Eol 80

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

80 julij 2013

Okoljevarstvena dovoljenja bolj

po svoje, za OVD tudi več let Povpraševanje po premaznih kartonih se še povečuje Gozdno-lesna veriga je razpadla – interesi povsem nasprotni Lastništvo nad OEEO naj pripada proizvajalcem oziroma shemam IMV še vedno vozijo po vzporednem okoljskem tiru Logistično načelo »5P« se z zgodovino ni spremenilo

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Strokovni seminar OD OPTIMIZACIJE STROŠKOV DO UPORABE TRAJNOSTNIH MATERIALOV IN INTELIGENTNE EMBALAŽE

12.9.

9-14h Četrtek, 12. september 2013 Tehnopolis, Celje

TRENDI V EMBALAŽNI PANOGI Program seminarja*:

1. Kaj je trajnostna embalaža in kako jo ovrednotiti?

Dr. Gregor Radonjič, Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze Maribor

2. Trendi v proizvodnji in servis kupcem pri snovanju kreativnih rešitev embalaže Majda Androjna, Duropack 3. Embalaža v strateškem marketingu Darja Teržan, Mlekarna Celeia

4. Razvoj in uporabnost aktivne in inteligentne embalaže Tadeja Muck, Inštitut za celulozo in papir

5. Recikliranje papirne in kartonske embalaže (projekt EcoPaperLoop) Dr. Janja Zule, Inštitut za celulozo in papir 6. Projekt WheyLayer – biopolimeri za trajnostno embalažo Urška Sušnik Pivk, Lajovic Tuba

7. Embalaža v stiku z živili – migracije in zakonodaja Mag. Viviana Golja, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor

NE SPREGLEJTE

Seminar bo predstavil nekatere novosti in trende v embalažni panogi, pomembne mednarodne projekte, v katerih sodelujejo slovenska podjetja in strokovne raziskovalne inštitucije. Razgrnil bo tudi več vidikov optimizacije stroškov v proizvodnji embalaže. Strokovni seminar bo povezal stroko, embalažna podjetja in naročnike, kupce embalažnih izdelkov. Namenjen je gospodarskim družbam različnih proizvodnih in storitvenih sektorjev, okoljskim, izobraževalnim in drugim inštitucijam, družbam za ravnanje z odpadno embalažo, komunalnim podjetjem in vsem, ki se zavedajo nujnih novosti v trajnostni proizvodnji embalaže.

Poseben popust za predprijave ter za nove in obstoječe člane omrežij Zelene Slovenije!

Prijavnica na www.zelenaslovenija.si

VABIMO K SODELOVANJU! Kontakt za informacije in promocijo: Lucija Gornjak, tel.: 03/42 66 706, el. naslov: lucija.gornjak@fitmedia.si Organizator: * Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

Promocija

Fit media d.o.o.

Kidričeva 25, SI-3000 Celje e-pošta: info@zelenaslovenija.si tel.: 03/ 42 66 700

ktualni minister se je odločil za modro politično potezo, saj zamisel o strokovnem okoljskem posvetovalnem telesu na okoljskem ministrstvu ni nova. Morda MKO v zadnjih mesecih prevečkrat zaide v škarje, ko gre za okolje in trajnostni razvoj, ali pa že ugotavlja, da bo kmalu frčalo perje, če se ne bodo kolesa na okoljskem vozu premikala hitreje, predvsem pa drugače. Tako, da MKO kot zakonodajalec in njegove službe ali uradniki, ki z uredbami in predpisi izdatno, tudi usodno vplivajo predvsem na poslovanje gospodarstva, ne bodo več nastopali s pozicije, da je zakonodajalec tisti, ki okolje ščiti, vsi drugi, zlasti gospodarske družbe, pa ga ogrožajo. In še naprej – da uradniki ne bodo izvajalce okoljske zakonodaje obravnavali pišmeuharsko. Kot nebodigatreba, formalno v javnih razpravah, ki potekajo, kakor pač potekajo.

Pač pa drugače. Tako, da bodo skupaj s civilno iniciativo, stroko, gospodarstvom in vsemi, ki so lahko partner, ustvarjali drugačno državo, takšno, ki bo zares servis vsem, ki jo plačujejo in potrebujejo.

retjič.

Ravnanje z OEEO in OPBA. Pripravljajo se spremembe Uredbe o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo. Nova uredba mora biti prenesena v slovensko zakonodajo v začetku leta 2014. Po mnenju mag. Emila Šehiča je v Sloveniji nekje še 15.000 ton odpadne opreme, po analizah EU pa naj bi 1000 ton teh odpadkov dalo 250 delovnih mest.

Č

etrtič.

Jošt Jakša v intervjuju, kaj se bo zgodilo z Akcijskim načrtom za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige, pravi, »da je kurjenje lesa, predvsem tistega, s katerim bi se s primerno predelavo lahko ustvarila dodana vrednost, delovna mesta in v izdelkih vezal CO2 , barbarsko dejanje.« Torej, kaj bodo po že razvpitem spoznanju, da Slovenija razpolaga z gozdom, ki je naša nafta, storile službe na ministrstvih za končni premik navzgor v položaju lesno-predelovalne panoge?

Koliko Slovenija izgublja, koliko bi lahko dobila z odgovornejšim, sposobnejšim uradništvom na državni ravni? Kajti zgledi tudi so.

I

Nekaj primerov iz revije, ki jo držite v rokah.

n petič, šestič …

Stereotip je, da je državno uradništvo ukradlo državo in da še premalokrat na široko odpira vrata tistim, ki jo potrebujejo in od nje pričakujejo rešitve, ne komplikacij in ovir. Kajti z napihnjeno, neučinkovito birokracijo, s premalo znanja, z netransparentnim delovanjem, s premalo poudarka, da je servis državljanom in podjetjem, država ne more biti uspešna. Tudi njeno gospodarstvo lahko zaradi tega hodi s coklo.

P

Z

K

aj lahko storijo okoljski uradniki za rast Slovenije?

rvič.

V letu 2012 je bilo v razgradnjo prevzetih samo 5.447 izrabljenih motornih vozil od predvidoma skupaj 50.000 ali nekaj več. Kaj se zgodi z drugimi, se ugiba. Problem je v izjavi o lokaciji, ki je nihče ne preverja in spremlja. Že dolgo časa se usklajujejo Ministrstvo za finance, MKO in Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, a kdo pobere smetano, se ne ve. Kakšna je gospodarska in okoljska škoda?

D

rugič.

Poti do okoljevarstvenih dovoljenj. Podjetja lahko čakajo nanje več let. Pri razlagi zakonodaje prihaja do razlik, ker v pripravi gospodarstvo skoraj ne sodeluje. Zaradi različnih razlogov in netransparentnosti postopkov prihaja do konfliktov, v katere so najpogosteje vključeni ARSO, civilne iniciative, podjetja. Domišljenega komuniciranja je premalo na vseh straneh, a tudi zamud v pripravi dokumentov. Na primer, zdaj

foto: Rok Tržan

T

ato bo strokovno posvetovalno telo koristilo ministrovemu kabinetu. Prav tako bi bil strokovni svet, sestavljen iz različnih partnerjev, zelo dobrodošel za ARSO, za EKO sklad in še za koga. Različni strokovni sveti javnosti pri okoljskih državnih organih ali inštitucijah bi pomagali k boljšim odločitvam. Omogočili bi večjo transparentnost in nadzor, zmanjšali bi nevarnost sistemske korupcije, okrepili odgovornost, Slovenija bi postajala modernejša in bolj kulturna država. No, morda pa je okoljsko uradništvo kot speči tiger, ki se bo zdaj zdaj prebudilo z vso intelektualno močjo, ki jo Slovenija, gospodarstvo še posebej, ta čas zares krvavo potrebuje.

P.S.

Sicer pa upam, da bo mag. Bojan Žlender z Ministrstva za infrastrukturo vsaj v treh mesecih odgovoril na nekaj vprašanj o skupni vozovnici za avtobus in vlak. Zdaj je menda zasut z delom.

Jože Volfand, glavni urednik

julij 2013

A

Direktiva o industrijskih emisijah. Eden izmed rokov za prilagoditev novim okoljskim zahtevam je januar 2014. Zgodba z IPPC se ponavlja.

Uvodnik

e morda še spomnite, kako je država ukinila dva nacionalna organa, Svet za varstvo okolja in Svet za trajnostni razvoj, zaradi varčevanja. Češ, država tako in tako financira preko 250 nevladnih organizacij, v okoljskih vladnih službah pa da je zaposlenih preko 700 javnih uslužbencev. Kakšna moč! Zdaj, ko se dopolnjuje Zakon o varstvu okolja, minister Dejan Židan razmišlja o nekakšnem posvetovalnem telesu, ki bi mu pomagal sprejemati premišljene odločitve.

EOL

Minister s sosvetom, drugi pa nič?

S

3 80

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Povpraševanje po premaznih kartonih v Evropi se še povečuje

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

11 Kampanje niso upravičene, saj je rešitev reciklaža

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si

14 Kava gre z menoj, kam pa embalaža?

Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Franci Lenart (Ekomobil), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos)

16 Potrošnik in čut za okolje izbirata embalažo

Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, julij 2013 Naklada 2.700 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

18 Trend – embalaža za večkratno uporabo 20 Cilj – prvi v potiskani in kaširani embalaži 21 Nova priročna vračljiva embalaža Skupine Laško 22 Novice Zelenega omrežja 24 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 26 Interesi povsem nasprotni, a država mora pri gozdu ukrepati 28 Spremembe v zakonu o gozdovih 29 Les, strateška surovina Slovenije 33 Petrol gradi BLTC Brežice

Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

sebina

4 80

EOL

Impresum

34 Korporativno upravljanje okolja je prava rešitev

36 Lastništvo nad OEEO naj pripada proizvajalcem oziroma shemam 40 Energije ne smemo metati skozi okno

42 Ali je papirniški mulj strošek ali energent?

45 Bomo kmalu dobili prvi bio-solarni vrtec?

Partnerja

46 Okoljski zakonodajalec bolj po svoje, za OVD tudi več let

pri izdajanju revije EOL:

50 IMV še vedno vozijo po vzporednem okoljskem tiru

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

53 Zelene navade

julij 2013

54 Logistično načelo »5P« se z zgodovino ni spremenilo 56 Mednarodna konferenca o logistiki in trajnostnem transportu 58 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Embalaža za semena nagrajena z Zlato Magdaleno

5 EOL

Branko Ravnik ostaja

Branko Ravnik

foto: arhiv MKO

Na letošnjem 15. Mednarodnem festivalu kreativne komunikacije Magdalena je glavno festivalsko nagrado Zlata Magdalena v kategoriji oblikovanja embalaže prejel izdelek "Sjeme" študentke Martine Ukić iz Rovinja. Po mnenju predsednika žirije Roberta Ilovarja je Ukićeva na simpatičen, eleganten in funkcionalen način zasnovala embalažno rešitev za sodoben proizvod: »Embalaža je čista, preprosta in sveža rešitev za posebno linijo izdelkov semen za zelenjavo (korenje, brokoli, paradižnik, rdeča pesa idr.).

Vsebina proizvoda duhovito in kreativno interpretira vizualni nagovor in obratno.

Pomembno je, da se izdelek ne trudi pojasnjevati svoje funkcionalnosti, ampak

80

Novosti

Kratko, zanimivo

predstavila načela njihove proizvodnje, ki s pomočjo postopka kaljenja in tehnologije predgrevanja surovin omogoča proizvodnjo lažjih in robustnejših steklenih embalaž.

Kreativna rešitev povečala prodajo

Na spletni strani nekdanjega Ministrstva za okolje in prostor je sicer še vedno kot generalna direktorica Direktorata za okolje navedena Barbara Avčin Tržan, a ve se, da je aktualni vršilec dolžnosti generalnega direktorja Branko Ravnik, in sicer na zdajšnjem Ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Branko Ravnik bi moral s 1. julijem prevzeti mesto direktorja Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Kot kaže, pa bo sedanji vršilec dolžnosti ostal na MKO do konca leta in bo s 1. januarjem 2014 odšel na zbornico. Takšna odločitev bo zagotovo pripomogla k temu, da bodo na MKO lahko pospešeno uredili nekaj okoljskih problemov, ki se očitno kopičijo.

jasno komunicira sam zase. Embalaža ne »kriči« o ekologiji, pa vendar je okolju prijazna. Prav tako je tudi vsebina izdelka na nevsiljiv način povezana z naravo. Nič ni preveč in nič premalo, a pove prav vse«, je dejal Robert Ilovar.

Redizajn mineralnih vod Vitinka Steklarna Vetropack Straža d.d. iz Huma na Sotli je bila razglašena za zmagovalni motiv 5. jubilejne študentske ustvarjalne delavnice v sklopu natečaja CROPAK 2013.

Letošnji ustvarjalni izziv je bil redizajn etiket in steklenic volumna 1 l, 0,33 l in 0,25 l za linijo mineralnih vod Vitinka, proizvajalca Vitinka a.d. iz Bosne in Hercegovine. Model za razvoj novih embalaž tega izdelka je kreativna rešitev Adija Frankovića, ki je prejel posebno nagrado organizatorjev (podjetja Tectus d.o.o., Inštituta za embalažo in tiskarstvo Tectus - IatT ter časopisa Ambalaža/REGprint iz Zagreba).

Steklarna Vetropack je na delavnicah sicer Fotografije: arhiv proizvajalcev

Britansko poslovno združenje za dizajn (Design Business Association) je z bronom nagradilo dizajn embalaže izdelka Vina Laguna podjetja Agrolaguna d.d. iz Poreča. Vizualna identiteta izdelka je delo agencije Lewis Moberly, vodilne britanske svetovalne agencije za oblikovanje embalaž in ustvarjanje identitet blagovnih znamk.

Prestižne nagrade za uspešnost dizajna, ki jih podeljuje združenje, so edine nagrade te vrste, ki upoštevajo tržna merila kot glavni kriterij za ocenjevanje in prepoznavanje vpliva, kako premišljeno izveden dizajn vpliva na doseganje poslovnih ciljev in prihodkov podjetja. Nova vizualna podoba blagovne znamke Vina Laguna je privedla do letnega povečanja prodaje na liter za 26 %, medtem ko je Malvazija kot nosilec znamke dosegla 53-odstotno rast v samo petih mesecih.

V juniju je v organizaciji BMW potekala Clean Water Business & Diplomatic Regatta, ki je nadaljevanje Eko regate BMW. Gre za poslovno-diplomatski športni dogodek, ki povezuje podjetja in izobraževalne ustanove v izobraževanju o pomenu trajnostnega razvoja in vplivih na okolje. Na regati je sodelovalo tudi podjetje Interseroh, in sicer v strokovnem delu dogodka v modulu za trajnostni razvoj z delavnico o zelenih storitvah in upravljanju z odpadki v okviru družbeno-ozaveščevalnega projekta »Vrni embalažo v reciklažo«. Sodelovali so tudi v veslaški regati in si priveslali prvo mesto. V sodelovanju s partnerskima podjetjema Infrastruktura Bled d. o. o. in EKO Plus d.o.o. so na prireditvenem prostoru uredili ekološke otoke z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov ter plastičnih pokrovčkov za humanitarno pomoč 5-letni deklici Medini. Na celotni prireditvi so tako zbrali 535 kg odpadkov, med katerimi je bilo 100 kg mešane plastične embalaže, 10 kg plastičnih pokrovčkov, 80 kg papirne in kartonske embalaže, 180 kg steklene embalaže, 120 kg biorazgradljivih odpadkov ter samo 45 kg mešanih komunalnih odpadkov. Ločeno so torej zbrali 92 % vseh odpadkov, ki so nastali na prireditvi, kar je do sedaj najboljši rezultat v triletnem delovanju projekta »Vrni embalažo v reciklažo«, ki ga na javnih množičnih prireditvah izvaja podjetje Interseroh.

julij 2013

»Vrni embalažo v reciklažo«

6 80

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

Argeta Snack na trgu kot pionirski izdelek

Priznanja najboljšim v komunali Na letošnji Komunaliadi v Krškem je Zbornica komunalnega gospodarstva podelila priznanja za leto 2012 nekaterim podjetjem in posameznikom, ki so se izkazali z dosedanjim delom na področju komunalnih dejavnosti. Mariborski vodovod je prejel nagrado za vrednote, ki jih uveljavlja v poslovanju, to so poštenost, družbena in okoljska odgovornost, strokovnost in kvaliteta, še posebej pa za njihovo skrb za varovanje virov pitne vode, za odgovoren odnos do zaposlenih, do uporabnikov storitev in do lokalne skupnosti.

mag. Lidija Pliberšek

foto: arhiv podjetja

Ob 55-letnici delovanja je priznanje prejelo Javno podjetje Komunala Zagorje, ki se lahko pohvali z visoko izobraženimi kadri. Med drugim so preuredili kotlarno na lesno biomaso, s katero ogrevajo mesto, in zmanjšali odlaganje mešanih komunalnih odpadkov za 40 %.

julij 2013

Boris Korošec

foto: arhiv Primorskih novic

Mag. Lidija Pliberšek, direktorica Pogrebnega podjetja Maribor, je za idejo turistične poti po pokopališčih »Route of Europe«, kjer se pokopališča izpostavijo kot turistična znamenitost posameznega mesta, prevzela prestižno nagrado Svetove turistične organizacije Združenih narodov (UNWTO ULYSSES SPECIAL JURY AWARD 2011). Podeljena ji je bila za inovativni pristop in najnovejše dosežke na področju turizma. V združenju so najpomembnejša pokopališča iz 22 držav, širi pa zaves o pomenu kulturne, zgodovinske in umetnostne dediščine pokopališč.

Za dolgoletno delo v podjetju Kraški vodovod Sežana so izrekli priznanje Borisu Korošcu, ki je veliko prispeval k razvoju oskrbe s pitno vodo na območju Krasa, in sicer na območjih Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Komen ter dela občine Miren-Kostanjevica. Sodeloval je tudi pri projektu Oskrba s pitno vodo obale in Krasa, s

Na policah slovenskih trgovin je prisoten nov izdelek Argeta Snack, prvi izdelek »za na pot« v kategoriji paštet. »Z Argeta Snackom smo z Argeto prvič vstopili v on the go segment v prehrani. Potrebovali smo embalažo, ki bo združevala lonček Argete in grisine ter bo praktična za uporabo stran od domače mize, hkrati pa racionalna pri porabi prostora na trgovski polici, a kljub temu opazna. Pomembna faktorja sta bila tudi naša obstoječa tehnologija proizvodnje in seveda ponudba rešitev za pakiranje tovrstnih izdelkov na trgu,« je povedal Enzo Smrekar, član uprave Droge Kolinske d.d. in izvršni direktor programa Delikatesni namazi v Atlantic Grupi. Na podlagi teh izhodišč je nastala embalaža z ločenima banjicama za pašteto in grisine, ki omogoča pomakanje grisinov v Argeto brez uporabe mize ali kake druge podlage.

Embalažo Argeta Snacka je ekipa Argete razvila v sodelovanju z agencijo Publicis in oblikovalcem Dušanom Grobovškom/ Ideološka ordinacija.

Nov Petrolov koncept Fresh V Petrolu so sredi meseca junija 2013 odprli prvi bencinski servis z novim konceptom maloprodajnega mesta, ki so ga poimenovali Fresh. Posebno pozornost

so namenili funkcionalnosti in dizajnu nove embalaže. Zasnovo zanj so pripravili interno v Petrolu. S stališča kakovosti in varnosti nova embalaža izdelkov koncepta Fresh izpolnjuje osnovno funkcijo, da ščiti živilo pred zunanjimi vplivi in da lahko kupec pakirano živilo zaužije brez pomislekov o tveganjih, ki bi jih lahko predstavljala embalaža. Pri snovanju embalaže so upoštevali tudi možnost, da je embalaža v čim večji meri reciklabilna.

Namesto etikete na steklenici brezplačna vozovnica

Avstrijsko oblikovalsko podjetje Demner, Merlicek & Bergmann je v želji, da prepreči vožnje pod vplivom alkohola, našlo inovativno rešitev - tradicionalne oznake (nalepke) na steklenicah piva proizvajalca Stiegl so nadomestili z brezplačno vozovnico javnega prevoza. Namesto običajne etikete so tako k steklenici priložili vozovnico za uporabo v vseh javnih prometnih sistemih v mestu s prizadevanjem, da bi potrošnike pozvali k varni vožnji do doma. Ta kampanja ne prispeva le k reševanju življenj, ampak izkazuje tudi družbeno odgovornost proizvajalca piva ter hkrati uspešno promovira svojo blagovno znamko. Podjetje je na letošnjem svetovnem tekmovanju kluba ADC (Art Directors Club) za to kreativno vizualno komunikacijo prejelo bronasto nagrado v kategoriji Dizajn / Embalaže.

Vodilno mednarodno podjetje za nego kože Beiersdorf je za izdelek NIVEA Smooth Sensation mleko za telo prenovil embalažo in logotip. Osnova je legendaren pločevinasti lonček NIVEA. Na osnovi ikoničnega predmeta so ustvarili poseben nov dizajn embalaže za celotno družino izdelkov, ki odraža zavezanost znamke NIVEA k trajnostnem razvoju z optimiziranim transportom in zmanjšano uporabo materialov. Število uporabljenih palet se bo znižalo za 12.600 oz. 585 ton* emisij CO2 na leto, količina embalaže pa se bo Fotografije: arhiv proizvajalcev

7 80

EOL

Priznanje Zbornice komunalnega gospodarstva sta prejela še Dušan Butina za dolgoletno vodenje zbornice, bil je med pobudniki njene ustanovitve in avtor projekta Metodologija za cene komunalnih storitev, in Marjan Jedovnicki za dolgoletno vodenje Komunalnega podjetja Velenje.

Starbucks z novo preobleko mešanice treh kav Starbucks je za svojo mešanico kave, sestavljeno iz najboljših zrn kave iz Latinske Amerike, Afrike in Azije, oblikoval novo embalažo. Kavo »3 Region Blend« je Starbucks trgu predstavil že maja 2010 in od takrat zanjo oblikoval dve embalaži, ki sta nakazovali geografski izvor kave. Nov, živahen dizajn embalaže z razposajenimi cvetovi odraža mešanico različnih okusov (citrusi, cvetovi, zelišča). Embalažo je oblikoval in izdelal Sturbucksov globalni oblikovalski studio.

Nivea s trajnostno embalažo in novim dizajnom

katerim želijo celovito urediti problem oskrbe s pitno vodo v tem predelu Slovenije.

Dušan Butina

Vinska klet Goriška Brda je lani poleti testno lansirala produkt Fritzz z okusom rdeče pomaranče, vendar so v začetku embalažo zasnovali s plutastim zamaškom, kar se je kasneje izkazalo za manj praktično. Skupaj z oblikovalci novogoriške agencije Markacija, ki skrbi za celostno podobo izdelčne linije Fritzz, so tako vzporedno z razvojem novega okusa Bezeg & limeta nadgradili vizualno podobo izdelčne linije prvega slovenskega aperitiva Fritzz. Dodelali so etiketo in embalažo ter izbrali bolj nekonvencionalno in zapomnljivo steklenico z navojnim zapiranjem, ki omogoča lažjo hrambo izdelka po odprtju v hladilniku ter preprostejše odpiranje in zapiranje.

Za poletne dni pa so zasnovali trojček stekleničk volumna 0,2 l, ki so posebej priročne za uporabo na izletih.

zmanjšana za 15 % oz. za 350 ton plastike na leto. Pri izdelavi te embalaže se uporabljajo materiali, ki jih je mogoče 100 % reciklirati.

Energetski zakon v usklajevanju EZ-1 prenaša v slovenski pravni red enajst direktiv, določa pa tudi pravne ukrepe za izvrševanje šestih uredb Evropske unije. Poleg tega nov energetski zakon upošteva ugotovitve računskega sodišča in odločbo ustavnega sodišča. Gre za precej obsežno in zahtevno besedilo. S sprejemom zakona se zelo mudi, saj zaradi neizvedenega prenosa dveh direktiv (elektrika in zemeljski plin) že tečeta postopka pred evropskim sodiščem. Obstoječi zakon je bil prvič sprejet leta 1999 in je bil doslej že petkrat korenito spremenjen. Prejšnja vlada je poskušala izvesti prenos s še eno spremembo, a izkazalo se je, da to ni mogoče, saj je sprememb preveč. Nova vlada se je zato odločila za sprejem popolnoma na novo napisanega zakona. Direktorat za energijo je uporabil osnutek, ki je bil pripravljen v času Pahorjeve vlade. V rekordnem času ga je ponovno poslal v javno obravnavo in v medresorsko usklajevanje. Zakon pokriva področja trga z električno energijo, trga zemeljskega plina, oskrbe s toploto, obnovljive vire z energijo, učinkovito rabo energije, agencijo za energijo, energetsko infrastrukturo in transport ogljikovega dioksida.

Trenutno je osnutek EZ-1 v fazi medresorskega usklajevanja. Vlada naj bi ga sprejela konec avgusta, v začetku septembra pa naj bi bil poslan v DZ. http://goo.gl/HPYIIE

Komunalci se bodo zbrali v Podčetrtku Kakšne naj bodo korenite spremembe v tradicionalnih pristopih v zagotavljanju komunalnih dejavnosti in kako doseči njihovo večjo učinkovitost? Kaj je treba izboljšati? To bodo osrednja vprašanja letošnje problemske konference komunalnega gospodarstva v Podčetrtku 19. in 20. septembra.

julij 2013

Prvi slovenski aperitiv v bolj praktični embalaži

foto: arhiv Fit medie

Novosti

Kratko, zanimivo

8

Povpraševanje po premaznih kartonih v Evropi se še povečuje Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

Embalaža

80

Položaj panoge

Podjetje Količevo karton v recesiji ne pozna kriznih ur, čeprav direktor Branko Rožič navaja, da se je finančni rezultat v zadnjih letih slabšal.

Vendar so v preteklih treh letih temeljito prenovili proizvodni program, nova naložba in

Položaj panoge

usmeritev v proizvodnjo

premaznih kartonov pa jim

letos že omogočata količinske rekorde pri programih za

farmacevte. Še po enem

dosežku je Količevo karton

med rekorderji – pri dodani

vrednosti, ki se bliža 80.000

EUR na zaposlenega. In kakšna bo bilanca ob koncu leta?

»Bistveno boljša kot lani,«

julij 2013

pravi Branko Rožič.

Koliko so točne ocene, da se na globalnem trgu povečujeta proizvodnja in poraba kartona kljub recesiji? Katere države in panoge prednjačijo? In EU? Po katerem kartonu je v Sloveniji največ povpraševanja?

Ocene so dokaj točne, čeprav so posamezna gibanja po proizvodih in trgih različna. Vsekakor velja, da so v široki družini proizvajalcev papirjev, kartonov in vlaknin že kar nekaj let najbolj izpostavljeni grafični papirji, ki izkazujejo negativne trende skoraj v vseh državah, bistveno bolje pa gre, kar zadeva povpraševanje, higienskim papirjem ter papirnati in kartonski embalaži. Povpraševanje po premaznih kartonih v Evropi že nekaj let raste kljub padcu ali stagniranju bruto družbenega proizvoda. Ta trend se nadaljuje tudi v letošnjem letu, saj v prvem kvartalu premazni kartoni iz vračljivega papirja dosegajo 0,7-odstotno rast, kartoni iz

svežih vlaknin pa 3,6-odstotno. Ta rast in dobrih 10 % izvoza predvsem na srednji in daljni vzhod omogočata 95-odstotno izkoriščenost proizvodnih kapacitet evropskih proizvajalcev premaznih kartonov. V svetovnem merilu podrobneje spremljamo kitajski trg in njegovo povpraševanje v povezavi s proizvodnimi kapacitetami; njihovi presežki namreč pritiskajo na evropski trg. Dinamika investiranja v nove kapacitete je tam močno upočasnjena, kar pomeni, da dejanska rast povpraševanja ni tolikšna, kot so načrtovali oz. kot objavljajo.

Glede na navedeno lahko ocenim, da so tržne razmere predvsem v Evropi za proizvajalce premaznih kartonov ugodne, kar samo po sebi ne zagotavlja uspeha proizvajalcev. Omogoča pa normalno delovanje, če so zagotovljeni elementi konkurenčnosti na globalnem trgu.

Slovenski trg, kjer pokrivamo približno tri

9 Večjih negativnih odklonov v delovanju podjetja res ni bilo, treba pa je poudariti, da se je finančni rezultat v zadnjih letih slabšal.

Naložba v prenovo večjega kartonskega stroja in posodobitve preostalih sklopov in naprav, končana v začetku leta 2012, je mejnik v razvoju količevske papirnice. Z njo smo se dolgoročno usmerili v proizvodnjo premaznih kartonov, izdelanih iz svežih vlaknin, ki imajo praviloma višjo dodano vrednost in izkazujejo višjo rast na trgu. Pomeni tudi temelj za našo rast v prihodnosti, kar potrjujejo finančni rezultati lanskega in letošnjega leta. Naš proizvodni program je po njeni izvedbi namreč postal kombiniran, saj na istem kartonskem stroju proizvajamo izmenično oba proizvoda.

Tako delo zagotavlja visoko prilagodljivost na morebitna kratkoročna negativna nihanja na trgu in s tem doseganje stabilnejših rezultatov.

Za konkurenčnost na trgu je ključno, ali s strukturo proizvodov in materialov sledite trendom in zahtevam. Kako ste reagirali v zadnjih treh letih z novimi proizvodi? Kaj se spreminja v proizvodnji kartonov?

Uvedba novih in temeljita izboljšava sedanjih proizvodov je temelj za doseganje konkurenčnosti v današnjih tržnih razmerah. V zadnjih treh letih smo prenovili, zamenjali in na novo uvedli več kot polovico proizvodnega programa. Temelji za prenovo in/ali uvedbo novih proizvodov so bili in bodo najbrž tudi v prihodnje na eni strani vse večje zahteve tiskarjev in izdelovalcev kartonske embalaže po doseganju čim višje produktivnosti, ki se meri s hitrostjo, izmetom, zastoji itd. pri delu, in na drugi strani naraščajoče oblikovne in izvedbene zahteve embalažnih rešitev, ki velikokrat zahtevajo premik s kartonov, narejenih iz vračljivega papirja, na kartone, izdelane iz svežih vlaknin.

Proizvajalci embalaže so pod pritiskom naročnikov, ki zahtevajo optimizacijo stroškov.

Material je med bistvenimi stroški. Kako ste reagirali na zahteve svojih kupcev?

Kupci in prodajalci katerega koli blaga s pogajanji in dogovorom dosežejo sklenitev posla. To velja tudi za embalažne reprodukcijske materiale, med katerimi je karton najpomembnejši, vsaj kar zadeva delež v stroških. Naša prodajna usmeritev predvsem na domačem trgu že dalj časa izpostavlja kratke dobavne roke in prevzem skladiščenja blaga pri nas za določeno obdobje, kar omogoča kupcem optimiziranje materialnih tokov in zmanjšuje potrebo po financiranju obratnih sredstev. Skupaj s sprejemljivo ceno to pomeni prodajni servis, ki je

80

Kateri stroški v poslovanju se vam v zadnjih dveh letih najbolj povečujejo in vplivajo na vašo konkurenčnost? Menedžerji najbolj opozarjajo na stroške energentov.

Embalaža

To pomeni finančno stabilnost. Vaše podjetje v zadnjih letih ni doživelo pretresov in poslovni rezultati kažejo stalno rast. Koliko naložba vpliva na vaše poslovanje?

poleg novih proizvodov zagotovil precejšnjo rast in obseg prodaje.

Obupno visoki so bili stroški za zemeljski plin še v prvem polletju lanskega leta, ko smo plačevali tudi do 35 % več kot naši konkurenti v Nemčiji ali Avstriji. Letos se je stanje izboljšalo, vendar je še vedno daleč od ravni evropskih konkurenčnih cen za odjemalce naše velikosti.

Razlog je, kot mnogokrat, večplasten. Od majhnosti, zaprtosti in nezanimivosti slovenskega plinskega trga prek prevladujočega položaja enega dobavitelja plina do izjemno visoke razlike med cenami plina, ki se oblikujejo na podlagi tako imenovane oljne formule in borzno oblikovanih cen, izhajajočih iz čezmorskih dobav in vezanih na uplinjanje. Tudi pri strošku elektrike nas je februarja letos prizadelo več kot trikratno povečanje podpor za financiranje OVE in SPTE. Preostali stroški stalno naraščajo, vendar večinoma ni večjih dvomestnih podražitev. Seveda je v tem okviru tudi tri- do petodstotna letna rast stroška dela.

V panogi ste med tistimi direktorji, ki že več let opozarjate na prenizko dodano vrednost v panogi. Kje je vaše podjetje letos? Kje je Slovenija in kje so najboljši?

Res je, dokler bo dodana vrednost manj kot 40.000 EUR na zaposlenega in se bosta za plače namenjali njeni dve tretjini do tri četrtine, ne bo razvoja in blagostanja v Sloveniji. Kar skrbi, je trend. V zadnjih desetih in več letih ni bilo omembe vrednega napredka, zato še zdaj gospodarske družbe financirajo razvoj s tujimi, v tem primeru, domačimi bančnimi viri. Zanimiv je dokaj zaskrbljujoč in alarmanten podatek iz leta 2007, da je bilo slovensko gospodarstvo v sedemindvajseterici drugo najbolj zadolženo – takoj za grškim. Pojavna oblika tega davka je poleg tajkunskih zgodb in globalne krize naša sedanjost.

Uvedba novih in temeljita izboljšava sedanjih proizvodov je temelj za doseganje konkurenčnosti v današnjih tržnih razmerah.

Letos se gibljemo med 75.000 in 80.000 EUR na zaposlenega; za panogo, ki ji pripadamo, je ta rezultat odličen tudi v evropskem merilu, vendar je še daleč od nekaterih najboljših velikih slovenskih industrijskih izvoznikov, med katere štejem oba farmacevta, ki sta blizu 100.000 EUR na zaposlenega.

Kakšen poslovni rezultat pričakujete do konca leta? Bosta lanska realizacija in dobiček presežena?

V naši panogi poleti ni mogoče napovedovati rezultata ob koncu leta. Poslovne procese vodimo tako, da bi vsaj zadržali trend in dinamiko, ki smo ju dosegli v prvi polovici leta. Upamo pa, da ju bomo lahko presegli. Vsekakor pa bo lanski vrednostni in fizični obseg prodaje in končni finančni rezultat bistveno nad lanskoletnim, ko smo dosegli 4 milijone EUR čistega dobička.

julij 2013

četrtine potreb, primerno raste, predvsem na programih, vezanih na oba farmacevta. Tu dosegamo količinske rekorde.

10 80

Embalaža

Kratko, zanimivo Na Fach Packu 2013 tudi slovenska podjetja Na Fach Packu 2013, enem najpomembnejših evropskih strokovnih sejmov za pakiranje, tehnologijo, obdelavo embalaže in logistiko, bo letos sodelovalo okrog 1.400 razstavljavcev.

Iz Slovenije bodo na sejmu EGP Škofja Loka, Goldpack Zlatorog Oprema Hoče, Cetis in Amba izl Celja. Nekaj razstav na sejmu bo specializiranih, tako na primer predstavitev pakiranja v medicini in farmaciji in prikaz kakovosti in odlik trdega kartona kot trajnostnega materiala. Na strokovnem forumu bodo razpravljali o valoviti lepenki kot dejavniku uspeha v dobaviteljski verigi. Sejem v Nürnbergu bo od 24. do 26. septembra.

Zmagovalna steklenica Pivovarne Laško V sklopu embalažnega festivala FEST.A CROPAK 2013 so junija podelili jubilejne (desete) nagrade CROPAK za najboljšo embalažo na hrvaškem trgu. Nagrado CROPAK 2013 je prejel proizvod Frankovka Rose Selected 2012 lastnika Iločki podrumi d.d. proizvajalcev embalaže Etigraf d.o.o. ter Vetropack Straža d.d. Četrto leto zapored so podelili tudi nagrado REGPAK 2013 za najboljšo embalažo v regiji, kjer je bilo v okviru 10 nominacij vključenih 25 izdelkov iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Makedonije, Slovenije in Srbije. Najbolje ocenjena embalaža je bila povratna nosilka za steklenice Pivovarne Laško d.d. Proizvajalec te embalaže je hrvaško podjetje Kaplast d.d., dizajn zanjo pa je oblikoval Primož Pislak iz slovenskega oblikovalskega studia Luks Lab d.o.o.

julij 2013

Gozdovi – slovenska pot v Evropo 2020?

Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Ljubljani in Slovenska tiskovna agencija sta v Cerknici pripravila regionalni forum Gozdovi – slovenska pot v Evropo 2020? Eno izmed vprašanj na forumu je bilo, kakšne so možnosti za obuditev nekdaj izjemno močne lesno-pohištvene industrije in kje so lahko v pomoč evropski skladi? V pogovoru so sodelovali dr. Romana Jordan, evropska poslanka (ELS), Zofija Mazej Kukovič, evropska poslanka (ELS), Jelko Kacin, evropski poslanec (ALDE), Mitja Strohsack, lastnik podjetja Brest Pohištvo, Julijan Rupnik, direktor podjetja Snežnik Kočevska Reka, Cvetka Kernel, ravnateljica SGLŠ Postojna in Jošt Jakša z Ministrstva za kmetijstvo in okolje.

Sporočilo foruma – gozd in les sta priložnost, toda le, če bosta ekonomska in razvojna politika znali povezati gozdno-lesno verigo in bodo vsi akterji pripravljeni za sodelovanje in razvojni preboj na trgu EO. Kot kaže, pa brez spodbud države ne bo šlo.

Kakšno je domače poslovno okolje v primerjavi z lanskim? Kaj pričakujete od ekonomske politike? Kako ocenjujete dvig DDV? Domače poslovno okolje, s katerim imamo poslovne odnose, je vitalno, dinamično, zahtevno, uspešno in finančno stabilno. Pravo nasprotje državi, ki ji vsi pripadamo. Razlog za to je v stabilnih razmerah v njihovi prodajni verigi in v povečani usmerjenosti v izvoz.

Pošteno rečeno, od ekonomske politike kratkoročno ne pričakujem ničesar pozitivnega, vesel bom, če njeni snovalci ne bodo prišli na idejo, da bi v želji po sanaciji državnih financ kakor koli neposredno ali posredno obremenili predvsem izvoznike, ki imamo edini še relativno stabilen denarni tok.

Dvig DDV je bila pregreta politična zgodba, ki ne bo imela velikih, kaj šele usodnih posledic.

Potrošniki bodo za posamezne dobrine plačali nekoliko več, poraba se bo nekoliko zmanjšala, posamezne gospodarske družbe bodo pa dvig davka prevzele nase in opravile majhen reinženiring poslovanja, kar bo zanje dobro in bo povečalo njihovo (izvozno) konkurenčnost.

Vsekakor pa je slovenska politika enega jokerja iz sanacijskega nabora zaigrala; tisti, ki ostajajo v naboru, so manj prijazni.

Kakšni so vaši prodajni načrti na slovenskem in globalnem trgu? Kakšno prednost pomeni mreža tujega lastnika?

Prodajni načrti so skladni s cilji, ki smo si jih postavili, ko smo prenovili proizvodni program z naložbo pred dvema letoma. Tu smo načrtovali rast na domačem in tujem trgu, kar dejansko tudi dosegamo kljub oteženemu poslovanju v posameznih državah zaradi šibke rasti oz. celo zmanjšanja posameznih ekonomij. Razvita prodajna mreža, ki jo ima predvsem v Evropi naš koncern, je prednost za nas, saj pomeni razvejano in močno oporno točko na najvitalnejšem delu poslovnega procesa za naše podjetje in druga sestrska podjetja v Evropi.

Razvoj in naložbe?

Naložbe v letošnjem letu ne bodo presegale naše običajne letne vrednosti, ki je 4 do 5 milijonov EUR. Namenjene bodo, kot običajno, posodobitvi tehnologije in opreme.

Dokler bo dodana vrednost manj kot 40.000 EUR na zaposlenega in se bosta za plače namenjali njeni dve tretjini do tri četrtine, ne bo razvoja in blagostanja v Sloveniji.

Po katerih kazalnikih bi se lahko predstavili kot zeleno podjetje?

Gledano celovito, se velika papirnica težko umešča med zelena podjetja; je pač velik porabnik energije in vode, njena proizvodnja se meri v desettisočih in stotisočih ton. Pravo merilo zato je njen položaj v panogi, tu pa se naša papirnica odreže zelo dobro, saj dosegamo nekajkrat nižje posamezne vrednosti obremenjevanja okolja do zakonsko določenih in/ali do vrednosti, ki izhajajo iz najboljših razpoložljivih tehnologij. Glede tega se lahko štejemo za zeleno podjetje.

Kaj pomeni novo poglavje Duropacka v Sloveniji z vidika panoge?

Težko ocenjujem vlogo novega, velikega Duropacka v Sloveniji po njegovi dokončni konsolidaciji. Vsekakor bo šlo za podjetje z večinskim tržnim deležem na slovenskem trgu, ki bo kot vsa druga moralo dokazovati svojo poslovnost in konkurenčnost, sicer bodo kupci naročali v tujini in pri transportni embalaži je radij ekonomičnosti nabav okoli 200 km, kar ni veliko.

11

"Kampanje niso upravičene, saj je rešitev reciklaža" www.shutterstock.com

Lucija Gornjak

Stereotipi še vedno zmagujejo

Embalaža

80

Plastične vrečke

in mit o učinkovitosti okoljskega davka na plastične vrečke je kakor neusahljiv

Plastične vrečke

vrelec. Zgodba o stereotipih o škodljivosti plastičnih vrečk se začenja že v Bruslju, njeni pripovedovalci pa nočejo brati nobenih strokovnih

ali vsaj drugo plat resnice.

Tako razmišlja Tomaž Hidič,

tehnolog v podjetju Makoter.

Prepričan je, da je v javnosti

premalo znana razlika med

PVC in PELD oziroma PEHD. Predvsem pa, da je pri

plastičnih vrečkah bistveno samo eno vprašanje: ali se

lahko reciklirajo.

Glavna proizvoda vašega podjetja sta polietilenska folija in polietilenske vrečke. Katere so ključne razlike v lastnostih materialov PELD, PEHD ter PVC? Najprej je treba izpostaviti, da se PVC v pakiranju živilskih proizvodov že dvajset let skoraj ne uporablja ali pa v zanemarljivih količinah; treba je tudi poudariti, da gre za materiale, ki jih je mogoče odlično reciklirati. Nerazumevanje je posledica tega, da širša javnost in tudi del strokovne javnosti še zmeraj ne poznata razlike med PVC, PELD (polietilen nizke gostote) in PEHD (polietilen visoke gostote). PELD in PEHD sta po kemični sestavi podobna, razlika je v zbitosti in delno razvejenosti polimernih verig v strukturi materiala ter molski masi polimernih verig. Iz tega izhajajo različne lastnosti in seveda namembnost. Iz PELD se pretežno proizvajajo razne folije in vrečke, iz PEHD pa pretežno bolj trdi izdelki (cevi, trde folije ipd.). Pri PELD in PEHD je energetska izraba najbolj smiselna in nujna rešitev, če nočemo, da material konča na odlagališču ali celo v naravi.

V čem so glavne razlike med PVC in polietilenom?

PVC se od PELD in PEHD razlikuje po kemijski sestavi, saj vsebuje klor, vezan v polimerni verigi. Tudi v tem primeru gre za vsestransko uporaben ter zelo hvaležen in trpežen material, ki v nekaterih uporabah nima alternative, vendar pa je zaradi vsebnosti klora lahko PVC v določenih okoliščinah okoljsko zelo sporen.

Obstaja mit o učinkovitosti okoljskega davka na plastične vrečke. Če je ustrezno recikliran, ni težav, problem je nekontrolirana degradacija ali celo sežig. PVC je močan zaviralec gorenja in je zato še zlasti nevaren nekontroliran sežig, ki lahko sprošča strupene klorove spojine. V praksi se sicer PVC sežiga tudi v ustreznih sežigalnicah, vendar kot primes v res majhnih količinah in zmešan z drugimi materiali. Tudi nekatere tehnologije proizvodnje PVC (proizvodnje monomera in polimera, ne predelave v izdelke), predvsem v deželah tretjega sveta, so okoljsko sporne.

Toda to ni od včeraj in kampanje proti PVC se ponavljajo.

Predelovalce polietilena zelo moti dejstvo, da je PVC postal sinonim za skoraj sleherno plastiko; povsod govorijo in pišejo o PVC-vrečkah, PVC-foliji in vse dajejo v isti koš. Prav tako je nerazumljivo, zakaj je PVC na tako slabem glasu. Če bi ljudje vedeli, kako so odvisni od embalaže iz PVC-ja, tudi v medicini, bi mu morali biti hvaležni. Splošno znano je, da so kampanje proti nekaterim vrstam plastike sprožene iz gospodarskih razlogov in podprte z modnimi, t. i. »green smernicami«, ki so pogosto medijsko, marketinško in seveda tudi finančno zelo dobro podprte, zato da se zaslužki od prodaje prelijejo k določenim skupinam.

julij 2013

študij, ki dokazujejo nasprotno

Proizvajalci vrečk smo se pred približno dvema letoma srečali z agresivno medijsko kampanjo, naperjeno proti plastičnim vrečkam, v kateri smo se argumentirano borili proti poskusom obdavčitve vrečk in proti predlogu zakona o obdavčitvi vrečk. Vse skupaj je bolj spominjalo na kulturno-ideološki boj, ne pa na argumentirano debato. Tudi mnenja strokovnih ustanov niso bila pomembna. Poleg tega so nekateri, ki se nekritično lotevajo tovrstnih kampanj, dobesedno zaslepljeni z neomajno vero, da nekaj počnejo v skupno dobro, in kot da je alternativa vsemu skupaj kamenodobna družba, brez pridobitev civilizacije. Brez plastike smo namreč v kameni dobi ali vsaj v

PVC se v pakiranju živilskih proizvodov že dvajset let skoraj ne uporablja več. predindustrijski družbi. Najbolj žalostna pa je ugotovitev, da je vpliv teh subjektov na zakonodajalca pogosto močnejši od argumentov strokovne javnosti. Zakonodajalci hočejo bolj ugajati in manj koristiti. V Sloveniji in v EU ravnamo samouničevalno, saj v imenu nekih višjih idealiziranih ekociljev uničujemo lastno gospodarstvo, energetiko ipd., preostali svet pa se nam smeji in nabira konkurenčno prednost.

To je res. Vendar proizvajalci plastičnih vrečk v povprečju dobro poslujete.

julij 2013

Treba je dodati, da so proizvajalci plastičnih vrečk in folij v Sloveniji ena redkih kolikor toliko dobro delujočih panog, saj so močni izvozniki in zagotavljajo kakovostna delovna mesta,

Proizvodnja plastičnih vrečk in folij je v Sloveniji ena redkih kolikor toliko dobro delujočih panog. obdavčitvi vrečk. Za to smo iz veliko evropskih držav, ZDA, Kanade ipd. pridobili kakovostne analize in študije državnih okoljskih agencij in panožnih združenj ter evropskih organov, ki se ukvarjajo s tem področjem.

Nekatera slovenska podjetja in strokovna javnost močno nasprotujejo visokemu davku na plastične vrečke. Kaj kažejo primeri nekaterih drugih evropskih držav?

Obstaja mit o učinkovitosti okoljskega davka na plastične vrečke. Irsko so v tem pogledu postavljali za zgled, prav tako tudi drugje (»keltski tiger«), pa se je zgodba drugače razpletla. Irski primer davka na plastične vrečke naj bi (po previdnih navedbah) povzročil zaprtje 700–800 delovnih mest, zelo se je dvignila poraba drugih vrst vrečk (npr. vreč za odpadke in papirnatih vrečk). Močno se je povečal uvoz platnenih in bombažnih vrečk, ki jih proizvajajo Kitajci, Vietnamci, Indijci, kar seveda pomeni nov zaslužek in nova delovna mesta za njih in ne za nas v EU. Irci posredno

Tomaž Hidič

Kako ste reagirali proizvajalci, če to veste?

posebno v obrobnih slovenskih regijah, kjer so pogosto eni redkih solidnih delodajalcev in zaposlovalcev na novo. Očitno tudi v Sloveniji prevladuje mišljenje, da bomo živeli samo od finančnih, trgovskih in drugih storitev, da je realni sektor nekaj preživelega in da delovna mesta v njem niso pomembna. Gospodarske rasti, delovnih mest in blaginje za večino prebivalstva brez realnega sektorja kratko malo ni, vsaj ne dolgoročno. In tudi proizvodnja plastičnih vrečk in folij je del proizvodnje embalaže. Zato smo se proizvajalci folije in vrečk ob pomoči GZS in strokovnjakov za to področje v nekatere zadeve zelo poglobili zaradi priprave na argumentirano obrambo proti zakonu o

foto: arhiv podjetja

12 80

Embalaža

Globalna kampanja proti plastičnim vrečkam se je sprožila v britanski modni industriji, za njo so stali točno določeni modni oblikovalci in lastniki blagovnih znamk, ki so hoteli promovirati platnene torbe in vreče svojih znamk, da bi jih ljudje uporabljali pri nakupih namesto plastičnih.

priznavajo, da ta davek ni pomembno zmanjšal porabe embalaže v celoti.

Velika Britanija je previdnejša.

Po mojem mnenju glavni vzrok, zakaj Velika Britanija ni naklonjena uvedbi davka na plastične vrečke, ni v recesiji, ampak v njihovih študijah, ki so jasno pokazale, da plastične vrečke v primerjavi z drugimi (papirnatimi, platnenimi, bombažnimi ipd.) niso nič bolj okoljsko sporne, kvečjemu še manj – seveda, če se ustrezno zbirajo in reciklirajo. Poleg tega v zadnjem času veliko mest v ZDA in Kanadi, ki so prepovedala uporabo plastičnih vrečk pred letom ali dvema, to prepoved zdaj odpravlja.

Prepoved plastičnih vrečk v Afriki in Aziji je problem drugačne kulture in navad, slabih komunalnih storitev, šibke infrastrukture in še česa. Za to niso krive niti evropske niti slovenske vrečke, prav tako tudi ne za »plastično juho«, ki je večinoma iz delcev rigidne plastike. Če bi se s podobno pozornostjo lotili ostankov pesticidov in umetnih gnojil v morju, bi bila korist neprimerno večja. Ampak to je očem nevidno, zato je težje razumljivo in ni »medijsko zanimivo«. Kot običajno ostanejo glavne težave očem skrite in pri okolju nič ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled, še manj enopomensko.

Na kaj točno mislite?

Dejstvo je, da v Sloveniji plastične vrečke in folije res niso poseben okoljski problem in je zato težko razumljiva gonja proti njim. Države z urejeno infrastrukturo, zbiranjem in reciklažo (vseh materialov, ne samo plastike) v tem sploh ne vidijo nobene težave. Zbirajo in reciklirajo, se ne vznemirjajo zaradi tovrstnih kampanj in uživajo pozitivne ekonomske učinke reciklaže in energetske izrabe. Zbiranje in reciklaža ter energetska izraba so tudi ekonomsko in ekološko najbolj upravičene. Zanimivo je tudi, da se v glavnem lepo prekrivata »protivrečkarska ihta« ter slaba infrastruktura in organizacija, pomanjkljivo delujoči komunalni sistem, nizka zavest prebivalstva o pomenu narodnega gospodarstva (posebno realnega sektorja) in še bi lahko naštevali. Ob tem je treba poudariti, da sistem zbiranja in reciklaže v Sloveniji sploh

Kljub temu v medijih še vedno zelo pogosto prevladujejo argumenti proti uporabi plastike.

Zahteva se, da naj kar najmanj kupujemo in uporabljamo plastične vrečke, še zlasti za živila. Zakaj?

Promocija

Večina senzacionalističnih »novic« na internetu in v medijih glede velike škode, ki jo povzročajo plastika in posebno vrečke, kratko malo ne prenese tehtnejšega premisleka. Tak primer je bil na primer podatek o številu mrtvih živali v Indiji zaradi vrečk, čeprav drugi podatki kažejo, da je v Indiji poginilo nekajkrat več živine zaradi drugih vzrokov, a je bila ta zadeva celo neke vrste »medijska uspešnica«

Res pa je, da brez vrečk v vsakodnevnem življenju ne moremo.

Naravnost smešno je spodbujanje k neuporabi vrečk, po drugi strani pa je naš celoten način življenja in oskrbe usodno odvisen od embalaže, pri čemer so vrečke še manj kot kaplja v morje, kar jasno kažejo tudi študije.

Ampak na koncu moramo pogledati resnici v oči. Plastična servisna vrečka je v večini primerov uporabna večkrat in ni razloga, da bi jo takoj po uporabi zavrgli. Problem torej niso vrečke, ampak ljudje. In kar je najpomembneje: ne trošimo samo preveč vrečk, trošimo preveč vsega. Krepko presegamo okoljsko nosilnost našega planeta, vendar se tega nihče ne upa lotiti, ker to zahteva precejšnjo spremembo

načina življenja, razmišljanja in delovanja, predvsem pa manj dobička za velike interesne skupine. Na koncu ostane dejstvo, da si brez embalaže ne moremo več zamisliti življenja.

To velja tudi za vrečke, pa naj si bodo plastične, papirnate ali kakršne koli že. Na prvi pogled to ni očitno, vendar je embalaža ena največjih pridobitev sodobnega časa. Njene prednosti so neprecenljive in nenadomestljive. Potrošniki

Plastične vrečke v primerjavi z drugimi (papirnatimi, platnenimi, bombažnimi ipd.) niso nič bolj okoljsko sporne, kvečjemu še manj.

80

13 Najbolj žalostna je ugotovitev, da je vpliv na zakonodajalca pogosto močnejši od argumentov strokovne javnosti.

na spletu. Podobno velja za morske sesalce in velike ptiče; vrečke jih po nekaterih navedbah na leto pobijejo več, kot jih je po dosegljivih podatkih na celem svetu. Pri tem se spregleda, da so glavni krivec za tovrstne dogodke odpadne ribiške mreže. Ob vsej tej poplavi informacij in predvsem dezinformacij je treba trezno razmisliti, ali je kaj takega sploh mogoče in ali so navedbe smiselne in realne. To ni »instant« tema, o kateri bi si lahko ustvarili verodostojno mnenje v nekaj minutah, o vrečkah pa piše in modruje vsak, ki ima pet minut časa ali še malo prostora v rubriki.

Embalaža

ni tako slab, kot mislimo, še kar deluje in se nenehno izboljšuje. Vendar vsaka velika stvar zahteva svoj čas, v Sloveniji pa nismo preveč nagnjeni k metodičnemu in trajnemu pristopu in nimamo potrpljenja; bolj so priljubljene rešitve, ki so odmevnejše, hitre in manj koristne.

pa se lahko razumno obnašamo tudi pri uporabi vrečk – jih poskusimo uporabiti večkrat, na koncu pa oddati v reciklažo ali energetsko izrabo, ne pa odvreči v naravo. Vendar če niti večine izrabljenih vozil ne oddamo v reciklažo in je Slovenija še zmeraj polna divjih odlagališč (čeprav se stanje izboljšuje in so hvalevredne akcije nekaterih organizacij), je to resen znak, da moramo najprej počistiti v svojih glavah, sprejeti reciklažo in ponovno izrabo kot nekaj nujnega, samoumevnega in koristnega za vse.

Kava gre z menoj, kam pa embalaža?

Majdi Kosi

foto: www.shutterstock.com

14 80

Embalaža

Embalaža »s seboj«

Priročnost embalaže za »s seboj« oziroma »on the go« ali »to go«, kot jo imenujemo, ima svoje prednosti in slabosti.

Tovrstna embalaža je večinoma

Embalaža »s seboj«

namenjena enkratni uporabi,

kljub temu pa mora zaradi

svojega namena uporabe na

poti ustrezati pomembnim

merilom – fleksibilni in varni uporabi, ustrezni zaščiti vsebine, reciklabilnosti

materiala. Kakšno embalažo

izbrati, da bo kar najustreznejša

za uporabo in da bo najmanj

julij 2013

obremenjevala okolje?

D

anašnji hiter življenjski tempo nas je prisilil, da hitro in kjer koli zaužijemo obrok in tako prehranjevanje je postalo že stalnica.

Zahtevamo in pričakujemo visoko kakovost vsebine in embalaže ter priročno pripravljene obroke in prigrizke, ki jih lahko odnesemo s seboj. Embalaža pripravljenega obroka mora biti zato praktična in racionalna, dovolj majhna, da jo shranimo v torbo, in dovolj priročna, da si lahko obrok privoščimo kjer koli.

Uporabniki smo hkrati vse bolj ozaveščeni in si želimo embalažo, ki zadosti trajnostnim merilom, je reciklabilna in prijazna do okolja.

Ključno vlogo pri izboru embalaže za izdelke, ki jih potrošniki vzamejo s seboj, imajo predvsem distributerji tovrstnih izdelkov. S stališča kakovosti in varnosti mora embalaža izpolnjevati osnovno funkcijo, da zaščiti živilo pred zunanjimi vplivi, da lahko kupec pakirano živilo zaužije brez pomislekov o tveganjih zaradi embalaže. Nekatere večje distributerje smo povprašali, čemu dajejo prednost pri izboru, kakšne so razlike med snovanjem oziroma izborom embalaže »on the go« in običajne embalaže ter kakšno vlogo igra trajnostni vidik reciklabilnosti embalaže, ki jo potrošniki vzamejo s seboj.

A

leksander Salkič, vodja strateško-korporativnega komuniciranja v Petrolu d. d., pojasnjuje, da je pri izboru dobaviteljev

embalaže, ki jo kupci vzamejo s seboj, najpomembneje, da je uporabljena embalaža varna.

To pomeni, da so materiali in izdelki za embalažo proizvedeni v skladu z dobro proizvodno prakso (določena v Uredbi (ES) 2023/2006), da v normalnih ali predvidljivih okoliščinah

Vsak dobavitelj Petrola mora predložiti izjave o skladnosti za vsak del embalaže z vsemi zahtevami, ki jih predpisuje Uredba 1935/2004/ES. uporabe njihove sestavine ne prehajajo v živila v količinah, ki bi lahko ogrožale zdravje ali povzročale nesprejemljive spremembe v sestavi živil ali povzročale poslabšanje njihovih organoleptičnih lastnosti. Vsak dobavitelj Petrola mora predložiti izjave o skladnosti za vsak del embalaže z vsemi zahtevami, ki jih predpisuje Uredba 1935/2004/ES. Material za embalažo mora biti označen skladno z uredbama 1935/2004/ES in EU 10/2011. Prav tako mora imeti dobavitelj tudi ustrezno registracijo pri Zdravstvenem inšpektoratu RS, v pogodbi pa se dobavitelj dodatno obveže, da so materiali in izdelki proizvedeni skladno z zakonskimi predpisi in standardi kakovosti, da ima uvedeno

Ob upoštevanju trajnostnega vidika in reciklabilnosti so v OMV Slovenija zamenjali nakupovalne vrečke. nost in praktična velikost, ustrezna oblika za označevanje z lastno blagovno znamko VIVA in možnost komunikacije lastnosti proizvoda.

Embalaža sporoča osebnost blagovne znamke, zato sta oblikovanje in videz zelo pomembna.

Glede na lastnosti izdelkov blagovne znamke VIVA mora biti embalaža ustrezna za preprosto uživanje izdelkov med potjo, tudi v avtomobilu.

Dober primer je na primer pakiranje sendvičev Panini, katerih embalaža vsebuje tudi ločeno pakiranje servietk. Prav ob upoštevanju trajnostnega vidika in reciklabilnosti, ki sta ključnega pomena pri izboru embalaže, so v OMV Slovenija zamenjali nakupovalne vrečke, ki so danes papirnate in ne več plastične. Vseskozi se odločajo za bolj ekološki material, skladno s korporativno strategijo trajnostne usmeritve.

Ob oblikovanju nove embalaže so pozorni

Embalaža

Aleksander Salkič

80

15 alentina Danev, predstavnica za odnose z javnostmi v OMV Slovenija, ki embalažo »za s seboj« ponuja v okviru bencinskih servisov s ponudbo VIVA, odgovarja, da je pri izboru embalaže »za s seboj« ključno, da embalaža ustreza proizvodu. Predvsem mora biti lahka in ustrezati merilom varne uporabe (še posebno pri vročih ali hladnih proizvodih), izjemnega pomena so še kakovost materiala, fleksibil-

fotografije: arhivi podjetij in osebni arhiv

julij 2013

V

omaž Erjavec, vodja komuniciranja, marketinga in nabave v podjetju McDonald`s Slovenija d. o. o., ki slovi po svetovno prepoznavni to-go embalaži, poudarja, da v podjetju upoštevajo vrsto ukrepov in ciljev za spoštovanje interne politike za trajnostno embalažo.

Gre za varčevanje fosilnih virov z uporabo obnovljivih virov, za zmanjševanje uporabljene embalaže ter za doseganje optimalne ravni recikliranega materiala v embalaži. Cilj podjetja je imeti 100-% obnovljivo embalažo – trenutno več kot 70 % embalaže prihaja iz obnovljivih virov. Dober primer so pokrovčki lončkov za pijače, narejeni iz polietilenske plastike. Ta se zmelje ter ponovno termično obdela (ekstrudira), tako da iz odpadne embalaže nastajajo regranulati polietilena, iz tovrstnih regranulatov pa se nato izdelajo cevi, ohišja za svinčnike, palete, gajbice. Tudi pri lončkih gre za embalažo iz sestavljenih materialov. Osnovni material je papir, da pa papir ne prepušča vode, je lonček ojačen s plastiko. Večina najbolj znanih McDonald'sovih embalaž je iz kartona. Pri teh gre po uporabi že za uveljavljene postopke reciklaže. Po razpuščanju v pulperju nastane papirna masa, iz katere s sušenjem in prašenjem izdelajo nove papirne pole, ki so uporabne za različne izdelke. Zanimivost embalaže za krompirček je, da dosledno upošteva ISO standarde o okoljskih označbah, zato na embalaži označujejo procent recikliranega papirja. Ta je na embalaži krompirčka naveden v krogu na notranji strani. Napis 70 % torej označuje, da je v embalaži že vgrajenega 70 % recikliranega papirja. V zadnjih letih je mogoče opaziti, da embalaža družbe McDonald`s sporoča tudi nutricionistične vrednosti posameznega izdelka – predvsem gre za nekatere standardne izdelke.

Tomaž Erjavec še dodaja, da je potrebno zaradi dejstva, da Slovenija po količini ločeno zbrane odpadne embalaže s področja sestavljenih materialov pomembno zaostaja za Evropo, tem materialom pri izobraževanju nameniti posebno pozornost.

Primož Skubic

rimož Skubic, predstavnik odnosov z javnostmi v podjetju Coca-Cola, ki je kot eden najuspešnejših mednarodnih gigantov še posebno pozoren na ustrezno izbiro embalaže za kanal »on the go«, pravi, da upoštevajo predvsem funkcionalnost in priročnost embalaže ter kakovost materialov, s katerimi ohranjajo in zagotavljajo kakovost pijač. Odločitev za izbor embalaže je zasnovana v sodelovanju z lastnikom blagovnih znamk (The Coca-Cola Company). Vseskozi skrbijo za pomemben vidik optimizacije embalaže, v okviru katere zmanjšujejo uporabo sekundarnih in terciarnih materialov ter prilagajajo maso embalaže.

Uporabljajo reciklirane materiale PET in stremijo k povečanju njihove uporabe, kar pomeni, da je cilj »plastenka za plastenko« oziroma ponovna uporaba recikliranih meterialov PET za izdelavo nove plastenke, poleg teh pa za svoje proizvode uporabljajo tudi stekleno povratno embalažo.

T

Valentina Danev

P

na to, da embalaža ni preveč kompleksna in da jo je mogoče po uporabi izdelka skladno z ustreznim odlaganjem odpadnega materiala ponovno uporabiti.

Tomaž Erjavec

dobro proizvodno prakso in dokumentiran sistem sledljivosti. Pri izboru dobaviteljev embalaže v Petrolu torej posebno pozornost posvečajo embalaži, varni za kupca in dovolj kakovostni za izpolnjevanje osnovne funkcije, da je ustrezno funkcionalna in da zadostuje najvišjim kriterijem reciklabilnosti.

Potrošnik in čut za okolje izbirata embalažo foto: Boštjan Čadej

Majdi Kosi, Lucija Gornjak

Trgovci in lastne blagovne znamke

16 80

Embalaža

Trgovci in lastne blagovne znamke

Embalaža komunicira osebnost blagovne znamke, sporoča

ključne vrednote trgovca ter s

tem močno vpliva na celotno

podobo trgovskega podjetja.

Potrošniki lahko pri večjih

trgovcih v Sloveniji izbirajo

med več tisoč izdelki lastnih blagovnih znamk (Mercator

z 2.783, Spar Slovenija z več

kot 1.700, Hofer z okoli 1.000

in Tuš z več kot 800 izdelki lastnih blagovnih znamk).

Trgovci so povedali, kje vidijo

razlike med lastnimi trgovskimi

in ostalimi blagovnimi

znamkami ter poudarili trend

naraščanja deleža lastnih

blagovnih znamk oziroma

zavedanje, da bodo prav te

julij 2013

postale znamke prihodnosti.

Razlik v embalažah ni

T

ina Tomažič, direktorica sektorja za razvoj in upravljanje trgovske znamke v Mercatorju poudarja, da izbor embalaže prilagajajo posameznemu izdelku in posamezni kategoriji, od česar je odvisen tudi izbor embalažnih materialov, načinov zapiranja, uporabnost idr.: »Ko govorimo o živilih, mora zagotavljati čim boljšo zaščito izdelka pred fizikalnimi, kemijskimi in mikrobiološkimi spremembami ves rok trajanja izdelka. Neživila pa morajo biti ustrezno zaščitena pred zunanjimi vplivi, primerna npr. za transport, opremljena z deklaracijami ipd. Primarna embalaža mora tudi čim bolj olajšati uporabo izdelka, zato mora biti enostavna za zlaganje, odpiranje in zapiranje. Embalaža mora biti tudi ekonomična, prepoznavna, zakonsko ustrezna, zato pri primarni embalaži izdelka težko govorimo o embalaži višje ali nižje kakovosti, saj mora embalaža zadoščati zahtevam najvišjih standardov, ki veljajo za živila, in pri tem ni nikakršnih kompromisov. Od posamezne blagovne skupine je odvisno, kakšna je embalaža (npr. steklo, plastika, karton, za uporabo doma ali na poti, za večje družine in praznovanja …).«

V

podjetju Hofer trgovina d.o.o. v nasprotju s tem pojasnjujejo, da načeloma ne obstaja razlikovanje v materialih, obliki ali kakovosti pakiranja med izdelki lastnih blagovnih znamk in blagovnimi znamkami dobaviteljev. Edina razlika je v tem, da ima podjetje Hofer pri lastnih blagovnih znamkah 100-% vpliv na oblikovanje pakiranja izdelkov, medtem ko pri blagovnih znamkah dobaviteljev ti ponujajo končne izdelke lastnih embalaž, kar pa ne predstavlja ovir, da jih v sodelovanju z njimi ne izboljšajo ali spremenijo. V Skupini Tuš pa pravijo, da za lastne blagovne znamke izbirajo le kakovostno embalažo višjega cenovnega razreda, pri čemer je pomemben tako uporabniški kot tudi okoljski vidik. Cenovno bolj občutljivim kupcem ponujajo izdelke lastne blagovne znamke Olimp, ki so prepoznavni po nekoliko enostavnejši embalaži in dizajnu.

M

ilka Cankar, vodja razvojnega oddelka Spar Slovenija, odgovarja, da »je vse

Pri oblikovanju izražamo želje po inovativnih materialih in priročnem zapiranju, sledimo trendom okolju prijazne embalaže.

17 a sodobne trende je značilno predvsem to, da se med seboj prepletajo in da želijo potrošniki z enim izdelkom zadovoljiti več potreb. Ne zadostuje več, da je izdelek na primer v skladu s trendom svežine, pač pa mora biti

Visoka cena brez dodane vrednosti ni več sprejemljiva. tudi priročen, da se lahko uporabi kjerkoli, na primer na poti. Potrošnik tako išče izdelke, ki mu lahko olajšajo natrpan urnik in kar najbolj podaljšajo njegov prosti čas. Hkrati pa se soočamo z dejstvom, da je zaradi trenutne gospodarske situacije potrošnik vedno bolj cenovno občutljiv, čemur je tudi treba prilagoditi izdelke. Visoka cena brez dodane vrednosti ni več sprejemljiva, kljub temu pa je nujno zagotoviti najvišjo možno kakovost izdelka in primerno vrednost za denar,« poudarja Tina Tomažič iz Mercatorja, medtem ko v Skupini Tuš glede trendov pravijo: »Kupci po izdelkih trgovskih blagovnih znamk posegajo v vse večjem obsegu – takšne trende zaznavajo povsod v Evropi, ne le pri nas. Stalne izboljšave usmerjamo tako v dopolnjevanje asortimana in kakovost izdelkov kot tudi v izboljševanje funkcionalnosti in dizajna embalaže ter povečevanje nadzora.

Pri samem izboru proizvajalcev izdelkov lastne blagovne znamke dajemo odločno prednost domačim proizvajalcem, katerih delež še povečujemo.«

Kupci narekujejo trajnostni vidik

P

odjetje Hofer trgovina d.o.o. že leta deluje trajnostno naravnano: »V

V

Skupini Tuš pa pravijo, da so danes kupci vse bolj osveščeni ne le s potrošniškega vidika, pač pa glede samega porekla hrane in okoljskih oz. trajnostnih vidikov nakupovanja in prehranjevanja. »Tudi ta vidik vse bolj upoštevamo pri razvoju lastne blagovne znamke, tako pri izboru izdelkov in dobaviteljev kot tudi embalaže, pri čemer pa glavni atribut lastne blagovne znamke vedno ostaja najvišja možna kakovost izdelka po najugodnejši ceni.« Tina Bone Kovačič, prokuristka in vodja resorja nabava in marketing v podjetju Dm drogerie markt d.o.o., odgovarja: »Pri embalažah vseh izdelkov stremimo k okolju prijaznim embalažam, ki so vsaj delno izdelane iz recikliranih materialov in jih je po uporabi možno ponovno reciklirati. Naši izdelki so tako pridobili različne certifikate: Certifikat NaTrue – naravna in bio kozmetika, Certifikat A.I.S.E. – k trajnostnemu razvoju naravnana čistilna in pralna sredstva, Certifikat za ekološko pridelana živila, Certifikat Blaue Angel, Certifikat FSC (okolju prijazni papirnati in leseni izdelki), Certifikat PEFC (trajnostno naravnano gozdno gospodarjenje), Certifikat Vegan (izdelek ne vsebuje živalskih sestavin in ni bil testiran

80

Embalaža

Od posamezne blagovne skupine je odvisno, kakšna je embalaža.

julij 2013

»Z

astne blagovne znamke so postale pomembno orodje razlikovanja in ustvarjanja konkurenčne prednosti. Trgovci z njimi gradijo lojalen odnos do potrošnikov in mrežo zvestih kupcev, obenem pa jim nudijo možnost, da na atraktiven način izstopajo na lastnih prodajnih policah. Lastne blagovne znamke dobivajo nove dimenzije predvsem zaradi agresivnega vstopa diskontnih trgovcev na naš trg. Prihaja do pomembne diverzifikacije nišnih podznamk kot prilagajanje potrebam potrošnikov. Pri odločitvi za razvoj nove znamke in embalaže podjetja vse bolj vključujejo potrošnike, vse bolj pa v ospredje stopa tudi vidik trajnostnega razvoja, ki zaradi vse večje ozaveščenosti potrošnikov postaja pomemben kriterij za izbiro.

Tina Tomažič

okolja. Nadalje povečujemo delež recikliranih delov pri kartonu in v največji meri uporabljamo surovine iz trajnostne gozdarske pridelave.

Za transport kruha, pekovskih izdelkov, mesa, sadja in zelenjave do poslovalnic uporabljamo večnamenske zaboje. Sadje in zelenjavo poskušamo, če je le mogoče, ponuditi nepakirano.

Primer inovacije pri pakiranju naših izdelkov je tudi embalaža bio mladega krompirja iz popolnoma razgradljivega materiala. Pri tem uporabljamo les, ki nastaja pri izvajanju obveznega redčenja gozdov, ki za določeno nadaljnjo predelavo (npr. izdelavo pohištva) ni primerno.

Bukov les se najprej razreže na sekance, nato pa predela v celulozna vlakna in celulozno prejo.

Iz tega nastanejo mreže, v kater pakiramo bio čebulo in bio mlad krompir. Omenjena embalaža je v Avstriji med drugim prejela nagrado fibrePLUS, s katero se nagradijo inovacije na področju predelave lesa in celuloznih vlaken (nagrado podeljuje združenje avstrijskih predelovalcev papirja Astropapier),« so povedali v Hoferju.

L

Tina Bone Kovačič

Vedno več pozornosti lastnim znamkam

Primer inovacije pri pakiranju izdelkov je embalaža bio mladega krompirja iz popolnoma razgradljivega materiala.

na živalih), Certifikat FSC in deteljica (okolju prijazna embalaža).«

foto: arhiv podjetja

okviru naše politike korporativne odgovornosti (»Corporate Responsibility Policy«) smo se zavezali k odgovornemu ravnanju z viri, minimizaciji odpadkov s ciljem zmanjšati število odpadnih materialov ter optimizaciji pakiranja izdelkov, vse z namenom zmanjševanja vplivov

foto: arhiv podjetja

skupaj odvisno od možnosti, ki jih ponudi oziroma zagotavlja izbran dobavitelj izdelka naše lastne blagovne znamke. Vsak dobavitelj ima različne možnosti proizvodnje linije. Vsekakor pri oblikovanju izražamo želje po inovativnih materialih in priročnem zapiranju, sledimo trendom okolju prijazne embalaže, idr. Npr. linijo izdelkov Premium, ki pooseblja prvovrstno kakovost, smo razvili v bolj prestižnem izgledu in s prefinjenimi materiali ter obliko. Izbrane izdelke odlikuje prepoznavna in estetska črno-srebrna embalaža. Linijo izdelkov S-Budget, ki predstavlja najcenejše izdelke pri nas, pa smo oblikovali bolj preprosto, v enostavni, zeleni embalaži, saj predstavlja drugačen tip izdelka.«

Trend – embalaža za večkratno uporabo www.shutterstock.com

Lucija Gornjak

V juniju 2013 so na Hrvaškem

CROPAK in REGPAK 2013

18 80

Embalaža

CROPAK in REGPAK 2013

na embalažnem festivalu

FEST.A CROPAK 2013 že

deseto leto zapored dodelili

nagrade za najboljše embalaže

na hrvaškem trgu CROPAK

in nagrade REGPAK za

najboljše embalaže v regiji. O izzivih in trendih na področju

embalažne industrije ter o

natečaju smo se pogovarjali z Dreno Milijević, idejno

začetnico teh projektov,

direktorico Inštituta za

embalažo in tiskarstvo Tectus - IatT iz Zagreba, je pa tudi glavna urednica strokovnega

časopisa Ambalaža/REGprint,

ter s podjetjem Kaplast d.d.,

večkratnim dobitnikom nagrad

julij 2013

CROPAK in REGPAK.

Katere bistvene cilje že desetletje zasleduje embalažni festival CROPAK/REGPAK? Glavni cilj natečaja je promovirati in nagrajevati tehnološke, tehnične in oblikovalske izvedbe oziroma dosežke embalaž kot sredstva za zaščito, promocijo in identifikacijo proizvodov.

Cilj je tudi motivirati proizvajalce, uporabnike, oblikovalce in tiskarje embalaž, da širijo trdne tehnične in kreativne vezi embalažne in grafične industrije v skladu s svetovnimi trendi.

Embalažna industrija potrjuje svojo zmožnost inovacij in prilagajanja potrebam globalnih trendov. Varovanje okolja je zanjo bistvenega pomena in dolgoročni trend, ki vključuje eko dizajn embalaže, eko logistiko, eko proizvodnjo, reciklabilnost in obnovljive embalažne materiale. Natečaj nagrajuje tudi ta prispevek, sicer pa je pri izboru najboljših embalaž ključno, da je nagrajena embalaža zdravstveno ustrezna, zakonsko deklarirana in označena, ergonomsko oblikovana, atraktivnega dizajna, posebna, drugačna, tehnično pravilno izvedena in prijazna do okolja – to so ključna merila za izbor, ki jih vrednoti in ocenjuje 15-članska strokovna komisija iz uglednih hrvaških institucij.

Kaj kažejo desetletne izkušnje izbora najboljših embalaž na hrvaškem trgu in v regiji?

Kakšni so trendi na tem področju, opažate kakšne razlike med državami?

Lahko trdim, da imamo na Hrvaškem znanje in izkušnje na vseh področjih proizvodnje kakovostne embalaže. Pri oblikovanju in razvoju embalažnih materialov se uporabljajo tehnike in tehnologije v skladu s splošnimi trendi. Pri tem so nekatera lokalna podjetja zagotovo

uspešnejša in bližje svetovnim trendom, kar je neposredno povezano s finančno močjo kot tudi z intuitivnostjo in kreativnostjo strokovnih timov.

V regiji sicer opažamo razlike zlasti v načinu razmišljanja in proizvodnje embalaže.

Obstajajo podjetja z visoko kakovostnimi in kreativnimi embalažnimi rešitvami, a je na žalost še vedno veliko število tistih, ki temu segmentu ne posvečajo dovolj velike pozornosti. Verjamem, da je razlog za to splošna kriza in stanje lokalnega gospodarstva. Vendar mora embalažna industrija povečati svojo sposobnost za inovacije in prilagajanje potrebam globalnih trendov kot svoj dolgoročni cilj in način preživetja na trgu.

Zaradi nove embalaže se prodaja izdelkov oz. prihodki v podjetjih povečajo do 30 %.

Slovenija se na natečaju REGPAK pojavlja redko, kljub temu, da imamo kar nekaj podjetij, ki razvijajo kakovostne in kreativne rešitve na področju pakiranja. Kako ocenjujete prepoznavnost natečaja in interes zanj v državah, ki imajo priložnost sodelovati?

Natečaj REGPAK za izbor najboljše embalaže na tržišču regije (Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Hrvaška, Makedonija, Slovenija in Srbija) je organizacijsko in izvedbeno zelo zahteven.

Pravila in način izbora so definirani in so tudi v praksi zaživeli, a je za večji odziv potrebno še veliko dela predvsem pri popularizaciji dogodka. Zavedamo se, da moramo okrepiti

Globalizacija trga in močna konkurenca, stroški energije, surovin in dela so ključnega pomena pri proizvodnji embalaže. Investicija v novo embalažo ali nov stroj je strateški korak za vsako blagovno znamko. V tem kontekstu se ocenjuje potreba po razvoju nove embalaže, ki vodi k okrepljenemu tržnemu položaju in ločevanju proizvoda od konkurence. Privlačna embalaža je zagotovo dodana vrednost izdelka, kar posledično prispeva k večjim prihodkom in boljšemu poslovnemu uspehu podjetij.

Odločitev po prenovi embalaže mora biti zelo dobro premišljena, temeljiti mora na tržni raziskavi in upoštevati navade ciljnih potrošnikov, da nova embalaža ne povzroči »kontraefekta«.

Obstajajo podatki, da se zaradi nove embalaže, ki bolje komunicira s potrošniki in tudi bolj prepričljivo izraža vrednost izdelkov, prodaja izdelkov oz. prihodki povečajo do 30 %.

Treba je omeniti, da so vsi kriteriji izbora najboljše embalaže za nagrado CROPAK in REGPAK usklajeni s prestižnim natečajem WorldStar – nagrado, ki jo na svetovni ravni podeli Svetovna embalažna organizacija, ki je tudi član inštituta Tectus. Vsi naši nagrajenci so namreč upravičeni do neposredne nominacije za nagrado WorldStar in zmagovalci natečajev CROPAK / REGPAK dosegajo velike uspehe v svetovnem merilu. Na svetovno tržišče

Zmagovalci natečajev CROPAK / REGPAK dosegajo velike uspehe v svetovnem merilu. terial, in spodbuja uporabo 100 % recikliranih materialov. Prihodnost je obetavna predvsem za biorazgradljive materiale, vse bolj razširjen trend pa so tudi embalaže za večkratno uporabo.

Ivan Feitl iz podjetja Kaplast d.d., ki je večkratni nagrajenec natečaja REGPAK, je o nagradi in o tem, kaj je njihova konkurenčna prednost, povedal: »Podjetje proizvaja trajne embalaže oz. embalaže za enkratno uporabo za živilsko industrijo, že več let pa smo specializirani tudi za vračljive embalaže za industrijo pijač, zlasti v industriji piva. Konkurenčnost v celotni Evropi nam omogočajo naša zaveza za razvoj novih izdelkov in tehnologij, sodoben proizvodni obrat, za kupce vedno pomembne

80

Embalaža

foto: arhiv podjetja

19 Se v analizah natečajev ugotavlja vpliv novih, kreativnih rešitev v dizajnu na doseganje poslovnih ciljev in prihodkov podjetij?

Drena Milijević

V sodobnem razvitem svetu je varstvo potrošnikov prednostna naloga vseh segmentov gospodarstva, vključno z embalažno panogo.

Možnost vstopa na trg v skladu z načeli sledljivosti (od osnovnih surovin do končnega proizvodnega procesa embalaže), boj proti ponarejanju ter zaščita izvirnosti izdelka so dodatne prednostne naloge na področju oblikovanja in izdelave embalaže. Odgovor na ta vprašanja ponujajo različne tiskarske tehnike, kot so digitalne datoteke, nevidno kodirane informacije, večslojne strukture, hologrami, posebne etikete ali »vložki« v embalažah. Lažji in manj voluminozni embalažni materiali so ključni okoljski in ekonomski kriteriji uspešnosti vsake embalaže. Pakirna industrija za dosego večje učinkovitosti daje prednost embalažnim rešitvam, ki vsebujejo le en ma-

konkurenčne cene izdelkov ter velika prilagodljivost potrebam trga. Del naše poslovne strategije je ponuditi inovativne, nenavadne in hkrati praktične embalažne rešitve, ki bi omogočale boljše poslovanje in zadovoljstvo končnih kupcev oziroma uporabnikov. Zato smo vedno veseli, kadar od klientov dobimo kreativne zahteve, ki nas potiskajo v smeri razvoja tehnologije in tudi osebnega razvoja.

Bolj kot nagrada CROPAK je za nas pomembna nagrada REGPAK, ki pomeni potrditev našega uspešnega partnerstva, ki smo ga ustvarili v regiji. Letos smo tako dobili že četrto nagrado CROPAK zadnjih sedmih letih, in sicer za povratno nosilko za steklenice našega kupca Skupine Laško. Izdelek je bil ocenjen kot najboljši tudi na nivoju regije. Avtor osnovne ideje je Kaplast, skupaj s partnerjem DW Plastics iz Belgije, ki se ukvarja s podobno proizvodnjo. Pivovarna Laško je skupaj z oblikovalskim studiem Luks Lab d.o.o. in Kaplastom določila končni dizajn nosilke z upoštevanjem trenutnih tehnoloških zmogljivosti. Ključna prednost proizvoda je osrednja ročica (podobno tehnologijo smo že pred tem uporabili na nagrajeni zložljivi nosilki za mineralne vode Jamnica), s katero je Pivovarna Laško želela uporabnikom omogočiti bolj udobno in priročno nošenje zabojev, kar omogočajo tudi gumirani ročaji nosilke.

Pomembna dodana vrednost nosilke je tudi, da 50 % materiala, potrebnega za izdelavo nosilke, prihaja iz starih (zavrženih oz. že uporabljenih) nosilk, a brez vpliva na kakovost izdelka. Tako smo zaradi recikliranja zmanjšali potrebo po okoli 250 tonah materiala, ki se pridobiva iz plina ali nafte. Kaplast in Skupina Laško sta s tem „ustvarila“ trend, da nosilka za steklenice ni samo logistični proizvod, ki omogoča transport steklenic od polnilnic v trgovine, ampak je lahko za vsakega kupca povsem preprost, funkcionalen in privlačen vsakdanji izdelek.«

julij 2013

Nacionalni selektorji predlagajo embalažo z njihovega trga, ki izpolnjuje vsa zahtevana merila, lastniki blagovnih znamk pa nato prepoznajo potrebo in določijo embalaže za finalni izbor. Tako je pri izboru najboljših embalaž bistvena vloga selektorjev ter vloga odločevalcev v podjetjih o sami prijavi na natečaj. Mednarodna strokovna komisija, ki vključuje nacionalne selektorje, izbere najboljšo embalažo. Selektor seveda ne sme glasovati za embalaže svoje države. Tako je ključnega pomena predvsem izbor dobrih selektorjev ter kakovostno ocenjevanje njihovega dela. To je povezano z dodatnimi stroški, na drugi strani pa so tudi ostre zahteve lastnikov blagovnih znamk glede minimizacije stroškov, kar posledično zavira razvoj projekta.

Kateri so splošni trendi na področju oblikovanja embalaž?

Ivan Feitl

Ali menite, da so pri izbiri najboljših embalaž vse države in vsi selektorji obravnavani enako ter da so dovolj vključeni v celoten proces izbora?

vstopajo kot najboljša embalaža in uspešno promovirajo proizvod, katerega neločljiv del je tudi embalaža.

foto: arhiv podjetja

informiranje in obveščanje strokovne javnosti, kar je naše vsakodnevno opravilo, med tem ko je dolgoročni cilj pripeljati natečaj REGPAK do spoštljivega ugleda v vseh državah regije, kar je CROPAK na hrvaškem trgu že dosegel. Seveda je vse to povezano s stroški, zaradi velikih gospodarskih nihanj v regiji pa je zelo težko uskladiti potrebe in dane možnosti.

Cilj! Postati prvi v izdelavi

Ne. Potiskana embalaža ni dajala dobrih poslovnih rezultatov vse do leta 2009. Takrat smo prvič dosegli pozitiven saldo. A ne pozabite, da se Rakek lahko pohvali s stoletno tradicijo proizvodnje potiskane embalaže. Specializirani smo za proizvodnjo primarne potiskane embalaže offset iz kartona in kaširane embalaže z različnimi dodelavami (zlatotisk, okenca ...).

Kupcem lahko zagotovimo celovito ponudbo komercialne embalaže.

potiskane in kaširane

embalaže v Sloveniji. Tak je nedvoumen odgovor Franca

Mivška, direktorja podjetja

Valkarton Rakek. V zadnjem letu, odkar ga je Duropack

pustil na samostojno poslovno pot in ga tako ponudil na trgu strateškemu kupcu, povezav

z Dunajem sicer ni nič manj.

Vendar pa je novo podjetje

iz nekdanje Valkartonove

večnadstropne hiše v vse boljši kondiciji.

Katerim kupcem?

Iz različnih panog, čeprav je za nas z vsakim letom pomembnejša farmacevtska industrija.

Material zanjo kupujemo v podjetju Količevo karton. To je GC-karton, izdelan iz primarnih vlaknin. Mesečno naredimo okrog 12 milijonov zloženk za farmacijo, predvsem za Lek in Krko.

Proizvode iz kaširane embalaže proizvajamo na primer za aparate BSH Nazarje in tudi za podjetje Income. To je embalaža za sladolede. Paleta izdelkov je široka in se povečuje. Embalažo za prehrambno industrijo delamo za Drogo Kolinsko, Perutnino Ptuj in druge. Za vse te segmente imamo kompletne linije za izdelavo komercialne embalaže.

Veliko ali malo kupcev?

Dvajset večjih, prek stopetdeset vseh, a želimo seznam še širiti. Ni dobro, da bi bili preveč odvisni le od nekaj kupcev. To bi bilo tvegano.

Bo tudi letos rast?

Bo. Prva polovica leta je taka, kakršno smo načrtovali. Letošnje povečanje naj bi bilo za 16 %, vrednostno za okrog 12 %. Tako bi realizacija dosegla 13 milijonov s 123 zaposlenimi.

Blizu 17 % zaposlenih je fakultetno izobraženih. Količinsko bomo proizvedli 6000 ton.

Zmogljivosti so polne. Do leta 2015 ne bomo več mogli rasti z večjimi indeksi. Ozko grlo sta izsekovanje in kaširanje.

Kakšne bodo naložbe?

Vsako leto vlagamo v opremo. Zdaj potrebujemo nov stroj za izsekovanje in stroj za kaširanje, potrebujemo do milijona EUR in sredstva še iščemo. Zelo dobro sodelujemo z Duropackom, zlasti z njegovo prodajno mrežo.

Kam prodajate?

julij 2013

Franc Mivšek

Kar nenadoma?

foto: arhiv podjetja

Cilj – prvi v potiskani in kaširani embalaži

ponovitev nadnaslova ali imena rubrike

20 80

Embalaža

Specializacija v panogi

Trg EU, okrog 22 % v Avstrijo, Nemčijo, Nizozemsko, Švedsko, Švico, Italijo, nekaj v države nekdanje Jugoslavije. Največ prodamo doma.

Kako optimizirate stroške? In kaj menite o zahtevah kupcev?

Sodelovanje s kupci sta najbolje pokazali letošnja zelo uspela prireditev Dan odprtih vrat in anketa. Polovica vprašanih je odlično ocenila našo ponudbo. Zelo so izpostavili kakovost pri konstruiranju in oblikovanju embalaže.

Naši stroški dela znašajo le 24 %, pri stroških materiala pa kupci dajejo prednost kakovosti, čeprav se racionalizacijam ne odrečejo.

Konkurenca?

Ni je malo. Od Tiskarne Novo mesto do podjetij, kot so EGP, Jamnik, Štalekar, Dukart ...

Konkretnih koristi od obveznega pobota ne vidim. Lahko rečem, da na marsikateri gospodarski subjekt vpliva bolj negativno kot pozitivno.

Kakšne so vaše konkurenčne prednosti?

No, menim, da jih je nekaj. Najprej celovita ponudba vključno s storitvami lepljenja prozorne folije in vročega tiska različnih folij, kratki dobavni roki, stroji za vse formate oziroma dimenzije tiska, kakovosten servis in res dobri stiki s kupci s svetovalnimi storitvami vred.

Zelo skrbno spremljamo, kaj se dogaja v panogi, zlasti mislim na tehnologijo in razvoj tiska.

Tisk z Braillovo pisavo?

To počnemo že od leta 2010. Farmacija tako embalažo potrebuje. Tehnološko to ni zahteven tisk.

21 80

Promocija

Embalaža

Nova priročna vračljiva embalaža Skupine Laško Skupina Laško Temperature so v zadnjih tednih hitro narasle in po dolgi zimi nas sonce končno spet greje, kot se za poletje spodobi. V tem letnem času vse pogosteje iščemo tudi osvežitev. Slovenci že tradicionalno najpogosteje posežemo po brezalkoholnih pijačah in pivih Skupine Laško.

Prav Skupina Laško pa je za letošnjo sezono pripravila nekaj zanimivih novosti – predvsem za okoljsko ozaveščene potrošnike, ki želijo ob ohranjanju okolja tudi nekaj prihraniti!

Skupina Laško, z akcijo Radi se vračamo, ki poteka letošnje poletje, spodbuja potrošnike k nakupu piva Laško Zlatorog in Union Svetlo v vračljivih pol litrskih steklenicah ter Radenske v vračljivi litrski steklenici. Projekt pomeni nadaljevanje družbene odgovornosti našega največjega proizvajalca pijač, Skupine Laško, pri čemer poleg cenovno ugodne ponudbe za potrošnika sledijo tudi okoljskim smernicam.

V sodelovanju s trgovskima verigama Spar in Mercator ter energetsko družbo Petrol so se odločili obogatiti letošnjo glavno prodajno sezono ter razveseliti potrošnike z novo, okolju prijaznejšo ter priročno embalažo za pivo – Zaboj 1/10.

Za okolju prijaznejše nakupe je do sedaj praviloma veljalo, da so tovrstni izdelki široke potrošnje dražji od siceršnjih. Še posebej se to, ne posebej priljubljeno dejstvo, kaže pri prehrambnih izdelkih. V primeru piva v vračljivi embalaži pa to ne velja, saj so tovrstni izdelki od enakih izdelkov v nevračljivi embalaži cenejši tudi do 10 odstotkov.

V Sloveniji se vračljiva embalaža pogosteje uporablja v gostinstvu, medtem ko je nevračljiva embalaža bližje potrošnikom v trgovini, kjer se proda le 15 odstotkov piva v vračljivi embalaži.

Glede na raziskave1 je glavni razlog, da se slovenski potrošnik odloči za nakup vračljive embalaže, ekološka ozaveščenost, nato sledita nižja cena, kvaliteta in navada. Z namenom, da bi tudi tisti potrošniki, ki jim nakup piva v običajnem zabojniku z 20 steklenicami tako ali drugače ni ustrezal, posegli po vračljivi embalaži, so v Skupini Laško razvili inovativno oblikovan zabojnik za 10 steklenic.

Priročen zabojnik, ki je na voljo v barvah Laškega ali Uniona, je oblikovan tako, da potrošniku zagotavlja lažji transport in hrambo, saj ima v ta namen posebej oblikovane ročke iz mehkega soft touch materiala ter centralno ročko, ki omogoča enostavno nošnjo. Za nov zabojnik je Skupina LAŠKO prejela mednarodno nagrado REGPAK 2013 za najboljšo 1 (vir: http://www.interseroh-slo.si/aktualno_1/problematika-ravnanja-z-odpadno-embalazo/raziskave)

embalažo v regiji. Izvajalec embalaže Kaplast, d.d. pa nagrado CROPAK za najboljšo izvedbo embalaže. S tem je Skupini Laško omogočeno tudi sodelovanje na tekmovanju za najboljšo embalažo na svetu, ki jo podeljuje WPO – Svetovna organizacija za embalažo.

Ne dvomimo, da se bodo zaradi letošnjih novosti po izdelke Skupine Laško vedno znova radi vračali tudi potrošniki.

Steklena embalaža zagotavlja odlično ohranjanje kakovosti embaliranih pijač. Embalaža je kemijsko inertna – ni migracij kemijskih spojin iz stekla v pijačo in obratno, fizikalno nepropustna za pline (pijača je zaščitena pred vdorom kisika in pred izgubo ogljikovega dioksida), kemijsko in temperaturno obstojna (izrednega pomena pri pranju steklenic) ter enostavno obvladljiva v procesu ponovne uporabe (uporabimo jo lahko več kot 30x). Proizvedena je iz naravnih sestavin in ima 100 odstotno neomejeno možnost recikliranja. Z ekološkega vidika je vračljiva steklena embalaža trajnostna embalaža z vseh zornih kotov – socialnega, ekonomskega in ekološkega, saj zmanjšuje težo komunalnih odpadkov, porabo embalažnih materialov, surovin in energentov ter ima bistveno nižji CO2 odtis kot primerljiva nevračljiva embalaža. Njeni edini slabosti sta lomljivost in teža.

julij 2013

V času gospodarske krize, ki pesti Slovenijo zadnja leta, potrošniki bistveno bolj racionalno izbiramo nakupe. Primerjava cene in kakovosti še nikoli ni bila bolj aktualna. Da so izdelki Skupine Laško vrhunski, dokazujejo številna mednarodna priznanja in zlate medalje na najbolj prestižnem mednarodnem ocenjevanju kakovosti blagovnih znamk Monde Selection.

22 80

okolje

Novice Zelenega omrežja

Med člani Zelenega omrežja:

BTC podpira natečaj Spodbujamo prijateljstvo Družba BTC je skupaj z društvom Sobivanje – Društvo za trajnostni razvoj pripravilo še eno misijo o družbeni odgovornosti, s čimer želijo razvijati tudi socialni del trajnostnega razvoja družbe. V okviru natečaja Spodbujamo prijateljstvo, ki se je zaključil v maju, so spodbudili otroke k razmišljanju o prijateljstvu preko slik ali fotografij. Na natečaju je sodelovalo preko 1.000 otrok iz 50 slovenskih osnovnih šol in vrtcev, ki so sodelovali z 61 različnimi izdelki. V juniju je bila v BTC City na ogled tudi razstava vseh prijavljenih izdelkov.

Natečaj Spodbujamo prijateljstvo je del širšega programa Šola sobivanja, ki združuje projekte z različnih področij trajnostnega razvoja, k sodelovanju pa so povabljene številne vzgojno-izobraževalne ustanove, šole in vrtci. Pomen medsebojnih odnosov je le ena izmed celostno obravnavanih tematik v programu, ki se zavzema za pravičnejšo družbo in boljšo kakovost življenja tako mlajših kot starejših.

BTC d.d. www.eko-btc.si

Saubermacher z novim vozilom za nevarne odpadke Voznemu parku 110-ih vozil podjetja Saubermacher Slovenija smo v mesecu maju dodali še eno, novo delovno vozilo. S 30 % je bilo financirano s strani Ministrstva Republike Slovenije za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vozilo Kanal – jet bo služilo predvsem na območju Slovenije, kot transportni delovni stroj pa tudi v Avstriji, na

julij 2013

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Hrvaškem, Madžarskem in drugje. Je tehnično bolj zmogljivo od ostalih, ki jih imamo trenutno v našem voznem parku, uporabljali pa ga bomo predvsem na področju dela z nevarnimi odpadki. Namenjeno je namreč za zbiranje topil, emulzij in muljev. Z njim bomo čistili lovilce olj, maščobe, peskolove, zahtevne industrijske naprave in objekte.

Vozilo ima med drugimi tudi prekucnik, vakuumsko napravo, kamero za vzvratno vožnjo, rotacijsko črpalko,visokotlačno črpalko za čiščenje kanalizacijskih vodov in priklopnik. Zaradi večprekatnega rezervoarja lahko pri strankah istočasno zbiramo več različnih nevarnih odpadkov. Prav zaradi nekoliko zahtevnejših tehničnih specifikacij bomo za upravljanje novega delovnega vozila zaposlili tudi 4 nove osebe.

Saubermacher Slovenija, d.o.o. www.saubermacher.si

Aerodrom Ljubljana prejel certifikat za Evropsko zeleno pisarno Družba Aerodrom Ljubljana je svoja prizadevanja za stalno zmanjševanje škodljivih vplivov njenih dejavnosti na okolje nadgradila z ukrepi za ozelenjevanje pisarne.

Od nedavnega se tako lahko pohvali s certifikatom Evropske zelene pisarne, kmalu pa upa na čim boljšo uvrstitev na tekmovanju na evropski ravni. Okoljska politika družbe, ki je upravljavec in obratovalec ljubljanskega letališča, je bogatejša za zelene prakse na področju pisarniške dejavnosti.

Sistematično vpeljevanje zelene prakse je temeljilo na skrbni raziskavi prednosti in pomanjkljivosti obstoječega ravnanja. Z osveščanjem in spodbujanjem zaposlenih k odgovornemu odnosu do okolja v pisarni ter uvajanju novih ukrepov na tem področju so se zavezali k še učinkovitejši rabi naravnih virov, ravnanju z odpadki, večji kakovosti zraka v zaprtih prostorih, trajnostni politiki nabave sredstev in materiala ter večji rabi

Aerodrom Ljubljana, d.d. www.lju-airport.si

Ugodni krediti Eko sklada za okoljske naložbe občanov Javni poziv Eko sklada za kreditiranje okoljskih naložb z oznako 49OB13 občanom ponuja 5 milijonov evrov ugodnih kreditov za financiranje različnih okoljskih naložb, kot so vgradnja sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, postavitev naprav za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov energije, zamenjava zunanjega stavbnega pohištva, toplotna izolacija zunanjega ovoja stavbe pri obnovi stanovanjske stavbe, gradnja nizkoenergijskih in pasivnih hiš, nakup vozil na električni ali hibridni pogon, pa tudi za zamenjavo azbestne strešne kritine, vgradnjo malih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode ali namestitev zbiralnikov deževnice in naprav za čiščenje pitne vode. Obrestna mera je trimesečni EURIBOR + 1,5 %, odplačilna doba je do 10 let, posamični kredit pa lahko znaša od 1.500 EUR do 20.000 EUR, za obsežnejše naložbe tudi do 40.000 EUR. Več informacij o vseh javnih pozivih Eko sklada z dokumentacijo za prijavo je na voljo na spletni strani sklada.

Eko sklad, j.s. www.ekosklad.si

51. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra

Pomurski sejem d.d. www.pomurski-sejem.si

ŠC Velenje na posvetu o zelenih delovnih mestih V začetku julija je na Brdu pri Kranju v organizaciji CPI potekal posvet o izobraževanju in usposabljanju za zelena

delovna mesta, na katerem je sodeloval tudi predstavnik Šolskega centra Velenje. Na posvetu je bila obravnavana krizna problematika brezposelnosti mladih. Kot eden izmed izhodov iz te nezavidljive situacije se kaže odpiranje novih zelenih delovnih mest,

ki jih prinašajo predvsem dela s področja trajnostnega razvoja, trajnostne energetike s področja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, ekologije idr. V uvodu je v video prispevku evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik predstavil zelena delovna mesta za nizkoogljično družbo, gospodarno z viri, minister mag. Dejan Židan pa je predstavil prehransko samooskrbo in povečanje območja Nature 2000. Na posvetu so med drugim obravnavali, kaj lahko država naredi za oživljanje in nastajanje delovnih mest in kako uvajati hitre spremembe v izobraževalnih programih. Šolski center Velenje je v okviru prispevka predstavil prehod na obnovljive vire z vidika ogrevanja ter trenutno stanje izobraževanja na področju obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije.

23 80

samooskrbe ter na okolju in človeku prijazno krajšanje poti od polja do miz potrošnikov bodo opozarjali strokovni posveti, razstave avtohtonih živali, vzorčni nasadi, skupna predstavitev ekološke in biodinamične pridelave in predelave ter kmetije z dopolnilno dejavnostjo turistične in prehranske ponudbe. Da organizatorji tudi s povabilom na sejem mislijo zeleno, dokazujejo s paketno ugodnejšim in naravi prijaznejšim vsakodnevnim avtobusnim prevozom prevoznika Arriva na relaciji: Ljubljana, Vransko, Celje, Slovenska Bistrica, Maribor, sejem AGRA v Gornji Radgoni.

Šolski center Velenje www.scv.si

Na Komunaliadi več kot 3.000 udeležencev V juniju je v organizaciji družbe Kostak potekala Komunaliada, ki se je pričela s posvetom vodstvenih, vodilnih in strokovnih delavcev na gradu Rajhenburg. Sledila je otvoritev razstave komunalne opreme, kjer se je predstavilo 25 slovenskih podjetij in dve podjetji iz tujine, ki izdelujejo in prodajajo opremo za izvajanje komunalnih dejavnosti. V okviru Komunaliade se je približno 2.500 komunalnih delavcev iz 66 komunalnih podjetij pomerilo v 18 tekmovanjih v različnih športnih in delovnih disciplinah.

Skupaj se je na prireditvi zbralo več kot 3.000 udeležencev. Zbornica komunalnega gospodarstva je v okviru posveta podelila nagrade in priznanja. Komunaliada je priložnost, da se delavci dokažejo tudi zunaj delovnega področja ter da si naberejo motivacijo za še kakovostnejše delo.

Kostak d.d. www.kostak.si

Zeleno omreŽje

AGRA, najpomembnejši sejem kmetijstva in živilstva v Sloveniji ter v sosedski regiji štirih držav bo zreli kakovosti dodal številne modre in zelene poudarke. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje na sejmu, ki bo med 24. in 29. avgustom v Gornji Radgoni, pripravlja interaktivno razstavo »Vode povezujejo«.

Zavod za gozdove Slovenije bo osvetlil pomen gozda v vodnem krogu. Pomen pravega odnosa do neonesnaženih voda in vse narave bodo predstavili naravni parki Slovenije. Vrt po načinu permakulture z biodinamičnim gospodarjenjem bo razen k zdravi pridelavi in prehrani vabil k zdravem gibanju v naravi in poudarjal pomen teh dejavnosti za mlade. Na pomen lokalne

julij 2013

trajnostnih oblik prevoza. Za nenehen napredek na tem področju je v družbi organizirana posebna projektna skupina, ki si prizadeva za vključenost čim širšega števila zaposlenih.

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

24 80

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

Zanima me, kakšen je status v zvezi z izdajanjem energetskih izkaznic. Sedaj je že več kot leto dni, odkar smo nekateri naredili izpite, o možnostih, da bi jih začeli izdelovati, pa ni ne duha ne sluha. Decembra 2012 sem oddal vlogo za izdajatelja izkaznic, pa še do danes ne vem niti to, ali je vloga popolna?

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

V sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje v rubriki Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja objavljamo odgovore na aktualna vprašanja podjetij in institucij.

Tokrat so bili v ospredju URKO, zakonodaja o odpadni embalaži in črpanje sredstev iz Bruslja za programe NATURA 2000.

Sistem energetskih izkaznic vzpostavljen

Na vprašanje o energetskih izkaznicah pa je odgovorilo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor.

Gorazd Rus s.p., Termografija, nadzor in projektiranje

M

zIP je vzpostavilo sistem energetskih izkaznic, ki je začel delovati v tem mesecu.

Ministrstvo je tudi že začelo z izdajanjem licenc neodvisnim strokovnjakom.

Spremembe zakonodaje o embalaži še niso pripravljene

julij 2013

V sistemu ravnanja z odpadno embalažo po mnenju prizadetih akterjev ni sprememb; direktorica Interseroha Mateja Mikec pa je izjavila, da je sistem ravnanja na prelomnici in da »se med udeleženci na trgu ravnanja z odpadki krepi nezaupanje v delovanje MKO, da MKO zagovarja interese samo nekaterih

vplivnih skupin.« Katere rešitve se pripravljajo za učinkovitejšo regulativno vlogo MKO na področju ravnanja z OE in ali se bo dvignil prag za pridobitev OVD za sheme?

N

a Direktoratu za okolje načrtujemo natančen pregled veljavne zakonodaje o embalaži, vključno s ponovnim pregledom skladnosti z Direktivo 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži. Konkretni predlogi sprememb zakonodaje še niso pripravljeni.

URKO še ni usklajen Predvidoma julija, tako je bilo napovedano, naj bi bil dan v medresorsko usklajevanje nov predlog Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki. Ali se je oziroma se bo to zgodilo in katere novosti so predlagane?

Z

Uredbo o komunalnih odpadkih bodo določena pravila ravnanja s komunalnimi odpadki, vrste in najmanjši obseg dejavnosti in nalog, ki morajo biti zagotovljene v okviru vseh treh obveznih občinskih gospodarskih javnih služb (zbiranje, obdelava, odlaganje komunalnih odpadkov), oskrbovalni standardi in normativi ter tehnični in drugi ukrepi za delovanje teh javnih služb. Namen Uredbe o komunalnih odpadkih je predvsem posodobitev sedaj veljavne Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki iz l.

2001,ne bo pa posegala v druge podzakonske predpise, ki urejajo komunalne odpadke.

25 N

a podlagi pripomb, prejetih med javno obravnavo, ki je potekala v decembru 2012 in januarju 2013, bo uredba dopolnjena na način, da bodo tudi izvirni povzročitelji komunalnih odpadkov iz gospodinjstev imeli možnost izbire glede prepuščanja odpadnega papirja (20 01 01) in odpadnih kovin (20 01 40) izvajalcu javne službe ali oddaje teh odpadkov drugemu zbiralcu, ki je vpisan v ustrezno evidenco. Zbiralci bodo te odpadke lahko prevzemali samo v svojih zbirnih centrih, sistem prepuščanja v zabojnikih bo še vedno omejen le na zbiralnice nenevarnih frakcij (z drugimi besedami: zabojnike za ločeno zbiranje bo lahko na javnih površinah namestil samo izvajalec javne službe). Ustrezno bodo dopolnjeni tudi členi o vodenju evidence in poročanju zbiralcev.

P

osledično se s tem urejajo tudi zbiralne akcije. Ker zbiralci lahko zbirajo odpadni papir in kovine od izvirnih povzročiteljev iz gospodinjstev, se bodo lahko šole in druge organizacije dogovorile za izvedbo zbiralne akcije teh odpadkov z izvajalcem javne službe ali s katerimkoli zbiralcem, ki je vpisan v ustrezno evidenco. Z Uredbo o komunalnih odpadkih pa bodo v zvezi s tem podrobneje določene samo obveznosti izvajalca javne službe, ki bo moral najmanj enkrat letno na območju, na katerem izvaja to javno službo, dati pisno pobudo vsem vrtcem in osnovnim šolam za zbiralno akcijo vsaj ene nenevarne frakcije.

G

lede na to, da je v Sloveniji veliko število zelo majhnih občin, je na predlog Zbornice komunalnega gospodarstva spremenjen tudi člen, ki določa zbirne centre. Zbirni centri (ZC) naj bi se delili na ZC I. in ZC II. reda. Načeloma naj bi bil v vsaki občini ZC, vendar pa bi lahko izvirni povzročitelji prepuščali odpadke v ZC na območju druge občine v primerih, ko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov v obeh občinah izvaja isti izvajalec javne službe, če občini skleneta pogodbo ali če se občini dogovorita o skupni uporabi tega ZC.

V

predlogu Uredbe o komunalnih odpadkih ostajajo mešani komunalni odpadki iz gospodinjstev in dejavnosti v sistemu javne

P

oudarjamo, da gre za predlog, ki še ni niti notranje usklajen med pristojnimi direktorati in organi v sestavi ministrstva, niti medresorsko usklajen, zato še ni mogoče podati bolj podrobnega odgovora. Terminski plan sprejema Uredbe o komunalnih odpadkih zaenkrat ostaja nespremenjen.

Natura 2000 – lani v Bruselj le en predlog za sofinanciranje Na okrogli mizi o temi Gozdovi – slovenska pot v Evropo 2020?, ki sta jo v Cerknici organizirala slovenska Informacijska pisarna Evropskega parlamenta in STA, je evropska poslanka dr. Romana Jordan povedala, da Slovenija ni počrpala sredstev v Bruslju, ki so bila namenjena za projekte v okviru Nature 2000? Ali je to točno in kje so vzroki za slabo črpanje? Ali je predvideno črpanje sredstev še za kakšne projekte v letu 2013?

L

IFE+ je program za okolje, ki je namenjen projektom s področja okolja, vključno projektom s področja narave in biodiverzitete, ki vključuje tudi ukrepe na območjih Natura 2000.

S

lovenija že od leta 2000 sodeluje v programu LIFE. Pridobili smo 20 projektov s področja narave in biotske raznovrstnosti v skupni vrednosti okrog 30 milijonov EUR, od tega je 16 milijonov sredstev programa LIFE+ .

G

lede na to, da se iz evropskega finančnega programa LIFE, edinega, ki je namenjen izključno financiranju projektov za implementacijo okoljske politike in zakonodaje Skupnosti ter integracije okolja v druge politike, financirajo zelo zahtevni projekti, s katerimi se rešuje evropsko pomembne okoljske probleme, je pristojno ministrovo spodbujalo črpanje sredstev tudi tako, da je vključno do leta 2011 projekte, ki jih je izbrala Evropska komisija, sofinanciralo v višini 20% vrednosti, čeprav sofinanciranje LIFE projektov s strani države ni obvezno. V letu 2012 pa zaradi pomanjkanja sredstev ministrstvo ni objavilo razpisa za sofinanciranje projektov. Posledica tega je bila, da smo v letu 2012 v Bruselj poslali le 1 projektni predlog na temo Natura 2000, ki pa ni bil potrjen za sofinanciranje. V letošnjem letu je MKO objavilo razpis za sofinanciranje v višini do 30% skupne vrednosti projekta in

P

80

prejelo tudi skupno 34 projektnih predlogov, od tega 9 na temo Natura 2000, zato pričakujemo v letošnjem letu ponovno boljše črpanje LIFE+ sredstev za projekte sklopa narava in biotska raznovrstnost.

okolje

službe od zbiranja do odlaganja, v izogib situaciji, da za te odpadke v določenem časovnem obdobju ne bi bilo mogoče zagotavljati obdelave (izvajalec javne službe jih mora prevzemati ne glede na stroške) ali pa bi se z njimi ravnalo na način, ki ni v skladu s pravili varstva okolja in varovanja človekovega zdravja.

oleg zahtevne finančne strukture pa so zahtevna tudi merila za izbor projektov (izbor opravi Evropska komisija), zato je zelo pomembna kakovost projekta. Sofinanciranje ni edina pomoč in spodbuda, ki jo je ministrstvo nudilo tistim, ki so želeli pridobiti sredstva za projekt iz programa LIFE+. O programu LIFE+ in o razpisu je informiralo najširši krog ljudi preko različnih medijev, organiziralo je delavnice in individualna svetovanja ter pomagalo pri pripravi in oblikovanju čim bolj kakovostnih projektnih predlogov. Vendar je potrebno poudariti, da gre pri programu LIFE+ za t.i. »bottom up« pristop. To pomeni, da projekte lahko predlaga in pripravi kdorkoli.

Na odločitev, katere projekte poslati v Bruselj pristojno ministrstvo nima nikakršnega vpliva, saj mora Evropski komisiji posredovati vse prejete projektne predloge.

P

rav kakovost projektov je odločilna za pridobitev sredstev. V okviru letnih razpisov Evropske komisije za pridobitev sofinancerskih sredstev iz programa LIFE+ so za vsako državo določene t.i. okvirne nacionalne kvote, v okviru katerih se dodeljujejo sredstva projektom. Res je, da Slovenija zaradi slabše kakovosti projektov letne kvote običajno ne izkoristi v celoti.

S

redstva za financiranje projektov Nature 2000 pa je možno pridobiti tudi iz drugih evropskih sredstev. Za program razvoj regij je eden od indikatorjev tudi indikator ‚100 projektov za Naturo 2000‘, ki je pokazal zelo nizko stopnjo črpanja sredstev v ta namen. Glavni vzrok je v tem, da so občine same izbirale možnosti za financiranje iz strukturnih skladov in se prednostno niso odločale za financiranje za Naturo 2000. Ena od pozitivnih izjem je občina Velika Polana, ki je z utemeljitvami na podlagi Nature 2000 prijavila in izvedla več projektov.

Napovedujemo Strokovni seminar Sistem OEEO pred spremembami – kako zmanjšati stroške in pridobiti več surovin?

Organizator: Fit media d.o.o.

Kdaj: konec septembra 2013 Kmalu več informacij na www.zelenaslovenija.si

julij 2013

redba o komunalnih odpadkih se bo uporabljala za vse komunalne odpadke iz gospodinjstev, gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Uredba bo določala obveznosti izvirnih povzročiteljev (fizičnih in pravnih oseb), vendar ne bo posegala v tiste njihove obveznosti glede prepuščanja/oddajanja komunalnih odpadkov, ki so že določene z drugimi predpisi.

Na pobudo gospodarstva bo uvedena nova izjema od obvezne uporabe javne službe zbiranja, in sicer bodo lahko izvirni povzročitelj iz dejavnosti za svoje ločeno zbrane komunalne odpadke zagotovili obdelavo z oddajo drugemu zbiralcu/obdelovalcu, ki ni izvajalec javne službe; za te odpadke bodo morali voditi evidenco in poročati (v skladu z Uredbo o odpadkih), ne glede na njihovo količino.

Promocija

U

Interesi povsem nasprotni, a država mora pri gozdu ukrepati foto: www.shutterstock.com

26 80

okolje

Les je lep

Na zelenem forumu je Jošt Jakša, ki je na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje

Les je lep

odgovoren za koordinacijo

Akcijskega načrta za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige, napovedal konkretne

ukrepe in dopolnitve lani sprejetih dogovorov. Predvsem

pa – da država ne bo mirovala.

Gozd in les sta več kot domača srebrnina. Njen sijaj je zdaj vse bolj vabljiv, interesi pa tako

različni, da je stanje nadvse kritično – gozdno-lesna veriga

julij 2013

je razpadla. Kdo jo bo povezal?

Minilo je leto, odkar je bil sprejet Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji. Katere rezultate ali opravljene naloge bi izpostavili?

Leto je minilo, odkar je bil sprejet akcijski načrt »Les je lep«, ki predvsem povečuje in utrjuje zavest, da je les naše največje obnovljivo bogastvo, ki ga premalo izkoriščamo. Mislim na posek, ki je predvsem v zasebnih gozdovih manjši, kot je dovoljeno in kot bi bilo za načrtnejše usmerjanje gospodarjenja z gozdovi potrebno, in na predelavo kakovostnega lesa, ki ga dobimo iz naših gozdov. Morda se sliši nenavadno, a premik zavesti med ljudmi in v politiki, gozdarski in lesarski stroki, je velik.

Dolgo je bila povezava gozdarstva in lesarstva vzorna. Žal je v zadnjih dveh desetletjih ta povezanost skoraj popolnoma izginila. Večina lesnopredelovalne industrije je propadla. Vem, da od govorjenja še ni kruha. A po tako globoki krizi, ki ni značilna le za gozdno-lesno verigo, je velik uspeh, da se je toliko ljudi v politiki in gospodarstvu začelo zavedati, kaj je les, kaj nam povezanost in predelava lesa v Sloveniji pomenita kot razvojni priložnosti, in da smo se za isto mizo ponovno našli vsi, ki smo kakor koli povezani z gozdno-lesno verigo. Seveda ni ostalo le pri besedah.

Lahko to podkrepite s številkami?

V okviru Programa razvoja podeželja je bilo za gozdne prometnice in gozdarsko opremo v obdobju 2007–2013 razdeljenih 22 milijonov EUR. Ker se veriga začne v gozdu, je prav, da so bila najprej vlaganja v izboljšanje konkurenčnosti gozdarstva. Seveda se veriga ne konča na gozdni cesti. Zato je bilo že v obdobju od 2007 do 2013 razdeljenih iz programa razvoja podeželja za primarno predelavo lesa v mikropodjetjih 17 milijonov EUR, predvsem za opremo, namenjeno razrezu lesa in izdelavi pohištva.

Lep primer širšega razmišljanja je razpis, ki ga je objavilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in je bil končan 12. junija. V razpisu je bilo namenjenih 6 milijonov EUR za investicije v lesnopredelovalne centre. Razpis je bil objavljen v okviru Programa razvoja podeželja in omogoča, da se nanj prijavijo mikropodjetja, ki zaposlujejo do devet ljudi. V roku je prispelo 12 prijav, kar kaže, da je zanimanje za navedene investicije veliko.

A kako naprej?

Akcijski načrt je nastajal v zelo široki skupini strokovnjakov. Ocenjujem, da je dober, saj ponuja zelo dobro izhodišče za nadaljnje delo in pripravo na novo programsko obdobje financiranja v okviru EU, to je za obdobje od

V preteklih dveh desetletjih je bilo največ vloženega v izrabo lesa kot obnovljivega energetskega vira. Pri tem Slovenija ni nobena posebnost, saj so podobno pot prehodile tudi primerljive države. Investicije v pridobivanje energije iz lesa so bile zanimive predvsem zaradi subvencij. Vsaka stvar ima svojo evolucijsko pot in tako se že kar nekaj časa zavedamo, da je kurjenje lesa, predvsem tistega, s katerim bi se s primerno predelavo lahko ustvarila dodana vrednost, delovna mesta in v izdelkih vezal CO2, barbarsko dejanje. Za energetsko izrabo se lahko uporabi le tisti del lesnih odpadkov, ki jih drugače ni mogoče izkoristiti.

Ali se lesnopredelovalna industrija še kar pogreza?

Ta industrija deli usodo slovenskega gospodarstva in največji problem so potrebna sredstva.

Tudi tista za lastno udeležbo v projektih, ki bi omogočala prestrukturiranje proizvodnje, uvajanje novih tehnologij in izdelavo novih, tržno zanimivih izdelkov.

S katerimi konkretnimi ukrepi bo država spodbudila oživitev panoge, še zlasti ker je v reformnem programu lesnopredelovalna industrija opredeljena kot prednostna panoga (na tretjem mestu). Ali so sredstva znana?

V medresorski skupini, ki usklajuje izvedbo akcijskega načrta, sodelujejo vsi glavni akterji.

Katere naloge in ukrepe boste uresničili do konca leta?

Do konca leta želimo pregledati in dopolniti akcijski načrt ter pripraviti vse strateške in izvedbene načrte, ki bodo podlaga za črpanje evropskih sredstev v prihodnjem programskem obdobju, in dokumente uskladiti z EU. Hkrati pa bomo budno spremljali učinke že prej objavljenega razpisa, tako da bomo dobili povratne informacije in vzpostavili primere dobrih praks. Če bo možnost, predvsem finančna, bomo objavili še kak razpis, ki se navezuje na gozdno-lesno verigo.

Gozdna gospodarstva čakajo na odločitev, kam se bodo usmerila sredstva za naložbe v nove žage in kaj bo s koncesijami. Katera merila se bodo upoštevala pri izboru krajev?

Kako potekajo povezovanja med gozdnimi gospodarstvi in lesnopredelovalno industrijo?

Kam se bodo usmerila sredstva v naložbah za nadgraditev sedanjih lesnopredelovalnih centrov oziroma postavitev novih, je odvisno predvsem od javnih razpisov, zahtev, oddanih prijav in finančnih zmožnosti bodočih investitorjev. Vem, da je vprašanje posvečeno predvsem stabilnosti in stalnosti oskrbe teh centrov z lesno surovino, kar je delno odvisno tudi od koncesij za upravljanje državnih gozdov. Dosedanje koncesije se iztečejo leta 2016.

okolje Jošt Jakša

Gozdno-lesna veriga je dobila svoje mesto v razvojnih načrtih. Dobili smo sektorsko politiko, ki bo omogočala hitrejši razvoj panoge kot celote. Po razdelilniku sredstev za prihodnje programsko obdobje si na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje v okviru Programa razvoja podeželja prizadevamo, da bi vsoto za primarno predelavo lesa podvojili in hkrati ohranili vsoto za izboljšanje konkurenčnosti pri gospodarjenju z gozdom. To bi zadostovalo za vlaganja v šest do osem lesnopredelovalnih centrov.

Seveda to ne bodo edina sredstva. Sredstva bodo dosegljiva tudi v kohezijskih skladih, ki pa jih vodijo pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

80

27 V preteklih dveh desetletjih je bilo največ vloženega v izrabo lesa kot obnovljivega energetskega vira.

Ali se kaže, da dobiva panoga v razvojnih dokumentih prednostno mesto?

Naša naloga je, da se še v tem letu dogovorimo o obliki gospodarjenja z državnimi gozdovi in morebitni novi obliki dodelitve koncesij, v naslednjem pa se dogovorjeno zapiše v predlog novega Zakona v gozdovih in se odda v postopek sprejemanja v Državni zbor RS.

Na okoli 1 milijonu hektarjev gozdov, kot ga je v zasebni lasti, imamo kar 460.000 lastnikov gozdov in več kot milijon gozdnih parcel.

Kaj želite doseči z novim zakonom o gozdovih?

Zasledovali bomo tri glavne cilje: sonaravno trajnostno gospodarjenje z gozdom, da bo imela država optimalen donos od svojih gozdov in da se čim večji delež lesa predela do največje stopnje dodelave ali končnega izdelka v Sloveniji, po možnosti v lokalnem okolju. Pri čim večjem donosu se upošteva celotna veriga, ki se začne v gozdu in konča kot tehnološko visokovreden in oblikovalsko dovršen izdelek na tržišču, skupaj z znakom »Izdelano v Sloveniji«.

Drugače povedano, prednost bodo imeli zagotovo tisti, ki bodo imeli lastno predelavo lesa ali bodo dokazali, da so povezani v gozdno-lesne verige, ki delujejo.

Toda država ima v lasti le okoli 20 odstotkov gozdov, kar 80 odstotkov jih je v zasebni lasti.

In prav tu so skrite največje rezerve povečanega poseka in stabilne oskrbe slovenske lesnopredelovalne industrije s kakovostno lesno surovino. Zato bo treba veliko dela in naporov usmeriti v združevanje gospodarjenja v zasebnih gozdovih, kajti le tako bo les, posekan v zasebnem gozdu, cenovno konkurenčen in dostopen slovenskim kupcem. Naj ponazorim: na okoli 1 milijonu hektarjev gozdov, kot ga je v zasebni lasti, imamo kar 460.000 lastnikov gozdov in več kot milijon gozdnih parcel.

julij 2013

Kljub predvidenim ukrepom in spodbudam lesnopredelovalna industrija ne kaže znakov oživljanja in rasti. Ocenjuje se, da je bilo več sredstev namenjenih uporabi lesa za lesno biomaso in manj za predelavo. Kakšna je vaša ocena?

Država ustvarja razmere za delovanje realnega sektorja in v obliki spodbud prispeva sredstva za začetne investicije. Tu niso mišljeni le novi centri, ampak začetne investicije tudi v sedanjih lesnopredelovalnih centrih, ki so zdaj izkoriščeni le polovično. Med zahtevami, ki jih oblikuje država, so davčna politika, oblikovanje zahtev, ki privlačijo domače in tuje investitorje, ozaveščenost prebivalstva o pomenu in prednostih uporabe izdelkov iz lesa, povečanje deleža lesa v gradnjah, povezanih z javnimi naročili, zagotavljanje možnosti za črpanje evropskih sredstev in zagotavljanje tehnične pomoči potencialnim uporabnikom evropskih sredstev.

foto: Boštjan Čadej

2014–2020. Dopolnjevanje akcijskega načrta bo usmerjeno predvsem v konkretizacijo ukrepov in določitev odgovornih nosilcev za posamezno delovno področje. Hkrati bi radi razširili ukrepe in cilje tudi na, morda na prvi pogled, robne dejavnosti. Mislim predvsem na ozaveščanje mladih o pomenu in kakovosti bivanja z lesenimi izdelki, na ozaveščanje ljudi, da pri gradnji in obnovi posegajo po lesu, kolikor je mogoče. Mislim tudi na spodbujanje raziskav o novih možnostih uporabe lesa in izdelkov z lesa. Programsko obdobje, ki je pred nami, zahteva, da aktivnosti, povezane z gozdarsko lesarsko verigo, opredelimo v strateških in izvedbenih aktih, ki bodo podlaga za črpanje sredstev EU. Seveda smo prisluhnili konstruktivnim kritikam, ki so bile podane v akcijskem načrtu, in vnesli jih bomo v dopolnjen akcijski načrt »Les je lep«. Zavedati pa se moramo, da je najpomembneje, da uresničujemo že postavljene cilje.

28 Do konca leta želimo pripraviti vse strateške in izvedbene načrte, ki bodo podlaga za črpanje evropskih sredstev v prihodnjem programskem obdobju.

Spremembe v zakonu o gozdovih Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje smo pripravili nekatere nujne spremembe in dopolnitve Zakona o gozdovih, s katerimi želimo povečati gospodarsko aktivnost v gozdovih in zmanjšati obseg sive ekonomije ter uskladiti naš pravni red z zahtevami EU. Predlagane so naslednje spremembe:

Javnost se v zadnjih mesecih pogosto ukvarja s problematiko gozda in lesa. V gozdu in lesu vidi strateško prednost Slovenije. Ali kot vodja medresorske delovne skupine lahko obljubite konkretne ukrepe?

1. Za izvajanje Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010) o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode, uvajamo prevoznico za vse gozdno-lesne sortimente, naložene na prevozno sredstvo in med prevozom. S tem dokumentom se zagotavlja sledljivost lesa iz gozda do kupca in sistem potrebne skrbnosti. S prevoznico poskušamo tudi preprečiti nezakoniti sečnjo v Sloveniji in z njo povezano trgovino, kar je temeljni namen Uredbe (EU) št. 995/2010.

Odgovoren sem za gozdarstvo, zato lahko predvsem za ta del povem, da so interesi mnogokrat diametralno nasprotni. Kot gozdar vem, da je primarna vloga gozda ekonomska funkcija, ki ob skrbno načrtovanem in dosledno upoštevanem načrtnem gospodarjenju z gozdom na načelih trajnosti in sonaravnosti večinoma že sama po sebi izvaja tudi ekološko in socialno funkcijo. Ker so si v različnih javnostih interesi tako različni, je moja naloga te interese usklajevati in slediti prevladujočim interesom, kar je zagotovo vezano na doseganje ciljev, ki so zapisani v Resoluciji o nacionalnem gozdnem programu in v akcijskem načrtu »Les je lep«.

Dajanje nezakonito posekanega lesa ali proizvodov iz takega lesa na trg je v skladu z Uredbo (EU) št. 995/2010 prepovedano.

Prav tako so podjetja, ki poslujejo zakonito, opozorila, da prevoz gozdno-lesnih sortimentov brez kakršnega koli dokumenta pomeni nelojalno konkurenco, ker nista evidentirana niti prihodek niti plačilo ustreznih davščin, kar omogoča sivo ekonomijo pri delu v gozdu in v prometu z gozdno-lesnimi sortimenti. Zato bi prevoznica prispevala tudi k manjšemu izvozu hlodovine, ki se iz leta v leto povečuje, in zato k boljši oskrbi domače lesnopredelovalne industrije z ustrezno hlodovino.

julij 2013

www.izletko.si

O N Ž U R D KAM ?

T E L Z I NA

Določamo pristojne organe za izvajanje Uredbe (EU) št. 995/2010 in Uredbe (EU) št. 607/2012. Za nadzor so pristojni: ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, Gozdarska inšpekcija, Carinska uprava Republike Slovenije in Policija.

2. Za gradnjo gozdnih prometnic uvajamo možnost graditve brez soglasja vseh lastnikov gozdov. Za gradnjo predlagamo soglasje lastnikov gozdov, ki imajo v lasti več kot tri četrtine površin zemljišč na trasi predvidene gozdne prometnice. Gradnja gozdnih prometnic je kljub javnemu interesu in sofinanciranju od EU zaradi administrativnih postopkov zelo otežena. V praksi nekaj kilometrov gozdne ceste poteka čez lastništvo 30, 40 ali še več zasebnih lastnikov gozdov.

Ker je za izdajo dovoljenja za gradnjo gozdne ceste potrebno soglasje vseh lastnikov gozdov, ki so lastniki gozda na trasi bodoče gozdne ceste, lahko v praksi pridobivanje teh soglasij traja več let ali pa jih sploh ni mogoče pridobiti. Posledice nezmožnosti gradnje gozdnih prometnic se pokažejo v visokih stroških gospodarjenja in nekonkurenčnosti, nezmožnosti učinkovitega ukrepanja pri požarih, plazovih, poplavah, boleznih, škodljivcih ipd.

3. Obstaja možnost, da Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije z Zavodom za gozdove Slovenije sklene pogodbo o opravljanju strokovnih nalog v okviru izvajanja nadzora nad koncesijami v gozdovih, ki so last Republike Slovenije.

tet

ap

rip

oro

ča

Promocija

okolje

Od lesnopredelovalnih centrov pričakujemo, da bodo ustvarjali nova delovna mesta, dodano vrednost in bodo primeri dobrih praks, kako se lahko z dobrimi programi in povezovanjem vseh, ki sodelujejo v verigi, ustvarijo dobri rezultati. Naš cilj je, da bodo projekti in naložbe v celoti zaživeli, ko od države ne bodo več prejemali subvencij in drugih sredstev in bodo sami ustvarjali donos.

izletko.si

80

Ali je že kdo ocenil rezultate dela lesarskih razvojnih centrov? Kaj pričakujejo od centrov?

foto: www.shutterstock.com

Les, strateška surovina Slovenije Kako Slovenija uresničuje

29 okolje

80

Anketa

Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdnolesne verige v Sloveniji do leta 2020? Kako poteka izvajanje več dokumentov, ki se nanašajo na gozd, les in na slovensko lesnopredelovalno

Anketa

industrijo? O tej problematiki smo razpravljali tudi na zelenem forumu v okviru

strokovnega srečanja zeleni Sloveniji, a tudi sicer

sta v zadnjem času gozd in les ob zatonu lesnopredelovalne

industrije vroča politična

in ekonomska tema.

Kakšne spremembe lahko pričakujemo?

K anketi smo povabili več akterjev v verigi in jim postavili naslednja vprašanja: • Na več ravneh je bilo v zadnjem času poudarjeno, da mora akcijski načrt po enem letu doživeti nujne dopolnitve in naj se javnost seznani, kakšna je izvedba dokumentov in kakšni ukrepi bi morali biti prednostni.

• Največ kritičnih ocen se nanaša na nadaljnje slabšanje položaja lesnopredelovalne panoge. Zakaj se nazadovanje ne zaustavi, kaj bi morala storiti država in kaj panoga oziroma celotna veriga?

• Gozdna gospodarstva pričakujejo odločitve o naložbah v žage in o novih koncesijah. Katera gozdna gospodarstva bi moralo imeti prednost? Ali nastajajo gozdno-lesne verige?

• Kaj kažejo ocene dela lesarskih razvojnih centrov?

• Kaj potrebuje gozdno-lesna veriga, da bi kar najhitreje lahko začela odpirati nova delovna mesta? S katerimi konkretnimi projekti razpolaga?

Država naj takoj ustanovi lesarski razvojni sklad Igor Milavec, GZS, Združenje lesne in pohištvene industrije:

K

ljučni problem (ne samo lesarjev) je, da prilagajanje podjetij globalnim tržnim zahtevam poteka bistveno prepočasi. Zato bi morala država takoj ustanoviti lesarski razvojni sklad v višini 1 milijona EUR, ki naj ga usmerja gospodarstvo (država naj ima seveda nadzor), saj gospodarstvo bolje ve, katere dejavnosti so najbolj potrebne. V povezavi s skladom je treba okrepiti strateške, razvojne in marketinške dejavnosti na panožni in podjetniški ravni. Iz tega se opredelijo razvojne smernice po glavnih panožnih podskupinah (žagarji in primarna predelava, stavbno pohištvo, pohištvo in gradnja z lesom), kakor jih vidijo direktorji podjetij, saj le oni lahko odpirajo nova delovna mesta (podpora raziskovalcev je seveda potrebna).

julij 2013

Trajnostni razvoj je pot k

Igor Milavec

30

Mitja Strohsack

naredile azijske države, Poljska ... Izgubljanje konkurenčnosti na mednarodnih trgih vodi v propadanje podjetij. Seveda sta gospodarska kriza in dvig minimalnih plač ta proces zelo pospešila (pohištveni del panoge se je v zadnjih štirih letih prepolovil).

T

a škodljivi proces je mogoče hitro ustaviti samo tako, da si vsi v tej državi zmanjšamo plače in pokojnine (seveda je treba biti pri najnižjih dohodkih socialno občutljiv). S tem bi takoj izboljšali konkurenčnost in številna podjetja bi dobila še nekaj let za popravni izpit.

To pa je seveda smiselno le, če istočasno močno okrepimo prestrukturiranje. Nekaj podobnega je leta 2008 storila Latvija in zdaj ima najhitreje rastoče gospodarstvo EU. Vprašanje pa je, če smo v Sloveniji sposobni narediti nekaj podobnega.

D

ržava mora tudi zagotoviti dolgoročno oskrbo z lesom, še posebno zadostne količine iglavcev za deset let naprej (te hlodovine namreč močno primanjkuje tudi zato, ker gre iz zasebnega sektorja v glavnem v izvoz), saj je temelj razvojnih projektov v žagarstvu in primarni predelavi lesa.

S

icer pa država lahko veliko naredi, če sanira banke in zniža obresti, zmanjša obremenitve gospodarstva (znano je, da obremenitve gospodarstva tudi od začetka krize samo naraščajo), bolje deluje pravna država ...

zporedno je treba zajeti čim več podjetij iz lesnopredelovalne panoge, ki so še v dovolj dobri kondiciji in imajo razvojne investicijske načrte do leta 2020 (lahko tudi iz preostalih panog, če nameravajo investirati v predelavo lesa). Tako bomo do jeseni dobili pregled investicij za sofinanciranje iz skladov EU, država pa naj poskrbi, da bodo ta panožna podjetja, ki so še sposobna investirati, dobila manjkajoča sredstva iz skladov EU (na teh področjih delamo tudi v ZLPI).

julij 2013

Prof. dr. Franc Pohleven, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani:

A

kcijski načrt so delali večinoma gozdarji in izrecno ne stimulira lesarstva, ampak gozdarstvo in lesno biomaso. Načrt sem poimenoval »Les je lep za kurjavo«, saj se za energetsko izrabo lesa predvideva veliko več sredstev kot za predelavo. Pri snovanju načrta bi morali sodelovati predvsem lesarji in bi ga morali poimenovati »Les je bogastvo« ali »Les je vrednost«. Akcijski načrt je treba narediti popolnoma na novo in biti mora kratek in stvaren (konkreten). V njem bi moral biti poudarek na predelavi lesa v izdelke in na koncu morda le pol strani posvečene biomasi. Lesna biomasa je stimulirana že dvajset let, izdelkom iz lesa pa ta pomoč ni bila namenjena, zdaj pa bi jih morali podpreti vsaj toliko kot energetsko izrabo, pa čeprav bi si zaslužili desetkrat več podpore. Prav enostranska podpora biomasi jemlje surovino in zagon lesarjem.

Najprej je treba razglasiti les za nacionalno surovino in dati lesni panogi vse mogoče prednosti oz. pomen, kot si ga zasluži.

ržavljani naj se začnejo zavedati, da je sedanji razvojni model nevzdržen, saj bo uničil skoraj vse delovno intenzivne panoge, medtem ko delovnih mest v drugih panogah ni, in to lahko družbi povzroči zelo velike težave ...

Državljani naj se začnejo zavedati, da je sedanji razvojni model nevzdržen, saj bo uničil skoraj vse delovno intenzivne panoge.

V

P

Enostranska podpora biomasi jemlje zagon lesarjem

D Natalija Medica

foto: arhiv podjetja

foto: arhiv podjetja

prof. dr. Franc

Pohleven

foto: Boštjan Čadej foto: Boštjan Čadej

80

okolje

Anketa

ri tem je treba biti realen. Težave panožnih podjetij se kopičijo dvajset let, ko se zaradi prevelike usmeritve akumulacije v nerazvojne namene (davki, prispevki, privatizacija, radikalen dvig minimalne plače v hudi gospodarski krizi ...) zaradi zelo toge delovnopravne zakonodaje, slabo delujoče države, pomanjkanja znanja in volje v podjetjih ... podjetjem ni uspelo prilagoditi globalnim tržnim zahtevam. Istočasno pa so to uspešno

V R

eliko delamo na tem, a je vse še v fazi panožnih oz. sektorskih dogovorov, zato na vprašanje ne morem odgovoriti. epubliški centri bodo gotovo pospešili številne razvojne dejavnosti in bodo tudi pozitivno učinkovali na poslovanje vključenih podjetij. Njihov dolgoročni prispevek k prestrukturiranju pa bomo lahko ocenili šele v naslednjih letih.

O

hitrih ukrepih sem že pisal. Zdaj zbiramo Investicije do leta 2020, nekateri lesnopredelovalni centri že kandidirajo za sredstva Ministrstva za kmetijstvo in okolje.

N

imamo razvite primarne proizvodnje.

Interes gozdarjev sta le prodaja hloda in biomasa. Najprej bi morali na državni ravni vzpostaviti institucije za lesarstvo, podobne, kot jih imajo gozdarji. Imamo, na primer, resor za ribištvo. Koliko pa imamo morja in rib? Na drugi strani pa imamo 330 milijonov kubičnih metrov lesa, pa ni nikomur mar za to bogastvo. Najprej moramo lesni panogi postaviti zakonske temelje, dobiti na vladi sogovornika in razpravljati o dolgoročnih vlaganjih v predelavo lesa. V Jugoslaviji smo na primer imeli ministrstvo za gozdno in lesno industrijo.

N

ajprej je treba razglasiti les za nacionalno surovino in dati lesni panogi vse mogoče prednosti oz. pomen, kot si ga zasluži.

Vzpostaviti moramo vrednostno verigo od gozda do izdelka. Ustanoviti je treba nacionalne raziskovalne lesne institucije, tudi nacionalni inštitut lesarstva. V Avstriji imajo na primer sedem inštitutov lesarstva. Industrija potrebuje znanje za inovativne izdelke, zatorej je treba to znanje stimulirati že v izobraževalnem procesu od vrtcev do univerze. Podpreti moramo gradnjo javnih objektov iz lesa in

31 es je dar narave, in če dozorelih dreves ne posekamo, v gozdu propadejo. Zato je treba izvajati posek v obsegu, kot ga načrtujejo gozdarji. Da se to ne dogaja, ni krivo le razdrobljeno lastništvo gozdov, ampak je nekaj hudo narobe v gospodarski politiki države. Država sicer podpira gozdarstvo (kar je prav!), ampak dobiček od vlaganj v gozdove ima tujina. Potrebne so sistemske rešitve, treba je zagotoviti nekatere ugodnosti, pa ne finančne, ampak sistemske.

Vse preveč poudarjamo žage in tudi gradnja velikih žag ni smiselna. Žaganje desk ni donosno, dodati mu je treba veliko višjo vrednost v končnem izdelku. Ali ne bi bilo bolj logično, da bi podprli proizvodnjo izdelkov in bi dejansko žaga bila le eden od strojev v predelovalni verigi izdelave izdelka.

L

esna industrija spada k delovno intenzivni panogi in treba bi bilo delo manj obdavčiti v primerjavi z delovno ekstenzivnimi, energetsko potratnimi panogami, katerih proizvodnja je do okolja negotova. Pa vendar je predvsem ta našla domicil v Sloveniji. Kako dolgo še? Lesna panoga bi lahko odprla številna delovna mesta, ki bi temeljila na lastni surovini in do okolja ter človeka prijazni proizvodnji. Centri predelave lesa bi omogočili razvoj podeželja in decentralizacijo slovenske industrije.

L

esarstvo potrebuje predvsem podporo družbe, kot sta jo vse od osamosvojitve imela gozdarstvo in energetska izraba lesa, pa čeprav bi si zaslužilo nekajkrat večjo naklonjenost.

S sredstvi, zbranimi od prodaje kvot CO2, bi morali stimulirati predelavo lesa (ne kot zdaj kurjenje). Odpustke po Kjotskem sporazumu za izpuste CO2 na izdelke, ne pa na pokritost z gozdom – to nam bolj škodi kot koristi!

V

lada ali pa Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano, gozdarstvo in lesarstvo ali še bolje Ministrstvo za gozdno in lesno industrijo naj ustanovi poseben resor (direktorat) za lesarstvo, kot je bilo v Jugoslaviji. Lesarstvo je bilo takrat paradna gospodarska panoga.

Nesmotrna gospodarska politika države je lesarstvo v dvajsetih letih po osamosvojitvi popolnoma uničila.

U

stanoviti in zgraditi je treba nacionalni inštitut za razvoj novih tehnologij, ki bo podpiral lesnopredelovalno industrijo (Lesarski inštitut Slovenije).

P

oskrbeti je treba za razvoj kadrov in uvesti posebne ugodnosti za šolanje strokovnjakov za lesarstvo (uvajanje novih programov in

80

Lesna industrija potrebuje subvencije Mitja Strohsack, Brest:

S

lovenska gozdno-lesna tehnološka platforma je, kot rečeno, izvedbeni dokument evropske FTP (Forest technological platform) na nacionalni ravni – menda po informacijah iz EU – in ena najboljših nacionalnih platform.

Njen najpomembnejši del je razdelitev na raziskovalna polja – posebej je dodatno poudarjeno raziskovalno polje oblikovanja izdelkov.

D

okument je potreben kvečjemu prenove tipa »up to date«, realno so morda potrebne tudi nekatere dopolnitve. Dokument se ne uporablja dovolj niti kot opora pri izdelavi posameznih razvojnih strategij v gozdarstvu in lesarstvu, še manj se upošteva kot nujna zahteva pri operativnih podporah podjetjem.

Dokument se ne uporablja dovolj niti kot opora pri izdelavi posameznih razvojnih strategij v gozdarstvu in lesarstvu.

B

rez dvoma je t. i. vertikalna vrednostna veriga lesa razpadla, še zlasti v kvantitativnem (industrijskem) smislu. Preprosto ni mogoče govoriti o primernih ekonomijah obsega (koncentracijah, združevanjih) po vsej vertikali od začetka do konca: imamo kup relativno malih gozdarstev in drugih gozdarjev (?) brez resnih žag, tovarn(-e) celuloze, MDF, ivernih plošč, vezanih in drugih plošč itd.

D

a, nedvomno: kuriti se splača les druge klase, kar je tudi po vsem povedanem najlažji posel – »ekonomija obsega« pri kurjenju je za njihovo velikost skoraj pisana na kožo!

L

esne industrije pohištva v Sloveniji v klasičnem smislu na žalost ni več, še najbližje temu pojmu smo morda v Brestu in Alplesu, pri stolih Murales … Kratkoročno bi bilo treba subvencionirati preostalo lesno industrijo (!), dokler se znova ne vzpostavi že navedena ekonomija obsega po vertikali, in to tako, da se akterji prisilijo k sodelovanju. Ponovno trdim, da je lesnopredelovalna industrija padla potem, ko se je s spremembami zakonodaje v gospodarjenju z gozdovi v novih lastniških odnosih razdrobila velikost na nepregledno in do danes neobvladano množico dragih malih

Tri razvojne centre slovenskega gospodarstva bo država podprla še letos in naslednje leto.

okolje

L

vsebin učbenikov). Uvesti je treba vsebine o lesu na osnovnih šolah in fakultetah, še zlasti na fakulteti za arhitekturo in fakulteti za gradbeništvo.

»virov lesne surovine«. Ali se spomnite moči in velikosti starih gozdnih gospodarstev in ali jih je mogoče po ekonomski moči primerjati z današnjimi? Niti v sanjah. In o tem govorim.

K

ot lani tudi letos ne moremo govoriti o tem, da ni dovolj povpraševanja po naših izdelkih, smo pa zaradi stroškovnih pritiskov na odhodkovni strani počasi postali že popolnoma nekonkurenčni (razlika 15 % in 30 %) v primerjavi s konkurenco iz Poljske, Češke, Hrvaške, da o vse močneje prisotnih Romunih in Turkih sploh ne govorimo. Na tej lestvici konkurenčnosti smo v obdobju krize izključno zato, ker se gospodarsko okolje ni prilagajalo – saj smo v podjetju isti ljudje – sprotnim obnavljanjem tehnologije, dolgoletnim (istim) kupcem ter novim in novim proizvodom. Po petnajstih letih je naše dobro stoječe podjetje zašlo v spiralo negativnih rezultatov.

Država bo letos podprla tri lesarske centre Natalija Medica, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo:

G

lede odzivnosti državne ravni – na ministrstvih se v okviru svojih kadrovskih zmožnosti kar najbolj odzivamo in želimo gozdno-lesni verigi le najboljše. Vsi se strinjamo, da imamo gozda ogromno, da je to naše zeleno zlato, da pa je treba bistveno spremeniti razmere in razmerja v gozdno-lesni verigi.

Pri tem je izrednega pomena, da vsi deležniki v verigi k temu pristopijo s poštenimi nameni, z iskreno željo po sodelovanju in povezovanju ter z željo po izboljšavi stanja celotne verige, ne samo posameznikov!

A

kcijski načrt »Les je lep« je bil sprejet pred enim letom. Večina ukrepov in aktivnosti v akcijskem načrtu je načrtovana za obdobje od 2013 do 2020. Ne vidim potrebe po nujnih dopolnitvah akcijskega načrta, pomembneje je, da se ukrepi resnično začnejo izvajati.

Akcijski načrt je konec koncev rezultat dela široko zasnovane delovne skupine vseh deležnikov v gozdno-lesni verigi, vsi s(m)o imeli možnost predlagati konkretne ukrepe, ko se je ta dokument pripravljal.

julij 2013

poenostaviti dokumentacijo, ki je za to potrebna, saj se lahko leseni objekti postavijo v enem tednu. Koliko časa pa potrebujemo, da zgradimo objekt iz železobetona? Stimulirati moramo lesno gradnjo in veliko bi naredili že s tem, da bi bilo za lesene objekte lažje pridobiti gradbeno dokumentacijo in druge ugodnosti.

Bolj bi morali stimulirati potrošnika za nakupe izdelkov iz lesa.

32

Anketa

okolje

80

N

ODGOVORNO RAVNANJE S POSLOVNO DOKUMENTACIJO Družba Saubermacher Slovenija, d.o.o., poskrbi za zanesljivo in dokončno uničenje zaupnih podatkov in podatkovnih nosilcev, v skladu z DIN/EN 32757, ki jo dopolnjujemo z lastno izjavo in komisijskim uničenjem na zahtevo stranke.

ajveč pripomb glede akcijskega načrta je usmerjenih v »industrijski del« akcijskega načrta, češ da ni finančno ovrednoten. S tem se nikakor ne strinjam, saj vsi vemo, da bodo od leta 2014 naprej na voljo sveža sredstva EU. Res je, da do 2014 ne bomo vedeli natančnih številk za gozdno-lesno verigo, toda ta sredstva bodo na voljo in predstavniki gozdno-lesne verige jih bodo morali znati ustrezno načrpati. Pri črpanju teh sredstev pa bodo npr. podjetja morala sodelovati z lastnimi vložki in, kar je izredno pomembno, s poštenimi nameni, saj verjetno nihče ne želi, da se bomo na primer leta 2017 spraševali, kam so poniknila vsa ta sredstva in kje so rezultati …

U

krepi in dejavnosti v akcijskem načrtu so vsi po vrsti prednostni, saj časa za posta-

Zaradi investicij bi bilo dobro vedeti, kaj bo v bodoče država naredila s koncesijami.

V okviru CELOVITE STORITVE Vam nudimo: 1. PREVZEM IN UNIČEVANJE ARHIVE in ZAUPNIH DOKUMENTOV 2. UNIČEVANJE RAZLIČNIH PODATKOVNIH NOSILCEV(diski, CD-ji, DVD-ji…)

Izvajamo tudi sorodne storitve, kot so:

pospravljanje, čiščenje skladiščnih prostorov, arhivov ter celovito ravnanje z odpadki.

vljanje prioritet za gozdno-lesno verigo ni več dosti na voljo. Ponavljam, vse zapisane ukrepe moramo izvajati.

D

ržava si je v akcijskem načrtu »Les je lep« zapisala dovolj ukrepov in aktivnosti, potrebno je njihovo dosledno izvajanje. Seveda leži delni razlog za nazadovanje panoge tudi v makroekonomskih razmerah v državi, ki jih akcijski načrt ne bo izboljšal. Na tem dela celotna vlada, skupaj z deležniki. Lesnopredelovalna panoga bi se morala prestrukturirati v proizvodnjo izdelkov s čim višjo dodano vrednostjo, z ustreznim trženjem pa iskati ali pa celo ustvarjati trg. To bodo morala storiti podjetja sama, država lahko pri tem sicer delno pomaga (ustrezna zakonodaja, spodbude za raziskave in razvoj ter internacionalizacijo …), a še vedno so podjetja tista, ki morajo s poštenimi nameni začeti razmišljati drugače, predvsem bolj tržno.

G G

julij 2013

lede koncesij je pristojno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

02-620-23-00, odpadki@saubermacher.si, www.saubermacher.si Promocija

ozdno-lesne verige oziroma lesnopredelovalni centri pa vsekakor že nastajajo, nekateri so še »v oblakih«, nekateri pa že dovolj konkretno postavljeni. Tako je prav, saj pogovori glede sredstev EU v naslednji finančni perspektivi tečejo proti podpori ustreznim lesnopredelovalnim centrom, ki bodo ustrezno regijsko locirani, imeli zagotovljeno dobavo surovine, ustrezno primarno predelavo in nadaljnjo predelavo lesa in navsezadnje tudi ustrezno organizirano predelavo lesnih ostankov za energetske namene. Škoda je le, ker je večina idej o lesnopredelovalnih centrih še vedno samo na papirju in čaka na javna sredstva.

T

ri razvojne centre slovenskega gospodarstva bo država podprla še letos in naslednje leto.

Vsi trije e razvojni centri slovenskega gospodarstva za zdaj v glavnem dosegajo kazalnike, ki so si jih postavili v vlogah na javni razpis. Po koncu sofinanciranja (v skupni višini 25 mio.

EUR za vse tri razvojne centre) bo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje vse tri razvojne centre slovenskega gospodarstva še spremljal, torej do leta 2020, in pričakujemo, da bodo z javnimi sredstvi, ki jih bodo prejeli, sposobni še naprej delovati in napredovati na svojih področjih in da bodo rezultati njihovega dela pozitivni za celotno panogo in ne le za podjetja, vključena v centre.

V

prašanje o konkretnih projektih je sicer primerno, a bi ga predvsem morali postaviti deležnikom v verigi, predvsem podjetjem.

Veriga pa potrebuje zlasti pošteno ravnanje posameznikov v verigi, pošteno sodelovanje v dobro vseh v verigi, nujno prestrukturiranje podjetij in usmeritev v izdelke, ki imajo tržišče.

Nosilci centrov naj bodo gozdnolesne verige Jože Sterle, Združenje za gozdarstvo pri GZS:

M

enim, da akcijski načrt ne potrebuje posebnih dopolnitev, pač pa izvedbeni akt s konkretnimi projekti.

A

kcijski načrt bi moral biti napisan pred dvajsetimi leti. Težko je pričakovati, da se bo stanje v krizi popravilo. Država bi morala zagotoviti proračunsko postavko, panoga pa operativni načrt projektov, ki bi jih država podprla.

D

a, zaradi investicij bi bilo dobro vedeti, kaj bo v bodoče država naredila s koncesijami.

Na GZS skupaj z združenjem za lesno industrijo podpiramo predlog, da bi koncesije dobile gozdno-lesne verige, katerih orise že imamo.

Med gozdnimi gospodarstvi, ki so stopila na pot lesne predelave, so : GG Postojna d.o.o., GG Slovenj Gradec d.d., Gozdarstvo Grča d.d.,GG Novo Mesto d.d. in Snežnik Kočevska reka d.d.

P

odjetje z najbolj izdelano gozdno-lesno verigo je GG Postojna d.o.o., ki ima v svoji verigi gozdarstvo, žago, izdelavo opažnih plošč in nosilcev ter izdelavo peletov. Gre torej za verigo gozdarstva, primarne predelave, finalne predelave in energetike. Podjetje spada med 100 največjih izvoznikov.

N

ekaj jih je v Sloveniji. Menim, da naj bi bile prav gozdno-lesne verige nosilke centrov, zato potrebujejo kritično maso surovine, kapital in znanje.

Naložba v predelavo lesa

V utemeljitvi naložbe v BLTC navajate, da se Petrolov center zgleduje po podobnih švicarskih in avstrijskih biomasnih centrih. Vendar so v tujini taki centri povezani z žagami oziro-

trgovski center (BLTC) v

Brežicah je dobro znamenje vsem, ki v zadnjem času precej razpravljajo o tem, da

sta gozd in les neizkoriščeni

zadnjih dveh letih aktualne razprave o gozdno-lesni verigi in o kaskadni uporabi lesa – na tretjem mestu je les za pridobivanje zelene energije. S katerim surovinskim dobaviteljem se boste povezali?

Pobuda za postavitev BLTC Petrol je bila posledica vedno večjega povpraševanja po tovrstnem gorivu oz. lesnih sekancih z nadzorovano kakovostjo. Center je namenjen zdru-

konkurenčni prednosti

ževanju lastnikov gozdov, koncesionarjev (GG)

Slovenije. Surovina je pred

predelovali v visokokakovostne lesne sekan-

ter lesnopredelovalne industrije. Les bomo ce, ki se kurijo v kotlih z visokim izkoristkom.

nosom, trženje lesnih goriv, kot so sekanci, polena, briketi in peleti, pa vse bolj vabljiv posel.

Zanesljiva oskrba z energenti,

ki so zeleni, je pot k zeleni

Sloveniji in ekoregiji. Naložba prinaša tudi nova delovna mesta, pravi Jure Špacal, vodja

oddelka za biomaso v Petrolu.

33

ma z dobavitelji surovine. Tudi v Sloveniji so v

Center za predelavo lesa bo med tehnološko najnaprednejšimi v srednji Evropi. Sodelovali

izkoristki zahtevajo lesna goriva stalne kakovosti. Poleg kakovostnih lesnih sekancev bomo v BLTC Petrol Brežice tržili vsa biomasna goriva. Po temeljiti raziskavi trga bomo največ predelovali visokokakovostnih lesnih sekancev, ne bo pa manjkalo lesnih peletov, lesnih briketov in drv za kurjavo.

Na katere trge se boste usmerili? S kakšnimi logističnimi zmogljivostmi boste zagotovili kakovosten razvoz in kako ste optimizirali

bomo z lastniki gozdov, koncesionarji (GG),

stroške logistike?

lesnopredelovalno industrijo. Nekaj lesa bomo

Usmerjeni bomo pretežno na slovenski trg in

tudi uvažali iz sosednje Hrvaške.

domačo potrošnjo. Zadovoljevali pa bomo tudi

Kakšne so predvidene količine proizvodov

potrebe južne Avstrije (Avstrijske Štajerske)

v BLTC, ker bo tovarna zgrajena na skoraj 11.000 m2? Kakšne bodo tehnološke možno-

sti za pripravo posameznih vrst proizvodov?

in vzhodne Italije. Za distribucijo naših lesnih peletov in lesnih sekancev v rinfuzi imamo cisterno, opremljeno z vsemi tehnološkimi

Česa bo največ?

standardi za razvoz navedenega tovora.

Predvidene letne količin so okoli 100.000 ton

Kolikšna je vrednost naložbe? Koliko bo zapo-

lesnih sekancev. Tehnologija za pripravo lesnih

slenih? Kateri objekti bodo v BLTC in kdaj je

sekancev je tehnološko napredna z možnostjo

predvidena dograditev centra?

regulacije vsebnosti vode v lesnih sekancih.

Vrednost celotne naložbe v BLTC presega 3 mi-

Največ bo lesnih sekancev z nadzorovano

lijone EUR. V Centru bomo imeli sektor za pre-

vsebnostjo vode za manjše kurilne naprave z

delavo biomase, sektor za nadzor in kontrolo

visokim izkoristkom.

deleža vode in nadzor nad kakovostjo lesnega

Kaj je pokazala tržna raziskava glede trendov

sekanca. V BLTC Petrol Brežice bo neposredno

povpraševanja po lesni biomasi, zlasti po lesnih sekancih, briketih in peletih? Boste prodajali tudi drva?

Trg lesnih goriv se usmerja v nadomeščanje

zaposlenih od pet do sedem ljudi, posredno pa bo po izkušnjah s podobnimi projekti dobilo zaposlitev med petdeset in šestdeset ljudi.

Kakšni bodo vplivi tovarne na okolje?

sedanjih energentov z modernimi avtomat-

Vpliv proizvodnje na okolje je skoraj ničen, ker

skimi kurilnimi napravami na lesno bioma-

se proizvodnja ukvarja z lesom, ki za okolje ni

so. Najnovejše kurilne naprave z visokimi

nevaren.

julij 2013

Petrolov Biomasni logistični

foto: arhiv podjetja

Petrol gradi BLTC Brežice

okolje

80

Naložba v predelavo lesa

Korporativno upravljanje okolja je prava rešitev mag. Vanesa Čanji

foto: osebni arhiv

34 80

okolje

Pooblaščenka za varstvo okolja

Atlantic Grupa, njen del je Droga Kolinska, je lani na

Pooblaščenka za varstvo okolja

korporativni ravni vzpostavila sistem upravljanja okolja,

korporativni okoljski certifikat

za proizvodne lokacije v regiji.

Filozofija trajnostnega razvoja

Ime Priimek

letos pa so prejeli prvi

je v Atlantic Grupi vključena v

organizacijsko kulturo.

Kje so ključni okoljski izzivi

v tako heterogeni skupini?

Odgovarja Alenka Kolarič.

Kako je organizirano področje varovanja okolja v Drogi Kolinski in kako v Atlantic Grupi?

Droga Kolinska kot del korporacije Atlantic Grupe (AG) ima dolgo tradicijo varovanja okolja. Svoj prvi certifikat ISO 14001 je podjetje dobilo leta 2001 in od takrat se je sistem nenehno razvijal in nadgrajeval. Lani je prišlo na okoljskem področju do velike spremembe.

Sistem upravljanja okolja (EMS) smo organizirali na korporativni ravni. Pripravili smo korporativna okoljska pravila, organizirali (povezali) okoljske predstavnike z vseh trgov in lokacij v Zeleni tim in poskrbeli za njihovo usposobljenost. Omogočili smo, da se dolgoletne okoljske izkušnje prenašajo kot dobra praksa na lokacije, kjer je sistemski pristop k varovanju okolja nova izkušnja. Marca letos smo v AG prejeli prvi korporativni okoljski certifikat za proizvodne lokacije v regiji. Do naslednjega leta načrtujemo razširitev sistema na vse preostale proizvodne lokacije in distribucijske centre.

julij 2013

Kako v podjetju/skupini razumete korelacijo med okoljem in trajnostnim razvojem?

Skrb za okolje je le ena od treh sestavin trajnostnega razvoja. Glede na sistemski pristop, ki je prisoten dobro desetletje, okoljsko področje

izstopa kot najbolj prepoznavno, vendar je bilo veliko narejenega tudi na socialnem in ekonomskem področju trajnostnega razvoja.

V AG je filozofija trajnostnega razvoja vključena v organizacijsko kulturo, je del korporativnih vrednot, s katerimi poudarjamo, da smo naravno drugačni.

Kako se kaže drugačnost? Kateri pritiski so ključni pri vaših okoljskih premikih: zakonodaja, kupci, notranja racionalizacija? Kako jih vrednotite?

Osnovno vodilo na vseh področjih so želje, pričakovanja in zahteve kupcev oziroma potrošnikov. Seveda pa imamo vedno pred očmi okoljsko zakonodajo. Marsikateri okoljski premiki niso neposredno vezani na proizvod in jih kot take potrošniki ne zaznajo. V teh primerih ideje za izboljšanje okoljskega delovanja pogosto prispevajo zaposleni, kar kaže vedno višjo okoljsko ozaveščenost v podjetju. Pri skrbi za okolje je treba upoštevati tudi finančni vidik, saj na primer optimizacija potrošnje energentov in vode bistveno vpliva na višino stroškov, ki je ena od elementov oblikovanja končne cene izdelkov.

Tudi pri merjenju uspešnosti in učinkovitosti okoljskega delovanja je bil v zadnjem času

Kako usklajujete okoljska vprašanja v tako heterogeni skupini z vidika izdelkov, lokacij, trgov? Kateri cilji in kateri ukrepi so prednostni?

Za AG lahko res rečemo, da je razgibana. Poleg petnajstih proizvodnih lokacij v šestih državah ima tudi bogato distribucijsko mrežo.

Korporativni sistem upravljanja okolja je v takem primeru prav gotovo prava rešitev.

Enotna pravila, enotni kazalniki uspešnosti in učinkovitosti, zeleni tim, interna usposabljanja

Ali se bo na okoljskem področju AG z vstopom Hrvaške v EU kaj spremenilo?

Korporativna okoljska pravila AG temeljijo na napredni evropski zakonodaji, kar pomeni, da se na vseh lokacijah družbe upoštevajo visoki interni okoljski standardi. V nekaterih primerih so zahteve korporativnih pravil višje od zahtev lokalne okoljske zakonodaje, tako da vstop Hrvaške v EU za AG ne pomeni večjih sprememb z vidika novih zadolžitev. Pričakujemo pa, da se bodo z razvojem okoljske infrastrukture na hrvaškem trgu odpirale nove možnosti pri iskanju optimalnih okoljskih rešitev.

Ali bo to zahtevala tudi nova EID direktiva?

Kaj bo pomenila za vašo skupino?

Droga Kolinska je s svojim delovanjem okolju

Začeli smo uvajati sistem učinkovite rabe energentov.

80

35 V AG je filozofija trajnostnega razvoja vključena v organizacijsko kulturo, je del korporativnih vrednot.

in dobra komunikacija prispevajo k učinkovitemu prenosu dobre prakse. Temeljni cilji, ki so opredeljeni v korporativni okoljski politiki, se nanašajo na izbiro okolju prijaznih surovin, recikliranje embalaže in racionalno rabo naravnih virov. Letos smo se ob običajnih aktivnostih osredotočili na energetsko učinkovitost. Začeli smo uvajati sistem učinkovite rabe energentov, v okviru katerega bomo naredili energetske preglede proizvodnih lokacij in določili prioritetne ukrepe.

okolje

narejen velik korak naprej. V AG smo poleg običajnih ključnih okoljskih pokazateljev (Key Performance Indicators), ki jih zahteva standard ISO 14000, začeli uporabljati nekatere dodatne okoljske trajnostne pokazatelje iz priporočil dokumenta GRI (Global reporting Iniciative). Ti pokazatelji omogočajo uravnotežen pogled na okoljske dejavnosti in tudi širše gledano na dejavnosti družbene odgovornosti.

prijazno podjetje, zato ji ni bilo treba pridobiti okoljskega dovoljenja po t. i. Uredbi IPPC. Tudi po kriterijih EID direktive ne spada med energetsko intenzivna podjetja, tako da z uvedbo direktive niso predvidene dodatne obveznosti.

A vendarle. Kje vidite ključne okoljske izzive v prehrambni panogi v prihodnje?

Do zdaj je bilo veliko narejenega za uvajanje sodobne okolju prijazne tehnologije, spodbujanje skrbnega razvrščanja odpadne embalaže, ki omogoča recikliranje materialov, in preprečevanje onesnaževanja okolja z izpusti v vodo, zrak …

Naslednji korak, ki se ponuja, je širitev okoljskih načel v vse poslovne procese. Pri razvoju novih izdelkov se že pri sami ideji lahko razmišlja o vseh možnostih uporabe okolju prijaznejše embalaže. Možnosti izbire so lahko zmanjševanje teže oz. količine embalaže in izbira embalaže, ki je delno narejena iz reciklata. Drugi primer je vključitev okoljskih kriterijev v nabavni proces pri izbiri dobaviteljev in s tem širitev skrbnega odnosa do okolja zunaj »štirih sten« podjetja.

Odpadek je vir 65 21 340 120

Podjetje Dinos d. d. se ponaša s 65-letno tradicijo zbiranja, prevoza in predelave sekundarnih surovin. Poslujemo na 21-ih lokacijah po celotni Sloveniji in zaposlujemo prek 340 delavcev.

Za zbiranje in prevoz odpadkov smo opremljeni s sodobno logistično opremo, ki je prilagojena za prevoz nenevarnih odpadkov.

Razpolagamo z več kot 120 specializiranimi vozili.

Na vseh skladiščih opravljamo odkup oz. prevzem odpadnih surovin.

Predelava pa je vezana na centre za predelavo posameznih vrst materialov.

www.dinos.si

Od leta 2001 delujemo po načelih sistema za vodenje kakovosti ISO 9001 in sistema ravnanja z okoljem ISO 14001.

julij 2013

Promocija

Šlandrova ulica 6, 1000 Ljubljana Tel. 01 561 06 10

Od začetka pa do danes predstavljajo med zbranimi in predelanimi odpadnimi surovinami največji delež odpadki jekla in barvnih kovin, star papir, pomemben delež ima tudi predelava plastike in plastične embalaže, bele tehnike in izrabljene elektronske opreme. Nenehna vlaganja v najsodobnejšo opremo omogočajo vse višje stopnje predelave in s tem kakovostnejše vhodne surovine za industrijo.

Lastništvo nad OEEO naj pripada proizvajalcem Jože Volfand

www.shutterstock.com

36 80

okolje

Ravnanje z OEEO in OPBA

ponovitev nadnaslova ali imena rubrike

Mag. Emil Šehič, direktor sheme ZEOS za ravnanje z

OEEO in OPBA, ocenjuje, da

je pri zbranih in obdelanih

količinah odpadkov bistvena rast. Tako je bilo tudi lani.

Vendar pa nova direktiva, ki jo bo morala Slovenija za to

področje sprejeti do februarja 2014, samo še dodatno

zaostruje vprašanje, kaj mora storiti Slovenija. Na primer: kako odkriti proste strelce,

ki niso zajeti v shemah, kako se organizirati, da bi zajeli še vsaj 15.000 ton, kolikor je

potenciala v Sloveniji, in kaj storiti, da leta 2021 Slovenija

zbere 65 % količin, ki bodo

dane na trg v zadnjih treh letih.

julij 2013

Je cilj uresničljiv?

Družba ZEOS je leta 2012 zbrane količine OEEO in OPBA (odpadne prenosne baterije in akumulatorji) povečala za 3,4 %. Hkrati ugotavljate, da vam je v skupno shemo uspelo privabiti 27 % novih pristopnikov, da zberete na prebivalca 5,6 kg odpadne opreme oziroma 41,3 % količine, ki so jo vaši pristopniki dali na trg v Sloveniji v zadnjih treh letih. Kakšen načrt ima ZEOS za prihodnja tri leta pri načrtnem zbiranju in ločevanju?

Družba ZEOS že od samega začetka operativnega delovanja leta 2007 vsako leto povečuje zbrane in obdelane količine odpadne električne in elektronske opreme (OEEO). V prvih dveh letih je rast presegala 30 %, nato pa se je ustalila pri zmernih prirastkih. Z rezultati leta 2012 smo lahko zelo zadovoljni. Delež zbrane odpadne opreme nas po učinkovitosti zbiranja uvršča v zgornjo polovico držav članic EU. Še posebno smo učinkoviti pri zbiranju OEEO manjših dimenzij, kar pripisujemo predvsem stalnemu ozaveščanju končnih potrošnikov in kakovostni mreži zbiranja. Srednjeročni cilji so že usmerjeni k ciljem, ki jih predpisuje prenova Direktive o ravnanju z OEEO, objavljena julija 2012.

Kaj predpisuje ta direktiva?

Direktiva predpisuje za leto 2016 cilj, da bi se zbralo 45 % opreme, ki je bila v povprečju dana na trg v preteklih treh letih, do leta 2021 pa bo treba zbrane količine povečati na 65 %. Z

Direktiva predpisuje za leto 2016 cilj, da bi se zbralo 45 % opreme, ki je bila v povprečju dana na trg v preteklih treh letih.

zmerno 3-odstotno letno rastjo bomo dosegli cilje, ki jih predpisuje ta direktiva. V naslednjih letih želimo kakovostno sodelovanje, ki smo ga vzpostavili z večino komunalnimi podjetji v Sloveniji, še nadgraditi. Hkrati se zavedamo, da je trenutna zbrana količina odpadne opreme dosegla točko, ko velja razmisliti tudi o naložbah v predelavo tistih skupin odpadne opreme, ki jih trenutno obdelujemo v tujini.

Te aktivnosti bi nedvomno pomenile hkrati tudi optimiziranje logistike ter učinkovitost zbiranja in ločevanja odpadne e-opreme.

Za kakšne cilje je potrebna moč sheme?

Kolikšen delež zavezancev ostaja zunaj vaše sheme in koliko se je zmanjšalo število prostih strelcev na trgu? Kateri ukrepi manjkajo za izboljšanje stanja na trgu?

Zunaj skupne sheme ZEOS je po podatkih drugih dveh skupnih shem 40 % zavezancev.

Koliko zavezancev ostaja zunaj vseh treh registriranih skupnih shem, je težko natančno določiti. Že podatek, da je na Carinski upravi (CURS) prijavo dejavnosti na področju ee-opreme oddalo 1.191 podjetij v skupnih shemah oz. vlogo na Agenciji RS za okolje (ARSO) pa le okoli 700 podjetij, nam pove, da je zavezancev samo tu že skoraj 500. Ocenjujemo, da je zavezancev, ki niso prijavljeni niti na CURS-u, vsaj še toliko. Število prostih strelcev se je zmanjšalo za okoli 5 %, vendar bi bila ta številka lahko veliko večja, če bi se povezali CURS, ARSO in Intrastat in si izmenjali podatke. Nedvomno je pomembno urediti ta problem tudi v sklopu sprememb nove Uredbe o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo. Čeprav ocenjujemo, da je že registrirana in prijavljena večina podjetij, ki na trg daje večino e-opreme, je pomembno, da je stroškovno obremenjen sleherni proizvod e-opreme, ki je dan

37 Kako v predelavi rešujete problem nevarnih snovi v OEEO in OPBA? Problem nevarnih snovi v OEEO in OPBA se rešuje z ustreznim zbiranjem, obdelavo in odstranjevanjem. Iz aparatov je treba odstraniti komponente, ki vsebujejo nevarne snovi, in jih ustrezno obdelati. Nevarni ostanki se nevtralizirajo, če pa to ni mogoče, gredo na sežig ali pa se odložijo v posebnih deponijah. Odpadna e-oprema, ki pride v naš sistem, je ustrezno obdelana. Vsi naši partnerji pri obdelavi tega dela e-odpada so podjetja z ustrezno tehnologijo in dolgoletnimi izkušnjami. Velik problem je ravnanje nekaterih posameznikov in podjetij z aparati, preden ti pridejo v naš sistem zbiranja.

Okolju in ljudem škodi predvsem nestrokovno odstranjevanje nekaterih komponent, na primer kompresorjev iz hladilno-zamrzovalnih naprav. Nestrokovno odstranjevanje namreč pomeni iztekanje hladilnih plinov, živega srebra, težkih kovin v okolje in hkrati oteženo in dražjo nadaljnjo obdelavo. Zavedamo se, da sta skrbna obdelava in predelava tovrstnih odpadkov pomembni predvsem z vidika nevarnih komponent, ki jih odpadki vsebujejo.

Zato kljub precejšnim stroškom logistike in obdelave tovrstnega odpada dosledno izvajamo nadzor in obdelave tudi v tujini.

Nova Direktiva o ravnanju z OEEO (2012/19/ EC) mora biti prenesena v slovensko zakonodajo najpozneje do 14. februarja 2014. Slovenska zakonodaja bi morala s čim manj izjemami kar najbolj slediti evropski direktivi. Za učinkovito implementacijo bi bilo treba pri pripravi zakonodaje vključiti največ deležnikov, ki jih zakonodaja zadeva. Za učinkovito delovanje pa je posebno pomemben nadzor sistema, zato bi moral zakon podrobneje predpisati odgovornost in način nadzora ter zagotoviti njegovo izvajanje. Pozdravljamo uvedbo minimalnih standardov za izvajalce ravnanja z OEEO in za komunalna podjetja. Ko bodo uvedeni minimalni standardi, se bo povečala kakovost zbrane OEEO, poleg tega pa so standardi pomembni, ker zagotavljajo enake konkurenčne zahteve za delovanje skupnih shem.

Število prostih strelcev se je zmanjšalo za okoli 5 %, vendar bi bila ta številka lahko veliko večja, če bi se povezali CURS, ARSO in Intrastat in si izmenjali podatke..

Med kratkoročnimi cilji družbe ZEOS posebej omenjate optimiziranje kakovostne mreže zbiranja OEEO in OPBA prek mreže komunalnih podjetij, trgovcev in pogodbenih zbiralnic.

Vendar se je lani količina opreme, ki so jo zbrali izvajalci javnih služb, zmanjšala. Zakaj?

Leta 2012 je skupna shema ZEOS zbrala 3,4 % več OEEO kot leta 2011, čeprav je bilo na trg dano le 0,5 % električne opreme več kot leto poprej. Povečanje smo dosegli na račun širjenja zbiralnic v trgovinah, neposrednega prevzema pri končnih uporabnikih in regijskih zbiralno-ozaveščevalnih akcijah po šolah in

80

okolje mag. Emil Šehič

Odpadna električna in elektronska oprema je vir surovin za izdelavo novih naprav in izdelkov, saj je večino materialov mogoče ponovno uporabiti. Iz odpadnih električnih aparatov pridobimo največ železa, sledijo aluminij, baker, plastika in steklo. Nekatere naprave vsebujejo tudi redke kovine, ki so potrebne za izdelavo elektronskih komponent. Redke kovine so strateškega pomena za Evropsko unijo, saj na njenem območju ni nahajališč, zato je popolnoma odvisna od uvoza. Pridobivanje redkih kovin je še zelo drago, z izpopolnjevanjem postopkov pridobivanja iz odpadne opreme pa se pričakuje, da bodo cene precej padle.

Leta 2012 je družba ZEOS predala v centre za obdelavo 6.940 ton OEEO, delež ponovne uporabe in recikliranja pa je znašal 92 %, kar je precej več od zakonsko predpisanih ciljev. V Sloveniji se je obdelalo 4.949 ton oziroma 71,3 %, v tujini pa 1.991 ton oziroma 28,7 %. Na obdelavo v tujino smo pošiljali komponente, za katere v Sloveniji ni ustreznih kapacitet. To so hladilno-zamrzovalni aparati, televizijski sprejemnik, zasloni in plinske sijalke.

Letos mineva šesto leto od vzpostavitve sistema ravnanja z odpadno e-opremo. V tem obdobju nam je uspelo vzpostaviti kakovostno mrežo zbiranja in zagotoviti ustrezno obdelavo in predelavo doma in v tujini. S tem smo pripomogli k manjši obremenitvi okolja in zdravju ljudi ter hkrati odprli številna delovna mesta.

Cilji, ki nam jih nalaga direktiva EU, so obveza, hkrati pa spodbuda za rast tega področja tudi v prihodnje. Analize EU kažejo, da proces ravnanja s 1.000 tonami e-odpadkov omogoča 250 delovnih mest. Ker je v Sloveniji potenciala še za vsaj 15.000 ton, dileme, kako naj bo naravnana zakonodaja, ne bi smelo biti.

Zunaj skupne sheme ZEOS je po podatkih drugih dveh skupnih shem 40 % zavezancev.

občinah v sklopu Projekta LIFE+. Pri izvajalcih javnih služb smo zbrali 2,5 % manj kot leta 2011. Zmanjšanje sicer ni veliko, vzrokov pa je več. Del zmanjšanja gre na račun večjih količin v drugih zbiralnih kanalih. Še boljše rezultate je leta 2012 omejil povečan pojav nezakonitega odstranjevanja vrednih komponent in dejstvo, da nekateri zbiralci nekaterih količin ne zajemajo v tok električnih in elektronskih odpadkov. Prav tako opažamo, da so nekateri med njimi v preteklem letu prepuščali skupni shemi samo tiste skupine odpadne e-opreme, ki nimajo tržne vrednosti, oz. so oddajali le opremo, ki je bila precej poškodovana in izropana. Želimo si, da bi bilo sodelovanje s takimi podjetji v prihodnje boljše in dolgoročno. Vedno poudarjamo pomen pozitivne komunikacije in dialoga pri prevzemanju, ozaveščanju in infrastrukturi zbiranja.

Kako sta pripravljena Slovenija in kako ZEOS, da leta 2021 zbereta 65 % količin, povprečno danih na trg v zadnjih treh letih?

Cilj, ki ga moramo doseči leta 2021, je zelo visok in skoraj nedosegljiv. Letno bi morali zbrati za polovico več OEEO kot zdaj. Vendar je potrebna le 3-odstotna letna rast zbranih količin, da bi do leta 2021 zbrali 65 % OEEO, povprečno dane na trg v zadnjih treh letih. Stalno zmerno povečevanje zbranih količin bomo dosegli z več ukrepi. Najpomembnejši sta ozaveščanje široke populacije o pomenu zbiranja OEEO in posredovanje informacij o možnostih oddaje. Končnim uporabnikom bo treba približati mesta, kjer lahko oddajo OEEO. Velike rezerve so še pri evidentiranju nekaterih razredov OEEO. Opažamo, da smo najmanj opreme zbrali v razredu veliki gospodinjski aparati.

julij 2013

Ali lahko k temu pripomore nova Direktiva o odpadni električni in elektronski opremi, ki želi prispevati k trajnostni proizvodnji in potrošnji, predvsem pa k vsem možnostim ponovne uporabe? Odpadki so vir. Kateri odpadki se obdelajo? Kolikšen del zbranih količin se ponovno uporabi doma in koliko jih gre v izvoz?

Kaj bi morali v Sloveniji storiti za pravočasno in učinkovito implementacijo direktive predvsem glede na oceno, da različne nacionalne politike o ravnanju z OEEO ovirajo uspešnost politike recikliranja? Kakšno je vaše stališče do predloga, da je treba določiti osnovna merila za ravnanje z OEEO na ravni EU in razviti minimalne standarde? foto: arhiv Fit medie

na slovenski trg. Le tako lahko zagotovimo, da okoljski predpisi ne vplivajo na konkurenčnost posameznega proizvoda.

38 Dosežki družbe ZEOS: 6 let izpolnjevanja ciljev zbiranja in obdelave E-odpadkov ter odpadnih baterij.

Zbrana in obdelana količina v letu 2012 – 95 t odpadnih baterij oz.

49 % > 2011 – 6.701 t E-odpadkov oz.

3,4 % > 2011 – 5,6 kg E-odpadkov na prebivalca RS oz. 41,3 % glede na količino, dano na trg

Slovenska kampanja ODLOČUJ – obiskali > 200 šol in 30 mest – osvestili > 60.000 učencev Izpolnjevanje obveznosti za – 340 podjetij – EE opreme – 184 podjetij – baterije in akumulatorje

Brez majhnih prispevkov posameznikov in dejanj mnogih naših partnerjev ter sodelavcev bi naredili mnogo manj za okolje in vse nas.

ODLOČI SE IN LOČI - ODLOČUJ! Hvala.

Gospodinjski aparati so zaradi svoje vrednosti zanimivi za različne zbiralce, ki jih prodajajo mimo skupnih shem trgovcem z odpadnimi surovinami. Če bi tudi pri velikih gospodinjskih aparatih in hladilno-zamrzovalnih aparatih dosegli enak delež kot pri drugih razredih, bi se že zdaj približali cilju za leto 2021. Za ureditev tega področja bo moral zakonodajalec poskrbeti, da bo lastništvo nad OEEO pripadlo proizvajalcem oziroma skupnim shemam, prek katerih izpolnjujejo svoje obveznosti ravnanja z OEEO, oziroma da se bodo evidentirali tudi tokovi, ki gredo mimo skupnih shem ravnanja z OEEO. ZEOS kot skupna shema proizvajalcev in uvoznikov ee-opreme prevzema obveznosti, ki mu jih nalaga zakonodaja, seveda pa se je treba zavedati, da sta učinkovitost in doseganje rezultatov odvisna tudi od aktivnega vključevanja države predvsem pri reguliranju, spremljanju, nadzoru in sankcioniranju.

Analize EU kažejo, da proces ravnanja s 1.000 tonami e-odpadkov omogoča 250 delovnih mest.

julij 2013

Kaj ste dosegli z akcijo e-transformer?

Ta akcija je osrednja v Projektu LIFE+ »Ozaveščanje o ravnanju z OEEO v Sloveniji«, ki ga sofinancirata Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter Evropska komisija s fundacijo LIFE+.

Cilj projekta je širiti informacijo o nujnosti ločevanja e-odpadkov, možnostih njihovega oddajanja v zbiralnice in spodbuditi končne potrošnike, da spremenijo vedenje in dejansko začnejo tovrstne odpadke ločevati, če jih še ne.

Z našim promocijskim vozilom e-transforemer želimo v okviru akcij jasno in prek multimedije v notranjosti vozila predstaviti pomembnost pravilnega ravnanja z e-odpadki in odpadnimi baterijami in pokazati, da je mogoče e-odpadke kakovostno obdelati, torej »transformirati« v nove proizvode, ohranjati okolje zdravo in varovati naravne vire. Slogan akcije: »Odločuj!« sporoča: »Odloči se in loči e-odpad.« Več o projektu na http://life.zeos.si/

Opažamo namreč, da je ozaveščenost prebivalstva dostikrat veliko večja kot ozaveščenost in ravnanje nekaterih podjetij, ki ravnajo z odpadki in imajo za to delovanje celo ustrezna okoljska dovoljenja.

Katere regije v Sloveniji so pri zbiranju in ločevanju OEEO in OPBA najboljše?

Katere akcije ali prejeme bi izpostavili?

Glede učinkovitosti zbiranja velja izpostaviti vzhodno Slovenijo. Koroška, Štajerska in Pomurska regija so nedvomno območja z največjo zbrano količino e-odpadkov. Njihovo uspešnost redno objavljamo z ekosemaforjem na naši spletni strani (http://life.zeos.si/sl/ dogodki/eko-semafor.html). Prav tako velja navesti, da so manjša naselja, mesta in podeželja bolj ozaveščena kot večja mesta, če je merilo ločeno zbrana odpadna e-oprema.

Kot najuspešnejše in nadvse učinkovite akcije zbiranja odpadne e-opreme so se izkazale enomesečne ozaveščevalno-zbiralne akcije na Koroškem, Primorskem in Pomurskem. Vtisi z velike zbiralne akcije so bili za vse udeležence nepozabni. V akciji na Koroškem so zbrali neverjetnih 196 ton e-odpadkov, kar je 1/3

načrtna skrb za okolje

Promocija

celoletnih zbranih količin v Koroški regiji, medtem ko so v akciji na Primorskem zbrali 164 ton e-odpadkov. V veliki ozaveščevalno-zbiralni akciji »E-odpadke ločuj in okolje varuj!«, ki je potekala na Pomurskem, je sodelovalo kar 24 šol in prek 70.000 prebivalcev iz 18 občin.

Skupaj jim je uspelo zbrati prek 230 ton e-odpadkov. Odziv šol je bil nad vsemi pričakovanji, zato smo tudi najboljše šole nagradili.

Cilj, ki ga moramo doseči leta 2021, je zelo visok in skoraj nedosegljiv.

Napovedujemo Konec septembra strokovni seminar Sistem OEEO pred spremembami – kako zmanjšati stroške in pridobiti več surovin?

Info: www.zelenaslovenija.si

Promocija

okolje

80

Zakaj?

ZELENE STORITVE za okoljsko in ekonomsko učinkovitost podjetij in organizacij

ZELENE STORITVE – varnost, prihranek, odgovornost in trajnostna naravnanost Interseroh je dejavnost Zelene storitve razvil kot odgovor na zakonodajne zahteve in na podlagi strokovnih znanj in izkušenj pri ravnanju z odpadki. Z dejavnostjo Zelene storitve Interseroh svojim uporabnikom omogoča: • izpolnjevanje vseh okoljskih zakonodajnih obveznosti; • uresničevanje okoljske odgovornosti na področju ravnanja z odpadki; • uresničevanje trajnostnih vidikov gospodarjenja z odpadki, ki poleg okoljskih izboljšav prinašajo tudi varnost in ekonomsko učinkovitost (prihranek finančnih sredstev in časa zaposlenih).

ZELENE STORITVE obsegajo • • • • • •

Analiza stanja na področju ravnanja z odpadki: individualni pristop k uporabniku in pregled celotnega ravnanja z odpadki z elaboratom o odpadkih v podjetju ob zaključku analize.

Načrt gospodarjenja z odpadki: na podlagi analize stanja Interseroh izdela načrt gospodarjenja z odpadki z veljavnostjo 4 leta od njegove izdelave.

Spremljanje in podpora: Interseroh redno svetuje glede vseh vrst odpadkov in aktivno spremlja in poroča o napredku pri ravnanju z odpadki.

Optimizacija mešanih komunalnih odpadkov: Interseroh pripravi analizo odpadkov in elaborat s predlaganimi izboljšavami, prevzame komunikacije s čistilno službo, s komunalnim podjetjem in ostalimi prevzemniki odpadkov.

Poročila ARSO: Interseroh vsak mesec pošlje opomnik za sprotno spletno poročanje količin odpeljanih odpadkov, obdela podatke in izdela letno poročilo o nastajanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih.

Presoja in certifikat: Interseroh izdela presojo vplivov na okolje, ki jih ima podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti. Pripravi program uporabe dobrih praks in izboljšav na ravni ravnanja z odpadki ter varčevanja z energijo.

Programi ZELENIH STORITEV Program ZELENA PISARNA • Program prilagojen manjšim podjetjem, ki se večinoma ukvarjajo s storitveno dejavnostjo. Obsega ravnanje s komunalnimi odpadki, kjer osnovno ločevanje odpadkov že poteka.

Program ZELENA LOGISTIKA • Podjetja z več kot 10 zaposlenimi, ki poleg pisarniških odpadkov proizvajajo tudi ostale odpadke, npr: odpadki iz zdravstva, nevarni odpadki (baterije, kartuše, tonerji, kemikalije, tlačne posode), ostanke odpadkov iz proizvodnje in servisne dejavnosti, onesnažena embalaža; • podjetja, ki še ne ločujejo odpadkov in nimajo vzpostavljenih mehanizmov spremljanja zbiranja in odvozov odpadkov.

Promocija

Program ZELENO PODJETJE« • Podjetja z več kot 50 zaposlenimi, ki želijo generalno urediti ravnanje z odpadki in to potrditi s presojo ravnanja z odpadki in vplivov na okolje in pridobitvijo certifikata.

INTERSEROH, zbiranje in predelava odpadnih surovin, d.o.o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana Črnuče, Tel.: +386 (0) 1 560 91 50, www.interseroh-slo.si

Energije ne smemo metati skozi okno www.shutterstock.com

40 80

okolje

NEP Slovenija

Ob koncu junija so na sedežu

NEP Slovenija

Kozjanskega parka v Podsredi pripravili šesto regionalno

otvoritev NEP Slovenija.

Na seznamu Nacionalne

energetske poti se je znašlo

33 primerov energetsko

učinkovitih stavb. Nekaj več kot štiri leta je minilo, odkar se je Vitra, Center za uravnoteženi

Kako je prišlo do projekta NEP Slovenija in kaj kažejo rezultati?

razvoj v Cerknici, odločila za

Ideja se je razvila kot nadgradnja in izboljšava učinkov energetskega svetovanja. Na osebni ravni so bili trenutki zadrege, ko mi ni uspelo z besedo in skico opisati problema, napake ali rešitve. Ker takega orodja še ni bilo, sem ga začel z obilico fotografij sestavljati sam. K sodelovanju sem povabil lastnike, ki so bili pripravljeni prostovoljno sprejeti bodočega investitorja, mu pokazati dober energetski ukrep in pojasniti, kako dejansko deluje v praksi.

izdelavo portala Nacionalna

energetska pot Slovenija.

Bojan Žnidaršič, direktor in

energetski svetovalec ENSVET,

meni, da je treba znanje dobrih energetskih praks deliti z

julij 2013

novimi graditelji.

Cilj je bil vzpostaviti javno dostopen nabor raznolikih primerov dobre prakse bivanjske kulture, učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE) v individualnih in skupinskih stanovanjih ter poslovnih, proizvodnih in javnih objektih v Sloveniji, ki jih je s štirimi iskalci preprosto poiskati, obiskati in pridobiti izkušnje uporabnikov.

Danes, ko portal deluje, lahko vsi investitorji v realni situaciji preverijo predvidene naložbe v ukrepe URE in OVE. Vsekakor je energija predraga, da bi jo zaradi nevednosti metali skozi okno in po nepotrebnem obremenjevali okolje, zdravje in denarnico. Zato na portalu predstavljamo dobre primere v družinskih hišah, javnih stavbah, poslovnih objektih, blokih ... Uporaben je za vse, ki se odločajo za investiranje v URE in OVE. Šolarji in učitelji so dobili uporaben učni

pripomoček, izvajalci (projektanti, monterji, gradbeniki …) pa si z ogledi dobrih praks osvežijo znanja in pogledajo v delo konkurence.

Kako ste povezani z uporabniki in katere akcije zaslužijo posebno pozornost?

Z uporabniki smo povezani prek socialnih omrežij, klasičnih medijev in portala NEP Slovenija. V teh štirih letih je postal portal tako kompleksen, da smo naredili grafični vodnik za navigacijo (http://nep.vitra.si/datoteke/ clanki/predstavitev-NEP.pdf), ki opozori na vse ravni in rubrike, kot so odgovori na vprašanja, videoposnetki dobrih praks … Predvsem pa pregledno pokaže poti do dobrih ukrepov energetske prakse, ki so dostopni v 670 stavbah iz celotne Slovenije. Vsaka stavba je predstavljena na popisnem listu. Za vse uporabnike so na voljo tri ravni poglobljenega spoznavanja.

Na prvi so fotografije in tekst na portalu NEP Slovenija, na drugi je telefonski razgovor z lastnikom, na tretji pa obisk stavbe, pogovor z lastnikom in ogled dobrih primerov v praksi.

V vašem programu na prvo mesto postavljate gospodinjstva, ki se odločajo za investiranje v URE in OVE. Kako ste jih dosegli s programom projekta, saj taka komunikacija zahteva precej sredstev?

Gospodinjstva so najbolj ranljivi potrošniki energije, saj imajo najmanj znanja, stavbo

Debela štiri leta so minila od aprila 2009, ko smo na internetu postavili portal Nacionalna energetska pot Slovenija http://nep.vitra.si.

Financiral ga je Norveški finančni mehanizem.

Pred tem smo z ameriško ambasado naredili pilotni del http://www.vitra.si/dokumenti/ brosuraREP.pdf. Uporabnost potrjuje čez 170.000 obiskovalcev in skoraj 2 milijona klikov. Razlog, da v zadnjem obdobju obišče portal vsak dan okrog 200 ljudi, je dejstvo, da nam energija kroji življenje in odvisnost od nje se vztrajno povečuje. Z njo se srečujemo kot uporabniki ali proizvajalci, z njo služimo ali jo plačujemo, z njo gospodarimo ali po nepotrebnem zapravljamo. Bolj ko jo spoznavamo,

Kako bi morala predvsem arhitekturna stroka upoštevati nekatere zahteve URE in OVE v gradnji stanovanjskih objektov in kakšno prakso ugotavljate svetovalci pri gradnji stanovanjskih kompleksov v Sloveniji?

Praksa potrjuje, da je treba uskladiti vse akterje, ki sodelujejo pri načrtovanju, gradnji in vzdrževanju. Na prvo mesto bi vsekakor postavil javne in zasebne investitorje ter naročnike OPN (Občinski prostorski načrt).

Tem energetska učinkovitost praviloma ni prioriteta, razlog je predvsem v neznanju in neobveščenosti. Načrtovalci so prvi, ki postavijo konkretne in zakonsko zavezujoče okvire gradnje. Žal elementov »energetskega urbanizma« v OPN ne zasledimo. Nekdo bi moral od avtorjev OPN zahtevati, da stavbo, obliko parcele in infrastrukturo prilagodijo pasivni in aktivni rabi sončne energije, ki je večna in brezplačna. Ker tega nihče ne problematizira, se s tem nihče ne ukvarja. Arhitekti – predvsem mlajši – so dojemljivi tudi za energetski vidik gradnje. Predvsem so uspešne povezave med arhitektom in proizvajalcem.

Promocija

praviloma gradijo ali kupijo le enkrat v življenju. Informacijska podpora NEP Slovenija je s primeri dobrih stavb in slabih rešitev zanje zelo uporabna. Poleg družinskih hiš – te so prevladovale v prvem delu – smo v drugem delu poudarili predvsem večstanovanjske stavbe, ki so še vedno »energetski požeruhi«. Vključili pa smo tudi javne in proizvodne stavbe ter energetsko učinkovite skupnosti. Kar nekaj občin (Preddvor, Šentrupert, Dobrovnik, Trzin, Pivka) vzorno zmanjšuje stroške za energijo in obremenjevanje okolja. Komunikacija z uporabniki nasvetov poteka brez dodatnih stroškov prek portalov NEP Slovenija in Facebook https://www.facebook.com/NEP.Slovenija.

Za ponudbo nas lahko kontaktirate na: Unirec d.o.o. | Brnčičeva ulica 15b | 1231 Ljubljana Črnuče | tel: +386 1 620 25 56 | info@unirec.si

80

41 Kdo financira projekt?

lažje jo obvladujemo, s povečevanjem učinkovitosti se manjšajo stroški in obremenjevanje okolja. Ker nas od zibelke do groba spremlja v zasebnem, poklicnem ali javnem življenju, jo moramo spoznati.

okolje

Nekdo bi moral od avtorjev OPN zahtevati, da stavbo, obliko parcele in infrastrukturo prilagodijo pasivni in aktivni rabi sončne energije.

Bojan Žnidaršič

foto: arhiv podjetja

Žal elementov »energetskega urbanizma« v OPN ne zasledimo.

Ali je papirniški mulj strošek ali energent?

Iztok Gornjak, dr. Niko Samec

foto: JŠ /MVP

42 80

okolje

Odpadki v papirnicah

V papirni industriji nastaja velika količina odpadkov, kar pomeni precejšnje stroške za ravnanje z njimi. Zaradi

Odpadki v papirnicah

lastnosti teh odpadkov je danes v Sloveniji pogosto

reševanje problematike papirniških muljev

kompostiranje, a tudi drugi načini predelave, saj z novimi

uredbami in pravilniki ni več

možnosti njihovega odlaganja na deponije brez predhodne

obdelave. Aleksandra Račič

Kozmus iz podjetja Vipap Videm Krško d.d. je med drugim poudarila, da največ

odpadkov nastaja v papirnicah

z integrirano proizvodnjo vlaknin ter da so lastnosti in

vrste odpadkov, ki nastajajo v papirni industriji, odvisne od

vrste proizvodnega procesa in julij 2013

papirjev, ki se izdelujejo.

Problematika papirne industrije

P

apirna industrija je za mnoge razvite države strateškega pomena, a je hkrati velik porabnik energije, kemikalij in lesne pulpe.

Svetovna papirna industrija na leto proizvede prek 304 milijone ton papirja. »Količine, lastnosti in vrste odpadkov, ki nastajajo v papirni industriji, so odvisne od vrste proizvodnega procesa in papirjev, ki se izdelujejo. Papirnice, ki nimajo integrirane proizvodnje lastnih vlaknin, imajo manjše količine in manj tipov odpadkov kot tiste, ki imajo lastno proizvodnjo vlaknin. Največ odpadkov nastaja v papirnicah, ki proizvajajo reciklirana vlakna iz odpadnega papirja,« pravi Aleksandra Račič Kozmus, razvojni procesni tehnolog v podjetju Vipap Videm Krško d.d.

V

procesih recikliranja papirja velik del proizvedenih odpadkov predstavlja papirniški mulj. V povprečju države, združene v organizacijo CEPI (Confederation of European Paper Industries), proizvedejo 4,7 milijona ton papirniškega mulja na leto in v naslednjih 50 letih se predvideva 48- do 86-odstotno povečanje proizvodnje papirniškega mulja glede na

sedanje stanje. To pomeni veliko ekološko obremenitev, saj se je več kot 69 % proizvedenega papirniškega mulja do pred kratkim odlagalo na odlagališča odpadkov. Zaradi visoke vsebnosti organskih snovi je odloženi papirniški mulj zavezan procesom aerobnega in anaerobnega razkroja, pri katerem se iz 1 tone odloženega papirniškega mulja v povprečju v okolje sprosti 2,69 tone CO2 in 0,24 tone CH4 (Likon in Saarela, 2012).

Iz 1 tone odloženega papirniškega mulja se v okolje sprosti 2,69 tone CO2 in 0,24 tone CH4.

Za kakšen odpadek gre?

P

apirniški mulj je fizikalno in kemijsko kompleksen material (sliki 1 in 2), ki se lahko uporabi kot sekundarna surovina v različnih industrijskih branžah. Sestavljen je iz kratkih celuloznih vlaken in polnil, sestavljenih pretežno iz kalcijevega karbonata, kleja in

43 80

okolje Slika 1: Prikaz kompleksne strukture papirniškega mulja

Slika 2: Sušen (dehidriran) papirniški mulj

in premazov iz mehanske separacije ter blato iz čiščenja odpadne vode na kraju nastanka (biomulji). Poleg teh nastajajo v proizvodnji papirja še drugi odpadki, ki se uvrščajo med odpadke iz drugih skupin odpadkov glede na vir nastajanja (pepeli in žlindre iz kurilnih naprav, mulji iz priprave tehnološke vode, odpadna embalaža, kovinski in drugi odpadki iz strojnega vzdrževanja, električna in elektronska oprema, odpadne kemikalije iz proizvodnje in laboratorija, odpadna olja in masti, mešani komunalni odpadki idr.,« je pojasnila Aleksandra Račič Kozmus.

tujih državah podobno urejena kot v Sloveniji.

Odpadke, ki vsebujejo več kot 5 % organskih snovi v suhi snovi, je v večini držav članic EU prepovedano odlagati, kar je prispevalo k temu, da so v teh državah postavili veliko sežigalnic, ki že obratujejo. Večino odpadkov iz proizvodnje papirja iz recikliranih vlaken je

»Z

a večino odpadkov iz proizvodnje papirja je značilno, da se uvrščajo med nenevarne odpadke in jih je mogoče predelati ali reciklirati. Odpadki, ki nastajajo pri proizvodnji papirja in kartona, se glede na klasifikacijski seznam odpadkov iz Uredbe o odpadkih (Ur. l. RS, št. 103/11) uvrščajo pod klasifikacijsko številko odpadkov 03 03 – odpadki iz proizvodnje in obdelave celuloze, papirja in kartona. Glavne vrste odpadkov, ki nastajajo v slovenskih papirnicah, so odpadno lubje in les, mulji tiskarskih barv iz recikliranja papirja (deinking mulji), mehansko ločeni

Za večino odpadkov iz proizvodnje papirja je značilno, da se uvrščajo med nenevarne odpadke in jih je mogoče predelati ali reciklirati.

»K

rejekti iz papirne kaše odpadnega papirja in kartona (plastika, vlakna, žica, pesek, steklo ...), vlakninski rejekti in mulji vlaknin, polnil Skupaj vsi tehnološki odpadki

Povprečna suhota odpadkov %

Odlaganje prepovedano, sežigalnice ni

Nastanek: kg/t bruto papirja

oličine odpadkov, ki nastajajo v proizvodnji recikliranih papirjev, so velike, ravnanje z odpadki pa je zakonsko in ekonomsko omejeno. V Sloveniji je z Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur. l.

RS, št. 61/2011) odlaganje večine tehnoloških papirniških odpadkov prepovedano (vlaknasti mulji, rejekti iz papirne kaše odpadnega papirja, biomulji). Zakonodaja je sicer tudi v

Lastna Predaja predelava drugim

Od tega Od tega predelava odstranjevanje

2010

70

464

71,9 %

28,1 %

7,1 %

20,9 %

2011

71

478

85,4 %

14,6 %

6,0 %

8,6 %

2012

70

458

88,1 %

11,9 %

6,5 %

5,4 %

Tabela 1: Količine tehnoloških odpadkov, ki nastajajo pri proizvodnji recikliranih papirjev (lubje in lesni ostanki, mulji, rejekti, ostanki gorenja na kurilnih napravah) Nastanek/ravnanje z odpadki

enote

2010

2011

2012

Nastanek odpadkov

kg suhe snovi/t b.p.

323

339

321

Predelava odpadkov

kg suhe snovi/t b.p.

241

304

297

Odstranjevanje odpadkov

kg suhe snovi/t b.p.

87

38

24

Tabela 2: Specifične količine nastalih, predelanih in odstranjenih odpadkov v proizvodnji recikliranih papirjev (lubje in lesni ostanki, mulji, rejekti, ostanki gorenja na kurilnih napravah)

Odlaganje večine tehnoloških papirniških odpadkov je tako v Sloveniji kot drugod po Evropi prepovedano. namreč po ustrezni predobdelavi mogoče ekološko prijazno energetsko predelati v sežigalnicah ali napravah na biomaso (Draft Bref PP – avgust 2012),« navaja Račičeva in dodaja, da ima podjetje Vipap okoljsko dovoljenje (OVD) za predelavo lastnih muljev, lubja in lesnih ostankov po postopku R11 na lastnih kurilnih napravah (kotla K4 in K5) ter tudi OVD za predelavo rejektov iz DIP po postopku R1 – sosežig, ki pa ga ne izvaja. »Večino odpadnih muljev tako v podjetju sami predelamo, viške muljev pa predamo ustreznemu predelovalcu/ zbiralcu. Za ostanke gorenja, ki nastanejo pri kurjenju muljev na K5 ter mešanice premoga, lesne mase in mulja na K4, imamo OVD za predelavo v gradbeni proizvod, za katerega smo pridobili Slovensko tehnično soglasje.

Ostanke gorenja večinoma predajamo partnerjem kot gradbeni proizvod za sanacijo devastiranih območij, kot so izravnalni oz. prekrivni sloj za odlagališča odpadkov in drugi gradbeni nameni.«

Papirniški mulj kot sekundarna surovina

»U

poraba papirniških muljev kot sekundarne surovine v cementarnah in opekarnah je mogoča, vendar količinsko omejena, 1 Postopek R1 – uporaba predvsem kot gorivo ali drugače za pridobivanje energije.

julij 2013

ostankov kemikalij, topnih v vodi (Likon in Saarela, 2012).

er imajo suhi papirniški odpadki relativno dobro kalorično vrednost, je ekonomsko najbolj smiselno odpadke izžeti do čim večje suhote in jih energetsko predelati v podjetju, pridobljeno energijo pa koristno izrabiti za proizvodnjo toplote in elektrike, ki se uporabi v proizvodnji papirja. stanki gorenja papirniških muljev (pepeli in žlindre) so materiali, ki zaradi svoje sestave (steklo in anorganski minerali s primesmi organskih snovi) dobro vežejo vodo. Glavni namen stabilizacije ostankov gorenja z vodo je zmanjšati izluževanje težkih kovin v okolico in s tem zmanjšati nevarnostni potencial materiala, hkrati pa izboljšati inženirske lastnosti materiala. Izlužki stabiliziranih ostankov gorenja postanejo inertni. Zato so stabilizirani

V procesih recikliranja papirja velik del proizvedenih odpadkov predstavlja papirniški mulj. To pomeni veliko ekološko obremenitev.

Strošek ravnanja s papirniškimi mulji je lahko Kakšna pa je manjši lahko energetska izraba? »N ajbolj optimalna rešitev ravnanja s papirniškimi odpadki je ločevanje odpadkov na izvoru in predobdelava (dehidracija, sušenje z odpadno toploto iz papirnice, če je to ekonomsko sprejemljivo, mletje rejektov, odstranjevanje kovinskih kosov, biološka stabilizacija pri uporabi v kmetijstvu). Nadaljnje ravnanje je odvisno od lastnih možnosti (lastna energetska predelava) oz. predaja v reciklažo, kompostiranje ali v predelavo v SRF-gorivo za uporabo v cementarnah ali toplarnah ali direktno v energetsko predelavo. Mogoča je tudi predaja mulja kot sekundarno surovino v cementarne, opekarne ali drugim proizvajalcem. Načelno se rejekti kot energetsko bogat odpadek predelujejo v gorivo, deinking mulj in mulji iz čiščenja odpadnih voda pa pri energetski izrabi potrebujejo podporno gorivo (odvisno od suhote mulja in vsebnosti pepela v mulju). Strošek ravnanja s papirniškimi mulji je tako kar najbolj odvisen od načina ravnanja z njimi. Za podjetje je ekonomsko najugodneje, če celotno količino muljev samo predela – uporabi kot gorivo po postopku R1 na lastnih kurilnih napravah in pri tem pridobi energijo (paro in EE, ki jo porabi v proizvodnji papirja), za kar imamo tudi OVD. Leta 2003 smo skupaj s postavitvijo novega obrata za predelavo odpadnega papirja izvedli tudi rekonstrukcijo kotla K5, na katerega smo vgradili potrebne naprave za zgorevanje muljev, ki imajo nižjo kalorično vrednost z izpolnjevanjem vseh zakonskih mejnih vrednosti.«

julij 2013

NAPOVEDUJEMO

URE, energetika in okolje

»V

ečina papirnic v tujini predeluje lastne odpadke in s tem pridobiva električno in toplotno energijo, ki jo koristno porabi v proizvodnji papirja. Variant energetske predelave papirniških odpadkov je več in so odvisne od velikosti in starosti papirnic (v podjetju ali zunaj njega, v napravi za soproizvodnjo pare in elektrike, v kurilni napravi na premog ali v cementarnah). Za energetsko predelavo sicer obstajajo različne tehnične možnosti glede predobdelave, zgorevalnih naprav in tehnik zmanjševanja emisij. Mogoča je tudi snovna predelava papirniških odpadkov za uporabo zunaj papirnice (uporaba kot sekundarna surovina v cementni, opečni in keramični industriji, uporaba anorganskih materialov (pepeli, pesek, žlindra) v gradbene namene, kompostiranje papirniškega mulja in uporaba primernih frakcij za melioracije v kmetijstvu),« je pojasnila Aleksandra Račič Kozmus.

Viri: Likon, Marko in Jouko SAARELA (2012). LCA analiza odpadkov iz papirne industrije – izvedbeni/praktični primer.

V: Zbornik 13. strokovnega posvetovanja z mednarodno udeležbo Gospodarjenje z odpadki - GzO’12, ur. Jože Kortnik, 49–60.

Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Ur. l. RS, št.

61/2011 (29. julij 2011).

Vsebina:

NOViO i v zb rk Info: 03/42 66 700, Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o., www.zelenaslovenija.si

I. URE v energetski politiki in okolje II. URE in OVE – temeljna energetska stebra v trajnostnem razvoju Slovenije III. Učinkovita raba energije – dosežki in potenciali v Sloveniji IV. Primeri praks

Promocija

O

Aleksandra Račič Kozmus

K

ostanki gorenja zaradi svojih dobrih trdnostnih lastnosti uporaben gradbeni proizvod.

Mogoče jih je mešati tudi z drugimi vezivi in/ ali odpadki (biomulj) in pridobiti gradbene proizvode za druge namene uporabe,« je pojasnila Aleksandra Račič Kozmus, ki v nadaljevanju izpostavlja najbolj optimalne rešitve ravnanja s papirniškimi odpadki ter različne možnosti njihove energijske izrabe.

foto: arhiv podjetja

44 80

okolje

uporaba muljev za pripravo umetno pripravljene zemljine pa je prepovedana. Odpadki še vedno nimajo vrednosti, tudi če se uporabljajo kot sekundarna surovina, stroški predelave pri predelovalcih ali zbiralcih (kompostiranje, sežiganje) so visoki, potrebno je upoštevati tudi oddaljenost in transportne stroške.

trajnostna? Vprašanje je aktualno, ker stroka zelo različno presoja prednosti

45

Energija in gradnja

pasivne gradnje, ki se

nergijsko varčnost in pasivnost gradenj omogočajo novi koncepti bivalnih zgradb energijsko varčne in pasivne gradnje, ki dosegajo nadvse nizko porabo energije za ogrevanje s kombinacijo različnih energijsko varčnih konceptov: z debelo toplotno izolacijo sten, strehe in temeljev; s preprečevanjem nastanka toplotnih mostov; z zrakotesnostjo zgradbe; s kontroliranim prezračevanjem; z vračanjem toplega filtriranega zraka v prostore; z energijsko učinkovitimi ogrevalnimi sistemi; s solarnimi napravami za oskrbo s toplo vodo.

Na tržišču se že ponujajo energijsko varčne in pasivne stavbe. Izumitelji biosolarne gradnje so poskušali izboljšati pomanjkljivosti pasivnih stavb, na primer slabo prepustnost sten za vodno paro zaradi izjemne toplotne izolacije, kondenzacijo vodne pare, zaradi katere nastaja plesen, v vlažni atmosferi se pa razvijajo pršice, ki povzročajo alergije. Vlažen notranji zrak se mora nadomestiti s suhim zunanjim zrakom, kar navadno opravljajo prezračevalne naprave, ki vračajo topel zrak v prostor, vendar pa te naprave porabljajo dodatno energijo, obenem pa so lahko tudi nevarne za zdravje.

nedvomno prilagaja klimatskim

razmeram in težnji po

drugačnem odnosu do virov

našega planeta. Razviti sta nizkoenergijska in pasivna

gradnja. Vrhunec dosedanjega razvoja je po besedah

strokovnjakov bio-solarna

gradnja. Ključne prednosti

so izjemno nizka poraba energije, dober vpliv na zdravje

stanovalcev ter uporaba samo

naravnih materialov. Prednjači les, zato postaja tovrstna gradnja vse aktualnejša tudi

pri nas.

P

rav zaradi navedenih slabosti oziroma izzivov se je razvila bio-solarna gradnja.

Bio-solarna hiša naj bi varovala zdravje stanovalcev, poleg tega pa je izjemno nizek porabnik energije, zato občutno zmanjša zneske položnic in varuje naravo. Iz leta v leto se gradi več bio-solarnih hiš, več sto investitorjev pa potrjuje, da so se zdravstvene težave (astma, alergije, revma, atopijski dermatitis …) precej zmanjšale.

Princip gradnje in energije bio-solarne hiše je v zadnjih letih prejel tudi številne nagrade: nagrado za najbolj zdravo hišo v Nemčiji, nagrado za inovacijo leta 2000, posebno nagrado Solar 1999, okoljsko nagrado dežele Porenje-Pfalško, Energie-Plus-certifikat in mnoge druge. Dobra praksa se prenaša tudi v predšolsko vzgojo – inovacijo predstavlja bio-solarni vrtec.

P

odjetje Bio-solarni vrtec d.o.o. je po vzoru bio-solarne gradnje v Nemčiji postalo pionir gradnje bio-solarnih vrtcev. Ena izmed posebnosti koncepta bio-solarnega otroškega vrtca je uporaba brezplačnega sevanja sonca ali pa vlogo ogrevanja prevzame breztlačni kotel na pelete ali električni grelnik v vodnem zbiralniku.

B

io-solarni vrtci so visoko energijsko učinkovite zgradbe z difuzijsko odprtimi stenami notranje hiše vrtca, ki brez prezračevalnih naprav izključujejo poškodbe gradbenih delov in ne škodujejo zdravju otrok. Dobro toplotno

Martina Hartman Perša

Katera gradnja je najbolj

E

izolirana notranja hiša vrtca in zračna blazina med zunanjo in notranjo hišo vrtca se skozi prozorne površine zgradbe zunanje hiše vrtca in zimskega vrta na podlagi učinka rastlinjaka ogrevata z dnevno svetlobo. Vodna para, ki nastaja v vsakem naseljenem prostoru, pronica kot suh plin, ne da bi kondenzirala v roso, skozi ogret difuzijski ovoj notranje hiše vrtca, ki je odprt za vodno paro, v topel zračni kanal med notranjo in zunanjo hišo vrtca. Vlažnost, ki bi lahko obremenjevala notranje stene vrtca in tvorila plesen, ki bi lahko ogrožala zdravje otrok, je tako odstranjena. Sončna energija se zbira z zbiralnikom (kolektorjem), ki je pod delno stekleno streho, voda v njem pa se shranjuje v zbiralniku tople vode. Topla voda, ki jo rabijo otroci za umivanje ali v kuhinji za pomivanje posode, se greje v pretoku skozi toplotni prenosnik v zbiralniku tople vode in se v njej zato ne more tvoriti legionela.

M

artina Hartman Perša, direktorica Biosolarnega vrtca d.o.o., pojasnjuje: »Ker je naše podjetje novo, referenčnih projektov kot podjetje še ne moremo predstaviti, naš uspeh pa je bio-solarni vrtec, ki smo ga razvili brez centa tuje pomoči. Vrtec bomo gradili in prodajali, kakor smo ga razvili. Pri tem projektu sodelujemo arhitekti, gradbeni inženirji, tesarski mojstri, ekonomisti, podjetniški svetovalci, strokovnjaki za predšolsko vzgojo idr. Vsak ima svojo nalogo in bo tudi udeležen pri uspehu našega skupnega projekta. Naš recept za uspeh je interdisciplinarno usposobljene strokovnjake s skupinskim delom pripeljati na skupni cilj. Trenutno smo v fazi prilagoditve bio-solarnega vrtca predpisom o gradnji vrtcev v posameznih državah, kjer nameravamo prodajati svoj izdelek. Inovacija je bio-solarna gradnja zgradb za predšolsko vzgojo. Načrtujemo tudi bio-solarno gradnjo šol in domov za ostarele, ki imajo sicer visoke nepotrebne stroške gradnje in obratovanja.«

julij 2013

Majdi Kosi

foto: arhiv podjetja

Bomo kmalu dobili prvi bio-solarni vrtec?

okolje

80

Energija in gradnja

Okoljski zakonodajalec bolj po svoje, za OVD tudi več let www.shutterstock.com

Tanja Pangerl

Okoljevarstvena dovoljenja

46 80

okolje

Okoljevarstvena dovoljenja

Pridobitev okoljevarstvenega

dovoljenja za marsikatero

podjetje predstavlja velik

časovni in finančni zalogaj.

Na dolgotrajne postopke na eni strani vplivajo

nepopolno oddane vloge, na drugi strani ne dovolj jasno opredeljene zahteve pri oddaji

dokumentacije, prepogoste

zakonodajne spremembe ter kadrovska stiska na strani ARSO. Kako torej čim bolj učinkovito v okviru

danih možnosti poenostaviti

julij 2013

postopke?

V

juniju je Vlada RS sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. Ureja pravni režim glede zahtev za kakovost zunanjega zraka v okoljevarstvenih dovoljenjih (OVD). Spremenjeni in dopolnjeni sta tudi prilogi uredbe 4 in 10, ki se nanašata na vrste naprav, ki morajo po tej uredbi pridobiti OVD, in izjeme za mejne vrednosti emisije snovi v zrak. Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) pravijo, da je do sprememb prišlo, ker je bil obstoječi pravni režim glede zahtev za kakovost zraka v OVD pomanjkljiv.

Ni namreč predvideval mehanizmov za pridobitev ali spremembo OVD na območjih, na katerih je presežena mejna vrednost v zunanjem zraku v času pred sprejetjem načrtov za kakovost zunanjega zraka. Prav tako ni podrobneje postopkovno urejal pridobitve ali spremembe OVD na takih območjih po sprejetju omenjenih načrtov. Sprejeta uredba te pomanjkljivosti odpravlja, pravijo na MKO. Naj spomnimo, v začetku leta je bilo pripravljenih sedem osnutkov Načrtov za kakovost zunanjega zraka za območje občin Ljubljana, Maribor, Celje, Novo mesto, Murska Sobota, Kranj in skupen načrt za občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi, ki pa še niso bili sprejeti. Sprememba uredbe tako prinaša mehanizem za spreminjanje OVD za upravljavce

naprav na degradiranih območjih (za katere bo Vlada RS sprejela Načrte kakovosti zraka) v primerih, ko bodo v Načrtih kakovosti zunanjega zraka določene obveznosti upravljavcem določenih naprav za zmanjšanje emisij iz njihovih naprav, pravijo na MKO.

Okoljski zakonodajalec vključuje gospodarstvo formalno

Ž

e sedaj se mnogokrat podjetja, ki so zaradi narave svoje dejavnosti obvezana pridobiti OVD, srečujejo s težavami. Spremembe in implementacija novih uredb in zakonskih določil lahko za podjetja pomenijo večje ali manjše posege v proces poslovanja. Pogosto pa določila niso povsem pisana na kožo praktičnemu izvajanju, zato prihaja do težav pri sami implementaciji. Zato si podjetja želijo večje vključenosti in upoštevanja njihovih predlogov pri pripravi uredb. S tem bi se olajšala tudi sama implementacija uredbe in drugih zakonskih

ndrej Božič, Steklarna Hrastnik, d.o.o.: »Predlagamo, da se okoljski zakonodajalec ob sprejemanju novih ukrepov s področja varstva okolja pogovarja tudi z gospodarstvom in na takšen način vpliva na izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva.

Seveda pa pričakujemo, da skrajša postopke in posledično zniža tudi administrativno breme.«

M

arta Podobnik, Belinka Belles, d.o.o.: »Sodelovanje pri pripravi in upoštevanje argumentov. Sedanja praksa je, da se smatra gospodarstvo kot onesnaževalca, zakonodajalec pa meni, da ščiti okolje. To pa dejansko ne drži, ker zaradi tega manjši subjekti delajo brez OVD, teh pa zakonodajalec ne zna oziroma nima moči, da bi jih ustavil.«

D

arko Jaklič, Arcont, d.d.: »Od okoljskega zakonodajalca pričakujemo poenostavitve postopkov in posledično hitrejše izdajanje dovoljenj.«

okolje

Andreja Kresal

Marko Melik

foto: arhiv podjetja foto: arhiv podjetja

V

prilogi 10 k uredbi pa so se spremenile določene mejne vrednosti emisij, in sicer na osnovi pripomb in pobud pred in med javno obravnavo osnutka uredbe. Pobude so prišle tako s strani upravljavcev naprav kot tudi s strani ARSO, pooblaščenih izvajalcev obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak in zainteresiranih javnosti (društvo Eko krog in Občina Zagorje). Sprejete spremembe se zgledujejo tudi po nemških in avstrijskih predpisih ter so usklajene z vrednostmi, ki so dosegljive z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik, kot so podane v Referenčnih dokumentih o najboljših razpoložljivih tehnikah (t. i. BREFih). Kako pa bodo spremembe vplivale na OVD in na implementacijo teh sprememb v podjetjih?

80

47 A

julij 2013

r. Marko Homšak, Talum inštitut, d.o.o.: »Čim manj sprememb, če pa do njih pride, naj bodo konsistentne in premišljene, gospodarstvo mora biti nujno vključeno.«

dr. Marko Homšak

D

Andrej Božič

ihael Breznik, Croning Livarna, d.o.o.: »Od okoljskega zakonodajalca pričakujemo predvsem posvetovanje z gospodarstveniki pred sprejemom uredb.«

Marta Podobnik

M

premembe v uredbi se nanašajo tudi na prilogo 4 k uredbi, kjer gre za spremembe ali dopolnitve poimenovanja in opise določenih vrst naprav, za katere je potrebno pridobiti OVD. Gre predvsem za spremembe pri napravah za proizvodnjo elektrike, za proizvodnjo poliuretanskih in polistirenskih izdelkov, proizvodnjo vlaknin, papirja in lesnih kompozitov, naprave za odstranjevanje ali predelavo živalskih trupel ali živalskih odpadkov, naprave za obdelavo nevarnih in nenevarnih odpadkov.

Te spremembe prinašajo predvsem jasnejše opise naprav. Ni pa predvideno, da bi morala zaradi njih nova podjetja pridobivati OVD, ker so omenjene dejavnosti bile že v prvotni prilogi in gre v glavnem za manjše popravke opisov, pravijo na MKO. Razen pod točko 8.11, kjer je bil opis v staro prilogo napačno prenesen in se je nanašal na 'nenevarne' odpadke, medtem ko je zdaj bolj jasna ločnica med 'nevarnimi' in 'nenevarnimi' obdelavami odpadkov. Zaradi te spremembe marsikatero podjetje, ki izvaja predelavo nenevarnih odpadkov (in je do zdaj 'po starem' moralo pridobiti OVD) okoljevarstvenega dovoljenja (z vidika emisij v zrak) ne bo več potrebovalo.

Nikolaja Podgoršek-Selič

Od okoljskega zakonodajalca pričakujemo predvsem posvetovanje z gospodarstveniki pred sprejemom uredb.

S

foto: arhiv podjetja

ndreja Kresal, Cimos TAM Ai, d.o.o.: »V prvi vrsti sodelovanje pri pripravi uredb. Naj se poveže stroka s prakso. Pri pripravah sprememb bi se morale pripombe gospodarstva upoštevati.«

o sprejetju uredbe je potrebno poskrbeti tudi za njeno uspešno implementacijo, kar pomeni, da lahko pride do večjih ali manjših sprememb tudi pri OVD oziroma do morebitnih novih investicij. Na MKO pravijo, da bo implementacija (morebitne dodatne investicije) odvisna od območja, na katerem se naprava nahaja, od tehnološke dovršenosti proizvodnje in tehnik čiščenja emisij v zrak (z vidika že zmanjšanega prispevka naprave k celotni obremenitvi zunanjega zraka) in ugotovljenih prispevkov drugih virov onesnaževanja (predvsem kurišča in prometa), kot se bodo odrazili v ciljih in obveznostih za zmanjšanje emisij iz teh virov v noveliranih Načrtih za zunanjo kakovost zraka.

foto: Boštjan Čadej

arko Melik, Cetis, d.d.: »Pregledno in razumljivo predstavljene obveznosti.«

P

foto: arhiv podjetja

M A

Implementacija sprememb

foto: arhiv podjetja

določil. Na to, kako je v pripravo zakonodaje in implementacijo vključeno gospodarstvo, na MKO pravijo, da je bilo gospodarstvo pri osnutku o spremembah te konkretne uredbe vključeno v pripravo predpisa preko javnih razprav (v dveh: 12.-19. oktober 2012 in 20. februar-6. marec 2013). Po mnenju nekaterih podjetij, ki jih tovrstne spremembe zadevajo, pa je vključenosti gospodarstva pri samem sprejemanju novih zakonskih določil vendarle premalo, njihovi predlogi pa so premalo upoštevani. Na vprašanje, kaj pričakujejo od okoljskega zakonodajalca, ki sprejema zakonske uredbe, pomembne za gospodarstvo, so nekateri od njih odgovorili naslednje:

48 premembe, vsaj zaenkrat, ne bodo vplivale na vse upravljavce naprav z OVD, predvsem ne na tiste, ki novih mejnih vrednosti emisij ne presegajo ali se spremembe v opisu naprav ne nanašajo na njihove naprave oziroma že operirajo z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami. Nekaterim spremembe prinašajo dodatne analize, presoje, spremembe OVD in še kaj. V Cinkarni Celje predvidevajo, da bo zagotovo prišlo do sprememb, po pričakovanjih pa ne bodo pozitivne, pravi tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek-Selič. Kako pa se bo stvar odvila, naj zaenkrat ne bi vedeli natančno niti na MKO niti na ARSO. V Talumu bodo morali izdelati dodatno analizo pri vseh svojih podjetjih in njihovem vplivnem območju. Dr. Marko Homšak dodaja: »Glede na maksimalne masne pretoke snovi bo ta ukrep vplival na zmanjševanje emisijskih koncentracij tam, kjer gre za prekomerno onesnaževanje zunanjega zraka. Tisti zavezanci, ki že imajo koncentracije, podane glede na najboljše razpoložljive tehnike, bodo imeli težave pri širjenju svoje dejavnosti, ker ni več česa omejevati. Treba je poudariti, da ni samo industrija vzrok za

okolje

80

S

Ni samo industrija vzrok za prekomerne obremenitve v mestih, saj k temu izdatno pripomoreta promet in kmetijstvo. prekomerne obremenitve v mestih, saj k temu izdatno pripomoreta promet in kmetijstvo.« V Cimos TAM Ai trenutno sprememb uredbe na njihovo delovanje in določila v OVD še ne bodo občutili, morajo pa do 1. januarja 2018 uskladiti nekatere odvodnike izpustov, pravi Andreja Kresal, pooblaščenka za varstvo okolja. Kljub temu pa to ne bo vplivalo na njihovo poslovanje.

julij 2013

G

ospodarstvo si predvsem želi, da bi bili pri sprejemanju uredb bolj vključeni, da bi se njihova mnenja upoštevala, saj imajo praktične izkušnje. Tudi tam, kjer so vključeni v pripravo uredb, zakonov, njihovi predlogi niso dovolj upoštevani, pogovori pa so neuravnoteženi.

Nekateri postopki, pri katerih je sodelovalo gospodarstvo oziroma je bilo v pripravo aktivno vključeno, so določanje takse za hlapne organske spojine, pri spremembah nekaterih uredb (o odpadkih, o emisijah v zrak, o vodovarstvenem območju na določenem področju, odvajanje odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo idr.). Nekateri se pri spremembi zakonodaje s pripombami vključujejo tudi preko Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki jih o spremembah zakonodaje, ki se pripravljajo, tudi obvešča, vendar so po njihovih dosedanjih izkušnjah te pripombe bolj malo upoštevane.

V primeru sprememb, ki bi lahko bistveno ogrozile poslovanje podjetja, podjetje poda pripombo direktno na ministrstvo.

Težave pri oddaji OVD

D

V

M N

skladu z Zakonom o varstvu okolja morajo podjetja za obratovanje naprave ali za vsako večjo spremembo v obratovanju pridobiti OVD, če se v njej izvaja dejavnost, ki povzroča emisije v zrak, vode ali tla in so zanjo predpisane mejne vrednosti emisij. Proces oddaje vloge za OVD je za mnoge dolgotrajen in finančno velik zalogaj, saj je dokumentacija, predvsem za dovoljenje IPPC, zelo obsežna in za marsikoga tudi ne dovolj jasno opredeljena. Zato se vrzeli med podjetjem, ki oddaja vlogo za OVD, in uradniki,

Proces oddaje vloge za OVD je za mnoge dolgotrajen in finančno velik zalogaj. ki te vloge pregledujejo, ne odpravljajo. Za čim hitrejše obravnave vlog je potrebna kooperacija tako na strani ARSO, ki pregleduje vloge OVD, kot na strani gospodarstva, ki vlogo oddaja, da je le-ta že v prvi fazi popolna oziroma vsebuje vse zahtevane dokumente. Na ARSO pravijo, da so najpogostejše pomanjkljivosti, s katerimi se srečujejo, da so vloge za izdajo OVD pomanjkljivo pripravljene in zato iz dokumentacije ni mogoče nedvoumno ugotoviti vseh okoliščin in dejstev, ali naprava izpolnjuje vse pogoje za izdajo OVD. Pogosto se dogaja, da pri obstoječih napravah dejansko stanje bistveno odstopa od navedenega in opisanega stanja v dokumentaciji. Najzahtevnejši pa so postopki za izdajo OVD, v katerih sodelujejo stranski udeleženci, ki nimajo namena konstruktivno sodelovati v postopku na način, da se v skladu z veljavnimi predpisi določijo ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje emisije snovi, temveč se oklepajo mehanizmov za zavlačevanje postopka, pravijo na ARSO.

T M A

ežave, ki jih pri pridobivanju OVD izpostavlja gospodarstvo, so naslednje: arko Melik, Cetis, d.d.: »Predolgi odzivni čas odgovorov na vloge.«

ndreja Kresal, Cimos TAM Ai, d.o.o.: »Imamo zelo pozitivne izkušnje in prav gotovo ne bi spreminjali nič. Morda ob spremembi OVD, kjer smo zaprosili za drugačen način odvajanja hladilnih voda le to, da so na MKO res zelo striktni in malce s premalo posluha za prenos vseh predpisov v prakso oziroma v gospodarstvo, ki se dandanes srečuje z velikimi finančnimi problemi.«

M

ihael Breznik, Croning Livarna, d.o.o.: »Problem je predvsem pri birokraciji, mnogokrat pri nerazumevanja zahtev ter dolgotrajnih in mogoče nepotrebnih postopkih.«

r. Marko Homšak, Talum inštitut, d.o.o.: »Čas izvajanja postopkov, pridobivanje je vedno bolj zapleteno, kljub dobri volji vseh vključenih referentov na ARSO.« arta Podobnik, Belinka Belles, d.o.o.: »Morda težave zaradi nejasnih zahtev.«

ikolaja Podgoršek-Selič, Cinkarna Celje, d.d.: »Večjih problemov pri oddaji sprememb OVD nimamo. Zahtevano je, da je potrebno javljati vsako nameravano spremembo OVD, ki pa je lahko velika ali majhna. V primeru manjše spremembe je postopek preveč dolgotrajen in zavira izvedbo spremembe – praviloma izboljšave. Ne poznamo postopkov na ARSO, po kakšnih prioritetah se rešujejo spremembe OVD, ampak zagotovo bi bilo smiselno najprej ovrednotiti spremembe in jih reševati po pomembnostih oziroma se o tistih manjših, manj zahtevnih hitreje izreči.«

A

ndrej Božič, Steklarna Hrastnik, d.o.o.: »Glavni problem je vsekakor čas, ki je potreben za navedene upravne postopke.

V primeru, da gre za večjo spremembo OVD-ja

Vloge za izdajo OVD so pomanjkljivo pripravljene in zato iz dokumentacije ni mogoče nedvoumno ugotoviti vseh okoliščin.

ali pridobivanja OVS, je po izkušnjah ostale industrije potrebno najmanj eno leto, da se postopki odvijejo. Seveda je to čas, če vmes ne nastanejo kakršni koli zapleti, predvsem v času javne razgrnitve (pritožbe strank v postopku ipd.). V industriji se investicije načrtujejo v daljšem časovnem obdobju, vendar to pomeni, da se preučujejo različne možnosti, delajo analize, ROI kazalniki in podobno. Končna odločitev se sprejme približno pol leta pred dejansko izvedbo. Pol leta pa za navedene postopke ne zadostuje. Ustaljena praksa je tudi, da banke za črpanje sredstev zahtevajo vsa potrebna dovoljenja, kar pa je ponovno nemogoče v takšnih primerih. Upravni postopki so zelo zahtevni.

Dokumentacija je obsežna. Za kakovostno pripravo vloge in vodenje postopka je potrebna skupina strokovnjakov in ponovno veliko časa.

Zaradi povečanja učinkovitosti predlagamo, da se postopki skrajšajo. Vse nove investicije sledijo BAT smernicam, zato z novimi tehnologijami dosegamo bistveno manjše vplive na okolje. Predlagamo, da se procesi pridobivanja OVS ali OVD skrajšajo v kolikor podjetje pristojni agenciji dokaže, da bo zmanjšalo vplive na okolje. Na področju zakonodaje je potrebno uvesti razlikovanje med obstoječimi in novimi napravami ter uvesti postopke, ki bodo pomagali podjetjem, ki imajo potencial razvoja in širjenja svoje dejavnosti, ker s tem pridobiva

49 D

arko Jaklič, Arcont, d.d.: »Glavni problem za pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj in okoljevarstvenih soglasij je enormno dolg čas. Npr. Slovenec je v Avstriji postavil pivovarno, kjer je vsa dovoljenja in druge papirje pridobil v rekordno kratkem času. Prej je nameraval graditi v Sloveniji, pa mu v dveh letih ni uspelo pridobiti papirjev. Jezen na našo birokracije je šel čez mejo. Zdaj pač Avstrijci pobirajo prispevke in dajatve, namesto da bi jih pobirali v Sloveniji.«

Na OVD so čakali dobra štiri leta

V

eliko podjetij na obravnavo vloge za OVD čaka precej časa, med tem pa se lahko spremeni tudi zakonodaja, potrebne so spremembe, s čimer se večajo tudi stroški podjetja za pridobitev dovoljenja. Kaj so razlogi za dolgotrajne procese pregleda vloge in kaj storiti, da bi se ti postopki skrajšali? Na ARSO pravijo, da na področju OVD za emisije snovi v zrak ni večjih zaostankov. Za hiter potek postopka lahko največ naredijo stranke same s tem, da predložijo popolno vlogo in še pred njeno oddajo preverijo, ali izpolnjujejo vse pogoje za izdajo OVD, so še povedali. Po besedah nekaterih zavezancev pa se marsikatero podjetje srečuje z ne dovolj jasno opredeljenimi zahtevami v povezavi s pripravo vloge za OVD, kar povzroča zahteve po dopolnitvah, vendar šele po prvem pregledu vloge, ko le-ta pride na vrsto. To pa lahko traja

Dokumentacijo je treba preučiti, število uradnikov, ki rešujejo vloge, pa je omejeno.

O

bravnava vloge in pridobitev povratnih informacij oziroma dovoljenja je torej odvisna od same zahtevnosti obravnave vloge oziroma od vrste OVD. Obsežne in zahtevne so

80

predvsem vloge za pridobitev IPPC dovoljenja, ki povzročajo onesnaževanje večjega obsega, saj obravnavajo mnogo pomembnih vsebin, povezanih z varstvom okolja, tehnologijo naprave in njenimi vplivi. Dokumentacijo je treba preučiti, število uradnikov, ki rešujejo vloge, pa je omejeno, pravijo na ARSO. Rok za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za novo IPPC napravo je 6 mesecev od popolnosti vloge, za večjo spremembo IPPC naprave 3 mesece in za manjšo spremembo 1 mesec od prejema popolne vloge. Na ARSO se na tem področju spremlja in odpravlja zaostanke v okviru kadrovskih zmožnosti. Za vse postopke pa velja, da morajo biti zaključeni v skladu z veljavno zakonodajo v času odločanja, kar res pomeni, da je treba vso dokumentacijo ustrezno dopolniti, če se med postopkom zakonodaja spremeni, kar pa lahko še dodatno podaljša postopek pridobitve OVD.

okolje

Za kakovostno pripravo vloge in vodenje postopka je potrebna skupina strokovnjakov.

dlje časa. Na primer, v Cetisu so vlogo za OVD glede emisij v vode iz naprav na ARSO posredovali 29. 1. 2007. Vlogo so na ARSO prejeli 30. 1. 2007. Zahtevo za dopolnitev vloge so jim poslali 10. 12. 2009. Zahtevo za dopolnitev so prejeli 14. 12. 2009, dopolnjeno vlogo pa so poslali 30. 12. 2009. OVD so jim na ARSO izdali 21. 5.2010. Celoten proces pridobitve OVD v tem primeru je trajal dobra 3 leta. V Steklarni Hrastnik so prvo vlogo oddali v skladu z zakonskim rokom konec oktobra 2006, dovoljenje so prejeli v letu 2010 (postopek trajal približno 4 leta). V Croning Livarni so vlogo za pridobitev IPPC dovoljenja oddali v juliju 2008, prvi odgovor so prejeli v drugi polovici leta 2010 (na njihovo pisno zahtevo glede informacije o poteku reševanja vloge), v letu 2011 so ponovno zahtevali informacije glede reševanja vloge, v letu 2012 pa se je situacija zapletla do te mere, da so morali njihovo vlogo na ARSO obravnavati prednostno in so konec decembra 2012 prejeli IPPC OVD (skupaj dobre 4 leta). Manj čakanja je pri spremembah OVD ali pri podaljšanju OVD. V Belinki Belles so tri mesece pred iztekom dovoljenja vložili vlogo za podaljšanje ter povratne informacije prejeli v roku dveh tednov, kjer se je zadeva odvijala kontinuirano in brez zavlačevanja. Prav tako so v Cimos TAM Ai dne 20. 10. 2010 poslali vlogo za spremembo, ki se je nanašala na način odvajanja odpadnih plinov v zrak in način odvajanja hladilnih vod, pri čemer se ni vpeljala nobena nova tehnološka enota ter se posledično ni povečala zmogljivost naprav in so novo OVD prejeli 21. 4. 2011 (v roku 6 mesecev).

Narašča število sprememb dovoljenj

O

d leta 2006, ko so bila izdana prva OVD1, do 20. junija 2013 je bilo izdanih 446 odločb za OVD . Največ izdanih odločb je bilo za naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega oziroma IPPC naprave, do 20. junija 2013 je bilo teh 343. Odločb za OVD za emisije snovi v zrak po 82. členu Zakona o varstvu okolja je bilo do 31. maja 2013 103.

Pri IPPC napravah je bilo skupaj izdanih (do 20. junija 2013) 179 dovoljenj, 107 sprememb dovoljenja in 21 zavrnitev zahtevka. Največ odločb je bilo izdanih za naprave, ki so v prilogi 1 Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega uvrščene med druge dejavnosti, kjer je bilo največ odločb izdanih za naprave za intenzivno rejo perutnine z več kot 40 tisoč mesti. Od 37 odločb sta bila le dva sklepa o zavržbi ter en sklep o ustavitvi postopka, sicer so bila izdana dovoljenja ali odločbe o spremembi dovoljenja.

Največ izdanih odločba za IPPC naprave je bilo v letu 2009, skupaj 73. Od tega 66 odločb za že obstoječe naprave in 7 za nove naprave. Izdanih odločb za OVD za emisije snovi v zrak pa je bilo največ v letu 2012, in sicer 49. Od tega 32 OVD in 17 OVD, ki so bila povezana s spremembami ali podaljšanjem. Po prvih izdajah dovoljenj je razvidno, da se pojavlja vse manj vlog za nove naprave in vse več za spremembe dovoljenj.

Do sprememb pa najpogosteje prihaja zaradi uvedbe nove tehnologije ali nove zakonodaje, ki določa nove zahteve in je zaradi tega vloge potrebno popravljati.

1 Povzeto po Seznamu izdanih odločb za naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (IPPC odločbe na dan 20. junij 2013) in Seznamu okoljevarstvenih dovoljenj za emisije snovi v zrak po 82. členu Zakona o varstvu okolja (izdani OVD na dan 31. maj 2013).

julij 2013

celotno gospodarstvo. Na žalost pri oddaji vloge dobimo občutek, da nas obravnavajo, kot da smo se prvič pojavili na trgu in pričenjamo s povsem novo dejavnostjo, prvič prepoznano v Sloveniji.«

IMV še vedno vozijo po vzporednem okoljskem tiru foto: arhiv podjetja

Franci Lenart

Izrabljena motorna vozila

50 80

okolje

Izrabljena motorna vozila

Zaradi nedoseganja okoljskih ciljev in prilagoditve

slovenske okoljske zakonodaje direktivam EU je v letu 2011 pričela veljati Uredba o izrabljenih vozilih. S tem so

bile obveznosti ravnanja z izrabljenimi vozili prenesene

z države na uvoznike,

trgovce in proizvajalce motornih vozil, ki dajejo na

trg nova vozila. Razširjena odgovornost proizvajalcev

se je implementirala preko

skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi vozili, h

kateremu je pristopilo preko

99 odstotkov zavezancev. Za

nosilca skupnega načrta so

izbrali družbo Ekomobil d.o.o., ki proizvajalce zastopa pri ravnanju z izrabljenimi vozili ter

zbira in oddaja izrabljena vozila julij 2013

v obdelavo.

V

Sloveniji je v okviru skupnega načrta izrabljeno vozilo možno brezplačno oddati v razgradnjo na 47. zbiralnih mestih. V treh obratih za razstavljanje se zbrana vozila razgradijo in pripravijo za nadaljnjo obdelavo/drobljenje, ki poteka v dveh drobilnikih. S tako postavljeno mrežo zbiranja in obdelave izrabljenih vozil je zagotovljena razgradnja skladno z zahtevami slovenske zakonodaje in Direktive Evropske unije, ki omogoča tudi doseganje okoljskih ciljev pri predelavi izrabljenih vozil – predelati in reciklirati več kot 85 % materialov iz izrabljenih vozil.

Predelanih le 10 odstotkov vozil

V družbi Ekomobil presegli cilje pri predelavi

V

sa prevzeta izrabljena vozila so bila v družbi Ekomobil obdelana skladno z načrtom in zahtevami Uredbe. Ponovna uporaba in predelava za vsa v razstavljanje prevzeta vozila mora dosegati vsaj 85 odstotkov povprečne mase vozila, ponovna uporaba in recikliranje pa najmanj 80 odstotkov. Oba cilja sta bila krepko presežena (tabela 4 in 5).

Kam izginja 90 odstotkov IMV?

P

M

V

r

o podatkih MKO (podatki SARA) je bilo v letu 2012 v razgradnjo prevzetih skupaj 5.447 izrabljenih vozil od predvidoma 50.000, ki naj bi jih nastalo letno na teritoriju RS oz. samo 10,9 odstotka (tabela 1). času od 1. 1. do 22. 4. sta bili zbiranje in obdelava izrabljenih vozil organizirani kot gospodarska javna služba, ki so jo izvajali trije koncesionarji. V omenjenem času je bilo v razgradnjo prevzetih 2.607 izrabljenih vozil ali 17,4 odstotka od pričakovanih (tabela 2).

O

d 23.4.2012 potekata zbiranje in obdelava izrabljenih vozil v okviru skupnega načrta družbe Ekomobil in v obratih, ki so pridobili okoljevarstveno dovoljenje in niso vključeni v načrt ali skupni načrt. V družbi Ekomobil so prevzeli v razgradnjo v tem obdobju 2.179 vozil (6,3 %), ostali obrati pa 661 vozil (1,9 %), skupaj le 2.840 izrabljenih vozil oz. 8,2 odstotka od pričakovanih (tabela 3).

inistrstvo, pristojno za okolje je izdelalo oceno, da naj bi letno v Republiki Sloveniji nastalo med 50.000 in 60.000 izrabljenih vozil.

Okrog 30.000 izrabljenih vozil naj bi se azgradilo v okviru sivega trga na nenadzorovan način, saj naj bi zaradi povečanega povpraševanja po nekaterih materialih iz izrabljenih vozil lastniki vozila raje prodali avtomobilskim odpadom in drugim zbiralcem surovin, kot pa jih oddali v razgradnjo obratom za obdelavo . Tako naj bi izvajalci javne službe v letih 2007 – 2012 prevzeli le približno 10.000 izrabljenih vozil.

Približno 20.000 iz prometa odjavljenih vozil pa naj bi lastniki prodali kot motorna vozila v sosednje države zunaj Evropske unije.

O

cenjujemo, da obstaja tveganje, da lastniki mnogih vozil, ki so izrabljena, vendar so začasno odjavljena iz prometa na podlagi izjave o lokaciji vozila zaradi prodaje, skladiščenja ali drugih vzrokov, vozila prodajo avtomobilskim

51 Izjava o lokaciji je refren s sivo brado

N

ajpomembnejši vzrok za neučinkovitost sistema je v izjavi o lokaciji, na podlagi katere se še vedno izvaja ravnanje z izrabljenimi vozili v nasprotju s cilji in nameni Uredbe, ZVO-1 in evropskih Direktiv. Na podlagi izjave o lokaciji, ki je dejansko nihče ne preverja, niti je časovno ne spremlja, je lastnikom vozil še vedno omogočena

Lastniki mnogih vozil, ki so izrabljena, prodajo vozila avtomobilskim odpadom in zbiralcem sekundarnih surovin ali pa jih nelegalno izvozijo v druge države.

Z

aradi navedenega bi bilo potrebno brezplačno odjavo motornega vozila iz prometa na podlagi izjave o lokaciji vezati na določen čas, npr. 6 mesecev. Po preteku 6 mesecev bi bil lastnik vozila, ki ga je odjavil iz prometa na podlagi izjave o lokaciji, dolžan plačati okoljsko dajatev, za plačilo katere je podana pravna podlaga v 112. členu Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1).

Uredba bi morala tudi določiti, da je ponovna brezplačna odjava vozila iz prometa na podlagi izjave o lokaciji mogoča šele po preteku najmanj npr. 3 mesecev od zadnje prijave vozila v promet.

Nujna vključenost v skupni načrt

V

skladu z določbami Uredbe o izrabljenih vozilih (v nadaljevanju Uredba) mora proizvajalec: 1. na svoje stroške zagotoviti sistem za zbiranje in prevzem izrabljenih vozil njegove blagovne znamke 2. zagotoviti oddajo vseh prevzetih vozil v obdelavo

3. zagotoviti sistem za zbiranje in prevzemanje vozil na celotnem območju RS

80

odjava vozila iz prometa. Časovno ni limitirana, čeprav gre v resnici za začasno odjavo vozila iz prometa.

4. zagotoviti obdelavo prevzetih vozil tako, da jih obdeluje sam ali pa z obratom za razstavljanje sklene pogodbo

okolje

odpadom in zbiralcem sekundarnih surovin ali pa vozila nelegalno izvozijo v druge države, vozila pa še naprej ostanejo zavedena v evidencah Ministrstva za notranje zadeve kot aktivne izjave o lokaciji vozila (tabela 6).

5. zagotavljati, da obrat za razstavljanje v sodelovanju z upravljavcem drobilnika zagotavlja cilje iz 18. člena Uredbe (reciklabilnost), kar pomeni, da je za doseganje ciljane reciklabilnosti odgovoren 6. imeti načrt ravnanja z izrabljenimi vozili oz. skupni načrt.

N

avedene določbe nakazujejo, da bi moral biti vsak obrat za razstavljanje »vezan« na proizvajalca vozil, kar pomeni, da bi moral biti vključen v načrt ravnanja z izrabljenimi vozili. Slednje je tudi osnovni namen predmetne Uredbe, ki je odgovornost za doseganje ciljev preprečevanja nastajanja odpadkov, ponovne uporabe in recikliranja vozil v skladu z direktivami EU prenesla z države na proizvajalce vozil.

Z

ato je popolnoma v nasprotju z nameni in cilji Uredbe, pa tudi samimi njenimi določbami, ki omogoča, da upravljavec obrata za razstavljanje ni vključen v načrt ali skupni načrt. Proizvajalec namreč ne more zagotavljati ciljev, ki jih določa Uredba, če nima v rokah ustreznega mehanizma, da bi celoten sistem,

 Odkup IZRABLJENIH VOZIL + potrdilo o uničenju + bon avtomobilskih ugodnosti v vrednosti do 500€.  Prodaja RABLJENIH REZERVNIH DELOV vseh znamk! www.karbon.si/zaloga

julij 2013

Promocija

 Odkup, prodaja in prevoz POŠKODOVANIH ter RABLJENIH vozil.

52 80

www.eko-mobil.si

JAN

FEB

MAR

APR SKUPAJ

KASTELEC 207 203 277 135 DINOS 544 165 829 0 KARBON 77 57 113 0 SKUPAJ 828 425 1219 135 2012

822 1538 247 2607

KASTELEC SAUBERMACHER KARBON SKUPAJ 2012

APR

MAJ

JUN

JUL

AVG

SEP

OKR

NOV

DEC

SKUPAJ

57 0 39 96

236 7 53 296

200 30 88 318

213 54 52 319

154 33 65 252

181 33 43 257

165 36 33 234

178 28 48 254

109 19 25 153

1493 240 446 2179

Tabela 2: IMV 2012 skupaj Ekomobil 23. 4. - 31. 12. 2012

Tabela 1: IMV 2012 skupaj koncesija 1. 1. - 22. 4. 2012 Ponovna uporaba

(A)

90.107

Recikliranje

(B1)

632.374

Recikliranje

(B2)

720.590

Predelava

(D1)

665.299

Predelava

(D2)

779.800

Predelava

(D3)

0

Skupno recikliranje (delov) izvoženih iz. vozil

(F1)

0

Skupna predelava (delov) izvoženih iz. vozil

(F2)

0

JAN

FEB MAR APR MAJ JUN

JUL AVG

SEP OKR NOV DEC SKUPAJ

KASTELEC 207 203 277 192 236 200 213 154 181 165 178 109 SAUBERMACHER 0 7 30 54 33 33 36 28 19 KARBON 77 57 113 39 53 88 52 65 43 33 48 25 Dinos 544 165 829 Jung 148 113 37 76 52 41 OLD CAR KOKIĆ 1 21 20 AVTO VOLOVEC 63 89 SKUPAJ 2012 828 425 1219 231 296 318 467 365 294 311 390 303

2315 240 693 1538 467 42 152 5447

Tabela 3: IMV 2012 skupaj koncesija + Ekomobil + ostali obrati 1. 1. - 31. 12. 2012 Ponovna uporaba (A) 90.107

Skupno recikli- Skupna ranje (B1 + B2 predelava (D1 + F1)

+ D2 + D3)

1.352.964

1.445.099

Skupna ponovna uporaba in recikliranje (X1 =

Skupna ponovna uporaba in predelava (X2 = A + D1 +

A + B1 + B2 + F1)

D2 + F2)

1.443.071

1.535.206

W (skupno število izrabljenih vozil) = 2.042

90,43 %

96,21 %

W1 (skupna masa izrabljenih vozil) = 1.595.745

X1/W1

X2/W2

Tabela 5: Masni tokovi predelave (kg)

Verjetno nas bo streznilo šele finančno opozorilo iz Bruslja.

Tabela 4: Doseganje stopnje predelave v Ekomobilu v letu 2012 Kaj se zgodi z izrabljenimi vozili?

Odstotek vozil od ocenjenega števila

za katerega odgovarja, tudi nadzoroval in usklajeval.

Prodaja vozil v sosednje države zunaj EU

20.000

33

S

Razgradnja v okviru sivega trga

30.000

50

Razgradnja vozila v centrih za razgradnjo

10.000

17

Skupaj - izrabljena vozila v enem letu

60.000

100

predlaganimi spremembami bi bili vsi obrati za razstavljanje vključeni v sistem ravnanja z izrabljenimi vozili na način, kot ga določa Uredba (z izjemo 5. in 6. odstavka 37. člena).

Kdo bo prevzel odgovornost za nedoseganje okoljskih ciljev? julij 2013

Ocenjeno število vozil

O

d leta 2004 dalje, ko smo v Sloveniji implementirali Direktivo 2000/53/ ES10 Evropskega parlamenta in Sveta Evrope

Tabela 6: Revizijsko poročilo o zbiranju in predelavi izrabljenih vozil, Računsko sodišče Republike Slovenije o izrabljenih vozilih, količina zbranih in predelanih izrabljenih vozil ne presega 10 odstotkov nastalih izrabljenih vozil. Vsa leta smo upravljalci obratov za razstavljanje opozarjali Ministrstvo, pristojno za okolje, na vzroke in predlagali tudi spremembe za vzpostavitev učinkovitejšega sistema. Žal nobena od aktivnosti Ministrstva, Agencije RS za okolje in Inšpektorata, pristojnega za okolje, ni prispevala k izboljšanju stanja, zato smo v družbi Ekomobil kot nosilcu skupnega

načrta ravnanja z izrabljenimi vozili v Sloveniji skupaj z vsemi proizvajalci, ki so pristopili k skupnemu načrtu, zelo zaskrbljeni. Po letu dni od vzpostavitve proizvajalčeve odgovornosti in skupnega načrta ugotavljamo, da so obveznosti proizvajalcev v celoti izpolnjene. Žal pa država ne želi vzpostaviti pogojev za doseganje okoljskega cilja direktive, ki zahteva, da morajo biti zbrana in ustrezno obdelana vsa nastala izrabljena vozila. Verjetno nas bo streznilo šele finančno opozorilo iz Bruslja.

Promocija

okolje

Ekološka razgradnja avtomobilov

Katere odpadke ločujete?

V rubriki »Zelene navade«

Papir, steklo, embalažo in biološke odpadke.

vidnejšim osebnostim, ki Na prvem mestu so jabolka

so kakor koli povezane z

Prof. dr. Niko Samec, dekan Fakultete za strojništvo Univerza v Mariboru

53 80

odgovornim odnosom do

Kakšen prevoz na delovno mesto uporabljate?

okolja, ponujamo priložnost,

Ker živim v Celju, nimam druge možnosti kot prevoz z osebnim avtomobilom.

da svoje bolj ali manj

Imate doma svoj vrt?

zelene navade predstavijo

Ne. Ali vsak dan izklapljate računalnik ob koncu delovnega dne?

bralcem. Svoje navade

Praviloma vedno, iz vtičnice potegnem tudi vtikač napajalnega vodnika, da ni transformator računalnika pod napetostjo.

tokrat predstavljata obraza iz akademskih vrst, ki imata s

Si raje privoščite eksotično sadje ali sadje iz domače oskrbe?

Daleč na prvo mesto postavljam jabolka, drugo sadje uživam priložnostno, ampak v majhnih količinah.

okolje

Sama ne pogosto, hčerki pa redno za vožnjo v šolo in na treninge. V Črno vas so nam pred kratkim podaljšali linijo 19 ljubljanskega potniškega prometa, kar je izredno dobrodošlo.

svojim ravnanjem še posebno velik vpliv na odgovoren odnos do okolja med študenti.

Ali v restavraciji pogosto naročate ustekleničeno vodo?

Nikoli, ker raje pijem pivo (malo za šalo), sicer pa je voda iz vodovoda mnogokrat čistejša kot ustekleničena, še posebno če ni v stekleni embalaži in je primerno skladiščena.

Ste uporabnik obnovljivih virov energije?

prof. dr. Urška Lavrenčič Štangar

Nimam te možnosti, sicer pa zelo podpiram uvajanje obnovljivih virov energije.

Na tujem.

Kam odlagate biološke odpadke?

Večinoma jih uporabimo za krmo živali na kmetiji.

Se odločate za uporabo stopnic ali dvigala, če imate na voljo odločitev?

Vedno stopnice, ker me zagotovo »pripeljejo« na želeno mesto, če so le na voljo.

Ali za nakupovanje živil uporabite nosilno vrečko za večkratno uporabo?

Kadar grem po nakupih sam, kupim nosilno vrečko (to je redkeje), ko pa nakupujem z ženo, ima ona vedno s seboj vrečko za večkratno uporabo.

Ste v zadnjem letu pogostokrat uporabili javni prevoz?

Nobenega, razen letala.

Katere odpadke ločujete?

Steklo in embalažo.

julij 2013

Kje najpogosteje preživljate počitnice? V Sloveniji, na tujem?

prof. dr. Niko Samec

Prof. dr. Urška Lavrenčič Štangar, dekanja Fakultete za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici Kakšen prevoz na delovno mesto uporabljate? Če grem iz Ljubljane, kjer imam stalno prebivališče, uporabljam osebni avto, vendar se izmenjujem še z dvema ali tremi sodelavci, tako da se skoraj nikoli ne peljem sama. Pogosto pa ostanem v Novi Gorici in takrat grem na delovno mesto peš ali s kolesom.

Imate doma svoj vrt?

Da, v Ljubljani imamo manjši vrt z okrasnimi rastlinami, pri starših v Cerknici pa velik zelenjavni vrt in njivo (s krompirjem, fižolom, grahom, čebulo, česnom), kjer se tudi že hčerki učita ekološkega pridelovanja.

Ali vsak dan izklapljate računalnik ob koncu delovnega dne?

Da, če ne prej, vedno zvečer.

Si raje privoščite eksotično sadje ali sadje iz domače oskrbe?

Naše najljubše sadje so češnje, ki jih dobim od pridelovalca z Goriških brd (starši nekdanje sodelavke). Sicer v glavnem jemo domače sadje, pri nakupih vedno preverjam slovensko poreklo.

Od eksotičnega sadja redno kupujemo banane in pozimi agrume za hčeri športnici.

Ali v restavraciji pogosto naročate ustekleničeno vodo?

Nikoli ne naročimo ustekleničene vode, ampak vedno le običajno vodo iz pipe (poleg kakšnega kozarca vina). Nekajkrat se nam je že zgodilo, da gostinci niso hoteli prinesti vodovodne vode, čeprav je pitna – taki gostinci nas vidijo zadnjič.

Ste uporabnik obnovljivih virov energije?

Ne, za zdaj se ogrevamo na plin, veliko pa smo vložili v izolacijo hiše. Pri starših imamo na strehi ravne sprejemnike sončne energije za ogrevanje sanitarne vode.

Kje najpogosteje preživljate počitnice? V Sloveniji, na tujem?

V preteklosti smo preživljali počitnice predvsem na hrvaškem morju in v slovenskih gorah, v zadnjem času pa so naše počitnice predvsem v povezavi z raznimi prizorišči mednarodnih tekmovanj v judu, ki se jih hčerki udeležujeta poleti.

Kam odlagate biološke odpadke?

Biološke odpadke ločujemo kot vse druge odpadke v posebne zabojnike, kjer je to le mogoče.

Se odločate za uporabo stopnic ali dvigala, če imate na voljo odločitev? Če je manj kot pet nadstropij, z veseljem izberem stopnice.

Ali za nakupovanje živil uporabljate nosilno vrečko za večkratno uporabo?

Da, če je le ne pozabim vzeti s seboj – imamo dve taki namenski vrečki, ki se zložita, ko sta prazni.

Ste v zadnjem letu pogostokrat uporabili

Zelene navade

javni prevoz?

foto: arhiv podjetja

V nakup z vrečko za večkratno uporabo

Logistično načelo »5P« se z zgodovino ni spremenilo Kakšne so podobnosti in razlike med vojaško logistiko in logističnimi sistemi v gospodarstvu?

Gre za podobne procese in izzive, povsod predvsem za racionalizacijo in zmanjševanje stroškov. Major mag. Valter

Vojaška logistika se od gospodarske logistike razlikuje po obsegu dejavnosti in po okoliščinah, v katerih deluje. V vojaških sistemih je obseg logistike širši kot v gospodarski logistiki.

Poleg prostorske in časovne transformacije materiala, energije, ljudi in informacij vojaška logistika obsega še druga področja: vzdrževanje materialnih sredstev, zdravstveno oskrbo ljudi in živali, zagotavljanje in vzdrževanje infrastrukture ter zagotavljanje in upravljanje finančnih virov. Tudi pogoji delovanja so pogosto različni od tistih, v katerih deluje gospodarska logistika, predvsem v bojnih delovanjih. Gospodarska logistika je v primerjavi z vojaško tržno naravnana.

Vojaška logistika

Bosotina, ki predava na

Čeprav za vojaško logistiko veljajo nekatere posebnosti ali značilnosti, je najbrž več podobnosti z logistiko kot panogo, za katero danes stroka poudarja, da odločilno vpliva na poslovno učinkovitost. Kaj menite?

Fakulteti za logistiko v Celju, poudarja predvsem pretok

znanja. Sicer pa je načelo

»5P« po njegovem v logistiki stalnica.

julij 2013

Kljub očitnim razlikam med vojaško in gospodarsko logistiko imata oba logistična sistema podoben namen delovanja in temeljni cilj, ki izhajata iz t. i. načela »5P«: zagotoviti prave dobrine, v pravih količinah, na pravem mestu, ob pravem času in za primerno ceno oziroma minimalne stroške. Iz namena in temeljnega cilja delovanja izhajajo še druge podobnosti, ki se nanašajo na načrtovanje, organizacijo in izvajanje logistike v obeh sistemih.

Kakšne spremembe doživlja sodobna vojaška logistika v zadnjih letih in kaj pomeni v obrambnem sistemu države?

Za nemoteno delovanje obrambnega sistema je pomembna učinkovita obrambna logistika,

ki se nanaša na materialno in zdravstveno podporo vojaške obrambe in je vgrajena v nacionalno logistiko. Sestavni del obrambne logistike je vojaška logistika, ki jo je ameriški admiral in eden izmed utemeljiteljev sodobne vojaške logistike Henry E. Eccles opisal kot »most med nacionalnim gospodarstvom in oboroženimi silami«. Sodobnega bojevanja ni mogoče več izvajati brez sočasne uskladitve naporov civilne družbe in vojaškega sistema. Država mora biti sposobna zagotavljati neprekinjeno podporo vojaških enot, tako da omogoča njihovo življenje, premike, usposabljanje in vzdrževanje miru, mobilizacijo v kriznih razmerah in bojevanje v vojni. Vojaška logistika je tisti člen, ki zadostne količine vojaškega materiala posreduje do zadnjega vojaka na bojišču.

In kakšne so spremembe oziroma novosti?

Pred vojaško logistiko se postavljajo novi in veliki izzivi, zato se nenehno spreminja. Čeprav je gospodarska logistika nastala na podlagi izkušenj vojaške logistike, je danes situacija drugačna. Vojaška logistika je zaostajala za gospodarsko logistiko, ki se je bila prisiljena razvijati zaradi zmanjševanja logističnih stroškov podjetij. Danes prenos znanja in najboljših izkušenj poteka iz gospodarske v vojaško logistiko in prispeva k oblikovanju njene učinkovitosti in ekonomičnosti. Te izkušnje temeljijo na konceptu oskrbovalne verige, uporabi zunanje oskrbe (outsourcinga) in uvajanju sodobnih tehnoloških rešitev.

Ali vse to zajema vojaški logistični sistem?

Definicija logistike, dogovorjena v Natu, opredeljuje odnose med proizvajalci in porabniki. Iz nje izhaja glavna delitev logistike v Ministrstvu

foto: osebni arhiv avtorja

54 80

logistika

Vojaška logistika

Omenjate funkcionalnost. Zakaj tudi za vojaško logistiko velja slogan z manj narediti več?

Zaradi spremenjenega varnostnega okolja po koncu hladne »vojne« je prišlo do zmanjševanja finančnih sredstev za oborožene sile. Dodatne zahteve po zmanjšanju vojaških organizacij, tudi vojaške logistike, se pojavljajo v času ekonomske krize. Po drugi strani pa prihaja do povečanih zahtev, ki bi jih logistika morala izpolniti. Dejansko bi z manj morali narediti več. Da bi vojaška logistika to dosegla, jo je treba preoblikovati. Cilj, ki ga želimo doseči, je zmanjšati zaloge materiala na različnih ravneh oskrbovalnega sistema (po vzoru Just In Time), povečati hitrost pretoka in količine materiala v oskrbovalnem sistemu in možnost predvideti logistične potrebe vojaških enot. Tako bi dosegli boljšo učinkovitost in ekonomičnost.

Katerim transportnim zmogljivostim daje sodobna vojaška logistika prednost?

Premik je del vojaškega delovanja, s katerim se zagotavlja sprememba lokacije sredstev in oseb. Vrsta transporta pomeni način, kako se

Za oskrbovalni sistem sodobnih oboroženih sil je bistveno povezovanje v oskrbovalne verige od zunanjih dobaviteljev prek vojaške logistike do končnega uporabnika oziroma zadnjega vojaka na bojišču. Vsi ti udeleženci morajo biti povezani v enoten informacijski sistem, ki zagotavlja stalno izmenjavo informacij. Če enotnemu informacijskemu sistemu dodamo tehnologijo avtomatske identifikacije (črtna koda, RFID), ki omogoča avtomatsko zajemanje podatkov o materialnem toku in njihov prenos v informacijski sistem, dobimo popolno preglednost materialnega toka v vojaškem oskrbovalnem sistemu. To pa presega tradicionalni koncept logistike in pomeni prehod na višjo raven obvladovanja materialnega toka v celotni oskrbovalni verigi.

Vojaška zgodovina uči, da so armade na bojiščih izgubile vojno zaradi slabe logistike in neučinkovitega upravljanja logističnih sredstev. Ali je danes drugače?

Logistika je bila in je še vedno eden pomembnejših dejavnikov, ki bistveno vpliva na določeno vojaško operacijo, jo včasih omejuje ali celo narekuje način njene izvedbe. Še vedno velja pregovor: »Bitka je dobljena ali zgubljena zaradi logistike, še preden je izstreljen prvi naboj.« Geografska omejenost in nizka intenzivnost bojevanja v sodobnih vojaških operacijah sta vzrok, da te niso tako odmevne kot na primer bitke iz druge svetovne vojne. Tudi posledice neučinkovite vojaške logistike sodobnih vojaških operacij nam niso preveč znane, vendar to ne pomeni, da jih ni. Logistično načelo »5P« (prave dobrine, v pravih količinah …) je temeljni cilj vsakega logističnega sistema in se

Informacija o možnosti uporabe Falcona za VIP prevoze v zvezi Nato je neuradna.

logistika

80

55 Logistika porabnikov, znana tudi kot logistična podpora SV, se ukvarja s sprejemom sredstev v redno uporabo, njihovim shranjevanjem, prevozom, vzdrževanjem (vključno s popravilom in servisom), delovanjem in na koncu odstranjevanjem iz uporabe. Logistika porabnikov vključuje tudi nadzor nad zalogami, prevoz, ravnanje z materialom in ustrezno usposabljanje logističnega osebja. Temeljna organizacijska delitev logistične podpore je delitev na medsebojno povezljiva in soodvisna logistična funkcionalna področja SV: oskrbovanje, premiki in transport, vzdrževanje (materialnih sredstev), zdravstvena oskrba, vojaška infrastruktura in finančna zagotovitev.

Ali velja to tudi za oskrbovalni sistem?

Vojaška logistika je zaostajala za gospodarsko logistiko, ki se je bila prisiljena razvijati zaradi zmanjševanja logističnih stroškov podjetij. v vojaški zgodovini ni spreminjal. Spreminjali so se logistični procesi, metode in tehnologije vojaške logistike. Naš cilj pa je, da se temu načelu čim bolj približamo in zagotovimo dobro izhodišče za vojaške enote, ki jih logistično podpiramo.

Kakšno logistično podporo daje Slovenija v zvezi NATO? Bo Natu na razpolago tudi Falcon?

Logistična podpora v zvezi Nato temelji predvsem na nacionalni logistiki in na določeni stopnji večnacionalne podpore, ki postaja vse pomembnejša. Kot polnopravna članica zveze Nato je Slovenija sprejela del obveznosti pri izvajanju kolektivne obrambe, ki zahteva od Slovenske vojske aktivno vlogo pri krepitvi mednarodnega miru, varnosti in stabilnosti.

Tudi pri vojaški logistiki smo sprejeli obveznosti za zgraditev nekaterih logističnih zmogljivosti za potrebe zavezništva. Nekatere smo že dosegli, druge se še gradijo. Tako smo že oblikovali in zagotovili transportno enoto (četo), ki je na Kosovu izvajala transport blaga za vse sodelujoče države v vojaški operaciji KFOR. Poleg tega ima SV nekatere premične zdravstvene zmogljivosti in transportni helikopter, ki so na razpolago zavezništvu. V fazi oblikovanja je še enota za logistično podporo konvojev. Nekatere sprejete obveznosti so bile zaradi ekonomske krize, v kateri je Slovenija, sporazumno preklicane, na primer: zagotovitev dveh transportnih letal, oblikovanje enote za prečiščevanje vode in čete za prevoz goriva.

Falcon se po daljšem mirovanju spet uporablja.

Predvsem je namenjen prevozom slovenskih politikov. Informacija o možnosti uporabe Falcona za VIP prevoze v zvezi Nato je neuradna, zato se o njej ne bi pogovarjal.

julij 2013

Cilj, ki ga želimo doseči, je zmanjšati zaloge materiala na različnih ravneh oskrbovalnega sistema.

Valter Bosotina

Proizvodna logistika se ukvarja z raziskovanjem, načrtovanjem, razvojem, nabavo in sprejemom materiala od zunanjih dobaviteljev.

Zato proizvodna logistika skrbi za kakovost, standardizacijo, kodifikacijo, medsebojno povezljivost z drugimi državami v Natu, javna naročila in sklepanje pogodb, ukrepe za varovanje zdravja in varstva pri delu, varstva pred požarom in varstvo okolja.

to počne. Glede na razdalje, ki se premagujejo pri premikanju vojaških sil in sredstev, delimo premike na strateške, operativne in taktične.

Za premik lahko uporabljamo različna transportna sredstva za različne oblike transporta: kopenski (cestni, železniški, po notranjih vodnih poteh), pomorski in zračni. Sodobna vojaška logistika ne daje prednosti nobeni vrsti transporta. Vrsta prevoza je odvisna od naslednjih dejavnikov: transportna zmogljivost, transportna infrastruktura (predvsem na območju napotitve vojaških enot), hitrost, cena, varnost, zanesljivost, točnost, varstvo okolja itn. Vsaka vrsta prevoza ima svoje prednosti, pomanjkljivosti in omejitve in vseh navedenih zahtev ne more nobena samostojno izpolniti.

Pri izbiri najprimernejše transportne poti in transportnega sredstva je treba vse te dejavnike primerjati in izbrati optimalno različico.

foto: osebni arhiv

za obrambo RS (MO). Deli se na proizvodno ali nabavno logistiko in logistiko porabnikov.

Proizvodna (nabavna) logistika je v pristojnosti organizacijske enote MO, pristojne za logistiko, uporabniška logistika pa težiščno v pristojnosti Slovenske vojske (SV).

56

www.shutterstock.com

80

logistika

Mednarodna konferenca o logistiki in trajnostnem transportu V desetih letih se je konferenca razvila v pomemben dogodek regionalnega pomena, na katerem so predstavljeni najnovejši rezultati in dognanja s področja trajnostne logistike in transporta v regiji in svetu.

F

akulteta za logistiko Univerze v Mariboru s sedežem v Celju je junija organizirala jubilejno deseto Mednarodno konferenco o logistiki in trajnostnem transportu (International Conference on Logistics & Sustainable Transport) s kratico ICLST, ki sicer vsako leto pritegne udeležence iz akademske in strokovne javnosti. Med njimi so načrtovalci javnih politik, raziskovalci, podiplomski študenti in drugi, ki aktivno delujejo v logistiki, upravljanju oskrbovalnih verig, prometu ter transportu ljudi in blaga. V desetih letih se je konferenca razvila v pomemben dogodek regionalnega pomena, na katerem so predstavljeni najnovejši rezultati in dognanja s področja trajnostne logistike in transporta v regiji in svetu.

spletni strani: http://iclst.fl.uni-mb.si/. Celoten program konference s povzetki je objavljen na spletnem naslovu: http://iclst.fl.uni-mb.si/ iclst-2013/programme/.

N

a konferenci v Celju je več kot 60 udeležencev predstavilo svoje prispevke s področja transporta in transportnih tehnologij, operacijskih raziskav v logistiki, informacijskih tehnologij, študij primerov v managementu oskrbovalnih verig ter vprašanj s področja upravljanja tveganj, varnosti v logistiki, obnovljivih virov energije in okoljskih problemov.

julij 2013

V

abljeni so bili ugledni predavatelji, svetovno priznani profesorji, kot so Anthony T H Chin z Nacionalne univerze v Singapurju, profesor Tariq Muneer z Univerze Napier v Edinburgu, Škotska, profesor Konrad Schliephake z Univerze v Würzburgu, Nemčija, profesor Mario Anžek, glavni in odgovorni urednik znanstvene revije PROMET - Traffic & Transportation in drugi. Konferenca je minila v znamenju zanimivih diskusij in povezovanja udeležencev za nadaljnje sodelovanja in raziskovalno delo, organizatorji pa opremljeni z novimi idejami in načrti za prihodnje desetletje. Več informacij o konferenci najdete na

E

vropsko logistično gibanje je na svoji spletni strani konferenco uvrstilo med 10 svetovno najodmevnejših dogodkov o logistiki v letu 2013: http:// www.eulogisticshub.com/blog/2013/05/ the-top-10-logistics-events-in-2013/

C Kompetenčni center za razvoj kadrov v logistiki K

onzorcij 16 podjetij s področja logistike, med njimi je vodilni partner Intereuropa, je junija potrdil partnerski sporazum v projektu Kompetenčnega centra za razvoj kadrov v logistiki. Namen projekta je doseči višjo raven usposobljenosti zaposlenih pri izvajanju celovitih logističnih storitev in posledično višjo konkurenčnost podjetij iz partnerstva. Konzorcij se je lani namreč prijavil na javni razpis za sofinanciranje vzpostavitve in delovanja kompetenčnih centrov za razvoj kadrov od 2012 do 2015.

ilj projekta bodo partnerji dosegli preko izdelave modela kompetenc tipičnih panožnih profilov v logistiki, s pomočjo katerega bodo najprej ugotovili primanjkljaj kompetenc pri zaposlenih, nato pa z načrtovano izvedbo izobraževanj do leta 2015 razvili te kompetence do potrebne ravni.

D

oseči želijo izmenjavo znanj in prakse med partnerji ter s tem promovirati izobraževanja za izbrane poklice v logistiki.

Izbrana izobraževanja bodo v naslednjih treh letih sofinancirana v deležu 85 odstotkov iz Evropskega socialnega sklada ter v deležu 15 odstotkov iz državnega proračuna RS.

N

a spletni strani projekta http://www. koc-logistika.si/ lahko vsi zainteresirani najdejo več informacij o kompetenčnem centru in njegovih nadaljnjih aktivnostih.

Izobraževanje in usposabljanje za trajnostni razvoj po vaši meri Usposobljeni zaposleni dvigujejo dodano vrednost podjetja / organizacije teme vključujejo: zakaj je nujna strategija, ki temelji na trajnOstnem razvOju • zakonodajni vidiki • zahteve trga – podjetij in potrošnikov • trajnostnost kot dodana vrednost storitev in produktov • primeri dobre prakse

PrilOžnOsti in izzivi trajnOstnega razvOja • ustvarjanje dodane vrednosti z vključitvijo socialnih in okoljskih izzivov • upravljanje z viri (LCA analiza, ogljični odtis, vodni odtis …)

• optimiranje proizvodnje in/ali storitev • upravljanje s človeškim kapitalom pri doseganju socialnih in okoljskih ciljev • trajnostnost v mednarodnem okolju, v globalni dobaviteljski verigi • primeri praks

trajnOstni razvOj in inOvacije • spodbude za razvoj trajnostnih dejavnikov • razvoj kulture trajnostnega razvoja • poročanje o trajnostnem razvoju kot gibalu institucionalnih sprememb

Informacije: Lucija Gornjak, t: 03/ 42 66 706, e: lucija.gornjak@fitmedia.si

iZkorisTiTe prednosTi zelenega Omrežja! vabimo vas, da sodelujete z vašimi informacijami o okoljskih dosežkih in prizadevanjih v komunikacijskem omrežju zelene slovenije.

prednosti članstva: redno prejemanje strokovne revije eoL (10 številk letno) objava 4 strokovnih novic letno v reviji eoL in na spletni strani www.zelenaslovenija.si objava logotipa druge ugodnosti (ekskluzivni dogodki, nižje kotizacije strokovnih seminarjev in simpozijev ...).

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist

foto: Shutterstock

Portal za trajnostni razvoj

Specializirana

Fit media d.o.o.

Kidričeva 25, SI-3000 Celje e-pošta: info@zelenaslovenija.si tel.: 03/ 42 66 700

ponujamo dva načina sodelovanja: • osnovno: 120 € + ddv na leto • razširjeno: 240 € + ddv na leto

magazine for packaging,

environment and

magazine for packaging, environment and logistics

logistics

embalaža okolje logistika packaging environment logistics

50 MAJ / MAY 2010

logistika embalaža okolje logistics packaging environment

56 UARY 2011

FEBRUARFEBR

Strokovna revija EOL www.zelenaslovenija.si

revija za embalažo,

/ Specialized okolje in logistiko

Izbiramo NAJBOLJ ZELENO EMBALAŽO V SLOVENIJI! Na trgu naj bo več povratne embalaže Ran v okolju vse več, inšpektorjev premalo Študentje prihajajo z vseh koncev sveta

krive Krive ali manj plastične vrečke morali Komunalci bodo sicer dosegati cilje, bodo ob dovoljenje je v Logistika na drobno v povojih Sloveniji šele

So Guilty or Not Bags Guilty Plastic Saving Durable, Energy tally and Environmen Friendly LED Lights

Environmental Sores are on the Increase and there are not Enough Inspectors Temična obdelava Investitor from All odpadkov:Students bo World Over the v nove objekte država Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

pri pošti Poštnina plačana 3320 Velenje

Več na www.zelenaslovenija.si

Za več informacij sem z veseljem na voljo Tanja Pangerl, t: 03 42 66 716, e: tanja.pangerl@fitmedia.si

Promocija

• • • •

58 80

EOL

Ekošola sprašuje, stroka odgovarja foto: Gimnazija Jurija Vege Idrija

Vprašujejo dijaki 3. c razreda iz gimnazije Jurija Vege Idrija pod mentorstvom profesorice Martine Petek.

Tudi v Sloveniji se ponekod srečujejo s problemi oskrbe s pitno vodo. Dobro smo seznanjeni z možnimi negativnimi posledicami pitja bakteriološko onesnažene vode. Kako pa je s posledicami pitja klorirane vode?

Kakšna koncentracija klora v pitni vodi je sploh še „zdrava” za človeški organizem?

Kolikšen je finančni strošek stalnega kloriranja vode v primerjavi z izvajanjem ukrepov za večjo zaščito vodovarstvenih območij?

julij 2013

Odgovarja Vesna Hrženjak, dr. med., spec. javnega zdravja, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor Postopke, s katerimi uničujemo bolezenske mikroorganizme v pitni vodi in s tem preprečujemo širjenje nalezljivih bolezni, ki se prenašajo s pitno vodo, imenujemo s skupnim imenom dezinfekcija pitne vode.

Za dezinfekcijo pitne vode se običajno uporabljajo različna kemijska sredstva (plinski klor, hipokloritne raztopine, klorov dioksid, ozon) in fizikalni postopki (UV sevanje, ultrafiltracija, prekuhavanje). Najpogosteje uporabljen postopek dezinfekcije pitne vode je kloriranje. Klor uniči bakterije in nekatere viruse, v običajno uporabljenih koncentracijah pa ne uniči parazitov. Po zaključku postopka dezinfekcije mora v vodi v vodovodnem omrežju ostati nekaj prostega klora, in sicer 0,3 - 0,5 mg/l, lahko pa tudi manj, če glede na okoliščine upravljavec vodovodnega sistema zagotavlja stalno mikrobiološko skladnost oziroma zdravstveno ustreznost pitne vode. V Sloveniji obveznost dezinfekcije ali kloriranja pitne vode ni predpisana. Potrebo po dezinfekciji in njene načine ugotovi upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo za vsak način oskrbe posebej. Če je surova voda takega porekla in take potrjene kakovosti, da v njej ne moremo pričakovati mikrobiološkega onesnaženja, če je omrežje varno, pretok stalen, porabniki hitro doseženi, potem se dezinfekciji lahko odrečemo. Podatke o dezinfekciji oziroma kloriranju vam lahko posreduje vaš upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo. Po stališču Svetovne zdravstvene organizacije

je smerna zdravstvena koncentracija prostega preostalega klora v pitni vodi 5 mg/l. To pomeni, da lahko 60 kg težak človek vsak dan zaužije 2 l pitne vode s koncentracijo 5 mg/l klora, pa to še ne predstavlja tveganja za zdravje.

Odgovarja Danilo Burnač, direktor podjetja Mariborski vodovod j.p. d.d.

Iskanje odgovora na vprašanje, kolikšen je finančni strošek stalnega kloriranja vode v primerjavi z izvajanjem ukrepov za večjo zaščito vodovarstvenih območij, ni enostavno.

Raba naravne pitne vode za pitje, pripravo hrane in druge namene javne oskrbe ima prednost pred pripravljeno. Ker je kloriranje priprava, v osnovi izvajanje zaščite območij vodnih virov ne sme biti pod vprašajem.

Kloriranje ni samo tehnološki postopek priprave črpane vode na črpališčih, temveč tudi preventiven ukrep za varovanje zdravja prebivalcev pred možnimi onesnaženji pitne vode pri njenem transportu do uporabnikov.

Strošek kloriranja zajema stroške investicije, vzdrževanja, nabave dezinfekcijskega sredstva in obratovanja, strošek zaščite pa zajema izvajanje raznih vodovarstvenih ukrepov in izplačevanje odškodnin kmetovalcem na varovanem območju. Te stroške v denarju bi lahko ocenili le s poglobljeno analizo,

težko pa bi bilo določiti tudi razmerje med delom kloriranja, ki bi ga lahko pripisali večji ali manjši zaščiti vodnega vira in deležem zaradi stanja omrežja, pogojev transporta ali drugih razlogov. Podobno je s stroški zaščite. To niso namreč le stroški odškodnin kmetovalcem, ki so znani, temveč tudi drugi zaščitni ukrepi, kot so sanacije aktivnih in nekdanjih odlagališč tudi z organskimi odpadki, odstranitev objektov v najožjih varstvenih pasovih, urejanje kanalizacije in drugo. Tudi za grobo oceno bi potrebovali poglobljeno analizo, ne glede na to pa moramo v oskrbi s pitno vodo upoštevati prvenstveno pravilo, da ima naravna pitna voda prednost pred pripravljeno. To pomeni, da mora družba za izpolnitev tega pogoja vse napore vložiti v varovanje virov pitne vode. Gledanje skozi primerjavo stroškov bi lahko imelo po našem mnenju ob nepravilni interpretaciji rezultatov še celo nasproten učinek in bi bilo škodljivo.

Zakaj strategija in poročanje

o trajnostnem razvoju?

• •

izboljšana učinkovitost in produktivnost zmanjšana odvisnost od izbranih virov

poslovna odličnost komunikacijske prednosti

• • •

• • •

v koraku z zakonodajo strateško predvidevanje dvig ugleda

trženjska dodana vrednost izboljšanje pripadnosti podjetju izboljšanje odnosov z lokalno skupnostjo in ostalimi deležniki

Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika Več informacij: Fit media d.o.o., kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si kontaktna oseba: mag. Vanesa čanji, tel. št.: 03/ 42 66 708, e-mail: vanesa.canji@fitmedia.si

Promocija

finančni rezultati

Promocija