Napredni Alumno

Silikati – je pojasnjeval dr.

Andrej Horvat, vodja razvoja v

podjetju Silkem iz Kidričevega.

april 2013

Projekt NASIL je potekal sedem let. Kako je prišlo do sodelovanja s Kemijskim inštitutom in kako je potekalo raziskovalno delo?

Zeleni izdelki

Asorbio lahko prispeva tudi k

Financiranje in vrednost projekta? Sodelovanje, sprva TGA, pozneje Silkem (ki je zaživel leta 1993) ima že dolgo zgodovino, saj je prvo sintezo zeolita v okviru takratne države Jugoslavije naredila skupina strokovnjakov takratnega TGA pod vodstvom Jožefa Jerovška. Na Kemijskem inštitutu so sintezo z rentgensko analizo potrdili. Projekt NASIL je izvedbeno potekal tri leta, a so predhodne raziskave potekale sedem let, saj smo se želeli prepričati, da ima zeolitni material uporabno vrednost za odstranjevanje (absorpcijo) vonjav. Ta del raziskovalnega dela je bil izveden v tesnem sodelovanju s KI, z oddelkom za silikatno kemijo, ki ga je do konca leta 2012 vodil prof. dr. Venčeslav Kaučič. Njemu in njegovi ekipi zaupamo, saj si nista nikoli prilaščala pobud in idej, ki včasih pridejo z raznih strani, po navadi s trga, iz komerciale ali pa kot ideja raziskovalcev in se pogosto ne ve, kdo je njen avtor. Gre skratka za skupni razvoj. To poudarjam zato, ker smo imeli v devetdesetih letih tovrstne težave s KI, saj si je poskušal prisvojiti del naših idej, zato je medsebojno zaupanje zelo pomembno. KI nam je pomagal realizirati idejo po analitski plati, z idejami in raziskavami. Pobuda za asorbio je prišla iz Silkema, potem pa je bilo treba narediti tisoč drobnih razvojnih korakov. Nikoli se

nismo obremenjevali, kdo je kateri korak storil prvi. Projekt NASIL je v izvedbeni fazi stal 3,2 milijona EUR, od tega je država primaknila 1,4 milijona EUR subvencije, druga sredstva pa so lastna sredstva vseh treh partnerjev: Gorimpex iz Ljubljane, Handte-Ost iz Krškega in Silkema.

Posebnost tega projekta je, da smo partnersko razvili tako idejo oz. material, tehnologijo in na koncu še opremo.

V znanosti sta se v zadnjih letih zelo razširila razvoj in raziskovanje materialov, ki bi bili prijazni do okolja in bi čim manj škodljivo vplivali nanj. Kakšen je bil delež razvojne službe Silkema v celotnem projektu?

Ocenjujem, da bi lahko bil ta delež Silkema polovičen, saj je sodelovanje večplastno. Tudi naš kader se ima priložnost izobraževati na KI. Tudi jaz sem doktoriral na KI, zato je prepletanje idej samoumevno. Je pa res, da smo industrijski inženirji pač bolj obremenjeni s praktično oz. izvedbeno možnostjo razvoja proizvoda. Ideje morajo biti ne samo uresničljive, ampak tudi finančno sprejemljive, v grobem je treba oceniti sprejemljive stroške, da bo izdelek lahko prodrl na trg. Kader iz KI ima večjo širino, saj pri njih tovrstni pomisleki nimajo prioritete. Tako imamo nekatere skupne projekte, ki še nekaj časa tržno ne bodo zelo zanimivi, a trendi vendarle gredo v to smer. Tak primer so materiali (zeoliti) za shranjevanje

Zakaj je asorbio lahko zanimiv tudi za široko potrošnjo na globalnem trgu?

Zato ker veže nase organske hlapne komponente, ki jih v glavnem zaznavamo kot smrad.

V gospodinjstvu imamo veliko takih primerov – od vonjav, ki se sproščajo v kuhinji in na stranišču, v hladilniku zaradi mešanja vonjav, v čevljih, avtomobilu in še bi lahko navajali.

Uporaba asorbia ni zahtevna, saj je najpomembneje, da ga postavimo čim bližje viru smradu ali vlage. ki jih je pred tem asorbio vezal. Ker bi bilo to neprijetno, je bolje odsluženi material zavreči.

Nekateri konkurenčni materiali na osnovi kalcijevega klorida se med absorpcijo vlage raztapljajo v absorbirani vlagi. Zato je na koncu vse v tekoči obliki, kar je lahko sporno za nadaljnjo obdelavo, zato je treba material nekam zliti, običajno v kanalizacijo. Kloridi so korozivni, zato si lahko predstavljamo morebiten učinek na kovine. Takih učinkov asorbio nima.

Prednost zeolitov pred konkurenčnim aktivnim ogljem, ki je tudi dober absorbent plinov, je v tem, da zeoliti ne gorijo. Če asorbio zavržemo v kanto za smeti, nato pa še npr. pepel, ni nevarnosti požara, medtem ko to za oglje ne moremo trditi, ker dobro gori. Ta prednost zeolitov je predvsem pomembna za industrijske filtre za absorpcijo hlapnih in gorljivih plinov, saj se s tem zniža nevarnost eksplozij in požarov, zeolit pa omogoča tudi regeneracijo v primerjavi z ogljem. Zato se zeoliti uporabljajo pri čiščenju (rafinaciji) nafte.

Katere so konkurenčne prednosti asorbia s podobnimi izdelki na evropskem trgu?

Kako naj se uporablja asorbio v gospodinjstvih? Kje naj se shrani po uporabi?

Glavna ekološka prednost asorbia je v njegovi inertnosti. Podoben je glini, s katero je tudi v sorodu. Z okolico ne izmenjuje npr. alergenih parfumov kot nekateri osvežilci prostorov.

Deluje tako, da absorbira, veže nase tiste komponente, ki so prisotne v njegovi bližini. Ker ne razpade, nima razkrojnih proizvodov, ki bi lahko onesnažili okolje. Asorbio, ki smo ga uporabljali kot sredstvo za sušenje, je mogoče regenerirati. To naredimo tako, da ga izsipljemo iz embalaže v kovinsko posodo, izpostavimo najvišji temperaturi (običajno 250 °C) za tri ure in material je ponovno primeren za uporabo.

Za vonjave bi lahko uporabili isti postopek regeneracije, a tega ne bi priporočal, ker bomo dobili v pečici in s tem v stanovanje vse vonjave,

Uporaba asorbia ni zahtevna, saj je najpomembneje, da ga postavimo čim bližje viru smradu ali vlage, da lahko bolje deluje. V nekaterih primerih je smiselna uporaba asorbia v vrečkah, v nekaterih pa je bolje, da se material vsuje iz vrečke neposredno na prizadeto mesto, od koder se potem odstrani s sesalnikom ali z metlo. Če se hišni ljubljenček podela na preprogo ali če se polije npr. vino v avtomobilu – v teh primerih očistimo prizadeta mesta, a ker vonj ostane, je treba nasuti okoli 1 cm debelo plast asorbia in pokriti s plastično vrečko ali predpražnikom in pustiti delovati najmanj 12 ur, naslednji dan pa posesati material. Asorbio z vrečko lahko vložimo tudi v čevlje, hladilnik, kamp prikolico, v omaro in podobno.

49 77

okolje

Zeoliti so porozni alumosilikatni materiali, v sorodu z glinami. Imajo veliko notranjo površino, ki je negativno nabita, zato kažejo veliko afiniteto do pozitivno nabitih delcev. Privlačijo katione in težji, kot so, izrazitejši je pozitivni naboj, večja je medsebojna privlačnost. Najbolj pozitivni naboj pa imajo težke kovine in radioaktivne snovi. Če k negativnemu naboju zeolitne rešetke še dodamo pomanjkanje kristalno vezane vode, dobimo močan absorbent, ki je lahko zelo selektiven za različne pline.

Odvzem vode zeolitu je toplotni (termični) postopek, ko zeolit segrejemo na okoli 500 °C in tako dobimo aktivirani zeolit – asorbio.

Slednji je lahko v prašni obliki ali obliki granul, ki so uporabnejše v kolonah za čiščenje zraka (npr. odstraniti vodo, amonijak, merkaptane ...). Zaradi teh lastnosti je asorbio vsestransko uporaben. V kmetijstvu zmanjšuje smrad, tekoče komponente oziroma gnojila veže nase in se dalj časa sprošča v zemljo, kar pomeni, da zemljo enakomerneje prehranjuje. Asorbio je absorbent vlage, nosilec za parfume, odstranjevalec organskih hlapnih topil, vonjav, molekularno sito in čistilnik plinov. To so le nekateri primeri industrijske uporabe asorbia.

Treba pa je upoštevati, da poznamo okoli 150 tipov zeolitov. Od tega jih obstaja 40 v naravi, zato je uporabnost zeolitov zelo široka.

Japonska bo potrebovala od 30 do 40 let za popolno razgradnjo jedrske elektrarne v Fukušimi, ki je bila močno poškodovana v potresu in cunamiju pred dvema letoma.

Dve leti po katastrofi imajo Japonci načrt za razgradnjo elektrarne. V prvi fazi, ki se bo začela še letos, bodo odstranili jedrsko gorivo, za kar bodo potrebovali dve leti. V drugi fazi bodo poskušali odstraniti staljeno gorivo iz primarnega zadrževalnega hrama. Ker je ta počen, ga bodo morali najprej popraviti. Nato ga bodo poplavili, da bi lahko varno odstranili gorivo. Za to fazo bodo potrebovali deset let.

V zadnji fazi, za katero bo potrebnih od 30 do 40 let, pa naj bi končali razgradnjo celotne elektrarne. Vzporedno s prizadevanji za razgradnjo elektrarne poteka čiščenje obsežnega območja, onesnaženega z radioaktivnimi snovmi, ki so se sprostile ob najhujši jedrski nesreči po černobilski katastrofi leta 1986.

Pri čiščenju imajo prednost objekti, namenjeni otrokom, kot so šolska igrišča, otroški parki in podobno. Stroka priznava, da Japonska ni bila dovolj pripravljena na tako močan potres in cunami. Zunanja tveganja, ki ogrožajo jedrsko elektrarno, so bila podcenjena. Po nesreči v Fukušimi so na Japonskem znova zagnali le dva od 50 jedrskih reaktorjev, ki so pred tem proizvedli približno tretjino električne energije.

Valkarton pod streho Duropacka Nova družba Duropack d.o.o., ki je nastala z združitvijo podjetij Duropack – Tespack in Valkartona, si bo samo še utrdila položaj največjega proizvajalca in predelovalca valovitega kartona v Sloveniji, ki ga je že pred združitvijo imel Valkarton. Pred desetletjem je Valkartonove delnice prevzelo hrvaško podjetje Belišče, ki je bilo glavni dobavitelj osnovne surovine. Valkarton je pred tem združil oziroma povezal vsa manjša kartonažna podjetja v Sloveniji, pred spojitvijo z Duropackom pa so se odločili za opustitev nekaterih firm. Brestaniški Duropack – Tespack je del avstrijske skupine Duropack, ki bo z novo družbo racionalizirala proizvodnjo in si zagotovila še večje možnosti za prodajo embalažnih izdelkov na trgih nekdanje Jugoslavije.

Kakor je znano, je letos januarja skladiščno-proizvodni kompleks Pak 4 v obrtni coni Loke – Kisovec od avstrijskega Duropacka kupilo podjetje zagorskega podjetnika Jožeta Uleta Kum–plast. Pak 4 je bil nekdaj v lasti Valkartona.

april 2013

V Silkemu izdelujete zeolit, ki je podlaga za izdelavo asorbia, trajnostnega in ekološkega izdelka. Katere so glavne značilnosti asorbia?

Zakaj je primeren za uporabo v industriji in kmetijstvu?

Za razgradnjo jedrske elektrarne do 40 let

dr. Andrej Horvat

poletne toplotne energije, ki bi se sprostila pozimi (projekt STOREHEAT).

foto: arhiv podjetja

Kratko, zanimivo

Župana, ki po občini gledata zeleno Vedno naročam Šaleški biser bomo vidnejšim osebnostim, ki so kakor koli povezane z odgovornim odnosom do okolja, v vsaki številki ponudili priložnost, da svoje bolj ali manj zelene navade predstavijo bralcem. Tokrat smo k pogovoru povabili župana dveh občin, ki sta se v natečaju

Bojan Kontič, župan, Mestna občina Velenje Kako prihajate na delovno mesto?

Največkrat se v službo pripeljem z avtom, saj je zaradi narave mojega dela to navadno edina mogoča izbira. Nekajkrat na leto pa mi le uspe, da pridem v službo s kolesom. Sem zadovoljen in ponosen uporabnik kolesa, ki je v celoti izdelano v Sloveniji.

Imate doma svoj vrt?

Se odločate za uporabo stopnic ali dvigala, če imate na voljo odločitev?

Doma imamo vrt, obdelujeva ga z ženo skupaj z mojimi starši. S pridelkom smo običajno zadovoljni, dopolnjujemo pa ga z nakupi na velenjski kmečki tržnici, kjer svoje pridelke in izdelke ponujajo lokalni ponudniki.

Včasih za stopnice, včasih za dvigalo – odvisno predvsem od višine nadstropja in časa, ki ga imam na voljo, da pravočasno pridem na dogovorjeno mesto.

Ali vsak dan izklapljate računalnik ob koncu delovnega dne?

Ali za nakupovanje živil uporabite nosilno vrečko za večkratno uporabo?

Za nakupovanje živil največkrat uporabljam pleteno košaro (cekar), včasih pa tekstilno vrečko z napisom »Ni živleja brez Veleja.«.

izkazali za najuspešnejši.

Si raje privoščite eksotično sadje ali sadje iz domače oskrbe?

Ste v zadnjem letu pogostokrat uporabili javni prevoz?

Vsekakor raje sadje iz domače oskrbe.

Javni prevoz uporabim zelo redko. Sem pa zadovoljen, da v Velenju že več kot tri leta omogočamo brezplačne mestne avtobuse. Junija lani smo zabeležili milijontega potnika, te dni pa uvajamo aplikacijo za pametne telefone, ki bo uporabo javnega prometa še bolj približala našim občanom.

Zelene navade za najbolj zeleno občino že

Da, žal pa je zaradi mojega raztegljivega delovnika moj računalnik le kratek čas izklopljen.

Ali v restavraciji pogosto naročate ustekleničeno vodo?

Zelo redko. Nikoli pa v nobeni od restavracij v Šaleški dolini. Vedno naročim »Šaleški biser«.

Tako ime se je za vodo iz pipe pri nas prijelo med ljudmi. Tega sem vesel, saj pomeni, da se zavedamo, kako kakovostno pitno vodo imamo in kakšna vrednota je to.

Ste v zadnjem letu potovali z letalom?

Ne.

Ste uporabnik obnovljivih virov energije?

Katere odpadke ločujete?

Doma ne, na strehi občinske upravne zgradbe pa imamo sončno elektrarno.

V zabojnike za ločeno zbiranje oddajam papir, kovinsko, plastično in stekleno embalažo ter biološke odpadke, v zbirni center občasno odpeljem nevarne odpadke, avtomobilske gume in podobno, še uporabne predmete pa oddam v Center ponovne uporabe Velenje.

Kje najpogosteje preživljate počitnice? V Sloveniji, na tujem?

Proste dni največkrat preživim v Sloveniji, vsako poletje pa grem tudi na hrvaško obalo.

Ali zbirate deževnico?

Ne. Kam odlagate biološke odpadke?

april 2013

Bojan Kontič

V rubriki »Zelene navade«

foto: Peter Marinšek

50 77

okolje

Zelene navade

V zabojnik za biološke odpadke, ki jih v Velenju zbiramo ločeno.

Stojan Jakin

Stojan Jakin, župan, občina Vrhnika Kako prihajate na delovno mesto?

V službo se pretežno vozim z avtom, zelo redko pridem tudi peš. Kolesa na žalost že dalj časa ne uporabljam.

Imate doma svoj vrt?

Odkar sem se pred dvajsetimi leti preselil v svojo stanovanjsko hišo, imam tudi svoj zelenjavni vrt.

Se odločate za uporabo stopnic ali dvigala, če obstajata obe možnosti?

Ali vsak dan izklopite računalnik ob koncu delovnega dne?

Strogo uporabljam stopnice, kjer je le mogoče. Že tako se zaradi svojega dela premalo gibljem, zato izkoristim vsako priložnost.

Katero sadje si raje privoščite: eksotično ali iz domače pridelave?

Ker imam svoj sadovnjak, najraje jem jabolka in hruške, ki jih sam pridelam.

Ali v restavraciji pogosto naročate ustekleničeno vodo?

Ustekleničene vode praviloma ne pijem. Že v preteklosti, ko sem bil direktor komunalnega podjetja, sem dosegel, da je ustekleničena voda odšla z miz na sestankih na občini. Vrhnika ima izredno kakovostno vodo v vodovodu, zato ni potrebe po ustekleničeni. Podobno velja skoraj za celotno Slovenijo.

Ste uporabnik obnovljivih virov energije?

Da. Sistem ogrevanja v novi stanovanjski hiši je izdelan tako, da lahko uporabljam drva, sončno energijo in toplotne črpalke. Vse navedene vire tudi uporabljam. Kot osnovni vir pa je bilo med gradnjo predvideno ogrevanje s kurilnim oljem.

Kje najpogosteje preživljate počitnice: v Sloveniji ali na tujem?

Ali za nakupovanje živil uporabite nosilno vrečko za večkratno uporabo? Že pred več kot tridesetimi kleti me je mama naučila, da je dobro vedno imeti nekje pri sebi kakšno vrečko. In to navado ohranjam še danes.

Ste v zadnjem letu pogostokrat uporabili javni prevoz?

Ste v zadnjem letu potovali z letalom?

V zadnjem letu nisem potoval z letalom.

Katere odpadke ločujete?

Kot je znano, je bila Vrhnika tista občina, ki je orala ledino pri ločevanju odpadkov. Ker je pri nas ločevanje dobro urejeno, je mogoče ločevati vse frakcije: papir, lepenko in karton posebej, steklo, vse vrste umetnih mas, papirno embalažo za pijače, kovine, biološke odpadke, ki jih obdelam sam, nevarne odpadke, kosovne odpadke in druge odpadke – teh pa je zelo malo.

Sem ljubitelj sonca in čistega morja. Imam prijatelje na Hvaru in tam najraje preživljam prosti čas, če je le mogoče. Sicer pa sem zagovornik reka »Ljubo doma, kdor ga ima!« in prosti čas preživljam na svojem vrtu in v sadovnjaku.

Ali zbirate deževnico?

Deževnica je eden pomembnejših okoljskih projektov tudi pri meni doma. Imam zbiralnik, velik 12,00 m3, in razvod, tako da najpogosteje uporabljam deževnico.

Kam odlagate biološke odpadke?

V preteklosti sem vse biorazgradljive odpadke ločeno oddal komunalnem podjetju, saj je Vrhnika imela prvo kompostarno v Sloveniji.

Odkar pa imam doma kompostno mesto, v celoti sam zbiram odpadke.

51

Javnega prevoza skoraj ne uporabljam. Na Vrhniki mestnega prevoza ni, v drugih krajih pa navadno časovna stiska zahteva drugo prevozno sredstvo.

www. zel

ija ven o l s e na

. si

Za postopek ocenjevanja je podjetje predlagal eden članov “BID International Selection Committee”. “BID International Selection Committee” je sestavljen iz menedžerjev podjetij iz 90 držav članic, ki se letno srečujejo v Londonu, Parizu, New Yorku, Frankfurtu in Ženevi. Kandidat se izbira na podlagi 17 kriterijev, in sicer: zadovoljstvo potrošnikov, inovativnost, raziskave in razvoj, stalno izobraževanje, kvaliteta, ISO 9000, okolje, recikliranje, poslovna odličnost, implementacija TQM, profitabilnost, kontinuirana rast, znamka, marketing, vodstvo na področju delovanja, menedžment in poporodajne aktivnosti.

Dr. Marko Likon, direktor podjetja INSOL d.o.o. in prejemnik nagrade, je ob podelitvi izjavil: »Nagrada nam seveda ogromno pomeni. Še bolj pomembno kot nagrada pa je, da so nam ob robu podelitve nagrade podelili mednarodni certifikat kakovosti QC100 TQM.«

april 2013

Računalnik v službi redno izklapljam po končanem delu. Podobno ravnam tudi doma, razen če prenašam večje količine podatkov.

Podjetje INSOL, o njihovi inovaciji smo v reviji EOL pisali, je marca v Genevi prejelo svetovno priznano nagrado Century International Quality ERA Award 2013. Nagrada se nanaša na inovacije ter raziskave in razvoj na področju varovanja okolja ter trajnostnega razvoja. Podeljena je za dosežke pri razvoju in implementaciji inovativnih rešitev, kar je značilno za razvojno in raziskovalno delo podjetja INSOL. Nanaša se na štiri glavne projekte: vzpostavitev »ZW-ZE interface« za zagotavljanje samozadostnosti logističnih sistemov; CAPS/WOCA – pretvorba papirniškega mulja v absorbente za čiščenje vodnih površin; BACOM – pretvorba biološkega blata v gradbene kompozite ter POSSA/ POSTI – napredni naravni nano materiali za proizvodnjo super absorbentov in izolacijskih materialov z negativnim ogljičnim odtisom.

77

INSOL z inovacijo BACOM do svetovne nagrade

foto: arhiv podjetja

Kompostarno si je uredil doma

okolje

Kratko, zanimivo

Sodelovanje s stroko in gospodarstvom na prvem mestu foto: arhiv podjetja

52 77

logistika

Slovensko logistično združenje

Pričakovanja niso majhna.

Logistika kot panoga je na pohodu, a v Sloveniji ji še ne priznavajo prave vrednosti.

Logistična podjetja so bila nepovezana, vpliv na

Igor Žula

Slovensko logistično združenje

ekonomsko in prometno

politiko šibek, logistična

stroka in gospodarstvo pa precej oddaljena drug od

drugega kljub spoznanju, da

lahko optimizacija logističnih procesov pri poslovanju

odločilno vpliva na poslovne rezultate. Kaj torej lahko

spremeni Slovensko logistično združenje? Odgovarja

predsednik Igor Žula, ki je

sicer podjetniški svetovalec,

april 2013

lastnik podjetja 3 Projekt.

Kaj vas je motiviralo, da ste prevzeli mesto predsednika Slovenskega logističnega združenja? Kakšne so vaše podjetniške izkušnje?

Vloga Slovenskega logističnega združenja mora biti predvsem povezovanje vseh, ki so kakor koli del najprej slovenske logistične, in potem, v prihodnje, tudi širše zgodbe. Slovensko logistično združenje (prej Evropsko združenje za transport, poslovno logistiko in promet) v zadnjem času ni igralo vloge, ki se je od njega pričakovalo.

Zato je bila sprememba nujna. Po naravi sem povezovalec in že dalj časa smo gojili idejo, da bi ustanovili tako združenje, ki bi nas povezovalo v poglobljenem, bolj strokovnem in aplikativnem delu. V zgodbe tehnoloških centrov in grozdov sem bil v preteklosti močno vpet in me je motil neuspeh »Transportno-logističnega grozda«, čeprav takrat v logistiki še nisem bil dejaven. Že dalj časa smo si prizadevali, da bi ustanovili tehnološki center in pozneje center odličnosti. Žal nam ni uspelo.

Podjetniške izkušnje so mi dale predvsem podlago za razumevanje, kaj podjetja potrebujejo in v meni prebudile voljo in željo, da bi nekaj spremenil. Za predsednika Slovenskega logističnega združenja so me povabili nekateri vidni predstavniki logistike v Sloveniji. Če upoštevamo pretekle poskuse, je združenje izziv, meni pa povabilo pomeni predvsem veliko čast in odgovornost.

Če bi bil npr. drugi tir narejen takrat, ko smo se zanj odločili, se danes o njegovi smiselnosti ne bi več spraševali.

Katera logistična podjetja so sodelovala pri ustanovitvi združenja in katera so se že včlanila? Člani Slovenskega logističnega združenja so direktorji pomembnih logističnih podjetij ali sektorjev logistike in prihajajo iz podjetij BTC Logistični center, Schenker Slovenija, Mercator, Tuš, Krka, Lek, Pivovarna laško, LL Grosist, Pošta Slovenije, Kobal transporti, DHL Logistika, Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje za transport, Trinet, SOD, 3 Logit, Loma consulting, 3 Projekt. Ko ima kandidat podporo takih igralcev na slovenski logistični sceni, si prizadeva odgovorno delati po svojih najboljših močeh.

Aktivnosti pridobivanja novih članov so v velikem zamahu. Zelo smo zadovoljni z odzivom fakultet, zlasti Fakultete za logistiko, in njihovih ambicij po vključevanju in sodelovanju.

Stroka in sodelovanje z gospodarstvom sta na prvem mestu in to dokazuje, da smo na pravi poti.

53 Pri pripravi predloga programa so sodelovala že navedena podjetja, zato so seveda pričakovanja usmerjena v realizacijo programa po načrtu, po katerem lahko vsakdo najde nekaj tudi zase.

Med strateškimi cilji navajate vzpostavitev široke logistične skupnosti, ki bo povezovala ponudnike in uporabnike logističnih storitev.

Kako nameravate uresničiti to nalogo?

Sredi preteklega leta so iz različnih sredin izrazili pripravljenost, da bi ustanovili nova združenja. To bi seveda pomenilo delitev potencialne logistične skupnosti, kar bi bilo za ta prostor zelo slabo. Zato smo se še pred spremembami potrudili in se dogovorili, da zadeve spravimo pod skupno streho.

Po drugi strani je trg ponudil veliko različnih logističnih dogodkov, ki so bogatili ta prostor, vendar pa je bila udeležba slaba in zato je bil pozitiven vpliv manjši. Tudi v tem primeru smo se uskladili.

Danes imamo torej eno združenje, ki že povezuje industrijo, ponudnike logističnih storitev, svetovalce in več različnih fakultet. To skupnost bomo širili s trdim delom.

Stroka in logistično gospodarstvo ocenjujeta, da Slovenija v dosedanji razvojni politiki ni izkoristila potencialov, ki jih ponuja ta panoga.

Kakšna je vaša ocena tega trenutka glede dejstva, da se pripravlja nova razvojna strategija države, nekateri veliki logisti se pa borijo s krizo?

Za učinkovitost ekonomije sta potrebna dva dejavnika.

Prvi dejavnik so podjetja, ki lahko sama veliko naredijo za uspešno poslovanje. Učinkovita logistika v podjetjih je močno vpeta v poslovanje podjetja in občutek imam, da se stroka ni dovolj upoštevala. Na tem področju obstajajo rezerve. Če je poslovanje v industriji urejeno, če industrija ustvarja dovolj blaga in če je dovolj povpraševanja po logističnih storitvah, je poslovanje vseh vpletenih – uporabnikov in ponudnikov logističnih storitev – v proces nastajanja proizvoda boljše in vsi se morajo prilagajati novim okoliščinam.

Drugi dejavnik pa je seveda vprašanje, kaj je Slovenija ali pa dosedanja politika naredila, da bi podjetjem olajšala življenje. Menim, da je odgovor znan. Znanja je pri nas veliko. Naša težava sta predvsem sposobnost odločanja in reaktivnost. Če bi bil npr. drugi tir narejen

Potencialov, ki jih ponuja ta panoga, prav gotovo nismo izkoristili, seveda pa ne moremo za vse kriviti politike. Tu je tudi odgovor, zakaj smo dali prednost povezovanju gospodarstva in stroke.

Prvi dogodek je podelitev nagrade »Logist leta za leto 2012«.

Sprejeli ste program ključnih dogodkov v letu 2013. Katere bi izpostavili?

Program ključnih dogodkov temelji predvsem na sodelovanju in ponudbi dobrih storitev za naše člane. Predvidevamo več usposabljanj, ogledov dobrih praks, strokovnih predavanj in obiskov sejmov oziroma konferenc. Vodilo pri tem je seveda ponuditi članom razlog za članstvo. Prepričan sem, da nam je uspelo.

Izpostaviti pa moram predvsem dva dogodka.

Prvi dogodek je podelitev nagrade »Logist leta za leto 2012«. Letos ga pripravljamo v sodelovanju s Pošto Slovenije, ki je lanskoletna prejemnica te nagrade. Zdaj smo postopek bolj opredelili, odprli in v odločanje vključili res odlične strokovnjake. Odbor že deluje, vodi ga izr. prof. dr.

Bojan Rosi, dekan Fakultete za logistiko.

Drugi dogodek je priprava mednarodnega logističnega dogodka »Oskrbovalne verige v praksi in znanosti«, ki bo ob koncu septembra oziroma v začetku oktobra. Dogodek je mednaroden, strokoven in posvečen oblikovanju učinkovitih oskrbovalnih verig ter sodelovanju gospodarstva in znanosti. Mednarodna dimenzija kaže našo ambicioznost. Uvajamo tudi nagrado za najboljši strokovni prispevek na področju logistike. Oblikovali smo odbor pod vodstvom doc. dr. Staneta Božičnika, ki vodi Center za ekonomijo transporta v okviru Fakultete za gradbeništvo UM, sodelujejo pa tudi vidni predstavniki iz gospodarstva.

Sestavni del dogodka bo okrogla miza, razpravljali bomo o tem, kakšnega logista gospodarstvo potrebuje. Razprava bo potekala med predstavniki fakultet in predstavniki gospodarstva. Prepričan sem, da bo razprava prispevala k približevanju študijskih programov potrebam gospodarstva.

Dogodek združuje nekdanja kongresa: »Logistika«, ki ga je prirejalo naše združenje, in »Poslovna logistika«, ki ga je prirejalo podjetje Planet Gv.

77

Vroča tema v logistiki so oskrbovalne verige.

Zakaj?

Oskrbovalne verige so še vedno vroča tema in vedno bodo. Za učinkovito oskrbovalno verigo še zdaleč ni dovolj samo logistika. Učinkovito oskrbovalno verigo tvorijo vsi odnosi od dobavitelja do kupca, ki nastopajo od nastanka proizvoda do prodaje.

logistika

Podjetja razumejo pomembnost uvodne faze, ki je namenjena predvsem organizacijskemu delu. To so priprava programa, organizacija združenja, zagon nekaterih ključnih projektov in pridobivanje novih kompetentnih članov.

takrat, ko smo se zanj odločili, se danes o njegovi smiselnosti ne bi več spraševali. Tako pa razmišljamo, ali je tir sploh prava pot, namesto da bi začeli delati. Tudi če ničesar ne naredimo, bo čez pet let odgovor drugačen kot danes. In takih primerov je pri nas žal zelo veliko.

Zavedanja o tem in dobrih praksah je seveda premalo. Izjema je avtomobilska industrija, ki lahko drugim panogam veliko pomaga. Seveda potrebujemo stroko, fakultete, da bodo na strokovni ravni odigrale svojo vlogo. Vloga združenja je zato izjemno pomembna – predvsem na ravni promocije in zavedanja.

Povezovati poskušam zeleno in učinkovito logistiko.

Zanimivo je, da v vašem programu, morda sem spregledal, nikjer ne omenjate zelene logistike in vpliva prometa na okolje. Se vam to ne zdi pomembno?

Zelena logistika je jedro vsega. Povezovati poskušam zeleno in učinkovito logistiko. Oba pojma sta povezana bolj, kot se zdi na prvi pogled.

Učinkovita logistika ali ekonomsko učinkovita logistika pomeni učinkovito oskrbo proizvodnje, učinkovit transport blaga – ob pravem času, po najnižjih cenah, na pravem mestu – optimalne zaloge …Toda o čem pravzaprav govorimo? Ko govorimo o optimalnih zalogah, govorimo o optimalnih skladiščnih kapacitetah, ko govorimo o učinkovitem prevozu, govorimo o izkoriščenem voznem parku, tudi na povratnih vožnjah, z minimalno porabo goriva. Ko govorimo o učinkoviti oskrbi, govorimo o učinkoviti notranji logistiki in minimalnih manipulacijah, zato moramo dobro sodelovati z dobavitelji. In še bi lahko navajal. Danes je ogljični odtis dejavnik pri vsakem kilometru, jutri bo pri vsakem proizvodu.

Težnja po učinkoviti logistiki je težnja po zeleni logistiki, le da je učinkovitost v ekonomiji lažje razumeti kot v varstvu okolja z okoljskimi parametri!

Zeleno logistiko torej razumemo in upoštevamo.

Naj navedem, da je okoljska odličnost logistike pri podelitvi nagrade »Logist leta« eden izmed pomembnih kriterijev. Na mednarodnem dogodku, o katerem sem govoril, bo podeljena nagrada »Zeleni logist«. Tudi to nagrado so v okviru dogodka »Poslovna logistika« podeljevali že dalj časa, zdaj pa ji združeni dajemo še večji pomen. Prometni (pod)sistem je pravzaprav najpomembnejši z vidika vplivov na okolje in na naše počutje. Tega se zavedamo, vendar pa vsega v tej fazi ne zmoremo, na pol pa ne želimo.

april 2013

Za katere prednostne naloge se zavzemajo podjetja, še zlasti zato, ker pri poslanstvu poudarjate predvsem nepovezanost logističnega okolja in rezerve pri izobraževanju in usposabljanju?

Za boljši položaj logistike v razvojnih dokumentih

april 2013

Janko Pirkovič, BTC Logistika Prizadeval si bom, da bodo člani Slovenskega logističnega združenja strokovnjaki, ki uspešno vodijo delo v logističnih oddelkih trgovskih in proizvodnih družb in sodelujejo s pomembnimi ponudniki logističnih storitev. Na drugi strani bodo predstavniki asociacij in ugledni profesorji iz akademskih krogov pomembno vplivali na delo združenja. Rezultat aktivnosti združenja bodo predlogi za boljši položaj logistike v razvojnih dokumentih Slovenije, našim članom pa bo treba zagotoviti odločilen vpliv.

Osebno menim, da je ključna vloga Logističnega združenja predvsem povezovanje zainteresirane javnosti v segmentu logistike, širjenju pomena in pomembnosti logistike. Ključna vloga je torej povezovanje gospodarskih subjektov tako doma kot v tujini in povezovanje gospodarstva z znanstveno sfero: izmenjava dobrih praks, reševanje logističnih problemov in podobno.

Naš trg je majhen, a lega je zanimiva

dr. Bojan Rosi mag. Andrej Rihter

udi fakulteta je opazila pomanjkanje povezovanja in sodelovanja v logistiki.

Kot dekan Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru namreč vidim zagon Slovenskega logističnega združenja kot zelo pozitiven korak, ki bo pripomogel k oživitvi sodelovanja med prakso in raziskovalnimi dejavnostmi logistike, saj je v slovenskem prostoru še veliko neizkoriščenih možnosti. Fakulteta lahko raznovrstnim organizacijam ponudi dodatna znanja, raziskave in inovativne ideje, ki lahko z logističnega vidika prispevajo kot spodbujevalnik k njihovi konkurenčnosti. Upamo, da bomo s povezovanjem v logističnem združenju okrepili svoje sodelovanje z drugimi članicami in jim ponudili svoje znanje, ki je v sinergiji z drugimi veliko učinkovitejše kot sicer.

mag. Andrej Rihter, Pošta Slovenije

Rok Svetek

T

Povezati gospodarstvo z znanstveno sfero foto: arhiv podjetja

lovenskim logistom je v preteklosti manjkalo združenje, prek katerega bi se lahko povezovali, primerjali svoje dobre prakse in dosegali večjo prepoznavnost ter ustvarjali priložnosti. Kot združenje, ki bo navzven enotno delovalo za doseganje zastavljenih ciljev in umeščanje logistike v razvojne načrte države, lahko dosežemo veliko več kot vsako logistično podjetje posebej. Država bi morala prepoznati logistiko in njene podporne dejavnosti kot ključne pri spodbujanju konkurenčnosti in splošnega gospodarskega razvoja države, to se pa žal ne dogaja. Del tega so seveda infrastrukturni projekti, vendar lahko govorimo tudi o drugih oblikah spodbujanja obstoja in razvoja logističnega sektorja, kot sta nenazadnje tudi finančna in moralna podpora.

foto: arhiv podjetja

S

Slovensko logistično združenje mora biti glas stroke, akademske in tiste v praksi. Akademska sfera je odvisna od državnih naročil, zato se ne izpostavlja. Piše tisto, kar politiki radi slišijo, in nima neke praktične vrednosti. Združenje pa jim lahko nalije čistega vina. Tako, kot so stvari zasnovane, sem prepričan, da bo združenju uspelo povezati vse dejavnike, da nadomestimo zamujeno, če se sploh še da. Logistična podjetja so Slovenijo obšla in kakšnih velikih načrtov nimajo.

Janko Pirkovič

Rok Svetek, Schenker

foto: arhiv podjetja

dr. Bojan Rosi, Fakulteta za logistiko

foto: Ntaša Müller

54 77

Združenje mora biti glas stroke

logistika

Logistom je manjkalo združenje

Eden izmed zasebnih, manjših logistov, ki ne želi biti imenovan, je o združenju zapisal: Lahko rečem samo to, da bi morala Slovenija najprej počistiti pri temeljih (predvsem pravnih, pa tudi zelenih, okoljevarstvenih), šele nato bi se lahko gradile platforme ali združenja, kot je logistično. Glede zainteresiranih logistov pa predvidevam, da so to v večini tuja podjetja, ki nimajo problema s kapitalom, pa tudi ne nacionalnega interesa in jim ni dosti mar za Slovenijo. Če je temu res tako, bodo dobili še večjo moč za uresničitev projektov, ki bodo voda na njihov mlin, vendar na škodo našega okolja, v katerem živimo. Naš trg ni zanimiv (je premajhen) za tuji kapital, je pa geografsko zanimiva lega za tok blaga. Zato se mi zdi, da nas bodo tujci le izkoristili glede infrastrukture, glede dejanskih storitev, ki bi jih lahko opravljali, pa bomo imeli kot podjetja z domačim kapitalom majhen kos pogače. Upam samo to, da bomo čez nekaj časa še lahko rekli »zelena Slovenija«.

Strokovni okoljski forum Zelene Slovenije

Trajnosti razvoj je pot k zeleni Sloveniji

www.zelenaslovenija.si

Promocija

Vozila na čistejši pogon – nuja ali moda Tanja Pangerl

foto: www.shutterstock.com

56 77

logistika

Zeleni transport

Kako Slovenija spodbuja uporabo hibridnih vozil? Kot

Zeleni transport

kaže, sta tudi v podjetjih in javnih organih visoka cena

in pomanjkanje ustrezne

infrastrukture glavni oviri za

večjo uporabo hibridnih vozil in vozil na alternativne pogone

v slovenskem prometu. Kljub temu eni in drugi prepoznavajo nujnost vpeljave tovrstnih

vozil in vzpostavitve potrebne

infrastrukture v promet. To je namreč zaveza Slovenije kot

članice EU, saj je promet eden

večjih onesnaževalcev zraka pri

april 2013

nas.

Uvedba vozil, ki so okolju prijaznejša, vse bolj postaja strategija Evrope in zato tudi strategija Slovenije. V februarju so evropski poslanci razpravljali o strategiji za spodbujanje čistejšega transporta v EU, ki jo je predlagala Evropska komisija. Kar 94 % prometa v EU je še vedno odvisnega od nafte, 84,3 % te nafte pa EU uvozi iz držav zunaj svojih meja. Alternativna goriva, kot so biogoriva, naravni plin, elektrika in druga vozila na alternativne pogone lahko uporabo nafte nadomestijo, a najprej je treba zagotoviti proizvodnjo takih vozil, njihovo finančno dostopnost in urediti potrebno infrastrukturo, ki bo pripomogla k lažji odločitvi za nakup in uporabo in tovrstnih vozil. Na slovenskem trgu že obstaja nekaj ponudnikov hibridnih vozil in drugih vozil na alternativne pogone (stisnjen zemeljski plin, elektrika idr.), pri nekaterih avtomobilskih znamkah pa vendar na splošno njihova ponudba in uporaba še nista toliko komercialna, da bi tovrstna vozila v večjem obsegu vpeljevali na trg. Tehnologija se namreč ponekod še razvija. Vendar bodo morali ponudniki tudi na slovenskem trgu vse bolj razmišljati o tem, da to tehnologijo tudi bolj komercialno predstavijo, če želijo pridobiti prepoznavnost med potencialnimi uporabniki in od njih dobiti povratne informacije, ki jim bodo pomagale vpeljati tovrstna vozila na trg. Nekaj podjetij in občin smo povprašali, kaj menijo o uporabi vozil s čistejšimi pogoni

in kako jih vpeljujejo v družbeno in okoljsko odgovornost svojega delovanja. Svoj pogled so predstavila podjetja UniCredit Banka Slovenija, d. d., Helios, d. o. o., Siemens, d. o. o., Zavarovalnica Triglav, d. d., in mestni občini Ljubljana in Velenje.

Okolju prijazna vozila so nujna Da bi dosegli zmanjšanje izpustov škodljivih emisij v ozračje, bo treba narediti tudi premik v prometni politiki. Vsi sodelujoči menijo, da je uporaba vozil na čistejše pogone vsekakor nujna tudi z vidika podjetij, kar kaže na njihov odgovoren odnos do naravnega okolja. Ne gre torej toliko za trenutno avtomobilistično modo, ampak predvsem za ukrep, ki bo pripomogel k zmanjšanju škodljivih emisij v ozračje iz prometa. Nekatera podjetja med službenimi vozili že uporabljajo hibridna vozila in jih želijo vključiti tudi v prihodnje. Vendar pa vozila na čistejše pogone ne vnašajo sprememb le v uporabniške vzorce in poslovne modele, ampak zahtevajo tudi nova in drugačna razmerja med ponudniki polnilne infrastrukture. Ne gre torej le za tehnološko novost, ampak predvsem za premik v paradigmi, tudi v odnosih na trgu, zato je tržni preboj avtomobilov na čistejše

Podjetja, občine in druge organizacije, ki uporabljajo hibridno vozilo ali vozilo na čistejša goriva, kažejo družbeno in okoljsko odgovornost, hkrati pa je lahko to dober zgled, ki kaže pot naprej. Zato večina sodelujočih tako ali drugače razmišlja ali že skrbi za to, da s svojo aktivno udeležbo pripomore k varovanju okolja. Med temi ukrepi sta prenova voznega parka in nakup službenih vozil, katerih izpusti CO2 so manjši, porabo goriva nižja in postavitev polnilnic za električna vozila pred poslovno stavbo. Mestni inšpektorji v Ljubljani pri svojem delu uporabljajo šest hibridnih vozil, k uporabi okolju prijaznih vozil pa spodbujajo tudi javna podjetja, ki postopno nadomeščajo vozila na fosila goriva z vozili na stisnjen zemeljski plin (metan) oziroma z električnimi vozili. To kaže, da sodelujoča podjetja in občine vsekakor podpirajo uporabo hibridnih in drugih vozil na alternativne pogone v promet in si tudi sami aktivno prizadevajo za to. V Mestni občini Velenje tudi menijo, da s tem prispevajo k pospeševanju razvoja in izboljšavam v proizvodnji hibridnih vozil in drugih vozil na čistejše pogone ter končno tudi k prejšnji komercializaciji novih tehnologij.

Kaj vpliva na odločitev za nakup? Čeprav se uporaba hibridnih vozil in drugih vozil na čistejše pogone spodbuja, pa vprašani menijo, da na slovenskem trgu še ni dovolj raznolike ponudbe tovrstnih vozil, čeprav napreduje. Pomemben vidik pri izbiri oziroma odločitvi za tovrstno vozilo je po mnenju sodelujočih predvsem cena, ki je v primerjavi s klasičnimi vozili previsoka in ne spodbuja velikega povpraševanja (predvsem zdaj, ko se mnogi spopadajo s finančnimi stiskami), na odločitev pa vplivajo tudi poraba goriva, manjše emisije CO2, spodbude za nakup tovrstnih vozil in tehnološke rešitve. Večina meni, da trenutno v Sloveniji še niso dovolj ustrezni pogoji, da bi

Skupno število bencinskih servisov, ki so del široko razvejane maloprodajne mreže Petrola in imajo v svoji ponudbi avtoplin, se je povzpelo že na številko 64.

Avtoplin si lahko uporabniki natočijo ob celotnem avtocestnem križu, vseh večjih mestih in mestnih vpadnicah ter tudi že na lokalnih bencinskih servisih.

Zaradi izjemne ekonomike avtoplin danes predstavlja eno najbolj razširjenih alternativ klasičnim naftnim gorivom, saj se z uporabo pogona na avtoplin stroški, ki se porabijo za nakup goriva, skoraj prepolovijo.

Avtoplin je namreč kar do 50% cenejši od 95-oktanskega bencina, poleg tega pa uporaba avtoplina prinaša številne prednosti za uporabnika: znatno znižanje stroškov goriva, podaljšanje življenjske dobe motorja, enostavna uporaba - avtomatsko preklapljanje med plinskim/bencinskim pogonom, enostavna in hitra vgradnja, kratek rok povrnitve investicije, doseganje večjih razdalj z enkratno polnitvijo (ob uporabi plina in bencina), tišje delovanje motorja ter večjo varnost od uporabe bencina v primeru hujših trkov.

Več informacij o avtoplinu na: www.petrol. si/avtoplin

PETROL, Slovenska energetska družba, d.d., Ljubljana Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana T: 01 47 14 234 www.petrol.si

CITROËN in tehnologija Hybrid Air

57 logistika

Čistejša goriva imajo podporo

Avtoplin že na 64. Petrolovih bencinskih servisih

CITROËN je pionir razvoja filtra trdnih delcev, prvi ponudnik sistema Stop&Start, pobudnik ideje hibridnega dizelskega motorja s tehnologijo Hybrid4 in prvi ponudnik električnega avtomobila. Sedaj predstavlja nov tehnološki preboj: sistem Hybrid Air. Nova tehnologija predstavlja kombinacijo bencinskega motorja in stisnjenega zraka s pomočjo hidravlike. Porabi manj kot 3 l/100 km in je brez dodanega akumulatorja, zato je tehnologija na evropskem in svetovnem trgu dostopna po privlačnih cenah. Možni so trije načini delovanja: na zrak z ničelnimi emisijami, na bencin, pri čemer deluje samo motor z notranjim izgorevanjem, ter kombiniran način delovanja. Na voljo so modeli razredov B in C ter za gospodarska vozila. V kombiniranem ciklu vožnje avtomobil dosega rekordno porabo 2,9 l/100 km in emisije CO2 69 g/km.

Pri mestni vožnji se poraba goriva zmanjša za približno 45 %. V vseh podnebnih pogojih in voznih razmerah deluje z nespremenjeno učinkovitostjo. Prostornost avtomobila pri vgradnji tehnologije Hybrid Air ostane nespremenjena, saj gre v osnovi za mehanski sistem in odločitev zanj poenostavi vzdrževalne posege in olajša reciklažo izrabljenega vozila. Delovanje preklopa med pogonoma je tekoče in brez dodatnih voznikovih posegov.

Po zaslugi pametnega elektronskega krmila je zagotovljeno, da se med tremi načini uporablja najbolj primeren za posamezno situacijo.

CITROEN SLOVENIJA d.o.o.

Barjanska cesta 54, 1000 Ljubljana T: 05 6681100 E: info.ac.si@citroen.com www.citroen.si

april 2013

pogone počasnejši, kot so nekateri napovedovali, menijo v Siemensu. Za uporabo vozil na čistejše pogone se po njihovem trenutno odločajo predvsem zgodnji navdušenci, ki jih močno prevzema tehnologija in ji dajejo prednost pred priročnostjo uporabe, udobjem in ceno. Osupljiv je podatek, ki so ga navedli v Mestni občini Ljubljana, in sicer, da so v svetovnem merilu subvencije za pridobivanje fosilnih energentov šestkrat višje od subvencij za obnovljive vire energije.

77

Kdo je kdo?

se uporaba hibridnih vozil občutno povečala.

Kot je navedeno, sta problem predvsem cena in polnilna infrastruktura, ki še nista povsod na voljo. Pri Siemensu menijo, da je Slovenija lahko zanimiva za razvoj elektromobilnosti zaradi geografske majhnosti in lokacij regijskih središč. Pomembno pa je, da se povečuje prodaja avtoplina, ki ga je mogoče dobiti na vseh večjih bencinskih servisih. Lani naj bi se povečala za 30 %, pravijo v Mestni občini Ljubljana. To povečanje je predvsem posledica nenehnih podražitev cene bencina, zato se vse več ljudi odloča za prilagoditev bencinskih motorjev na avtoplin, saj se investicija predelave v primerjavi s cenami energentov povrne že v petnajstih mesecih. V Mestni občini Velenje so ugotovili, da trenutno v Sloveniji ni mogoče dobiti avtobusa z bencinskim motorjem, ki bi ga nadgradili za uporabo goriva LPG. Ker pa je tudi slovensko znanje pri izdelavi posamičnih sklopov ali celo prototipov električnih vozil v samem svetovnem vrhu, obstaja upanje, da se bo zdaj omejena ponudba na domačem trgu lahko kmalu povečala tudi s povsem domačo ponudbo, pravijo v Mestni občini Ljubljana.

Da bi se razrešila dilema med investicijami v razvoj ustrezne infrastrukture za napajanje tovrstnih vozil in prebojem uporabe teh vozil, so na Mestni občini Velenje izpostavili eno od mogočih rešitev, in sicer javno-zasebna partnerstva. Vendar trenutni zakonodajni okvir take poslovne modele bolj zavira kot spodbuja, zato menijo, da je treba narediti korak naprej tudi na tem področju.

logistika

77

58

Kratko, zanimivo Kmalu podpis pogodbe za EMBAKOM Kakor napoveduje Zoran Rodič, ki koordinira priprave na ustanovitev sheme EMBAKOM, nove sheme za ravnanje z odpadno embalažo, bodo zainteresirani partnerji podpisali pogodbo sredi aprila. Družbeniki so Komunala Nova Gorica, Kostak, Snaga Ljubljana in Snaga Maribor, Simbio, KOCEROD, Komunala Slovenska Bistrica, CEROP in KOMTEKS. Za vstop v lastniško strukturo družbe EMBAKOM je že izkazalo interes 18 izvajalcev javne službe za ravnanje z odpadki.

To pomeni, da bi na slovenskem trgu poskušale pridobiti ustrezen tržni delež sheme Slopak, Interseroh, Unirec, Recikel, Gorenje Surovina in Embakom. Razprave o učinkovitosti sistema ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji so se ustavljale tudi ob vprašanju, ali ni shem v Sloveniji preveč.

Talum v Beogradu odprl zbirno predelovalni center Talum je marca v stari industrijski coni v Šabcu v Srbiji zgradil enega največjih zbirnih predelovalnih centrov v regiji. Najprej so se odločili za zbiranje odpadnega aluminija, zdaj pa bodo zbirali tudi ostale kovine. Njihovo podjetje Talum Beograd je uspešno. Naložba v center je znašala 1,3 milijona evrov. V letu 2013 načrtujejo, da bodo zbrali, predelali in izvozili 3.050 ton aluminija in 1.280 ton ostalih odpadnih kovin.

Trenutno v Sloveniji še niso dovolj ustrezni pogoji, da bi se uporaba hibridnih vozil občutno povečala.

Posvet o celovitem ravnanju z odpadki Kakšno naj bo celovito ravnanje z odpadki?

To je eno izmed vprašanj, na katerega želijo odgovoriti na strokovnem posvetovanju, ki bo sredi aprila v Moravskih Toplicah. Posvet bo potekal v več sekcijah: Sistemski vidiki ravnanja z odpadki, Ločeno zbiranje odpadkov in njihova predelava, Snovna in energetska izraba odpadkov in primeri različnih praks.

Organizatorji posveta so Zveza ekoloških

april 2013

gibanj, ZRS Bistra, GZS in Zbornica komunalnega gospodarstva, soorganizator pa je MKO. Predsednik organizacijskega odbora strokovnega posvetovanja je mag. Janez Ekart.

Za Eko-paket kar 209 prijav Zmagovalce nagradnega natečaja na temo kreativnega ustvarjanja iz odpadne kartonske embalaže za mleko in sokove (KEMS) so razglasili na sejmu Altermed v Celju. Na natečaj je prispelo 209 prijav. Nagradni natečaj je že sedmič potekal v organizaciji programa Ekošola skupaj s pobudnikom in nosilcem projekta podjetjem Tetra Pak d.o.o. in partnerjema projekta Ljubljanske mlekarne d.d. in EKO INICIATIVA (Valtex d.o.o.).

Mladi so tekmovali v štirih starostnih skupinah (vrtci, prva triada OŠ, druga triada OŠ ter tretja triada OP/SŠ), za vsako starostno skupino pa sta bili razpisana tudi tema in tehnika ustvarjanja. Otroci iz vrtcev in 1. triade OŠ so iz KEMS ustvarjali okrasne izdelke in uporabne šolske pripomočke s tehniko pletenice ali nitice, starejši otroci iz 2. in 3. triade ter srednje šole pa so pripravili zanimive predloge ozaveščevalnih akcij o ravnanju s KEMS za lokalno skupnost in gospodinjstva in raziskovalne naloge na temo »Odpadna embalaža KEMS kot surovina za nove izdelke«.

Namen projekta Eko-paket je spodbujanje pravilnega ravnanja z izpraznjeno KEMS ter ozaveščanja mladih, njihovih mentorjev in staršev, da je odpadna KEMS koristna surovina za izdelavo novih izdelkov.

Nagrajenci kreativnega natečaja so bili: OŠ Jurija Vege Moravče, Vrtec Vojke Napokoj (računalnik), Vrtec Miškolin (podstavki za kozarce), Vrtec Škratek Svit Vodice (denarnica in ovitek za knjige), OŠ Dobrovo, POŠ Kojsko (copati, natikači, ovitek za knjige, okrasni lonček, ogrlica), OŠ Ljudski vrt Ptuj, Podružnica Grajena (Rdeča kapica), JZ-OŠ Marjana Nemca Radeče, POŠ Svibno (stotični kvadrat), OŠ Livada Ljubljana (ozaveščevalni strip, film Eko-detektivi), OŠ Cankova (zemljevid občine iz Tetra Pak z ozaveščevalnimi sporočili), OŠ Franca Rozmana Staneta Ljubljana (ozaveščevalni plakat z izdelki iz KEMS), Biotehniški center Naklo (ozaveščevalni film Na mladih svet stoji in esej Tetra in Pak), Biotehniška šola Maribor (ozaveščevalni film Ste za?, ki govori o izdelkih, ki nastanejo iz reciklaže Tetra Pak embalaže), OŠ Brinje Grosuplje (raziskovalna naloga in ozaveščevalni plakat).

Nagrado za najboljši film »Kako z odpadno KEMS ravnamo pri nas doma? Dopoldne učenec popoldne učitelj!« so prejeli učenci-Ekodetektivi OŠ Livada Ljubljana.

E-izobraževanje za trajnostni razvoj po vaši meri

Specialisti za okoljsko komuniciranje in ozaveščanje

V e podjetje 2013

Podjetjem iz različnih gospodarskih sektorjev nudimo strokovne e-izobraževalne vsebine s področja trajnostnega razvoja, vključno z analizo in predstavitvijo rezultatov izobraževanja.

Promocija

Preverite posebno ponudbo na www. zelenaslovenija.si!

Moduli

Prednosti

• Okoljska zakonodaja • Ravnanje z odpadki • Ravnanje z energijo • Ravnanje z vodo • Kakovost zraka • Učinkovita raba virov • Trajnostna logistika • Moduli po meri

• izvajanje in-house • časovna prilagodljivost • prostorska neodvisnost • optimizacija poslovanja • zniževanje stroškov • izobraževanje in raziskava v enem • podjetje pridobi znak »Pri nas Mislimo zeleno«

Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva 25, SI-3000 Celje, www.zelenaslovenija.si | Kontaktna oseba: Lucija Gornjak, e-pošta: lucija.gornjak@fitmedia.si, tel.: 03/ 42 66 706

Promocija