Eol 78 79

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

78/79 junij 2013

201

3

nija

ia.s

edia

i

o. d.o.

1 3 2 0

4

va 2

9 h

riče

, Kid

06

66 7

elje

/ 42

lis C

0 9

it m

©F

2

opo

: 03

1 do v in kov AR troš aterialo MIN ije s I SE ptimizacjnostnih mže o AŽN d tra mbala O e rabe upo igentne l inte

love

S ed lenadričeva 25/ info@fitm er Ze i i aniz ia.s je, K Cel .fitmed www

Org

01 /

BAL

EM V DI ŽNI EN TR BALA EM OGI PA N

n Teh

t sep 12. 9:00 ob

Zeleni forum 2013 Trajnostni razvoj je pot k zeleni Sloveniji

Novo poglavje Duropacka v Sloveniji Do hitrejših ukrepov z okrepitvijo uradništva Delež okoljskih davkov v BDP narašča Odpadna embalaža - shem vse več, vrzeli nič manj Katalog tveganj v oskrbovalnih verigah

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

www.union.si

Pivovarna Union d.d., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana - Agencija: LUnA\TBWA

Promocija

Jošt Jakša, vztrajajte!

Jošt Jakša, kaj lahko storite, da bi Slovenija z začetkom revitalizacije lesno-predelovalne panoge lahko pokazala na zgleden primer, kako se da tudi v tem času verjeti v nove zaposlitve in v gospodarsko rast? Gozdna podjetja čakajo na dogovor o koncesijah in o vzdržnih rentah, podjetja na denar za naložbe. Tudi v žage, v centre za predelavo lesa. Torej?

Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 sta namreč pred letom dni podpisala Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Dober dokument.

Kot da so avtorji, medresorska delovna skupina Gozd-les je po načelu multidisciplinarnosti in transparentnosti interesov v verigi zbrala prave akterje, hoteli dokazati, da je lahko kriza tudi vodnjak kisika. Jošt Jakša z MKO je na panelu Zelenega foruma kot koordinator skupine vzbudil več kot običajno pozornost.

Zakaj? Zato, ker medresorska skupina že dopolnjuje načrt. Leto je pač prineslo nekaj sprememb. Tudi različne ocene o tem, do koga je bila izvedba Akcijskega načrta radodarnejša. Ne bi bilo slabo, da se javnosti pove, kaj je odkljukano, kaj ne in kaj se bo zgodilo zdaj, ko je lesno-predelovalna industrija v paketu reformnih ukrepov med prednostnimi panogami. Celo na tretjem mestu.

Transparentnost kaže v ogledalu na odgovornost. V gozdno-lesni verigi pamet želi ravnovesje. Če je bila zdaj več vlaganj in subvencij deležna energetska izraba lesa, strokovna ocena o učinkih, ekonomskih in okoljskih, je nujna, sta zdaj neizogibno v prednosti gospodarjenje z gozdovi in lesnopredelovalna industrija.

Izhodišča za prestrukturiranje slovenske predelovalne industrije ne skoparijo s papirnatimi ukrepi in kazalniki. Vsakogar morajo zbuditi.

Najprej politiko, ki bo zdaj odločala o sredstvih za panogo, ki ima edina v Sloveniji pred nosom surovino. Les je skoraj suho zlato. In gozd je identiteta Slovenije, naša osebna izkaznica.

Gozdarsko-lesna veriga lahko hitreje zadiha s takojšnjo naložbo v prvi dve sodobni žagi.

3

Odpadna embalaža Kdor ima ušesa, da sliši, naj posluša. Pri ravnanju z odpadno embalažo je tako, kot da nihče, ki je za sistem odgovoren, ne sliši.

Seveda, če noče poslušati, ne sliši. Jure Fišer v anketi sicer pohvali, kaj je v Sloveniji dalo ločeno zbiranje odpadkov. Sistem torej ni za pokop. Zato je na simpoziju Zelene Slovenije v kritični besedi v soglasju izzvenela – prenova.

A v poldrugem letu se ni zgodilo skoraj nič. Še obljubljene tehnične uredbe ni. Čeprav si mnenja sogovornikov o vrzelih v sistemu ravnanja z odpadno embalažo ne nasprotujejo edinole v oceni, da MKO ni odigral vloge regulatorja, vendarle ni edini počasné v tej zgodbi, ki kar nima in nima nadaljevanja.

MKO na odpadkarskem področju ni ekipiran. Če so točne informacije, bo Direktorat za okolje kmalu izgubil prvega človeka, Branka Ravnika, ker odhaja na Kmetijsko-gozdarsko zbornico.

Državna sekretarka za okolje mag. Andreja Jerina naj bi se ukvarjala predvsem s pridobivanjem sredstev iz EU za okoljske projekte.

Ne bi bilo dobro, a takšen vtis se vsiljuje, da bo izvajanje okoljske politike prešibko menedžerirano. URKO in polževa hitrost pri odpadni embalaži, z nekaj primeri, ki ne hrabrijo, na primer izdaja okoljevarstvenih dovoljenj za nove sheme ob tem, ko je splošna ocena, da je shem preveč, ali pa položaj Slopaka, ki se komaj zvija iz težav, bi morala koga stresti.

Tako kot okoljski davki.

Okoljski davki Slovenija se po okoljskih davkih uvršča na 3. mesto med članicami EU, pred njo sta le Danska in Nizozemska. Obrabljeno je govoriti o davčni plenilski strasti države. Ki brez davkov ne more živeti, seve. Mnenja o okoljskih davkih, o čemer pišemo v reviji, ne povedo le tega, kako reagira gospodarstvo, ki je v stiski.

Verodostojnost okoljske davčne politike se bo merila s tem, kdo vse jo kreira in kdo je pri tem prezrt, predvsem pa s preglednostjo porabe davčnih evrov. Je zdaj tako?

Tokrat ne prezrite. Kakšni so trendi v embalažni panogi?

Jože Volfand, glavni urednik

junij 2013

Toda za povrh, les je lep, a ni le za kurjavo, je spomnil dr. Franc Pohleven, ko je govoril o gozdu in lesu za trajnostni razvoj Slovenije.

A koga pocukati za rokav pri odpadni embalaži?

Uvodnik

Slovenija, si gospodarna z gozdom in z lesom?

Nisi. To je dokazal zeleni forum, kajti gozd je neizkoriščena strateška konkurenčna prednost Slovenije. Kdo bi moral odgovoriti na vprašanje, zakaj lesnopredelovalna industrija ni več to, kar je bila pred tremi desetletji – paradna panoga Slovenije. Da še kar drsi navzdol. Mislim kajpak na celotno gozdno – lesno verigo, kjer so na stežaj odprta vrata za gospodarsko rast in nove zaposlitve. Ali ni to tisto, kar Slovenija v tem trenutku potrebuje skoraj tako kot zrak?

V letu 2013 pa se še kar dogaja, da surovino , ki jo je v izobilju, še kar izvažamo. Izvažamo nepredelan les, kot da se kolo zgodovine vrača v čase pred petimi, šestimi desetletji. Še en cvek za tiste, ki so v zadnjih letih vodili državo.

EOL

O tem je govoril Alojz Burja, direktor LIP Bled, nedavno tudi Julijan Rupnik, direktor Snežnika. Predlog blejskega direktorja, da naj bi od vsakega posekanega kubika lesa en evro namenili v sklad za razvoj lesne predelave, je vsaj za razpravo.

foto: Rok Tržan

Triptih v razmislek - za MKO in še za koga

78/79

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Novo poglavje Duropacka v Sloveniji

Glavni urednik: Jože Volfand

12 Slovenski pakirni stroji primerljivi s tujimi, celo boljši

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

16 V rabi manj PVC, za pakiranje živil novi materiali

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si

20 Proizvajalci umaknejo škodljive materiale iz surovin

Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Franci Lenart (Ekomobil), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos)

23 Brez certifikatov je težko izvažati

Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, junij 2013 Naklada 2.700 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

26 Do hitrejših ukrepov z okrepitvijo uradništva 29 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 30 Prioriteti za zeleni preboj: gozd in les ter zelene tehnologije. Zdaj!

36 Delež okoljskih davkov v BDP narašča 40 Shem vse več, vrzeli nič manj 46 Z Zelenimi storitvami za večjo okoljsko in tudi finančno učinkovitost podjetij in organizacij

sebina

4 78/79

EOL

Impresum

48 Možnosti za predelavo so v Sloveniji omejene

50 Brez spodbud črni oblaki za sončne elektrarne

54 Tudi podjetja v državni lasti naročajo ponaredke 59 Poti do organizatorja podnebnega varstva Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

60 Z naložbo zmanjšali emisije v zrak 62 Novi materiali so že patentirani 64 "Občine kupujejo okoljsko sporno LED-razsvetljavo" 67 Odnesimo smeti s seboj ...

68 V Sloveniji priložnost za postavitev tovarne 70 Prehude obremenitve s hrupom in množična pravda

Partnerja

74 Do evrov s številnimi raziskovalnimi projekti

pri izdajanju revije EOL:

76 Javni prevoz dobrodošel v obilni zimi

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

78 Vozovnica je uporabnikov mobilni telefon 80 Katalog tveganj v oskrbovalnih verigah

junij 2013

82 Cilj je brezpapirno poslovanje in optimizacija transportnih poti 84 Ministrstvo neupravičeno izključuje mestni promet 86 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Embalaža blagovne znamke Bakina tajna, ki jo je zasnoval srbski oblikovalski studio Peter Gregson, je v Sydneyju prejela nagrado "WorldStar 2013" za najboljšo embalažo na svetu. »Izdelki sicer že dobro pozicionirane in močne blagovne znamke

Bakina tajna proizvajalca Foodland so pripravljeni po tradicionalnih receptih, prenova embalaže za celotno linijo izdelkov pa je v prvi vrsti projekt za proizvode, ki izstopajo s svojo kakovostjo.

Tako je nova embalaža nastala kot rezultat pogumnega spoja tradicionalnih elementov in estetske čistosti. Celoten projekt popolne prenove embalaže je trajal približno dve leti in vključuje različne vrste pakiranja (steklenice in kozarci), ki s svojo avtentično obliko, filigranskimi etiketami in prečiščeno obliko predstavljajo enotno blagovno znamko,« so povedali iz oblikovalskega studia.

Bronasto priznanje za embalažo Uma Embalažno podjetje Jamnik je prejelo bronasto priznanje GZS za inovativno embalažo Uma. To je pametna transportna embalaža izdelka z multifunkcijsko uporabno vrednostjo za komercialne, komunikacijske, merchandising in promocijske namene. Zamisel in idejni razvoj je prispevalo podjetje Pitea, grafično embalažno podjetje Jamnik pa je prispevalo svoje tehnološko znanje in sodelovanje pri izpopolnitvi in izdelavi samega izdelka. Predstavljen model ni končna različica izvedbe, saj so jo po prvi izvedbi še dopolnili.

Nov koncept razvoja pametne embalaže temelji na vzpostavitvi ekološko prijazne, ekonomsko učinkovite in večopravilne transportne enote, ki si bo na različnih maloprodajnih Fotografije: arhiv proizvajalcev

Pepsi z novim dizajnom plastenke

Slovenija je povečala omrežje Natura 2000 Kot je bilo pričakovati, je Vlada RS spremenila in povečala omrežje Natura 2000 v Sloveniji.

S tem je Slovenija prenesla neizpolnjene zahteve Direktive o varstvu prostoživečih ptic in Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Na neizpolnjevanje jo je Evropska komisija v letu 2012 opozorila dvakrat. Obstoječe omrežje Natura 2000 je razširila za približno 480 km2, na kopnem za 477 km2 in na morju za 3 km2.

To je povečanje za 2,4 odstotke državnega ozemlja, kar pomeni skupaj nekaj manj kot 38 %. Vlada je sprejela štiri akte, s katerimi je uveljavila spremembe omrežja Natura 2000: Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih – območjih Natura 2000, Uredbo o spremembi Uredbe o ekološko pomembnih območjih, Uredbo o spremembi Uredbe o habitatnih tipih, Načrt ugotavljanja posledic vpliva območij Natura 2000 in določitve razvojnih ukrepov.

5 78/79

mestih vse bolj kompleksnih in zahtevnih trgov z ustreznimi marketinškimi vzvodi lahko zagotovila svoje ekskluzivno mesto.

Pametno embalažo odlikuje primerno umeščanje v prostor na različnih prodajnih mestih. Hkrati ima prodajna enota možnost namestitve tako na vertikalne kot horizontalne promocijske namenske površine. Vsi deli transportne embalaže se lahko tudi marketinško opremijo za dodatno opozarjanje na izpostavljen izdelek ali skupino izdelkov. Za različne namene uporabe so za različne ciljne skupine in razvoj novih izdelkov že razvite nadgradnje in uporaba dodatnih vizualno tehnoloških prednosti. Gre za lep primer simbioze med strateškimi načrtovalci in strategi blagovnih znamk Pitea d.o.o. ter proizvajalcem vseh vrst potiskane embalaže s tehnološkimi presežki Jamnik d.o.o.

Slovenija je med članicami EU država z največ ozemlja, ki ga varuje Natura 2000. Po nekaterih informacijah naj bi na vladni ravni in v sodelovanju z investitorji iskali možnosti, da novo povečanje ne bi zavrlo nekaterih nujnih naložb, zlasti v izgradnjo energetskih objektov na Savi.

Bio užitek vabi k ekološkemu kmetijstvu Pepsi je za portfelj svoje blagovne znamke (Pepsi, Diet Pepsi, Pepsi Max, and Pepsi Next) razvil nov dizajn embalaže.

Plastenke blagovne znamke Pepsi so bile nazadnje spremenjene oz. posodobljene leta 1996. Nova plastenka ima povišan profil in odraža ključne atribute blagovne znamke ter mladosten duh. Z novo vizualno podobo in sloganom »Excitement of Now« se je izdelek v novi embalaži na trgu prvič pojavil aprila 2013. "Ta nova steklenica je naslednji Pepsijev mejnik v tržni kampanji »Live for now«.

Embalaža je najbolj vidna in oprijemljiva povezovalna točka z našimi potrošniki, ki na najboljši možen način izraža DNK blagovne znamke. Dodana vrednost nove embalaže je tudi ta, da njen dizajn dopušča spreminjanje dodatnih elementov, ki jih bomo umeščali skladno s potekom kampanje," je povedala Angelique Krembs z oddelka za marketing v Pepsiju.

Nova steklenica bo v izbranih trgovinah na voljo tudi kot premium embalaža.

»Trg ekoloških živil velja za specifičen trg, kjer glavno vlogo igrata zaupanje kupcev v živila in nadzor nad njimi. To zaupanje pa je v veliki meri odvisno od stopnje informiranosti o strogi in enotni zakonodaji in poznavanja ekoloških živil in kmetijstva s strani potrošnikov,« meni Boris Fras, predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije. Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije – Zveza Biodar izvaja triletni program akcij informiranja in promocije na notranjem trgu EU Bio užitek, ki ga sofinancirata Evropska unija in Republika Slovenija.

Ali vemo, kaj jemo, se sprašujemo ob mnogih prehranskih aferah. Potrošniki natančneje pregledujejo deklaracije, preden izdelek kupijo. Bio izdelkom lahko potrošniki zaupajo, saj so pridelani pod nadzorom, ki ga določa stroga zakonodaja. Na vsakem ekološkem proizvodu mora biti navedena šifra kontrolne organizacije, ki je izdala certifikat, oznaka Bio in Eko ali uradni zaščitni znak ekološki in obvezno evropski znak za ekološko kmetijstvo ter ime in naslov pridelovalca. Na osnovi obveznih navedb na ekološkem proizvodu je omogočena popolna sledljivost in posledično varnost. V Sloveniji je trenutno 2682 certificiranih ekoloških kmetij.

junij 2013

Bakina tajna osvojila nagrado WorldStar 2013

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

6 78/79

EOL

Kratko, zanimivo Zlato pero za kampanjo Pozor(!)ni za okolje Mednarodno združenje poslovnih komunikatorjev IABC je okoljski kampanji Pozor(!)ni za okolje podelilo nagrado Zlato pero za odličnost v komuniciranju. Po evropski nagradi EMErald tako kampanja prejema priznanje za svojo komunikacijsko učinkovitost tudi na globalnem nivoju. Okoljska kampanja Pozor(!)ni za okolje od leta 2010 poteka na pobudo družbe Goodyear Dunlop Sava Tires in v osveščanju dijakov o odgovornem ravnanju z okoljem združuje že več kot deset tisoč srednješolcev in 36 partnerskih organizacij iz vse Slovenije.

Kampanja Pozor(!)ni za okolje je v letu 2010 zaživela na pobudo sodelavcev v družbi Goodyear Dunlop Sava Tires, ki so odlično prakso ravnanja z odpadki v podjetju želeli prenesti v širšo lokalno skupnost. Začeli so s srednješolci na Gorenjskem. Kampanja se je zaradi spodbudnih rezultatov razširila na celotno Slovenijo.

Na Primorskem pripravljajo Trajnostni center V Društvu Ekologi brez meja so začeli pripravljati nov projekt v sodelovanju z več deležniki, in sicer ustanovitev prvega slovenskega trajnostnega centra. Za lokacijo so zbrali primorsko regijo zaradi njenih poselitvenih, naravnih in kulturnih posebnosti.

Trajnostni centri v zadnjih letih nastajajo v državah zahodne Evrope. Z njimi želijo v prakso prenesti trajnostno teorijo, imajo pa poleg raziskovalnega izobraževalni, okoljski, socialni in gospodarski potencial.

junij 2013

In kaj namerava Društvo ekologi brez meja storiti? V zaledju Slovenske Istre bo oživljen in obnovljen izpraznjen zaselek za izvajanje programov centra, obnova pa bo sledila arhitekturnim smernicam, ki zagotavljajo videz tradicionalne podobe istrske pokrajine.

Ustanovili bodo mednarodni raziskovalni center za področja JV Evrope in za aplikacijo raziskav na področjih trajnostnega kmetijstva, trajnostnih rešitev problematike pomanjkanja vodnih virov, ohranjanja kulturne krajine, obnovljivih virov energije in drugje. V načrtu imajo Mednarodni izobraževalni center, celoletni mednarodni trajnostni, izobraževalni in prostovoljski turizem, istrski trajnostni poligon in čezmejno sodelovanje med Slovenijo, Hrvaško in Italijo.

Do leta 2020 nameravajo pridobiti 6 milijonov evrov finančnih sredstev EU, ki jih primorska regija brez Trajnostnega centra ne bi mogla pridobiti. Med partnerji projekta so

Novosti

Plodovi Vipavske doline pod blagovno znamko So(n)čno

V sklopu projekta, namenjenega oblikovanju enotne blagovne znamke za vipavsko sadje, je bila izdelana embalaža za blagovno znamko So(n)čno.

Grafični element sočno-sončno želi

poudariti, da vipavski plodovi do svoje sočnosti zorijo na soncu, ne glede na vrsto in letni čas, v katerem dozorevajo.

Namenjen je pospeševanju direktne prodaje konzumnega sadja, uporabiti pa ga je mogoče tako za izdelke iz sadja kot tudi za različne turistične produkte v povezavi s sadjem – prireditve, tržnice idr. Sodobna in kreativna oblika nove embalaže pomeni popestritev prodaje sadja tudi v manjših pakiranjih, sicer pa gre za lansiranje treh novih embalaž znamke So(n)čno: košarice za sadje iz valovitega kartona, ki je primerna za prodajo cca 2,5 kg najrazličnejšega sadja in plodov ter enostavna za ročno sestavljanje doma ali na prodajnem mestu; manjša, ročno sestavljiva kartonska embalaža za drobno sadje ali sadje za malico ter uporabna papirnata vrečka za različne gramature do 500 g. Vse tri nove embalaže je izdelala in oblikovala Silva Vovk Kete iz podjetja Prograf d.o.o. iz Vipave, ki je tudi avtorica znaka So(n)čno.

Pakirni stroj za največjo hitrost pakiranja V podjetju Gopack d.o.o. so razvili nov pakirni stroj UPA RAPID CS s kontinuiranim vlekom in števno dozirno napravo, ki so ga aprila predstavili na sejmih IBA v Münchnu ter na sejmu GRAF&PACK v Celju. Bistvena prednost stroja je podvojena hitrost pakiranja (stroj je na sejmih dosegel najvišjo hitrost pakiranja svežega peciva, in sicer 110 vrečk na minuto, kar je 15.000 kosov peciva v istem času). Koračni način

delovanja je nadomestil kontinuiran vlek folije, varilne čeljusti varijo folijo in noži hkrati odrežejo folijo. Posebno držalo pridrži pakirni material med varjenjemodrezom in vzporedno horizontalno spremlja novonastalo vrečko. S takšnim načinom pakiranja je hitrost bistveno višja, daljši čas varjenja pri nižji temperaturi pa omogoča zanesljivejši var vrečke. Nova števna naprava je krajša, manjša in bolj kompaktna od predhodnih, primerna za različne velikosti in vrste proizvodov, zaradi nižjega poda in pada pa pakirni material ostane neobtolčen.

Izdelki za piknik v novi preobleki Perutnina Ptuj za letošnje piknike v naravi ponuja novo linijo Piknik izdelkov, ki so v novi embalaži in v novi podobi.

Razkosano in pripravljeno perutninsko meso ter izdelki za enostavno pripravo na žaru so slovenskega porekla in prilagojeni specifičnemu slovenskemu okusu. »Pri prenovi embalaže ne gre za muhavost. Redne osvežitve podobe so nujne, da znamka ali linija ostane aktualna. Da čim bolje izraža značaj izdelka in vrednote proizvajalca. Z rednim prenavljanjem svoje podobe blagovna znamka tudi kaže svojo živost. Tako pokaže, da sledi trendom in potrebam njenih kupcev. Prepričani smo, da nova podoba linije Piknik odraža tradicionalno kakovost vsega, kar prihaja iz naše perutnine,« pravijo v Perutnini Ptuj.

Henkel je lansiral novo linijo solventnih (netopnih) laminatnih lepil in premazov, primernih za aplikacije fleksibilnih embalaž. Z nizko vsebnostjo monomerov so nova prekrivna lepila serije Liofol LA 7777 primerna za visoko barierne folije, ki povzročajo nizke količine ogljikovega dioksida iz lepila. Zaradi zmanjšanja vsebnosti monomera je tudi manjše tveganje za nastanek škodljivega primarnega aromatskega amina (PAA), skrajšan pa je tudi čas, potreben za propad teh aminov. »Lepila LA 7777 serije Liofol omogočajo hitrejšo in popolnejšo skladnost s predpisi za varno in kakovostno embalažo živilskih proizvodov,« je dejala vodja marketinga v Henklu Regina Müller.

bila embalaža že odprta. »Zelo smo zadovoljni, da smo z embalažo Tetra Pak Brik Aseptic 1000 Mid LightCap 24 izkoristili prostor na paletah. Ta inovacija omogoča bolj učinkovito distribucijo, ker zavzema manj prostora pri prevozu. Tako lahko na paleto naložimo šest nivojev embalaže namesto dosedanjih pet.

Prostor v skladišču je zdaj bolj izkoriščen, zmanjšali pa smo tudi količino odpadkov, ki nastanejo zaradi poškodb,« je dejal Fernando Koh iz podjetja Soprole, ki proizvaja mlečne izdelke v okviru Skupine Fonterra.

Priročna Bag-inBox embalaža Slovensko podjetje Šraml d.o.o., ki je uradni zastopnik družbe Smurfit Kappa Group, enega izmed vodilnih proizvajalcev vrečk za Bag-in-Box embalažo na svetu, pod blagovno znamko BIB pak ponuja vrečke, kartonske škatle in polnilce za bag-in-box polnjenje. Bag-in-Box je vrsta embalaže za shranjevanje in transport tekočih proizvodov (sadni sokovi, vina, mlečni proizvodi, sadne in zelenjavne kaše, marmelade, omake, juhe, jedilna olja,

poleg Društva Ekologi brez meja še Univerza na Primorskem, Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Univerza v Ljubljani, Regionalni razvojni center Koper in drugi.

7 78/79

Henklovo lepilo za fleksibilne embalaže

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

Prihodnje leto enotna vozovnica za vlake in avtobuse Projekt Prednost za vse (www.prednostzavse. si) naj bi v Sloveniji končno pomagal popularizirati vse prednosti javnega prevoza. Res je, da ima javni potniški promet številne prednosti, prav tako pa je res, da ne more pokriti številnih slabosti. Odpravili naj bi jih z enotno vozovnico za javi promet, in sicer prihodnje leto. Bojan Žlender z Ministrstva za infrastrukturo in prostor meni, da ima Slovenija dovolj prostora za kolesa in javni potniški promet. Vendar je država doslej gradila le avtoceste, zadnji nov železniški tir pa je bil zgrajen leta 1980. V Strategiji razvoja Slovenije do leta 2020 je načrtovana nabava 25 novih železniških potniških kompozicij, med njimi deset dvonadstropnih s prostori za kolesa. Zgradili naj bi tudi drug tir med Ljubljano, Brnikom, Kranjem in Jesenicami.

Kakor koli, morda bo prihodnje leto enotna vozovnica za vlake in avtobuse le pomenila začetek nove pomladi za javni potniški promet.

Nadgradnja aseptične embalaže Tetra Brik

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Ljubljana v najožjem izboru za zeleno prestolnico

voda idr.). Embalaža je sestavljena iz treh delov: prožne vrečke, kartonske škatle in priročne pipe. Vrečka je shranjena v kartonski škatli, na kateri so perforirane tri odprtine: dve odprtini, ki pomagata pri transportu embalaže, ter odprtina, skozi katero potegnemo pipo za točenje proizvoda. Gre za 3, 5, 10 in 20 litrsko pakiranje, ki ščiti shranjen proizvod pred svetlobo, temperaturnimi spremembami in zunanjimi vplivi ter omogoča, da se izdelek po odprtju ne pokvari, tudi če ga ne shranimo v hladilnik.

Embalaža je priročna, ker je lažja od steklenice in stoji na podstavku za udobno točenje v kozarec, pipica pa omogoča točenje količine po lastni želji.

Ali se bo leta 2015 Ljubljana okitila z naslovom zelene prestolnice Evrope? Letos kandidira tretjič in se je uvrstila v najožji izbor, poleg Bruslja in Bristola. Okoljski komisar dr. Janez Potočnik je na majskem Zelenem forumu, ki ga je Fit media organizirala v okviru programa Zelena Slovenija, menil, da ima Ljubljana precej možnosti za zmago.

Po posameznih ocenjevalnih kriterijih je Ljubljana na treh področjih prejela najboljšo oceno. V ospredju so vode, poraba na gospodinjstva v višini 125,8 litra na dan je zelo dobra glede na evropsko povprečje, uspešna je pri zmanjšanju emisij CO2, sprejela pa je tudi zelo ambiciozno prometno politiko.

Ljubljanska delegacija pod vodstvom župana Zorana Jankovića je konec maja žiriji v Bruslju predstavila tudi nekatere druge zelene projekte, na primer izhodišča urbanističnega načrtovanja, prostorski načrt, prenovo mestnega središča, projekte CIVITAS, Bicikelj, Rcero in druge.

junij 2013

Podjetje Tetra Pak je razvilo inovacijo Tetra Brik Aseptic Mid LightCap 24, s katero bo nadgradilo uspeh vodilne linije perforirane kartonske embalaže Tetra Pak - Tetra Brik Aseptic 1000. Novo embalažo odlikuje praktični pokrovček, ki nudi več prostora za izpostavitev blagovnih znamk ali predstavitev izdelka.

Embalaža izdelkov, ki so občutljivi na kisik (npr. obogateno mleko, sokovi in nektarji, vino, negazirani napitki idr.), ima dvostopenjsko odpiranje s premazno zaščito, ki zagotavlja večjo varnost in svežino živil. Nova embalaža ima tudi poseben obroček za odpiranje, ki pokaže, ali je

Novo poglavje Duropacka v Sloveniji

Kateri poslovni in razvojni razlogi so narekovali odločitev o združitvi Tespacka in Valkartona?

Poslovni razlog je za evropske trende razumljiv. Gre za večletno prizadevanje skupine Duropack, da združi slovenske proizvajalce valovitega kartona v enovito podjetje in tako postavi temelj za še kakovostnejše, učinkovitejše in uspešnejše delo na tem delu trga Evropske skupnosti. April 2013 je začetek novega združenega podjetja Duropack v Sloveniji.

Dolgoletna strategija skupine Duropack je znana – poslovati na trgih centralne in jugovzhodne Evrope. Za pridobivanje teh trgov se je največ časa in energije porabilo na trgu Hrvaške, kjer jim je leta 2010 končno uspelo pripojiti skupino Belišće, ki je bila od leta 2004 lastnica uspešnega slovenskega proizvajalca podjetja Valkarton. S pripojitvijo Belišća je Duropack postal lastnik obeh slovenskih proizvajalcev valovitega kartona. Leto dni

Majda Androjna

V tem delu Evrope ima že več kot dvajset let strateški položaj mednarodna skupina Duropack, ki je leta 1992 naredila eno svojih najboljših potez z nakupom brestaniškega Tespacka.

Bistvene spremembe je embalažni trg v Sloveniji doživel v zadnjih letih, še posebno potem, ko je Valkarton najprej združil več manjših proizvajalcev kartonske embalaže, nato pa ga je prevzelo Belišče.

In aprila letos se je končno realiziral dolgoročni strateški načrt Duropacka – z združitvijo logaškega Valkartona in brestaniškega Duropacka-Tespacka je nastalo podjetje Duropack s sedežem v Logatcu. Spremembe, racionalizacije, nov razvojni zagon, več konkurenčnih prednosti. Majda Androjna, nova direktorica enovitega podjetja, sicer nosilka uspešno izvedene združitve in dolgoletna direktorica brestaniške firme, ene najboljših v skupini Duropack, je menedžerka visokih etičnih standardov v poslu in ve, kaj lahko doseže z izkušenim timom, ki ga vodi.

foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Položaj panoge

8 78/79

Embalaža junij 2013

Položaj panoge

Dolgoletna strategija skupine Duropack je znana – poslovati na trgih centralne in jugovzhodne Evrope. je trajalo pogajanje s slovenskim Uradom za varstvo konkurence pod tedanjim vodstvom Janija Soršaka. Decembra 2010 je Urad izdal odločbo o odobritvi koncentracije. K odločitvi je vplivalo dejstvo, ki je uporabljeno v branži na celotnem evropskem prostoru, da je bila upoštevana koncentracija krogov s premerom 350 kilometrov in naš delež je bil manj kot 20-odstoten.

Združitev so zahtevale tržne razmere. Za kakšne poteze so se odločili lastniki?

Od začetka upada trgovanja leta 2008, ko zaznavamo zniževanje porabe in so se naročila zmanjšala na celotnem trgu delovanja skupine,

9 Projekt združitve obeh slovenskih proizvajalcev valovitega kartona v eno enovito podjetje je bil pripravljen za 100 milijonov kvadratnih metrov proizvodnje.

In zgodovinski datum?

Zgodilo se je 17. aprila 2013. To je uradna ukinitev obeh poslovnih subjektov DuropackTespack, d. o. o., in Valkarton, d. o. o. Tega dne sta se oba združila v novo podjetje Duropack, d. o. o., s sedežem na Tržaški 1 v Logatcu in s poslovnima enotama v Brestanici in Logatcu.

V projektu združevanja so se odprodali poslovni deleži v tovarni embalaže v Mariboru, Kartonalu v Novem mestu, v MSK-ju in Kopru.

Pri vseh prejšnjih satelitih podjetja Valkarton je Duropack odprodal lastniške deleže in postavil na samostojno pot podjetje Valkarton Rakek. Rezultat projekta združevanja sta bili dve enakovredni poslovni enoti, očiščeni in pripravljeni za svojo glavno dejavnost in z osnovnim namenom – zagotoviti večjo varnost kupcem. Lokaciji sta med seboj oddaljeni manj kot 150 kilometrov. S sestrskim podjetjem Kalsdorf pri Gradcu sestavljamo zdaj trikotnik varnosti dobav. To pomeni, da pri najhujših mogočih prekinitvah proizvodnje zagotavljamo zanesljivo izpolnitev vsakega naročila in posla.

Izpolnitev naročil je ena zgodba. In kaj bo vaša dodana vrednost ali konkurenčna prednost?

Več jih je. Slovenski prostor, katerega večino oskrbujemo, se je v letih zaostrenih razmer razdelil v dva dela. Prvi je ta, ki v svojem programu preživetja išče najmanj, najpreprostejšo, najcenejšo embalažo – zaščito za svoje proizvode. Drugi, manjši del, pa gradi na dodani

Omenjate značilnosti ali posebnosti slovenskega trga. Katere spremembe na trgu kartona in embalažne industrije so najočitnejše v zadnjem času na trgu EU? Trendi so različni in diverzificirani po branžah kupcev. Pomembno je navesti vsesplošen trend, ki ga je zastavila ekološka ozaveščenost, to je znižati ogljični odtis. Vse več se poudarja iskanje danih rešitev za stik z živili za enkratno uporabo, po drugi strani pa iskanje rešitev trajnostne embalaže, vse do pohištva in papirjev z vgrajenimi vodoodpornimi sloji (paraten).

Znano je, da se morajo stiropor kot polnilo in zaščita in še nekateri plastični materiali v naslednjem časovnem obdobju popolnoma odstraniti s trga in velike možnosti ponuja valoviti karton. Prisotni so novi projekti, realizirane kartonske palete, posebna embalaža palbox, kaže se trend embalaže take away.

Zaznati je minimalizem – manj je več – in ekousmerjenost v preprosto okolju prijazno embalažo, trendi retroembalaže in seveda, na drugi strani, interaktivne razkošne embalaže s potiskanimi kodami, visokim sijajem, lakom ter transportno-prodajni prikazovalniki. To je embalaža s sporočilnostjo.

Vendar se tudi pri vas srečujete z vprašanjem, kako optimirati proizvodni program glede na vse več zahtev po zelenih proizvodih, pri čemer je valoviti karton hvaležen material?

Zagotovo. Slovensko podjetje in celotna skupina Duropack vzpostavljata visoke standarde okoljske odgovornosti. Že sama po sebi je embalaža iz valovitega kartona do 90 odstotkov narejena iz recikliranih materialov. Sistem zbiranja odpadnega papirja in kartona je namreč organiziran, papir in karton se po uporabi vračata kot surovina v papirnice. Pot vračanja in kroženja v tem ciklusu je velikokrat ponovljiva, če se natančno obvladuje tehnologija obdelave.

S tega stališča ima valoviti karton sam po sebi veliko prednost pred preostalimi materiali. V procesu predelave in izdelave valovitega kartona se uporabljajo lepila – naravni škrobi – ki se

78/79

jim doda le nekaj preprostih stabilizatorjev. V tehnologiji predelave se potrebna voda vrača na čistilno napravo, kjer se očistijo trdni in barvni delci, in se ponovno uporabi za pripravo lepila. Radi se pohvalimo, da imamo v podjetju kar najmanj kemikalij in nekaj olj za mazanje, kar pomeni, da imamo kot predelovalci okolju najprijaznejši okoljski odtis in tako spadamo med nosilce zelenega odnosa do materialov, proizvodov in predvsem do potrošnikov …

Embalaža

vrednosti in prepoznavnosti svojih proizvodov, ki jih pošiljajo na zahtevne evropske in svetovne trge. To so tisti, ki so odprti za nove ustvarjalne ideje in iščejo embalažo z visoko dodano vrednostjo. Ker je kritična masa slovenskega trga za tovrstne potrebe tako nizka, se rešitev za njihovo oskrbo ponuja v trikotniku varnih dobav Duropacka Kalsdorf pri Gradcu, Logatec, Brestanica. Sestrsko podjetje Kalsdorf pri Gradcu ima proste kapacitete na strojih za izdelavo zahtevne embalaže. Vzpostavili smo projekt Cross border selling. Zdaj že poslujemo in slovenski trg oskrbujemo z zahtevnejšimi izdelki. Verjamemo v naslednji korak, ko bo slovenski trg toliko evropsko usmerjen, da bo investicija v Sloveniji tudi realizirana. Skupaj postavljamo na trg nove ideje, nove rešitve in tako seznanjamo trg z usmeritvami, novostmi in novimi smernicami v embaliranju.

Kaj obsegu proizvodnje in razvoju lahko da enovito podjetje?

Projekt združitve obeh slovenskih proizvajalcev valovitega kartona v eno enovito podjetje je bil pripravljen za 100 milijonov kvadratnih metrov proizvodnje, okoli 50 milijonov evrov realizacije in z 280 zaposlenimi. Vse močneje je v skupini prisotno čezmejno povezovanje pri oskrbi, tako da prej navedeni trikotnik pomeni varnost za trg in podjetje. Ker ponovno dodatno upadajo količine na slovenskem trgu, se povezujemo v skupine z avstrijskim in madžarskim trgom tako, da zagotavljamo relativno visoko produktivnost zaposlenih in dober poslovni rezultat tudi v teh skromnih časih. Podjetje ima enovit informacijski sitem, ki povezuje obrate v skupini in omogoča medsebojno primerjavo in izmenjavo podatkov in s tem spodbuja notranjo konkurenčnost in transparentnost poslovanja.

Partnerska sodelovanja smo želeli poglobiti in zares zgraditi dolgoročna partnerstva, razviti razvojno dobaviteljstvo.

Za vaše podjetje v Brestanici je znano, da ste bili po rezultatih že zdaj na vrhu v skupini.

To je res. Smo dolgoletni člani skupine in ponosni smo, da smo v vseh teh letih vzponov in padcev do zdaj na eni lokaciji v Brestanici vsako leto, bogato ali sušno, znali prilagoditi stroške in realizirati lastniku pričakovan rezultat. Vedno enako. Strokovni menedžment je korektno nagrajen in odgovorno vodi procese. Še več, smo medsebojno povezani in zares delujemo v timu. To je način življenja in vodenja tega podjetja. Znamo trdo delati, stopiti skupaj, podpreti drug drugega, si pomagati in na koncu tudi proslaviti, ko dosežemo rezultate. Če se ozremo v preteklost, je pravzaprav preprosto.

Vsako leto imamo ob trših tržnih kondicijah bolj izostren fokus. Vzpostavljamo red in disciplino v oddelkih, delamo premišljeno in ustvarjamo z manj stresa boljše rezultate. Slovenija je majhen evropski trg in naša 20-letna prisotnost Duropacka v Sloveniji je v primerjavah že dokazala , da je tovarna v Brestanici realizirala

junij 2013

je bil eden prvih ukrepov zaprtje obrata na Dunaju in selitev proizvodnih količin v Gradec.

Naslednji korak je bil načrtovan za Slovenijo.

Podroben pregled strokovnjakov iz skupine in priznanih mednarodnih svetovalcev je lastnikom pokazal, da obstaja ena sama pot za dolgoročen obstoj in razvoj uspešne branže. Ta pot je bila združitev obeh podjetij v eno novo podjetje z enim vodstvom, enotno prodajno skupino, skupnimi financami in dvema proizvodnima enotama. Celo leto 2012 od januarja do decembra je potekala izvedba projekta. Mislim na podrobne analize vsakega oddelka, natančneje vsakega delovnega mesta. Do konca leta smo z uporabo izključno mehkih konceptov z zaposlenimi uresničili primerne razmere za zagotavljanje količin na ciljnem trgu. V prvem kvartalu leta 2013 smo že uresničili postavljene cilje. Vzpostavili smo novo organizacijsko shemo, oddelke, organigram in ljudi.

10 78/79

Embalaža

Kratko, zanimivo 2. tradicionalni Interserohovi dnevi Shema Interseroh Slovenija je v maju organizirala tradicionalne Interserohove dneve, ki so drugo leto zapored potekali v obliki strokovno vodenih ogledov na različnih koncih Slovenije. Poslovnim partnerjem so podrobneje predstavili postopke in tehnologije zbiranja, priprave in predelave odpadnih produktov oziroma procese. V treh dneh so skupaj z več kot 50 zainteresiranimi poslovnimi partnerji obiskali več podjetij. V podjetju Dinos d.d. – CP Naklo so si ogledali proces predelave kovin, v zbiralnici in sortirnici odpadkov Gorenje Surovina d.d. pa so zavezancem med drugim predstavili pripravo trdnega goriva iz odpadkov. Postopek strojnega sortiranja odpadkov so si pogledali v podjetju Kostak Krško d.d., kjer upravljajo s sodobnim sistemom za obdelavo in pripravo odpadne embalaže. Podjetje Rudnidis, d.o.o., je poslovnim partnerjem Interseroha pokazalo eko otok pri trgovskem centru E.Leclerc, kjer so nameščene posode za ločeno zbiranje embalaže, električne in elektronske opreme, baterij in plastičnih pokrovčkov. V sklopu Interserohovih dnevov so se udeleženci seznanili tudi s tem, kako se z odpadki spopadajo v proizvodnih podjetjih Dana d.d. in Tovarna olja Gea d.d.

junij 2013

Fakulteta za logistiko želi stik z gospodarstvom V Celju je na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru v maju potekal Stik raziskovalcev z gospodarstvom. Srečanja so se udeležili ugledni predstavniki gospodarstva, ki v Sloveniji izvajajo logistične aktivnosti, med drugim letošnji prejemnik priznanja Logist leta, Tadej Pojbič (Engrotuš, d. d.), predsednik Slovenskega logističnega združenja, Igor Žula, Janko Pirkovič (BTC), Marko Cedilnik (Mercator, d. d.) in Andrej Rihter (Pošta, d. o. o.). Namen srečanja je bila izmenjava mnenj o prihodnosti logistike, o pričakovanjih o znanju in kompetencah diplomanta logistike, kakor tudi o možnostih ustvarjalnega sodelovanja med fakulteto in gospodarstvom.

Predstavniki gospodarstva so izpostavili, kako pomembna je izmenjava izkušenj med fakulteto in njimi, saj lahko le tako povečajo prepoznavnost in pomen logistične dejavnosti v podjetjih. Srečanje se je končalo z ugotovitvijo, da lahko le z izmenjavo izkušenj in idej ustvarjajo novo logistično znanje.

daleč najmanjše serije oziroma največ delovnih naročil za enako realizacijo. Prav tu se je tovarna v Brestanici izkazala. Dosega namreč evropsko produktivnost in je stroškovno učinkovita. Pohvalila bi rezultate v zadnjih mesecih, ko smo med drugim dosegli v mesecu marcu tudi že na lokaciji v Logatcu največjo hitrost na stroju za proizvodnjo valovitega kartona v skupini.

Po novem boste razpeti na dveh lokacijah, zagotovo pa ste že opredelili, katere sinergije bodo prednostne.

Obe proizvodni lokaciji se medsebojno dopolnjujeva, vodilo pri prerazporeditvi lokacije oskrbe odjemalcev je bil stroškovni vidik, v njem pa veliko pomeni logistika. Pri stiku s stranko smo želeli v glavnem ohraniti znano osebo za stike. Dolgoletna poslovna, partnerska sodelovanja smo želeli poglobiti in zares zgraditi dolgoročna partnerstva, razviti razvojno dobaviteljstvo. Na lokaciji, kjer so razvojniki in ki je opremljena s sodobno opremo za izdelavo vzorcev, imamo tako imenovani razvojni center, ki je povezan z razvojnimi centri vseh sestrskih podjetij. Medsebojno si izmenjujemo nove kreativne rešitve oziroma predstavljamo NOTRANJO KREATIVNO INTEGRACIJO. In prav po tem smo prepoznavni. Glejmo širše.

Duropack v Evropi pomeni nišnega proizvajalca, proizvajalca izdelkov z višjo dodano vrednostjo, proizvajalca, ki ponuja kreativne rešitve.

Zato imamo vsak svoj razvojni oddelek, oddelki so prek intraneta povezani in v vsaki tovarni z rešitvami predstavljajo skupino kot celoto.

V razvojnem dobaviteljstvu smo v zahtevnih časih sprememb našli potencial, ko navežemo stike z razvojnimi oddelki odjemalcev in skupaj snujemo prvo – razvojno – embalažo za novi izdelek. Mesečno realiziramo v poprečju med 6 in 7 odstotkov povsem novih izdelkov, cilj pa je 10 odstotkov. Še veliko več novih idej pa samo oblikujemo. Nove kreacije pošljemo na trg, na koncu pa jih izdelajo naši manjši konkurenti, ki so cenovno ugodnejši, saj nimajo svojih razvojnih oddelkov. Upam, da bo prišel čas, ko bomo tako pogosto uporabljeno besedno zvezo »partnerski odnos« pravilno dojeli, ko bomo

razumeli, kje ustvarjamo dodano vrednost in kje jo potrošimo. Da bomo razumeli, kako novi izdelki sploh nastajajo. Ločiti je treba podjetja z razvojnimi oddelki, saj so tam zaposleni ljudje, ki izdelke razvijajo, ne kopirajo. Verjamem, da prihajajo novi časi, novi gospodarski zagoni in da bo poštenost v poslovnem odnosu postala vrednota, ne le beseda.

Ali so kupci občutili, da se na trgu kartona v Sloveniji dogajajo tektonski premiki?

Malo. Zadnja leta še močneje kot kdaj koli zaznavamo zahtevo trga po popolnoma brezhibnih izdelkih in po … servisu. V teh mesecih operativnega združevanja in istočasno poenotenja informacijskega sistema na lokaciji Logatec se je seveda zgodilo nekaj odstopanj, ki so jih naši kupci občutili, predvsem ukinitev servisa, ki so ga navajeni od Duropacka oz.

Valkartona. Zato izrabljamo to priložnost in poudarjamo zahtevnost korakov in zahtevnost projekta, ki je uvedel spremembo na vsakem delovnem mestu in v vsakem procesu v podjetju kot celoti. Vsi vemo, da ljudje delamo posel in da smo zaposleni tisti, ki moramo sprejeti spremembo, se ji prilagoditi in jo sprejeti za svojo. Šele takrat stres popusti in smo razbremenjeni. »Change« dejansko pomeni spremembo v vsakem posamezniku, ki je ostal član novega podjetja. Vsak od nas je moral narediti ta korak in se spremeniti v odnosu do novega reda, novih kriterijev in vzpostaviti ter sprejeti nove vrednote podjetja.

Kakšne načrte imajo lastniki? Mislim na Valkartonov obrat v Rakeku, ki ni v enovitem podjetju.

Smisel – poslanstvo in vizijo najdejo podjetja šele pri strateških lastnikih. Tudi skupina Duropack je v procesu, ko je od strateškega lastnika v zaostrenih časih prešla v lastništvo fondov. Zdaj pa se ponovno iščejo strateški lastniki, saj imajo drugačno strategijo do svojih kupcev in izdelkov kot finančni. Trg je brezmejen in deluje na vseh mogočih ravneh, velja načelo ponudbe in povpraševanja, tudi podjetja so na neki ravni tržni predmet. Strategija lastnika bo odločila o prihodnosti tega podjetja.

Promocija

Slovenski pakirni stroji primerljivi s tujimi, celo boljši Tanja Pangerl

foto: Boštjan Čadej

12 78/79

Embalaža

Anketa s sejma

Nekatera domača podjetja iz grafične industrije, pakiranja in označevanja so na mednarodnem bienalnem

Anketa s sejma

sejmu v Celju (Forma tool,

Plagkem, Graf&Pack in

Livarstvo) predstavila nekaj

novosti, ki so konkurenčne in uspešne tudi na tujih trgih.

Na sejmu so se predstavljala

podjetja s področja

orodjarstva, plastike, grafike

in pakiranja. Nas so zanimali razstavljavci s ponudbo

proizvodov in storitev pakiranja in označevanja. V anketi so

sodelovali Gopack, Adheziv in

junij 2013

Ema.

Sejem je lahko dobra priložnost, da obiskovalcem, sedanjim in potencialnim novim partnerjem, predstavite novosti v svoji panogi. Kaj bi izpostavili kot svojo konkurenčno prednost?

Vladislav Dodič, direktor podjetja Gopack, d. o. o.: Na sejmu Graf&Pack v Celju smo stalni gosti. Bili smo tudi pobudniki, da je sejem pakiranja poleg Radgone tudi v Celju, saj gre za bienalni sejem. Na tem sejmu vedno predstavljamo svoje klasične stroje, vertikalni in horizontalni pakirni stroj. Letos dodatno predstavljamo še gastro ponudbo, se pravi poseben sistem shranjevanja živil v vakuumu s posebnimi posodami, ki bistveno podaljšajo trajanje živil. Novost na tem sejmu je petlinijski pakirni stroj za farmacijo. Prvič v Sloveniji je predstavljen kontinuiran stroj za pakiranje peciva in kruha, katerega hitrost je 15 tisoč kosov na uro, ki smo ga razvili septembra lani. To je v tem trenutku najhitrejši stroj v naši ponudbi.

Kljub temu je stroj izredno prilagodljiv tudi za druge vrste pakiranj. S tem strojem rešujemo nekatere probleme, ki nastajajo zaradi

Prvič v Sloveniji je predstavljen kontinuiran stroj za pakiranje peciva in kruha, katerega hitrost je 15 tisoč kosov na uro. načina štetja. Druga pomembna prednost tega pakirnega stroja je zelo velika hitrost tudi pri zelo veliki vrečki. Naša konkurenčna prednost je, da smo relativno malo podjetje, gledano v svetovnem merilu (30 zaposlenih), a se kljub temu znamo prilagoditi končnemu kupcu in delamo stroje tudi po meri naročnika.

Vojko Arzenšek, direktor podjetja Adheziv, d. o. o.: Poleg standardnih programov označevanja v industriji smo na sejmu predstavljali nekaj novosti, in sicer trenutno najboljša industrijska ink jeta na svetu LEIBINGER-JET3 in najnovejši LEIBINGER-JET2neo. Ponudili smo tudi mala, cenovno izredno ugodna Inkjet U2 in laserski industrijski tiskalnik Solaris e-Mark

Promocija

kupci po navadi uporabljamo sejemski pristop.

Jasno je, da je sejem v Celju usmerjen k zelo majhnemu trgu, to sta slovenski in delno hrvaški. Ta sejem je za nas pomemben tudi zato, da pokažemo dejansko vrednost pakirnih strojev.

Obiskovalci lahko stroje vidijo, otipajo, dobijo o njih dodatne informacije in podobno. Večina misli, da so ti stroji narejeni v tujini, ker so izredno dobro. To potrjuje, da so naši stroji popolnoma primerljivi z našo konkurenco v tujini in v glavnem tudi boljši. Na tem sejmu imamo več časa in se lahko bolje posvetimo posameznim strankam. Nekatere stvari jim lahko na stroju tudi prikažemo. Ciljni obisk si zagotovimo tako, da izvedemo klasično predsejemsko dejavnost, ko nekaterim svojim strankam in drugim pošljemo vabila po elektronski pošti. Potem sledi glavna sejemska in

www.izletko.si

Vladislav Dodič: Na sejmu je bilo nekaj novih strank s pravim povpraševanjem. Zato mislim, da je prav, da smo tukaj. Glede naših pričakovanj ne bi rekel, da je slabo ali dobro. Mislim pa, da je prav, da smo prišli. Ker je konkurenca vse večja, moramo v trženje in prodajo vlagati vedno več. V preteklih letih smo se prijavljali na razpise v Sloveniji, zdaj pa na Hrvaškem, od koder že prihajajo povpraševanja v okviru razpisov. Zato moramo biti pripravljeni, da vskočimo na njihov trg.

Vojko Arzenšek: S sejmom smo zelo zadovoljni, obisk je bil nad pričakovanji in najboljši do zdaj. Domači trg je za nas vsekakor bistven, čeprav kar precej izvažamo prek naših podjetij v tujini.

Za nami so že tri leta težavnega razvoja in delnih neuspehov. Smo zelo blizu cilju, vendar pakirci ne zmoremo vsega.

Gorazd Majcen: Nad obiskom smo bili malo razočarani.

So se v vaši panogi v zadnjih dveh letih zgodile kakšne pomembne razvojne novosti?

78/79

Embalaža

Vladislav Dodič Vojko Arzenšek

foto: Sherpa

13 Naši stroji so popolnoma primerljivi z našo konkurenco v tujini in v glavnem tudi boljši.

Koliko so bila realizirana vaša poslovna pričakovanja na sejmu in kaj vam pomeni za prodajo domači trg?

Vladislav Dodič: Sledim vaši reviji in novostim o tem, ko pride kakšna nova vrečka, embalaža in podobno. Tu gre za embalaže z velikim marketinškim potencialom, kjer so blagovne znamke na novo predstavljene. Sicer pa v naši panogi ni kaj dosti razvojnih novosti.

Tudi ekološka embalaža, o kateri se je začelo govoriti že pred desetimi leti, v živilstvu ni bila najuspešnejša. Preprosto zato, ker se proizvod v embalaži prodaja, hkrati pa ga embalaža tudi varuje. In pri tem se kaj dosti ni spremenilo. Pri uporabi biorazgradljivih folij, na primer, mora imeti izdelek kratek rok trajanja. Sicer pa zdaj razvijamo nov način pakiranja, ki smo ga začeli razvijati že pred tremi leti. Mislili smo, da bo ta proizvod zunaj že pred dvema letoma, vendar nam sistema še ni uspelo v celoti razviti, ker izvedba ni odvisna samo od nas strojnikov in mehanikov, ampak mora svoj del narediti tudi procesna tehnika. Za nami so že tri leta težavnega razvoja in delnih neuspehov. Smo zelo blizu cilju, vendar pakirci ne zmoremo vsega.

Tudi tehnologi se morajo prilagoditi s svojimi

Spoznajte družinam prijazne ponudnike za kakovostno preživljanje prostega časa!

pr ot ipo ro ro ci ča jo junij 2013

Vladislav Dodič: Vsi sejmi so malo posebni in udeležujemo se tudi velikih specialističnih sejmov v tujini. V marketinški dejavnosti je to naša osnovna usmeritev, preprosto zato, ker želijo potencialne stranke po prvi informaciji, ki jo dobijo preko spleta, stroj videti in ga preizkusiti tudi v fizični obliki oziroma v obratovanju in se na tej podlagi se potem odločijo za nakup. Zato za neposreden stik s

Gorazd Majcen: Sejem je dobro orodje, a žal tovrstnih priložnosti v Sloveniji ni prav veliko.

Ciljnega obiska ne zagotavljamo s posebnimi dejavnostmi, povabimo le ključne kupce.

Gorazd Majcen

V obdobju skrbnega ravnanja s stroški podjetja za trženje in prodajo iščete učinkovita orodja. Je sejem eno od vaših uspešnih orodij? Je dobra priložnost za pridobitev novih poslovnih partnerjev? Kako si zagotavljate ciljni obisk?

Vojko Arzenšek: Nekdaj smo razstavljali na več sejmih, zdaj pa le še na tem. Vsekakor je dobro sodelovati na sejmu vsaj vsaki dve leti in se pokazati v najboljši luči. Čeprav smo v slovenski industriji dobro znani, še vedno na tem sejmu spoznamo kakšnega novega potencialnega poslovnega partnerja. Pred sejmom pošiljamo vabila, kontaktiramo, v sejemskih dneh ponudimo kakšno akcijo in podobno.

foto: Boštjan Čadej

Gorazd Majcen, oddelek prodaje v podjetju Ema, d. o. o.: Na sejmu smo ponudili naše rešitve za označevanje izdelkov in embalaže, zaščite pri pakiranju, skladiščni logistiki in vročem lepljenju. Naša prednost je, da lahko za označevanje ponudimo različne tehnologije – pravzaprav vse, ki so trenutno dostopne v svetu – in tako najdemo optimalno rešitev za kupčev problem.

nato še posejemska dejavnost, ko vse stranke pokličemo z vprašalniki in jih povabimo k oddaji predlogov. Vendar pa se na sejmih ne prodaja več, kot je to bilo nekoč, ko je kupec na sejmu dobil ponudbo in je stroj tudi kupil.

To se dogaja samo še na velikih mednarodnih sejmih, kjer je ponudba tovrstnih strojev res velika in mednarodna.

foto: Boštjan Čadej

ter nove naprave za označevanje v farmaciji sistem Print & Verify, aplikator vinjet in tamper evident. Za marsikoga je bil zanimiv visokoresolucijski tiskalnik ALE, ki ima možnost tiska z 12 tiskalnimi glavami.

14 Gorazd Majcen: Pravzaprav ne. Bistvenih tehnoloških novosti pri označevanju ni bilo.

Kakšno je letošnje povpraševanje na trgu? Za katere izdelke je največ zanimanja in kakšne poslovne rezultate pričakujete do konca leta?

Vladislav Dodič: Imamo zelo širok razpon proizvodnje. Letos smo poslali potencialnim kupcem že čez sto ponudb, in če bo 5-odstotna realizacija, bomo zelo veseli. Vedno pričakujemo pozitivno, čeprav je danes v Sloveniji zelo težko. Ukvarjali naj bi se še s financiranjem kupcev, česar pa ne zmoremo. To nalogo imajo banke, njihova biološka ura pa trenutno bije počasi.

Vojko Arzenšek: Povpraševanje na trgu je primerno. Največ zanimanja pa je za naprave naše domače proizvodnje, kjer smo med vodilnimi v svetu. Tudi letos pričakujemo dobre poslovne rezultate.

Gorazd Majcen: Če bo poslovni izid podoben lanskemu, bomo kar zadovoljni. Trenutno pa na našem trgu ni zaznati velikih aktivnosti oziroma povpraševanj.

Kateri ekonomski ukrepi bi lahko spodbudili rast gospodarstva in zaposlenosti v vaši panogi in v državi?

Vladislav Dodič: Centralna politika ne more narediti vsega. Veliko razvojnih možnosti imajo tisti, ki gospodarijo z okoljem, to pa so lokalne skupnosti, občine, ki upravljajo okolje.

Pri označevanju v industriji vedno bolj prodira koda 2D Data Matrix namesto kode EAN. Pomembno je tudi, da vemo, kaj želimo. Ali hočemo imeti delovna mesta, ki nam vračajo, ali zaslužek, ki ne bo prišel? Poznam podjetje, ki ima odličen patent, odlično predelavo, kjer bi brez stranskih učinkov predelovali odpadke, vendar že vrsto let ne more dobiti okoljskega dovoljenja. Zato se izgubljajo delovna mesta, zaslužek in koristno ravnanje z odpadki.

Kakovost Kakovost Kakovost Kakovost na na prvi na na prvi prvi prvi pogled pogled pogled pogled

Razumem, da si vsi želimo ohraniti naravo.

Bi pa bilo zanimivo imeti informacijo o tem, koliko so na območju Primorske, kjer stoji prva vetrnica v Sloveniji, našli mrtvih ptičev.

Ne mislim slabo, toda zdi se mi, da nas bolj skrbi, kaj se dogaja s ptiči, kot kaj bodo ljudje jedli. Mislim, da taka skrb ni realna. Danes namreč lahko hektar zemlje, če na njem postavimo proizvodnjo, nahrani sto, tudi dvesto ljudi. Z vlaganjem v proizvodnje bi lahko stvari olajšali in pospešili. Slovensko gospodarstvo mora postati konkurenčno. Trenutno nismo konkurenčni. In še o nečem bi morali razmisliti: imamo zelo nizek davek na dobiček.

Sprašujem se, zakaj je enak davek na dobiček pri visoki donosnosti, kjer igra vlogo kapital, in delovno intenzivnih panogah, katerih dobiček je enako obdavčen. Danes dobička pri delovno intenzivnih panogah ni mogoče ustvariti, ker so stroški dela previsoki. Zato bi predlagal, da uvedemo diverzificirane davke na dobiček. To se pravi, da bi bila delovno intenzivna panoga manj obdavčena, ker zaposluje in redi državo.

Vojko Arzenšek: Odstraniti bi bilo treba politiko iz gospodarstva, radikalno povečati privatizacijo v šolstvu, zdravstvu itd.

Proračunski denar pa porabljati samo za tisto, kar potrebujemo.

V Vpodjetju podjetjuValkarton ValkartonRakek Rakekizdelujemo izdelujemokakaV Vpodjetju podjetjuValkarton ValkartonRakek Rakekizdelujemo izdelujemokakaširano širanoalialipotiskano potiskanoembalažo embalažoz zrazličnimi različnimi širano širanoalialipotiskano potiskanoembalažo embalažoz zrazličnimi različnimi dodelavami. dodelavami.Omogočamo Omogočamolepljenje lepljenjeproprododelavami. dodelavami.Omogočamo Omogočamolepljenje lepljenjeproprozorne zornefolije, folije,vroči vročitisk tiskrazličnih različnihfolij folij(zlata, (zlata, zorne zornefolije, folije,vroči vročitisk tiskrazličnih različnihfolij folij(zlata, (zlata, srebrna srebrnainindruge drugebarve) barve)ininzapis zapisv vBraillovi Braillovi srebrna srebrnainindruge drugebarve) barve)ininzapis zapisv vBraillovi Braillovi pisavi. pisavi. pisavi. pisavi.

Naša Našatradicija tradicijasega segav vzačetke začetkeprejšnjega prejšnjega Naša Našatradicija tradicijasega segav vzačetke začetkeprejšnjega prejšnjega stoletja. stoletja.Sledimo Sledimosvetovnim svetovnimtrendom trendominin stoletja. stoletja.Sledimo Sledimosvetovnim svetovnimtrendom trendominin iščemo iščemoinovativne inovativnerešitve. rešitve.S Skakovostno kakovostnoinin iščemo iščemoinovativne inovativnerešitve. rešitve.S Skakovostno kakovostnoinin domiselno domiselnoembalažo embalažopovečujemo povečujemovrednost vrednost domiselno domiselnoembalažo embalažopovečujemo povečujemovrednost vrednost vašega vašegaizdelka. izdelka. vašega vašegaizdelka. izdelka.

junij 2013

Naše Našedelo delopotrjujejo potrjujejocertifikati certifikatikakovosti kakovosti Naše Našedelo delopotrjujejo potrjujejocertifikati certifikatikakovosti kakovosti ISO ISO9001:2008 9001:2008zazaučinkovitost učinkovitostsistema sistema ISO ISO9001:2008 9001:2008zazaučinkovitost učinkovitostsistema sistema vodenja vodenjakakovosti, kakovosti,ISO ISO14001:2004 14001:2004zaza vodenja vodenjakakovosti, kakovosti,ISO ISO14001:2004 14001:2004zaza ravnanje ravnanjez zokoljem okoljemter terFSC FSCcertifikat certifikatzaza ravnanje ravnanjez zokoljem okoljemter terFSC FSCcertifikat certifikatzaza ravnanje ravnanjez zgozdovi. gozdovi. ravnanje ravnanjez zgozdovi. gozdovi.

Valkarton Valkarton Rakek, Rakek, d. o. d.o., o. Partizanska o., Partizanska cesta cesta 7, 1381 7, 1381 Rakek Rakek Telefon: Telefon: 01Rakek, 75 01Rakek, 98 75 d.

98 160, 160, Faks: Faks: 01 70 01 51 70 152, 51 152, info@valkarton-rakek.si, www.valkarton-rakek.si www.valkarton-rakek.si Valkarton Valkarton o. d. o., o. Partizanska o., Partizanska cesta cesta 7,info@valkarton-rakek.si, 1381 7, 1381 Rakek Rakek Telefon: Telefon: 01 75 01 98 75 98 160,160, Faks: Faks: 01 70 01 51 70 152, 51 152, info@valkarton-rakek.si, info@valkarton-rakek.si, www.valkarton-rakek.si www.valkarton-rakek.si

Promocija

Vojko Arzenšek: Pri označevanju v industriji vedno bolj prodira koda 2D Data Matrix namesto kode EAN. Pri napravah je zaznati racionalizacijo, zniževanje stroškov delovanja (tudi elektrike) ter povečevanje kapacitativnosti in zanesljivosti obratovanja.

Embalaža

78/79

izdelki in upoštevati, kaj je mogoče in kaj ne.

Strokovni seminar od oPTiMiZaCiJE STroŠkoV do UPoraBE TraJnoSTniH MaTEriaLoV in inTELiGEnTnE EMBaLažE

12.9.

9-14h Četrtek, 12. september 2013 Tehnopolis, Celje

TRENDI V EMBaLažni PanoGi Program seminarja*:

1. kaj je trajnostna embalaža in kako jo ovrednotiti?

Dr. Gregor Radonjič, Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze Maribor

2. trendi v proizvodnji in servis kupcem pri snovanju kreativnih rešitev embalaže Majda Androjna, Duropack 3. embalaža v strateškem marketingu Darja Teržan, Mlekarna Celeia

4. razvoj in uporabnost aktivne in inteligentne embalaže Tadeja Muck, Inštitut za celulozo in papir

5. recikliranje papirne in kartonske embalaže (projekt ecopaperloop) Dr. Janja Zule, Inštitut za celulozo in papir 6. projekt Wheylayer – biopolimeri za trajnostno embalažo Urška Sušnik Pivk, Lajovic Tuba

7. embalaža v stiku z živili – migracije in zakonodaja Mag. Viviana Golja, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor

nE SPrEGLEJTE

Seminar bo predstavil nekatere novosti in trende v embalažni panogi, pomembne mednarodne projekte, v katerih sodelujejo slovenska podjetja in strokovne raziskovalne inštitucije. Razgrnil bo tudi več vidikov optimizacije stroškov v proizvodnji embalaže. Strokovni seminar bo povezal stroko, embalažna podjetja in naročnike, kupce embalažnih izdelkov. Namenjen je gospodarskim družbam različnih proizvodnih in storitvenih sektorjev, okoljskim, izobraževalnim in drugim inštitucijam, družbam za ravnanje z odpadno embalažo, komunalnim podjetjem in vsem, ki se zavedajo nujnih novosti v trajnostni proizvodnji embalaže.

poseben popust za predprijave ter za nove in obstoječe člane omrežij Zelene Slovenije!

Prijavnica na www.zelenaslovenija.si

VaBIMO K SODELOVaNJU!

Promocija

Kontakt za informacije in promocijo: Lucija Gornjak, tel.: 03/42 66 706, el. naslov: lucija.gornjak@fitmedia.si Fit media d.o.o.

Kidričeva 25, SI-3000 Celje e-pošta: info@zelenaslovenija.si tel.: 03/ 42 66 700

Organizator: * Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

V rabi manj PVC, za pakiranje živil novi materiali Lucija Gornjak

foto: www.shutterstock.com

16 78/79

Embalaža

Embalaža za živila

Čeprav je plastična embalaža ena izmed najustreznejših vrst

Embalaža za živila

embalaže z vidika varnosti živil, nekateri slovenski proizvajalci

opuščajo del svoje proizvodnje ali pa jo selijo na tuje trge in

uporabljajo nove embalažne materiale, saj pravijo, da

je problem zlasti v uvedbi

ekološkega davka na odpadno

PVC-embalažo. Tudi EU naj bi

uvedla nov davek na plastične

odpadke, ki ga je Evropska

komisija predlagala v začetku

marca 2013, ker želi omejiti

predvsem uporabo plastičnih

vrečk in spodbujati recikliranje, saj kar polovica vseh plastičnih

odpadkov v Evropi konča na

junij 2013

odlagališčih.

K

ot navaja britanski časopis The Telegraph, plastiko večinoma dojemamo kot poceni potrošni material, zlasti v naši družbi, ki je navajena na izdelke za enkratno uporabo, stopnje recikliranja pa so še vedno nizke. Mnogi si prizadevajo, da bi države članice uvedle strožjo zakonodajo in sčasoma popolnoma omejile uporabo plastičnih vrečk za enkratno uporabo. Pri tem je navdihujoč primer Irske, ki ji je od leta 2002, ko je uvedla davek na plastične vrečke, uporabo vrečk uspelo zmanjšati za kar 90 odstotkov. Do zdaj je tudi Velika Britanija razmišljala o uvedbi podobnega davka, vendar argumenti nakazujejo, da to ni najboljša možnost za družine v obdobju recesije in da zato najverjetneje ne bo uveden. Komisijo, ki oblikuje nov zakonodajni predlog, sicer skrbi, da je plastična embalaža, kot so nakupovalne vrečke in plastične steklenice, prepoceni glede na okoljske stroške, ki so z njo povezani. To problematiko nameravajo urediti z novim davkom, s katerim želijo doseči, da bi na ravni proizvodnje začeli spodbujati izdelavo okoljsko vzdržnejših izdelkov, predvsem embalaž za živila za enkratno uporabo. Med predlogi, o katerih razmišlja komisija, je tudi ideja, da bi posamična gospodinjstva nagrajevali oziroma kaznovali glede na količino plastičnih odpadkov, ki jih proizvedejo.

Kaj o ekološkem davku pravijo podjetja?

V

podjetju Greiner packaging, ki spada med najpomembnejše evropske proizvajalce embalaže in razpolaga z močno mrežo proizvodnih obratov v srednji in vzhodni Evropi, so povedali, da je davek na odpadno PVC-embalažo nesmiseln in edinstven v Evropi. Zato podjetje na dvaindvajsetih proizvodnih mestih išče mogoče rešitve za izdelke in nove možnosti embaliranja, svojo proizvodnjo pa seli na srbski trg. Švicarsko podjetje je v skupino Greiner prineslo novo tehnologijo K3®, embalažo iz kombinacije umetne mase in kartona. Tudi podjetje Matic embalaža, d. o. o., je zaradi uvedbe ekološkega davka na PVCembalažo za prehrano prenehalo izdelovati embalažo iz PVC-folije, za alternativne folije pa nima razvite tehnologije, zato je proizvodnjo preusmerilo na tehnične embalaže. Janez Navodnik iz podjetja Navodnik, d. o. o., pa je glede ekološkega davka na PVC-embalažo pojasnil: »Na tem področju imamo kar modro ureditev. Že okoljsko ministrstvo tretje pretekle vlade se je odločilo za takojšnjo in nerazumljivo visoko ekološko pristojbino za PVC-embalažo.

78/79

Embalaža

Janez Navodnik Karmen Dugar

foto: arhiv podjetja

Janez Navodnik pojasnjuje: »Odgovor na to vprašanje je odvisen od razumevanja besede plastika. Stroka ima za plastiko vse organske polimere, ki jih predelujemo v končne izdelke s preoblikovanjem, torej ne z odrezovanjem kot les ali jeklo. Pri tem pojmovanju seveda noben material ne more nadomestiti plastike.

Drugačna pa je zgodba, če imamo v mislih le plastiko iz nafte in drugih neobnovljivih virov, kar bi s skupnim naporom industrija lahko hitro nadomestila z drugimi, tudi boljšimi materiali. V Sloveniji že znamo proizvajati npr. plastiko za trdne tehnične dekorativne izdelke iz 100-odstotnega lesa, le nekoliko predelanega, prav tako kompozite iz lesa ali naravnih vlaken, embalažo iz škroba ali beljakovin iz

foto: arhiv podjetja

17 plastike v svetu brez prisile odločila umakniti PVC iz embalaže, kjer koli je mogoče. Sicer s PVC-materialom seveda ni nič narobe, njegova uporaba v svetu narašča precej hitreje kot rast celotne plastike. Kraljuje v gradbeništvu in

Kaj je lahko alternativa »klasični« plastiki?

Tomaž Hidič

Industrija plastike se je brez prisile odločila umakniti PVC iz embalaže, kjer koli je mogoče.

povsod, kjer sta zaželeni dolgoletna vsestranska stabilnost in negorljivost. Tudi dioksini ali klor pri sežigu ne nastajajo, grehe s klorom beljenega papirja v odpadkih so tendenciozni »zeleni« protiplastičarski lobiji lažno naprtili plastiki in izgubili precej zelo odmevnih tožb.«

foto: arhiv podjetja

Tedaj smo se predstavniki z ministrstvom dogovorili za dvoletno uvajalno dobo in razumno višino. Obljubili pa smo, da bomo PVC-odpadke na svoje stroške zbrali in reciklirali v izdelke ali pa to embalažo umaknili iz proizvodnje.

Držali smo besedo in storili oboje. Embalažo za hrano, ki jo je nesmiselno reciklirati, smo v celoti nadomestili z najbolj vzdržnimi materiali. Druge države nimajo posebne pristojbine, so pa PVC-embalažo močno zmanjšale tam, kjer ovira materialno ali energijsko reciklažo.

Polivinil klorid namreč močno ovira gorenje in tudi profesionalne sežigalnice ne smejo niti za posamezen kamion ali vrečo mešati več kot 2 odstotka PVC. Ker pa ga je težko prepoznati, ga raje povsem odklanjajo. Zato se je industrija

junij 2013

Promocija

18 78/79

Embalaža

odpadkov mleka, izolacijske pene ali lepila iz odpadnih pridelkov in stranskih proizvodov pri proizvodnji biodizla. Znamo narediti in tudi že proizvajamo (nano)dodatke, ki naredijo iz mrtve plastike funkcionalne in celo »pametne« materiale. Del te proizvodnje smo razvili prav v Sloveniji v skupnih evropskih razvojnih projektih. Za konkurenčno globalno proizvodnjo pa

Kaže se rahel trend povečanja proizvodnje večslojnih embalaž za živila.

se zahtevajo seveda velike količine, torej drzne poslovne odločitve. Na področju pridelave oziroma predelave plastike je že stalna 60-letna 5- do 6-odstotna rast proizvodnje v svetu, ki je rahlo zanihala za eno leto le ob naftnih krizah. Take rasti ni dosegel še noben industrijski material. Do leta 2020 in 2050 napovedujejo isti trend, saj plastika najuspešneje pomaga reševati tri glavne probleme človekove prihodnosti: energijo, vodo in hrano.«

Nepogrešljiva je PELD-embalaža

K

armen Dugar, vodjo proizvodnje v Pomurskih mlekarnah (obrat Ljutomer), smo vprašali, ali so kakšne novosti pri razvoju novih vrst embalaž oziroma embalažnih materialov za živilske proizvode. Odgovorila je: »Embalažni material za naše živilske proizvode uvažamo iz Nemčije, Nizozemske in Avstrije.

Trenutno se glede sestave embalažnih materialov ne spreminja veliko, saj nam sestava poliamida in polietilena zagotavlja ustrezno obstojnost pakiranih živil. Spreminjata se le dizajn in način odpiranja embalažnih enot, za kar pa mora biti na razpolago ustrezna oprema. Novi dizajni obstajajo zlasti pri kockah ementalskega sira, kjer vsaka kocka pade v svoj predal, ki je oblikovan na spodnji, trši foliji. Pri izbiri ustreznih embalaž moramo uporabljati embalažo, ki je bila testirana na migracije posameznih elementov, ki so v njej, saj ti ne smejo prehajati v živilo. Predvsem občutljiva so živila z večjo vsebnostjo maščobe in vode.«

junij 2013

T

omaž Hidič, tehnolog v podjetju Makoter, d. o. o., ki za različne namene (delno tudi za prehransko industrijo) proizvaja folije in vrečke iz polietilena nizke gostote (PELD-embalaže), pravi: »Skoraj vse embalažne materiale pridobimo od dobaviteljev na območju EU. Osnovni materiali so PELD-granulati, masterji in aditivi različnih vrst, odvisno od namena oziroma vrste živil, ki se embalirajo. Na splošno je za pakiranje živil zelo razširjena PELD-embalaža, ker je lahka, razmeroma poceni, dobro varuje embalirano vsebino pred zunanjimi dejavniki (vlaga, nečistoče, mikroorganizmi ipd.), je primerna

za zamrzovanje, hkrati pozitivno vpliva na trajnost embaliranega živila in ima estetsko in marketinško vlogo. V današnjem svetu, kjer prevladuje oskrba z živili v supermarketih oziroma s prodajnih polic, prek transporta in skladiščenja v več fazah, je PELD-embalaža dejansko nepogrešljiva. Pri tej embalaži sicer posebno drugačnih trendov glede osnovne tehnologije ne zaznavamo. Pojavljajo se t. i. pametni materiali, vendar trenutno ne pomenijo resne alternative klasičnemu PELD. To velja tudi za novi modni trend ‚biomaterialov’, katerih slabosti so najočitnejše ob pogledu na celoten življenjski ciklus embalaže in ob pregledu realne snovne in energetske bilance, da omejenih možnosti uporabe in reciklaže niti ne navajamo. Generalno gledano pa še niso izkoriščene vse možnosti »klasičnih« embalažnih materialov, ki jih omogoča reciklaža. To je posebna težava pri PELD, saj reciklata ni mogoče oziroma ga je celo prepovedano uporabljati za embalažo živil, razen v redkih primerih, ko je certificiran. Prisoten je rahel trend povečanja uporabe PELD-folij za kaširanje z drugimi materiali in s tem proizvodnje večslojnih embalaž za živila, zato da se kombinirajo dobre lastnosti različnih materialov, pri čemer je pomemben tudi dekorativni in marketinški učinek take embalaže. Najbolj prisotna je težnja po zmanjšanju količine uporabljenega materiala na embalažno enoto, ki ostaja enaka ali se celo povečuje, in bolj izraženih lastnostih (npr. varljivost, drsnost ipd.), pomembnih za kaširanje ali strojno embaliranje. Posledica je večja uporaba specialnih PELD-materialov s poudarjenimi določenimi lastnostmi (linearni, metalocenski in druge vrste posebnih PELD), ki kompenzirajo manjšo uporabo materiala tako, da ne škodi funkciji embalaže, in hkrati poudarijo zahtevane lastnosti za nadaljnjo obdelavo pri kaširanju ali embaliranju. So pa zato ti materiali dražji.«

Embalaža mora zagotavljati varnost in kakovost živil

usposabljanje zaposlenih in ustrezna higiena, skladiščenje ipd. Proizvajalec embalaže se s tem, da nabavlja in uporablja primerne materiale za stik z živili, ne izogne odgovornosti za ustreznost embalaže glede stika z živili, zato nam pooblaščene ustanove (npr. ZZV MB) izvajajo preiskave in analize glede primernosti embalaže za stik z živili, postopki in dokumentacija pa so predpisani. Nujna je popolna sledljivost vgrajenih materialov, prvi pogoj za to pa je dober informacijski sistem v podjetju. Urejeni morajo biti tudi protokoli morebitnega odpoklica.

Inšpekcijske kontrole so redne in po informacijah, ki si jih izmenjujemo s tujimi partnerji, je Slovenija glede ustreznosti embalaže za stik z živili v evropskem vrhu, kakor je glede varnosti hrane. Tudi nadzor je pri nas pogostejši in temeljitejši kot v tujini.«

Pomemben je ekološki dejavnik

U

rban Kovačič iz podjetja Lipak, d. o. o., poudarja, da v podjetju pri proizvodnji embalaž nikoli niso uporabljali škodljive PVCplastike, saj dajejo prednost materialom, ki so okolju prijaznejši in neškodljivi: »Za embaliranje preprostih prehrambnih izdelkov zaradi ekološkega dejavnika najpogosteje uporabljamo biorientiran polipropilen (BOPP), ki spada med cenejše materiale in je popolnoma razgradljiv. Za pakiranje kave in nekaterih vrst začimb, ki se pakirajo v temi, uporabljamo troslojno (triplex) folijo, ki je sestavljena iz treh različnih vrst folij: zunanji sloj je iz poliestra, v sredini je aluminij, notranja plast folije pa je iz polietilena. Ti materiali oziroma sloji se spajajo s postopkom kaširanja, tako se doseže podaljšana uporabnost posameznih živilskih izdelkov. Triplex folije so sicer zaradi različnih vrst materialov težje razgradljive. Poleg kaširanih folij uporabljamo tudi druge vrste folij in kombinacij materialov, odvisno od tega, kaj želimo pakirati (rezanci, suho sadje, začimbe,

T

omaž Hidič pravi: »Z vidika zagotavljanja higieničnosti, varnosti in kakovosti živil morajo biti embalažni materiali primerni za stik z živili in v skladu s predpisi (direktive in uredbe EU), ki urejajo to področje. Dobavitelji materialov morajo primernost materialov podkrepiti z dokazili oziroma certifikati. To velja tudi za fleksotiskarske barve, kjer je izrecno poudarjeno, da so barve primerne za zunanji tisk na ovojnino in ne pridejo v neposreden stik z embaliranim živilom. Tudi proizvodnja embalaže mora biti v skladu z načeli dobre proizvodne prakse, stalno se morajo opazovati in zmanjševati določena tveganja, ki bi lahko vplivala na primernost proizvedene embalaže za stik z živili, v proizvodnem procesu se ne smejo uporabiti neprimerne snovi in neustrezni postopki, pomembno je

Slovenija je glede ustreznosti embalaže za stik z živili v evropskem vrhu. kava idr.). Vse vrste folij, ki jih uporabljamo za pakiranje živil in prihajajo v stik z njimi, imajo ustrezen certifikat, tudi polipropilen.

Uporabljamo tudi ustrezna embalažna lepila za živilske namene, zlasti ekološka lepila na vodni osnovi.«

Vir http://www.telegraph.co.uk

Promocija

Slasten sir ovrst n o rv

p

100s%ko sloven

pri st n

o

s poreklom in tradicijo.

Tam, kjer so že sedem desetletij številna srca doma ... tam, kjer cenimo le domače slovensko mleko ... in kjer velike, slastne hlebce ementalca negujemo lastnoročno, skrbno, pozorno.

Sir s poreklom in tradicijo.

Ljutomerski ementalec.

POMURSKE MLEKARNE, d.d., Industrijska ulica 10, 9000 Murska Sobota

Proizvajalci umaknejo škodljive materiale iz surovin foto: arhiv podjetja

Lucija Gornjak

Embalažna lepila

20 78/79

Embalaža

Embalažna lepila

Sodobno embalažo si je težko

predstavljati brez kakovostnega

embalažnega lepila.

Pomembna novost embalažnih lepil so nizkotemperaturna termoplastična lepila, ki

so varnejša za uporabo in čistejša kot tradicionalna.

V industriji termoplastičnih

lepil se tako kaže trend visoke

kakovosti embalažnih lepil, ki je stroškovno koristna

in omogoča učinkovitejše

delovanje.

Kakšne so prednosti in slabosti postopkov proizvodnje lepil,

kako se industrija embalažnih

lepil prilagaja gospodarski krizi

in kakšne razvojne trende lahko

pričakujemo, sta pojasnila

proizvajalca lepil Kemis plus, d.

junij 2013

o. o., in Henkel Croatia, d. o. o.

Prepustnost embalažnih lepil je evropska tema

E

mbalažna in farmacevtska industrija sta glede uporabe lepilnih sistemov gotovo največji. Skupno jima je, da imata posebne zahteve po prepustnosti embalažnih lepil. Ta ključna lastnost lepil se nanaša na prehod snovi skozi membrano ali tanko plast, kakršna je lepilo.

Prepustnost je pogosto najpomembnejše merilo pri izbiri lepila, saj gre za dve nasprotji: zelo visoko prepustnost (za prehajanje vodne pare ali plinov skozi nekatere embalažne materiale) in zelo nizko prepustnost, ki je potrebna za barierne materiale in največjo zaščito embalaž (zlasti za živila in farmacevtske izdelke). Ker so zahteve po nizki prepustnosti in hkrati kreativnih embalažnih rešitvah v Evropi vse večje, razvijajo in uporabljajo predvsem različne vrste večplastnih oziroma večslojnih folij. Za učinkovito nepropustnost je pogosto uporabljena kombinacija dveh polimerov: strukturne smole, ki s svojimi mehanskimi lastnostmi

Ena izmed glavnih tem evropskih konferenc in razprav je predvsem vidik trajnosti. primarno deluje kot vsebnik in sekundarno kot bariera za plin, in barierne smole, ki zagotavlja najnižjo stopnjo prepustnosti.

P

oleg zahtev nekaterih industrij po prepustnosti embalažnih lepil je ena izmed glavnih tem evropskih konferenc in razprav predvsem vidik trajnosti. Strokovnjaki iščejo odgovor na vprašanje, ali so lahko embalažna lepila gospodarsko uspešna in hkrati delujejo trajnostno.

N

ekateri poskušajo dokazati, da lahko lepila pomembno prispevajo k razvoju trajnostnih rešitev in uravnoteženju ekonomskega (stroškovnega) vidika. Med tovrstnimi primeri se navajajo zamenjava kritičnih topil, rešitve, ki spodbujajo uporabo alternativnih virov energije, kot so gorivne celice, proizvodi, ki med postopkom uporabe lepil pomagajo zmanjšati porabo vode in energije, ipd.

je končni proizvod prijaznejši do uporabnika in okolja. Ker želimo zmanjšati dražilni vpliv na uporabnika, ki škoduje zdravju, redno sledimo novostim ali celo prehitevamo trende na trgu. Okolju škodljive materiale iz surovin in proizvodnih procesov umikamo skladno z direktivami EU, svoje uporabnike pa izobražujemo in jim svetujemo, katere okolju prijazne kemikalije zamenjujejo okolju neprijaznejše.

To vprašanje je sicer večplastno, saj prepogosto gledamo na ekologijo samo parcialno in pri tem pozabljamo na celoto. Ker so postopki kemijskih reakcij daljši, porabimo več energije in zato proizvedemo več CO2, kot če bi uporabili okolju ‚neprijazne’ kemikalije. Zaradi slabših lastnosti je potrebnih več nanosov in tudi saniranje, tu so potem še distribucijske poti idr. O trajnostnem vidiku lepil menim, da se bodo vedno bolj posnemali mehanizmi spajanja v naravi in da se bodo pri proizvodnji lepil uporabljali ‚žilavi’, obstojni materiali.

Bojim se, da bodo o tem, kje bo proizvodnja, odločali ekonomisti in politiki in da bo zelo pomemben dejavnik pri tem ‚prepustnost’ držav in njihova zakonodaja. Edino, kar nas lahko obrani, je, da se vsi skupaj začnemo zavedati, kako pomembna je kakovost, in da bo prav ta zmanjšala konkurenco v naši panogi. Če se osredotočimo samo na ceno, je ta vedno lahko

udi Josip Gorišek iz podjetja Henkel Croatia, d. o. o., ki je odgovoren za embalaže na slovenskem in hrvaškem trgu, močno poudarja trajnostni vidik: »Vsak nov izdelek mora prispevati k vsaj enemu izmed petih osrednjih področij trajnostnega razvoja: energiji in podnebju, vodi in odpadni vodi, materialu in odpadnemu materialu, zdravju in varnosti ter družbenemu napredku. Nenehno se trudimo izboljšati uporabnikovo izkušnjo z našimi izdelki, seveda ob upoštevanju okoljskih učinkov.

Zato tudi število izdelkov, ki so zaradi svojih izjemnih lastnosti človeku in okolju prijazni in zato izpolnjujejo tudi standard ‚Health & Safety’, v našem asortimentu narašča. Henkel že danes proizvaja lepila ‚low migration’ v vseh segmentih, zlasti pri fleksibilni in kartonski embalaži. Pri proizvodnji teh lepil se izogibamo surovinam z visoko vsebnostjo aditivov, konzervansov in stabilizatorjev. Namesto teh se dodajajo substance surovin, kot je polimer z nizko vsebnostjo aditiva.Taka lepila imajo tudi nekatere druge prednosti – večja hitrost v sami proizvodnji, delo pri nižjih temperaturah in manjše izparevanje.

Zaradi lastnosti spoja imajo naravna lepila v industriji omejen obseg uporabe.

V

Henklu se zavedamo, da bodo na trgu prevladala le tista podjetja, ki razvijajo pametne procese, s katerimi zagotavljajo učinkovite izdelke in dolgoročno kakovost z največjo mogočo okoljsko skladnostjo. Javnost zahteva kakovost, kar pomeni učinkovitost in odgovornost na podlagi trajnostnega razvoja. Kot primer dobre trajnostne prakse lahko poudarimo prilagajanje embalaži tako, da je uporaba lepila primerno odmerjena oziroma da pri procesu lepljenja ne ostajajo odvečne količine lepil. Imamo tudi natančna pravila o odlaganju in skladiščenju različnih vrst lepil, o tem pa obveščamo tudi nsvoje kupce in jim s tem pomagamo, da so tudi oni trajnostno odgovorni.

V

saj do leta 2030 bo naša nova strategija trajnostnega razvoja ‚ustvariti več z manj’, ki je usmerjena k trajnostnemu (okoljskemu) odtisu.«

78/79

Embalaža

T

Josip Gorišek

foto: arhiv podjetja

21 Več kot 70 odstotkov lepil na globalni ravni je namenjenih različnim embalažnim aplikacijam.

Ustvariti več z manj

Uroš Lipovšek

eč kot 70 odstotkov lepil, ki se uporabljajo na svetovni ravni, je namenjenih različnim embalažnim aplikacijam, vključno s sistemi zapiranja kartonske embalaže, fleksibilnih embalaž, zložljivih škatel, ovojnic idr., na trgu pa so tudi nekatera okolju prijazna lepila.

Uroš Lipovšek, direktor in tehnolog za lepila v podjetju Kemis plus, d. o. o., je povedal: »Naši proizvodi so namenjeni reševanju izzivov v industriji, torej profesionalni rabi. V podjetju Kemis plus smo sposobni razviti tudi naravna lepila, ki imajo v tej primarni industriji omejen obseg uporabe predvsem zaradi lastnosti spoja, ki ga te naravne komponente lahko zagotovijo. Tudi v tem vidim razlog, da prav velikih tovrstnih uspehov na trgu ni. Pri lepilih gre za ‚kemijo’. Zato poskušamo biti kar se da odgovorni do dejanskega uporabnika (pri nespremenjenih lastnostih spoja). Pri formulaciji lepil uporabljamo aditive, zaradi katerih

Prednosti in slabosti proizvodnje lepil

U

roš Lipovšek pojasnjuje: »Embalažna industrija je zagotovo ena tistih, v kateri smo prisotni v omejenem obsegu, kljub temu pa razvijamo PVC-lepila (lepila za lepljenje PVC folije) in MMA-lepila za lepljenje PE- in PP-folije.

Moramo se zavedati, da lepila v sestavi večine embalaž predstavljajo zelo majhen delež (pod 0,1 odstotka), in razumljivo je, da proizvajalci v življenjskem ciklu proizvoda redko razvijajo ‚tehnološke novosti’ v embalaži, temveč stavijo na obstoječe sisteme. Naša prednost so zagotovo tehnološka podkovanost, fleksibilnost in podpiranje izzivov. Za naše partnerje, še raje pa z njimi, rešujemo izzive lepljenja, ki jih razumemo širše kot večina sedanje industrije.

Pri razvoju ‚rešitev glede na izziv’ se sicer ne omejujemo na posamezno industrijo, a kljub temu proizvajamo tudi lepila in proizvode, katerih uporaba bi lahko bila ‚tipična’ za posamezno industrijo. Gre za anaerobna lepila (npr.: varovanje vijakov proti odvitju), cianoakrilatna lepila (sekundna lepila), epoksidna 2K-lepila, tekoče kovine na epoksidni osnovi, raztopinska (PVC) lepila. V programu imamo tudi MMA (konstrukcijska) lepila. Lahko bi jih preprosto delili na program za profesionalno, industrijsko rabo in za domače mojstre.

P

roizvodnja naših lepil je v glavnem sestavljena iz strogo nadzorovanih kemijsko-fizikalnih procesov, ki morajo potekati v nadzorovanem okolju. Naša prednost je obvladovanje celotnega procesa (razvoj, proizvodnja in prodaja), pogosto preizkušamo lepila naših naročnikov in jih tudi saniramo.

Prav dejstvo, da nismo le prodajna mreža večjih sistemov, ampak lokalno, domače podjetje,

junij 2013

V

le previsoka. Potrebna je predvsem ‚širina pogleda pri odločanju, kaj je in kaj ni ekološko oziroma naravno’. S selitvijo proizvodnje po ključu ekonomistov namreč zelo ogrožamo svoj planet in pri tem pozabljamo, da živimo v istem ‚loncu’ in da so zračne mase gibljive.«

foto: arhiv podjetja

Vprašanje je, kaj je in kaj ni ekološko

22

foto: arhiv podjetja

Frančišek Mivšek

Valkarton Rakek raste s farmacevtsko embalažo foto: arhiv podjetja

78/79

Embalaža

Kratko, zanimivo

V krizi je najpomembnejša kakovost

P Metka Zalar

junij 2013

ki si prizadeva, da bi se obdržalo na trgu, je tisto, kar naročniki vedno bolj cenijo. Šteje to, da nas imajo ‚pri roki’ že trideset let. Sicer pa večina našega razvoja temelji na tesnem partnerskem sodelovanju. Tehnološke inovacije, reševanje različnih izzivov in nenehno iskanje novega, boljšega so zagotovo naša največja baza praktičnih in tehničnih izkušenj. Slabost, ki jo opažam, je pogosta nepovezanost nabave, kakovosti in razvoja v večjih sistemih, saj se zgodi, da se ti trije sektorji med seboj ‚ne slišijo’, da dejansko niso povezani in da vsak vidi le svoj vrtiček, namesto da bi si prizadevali doseči isti cilj. Slabost je tudi ta, da smo v razvoj izdelka vključeni prepozno in takrat vsi izgubljamo – naročnik in mi. Na drugi strani pa je užitek delati z vsemi tistimi, s katerimi govorimo isti jezik. Razvoj, kakovost, zanesljivost.«

Dobro leto je, odkar je bil obrat Valkarton Rakek izločen iz prejšnje matične družbe Valkarton in je začel samostojno poslovno pot na trgu. Tako ga tudi niso vključili v novo podjetje Duropack, ki je nastalo z združitvijo brestaniškega Duropacka – Tespacka in Valkartona. Frančišek Mivšek, direktor Valkartona Rakek, pravi, da želijo s sloganom Lepa podoba dobre embalaže sporočiti kupcem, kakšno dodano vrednost daje lahko izdelku njihova embalaža. Lani so ustvarili nekaj manj kot 12 milijonov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 12 % več v primerjavi z letom 2011. Največ prodajo komercialne in kaširane embalaže, pomemben delež predstavlja proizvodnja embalaže za farmacijo z Braillovo pisavo.

Izvoz jim je lani nekoliko upadel. Letos so proizvodne zmogljivosti zasedene. Odločili so se za novo naložbo, in sicer za nakup še enega offset tiskarskega stroja povečanega B2 formata s petimi barvami in lak agregatom. Lani so za proizvodno opremo namenili 654.000 evrov. Prokuristka podjetja je Metka Zalar.

esimizem, ki veje iz besed kriza, težave idr., se pozna tudi v razvoju in industriji embalažnih lepil. V podjetju Kemis plus, kot pravi Uroš Lipovšek, raje kot izraz kriza uporabljajo pojem spremenjene tržne razmere: »V tridesetih letih delovanja smo eno krizo že prebrodili – ta je imela za nas bistveno razsežnejše, predvsem pa hipne posledice. Z razpadom Jugoslavije smo namreč dokončno in zelo hitro izgubili pomemben trg. Danes so razmere seveda drugačne in tudi industrija proizvodnje lepil se spreminja.

Tradicionalno je bila vezana na panoge ‚strojne’ proizvodnje, ki se na ‚krizo’ prilagaja s povečanimi investicijami v vzdrževanje. V tej krizi se je izkazalo, da je kakovost še kako pomembna.

Tudi naša struktura prodaje se spreminja in po čereh spremenjenih razmer za zdaj uspešno krmarimo. Že od leta 2008 uvajamo ukrepe

Ključna slabost je, da se sektorji nabave, kakovosti in razvoja med seboj »ne slišijo«. notranje organiziranosti, predvsem glede izboljšav, bistvene prilagoditve pa smo uvedli na ravni povečanega nadzora kakovosti vhodnih surovin in optimizacije procesov, saj nas zavezujejo vsi certifikati kakovosti, ki smo jih pridobili v teh letih.«

J

osip Gorišek je pojasnil, kako se Henkel prilagaja težkim gospodarskim razmeram: »Na krizo smo se v koncernu in seveda tudi lokalno dobro pripravili. Če govorimo o uspešnosti poslovanja v obdobju gospodarske krize, so za to najbolj zaslužne naše strateške prednosti, ki so združene v zmagovalno kulturo in zajemajo

naše kupce, naš poslovni potencial in naše zaposlene. K uspešnemu poslovanju so prispevali vsi poslovni programi, rast pa so dodatno spodbudile naše močne blagovne znamke, med katere spada tudi Technomelt. Poleg organske rasti smo na podlagi akvizicije v zadnjih letih prevzeli tudi številne druge posle. Cilj novega pristopa je razvoj tehnološko dovršenih rešitev in optimizacija proizvodnih procesov, kar bo eksterno in interno prispevalo k boljši prepoznavnosti naših blagovnih znamk, jasnejši komunikaciji z uporabniki, hitrejši dobavi in realizaciji naročil. Kot vodilno svetovno podjetje za lepila, tesnila in tehnologijo površinske obdelave materialov želimo kupcem omogočiti preglednejšo paleto blagovnih znamk. Z novo pregledno arhitekturno zasnovo bomo ponudili še hitrejši dostop do optimalnih storitev in inovativnih tehnoloških rešitev.«

Prihodnost embalažnih lepil je usmeritev k ekologiji in varstvu potrošnikov.

Proizvajate različne vrste transportne embalaže. Logisti pravijo, da kriza ne popušča. Kako to vpliva na vaše poslovanje? Kateri je vaš glavni in najuspešnejši proizvod?

V našem podjetju že dvajseto leto proizvajamo leseno transportno embalažo. Usmerjeni smo pretežno v proizvodnjo čezmorskih in letalskih zabojev ter posebna pakiranja zahtevnih in težkih tovorov. Tovrstna embalaža mora biti konstrukcijsko prilagojena ravnanju med transportom masivnih tovorov, težkih tudi po nekaj deset ton. To je tudi naš najuspešnejši izdelek.

Kriza res traja že nekaj let, pa vendar: samo stati na mestu in čakati, da se bodo stvari same od sebe obrnile na bolje, so samo utopična pričakovanja. Kriza je prinesla streznitev.

Naš cilj je bil od vsega začetka jasen: želimo preživeti in živeti! Prevetrili smo prodajni program, svoje napore usmerili na segment, ki se nam je po izkušnjah in priložnostih izkazal za najboljšega. Največji delež prodaje dosegamo v svojem paradnem proizvodnem programu, ki ga ustvarjamo z leseno čezmorsko embalažo in pakiranji posebnih tovorov.

Delati pa je treba še več, dosledno paziti na stroške, poiskati rezerve v podjetju in na trgu. Rezerve vsekakor so. S takim poslovnim modelom nadaljujemo začrtano pot. Kupci od nas pričakujejo celovite rešitve pakiranja: svetovanje in izdelavo embalaže, optimalno prilagojene njihovemu izdelku, hitro odzivnost in optimalno razmerje med kakovostjo in ceno.

Prizadevamo si, da se skrbi vsakega kupca končajo pri finalizaciji njegovega proizvoda, skrb za ustrezno embaliranje pa prepustijo nam.

Kupci pričakujejo in cenijo korekten odnos, strokoven pristop in kakovostno izvedbo.

Kaj se dogaja z leseno embalažo na slovenskem trgu in v EU? Na katere razvojne novosti in spremembe morate biti pozorni?

Gabrijela Fekonja

V podjetju dosegamo povečan obseg povpraševanja po leseni transportni embalaži in posebnih pakiranjih, predvsem za zahtevnejše projekte strojegradnje. Ker imamo ponudbo razdeljeno na dva segmenta, leseno embalažo in kovinsko embalažo s storitvami, pričakujemo dvig prodaje v primerjavi z letom poprej predvsem v lesni proizvodnji, kovinska pa naj bi ostala približno enaka kot lani.

Lesena transportna embalaža

Preživeti in živeti je bil cilj podjetja Trgofort že vse od začetka gospodarske krize, ki traja že nekaj let. Ni lahko, a v podjetju vedo, da je kriza tudi koristna. Njihov najuspešnejši proizvod je proizvodnja lesene transportne embalaže za prevoz po morju, zraku ali za cestni prevoz na daljših razdaljah. Čeprav so neposredni kupci predvsem slovenska izvozna podjetja, letos pričakujejo dvig neposrednega izvoza na 20 odstotkov. Za konkurenčnost na tujih trgih pa morajo nenehno slediti trendom pri materialu in načinu pakiranja ter kupcem zagotoviti celovite rešitve pakiranja, pravi vodja projektov v podjetju Trgofort Gabrijela Fekonja.

Kaj kaže povpraševanje na trgu v primerjavi s preteklim letom in kaj lahko pričakujete letos?

23

Z uvedbo fitosanitarnih zahtev po neoporečnosti lesenega pakirnega materiala, kar je tudi pogoj za izvoz zunaj EU, smo že leta 2006 investirali v gradnjo lastne komore za toplotno obdelavo lesa. To je ena izmed osnovnih zahtev, da lahko konkuriramo na trgu lesene embalaže. Prav tako postajajo vse pomembnejši certifikati (npr. FSC), sploh za zahodne trge, kamor je brez njih zelo težko vstopiti. Spreminjajo se tudi materiali in načini embaliranja oziroma pakiranja izdelka, ki jih uporabljamo pri svojem delu. Kupcu želimo zagotoviti optimalno zaščito njegovega izdelka in zmanjšati tveganje poškodb tovora zaradi vpliva zunanjih dejavnikov (npr. slan zrak, temperaturna nihanja idr.), kolikor je mogoče. Tako je nenehno treba slediti novostim, kupcu ustrezno predstaviti koristi, ki jih prinašajo novosti, in si zagotavljati konkurenčnost v prihodnosti.

Kakšne so možnosti za izvoz in koliko izvažate?

Ker se predvsem ukvarjamo s proizvodnjo lesene transportne embalaže za prevoz po morju, zraku ali za cestni prevoz na daljših razdaljah, je večina naše embalaže namenjene izvozu, vendar ne vedno neposrednemu. Naši kupci so namreč pretežno domača podjetja – izvozniki – in zanje pakiramo in embaliramo izdelke. Ker neposredno delujemo tudi zunaj naših meja, smo leta 2012 dosegli za 7 odstotkov prometa, letos pa načrtujemo dvig neposrednega izvoza na vsaj 20 odstotkov, saj se končujejo pogajanja z zunanjimi naročniki.

Kaj bi izpostavili kot svoje konkurenčne prednosti?

Kot svoje konkurenčne prednosti bi izpostavili predvsem hitro odzivnost, da naši izdelki niso proizvedeni serijsko, temveč so popolnoma prilagojeni potrebam kupca, in dolgoletne izkušnje z velikimi projekti, ki nam prinašajo priporočila zadovoljnih kupcev.

junij 2013

Tanja Pangerl

foto: arhiv podjetja

Brez certifikatov je težko izvažati

Embalaža

78/79

Lesena transportna embalaža

24 78/79

okolje

Novice Zelenega omrežja

Zeleno omrežje povezuje vse več trajnostno usmerjenih podjetij, občin, šol in drugih organizacij, ki s predstavitvami dobrih praks kažejo na svoje zelene dosežke, inovacije in prizadevanja. Poleg rednega sodelovanja v reviji EOL in na spletni strani Zelena Slovenija so člani Zelenega omrežja deležni številnih ugodnosti v okviru dogodkov Zelene Slovenije. Pridružite se nam!

junij 2013

P. S.: Za embalažno in logistično panogo smo razvili tudi embalažno in logistično omrežje. Več informacij na www.zelenaslovenija.si.

Ugodni krediti Ekosklada Ekosklad, j. s., tudi letos dodeljuje ugodne kredite občanom in pravnim osebam za različne okoljske naložbe.

Občani lahko kandidirajo za pridobitev ugodnega kredita po javnem pozivu 49OB13, na katerem je na voljo 5 milijonov evrov ugodnih kreditov, pravne osebe pa po javnem pozivu 50PO13, na podlagi katerega je na voljo 24 milijonov EUR ugodnih kreditnih sredstev.

Ekosklad občanom in pravnim osebam ponuja kredite po obrestni meri trimesečni EURIBOR + 1,5 %. Občanom za izvedbo enega ali več ukrepov, katerih vrednost presega 10 tisoč EUR, in za gradnjo ali nakup nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe omogoča nepovratno finančno spodbudo in najem ugodnega kredita, če naložba izpolnjuje zahteve veljavnega javnega poziva za kreditiranje in veljavnega javnega poziva za dodeljevanje nepovratnih sredstev. Pri tem velja, da nepovratna finančna spodbuda in kredit skupaj ne smeta presegati priznanih stroškov kreditirane naložbe. Več informacij o vseh javnih pozivih Ekosklada z dokumentacijo za prijavo je na voljo na spletni strani sklada.

rešujejo problematiko kakovosti vode. Lani je zavod finančno podprl dva nova projekta v skupni vrednosti več kot 93.000 EUR in tako omogočili vzpostavitev sistema zbiranja deževnice v ljubljanskem Vrtcu Hansa Christiana Andersena in gradnjo rastlinske čistilne naprave na Lisci nad Sevnico. Pred tem je pomagal že pri gradnji rastlinske čistilne naprave v sklopu učilnice v naravi v Poljčanah in rastlinske čistilne naprave v Kozjanskem parku. Za (so)financiranje projektov, ki se nanašajo na varstvo in zagotavljanje čiste pitne vode, lahko kandidirajo tisti, ki pripravljajo projekt za izboljšanje kakovosti voda v Sloveniji. Povabilo k prijavi projektov za sofinanciranje v letu 2013 je objavljeno na spletni strani www.skladsivoda.si.

Si.mobil, d. d. www.simobil.si

Ekozajtrk v podjetju Medium

Ekosklad, j. s. www.ekosklad.si

Sklad Si.voda vabi k prijavi projektov Sklad Si.voda, zavod za čiste in zdrave vode, je pred kratkim praznoval četrto obletnico delovanja. Od 30. marca 2008 naprej se v duhu Simobilove družbeno odgovorne filozofije Re.misli zavod zavzema za to, da bo čista pitna voda na voljo tudi prihodnjim generacijam.

Zato finančno podpira projekte, ki dejavno

Ob svetovnem dnevu Zemlje, ki nas vsako leto spomni, da smo kot njeni otroci vsi povezani, smo v podjetju Medium za naše poslovne partnerje pripravili ekozajtrk. Delovanje našega podjetja vsak dan zaznamujeta skrb za blagostanje planeta in izboljševanje kakovosti tiska z okolju prijaznejšimi materiali.

Zeleno omreŽje Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Rastlinska čistilna naprava na Lisci nad Sevnico

Medium, d. o. o. www.medium.si

51. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA Med 24. in 29. avgustom 2013 bo potekal že 51. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA, ki bo postregel s tradicijo dobrega kmetovanja in kakovostne hrane z inovativno svežino novih zelenih tehnologij in znanj. Zeleno obarvani poudarki strokovnih razstav bodo lokalna samooskrba, ekopridelava in prireja ter ekološki pridelki in živila. Veliko forumskega strokovnega dogajanja bo posvečenega mednarodnemu letu sodelovanja na področju voda. V okviru razstave »Doživimo podeželje« bodo predstavljene turistične kmetije, slovenske avtohtone pasme domačih živali in druge pasme ter rastlinske proizvodnje, kjer bo posebna pozornost posvečena slovenskim avtohtonim in tradicionalnim sortam. Posebnost bo

okolje

78/79

prikaz urejanja vrta po načinu permakulture z biodinamičnim gospodarjenjem, s poudarkom na zdravem gibanju in s projekti za mlade.

Obiskovalci si bodo lahko ogledali sejemsko gozdno učno pot, dosežke v kmetijski mehanizaciji, semena, sredstva za prehrano, nego živali in druge zanimivosti. Predstavljeno bo predvsem tisto, kar pomembno prispeva k pridelavi neoporečne hrane in obenem ohranja zdravo okolje.

Pomurski sejem, d.d. www.pomurski-sejem.si

Na Vrhniki polnoletni pri ločenem zbiranju odpadkov

V JKP Vrhnika skrbimo za zbiranje in odvoz odpadkov skoraj 23.400 prebivalcev v občinah Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika, letos pa smo praznovali polnoletnost ločenega zbiranja odpadkov. Ob tej priložnosti smo pripravili Dan odprtih vrat Zbirnega centra Vrhnika in predstavitev ločenega zbiranja odpadkov v osemnajstletnem obdobju, ki ga je spremljal pester program, v katerem so nastopili tudi otroci, ki zelo dobro sprejemajo in upoštevajo ločeno zbiranje odpadkov. Pred osemnajstimi leti so v naših občinah gospodinjstva najprej prejela zeleni zabojnik ali kompostnik za zbiranje organskih odpadkov, pozneje pa so bili postavljeni tudi ekološki otoki za zbiranje ločenih frakcij. Na območju navedenih občin je 195 ekoloških otokov, na katerih so nameščeni najmanj trije zvonasti zabojniki s prostornino 1.800 litrov za zbiranje stekla, papirja in skupni zabojnik za plastično in kovinsko embalažo. Leta 2012 nam je skupaj z občani uspelo izločiti 72,46 % koristnih odpadkov. Ob prireditvi Dan odprtih vrat so bili razstavljeni tudi kreativni izdelki iz odpadnih materialov, kot so oblačila in okraski za dom, ki so jih naredili otroci. Do 20. obletnice je naš cilj postati mesto brez odpadka – »zero waste«.

Zeleno omreŽje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. www.kpv.si

Izkoristite prednosti Zelenega omrežja

• redno prejemajte specializirano revijo za trajnostni razvoj EOL, • sodelujete z brezplačnimi strokovnimi novicami v reviji EOL in na spletnem portalu www.zelenaslovenija.si, • bodite deležni drugih ugodnosti v okviru dogodkov Zelene Slovenije.

junij 2013

Nenehno nas navdihuje zadovoljstvo cenjenih strank. Pri domačem ekološkem zajtrku smo spletali družabne in poslovne mreže, predstavili primere trajnostnih praks, zaradi katerih je Medium (od leta 2010 oziroma 2011 imamo dva okoljska certifikata – ISO 14001 in EMAS) lani prejel nagrado Zelena pisarna 2012 in se uvrstil med čebelam najprijaznejša slovenska podjetja, za poslovno odličnost pa smo prejeli bonitetno oceno AAA. Miran Dolar, direktor Mediuma, pravi: »Svetovni dan Zemlje je primeren trenutek, da se spomnimo, kaj pomeni živeti zmerno: ničemur se ne odrekamo, porabimo le toliko, kolikor zares potrebujemo.«

Med člani Zelenega omrežja

25

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Do hitrejših ukrepov z okrepitvijo uradništva foto: BOR

mag. Vanesa Čanji

Intervju z ministrom za kmetijstvo in okolje mag. Dejanom Židanom

26 78/79

okolje

Intervju z ministrom za kmetijstvo in okolje mag.

Dejanom Židanom

Minister mag. Dejan Židan

je v isti ministrski pisarni v drugo. Tokrat ne pokriva

le kmetijskega, ampak tudi okoljski resor. Na svoj mandat

mag. Dejan Židan

gleda v enoletnem okviru, zato ne napoveduje konkretnih rezultatov, želi pa obrniti trend

kopičenja problemov v njihovo reševanje. Ključni vzvod sprememb vidi v krepitvi in »osvoboditvi« uradništva, saj

le-ta v strahu pred napakami

junij 2013

raje ne vleče potez.

Se je vaša ekipa že uigrala?

Ministrstvo vedno bolj razume, da mora delovati kot ministrstvo za naravne vire. Tovrstno ministrstvo v nekaterih državah imenujejo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodami. Pri nas je taka struktura ministrstva mlada, nekaj čez leto dni, a prvi pozitivni rezultati razumevanja, da smo varuhi naravnih virov, so že tu.

Ministrstvo pokriva izrazito pomembna področja. Prvo področje skrbi za hrano in prehrano v tej državi, kar vključuje tudi gozdarstvo, lovstvo, ribištvo in nekatere druge dejavnosti.

Zelo sem vesel, da je postala državna sekretarka mag. Tanja Strniša, ki je kompetentna in ima izkušnje z delom na ravni Evropske unije.

Vesel sem tudi, da je na področju varstva okolja izziv sprejela državna sekretarka mag. Andreja Jerina, ki ima poleg drugih kompetenc tudi izkušnje na področju revidiranja okoljskih tem in kohezijskih projektov, ki so pomembna naloga okoljskega dela ministrstva.

To je politični vrh ministrstva. Boste okrepili strokovno ekipo tam, kjer se že dolgo ugotavlja, da je podhranjena?

Ministrstvo ima trenutno štiri direktorate, manjka direktorat za področje voda. To je izrazito podhranjeno področje in v Sloveniji nima takšne teže, kot bi jo moralo imeti. Ko opazujemo ministrstvo, opazujemo uradništvo.

Uradništvu je bila v Sloveniji v zadnjih desetih letih storjena velika krivica, saj ni imelo močnega sindikata, ki bi skrbel za njihove pravice.

Danes je premalo cenjeno, kar je huda napaka, saj nam na nek način operativno vodi državo.

Uradništvu na področju okolja se vidi, da je zlasti v zadnjem obdobju dobivalo dosti novih nalog. Na tem področju se šele vzpostavlja čvrsta evropska politika, ni pa temu sledila kadrovska zapolnitev. Uradništvo je bilo deležno vseh linearnih ukrepov, ki so jih izvajale slovenske vlade. Kljub novim zadevam in dodatni količini dela ni naraščalo, ampak se je zmanjševalo. Danes imamo posamezne uradnike, ki so nosilci tudi desetih direktiv.

To je zelo nevarno.

Kaj boste naredili?

V tem trenutku resno razmišljamo, kako uradništvo motivirati. Jasno je treba povedati, da ga nujno potrebujemo in ga kadrovsko

27 Če se uradniki nimajo pravice zmotiti, potem od njih zahtevamo, da nič ne počnejo. Edino pa, kar država ne more tolerirati, je, da nič ne počnejo.

Druga prioriteta?

Naslednja zadeva so spori oziroma opozorila, ki jih imamo s strani računskega sodišča. To je prav tako nadzorni organ. Ti spori so tudi relativno hudi. Na področju voda, na primer, nam je računsko sodišče naložilo kar 14 popravljalnih ukrepov. Del ukrepov zahteva dodatne popravke zakona o vodah. Odločili smo se, da ta zakon v celoti moderniziramo. Žal je takih odprtih področij relativno dosti.

Kako je s kohezijskimi projekti s področja okolja?

Uradništvo je na področju okolja razvilo edini možni obrambni mehanizem, ki ga ima na razpolago: »nič ne bom kriv in nič ne bom naredil narobe, če nič ne naredim«. To se je zgodilo zato, ker se tem ljudem ni povedalo zadosti jasno, da se imajo pravico zmotiti. Če se nimajo pravice zmotiti, potem od njih zahtevamo, da nič ne počnejo. Edino pa, kar država ne more tolerirati, je, da nič ne počnejo.

Kohezija je naša naslednja prioriteta. Naše ministrstvo servisira del kohezije, kjer znaša evropski del 545 mio € in slovenski del 640 mio €. To obdobje se ravno končuje. Tretjina tega denarja je namenjenega za komunalno infrastrukturo, to je infrastruktura na področju kanalizacije in odpadkov, dve tretjini pa za t.i. vodno infrastrukturo. Trudimo se, da bomo te projekte pravočasno sprocesirali.

A ravno to je problem, zato tako zamujamo pri vrsti reči. Ista vprašanja izpostavljamo že več let.

Zato je zelo pomembno, da sta na ministrstvu tako državna sekretarka Andreja Jerina kot Bojan Suvorov,ki velja v Sloveniji za enega najboljših strokovnjakov s področja kohezije.

Če gledamo moj mandat – eno leto, se je potrebno vprašati, kaj lahko naredimo. Ideja, da se neki sektor, ki je bil bolj ali manj zanemarjen zadnjih 22 let, v celoti spremeni v enem letu, je napačna. Ideja, da ta sektor začne delovati bolj učinkovito in odpravljati najbolj odprte rane in da ima na koncu kaj pokazati, pa je operativno izvedljiva.

Kateri so vaši operativni cilji na področju okolja?

Prvo področje so odprti spori, ki jih ima okoljski del našega ministrstva na ravni Evropske unije. Komisija je ugotovila, da nekaterih stvari nismo zakonodajno implementirali, drugih nismo implementirali v praksi. Ko sem bil na zaslišanju pred poslanci v parlamentu, je bilo teh sporov 30, od tega 13 formalnih, ostali pa neformalni na različnih ravneh. Na žalost je teh sporov v tem trenutku že 32. Zna se zgoditi, da bo v naslednjih tednih ta številka še večja. Spore je potrebno procesirati in obvladati. Kazni, ki jih Slovenija lahko dobi, so trojne. Prva je vsebinska. To pomeni, da nekih stvari, ki so nujne za naše državljane, ne izvršimo, zato imamo slabše okoljsko stanje, kot bi ga lahko imeli. Druga kazen je enkratna, ki jo lahko dobimo na podlagi sodbe evropskega sodišča. Glede na našo velikost se giblje med

Če pogledamo aktualne potrebe s stališča varovanja državljanov in premoženja pred poplavami, imamo po strokovni oceni v tem trenutku 61 področij, kjer je poplavna nevarnost velika.

Treba je povedati, da so potrebe na področju okolja gromozanske. Če pogledamo aktualne potrebe s stališča varovanja državljanov in premoženja pred poplavami, imamo po strokovni oceni v tem trenutku 61 področij, kjer je poplavna nevarnost velika. Ponekod programe za zaščito že imajo, drugod jih pripravljajo, a ti programi so investicijski, potreben je denar. Zato je že moj predhodnik, minister Franc Bogovič, začel pogovore, ki jih nadaljujem, da bi najeli posojilo evropske investicijske banke med 600 in 700 mio €, ki bi se sproščalo ob realizaciji projektov. Del teh programov želimo realizirati preko kohezije.

V tem trenutku se izvajata dva velika ukrepa, eden je vezan na Savinjo, drugi na Dravo.

78/79

Kako je z implementacijo vodne direktive?

Vodna direktiva bi morala biti realizirana leta 2015. To ne pomeni, da bi takrat investicijo končali, ampak da pridemo na površinskih vodah na stanje »dobro« ali »zelo dobro«.

Glavni razlog, da trenutno stanje v tej kategoriji ni takšno, kot si ga želimo, so biološki kazalci. Če poenostavim, je v vodi preveč hranil, kar pomeni, da ne obvladujemo kanalizacije.

Ministrstvo je imelo operativni cilj, ki je tudi meni zelo blizu, da do leta 2015 obvladujemo 95 % kanalizacijskega sistema, ostalih 5 % pa so mali komunalni sistemi.

okolje

Ko smo že pri uradništvu, velja izpostaviti pogost ugovor iz prakse, da je preveč odmaknjeno od prakse in življenja. To je napaka ministrstev in tudi ministrov.

600.000 do 3 mio evrov. Tretja vrsta kazni so t. i. dnevne kazni, ki jih plačujemo, dokler kršitve ne odpravimo. Ta kazen pa se giblje od 600 do maksimalno 37.000 evrov na dan. Naš cilj je, da trend obrnemo. Jasno je, da v roku enega leta, kakor je trenutno nastavljen vladni program, ne moremo priti z 32 ali 34 na nulo.

To ne gre. Želimo pa obrniti trend.

V zadnjem obdobju se je ponovno aktualiziral problem Nature 2000. Aprila je vlada sprejela akte, ki so potrebni za uveljavitev sprememb in dopolnitev omrežja Natura 2000. S sprejetjem Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih širimo obstoječe območje Natura 2000 za približno 2,4 % in s tem ostajamo na vrhu med državami Evropske unije z največjim deležem omrežja Natura 2000 (37,16 %). Še isti mesec je ustavno sodišče pritrdilo občinama Sežana in Divača, da je vlada z uredbo o dopolnitvah nezakonito in protiustavno posegla v ustavni položaj lokalne skupnosti, ker jo je z določitvijo posebnih območij varstva omejila pri izdajanju prostorskih aktov. Zakaj smo pri Naturi 2000 tako nespretni?

V zadnjih usklajevanjih strokovnih rešitev so se tisti, ki so se pogajali, iskali rešitve, za katere Slovenija upa, da jih bo lahko zagovarjala na biogeografskem seminarju. Vemo, da določitev Nature še ne pomeni, da je tam dokončno določen nek režim. Določitev Nature pomeni, da je na tem področju nek habitat.

Kako se to izvaja v praksi oz. kje bomo iskali omilitvene ukrepe, je stvar naše spretnosti v naslednjih mesecih. Naj poudarim, da se ne moremo odmakniti od zaveze, ki smo jo dali EU, da bo Natura na 37, 2 % Slovenije. Zadaj je stroka in to ni stvar politike.

Poznam očitek potencialnih investitorjev, predstavnikov občin in stroke, ki je odgovorna za prostorsko umeščanje, da je bila Natura v Slovenijo vpeljana tako, da niso imeli vsi, ki imajo pravico kaj povedati, te možnosti.

V tem trenutku poteka zelo resna razprava o problemu, na katerega nas je opozorilo računsko sodišče, ko je revidiralo zaščito kmetijskih zemljišč v letih 2009 in 2010. Naša zaščita kmetijskih zemljišč je namreč dokazljivo slaba. Leta 2011 je bil sprejet zakon, ki sledi modernemu načelu OECD, da je treba omejen resurs varovati, da je njegova poraba nulta. To ne pomeni, da naenkrat zablokiraš vse spremembe, ampak da resurs, ki ga kje izgubiš, drugje nadomestiš. Sedaj imamo operativni cilj, da določimo tista kmetijska zemljišča, ki so tako pomembna za našo prehransko varnost, da jih imenujemo trajna.

junij 2013

okrepiti. Razmišljamo v dveh smereh. Ena je, da zapolnimo kvoto, ki nam jo daje tehnična pomoč preko kohezijske politike, ki jo uradništvo izvaja. Druga pa je, da poiščemo rezerve v celotni strukturi okoljskega dela ministrstva s podrejenimi organi. Dejstvo je, da moramo ta sektor okrepiti.

28 78/79

okolje

Torej boste zagotovili usklajevanje med ministrstvi, odgovornimi za umeščanje infrastrukturnih objektov v prostor, ki je zaščiten z Naturu 2000?

V Sloveniji imamo takšen sistem, da skozi vladno proceduro skrajno težko pridejo neusklajene zadeve. Usklajevanje vsaj zadnjih nekaj tednov poteka izrazito močno in bo potekalo tudi naprej. Žal ne živimo v idealnem svetu.

Idealno bi bilo, da si postavimo paradigme in jim sledimo. Svet, v katerem živimo, je iskanje sprejemljivih kompromisov.

Sedaj je najbolj na udaru zakon o kmetijskih zemljiščih. V delovni skupini so poleg uradništva s področja ministrstva za kmetijstvo in okolje ter prostora in infrastrukture tudi stroka, ne samo tista, ki ščiti naravne vire, ampak tudi za prostorsko umeščanje, in občine.

Kakšen je vaš pogled na reševanja lesno-predelovalne verige? Področje ima po strokovnih ocenah velike možnosti, ki ostajajo neizkoriščene. Kako ocenjujete realizacijo akcijskega načrta, ki sta ga lani sprejeli vaše ministrstvo in ministrstvom za gospodarstvo?

IZKOrIsTITE PrEdnOsTI Zelenega omrežja!

Pobudnika tega načrta sva bila takratna ministrica za gospodarstvo Darja Radič in sam kot minister za kmetijstvo. Vprašali smo se, kaj mora narediti država, da bomo imeli večji izkoristek gozda in delovnih mest. Tako je začel nastajati akcijski načrt Les je lep. Če gledamo verigo, moramo ves čas opazovati trg. Ker so del trga javna naročila, smo uspeli z uredbo o zelenem javnem naročanju. To si štejem kot osebni uspeh. Naslednji uspeh je, da smo se začeli med seboj pogovarjati.

Zato je naše ministrstvo dalo ministrstvu za gospodarstvo, ki je nosilec, pobudo, da se za našo lesnopredelovalno industrijo vzpostavi neka vzporedna garantna shema.

Ampak efekti so kljub vsemu v enem letu šibki.

Na ravni gozda se dela že kar nekaj stvari. V tem trenutku se že ve, kaj nujno in zelo hitro

potrebujemo. Nujno potrebujemo razpis, da vzpostavimo gozdno-lesne centre. To so stvari malega dosega, saj moramo upoštevati evropska pravila. V tem trenutku nam manjkajo srednje žage ali velike žage. Rabimo nekaj žag za 250.000 kubikov letne nazivne kapacitete, zato upamo, da bo ministrstvo pripravilo ustrezen razpis. Če gledamo industrijo, je problem njena kapitalska ustreznost oziroma zelo otežen dostop do finančnih virov, ki jih potrebuje. Za surovino podjetja dajo skoraj akontacijsko plačilo, ko prodajajo, pa prihajajo plačila v 120 dneh ali še kasneje. V normalnih državah, kjer deluje bančni sistem, pridejo do vira preko bank. Tega v Sloveniji trenutno ni.

Zato je naše ministrstvo dalo ministrstvu za gospodarstvo, ki je nosilec, pobudo, da se za našo lesnopredelovalno industrijo vzpostavi neka vzporedna garantna shema.

S temi ukrepi bi naredili veliko. V tem trenutku je 23 % gozda v državni lasti, ki ga upravljamo preko koncesijskih pogodb. Nove koncesije razdelimo leta 2016. To je zelo močan vzvod, ki ga ima država, zato ga bomo izkoristili.

Vabimo vas, da sodelujete z vašimi informacijami o okoljskih dosežkih in prizadevanjih v komunikacijskem omrežju Zelene Slovenije.

Prednosti članstva: • redno prejemanje strokovne revije EOL (10 številk letno) • objava 4 strokovnih novic letno v reviji EOL in na spletni strani www.zelenaslovenija.si • objava logotipa • druge ugodnosti.

Portal za trajnostni razvoj foto: Shutterstock

Specializirana revija

za embalažo, okolje in

logistiko / Specialist

magazine for packaging,

environment and logistics

embalaža okolje logistika logistics packaging environment

50 MAJ / MAY 2010

www.zelenaslovenija.si

Strokovna revija EOL

a revija za

embalažo,

okolje in logistiko

/ Specialized

magazine

for packaging,

environment

and logistics

Specializiran

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko

okolje logistika embalaža t logistics environmen packaging

/ Specialist magazine for packaging, environment

and logistics

56 BRUARY

2011

FEBRUARFE

embalaža okolje logistika packaging environment logistics

Izbiramo NAJBOLJ ZELENO EMBALAŽO V SLOVENIJI! Na trgu naj bo več povratne embalaže Ran v okolju vse več, inšpektorjev premalo Študentje prihajajo z vseh koncev sveta

55

DECEMBERDECEMBER 2010

are on Environmental Sores are the Increase and there not Enough Inspectors Students from All Over the World Poštnina plačana pri

pošti 1102 Ljubljana

Fit media d.o.o.

Kidričeva 25, SI-3000 Celje e-naslov: info@zelenaslovenija.si tel.: 03/ 42 66 700

Ponujamo dva načina sodelovanja: • osnovno: 120 € + ddv na leto • razširjeno: 240 € + ddv na leto Več na www.zelenaslovenija.si

Za več informacij smo vam z veseljem na voljo. Kontaktna oseba: • Tanja Pangerl, tel.: 03 42 66 716, e-naslov: tanja.pangerl@fitmedia.si

Not So Guilty or Bags Guilty Plastic Energy Saving Durable, entally and EnvironmLights Friendly LED

Poštnina

pošti plačana pri 3320 Velenje

Vrečke iz bombaža namesto šelestenja papirja Slovenija potrebuje zasuk v strategiji ravnanja z odpadki Določitev optimalnih poti za prevoz otrok

Odslej Akademija Zelena Slovenija Slovenia Needs a Change in its Waste Management Strategy

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Promocija

junij 2013

Temična obdelava Investitor odpadkov: bo v nove objekte država

krive Krive ali manj vrečke plastične i bodo morali Komunalc sicer dosegati cilje, dovoljenje bodo ob v drobno je Logistika na v povojih Sloveniji šele

v rubriki Vi sprašujete,

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

ministrstvo odgovarja

Leta 2003 je bilo ustanovljeno združenje ETIRA, ki predstavlja interese proizvajalcev originalnega in obnovljivega potrošnega materiala, ki se bistveno razlikuje od »ponaredkov« in »klonov«. Gre za ponaredke tonerjev in črnil, ki se uvažajo iz Azije in preplavljajo evropski in slovenski trg. Na letošnjem frankfurtskem sejmu Paper World je nemška policija že zaplenila nezakonite izdelke – »klone«. Tudi v Sloveniji je v zadnjem obdobju propadlo več proizvajalcev originalnih tonerjev, ki so obnovljivi, okolju prijazni in jih je mogoče večkrat uporabiti, ker je trg preplavljen z azijskimi ponaredki.

Uvozniki ponaredkov se prijavljajo tudi na javna zelena naročila in so izbrani, ker so ponaredki cenejši, glavno merilo pri razpisih pa je nizka cena. Ali MKO spremlja to problematiko in kaj namerava storiti?

Bitea, d. o. o., Šentjur

objavljamo odgovore na

aktualna vprašanja podjetij in institucij. Tokrat so se

vprašanja nanašala na trg

tonerjev in kartuš, na črna

odlagališča in na Naturo 2000.

Okoljski predpisi za nekatere izdelke vsebujejo tudi določbe o obveznostih proizvajalcev glede zasnove izdelka in načrtovanja, kako izdelek razstaviti in predelati, da ga bo mogoče ponovno uporabiti in reciklirati. Tako se ravna z izdelki električne in elektronske opreme, ravnanja s kartušami in tonerji za tiskalnike pa ne ureja Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Uradni list RS, št. 107/2006 in št. 100/2010). Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in okoljski inšpektorji niso pristojni za dajanje izdelkov na trg z vidika tehnične ustreznosti, skladnosti z zahtevami enotnega trga EU in varnosti. Dajanje proizvodov na trg je v pristojnosti Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, njihova skladnost s predpisi o kemikalijah pa v pristojnosti Ministrstva za zdravje.

Prijav za črna odlagališča je manj Koliko sta MKO oziroma okoljska inšpekcija seznanjena s širitvijo sivega ali črnega trga neregistriranih zbiralcev odpadkov, ki v neustreznih delovnih okoliščinah razstavljajo in zbirajo odpadke na travnikih in s tem kršijo vsa okoljska načela in uredbe?

78/79

29 za kmetijstvo in okolje

Inšpekcija za okolje in naravo v zadnjih letih ni prejela večjega števila prijav nezakonitega ravnanja z odpadki, tudi inšpektorji za okolje na terenu ne opažajo več primerov takega ravnanja.

Če se ugotovijo kršitve, inšpektorji v inšpekcijskih postopkih z ureditvenimi odločbami prepovejo dejavnost in zavezancu naložijo, da odpadke oddajo pooblaščenim osebam (vpisane v evidence ARSO) za ravnanje z določenimi vrstami odpadkov. Proti kršiteljem se po navadi uvedejo prekrškovni postopki in kršiteljem se izrečejo globe.

Ugodno stanje za sulca, tudi za hidroelektrarno možnosti Z aprilsko odločitvijo Vlade RS o novi širitvi območja Nature 2000 so se še zaostrile zahteve po naložbah v nekatere načrtovane infrastrukturne objekte, zlasti v hidroelektrarne na Savi. Ali to pomeni, da so te naložbe ogrožene in da nekaterih projektov na Savi sploh ne bo mogoče realizirati zaradi Nature 2000?

Aprilska odločitev Vlade RS o spremembah in dopolnitvah območij Natura 2000 pomeni, da na tem odseku Save zagotavljamo ugodno stanje za sulca in izpolnjujemo zahteve Direktive o habitatih. S tem se omogočijo tudi nadaljnji postopki za načrtovanje umestitve HE na srednji Savi po postopkih, ki jih predvideva Direktiva o habitatih (presoja vplivov, ustrezen tip gradnje z ustreznimi omilitvenimi ukrepi, če to presoja predvideva; če ni mogoče zagotoviti ugodnih razmer za sulca s predvideno rešitvijo izrabe energetskega potenciala, uvesti postopek o prevladi javne koristi, spremembi koncepta gradnje ali opustitvi projekta). Brez opredeljenega območja Natura 2000 in brez presoje glede sulca v postopkih načrtovanja bi obstajala velika možnost, da bi se v ta proces vključila Evropska komisija in preverila skladnost z evropsko zakonodajo. Ker nismo določili območja Nature na spodnji Savi, bo treba počakati še na odločitev Komisije o tem, ali so strokovni razlogi za tako odločitev v skladu s cilji Direktive o habitatih ali ne. Ta odločitev bo sprejeta na preverjanju s Komisijo predvidoma proti koncu leta in najpozneje do marca prihodnje leto.

junij 2013

V sodelovanju z Ministrstvom

MKO ni pristojen za tonerje in kartuše

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

foto: Boštjan Čadej

Prioriteti za zeleni preboj: gozd in les ter zelene tehnologije. Zdaj!

Okoljski forum Zelene Slovenije

30 78/79

okolje

Okoljski forum Zelene Slovenije

Okoljski forum Trajnostni razvoj je pot k zeleni Sloveniji,

ki ga je maja organizirala Fit media v okviru svojega programa Zelena Slovenija,

je odpiral vidike, kakšna naj bo vizija trajnostnega razvoja Slovenije do leta 2020 in kje so konkretne priložnosti za

zeleni preboj Slovenije. Okoljski komisar dr. Janez Potočnik,

okoljski minister mag. Dejan

Vlasta Krmelj so razpravljali o

trajnostnih ciljih in političnih

Varovanje virov je priložnost tudi za gospodarstvo

prioritetah pri doseganju teh ciljev. Dva strokovna panela

foto: Boštjan Čadej

Židan, dr. Dušan Plut in dr.

z uglednimi razpravljavci sta izpostavila zelene tehnologije

ter gozd in les kot doslej neizkoriščene priložnosti za

zeleni preboj Slovenije, ki kar junij 2013

kličejo k takojšnji akciji.

M

inister mag. Dejan Židan je navedel trenutne prioritete ministrstva. »Pripravljamo Program za razvoj podeželja, ki ga moramo oddati v Bruselj konec tega leta.

Vrednost teh mehanizmov je milijarda 60 milijonov evrov. Nadalje opozarjam na izvajanje resolucije Les je lep, ki je operativni izvedbeni

program. Trenutno se pripravljamo na spremembo zakona o gozdovih. Cilji, ki so za ministrstvo pomembni, so, da z gozdom ravnamo sonaravno, da imamo od gozda učinek in tretje, končni produkt slovenskega gozda ne more biti izvoz hlodovine v sosednje države, temveč proizvodnja in prodaja lesnih proizvodov z dodano vrednostjo. Varovanje naravnih virov je restriktivno samo za neumne. Za nas, ki smo inovativni in ki želimo iz te države narediti marsikaj lepega, pa je lahko varovanje naravnih virov priložnost tudi za gospodarski razvoj.«

Potreben bo premik v krožno gospodarstvo

K

omisar dr. Janez Potočnik je nizal več argumentov, zakaj je prepričan, da sta zeleno gospodarstvo in zelena pot edina možna pot naprej z vidika globalnih gibanj. »To je še posebej pomembno za nas v EU. Ključna problema, ki sta v ozadju vseh drugih problemov,

31 L

judje prvič v zgodovini močno vplivamo na ravnovesje planeta, na katerem živimo.

Tveganje je veliko, zato so spremembe nujne.

Najprej v tistem delu sveta, kjer se je začela industrializacija in kjer se je vzpostavil model rasti. Na mestu pa so pozivi tudi tistim delom sveta, ki sledijo modelu rasti.

O

d leta 2000 naprej je evropska ekoindustrija ustvarila 1,2 milijona delovnih mest in zaposluje 3,4 milijona ljudi. Svetovni trg čistih tehnologij naj bi se do leta 2020 povečal dvakrat. Ključ ni v nišnih industrijah, ampak v ozelenitvi celotnega gospodarstva. Če pogledamo razvojni plan Kitajske, je bolj zelen kot večina evropskih planov. Pa ne zato, ker bi bili Kitajci okoljsko bolj ozaveščani kot mi, ampak razmišljajo strateško in v tem vidijo svojo razvojno priložnost. Tudi v Evropi bomo morali v večji meri razmišljati strateško.

Potrebna je trajnostna revolucija

T

a zavest je še posebej potrebna v Evropi, ki je zelo potratna z viri. Na osebo na letni ravni porabimo 16 ton virov, 6 ton jih zavržemo, od tega 3 tone na odlagališča. Viri in energija postajajo vse dražji in pričakujemo, da se bo ta trend nadaljeval. Evropa je v veliki meri odvisna od uvoza, energetsko smo odvisni 60 %, ocenjuje se, da bomo 2030 več kot 85% uvozno odvisni. Če gledamo druge vire in surovine, jih šestkrat več uvozimo, kot izvozimo. V naših proizvodih je polovica surovin uvoženih. Nujen je torej prehod na drugačno ravnanje z viri v proizvodnji. To je

Organizator Zelenega foruma 2013

D

r. Dušan Plut je poudaril, da se sodobno človeštvo nahaja pred civilizacijskim prehodom, ki je popolnoma drugačen od prvega prehoda, agrarne revolucije pred 10 tisoč leti

Glavni sponzor:

78/79

okolje

aj je potrebno storiti? Klišejski odgovor je, vendar boljšega nimam, da je treba izzive spremeniti v priložnosti. Inovacijski potencial, ki ga imajo podjetja, je potrebno usmeriti v produktivnost virov. Potrebna je dematerializacija naše industrije, če hočemo obdržati industrijo v Evropi. Učinkovita raba energije je zagotovo pomemben in ključen vidik, ni pa zadosten. Potreben bo premik v krožno gospodarstvo. Poglejmo samo primer recikliranja mobilnih telefonov. Če jih reciklirate 10 kg, boste dobili poročni prstan. Za to bi potrebovali približno 10 t zlate rude. Zlato pridobivamo z uporabo cianida, ki je strupen.

in od industrijske revolucije pred približno dvesto leti. »Najprej moramo poiskati možnost organizacije materialne dejavnosti človeštva v nepremakljivih univerzalnih omejitvah planetarnega in lokalnega okolja. Hkrati s povečevanjem prebivalstva se povečujejo tudi pritiski, da odpravimo svetovno revščino.

Interdisciplinarni vpogled v reševanje podčrtuje nujnost iskanja optimalnega ravnovesja med gospodarsko uspešnostjo, okoljsko odgovornostjo in socialno pravičnostjo. Ta izziv čaka vse znanstvenike in politike, ki jih bomo morali kot volivci prisiliti, da bomo razmišljali na tak način. Predvsem pa čaka gospodarstvo in našo organizacijo v okviru gospodinjstev.

Izzivi so torej izredno veliki.

Ž

elim poudariti tudi, da so družbene neenakosti na našem planetu dosegle strahoten razkorak. Sedaj je razlika med bogatimi in revnimi 1: 80. Takšnih razlik doslej ni bilo. Če s trajnostno revolucijo ne bomo rešili tega družbenega nasprotja, potem ni smiselno razmišljati o kakršni koliki trajnostni paradigmi, saj se bomo srečevali z revolucijo na ulicah, ki bo uničila vse, kar je bilo doslej ustvarjeno.

V K

tem trenutku potrebujemo ekosocialni odgovorni kapitalizem.

ot geograf bom začrtal nekaj potencialov Slovenije za zeleni preboj. Samozavestno lahko rečemo, da je Slovenija v privilegiranem položaju v primerjavi z vsemi državami sveta. Po številnih podatkih trajnostnega kapitala na prebivalca se uvrščamo med 20 privilegiranih držav tega planeta. Vse naravne vire za preboj imamo. Poglejmo vodne vire na prebivalca. Smo dvakrat nad svetovnim povprečjem, več kot dvakrat nad evropskim povprečjem. Voda pa je strateška surovina 21. stoletja. Tudi še tako dramatične podnebne spremembe tega dejstva ne bodo izničile v taki meri, da ne bi imeli potenciala za normalno oskrbo prebivalstva. Izrazit potencial sta gozd in lesni prirastek, nadalje mavrica obnovljivih virov energije. Vse imamo v presežku, razen vetrne energije.

V

21. stoletju bo ključni poudarek na vodni, prehrambeni in energetski samooskrbi.

Države, ki tega ne bodo zagotovile, bodo poraženke.

Sponzorji:

Sl o v eni j a za življenja vredno okolje

Medijski sponzor:

Prigrizek z degustacijo: junij 2013

V

14 dneh je na Zemlji toliko dodatnih prebivalcev, kot jih ima Slovenija. Na dan je 140 tisoč novih prebivalcev. V naslednjih 30 letih bo na Zemlji živelo toliko dodatnih prebivalcev, kot jih je na začetku 20. stoletja štela cela Zemlja. Te spremembe so tako hitre in korenite, da se vsak, kdor misli, da se pogovarjamo o dolgoročnih spremembah, zelo moti. Pritiski na vire, ki so že danes veliki, se bodo še ustrezno povečali. Brez občutnejše spremembe naše proizvodnje in potrošnje bomo do leta 2030 potrebovali 40 % več vode, kot jo premoremo.

K

foto: Boštjan Čadej

foto: Boštjan Čadej

s katerimi se soočamo v 21. stoletju, sta povečevanje števila prebivalstva in vedno večja potrošnja na prebivalca. Leta 2045 nas bo na zemlji 9 milijard. Do leta 2030 bo 3 milijarde ljudi, ki danes živijo v revščini, prešlo v srednji razred potrošnje. Teh številk smo se že tako navadili, da nanje ne reagiramo več. Poglejmo številke drugače.

za nas stvar ekonomskega obstanka. Je osrednje vprašanje konkurenčnosti in industrijske politike v prihodnosti.

foto: Boštjan Čadej

Zelene tehnologije, zeleni produkti, zelena potrošnja foto: Boštjan Čadej

32

Kje je »slovenska nafta«?

okolje

78/79

Okoljski forum Zelene Slovenije

D

r. Vlasta Krmelj se je vprašala, kako to, da kljub poznavanju vseh (ne)trajnostnih podatkov ne pričnemo ravnati drugače. »Kdo bo pričel? Ali bo pričela država, občina, javni sektor, podjetja oziroma industrija? Je morda to transport, ki porabi več kot 30 % energije?

Ali pa vsak posameznik?

Z

akaj postavljamo sončne elektrarne, ki jih kupujemo in ne uporabljamo domačega znanja? Kje je logika podjetnikov, ki jemljejo drage kredite in računajo na klasične pogoje, da bosta država in EU vedno sofinancirali v skladu s trenutno pogodbo?

Z

akaj nimamo zdrave podjetne logike, ki upošteva tveganje, da jutri ne bo subvencije? Zakaj postavljamo bioplinarne, ki jih načrtujemo zelo nestrokovno? Vgrajujemo kogeneracijo, ki dajejo maksimalno električno energijo, na drugi strani z odpadno toploto segrevamo kvazi tople grede. Ko naredimo energetsko bilanco, v bistvu pripomoremo k segrevanju ozračja. Zakaj promoviramo lesno biomaso za vsako ceno?

V

sak v tej verigi dela napake. Vendar, zakaj ponavljamo oziroma jih celo nadgrajujemo, da so vedno hujše?

junij 2013

P

oglejmo, kje imamo »slovensko nafto«?

Imamo lesno biomaso, ki je lahko surovina, polizdelek, izdelek in ima lahko visoko dodano vrednost ne le v denarnem smislu, ampak tudi v naravni in kulturni dediščini. Samo lesni ostanek in odpad naj gre v energijo! Naj nas podatek, da vsak Evropejec daje vsaj 700 evrov za uvoz nafte in naftnih derivatov z Bližnjega in Daljnega vzhoda, spodbudi, da vsaj polica ostane pri nas.«

V panelni razpravi so sodelovali: minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag.

Stanko Stepišnik, mag. Marjana Dermelj (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo), Alenka Avberšek (GZS), Ivan Rupnik (Hidria), dr. Marko Homšak (Talum), Franko Nemac (Agencija za prestrukturiranje energetike), Franc Malis (BTC) in Janez Matos (Društvo ekologi brez meja). Panel je vodila mag. Vanesa Čanji, direktorica Fit medie.

V

času globalne gospodarske krize ves svet išče tržne zmagovalce. Podatki kažejo, da zelene tehnologije in zeleni izdelki dosegajo v državah EU veliko rast. In Slovenija?

Konkretnih podatkov Slovenija žal nima, saj se je v razpravi pokazalo, da ne gospodarska zbornica ne pristojno ministrstvo nimata t.i. atlasa zelenih tehnologij. Kako torej lahko država pripravi razvojno strategijo, če ne ve, kaj velja spodbujati? Minister Stanko Stepišnik je obljubil, da bo ministrstvo pripravilo atlas zelenih tehnologij, poudaril pa je, da so bolj kot strategije za državo v tem trenutku pomembna konkretna dejanja.

V

Sloveniji nimamo sistematičnega pristopa k spodbujanju razvoja okolju prijaznih tehnologij, izdelkov in storitev ali jih celo

Razmišljanja nekaterih udeležencev Matija Gomilar, ETI Izlake:

razumemo napačno. V imenu zelenega so se dogajale kratkovidne ali zelo ozko interesne poteze, ki so z vidika nacionalne ekonomije škodljive. Zelo očiten primer ozkega razumevanja zelenega je slovenski sistem podpiranja izgradnje obnovljivih virov energije.

Analize kažejo, da so bili stroški za delovanje podporne sheme v Sloveniji večji od makroekonomskih koristi, saj investicije niso bile v celoti produkt domače proizvodnje. Z vidika razvoja domačega gospodarstva je bistveno, da država oblikuje take ukrepe za doseganje okoljsko-energetskih ciljev do leta 2020, ki bodo spodbujali razvoj proizvodnje in ponudbe teh tehnologij na domačem trgu. S tem se je strinjal minister Stanko Stepišnik in obljubil, da bo država oblikovala tovrstne spodbude.

Matija Gomilar

sak izmed naštetih ima svojo odgovornost in delo, ki bi ga moral opraviti profesionalno. Zakaj ne pričnemo? Zakaj zdrava logika, ki deluje v Avstriji, v Nemčiji in skandinavskih državah, v Sloveniji ne deluje, čeprav na papirju vse razumemo in vse vemo?

foto: Boštjan Čadej

V

»Od besed, ki jih slišiš in včasih težko razumeš, bi bilo potrebno več stvari udejanjiti. V teh časih preživetja, ko se vsi trudimo, da bi obstali ali se celo dvigovali, je kar težko vključevati novitete.

Podpore je zelo malo, potrebno je veliko samoiniciative, medtem ko so resursi omejeni. V podjetju smo si že pred 15 leti izbrali slogan »Ravnanje z okoljem«, kar pomeni, da naš odnos do okolja predstavlja popolnoma trajnostno razmišljanje.«

78/79

okolje

dr. Boštjan Pokorny

Novi dekan je doc. dr.

Boštjan Pokorny foto: arhiv podjetja

foto: Boštjan Čadej

Gozd kot neizkoriščena konkurenčna prednost Slovenije

33

Kratko, zanimivo

Na Visoki šoli za varstvo okolja v Velenju je dosedanjo dekanico doc. dr. Natalijo Špeh nasledil doc. dr. Boštjan Pokorny, ki je doktor gozdarskih znanosti in vodja področja ekoloških in okoljskih raziskav na ERIC-u.

Na šoli predava, sicer pa je raziskovalec s številnimi objavami. Tudi na šoli si bo prizadeval za razvoj raziskovalne dejavnosti.

L

es je strateška surovina Slovenije, ki ima veliko neizkoriščenega potenciala, saj v naših gozdovih letno priraste več kot devet milijonov m3 lesa, ki je obnovljiva surovina.

Na trajnosten in sonaraven način gospodarjenja z lesom bi lahko letno posekali 6,5 milijona m3 lesa, kar je 75 % letnega prirastka, letno pa ga posekamo le 3,9 milijona m3.

Zaradi neurejene gozdno-lesne predelovalne verige slovenskega lesa ne izkoriščamo v zadostni meri. Slovenski les izvažamo, hkrati domača lesnopredelovalna panoga propada.

V urejeni verigi se vrednost kubičnega metra lesa od gozda do končnega lesenega izdelka ali stavbe na trgu poveča za 100-krat, lahko tudi za več, če je les uporabljen za izdelke visoke tehnologije. V uspešnih gozdno-lesnih sektorjih gospodarsko razvitejših držav vsakih sto m3 predelanega lesa predstavlja eno novo delovno mesto. Podatki kažejo, da se je število zaposlenih v gozdno lesni verigi v zadnjih dvajsetih letih zmanjšalo s 40.000 na komaj 15.000. Pa bi se glede na naravne danosti morala konstantno odpirati.

J

unija lani sta ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sprejela akcijski načrt

za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020. Kaj se je v enem letu res uresničilo? V njem so bili namreč postavljeni številni cilji, kot so: bolje izkoristiti potencial slovenskih gozdov, povečati dodano vrednost lesa znotraj gozdno-lesnega sektorja in izboljšati konkurenčnost lesno-predelovalne panoge ter postaviti temelje za razvoj novih tehnologij uporabe lesa na področjih plastične mase iz lesa, kompozitnih materialov, elektronike, kozmetike, farmacije, prehrane, gradbeništva in papirne industrije. Strokovnjaki ugotavljajo, da je akcijski načrt obležal v predalih oziroma da se vlečejo ravno nasprotne poteze od sprejetih ukrepov. Na panelu so akterji razpravljali, zakaj je akcijski načrt ostal bolj na papirju. Še vedno je premalo dialoga, preveč ozkih sektorskih interesov in premalo igralcev, ki bi integrirali. Kako torej rabo lesa umno umestiti med strateške prioritete trajnostnega razvoja Slovenije in omogočiti ponovni vzpon lesno-predelovalne panoge, kar sicer zdaj napoveduje nov reformni program vlade, ki lesnopredelovalno industrijo postavlja na tretje mesto? Jošt Jakša je obljubil, da bo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje aktiven povezovalec.

Šola je v šestih letih nenehno rasla in ima skoraj 300 študentov na dodiplomski in magistrski stopnji študijskega programa Ekotehnologija in varstvo okolja.

Heliosov sklad nagradil vodne učne poti Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda je letos na osnovi razpisa, vrednega 4.200 evrov in poteka znotraj nosilnega projekta Oživljenje slovenskih krajevnih vodnjakov, nagradil štiri zasnove vodnih učnih poti. Od trinajstih prijav so nagradili štiri osnovne šole iz občin Bled, Ilirska Bistrica, Šmarje pri Jelšah in Vipava.

To so OŠ prof. dr. Josipa Plemlja, OŠ Toneta Tomšiča Knežak, Podružnična OŠ Mestinje in OŠ Draga Bojca Vipava. Vsaka šola je prejela denarno nagrado v višini 1.050 evrov, sklad pa jih je tudi povabil v Kobilarno Lipico, kjer bodo učenci nagrajenih šol predstavili zasnove učnih poti. Vodne učne poti sicer predstavljajo dodano vrednost projekta vodnjakov.

Heliosov sklad se financira od deleža prodaje okolju prijaznih Heliosovih premazov na vodni osnovi blagovnih znamk Heliosa Bori, Helios Ideal in Helios Tessarol. Od vsakega prodanega litra okolju prijaznih premazov označenega z »ribico v soncu« gre v sklad 0,25 evra.

junij 2013

V panelni razpravi so sodelovali: Andrej Andoljšek (Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije), Jurij Beguš (Zavod za gozdove), Alojz Burja (LIP Bled), Rupert Gole (občina Šentrupert), dr. Nike Krajnc (Gozdarski inštitut Slovenije), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), Igor Milavec (Združenje za lesno in pohištveno industrijo GZS), dr. Franc Pohleven (Biotehniška fakulteta) in Jošt Jakša (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje).

Panel je vodil Jože Volfand, prokurist Fit medie.

junij 2013

Ivan Hartman,Biosolarni vrtec d. o. o.: »Ukvarjamo se z razvojem biosolarnih gradenj iz lesa, stekla in ostalih materialov, ki se dajo v celoti reciklirati. Trenutno razvijamo mrežo biosolarnih vrtcev. Idejo smo dobili v Nemčiji v sodelovanju z ustanoviteljem biosolarne gradnje. Doslej smo vse financirali iz lastnega žepa, saj se partnersko povezujemo z občinami in nekaterimi privatnimi inštitucijami. Svoj nadaljnji razvoj vidimo v biosolarni šoli in v biosolarnem domu za ostarele. Današnji dogodek je za nas zelo koristen, tako z vidika pridobljenih informacij kot povezovanja z enako mislečimi.«

Božidar Resnik, ekološko kmetovanje in sonaravno bivanje: »Prireditev mi je zelo všeč, mislim pa, da smo zbrani sami enako misleči. Manjka predvsem vladna veja, saj bi bilo treba resnično ukrepati. Morda pa bi bilo gospoda komisarja dobro povprašati, kakšni so načrti glede ravnanja z vodo, semeni, naravnimi zdravili, saj je v javnosti veliko informacij. Govori se, da bo prišlo do monopola velikih podjetij. Mogoče iztočnica še za kakšen tovrsten dogodek, ki ga vsekakor zelo pozdravljam.«

mag. Marjana Dermelj

»Gre za ključno razvojno področje, ki ga mora Slovenija izkoristiti za razvojni preboj, saj je treba nujno povezati vse tri komponente – okolje, ekonomijo in družbeni vidik.

Dobro je vidno, da pritiski na okolje danes že predstavljajo bolj breme gospodarstvu, saj zaradi podnebnih sprememb cene surovin naraščajo, vedno manj jih je in težje so dostopne. Vse to so pritiski na javni vir financ kot na konkurenčnost podjetij. Nujno je, da se prioritete v naslednjem obdobju usmerijo v iskanje sinergij med razvojem znanosti, gospodarstva in okolja, da bi lahko s prebojem izboljšali prihodnost in tudi več iztržili.«

Aleš Gabršček

Sporočilo srečanja in poziv odgovornim oblastem bi moralo biti, da ne rešujemo problemov le s kratkoročnimi rešitvami, temveč bi se morali osredotočiti na dolgoročne rešitve.

Sedaj rešujemo posledice in ne vzrokov.«

foto: Boštjan Čadej

Damir Brejc

foto: Boštjan Čadej

»Lotevamo se reševanja problematike pametnega prometa, kako zmanjšati emisije in stroške prometa. Slovenija plačuje ogromna sredstva zaradi okoljskih kršitev zaradi prometa. Opažamo, da se ljudje zavedajo problema, ne pa stroškov lastništva v prometu.

Največji problem, s katerim se srečujemo, pa je odzivnost okolja, da bi lahko rešitve, ki jih predlagamo, tudi realizirali. Regulativa nam ne sledi, zato smo prisiljeni voditi le pilotske projekte. Regulator mora res opravljati svojo nalogo, da bi lahko bile tudi iniciative iz gospodarstva nekoč realizirane.

Mag. Marjana Dermelj, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo:

foto: Boštjan Čadej

Ivan Hartman

foto: Boštjan Čadej

»Zavedam se, kako težko je besede udejanjiti, saj neposredno sodelujem pri pripravi dokumentov za naslednjo finančno perspektivo.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je že predlagalo v svojih strateških dokumentih, da se reševanje okoljskih problemov obravnava kot priložnost za razvoj. To smo zapisali v osnovno tezo strategije razvoja Slovenije, da bo družbena in okoljska odgovornost z večjo učinkovitostjo prispevala k večji konkurenčnosti. In ravno to je eno osnovnih sporočil današnjega srečanja. Zelo sem vesela, da smo slišali nekaj konkretnih podatkov, ki nam bodo pri pripravi strateških dokumentov zelo koristili.«

Damir Brejc, TTD Sistemi d. d.:

Božidar Resnik

Dr. Darja Piciga, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje:

foto: Boštjan Čadej

dr. Darja Piciga

Razmišljanja nekaterih udeležencev foto: Boštjan Čadej

34 78/79

okolje

Okoljski forum Zelene Slovenije

Aleš Gabršček, Eko Plus d. o. o. »Trajnost je ključna usmeritev našega podjetja. Izpostavil bi predvsem naš sistem Potko, ki spodbuja ločevanje na izvoru, to pa je nujno za snovno reciklažo. Skladno z našimi projekcijami bo Ljubljana prvo evropsko mesto, celo svetovno, ki bo uvedla »totalwaste« koncept. V roku petih let bodo lahko Ljubljančani ločevali odpadke po sistemu, ki bo omogočal pravično zaračunavanje po dejansko odloženi količini odpadkov. Izmenjavo mnenj, izkušenj in primerov dobre prakse na tovrstnih dogodkih zelo pozdravljam.«

35 foto: Boštjan Čadej

Matija Puš, Hidria

Na natečaj se je prijavilo kar dvanajst diplomskih nalog iz petih slovenskih fakultet oziroma treh univerz: Fakulteta za strojništvo iz Maribora, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo iz Ljubljane, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo iz Ljubljane in Fakulteta za znanosti o okolju iz Nove Gorice. Interes za vključitev v Saubermacherjev natečaj se iz leta v leto povečuje, saj se je letos nanj prijavilo pet nalog več kot leto poprej, letošnjemu izboru pa so dodali tudi sodelovanje s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo iz Ljubljane, ki v preteklem letu na izboru še ni sodelovala.

V ožjem izboru so bila naslednja dela: Kristina Pečovnik, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo – Učinkovitost kemijsko modificiranih NF membran pri zadrževanju ionov težkih kovin, mentorici:

78/79

Nina Ovčjak, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijsko in kemijsko tehnologijo – Vpliv talnih parametrov na učinkovitost kemijske stabilizacije kovin z uporabo fosfatov in apna, mentorica: doc. dr. Marija Zupančič Petra Novak, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo – Določanje polibromiranih difenil etrov v okoljskih vzorcih, mentor: prof. dr. Peter Bukovec Maja Bečaj, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo – Vzorčenje in analiza komunalnih odpadkov, mentor: izr. prof. dr. Viktor Grilc Mitja Štangelj, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo – Študija stabilizacije lesnega pepela s CO2 pod različnimi pogoji, mentor: izr. prof. dr. Viktor Grilc Nina Kobal, Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za znanosti o okolju – Analiza učinkovitosti ravnanja z odpadki iz zdravstvene dejavnosti v UKC Ljubljana, mentor: doc. dr. Gregor Drago Zupančič

foto: Boštjan Čadej

Teo Bunta, TTD Sistemi

Družba Saubermacher je v sodelovanju z zainteresiranimi fakultetami drugič podelila nagrado mladim diplomantom, ki so se odločili za diplomske naloge o odgovornem ravnanju z okoljem. Na podelitvi sta o pomenu nagrade govorila direktor Saubermacherja Rudi Horvat in direktorica Mojca Letnik.

Marijana Lakić, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo – Razvoj votlih nanosfer za uporabo v okoljevarstvu, mentorica: red. prof. dr. Aleksandra Lobnik

foto: Boštjan Čadej

foto: Boštjan Čadej

spodbuditi povezovanje institucij raziskav in znanj ter podjetij. TTD Sistemi so predstavili elektronsko vozovnico z mobilno aplikacijo, Hidria je predstavila inteligentne sisteme koriščenja energije sonca, Luka Koper, ki je dobitnica certifikata EMAS, pa svoje zeleno pristanišče.

red. prof. dr. Aleksandra Lobnik / dr. Mojca Poberžnik

okolje

Primeri dobrih praks Saubermacherjeva okoljska nagrada S primeri dobrih praks želi Zelena Slovenija

Priznanja za organizatorje podnebnega varstva

Zmagovalka Saubermacherjeve okoljske nagrade 2013 je Kristina Pečovnik s Fakultete za strojništvo mariborske univerze. foto: Boštjan Čadej

mag. Franka Cepak, Luka Koper

Letos so priznanja s potrdili o opravljenem izobraževanju prejeli: Janja Novosel Breščak, Matjaž Dovečar, Marko Hočevar, Irena Horvat, Mateja Kegel, Melita Muren, Anton Pogačnik, Jože Prah, Božidar Resnik, Gorazd Rus, Andrej Svetina, Suzana Vurunić, Alma Suljič, Marko Kos, Črtomir Kurnik in Eva Rotar.

junij 2013

V okviru evropskega programa vseživljenjskega učenja, podprogram Leonardo da Vinci, izvaja Slovenski E-forum izobraževalni program Organizator podnebnega varstva.

Delež okoljskih davkov v BDP narašča foto: www.shuterstock.com

36 78/79

okolje

Okoljski davki

V Sloveniji so leta 2010 okoljski davki predstavljali skoraj 3,6 % BDP in 9,6 % vseh

Okoljski davki

davkov in socialnih prispevkov.

Okoljski davek je po definiciji davek, ki ga moramo plačati zaradi onesnaževanja okolja.

Med okoljske davke prištevamo davke na energijo (vključujejo

goriva), davke na promet

(izključena so goriva), davke

na onesnaževanje in davke na

rabo naravnih virov. Celoten sklop okoljskih davkov smo

prikazali za obdobje 2008–

2010 po klasifikaciji SKD 2008,

navaja Statistični urad RS.

P

ridobljeni podatki kažejo, da so se okoljski davki v obdobju 2008–2010 povečali za 15,6 % in predstavljajo dobrih 3,5 % BDP. Med okoljskimi davki so se najbolj povečali davki na energijo za 23,6 % in davki na rabo naravnih virov za 6,9 %. Zmanjšali pa so se davki na promet za 17,4 % in davki na onesnaževanje za 11,7 %.

D

avki na promet predstavljajo 11,1 % vseh okoljskih davkov. Največji delež pomenijo letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, in sicer 71,0 %.

D

avki na onesnaževanje predstavljajo okoli 2,7 %. Od tega je največji delež letna dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (82,5 %).

D

avki na rabo naravnih virov predstavljajo samo 1,9 % vseh okoljskih davkov. Mednje spadajo samo vodna povračila.

junij 2013

Metka Pograjc, Statistični urad RS

10

v%

8

6

4

2

0 2008

2009

2010

Okoljski davki/Vsi davki in soc. prispevki, % Okoljski davki/BDP, %

Slika 1: Delež okoljskih davkov v primerjavi z BDP in vsemi davki in socialnimi prispevki, Slovenija, 2008–2010

Davki na energijo

880,1

1056,7

1087,8

Prometni davki

174,2

144,4

143,9

Davki na onesnaževanje

39,7

35,2

35,1

Davki na rabo naravnih virov

22,4

21,7

24,0

1.116,4

1.258,0

1.290,8

Skupaj

Tabela 1: Okoljski davki v Sloveniji, 2008–2010 (milijon EUR)

P

odrobnejši pregled po posameznih preostalih okoljskih dajatvah in glede na to tudi podatke o tem, čigav vir je posamezen prihodek, lahko podajo na ministrstvu, pristojnem za posamezno dajatev. Izpostavljamo pa, da je večina prihodkov od okoljskih dajatev vir državnega proračuna, nekatere dajatve oz. del nekaterih dajatev pa so prihodek občinskih proračunov in so namenjene financiranju programov varstva okolja, ki so organizirani na lokalni ravni. Pri tem največji delež okoljske dajatve predstavlja okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO2, ki je vir državnega proračuna. Po podatkih proračuna je bilo leta 2011 v državnem proračunu realiziranih skupaj 36,4 mio. EUR vseh okoljskih dajatev. Leta 2012 se je skupni znesek povečal glede na dejstvo, da se je 10. julija 2012 začela obračunavati okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 tudi na vsa pogonska goriva. Skupaj je bilo torej leta 2012 realiziranih 62,1 mio. EUR v državnem proračunu. Del okoljskih davkov je torej tudi prihodek občinskih proračunov. Po podatkih realizacije občinskih proračunov, s katerimi razpolaga Ministrstvo za finance, je bilo leta

Andrej Božič, Steklarna Hrastnik

R

azumemo, da so okoljski davki ekonomski instrument varovanja okolja. Njihov princip spodbuja zmanjševanje obremenjevanja okolja po načelu, da povzročitelj plača za neupoštevanje zakonodaje. Vendar pa na večji del stroškov od davkov nimamo neposrednega vpliva.

V

Steklarni Hrastnik smo zavezani plačevanju okoljskih dajatev zaradi dejavnosti: pridobitelj embalaže, nastajanje odpadne embalaže, pridobitelj in uporabnik mazalnih olj in onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Za potrebe merjenja uresničevanja zahtev dodatno vodimo natančne evidence, kar pomeni administrativno in finančno breme za steklarno. Posredno nas prizadenejo stroški za odstranjevanja odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, in predvsem zaradi uporabe energentov, ki jih nujno potrebujemo v proizvodnem procesu.

Š

tevilo okoljskih davkov in drugih prispevkov se je v zadnjih letih povečalo, čeprav izpolnjujemo vse okoljske zahteve. Zagotavljanje izpolnjevanja vseh obveznosti in plačila vključujemo med proizvodne stroške, kar dodatno negativno vpliva na našo konkurenčnost.

Zato smo se v začetku letošnjega leta odzvali vabilu GZS za sodelovanje v anketi o okoljskih dajatvah in prispevkih od rabe energentov, ki so jo izvedli zaradi ocene vpliva nedopustnih sprememb višin okoljskih dajatev na konkurenčnost gospodarstva. Rezultati so pokazali skoraj enako sliko, kot podatki Statističnega

78/79

37 Največji delež okoljske dajatve predstavlja okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO2, ki je vir državnega proračuna.

Okoljski davki vplivajo na konkurenčnost

okolje

skladu z metodologijo spadajo med okoljske davke trošarine na energente in električno energijo, davek na motorna vozila in okoljske dajatve. Slednje so v primarni pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo in okolje in so urejene z Zakonom o varstvu okolja in posameznimi uredbami, sprejetimi na njegovi podlagi. Z vidika pristojnosti Ministrstva za finance lahko povemo, da so davek na motorna vozila in trošarine na energente in električno energijo vir državnega proračuna, vendar niso namensko porabljeni prihodki. Leta 2011 je bilo po podatkih proračuna od davka na motorna vozila realiziranih skupaj 37,97 mio. EUR prihodkov, medtem ko je po zadnjih podatkih leta 2012 skupaj realiziranih 34,8 mio. EUR prihodkov. Trošarin na energente in električno energijo je bilo leta 2011 za skupaj 943,6 mio. EUR, kar predstavlja tudi največji delež skupnih okoljskih davkov, leta 2012 se je prihodek povečal na skupno 1.019,6 mio. EUR od tega davka.

Andrej Božič

V

urada RS. Med okoljskimi davki največji delež predstavljajo davki na energijo in davki na rabo naravnih virov. Pri tem najbolj izstopa prispevek za obnovljive vire po 64.r členu Energetskega zakona.

V

zadnjih treh letih je strošek za okoljski davek, na katerega lahko vplivamo, padel, kar dodatno kaže, da je ravnanje z okoljem v Steklarni Hrastnik strateškega pomena (slika 2).

U

redili smo nove čistilne naprave, izvajamo stalne izboljšave pri ravnanju z odpadki, zamenjave surovin ter optimizacije delovnih procesov (zapiranje tokokrogov, zmanjševanje izpustov). Vse dejavnosti so usmerjene k racionalnemu ravnanju z naravnimi viri. Konkreten dokaz izboljšanja je dajatev za odvajanje industrijske odpadne vode v kanalizacijo, ki se je zaradi naših dejavnosti znižala za 80 %.

K

ljub temu večji delež stroškov prihaja od okoljskih davkov, na katere ne moremo bistveno vplivati, toda vedno iščemo rešitve.

Marca letos smo popravili steklarsko peč v enoti Vitrum. Združili smo dve peči v eno, ki deluje na podlagi tehnologije oxy-fuel. Nova G-peč zaradi svoje tehnologije varuje zrak in energijo in omogoča boljši energetski izkoristek, ker porabi tretjino manj energije na kilogram proizvedenega stekla. Toplotna energija iz nove peči se bo uporabljala tudi za ogrevanje sanitarne vode in upravne stavbe.

O

koljski davki kljub našim dejavnostim naraščajo in vplivajo na konkurenčnost Steklarne Hrastnik. Pričakujemo, da bo zakonodajalec upošteval to problematiko ob uvajanju novih in povečanju sedanjih okoljskih davkov.

7.000 v EUR

6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 2007

2008

2009

2010

2011

2012

Slika 2: Letno plačilo okoljskega davka v EUR

junij 2013

Ministrstvo za finance, Služba za odnose z javnostmi

2010 okoli 39,6 mio. EUR realiziranih prihodkov od okoljskih dajatev, leta 2011 pa okoli 37,9 mio. EUR. Leta 2012 je bila realizacija ponovno nižja v primerjavi s preteklim letom, in sicer skupno nekaj manj kot 34 mio. EUR.

foto: arhiv podjetja

Največ je trošarin na energente

lovenija je v inovativnosti glede okoljske dajatev svetovni prvak. Izmišlja si vedno nove in nove dajatve, ki bremenijo industrijo, in zato postaja naša država vedno manj konkurenčna v svetovnem okolju.

P

apirnica Vevče 98 % svoje proizvodnje izvozi in se na trgu srečuje z ostro mednarodno konkurenco, kjer sta pomembni kakovost izdelkov in njihova cena. Kakovost svojih izdelkov smo dokazali, cenovno konkurenčni pa nismo, ker imamo težave pri vgrajevanju stroškov inovativnih slovenskih okoljskih dajatev v ceno izdelkov.

P

apirnica Vevče v okviru svoje strateške usmeritve razvija izdelke z višjo dodano vrednostjo. V glavnem smo se specializirali za proizvodnjo etiketnih papirjev in papirjev za gibko embalažo. Dobro poznavanje te tržne niše, dobri izdelki in tržni servis nam omogočajo, da svoje proizvode dobavljamo tehnološko dobro opremljenim tiskarjem za znane multinacionalke, kot so Unilever, Nestlé, Masterfoods, P&G in druga podjetja.

Prevladovati bi moralo pravilo, da Slovenija svoje gospodarsko okolje gradi primerljivo z evropskimi državami in ne pretirava z obremenitvijo gospodarstva.

N

junij 2013

ajbolj nas je prizadel nenormalno visok dodatek na obnovljive vire pri računu za električno energijo po znamenitem 64. členu energetskega zakona. Zelo dobro znamo v Sloveniji kopirati zakone, ki v Evropi definirajo take dajatve. Pri kopiranju pa pogosto pozabimo na poglaviten del, kot so izjeme, ki jih v Evropi jasno definirajo in izvzamejo.

Energetsko intenzivna industrija, pri kateri v strukturi stroškov predstavljajo stroški energije več kot 15-odstotni delež, ne more prenesti obremenitve tako kot tista, pri kateri je delež stroška energije manjši. Uveljavitev Uredbe za OVE in SPTE pomeni za Papirnico Vevče dvig stroškov čez noč za 250.000 EUR na letni ravni, kar pomeni polovico mesečne plače vseh zaposlenih v Papirnici Vevče.

Z

naravnimi viri moramo ravnati gospodarno. To v Papirnici Vevče vsekakor podpiramo, vendar pa je pretiravanje nesmiselno in

P

apirnica Vevče oziroma papirništvo je vzoren model trajnostnega razvoja v industriji in proizvodnja je okolju prijazna: naša osnovna surovina celuloza je iz obnovljivih virov, vodo, ki si jo iz narave sposodimo, vračamo v okolje čistejšo, kot je Ljubljanica, naš izdelek je mogoče večkrat reciklirati, če pa zaide v naravo, je biorazgradljiv. Naša proizvodnja ne pozna odpadkov.

P

revladovati bi moralo pravilo, da Slovenija svoje gospodarsko okolje gradi primerljivo z evropskimi državami in ne pretirava z obremenitvijo gospodarstva. Treba se je ozreti in direktive iz evropskega prostora v celoti prenesti v slovensko zakonodajo, tudi z upoštevanjem izjem. Obremeniti podjetja z vidika ohranjanja okolja s samo tistim delom, ki podjetja bremeni po linearni lestvici, lahko pomeni za posamezne panoge učinek, ki si ga nihče ne želi. Vse prevečkrat se poraja občutek, da so različni davki za ohranjanje okolja uvedeni bolj zaradi polnjenja proračunske blagajne in niso povezani s tem, za kar so bili uvedeni, saj se denar, pobran z okoljskimi dajatvami, ne vrača v industrijo v obliki spodbud prizadevanjem za bolj zeleno delovanje.

foto: arhiv podjetja

zredno radi v naši zakonodaji postavimo lestvico še višje, kot je evropski standard, in pozabimo, da je to treba plačati. Nihče se ne zaveda posledic take lestvice – stroškov, ki tako nastanejo – in vpliva na konkurenčnost izvoznikov. Izredno nas žalosti, da se pri odločitvah in postavitvah zakonskih določil ne upošteva gospodarstvo oziroma mnenje gospodarstvenikov o posledicah, prav tako se z Gospodarsko zbornico Slovenije kot združenjem gospodarskih subjektov ne posvetuje in predvidene spremembe se ne pregledajo. Vse bolj rešujemo posledice že sprejetih zakonov in prošnje po spremembah zaradi nenormalnih bremen, ki otežujejo delo gospodarstva.

Tudi vse dejavnosti prek Gospodarske zbornice izzvenijo pri naših politikih v prazno.

Industrija se mora znajti sama, kar pa dolgoročno seveda pomeni, da ne bo investiranja, da bo manj sredstev za razvoj in da bo bitka s konkurenco izgubljena.

Marko Jagodič

S

I

Janja Leban

Marko Jagodič, Papirnica Vevče

škodljivo za razvoj gospodarstva v Sloveniji.

foto: Boštjan Čadej

38

Nenormalno visok dodatek za OVE

okolje

78/79

Okoljski davki

Po višini okoljskih davkov 3. v EU Janja Leban, Gospodarska zbornica Slovenije

P

o definiciji Eurostat oziroma Evropske komisije k okoljskim davkom prištevamo:

1. davke na energijo (trošarina na energente in električno energijo, obdavčitev emisije ogljikovega dioksida ...); 2. davke na transport (motorna vozila, uporaba vozil v cestnem prometu ...) in 3. okoljske dajatve na onesnaževanje in rabo naravnih virov.

U

poštevajoč navedeno definicijo so okoljski davki v Sloveniji leta 2011 predstavljali 3,4 % BDP. S tem se Slovenija uvršča na 3. mesto med članicami EU-27, pred njo sta Danska (4,1 % BDP) in Nizozemska (3,9 % BDP). Največji del okoljskih prihodkov v državni proračun predstavlja obdavčitev energije (trošarina na energente in električno energijo, obdavčitev emisije ogljikovega dioksida ...), kar nas uvršča celo na prvo mesto med EU-27. K temu največ prispeva raba goriv v prometu. Tudi po »čistih« okoljskih dajatvah, ki se nanašajo na onesnaževanje in rabo naravnih virov (vodna povračila, odvajanje odpadnih voda, odlaganje odpadkov ...) spadamo na visoko 5. mesto med EU-27. % BDP

Prihodki v milijardah EUR

3,4

1,2

• davki na energijo

2,8

1,0

• davki na transport

0,4

0,1

0,23

0,1

Okoljski davki

• dajatve na onesnaževanje in rabo virov

Tabela 2: Prihodki okoljskih davkov, Slovenija, 2011, metodologija Eurostat/Evropske komisije. Vir: Taxation trends in the European Union, (Eurostat, European Commission), 2013.

Pogrešamo jasno strategijo, ki bi podjetjem zagotavljala predvidljivost.

K

er se okoljski davki predpisujejo na podlagi predpisov, za katere so pristojna različna ministrstva, k urejanju okoljskih davkov, ki bi vključevalo tudi oceno vpliva na gospodarstvo in doseganje okoljskih ciljev, ne pristopamo celovito in usklajeno. Pogrešamo jasno strategijo, ki bi podjetjem zagotavljala predvidljivost, hkrati pa bi bila usmerjena k doseganju okoljskih ciljev. Okoljski davki se razumejo predvsem kot vir proračunskih prihodkov in ne prispevajo k zmanjševanju vplivov na okolje. Ker je davčna osnova zelo raznolika, z različnimi vplivi na okolje, v nekaterih primerih pa so mogoče tudi oprostitve in vračila, je preglednost okoljskih davkov in obremenitev po posameznih gospodarskih dejavnostih in tudi z vidika okoljskih vplivov še toliko pomembnejša.

D

avki imajo velik vpliv na gospodarstvo, še zlasti na energetsko intenzivne panoge, zato upravičeno pričakujemo oceno vpliva novih oziroma spremenjenih davkov na gospodarstvo, na posamezne panoge in spremljanje učinkov oziroma njihovega vpliva na doseganje okoljskih ciljev. Nekatere od dajatev so tudi neracionalne, npr. dajatev na fluorirane toplogredne pline, ki je nekajkrat višja od cene samega plina, ki se nabavlja v sosednjih državah, kjer te dajatve nimajo, za druge pa se sprašujemo o smiselnosti zahtev po vodenju zelo natančnih evidenc, na primer o embalaži, dani v promet, na podlagi uredbe o okoljski dajatvi, še zlasti ko se ugotavlja velik razkorak med podatki CURS o embalaži, dani v promet, in oceno količine odpadne embalaže v komunalnih odpadkih1.

1 Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki, Ljubljana, marec 2013

vidika obremenitev podjetij je treba navesti tudi Energetski zakon in na njegovi podlagi sprejete podzakonske akte, ki določajo obveznosti plačevanja prispevkov za povečanje učinkovite rabe energije in za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov. Čeprav teh prispevkov ne prištevamo k okoljskim davkom, obremenjujejo podjetja in vplivajo na njihove stroške. Zato je še toliko bolj potrebno, da se k urejanju okoljskih davkov in drugih obremenitev z energijo pristopa celovito, upoštevajoč vplive na gospodarstvo, konkurenčnost in učinke na okolje. Ker je gospodarstvo z izdatki za varstvo okolja, okoljskimi davki in prispevki za energijo in z administrativnimi postopki, evidencami, poročanji ... že zelo obremenjeno, so upravičeni pozivi gospodarstva k razbremenitvi, zmanjšanju administrativnih bremen in iskanju rešitev, ki bodo za gospodarstvo manj obremenjujoča, z vidika okolja pa učinkovita. Pričakujemo transparentnost okoljskih davkov in drugih prispevkov, njihovo racionalnost in učinkovitost z vidika okolja, hkrati pa menimo, da bi moralo biti gospodarstvo bolj kot doslej vpeto v pripravo strokovnih podlag in oblikovanje okoljskih politik.

Vsebina: I.

URE v energetski politiki in okolje II. URE in OVE – temeljna energetska stebra v trajnostnem razvoju Slovenije III. Učinkovita raba energije – dosežki in potenciali v Sloveniji IV. Primeri praks

39 78/79

URE, energetika, in okolje

Z

novio i v zb rk Avtorji prispevkov: prof. Andreja Cirman, Ekonomska fakulteta, dr. Matjaž Eberlinc, HSE, dr. Miran Gaberšček, Center odličnosti nizkoogljične tehnologije, dr. Adnan Glotić, HSE, dr. Marko Homšak, Talum, dr. Gorazd Hren, Fakulteta za energetiko UM, dr. Romana Jordan, evropska poslanka, Tadeja Kovačič, Eko sklad, dr. Vlasta Krmelj, Energetska agencija za Podravje, Polona Lah, Institut Jožef Stefan CEU, Mitja Lenassi, Lenassi inženiring, Gorazd Marinček, Slovenski E-forum, mag. Stane Merše, Institut Jožef Stefan CEU, Franko Nemac, Agencija za prestrukturiranje energetike, dr. Igor Papič, Platforma za pametna omrežja, Bojan Pogorevc, Slovensko gozdno-lesna tehnološka platforma, Erik Potočar, MZIP, dr. Andrej Predin, Fakulteta za energetiko UM, Damir Staničič, Institut Jožef Stefan CEU, dr. Marijana Šijanec Zavrl, Gradbeni inštitut ZRMK, mag. Hinko Šolinc, MZIP, mag. Andreja Urbančič, Institut Jožef Stefan CEU, mag. Mojca Vendramin, MZIP, Ivanka Zakotnik, UMAR.

Ker je gospodarstvo z izdatki za varstvo okolja, okoljskimi davki in prispevki za energijo in z administrativnimi postopki, evidencami, poročanji ... že zelo obremenjeno, so upravičeni pozivi gospodarstva k razbremenitvi, zmanjšanju administrativnih bremen in iskanju rešitev, ki bodo za gospodarstvo manj obremenjujoča, z vidika okolja pa učinkovita.

Doslej so v strokovni zbirki Zelena Slovenija izšle knjige: IPPC v Sloveniji, OVE v Sloveniji, Odpadki v Sloveniji, Upravljanje voda v Sloveniji, Zrak v Sloveniji.

Informacija za predstavitve dobrih praks: Jože Volfand: 03/42 66 700, Tanja Pangerl: 03/42 66 716 Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o., Kidričeva 25, Celje, www.zelenaslovenija.si

junij 2013

ravno podlago za okoljske davke v Sloveniji ureja več zakonov, med njimi zlasti Zakon o trošarinah, Zakon o davku na motorna vozila, Zakon o varstvu okolja in Zakon o vodah ter na njihovi podlagi sprejeti podzakonski akti. Zakonodajna podlaga je zelo razvejana, še zlasti to velja za okoljske dajatve na onesnaževanje. Število teh dajatev se je z leti povečevalo, nekatere dajatve, kot so dajatev na embalažo, električno in elektronsko opremo, gume, hlapne organske snovi itd. so bile uvedene predvsem zaradi zahtev po poročanju o količinah, danih v promet.

To zahteva natančno vodenje evidenc, kar za podjetja pomeni precejšnje administrativno in finančno breme, precej višje, kot je sama dajatev. Ker je bil prvotni namen teh dajatev vzpostavitev evidenc o količinah, danih v promet, te dajatve pomenijo mehanizem za morebitno zviševanje dajatev in s tem tudi prihodkov proračuna.

Promocija

P

okolje

NaPoVeduJemo

Shem vse več, vrzeli nič manj Jože Volfand

foto: www.shutterstock.com

40 78/79

okolje

Sheme in odpadna embalaža

Nič ne kaže, da bo kmalu prišlo do nujne prenove sistema ravnanja z odpadno embalažo, čeprav je bila, na primer, že lani obljubljena ureditev tehnične uredbe, vendar Direktoratu za okolje na MKO ni uspelo zadeti gola. Tudi uredba o ravnanju

na situ, tako da MKO že na

normativni ravni čaka nekaj neodložljivih opravil. Kajti

sheme in komunalna podjetja,

ki se sedaj organizirajo v

družbo EMBAKOM, čutijo netransparentnost trga,

nedorečenost zakonodaje, odsotnost Ministrstva za kmetijstvo in okolje kot

regulatorja, pa tudi prešibko

odločnost inšpekcijskih služb.

junij 2013

N

a slabosti sistema je opozoril celjski okoljski simpozij, ki ga je organizirala Fit media v okviru Zelene Slovenije in z vsebinskim sodelovanjem MKO. Nič novega ni, da neprevzeta embalaža ostaja pri IJS, da grozi možnost finančnega zloma sistema, saj se Slopak že nekaj časa komaj rešuje iz težav, na MKO letijo očitki, da daje okoljevarstvena dovoljenja novim shemam brez jasnih meril, predvsem pa je ves čas v zraku, kako bo dokončno urejeno prevzemanje komunalne odpadne embalaže.

Vendar bi bilo enostransko kazanje s prstom zgolj na MKO krivično. Večja odgovornost zavezancev in shem z njihovimi lastniki vred, zlasti pa večja pripravljenost vseh akterjev v verigi, da si približajo interese, ki ne bodo zgolj kratkoročni, lahko da realni temelj za postopno odpravo vrzeli, ki zijajo v sistemu. A tudi MKO ne more več čakati.

Sheme in odpadna embalaža

z odpadno embalažo še ni

K

ako naj se na trgu na novo pozicionirajo sheme? Kristijan Mlinar iz Dinosa meni, da bi morale sheme izhajati iz dejanskih kalkulacij in ne na pričakovanih prihodkih iz naslova prodaje embalaže. Slovenski trg, pravi, ne bo več prenesel tako nizkih embalažnin. Vse sheme pa bi morale dati državi bančne garancije.

V

sliki neubranega sistema ravnanja z odpadno embalažo išče svoje mesto tudi Slopak, po stažu in tržnem deležu prva shema v Sloveniji. Revizijska poročila, ki bi jih morali

skrbno preučiti predvsem lastniki, naj predvsem dajo transparentne odgovore, zakaj se je znašel Slopak v položaju, ki se je zdel zanj v določenem trenutku celo brezizhoden. In kaj morajo potem storiti lastniki in zavezanci, da bo Slopak v sistemu ravnanja z odpadno embalažo kreativno, pošteno in okoljsko odgovorno opravil naloge, zaradi katerih je bil ustanovljen.

N

a trgu je vse več shem, nedavno je dobila OVD RECIKEL, vrzeli v sistemu pa prav tako. Anketa o tem, katere ukrepe zahteva trg odpadne embalaže v Sloveniji, je zgovorna.

Sistem ravnanja z OE je na prelomnici – in MKO? Mateja Mikec, Interseroh:

S

istem ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji je na prelomnici: ali se bo začela odvijati spirala dezintegracije ali pa se bo sistem le konsolidiral in postal trajno vzdržen.

Scenarij dezintegracije je verjeten, če bo v tem in prihodnjem letu ravnanje z odpadno

E

den izmed jasnih pokazateljev neurejenosti situacije je tudi ta, da se DROE, predvsem tisti, ki je vertikalno povezan z zbiralci sekundarnih surovin, že obnaša špekulativno.

Tistemu zbiralcu, s katerim so v ozki poslovni ali lastniški povezavi (Dinosu, Surovini in Papirservisu), želijo zagotoviti čim večje masne tokove embalaže iz gospodinjstev.

Tak DROE, ki je izrazito dampinški in vsebuje elemente transfernih cen, že ponujajo zavezancem embalažnine. Tudi EMBAKOM, ki je v lasti nekaterih izvajalcev javnih služb ravnanja z odpadki, je začel aktivnosti, ki naj bi zagotovile, da bo imel sedanji in bodoči CERO zagotovljene snovne tokove odpadne embalaže iz gospodinjstev.

I

z navedenega je jasno, da so trenutne razmere pri ravnanju z odpadno embalažo samo posledica vprašanja, katera interesna skupina bo prevzela nadzor nad snovnimi tokovi embalaže, ki jo ločeno zberemo gospodinjstva, in kateri zbiralec (Dinos, Surovina ali Papirservis). Z delovanjem EMBAKOMA pa se pojavlja vprašanje, ali bodo izvajalce zaradi

askrbljujoče je tudi dejstvo, da Zbornica komunalnega gospodarstva, še zlasti Janko Kramžar, njen predsednik in direktor podjetja Snaga Ljubljana, brez zadržkov javno zagovarja idejo, naj bi se sistem ravnanja z odpadno embalažo monopoliziral. Izkušnje so nas naučile, da noben monopol ne prinaša cenovno učinkovitejših rešitev in to seveda velja tudi za ravnanje z odpadki. Ni treba pogledati prav daleč, da bi videli, kakšno škodo lahko gospodarstvu povzroča monopolna ureditev ravnanja z odpadno embalažo. Lep primer je Hrvaška, kjer so imeli tako ureditev v obliki državnega fonda in novi predlog zakona o odpadkih že predvideva, da se lahko zavezanci odločajo po svoji volji.

S

krbi nas, da se med udeleženci na trgu ravnanja z odpadki krepi nezaupanje v delovanje MKO, da MKO zagovarja interese samo nekaterih vplivnih skupin, predvsem izvajalcev javnih služb ravnanja z odpadki, in pozablja, da so zavezanci, to je gospodarstvo, tisti, ki sistem financirajo. Kot smo že večkrat in ob raznih priložnostih poudarili, bi MKO moral postaviti take regulatorne okvire, ki bi zagotovili transparenten in stabilen sistem ravnanja z odpadki, ki bi temeljil na prostem trgu.

S

ituacijo pri ravnanju z odpadno embalažo in preostalimi odpadnimi proizvodi pa dodatno zaostruje še dejstvo, da so se v zadnjih nekaj mesecih cene sekundarnih surovin in cene plastičnih materialov več kot prepolovile.

D

a bi se sistem ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji stabiliziral, bi bilo treba sprejeti štiri ukrepe. Prvič – uvesti bi bilo treba pravilen način določanja obveznosti DROE, pri čemer je lahko osnova za določanje deležev prevzemanja embalaže pri izvajalcih javne službe ravnanja z odpadki samo embalaža, ki jo dajo na trg zavezanci in ki lahko nastaja v gospodinjstvih ali ustanovah. Samo pravilen izračun obveznosti bo zagotovil, da bo sistem pravičen za vse, ki sistem financirajo. Način izračuna mora slediti principu »povzročitelj plača«. Drugič – obveznosti DROE bi se morale določiti samo z upravno odločbo, ki zagotavlja, da so deleži prevzemanja določeni pravilno in pravično. Sistem določanja in pregled izpolnjevanja obveznosti se lahko zgleduje po sistemu dohodnine. Obveznosti se lahko določajo na podlagi podatkov CURS, dejanske obveznosti in izpolnjevanje na podlagi poročil DROE na ARSO pa šele po zaključku leta. Tretjič – kot družbe za ravnanje z odpadno embalažo lahko delujejo le tista

okolje

Mateja Mikec

foto: Boštjan Čadej

78/79

41 Skrbi nas, da se med udeleženci na trgu ravnanja z odpadki krepi nezaupanje v delovanje MKO, da MKO zagovarja interese samo nekaterih vplivnih skupin.

Z

Jure Fišer

Interserohu smo še vedno prepričani, da bi moralo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje čim prej aktivno začeti urejati zakonske podlage in pri tem vzpostaviti dialog s ključnimi deležniki v sistemu, čemur se trenutno izogiba. Ključni problem je tudi ta, da je bilo premalo sodelovanja med družbami za ravnanje z odpadno embalažo in da je Slopak v okviru GIZ Skupne sheme, ki bi moral biti osrednji prostor dialoga med družbami, blokiral delovanje sekcije OE. Tako lahko zdaj le upamo, da bo Slopaku uspelo rešiti težave, da bo konstruktivno pristopil k dialogu o prihodnjih ureditvah sistema in da bo novo vodstvo MKO pravočasno spoznalo vse vidike problematičnosti situacije pri ravnanju z odpadno embalažo. Upravičeno pa se bojim, da obstaja velika verjetnost, da se bodo ključni deležniki in predvsem MKO zavedali resnosti situacije šele tedaj, ko se bo začela ločeno zbrana embalaža spet kopičiti pri izvajalcih javne službe ravnanja z odpadki oziroma se vračati na odlagališča.

podjetja, ki izpolnjujejo minimalne kriterije v zvezi z višino ustanovnega kapitala in morajo v dobro države izdati garancijo, s katero jamčijo izpolnjevanje svojih obveznosti. Kapital mora biti tako visok, da preprečuje pojavljanje špekulativnega DROE in zagotavlja finančno stabilnost sistema. Kapital mora DROE vzdrževati, dokler velja OVD. Četrtič – uvesti bi bilo treba normativne pogoje za prevzemanje ločeno zbranih frakcij od izvajalcev javne službe ravnanja z odpadki. Normativni pogoji so pomembni za obvladovanje stroškov logistike in razmejitev obveznosti med IJS in DROE.

Prag za pridobitev OVD za sheme se naj dvigne Jure Fišer, Gorenje Surovina:

GS je že pred časom pozvala MKO, da čimprej pripravi dopolnitev zakonodaje.

S

istem ravnanja z OE v Sloveniji je eno izmed področij ravnanja z odpadki, kjer se zadovoljivo izponjujejo nacionalni cilji, ki so predpisani na podlagi evropske direktive o ravnanju z odpadno embalažo. Da bi na tem področju dosegali še boljše cilje, je potrebno letos narediti nekaj nujnih dopolnitev sistema ravnanja z OE, saj bo v nasprotnem primeru težko zagotavljati odgovornosti za ravnanje z OE med različnimi embalažnimi družbami, ki se na novo ponavljajo. S tem namreč obstaja veliko tveganje za izogibanje odgovornostim, ki iz te dejavnosti izhajajo.

junij 2013

V

nepovratnih virov financiranja infrastrukture in zaradi intenzivnega lobiranja na MKO »premagali« izvajalci javnih služb. Pri tem ne smemo pozabiti, da so nekateri izvajalci javne službe ravnanja z odpadki, delno ali v celoti, v zasebni lasti in da tudi CERO upravljajo zasebne družbe.

foto: Rok Tržan

embalažo ostalo zakonsko nedorečeno in neurejeno in če ne bomo vsi deležniki v sistemu sposobni vzpostaviti strokovnega dialoga in doseči dogovora, ki bo omogočal okoljsko in ekonomsko učinkovito ravnanje z odpadno embalažo in preostalimi odpadnimi proizvodi.

42

Zoran Rodič

foto: Boštjan Čadej

Katja Slokan Srečko Bukovec

foto: arhiv podjetja

foto: arhiv podjetja

Matej Oset

foto: arhiv podjetja

78/79

okolje

se letno poračunavale razlike med preveč in premalo pobrano embalažo med različnimi družbami.

G

6. Okrepljeno delo inšpekcijski služb na terenu.

Obstaja nevarnost za monopoliziranje trga odpadne embalaže s strani IJS.

U

stanovitev družbe EMBAKOM trenutno ne bo imela nobenega vpliva na sistem ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji, saj sploh ni jasen interes za ustanovitev takšne družbe.

Obstaja pa tudi nevarnost za monopoliziranje trga odpadne embalaže s strain IJS. Verjetno je v ozadju vseh poskusov pritisk IJS na MKO v zvezi s spremembami uredbe o OE, kar se dogaja v zadnjih dveh letih.

B

istvo družb za embalažo je, da so podaljšana roka zavezancev, ki so v osnovi zainteresirani, da se na najcenejši način poskrbi za zakonske obveznosti ravnanja z OE. Interes zavezancev ni, da se ravnanje z OE prenese v javno gospodarsko službo, s tem pa se vsi stroški takšnega neučinkovitega delovanja prevaljujejo na zavezance. Zavedati se moramo, da bi bila s tem slovenskemu gospodarstvu povzročena nepopravljiva škoda, kar se bo pokazalo v nadaljnjem izgubljanju delovnih mest.

Embakom želi poceniti sistem ravnanja z OE Zoran Rodič, Komteks:

S je že pred časom pozvala MKO, da čimprej pripravi dopolnitev zakonodaje. Gre torej za normativno ureditev urejanja področja z naslednjimi dopolnili:

Želimo obdelati in reciklirati vso odpadno embalažo, ki se zbere pri IJS.

1. Dvig praga za pridobitev OVD – dovoljenje izdati samo tistim družbam, ki dokazljivo zastopajo minimalno 10% od vseh zavezancev, ki dajejo embalažo na trg.

2. Uvedba bančne garancije za sheme za zagotovitev prevzemanja tistih frakcijj pri ravnanju z OE, ki so strošek.

junij 2013

3. Znižanje praga obveznikov vplačevanja v sheme na 5 ton in uvedba pavšala za zavezance, ki dajo letno na trg od 5 do 15 ton embalaže.

4. Ugotavljanje deležev za prevzemanje komunalne embalaže pri IJS na podlagi upravnih odločb.

5. Uvedba klirinške hiše v okviru GIZ,kjer bi

N

ova DROE Embakom prinaša v sistem ravnanja z OE precej strahu in nestrpnosti med sedanjimi delujočimi družbami in njenimi izvajalci.

Razlogov za to je seveda več: • naša družba želi poceniti sistem ravnanja z odpadno embalažo in s tem ločeno zbiranje odpadne embalaže še bolj približati občanom, industriji in trgovini. Naša embalažnina bo konkurenčna;

• želimo obdelati in reciklirati vso odpadno embalažo, ki se zbere pri IJS. Za to smo največjim družbam ponudili svojo mrežo izvajalcev pod enakimi pogoji, kot jih imamo mi, in bi lahko z enakimi embalažninami zagotovili prevzemanje mešane embalaže pri IJS do konca leta in ne samo do oktobra. Žal se na to niso odzvale, čeprav bi imele nižje stroške, precej denarja pa bi se vrnilo tudi v sisteme ločenega zbiranja IJS; • želimo trdneje vzpostaviti povezavo med IJS in nosilci razširjene odgovornosti, med katerimi je v skladu z veljavnimi predpisi deljena odgovornost. To seveda ni po godu velikim podizvajalcem družb in družbam, ki so vertikalno povezane; • v sistem ravnanja z OE želimo kar najbolj pritegniti IJS, kjer imajo za izvajanje storitev potrebno znanje, ljudi in neizkoriščeno opremo. To je lahko le dobro za vse akterje pri nastajanju OE: občane, IJS in nosilce razširjene odgovornosti; • naš sistem ravnanja z OE bo lahko resnično uporabljal slogan »od zibelke do groba«.

MKO kot regulator mora narediti red Matej Oset, član uprave Skupine Laško: Kakšno je stališče lastnikov do nadaljnjega poslovanja in dela Slopaka glede na informacije, da je shema insolventna?

Po objavi revidiranega letnega poročila se bo sestal NS Slopaka in obravnaval letno poročilo ter v zvezi s tem predlagal ustrezne sklepe.

Kaj bo pomenilo za Slopak, če Papir servis ne bo pridobil okoljevarstvenega dovoljenja za poslovanje v Vevčah?

Poslovne težave Slopaka , ki bi izvirale iz tega naslova, bo moralo ustrezno reševati poslovodstvo Slopaka.

Ali je nadzorni svet že obravnaval ekskluzivne pogodbe med Slopakom in Papir servisom in kako se to kaže v letošnjem poslovanju Slopaka?

Slopak je za leto 2013 pridobil ponudbe več izvajalcev ter se na osnovi ponujenih cen odločil za najugodnejšega. Pri tem ni šlo za ekskluzivnost pogodbe s Papir servisom.

Na slovenskem trgu nastajajo nove sheme za ravnanje z odpadno embalažo, sistem pa ne deluje in ni transparenten. Kaj bi moral storiti MKO? Če bi želeli na MKO narediti red, bi morali kot regulator postaviti jasna pravila delovanja shem in predvsem predvideti negativne

V javnosti krožijo ocene, da Slopak ne bo preživel do konca leta. Vaša ocena?

Ta ocena bo mogoča na osnovi revidiranega letnega poročila 2012, sicer pa je tekoče poslovanje Slopaka pozitivno.

V sistemu ravnanja z OE je status quo Katja Slokan, Unirec: Kaj se dogaja s sistemom ravnanja z OE v Sloveniji? Kaj bi se morale dogovoriti sheme in kaj bi moral narediti MKO?

S

istem ravnanja z OE še kar miruje na točki status quo. Družba Unirec se zavzema za takojšnje popravke Uredbe o embalaži in Uredbe o OKD, ki bodo omogočali pravičnejši in preglednejši izračun obveznosti DROE oziroma vsakega zavezanca pri prevzemanju odpadne embalaže od komunalnih podjetij.

H

krati pa se zavzemamo za spremembe pri pripravi novele Uredbe o embalaži na podlagi aktivnega dialoga vseh deležnikov v sistemu ravnanja z embalažo. Najbrž bodo potrebni nekateri kompromisi.

G

lede na dosedanje izkušnje pri delu posebne skupine za embalažo pri ministrstvu (DROE, IJS, ZKG in MKO) se je zelo težko dogovarjati. Zadostne pripravljenosti za sklepanje kompromisov ni bilo.

T

akojšnje spremembe Uredbe za izboljšanje sistema ravnanja z OE bi morale biti po mnenju Droe Unirec naslednje: 1. določitev zbirnih skupin za embalažo po 25. členu (kartonska embalaža, steklena embalaža, mešana embalaža – plastična, sestavljeni materiali, kovinska embalaža – in lesena in druga embalaža); 2. dopolnitev obrazca OKD za poročanje na CURS s podatki o količinah po 25. členu in ločeno za 34. člen;

3. izračun tržnih deležev po zbirni skupini po 25. členu;

Vprašanje, ki smo ga naslovili na MKO: Na 7. seji Komisije za embalažo in odpadno embalažo je bil med drugim sprejet sklep, da naj obravnavanje izhodišč za spremembo embalažne uredbe poteka skupaj z URKO in OP. Prav tako pa, da je potrebno vključiti v sistem ravnanja z odpadno embalažo vse zavezance in da je treba definirati obveznosti DROE, IJS, MKO in vseh vpletenih gospodarskih subjektov (zbiralci, obdelovalci). V reviji EOL (78/79), ki izide v začetku julija, bomo med drugim objavili tudi prispevek, kaj se dogaja na trgu z odpadno embalažo in kje so vzroki za neučinkovitost sistema. Prosim torej za odgovor, ali so znana izhodišča za spremembo embalažne uredbe, kdaj se začne javna razprava o URKO in OP in kaj je storil MKO, da bi kot regulator postavil jasna pravila za delovanje shem in tudi upošteval negativne posledice ustanavljanja novih shem glede na znana dejstva o neučinkovitosti sistema ravnanja z OE?

78/79

43 Embalažnine bi morale upoštevati predvsem dolgoročno cenovno vzdržnost sistema za ravnanje z odpadno embalažo.

O spremembah embalažne uredbe skupaj z URKO-m

okolje

Kakšna bi morala biti politika embalažnin?

Odgovor: Izhodišča za spremembo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo oz. za sprejem nove Uredbe o embalaži in odpadni embalaži še niso znana. Javna obravnava URKO je bila izvedena od dec. 2012 do jan. 2013. Nove javne obravnave ne bo, bo pa predlog, ki bo vseboval predloge, posredovane med javno obravnavo, ponovno posredovan v pregled zbornicam in združenjem, istočasno, kot bo predlog posredovan v medresorsko obravnavo (predvidoma julija). Če je z OP mišljen OP ravnanja s komunalnimi odpadki, je bil že sprejet na Vladi in že velja. OP ravnanja z (drugimi) odpadki pa še ni pripravljen.

Vprašanja jasnih delovanj shem in negativnih posledic ustanavljanja novih shem bodo obravnavana v pripravi izhodišč za spremembo predpisa o embalaži in odpadni embalaži.

S

rednjeročni ukrepi za pripravo novele Uredbe za embalažo pa potrebujejo vsestranski konsenz pri določanju o:

frakciji za brezplačni prevzem na ZC oziroma za kritje stroškov dostave na prevzemno mesto;

1. bančni garanciji, ki jo morajo dati DROE za prevzemanje od vseh in vsake IJS, in fiksni bančni garanciji za resnost poslovanja; potrebnem je dogovoru o referenčnih cenah v /T na posamezno zbirno skupino in celo IJS, ki so osnova za izračun višine garancije;

8. kompromisu med DROE in IJS glede kritja stroškov za odpadke, ki niso odpadna embalaža, se pa stroški poravnavajo kot za embalažo;

2. kompromisu med DROE in preostalimi deležniki glede vrst embalaže, ki ne spadajo med embalažo, ki bo postala odpadna komunalna embalaža, oziroma določitvi razmerij za posamezno vrsto embalaže, kolikšen delež bo najverjetneje končal kot odpadna komunalna embalaža (npr. pri leseni, kovinski in plastični embalaži po 25. členu); 3. ustrezni prilagoditvi obrazca za poročanje OKD na CURS s temi posebnostmi; 4. izdaji odločb za prevzemanje po deležih po novi delitvi (samo 25. čl., po zbirnih skupinah in brez posebnosti) za DROE in IJS; 5. potreben kompromis vseh deležnikov o znižanju meje 15 ton za obvezno zagotavljanje ravnanja z embalažo v okviru sistema ravnanja (DROE ali individualen), predlog RDOE Unirec je meja 0.

4. prevzemanje od vsake in vseh IJS po Sloveniji v deležu za zbirno skupino;

6. potrebnem kompromisu vseh deležnikov o možnosti, da svoje obveznosti prenesejo na DROE za najmanj eno koledarsko leto;

5. spremljanje, preverjanje oddaje po deležih po zbirnih skupinah prek IS-odpadkov.

7. kompromisu DROE in IJS pri določitvi minimalnih količin embalaže po posamezni

9. kompromisu med DROE in IJS glede predaje izsortirane odpadne embalaže, ki je še vedno med preostankom odpadkov in je primerna za reciklažo, in kritjem stroškov za ravnanje z odpadno embalažo, ki ostaja v lahki frakciji po obdelavi preostanka odpadkov in ni primerna za reciklažo; 10. kompromisu pri izračunu dolga/presežka posamezne DROE ob koncu leta, ki je ob rednem mesečnem prevzemanju v deležih minimalen. Za morebitno izravnavo se določi enak mehanizem kot za izračun garancije na osnovi referenčnih cen po zbirni skupini in IJS; 11. določitvi obveznosti za vključitev vseh končnih uporabnikov in oddajo odpadne embalaže v okviru sistema posamezne DROE; 12. določitvi pogojev za odvzem OVD ob neposlovanju več kot 12 mesecev in/ali nedoseganju okoljskih ciljev in neprevzemanju od vsake in vseh IJS; 13. določitvi mehanizma navzkrižnega preverjanja prijavljenih količin, danih na trg DROE in CURS.

junij 2013

posledice nekontroliranega ustanavljanja novih shem.

44 riporočilo DROE Unirec je, da Ministrstvo pozove GIZ skupne sheme in vsako DROE ter zbornico komunalnega gospodarstva in druge zainteresirane stranke, da pošljejo konkretne predloge v zelo kratkem roku, podprte z izračuni oziroma referenčnimi cenami.

ravnanja z embalažo opravljali z/na infrastrukturi, ki je bila financirana iz nepovratnih sredstev za druge namene in bi pridobljena sredstva lahko predstavljala nedovoljeno državno/evropsko pomoč, ki bi jo bilo treba zaradi nenamenske rabe vrniti.

V

Za celoten državni sistem ravnanja z OE bi bilo lažje, če bi lahko IJS oddajale vsaki DROE v deležih kakovostno neprimerljivo odpadno embalažo in s tem privilegirale lastno DROE. Trenutna zakonodaja brez zgoraj navedenih kratkoročnih popravkov pri izračunu tržnih deležev po posameznih zbirnih skupinah pušča IJS dovolj manevrskega prostora, da lahko izvaja tovrstne manipulacije.

okolje

78/79

P

se predloge MKO primerja in vse deležnike obvesti o ugotovitvah, nato zbere argumente in na njihovi osnovi pripravi novelo: • ki bo dosegala okoljske cilje; • zagotovila finančno vzdržnost – (bančne garancije);

• omogočila nadzorovati zavezance pri poročanju količin embalaže in DROE ter IJS pri zbiranju in predelavi (jasna razdelitev med tipi embalaže, ne opisna; sledenje količinam z odpadki IS z enomesečnim zamikom, izračun deležev pa je tudi z enomesečnim zamikom).

Kaj prinaša v sistem ravnanja z OE nova shema, ki povezuje predvsem komunalna podjetja – EMBAKOM? Načelno menim, da je vsaka konkurenca dobrodošla, če dela po tržnih zahtevah, v celoti upošteva zakonodajo in se zavzema za izpolnjevanje ciljev zakonodaje, čeprav ta ključnih kršitev ne sankcionira (redno prevzemanje v deležu pri vsaki in vseh IJS).

Pri vzpostavljanju sistema DROE Embakom je zaskrbljujoče, da svoje storitve konkurenčno omejuje na teritorialne enote posameznega komunalnega izvajalca in predhodno izključuje druge ponudnike v Sloveniji.

Najbolj sporno pa je gotovo dejstvo, da bi nekatere storitve

»Potrebujemo ekonomsko in okoljsko analizo sistema« Srečko Bukovec, Slopak: Kako ocenjujete razmere na trgu ravnanja z odpadno embalažo in zakaj se spet pojavljajo enake težave pri prevzemanju OE kot lani?

Pomembno je, da DROE zagotovijo in izkažejo prevzem KOE (komunalne odpadne embalaže) pri vsakem posameznem IJS tekoče, ne glede na njegovo velikost in lokacijo. Odstopanje od tega načela ni sprejemljivo. Prav tako morajo IJS tekoče predajati DROE količine in strukturo ločeno zbrane KOE. Slopak je svoje deleže pri IJS do

sedaj prevzemal po vsej Sloveniji najmanj v višini svojih obveznosti, po podatkih sodeč pa celo več. Trenutno ocenjujem, da se v sistemu ravnanja z OE kumulirajo neravnovesja in anomalije, ki jih posamezni deležniki razlagajo vsak s svojega interesnega zornega kota.

Odsotnost celovitega pogleda, predvsem na uskladitev snovnega,finančnega in pravnega vidika delovanja sistema s strani zakonodajalca in njegovih nadzornih organov, pa grozi z njegovim razpadom. Vendar so posamezni deležniki, med njimi tudi Slopak in gospodarstvo kot lastnik in plačnik sistema, v celotnem obdobju po sprejemu Uredbe žal neuspešno opozarjali na negativne posledice rešitev, še bolje, na odsotnost rešitev in delovanja, kar sistem od znotraj razgrajuje.

Pomembno je, da DROE zagotovijo in izkažejo prevzem KOE pri vsakem posameznem IJS tekoče, ne glede na njegovo velikost in lokacijo.

Kakšno vlogo bi moral odigrati MKO, da bi sistem ravnanja z OE postal učinkovitejši in bolj transparenten?

Ključna vloga pri zagotavljanju transparentnosti delovanja sistema, zagotavljanju enakopravnih možnosti delovanja deležnikov na konkurenčnem trgu, vzpostavitvi mehanizmov, ki sploh omogočajo konkurenco, nenazadnje tudi potreben poseg v delovanje sistema in izločitev, če akterji delajo v nasprotju za zakonodajo, je na strani MKO in njegovih nadzornih organov. V kolikor MKO oceni, da sistem deluje v nasprotju z interesi gospodarstva in potrošnikov kot plačnikov sistema, bi moral učinkovito, celovito in takoj reagirati. V Sloveniji je skupni strošek podjetij in potrošnikov pri ravnanju z OE eden najvišjih v EU. Potrebujemo ekonomsko in okoljsko analizo sistema. Že računsko sodišče je izpostavilo vrsto potrebnih rešitev.

Priporočilo MKO bi bilo torej predvsem spoštovanje potreb gospodarstva in občanov z upoštevanjem usmeritev računskega sodišča.

junij 2013

Slopak vodite v času, ko je potekala notranja revizija poslovanja. V kakšnem poslovnem in ekonomskem položaju je Slopak in koliko so točne ocene, ki krožijo v javnosti, da je Slopak insolventen?

Slopak kot prva embalažna shema, ki je uspešno vzpostavila dobro delujoč sistem ravnanja z OE v Sloveniji na podlagi takrat veljavne zakonodaje (Pravilnika), je po spremembi akta v Uredbo, lahko rečem, kolateralna škoda neustrezne implementacije zakonodaje, neodzivnosti na predloge in prošnje po dopolnitvi zakonodaje,

45 Večje število DROE dokazano pomeni večjo netransparentnost, večje izmikanje in izigravanje sistema in višje stroške delovanja sistema.

Embalažnina je v letu 2013 ostala v enaki višini kot preteklo leto. Zavezanci v naši shemi dajo na trg preko 50 % embalaže, registrirane v Sloveniji preko CURS. Obseg ohranjamo na ravni iz preteklega leta.

Na trgu se pojavlja nova shema, EMBAKOM, ki povezuje predvsem IJS oziroma komunalna podjetja. Kakšna je vaša ocena glede števila shem in katere pogoje bi morale izpolnjevati sheme za pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj?

V Sloveniji smo priča inflaciji registriranih DROE, istočasno pa se po splošnem prepričanju vpletenih delovanje sistema poslabšuje. Večje število DROE dokazano pomeni večjo netransparentnost, večje izmikanje in izigravanje sistema in višje stroške delovanja sistema. Po izkušnjah drugih evropskih držav največje težave nastajajo v sistemih pri večjem številu DROE in pri vertikalnih povezavah. Slovenija je država z največ družbami za odpadno embalažo na število prebivalcev.

Predlagam preučitev uspešnega češkega modela, ki dosega zavidljive rezultate, novo evropsko zakonodajo pa so implementirali v enakem času kot v Sloveniji. Da pa so tudi v

78/79

Sloveniji lahko prave rešitve, ki jih je potrebno analizirati in implementirati pri ravnanju z embalažo, imamo primer na področju OEEO ali npr. gum, kjer je Slopak vodilna shema in upravlja sistem zelo učinkovito, transparentno in v zadovoljstvo zavezancev.

Kaj bo pomenilo za poslovanje Slopaka, če Papir servis ne bo pridobil okoljevarstvenega dovoljenja za poslovanje v Vevčah?

V družbi Slopak že več kot 10 let učinkovito skrbimo za ravnanje z odpadno embalažo-del tega je tudi obvladovanje morebitnih tveganj. Podizvajalec Papir servis je samo eden od podizvajalcev družbe. Njegovo delovanje spremljamo dnevno in z njihove strani imamo pisna zagotovila, da ima za opravljanje svoje dejavnosti in obveznosti, ki izhajajo iz sklenjenih pogodb, vsa potrebna dovoljenja na lokaciji, ki jo omenjate. V primeru nepredvidljivih in neobvladljivih težav pa ima dovolj nadomestnih lokacij z vso potrebno tehnološko opremo in veljavno dokumentacijo za izvajanje. V vsakem primeru je Slopak zainteresiran za rešitve, ki kateremu koli pogodbenemu partnerju družbe zagotavljajo delovanje v skladu z zakonodajo.

junij 2013

Promocija

Kakšno je stališče lastnikov Slopaka do nadaljnjega poslovanja sheme in v koliki meri

se vam je pri številu zavezancev obrestovala odločitev o znižanju embalažnine?

okolje

nesankcioniranih slabih poslovnih praks in samosvojega razlaganja zakonodaje posameznih deležnikov. Kot neprofitna shema, ki svoje prihodke in odhodke realizira izključno z dejavnostjo vodenja sistema ravnanja z OE, že nekaj let bije bitko za enakopravno delovanje. Nenazadnje so njeni lastniki pomembna slovenska in tuja podjetja, ki vztrajajo na delovanju družbe strogo po veljavni zakonodaji in dosegajo okoljske cilje na transparenten način. To se je odražalo tudi v rezultatih poslovanja v zadnjih letih. V skladu z načrti bomo leto zaključili brez izgube, likvidnostno pa družba deli usodo ostalega slovenskega gospodarstva.

Za ponudbo nas lahko kontaktirate na: Unirec d.o.o. | Brnčičeva ulica 15b | 1231 Ljubljana Črnuče | tel: +386 1 620 25 56 | info@unirec.si

46 78/79

okolje

Interseroh

Z Zelenimi storitvami za večjo okoljsko in tudi finančno učinkovitost podjetij in organizacij Družba Interseroh je za zavezance in druge uporabnike razvila dejavnost Zelene storitve.

Sistemske storitve družbe Interseroh V skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem družba Interseroh za svoje zavezance izvaja sistemske storitve ravnanja z odpadnimi produkti. V Interserohovo shemo ravnanja z odpadnimi produkti so vključeni načrti ravnanja z odpadno embalažo, odpadno električno in elektronsko opremo, odpadnimi baterijami in akumulatorji, odpadnimi zdravili ter odpadnimi nagrobnimi svečami. Vsem zavezancem, ki so vključeni v shemo Interseroh, je v celoti zagotovljena skladnost z vsemi zakonskimi, podzakonskimi predpisi in regulativo ter pomoč pri urejanju vseh administrativnih postopkov. Prav tako zavezanci s pomočjo Interseroha zmanjšujejo stroške upravljanja z odpadki in bolj obvladujejo tveganja, saj pogodbeno sodelovanje z Interserohom zmanjša ali izniči verjetnost finančnih in drugih kazni zaradi neustreznega ravnanja z odpadki.

junij 2013

Zelene storitve za varnost, prihranek in odgovornost podjetij Družba Interseroh je razvila dejavnost Zelene storitve na podlagi dobrih praks iz mednarodnega okolja ter na podlagi strokovnih znanj in izkušenj pri ravnanju z odpadki. Z dejavnostjo Zelene storitve Interseroh svojim uporabnikom, poleg izpolnjevanja zakonskih obveznosti, omogoča še uresničevanje okoljske odgovornosti na področju ravnanja z odpadki in uresničevanje trajnostnih vidikov

gospodarjenja z odpadki. To poleg okoljskih izboljšav prinaša tudi varnost in ekonomsko učinkovitost s prihrankom finančnih sredstev in kadrovske optimizacije.

Zelene storitve za več kot zgolj izpolnjevanje zakonskih obveznosti Zakonodaja na področju odpadkov določa, da mora ločevati odpadke in voditi evidenco o nastajanju in oddaji odpadkov vsako podjetje, ki ima 10 ton ali več nenevarnih odpadkov ali če proizvaja 5 kg ali več nevarnih odpadkov.

Novost v zakonodaji pa je, da mora organizacija poskrbeti za ločeno zbiranje odpadkov, če ima 10 ali več zaposlenih ne glede na količino odpadkov, ki jih proizvede. Zakonodaja torej predpisuje ločevanje odpadkov, vodenje evidence ločeno zbranih odpadkov, vodenje evidence oddanih odpadkov, oddajo poročil

na ARSO in plačevanje okoljskih dajatev za odpadke, urejene s posebnimi predpisi.

Dejstvo je, da je uresničevanje trajnostnega razvoja ključno za obstoj in uspešno delovanje gospodarskih družb in tudi storitvenih dejavnosti. Podjetja morajo delovati uravnoteženo s hkratnim doseganjem ciljev na poslovnem oziroma ekonomskem in okoljskem področju ter z odgovornim odnosom do širše družbe.

Zato je Interseroh dejavnost Zelenih storitev razvijal z mislijo na uresničevanje trajnostnih usmeritev zavezancev in novih uporabnikov s ciljem, da zagotovi kakovostne, gospodarne, zanesljive, okoljsko odgovorne in družbeno skrbne rešitve oziroma storitve na področju ravnanja z odpadki.

Dejavnosti Zelene storitve zagotavljajo uporabnikom torej več kot zgolj izpolnjevanje zakonskih obveznosti. Zagotavljajo uresničevanje okoljske odgovornosti podjetij in

47

Promocija

Kaj vse obsegajo Zelene storitve

• Analiza stanja v podjetju • Izdelava načrta gospodarjenja z odpadki Spremljanje in podpora: • Svetovanje glede vseh vrst odpadkov • Aktivno spremljanje napredka pri ravnanju z odpadki • Organizacija ločenega zbiranja odpadkov, ki nastajajo pri izvajanju dejavnosti • Izvedba ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov • Strokovna pomoč pri prijavi na javne razpise in naročila • Strokovna pomoč ob inšpekcijskih nadzorih

Podjetja in organizacije, ki se odločijo za celovit pristop pri urejanju ravnanja z odpadki v okviru Interserohovih Zelenih storitev, lahko izbirajo med različnimi programi, ki so prilagojeni dejavnosti ali velikosti podjetja. Interseroh lahko v podjetju izvede več strokovnih storitev - od analize stanja na področju ravnanja z odpadki do presoje vplivov na okolje, ki jih imajo odpadki v organizaciji, podjetje pa lahko pridobi certifikat za odgovorno ravnanje z odpadki. Seveda se lahko podjetja odločajo zgolj za eno ali več dejavnosti, ki jih Interseroh Optimizacija mešanih komunalnih odpadkov: izvaja v okviru Zelenih storitev in so naslednje: • Analiza odpadkov in elaborat s predlaganimi izboljšavami Analiza stanja • Prevzem komunikacije s čistilno službo • Individualni pristop in pregled celotnega • Prevzem komunikacije s komunalnim podjetjem in ostalimi prevzemniki odpadkov ravnanja z odpadki • Izdelava elaborata o odpadkih v podjetju • Izvedba ukrepov za racionalizacijo stroškov • Organizacija vodenja evidenc o količini ravnanja z odpadki nastalih odpadkov Poročila za ARSO: • Mesečno sprotno poročanje količin odpeljanih odpadkov • Obdelava podatkov • Izdelava letnega poročila o nastajanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih • Hranjenje, obdelava podatkov in dostop do podatkov Presoja in certifikat: • Presoja vplivov na okolje, ki jih povzročajo odpadki podjetja pri izvajanju dejavnosti • Uporaba dobrih praks in izboljšave pri ravnanju z odpadki ter varčevanju z energijo • Izvedba ukrepov za trajnostni razvoj podjetja v smislu njegove širše okoljske in družbene odgovornosti

Programi dejavnosti Zelene storitve – prilagojeni potrebam uporabnikov

78/79

Načrt gospodarjenja z odpadki:

Interserohovi obstoječi zavezanci in ostali uporabniki se lahko v skladu z njihovimi potrebami in pričakovanji, dejavnostjo, vrsto odpadkov, ki nastajajo pri njihovi dejavnosti, glede na velikost podjetja in število zaposlenih odločajo za različne storitve znotraj dejavnosti Zelene storitve. Zato so v Interserohu oblikovali različne programe izvajanja Zelenih storitev.

okolje

organizacij in dolgoročno tudi finančno učinkovitejše ravnanje z odpadki. Uporabniki namreč z Zelenimi storitvami pridobijo individualni pristop in nadzor nad tokovi odpadkov, uporabo najboljših praks, optimizacijo logistike in ostalih procesov zbiranja ter svetovanje pri opremi za zbiranje. Vse to dolgoročno prinaša uporabnikom strateško zasnovane, optimalne in celovite rešitve na področju ravnanja z odpadki in s tem konkurenčno prednost na trgu.

Program »Zelena pisarna« je prilagojen manjšim podjetjem, ki se večinoma ukvarjajo s storitveno dejavnostjo. Obsega ravnanje s komunalnimi odpadki, kjer osnovno ločevanje odpadkov že poteka.

Program »Zelena logistika« je namenjen podjetjem z več kot 10 zaposlenimi, ki poleg pisarniških odpadkov proizvajajo tudi ostale odpadke, kot so na primer odpadki iz zdravstva, nevarni odpadki, ostanki odpadkov iz proizvodnje in servisne dejavnosti, onesnažena embalaža. Primeren je tudi za podjetja, ki še ne ločujejo odpadkov in nimajo vzpostavljenih mehanizmov spremljanja zbiranja in odvozov odpadkov.

Program »Zeleno podjetje« je namenjen podjetjem z več kot 50 zaposlenimi, ki želijo generalno urediti ravnanje z odpadki, to potrditi s presojo ravnanja z odpadki in njihovih vplivov na okolje ter s pridobitvijo certifikata.

Več informacij o Zelenih storitvah: zelene.storitve@interseroh.com

Interseroh, d. o. o.

Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče T: 01 560 91 50 E: info@interseroh-slovenija.si I: www.interseroh-slo.si

Storitve, ki so na voljo v sklopu posameznega programa: Program storitev

Analiza stanja

Analiza in Načrt

Spremljanje podpora

Optimizacija MKO Poročila ARSO

Zelena pisarna

x

Zelena logistika

x

x

ali x

ali x

x

Zeleno podjetje

x

x

x

x

x

Presoja Certifikat

x

junij 2013

x

Možnosti za predelavo so v Sloveniji omejene foto: arhiv podjetja

48 78/79

okolje

Nevarni odpadki

V Sloveniji nastane letno okrog sto tisoč ton nevarnih odpadkov in količine ne naraščajo. Vendar pa jih je zdaj, ko se odpadki ločeno

Nevarni odpadki

zbirajo, več v gospodinjstvih, zmanjšujejo pa se količine

iz proizvodnje. To je tudi

posledica večje odgovornosti

pri ravnanju z odpadki

predvsem v ozaveščenih

podjetjih. Toda skrbi

povzročajo nevarni odpadki.

Zato so podjetja, ki se z njimi

strokovno ukvarjajo, iskan

partner na trgu. Tako podjetje

je Kemis. Direktor Emil Nanut pravi, da je bil Kemis prvo

podjetje v Sloveniji, ki je

dobilo dovoljenje za ravnanje s

»posebnimi odpadki«. Letos, ko so za podjetjem tri desetletja,

bo pridobilo dovoljenje IPPC.

Kemis je uspešna okoljska in

junij 2013

poslovna zgodba.

Kaj kažejo vaše dolgoletne izkušnje z ravnanjem z nevarnimi odpadki? Je Slovenija pred njimi varnejša, kot je bila? Ali različni primeri črnega odlaganja, onesnaževanja rek in nesreč kažejo, da je v sistemu ravnanja z nevarnimi odpadki še veliko zdrsov?

Ravnanje z nevarnimi odpadki se v Sloveniji nenehno izboljšuje. Podjetja, ki so pomembni viri nevarnih odpadkov, izhajajo iz farmacevtske, kemijske in gumarske dejavnosti. Ta podjetja imajo urejeno tuje ali domače lastništvo, primerne poslovne politike za okolje, urejene sisteme vodenja in dobre poslovne rezultate, ki omogočajo pravilno ravnanje z odpadki.

Problem ostajajo podjetja, ki zaradi slabših poslovnih rezultatov več let kopičijo nevarne odpadke na dvoriščih. Tudi kot občani se vedemo vse bolj ozaveščeno, v gospodinjstvih namreč nastaja vse več nevarnih odpadkov. Problem pa ostaja, ker nevarni odpadki pogosto niso ločeni od nenevarnih in povzročajo dodatno delo in večje stroške. Ljudje odlagajo vse manj nevarnih odpadkov v naravo, preteklo pa bo še kar nekaj vode, ko jih tam ne bo več. Očitno je za nekatere »podjetnike« še vedno »koristno« v senci noči nevarne odpadke odpeljati nekam v naravo.

Toda ali podatki o zbranih in obdelanih nevarnih odpadkih v Sloveniji kažejo, da količine ne naraščajo?

Problem ostajajo podjetja, ki zaradi slabših poslovnih rezultatov več let kopičijo nevarne odpadke na dvoriščih.

Količine nevarnih odpadkov v Sloveniji se gibljejo že daljše obdobje okoli sto tisoč ton oziroma okoli dva odstotka vseh odpadkov. V vseh uspešnih podjetjih si stalno prizadevajo za zmanjševanje količine odpadkov, izločanje uporabe nevarnih snovi in seveda zniževanje stroškov. Ta usmeritev k zmanjševanju količine nevarnih odpadkov, ki jo podpira tudi manjši obseg industrijske proizvodnje, se, kot kaže, izravnava z naraščajočimi količinami nevarnih odpadkov, ki so se še do pred kratkim odlagali na deponijah »komunalnih« odpadkov. Poleg tega so nekateri nenevarni odpadki na podlagi novih spoznanj postali nevarni. Težko je poročati o stanju v EU, ker so tam zelo različna gospodarstva in zelo različne ravni ravnanja z nevarnimi odpadki. Za avstrijsko-nemški del lahko rečem, da so tokovi nevarnih odpadkov stabilni, količine ne rastejo in naložb v nove sežigalnice nevarnih odpadkov v zadnjem 10-letnem obdobju skoraj ni. V istem obdobju so se intenzivno gradile sežigalnice »komunalnih«

Slovenija je s svojo industrijo in prebivalstvom malo večja kot kakšno zahodno mesto. Kljub želeni samozadostnosti je popolnoma nemogoče, da bi v Slovenji kadar koli v prihodnosti lahko poskrbeli za vse nevarne odpadke.

Vsaka tehnologija predelave ali odstranjevanja odpadkov ima svoj prag rentabilnosti, ki ga v Sloveniji z zbranimi odpadki težko dosežemo.

Poleg tega se v Sloveniji srečujemo vedno in povsod z učinkom »Ne na mojem dvorišču!« (NIMBY). Nihče noče izvajalca ravnanja z odpadki za svojega soseda, čeprav so te dejavnosti glede zaposlovanja in dodane vrednosti nadpovprečne.

Koliko je mogoče tudi pri nevarnih odpadkih uresničiti novi koncept ravnanja z odpadki, ki so surovina in bi jih morali vrniti naravi?

Vsekakor je to naš stalen izziv, čeprav so možnosti še bolj omejene kot pri nenevarnih odpadkih.

Nekaj malega lahko vrnemo v uporabo sami, preprosta topila, pomemben del odpadnih halogeniranih topil pa pošiljamo na destilacijo v tujino. Poleg tega pripravljamo tudi druge skupine odpadkov za predelavo v tujini, na primer sijalke, baterije … Kemis pošlje v snovno predelavo pod pet odstotkov vseh prevzetih odpadkov. Za izločitev cinka, na primer, pošiljamo v tujino tudi večje količine filtrnega prahu (nad pet tisoč ton letno) iz jeklarne, svinčeni akumulatorji pa gredo v domačo predelavo. Veliko več nevarnih odpadkov pošiljamo v energetsko predelavo, kjer v cementarnah in sežigalnicah nadomeščajo primarno gorivo. Še vedno so pogoste kritične ocene, da Slovenija ni ustrezno uredila čezmejnega prevoza odpadkov in da ni ustreznega nadzora

Pri nevarnih odpadkih je zelo pomembno sodelovanje pri razvoju novih izdelkov, novih tehnologij, uporabi novih snovi. Število intervencij je zelo različno od leta do leta. Veliko je bilo intervencij predvsem med poplavami. Povprečno sodelujemo letno na 20 do 30 intervencijah, ki so povezane s prometnimi nesrečami, požari ob prisotnosti nevarnih snovi, onesnaženji voda, prevzemom nevarnih snovi oziroma odpadkov, ki so jih neodgovorni uporabniki odvrgli v naravo. Kemis pride na poziv centra za obveščanje (112), ko vodja intervencije ugotovi, da enota potrebuje pomoč pri prevzemu in odstranitvi nevarnih snovi oziroma odpadkov.

Ob tridesetletnici ste zagotovo označili dva ali tri mejnike, ki so bistveni za vaš strokovni in poslovni razvoj. Katere bi navedli?

Mejnikov je kar veliko. Kemis je bilo prvo podjetje v Sloveniji, ki je dobilo dovoljenje za ravnanje s posebnimi odpadki. Bilo je tudi prvo podjetje, ki je zaznalo tržno priložnost in začelo strokovno ravnati z nevarnimi odpadki. Nekdanji lastnik Kemisa, na žalost pokojni Franci Lipovšek, je pri svojem delu oral ledino. V zadnjih desetih letih pa smo v Kemisu doživeli pomembne mejnike: leta 2004 je lastništvo podjetja prevzelo Gorenje, d. d., zgradili smo lastni center in se leta 2009 preselili z najetih lokacij na Vrhniko.

Po selitvi smo delovanje uskladili z zahtevami standardov ISO 14.001 in OSHAS 18.001. Po moji oceni je bil zelo pomemben mejnik tudi dokapitalizacija Kemisa, ki jo je izvedel lastnik, in s tem omogočil odkupil sosednja zemljišča. Zdaj

Še vedno se zgodi, da dobimo narobe označene, narobe deklarirane in »podtaknjene« odpadke.

okolje

78/79

49 Kateri so največji problemi pri zbiranju in kateri pri predelavi odpadkov? Slovenija namreč ne premore nekaterih zmogljivosti za predelavo ali uničevanje nevarnih odpadkov.

Kolikokrat letno mora vaše podjetje na nujne intervencije in za kakšne posege gre?

Emil Nanut

Težko bi rekel, kateri odpadki so strokovno najzahtevnejši. Odpadki, ki vsebujejo organska topila, so lahko vnetljivi in eksplozijsko nevarni. Zato moramo z njimi ravnati zelo previdno in upoštevati preventivne ukrepe, da zagotovimo varnost. Kisline so jedke, zato mora biti ravnanje z njimi previdno. Odpadne kemikalije vsebujejo cel spekter različnih snovi in za vsako je treba predvideti ustrezno ravnanje. Odpadna olja in emulzije so nevarni predvsem za vode.

Med manj nevarne odpadke lahko uvrstimo azbestnocementne izdelke, ki ne pomenijo nobene grožnje okolju, če so zloženi in pripravljeni za odvoz na urejena odlagališča.

Mogoče te ocene veljajo bolj za nenevarne kot nevarne odpadke. Ne predstavljam si, da bi si kdo upal organizirati prevoz nevarnih odpadkov čez mejo brez dovoljenja. Kazni so visoke – prevzemniki nevarnih odpadkov v tujini po mojem vedenju nikakor ne bi prevzeli odpadka brez pogodbe, dovoljenja in najave. Prevozi nevarnih odpadkov po Sloveniji morajo biti od 1. januarja letos sproti vneseni v informacijski sistem za ravnanje z odpadki (IS-odpadki) (MKO-ARSO).

Zato ocenjujem, da so zadeve primerno urejene.

Mislim, da je bilanciranje odpadkov večji problem kot prevozi. Vedno se sprašujemo, kam na primer izgine odpadno olje – znano je, da se »pokuri tako ali drugače«, kurilno olje je namreč drago. Nikogar pa ni, ki bi lastnika vprašal, koliko olja je kupil in koliko ga je dokumentirano oddal. Razlika je vedno, sprašujem pa se, katera je za družbo sprejemljiva.

imamo zagotovljeno prostorsko perspektivo za nadaljnji razvoj. Naslednji mejnik, to bo letos, bo pridobitev dovoljenja IPPC. Ali bo to dodatna potrditev, da je Kemis strokovno in tehnološko opremljeno podjetje za hitre reakcije na nepredvidljive dogodke z nevarnimi odpadki?

Podjetje, ki ravna z nevarnimi odpadki, mora biti opremljeno tako kot velja sicer za ravnanje z nevarnimi snovmi (lahko vnetljivimi, zdravju škodljivimi, okolju nevarnimi …). Tehnične zahteve so določene v zakonodaji in v dokumentaciji o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT). Še bolj kot sama tehnična oprema sta pomembni usposobljenost zaposlenih in pripadnost podjetju. To je značilno za našo dejavnost, ker se pri nas še vedno zgodi, da dobimo narobe označene, narobe deklarirane in »podtaknjene« odpadke. Če pri ravnanju z odpadki pride do nepredvidene reakcije, morajo zaposleni hitro in pravilno reagirati. Prav zato posvečamo veliko pozornosti svojim poslovnim partnerjem, ko jim poskušamo dopovedati, zakaj je pomembno pravilno ločeno zbiranje, pravilno embaliranje, pravilno označevanje …

Pomagate torej podjetjem pri izboljševanju konkurenčnosti?

Da. Nevarni odpadki so strošek. V sklopu Gorenja Surovina ponujamo podjetjem celovit servis ravnanja z vsemi odpadki, kjer pripravimo načrte ravnanja z odpadki in lahko poskrbimo za notranjo in zunanjo logistiko. Dejansko nastajajo najboljši rezultati s partnerskim pristopom, ki ob aktivnem sodelovanju obeh strani (imetnika in prevzemnika odpadkov) uvaja vedno nove in nove rešitve za nenehno izboljševanje dela. Pri nevarnih odpadkih je zelo pomembno sodelovanje pri razvoju novih izdelkov, novih tehnologij, uporabi novih snovi …

Kajti pravočasno sodelovanje lahko že v razvojni fazi, pri uvajanju, omogoči boljše stroškovne in okoljske rešitve. In tu vidim za nas, ki imamo veliko izkušenj z nevarnimi odpadki, še velike priložnosti, kako pomagati poslovnim partnerjem pri izboljševanju konkurenčnosti.

junij 2013

Kateri nevarni odpadki so strokovno najzahtevnejši in kako bi jih po stopnji nevarnosti za okolje in človeka razvrstili? Katerih zberete največ?

nad prevozi nevarnih odpadkov po državi. Kaj predlagate?

foto: arhiv podjetja

odpadkov in nekatere so zaradi presežnih kapacitet pridobile ustrezna dovoljenja in začele sežigati tudi nekatere skupine »manj« nevarnih odpadkov, kot so zaoljene krpe, na primer.

Brez spodbud črni oblaki za sončne elektrarne

junij 2013

Prihodnost slovenske fotovoltaike je v tem trenutku negotova. Čeprav je v zadnjih treh letih ustvarila več kot 2100 delovnih mest, lahko vladna uredba, sprejeta novembra lani, pomeni razvojno blokado. Prinesla je drastično, kar 30-odstotno znižanje zajamčenih odkupnih cen električne energije iz sončnih elektrarn, in s tem naj bi vlada spodbujala naložbe v druge obnovljive vire energije. To je ogrozilo proizvajalce in investitorje v sončne elektrarne. Na pobudo Združenja slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI) se oškodovani investitorji organizirajo in bodo vložili skupno tožbo proti vladi.

foto: www.shutterstock.com

Barbara Černe

Fotovoltaika

50 78/79

okolje

Fotovoltaika

M

ag. Robert Otorepec, direktor podjetja Sol navitas, d. o. o., in podpredsednik ZSFI, pravi: »Ni toliko sporna uredba, ampak način, kako so jo sprejeli. Sprejeli so jo tajno, brez najave, kar je nezakonito, in zato smo se najprej obrnili na ustavno sodišče, od tam pa so nas napotili na redno sodišče.« Skupna tožba investitorjem omogoča delitev sodnih in odvetniških stroškov, trenutno pa vlagajo pritožbe na višino podpore, določene v odločbah o podpori, ki so jih investitorji (ki so priklopili elektrarne decembra lani) prejeli od republiške Agencije za energijo. »Če bodo pritožbe zavrnjene, bomo nadaljevali tožbe na sodiščih,« poudarja Robert Otorepec. Do konca marca je zanimanje za sodelovanje v skupni tožbi izrazilo okoli 150 investitorjev, ki so lani decembra priklopili skoraj 20 megavatov skupnih kapacitet sončnih elektrarn. »Skupna ocenjena škoda znaša 950 tisoč evrov letno oziroma 14 milijonov evrov v petnajstih letih, kolikor se izplačuje podpora,« pravi Robert Otorepec in dodaja: »Če sodišče ne bo razveljavilo te nezakonito sprejete uredbe, lahko verjetno na nadaljnji razvoj OVE v Sloveniji kar pozabimo.«

Državne podpore z 38 na 13 centov

O

dkupne cene električne energije padajo vse od leta 2010. Takrat je bil padec

7-odstoten, pozneje še 12-, 14- in 32-odstoten, nazadnje so cene padle kar dvakrat v enem letu, najprej za 32 in potem še za 25 odstotkov.

Država je subvencije z 38 centov na kilovatno uro zmanjšala na današnjih 13 centov na kilovatno uro, pri čemer moramo upoštevati še tržni del elektrike, ki znaša okoli 5,5 centa.

Fotovoltaika je bila tako zelo konkurenčna, da se je državni del subvencije, to je 33 centov na kilovatno uro, zmanjšal že na 7 centov na kilovatno uro. Trenutno najcenejši vir (cenejši kot veter), ki bi bil lahko konkurenčen, je država onemogočila tako rekoč »deset metrov pred ciljem«, menijo oškodovanci. Zaradi nižjih odkupnih cen, ki se vsak mesec znižajo za 2 odstotka, na področju gradnje elektrarn trenutno vlada popolno mrtvilo, pravijo v ZSFI. Medtem rastejo tudi cene solarnih celic in panelov, kar draži cene sončnih elektrarn. »Če nova vlada ne bo prilagodila odkupnih cen dejanskim razmeram na trgu in jih bo sprejemala prepozno oziroma na pamet, letos trga sončnih elektrarn v Sloveniji ne bo,« trdi Robert Otorepec. Podjetja zato že odpuščajo svoje delavce in zapirajo svoja vrata. »V podjetju Sol navitas smo morali število zaposlenih v Sloveniji zmanjšati za polovico, odprli pa smo podjetje na Hrvaškem, kjer smo že zaposlili dva elektroinženirja. V kratkem bomo odprli še podjetje v Srbiji,« pojasnjuje.

Vrata je zaprlo tudi nekaj podjetij na jugovzhodu Slovenije, pri večini pa gre za popolno ustavitev investicij in prodaje. »Občina Trbovlje, ki je na strehe javnih objektov želela postaviti

K

ot pojasnjujejo v Direktoratu za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo RS, je trenutno edini vir za zagotavljanje podpor prispevek, ki ga plačujejo vsi končni porabniki električne energije in ga v trenutnih razmerah ni več mogoče neomejeno zviševati. Po načrtovanih ukrepih bo imela vlada več nadzora nad obsegom proizvodnih naprav, ki se bodo gradile

načrt je namreč do konca leta 2013 predvidel postavitev naprav moči 27 MW. O mrtvilu v fotovoltaiki torej ni mogoče govoriti, zatrjujejo v direktoratu. Ocenjujejo, da je do »nenormalnega« razvoja na trgu prišlo zaradi previsokih spodbud, zato menijo, da se bo lahko normalna konkurenca na trgu vzpostavila šele takrat, ko ne bo več državnih pomoči, ampak bo konkurenca odvisna le od razlik med ponudniki in želja investitorjev. Nov zagon investicij se bo z odkupnimi cenami lahko spodbudil le, če bodo za to zagotovljeni novi, dolgoročnejši viri za podpore. Novela energetskega zakona, ki ga pripravlja ministrstvo (in s katero se ne strinjajo v ZSFI), prinaša spremembe, ki jih zahtevajo trenutne tržne razmere. Brez njih bi podporna shema propadla, saj je ne bi bilo več mogoče financirati, na koncu pa bi propadli tudi končni porabniki električne energije, ki plačujejo čedalje višje račune za električno energijo.

78/79

okolje

foto: arhiv podjetja

51 V (boljšo) prihodnost brez spodbud

Do »nenormalnega« razvoja na trgu je prišlo zaradi previsokih spodbud.

Metod Škerjanec

obert Otorepec pojasnjuje, da je bil vzrok za hitro rast investicij neustrezna metodologija izračunavanja referenčnih stroškov, ki so podlaga za izračunavanje odkupnih cen, in ne generalno previsoke odkupne cene, kot so trdili na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Dejanska razlika v referenčnih stroških je več kot 70-odstotna, veljavna metodologija pa pravi, da je razlika v ceni le 9,3-odstotna. »Dobro leto smo opozarjali, da so v nekaterih segmentih odkupne cene previsoke in da bo to ogrozilo podporno shemo. Razen tega, da je denarja v podporni shemi zmanjkalo, se ni zgodilo nič.« »Obratovalne podpore za večje sončne elektrarne (nad 300 kW) so zato bile vseskozi previsoke, kar je povzročilo nevzdržno rast investicij prav v te elektrarne. Register deklaracij pri Agenciji za energijo trenutno beleži 66 odstotkov sončnih elektrarn, večjih od 150 kW, in okoli 50 odstotkov sončnih elektrarn, večjih od 300 kW. Elektrarn do 20 kW je manj kot 5 odstotkov, to pa je v popolnem nasprotju s kar nekaj cilji podporne sheme,« meni sogovornik in nadaljuje: »Podporna shema naj bi omogočala, da imajo vsi, ki prispevajo sredstva v shemo, možnost sredstva tudi črpati. Po veljavni metodologiji pa so fizične osebe, ki prav tako prispevajo sredstva v podporno shemo, skoraj izključene, saj je na stanovanjskih hišah prostora za največ 20-kilovatne sončne elektrarne, ki pa po veljavni metodologiji niso prinašale dovolj visokih donosov, da bi bile zanimive za investitorje, kar je razvidno tudi iz števila do zdaj postavljenih elektrarn.« Največjo korist od podporne sheme imajo torej le investitorji, ki so imeli dostop do visokih zneskov za vlaganje v velike sončne elektrarne, in to je nekaj posameznikov iz Slovenije, večina investitorjev pa je iz Nemčije.

mag. Robert Otorepec

R

Brez spodbud ne bo šlo

se zato določi glede na stroške posamezne tehnologije. Predvideni javni razpisi, po katerih bi se sredstva, zbrana za podpore, dodeljevala samo tistim OVE, ki za svoje delovanje potrebujejo najmanj podpornih sredstev, so zato diskriminatorni. Sredstva za podporo OVE se zbirajo z ločenim prispevkom na priključno moč energetskega porabnika in niso proračunska sredstva RS. Z uvedbo zakona bi se precej zmanjšali prilivi v proračun in povečali izdatki za brezposelne. Predlagani zakon glede na predpise EU nedvoumno vodi do kazenskih sankcij EU. Na podlagi odločbe Evropske komisije bi po sprejetju predloga sledil njegov popravek in še odškodninski zahtevki zaradi škode v gospodarstvu.

Dr. Uroš Merc, predsednik uprave skupine BISOL Group

Mag. Robert Otorepec, direktor podjetja Sol navitas, d. o. o., in podpredsednik ZSFI

Trenutni predlog novele Energetskega zakona je v večkratnem navzkrižju z Ustavo RS, zavezami direktiv Evropske skupnosti, je diskriminatoren, krivičen in protizakonit.

Trenutni predlog novele Energetskega zakona je v večkratnem navzkrižju z Ustavo RS, zavezami direktiv Evropske skupnosti, je diskriminatoren, krivičen in protizakonit. Trenutni predlog v celoti uničuje obnovljive vire energije v Sloveniji in vnaša številne diskriminatorne in protiustavne komponente, ki mečejo izjemno slabo luč na pravna, družbena in socialna merila, ključna za prihodnji razvoj Slovenije.

Višina podpore, ki jo posamezni OVE prejema,

Spodbude za OVE pospešujejo razvoj gospodarstva in ustvarjajo nova delovna mesta, tako da je na koncu dodana vrednost večja od zneska spodbud. Obnovljivi viri energije tudi zmanjšujejo izpuste CO2 in ne porabljajo omejenih virov energije, zato je sistem spodbud sploh nastal, vendar pa je na žalost večina pripravljena biti prijazna do okolja, samo dokler je to nič ne stane. Če bodo ukrepi, ki jih pripravlja ministrstvo, pripravljeni na podlagi dejanskih stroškov in razmer na trgu OVE, jih bomo podprli.

Do danes so ukrepe vedno pripravljali ljudje, ki poznajo razmere na področju obnovljivih virov samo teoretično, dejanskega vpogleda na zelo hitre spremembe na trgih pa nimajo. Strinjamo se, da je v tem trenutku edini vir financiranje spodbud za OVE prispevek, ki ga mesečno plačujemo vsi porabniki električne energije.

Dvig tega prispevka za gospodinjstvo in gospodarstvo ni rešitev, bomo pa neko rešitev morali najti, saj smo še zelo daleč od izpolnitve

junij 2013

Preveč velikih elektrarn

v prihodnosti, in s tem nad stroški podporne sheme, ki jih bo treba pokrivati. Sedanjim napravam moči 233 MW, ki so bile priključene do 31. decembra lani, so se v prvih treh mesecih v omrežju pridružile še fotovoltaične proizvodne naprave moči 8,5 MW, kar je desetkrat več od akcijskega načrta za izrabo obnovljive energije do leta 2020, pravijo v direktoratu. Akcijski

foto: arhiv podjetja

sončne elektrarne, tega ne bo uresničila, ker zaradi uredbe ni našla primernega investitorja,« poudarja Andraž Beravs iz Javnega podjetja Komunala Trbovlje, d. o. o.

V Gorenju Solar bi si želeli več dialoga pri oblikovanju uredbe in podpornih shem s predstavniki vlade.

junij 2013

Za spremembe v obliki podpore je bilo podanih že veliko predlogov, tudi takih, pri katerih bi imela država veliko od tega. Na žalost pa do danes ni bilo velikega razumevanja. Sistem podpor za obnovljive vire energije je potreben izključno zato, da je kot začetna investicija privlačen tudi za zasebni kapital, ki dolgoročno prinaša cenejšo električno energijo. Če primerjamo izračun amortizacije za sončno elektrarno za obdobje 30 do 40 let (kar je na eni strani pričakovana življenjska doba sončnih elektrarn) z dobo amortizacije konvencionalnih virov energije (termoelektrarne, nuklearke …), podpor ne bi potrebovali. Lahko se tudi vprašamo, kdo bi bil tako pameten, razen države, ki bi investiral v take sisteme. Tudi Mednarodni denarni sklad je pred kratkim objavil raziskavo, ki pravi, da je bilo v svetu lani podeljenih šestkrat več subvencij za konvencionalne kot za obnovljive vire, kar nedvomno kaže konkurenčnost naše panoge. Že droben popravek subvencioniranja odkupnih cen in nekoliko drugačno rangiranje velikostnih razredov sončnih elektrarn bi omogočilo pozitivne učinke na vseh ravneh.

Zaradi znižanih odkupnih cen lahko na splošno pričakujemo zmanjšanje povpraševanja, investicij in padec javno-privatnega partnerstva, v okviru katerega so investitorji v sončne elektrarne omogočali prenove streh in dodatne prihodke občinam, ki so dajale strehe osnovnih šol in drugih objektov v občinski lasti v najem. Še vedno je donosnost investicije v sončno elektrarno največja za tiste investitorje, ki so sami lastniki strehe, saj ni stroškov najemnine

Mojca Kleva Kekuš

foto: arhiv podjetja foto: arhiv podjetja

Dejstvo je, da moramo zaščititi delovna mesta v Evropi pred dampinškim uvozom iz Kitajske.

Kitajska je sicer zelo pomembna partnerica Evropske unije, vendar partnerstvo pomeni enake pogoje za obe strani. Želimo pravične trgovinske odnose. To ne pomeni le preprečitev dampinga, temveč tudi zagotovilo, da vsi trgovinski partnerji upoštevajo spoštovanje pravic intelektualne lastnine in delovnih standardov.

Morebitno nespoštovanje pravične trgovine namreč vpliva na konkurenčnost evropskih podjetij v času, ko mora Evropska unija spodbujati in podpirati zaposlovanje v svojih panogah. Evropska komisija mora zdaj pospešiti protidampinško in protisubvencijsko preiskavo proti proizvajalcem solarnih celic in solarnih modulov iz Kitajske in razviti dolgoročno industrijsko strategijo, zato da bi zavarovala evropske delavce in podjetnike. Preiskava sicer lahko traja tudi do petnajst mesecev, čeprav bi EU (v skladu s pravili za zaščito trgovine) lahko uvedla začasne protidampinške dajatve v roku devetih mesecev, če meni, da so potrebni. Kaj to pomeni za Slovenijo, je v tem trenutku težko reči. Treba bo počakati na ugotovitve Evropske komisije. Če ta res ugotovi, da gre za damping in nedovoljene subvencije, bo morala Evropska unija primerno ukrepati in zagotoviti, da se vzpostavi trg zdrave konkurence.

Franko Nemac

V Gorenju Solar bi si želeli več dialoga pri oblikovanju uredbe in podpornih shem s predstavniki vlade.

Mojca Kleva Kekuš, evroposlanka

Vlado Korber

Metod Škerjanec, Gorenje, d. d. – Gorenje Solar

in tudi z obratovalno podporo sami uporabljajo električno energijo v svojih proizvodnih obratih.

foto: arhiv podjetja

52

okoljskih zavez do leta 2020. Če rešitve ne bomo našli, bomo plačali visoke kazni, kar bo »udarilo« davkoplačevalce, torej gospodinjstva in gospodarstvo. Novela energetskega zakona prinaša spremembe, ki puščajo prevelik manevrski prostor vladi za sprotne spremembe, nekritično favoriziranje posameznih OVE in onemogočajo dolgoročno načrtovanje. Tudi mi se zavedamo, da so potrebne spremembe, da se na eni strani zagotovi dolgoročna vzdržnost podporne sheme, na drugi pa doseganje okoljskih ciljev do leta 2020, toda po našem mnenju bi bilo to mogoče narediti tudi tako, da bi ohranili večino od 2100 delovnih mest, ki jih je fotovoltaična industrija v zadnjih treh letih ustvarila v Sloveniji.

okolje

78/79

Fotovoltaika

Andreja Knez, Sonel, d. o. o.

Vlado Korber, Mirosan

Želimo si, da bi v fotovoltaiki prišlo do poenostavitev in pocenitev postopkov za sončne elektrarne na strehi.

V Sloveniji se srečujemo z različnimi vrstami konkurence in verjamemo, da je dobra konkurenca vedno zdrava. Ponudniki stremimo k stalnemu izboljšanju, stranke pa lahko izberejo najboljše. Sčasoma se tudi v Sloveniji že kaže razlika med kakovostno in nekakovostno izvedbo. Verjetno bo čas najboljši pokazatelj, kaj je bilo narejeno dobro in kaj ne. Zaradi novembrske uredbe smo bili prisiljeni zmanjšati število zaposlenih in skrčiti stroške na vseh področjih. Žal pa samo varčevanje ne zadostuje za zdravo poslovanje podjetja. Zato se širimo na druga sorodna področja, kot so servisiranje, čiščenje, izdelava toplotnih črpalk in ponudba solarno-termalne tehnike. Želimo si, da bi v fotovoltaiki prišlo do poenostavitev in pocenitev postopkov za sončne elektrarne na strehi, manjši od 50 kWp, posebnih finančnih spodbud za elektrarne do 15 kWp in dodatnih spodbud za sončne elektrarne po sistemu »notranjega priklopa« (lasten odjem).

V sončni energiji kot neomejenem viru energije je zagotovo svetla prihodnost, vendar so za razvoj panoge spodbude nujno potrebne, sicer bi težko zaživela. Višina spodbud naj bo taka, da omogoča preživetje in predvsem razvoj, kjer so še velike rezerve, in tako v nekaj letih vzpostavi konkurenčnost z drugimi viri energije. Takrat spodbude ne bodo več potrebne. Najslabša so nihanja pri spodbudah, ki nimajo vzroka v strošku investicije, tako kot menijo na ministrstvu.

Benjamin Cokan, Metronik Solar, d. o. o Z novembrsko uredbo smo doživeli šok. K sreči smo imeli skoraj vse projekte izpeljane tako daleč, da smo elektrarne lahko priključili še pred velikim znižanjem podpor, propadel je le en manjši projekt. Številnim investitorjem smo morali dati dodaten popust, da so se odločili za investicijo. Zaradi uredbe smo izgubili kar 30 odstotkov trga, delno smo se preusmerili na tuje trge. Zato je torej manj konkurence v Sloveniji. Če želimo fotovoltaiko razvijati naprej, je treba zbirati denar za subvencije, smiselno pa bi bilo podpirati manjše sisteme, kar je bil tudi primaren namen spodbud. Tako bi bilo treba podpreti male elektrarne do 20 oziroma 50 kilovatov, pri velikih pa subvencijo zmanjšati oziroma tam niti ni potrebna,

53 Novembrska sprememba uredbe je torej naredila večplastno škodo industriji. Že kratkoročni učinki se kažejo v bistveno zmanjšanem interesu vlagateljev, zato so se mnogi preusmerili na trge Hrvaške, BiH ter Srbije in druge.

Dolgoročno bo nedvomno največ izgubila država, saj se kratkoročno odreka zmanjšanju nezaposlenosti in davkom od gradnje sončnih elektrarn in proizvodnje električne energije, dolgoročno pa se odreka možnosti, da bi sončne elektrarne – po izteku obdobja subvencije – na slovenski trg dobavljale sorazmerno poceni električno energijo, ki bi ugodno vplivala na gospodarstvo in posamezna gospodinjstva.

Franko Nemac, Agencija za prestrukturiranje energetike, d. o. o.

Nemčija, denimo, je sočasno z nižanjem cen zniževala podpore, kar je dobro, Slovenija pa je v letih 2011 in 2012 že zamujala z nižanjem podpor, zato so se elektrarne hitro gradile.

Slovenska industrija je – razen Bisola, ki končni izdelek sestavlja (vse dele pa uvozi) – glede tega na dnu. prevelika. Če bi bilo elektrarn malo, bi država potrebovala tudi malo sredstev za podporo fotovoltaiki, tako pa za podporo v današnjem obsegu potrebujemo okoli 50 milijonov evrov.

Slabo je tudi, da podpiramo gradnjo elektrarn, nič pa nismo naredili za spodbujanje proizvodne opreme in storitev. Slovenska industrija je – razen Bisola, ki končni izdelek sestavlja (vse dele pa uvozi) – glede tega na dnu. Talum, na primer, ki je eno največjih podjetij v svetovni

proizvodnji aluminija, tulce izvaža, mi pa moramo uvažati aluminijaste okvirje za sončne elektrarne, kar je smešno in nesprejemljivo.

Podporna shema, ki jo financiramo porabniki električne energije, omogoča, da podpiramo gradnjo elektrarn in posredno še uvoz opreme iz Kitajske, Nemčije, Avstrije in drugod.

V Sloveniji tudi nismo nič naredili za to, da bi podprli tehnološki razvoj, razmislili, kaj bi bilo smiselno narediti, in postavili podjetja po vzoru priznanih v tujini. Lahko se torej zgodi, da bo pri gradnji res nastalo mrtvilo, ker so cene padle in smo ob zadnjem znižanju nazadovali na raven pred petnajstimi leti.

78/79

Zaradi ustreznih podpor Nemčija ni imela 200-odstotne letne rasti pri gradnji, ampak 40- do 50-odstotno, ker so zahteve odkupa spremljali letno in tako lažje uravnavali rast.

V Sloveniji pa imamo zaradi prehitre rasti zato zdaj namesto 130 230 megavatov kapacitet.

Taka rast ni vzdržna, zato je razlika med zagotovljeno in komercialno ceno elektrike

okolje

saj bodo večje elektrarne tudi brez spodbud postale veliko prej donosne kot male. Čakamo na sprejetje novega energetskega zakona, ki bi spremenil dodeljevanje podpor, da se stvari normalizirajo.

Navadili smo se namreč na bistveno boljše razmere; medtem pa v svetu mrtvila ni pričakovati. Nemčija, Italija, Amerika in Kitajska gradijo v velikem zamahu, tamkajšnja raven potrebnih cen je blizu tistih, ki jih porabniki plačujemo za električno energijo z vsemi stroški (to je elektrika in omrežnina). Ocenjujem, da bomo v prihodnosti gradili sončne elektrarne za lastno oskrbo z električno energijo in ne kot dobičkonosne naprave. Cene so namreč nastavljene tako, da se, če elektriko proizvajaš sam, izogneš plačilu elektrike in omrežnine.

Promocija

Ponosni smo, da vam zagotavljamo električno energijo že 100 let!

Praznujemo 100 let. Hvala za zauPanje!

je

Hv

al

!

junij 2013

Naše poslanstvo se od leta 1913 ni spremenilo.

Vsak dan si prizadevamo, da elektrika najde pot v vaše domove. Zanesljivo, varno in ugodno.

Z ekipo predanih sodelavcev bomo za vaše energetske potrebe skrbeli tudi v našem drugem stoletju!

n az a zaupa

foto: www.shutterstock.com

Tudi podjetja v državni lasti naročajo ponaredke

Trg tonerjev in kartuš

54 78/79

okolje

Trg tonerjev in kartuš

To se lahko zgodi le v Sloveniji, pravi Janez Kustura, direktor

podjetja LEMIT plus, ki je eno redkih podjetij v Sloveniji,

ki ponudbo tonerjev še v

celoti obnavlja in diha na

škrge, ker država z javnimi

naročili, z zelenim naročanjem, daje prednost kitajskim

ponaredkom. Kitajski tonerji so seveda cenejši, a okolju

niso prijazni, ker jih ni mogoče

ponovno uporabiti. Originalni

tonerji, ki jih proizvaja LEMIT

plus, se lahko uporabijo vsaj štirikrat, v nekaterih primerih

desetkrat. In država? Pri javnih naročilih je najpomembnejše

junij 2013

merilo nižja cena. Torej?

Kaj se je zgodilo na domačem trgu po prevladi ponaredkov in kako to vpliva na poslovanje domačih proizvajalcev?

Po poplavi kitajskih ponaredkov v preteklih letih, predvsem lani, se je trg z obnovljenimi tonerji dobesedno sesul, saj so nenadoma vsi na trgu prodajali »ekološke«, »kakovostne« in zelo poceni tonerje. Seveda pa je resnica o ekoloških in kakovostnih tonerjih drugačna. Tonerji, ki prihajajo s Kitajskega, so pravzaprav ekološko še bolj sporni kot originali, saj so uporabljeni materiali tako nekakovostni, da se skoraj ne dajo več uporabiti, kar pomeni, da na koncu spet končajo v smeteh.

Na Kitajskem uporabljajo nizkocenovne in nekakovostne materiale, njihova delovna sila je poceni, proizvodna cena takega izdelka pa zato precej nižja. To pomeni, da so proizvodne cene ponaredkov tudi do 80 odstotkov nižje od proizvodnih cen tonerjev, narejenih oz. obnovljenih v Sloveniji, in da s ceno na trgu le težko konkuriramo. Ker je ekonomska situacija precej slaba in kupna moč pada, se vse več uporabnikov odloča in kupuje poceni ponaredke, kar uničuje slovenska podjetja, ki

Država bi morala prepovedati prodajo ponarejenih tonerjev, ki se ne dajo obnoviti. se še borimo na tem trgu. Kolikor vem, je naše podjetje LEMIT plus, d. o. o., še edino, ki svojo ponudbo tonerjev v celoti obnavlja v Sloveniji.

Večina podjetij, ki se je v Sloveniji ukvarjala z obnovo, je ali propadla ali pa delno oziroma v celoti prešla na ponaredke, saj je le tako lahko preživela.

V čem je največja težava?

Največja težava je dejansko v tem, da so se veliki trgovci s pisarniškim materialom (ExtraLux, DZS, MK …) zaradi večjega zaslužka odločili ponujati samo še ponaredke po zelo nizkih cenah, s tem pa so posledično začeli rušiti trg, saj so se cene v primerjavi z lanskim letom več kot prepolovile in še padajo.

V svetu in Evropi trenutno preganjajo ponaredke, saj so, kot rečeno, okoljsko sporni, zaradi nizke cene pa uničujejo evropska podjetja in povrhu še kršijo cel kup patentnih pravic

55 Čeprav je obnova tonerja dražja od proizvodnje novega ponaredka, je cena obnovljenega tonerja tudi do 60 % nižja od originalnega, kar pomeni, da uporabnik prihrani precej denarja v primerjavi z nakupom originala, obenem pa s tem občutno zmanjša količino odpadkov.

Kaj bi morala storiti okoljska in ekonomska politika v državi? Ali je res, da tudi podjetja v državni lasti naročajo ponaredke?

Država bi morala poostriti nadzor nad uvozom teh izdelkov, predvsem pa bi morala prepovedati prodajo ponarejenih tonerjev, ki se ne dajo obnoviti, in s tem preprečiti kršenje patentnih pravic. Država bi morala zahtevati, da se prodajajo le obnovljeni tonerji ali tonerji, ki so vsaj delno obnovljivi. Višje bi morala obdavčiti proizvode, ki imajo kitajsko poreklo, saj bi s tem

Rešitev je več ali manj preprosta: če država poda izjavo »zeleno naročanje«, naj objavi tak razpis, tako da se lahko ponudijo le obnovljeni tonerji in ne ponaredki, kakor je bilo do zdaj.

Za zaščito domačih proizvajalcev obnovljenih tonerjev naj v razpis vgradi dodatne »točke« za izdelke, ki so obnovljeni v Sloveniji. Tako bo zagotovila konkurenčnost slovenskim proizvodom, obenem pa spodbudila podjetja, da se bodo usmerila v reciklažo, odprla se bodo nova delovna mesta in država bo dobila več davkov, če bomo uspešno poslovali.

Kateri domači proizvajalci so poslovno najbolj prizadeti?

Težko govorim o drugih, toda mi smo v zadnjih dveh letih precej izgubili, več manjših podjetij je zaprlo svoja vrata, nekaj pa jih prodaja ponaredke. Dejstvo je, da se tudi nam ne piše nič

78/79

Miha Šumak, vodja tehničnega oddelka DZS Problematika tako imenovanih klonov tonerjev in črnil ne zadeva le podjetij, ki proizvajajo originalen potrošni material ter zaradi svoje kakovosti in neoporečnosti proizvodnje niso konkurenčna, temveč tudi vsa druga, ki bodisi ta potrošni material uporabljamo v sklopu vsakdanjega dela bodisi skrbimo, da se, glede na našo ozaveščenost, ta material reciklira, in varujemo okolje.

V

sklopu borbe oziroma bolje rečeno vojne proti klonom je že pred časom nastopilo združenje ETIRA (European Toenr & Inkjet Remanufacturers Association), ustanovljeno leta 2003 in predstavlja interese proizvajalcev originalnega in obnovljenega potrošnega materiala, ki se bistveno razlikuje od klonov. Razlika je bralcu predstavljena v tabeli na koncu tega članka. Sadovi borbe neprofitne organizacije,

Opis standarda

ISO 9001

Mednarodni standard za vodenje kakovosti. Temelji na osmih načelih vodenja kakovosti, ki so bistvena za dobro poslovno prakso.

S certifikatom ISO 9001 se dokazuje zavezanost kakovosti in zadovoljstvu strank in zagotavlja, da ob izpolnjevanju obveznih in zakonskih zahtev proizvodi ali storitve »dosežejo« stranko.

ISO 14001

IS0 14001 je del serije mednarodnih standardov, primernih za katero koli organizacijo, ki ureja ravnanje z okoljem. Na podlagi zaporednih korakov načrtuj – izvedi – preveri – ukrepaj podrobno navaja najpomembnejše zahteve za prepoznavanje, obvladovanje in spremljanje okoljskih vidikov vsake organizacije.

ISO 19752, 19798 in 24711

ISO 19752, 19798 in 24711 so industrijski standardi, ki opredeljujejo merjenje izvedbe tiskanja in zagotavljajo uporabniku najmanj enako količino izpisov kot originalni tonerji oziroma tonerji proizvajalcev tiskalnikov. Postopke preverjanja izvedbe tiskanja po navedenih ISO standardih podpirajo tudi proizvajalci tiskalnikov, kot so HP, Canon, Epson, Lexmark in drugi.

DIN 33870

Standard DIN (Deutsches Institut für Normung) je standard svetovno priznanega Nemškega nacionalnega inštituta za standardizacijo, ki pripravlja tovrstne standarde DIN. Standard DIN 33870 se tako navezuje na samo sestavo, skladiščenje, označevanje in pakiranje črnilnih kartuš in tonerjev. Tako določa visoko kakovost in varnost proizvodov na trgu in potrošniku pomaga, da se lažje izogne izdelkom negotove ali slabe kakovosti s sumljivim poreklom in zdravju škodljivim izdelkom.

Tabela 1: Za boljše razumevanje v tabeli navajamo certifikate in njihov pomen.

junij 2013

Standard

V nekaj razpisih, kjer lahko ponudimo tudi obnovljene materiale, pa seveda dovoljujejo tudi ekvivalente (ponaredke), pri čemer je edini pogoj za izbiro najnižja cena. S tem spet izločijo vse domače ponudnike, ker ne moremo konkurirati kitajski ceni, in spet se poveča količina odpadkov, namesto da bi se zmanjšala.

Proizvajalci klone sami certificirajo

okolje

Razlika men ponarejenim in obnovljenim originalnim tonerjem je, da lahko originalni toner obnavljamo večkrat, vsaj štirikrat, v nekaterih primerih pa tudi do desetkrat, ponaredka pa ni mogoče obnoviti, čeprav je nov proizvod.

Uporabljeni materiali v ponarejenih tonerjih so namreč tako nekakovostni, da jih ni več mogoče uporabiti. Poleg tega so narejeni tako, da je proizvodna cena čim nižja in ponovna uporaba ni mogoča. Cilj podjetji, ki proizvajajo ponaredke, je čim večja prodaja novih izdelkov in ne njihova obnova, saj z obnovo izgubljajo tržni delež in zaslužek. Sama obnova tonerske kasete je dražja kot proizvodnja nove, vendar z ekološkega vidika obnova zmanjša do 80 % odpadkov, kar je zelo pomembno.

Ali državna podjetja naročajo ponaredke? Da, seveda! To je tudi eden od glavnih vzrokov za poplavo ponaredkov, saj je država s svojimi navodili in javnimi naročili spodbudila njihov uvoz. Pod pretvezo »zelenega naročanja« je dovolila uporabo neoriginalnih tonerskih kaset, kar ne bi bilo sporno, če bi kje tudi zapisali, da morajo biti obnovljene. Nesmiselno je, da država uvede »zeleno naročanje«, v samem razpisu pa napiše, da tonerji ne smejo biti obnovljeni, lahko pa so kompatibilni oziroma ekvivalentni.

S tem izloči vse, ki se ukvarjamo z obnovo, in namesto, da bi z »zelenim naročanjem« zmanjševala količino odpadkov, jo povečuje. Čisti nesmisel, ki je mogoč le pri nas!

dobrega, če se bo ta trend nadaljeval in se na državni ravni ne bo nič spremenilo. Lahko bi se zgodilo, da bi proizvodnjo preselili drugam.

Rešitve so preproste: manjka samo nekaj politične volje in nekaj dela, pa se lahko že v letu ali dveh stvari uredijo, kakor je treba. Povečala se bo skrb za okolje, ki je zdaj zapostavljena, uporabniki bodo nekaj prihranili, slovenska podjetja pa bomo malo lažje zadihala in še koga zaposlila.

Miha Šumak

Katere so konkretne razlike v kakovosti izdelkov in možnosti za predelavo ponaredkov?

vsaj delno zaščitila domača podjetja. Smiselno bi bilo razmisliti tudi o kakšnih davčnih ali drugih olajšavah za podjetja, ki se ukvarjamo z okolju prijaznimi tehnologijami.

foto: arhiv podjetja

originalnih materialov. Trenutno so največji borci proti ponaredkom Canon, Samsung, Lexmark in HP. Z večmilijonskimi tožbami jim je že uspelo preprečiti uporabo ponaredkov nekaterih podjetij. Tako se zdaj vse več evropskih podjetij, ki prodajajo ponaredke, umika na trge, ki še niso urejeni, kjer se še vedno kršijo patentne pravice, in tja, kjer domači proizvajalci niso primerno zaščiteni in ni ustrezne kontrole.

56

odrejene z Bruseljskim statutom in sedežem v Bredi na Nizozemskem, ki temelji na belgijskem zakonu, so že vidni v različnih evropskih državah, kjer so že prepovedali prodajo tovrstnega potrošnega materiala. Velik uspeh te organizacije je bil tudi na letošnjem sejmu Paper World v Frankfurtu, kjer so skupaj z nemško carinsko službo večjim vzhodnoazijskim podjetjem, kot sta tudi NineStar in Uniplus, zaplenili nezakonit potrošni material – klone. V samo »vojno« pa so se na podlagi zakonskih predpisov posameznih držav vključili tudi proizvajalci originalnega potrošnega materiala. Tako je na primer HP – Hewlett Packard – delno že zaustavil prodajo klonov HP na poljskem trgu, zaostruje se tudi prodaja v drugih vzhodnoevropskih državah in na španskem trgu.

okolje

78/79

Trg tonerjev in kartuš

S

ituacija glede prodaje klonov se v Sloveniji žal zaostruje oziroma država ne prepoveduje uvoza ali prodaje klonov na našem trgu in ne posega v razna določila, ki bi tovrstno prodajo zaustavila. Nasprotno, v sklopu svojih javnih naročil oziroma povpraševanj javno predstavlja ponudbo zdravju škodljivih in okolju neprijaznih klonov.

Očitno država manj pogreša svoje prebivalce in delavce kot tistih nekaj evrov, ki jih na naš račun prihrani, če se seveda to sploh zgodi. Veliko je namreč nevšečnosti, ki jih povzročajo kloni, ker so oporečni z zdravstvenega in okoljskega vidika.

Kloni namreč ne izpolnjujejo zahtev oziroma ne dosegajo zahtevanih standardov ISO in DIN, certifikatov, ki jih izdajo neodvisne institucije in ne sami proizvajalci črnil in tonerjev. Pri izdelavi klonov se dogaja, da tovrstne certifikate naredijo tovarne same in med njimi so tisti, ki se nanašajo na samo kakovost izdelave, kakovost tiska, varovanje okolja in zdravje. Kredibilnost certifikatov, ki jih izdajajo podjetja pri izdelavi klonov, je zelo vprašljiva, saj lahko proizvajalci klone sami certificirajo, certifikati pa so lahko tudi ponarejeni oziroma podani iz nezanesljivih in nepreverjenih virov. Žal tudi v sklopu javnih naročil na trgu RS Slovenije ni opaziti veliko zahtev po standardih ISO in DIN priznanih neodvisnih institucij.

junij 2013

Oznaka/poimenovanje

Problematika varstva okolja

L

etno se v svetu proda prek 1,1 bilijona kartuš, od teh se prek 500 milijonov odvrže na razna prostrana smetišča, druge pa se lahko ponovno obnovijo in uporabijo kot obnovljen potrošni material. Tako dela veliko podjetij, saj se lahko obnovijo tudi do trikrat pred končanim ciklom uporabe takega materiala (samo kot zanimivost: pri izdelavi ene kartuše se porabi od 1 do 2 litra nafte). Zamenjajo se namreč vitalni deli kartuše, ki se tudi napolni z novim črnilom ali tonerskim prahom. Tolikšno število ciklov omogoča namreč kakovostna plastika, ki jo uporabljajo podjetja pri izdelavi svojega originalnega potrošnega materiala, kar pa zagotovo ne moremo trditi za klone, izdelane iz cenene plastike, ki se lahko uporabijo samo enkrat in po uporabi končajo kot material za sežig. Poleg nekakovostne izdelave in zato slabe vzdržljivosti, saj je mogoče natisniti le določeno število strani, tisk pa ni kakovosten, sta pomanjkljivost ponaredkov tudi črnilo in tonerski prah, ki škodujeta zdravju.

Zdravju škodljiva vsebina klonov

V

tonerjih je tako imenovani tonerski prah, ki se začasno zadržuje tudi v prostorih okoli tiskalnika oziroma tam, kjer se tiskalnik uporablja. Ker proizvajalci originalnega potrošnega materiala v primerjavi z vzhodnoazijskimi podjetji uporabljajo visokokakovostno plastiko, je tovrstno pronicanje iz posamezne kartuše minimalno, skoraj zanemarljivo oziroma v dopustnih mejah standardov. Tonerski prah, ki lahko dražljivo vpliva na dihala, še posebno pri astmatikih in bolnikih, ki imajo bronhitis, je lahko občutno pronicljivejši pri kartušah klonov, medtem ko je tudi sama sestava prahu zdravju bolj škodljiva, saj lahko vsebuje občutno višjo stopnjo rakotvornih delcev.

Definicija različnega potrošnega materiala Definicije razlagamo v tabeli 2.

Opis

Originalen potrošni material – OEM

Nova originalna kartuša, ki jo je izdelal proizvajalec originalnih tiskalnikov iz originalnega potrošnega materiala (OEM).

Obnovljen potrošni material

Že uporabljena originalna kartuša (OEM), ki je obnovljena – največkrat to delo opravi neko drugo podjetje. Po potrebi se zamenjajo in očistijo vitalni deli kartuše in kartuša se na novo napolnijo s črnilom ali tonerskim prahom. Taka kartuša se lahko večkrat obnovi.

Nov neoriginalen potrošni material – klon

Nova neoriginalna kartuša, izdelana v nekem drugem podjetju in prodana pod določeno blagovno znamko tega podjetja. Tovrstne kartuše ni mogoče obnoviti, ker ni kakovostna.

Ponarejen potrošni material – »ponaredek«

Nova neoriginalna kartuša, izdelana v nekem drugem podjetju in prodana kot originalna (pod imenom blagovne znamke izdelovalca originalnih tiskalnikov in originalnega potrošnega materiala).

Tabela 2: Definicija različnega potrošnega materiala

Kitajske tonerje smo prisiljeni uvažati Magda Kočar, Pavlin, d. o. o.:

P

oleg tega, da smo strateški partner HP Slovenije, smo tudi največji proizvajalec industrijsko obnovljenih tonerjev in kartuš v Sloveniji z lastno uveljavljeno in najbolj prodajano blagovno znamko v Sloveniji HQP. Tako kot druga podjetja tudi mi po vsej Sloveniji pobiramo kakovostne prazne originalne tonerje in kartuše HP in drugih proizvajalcev, ki jih lahko (najmanj enkrat) obnovimo. Pri tem obrabljene dele zamenjamo z novimi in izdelke ponudimo trgu. Originalni prazni tonerji in kartuše torej ne obremenjujejo okolja.

K

ompatibilnih kitajskih tonerjev ni mogoče obnoviti. Po naših informacijah jih tudi konkurenca ne obnavlja, ker so ohišje in vgrajeni materiali slabše kakovosti in ne omogočajo obnove, obremenjujejo pa okolje.

K

ot prvi in edini proizvajalec v Sloveniji smo za tonerje in kartuše HQP pridobili certifikate ISO19752, ISO19798, ISO24711 in DIN 33870 ter DIN33871. Z navedenimi certifikati dejansko dokazujemo, da tonerji in kartuše HQP natisnejo toliko strani kot originalni, ki jih izdelujejo HP, Lexmark, Canon itd.

S pridobljenimi certifikati tudi pri največjih obremenitvah zagotavljamo isto število strani in kakovost tiska kot pri originalu.

Č

eprav ponujamo obnovljene tonerje in kartuše z lastno blagovno znamko HQP, smo v Sloveniji prisiljeni uvažati s Kitajskega nove (neobnovljene) kompatibilne tonerje zaradi nižje cene in javnih razpisov. Veljavna zakonodaja in zahteve na javnih razpisih navedene tonerje dovoljujejo oz. zahtevajo, prepovedujejo pa obnovljene. Priznavamo, da so tonerji s Kitajskega precej cenejši od naših.

N

aše mnenje oziroma odgovori na vaša vprašanja:

• HP ni reagiral in očitno tudi nima nobenega pravnega sredstva proti čedalje večjemu uvozu tonerjev z azijskih trgov, ki so res okolju neprijazni in so preplavili trg EU. Kot uvozniku nam ni bilo treba upoštevati kakšnih posebnih omejitev ali pravil.

• Večji delež novih neoriginalnih tonerjev na slovenskem trgu zaradi nižje cene pomeni manjšo prodajo naših tonerjev in kartuš HQP in pritisk na našo prodajno ceno.

• Ponaredki, kloni? Z izrazom ponaredek moramo biti previdni. Verjetno mislite na nove neoriginalne tonerje iz Azije. V tem primeru ne govorimo o ponaredkih, ki jih je prepovedano prodajati.

57 • Strukturo ponudbe na slovenskem trgu zelo težko ocenjujemo, se pa delež poceni novih neoriginalnih tonerjev in kartuš stalno povečuje na račun originalnih in obnovljenih.

K V Sloveniji se z razgradnjo nihče ne ukvarja Marko Lavbič, Bitea:

N

aše podjetje Bitea, d. o. o., po naši oceni zbere prek 60 % vseh tonerjev in kartuš v Sloveniji.

V zadnjih treh letih se zbrana količina giblje od 100 do 120 ton. V tem času je precej narastla uporaba obnovljenih tonerjev. Tako je že približno 50 % vseh zbranih tonerjev obnovljenih. V zadnjih dveh letih pa so se med obnovljene tonerje vrinili kloni, ki jih je že prek 60 % in število še narašča. Proizvajalci, ki dobavljajo tonerje na naš trg, ponujajo hkrati refille (ponovno polnjene), klone (nova kartuša) in »mix« (del tonerja je nov, določeni deli so iz tonerjev OEM). Vsi imajo iste oznake (nalepke), vendar so kloni brez oznak države, kjer je kartuša narejena, in brez serijske številke proizvoda. V skrajnih primerih so tudi brez obveznih oznak tipa uporabljene plastike.

Seveda je problem tudi tam, kjer oznake so, saj jim je težko verjeti oziroma so nepreverljive. Za vsak toner OEM obstaja varnostni list proizvajalca, dostopen na spletu. Za klone teh varnostnih listov ni, saj so brez ustreznih oznak.

78/79

artuše so sestavljene iz plastike in kovin: 50 % teže je plastika, od tega PS 60 %, ABS 20 %, drugo LDPE, HDPE, PET 30 %. Polovico teže sestavljajo kovine, od tega železo 85 % (večinoma dobro ponikljano ali pocinkano), aluminij 12 %, baker, medenina 3 %. Vendar se z razgradnjo v Sloveniji trenutno nihče ne ukvarja, ker ni rentabilna. Še zlasti pa postaja razgradnja problematična zaradi številnih klonov, ki so sestavljeni iz nedeklariranih materialov. Možnosti za razgradnjo v Sloveniji so slabe, saj je tega materiala relativno malo.

Naše podjetje izvozi 90 % tega materiala kot koristen odpadek. Preostanek, ki ostane pri nas, bi lahko razstavili na uporabne materiale, vendar samo tako, da kloni preidejo v shemo, ki skupaj z uvozniki poskrbijo za rentabilno razstavljanje. Na tako recikliranje se pripravlja tudi naše podjetje.

okolje

• Bistvena razlika med originalnimi in novimi neoriginalnimi tonerji iz Azije je v kakovosti izpisa, ohišja in vgrajenih materialov.

Največkrat je že pri izpisu in količini natisnjenih strani velika razlika med originalnim in neoriginalnim tonerjem. Z malo sreče boste, vendar samo za določene, predvsem manjše modele tonerjev HP, dobili neoriginalni toner s kakovostnim izpisom. Vendar je vedno velika razlika v kakovosti oz. trdnosti ohišja in vgrajenih materialov, zato neoriginalnih tonerjev ni mogoče obnoviti in obremenjujejo okolje. Verjetno bi morala ukrepati vlada, ki je sicer izdala Vladno uredbo o javnem zelenem naročanju, ki je začela veljati dne 13. 3. 2012. Po tej uredbi bo oddaja javnega naročila omogočena ponudniku, katerega izdelek oz. storitev bo do okolja prijaznejši, vendar tonerjev in kartuš ni uvrstila na seznam. Vsi proizvajalci industrijsko obnovljenih tonerjev najprej dobimo prazen originalni toner, torej ga stranka ne zavrže in z njim ne obremeni okolja, nato ga razstavimo, očistimo, zamenjamo obrabljene dele in napolnimo s tonerskim prahom.

K

er je za ponovno polnjene kartuše več reklamacij in jih zaradi slabih izkušenj nekateri uporabniki odklanjajo, se kloni prodajajo pod komercialno oznako NOVA KARTUŠA, da bi uporabnike prepričali o boljši kakovosti. Da je uporaba klonov bolj problematična, govori dejstvo, da se kloni skoraj ne uporabljajo za kartuše, ki imajo ciklus nad 8000 kopij, ker kartuša tega zaradi slabih materialov ne zdrži.

Promocija

INK JET KARTUŠE LASER TONERJI TRAKOVI ZA: • tiskalnike • pisalne stroje • blagajne …

TTR FAKS TRAKOVI INK JET PAPIR …

VSE ZA PISARNO

BiroTim d.o.o. je ekskluzivni zastopnik za slovensko tržišče blagovne znamke KMP, podjetja KMP PrintTechnik AG iz Nemčije, ki letos praznuje 25 let obstoja. BiroTim d.o.o. je zanesljivo, prilagodljivo in inovativno podjetje, ki skrbi za svoje kupce z ažurno in kvalitetno ponudbo. Podjetje trži kompatibilni potrošni material za vse vrste tiskalnikov blagovne znamke KMP. KMP izdelki se proizvajajo v skladu z ISO in DIN standardi, ki zagotavljajo ekološko varnost. Proces izdelave je izpostavljen stalnim spremljajočim testom kvalitete. Testi ocenjujejo funkcionalnost, življenjsko dobo, zdravstveni rizik idr. Uporabljajo se izključno surovine najboljše kakovosti, nabavljene pri zanesljivih in poznanih virih. Zaradi skrbne proizvodnje lahko KMP ponudi uporabnikom zagotovljeno ostrino izpisa, definiranost izpisa in 100 % kompatibilnost. V letu 2010 je KMP za tonerje pridobil LGA standard in BLAUE ENGEL certifikat, ki potrjujeta neoporečnost izdelkov. KMP je pred leti vložil ves trud v postavitev popolne avtomatizirane proizvodnje inkjet kartuš. Za KMP inkjet kartuše je značilen jasen izpis blestečih barv z visoko ostrino in čitljivim kontrastom. Vsa črnila so v celoti izdelana v podjetju KMP, od plastičnih delov, črnila in finalizacije proizvoda ter predstavljajo lastno blagovno znamko KMP. Nekatera črnila proizvajalca HP, LEXMARK in CANON zapadejo pod patentiranje in so zato s posebnim postopkom očiščena in ponovno napolnjena. Prav pri teh črnilih se ponovno srečamo z ekološko osveščenostjo ponovne uporabe in skrbjo za preprečevanje prekomernega odpada.

ZAKAJ KMP • Ekološko varni izdelki, ki so zdravju neškodljivi • Škodljivi materiali, kot so nikelj, kobalt in živo srebro, niso uporabljeni • Visoka kvaliteta za sprejemljivo ceno • 36 mesecev garancije in najpomembnejši certifikati kakovosti • Popolna ekvivalentnost originalu • Proizvedeno v Evropi po DIN in ISO standardih • Znižanje stroškov tudi do 50 %

KMP izdelke zaznamuje visoka kakovost, zanesljivost pri uporabi, ekološka varnost, 100 % izpis in nizka cena.

BiroTim d.o.o.

Ulica Ivanke Uranjek 1 3310 Žalec –Slovenija

T: +386 3 620 9896 F: +386 3 620 9897

prodaja@birotim.si info@birotim.si www.birotim.si

junij 2013

ZNIŽAJTE STROŠKE IN TISKAJTE EKOLOŠKO VARNO

58

Zoran Kantužer, BiroTim:

V

junij 2013

si se strinjamo, da je ekološka ozaveščenost nujno potrebna za zavarovanje narave in okolja pred nenehnim propadom. Prav tega se zavedajo v nemškem podjetju KMP, ki je razvojno ekološko usmerjeno in nenehno sledi dogajanju na trgu pisarniškega materiala in hkrati izpolnjuje visoka ekološka merila pri izdelavi izdelkov. Proizvodi KMP so prijazni do uporabnika in okolja, so optimalno zanesljivi in

skladni z originalom. Pri izdelavi se uporabljajo materiali, ki jih je mogoče razgraditi oziroma ponovno uporabiti in ne vplivajo na potrošnikovo zdravje. Visoko tehnološka proizvodnja poteka na osnovi svetovnih standardov, ki zagotavljajo optimalnost izdelanega blaga – ISO 9001-2008, ISO 14001-2004, LGA standard, DIN 33871, DIN 33870 idr. Vsi ti standardi pripomorejo k zaupanju v izdelke KMP in odpravljajo vsako tveganje pri uporabi, saj gre dejansko za nemški proizvod. Tovrstni način izdelave omogoča visoko kakovost in veliko količinsko zmogljivost, kar znižuje lastno ceno izdelka in hkrati povečuje konkurenčnost.

Tako so izdelki dostopni slehernemu kupcu po izjemno ugodnih cenah, kar pa ne pomeni, da zaradi nizke cene trpi kakovost.

Ž

alostno je, da v teh kriznih časih potrošniki ne skrbimo za svojo zdravstveno varnost in ekologijo in nam je predvsem pomembna nizka cena. Ne zavedamo se, da nizkocenovni izdelki v glavnem zanemarjajo ekološke standarde in zato skrivajo pasti, ki kratkoročno niso vidne. Raziskave so pokazale (Queensland University), da oporečni prah – toner – lahko dolgoročno negativno vpliva na dihala.

Predvsem so nevarni škodljivi materiali, kot

so nikelj, kobalt in živo srebro, ki jih KMP ne uporablja. Zato bodite pozorni, kaj se vam kadi iz tiskalnika oziroma kakšen vonj se širi po pisarni. Lahko pa se izognete tem motečim dejavnikom in uporabljate ekološko neoporečen proizvod KMP.

Podatki o tonerjih niso popolni Statistični urad RS

P

o podatkih statističnega urada je v Sloveniji v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, ki imajo nad deset zaposlenih, leta 2010 nastalo 224 ton in leta 2011 225 ton odpadnih tonerjev s klasifikacijsko šifro odpadka 080317 in 080318.

L

eta 2010 je bilo zbranih 307 ton, leta 2011 pa 278 ton odpadnih tonerjev. Izvoz tonerjev ni znan. Podatki niso popolni, saj se veliko tonerjev oddaja v dobrodelne namene. Prav tako tonerje velikokrat ponovno uporabijo oziroma polnijo in v tem primeru jih seveda ne prijavijo kot odpadne.

Promocija

Zoran Kantužer

foto: arhiv podjetja

Ekologija in varna uporaba sta na prvem mestu

okolje

78/79

Trg tonerjev in kartuš

Katera teoretična in praktična znanja pridobijo udeleženci izobraževanja?

Vsebine izobraževanja so razporejene v šest sklopov predavanj in razprav o zmanjšanju vplivov podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.

Prvi obravnava pojav podnebnih sprememb z opisom načel, znanstvenih razlag, zakonodaje in analizo politik. Trajnostna energetika zajema tehnološke in pravne vidike učinkovite rabe in obnovljivih virov energije s primeri dobrih praks. Dva sklopa obravnavata kmetijstvo in varovanje tal ter mobilnost, promet in prostorsko načrtovanje. Posebna pozornost je posvečena projektnemu načrtovanju in vodenju na občinski ravni s poudarkom na pravočasnem in vključujočem komuniciranju z vsemi deležniki. V šestem sklopu udeleženci spoznavajo mogoče ukrepe in strategije prilagajanja podnebnim spremembam.

Pridobivanju praktičnih znanj so namenjeni ogledi z analizami primerov dobrih praks in izdelava samostojnih in skupinskih projektnih nalog. Celovitost vsebin tega izobraževalnega programa je trenutno brez primerjave v Sloveniji in pomeni novost v izobraževanju odraslih.

Navajate, da je program namenjen ciljnim javnostim na lokalni ravni. Na katere profile mislite?

K sodelovanju vabimo tiste, ki strokovno pripravljajo odločitve, in tiste, ki o njih odločajo: župane, svetnike, strokovne delavce v občinskih upravah in javnih podjetjih, svetovalce za energetiko, prostorske načrtovalce in druge strokovnjake.

V lokalnih skupnostih Slovenije zelo različno pristopajo k programom trajnostnih energetskih konceptov. Kakšna so vaša opažanja?

Kjer so izdelavo lokalnih energetskih konceptov in njihovo izpopolnitev v trajnostne dojeli kot

Gorazd Marinček

Slovenski E-forum, društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo, že več let sodeluje z nevladnimi okoljskimi organizacijami po vsej Evropi v raznovrstnih programih za ozaveščanje o podnebnih spremembah. Avstrijska podnebna zveza »Klimabündnis Austria« je želela prenesti triletne dobre izkušnje z izobraževanjem odraslih v sosednje države – Slovaško, Madžarsko in Slovenijo. Odzvali smo se vabilu. Projekt je del evropskega programa vseživljenjsko učenje, podprogram Leonardo da Vinci.

Slovenski E-forum

Kako postati organizator podnebnega varstva?

Izobraževalni program za profil strokovnih delavcev, to je organizatorjev podnebnega varstva, ki naj bi predvsem na lokalni ravni spodbujali pripravo trajnostnih energetskih konceptov, v Sloveniji ni zelo znan. Slovenski E-forum, društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo, je program začelo izvajati lani v okviru mednarodnega projekta CLIMPA (»Climate protection manager«). Gorazd Marinček, predsednik društva, pravi, da tak evropski program vseživljenjskega učenja pomeni prenos dobre prakse avstrijske Podnebne zveze na Madžarsko, Slovaško in Slovenijo. Ciljne skupine so strokovnjaki, uradniki in odločevalci na občinski ravni. Ob koncu tečaja je Slovensko E-društvo podelilo priznanja najboljšim na strokovnem okoljskem forumu Trajnostni razvoj je pot k zeleni Sloveniji.

59

razvojno in poslovno priložnost, gredo zadeve v pravo smer. Dogajajo se prenove ter investicije z državnimi in evropskimi sredstvi. Kjer pa so dokumente izdelovali samo zaradi zakonske obveze, da so opravili formalnost, ki jim omogoča subvencije, pa nenehno presenečeni spoznavajo, da njihovi projekti niso dovolj kakovostni za sofinanciranje. Lokalna energetika pač ni »mala malica«.

Katerim projektom bi morali dajati prednost v občinah glede na sprejeti program Slovenije, ki želi biti nizkoogljična družba?

Predvsem ukrepom energetske učinkovitosti, torej energetski prenovi (javnih) stavb in (javne) razsvetljave, tako zmanjšano porabo energije pa zagotavljati iz krajevnih obnovljivih virov iz razpršene proizvodnje. Kjer je le smotrno, postavljati (male) sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso in spodbujati zadružno organiziranost in javno-zasebno partnerstvo. Na sploh bi morali porabo energije na enoto bruto družbenega proizvoda znižati za tretjino, da bi dosegli evropsko povprečje. To pri električni energiji pomeni zmanjšanje za 4,2 TWh letno.

Novi TEŠ6 bo, na primer, letno proizvajal »samo« 3,5 TWh. Kaj lahko organizatorji podnebnega varstva konkretno storijo v občinah?

Vsekakor naj najprej poskrbijo za izdelavo kakovostnega trajnostnega energetskega akcijskega načrta, ki naj nastane v sodelovanju z občani in vsemi dejavniki v občini kot skupni razvojni program in ne kot nebodigatreba, ki ga zahtevata država in Evropa. Narejen naj bo kot poslovna priložnost zlasti za krajevne izvajalce energetskih prenov in krajevne dobavitelje energentov.

Izkušnje kažejo, da so energetsko napredne skupnosti po Evropi tudi zelo obiskane turistične zanimivosti. Skratka, organizatorji podnebnega varstva lahko postanejo pomemben dejavnik pri razvoju trajnostnega in okolju prijaznega gospodarstva v svoji občini.

junij 2013

Zakaj ste se odločili za sodelovanje v mednarodnem projektu CLIPMA oziroma za izvedbo izobraževalnega programa organizator podnebnega varstva?

foto: arhiv podjetja

Poti do organizatorja podnebnega varstva

okolje

78/79

Slovenski E-forum

Z naložbo zmanjšali emisije v zrak foto: Boštjan Čadej

60 78/79

okolje

Pooblaščenka za varstvo okolja

Swatycomet iz Maribora je pred dvema letoma po

Tatjana Padežnik Matović

Pooblaščenka za varstvo okolja

uspešno izvedeni združitvi,

poznejših selitvah proizvodnih

programov in podpornih služb ter z optimizacijo

procesov obrnil nov list

v svojem poslovanju. Kot

zavezanka IPPC je morala

družba sprejeti več okoljskih ukrepov, posledica katerih

so bile obsežne investicije v

okoljske posodobitve, ki pa že

kažejo ekonomske in okoljske prihranke ne le na področju

emisij v zrak, pojasnjuje Tatjana Padežnik Matović, ena od dveh pooblaščenk za okolje v skupini

junij 2013

Swatycomet.

Pretežni del proizvodnega programa tvorijo umetni brusi in tehnične tkanine. Pri industrijskih brusnih orodjih ste leta 2011 z obsežnim investicijskim ciklom ekološko posodobili proizvodnjo. Katere že narejene in načrtovane posodobitve lahko izpostavite? Ali lahko ocenite okoljske in ekonomske prihranke?

Glede posodobitev na lokaciji v Mariboru, kjer izdelujemo industrijska brusna orodja in kjer je obrat zavezanec IPPC zaradi proizvodnje keramičnih brusov, lahko izpostavimo več naložb. Navedem naj naložbe v novo trikomorno čistilno napravo RTO za čiščenje emisij v zrak iz naftalenskih sušilnikov in dveh komornih keramičnih peči, novo čistilno napravo za čiščenje fluridov, ki se iz keramičnih peči sproščajo nad 700 ⁰C, dograditev posebnega kompenzacijskega rezervoarja na obstoječi dvokomorni čistilni napravi, ki omogoča izboljšan sistem čiščenja odpadnih plinov iz keramičnih peči, znižanje prostega vleka čistega zraka na čistilno napravo za vse keramične peči, zmanjšanje pretokov plina iz dveh keramičnih peči z 26.000 m3/h na 6.000 m3/h s toplotnim izmenjevalnikom, kar je omogočilo nabavo manjše, bolj ekonomične čistilne naprave ob istočasnem izkoriščanju odpadne toplote, gradnjo sistema cevovodov tako, da so vse peči namenjene žganju in utrjevanju keramičnih in smolno vezanih izdelkov in povezane s čistilnimi napravami v zaprt sistem obratovanja. Tudi s protihrupnimi zaščitami

odpraševalnih sistemov smo zmanjšali emisije hrupa v okolje in s tem izboljšali kakovost bivanja okoliških prebivalcev. S temi naložbami zdaj dosegamo tudi okoljske zakonske zahteve, zato v prihodnosti ne načrtujemo večjih naložb.

Katere okoljske standarde ste uvedli?

Sistem ravnanja z okoljem po ISO 14001 smo vpeljali že leta 2000 in ga uspešno nadgrajujemo.

Swatycomet je zavezanec IPPC. Ali ste že pridobili novo dovoljenje, potrebno zaradi selitve proizvodnje in tehnologije na relaciji Zreče–Maribor? Kako ocenjujete postopke v povezavi s pridobitvijo dovoljenja, ki naj ga izda Ministrstvo za kmetijstvo in okolje?

Odločbo o spremembi okoljskega dovoljenja, ki naj bi ga izdalo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje zaradi izvedenih sprememb na tej lokaciji zaradi sinergijskih učinkov po združitvi podjetij Swatya in Cometa, smo pridobili ob koncu januarja letošnjega leta. Postopki pridobivanja dovoljenja bi vsekakor morali biti krajši. Odločbo smo pridobivali dve leti. Menim, da bi morali poenostaviti nekatere člene Zakona o upravnih postopkih in spremeniti organizacijske postopke pregleda vlog na ARSO. Swatycomet je tudi zavezanec po Direktivi SEVESO. Kako je s trendom porabe nevarnih snovi?

61 Največ se topila uporabljajo pri impregnaciji steklenih tkanin s fenolformaldehidno smolo, tj. pri izdelavi tehničnih tkanin, ki se kot armatura uporabljajo v končnem izdelku – brusu.

Zaradi uporabe velike količine topil na leto je obrat v Ločah, kjer izdelujemo te tkanine, tudi zavezanec Direktivi IPPC. Za izdelavo teh tkanin trenutno v abrazivni industriji ni alternative. Uporaba in poraba topil se bo nadaljevala, seveda pa so postopki vodeni in nadzorovani tako, da izpolnjujemo zahteve direktiv IPPC in SEVESO in da je tveganje varnosti in zdravja pri delu čim manjše.

Z naložbo, vredno 1,5 milijona EUR, smo zmanjšali emisije v zrak in omejili vonj po naftalenu.

Veliko sredstev ste porabili za sanacijo zaradi emisij na mariborski lokaciji. Je problem odpravljen?

Glede na trenutne zahteve okoljske zakonodaje smo, kar se tiče emisij v zrak, sanacijo uspešno končali, imamo še celo nekaj rezerv ob morebitnih zaostritvah zakonskih zahtev.

Tudi emisije v vode in imisije hrupa v okolje ne presegajo zakonskih mejnih vrednosti.

Ali vaši domači ali tuji kupci podajajo kakšne nove ali poostrene zahteve po dokazilih o okoljski ustreznosti proizvodov ali proizvodnje?

Seveda. Tuji in domači kupci podajajo vse več zahtev in želijo tudi podatke o uporabi posameznih snovi pri procesu proizvodnje, prav tako sme tudi sam izdelek vsebovati le določeno količino nekaterih elementov. Tudi zakonodaja REACH, po kateri je treba spremljati vse vplive določenih kemikalij od proizvodnje do uničenja, je pri tem naredila svoje. Skratka, neprimerno bolj kot pred nekaj leti se stremi k obvladovanju nevarnosti za ljudi in okolje.

Ali je sistem ločevanja odpadkov urejen kot celota? Kako uspešni ste pri ločevanju?

Lahko rečem, da smo uspešno uredili sistem ločevanja in nadzora odpadkov. Ekološke otoke v proizvodnji nadzirajo dežurnih delavci, prav tako so za centralni ekološki otok na posamezni lokaciji določene osebe. Delavce v sklopu

Ločujete tudi industrijske odpadke. Ali kakšno vrsto odpadkov ponovno uporabite?

Seveda, tudi industrijske odpadke je treba ločevati. Pri izdelavi brusov ponovno uporabljamo korund, ki ga predelovalec odpadkov pridobi z drobljenjem in sejanjem iz naših neuporabnih izdelkov.

Ostanke od izsekovanja mrežic vozite na predelavo v tujino. Za kakšno vrsto odpadka gre in kakšen je stroške tovrstne predelave v tujini?

Večja investicija, ki nas čaka letos v ekologijo, je dograditev kolektorja.

To je odpadek, ki nastaja pri izsekovanju rondojev iz steklenih mrežic, impregniranih s fenolformaldehidno smolo. Zaradi svoje heterogenosti odpadek potrebuje notifikacijo za izvoz v tujino. V Sloveniji trenutno za tovrstni odpadek ni ustreznega porabnika. V zvezi s tem smo nekaj poskusov izvedli tudi v cementarni Anhovo, ki je pridobila okoljsko dovoljenje za uporabo tega odpadka, vendar bi morali sistem doziranja ustrezno nadgraditi. Strošek tovrstne predelave v tujini je zelo visok.

Katere so vaše ključne vhodne surovine?

Ključne surovine so korundi različnih kakovosti in oplemenitenja (različna vsebnost Al2O3), siliciji dveh rani kakovosti(črni in zeleni), fenolne smole, vtisne nalepke na črnem papirju in papir v zvitkih za Loče (črni in voščeni), polnila (PAF, pirit, kriolit, živec), embalaža (kartoni in les) in steklene niti za Loče. Alternative iščemo večinoma zaradi nižje cene, včasih zaradi boljše kakovosti, že nekaj časa pa nimamo težav s pomanjkanjem surovin.

Kateri so bili največji okoljski izzivi v zadnjih letih in kako ste jih reševali (npr. vprašanje hrupa, smradu, izboljšanje delovnih razmer, odvajanje vode …)?

Vsekakor je bil največji okoljski izziv doseganje okoljskih zakonskih zahtev v obratu Industrijska brusna orodja v Mariboru. Z naložbo, vredno 1,5 milijona EUR, smo z ukrepi, navedenimi prej, zmanjšali emisije v zrak in omejili vonj po naftalenu, z ograditvijo virov hrupa s protihrupnimi zaščitnimi lamelami znižali emisije hrupa v okolje, z optimizacijo programov smo pomembno znižali porabo nevarnih snovi, s prehodom na zaprte hladilne sisteme pa smo uspešno znižali emisije snovi v vode.

78/79

Kolikšne so investicije v okolje?

Upoštevajoč že navedene naložbe v Mariboru, nakup nove čistilne naprave v Zrečah, urejanje celotne logistike ločevanja odpadkov itd. lahko za zadnja 3 leta višino investicij v okolje zaokrožimo na 3,0 milijona EUR.

okolje

V vaši proizvodnji se uporabljajo tudi topila.

Kakšne okoljske ukrepe ste sprejeli?

prve zaposlitve izobražujemo tudi o tem področju in občasno v sklopu drugih izobraževanj.

Menim pa, da je okoljska zavest zaposlenih na visoki ravni.

Kakšni so trendi, izzivi in dosežki delovne ekologije?

Pri delovni ekologiji izvajamo periodične preiskave fizikalnih in kemičnih škodljivosti v delovnem okolju. Vzpostavili smo tudi sodelovanje z laboratorijem iz Nemčije za biološki monitoring. Zaposlene v hrupnem delovnem okolju poskušamo motivirati za uporabo osebne varovalne opreme tudi takrat, ko izmerjena vrednost še ne presega mejne vrednosti. V podjetju tudi stalno zamenjujemo surovine z alternativnimi, ki so manj škodljive zdravju in okolju prijaznejše.

Katere aktivnosti izvajate za učinkovito rabo energije?

V sklopu internih projektov je učinkovita raba energije v podjetju usmerjena predvsem v zmanjšanje porabe električne energije za zunanjo in notranjo razsvetljavo in koristno izrabo odpadne toplote. Z avtomatizacijo procesov v energetiki vzpostavljamo nadzor nad porabami energije. V sklopu projektov potekajo tudi razmišljanja o uvedbi trigeneracije – sočasna proizvodnja toplotne, električne in hladilne energije.

Kje še ima podjetje priložnosti za okoljsko rast?

Večja investicija, ki nas čaka letos v ekologijo, je dograditev kolektorja, prek katerega bodo vse komunalne odpadne vode in industrijske vode, podobne komunalnim, na lokaciji Zreče speljane na centralno čistilno napravo, ki jo gradi občina Zreče in ki bo končana predvidoma ob koncu leta 2014. Čaka nas tudi protieksplozijska uskladitev procesov pri ravnanju s topili v obratu v Ločah. Izziv je tudi zmanjšanje porabe pitne vode za tehnološki proces z uporabo vode iz reke Dravinja, ki je v neposredni bližini podjetja v Zrečah, tudi zmanjšanje porabe energentov za ogrevanje z investicijami v nove sodobne avtomatizirane kotlovne naprave ter naložbe v izobraževanje in okoljsko ozaveščanje vseh zaposlenih.

Kateri ključni dosežek za okolje bi izpostavili?

Ključne dosežke za okolje sem navedla že prej, mogoče samo še poudarim, da je bila naložba v zadnjo investicijo na lokaciji Zreče vredna okoli 1 milijon EUR. Gre za gradnjo nove tunelske peči za žganje bakelitnih brusov, ki zamenjuje pet klasičnih Končarjevih peči. Uspešno smo jo zagnali ob koncu leta 2012 in zmanjšali emisije v zrak, zaradi ekonomičnosti peči pa še porabo električne energije in plina.

junij 2013

Po izvedbi racionalizacije in optimiziranja proizvodnih procesov na lokaciji v Mariboru je v podjetju samo še obrat Tehničnih tkanin v Ločah zavezanec Direktivi SEVESO, ker je vir manjšega tveganja zaradi uporabe utekočinjenega naftnega plina propan-butan. V Mariboru se je količina nevarne snovi precej zmanjšala in obrat ni več zavezan Direktivi SEVESO.

foto: www.shutterstock.com

Novi materiali so že patentirani

Center odličnosti nizkoogljične tehnologije

62 78/79

okolje

Center odličnosti nizkoogljične tehnologije

Kaj pomeni CO NOT? Center

odličnosti nizkoogljične

tehnologije, ki povezuje

znanost in gospodarstvo.

Partnerji Centra so med

drugimi Kemijski inštitut, Inštitut Jožef Stefan,

fakultete, Univerza v Novi

Gorici, Cinkarna, Domel, Petrol, Termoelektrarna

Šoštanj, Holding Slovenske elektrarne in drugi. In v kaj so usmerjene dejavnosti

tega centra? V raziskave in

razvoj, diseminacijske projekte nizkoogljične tehnologije in predstavitvene projekte. O tem,

kaj taki centri lahko pomenijo

gospodarstvu, obstajajo

različne ocene. Toda prof. dr.

Miran Gaberšček, direktor, konkretno navaja rezultate:

centri odličnosti nizkoogljične

tehnologije predvsem odpirajo vrata električni mobilnosti v junij 2013

Sloveniji.

Center odličnosti nizkoogljičnih tehnologij se je usmeril na tri področja: električno mobilnost, vodikove in litijeve raziskovalne programe. Katere konkretne rezultate dosedanjega dela lahko izpostavite?

Konkretnih rezultatov v obliki izdelkov je več kot dvajset in so objavljeni na naši spletni strani www.conot.si. Kmalu jih bomo dodali še nekaj. Gre za nove materiale, nove komponente, naprave, sistemske rešitve sklopov naprav in predstavitvene projekte. Težko izpostavim enega ali dva dosežka, ker ima vsak svojo specifično vrednost. Novi materiali so patentirani in jih bomo morda tržili na mednarodnem trgu, prav tako morda katero od naprav. Drugi dosežki imajo predvsem raziskovalno vrednost, vendar bi rad poudaril, da so tehtni raziskovalni dosežki prvi pogoj za vstop v mednarodne konzorcije, ki kandidirajo za EU in druga globalna sredstva.

Kolikšen del dejavnosti ste namenili temeljnemu raziskovalnemu delu in koliko aplikativnemu? Koliko raziskovalnih in razvojnih programov ste dokončali?

Raziskave, ki so pretežno temeljne, zajemajo približno tretjino naših dejavnosti. Vse drugo je bodisi neposredno usmerjeno v konkretne aplikacije bodisi nove uporabne materiale, konstrukcijo novih naprav ali izboljšave sedanjih ipd. Dokončali smo sedem projektov, kar pomeni približno tretjino. Pri tem je treba povedati, da so bili projekti že v osnovi naravnani tako, da se večina konča do konca letošnjega leta. Ta tretjina je torej bila v glavnem končana hitreje od prvotnega načrta.

Dokončali smo sedem projektov, kar pomeni približno tretjino.

Ali je med temi programi tudi področje električne mobilnosti? Kaj ste dosegli?

S projektom električne mobilnosti smo dosegli več ciljev. Eden od pomembnih je ta, da smo elektromobilnost obsežno in uspešno uvajali v slovenski prostor. Zanimivo je, da smo pri tem uporabili zelo podobne prijeme, kot so nam jih pred kratkim predstavili nemški ustvarjalci na obisku slovenske gospodarske delegacije v Berlinu in Hannovru. Dogodek je organizirala slovensko-nemška gospodarska zbornica. Konkretno smo pri nas te dejavnosti začeli z več seminarji in izobraževanji, ki so se končali z mednarodno konferenco, na kateri je bilo okoli dvesto udeležencev. Vzporedno smo začeli izdelovati študentski električni avtomobil in tako povezali akademske in industrijske partnerje. Ko smo uspešno predelali tvingo, ki je zdaj službeno vozilo Kemijskega inštituta, smo nadaljevali gradnjo športnega električnega avtomobila, ki je v zadnji fazi izdelave. Z e-tvingom smo sodelovali na številnih prireditvah, še bolje bomo to lahko počeli s športno verzijo, namenjeno tekmovanjem.

Zelo pomemben rezultat je uspešno in zelo konkretno izobraževanje študentov strojne, elektrotehniške in kemijske smeri, ki so sodelovali pri izdelavi električnih avtomobilov.

Takih izobraževalnih programov pri nas doslej

Kakšne uporabne rezultate lahko dajejo raziskave vodikovih tehnologij? Kako daleč je Slovenija na tem področju? Pri nas se namreč razmeroma malo podjetij ukvarja z vodikovimi tehnologijami.

Raziskave vodikovih tehnologij obsegajo zelo širok spekter. Osnova so novi materiali za pridobivanje vodika (katalizatorji itd.), materiali oziroma druge možnosti shranjevanja vodika, materiali za pretvorbo vodika v električno energijo (cela vrsta materialov, ki sestavljajo gorivno celico), nato pa še materiali za infrastrukturo, ki je potrebna za umestitev gorivne celice v sistem. Vse stopnje obsegajo ustrezne naprave, sklope in sisteme. Nazadnje je pomembna tudi umestitev sistemov gorivnih celic v omrežje ipd.

V Sloveniji se ukvarjamo predvsem s posameznimi segmenti v okviru teh sklopov. Že ena podrobna rešitev lahko pomeni uspešen prodor na mednarodni trg. Primer je Domel, ki proizvaja stransko komponento – puhalo za gorivno celico. Ker pa so puhala najbolj kakovostna, je Domel zdaj vodilno podjetje na tem področju.

Situacija je podobna, kot jo poznamo v avtomobilski industriji. V Sloveniji nimamo proizvajalca avtomobilov, imamo pa množico proizvajalcev posameznih komponent. Prepričan sem, da bo v Sloveniji veliko ponudnikov drobnih rešitev, takoj ko bodo vodikove tehnologije prišle na trg v nekoliko večjem obsegu. Imamo mnoga znanja, ki so morda še nekoliko prikrita, a se bodo pokazala, ko bodo vodikove tehnologije resneje vstopile na trg. Sicer trenutno na tem področju deluje med deset in dvajset podjetij. V vodikovo platformo jih je bilo včlanjenih petnajst.

Kako in kje lahko vodik najkoristneje uporabimo v življenju? Katere države v EU so v teh raziskavah najdlje?

Vodik se uporablja prav pri predelavi fosilnih goriv, kar v tem kontekstu zveni malce ironično, pri pridobivanju amonijaka, posebnih načinih varjenja ipd., pri različnih raziskavah, od bioloških sistemov do zlitin, polprevodnikov itd.

Kako se financira Center odličnosti nizkoogljičnih tehnologij? Kaj imajo od njega družbeniki?

Center trenutno še porablja sredstva, ki so mu bila dodeljena ob ustanovitvi. Ima pa že

Kakšne nove materiale za nove tipe sončnih celic, baterije in gorivne celice lahko pričakujemo?

V Sloveniji razvijamo posamezne drobce celote.

Imamo svoje rešitve za litij-ionske materiale, ki imajo dvajset odstotkov večjo energijsko gostoto od sedanjih, delujemo tudi na področju litij-žveplovih baterij, ki imajo dva- do trikrat večjo energijsko gostoto od sedanjih, vendar še ne deluje na industrijski skali. Tudi na področju gorivnih celic imamo svoje patente, ki jih že poskušamo tržiti na mednarodnem trgu. Gre za nove katalizatorske zlitine z do petkrat večjo aktivnostjo od klasičnih platinskih. Imamo tudi rešitev za svojo membrano v gorivni celici (prav tako patentna prijava v ZDA). Na področju sončne energije razvijamo spektralno selektivne barve za koncentrirano sončno energijo. Pri tem sodelujemo z enim od največjih svetovnih proizvajalcev.

Kako komentirate vse glasnejša mnenja, da bi morali ekonomski ukrepi spodbujati predvsem domačo proizvodnjo zelenih tehnologij, ne pa s subvencijami podpirati proizvajalcev fotovoltaike, ki večji del komponent uvozijo?

Izrazim lahko samo mnenje z vidika raziskav, o ekonomiji pa težko kaj rečem, ker se na to ne spoznam. Skratka, problem fotovoltaičnih rešitev, ki so že na trgu, je, da tam ni kaj razvijati ali pa res zelo malo. Zato seveda ne vidim razlogov, da bi posebej vlagali v fotovoltaiko, razen če gre morda za posebne ekonomske ukrepe, napredka pa taka vlaganja gotovo ne bodo pospešila.

Wells, C. W.: Car Country: An Environmental History. University of Washington Press, 24. januar 2013. 464 str. Jezik: angleščina Avtor, profesor okoljske zgodovine na Macalester College v Minessoti, se loteva nekoliko neobičajne tematike: bralca popelje po raznoliki in širni ameriški pokrajini, ki je z razmahom avtomobilskega prometa doživela (pre) številne spremembe. Razvoj pokrajine, ki je zdaj prilagojena zahtevam množičnega prometa, je zgodovinsko gledano sorazmerno nov, povzroča pa številna sodobna okoljska vprašanja. Avtor prikazuje vplive politik transporta in drugačne oziroma prilagojene rabe tal, kar je vplivalo na preoblikovanje pokrajine. Od začetkov avtomobilizma do razvoja mednarodnih avtocestnih povezav avtor razčlenjuje zapletene odnose med naraščajočo rabo avtomobilov in vplivi na okolje.

Množično lastništvo avtomobilov je povzročilo pravo okoljsko revolucijo, ki jo sprejemamo kot samoumevno, avtor pa nanjo opozarja zgoščeno in pregledno.

63 78/79

okolje

dodatne prihodke od različnih evropskih projektov – ta vir bo tudi v prihodnje glavni vir poleg manjših storitev, ki jih bomo ponudili v povezavi s svojo osnovno dejavnostjo.

Družbeniki v centru razvijajo predvsem tiste projekte, ki jih ne morejo izvesti z osnovno dejavnostjo, kadar želijo uresničiti kakšno idejo, nimajo pa denarja, kadrov itd. Center je stičišče znanj in določenih sredstev, ki jih lahko nameni prav za realizacijo takih idej. To je osnovna filozofija, ki smo jo uresničevali v zadnjih treh letih in jo nameravamo tudi v prihodnje. Seveda se bodo ideje različnih družbenikov primerjale in financiralo se bo izvajanje le najzanimivejših oziroma najobetavnejših zamisli. Ta sistem ni sicer nič novega. Podobno deluje že ALISTORE, baterijska EU-mreža odličnosti.

Promet preoblikuje pokrajino – in mi?

Gospodarska rast in okoljska trajnost v sožitju Tercek, M. R., in Adams, J. S.: Nature's Fortune: How Business and Society Thrive by Investing in Nature. Basic Books, 9. april 2013. 272 str.

Jezik: angleščina Avtorja nove publikacije pravita, da je varstvo narave najboljša naložba, ki si jo lahko mislite, in ni pomembno, ali vanjo vlaga podjetniški sektor ali država. Kdo vlaga, zakaj in kakšne so stopnje donosnosti? Kdaj je varovanje narave dobra naložba? Prikaz primerov od južnega Pacifika do Kalifornije in New Yorka kaže, da obravnavanje narave kot zelene infrastrukture obrodi tudi ekonomske sadove. Pisca zagovarjata tezo, da je korporativna družbena odgovornost ni samo pravilna etična drža, ampak je tudi pravilna poslovna usmeritev. William Jefferson Clinton Clinton, nekdanji ameriški predsednik in eden izmed recenzentov knjige, meni: »S pretvorbo učinkov ohranjanja narave v dolarje in cente avtorja potrdita, da se gospodarska rast in okoljska trajnost ne izključujeta, temveč povezujeta.

Pomembna tema je obravnavana pragmatično, od ideologije do aritmetike.«

junij 2013

S svojimi dejavnostmi smo se že uspešno vključili v različne evropske konzorcije.

dr. Miran Gaberšček

ni bilo. Prav tako pomembna je pritegnitev novih partnerjev k našim dejavnostim – eden od njih je celo formalno postal novi partner centra. Na koncu bi izpostavil prepoznavnost v evropskem prostoru – s svojimi dejavnostmi smo se že uspešno vključili v različne evropske konzorcije, v katerih kandidiramo za nadaljnja evropska sredstva za elektromobilnost.

foto: arhiv podjetja

Knjižne novosti

"Občine kupujejo okoljsko sporno LED-razsvetljavo" Tanja Pangerl

foto: arhiv društva

64 78/79

okolje

Svetila in okolje

Trg je vse bolj zasičen s ponudbo LED-svetil, ki so

Svetila in okolje

predstavljena kot okolju prijazna, ekonomsko učinkovita

in dolgotrajna. Mnoge občine vlagajo v LED-razsvetljavo

z željo, da bi naredile korak naprej. Toda, ali je njihova

vsesplošna uporaba res

upravičena? Andrej Mohar,

član društva Temno nebo Slovenije, ki si prizadeva

za zmanjšanje svetlobnega

onesnaženja, je povedal, da

razvitost LED-svetil trenutno

še ni na taki ravni, da bi

razveseljevala okolje. Prav

nasprotno, trenutno veljajo za

večje onesnaževalce neba in

s svojo svetlobo škodijo tudi

junij 2013

človeku in živalim.

LED-svetila postajajo vse bolj alternativa pri razsvetljavi notranjih in zunanjih prostorov. Razlogov za njihovo uporabo je več: energetska varčnost, prijaznost do okolja, zmanjšanje stroškov vzdrževanja, dolgotrajna obstojnost, pravijo proizvajalci in trgovci.

Ali je res tako?

LED-svetilke so nedvomno tehnologija prihodnosti, saj imajo – samo pri manjših močeh – odličen izkoristek. Žal pa so LED-svetilke še vedno manj učinkovite od fluorescenčnih sijalk, ki jih uporabljamo skoraj v vsaki pisarni. LED je točkast vir svetlobe in zato skrajno neprijeten, ker blešči. Zato je treba to svetlobo razpršiti. To najbolje naredimo z motnim belim steklom, toda pri tem izgubimo okoli 30 % energije, zato LED glede učinkovitosti in bleščanja še vedno ne more tekmovati s fluorescenčno razsvetljavo.

Med proizvajalci LED-svetilk so številni prevaranti, ki obljubljajo dolgotrajno, tudi 10- ali 20-letno življenjsko dobo LED-svetil. Številne občine v Sloveniji so kupile LED-razsvetljavo za ceste, ki je delovala samo nekaj mesecev.

LED-svetilke so se pregrevale, visoka temperatura pa je glavni izvor okvar. Zato imajo LED-svetilke dolgo življenjsko dobo samo, če so zelo majhnih moči in imajo odlično hlajenje.

Imamo proizvajalce sijalk, katerih življenjska doba v zunanji razsvetljavi je skoraj deset let.

Med proizvajalci LED-svetilk so številni prevaranti, ki obljubljajo dolgotrajno, tudi 10- ali 20-letno življenjsko dobo LED-svetil.

Večina boljših visokotlačnih natrijevih sijalk za zunanjo razsvetljavo ima življenjsko dobo 40.000 ur, kar je okoli deset let.

Zakaj torej proizvajalci LED-svetil tako agresivno tržijo svoje izdelke?

Klasična razsvetljava je poceni. Kakovostna cestna svetilka stane okoli 120 EUR. Pri tako nizkih cenah je zaslužek zelo majhen. Cene LED-svetilk pa se gibljejo med 200 in 1000 EUR. Pri tako visokih cenah so zaslužki seveda nekajkrat višji. Trgovci vedo, da morajo za tako visoko ceno obljubljati magične lastnosti, zato tržijo LED-svetilke kot izjemno ekonomične in trajne. Žal to ni res. Samo v izjemnih primerih je LED učinkovitejši in racionalnejši – le kadar gre za moči nekaj vatov in za posebne učinke. Za splošno notranjo in zunanjo razsvetljavo pa je LED še vedno draga in okoljsko sporna razsvetljava. LED-sijalke z barvno temperaturo 2700 Kalvinov (K), ki so enako učinkovite kot varčne sijalke, so ta hip nekajkrat dražje od varčnih sijalk.

65 okolje

78/79

200 km

Slika širjenja svetlobe tik nad vodoravnico. Svetloba nezaščitenih svetil onesnažuje s svetlobo do 200 km daleč.

Ena bela LED-svetilka povzroči toliko svetlobnega onesnaževanja kot tri natrijeve svetilke, zato so LED-svetilke prava okoljska katastrofa.

Kako se je ob tem problemu angažiralo društvo Temno nebo? Ali opozarja na škodljivosti LED-razsvetljave za ljudi in živali?

Problem je v tem, da proizvajalci ne znajo narediti učinkovitih LED-svetilk, ki bi sevale belo svetlobo s poudarjenim rumenim delom spektra. V bivalnih prostorih se prijetneje počutimo pri razsvetljavi, ki ima poudarjen rumeni ton. Tako svetijo na primer sveče. Si lahko prestavljate romantično večerjo brez rumene svetlobe sveč? Pa žarnice na žarilno nitko ali halogenska svetila? Nove LED-svetilke, ki so danes na voljo, svetijo izrazito v modrem delu spektra. Njihova podobna barvna temperatura je pogosto višja od 4000 K. Večina ljudi take svetlobe v večernem času noče, modrobela svetloba pa povzroča več bleščanja.

Ali drži, da LED-svetilom tudi medicinske raziskave niso naklonjene?

To je res. Najhujša težava modrobelih LED-diod je v tem, da tudi trikrat, celo štirikrat hitreje prekinejo tvorbo melatonina v primerjavi s

Problem lahko povzroči tudi ulična razsvetljava z modrobelimi LED-diodami. Razen redkih posameznikov se nihče ne zaveda negativnih posledic, kot je povečanje navedenih rakastih obolenj. Znanstveniki na univerzi v Haifi, Izrael, trdijo, da je ulična razsvetljava verjetno

eden od ključnih vzrokov za raka na dojki pri ženskah. S pojavom modrobelih LED-diod pa lahko ta problem doseže nepredviden obseg, ki si ga danes ne znamo niti predstavljati.

To bomo prav gotovo reševali čez desetletje, namesto da bi že danes prepovedali uporabo vseh svetil v zunanji razsvetljavi z barvno temperaturo nad 2700 K.

Življenjska doba klasičnih cestnih svetil je trideset let, zato je zelo neracionalno kupovati svetila, za katera ne veš, ali bodo čez deset let še delovala.

Proizvajalci LED-svetil navajajo, da ta svetila svetlobno ne onesnažujejo okolja, vi pa trdite drugače. Zakaj?

Vsako svetilo, ki ga prižgemo zunaj, povzroča svetlobno onesnaženje. Le zakaj bi bile LEDsvetilke izjema? Nove modrobele LED-diode pa so v tem pravi rekorderji. Ker se modra svetloba siplje v zraku neprimerno bolj kot rumena, ena

3,5

3,0

2,5

2,0

1,5

1,0

0,5

0,0

Nizkotlačna natrijeva

Visokotlačna natrijeva 2100 K

Kovinskohalogena 2900 K

Fluorescentna 4000 K

LED 4000 K

Kovinskohalogena 5000 K

Tip sijalke Relativna količina svetlobnega onesnaženja, ki ga povzročajo posamezne sijalke, ki se uporabljajo v zunanji razsvetljavi. Podatkl so povzeti po izračunih dr. Clarka. Opomba: Izračuni so narejeni za skotopski del spektra (območje, v katerem opazujemo zvezdno nebo).

junij 2013

V posebnih primerih so LED-svetilke ekonomične, v cestni razsvetljavi pa ne! Občina na primer nabavi cestno LED-svetilko za 250 EUR. Po desetih letih bo ta svetilka po vsej verjetnosti odpovedala. Potrebna bo nova, za novih 250 EUR. Če se občina odloči za klasično razsvetljavo, po petih ali desetih letih samo zamenja sijalko, ki stane 10 ali 20 EUR. Še večja razlika je pri svetilkah večjih moči, kjer je nabavna cena tudi 800 EUR ali več. Občine, ki zdaj množično nabavljajo LED-razsvetljavo, bodo čez dobrih deset let po vsej verjetnosti ostale brez razsvetljave. Življenjska doba klasičnih cestnih svetil je trideset let, zato je zelo neracionalno kupovati svetila, za katera ne veš, ali bodo čez deset let še delovala. Marsikatera občina se igra z davkoplačevalskim denarjem.

Nadzora žal ni! Slej ko prej se to mora spremeniti, drugače nas čaka bankrot.

klasično razsvetljavo. Te izračune je naredil dr. Barry Clark v Avstraliji na podlagi dosedanjih medicinskih raziskav. Melatonin je pomemben antioksidant, naravni antidepresiv in hormon, ki ureja naš bioritem, cirkadialni ritem. Znanstveniki so ugotovili, da je pomanjkanje melatonina ponoči povezano s povečano pogostostjo raka na dojki, prostati in debelem črevesju. Vsi biokemični mehanizmi niso natančno znani, vemo pa, da se navedeni raki hitreje razvijejo pri podganah, ki jih npr. ponoči osvetljujemo s šibko svetlobo in jim s tem prekinemo tvorbo melatonina. Tvorbo melatonina najhitreje prekinemo z modro svetlobo. Modrobele LED-diode bodo statistično pri ljudeh veliko hitreje prekinile tvorbo melatonina kot razsvetljava s poudarjenim rumenim delom spektra. Že modra LED-doida na radijskem sprejemniku v spalnici je morda lahko dovolj, da se tvori manj melatonina med spanjem, s tem pa se statistično povečajo možnosti za rakasta obolenja.

Svetlobno onesnaženje (skotopsko)

Kako ekonomične so LED-svetilke?

foto: arhiv društva

V svetu obstajajo tri raziskovalne skupine, pretežno astronomov in fizikov, ki na superzmogljivih računalnik simulirajo svetlobno onesnaženje in sipanje na molekulah in aerosolih v atmosferi. Te skupine so v ZDA, Kanadi in na Slovaškem. Oglejmo si primer: simulacija svetlobnega onesnaženja v eni točki se na super zmogljivem računalniku računa dva dni. Gre za zelo zapletene modele, ki se ujemajo z opazovanji na nekaj odstotkov. Znanost se tu ne moti, ampak je skrajno jasna. Žal pa se industrija razsvetljave za te raziskave ne zmeni, zato z milijoni evrov spodbuja marketing, ki poskuša škodljive bele LED-svetilke prikazati kot okolju prijazne.

Ali morda ne pretiravate glede okoljske škodljivosti LED-svetil?

za opraševanje v kmetijstvu, da o biodiverziteti sploh ne govorimo.

Zdravniki so izvajali raziskave o škodljivih posledicah azbesta na zdravje ljudi v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Več desetletij je trajalo, da so države prepovedale uporabo azbesta. Na tisoče ljudi je umrlo, preden so prepovedali azbest. Nekatere industrijske države so azbest prepovedale šele pred nekaj leti. Zakaj?

Azbest je vendarle čudovit, naraven material, pa še zelo poceni je. Ne glede na uporabnost azbesta je bistven njegov negativen vpliv na zdravje ljudi in sledila je prepoved uporabe tega materiala. Enako se bo slej ko prej zgodilo z LED-svetili. Bele LED-svetilke z barvno temperaturo nad 2700 K bodo prepovedali za domačo uporabo, če pa prepovedi ne bo, bo na sijalki opozorilo, podobno kot na škatlicah cigaret. Namesto napisa »kajenje ubija« bo

Kako po vašem mnenju združiti varčevanje z energijo, potrebo po poceni razsvetljavi, in čim manjšo škodo ljudem in živalim?

Nove LED-svetilke, ki so danes na voljo, svetijo izrazito v modrem delu spektra. napis »modra barva ponoči ubija«. Podobno se bo slej ko prej zgodilo z belimi LED-svetilkami, ki jih prevarantski prodajalci LED-svetil tržijo kot okolju prijazne. Če zvečer ni priporočljivo imeti doma sijalke s temperaturo nad 2700 K, zakaj v cestni razsvetljavi zdaj množično montirajo okolju škodljive bele LED-svetilke z barvno temperaturo 4000 K? Nikakor nismo nasprotniki modre barve. Podnevi je modra nujno potrebna, celo zdravju škodljivo bi bilo, če ne bi bili podnevi izpostavljeni modri barvi.

Modro je nebo, človek pa se je milijone let prilagajal izmenjavi ritma dneva in noči. Nikakor pa se modra barva ne priporoča pred spanjem.

Kakšne pa so posledice svetlobnega onesnaževanja za živali?

Modrobele LED-diode skoraj ne sevajo UV-svetlobe, so pa kljub temu magnet za nočno aktivne žuželke, ki letajo okoli svetilk, se ne razmnožijo in odmrejo.

Žuželke rumene svetlobe ne vidijo dobro, izjemno dobro pa vidijo v UV-spektru in v modrem delu spektra. Modrobele LED-diode skoraj ne sevajo UV-svetlobe, so pa kljub temu magnet za žuželke, saj izrazito sevajo v modrem delu spektra. Vsi vemo, da nočno aktivne žuželke letajo okoli svetilk, se ne razmnožijo in zato odmrejo. Očitno se ne zavedamo pomena žuželk

Za branje, slikanje in podobna zahtevna dela naj se uporabljajo halogenska svetila. Varčne sijalke s spektrom, podobnim sončni svetlobi, in z zelo dobrim barvnim indeksom se uporabljajo podnevi, rumenobele varčne žarnice pa zvečer. LED-diode so zagotovo svetilo prihodnosti, vendar šele tedaj, ko bodo razvili učinkovite LED-diode s poudarjenim rumenim delom spektra.

V Sloveniji raste uporaba LED-svetil, tudi proizvajalcev je vse več. Kakšen je ta trend v primerjavi z EU? V avstrijskem Gradcu smo opazili samo šest LED-svetilk, čeprav je mesto podobne velikosti kot Ljubljana. Vsaka svetilka je bila drugačna, več kot očitno jih testirajo. V Bruslju smo opazili samo nekaj posamičnih LED-svetilk. V Sloveniji pa so nekatere občine prav »ponorele« z nameščanjem LED-svetilk. Delovnih mest ni nikjer, industrija propada, namesto da bi vlagali v delovna mesta in tovarne, ki bi izvažale, postavljamo kandelabre in povečujemo javne stroške. Pred kratkim je to omenil celo gospodarski minister v televizijski oddaji. Države, ki imajo veliko javne razsvetljave, so ta hip v finančnih težavah ali blizu bankrota: Grčija, Španija, Italija, Portugalska in Slovenija imajo veliko javno razsvetljavo, velike finančne težave in veliko brezposelnost. Če želiš ugotoviti, ali drvi neka država v bankrot, ni treba pogledati njenih ekonomskih kazalnikov. Dovolj dober instrument je merilnik osvetljenosti (luksmeter), s katerim se ugotovi povprečna osvetlitev cest in ulic. Tam, kjer je bahava razsvetljava, so v velikih finančnih težavah.

V Avstriji so, recimo, kandelabri za svetilke pogosto na razdalji 80 metrov, pri nas je gostota dvakrat ali trikrat višja. V Avstriji imajo malo svetilk, odlične plače in samo 4-odstotno brezposelnost, pri nas je obratno. Španija, ki ima več kot 50 % brezposelnih med mladimi, je po izjavi enega od komercialistov multinacionalke pravi eldorado, obljubljena dežela za prodajo svetilk.

te

junij 2013

ta

www.izletko.si

pr

ipo Združujemo najlepše prireditve, dogodke in ro ča izlete po vsej Sloveniji. Izberite vam najbližjega in se z IZLETKOM podajte novim dogodivščinam naproti!

Promocija

66

LED-svetilka povzroči toliko svetlobnega onesnaženja kot tri natrijeve svetilke, ki se zdaj množično uporabljajo v zunanji razsvetljavi.

LED-svetilke v zunanji razsvetljavi so zato prava ekološka katastrofa! O LED-razsvetljave resnično obstaja veliko laži in zavajanja. Stroka po vsem svetu molči. Zasebno sicer profesorji dajo prav okoljevarstvenikom, javno pa si ne upajo nasprotovati industriji. Ne pozabimo, da je LED-industrija v razvoj vložila na tisoče milijonov, velik del teh milijonov pa konča pri »neodvisnih« strokovnjakih, ki so zato tiho in ne povedo resnice.

okolje

78/79

Svetila in okolje

družbe, kar je v gorah še

toliko bolj očitno. Prav vsak

obiskovalec gora nosi svoj del odgovornosti, še bolj pa vsi, ki

v gorah izvajajo komercialne ali drugačne dejavnosti. Torej

planinska društva, vodniki

skupin, organizatorji izletov ...

Planinci si že več kot 25 let z akcijo Odnesimo smeti s seboj v dolino prizadevajo, da vse

odpadke odnašajo z gora in k temu navajajo vse generacije,

predvsem pa mlade planince

od vrtca do mladostnikov.

T

ina Leskošek iz društva za varstvo Alp, CIPRA Slovenija, ocenjuje, da se je kultura obnašanja planincev v primerjavi s preteklostjo opazno dvignila. Nekdaj so bile smeti ob planinskih poteh in metanje odpadkov planinskih koč v razne jame in škraplje nekaj povsem normalnega. Planinci večinoma zgledno poskrbijo za svoje odpadke, kar pomeni, da jih odnesejo v dolino. Seveda pa se vedno najdejo izjeme, ki puščajo za seboj sledi nezelenega ravnanja.

Tudi nekatere planinske koče so pri odstranjevanju odpadkov storile korak naprej - ločujejo jih in stiskajo. Koče na različne načine transportirajo odpadke v dolino (s helikopterjem, žičnico, konji, kamioni). Povsod pa se še vedno premalo pozornosti namenja temu, da bi bilo odpadkov kar najmanj. Znano pa je, da je v okolici nekaterih planinskih koč še veliko jam, ki so še iz preteklosti polne odpadkov, gradbenega materiala in odslužene opreme iz koč. Za sanacijo bi morala poskrbeti Planinska društva, ki s kočo upravljajo.

Z

denka Mihelič iz Planinske zveze Slovenije že četrt stoletja izvaja pomembne ozaveščevalne programe. Lansko leto so začeli opozarjati tudi na pomembnost ločevanja odpadkov s kampanjo »Odnesimo smeti s seboj domov in ločujmo.« Od planincev se pričakuje

okolje Tina Leskošek Zdenka Mihelič

Odpadki v planinah

kažeta obraz in srce sodobne

ne le, da ne bodo smetili, ampak tudi, da bodo odnesli smeti s seboj. Skupaj s Slopakom so pripravili več ozaveščevalnih akcij prek spletne strani PZS (več objav), na Facebooku PZS, prek Twitterja, v E-novicah PZS, v Planinskem vestniku in Obvestilih PZS. Že nekaj let podpirajo akcijo »Očistimo naše gore in planine«, ki poteka pri Zavarovalnici Triglav. Tudi letos intenzivno sodelujejo. »Varovanje in ohranjanje gorske narave in narave je eno izmed bistvenih načel Planinske zveze Slovenije in planinske organizacije s planinskimi društvi in planinci vred. Planince k varovanju okolja in gorske narave spodbuja naš Častni kodeks slovenskih planincev (ki letos praznuje 40 let in je trenutno v fazi osvežitve). V njem piše: »Planinec z osebnim zgledom in ravnanjem skrbi za ohranjanje gorskega okolja tako, da na planinskih poteh, posebej še na vrhovih, počivališčih in razglediščih ne odmetava odpadkov. Odnaša jih s seboj v dolino in jih odlaga na urejenem smetišču,« še dodaja Miheličeva.

Marsikatera planinska društva redno vsako leto organizirajo na planinskih poteh, ki jih vzdržujejo (markirajo, označujejo), čistilno akcijo in k njej povabijo svoje člane in ljubitelje narave iz tistega okolja. PZS usposablja planince v strokovnem programu za Varuhe gorske narave. Planinska društva izobražujejo planince tudi za gorske stražarje. Planinska zveza Slovenije sodeluje s partnerji v akciji Ogenj v Alpah, prek katere na simbolni način opozarjajo na varovanja in ohranjanje narave.

junij 2013

primerno ravnanje z njimi

foto: arhiv društva

Pospravljanje odpadkov in

planine redno zahaja okoli 350.000 Slovencev, torej vsak peti Slovenec . Po statistiki so problematični predvsem dnevni obiskovalci, ki se odpravijo v zavarovana območja, gore ali drugam le za kratek čas – opaža se namreč močno povečanje mešanih odpadkov predvsem v poletnih mesecih. Odpadne snovi preidejo v gorske reke, s čimer onesnažijo povsem čisto vodo. Razkroj odpadkov močno vpliva na prst. V slovenskih gorah je skupno 176 postojank (koče, zavetišča in bivaki).

Markiranih je 1661 planinskih poti v skupni dolžini več kot 9.000 kilometrov. Mnogo koč ima vzpostavljen sistem za ločeno zbiranje odpadkov. Z avtomobilom jih odpeljejo v dolino, kjer je dostop omogočen, medtem ko v visokogorju in sredogorju uporabljajo druge načine transporta. Zato oskrbniki seveda ne nasprotujejo, če svoje odpadke odvržete v njihove koše za smeti, vendar imajo vsekakor raje, če jih odvržete v dolinah. Veliko jih že ima vzpostavljen sistem ločenega zbiranja odpadkov, nekatere so opremljene s stiskalnicami za pločevinke in imajo urejene kompostnike.

Ene odpadke odvažajo, druge jih tudi sežigajo in kompostirajo.

foto: arhiv društva

Odnesimo smeti s seboj ...

V

67 78/79

Odpadki v planinah

V Sloveniji priložnost za postavitev tovarne foto: www.shutterstock.com

Suzana Kocijančič

Rafinacija plemenitih kovin

68 78/79

okolje

Rafinacija plemenitih kovin

Zdaj, ko v Sloveniji močno narašča število brezposelnih,

se najbrž odpirajo vrata tistim, ki znajo prepoznati

priložnosti. Eden takih je tudi

Suljo Zahirović iz podjetja za reciklažo Kontakt iz Radeč.

Od leta 1998 v glavnem predeluje elektronsko in

telekomunikacijsko opremo,

po novem tudi tiskana vezja in drugo računalniško opremo.

Tiskana vezja, na primer,

poleg dveh podjetij v Evropi predeluje edini v Sloveniji.

Pravi, da ima edini v Sloveniji

najsodobnejšo tehnologijo za predelavo opreme. Priložnost,

ki jo Slovenija ima, pa vidi v postavitvi tovarne za rafinacijo

plemenitih kovin, v kateri bi

junij 2013

lahko delalo okoli petsto ljudi.

Sto ton odpadkov letno

»S

loveniji manjka rafinacija za velike količine. Slovenci smo bogati z znanjem, pridni in vedoželjni, a zaradi birokratskih in drugih ovir mnogi odnehajo že pri ideji. V Avstriji recimo potrebuješ za zagon dejavnosti slab mesec, država pa je pripravljena narediti vse, da podpre posameznika, ki ima dobro idejo,« pravi Suljo Zahirović. Sam je začel iz nič, brez kakršne koli podpore. Zdaj jo ima v družini, ki mu pri delu tudi pomaga. Edino slovensko družinsko podjetje, ki se ukvarja s predelavo elektronske in telekomunikacijske ter druge opreme, pokriva območje od Novega mesta do Koroške, tudi Zasavje. »Na tem območju sem demontiral okoli 80 odstotkov opreme oziroma letno od 50 do 100 ton; največ je telekomunikacijske, sledi računalniška in druga tehnična oprema,« pojasnjuje in nadaljuje: »Običajno jo zbiram od Telekoma, jo nato razstavim, sortiram in posamezne dele s

Na tono telekomunikacijskega odpada lahko dobim do 200 gramov zlata, kar je več kot v katerem koli rudniku. predelavo spravim v tisto stanje, da jih lahko pošljem na rafinacijo v Nemčijo.« Analize zanj opravljata Zlatarna Celje in Kemijski inštitut v Ljubljani, nekaj malega tudi Celjan Vitomir Veber iz podjetja Rapleko, ki se ukvarja z rafinacijo plemenitih kovin v manjšem obsegu, v glavnem zlata. »Na tono telekomunikacijskega odpada lahko na primer dobim do 200 gramov zlata, kar je več kot v katerem koli rudniku.

Iz recimo 100 kilogramov telefonov dobim od 5 do 7 kilogramov srebra, če upoštevamo, da je telefon težak od 150 do 200 gramov. Z reciklažo v glavnem pridobivam srebro, paladij,« pravi Zahirović, ki je v vseh letih skupaj demontiral več kot 10 tisoč ton opreme.

Največ proda železa (po teži), sledijo baker, aluminij, srebro in druge kovine. Ima stroje na vodo, ki so okolju prijazni in ki posebej

Z

rafinacijo zlata in srebra v manjših količinah se že petnajst let ukvarja Celjan Vitomir Veber iz podjetja Rapleko. V njegove prostore na Bežigrajski v glavnem prihajajo zlatarji, ki želijo iz odpada dobiti čisto zlato. »Na leto pretopim okoli 20 kilogramov čistega zlata, ki zadostuje za 35 kilogramov nakita, v zlato pa pretapljam tudi polirne smeti,« pravi Veber in poudarja, da sam predela več zlata kot srebra, ker je tudi več zlata v obtoku. »Srebro je bolj industrijsko, zlato je drago in se je podražilo za 200 odstotkov; v glavnem ga odkupujejo borzne hiše in zlatarji,« še dodaja Veber, ki v manjših količinah pridobiva še platino, paladij, baker, rodij in druge kovine.

Kot pravi, je žalostno, da večina odpadne elektronske in električne opreme na svetu potuje na sežig na Kitajsko, ker tam okoljskih zakonov skoraj ne poznajo.

Jure Cekuta

vetovno povpraševanje za posebnimi kovinami in redkimi rudami se bo po ocenah strokovnjakov do leta 2030 potrojilo.

Povpraševanje po kovinah, kot so litij, indij, tantal ali germanij, zaradi razvoja novih tehnologij raste. Zahtevna podjetja v Aziji in Latinski Ameriki krvavo potrebujejo surovine, svetovni viri pa ne zadostujejo za zadovoljevanje njihovih potreb. Vsak mobitel je neizčrpen vir, je prepričan Michael Schneider: »V vsakem mobilnem telefonu je v povprečju okoli 23 miligramov zlata. Po svetu letno proizvedejo 1,3 milijarde mobitelov. Samo deset odstotkov konča v reciklaži. To pomeni, da ljudje letno vržejo v smeti 20,22 tone zlata.«

Termična obdelava blata iz ČN se lahko izvaja v: • sežigalnicah odpadkov - termična obdelava odpadkov, • mono sežigalnicah, • sosežigalnicah - proizvodnja energije ali proizvodnja snovnih proizvodov.

Termična obdelava predstavlja ekološko sprejemljivo in varno opcijo obdelave za komunalna in industrijska blata iz ČN in zagotavlja:

V vsakem mobilnem telefonu je v povprečju okoli 23 miligramov zlata.

• higienizacijo, mineralizacijo in največjo možno inertizacijo odpadka; • popolno uničenje organskih škodljivih snovi (endokrine snovi, patogene klice, …); • razčlenitev/razcepitev anorganskih škodljivih snovi; • zmanjšanje teže in volumna; • koriščenje energije ter zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (cilji Kyota).

P

o poročilu Združenih narodov na odpadu pristane več kot 40 milijonov ton elektronike letno. Največ e-odpada je v ZDA in na Kitajskem (povzeto po http://metro-portal. hr). Samo na Kitajskem za proizvodnjo mobilnih telefonov in računalnikov vsako leto uporabijo 4 tone zlata, 28 ton srebra in 6 tisoč ton bakra, zato so posli, ki vključujejo recikliranje elektronike, vse donosnejši. Po poročilu združenih narodov se zlato, srebro in paladij v Evropi redko reciklirajo. Tako se lahko letno izgubi tudi do 5 milijard evrov. S povečanjem tehnologije bo rastla tudi količina e-odpadkov. Po poročanju portala se bodo količine na Kitajskem in Južni Afriki početverile, v Indiji celo poosmerile. Afrika je na primer že zdaj znana po največji deponiji elektronske opreme iz zahodnih držav. Najbolj izpostavljeni naj bi bili Gana in Nigerija. Kovinske odpadke tam v glavnem razstavljajo ročno, še vedno pa velika večina odpadkov – okoli tri četrtine zlata – ostane neizkoriščena. V Greenpeaceu opozarjajo, da so odlagališča v Gani, Indiji in na Kitajskem polna odpadkov iz Evrope in ZDA, ki zastrupljajo otroke, podzemne vode in prst.

okolje

78/79

69 Večja, kot je kriza, več je povpraševanja po zlatu.

S

Več informacij na: 02-620-23-00, odpadki@saubermacher.si, www.saubermacher.si

junij 2013

Z

latarna Celje svoje količine zlata in srebra prav tako vozi na rafinacijo v Nemčijo.

Od strank odkupuje predvsem zlato. Jure Cekuta, direktor službe za odnose z javnostmi v Zlatarni, poudarja: »Večja, kot je kriza, več je povpraševanja po zlatu. Odkupujemo vse, od starih zob, prahu, starega nakita, največ, kar 80 odstotkov, pa je zobnega zlata.« Letno odkupijo nekaj sto kilogramov zlata, bistveno več v zadnjih treh letih. Jure Cekuta poudarja, da je naložba v zlato dobra naložba. »Zlato je kovina, ki je preživela vse krize, se pa ne ve, koliko je ‚realnega’ in koliko papirnatega zlata na svetu. Realno je boljše kot papirnato, saj pri tem – podobno kot pri delnicah – ne veš, kaj si kupil. Zlato je boljše od srebra, ker je lažje za transport in ker je bistveno manjša masa več vredna, pri srebru pa je treba upoštevati še DDV, ki ga pri zlatu ni,« pojasnjuje Jure Cekuta in dodaja, da so v Berlinu začeli v ploščicah prodajati tudi baker.

Z NAŠO POMOČJO DO CELOVITEGA ODSTRANJEVANJA BLATA IZ ČISTILNIH NAPRAV!

V smeteh več kot 20 ton zlata

Promocija

Več zlata kot srebra

foto: arhiv podjetja

sortirajo kovine in plastiko. Suljo Zahirović v Sloveniji proda največ bakra in aluminija, preostalo vozi na rafinacijo v Nemčijo, saj v Sloveniji takih količin, kot pravi, ni sposoben nihče predelati. Poudarja še, da je poleg zlata in srebra zelo veliko povpraševanje tudi po drugih kovinah, recimo tantalu, ki je trikrat dražji od srebra, polprevodniku germaniju ali celo indiju, ki je prav tako cenovno zelo zanimiv.

prehude obremenitve s hrupom in množična pravda dr. rok snežič1 klavdija snežič2

junij 2013

Hrup v življenjskem okolju škoduje zdravju ali počutju posameznika, vzbuja nemir in škodljivo vpliva na okolje.

Hrup vsebuje poleg definirane fiziološke tudi osebno noto, torej odnos posameznika do določenega zvoka (Bilban, M.)3.

Glede na teoretična izhodišča in sodno prakso bomo v prispevku preverili stališča sodišča; v vseh navedenih primerih s sodno prakso je sodišče zavzelo stališče, da življenje v urbanem okolju sicer zahteva od posameznikov ustrezno prilagoditev in toleranco do emisij (hrup, vibracije, onesnaženje zraka), vendar le do normalnih meja. kadar emisije presežejo mejne vrednosti, je mogoče govoriti o takem vplivu na osebnostne pravice posameznika, ki utemeljuje nastanek pravno priznane škode in s tem tudi odškodninske odgovornosti4.

1 dr. Rok Snežič, univerzitetni diplomirani pravnik, Imperij davčnega svetovanja, Maribor 2 Klavdija Snežič, magistrica ekonomskih in poslovnih ved, Snežič davčni inženiring, Maribor 3 OSHA,Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, Bilban, M., Spremljevalec sodobnega življenja, >http://osha.europa.eu/fop/slovenia/sl/et2005/PDF/ drBilban_Spremljevalec_sodobnega_zivljenja.pdf<, Ljubljana 2005 (12.4.2011).

4 Višje sodišče v Ljubljani, Sodba št. VSL0061503(VSL, vmesna sodba I CP 3518/2010), >http://www.sodisce.si/ vislj/odlocitve/2010040815257291/<(12. 4. 2012).

foto: www.shutterstock.com

70 78/79

okolje

HrUP in držaVnE CESTE

Škodljivi učinki hrupa na zdravje ljudi

Z

dravje je stanje popolnega telesnega, duševnega in družbenega blagostanja in ne le odsotnost bolezni ali slabega počutja5. Definicija zajema kratkotrajne in dolgotrajne učinke na zmanjšanje telesne, duševne ali socialne funkcije človeka oziroma človeškega organa.

Hrup lahko povzroči škodljive učinke, kot so: poškodbe sluha (naglušnost, tinitus), motnje spanja ali počitka, povišanje krvnega tlaka, poškodbe srca in ožilja, motnje pri koncentraciji, učenju in pogovoru, zmanjšano učinkovitost pri delu, vznemirjenost, psihofi zične motnje, kombinirane učinke različnih virov hrupa in drugih dejavnikov6.

R

azmerje med ravnjo hrupa, ki ne učinkuje na zdravje ljudi, in ravnjo, ki ima nizek učinek (NOAEL/LOAEL), je osnova za opredelitev 5 Zavod za zdravstveno varstvo, Osnovne informacije o hrupu, http://www.zzv-ce.si/uploads/2011/pdf/HRUP%20 Osnovne%20informacije%20o%20hrupu%20(2).pdf (15.

4. 2012).

6 Zavod za zdravstveno varstvo, Osnovne informacije o hrupu, http://www.zzv-ce.si/uploads/2011/pdf/HRUP%20 Osnovne%20informacije%20o%20hrupu%20(2).pdf (15.

4. 2012).

mejnih vrednosti okoljskega hrupa. Te vrednosti pridobimo z epidemiološkimi študijami odnosa med ravnjo hrupa in učinkom na ljudi.

Učinkov hrupa ne pogojujejo le ravni, ampak tudi spremembe v času, frekvenčni spekter in dejavnosti, ki jih takrat opravljamo. Učinkov, ki jih pričakujemo na ljudeh, ne moremo preprosto prevesti z učinkov na poskusnih živalih niti ne moremo sklepati na učinke, do katerih pride v domačem okolju glede na podatke o učinkih v industrijskem okolju. Na primer, 85 dB(A) na delovnem mestu povzroči manjši odziv telesa kot 40 dB(A) ponoči v okolju, kjer prebivamo.

Zakonodaja določa mejne vrednosti hrupa, in sicer povprečne vrednosti za določeno obdobje in konične vrednosti, za katere je pomembna tudi pogostost njihovega pojavljanja. Mejne vrednosti so različne za obdobje dneva, večera in noči. Razlike so prisotne tudi zaradi štirih območij varovanja pred hrupom7.

Stopnje varstva pred hrupom

N

aše naravno in življenjsko okolje je po določilih zakonodaje glede na stopnjo varstva pred hrupom razdeljeno v štiri skupine, ki so 7

Bilban, M. že navedeno delo, 2005.

71 D

ejavnosti in posegi v prostor, ki ogrožajo človekovo zdravje, se zato skladno s pravno podlago v zvezi z urejanjem prostora, naselij in drugimi posegi v prostor razmestijo in organizirajo tako, da se njihov škodljivi vpliv na okolje kar najbolj zmanjša. Pri opredeljevanju območij varstva pred hrupom se upošteva tudi predpis o javnih cestah, ki ob državnih cestah določa širino varovalnih pasov prav zaradi preprečevanja škodljivih vplivov na obcestni prostor. Večina stanovanjskih objektov leži namreč zaradi prevladujočega poselitvenega vzorca neposredno ob državnih cestah v tretji skupini varstva pred hrupom. Celotna obremenitev okolja s hrupom, ki jo povzročajo infrastrukturni viri, ne sme presegati kritičnih ravni, tudi če posamezni vir presega mejno raven za vir hrupa. Kritična obremenitev okolja je namreč obremenitev, ki presega s predpisom določeno kritično vrednost in je podlaga za uveljavljanje izrednih ukrepov, potrebnih za preprečevanje škodljivih vplivov že pri kratkotrajni obremenitvi (ARSO, nav. delo, 2008).

Primerjava z Evropsko unijo (EU)

Z

akonodaja EU je do začetka leta 2002 obsegala predpise, ki so omejevali emisije hrupa različnih proizvodov, da bi bili novi proizvodi skladni z zahtevami smernic glede mejnih vrednosti emisij hrupa. Čeprav je izpolnjevanje zahtev povzročilo zmanjšanje emisij hrupa proizvodov, se je na drugi strani povečala izpostavljenost čezmernemu hrupu zaradi naraščanja obsega in razširjenosti cestnega prometa in vseh drugih življenjskih dejavnosti, ki so 8 ARSO, Ljubljana 2008b, Slovenia's NationalInventoryReport 2008, MOP – Agencija RS za okolje.

K

er ljudje različno občutijo okoljski hrup, ki ga generirajo različni viri, hrup pa na ljudi tudi različno učinkuje, je bil zato, da bi se izboljšale življenjske razmere, na ravni EU izdan predlog direktive, ki zagotavlja poenotenje kriterijev za ugotavljanje obremenjenosti okolja s hrupom, metode merjenja in ocenjevanja ter postopke ukrepanja ob prekoračitvi mejnih vrednosti. Slovenski predpisi predvidevajo za vse vire hrupa prve meritve in obratovalni monitoring hrupa, strategija EU pa nas bo poslej zavezovala tudi k izdelavi strateških kart hrupa za aglomeracije z več kot 250.000 prebivalci (oziroma z več kot 100.000 prebivalci v naslednji fazi) za tranzitne in glavne ceste z letnim pretokom več kot 6 milijonov vozil, železnice z več kot 60.000 vlaki na leto in za največja letališča (ARSO, nav. delo, 2008).

Cestni promet kot vir hrupa

C

estni promet je najpomembnejši dejavnik okoljskega hrupa. V zadnjih letih se je izrazito povečalo število registriranih motornih vozil. Število osebnih motornih vozil se je npr. leta 2000 v primerjavi z letom 1999 povečalo za 3%, tako da je stopnja motorizacije v Sloveniji 1 vozilo na 2,3 prebivalca. Dodaten hrup v cestnem prometu povzroča tudi transport blaga iz kraja v kraj zaradi še vedno konvencionalnega načina prevoza s kamioni. Vozni park se v zadnjem desetletju sicer nadomešča s sodobnejšimi vozili, ki povzročajo nižji hrup, a jih je še premalo. Hrup zaradi tovornih vozil se je v mestnih središčih z gradnjo obvoznic znižal (ARSO, nav. delo, 2008).

oBrEMEniTVE S HrUPoM ljubljana

V

maribor

M

aribor je drugo največje mesto v Sloveniji, kjer se tako kot v drugih mestih na majhnem prostoru srečujejo različni interesi uporabnikov prostora. Za celotno območje Mestne občine Maribor je narejen občinski prostorski plan kot urbanistična zasnova (UZ). Ta določa za vsako prostorsko enoto dolgoročno namensko rabo prostora. Namenska raba prostorskih enot, določenih v UZ Maribora, je bila podlaga za določitev območij varstva pred hrupom v posamezni prostorski enoti. Pri tem je upoštevana dejanska in načrtovana raba prostora ter dejanska in načrtovana obremenitev s hrupom (ARSO, nav. delo, 2008).

obdobju 2001–2002 so se na širšem območju Ljubljane na pobudo Mestne občine Ljubljana v okviru raziskovalnega projekta, katerega izvajalec je bil Inštitut za geografijo (skupaj s podizvajalcem Fakulteto za kemijsko tehnologijo – Oddelek za tehniško varnost) izvajale meritve in vrednotenje hrupa na različnih lokacijah.

M

eritve so temeljile na kratkotrajnih desetminutnih meritvah v značilnih obdobjih dneva (ARSO, nav. delo, 2008): • zjutraj med 6.00 in 8.00 uro • dopoldne med 11.00 in 13.00 uro • popoldne med 14.30 in 15.30 • zvečer med 19.00 in 21.00 uro

T

ak način merjenja je bil izbran predvsem zaradi krajevne in časovne spremenljivosti ravni hrupa. Ker so meritve potekale v

78/79

poletnem in jesenskem obdobju, so bile s takim časovnim razporedom zajete tudi prometne konice v turistični sezoni in tipične ravni, značilne za obremenjenost s hrupom v samem mestu. Izbor 112 lokacij je obsegal mestno in primestno območje. Meritve so pokazale, da je širše območje središča mesta hrupno nadpovprečno obremenjeno. Izmerjene ravni hrupa, ki so bile višje od 65 dBA, so nastale zaradi številnih dejavnikov: vpliva cestnega prometa, storitvenih dejavnosti, prometa pešcev ... Prav tako so hrupno nadpovprečno obremenjena območja vzdolž najpomembnejših cest, zlasti tista s povprečnim dnevnim pretokom, večjim od 20.000 vozil, območja v ozkem pasu vzdolž železnice in območja v bližini točkovnih virov hrupa (npr. proizvodnih obratov, gostinskih lokalov, prireditvenih dvoran, cerkva, igrišč ipd.). Med območja, kjer so bile ravni manjše kot 50 dBA in kjer obremenjenost s hrupom ni bistven problem, spadajo zlasti čista stanovanjska območja in novejša urbanistično načrtovana blokovska naselja, ki ne ležijo v bližini pomembnejših prometnic in ob hrupnih prometnicah, fasade, obrnjene stran od ceste (kot vira hrupa), in območja na obrobju mesta, ki še spadajo v okvir mesta Ljubljana, a so namenjena kmetijski ali rekreacijski rabi (ARSO, nav. delo., 2008).

okolje

pravzaprav odpravile napredek pri omejevanju emisij hrupa (ARSO, nav. delo, 2008).

Prvi osnutek določitve območij varstva pred hrupom je bil za Maribor izdelan leta 2000 in dopolnjen leta 2001.

P

rvi osnutek določitve območij varstva pred hrupom je bil za Maribor izdelan leta 2000 in dopolnjen leta 2001. V letih 2000 in 2001 je bila na območju UZ mesta Maribor na podlagi prometnih podatkov za cestni in železniški promet za leto 1999 računsko določena prostorska porazdelitev hrupa, ki je bila strokovna podlaga za določitev območij varstva pred hrupom9.

9 Cestnoprometni inštitut Maribor, 2000; Prometni inštitut Ljubljana, 1999.

junij 2013

določene glede na občutljivost posameznega območja naravnega in življenjskega okolja za hrup. Na podlagi te klasifi kacije izhaja določitev, kolikšna je dovoljena raven hrupa na posameznem območju, kakšna je dejanska celotna obremenitev območja s hrupom oziroma kdaj vir hrupa povzroča čezmerno obremenitev okolja s hrupom8. Državni in občinski planski dokumenti pomenijo temeljna izhodišča pri določanju stopnje obremenitve okolja s hrupom in so podlaga za sanacijo preobremenjenih območij. Tako so v planskih dokumentih opredeljena območja glede na stopnjo varovanja okolja pred obremenitvami s hrupom. Pri določanju območij se upoštevajo dejanske razmere v okolju in planske usmeritve. Na območjih, ki so že preobremenjena s hrupom, se zato ne načrtujejo dejavnosti, občutljive za hrup, območja, ki s hrupom še niso obremenjena, pa se zavarujejo pred posegi, ki bi lahko poslabšali sedanje razmere (ARSO, nav. delo, 2008).

72

Pri cestah so bili vhodni podatki za izračun pretok osebnih in tovornih vozil v dnevnem in nočnem času, hitrost vozil in popravki zaradi lastnosti vozišča. Pri izračunu obremenitve s hrupom zaradi železniškega prometa pa so bili upoštevani prometni podatki za posamezne vlake. Razvoj cestnega in železniškega prometa, ki je bil predviden v UZ, je bil podlaga tudi za izračun obremenitve s hrupom za mesto Maribor leta 2019. Na podlagi katastra hrupa ter dejanske in namenske rabe prostora v občinskem prostorskem planu so določeni viri hrupa, ki čezmerno obremenjujejo okolje, in sanacijski ukrepi, ki jih upravljavcem vira hrupa nalagajo obstoječi predpisi, poleg tega pa bo kataster tudi strokovna podlaga za določitev pogojev za nove posege v prostor10.

okolje

78/79

HrUP in držaVnE CESTE

hrupna obremenitev državnih cest

Z

a vseh 6.156 km državnih cest, ki jih upravlja Direkcija RS za ceste (DRSC), je bila leta 1999 izračunana obremenitev s hrupom.

Postopki za izračun emisije hrupa so povzeti po RLS 90 in DIN 18005. Pri izračunu hrupa LD za cesto kot vir hrupa so bili upoštevani pretok vseh vozil (gostota prometa podnevi in ponoči), delež tovornih vozil podnevi in ponoči ter hitrost osebnih in tovornih vozil, pri čemer je treba opozoriti na pomanjkljivosti zaradi slabo definiranih prometnohitrostnih odsekov in dnevno-nočne strukture ter deleža tovornega prometa. Kot vhodni podatek so se zato uporabljale administrativno določene dovoljene hitrosti vozil v naseljih in zunaj njih. Na podlagi prometnih podatkov in ob upoštevanju tretje stopnje varstva pred hrupom je bilo ocenjeno tudi število preobremenjenih objektov na vseh odsekih državnih cest glede na preseganje kritične ravni hrupa.

Sodna praksa

V

vseh spodaj navedenih primerih je sodišče zavzelo stališče, da življenje v urbanem okolju sicer zahteva od posameznikov ustrezno prilagoditev in toleranco do emisij (hrup, vibracije, onesnaženje zraka), vendar le do normalnih meja. Kadar imisije presežejo mejne vrednosti, je mogoče govoriti o takem vplivu na osebnostne pravice posameznika, ki utemeljuje nastanek pravno priznane škode in s tem tudi odškodninske odgovornosti. Zakonska podlaga za uveljavljanje odškodnine sta predvsem 75. člen SPZ (Stvarno pravni zakonik) in 133. člen OZ (Obligacijski zakonik).

SodBa ŠT. VS001174011

junij 2013

jedro izreka 10 Mestna občina Maribor, Karta hrupa občine Maribor, > http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=11178< (12.

4. 2012) 11 <http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/1232/< (12.02.2012).

U

gotovitve, da je bilo povečanje hrupa na cesti v letih 2003–2006 izrazito visoko, da gre za najhrupnejše odseke cest v svoji kategoriji v RS ponoči in da so prekoračene v podzakonskih aktih določene meje, omogočajo sklep, da hrup presega običajne meje, da gre za tak obseg motenj, da ga lahko štejemo za škodo, ki je tožnici ni treba tolerirati, in da ne gre za normalne, običajne meje v tem okolju, ki bi trajale dalj časa.

Obrazložitev

M

ejo hrupa, do katere mora tožnica trpeti emisije, določajo upravni predpisi in standard običajne meje. Pri ugotavljanju škode, ki presega običajne meje, si je sodišče pomagalo z izvedencem. Z njegovo pomočjo je ugotovilo, kje je meja tolerance za škodo na okolju in ljudeh. Ugotovilo je, da je bilo povečanje hrupa na cesti G1-3 v letih 2003–2006

Mejo hrupa, do katere mora tožnica trpeti emisije, določajo upravni predpisi in standard običajne meje. Pri ugotavljanju škode, ki presega običajne meje. izrazito visoko, da je bil pred petimi leti za polovico manjši kot pred letom ali dvema, da so prekoračene v podzakonskih aktih določene mejne (tim. kritične obremenitve) vrednosti in da gre za najhrupnejše odseke cest v svoji kategoriji v Republiki Sloveniji ponoči (zaradi zelo številnih tujih tovornih vozil). Vse te ugotovitve izvedenca so sodišču

omogočile materialnopravno pravilno oceno, da hrup presega običajne meje, da gre za tak obseg motenj, da ga lahko štejemo za škodo, ki je tožnici ni treba prenašati in da ne gre za normalne, običajne meje v tem okolju, ki bi trajale dalj časa.

SodBa ŠT. VSM002070712 jedro

S

odišče prve stopnje bi v konkretnem primeru pri odmeri odškodnine moralo upoštevati tudi škodo v prihodnosti, ko ugotavlja, da bo tožnica nepremoženjsko škodo zaradi čezmernih emisij v prihodnosti še trpela, da pa ni povsem jasno, v kakšnem obsegu in kako dolgo. Pritožba s tem v zvezi utemeljeno opozarja, da je po normalnem poteku dogodkov gotovo nastajanje škode do zgraditve avtocest na tem območju, pri čemer sta dograditev in odprtje tega odseka bila napovedana že v jeseni 2008, ta napoved pa je bila znana že ob koncu sojenja na prvi stopnji in se je v vmesnem času tudi uresničila. Zato bi se kazalo strinjati s pritožbo, da bo nastajala škoda tožeči stranki v takem obsegu vsaj še nekaj mesecev po končanem sojenju na prvi stopnji.

Obrazložitev

P

ritožba izpostavlja, da povečan tranzitni promet na cesti G. povzroča povečanje emisij tudi na drugih cestah v Republiki Sloveniji, da so absolutne vrednosti imisij na tem odseku tudi po povečanju prometa še vedno primerljive z emisijami na drugih cestah pred gradnjo vzporednih avtocest in da emisije na G. ne odstopajo od tistih na 12 <http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_ sodisca/42096/< (12.02.2012).

Evropski poslanci za znižanje prometnega hrupa Evropski parlament je februarja potrdil nov zakonodajni predlog, s katerim želi znižati dovoljene ravni hrupa, ki ga oddajajo avtomobili, v korist varovanja javnega zdravja.

Stalna izpostavljenost hrupu izčrpa telesne rezerve, ogrozi normalno delovanje organov ter povzroča tudi obolenja srca in ožilja.

Raziskave Evropske agencije za okolje kažejo, da je polovica mestnega prebivalstva v EU zaradi cestnega prometa izpostavljena hrupu, ki presega 55 decibelov.

Predlog uredbe znižuje meje hrupa za nova osebna in tovorna vozila. Učinek novih pravil naj bi bil viden najpozneje v prihodnjih šestih letih, sprva pa bi veljala le za nove tipe vozil.

V skladu s predlogom se raven hrupa za osebna vozila s sedanjih 74 znižuje na 68 decibelov.

Tovornim vozilom bi bilo dovoljeno manjše

odstopanje, in sicer v vrednosti od 2 do 6 decibelov. Raven hrupa tovornih vozil, katerih skupna masa presega 12 ton, ostaja enaka, in sicer 81 decibelov.

Poslanci se zavedajo, da je raven hrupa vozil deloma odvisna tudi od okolja, v katerem ta vozijo, pnevmatik in aerodinamike.

Poslanci hočejo zagotoviti potrošnikom informacije o emisijah hrupa tudi z novimi oznakami. Takšne oznake so že v veljavi za označevanje in informiranje o emisijah CO2, porabi goriva in hrupu pnevmatik. Evropski poslanci pa so zaskrbljeni tudi zaradi električnih in hibridnih vozil, ki so lahko nevarna pešcem, ker so pretiha. Kot pravi zakonodajni predlog, bo treba v prihodnosti razviti več standardov na področju sistemov akustičnega opozarjanja na približujoča se vozila.

73 jedro

U

pošteva se, da življenje v urbanem okolju sicer zahteva od posameznikov ustrezno prilagoditev in toleranco do imisij (hrup, vibracije, onesnaženje zraka), vendar le do normalnih meja. Kadar imisije presežejo mejne vrednosti, je mogoče govoriti o takem vplivu na osebnostne pravice posameznika, ki utemeljuje nastanek pravno priznane škode in s tem tudi odškodninske odgovornosti.

Obrazložitev

P

ojem duševnih bolečin se razlaga kot vsako psihično neugodje, ki ga trpi oškodovanec, pri čemer ni potrebno, da zaradi takega posega trpi njegovo zdravje. Ob ugotovljenih duševnih bolečinah zaradi neugodnosti, ki jih povzroča čezmerni promet, sodišču pri določitvi odškodnine ni potrebno strokovno medicinsko mnenje, če se posledice opisanih imisij ne odražajo v oškodovančevem zdravju, torej v zmanjšanju njegove življenjske aktivnosti.

Vrhovno sodišče je dokončno razsodilo, da so ljudje ob cesti G1-3 upravičeni do odškodnin.

D

oločba 200. člena ZOR, ki se nanaša na duševne bolečine zaradi okrnitve pravice osebnosti, predpostavlja obstoj škode v duševnem delovanju, ki jo je v običajnih okoliščinah mogoče opredeliti brez izvedenskih mnenj.

Izvedensko mnenje ni potrebno le, kadar gre za izrazito porušenje duševnega ravnovesja z ugotovljeno okvaro zdravja, temveč tudi pri oceni stopnje neugodja zaradi različnih imisij. Pavšalno določanje odmene za duševne bolečine zaradi povečanih imisij ni sprejemljivo. Tožnika živita v urbanem okolju, kjer so imisije sestavni del vsakodnevnega življenja.

Duševno trpljenje je dostikrat porojeno iz neprilagodljivega in preobčutljivega značaja posameznika. Določanje višine odškodnine ob zatrjevanih duševnih bolečinah po 13 <http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/13139/< (12.02.2012).

78/79

prostem preudarku in na podlagi izpovedi in subjektivne ocene oškodovancev ni sprejemljivo. Iz izpovedi tožnikov sicer izhaja, da sta trpela določene nevšečnosti, vendar pa brez izvedenskega mnenja ni mogoče sklepati, da so te bile tako intenzivne, da bi jima zato pripadala odškodnina. Odločitev o obstoju pravno priznane škode je utemeljena na določbi 72. člena Ustave Republike Slovenije ter na določbah Zakona o varstvu okolja 14.

okolje

Sodba št. VS1038813

Sklep

O

b plačilu odškodnin za življenje v primežu težkih tovornjakov na državni cesti G1-3 gre za trenutno največjo množično pravdo v Sloveniji. Odškodnine so bile odvisne od več meril: od statusa tožnikov (upokojenci, ki ves dan preživijo doma, zaposleni, ki so zdoma od osem do deset ur na dan, dijaki in študenti ...), oddaljenosti hiše od ceste, časa vložitve tožbe in časa dejanskega bivanja na naslovu. Državo je za škodo, ki jo je na cesti do dolgovaškega mejnega prehoda povzročal promet težkih tovornjakov od leta 1990 do leta 2008, preden se je preusmeril na avtocesto, tožilo 2.100 ljudi. Država je potem, ko je izgubila prve tožbe, prebivalcem ob prometnici ponudila poravnavo. Do februarja 2008 je bilo tako izplačanih skoraj 20 odstotkov odškodnin oziroma nekaj več kot štiri milijone evrov. Izplačilo odškodnin pa je bilo potem ustavljeno. Kot je dejal odvetnik Silvo Belec, ki v tožbi proti državi zastopa 1.200 prebivalcev ob cesti Maribor–Dolga vas, mu je državno pravobranilstvo sporočilo, da je preklicalo »poravnalne ponudbe, ker da so bile tožbe vložene prepozno«. Dodal je še, da je prejel tudi dopis, v katerem so ga obvestili, da denar za letošnja izplačila odškodnin še ni zagotovljen, ker še niso končana fi nančna usklajevanja med posameznimi ministrstvi.

Vrhovno sodišče je sicer dokončno razsodilo, da so ljudje ob cesti G1-3 upravičeni do odškodnin15.

14 Ur. l. RS, št. 32/93, (5.,9. in 10. člen).

15 Pomurje. si, Država: Denar za odškodnine zaradi hrupa ob cesti G1-3 je zagotovljen, >http://www.pomurje. si/aktualno/pomurje/drzava-denar-za-odskodnine-zaradihrupa-ob-cesti-g/<, (16. 4. 2012).

O N I Ž U R D KAM Z ?

T E L Z I www.izletko.si A N

junij 2013

Promocija

podobnih cestah v Republiki Sloveniji, zato naj tožeča stranka ne bi bila upravičena do odškodnine. Iz ugotovitev Inštituta za varstvo okolja Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor v izvedenskem mnenju z dne 5. 2.

2008 in dopolnitvi z dne 9. 6. 2008, ki jo povzema sodišče prve stopnje v razlogih sodbe, izhaja, da se glavna cesta G., v neposredni bližini katere živi tožnica, uvršča med najhrupnejše odseke v svoji kategoriji, najhrupnejša pa je ponoči. Presežene kritične vrednosti in presežene mejne vrednosti nočnega hrupa in vrednost nočnega hrupa v letih 2004 in 2005 ter presežene vrednosti dnevno – hrupa zvečer in ponočiod leta 2006 naprej nedvomno upravičujejo tožnico do odškodnine za duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja, pri čemer je povsem nepomembno sklicevanje tožene stranke, da imisije na tem odseku ne odstopajo od tistih na podobnih cestah v Republiki Sloveniji. Pritožbena navedba, da bi bilo treba ugotoviti, ali imisije presegajo običajne meje tudi v notranjosti hiše (ali terasi), je neupoštevna novota po 337. členu ZPP. Prav tako je novota pritožbena navedba, da pri odmeri odškodnine ni upoštevan morebitni soprispevek tožeče stranke oziroma dejavniki na njeni strani, pri čemer tudi v pritožbi ne pojasni, v čem naj bi tožnica soprispevala k nastanku škode. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do zamenjave oken in vrat v prostorih tožnice, ko je ugotovilo, da sicer zmanjšujejo hrup v varovanih prostorih, ne zagotavljajo pa odprave čezmerne obremenitve. Zato nasprotni pritožbeni navedbi, da se sodišče do tega ni opredelilo, ni mogoče pritrditi. Res je sicer, da čas prinaša razvojne spremembe, zaradi katerih je nedvomno povečan promet, ki obremenjujoče vpliva tudi v urbanih okoljih, in kar zadeva večjo toleranco krajanov pri prenašanju teh vplivov, vendar pri tem prezre, da je podlaga za odškodnino tista čezmerna obremenitev, ki presega normalne meje in je zato tožnica ni dolžna več prenašati, saj ji ustava in drugi predpisi zagotavljajo pravico do bivanja v zdravem življenjskem okolju in je sodišče pri tem upoštevalo določbo tretjega odstavka 156. člena ZOR oziroma tretjega odstavka 133. člena OZ in pa tudi dejstvo, da je v obravnavanem primeru kot čezmerna imisija ugotovljen le hrup, ne pa tudi druge vrste imisij.

foto: www.shutterstock.com

74 78/79

okolje

VŠTP

Do evrov s številnimi raziskovalnimi projekti Slovenjgraška Visoka šola za tehnologijo polimerov je ena redkih izrazito specializiranih visokih šol, saj se o tehnologiji polimerov pri nas v preteklosti ni veliko govorilo. Raziskovalni projekti in razvoj pa odkrivajo izjemen pomen polimerov in polimernih materialov v gospodarstvu. Pred kratkim so se na Visoki šoli za tehnologijo polimerov zbrali strokovnjaki in gospodarstveniki, ki sodelujejo v čezmejnem projektu Polyregion, pa tudi sicer je več mednarodnih raziskovalnih

projektih, ki so usmerjeni v trajnostni razvoj in izdelke iz

novih, biomaterialov. Dr. Silva

Roncelli Vaupot, dekanica

Žal nam je, da dva akreditirana študijska programa, ki sta namenjena študiju razvojno perspektivnim področjem, kot sta trajnostno inženirstvo in interaktivni informacijski sistemi, še vedno ne izvajamo. Za njuno izvedbo VŠTP ni mogla pridobiti koncesije. Ugotavljamo pa, da trenutna gospodarska situacija v Sloveniji ni naklonjena izrednemu študiju. Tudi vpis v izredni študij Tehnologije polimerov je majhen.

Kljub temu si zelo prizadevamo, da bi ga ohranili, saj študenti z delovnimi izkušnjami veliko pripomorejo k evalvaciji študijskih programov, njihovemu prilagajanju in spreminjanju.

šole, je prepričana, da bodo

Za kakšno delo so usposobljeni vaši diplomanti? Ali ste uvedli tudi magistrski študij?

postali najkakovostnejša šola

Diplomanti visokošolskega strokovnega študijskega programa tehnologije polimerov so usposobljeni za obvladovanje znanj o polimernih materialih in tehnologijah, uporabi inženirskih računalniških orodij, poznavanju osnovnih principov podjetništva ter ekonomiji in menedžmentu. Diplomanti med študijem pridobijo sposobnost za reševanje konkretnih

za tehnologijo polimerov v

Sloveniji in širše.

junij 2013

Izredno smo veseli, da se v Sloveniji širi prepoznavnost področja tehnologije polimerov, saj je zanimanje za ta študij iz leta v leto večje. Letos nam je uspelo zapolniti vsa prosta mesta za redni študij (40) že s prvim vpisom. Študenti prihajajo iz vse Slovenije in velika večina jih med tednom biva v Slovenj Gradcu.

Ugotavljamo, da je študij tehnologije polimerov trenutno eden izmed bolj privlačnih tehniških študijev v Sloveniji. Vsekakor je to povezano z dejstvom, da so naši diplomanti študijskega programa Tehnologija polimerov zaposljivi in iskani v slovenskem gospodarstvu.

VŠTP

posebnost šole, da sodeluje v

Visoka šola za tehnologijo polimerov je programsko usmerjena na področja, ki jih zahtevata razvoj in prihodnost – ne le tehnologija polimerov, tudi trajnostno inženirstvo in interaktivni informacijski sistemi. Kako se trg, gospodarstvo in dijaki odzivajo na vašo izobraževalno ponudbo? Kakšen je trend?

problemov z uporabo inženirskih metod in postopkov. Nadgradnjo pridobljenih znanj na visokošolskem študiju predstavlja magistrski študijski program tehnologije polimerov, ki ponuja poglobljeno znanje in specializacijo na izbranem modulu Strukturni polimeri in kompoziti, Polimeri v medicini in okolju ter Napredne polimerizacijske metode in aplikacije. Študij je izredno privlačen. Vpis je brez diferencialnih izpitov omogočen tudi diplomantom strojništva, kemije in kemijske tehnologije oziroma inženirstva. Trenutno se na VŠTP izobražuje druga generacija magistrskih študentov.

V čem je konkurenčna prednost vaše šole zlasti z vidika zaposlitve in znanj, ki jih pridobi študent?

Konkurenčnih prednosti je več. Od perspektivnosti panoge v Sloveniji in v svetu do pomanjkanja visoko izobraženih kadrov na vseh študijskih področjih, kar predstavlja jamstvo za nadpovprečno zaposljivost naših diplomantov. Ker je manj študentov, se lahko posvetimo vsakemu posameznemu študentu. Naša šola je samostojna, nedržavna visokošolska ustanova, kar nam omogoča lažje prilagajanje zahtevam in trendom v gospodarstvu. Smo tudi prožneje organizirani. Predvsem pa so naši študijski programi izrazito praktično naravnani. Polovico programov praviloma predstavljajo vaje, del vaj se izvaja tudi v podjetjih. Poudariti moram še naše kakovostne visokošolske učitelje in sodelavce, ki imajo odlične akademske in strokovne reference.

Ali je za izvedbo vaših izobraževalnih programov ključno povezovanje s prakso, z gospodarstvom?

Naši študijski programi so izrazito praktično naravnani. Veliko visokošolskih učiteljev prihaja iz gospodarstva. Poleg tega je VŠTP v stalni interakciji z nujnimi in razvojnimi potrebami gospodarstva, tesno sodeluje s podjetji in gospodarskimi družbami. Vključuje se v reševanje strokovnih problemov in sodeluje v

Ugotavljamo, da je študij tehnologije polimerov trenutno eden izmed bolj privlačnih tehniških študijev v Sloveniji.

Večji problem je seveda nakup opreme za izvedbo vaj in raziskovalno delo. Ta del rešujemo s prijavo na različne evropske projekte. Ponosni smo, da nam je v zadnjih dveh letih uspelo pridobiti projekte v skupni vrednosti 1.400.000,00 EUR. Velik del teh sredstev je in bo namenjen nakupu raziskovalne opreme in zaposlitvi raziskovalcev. Leta 2013 načrtujemo nakup raziskovalne opreme v višini 400.000 EUR. Trenutno se zaradi takega načina financiranja šola srečuje s težavami, povezanimi z likvidnostjo. Večina teh projektov nima predujma, kar pomeni, da od začetka dejavnosti na projektu do prvega izplačila zahtevka mine tudi več kot eno leto.

Ali nameravate postati najkakovostnejša visokošolska ustanova na področju tehnologije polimerov v Sloveniji in širše?

Menimo, da smo na zelo dobri poti. Naš akademski zbor sestavljajo vrhunski strokovnjaki iz celotne Slovenije, iz raziskovalnih ustanov in strokovnjaki iz uspešnih slovenskih podjetij. Študijski programi prve in druge stopnje so

Pri nas ni težav z zagotavljanjem predavateljskega kadra. Trenutno je na šoli 32 redno zaposlenih sodelavcev, od tega velika večina raziskovalcev in visokošolskih učiteljev. Večina je zaposlena za krajši delovni čas. Ob koncu lanskega leta je bilo redno zaposlenih le 24 sodelavcev. Velik skok na tem področju je posledica novih raziskovalnih projektov, tako je večina novih sodelavcev zaposlena v okviru našega Inštituta za polimerne materiale in tehnologije. Še vedno pa je del visokošolskih učiteljev in sodelavcev pogodbenih, saj finančna sredstva za izvedbo rednega študija ne omogočajo redne zaposlitve. Leta 2013 ima visoka šola 36 visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki imajo z visoko šolo za izvajanje študija sklenjeno podjemno oziroma avtorsko pogodbo. To obliko zagotavljanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev štejemo za prednost visoke šole, saj je večina visokošolskih učiteljev in sodelavcev zaposlenih v gospodarstvu in raziskovalnih ustanovah, kar pomeni, da so v stalnem stiku s strokovnim področjem, o katerem predavajo, kar seveda pripomore k višji kakovosti študija.

Med našimi visokošolskimi učitelji je sedem rednih profesorjev.

Visoka šola ima že od leta 2009 samostojno knjižnico, ki je vključena v sistem COBISS in kjer je trenutno več kot 400 enot strokovne literature in dostop do elektronskih baz. Vsako leto šola nabavi sto novih enot, v zadnjem času pa je začela izvajati samostojno založniško dejavnost. Zato ni težav s študijsko literaturo.

V katerih mednarodnih raziskovalnih projektih sodeluje šola?

Raziskovalno dejavnost izvajamo v tesnem sodelovanju s podjetji, mednarodnimi partnerji in izobraževalnimi ustanovami. Najpomembnejši raziskovalni projekti, ki jih trenutno izvajamo, so: Mednarodni raziskovalni projekt HIP, v katerem raziskovalci Visoke šole za tehnologijo polimerov skupaj z raziskovalci z Univerze v

okolje

78/79

75 V prvih letih delovanja smo pridobili nekaj sponzorskih in donatorskih sredstev, predvsem od ustanoviteljev, s katerimi smo na primer opremili del delovnih postaj v naši računalniški učilnici. V vseh letih delovanja nam predvsem pri zagotavljanju prostorskih razmer veliko pomaga Mestna občina Slovenj Gradec, brez njene podpore šola ne bi mogla delovati.

Pri nastajanju novih visokih šol, ki uvajajo programske novosti, se največ vprašanj postavlja zaradi pomanjkanja predavateljskega kadra in učbenikov. Je tako tudi pri vas?

dr. Silva Roncelli Vaupot

Res je, VŠTP kot samostojen visokošolski zavod pridobiva sredstva iz različnih virov, to so šolnine, donacije, projekti, sponzorstva in koncesija, ki krije le osnovne stroške izvajanja rednega študija, plačilo predavateljev in le manjši delež posrednih stroškov. V zadnjem letu lahko zaradi 8-odstotnega znižanja koncesije s temi sredstvi poravnamo le stroške predavateljev.

Enako velja za šolnine iz izrednega študija, saj so v zadnjih letih naše skupine študentov po letnikih zelo majhne. Tudi to je posledica trenutnega stanja gospodarstva.

Večji problem je nakup opreme za izvedbo vaj in raziskovalno delo.

Durhamu UK razvijajo nov izolacijski material za transport hladilnikov, ogrevalne in hladilne sisteme. Cilj čezmejnega projekta Polyregion je izboljšanje sodelovanja in dvig konkurenčnosti podjetij, ustanov znanja in raziskovalnih ustanov za razvoj polimernih materialov in tehnologij v čezmejnem območju Slovenije in Avstrije in oblikovanje prepoznavne blagovne znamke PoliRegija v mednarodnem prostoru.

Poleg VŠTP, ki je vodilni partner v projektu, sodelujejo še Montanuniversität Leoben, TECOS, Razvojni center orodjarstva Slovenije, Materials Cluster Styria GmbH in GIZ Grozd Plasttehnika. V okviru projekta bodo skupaj s podjetij oziroma za podjetja med drugim izvedli skupni pilotni projekt R&D na temo »New materials and technologies for injection moulding«. V okviru kreativnega jedra VŠTP bodo izvedene temeljne in aplikativne raziskave polimernih materialov s poudarkom na biopolimernih materialih in ustreznih tehnologijah.

Glavni namen projekta je pridobiti kritično maso znanja o biopolimerih na podlagi lastnih raziskav in v sodelovanju s tujimi ustanovami ter znanje izvesti v pedagoškem procesu in ga prenesti v industrijo. Prvi sklop dejavnosti zajema pripravo polimernih materialov z izboljšanimi lastnostmi, predvsem polimernih mešanic in kompozitov na bioosnovi. V drugem sklopu so združene dejavnosti za predelavo polimernih mešanic in kompozitov. Tretji sklop obsega problematiko recikliranja polimernih materialov. Četrti sklop se osredotoča na analizo življenjskega cikla in vpliva na okolje. Peti sklop posega v trženje in pripravo komercialnega modela.

Glavni cilj projekta Factory Labs pa je, da se v partnerskih ustanovah (VŠTP, HTL Wolfsberg) ustanovita dva učna in izvedbena laboratorija.

Tako bo na VŠTP ustanovljen in opremljen laboratorij za oceno življenjskega cikla izdelkov, trajnostni razvoj in energetsko učinkovitost, na HTL Wolfsberg pa bo postavljen laboratorij, ki bo obsegal učinkovitost proizvodnje, razvoj izdelkov in inovacije.

junij 2013

Šolo ste ustanovili še pred krizo. Kot zasebna šolska ustanova se morate financirati iz različnih virov. Kako je s šolninami, kako vas podpira gospodarstvo?

praktično naravnani, vsebine in predmetnik pa stalno prilagajamo potrebam oziroma trendom v industriji. V naše samoevalvacijske procese vključujemo vse deležnike: študente, visokošolske učitelje in sodelavce, strokovno osebje, diplomante in delodajalce. Velik korak naprej predstavljajo številni raziskovalni projekti, ki jih je šola pridobila v zadnjem času, saj omogočajo poleg zaposlitve raziskovalcev tudi nakup lastne raziskovalne opreme. Prav ta nakup je v prvih letih delovanja šole pomenil največjo pomanjkljivost. Najboljši dokaz naše kakovosti pa so seveda naši diplomanti. Trenutno jih je diplomiralo 27 in so v podjetjih zelo cenjeni in iskani.

foto: arhiv podjetja

njihovih razvojnih projektih. Strokovnjake iz prakse vključuje v študijski proces in raziskovanje. Pomembno je, da v naših samoevalvacijskih postopkih sodelujejo tudi delodajalci naših diplomantov. Njihovi predlogi so podlaga za izboljšave v študijskih programih.

Javni prevoz dobrodošel v obilni zimi Voda iz pip je bolj kakovostna so kakor koli povezane z odgovornim odnosom do okolja, nudimo priložnost, navade predstavijo bralcem.

Svoje navade in odnos do okolja predstavljata

Gregor Kita, vodja službe za kakovost in koordinator upravljanja tveganj v podjetju Elektro Ljubljana:

največjih slovenskih

distributerjev električne

energije.

Izključno vrečko za večkratno uporabo.

Ste v zadnjem letu pogostokrat uporabili javni prevoz?

Uporabljam Urbano po Ljubljani. Zadnje čase vse pogosteje, ker je preprosto, hitro in brez težav s parkiranjem. Letos se začnem voziti tudi s kolesom.

Ste v zadnjem letu potovali z letalom?

Ne, mi ni treba, kar me zelo veseli.

Kakšen prevoz na delovno mesto uporabljate?

Katere odpadke ločujete?

S partnerico se voziva z avtom vsak dan na relaciji Trbovlje–Ljubljana–Trbovlje. Javni prevoz do Ljubljane je povsem nepraktičen, zastarel in netočen. Žal.

Steklo in papir odlagam na ekološki otok, baterije in žarnice na zbirna mesta v supermarketih, embalažo v rumeni zabojnik (komunala), biološke odpadke v rjavi zabojnik (komunala), mešane odpadke v zabojnik zanje (komunala).

Ali imate doma svoj vrt?

Zelene navade

predstavnika dveh izmed

Ali za nakupovanje živil uporabite nosilno vrečko za večkratno uporabo?

Da, obdelujemo ga in pridelujemo večino sezonske zelenjave, imamo tudi manjši sadovnjak, kjer je dvajset dreves.

Ali vsak dan izklapljate računalnik ob koncu delovnega dne?

Da. Si raje privoščite eksotično sadje ali sadje iz domače oskrbe?

Sezonsko sadje iz domače oskrbe. Pozimi pomaranče, banane in kivi.

Najprej pride na vrsto sončna energija

Ali v restavraciji pogosto naročate ustekleničeno vodo?

Nikoli, ker je to nesmiselno. Voda iz pipe je bolj kakovostna in naravno hladna.

Ste uporabnik obnovljivih virov energije?

Da, kurimo biomaso in drva.

Kje najpogosteje preživljate počitnice? V Sloveniji, na tujem?

V Sloveniji čez leto, morje – na Hrvaškem.

Ali zbirate deževnico?

Ne.

junij 2013

Kam odlagate biološke odpadke?

Komunalni odvoz je urejen z odlokom občine in s Komunalo Trbovlje za celotno mesto. Del odpadkov (trava, pepel) odlagamo v kompostnik za hišo.

Vilko Koritnik

da svoje bolj ali manj zelene

Stopnice, če le ni treba v 11. nadstropje v stolpnici.

foto: arhiv podjetja

vidnejšim osebnostim, ki

Se odločate za uporabo stopnic ali dvigala, če imate na voljo odločitev?

Gregor Kita

V rubriki »Zelene navade«

foto: arhiv podjetja

76 78/79

okolje

Zelene navade

Vilko Koritnik, vodja službe za varnost in zdravje pri delu v podjetju Elektro Celje, d.d.: Način transporta na delovno mesto?

V službo se večinoma vozim z avtomobilom, občasno pa uporabim vlak. Ostalih prevoznih sredstev na delovno mesto ne uporabljam oziroma se redko drugače odločim.

Imate doma svoj vrt?

Letos se nameravam z družino preseliti iz stanovanja v novo hišo, ob kateri smo si že uredili zelenjavni vrt z zeliščnim kotičkom. Vrt že

77 Ali vsakodnevno izklapljate računalnik ob koncu delovnega dne?

Računalnik redno izklapljam po zaključku delovnega dneva. Uporabljam prenosnik, zato ga pri delu občasno vključim in uporabljam tudi doma.

Si raje privoščite eksotično sadje ali sadje iz domače oskrbe?

Najraje imam sadje iz domačega sadovnjaka, ki že zori in daje prve sadove. Pridelam različne vrste sadja, pridelek pa se bo v prihodnosti povečal za domače potrebe.

Ali v restavraciji pogosto naročate ustekleničeno vodo?

Kje najpogosteje preživljate počitnice (v Sloveniji, na tujem)?

Dopust v zadnjem času največkrat preživljam v Sloveniji ali bližnji okolici. Veliko prostega časa preživim doma zaradi gradnje hiše in urejanja okolice.

Ali zbirate deževnico?

Ob novi hiši imam zbiralnik za deževnico in jo že uporabljam. V bodoče še želim povečati kapaciteto zbiranja zaloge deževnice predvsem za poletne mesece.

Kam odlagate biološke odpadke?

V stanovanju ločujem biološke odpadke v »rjavi« zabojnik. Na vrtu sem letos postavil kompostnik, ki se že pridno polni.

Se odločate za uporabo stopnic ali dvigala, v kolikor imate na voljo odločitev?

V stanovanju živim v četrtem nadstropju, brez dvigala in sem navajen hoditi po stopnicah. V službi ga uporabljam občasno, ko imam direktno pot iz pritličja do pisarne v šestem nadstropju.

78/79

V stanovanju ne uporabljam obnovljivih virov, podpiram pa razvoj tega področja. V hiši za enkrat še ne uporabljam obnovljivih virov, vendar nameravam najprej izkoristiti sončno energijo.

Ali za nakupovanje živil uporabite nosilno vrečko za večkratno uporabo?

Za nakupe uporabljam vreče za večkratno uporabo iz tekstila ali platna. So priročne in vzdržljive ter ne zavzamejo veliko prostora.

Ste v zadnjem letu pogostokrat uporabili javni prevoz?

Lahko rečem, da sem ga letos večkrat uporabil kot v prejšnjih letih zaradi dolge in obilne zime.

Največkrat ga uporabim v zimskih mesecih in zasneženih razmerah na cestah, sicer pa občasno.

Ste v zadnjem letu potovali z letalom?

Ne, nazadnje sem potoval leta 2010.

Katere odpadke ločujete?

Ločeval sem že v preteklosti, ko še ni bilo uvedenega sistema za ločeno zbiranje odpadkov in so bili redki ekološki otoki. Redno ločujem in skrbim, da je mešanih komunalnih odpadkov čim manj, preostali so embalaža v rumeni vreči, papir, steklo in biološki odpadki. Živim v Šmarju pri Jelšah, kjer imamo dobro urejen zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov. Večkrat ga obiščem ter oddam odpadke, za katere ni rednega odvoza.

Promocija

V restavraciji večinoma pijem vodo iz pipe, enako tudi doma. Slovenija ima veliko kakovostne vode, vendar se premalo zavedamo te naravne vrednote. Ustekleničeno vodo pijem v primeru, ko ne poznam kakovosti vode, ali kje v tujini.

Ste uporabnik obnovljivih virov energije?

okolje

uporabljamo drugo leto. Pridelamo najnujnejšo zelenjavo. V prihodnosti želimo vrt še povečati.

Rad uživam kakovostno zelenjavo, ki jo na ekološki način pridelajo moji starši. Za preostalo zelenjavo, ki jo je potrebo kupiti, sem pozoren na poreklo, saj podpiram slovensko pridelavo zelenjave in tudi slovenske proizvode.

VEDNO ČISTA VODA

zagotavljamo

cista

zdravo

energija

čisto pitno vodo

sonca

iz

junij 2013

in

www.aquavallis.si

HTZ Velenje, I. P., d. o. o.,

Partizanska cesta 78, 3320 Velenje, Slovenija

www.sonelex.si

03 899 65 86 info@sonelex.si

Vozovnica je uporabnikov mobilni telefon Podobnega projekta, kot je

Združujemo rešitve v celotnem prometu s posebnim poudarkom na zmanjševanju negativnih vplivov prometa na okolje.

V aplikaciji združujemo parkiranje, elektronsko vozovnico za javni promet in »carpooling«, izposojo ekoloških vozil in polnjenje avtomobilov na čista goriva. Že v tem letu bo večina storitev sicer še v omejenem obsegu na voljo končnim uporabnikom. Pri elektronski vozovnici je ključno združiti storitve čim več ponudnikov, saj samo tako lahko uporabniku ponudimo najboljšo storitev – optimalno pot glede stroškov, časa in vpliva na okolje.

Elektronska vozovnica TTD v prometu

elektronska vozovnica TTD,

Družba TTD Sistemi razvija rešitve za optimizacijo prometa, in sicer take, ki zmanjšujejo negativne vplive na okolje. S čim se prednostno ukvarjate zdaj? Kaj načrtujete in kako financirate projekte?

v prometni mobilnosti na

svetu še ni. Toda Teo Bunta iz mariborske družbe TTD

Sistemi pravi, da se podobna

novost že pripravlja. In v čem

je posebnost nove mobilne

aplikacije? Osnovna ideja je, da

se uporabniku proda pot do

cilja – z različnimi prevoznimi

sredstvi in parkiranjem

vred. Se je trg odzval? Teo

Bunta odgovarja, da je odziv presenetljiv.

Kaj pravijo prevozniki?

V pogovorih s ponudniki prevozov ugotavljamo pripravljenost za sodelovanje, ker jim naši projekti ne konkurirajo, ampak jim – nasprotno – pripeljejo dodatne potnike in zmanjšajo stroške s prodajo vozovnic, rezervacij in plačilnega prometa. Naš sistem lahko deluje samostojno ali vzporedno s sedanjimi sistemi. Prevoznik nima nobenih začetnih stroškov ali tveganj, samo dodatne potnike in manj stroškov. Financiramo se z zasebnim kapitalom. Pritegnili smo že nekaj sto malih investitorjev, ki verjamejo v prihodnost tega projekta. V začetku je težje konkurirati na različnih razpisih, ker nimamo dovolj ljudi z izkušnjami na tem področju. Investitorjev seveda ni veliko. Mogoče nam lahko situacija na Cipru kaj pomaga; ljudje namreč ugotavljajo, da je tudi banka tveganje.

Veseli smo vsakogar, ki lahko pomaga.

junij 2013

Vaša elektronska vozovnica TTD združuje storitve različnih prevoznikov, kot so železnica, avtobusni promet, taksi, kolo, letalski, vodni promet in izposoja vozil. Za kakšno vozovnico gre? V čem je njena prednost? Kje uporabljajo tak proizvod? Ste imeli kakšne zglede?

V dobi interneta in informacij se zgledujemo po dobrih praksah na vseh področjih, vendar tako širokega projekta v prometni mobilnosti na svetu še ni. Pogovarjali

Uporabnik pametnega telefona si naloži brezplačno aplikacijo, se poveže s plačilnim sistemom in se odpravi na pot. smo se z nekaterimi vodilnimi podjetji inovativnih tehnologij in Siemens je še najbližji osnovni ideji. Pravijo, da bo njihova osnovna platforma pripravljena do leta 2016.

Vozovnica? Vozovnica je kar uporabnikov mobilni telefon – pametni, seveda. Uporabnik pametnega telefona si naloži brezplačno aplikacijo, se poveže s plačilnim sistemom (Moneta, dobroimetje, bančni račun, kartica, garancija ali podobno) in v naslednjem trenutku se lahko odpravi na pot. Osnovna ideja je, da se ne prodaja vozovnica, prevoznik ali prevozno sredstvo, ampak pot. Menimo, da je osnovni uporabnikov namen priti na cilj. Aplikacija ponudi več različnih možnosti, med katerimi lahko vsaka združuje različne prevoznike ali načine.

Uporabnik glede na svoje preference in zahteve izbere eno od možnosti in s tem rezervira in plača vse posamične prevoznike. Obenem ima v vsakem trenutku informacijo o položaju naslednjega vozila, morebitnih zamudah in podobno.

Ali uporabnik torej s klikom izbere pot, vse drugo pa je vaša skrb?

foto: arhiv podjetja

78 78/79

logistika

Elektronska vozovnica TTD v prometu

Toda poglejmo statistiko. Težko je verjeti, da bi se ljudje od šolarjev do upokojencev odpravili na pot brez telefona. Morda še danes. Kaj pa jutri?

Kako si lahko uporabnik z vašo vozovnico izposodi vozilo ali kolo?

Javni prevoz lahko uporabljajo vsi ljudje. Za najem vozil se bo treba najprej zglasiti v naših prostorih, kjer se uporabnik identificira z vozniškim dovoljenjem in se seznani z osnovnimi zahtevami uporabe. Potem je uporaba odvisna samo od stanja na računu in od posameznikovih potreb.

Uporabnik v aplikaciji rezervira vozilo.

Navigacija na telefonu ga pripelje do vozila.

S klikom na aplikacijo odklene vozilo in ga zažene. Pred začetkom vsake poti sistem prek avdiosistema uporabniku predvaja začetno sporočilo in ga opozori na nekatere nujne postopke, stanje avtomobila, postopke ob morebitni nesreči in podobno. Ponujamo urni, dnevni, nočni, tedenski in mesečni najem. Mesečni najem bo cenovno konkurenčen kreditu ali lizingu lastnega avtomobila.

Sistem lahko posamezniku tudi zavrne uporabo vozila, če se voznik vede v nasprotju z dogovorom: vozi nevarno, agresivno, neekonomično, ne upošteva cestnoprometnih predpisov, vozi vinjen in podobno.

Če upoštevamo, da v vsakem trenutku 30 odstotkov vozil v mestnih jedrih po Evropi išče parkirišče in jim aplikacija lahko omogoči hitrejše parkiranje, lahko izračunamo pozitivne učinke zaradi zmanjšanja hrupa, zastojev, prašnih delcev, klimatskih sprememb, izpustov, vplivov na pokrajino in urbano okolje itn.

Boste uporabniku približali javni potniški promet?

Seveda. Z elektronsko vozovnico in pripadajočo logistiko, ki jo ponuja storitev, bomo zagotovo povečali uporabo javnega potniškega prometa.

S tem potnikom zmanjšamo stroške, težave, tveganja, ponudimo jim boljšo informacijo in nespremenljivo, vnaprej znano ceno poti. Zelo pomembno je povezati velike prevozne sisteme s storitvami prevoza »do vhodnih vrat«. Temu v internetni terminologiji pravimo »zadnja milja«. Povečanje uporabe javnega potniškega prometa zelo pozitivno vpliva na okolje in naravo.

V Sloveniji ima 221.000 družin dva ali več avtomobilov in to potrebo ali razkošje drago plačujejo. Izposoja avtomobilov jim pri povprečni uporabi avtomobila (1 ura in 33 km dnevno) za več kot polovico zmanjša mesečne stroške prevoza. Pri najetem vozilu se peljete z optimalno velikim vozilom, kar je dodaten prihranek.

Z ugodnim najemom avtomobilov postanejo lahko parkirišča P + R (»park and ride«) res zanimiva. Svoje vozilo pustimo v okolici mesta in se v center peljemo z javnim prevozom ali si po potrebi najamemo okolju prijaznejši majhen avtomobil, ki ga lahko brezplačno parkiramo v mestnem jedru. Samo s prihrankom pri parkiranju si lahko poplačamo strošek izposoje vozila in nam še kaj ostane.

Kakšno zanimanje za elektronsko vozovnico TTD kaže trg? Kje pričakujete poslovni uspeh in kdo bi se moral zanj najbolj ogreti?

Vsekakor smo pozitivno presenečeni z odzivi.

Verjamemo, da imamo na trgu dve skupini.

Prevoznike in potnike. Prevozniki si želijo več potnikov, potniki pa lažjo, cenejšo, boljšo storitev. Ker vsi pridobimo, smo prepričani v uspeh.

Na drugi strani zasledujemo pobude v EU za

Teo Bunta

logistika

Sama storitev ima še veliko več pozitivnih vplivov na okolje v primerjavi z dosedanjimi praksami.

78/79

79 Odlično vprašanje. Tisti, ki mobilnega telefona ne uporabljajo, se še vedno lahko pozanimajo na internetu o posameznih ponudbah, preučijo vozne rede ... poskušajo na srečo ... Načrtujemo različico »B«:– potnik se oglasi v najbližji poslovalnici Telekoma in vzame na reverz telefon z vnaprej naloženo aplikacijo. Take aplikacije bi želeli ponujati tudi v hotelih, turističnih agencijah itd. kot nadomestilo za mobilni telefon, če se na poti uniči ali izgubi.

Elektronska vozovnica ima kot aplikacija veliko pozitivnih okoljskih učinkov: ni porabe papirja za vozovnice, potrebujemo manj prodajalcev za prodajo kart, manj ogrevanih, osvetljenih prostorov, mobilna aplikacija deluje 24 ur dnevno.

V primerjavi s karticami (Urbana in podobno) ni potrebna dodatna strojna oprema, ki jo je treba nekje narediti in za to porabiti energijo, vodo, kemične snovi ...

vpeljavo elektronskih vozovnic zaradi pozitivnih vplivov na okolje. Sistem TTD je mogoče uvesti kot nacionalni projekt ali pa ga razvijati vzporedno v sodelovanju s posameznimi prevozniki. Odvisno je od ustanov, ki iščejo najboljše skupne rešitve. V tujini se pogovarjamo in upamo, da se nam bo uspelo dogovoriti z nekaj večjimi mesti za testne sisteme. Veseli bi bili, če bi tudi v domačem okolju lahko naredili tak premik.

Kdo bi se moral ogreti za rešitve, ki zmanjšujejo indirektne stroške prometa?

Podatki za leto 2010 kažejo, da nas indirektni stroški prometa stanejo 2,4 milijarde EUR. Te stroške plačamo posredno vsi prebivalci in stanejo okoli 100 EUR mesečno na prebivalca Slovenije. Pravično bi bilo, da stroške plačajo tisti, ki jih povzročijo. Te milijarde preprosto vsako leto v glavnem izpuhtijo iz proračuna.

Kdo naj bi bil zainteresiran, da ta denar ostane, da se porabi za druge namene? Predvsem občani in prek njih vlada.

Slovenci smo znani po tem, da ne gledamo strateško, ampak parcialno – vsak svoj vrtiček.

Naj navedem nekaj primerov. Cestno podjetje začne popravljati vozišče, dela opravlja podnevi, ker so manjši stroški delovnih ur in tudi elektrike se porabi manj. Na drugi strani se v zastoju porabi več nafte, v ozračje se izpusti veliko nepotrebnih snovi, stotine ljudi izgubi del delovnega časa. Globalno bi imeli veliko korist, če bi dela opravljali ponoči, ampak direktor cestnega podjetja skrbi za svoj vrtiček. Enako velja za odločitev, da je za mestne obvoznice treba imeti vinjeto. Zato na eni strani prodamo več vinjet, po drugi strani pa se veliko uporabnikov pelje skozi center mesta, da privarčuje strošek za vinjeto, in poveča se verjetnost prometnih nesreč. V Sloveniji smo na repu Evrope po onesnaženosti s prašnimi delci, hrupom, zastoji ... posledice takega početja so hude. Kako tragična je smrt na cesti.

Po statistiki je obvoznica varnejša od mestne ali krajevne ceste ... Satelitsko cestninjenje bi na primer usmerilo veliko vozil na lokalne cest, kar bi povečalo število prometnih nesreč, ki našo družbo stanejo letno (podatek iz leta 2010) dobrih 811 milijonov EUR. Drvimo tako rekoč v prepad, toda celovite strategije žal v prometu še ni.

junij 2013

Zakaj ste se odločili za aplikacijo na mobilnem telefonu? Kaj pa tisti, ki mobilnega telefona ne uporabljajo?

Katere pozitivne okoljske učinke mobilne aplikacije bi izpostavili?

foto: arhiv podjetja

Tako je. Zadeva je zelo preprosta. Uporabnik izbere pot od točke A do točke D. Pot se na primer deli na tri odseke: na prvem od A do B ponuja vožnjo prvi prevoznik, na drugem od B do C drugi in na tretjem od C do D tretji. Vsak registriran prevoznik ima v našem sistemu bodisi vozni red s cenami med lokacijami (klasični cenik železnice ali avtobusnega ponudnika) bodisi drugo obliko obračunavanja: taksi se na primer obračunava kot startnina in se cena določi po kilometru, uporaba kolesa se lahko obračuna na uro in podobno. Seštevek vseh posamičnih zneskov je končni strošek za uporabnika, ki že na začetku ve, kolikšna je končna cena poti. Vsi prevozniki so obveščeni o rezervaciji, vidijo trenutni potnikov položaj in imajo zagotovljeno samodejno plačilo storitve. V plačilnem prometu je partner Telekom Slovenije, ki prek Monete pokriva tri četrtine slovenskega prebivalstva. Strošek poti se poravna samodejno naslednji mesec v okviru naročnikovega telefonskega računa.

Katalog tveganj v oskrbovalnih verigah Tina Cvahte, doc. dr. Borut Jereb, izr. prof. dr. Bojan Rosi

foto: arhiv podjetja

80 78/79

logistika

Oskrbovalne verige

Uvod

U

činkovito upravljanje tveganj je v današnjem času gospodarske krize in vse pogostejših naravnih katastrof ključno za uspešno in neprekinjeno poslovanje vsakega podjetja. Ker vsako podjetje nastopa v neki obliki oskrbovalne verige, je celostna obravnava z vidika celotne verige še toliko pomembnejša, saj lahko uresničitev tveganja v enem izmed podjetij pomeni v končni fazi učinek na vse organizacije, ki sodelujejo v oskrbovalni verigi. V Laboratoriju za informatiko Fakultete za logistiko UM smo prepričani, da je celoten proces upravljanja tveganj dolgotrajen in žal velikokrat neučinkovit, zato smo ustvarili katalog tveganj v oskrbovalnih verigah, ki je lahko podjetjem opora pri začetnih fazah upravljanja tveganj. Katalog je brezplačno prosto dostopen na spletnem naslovu http://labinf. fl.uni-mb.si/risk-catalog/.

Kaj je tveganje?

T

veganje je beseda, ki jo vsak dan srečujemo, le redko pa zanjo najdemo definicijo ali razlago. Pretežno lahko za to »'krivimo«' dejstvo, da se beseda pogosto uporablja tudi v vsakodnevnih pogovorih, zato ustvarimo svoje mnenje o tem, kaj tveganje je. Vsekakor drži, da tveganja niso samo adrenalinski športi in borzno trgovanje, s tveganji se srečujemo vsi in vsak dan.

junij 2013

S

tandard ISO 31000 za upravljanje tveganj pojasnjuje bistvo tveganj in njihovega upravljanja: »Organizacije vseh tipov in velikosti se srečujejo z notranjimi in zunanjimi dejavniki in vplivi, katerih posledica je negotovost, ali in kdaj bo organizacija dosegla svoje cilje. Vpliv, ki ga ima ta negotovost na cilje organizacije, je »tveganje«. [1] Podporna publikacija standardu ISO 31000, ISO Guide 73, ki vsebuje

terminologijo o upravljanju tveganj, skladno z definicijo ISO 31000 termin »tveganje« opisuje kot »učinek negotovosti na objekt proučevanja«, termin »upravljanje tveganj« pa kot »koordinirane aktivnosti za usmerjanje in nadzorovanje organizacije z upoštevanjem tveganj«. Publikacija tudi definira, da je tveganje odmik od pričakovanega – lahko je pozitivno in/ali negativno. [2]

Upravljanje tveganj

P

rvi korak pri vsakem procesu upravljanja tveganj, ne glede na situacijo, v kateri se procesa lotevamo, mora biti ocena stanja in prepoznavanje tveganj. Zavedati se je treba, da tveganja, ki ga v tej fazi ne prepoznamo, tudi ne vključimo v proces upravljanja. Seveda je treba dodati, da nikakor ne moremo prepoznati vseh tveganj, ki se pojavljajo v določenem podjetju.

Zato je treba proces prepoznavanja tveganj in njihovega ocenjevanja ter posledičnega upravljanja tveganj razumeti kot »živ« proces, ki se nikoli ne konča. Na podlagi prepoznanih in ocenjenih tveganj v določeni organizaciji lahko pristopimo k dejanski obravnavi tveganj, kar pomeni, da se odločimo za taktike in postopke, s katerimi bomo tveganja obvladovali. Osnove

Za prepoznavanje tveganj v organizacijah priporočamo najpreprostejši nabor metod, ki jih lahko v podobnih situacijah uporabimo.

Gre za intervju, ankete in »brainstorming«. upravljanja tveganj lahko prenesemo na področje oskrbovalnih verig, saj lahko trdimo, da je v njih upravljanje tveganj še bolj ključnega pomena. Tveganje, ki se realizira v enem podjetju, ima lahko posledice za celotno oskrbovalno verigo, zato je smiselno vsaj delno upravljati tveganja na ravni celotne oskrbovalne verige.

Z

a prepoznavanje tveganj v organizacijah priporočamo najpreprostejši nabor metod, ki jih lahko v podobnih situacijah uporabimo.

Gre za intervju, ankete in »brainstorming«.

Dodatno pomoč pri tem procesu uvajamo s spletno dostopnim katalogom tveganj v oskrbovalnih verigah, ki bo predstavljen v nadaljevanju.

Ta katalog je opora pri prepoznavanju tveganj, neke vrste odkljuknica oziroma »checklist«.

Prepoznana tveganja je treba nato analizirati in vrednotiti, da lahko poučeni pristopimo k nadaljnjim procesom obravnave tveganj.

81 deja o izdelavi prosto dostopnega kataloga tveganj izhaja iz prepričanja, da je strokovna javnost najboljši vir informacij in izkušenj pri upravljanju tveganj. Tako s katalogom strokovnjaki pridobijo izhodišče in oporo v procesih upravljanja tveganj, ki ju lahko neomejeno uporabljajo pri upravljanju tveganj v svoji organizaciji, saj je katalog objavljen na spletu pod odprtokodno licenco Creative Commons [3].

Naš glavni cilj pri sestavi kataloga je njegovo nenehno izboljševanje in dopolnjevanje, zato vse uporabnike spodbujamo, da bi delili svoje izkušnje, mnenje in predloge v zvezi s katalogom tveganj. Prav tako želimo, da katalog prek sodelovanja strokovnjakov raste in se dopolnjuje z novimi zaznanimi tveganji, ki jih uporabniki prek elektronskega naslova SC.RiskCatalog@ gmail.com sporočajo uredniškemu odboru avtorjev kataloga, ti pa jih uvrstijo na seznam tveganj v oskrbovalnih verigah. Zavedati se je namreč treba, da v oskrbovalnih verigah obstaja nešteto tveganj, ki jih eno samo podjetje ne more identificirati, to je mogoče samo s tesnim sodelovanjem uporabnikov in strokovnjakov.

Ker je naš cilj doseči široko prepoznavnost in mednarodno uporabnost kataloga, je ta že od začetka izveden v angleškem jeziku. http://labinf.fl.uni-mb.si/risk-catalog/

O

b vstopu na spletno stran kataloga je takoj dostopen seznam do zdaj zaznanih

S

pletna stran podaja nadaljnje informacije v treh razdelkih, skladno z delitvijo procesa upravljanja tveganj po standardu ISO 31000, ki se posveča upravljanju tveganj. Gre za tri aktivnosti, ki jih mora organizacija izpolniti za učinkovito upravljanje tveganj. Te aktivnosti so: • prepoznavanje tveganj (Risk identification); • analiza tveganj (Risk analysis); • vrednotenje tveganj (Risk evaluation).

Prepoznavanje tveganj vključuje začetno zaznavo, določitev mogočih vzrokov za tveganja, vire tveganja, potencialne posledice in področja vpliva.

N

a podstraneh so tveganja razdelana po več dimenzijah, ki se uporabljajo za definiranje tveganj v sklopu posameznih aktivnosti.

K

rovni proces, ki vsebuje vse tri zgoraj navedene aktivnosti, je ocenjevanje tveganj (Risk assessment). Razlagi procesa je namenjena obširna podstran kataloga, kjer so med drugim definirane tudi dimenzije, po katerih posamezna tveganja opišemo v procesu ocenjevanja tveganj.

P

D

78/79

repoznavanje tveganj vključuje začetno zaznavo, določitev mogočih vzrokov za tveganja, vire tveganja, potencialne posledice in področja vpliva. Gre za definicije, ki so pretežno specifične v vsaki organizaciji posebej, zato katalog podaja le zbir do zdaj zaznanih mogočih vnosov v posamezno kategorijo, vsaka organizacija pa mora področja še dodatno razdelati glede na svoje specifike.

logistika

I

tveganj z delitvijo po najpomembnejši kategoriji – umestitvi posameznega tveganja v skupine, kot jih določa standard za varnost oskrbovalnih verig ISO 28000.

ruga aktivnost v sklopu ocenjevanja tveganj je njihova analiza (Risk analysis). Ta aktivnost predstavlja predvsem analiziranje tveganj po različnih dimenzijah, kot smo si jih zastavili v modelu. Katalog vsebuje samo dimenzije, ki jih lahko posplošimo na vse organizacije v oskrbovalni verigi, kot so na primer vpliv na vire logistike, obseg tveganja in vpliv na različne javnosti. Poudariti je treba, da obstaja še nekaj dimenzij, ki so organizacijsko specifične in niso uvrščene v katalog tveganj, kot smo ga izdelali mi, jih je pa treba upoštevati pri upravljanju tveganj v konkretni organizaciji. Tu gre predvsem za časovne dimenzije, medsebojne vplive tveganj, določitev lastnika posameznega tveganja in podobno. Tudi informacije o teh dimenzijah so na spletni strani kataloga tveganj.

Z

adnja faza ocenjevanja tveganj je njihova evalvacija. Gre za popolnoma organizacijsko specifično aktivnost, za katero lahko podamo samo splošne smernice, ki pa jih je treba prilagoditi specifičnosti posamezne konkretne organizacije.

Ključ je v sodelovanju

Č

eprav se na vsakem koraku poudarja pomen sodelovanja, mreženja, integracije … pa pri upravljanju tveganj pravega sodelovanja med podjetji, tudi v sklopu posamezne oskrbovalne verige, žal še ni. S spletnim katalogom, kot smo ga sestavili v Laboratoriju za informatiko Fakultete za logistiko UM, želimo povezati slovenske in mednarodne strokovnjake v skupnost, katere cilj je izdelava obsežnega in splošno uporabnega kataloga tveganj v oskrbovalnih verigah in tako pripomoči k izboljšanju zavedanja o pomembnosti upravljanja tveganj.

Literatura:

Vstopna stran kataloga tveganj.

[1] ISO. (2009). ISO 31000:2009(E) – Risk management – Principles and guidelines. Ženeva: International Organization for Standardization.

[2] ISO. (2009b). ISO Guide 73:2009 – Risk management – Vocabulary. Ženeva: International Organization for Standardization.

[3] Creative Commons (2011): Attribution- NonCommercialNoDerivs 3.0 Unported. URL: http://creativecommons.org/ licenses/by-nc-nd/3.0/ (accessed 01.08.2011)

junij 2013

Katalog tveganj v oskrbovalnih verigah

82

foto: arhiv podjetja

Cilj je brezpapirno poslovanje in optimizacija transportnih poti

Logist leta

logistika

78/79

Logist leta

Tadej Pojbič, izvršni direktor nabave in oskrbovalne verige

Engrotuša, je logist leta 2012.

Priznanje mu je podelila stroka na srečanju v Mariboru, kjer so se udeleženci med drugim

seznanili tudi s prednostmi

povezovanja v Slovenskem logističnem združenju.

Nagrajenec je prepričan,

da logistika v Sloveniji v

vendar pa logističnega znanja pri nas ne manjka.

junij 2013

Ocenjevalci vašega dela so pri odločanju o podelitvi nagrade logist leta upoštevali več meril, vsa pa so povezana s pojmom odličnosti v logistiki. Priznanje ste prejeli, a vaša samokritična ocena: kje ste v Engrotušu dosegli optimalne rezultate in s čim še niste zadovoljni?

Logistika je delovno področje, ki postaja vse pomembnejše. Njen neposreden vpliv na poslovanje podjetja in zadovoljstvo njegovih strank oziroma kupcev v glavnem prispevata h končnim rezultatom. Pri nas smo v delo vpeljali mnoge inovativne sisteme, na primer glasovno vodenje (»pick by voice«), nabiranje s svetlobnimi signali (»pick by light«), radiofrekvenčno

Tadej Pojbič

posameznih panogah variira,

nabiranje z različnimi tipi terminalov (»ring scanerjev«), avtomatizacija in optimizacija priprave in skladiščenja izdelkov svežega programa z OSR-jem (»Semi-Automatic Order Processing System«), AGV-ji (»Automated guided vehicles«) in uvedba kontrolnih talnih tehtnic vseh komisionirnih objektov pred izhodom blaga iz skladišča. Za nemoteno in učinkovito načrtovanje transporta uporabljamo programsko opremo Route Planning in za sledenje komisjonirnih objektov program Track&Trace, ki zagotavlja sledljivost blaga v vsakem trenutku. Uspešno smo vpeljali tudi sistem AWR (»Advanced Warehouse Replenishment«), ki

83 Navedene trende smo prepoznali že pred časom in zaradi pomembnosti logistiko s celovitim upravljanjem oskrbovalnih verig v sistematizaciji podjetja umestili na izvršno funkcijo. Letos smo za ptimizacijo in doseganje maksimalnih sinergij združili nabavo, logistiko in upravljanje oskrbne verige. Tako smo zagotovili celovit pregled in upravljanje oskrbnih verig, optimizirali stroške in dosegli še optimalnejše rešitve.

V podjetju ni stvari, ki ni nekako povezana z logistiko in s stroški.

Gospodarstveniki pogosto ocenjujejo, da se največ rezerv v poslovanju skriva prav v logistiki. Kaj so pokazali izračuni v vaši družbi?

Ali lahko navedete nekaj praktičnih primerov?

Ker je logistika relativno mlada veda gospodarstva, zgodovinsko sicer izhaja iz vojske že od samega Aleksandra Velikega, ji tudi v podjetjih v preteklosti niso posvečali velike pozornosti. Po drugi svetovni vojni je začela dobivati vedno večji pomen in v zadnjih dveh desetletjih njen pomen le še raste. V podjetju ni stvari, ki ni nekako povezana z logistiko in s stroški. Logistika je specifična veda, ki se ukvarja z dejstvi, urejanjem procesov, analiziranjem in optimizacijo. Z urejenimi procesi lahko dosežemo najboljše sinergije v podjetju in tako optimiziramo poslovanje ter posledično zmanjšamo stroške. V našem podjetju smo se v logistiki temeljito lotili načrtovanja dela in transportnih poti za dobave kupcem in načrtovanje razbremenilne logistike. Natančno smo pregledali in definirali poti komisioniranja blaga, ki se spreminjajo glede na sezono, frekvenco, akcije ..., vse skupaj zato, da bi zagotovili najoptimalnejši način dela z najracionalnejšimi stroški. V zadnjih štirih letih nam je vsako leto uspelo zmanjšati stroške glede na prepeljane volumne blaga.

78/79

logistika

V več kot dvajsetletni zgodovini podjetja je logistika doživela mnoge spremembe in izboljšave. Ponosni smo, da smo se do danes tudi na tem področju razvili v enega najnaprednejših poslovnih sistemov v svoji panogi v širšem srednjeevropskem prostoru. Več kot 80 dostavnih kamionov vsak dan obišče več kot 250 lokacij, v enem letu se tako nabere skoraj 16 milijonov obiskov, saj naša logistika deluje 24 ur na dan. Pri svojem delu uporabljamo različne informacijske in tehnološke rešitve, ki so prilagojene glede na artikle in temperaturne režime. S skrbnim razporejanjem vozil zagotavljamo optimalno načrtovanje voženj glede na dnevno naročene količine blaga in najvišjo mogočo zapolnjenost kapacitet. Prav zato smo v zadnjih dveh letih v Sloveniji opravili 450.000 manj prevoženih kilometrov in tako sledimo Tuševi korporativni zavezi odgovornega odnosa do okolja.

Katerega logističnega znanja je v Sloveniji premalo?

Logistika je v Sloveniji na splošno visoko razvita, v posameznih panog pa razvitost variira, tudi zaradi različnih potreb po visokih tehnoloških rešitvah, ki zagotavljajo večjo optimalno uporabo vseh sredstev. V prihodnosti nas čaka povezovanje različnih sistemov in pretok informacij med vsemi poslovnimi subjekti, udeleženi v posameznem procesu. Tukaj si moramo za skupni cilj postaviti povsem brezpapirno poslovanje in nadaljnjo optimizacijo transportnih poti, naš cilj pa mora biti še odgovornejši odnos do okolja. Vsekakor je prihodnost tudi v prehodu iz individualnega opravljanja oskrbnih verig podjetij v »mreženju« v zagotavljanje optimalnega izkoristka vseh sredstev. Ne smemo zanemariti podatka, da se danes v Sloveniji po cestah prevaža 40 % praznih vozil, tako da je še veliko možnosti za napredek in optimizacijo stroškov.

V Sloveniji je v zadnjem času pri posodobitvi voznega parka vse večja usmeritev v zelena vozila, v vozila na zelene energente. Kako razmišljate o tem v Engrotušu?

Naše podjetje v svoji strategiji družbene odgovornosti izpostavlja odgovoren odnos do okolja na več ravneh, kamor spadajo tudi energenti. Njihova racionalna raba prihaja še zlasti do izraza v tako velikem voznem parku, kot ga uporablja naše podjetje. Skupaj z zunanjim upravljavcem voznega parka iščemo čim bolj ekonomične rešitve, ki prispevajo k večji stroškovni učinkovitosti poslovanja, ob upoštevanju varstva okolja. Skupne so tudi odločitve o izbiri vozil, ki morajo biti okolju prijazna. Mnoga vozila tako že izpolnjujejo stroge okoljske standarde.

Glede na razširjenost vaše trgovske mreže po Sloveniji in specifičnost, pokvarljivost blaga, ki ga vozite iz distribucijskega centra, morate biti posebej pozorni na vsako logistično rešitev. Vendar – kaj zahteva največjo strokovnost in organizacijsko optimalnost?

Naš distribucijski center v Celju spada med večje v Sloveniji, v njem skladiščimo blago na petih temperaturnih režimih glede na tip izdelkov. V naši panogi je predvsem pomembno, da odreagiramo hitro, saj imamo večinoma opraviti s pokvarljivim blagom, ki je večinoma temperaturno občutljivo, kar pomeni nenehen organizacijski izziv. Zagotavljanje neprekinjene hladne verige in vseh standardov HACCP je ena izmed večjih posebnosti pri nas, zato se vsi naši procesi natančno sledijo od dobavitelja do blagajne v trgovini. Če si podjetje za

junij 2013

Stroka pravi, da je logistika ključna za upravljanje preskrbovalnih verig in da je treba transport, logistiko in preskrbovalne verige obravnavati celovito. Kakšen je vaš model v Engrotušu? Kako vam uspe povezati vse deležnike v verigi?

prioriteti postavi svežino in kakovost, je izziv za logistiko zelo velik. Izdelki morajo priti v nespremenjenih kakovostnih parametrih od naših dobaviteljev do kupcev v različnih koncih države.

Navajate podatek, da ste v zadnjih dveh letih opravili v Sloveniji 450.000 manj prevoženih kilometrov, kar je pomemben podatek. Kako ste to dosegli?

Promocija

prinaša prihranek časa in denarja, saj omogoča skoraj popolno avtomatizacijo naročanja in optimizacijo stroškov celotne oskrbovalne verige. Lani smo uvedli tudi brezpapirno poslovanje in tako prihranili več kot 50 ton papirja, precej stroškov tiskanja in časa. Logistika ima na splošno še veliko možnosti za izboljšave in razvoj tudi pri procesih, ki smo jih že izvedli, zato aktivno delamo naprej.

Kaj pomeni navedba prvega zelenega električnega avtobusa? Kakšen je načrt ureditve mestnega prometa z okolju prijaznimi vozili?

Marprom je najel poslovna vozila, ker nam najem omogoča, da se prilagajamo novimi tehnologijami. Električni avtobus, ki je pri nas, je brezplačno na testiranju polnih devet mesecev.

V tem času se želimo prepričati, da je elektrika

Bernard Majhenič

Ko sem prevzel funkcijo direktorja družbe Marprom, smo sprejeli plan razvoja izvajanja JGS (javne gospodarske službe), v katerem smo zapisali, da bosta kot merilo za izbor energentov prevladovala ekologija in stroški izvajanja JGS.

foto: www.shutterstock.com

Koliko zelene mobilnosti je na slovenskih cestah, se ne ve.

Je pa vse več primerov, zlasti v nekaterih občinah, kjer se hočejo predvsem v mestnem prometu izogniti vozilom na gorivo, ki onesnažujejo zrak. Prav promet je v Ljubljani in Mariboru najhujši onesnaževalec zraka.

Mariborsko prometno zgodbo – začela se je z napovedano odločitvijo, da bo Marprom posodobil vozni park – je pojasnjeval Bernard Majhenič, direktor Marproma. Pomladitev zastarelega voznega parka je povečala apetite tistih, ki so želeli ostati pri nafti. Vendar pa naj bi več podore dobili privrženci zelenih avtobusov, avtobusov na elektriko. Eden že vozi po Mariboru. Kako bo z drugimi, na ceste naj bi jih prepeljali 23, naj bi povedala strokovna študija. V branje jo bodo dobili ob koncu junija, nato pa naj bi se v mestu odločili o zeleni mobilnosti, pri čemer je prav vseeno, ali bodo avtobuse kupili ali pa jih bo Marprom vzel v najem.

Direktor Bernard Majhenič je prepričan, da je tudi za avtobuse elektrika energent prihodnosti.

Kako se Marprom vključuje v strategijo trajnostne mobilnosti v okviru prometne politike Mestne občine Maribor? Pri predvidenem nakupu vozil so bile močne težnje, da ostane vozni park z energenti, s katerimi ne bi sledili obveznostim Slovenije pri zniževanju CO2 .

foto: arhiv podjetja

Ministrstvo neupravičeno izključuje mestni promet

Zeleni avtobusi

84 78/79

logistika junij 2013

Zeleni avtobusi

tisti energent, ki je stroškovno najugodnejši in zagotovo brez emisij. Elektrika nas stane na kilometer samo 4 cente, medtem ko zemeljski in naftni plin okrog 20 centov.

Kako boste spodbujali uporabo javnih prevoznih sredstev in tako sodelovali v akcijskem načrtu za boljši zrak v mestni občini?

Začeli smo izvajati program izobraževanja osnovnošolskih otrok o uporabi javnega potniškega prometa, hkrati pa smo pripravili program popularizacije JPP v mestu Maribor.

Kakšen je trend uporabe javnega potniškega prometa v zadnjih treh letih in za kakšno cenovno politiko se odločate? Število potnikov se je v preteklem letu povečalo za 2,3 % in ta trend se nadaljuje.

Kaj bi morala Slovenija storiti za učinkovitejše spremembe glede trajnostne prometne politike v državi, zlasti v mestnem prometu? Kaj občine?

Zagotovo se država oziroma ministrstvo ne obnaša kot dober gospodar sredstev, ki so namenja prevoznikom kot subvencija, iz katere izključuje mestni promet ob tem, da si Mesto Maribor in Mesto Ljubljana intenzivno prizadevata, da se na državni ravni najde skupni jezik. Vendar lahko na koncu potrdim, da ni preprosto premikati gore, toda zelo počasi ministrstvo le spoznava, da ni integracije javnega prevoza brez vključitev mestnega prometa.

Kakšna je realna prihodnost za uporabo električnih avtobusov?

Mislim, da zelo velika, predvsem v središču mesta oziroma na krajših linijah. Zagotovo pa je elektrika energent prihodnosti.

85

Promocija

78/79

FakULTETa Za kEMiJo in kEMiJSko TEHnoLoGiJo UM

Prevoz kemikalij in goriv je veliko tveganje, saj bi nesreče pri prevozu lahko vplivale na slovensko pokrajino, kjer so izredno občutljivi ekosistemi, pomembni viri pitne vode in gosto poseljeni predeli.

Zato smo v projektni nalogi v sodelovanju z zunanjim izvajalcem podjetjem OMEGa consult iz Ljubljane izvedli študijo o varnosti prevoza kemikalij in goriv iz Luke Koper v notranjost države. Kot testni primer smo izbrali prometni koridor Luka Koper–Maribor.

Za izračun monetarizirane ocene tveganja družbenih stroškov pri prometni nesreči s kemikalijami in gorivi na izbranem koridorju sta bila oblikovana dva scenarija v letu 2025: prvi scenarij: po posodobitvi železnice skladno z načrtom razvoja železniške infrastrukture se odpravijo ozka grla, povečana kapaciteta železnic pa prevzame kar največji mogoč obseg tovora nevarnih snovi s cest glede na potencial absorpcijskih kapacitet kemijske industrije in železniških tovornih terminalov.

Drugi scenarij: ohrani se sedanje stanje železniške infrastrukture, izvajajo se le nujna vzdrževalna dela za delovanje, zaradi omejenih kapacitet pa se vsa rast tovora nevarnih snovi glede na predvideno rast kemijske industrije odvija izključno po cestnem omrežju. Kot ciljno leto pri obeh scenarijih smo upoštevali leto 2025. Ničti scenarij predstavlja stanje leta 2011. Ugotovitve so predstavljene v tabeli 1.

Scenarij

Evropski sklad za regionalni zazvoj

Trasa

družbeno-ekonomski stroški v (EUr)

Monetarizirano družbeno tveganje pri prevozu kemikalij in goriv je vsota družbeno-ekonomskih stroškov prometne nesreče in stroškov okoljske sanacije nevarne snovi pri prometni nesreči. Ob povečanju prepeljanih količin kemikalij in goriv leta 2025 bi se po drugem scenariju na koridorju Luka Koper–Maribor povečal le obseg prepeljanih kemikalij in goriv po cesti, saj prevoz blaga na železnici že dosega omejitve kapacitete železniške infrastrukture. To se odraža tudi na monetariziranem družbenem tveganju, ki se poveča za več kot 15 % glede na današnje stanje. Prvi scenarij upošteva razvoj železniške infrastrukture, kar bi omogočilo ohranitev oz. izboljšanje modalne porazdelitve prevoza kemikalij in goriv v korist železnice v primerjavi s cesto glede na današnje stanje. Monetarizirano družbeno tveganje zaradi prometnih nesreč pri prevozu kemikalij in goriv bi bilo leta 2025 pri razvoju železniške infrastrukture (prvi scenarij) za več kot 275.000 EUR (12,7 %) nižje, kot če ni razvojnih investicij v železniško progo.

Prevoz kemikalij in goriv po železnici se v vseh scenarijih izkaže kot ugodnejši, saj so tveganja za družbene stroške zaradi prometne nesreče pri tej modaliteti nižja kot na cesti.

Ocena znižanja tveganja družbenih stroškov je dodaten podatek za ocenjevanje upravičenosti investicije v razvoj trajnostnega prometnega sistema.

Strošek okoljske sanacije (EUr)

Monetarizirano družbeno tveganje (EUr)

0.

cesta

1.473.008

52.442

1.525.450

0.

železnica

547.506

8.334

589.800

1.

cesta

1.316.013

10.710

1.326.723

1.

železnica

826.116

3.628

836.342

2.

cesta

1.862.492

15.155

1.877.647

2.

železnica

547.506

2.633

560.866

Tabela 1: Komponente letnih stroškov prometnih nesreč s kemikalijami in gorivi po scenarijih in modalitetah. Vir: OMEGa consult, d. o. o

junij 2013

Univerza v Mariboru je skupaj z Luko koper ter osmimi drugimi partnerskimi organizacijami iz držav članic Evropske unije sodelovala v projektu LoSaMEdCHEM – kako izboljšati logistiko in varnost prevoza kemikalij v Sredozemlju, ki ga sofinancira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESrr) v okviru programa Mediteran.

logistika

kako izboljšati varnost in logistiko prevoza kemikalij in goriv po sloveniji?

86 78/79

EOL

PRED IZIDOM!

OkoljeEkošola sprašuje, varstvene tehnologije stroka odgovarja Srednješolski učbenik Avtorja: dr. Darko Drev in Janja Čuvan Recenzenta: dr. Jani Zore, Marinka Žbogar

Zbirka

a Slovenij Zelena N A ČUVA in JANJ

rstvene Okoljetevhanologije

ogije e tehnol arstven Okoljev

O DREV dr. DARK

dia.si www.fitme

V pripravi

Sprašujejo učenci Osnovne šole Tržišče pod vodstvom ekokoordinatorice Magde Flajs.

Gospodarjenje z odpadki Avtor: dr. Jani Zore Izid: 2014

Ko gremo na izlet, nosimo s seboj pijačo v plastenkah, ker so zelo praktične. Marsikdo pa si v plastenki vsak dan prinaša pijačo tudi v šolo.

Izvedeli smo, da lahko plastenke sčasoma v pijačo izločajo strupene snovi. Zanima nas, kako močni so ti strupi in kaj lahko povzročijo. Ali res obstajajo plastenke, ki niso nevarne, ali gre le za marketinško potezo? Zakaj je izdelovanje strupenih plastenk sploh dovoljeno? Kaj je Slovenija že naredila za to, da bi se pogosteje uporabljale povratne steklenice, kot so se včasih, in kaj bo še naredila za to?

Materiali in okolje Avtorja: mag. Mojca Knez in dr. Gorazd Lojen Izid: 2015 V zalogi učbenika Okoljevarstvena zakonodaja Gospodarjenje z odpadnimi vodami

Odgovarja mag. Viviana Golja z Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije

Več informacij: urednik Jože Volfand

Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si

Promocija

Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel: 03/ 42 66 700, e-pošta: info@fitmedia.si

junij 2013

si aslovenija. www.zelen

Kakovost vode iz plastenk in velikih posod oziroma balonov je glede kemijskih lastnosti primerljiva s kakovostjo vode iz pipe. Uporaba plastenk je praktična, ni pa nobenega razloga, da ne bi pili vode iz pipe, če je ustrezna voda iz pipe na voljo. Voda v plastenki je v primerjavi z vodo iz pipe dlje časa v stiku s plastiko, iz katere je narejena plastenka. Plastika in drugi materiali, ki se stikajo z živili, lahko sproščajo v živila oziroma vodo različne snovi.

Plastični materiali sproščajo večinoma organske spojine, drugi, na primer kovinski, steklo in keramika, pa lahko sproščajo težke kovine.

Snovi, ki se sproščajo, so ostanki izhodnih snovi, aditivov ter reakcijski in razpadni proizvodi izhodnih snovi. Sproščanje je odvisno od vrste materiala, živila (ali je snov, ki se sprošča, topna v živilu), od temperature in časa stika ter od razmerja med prostornino živila in površino materiala. Količina snovi,

ki se sme sproščati v živila, je zakonsko omejena. Bolj kot so snovi škodljive in navzoče v okolju, manj jih sme biti v živilih. Pretirana skrb zaradi plastenk za vodo je odveč, saj gre za sproščanje zelo nizkih koncentracij snovi (dosti nižjih od zakonsko določenih mej). Pravzaprav so koncentracije snovi, ki se sproščajo iz plastenk v vodo, običajno pod mejo določljivosti preskusnih metod. O vplivu ponovne uporabe plastenk, napolnjenih z vodo, na migracijo snovi iz plastenk ni dovolj podatkov. Take plastenke proizvajalci preskušajo za enkratno uporabo in za dolgotrajen stik pri sobni temperaturi (kar je na splošno predvidljiva uporaba plastenk, napolnjenih z vodo). Nekaj preskušanj tovrstne uporabe smo na Inštitutu za varovanje zdravja RS že naredili – ugotavljali smo, kako večkratna uporaba vpliva na migracijo antimona iz plastenk.

Pri plastenkah, ki jih uporabljajo največji proizvajalci embaliranih vod v Sloveniji, nismo ugotovili nobenega vpliva večkratne uporabe pri sobni temperaturi (migracija antimona je bila v vseh primerih pod mejo določljivosti metode). Preskusiti bi bilo treba še migracije drugih snovi in vpliv različnih temperatur shranjevanja. Po končani proizvodnji proizvajalci izdelke preskušajo in se tako prepričajo, da pri določenem načinu uporabe (za določena živila, temperature, površine) iz materialov ne prihaja do sproščanja kemikalij v živila v koncentracijah, ki bi bile zdravju škodljive ali bi vplivale na nesprejemljiv okus, vonj in videz živila. V Sloveniji že desetletja izčrpno in redno preverjamo sproščanje snovi iz različnih materialov v stiku z živili. Naši rezultati kažejo redke kršitve zakonodaje.

EOL

78/79

87

Promocija

PRIMEREN ZA VEGANE PRIPRAVLJEN IZ CELIH RIŽEVIH ZRN

junij 2013

BREZ GLUTENA

Promocija

WWW.LASKO.EU

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!