Revija EOL 82/83

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

82/83 november 2013

URE: Slovenija vstopa v energijsko-tehnološko revolucijo?

Položaj panoge: Največji preboj je Cetis dosegel pri izvozu Okrogla miza: Če hočemo red, mora vsak malo popustiti OEEO: Podaljšana odgovornost proizvajalca je izzvenela – in zdaj?

Okolje v industriji: Zakonodaja naj ne odpira vrat monopolu Za zamude odgovorni sedanji in pretekli ministri

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Zakaj strategija in poročanje

o trajnostnem razvoju?

• •

izboljšana učinkovitost in produktivnost zmanjšana odvisnost od izbranih virov

poslovna odličnost komunikacijske prednosti

• • •

• • •

v koraku z zakonodajo strateško predvidevanje dvig ugleda

trženjska dodana vrednost izboljšanje pripadnosti podjetju izboljšanje odnosov z lokalno skupnostjo in ostalimi deležniki

Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si Kontaktna oseba: mag. Vanesa Čanji, tel. št.: 03/ 42 66 708, e-mail: vanesa.canji@fitmedia.si

Promocija

finančni rezultati

Prometna prihodnost Slovenije.

V

e verjamem, da je ostalo še kaj manevrskega prostora za delitev nacionalnega kolača, od kod le vzeti? Tudi za nove davke ne in ne za nove redistribucije. Razen, če se bo še naprej večal že preglobok minus v zunanjem zadolževanju. Komaj je bil zaprt proračun in ko še vedno ni končana zgodba z davkom na nepremičnine, že je na kolesu različnih interesov demografski sklad. In še kar naprej se iščejo viri tam, kjer jih preprosto ni več.

A

Z

Prva tema.

K

li ni zdaj, ko se je skrpalo, kar se je dalo, kljub mnogim neznankam, zadnji čas za strateški in operativni pogovor vlade, kako bo lahko gospodarstvo z drugačno sapo morda hitreje polnilo nenasitno in še vedno predrago državo. Rast, nove zaposlitve, razvoj. Ne več le obljube.

A

kcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdne lesne verige. Več kot poldrugo leto, s poplavo dokumentov, so gozd, les in slovenska predelovalna industrija zaposlovala panogo, stroko in vlado. Z obljubami, da spremembe bodo. Tudi ukrepi bodo. Tudi sredstva. Če je les strateška surovina države in je panoga pred leti zmogla več deset tisoč delovnih mest, kje je panoga na koncu leta?

Druga tema.

Energetska prihodnost Slovenije.

E

nergetski zakon je pred sprejemom.

Namesto nacionalnega energetskega programa bo Slovenija dobila Energetski koncept. Bolj ohlapen, kot okvir, zato, da bo lažje uskladiti interese in naložbe. Prednostna področja energetskega koncepta so znana: energetska učinkovitost, večja raba OVE in razvoj omrežij za distribucijo električne energije z uvajanjem aktivnih omrežij. Na strokovnem seminarju URE v okviru Zelene Slovenije je mag. Mojca Vendramin postregla s podatkom iz Akcijskega načrta URE 2: V letu

EOL

Tretja tema. tej številki revije objavljamo anketo o drugem tiru in o naložbah v infrastrukturo. Če Slovenija nima prometne strategije, kot pravi Rok Svetek iz Schenkerja, potem naj se vsaj pogleda v ogledalo in se vpraša, kako ujeti še zadnji vlak. Če se ga še da ujeti. Kajti sosedje nas prehitevajo na celi črti. Dr. Aleš Groznik je s prstom pokazal na odgovornost – na pristojne ministre. Da ne bo nesporazuma. Ta vlada je v kabinetih šele osem mesecev. Vendar, dobro se ve, kdo so bili na čelu. A glejmo v prihodnost. Zato, kaj se bo začelo graditi in kdaj?

N

foto: Rok Tržan

2016 bodo skupni stroški za rabo energije okoli 500 mio EUR nižji, kot bi bili sicer. In naprej. Za izvajanje teh ukrepov in investicij je potrebno približno 3000 delovnih mest. In naložbe v energetiko? Zakaj zamude? Kdo je zanje odgovoren?

ato, predsednica, vsaj s tremi ministri (Omerzel, Stepišnik, Židan) in njihovimi glavnimi koordinatorji za operativno izvedbo bi se morali srečati vsak teden. Na pogovoru o konkretnih temah, o konkretnih naložbah za prihodnost Slovenije. To naj bo nacionalna prioriteta. ako pa bo Slovenija zajezila beg mladih sivih celic? Z 10 milijoni evrov za mlade iz Bruslja? Ali ni to pikzigmarska politika?

Ljudstvo nujno potrebuje nekoliko sonca, četudi skozi zelo ozko špranjo – s pogledom v drugačno Slovenijo. Tudi pozicija do Bruslja bo tedaj bolj avtonomna.

P

redsednica, nova strategija, ki zdaj počiva v predalih, za konkurenčne ukrepe v tem trenutku sploh ni potrebna, ker Slovenija tako in tako potrebuje popoln razvojni preobrat. Les, energetika, promet. Začnite tukaj.

Preberite – Slovenija vstopa v energijsko-tehnološko revolucijo?

P.S. Na okrogli mizi, kaj in zakaj se je sesulo v sistemu ravnanja z odpadno embalažo, smo se zbrali vsi, ki želimo in iščemo rešitve.

Branko Ravnik z MKO je pred maratonskim zasedanjem komisije za embalažo, celo v dveh dejanjih, lahko testiral predlagane osnutke za sprejemljiv nacionalni model, kako vdihniti vitaminsko pilulo v zelo prehlajen sistem zlasti pri mešanih komunalnih odpadkih. No, danes okrogla miza, v decembrski številki pa URKO z rešitvami. Morda res.

Jože Volfand, glavni urednik

november 2013

ekoliko bom parafraziral slogan letošnjega knjižnega sejma, saj predlog predsednici vlade ne more biti drugačen kot: Če vlada zdaj na četrtkovih sejah ne bo nekoliko drugače rangirala seznam prednostnih tem za operativne razbistritve v panogah z razvojnim nabojem, nas bo pobralo. Na kaj mislim? Na tri panoge, ki smo jih v reviji, ki jo imate v rokah, predstavili kot razvojno priložnost Slovenije: lesno-predelovalno z domačim zakladom, gozdom, energetiko z OVE in URE in logistiko, bolje prometom.

Uvodnik

N

82/83

Predlog predsednici vlade

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Največji preboj je Cetis dosegel pri izvozu

Glavni urednik: Jože Volfand

11 Na trgu dominira polietilen in še raste

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

12 Naši tudi s pametno etiketo in robotom

Naslovnica: Boštjan Čadej

14 Program, ki poudarja štiri vrednote

Tisk: Eurograf

22 Izkoristite prednosti Zelenega omrežja

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Franci Lenart (Ekomobil), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, november 2013 Naklada 2.400 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

24 Trajnostna raba energije – priložnost za občine 25 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 28 Če hočemo red, mora vsak malo popustiti 33 Počasni pri prenosu direktiv, ugotovljene kršitve 35 Zakonodaja naj ne odpira vrat monopolu 38 Evropi naj bi pustili okoli 2 milijardi evrov

sebina

4 82/83

EOL

Impresum

41 Črni trg je močnejši kot vsi zbiralci skupaj 42 Skupaj z vami združeni za reciklažo 43 Plastik Fantastik iz avtorjevega žepa

45 Podaljšana odgovornost proizvajalca je izzvenela –in zdaj?

52 Inovativni ozaveščevalni projekt »Vrni embalažo v reciklažo« 54 Kraj je vedno lahko lepši, kot je

56 Petrolovo trajnostno poročilo je prejelo prvo nagrado Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

58 Kampanja za več recikliranja odsluženih vozil

59 Pri javnih naročilih zelena podjetja brez prednosti

61 Skoraj popolna zaposljivost diplomantov po diplomi

62 Slovenija vstopa v energijsko-tehnološko revolucijo?

68 Zelene navade

Partner

69 Nova radijska oddaja Modro zeleni

pri izdajanju revije EOL:

70 V voznem parku vse več zelenih energentov

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

72 Povabilo vozniku – parkiraj in prestopi

november 2013

74 Za zamude odgovorni sedanji in pretekli ministri 80 Prepoznavanje potenciala logistične dejavnosti ob petem koridorju 82 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

iz petih prestavljivih promocijskih stojal) • Bron v kategoriji trgovin s kozmetiko - Elizabeth Arden Someday®; Unilever Vaseline® Spray & Go™; Promocijska stojala na blagajni; Sodniki so se odločali med 230timi kandidati na podlagi štirih trženjskih C-jev notranje-trgovinske učinkovitosti, ki so: pritegniti pozornost, povezava s kupcem, dober prenos informacije kupcem in končni nakup. Sodniki so izbrali 123 finalistov, ki so potem razstavljali na Nakupovalnem – marketinškem sejmu v Chicagu. Ta sejem je največje zbiranje marketinških profesionalcev za nakupe v trgovinah in je navdih za odkrivanje novih strategij, ki bi lahko vplivale na odločanje med nakupovalnim procesom.

Inovativna kartonska embalaža za sok

VIA – centralni nadzorni sistem namesto termostata Podjetji Andivi in Menerga sta predstavili aplikacijo VIA – sistem za upravljanje stavbe in hišno avtomatizacijo preko iPada, ki omogoča upravljanje temperature, prezračevanja, razsvetljave, žaluzij in oken v hišah in nestanovanjskih stavbah.

5 82/83

Sonco prejel tri nagrade za promocijska stojala in embalažo

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

VIA je prvi sistem za upravljanje hiše ali stavbe, ki bo s sten za vedno odpravil termostat. Hišna avtomatizacija z aplikacijo VIA bo spremenila način, kako ljudje upravljajo s svojim domom ali poslovno stavbo, spodbudila in izboljšala pa bo količino privarčevane energije. VIA je izdelek za lastnike stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, saj ga je mogoče na preprost način individualno prilagoditi vsaki stavbi in specifikam njenega delovanja. Z izdelkom upravljajo celotno stavbo, temperaturo, prezračevanje, razsvetljavo, senčila, okna, varčujejo energijo s pomočjo energetske hibernacije stavbe z enim samim dotikom, spremljajo porabo energije stavbe, finančni prihranek in CO2 odtis in omogočajo vpogled v strojnico stavbe. Avtorji sistema izpostavljajo nekaj bistvenih prednosti sistema VIA: interaktivna nadstropja stavbe v aplikaciji so prikazana v razmerju z dejansko stavbo, podatki so varno skladiščeni v oblaku, uporabniški profili za dostopanje do različnih delov in nadstropij stavbe so prilagojeni. VIA sistem je tudi neodvisen od strojne opreme.

Zmagovalci Petrol, GEP Štalekar in Komunala Nova Gorica

Skupina promocijskih stojal in embalaže je prejela naslednje nagrade: • Zlato v kategoriji supermarketov in prehrambenih trgovin - Unilever Vaseline® Spray & Go™ Promocijsko stojalo, samostoječe na tleh; • Srebro v kategoriji trgovsko blago za masovno potrošnjo – Robert Bosch STEEL TECH™ Wiper Endcap; Unilever Vaseline® Spray & Go™; Nacionalna notranje –trgovinska kampanja (sestavljeno Fotografije: arhiv proizvajalcev

Podjetje WeserGold Getränke GmbH & Co. KG je v sodelovanju s kartonažnim podjetjem SIG Combibloc nemškemu trgu predstavilo inovativno kartonsko embalažo za tekočino, imenovano »combidome«. Embalaža izgleda kot steklenica in jo je enostavno uporabljati.

Njena dodana vrednost in embalažni izziv je v tem, da je v celoti izdelana iz okolju prijazne kartonske mešanice. S spremenjeno tehnologijo izdelovanja embalaže so izboljšali odprtino za pitje, ki je po novem centrirana na sredini embalaže. Olajša pitje in zmanjša možnost politja tekočine. Embalažo je možno po uporabi ponovno reciklirati. Inovacija je prejela že tri nagrade: Inovacije za pijače, Nemška nagrada za embalažo in Lion's Lair. »Combidome« se s svojim izgledom ločuje od konkurence in s svojo zeleno noto prispeva k ekonomičnosti izdelka.

Časnik Finance je tudi letos razglasil zmagovalce med tistimi podjetji, ki so sodelovala v tekmovanju za najboljše letno poročilo. Med najboljšimi so tudi trije s področij, ki jih spremlja revija EOL. Za najboljše letno poročilo pri trajnostnem razvoju med podjetji za leto 2012 je bilo izbrano Petrolovo. Ob tem je Rok Vodnik, član uprave, med drugim izjavil: V tem letu smo sprejeli tudi Petrolov kodeks ravnanja, energetsko politiko in s tem povezan akcijski načrt 2012 – 2016, prejeli pa smo tudi certifikat POR (program odgovornega ravnanja). V letu 2007 smo izdali okoljsko poročilo, ki smo ga zdaj nadgradili s trajnostno dimenzijo. V trajnostnem poročilu prikazujemo aktivnosti od leta 2008, s poudarkom na obdobju 2010 – 2012. Pri izdelavi poročila smo uporabili sistem kazalnikov POR in ga nadgradili z drugimi kazalniki (tudi po GRI).

Embalažno grafično podjetje GEP Štalekar je pripravilo najboljše letno poročilo v o obvladovanju tveganj med podjetji. Matic Štalekar je dejal, da brez investicijskih orodij, ki so jih razvili in jih stalno nadgrajevali za spremljanje poslovanja, bi bilo nemogoče sprejemati ključne odločitve pri poslovanju in se odločati za naložbene cikle.

november 2013

Podjetje Sonco je prejelo pet oblikovalskih nagrad Times-a in zlato nagrado Inštituta Pot do nakupa.

6 82/83

EOL

Kratko, zanimivo Komunala Nova Gorica pa je zmagala med drugimi organizacijami. Andrej Miška je povedal, da v zaostrenih gospodarskih razmerah poskušajo vsem deležnikom še pregledneje prikazati in upravičiti njihovo poslovanje ter predvsem višino strokov, ki tudi določa ceno komunalnih storitev.

Novosti Potrošniki nagrajeni za lojalnost

Trajnostna energetska prihodnost in EN-LITE Prof. David JC MacKay, glavni znanstveni svetovalec britanskega Ministrstva za energetiko in podnebne spremembe, je v Slovenji prispel na povabilo Britanskega veleposlaništva v Ljubljani in projekta krepitve energetske pismenosti ENLITE. Profesor je tudi avtor svetovne knjižne uspešnice o realističnem načrtovanju trajnostne energetske prihodnosti »Sustainable Energy – without the hot air«. Knjiga bo pod naslovom »Trajnostna energija – brez razgretega ozračja« konec leta izšla tudi v slovenskem prevodu.

Profesor MacKay je predaval v dvorani Državnega sveta, je pa zagovornik realističnih, na znanosti temelječih kalkulacij pri oblikovanju nacionalnih in globalnih energetskih strategij. »Najprej se moramo vprašati, koliko energije lahko dejansko zagotovi posamezni vir energije in kakšne so posledice izrabe tega vira z vidika posega v prostor: ga imamo dovolj? Toda konkretne rešitve se le redko omenja, namesto njih prevladujejo čustva, miti in zmote,« opozarja prof. David MacKay.

Podjetje Procter & Gamble je v Belgiji izvedlo uspešno akcijo nagrajevanja zvestih kupcev.

Nagradili so jih z majhnim kartonskim lončkom, retro oblike embalaže, ki so jo uporabljali za pralne praške pred 40-imi leti. V embalažo so jim, v sodelovanju z belgijskim podjetjem Clics Toys, zapakirali 150 igralnih kock. Sama embalaža zbuja nostalgičnost, njena notranjost pa navdušuje tako otroke kot njihove starše in stare starše. Kupci so prejeli nagrado, če so kupili izdelke P&G za najmanj 35 evrov.

Razpršilec za skoraj 100 % rabo

Papir servis išče in pričakuje

november 2013

Vsaka tehnologija ima svoje omejitve. Z vbrizgavanjem v kalup se da doseči čudovite stvari in vendar se učinkovitost proizvodnje PET plastenk že dolgo ni nič izboljšala. Podjetje SIPA tako premika meje, saj je trgu ponudila nov stroj, imenovan XTREME. Prednosti tega stroja so, da je z njim mogoče izdelovati plastenke, ki so 10 % lažje kot druge, saj stroj stanjša količino materiala na telesu plastenke in ustvari plastenko z zelo tankimi stenami.

Plastenka za 500 ml tehta sedaj le 6 gramov.

Pred začetkom vbrizgavanja tudi ni več potrebno odpirati kalupa, kot je bilo potrebno doslej, kar zmanjšuje pritisk na kalup in mu podaljšuje življenjsko dobo. Poleg tega se XTREME ponaša s povečano učinkovitostjo, saj odpiranje in zapiranje kalupa deluje pod kamero, oprema uporablja nižje temperature in 10 % manj energije kot stroj za vbrizgavanje z enakim rezultatom. PET plastenke torej še niso rekle zadnje besede.

Minimalizem embalaž za kreme

Poudarja, da za oblikovanje nizkoogljične energetske prihodnosti potrebujemo energetsko pismene in ozaveščene deležnike, na primer politične odločevalce, nevladne organizacije, medije ter zainteresirane državljanke in državljane. Z javnim predavanjem prof. MacKaya so v Sloveniji uradno začeli izvajati mednarodni projekt krepitve energetske pismenosti EN-LITE (kratica za angl. ENergy.LITEracy). Nosilec projekta je zavod RAZ:UM (Raziskovalno, razvojno in umetniško središče Univerze v Mariboru), partner pa podjetje Consensus. Projekt strokovno in finančno podpira Britansko veleposlaništvo v Ljubljani.

S prevzemom sodbe upravnega sodišča je moral Papir servis zapreti vrata vevškega obrata za reciklažo. Pred tem so zaprli moščanski obrat, tovornjaki z odpadnim papirjem in plastiko pa naj bi poslej vozili odpadno embalažo v druge obrate Papir servisa – v Novem mestu, Lenartu in na Prevaljah. Civilna družba iz četrtne skupnosti Polje je zavrnila možnost za začasno rešitev, zato se je Papir servis znašel v težkem položaju in je moral zaradi izgube okoljevarstvenega dovoljenja zapreti obrat. Janez Mlakar, direktor Papir servisa, je na vprašanje revije EOL, kako

Nova doba v proizvodnji pet plastenk

SEVERA Line je svojo novo embalažo za kreme izdelala iz Skygreen® materiala. Embalaža je zaradi materiala popolnoma transparentna, odporna proti udarcem in kemijskim vdorom, okolju prijazna ter uporabna. Uporabnost dosega tudi s svojim minimalističnim izgledom, ki ponuja neskončne možnosti nadgradnje s katerim koli dizajnom. Odprta za torej morje kreativnih možnosti.

Podjetje Rieke Packaging Systems je razvilo nov razpršilec za vlažilno kremo Ultrabase®, ki je vodilna znamka v svoji kategoriji. Razpršilec ima vgrajeno pumpico, ki je enostavna za uporabo in omogoča enakomerno pršenje kreme, medtem ko posebno sesalo ostanek kreme porine nazaj v embalažo. Dodano je še varnostno zapiralo, ki preprečuje nenamerno pršenje kreme. Največje pridobitev embalaže je v sistemu brezzračne

Maskara kot unikatna embalaža Podjetje Rimmel je lansiralo novo maskaro, imenovano ScandalEyes, ki je drugačna, ker kupcem ponuja unikatno maskaro prilagojeno potrošniku na več ravneh glede na to, kakšno obliko trepalnic želi uporabnik, kakšen dizajn ter barvo maskare. Nič več ne gre le za vsebino, temveč tudi za ovitek.

Transportne rešitve pakiranja diagnostičnih vzorcev Prevoz diagnostičnih vzorcev nosi s seboj kompleksno in strogo zakonodajo. Embalaža teh vzorcev mora zadovoljevati najvišje standarde. Izdelki podjetja Sirane vključujejo bombažne blazinice, oblazinjene vrečke in 95 kPa vrečke. Pri tej embalaži se za to specializirana podjetja ukvarja s ponudbo raznih velikosti embalaže, z različnimi nivoji vpojnosti embalaže, z vodotesnimi zapirali, z odpornostjo embalaže proti udarcem ter seveda s pravilno podanimi informacijami o izdelku. Ta vrsta embalaža kliče po fleksibilnosti in doslednemu upoštevanju zakonodaje.

Nagrado za najbolj vplivni embalažni dizajn (PIDA) vsako leto podeljuje podjetje BillerudKorsnäs v sodelovanju z vodilnimi univerzami Francije, Nemčije, Španije in Švedske. Na natečaj se prijavi preko 200 bodočih embalažnih oblikovalcev.

Tema letošnjega PIDA 2013 je “Hrana za misel”. Cilja na povečanje ozaveščenosti, kako lahko z dizajnom embalaže vplivamo na okolje. “Izziv je v tem, da najdeš primeren embalažni material in koncept dizajna, ki bosta prispevala k zmanjševanju količine hrane, ki jo vržemo stran.” Tako pojasnjuje namen natečaja Agneta Rognli, vodja tržnega komuniciranja pri BillerudKorsnäs. Podjetje BillerudKorsnäs je med vodilnimi podjetji za nove embalažne rešitve in material.

Prizadevajo si utrditi povezave med šolami in gospodarstvom ter oblikovati trajno prihodnost s promoviranjem razvoja znanj v industriji. PIDA je iniciativa od katere imajo korist tako mladi kot industrija.

PIDA je postala pomemben del univerzitetne programske sheme. Študentje in profesorji so seznanjeni s potrebami industrije, medtem ko gospodarstveniki dobivajo inspiracijo, nove ideje in vtise o načinu razmišljanja nove generacije oblikovalcev. Na ta način se je PIDA razvila v privlačen forum za celotno gospodarstvo. Na glavnem dogodku PIDA-e se zberejo proizvajalci, mediatorji, novinarji, lastniki blagovnih znamk in uveljavljeni embalažni oblikovalci. Študentje dobijo možnost spoznati potencialne nove delodajalce in izkušene oblikovalce ter prejeti oceno svojih dizajnov s strani žirije profesionalcev. »Dizajniranje embalaže je kompleksna stvar,« pravi Agneta Rognli, »saj je potrebno z dizajnom zadovoljiti mnogo potreb: mora biti funkcionalen, prijazen do uporabnika, informativen, uporaben ne glede na vremenske pogoje in seveda ekonomičen.«

Fotografije: arhiv proizvajalcev

bo ukrepalo podjetje, odgovoril: »Usoda podjetja in zaposlenih je zdaj, ko so bile s strani Papir servisa izčrpane vse legitimne pravne možnosti za njegovo rešitev, v rokah države. Možnih scenarijev je sicer več, vendar nobeden od teh ne ponuja optimalne rešitve za Papir servis in zaposlene. Ne glede na dejstvo, da je Papir servis za preselitev obrata v Vevče porabil kar 2 milijona evrov in da je na tej lokaciji lahko deloval samo pol leta, obstaja možnost, ki je v rokah Mestne občine Ljubljana. To je pospešena ureditev obljubljene selitve podjetja na novo lokacijo na Barju, ki bi Papir servisu omogočila stabilnejšo in dolgoročnejšo rešitev. Seveda ob pogoju, da je dovolj politične volje na strani MO Ljubljana in župana Zorana Jankovića, ki pa je glede na zadnje njihove izjave očitno ni. In seveda potem obstaja še druga možnost, da Papir servis od države in pristojnih terja odgovornost za nastalo nepopravljivo škodo.

7 82/83

PIDA 2013 vabi oblikovalce

EOL

tehnologije, ki vključuje na dnu embalaže vgrajen bat, ki potisne izdelek z dna na vrh embalaže. To zagotavlja 98 % porabo/ »razpršilnost« izdelka. To je pri kremah z visoko viskoznostjo zelo težko doseči. Ker je Ultrabase® krema kvaliteten izdelek za vlaženje kože in se jo uporablja za različne bolezni kože, kot so ekcemi, mora biti embalaža prilagojena izdelku. Potrebni so pogosti nanosi in pršenje za večje površine kože.

Tudi to nov AVDS razpršilec zmore.

Papir servis bo ne glede na povedano sprožil postopke za ponovno pridobitev OVD za obrat v Vevčah ter skladno s sodbo Upravnega sodišča v Ljubljani pozitivno opravil potrebne okoljske presoje. Tega se bomo lotili prednostno in pospešeno, saj si želimo svojo dejavnost uspešno in odgovorno opravljati še naprej in dolgoročnejše zagotoviti obstoj družbe ter prihodnost še preostalih 595 zaposlenih v Papir servisu.«

Odslej NiCd baterije brez srebra Evropski poslanci so sprejeli spremembo Direktive o baterijah (NiCd baterije za uporabo v brezžičnem električnem orodju). Zofija Mazej Kukovič je kot poročevalka za politično skupino EPP opozorila na varnost zdravja, okolja in hkrati na priložnosti za slovenska podjetja, ki si prizadevajo za učinkovito rabo in predelavo surovin. Nov predlog prepoveduje uporabo živega srebra v gumbastih celicah in pogojuje proizvodnjo aparatov na način, da vsak posameznik lahko odstrani baterijo, kjer je možno.

Mazej Kukovičeva je tudi med drugim poudarila: »Z novostmi bomo zagotovili večjo varnost Evropejk in Evropejcev in hkrati dali prehodno obdobje industriji za prilagoditev in ohranitev delovnih mest, še prav posebej v srednje velikih in malih podjetjih. Nikelj-kadmijeve baterije v ročnih orodjih, ki so v vsakem domu, bo nadomestil človeku in naravi prijaznejši litij.« Prepoved gumbastih celic bo začela veljati takoj po implementaciji direktive. Mazej Kukovičeva poudarja, da so »to zelo majhne baterije, ki pa so v široki uporabi – kot na primer v urah, voščilnicah in majhnih igračah.

Pri igračah so seveda najbolj izpostavljeni naši otroci. Zato bodo te najprej umaknjene s trga po sprejetju direktive. Implementacija direktive je predvidena v letu in pol po sprejetju na plenarnem zasedanju v Strasbourgu.

november 2013

Novosti

Kratko, zanimivo

Največji preboj je Cetis dosegel pri izvozu Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

8 82/83

Embalaža

Položaj panoge

Razvoj in trženje, pa čeprav na oddaljenih trgih, kjer so

mag. Radenko Mijatović

tveganja nekoliko večja, je najbrž pravi recept. Poslovne izkušnje Cetisa, ki v zadnjih

Položaj panoge

letih raste zdravo in stabilno,

kažejo, da je takšna usmeritev

prava. Mag. Radenko Mijatović,

član uprave v Cetisu, prej pa

dolgoletni direktor Valkartona, napoveduje tudi ob koncu

leta boljši poslovni izid kot

lani, novo zaposlovanje in

nove produkte. V domačem

poslovnem okolju pogreša več

optimizma in tudi na stisko

bančnega sistema opozarja, saj jih kljub odlični boniteti

domače banke ne morejo

spremljati. Vendar pa – Cetis

november 2013

je, kot ocenjuje Radenko Mijatović, na pravi poti.

Kolikšen delež v realizaciji Cetisa predstavlja embalaža? Ali je za embalažo s folijo na trgu več povpraševanja in kakšne so zahteve naročnikov?

Steber embalaže pomeni v realizaciji Cetisa okoli 19 %. Embalažo s folijo trg išče, a so zahteve naročnikov vedno višje, predvsem ko gre za oblikovanje cene ob ohranjanju enake kakovosti materiala. Glede designa so standardi znani, vsak izdelek je svojevrsten in oblikovan tako, da pritegne pozornost.

Kakšne so možnosti za razvoj papirne embalaže in koliko trg išče etikete? Je v vzponu ovojna etiketa?

Ovojna etiketa je v vzponu. Narašča zlasti uporaba pametnih etiket, mislim na senzoriko, eko materialov, obenem pa se manjša poraba materiala. V zadnjem času trg etikete išče preko razpisov, še zmeraj pa tudi na klasičen način, to pomeni, da pošljejo povpraševanje in testirajo več možnih dobaviteljev.

Ko omenjate pametne etikete, to kaže, da se na globalnem trgu vse bolj uveljavlja pametna embalaža. Kako se na to odziva razvoj v Cetisu, ki ima veliko izkušenj s pametnimi karticami?

Razvoj v Cetisu se je že odzval. V sodelovanju s Kemijskim inštitutom smo razvili pametno etiketo, ki smo jo prvič predstavili na sejmu Fach Pack v septembru. Pametno etiketo že

ponujamo trgu. Ta novost je zanimiva predvsem za živilsko industrijo, industrijo pijač, in sicer pivovarje, vinarje in druge, saj etiketa pokaže, kdaj je temperatura pijače primerna za uživanje oziroma, ali so bila živila izpostavljena višji temperaturi, kot je primerna za to vrsto živila. Največje povpraševanje po pametnih etiketah pričakujem v spomladanskih mesecih.

Steber embalaže pomeni v realizaciji Cetisa okoli 19 %.

Embalažo s folijo trg išče, a so zahteve naročnikov vedno višje.

Prav tako na trgu ponujamo etikete za zaščito originalnosti (void) določenega izdelka in RFID etikete, ki se uporabljajo predvsem na področju logistike. Veliki izziv svetovni industriji embalaže sta ponarejanje in tihotapljenje blagovnih znamk, ki sta kljub svetovni recesiji v porastu. OECD ocenjuje, da se vrednost trgovine s ponarejenim blagom močno povečuje vsako leto. Večina podjetij se zanaša na očitne, vidne varnostne elemente, visoko kakovost tiska in sisteme embalaže za odvračanje ali preprečevanje ponarejanja, vendar se

9 Cetis je v zadnjih letih naredil največji preboj na področju povečanja prodaje na tujih trgih.

Torej v izvozu, v trženju. Tako smo v prvih devetih mesecih letošnjega leta v tujini realizirali že več kot 45 % svojih prihodkov, medtem ko so lansko leto prihodki iz izvoza predstavljali zgolj 27 % ob približno enakem obsegu skupnih prihodkov. Letos smo najbolj rasli na varnostnih tiskovinah, kjer delujemo globalno. Razdalje niso pomembne. Največjo rast dosegamo v državah črne celine. Poleg večjega števila odprtih projektov v Afriki nam je letos uspelo pridobiti večji projekt v Aziji. Seveda so ti projekti izpostavljeni precejšnjim poslovnim tveganjem, a brez tega v poslu ne gre.

Danes obstaja več kot 100 različnih tehnologij zaščit izdelkov, kot so hologrami, digitalni vodni žigi, DNK, varnostna črnila Na komercialnih tiskovinah poskušamo rasti predvsem z izvozom v države, ki so geografsko severneje od nas. V tujini nastopamo in želimo nastopati z izdelki in storitvami z višjo dodano vrednostjo. Na varnostnih tiskovinah so to kompleksnejši dokumenti, zahtevne programske rešitve, vladne rešitve, medtem ko so na področju komercialnih tiskovin to predvsem zahtevnejše oblike etiket, ki omogočajo bodisi večjo marketinško prepoznavnost produkta ali pa zaščito pred ponarejanjem blagovnih znamk. Še posebej slednje postaja vedno bolj pomemben dejavnik v mednarodni trgovini.

Kateri materiali prevladujejo pri varnostnih tiskovinah in v koliki meri je upoštevan življenjski cikel izdelka?

Na področju izdelave varnostnih tiskovin prevladujejo papir in razni plastični materiali. To je odvisno od tipa produkta, funkcionalnosti ter zahtev kupcev. Želje in potrebe naročnika zmeraj upoštevamo in jim tudi svetujemo pri

Ni nujno. Na to vpliva skupek zahtev standardov, naročnika, funkcionalnosti ter tip zaščit ali zaščite. Cetisova večslojna zaščita je substitut produktov zaščitnih folij, ki so bile narejene iz plastičnih materialov. Večslojna zaščita je narejena iz več izjemno tankih slojev, kot končen produkt pa je večslojna zaščita veliko tanjša in okolju prijaznejša od folij, ki so se uporabljale pred njo.

Cetis se na mednarodnih trgih ne pojavlja zgolj kot proizvajalec potnih listov.

Kako se širi proizvodnja Cetisovih potnih listov po mednarodnih trgih in kakšne so glavne zahteve naročnikov?

Cetis se na mednarodnih trgih ne pojavlja zgolj kot proizvajalec potnih listov. Naš prodajni program na področju varnostnih tiskovin zajema tudi ostale dokumente, kot so osebne izkaznice, vozniška dovoljenja, prometna dovoljenja, vizne nalepke, rojstne liste, volilne lističi, vinjete in drugo. Poleg slovenskega potnega lista proizvajamo ta najpomembnejši potovalni dokument še za devet držav. V treh državah imamo vzpostavljen personalizacijski center, na področju afriških držav zaposlujemo deset lokalnih prebivalcev. V letošnjem letu smo v eni izmed držav v zahodni Afriki vzpostavili kompletni mejni nadzor.

Trg dokumentov je precej zahteven, konkurenca je močna, iz česar izhajajo številne zahteve naročnikov. Glede na to, da se fokusiramo na države v Afriki, se običajno poleg čisto logičnih zahtev, kot sta kvaliteta in cena, soočamo tudi s posebnimi zahtevami, kot so kratek rok dobave, agregati za proizvodnjo elektrike, lastna vzpostavitev internetnih povezav. Zaposleni smo priča številnim nepričakovanim situacijam: od nasilnih demonstracij, odpovedim letalskih povezav, čakanjem na že potrjene sestanke, slabim higienskim razmeram… Glede tehničnih zahtev naročnikov pa si neprestano

82/83

Embalaža

Ali pomeni kakovostna varnostna večslojna zaščita okolju manj prijazen proizvod?

prizadevamo, da jim nudimo največ glede na dane razmere. Mislim na kvaliteten produkt, normalno ceno, treninge za njihove inženirje ter prenos znanja. Prizadevamo si vzpostaviti sistem, ki deluje kljub temu, da razmere za tehnično zahtevne produkte niso enostavne.

Saj veste, pomanjkanje električne energije, interneta, usposobljenega kadra.

Kateri materiali lahko nadomestijo plastične kartice?

Materiali, ki lahko kratkoročno nadomestijo obstoječe plastične kartice, so samo drugi plastični, to je novi materiali, ki so hkrati tudi bolj okolju prijazni. Materiali, ki lahko dolgoročno v celoti nadomestijo plastične kartice, bodo mikročipi, ki bodo vgrajeni v človeško telo.

Zakaj ste se odločili za proizvodno novost – za digitalne tahografske kartice? Kakšen tržni uspeh napovedujete tahografu?

Tahografske kartice izdelujemo že več let.

Pravzaprav ne gre za našo novost, ampak so posledica Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 iz leta 2006, ki zavezuje voznike vozil za prevoz blaga ali potnikov k uporabi tahografskih kartic in s tem njihovo kontrolo. Cetis je z odločbo Direkcije Republike Slovenije za ceste pridobil pooblastilo za izdajanje digitalnih tahografskih kartic, prav tako jih izdeluje. S tem je kot pristojni organ dolžan na območju Republike Slovenije izdajati tahografske kartice in opravljati druge upravne naloge, ki so del javnega pooblastila. Za nas je bil to prvi projekt, v katerem smo izvedli celovito rešitev izdaje tahografskih kartic - od predaje vloge, obdelave vloge, komunikacije s končnim naročnikom, izdaje kartic, priprave celotnega sistema izdaje in preverbe ter povezave z EU članicami. Po uspešno končanem projektu smo podobne projekte ponudili tudi drugam.

Lanski poslovni rezultat je pomenil precejšnjo rast v primerjavi s prejšnjimi leti. Kako je letos, kakšna je prognoza?

V lanskem letu smo bili priča precejšnji rasti prometa v primerjavi z leti poprej. Seveda je danes težko zagotavljati takšen

november 2013

Največji poslovni uspeh in prodor na trgu pa je Cetis v zadnjih letih dosegel z varnostnimi in komercialnimi tiskovinami. Kje se odpirajo največje možnosti, s katerimi proizvodi in na katerih trgih.

izbiri materialov, obliki, tiskarskih efektih in podobnem. To vključuje tudi obljubljeno življenjsko dobo izdelka, ki pa ni odvisna samo od kakovosti izdelave, ampak tudi od lastnosti uporabljenih materialov.

foto: arhiv podjetja

ugotavlja, da to ni več dovolj. V tej igri mačke in miši v prizadevanjih proti zlorabi blagovnih znak morajo proizvajalci nenehno nadgrajevati zaščite. Danes obstaja več kot 100 različnih tehnologij zaščit izdelkov, kot so hologrami, digitalni vodni žigi, DNK, varnostna črnila in drugi, ki jih farmacevtska in druga podjetja uporabljajo za zaščito izdelkov in blagovnih znamk pred ponarejanjem. Cetis je v zadnjih dvajsetih letih razvil zelo zanesljive rešitve za zaščito izdelkov in blagovnih znamk pred ponarejanjem, ki se lahko uporabljajo tako na primarni kot sekundarni embalaži.

Mladi spoznavajo ekološko kmetijstvo Na Inštitutu za trajnostni razvoj izvajajo program Šolski ekovrtovi, v katerem osnovnim in srednjim šolam ter vrtcem nudijo strokovno podporo pri razvoju in učni rabi šolskega ekovrta. Program so letos povezali z evropskim projektom »Mind the CAP« ter starejše osnovnošolce in dijake popeljali na ekološke kmetije po vsej Sloveniji. Srednješolci so spoznavali ekološko kmetijstvo tudi skozi fotografski objektiv.

Mladi so se seznanili s prednostmi ekološkega kmetijstva in ekoživil v prehrani in življenjem na ekološki kmetiji. Predstavili so jim zelene poklice, povezane z ekološko pridelavo in živili.

V prvem sklopu dogodkov »SKuP na EKOVRT« so dijake srednjih šol iz Maribora in Ljubljane povabili na urbani ekološki kmetiji v Ljubljani in Skupnostni urbani eko vrt v Maribor. Drugi sklop dogodkov so poimenovali »Razkrite skrivnosti ekoloških kmetij«, namenjeni pa so bili učencem zadnjih razredov OŠ.

Mednarodno priznanje Logističnemu centru BTC

november 2013

BTC Logistični center je na mednarodnem logističnem kongresu prejel priznanje Zelena logistika 2013. Nagrado podeljujeta Slovensko logistično združenje in Planet GV, s priznanjem pa so nagrajena tista podjetja, ki pri izvajanju logističnih dejavnosti najbolje upoštevajo varovanje okolja in uresničujejo okoljevarstvene cilje.

Janko Pirkovič, direktor Logističnega centra, je ob prevzemu nove nagrade povedal, da se logistična dejavnost v zadnjem obdobju vse bolj posveča tudi izzivom na področju ekologije. »Namen družbe ni doseganje le enkratnega znižanja porabe energije, temveč vzpostavitev sistema, ki vodi k stalnemu zniževanju porabe energentov, izpustov in krepitvi drugih elementov trajnostnega razvoja. Hkrati pa spodbuja poslovne partnerje k ravnanju v skladu s trajnostnim razvojem, predvsem pa k racionalni rabi energentov.

Logistični center je pridobil ISO standarda 9001 in 14001, tako da med drugim lahko skladiščijo in distribuirajo ekološke izdelke.

Med dosežki na trajnostnem področju so še gradnja sončne elektrarne leta 2011 na strehah dveh objektov Logističnega centra v velikosti 13.000 m2. Leta 2012 so celotno razsvetljavo v vseh skladiščih in poslovnih zgradbah ter na zunanjem logističnem območju zamenjali s sodobno LED-tehnologijo. S tem se je zmanjšala poraba električne energije za 16 %, izpustil CO2 pa za 140 ton na leto.

trend, vendar se lahko pohvalimo, da bomo leto 2013 predvidoma zaključili z nekoliko višjimi prihodki kot leta 2012 predvsem na račun povečanja prodaje v tujino. Predvidena realizacija bo okrog 36 milijonov evrov. Tudi število zaposlenih v družbi Cetis in Skupini Cetis bo letos v povprečju višje kot v lanskem letu, kar je posledica pridobitve nekaterih večjih projektov v tujini.

Eden izmed glavnih problemov slovenskega gospodarstva je nizka dodana vrednost. Kako je v Cetisu v primerjavi s panogo in konkurenco na trgu EU? Strinjam se, da je naš problem nizka dodana vrednost. Slovenska industrija je pogosto le proizvajalec komponent ali manjših segmentov v neki zgodbi, ki pa ima svoje jedro nekje v tujini. V Cetisu želimo v čim večji meri dobiti posle, kjer smo mi glavni izvajalec oziroma pogodbeni partner. Stranki želimo ponuditi čim več. Na varnostnih tiskovinah želimo zraven tiskarskih produktov prodati čim več zahtevnejših in kompleksnih rešitev. Tako svojo energijo usmerjamo v nadgradnjo in zraven tiskarskih rešitev nudimo svetovanje, prenos znanja, integracijo različnih sistemskih rešitev, razvoj programskih rešitev, partnerstvo državam pri razvoju dokumentov. Na komercialnih tiskovinah je zgodba podobna.

Kupcu želimo nuditi več kot etiketo ali obrazec, tako da neprestano spremljamo novosti in jih poskušamo vgraditi v naše produkte. Trenutno imamo razvitih nekaj novih produktov, ki jih bomo v kratkem ponudili trgu. V zadnjem času precej energije posvečamo prenosu znanj z zahtevnih produktov varnostnih tiskovin v komercialne tiskovine.

Naložbe v razvoj?

Brez razvoja si praktično ne moremo predstavljati prihodnosti. V Cetisu že dolga leta razvoju namenjamo pomembno vlogo. Trenutno v okviru naše hiše zaposlujemo mlade raziskovalce, bodoče doktorje znanosti, ki prenašajo znanja iz teorije v prakso.

Sodelujemo z različnimi inštituti in nenehno spremljamo trende v branži z

obiski konferenc, seminarjev in izobraževanj.

Trenutno zaključujemo razvoj nekaj novih produktov, ki bodo kmalu ponujeni trgu. Prav tako neprestano razvijamo nove rešitve, inovacije. Naložbe v razvoj so precejšnje, zato si prizadevamo del stroškov pokriti s sredstvi, pridobljenimi preko razpisov.

Kaj pogrešate v domačem poslovnem okolju?

Vsekakor pogrešamo več optimizma in bolj optimistično poslovno okolje. Najhuje je z bančnim sistemom, ki nas že marsikje na prodoru na tuje trge popolnoma onemogoča, saj naše banke, kljub naši odlični boniteti, niso sposobne dati mednarodnih garancij zaradi svoje bonitete, ki jo uživajo na trgu oziroma pri mednarodnih bančnih institucijah. Tudi pogoji, pod katerimi si izposojamo denar od finančnih institucij, niso primerljivi s pogoji, ki jih imajo naši konkurenti na zahodu. Težave so seveda še s precej majhnim in omejenim domačim trgom, ki se zadnja leta močno krči, davčno zakonodajo, birokratizacijo in trgom dela. Kljub visoki brezposelnosti v Sloveniji je še zmeraj precej težko najti dober kader. Kljub vsem oviram ocenjujemo, da smo na pravi poti.

Na prvem mestu moramo neprestano krepiti vlogo vodilnega tiskarja na slovenskem trgu in si prizadevati za čim večjo rast na tujih trgih.

Predvidena realizacija bo okrog 36 milijonov evrov.

Tudi število zaposlenih v družbi Cetis in Skupini Cetis bo letos v povprečju višje kot v lanskem letu

foto: arhiv podjetja

10 82/83

Embalaža

Kratko, zanimivo

Trg fleksibilne embalaže je trenutno najbolj dinamičen in hitro raste – to velja za različne tipe embalaže kot materiale za pakiranje. Rast ni naključna. Potrošnik se vse bolj odloča za zapakirane izdelke, kot so hrana, pijača, izdelki za osebno nego, izdelki farmacevtske industrije. Pakirana hrana na trgu dominira na vseh koncih sveta. Proizvajalci fleksibilne embalaže se odločajo za različne surovine, kot so polipropilen, polietilen, EVOH, BOPET, PVC, celuloza, aluminij in papir. Najnovejše ekonomske analize napovedujejo trgu še močnejšo rast, saj je tržni potencial velik, reference potrošnikov pa zelo izrazite.

11 82/83

Na trgu dominira polietilen in še raste

Embalaža

Fleksibilna embalaža

V

N

a fleksibilnem embalažnem trgu se srečujejo različne interesne skupine, kot so proizvajalci embalaže, trgovci, distributerji in dobavitelji surovin (hrana, pijača, farmacevtski izdelki itd.). Podjetja, ki so lastniki večine tržnega deleža, so: Amcor Ltd. (Avstralija), Sealed Air Corporation (ZDA), Bemis Company Inc. (ZDA), Mondi (Južna Afrika), Huhtamäki Oyj (Finska) in Sonoco Products (ZDA). Ti ključni igralci gradijo svoj posel in utrjujejo tržni položaj z združevanjem in prevzemanjem potencialnih trgov, saj imajo v rokah 58,0 % tržnega deleža globalne embalažne industrije.

Razlog za razdrobljeno industrijsko strukturo

Pakiranje pijač: Vrednost trga; po surovinah; 2012 & 2018 ($Million) je v dostopnosti številnih embalažnih tipov in surovin, ki se lahko uporabijo za fleksibilno embalažo.

G

raf kaže predvideno rast od leta 2013 do leta 2018. Napovedana rast globalnega embalažnega trga je na CAGR za 5,1 % od leta 2013 do leta 2018. Polietilen dominira s skoraj 32 % - nim deležem in ima napovedano 5,1 % (CAGR) rast. Polipropilen ima drugi največji delež v tem segmentu, in sicer 4,9 % rast (CAGR). Polipropilen vključuje biaksialna polipropilena (BOPP) in liti polipropilen (CPP).

Biaksialen polipropilen ima 80 % delež v skupini polipropilen in ima napoved rasti med letoma 2013 do 2018 za 5,2 % (CAGR). Papir beleži 5,5 % rast (CAGR), aluminij pa 5,4 % (CAGR).

Ena izmed potencialno rastočih surovin za prihodnost je zagotovo celuloza. Napoved za njeno rast je 8,2 % (CAGR) do leta 2018.

T

rgu Severne Amerike napovedujejo skromno rast, ki bo izhajala izključno iz že vzpostavljenih končnih trgov regije. Evropski trg, pri katerem je bilo lahko opaziti znake zrelosti, dobiva v tem času potisk s strani vzhodnoevropskih držav. Poleg tega pa je okoljevarstvena

ozaveščenost med potrošniki povzročila nihaj med tržnimi deleži embalažnih surovin.

K

ončni uporabniški trg vodita dve sili: spremembe v željah potrošnikov ter visoka razpoložljivost dohodkov v APAC-u. Največji tržni delež fleksibilne embalaže ima regija APAC, saj sta Kitajska in Indija vodilni sili rasti v tej regiji. Na trend rasti te regije vpliva tudi več drugih dejavnikov, med njimi so: potrošniške želje do že gotovih jedi, zahodne navade prehranjevanja oziroma zahteve po zapakirani hrani in vzpon razpoložljivih dohodkov. Na enak način sta vodilni v rasti tudi Brazilija in Latinska Amerika: s pridelavo hrane in s procesno industrijo pijač.

Olimpijske igre, ki bodo leta 2016 v Braziliji, bodo pomembna spodbuda za turizem in za potrošnjo pakirane hrane te regije.

V

ečina držav v Azijsko-Pacifiški regiji so rastoča gospodarstva, kjer napovedujejo močno gospodarsko rast tudi za v prihodnje.

Rast populacije in večje povpraševanje po pakirani hrani, pijači, izdelkih osebne nege in farmacevtskih izdelkih je to, kar žene trge razvijajočih se držav. Vodilni v teh trendih sta Indija in Kitajska.

november 2013

embalažnem okolju je fleksibilna embalaža iskan proizvod, saj igra ključno vlogo pri varnosti in podaljševanju roka trajanja končnim izdelkom. Različne vrste smol se lahko uporabijo za spremembo in razvoj zahtevanih embalažnih rešitev. Izbor smol in tip embalaže se določi glede na karakteristiko končnega produkta in vrednosti, ki naj jo ponuja embalaža.

Pravilen izbor tipa embalaže je pomemben za ohranjanje končnih izdelkov, kot so: hrana, pijača, izdelki za osebno nego, farmacevtski produkti in za preprečevanje možnih kemijskih reakcij, ki lahko ogrožajo zdravje potrošnika.

Potrebna je torej učinkovita in primerna embalaža za vsak izdelek.

Naši tudi s pametno etiketo in robotom Tanja Pangerl

foto: arhiv podjetja

12 82/83

Embalaža

Sejem embalaže in pakiranja

Embalažni materiali in pakirni

Sejem embalaže in pakiranja

stroji so bili letos v ospredju

zanimanja na sejmu FachPack. Še vedno je opazen trend zniževanja količine materiala, potrebnega za embalažo, kupci

pa vse bolj iščejo materiale, ki so prijazni do okolja.

Pakiranje in paletno ovijanje pa je v procesu popolne avtomatizacije. Letošnji sejem je dal poudarek tudi svetovanju potencialnih kadrov

november 2013

v embalažni industriji.

FachPack, vsako leto svetovno sejemsko zbirališče za embalažno in pakirno panogo, se je letos zgodil dvajsetič. Udeležilo se ga je 1.440 razstavljavcev, kar je nekaj manj kot zadnje leto (1.466), v treh dneh pa ga je obiskalo 34.598 obiskovalcev, predvsem iz sektorjev papirne

Predstavitev na sejmu je že obrodila sadove.

industrije, tiskarstva, prehrambene industrije, storitvenega sektorja, plastike, kemikalij, mehanskega inženiringa, farmacije in kozmetike, električne opreme in komponent, pakirne logistike in pakiranja, kovinske industrije in drugih področij. 21 % obiskovalcev je prišlo iz tujine, predvsem iz Avstrije, Češke, Švice, Nizozemske, Italije in Poljske. 285 podjetij je letos razstavljajo prvič, med razstavljavci pa je bilo tako kot vedno največ nemških podjetij (1.040 podjetji). 400 razstavljavcev je bilo predvsem iz bližnjih držav, kot do Nizozemska, Italija, Švica, Češka in Avstrija, med razstavljavci pa je bilo tudi pet slovenskih podjetij: AmbaCo., d.o.o., Cetis, d.d., EDIT, d.o.o., EGP d.d. in GOLDPACK, Zlatorog Oprema d.o.o.

Preko 90 % novih poslovnih povezav FachPack se je specializiral za povezovanje podjetij z izdelki in storitvami v celotni embalažni verigi na segmentih pakiranja, tehnologij, procesov in logistike. Na področju pakirnih strojev sta v Evropi v ospredju Nemčija z 19 % in Italija s 16 % bruto domačega proizvoda.

Tokrat so se obiskovalci zanimali še zlasti za embalažne materiale, za razstavljavce pa je bil sejem, kot so zatrjevali, poslovno uspešen.

Prvi »Careers Day« Letos je svojo zgodbo, po uspešni premieri v lanskem letu, nadaljeval PackBox Forum, ki je vsak dan sejma obiskovalcem ponudil drugo odprto temo. Lahko so samo poslušali, vabljeni pa so bili tudi v diskusijo. PackBox Forum je letos prvič dopolnil Careers Day, kjer so osebni svetovalci z izkušnjami v embalažni industriji predstavili, kaj in kakšne kompetence embalažna podjetja pričakujejo od svojih novih

Radenko Mijatović: Na specializiranem sejmu embalaže smo se predstavili z izdelki prodajnega stebra embalaža, in sicer z embalažo s folijo, papirno embalažo, nesamolepilnimi etiketami papir, samolepilnimi etiketami papir, samolepilnimi etiketami na foliji, ovojnimi etiketami in termokrčljivimi rokavčki (sleevi).

Aleš Tomažič: Na sejmu Fachpack smo kot že vrsto let doslej dali poudarek novostim, ki smo jih v naši tovarni razvili v zadnjem času. Predstavili smo tudi ostala področja.

Pomembno mesto na našem razstavnem prostoru je predstavljal visoko kapacitetni paletirni robot Goldpack A1800 I. Gre za serijo robotov, ki so namenjeni paletizaciji in predstavljajo sam vrh tako v hitrosti kot tudi v prijaznosti operacijskega vmesnika. Ob robotu smo na sejmu predstavili še nekaj zadnjih projektov: Kraft food Europa – 6 paletizacijskih robotov, Nordic Garden Norveška – Visoko kapacitetna linija za polnjenje in paletizacijo zemlje, Coca Cola Hellenic – 4 Roboti za paletizacijo.

Ste morda na sejmu predstavili kakšno novost?

Radenko Mijatović: Novost letošnje sejemske predstavitve so bile tako imenovane pametne etikete. Gre za etiketo, ki jo je razvil Cetis v sodelovanju s Kemijskim inštitutom. Ta pokaže, kdaj je temperatura pijače primerna za uživanje. Novost je zanimiva predvsem za industrijo pijač, in sicer pivovarje, vinarje, farmacevtsko in prehrambeno industrijo.

Pametna etika namreč pokaže tudi, v kakšnem stanju je hrana, ki jo kupujemo, ali je torej še primerna za zaužitje, ter farmacevtski izdelki, izdelki za kozmetično industrijo in drugi, ki imajo določen rok trajanja.

Aleš Tomažič: Na sejmu smo predstavili ROBOTA A 1800 i, namenjenega za najvišje kapacitete v paletizaciji. Posebnost robota je

Nemčija je za Cetis zaradi svoje relativne bližine strateški trg

Aleš Tomažič: Obisk na sejmu je bil na žalost manjši od pričakovanega. Na sejmu je bilo manjše število obiskovalcev, predvsem pa so manjkali potencialni kupci iz okoliških držav.

Obisk kupcev iz Nemčije in Avstrije je bil zadovoljiv. Ker imamo partnerje za prodajo naših proizvodov v vseh evropskih državah, novih poslovnih stikov na tem področju nismo iskali. Koncentrirali smo se predvsem na direktne kupce.

Kako bi ocenili sejem in vašo predstavitev na sejmu?

Radenko Mijatović: Ugotavljamo, da je sejem zrasel. Razstavljavcev in obiskovalcev je bilo več kot prejšnja leta. Ne glede na to ostaja po velikosti obvladljiv. Revolucionarnih zadev na našem področju ni bilo videti, mogoče offset barva z linijo BoFood Organic, ki dovoljujejo direkten kontakt s hrano brez migracije škodljivih komponent v hrano ter »slep« papir brez silikonskega nosilca. Na papirju je naneseno lepilo, ki se aktivira s pomočjo IR grelcev na tiskalniku - etiketirki, neposredno pred aplikacijo na škatlo, ipd. Končni izdelek je uporaben predvsem v logistične namene, njegova uporaba pa pomeni tudi bistvene prihranke energije, vode, odpadnega materiala. Še zmeraj je opazen trend zniževanja količine materiala, potrebnega za embalažo, bodisi z zmanjševanjem debelin in s tem tudi teže materialov kot tudi skozi drugačne načine pakiranja. Pričakovan je trend uvajanja okolju prijaznih materialov, etiket za varnost pakirane hrane, torej ohranjanje lastnosti hrane v daljšem obdobju.

Konkurenčno prednost nam danes omogočajo predvsem vlaganja v razvoj, šolanje kadrov.

Embalaža

Aleš Tomažič

82/83

13 V septembru se je vaše podjetje predstavilo na sejmu FachPack. S čim ste se predstavili?

Radenko Mijatović: Na stojnico smo z izvirnim načinom predstavitve pritegnili mnogo mimoidočih. S tem smo dosegli osnovni cilj, ki je bil - pritegniti pozornost. Ostalo so »oddelali« naši izdelki in ljudje. Predstavitev na sejmu je že obrodila sadove, saj prvi pogovori za prodajo Cetisovih izdelkov prodajnega stebra embalaža že potekajo. Nemčija je za Cetis zaradi svoje relativne bližine strateški trg, saj tam deluje veliko število potencialnih strank, ki jih lahko oskrbimo s svojimi izdelki. Cetis nastopa na nemškem trgu kot resen dobavitelj embalaže.

Aleš Tomažič: Sejem FachPack spada med pomembnejše regionalne sejme. To je tudi razlog našega tradicionalnega nastopa na njem. Rezultati letošnjega sejma so slabši kot rezultati zadnjih dveh sejmov. Po obdelavi podatkov po sejmu smo ugotovili, da so bili na sejmu prisotni predvsem potencialni kupci iz Avstrije in Nemčije. V prejšnjih letih so bili tradicionalni obiskovalci tudi Švicarji, Čehi, Madžari in Belgijci. Na žalost teh obiskovalcev letos ni bilo oziroma jih je bilo bistveno manj.

Kakšen je trend na področju vaše panoge v Evropi, svetu?

Radenko Mijatović: Po nekaterih ocenah naj bi globalni trg termokrčljivih rokavčkov zrasel za 6,5 %, največ na trgih Kitajske, Indije in Južne Amerike. Medtem ko se je povpraševanje na evropskem trgu po fleksibilni embalaži v lanskem letu upočasnilo za dober odstotek. Na področju razvoja se povečuje hitrost etiketiranja oziroma učinkovitost strojev, materiali postajajo vse tanjši in imajo boljše lastnosti oprijemanja v primeru sleevov. Izzivi na področju nabave materialov ostajajo odvisni od cen nafte, prav tako se povečuje pomen uporabe materialov, ki so prijazni do okolja.

Povpraševanje po the materialih je večje.

Aleš Tomažič: Na področju paletizacije, transporta palet in ovijanja palet gre trend predvsem v smeri popolne avtomatizacije. Globalna in predvsem nizkocenovna konkurenca z vzhoda je prevzela področje polavtomatskih strojev.

Večina evropskih proizvajalcev se tako koncentrira predvsem na področje tehnično zahtevnih linij, ki zahtevajo velika vlaganja v razvoj, zelo kvalitetne kadre in posledično izkušnje. Enake cilje smo si že pred leti zadali tudi v naši firmi.

Kot kaže, smo se pravilno odločili. Certifikat kakovosti ISO 9001 smo pridobili že daljnega leta 1995. Konkurenčno prednost nam danes omogočajo predvsem vlaganja v razvoj, šolanje kadrov in predvsem oprema za projektiranje strojev (hardware in software).

november 2013

S čim so se na sejmu predstavila slovenska podjetja in kako so bila izpolnjena njihova pričakovanja? O izkušnjah s sejma sta spregovorila mag. Radenko Mijatović, predsednik uprave podjetja Cetis, d.d., in Aleš Tomažič, izvršni direktor podjetja Zlatorog Oprema d.o.o..

Ste bili z obiskom in rezultatom na sejmu zadovoljni? Ste vzpostavili kakšna nova poslovna partnerstva, razširili vašo ponudbo na nove trge?

Ime Priimek

Izkušnje slovenskih podjetij

hitrost in izredno dostopen operacijski vmesnik, ki končnemu kupcu omogoča enostavno programiranje brez posebnih programskih veščin.

foto: arhiv podjetja

zaposlenih. Zato je lahko kdor koli, ki želi v prihodnosti delati v embalažni industriji, dobil informacije o tem, kakšne kompetence potrebuje za to poklicno vlogo. Prav tako so bile študentom predstavljene tri izbrane doktorske in magistrske disertacije v obliki kratkih 10-minutnih predstavitev.

Program, ki poudarja štiri vrednote foto: arhiv podjetja

14 82/83

Embalaža

Darilna embalaža

Včasih s pozornostjo in preprostostjo, kakor jo kaže

celo bolj prepriča kot samo

Darilna embalaža

darilo. Ali bo praznična

vznemirjenost z raznovrstnimi pričakovanji to potrdila, je

težko reči, saj trgovina v tem letu ne skriva podatkov o

umirjeni ali manjši potrošnjo.

Toda – dobri možje bodo

dano s srcem. In v premišljeno

Res je, darilne vrečke so v naši ponudbi že več kot deset let. Porabniki se pri nakupu vrečk odločajo na podlagi cene, vzorca in materiala. Po lastnih izkušnjah jih je treba najprej prepričati z vzorcem, nato pa še z materialom, seveda pa mora biti konkurenčna tudi cena.

izbrani embalaži, bi dodala

Kako so Papilu darilne vrečke s posvetilom sprejeli potrošniki?

Tatjana Potokar, direktorica

Zasnova blagovne znamke in vrečk s posvetilom Papilu je nastala, ko smo opazili pozitivne učinke, ki jih prinaša vzpostavitev in upravljanje blagovne znamke Vestina. Gre za ekološko elektronske in solarne sveče. Darilne vrečke smo tržili pod imenom podjetja EMMA, vendar smo čutili, da moramo tudi na tem področju narediti premik, dati delček sebe v ta program in ga spraviti na višjo raven. Tako je nastala blagovna znamka Papilu s sloganom Ljubi življenje.

Posvetila, ki smo jih zapisali, in motivi, ki smo jih izbrali, so poudarili štiri vrednote, ki se nam zdijo pomembne v življenju: Čarobna ljubezen, Lepota harmonije, Čudež bogastva, Iskrica kreativnosti. Odzivi so bili zelo dobri, tako da se linije Papilu razvijajo dalje. Trenutno predstavljamo trgu že novoletno kolekcijo, ki smo jo naredili v sodelovanju s slovensko oblikovalko.

seveda prinesli darila, saj ni

vse v ceni, več je v darilu, ki je

podjetja EMMA, ki je na trgu

že dolgo prepoznavna prav z darilnim programom. EMMA pripravlja novosti.

november 2013

Vaša blagovna znamka EMMA je z darilnim programom na trgu že dolgo znana. Na kaj so potrošniki bolj občutljivi – na design ali na material?

Tatjana Potokar MBA

izbrana darilna embalaža, ta

Posvetila in motivi poudarjajo štiri vrednote: Čarobna ljubezen, Lepota harmonije, Čudež bogastva, Iskrica kreativnosti.

Kako ste skupaj nadgradili in spremenili podobo vrečk Papilu?

Linijo Papilu smo popolnoma prenovili. Sedaj potrošnikom nudimo več različnih motivov in izbire različnih velikosti. V linijo smo vključili barvite vzorce z živahnimi, intenzivnimi barvami, ki se na trgu darilnih vrečk dobro prodajajo, pa retro zimski vzorci, poslikave z dodatkom bleščic in še druge zanimive tehnike. Darilne vrečke imajo na sprednji in hrbtni strani izbran vzorec, ob strani pa smo jim večinoma določili samo eno barvo. Tako so bolj posebne, inovativne, hkrati pa tudi bolj elegantne.

Kaj pravi vaša marketinška izkušnja - za katere barve in modele vrečk se potrošniki najraje odločajo? Kaj vse spada v vašo ponudbo?

V podjetju EMMA d.o.o. veliko truda vložimo v poznavanje trga in kupcev. Skozi leta smo postali segmentni strokovnjaki in danes se tako prilagodimo vsaki situaciji. Kot rečeno

Na katerih trgih ustvarjate glavne prihodke na področju papirne galanterije?

Največ prihodkov ustvarimo trenutno na domačem trgu, kjer imamo največje tržne deleže v svoji kategoriji. Za izvoz pa so nam na tem segmentu trenutno ključni trgi bivše Jugoslavije in Bolgarija.

Pri izdelavi embalaže naročniki v zadnjem času zelo opozarjajo na dematerializacijo in racionalizacijo. Velja to tudi za darilno embalažo?

Pri darilnih vrečkah opažamo pojav »kroženja«. Naše darilne vrečke so tako kakovostne, da jo pogosto prejemnik potem porabi še za izročanje darila. Ta cikel se ponovi večkrat.

Kako letos posluje EMMA? V podjetju EMMA d.o.o. bomo leto zaključili uspešno. Sledimo svoji strategiji, ki smo jo zapisali lansko leto. Vemo, da je za odlično podjetje potrebno imeti jasno definirano poslanstvo, sposobno vodstvo, usklajeno ekipo sodelavcev, odličen denarni tok in financiranje, učinkovito prodajo, jasne marketinške komunikacije, dobro delujoče sisteme, pravno jasne dokumente in seveda tudi odličen izdelek. Mi v svoje izdelke zaupamo in z odlično ekipo sodelavcev pogumno stopamo novim poslovnim izzivom naproti.

V teh dneh potrošniki bolj razmišljajo o darilih in darilni embalaži kot med letom. Kakšne so letošnje novosti in posebnosti na področju darilne embalaže?

Zvone Murko, MSK d.o.o.: Trendi v oblikovanju darilne embalaže so zelo pestri. Vse od čistih linij do retro stila s poudarkom na okolju prijaznih, naravnih ali iz recikliranih materialov.

V zadnjem času več povpraševanj po naravni embalaži.

Ajda Brazda Mlakar, Valkarton Rakek d.o.o.: Povpraševanje se giblje od zelo svetlečih in barvitih embalaž do embalaže z naravnim videzom. Ugotavljamo, da je v zadnjem času več povpraševanj po naravni embalaži, v naravnih barvah oziroma po rjavi embalaži brez tiska.

Dušan Kukec, DUKE-TRADING.com: Letos predlagamo, da božično-novoletne zavitke podarijo v ekološki, biorazgradljivi embalaži, predlagamo naravne materiale in zgolj prvovrstno izdelano embalažo. Oblika embalaže mora biti primerno prilagojena vsebini in morebitnemu transportu. Izjemno elegantna so poslovna darila, ovita s svilenim trakom, na katerem je odtisnjen logotip podjetja.

Kakšen design, barve, materiali, velikosti so v ospredju?

Zvone Murko, MSK d.o.o.: Pri oblikovanju darilne embalaže zagovarjamo čisto klasiko, minimalistično, moderno oblikovano embalažo. Uspešna mešanica klasičnega sloga z novim dizajnom. Eleganca in varnost darilne embalaže so stalnica pri našem oblikovanju.

Naša darilna embalaža je embalaža s podpisom narave. Uporabljamo ekološke materiale, ki jih z unikatnim oblikovanjem spreminjamo in s tem valoviti karton prerašča funkcionalnost embalaže. Spreminja se v estetski izdelek, ki ga lahko postavimo ob bok izdelkom iz lesa.

Izdelujemo darilno embalažo vse od mini

Embalaža

Zvone Murko

foto: arhiv podjetja

82/83

15 Darilni program uspešno tržimo skozi vse leto, v zadnji polovici leta pa raste zanimanje podjetij za vrečke po naročilu ali z dotiskom.

Tu se trend obrača v prid vrečkam izdelanim v celoti po naročilu. Znani smo kot partner s kakovostno storitvijo in profesionalnim odnosom. Naši naročniki se vračajo k nam in nam zaupajo vedno večje in zahtevnejše projekte.

Nekatera podjetja v embalažni panogi smo povabili, da v anketi odgovorijo na nekaj vprašanj, zlasti, kateri modni trendi prevladujejo na trgu in ali je eko design že eden izmed glavnih standardov v zahtevah naročnikov oziroma kupcev.

škatlic naprej. Največje povpraševanje je po unikatni embalaži za steklenice. Ekološke in naravne so tudi kombinacije barv. Vse to so tudi današnji trendi na področju darilne embalaže.

Ajda Brazda Mlakar, Valkarton Rakek d.o.o.: Materiali, ki jih uporabljamo, so klasični, z zahtevnejšimi dodelavami – s parcialnim lakiranjem in tudi vročim tiskom. Izdelujemo veliko embalaže za industrijo pijač, kjer pa je zelo pogosta izdelava embalaže z acetatno folijo – okencem, skozi katero kupec lahko vidi tudi artikel v embalaži.

Dušan Kukec, DUKE-TRADING.com: Letošnja barva, ki jo vsi predlagamo, je morda plavica oziroma bolj poznana kot "bluette". Še vedno so priljubljeni motivi božiča oziroma novega leta, ki pa so letos tudi v modri barvi. Zahtevnejši kupci oziroma tisti, ki prisegajo na sodobno oblikovanje, najraje posegajo po prozorni embalaži, ki je primerna za steklenice in podobne izdelke za poslovna darila.

Imate v programu kakšne novosti?

Zvone Murko, MSK d.o.o.: Naša embalaža je nenehna provokacija trga. Zakaj? Ker je naša embalaža umetniška, umetnost pa provocira.

Pri dizajniranju darilne embalaže moramo slediti dejstvu ali bo izdelek postal blagovna znamka.

Izziva zanimanje, pozornost in mora spreminjati stališča. Naši proizvodi so namenjeni vsem tistim, ki so ekološko ozaveščeni, ki cenijo slovenske izdelke iz naravnih materialov in skrbijo za okolje, v katerem bivajo ter širše. Pri oblikovanju in izdelavi uporabljamo

november 2013

Zanimanje za darilne programe torej narašča?

V modi embalaža iz naravnih materialov

Ajda Brazda Mlakar

Neprestano razmišljamo o novih idejah in prihajajočih linijah. Medtem ko lahko danes na policah trgovin občudujete naše novoletne motive, je naša redna kolekcija, ki bo na trgu šele naslednje leto, prav tako že zasnovana in pripravljena, Lahko bi rekli, da smo skoraj že v pripravah na novo leto 2014.

Anketa o darilni embalaži

foto: arhiv podjetja

imajo potrošniki radi žive in intenzivne barve.

Po podatkih raziskav, ki smo jih opravili, so naš ključni kupec ženske. Pri oblikovanju novih kolekcij darilnih vrečk seveda ta podatek tudi upoštevamo. Izjema so le darilne vrečke za steklenico, po katerih posegajo tudi moški. Za otroške vrečke izbiramo podobe pravljičnih junakov in prisrčnih živali.

Drogerijam na primer nudimo bolj prefinjene vrečke, knjigarne, trgovske verige, bencinski servisi ali diskontne trgovine in cvetličarne pa imajo zopet svoje zahteve, katere upoštevamo in uresničujemo. V našo ponudbo sodijo še vrečke po naročilu. Posebej uporabne so v zadnji letih ekološke netkane vrečke/torbe, primerne za trajno, vsakodnevno uporabo.

16 82/83

Embalaža november 2013

Kratko, zanimivo Slovenija na poti do Zero Waste Ekologi brez meja so v sodelovanju s Kemijskim inštitutom in Kinom Šiška javnosti premierno predstavili dokumentarni film Smeti (Trashed, 2012). Po filmu pa so na okrogli mizi z naslovom Slovenija na poti do Zero Waste govorili o odpadkih in o tem, kaj mora Slovenija storiti , da bi dosegla cilj – družbo brez odpadkov. Sogovorniki so poudarili, da je pri Zero Waste bolj kot cilj pomembna pot, kajti magične rešitve ne obstajajo. Bistven je naš odnos do okolja in pripravljenost spremeniti naše navade.

Dokumentarni film Smeti je slovenski publiki prikazal globalne razsežnosti in vplive problematike odpadkov. Sporočilo filma je jasno – potrošniška družba proizvaja prekomerne količine odpadkov, ki predstavljajo nevarnost tako za okolje kot nas same.

Problema odpadkov ni možno več ignorirati in skrajni čas je za korenite spremembe. Na okrogli mizi je z video nagovorom sodeloval dr. Janez Potočnik, evropski komisar za okolje. Izpostavil je pomen prehoda Evrope iz linearnega modela gospodarstva, potratnega z naravnimi viri, v krožno gospodarstvo.

Pri tem se bo ohranilo močno industrijsko jedro, hkrati pa se bo znižala poraba surovin in energije. Evropa je na poti zviševanja deleža ponovne uporabe, recikliranja, omejevanja sežiganja odpadkov in odpravljanja odlagališč. Slovenija je na področju ravnanja z odpadki razmeroma uspešna, a komisar ocenjuje, da je prostora za izboljšave še veliko. Če bi v Sloveniji reciklirali vse odpadke, ki jih je možno reciklirati, bi dobili 2.000 novih delovnih mest in dodatnih 200 milijonov prihodkov. Joan Marc Simon, direktor Zero Waste Europe, je opazil spremembe na bolje v primerjavi z njegovi obiskom Slovenije pred desetimi leti. Poudaril je, da je Slovenija trenutno na pomembnem razpotju. Usmeri se laho proti družbi brez odpadkov, tako da si prizadeva za preoblikovanje produktov, za manjšo porabo surovin in za povečan delež recikliranja. Po drugi strani pa bi Slovenijo odločitev za gradnjo sežigalnice popeljala korak nazaj, saj je takšna politika ravnanja z odpadki zastarela in netrajnostna. Poleg tega sežiganje odpadkov onesnažuje trikrat bolj kot kurjenje premoga, pred katerim vsi svarijo in zato se je treba osredotočiti na obnovljive vire energije. Močno nestrinjanje z gradnjo kakršnihkoli novih sežigalnic zaradi škode, ki jo lahko povzročijo okolju in ljudem, je izrazil tudi Uroš Macerl, predsednik nevladne organizacije Eko krog.

okolju prijazne, tehnološko napredne materiale. Ti materiali v kombinaciji z minimalističnim funkcionalizmom tvorijo vrhunske oblikovalske kreacije, ki pogosto mejijo na embalažno skulpturo, a prvenstveno z izredno uporabno funkcijo. Vse to je razkošje in tako se imenuje tudi linija naše darilne embalaže Luxsory. Tej liniji nenehno dodajamo nove oblike in materiale ter iz njih tvorimo nove darilne produkte, ki jo dopolnjujejo. Letos smo tako razvili paleto novih izdelkov, ki jo personaliziramo glede na potrebe kupca, kar pomeni izdelavo embalaže z grafičnimi predlogami, logotipi, blagovnimi znamkami in drugimi zahtevami kupca. Pozornost usmerjamo predvsem v izgradnjo grafične identitete izdelka, ki je zasnovan na vizualni prepoznavnosti izdelka, modernem dizajnu in visoki kvaliteti izdelave. Trenutno v svetu prodaje vladajo blagovne znamke. Posledično moramo pri dizajniranju darilne embalaže slediti dejstvu, ali bo izdelek, ki ga ta embalaža predstavlja, postal blagovna znamka. Vsaki embalaži lahko dodamo edinstvene vložke, ki poskrbijo za dodatno varnost, privlačen videz in razgibanost, kar ustvarja še poseben estetski dodatek. Oblikovanje nima meja.

Ajda Brazda Mlakar, Valkarton Rakek d.o.o.: Smo podjetje, ki izdeluje embalažo po meri za vsakega kupca. To pomeni, da se prilagodimo željam naših kupcev, ki pa so različne od artikla do artikla. Vsaka škatla je specifična, unikatna, tako da je o novostih na splošno težko govoriti. Kupci k nam prihajajo z najrazličnejšimi idejami, ki jih nato poskušamo skupaj razviti in realizirati za vsak izdelek posebej.

Dušan Kukec, DUKE-TRADING.com: Tudi letos smo pri kartonski embalaži pripravili veliko novosti, predvsem glede oblik in barv.

Kakšno je v zadnjih dveh letih povpraševanje po darilni embalaži in kakšne so zahteve naročnikov?

Zvone Murko, MSK d.o.o.: Zavedamo se, da embalaža prodaja in je zaradi obstoja blagovnih znamk na trgu nujnost. Trenutne ekonomske razmere so pripeljale do upada povpraševanja na osnovi zapiranja določenih podjetij in zmanjšanja števila naročil pri podjetjih, ki poslujejo. To je trenutno stanje, ki kaže na spremembe v gospodarstvu. Zahteve naročnikov so ostale nespremenjene in se celo zvišujejo, saj naročniki za svoj denar upravičeno pričakujejo največ. Serije se zmanjšujejo, povpraševanje po unikatni, okolju prijazni in personalizirani embalaži pa se povečuje.

Ajda Brazda Mlakar, Valkarton Rakek d.o.o.: Povpraševanja po darilni embalaži je pri nas manj, kot ga je bilo pred leti, povpraševanja pa so zelo različna. Kupci pogosto povprašujejo po darilni embalaži za domače proizvode, kot so vino, sokovi, olja, med itd. Nekaj povpraševanj je tudi po embalaži za koledarje, lončke itd.

Dušan Kukec, DUKE-TRADING.com: Pov­ praševanje po darilni embalaži je stalno, zahteve kupcev so razumljive in izvedljive. Z našo ponudbo so vselej zadovoljni. Pred nakupom embalaže potrebujejo posvetovanje in običajno za njih v katalogih najdemo primerno embalažo ali vsaj idejo kasneje realiziramo po naročilu custom made.

Koliko pri darilni embalaži upoštevate eko design?

Zvone Murko, MSK d.o.o.: Naša embalaža je izdelana v skladu z zahtevami in načinom življenja naših kupcev. Skladno z njihovimi potrebami, z majhnimi podrobnostmi, ki izžarevajo njihovo posebnost in se jim poda.

In danes so ti trendi eko. Naše podjetje se je že leta 2003 zavezalo k eko proizvodnji in izdelkom iz eko materialov, s tem ko smo se pričeli certificirati po mednarodnem standardu skupine ISO 14000 za ravnanje z okoljem.

Od eko proizvodnje in materialov do eko dizajna je samo ena logična pot in ta pot nas vodi že vsa leta. Ko se ljudje v stiku z lepo oblikovanim izdelkom ali storitvijo počutijo dobro, tudi sami oddajajo podobno energijo.

Torej so bolj ustvarjalni, bolje delajo. Eko dizajn je pomembna postavka v razvoju darilne embalaže naše družbe in posledično počutja naših končnih uporabnikov.

Ajda Brazda Mlakar, Valkarton Rakek d.o.o.: Ker izdelujemo embalažo po meri, pri tem sledimo željam kupcem. Design v tem primeru prihaja od naših kupcev in če si le ti želijo eko design, ga seveda naredimo.

Dušan Kukec, DUKE-TRADING.com: Povsem. Sodobni in zahtevni kupci posegajo zgolj po embalaži, ki je izdelana iz ekoloških materialov, biorazgradljivih in pogosto naročajo tudi obliko, ki bi tovrstne vrednote poudarjale. Še posebej je eko design pomemben pri embalaži hrane, pripravljene hrane, catteringa, najraje se odločajo za krožnike za enkratno uporabo iz sladkornega trsa ali drugih biorazgradljivih materialov, oblika je sveža, lahkotna in navdihujoča.

Eko design je še posebej pomemben pri embalaži hrane.

VRNIMO SE K NARAVI Globoko pod krošnjami se skriva izvir Lurd, kjer se pretaka najčistejša, najdragocenejša tekočina, voda. Izvirska voda Oda. Za njeno čistost skrbi neprepustna kamnina dolomit, ki ohranja vodo prav tako, kot jo je ustvarila narava. Je odlična sopotnica, kamor koli se podate, saj vam dela družbo tudi takrat, ko v bližini ni drugih virov vode.

Izvir Lurd se nahaja v zaščitenem gozdnem predelu v Rimskih Toplicah, kjer v bližini stoji prva cerkev v Evropi izven Francije, ki je bila posvečena Materi Božji.

To je cerkvica Lurd, v oltar katere so po navajanju pisnih virov vgrajeni kamni iz znamenite

francoske votline Lourdes, in po kateri je izvir dobil svoje ime.

Da bo narava tudi v prihodnje ustvarjala umetnine, kot je Oda, ji moramo pomagati s skrbjo za čisto okolje. V Pivovarni Laško, kjer je voda bistvena surovina, veliko pozornosti namenjamo zaščiti vodnih virov in trajnostnemu razvoju z rabo sodobnih tehnologij, ki čim manj obremenjujejo okolje. Zato je tudi nova plastenka Ode oblikovana v skladu z zelenimi smernicami, naravi bolj prijazna, 25 odstotkov lažja. Za njo bomo porabili skoraj četrtino manj materiala in s tem zmanjšali ogljični odtis ter negativne vplive na okolje.

Plastenko bo kot doslej mogoče po uporabi v celoti reciklirati, a seveda ne brez pomoči vseh, potrošnikov in pooblaščenih subjektov, ki na nacionalni ravni skrbijo za sistem ravnanja z odpadno embalažo. Reciklažni krog je lahko sklenjen le, če sodelujejo vsi deležniki, prvi korak do cilja pa je po uporabi pravilno odvržena plastenka, na mesto kamor sodi - v pravi zabojnik.

pobegnimo skupaj nazaj v naravo, ˇistosti in dragocenosti. k njeni c oda. le voda. www.oda.si

NOVA PLASTENKA 25 %

lažja

PIVOVARNA LAŠKO D. D., trubarjeva 28, 3270 laško LUNA\TBWA Promocija

daleč stran od mestnega hrupa raste neokrnjen gozd. z visokimi drevesi, ki že stoletja nudijo zavetje mnogim živalim, in šelestenjem listov, ki se prepleta z rajskim petjem ptic.

18 82/83

okolje

Novice Zelenega omrežja Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

Družba BTC prejela dve nagradi za trajnostna prizadevanja Dolgoletna prizadevanja družbe BTC na področju trajnostnega razvoja so letos prinesla dve priznanji v strokovni javnosti. Družba BTC je oktobra na Mednarodnem sejmu turizma v Novem sadu v Srbiji prejela nagrado »Turistična prizma 2013« za prispevek k razvoju turizma. BTC Logistični center pa je septembra prejel priznanje »Zelena logistika 2013« s strani Slovenskega logističnega združenja in Planeta GV. Turistična prizma je rezultat uspešnega sožitja BTC City-ja z mestom Ljubljana in sodelovanja pri oblikovanju sodobne urbane podobe slovenske metropole ter zasledovanja smernic trajnostnega razvoja. V BTC-ju svoje trajnostne usmeritve izkazujejo skozi številne aktivnosti, združene pod strateškim projektom »Misija:zeleno«. Priznanje Zelena logistika pa je potrditev, da družba BTC pri izvajanju logističnih dejavnosti zasleduje okoljevarstvene cilje. To jim omogoča sistem, ki vodi k stalnemu zniževanju porabe energentov, izpustov in krepitvi ostalih elementov trajnostnega razvoja, hkrati pa k takšnemu ravnanju spodbuja poslovne partnerje. Poleg standardov ISO 9001 in 14001 je BTC Logistični center pridobil tudi energetski ISO standard 50001.

BTC d.d. www.eko-btc.si

Čisto mesto Ptuj storitev drobljenja na terenu Družba za gospodarjenje z odpadki, Čisto mesto Ptuj, d.o.o., nudi svojim poslovnim partnerjem, poleg storitev zbiranja in odvoza odpadkov, čiščenja divjih odlagališč, najema opreme, odstranitve industrijskih odpadkov in drugega tudi storitev drobljenja na terenu. Ta nudi naslednje produkte: zmleti les, ki se lahko nadalje uporablja za kurjavo ali kompostiranje, zmlete biorazgradljive odpadke za kompostiranje, zmleto plastiko in embalažo, ki gre v nadaljnjo predelavo predelovalcem plastike ali trgovcem, ter zmleti kosovni odpad, ki se nadalje uporabi za prekrivni sloj odlagališča ali gre v predelavo za kurivo.

Kvalitetni produkt sekancev določa tudi tehnološko dovršena naprava, ki omogoča izločanje morebitnih kovinskih delcev že v samem procesu mletja. Z različnimi dimenzijami proti-rezil pa lahko dodatno reguliramo tudi granulacijo sekancev (80 mm, 120 mm, 180 mm). Dolgoletne izkušnje, oprema in strokovni kader zagotavljajo kakovost ponujenih storitev, predvsem pa zaupanje, ki temelji na več kot 20-letni tradiciji. Čisto mesto Ptuj d.o.o. www.cistomesto.si

november 2013

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Ugodni krediti Eko sklada Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov z oznako 50PO13, na podlagi katerega je na voljo 24 milijonov evrov ugodnih kreditnih sredstev, je odprt do konca novembra 2013. Krediti so namenjeni za različne naložbe v varstvo okolja. Mednje sodijo različne naložbe s področja učinkovite rabe energije, tehnologij za zmanjševanje onesnaženosti zraka, za okolju prijaznejša vozila, za infrastrukturo za kolesa in parkirišč v povezavi z javnim potniškim prometom, za ukrepe trajnostne mobilnosti, za področje učinkovitega gospodarjenja z odpadki, za področje varstva voda in učinkovite rabe vode, za naložbe v nove tehnologije za proizvodnjo izdelkov, ki povzročajo manjšo onesnaženost

Manjši povoz divjadi – večja varnost na cestah Trki z divjadjo predstavljajo pomembno tveganje za varnost udeležencev v cestnem prometu, veliko ekonomsko izgubo in predstavljajo velik dejavnik smrtnosti živalskih populacij. V Sloveniji je letno povoženih med 5.400 in 6.700 prostoSlika: Sodelavca ERICo d.o.o. med name- živečih parkljarjev, ščanjem zvočnih odvračalnih naprav. zlasti srnjadi (>95 %), jelenjadi in divjih prašičev. Na predlog Inštituta za ekološke raziskave ERICo Velenje d.o.o., ki se s problematiko ukvarja že vrsto let, je Direkcija RS za ceste v obdobju 2006–2013 financirala zaščito >120 problematičnih odsekov državnih cest. Celoten program za zmanjšanje števila trkov vozil z divjadjo vodijo strokovnjaki z inštituta ERICo d.o.o., za zaščito pa se uporabljajo zvočna odvračala slovenskega proizvajalca Cervus d.o.o. Dosedanji rezultati (zmanjšanje povoza parkljarjev za 39 % do 83 % glede na število trkov pred namestitvijo odvračal) potrjujejo učinkovitost zaščite in kažejo, da se je varnost za vse udeležence v cestnem prometu pomembno povečala.

ERICo d.o.o. www.erico.si

GIZ DZP predstavil tehnologijo plinskih toplotnih črpalk V oktobru je Gos­ po­d arsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina - GIZ DZP organiziralo brezplačno delavnico »Plinske toplotne črpalke«. Več kot 90 udeležencev se je seznanilo s tehnologijo delovanja Slika 1: Srečanja so se udeležili operaterji in ekonomskim ter omrežja, projektanti in izvajalci notranje okoljskim potencialom plinske napeljave, energetski svetovalci plinskih toplotnih črin vzdrževalci poslovnih ter stanovanjskih palk (PTČ). Kot je uvoobjektov. doma izpostavil mag.

Urban Odar so PTČ primer visoko učinkovite nizko ogljične tehnologije, ki za celostno energetsko oskrbo izkoristijo potenciale obnovljivih virov (zraka) in okolju prijaznega zemeljskega plina. Dr. Janko Remec, Fakulteta za strojništvo, je med prednostmi plinskih toplotnih črpalk izpostavil manjšo odvisnost od zunanjega vira in učinkovito delovanje pri nižjih zunanjih temperaturah. Gregor Debevec, Valmor d.o.o., je dodal, da so se že

19 okolje

Eko sklad, j.s. www.ekosklad.si

delujoče PTČ izkazale kot učinkovite tudi pri zimskih temperaturah do -21°C. PTČ so prav tako majhni porabniki električne energije in ne povzročajo hrupa.

Mitja Janež, Vaillant d.o.o., je na dogodku predstavil inovativno plin-zeolit toplotno črpalko zeoTHERM, ki je primerna za energetsko oskrbo v stanovanjskih hišah.

Slika 2: Ogled na terenu, JP Energetika Ljubljana

GIZ DZP, g.i.z. www.giz-dzp.si

Mobilna razstava ReBirth v Komunalnem podjetju Vrhnika V Komunalnem podjetju Vrhnika smo skupaj z Zavodom za gradbeništvo in Gospodarsko zbornico Slovenije pripravili predavanje in ogled mobilne razstave ReBirth. Razstava je bila na ogled v Zbirnem centru Vrhnika od 15. do 19. oktobra, ogledalo pa si jo je približno 200 ljudi. Najmnožičnejši je bil obisk 16. oktobra, ko smo v dopoldanskih urah pripravili predavanje in praktični prikaz mletja gradbenih odpadkov na specialnem mobilnem stroju za otroke iz Vrtca Vrhnika in učence Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika. Popoldne istega dne je bilo strokovno predavanje namenjeno gostom in občanom. Predavatelj Mirko Šprinzer je predstavil področno zakonodajo in opozoril na nekatere pomanjkljivosti pri ravnanju z gradbenimi odpadki. Vsako leto zberemo v našem Zbirnem centru sicer okoli 1000 ton gradbenih odpadkov naših občanov in gospodinjstev in jih predamo usposobljenemu predelovalcu.

Avtor prispevka: Edin Behrič JP Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. www.kpv.si

Zeleno omreŽje V Lučinah zdaj čistejša voda Sklad Si.voda je skupaj s partnerji podprl projekt, namen katerega je omogočiti bolj učinkovito ravnanje z odpadnimi vodami v Sloveniji. Šoli v Lučinah so konec septembra predali novo biološko čistilno napravo. Podružnična šola osnovne šole Ivana

Foto: Andrej Križ

november 2013

okolja, za spremembo proizvodnega procesa, ki pomeni preseganje okoljskih standardov, ter za proizvodnjo biogoriv iz surovin, pridelanih sonaravno. Posamezen kredit lahko doseže od 25 tisoč evrov do 2 milijona evrov, razen za občine, za katere je kredit lahko višji.

82/83

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

20 82/83

okolje

Tavčarja Gorenja vas je prejela okolju prijazno in varčno biološko čistilno napravo, s katero bosta tamkajšnji vrtec in šola trajnostno uredila čiščenje komunalnih voda. Do zdaj namreč njihovih prostorov niso mogli priključiti javnemu kanalizacijskemu omrežju. Čiščenje voda bo potekalo z napravo, ki za svoje delovanje ne potrebuje električne energije ali strojne opreme, zato je vzdrževanje minimalno. Vrednost investicije znaša 12.011 evrov, od tega je 3.211 evrov prispevala občina Gorenja vas – Poljane, 8.800 evrov pa je doniral Sklad Si.voda. Pri projektu so sodelovali partnerji občina Gorenja vas – Poljane, Razvojna agencija Sora in Sklad Si.voda.

Si.mobil d.d. www.skladsivoda.si

Drevo miru na SŠ za gradbeništvo in varovanje okolja Celje

skupnosti EKO INICIATIVA uporabilo toliko higienskega papirja iz odpadne KEMS, da bo pred nepotrebno sečnjo ohranjenih kar preko 3.200 smrek. Izračuni kažejo, da bomo porabili toliko higienskega papirja, da bo potrebno za to predelati kar 800 ton odpadne KEMS (preko 12.000.000 litrskih pakiranj mleka in sokov), kar predstavlja 12 % letne količine odpadne KEMS v Republiki Sloveniji. Zato pozivamo vsa podjetja in ustanove, ki uporabljajo higiensko papirno konfekcijo, da nam pomagajo doseči velik cilj, da bi člani EKO INICIATIVE v prihodnjih letih za izdelavo papirne konfekcije porabili prav vse slovenske odpadke (KEMS), kar bi bil unikum v svetu.

Valtex & Co. d.o.o. www.valtex.si

Bio-solarna gradnja ščiti klimo, okolje in zdravje Dijaki štiriletnih programov okoljevarstveni tehnik in gradbeni tehnik so se s svojimi učitelji v ponedeljek, 23. septembra 2013, ob svetovnem dnevu miru vključili v virtualno globalno spletno šolo s sedežem na Finskem in posadili svoje tretje drevo miru. Akcija ENO Dan sajenje dreves – mir je zelen je vsakoletna kampanja za okolje in prostor, v kateri sodeluje na tisoče šol v sto petdesetih državah na vseh celinah.

Nataša Sotlar, dijakinja 2. letnika, je v svojem govoru poudarila, da je drevo simbol narave in okoljevarstvene zaščite, simbolizira pa tudi sodelovanje šol vsega sveta, kulturno različnost, strpnost – zato je drevo, posadili sta ga mladi okoljevarstvenici Aleksandra Lubej in Andreja Kovač, imenovala drevo miru. Ob tej priložnosti sta mlade nagovorila ravnateljica Irena Posavec in gost Miloš Milovanovič, ki je pomagal izbrati pravo drevo. Lili Frece je sovrstnike razveselila s pesmijo Drevesa so prijatelji.

Sistem gradnje in energijski sistem, na katerih temelji gradnja bio-solarnega vrtca in hiše, je iz več razlogov v prihodnost usmerjen standard gradnje. Njegova gospodarnost, energijska učinkovitost in trajnost v povezavi z naravnim materialom-lesom omogočata oblikovanje stanovanjskih in namenskih zgradb s trdoživo gradbeno substanco, ki ščiti klimo, okolje in zdravje. Bio-solarni vrtec in hiša potrebujeta v primerjavi s tradicionalnimi nizkoenergijskimi in pasivnimi vrtci in hišami do

Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, Šolski center Celje www.sc-celje.si

november 2013

Pred nepotrebno sečnjo ohranili preko 3.200 smrek Na Brdu pri Kranju je 23. septembra 2013 potekala konferenca koordinatorjev programa Eko šola, katere se je udeležilo preko 400 udeležencev. Niko Kumar, direktor podjetja VALTEX, na tem dogodku pa kot predstavnik skupnosti EKO INICIATIVE, je predstavil rezultate EKO INICIATIVE. Od skromnih začetkov, ko je v letu 2010 sedem podjetij in šol pred nepotrebno sečnjo pomagalo ohraniti 142 smrek in to zgolj s tem, da smo namesto higienskega papirja iz čiste celuloze uporabljali papir iz odpadne KEMS, bo v letu 2013 najmanj 105 članov

15 % manj investicijskih stroškov, do 80 % manj stroškov za ogrevanje in obratovanje, do 90 % manj primarne energije, ne potrebujeta parne zapore, prezračevalne naprave, fosilne in električne energije, okolje pa obremenjujeta s preko 95 % manj CO2. Bio-solarni vrtec in hiša nimata umetne klime, ampak naravno klimo brez škodljivih snovi, brez hišnega prahu, alergikom ter astmatikom ustrezno zdravo stanovanjsko klimo s sevalno toploto in zdravo higieno zraka.

Bio-solarni vrtec d.o.o.

V septembru je Družba Petrol d.d. skupaj z Občino Ivančna Gorica pri Vzgojno izobraževalnem centru v Ivančni Gorici odprla Kotlovnico za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. V okviru podeljene koncesije bo Petrol d.d. zagotavljal ogrevanje vzgojno-izobraževalnih ustanov, in sicer Vrtca Ivančna Gorica, Osnovne šole Stična in Srednje šole Josipa Jurčiča. Celotna investicija znaša 750.000 evrov. Gradnja je zajemala povsem nov objekt kotlovnice na lesno biomaso z dvema kotloma na lesne sekance skupne nazivne moči 800 kW. Ocenjena letna prodana količina toplote znaša 1.500 MWh, za kar bo porabljenih 1.700 m3 sekancev. Petrol bo omogočal dobavo lesnih sekancev tudi iz lokalnega območja, seveda bodo lokalni pridelovalci morali zagotoviti primerno kvaliteto in stalno dobavo surovine. S tem se je dosedanja uporaba fosilnih goriv zamenjala z obnovljivim virom energije, s čimer se bodo za približno 20 % znižali tudi stroški ogrevanja. S projektom Občina Ivančna Gorica in družba Petrol d.d. uresničujeta cilje, zapisane v Strategiji trajnostne rabe in lokalne oskrbe z energijo iz Nacionalnega energetskega programa. Poleg tega projekt pomeni tudi sledenje Lokalnemu energetskemu konceptu in Lokalnemu razvojnemu programu občine Ivančna Gorica.

Lek z naložbami povečuje okoljsko učinkovitost

21 82/83

Petrol v Ivančni Gorici zgradil sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Slika: Lekova lokacija Mengeš, kjer je naprava s tehnologijo regeneracijske termične oksidacije začela delovati leta 2012.

Lek, član skupine Sandoz, je z uresničevanjem letnih in dolgoročnih ciljev do leta 2015 ponovno povečal okoljsko učinkovitost. V proizvodnih procesih je z novimi naložbami in s tehnološkimi izboljšavami na tono proizvoda porabil 32 % manj vode in 24 % manj energije kot v izhodiščnem letu 2010. S širitvijo mnogih področij poslovanja je ustvaril 300 novih delovnih mest, največ v proizvodnji, kakovosti in biofarmacevtiki. Svoje dosežke je predstavil v poročilu o trajnostnem razvoju, v katerem že tretje leto zapored prikazuje svoje ekonomske, okoljske in družbene vplive s pomočjo mednarodno uveljavljenih in primerljivih kazalnikov. Poročilu o trajnostnem razvoju je dostopo na www.lek.si/o-nas/druzbena-odgovornost/ in vključuje kazalnike Programa odgovornega ravnanja (Responsible Care), sistema okoljskega ravnanja EMAS in mednarodnih smernic trajnostnega poročanja GRI. Lek farmacevtska družba d.d. www.lek.si

Petrol d.d. Ljubljana www.petrol.si

Vas zanima članstvo v omrežju?

Zeleno omreŽje

Pridružite se mnogim podjetjem in organizacijam, ki že poznajo prednosti Zelenega omrežja Slovenije. Že za 120 eur letno!

Kontakt: Tanja Pangerl, tanja.pangerl@fitmedia.si, 03/42 66 716

www.zelenaslovenija.si

november 2013

Za vse dodatne informacije smo vam z veseljem na voljo!

Izkoristite prednosti Zelenega omrežja foto: Boštjan Čadej

22 82/83

okolje

Zeleno omrežje

Zeleno omrežje omogoča živahno izmenjavo okoljskih informacij in dobrih praks v Sloveniji. V njem so vključena

Zeleno omrežje

podjetja, občine, šole in druge

teh informacij je specializirana revija EOL in spletni portal www.zelenaslovenija.si. O

prednostih Zelenega omrežja je spregovorila vodja Tanja

november 2013

Pangerl.

Kakšno je poslanstvo Zelenega omrežja?

V gospodarstvu in v javnem sektorju je vse več premikov k trajnostnemu razvoju, poslanstvo Zelenega omrežja pa je, da te prakse ne ostanejo skrite, ampak se komunicirajo in povezujejo. Precej zelenih projektov in okoljskih rešitev je v okviru Zelenega omrežja dobilo svojo prepoznavnost v slovenskem prostoru.

Zeleno omrežje tako daje priložnost za komuniciranje o okoljskih in trajnostnih temah, ki bi sicer bile spregledane. Člani omrežja lahko večkrat letno brezplačno v posebni rubriki v reviji EOL objavijo krajše strokovne novice, skupaj s fotografijo, vsaj enkrat letno pa se v reviji izpostavijo tudi z logotipom. Drugi vidik poslanstva Zelenega omrežja pa je redno prejemanje tiskane revije EOL. Članom Zelenega omrežja nudimo precejšnje popuste na vse storitve in produkte Zelene Slovenije (www. zelenaslovenija.si). V prihodnje želimo člane Zelenega omrežja še pogosteje informirati o novostih na področju trajnostnega razvoja v Sloveniji in Evropi.

Kdo in kako lahko postane del Zelenega omrežja?

Tanja Pangerl

organizacije. Osrednje vozlišče

Včlanijo se lahko podjetja, šole, inštituti in drugi, pomembno je le, da ima status pravne osebe. Ena izmed ključnih prednosti članstva je redno prejemanje revije EOL, tistim pa, ki so zainteresirani za izmenjavo informacij, pa dodatno odpiramo specializirano komunikacijsko platformo.

Kakšni so prihodnji načrti Zelenega omrežja?

V prihodnje želimo člane Zelenega omrežja še bolj povezovati. Opazili smo namreč, da bi se lahko med podjetji, inštitucijami in drugimi subjekti spletle marsikatere sinergijske povezave, kar bi bilo v teh časih še posebej koristno.

Vsi po vrsti namreč iščemo poti za dodatno racionalizacijo, hkrati pa za nove razvojne priložnosti.

Mnenja članov Zelenega omrežja Primož Primožič, Aerodrom Ljubljana: Povezovanje dobrih okoljskih in trajnostnih praks se nam zdi zelo pomembno. To pomeni za nas priložnost za izboljšave na področju

Mirjam Fain, tiskarna Medium: Vsi vemo, da je trenutno stanje v Sloveniji nenaklonjeno

Avtorja: dr. Darko Drev in Janja Čuvan Recenzenta: dr. Jani Zore, Marinka Žbogar

Tamara Valenčič, Si.mobil: Družbena odgovornost je del Si.mobilove kulture. Projekte iz različnih področij, tudi okoljske, izvajamo že vrsto let. Zaznamuje jih inovativnost v pristopu in predanost naših sodelavcev. Odgovornost je namreč tudi ena izmed temeljnih kompetenc sodelavcev in tako globoko vpeta v jedro poslovanja. Naši sodelavci so najpomembnejši ambasadorji odgovornih aktivnosti, ki jih z veseljem delimo interno na Si.mobilu, primere dobrih praks pa vedno z veseljem prenesemo tudi eksterni javnosti na različnih dogodkih.

Prednost Zelenega omrežja vidimo predvsem v tem, da kot edini v Sloveniji skrbi za specializirano strokovno revijo s področja okolja, kar nedvomno pripomore k bolj učinkovitemu poznavanju aktivnosti drugih podjetij. Enako lahko trdimo za portal zelenaslovenija.si, spodbudno pa je tudi dejstvo vključevanja mladih prek okoljskih projektov. Potencialno dodano vrednost Zelenega omrežja vidimo v možnosti izmenjave izkušenj podjetij prek njihovih že vzpostavljenih simpozijev ali izobraževanj za trajnostni razvoj.

Irena Posavec, SŠ za gradbeništvo in varovanje okolja, Šolski center Celje: Ob pričetku izvajanja popolnoma novega srednješolskega programa okoljevarstveni tehnik pred sedmimi leti smo bili zelo v skrbeh, kako bomo lahko dovolj strokovno podali vse vsebine programa. Brez pomoči Fit medie, gospoda Jožeta Volfanda in Zelenega omrežja ne bi bili tako uspešni. Letos smo imeli v programu celo omejitev. Zeleno omrežje s seminarji in revijo EOL nam nudi najaktualnejše informacije o dogajanjih na državnem nivoju in številne strokovne vsebine, ki jih učitelji uporabljajo tudi pri pouku. Za nas, ki nismo v gospodarstvu, so posebno zanimivi intervjuji s predstavniki različnih podjetij. V okviru Zelene Slovenije se pripravljajo in izdajajo strokovna gradiva in učbeniki za naš program, kar je edinstveno v našem izobraževalnem sistemu. Veseli smo tudi objave naših člankov v reviji EOL. Z njimi dosegamo prepoznavnost programa okoljevarstveni tehnik v gospodarstvu.

23 82/83

okolje

Okoljevarstvene tehnologije

iZŠel ponaTis!

Varstvo okolja Avtorica: dr. Jana Sterže

V zalogi učbenik Okoljevarstvena zakonodaja

Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel: 03/ 42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si

Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si

november 2013

varovanja okolja in Zeleno omrežje je primeren medij za tovrstno sodelovanje. Tudi za naše podjetje predstavlja pomemben medij za predstavitev naših okoljskih praks in rešitev v reviji EOL. Zeleno omrežje nam prinaša različne koristi, s čimer smo zelo zadovoljni. Predvsem bi izpostavil revijo EOL s svojo aktualnostjo in strokovnostjo ter spletni portal Zelena Slovenija, ki nas stalno obvešča o novostih.

Lahko pa bi Zeleno omrežje morda ponudilo storitev stalnega obveščanja o osnutkih in spremembah zakonodaje v obliki opozoril preko e-pošte. Prav tako pri predstavitvi dobrih praks včasih pogrešamo bolj poglobljeni ''case study'' in kako so posamezni oddelki podjetij vpeti v projekte.

Učbeniki za srednje šole – modul okoljevarstveni tehnik

rešitvam, ki ne prinesejo takojšnjega finančnega uspeha. Trajnostni razvoj in okoljske rešitve pa v večini primerov nimajo takojšnjega finančnega učinka. Torej si po mnenju naše države večinoma ne »zaslužijo« spodbud. Zato je pomembno, da obstajajo združenja enako mislečih, katerih skupni cilj je »preživetje« – tako na trgu, kar omogočajo nove inovativne rešitve in pristopi, kot tudi na našem planetu, ki smo ga in ga še vedno močno obremenjujemo in uničujemo. V reviji EOL predstavljamo naše novosti na okoljskem področju. Zdi se nam pomembno, da se predstavimo krogu enako mislečih podjetij. S tem naše dobre prakse lahko prenesejo v svoje prakse, mi pa ohranjamo konkurenčno prednost na našem področju.

Promocija

foto: osebni arhiv foto: arhiv podjetja foto: arhiv podjetja foto: arhiv organizacije

Irena Posavec

Tamara Valenčič

Mirjam Fain

Primož Primožič

praVkar iZŠlo!

Promocija

24 82/83

okolje

Zeleno omrežje

Trajnostna raba energije – priložnost za občine Z uvajanjem naprednih pristopov na področju rabe in proizvodnje energije, ki izhajajo iz predhodne analize stanja in ocenjenih potreb, lahko bistveno izboljšamo energetsko Mesec trajnostne energije 2013 v Mariboru v organizaciji Energetske agencije za Podravje

sliko posamezne občine, mesta ali regije. Priložnost na tem področju ponuja evropska iniciativa Konvencija županov.

Kaj je Konvencija županov (CoM)?

Konvencija županov je evropska pobuda, s katero se mesta, občine ali regije prostovoljno zavežejo, da bodo z izboljšanjem energetske učinkovitosti ter s proizvodnjo in rabo čistejše energije presegla cilje energetske politike Evropske unije pri zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida (20 % do leta 2020) in tako pomembno prispevala k učinkovitem soočanju s podnebnimi spremembami. Članstvo v Konvenciji županov pomeni jasno izraženo zavezo za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov (TGP), omogoča pa tudi celo vrsto možnosti za izmenjavo izkušenj na področju učinkovite rabe energije in uvajanja obnovljivih virov energije.

november 2013

Zaveza k pripravi SEAP-a S podpisom konvencije se mesto zaveže, da bo pripravilo osnovno evidence emisij TGP v mestu in izdelalo Akcijski načrt za trajnostni energetski razvoj - ˝Sustainable Energy Action Plan˝- SEAP. SEAP je ključni dokument podpisnikov Konvencije, v katerem je predstavljen načrt za dosego zaveze. Na podlagi popisa stanja rabe energije v občini se identificira tista področja, ki z vidika zmanjšanja izpustov CO2 pri končnih uporabnikih nudijo največ priložnosti za dosego načrtovanega cilja do leta 2020. V dokumentu so skupaj s časovnim okvirjem in dodeljenimi odgovornostmi

opredeljeni konkretni ukrepi, ki bodo pripomogli k uresničitvi dolgoročne strategije.

Pomen vključenosti različnih akterjev Učinkovito zmanjšanje emisij v celotni skupnosti je zapletena in dolgoročna naloga. Brez sodelovanja ključnih deležnikov na področju energetike in podnebja, kot tudi državljanov, SEAP ne more doseči končnega cilja. Ukrepi načrta SEAP morajo zato vključevati politične in tehnične akterje, državljane in druge zainteresirane strani.

Zakaj pristopiti?

Prednosti, ki jih imajo podpisniki konvencije, ki izvajajo programe, predstavljene v načrtu SEAP: • Skrb za lastno okolje in njegova promocija; • Preusmeritev k integriranemu, trajnostnemu pristopu na področju urbanističnega načrtovanja, v katerem igra energija odločilno vlogo ter zagotavlja lokalne razvojne možnosti; • Deliti strokovno znanje in izkušnje, pridobljene na svojem območju, z drugimi ter se hkrati učiti iz primerov dobrih praks drugih mest; • Pridobiti koristi s priznanjem in podporo institucij EU; • Izkoristiti priložnosti za črpanje sredstev EU; • Priložnosti za lokalno gospodarstvo in potencial za nova delovna mesta.

Kljub temu, da so objekti za termično obdelavo odpadkov, kot del infrastrukture potrebne za ravnanje z odpadki, navedeni v "Operativnem program ravnanja s komunalnimi odpadki do leta 2020, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje še ni sprejelo odločitve o gradnji objektov za termično obdelavo odpadkov. Termična predelava odpadkov v energijo je državna gospodarska javna služba, zato mora to odločitev sprejeti država. Objekti državnega pomena se umeščajo v prostor z državnim prostorskim načrtom (DPN). V okviru postopkov za umeščanje v prostor, ki običajno trajajo več let, je načrtovano tudi seznanjanje in vključevanje vseh zainteresiranih javnosti. Ko bo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje sprejelo odločitev o objektu – objektih- za termično obdelavo odpadkov, bo predlagalo Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, da začne s postopkom umeščanja v prostor - DPN za konkreten objekt za termično obdelavo odpadkov.

Pri umeščanju katerih koli naprav v prostor je potrebno zagotoviti, da izpolnjujejo vse predpisane pogoje tudi glede emisij v okolje. Evropska unija je za države članice opredelila ostre zahteve za implementacijo ustreznih tehnologij za termično obdelavo odpadkov. Tako mora biti

82/83

25 Tokrat MKO odgovarja na vprašanja o termični obdelavi odpadkov v Sloveniji, saj kljub obljubam in napovedim ni še nič znanega, kako bo Slovenija pristopila k načrtovani ureditvi tega problema. Preostale teme so ustanovitev sveta za trajnostni razvoj pri ministrstvu, izkoriščanje sredstev iz Eu za okoljske projekte in nastajanje uredbe o ravnanju z OEEO.

objekt za termično obdelavo odpadkov narejen v skladu z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami BAT, ki jih opredeljuje EU v dokumentu najboljših referenčnih tehnik (BREF- Best References).

Glede na klimatske razmere v Sloveniji ter glede zahteve po dolgoročni zanesljivosti rabe trdnega goriva iz komunalnih odpadkov je najprimernejša oblika njihove energetske predelave soproizvodnja električne energije in toplote v napravah, ki so del sistema za daljinsko ogrevanje večjega mesta.

Načeloma bi bilo možno koristiti sredstva za izvedbo termičnih objektov za obdelavo odpadkov že v finančnem obdobju 2007 - 2013.

Ker pravne podlage za uvrščanje projektov v naslednje večletno finančno obdobje še niso sprejete in ker sta Partnerski sporazum in Operativni program v procesu priprave, ker predhodne pogojenosti s strani Republike Slovenije še niso izpolnjene, ker kohezijski projekti v izvajanju še niso zaključeni, njihovi rezultati pa bodo bistveno vplivali na stanje okolja, v tej fazi še ni možno govoriti o projektih, ki bodo financirani v naslednjem finančnem obdobju. Z zornega kota okoljske politike in varstva narave so tudi v programskem obdobju 2014 – 2020 prioritete na področju oskrbe s pitno vodo, kjer le ta ni zagotovljena, na področjih, kjer je kvaliteta ter zanesljivost oskrbe slaba ter na področju izvajanja aktivnosti, ki odpravljajo oziroma zmanjšujejo kršitve prava EU.

Svet za trajnostni razvoj samo pri ministru S spremembami Zakona o varstvu okolja je predvidena ustanovitev Sveta za trajnostni

november 2013

Slovenija je po termični obdelavi odpadkov med zadnjimi v EU. Že dalj časa potekajo priprave na izgradnjo ene ali dveh sežigalnic v Sloveniji. Ali je že znana odločitev, kako in kdaj bo Slovenija pristopila k projektu termične obdelave in ali so načrtovana sredstva za projekt iz virov, ki so lahko na razpolago v državi in v Bruslju?

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

V sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje v rubriki Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja objavljamo odgovore na aktualna vprašanja podjetij, inštitucij in bralcev.

O termični obdelavi nič novega

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

26 82/83

okolje

razvoj in varstvo okolja kot posvetovalnega telesa ministra, pristojnega za okolje. Ali to pomeni, da Slovenija ne bo imela neodvisnega in samostojnega sveta za trajnostni razvoj ali varstvo okolja na nacionalni ravni, ki ga je prejšnja vlada ukinila zaradi varčevanja? Kolikor je znano, je bila ministru Dejanu Židanu predlagana ustanovitev takšnega organa na nacionalni ravni.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja vsebuje ustanovitev Sveta za trajnostni razvoj in varstvo okolja kot posvetovalnega telesa ministra, pristojnega za okolje. Svet ima štirinajst članov, ki jih imenuje minister za pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Svet obravnava in sprejema stališča ter daje mnenja in pobude ministru zlasti o stanju in trendih na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja doma in v tujini, strategijah, programih in načrtih na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja, zakonodajnem urejanju varstva okolja in trajnostnega razvoja, delovanju države in občin v zvezi z varstvom okolja in trajnostnega razvoja, posameznih perečih vprašanjih obremenjevanja okolja in trajnostnega razvoja ter pobudah javnosti. V 149. b členu, ki opredeljuje naloge Sveta, pa je določeno, da je Svet pri svojem delu neodvisen in samostojen, njegovo delo pa je javno.

Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja bo po predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja ustanovljen kot posvetovalno telo ministra, pristojnega za okolje.

Za samo izvedbo projekta so v nadaljevanju odgovorne upravičenke.

V finančni perspektivi so bile izdane odločbe za naslednje projekte: • Projekt na področju odpadkov

• Celovito urejanje porečja Dravinje Odvajanje in čiščenje odpadnje vode vv občinah Slovenske Konjice in Zreče • Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora - širše prispevno območje CČN Maribor • Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice - 1. sklop • Odvajanje in čiščenje odpadne vode v Šaleški dolini •

• Regijski center za ravnanje z odpadki Štajerske regije - Izgradnja centra za ravnanje z odpadki II. reda Slovenska Bistrica • Nadgradnja regionalnega centra za ravnanje z odpadki v Ljubljani • Regijski center za ravnanje z odpadki v Zasavju - CEROZ - II. faza

• Regijski center za ravnanje z odpadki Dolenjska - 2. faza

Minister Dejan Židan je v enem izmed javnih nastopov izjavil, da je MKO izrazito usmerjeno k učinkovitejši porabi sredstev za okoljske projekte in da bo to spodbuda za ponovni zagon gradbeništva. Kateri okoljski projekti v Sloveniji bodo še realizirani iz finančne perspektive, ki se letos končuje, kateri so ostali nerealizirani in kateri so uvrščeni na prednostno listo v letu 2014 in 2015?

• Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje

• Projekti oz. skupina projektov na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda

• Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na spodnjem povodju reke Mure - Dolinska kanalizacija • Celovito urejanje porečja Dravinje - izgradnja komunalne infrastrukture za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode - Občina Slovenska Bistrica • Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju reke Krke - Hidravlične izboljšave kanalizacijskega sistema in Centralna čistilna naprava v Novem mestu • Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Sore

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Idrijce - Izgradnja kanalizacije in centralne čistilne naprave v občini Idrija

• Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega polja - I.

• Regijski center za ravnanje z odpadki Pomurje - 2. faza

MKO z nalogami posrednika

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) izvaja naloge organa upravljanje, kar pomeni, da na podlagi usklajene in potrjene vloge posredniškega telesa (MKO) odloča o izdaji odločbe o dodelitvi sredstev iz Kohezijskega sklada za obdobje 2007 do 2013, in sicer za projekte, katerih skupna vrednost je nižja od 50 mio €.

• Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Srednje Save - 2. faza

• Regijski center za ravnanje z odpadki Koroške – KOCEROD

• Regijski center za ravnanje z odpadki CERO Nova Gorica

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) opravlja naloge posredniškega telesa, kar poenostavljeno pomeni, da izvajajo strokovne naloge za določitev upravičenosti namena izvedbe predlagane operacije v vlogi, ki so jo podale občine (upravičenci).

november 2013

Na podlagi izdane Odločbe s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pride do podpisa izvajalskih pogodb med upravičenci in izvajalci ter v nadaljevanju do podpisa sofinancerskih pogodb za posamezno operacijo med Ministrstvom za kmetijstvo in okolje in upravičenkami.

sklop • Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Vipave - sklop 1 • Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Krke - III. sklop • Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Soče (CČN Nova Gorica) • Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice - 2. sklop (Občina Cerknica) • Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Meže: sklop 1 (Občina Ravne na Koroškem) • Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave (3. sklop) - Občina Središče ob Dravi • Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Mure (2. sklop) - Občina Gornja Radgona • Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju Zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega polja - 2. sklop

• Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Drave - Zgornja Drava

• Odvajanje in čiščenje opdadne vode v porečju Ljubljanice - 4. sklop - Krajinski park Ljubljansko Barje; izgradnja kanalizacije in čistilne napravev KS Podpeč – Preserje

• Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Krke - 2. faza

• Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja

27 • Trajnostna oskrba prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Bele Krajine • Oskrba s pitno vodo v porečju Dravinje Občina Slovenska Bistrica • Oskrba s pitno vod na območju Haloz • Celovita oskrba severovzhodne Slovenije s pitno vodo - SZ Slovenske gorice • Oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini • Oskrba s pitno vodo v porečju Drave (2. sklop) - Ormoško območje • Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na Obali • Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle • Oskrba s pitno vodo Pomurja - Sistem A • Oskrba s pitno vodo Pomurja - Sistem C • Oskrba s pitno vodo v porečju Dravinje - 3. sklop (Makole, Poljčane) • Oskrba s pitno vodo Pomurja - Sistem B • Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju Posavja • Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save - 3. sklop • Oskrba s pitno vodo v porečju Sore • Skupna investicijska vrednost projektov: • Sredstva po Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007 2013 (EU del) • Sredstva dodatnih pravic porabe (EU del) overcommitment 2012 Skupna investicijska vrednost projektov: 1.203.330.323,51 EUR. Sredstva po Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007 – 2013: 474.258.550,00 EUR. Sredstva dodatnih pravic porabe (EU del) – overcommitement 2012: 182.557.758,23 EUR. Navedeni so projekti, ki imajo odločbe o dodelitvi sredstev. Ti projekti lahko nadaljujejo s postopki izbora izvajalcev in izvedbo del. Kot je razvidno, je zaradi slabega izvajanja projektov v preteklosti narejen dodaten nabor projektov, ki bi omogočili doseganje zastavljenih ciljev na področju okoljske politike v okviru Operativnega programa okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 - 2013. Ne gre za prioritetne liste, pač pa za aktivacijo novih okoljskih projektov, ki bodo povečali možnosti za dosego ciljev.

Aktivnosti ministrstev in lokalnih skupnosti, so privedli do rezultata, da je v letošnjem letu

Podrobnejši podatki o kohezijskih projektih – vključno s financiranjem so objavljeni na spletnih straneh MGRT.

Uredba o OEEO morda konec novembra Na strokovnem seminarju v okviru programa Zelene Slovenije je bila predstavljena problematika sistema ravnanja z OEEO v Sloveniji pred spremembami, ki jih prinaša Direktiva o ravnanju z OEEO. Udeleženci so kritično ocenili zamudo MKO pri pripravi nove Uredbe o ravnanju z OEEO, saj bi morala biti sprejeta do februarja 2014 in deležniki želijo sodelovati v pripravi regulative, a jim niso znani osnutki sprememb. Trendi v Sloveniji kažejo na nespoštovanje zakonodaje (poročanje zavezancev, količine), necelovito registracijo zavezancev, nelegalno oddajanje in prevzemanje e-odpadkov, različno statistično sliko, ki jo kažejo o OEEO Statistični urad, MKO in Carinski urad. Kakšen je program implementacije Direktive o ravnanju z OEEO v Sloveniji in katere spremembe pripravlja MKO na tem področju?

MKO je pripravo in sprejem nove Uredbe o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo vključilo v normativni program dela za leto 2013 z namenom, da se s predpisom zagotovi prenos direktive 2012/19/ES v pravni red RS do 14. februarja 2014, kot to zahteva navedena direktiva. Zaradi velike kompleksnosti direktiv je postopek zahteven ne zgolj strokovno, temveč tudi časovno, s čimer se soočajo vse države članice, ki bodo v veliki večini primerov zamujale s prenosom direktive v nacionalne zakonodaje.

Predvidoma naj bi se postopek javne obravnave

82/83

uredbe pričel konec novembra. Nov predpis ne bo vključil samo zahtev nove direktive, spremembe predpisa so potrebne tudi zaradi dosedanjih izkušenj in ugotovljenih pomanjkljivosti trenutnega sistema ravnanj z OEEO, določenega poenotenja z drugimi sistemi, kjer je uveljavljena razširjena odgovornost proizvajalcev, in nenazadnje tudi zaradi tega, ker je bil obstoječi predpis prvi, ki je dejansko uveljavil razširjeno odgovornost proizvajalcev, kot jo uveljavlja evropska zakonodaja. Zahtevnejše spremembe, v postopku priprave predpisa in potem pri izvajanju se nanašajo na spremembo področja uporabe, ustrezno vključitev izdelkov fotovoltaike v obseg predpisa, doseganje ambicioznejših okoljskih ciljev, uvedbo novih ukrepov za zbiranje male OEEO, registracijo proizvajalcev, uvedbo prenosa odgovornosti za tuje proizvajalce in prodajalce na daljavo preko pooblaščenih zastopnikov, delovanje in obveznosti kolektivnih shem, poenotenje obveznosti glede skupnih načrtov ravnanja, ponovno uporabo, … MKO sicer že v postopku priprave predpisa ves čas prejema stališča in predloge deležnikov v zvezi z novim predpisom. Skladno s pozitivno zakonodajo bo MKO takoj, ko bo osnutek uredbe pripravljen in usklajen znotraj MKO, pričelo s postopkom javne obravnave, kjer bo javnosti in vsem deležnikom dana možnost za pripombe in predloge glede nove uredbe.

okolje

• Varovanje vodnega vira Mrzlek in celovita oskrba prebivalstva s pitno vodo na območju Trnovsko-Banjške planote, Goriških Brd in Vipavske doline

izvedenih več javnih razpisov kot v vsem dosedanjem obdobju, predvsem pa je veliko več razpisov prišlo do pravnomočnega izvajalca, kot je bil primer v preteklosti. Tako je ministrstvo samo v letu 2013 podpisalo za skoraj 200 mio € (samo EU delež) sofinancerskih pogodb, kar veliko več, kot je bil znesek podpisanih sofinancerskih pogodb za okoljske projekte v letih od 2007 do konca 2012 skupaj (173 mio €).

Vsi navedeni projekti in podatek o podpisanih sofinancerskih pogodbah, ki dejansko omogočajo izvedbo projektov so argument, ki potrjuje ministrove navedbe, da bomo učinkovitejše porabili sredstva za okoljske projekte in da bo to spodbuda za ponovni zagon gradbeništva, saj je celotni obseg aktiviranih investicij večji od 500 mio €.

november 2013

• Projekti oz. skupina projektov na področju vodooskrbe

Pravzaprav pregreta zgodba, a znova vroča! Odpadna embalaža se kopiči v skladiščih komunalnih podjetij, družbe za ravnanje z odpadno embalažo je nočejo več prevzemati. Vse po vrsti dokazujejo, da so pobrale vse, kar so jih zavezanci plačali.

Okoljsko ministrstvo se je, čeprav zelo pozno, zganilo in ponuja sodelovanje pri iskanju sprememb. Vprašanje je, ali je konsenz za ad hoc spremembe, ki bi spraznile trenutno zalogo nakopičene odpadne embalaže, ali za korenite sistemske spremembe.

Za okroglo mizo so razpravljali: Branko Ravnik, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Janko Kramžar, Zbornica komunalnega gospodarstva, Mateja Mikec, Interseroh, Katja Slokan, Unirec, Dejan Zver, Gorenje Surovina, Rudi Horvat, Saubermacher, Srečko Bukovec, Slopak, Zoran Rodič, Embakom, Marsel Zadravec, Recikel, in Mišo Miljković, Papir Servis. Okroglo mizo je vodila mag. Vanesa Čanji, odgovorna urednica revije EOL.

foto: www.shutterstock.com

Če hočemo red, mora vsak malo popustiti

Okrogla miza o sistemu ravnanja z odpadno embalažo

28 82/83

okolje november 2013

Okrogla miza o sistemu ravnanja z odpadno embalažo

Najprej bi k besedi pozvala Janka Kramžarja kot direktorja komunalnega podjetja Snaga Ljubljana, predvsem pa kot predsednika Zbornice komunalnega gospodarstva. Vaša javna opozorila spremljamo. Kakšno je trenutno stanje pri komunalnih podjetjih – koliko je neprevzete odpadne embalaže?

Janko Kramžar: Ocenjujem, da je stanje veliko slabše, kot je bilo, za kar niso kriva komunalna podjetja. Komunalna podjetja zahtevajo, da se zadeva uredi.

Ocenjujem, da je stanje veliko slabše, kot je bilo, za kar niso kriva komunalna podjetja. Komunalna podjetja zahtevajo, da se zadeva uredi.

Kaj je veliko slabše?

Janko Kramžar: Slabše je to, da so se težave s prevzemom embalaže začele še prej kot v prejšnjih letih. Komunalna podjetja so bila individualno in prek zbornice kooperativna, a do rešitev ni prišlo. Zahtevamo, da embalaža iz naših skladišč zgine, tudi če še ne pride do dokončnega dogovora.

Do kdaj?

Janko Kramžar: Rok je včeraj.

O kakšnih količinah govorimo?

Janko Kramžar: Celotne ocene za Slovenijo nimam. V Snagi Ljubljana smo delali projekcije do konca leta. Če se bodo ti trendi nadaljevali do konca leta, bomo imeli približno 500 do 600 ton embalaže.

Prosim predstavnike vseh embalažnih shem, da se odzovete na oceno komunalnega gospodarstva. Prosim za oceno Slopaka. Ali vi prevzemate svoj delež?

Srečko Bukovec: Svoj delež v celoti prevzemamo. Ponovno moram poudariti, da je Slopak s svojim modelom kolateralna škoda vseh dogajanj po letu 2006. Kljub temu, da se nekateri za to okroglo mizo z mano ne bodo strinjali, trdno stojim na stališču, da je prvotni pravilnik bistveno bolje reševal situacijo na terenu, kot jo tako imenovana konkurenca, ki sama sebi razlaga, kaj so njene obveznosti. To pomeni, da je v sistemu nekaj narobe. Uvedli smo konkurenco na ravni sistemskih organizatorjev, nismo pa postavili pogojev za to. Če imamo na ravni sistemskih organizatorjev inflacijo družb, mislim, da je samo še v Latviji večje število družb na število prebivalcev kot v Sloveniji, moramo vzpostaviti mehanizme za izravnavo med družbami, ampak ne post festum.

29 Torej trdite, da ste svoje deleže pobrali …

Mateja Mikec: Torej, tukaj je popolnoma nejasno, kaj je delež, kaj je obveznost . Imamo sodbo Upravnega sodišča, v kateri je rečeno, da ni jasno zapisano, kakšne so obveznosti družb za ravnanje z odpadno embalažo. Še vedno trdim, da je delež, kot je določen, hišna številka. Ne moreš ga ne preveriti ne izračunati.

Kako pa potem izračunavate svoj delež?

Mateja Mikec: Mi prevzemamo vsak kilogram, ki jo dajo na trg naši zavezanci. Imamo zelo natančno evidenco, koliko embalaže dajo naši zavezanci na trg in to embalažo prevzamemo.

Moram povedati, da bomo letos prevzeli cca 15 do 20 % več, kot jo dajo naši zavezanci na trg.

Kako je pri vas, gospa Katja Slokan?

Katja Slokan: Na GIZ-u skupne sheme smo se uspeli dogovoriti o nujnih potrebnih spremembah sistema. Mislim pa, da je skrajni čas, da se začnemo pogovarjati o operativnih spremembah.

O tem bomo malo kasneje. Kakšna je vaša ocena trenutnega stanja?

Katja Slokan: Po informacijah, ki jih dobivamo od komunalnih podjetij, je stanje še slabše kot v preteklosti, ker se bojijo, da bo še več količin

Kaj pa Embakom, gospod Rodič?

Zoran Rodič: Strinjam se s predhodnikoma.

Dokler je bila ena embalažna družba, je sistem funkcioniral. S pojavo druge embalažne družbe se je trg praktično že začel sesipati. Vsak dan se srečujem z zavezanci, ker jih poskušamo pridobiti za naslednje leto, in moja prognoza je, da se bodo te težave prihodnje leto začele

Dokler je bila ena embalažna družba, je sistem funkcioniral.

S pojavo druge embalažne družbe se je trg praktično že začel sesipati. pojavljati že v mesecu aprilu ali maju, če se ne bo nič spremenilo. Stanje je zelo zelo porazno.

Tekmuje se na popolnoma nerealnih osnovah zaradi tega, ker ni mehanizmov, na podlagi katerih bi se pobralo embalažo od izvajalcev javne službe. In to je glavni problem. Ugotavljamo dvoje, industrijska embalaža popolnoma funkcionira. Embalažnina v tem trenutku sploh ni namenjena njim, ker se vsako dvorišče obdela individualno in se zaračunava z materialom ali denarno. Problem so dvorišča izvajalcev javne službe, zato je tudi nastal Embakom.

Gospod Dejan Zver, vaš pogled?

Dejan Zver: Na vprašanje, ali pobiramo svoj delež ali ne, je zelo težko odgovoriti zunaj konteksta. Ne bi se rad ponavljal,vendar želim dati zelo uraden podatek, ki je primerljiv in natančen. V skladu s tržnim deležem – naš je 9,77 % - pobiramo količino embalaže. Pobrali smo več kot 10 % pri vsaki komunali. Problem je kompleksen. Imam konkretne podatke, da je naš tržni delež narobe izračunan za 30 %. To ne govorim na pamet. Na podlagi natančnih evidenc imam natančen podatek. Zaradi več takih problemov se ni smiselno pogovarjati o ad hoc rešitvah, kako bomo pobrali nakopičeno embalažo. Potrebne so sistemske spremembe.

In to včeraj. Še Recikel, gospod Zadravec.

Marsel Zadravec: Na trgu smo nova družba in spremljamo, kaj se dogaja. Ustanovljeni smo bili, da bomo pomagali narediti red na trgu.

Trdimo, da bomo delež, ki nam bo določen, pobrali.

82/83

Kako boste pomagali narediti red?

Marsel Zadravec: Z disciplino. Prizadevali si bomo za novo metodologijo izračuna deležev.

okolje

Mateja Mikec: Vedno prevzemamo vso embalažo, ki jo dajo na trg naši zavezanci. Zadnja tri ali štiri leta, odkar se količine embalaže pri komunalnih podjetjih povečujejo, opozarjamo, na kar je pravkar opozoril gospod Bukovec, da ni izravnave, ni dogovorjenih normativov.

Problem so tudi »free riderji«, ki dajejo embalažo na trg in se izogibajo plačevanju embalažnine. V zadnjih treh letih smo izjemno konstruktivno, tudi z uporabo naših rezerv, zagotavljali nemoten prevzem embalaže od komunalnih podjetij. Spomniti se moramo, da smo imeli podoben problem leta 2011, ko je neka druga družba ugotovila, da je po lastnih ocenah in merilih prevzela svoj celoten delež.

Takrat smo dejansko prevzeli vse, kar se je nabralo. Enako se je zgodilo v letu 2012. Ugotovili smo, da smo v letih 2010, 2011 in 2012 prevzeli cca 15 tisoč ton embalaže več, kot bi bilo potrebno po našem »deležu«, ki ga izračunava ministrstvo. Po tem ni bilo nobene izravnave, zato se nam je naredila velika poslovna škoda.

V letošnjem letu smo po zaostritvi konkurence zelo natančno premislili, kaj je potrebno in kaj je naša odgovornost do okolja in do zavezancev. Ob vsej tej nedorečenosti in ob nerešenih problemih, neizravnavi in inflaciji družb smo prišli do jasne točke, ko Interseroh sistema v neskončnost ne more reševati.

ostalo neprevzetih. Kar se tiče naše družbe, smo že med letom, ko še ni bilo objave deležev, prevzemali odpadno embalažo. Lahko zatrdim, da smo realizirali objavljeni delež, čeprav ta ne ustreza dejanskemu stanju. Kasneje se bomo vrnili k temu izračunu deležev. Te objave smo se držali in bomo do konca leta vse količine v našem deležu prevzeli. Tudi komunalna podjetja lahko potrdijo, da glede na njihove izračune Unirec embalažo v celoti prevzema.

Gospod Horvat, kako stvari ocenjujete v Saubermacherju?

Z gospodom Ravnikom sva edina za to okroglo mizo, ki nimava sheme.

Rudi Horvat: Z gospodom Ravnikom sva edina za to okroglo mizo, ki nimava sheme.

Naša strategija je vedno bila ostati izvajalec in prispevati svoj delež. Iste težave so tudi v drugih shemah, kjer smo prisotni. Na področju odpadnih sveč smo se sheme in izvajalci pogovorili in interventno rešili problem. Dolgo tako ne bo šlo, saj ni problem v količinah. Problem je, da so količine večje, kot jih zavezanci plačujejo. Na trgu se pojavlja osem tisoč ton, tisti, ki plačujejo, pa dajejo na trg 5.400 ton odpadnih sveč. Že pred 12 leti sem svaril pred tem, da bo količina komunalne embalaže rastla. Naše podjetje ima zaradi Interseroha, ki embalaže noče prevzeti, v Velenju težave. Skladišča so polna.

Enako se dogaja tudi nam – gre za podobne količine, kot jih je uvodoma navedel gospod Kramžar. Predlagam, da sprejmemo madžarski model in sistem podržavimo. Predvidevam, da bodo vsi poskočili, pač malo izzivam. Potem bi se zelo hitro disciplinirali, kajti država je svojo obveznost preložila na sheme. Vsako leto imamo težave zaradi sistema, ki ni dorečen. Vsi govorijo, da pobirajo več. Pa poglejmo bilance embalažnih družb – nekdo ima izgubo, drugi ima plus in je gazela. Denar je, vendar je verjetno nepravilno porazdeljen.

Gospod Branko Ravnik, slišali smo veliko konkretnih izzivov. V zadnjih letih se je več kadrovskih garnitur na ministrstvu ukvarjalo s temi sistemskimi težavami, žal neuspešno.

Kakšno prioriteto na politični in operativni ravni dajete tem vprašanjem na ministrstvu v tem trenutku?

Branko Ravnik: Ta trenutek so ta vprašanja na operativnem, torej mojem nivoju absolutna prioriteta. Po vseh razgovorih, ki sem jih imel do sedaj, sem ugotovil, da se na ta vprašanja opozarja že tri leta in da se ni zgodilo nič, razen opozoril. Ne morem pristati na to, da se problem izpostavlja, pa ga ne rešujem. Priti moramo do koncepta, ki ga bomo dogovorili.

Zame je osnovna logika, da nič ni neizvedljivo, vse je stvar volje in kompromisov. Popolnoma jasno je, da nihče ne bo zadovoljen s končnim dogovorom. A če hočemo red, mora vsak malo popustiti. Ključno pa je, da najdemo pravi sistem. Osebno imam v glavi stvari razčiščene, kako bi moral sistem izgledati. Sledil sem logiki, kako je to v tujini. Predvsem pa vztrajam,

november 2013

Potrebnim sistemskim spremembam se bomo kasneje posebej posvetili. Torej v Slopaku trdite, da se embalaža pri komunalnih podjetjih ne kopiči zaradi vašega neprevzemanja. Druga največja shema je Interseroh. Jo vi prevzemate, gospa Mateja Mikec?

foto: Rok Tržan

Janko Kramžar

foto: arhiv podjetja

Srečko Bukovec

foto: Boštjan Čadej

Katja Slokan

foto: Boštjan Čadej

Mateja Mikec Zoran Rodič

november 2013

da tu ne gre za trg, ampak za princip in koncept odgovornosti proizvajalcev, ki dajejo izdelke na trg, da se na koncu – kjer nastaja odpadna embalaža – skladno s hierarhijo odpadkov zanjo ustrezno poskrbi. Proizvajalci so tu ključni.

Celotna zgodba mora imeti to osnovno logiko.

Predlagam, da nam predstavite sliko, ki ste jo omenili. Ta okrogla miza je priložnost, da je ključni akterji pokomentirajo.

foto: arhiv podjetja

30 okolje

82/83

Okrogla miza o sistemu ravnanja z odpadno embalažo

Branko Ravnik: To, kar bom povedal, še ni politično usklajeno. S strani vodstva imam proste roke, temeljna izhodišča imam verificirana.

Strinjam se, da imamo težave. Temeljni problem, ki ga vidim, je, da embalažnina ne sledi trendom zbrane embalaže. Govorimo o komunalni odpadni embalaži. Embalaža, ki je čista, tržno zanimiva in izhaja iz dejavnosti, nima težav. Zakaj je prišlo do težave? Jasno je, da se manj odlaga in več zbira. Trendi naraščanja ločenega zbiranja embalaže so na letni ravni v višini 10 %, kar je hvale vredno. Zaradi večjega števila družb je na tem področju konkurenca, ki niža embalažnino. Ta problem je toliko večji, ker je bila že prvotna embalažnina naravnana na takratno razmerje med zbrano in odloženo odpadno embalažo. Premalo imamo nadzora nad poročanjem obveznosti in previsok prag za vstop v sistem. Vprašanje je, kje je tista prava meja, koliko embalaže skupaj pride na trg od malih zavezancev. Torej, imamo dva problema, ki sta pripeljala do tega, da imamo več zbrane komunalne embalaže, kot je v sistemu zbrane embalažnine. To pomeni, da se stroški celotnega sistema ne krijejo s pobrano embalažnino, seveda se tudi odštejejo prihodki, kar se lahko na trgu pridobijo od te zbrane embalaže.

Zelo jasno je bil izpostavljen problem določanja deležev, nimamo kliring house-a, ampak imamo nek administrativni sistem, ki je bil napaden in s strani Upravnega sodišča prepoznan kot neustrezen. A ta trenutek je edini, ki ga imamo v rokah in samo nanj se lahko sklicujemo. So mnenja, da bi država morala država to področje bolje formalno-pravno urediti. Imamo generalni problem pomanjkanja transparentnosti. Naslednje področje, ki zmanjšuje konkurenčnost, je vertikalna povezanost družb in izvajalcev. To je bilo prepoznano kot neprimerno. Če ima shema hkrati tudi kapacitete za zbiranje oziroma predelavo, ne more na trgu nastopati neodvisno. Tudi v tujini je prepoznano, da vertikalna povezanost ne more voditi k večji transparentnosti. Imamo preveč tekmovalnih shem. To označujemo kot posel, namesto da bi to razumeli kot reševanje odgovornosti proizvajalcev, ki dajejo odpadno embalažo na trg.

Predlagam, da na tem mestu damo možnost za repliko. So to izhodišča, s katerimi se vsi deležniki strinjate?

Mateja Mikec: Se strinjam. Edino, kar bi komentirala, je ločitev komunalne in nekomunalne embalaže. Trenutno se pobira embalažnina

tako za komunalno kot nekomunalno embalažo. Ni ločnice, kje se mora embalažnina porabljati. Gre za prelivanje sredstev.

Trenutno se pobira embalažnina tako za komunalno kot nekomunalno embalažo. Ni ločnice, kje se mora embalažnina porabljati.

Gre za prelivanje sredstev.

Katja Slokan: Pokomentirala bi stališče o vertikalni povezanosti. Ker je Unirec v lasti enega največjih zbiralcev v Sloveniji, Dinosa, bi vprašala gospoda Ravnika, ali ste govorili o transparentnosti ali o konkurenčnosti – torej, da vertikalna povezanost znižuje konkurenčnost? Ustanavljanje novih družb je povečala konkurenčnost za gospodarstvo.

Transparentnost pa je mogoče reševati na druge načine, z definiranjem obveznosti, kontrolo idr. Transparentnost bi bilo potrebno v vsakem primeru bolje definirati na drugih mestih skozi obveznosti posamezne družbe in seveda bančne garancije.

Branko Ravnik: Razumeti morate zavezance.

Njihov interes je, da plačajo čim nižjo embalažnino. V resnici pa mora biti interes, da plačajo toliko, kot znašajo stroški, ki morajo biti čim nižji. Tisti, ki dela posel, mora delati brez dobička, ampak po dejanskih stroških. Kot integralna veriga, ki ima svoje kapacitete, lahko ponudite nižjo ceno, kot ste jo pripravljeni dati nekomu drugemu, ker je za vas tržna cena za svojo družbo povsem drugačna od tržne cene za nekoga drugega. Na ta način lahko posredno izključujete nekoga, ki bo moral plačevati višje stroške zbiranja v primerjavi z vašo shemo. Tu je ključen problem.

Mateja Mikec: Z gospodom Ravnikom se strinjam, da imamo težavo s transfernimi cenami, ki jih je zelo težko dokazovati in nadzirati.

Zaradi tega pride do nelojalne konkurence.

Kot shema, ki nismo vertikalno povezani z izvajalci, svojo vlogo vidimo v takšni optimizaciji mreže storitev, ki pomeni v celoti najnižji strošek. Smo pod dnevnimi pritiski tako komunalnih podjetij kot izvajalcev v smislu »če nam ne boš dal količin, bomo šli sami direktno k strankam«. Težava transfernih cen je na trgu absolutno prisotna, čeprav težko dokazljiva.

Rudi Horvat: Opozoril bi še na nek drug aspekt, ki se pojavlja pri vertikalni povezanosti. Veliki so ustanovili sheme, da lahko pridejo na neko dvorišče. Nam se dogaja, da izgubljamo posle od dvorišča do dvorišča. Enostavno nimamo tako konkurenčne ponudbe, ker nimamo svoje sheme. Verjetno bo naša shema številka

Rudi Horvat

foto: arhiv podjetja

okolje

Dejan Zver

foto: Boštjan Čadej

82/83

31 Branko Ravnik: Še enkrat poudarjam, da je to moje mnenje. Pri iskanju rešitve ne moremo gledati z vidika favoriziranosti katere izmed družb. To je irelevantno. Družbe se bodo pač morale znajti v novem sistemu. Smo premajhna ekonomija, da bi se še nadalje drobili, kot to počnemo sedaj. Dela je dovolj za vse. Je pa res, da smo si v preteklosti zgradili napačne kapacitete. Eden od problemov je, da imamo kar naenkrat preveč zgrajenih kapacitet, nekaj od teh celo z javnimi sredstvi. Pri razmišljanju sem se zgledoval po izkušnjah drugih držav. Vemo, da je sistem razširjene odgovornosti v 25 državah EU. Trendi v EU potekajo, da bi se sistem razširjene odgovornosti določil bolj natančno, torej da ne bi bil tako v zraku, kot je ta trenutek.

Torej, shema razširjene odgovornosti »da« tudi naprej, vendar to pomeni razširjeno odgovornost proizvajalcev, se pravi odgovornost proizvajalcev do konca. To pomeni, da se ravnanje z odpadki predvideva že pri načrtovanju izdelka,

Branko Ravnik

Rudi Horvat: Lahko je pričakovati, da bodo količine ločeno zbranih frakcij komunalne embalaže narastle. V naših podjetjih smo uvedli ločeno zbiranje odpadkov od hiše do hiše in pričakujemo, da bomo tako zbrali tudi do 100 kg na prebivalca. Tako lahko v kratkem pričakujemo v Sloveniji 200 tisoč ton komunalne embalaže, kar sem napovedal že pred 12 leti.

Na podlagi jasnih številk je potreba ugotoviti, za kakšen strošek gre. Na podlagi teh podatkov je treba določiti embalažnino. Ta je v Avstriji enkrat višja kot v Sloveniji.

foto: arhiv podjetja

Janko Kramžar: S posnetkom stanja, ki ga je dal gospod Ravnik, se strinjam in ga podpišem skoraj do vejice. Upam, da ne bomo govorili le o težavah, ki jih imajo embalažne družbe, ampak bomo prišli tudi do težav, ki jih imamo komunalna podjetja.

november 2013

Dejan Zver: Še vedno mi ni jasno, v čem naj bi bil problem vertikalnih povezav. Surovina ima lastno shemo, torej je očitek letel tudi na nas. Problem teh povezav naj bi bil v tem, da izvajalci dajejo visoko ceno drugim shemam, sebi pa nižjo. Shemo imamo od leta 2008 in imamo 6-odstotni tržni delež. A je to problem sistema?

Zoran Rodič: Vertikalno povezana podjetja še vedno ponujajo svoje storitve embalažnim družbam. Vprašajte se, po kakšnih cenah. Ali so velike embalažne družbe ujetnice teh sistemov? Ali svojim podizvajalcem preplačujejo storitve? Ali imajo za to slabše rezultate? Če bi želeli trg pokriti z lastno embalažno družbo, ne bi ostajali na 6 ali 4 procentih, ampak bi bili ti odstotki 30 ali 60. Tako pa se isti igralci pojavljajo tudi pri embalažnih družbah, ki niso vertikalno povezane.

Mišo Miljković

Mateja Mikec: Pojasnila bi samo profitabilnost. Kjer ni profita, se vprašam, kam je šel.

V Sloveniji se je že dogajalo, da so se profiti transferirali od sheme k izvajalcem. Po drugi strani je zavezanost k profitabilnosti princip v podjetništvu, ki spodbuja podjetje, da dela učinkovito. V Interserohu je embalažna dejavnost na nuli, ne moremo je pa financirati iz drugih dejavnosti. Pomembno pa je, da so okvirji na trgu jasni, da se profitabilnost ne dela na netransparenten način. To nam manjka.

Dejan Zver: Če bi mi obvladovali 60 % sistema, bi s cenami rušili preostalih 40 % sistema.

Marsel Zadravec

Ministrstvo je odgovorno za deljen sistem odgovornosti med komunalami, ki se financirajo od občanov, in industrijo, ki financira sistem družb za ravnanje z odpadno embalažo.

Branko Ravnik: Nismo rekli, da je to edini problem.

foto: arhiv podjetja

Srečko Bukovec: Spet se bom vrnil v zgodovino in evolucijo sistema v Sloveniji. V pravilniku smo imeli dve možnosti organizacije sistema.

Možne so bile individualne sheme in vsak zavezanec , ki je ocenil, da bi bil sposoben sam zagotavljati ravnanje z odpadno embalažo, bi lahko organiziral shemo. Druga možnost je bila ustanovitev kolektivne sheme. Takrat se je 30 slovenskih družb odločilo, da bo ustanovilo kolektivno shemo. Istočasno bi lahko drugih 30 družb ustanovilo svojo, t.i. konkurenčno shemo. Meni je nejasno, kako je zakonodajalec presojal, da po pravilniku konkurence na sistemski ravni ni. Konkurenca je možna. Ni pa možna konkurenca, ki je profitna. Ta je po evropskih izkušnjah kontraproduktivna. Torej od začetka nimamo urejenega sistema. Saj še vemo ne, koliko je vhodnih količin. Vsako leto v sistem vgrajujemo dodatne sistemske motilce. O podrobnostih bi se lahko pogovarjali ves teden. Ključno pa je dejstvo, da je lastnik tega procesa ministrstvo. Ministrstvo je odgovorno za deljen sistem odgovornosti med komunalami, ki se financirajo od občanov, in industrijo, ki financira sistem družb za ravnanje z odpadno embalažo. Zagotoviti mora transparentnost doseganja okoljskih ciljev in optimalno stroškovnost iz obeh finančnih virov. Nenazadnje je to tudi konkurenčna prednost.

Srečko Bukovec: Problem sistema je, da sheme, ki ste jih ustanovili izvajalci, nimajo knjiženih vseh stroškov. Če pri zavezancih direktor podizvajalca lobira za sklenitev pogodbe z lastno shemo, potem smo v štartu zgrešili cilj. Teh dokazov je dosti. Lahko vam z datumi povem, kdaj so posamezni direktorji, celo župani, lobirali za svoje sheme.

foto: arhiv podjetja

sedem, da bomo lahko enakovredni Surovini, Dinosu in drugim.

32 82/83

okolje

predvideva se ponovna uporaba, recikliranje in tako naprej - skladno s hierarhijo. Druga možnost pa je, da sistem rešujemo samo tam, kjer so problemi. To je področje komunalne odpadne embalaže. Zelo blizu mi je belgijski sistem. Zadeve so zastavili pragmatično in zelo transparentno. Imajo samo eno družbo, a v osnovi ne omejujejo konkurence. Moj predlog koncepta za Slovenijo bi bil, da je lahko družba samo tista, ki jo ustanovijo zavezanci, in da se shema določi samo za odpadno komunalno embalažo. Za embalažo iz dejavnosti ne bi imeli sheme, ampak pogodbeni sistem, kot imamo to urejeno za vse ostale odpadke, razen mešanih komunalnih odpadkov. V tej verigi bi bila zelo jasna pogodbena razmerja – družba za ravnanje z odpadno embalažo, javna služba zbiranja, predelava, recikliranje. Za pridobitev statusa družbe je potrebno pridobiti minimalno število zavezancev, vključenih v shemo. Nimam še predloga te številke, mora pa biti taka, da omogoča konkurenco, vsekakor mora biti pod 50 % zavezancev. Sploh ni več dileme, da je potrebno prag zavezancev, ki je sedaj 15 ton, znižati. To je mogoče administrativno enostavno rešiti z nekim pavšalom. Moj predlog je, da bi bil ta prag 700 kg. Vsi, ki so zavezanci, morajo poročati. Tako je mogoče jasno ugotoviti, kdaj posameznik preraste določeni prag.

Torej moramo sistem poročanja dodelati bolj, kot je sedaj. Trenutno sploh ne znamo oceniti, kako velik je trg pod 15 tonami embalaže, kot je sedaj prag zavezancev. V sistem moramo vnesti koncept polnega plačila storitve. Ključno je prehodno obdobje iz sedanjega v nov sistem. To je zame najtežje vprašanje, saj se bo gotovo pojavil cel kup upravičenih pričakovanj. S tem bi začel. Če je predlog absolutno nesprejemljiv, mi boste danes povedali. Najbrž boste eni predlog pozdravili, drugi pa ga ocenili kot čisto norost in se zavzeli, da obstoječ sistem ohranimo in le po potrebi korigiramo.

Predstavili ste precej korenit poseg v obstoječ sistem. Prosim za komentarje.

Promocija

november 2013

Mateja Mikec: Dejstvo je, da je v Evropi več sistemov. V Belgiji so sistem gradili zadnjih 20 let in nemogoče ga je v Slovenijo kar prenesti.

V zadnjih letih smo imeli v Sloveniji svoj splet dogodkov. Čeprav smo do našega sistema kritični, se lahko marsikdo z mano strinja, da v Sloveniji sistem deluje. Imamo le težavo robnih pogojev. Te moramo postaviti za vse, ki želijo delovati v sistemu. Potrebno je postaviti dovolj visok vstopni prag, da se izognemo »one-man-bandom«, ustrezne bančne garancije za primere neprevzemanja, da imamo vzpostavljeno

izravnavo, da se točno ve, koliko posamezni sistem je oziroma ni naredil. Način določanja obveznosti mora biti takšen, da cel kup »free riderjev« ne bo jahalo na neko shemo, kot se to ugotavlja sedaj po podatkih Carinske uprave.

Torej moramo postaviti znotraj sistema določena pravila.

Dejan Zver: Po zelo optimističnem začetku gospoda Ravnika sem sedaj kar malo razočaran. Pa ne zaradi tega, da bi bil proti določenim spremembam. A ko slišim za tako kompleksne spremembe, vem, da do njih ne bo prišlo v roku dveh, treh ali petih let. Poglejte, deset ljudi sedi v tej sobi in vsi se strinjamo z vsemi ključnimi spremembami, ki bi jih lahko sprejeli v dveh mesecih in rešili sistem. Če se bomo začeli pogovarjati o tako korenitih spremembah – mogoče so dobre, mogoče slabe – znova ne bomo rešili sistema. Lahko pa bi ga rešili čez mesec dni.

Katja Slokan: S predhodnikoma se v celoti strinjam. S korenitimi spremembami odlašamo s pravo rešitvijo za 500 ali 600 ton, ki se jih da s kratkoročnimi spremembami dolgoročno rešiti.

Zoran Rodič: S konceptom, ki je bil naveden, se strinjam. V našo strategijo smo zapisali, da želimo narediti sistem, kjer bi vračali denar tistim, ki z deljeno odgovornostjo že sedaj prenašajo določene stroške na svojih plečih. Ta sistem bo prav gotovo uredil tisto, kar je sedaj najbolj problematično. Kot vemo, industrija ni problematična. Dvomim pa, da se bo lahko taka sistemska sprememba izvedla v normalnih časovnih dimenzijah.

Rudi Horvat: Če se ozremo nazaj, ima vsako leto neke druge probleme. Želim potegniti vzporednico. Po mojem mnenju najbolje deluje shema za izrabljene motorne gume. Tam ni nobenih problemov in vsaka guma je pobrana in reciklirana. Zakaj? Ker imamo eno veliko družbo, ki ima sistem v rokah. Koncept, ki ga je predstavil gospod Ravnik, je mogoč, ni pa edini. A problem je treba rešiti. Ne moremo se znova prihodnje leto junija ukvarjati z istimi problemi.

Verjamete, da se lahko tako korenite spremembe zgodijo v sprejemljivem času?

Rudi Horvat: Letos se na ministrstvu ni zgodilo nič, pa smo že novembra. Uredba za ravnanje s komunalnimi odpadki se rojeva že ne vem kako dolgo.

Srečko Bukovec: Tudi to je ena od možnih rešitev. Glede na to, da smo družba, ki je vzpostavila sistem, po letu 2006 je sistem začel razgrajevati sam sebe. Te rešitve so na daljši rok.

Potrebno je vedeti, da so pogodbe sklenjene za leto dni naprej, da so kapacitete rezervirane in tako naprej.

Janko Kramžar: Če bi sistem deloval, najbrž danes tukaj ne bi sedeli in tako sejali že tri leta.

Očitno pa za nekatere deluje. Bojim se, da smo prišli do tiste točke, ki je znana tudi v teoriji, ki se ji reče izvedbena past. Imaš nek sistem, ki ga leta in leta goniš. Ves čas ga popravljaš , trdiš, da je dober in da je le izvedba slaba.

Dokler nekoč ne ugotoviš, da bi lažje prišel do rezultata, če bi ga spremenil. Mislim, da smo prišli do te točke. Zbornica komunalnega gospodarstva je dala nekaj predlogov.

Predlog, da se deli embalaža na komunalno in nekomunalno, mi je zelo blizu. Očitno tu prihaja do mešanja, konkuriranja, ugotavljanja učinkovitosti in tako naprej. Absolutno pa moramo rešiti trenutno situacijo. Sprememba sistema bo terjala leto, mogoče dve. Problem komunalcev je treba rešiti takoj.

Če bi sistem deloval, najbrž danes tukaj ne bi sedeli in tako sejali že tri leta.

Mišo Miljković: Navezal bi se na besede gospoda Kramžarja, ker mislim, da ima prav.

Zadnja leta opažamo enake dogodke, enako sprenevedanje, enako iskanje rešitev. Eno je, kar je predstavil gospod Ravnik. Tu gre za dolgoročne sistemske spremembe. Druga stvar pa so akutni problemi na komunalah, ki jih je treba reševati. Želim pa še nekaj poudariti s strani podizvajalca. Na komunalah imamo dvojen problem. Sheme nas pošljejo na vrata neke komunale na podlagi mesečne napovedi in količin, ki nam jih določijo. Dnevno nam komunalci pošiljajo maile, naj pridemo k njim pobrat embalažo. Pridemo z veseljem, saj je to naš posel. Ampak najprej moramo dobiti naročilo s strani sheme, da bomo delo tudi dobili plačano. Ne želim ponavljati, kar je že bilo rečeno, da je zbrano toliko in toliko več embalaže, kot je plačane embalažnine. Želim izpostaviti problem, ki ga nihče drug noče.

Imamo veliko število komunal, ki ne oddajajo ustrezne strukture odpadne embalaže. Kar naenkrat v določenih delih Slovenije ni več kartona. Kakšne zaloge se nabirajo pri komunalcih?

Mešana plastika, tisto, kar ni tržno zanimivo.

Dragi moji, Slovenija ni tako velika. Usedeš se v avto, obiščeš vse komunale in poslikaš, kaj se tam dogaja. Vidiš, kako se vozijo polni kamioni kartona. Čigav je, kdo je to dovolil? Ko govorimo o spremembi sistema, mora tudi tu priti do spremembe. In če se te spremembe spojijo, je problem možno rešiti v kratkem času. Na tem področju pričakujem angažiranost komunalne zbornice. Če se borite za pravice komunalcev, potem bi enako pričakoval vsaj nek dopis, v katerem bi zapisali, da ne smejo prodati tega, kar ni njihovega. Šele potem lahko razmišljamo o generalni spremembi sistema, ki ne bo več dopuščal takšnih ali drugačnih anomalij.

Počasni pri prenosu direktiv, ugotovljene kršitve

D

o kršitve prava EU pravno pride takrat, ko je to s sodbo ugotovljeno v sodnem postopku. Možno je tudi, da se Evropska komisija in država članica že pred sodnim postopkom strinjata, da kršitev zares obstaja oziroma članica po ugotovitvi Evropske komisije samoiniciativno pristopi k odpravljanju kršitve. V odnosu med državami članicami in Evropsko komisijo je potrebno ločiti med t. i. predpostopki in kršitvami. Predpostopki so neformalni oziroma poizvedovalni (imenovani EU Pilot), v katerih Evropska komisija poizveduje, kako ima članica urejeno določeno področje. Na podlagi sporočil države članice lahko ugotovi morebitno kršitev in uvede upravni postopek z ukrepanjem zaradi kršitev prava unije.

obstaja verjetnost kršitve prava, odpre proti državi članici upravni postopek izrekanja upravnih (pisnih) ukrepov, s katerimi želi doseči odpravo kršitve. Če država članica kljub temu kršitve ne odpravi, lahko komisija z vložitvijo tožbe sproži sodni postopek proti tej državi. V tem primeru sodišče izda ugotovitveno sodbo, ali članica krši pravo unije ali ne. Država članica je dolžna sodbo sodišča izvršiti, kar pomeni, da mora odpraviti kršitev prava v najkrajšem času. V nasprotnem primeru lahko Evropska komisija po ponovno opravljenem upravnem postopku (v katerem izreka članici ponovne iste upravne ukrepe), vloži drugo tožbo na sodišču. Na to tožbo sodišče izda obsodilno sodbo s plačilom pavšalnega zneska kazni ali/ in dnevne denarne kazni.

Postopek ugotavljanja 16 neformalnih, morebitnih kršitev poizvedovalnih pravnega reda unije postopkov

K

o Evropska komisija meni, da morda katera od članic krši pravo unije, najprej v tej državi uvede povsem neuraden in neformalen poizvedovalni postopek, v katerem država članica odgovori na vprašanja komisije. Med postopkom si komisija ustvari oceno, ali država članica krši pravo unije ali ne. Če ugotovi, da

N

a področju okolja ima Evropska komisija za Slovenijo odprtih 16 neformalnih, poizvedovalnih postopkov, v katerih proučuje našo ureditev določenega področja. Za te postopke ni mogoče reči, da kršitve prava dejansko obstajajo.

november 2013

Ob prevzemu ministrstva, pristojnega za okolje, je mag.

Dejan Židan opozoril na številna odprta področja, ki jih ima Slovenija do Bruslja. Vseh naj ne bi bilo mogoče odpraviti v enem letu, je opozoril, želi pa obrniti trend. Odprtih vprašanj naj bi bilo vse manj in ne vedno več. Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo in okolje je imela Slovenija na dan 3. 7. 2013 petnajst postopkov s področja okolja, ki jih je Evropska komisija odprla na podlagi ugotovitev iz poizvedovalnega postopka in v katerih je izrekla ukrepe zaradi kršitve prava. Poleg tega ima Slovenija s področja okolja tudi 16 neformalnih, poizvedovalnih postopkov, v katerih Evropska komisija proučuje ureditev določenega področja in ugotavlja, ali gre za kršitev prava unije ali ne.

foto: www.shutterstock.com

Odprta okoljska vprašanja Slovenije do Bruslja

mag. Vanesa Čanji

okolje

82/83

33

Odprta okoljska vprašanja Slovenije do Bruslja

34 82/83

okolje

15 odprtih postopkov

N

a področju okolja ima Evropska komisija za Slovenijo na dan 3. 7. 2013 odprtih 15 postopkov, v katerih je izrekla posamezne vrste ukrepov, saj ugotavlja, da gre za kršitve prava.

Od teh je v devetih postopkih izrečen prvi pisni upravni ukrep Evropske komisije iz nabora vseh ukrepov, in sicer uradni opomin. V petih postopkih je izdan drugi pisni upravni ukrep, imenovan obrazloženo mnenje.

V

enem primeru je Evropska komisija proti Sloveniji že vložila tožbo na sodno potrditev kršitve prava unije in je sodišče s sodbo to kršitev tudi potrdilo (oktober 2010). Šlo je za ugotovitveno sodbo o potrditvi kršitve, ne pa o kaznovanju Slovenije. Trenutno je ta zadeva v fazi postopka, ko je 25. 10. 2012 Evropska komisija Sloveniji izdala uradni opomin, ker še ni izvršila sodbe sodišča oziroma odpravila kršitve. Na ta opomin je Vlada RS odgovorila 20. 12. 2012 in se zavezala, da bo Slovenija odpravila kršitev. Naslednji ukrep, ki bi ga lahko Evropska komisija v naslednjih mesecih uvedla proti Sloveniji v tej zadevi, če kršitev ne bo odpravljena, je tožba za obsoditev plačila denarnih kazni.

Seznam postopkov

S

eznam upravnih ukrepov proti Sloveniji, ki jih je izrekla Evropska komisija na področju okolja, in sodnih ukrepov na področju okolja (vir: Ministrstvo za okolje in prostor):

1.

Sodba C-49/10– Lafarge Cement: Uradni opomin pred vložitvijo tožbe na izrek obsodilne sodbe na plačilo pavšalnega zneska in /ali denarne kazni zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz Direktive 2008/1/ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (nepravočasna izdaja vseh IPPC dovoljenj – do 17. 2. 2012 so bila s strani ARSO sicer izdana vsa dovoljenja, vendar dovoljenje za obratovanje Lafarge Cement še ni pravnomočno. Komisija od Slovenije pričakuje pravnomočno dovoljenje za obratovanje naprave Lafarge Cement.)

november 2013

2.

Uradni opomin je bil izrečen 18. 7.

2011 zaradi nenotifikacije nacionalnih predpisov za prenos Direktive 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 v pravni red Republike Slovenije. Gre za zamudo

v prenosu direktive – rok za prenos je bil 25. 6.

2011 - deljena pristojnost z MzIP (energetika).

3.

Obrazloženo mnenje dne 22. 11. 2012, ker Slovenija ni izpolnila svojih obveznosti v skladu s prvim in drugim odstavkom 4. člena Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prostoživečih ptic, ker ni razvrstila ozemelj, ki so glede na velikost najprimernejša, kot posebna območja varstva za ohranjanje vrst, navedenih v Prilogi I k navedeni direktivi, in redno ponavljajočih se selitvenih vrst v Sloveniji.

4.

Uradni opomin z dne 30. 4. 2012 zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz Direktive Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst. Slovenija ni predložila revidirane nacionalne podatkovne baze območij, pomembnih za unijo.

5.

Uradni opomin z dne 27. 1. 2012 zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz Direktive Sveta 1985/337/EGS o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje v zvezi z delovanjem centra za obdelavo odpadkov Papir servis, Ljubljana. Pred izdajo OVD ni bila opravljena presoja vplivov na okolje.

prenosa nekaterih določb Direktive 2011/92/ EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (kodificirano besedilo) v pravni red Republike Slovenije.

10.

Uradni opomin z dne 25. 10. 2012 zaradi nepredložitve popisa zaprtih in opuščenih objektov za ravnanje z rudarskimi odpadki, skladno z 20. členom Direktive 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES - ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti - zaprti objekti - zaradi nepredložitve popisa zaprtih in opuščenih objektov za ravnanje z rudarskimi odpadki, skladno z 20. členom Direktive 2006/21/ES - Rok za predložitev popisa komisiji je bil 1. 5. 2012.

11.

Obrazloženo mnenje z dne 21. 6.

2012 zaradi neizpolnjevanja obveznosti v skladu z določenimi členi okvirne Direktive 2008/98/ES o odpadkih ter nekaterih členov Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih in Prilog I, II in III. – nelegalna odlagališča na območju Celja in neprimerna obdelava odpadkov povezana z območjem opuščene stare Cinkarne Celje.

6.

Uradni opomin z dne 27. 2. 2012 zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz Direktive 2003/35/ES o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem in o spremembi direktiv 85/337/EGS in 96/61/ES glede sodelovanja javnosti in dostopa do sodišč.

12.

7.

13.

8.

14.

Obrazloženo mnenje z dne 25. 10.

2012 zaradi neizpolnjevanja obveznosti na podlagi člena 14 Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih, ki določa, da države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da odlagališča, ki ob prenosu te direktive že imajo dovoljenja ali že delujejo, po 16. juliju 2009 ne smejo več obratovati, razen če izpolnjujejo zahteve Direktive 1999/31/ES. Obrazloženo mnenje z dne 21. 3.

2013 zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz členov 10(1), 12, 13, 23(3) in 36(1) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv, kot tudi določbe člena 5(3) (d) in členov 6 do 14 Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih - neprimerna obravnava odpadnih pnevmatik v Lovrencu na Dravskem polju.

9.

Obrazloženo mnenje z dne 21. 6.

2013 zaradi neprenosa ali nepravilnega

Uradni opomin z dne 25. 1. 2013, ker Slovenija ni sprejela ustreznih ukrepov, da bi izpolnila obveznosti iz 13. člena in 1. odstavka 23. člena Direktive 2008/50/ES z dne 21. maja o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.

Uradni opomin z dne 31. 1. 2013 zaradi nepravočasnega prenosa Direktive 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema EU za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v pravni red RS. Rok za prenos direktive se je iztekel 31. 12. 2012.

Uradni opomin z dne 21. 3. 2013 zaradi nepravočasnega prenosa Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah. Rok za prenos direktive se je iztekel 7. 1. 2013.

15.

Uradni opomin z dne 29. 5. 2013 zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive Sveta 2011/97/EU z dne 5. decembra 2011 o spremembah Direktive 1999/31/ ES v zvezi s posebnimi merili za skladiščenje kovinskega živega srebra, ki se šteje za odpadek.

Rok za prenos direktive se je iztekel 15. 3. 2013.

Zakonodaja naj ne odpira vrat monopolu

35

mag. Vilma Fece Kako v Gorenju razumete trajnostni razvoj in kako ga umeščate v svojo razvojno filozofijo in različne dejavnosti kot skupina in kot matična družba?

Tradicija varovanja okolja v Gorenju sega daleč v zgodovino. Največjo prelomnico predstavlja leto 1998, ko smo sprejeli strateški načrt Skupine Gorenje in smo varstvo okolja postavili med prioritete poslovanja. To leto smo tudi pristopili k sistemu ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001, leta 2004 pa je bilo Gorenje že vpisano v register EMAS. Danes je varovanje okolja v Gorenju ne samo obveznost in samoumevna odgovornost, temveč tudi nova poslovna dejavnost na področju celovitega gospodarjenja z odpadki. Sistem varovanja okolja smo nadgradili s sistemom trajnostnega razvoja v vseh treh segmentih, torej upoštevamo pri poslovanju okoljski, ekonomski in socialni vidik. Lahko rečem, da smo na področju trajnostnega razvoja v samem vrhu evropske industrije, tako na področju razvoja aparatov kot tudi na področju obvladovanja tehnoloških postopkov. To dokazuje že leta 2008 izvedena raziskava Advance project skupine neodvisnih raziskovalnih inštitutov iz različnih evropskih držav. Gorenje so uvrstili na tretje mesto v Evropi. Rezultati so pokazali, da je pristop Gorenja k trajnostnem razvoju med najučinkovitejšimi v EU.

Rezultati so pokazali, da je pristop Gorenja k trajnostnem razvoju med najučinkovitejšimi v EU. Pravkar je bil sprejet osvežen strateški načrt Skupine Gorenje za obdobje 2014-2018.

Gorenjeva vizija je postati najboljši proizvajalec aparatov za dom na svetu, usmerjen v inovacije, ki jih poganja dizajn. Temeljna strateška usmeritev ostajajo aparati in storitve za dom.

Gorenjev poslovni model temelji na Gorenjevih ključnih kompetencah ter konkurenčnih prednostih. Cilj pa je družbeno odgovorno poslovanje in s tem izboljšanje življenja naših kupcev, povečanje vrednosti za naše lastnike ter vzpostavljanje spodbudnega okolja za naše zaposlene. Odgovornost in inovativnost sta krovni Gorenjevi vrednoti.

Katerim vidikom trajnostnega razvoja dajete posebni poudarek? Ali lahko že govorite o praktičnih primerih integralne ekonomije oziroma krožnega gospodarstva, ko gre za načrtovanje izdelkov, uporabo materialov, eko designa, URE idr.?

Za uspešno delovanje podjetja je nujno usklajeno delovanje vseh treh segmentov trajnostnega

november 2013

Okolje v industriji

Mag. Vilma Fece je poznavalka okoljskih brazd v Sloveniji in industriji s kritičnim premislekom. Pri delu je konkretna, vizionarska.

Skoraj pred tremi desetletji je začela postavljati temelje današnje okoljske politike in trajnostnega razvoja v Gorenju.

V industriji, v proizvodnji.

Zato ni čudno, da se Gorenje med redkimi v Sloveniji lahko pohvali s certifikatom EMAS. A v tem okoljskem potrdilu je vendarle nekaj več. V poslovni in dolgoročni viziji Gorenja je premišljen odnos do okolja sestavni del marketinga in razumevanja, kaj prinaša prihodnost. Še več. Danes mag. Vilma Fece potuje po državah nekdanje Jugoslavije, ker Gorenje ve, da daje okolje posel, evre. Zato se mag. Vilma Fece vprašuje, ali bodo nove zakonodajne rešitve, na primer pri ravnanju z odpadki, omejile gospodarske družbe z uvedbo monopola v rokah komunalnih podjetij.

foto: Boštjan Čadej

mag. Vanesa Čanji

okolje

82/83

Okolje v industriji

36 82/83

okolje

Kratko, zanimivo V Ivančni Gorici daljinsko ogrevanje na lesno biomaso Pri Vzgojno izobraževalnem centru v Ivančni Gorici sta Občina Ivančna Gorica in Petrol odprli Kotlovnico za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. V okviru podeljene koncesije za izvajanje izbirne gospodarske javne službe za dobavo toplote iz kotlovnice na lesno biomaso »DOLB IVC« bo Petrol zagotavljal ogrevanje vzgojno-izobraževalnih ustanov, in sicer Vrtca Ivančna Gorica, Osnovne šole Stična in Srednje šole Josipa Jurčiča. Celotna investicija znaša 750.000 EUR. Gradnja je zajemala povsem nov objekt kotlovnice na lesno biomaso z dvema kotloma na lesne sekance skupne nazivne moči 800 kW. Ogrevalni medij bo preko 350 m toplovodnega omrežja in petih toplotnih postaj ogreval pet uporabnikov. Skupna neto ogrevalna površina znaša 14.200 m2.

Priključna moč uporabnikov bo 1.270 kW. Ocenjena letna prodana količina toplote znaša 1.500 MWh, za kar bo porabljenih 1.700 m3 sekancev. Petrol bo omogočal dobavo lesnih sekancev tudi z lokalnega območja, seveda pa bodo lokalni pridelovalci morali zagotoviti primerno kvaliteto in stalno dobavo surovine.

november 2013

Z novozgrajenim sistemom DOLB sta Petrol in Občina Ivančna Gorica zamenjala dosedanjo uporabo fosilnih goriv z OVE. V 15-letnem obdobju je to pomenilo 700.000 l kurilnega olja in 55 t utekočinjenega naftnega plina.

Obstoječe, zastarele kotlovnice na fosilna goriva bodo služile kot rezervni vir, stroški ogrevanja pa se bodo znižali v povprečju za cca. 20 odstotkov.

Ob odprtju naložbe je mag. Rok Vodnik, član uprave Petrola, izjavil: »Večina ljudi Petrol pozna kot lastnika bencinskih črpalk, vendar je naša dejavnost precej širša. V zadnjem obdobju se aktivno vključujemo v energetske projekte na področju plinske, toplotne in elektro energetike. Udejanjamo nove tehnologije, tehnologije na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov. Tak je tudi sistem, ki smo ga odprli v Ivančni Gorici. Deloval bo na lesne sekance, gre torej za obnovljivi in okolju prijazen vir, ki je tudi izjemno ekonomičen. Take projekte na področju komunalne in energetske infrastrukture omogoča zlasti sinergija med javnim in zasebnim sektorjem.

Zato smo zelo veseli, da smo uspeli vzpostaviti odlično sodelovanje z Občino Ivančna Gorica in da smo realizirali zastavljeni projekt.«

razvoja. Pri prodaji proizvodov podjetje ni uspešno, če je proizvod izjemno okoljsko usmerjen, pa kupcu cenovno ni dostopen. Z energijsko učinkovitostjo gospodinjskih aparatov se kupec sreča že ob predstavitvi proizvoda, očem skrite pa so vse konstrukcijske zahteve, ki jih je potrebno upoštevati že v fazi snovanja izdelka. Poleg energijske varčnosti aparatov in njihove konstrukcije, ki omogoča enostavno razgradnjo po izteku življenjske dobe, posvečamo posebno skrb tudi vgradnji takšnih materialov in komponent, ki ne vsebujejo nevarnih snovi. Nedvoumno je zasnova naših aparatov ter njihova proizvodnja, uporaba in razgradnja načrtovana in izvedena tako, da lahko govorimo o integralni ekonomiji oziroma krožnem gospodarstvu.

Ali so kupci po vaših izkušnjah za »zelene« oziroma bolj trajnostne izdelke pripravljeni odšteti kaj več? Katere trende trajnostnega razvoja opažate v svoji branži in kako se povezujejo z marketingom?

Kupec je tisti, ki zbira med množico izdelkov in se za nakup okolju prijaznega izdelka odloči zato, ker mu tak izdelek nekaj pomeni. Pogled v prodajo pokaže, da se kupcu pri novem nakupu kljub višji ceni raje odločijo za nakup energijsko učinkovitega izdelka, kjer se vložek v nakup pri porabi energije zelo hitro povrne. Vse več je kupcev, ki se zavedajo, da s tovrstnim nakupom naredijo korak naprej pri trajnostnem razvoju.

Osveščenost ljudi bo še rasla, zato se trudimo, da pri razvoju proizvodov upoštevamo zahteve trajnostnega razvoja. Nujno je, da imajo novi proizvodi višjo dodatno vrednost. Pravkar uvajamo novo linijo proizvodov, tako imenovano linijo za zdravo življenje. Gorenje je s konceptom gospodinjskih aparatov za zdrav življenjski slog prvi ponudnik, ki je resnično prisluhnil potrebam sodobnega potrošnika. Koncept in funkcije smo razvili, ker jih potrošnik potrebuje.

Pomagali smo k bolj zdravemu vsakdanu, ne da bi to od potrošnika zahtevalo dodatni napor.

Standardne aparate smo oplemenitili z inovativnimi funkcijami, ki spodbujajo in podpirajo skrb za pravilno shranjevanje svežih živil, njihovo obdelavo brez konzervansov in aditivov pod najustreznejšimi pogoji, da ohranijo minerale in vitamine ter zdrave in koristne vsebnosti.

Kako se kot odgovorna oseba s področja okolja vključujete v prizadevanja za trajnostni razvoj?

Kot sem že omenila, ima varstvo okolja v Gorenju dolgo tradicijo, saj smo že leta 1985 ustanovili samostojni oddelek, ki ga vsa ta leta tudi vodim. Skrb za postavitev in izpolnjevanje programov in ciljev varstva okolja je osnovna naloga oddelka varstva okolja. Poleg operativnih aktivnosti, kot je npr. čiščenje tehnoloških odpadnih voda, ravnanje z odpadki, ravnanje z nevarnimi snovmi, … je pomembna tudi razvojna , svetovalna in koordinacijska vloga za celotno Skupino Gorenje. Poleg okoljske

tematike pokrivam tudi področje varnega in zdravega dela ter požarne varnosti. Kot direktorica teh treh področij sem aktivno vključena v načrtovanje in izvajanje strategije Skupine Gorenje, kjer ima trajnostni razvoj izjemno pomembno vlogo.

Kje se to najbolj kaže, na katerih okoljskih področjih dosega Gorenje najboljše rezultate?

Cilje in s tem povezane okoljske programe lahko v Gorenju delimo na dva segmenta. Prvi je usmerjen k razvoju okolju prijaznih proizvodov, drugi pa k uvajanju in delovanju okolju prijaznih tehnologij. V oba segmenta v Gorenju načrtno vlagamo več, kot to zahteva zakonodaja. Pri razvoju novih proizvodov je poleg dizajna in funkcionalnosti izjemno pomembno izpolnjevanje zahtev okoljskega načrtovanja, ki upošteva celoten življenjski ciklus proizvodov.

Poudarek je seveda na energijski učinkovitosti, torej manjši porabi električne energije, vode, pralnih sredstev, zniževanju nivojev hrupa.

Ključne prenove tehnologij so pripomogle, da je v zadnjih petnajstih letih Gorenje pomembno zmanjšalo količino nastalih nevarnih odpadkov, in sicer za 91 odstotkov na proizvod, količino deponiranih odpadkov za 79 odstotkov, porabo vode za 85 odstotkov na proizvod, porabo zemeljskega plina 48 odstotkov na proizvod. Seveda imajo vse te okoljske izboljšave tudi velik ekonomski efekt.

Kateremu okoljskemu izzivu dajete prednost?

Tudi v prihodnje bomo veliko naporov vlagali v razvoj energijsko učinkovitih proizvodov, prav tako pa tudi zmanjševanju porabe energentov v tehnoloških procesih. Strehe naših proizvodnih hal »gostijo« sončne elektrarne, uporabljamo že štiri kogeneracijske naprave.

Kaj bo za vas pomenila implementacija direktive IED? Se nanjo že pripravljate?

Proces prilagoditve tehnoloških postopkov v posameznih proizvodnih obratih se v Gorenju prične že v fazi načrtovanja ali spreminjanja okoljske zakonodaje tako v EU kot v Sloveniji.

Vpeljan sistem ravnanja z okoljem vključuje spremljanje zakonodajnih zahtev že v fazi, ko se ta pripravlja. Če je mogoče, se vključimo v razpravo že pri prvi obravnavi. V EU pri tem sodelujemo znotraj združenja CECED, to je združenja evropskih proizvajalcev gospodinjskih aparatov, kjer imamo stalne člane iz Gorenja v različnih odborih. V Sloveniji sodelujemo v procesu nastajanja nove okoljske zakonodaje kot stalni člani v organih Gospodarske zbornice Slovenije.

Zato se z zahtevami direktive IED srečujemo že vrsto let, pravzaprav že od časa implementacije direktive IPPC v Sloveniji. Na poslovanje Gorenja IED direktiva ne bo imela večjega organizacijskega in investicijskega vpliva. Seveda, če bo država izvedla prenos direktive v duhu »dobrega gospodarja« in ne bo v implementacijo

37 A to je najbrž le ena od znanih dilem. Gorenje je tudi večkrat opozarjalo na nerešena sistemska vprašanja z okoljskem ministrstvom.

Ali imate sedaj na MKO sogovornika? Katera vprašanja bi ministrstvo po vašem mnenju moralo reševati prednostno v interesu konkurenčnosti gospodarstva?

Več težav imamo na področju ravnanja z odpadki, kar se odraža pri delovanju podjetja Gorenje Surovina, ki s svojo primarno dejavnostjo deluje na področju celovitega gospodarjenja z odpadki. Postopki pridobivanja OVD, izvoznih dovoljenj… trajajo zelo dolgo, zahtevajo obilico dokumentacije in časa za usklajevanje.

V tem letu sicer opažamo, da se problematika hitreje rešuje. Nikakor pa še ni na ravni, ki bi nam omogočala hitro reševanje problematike gospodarjenja z odpadki, seveda v interesu konkurenčnosti gospodarstva.

Ali lahko ocenjujete tudi predvidene rešitve na področju sistema ravnanja s komunalnimi odpadki?

Ta tema je v zadnjih dveh letih najbolj »vroče« področje ravnanja z odpadki. Nastajajoča uredba URKO je predmet številnih strokovnih srečanj ter medijskih objav. Dileme , povezane zlasti z ekonomskim vidikom predlaganega modela ravnanja z odpadki , do sedaj niso bile

V zadnjem mesecu se razprava o tej problematiki ponovno odpira. Visoki predstavniki MKO so večkrat poudarili, da želijo takšno zakonodajo, ki bo vsebovala kompromisne rešitve za vse deležnike. Upam, da bomo vsi sodelujoči v teh razpravah zmogli dovolj modrosti za kompromisno rešitev in tako zaposlili tudi to sivo liso na področju ravnanja z odpadki.

Z vami združeni za reciklažo.

Na voljo so vam paketi za ravnanje z embalažo: Unirec Alfa, Unirec Beta, Unirec KU in drugi paketi po vaši meri.

Unirec Alfa:

Unirec Beta:

Unirec KU:

za podjetja, ki nimajo lastne odpadne embalaže in so zavezanci za embalažo uvoženih izdelkov.

za podjetja, ki imajo odpadno embalažo in so zavezanci za embalažo uvoženih izdelkov ali sami embalirajo izdelke.

za končne uporabnike, pri katerih nastaja odpadna embalaža, pa niso zavezanci (ustanove, storitvene dejavnosti, trgovski centri ...).

(uvozniki)

(proizvodna podjetja)

(končni uporabniki)

Za ponudbo nas lahko kontaktirate na: Unirec d.o.o. | Brnčičeva ulica 15b | 1231 Ljubljana Črnuče | tel: +386 1 620 25 56 | info@unirec.si

november 2013

Družba za ravnanje z odpadno embalažo - DROE

DROE Unirec je članica skupine Dinos d.d., podjetja z več kot 65-letno tradicijo.

Promocija

Okoljska zakonodaja je izjemno obsežna in prepletena. Večji gospodarski subjekti, med njimi je Gorenje z razvejeno dejavnostjo, moramo izpolnjevati paleto okoljskih zahtev, kar v praksi ni lahko. Pa ne zato, ker podjetja tega ne bi želela ali ne bi poznala zahtev. Problem je v tem, da je slovenska okoljska zakonodaja pogosto med seboj neusklajena oziroma jo posamezni deležniki različno razumemo. Zato postopki okoljskih dovoljenj potekajo dolgo in zahtevajo veliko znanja in strpnosti tako v gospodarstvu kot tudi na MKO. Skupina Gorenje je pri tem še posebej izpostavljena zaradi velikosti, razpršenih lokacij in z okoljskega vidika

razrešene in večina predlogov gospodarstva ni upoštevanih. Če se bo z novim predpisom vzpostavil monopolni položaj izvajalcev javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, vključno z odpadno embalažo, ter se bo omejila dejavnost zbiranja odpadkov (papir, kovine,..) pri gospodarskih družbah, ki to dejavnost opravljajo že desetletja, bo to zaviranje in ne spodbujanje gospodarske rasti. Rajko Pirnat je že večkrat opozoril, kako evropsko pravo omejuje določanje posebnih in izključnih pravic za izvajanje javnih služb. Vemo, da je sistem javnih služb v Sloveniji zastarel in potreben prenove. Z uvedbo zahtev, ki ne bodo dopuščale proste izbire izvajalca na trgu, z uvedbo monopola gospodarstvo ne bo imelo vpogleda in vpliva na sistem zbiranja in ravnanja z odpadki.

Tako se bodo povečali stroški za gospodarstvo.

V gospodarstvu ne dovolimo izločitve proste gospodarske pobude, ki je ključna za obvladovanje okoljskih stroškov.

82/83

zelo različnih dejavnosti. Tako je npr. pridobivanje prvega IPPC dovoljenja trajalo skoraj tri leta kljub dobremu strokovnemu sodelovanju med MKO in Gorenjem. Sedaj smo ravno v fazi dopolnitve tega dovoljenja, lahko pa rečem, da je sodelovanje dobro in ne vidimo zadržkov za dopolnitev tega dovoljenja v razumnem roku.

okolje

vnesla dodatnih slovenskih zahtev. Dejstvo pa je, da bo direktiva IED povečala administracijo npr. z obvezno izdelavo izhodiščnega okoljskega poročila in s tem povezanimi dodatnimi stroški za njihovo izdelavo. Posledično se bo podaljšal čas za pridobitev gradbenih dovoljenj za večje posege v okolje.

Evropi naj bi pustili okoli 2 milijardi evrov Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

38 82/83

okolje

EU in okolje

Njen poslanski avtorski projekt v Sloveniji je Požen'´ Evropo.

To, kar zdaj Evropa postavlja na prvo mesto v rahljanju

torej, kako vsaj malo odstraniti breme brezizhodnosti evropske

EU in okolje

mlade generacije, Zofija Mazej Kukovič že poskuša v

Sloveniji. Mladim želi ravnati

poti za njihov karierni razvoj.

Kot članica odbora za okolje,

javno zdravje in varnost hrane, nadomestna članica pa je

tudi v odboru za industrijo, raziskave in energetiko, je

dobra poznavalka evropskih okoljskih usmeritev. A tudi

ravnanj. Še bolje, rešitev, ki v

november 2013

državah – članicah EU niso vselej sprejete naklonjeno.

Finančni okvir EU za obdobje 2014 – 2020 je večinoma dogovorjen, čeprav, to ugotavlja tudi Slovenija, države niso počrpale razpoložljiva sredstva za odobrene projekte. Kaj bo s temi sredstvi in kako se je odrezala Slovenija v primeri z drugimi, še posebej na okoljskem področju? Zakaj se zatika? Na kakšen obseg sredstev za okoljske projekte lahko računa Slovenija v novi finančni perspektivi in katere naložbe imajo prednost?

V finančnem obdobju 2007-2013 je v okviru Kohezijskega sklada in dveh strukturnih skladov Sloveniji na voljo dobrih 4,2 milijarde evrov. S temi sredstvi se med drugim financirajo tudi okoljski projekti s področij učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Dinamika črpanja evropskih sredstev v Sloveniji je nekoliko slabša od pričakovane, saj naj bi po ocenah Slovenija koristila le polovico evropskih sredstev. To pomeni, da bomo Evropi pustili okoli 2 milijardi evrov. Evropa nam torej daje priložnost, od držav članic in njihov vlad pa je odvisno, ali znajo to priložnost izkoristiti. Slaba bilanca Slovenije v koriščenju evropskih sredstev je posledica nespretnosti pri pridobivanju teh sredstev. Sistem črpanja

Zofija Mazej Kukovič

socialnih in razvojnih konfliktov,

sredstev je neutečen, kar se še posebej izkaže ob menjavi vlad in s tem ključnih akterjev, ki so odgovorni za črpanje sredstev. Evropska komisija je izpostavila, da bi morala Slovenija za boljše črpanje evropskih sredstev pospešiti izvajanje projektov, predvsem okoljskih in prometnih, pospešiti procese javnega naročanja ter olajšati financiranje podjetij. Vlada mora poskrbeti, da denar pride do ciljne skupine in tukaj je Slovenija marsikdaj tako počasna, da dela v škodo sama sebi.

Pri okoljskih projektih je EU začela utemeljeno vzpostavljati novo politiko ravnanja z odpadki s sloganom odpadek je vir.

Prvi cilj pri ravnanju z odpadki ostaja zmanjševanje nastajanja novih odpadkov, vendar je velik potencial tudi v sistematičen zbiranju in sistematični uporabi pridelanih odpadkov.

Vse bolj aktualna postaja ideja, da so odpadki vir surovin in ne le nekaj, česar se je potrebno čim hitreje in čim ceneje znebiti. V povezavi z ravnanjem z odpadki je poleg okoljskega pomemben tudi socialni vidik, saj EU stremi k temu, da bi postala 'družba recikliranja'.

Navsezadnje pa je pomemben gospodarski

39 Evropska okoljska zakonodaja se zavzema za zmanjševanje razsipne porabe naravnih virov in preprečitev onesnaževanje. Po podatkih za leto 2010 je v Sloveniji nastalo okrog 8.000 ton odpadne električne in elektronske opreme (OEEO), kar je približno 4 kg OEEO na prebivalca. Ker v EU letno nastane med 8 in 10 milijoni ton OEEO, količina proizvedenih odpadkov pa letno naraste še za 3 do 5 %, je to področje eno izmed ključnih, ki ga je potrebno urediti na področju evropske zakonodaje o odpadkih. Velik del teh odpadkov namesto v organiziranih sistemih zbiranja, razgradnje in recikliranja še vedno konča na običajnih deponijah. Največkrat med ilegalnimi odpadki, ki jih razvite dežele izvažajo v države tretjega sveta. Po ocenah se v EU ločeno zbira in ustrezno upravlja le z eno tretjino OEEO. Delež zbrane OEEO je različen med državami, velik je predvsem na Norveškem, Švedskem, v Luksemburgu ter na Nizozemskem. Tam zberejo več kot polovico električne in elektronske opreme dane na trg, medtem ko za Slovenijo ta odstotek znaša manj kot 30 %. Zaskrbljuje podatek, da naj bi Evropa še vedno ilegalno izvozila več kot 3,5 milijone ton OEEO letno.

Nova direktiva OEEO je sama po sebi gospodarski vir.

Koliko lahko stanje izboljša nova direktiva?

Obstoječi zavezujoči cilj nove direktive OEEO je, da se zbere 4kg odpadkov na prebivalca, to je cca 2 milijona ton na leto. Od leta 2019 naprej naj bi bilo 85 % vseh elektronskih odpadkov ločenih. Nova direktiva vsebuje orodja za učinkovitejši boj proti nezakonitemu izvozu odpadkov. Izvozniki bodo morali imeti ustrezno dokumentacijo in blago, ki bo lahko testirano na kraju samem v primeru suma, da gre za nezakonite odpadke. Nadaljnje izboljšave so predvidene v usklajevanju nacionalnih zahtev za registracijo in tudi za poročanje. Tako se bodo administrativna bremena predvidoma zmanjšala. Nova direktiva OEEO je sama po sebi gospodarski vir. Njegova materialna vrednost je trenutno ocenjena na 2 milijardi EUR letno. Gospodarski stroški, ki jih bo imela družba zaradi zbiranja, odstranitve in obdelave OEEO, vključno z dejavnostmi javnega in neformalnega sektorja, naj bi se do leta 2020 povečali

Zaradi nezakonitih dejavnosti na področju odpadkov ali pomanjkljive infrastrukture v državah članicah ostajajo priložnosti za gospodarsko rast neizkoriščene, česar si ne moremo privoščiti. Nedavna študija, ki jo je objavila Komisija, je pokazala, da bi se s popolnim izvajanjem evropske zakonodaje o odpadkih prihranilo 72 milijard EUR na leto.

Letni prihodek sektorja za ravnanje z odpadki in recikliranje bi se povečal za 42 milijard EUR, do leta 2020 pa bi se ustvarilo tudi 400.000 novih delovnih mest.

Nedavna študija, ki jo je objavila Komisija, je pokazala, da bi se s popolnim izvajanjem evropske zakonodaje o odpadkih prihranilo 72 milijard EUR na leto.

Toda evropski okoljski politiki se pogosto očita, da sama slabi svojo konkurenčnost v primeri z globalnimi gospodarskimi velesilami: ZDA, Kitajska, si postavljata nižje okoljske standarde in se ne pridružita okoljsko bolj ozaveščeni EU pri mednarodnih dogovorih o globalnem varovanju podnebja in okolja.

Gospodarstvo se čuti pogosto ogroženo. Zlasti za Slovenijo menijo, da je pri implementaciji EU zakonodaje prestroga?

Evropa se sooča s podobnimi okoljskimi problemi kot druge države. Vendar smo v Evropi vodilni pri okoljskih standardih, ki so res med najstrožjimi na svetu. Mnogi imajo pomisleke, da to negativno vpliva na poslabšanje konkurenčnega položaja Evrope v primerjavi s konkurenti iz Azije in ZDA, ki niso zavezani k tako visokim okoljskim pravilom. Še posebej v času krize je v ospredju vprašanje, kako doseči ravnotežje med zdravim okoljem in konkurenčnostjo, oziroma kako obvladati stroške in krizne razmere, hkrati pa skrbeti za okolje ter zdravje in dobro počutje prebivalcev EU. To, da smo bolj ambiciozni na področju okolja, moramo oceniti kot našo prednost, saj smo zaradi tega bolj učinkoviti. Primer takšne učinkovitosti je Ikea, ki je zaradi okoljskih standardov optimizirala svojo embalažo ter s tem posledično vsako leto prihrani milijone evrov. Sami priznavajo, da danes to embalažo uporabljajo ne le iz okoljskih, temveč tudi iz ekonomskih razlogov. Za inovacije, ki so posledica sprememb zaradi strogih okoljskih standardov, se pogosto izkaže, da dolgoročno predstavljajo konkurenčno prednost.

82/83

Mislite na pozitivne učinke?

Da. Moramo se zavedati, v kolikšni meri visoki okoljski standardi pozitivno vplivajo na ljudi, saj onesnažen zrak v prvi vrsti predstavlja grožnjo za zdravje ljudi. Povečuje tveganje za številne bolezni dihal in srca. Študije kažejo, da je bilo v letu 2010 240.000 prezgodnjih smrti, ki so posledica onesnaženosti zraka. Zahvaljujoč evropski zakonodaji je Evropa že napredovala v boju proti onesnaženosti zraka, saj so se emisije nekaterih glavnih onesnaževalcev zraka že znižale. To se kaže v izboljšani kakovosti zraka v regiji. Na drugi strani je velik del svetovne populacije še vedno izpostavljen prekomerni koncentraciji onesnaževalcev zraka. Nedavno je bil v medijih zelo odmeven primer Kitajske, kjer je koncentracija finih trdih delcev, ki predstavljajo veliko nevarnost za ljudi, za kar 40-krat presegla vrednost, ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija določila za še sprejemljivo. Kitajsko posledice onesnaževanja zraka, zemlje, vode in drugi negativni vplivi na okolje letno stanejo 152 milijard evrov, če pri tem ne upoštevamo stroškov izgube biotske raznovrstnosti ter slabše kvalitete prsti.

okolje

Ali to velja tudi za ravnanje z OEEO? Prihodnje leto bi morale države implementirati novo Direktivo o odpadni električni in elektronski opremi. Kako poteka implementacija po EU, kje je Slovenija? Kot kaže, so spremembe počasne.

na 5,6 milijarde EUR letno. Ker večina teh dejavnosti poteka v EU, je ravnanje z odpadki vir prihodkov in zaposlovanja za sektor obdelave odpadkov, kjer se večina del opravi ročno.

Slovenija je očitno pred drugačnimi zagatami kot Kitajska. V Sloveniji nastaja vrsta nesporazumov zaradi najvišjega odstotka ozemlja, ki ga ščiti uredba o posebnih varstvenih območjih (Natura 2000), češ da okorela stališča pri implementaciji ovirajo gospodarski razvoj in naložbe. Zlasti se zapleta pri umeščanju energetskih objektov v prostor, gre za hidroelektrarne, za vetrno energijo, znano pa je, da Slovenija tudi ni izkoristila sredstev za naložbe na območjih Nature 2000. Kaj bi bilo treba storiti ali spremeniti?

Primer dobre prakse inovativnosti na tem področju so Sečoveljske soline, ki so Naturo 2000 sprejele kot prednost.

Naturo 2000 kot ekološko omrežje zavarovanih območji, ki zagotavljajo biotsko raznovrstnost, preživetje redkih habitatov, mnogi vidijo kot oviro pri gospodarskem razvoju in naložbah. Res je, da Slovenija med državami EU s 37 % dosega največji delež površine, ki ga varuje program Natura 2000. To res predstavlja potencialno oviro za razvoj infrastrukture.

Vendar se je potrebo zavedati, da Natura 2000 ne izključuje človeške dejavnosti na zaščitenih območjih, temveč le spodbuja trajnostni razvoj ter razvoj dejavnosti, ki ne ogrožajo narave.

Tudi tam, kjer imamo zaščitena območja, lahko uresničimo številne projekte in investicije. In tega se v Sloveniji premalo zavedamo. Primer dobre prakse inovativnosti na tem področju so Sečoveljske soline, ki so Naturo 2000 sprejele

november 2013

vidik, saj se varovanje okolja in ravnanje z odpadki prepogosto obravnavata kot strošek in ne tudi kot poslovno priložnost.

40 82/83

okolje

kot prednost. V okolju, ki ohranja biotsko raznovrstnost in varstvo narave, so razvili svoj prepoznaven in uspešen izdelek, sol. Določitev območji Nature 2000 je le prva stopnja procesa, saj ne obstaja kakršna koli vnaprejšnja prepoved novih dejavnosti ali posegov znotraj zaščitenih območij. Drugi korak pa je strateško upravljanje z zaščitenimi območji. Slovenija bi lahko kot država s pestro biotsko raznovrstnostjo in velikim številom naravnih vrednot Naturo 2000 izkoristila tudi za promocijo turističnega potenciala države. Po podatkih SURS kar 30 % tujih turistov v Slovenijo privabi prav neokrnjena narava, skrbno upravljanje z naravnimi viri in ohranjanje dediščine.

Kaj bi morala torej Slovenija spremeniti v svoji razvojni paradigmi, da bi bolj upoštevala model trajnostnega razvoja in ugotovila svoj potencial? Kako postati kot država eko regija v EU? Kaj bi ji to dalo in odvzelo?

V času gospodarske krize, ko imamo v Evropi 27 milijonov brezposelnih, od tega več kot 5 milijonov mladih, je potrebno razmisliti o alternativnih možnostih zaposlitve. Potrebno je prilagoditi izobraževalne sisteme, da bi mlade bolje usposobili in spodbudili k podjetništvu in samozaposlitvi, k potrebam trga, ki jih prepoznamo preko svetovnih trendov. Sem sodi tudi

varovanje okolja, ravnanje z odpadki in delovanje po modelu trajnostnega razvoja. Mladi si bodo morali sami ustvariti delovna mesta, mislim na boljša delovna mesta. Te ideje poskušam uresničevati v okviru projekta Požen' Evropo, s katerim želim mlade v Sloveniji aktivno vključiti v diskusije in projekte, ki jim bodo odpirali nove možnosti kariernega razvoja. V tem letu je osrednji projekt Požen' Evropo postal natečaj Hrana za zdravje in delovna mesta, ki izpostavlja edinstvenost naše domovine in spodbuja vračanje k naravi. Ne gre za odkrivanje novega, temveč za obujanje nečesa, kar je bilo in je. Državljani moramo sami narediti prvi korak k trajnostnemu razvoju s tem, da izkoristimo, kar nam ponuja zemlja. Leta 2011 je bilo v Sloveniji 26.300 ha kmetijskih zemljišč v zaraščanju, po drugi strani pa letno še vedno uvozimo za več kot milijardo evrov hrane.

Samooskrba z zelenjavo je le 37 %, zato moramo postati aktivni. Razmisliti moramo o tem, kako lahko izkoristimo našo zemljo ter s tem pripomoremo k čistejšemu zraku, bolj zdravi hrani ter zmanjšanju odpadkov. Hkrati si s tem ustvarjamo podjetniške priložnosti in povečamo delež samooskrbe. Potrebno si je umazati roke, vzporedno s tem pa moramo biti tudi kreativni in uporabljati znanje. Važno je, da ne iščemo izgovorov. Vedno iščimo priložnosti

in rešitve. Prihodnost trajnostnega razvoja Slovenije je v tem, da posadimo svojo idejo v zemljo in povežemo motiko z računalnikom.

V tem letu je osrednji projekt Požen' Evropo postal natečaj Hrana za zdravje in delovna mesta.

E-odpadke ločuj in okolje varuj E-odpadki niso enoviti odpadki, pač pa so sestavljeni iz različnih delov. Mnogi vsebujejo redke surovine, drugi za okolje nevarne sestavine. Če jih oddamo na ustrezna zbirna mesta, omogočimo ustrezno predelavo ter privarčujemo surovino in energijo.

Družba ZEOS že 7 leto izpolnjuje cilje zbiranja in obdelave E-odpadkov in 4 leta cilje zbiranja in obdelave odpadnih baterij za vse svoje zavezance.

Svojo dejavnost je družba ZEOS dopolnila tudi z ravnanjem z odpadnimi nagrobnimi svečami. S širitvijo dejavnosti in odgovornim ravnanjem prispeva družba ZEOS k boljšemu in čistejšemu okolju za vse nas.

ZEOS, d.o.o.

Brnčičeva ulica 39, 1000 Ljubljana Tel. 01/ 366 8541 www.zeos.si www.facebook.com/Odlocuj

Promocija

november 2013

Odloči se in loči e-odpadke in odpadne baterije

foto: Rok Tržan

Črni trg je močnejši kot vsi zbiralci skupaj

41 okolje

82/83

Odpadek kot surovina

Kako danes, ko okoljska politika

Odpadek kot surovina

EU, torej tudi Slovenija, kot

vodilo pri ravnanju z odpadki izpostavlja, da je odpadek surovina, zveni v Sloveniji

Surovine? V Dinosu so si ga izmislili že zdavnaj. A zdaj je

poseben čas in trg postavlja ovire, kako se ravna z odpadki

in kakšno je zanimanje za surovine. Kristijan Mlinar, član

uprave Dinosa, ne opozarja le na položaj gospodarstva, pač pa predvsem na črni trg,

kot pravi. Država ne najde ali noče najti ukrepov za zajezitev

črnega trga. Sogovornik pa upa, da zakonodajalec vsaj

ne bo popustil komunalnim

podjetjem, ki želijo

onemogočiti droben odkup

zbiralcem starega papirja in kovin.

Evropski slogan odpadek je vir, je surovina je temelj za ravnanje z odpadki tudi v Sloveniji.

Kako se to v praksi kaže. Ali je Dinos v zadnjih treh letih zbral in predelal več odpadkov? Je rast ali ni?

Podjetje Dinos v zadnjem letu ne beleži rasti količin predelave. Razlogov za to je nedvomno več, in sicer zaradi gospodarskih razmer. V Sloveniji smo zaprli več tovarn, a znani so tudi podatki o manjši potrošnji. V Dinosu že dolgo vemo, da je surovina odpadek, a gospodarski zastoj se kaže povsod in to vpliva na rast zbranih količin.

Največ kritik na račun ravnanja z odpadki leti na zmedo v sistemu, na proste strelce, črni trg, na inšpekcijo, na regulativo. Kje so največje ovire za večjo učinkovitost pri zbiranju in kje opažate pozitivne spremembe? Razmere na trgu še niso transparentne. Še vedno se srečujemo s problemom nejasne ločnice med javno službo in upoštevanjem trga. Zakon o varstvu okolja namreč ureja, da so za določene vrste komunalnih odpadkov predvidene javne službe. Žal pa Uredbe, ki bi to uredila, čeprav jo izvajalci v sistemu že dolgo čakamo, še ni. Žal si zdaj pravico in odgovornosti vsak razlaga po svoje, zato prihaja na trgu do anomalij.

Pravilno bi bilo, da se povzročiteljem odpadkov predvsem da možnost izbire, s kom bodo sodelovali.

Zlasti posebna zgodba je zbiranje starega papirja. Kdo zdaj pije in plača? Še posebej je to vprašanje aktualno, ker se v Sloveniji zbere le okrog 60 % odpadnega papirja glede na celotno porabljeno količino v papirnicah. Zakaj?

Kaj lahko naredi Dinos, kaj drugi?

Naše mnenje je, da nikoli doslej ni bilo toliko nepotrebnih in vročih, tudi neproduktivnih razprav glede zbiranja odpadnega papirja.

Vemo, kakšno tradicijo pri zbiranju odpadnega papirja ima Dinos. Dolgo že več kot 65 let. Na trgu so seveda še drugi. Zagotovo pa na tem področju še pred desetimi, petnajstimi leti določena komunalna podjetja niso poslovala v tej dejavnosti. Pravilno bi bilo, da se povzročiteljem odpadkov predvsem da možnost izbire, s kom bodo sodelovali.

Z uredbo o komunalnih odpadkih se je vnela pravzaprav razprava, koliko prostega trga bo dopustila regulativa. Komunalna podjetja niso zadovoljna z rešitvami? Kakšno je vaše mnenje?

november 2013

Industriji Nazaj Odpadne

Kristijan Mlinar

dobro znan slogan Dajmo

42 82/83

okolje

Področje drobnega odkupa samo po sebi ni dovolj transparentno opredeljeno. Smer, ki jo kažejo nekatere razprave, da bodo gospodinjstva lahko izbirala, komu bodo predala papir in kovine, se mi zdi edino smiselna.

URKO naj bi končno uredil zmedo v sistemu ravnanja z odpadno embalažo. Večina kritičnih ocen je enotna, da je sistem ravnanja z odpadno embalažo razpadel. Katere rešitve bi morali sprejeti?

Da je sistem ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji razpadel, se ne morem strinjati.

Nenazadnje je sistem deloval kljub vsem »luknjam« v regulativi. Še vedno sem mnenja, da bi sistem z določenimi popravki v Uredbi normalno deloval. A da so v ozadju sedanjih, nekoliko kaotičnih razmer interesi, da se sistem zruši in se ga spremeni, je tudi dobro vidno.

Dinos iz odpadkov dela sekundarne surovine.

Kaj se letos dogaja s cenami sekundarnih surovin? Kako Dinos stimulira zbiranje odpadkov?

Cene sekundarnih surovin so letos na lanski ravni, torej so cene precej nižje kot prejšnja leta. Dejstvo je, da je to rezultat izrazito manjšega povpraševanja po surovinah zaradi

manjših naročil. Stimuliranja zbiranja odpadkov se lotevamo z različnimi akcijami zbiranja in oglaševanja.

Cene sekundarnih surovin so letos na lanski ravni, torej so cene precej nižje kot prejšnja leta.

Kaj kažejo rezultati vašega centra predelave - šrediranja v Naklem in kaj vas je navedlo, da širite predelavo na plastiko?

Center za predelavo stare pločevine v Naklem deluje skladno z vsemi smernicami, ki jih narekuje OVD. Količine so glede na možnosti in poslovne želje manjše. Veliko k temu pripomore črni trg, ki ga v Sloveniji država nikakor ne omeji. Na plastiki smo na odpadnem polietilenu začeli s proizvodnjo opranega LDPE granulata, s katerim bi našim končnim kupcem omogočili surovino, ki ni več odpadek. Vse je še v prvi fazi. Odpremili smo nekaj kamionov, zato o rezultatih še ne morem govoriti.

Občanom krajšate poti za oddajo odpadkov

v vaših skladiščih. Delež te oddaje v kriznih časih raste?

Predvsem želimo ljudi spodbuditi, da bi kovine in papir nosile na Dinos, saj to počnemo že več kot šest desetletij, kot sem povedal. Delež oddaje ne raste zaradi vseh davkov, ki jih je potrebno plačati od tega prihodka. Poleg tega je problem črni trg, kjer ni potrebno skrbeti za vse zakonske predpise in pogoje. Res pa je, da raste delež tistih ljudi, ki prinesejo star papir ali pa odpadno železo, da gredo v trgovino z denarjem, ki ga dobijo od odkupa, po kruh in mleko. To pa je žalostno in je že druga zgodba.

Zelo me žalosti nastop določenih komunalnih podjetij in tudi komunalne zbornice, ki poskušajo z vsemi silami onemogočiti droben odkup zbiralcem. Ne zavedajo se, da je črni trg močnejši od vseh zbiralcev in komunalnih podjetij.

Naložbe?

Podjetje Dinos skupaj z lastnikom Scholz ag. nenehno razmišlja o naložbah, vendar v tako neurejenem in neprijaznem naložbenem okolju, pa tudi ob nedorečeni okoljski zakonodaji, težko resno razmišlja o kateri koli smeri investiranja.

Skupaj z vami združeni za reciklažo

november 2013

Vodila pri našem delu so: • izpolnjevanje vseh okoljskih ciljev • delovanje v skladu z zakonodajo • dobra poslovna praksa in odnosi z vsemi podizvajalci in izvajalci javnih služb • ponudba celovitih rešitev na področju embalaže in odpadne embalaže • stalna pomoč strankam

Področje odpadne embalaže predstavlja okvirno 5 % vseh odpadkov v Sloveniji, a kljub vsemu se zavedamo, da je prihodnost v združenem recikliranju slehernih uporabnih surovin in zagotavljanju virov v prihodnosti. Družba Unirec bo v letu 2013 s svojimi izvajalci predelala več kot 13.200 ton odpadne embalaže, kar omogoča tesno sodelovanje z zavezanci, končnimi uporabniki, izvajalci storitev in komunalnimi podjetji. Ne glede na napake v načinu izračuna in višini objavljenih deležev DROE, prevzemamo od izvajalcev javnih služb v objavljenem deležu, saj se zavedamo, da smo Skupaj z vami združeni za reciklažo! www.unirec.si Promocija

Družba Unirec, ki je članica skupine Dinos d.d., upravlja stabilen in zanesljiv sistem ravnanja z odpadno embalažo, kateremu je že v prvem letu delovanja zaupalo preko 400 podjetij in ustanov.

foto: Uroš Kopavnik

Plastik Fantastik iz avtorjevega žepa

43 okolje

82/83

Film o odpadkih

Nenavadna zgodba, ta zgodba o premieri filma Plastik Fantastik, avtorja Uroša

Film o odpadkih

Robiča, kranjskogorskega

smetarja po sili razmer.

Nenavadno, ker kaže, humorno in realno, kako ravnamo s

plastiko, z odpadki in okoljem, a nenavadna tudi zaradi

nečesa drugega. Premiera

s priznanjem avtorjem, a ni

povedala, da je Uroš Robič po

izobrazbi inženir gozdarstva, po poklicu pa smetar. Pri

gozdarjih ni dobil službe, na kranjskogorski komunali se odlično počuti, za film pa

se je odločil, ker ljudje vse

pomešamo, odvržemo pa brezskrbno in brezbrižno.

Njemu pa ni vseeno. Iz svojih prihrankov je ustvaril film,

da ozavešča. O odpadkih. O

okolju. Plastik Fantastik je med nami. Res, bravo Uroš!

Uroš Robič in njegov kolega na smetarskem tovornjaku

Igrano-dokumentarni film Plastik fantastik, ki je vaše avtorsko delo, že kroži po kinodvoranah. Kaj vas je motiviralo, da ste se odločili za okoljsko temo in zakaj prav za plastiko?

Imel sem dva motivatorja. Eden sem bil sam, saj delo smetarja zame ne predstavlja izziva.

Iskal sem projekte, kjer bi tudi prostovoljno sodeloval, pa ni bilo zainteresiranih. Pisal sem prošnje, veliko spraševal naokoli, dokler mi ni prekipelo. Odločil sem se, da sam naredim projekt - izziv. Drug motivator pa so bili odpadki, saj jim je posvečena premajhna pozornost. Čeprav smo vsi del družbe, ki smeti, le redke pa zanima, kam gredo odpadki potem, ko jih zavržemo. Prebrskal sem po internetu, če že obstaja slovenski dokumentarni film na temo odpadkov, a ga še ni bilo. V tem sem videl veliko priložnost zame - da naredim nekaj za druge.

Zakaj ravno plastika? V filmu sem presortiral naključno izbrane zabojnike, ki so se nahajali v neposredni bližini eko otokov in dokazal, da jo je po volumnu največ. In tudi naše življenje si težko predstavljamo brez plastike. Plastika je zelo zanimiv in uporaben material.

Toda o plastiki kot odpadku ni enoznačnih ocen. Del stroke meni, da so okolju bolj neprijazni nekateri drugi materiali in da se večina plastike lahko razgradi. Kaj pomeni vaša izjava, da ni problem v odpadkih, marveč v ljudeh?

Jaz si življenja brez plastike ne predstavljam, niti ne mislim o njej le negativno. Plastika bo kvečjemu problematična vsaj toliko časa, dokler bo njena izdelava cenejša kot njena reciklaža.

Kakor koli temo obrnemo, naletimo na človeka. Možno je izdelati tudi okolju bolj prijazne plastike, takšne, ki se razgradijo, in takšne, ki bodo ostale na našem planetu še nekaj stoletij.

Biorazgradljive plastike ne bodo nadomestile navadne plastike, lahko pa se izdelujejo vsaj take, ki se jih da lažje reciklirati. Jaz si življenja brez plastike ne predstavljam, niti ne mislim o njej le negativno. Plastika bo kvečjemu problematična vsaj toliko časa, dokler bo njena izdelava cenejša kot njena reciklaža.

Ampak tu je spet cena, ki je v domeni človeka. Kljub temu, da ljudje ločujejo, imajo sedaj nekatere komunale težave z zbrano odpadno embalažo, saj so pri odjemalcih že presegle kvote...

Kako na vaša avtorska sporočila v filmu reagira občinstvo in kdo je vaša publika?

november 2013

v Kinodvoru se je končala

44

foto: Plastikfantastik

82/83

okolje Namen je, da se ljudje zamislimo in pomislimo, kakšen vpliv imamo ne le, ko gre za smetenje, ampak tudi ko gre za preprečevanje in recikliranje.

Film sem delal z lastnimi prihranki zato, da nihče od investitorjev ne bi mogel vplivati na mojo objektivnost. Moja sporočila v filmu so na nekaterih delih prikrita in naj bi gledalca pripeljala do razmišljanja. Namen je, da se ljudje zamislimo in pomislimo, kakšen vpliv imamo ne le, ko gre za smetenje, ampak tudi ko gre za preprečevanje in recikliranje. Film je namenjen vsem ljudem, predvsem velik interes kažejo srednje šole. Ciljna skupina so ljudje med 16-99 leti.

november 2013

Pravite, da set za produkcijo filma porabili svoje prihranke. Filmski navdušenec, okoljski ozaveščevalec, človek, ki je prizadet zaradi prevelike brezbrižnosti ljudi do okolja? Ali se vam ne zdi, da vendarle postaja Slovenija bolj zelena in okoljsko odgovorna?

V bistvu se je vse zgoraj našteto ob pravem trenutku združilo in nastal je film. Ne vem, koliko lahko vplivamo na okolje. Zakaj bi se mi trudili in skrbeli za okolje, če države, ki res onesnažujejo, kot so na primer Rusija, Kitajska, Indija in Amerika, tega ne delajo? Podobno bi lahko rekli prebivalci večstanovanjskih objektov: zakaj bi mi ločevali, če večina sosedov ne. Gre za zgled.

Slovenija je tako majhna in hkrati tako raznolika država, da bi verjetno lahko naredili nekaj skupnega. Lahko bi bili zgled, da nek model funkcionira. Jaz sem začel kot posameznik, ne kot neka družba z veliko denarja, imel pa sem veliko željo, da nekaj naredim. To je včasih

vredno več in upam, da sem vsaj nekomu premaknil kolešček v glavi, da me morda posnema.

Slovenija je bolj okoljsko odgovorna in vsako leto se stanje izboljšuje, mislim pa, da ljudje premalo govorijo o odpadkih kot surovinah, ampak bolj o smeteh, ki niso nič vredne.

nadaljevati...itd. Zdaj, ko je film končan, sem že pozabil na komplikacije, ki so obstajale. Film ni tako lahko posneti, kot sem si mislil.

Kako se je na okoljsko zgodbo za angažiranje pri filmu odzvala ekipa, ki ste jo vabili k sodelovanju? Izkušnje na terenu?

Moj poklic ne jemljem nič drugače kot kakšno drugo delo. Hočem dati čim več od sebe in narediti nekaj dobrega. Čeprav imam včasih pomisleke oziroma dilemo. Mene motijo nesortirani odpadki, ki se vozijo na deponije, hkrati pa sem ravno jaz tisti, ki jih vozim na deponije.

In ravno to, kar vidim na deponiji in kako hitro se kopičijo odpadki, me motivira k temu, da bi ljudem dopovedal, naj le malce bolj pomislijo, kaj vržejo v zabojnik za mešane odpadke.

Film sva delala dva posameznika. Jaz sem imel idejo, prijatelj Miha Dulmin pa mi je pomagal idejo realizirati. On ima videoprodukcijo, zato sva se dela lotila profesionalno, vsaj toliko, kolikor sva imela sredstev in časa. Zelo težko se je bilo meniti za sodelovanje. Ena težava je bila v tem, da sem smetar in nisem z RTV-ja, druga pa je bila moja služba. Moram pohvaliti moje

Za izdelavo filma sem porabil ves moj letni dopust, letošnjega pa koristim za promocijo filma. nadrejene iz Komunale Kranjska Gora, da so mi dovolili ustvarjati. Za izdelavo filma sem porabil ves moj letni dopust, letošnjega pa koristim za promocijo filma. Že samo to, da smo se dogovorili za en intervju, sem moral urediti več stvari. Zmeniti se z osebo za intervju, poklicati Miho, če ima čas, poklicati moje nadrejene, če lahko dobim dopust in potem potrditi termin intervjuvancu. Ni bilo lahko, ampak nama je uspelo. Na terenu so bile še druge težave.

Na primer, nepomembna stvar, presortiranje zabojnika. Z določenimi kraji se je bilo treba dogovarjati več mesecev za dovoljenje, v enem kraju nam upravnik bloka ni dovolil snemanja, vendar smo po sklicu hišnega sveta le smeli

Kako doživljate delo z odpadki v kranjskogorski komunali, saj ste vaš inženirski poklic zamenjali s povsem drugačno dejavnostjo?

O okolju in odpadkih je kar nekaj filmov.

Ste se zgledovali? Ste morda iskali sredstva za film pri inštitucijah, ki naj bi skrbele za ozaveščanje?

Ne, nisem se zgledoval po drugih in prosjačil za denar. Film nisem delal zaradi denarja in tudi zavedam se, da ga ne bom več dobil nazaj.

Film sem hotel narediti vsaj toliko dobro, da bi se promoviral sam. Tudi nekaj zainteresiranih ljudi je bilo na premieri, ki so ponudili pomoč.

Trenutno mi bosta pomagali dve večji inštituciji, ki bosta prispevali finance za tisk dvd-jev.

Namen je, da se lahko dvd-ji brezplačno pošljejo zainteresiranim ljudem. Seveda pa se ne branim prostovoljnih prispevkov. Vabim pa bralce revije, da si ogledajo www.plastikfantastik.si.

Kako bi lahko Slovenija zadihala še bolj zeleno? Kje vidite največje izzive?

Ker imamo ogromno problemov, vidim ogromno izzivov. Trenutno imam veliko opravkov s sabo, tako da se bom naslednjih izzivov lotil, ko bom dokončno zaključil moj projekt. Mislim, da imamo veliko odgovorov na dlani, le lotiti se moramo reševati zadeve.

45 82/83

Sistem ravnanja z OEEO pred spremembami

Sistem ravnanja z OEEO pred spremembami

foto: Boštjan Čadej

Tanja Pangerl

okolje

Podaljšana odgovornost proizvajalca je izzvenela –in zdaj?

Kako se Slovenija pripravlja na prevzem prenovljene

Direktive o ravnanju z

odpadno električno in

elektronsko opremo (OEEO)?

Sistem ravnanja z OEEO je

namreč pred spremembami.

Kako zmanjšati stroške in

pridobiti več surovin, je bilo

strokovnega seminarja, ki ga

je v okviru Zelene Slovenije

pripravilo podjetje Fit media.

P

oznavalci tematike so pripravili pregled ključnih problemov in nujnih ukrepov, ki jih bo morala upoštevati nova Uredba o ravnanju z OEEO. Preveč je namreč izgubljene in pokradene OEEO, kar ovira doseganje ciljev pri ločenem zbiranju in ustrezni predelavi OEEO. Preveč je neenotne registracije in poročanja, prihaja pa tudi do neustreznega razvrščanja po razredih. Tudi MKO zamuja.

V

Glavna sponzorja:

načrtna skrb za okolje

Sponzor:

Sponzorja pogostitve: Kmetija Flis, Dana

uvodu seminarja je prek videonagovora evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič predstavila prakso ravnanja z OEEO v EU: »Trenutni zavezujoči cilj nove direktive o elektronskih odpadkih, ki čaka na izvrševanje, je povečana stopnja zbiranja elektronskih odpadkov na prebivalca. Od leta 2019 naprej naj bi bilo 85 % vseh elektronskih odpadkov ločenih. Nova direktiva vsebuje tudi orodja za učinkovitejši boj proti nezakonitemu izvozu odpadkov. Nadaljnje izboljšave so predvidene pri usklajevanju nacionalnih zahtev za registracijo in pri poročanju. Tako se bodo administrativna bremena predvideno zmanjšala.« Zofija Mazej Kukovič je posebej opozorila na problem nezakonitega ravnanja z odpadki.

Poudarila je, da se iz Evrope ilegalno izvozi od skupnih 10 milijonov ton več kot 3,5 milijona ton elektronskih odpadkov letno. »To je za dolžino polno naloženega vlaka v dolžini 4.000 km. Ta vlak bi bil tako dolg, kot je pot iz Celja

do Nordkappa,« je dodala. Prav tako je večkrat izpostavila, da moramo iskati priložnosti povsod, tudi v smeteh. V obdobju velike brezposelnosti, zlasti med mladimi, moramo gledati tudi tja, kjer morda podjetniških priložnosti sprva ne bi iskali: »Tradicionalna delovna mesta, kot smo jih poznali včasih, niso več realnost.

Kaže se nujna potreba po tem, da bi mladi svoje ideje uresničevali v poslovnih priložnostih in samozaposlitvah. Koliko mladih se zaveda, da je denar v smeteh, v odpadkih? Veliko priložnosti je v bolj sistematični uporabi odpadkov in v večji učinkovitosti pri uporabi materialov.

V EU imamo še vedno veliko prostora pri recikliranju in ponovni uporabi ter tudi pri iskanju nadomestkov.«

Izzivi sistema ravnanja z OEEO

S

istem ravnanja z OEEO v Sloveniji se srečuje z več izzivi. Od tega, kako bo v slovenski zakonodajni sistem uvedena prenovljena direktiva, bo odvisna učinkovitost delovanja sistema z OEEO in doseganje okoljskih ciljev.

Najpomembnejši je ta, da se do leta 2016 zbere 45 % vse opreme EEO, dane na trg v zadnjih treh letih, v letu 2019 pa je ta cilj že 65 %. Leta 2012 je bila stopnja zbiranja v Sloveniji približno

november 2013

zato izhodiščno vprašanje

Sara Hiti

november 2013

foto: arhiv podjetja

36 %, družba za ravnanje z OEEO ZEOS je v istem letu zbrala 41 % vse OEEO, dane na trg v zadnjih treh letih. Najučinkovitejša država pri zbiranju je Švica s 84 %, takoj za njo je Švedska s 77 %. Eden od razlogov za to je po besedah mag. Emila Šehiča, da morajo tudi izvajalci komunalnih dejavnosti in izvajalci zbiranja sekundarnih surovin v teh državah poročati državi. V Sloveniji je težko vplivati na količino zbrane EEO, ker ni točnega podatka, kaj bo v določenem obdobju dano na trg, življenjska oziroma uporabna doba enega aparata pa je

foto: Boštjan Čadej foto: Boštjan Čadej

Mateja Mikec

foto: Boštjan Čadej

Borut Bernat

foto: Boštjan Čadej

mag. Emil Šehič

Zofija Mazej Kukovič

46 82/83

okolje

Sistem ravnanja z OEEO pred spremembami

V Sloveniji je v zadnjih letih prodaja EEO od 16 kg na prebivalca padla na 13 kg, kar pomeni, da se je prodaja te opreme zmanjšala za 15–20 %. Precej potenciala za povečanje količin zbiranja OEEO je pri komunalah, saj za zdaj nobena komunala ne oddaja EEO iz vseh skupin. lahko več kakor le tri leta. Prav tako je to odvisno od prodaje, saj se pozna obdobje recesije, ko se nakupi EEO zmanjšujejo, medtem ko se v obdobju gospodarske rasti praviloma zviša tudi delež zbrane OEEO. V Sloveniji je v zadnjih letih prodaja EEO od 16 kg na prebivalca padla na 13 kg, kar pomeni, da se je prodaja te opreme zmanjšala za 15–20 %. Precej potenciala za povečanje količin zbiranja OEEO je pri komunalah, saj za zdaj nobena komunala ne oddaja EEO iz vseh skupin. Njihova odločitev je, ali določeno opremo zbirajo ali ne in tudi, s katero shemo so povezani.

S

problemi sistema ravnanja z OEEO se je treba spoprijeti kot z izzivi, da bo nova uredba, ki bo usklajena s prenovljeno direktivo, omogočala čim učinkovitejši in zanesljivejši sistem ravnanja z OEEO. Direktor podjetja ZEOS, mag. Emil Šehič, je izpostavil nekaj vprašanj, ki zahtevajo odgovore.

Na letni ravni se v Sloveniji zbere slabih 10 tisoč ton OEEO.

E

no izmed vprašanj je izpolnjevanje obveznosti shem, pri katerem je treba določiti cilje in doseganje ciljev tudi ustrezno nadzirati. Podaljšana odgovornost proizvajalca je v Sloveniji izzvenela in pri vseh skupinah odpadkov so podobne težave. Na letni ravni se v Sloveniji zbere slabih 10 tisoč ton OEEO. Prav tako se pobira EEO, ki so jo proizvajalci

uvozniki dali na trg pred določenim obdobjem, petimi, desetimi, petnajstimi leti in pridejo med odpadke šele zdaj. Zato se zdaj pobira 140 % količin televizorjev, zaslonov, oddanih na trg. Danes gredo namreč na trg LCD-televizorji, LED-aparati, medtem ko se pobirajo stari, leseni, veliki televizorji, zasloni, ki so precej težji, in primeren je tudi rezultat – 140 %. Slabši je rezultat pri velikih aparatih, pralnih strojih idr., ki ne gredo v odpadkovne tokove v določeni količini. Zadnja leta upada količina hladilno-zamrzovalnih aparatov, kar vzbuja še posebno skrb, ker so ti odpadki nevarni. Povečala se je skupina malih aparatov.

Razlog za to je verjetno povečano sodelovanje s šolami. V ZEOS-u so zadovoljni z rezultati s sijalkami, saj imajo zelo enovit sistem, uspeh pa je odvisen tudi od tega, da so se glavni proizvajalci odločili nadzirati celoten sistem ravnanja s sijalkami.

Zadnja leta upada količina hladilno-zamrzovalnih aparatov, kar vzbuja še posebno skrb, ker so ti odpadki nevarni.

P

roblem se pojavlja tudi pri poročanju oziroma pri podatkih o zbranih količinah, saj imajo sheme določene podatke, ki jih dobijo od svojih zavezancev o tem, kaj dajo na trg, drugačne podatke imajo na ministrstvu, statističnem uradu in carinskem uradu. Razhajanje podatkov izhaja iz nepoenotenega evidentiranja oziroma drugačnega načina zbiranja podatkov. Nekaj težav pri zbiranju podatkov je pri podjetjih, ki so tako imenovani »freeriderji«, ki se vpisu med zavezance izogibajo. Pojavljajo se sezonska podjetja z EEO, nekateri prehajajo iz sheme v shemo idr. Nespoštovanja pa so tudi pri poročanju o količini na strani zavezancev, nekateri zavezanci se ne registrirajo ter nelegalno oddajajo in prevzemajo električni in elektronski odpad.

»V

tujini imajo jasno določene cilje zbiranja. Sistem deluje v skladu s standardi.

Pri ministrstvih imajo delovne skupine, ki skupaj ustvarjajo zakonodajo, reden nadzor shem, ozaveščanje, delajo projekte učinkovite uporabe reciklatov, imajo dolgoročno finančno obremenitev in ni takih spremenljivk. Politika je stabilna in ne gre toliko za tržnost, ampak za odpadek,« je povedal mag. Emil Šehič. Zato meni, da potrebujemo v Sloveniji jasno zakonodajo, ki bo dolgoročno učinkovita. Ena od možnosti za učinkovito delovanje sistema z OEEO je tudi ena skupina odpadka in en nacionalni prevzemnik, saj potem ni več konkurenčnega boja, kdo bo prevzel in kaj bo prevzel. Seveda ima taka rešitev svoje prednosti in slabosti, vsekakor pa bi morali biti za nacionalnega prevzemnika jasni kriteriji, in če jih ne upošteva, tudi jasna kazen.

S

premembe, ki vplivajo na doseganje okoljskih ciljev, so: poveča se stopnja zbiranja z zdajšnjih 4 kg na 45 % OEEO, ki je povprečno dana na trg v preteklih treh letih.

Ta cilj je treba doseči v letu 2016 oziroma 65 % OEEO v letu 2019. Slovenija ima možnost nekaterih olajšav, in sicer do 14. avgusta 2016 lahko doseže stopnjo, nižjo od 45 %, a višjo od 40 %. Stopnjo zbiranja 65 % pa lahko prestavi v leto 2021. Države članice si lahko zastavijo tudi višje cilje zbiranja OEEO, če mislijo, da je to izvedljivo. V Sloveniji je bila leta 2012 stopnja zbiranja OEEO 36,6-odstotna, in če bi želeli leta 2016 doseči cilj 45 %, bi morala rast znašati približno 2,5 % na leto, za cilj leta 2019 pa bi bila potrebna letna stopnja rasti 6,7 % oziroma 4 %, če se cilj prestavi v leto 2021.

P

redpisani so višji minimalni cilji za predelavo ločeno zbrane EEO in direktiva spodbuja

bvezno je zbiranje male EEO (zunanja dimenzija do 25 cm) v prodajalnah nad 400 m2 prodajne površine brez obveznosti nakupa nove EEO. Mala EEO je problematična predvsem zato, ker jo lahko uporabniki odložijo med mešane odpadke. Naprave morajo v prodajalnah od končnih imetnikov prevzeti brezplačno in brez obveznosti nakupa novih aparatov. V Sloveniji to ne bo imelo večjega vpliva na povečanje količin, kajti že zdaj je v več kot 180 trgovinah poskrbljeno za zbiranje male EEO.

Po novem zmanjšanje kategorij EEO

Z

manjšanje kategorij EEO z zdajšnjih 10 na 6, pri čemer je namen predvsem poenostavitev poročanja. Kategorije EEO se bodo ujemale z zbirno-predelovalnimi skupinami.

Prehodno obdobje za zmanjšanje kategorij traja do 14. avgusta 2018. Države članice imajo pravico določiti tudi dodatne razrede, vendar morajo poročati Evropski komisiji v skladu z novo direktivo. Za uvedbo novega razreda se lahko odločijo, če bi morda zaradi toge kategorizacije prišlo do okoljske škode.

P

roizvajalec, ki ima sedež v drugi državi EU, lahko svoje obveznosti ravnanja z EEO izpolnjuje prek pooblaščenega zastopnika oziroma agenta, ki je odgovoren za izpolnjevanje obveznosti ravnanja z OEEO tega proizvajalca.

Pooblaščeni zastopnik je lahko fizična ali pravna oseba, vendar mora jamčiti za izpolnjevanje obveznosti ravnanja. Zakoniti zastopnik bi lahko bila tudi skupna shema ravnanja z OEEO, ne more pa biti distributer, ker bi razpolagal s tržnimi podatki konkurence.

P

rav tako pa morajo nacionalni registri zagotavljati povezave z drugimi nacionalnimi registri, da bi olajšali registracijo proizvajalcev ali pooblaščenih zastopnikov v vseh državah članicah. Zdaj se morajo proizvajalci, ki imajo podjetja v različnih državah EU, registrirati v vsaki državi posebej. V prihodnosti bi

okolje

foto: Boštjan Čadej

82/83

47 stnim preprečevanjem nastajanja EEO. Cilj prenovljene direktive je tudi izboljšati okoljsko učinkovitost vseh deležnikov (proizvajalcev, distributerjev, potrošnikov), predvsem pa tistih, ki so neposredno vključeni v zbiranje in recikliranje. Države članice EU morajo do 14. februarja 2014 urediti vse predpise, potrebne za uskladitev z revizijo direktive. V pravni red Slovenije mora biti direktiva prenesena v razmerju 1 : 1, kar pomeni, da ni možnosti za odstopanje. Najpozneje do 14. avgusta 2014 mora Evropska komisija določiti metodologijo za izračun količine OEEO. Metodologija mora upoštevati predvsem življenjsko dobo aparatov, stopnjo nasičenosti, zaloge, ki jih imajo gospodinjstva, in ekonomsko-socialni položaj prebivalstva.

O

zadostovala enkratna registracija. Nacionalni registri pa morajo zagotoviti povezave z drugimi nacionalnimi registri, da bi olajšali registracijo v drugih državah. V Sloveniji obstajata najmanj dva registra. Eden je evidenca proizvajalcev in pridobiteljev pri ARSO, druga pa prijava dejavnosti proizvajalcev in pridobiteljev pri CURS. Cilj je tudi enkratna registracija in poročanje v enoten register.

Nova uredba naj uvede finančna jamstva

M

ateja Mikec, direktorica podjetja Interseroh, je izpostavila cilje, ki jih mora Slovenija v skladu z novo direktivo doseči.

Poudarila je pomembnost načina določanja in spremljanja ciljev zbiranja in predelave OEEO v novi uredbi. Ta namreč vpliva na obseg, koliko OEEO se bo zbralo, na masne tokove in tudi na stroške obremenitve za gospodarstvo. Trenutni cilji so relativno preprosti. Primarni cilj, ki ga sledimo, je zbrati 4 kg OEEO na prebivalca v Sloveniji, sekundarni cilj je, da moramo doseči ustrezno stopnjo predelave in recikliranja.

Eden glavnih razlogov za spremembo direktive je, da kljub sistemom, ki so že vzpostavljeni v Evropi, prihaja do zbiranja OEEO mimo formalnih sistemov. V Sloveniji je precej praks nelegalnih izvozov ter neustrezne obdelave v tretjih državah sveta. Ključno je torej, kakšni so cilji zbiranja, zato da se zagotovita okolju prijazna zbiranje in predelava in da se doseže

november 2013

Države članice EU morajo do 14. februarja 2014 urediti vse predpise, potrebne za uskladitev z revizijo direktive.

V pravni red Slovenije mora biti direktiva prenesena v razmerju 1 : 1, kar pomeni, da ni možnosti za odstopanje.

ri uvedbi minimalnih standardov za ravnanje z OEEO je priporočljivo, da države članice EU v svojo zakonodajo vključijo minimalne standarde, ki jih razvijajo evropske organizacije za standardizacijo, kot je npr. CENELEC. Cilj uvedbe minimalnih standardov je dvojen. Eden je zagotovilo, da zbiralci in reciklerji upoštevajo minimalne cilje, zato da se preprečijo negativni vplivi na okolje. Drug cilj pa je, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za vse sheme.

Matej Dovšak

orut Bernat iz podjetja ZEOS je izpostavil nekaj tehničnih sprememb, ki jih prinaša nova direktiva. Spremembe se nanašajo predvsem na učinkovitost pri doseganju okoljskih ciljev, administrativne poenostavitve in poenotenje registrov proizvajalcev EEO. Namen Direktive o ravnanju z OEEO je prispevati k trajnostni proizvodnji in potrošnji s predno-

P

Aljoša Domijan

B

pripravo za ponovno uporabo pred predelavo – reuse. Cilji predelave in recikliranja se za vse kategorije, razen za plinske sijalke, zvišajo za 5 %.

foto: Boštjan Čadej

Tehnične spremembe v direktivi

P

november 2013

ri določanju ciljev glede na količine OEEO, dane na trg v zadnjih treh letih, lahko posamezna shema hitro izračuna, koliko bo morala zbrati oziroma koliko bodo morale zbrati vse sheme skupaj. Izračuna se glede na količino, ki jo bodo zavezanci dali na trg. Iz tega se lahko preprosto izračunajo stroški zbiranja in stroški za zavezance. Pri tem so sheme bolj motivirane, da za doseganje cilja obveščajo in ozaveščajo uporabnike o pravilni oddaji in predelavi OEEO. Vendar pa se postavlja vprašanje, kako doseči skoraj 50-odstotno zbiranja OEEO do leta 2019 oziroma 2021 in kako zagotoviti, da se OEEO ne bo zbirala mimo shem. Trenutni podatki kažejo, da se v okviru shem zbere 9.000 ton letno, cilji, ki nam jih predpisuje Evropska skupnost, pa predvidevajo, da bi morali zbrati 13.000 ton letno, če ne celo 15.000 ton.

Pomislek je tudi, da se lahko vzpostavi tekmovanje med shemami, kar bi podražilo strošek

zbiranja, saj bi sheme tekmovale med seboj, kdo da več za katero opremo. Vprašanje je, kako zagotoviti doseganje ciljev pri OEEO z dolgo življenjsko dobo, kamor spada EEO od 7.–10. razreda ter na novo dodane EEO naprave, kot so fotovoltaika, vgradne klimatske naprave idr.

Klirinška hiša bi bila odgovorna za uravnavanje odnosov med izvajalci javne službe in med shemami ter verjetno tudi za vzpostavitev predpisov v zvezi z nastajanjem opreme v gospodarstvu (v ustanovah, administraciji, pri IT-opremi).

Zato se srečujemo z dilemo – ali se cilji določijo po posameznih razredih oziroma zbirno predelovalnih skupinah ali na podlagi skupne količine opreme, dane na trg, in zbrane. Nova uredba mora dati skupni shemi pooblastila, da lahko nadzira masni tok in hkrati kaznuje tiste deležnike, ki zakonodajo kršijo. Še bolj je treba delati na ravni končnih uporabnikov, da se predvsem mali gospodinjski aparati ne bi več znašli med mešanimi komunalnimi odpadki, država pa bi morala poskrbeti za vse neregistrirane prevzemnike in zbiralce OEEO.

P

ri ciljih, ki so vezani na OEEO, je treba upoštevati, da so trgi z EEO različno nasičeni (včasih je imelo npr. 20 % gospodinjstev pomivalne stroje, zdaj jih ima že 70 %). Ko pride do popolne zasičenosti, se začne ta oprema bolj množično pojavljati v sistemu za odpadke. Pri tem je zelo močen sivi trg in brez ukrepov, da bi sivi trg obvladali, si ne moremo postavljati takih ciljev. Vsekakor je zbiranje preprostejše, ker so sheme enakopravnejše in ni toliko konkurenčnega boja, cilje pa lahko enakovredno dosegajo vse sheme na trgu, ne glede na tržni delež. Pojavlja pa se veliko tveganje, saj ni znano, koliko določene opreme bo nastalo v enem letu, in težko se predvidi, kakšni so stroški, s katerimi naj shema obveže zavezance, zato da bo sistem lahko deloval. Gospodarstvu in shemam je treba omogočiti planiranje po letih. Prav tako je v tem primeru treba jasno določiti odnose med shemami. Zato je pri tem načinu nujno delovanje klirinške hiše, je prepričana Mateja Mikec. Klirinška hiša bi bila odgovorna za uravnavanje odnosov med izvajalci javne službe in med shemami ter verjetno tudi za vzpostavitev predpisov v zvezi z nastajanjem opreme v gospodarstvu (v ustanovah, administraciji, pri IT-opremi).

M

ikčeva meni, da je lahko osnova za določanje ciljev v Sloveniji OEEO, dana na trg, ker so to edini relevatni podatki, o katerih poročamo v Sloveniji, in je njihova zanesljivost še dokaj velika. Prav tako pri

foto: Boštjan Čadej

48

pravilno poročanje oziroma razpolaganje s pravilnimi podatki. V skladu z direktivo lahko članice EU glede ciljev zbiranja OEEO izberejo med dvema možnostma. Ena je določanje ciljev, katerih osnova je količina OEEO, dane na trg v zadnjih treh letih (osnova so lahko zbirno predelovalne skupine ali skupna OEEO), druga pa je določanje ciljev, vezanih na OEEO. Pri teh ne gre le za OEEO, ki se legalno zbere, ampak se nanašajo tudi na opremo, ki gre mimo shem.

Kakšne so prednosti in tveganja za eno in drugo možnost?

okolje

82/83

Sistem ravnanja z OEEO pred spremembami

nastajanjem OEEO so povezane tudi okoljske dajatve. O njih je spregovoril mag. Alen Kitek iz Carinskega urada RS. Za katero EEO se plačuje okoljska dajatev? V prvi fazi mora biti določena EEO, navedena na seznamu EEO, ki ga pripravi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Ta seznam naj bi se načelno spreminjal vsako leto in nov seznam naj bi bil objavljen z letom 2014.

V njem je skoraj 500 tarifnih oznak EEO. Drugi pogoj za plačilo okoljske dajatve za EEO je, ali je za svoje pravilno delovanje odvisna od električnega toka ali elektromagnetnih polj, kadar ne gre za proizvod, ki je sestavni del druge opreme, kadar ustreza tipu EEO, navedene v

Podatki, ki jih ima carinski urad, niso usklajeni s podatki statističnega urada. Za obračunavanje okoljske dajatve je bistveno, v kateri razred se uvršča posamezna EEO. razredu EEO za posamezno tarifno oznako, kadar ne gre za opremo, ki je bistvenega pomena za državno varnost, in kadar gre za opremo, izvzeto s seznama proizvodov, ki se razvrščajo v razrede EEO (npr. svetilke v gospodinjstvih, žarnice z žarilno nitko, velika nepremičninska industrijska orodja, vsajeni infektivni proizvodi idr.). Podatki, ki jih ima carinski urad, niso usklajeni s podatki statističnega urada.

Za obračunavanje okoljske dajatve je bistveno, v kateri razred se uvršča posamezna EEO. To se računa po številu enot obremenitve, ki se zmnoži s količino in zneskom na enoto obremenitve – tako se izračuna znesek okoljske dajatve. Večje število enot obremenitev pomeni, da ta razred bolj onesnažuje okolje. Podatki na carinskem uradu se vodijo od nastanka obračuna obveznosti za okoljsko dajatev. Ta obveznost

Dovolite, da mi poskrbimo za izvedbo težavnih del, tako da lahko vi pokažete svoje prednosti.

N

adzor nad izvajanjem opravlja carinska uprava, nadzor nad Uredbo o ravnanju z OEEO pa je v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Carinski urad pregleduje prijave dejavnosti, obračune in zahtevke za plačilo okoljske dajatve. V letu 2012 je carinski urad opravil 145 naknadnih kontrol (po sprejetju obračuna) okoljskih dajatev, leta 2012 pa je bilo 328 pregledov okoljske dajatve. Nepravilnosti so bile ugotovljene v približno polovici primerov, 31 konkretno pri okoljski dajatvi za EEO. Najpomembnejša napaka je, da podjetje ne prijavi dejavnosti. Taka podjetja pozovejo, da prijavijo dejavnost, morajo pa plačati okoljsko dajatev tudi za vsa pretekla leta. Napake so tudi nepravilne teže blaga in napačna uvrstitev v tarifo. Vendar je tarifiranje izredno težko in je treba imeti posebno strokovno znanje. Leta 2007 je bilo 727 zavezancev, leta 2012 že skoraj 1.200, saj precej pozornosti posvečajo nadzoru nad pridobivanjem zavezancev. Pri ministrstvu je zabeleženih skoraj 500 zavezancev manj, vendar razloga za to na carinskem uradu ne poznajo. Letno poberejo nekaj čez 300 tisoč EUR okoljske dajatve, količina, dana v promet letno, pa niha. Lani je je bilo za 29 tisoč ton.

okolje

JE

82/83

49 Z

»OUTSOURCING«

• Gospodarjenje z odpadki:

zagotavljanje ustrezne opreme in usposobljenega kadra, odstranjevanje nevarnih in nenevarnih odpadkov, …

• Ostale storitve, kot so najem osebja, vzdrževalna dela, selitve, uničevanje zaupnih dokumentov in arhivov, …

• Čiščenje: industrijsko

čiščenje, posebna čiščenja, …

Saubermacher Slovenija d.o.o.

Ulica Matije Gubca 2 SLO - 9000 Murska Sobota Tel.: 00386/ (0) 2-620-23-31 E-mail: odpadki@saubermacher.si

Sl ovenija za življenja vredno okolje

november 2013

CURS lani opravil 145 naknadnih kontrol

nastane takrat, ko je EEO, ki je proizvedena v Sloveniji, prvič dana v promet v Sloveniji, in ko je EEO, pridobljena v drugi državi članici EU ali uvožena iz tretjih držav, dana v promet v Sloveniji. Obveznost za obračun okoljske dajatve ne nastane, če je ta oprema, tudi več let, samo skladiščena. Zavezanci za plačilo okoljske dajatve so proizvajalci EEO in pridobitelji (tudi uvozniki) EEO. Toda ti niso zavezanci za plačilo okoljske dajatve za letno količino EEO (1.500 kg), ki jo sami uporabijo kot končni uporabniki zaradi izvajanja svoje dejavnosti, ki ni proizvodnja, popravljanje ali vzdrževanje kakršne koli EEO. Za EEO, ki se izvozi v drugo državo članico, ni nastala obveznost za obračun, saj ne bo onesnaževala v Sloveniji. Seznam zavezancev za plačilo okoljske dajatve carinski urad posodobi vsaj dvakrat letno in je javno dostopen na spletni strani urada. Zavezanec za plačilo okoljske dajatve mora dejavnost prijaviti 15 dni pred začetkom opravljanja dejavnosti, nato mora voditi evidence o dajanju EEO na trg, ločeno po vrsti in količini te opreme po trenutku nastanka obveznosti za obračun. Osnova za obračun okoljske dajatve je letno nadomestilo v znesku 33,38 EUR plus število enot obremenitve za posamezno vrsto EEO. Znesek na enoto obremenitve je izredno nizek, in sicer 0,0083 EUR, saj bistvo okoljske dajatve ni polnjenje proračuna, ampak zajemanje podatkov o količinah, danih v promet v Sloveniji. Obdobje za obračun se vodi na pol leta. Proizvajalci morajo poročati tudi o iznosu EEO v druge države članice EU in znesku obračunane okoljske dajatve. Ti podatki so za posameznega zavezanca davčna tajnost, se pa podatki redno posredujejo ministrstvu.

Promocija

Interserohu zagovarjajo uvedbo klirinške hiše kot administrativno-strokovnega organa tudi za določanje normativov in izvajanje nadzora.

Ne glede na to, ali se vzpostavi klirinška hiša, pa je potreben neposreden nadzor, ki ga izvaja država. Ena od ključnih stvari, ki jih mora nova uredba predvideti, je uvedba finančnih jamstev.

Shema je tista, ki je ključna pri postopkih in procesih zbiranja OEEO. Shema bi morala za to, kar dela, jamčiti državi z nekaterimi finančnimi instrumenti. To bi pri shemah dvignilo resnost delovanja in bi preprečilo potencialne zlorabe.

50 82/83

okolje

Kratko, zanimivo Ljubljana spet v tekmo za zeleno prestolnico Ljubljana, ki se lahko pohvali z več dobrimi okoljskimi projekti in akcijami, se je odločila, da ponovno, že četrtič, kandidira za zeleno prestolnico Evrope. Letos, ko so podeljevali naziv zelene prestolnice za leto 2015, se je prebila v finale.

Vendar pa je bila, kar je omenjal tudi okoljski komisar dr. Janez Potočnik na zelenem forumu v Ljubljani, zelo blizu zmage. Zmagovalec je bil sicer Bristol, ki je poleg Ljubljane premagal še Bruselj in Glasgow. Tokratna prijava kandidate za zeleno prestolnico Evrope leta 2016 Ljubljano nedvomno še bolj zavezuje za uvajanje novosti na področju trajnostnega razvoja in kakovosti življenja. V tekmovanju lahko sodelujejo mesta z več kot 100.000 prebivalci.

november 2013

Lek se predstavlja v poročilu o trajnostnem razvoju Lek, član skupine Sandoz, je v preteklem letu za naložbe v varovanje okolja namenil 2,4 milijona evrov. Za 32 % so zmanjšali količino emisij lahkohlapnih organskih snovi v zrak in izboljšali učinkovitost na tono proizvoda za 41 % v primerjavi z letom prej. Ne le to. V proizvodnih procesih je z novimi naložbami in s tehnološkimi izboljšavami na tono proizvoda porabil 32 % manj vode in 24 % manj energije kot v izhodiščnem letu 2010. Dosežke so predstavili v poročilu o trajnostne razvoju, v katerem že tretje leto zapored prikazujejo ekonomske, okoljske in družbene vplive s pomočjo mednarodno uveljavljenih in primerljivih kazalnikov. Še posebej je pomembno izboljšanje okoljske učinkovitosti na enoto proizvoda, kar dosegajo z naložbami v varovanje okolja in s stalnimi tehnološkimi izboljšavami. Obstoječe naprave za termično oksidacijo emisij hlapnih organskih sojin so zamenjali z novimi napravami za regeneracijsko termično oksidacijo (RTO) v Mengšu in Ljubljani. Letos jim je sledila enaka naložba na lokaciji Prevalje. Sosežig topil je sedaj bistveno energetsko varčnejši, saj naprave delujejo brez dodajanja zemeljskega plina že pri zelo nizkih koncentracijah topil v odpadnem zraku. Na lokaciji Mengeš so lani emisije zmanjšali tudi z dodatnimi prevezavami izpustov halogeniranih topil na kriokondenzacijsko napravo. Nadaljevali so sistematično zamenjavo halogeniranih topil z okolju prijaznejšimi nehalogeniranimi topili. Na lokaciji Prevalje so popolnoma ukinili uporabo halogeniranih topil in s povečanjem uporabe odpadne vode znižali porabo sveže vode v hladilne namene za 30 %.

Lek je med redkimi slovenskimi podjetji, ki je pridobilo certifikat EMAS, in edino med farmacevtskimi družbami v Sloveniji.

Slovenija potrebuje minimalne standarde zbiranja

D

a bi sistem ravnanja z OEEO deloval čim učinkoviteje, je potrebno ustrezno zbiranje OEEO, kar se nanaša na kakovost odpada in na količino. Sara Hiti iz Interseroha je izpostavila, da se največ težav pri zbiranju OEEO še vedno pojavlja zato, ker se še vedno zbira v obliki kosovnega odpada. Taka elektronika je pri prevzemu v zelo slabem stanju, ker je predolgo izpostavljena nepridipravom, ki elektroniko razstavijo in odstranijo tržno zanimive materiale.

Podoben problem predstavljajo nezaščiteni zbirni centri. Operativni program ravnanja z odpadki navaja, da je v sistem ravnanja z odpadki v Sloveniji vključeno 80 % EEO, ki je letno dana na trg, okoli 30 % pa konča kot ločeno zbrana frakcija komunalnih odpadkov. Okoli 6.625 ton EEO se letno v Sloveniji odvrže med mešane komunalne odpadke, med katere spadajo predvsem mala elektronska oprema in elektronske igrače.

Za doseganje ciljev nove direktive in za čim večjo stopnjo recikliranja EEO je najprej treba sprejeti minimalne standarde zbiranja, ki morajo veljati za končne uporabnike in izvajalce javnih služb. Kakšni so torej minimalni standardi prevzemanja? Najprej je treba skrbno ravnati in skladiščiti EEO, da se prepreči izpust nevarnih snovi, uporabiti ustrezno orodje in zabojnike, prepovedano je drobljenje in stiskanje pred obdelavo, tla, kjer se elektronika skladišči, morajo biti neprepustna, imeti moramo opremo za zbiranje razlitja, oprema mora biti zaščitena pred vremenskimi vplivi in treba jo je ločeno zbirati od preostalih odpadkov. Težava se pojavlja, kadar se nekateri odpadki prekvalificirajo, kar se dogaja predvsem pri velikih gospodinjskih aparatih, ki se ne oddajajo kot OEEO, ampak kot odpadno železo, in pri nepravilnem razvrščanju v razrede OEEO. Težava pa je tudi ponovna uporaba, ker se ta oprema ne evidentira prek evidenčnih listov.

Predelava in recikliranje OEEO

K

o je OEEO že zbrana, pride do predelave, pri kateri je pomembna predvsem reciklaža, ko iz starih surovin pridobimo nove izdelke in snovi. O možnostih za recikliranje in predelavo OEEO v Sloveniji je Matej Dovšak iz Gorenje Surovina predstavil, kaj vse neko

podjetje v Sloveniji potrebuje, da lahko OEEO predeluje oziroma reciklira. Za ustrezno recikliranje je nujno sistematično zbiranje in ustrezno ravnanje z OEEO, zato da pride ta oprema do predelovalca v čim uporabnejšem stanju za pridobivanje uporabnih materialov.

Za predelavo in reciklažo OEEO je treba pridobiti vsa dovoljenja za skladiščenje in predelavo, potreben je prostor za skladiščenje, pripravo in predelavo (skladiščenje pod streho). Zelo pomembna je priprava, saj se dogaja, da EEO ne pride do predelovalca po skupinah, večkrat je ta oprema izropana, uničena, zato priprava zahteva veliko časa, preden sploh pride do predelave. Za ustrezno predelavo je potrebna tudi zadostna količina OEEO, zato da lahko proces proizvodnje nemoteno poteka. Prav tako je treba zagotoviti ročno in strojno razgradnjo, s tem da v Sloveniji nimamo primerne tehnologije za recikliranje vseh vrst izdelkov. Hladilniki, sijalke, televizorji oziroma zasloni se vozijo na drugo stopnjo razgradnje v tujino. Potreben je strojni park za proizvodnjo in obvladovanje tehnoloških postopkov – s katerimi postopki priti do katerih pomembnih sekundarnih surovin. Prav tako je treba upoštevati pravila in standard ter pridobiti dovoljenje za čezmejno premeščanje nevarnih odpadkov, da se dobijo kakovostne sekundarne surovine, ki se lahko uporabijo za nove proizvode.

Odslej registracija prodaje EEO prek spleta

P

o novi direktivi se morajo registrirati tudi proizvajalci EEO prek spleta. Kakšne so zahteve in praksa na tem področju, je povedal Aljoša Domijan iz podjetja Gambit.

Glede smernic za proizvajalce in prodajalce se podpirajo rešitve, da bo moral proizvajalec oziroma prodajalec poravnavati stroške v Sloveniji, čeprav je na primer prek spleta napravo prodal iz druge države, saj bodo tako lahko prodajali pod enakimi pogoji. Po njihovi oceni so namreč stroški, ki jih za delovanje sistema plačujemo v Sloveniji, med višjimi v EU, tako da so seveda tehnični izdelki, ki jih lahko kupci prek spleta kupijo v kateri koli državi EU, tam cenejši tudi za kupce iz Slovenije.

Promocija

www.izletko.si

foto: Boštjan Čadej foto: Boštjan Čadej

Damjan Zore

kupci po navadi uporabljamo sejemski pristop.

Jasno je, da je sejem v Celju usmerjen k zelo majhnemu trgu, to sta slovenski in delno hrvaški. Ta sejem je za nas pomemben tudi zato, da pokažemo dejansko vrednost pakirnih strojev.

Obiskovalci lahko stroje vidijo, otipajo, dobijo o njih dodatne informacije in podobno. Večina misli, da so ti stroji narejeni v tujini, ker so izredno dobro. To potrjuje, da so naši stroji popolnoma primerljivi z našo konkurenco v tujini in v glavnem tudi boljši. Na tem sejmu imamo več časa in se lahko bolje posvetimo posameznim strankam. Nekatere stvari jim lahko na stroju tudi prikažemo. Ciljni obisk si zagotovimo tako, da izvedemo klasično predsejemsko dejavnost, ko nekaterim svojim strankam in drugim pošljemo vabila po elektronski pošti. Potem sledi glavna sejemska in

78/79 82/83

okolje EMBaLa ža

Vladislav dodič

Vojko arzenšek

foto: Sherpa

kovanja na sejmu injekaj vam pomeni za sistemu, prodajo pojavlja se ogromno sivega zbiranja, veliko je »Ključni problem v neusklajenem domači trg? odpadkov EE, ki jih dobijo predelovalci. Na našem segmentu trgovcev je veliko osiromašenih Vladislav Dodič: Na sejmu je biloki nekaj novih »freeriderjev«, majhnih podjetij, končne izdelke uvažajo in dejansko ne financirajo shem. strank s pravim Zato mislim, Potrebna bi bilapovpraševanjem. poenostavitev zakonodaje, saj je za tiste, ki smo manjši zavezanci in predstada je prav, smo tukaj. Glede pričakovljamo le endadel segmenta v temnaših sistemu, to preobsežno.« vanj ne bi rekel, da je slabo ali dobro. Mislim Tadej pa, da Ferlež, je prav,Simbio da smo Celje: prišli. Ker je konkurenca vse večja, moramo v trženje in prodajo »Mi kot zbiralci nimamo večjih težav vlagati z zbiranjem OEEO, težave imamo samo pri kakovosti vedno več. V preteklih letih smo se prijavljali dobljene OEEO. V glavnem dobimo izropano. Količine so zadovoljive, saj smo kar aktivni. Imamo na razpise v Sloveniji, zdaj pa na Hrvaškem, Vladislav Dodič: Sledim vaši reviji in nozbirne centre v vseh občinah, ki jih pokrivamo. od načinov, kako bi lahko to rešili, da bi od koder že prihajajo povpraševanja v okviru Eden vostim o tem, ko pride kakšna nova je, vrečka, odpadke pobirali po gospodinjstvih, ali odpadek, če ne vsebuje več teh surovin, prekvalificirali razpisov. Zato moramo biti pripravljeni, da embalaža in podobno. Tu gre za embalaže z vvskočimo drugo vrsto odpadka, več elektronska oprema.« na njihov trg. ampak potem to ne bi bilavelikim marketinškim potencialom, kjer so blagovne znamke na novo predstavljene. Sicer Irena VojkoVadjunec, Arzenšek:Kemis: S sejmom smo zelo zadovoljpa v naši panogi ni kaj dosti razvojnih novosti. ni, obisk je bil nad pričakovanji in najboljši do »V podjetju Kemis smo zbiralci shem, sodelujemo predvsem s podjetjem ZEOS in njihovi problemi zdaj. Domači trg je za nas vsekakor bistven, Tudi ekološka embalaža, o kateri se je začelo govoriti že pred desetimi v živilstvu ni pribila so na koncu tudi izvažamo naši problemi.

Problem npr. je pri zbiranju sijalk – kakoleti, se zbirajo, kako čeprav kar precej prek naših podjetij najuspešnejša.

Preprosto zato, ker se proizvod hajajo do nas, količine se manjšajo, kar je tudi problem za nas, saj potem, ko izvažamo v tujino, v tujini. embalaži hkrati pa ga embalaža tudi nimamo dovolj velikih možnosti, da bi se pogajaliv za cene. S prodaja, hladilniki in podobnimi aparati se varuje. In tem sicer se kajpa dosti ni spremenilo.

Priz srečujemo predvsem pri pridobivanju izvoznih dovoljenj zapri ZEOS, neposrednih stikov uporabi biorazgradljivih folij, najasnih primer, mora EEO nimamo.

Problem v shemah, med sabo nimajo določenih deležev, Za nami so žejetri leta ki jih je preveč, imeti izdelek kratek rok trajanja. Sicer pa zdaj prav tako pa je neobvladljiv sivi trg, kjer se vredne surovine poberejo iz opreme.« težavnega razvoja in delnih razvijamo nov način pakiranja, ki smo ga začeli razvijati že pred tremi leti. Mislili smo, da bo ta Damjanneuspehov.

Zore, Aerosol:Smo zelo blizu proizvod zunaj že pred dvema letoma, vendar cilju, vendar pakirci ne »Pri nas so se problemi pojavili predvsem zato, ker nismo vedeli, kam skladiščiti OEEO. Opraviti nam sistema še ni uspelo v celoti razviti, ker imamo zmoremo v glavnem svsega. servisi, tako da imamo razna tiskana ki jih še skladiščimo pri nas, izvedba nivezja, odvisna samo od nas strojnikov in zdaj pa bo treba zaloge nekam preseliti. Zato moramo poiskati nekoga, ki bi bil partner, datudi mu mehanikov, ampak mora svoj del narediti Gorazd obiskom smo bili malo predali to lahko Majcen: predamo,Nad saj bomo po novem opremo naprej v reciklažo.

Zato je ta za procesna tehnika.

Za nami so že triseminar leta težavrazočarani. nas iztočnica.« nega razvoja in delnih neuspehov. Smo zelo So se v vaši panogi v zadnjih dveh letih zgodile blizu cilju, vendar pakirci ne zmoremo vsega.

Tudi tehnologi se morajo prilagoditi s svojimi kakšne pomembne razvojne novosti?

Spoznajte družinam prijazne ponudnike za kakovostno preživljanje prostega časa!

pr ot ipo ro ro ci ča jo

junij november 2013 2013

Irena Vadjunec

naši stroji so popolnoma primerljivi z našo konkurenco v tujini in v glavnem tudi boljši.

foto: Boštjan Čadej

Tadej Ferlež

Vladislav Dodič: Vsi sejmi so malo posebni in udeležujemo se tudi velikih specialističnih sejmov v tujini. V marketinški dejavnosti je to naša osnovna usmeritev, preprosto zato, ker želijo potencialne stranke po prvi informaciji, ki jo dobijo preko spleta, stroj videti in ga preizkusiti tudi v fizični obliki oziroma v obratovanju in se na tej podlagi se potem odločijo za nakup. Zato za neposreden stik s

Gorazd Majcen

v obdobju skrbnega ravnanja s stroški podjetja za trženje in prodajo iščete učinkovita orodja. je sejem eno od vaših uspešnih orodij? je dobra priložnost za pridobitev novih poslovnih partnerjev? kako si zagotavljate ciljni obisk?

foto: Boštjan Čadej

foto: Boštjan Čadej

Kornelija Krese

Gorazd Majcen, oddelek prodaje v podjetju Ema, d. o. o.: Na sejmu smo ponudili naše rešitve za označevanje izdelkov in embalaže, zaščite pri pakiranju, skladiščni logistiki in vročem lepljenju. Naša prednost je, da lahko za označevanje ponudimo različne tehnologije – pravzaprav vse, ki so trenutno dostopne v svetu – in tako najdemo optimalno rešitev za kupčev problem.

Preveč OEEO konča v rokah zmikavtov

nato še posejemska dejavnost, ko vse stranke pokličemo z vprašalniki in jih povabimo k oddaji predlogov. Vendar pa se na sejmih ne prodaja več, kot je to bilo nekoč, ko je kupec na sejmu dobil ponudbo in je stroj tudi kupil.

To se dogaja samo še na velikih mednarodnih sejmih, kjer je ponudba tovrstnih strojev res velika in mednarodna.

Ludvik Hriberšek, Komunalno podjetje Ormož: Vojko Arzenšek: Nekdaj smo razstavljali na »Osnovna jo vidim pri sistemu ravnanja z OEEO, je, da smo vsi premalo več sejmih,pomanjkljivost, zdaj pa le še nakitem.

Vsekakor je uspešni v ozaveščanju.

Pri nas ormoškem dobro sodelovati na sejmu vsaj na vsaki dve leti koncu smo zelo blizu meje in dogaja se nam, da in se sivi pokazati v najboljši luči. Čeprav smo v nam trg – Romi in madžarski gostje – odnašajo in uničujejo OEEO, kar povzroči, da zelo slovenski industriji dobro znani, še vedno na veliko te opreme pride osiromašene do predelave.

Kajti iz televizorjev, na primer, se odnašajo tem spoznamo kakšnega novega potenmalesejmu količine bakra, veliko predmetov konča ob cestah v jarkih, v gozdovih. Na eni strani se cialnega poslovnega partnerja. Pred sejmom namreč občani želijo rešiti te opreme, na drugi strani pa jo mi kot izvajalci javne službe pobiramo pošiljamo vabila, kontaktiramo, v sejemskih in dobimo poškodovano v zbirni center. To se bo spremenilo, če bomo vsi vključeni, tudi mi, ki dneh ponudimo kakšno akcijo in podobno. smo odgovorni za zbiranje in odvoz, preprečili ropanje. Tudi imetniki odpadkov so odgovorni, Gorazd Majcen: Sejemrazne je dobro orodje, žal da te opreme ne dobijo skupine in apreprodajalci, preden postane odpadna, temveč tisti, tovrstnih priložnosti v Sloveniji ni prav veliko. ki vedo, kako kakovostno ravnati z odpadki te vrste. Težke kovine in kovine OEEO lahko zelo Ciljnega obiska ne zagotavljamo s posebnimi škodljivo vplivajo na okolje.« dejavnostmi, povabimo le ključne kupce.

Kornelija Krese, Eventus vaša Novoposlovna mesto: pričakoliko so bila realizirana foto: Boštjan Čadej

foto: Boštjan Čadej

Ludvik Hriberšek

ter nove naprave za označevanje v farmaciji sistem Print & Verify, aplikator vinjet in tamper evident. Za marsikoga je bil zanimiv visokoresolucijski tiskalnik ALE, ki ima možnost tiska z 12 tiskalnimi glavami.

51 13

Izjave udeležencev

Promocija

52 82/83

okolje

Interseroh

Inovativni ozaveščevalni projekt »Vrni embalažo v reciklažo« Ločeno zbiranje odpadkov na javnih prireditvah

Interseroh vzpostavlja učinkovite in praktične rešitve pri ravnanju z odpadno embalažo, odpadno električno in elektronsko opremo, odpadnimi baterijami in akumulatorji, odpadnimi nagrobnimi svečami, odpadnimi zdravili ter drugimi odpadki, ki nastanejo kot stranski produkt v številnih dejavnostih.

november 2013

Odgovorno ravnanje z odpadki je pomembno za ohranjanje našega okolja, saj predstavljajo pomemben vir surovin za izdelavo novih izdelkov. Če želimo povečati količine ločeno zbranih odpadnih produktov, je potrebno tudi ozaveščanje javnosti.

V Interserohu so zato pripravili številne ozaveščevalne projekte, med katerimi je zelo uspešen »Vrni embalažo v reciklažo«.

Projekt »Vrni embalažo v reciklažo« je osredotočen na množične javne prireditve (športne, zabavne, kulturne), kjer nastajajo večje količine odpadkov. Eden izmed temeljnih ciljev projekta je odgovorno ravnanje z odpadki - ločevanje odpadkov na izvoru nastanka in ustrezno oddajanje v za to namenjene zabojnike, kar omogoča predelavo in recikliranje odpadkov namesto odlaganja, s tem pa tudi ponovno uporabo surovin.

Družba Interseroh tako s sloganom »Vrni embalažo v reciklažo« na množičnih prireditvah obiskovalce spodbuja k ločevanju odpadkov, ozavešča o pravilnem odlaganju odpadkov ter širi okoljsko zavest na nacionalni ravni.

Pomembna sta strategija in načrt Osredotočeni na cilj, da naredimo množične prireditve okolju prijazne in čiste, smo razvili

strategijo in načrt ločenega zbiranja odpadkov vse od komunikacije z organizatorji in lokalnimi izvajalci javne službe do postavitve opreme, izvedbe, nadzora, zagotovitve celotne infrastrukture čiščenja, celotno logistike odstranjevanja odpadkov ter nadaljnjega recikliranja in predelave.

Za ločevanje odpadkov na javnih množičnih prireditvah so izjemno pomembni optimalna postavitev in število zabojnikov, ustrezno označevanje ekoloških otokov in učinkovito ravnanje z odpadki, ki ne sme motiti poteka dogajanja. Zato družba Interseroh kot pobudnik, nosilec in organizator ločenega zbiranja odpadkov poskrbi za celotno izvedbo projekta: postavitev ekoloških otokov, kjer obiskovalci lahko ločeno oddajajo odpadno plastično, stekleno, papirnato in kartonsko

embalažo, biološke odpadke ter po potrebi mešane komunalne odpadke.

Na dogodku zagotovimo ustrezno označevanje s tablami, zastavami

in plakati. Pomembno vlogo pri izvedbi ima Interserohova ekipa, ki s pozitivnim pristopom spodbuja

53 Projekt poleg ozaveščevalnega namena zadnji dve leti izpostavlja tudi humanitaren namen, saj v Interserohu poskrbimo za posebne zabojnike, kjer se zbirajo plastični pokrovčki, ki jih ob koncu prireditve predamo v dobrodelne namene.

Prednosti prireditev, na katerih se izvaja akcija »Vrni embalažo v reciklažo« Projekt prinaša dogodku in organizatorju dodano vrednost. Organizatorju zagotavlja nižje stroške zaradi sprotnega sortiranja in pobiranja odpadkov. Prizorišče prireditve je med dogodkom in po dogodku urejeno in čisto. Organizator pa tudi na ta način prispeva k ozaveščanju javnosti o pravilnem ravnanju z odpadki, spodbuja okoljsko zavest in prispeva k varovanju okolja.

»Vrni embalažo v reciklažo« že od leta 2011 Projekt »Vrni embalažo v reciklažo« ima svoje začetke v maju leta 2011, ko smo se na »Škisovi tržnici« prvič pojavili kot generalni sponzor ločenega zbiranja odpadkov. Z ozaveščanjem in angažiranjem smo nadaljevali na »dm teku za ženske«, kjer smo ločeno zbrali kar 69,05 odstotka vseh odpadkov.

Uspešnost našega spopadanja z odpadki na

okolje

82/83

obiskovalce prireditve k ločevanju odpadkov, hkrati pa poskrbi za red in čistočo prizorišča vse od začetka pa do konca prireditve.

javnih prireditvah se je izkazala na dvodnevnem festivalu »Ko Radovljica zaživi«, kjer je bil končni rezultat še boljši – 88,7 odstotka ločeno zbranih vseh embalažnih frakcij na prireditvi.

Ti rezultati so bili za Interseroh dokaz, da je projekt dobro zastavljen in da ga nadaljujemo tudi v prihodnje. Tako je bil Interseroh kot generalni sponzor ločenega zbiranja odpadkov že tretjič zapored prisoten na prireditvi »dm tek za ženske«, kjer so letos dosegli končni rezultat 91 odstotkov ločeno zbranih vseh embalažnih frakcij in drugo leto na dogodku »BMW Clean Water veslaški regati«, kjer so letos dosegli končni rezultat 92 odstotkov vseh embalažnih frakcij.

Dosedanji rezultati kažejo, da je mogoče s sistematičnim načrtovanjem in organizacijo ločevanja odpadkov na množičnih prireditvah poskrbeti tudi za ta okoljski vidik. Iz leta v leto se zbere več ločeno zbranih frakcij,

100

92

89

90

91 85

80

80

70

70 60 50 40 30

zmanjšuje pa se količina mešanih komunalnih odpadkov. To pomeni, da je projekt uspešen ter da postajamo Slovenci vse bolj ozaveščeni in poučeni o pomenu in načinu odlaganja posameznih vrst odpadkov.

Dokaz o uspešnosti projekta so vabila k sodelovanju na številnih drugih prireditvah in dogodkih. Zato bomo projekt »Vrni v embalažo v reciklažo« izvajali tudi v letu 2014.

Sodelovali bomo na prireditvah, ki v svojem poslanstvu izkazujejo skrb za okolje in trajnostni razvoj. Zato vabimo organizatorje javnih prireditev, ki se zavedajo pomembne dodane vrednosti, ki jo z odgovornim ravnanjem do okolja pridobijo njihove prireditve, da skrb za ustrezno ravnanje z odpadki prepustijo podjetju Intersreoh.

Za projekt »Vrni embalažo v reciklažo« smo bili v letu 2012 nagrajeni. V okviru razpisa priznanj celjskega sejma na sejmih Energetika, Terotech in Eko smo za projekt prejeli bronasto plaketo, saj so ga organizatorji razpisa prepoznali kot inovativnega in z znatnimi vzgojno-ozaveščevalnimi učinki.

23

20 10

Škisova tržnica

2011

2012

Ko Radovljica zaživi BMW Clean Water dm tek za ženske veslaška regata

2013

Slika: Odstotek ločeno zbranih embalažnih frakcij glede na celotno količino zbranih odpadkov

Interseroh, zbiranje in predelava odpadnih surovin, d. o. o.

Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče T: 01 560 91 50 E: info@interseroh-slovenija.si I: www.interseroh-slo.si

november 2013

0

Kraj je vedno lahko lepši, kot je foto: arhiv podjetja

54 82/83

okolje

Obraz

V Zagorju ob Savi so se že pred tremi desetletji odločili za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. Njihova komunala, ki skrbi za proizvodnjo in

Sandi Grčar

distribucijo toplotne energije, pa ni le zaradi tega prejela posebnega priznanja zbornice komunalnega gospodarstva.

Nekaj je k temu prispeval S čim je Zbornica komunalnega gospodarstva utemeljila priznanje, ki ste ga prejeli?

Obraz

njihov jubilej, predvsem pa dosežki pri delu. Direktor Sandi

Grčar, ki je že skoraj desetletje na čelu podjetja, se lahko pohvali z dvema certifikatoma ravnanja z okoljem in kakovosti,

pa tudi s certifikatom

bonitetne odličnosti.

Zbornica komunalnega gospodarstva je letos prvič podeljevala nagrade in priznanja za podjetniške in osebne dosežke tistim, ki s(m) o s svojim delom doprinesli k učinkovitejšemu poslovanju in dvigu ugleda gospodarske družbe v domačem in širšem okolju. Utemeljitev je bila, da naša družba s svojimi visoko izobraženimi kadri in znanjem soustvarja razvoj in napredek v naši regiji. Poleg tega dajemo velik poudarek zdravemu in čistemu okolju in tako dvigamo kakovost življenja vseh občanov. Ravno tako vzpostavljamo dobre in pristne odnose s poslovnimi partnerji ter lokalno skupnostjo. Med večje uspehe podjetja, ki letos praznuje 55 let, sodi preureditev kotlarne na lesno biomaso, kar smo izvedli že pred leti, ter zmanjšanje odlaganja mešanih komunalnih odpadkov za 40 % (letos že za cca 50 %).

november 2013

Že to, kar ste navedli, kaže, da je seznam dejavnosti, ki jih opravlja zagorska komunala, razmeroma dolg. Katero področje je najzahtevnejše in so nanj občani najbolj občutljivi?

Seveda je izvajanje vsake dejavnosti zahtevno in občutljivo. Posebej pa bi rad poudaril občutljivost ljudi, ko gre za ogrevanje mesta, za vodooskrbo ter odvoz odpadkov, saj so to tri ključne storitve, na katere so občani še posebej občutljivi.

Kaj pa zrak? Zasavje od nekdaj slovi kot regija s slabšim zrakom. Kaj kažejo meritve zdaj in kako uresničujete program za izboljšanje kakovosti zraka v Zasavju?

Res je, da naša regija slovi kot regija s slabšim zrakom. Tu gre predvsem za prekomerno onesnaženje s prašnimi delci PM10. Na resornem ministrstvu je že kar nekaj časa pripravljen osnutek načrta za kakovost zunanjega zraka na območjih občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi oziroma osnutek Uredbe za Zasavje. V njem je predvidenih več ukrepov za izboljšanje zraka. Na primer širitev sistemov daljinskega ogrevanja, širitev omrežij oskrbe s plinom, zamenjava obstoječih kurilnih naprav z ustreznejšimi, spodbujanje zmanjševanja toplotnih izgub stavb, splošna prepoved kurjenja izven kurilnih naprav, umiritev prometa skozi center mesta in podobno. Naša kotlarna z ekološkega vidika ni sporna. Zaradi tega tudi nismo IPPC zavezanec, saj so emisije oziroma imisije zanemarljive.

Navedli ste dobre rezultate pri zmanjševanju količin odloženih mešanih komunalnih odpadkov. Koliko ste zbrali ločenih frakcij v zadnjih treh letih? Trend?

V naši občini smo zmanjšali količine odloženih komunalnih odpadkov praktično za polovico, hkrati pa smo v zadnjih treh letih za 58 % več zbrali ločenih frakcij, 1.186 t v letu 2012. Trend

Naša družba je izdelala elaborate o cenah komunalnih storitev v občini. Elaborati so trenutno pri strokovnih službah na občini.

Povečanje za povprečno gospodinjstvo znaša kumulativno, to pomeni za vse dejavnosti obveznih GJS, 2,9 € na mesec. Pričakujem, da bodo elaborati pozitivno ocenjeni, cene sprejete na seji Občinskega sveta in da bodo začele veljati 01.01.2014.

V občini imate že tri desetletja tradicijo daljinskega ogrevanja na biomaso. Kaj zajema omrežje, ga boste razširjali? Kako je s surovino?

V Komunali Zagorje smo v letu 2008 pridobili certifikat kakovosti po standardu ISO 9001:2004, sedaj 2008, in v letu 2011 tudi certifikat ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001: 2004. Vpeljati ter vzdrževati moramo oba sistema vodenja, kar zahteva, da smo, če malo pretiravam, vsak dan boljši. To tudi želimo. Naše dejavnosti tako ali drugače močno vplivajo na življenje v občini, zato mora biti celotni sistem dela in poslovanja učinkovit. Zavedamo se, da smo ves čas pod kritičnim očesom javnosti in občanov oziroma uporabnikov.

Seveda je naše stališče takšno, da bi gospodinjstva morala oddajati odpadni papir izvajalcem javne službe. V nasprotnem bo prihajalo do tatvin papirja z naših ekoloških otokov. Izvajalci javne službe smo doslej v opremo otokov namenili zelo velika sredstva. Kradli bodo tudi kovine, le da v tem primeru iz naših zbirnih centrov. Za mene je to nesprejemljivo.

Kaj pričakujete od nove Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki jo MKO obljublja že dalj časa?

Upam, da bodo še kakšne spremembe Uredbe.

Mislim na tisti del, ki se nanaša na oddajanje odpadnega papirja in kovin. Te odpadke bi naj oddajali le izvajalci javnih služb. Prav tako pa mislim še na spremembe, ki se nanašajo na zahteve minimalnega obratovanja ter opreme zbirnih centrov.

Kakšno je vaše stališče do rešitve, da naj bi gospodinjstva lahko izbirala, komu bodo predala

Pot odpadka se začne pri vsakem od nas. Odpadke delimo na primerne za reciklažo in neprimerne za reciklažo, zato jih nikar ne mečimo v isti koš!

Kot komunalno podjetje skrbite za zeleno in okoljsko podobo občine. Je občina Zagorje ob Savi okoljsko zgledno urejena? Kaj si želite kot direktor od ravnanja občanov? Se odnos do okolja spreminja?

Po mojem mišljenju je naša občina zelena in okoljsko zelo urejena. Lahko povem, da rezultati vsakoletne ankete, ki jo izvajamo med prebivalstvom, kažejo na to, da so prebivalci z urejenostjo in podobo občine zelo zadovoljni.

Seveda to pomeni, da smo zadovoljni tudi mi, vendar se zavedamo, da je vedno lahko še boljše in lepše. Sicer pa se je odnos do okolja v zadnjih letih zelo spremenil, kajpak pozitivno, kar me zelo veseli in kot direktor Komunale Zagorje si želim, da bi se ta trend nadaljeval.

Primerni za reciklažo so tisti odpadki, ki jih lahko predelamo in tako postanejo surovine za proizvodnjo novih izdelkov.

Neprimerni za reciklažo so tisti odpadki, ki jih zaenkrat še ne moremo predelati in ne ponovno uporabiti.

Obdelamo jih le do te mere, da jih lahko uporabimo kot gorivo ali jih kot neškodljive odkolju odložimo.

KOMPOST

november 2013

Promocija

Dolžina trase omrežja je cca 2.400 m, s povratnim vodom, iz tega pa se ogreva 974 gospodinjstev, 72 pravnih oseb, lokalov, pisarn in podobno ter ena večja gospodarska družba.

Za surovino, to je lesno biomaso, smo imeli v spomladanskih mesecih javni razpis. Dobili smo najugodnejšega dobavitelja lesne biomase za kurilno sezono 2013 -14.

papir in kovine? Ali je zbiranje odpadnega papirja ustrezno urejeno?

82/83

55 Kako ste se v občini dogovorili glede cen komunalnih storitev? Koliko ste jih povišali?

Pridobili ste si certifikat ravnanja z okoljem in kakovosti. Kaj ste morali doseči?

okolje

je torej še vedno pozitiven in še vedno narašča v prid več zbranih ločenih frakcij, hkrati pa še vedno zmanjšujemo odlaganje mešanih komunalnih odpadkov.

Simbio, d.o.o., Teharska cesta 49, 3000 Celje, T: +386 (0)3 425 64 00, info@simbio.si, www.simbio.si

V družbi za ravnanje z odpadki Simbio s sedežem v Celju skrbimo, da se prav vsak odpadek iz gospodinjstva ponovno uporabi ali reciklira oziroma predela tako, da ne škoduje več okolju.

Petrolovo trajnostno poročilo je prejelo prvo nagrado foto: arhiv podjetja

56 82/83

okolje

Intervju z dr. Marto Svoljšak Jerman

Intervju z dr.

Marto Svoljšak Jerman

Skupina Petrol je letos v sodelovanju s specializirano

agencijo za trajnostni razvoja Fit media pripravila svoje prvo

častnik Finance namenil prvo

nagrado. Skrbnica projekta je bila dr. Marta Svoljšak

Jerman, direktorica področja

Tehnični razvoj, kakovost in

varnost. Odlike Petrolovega

trajnostnega poročila so jasna

poročevalska metodologija ter konkretni izračuni energetskih

november 2013

in okoljskih prihrankov.

Zakaj ste se odločili za trajnostno poročilo skupine Petrol? Je namenjeno bolj notranjim ali zunanjim javnostim?

Petrol je največja slovenska energetska družba, največji slovenski uvoznik, eno največjih slovenskih podjetij po prihodkih, sočasno pa tudi ena največjih slovenskih trgovskih družb.

Med "velike" se uvršča tako po vrednosti aktive in ustvarjenih čistih prihodkov ter dobička, kot tudi po številu zaposlenih in delničarjev.

Pomen Petrola v slovenskem prostoru je torej znaten, tako z ekonomskega vidika kakor tudi širše, družbeno in okoljsko. Branža, v kateri delujemo, je okoljsko občutljiva, zato so zahteve po transparentnem delovanju posledično višje. Petrol je na področju širšega trajnostnega razvoja naredil veliko pomembnih premikov, ki smo jih kakovostno zaobjeli v strateškem modelu trajnostnega razvoja. Vse to nas je vodilo k odločitvi, da okoljsko poročanje nadgradimo v trajnostno. Namenjeno je tako notranjim kot zunanjim deležnikom.

Omenili ste strateški model trajnostnega razvoja. Kaj je bistvo in namen tega modela?

dr. Marta Svoljšak Jerman

trajnostno poročilo, ki mu je

Z modelom trajnostnega razvoja smo v Petrolu operacionalizirali svojo trajnostno zavezo glede na strateške prioritete razvoja družbe.

Strateška področja modela so izdelki oziroma proizvodi, storitve, zaposleni, drugi deležniki in družbena odgovornost. Pokrivajo bistvena področja delovanja družbe Petrol. Gre za holistični pristop, ki sinergijsko povezuje in nadgrajuje Petrolovo zavezo k vrednotam: spoštovanje, zaupanje, odličnost, ustvarjalnost in srčnost. Z modelom načrtno spremljamo in upravljamo z ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi viri. Omogoča nam vertikalno in medsektorsko spremljanje vseh dejavnosti s strateškega, razvojnega in aplikativnega vidika. Vključuje vse prednostne komponente razvoja in tako zagotavlja uravnotežen napredek družbe Petrol. Z modelom izkazujemo transparentnost svojega delovanja in aktivno vlogo v širšem družbenem okolju.

Na vsakem izmed petih strateških področij, ki so opredeljeni v model, bomo v prihodnje skušali izračunati trajnostni indeks področja, in sicer s pomočjo izbranih indikatorjev.

57 Petrol je na področju širšega trajnostnega razvoja naredil veliko pomembnih premikov, ki smo jih kakovostno zaobjeli v strateškem modelu trajnostnega razvoja.

V trajnostnem poročilu so integrirane vrednote Petrola, kakor tudi vse tekoče aktivnosti s področja okoljske in družbene odgovornosti, in sicer: Program odgovornega ravnanja POR, spremljanje kazalnikov s področja varstva pri delu, varstva okolja, porabe virov, prevoza oziroma distribucije. Vključili smo kazalnike javnega poročanja in certificiranja s področja trgovanja z derivati v Sloveniji, predstavili smo našo okoljsko politiko s področja preprečevanja onesnaževanja, spremljanja emisij, kakovosti goriv, posodabljanja tehnološke opreme.

Poročali smo o naši energetski politiki, o trženju in uporabi obnovljivih virov energije, o proizvodnji, prodaji in distribuciji toplote.

Pomembna dejavnost skupine Petrol je nudenje in izvajanje energetsko učinkovitih in ekoloških rešitev. Poročali smo o racionalizaciji v logistiki naftnih derivatov in predstavili podatke o prvem izračunu ogljičnega odtisa izbranega bencinskega servisa. Seveda smo v trajnostno poročilo vključili tudi najpomembnejše kazalce socialnega in ekonomskega razvoja skupine Petrol.

Kje so najtrši orehi na poti do celovitega trajnostnega poročila?

Ker spremljamo svetovne trende poročanja, smo se najprej vprašali, v kakšnem obsegu je trajnostno poročilo v primerjavi z letnim poročilom potrebno. Ali v resnici sploh potrebujemo dve vrsti poročila, v kakšnem obsegu zajeti poročanje skladno z GRI kazalniki, kako in izračune za posamezne kazalnike poenotiti, kako izbrati pravo metodologijo izračuna in podobno? Vprašanj in dilem, ki se porajajo na

Kako komentirate trajnostne podatke, ki ste jih analizirali in predstavili v trajnostnem poročilu? Na več področjih ste namreč dosegli velike prihranke.

Najbolj ključno je, da smo se o prihrankih povprašali in da smo jih skušali izračunati in predstaviti po enotni metodologiji. Vzpostavili smo temelj za primerjavo v prihajajočih letih.

Naj vendarle omenim nekaj podatkov, ki nas opogumljajo na naši trajnostni poti. Z optimizacijo daljinskih energetskih sistemov smo na letni ravni dosegli 50.095 MWh prihranka energije in 14.027 ton CO2 prihranka. S prenovami kotlovnic in vgradnjo soproizvodnje toplote in elektrike smo na letni ravni prihranili 21.057 m3 zemeljskega plina in 4.218 t CO2, samo s soproizvodnjo elektrike in toplote pa 3,2 mio m3 prihranka zemeljskega plina in 6.161 ton CO2. Z učinkovito proizvodnjo toplote smo na letni ravni prihranili 5.799 MWh prihranka energije in 4.360 ton CO2.

Pomembne prihranke smo dosegli z optimizacijo razsvetljave, z izkoriščanjem odpadne toplote in s celostnimi projekti, kjer smo izvedli več ukrepov. Naša trajnostna pot odkriva tudi lepe prihranke energije, ki jih zagotavljamo

Velika vrednost našega trajnostnega poročila so natančni kazalniki in eksaktni podatki na podlagi jasno opredeljene metodologije. To je dobra popotnica za naprej. končnim odjemalcem, pa proizvedeno in dobavljeno energijo iz obnovljivih virov energije, proizvodnjo bioplina itn. Natančne kazalnike smo predstavili na področju ravnanja z vodami. Z učinkovito rabo vode smo na letni ravni prihranili 86.987 m3 vode, očistili smo 2,6 mio m3 komunalnih voda, upravljamo z 69 malimi čistilnimi servisi na bencinskih servisih … To je le nekaj podatkov. Velika vrednost našega trajnostnega poročila so natančni kazalniki in eksaktni podatki na podlagi jasno opredeljene metodologije. To je dobra popotnica za naprej.

Analiza je gotovo izpostavila tudi področja, ki so vaš izziv v prihodnje. Za katera področja gre?

Pri naši strateški usmeritvi je največji izziv razumeti potrebe trga ob sočasnem izpolnjevanju zahtev po dajanju obnovljivih oblik energije na trg po potrošniku sprejemljivi ceni. Zelena

82/83

orientiranost Evrope na podlagi neustreznih subvencij namreč lahko pripelje številne gospodarske subjekte v velike težave.

okolje

Zaradi raznolikosti dejavnosti skupine Petrol, ki zajema praktično večino komercialno dostopnih energentov in rešitev njihovega umeščanja na tržišče, ni mogoče podati enoznačnega recepta za tip organizacije skupine, ki bi pripravljavcem trajnostnega poročila v bodoče olajšala zahtevno pripravo. S prvim trajnostnim poročilom smo stopili na pot optimizacije izbora in zajema podatkov in se predstavili javnosti tudi z drugačnega zornega kota.

začetku, ni malo. Zlasti še, ker je skupina Petrol relativno zelo kompleksen sistem. Zelo ključno je, da se na začetku pripravi strateški model trajnostnega razvoja, saj beganje iz koncepta v koncept na letni ravni povzroča izčrpanost in neučinkovitost.

Trajnostno poročilo skupine Petrol odkriva področja, na katerih podjetja v skupini spodbujajo trajnostni razvoj drugih subjektov – lokalnih skupnosti, drugih gospodarskih subjektov, gospodinjstev… Kakšne ambicije imate na tem segmentu?

V Petrolu razvijamo celostne infrastrukturne storitve na več področjih življenja mest oziroma lokalnih skupnosti, gospodarskih subjektov in gospodinjstev. V tujini se za takšno usmeritev uporablja termin MUSCO Company (Multi Utility Service Company). Torej gre za ambiciozno razvojno preobrazbo Petrola, ki je bil še nedolgo tega poznan le po trgovini z naftnimi derivati. Trajnostno poročilo prvič zelo jasno kaže, da to ni le naša vizija, ampak že naša praksa.

Sodoben življenjski slog narekuje stabilen dostop do energije. Gledano globalno naj bi v mestih do leta 2040 porabili skoraj 80 % vse proizvedene energije. Ključno razvojno vprašanje je torej, kako energijo proizvesti čim bolj okolju prijazno in kako jo čim bolj optimalno rabiti.

Energija naj bi se v prihodnosti dražila, zato bo pomembno vplivala na kupno moč prebivalcev. Za več je potrebno porabiti manj. Ogljični odtis mest naj bi se vse bolj približeval ničli.

Eden od odgovorov, kako to doseči, so pametni domovi, ki omogočajo multifunkcionalnost in popoln nadzor, hkrati pa varčujejo z energijo.

Petrolov tak celosten program je Monitel. V mestih prihodnosti bo vse več inteligentnih zgradb, katerih pomembna prednost bosta učinkovita raba energije in raba obnovljivih virov energije. Naše ambicije na tem področju so velike in dolgoročne.

Kako bi na podlagi izkušnje svetovali drugim podjetjem – je vredno zagristi v trajnostno poročanje? S kakšnimi koraki boste nadaljevali svojo trajnostno pot?

Osebno sem prepričana, da je trajnostno poročanje prava pot, saj izkazuje odgovornost in do neke mere dolgoročno lahko tudi regulira pohlepnost kapitala, o čemer se v poslovnem svetu že najde sem in tja kakšna kritična razprava.

Kot vsako delo je tudi izdelavo trajnostnega poročila potrebno izjemno dobro skomunicirati znotraj podjetja, jasno obrazložiti namen in cilje. Sodelavce je potrebno pritegniti, da verjamejo v predstavljene namene. Vsakdo, ki lahko pokaže svoje dosežke v trajnostnem poročilu, s tem oblikuje polje samomotivacije.

Pomembno je tudi, da se zavedamo, da priprava trajnostnega poročila ni lahkotno oblikovanje trendovskih vsebin, temveč poglobljeno strokovno delo, ki terja interdisciplinarna znanja in veščine.

november 2013

Kako mora biti podjetje oziroma skupina organizirana, da lahko določi, pridobi in poroča o trajnostnih podatkih? Kako ste ta proces prehodili v skupini Petrol?

58 82/83

okolje

Okoljsko ozaveščanje

Kampanja za več recikliranja odsluženih vozil Ekomobil, shema za ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili, je sredi novembra po slovenskih mestih izvajala okoljevarstveno ozaveščevalno kampanjo, s katero je želela občane ozavestiti, kakšno je pravilno ravnanje z IMV. Podatki kažejo, da je to v Sloveniji velik problem, saj visok odstotek izrabljenih vozil, vseh je na leto okoli 60 tisoč, »ponikne«, vključno z nevarnimi snovmi, ki zaskrbljujoče onesnažujejo okolje. Le 10 % IMV se v Sloveniji reciklira, čeprav je le-to za zadnjega lastnika brezplačno.

Direktor sheme za ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili Ekomobil d.o.o. Franci Lenart: »Približno 20.000 vozil se izvozi v države bivše Jugoslavije in v države vzhodne Evrope, 20.000 do 30.000 vozil pa konča na črnih avtoodpadih, kjer na zelo cenen način pridobijo koristne materiale za nadaljnjo predelavo, predvsem železo in barvne kovine. Želimo opozoriti, da so vozila nevarni odpadek, saj je v avtomobilu več kot 50 kg nevarnih snovi. Zato nepravilno ravnanje predstavlja veliko nevarnost za okolje. Prav tako je vozila potrebno obdelati tako, da se ga 85 % lahko reciklira.

To zahteva tako naša kot evropska zakonodaja.

S tem pripomoremo, da so novi avtomobili narejeni tudi iz ponovno uporabljenih surovin.«

foto: Boštjan Čadej

november 2013

Interaktivna demonstracija s priložnostno razstavo je bila na ogled na Slovenskem trgu v Kranju, pri tržnici BTC v Ljubljani, na Trgu svobode v Mariboru, ob mestni tržnici v Kopru in na Prešernovi ulici v Celju.

Več na www.facebook.com/Ekomobil.doo

foto: arhiv podjetja

Pri javnih naročilih zelena podjetja brez prednosti

59 okolje

82/83

Ravnanje z okoljem

Nekaj dejstev. Predvidena je prenova standardov 14001, ki bo zahtevala močnejšo težo okoljskih vrednot v celotnem procesu organizacije. Torej

zaprtimi vrati večine podjetij in organizacij. Je pa ena izmed izjem Oddelek za varstvo okolja

ljubljanske mestne občine.

Slovenija je sicer sprejela Uredbo o zelenem javnem

naročanju, a celo inštitucije, kjer je lastnik država, se zanjo ne menijo dosti. Tisti, ki je bolj okoljski, bolj trajnosten in

zelen, nima nobene prednosti. Čeprav se Slovenski inštitut za

kakovost in meroslovje, ki je

nedavno praznoval Abrahama, poslovno in strokovno ne usmerja le v problematiko

izvajanja okoljske zakonodaje, pa smo direktorja Igorja

Likarja več spraševali prav o

tistem, kar zdaj zaposluje zlasti okoljski menedžment.

Slovenski institut za kakovost in meroslovje trgu ponuja več storitev in programov – od presojanja ustreznosti proizvodov in procesov ter meroslovja do izobraževanja in raziskav ter razvoja. Kaj je fokus in za katere storitve kaže trg v zadnjih dveh letih največ zanimanja?

partnerjem nuditi celovite rešitve. Že od svojih začetkov delujemo kot zavod. Le tako lahko izpolnjujemo ključne zahteve mednarodnih standardov za certifikacijske in kontrolne organe, kot so zahteve po neprofitnosti, neodvisnosti in nepristranskosti.

Težišče naše dejavnosti predstavlja področje preskušanja in certificiranja varnosti električnih proizvodov in njihovih komponent.

Pomemben del naše dejavnosti predstavlja tudi področje igralniških tehnologij. Smo namreč edini igralniški laboratorij na svetu, ki svojim poslovnim partnerjem nudi celovite rešitve, saj poleg storitev kot igralniški laboratorij nudimo tudi možnost preverjanja elektromagnetne združljivosti (EMC) in električne varnosti naprav ter ocenjevanja sistemov vodenja po standardih ISO 9001, ISO 14001, ISO 27001 in drugih.

Ostanimo pri kakovosti. Kot direktor institucije za kakovost zagotovo lahko zaokrožite oceno, na primer za področje električnih proizvodov in elektromagnetike, koliko se Slovenija na tem področju primerja z dosežki v EU? Na primer varnost, trajnost proizvodov ali življenjski ciklus proizvodov, materiala?

Znaten obseg naše dejavnosti predstavlja tudi certificiranje sistemov vodenja, kjer smo podelili preko 1600 certifikatov. V Sloveniji zagotavljamo najširši spekter storitev na področju meroslovja, vodilni pa smo še na področju izobraževanja za sisteme vodenja in odličnost poslovanja. Strokovni nivo našega dela potrjujejo številne akreditacije, članstva v mednarodnih certifikacijskih shemah in združenjih, skupina 140 zaposlenih in 250 zunanjih sodelavcev ter dolgoletna stabilna rast.

Kot edini certifikacijski organ v Sloveniji si na več področjih ves čas prizadevamo poslovnim

V Sloveniji je kar nekaj uspešnih podjetij, manjših in večjih, iz različnih industrijskih panog, ki razvijajo in proizvajajo razne proizvode in komponente, napajane z električno energijo.

Na SIQ-ju od začetka sledimo poslanstvu, da tem podjetjem nudimo pomoč v obliki preskušanja in mednarodno priznane certifikacije. Zato vzdržujemo tako zelo širok nabor preskušanj, dostikrat edinstven v evropskem in svetovnem merilu. Smo pa na določenih segmentih, kot je preskušanje električne varnosti in elektromagnetne združljivosti elektronskih napajalnikov in druge opreme informacijske tehnologije, gospodinjskih aparatov, cestne signalizacije ter avtomobilskih komponent, v svetovnem vrhu izdanih preskusnih poročil.

Zaradi celovitih rešitev in konkurenčnosti naše storitve naročajo številni priznani evropski in svetovni proizvajalci.

november 2013

Uredba EMAS čaka skoraj pred

Igor Likar

Ravnanje z okoljem

tudi v dobaviteljski verigi.

60 82/83

okolje

Na področju skladnosti proizvodov, ki se tržijo v Sloveniji, nudimo naše storitve tudi nadzornim organom, predvsem Tržnemu inšpektoratu RS. Žal se sredstva za nadzor vsako leto manjšajo, kljub temu da je približno dve tretjini proizvodov, ki jih vzorči Tržni inšpektorat na trgu, spoznanih za neskladne, ena tretjina celo za nevarne. Kot zanimivost naj omenim, da smo letos pridobili in izvedli tudi evropski projekt preskušanja kosilnic za Prosafe, institucijo, ki koordinira evropske nadzorne organe s ciljem izboljšati varnost uporabnikov proizvodov in storitev v Evropi. Prosafe se je odločil za kosilnice zaradi visoke statistike poškodb in številnih tveganj za uporabnika. To je se izkazalo tudi med samim preskušanjem varnosti in elektromagnetne združljivosti, saj je bilo kar dve tretjini kosilnic spoznanih za neskladne.

Za slovenske razmere bi bile zanimive vaše izkušnje z ogljičnim odtisom. V koliki meri so v slovenskih podjetjih že sprejeli programe, ki upoštevajo skrb za ustrezen ogljični odtis?

Ogljični odtis kot mehanizem za spremljanje in zmanjševanje porabe fosilnih goriv je v podjetjih, ki so vključena v trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, ter za podjetja, registrirana v registru EMAS, na nek način obvezen, saj morajo poročati o svojem ogljičnem odtisu in ga zmanjševati. Ostala podjetja, za katera je to prostovoljni mehanizem, ga uporabljajo le redko. Predvsem je vzrok v tem, da so podatki med posameznimi podjetji oziroma proizvodi neprimerljivi, saj za izračun ni enotne metodologije, ampak so predpisani le koraki in osnovi principi. Preprosta računala, ki so dostopna na spletu, so primerna za manjše organizacije oziroma enostavne procese, kot je delo v pisarnah.

Certificirate sistem ravnanja z okoljem. Kako ocenjujete okoljsko prakso in razvitost okoljskega menedžmenta v gospodarstvu?

Kot dobro, na kar kaže tudi število certificiranih sistemov ravnanja z okoljem v Sloveniji. Do konca leta 2012 je bilo v Sloveniji podeljenih 420 certifikatov, število certificiranih podjetij pa zadnja tri leta glede na podatke iz ISO Survey 2012 zopet raste.

november 2013

Vendar se standardi spreminjajo. Predvidena je prenova standardov ISO 14001:2004. Za kakšne spremembe gre?

Vsi standardi za sisteme vodenja, ki so v postopku razvoja ali prenove, bodo imeli enotno strukturo, t.im. High level structure, ter bodo vsebovali naslednja poglavja: predmet standarda, zveza z drugimi standardi, izrazi in definicije, okoliščine, v katerih deluje organizacija, voditeljstvo, planiranje, podpora, delovanje, ocenjevanje uspešnosti, izboljševanje. Z enotno strukturo za različne sisteme vodenja, kot so sistemi vodenja kakovosti, ravnanja z okoljem, vodenja varnosti in zdravja pri delu ter drugi, bo tudi integracija različnih sistemov vodenja lažja.

Nov ISO 14001 vpeljuje strateški pristop. Večji poudarek bo na dokazovanju izpolnjevanja zakonskih zahtev, poročanju in obvladovanju mreže dobaviteljev. Vpeljuje se veriga vrednosti z namenom čim boljše vključitve okoljskih vidikov in drugih zahtev v procese organizacije. Organizacije bodo morale prepoznati svoje okoljske vidike, upoštevati življenjski cikel izdelka oziroma storitve ter opredeliti ključne kazalnike uspešnosti za vsak okoljski cilj.

Nov ISO 14001 vpeljuje strateški pristop. Večji poudarek bo na dokazovanju izpolnjevanja zakonskih zahtev, poročanju in obvladovanju mreže dobaviteljev.

Zakaj se v Sloveniji tako majhno število podjetji odloča za EMAS? Je vzrok cena?

Za preverjanje skladnosti z uredbo EMAS je za organizacije, v katerih že presojamo sisteme ravnanja z okoljem po ISO 14001, cena višja za od 20 do 25 %, odvisno od vrste okoljskih vplivov in števila lokacij. To verjetno ni razlog za to, da se organizacije ne bi odločile za EMAS. Razlog je drugje. Pri preverjanju skladnosti po uredbi EMAS se namreč dodatno preverja okoljska izjava oziroma poročilo. Torej se preveri, ali so podatki v izjavi točni, verodostojni in pravilni, kako so v sistem okoljskega ravnanja vključeni vsi zaposleni in ali organizacija izpolnjuje vse zakonske zahteve. Zaradi te dodatne zahteve uredbe EMAS bi organizacije morale vložiti kar nekaj virov, tako finančnih, kadrovskih kot tehnoloških, ne bi pa pridobile nobene prednosti, npr. pri javnih naročilih ali zahtevanih monitoringih, pred organizacijami, ki tega ne bi storile. Čeprav to na nek način predvidevajo Uredba o zelenem javnem naročanju, Zakon o varstvu okolja in ne nazadnje Uredba EMAS. Ta je glede obveznosti držav članic na več mestih zelo konkretna. Pravi, na primer, da bi za spodbujanje skladnega pristopa med zakonodajnimi instrumenti, razvitimi na ravni Skupnosti na področju varstva okolja, morale Komisija in države članice proučiti, kako bi se lahko registracija v sistemu EMAS upoštevala pri razvoju zakonodaje ali uporabila kot orodje za izvrševanje zakonodaje. Poleg tega bi morale za povečanje privlačnosti sistema EMAS pri organizacijah upoštevati sistem EMAS pri politiki javnih naročil in se po potrebi sklicevati na sistem EMAS ali enakovredne sisteme okoljskega ravnanja.

Kakovostno ravnanje z okoljem zahteva znanja.

Katera okoljska znanja najbolj potrebujejo v gospodarstvu in katere prednostne naloge bi morala Slovenija opredeliti na področju okolja, energije in varnih živil?

V podjetjih bi se morali še bolj seznaniti z okoljsko politiko Evropske Unije in politiko učinkovite rabe virov ter okoljskimi instrumenti in orodji EU, ki jih lahko vključujejo v svoje poslovne procese. Prav tako ponujajo vrsto znanj, orodij in tehnik mednarodni standardi s področja ravnanja z okoljem, torej iz skupine ISO 14001, npr. standardi, ki dajejo smernice za izdelavo ocene okoljskih vidikov v življenjskem ciklu proizvoda, smernice za pripravo kazalnikov spremljanja okoljske učinkovitosti, smernice za eko design izdelkov ipd.

Naloge so že opredeljene v okoljski politiki EU, v Sloveniji bi jim morali le slediti s konkretnimi dejanji. Na primer, vse institucije v lasti države bi morale res slediti Uredbi o zelenem javnem naročanju – dajati torej prednost proizvodom in podjetjem, ki so okoljsko naravnani in to izkazujejo z okoljskimi znaki oziroma certifikati za sistem ravnanja z okoljem ali upravljanja z energijo. Vzpodbujati in sofinancirati bi bilo potrebno izobraževanje oziroma pridobivanje znanja s področja okolja in energije ter vzpodbujati tudi lokalne skupnosti, da se pridružijo prostovoljnim okoljskim pobudam. V Sloveniji je le oddelek za varstvo okolja Mestne uprave Mestne občine Ljubljana vpisan v register EMAS. Potrebno bi bilo dvigniti nivo zagotavljanja varne hrane, in sicer z orodji, kot je certifikacija po ustreznem standardu za varno hrano, kar v največji možni meri zagotavlja varno pridelavo in predelavo hrane, ter vzpodbujati pri odrasli populaciji, posebno pa pri mladini, zavest o pomembnosti prehranjevanja s hrano, ki jo sami lahko pridelamo in predelamo.

SIQ je zelo internacionalizirana institucija?

Postaja svet modro zelen ali ne?

SIQ je danes institucija, ki znotraj ene pravne osebe nudi najširši nabor storitev na svetu v okviru svoje dejavnosti. Sodelujemo s poslovnimi partnerji iz več kot 60 držav. Preskušamo in certificiramo proizvode za globalne proizvajalce za prodajo na vseh kontinentih sveta. Za naš obstoj in razvoj je bilo zelo pomembno, da smo se pravočasno razširili na sosednje trge.

Danes imamo hčerinska podjetja v Italiji, na Hrvaškem, v Nemčiji, Srbiji in Južni Afriki, kar nam omogoča ohranjanje konkurenčnosti, razvijanje novih storitev in celovitih rešitev.

Izkušnje na razvitih mednarodnih trgih nam sporočajo, da se organizacije, ki si želijo ohranjati dolgoročno stabilnost in obstoj na trgu, zavedajo odgovornosti glede družbenih in okoljskih vplivov. Sodobne organizacije zato v svoje sisteme vodenja že vgrajujejo vidike družbene odgovornosti. S tem namenom se je tudi razvil poslovni pristop Global Reporting Initiative (GRI). Verjamemo, da bodo v prihodnosti preživele predvsem organizacije, ki bodo gradile na kakovosti in upoštevanju vidikov trajnostnega razvoja. In da, svet postaja modro zelen.

Ime vaše fakultete je Fakulteta za znanosti o okolju. Kako razumete korelacijo med okoljem in trajnostnim razvojem?

Trajnostni razvoj je zelo moderna besedna zveza in se večkrat uporablja samo iz tega razloga. Razvoj, ki temelji na izrabi obnovljivih virov energije, ponovni uporabi odpadnih materialov in ozaveščanju slehernega izmed nas v smeri bolj odgovornega ravnanja z dobrinami je seveda pomemben za varovanje okolja, v katerem živimo in od katerega smo zelo odvisni.

Na podlagi katerih analiz ste pripravili študijski program na dodiplomski in podiplomski stopnji? Kako ste infrastrukturno opremljeni?

Pripravili smo prvi univerzitetni študijski program s področja okolja v Sloveniji, najprej na podiplomski, leta 1995, in nato na dodiplomski stopnji. Okolje je področje, ki zahteva izrazito multidisciplinaren pristop in temu primerno izobražene strokovnjake tako na področju raziskav, varstva kot tudi upravljanja okolja.

Zaradi vse bolj aktualne tematike in potrebe po strokovnjakih, ki razumejo kompleksnost okolja in zato znajo pristopiti k okoljskim problemom, se je tovrsten študij uveljavil v svetu na obeh stopnjah in je bilo le še vprašanje časa postavitve študijskega programa okolje tudi v

Preko Laboratorija za raziskave v okolju, v katerem sem tudi sama zaposlena, in drugih raziskovalnih enot na univerzi ter izven nje, kjer so zaposleni profesorji naše fakultete, potekajo pogodbena dela z gospodarstvom in raziskovalni projekti z drugimi subjekti.

V takšna konkretna dela za potrebe različnih naročnikov so vpeti tudi študenti v okviru t.im. skupinskih projektov na 1. stopnji in samostojnih projektov na 2. stopnji ter v okviru diplomskih in magistrskih nalog. Naj omenim dva primera študentskih skupinskih projektov, ki sta v teku – projekt z naslovom “Nanomateriali kot antropogeni polutanti” je vpet v tekoči evropski projekt “Nanoforce”, projekt z naslovom “Antibiotiki in gojenje rib v Sloveniji in Italiji” pa je vpet v čezmejni slovensko-italijanski projekt “Innovaqua”.

Katerim raziskovalnim področjem dajete prioriteto? Katere empirične raziskave bi izpostavili?

Prioriteto raziskovalnim področjem narekujejo evropske razvojne smernice. Raziskave sodelavcev Fakultete za znanosti o okolju zadevajo področja, kot so energija in okolje, novi materiali in okolje, razvoj visoko občutljivih analitskih metod za raziskave vsebnosti, pretvorb in transporta onesnažil v okolju, ekotoksikološke raziskave, raziskave s področja upravljanja z okoljem in naravnimi viri… Konkretno, moje raziskovalno področje zadeva pripravo in uporabo nanomaterialov kot fotokatalizatorjev v procesih čiščenja vode in zraka s t.im. naprednimi oksidacijskimi metodami.

Kako ste vpeti v mednarodno razvojno-raziskovalno okolje?

61

dr. Urška Lavrenčič Štangar

Kako sodelujete z gospodarstvom in kako z drugimi subjekti, kot so občine, druge raziskovalne institucije ipd.?

V mednarodno razvojno-raziskovalno okolje smo močno vpeti, kar sem že omenila. Pri nas sta vsak profesor in asistent prvenstveno raziskovalca, saj le tako lahko podajata naprej aktualno znanje. Smo raziskovalno orientirana univerza (raziskave predstavljajo približno 70 % prihodkov) in smo temu primerno zelo vpeti v razne mednarodne in domače raziskovalne projekte.

Kakšen je interes za študij? Kako ocenjujete zaposlitvene možnosti vaših diplomantov?

Dejstvo je, da se interes za študij v zadnjih letih zmanjšuje iz več razlogov: nismo več edini izvajalci visokošolskega študija s področja okolja, torej je ponudba večja in hkrati se generacije brucev zmanjšujejo. Naravoslovni študiji veljajo za težje študije in tudi zato se mladi manj odločajo za študij okolja, čeprav so zaposlitvene možnosti zelo dobre. Letošnji podatek je, da je zaposljivost naših diplomantov 89 % šest mesecev po diplomi. To visoko stopnjo zaposljivosti želimo ohraniti in še izboljšati. Profil poklica diplomiranega okoljskega tehnologa je namreč zelo ustrezen tako za potrebe gospodarstva po okolju prijazni proizvodnji kot tudi za potrebe storitvenih delodajalcev, uprave in tudi raziskovalne dejavnosti za nadaljnji razvoj tega vse bolj pomembnega področja.

november 2013

Študijski program s področja okolja ima na Slovenskem najdaljšo tradicijo v Novi Gorici, pod okriljem Univerze v Novi Gorici. Delovanje fakultete je tesno povezano z Laboratorijem za raziskave v okolju in Laboratorijem za raziskave materialov, ki zagotavljata večino kadrov za izvajanje študijskega programa, kot tudi raziskovalne podlage in materialne pogoje za praktično usposabljanje študentov. Fakulteto vodi dekanja prof. dr. Urška Lavrenčič Štangar.

Sloveniji. Trdim, da na Univerzi v Novi Gorici še vedno izvajamo v slovenskem prostoru edini celovit univerzitetni študijski program za področje varstva okolja. Zaradi dolgoletnih izkušenj in močne povezave pedagoškega dela z raziskovalnim (predvsem z Laboratorijem za raziskave v okolju na naši univerzi) smo zelo dobro opremljeni z instrumenti za različne meritve v okolju. Imamo tudi odlične prostorske pogoje za izvajanje študijskega programa, saj smo v ta namen pred leti prenovili stavbo v stari Gorici, ki ima poleg predavalnic tudi samo za študente dobro opremljen kemijski laboratorij in biološki laboratorij z geološko zbirko.

foto: arhiv podjetja

Skoraj popolna zaposljivost diplomantov po diplomi

okolje

82/83

Izobraževanje o okolju

Slovenija vstopa v energijskotehnološko revolucijo?

Tanja Pangerl

foto: Boštjan Čadej

62 82/83

okolje

Strokovni seminar URE

Kako bomo v Sloveniji dosegli cilje energetske učinkovitosti do leta 2020? Bo prenovljeni

Strokovni seminar URE

Energetski zakon, ki naj bi bil

sprejet v začetku prihodnjega leta, prinesel prave rezultate?

Slovenija ni na začetku, vendar je precej oddaljena od

zelo ambicioznih ciljev, ki jih

mora doseči do leta 2020. V ospredju bodo pravi ukrepi na področju energetske sanacije,

OVE, industrijskih tehnologij in procesov. Izzivov ne manjka.

Kako se jih bomo lotili, kako

se jih naj loti Slovenija? Na to so odgovorili kompetentni sogovorniki na strokovnem

november 2013

seminarju o URE.

Z

novim energetskim zakonom se v Sloveniji poudarja politika učinkovite rabe energije z načrtom konkretnih ukrepov in finančnih spodbud. Strokovni seminar URE – prednostni izziv v energetskem zakonu, ki je bil pred dnevi v Celju, je predstavil stanje o rabi energije, vključno z zakonodajnimi in strateškimi usmeritvami, in nakazal pot za naprej.

Kako do ciljev do leta 2020?

K

akšna je politika URE in energetska sanacija stavb v luči Nove finančne perspektive 2014-2020, je predstavila mag. Mojca Vendramin iz Direktorata za energijo na MZIP. Med cilji energetske politike so zanesljiva oskrba z energijo, konkurenčna oskrba in zagotavljanje konkurenčnega gospodarstva na področju rabe energije ter okoljska vzdržnost.

Med temeljnimi dokumenti za doseganje teh ciljev sta prenovljeni Energetski zakon, ki naj bi bil sprejet januarja ali februarja prihodnje leto, in Resolucija o nacionalnem energetskem programu iz leta 2004. V letu 2011

Pri drugem Akcijskem načrtu za URE je cilj, da se do leta 2016 raba energije zmanjša za 9 %, kar je vsako leto za 1 % izdan Nacionalni energetski načrt ni doživel potrditve. Namesto njega se v okviru novega Energetske zakona pripravlja nov strateški energetski koncept Slovenije, ki bo podal predvsem strateške usmeritve in bo zajemal 40letno obdobje in ne 20-letno, kot je bilo doslej.

Prioritetna področja energetskega koncepta in dokumentov, ki so podlaga energetske politike, so energetska učinkovitost, obnovljivi viri in razvoj pametnih omrežji za distribucijo električne energije. Emisije toplogrednih plinov iz naprav, ki niso vključene v emisijsko trgovanje se lahko v Sloveniji do leta 2020 povečajo za največ 4 %, istega leta pa je potrebno doseči 20 % boljšo energetsko učinkovitost. Delež OVE v letu 2025 mora doseči v končni uporabi energije 25 %. Od leta 2020 do 2030 pa celotna raba energije ne bi smela več naraščati.

63 E

okolje

82/83

nergija v Sloveniji precej vpliva na trgovinsko bilanco in na narodno-gospodarski strošek. V Sloveniji imamo veliko porabo energije v prometu, kar je posledica velikega tranzitnega prometa in slabega potniškega prometa. URE oziroma zmanjšanje rabe energije vpliva tudi na makroekonomske učinke. Zmanjša se uvoz, ustvarijo pa se delovna mesta, ki so ključnega pomena za gospodarsko rast. Zmanjša se problem energetske revščine, ki v Sloveniji predstavlja že pereč problem. Kar 10 % prebivalstva, ki ima najnižji dohodek, porabi že kar preko 20 % vseh svojih dohodkov za oskrbo z energijo.

P

Osnovna obveznost iz nove direktive o energetski učinkovitosti je, da se vsako leto obnovi 3 % površine stavb v javni lasti, zato bo potrebno drastično povečati ukrepe.

O

snovna obveznost iz nove direktive o energetski učinkovitosti je, da se vsako leto obnovi 3 % površine stavb v javni lasti, zato bo potrebno drastično povečati ukrepe. Podatki iz razpisov kažejo, da letno obnovimo približno 209.000 m2, izvedemo približno 36 milijonov evrov investicij letno oziroma imamo skupaj z drugim sofinanciranjem v obdobju od leta 2010 do 2015 218 milijonov evrov investicij.

Izračuni kažejo, da bomo s temi investicijami vsako leto prihranili 1,6 milijona evrov stroškov energije oziroma bodo v letu 2015 stroški za energijo v teh stavbah 10 milijonov evrov nižji, kot bi bili sicer, če se te investicije ne bi zgodile. V novi finančni perspektivi pa bo za

Razprava na seminarju. URE – prednostni izziv v energetskem zakonu. Na vprašanja so odgovarjali (z desne) mag. Erik Potočar, mag. Mojca Vendramin in Jožef Pogačnik z Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Razpravo je vodil Jože Volfand, glavni urednik revije za trajnostni razvoj EOL. trajnostno energijo namenjenih 270 milijonov evrov, od tega 214 milijonov evrov za energetsko sanacijo stavb. Od leta 2014 naprej moramo vsako leto obnoviti 3 % stavb v lasti države, kar pomeni, da bo potrebno letno obnoviti 260.000 m2. To pomeni 330 milijonov evrov investicij v obdobju od 2014 do 2020. Po izračunih bi morali s temi investicijami prihraniti 6 milijonov evrov. Ali drugače - v letu 2020 bodo stroški za energijo v javnem sektorju za 41 milijonov evrov nižji kot so bili leta 2013.

Poti se kažejo v energetskem pogodbeništvu oziroma v vključevanju zasebnega kapitala v energetsko sanacijo stavb.

Energetsko pogodbeništvo

Z

a javno-zasebno partnerstvo pa v osnovi obstajata dva pogodbena modela, ki jih je v okviru lastnih praks na tem področju predstavil glavni direktor podjetja Eltec Petrol d.o.o. mag. Jože Torkar. Pri energetskih

Pri energetskih pogodbenih modelih gre predvsem za to, kako vplesti privatni kapital v energetsko obnovo zgradb. pogodbenih modelih gre predvsem za to, kako vplesti privatni kapital v energetsko obnovo zgradb. V glavnem ločimo model pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije in model pogodbene oskrbe z energijo. Je pa v zadnjem obdobju najpogostejša praksa povezovanja

obeh modelov, ker se na ta način dosežejo največji možni učinki in najkrajše vračilne dobe investicij, je povedal mag. Jože Torkar. Kar je pomembno pri vseh oblikah javno-zasebnega partnerstva, je, da pogodbenik zagotavlja učinke, ki jih je pred izvedbo investicije obljubil naročniku, da prevzema tehnično in finančno tveganje ter zagotovi financiranje, delno ali v celoti. Prevzame tudi odgovornost za upravljanje in vzdrževanje tovrstnih naprav in objektov v določeni pogodbeni dobi. Plačilo je lahko v celoti ali delno vezano na prihranke ali pa na neke druge učinke projekta.

M

odel pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije. Pri tem modelu je zelo pomembno, da imamo na začetku znane izhodiščne stroške za rabo energije in podatke za vse stroške, povezane z vzdrževanjem, upravljanjem določenega stavbnega fonda.

V praksi je pomembno predvsem to, da je raba energije merjena, da je uveden sistem energetskega knjigovodstva ter da so opisani kriteriji oziroma standardi bivanja. Pri tem ni potrebno, da so narejeni celoviti energetski pregledi zgradb. Pri objavi javnega naročila je zadosti, da se navedejo omenjeni podatki, da se navedejo nujni ukrepi, ki njih naj izvede pogodbenik, medtem ko se vsi ostali ukrepi prepustijo presoji ponudnika. Le na ta način se dobi množico zanimivih idej. Glavni kriterij za ocenjevanje ponudb naj bi bila neto sedanja vrednost prihrankov. Cilj je, da se po izvedbi investicije zniža raba energije. En del tega se nato kot poplačilo vrača pogodbenemu partnerju v roku trajanja pogodbe. Pomembno je tudi, da se izvedeni ukrepi pravilno upravljajo. Značilno za te projekte je, da pogodbenik prevzame tehnično in finančno tveganje. Zelo pomembno

november 2013

ri drugem Akcijskem načrtu za URE je cilj, da se do leta 2016 raba energije zmanjša za 9 %, kar je vsako leto za 1 %. Leta 2016 bi tako morali biti prihranki energije 4.200 GWh, s tem pa bi prihranili kar 500 milijonov stroškov za energijo. Za te ukrepe so potrebne investicije v URE, kjer morajo imeti relativno večji delež domače komponente in domače storitve.

Tovrstne investicije bi tako v Sloveniji proizvedle 3.000 novih delovnih mest. Za 1 % prihranka na leto potrebujemo 300 milijonov evrov investicij letno. Trenutno imamo približno 200 milijonov evrov investicij letno, ki izhajajo iz treh stebrov: Eko sklada, kjer se generira 120 milijonov evrov investicij, od dobaviteljev energije, ki preko svojih programov spodbudijo 45 milijonov investicij letno, ter Kohezijski sklad (obdobje 2007-2013) s približno 36 milijonov evrov investicij letno. V okviru Eko sklada so najpogostejši ukrepi v gospodinjstvu toplotna izolacija fasade, sofinanciranje kurilnih naprav na lesno biomaso in gradnja zunanjega stavbnega pohištva. Toplotne izolacije so najbolj ekonomsko učinkovit ukrep.

foto: Boštjan Čadej

je tudi oceniti realnost doseganja prihrankov.

Nekaj je odvisno od tehnike, nekaj od kulture bivanja ljudi. Pri vsakem projektu je treba razmišljati o projektu v celotni življenjski dobi in ne samo v času investicijskih del. Najnižja investicija ni tudi najbolj uspešen projekt, ker so lahko stroški vzdrževanja in upravljanja v naslednjih 10-15 let zelo visoki.

foto: Boštjan Čadej

M

odel pogodbene oskrbe z energijo. Tudi v tem modelu imamo izhodiščne stroške, ki so največkrat razdeljeni na fiksni in variabilni del. Tu gre v glavnem za zamenjavo primarnega energenta. Investitor pri tem ni lastnik objekta, ampak pogodbeni partner, ki po možnosti že pri prehodu zagotovi popolnoma enake stroške kot v pogodbeni dobi ali nižje. Po izteku pogodbene dobe pa ima naročnik nižje stroške.

P

foto: Boštjan Čadej

foto: Boštjan Čadej

ri sklepanju energetskega pogodbeništva je s strani naročnika najbolj pomembno, da dobro analizira izhodišča in opredeli svoje cilje. Pred investicijo se naredi poslovni model in po tem se pripravi razpisna dokumentacija.

foto: Boštjan Čadej

mag. Stane Merše

november 2013

Jožef Pogačnik

mag. Erik Potočar

mag. Jože Torkar

mag. Mojca Vendramin

64 82/83

okolje

Strokovni seminar URE

Energetska sanacija stavb

K

er je 98 % Evrope pozidane, bomo morali v prihodnosti bolj delati na področju prenove stavb kot na novogradnjah, je povedal mag.

Erik Potočar iz Direktorata za energijo na MZIP. Zato je potrebno dobro zasnovati ukrepe, ki omogočajo ustrezne rezultate. Pri tem je potrebno upoštevati predvsem tri direktive: Direktivo o energetski učinkovitosti v stavbi, novo Direktivo o energetski učinkovitosti

Eden od pomembnih ukrepov v novi direktivi so tudi skoraj nič energijske hiše. stavb in Direktivo o spodbujanju energije iz obnovljivih virov energije. Področje prenove stavb je podprto tudi v novem razvojnem programu Horizont 20-20, ki se začne izvajati v letošnjem letu, ter v programu inteligentne energije, v okviru programa za konkurenčnost in inovativnost (CIP - Competitiveness and Innovation Framework Programme). Na izvedbenem delu poznamo predvsem sredstva Kohezijske politike in Eko sklada. Med ukrepi za učinkovito rabo energije so energetska izkaznica, študije izvedljivosti, pregledi klimatskih in ogrevalnih sistemov. Vendar vsi ti ukrepi še niso dani v življenje. Eden od pomembnih ukrepov v novi direktivi so tudi skoraj nič energijske hiše. Gre stavbo, ki je zelo visoko energetsko učinkovita, porabi zelo malo energije, tudi ta energija pa je proizvedena na kraju samem ali v bližnji lokaciji. Direktiva ne opredeljuje točne definicije skoraj nič energijske hiše. Vsaka država članica EU

mora sama opredeliti svojo definicijo teh stavb in jo prenesti v svojo zakonodajo. V Sloveniji se to v prvem delu prenaša v zakonodajo skozi Energetski zakon. V njem pa je tudi zahteva, da bodo morale biti do leta 2020 vse stavbe skoraj nič energijske, v javnem sektorju dve leti prej, ker mora biti vzor. Tehnične zahteve bodo prenesene v Pravilnik o učinkoviti rabi energije.

D

rugi del direktive govori o dokumentu Dolgoročna strategija obnove stavb, ki se nanaša ne le na javne, temveč tudi na zasebne stavbe. Tretji segment Direktive o energetski učinkovitosti vključuje tudi javno naročanje.

Pri nas že imamo zeleno javno naročanje. V direktivi je med drugim omenjeno, da mora javna uprava financirati samo energetsko učinkovite, ne le izdelke, temveč tudi prenove in novogradnje stavb. Pri tem pa je potreben pregled nacionalnega stavbnega fonda, na podlagi tega definirati potenciale, strategija pa mora tudi jasno določiti ukrepe, ki so stroškovno učinkoviti za popolno prenovo stavb, tudi če se dogajajo postopoma. Pri tem je potrebno upoštevati specifike – v Sloveniji imamo namreč več kot 20.000 stavb, ki so pod zaščito kulturne dediščine, in prenova pri tem ne more biti enaka kot drugod. Na tem področju bo priprava te strategije najbolj zahtevna. V okviru direktive se pričakuje tudi porast novih tehnologij za energetsko učinkovitost.

Pri razpisih premalo poudarka na razsvetljavi

E

na večjih podpor pri izvajanju ukrepov učinkovite rabe energije so javni razpisi za energetsko prenovo stavb. »Skoraj 10 % stavb v Sloveniji je javnih stavb in 150 milijonov evrov stroškov za energijo se porabi v javnih stavbah,« je povedal Jožef Pogačnik iz Direktorata za energijo na MZIP. Pri javnih razpisih za energetsko prenovo stavb je izpostavil, da morajo biti upravičeni stroški in izdatki projekta skladni s kohezijsko politiko, kjer ni možnosti odstopanja. Tu prihaja pri upravičencih velikokrat do nesporazuma. Vendar pa se mora projekt izpeljati tako, kot je bil začrtan v projektni dokumentaciji. Če torej stroški niso zapisani v razpisu in če niso skladni s pravili evropske kohezijske politike, je takšen strošek neupravičen strošek. Upravičeni stroški morajo biti z operacijo neposredno povezani, morajo biti potrebni za njeno izvajanje in v skladu s cilji operacije. To so ključni kriteriji.

D

o sedaj so bili vsi razpisi kohezijskega sklada na področju učinkovite rabe energije namenjeni energetski sanaciji stavb. Osnovni cilji pri kreiranju teh razpisov so energetska

Strošek za energijo je enak ustvarjenemu dobičku

V

elik potrošnik energije je industrija, ki porabi skoraj četrtino končne energije.

Zato za doseganje zastavljenih ciljev do leta 2020 ne gre brez ukrepov celovite energetske obravnave industrije, je povedal mag. Stane Merše iz Centra za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožef Stefan. Industrija je veliko večji porabnik električne energije, kjer se porabi skoraj polovico električne energije, pri zemeljskem plinu pa na celotni ravni več kot 70 %. Kot ustvarjalec emisij toplogrednih plinov jih industrija prispeva samo 14 %, kar pomeni, da je na tem področju že naredila velik zasuk. Z novimi pristopi in novimi tehnologijami bi lahko prihranili okoli 20 % energije.

I

ndustrija je že naredila velik korak v smeri nizkoogljične družbe in je pravzaprav tudi sektor, kjer so se emisije zmanjšale z več kot 60 %. To je daleč največ med vsemi sektorji in tudi na evropski ravni je slovenska industrija med prvimi državami članicami. Vendar kljub temu izzivi ostajajo. Predvsem na področju povečane izrabe obnovljivih virov, tu gre predvsem za tekoča in trdna goriva. Z vidika stroškov električna energija v industriji predstavlja okoli 60 % vseh stroškov. V letu 2012 je industrija v Sloveniji porabila skoraj 900 milijonov evrov za energijo, kar predstavlja kar 14 % dodane vrednosti, ki jo slovenska industrija ustvarja.

Strošek za energijo je pravzaprav enak ustvarjenemu dobičku v slovenskih podjetjih. Že z osnovnimi ukrepi, kot je upravljanje z energijo ali z organizacijskimi ukrepi, bi lahko prihranili že od 5-15 % energije.

82/83

okolje

energije iz OVE viden predvsem od leta 2008 naprej predvsem na račun lesne biomase.

B

iomasa je energent z najvišjim deležem v sektorju toplotne energije, kar je po eni strani dobro, po drugi ne. Povprečni izkoristek toplotne energije iz biomase glede na porabo lesa je namreč 50-55 %. Leta 2008 pa začne naraščati tudi uporaba bioplinov, kjer gre večinoma za biopline iz fermentacije oziroma iz bioplinarn. Opazen je tudi porast geotermalne energije, pomemben delež pa so postali tudi industrijski odpadki, ki se uporabljajo predvsem v industriji. Pri rabi električne energije iz OVE Slovenija s svojim metabolizmom nima na razpolago v dovolj veliki meri vseh možnih obnovljivih virov, zato je potrebno tiste, ki jih imamo, učinkovito in pravilno izkoristiti. Za to pa so potrebne tudi primerne tehnologije, ki pripomorejo k čim boljšemu izkoristku.

Bogastvo Slovenije je predvsem les, ki pa ga energetsko slabo izkoriščamo.

V glavnem se kuri v polenih v zelo slabem izkoristku.

Potencial je v lesu

O

inovativnih sistemih za racionalno izrabo lastnih obnovljivih virov v Sloveniji je spregovoril dr. Henrik Gjerkeš iz Gradbenega inštituta ZRMK. Na področju OVE si je Slovenija zadala zelo ambiciozne cilje, saj mora v skladu s ciljem povečanje OVE na 25 % do leta 2020 glede na leto 2010 rabo OVE povečati za 60 %.

Od leta 2002 se je električna energija iz OVE dvignila za 32 %, kar je povezano predvsem s hidroenergijo, ki je v Sloveniji najpogostejši vir energije. Pri toplotni energiji pa je porast

dr. Henrik Gjerkeš

foto: Boštjan Čadej

65 S

troški, ki so upravičeni, morajo nastati in biti plačani v obdobju upravičenosti, tako kot je v razpisu navedeno. Za trenutne razpise je to do maja 2015, po tem roku so vsi stroški neupravičeni. DDV in priprava projektne dokumentacije so neupravičeni stroški. Projektna dokumentacija mora namreč biti izvedena pred vložitvijo vloge in kar je narejeno pred vložitvijo vloge ne potrebuje spodbude.

zadnjih osmih letih so prisotni trendi zmanjševanja rabe energije, izrazito predvsem od leta 2008 naprej, kar je povezano z gospodarsko krizo. Največji upad energije je zaznati v proizvodnji gradbenih materialov, kot je apno oziroma cement. Končna energija se je zmanjšala za 20 %, več pri zemeljskem plinu, manj pri električni energiji. Po drugi strani pa je pomembno tudi, kakšne vire današnja industrija v Sloveniji sploh potrebuje. S tega vidika je današnja struktura virov v Sloveniji zelo ugodna. V deležu energije predstavlja 42 % električna energija in 36 % zemeljski plin, k temu pa lahko dodamo še lesno biomaso in daljinsko toploto kot dva trajnostna vira.

Okoli 88 % virov energije torej že gre v smeri nizkoogljičnih virov, posebej plin kot fosilni vir z najnižjimi emisijami, električna energija, kjer imamo velik potencial za prehod na obnovljive vire ter neposredna raba obnovljivih virov in daljinske toplote.

K

ako naj bi se razvijal sektor proizvodnje električne energije v Sloveniji? Robni pogoji so podani v pogodbi, ki jo je Slovenija podpisala v okviru strategije EU 20-20, ki pravi, da moramo do leta 2020 doseči 39,3 % delež OVE in do leta 2030 63 %. Kumulativna rast bo zaradi povečane rabe energije v sektorju transporta, kjer se pričakuje precejšen porast vozil na

november 2013

prvem delu za sanacijo ovoja stavb (predvsem toplotna zaščita), sistemov stavb, vgradnjo kurilnih naprav na lesno biomaso, toplotnih črpalk, solarnih sistemov za ogrevanje in pripravo tople vode idr. Več pozornosti bi morali nameniti tudi optimizaciji razsvetljave, ki jim v nekaterih razpisih ni bilo namenjene dovolj pozornosti, je pa to področje, kjer so lahko doseženi veliki prihranki. Prav tako je v okviru razpisov spremljana poraba preko energetskega monitoringa, energetskega upravljanja in uvajanje energetskega knjigovodstva. Razpisi financirajo tudi vgradnjo hladilnih, energijskih in prezračevalnih sistemov in prenovo toplotnih postaj.

V

dr. Marjana Šijanec Zavrl

Glavni namen vseh razpisov je energetska sanacija, kjer gre v prvem delu za sanacijo ovoja stavb (predvsem toplotna zaščita).

Pri energetski učinkovitosti v industriji sta pomembna predvsem dva vidika. Prvi vidik je splošen, ekonomsko ali okoljsko obarvan, kjer želi biti vsako podjetje stroškovno učinkovito in ustvarjati dobiček. Učinkovito ravnanje z viri in energijo je temeljni inštrument k zmanjševanju stroškov in posledično k večji konkurenčnosti in stabilnosti na trgu ter ohranjanje delovnih mest.

foto: Boštjan Čadej

sanacija, doseganje določenih ciljev na področju izrabe OVE, iz česar izhajajo tudi posredni cilji, kot so zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter trajnostni razvoj v gospodarstvu in v lokalnih skupnostih. Glavni namen vseh razpisov je energetska sanacija, kjer gre v

66

električni pogon. Glede na stanje, kakršno je danes, po besedah Henrika Gjerkeša ni realno, da bi to dosegli. Od leta 2010 naprej je vidna je eksponentna rast električne energije iz sončnih elektrarn. Bogastvo Slovenije je predvsem les, ki pa ga energetsko slabo izkoriščamo. V glavnem se kuri v polenih v zelo slabem izkoristku. Če bi danosti dobro izkoristili, kar je 1-1,2 milijona m3 lesa, ki ostane v gozdu na leto v okviru poseka gozdno-gospodarskih načrtov, bi to pomenilo 650 GWh električne energije na leto iz lesne biomase. Razvoj inovativnih tehnologij za pretvorbo lesne biomase je bliskovit in je preko laboratorijskih in pilotnih naprav usmerjen v razvoj komercialno dostopnih tehnologij z zanesljivim in ekonomsko učinkovitim delovanjem.

okolje

82/83

Strokovni seminar URE

V povoju skoraj nič energijske hiše % enodružinskih hiš in 23 % večstanovanjskih objektov v Sloveniji je

Danilo Fras

november 2013

foto: Boštjan Čadej

Aljoša Pajk

foto: Boštjan Čadej

Aleš Smuk

foto: Boštjan Čadej

19

neprenovljenih stavb izpred leta 1970 in ta starostna kategorija nudi največ potenciala za prenovo. Ne samo s stališča slabe energijske zasnove, slabe toplotne zaščite, ampak tudi zato, ker so ti objekti v fazi življenjske dobe, ko je energijska prenova tudi ekonomsko upravičena, je povedala dr. Marjana Šijanec Zavrl iz Gradbenega inštituta ZRMK. V obstoječem stavbnem fondu je kot potencialih identificiranih okoli 55 milijonov m 2 oziroma okoli 81 % stavbnega fonda.

Samo s prenovo fasad bi se energijsko število za ogrevanje v 20 letih zmanjšalo iz 167 do 115 kWh/m 2 letno. Danes poteka energijska prenova stavbnega fonda, vključno z vgradnjo izolacijskih oblog, z dinamiko okrog 2 % letno. Intenzivna strategija prenove bi morala biti trikrat večja. Z narodno gospodarskega pomena je pomembno, kakšno energijo uporabljamo. Ustrezno merilo pri tem je primarna energija, kjer lahko s prenovo dosežemo kar nekajkratno zmanjšanje energije. Z Direktivo o učinkoviti rabi energije se bo v slovensko zakonodajo prenesla definicija skoraj ničenergijske hiše. V bližnji prihodnosti se pričakuje prenova Pravilnika

o učinkoviti rabi energije v stavbah predvsem z zahtevami za skoraj nič energijske hiše.

To verjetno pomeni nekoliko znižanja obstoječih minimalnih zahtev, ki se nanašajo na gradbeni del in nekaj več poudarka bo na obnovljivih virih.

P

omemben del pri energetski prenovi stavb pa je usposobljen izvajalski kader.

Zato se v sklopu iniciative Evropske komisije Build up Skills izvaja ugotavljanje ustrezne usposobljenosti izvajalskega kadra, kot so gradbiščni delavci, ki vgrajujejo izolacijo, okna, inštalaterjev idr. Trenutne ugotovitve kažejo, da je usposobljenost teh izvajalcev v slovenskem gradbeništvu, gledano v povprečju, žal na dokaj nizki ravni. V skladu z Akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost je ocena, da bo potrebno letno usposobiti med 4.000-5.000, kasneje pa do 6.000 delavcev gradbenikov in inštalaterjev.

Maksimum je potrebno izvesti do leta 2018, ko bo zakonodaja, ki bo predpisovala gradnjo izključno skoraj ničenergijskih hiš, stopila v veljavo.

Energetske sanacije predvsem preko javnih razpisov Aleš Smuk, Termo-tehnika Neizkoriščeni viri v Sloveniji so podtalni viri, viri zemlje in zraka, ki so se v zadnjih letih izkazali kot zelo učinkoviti. Dobrih 70 % teh virov izkoriščamo z energijami toplotnih črpalk. Veliko k rabi teh virov prinese Eko sklad. S toplotno črpalko npr. 60-70 % energije dobimo iz okolja, ostalo je električna energija, ki je potrebna za pogon same naprave. V javnem sektorju je okoli 20 % povpraševanja po toplotnih črpalkah, ostalo so fizične stranke, predvsem enodružinske hiše, sicer pa tudi večstanovanjski objekti in javne ustanove.

Aljoša Pajk, PSP V Sloveniji v veliki meri zanemarjamo energijo sonca, kjer mora biti poudarek tudi na ogrevanju, ne samo na fotovoltaiki. Premalo sonca se izkorišča za ogrevanje. Iz sonca bi se dalo pridobiti veliko več, ker ga je na pretek in je to najcenejša energija. Pred kratkim smo dokončali projekt v bolnici Sežana. Ne samo, da se bolnica ogreva na sonce, ampak se tudi hladi. Bolj močno, kot je sonce poleti, bolj hladi. Naredili smo namreč naprave in absorberje za hlajenje s pomočjo sonca.

Z nepovratnimi evropskimi sredstvi se je na tem področju precej obrnilo, potrebno pa bi jih bilo še dodatno izkoristiti, ker potencial za prihranke energije je ogromen. Vsekakor pa večja energetska učinkovitost prispeva k večji konkurenčnosti gospodarstva. Tu je veliko možnosti za nova delovna mesta, uvedbo novih tehnologij. To pa vpliva tudi na izboljšanje okolja.

Danilo Fras, Varnost Maribor Mislim, da pri rabi energije ne gre toliko za vire energije kot gre za učinkovito rabo energije, saj s tem, kar delamo, delamo potratno. Problem je predvsem, da ne znamo tega, kar uporabljamo, učinkovito uporabljati. Ukrepi za učinkovitejšo rabo energije so več ali manj znani, kot so na primer posegi na sistemih, zamenjava ogrevalnih sistemov, racionalizacija v industriji, toplotna izolacija idr. Ukrepov je premalo. Prav tako se nekatere stvari delajo premalo strokovno in preveč pavšalno.

Premalo je analitičnega pristopa, se pravi, kakšen je vložek glede na prihranek. Ni potrebno, da gre samo za velike investicije, saj se da tudi z malimi investicijami veliko narediti. Največ investicij na področju učinkovite rabe energije je pri kakšnih javnih razpisih, v gospodarstvu pa je same racionalizacije proizvodnje manj, ker je to ponavadi povezano z večjimi investicijami.

67 82/83

okolje

Kot ne dovolj izkoriščeni energetski viri so alternativni viri energije, ki jih sedaj še ne uporabljamo v tolikšni meri, kot bi jih lahko. Mislim na biomaso, termalno energijo, vetrno energijo. Naša šola je vključena v projekt Eko šole, preko katere dijaki sodelujejo na različnih razpisih. Predvsem si želimo medpredmetno povezovanje, da na eni strani skrbimo za obveščanje in na drugi strani, da spoznamo priložnosti na tem področju. Na naši šoli smo dali poseben poudarek ravnanju z električno energijo, kjer smo naredili energetsko izkaznico šole, tudi toplotno izkaznico, naredili smo predloge za izboljšanje, potem varčevanje z ugašanjem elektrike, ko je ne potrebujemo (aparatov, luči), prav tako pri vodi, da jo zapiramo in s tem varčujemo z vodo. Za celotno stanje na področju učinkovite rabe energije v Sloveniji pa bi verjetno morali pogledati stanje, kakršno je trenutno, kakšni so finančni učinki, spodbude in morda nato v primerjavi z drugimi državami poiskati primere odlične prakse, ki so se izkazali.

Ivan Klančišar, Eti Izlake Viri za izboljšanje so v učinkoviti rabi energije, ki jih podpira država s skubvencijami. V našem podjetju jih kar dobro koristimo, predvsem iz naslova učinkovite rabe električne energije, pri zmanjševanju porabe električne energije za razsvetljavo, za pripravo komprimiranega zraka in pri zmanjšanju zemeljskega plina. V industriji smo zainteresirani predvsem za subvencije, je pa težava, da so te zadeve precej komplicirane, dokumentacija je zahtevna. V prihodnje se bo v industriji treba pripraviti na boljše izkoriščanje subvencij. Zaenkrat smo v naši družbi največji prihranek realizirali pri zamenjavi tunelskih peči za žganje keramike s komornimi, kar smo izvedli v letu 2000-2001. Pri tem smo prihranili približno 25 % plina, bistveno večji pa je bil tudi ekonomski učinek. Mislim, da industrija že zelo pospešeno vlaga v nove, energetsko učinkovitejše energije, kajti brez tega ni konkurenčna. Bi pa bili pri energetski prenovi objektov, subvencioniranih s strani države, zainteresirani za to, da bi ta obnova zajemala širši del, ne samo ovoj stavbe oziroma zunanje prenove, ampak tudi stvari, ki globlje posegajo v stavbo, kot je npr. sanacija in varovanje električnih inštalacij, preventivno varovanje električnih inštalacij idr. Tu vidimo velik potencial. Vendar to zaenkrat še ni v upravičenih stroških. Pri nas si bomo prizadevali, da bi to področje razširili, kajti iz tega naslova gredo direktni prihranki energije, predvsem pa je bistveno izboljšanje požarne varnosti stavbe. Željko Vene, Marles hiše Maribor

V prvi vrsti je za večjo učinkovito rabo energije v Sloveniji potrebna uporaba obnovljivih virov in naravnih izolacijskih materialov, ker je za njihovo proizvodnjo potrebne bistveno manj energije kot za proizvodnjo steklene ali kamene volne. Pri energetskih sanacijah najbolj sodelujemo preko javnih razpisov. Prav tako bi lahko v gospodarstvu imeli kakšne lastne obnovljive vire energije, predvsem tisti, ki so večji potrošniki energije.

november 2013

foto: Boštjan Čadej foto: Boštjan Čadej

foto: Boštjan Čadej

Herman Pušnik Ivan Klančišar Željko Vene foto: Boštjan Čadej

Herman Pušnik, Prva gimnazija Maribor

Kakšen prevoz na delovno mesto uporabljate?

mag. Tatjana Šček Prebil

Mag. Tatjana Šček Prebil, ravnateljica Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, Živilska šola

V rubriki "Zelene navade" vidnejšim osebnostim, ki so kakor koli povezane z

Na delovno mesto se vozim z osebnim avtomobilom, saj ga potrebujem tudi med dnevom za službene potrebe.

Kakšen prevoz na delovno mesto uporabljate?

S čim ogrevate vaš dom?

S čim ogrevate vaš dom?

Živim v večstanovanjski hiši, tako da se ogrevam kakor vsi stanovalci s plinom.

Z zemeljskim plinom.

Na koliko stopinj Celzija ogrevate vaš dom?

da svoje bolj ali manj zelene

Na koliko stopinj Celzija ogrevate vaš dom?

Na 20 stopinj Celzija. Ko nismo doma in ponoči, zmanjšamo kurjavo na 15 stopinj Celzija.

navade predstavijo bralcem.

Kakšni so vaši koraki za večjo energetsko učinkovitost vašega doma?

Tokrat jih predstavljata dve

Hiša je dobro izolirana, imamo tudi kakovostna okna.

ravnateljici, ki se vsakodnevno

V prostorih imam glede na uporabo različno temperaturo, od 18 – 22°C. Kakšni so vaši koraki za večjo energetsko učinkovitost vašega doma?

Za večjo energetsko učinkovitost sem namestila termostatske ventile na radiatorje.

Na delovno mesto grem z avtomobilom, kolesom ali peš.

Kam odlagate odpadne baterije?

Kam odlagate odpadne baterije?

Zbiramo jih v šoli.

Odpadle baterije odlagam v poseben zabojnik v trgovini.

Kaj naredite z izpraznjenimi kartušami in tonerji?

Kaj naredite z izpraznjenimi kartušami in tonerji?

Prav tako jih zbiramo v šoli, potem jih damo Rdečim noskom.

Kartuše in tonerje odlagam v zbirne zabojnike.

Ali med dnevom ugasnete televizijo, ko je ne gledate?

Ali med dnevom ugasnete televizijo, ko je ne gledate?

Televizor imam vedno ugasnjen, ko ga ne gledam.

Kupujete živila tudi od lokalnih ponudnikov? Živila kupujem praviloma od lokalnih oskrbnikov oziroma jih tudi sama pridelam.

Kaj naredite z odvečno hrano?

Da. Kupujete živila tudi od lokalnih ponudnikov?

Da. Kaj naredite z odvečno hrano?

Kruh posušimo in prihranimo za živali.

Ostanke hrane odložimo med biološke odpadke.

Pri nakupih in kuhanju sem racionalna, tako da posebne odvečne hrane v gospodinjstvu ni.

V kolikor pa jo vendar kaj ostane, jo odložim v posebne, za to pripravljene zabojnike.

Ali za nakupovanje živil uporabite nosilno vrečko za večkratno uporabo?

Ali za nakupovanje živil uporabite nosilno vrečko za večkratno uporabo?

Kako v vašem domu varčujete z vodo?

Za nakupovanje živil vedno uporabljam vrečke za večkratno uporabo (lastne).

Kako v vašem domu varčujete z vodo?

Vode nikoli ne pustimo »teči« brez potrebe, tudi pri umivanju zob ne, uporabljamo prho idr.

Kaj postavljate na prvo mestu pri varovanju okolja? november 2013

foto: arhiv podjetja

Vida Hlebec

68 foto: arhiv podjetja

82/83

okolje

Vida Hlebec, ravnateljica Kmetijske šole Grm in Biotehniška gimnazija

Zelene navade

Ko govorimo o varovanju okolja, je na prvem mestu naš odnos do narave, do sočloveka in s tem tudi do dobrin, ki so nam na voljo. Predvsem pa so pomembna naša dejanja in ne besede.

Da. Vedno.

Imamo varčen pomivalni in pralni stroj, pazimo pri umivanju zob in tuširanju (voda ne teče v prazno).

Kaj postavljate na prvo mesto pri varovanju okolja?

Omejiti bi morali potrošništvo in količino odpadkov.

odgovornim odnosom do okolja, ponujamo priložnost,

srečujeta z okoljsko problematiko.

foto: Boštjan Čadej

Nova radijska oddaja Modro zeleni

okolje

82/83

69

Sodelovanje Prvega programa Radia Slovenija in zelene Slovenije

Sodelovanje Prvega programa Radia Slovenija in zelene Slovenije

Informativna, svetovalna in izobraževalna oddaja (ali bolje rečeno rubrika) z naslovom

Modro zeleni in podnaslovom

»Ravnajmo modro za zeleno

Slovenijo« je na sporedu 1.

Andreja Čokl

programa Radia Slovenija

vsak petek zjutraj ob 6.50.

Nastaja v sodelovanju med 1. programom in Zeleno

Kakšna oddaja je po novem na radijskem sporedu?

Vsak teden pozornost namenjamo novi z okoljem in ekologijo povezani temi. Najprej v kratki anketi povprašamo ljudi, kako ravnajo (na primer kam odvržejo izrabljene baterije, kako kakovosten je zrak v njihovem mestu, ali so že zamenjali navadne žarnice z varčnimi sijalkami in podobno), nato pa za razlago problema prosimo strokovnjaka. Ta doda tudi kratek nasvet, kako naj ljudje ravnajo, da bodo pripomogli k bolj zeleni Sloveniji in trajnostnemu razvoju.

Zakaj ji velja prisluhniti?

Zato, ker vsi želimo bolj zeleno Slovenijo, ekološko ozaveščene ljudi, čist zrak, bistro vodo, neokrnjene gozdove. In ker se bomo novinarji 1. programa Radia Slovenija in strokovnjaki Zelene Slovenije potrudili, da bomo kratko (v treh do štirih minutah) in jedrnato predstavili problem, spoznali navade Slovencev in dodali nasvet, kako te navade (še) izboljšati. Čemu dajete posebno pozornost?

Predvsem temam oziroma problemom, pri

katerih lahko posameznik uspešno doda svoj košček in pomaga k trajnostnemu razvoju. Čisto konkretnim dejavnostim, s katerimi se srečujemo dnevno, a o njih redko razmišljamo.

Ko bo vsak posameznik pri teh na prvi videz majhnih in nepomembnih dejavnostih ravnal modro, bomo vsi skupaj živeli bolj »zeleno«, bolj kakovostno in bolj zdravo.

Lahko poslušalci sodelujejo?

Veseli bomo pobud poslušalcev, vprašanj, mnenj, seveda o temah, povezanih z ekologijo, trajnostnim razvojem … Tako vprašanja kot izkušnje so dobrodošli na našem Facebook ali Twitter profilu (RadioPrvi), lahko nam pišejo na naš elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si, mi pa bomo skušali najti odgovor strokovnjaka na njihovo vprašanje. Pa še tega ne smem pozabiti: posnetki vseh že predvajanih rubrik bodo objavljeni v našem spletnem arhivu in na spletni strani 1. programa Radia Slovenija (www.rtvslo.si/radioprvi) in tudi na spletnem portalu Zelena Slovenija. Tako boste lahko slišali tudi tiste prispevke, ki jih boste morda v petek zjutraj zamudili.

november 2013

Slovenijo, vodi jo Andreja Čokl.

V voznem parku vse več zelenih energentov foto: arhiv podjetja

70 82/83

logistika

Logistika in pošta

Pošta Slovenije je pred začetkom nove naložbe v

Logistika in pošta

izgradnjo poštno logistične mreže v Sloveniji. Nov

objekt paketno pretovorne

mag. Andrej Rihter

pošte bodo gradili v Celju.

Vendar je naložba le del

prestrukturiranja, ki ga

Pošta Slovenije izvaja na

področju logistike, saj se na trgu razmere spreminjajo,

vplivi e-substitucije pa so vse

močnejši. Tako ugotavlja mag.

Andrej Rihter, pooblaščenec

poslovodstva Pošta Slovenije.

In koliko vpliva e-pošta na

decembrsko poslovanje? Čedalje bolj, čeprav v

mednarodnem prometu manj.

Kateri trendi na poštno-logističnem področju v EU v zadnjem obdobju najbolj vplivajo na razvojno in poslovno usmeritev Pošte Slovenije?

Liberalizacija trga poštnih storitev, ki se je zgodila na območju EU, v RS s 1. 1. 2011, spremenjene gospodarske razmere, tehnološki napredek in posledično rast e-substitucije je narekovala spremembe razvojnih in poslovnih usmeritev tako evropskih kot tudi svetovnih poštnih operaterjev. To je posledično vplivalo na poslovanje ter spremenjene poslovne usmeritve Pošte Slovenije, d.o.o.

november 2013

Sestavni del te usmeritve je najbrž tudi sodelovanje v več mednarodnih projektih v okviru svetovne poštne zveze. Na katerih področjih se najizraziteje kaže usmeritev k zeleni logistiki, saj je pošta potencialno velik onesnaževalec zraka?

Omenil bom le nekatere. Projekt Informatizacija glavne pisarne in uvedbo elektronskega arhiva – INFOG, ki uvaja elektronsko poslovanje znotraj poslovnega sistema Pošte Slovenije.

Vzpostavljen je sistem za evidentiranje, zajem, upravljanje in hrambo elektronskih dokumentov Electronic Document Management System – eDMS, ki omogoča postopni prehod na brezpapirno poslovanje in uvaja večjo urejenost

V Pošti Slovenije smo izdelali Strategijo ekološke učinkovitosti transporta, na osnovi katere sledimo okoljevarstvenim ciljem na področju logistike. poslovanja. V Pošti Slovenije smo izdelali Strategijo ekološke učinkovitosti transporta v Pošti Slovenije, na osnovi katere sledimo okoljevarstvenim ciljem na področju logistike.

Leta 2010 smo pridobili naziv 'Zeleni logist za leto 2010'. To pomeni, da v celoti ustrezamo kriterijem, ki so bili podani v razpisu za priznanje Zelena logistika. Cilj, ki ga želimo doseči, je posodobitev voznega parka. To ni kratkoročna naloga. Količine izpusta CO2 bomo zmanjšali.

Ta cilj želimo doseči z intenzivnim uvajanjem alternativnih naftnih derivatov, mislim na vozilo na utekočinjen naftni plin, s postopnim prehodom na električna akumulatorska vozila, s postopnim prehodom na električna hibridna vozila, predvsem pri težjih dostavnih vozilih, in s prehodom na vozila na vodik. Prav to, kar sem omenil na koncu, je kajpak cilj za prihodnost.

71 Pošta je sprejela tudi načrt izgradnje poštnih logističnih centrov v Sloveniji. Kako poteka izvedba in kako daleč je gradnja v Celju?

Pošta Slovenije je v skladu s smernicami, ki so zapisane v strateškem razvojnem programu 2013-2017, opredelila kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne razvojne zmožnosti obeh poštno logističnih centrov, Ljubljana in

Geografsko se Celje nahaja v t.i. centralni Sloveniji, kjer prihaja do presečišč različnih blagovnih tokov. To je podkrepilo odločitev za investicijo na tem območju.

Maribor. Hkrati je opredelila t.i. tri nivojsko logistično platformo, v katero spadajo t.i. paketno pretovorne pošte, med katere sodi tudi pošta 3102 v Celju. Predvidevamo, da bodo investicijska vlaganja presegla 3 mio €. Sredstva za izgradnjo navedene pošte so bila rezervirana že v poslovnem načrtu v letu 2012, a tudi v letu 2013. Trenutno smo v fazi izbire izvajalca gradbenih, strojnih in elektro del. Razpis je pri koncu. Zaradi hitrejše izgradnje objekta in njegove čimprejšnje predaje v uporabo smo se odločili, da dela oddamo na 'ključ'. Objekt bo obsegal 3000 m2 poslovnih prostorov, namenjenih za koncentracijo, predelavo in distribucijo poštnih pošiljk in paketov. S tem boo v celoti zadostil trenutnim potrebam po izvajanju logističnih procesov na regionalnem področju, ki obsega poslovno enoto Celje, in sicer na severu do avstrijske meje in na jugu do hrvaške meje.

Hkrati bo razbremenil poštno- logistične centre Maribor in Ljubljana. Geografsko se Celje nahaja v t.i. centralni Sloveniji, kjer prihaja do presečišč različnih blagovnih tokov. To je podkrepilo odločitev za investicijo na tem območju.

Objekt bo opremljen s sodobno tehnologijo,

Katere kratkoročne cilje ste opredelili v strategiji o ekološki učinkovitosti transporta – še posebej, kar zadeva ureditev zelenega voznega parka, ki ste ga na Pošti začeli že kmalu uvajati?

V ekološki študiji so navedeni kratkoročni cilji, ki predvidevajo znižanje emisij za 17 % do leta 2015 in za 31 % do leta 2020. Za doseganje teh ciljev strategija predvideva postopno vpeljavo novih tehnologij. V voznem parku se v letu 2015 predvideva približno 10 % vozil na plin, 10 % vozil na akumulatorski in 10 % vozil na hibridni pogon. Takšen vozni park bi leta 2015 pripomogel k znižanju emisij za 17 %.

V koliki meri ste uspeli posodobiti vozni park z vozili na električni pogon in kakšni so načrti?

Ekološki vozni park Pošte obsega 60 lahkih dostavnih vozil (LDV) na plinski pogon, 5 LDV na električni pogon, 48 koles na električni pogon in 20 skuterjev na električni pogon, torej skupaj 133 okoljsko prijaznih vozil, kar je okrog 5 %. Letos je še predvidena nabava 7 električnih koles. Ekološki vozni park bo z realizacijo nabave planiranih transportnih sredstev v letu 2013 obsegal 140 okoljsko prijaznih vozil.

Uvedba eko vozil je dala določene zelene prednosti, to je zmanjšanje emisij in hrupa, pokazala pa tudi nekaj pomanjkljivosti. Največja pomanjkljivost se je izkazala pri tujih dobaviteljih in nudenju poprodajnih storitev. Serviserji niso dovolj izobraženi, dobava rezervnih delov ni pravočasna, okvare na električnih vozilih so pogoste, težave z e-avtomobili pri nizkih temperaturah in podobno.

Glede na dosedanje izkušnje z eko vozili in njihovim vzdrževanjem se bomo v prihodnjih letih pri eko vozilih odločali za poslovni najem in ne več za nabavo. S testiranjem različnih eko vozil ugotavljamo, kakšne vrste eko transportnih sredstev so najprimernejše za našo poštno dostavo.

Kakšen delež zavzema logistika v strateškem razvoju vašega podjetja?

Lahko navedem, da je Pošta Slovenije v obdobju prestrukturiranja, ki je povezana z razmerami na trgu poštnih, denarnih in drugih storitev, a tudi z izjemnim vplivom e-substitucije.

Glavnina prestrukturiranja gre ravno v smeri

82/83

logistike, natančneje v oskrbovalne verige in pa v informacijske storitve. V segmentu oskrbovalnih verig je strategija usmerjanja k izvajanju vseh procesov - od zagotovitve prenosa blaga od naročnika do prejemnika. Mislim tudi na storitev v imenu in za račun vseh spremljajočih logističnih dejavnosti, kot so cross-docking, paletizacija, depaletizacije, komisioniranje, skladiščenje blaga – LIFO, FIFO in podobno, izvajanje storitev t.i. distribucije v segmentu B2B, B2C, izvajanje, just in time, dostava v različnih časovnih oknih, izvajanje logističnih procesov v t.i. hladni verigi. Predvsem želimo, da se na konkurenčnem trgu logističnih storitev povezujemo z različnimi ponudniki logističnih storitev tako na področju izvajanja procesov skladiščenja kot makro in mikro distribucije. Pomembno je, da je na trgu konkurenca, vendar pa je vsaj toliko pomembna tudi zdrava konkurenca in pripravljenost na medsebojno sodelovanje, partnerski odnos in iskanje skupnih rešitev, ki za naročnika pomenijo predvsem nižanje logističnih stroškov.

logistika

Paketna logistika ni zaključena v celoti. V kolikor imate v mislih paketno logistiko na območjih večjih mest, bomo to zaokrožili v tem letu. Glavni učinki so v zvišanju kakovosti opravljene storitve, centralizaciji nadzora in fleksibilnosti izvajanja vseh procesov. Hkrati se je povečala odzivnost in zmanjšala manipulacija s paketi. Konkurenčna prednost se odrazi predvsem v tem, da lahko v konceptu paketne logistike zagotavljamo storitev po meri kupca oziroma naročnika. To pomeni individualno obravnavo potreb po storitvah posameznega potencialnega partnerja.

ki bo omogočala izvajanje različnih procesov v segmentu logističnih storitev, in sicer predelavo paketnih pošiljk, njihovo usmerjanje, paletizacijo, depaletizacijo, cross-docking, fleksibilnost in večjo odzivnost na različne potrebe naročnikov. Hkrati bo objekt ekološko sprejemljiv, ogrevanje in hlajenje objekta z geo-sondo, vgrajeni bodo ekološko sprejemljivi materiali in podobno.

Po katerih elementih je Pošta Slovenija družba, ki uveljavlja model trajnostnega razvoja?

V kolikor domnevamo, bolje, vemo, da trajnostni razvoj temelji na treh stebrih, torej da mora družba kakovostno upravljati tri vrste kapitala, gospodarskega, družbenega/socialnega in naravnega/okoljskega, lahko z gotovostjo trdim, da Pošta Slovenije uveljavlja model trajnostnega razvoja. To lahko podkrepim z nekaj dejstvi. Kot gospodarska družba sodi v eno izmed največjih zaposlovalk v RS in je odgovorna do svojih zaposlenih. Med drugim v svoji viziji poudarja, citiram - ''Razvijati pripadnost in lojalnost zaposlenih, vlagati v njihovo znanje ter zagotavljati njihovo socialno varnost'.

Družba je vsekakor ekološko naravnana, kar dokazuje laskavi naziv 'Zeleni Logist', ki ga je Pošta prejela za leto 2010.

Približuje se čas pošiljanja prijaznih voščil.

Koliko se pozna vse bolj razširjeno pošiljanje čestitk po e-pošti na decembrsko poslovanje?

V Pošti Slovenije v mesecu decembru v primerjavi z ostalimi meseci v letu še vedno beležimo nekoliko povečan promet, čeprav ni več takšne razlike kot v prejšnjih letih. Za primerjavo lahko povem, da je bilo v celotnem lanskem letu v notranjem poštnem prometu prenesenih skoraj 306 milijonov navadnih naslovljenih pisemskih pošiljk, v mednarodnem prometu pa dobrih 14 milijonov pošiljk. V lanskem decembru je bilo v notranjem prometu prenesenih slabih 27 milijonov pošiljk, kar je za milijon in pol več kot znaša povprečje v ostalih mesecih.

V mednarodnem prometu je bilo v lanskem decembru prenesenih 1,2 milijona pošiljk, kar je enako kot povprečje v ostalih mesecih.

november 2013

Katere učinke ste dosegli z reorganizacijo paketne logistike?

foto: arhiv podjetja

Povabilo vozniku – parkiraj in prestopi

Trajnostna mobilnost

72 82/83

logistika

Trajnostna mobilnost

Ali je javni potniški promet res hrbtenica trajnostne mobilnosti? Regionalna

razvojna agencija Ljubljanske

urbane regije (RRA LUR) je želela v Evropskem tednu

mobilnosti na okrogli mizi s predstavitvijo nekaterih

Matej Gojčič

projektov pritrdilno odgovoriti

na to vprašanje. Res pa je,

da javni potniški promet še

daleč ni privlačna alternativa

osebnemu prometu in da je doslej država vlagala predvsem

v celostno omrežje. Denarja za prestop na javni potniški

promet je premalo. Tisto, kar Slovenija črpa iz Bruslja, pa

obide javni potniški promet.

Vendar, nekateri projekti

napovedujejo boljše čase,

meni Matej Gojčič, namestnik direktorice RRA LUR in vodja projekta Mreža P+R. Kaj

november 2013

nameravajo storiti v Ljubljanski Urbani regiji?

Ko govorimo o trajnostni mobilnosti, praviloma postavljamo v ospredje javni potniški promet, ki naj bi bil steber drugačnega odnosa do okolja. Toda v izhodišču okrogle mize ste izpostavili dejstvo, da je Slovenija v EU po številu avtomobilskih prevozov na visokem drugem mestu. Zakaj so spremembe tako počasne, zakaj je osebni promet v močni prednosti in zakaj se še kar naprej nadaljuje trend zmanjševanja prevozov z avtobusi?

Razlog je na prvi pogled preprost: po osamosvojitvi so postali osebna vozila in gorivo Slovencem veliko dostopnejši. Seveda pa je to le začetek zgodbe. Sledila je odločitev države, da zgradi avtocestni križ. Za njegovo izgradnjo je kar 20 let namenjala več kot 90 odstotkov vseh investicijskih sredstev. Zato je v drugo, predvsem železniško infrastrukturo in sredstva javnega prevoza potnikov, vlagala premalo ter ju prepuščala počasnemu propadanju.

In kje smo danes? Zaradi neuravnoteženega razvoja infrastrukture imamo slabo vzdrževane in zastarele železniške proge z mnogimi odseki tako imenovanih počasnih voženj.

Javni avtobusni promet se je glede na leto 1991 bistveno skrčil. Svoje k temu prispeva

Javni avtobusni promet se je glede na leto 1991 bistveno skrčil. tudi sistem povračil stroškov prevoza na delo, ki spodbuja uporabo osebnih avtomobilov in rast cen javnega prevoza. Uporaba javnih prevoznih sredstev se je tako omejila skoraj izključno na tiste, ki zaradi takšnega ali drugačnega razloga ne vozijo avtomobila. V zadnjem času se je v urbanih središčih tem pridružila še skupina, ki uporablja javni prevoz zaradi precej omejenih možnosti brezplačnega parkiranja.

Potemtakem na državno raven še ni prodrlo spoznanje, kakšen problem je javni potniški promet. Kljub sprejetim stališčem o nujnosti programov trajnostne mobilnosti ni dovolj denarja za te projekte?

Slabša ponudba javnega prometa ter udobno, hitro in relativno poceni potovanje z osebnim avtomobilom so za prebivalke in prebivalce, pa tudi za politične odločevalce, velika skušnjava.

Izjemno težko je po dolgih letih takšnega sloga spremeniti način razmišljanja.

Izgradnja P+R, kar pomeni 'Parkiraj in prestopi', zbirnih središč je prvi izmed korakov uresničevanja celostne strategije urejanja javnega potniškega prometa v urbanih središčih.

Zaradi razpršene pozidave in zmogljivega avtocestnega križa bo število potovanj z osebnim vozilom ostalo relativno visoko, s sistemom P+R pa želimo uporabnikom približati javni prevoz in jim omogočiti, da vsaj v urbanih središčih udobno prestopijo na javni prevoz.

Naš namen je javni potniški promet izboljšati do take mere, da bo postal konkurenčen osebnemu prevozu: tako z vidika cene, časa in udobja, seveda pa tudi z vidika vplivov na okolje.

Kako se v projekt vključujejo občine? Kako boste zajeli avtobusni in železniški promet?

Občine so partnerji, sofinancerji, pobudniki in sooblikovalci projekta. Na RRA LUR smo zadovoljni, saj so občine Ljubljanske urbane regije pokazale veliko stopnjo zavedanja o pomenu razvoja javnega potniškega prometa in razvoja mreže P+R zbirnih središč. Pobude za razvoj javnega potniškega prometa in razvoja železniškega omrežja prihajajo večinoma od spodaj navzgor in rastejo iz dejanskih potreb in izzivov. Prav občine in prevozniki so tisti, ki se problematike najbolj zavedajo.

Država bi morala na podlagi svojih in evropskih politik intenzivno spodbujati razvoj trajnostnega prometa, tako pa se le težko odmika od starih politik. Žal. To je lepo razvidno iz strukture proračunskih vlaganj in kadrovske zasedbe oseb, odgovornih za razvoj posameznih področij prometa. Občine nosijo breme spremembe prostorskih aktov in nakupa zemljišč ter so edine upravičene kandidatke za črpanje evropskih kohezijskih sredstev, ki smo jih s skupnimi močmi uspeli zagotoviti v operativnih programih že v finančnem obdobju 2007 - 2013.

Pa finančna perspektiva za naprej?

Zgrajen sistem P+R in zadostne parkirne površine na obrobju urbanih središč so tudi predpogoj za nekatere druge ukrepe trajnostne mobilnosti, kot so zapiranje mestnih središč, omejevanje parkiranja in dvig cene parkiranja, vzpostavitev ločenih pasov za avtobuse na obstoječih prometnih površinah ter zagotavljanje dodatnega prostora za pešce in kolesarje. Da bi bila zbirna središča P+R res uporabnikom prijazna, je predvideno, da se osnovna funkcija zbirnih središč P+R dopolnjuje tudi z drugimi vsebinami in storitvami, kot so trgovine, bencinski servisi, kolesarnice, tržnice ipd.

Namen projekta je ambiciozen, saj želite na 23 zbirnih središčih P+R zadržati osebni motorizirani promet na obrobju mesta, potniki pa bi morali prestopiti na javni potniški promet.

Kako boste dosegli cilj?

Upamo in verjamemo, da bo v finančnem obdobju 2014 - 2020 več evropskih sredstev za razvoj trajnostne mobilnosti. Pa tudi, da nam bo skupaj z državo uspelo najti ustreznejše in povezane načine delovanja, financiranja in upravljanja javnega prevoza potnikov.

Avtobusni in železniški promet sta z razvojem mreže P+R neločljivo povezana, saj bi brez ponudbe javnih prevozov na lokacijah P+R ostala zgolj parkirišča. Ta pa nimajo veliko skupnega s trajnostno mobilnostjo. S prevozniki v avtobusnem in železniškem prometu dobro sodelujemo in oboji so pokazali veliko pripravljenost za prilagajanje svojih prevozov in infrastrukture potrebam P+R. Nenazadnje zato, ker tudi oni pridobijo z večanjem števila potnikov, ki jih prepeljejo. Poleg tega so P+R lokacije tudi usklajene z načrtovanim razvojem železniških postajališč v regiji.

BTC Logistični center v svoji logistični dejavnosti nenehno išče novo dodano vrednost, spodbuja dinamične procese, stalne spremembe in inovacije, zato je na 1. mednarodnem logističnem kongresu v septembru prejel priznanje zelena logistika 2013. Nagrado podeljujeta Slovensko logistično združenje in Planet GV podjetju, ki pri izvajanju logističnih dejavnosti najbolj upošteva varovanje okolja in uresničuje okoljevarstvene cilje. Janko Pirkovič, direktor Logističnega centra, je ob prevzemu nagrade povedal: »Namen družbe ni doseganje le enkratnega znižanja energije, temveč vzpostavitev sistema, ki vodi k stalnemu zniževanju porabe energentov, izpustov in krepitvi drugih elementov trajnostnega razvoja. Hkrati pa spodbuja poslovne partnerje k ravnanju v skladu s trajnostnim razvojem, predvsem pa k racionalni rabi energentov.«

82/83

73 Toda določene rešitve se kažejo. Kaj lahko k ureditvi sodobnejšega javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji prispeva realizacija projekta »Mreža P + R zbirnih središč v LUR«?

BTC Logistični center prejel priznanje zelena logistika 2013

logistika

Na visoke stroške vzdrževanja in dograjevanja cestnega in avtocestnega omrežja smo se že nekako navadili, kakor smo tudi sprejeli dejstvo, da smo odvisni od uvoza velike količine fosilnih goriv. Seveda pa onesnaženega zraka v mestih ne opazimo, vsaj ne, dokler sami ne zbolimo.

Predvsem projekta ne razvijamo v smeri, da bi potniki »morali« prestopati na javni potniški promet. Naš namen je javni potniški promet izboljšati do take mere, da bo postal konkurenčen osebnemu prevozu: tako z vidika cene, časa in udobja, seveda pa tudi z vidika vplivov na okolje. Vozniki bodo torej »želeli« prestopiti.

Zavedamo se, da se bodo potniki zmeraj obnašali racionalno: tehtali bodo med enim in drugim načinom prevoza. Vložiti bo treba precej napora, da bomo spremenili potovalne navade in način razmišljanja. Razširjena mreža P+R zbirnih središč pomeni odgovor na nastajajoče potrebe v sistemu javnega prometa. Iskreno verjamemo, da bo delovala tako uspešno kot P+R Dolgi most. Ta je že zgodaj zjutraj poln in zato načrtujemo njegovo širitev.

Pred nekaj leti so v Logističnem centru dobili dva pomembna ISO standarda 9001 in 14001 z namenom obvladovanja kakovosti storitev in povečanja učinkovitosti. Ti standardi zadevajo tudi področja ravnanja z odpadki, ravnanja z vodo, energijo in področje varnosti. Logistični center posluje tudi s certifikatom za skladiščenje in distribucijo ekoloških proizvodov, kar podjetju omogoča, da lahko skladišči in distribuira ekološke izdelke. Podjetje posluje tudi z energijskim ISO standardom 50001, logistika pa je vključena v t. i. sistem ekoindeksa BTC na osnovi projekta Zelena logistika.

BTC Logistični center ima tudi lastno ekološko postajo za zbiranje 12 ločenih frakcij odpadkov in stiskalnico odpadnih surovin. Kot sekundarne surovine ločijo več kot 60 % vseh odpadkov. Posebnost Logističnega centra je informacijska tehnologija, s pomočjo katere optimizirajo prevoz blaga in s tem bolj racionalno porabljajo naravne resurse. Leta 2011 so na strehah dveh objektov Logističnega centra v velikosti 13.000 m2 postavili sončne elektrarne, leta 2012 so v vseh skladiščih in poslovnih zgradbah ter na zunanjem logističnem območju zamenjali razsvetljavo z LED tehnologijo, s čimer se je zmanjšala poraba energije za 16 %, izpusti CO2 pa za 140 t/leto.

november 2013

Spirala slabitve ponudbe javnega prometa in zmanjševanja števila potnikov se le počasi obrača v drugo smer, torej v krepitev ponudbe in povečevanje števila potnikov v javnem prometu. Ne smemo pa pozabiti tudi dejstva, da je trošarina od prodaje goriv neposreden prihodek v proračun, medtem ko bi ureditev javnega potniškega prometa in njegovega financiranja zahtevala določena vlaganja.

Za zamude odgovorni sedanji in pretekli ministri

Dosedanje strokovne ocene o primerjalnih prednostih Slovenije v logistiki so izpostavljale njeno prometno lego. Ali to ne drži več? Kaj je Slovenija doslej izgubila zaradi neučinkovite prometne politike?

Dosedanje ocene o primerjalnih prednostih slovenske logistike so imele korenine v geografski legi. Slovenija je bila desetletja uvrščena na sečišče prometnih koridorjev, natančneje V. in X. koridorja. V zadnjih letih je Evropska komisija pripravila nove strateške usmeritve prometne infrastrukture, ki jih je objavila v uredbi TEN-T. Znaten del slovenske prometne infrastrukture je uvrščen na jedrno omrežje, a uvrstitev hkrati razkriva slabosti neustrezne prometne politike oziroma odsotnost strategije. Pogled na stanje in pričakovan razvoj slovenske infrastrukture razkriva, da se strateški razvoj evropske infrastrukture, ki temelji na razvoju vodnih poti in železniške infrastrukture, razlikuje od slovenskega razvoja, ki temelji na cestnem omrežju.

Vendar EU vzpostavlja koridorje, za katere je Slovenija močno zainteresirana, še posebej za TEN-T omrežje. Kaj bi zagotovil koridor TEN-T Sloveniji in kaj z njim izgubi Slovenija, če ne bodo upoštevani njeni interesi?

Evropska komisija želi z razvojem TEN-T omrežja vzpostaviti infrastrukturo, ki bo predstavljala temelj učinkovitim logističnim storitvam prevoza blaga in potnikov. Uredba TEN-T Sloveniji zagotavlja razvoj Luke Koper,

dr. Aleš Groznik

Odložitev naložbe v razširitev terminala na ljubljanskem letališču in vihar v javnosti o ponovni reviziji načrtov za drugi tir, razdeljeni sta očitni politika in stroka, je samo potrdil, da Slovenija ne ve, za kakšno prometno politiko se je odločila. Torej – tudi ne ve, čemu bi dala prednost v prometni infrastrukturi.

Sicer se ne bi zgodilo, da prometni in gospodarski minister javno podpreta naložbo v razširitev terminala na Brniku, ko skupščina o tem odloča, pa glasu vlade ni. Tako Slovenija izgublja v razvoju logistike in jo sosedne države prehitevajo na celi črti.

Na to opozarja med drugim Resolucija o razvoju logistike in prometne infrastrukture.

Dr. Aleš Groznik, eden izmed dveh avtorjev, konkretno našteva, kje zamuja Slovenija.

Možnosti za financiranje prometne infrastrukture in za spremembe ni malo.

Le potez ni.

foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Prometna politika

74 82/83

logistika november 2013

Prometna politika

V Resoluciji ocenjujemo, da so potrebna bodoča letna vlaganja med 350 in 450 mio, povprečno: 411 mio. logističnih središč v Kopru in Ljubljani in na njih temelječih logističnih storitvah. Če Slovenija ne prepozna zgodovinskega pomena trenutka, v katerem se nahaja, bo s tem, zavedno ali nezavedno, vplivala na razvoj prometne infrastrukture in celotne dejavnosti logistike.

Neizvedba uredbe TEN-T v praksi pomeni znatno omejevanje poslovanja Luke Koper, izredne poslovne težave Slovenskih železnic, Aerodroma Ljubljana ter DARSa. Zanimivo je, da pogled na pričakovan razvoj infrastrukture v Sloveniji in v sosednjih državah razkriva, da je Evropska komisija pripravila jedrno omrežje na tak način, da Slovenija z neizvedbo uredbe škodi predvsem sami sebi. V primeru neizgradnje slovenske logistične infrastrukture, za primer, če ne posodobimo železniške proge Koper-Šentilj, se bodo blagovni tokovi preusmerili na tujo logistično infrastrukturo.

V Resoluciji naglašate, da razvoj logistike ni odvisen le od vlaganj v infrastrukturo, pač pa da je nujno poskrbeti tudi za distribucijska središča. Na kaj mislite?

Distribucijska središča so pomemben del infrastrukture. V Sloveniji sta predvideni dve

75 Neodgovorno je, da pristojni v Sloveniji niso sledili evropskim prednostnim usmeritvam razvoja logistične infrastrukture, ki na prednostno mesto postavlja razvoj železniške infrastrukture in pomorskih poti. S tem so nas v obdobje recesije pripeljali s povsem napačnim konceptom razvoja prometne infrastrukture.

Na področju železniške infrastrukture je nujna izgradnja 2. železniškega tira Divača – Koper, zagotovitev kategorije D4 na železniški progi Zidani Most-Maribor ter nadgradnja železniške proge Maribor- Šentilj za višje hitrosti in izgradnja dodatnega tira Pragersko-MariborŠentilj. Javnosti je potrebno predstaviti realno sliko potreb in zmožnosti investiranja. Tekoča vlaganja proračunskih sredstev v prometno infrastrukturo so leta 2011 znašala 483 mio EUR, leto kasneje 399 mio EUR. V Resoluciji ocenjujemo, da so potrebna bodoča letna vlaganja med 350 in 450 mio, povprečno: 411 mio. Če upoštevamo, da lahko infrastrukturo zgradimo tudi z evropskimi sredstvi, 25 % vlaganj v ŽI, 35 % vlaganj v JPI, in zasebnim sektorjem, denimo distribucijski centri, to v praksi pomeni, da v prihodnje povprečno letno iz proračuna za prometno infrastrukturo namenimo 254 mio EUR, to je 62 % potrebnih sredstev, iz evropskih sredstev financiramo 74 mio EUR, 18 % potrebnih sredstev, in zasebni sektor investira 83 mio EUR, to je 20 % potrebnih sredstev. Prometno infrastrukturo zmoremo sfinancirati sami, le v pravilno je potrebno pristopiti.

Kot kaže, naj bi se razjasnile dileme o začetku gradnje drugega tira. Kdo je dogovoren, da v zadnjih letih Luka Koper ni uresničila naložb in razvoja, ki bi ji dal konkurenčno prednost pred Trstom in Reko?

Sedanji in pretekli pristojni ministri.

Spet pa so oživljenje zamisli o trdnejši poslovni povezavi Luke Koper in Slovenskih železnic.

Vaš komentar?

Moj komentar je enak, kot v času svetovanja g. Mehdorna. Kaj je namen in cilj povezovanja podjetij? Če želi vlada sanirati poslovanje

Sosednje države so Slovenijo prehitele v izdelanih strategijah razvoja prometne infrastrukture, ki jo udejanjajo.

Zakaj je padla naložba v razširitev terminala na ljubljanskem letališči in kaj to pomeni za razvoj letalskega prometa v državi? Letališče snuje tudi naložbo v pretovorni center, zelo stara je ideja o železniški povezavi Brnika z Ljubljano.

Bo to prepuščeno novim lastnikom?

Razširitev terminala ljubljanskega letališča je padla zaradi mnenja lastnika, da je investicija nesmotrna. Glede na odločitev večinskega lastnika o prodaji bo razvoj ljubljanskega letališča v domeni novega lastnika. Pod pogojem, da pride do zamenjave lastništva. V nasprotnem primeru pričakujem Strategijo razvoja prometne infrastrukture in logistike pod avtorstvom Ministrstva za infrastrukturo in prostor.

V Resoluciji ste optimistični tudi pri opredelitvi glavnih ciljev, zlasti kar zadeva preusmeritev cestnega tovornega in potniškega prometa na železnice in vodne prometne poti. Trendi so v korist cestnemu prometu. Kaj bi morala storiti Slovenija vsaj v obdobju nove finančne perspektive 2014 – 2020?

Naložbe v obdobju nove finančne perspektive 2014-2020: poglabljanje globine Luke Koper in podaljšanje 1. pomola Luke Koper.

Nadalje ureditev pristaniške in ostale infrastrukture Luke Koper, pri čemer mislim na ureditev površin v zaledju pomola, na nove rezervoarske kapacitete za tekoči tovor, kontejnerske priveze na pomolu I, rekonstrukcijo in izgradnjo obal, dodatne tire, preusmeritev cestnega omrežja, nov vhod in kamionski terminal, na dokončanje hitre ceste Koper Izola s predorom Markovec in na izgradnjo 2. železniškega tira Divača – Koper. Zagotoviti bo potrebno kategorijo D4 na železniški progi Zidani Most-Maribor in realizirati

82/83

nadgradnjo železniške proge Maribor- Šentilj za višje hitrosti in izgradnjo dodatnega tira Pragersko-Maribor-Šentilj.

logistika

Evropska prometna politika že nekaj časa postavlja v usmeritvah na prednostno mesto razvoj železniške infrastrukture. Kaj ni storila Slovenija, pa bi morala, in katere naložbe v železnice so nujne? Kje lahko država v sedanjih razmerah dobi od 400-500 milijonov evrov letno za razvoj prometne infrastrukture, kar optimistično navajate v resoluciji?

Slovenskih železnic, bi bilo smiselno poiskati vzroke, ki so oslabili podjetje. Če želi vpeljati nove storitve v Luko Koper, bi bilo smotrno analizirati tržne produkte Luke Koper in Slovenskih železnic in raziskati možnosti novih tržnih produktov. V praksi je potrebno preučiti vse možnosti povezovanja podjetij - od kapitalsko nepovezanega, na primer grozd, do kapitalsko povezanega sodelovanja, na primer holding. Študija izvedljivosti z opisanimi koraki je torej odgovorna pot do pomembne odločitve o prihodnosti slovenske logistike, ki temelji na strokovnih argumentih. Nenazadnje pa se je potrebno zavedati odgovornosti pri oživljanju zamisli o poslovnem povezovanju podjetij, izmed katerih eno kotira na borzi.

Kje so Slovenijo v prometnih rešitvah prehitele sosedne države?

Sosednje države so Slovenijo prehitele v izdelanih strategijah razvoja prometne infrastrukture, ki jo udejanjajo. Vedo torej, zakaj in kaj zgraditi. Vzorčen primer so dejavnosti Luke Rijeke in njene železniške povezave do Budimpešte, gradnja distribucijskih središč v Zagrebu, Gradcu, Beljaku, razvoj železniške povezave Trst – Dunaj prek severne Italije in južne Avstrije. Imamo v Sloveniji izdelano strategijo razvoja prometne infrastrukture, ki jo zmoremo udejaniti? Osebno me poleg odsotnosti strategije razvoja prometne infrastrukture zelo skrbijo naše izkušnje vodenja infrastrukturnih projektov – npr. zloglasnega avtocestnega križa. Kako pristopiti, da se nam ne ponovi način izgradnje avtocest na drugih infrastrukturnih projektih? Menim, da je potrebno uvesti višji nivo zrelosti projektnega vodenja, osebno odgovornost in vpeljati neodvisen organ za zagotavljanje kakovosti. Ocenjujem, da v Sloveniji obstajajo domači strokovnjaki tako s področja prava kot s področja prometne infrastrukture, ki so pripravljeni prevzeti odgovornost. Le poiskati jih je treba. Ključno je, da organ za zagotavljanje kakovosti sestavljajo neodvisni strokovnjaki, ki ne izhajajo iz našega okolja.

--------------------------------------------------------

Anketa o drugem tiru

Naložba, ki omogoča gospodarsko rast Gašpar Gašpar Mišič, novi predsednik uprave Luke Koper, posebej navaja stališče iz zadnje študije Jožeta P. Damjana. Avtor študije v ocenah razvoja Luke Koper izpostavlja strateški pomen koprskega pristanišča za državo in njeno prometno privlačnost na evropskih koridorjih.

Kaj je doslej Luka Koper storila, da pride do realizacije ene najpomembnejših infrastrukturnih naložb v Sloveniji?

V Luki Koper na problem železniške povezave z zaledjem opozarjamo že več kot 20 let. Z našimi zalednimi trgi nas namreč povezuje le en železniški tir z zelo vijugasto traso in strmimi vzponi. Zaradi velike višinske razlike in konstrukcije proge vlaki ne morajo razviti večjih hitrosti, za premostitev strmih vzponov pa potrebujejo dodatno vleko. Največje tveganje predstavljajo morebitne nesreče na progi, ki bi za dalj časa pristanišče odrezala od zalednih trgov. Železniška proga Koper – Prešnica, ki je

november 2013

distribucijski središči, eno v Kopru in drugo v Ljubljani. Praksa severnomorskih pristanišč in zaledne infrastrukture kaže, da so prav distribucijska središča tista, ki so privlačna za logiste, saj v njih opravljajo storitve, ki naročnikom zagotavljajo dodatne storitve. Zanimivo je, da so pomen distribucijskih središč prepoznali tudi naši sosedje, ki pospešeno gradijo distribucijska središča v Gradcu, Beljaku in Zagrebu.

foto: arhiv podjetja foto: arhiv podjetja foto: arhiv podjetja

Gašpar Gašpar Mišič Rok Svetek Tanja Fajon Samo Omerzel

bila s sredstvi Luke Koper zgrajena leta 1967, je bila načrtovana za promet približno milijon in pol ton blaga. Zaradi hitrega razvoja pristanišča je bila ta zmogljivost presežena že v prvih treh letih. Kljub številnim posodobitvam in modernizacijam za večjo propustnost kapaciteta proge kaj kmalu ne bo zadoščala potrebam pristanišča. Izgradnja sodobne železniške povezave je za koprsko pristanišče neodložljiva nujnost, saj je od tega projekta odvisen njen nadaljnji razvoj.

Katere ekonomske učinke prinaša drugi tir Luki Koper in Sloveniji?

november 2013

dinamiko bodočih blagovnih tokov, ki se bodo usmerjali preko koprskega pristanišča in njen vpliv na celotno narodno gospodarstvo. Izdelal je tri scenarije (pesimistični, optimistični in realistični) razvoja transportnih koridorjev, po katerih se bo tovor prevažal med Koprom in zalednimi državami. Po realističnem scenariju bo pretovor v našem pristanišču rastel v povprečju s 4 % letno stopnjo in v letu 2030 dosegel 33 mio ton, železniški prevoz pa bo porasel s sedanjih 10 na 20 milijonov ton. Pri tem se bo v naslednjih dveh desetletjih zaradi različne dinamike rasti pretovora posameznih blagovnih skupin blagovni promet temeljito prestrukturiral. Najbolj očitna bo sprememba v porastu pretovora kontejnerjev. Delež kontejnerjev v skupnem pretovoru bo iz 32 % porasel na 53 % in to predvsem na račun relativnega zmanjšanja pretovora sipkih in razsutih tovorov.

srečuje s proračunskimi omejitvami. Vendar ustavitev takšnih projektov, ki predstavljajo podporo razvojnim potencialom države in omogočajo gospodarsko rast dejavnosti s pomembnimi multiplikativnimi učinki, ni smiselno. Podpiramo tudi, da se poišče racionalnejša rešitev, saj se nam zdi izražena zaskrbljenost glede visoke vrednosti projekta, ki se je v zadnjih letih bistveno podražila, razumna. Hkrati pa opozarjamo, da brez boljše železniške povezave z zalednimi tržišči Luka Koper ne more izkoristiti vseh svojih razvojnih potencialov, ki nam jih ponuja odlična geografska lega za razvoj logistike in s tem možnost odprtja številnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Pri tem naj se v čim večji meri izkoristijo sredstva, ki jih EU namenja razvoju evropskih transportnih koridorjev, na katere je uvrščeno tudi koprsko pristanišče.

Avtor študije ugotavlja, da bo zaradi predvidene dinamike pretovora enotirni železniški odsek Koper – Divača zasičen že do leta 2018. V kolikor se na tem odseku ne bo zgradila sodobna proga, se bodo blagovni tokovi preusmerili bodisi na italijansko železniško omrežje bodisi na slovenske ceste.

Trasa tira poteka večinoma v predoru

Študija je dostopna na povezavi: http://www.luka-kp.si/pripone/3308/LKPredstavitev_Dec%202012_JozePDamijan.pdf foto: arhiv podjetja

76 logistika

82/83

Prometna politika

Zadnja študija, ki jo je izdelal Jože P. Damjan konec leta 2012, je potrdila, da je sodobna železniška povezava med Koprom in Divačo nacionalnega strateškega pomena, nujna za razvoj koprskega pristanišča in slovenske logistike nasploh. V študiji avtor ocenjuje

V Luki Koper pričakujemo, da se država čimprej pozitivno opredeli do tega nacionalnega strateškega projekta in ob tem izkoristi vse evropske finančne vire.

Kaj bi morala storiti država?

V Luki Koper pričakujemo, da se država čimprej pozitivno opredeli do tega nacionalnega strateškega projekta in ob tem izkoristi vse evropske finančne vire, ki so namenjeni razvoju evropskih transportnih koridorjev, na katere je umeščeno tudi koprsko pristanišče.

Tako pomemben projekt ne sme biti vezan na stališče znotraj mandata posamezne Vlade.

Negotovost slovenske politike glede strateških razvojnih vprašanj in preuranjene skeptične izjave predstavnikov politike sprožajo dvome pri tujih poslovnih partnerjih, kar dolgoročno škoduje razvoju koprskega pristanišča in domači logistiki.

Kako Luka Koper ocenjuje napovedi, da naj bi se iskala alternativna rešitev z argumentom, da je investicija predraga?

Zavedamo se, da se Vlada v tem trenutku

E

dmund Škerbec, SŽ-Projektivno podjetje Ljubljana: Naše podjetje ni izdelalo preinvesticijske zasnove za 2. tir železniške proge Divača - Koper.

I

nvesticijske dokumentacije sicer ne izdelujemo več (okrog 10 let), izdelujemo pa projektno dokumentacijo. Naše podjetje je skupaj s partnerji in podizvajalci izdelalo pretežni del projektne dokumentacije nivoja PGD za gradnjo 2. tira. Manjši del dokumentacije pa je bil naročen tudi drugim projektivnim podjetjem. Investicijsko dokumentacijo (investicijski program) je izdelal agent naročnika, t.j. DRI upravljanje investicij d.o.o. Ni mi znano, da bi bile naročene spremembe projekta.

V

preteklosti, okrog 15 let nazaj, so se izdelovale različne variante trase 2. tira. Skozi proces umeščanje trase proge v prostor se je kot najbolj primerna pokazala varianta, ki je danes obdelana na nivoju PGD. Formalno je bila trasa umeščena v prostor z Uredbo o državnem lokacijskem načrtu, ki je bila sprejeta v letu 2005. Trasa proge/2. tira ima parametre, ki so zahtevani skladno z našo zakonodajo in evropskimi tehničnimi specifikacijami.

T

rasa proge poteka na 75 % dolžine v predoru, kar narekuje višjo ceno po km proge. Tak potek trase narekuje izredno zahteven relief (dvig s 3 m n.m.v. do 400 m n.m.v. - Kraški rob), kot tudi potek po območju, ki je tako ali drugače zaščiten (Natura 2000, vodovarstveni pasovi izvira Rižane, naravne vrednote, kulturna dediščina...). Čas gradnje 2. tira je ocenjen na 7 let.

77 T

M

inistrstvo za kmetijstvo in okolje, Služba za odnose z javnostmi: Zaradi usklajevanja z Italijo v postopku čezmejne presoje vplivov na okolje je bil postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja (OVS) začasno prekinjen. Republika Italija je posredovala svoje pripombe na projekt 2. tira, ni pa se odzvala na povabilo k tehničnim konzultacijam, zato bomo s postopkom izdaje OVS nadaljevali skladno z zakonom o ratifikaciji Espoo konvencije in zakonom o varstvu okolja.

P Minister naj pove, da bo takoj začel graditi R

ok Svetek, Schenker: Drugi tir je infrastrukturni objekt mednarodnega pomena.

Izgovarjanje na ekonomičnost je neresno.

Poglejte nekatere železniške infrastrukturne objekte v sosednji Avstriji, ki tudi v dvesto letih ne bodo poplačani, pa jih bodo zgradili v nacionalnem interesu. Luka Koper že zaradi varnosti povezav ne sme biti brez drugega tira. Pred nekaj tedni je padlo nekaj skal na progo. Promet je obstal za dvanajst ur. Če se vlada ne zaveda problema, naj kot lastnik da nalog, da se luko zasuje in spremeni v plažo.

Uporabljali bomo Trst in Reko in bo problem rešen. Slovenija nima prometne politike.

Strategije tudi ne. Ničvredne študije se delajo zato, da lahko razni inštituti in fakultete živijo. Odgovorni uradniki in ministri se bolj brigajo zase in svojo dobrobit. Bivši ministri pametnjačijo po časopisih. Naredili niso nič, ko so imeli oblast in bi morali. Minister bi moral pač povedati vladi, da drugi tir bo in da bo začel graditi takoj in pika. Očitno se sploh ne zaveda resnosti zadeve. Razvoj luke bo zaustavljen. Naj pogleda na Reko, kako se hitro razvija. V nekaj letih bodo ujeli Koper.

Uporabljali bomo Trst in Reko in bo problem rešen.

Slovenija nima prometne politike. Strategije tudi ne.

Ničvredne študije se delajo zato, da lahko razni inštituti in fakultete živijo.

isna navodila MKO - Direktorata za okolje glede tega bo ARSO prejela še v tem tednu in takrat bo postopek formalno lahko stekel dalje. ARSO bo morala proučiti pripombe italijanske javnosti in se do njih opredeliti. Izdano OVS bo treba poslati v vednost Republiki Italiji in s tem dejanjem bo postopek čezmejne presoje vplivov na okolje zaključen.

Ena pot je posebni zakon, druga pa razpis

• Inovativni produkti na področju mednarodnega prevoza blaga in upravljanja dobavnih verig.

• Z globalno mrežo in izpostavami po vsej Sloveniji zagotavljamo celovite logistične rešitve na enem mestu.

SCHENKER d.d.

Brnčičeva 51, 1231 Ljubljana t: 01 5885 752, m: 041 395 021 e: info@schenker.si, www.schenker.si

Družba Fersped d.d. je v septembru usposobila in tehnično posodobila lastno CFS skladišče, ki se nahaja v neposredni bližini vhoda v koprsko pristanišče. Skladišče s površino 3.000 m2, opremljeno z dvema viličarjema in prekladalno rampo, je namenjeno direktnim manipulacijam polnjenja in praznjenja kontejnerjev ter kratkotrajnemu skladiščenju blaga.

Fersped d.d.

Parmova 37, 1000 Ljubljana t: 01 300 7112, m: 041 699 002 e: info@fersped.si, www.fersped.si

P

atrick Vlačič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet (v Delu): Glede na dinamiko razvoja dogodkov lahko pričakujemo dva scenarija. Koprsko pristanišče bo začelo izgubljati konkurenčnost zaradi slabe povezave z zaledjem ali pa bomo zaradi poslabšanega razmerja med prevozom po cesti in železnici priča pravim prometnim infarktom na primorski avtocesti. Najverjetnejši scenarij je kombinacija obojega. Moji pogovori s svetovnimi logisti kažejo na še eno dimenzijo, ki je posebno skrb vzbujajoča. Načrtovanje logističnih tokov poteka glede na sedanje in prihodnje infrastrukturne kapacitete. Če logisti ocenijo, da ni primerne perspektive za njihovo predvideno rast, usmerijo preskrbovalne verige drugam.

Navadno ne zgolj v odstotkih, ampak v celoti.

S

trahovi, da bo drugi tir predrag ali da se bo ponovilo to, kar se je že dogajalo z investicijami v Sloveniji, ko so nas na koncu stale precej več, kot je bilo na začetku predstavljeno, so upravičeni. Vendar jih je mogoče rešiti.

Imam dva predloga. Prvi je, da se za drugi tir Divača-Koper sprejme poseben zakon, ki bo sploh omogočil projekt na način, da bo rešil morebitne nerešljive ovire in ga spravil v sprejemljive finančne okvire. Drugi je, da bi kazalo projekt drugega tira pripeljati vključno do objave razpisa, pa naj trg pokaže, za koliko ga je mogoče zgraditi.

• Stroji za kmetijstvo in žagarstvo • Stroji za potrebe industrijske dejavnosti in gradbeništva • Logistika za ravnanje s težkim tovorom LinFis d.o.o., Ljubljana Grajzerjeva ul. 6, 1260 Ljubljana - Polje t: 01 781 00 40, f: 01 781 00 50 e: info@linfis.si, www.linfis.si/

Prostor za vaš oglas Bi se tudi vi želeli predstaviti v reviji EOL? Veseli bomo vašega klica!

Kontakt: Tanja Pangerl, tanja.pangerl@fitmedia.si, 03/42 66 716 Revija EOL Kidričeva 25, 3000 Celje www.zelenaslovenija.si

november 2013

ina Bučič, DRI upravljanje investicij: DRI upravljanje investicij je sicer izdelal predlog investicijskega programa za drugi tir med Divačo in Koprom. Veljaven dokument bo postal šele takrat, ko ga investitor, preko posebej imenovane komisije, pregleda in potrdi.

Na podlagi te potrditve pa ga potrdi pristojni minister s pisnim sklepom. Vse do takrat gre za delovne predloge.

82/83

Okoljevarstveno dovoljenje ne more mimo Italije

logistika

Investicijski program je le predlog

78

K

arkoli se bo že zgodilo, ključno je, da naša država da jasen signal, kako bo rešila ozko grlo med koprskim pristaniščem in notranjostjo države. Da ne bi ostalo nezapisano: tudi tržaško in reško pristanišče se morata za povezavo z zaledjem prebiti čez kraški rob. Nič lažje jim ni, kot je nam. Gre zgolj za to, kdo bo v prihodnosti delal in kdo ne bo.

logistika

82/83

Prometna politika

Slovenija mora dati Luki Koper prednost pri naložbah

sredstev, morajo pa biti medsebojno skladni.

Najpomembnejši je Partnerski sporazum, ki je osrednji dokument za črpanje EU sredstev iz vseh petih evropskih skladov, a ga mora potrditi tudi Evropska komisija. Slovenija mora v Bruselj poslati še Operativni program za Slovenijo kot celoto (t.i. Cilj 1), s katerim bodo razpoložljiva sredstva razdeljena po prioritetnih oseh ter Operativnih programih za Evropsko teritorialno sodelovanje.

E

vropska komisija še vedno preučuje vse poslane dokumente in ni pričakovati, da bo sprejela večje odločitve, dokler ne bo nov večletni finančni okvir dokončno potrjen tako v Evropskem parlamentu kot tudi v Svetu.

Tanja Fajon, Evropski parlament:

Sloveniji bo iz kohezijskih sredstev v naslednjem večletnem obdobju namenjenih 3,3 milijarde EUR.

Katere novejše odločitve Evropske komisije so za slovenske razvojne usmeritve na področju prometne politike bistvene?

N

a prometno politiko v Sloveniji bo nedvomno vplivala nedavna odločitev evropskih institucij, po kateri je tudi koprsko pristanišče del Baltsko- Jadranskega koridorja, ki sodi med pomembnejše TEN-T koridorje. V Evropskem parlamentu sem si z dopolnili pred poletjem močno prizadevala za vključitev našega pristanišča v omenjeni koridor, v prvotnem predlogu Evropske komisije tega ni bilo. Glede uveljavljanja strateških prioritet so naše sosednje države veliko bolj ambiciozne in aktivne, zato sem bila zadovoljna z uspehom, da je v koridorju poleg italijanskih pristanišč, ki bodo deležna prednostnega sofinanciranja infrastrukture v naslednji finančni perspektivi, tudi koprsko pristanišče. To je izjemno pomembno za dolgoročni razvoj Luke, prav tako tudi prenova proge med Divačo in Koprom ter čimprejšnja izgradnja drugega tira. Slovenija je žal izgubila že preveč časa in denarja, zato močno upam, da so namere zdajšnjega prometnega ministra iskrene. Projekt bo naši državi prinesel številne koristi, predvsem pa bo razbremenil naše ceste.

S

pričetkom naslednjega leta vstopamo v obdobje novega večletnega finančnega okvira (MFF) EU 2014-2020, ki predstavlja temelj za vsakoletne proračune ter vse financiranje iz proračuna EU. Večino, zlasti večje razvojne projekte, bo Slovenija financirala s pomočjo evropskih skladov, s področja prometne politike torej iz sredstev za kohezijsko politiko, ki ostaja ključna prioriteta tudi za EU.

november 2013

S

lovenija bo vsaj do leta 2020 ohranila položaj neto prejemnice sredstev iz proračuna EU, saj še vedno dosega povprečno stopnjo razvitosti 83,7 % EU. Sloveniji bo tako iz kohezijskih sredstev v naslednjem večletnem obdobju namenjenih 3,3 milijarde EUR.

S

lovenija mora, podobno kot druge države EU, pripraviti kar nekaj dokumentov, ki predstavljajo podlago za črpanje evropskih

O

b tem je potrebno poudariti, da bo Evropski parlament na svojem plenarnem zasedanju v Strasbourgu med 18. in 21. novembrom razpravljal o MFF ter o njem po vsej verjetnosti tudi glasoval, s čimer bo odprl pot Svetu, da ga dokončno potrdi. Zelo zapletena in trda pogajanja tako prihajajo h koncu, trajala pa so več kot 2 leti. Ob tem je potrebno še dodati, da je MFF poimenovan tudi proračun zmernosti, saj je za kar 3,4 % manjši od svojega predhodnika, kar se je zgodilo prvič v zgodovini EU. Po prvotnem nesoglasju o MFF v začetku leta so Evropska Komisija, Evropski parlament in Svet na Evropskem svetu 27. junija vendarle dosegli dogovor, o čemer je Evropski parlament 3. julija sprejel tudi resolucijo. V njej se je zavezal, da bo jeseni dokončno o njem tudi glasoval.

Kaj zajema evropska prometna mreža?

E

vropsko prometna mreža obsega prometno infrastrukturo, sisteme za upravljanje prometa ter sisteme za navigacijo in določanje položaja, ceste, železnice, celinske plovne poti, morska pristanišča, letališča ter druge povezovalne točke med različnimi omrežji.

Pan-evropska prometna mreža je del vseevropske mreže (TEN-T), ki je bila definirana z Maastrichtsko pogodbo leta 1992. Večji delež vseh vlaganj je usmerjen v železnice zlasti zaradi razbremenitve cest in zmanjšanja vplivov na okolje. Pan-evropski koridorji predstavljajo prioriteto skupne evropske prometne politik.

Njen namen je prispevati k učinkovitemu in celostnemu razvoju Evrope predvsem z izgradnjo manjkajočih prevoznih povezav med članicami Evropske unije in tranzicijskimi državami ter zadostiti povečanemu obsegu prometa.

V

ključenost v vsa evropska omrežja omogoča državam, da za prometne infrastrukturne projekte, vezane na te koridorje, koristijo evropska sredstva, kar s pridom že vrsto let

izkorišča tudi Slovenija.

S

lovenijo zaradi svoje ugodne geografske lege prečkata kar dva vseevropska prometna koridorja, in sicer: a) koridor V. (cesta-železnica), ki poteka v navezavi Benetke - Trst - Divača / Koper Divača - Ljubljana - Maribor - Budimpešta - Užgorod - Lvov - Kijev ter b) koridor X. (cesta-železnica), ki pa poteka v navezavi Salzburg - Ljubljana - Zagreb Beograd - Niš - Skopje - Solun.

L

uka Koper je tako vključena v vse evropski prometni koridor V., preko kraka Divača - Koper, tudi zaradi katerega je pomembna izgradnja drugega tira.

Katerim naložbam, tudi z vidika predvidene finančne perspektive EU 2014 – 2020, bi morala dati Slovenija prednost v razvoju prometne infrastrukture?

S

lovenija bi morala biti na področju razvoja prometne politike bolj proaktivna. Predolgo časa napovedujemo in ne uresničujemo posodobitve železnic. V preteklosti smo se premalo povezovali z italijansko in avstrijsko stranjo, da bi izkoristili in pridobili večjo vlogo v predlogu vseevropskih koridorjev v naslednji finančni perspektivi 2014-2020. Zaradi tega izgubljamo tudi priložnosti za večje koriščenje evropskih sredstev. Nujno je premišljeno in načrtovano vlaganje v prometno infrastrukturo, saj bo to Sloveniji odprlo nove priložnosti za sodelovanje z državami Srednje in vzhodne Evrope in tudi Zahodnega Balkana. Med prednostnimi projekti so po mojem prepričanju izgradnja drugega tira in posodobitev železnic na najbolj ključnih odsekih, ki so pomembne povezave predvsem za tranzitni tovor. Želela bi si, da se v prihodnje tudi čim več potniškega prometa preseli na železnice, saj bi razbremenili onesnaževanje okolja.

E

vropska unija je v okviru novega večletnega finančnega okvira določila 11 tematskih ciljev, prioritetnih področji, ki so v skladu oziroma se navezujejo na strategijo EU 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Ena izmed prioritet je tudi spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah (7).

N

edavno je to v srečanju z evropskim komisarjem za regionalno politiko Johannesom Hahnom poudaril tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanko Stepišnik.

Minister je med drugim dejal, da ostaja črpanje evropskih sredstev prioriteta vlade ter da črpanje pospešujejo.

N

a podlagi identificiranja prioritetnih področji in razvojnih potencialov je Slovenija v tesnem sodelovanju z občinami in regijami določila prihodnje projekte, v katere moramo nujno vlagati z namenom, da dosežemo specifične cilje, opredeljene na nacionalni ravni.

79 lovenija se je sicer v svojih programskih dokumentih zavezala, da se bo predvsem osredotočila na povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, na krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij ter na zaposlovanje mladih. Ena izmed prioritet pa bo tudi spodbujanje prometa za trajnostno mobilnost in odpravo ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah.

Iz naslova infrastrukture bo tako Slovenija še posebno pozornost posvetila nadaljevanje projektov razvoja tretje in četrte razvojne osi.

I

z naslova infrastrukture bo tako Slovenija še posebno pozornost posvetila nadaljevanje projektov razvoja tretje in četrte razvojne osi, izvedbi velikih infrastrukturnih projektov s pomočjo javno-zasebnih partnerstev ter neposrednih tujih investicij ob pogoju zagotavljanja blagovnih in drugih prometnih tokov (Luka Koper, logistične kapacitete, Mariborsko letališče, novi terminal na letališče Jožeta Pučnika Ljubljana) in železniške poveze.

S

lovenija mora, podobno kot je zapisano v koalicijskih pogodbi aktualne vlade, pospešeno in učinkovito vlagati v javno infrastrukturo in izgradnjo tistih projektov, ki bodo oživeli gospodarsko rast in vplivali na izboljšanje kakovosti življenja in blaginje.

Slovenija tako mora dati prednost med drugim tudi poglobitvi morskega dna in podaljšanju 2. oziroma izgradnji 3. pomola v Luki Koper, vsekakor pa tudi nujno izgradnji drugega tira Koper-Divača.

Vse dodatne informacije dobite na naslednjih povezavah: http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-13-646_en.htm http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-// EP//TEXT+TA+P7-TA-2013-0304+0+DOC+XML+V0//SL http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/evropska_kohezijska_politika/razvojno_nacrtovanje_in_programiranje_strateskih_in_izvedbenih_dokumentov/ partnerski_sporazum_ps/ http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/ EKP/Nacrtovanje/Partnerski_sporazum.pdf http://www.eu-skladi.si/za-medije/novice-in-sporocila-za-javnost/aktualne-novice-o-evropskih-skladih/ minister-stepinik-in-evropski-komisar-hahn-o-rpanju-evropskih-sredstev-v-sloveniji#c1=News%20 Item&c1=novica http://www.drc.si/Portals/6/prispevki/II/372-385.pdf http://ec.europa.eu/transport/themes/infrastructure/maps/ doc/ten-t_pp_axes_projects_2005.pdf

S

amo Omerzel, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor: Naj poudarim, da so prednosti, ki jih prinaša izgradnja drugega tira Divača- Koper, pomembne tako za razvoj Luke Koper kot tudi za slovensko gospodarstvo ter celotno regijo.

Ž

e pred časom pa sem izrazil jasne pomisleke glede zelo visoko ocenjene vrednosti investicije v drugi tir Divača – Koper, ki po današnji oceni znaša že vrtoglavih 1,4 mrld evrov. Po temeljiti preučitvi investicijske dokumentacije sem s svojimi sodelavci sprejel sklep, da Slovenija potrebuje drugi tir in da bom storil vse, da do njegove realizacije pride čim prej.

Po mojih ocenah, ki so temeljile tudi na oceni primerjav podobnih gradbenih projektov v Evropi, lahko vrednost investicije bistveno zmanjšamo. Prav zato bo ministrstvo pripravilo mednarodni razpis za recenzijo projektne dokumentacije. Dosedanje izvedene aktivnosti, kot so priprava projektne dokumentacije, nakupi zemljišč, študije o izvedljivosti, geološke raziskave, investicijski inženiring ter druga pripravljalna dela, so zadostna podlaga, da se prične že s prvimi ukrepi.

Z

nano je, da Slovenija leži na križišču dveh pomembnih transportnih osi, in sicer koridorja X in koridorja V. Podobno je slovensko prometno omrežje oblikovano tudi v okviru celovitega TEN-T omrežja EU, s tem da je med prioritetne projekte vključena železniška os Lyon–Trst–Divača/Koper–Divača–Ljubljana– Budimpešta–ukrajinska meja. Za navedene koridorje pa se pojavljajo določene alternative oziroma vzporedni koridorji. Zato je za prihodnje odločanje o upravičenosti investicijskih vlaganj v železniško infrastrukturo pomembno vedeti, ali lahko prometne osi, ki potekajo preko Slovenije, v prihodnje obdržijo konkurenčne prednosti pred alternativnimi oziroma vzporednimi prometnimi povezavami.

P

omembnost investicije v drugi tir na odseku Divača – Koper je potrebno presojati ne samo s tega vidika, temveč tudi z vidika razvoja Luke Koper ter učinkov na slovensko gospodarstvo in celotno regijo. Obstoječa proga Divača –Koper zavira nadaljnji razvoj Luke Koper zaradi omejene prepustne zmogljivosti in s tem nezmožnosti zadostne preusmeritve tovora s ceste na železnico. Izgradnja novega tira bi ta problem rešila ter prinesla ob tem še druge prednosti: omogočanje uporabe okolju prijaznejše vrste prevoza, izboljšanje eksploatacijskih značilnosti, povečanje stopnje varnosti prometa, skrajšanje časa prevoza

82/83

tovora, učinkovitejše vodenje prometa in znižanje obratovalnih stroškov. Gradnja nove proge Divača–Koper je bila že v preteklosti opredeljena kot pomemben projekt v različnih razvojnih dokumentih ter prvotno vključena v Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za področje železniške infrastrukture za obdobje 2007–2013. Prvotna ideja, da bi bil odsek sofinanciran iz kohezijskega sklada iz tekoče finančne perspektive, ni bil realiziran, saj je zaradi takratne stopnje pripravljenosti in zahtevnosti finančne konstrukcije ministrstvo sprejelo odločitev, da bo odsek prijavljen v sofinanciranje v finančni perspektivi 2014-2020.

logistika

S

Drugi tir bo, vendar za bistveno manj denarja

P

o mojih ocenah, ki so temeljile tudi na oceni primerjav podobnih gradbenih projektov v Evropi, lahko vrednost investicije bistveno zmanjšamo; od ocenjene 1,4 mrld vrednosti lahko ta projekt realiziramo celo za polovico manj, to je za 700 mio evrov. Prav zato bo MzIP pripravilo mednarodni razpis za recenzijo projektne dokumentacije, saj želimo, da pripravljeno predinvesticijsko zasnovo projekta strokovno pregleda neodvisna in neobremenjena institucija.

I

zgradnjo drugega tira je mogoče financirati s kohezijskimi sredstvi iz nove finančne perspektive 2014-2020, druga možnost pa je koriščenje sredstev iz t. i. sklada CEF (Connecting Europe Facility) ter z zasebno javnim partnerstvom.

N

a Ministrstvu za infrastrukturo in prostor ocenjujemo, da so dosedanje izvedene aktivnosti, kot so priprava projektne dokumentacije, nakupi zemljišč, študije o izvedljivosti, geološke raziskave, investicijski inženiring ter druga pripravljalna dela, za katera so bila že porabljena sredstva v višini 41 mio evrov, zadostna podlaga, da se prične s prvimi ukrepi.

Najprej z izvedbo izvlečnega tira v vrednosti 20 mio evrov.

Izgradnjo drugega tira je mogoče financirati s kohezijskimi sredstvi iz nove finančne perspektive 20142020, druga možnost pa je koriščenje sredstev iz t. i. sklada CEF (Connecting Europe Facility) ter z zasebno javnim partnerstvom. november 2013

Na ta način bomo torej zagotovili, da bodo regionalni razvojni programi eden od stebrov za doseganje skupnih ciljev.

80

Prepoznavanje potenciala logistične dejavnosti ob petem koridorju V Sloveniji se že dlje časa na eni strani obljublja in na drugi strani pričakuje dolgoročna strategija logistike.

Pričakovanje se izkorišča kot opravičilo za neukrepanje in vztrajanje pri uveljavljenih vzorcih. Slovenska logistika je ujeta v prostoru in času.

Stalnica vsega ostajajo odlična geografska lega, Luka Koper ter peti in deseti koridor z vsemi žulji, ki se nikakor nočejo zaceliti sami od sebe, zdravstvene oskrbe pa ni. Če bi šlo za reševanje problema zidanic, bi že zdavnaj poskrbeli za povezovanje, pridobivanje evropskega denarja in promocijo, kot si jo panoga zasluži. Za korak čez previsoko stopnico, gledano z vidika nacionalne percepcije, je poleg celjenja žuljev potrebno povezovanje, obveščanje o namerah posameznikov, iskanje kompromisov, uporaba najsodobnejših tehnologij in napadalno skupno trženje.

foto: www.shutterstock.com

mag. Brigita Gajšek1

Logistika v regijah

november 2013

logistika

82/83

Logistika v regijah

1 Fakulteta za logistiko

O

sredotočimo se na dogajanje ob petem koridorju, ki povezuje Barcelono s Kijevom.

Poleg te glavne poti so del petega koridorja še tri veje, ki vodijo proti jadranskim pristaniščem, in ena, ki povezuje peti in četrti koridor v Bratislavi. V Sloveniji ena veja povezuje peti koridor z Luko Koper, v Budimpešti pa se odcepita dve veji, in sicer ena proti Reki in ena skozi Sarajevo proti pristanišču Ploče. Koridor obsega cestno, železniško omrežje, letališča in pristanišča ter pomeni najustreznejšo povezavo južno od Alp. Železniška proga vzdolž koridorja, ki je v dokaj slabem stanju, potrebuje modernizacijo in nadgradnjo, cestne povezave pa so večinoma dobre.

K

ljub neodločnosti in omahovanju ključnih odločevalcev, metanju polen pod noge tistim, ki kljub temu verjamejo v potencial in imajo ideje, in postopnemu brisanju naše države s seznama primarnih destinacij za umestitev velikih globalnih logistov, se v Sloveniji ne bi smeli tako zlahka predati. K reševanju problematike je treba pristopiti celostno. Poleg prometne infrastrukture na ocenjeni pomen koridorja močno vplivajo tudi logistična infrastruktura in storitve, ki privabljajo tokove.

Po mnenju dr. Braneta Semoliča (LENS Living Lab®) so sodobna podjetja majhna in agilna.

Podjetja se danes hitreje in pogosteje odločajo za selitve svojih kapacitet bliže strankam, zato

morajo tudi občine in regije začeti privabljati podjetja v svojo sredino in ne smejo videti financiranja svojega delovanja samo v napajanju iz nacionalnega proračuna in prodajanja zemljišč. Morale bi prepoznati, da je logistična infrastruktura enako pomembna, kot so komunalna ureditev gradbene parcele, inovativne storitve in tiste, ki lahko naredijo peti koridor aktualnejši od bližnjih. Velik potencial se skriva v javno-zasebne partnerstvu, ki omogoča hitro umeščanje podjetij v lokalni prostor in njihove enako hitre umike iz njega.

Pobude k usklajenemu delovanju tudi v Savinjski regiji

N

a pobudo Razvojne agencije Savinjske regije je celjska Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru pristopila k oblikovanju smernic za celovit in trajnostno naravnan razvoj logistične dejavnosti v Savinjski regiji, skozi katero poteka peti koridor. Razmere namreč narekujejo temeljit premislek o učinkoviti trajnostni izrabi obstoječe infrastrukture, premišljeno načrtovanje ravnanja s prostorom in viri v

81 rojektna skupina Fakultete za logistiko, sestavljena iz raziskovalcev in diplomantov, je izsledke raziskave predstavila na oktobrskem posvetu Logistična dejavnost – regijski razvojni potencial, ki se je odvil v prostorih Fakultete za logistiko v Celju. Dogodek lahko ocenimo kot uspešen kljub skromni udeležbi županov in gospodarstvenikov.

G

lavni potencial Savinjske regije so njeni ljudje in njihova sposobnost sooblikovanja in zagovarjanja celovitih rešitev. Potrebne so namreč uspešno izvedene dejavnosti, ki bi v Savinjski regiji prispevale k blaginji občin in h krepitvi konkurenčnosti podjetij. Ugotovljeno je bilo, da je treba preiti od ponavljajočih se posnetkov trenutnega stanja k načrtovanju in izvrševanju.

P

o obširni razpravi je bila izpostavljena potreba po prostorskem planu ter strategiji in nacionalnem programu Republike Slovenije za logistiko. Poslovnežem povzroča težave pridobivanje strank na eni strani in vlagateljev za odlične poslovne ideje na drugi strani. Prisotni so tudi ugotavljali, da so individualni napori prisotni, vendar jih je težko in zamudno spraviti v nacionalno resolucijo ali pa celo njihovo realizacijo zavirajo nasprotovanja lokalne konkurence. V teh primerih bi bilo smiselno vključiti stroko, da bi podala mnenje in da bi prišli do hitrejših in sprejemljivejših rešitev, ki dajejo več. Vsi so se strinjali s potrebami po dogovarjanju med različnimi, z logistiko povezanimi deležniki na regijski ravni, so se pa vsi zavedli, kako velik izziv je to za posameznike, ki bodo pri tem sodelovali. Sinergija med konkurenti je mogoča tudi v logistiki in prav tako velja, da se skupaj doseže več. Enotna ugotovitev je bila tudi ta, da kapitala v Savinjski regiji ni, bo pa na razpolago v večletnem finančnem okviru 2014–2020. Udeleženci so se strinjali s predlogom, da bi se ustanovila projektna skupina, ki bi izdelala podlago za nadaljnje ukrepanje.

Hkrati si je treba prizadevati, da bo tudi slovenska politika spoznala vseslovenski potencial logistike in pristopila k ustvarjanju razmer za razvoj v regijah in državi. Ta trenutek pa bi morali v Savinjski regiji pričakati povsem pripravljeni.

Slab odziv gospodarstva

D

ekan Fakultete za logistiko, izredni prof. dr. Bojan Rosi, je o projektu izjavil: »Zelo

Na Fakulteti za logistiko premoremo kadrovski potencial, ki je kos logističnim izzivom današnjega časa, vendar je potrebno tudi povpraševanje na trgu. zaprto pot k rešitvam, saj se moramo tudi mi obnašati gospodarno. Sodelovanje z Razvojno agencijo Savinjske regije je še en dokaz dobrega sodelovanja teorije in prakse, intelekta z uporabnostjo, vendar samo to brez dejavnejšega vključevanja gospodarstva ni dovolj za preskok od posnetka stanja k rešitvam in napredku.«

Ž

upan Mestne občine Celje Bojan Šrot je med drugim povedal: »Dejstvo je, da je slovenski trg majhen in da delujemo v krizi, ki razvoj upočasnjuje in ga postavlja pred težke izzive.

Res je tudi, da slovenski logistični centri niso tehnološko najnaprednejši, če jih postavljamo ob bok tistim iz razvitejših držav. Vendar pa se moramo ob tem zavedati logističnega potenciala, ki ga s svojo osrednjo lego in pomembnimi transportnimi potmi nosi naša regija. Zato se moramo vsi subjekti, podjetniki, lokalne skupnosti in druge organizacije truditi za vzpostavitev mreže, ki bo dolgoročno odpirala možnosti za razvoj vseh vpletenih, privabljala nov kapital in z njim vzdigovala konkurenčnost naše regije kot celote. Vse to pa zahteva premišljeno, sistematično, ekonomično in vizionarsko ravnanje s prostorom, viri in informacijami. Gospodarna notranja povezava v celotni Sloveniji lahko zagotavlja lažje in boljše mednarodne povezave, kar pomeni, da je nujno

Č

82/83

povezovanje transportnih in gospodarskih subjektov oz. sistemov.« lani projektne skupine, diplomanti FL UM Samo Jamnik, Katja Baškovič, Jerneja Mašera: »Projekt Logistična dejavnost - regijski razvojni potencial je bil zasnovan zaradi pregleda trenutnega stanja logistične dejavnosti v gospodarstvu in z željo prepoznati potrebe in napovedi podjetij, povezane z razvojem logističnega potenciala v Savinjski regiji s širšo okolico. Menimo, da sta slaba odzivnost in maloštevilčen odziv podjetij odsev trenutne situacije slovenskega gospodarstva. S predstavitvijo izsledkov smo prisotne želeli spodbuditi k razmisleku, kje se vidijo pri razvijanju logistične dejavnosti in kakšen delež so pripravljeni prispevati k razvoju. Podobne raziskave bi priporočili tudi drugim slovenskim regijam.«

logistika

P

me veseli, da je bila Fakulteta za logistiko kot glavna in edina raziskovalno-izobraževalna ustanova v Savinjski regiji prepoznana in povabljena k delu pri projektu Logistična dejavnost – regijski razvojni potencial. Še enkrat smo pregledali trenutno stanje logistične dejavnosti v Savinjski regiji. Razočaran sem nad slabim odzivom podjetij v regiji, saj smo k sodelovanju telefonsko povabili več kot tisoč podjetij in od tega prejeli manj kot deset odstotkov izpolnjenih anketnih vprašalnikov, še manj podjetij pa se je pozneje udeležilo posveta na Fakulteti za logistiko. V celjski regiji se izobražujejo logistični strokovnjaki, ki so usposobljeni za raziskovanje, vendar pravih rezultatov raziskovanja ni, če je odzivnost okolja slaba. Pohvalil pa bi sodelujoče pri projektu in vse, ki so se posveta udeležili in ustvarili odlične okoliščine za ponoven začetek iskanja celostnih rešitev.

Na Fakulteti za logistiko premoremo kadrovski potencial, ki je kos logističnim izzivom današnjega časa, vendar je potrebno tudi povpraševanje na trgu. Če podjetja ne čutijo potrebe po izboljšanju svoje logistike in po povezovanju za doseganje sinergijskih učinkov z drugimi podjetji v logistiki v regiji in državi, ima stroka

Primer dobre prakse v Vrtojbi

S

tojan Grgič: »V okviru projekta iCON, ki se financira iz evropskih skladov, nastaja skupina prevoznikov iz Slovenije in Italije, ki namerava na lokaciji Vrtojbe postaviti logistični konzorcij z imenom Golog. Na spletni strani http://www.golog.eu so vidni prvi rezultati združevanja in priprav za izvedbo projekta, ki se bo končal z gradnjo ustreznih skladiščnih površin ter pripadajočih servisnih objektov za intermodalno upravljanje tovora. Ocenjujem, da je peti koridor, ob katerem stoji tudi Vrtojba, regionalno in nacionalno pomemben. Dobro prakso na tem področju bi bilo smiselno razširiti tudi na druge regije ob koridorju in tako izkoristiti blagovne tokove, ki so na voljo, in privabiti nove. To je izziv in hkrati naloga vseh logistov ob tem koridorju in priložnost za tiste, ki bodo dovolj pogumni in bodo stopili na to novo pot. Lokacije ob koridorju se morajo prepoznati kot medsebojno nekonkurenčne in kot zametki mreže logističnih centrov, ki se bodo sposobni odzivati na potrebe zunanjih in lokalnih strank in jih bodo dodatno lahko uporabljale lokalne skupnosti.«

Kam usmeriti napore za premike v logistični dejavnosti?

P

oleg tega, da se čaka na razplet dogodkov v zvezi z drugim tirom in Luke Koper, je treba po regijah ob koridorju prepoznati svoj potencial in ključne ter potencialne stranke.

Pod drobnogled je treba postaviti urbanistične

november 2013

prihodnosti, iskanje novih načinov privabljanja podjetij, dolgoročnega financiranja lokalnih skupnosti ter ustvarjanja prijetnega okolja za sobivanje prebivalstva in gospodarskih subjektov. Tovrstna prizadevanja presegajo zmožnosti posameznih občin ali podjetij, ki so si za komunikacijo in nove načine povezovanja prizadevala že takrat, ko je potekal projekt.

82 82/83

logistika

načrte na eni strani in potrebe logističnih akterjev na drugi strani ob prisotnosti logistične stroke. Napori morajo biti usmerjeni v: • prepoznavanje in mreženje ključnih deležnikov, ki bi morali pristopiti k oblikovanju celostno zasnovane strategije logistike v Republiki Sloveniji;

• združevanje/povezovanje v eni izmed spodnjih oblik: - združevanje logističnih podjetij na skupnih prostorih; - povezovanje v dejavnosti (npr. prevozniki, logistični sektor); - regijsko povezovanje občin, logističnih podjetij, stroke in preostalih zainteresiranih za načrtovanje in promocijo logistike, ki postaja del osnovne ureditve stavbnega zemljišča; - medregijsko povezovanje v logistiki, predvsem na taktični in strateški ravni (celovito načrtovati objekte in vsebine ob petem koridorju); - povezovanje na osnovi skupnih informacijskih rešitev;

• zbliževanje logističnih in proizvodnih podjetij, kar naj bi se odrazilo v povečevanju deleža najemanja (outsourcing) logističnih storitev pri proizvodnih in trgovskih podjetjih; • premišljeno umeščanje logističnih objektov v prostor z upoštevanjem lege obstoječih objektov; • razvijanje intermodalnih vozlišč ob petem koridorju, kjer je strokovno utemeljeno; • iskanje novih in inovativnih storitev ob povečevanju stopnje avtomatiziranosti logističnih podjetij; • iskanje načinov za pomoč podjetjem pri posodabljanju logistične infrastrukture in tehnologije; • pogoste selitve proizvodnih podjetij naj bodo izziv za regijo in državo, da podjetjem ponudita privlačno delovno okolje po meri 21. stoletja; • iskanje odgovora na vprašanje, kako je mogoče izkoristiti potencial tovornega tranzita v petem koridorju, da ne bo moteče za okolico;

november 2013

• premislek, kaj prinaša javno/zasebno partnerstvo in kako bi se lahko celovito vgradilo v okolje regije in države.

Ekošola sprašuje, stroka odgovarja Vprašujejo predstavniki dijaške skupnosti Gimnazije in srednje šole Kočevje pod mentorstvom ekokoordinatorice Dijane Grgurič Vidic: Koliko litrov vode se porabi za izdelavo enih kavbojk?

Odgovarja doc.dr.

Darko Drev, univ. dipl. inž. kem. inž., Inštitut za vode Republike Slovenije: Poraba in onesnaženost voda v tekstilni industriji je lahko zelo različna, odvisno od tehnologije. Današnje stanje tehnike že omogoča, da se lahko vsa odpadna voda očisti in vrača v tehnološki proces. To pomeni, da je poraba vode zelo majhna (zaradi izparevanja itd.). V praksi je situacija bistveno drugačna. Za proizvodnjo kavbojk se porablja voda v vseh fazah proizvodnje - od priprave surovine do konfekcije.

Pri tem je pomembno, ali obravnavamo tudi porabo vode, ko se iz bombaža izdelajo niti.

To je proizvodnja bombažne preje v predilnici.

Predilnica je velik porabnik vode. V predilnici dobimo bombažne niti (sukance). V tkalnici se iz niti tke blago in v njej ni velike porabe vode. Navadno ima tkalnica tudi barvarno.

Največja poraba in tudi obremenitev voda je v barvarni. Blago za kavbojke se navadno barva z naravnim indigo barvilom, lahko pa se obarva tudi s kakšnim drugim barvilom.

Izbira barve ter tehnologija barvanja je zelo pomembna za nastanek količine in obremenitve odpadne vode. Naslednja faza je konfekcija oziroma izdelava kavbojk. Pri konfekciji nastane zanemarljiva količina tehnološke odpadne vode. Tehnološke odpadne vode skoraj ne nastajajo, temveč nastajajo le fekalne odplake zaposlenih. Za lažjo predstavo si oglejte tabelo z okvirnimi količinami porabljene vode v predelovalni industriji. količina odpadne vode

proizvodnja

poraba na enoto odpadna voda

pranje volne

1t volne

skupna

8

bombaž - beljenje

1t bombaža

odpadna lužina

4

5

1t bombaža

skupno

400

4000

1t vlakna

viskozni postopek

80

1000

umetna svila

min m3

max m3

pov. m3

15 1000

1t triacetal

triacetatni postopek

10

15

predilnica

1t preje

skupna

3

250

125

tkalnica

1000 m2 blaga

skupna

10

350

50

barvarna

1t blaga

skupna

30

160

strojenje

1000 m2 kož

skupna

0,7

0,5

1,0 - 1,5

proizvodnja usnja

1001 m usnja

skupna

280

450

400

proizvodnja lepila

1t kostno lepilo

skupna

1t mokro klejno

skupna

30

140

1t kožno lepilo

skupna

300

1200

proizvodnja svile

večji obrat

skupna

cca 200 m3/h

proizvodnja svečk

večji obrat

skupna

cca 50 m3/h

skupna

2

8

livarne in kovačnice

1t materiala

praženje

1t semen

1

30

1t

kanalska

40

60

kuhanje svile

1t surove svile

skupna

15

70

proizvodnja kavčuka

1t materiala

skupna

rafinerija

1t materiala

skupna

3

70

hidriranje

1t benzin

skupna

1

1,25

10 20

750 17

Promocija

Brez rezervnih delov se vaš posel ne bo premaknil!

OSKRBNA LOGISTIKA PORSCHE SLOVENIJA JE DOBAVO REZERVNIH DELOV PREPUSTIL SPECIALISTOM V vsakodnevnem obvladovanju svojega posla ne smete ničesar prepuščati naključju.

Ponujamo vam:

Zagotavljamo vam hitro, ugodno in zanesljivo dostavo rezervnih delov iz skladišč po Sloveniji in tujini v vaš servisno prodajni center. Zaupajo nam številna slovenska podjetja, med njimi tudi Porsche Slovenija.

• Prevzem povratne embalaže, reklamacijskih delov in vračil blaga v vašem servisnem centru ter dostavo v želena skladišča po Sloveniji in tujini.

Info: www.posta.si

• Prevzem blaga v skladiščih v Sloveniji in v tujini ter dostavo v vaš servisni center.

• Odvoz poškodovanih in odpisanih delov na uničenje.

Kontaktirajte nas, zagotovo imamo rešitev, ki bo premaknila tudi vaš posel.

SKRITA globoko pod krošnjami neokrnjenega gozda. pod tisočletnimi dolomitskimi skladi, kjer se pretaka v vsej svoji čistosti in neskončni dragocenosti. oda. le voda.

NOVA PLASTENKA 25 %

PIVOVARNA LAŠKO D.D., Trubarjeva 28, 3270 LaŠko LUNA\TBWA Promocija

lažja

www.oda.si