EOL 86 by Fit media d.o.o.

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

86 Februar 2014

Vse preveč neresnic v slovenski energetiki, pravi Aleksander Mervar

Anketa: Domačih novosti je vse več, nekaj izjemnih EMAS v Leku: Naložbe v tehnološke postopke, ne le v naprave Toplotna črpalka kot evropski dosežek Ponovno odkrito vprašanje prehranske varnosti Trajnostna mobilnost: Slovenija je več desetletij za najrazvitejšimi

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

NOVA STROKOVNA PUBLIKACIJA

URE, energetika in okolje PRVA CELOVITA STROKOVNA PUBLIKACIJA URE, ENERGETIKA IN OKOLJE V SLOVENIJI Vsebina

NOVO

• URE v energetski politiki in okolje • URE – temeljna usmeritev energetske politike in prakse v Sloveniji • Primeri praks

Razvojni in politični izzivi: • Ali Slovenija dovolj spodbuja razvoj domačih tehnologij za URE in OVE? • Kakšne možnosti daje politika URE za zagon gospodarstva? • Koliko sredstev bo znala Slovenija izkoristiti v novi finančni perspektivi 2014–2020?

Iz vsebine:

Knjiga Ure, energetika in okolje je del zbirke Zelena Slovenija, v kateri so doslej izšle že publikacije IPPC v Sloveniji, OVE v Sloveniji, Odpadki v Sloveniji, Upravljanje voda v Sloveniji ter Zrak v Sloveniji.

• Energetsko podnebni paket EU, usmeritve do leta 2020 in razvoj po letu 2020 (dr. Romana Jordan, evropska poslanka) • Cilji energetske politike in njihovi učinki na narodno gospodarstvo (mag. Mojca Vendramin, MZIP) • Akcijski načrt za učinkovito rabo energije za obdobje 2011–2016 (mag. Andreja Urbančič, mag. Damir Staničić, mag. Barbara Petelin Visočnik, IJS CEU) • Trendi in zahteve pri oblikovanju politik URE (Marko Hren, MGRT) • Priprava dolgoročne strategije za energetsko učinkovitost v stavbah (mag. Erik Potočar, MZIP) • Prenos direktive o energetski učinkovitosti v slovenski pravni red (mag. Hinko Šolinc, MZIP) • Energetska učinkovitost za večjo konkurenčnost industrije (mag. Stane Merše, IJS CEU) • Z učinkovito rabo in obnovljivimi viri iz gospodarske krize (Franko Nemac, Agencija za prestrukturiranje energetike) • Izzivi trajnostne gradnje in poti do skoraj ničenergijske hiše (dr. Marjana Šijanec Zavrl, Gradbeni inštitut ZRMK) • Energetsko upravljanje v lokalnih skupnostih (dr. Vlasta Krmelj, Energetska agencija za Podravje) • Pametna omrežja – temeljni gradnik za učinkovito rabo energije (dr. Igor Papič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko in Gregor Omahen, mag., Elektroinštitut Milan Vidmar) • Razvojne spodbude in poti do prodora vodikovih tehnologij (dr. Miran Gaberšček, Center odličnosti nizkoogljične tehnologije) • Spodbujanje učinkovite rabe energije in stanovanjska politika (dr. Andreja Cirman, Ekonomska fakulteta) • Politika Eko sklada in učinki nepovratnih subvencij za URE v obdobju 2008–2012 (Tadeja Kovačič, Eko sklad)

Primeri praks:

Obseg: 196 strani

Cena*: 16 € + ddv

* Knjiga sama je brezplačna, prikazan je znesek obdelave in distribucije; ddv stopnja je 22 %.

Fit media d.o.o. Kidričeva 25, SI-3000 Celje e-naslov: info@zelenaslovenija.si tel.: 03/42 66 700

• Informacije in naročila: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, faks: 03/72 66 702, e-naslov: info@fitmedia.si, www.zelenaslovenija.si.

Promocija

• Eko sklad, Elektroinštitut Milan Vidmar, Eles, Eltec Petrol, Energetska agencija za Podravje, Fakulteta za strojništvo UL, Fragmat Tim, GIZ DZP, Kompetenčni center za Sodobne tehnologije vodenja (KC STV), Kompetenčni center TIGR, Knauf Insulation, KSSENA, LEA Pomurje, Luka Koper, Mestna občina Celje, Mestna občina Ljubljana, Mestna občina Ptuj, Petrol, Skupina Laško, Steklarna Hrastnik, Šolski center Celje, Šolski center Škofja Loka, Šolski center Velenje, Termo-tehnika, Turna, Zavod za gradbeništvo.

3 86

Uvodnik

aj zdaj? Energetski zakon (EZ-1) je Državni zbor sprejel, a s precej glasov proti. Hkrati, ko je Slovenija z EZ-1, z zamikom, izpolnila več zahtev EU, je iz Bruslja potrkal na vladna vrata predlog novega energetsko-podnebnega paketa. Še bolj bo treba do leta 2030 znižati izpuste toplogrednih plinov. Prvi odmevi poznavalcev evropskih normativnih štrikarij so si enotni, da je EU popustila pritiskom. Kajti - po novem članice EU ne bodo več zavezane s konkretnimi cilji za delež obnovljivih virov, zelena energija pač bo, kolikor je bo.

oliko jo bo sposobna ustvariti Slovenija, je odvisno od tega, ali bo spremenila način kreacije svoje energetske prihodnosti. In sicer z zeleno energetsko paradigmo, ki se bo naslonila na realno sliko razmer v energetiki. Sprejemanje EZ-1 je obšlo celovit kritični pogled, kako je z darili in žrtvami na oltarju slovenske energetike. S klasično poslansko folkloro je zgodba TEŠ6, tako kaže, omrežila vse, ki v obzorju ideološke strumnosti raje opletajo kot ribe v mreži, namesto da bi se že v razpravi vprašali, kakšno priložnost daje z EZ-1 napovedan Energetski koncept Slovenije (EKS). Če pravi Aleksander Mervar, da je bil nekdanji NEP Ezopova basen, Martin Novšak pa izjavlja, da je lahko EKS del splošnega dolgoročnega razvojnega načrta Slovenije, potem ni nobenega dvoma, da se že išče kompas nove energetske prihodnosti države v naslednjih dveh desetletjih.

ompas za zeleno energetsko razvojno paradigmo države najprej potrebuje vlada, z njo pa vsi trije ali štirje energetski stebri v Sloveniji. Ne samo DEM, TEŠ in JEK. Tudi Eles in tisti igralci, ki morajo vzdržati preračunljive pritiske EU na investicijo v Južni tok. Slovenija ni zelo daleč od modre avtonomne energetske politike. A le v primeru, da bo vladna politika javno pokazala, kako v energetiki in z naložbami v infrastrukturo vidi vsaj toliko priložnosti za reševanje slovenskega finančnega brodoloma, kot to počne z iskanjem novih posojil. Posojila že dolgo ne bi smela biti več edino cesarstvo, kjer država išče sonce za razvojni preskok. Ali vsaj za to,

foto: Rok Tržan

da bi se začela ožiti puščava tesnobe, ki stiska Slovenijo.

orej – kaj z energetiko, kako z energetiko prestopiti Rubikon, z razvojem v jutri? Scenariji za energetski koncept ali program so na mizi. So mlajšega datuma, šest jih je. Še zmeraj sveži. Tudi to se ve, kje je Slovenija v konkurenčni prednosti: kaj se torej dogaja z investicijami v hidroelektrarne in s kakšno energetsko mešanico bo morala Slovenija živeti v nekaj naslednjih letih? Mislim na deleže tradicionalnih virov energije in na zelene energente. Z realnimi ocenami seveda, koliko energije bo Slovenija potrebovala za dostojno kakovost življenja. Neločljiv del te energetske slike v razvojnem ogledalu države naj ne bo samo iskanje krivcev za predrag TEŠ 6 – bistveno je, kakšno rentabilnost projektu bodo zagotovili avtorji naložbe. Tudi za JEK 2 bo treba realno izmeriti ekonomske, finančne in okoljske daljave.

amotane energetske štrene ali zablode, takšne ali drugačne, vključno z odgovorom na vprašanje, kako trdo ali mehko povezati različne in nasprotne interese v energetski viziji Slovenije, niso nerešljive. Kdo je lastnik in upravljavec državnega premoženja v energetiki? Kdo je torej odgovoren, če se nekaj zgodi ali ne zgodi in kako se zgodi? Pa se tega lastnik zaveda? No, hčerke in sinovi domovine Slovenije so v Državnem zboru na to pozabili v bogastvu besedne folklore. Sicer pa, odgovore bomo iskali v prihodnji številki revije.

energetiko bi se lahko Slovenija zelo hitro prebudila iz razvojnega dremeža. Morda nekoliko več krikov proti brezbrižnosti hoče tema o dolgoročni prehranski varnosti Slovenije. Dr. Emil Erjavec kritično analizira, kje je spodrsnilo kmetijski politiki. Toda prehranska samooskrba je vitalen razvojni izziv Slovenije in zelo povezan z okoljem.

omunalcem pa ni lahko – zato sta bila k besedi povabljena mag. Egon Stopar in dr. Boštjan Aver. Morda bo MKO končno reagiral vsaj zaradi nekaterih nesmislov pri finančnih jamstvih. Sicer pa kot zmeraj drži – odpadki so surovina. Preberite.

a široko odpiramo vrata zelenega omrežja vsem, ki ste za zeleno prihodnost Slovenije.

Jože Volfand, glavni urednik

februar 2014

slovenski elektroenergetiki je v zadnjih petnajstih letih vse preveč splošno veljavnih neresnic. Tako pravi v intervjuju Aleksander Mervar z Elesa.

Uvodnik

EOL

Interpelacija za energetsko prihodnost Slovenije - brez folklore

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

7 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 »Cilj je dvigniti potrošnjo pijač v stekleni embalaži«

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o. Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Franci Lenart (Ekomobil), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, februar 2014 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna. Tiskano na okolju prijaznem papirju.

10 S tujimi lastniki v nov začetek v Radečah 14 Domačih novosti vse več, nekaj izjemnih 24 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 26 Sistem odpadkov v celoti na sito 28 Naložbe v tehnološke postopke, ne le v naprave 31 Načrt trajnostne mobilnosti v občinah 32 Vse preveč neresnic v slovenski elektroenergetiki 36 Toplotna črpalka kot evropski dosežek 38 Pridobitev OVD za odlagališče postaja tveganje

40 Komunale opozarjajo, da so finančna jamstva sporna 42 Metodologija za tržne deleže je v rokah MKO 44 MKO ima na mizi rešitve, a postavlja nove ovire 46 Ideja počasi klije, a resnih zavez še ni

Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

sebina

4 86

EOL

Impresum

48 Ponovno odkrito vprašanje prehranske varnosti 51 Zelene navade 52 V EU malo trajnostnih potrošnikov

54 Prihaja čas vozil brez šoferjev, a ne že jutri 56 »Za razvoj logistike v Sloveniji ni vizije« 59 Vozila v tranzitu naj imajo višjo cestnino 61 Mobilnost: Slovenija je več desetletij za najrazvitejšimi

Partner pri izdajanju revije EOL:

februar 2014

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

62 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Podjetje Pujolasos je za Visoanka Source Premiere embalažo, ki vsebuje nov tonik za odstranjevanje ličil z obraza, izdelal lesen, bukov pokrovček. Pri podjetju so želeli, da bi embalaža predstavljala vsebino, zato so se odločili za lesen pokrov, ki poudarja naravo in inovativnost. V srcu Katalonije podjetje Pujolasos že pol stoletja izdeluje komponente iz lesa za parfumerije in kozmetične blagovne znamke.

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Podjetje Cortec Corporation® je lansiralo nov, visoko tehnološki papir, ki ga poganja NanoVpCI® - Corrosorber®. Papir je netoksičen in specializiran za hrambo dragih kovin, kot so srebro, kositer in zlato. Pomaga obvarovati kovine, da se ne omadežujejo in s tem izgubijo svojo vrednost. Ena stran papirja je debelo premazana s posebnim kemičnim nanosom, ki išče H2S plin. Ko se določena količina H2S plina vpije v papir, zamenja barvo iz svetlo zelene v rjavo.

Kot je bilo napovedano, je po odhodu Branka Ravnika z mesta v.d. generalnega direktorja Direktorata za okolje prevzela štafetno palico na tem odgovornem in občutljivem mestu na MKO mag. Tanja Bolte, diplomirana inženirka kemijske tehnologije. Magistrski študij je končala na Fakulteti za strojništvo, program Tehniško varstvo okolja, naslov naloge pa je bil Vpliv prometa na imisijo delcev. Ves čas je delala na okoljskem področju. Najprej na Hidrometeorološkem zavodu (sedaj ARSO), kjer se je ves čas ukvarjala s problematiko zraka, od lanskega junija pa je bila namestnica Branka Ravnika. Po pooblastilu ministra začasno vodi tudi Sektor za vode na Direktoratu za okolje. Sodelovala je na mednarodnih strokovnih srečanjih in v mednarodnih projektih, pozna delo na področju EU, objavila je tudi več strokovnih člankov. Takole pravi: »Glavno vodilo mi je timsko delo in organiziranost v delovnem okolju. Pomembna sta mi učinkovito posredovanje informacij in komunikacija, ki je ključnega pomena za učinkovito delo«. V okviru Direktorata dela pet sektorjev: pravno sistemski sektor, sektor za ohranjanje narave, sektor za celovito presojo vplivov na okolje, sektor za okolje in podnebne spremembe in sektor za vode.

Eko(loški) krogotok papirja Eco Paper Loop

Druga stran papirja ima VpCI® plast, ki deluje kot zaviralec in varuje drage kovine do dveh let ali do časa, ko zunanja stran papirja popolnoma ne zamenja barve v rjavo. Papirja ni potrebno menjavati, saj tudi po obdobju varovanja ne bo imel nobenega učinka na fizične lastnosti drage kovine, kot sta prevodnost in površinska upornost. Corrosorber® je možno uporabiti za enojno ali večdelno pakiranje in kot varovalo pri hrambi ter pošiljanju na različne načine. Drago stvar zaviješ v papir in

Na Naravoslovnotehniški fakulteti, Oddelku za tekstilstvo, in Inštitutu za celulozo in papir so 22. in 23. januarja 2014 pripravili seminar in okroglo mizo »Okolju prijazno recikliranje izdelkov iz papirja: vrednotenje reciklabilnosti in priporočila«. Potekal je pod okriljem Evropskega projekta Eko(loški) krogotok papirja (EcoPaperLoop). Namen projekta je povečati ozaveščenost in zagotoviti orodja za učinkovito zbiranje papirja in papirne embalaže ter njihove predelave. Pri tem je ključnega pomena prepoznati odlike ekološkega načrtovanja izdelkov ter ločenega zbiranja papirja in papirne embalaže, ki pa

februar 2014

mlekarno, ki bo podpirala lokalno proizvodnjo mleka. Iz nje je nastala moderna predelovalka mleka v regiji. Poleg usmeritve podjetja na proizvodnjo izdelkov iz mleka in na proces pridobivanja mleka je podjetje prepoznalo tudi pomembnost pravilne embalaže za njihove proizvode. Uporabili so embalažo podjetja SIG Combibloc, ki ima etiketo (FSC™). Etiketa pomeni, da je embalaža v večini izdelana iz lesa, ki je obnovljivi vir. To zmanjša porabo fosilnih goriv, kot je surova nafta. Etiketa pomeni tudi to, da se za izdelavo embalaže porabi dovoljena količina dreves, in da se drevesa nadomešča z novimi. Poleg embalaže pa sedaj v prostorih podjetja delata tudi dva polnilna stroja podjetja SIG Combiblock. Stroja omogočata polnjenje različnih volumnov embalaže in pakiranje različnih produktov na enem samem stroju. Mlekarna uporablja tudi SIG Combiblocovega sistema za boljšo učinkovitost (ECS), ki omogoča stalni nadzor in analizo vseh prozvodnih informacij. S tem je lažje identificirati potencialna območja za izboljšanje učinkovitosti, optimizirati proizvodni proces, težiti k nenehnem izboljšanju, večati produktivnost in zmanjševati odpad. Steve Stewart, menedžer Sub-Saharske regije/Južne Afrike za SIG Combibloc, se tako upravičeno pohvali: »K rasti podjetja pripomore tudi to, da vedno več proizvajalcev hrane in pijače vidi prednosti v aseptični kartonski embalaži njihovih izdelkov. Pri tem iščejo tudi inovativne embalažne oblike in sistemske rešitve, ki so fleksibilne ter učinkovite. To daje našemu podjetju prednost, saj poleg embalažnih materialov in polnilnih strojev ponujamo tudi tehnično podporo pri proizvodnem procesu.«

Visokokvalitetni papir za hrambo dragih kovin

Zgodba podjetja Coega Dairy iz Avstralije je tako zanimiva, da jo je potrebno povedati v celoti. Začela se je leta 2010, ko se je 13 kmetov v regiji zbralo v želji, da ustanovijo okolju prijazno, energetsko učinkovito

Mag. Tanja Bolte nova direktorica

EOL

Lesen pokrovček za parfume

mag. Tanja Bolte

Embalaža iz lesa je prinesla rast

foto: osebni arhiv

Novosti

Kratko, zanimivo

6 86

EOL

Kratko, zanimivo morata biti razvita na vzajemnem sodelovanju regij Srednje Evrope. Ključno vodilo pri tem je zvišanje ravni trajnostnega razvoja eko(loškega) krogotoka papirja. Na dogodek so bili, poleg projektnih partnerjev iz Italije, Nemčije, Madžarske in Poljske, povabljeni slovenski proizvajalci, predelovalci in uporabniki papirja. V prvem delu, na Naravoslovnotehniški fakulteti, so udeleženci poslušali več predavanj domačih in tujih predavateljev. Praktična delavnica je potekala na Inštitutu za celulozo in papir. Namenjena je bila predstavitvi metode, s pomočjo katere določamo reciklabilnost papirne embalaže. Udeleženci so poleg teoretičnega znanja spoznali strojno opremo in dejanski postopek vrednotenja reciklabilnosti.

Kocerod pred rešitvijo zapleta Koroški center za ravnanje z odpadki ni dobil okoljevarstvenega dovoljenja IPPC, ki je pogoj za uporabno dovoljenje. MKO je vztrajal pri stališču, da okoljevarstvena dovoljenja Korošci ne bodo prejeli, ker so v tristometrskem pasu okrog odlagališča stanovali ljudje, znotraj 50-metrskega pasu pa je bilo nekaj kmetijskih zemljišč. V primeru, da ne bi našli rešitve, občina naj bi namreč zagotovila najem občinskih stanovanj za stanovalce, ki se morajo preseliti, bi morale koroške občine vrniti 12,5 milijona evropskega sofinanciranja za Kocerod. V nekaj mesecih naj bi vendar pridobili okoljsko in uporabno dovoljenje, do takrat pa bodo morali še naprej vsak dan odpeljati okrog 20 ton odpadkov v Celje. Kocerod pa je sicer že ocenil uspešnost energetskega ločevanja odpadkov in izkušnje obratovanja sortirnice in predelave odpadkov v Mislinjski Dobravi. Pri ločevanju so uspešni v Dravogradu in Mislinjski dolini, manj v Dravski in Mežiški dolini. Skladno z načelom, kdor ločuje, manj plačuje, bo Kocerod pripravil nov model obračunavanja.

februar 2014

Morda končno novo odlagališče Na Agenciji za radioaktivne odpadke (ARAO) napovedujejo, da bo do leta 2020 zagotovo začelo delovati novo odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini v občini Krško. Lokacija je blizu jedrske elektrarne. Odpadke bodo odlagali v podzemni silos, 30 m globok, s premerom 25 m. Pomembno je, da bo dno 55 m pod površjem in pod podtalnico. Vrednost naložbe je 1,15 milijarde evrov, v silos pa bodo odlagali radioaktivne odpadke iz celotne Slovenije. Vprašanje je, ali bo ARAO pravočasno pridobila gradbeno dovoljenje.

Novosti zatakneš robove papirja, da zmanjšaš pretok zraka. Corrosorber® vsebuje vodikov sulfid in indikator zasičenosti, ki učinkovito ščiti pred agresivnimi okolji, pred vlažnostjo, SO2, H2S in galvansko korozijo zaradi različnosti kovin. Kovine, ki jih ščiti, so: srebro, baker, nikelj, krom, medenina, kositer in pozlačene kovine aluminija ali železovih zlitin. Papir je tudi okolju prijazen, saj ne vsebuje nitritov, fosfatov, silikonov, aminov ali drugih težkih kovin.

Zelena, 100 % reciklabilna plastenka za vodo Podjetje Ice River Spring je na trg lansiral novo, inovativno, 15 litrsko hladilno steklenico. Steklenica je narejena iz 100 % reciklirane plastike in je zelene barve. Ozadje izdelave je želja podjetja, da zmanjša rabo energije in reciklira, saj je to podjetje edino v Severni Ameriki, ki sprejema že uporabljene plastenke, jih sortira, prečisti in izdela kot certificiran izdelek nared za uporabo. Plastenke so zelene, kar omogoča podjetju, da na trgu pobere vse zelene plastenke, ki bi drugače pristale na deponijah. Poleg tega so se za zeleno odločili po opravljeni raziskavi med potrošniki. Kar 82 % potrošnikov je povedalo, da bi jim bila zelena plastenka iz 100 % reciklirane plastike bolj všeč. Zelene PET plastenke, ki ne vsebujejo več BPA (bisfenol A je prepovedan), so alternativa plastenkam iz polikarbonata. Pri izjavi za medije je Jamie Gott, direktor Ice River Springs-a, še dodal: »Na svetu je dovolj plastike. Moramo poiskati načine za njeno ponovno uporabo. Le malo podjetij potrebuje zeleno plastiko, ki jo recikliramo, zato smo se odločili, da jo z našim procesom potegnemo z deponij in jo na novo uporabimo.«

Standard pomaknjen na višjo raven Podjetje RPC GENT je razvilo novo embalažo, ki ni primerna le za avtomobilski trg, temveč cilja tudi na druge tržne segmente. Gre za plastično embalažo, katere novosti in prednosti so v velikem prostoru namenjenem za etiketo - oznako, ki dopušča podjetjem

udarnejšo prepoznavnost in s tem tržno uspešnost. Embalaža bo dostopna v različnih volumnih: 1L, 5L, 2L in 4L. Barvne možnosti pa bodo naslednje: črna, svetlo siva, grafiti siva in kupcu prilagojena barva glede na količino naročenih izdelkov ter velikost.

Odslej le optimalna nadišavljenost Po meta raziskavi v Ameriki so pri podjetju Old Spice ugotovili, da je na trgu epidemija prenadišavljenih mladih moških. Pogosta miselnost namreč je, da bo vonj dišave zbledel prehitro in si ga zato uporabniki nanašajo v prevelikih količinah. Drug problem vidijo uporabniki tudi v tem, da jih nikoli ni nihče naučil, kako pravilno nanašati sprej na telo. Pri podjetju so z namenom, da zajezijo dišečo epidemijo, razvili linijo sprejev z imenom »Eno pršenje traja ves dan«. Ti pršilci vsebujejo novo Re-fresh tehnologijo, ki vsebuje patentirano ciklično molekulo s praznim jedrom. Ta vsrka del dišave, medtem ko se le-ta suši na koži. Takrat, ko se moški napreza in poti, dišavo potisne ven in posameznik zadiši, ko to najbolj potrebuje. Pri podjetju si želijo s to inovacijo zajeziti oblake dišav in naučiti moške, kako naj se odgovorno dišavijo. Po opravljeni raziskavi na več kot 2000 moških in žensk v ZDA so prišli do naslednjih rezultatov: • 3 od 4 moških in 83 % žensk priznava, da je prekomerno pršenje problem; • 72 % mater meni, da je premočna nadišavljenost problem, vendar le 26 % teh meni, da so njihovi sinovi krivi za to; • 70 % moških je priznalo, da niso bili nikoli podučeni o tem, kako naj uporabljajo razpršilec; • 45 % mladih moških je povedalo, da so se preveč nadišavili zato, ker so menili, da dišava izginja;

Po raziskavah sodeč je torej optimalna nadišavljenost nujno potrebna.

Naj spregovori barva embalaže

Nagrade Worldstar prejmejo najboljši od najboljših v embalažnem sektorju na globalnem trgu. Udeleženci morajo najprej zmagati na svojem, nacionalnem trgu, šele potem se lahko potegujejo za svetovni vrh. Skupina Ardagh je dobila nagrade zaradi originalnosti, pozornosti na detajle in zaradi funkcionalnosti embalaž.

Češki trg z barvami je preplavljen z ovalno in okroglo embalažo za barve. Ravno s tem namenom se je podjetje Kittfort v sodelovanju s podjetjem RFC poskusilo diferencirati od drugih proizvajalcev s popolnoma prenovljeno obliko embalaže. Za novo barvo, ki so jo pričeli proizvajati pod imenom Colorline, so izdelali pravokotno embalažo imenovano SuperCube®. Prednost nove embalaže je v lažjem odpiranju in zapiranju ter v enostavnejšem prenašanju. Embalaža nosi barvo v dveh volumnih 3,6 L in 5,6 L. Oba volumna sta opremljena z barvno etiketo, ki je bila izdelana z »notranje modelnim« etiketiranjem in je zelo barvita. Plastični pokrov in ročaj za nošnjo sta pri barvah metalik sive barve, pri beli barvi pa bela. Barvitost in pravokotna oblika omogočajo izdelku večjo prepoznavnost in ločljivost od drugih ponudnikov na prodajnih policah. Pravokotna oblika omogoča tudi enostavno namakanje 180mm valjčka v barvo. Pri podjetju so zadovoljni s svojo drzno odločitvijo in s prodajnimi številkami, ki so jo še potrdile.

Tri nagrade Worldstar v enem letu Skupina Ardagh je leto 2013 zaključila z uspehom, saj je prejemnica kar treh Worldstar nagrad za leto 2013/2014, ki jih podeljuje Svetovna embalažna organizacija. Nagrado so prejeli trije izdelki: Absolute Unique, Nemo in Ringo. Absolute Unique je unikatno izdelana steklenica za vodilno znamko vodke v svetu. Steklenico so izdelali v omejeni izdaji štirih milijonov steklenic. Nemo je konzerva, izdelana Fotografije: arhiv proizvajalcev

Inovativna embalaža za alpiniste

Visokoresolucijski industrijski ink jet tiskalnik ZANASI Z640+ visokoresolucijski industrijski ink jet tiskalnik je namenjen označevanju sekundarne embalaže, torej tisku na kartone in škatle na koncu proizvodne linije. Ima možnost priklopa do dveh pisalnih glav z višino tiska 51 mm ali 102 mm in lahko tiska na porozne in neporozne površine na dveh neodvisnih proizvodnih linijah. V realnem načinu lahko natisnete alfanumerična besedila visoke kakovosti, logotipe in ostale grafike ter velike črtne kode iz standardnih ali spremenljivih podatkov. Za tiskanje uporablja visokokontrastna patentirana črnila. Fast črnilo omogoča tiskanje na neporozne površine, napis je bolj vzdržljiv in stroškovno bolj ugoden. Je velika alternativa nalepkam, potiskanim s pomočjo termo transfer folij na osnovi voska, ter hkrati pomeni tudi manjšo obremenitev okolja. Z640+ je standardno opremljen z industrijskim računalnikom na operacijskem sistemu Windows7,ima vgrajen 12'1 barvni zaslon na dotik in kot takšen omogoča maksimalno povezljivost z proizvodnimi linijami in enostavno uporabo.

7 86

za podjetje Bonduelle in je »nov izziv v kovinski embalaži« ter naj bi predstavljala »prihodnost v pakiranju hrane«. RinGo® je poseben v svoji konstrukciji, ker ne vsebuje obroča, kar zmanjša količino porabljenega materiala pri izdelavi za 20 %.

TIFT d.o.o., www.tift.si

Med člani Embalažnega omrežja: Študentje britanske Visoke šole za umetnost in dizajn v Moskvi so strnili glave in osnovali zanimivo embalažo za prav poseben trg »lačnih alpinistov«. Hrana za alpiniste mora biti ne le dobro uravnotežena glede hranljivosti, temveč predstavlja izziv prav v tem, kako je spakirana. Sušeno meso je dobra alternativa konzervam z mesom. To je visoko proteinski izdelek, ki je zelo lahek. Za primerjavo, 1 kg takšnega mesa je enak petim kg svežega mesa. Ime izdelka je prišlo iz ideje, da je ZIP kompresiran format na računalniku, ki se ga da dearhivirati brez izgube podatkov. Okusi mesa so različni. Alpinist si tako lahko sestavi njemu primeren vzorec prigrizkov, saj je embalaža sestavljena na način, da se jo da pripojiti in odpojiti na obeh koncih, kar ustvarja obliko piramide. Na vsaki kocki je s posebno barvo, ki je vidna tudi v temi, napisano, katera sestavina je zapakirana in koliko kalorij ima. Embalaža je narejena iz nestrupene plastike in jo je mogoče kupiti v različnih velikostih.

februar 2014

• 90 % mladih moških in žensk je naletelo na premočno nadišavljenost v šoli.

EOL

Novosti

˝Embalažno omrežje

»Cilj je dvigniti potrošnjo pijač v stekleni embalaži« foto: arhiv podjetja

8 86

Embalaža

Nagrada WORLDSTAR

Ergonomičnost, manjša teža, lažji transport in hramba so bili med razlogi, da je Skupina Laško za novi ZABOJ 1/10

Nagrada WORLDSTAR

prejela svetovno nagrado za

embalažo. Z razvojem novega

skupini spodbuditi večji nakup pijač v stekleni embalaži. Rezultati študije proizvodov so namreč pokazali, da je vračljiva

steklena embalaža okolju

prijaznejša. Vendar se s tem

zgodba ne konča. »Treba se bo še zelo potruditi, da se bodo

potrošniki navadili na uporabo vračljive steklene embalaže,«

pravi Matej Oset, član uprave v

februar 2014

Pivovarni Laško.

Matej Oset

zaboja med drugim želijo v

Na natečaju REGPAK ste junija 2013 med 25 prijavljenimi proizvodi za regijo, v katero spadajo Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Makedonija, Slovenija in Srbija, prejeli nagrado za najboljšo embalažo. To vam je omogočilo neposredno uvrstitev na natečaj za najboljšo embalažo na svetu WORLDSTAR, kjer ste novembra 2013 za embalažo ZABOJ 1/10 v kategoriji pijač prejeli eno izmed nagrad za najboljšo embalažo na svetu. Kaj je strokovna žirija izpostavila kot posebno vrednosti vašega izdelka?

Eden izmed ciljev Skupine Laško je dvig ravni potrošnje pijač v vračljivi stekleni embalaži, saj trenutno znaša slabih 40 %. Vračljiva steklena embalaža je trajnostna z več vidikov: socialnega, ekonomskega in ekološkega. Zagotavlja odlično ohranjanje kakovosti in, kar je danes še posebno pomembno, cenovno ugodnost za potrošnika.

Pri prijavi izdelka na obe tekmovanji smo posebej izpostavili trajnostne značilnosti zaboja s poudarkom na ekoloških smernicah in inovativnem industrijskem oblikovanju. Glavna prednost zaboja je predvsem njegova ergonomičnost – gre za inovativno oblikovan lažji zaboj za deset vračljivih steklenic s centralnim ročajem in zunanjimi ročkami iz posebnega materiala »soft touch«, ki končnemu potrošniku omogočajo lažji transport in hrambo. Ker smo osvojili nagrado, sklepamo, da se je žirija strinjala z izpostavljenimi navedbami.

S prijavo zaboja na natečaj smo želeli potrditi, da so naša prizadevanja in razvoj pravilni. Ker smo osvojili obe nagradi, smo le še bolj prepričani, da smo na pravi poti.

Kaj je bil razlog za novost oziroma spremembo pri zaboju in zakaj ste se prijavili na natečaj REGPAK?

Zato še vedno izvajamo več projektov. Eden izmed njih je tudi projekt Radi vračamo, v sklopu katerega smo postavili na trg naš novi zaboj 1/10, ki smo ga začeli razvijati že leta 2007.

Katere materiale uporabljate za izdelavo embalaže in zakaj ste se odločili prav za njih? Ste v izhodišče razmišljanja postavili življenjski ciklus izdelka? Kot primarno embalažo največ uporabljamo steklo, vračljivo in nevračljivo, sledi kovinska embalaža, pločevinke in sodi ter PET. Sekundarna embalaža je sestavljena večinoma iz potiskane valovite lepenke, različnih folij LDPE, termokrčljive in strech, nalepke so papirne in PP, samolepilne polipropilenske.

Pri izbiri (razvoju) embalaže sledimo svetovnim trendom, trajnostnim načelom in kakovostnim karakteristikam posameznih materialov ob upoštevanju konkurenčne cene. Večino dobaviteljev imamo v svoji regiji, zato zmanjšujemo vpliv vseh deležnikov na okolje. Pri tem pa ne moremo mimo načel življenjskega cikla izdelka. Stremimo k temu, da jih po najboljših močeh in možnostih upoštevamo pri razvoju celotnega izdelka.

Razvoj vsake embalaže posebej je celovit projekt, ki se ga lotimo skupaj v sodelovanju z oblikovalci, dobavitelji in lastnimi strokovnja-

Večino dobaviteljev imamo v svoji regiji, zato zmanjšujemo vpliv vseh deležnikov na okolje.

Z novo nosilno embalažo ste nakazali, da želite spodbuditi uporabo vračljive embalaže in znižati negativne vplive na okolje. Imate morda podatek, kakšen je okoljski odtis nove embalaže oziroma zaboja? Kako ste s tem zmanjšali vplive na okolje? Okoljskega odtisa novega zaboja nismo računali, saj je to izredno kompleksna zadeva. Imamo pa izračunan ogljični odtis posamezne embalaže za pivo. Rezultat študije nam je jasno pokazal, da je prav steklena vračljiva embalaža z vidika ogljičnega odtisa okoljsko najprimernejša in najmanj obremenjujoča za okolje, seveda ob upoštevanju večkratnega obrata steklenic, približno 30 obratov, in logističnih poti v Sloveniji. Z uporabo vračljive steklene embalaže bistveno pripomoremo k zmanjšanju količine komunalnih odpadkov, surovin in energentov. Kakšen je odziv trga in potrošnikov, slovenskega in tujega, na novo nosilno embalažo? Proizvod smo ob koncu leta 2013 šele dali na trg, zato je o ugotovitvah nekoliko prehitro govoriti. Vendar pa prvi odzivi kažejo na zelo dobro sprejetost proizvoda. Zagotovo pa si bo treba prizadevati, da se bodo končni potrošniki ponovno navadili na uporabo vračljive embalaže. Načelno velja, da se vračljiva embalaža pogosteje uporablja v gostinstvu, medtem ko je nevračljiva embalaža bližje potrošnikom v trgovini, kjer se žal proda le 15 % piva v vračljivi embalaži.

Kot primarno embalažo največ uporabljamo steklo, vračljivo in nevračljivo, sledi kovinska embalaža, pločevinke in sodi ter PET.

ki. Tako imenovani ekodizajn poskušamo uveljavljati v naših proizvodih z zmanjševanjem teže primarne in sekundarne embalaže, izbiro ustreznih materialov, mislim na primernost za recikliranje, z uporabo reciklata, s testiranjem novih materialov iz obnovljivih virov idr., z uporabo embalaže, ki omogoča ponovno uporabo – pri tem smo izjemno dejavni – in seveda tudi pravo izbiro dobaviteljev, ki upoštevajo načela trajnostnega razvoja. Poleg tega stremimo k energijsko varčnim procesom proizvodnje, vključno z logistično verigo. V proizvodnji embalaže je v zadnjih letih tudi zaradi zmanjšanja stroškov, ne le zaradi okoljskih razlogov, opazen trend dematerializacije embalaže. Kako se odločate v svoji družbi in kako se količina materiala kaže v novem zaboju? Dematerializacija embalaže je v zadnjem času pogosto uporabljen termin. Menim, da je tudi pri embalaži treba poiskati optimum. Se pravi, da izberemo za vsak izdelek posebej pravo količino embalažnega materiala, ki prinaša dodano vrednost za vse deležnike v procesu in predvsem opravlja svojo primarno nalogo – varuje predpakirani izdelek, v našem primeru pijače, od začetka do konca verige.

Življenje ponoči bo odslej drugačno V okviru projekta LIFE+ »Življenje ponoči« so nedavno predstavili svetilko za naravi prijaznejše osvetljevanje cerkva in drugih objektov kulturne dediščine (OKD). Ta ni le varčna, ampak tudi prijaznejša nočnim živalim. Ob novi, prilagojeni razsvetljavi se nočni metulji zbirajo v 6-krat manjšem številu kot pri stari, neprilagojeni. Umetna svetloba namreč zelo negativno vpliva na biotsko raznovrstnost. Nova svetilka je skladna z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS št. 81/2007), a jo tudi nadgrajuje. Opremljena je z masko, posebej prilagojeno obliki posamezne fasade cerkve, s čimer se zmanjša svetenje mimo fasade v nebo na manj kot 10 %. Pri neprilagojeni gre v nebo tudi do 80 % svetlobe. Maska omogoča senčenje preletnih odprtin za netopirje. S šibkejšo močjo sijalke se svetlost fasad zmanjša na 1 kandelo na kvadratni meter (cd/m2) ali manj, poraba električne energije je v primerjavi z neprilagojeno razsvetljavo manjša za od 40 do 90 %.

9 86

Kako v vašem podjetju uveljavljate v zasnovi izdelkov (embalaže) nove zahteve glede ekodizajna?

Projekt Življenje ponoči (www.lifeatnight. si) traja od septembra 2010 do februarja 2014. Vreden je nekoliko manj kot 600.000 evrov, sofinancirata pa ga Evropska komisija v okviru programa Life+ in Ministrstvo RS za kmetijstvo in okolje. Donacijo je prispevala tudi Termoelektrarna Toplarna Ljubljana. Partnerske organizacije,ki sodelujejo pri projektu, so podjetje Euromix d.o.o., Univerza v Ljubljani, Društvo Temno nebo Slovenije, Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije, Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev in podjetje Baza Media2.1.

Tožba zaradi dveh celjskih odlagališč Evropska komisija je na evropskem sodišču vložila tožbo proti Sloveniji zaradi dveh celjskih odlagališč nevarnih odpadkov. Gre za odlagališči na območju stare Cinkarne, za stara okoljska bremena torej, in v Bukovžlaku. V onesnaženi zemlji so predvsem prevelike količine kadmija in drugih težkih kovin. Območje je lani pregledala tudi okoljska inšpekcija, ki je zahtevala od Mestne občine Celje izvedbo določenih nujnih ukrepov. Ker se to ni zgodilo, bo inšpekcija sprožila upravni postopek z denarno prisilo, kar naj bi zavezance prisililo k spoštovanju zakonodaje oziroma ureditve razmer. Kakor so pojasnili na Mestni občini Celje, je izvajalec del na obeh odlagališčih izbran in bi moral že začeti s sanacijo razmer.

februar 2014

Vračljivi zaboji so izdelani iz materiala HDPE. Surovini nagrajenega Laškega zaboja je dodan tudi večji delež reciklata.

Embalaža

Kratko, zanimivo

S tujimi lastniki v nov začetek v Radečah Damjana Stamejčič

foto: www.shutterstock.com

10 86

Embalaža

Položaj panoge

Po skoraj dveh letih premora, v katerem so papirniški stroji povsem obstali, so v radeški papirnici zopet začeli s proizvodnjo papirja. Tradicija, dolga skoraj tri stoletja, se

Položaj panoge

nadaljuje. Proizvodnjo je zagnala novoustanovljena

slovenska družba Radeče papir Nova. 100-odstotni lastnik je

dubajski Emkaan Investments,

ki je na čelo Nove postavil

Savdijca Georga Berbberija.

Arabci so papirnico v stečaju kupili za 5,1 milijona evrov

skupaj z njeno hčerinsko

družbo Muflon, v kateri je proizvodnja samolepilnih

»V

tem trenutku potekajo vsa opravila v zvezi z nakupom radeške papirnice in ponovnim zagonom njene proizvodnje povsem v skladu s sprejetim poslovnim načrtom,« je pojasnil Igor Rakuša, slovenski poslovnež z dobrimi zvezami v arabskem svetu. Predstavnike Emkaana je povezal z Radečami in za nove lastnike do zagona proizvodnje urejal vse potrebno za nakup papirnice. Slovenski javnosti je najbolj znan kot lastnik strelskega centra na Pragerskem, na katerem je treninge v streljanju na glinaste golobe pred londonsko olimpijado opravljal celo bajno bogat dubajski prestolonaslednik, sicer predan športnik in tekmovalec, princ Saeed Bin Maktoum.

materialov in folij z okoli

100 zaposlenimi nemoteno

februar 2014

potekala tudi po stečaju matere.

Novi lastniki intenzivno iščejo kupce tudi za specialne papirje, ki jih papirnica lahko izdela na posebnem stroju, ki mu pravijo petica.

In kaj v obrisih predvideva poslovni načrt novoustanovljene družbe Radeče papir Nova?

roizvodnja v hčerinski družbi Muflon bo potekala nemoteno in za sedaj tudi z enakim številom zaposlenih, medtem ko bodo v papirnici sprva zagnali le enega od dveh ključnih strojev, tako imenovani stroj štiri. Na njem bodo v prvem mesecu s 67 zaposlenimi izdelali 2 tisoč ton pisarniškega in kopirnega papirja, kasneje pa količine, skladno z odzivom trga, postopno večali. Dejstvo je, da je skoraj dvoletni premor zaradi stečaja preusmeril domače, predvsem pa tuje kupce, ki jim je radeška papirnica prodajala 80 odstotkov svojih izdelkov, k drugim dobaviteljem. Zato se je papirnica Nova zdaj znašla v položaju, ko mora znova in postopoma pridobivati zaupanje kupcev. Igor Rakuša je ob tem pojasnil, da

11 ružbo Radeče papir Nova v imenu lastnikov vodi George Berbberi iz Savdske Arabije, ki je po navedbah Igorja Rakuše doslej vodil proizvodnjo v savdski družbi Obeikan, eni največjih proizvajalk embalaže na Bližnjem vzhodu in Afriki. Ostali vodstveni delavci družbe so Slovenci.

tečaj Radeče papirja, uveden aprila 2012, je v radeški občini sprožil pravo socialno bombo. Brez dela je ostalo 370 delavcev, kar je v občini drastično zvišalo stopnjo brezposelnosti na več kot 20 odstotkov.

olga papirniška tradicija, znanje in sodobna tehnološka oprema tovarne so navkljub stečaju domačine navdajale z upanjem, da se bo proizvodnja v »njihovi« papirnici kljub vsemu nadaljevala. Ker resnih kupcev vsaj na začetku ni bilo, je občina Radeče samo tri mesece po stečaju preko svojega javnega podjetja Komunala ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo Papirnica Radeče. V njej so nameravali zaposliti okoli 100 bivših papirničarjev, proizvodnjo pa nadaljevati zgolj na stroju štiri s paleto različnih pisarniških papirjev.

Papirnica kot prva v rokah Arabcev

o uresničitve načrtov domačinov ni prišlo, saj so se za nakup papirnice v stečaju začeli resneje zanimati tuji kupci. Med njimi francoska družba Oberthur Technologies, tajska multinacionalka Double, turški kupec Saray, ameriški finančni sklad in kot zadnja tudi češka družba Central Europe Investment Found SE.

»Kljub težkim gospodarskim in političnim razmeram v Sloveniji je po rezultatih ankete Združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS ta panoga lani dosegla enak obseg proizvodnje in prodajnih prihodkov ter povečala delež izvoza glede na leto prej. Rezultati pričajo o tem, kako stabilna je ta tradicionalna, sicer energetsko intenzivna, a hkrati trajnostno naravnana industrija. Največjo oviro pri poslovanju predstavljajo financiranje tekočega poslovanja, pridobivanje novih naročil ter plačila kupcem. Glede na rezultate ankete so podjetja zmerno optimistična tudi v napovedih o tem, kaj jim bo prineslo leto 2014. Seveda pa so med anketiranci tako tisti, ki so zadovoljni, da sploh še obstajajo in poslujejo, kot oni, ki s ponosom gledajo na zadnjo investicijo in že snujejo nove razvojne zgodbe. Prav zgodbe in trdo delo pa so bistvo in ključ razumevanja tradicije slovenske papirne in papirno predelovalne industrije. Ko govorimo o tradiciji, namreč ne govorimo o tem, da so tovarne še vedno opremljene s stroji iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, temveč o tem, da se že desetletja borijo za večjo okoljsko ustreznost proizvodnih procesov, za primerno zapiranje snovnih in energijskih krogotokov, za učinkovito rabo energije in surovin ter nenehno zniževanje njihove porabe. Investicije so stalnica, lani so največjo naložbo v premazni agregat zaključili v Papirnici Vevče ter z njo povečali proizvodne zmogljivosti za 20 odstotkov. Za papirno predelovalno industrijo so značilne velike preusmeritve na nove prodajne trge izven slovenskih meja, saj se je domača predelovalna industrija, prej največji porabnik njihove embalaže, močno skrčila, z zniževanjem cen na domačem trgu pa bi si položaj le poslabševali. Največji porabnik embalaže je prehranska industrija, ki svoj delež še povečuje, pomemben delež porabe pa ustvarja tudi farmacevtska panoga.« Papirnice in papirni predelovalci sodijo med pomembne slovenske izvoznike, ki pa jim poslovno okolje – kot poznavalci večkrat poudarjate – ni ravno naklonjeno. Se razmere boljšajo ali slabšajo, kako je s konkurenčnostjo panoge?

Embalaža

Kakšen je trenutni položaj papirništva in papirno predelovalne industrije in kakšni so lanskoletni dosežki panoge?

Za papirno predelovalno industrijo so značilne velike preusmeritve na nove prodajne trge izven slovenskih meja.

»Žal poslovni 'izzivi' ostajajo, nič se ne izboljšuje. Razen omenjenih težav s plačili in pridobivanjem naročil ostajajo velik problem – zlasti za energetsko intenziven del panoge – energenti, njihov drag dostop, njihove cene in nanje vezani davki ter prispevki, ki so zaradi visokega deleža izvoza ključni v mednarodni konkurenčnosti. Čeprav papirnice izvozijo tudi do 95 odstotkov in celo več svoje proizvodnje in se je s prodajo na tuje v zadnjem času preusmeril tudi velik del papirno predelovalne industrije, je vpliv domačega poslovnega okolja še vedno zelo velik in, žal, za podjetja precej obremenjujoč. Stroški njihovega poslovanja stalno naraščajo, zato so podjetja prisiljena iskati notranje rezerve in glede na možnosti vplivati na prihodkovno stran bilanc, kar pa v kriznih razmerah seveda ni preprosto.« Kako gledate na ponovni zagon radeške papirnice in kakšne priložnosti se z njo odpirajo slovenski papirni industriji? »Vsekakor smo tudi v Združenju papirne in papirno predelovalne industrije Slovenije vključno z vsemi njenimi člani navdušeni nad spodbudnimi novicami o ponovnem zagonu proizvodnje papirja v Radečah. Res držimo pesti, da bi zagon uspel, še bolj pa, da bi prerastel v kontinuiran proces in uspešno podjetje.«

februar 2014

O položaju slovenskih papirničarjev, njihovih dosežkih in načrtih ter pričakovanjih pred ponovnim zagonom radeške papirnice smo se pogovarjali z direktorico Združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenje Petro Prebil Bašin.

Petra Prebil Bašin

ovi lastniki intenzivno iščejo kupce tudi za specialne papirje, ki jih papirnica lahko izdela na posebnem stroju, ki mu pravijo petica. Stroj omogoča izdelavo visoko kakovostnih, z vodnimi znaki in tudi drugače zaščitenimi vrednostnimi papirji. Prav na njem so, denimo, papirničarji za indijsko državo v mesecih pred stečajem tiskali večjo količino rupij. Ker so naročila specialnih papirjev vezana predvsem na mednarodne tenderje, z zagonom petice v Radečah še čakajo. A kot je povedal Igor Rakuša, skušajo tudi zanjo čim prej pridobiti tuja naročila, zato se o mednarodnih prijavah za posle, vezane na tiskanje denarja ali drugih vrednostnih papirjev, zanimajo v več tuijih državah, med njimi tudi v Iraku.

Poslovno okolje papirničarjem (še) ni naklonjeno

foto: Boštjan Čadej

so trije ljudje že mesece pred zagonom proizvodnje obdelovali domač in tuj trg, rezultat njihovega dela pa se kaže v tem, da je vsa načrtovana februarska proizvodnja papirja prodana. Dobro ji kaže tudi naslednje mesece.

Bruselj popušča pri varovanju podnebja

februar 2014

Prvi odmevi na nov energetsko-podnebni paket iz Bruslja je naletel na kritike, češ da je Evropska komisija bolj upoštevala želje industrijskih lobijev kot pa dejanske razmere v naravi. Do leta 2030 naj bi v EU znižali izpuste toplogrednih plinov za 40 %, vendar so podnebne razmere takšne, da bi jih morali nato do leta 2050 skrčiti za 80 %. Takšno zmanjšanje pa se že danes kaže kot neuresničljivo, kar pomeni, da se je Bruselj odločil za milejše zahteve do industrijskih onesnaževalcev zraka. Podnebne spremembe očitno še niso dovolj usodne, da bi v EU narekovale ostrejšo zakonodajo. Najbolj zanimivo pa je novo stališče glede naložb v obnovljive vire energije. Po novem se bodo lahko članice same odločale glede ciljev oziroma deležev obnovljivih virov v porabi energije. Poznavalci menijo, da bo takšno stališče zmanjšalo naložbe v zeleno energijo in povečalo vlaganje v nuklearke in termoelektrarne.

Za delitev sredstev iz tega naslova ne obstaja nikakršen ključ, o njihovi delitvi tudi ne bo odločala Občina Radeče, saj bo večinoma šlo za javne razpise, na katere se bodo lahko enakopravno prijavljali občani oziroma podjetniki vseh treh občin. Edini konkreten projekt v tem programu ukrepov je ponovni zagon radeške papirnice. To pomeni, da ta ukrep zagotavlja določena sredstva oziroma možnost pridobitve sredstev potencialnemu investitorju, ki bi se odločil za nakup podjetja in investiranje v njegov zagon. Gre za projekt izjemnega pomena, ki bistveno vpliva na stopnjo brezposelnosti na območju občine Radeče. V povezavi s papirnico govorimo namreč o 150 do 200 delovnih mestih, število brezposelnih v naši občini pa se trenutno suče okoli številke 400 oseb. Tako bi že ponoven zagon papirnice bistveno znižal stopnjo registrirane brezposelnosti, pozitivne učinke na stopnjo brezposelnosti pa seveda pričakujemo tudi od ostalih ukrepov iz tega programa. Županja Rafaela Pintarič

Igor Rakuša

foto: arhiv podjetja vir: Državni zbor

Matjaž Han

Iz naslova dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore za problemsko območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje pričakujemo ne le zaustavitev negativnega trenda povečevanja stopnje registrirane brezposelnosti, ampak tudi zmanjševanje te stopnje, ki se na območju naše občine trenutno giblje med 19 in 20 %, torej precej nad državnim povprečjem.

Borut Soklič

Vendar to ni edina prepoved, ki jo prinaša zakon. Med drugim celo prepoveduje tiskanje kolesarskih vodnikov. Tako je, pravijo poznavalci, Slovenija edina država na svetu, kjer je prepovedano gorsko kolesarjenje in ki je ne zanima, kaj lahko kolesarstvo pomeni za turizem. Nekateri sicer opozarjajo, da so v kolesarstvu nekatere omejitve nujne, drugi pa, da bi morala Slovenija uzakoniti načelo: povsod je vožnja s kolesom dovoljena, razen tam, kjer je izrecno prepovedana.

Zagon papirnice - edini konkreten projekt

foto: arhiv podjetja

Nič se še ne ve, kako se bo končala polemična razprava med Ministrstvom za kmetijstvo in okolje in kolesarji o dopolnjenem zakonu o ohranjanju narave, vendar nekatere rešitve vzbujajo veliko nejevolje. Kolesarjem je namreč prepovedana vožnja zunaj prometnih poti, torej praviloma na makadamskih in kolovoznih poteh, za kršitelje pa bodo kazni višje. Plačilne naloge odslej ne bodo pisali le inšpektorji in policisti, če bodo kolesarje zasačili v naravi, zunaj cest in utrjenih poti, pač pa tudi cariniki in naravovarstveniki. Kazen ne bo majhna – od 100 do 2.000 evrov.

Rafaela Pintarič

Kolesarjem vožnja v naravi prepovedana

foto: občina Radeče

12 86

Embalaža

Kratko, zanimivo

Po stečaju družbe Radeče papir 2. aprila leta 2012 je brez dela ostalo 370 delavcev, okoli 100 jih je zatem delo nadaljevalo v hčerinski družbi Muflon. Upniki so prijavili za 91,3 milijona evrov terjatev, stečajni upravitelj Borut Soklič jih je bankam, delavcem in dobaviteljem priznal v višini 42,5 milijona evrov. Prodaja stečajnega premoženja kupcu Emkaan Investment LLC iz Dubaja je navrgla 5,1 milijona evrov kupnine in sicer v znesku 3,5 milijona evrov za odkup poslovne celote papirnice vključno s prostori, stroji in zalogami materiala, 1,6 milijona evrov kupnine pa za odkup 100-odstotnega poslovnega deleža v družbi Muflon. Stečajni postopek papirnice se s tem zaključuje, pravi Borut Soklič, iz kupnine pa bodo prednostno poplačane predvsem banke. Če se bo iz prodaje nekaj stanovanj in parcel v Radečah v stečajni masi nabralo še kaj denarja, bodo morebiti v določenem delu poplačani tudi delavci, ki imajo v stečaju priznanih za dva milijona evrov terjatev.

upnina je bila dogovorjena v znesku 5,1 milijona evrov, sestavljena pa je bila iz dveh delov. Večji znesek v višini 3,5 milijona evrov je bil dogovorjen kot kupnina za poslovno celoto tistega dela matične papirnice, ki se je prodajala v stečajnem postopku in je zajemala vse, kar se je fizično nahajalo v papirnici vključno s stroji in zalogami materialov. Drugi del kupnine v znesku 1,6 milijona evrov pa je zajemal nakup 100-odstotnega poslovnega deleža v družbi Muflon, s katerim bo poplačan Muflonov dolg do NLB in SKB.

»K

upci so ob podpisu dogovora položili tudi pol milijona evrov varščine, ki je pomenila visoko verjetnost, da bo posel tudi izpeljan,« je še pojasnil Borut Soklič. Kot stečajni upravitelj se s kupci sicer ni dogovarjal o zavezah pri morebitnem zaposlovanju brezposelnih papirničarjev, a je v zvezi s tem pojasnil: »Zaposlitve so sicer v izključni pristojnosti kupca. Vendar obstaja tehnični minimum, da postrojenje v papirnici sploh lahko dela. Če bi oba stroja, štirica in petka, delala, bi morala proizvodnja zaposlovati vsaj 100 ljudi, Muflon pa tako in tako nadaljuje s proizvodnjo.«

Pri zagonu pomembna pomoč države

eprav je dogovor o nakupu radeške papirnice v stečaju in njene družbe Muflon predvideval, da bo Emkaan celotno kupnino poravnal do konca lanskega leta in proizvodnjo zagnal 1. januarja, je to storil z enomesečnim zamikom. Kot je pojasnil Igor Rakuša zato, ker »država ni pravočasno poskrbela za izdajo soglasij, pomembnih za zagon proizvodnje.« Za kaj je šlo?

ani julija je bila tudi zasavska regija (z izjemo Zagorja) zaradi visoke brezposelnosti v njenih občinah uvrščena med tiste v Sloveniji, ki jim bo država v petih letih na

podlagi konkretnih projektov finančno pomagala s 13 milijoni evrov. Tudi radeška občina je med njimi, njena ključna pričakovanja glede državnih sredstev pa so vezana na oživitev proizvodnje v papirnici in z njo povezane zaposlitve.

ubajski kupci papirnice so zato, da bi lahko preko državnih razpisov izčrpali možno državno pomoč za zaposlovanje, razvojni zagon in povečanje konkurenčnosti papirnice, ustanovili v izključno svoji lasti slovensko firmo Radeče papir Nova. Preko nje so se pričeli z državo dogovarjati o možnostih za postopno pridobitev možnih treh milijonih evrov državne pomoči za papirnico. In kot kaže, so dogovor tudi dosegli. Kar pomeni, da bo država arabskim kupcem z denarjem za nove zaposlitve pomagala tako k postopni oživitvi papirniške proizvodnje.

»K

o se bodo spet zavrteli stroji in bo papirnica začela zaposlovati, bom najbolj srečen človek na svetu,« je nekaj dni pred zagonom proizvodnje na vprašanje, kako zadovoljen je z razpletom stečaja Radeče papirja, odgovoril državnozborski poslanec in nekdanji radeški župan Matjaž Han. Priznal pa je, da je še vedno na trnih, saj so dogovori s kupcem enkrat čisto zbližani, drugič spet malo bolj oddaljeni. »Veliko je tudi govoric o tem, kdo da stoji za arabskimi kupci in s kakšnimi špekulativnimi nameni da kupujejo papirnico. A s temi natolcevanji se ne ukvarjam, saj sem v eno prepričan: naša tovarna stoji na malo vrednih zemljiščih, v njej pa stojita dva stroja, na katerih nihče ne dela. Zato ne verjamem, da jo nekdo kupuje iz špekulativnih namenov, temveč preprosto zato, ker verjame v njene dobre poslovne priložnosti. Iskreno upam, da se bo zadeva končala v prid ljudi, ki smo tako ali drugače že dolga desetletja vezani na delovanje radeške papirnice.«

Za najresnejšega in končnega kupca pa se je izkazal arabski finančni sklad Emkaan Investments iz Dubaja.

Embalaža

a najresnejšega in končnega kupca pa se je izkazal arabski finančni sklad Emkaan Investments iz Dubaja, ki je že lani oktobra vplačal pol milijona evrov varščine za nakup propadle papirnice in njene hčerinske družbe Muflon. Kot je povedal stečajni upravitelj radeške papirnice Borut Soklič, je takrat podpisani sporazum sicer predvideval, da bo kupnina plačana do konca leta in bo proizvodnja stekla že 1. januarja letos, vendar je do podpisa pogodbe za nakup proizvodnih zmogljivosti iz stečajne mase Radeče papirja, zagona proizvodnje in nakazila kupnine prišlo z enomesečno zamudo.

Res je papirnic s podobnim proizvodnim programom pisarniškega papirja v Evopi in v svetu veliko.

omaž Režun, pred stečajem vodja proizvodnje v papirnici, je prepričan, da bi morala papirnica izkoristiti predvsem veliko znanje ljudi in se lotiti veliko izdelkov, s katerimi bi lahko to znanje unovčila. Za katere izdelke gre, je znano, vsekakor pa niso del masovne proizvodnje.

azvojni delavec Dušan Kolman pa meni: »Res je papirnic s podobnim proizvodnim programom pisarniškega papirja v Evopi in v svetu veliko, vse pa se soočajo z dejstvom, da širitev elektronskega poslovanja krči potrebe po belem pisarniškem papirju. Zato skuša vsaka od papirnic slediti potrebam kupcev in poiskati svojo tržno nišo. Mnoge svoj razvoj opirajo na tehnološko vse bolj zahtevni in dodelani proizvodnji zaščitenih papirjev, za kakršno ima s strojem, ki mu pravimo petka, možnosti tudi radeška papirnica.«

februar 2014

Položaj panoge

Domačih novosti vse več, nekaj izjemnih Urška Košenina

foto: www.shutterstock.com

14 86

Embalaža

Anketa o embalaži

Za uspešnost izdelka na prenasičenem trgu morajo biti močni vsi členi v njegovi proizvodni verigi, tudi en sam ne sme biti zanemarjen. Tega

Anketa o embalaži

se dobro zavedajo uspešna podjetja. Lastni razvoj, strožja okoljska zakonodaja in vedno

večja osveščenost potrošnikov jih usmerjajo v izboljšave

tehnologij, v investicije, v

razvoj in v iskanje optimizacij. Leto 2014 sili podjetja h

kreativnosti pakiranja, da jih potrošnik sploh opazi,

in predvsem k zdravemu pakiranju. Prostora za

zatiskanje oči pred okoljem in

zdravjem ni več. Ali si na zeleni ladji ali pa že toneš.

Nekatera podjetja smo na začetku leta vprašali, kako presojajo lansko embalažno leto in kam se usmerjajo v tem letu? 1. Katere novosti s področja embalaže / pakiranja ste uvedli v letu 2013?

2. Katere novosti načrtujete v letu 2014? 3. Katere embalažne značilnosti kupci najbolj cenijo? Barbara Pellis, vodja razvoja v MercatorEmba, d.o.o.:

Mercator-Emba je srednje veliko podjetje, s sedežem v Logatcu. Njegova osnovna dejavnost je predelava kave, proizvodnja instant napitkov, proizvodnja desertnih prelivov, sadnih nadevov, sirupov, proizvodnja izdelkov iz žitaric in pakiranje drugih proizvodov.

februar 2014

Ob pestri paleti gotovih proizvodov posledično uporabljamo veliko različnih embalažnih materialov. Za primarno embalažo največ uporabljamo plastične materiale, tako polimere kot sestavljene materiale, za komercialno in transportno embalažo sta še vedno v ospredju papir oziroma lepenka. V letu 2011 smo se na trgu predstavili z novimi, ekološko usmerjenimi plastenkami, v katere pakiramo instant izdelke. Prvotno smo za te proizvode uporabljali PVC material. Ker ta material vsebuje vinil-kloridni monomer, ki

je kancerogen in lahko preide tudi v hrano, smo se odločili za zamenjavo. PVC materiali so tudi zelo nevarni za okolje, saj se pri njihovi proizvodnji uporablja klor, ki je velik onesnaževalec. Po premisleku in raziskavi trga smo za nov material izbrali PET, saj trenutno predstavlja enega najpomembnejših in najbolj široko uporabljenih embalažnih materialov tako v Sloveniji kot na trgih EU, kamor v večini izvažamo. Poudariti moram, da je reciklaža odpadnih plastenk iz PET-a ena izmed najbolj uspešnih in razširjenih reciklaž odpadne embalaže. Omenjeni projekt je bil zelo zahteven, saj je zamenjava embalažnega materiala zahtevala veliko sprememb in prilagoditev na pakirni liniji in tudi pri transportu izdelka. Z določenimi težavami se srečujemo še danes, zato se v preteklih letih večjih projektov na področju embalaže nismo lotevali. V veliko pomoč so nam naši dobavitelji in s skupnimi močmi premagujemo probleme. Smo pa v letu 2013 prešli na tanjšo uporabo stretch folije za ovijanje palet in sicer iz 23 µm na 17 µm.

V letu 2014 bomo pričeli z uporabo okolju prijaznejše folije za pakiranje kave, ki bo tako tudi primernejša za recikliranje.

Vsekakor se v Mercator - Embi zavedamo pomembnosti upoštevanja okoljskih vplivov izdelkov skozi njihov celotni življenjski krog,

Izkušnje na področju marketinga in raziskav o obnašanju končnih kupcev nas uče, da moraš v množici istovrstnih proizvodov izstopati. Gre predvsem za spodbujanje nakupnega impulza. Marketinški strokovnjaki ocenjujejo, da se do 90 % potrošnikov za nakup odloči na prodajnem mestu, torej na osnovi čustev. Zato je embalaža predvsem prodajno orodje, ki pa mora zadostiti osnovnim zahtevam, kot so: varovanje karakteristik pakiranega proizvoda, rok uporabe, vizualni izgled, privlačnost itd. Glede na izkušnje lahko rečemo, da kupci cenijo

Embalaža

Boštjan Jambrovič

foto: arhiv podjetja

Barbara Pellis

foto: arhiv podjetja

15 V podjetju Amba Co. d.o.o. se vsako leto srečujemo z novimi izzivi na področju pakiranja v gibko embalažo. Te izzivi so lahko posredovani s strani kupcev za rešitev določenih težav ali pa se jih lotimo v okviru Tima za razvoj. V letu 2013 smo pričeli z izdelavo tako imenovanih »reclosable« vrečk. Te vrečke se lahko odpirajo ter ponovno zapirajo. Uspešno smo testirali in izdelali prvo folijo z embosiranim fleksibilnim polimernim materialom, ki ima učinek vrtečega se kolesa. V letu 2013 smo prav tako začeli s tiskom zaščitnih kod, ki so vidne samo pod določenim spektrom svetlobe in igrajo pomembno vlogo pri zaščiti embalaže

V letu 2014 bomo sistematično gradili naše znanje predvsem na področju tankih transparentnih bariernih materialov, primernih za tisk in laminacijo.

februar 2014

V podjetju Amba Co. d.o.o. smo zavezani k trajnostnemu razvoju na področju gibke embalaže. Ta zaveza pomeni uvajanje novosti na področju tiska in laminacije gibke embalaže, najnovejša dognanja na področju razvoja materialov (Al, PP, PA in PET ter njihove izvedenke) ter novosti v sami pripravi v grafičnem studiu. Zato veliko vlagamo v najnovejšo strojno opremo in izobraževanje kadrov. Sledimo potrebam kupcev, ki jim nudimo storitve na najvišjem nivoju. To je še vedno zaščitni znak ter prednost podjetja Amba Co.

Nuša Blagotinšek

Jana Svoljšak

Boštjan Jambrovič, direktor in Nuša Blagotinšek, razvojno produktni inženir v Amba Co., d.o.o.:

V letu 2014 bomo sistematično gradili naše znanje predvsem na področju tankih transparentnih bariernih materialov, primernih za tisk in laminacijo ter na področju flekso tiska v HD kakovosti, kar bo novost v Sloveniji. Naši načrti zajemajo tudi uvedbo standarda BRC za področje pakiranja. Zavedamo se, da naši proizvodi prihajajo v stik z živili. Zato moramo zagotoviti najvišjo raven varnosti. To bomo zagotavljali in izkazovali tudi z omenjenim certifikatom BRC/IoP. Zahteve kupcev tako doma kot v razvitih tržiščih zahodne Evrope, kjer želimo v srednjeročnem obdobju največ rasti, nas spodbujajo, da razmišljamo dolgoročno. Zato načrtujemo nakup novega tiskarskega stroja, ki bo predstavljal zadnja dognanja na tem področju ter temelj za rast in razvoj podjetja. Investicijo ocenjujemo v višini cca. 1.800.000,00 EUR.

Urška Sušnik Pivk

Menimo, da se tudi naši kupci oziroma potrošniki vse bolj zavedajo pomembnosti okoljske zasnove embalaže. Želijo si embalažo, s katero lahko enostavno ravnajo, ki hkrati ponuja možnost ponovne uporabe ali ponovnega zapiranja in jo je možno učinkovito prazniti. Poleg vseh omenjenih lastnosti je vsekakor velik plus privlačnost dizajna, saj je v veliki meri ravno embalaža tista, ki pripomore k prepoznavnosti izdelka in spodbuja potrošnika k nakupu.

Uvajanje novosti je neprekinjen proces. Lahko se pohvalimo, da smo v obdobju dveh let opravili nakup čistilne naprave in kupili nov stroj za laminacijo, kar nam omogoča poslovanje v skladu s predpisi in zagotavlja stalno kakovost laminiranih proizvodov. Prav tako smo investirali v stroj za čiščenje tiskarskih plošč. V tem mesecu bomo instalirali v stroj za čiščenje raster valjev in izvedli nadgradnjo v sistemu za nadzor kakovosti tiska. Skupne investicije lahko ocenimo v višini cca. 750.000,00 EUR. Vse te novosti so del racionalizacije proizvodnje, zagotavljajo višjo kakovost naših proizvodov in storitev ter pomenijo skrb za okolje. Pomemben vidik je tudi varstvo pri delu, saj bomo z uvedbo novih strojev v proizvodnem procesu odpravili ročno delo povezano predvsem z delom z nevarnimi kemikalijami.

foto: arhiv podjetja

Naš cilj v prihodnjih letih je vsekakor uporabljati cenejšo, lažjo embalažo, embalažo iz enostavnejših materialov.

pred nepooblaščenim kopiranjem predvsem v farmacevtski industriji.

foto: Boštjan Čadej

zato že pri načrtovanju razvoja razmišljamo o zmanjšanju teh vplivov. Žal smo pri tem mnogokrat omejeni, saj spremembe embalažnih materialov največkrat hkrati pomenijo tudi spremembe v tehnologiji ali pa spremembo načina pakiranja, kar je povezano z investicijami. Naš cilj v prihodnjih letih je vsekakor uporabljati cenejšo, lažjo embalažo, embalažo iz enostavnejših materialov, ki bodo vsebovali čim večji delež recikliranih materialov oziroma materialov, ki jih je možno reciklirati. Prizadevali si bomo, da bomo dobavitelje izbirali v bližnji okolici in s tem prispevali k manjšemu izpustu plinov v okolje.

Nika Ratković Macuh

Premazi, ki jih v Belinki Belles izdelujemo, ne dovoljujejo kakšnih velikih oziroma revolucionarnih sprememb na področju embalaže. slih Predvsem imam v mimaterial in obliko embalaže. Že vrsto let naše izdelke polnimo v konično embalažo, ki je okolju in uporabniku prijazna. Pri konični embalaži je uporabljeno manj kovine kot pri standardni cilindrični, vsa vsebina se iz nje izlije, embalaža je tudi naložljiva, kar je pomembno za trgovce. Zaradi njene konične oblike je manj transporta, tako na relaciji od dobavitelja do nas, kakor tudi manj skladiščne manipulacije in s tem manj onesnaževanja okolja. V lanskem letu smo prenovili dizajn embalaže vseh naših nosilnih izdelkov in na njej s piktogrami izpostavili nekatere bistvene poudarke, ki so pomembni za kupca. Pri novih, vedno bolj zaželenih oljih za les pa smo uporabili »buklet« nalepko, ki je dobra rešitev za zagotavljanje enotne zaloge izdelkov za vseh 15 trgov, kjer te izdelke prodajamo.

Rupert Črnčec Matic Ceglar

februar 2014

Jana Svoljšak, vodja področja embalaže v Belinka-Belles, d.o.o.:

Letos bomo največ pozornosti posvetili embalaži zidnih in fasadnih premazov, ki jih prodajamo v Rusijo.

foto: Boštjan Čadej

foto: arhiv podjetja

foto: Boštjan Čadej

predvsem funkcionalnost in izgled embalaže. Večino kupcev v današnjem času zanima vpliv embalaže na okolje - reciklaža embalaže ter njen vpliv na pakirano živilo. V podjetju Amba Co. d.o.o. v sodelovanju z našimi dobavitelji svetujemo našim poslovnim partnerjem glede izbire najprimernejšega materiala za pakiranje njihovih proizvodov. Zagotavljamo visoko kakovost tiska ter uporabo neoporečnih, zdravju neškodljivih materialov, kar dokazujemo s konstantnim izvajanjem analiz na migracije.

Embalaža

Anketa o embalaži

Letos bomo največ pozornosti posvetili embalaži zidnih in fasadnih premazov, ki jih prodajamo v Rusijo. Pri našem že ustaljenem programu bomo, kot je naša običajna praksa, skrbeli za spremembe skladne z našo zavezo – skrbimo za okolje in ga v čim manjši meri onesnažujmo. Seveda pa bomo pri iskanju rešitev primorani upoštevati tudi čim boljše ekonomske učinke.

Naši uporabniki pohvalijo primerno razporeditev različnih velikosti polnjenja

Meta Zalar, Frančišek Mivšek, Ajda Brazda Mlakar

za posamezne izdelke in enostavno rokovanje z embalažo. Vsekakor so pri embalaži izdelka izrednega pomena tudi navodila za njegovo uporabo, ki so po mnenju naših uporabnikov na naši embalaži izčrpna. Meta Zalar, prokuristka, Frančišek Mivšek, generalni direktor, Ajda Brazda Mlakar, direktorica prodaje v Valkarton Rakek, d.o.o.

Družba Valkarton Rakek d.o.o. zagotavlja kupcem celovito ponudbo komercialne embalaže ter z njo prispeva k prepoznavnosti ter povečanju vrednosti njihovih izdelkov. Proizvodni program delimo na embalažo za farmacijo z Braillovo pisavo, kaširano embalažo na vse vrste valovitih kartonov in standardno offset potiskano embalažo iz kartona. V letu

V letu 2014 bomo veliko naporov vložili v razvoj embalaže z višjo dodano vrednostjo. 2013 smo izdali katalog »Vaje v kartonu«, ki predstavlja naš prodajni program celotnemu spektru kupcev v Sloveniji in tujini. Še posebej se lahko pohvalimo z investicijo v tiskarni, kjer smo namestili tiskarski stroj Roland 500 s 5 barvami na offset tehniki za zahtevnejše kupce (farmacija, elektronska in avtomobilska industrija itd.). Izvedli smo investicijo v »Computer to Plate« tehnologijo za manjše formate.

V letu 2014 bomo veliko naporov vložili v razvoj embalaže z višjo dodano vrednostjo. Takšna embalaža zahteva veliko internih ter eksternih razvojnih resursov, sodelovanja z raziskovalnimi inštitucijami, predanost zaposlenih in tudi nekaj časa za razmišljanje o prihodnosti. Imamo zelo mlad in zagnan kolektiv, ki išče rešitve na področju »Aktivne« embalaže, ki jo bodo uporabljali zahtevnejši kupci, ki vgrajujejo izdelke z visoko dodano vrednostjo. Aktivna embalaža vsebuje lepljene in elektronske sklope. Lahko se pohvalimo, da smo že letos januarju izvedli investicijo v izsekovalni stroj Bobst Speria. Tako smo okrepili naše proizvodne kapacitete, predvsem pa bomo izboljšali produktivnost, kvaliteto in nivo proizvodnje za naše najzahtevnejše kupce. Vse te investicije nam je omogočil lastnik Duropack iz Avstrije. V letu 2014 bomo nadaljevali z različnimi delavnicami tudi v sklopu podjetja, ki veliko pozornosti posvečajo organizaciji in sistemskemu pristopu do dela, urejenosti delovnega mesta, pogojem dela, varnosti in zdravju pri

17 Kupci povsem upravičeno pričakujejo našo fleksibilnost, natančnost, pravočasnost in proizvodnjo brez napak. Vse to poskušamo izboljšati tudi s krepitvijo tehnično – komercialnega servisa kupcem, s ponudbo dodatnih storitev, ki jih premore naše podjetje (prvi vzorci embalaže, testiranje in preverjanje ustreznosti embalaže, grafično oblikovanje, različne tehnološke rešitve s področja vgrajenih materialov in konstrukcije embalaže ter podobno). Urška Sušnik Pivk, vodja projektov in podpore tržnim aktivnostim v Lajovic Tuba embalaža, d.o.o.

Glavna novost v preteklem letu je laminatna tuba na bio osnovi. Smo prvi na svetu, ki nam je to uspelo.

Glavna novost v preteklem letu je laminatna tuba na bio osnovi. Smo prvi na svetu, ki nam je to uspelo. V strukturi tube smo sintetično snov, naftni derivat EVOH (etilen vinil alkohol) nadomestili z obnovljivim in biorazgradljivim virom sirotko, ki je stranski produkt pri izdelavi sira. Pretekle študije so pokazale, da naravni vir sirotka omogoča enako kisikovo pregrado kot sintetična EVOH pregrada. LCA in ogljični odtis pa sta pokazala manjši vpliv na okolje kot standardna struktura tube. Za tubo na bioosnovi nam je časnik Finance podelil nagrado za naj eko izdelek v preteklem letu. V preteklem letu smo med prvimi v naši branži sledili zakonu o prepovedi uporabe Bisfenol A , ki je bil v Franciji in v nekaterih skandinavskih deželah sprejet v lanskem letu. Na področju celotne EU pa zakon prične veljati z l. 2015. Debelejši laminat za izdelavo laminatnih tub smo zamenjali s tanjšim in pri tem zmanjšali odpadek, porabo surovin, težo izdelka in s tem transportne stroške. Veliko novosti smo vpeljali tudi pri samem tisku. Uporabljamo nove tehnike.

Letos bomo nadaljevali z vsemi aktivnostmi iz preteklega leta. Eden izmed

Za kupce je najpomembneje, da embalaža funkcionalno ustreza njihovim izdelkom, da ohrani izdelek. V zadnjem času strmo narašča zanimanje za embalažo, ki je okolju prijetna. Nika Ratković Macuh, direktorica v Ecopack, d.o.o.

Dva nova izdelka – embalaža s črnim dnom (slika spodaj) iz PET in PS materiala ter embalaža za mini torte (Ø18 cm) iz OPS-a, ki smo ju razvili v preteklem letu, sta doprinesla k večji prodaji tako na domačem kakor tudi na zunanjem trgu. Hkrati sta povečala realne možnosti za uspešno prodajo v prihodnjih letih. Izdelek EP 53 s tesnilnim zapiranjem, ki je narejen iz dveh različnih materialov in ga je možno izdelati tudi v drugih barvah, je zagotovo produkt, s katerim smo zadeli v polno, saj se od obstoječih konkurenčnih izdelkov na trgu razlikuje na eni strani vizualno, na drugi pa kupca prepriča s svojo tehnološko dovršenostjo in vrhunskim designom.

Embalaža Ecopack je primerna za pakiranje vseh vrst živil.

V letu 2014 se bomo usmerili v aktivno iskanje strateškega partnerja za proizvodnjo in prodajo sorodne embalaže, vključujoč možen dogovor glede oblike povezave na področju prodaje ali proizvodnje znotraj EU oziroma bivše Jugoslavije. Na osnovi tržne analize bomo ocenili smotrnost morebitnih prihodnjih investicij v nadgradnjo obstoječih proizvodnih strojev oziroma v nakup novega stroja, s katerim bi povečali svojo konkurenčnost in možnost prodaje izdelkov za delikatesni program in tudi za ostale namene izven živilsko prehranske industrije.

Značilnosti naše embalaže, ki jih kupci najbolj cenijo: embalaža Ecopack je primerna za pakiranje vseh vrst živil, kar dokazujemo z ustreznimi analiznimi poročili; uničevanje embalaže Ecopack je za okolje neškodljivo; visoka trdota, transparentnost, površinski sijaj in kristalna čistost; področja uporabe od -40°C do +80°C; konkurenčne cene, tehnološka dovršenost in sodoben design. Rupert Črnčec , vodja službe za razvoj izdelkov in storitev v Paloma, d.d:

Pri embalažnem materialu za robčke in serviete smo namesto biorientiranega PP začeli uporabljati PPCAST material. Nove izdelke smo opremili z »Easy open« oziroma s ponovljivim odpiranjem. Slabitev folije je na mestu odpiranja narejena s perforiranjem folije. Ker perforacija poteka v različnih smereh, smo z materialom PPCAST dosegli kontrolirano trganje folije. Uvedli smo kartonska stojala za serviete na prodajnih mestih.

Embalaža

glavnih ciljev pa nam je tubo na bio osnovi še izboljšati in vanjo vključiti še več naravnih materialov. Pri izdelavi laminatnih tub bomo posodobili tehnologijo izdelave in povečali nabor dimenzij tub. Imamo vedno več povpraševanj po večjih premerih.

Skupaj z dobavitelji smo si zastavili cilj zmanjšanje stroškov za kartonsko embalažo. Na osnovi teoretičnega izračuna smo izvajali testne preizkuse na reprezentativni embalaži. Iskali smo mejo nosilnosti kartona, pri katerem embalaža še opravi osnovno funkcijo – zavaruje izdelke pred zunanjimi vplivi ter zaščiti obliko zapakiranega izdelka. Spoznanja pri tem projektu bomo postopoma uvajali v proizvodnjo. Opaziti je tudi trend pri kartonski embalaži v smeri potiskanja, ki postaja marketinško sredstvo. Predvsem je to opazno za diskontne trgovine, kjer kartonska embalaža delno opravlja tudi vlogo skupinske embalaže in ne več samo transportne embalaže.

V letu 2014 načrtujemo, da bomo na trgu poenotili grafično podobo naših izdelkov. Prav tako se bomo še v prihodnje trudili pri stroškovnem optimiziranju embalažnega materiala. Pri posameznem izdelku bomo prav tako vključili kakšno manjšo spremembo v smeri boljše uporabnosti.

Osnovne lastnosti, kot so zaščita izdelka, uporabnost (odpiranje, zapiranje) morajo biti samoumevne in kakovostne. Značilnost, ki pridobiva na veljavi, je prijaznost do okolja (možnost recikliranja, ozaveščanje porabnikov o pravilnem ravnanju z embalažo po uporabi...). Embalaža mora biti všečna, prilagojena ciljni skupini in življenjskem stilu. Za proizvajalce izdelkov je zelo pomembno, da imamo tako oblikovano

februar 2014

delu, razvoju posameznika v kolektivu. Vse to s ciljem: lažje, hitreje, varneje, boljše in sistematično do zastavljenih ciljev vsakega posameznika kakor tudi organizacije kot celote.

embalažo, da nas uporabniki v množici izdelkov opazijo.

Med drugim smo poenotili in vpeljali novo folijo za strojno ovijanje palet, ki je tanjša, a kljub temu dovolj močna za dobro ovijanje palet.

Embalaža

Matic Ceglar, razvojni tehnolog za embalažo v Žito Skupina, d.d.:

februar 2014

V letu 2013 smo v Žitu poleg razvoja novih izdelkov in s tem kreiranja novih embalaž nadaljevali tudi s procesom združevanja in prenove določenih blagovnih znamk. Osvežitev designa smo pri določenih izdelkih povezali tudi s spremembo embalažnega materiala. Tako smo na primer Hrske, Zlate kroglice in jedilno čokolado pričeli pakirati v atraktivne matirane embalažne materiale, začimbe Maestro imajo sedaj štirislojno embalažo z zunanjim tiskom na papir. Zaradi velikega števila izdelkov- posledično velikega števila embalažnih materialov je bilo v letu 2013 veliko aktivnosti namenjenih poenotenju materialov in šifer naročanja ter zmanjšanju količine embalaže. Med drugim smo poenotili in vpeljali novo folijo za strojno ovijanje palet, ki je tanjša, a kljub temu dovolj močna za dobro ovijanje palet. S tem bomo znižali stroške naročanja, zmanjšali odpad in posledično manj obremenjevali okolje.

in okolju. To pomeni, da se jo da reciklirati, da dobro zaščiti izdelek, da ima možnost ponovnega odpiranja/zapiranja. Tako bomo pričeli z novim spremenjenim načinom zlaganja rezin in pakiranja 500 g toasta v podaljšano vrečko s klipom (ščipalko). Novo pakiranje bo omogočalo lažje jemanje rezin iz paketa ter ponovno zapiranje in shranjevanje izdelka v hladilniku. Tudi na Sport Musli vrečkah 1kg bomo izboljšali pakiranje s sistemom ponovnega odpiranja in zapiranja in s tem omogočili ohranjanje svežine, arome in podaljšali obstojnost.

Tudi v letu 2014 nadaljujemo z aktivnostmi za embalažo, ki je prijazna potrošniku

izdelka in praktičnosti uporabe na embalaži pomembna tudi deklaracija izdelka. V letu 2014 bomo izpeljali prilagajanje deklaracij novi uredbi EU 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, ki prinaša veliko novosti, dobrodošlih za potrošnika. Tako med drugim predpisuje minimalno velikost črk in s tem boljšo berljivost deklaracij ter dodatno označevanje alergenih sestavin, kar bo potrošnikom olajšalo odločitev za nakup in seznanjenost s sestavinami izdelka. Poleg pregleda in popravkov deklaracij bomo veliko aktivnosti in pozornosti namenili tudi kodam in zahtevam po skladnosti EAN kod s standardom ISO 15416.

Za potrošnika je poleg izgleda embalaže, zaščite

Promocija

18 86

Anketa o embalaži

IZKORISTITE PREDNOSTI ZELENEGA, EMBALAŽNEGA IN LOGISTIČNEGA OMREŽJA! Edina specializirana revija za trajnostni razvoj Embalaža-Okolje-Logistika (EOL) pokriva področja embalaže, okolja in logistike ter njihov inovativni in trajnostni razvoj. Predstavlja aktualne tematike in trende v Sloveniji in po svetu. Vabimo vas, da se včlanite v katerega od omrežij Zelene Slovenije in s tem izkoristite dodano vrednost in prednosti: • •

• •

redno prejemanje strokovne revije EOL (10 številk letno); objava 4 strokovnih novic v embalažnem, okoljskem ali logističnem delu revije EOL in na spletni strani www.zelenaslovenija.si (novica vključuje do 1.000 znakov s presledki, fotografijo in kontaktne podatke (ime podjetja, spletna stran)): - inovacije na področju embalaže, okolja, logistike, - nove tehnologije, materiali, - predlogi za optimizacijo, - nasveti za področje vaše dejavnosti, - primeri dobre prakse, - trajnostni razvoj, - in podobno. objava logotipa na spletni strani www.zelenaslovenija.si in v reviji EOL; druge ugodnosti, o katerih vas bomo sproti obveščali.

Ponujamo dva načina sodelovanja: • enoletno članstvo v izbranem omrežju Zelene Slovenije za ceno 120 € + ddv, s katerim si zagotovite redno prejemanje revije EOL, objavo vaših novosti ter enkratno objavo logotipa podjetja v reviji in na spletu; • enoletno članstvo v izbranem omrežju Zelene Slovenije za ceno 240 € + ddv, ki dodatno ponuja še objavo vsebinskega intervjuja s predstavnikom podjetja ter trikratno objavo vašega logotipa v reviji in na spletu.

Strokovna revija EOL Specializirana

revija za embalaž

o, okolje in

logistiko /

Specialized

magazine

for packagin

ent and logistics

g, environm

Specializirana revija za embalažo, okolj lj l e in logistiko

elogistika embalažaokolj tlogistics ronmen ing packagingenvi

/ Specialist mag ag aga gazine fo f r packaaagging, enviirroonmeent

and log o istics og

FEBRUARY RFEBRU FEBRUAR

2011

embalažaokoljelogistika packaging packagingenvironmentlogistics

DECEMBERDECEMBER DECEMBER DECEMBER 2010

Portal za trajnostni razvoj www.zelenaslovenija.si

va TTeemična obdela itor k v: Invest odpadko b ekte bo bj v nove obj avaa držav

krive Krive ali manj vrečke plastične i bodo moral Komunalci sicer dosegati cilje, enje dovolj bodo ob v drobno je Logistika na v povojih šele iji Sloven

So t or Not ty Guilty Bags t Plastic ty Guilty gy Saving ergy E erg r ble, En ra Dura l ly t lly r nmenta ro E viro and En E Lights ED l LED ly riendly Fri Fr

Poštnina

pošti plačana pri ne nj V lenj 3320 Ve

Vrečke iz bombaža nam mesto šelestenja papirj rj ra Slovenija potrebuje zasuk v strategiji ravnanja z odpaadki Določitev optimalnih

Odslej e Akademija ej Zelena Slovenijijaa Slovenia Needs a Change in its t Waste ts Management Stra r tegy ra g gy

poti za prevoz otrok

Poštnina plačana pri pošti

Promocija

3320 Ve V lenj ne nj

Za več informacij sem z veseljem na voljo Tanja Pangerl, t: 03 42 66 716, e: tanja.pangerl@fitmedia.si

Fit media d.o.o. Kidričeva 25, SI-3000 Celje e-pošta: info@zelenaslovenija.si tel.: 03/ 42 66 700

20 86

okolje

Novice Zelenega omrežja

Razvojno delo temelj uspeha

Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Razvili smo novo korozijsko odporno orodno jeklo za preoblikovanje plastike ACRONI T85, kjer uporabljamo proizvodne naprave in tehnološki postopek, ki nam omogočajo najboljši izkoristek uporabljenih surovin in dodatkov. Acroni na svoji tehnološki poti nima vzpostavljenih standardnih tehnoloških pogojev za zagotavljanje ustrezne končne kakovosti plošč debele pločevine iz orodnih jekel. Zato smo si zastavili zahteven cilj, da razvijemo novo orodno jeklo in ga vpeljemo v obstoječi tehnološki proizvodni sistem. Novo izdelano jeklo je moralo biti po kakovosti povsem primerljivo z zahtevnimi konkurenčnimi proizvodi na trgu. Z lastnim razvojem smo na novo postavili kemično sestavo jekla. Natančno in precizno smo razvili pogoje kontinuirnega ulivanja s takojšnjim vročim valjanjem v plošče končnih dimenzij. Sledil je razvoj zaključne večfazne toplotne obdelave plošč. Uspelo nam je razviti postopek, s katerim plošče izdelamo v visokem kakovostnem razredu. Pri tem smo optimizirali tehnološki postopek do te mere, da porabimo najmanjšo količino potrebne električne energije, zemeljskega plina in zaščitnih plinov. Material se da po končani življenjski dobi končnih izdelkov 100 % reciklirati. Timsko delo je bil ključ do uspešne vpeljave inovacije v redno proizvodnjo, ob tem pa je bilo poglobljeno razvojno delo temelj za ustrezne tehnološke rešitve.

februar 2014

Vodja projekta: Aleš Čop, Razvojni inženir, Razvojni center Jesenice Pripravil: Stane Jakelj Acroni, d.o.o. www.acroni.si

Slovenci smo srčni ljudje Humanitarnost med Slovenci ne pozna meja, kar dokazuje tudi dejstvo, da smo po dobrodelnosti na visokem 44. mestu od 135-tih svetovnih držav. Vsako leto z različnimi akcijami pomagamo mnogim, pomoči potrebnim. Pomemben košček v ta mozaik srčnih projektov prispevamo tudi pri podjetju Saubermacher Slovenija. Projekt Zbirajmo zamaške izvajamo že peto leto zapored in odziv je iz leta v leto boljši. Zahvala gre seveda tudi vsem vam, saj na različnih lokacijah po Sloveniji pomagate zbirati zamaške in tako tudi sami prispevate k nadaljevanju projekta. Z zbiranjem zamaškov smo tako pomagali že mnogim – Galu, Simonu, Niku in sedaj Aljoši, ki je pri padcu utrpel poškodbo in zlom hrbtenice. V podjetju Saubermacher Slovenija smo ponosni tudi na to, da smo v vseh teh letih uspešno sodelovali z Rdečimi noski v akciji zbiranja tonerjev, z oblačili in hrano pa prav vsi zaposleni v podjetju nemalokrat pomagamo družinam, ki se obrnejo na nas po pomoč. Srčnost in pripravljenost pomagati bo naše vodilo tudi v letu 2014! Saubermacher Slovenija d.o.o. www.saubermacher.si

Novo delovno vozilo MAN za večjo varnost zaposlenih Podjetje Čisto mesto Ptuj, d.o.o., je v lanskem septembru z nabavo 5 let rabljenega smetarskega vozila MAN postavilo nov mejnik in smernice dela za to leto. Čeprav je vozilo rabljeno, ponuja veliko napredne tehnologije, ki predstavlja dodano vrednost njihovi storitvi ter nudi večjo varnost zaposlenim pri delu. Vozilo je opremljeno s smetarsko nadgradnjo Hecklader Cityloader, katere prednost je velikost. Gre za 23 kubični volumen, kar pomeni, da lahko brez vmesnih praznjenj sedaj poberejo

Čisto mesto Ptuj, d.o.o. www.cistomesto.si

Lafarge Cement Trbovlje si prizadeva za lepšo podobo Trbovelj Trboveljska cementarna ima s svojo lego velik vpliv na izgled ožje in širše okolice Zasavja, prav tako pa skupaj z železniško postajo predstavljata prvi stik obiskovalca z mestom Trbovlje. Zato Lafarge Cement že vrsto let v sodelovanju z lokalnimi društvi in organizacijami ureja in izboljšuje podobo Trbovelj. Najvidnejša sprememba v letu 2013 je zasaditev drevoreda med izvozno cesto železniške postaje Trbovlje in parkiriščem. Cementarna je poskrbela za odstranitev betonskega pasu in ga nadomestila s prijaznejšim, zelenim pasom. Poleg tega so ozelenili območje ob mostu čez Savo, obnovili fasadi starega bazena ter nekaterih drugih zgradb. V sodelovanju s Slovenskimi železnicami so na območju železniške postaje

Večja trajnostna naravnanost v verigi dobave kemijske industrije Da bi povečala trajnostni razvoj v dobavni verigi, so velika podjetja kemijske industrije, kot so BASF, Bayer, Evonik Industries, Henkel, LANXESS in Solvay, združila moči in oblikovala se je iniciativa 'Together for Sustainability' (Skupaj za trajnostni razvoj). Iniciativa je uspešno zaključila prvo leto poskusnega delovanja. Strategija za trajnostni razvoj si prizadeva za razvoj in implementacijo globalnega programa za dobavitelje, ki se osredotoča na ocenjevanje in izboljšanje dobave surovin, vključno z ekološkimi in socialnimi vidiki. Dobavitelji bodo morali izpolniti samo en formular namesto številnih vprašalnikov in navesti relevantne podatke trajnostnega razvoja, ki se bodo nato posredovali vsem kupcem. Ti bi sicer potrebovali dodatne ocene trajnostnega razvoja oziroma presoje od teh dobaviteljev. V začetni fazi so člani iniciative opravili več kot 2.000 preverjanj in presoj. V naslednji fazi implementacije bo iniciativa okrepila svoje aktivnosti na drugih tržiščih in poiskala možnosti za nadaljnjo rast predvsem z vključevanjem novih članov. Henkel Slovenija d.o.o. www.henkel.si

Pripravila: Mirjam Fain, skrbnica sistema ravnanja z okoljem Medium d.o.o. www.medium.si

Mednarodni sejem INPAK in 35. Slovenski oskar za embalažo 2014 INPAK, 19. Mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike, bo potekal v Gornji Radgoni od 23. do 28. avgusta 2014 hkrati z 52. Mednarodnim kmetijsko-živilskim sejmom AGRA. Predstavili se bodo načrtovalci, oblikovalci in proizvajalci embalaže, ponudniki tehnologije pakiranja, logistike, skladiščenja in transporta, grafičnih storitev, sistemov označevanja ter zbiranja in reciklaže odpadne embalaže. Vsebinski poudarki bodo na trajnostni embalaži (enotni materiali, 100 % reciklirani, reciklažni in biorazgradljivi materiali, embalaža za večkratno uporabo), ter na inovacijah s področja embalaže (pametna in aktivna embalaža, novi materiali, označevalne in tiskarske tehnike, ki upoštevajo načela sledljivosti izdelkom). To pa so tudi težišča natečaja 35. Slovenski oskar za embalažo

Zeleno omreŽje EMAS in ISO 14001 v podjetju Medium

V podjetju Medium se lahko ponašamo z nazivom edine tiskarne v Sloveniji, ki je pridobila okoljska certifikata ISO 14001 in EMAS. Poleg naše glavne dejavnosti tiska se ukvarjamo z oblikovanjem, grafično pripravo, založništvom, izdelavo in prodajo koledarjev in promocijskih izdelkov. Trudimo se, da v vse dejavnosti v čim večji meri vključimo zelene komponente oziroma trajnostno naravnane komponente. Pri tisku uporabljamo okolju prijaznejše materiale (papirji s FSC ali PEFC certifikatom, reciklirani papirji, barve, čistila idr.), strankam svetujemo, kako so njihove tiskovine lahko okolju prijaznejše. Vse se

okolje

Lafarge Cement d.o.o. www.lafarge.si

prične že z oblikovanjem, izbiro formata, vrsto papirja, nanosi barv in se nadaljuje s tiskom in dodelavo. Okoljski certifikat ISO 14001 smo pridobili v letu 2010, potrdilo o registraciji v sistem EMAS pa januarja 2011 in to lani uspešno podaljšali do januarja 2017. Nekatere izmed zahtev, ki nadgrajujejo shemo EMAS v primerjavi s certifikatom ISO 14001, so popolno delovanje z okoljsko zakonodajo, stalno izboljševanje okoljske uspešnosti in redno zagotavljanje okoljskih podatkov javnosti – na naši spletni strani lahko preberete naše okoljske izjave.

februar 2014

večje količine odpadkov v strnjenih naseljih in s tem storitev odvoza odpadkov opravljajo veliko bolj optimalno. To neposredno pomeni zmanjšanje stroškov logistike. Nadgradnja je opremljena tudi z »avtomatom« za dviganje in praznjenje posod. Avtomat je opremljen s senzorskim zaznavanjem posod in avtomatskim praznjenjem. V praksi to pomeni, da je lahko delo opravljeno hitreje in predstavlja veliko manjše obremenitve za zaposlene. Poleg omenjenih prednosti ima vozilo še druge dodane vrednosti, kot so napredni varnostni sistemi, vzvratna kamera, dodatne delovne luči, večstopenjski stresalnik idr. Z manjšim izpustom CO2 v okolje, z več pripeljanimi odpadki na t/km, z manj hrupa in lažjim delom zaposlenih lahko z gotovostjo rečemo, da bo novo vozilo pripomoglo k doseganju postavljenih ciljev in izpopolnjevanju vizije podjetja.

zasadili javorje ter postavili in zasadili večje število betonskih korit za lepšo podobo železniške postaje v Trbovljah. S podobnimi aktivnostmi, ki so del globalne usmerjenosti celotne Skupine Lafarge k trajnostnemu razvoju, bodo nadaljevali tudi v prihodnje, saj želijo poleg visokih vlaganj v modernizacijo cementarne in znižanjem vplivov na okolje vlagati v lepšo podobo Trbovelj.

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

22 86

2014, ki bo potekal pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije.

okolje

Pomurski sejem d.d. www.pomurski-sejem.si

Enkratno je stvari uporabljati večkratno

Pridobitev certifikata za okolje Ecolabel za Terme Dobrna Terme Dobrna so najstarejše slovensko zdravilišče s 610–letno tradicijo. Vidik trajnostnega razvoja Dobrne je v opredelitvi za trajno uporabo naravnih zdravilnih sredstev za področje zdraviliškega zdravljenja, v tem pa tudi skrb za kvalitetno in odgovorno izrabo le-teh. Agencija Republike Slovenije za okolje nam je septembra 2013 podelila znak za okolje Ecolabel. Vlaganja v izrabo obnovljivih in naravnih virov energije – odpadne termalne vode, sonca in lesne mase – pomenijo že več kot 70 % pridobitev potrebne energije iz obnovljivih virov. S temi vlaganji bomo še nadaljevali. Z načrtnim ločevanjem odpadkov in z racionalno uporabo vode zmanjšujemo stroške. Z vključevanjem lokalnih ponudnikov storitev in proizvodov turistične ponudbe in ponudbe na kulturnem področju zaokrožujemo turistične programe. Možnosti pohodništva, kolesarjenja in drugih aktivnosti v prelepem okolju Dobrne izpod Paškega Kozjaka dopolnjujejo trajnostni razvoj zelenega turizma. Področje

zdraviliškega centra Term Dobrna z zdraviliškimi objekti in z zdraviliškim parkom je kulturna dediščina in njeno načrtno obnavljanje ter vzdrževanje bo tudi v bodoče skrb vseh zaposlenih v Termah Dobrna. Terme Dobrna d.d. www.terme-dobrna.si

februar 2014

V BTC Cityju Ljubljana vetrna elektrarna Snaga je zadnjih deset let uporabnike ozaveščala predvsem o ločevanju odpadkov, po novem pa se vsebinsko in komunikacijsko osredinja na ponovno uporabo in preprečevanje nastajanja odpadkov v okviru iniciative »Enkratno je stvari uporabljati večkratno«. Snaga bo s pomočjo 'ponovno uporabljene' pesmi »Letiva«, plakatov, nalepk na zabojnikih, dogodkov in delavnic v četrtnih skupnostih ter Centru ponovne uporabe ponudila kontrapunkt prevečkrat brezglavemu potrošništvu in prepričanju, da je novo kratko malo boljše od starega/že uporabljenega. Z aktivnostmi bo Snaga preprečevala, da bi v črnem zabojniku (in na odlagališču) pristale stvari, ki spadajo v Center ponovne uporabe oziroma v zbirni center. Spodbujala bo premišljeno in do sebe, okolja in denarnice odgovorno potrošništvo, zmanjševala količine zavržene hrane, promovirala izmenjavo/podarjanje stvari, ki jih posameznik ne potrebuje več, spodbujala sodelovanje med komunalnimi podjetji, nevladnimi organizacijami, občinami, ustvarjalci predmetov z dodano vrednostjo, združenji občanov … Prav tako bo spodbujala ustvarjalnost in domišljijo ter uporabo 'naredi sam' izdelkov.

Eden zadnjih okoljskih projektov družbe BTC, ki si vseskozi prizadeva za trajnostni razvoj okolja in družbe, je vetrna elektrarna. Vetrnica stoji v križišču vhoda na območje BTC Cityja iz Šmartinske ceste, ki je po tehničnih merilih najugodnejša lega, saj je to območje najbolj vetrovno. Gre za prvo vetrno elektrarno te vrste na območju Mestne občine Ljubljana. Projekt postavitve vetrnice je potekal od lanskega marca. Po pridobitvi ustrezne dokumentacije je moral proizvajalec vetrnice, podjetje Aerotech, najprej zgraditi ustrezne temelje. Temu je sledila izgradnja vetrnice in njena priključitev na omrežje. Vetrnico so pred pričetkom obratovanja še testirali in pridobili ustrezna dovoljenja za obratovanje. Deluje z močjo 50 kW, po prvih izračunih naj bi v letu dni proizvedla 241.312 kWh energije. V družbi BTC so pred vetrno elektrarno zgradili že tri lastne sončne elektrarne, ki letno proizvedejo 2 M kWh, ter pridobili mednarodni standard za upravljanje z energijo ISO 50001:2011. Eden prvih projektov BTC-ja na področju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja je bila uvedba lastne ekološke postaje. Omogoča sortiranje 24 frakcij različnih odpadkov, ki se zberejo v celotnem BTC-ju.

Snaga javno podjetje d.o.o. www.snaga.si

BTC d.d. http://eko-btc.si

Arhiv podjetja Si.mobil

Pripravil: Benjamin Jakob

Na Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja dijaki v programu okoljevarstveni tehnik v četrtem letniku izvajamo posebno prakso z namenom, da vsi dijaki dobijo široka znanja v več podjetjih, kjer imajo različno okoljevarstveno problematiko. Izbrali smo nekaj podjetij iz naše regije: Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Štore Steel, d.o.o., Kova, d.o.o., Thermana, d.d., Mlekarna Celeia, d.o.o., Cinkarna, d.d., VodovodKanalizacija, d.o.o., in Frutarom Etol, d.o.o. V vseh dijaki opravljajo konkretna dela v službah varovanja okolja. V vsakem podjetju so prisotni tudi učitelji strokovnih predmetov, ki se tudi sami seznanijo z vsemi deli in novostmi. Tako smo na primer v podjetju Frutarom Etol spoznali delovanje podjetja s poudarkom na trajnostnem ekološkem razvoju, seznanili smo se s komuniciranjem z javnostjo, si ogledali proizvodnjo in okoljevarstvene tehnologije v procesu proizvodnje ter podrobneje spoznali dela in okoljevarstvene tehnologije na področju varovanja voda, zraka in ravnanja z odpadki.

okolje

Si.mobil si že dlje časa prizadeva za odgovoren odnos do okolja, zato se pri svojem delu toliko bolj intenzivno posveča ravnanju z električno energijo, ki je za delovanje omrežja mobilne telefonije izjemnega pomena. Pri spremljanju porabe električne energije so se med drugim osredotočili na porabo energije za delovanje storitev mobilne telefonije v odvisnosti od klimatskih pogojev. Na podlagi analiz so denimo spremenili zasnovo baznih postaj, tako da so novo tehnologijo vgradili v zunanje omare in na ta način zmanjšali porabo električne energije za hlajenje. Dosedanje kontejnerske izvedbe pa so za hlajenje opremili z ventilatorskim prezračevanjem. Vsaka rešitev je pomenila do 40 % nižjo porabo električne energije posameznega objekta. Velik prihranek porabe električne energije je omogočila nova radijska oprema za GSM in UMTS storitve, kjer je opazna predvsem razlika med porabo energije v času povečanega prometa in mirovanja. Tu je prihranek ocenjen vsaj na 15 % v primerjavi s predhodno radijsko opremo. Vsi ukrepi, sprejeti v zadnjih letih, se odražajo v približno 17 % prihranku porabljene energije, in to kljub večjemu obsegu prometa in storitev v omrežju.

Dijaki na praktičnem izobraževanju v podjetjih

Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, Šolski center Celje www.sc-celje.si/gr/

Dijaki pregledali in ocenili bivalno okolje stanovanjskih objektov Ob pričetku šolskega leta 2013/14 so se slovenske srednje okoljevarstvene šole iz Murske Sobote, Ptuja, Maribora, Slovenj Gradca, Celja, Ljubljane in Velenja na pobudo študijske skupine učiteljev okoljevarstva lotile nacionalnega projekta pregleda in ocene bivalnega ugodja nekaterih stanovanjskih objektov v različnih regijah Slovenije. Projekt je koordinarala študijska skupina učiteljev okoljevarstva pod vodstvom dr. Jane Sterže iz Slovenj Gradca in vodjo PUZ-a za okoljevarstvo na Šolskem centru Velenje Maje Radšel. Delo Projektna skupina učiteljev mentorjev in dijakov je potekalo na terenu, kjer so dijaki pod okoljevarstva pred pasivno hišo MIC4 v Velenju. vodstvom učiteljev mentorjev popisali energetske značilnosti izbranih sedmih stanovanjskih hiš iz lokalnega okolja in opravili meritve 48-urnega bivalnega ugodja prostorov. Merjene vrednosti (notranja temperatura, vlaga, koncentracija CO2 idr.) so bile večinoma v okviru referenčnih vrednosti. V večini primerov so izstopale vrednosti koncentracije CO2, kar pomeni, da uporabniki premalo in preslabo zračijo prostore. Delo je bilo izvedeno kakovostno, končna tehnična poročila so bila izdelana na visokem nivoju. Mladi okoljevarstveniki so dokazali, da lahko računamo na njih, predvsem pa bo njihovo delo zelo pomembno na področju ekološkega gradbeništva, učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, ravnanja z odpadnimi vodami, reciklaže odpadkov idr.

Zeleno omreŽje

Si.mobil d.d. www.simobil.si

Pripravil: Cveto Fendre Šolski center Velenje www.scv.si

februar 2014

Z okolju prijaznimi ukrepi tudi do 40 % prihrankov

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

24 86

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

V sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje v rubriki Vi sprašujete, ministrstvo

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

odgovarja objavljamo odgovore na aktualna vprašanja

podjetij, inštitucij in bralcev. Tokrat MKO odgovarja na

vprašanja o zbiranju odpadnih baterij in akumulatorjev, o

pridobivanju OVD, o ravnanju z odpadki, o sredstvih MKO za

komuniciranje in ozaveščanje ter o certifikatu Eco Label.

februar 2014

Zbiranje odpadnih baterij in akumulatorjev bo pod nadzorom

Vprašanja sprejemamo na info@zelenaslovenija.si.

Zbiralci odpadnih akumulatorskih baterij ugotavljajo, da se zaradi vrednosti odpadnega materiala (svinca) povečuje črni trg in da to vpliva na učinkovitost zbiranja. Kakšne rezultate dosega Slovenija pri zbiranju in predelavi odpadnih baterij in akumulatorjev in kako preprečuje širitev črnega trga? Zakon o varstvu okolje določa, da se mora pravna ali fizična oseba, ki zbira odpadke, vpisati v evidenco zbiralcev odpadkov. Pravna ali fizična oseba, ki odpadke predeluje ali odstranjuje, pa mora imeti za to okoljevarstveno dovoljenje. Vsako drugačno ravnanje pomeni kršitev veljavne zakonodaje. Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji določa (med drugim) posebna pravila za zbiranje, obdelavo, recikliranje in odstranjevanje odpadnih baterij in akumulatorjev. Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, nadzor nad dajanjem baterij in akumulatorjev v promet, nad izpolnjevanjem zahtev za naprave, ki vsebujejo baterije in akumulatorje, nad označevanjem

baterij in akumulatorjev pa tudi inšpektorji Tržnega inšpektorata Republike Slovenije. V letu 2013 je ION na področju ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji izvedla nadzor pri 122 zavezancih ter v dveh primerih izrekla ukrepe v inšpekcijskem postopku. Poleg tega je izvedla akcijo nadzora nad proizvajalci in distributerji, ki dajejo v promet oziroma dobavljajo končnemu uporabniku prenosne baterije in akumulatorje oziroma izdelke, ki vsebujejo prenosne baterije. Glede na ugotovitve v prvem delu akcije nadzora se bo nadzor nadaljeval pri zavezancih, ki niso vpisani v evidenco proizvajalcev baterij in akumulatorjev.

ARSO ni prejel vseh vlog za OVD Odlagališče komunalnih odpadkov, kjer želijo tudi po letu 2015 odlagati smeti, bi morali skladno z nedavno vladno spremembo uredbe zaprositi za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja. Katera odlagališča so v prekršku; kdaj bodo odlagališča, ki čakajo na izdajo OVD, OVD prejeli in kako ravnajo inšpektorji? Komunalna podjetja in občine opozarjajo na neustrezno stališče MKO do finančni jamstev. Ali bo sprememba? Določbe Uredbe o spremembi Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih, objavljene v decembru 2013, se nanašajo na ''enostavno''

25 Inšpektorji še niso uvedli postopka po novi spremembi Uredbe (ta pa tudi ni podlaga za zaprtje odlagališč, ampak le za prepoved odlaganja neustrezno obdelanih odpadkov). Določbe 60. člena Uredbe in njene spremembe ne vsebujejo kazenske določbe za kršitev omenjenega člena, globa pa je predvidena za neizpolnjevanje 5. člena (obdelava). Agencija RS za okolje je trem od petih upravljavcev, ki potrebujejo spremembo OVD za "enostavno" obdelavo do konca 2015, odločbe že izdala. Ostale bo izdala takoj po prejemu vlog s strani upravljavcev.

Program ravnanja z odpadki do konca leta 2014 Slovenija bi morala do konca leta 2013 pripraviti ustrezen operativni program preprečevanja in nastajanja odpadkov. Preprečevanje in uporaba sta na vrhu hierarhije ravnanja z odpadki. Kako daleč je Slovenija s pripravo operativnega programa? V skladu s programom dela vlade za leto 2014 bo enovit dokument za področje celotne Republike Slovenije (program ravnanja z odpadki in program preprečevanja nastajanja odpadkov) pripravljen do konca leta 2014.

Konkretne podatke težko podamo Katere projekte s področja okoljskega ozaveščanja in obveščanje je MKO financiralo v letu 2013, kakšen je bil obseg sredstev za te namene, po katerih postopkih so bila podeljena

MKO v letu 2013 ni izvedlo nobenega javnega naročila za sofinanciranje projektov s področja okoljskega ozaveščanja, dogovori za vsebine projektnega sofinanciranja v letu 2014 pa so še v interni fazi. Se je pa v okviru komunikacijskih aktivnostih v 2013 izvajalo ozaveščanje, obveščanje javnosti tudi o okoljskih vsebinah; pogosto so bile to tudi aktivnosti / dogodki, kjer smo mešano komunicirali kmetijsko/okoljsko/gozdarske vsebine, kot so sejmi (AGRA, Narava zdravje, Zeleni teden v Berlinu, Festival za tretje življenjsko obdobje, Kulturni bazar...), pa kot kampanje - ob Mednarodnem letu sodelovanja na področju voda, kjer je ministrstvo po raznih dogodkih / sejmih postavilo interaktivno stojnico o pomenu voda, Tradicionalni slovenski zajtrk (kjer se je ob robu poudarjanja pomena SLO hrane govorilo tudi o problemu zavržkov/ odpadkov hrane) itd. Vse aktivnosti, za katere so predvidena finančna sredstva, se vodi po postopku javnega naročanja, pa naj si bodo to naročila male vrednosti ali velike, kjer je potreben razpis. Težko podamo konkretne podatke, ker je bilo tudi zelo splošno vprašanje. Zato lahko pojasnimo tako, da so se komunikacijske vsebine s področja okolja prepletale z drugimi vsebinami ob različnih aktivnostih in je težko reči, koliko je bilo % za okoljske vsebine. Npr. ob Dnevu slovenske hrane oziroma tradicionalni slovenski zajtrk smo komunicirali več vsebin, pomen hrane iz lokalne bližine, da se mladi učijo, da hrana ne raste na trgovskih policah, pa na pomen varovanja okolja, odpadki hrane - ne moremo točno reči, koliko sredstev je bilo kateri vsebini namenjeno... Kot pa smo odgovorili, pa prav posebej kampanj in razpisov za te namene ni bilo. Vodile so se tekoče komunikacijske aktivnosti, vas verjetno zanima zelo ciljno komuniciranje, povezano s proračunskimi sredstvi.

Razpis predvidoma marca Ali bodo v letu 2014 razpisana sredstva za sofinanciranje pridobitve certifikata Eco Label?

O kopiji evidenčnih listov in prevozu nevarnih odpadkov

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v letu 2013 vse aktivnosti za ozaveščanje in obveščanje o okoljskih projektih izvedlo v okviru zmožnosti Službe za odnose z javnostmi in promocijo.

Sredstva za sofinanciranje pridobitve certifikata Ecolabel bo v okviru razpisa ponudilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Razpis bo objavljen predvidoma marca 2014, na spletni strani ministrstva: http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/ javne_objave/javni_razpisi/

okolje

in katere projekte bo podprlo v letu 2014?

Ali je potrebno, da pri prevozu odpadne električne in elektronske opreme (nenevarni odpadki) na teritoriju RS pošiljko odpadkov spremlja še evidenčni list v fizični obliki. Kajti evidenčne liste izpolnjujemo v skladu z 25., 26. in 52. členom Uredbe o odpadkih (Uradni list RS št. 103/2011) in se nam zdi neprimerno, da dvakrat izpolnjujemo evidenčni list (v fizični in elektronski obliki). Nekateri prevozniki trdijo, da je evidenčni list transportna listina in da morajo imeti en izvod evidenčnega lista pri sebi v vozilu. (Vprašuje JP Komunalno podjetje Vrhnika) V skladu s 26. členom Uredbe o odpadkih (UL RS, št. 103/11) mora biti elektronski evidenčni list potrjen v 30 dneh od prevzema nenevarnih odpadkov. V informacijskem sistemu "ISOdpadki" potrdita elektronski evidenčni list izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik in zbiralec, če odpadke prevzema zbiralec. V primeru, da odpadke prevzema izvajalec obdelave, le ta potrdi evidenčni list. V tem primeru je izbrani prevoznik odpadkov viden pri vpogledu v IS odpadki do potrditve evidenčnega lista, oziroma tudi pri izpisu evidenčnega lista ko je le ta potrjen. Kopijo izpolnjenega evidenčnega lista prevozniku v tem primeru ni potrebno imeti v času prevoza odpadkov. V primeru premeščanja nevarnih odpadkov, kar posamezni odpadki oziroma odpadna električna in elektronska oprema po zgoraj navedeni uredbi tudi so (oznaka odpadka z*), mora kopija izpolnjenega evidenčnega lista spremljati pošiljko takih nevarnih odpadkov. Kopijo izpolnjenega evidenčnega lista mora pred začetkom prevoza podpisati tudi prevoznik. V tem primeru pa mora prevoznik imeti pri prevozu na področju RS kopijo izpolnjenega evidenčnega lista, ki jo je tudi sam podpisal, s seboj. V IS-Odpadki mora biti evidenčni list potrjen (kot je navedeno v prejšnjem odstavku) naslednji delovni dan po prevzemu pošiljke nevarnih odpadkov.

februar 2014

obdelavo odpadkov pred odlaganjem na odlagališče in ne na odlaganje odpadkov po letu 2015. Vlogo za spremembo OVD glede omenjene enostavne obdelave lahko vložijo upravljavci odlagališč, ki so hkrati tudi izvajalci javne službe obdelave mešanih komunalnih odpadkov in imajo v pridobljenem OVD dovoljeno ''enostavno'' obdelavo teh odpadkov le do konca 2013. Rok je bil podaljšan do konca leta 2015, ko naj bi bili zgrajeni vsi načrtovani objekti za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov v zmogljivostih, ki so zadostne za potrebe RS.

Sistem odpadkov v celoti na sito foto: arhiv podjetja

26 86

okolje

Direktorat za okolje

Mag. Tanji Bolte, generalni

Direktorat za okolje

direktorici Direktorata za

okolje, ne bo lahko. Samo

pri odpadkih se kar naprej

kopičijo vprašanja, rešitev pa

mag. Tanja Bolte

od nikoder. Zato ni čudno,

da je vse več zahtev, naj

celotni sistem ravnanja z

odpadki, vključno z odpadno embalažo, položi na kritično

sito in ugotovi, kaj je v

sistemu dobro in kaj je treba neizogibno spremeniti. Grožnje iz Bruslja pa nad MKO ne

visijo le zaradi odpadkov, pač pa tudi za prenos direktive

o celovitem preprečevanju

in onesnaževanju odpadkov.

IED je že v zamudi. Mag.

Tanja Bolte kot eno izmed

prednostnih nalog v letu 2014

navaja ustanovitev Direktorata

februar 2014

za vode.

V intervjuju v prejšnji številki revije EOL je Branko Ravnik med drugim ocenil lansko bilanco okoljskih problemov. Med drugim je ocenil, da so dobro urejenega področja biotehnologije, hrupa, sevanj in svetlobnega onesnaževanja. Lahko to konkretizirate? Strinjam se, da so področja biotehnologije, sevanj in svetlobnega onesnaževanja dobro pokrita. Na področju hrupa je v letošnjem letu potrebno pripraviti Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa. Uredba je vključena tudi v Program dela vlade za leto 2014. Napovedano je bilo sprejetje Uredbe o komunalnih odpadkih. Do ostrih odzivov je prišlo med drugim zlasti zaradi drobnega odkupa, vendar je URKO zelo potreben zaradi učinkovitega ravnanja z odpadki? Katere spremembe so najpomembnejše? Na področju odpadkov je potrebno spremeniti koncept, ker sistem ne deluje. V lanskem letu se je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje aktivno ukvarjalo s to problematiko. Skupaj z ostalimi deležniki smo prišli do rešitev, ki bi na terenu delovale. Te konkretne rešitve je potrebno vključiti v zakonodajo. Celotna sprememba zakonodaje (komunalni odpadki, odpadna embalaža) na področju odpadkov je prav tako vključena v Program dela vlade in naj bi bila sprejeta do julija 2014.

Kakšno vlogo je odigral Direktorat za okolje lani pri usklajevanju koncesijske pogodbe za srednjo Savo in pri investicijah na spodnji Savi, saj prihaja do zamud pri vitalnih naložbah v državi? Koncesijska pogodba, ki jo skleneta koncedent, to je Vlada RS in koncesionar, je s koncesionarjem že v celoti usklajena. Koncesionar mora še formalno sprejeti postopke sprejema čez organe upravljanja. Torej lahko zaključimo, da je MKO svoje delo opravilo, se je pa potrebno z lokalnimi skupnostmi uskladiti še glede priloge t.i. dogovora, ki vsebuje nabor projektov , ki so nastali v postopku oblikovanja pobud k DPN za HE Suhadol, Trbovlje in Renke. Katere novosti prinaša biološka uredba? Celotna Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata je zastavljena v luči zahtev managementa po kakovosti za celoten proces predelave biološko razgradljivih odpadkov, ki vstopajo v proces predelave. Mislim tudi na zagotavljanje samega procesa razgradnje s poudarkom na zahtevani higienizaciji odpadkov, ki se predelujejo in ne nazadnje na zagotavljanje kakovosti komposta ter ustrezni uporabi le-tega v kmetijske in nekmetijske namene. Bistvenih novosti nove uredbe je več. Najprej gre za jasno določitev, kateri odpadki sodijo

Doslej ste bili zelo angažirani pri projektih na področju zraka, še vedno pa delate na sektorju za vode. Kaj bi izpostavili kot dosežke v letu 2013, kaj pa je treba prednostno urediti letos? Od konca junija 2013 sem po pooblastilu ministra vodila tudi Sektor za vode. Glede na kratko vodenje si težko pripisujem dosežke v letu 2013, ker so bili le-ti plod uspešnega dela pred mojim vodenjem. Reševali smo predvsem stanje na področju nepodeljenih koncesij za koriščenje vode za proizvodnjo pijač, termalna kopališča ter ogrevanje. Glede na revizijo Računskega sodišča smo spremenili Zakon o vodah in uredili podeljevanje koncesij za nazaj ter na ta način uredili enakopravnost med tistimi, ki so jim bile koncesije podeljene in med tistimi, ki jim koncesija ni bila podeljena, vendar pa so vodo rabili. V letu 2014 je prednostna naloga ustanovitev Direktorata za vode in na ta način ureditev tega pomembnega področja v Sloveniji. To je bila tudi ena izmed glavnih ključnih nalog v predstavitvi vizije Direktorata za okolje. Druga glavna naloga je tudi priprava Načrta upravljanja z vodami za obdobje 2015-2012. Osnutek načrta mora biti pripravljen do oktobra 2014, da imamo potem dovolj časa le-tega uskladiti z javnostjo. Kdaj lahko pričakujemo uredbo o IED? Slovenija bi morala do 7.1.2013 v svoj pravni red prenesti Direktivo 2010/75/EU o industrijskih emisijah, gre za celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja. Proti Sloveniji je EK podala obrazloženo mnenje. To pomeni, da zadeva še ni prišla na sodišče, vendar Evropska komisija meni, da gre za kršitev. Prenos te direktive je vključen med prioritete številka 1 v Program vlade 2014. Sprejetje je predvideno najkasneje do junija 2014.

vropski poslanci so na januarski plenarni seji sprejeli resolucijo o strategiji EU za plastične odpadke, da bi morale biti do leta 2020 najbolj škodljiva plastika in nekatere plastične vrečke prepovedane. Poslanci so menili, da bi morala EU postaviti tudi zavezujoče cilje za recikliranje plastičnih odpadkov.

prejeta resolucija je odziv na zeleno knjigo Evropske komisije o strategiji za plastične odpadke. Poslanci poudarjajo, da so plastični odpadki škodljivi za okolje. Po njihovem mnenju je to posledica pomanjkljivega uveljavljanja zakonodaje EU na tem področju in odsotnosti specifičnih pravil za ravnanje s plastičnimi odpadki, čeprav imajo ti veliko posebnosti.

»P

arlament je nakazal, kako bi se morali lotiti velikega problema plastičnih odpadkov in njihovega negativnega učinka na okolje in zdravje ljudi. Danes smo povedali, da želimo spremeniti slabe navade in oceniti vpliv izdelkov od proizvodnje do končnega odpadka. Z recikliranjem in dobro uporabo teh izdelkov smo zaprli krog. To bo pomagalo pri čiščenju naših morij, ustvarilo bo tudi nova delovna mesta,« je dejal poročevalec Vittorio Prodi (S&D, Italija).

esolucija tako predlaga vzpostavitev zavezujočih ciljev v evropski zakonodaji za zbiranje in razvrščanje do 80 odstotkov plastičnih odpadkov. Po mnenju poslancev bi morali biti zavezujoči kriteriji za recikliranje in usklajeni kriteriji za zbiranje in razvrščanje odpadkov oblikovani tako, da bi zagotovili pošteno konkurenco, hkrati pa so se zavzeli za ponovno preučitev evropske direktive o embalaži.

arlament je Evropsko komisijo pozval, naj v letu 2014 pripravi predloge o

postopnem opuščanju odlaganja odpadkov, primernih za recikliranje ali predelavo do leta 2020 ter oblikuje ukrepe, ki ne bi spodbujali njihovega sežiganja. Plastični odpadki po mnenju poslancev ne bi smeli biti uporabljeni kot vir energije, razen ko ni nobene druge možnosti.

okolje

Odločno za več reciklaže plastike

27 Na področju odpadkov je potrebno spremeniti koncept, ker sistem ne deluje.

Iz evropskega parlamenta

ajbolj nevarni plastični materiali bi morali biti po mnenju Parlamenta umaknjeni s trga. Plastične vrečke za enkratno uporabo bi morale biti postopno umaknjene s trga, kjerkoli je to mogoče. Sprejeti je treba tudi ukrepe proti nezakonitemu izvažanju in odlaganju plastičnih odpadkov.

oslanci so poudarili, da je gospodarski potencial recikliranja plastike še vedno neizkoriščen. Le 25 odstotkov takih odpadkov gre danes v reciklažo. Popolno izvajanje zakonodaje EU na tem področju bi lahko privarčevalo 72 milijard evrov letno, sektor ravnanja z odpadki bi si lahko obetal za 42 milijard evrov večji promet, do leta 2020 bi bilo ustvarjenih tudi 400.000 novih delovnih mest, še piše v resoluciji.

Za čistejša dostavna vozila do leta 2020

vropski parlament je potrdil osnutek zakona, ki omejitev emisij CO 2 za nova lahka gospodarska vozila, prodana v EU, zvišuje iz dosedanjih 203 g / km na 147 g / km do leta 2020. Prav tako poziva k uvedbi bolj zanesljivih metod testiranja emisij CO 2.

147

g/km je cilj za najvišje povprečne emisije, dovoljene za celotno floto modelov posameznega proizvajalca dostavnih vozil (do 2.610 ton neobremenjeno in 3,5 ton z obremenitvijo), registriranega v EU. Zakon bo veljal za proizvajalce, ki proizvajajo več kot 1.000 vozil na leto.

februar 2014

v predelavo za kompostarne in bioplinarne. Potem gre za kontrolo vhodnih materialov in vodenje evidenc, za natančno določeno vodenje procesa tako za aerobno (kompostarne), kot tudi za anaerobno (bioplinarne) predelavo biološko razgradljivih odpadkov, za analizo in evidentiranje končnega proizvoda, na novo so postavljene mejne vrednosti vnosa nevarnih snovi. Pomembno je, da je obvezno vodenje pritožne knjige, preverjanje in analiza pritožb, obvezno pa je tudi merjenje osnovnih meteoroloških parametrov zaradi preprečevanja nastajanja neprijatnih vonjav pri procesu predelave odpadkov.

Naložbe v tehnološke postopke, ne le v naprave foto: Barbara Zajc

mag. Vanesa Čanji

EMAS v Leku

28 86

okolje

EMAS v Leku

Lek je prva farmacevtska družba v Sloveniji, ki je uvedla shemo EMAS na vseh

štirih Sandozovih lokacijah

v Sloveniji. V Poročilu o

trajnostnem razvoju družbe so navedli, kako so uspešni pri nekaterih okoljskih ciljih,

ki so jih načrtovali do leta

2015. Največji poudarek in

Mojca Bernik

najboljše rezultate so dosegli

pri zmanjševanju emisij

hlapnih organskih spojin, kar je zahtevalo naložbe v čistejše

naprave. Pri odpadkih in embalaži upoštevajo ključna trajnostna načela – okoljske

vplive zmanjšujejo v fazi

tehnološkega postopka, pri embalaži pa standarde

ekodizajna. Izdelkom sledijo do uporabnika, okoljskega odtisa pa še ne merijo. Vendar, kot

pravi Mojca Bernik iz Lekove enote Zdravje, varnost in okolje, si prizadevajo, skladno

februar 2014

s shemo EMAS, učinkovito

uporabljati vire in zmanjševati vplive na okolje.

Lek si je do leta 2015 postavil več okoljskih ciljev: izboljšanje učinkovite rabe vode za 10 % glede na leto 2010; izboljšanje energetske učinkovitosti za 10 % glede na leto 2010; zmanjšanje emisij halogeniranih in nehalogeniranih hlapnih organskih spojin v ozračje za 20 % glede na leto 2010. Za doseganje teh ciljev ste izvedli več ukrepov na več lokacijah. Katere bi izpostavili kot ključne? Kot je razvidno iz Poročila o trajnostnem razvoju družbe Lek d.d. za leto 2012, smo v navedenem primerjalnem obdobju najbolj poudarjali zmanjševanje emisij hlapnih organskih spojin (HOS) v ozračje. Do leta 2012 smo jih zmanjšali že za 45 %. V številkah to pomeni, da smo iz 258 t emisij HOS leta 2010 prišli na 143 t leta 2012, kar je precej več, saj je bilo z globalnim dolgoročnim ciljem do leta 2015 določeno le 20-odstotno zmanjšanje. V zadnjem obdobju smo na lokacijah v Ljubljani, Mengšu in Prevaljah končali obsežne zamenjave naprav za čiščenje emisij HOS z novimi, zmogljivejšimi in energetsko učinkovitejšimi napravami RTO (regenerativna termična oksidacija) in izvedli

ustrezne dodatne prevezave izpustov emisij na naprave. Za naprave RTO je značilno, da obratujejo brez dodajanja zemeljskega plina že pri relativno nizkih koncentracijah topila, med 1,2 in 1,5 g topil/m3 odpadnega zraka, tako da poleg učinkovitega čiščenja pri teh napravah lahko govorimo tudi o prihrankih energije – zemeljskega plina. Ne vlagamo pa samo v naprave, ampak poskušamo tudi na področju tehnoloških postopkov emisije HOS čim bolj omejiti oziroma zamenjati nevarne HOS-e z manj škodljivimi. Tako smo leta 2011 na Prevaljah izdelali zadnjo serijo filmsko obloženih tablet z metilenkloridom, ki smo ga v celoti nadomestili z etanolom, zdaj pa že potekajo aktivnosti na Prevaljah in v Ljubljani za zamenjavo etanolne faze z vodno fazo pri procesu lakiranja tablet. Žal postopki zamenjav potekajo počasneje, kot bi si želeli, saj smo odvisni od odobritev regulatornih organov na posameznih trgih. Kaj pa na drugih področjih? Ukrepi na drugih področjih – voda, hrup,

29 Navedla bom primer organskih topil: leta 2012 smo jih predelali in ponovno uporabili kar 89 %, od tega v Lendavi celo 97 %.

Katere so bile pomembne investicije? Vrednost naložb v varovanje okolja je leta 2012 znašala 2,4 milijona EUR, od tega je bilo samo za napravi RTO v Mengšu in Ljubljani namenjenih kar 1,15 milijona EUR. Ciljev ne dosegate pri zmanjševanju količin odpadkov, saj se količine odpadkov povečujejo. Zakaj, kako boste ta trend obrnili? Proizvodnja narašča in zelo težko znižati je trend v absolutnih vrednostih. Okoljske vidike in s tem tudi zmanjševanje odpadkov namreč upoštevamo že v razvojni fazi tehnološkega postopka oziroma transferja nekega izdelka in je dodatna optimizacija pozneje med proizvodnjo lahko minimalna. Ker zmanjšani vplivi delujejo na okolje v tako zgodnji fazi naše proizvodnje, javnosti niso vidni in je zato morda včasih napačen občutek, da jih ni. Delujemo namreč ravno nasprotno – zmanjšujemo vplive na okolje že v najzgodnejši fazi, ko se postopek še razvija. Prosim, navedite konkreten primer. Navedla bom primer organskih topil: leta 2012 smo jih predelali in ponovno uporabili kar 89 %, od tega v Lendavi celo 97 %. Zaradi izredno strogih meril glede nečistoč smo prisiljeni preostanek topil predati v nadaljnjo predelavo ali odstranitev. A tudi v takih primerih iščemo za okolje najustreznejše rešitve, pri čemer imajo ponovna uporaba, recikliranje in sežig z izkoristkom toplote in pare za tehnološke namene prednost pred običajnim sežigom. Leta 2012 smo začeli odvažati odpadni micelij, ki je biorazgradljiv odpadek, v bioplinarno, čeprav

In kako je z embalažo? Tudi embalaža, v katero pakiramo izdelke, je v končni fazi odpadek. Leta 2012 smo za izboljšanje trajnostnega ravnanja z embalažo opredelili osnovna načela oblikovanja in proizvodnje embalaže, ki določajo izbiro materialov, kot so naravno lahki materiali, materiali iz recikliranih vsebin, obnovljivih virov, ki se lahko predelajo in ne vsebujejo toksičnih sestavin, oblikovanje in velikost pakiranja – zmanjšanje skupne teže, volumna, zmanjšanje števila tipov pakiranja in združevanje primarne in sekundarne embalaže v eno, tudi naročanje embalaže – sodelovanje z okoljsko in družbeno odgovornimi dobavitelji, ki na primer uporabljajo papir, ki ni beljen na osnovi klora, večje sodelovanje z lokalnimi dobavitelji in s tem znižanje okoljskega vpliva pri transportu. Prvi rezultati izboljšav na posameznih izdelkih so bili vidni že leta 2012. Pričakujemo še boljše v prihodnjih letih. Na podlagi katerih kriterijev se odločate pri postavitvi trajnostnih in okoljskih ciljev? Kako poteka izbira prednostnih ukrepov? V skrbi za okolje sledimo dolgoročnim globalnim ciljem, ki so bili določeni leta 2010 za petletno obdobje. Hkrati uresničujemo vsakoletne kratkoročne cilje. Izhodišče za določanje in uresničevanje ciljev sta Novartisova oziroma Lekova politika varovanja zdravja, varnosti in okolja. Redno vrednotenje uspešnosti sistema ravnanja z okoljem nas vodi pri določanju kratkoročnih konkretnih ciljev oziroma ukrepov. Prepoznane okoljske vidike ovrednotimo ob upoštevanju kriterijev skladnosti z zakonodajo, ekonomiko poslovanja in ugledom družbe ter po metodologiji tveganj. Pri tem se opiramo na analize tveganj, interne in Novartisove presoje, inšpekcije, pritožbe, nevarne pojave in skoraj dogodke. Na osnovi tako ovrednotenih vidikov se opredelijo korektivni ukrepi, cilji in programi dela. Odgovorne osebe imajo okoljske cilje tudi v svojih osebnih ciljih. Ve se, da so trajnostni premiki zmeraj kompleksni in multidisciplinarni. Kako je konkretno trajnostna filozofija in implementacija vpletena v Lekove procese, saj delujete na štirih lokacijah, hkrati pa ste del skupin Sandoz in Novartis?

V Leku se zavedamo, da je poslovna uspešnost več kot le dober finančni rezultat. Družbena odgovornost in zavezanost trajnostnemu razvoju sta sestavna dela poslovanja in ključ do uspeha. Kot del Sandoza in generične divizije Novartisa gradimo svojo dejavnost na štirih stebrih družbene odgovornosti: do bolnikov, do vodenja poslovanja, do ljudi in skupnosti ter skrbi za naravno okolje. Izjave o pomenu odgovornosti do družbe so že pred leti zamenjali povsem konkretni cilji. Ker so pri nas bolniki na prvem mestu, smo leta 2012 razvili 26 novih izdelkov za najzahtevnejše svetovne trge, ob koncu leta pa je potekalo več kot 260 razvojnih projektov. Naslov menedžerja leta 2012 za mag. Vojmirja Urlepa je dokaz, da verjamemo v povezanost trajnega doseganja uspešnosti z etičnostjo poslovanja. Leta 2013 se je več kot 200 zaposlenih z vseh lokacij po Sloveniji udeležilo dneva sodelovanja z lokalno skupnostjo, ki je globalna Novartisova pobuda prostovoljstva. Izobraževalne delavnice za osnovnošolce, družabni program v domovih starejših občanov, spoznavanje sveta računalništva skupaj s starejšimi, darovanje krvi so le nekatere izmed aktivnosti, ki dokazujejo, da je Lek aktivno vključen v skupnost in ima poseben posluh za stiske otrok.

okolje

smo ga pred tem sežigali. S tem sicer nismo zmanjšali količine odpadka, smo pa zagotovili okolju primernejšo obravnavo odpadka. V bioplinarno smo preusmerili tudi odpadno rastlino komarčka in ameriškega slamnika. Strinjamo se, da je preprečevanje nastajanja odpadkov oziroma njihovo zmanjševanje izredno pomembno, hkrati pa je prav tako pomembno, da z odpadki, ki pri procesih nastajajo, ravnamo okolju prijazno. V Novartisu in v Leku je prepovedano odlaganje nevarnih odpadkov, trendi pri odlaganju nenevarnih odpadkov pa so »nič odpadkov na odlagališča« (t. i. »zero waste to landfill«).

Okoljsko izjavo smo razširili v Poročilo o trajnostnem razvoju družbe Lek.

To pomeni, da celovito uveljavljate shemo EMAS? Uveljavitev sheme EMAS, sistema EU za okoljevarstveno vodenje in presojo organizacij, smo kot prva farmacevtska družba v Sloveniji uvedli na vseh štirih Sandozovih lokacijah v Sloveniji, v Ljubljani, Mengšu, Lendavi in Prevaljah. Okoljsko izjavo smo razširili v Poročilo o trajnostnem razvoju družbe Lek, v katerem poleg razkritij okoljskih vplivov prostovoljno vključujemo tudi vse širši nabor ekonomskih ter družbenih kazalnikov. Del naših vrednot, ki jih s svojim lastnikom, družbo Novartis, delimo že vse od nakupa pred enajstimi leti, je tudi skrb za zaposlene in njihov razvoj. V tem pogledu so naši lastniki mnogo bolj odgovorni do zaposlenih kot velik del slovenskih podjetij. Skrb za zaposlene se udejanja z vrsto medsebojno povezanih programov, ki so namenjeni razvoju sodelavcev in preventivi, motivaciji, spodbujanju zaposlenih k iskanju novih načinov skrbi za lastno zdravje in kakovost življenja. Prizadevamo si ustvariti tako delovno okolje, ki je motivirajoče in spodbuja kreativnost zaposlenih. Kot del ene največjih svetovnih farmacevtskih družb svojim zaposlenim

februar 2014

energija, odpadki itd. – sicer ne izkazujejo tako visokih učinkov, so pa prav tako pomembni. Navedimo samo nekatere: projekt uporabe odpadne vode, ki nastaja pri pripravi vode za hlajenje. Tako smo na Prevaljah porabo vode za hlajenje zmanjšali za 30 %, v Lendavi smo preusmerili odpadni micelij iz sežigalnice na lokaciji v bioplinarno in s tem na letni ravni prihranili skoraj 35.000 GJ energije in zmanjšali izpust CO2 v zrak za nekaj več kot 2.000 ton na letni ravni. V Ljubljani smo namestili dodatne dušilce hrupa, čeprav so bili vseskozi pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi emisij hrupa, v Lendavi smo zamenjali razsvetljavo in prihranili energijo, v Ljubljani smo zamenjali sistem hlajenja poslovne stavbe in sklop za klimatizacijo proizvodnih prostorov z energetsko učinkovitejšim …

30 86

okolje

omogočamo razvoj kariere v mednarodnem prostoru, veliko vlagamo v njihov osebni in profesionalni razvoj. Poleg tega spodbujamo zdrav način življenja zaposlenih1, vključujoče in raznoliko delovno okolje, posebno pozornost posvečamo razvoju kariere žensk in usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja 2.

Na enoto proizvoda želite odtisniti čim manj vplivov na naravno okolje. Pri tem ste osredotočeni na ključne vplive vaše dejavnosti. Kateri so ti ključni vplivi? Kot ključne vplive na okolje smo prepoznali rabo energije in vode, emisije v zrak, odpadke, izpuste v vode ter delno hrup in vonj.

Izdelkom sledimo do končnega uporabnika oziroma po uporabi. Odtisov za zdaj ne merimo. Kako merite odtis svojih proizvodov, ko zapustijo vašo tovarno? Ali razmišljate o sledljivosti teh izdelkov na vsej poti do končnega uporabnika in po uporabi? Izdelkom sledimo do končnega uporabnika oziroma po uporabi. Odtisov za zdaj ne merimo. Novartisova politika je glede odpadkov precej strožja od naših zakonodajnih zahtev. Tudi od pogodbenikov pričakujemo zavezanost načelom Novartisove politike družbene odgovornosti. Okoljska odgovornost pogodbenika je eden izmed ključnih kriterijev izbire ali potrditve. Pogodbeni dogovor je jamstvo, da bo pogodbenik upošteval vse veljavne zakone in predpise, povezane z zdravjem, varnostjo in okoljem ter prav tako s poštenimi delovnimi praksami in z nezakonito diskriminacijo. Okoljsko ravnanje pogodbenika preverjamo s presojo. Odstranjevanje odpadnih zdravil iz naših skladišč, npr. v primeru neustrezne serije ali pretečenega roka, je strogo nadzorovano vse do končne odstranitve, o odstranitvi pa pogodbenik sestavi tudi komisijski zapisnik. Ustreznost sistema ravnanja z odpadnimi zdravili je predmet številnih Novartisovih presoj, celo na tistih področjih zahtev, ki jih naša zakonodaja nalaga veletrgovcem. Kakšna organizacijska in informacijska podpora je potrebna za obvladovanje tako kompleksnih procesov?

februar 2014

Ravnanje z okoljem je vključeno v sistem Zdravje, varnost in okolje (ZVO). Ta sistem je uveljavljen na vseh štirih Sandozovih lokacijah v Sloveniji. Vloge, odgovornosti in pooblastila so določeni po organizacijski strukturi 1 http://www.lek.si/si/o-nas/mediji/sporocila-zajavnost/760/ 2 http://www.lek.si/si/o-nas/mediji/sporocila-zajavnost/768/

RTO naprava za čiščenje emisij. in funkcijski organiziranosti. Na lokacijah običajno deluje več različnih enot, zato poteka delovanje po načelu gostitelj – gost, kar omogoča enotne standarde ZVO na celotni lokaciji. Gostitelj je največja enota z ustrezno organizacijo ZVO. Na lokaciji postavlja interne standarde, ki veljajo tudi za goste. Prav tako spodbujamo neposredno povezovanje zaposlenih v različnih vlogah, funkcijah in enotah, ki presegajo formalno organiziranost ZVO in s tem ustvarjamo priložnosti za zaposlene na vseh lokacijah, da se izkažejo tudi z majhnimi idejami. S spletnim upravljanjem idej smo za izboljšanje delovnih postopkov in procesov prejeli že več kot tisoč zanimivih idej, od tega se jih več kot 5 % posveča okolju. Za obvladovanje procesov je seveda informacijska podpora izrednega pomena. Že samo zbiranje podatkov o ZVO zahteva celovit sistem, ki zagotavlja transparentnost in primerljivost podatkov. V Leku uporabljamo za zbiranje, preverjanje in potrjevanje podatkov enoten Novartisov sistem poročanja Data Managemet System (DMS), katerega zbrani podatki so podlaga za zakonsko zahtevano poročanje ministrstvom in drugim zainteresiranim deležnikom, npr. presojevalcem, vsaj enkrat letno pa jih pregleda najvišje vodstvo. Lek je v Sandozu med drugim vodilni globalni razvojni center za izdelke in tehnologije, kompetenčni center za razvoj vertikalno integriranih izdelkov, kompetenčni center pri razvoju in proizvodnji biofarmacevtskih izdelkov idr. Torej imate močno pozicijo in s tem tudi globalni vpliv. Kako v okviru svojega razumevanja trajnostnega razvoja vpletate principe krožnega gospodarstva, industrijske simbioze, integralnega gospodarstva? Naša družba je trajnostno naravnana, in kjer strogo regulirani procesi dela v farmacevtski industriji dopuščajo, skušamo v svoje proizvodne procese čim bolj okoljsko učinkovito vplesti svoje resurse in resurse iz svoje okolice, če je to seveda mogoče. V Sandozovi proizvodni

lokaciji v Avstriji, na primer, so »odpadno« toplo vodo iz proizvodnje uporabili za ogrevanje okoliških hiš. Tudi sicer je eden od ključnih ciljev Novartisa poslovanje v sozvočju z naravo in ne proti njej. Prizadevamo si učinkovito uporabljati vire in zmanjševati vplive na okolje. Smo tudi med prvimi podpisniki ene največjih pobud družbene odgovornosti na svetu, Global Compact Združenih narodov, in delujemo v skladu z njenimi načeli. Kako v Leku in skupinah Sandoz in Novartis prevzemate širšo odgovornost za vplive na naravno okolje, ki jih imajo vaši izdelki? Eden zelo pomembnih vplivov je onesnaževanje voda z izločanjem snovi v vodo po zaužitju zdravil. Kot vam je znano, so julija evropski poslanci potrdili seznam prednostnih snovi, ki predstavljajo največjo nevarnost za onesnaževanje površinskih voda. Prvič bodo na nadzorni seznam morebitnih onesnaževalcev vključena tri zdravila, ki se lahko nekoč znajdejo na seznamu prednostnih snovi. Gre za tri pogosto rabljene farmacevtske snovi (17 alfa-etinilestradiol (EE2), 17 beta-estradiol (E2) in diklofenak), zato poslanci pozivajo Komisijo, naj razvije strateški pristop k tveganjem, ki jih za vodno okolje predstavljajo zdravila. Vse bolj poglobljeno poznavanje kemijskih snovi nam je omogočilo, da smo še pred zahtevami slovenske zakonodaje in evropskih direktiv začeli preučevati vplive farmacevtskih učinkovin na vodno okolje. Posebno pozornost smo posvetili učinkovinam, ki zaradi naše dejavnosti pridejo v odpadne vode, od tu pa prek čistilnih naprav v površinske vode. Ekotoksikološke podatke učinkovin redno pregledujemo, jih vrednotimo skladno s strogimi Novartisovimi kriteriji in ustrezno ukrepamo. Znano pa je, da delež farmacevtskih učinkovin v vodah le delno prihaja iz proizvodnje in, kot tudi sami navajate, pretežno od končnih uporabnikov, zato se strinjamo, da sta potrebna strateški pristop in celovita obravnava tveganja.

31 86

Načrt trajnostne mobilnosti v občinah

okolje

Promocija

Zeleno omrežje

Promet in mobilnost sta za družbo ključnega pomena. Družbeno-ekonomski odnosi zahtevajo fizično premikanje ljudi in dobrin,

na kvaliteto življenja ljudi. Vodilo trajnostne mobilnosti je zadovoljiti potrebe vseh ljudi po mobilnosti in obenem zmanjšati promet.

Kljub svoji nepogrešljivosti ima promet danes veliko negativnih vplivov, ki so še zlasti pereči v urbanih območjih. Mednje sodijo onesnaženje zraka, hrup, zmanjšana mobilnost in dostopnost ter težave z zastoji in prometno varnostjo. Poleg tega motorizirani urbani promet pomembno prispeva h globalnim podnebnim spremembam.

Kaj je načrt trajnostne mobilnosti v občinah? Načrt trajnostne mobilnosti pomeni sprejemanje odločitev, ki bistveno vplivajo na družbo kot celoto. Mobilnostno načrtovanje dejansko oblikuje okoljsko, ekonomsko, socialno in kulturno prihodnost naših občin in ne zgolj njihove prometne infrastrukture in storitve. Glavni cilj načrta trajnostne mobilnosti v občini je vzpostaviti trajnostni prometni sistem, tako da: • zagotavlja dostopnost prometnega sistema vsem uporabnikom; • zmanjšuje škodljive vplive prometnega sistema na zdravje in varnost prebivalcev, še zlasti tistih, ki so najbolj ogroženi; • zmanjšuje onesnaženja zraka, emisij hrupa, izpustov toplogrednih plinov in porabo energije; • izboljšuje učinkovitost ter razmerja med stroški in učinkovitostjo v osebnem in tovornem prometu ob upoštevanju zunanjih stroškov; • prispeva k privlačnosti in kvaliteti urbanega okolja in občinskega oblikovanja.

Certificiranje načrta trajnostne mobilnosti v občinah za izboljšanje njihove kakovosti V okviru evropskega projekta ADVANCE skušamo izboljšati načine načrtovanja energetsko učinkovitega občinskega prometa. Za dosego tega cilja so v okviru projekta ADVANCE razviti in testirani mehanizmi in instrumenti za revizijske preglede in priporočila za načrt trajnostnega prometa v občinah. Uporaba ADVANCE revizijskega pregleda se odraža v lokalnih akcijskih načrtih s konkretnimi ukrepi za posamezno občino. Poudarek je na podpori občinam, ki še nimajo integriranega načrta trajnostne mobilnosti. Za občine, ki že imajo urejen načrt trajnostne mobilnosti, pa projekt ponuja njihovo oceno in njihov potencial za nadaljnje izboljšave. V okviru projekta ADVANCE poteka tudi izobraževanje za strokovnjake, ki lahko opravljajo revizije ADVANCE. Izobraževanje izvaja Energetska agencija za Podravje (Energap). Vsaka občina, ki ima izdelan načrt trajnostne mobilnosti, lahko pridobi EU ADVANCE certifikat. Več informacij lahko najdete na spletni strani Energap www.energap.si ali na spletni strani projekta ADVANCE www.eu-advance.eu

Viri: http://www.mobilityplans.eu http://eu-advance.eu.

februar 2014

kar posledično vpliva tudi

Vse preveč neresnic v slovenski elektroenergetiki foto: arhiv ELES

Jože Volfand

EZ in elektroenergetski sistem

32 86

okolje

EZ in elektroenergetski sistem

Slovenija potrebuje nevtralna in strokovno premišljena

stališča kot izhodišče za pravo strategijo razvoja

Aleksander Mervar

elektroenergetike. Sposobnih

kadrov ni malo, očitno pa nihče

v državi ni sposoben poenotiti različnih interesov pri izvajanju sprejetih ciljev v energetiki in

pri uresničevanju naložb, kjer se Slovenija kar naprej srečuje z neopravičljivimi spodrsljaji. A tudi z napačnimi odločitvami.

Aleksander Mervar, ki je jeseni

prevzel ELES, je neposreden,

kritičen in oster, s podatki pa

dokazuje in povzema, da je

bilo v zadnjih petnajstih letih v slovenski elektroenergetiki

preveč »splošno veljavnih neresnic«. In še – za

februar 2014

strategijo bo treba iskati nove oblikovalce.

Vodstvo ELES-a ste sprejeli v času, ko Slovenija sprejema energetski zakon, ki prinaša nekatere novosti. Katere spremembe bodo najbolj vplivale na poslovanje in razvoj vaše družbe? Se uvrščate med zmagovalce ali poražence novega energetskega zakona, če si izposodimo enega izmed odmevov na novosti v energetskih predpisih? Ker smo gospodarska družba v popolni državni lasti, ne moremo biti niti zmagovalci niti poraženci, eno od teh dveh vlog bo imel samo naš lastnik, država. Dobro je, da novi EZ med drugim izvaja določbe Direktive 72/2009 v delu, ki se nanaša na upravljanje ELES-a, ki je lastnik. Trenutno z nami upravlja SOD, po sprejetju EZ-1 pa bo Vlada RS. Končno se bomo zato lahko tudi certificirali pri nacionalnem regulatorju. Sprejem EZ-1 bo za ELES pomenil veliko spremembo na organizacijskem in kadrovskem področju zaradi združevanja slovenskega prenosnega omrežja. Triintrideseti člen EZ-1 namreč določa, da mora ELES odplačno odkupiti vse elemente prenosnega omrežja na 110-kilovoltnem napetostnem nivoju, ki so trenutno v lasti distribucijskih družb, družb proizvajalk električne energije, in tretjih oseb, ki so kot porabniki priključeni na prenosno omrežje. V 511. členu EZ-1 je določeno, da moramo to narediti v roku treh let po sprejetju

Sprejem EZ-1 bo za ELES pomenil veliko spremembo na organizacijskem in kadrovskem področju zaradi združevanja slovenskega prenosnega omrežja. zakona. No, menim, da je tukaj pripravljavec zakona naredil veliko napako, ker ni upošteval dveh naših pripomb na EZ-1. Za kateri dve pripombi gre? Prvič, da se rok treh let upošteva od dneva, ko začne veljati uredba, ki bo določala točko razmejitve. In drugič, da se z zakonom določi, da mora resorno ministrstvo z uredbo predpisati metodologijo vrednotenja, na podlagi katere bi se določila pogodbena cena. Tako pa je zakon v tem delu »invaliden«! Zakaj? Predstavljajte si, da bo resorno ministrstvo uredbo izdalo npr. po dveh letih od uveljavitve EZ-1. Do takrat ne bomo vedeli,kaj se šteje za prenosno in kaj za distribucijsko omrežje. Istočasno pa pričakujem velike »apetite« sedanjih lastnikov, ki bodo poskušali, a upam, da ne bo tako, svoje premoženje, predvideno za odplačni prevzem, vrednostno napihniti. Žal mi ni jasno, kaj bo ob izpolnitvi

33 ELES je imel nekako do sredine leta 2001 vodilno vlogo v slovenskem elektroenergetskem sistemu. Po tem letu njegova »vodilna« vloga ni več prepoznana. Tako kot ni »prepoznana« energetska oziroma elektroenergetska strategija Republike Slovenije. Menim, da je to slabo in da bi moral naš lastnik prepoznati nujnost ELES-ove vodilne vloge. Tega ne mislim zato, ker sem direktor ELES-a, temveč zaradi naše dejavnosti, vloge, ki jo imamo, in predvsem relacij z Evropo. Že večkrat sem zelo jasno izjavil – ELES je tisti, ki skrbi za slovenski elektroenergetski sistem, ne proizvajalci. Zato je tudi prišlo do stanja, kakršnega imamo. Proizvodne kapacitete se načrtujejo brez upoštevanja pogojev, potrebnih za nemoteno obratovanje novih proizvodnih kapacitet, in brez upoštevanja drugih, posrednih stroškov, ki bodo nastali, ko bodo te enote začele obratovati.

Tak primer slabe prakse je ČHE Avče. Investitor pri sprejemanju investicijske odločitve v prvi polovici prejšnjega desetletja ni upošteval omejitev glede prenosnih kapacitet.

Prosim, navedite primer. Tak primer slabe prakse je ČHE Avče. Investitor pri sprejemanju investicijske odločitve v prvi polovici prejšnjega desetletja ni upošteval omejitev glede prenosnih kapacitet. Ni upošteval zakonskega določila, da bo moral plačati prispevek za priključitev na prenosno omrežje in da bo moral pozneje zaradi obratovanja plačevati tudi omrežnino kot vsi porabniki električne energije v Sloveniji. Danes, ko je črpalna hidroelektrarna Avče zgrajena in obratuje, pa se čudijo in tarnajo. Bojim se, da bo podobna situacija tudi pri ČHE Kozjek. Tu bo ELES zelo strog. Zahtevali bomo, da investitor zagotovi t. i. negativno terciarno rezervo in jo tudi plača. Gre za okoli 20 milijonov EUR letno. Plača naj tudi priključnino in se zaveda, da bo plačnik omrežnine. Bojim se, da investitor, Dravske elektrarne Maribor, tega v finančnih projekcijah ni upošteval. Zakaj to navajam?

Borzna cena, ki se giblje okoli 40 EUR/MWh je povsem nerealna.

Glede slovenske elektroenergetike in njenega proizvodnega dela je, gledano s trenutnega položaja, pomembno, da bosta Vlada RS in naš regulatorni organ zaznala in prepoznala nerealnost trenutne situacije glede borznih cen električne energije. Borzna cena, ki se giblje okoli 40 EUR/MWh, je z vidika sedanjih proizvajalcev električne energije, razen amortiziranih nuklearnih elektrarn in starejših, večjih hidroelektrarn, in z vidika odločevanja za nove investicije, povsem nerealna. Vzrok pa lahko iščemo v naraščanju deleža prispevka v končni ceni električne energije za OVE in istočasno v ponudbi te, predhodno subvencionirane energije, na borzah. Lastnik fotovoltaične elektrarne je tako dobil na primer za MWh 400 EUR in več. Zdaj se ta fizična elektrika ponuja na borzi, seveda po nizki ceni. Ob tem pa se sprašujemo, zakaj končna cena, ki vključuje vse prispevke in davke, narašča. To se dogaja zato, ker je treba plačati

Z OVE, mislim predvsem na OVE vetra in sonca, ne bomo imeli stabilne oskrbe z električno energijo.

subvencijo za drago elektriko iz OVE, dodatne stroške sistemskim operaterjem prenosnih in distribucijskih sistemov zaradi OVE in tako naprej. Z mojega zornega kota je to narobe svet. Z OVE, mislim predvsem na OVE vetra in sonca, ne bomo imeli stabilne oskrbe z električno energijo. Avtorji, predvsem domači, ki pišejo prispevke o tem, da sta veter in sonce brezplačna, zavajajo. V širšem kontekstu je treba priznati, da je treba za izkoriščanje vetra in sonca najprej kupiti izjemno drago tehniko. Če bi jo kupili vsaj od slovenskega proizvajalca! Pa je na žalost ne.

po obdobju nizkih cen obdobje, v katerem se bomo začeli počasi srečevati s pomanjkanjem virov za t. i. pasovno proizvodnjo električne energije. Slednje bo povzročilo skok cen in odprlo možnost in perspektivo za nove investicije v konvencionalne vire električne energije. Te nove, višje cene, bodo po moji oceni na precej višji ravni, kot so bile pred januarjem 2013. Ob teh cenah je tako tudi investicija v II. blok NEK ekonomsko neupravičena, pri tem pa gotovo ne drži, da bi bila cena električne energije iz II. bloka NEK 40 EUR. Danes na primer ni korektno presojati ekonomike bloka 6 v TEŠ z vidika trenutnih borznih cen. Treba si je tudi odgovoriti na vprašanje, kako visoka bo cena bloka 6, še pomembneje pa je, kaj bo sploh s TEŠ kot gospodarsko družbo v prihodnje. Odpravljanje in razgradnja bloka 4 in pozneje bloka 5 pomenita »odpis« oziroma staro železo tudi za obe obstoječi plinski enoti.

okolje

ELES si tudi želi, da bi si povrnil vodilno vlogo pri oblikovanju strategije elektroenergetskega sistema v Sloveniji. Ali se bo to zgodilo? Kakšen elektroenergetski sistem bi morala Slovenija vzpostaviti do leta 2020, še posebno glede nove finančne perspektive?

Zato, ker če bo drugače, bo breme prevaljeno na slovenskega končnega porabnika električne energije.

V naši državi potrebujemo »strokovno neoporečen« in »korekten« razvojni scenarij za energetiko in elektroenergetiko.

To, kar navajate, kaže, da niti vlada niti stroka niti menedžment v energetiki niso poenotili stališč o razvojni strategiji ene ključnih panog prihodnosti Slovenije. V naši državi potrebujemo »strokovno neoporečen« in »korekten« razvojni scenarij za energetiko in elektroenergetiko. Trdim, da do zdaj nismo naredili niti približno korektnega dokumenta. Praviloma najprej sprejmemo mednarodne zaveze, ne da bi se zavedali, kaj bo to pomenilo za nas, potem pa pri izdelavi raznih akcijskih načrtov ustvarjamo »pravljice«. Rezultat pa je potem tak, kakršen je pri nas zadnjih 10 do 15 let.

Ali lahko povežete problem borznih cen z dejstvom, da potrebujemo nove naložbe v proizvodnjo električne energije ob tem, da nekatere znane investicije zamujajo?

Najprej moramo razčistiti dejansko stanje, preveriti možnosti in zmožnosti naše države, naše ekonomije. Preveriti naše mednarodne zaveze, po potrebi redifinirati že sprejete cilje, pripraviti strategijo, določiti realne roke in odgovorne osebe. Pomembno je, da ne sledimo »slepo« okvirnim ciljem EU, temveč jih prilagodimo našim značilnostim. In seveda, znati moramo vse to tudi zagovarjati. Zavedati se moramo, da sta npr. področji URE in OVE z vidika trajnostnega delovanja izjemno pomembni, vendar ju moramo odmerjati tako, da bosta koristili, ne škodovali.

Problem trenutnih borznih cen električne energije je prav v tem, da bodo povzročile večletni zamik v investicijskem ciklusu gradnje novih proizvodnih kapacitet za proizvodnjo električne energije. To pa pomeni, da bomo imeli

Kaj pa ELES in njegove naložbe? Ocenjujete, da ima Slovenija zelo dober prenosni sistem električne energije, a hkrati se zavedate nujnih novih naložb. Kako utemeljujete kakovost sistema in katere naložbe bodo prednostne

februar 2014

teh predpostavk lahko naredil ELES. Upam in pričakujem, da se bomo o tem pravočasno dogovorili z resornim ministrstvom in agencijo za energijo, ki je naš regulator.

34 86

EZ in elektroenergetski sistem

v razvojnem programu? Kakšen bo sploh prihodnji razvoj prenosnega omrežja?

okolje

Kakovost našega prenosnega omrežja utemeljujem z njegovo zanesljivostjo delovanja, z njegovo robustnostjo, zmožnostjo izpolnjevanja kriterija N-1. Stanje glede zanesljivosti delovanja se je bistveno izboljšalo z vključitvijo novega daljnovoda 400 kV Beričevo-Krško. S tem smo odpravili možnost velikih izpadov prenosa električne energije iz centralne Evrope proti Italiji na odseku med RTP Podlog in RTP Beričevo. Ker je naša povprečna termična obremenitev daljnovodov nekje na 30 % in ker imamo izjemno močne povezave na vseh treh mejah, ki bistveno presegajo t. i. komercialne kapacitete ali NTC, net transfer capacity, do leta 2020 ne načrtujemo gradnje novih prenosnih daljnovodov proti Avstriji, Italiji in Hrvaški. Pričakujem, da bosta v tem obdobju sosednja operaterja APG v Avstriji in TERNA v Italiji najprej izvedla investicije v svojih prenosnih omrežjih in s tem omogočila povečevanje t. i. NTC-jev na naših mejah do nivoja trenutnih termičnih kapacitet in da bodo mednarodni trgovci z električno energijo pravično plačali uporabo našega omrežja. Če bi brezglavo gradili nove in nove čezmejne kapacitete, bi samemu sebi ustvarjali le nove in nove dodatne stroške, ki bi bremenili slovenskega končnega porabnika električne energije. V tem obdobju bomo skušali zgraditi nov daljnovod proti Madžarski, Cirkovce - Pince. Gre izključno za dolgoročno strateško investicijo, ki v prvem koraku ne bo pomenila nobenih pretresov pri oskrbi in ceni električne energije v naši državi. Precejšnjo pozornost pa posvečamo investicijam, ki bi omogočile čim večjo prenosno kapaciteto obstoječega prenosnega sistema. Tu mislim na Elesov projekt SUMO, plod našega znanja, ki na podlagi on-line merjenja zunanjih temperatur, smeri in moči vetra določa termično kapaciteto obstoječih daljnovodov v realnem času. Gre za investicijo iz t. i. področja »pametnih omrežij«. ELES poudarja prenosne poti po meri uporabnika, novi zakon pa govori o večji zaščiti potrošnikov. Kako bi to pojasnili porabniku?

februar 2014

V poenostavljenem pomenu trdim, da gre za isti pristop, cilj. Naš slogan pomeni, da uporabnikom zagotavljamo trajno možnost oskrbe z električno energijo po zanj sprejemljivih stroških, merjenih glede na stroške v drugih državah EU. ELES to poslanstvo uresničuje v celoti. Naš prihodek na preneseno MWh je med štirimi najnižjimi v EU. S tem, ko je naš prihodek na MWh nizek, je istočasno nizek tudi strošek za uporabnika. Posodobitve elektroenergetskega omrežja si ni mogoče predstavljati brez pametnih omrežij in politike drugačnega ravnanja z viri. Slovenija, kot je znano, se izrazito usmerja k URE in OVE. A ne gre le za učinkovito rabo

energije, gre tudi za to, kdaj se rabi energija in koliko jo porabimo. In koliko se je izgubi? Kako se odziva ELES? Kako blizu in kako daleč je Slovenija s pametnim omrežjem? Družba ELES posveča izjemno pozornost projektu SUMO, ki je projekt v okviru »pametnih omrežij«. Menim, da smo v našem prostoru na tem področju vodilni, saj poleg projekta SUMO že izvajamo aktivnosti v okviru projekta INC, kjer gre, poenostavljeno, za virtualni način/ sistem obračuna energije za sekundarno regulacijo med nami in avstrijskim APG-jem. Poleg tega smo za leto 2014 podpisali z Elektro Ljubljana pogodbo o zagotavljanju terciarne rezerve iz naslova t. i. »razpršenih virov porabe«. Razmišljamo tudi o t. i. »hranilnikih električne energije«, ki bi jih uporabili kot delni nadomestek za sedanjo sekundarno regulacijo. Glede na velikost enot OVE, ki so nameščene v naši državi, gre za domeno slovenske distribucije. Ob tem se moramo zavedati, da sta lahko URE in OVE izjemno nevarna, če se njune izvedbe lotimo »na pamet« ali le zato, ker je »Evropa tako rekla«. Tako se je zgodilo pri fotovoltaiki. Omenili ste OVE in distribucijo. Kako je elektroenergetski sistem Slovenije pripravljen na priključevanje in obratovanje OVE? Vsak sistem, ne samo naš prenosni, je izjemno občutljiv za povečevanje deleža proizvedene električne energije iz proizvodnih naprav OVE, ki lahko obratujejo v zelo nepredvidljivem času. Pri tem mislim na sonce in veter. Nemčija, Italija in nekatere druge države imajo strahovite probleme, ker so se jim ti viri energije povečali prek vseh razumnih mej. ELES za zdaj še obvladuje to področje. Menim, da bo tako ostalo tudi v bližnji prihodnosti, vsaj do leta 2020, saj ne pričakujem bistvenega povečanja moči OVE, razen pri hidroenergiji. Za učinkovito in zanesljivo delovanje elektroenergetskega sistema je pomembno, da je sistem pripravljen na različna nihanja. Kako daleč je Slovenija s potenciali za hrambo energije in kakšni načrti so realni? V družbi ELES smo leta 2011 začeli raziskave na tem področju. Uporabljamo dve tehnologiji: vztrajnike in akumulatorje/baterije. Pri investiciji bi delno zamenjali sedanji način zagotavljanja sekundarne rezerve. Obe tehnologiji imata svoje slabosti, predvsem pa pomenita tehnično možnost ob bistveno višjih stroških, kot so trenutni. Trenutni razvoj praviloma ne omogoča shranjevanja večjih količin električne energije, predvsem pa ne za daljše obdobje. Menim, da je treba počakati, da ti izdelki dosežejo določeno stopnjo zrelosti, primerno ceno, šele potem se kupijo. Pred tem pa se lahko malo poigramo, vendar z enotami manjših moči in brez hudih finančnih posledic. Poskusni zajčki naj bodo veliki sistemi, ne »mali« ELES.

Ukrep AN URE za vzpostavitev razvojne sheme in druge spodbude gospodarstvu pri vstopu zelenih energetskih izdelkov na trg ni zaživel. Ni bilo povezanosti pri izvajanju programov URE, utemeljenih s cilji energetske politike, tehnološkega razvoja, gospodarske rasti in zaposlovanja. S subvencijami se je podpiral uvoz zelenih izdelkov in tehnologij. Kaj je treba spremeniti, da bo gospodarstvo bolj podprto za zeleni tehnološki razvoj? Menim, da potrebujemo nov akcijski načrt, ki mora temeljiti na realnih izhodiščih, upoštevajoč zmožnost nacionalne ekonomije ob predpostavki, da vemo, kaj so realni cilji. To, da kot država sprejemamo bolj rigorozne cilje, kot si jih je postavila EU, je narodno-gospodarska norost. Postavili smo si nerealen ali bolje »nepotreben« cilj, da bo v končni porabi električne energije delež OVE kar 25-odstoten. To bomo slovenski končni porabniki drago plačali ob dejstvu, da nimamo proizvajalcev fotovoltaičnih panelov, vetrnih elektrarn ipd.

Če so proizvodne cene iz novih proizvodnih enot najsodobnejšega tipa prek 50 EUR/MWh, je logično, da so cene 40 EUR in manj nerealne. Toliko o kratkoročni »norosti«. Toda pomembno je tudi, ali bomo kot potrošniki bolj racionalni. Slovenija spada k energetsko potratnejšim državam v EU. V strukturi končne rabe zaseda prvo mesto promet, sledita ogrevanje in poraba elektrike. Kako bi lahko v Sloveniji znižali porabo elektrike in koliko so realne ocene, da jo lahko zmanjšamo za 30 %, kot navajajo nekatere napovedi? Porabo smo do zdaj znižali izključno zaradi gospodarske krize, kar seveda ni dobro. Dobro bi bilo, če bi v Sloveniji poraba električne energije naraščala, saj bi to pomenilo gospodarsko rast naše države. Cena električne energije pa naj bo visoka, saj bo to najboljše »zdravilo« za vse tiste, ki porabijo preveč električne energije na neko enoto. Na delež OVE v končni rabi energije lahko navežem tudi promet. Premalo je razmišljanja o tem, da je Slovenija izjemno tranzitno izpostavljena država in da je poraba goriva precej odvisna od tranzitnega prometa. Kljub temu smo pristali na izjemno visok, sicer za EU enotno določen, 10-odstotni delež, ne da bi si zagotovili poseben status, ki bi ga utemeljevali s svojo geostrateško lego. Ko sem spremljal izvedbo Kiotskega protokola in njegove učinke za našo državo, me je razganjalo od besa, kako smo lahko tako zelo neodgovorni do svoje države in sprejemamo

35 Želite si višjo porabo in višje cene električne energije. Vaša napoved – ali bodo cene električne energije v EU in v Sloveniji letos padale?

Namesto nacionalnega energetskega programa, ki ga Slovenija ni mogla sprejeti zaradi različnih interesov, naj bi po sprejetju energetskega zakona dobili energetski koncept. Kaj bi lahko zapisali v ta koncept, če Slovenija nima dolgoročne energetske strategije?

Ko govorimo o ceni električne energije, moramo najprej opredeliti pojem. Nekaj je cena osnovne električne energije na grosističnem trgu, drugo pa cena za končnega porabnika, obremenjena z vsemi prispevki in davki. Zelo težko je kar koli napovedovati glede bodočih cen električne energije. Tu se je treba zanesti predvsem na svojo zdravo pamet in pri tem upoštevati, da okolje kratkoročno »ni pri zdravi pameti«. Zakaj tako pravim? Če so proizvodne cene iz novih proizvodnih enot najsodobnejšega tipa prek 50 EUR/MWh, je logično, da so cene 40 EUR in manj nerealne. Toliko o kratkoročni »norosti«. Zdaj je čas za porabnike in njihove terminske nakupe. Menim, da se bo cena dolgoročnih pasovnih proizvodov leta 2014 gibala nekje okrog 40 EUR/MWh in da se bo ob koncu leta 2014 začela povečevati ali pa bodo države EU prisiljene uvajati t. i. »capacity payment« za svoje ključne, bazne pasovne elektrarne.

Dokler ne bomo spremenili načina »kreacije« in izbrali drugih »kreatorjev« ali razširili njihovega nabora za izdelavo smernic tovrstnih dokumentov, bomo imeli sedanje stanje. Poglejmo samo NEP iz leta 2004. Gre za Ezopovo basen. Na to sem opozarjal že leta 2004. Nekatere »pozitivne« spremembe glede posvetovanj sem zaznal pri trenutnem sekretarju za energetiko in upam, da bo to svojo prakso nadaljeval. Kako je ELES končal poslovno leto in kakšni so načrti za leto 2014? ELES je končal leto 2013 v okviru ciljev, ki si jih je postavil. Leto 2014 bo izjemno zahtevno zaradi že navedenega začetka procesa odplačnega prevzema elementov 110-kilovoltnega omrežja v lasti drugih. Postavili smo si vrsto

ambicioznih ciljev, da bi znižali tarife za uporabo prenosnega omrežja ob koncu leta 2015 v višini več kot 15 % v primerjavi z letom 2012. Menim, da je to naš izjemen uspeh, še zlasti če pomislimo, da smo samo v zadnjih štirinajstih koledarskih mesecih vplačali v državni proračun 30 milijonov EUR iz naslova deleža iz dobička.

Poglejmo samo NEP iz leta 2004. Gre za Ezopovo basen.

Se pravi, cena električne energije za končnega porabnika bo naraščala, vprašanje pa je, kakšna bo struktura te končne cene. Vse te ugotovitve veljajo tudi za Slovenijo.

okolje

mednarodne zaveze brez upoštevanja in zagovarjanja naše specifičnosti, majhnost. To poudarjam le zato, ker vem, kaj so dosegli drugi, pa so imeli slabše pogajalsko izhodišče kot mi.

Kako se lahko Slovenija izvleče iz sedanjega energetskega somraka? Zavedam se, da bodo moja razmišljanja za marsikoga boleča. Ne mislim, da sem vseved. Toda v zadnjih petnajstih letih je vse preveč »splošno veljavnih resnic – beri neresnic« v slovenski elektroenergetiki. V Sloveniji imamo kopico izjemo sposobnih ljudi, ki zelo dobro vedo, kaj Slovenija potrebuje in kakšen bi bil pravi razvoj. Prepoznati bo treba ta kadrovski potencial, ga združiti in od njega pridobiti nevtralna, strokovna stališča, obenem pa si ustvariti realno sliko o slovenski elektroenergetiki.

Celovito

obvladovanje odpadkov Pokličite na brezplačno številko 080 80 79 in naj tudi vaši odpadki postanejo naša skrb! www.surovina.si

februar 2014

Promocija

Na dvaindvajsetih lokacijah po vsej Sloveniji odkupujemo in prevzemamo jekleni odpad, odpadne barvne kovine, kovinske odpadke ter odpadne nekovine, embalažo, električno in elektronsko opremo in jih strokovno in okolju prijazno spreminjamo v industrijske surovine in energijo.

Podjetje Termo-tehnika je iz domače delavnice zraslo v evropsko podjetje, ki je inovativno in proizvaja visokotehnološke naprave za varčno in okolju prijazno ogrevanje. Tudi hlajenje. Zdaj, ko se Slovenija odloča za še močnejšo finančno podporo za URE, za učinkovito rabo energije, se braslovškemu družinskemu podjetju Termotehnika kažejo nove priložnosti. Kajti lani so evropski trg prepričali z zelo varčno in nizkotemperaturno črpalko. Najbolj znani strokovni inštituti so jim priznali najvišjo kakovost. Vendar direktor Bogdan Kronovšek, ki v podjetju skrbi za razvoj in operativne naloge, z očetom Rudijem Kronovškom sta si skrb za firmo razdelila, ve, da trg kar naprej pričakuje novosti. In pravi, da ves dobiček že nekaj let vlagajo v razvoj podjetja. Bogdan je v poslu borec. Zaradi poškodbe na snegu, bilo mu je štirinajst let, opravlja vsa dela na vozičku.

Vaša toplotna črpalka je na evropskih testih dosegla zelo visoke ocene in je ta vaš izvozni proizvod iskan na najzahtevnejših trgih EU. V EU in v Sloveniji pa je v energetski politiki v ospredju URE. Katere konkurenčne prednosti svoje črpalke lahko izpostavite? Naša super varčna in nizkotemperaturna toplotna črpalka je na švicarskem inštitutu NTB dosegla trenutno največjo učinkovitost toplotnih črpalk v Evropi, hkrati pa iz nje lahko dobimo največ uporabne toplote. Konkurenčno prednost vidimo v veliki izbiri izvedbe toplotne črpalke, saj lahko vsak najde primerno za svoje prostore. Prav tako naše toplotne črpalke odlikuje napreden dizajn in uporabniku prijazna uporaba.

Razvoj na področju ogrevalne in hladilne tehnike je izjemno hiter, pomembne so najboljše tehnološke rešitve, odlični materiali. Kako ste organizirali razvojno in raziskovalno delo, kadre in povezovanje s strokovnimi institucijami? V podjetju že od samega začetka najbolj poudarjamo razvoj in z njim povezano kakovost, zanesljivost in tehnološko dovršenost naprav, ki so naša velika konkurenčna prednost. V razvojnem oddelku imamo kar osem visoko

Bogdan Kronovšek

foto: arhiv podjetja

Toplotna črpalka kot evropski dosežek

Obraz

36 86

okolje februar 2014

Obraz

V podjetju že od samega začetka najbolj poudarjamo razvoj in z njim povezano kakovost, zanesljivost in tehnološko dovršenost naprav. izobraženih razvojnih inženirjev, ki skrbijo za razvoj naprav na različnih segmentih, kot so konstrukcija, hladilni stavek, regulacija, laboratorij, varnost naprav itd. Pri razvoju naprav vključujemo v proces tudi druga slovenska podjetja in strokovne institucije, npr. Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani. Pred kratkim ste spet presenetili trg z novostjo. Poleg nagrajene sanitarne toplotne črpalke, ki je naš paradni konj v izvozu, smo leta 2013 predstavili in ponudili uporabnikom ogrevalnih toplotnih črpalk najnaprednejše upravljanje udobja v domu prek oddaljenega nadzora Cloud.kronoterm.com s katere koli pametne mobilne naprave ali računalnika z domačega kavča ali dopusta na Karibih.

Prav pred tednom dni nas je obiskal potencialni poslovni partner iz Italije. Ni mogel verjeti, da lahko na tem prostoru naredimo toliko naprav, zato je želel dokazila z dokumenti.

Izredno smo ponosni na priznanje bronaste gazele, saj potrjuje naše dobro in transparentno delo, razvojno in izvozno naravnanost ter skrb za finančno stabilnost. Glede na izredno visoko rast, ki smo jo dosegli leta 2012, je rezultat leta 2013 približno enak rezultatu prejšnjega leta. Letos pa načrtujemo večodstotno rast predvsem na račun razvoja tujih trgov.

Kako boste nastopali na trgu? Kot Termotehnika ali kot Kronoterm?

Odločate se za novo naložbo, ker vam zmanjkuje prostora. Kaj boste zgradili in kje boste dobili sredstva? Ali načrtujete tudi nove zaposlitve?

Lansko leto smo vpeljali novo blagovno znamko Kronoterm.

Glede na trenutno situacijo in obseg dela smo precej prerastli svoje prostorske zmožnosti, zato je za nadaljnji razvoj podjetja in izzive tujih trgov investicija v nove prostore nujna.

37 Glede na dolgoletno prisotnost toplotnih črpalk na slovenskem trgu in ozaveščanje slovenskih kupcev lahko trdim, da je slovenski trg zrel oziroma zahteven in loči zrno od plevela. Prav tako se kupci zavedajo, kaj pomeni kupiti kakovost z dolgo življenjsko dobo, višjo učinkovitostjo in kakovostno servisno-tehnično podporo. Vse bolj je pomembno zavedanje, da se z nakupom našega izdelka ustvarjajo slovenska delovna mesta, krepijo domače znanje, razvoj in izvozne zmožnosti. Seveda je tudi kar nekaj kupcev, ki se ne pozanimajo dovolj o kakovosti naprav in storitev ponudnikov. Zato z izdelki po nizki ceni kupijo mačka v žaklju. Slaba, neučinkovita naprava, neodzivnost podpore ponudnika in podobno pokažejo, da je pogosto nakup najcenejšega sistema na koncu najdražja investicija. Država ima seveda veliko vzvodov, prek katerih bi lahko vsaj malo spodbudila in zaščitila domačo proizvodnjo, vendar tega ne izkoristi.

Niti pri gazelah ne? Pred kratkim je bilo vaše podjetje razglašeno za bronasto gazelo. Kaj izstopa v vašem poslovanju in poslovnih odločitvah? Kaj je pokazala lanska bilanca?

okolje

In kako slovenski trg sprejema inovativne, kakovostne izdelke novih standardov? Ali država dovolj podpira domačo proizvodnjo zelenih izdelkov ali se raje zadovolji z uvozom in tam zapravlja sredstva?

Lansko leto smo vpeljali novo blagovno znamko Kronoterm, pod katero se bomo tudi v prihodnje predstavljali, za zdaj pa je ime podjetja še vedno Termo-tehnika d.o.o. Vaše podjetje je družinsko. Kako sta si z očetom razdelila naloge?

Že od mojega prihoda v podjetje je potekala razdelitev nalog dokaj evolucijsko. Zato zdaj upravljam operativno in razvojno delo podjetja, oče pa delno finance, kadre in novo investicijo. Kaj si želite od vladne gospodarske politike? Od vladne gospodarske politike pričakujemo že vrsto let ureditev plačilne discipline v Sloveniji in sprostitev bančnega krča. To bi omogočilo gospodarstvu in preostalim segmentom slovenske družbe nujno potrebne investicije. Drugačna zakonodaja zaposlovanja pa naj omogoča fleksibilno in hitro prilagajanje razmeram in poslovnim priložnostim. Promocija

Energija je vir življenja Že več kot 100 let skrbimo za zanesljivo, kakovostno, stroškovno učinkovito in okolju prijazno oskrbo z električno energijo.

podjetje za distribucijo električne energije

februar 2014

Izvajanje vseh naših storitev temelji na partnerskem odnosu in inovativnosti.

Pridobitev OVD za odlagališče postaja tveganje foto: arhiv podjetja

38 86

okolje

Med komunalnimi podjetji

Komunalno podjetje Logatec, kjer je dr. Boštjan Aver

Med komunalnimi podjetji

vršilec dolžnosti direktorja, je med tistimi v državi, ki mu ni lahko. Ne le zaradi

dr. Boštjan Aver

dolgoletne zamrznitve cen,

pač pa zaradi nekaterih

nujnih naložb. Medtem ko že

potekata gradnja in prenova čistilne naprave – prejšnja

je bila premajhna – ne vedo,

kaj bo z odlagališčem Ostri

vrh. Lani so ga morali zapreti,

nato so zaprosili za OVD, a

ker ARSO še ni odgovoril, ne

vedo, ali bo sploh še smiselno vlagati v ureditev odlagališča.

Sicer pa tudi v Logatcu komaj

čakajo, da se bo uredil sistem z

februar 2014

odpadno embalažo.

Komunalna podjetja so v lanskem letu doživljala precejšnje pretrese zaradi problemov s cenami komunalnih storitev zaradi težav pri prevzemanju odpadne embalaže in nejasnosti pri nastajanju Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki. Kaj je najbolj vplivalo na poslovanje podjetja in kako ste se v občini odločili glede cen? Cene komunalnih storitev so za storitve ravnanja s komunalnimi odpadki veljale že od leta 2002, od leta 2005 pa za storitve oskrba s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. To je bilo za poslovanje bistveno. Cene nam, razen za storitev oskrba s pitno vodo, nikakor niso pokrivale vseh stroškov izvajanja storitev. Objava Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012), ki je hkrati pomenila prekinitev »zamrznitve« cen komunalnih storitev, je bila zato dobro sprejeta. Takoj po znanih finančnih podatkih za leto 2012 smo pristopili k izdelavi elaboratov za oblikovanje cen, v katerih so bili predstavljeni izračuni cen za izvajanje vseh komunalnih storitev, s katerimi bi pokrili vse predvidene stroške. Občinski svet Občine Logatec je cene

potrdil na svoji redni seji v mesecu aprilu, uporabljati pa smo jih začeli 1. maja 2013. Ker so se cene za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in za ravnanje s komunalnimi odpadki precej povečale, je občinski svet sprejel še dodaten sklep. Cene za gospodinjstva se subvencionirajo iz občinskega proračuna do višine, ki občanom zagotavlja, da se mesečni računi komunalnih storitev ne bodo povišali. Kakšne rezultate ste dosegli pri zbiranju odpadkov leta 2013? Kaj kažejo trendi pri količinah odloženih odpadkov in kako ste uspešni pri ločenem zbiranju odpadkov?

Leta 2013 se je spustila meja odloženih mešanih komunalnih odpadkov pod 100 kg na prebivalca.

Leta 2013 se je spustila meja odloženih mešanih komunalnih odpadkov pod 100 kg na prebivalca. Trend odloženih mešanih komunalnih odpadkov vseskozi pada, količina se je v

39 V občini ste že pristopili k zagotavljanju čiščenja komunalnih odpadnih vod v malih komunalnih čistilnih napravah. Kaj opažate? Leta 2012 oziroma z dopolnitvijo leta 2013 je Občinski svet občine Logatec sprejel Pravilnik o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za nakup malih komunalnih čistilnih naprav do 50 PE. Namen subvencioniranja nakupa je spodbujanje varstva okolja, da bi se zmanjšalo onesnaževanje s komunalnimi odpadnimi vodami. Upravičenci so fizične osebe s stalnim prebivališčem zunaj aglomeracij v občini Logatec, torej tisti, ki imajo vgrajeno MKČN po 1. januarju 2010 in ne bodo imeli zagotovljenega odvajanja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo. Upravičencem se dodelijo finančna sredstva v višini 150 EUR/PE oziroma največ 50 % vrednosti upravičenih stroškov nakupa MKČN. Do leta 2017, ko bo treba odpraviti greznice, bo v občini okoli 650 lastnikov stavb, ki bodo morali vgraditi MKČN. V zadnjih letih v občini upada delež izgub vode v vodovodnem sistemu. Kako ste to dosegli in kakšne načrte imate pri oskrbi občanov s kakovostno vodo? V obdobju od leta 2000 do leta 2010 se je intenzivno izvajala obnova vodovodnih sistemov, v naselju Logatec smo v sistem vključili tudi nove vodne vire, kar je pomenilo zmanjšanje izgub na 17 %. Ugotavljamo, da so zaradi splošne gospodarske krize in prenosa gospodarske javne infrastrukture v občinske knjige obnove omrežja zastale. To se pozna tudi pri vodnih izgubah, saj so se nekoliko povečale. K povečanju količine vodnih izgub prispeva tudi suša. Na manjših sistemih v sušnih obdobjih opazimo povečan odvzem na sistemu, ki gre predvsem na račun neavtorizirane porabe oziroma nepooblaščenega odvzema iz hidrantov. V prihodnje se načrtuje postavitev 1000 m3 vodohrana in dograditev povezav posameznih vodovodnih sistemov v občini s sistemom v občini Postojna. Pričakujemo pozitivno odločbo pristojnega

Obstoječa čistilna naprava Logatec je preobremenjena, saj je bila projektirana za 4.000 PE. Obratovati je začela ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja, od tedaj se je prebivalstvo občine več kot podvojilo, čistilna naprava pa ni povečala kapacitet. Leta 2005 je bil izveden projekt rekonstrukcije in nadgradnje čistilne naprave na 14.900 PE, ki naj bi zadostoval za obremenitev za nadaljnjih trideset let. Poleg povečanja kapacitet obremenitve se je predvidela tudi nadgradnja čiščenja z membransko tehnologijo, ki bo zagotovila terciarno čiščenje odpadnih komunalnih vod. Vrednost investicije je bila ocenjena na več kot 4 milijone EUR, zato se je rekonstrukcija vključila v projekt »Čista Ljubljanica«. Naša občina je, skupaj s še sedmimi občinami porečja Ljubljanice, podala vlogo za pridobitev sredstev Kohezijskega sklada. Leta 2011 je bila vloga potrjena, kar je prineslo sofinanciranje čistilne naprave v višini 89 % celotne investicije iz Kohezijskega sklada in državnega proračuna, preostali delež je zagotovljen iz občinskega proračuna. Po uspešno izvedenem javnem razpisu se je v drugi polovici leta 2013 začela gradnja rekonstrukcije čistilne naprave. Investicija naj bi bila s poskusnim obratovanjem končana do konca leta 2015. Kako so občani sprejeli odgovornost do odlaganja bioloških odpadkov in kompostiranja? Na kaj opozarjajo vaše izkušnje? Ločevanje bioloških odpadkov v občini Logatec se je skupaj z ozaveščanjem začelo že leta 1999. Najprej je bil organiziran odvoz v naselju Logatec in se postopoma širil tudi na preostala naselja. Z novo uredbo o cenah, ko smo maja 2013 začeli to storitev zaračunavati, smo zaznali le rahel upad oziroma odpoved te storitve. Gospodinjstva v individualni gradnji so sistem dobro sprejela in ga vpeljala v svoj vsakdanjik. Problem predstavlja blokovna gradnja, kjer naj nihče ne bi bil za nič odgovoren. Tu je ločevanje slabo. Problem so kuhinjski odpadki in drobni papirčki. Kako ste uredili odlagališče Ostri vrh, ker še čakate na OVD?

okolje

Ta težava z vodami pa ni edina. Tudi vaša čistilna naprava je za potrebe občine premajhna. Kdaj načrtujete prenovo in kako jo boste financirali?

Odlagališče Ostri vrh je od 20. avgusta 2013 naprej zaprto, in sicer zaradi odločbe Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje, ki je prepovedala nadaljnjo obdelavo in skladiščenje mešanih komunalnih odpadkov. Dejstvo pa je tudi, da smo 27. maja 2013 podali vlogo za pridobitev okoljskega dovoljenja za obratovanje odlagališča na Agencijo RS za okolje. Ob koncu oktobra 2013 smo jo še dopolnili. Od ARSO nismo dobili še nobene informacije oziroma poziva k morebitni dopolnitvi vloge. S tem se povečuje tveganje ekonomske upravičenosti tovrstnega projekta za pridobitev OVD, saj se izteka doba morebitnega obratovanja odlagališča Ostri vrh, ki po uredbi traja do 31. decembra 2015. Projekt zahteva velike finančne vložke, ki bi zagotavljali finančno jamstvo, čistilno napravo oziroma rešitev v zvezi z izcednimi vodami, in druge neposredne stroške, kot so stroški dela, materiala in priprave vse potrebne dokumentacije. Prav zaradi številnih odprtih vprašanj in tveganj, ki smo jim zaradi odlagališča izpostavljeni, končujemo temeljite študije o ekonomskem, tehničnem in pravnem vidiku, o tem, ali je nadaljnje čakanje na OVD ekonomsko upravičeno, kako ravnati skladno z uredbo glede programa zapiranja in sanacije odlagališča in drugo. Nato sledijo predlogi za pomembne odločitve, ki jih bomo posredovali občinskemu svetu v odločanje. Pri odpadkih in odpadni embalaži sodelujete z več shemami. Kako ste zadovoljni z njihovo storitvijo? Ali se neurejeni odnosi v sistemu ravnanja z odpadno embalažo kažejo pri prevzemanju?

Pri ravnanju z odpadno embalažo skladno z zakonodajo sodelujemo z vsemi družbami, ki izdelujejo embalažo. Ugotovili smo, da je razumevanje zakonodaje posameznih udeležencev tokokroga sekundarnih frakcij precej drugačno. Usklajevanje in zagotavljanje deležev po posameznih družbah zahteva precej časa in energije brez kakršnega koli posebnega učinka, ki bi vplival na boljše ločevanje pri uporabnikih in omogočal nemoteno oddajanje vse zbrane odpadne embalaže. Veseli smo, da se bo zakonodaja na tem področju spremenila. Upamo, da bo zagotovila učinkovitejši sistem, ki bo zmanjšal administrativno delo in zagotovil, da ob koncu leta ne bodo komunalna dvorišča polna, ker embalažne družbe dosežejo svoje kvote že avgusta. Promocija

Obstoječa čistilna naprava Logatec je preobremenjena, saj je bila projektirana za 4.000 PE.

ministrstva, tako da se bo investicija financirala s sredstvi iz kohezijskih skladov.

februar 2014

primerjavi z letom 2001 zmanjšala za petkrat. Pri sekundarnih frakcijah so količine mešane komunalne embalaže od leta 2001 počasi naraščale, po uvedbi individualnega sistema od vrat do vrat leta 2009 pa sunkovito, zdaj se trend umirja. Pri stekleni embalaži trend počasi raste, pri papirnati embalaži pa od leta 2006 upada. Menimo, da smo pri ločevanju odpadkov uspešni, vsekakor pa bo potrebno nadaljnje ozaveščanje.

Komunale opozarjajo, da so finančna jamstva sporna foto: arhiv podjetja

40 86

okolje

Finančna jamstva

Več komunalnih podjetij v Sloveniji že nekaj časa

Finančna jamstva

opozarja – ta problem je v tudi Branko Ravnik – da

bi moralo Ministrstvo za

okolje in prostor spremeniti

določilo o finančnih jamstvih. Ni nesprejemljiva samo

višina, upravljavci odlagališč,

med njimi mag. Egon

Stopar, direktor Komunalno

stanovanjske družbe

Ajdovščine, so kritični tudi

do oblike finančnega jamstva. Celotna ureditev s finančnimi jamstvi zahteva temeljite

spremembe, saj se bo tako lažje reševala problematika

odlagališč za odpadke.

mag. Egon Stopar

decembrski reviji EOL nakazal

Pred prazniki je bila sprejeta sprememba uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Nekdanji državni sekretar na MKO je v reviji EOL izjavil, da so glavni problem finančna jamstva in da bi bilo treba to področje urediti drugače. Kako? Glede finančnih jamstev sta dva problema, na katera opozarjamo upravljavci odlagališč. Najprej višina finančnega jamstva, ki je po naši oceni previsoka in nerealna. Izračun je narejen na podlagi priloge 9 Uredbe o odlaganju odpadkov (UL RS, št. 61/2011), ki za osnovo jemlje celotno nezaprto površino odlagališča. Poleg tega je izračun za obdelavo izcednih vod narejen na nerealnih predpostavkah in ne upošteva vseh dejanskih vplivov: odtekanja vode, izhlapevanja, sušenja, upoštevanja dejanskih stroškov, kjer so znani … Zato je astronomsko visok strošek glede na dejansko stanje, posledica tega je nesprejemljiva višina finančnega jamstva in bančne garancije ali zavarovalne police ni mogoče pridobiti, ker so zmožnosti zavarovalnic omejene, banke pa nezainteresirane. To se dogaja že več kot trideset let.

februar 2014

In drug problem? Po uredbi so mogoče različne oblike finančnega jamstva, ki pa v glavnem za javna podjetja niso izvedljiva. Najprej zavarovalna polica. Ni je mogoče dobiti, ker so slovenske zavarovalnice sposobne zavarovanja le do 500.000 EUR. Izračunana finančna jamstva pa se gibljejo od

2.000.000 EUR navzgor. In namenski depozit. Javna podjetja nimajo na razpolago tako visokih prostih sredstev, kot je zahtevana višina finančnega jamstva. Bančna garancija: javna podjetja bančne garancije skoraj ne morejo dobiti zaradi zahtev bank po garanciji, ki jo zagotovi občina ali hipoteka na premoženje javnega podjetja. Za obe možnosti pa velja, da jih po ZFO ni mogoče izvesti zaradi neusklajenosti trenutne zakonodaje. Komunalna podjetja ne morejo dati hipoteke na objekte, ki jih uporabljajo za izvajanje javne službe. O poroštveni izjavi upravljavca pa je stališče Ministrstva za finance, da taka zagotovitev ni mogoča, kar je povzel tudi ARSO.

Komunalna podjetja ne morejo dati hipoteke na objekte, ki jih uporabljajo za izvajanje javne službe.

Kaj predlagate? Za rešitev problema obstaja več možnosti, ki pomenijo ustrezno rešitev za okolje in stroške ravnanja z odpadki. Pri izračunu finančnega jamstva naj se upoštevajo realna dejstva in s tem dejanski stroški za posamezne postavke v okvirih, ki jih omogoča Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Kot oblika jamstva naj se sprejme poroštvena izjava lastnika javnega podjetja, upravljavca odlagališča, ki je v popolni javni lasti, v lasti občine ali/in države. Za vaše odlagališče Dolga Poljana je ARSO zavrnil izdajo OVD, rešitve še ni. Zakaj ne? Glavni razlog zavrnitve je finančno jamstvo. Naredili smo izračun, ki upošteva realno stanje, in prišli do bistveno nižje vrednosti, kot jo je izračunal ARSO. Na odločitev smo se pritožili in še vedno aktivno delamo na tem, da pridobimo OVD. Tudi na vašem odlagališču se kopiči odpadna embalaža, med drugim odpadne sveče. Ali sheme niso zagotovile odvoza odpadne embalaže? Kaj bi morali spremeniti v sistemu ravnanja z odpadno embalažo? Stanje odvoza ločeno zbrane odpadne embalaže in odpadnih sveč je izredno problematično. Družbe za odpadno embalažo ne opravljajo svoje naloge, zato se v našem zbirnem centru

41 Področje ravnanja z biološkimi odpadki je še precej nedodelano, zato skoraj vsak izvajalec to dejavnost izvaja po svoje. Odločili smo se, da zadevo rešujemo s čim gostejšo mrežo zabojnikov za gospodinjske biološke odpadke, ki jih postavljamo na ekoloških otokih in zbirnih mestih. Rezultati so dobri, zato nameravamo s tem nadaljevati. Tako zbrane odpadke smo oddajali pooblaščenemu prevzemniku. Za brezplačno oddajo klavničnih odpadkov smo se odločili zato, da bi občanom omogočili pravilno oddajo teh odpadkov in zmanjšali oziroma preprečili njihovo odlaganje v zabojnike za biološke odpadke oziroma celo zabojnike za ostanek komunalnih odpadkov. Rezultati so dobri.

Promocija

Kakšne rezultate ste dosegli pri zbiranju ločenih frakcij leta 2013? Kako je uspela nagradna igra »Odpadke ločuj in okolje varuj«?

Področje ravnanja z biološkimi odpadki je še precej nedodelano, zato skoraj vsak izvajalec to dejavnost izvaja po svoje.

Akcija »Odpadke ločuj in okolje varuj«, s katero smo zbirali OEEO, je bila uspešna in jo bomo z veseljem ponavljali. Lani ste se morali ukvarjati tudi s problemom mikrobiološke oporečne vode v vaških vodovodih. Kako boste dolgoročno reševali problem oskrbe s pitno vodo v občini? Na tem področju aktivno sodelujemo z občinama in urejamo obdelave vode na vseh vaških vodovodih, ki bodo predvidoma ostali samostojni. Drugje pa si prizadevamo za navezavo krajev na javno vodovodno omrežje.

Lani ste se v komunalnih podjetjih veliko ukvarjali s cenami. Kako ste uskladili politiko cen komunalnih storitev v svoji občini? Kaj bo pokazala poslovna bilanca?

okolje

Kaj za vašo dejavnost pomeni »biološka uredba« oziroma kako ste uredili prevzem in predelavo bioloških odpadkov? Lani novembra ste se odločili, da občani lahko brezplačno odlagajo klavnične odpadke. Zakaj?

Rezultati so zelo dobri, kar nam na žalost trenutno dela veliko težav, saj se ti odpadki kopičijo v našem zbirnem centru. Odpadne mešane embalaže smo zbrali 60 % več kot leta 2012, papirja in papirne embalaže 35 % več, prav tako smo zbrali tudi več drugih ločenih frakcij.

S 1.3.2013 smo po desetih letih sprejeli nove cene. Zaradi mnogih dejavnikov, kot so slabo stanje lokalnega gospodarstva, prepoved odlaganja odpadkov, logistične težave s kopičenjem ločenih frakcij, je poslovanje zelo oteženo in v tem trenutku še težko predvidevamo, kakšna bo bilanca. Načrti v letu 2014? Za oskrbo s pitno vodo bomo obnovili javno vodovodno omrežje in hišne priključke, za odvajanje odpadnih voda intenzivno priključevali nove uporabnike, pri čiščenju odpadnih voda pa prevzemali nove čistilne naprave. Glede ravnanja z odpadki načrtujemo pridobitev okoljskih dovoljenj za obdelavo in odlaganje odpadkov. Vse je že v proceduri. Stalno bomo izboljševali infrastrukturo in logistiko za ločeno zbiranje odpadkov in intenzivno izvajali izobraževanje uporabnikov. Močno upamo, da nam bo letos uspelo občini Ajdovščina in Vipava prepričati o vzpostavitvi občinskega/ medobčinskega komunalnega inšpektorata.

w w w. d i n o s . s i

februar 2014

odpadki kopičijo in nam povzročajo še dodatne stroške. Glede na vse, kar se dogaja v zadnjih letih, bi bila po mojem mnenju za našo državo verjetno najboljša rešitev državno podjetje.

Metodologija za tržne deleže je v rokah MKO foto: www.shutterstock.com

42 86

okolje

Sheme

Lanskega marca je vstopila v ustanoviteljstvo družbe RECIKEL zavarovalnoposredniška družba Curator Nova, sicer pa je shema nastala zaradi neposrednega poslovnega interesa Papir Servisa. Informacija o tržnih deležih shem za ravnanje z odpadno embalažo v letu 2014 kažejo, da je RECIKEL

Sheme

postal pomemben igralec na trgu, kjer so se s krizo

Slopaka karte zelo premešale. Direktor Marsel Zadravec pričakuje, da bo metodologijo

za izračun deležev MKO letos končno predstavil, sicer je pa zadovoljen, da so pridobili toliko zavezancev.

februar 2014

V sistemu ravnanja z odpadno embalažo kljub obljubam s strani MKO ni sprememb in novih rešitev, tako da ste sheme v novem letu začele z delom v nejasnih razmerah. Še vedno je odprto vprašanje, koliko odpadne embalaže je posamezna družba prevzela po materialih pri posameznem IJS in kakšni so realni tržni deleži. Kakšno je stališče vaše družbe, kaj bi bilo treba storiti na MKO in kaj bi se morale dogovoriti sheme? Sheme smo imele priložnost, da v okviru komisije za embalažo podamo skupno stališče. Na komisiji smo se dogovorili, da GIZ skupne sheme povabi k sodelovanju vse DROE in tako podamo do 15.12.2013 skupno stališče glede metode določevanja deležev DROE. GIZ skupne sheme nas k sodelovanju ni povabilo v roku. Kakor nam je znano, GIZ skupne sheme ni oddalo v roku nobenih predlogov na MKO. Le tako bo MKO pri spremembi področne zakonodaje podal svoje stališče po uradni poti. Preko GIZ skupne sheme in drugih DROE pa smo uspeli vsaj uskladiti približne deleže, ki bodo osnova za prevzemanje odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek od IJS. Prepričani smo, da bodo upoštevali vsa mnenja članov komisije za embalažo. Predvsem pa je naloga MKO, da področje ravnanja z embalažo in delovanje DROE uredi, tako da bodo okoljevarstvo in cilji okoljevarstvenih smernic na področju ravnanja z odpadki imeli prednost pred posameznimi interesi posameznih deležnikov.

RECIKEL je po stažu mlada shema, vendar ste v razmeroma kratkem času močno povečali tržni delež. Kako ste to dosegli? S politiko nižjih cen ali na račun Slopaka, ki je izgubil nekaj pomembnih podjetij? Kolikšno embalažnino zaračunavate? RECIKEL je pridobil dovoljenje kot družba za ravnanje z odpadno embalažo konec leta 2012. V letu 2013 smo pripravili podlago za delovanje družbe, organizirali delovne procese ter se strateško usmerili v zniževanje stroškov slovenskemu gospodarstvu. Pripravili smo realne embalažnine brez dodatnih marž in ustvarjanja profita. Želimo zagotavljati slovenskemu gospodarstvu dobre pogoje za razvoj na področju ravnanja z odpadno embalažo. Ekipa, ki smo jo v tem času usposobili, je le tako lahko suvereno nastopila na trgu ravnanja z embalažo in pridobila zaupanje zavezancev za ravnanje z embalažo. Situacija v sedaj delujočih družbah ni vplivala na našo strategijo, je pa pripeljala do odločitve za delovanje družbe RECIKEL na področju ravnanja z embalažo. Predvsem je naše vodilo, da družba RECIKEL zagotavlja v okviru svojega delovanja redno prevzemanje, sortiranje in predelavo odpadne embalaže v skladu s predpisi. Zavezanci, ki nas pri tem podpirajo s podpisom pogodbe, so za nas dokaz o dobri usmeritvi in organiziranosti.

Promocija

Ker nam ni vseeno!

KEMIS d.o.o. Pot na Tojnice 42 1360 Vrhnika

T: +386 1 729 50 30 F: +386 1 729 50 40 www.kemis.si

Kakšen obseg poslovanja načrtujete za leto 2014 in kakšne rezultate?

Po sortiranju in razvrščanju odpadne embalaže na sortirnih linijah je potrebno zagotoviti ustrezno predelavo. Snovna predelava je prednostna pred energetsko. Vsekakor odlaganja odpadne embalaže ni. Največji podizvajalec družbe RECIKEL, ki zagotavlja ustrezno predelavo odpadne embalaže, je podjetje PAPIR SERVIS d.o.o., in sicer na več lokacijah. Vsekakor pa se obnašamo tržno učinkovito. Res je, da prihaja do zelo različnih struktur odpadne embalaže od različnih IJS zaradi različnih načinov zbiranja odpadne embalaže.

okolje

Kako RECIKEL zagotavlja predelavo odpadne embalaže? Kot nakazujejo prognoze razvoja tokov komunalnih odpadkov v prihodnosti, naj bi bili najpomembnejši tokovi odpadnega papirja, kuhinjskih odpadkov in odpadne plastike. Ali obstoječa infrastruktura zbiranja in obdelave komunalnih odpadkov omogoča kakovostno obdelavo?

43 Družba RECIKEL se bo zavzemala za uvedbo pravičnega sistema na področju ravnanja z embalažo. Najpomembnejši deležniki pri sistemu ravnanja z embalažo so zavezanci, ki bodo družbi zaupali le, če bo delovala transparentno, konkurenčno in kot dober gospodar.

Morda zaradi različnega pristopa k nadzoru ali zaradi netransparentnega delovanja vseh akterjev. Enostranski ukrepi po navadi pripeljejo do zmede. Prepričani smo, da bomo lahko konstruktivno pristopili na trgu odpadne embalaže in v sodelovanju dosegali vse boljše rezultate.

Glede na resen pristop, ki smo ga pokazali v preteklem letu in glede na pridobljene zavezance v sistem družbe RECIKEL, smo z rezultati zadovoljni. V letu 2014 obvladujemo cca. 16,5 % tržnega deleža in s tem imamo naložene obveznosti prevzema odpadne embalaže od IJS v deležu, ki ga bo sicer objavilo MKO na svojih spletnih straneh sredi leta 2014. Glede na to, da je ta rok res še daleč, obveznosti pa že potekajo, smo skupaj z vsemi akterji uspeli pridobiti začasni delež. Kaj lahko stori GIZ sheme za ureditev razmer na tem področju? GIZ skupne sheme lahko konstruktivno deluje v primeru, ko bodo vse DROE vključene v procese razprave. Do takrat pa je le eno stališče nekaterih akterjev več, ki so člani GIZ skupne sheme.

Podjetje Kemis d.o.o. z Vrhnike že več kot 30 let deluje na področju zbiranja in predelave nevarnih in nenevarnih odpadkov. Bilo je prvo podjetje, ki je dobilo dovoljenje za ravnanje s posebnimi odpadki. V našem podjetju vam ponujamo širok spekter storitev s strokovno usposobljenim kadrom. Usposobljeni in opremljeni smo za čiščenje oljnih lovilcev, ločevalnikov olja in vode, peskolovov, onesnaženih talnih površin, jaškov in kanalizacijskih vodov ter rezervoarjev. Kot novost imamo industrijski sesalec Hurricane, ki je primeren za najzahtevnejša sesanja in transportiranja sipkih materialov v industriji.

imamo sodoben skladiščno-predelovalni center, kjer imamo vozni park z namenskimi vozili za prevoze nevarnih odpadkov v vseh agregatnih stanjih.

Kemis d.o.o. ima vsa potrebna dovoljenja za zbiranje široke palete nevarnih in nenevarnih odpadkov. Na lokaciji podjetja

Ob tej priliki vsem poslovnim partnerjem želimo obilo zdravja, sreče ter uspeha v novem letu 2014.

V Kemis-u stremimo k nenehnim izboljšavam naših storitev ter s tem našim kupcem omogočamo, da se posvetijo njihovi osnovni dejavnosti. Zaposleni v Kemis-u smo odločeni, da s strokovnostjo, sistematičnim pristopom ter učinkovitostjo utrdimo ugled podjetja, ki zna in hoče probleme nevarnih odpadkov reševati na za okolje primeren ter stroškovno sprejemljiv način. februar 2014

Marsel Zadravec

foto: arhiv podjetja

V shemah se boste dogovarjali o novi metodologiji za izračun tržnih deležev. Kaj boste zahtevali v vaši shemi – upoštevanje deležev po posameznih frakcijah, tržno zanimivost posamezne embalaže in celotne stroške, ki nastajajo pri ravnanju z mešano komunalno embalažo? Koliko tržno zanimive embalaže ponikne že pri komunalnih podjetjih?

Metodologija za določevanje deležev je sedaj v rokah MKO, ki bo podal predlog v obravnavo. Prepričan sem, da smo na sejah komisije za embalažo uspeli podati naš pogled in predlog glede možnih rešitev, ki bodo sprejemljivi za vse akterje in bo to kompromis skupnih ugotovitev.

MKO ima na mizi rešitve, a postavlja nove ovire foto: Rok Tržan

44 86

okolje

Ravnanje z odpadki

Slovenija nujno potrebuje

Ravnanje z odpadki

zakonodajo, ki bo podjetja

spodbudila k vlaganjem v

razvoj in optimizacijo ravnanja z odpadki. Vendar MKO ne

Jure Fišer, direktor podjetja

Gorenje Surovina, odloča se

za ukrepe, ki dodatno ovirajo

učinkovito zbiranje odpadkov.

Kako ste končali poslovno leto in kateri dogodki so najbolj vplivali na poslovanje?

Najbolj se to kaže pri odkupu

Leto 2013 je bilo za nas zelo zahtevno, saj smo se poleti soočili z velikim požarom na naši največji enoti na Teznem pri Mariboru, kar je imelo velik vpliv na naše poslovanje. K sreči smo leto končali s pozitivnim rezultatom, prav tako smo uspešno pristopili k sanaciji enote.

odpadkov od fizičnih oseb, saj sredstva zgubljajo podjetja in

država. V sosednji Avstriji so modrejši. MKO tudi predolgo

zavlačuje s sprejemom Uredbe

o komunalnih odpadkih in

Uredbe o ravnanju z embalažo

februar 2014

in odpadno embalažo.

V hierarhiji ravnanja z odpadki imata prednost predelava in reciklaža, termična izraba odpadkov je zadnja možnost. V Sloveniji ste prvi postavili tovarno za proizvodnjo trdnih goriv iz nenevarnih odpadkov. Kakšne so vaše izkušnje s tovarno, kako je s količinami v zadnjih treh letih in kakšno je zanimanje trga za trdna goriva iz odpadkov? Moram vas popraviti, termična obdelava odpadkov je predzadnja možnost. Zadnja je v hierarhiji ravnanja z odpadki odlaganje. Sicer pa so začetki bili težki, naša tovarna je bila prilagojena za cementarne. Zaradi krize v gradbeni industriji je povpraševanje po cementu upadlo in posledično cementarne obratujejo še danes povprečno samo 6-7 mesecev na leto. Tako je tudi prevzem goriva otežen. Drugi problem so še deponije oziroma odlagališča, ki še dandanes prevzemajo visokokaloričen odpadek, ki bi bil lahko namenjen za energetsko izrabo. Zaradi visokih stroškov logistike do cementarn in toplarn so potencialne količine limitirane tudi

Jure Fišer

išče rešitev, nasprotno, pravi

zaradi cenovnih razlogov. Prava in smotrna rešitev bi zato bila izgradnja novih energetskih objektov v Sloveniji. Glavno povpraševanje za tovrstno gorivo izkazujejo toplarne, ki pa so logistično precej oddaljene od nas, 300 km in več. Koliko deležev zbranih odpadkov, surovin predelate ali reciklirate, kako je s tehnološkimi zmogljivostmi pri vas in v Sloveniji za reciklažo in kolikšen delež odpadkov uporabite za izdelavo trdnih goriv ? V naši skupini podjetij, Gorenje Surovina, Kemis, Publicus, Ekogor, želimo čimveč odpadkov reciklirati – torej, da se lahko uporabijo kot surovine v nadaljnji predelavi. Ključno za čistost tako zbranih odpadkov je dosledno ločeno zbiranje, torej ločevanje na izvoru, na samem mestu nastanka. Takšne frakcije so skoraj v celoti reciklabilne, na primer: papir in karton, železo, barvne kovine, stekle in drugo. Seveda pa ni vedno možno zagotoviti najboljše kvalitete ločenega zbiranja. Lahko gre za čisto ekonomske razloge, ali pa na kvaliteto ločenega zbiranja nimamo vpliva, kot je primer pri mešani komunalni embalaži, ki jo kot podizvajalci družb za ravnanje z embalažo prevzemamo pri IJS. Povprečno je izplen reciklabilnosti maksimalno 45 %, v določenih mesecih pade tudi na 30-35 %. Vse ostale frakcije so v stanju, ki ne omogočajo njihove snovne izrabe. Je pa ta preostanek energijsko izredno bogat, zato ga

45 V našem podjetju ocenjujemo sodelovanje s podjetji in komunalami kot relativno dobro. Z nekaterimi komunalami smo že dosegli skupne optimalne rešitve, z drugimi še poizkušamo. Največ prostora za racionalizacijo vidimo v optimalni logistiki in v pravilnem zbiranju in ravnanju z odpadki. Rumena vreča ne pomeni ločenega zbiranja, pomeni pa, da IJS zberejo okrog 50 % ločeno zbranih odpadkov v rumeni vreči. To pomeni, da se ti odpadki sploh ne zbirajo ločeno, kar povzroča vsem velike stroške, poleg tega pa zaradi vsebine rumene vreče ločeno zbrano nikakor ne pomeni že reciklirano. Mislim, da bi si morali prizadevati za več reciklaže kot pa, da IJS na papirju dosegajo dobre rezultate ločenega zbiranja. V podjetju smo zato ustanovili posebno delovno skupino, ki se ukvarja s tematiko reševanja teh problemov. Zaradi geografske postavitve naših poslovnih enot smo v letu 2012 in 2013 tekoče prevzemali komunalno embalažo na vseh komunalnih dvoriščih. Na področju ločenega zbiranja odpadkov ocenjujemo, da v zadnjem obdobju manjkata predvsem osveščanje in kontrola. V naši skupini z dvema sortirnicama obvladujemo notranjski in vzhodni del Slovenije. Določene procese v zbiranju in sortiranju izvajamo lokalno na naših poslovnih enotah in tako poskušamo optimizirati stroške. Vprašanje o optimizaciji prevzemov in učinkovitejšega ravnanja z odpadki povezujem z Operativnim programom ravnanja s komunalnimi odpadki in lanskega marca, ki ga je sprejela Vlada RS. Kateri ukrepi kažejo, če so, da Slovenija tudi v praksi obravnava odpadek kot surovino? Sam Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki z ničimer ne kaže na to, da Slovenija kakor koli gleda na odpadek kot na surovino. V Sloveniji nujno potrebujemo izvedbeno zakonodajo, na podlagi katere bodo podjetja lahko začela z vlaganjem v razvoj in optimizacijo ravnanja z odpadki. Zaradi pomanjkanja izvedbenih aktov imamo danes preveč naprav, kjer jih ne potrebujemo, in nobenih takšnih, ki so nujne, da začnemo spoštovati hierarhijo ravnanja z odpadki. Na področju izvedbenih predpisov pa manjkata predvsem Uredba o komunalnih odpadkih in Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Ministrstvo ima v obeh primerih na mizi skoraj v popolnosti usklajene rešitve, pa predpisov ne pripravi. Poleg tega je zakonodaja

Vse več je opozoril, da se pri nekaterih odpadkih širi sivi trg in da niti to niti poslovanje pod mizo niso dovolj nadzirani. Je to točno? Seveda je točno. Poglejte, mi že nekaj let dokazujemo, da imajo vse sosednje države bistveno bolj liberalen trg za odkup odpadkov od fizičnih oseb. Zakonodajalec je z letošnjim letom uvedel še dodatne prispevke. Nekdo, ki nam proda na primer za 100 EUR starega železa, dobi izplačano samo cca 50 EUR, torej je država pobrala 50 %. Sedaj beležimo prvi mesec, ko ta predpis velja in se nam je odkup zmanjšal za 30 %. Država je seveda pobrala za 30 % manj davkov, torej se ukrep nedvomno ni izplačal. Seveda zbiranje poteka naprej, v obmejnih mestih pa ti odpadki romajo k sosedom, kjer do 1.000 EUR ni obdavčitve. Tako je to urejeno v Avstriji. Mi smo v zadnjih dveh letih imeli 42 okoljskih inšpekcijskih pregledov in v glavnem nismo imeli problemov. Bi bilo pa zanimivo, če bi se inšpekcijske službe lotile problemov sive ekonomije, torej tistih odpadkov, ki jih fizične osebe nekontrolirano prevažajo v tujino, kjer prejemajo gotovino z njihovo prodajo. Kako boste sheme skupaj z MKO dogovorile tržne deleže, da si ne bi na komunalnih deponijah vsako leto znova kopičile velike količine odpadne embalaže? DROE so se že dogovorile in izračunale začasne deleže za prevzem komunalne embalaže od IJS za prvi kvartal leta 2014. Prav tako je v pripravi metodologija, ki bo dolgoročno rešila težavo izračuna deležev. MKO mora pri tem biti predvsem konstruktiven, saj v tem trenutku predvsem ovira iskanje dobrih rešitev. V podjetju sodelujete pri nekaj raziskovalnih projektih. Postavili ste platformo za razvoj programa alternativnih goriv po sistemu SRF. Do kakšnih ugotovitev ste prišli? V našem raziskovalnem projektu smo na osnovi znanstveno-raziskovalne metode uspeli dokazati, da s pravilno recepturo odpadnih surovin, ki jih ni več možno snovno izrabljati, lahko proizvajamo gorivo, ki ne povzroča škodljivih emisij oziroma so te v mejah sprejemljivih in zakonsko dopustnih. To recepturo smo tudi patentirali, za kar smo dobili srebrno nagrado za razvoj s strani GZS. Vaša družba stimulira za oddajanje odpadkov tudi fizične osebe. Kako daleč so dogovori, da bi fizične osebe, torej tudi mladi, lahko zbirali in oddajali odpadne surovine? Že več kot 60 let dokazujemo, da se dvigovanje okoljske zavesti začenja predvsem pri mladih, ki jih z raznimi akcijami zbiranja odpadkov že

od rane mladosti “vzgajamo” v ekološko osveščene osebnosti. To seveda vključuje zbiralne akcije raznih odpadkov in velikokrat smo jim zato pripravljeni tudi plačati, saj je na ta način motivacija še večja. Popolnoma nerazumno je ravnanje MKO. Po njihovem tolmačenju je prepovedano odkupovanje odpadkov od fizičnih oseb. To je slabo, vsekakor ne pripomore k izgrajevanju ekološke zavesti mladine. Slabo je pa še tudi z drugih vidikov, saj se zato neustrezno formira črni trg, količine se ne prijavljajo kot del nacionalnih ciljev za reciklažo, slovenska papirniška in npr. jeklarska industrija pa zato plačujeta dražje vire. Zaradi tega smo vsi na slabšem in tega se zakonodajalci ne zavedajo. Poglejte zadnjo dodatno obdavčitev, ki jo moramo plačevati v imenu fizičnih oseb. Še dodatnih 15,5 % prispevkov nam je “odneslo” 30 % prodaje. Sploh si ne znamo predstavljati, kaj bo pomenilo na to še dodatnih 6,6 %, ki jih uvajajo v februarju. Vemo, da se ti odpadki še vedno zbirajo, končujejo na sivem trgu in se vozijo za gotovino v sosednje države, ki imajo veliko bolj liberalno ureditev na tem področju. Mi, Sekcija pri GZS -združenje zbiralcev, poskušamo že skoraj leto dni prodreti z idejo, da naj uvedejo cedularni davek. A kljub temu, da davčna uprava podpira to idejo, ker bi jim bistveno olajšala način pobiranja davkov, ne več preko zapletenih postopkov dohodninskih odločb, se uradniki na MKO ne premaknejo, čeprav smo že zdavnaj dosegli kompromis. Nazadnje z Brankom Ravnikom v decembru lani. V novi uredbi o komunalnih odpadkih bi moralo biti to dopuščeno. In sedaj ko Branka Ravnika ni več na MKO, gremo očitno spet od začetka. Vmes pa vsi izgubljamo …

okolje

Za vaše poslovanje je zelo pomembno sodelovanje s podjetjih in komunalci. Kako optimirate poti za prevzem odloženih odpadkov in kakšna je vaša ocena učinkovitosti ločenega zbiranja v Sloveniji? Kakšne racionalizacije iščete v ravnanju z odpadki?

nekonsistentna pri obravnavanju odpadkov v posesti izvajalca javne službe ali podjetja, ki se na trgu ukvarja z odpadki. Izpolnjevati mora veliko več pogojev za ravnanje, za kar pa ni prav nobene logike z vidika varstva okolja.

Načrti v letu 2014? Najprej - pospešena sanacija enote na Teznem v Mariboru, razvoj poslovanja na Hrvaškem, Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Letos tudi odpiramo dva nova obrata v okviru naših odvisnih družb, prvi je obrat za fotoreciklažo v Mariboru in center za obdelavo komunalnih odpadkov na Mali Mežakli na Jesenicah. Kaj pričakujete od MKO pri reševanju problematike odpadkov v Sloveniji? Od MKO pričakujemo, da v najkrajšem možnem času pripravi ustrezne predpise o embalaži in komunalnih odpadkih, saj je ravno odsotnost regulative glavni razlog za težave na področju ravnanja z odpadki v RS. Ker je država v zadnjih 20 letih dokazala, da ni sposobna upravljati sistema, predlagamo, da področje ravnanja z odpadki čim bolj liberalizira. Tako bo dejansko odpadek postal vrednejši in s tem se bo razvijal sistem. Prvo dolgoročno priložnost ima že na področju termične obdelave odpadkov. Od MKO torej pričakujemo ogromno, saj je njihova naloga, da končno uredijo sistem s predpisi, ne pa, da njihovo pomanjkanje nadomeščajo z ustanavljanjem javnih služb.

februar 2014

predelujemo v naši tovarni TGO v trdno gorivo, t.i. SRF.

Ideja počasi klije, a resnih zavez še ni foto: arhiv podjetja

mag. Vanesa Čanji

Centri ponovne uporabe

46 86

okolje

Centri ponovne uporabe

Dr. Marinka Vovk, direktorica

in raziskovalka, je pionirka socialnega podjetništva v

Sloveniji in to na področju, ki

ni le modni trend, marveč je prihodnost. Prva v Sloveniji je začela ustanavljati centre

ponovne rabe in konkretno,

dr. Marinka Vovk

aplikativno dokazovati, da

so odpadki vir. Še več – prepričana je, da bi lahko

Slovenija postala vzorčni primer pri ravnanju z odpadki kot viri. Njen Center ponovne

uporabe odpadkov je prvo

registrirano socialno podjetje

v Sloveniji, novi pa rastejo. Vendar… Širitev mreže centrov

po Sloveniji bi lahko potekala

hitreje. Dr. Marinka Vovk pa

je z njihovim Tehnološkim centrom za aplikativno

tehnologijo lani presenetila

tudi z najpodjetniško idejo – z februar 2014

Mobilno aplikacijo 3R.

Kako ocenjujete ozaveščenost gospodarstva in prebivalcev Slovenije, da so odpadki vir? Kje vidite ključne pozitivne premike v zadnjih letih? Izzivi? Gospodarstvo je že precej ozaveščeno, ker so odpadki tudi strošek, če se z njimi ne ravna pravilno. To seveda gospodarstvo zelo dobro ve, zato mnogi uporabljajo svoje odpadke (in druge) kot vire, zato pridobijo OVD in s tem postanejo konkurenčni. Izziv je vsekakor v tem, da odpadek prepoznamo kot uporabno surovino, zato je prvi pogoj izvorno ločevanje. V prihodnje ima industrijska simbioza pomembno vlogo tudi zaradi razbremenitve stroškov gospodarstva in iskanja novih inovativnih produktov. Akterji na trgu odpadkov tudi v reviji EOL opozarjajo na številne sistemske pomanjkljivosti. Tudi s pristojnega ministrstva je bilo slišati pobude, da bi veljalo razmisliti o korenitejših sistemskih spremembah. Kako vi ocenjujete uspešnost sistema ravnanja z odpadki v Sloveniji – od delitev na vrste odpadkov, odgovornosti, do ravnanja z njimi?

Trenutno pripravljamo zasnovo za REUSE opremo knjižnice v Ormožu. Pri nas imamo v osnovi enako zakonodajo kot v EU. Razlika je v tem, da se pri nas ne izvaja in se zato še nikoli ni nič zgodilo. Zato to postane navada in nič čudnega ni, če je trajalo več kot 10 let, da je zaživelo ločeno zbiranje. Pa ne s predpisanim sistemom »zbiralnice«, te so še danes problem, ampak s poenostavitvijo sistema »od vrat do vrat«. Torej, potrebujemo življenjske predpise, ki jih bo enostavno izvajati v praksi, ne pa komplicirane in strožje od naprednih evropskih držav. V tujini praktično vse evropske države izvajajo podoben sistem ravnanja z odpadki kot pri nas, le da se pri njih, tudi zaradi razvite prakse, v resnici spoštuje prednostni red. Pri nas pristojno ministrstvo ne bi smelo dovoliti, da se lahko čisto vsak »spozna« na odpadke, pri čemer zato še vedno 30 % preveč odpadkov odložimo.

47 V zadnjih letih so bili opazni vaši projekti, kot sta rumena vreča in mobilna ekološka klinika, s katerimi ste vnesli nov veter. Kakšni so bili rezultati, katere ključne premike želite doseči z drugimi projekti s področja odpadkov? Ravno zaradi majhnosti Slovenije in sorazmerno majhne količine odpadkov bi lahko bili vzorčni primer za uporabo odpadkov kot virov. Slovenija je naša država in vsak strokovnjak ali znanstvenik je dolžan narediti nekaj, da postanemo pozitivno prepoznani. Zato sem z idejo »rumena vreča«, ki smo jo testirali v Slovenskih Konjicah, dokazala, da je mogoče hitro, enostavno in učinkovito izboljšati ločeno zbiranje odpadkov. Največji uspeh je ravno v tem, da med ostankom odpadkov praktično ni odpadne embalaže. Tiste lokalne skupnosti, ki so sodelovale z Okoljsko raziskovalnim zavodom, so upoštevale celotno metodologijo in imajo izvrstne rezultate. Nekateri so se lotili tega nekoliko manj zavzeto. Rezultati so temu primerni. Dejstvo je, da je sistem učinkovit in da doslej še ni drugega sistema, ki bi bil bolj uspešen. S to idejo mi je uspelo, tako da se je Slovenija tako rekoč v 3 letih uvrstila med uspešne države na področju ločenega zbiranja odpadkov. Danes naš sistem uporablja 175 lokalnih skupnosti. Število še narašča. Ali je s to idejo povezan vaš projekt ponovne uporabe? Leta 2009 sem z idejo »ponovna uporaba« prepričala direktorja OKP Rogaška Slatina mag. Bojana Pirša. Omogočil nam je možnost testne izvedbe tega postopka, ki ga še ni izvajal nihče v Sloveniji. Ni skrivnost, da je prav OKP Rogaška Slatina prva uvedla sistem »od vrat do vrat« leta 2007. Morda se danes zdi komu samoumevno, ampak vodstvo OKP je že takrat v praksi izvajalo prednostni red ravnanja z odpadki, saj je leta 2010 na lokaciji zbirnega centra Tuncovec

Ravno zaradi majhnosti Slovenije in sorazmerno majhne količine odpadkov bi lahko bili vzorčni primer za uporabo odpadkov kot virov.

Kakšno podjetje je Center ponovne uporabe? Kot je razvidno iz uradne evidence, je prav Center ponovne uporabe prvo registrirano socialno podjetje v zgodovini Slovenije in dejavnost centrov poteka po načelih socialnega, torej družbeno koristnega podjetništva. V 4 letih smo tako odprli 9 CPU, omogočili 16 novih zaposlitev, od tega 7 težje zaposljivim. Dokazali smo, da je ponovna uporaba svetovni trend in da je mogoče izvajati prednostni red ravnanja z odpadki v praksi, saj je ponovna uporaba pomembnejša od recikliranja. Kot socialno podjetje tipa B izvajamo družbeno koristno delo in usposabljamo ter zaposlujemo težje zaposljive. Dejavnost ima okoljske, socialne in ekonomske učinke. Za izvajanje te dejavnosti smo pridobili tudi OVD. Trenutno pripravljamo zasnovo za REUSE opremo knjižnice v Ormožu, ki se bo konec poletja preselila v vrtec. V njem je bilo veliko lesene opreme, ki jo bomo inovativno predelali v design kose pohištva in bodo dali funkcionalno vlogo v posameznem prostoru.

Na ta način se bodo uporabili vsi »odpadki«, poleg tega imajo ljudje zaposlitev. Ključno je spoznanje Občine Ormož in vodstva Knjižnice, da želijo sodelovanje lokalnega CPU Ormož, saj bo knjižnica povsem drugačna. Bo trendovska in hkrati primer najboljše prakse, da je nek izdelek mogoče znova uporabiti.

okolje

Absolutno bi morala stroka odločati o pravih rešitvah. Vemo pa, da pogosto ni tako. Odpadkov v Sloveniji je ravno za eno ulico v New Yorku in delati takšne scene se mi zdi prav smešno. Ključno je izvorno ločevanje. To obvlada vsa Slovenija, kar dokazuje statistika. A odpadkov potem res ne znamo uporabiti kot virov? Tukaj je druga zgodba, ki se lahko konča, saj vsak, ki pozna masne bilance, natančno ve, kaj in koliko virov imamo in koliko razpoložljivih kapacitet. Resnična zavzetost za rešitev težav, ki so posledica večletnih razmer, je rešljiva tako, da pristojni minister pokliče na sestanek vse odgovorne za stanje in jim določi rok za rešitev. Če ne pridejo z rešitvijo, jih naj zamenja. Pa saj ne odkrivamo tople vode! Stroka natančno ve, kako je potrebno ravnati z odpadki, vsi ostali bodo pač počeli kaj drugega. Torej ni treba izgubljati časa z velikimi spremembami. Zakonodaja naj se realno novelira in se izvaja. Posloviti se bo treba od odlaganja, to je dejstvo, za vse ostalo pa je veliko priložnosti.

odprl vrata prvi Center ponovne uporabe v Sloveniji. Takrat večina ljudi sploh ni vedela, kaj delajo takšni centri, saj je bila to novost za Slovenijo. CPU Rogaška Slatina je obiskala domala vsa Slovenija. Začeli smo v mobilni hali ob pomoči Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter ESS, usposabljali 10 lokalnih težje zaposljivih in zaposlili 3 osebe. Še danes vzgledno sodeluje OKP Rogaška Slatina, saj uporabne izdelke obiskovalci oddajo v CPU, ostale odpadke razvrstijo v zbirnem centru. Le malokdo ne zavije najprej v CPU, kajti občani so v teh letih spoznali prednosti ponovne uporabe. Tudi Občina Rogaška Slatina pomembno prispeva k razvoju dejavnosti v CPU. Leta 2011 se nam je uspelo vključiti v veliko mednarodno mrežo RREUSE s sedežem v Belgiji. Tako smo prvi v Sloveniji kot nosilec mreže, v katero je trenutno vključenih 9 CPU ( Rogaška Slatina, Tepanje –Slov. Konjice, Vojnik, Velenje, Trebnje, Kranj, Tržič, Ljubljana, Ormož ). Mreža deluje v sklopu projekta USE REUSE, ob sofinanciranju Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter ESS. Nove vključitve v mrežo CPU potekajo z uporabo naše licence, saj je CPU zaščitena blagovna znamka, s čimer bomo dosegli visoko kakovost, kot jo zahteva RREUSE mreža. Tukaj je naša odgovornost, zato novim interesentom nudimo strokovni in tehnični know-how, kar bo pripomoglo k razvoju socialnega podjetništva v posameznih lokalnih okoljih.

Ste zmagovalka Najpodjetniške ekoideje 2013 – Mobilna aplikacija 3R, ki ima mednarodne ambicije. Kako široko je že uporabljana v Sloveniji?

Aplikacija ima velik odmev v tujini, kar nas je presenetilo, saj zaradi slovenske baze podatkov tega nismo pričakovali. V osnovi aplikacija ponuja natančno to, kar vsakdo potrebuje. Je enostavna za uporabo in praktična. E storitve so pritegnile tujce zaradi idejne zasnove, zato nas čaka še prenos v tujino. Kreativna vodja Mojca Krajnc je v grafični zasnovi ujela pristnost, ki jo aplikacija nudi, zato je veliko bolj priljubljena kot klasične aplikacije. V Sloveniji aplikacijo uporablja 25 lokalnih skupnosti. Število narašča. Aplikacija nudi prav vse, kar se zahteva od izvajalcev javnih služb in lokalnih oblasti – omogočiti uporabnikom možnost preprečevanja, ponovne uporabe in recikliranja odpadkov, najti zbirne centre in centre ponovne uporabe, fotografirati odpadek in ga s klikom poslati v bazo, anonimno prijaviti nepravilno ravnanje z odpadki v naravi in podobno. Sodoben način življenja zahteva sodobno in privlačno informiranje uporabnikov in prav to so visoko ocenili tujci. Orjete ledino na področju socialnega podjetništva. Kako plodno je slovensko okolje za tovrstne premike? Koliko ima še širitvenih potencialov – kaj kažejo številke?

Socialno podjetništvo je v tem času, ko gre za krizo vrednot, edina oblika podjetništva, ki lahko zaživi v lokalnem okolju in omogoči nove zaposlitve. Tudi tistim, ki nimajo enakih možnosti na trgu dela, to so starejši, mlajši, prvi iskalci zaposlitve, invalidi, dolgotrajno brezposelni… S širitvijo mreže Centrov ponovne uporabe smo ob sodelovanju lokalnega okolja, občin in izvajalcev javnih služb, dokazali, da lahko s sodelovanjem damo življenje starim, zapuščenim prostorom, novo življenje lokalnim iskalcem zaposlitve ter težje zaposljivim. Hkrati iščemo nove tržne niše, zmanjšujemo odpadke in inovativno obnovimo izdelke, ki bi sicer bili odpadek. Po našem planu bomo letos pomagali vzpostaviti 6 novih socialnih podjetij, ki bodo izvajale dejavnost z uporabo naše blagovne znamke. Splošno poznavanje socialnega podjetništva je v Sloveniji še na nizki ravni, čeprav se veliko govori o njem. V tujini nimajo povsod zakona in strategije, pa vseeno vzorno izvajajo socialno podjetništvo. Pri nas je potrebno sprejeti resno zavezo, da se socialno podjetništvo spodbuja na vseh ravneh. Le tako se lahko pričakuje sprememba, ki je nujna za izboljšanje obstoječih razmer.

februar 2014

Kako bi morala reagirati stroka?

Ponovno odkrito vprašanje prehranske varnosti Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

48 86

okolje

Samooskrba in okolje

Ne le svet, tudi Slovenija ponovno odkriva prehransko varnost kot eno prvih tem razmišljanj o prihodnjem razvoju. Vendar niti svet

dr. Emil Erjavec

Samooskrba in okolje

niti Slovenija ne najdeta pravih odgovorov, kaj je

treba spremeniti. Slovenija

kot članica EU nima več možnosti za samostojno kmetijsko politiko, vendar

pa se je zavezala k politiki

trajnostnega kmetijstva.

Ekonomska učinkovitost in okoljska vzdržnost? Kako? Dr. Emil Erjavec, redni profesor na

Biotehniški fakulteti in izjemen poznavalec problematike, meni, da je eden ključnih problemov Slovenije ta, da ni znala razviti

učinkovitih proizvodno-tržnih

februar 2014

verig.

Kako bi podkrepili trditev, da je prehranska varnost globalni in slovenski izziv? Ali problemi preskrbljenosti s hrano, preskromna rast proizvodnje hrane, velik del lačnega sveta in na vseh ravneh premajhna skrb za proizvodne vire ne kažejo, da ta izziv ni od danes in da svet na globalni ravni še ne reagira dovolj učinkovito? Prehranska varnost je predvsem globalni izziv. V tem okviru ima tudi drugačen značaj kot v Sloveniji. Na svetu je po podatkih svetovne organizacije za hrano FAO okoli milijarda ljudi lačnih in revnih. Na svetu naj bi bilo sicer dovolj pridelane hrane za potrebe celotnega prebivalstva planeta, vendar je porazdelitev razpoložljive hrane izrazito neenakomerna v korist razvitih. Nerazviti del sveta do hrane dostopa težje predvsem v časih izrazito visokih cen, ki jih je v zadnjem času zaradi motenj v svetovni ponudbi in sprememb v povpraševanju po žitih vedno več. Smo v obdobju izrazito večjih nihanj cen hrane. Gre dejansko za enega ključnih vprašanj razvoja človeštva, ki se ga siti ne zavedamo ali ga občutimo šele ob usodi migrantov ali rastoči evropski ksenofobiji. Ta problem, na katerega nihče nima popolnega odgovora, je kompleksen. Pri ponudbi hrane se srečujemo s posledicami podnebnih sprememb in vpliva vremenskih pojavov na pridelavo žit v svetovnih žitnicah, občutljiva so območja ob

Prehranska varnost je predvsem globalni izziv. Črnem morju, v Avstraliji in obeh Amerikah, povsod, kjer so viški hrane. Manj se vlaga tudi v tehnološki napredek za proizvodnjo hrane. Za razvite je sporen, rastoče ekonomije ga različno obvladujejo, Kitajci in Brazilci bolje kot Rusi in Indijci, ne pride pa tja, kjer so najrevnejši, predvsem v Afriki, čeprav se tam ponekod kaže droben napredek. Toda svet prav s tehnološkim razvojem, novimi sortami in postopki rešuje probleme rastočega prebivalstva. Kaj menite o tem?

Na strani povpraševanja po hrani so največjo zmedo naredili postopki in premiki k rabi žit za biogoriva. Seveda, toda na račun okolja in okoljske vzdržnosti na planetu. Na strani povpraševanja po hrani so največjo zmedo naredili postopki in premiki k rabi žit za biogoriva. Izjemno neugodno in neumno početje, ki prinaša precejšnje

49 In kakšna je kmetijska politika? Svetovne kmetijske politike nimamo, ampak samo politiko nacionalnih držav ali državnih skupnosti, kot je Evropska unija, ki je predvsem egocentrična in želi reševati svoje probleme na račun drugih. Problemi pa se ne razrešijo in prej ali slej pridejo tudi na vrata bogatih. Lep primer so migracijski pritiski na Evropo. Svet žal nima globalnih mehanizmov za reševanje teh problemov, čeprav je to vprašanje na dnevnem redu svetovnih voditeljev. Nihče ali preredki želijo spremeniti svetovni red, ga narediti pravičnejšega in dajati tja, kjer so potrebe, hkrati pa kot dober gospodar ohranjati tudi naš planet. To so pomembna vprašanja, na katera mnogi opozarjajo, žal pa se kapitalistični in demokratični ali kar koli že imamo za družbeni red ni sposoben spopasti s temi vprašanji. Pomembno je o tem govoriti, opozarjati na izjemnosti in vplivati na javno mnenje. Ali bo to zadostovalo? Sami si odgovorite …

Toda v Sloveniji situacija ni najboljša. Ne izkoriščamo svojih virov, nismo ekonomični, do okolja sicer bolj prijazni kot večina razvitejših, pa še kljub temu mačehovski.

Kje je pri vsem tem Slovenija? Slovenija je ponovno odkrila vprašanje prehranske varnosti. Danes je to popularna družbena tema, ki so jo prevzeli tudi nekmetijci. V preteklem političnem vprašanju je bilo to osrednje vprašanje kmetijske politike, danes pa je predvsem znak, da se zavedamo pomena proizvodnje hrane in da je vprašanje postalo predvsem ideološko. Nekateri v Evropi in tudi pri nas strašijo s pomanjkanjem hrane, a želijo predvsem ohraniti zaščitniški odnos do kmetijstva. Evropa se koplje v presežkih hrane. Smo sestavni del Evropske unije in

V slovenskem kmetijstvu je potrebna streznitev.

Če analiziramo slovenske razmere, je bila zanimiva vaša ocena, da samooskrbe v Sloveniji na agregatni ravni nihče ne meri. Torej se lahko zadovoljimo le s splošno oceno, da je delež samooskrbe v Sloveniji prenizek, pri vrtninah okrog 40-odstoten, pri žitih okrog 60-odstoten, pri mesu pa slab, pri čemer izstopa prašičereja. Kje smo, kakšno odgovornost nosi kmetijska politika in kakšno stroka? Podatke računa in objavlja Kmetijski inštitut Slovenije. Številke so znane, čeprav pogosto tudi kakšen akademski duh straši s še nižjimi številkami in napoveduje apokalipso. Objektivno je, zakaj se ne računa agregatni indeks ali skupna samooskrba. Kaj pa ta pomeni, če imajo države različne naravne in strukturne značilnosti pridelave in predelave hrane? Neka država ima lahko visoko stopnjo samooskrbe, pa to še ne pomeni, da kmetuje konkurenčno in učinkovito in je tudi do svojega okolja vzdržna. Dejstvo je, da po letih, skoraj desetletjih stabilnih razmer, ko je Slovenija dosegla določeno raven proizvodnje na ravni države, v nekaterih sektorjih zdaj ugotavljamo padce. To je predvsem prašičereja, delno tudi pridelava vrtnin, imamo še zmeraj proizvodnje, ki ustvarjajo presežke, kot so mleko, hmelj in perutninsko meso. Tudi v regiji nismo najslabši, Bosna in Črna gora imata še slabše izkoristke, zaostajamo pa za Avstrijo, kjer bi pričakovali, da pridelajo manj hrane na enoto površine in prebivalca ali vsaj enako kot mi. Pri nas je deloma zastal tehnološki razvoj in še ne dosegamo povprečnih optimalnih izkoristkov iz virov, ki so tudi okoljsko sprejemljivi kot neka navidezna ekstenzivnost. Imamo tak sistem in obseg subvencij, da rast pridelave ni stimulirana in jo v povprečju ohranjamo na neekonomsko in okoljsko optimalni ravni.

V čem je glavni problem? Temeljni problem je predvsem ta, da nam ni uspelo razviti učinkovitih proizvodno-tržnih verig, ki bi nosile razvoj, prinašale delovna mesta in povečale samooskrbo. Slaba tržna organiziranost, nasprotovanja med členi agroživilske verige, torej egoizem v primerjavi s kolektivnim duhom, ima ob premalo znanja ključ do sprememb. Saj imajo podobne probleme tudi drugi, vendar če želimo nekaj narediti, moramo ponovno zgraditi in nadgraditi kmetijske ustanove, jih modernizirati, da bodo sposobne prenašati znanje in se učinkovito tržno organizirati. V slovenskem kmetijstvu je potrebna streznitev. V besedah se že kar dogaja, le dejstev je premalo. Kmetijska politika ima tudi del svoje odgovornosti. Morda preveč prepušča, da bi spremembe prišle iz kmetijskega sistema samega. Poskuša delati participatorno/sodelovalno, kar je pravilno in pohvalno, mora pa tudi pogumneje delovati reformno. Vendar tu trčimo na pomanjkanje idej in predvsem ljudi, ki bi bili sposobni ideje po spremembah oblikovati in jih izpeljati proti interesom. Stanje v kmetijstvu ni boljše kot v celotni družbi. Manjkajo nam gornji in srednji kolektivni odločevalci, ki ne bi samo kopirali rešitev od drugod ali še bolj vztrajali na trenutnem stanju za vsako ceno. To je temeljna blokada naše družbe. Je problem sistemske korupcije, vendar se nagibam k temu, da je zmaga kolektivne bebavosti prav tako močan zaviralec družbe. Mi preprosto ne znamo ali ne zmoremo priti do skupnih rešitev, ki bi delale državo boljšo. Kmetijstvo je tu le del družbene stranpoti, morda niti ni najslabši igralec, saj nekatere stvari le gredo naprej.

okolje

nimamo več možnosti samostojne kmetijske politike. Barantanje s strahovi je dobro leglo za politično interesno preigravanje. Pomen prehranske varnosti vidim predvsem v tem, da se ukvarjamo s svetovno razsežnostjo tega vprašanja, a obenem razmišljamo, kaj in kako sami pridelati iz svojih virov. Koncept trajnostnega kmetijstva, ki govori o tem, da delujemo ekonomsko učinkovito, okoljsko vzdržno in socialno pravično, se mi zdi najprimernejši. Toda v Sloveniji situacija ni najboljša. Ne izkoriščamo svojih virov, nismo ekonomični, do okolja sicer bolj prijazni kot večina razvitejših, pa še kljub temu mačehovski, počasi se nam ruši tudi vidik enakomerne in socialno pravične poseljenosti Slovenije. Ponovno imamo primere ruralne revščine, pojav, ki je skoraj že izginil, je zdaj bolj skrit kot pojav urbane revščine.

Slovenija je bila res precej mačehovska do kmetijskih površin, je pa zdaj ta trend predvsem zaradi gospodarske krize ustavljen.

Kaj bi morala Slovenija nemudoma storiti, da bi se postopoma začela približevati 70 % do 80 % prehranske samooskrbe? Dokler se je še meril agregatni podatek, je bil v začetku devetdesetih let, kolikor se spominjam, 78-odstoten. Če bi po isti metodologiji še enkrat izračunali agregatni podatek glede na gibanja proizvodnje, ki se stalno in redno spremljajo, bi po mojem mnenju ugotovili, da nismo padli pod 70 %. V kmetijstvu se ne da nič čez noč in vse, kar je realno več kot 3-odstotna rast na leto, je težko dosegljivo. Dejansko pa se je treba začeti ukvarjati z rastjo in razvojem. Če je temeljni cilj kmetijske politike povečevanje samooskrbe s hrano, kar očitno je, moramo več investirati v vse proizvodne dejavnike (zemljo, živali, kapital in ljudi), vzpostaviti primerne člene agroživilske verige in doseči primerno

februar 2014

zaslužke in tudi gospodarsko rast v nekaterih delih sveta, predvsem v ZDA in delih zahodne Evrope. To seveda ni zelena rast, ampak kratkovidna neumnost človeštva, v katero past je padla tudi Evropska unija. Dodaten problem je sprememba prehranskih navad v rastočih gospodarstvih, kjer se oblikuje srednji sloj, ki prevzema prehranske navade razvitega sveta in torej zaužije bistveno več živalskih beljakovin, katerih prireja v primerjavi z rastlinsko pridelavo zahteva več žit in beljakovinske krme, predvsem soje. Sol na rano dajejo še finančne špekulacije, kjer so taka cenovna nihanja, kot jih vidimo trenutno na svetovnih trgih s hrano, mamljiva za špekulante, ki dodatno zvišujejo in znižujejo cene hrane.

stopnjo medsebojne povezanosti. To seveda ni samo naloga države, ampak tudi kmetijstva in drugih členov agroživilske verige, živilske industrije in trgovine. Posebno vlogo pri tem morajo imeti javni in zasebni sistemi oblikovanja in prenosa znanja. Šele taki pristopi pomenijo resno ukvarjanje z vprašanjem prehranske varnosti. Ugotavljamo, da se razmere premikajo na bolje, toda prepočasi, da bi dosegli realne pozitivne spremembe pri pridelavi hrane. Za zdaj premiki v politiki, instrumentih in sredstvih komaj zadostujejo, da prihaja do delnega razvoja, ki ohranja proizvodne ravni in jih ne povečuje.

okolje

Samooskrba in okolje

EU je šele pred kratkim spoznala, da je skrajni čas za politiko gospodarnega ravnanja s proizvodnimi viri. Zdi se, da Slovenija pri zaščiti kmetijskih zemljišč tega poziva ni slišala. Drugi problem je voda, tretji zeleni preboj v kmetijstvu. Koliko integrirane zelene kmetijske politike izvaja Slovenija?

februar 2014

Evropska unija spoznava deklarativno, po moje pa tega okoljskega premika v realnih spremembah ni ali še ni videti. EU je skupek držav, ki zelo različno dojema okolje in še bolj vprašanje kmetijstva in okolja. Slovenija je bila res precej mačehovska do kmetijskih površin, je pa zdaj ta trend predvsem zaradi gospodarske krize ustavljen, pritiski po lastništvu zemlje pa nikoli ne bodo popustili. Glede voda imamo strogo politiko, kar je razumno v konceptu, pogosto pa v izvedbi neracionalno. Resno pogrešam večje znanje kadrov, ki pripravljajo okoljsko zakonodajo, ker ne razumejo ali se niso imeli priložnosti naučiti, kaj je trajnostni koncept. Trmasto vztrajanje na rigidnih administrativnih predpisih ob pomanjkljivem vedenju in realnih okoljskih in naravovarstvenih učinkih je velik problem te države. V majhnih stvareh znamo z neživljenjskimi prijemi zagreniti in blokirati razvoj, npr. z omogočanjem racionalnega namakanja, obenem pa veliki okoljski problemi gredo mimo nas. Zato pozdravljam sintezo kmetijstva in okolja v resornem ministrstvu. Ne vem pa, kaj je zeleni preboj v kmetijstvu. Kmetijstvo je zeleno, torej do okolja prijazno in vzdržno, ali pa ga dolgoročno ne more biti. Časi, ko se je s pesticidi ravnalo kar tako in gnojevka spuščala v vodotoke ter z monokulturami uničevala rodnost, so v glavnem mimo. K temu je dejansko pripomogla tudi kmetijska politika. Z vidika razvoja smo v pravilih in podporah še preveč zeleni. Potrebujemo racionalizacijo in razvoj novih konceptov, teh pa nimamo, zato zaostajamo za najrazvitejšimi, ki praviloma niso le gospodarsko najrazvitejši, ampak tudi okoljsko najbolj ozaveščeni. Če pa se primerjamo z državami vzhodne Evrope in zahodnega Balkana, zagotovo prednjačimo v okoljskih pristopih. Ni torej problem, da nimamo konceptov, problem je, kako jih izvajamo. Prav agrarni ekonomisti opozarjate na ekonomsko učinkovitost in okoljsko vzdržnost, ko govorite o oskrbi s hrano. Kaj ugotovite, če primerjate donose v kmetijski proizvodnji

v Sloveniji in dodano vrednost v Avstriji, Madžarski in Hrvaški?

pogrešam več analiz, zato težko odgovarjam za kaj več.

Da, mi govorimo o trajnostnem konceptu. Nekateri bi pričakovali samo ekonomsko poudarjanje te dimenzije, ampak je v naših vrstah večina z večdimenzionalnimi pristopi in večnamensko politiko. Kar se statistike tiče, imamo donose, torej pridelke v kmetijstvu, primerljive s sosedi. V povprečju odstopamo nekoliko navzgor od Madžarov in Hrvatov ter nekoliko zaostajamo za Avstrijo, seveda odvisno od sektorja, naravnih in strukturnih danosti. Naši najboljši so primerljivi z najboljšimi od drugod, povprečja pa nas bolj pritisnejo k spodnji tretjini pri donosih in dodani vrednosti na zaposlenega v kmetijstvu. Izkoristek celotne agroživilske verige in dodano vrednost posameznih verig mesa, mleka, vina, žita in drugih proizvodov težko ocenim, ker statistika ne zadostuje, potrebne so dodatne analize. Toda na podlagi razpoložljivih podatkov ugotavljamo, da izgubljamo v primerjavi z navedenimi državami. Hrvati razvijajo in tudi prevzemajo del naše živilske in trgovske verige. Pri Madžarih je prehranjevalna veriga tradicionalno močna, danes pri tujih multinacionalkah stoječa živilska branža. Presenetljivo, koliko iz kmetijstva in živilstva izvlečejo Avstrijci. Imajo močan in povezan zadružni center in primerno živilsko industrijo. Ta sistem je prepričal domačega kupca, ki je seveda dvakrat bogatejši kot slovenski, da kupuje avstrijsko hrano. Seveda bi se lahko od Avstrijcev več učili, ker nimajo dobrih naravnih danosti, imajo pa kolektivni duh in pristop, od katerega imajo vsi koristi. Pri nas se členi zelo hitro odločajo le za svoje koristi, ne zanima jih celotna veriga, čeprav se zdaj v tem

Katerim nalogam v novi finančni perspektivi 2014–2020 bi dali prednost za rast samooskrbno naravnanega kmetijstva?

Presenetljivo, koliko iz kmetijstva in živilstva izvlečejo Avstrijci. imenu rešuje en trgovski domači velikan. Spet delamo drugače, kot govorimo. Koliko po vaši oceni občine v prostorskih razvojnih načrtih upoštevajo skrb za kmetijske površine in cilje pri doseganju samooskrbe? Dejstvo je, da kar nekaj občin podpira svojo lokalno pridelavo in krepi ta koncept. Včasih morda bolj glede črpanja evropskih sredstev, pogosto pa tudi z realnimi zgodbami, ki dajo zaposlitev ljudem in pomagajo krepiti identiteto območij in lokalnih skupnosti. Morda smo na začetku premalo upoštevali ekonomsko trajnost teh projektov, dajali preveč v zidove in manj v ljudi, kar se zdaj spreminja. Vsekakor lokalne zgodbe in pristopi lahko prispevajo k razvoju kmetijstva. To mora biti večplastno, z različnimi dejavnostmi in skrbjo za kmetijske površine in razvoj lokalnega prebivalstva. Na tem področju

Reforma kmetijske politike je sprejeta. Imamo nov model do leta 2020, države članice lahko delujejo samo v teh okvirih. Manevrskega prostora ni tako veliko, kot bi si morda predstavljali. Pri neposrednih plačilih mora Slovenija izbrati model neposrednih plačil. Pritrjujem čim večji poenostavitvi, strokovno lahko utemeljim enotno plačilo na hektar. Del plačil bi lahko poenotili, del pa naj vsaj še v tem obdobju ostane zgodovinsko vezan. To je druga najboljša rešitev, mislim, da je pametni pragmatizem. Več možnosti za podporo razvoju, torej povečanju kmetijske pridelave, vidimo v drugem stebru, v razvoju podeželja. Nova uredba Evropske unije poudarja znanje, naložbe, lokalno okolje in od nas je odvisno, ali bomo priložnost dobro izkoristili. Sedanji model politike razvoja podeželja se v Sloveniji izpenja. Koliko ga bomo naredili bolj razvojnega in manj redistributivnega, ni odvisno le od države. Po slovenski navadi nismo pripravljeni sprejeti nobenih sprememb in raje branimo tudi tisto, kar je slabo. Prave rešitve in učinki bodo šele vidni, nisem v celoti pesimist, vem pa, da bomo morali vsi prispevati s projekti in odnosom do te politike, če hočemo več. Kaj želite doseči s kongresom Evropskega združenja agrarnih ekonomistov v Ljubljani? Ali je v Sloveniji za počasne spremembe in nizko učinkovitost v kmetijstvu odgovorna stroka ali kmetijska politika ali kaj drugega? Kaj je za vas zeleni preboj v kmetijstvu? Kongres evropskega združenja za agrarno ekonomiko bo avgusta letos v Ljubljani. Pričakujemo osemsto udeležencev iz Evrope in drugod. Ta kongres je ena od treh največjih znanstvenih prireditev, ki so se v slovenskem kmetijstvu zgodile po osamosvojitvi. Pomeni priznanje za našo majhno skupino, ki je zmagala v boju z drugimi prireditelji, Švedi in Srbi. Kongres želimo izpeljati dobro in slovensko, predvsem pa slovensko agrarno ekonomiko utrditi kot znanstveno disciplino doma in na evropskem zemljevidu. Ključne teme tega kongresa obravnavajo, o čemer govoriva: kako torej z inovacijami spodbuditi razvoj, bolje razumeti odnose v kmetijstvu, okolju in v odnosu do hrane, aktualne teme o kmetijski politiki, nove metodologije, predvsem pa dobro izmenjavo mnenj in mreženje med raziskovalci. Predstavili jim bomo tudi Slovenijo v obliki referatov in ekskurzij. V Sloveniji bo ostalo nekaj dohodka in, upam, čim več novega znanja. Sem optimist, da bo to pomemben dogodek za vse udeležence. Tudi stroka potrebuje take dogodke, na katerih se stvari premikajo, in srečevanje z drugimi odkriva, kje smo, kaj moramo spremeniti in kje se prilagoditi.

potrošniške navade in še kaj kažejo na naš odnos do okolja. Vsak korak k zelenim navadam je dobrodošel. Predstavljamo zelene navade dveh predstavnic na področju razvoja, kakovosti in ekologije iz podjetij, kjer izdelujejo energetsko varčna okna.

Začeli smo uporabljati vračljive steklenice Jana Košir, področje kakovosti, ekologije ter nabave in logistike v Jelovica okna d.o.o. Kako pogosto za prevoz uporabljate kolo, javni potniški promet, katere vrste najpogosteje in za katere namene? Javni potniški promet uporabljam izjemoma, ker mi oddaljenost in lokacija službe tega ne dopuščata. Prav tako pa glede na to, da živim v manjšem kraju, za to ni prave možnosti. Se pa v prostem času na obiske in bližnje opravke odpravim kar peš, še večkrat pa uporabim kolo. Delam v duhu: prijetno s koristnim. Kateri vir energije uporabljate za ogrevanje vašega doma? Kurilno olje in drva. S kakšnimi ukrepi skrbite za učinkovito rabo energije v vašem domu? Ogrevanje stanovanja imamo nastavljeno s termostatom in v času, ko smo odsotni, se stanovanje ne ogreva. S pravilnim zračenjem skrbimo za svež zrak, s tem zmanjšamo izgubo toplote ter tako tudi varčujemo energijo. V zelo hladnih dneh okna dodatno zastiramo z roletami. Za razsvetljavo uporabljamo varčne žarnice. V prostorih, kjer nismo aktivni, nimamo prižganih luči oziroma jih sproti ugašamo. Za pranje perila v pralnem stroju nastavim nižje temperature ali pa uporabljam varčevalne programe.

Kupujete živila tudi od lokalnih ponudnikov? Katere vrste živil najpogosteje? Glavna živila (mleko, meso, jajca, sadje, zelenjava), kupujemo na kmetiji, ki se ukvarja z biološko pridelavo hrane in je v bližini našega kraja. Veliko zelenjave pridelam tudi na lastnem vrtu. Med letom pa po okoliških hribih zelo rada nabiram razna zelišča, ki jih uporabim za čaj ali za druge zdravilne pripravke. Se pa do tja odpravim kar peš ali s kolesom. Se pri nakupu odločate za okolju prijaznejšo potrošnjo? Če da, kako oziroma na kakšen način? Po navadi nakupujem spotoma, na poti iz službe in to enkrat tedensko. S sabo imam vedno nakupovalno vrečko za ponovno uporabo. V torbici pa vedno nosim zložljivo vrečko iz blaga. Nakupujem tisto, kar je res potrebno in kakovostno. Kakovost živil se odraža tudi z vrsto uporabljene embalaže. Steklena embalaža je boljša kot plastična. Začeli smo uporabljati vračljive steklenice. Pri izdelkih z dolgim ali trajnim rokom uporabe se pri nakupu odločam za večjo embalažo in potem doma za uporabo predenem v manjše posodice. Z uporabo kisa pri pranju in čiščenju pa sem zmanjšala količine različnih praškov in mehčalcev. Kakšno zeleno vodilo vas vodi v zelene odločitve? Smo del narave in tega ne smemo nikoli pozabiti. Narava je življenje in kakovost našega življenja je povezana z njo. Vse se nam vrača kot bumerang: dobro z dobrim – slabo s slabim. Zato naj bo naše ravnanje v sozvočju z naravnimi zakonitostmi.

51 86

Barbara Šubic

foto: arhiv podjetja

Jana Košir

Kaj naredite z odpadnim papirjem? Glede na to, da za vsakodnevno obveščenost dobimo informacije preko interneta oziroma ostalih medijev, prav veliko časopisov ne kupujemo. Papirno embalažo uporabimo večkrat tudi za shranjevanje različnih predmetov in jo zato damo med odpadke šele po tem, ko dejansko ni več uporabna. Papir in papirno embalažo, ki se sčasoma nabere, pa oddamo šolskim zbiralnim akcijam starega papirja ali pa odložimo v ustrezen zabojnik.

Izdelek, večkrat zavit v vrečko, izgubi vrednost

okolje

energije, potovalne navade,

Sušilni stroj, ki je velik porabnik energije, uporabljam redko. Poleti sušim na zraku, če so vremenske razmere slabe, pa v stanovanju. Tudi pri kuhanju pazim, da štedilnik izklopim pred koncem kuhanja - poleg varčevanja z energijo je tudi hrana veliko boljša, če ni razkuhana. Skrbim tudi za čim bolj racionalno rabo malih gospodinjskih strojčkov. Hrana je boljša, če si vzamem malo več časa in jo pripravim na bolj staromoden način (ročno stepanje, mešanje idr.). Tudi zelišča sušim po stari klasični, preskušeni metodi (v senci tople podstrehe).

Barbara Šubic, vodja razvoja in tehnologije v M Sora d.d.

Kako pogosto za prevoz uporabljate kolo, javni potniški promet, katere vrste najpogosteje in za katere namene? Zelo redko, ker vozim sočasno otroke v šolo in iz nje. Torej večina časa je prevozno sredstvo avto. Glede na to, da živim le slab kilometer od podjetja, kjer delam, bi zelo enostavno lahko v službo prišla peš. Tukaj imam še možnost izboljšanja mojih zelenih navad. Kateri vir energije uporabljate za ogrevanje vašega doma? Ogrevamo se s toplotno črpalko zrak-voda v kombinaciji s kaminom na drva, ki prav tako ogreva centralni sistem talnega gretja po celotni hiši. S kakšnimi ukrepi skrbite za učinkovito rabo energije v vašem domu? Živim v pasivni hiši, tako da je potreba po ogrevanju zelo majhna. Kljub temu pa hiše ne ogrevamo na 24 °C, ampak na 21–22 °C. Sama sem mnenja, da naj ne bo hiša ogreta do te mere, da so uporabniki ves čas v njej v kratkih rokavih. Pozimi si pač enostavno v dolgih rokavih. Drugače človek zgubi občutek za letne čase. Poraba energije oziroma stroški ogrevanja so minimalni – 300 €/leto. Kaj naredite z odpadnim papirjem? Odpadni papir vozimo k starim staršem, ki imajo krušno peč in z njim peč zakurijo. Kar je manjšega papirja, pa gre v smetnjake za papir. Kupujete živila tudi od lokalnih ponudnikov? Katere vrste živil najpogosteje? Občasno, največkrat sadje in zelenjavo. Se pri nakupu odločate za okolju prijaznejšo potrošnjo? Če da, kako oziroma na kakšen način? Da, mislim, da vse bolj. Izdelek v trgovini, ki je petkrat zavit v vrečko, preden prideš do njega, zame zgubi vrednost, ker vem, da nekdo ob tem na okolje ni veliko mislil. Če se le, da v takem primeru posežem po alternativi. Lansko leto je naša družina kupovala scooter in odločili smo se za električno varianto. Kakšno zeleno vodilo vas vodi v zelene odločitve? Všeč mi je izjava Williama Ruckelshause-a: »Narava zagotavlja brezplačne obroke, ampak le dokler nimamo prevelikega apetita.«

februar 2014

Ravnanje z odpadki, uporaba

foto: arhiv podjetja

Zelene navade

V EU malo trajnostnih potrošnikov foto: www.shutterstock.com

Tanja Pangerl

(Ne)trajnostno potrošništvo

52 86

okolje

(Ne)trajnostno potrošništvo

Poraba virov v Evropi je velika,

Trajnostna potrošnja

zato je vse bolj aktualno

vprašanje, kakšni so trajnostni

rajnostna potrošnja se nanaša na življenjski slog, nakupovalne navade, način uporabe in odlaganja izdelkov ter storitev. Pomeni, da se učinkoviteje ravna z naravnimi viri in da se zmanjšajo negativni vplivi na okolje, zato da se zadosti temeljnim potrebam po izdelkih in storitvah, da se doseže boljša kakovost življenja in se zagotovijo zadostni viri za prihodnje rodove. Trajnostna proizvodnja pa se osredotoča na zmanjševanje okoljskih vplivov proizvodnih procesov in oblikovanje boljših izdelkov.

vzorci potrošnje in proizvodnje.

Potrošniki, gospodarstvo, oblasti in trgovci pri tem

igrajo pomembno vlogo. Brez povpraševanja po trajnostnih izdelkih ni zadostne količine

trajnostnih proizvodov in storitev, brez pravih

zakonodajnih okvirov ni pravih

spodbud, brez ponudbe ni uporabe oziroma nakupa. Kako iz kroga ustvariti trajnostno drevo, ki bo uspešno

februar 2014

povezovalo vse vključene?

da so javne in zasebne iniciative za trajnostnost bolje obravnavane. Oblasti lahko ustvarijo okvir za odločanje potrošnikov, javne oskrbovalne zakonodaje pa lahko usmerjajo trge v trajnostnost, na hiter način in v določenem obsegu.

Akcijski načrt

o navedbah Evropske komisije državljani EU predstavljajo manj ko 10 % svetovnega prebivalstva, a porabijo polovico svetovne proizvodnje mesa, četrtino proizvodnje papirja in 15 % energije. Gospodinjstva, gospodinjske potrebščine, hrana in potovanja skupaj povzročijo od 70 % do 80 % vseh vplivov na okolje, od onesnaževanja in izpustov toplogrednih plinov do rabe tal in ravnanja z odpadki. Ti podatki kažejo, da smo evropski državljani vse prej kot trajnostni potrošniki. Glavni akterji pri ustvarjanju trajnostnega potrošništva so potrošniki sami, ki prek svojih nakupovalnih odločitev oblikujejo globalni ekonomski trg. Drugi akter je gospodarstvo, ki z investicijami in inovacijami gradi trajnostno potrošniško ekonomijo. Veliko podjetij je uporabilo analizo celotnega življenjskega cikla proizvoda (LCA), zato da bi učinkoviteje porabljali vire. Vendar poročilo svetovnega ekonomskega foruma (World Economic Forum)2 kaže, da je še vedno veliko potenciala za širšo aplikacijo razmišljanja o celotnem življenjskem ciklu izdelka. Tretji pomemben akter so oblasti, ki omogočajo določen obseg in hitrost trajnostnega razvoja, kamor gospodarstvo ne sega. Inovativna javna zakonodaja lahko omogoči, 1

1 Evropska komisija (2010). Bolj premišljena potrošnja in čistejša proizvodnja: Trajnostna potrošnja in proizvodnja. Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije. 2 World Economic Forum (2011). The Consumption Dilemma: Leverage Points for Accelerating Sustainable Growth. Switzerland: Cologny/Geneva.

vropska komisija je Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij junija 2008 predstavila akcijski načrt za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo ter za trajnostno industrijsko politiko3, ki sledi ključnemu cilju Evropske unije, da se izboljšata kakovost življenja in blaginja sedanjih in naslednjih generacij. Glede na trenutno porabo naravnih virov je uresničitev cilja dvomljiva, zato je potreba po bolj trajnostnih vzorcih potrošnje in proizvodnje največja doslej. Temelj akcijskega načrta je »dinamični okvir za izboljšanje energetske in okoljske učinkovitosti izdelkov ter spodbujanje potrošnikov k njihovi uporabi«. To vključuje oblikovanje nekaterih standardov na celotnem notranjem trgu, izboljšanje izdelkov s sistematičnim ravnanjem za spodbude in javna naročila ter učinkovito posredovanje informacij potrošnikom z jasnejšim in enostavnejšim okvirom za označevanje. EU želi ustvariti pozitiven ciklus z izboljšanjem splošne okoljske učinkovitosti izdelkov v njihovem celotnem življenjskem ciklu, s spodbujanjem povpraševanja po boljših izdelkih in proizvodnih tehnologijah ter s pomočjo potrošnikom pri sprejemanju boljših odločitev na podlagi jasnejšega in enostavnejšega označevanja. Posebna pozornost se posveča porabi energije in rabi surovin izdelka. Ukrepi EU o trajnostni potrošnji in proizvodnji 3 Dostopno na http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/ LexUriServ.do?uri=COM:2008:0397:FIN:sl:PDF

53 o navedbah Evropske komisije je prvi pomemben korak opuščanje izdelkov, za proizvodnjo katerih se porabi preveč energije in virov ali ki vsebujejo nevarne snovi oziroma povzročajo škodljive izpuste. Nadaljnji korak je promovirati izdelke z učinkovito rabo energije in virov ter dobro okoljsko učinkovitostjo, za kar je treba pri izdelku začeti že v fazi načrtovanja. 80 % vseh vplivov na okolje, ki so povezani z določenim izdelkom, je določenih prav v tej fazi. Zato je EU že leta 2005 sprejela direktivo o okoljsko primerni zasnovi izdelkov, ki porabljajo energijo, z akcijskim načrtom pa se je določanje minimalnih standardov razširilo tudi na naprave, ki za svoje delovanje potrebujejo vodo, in na okna.

Označevanje izdelkov

ravilno označevanje je ključno za obveščanje potrošnika o izdelku, saj se na podlagi informacij lahko odloči za nakup. Direktiva o energijskem označevanju od proizvajalcev in trgovcev na drobno zahteva, da potrošnikom zagotovijo nalepke, ki obveščajo o porabi energije za posamezne gospodinjske naprave, o izolacijskih lastnostih oken idr. Okolju prijazne izdelke in storitve lahko potrošniki izberejo tudi na podlagi znaka EU za okolje ali okoljske marjetice (Ecolabel), ki vključuje čistila, naprave, papirne izdelke, oblačila, izdelke za dom in vrt, maziva in storitve, kot je turistična nastanitev, razvila pa naj bi se merila tudi za hrano in pijačo. Leta 2000 je bilo v evropskih državah 49 izdelkov z oznako okoljske marjetice, leta 2010 pa že 1.067, največ v Italiji, in sicer 331. Slovenija je prve izdelke oziroma storitve z oznako okoljske marjetice dobila leta 2006 (4 okoljske marjetice), septembra 2013 je bilo v Sloveniji 10 podjetij, ki je za svoje izdelke ali storitve pridobilo okoljsko marjetico (Paloma, Vipap Videm Krško, Terme Snovik – Kamnik, Kimi, Thermana Laško, Jub, Turistična kmetija Urška Križevec, Kamp Koren Kobarid, Sava turizem, Terme Dobrna).

roizvajalci pa lahko primernejše ravnanje do okolja v proizvodnem procesu izkažejo prek vključitve v shemo EMAS (sistem EU za okoljsko vodenje organizacij), ki omogoča priložnost za promocijo pozitivne podobe organizacije pri kupcih, dobaviteljih, v okolici, pri pogodbenikih in zaposlenih4. Leta 2012 je bilo v shemo EMAS 4 Dostopno na http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/ okoljski%20znaki/EMAS/EMAS.html

Vloga trgovcev

ri razvoju trajnostne potrošnje imajo pomembno vlogo trgovci v okviru svojega delovanja, dobavne verige in vedenja potrošnikov. S tem, kakšne izdelke postavljajo na trgovske police, lahko pomembno vplivajo na odločitev potrošnikov, prav tako s promocijskim spodbujanjem nakupa bolj trajnostnih izdelkov. Evropski trgovci lahko dobre prakse izmenjujejo prek evropskega foruma trgovcev na drobno za trajnostni razvoj (European Retail Forum for Sustainability), vključuje pa tudi druge deležnike, kot so proizvajalci, potrošniki in nevladne organizacije. Na forumu so na voljo tudi številna orodja za obveščanje mladih in odraslih o trajnostni potrošnji, kar vključuje evropski dnevnik za dijake, ki se razdeljuje po šolah v EU, in spletno obveščanje in izobraževanje, ki od novembra 2009 vključuje tudi modul o trajnostni potrošnji (ConsumerClassroom). Ker so predhodni stroški za nakup izdelkov, ki so z vidika celotnega življenjskega cikla učinkovitejši, okolju prijaznejši in v nekaterih primerih zaradi pomanjkanja znanja o prihodnjih vplivih in donosnosti večji, se potrošniki pogosto ne odločajo za nakup tovrstnih izdelkov. Majhno povpraševanje pa ne spodbuja podjetij, da bi vlagala v načrtovanje izdelkov z manjšimi vplivi na okolje.

Slovenski trgovci in potrošniki

udi slovenski trgovski ponudniki na svoje police vse bolj vključujejo proizvode z ekološkimi certifikati. Kako pestra je ponudba in kako se na to odzivajo potrošnik? Nives Rudolf, izvršna direktorica sektorja Upravljanje blagovnih skupin in nabava v Mercatorju, je povedala, da imajo v svoji ponudbi ekološke izdelke različnih blagovnih znamk živil in neživil, predvsem čistila in kozmetiko. V sezoni so sodelovali z 12 dobavitelji, ki so dostavljali ekološko sadje in zelenjavo, od tega je bila polovica slovenskih. Ekopridelki morajo biti obvezno predpakirani,

okolje

da se ne mešajo s konvencionalno pridelanimi, zato je logistika za pridelovalce še zahtevnejša. Pri ponudbi sledijo povpraševanju kupcev, v svoji ponudbi imajo že skoraj 2.000 vrst ekoloških izdelkov. Zaradi večjega povpraševanja pa so se v Mercatorju leta 2011 odločili za razvoj lastne linije znamke Mercator Bio. Za izdelke ekološke proizvodnje se odločajo bolj obveščeni in ozaveščeni potrošniki, med katerimi so študentje in upokojenci. Nekoliko odstopajo mlajše ženske. Pri tem izražajo dvoje: skrb za svoje zdravje in prijaznejši odnos do okolja. Najpogosteje posegajo po ekoloških izdelkih, kot so sadje in zelenjava, oreški, napitki, moka in mlevski izdelki. V skladu s povpraševanjem in trendi se širi tudi ponudba raznovrstnih ekoloških izdelkov. Pri sadju in embalaži predpakiranje dodatno poviša proizvodne stroške, s tem pa ceno izdelka. Čeprav je ločevanje ekoloških od drugih izdelkov nujno, je za kupce cena pomemben dejavnik. Za večjo ponudbo so tako po besedah Nives Rudolf na potezi sami pridelovalci, ki bi se morali drugače organizirati. »Vendar tudi tu zadnje čase opažamo vedno večjo pripravljenost, da bi domači proizvajalci uvajali ekološke linije, dodatno pa morajo poskrbeti za posebno linijo pakiranja,« pravi. Ne glede na gospodarsko krizo se povpraševanje po ekoloških izdelkih ni zmanjšalo. Manjše povpraševanje po ekoloških izdelkih je verjetno tudi posledica mišljenja ljudi, da je bolj ekološko tisto, kar kupijo neposredno od kmeta ali na tržnici, kot to, kar kupijo v večji trgovini. Seveda se motijo, kajti ekološki izdelki morajo biti posebej označeni in ločeni od drugih pridelkov.

rav tako v trgovinah Tuš ekološko pridelana in lokalna hrana dobiva vse večjo težo. Ponudba obsega številne ekološko pridelane izdelke lokalnih in evropskih ponudnikov, kjer poleg živil prav tako ponujajo ekološka čistila in izdelke za osebno nego. Vse večjo pozornost posvečajo izdelkom slovenskih lokalnih ponudnikov, ki jih vse bolj vključujejo v ponudbo, s čimer spodbujajo lokalno samooskrbo. V trgovinah Tuš opažajo rast povpraševanja po ekoloških izdelkih, narašča pa tudi povpraševanje po lokalno pridelanih izdelkih. Največ povpraševanja je pri ekoloških živilih, kjer je tudi ponudba najširša. Ponudbo prilagajajo povpraševanju, hkrati pa so pozorni na splošne trende in pogosto s ponudbo prehitijo povpraševanje. Pri izboru izdelkov upoštevajo najboljše razmerje med kakovostjo in ceno, saj opažajo, da so kupci cenovno vse zahtevnejši pri nakupu posebnih skupin izdelkov. Cilj je, da bi v vseh segmentih kupcem ponudili izbiro ekoloških izdelkov.

februar 2014

Začeti v fazi načrtovanja

vključenih 4.452 podjetij oziroma organizacij v EU. Največ v Španiji (1.261), v Sloveniji je bilo teh organizacij novembra 2013 8 (Gorenje, Gorenje I.P.C., Cinkarna Celje, Luka Koper, Medium, Lek, Ljubljanske mlekarne, Mestna občina Ljubljana). Učinkovitost virov glede na ustvarjeno ekonomsko vrednost na porabljen vir se je v EU v zadnjih letih povečala za 2,2 % letno, kar je v glavnem posledica izboljšanja učinkovitosti v gospodarstvu. Prav tako je ekološka industrija eden od najhitreje rastočih gospodarskih sektorjev v EU. Evropa je na tem področju vodilna na svetu, saj ima približno tretjino svetovnega trga ekoloških tehnologij. Najuspešnejše države članice EU odobrijo 3,5 patenta ekoloških inovacij na 1 milijardo EUR BDP.

foto: www.shutterstock.com

se osredotočajo na štiri glavne cilje: boljši izdelki, pametnejša potrošnja, čistejša proizvodnja, ki varčuje z viri, in podporna svetovna prizadevanja.

Prihaja čas vozil brez šoferjev, a ne že jutri Sandi Božič

foto: www.shutterstock.com

54 86

logistika

Mobilni robotski sistemi

Čeprav mnogi krivca za upadanje delovnih mest iščejo tudi v avtomatizaciji delovnih procesov, učinkovitost in uspešnost družbe vse bolj temelji na uspešnosti industrije. Gospodarstvo mora biti konkurenčno in dosegati mora večjo dodano vrednost v

informatika zagotavljata

Izredni profesor dr. Gregor Klančar, univ. dipl. inž. el., je na fakulteti za Elektrotehniko v Ljubljani zaposlen v laboratoriju za avtonomne mobilne sisteme. Prepričan je, da bo že današnja generacija lahko uživala različne prednosti robotizacije našega življenja, logistika in druge panoge pa prav tako.

visoko kakovost, konkurenčne

Kaj so sploh avtonomni mobilni robotski sistemi in kakšne koristi bomo imeli uporabniki?

cene, nizko porabo energije,

Avtonomija in mobilnost sta dve pomembni lastnosti tovrstnih sistemov. Mobilni robotski sistemi so v primerjavi s fiksno vpetimi, večinoma industrijskimi robotskimi sistemi, zmožni premikanja v svojem okolju, zato so primerni za uporabo v večjih notranjih in zunanjih okoljih. Če pa je sistem še avtonomen, lahko te premike izvede samostojno in je tudi zmožen samostojnega odločanja pri opravilih, na primer sesanja stanovanja. Da zagotovimo ustrezno raven avtonomije in mobilnosti robotskih sistemov, da so torej roboti praktično uporabni in hkrati varni, je treba posvetiti precej znanja razvoju teh sistemov. To je tudi poglaviten razlog, zakaj še ni poplave avtonomnih mobilnih sistemov.

Mobilni robotski sistemi

izdelkih. Slovenija je po dodani vrednosti med slabšimi v

EU. Razvita avtomatika in

majhen izmet, prijazne

delovne razmere za zaposlene

in izpolnjevanje vse strožjih ekoloških zahtev. Uporaba

avtonomnih mobilnih sistemov pa prinaša koristi človeku, saj bistveno olajšuje in

poenostavlja delovne procese,

februar 2014

tudi niža stroške, varuje ljudi in okolje.

V bližnji prihodnosti lahko pričakujemo povečanje takih sistemov. Tudi današnje generacije pričakujemo, da bodo roboti namesto nas opravili nekatera preprosta hišna opravila, kot so pospravljanje, kuhanje, varstvo, strežba ipd., nam pomagali okrevati pri boleznih ali telesnih

poškodbah, nas varno popeljali na izlet ali le kratkočasili s svojo navzočnostjo. Mislite samo na uporabo v stanovanjih ali tudi drugje? Seveda tudi drugje. Že danes nam tovrstne tehnologije pomagajo pri opravljanju monotonih in težkih opravil, ki jih opravljajo učinkoviteje, hitreje, ponovljivo kakovostno in bolj ekonomično. V nekaj desetletjih, ko bodo ti sistemi zmožni boljše abstrakcije in planiranja, bodo lahko opravljali večino ročnih del, podobno kot danes človek. Taki sistemi bodo prisotni v kmetijstvu kot avtonomni obiralci pridelka, pri zatiranju bolezni in škodljivcev, v gozdarstvu, transportu, pri raziskovanju nevarnih območij, kot so minska polja, požari, radioaktivna okolja, v reševalnih akcijah ali človeku nedostopnih okoljih, na primer v vesolju, morskih globinah, pri pomoči ostarelim in ljudem s posebnimi potrebami ter na številnih drugih področjih, kjer si jih danes mogoče še ne predstavljamo. Na vašem oddelku sodelujete z nekaj priznanimi visokotehnološkimi podjetji. Za kakšno vrsto sodelovanja gre in kakšne koristi to prinaša obema stranema? Gre predvsem za raziskave in razvoj različnih metod, ki omogočajo večjo avtonomijo mobilnih sistemov za odločanje, samostojno delovanje, zaznavanje okolja in lokalizacijo v okolju. Hkrati nam sodelovanje omogoča delovanje na tem področju, širjenje kompetenc

55 In s podjetji? Sodelujemo s podjetjem Pipistrel iz Ajdovščine, predvsem z našim znanjem o modeliranju in simulaciji, da bi izboljšali matematične modele letal, in pri optimizaciji leta, testiranju različnih scenarijev in podobno. V tovrstna sodelovanja so bili vključeni tudi naši študenti, dva naša študenta pa sta se v podjetju zaposlila. Vključeni smo v Center odličnosti Vesolje-SI pri razvoju in testiranju različnih algoritmov za avtonomno letenje in delovanje satelita pri opazovanju Zemlje. V tem okviru smo sodelovali z OHB Sweden pri izvedbi različnih eksperimentov letenja satelitov v formaciji, gre za misijo Prisma s kanadskim inštitutom SFL iz Univerze v Torontu pri razvoju mikrosatelita visoke ločljivosti za opazovanje Zemlje. Raziskovalno sodelujemo z nekaterimi tujimi univerzami, kjer izvajamo različne projekte in skupne raziskave za izmenjavo in širjenje znanja. Kje vidite glavno prednost avtonomnih mobilnih sistemov pred človekom in katere so pomanjkljivosti, ki jih bo treba še odpraviti? Nekatere prednosti teh sistemov so prav odprava človeških slabosti, saj se stroj ne utrudi, je stalno zbran, enako motiviran in zanesljiv. Največja pomanjkljivost avtonomnih mobilnih sistemov pa je razkorak med potrebno oziroma želeno inteligenco ter trenutno dosegljivo, ki je danes nekje na stopnji primitivnejših živali. Veliko raziskav na tovrstnem področju je opravljenih v zvezi s transportom, kjer podjetje DARPA organizira letno tekmovanje in ponuja glavno nagrado v višini 2 milijona dolarjev zmagovalcu tekmovanja. Kako daleč smo po vašem mnenju od tega, da bomo imeli avtonomna vozila, ki nas bodo varno in zanesljivo pripeljala na želeni cilj? Verjetno nismo daleč. Google je s potrebno tehnologijo opremil že nekaj testnih avtonomnih avtomobilov, ki se že znajo peljati sami, brez

rvi zametki avtonomnih mobilnih sistemov so nastali okoli leta 1961, ko so na univerzi John Hopkins razvili avtonomni robotski sistem pod imenom Beast, ki je za premikanje po prostoru uporabljal sonar. Ko je sistemu zmanjkovalo baterije, je sam poiskal napajalno mesto, kjer je nato napolnil baterije. Temu je sledil pohod avtonomnih robotskih sistemov na preostala področja uporabe. Najbolj sofisticirane in dovršene tehnologije so na vojaškem področju, kjer tako kot drugje prednjačijo predvsem ZDA.

ojska take in podobne sisteme uporablja predvsem za nadzorovanje terena, odkrivanje sovražnika ter pehotnih in drugih min, za pomoč na radioaktivnih in človeku nedostopnih ali težko dostopnih predelih, kot so potresna območja. Ena zadnjih zelo uporabnih in naprednih pridobitev je štirinožni robot BigDog, razvilo ga je podjetje Boston Dynamics. Robot v obliki manjše mule je sposoben premagovati vzpetine do 35°, pri čemer lahko nosi do 150 kg tovora. Premika se s hitrostjo okoli 7 km/h. Velika fleksibilnost in kontrolni sistem mu omogočata izredno dobro ravnotežje na zelo razgibanem terenu, kjer so skale, sneg, led ...

vtonomni robotski sistemi so zelo uporabni tudi v civilnem življenju. V industriji so bistveno pospešili delovne postopke,

človekove pomoči v urbanih okoljih. Za splošno uporabnost bo treba narediti še precej izboljšav in testiranj. Precej je odvisno od razpoložljive tehnologije, pomembni pa sta človekova volja in pripravljenost za tovrsten napredek. Med drugim bo treba spremeniti zakonodajo, ki omogoča, da se taka vozila lahko vozijo po cestah. To so že storile nekatere države v ZDA. Priznani ameriški izumitelj in futurist Ray Kurzweil napoveduje, da bodo računalniki v obdobju 2020–2070 nadvladali nad človeškim umom. Področje robotike in avtomatike je tesno povezano z umetno inteligenco. Kakšne so možnosti, da bi se uresničil scenarij, po katerem bi ljudje postali podrejeni množici inteligentnih robotov? Do zdaj se je večina napovedi podobne tematike v zadnjih desetletjih izkazala za preveč optimistično in drzno. Dejstvo je, da se tehnologija in vgrajena umetna inteligence izboljšujeta in se bo gotovo marsikaj uresničilo, če se človeštvo le ne bo prej samo uničilo. Za slednje pa verjetno ne bodo krivi inteligentni roboti. Zdi se mi, da je strah pred tem, da bi postali sužnji lastnim inteligentnim robotom, pretiran. Če pa nas bodo nekoč v prihodnosti stroji presegli v inteligenci, verjetno ne bo nič slabega za človeštvo. Zdi se, da so naravoslovni poklici trenutno

olajšali delo in nadgradili procese obdelave in izdelave ter izboljšali kakovost izdelkov in zmanjšali stroške proizvodnih procesov. Tovrstno tehnologijo uporablja predvsem avtomobilska industrija, kjer je velik del proizvodne linije avtomatiziran.

oleg tega se pojavlja velika potreba avtomatike tudi pri nadzoru (skladišča, proizvodne linije, letališča ...). V primerjavi s tradicionalnimi nemobilnimi sistemi so mobilni še vedno v svoji začetni fazi razvoja. V gospodinjstvu pomagajo hišni sesalniki in vrtne kosilnice, na primer robotski sesalnik podjetja iRobot in vrtne kosilnice švedskega podjetja Husqvarna. Razširjena so tudi tekmovanja avtonomnih vozil, ki sponzorirajo najbolj inovativne ekipe, sposobne narediti avtonomno vozilo samostojnega odločanja, ki bi človeka varno in zanesljivo pripeljalo na želeno destinacijo.

logistika

in s tem nove možnosti. V zadnjih letih smo tako sodelovali pri razvoju kolesnih, letalnih in satelitskih mobilnih sistemov. V nekaj projektih smo sodelovali s Slovensko vojsko, kjer smo razvijali raziskovalno mobilno-kolesno platformo, brezpilotno letalo, razne napredne algoritme delovanja in simulator za urjenje.

http://msc.fe.uni-lj.si

Viri 1. http://en.wikipedia.org/wiki/BigDog 2. http://www.irobot.com/us 3. http://www.husqvarna.com/ us/products/robotic-mowers/ husqvarna-robotic-mowers-for-homeowners/ 4. http://en.wikipedia.org/wiki/Autonomous_robot 5. http://en.wikipedia.org/wiki/ DARPA_Grand_Challenge

en korak pred drugimi glede zaposljivosti in dodane vrednosti. Kakšne priložnosti odpira področje avtomatike bodočim diplomantom avtomatike? Že nekaj let opažamo, da imajo naši diplomanti v primerjavi z drugimi kar dobre možnosti za zaposlitev. Med študijem namreč spoznajo sistemski pristop k reševanju tehniških problemov, ki jim pozneje koristi tudi na netehniških področjih. Zaradi njihove širine razmišljanja in prilagodljivosti pri reševanju problemov je področje dela diplomantov avtomatike oziroma smeri avtomatika, avtomatika in informatika izredno široko, razmere za zaposlovanje pa kljub gospodarski krizi dobre. Najaktualnejša področja so: elektrotehniška in računalniška industrija, energetika, procesna industrija, predelovalna industrija, izdelčna oz. kosovna industrija, metalurgija, promet, proizvodnja in predelava hrane, zdravstvo in farmacija, ekologija in druga industrija, ki se srečuje z energetiko, vzdrževanjem ter avtomatizacijo in informatizacijo proizvodnje. Velika možnost dela je predvsem na interdisciplinarnih področjih, kar izredno razširja krog mogočih zaposlitev. Ne nazadnje je možnost dela tudi v razvoju, raziskavah in v izobraževanju, torej na fakultetah, inštitutih in v šolah.

februar 2014

dr. Gregor Klančar

foto: arhiv podjetja

Od Beasta do iRobota

»Za razvoj logistike v Sloveniji ni vizije« foto: www.shutterstock.com

56 86

logistika

Poslovna pričakovanja logistov

Tudi logistična podjetja

Poslovna pričakovanja logistov

v Sloveniji morajo iskati odgovore na gospodarska

nihanja doma in na tujem. Čeprav so bili poslovni

rezultati v preteklem letu v

nekaterih logističnih podjetij

pod pričakovanji, upajo letos na boljše tudi zaradi načrtov na tujih trgih. Predvsem za

poslovanje malih logističnih

podjetij pa je raziskava DHL Express pokazala, da sta

mednarodna trgovina in

sodelovanje postali ključni

gonilni sili za poslovanje

malih podjetij. Glede razvoja logistične dejavnosti in

infrastrukture v Sloveniji pa so

februar 2014

ocene enotne – da vizije ni.

Kako zadovoljni ste s poslovnimi rezultati vašega podjetja v preteklem letu in kaj je na trgu najbolj vplivalo na poslovanje?

operativi, prodaji, klicnem centru in financah. Odkrivali smo notranje rezerve, racionalizirali procese in s tem stroške.

Robert Gortnar, direktor DSV Transport d.o.o.: Rezultati so malo pod pričakovanji, vsekakor se pozna trenutna gospodarska kriza.

Kakšna so vaša poslovna pričakovanja za leto 2014 in na katerem področju pričakujete rast?

Tomaž Martin Jamnik, direktor Fersped d.d.: Poslovanje družbe je bilo v preteklem letu slabše od planiranega. Razmere v dejavnosti so se dodatno zaostrile, poleg tega pa je družba doživela menjavo vodstva in vključevanje v sistem Slovenskih železnic. Oboje je povzročilo izvedbo kadrovskega in finančnega prestrukturiranja in spremembe procesov ter posledično kratkoročne motnje v poslovanju družbe. Izpad prihodkov se je v zadnji četrtini leta stabiliziral, vendar bo končni rezultat vseeno negativen. Špediterska dejavnost je v precejšni meri odvisna od razmer v gospodarstvu. Tako je tudi stagnacija slovenskega gospodarstva vplivala na slabši rezultat. Dodatno je upadu poslovnih prihodkov doprinesel vstop Hrvaške v EU, in to ne samo v mejnih, temveč tudi v ostalih enotah. Dolores Lakovič, vodja marketinga v podjetju DHL: Na uspešnost poslovanja družbe DHL v letu 2013 je vplivalo več dejavnikov, predvsem uresničevanje poslovnega načrta Focus 2013 in sledenje ključnim kazalnikom uspešnosti v

Robert Gortnar: Pričakujemo zmerno rast na vseh področjih poslovanja. Tomaž Martin Jamnik: Ocenjujemo, da so ukrepi, ki smo jih izvedli v letu 2013, dobra osnova, na podlagi katere bo družba v prihodnjih letih lahko ustvarila večje prihodke in s tem pozitivni poslovni izid. Za leto 2014 načrtujemo 10 % rast prihodkov iz poslovanja. Ob tem predvidevamo, da bodo ostali prihodki od prodaje na domačem trgu v približno enakem obsegu kot v letu 2013, prihodki od prodaje na tujih trgih pa se bodo povečali za 20 %. To nameravamo doseči s povečano prodajno aktivnostjo na tujih trgih, ki nam jo po eni strani narekuje nova notranja organiziranost, po drugi strani pa dokončna vključitev v skupino Slovenskih železnic in s tem možnost skupnega in usklajenega nastopa z družbami v skupini. Dolores Lakovič: DHL Ekspres Slovenija bo usmeril svoje poslovanje k malim in srednje velikim podjetjem. Le to bo uresničil preko intenzivnejše promocije elektronskih orodij za naročanje, spremljanje in e-fakturiranje storitev. Mala in srednje velika podjetja, ki se

57 Dolores Lakovič Naš cilj ostaja nespremenjen – z odlično storitvijo in motiviranimi zaposlenimi ohranjati lojalnost uporabnikov in prispevati k dobičkonosnemu omrežju, skratka uresničevanje našega slogana EXCELLENCE. SIMPLY DELIVERED. Kaj bi morala Slovenija storiti, da bi nadomestila zamude v razvoj logistične dejavnosti in katera logistična infrastruktura bi morala imeti prednost pri naložbah? Robert Gortnar: Zamude se ne da nadomestiti, saj je »ta vlak« že odpeljal. Vsekakor se

Dolores Lakovič: Logistika igra vse bolj strateško vlogo v ne le razvoju podjetij, temveč tudi ko gre za preživetje. Raziskava DHL Express, ki so jo izvedli analitiki pri IHS, izkazuje, da sta mednarodna trgovina in sodelovanje postali ključni gonilni sili za poslovanje malih podjetij. Makroekonomska analiza in raziskava, v kateri je sodelovalo 40 direktorjev iz malih in srednje velikih podjetij iz držav GZ in BRICM, dokazuje, da so mala podjetja, ki se vključujejo v mednarodno poslovanje, dvakrat uspešnejša od podjetij, ki se omejijo na trgovanje znotraj meja. 26 % anketiranih podjetij, ki so poslovali tudi mednarodno, so poročali o višji stopnji rasti, kot jo je imel trg sam, medtem ko je enako uspešnih podjetij, ki so delovali v okviru svojih meja, le 13 %. Mala podjetja so kot ključne prednosti mednarodnega pristopa navedle sam dostop do novih trgov, dostop do znanja in tehnologij in raznolikost izdelkov in storitev. Raziskava je pokazala tudi hitro rast globalizacije in večjo usmerjenost na mednarodne trge med manjšimi podjetji. Glede na raziskavo je bolj verjetno, da bodo manjša podjetja, ki so nastala v zadnjih petih letih, poslovala tudi mednarodno, kot starejša podjetja. Zanimiva ugotovitev je, da večina malih in srednjih podjetij, ki so v zadnjih treh letih delovala zunaj meja svoje države, načrtuje še povečanje deleža izvoza svojega prometa v naslednjih treh letih kljub negotovemu gospodarskemu okolju.

logistika

Tomaž Martin Jamnik: Predvsem bi bilo potrebno revidirati celotno prometno in gospodarsko politiko in s primernimi zakonskimi in podzakonskimi akti zagotoviti usmerjen razvoj logistične dejavnosti. Jasno bi moralo biti, kateri so cilji, ki morajo sloneti na realnih temeljih. Cilji morajo biti odsev danega geostrateškega položaja in gospodarskih možnosti, potreb in ciljev naše države v širšem okolju. Brez tega in celovitega pogleda na logistično dejavnost bo vsako vlaganje le neusklajen delček, ki bo odraz posameznih lokalnih želja, lobijev itd. Kot primer naj navedem, da obstaja velik interes za vlaganja v večja distribucijska skladišča, a pravih osnov ni. Ni vizije, ne zakonskih in podzakonskih podlag o tem kje, na kakšen način, s kakšnimi državnimi spodbudami bi razvijali logistična središča. O tem, katera je nujno potrebna infrastruktura, že vrsto let čivka vsak vrabec, a spet menim, da gre vse v smeri gašenja požara.

Slovenska logistična podjetja se morajo organizirati, tako da bodo čim bolj konkurenčna. Brez celovitega pogleda na logistično dejavnost bo vsako vlaganje le neusklajen delček. Mednarodna trgovina in sodelovanje sta postali ključni gonilni sili za poslovanje malih podjetij.

februar 2014

Tomaž Martin Jamnik

Robert Gortnar

foto: arhiv podjetja foto: arhiv podjetja foto: arhiv podjetja

srečujejo z omejenimi viri in pomanjkanjem znanja o mednarodnem poslovanju, se bodo pri DHL Ekspres Slovenija srečali ne le s klicnim centrom in prodajo, temveč tudi s strokovnjaki za mednarodno pošiljanje. Ti bodo svetovali glede carinskega poslovanja, priprave dokumentacije in opreme pošiljke. To bomo dosegli z nadaljevanjem uspešnega izobraževalnega programa Certified International Specialist, ki v kombinaciji različnih modulov postaja vse bolj specifičen in funkcionalen.

morajo logistična podjetja organizirati, tako da bodo čim bolj konkurenčna, čeprav je to ob trenutni gospodarski situaciji in obstoječi infrastrukturi težka naloga. Prednost bi morale imeti vse naložbe, ki na dolgi rok postavljajo Slovenijo med logistično razvite države. Tu je potrebno omeniti Luko Koper, Aerodrom Ljubljana in koncentracijo logističnih storitev, npr. en logistični center v Sloveniji.

UČBENIK IN OKOLJSKI PRIROČNIK

NOVO Učbenik za modul okoljevarstvene tehnologije v programu okoljevarstveni tehnik. Priročnik za srednje, višje in visoke šole.

Okoljevarstvene tehnologije Avtorja: dr. Darko Drev in Janja Čuvan Recenzenta: dr. Jani Zore, Marinka Žbogar

UČBENIK IN OKOLJSKI PRIROČNIK

PONATIS ŽE V PRODAJI! Učbenik za modul varstvo okolja v programu okoljevarstveni in naravovarstveni tehnik. Priročnik za ekošole ter srednje, višje in visoke šole.

Varstvo okolja Avtorica: dr. Jana Sterže Recenzenti: dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Lucija Jukić Soršak, Anica Zupan

Odličen priročnik za vse, ki se ukvarjajo z okoljem v občinah in v podjetjih.

Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si

Izdajatelj in založnik: Fit media d.o.o., Kidričeva 25, SI-3000 Celje, www.fitmedia.si, e-pošta: info@fitmedia.si, tel.: 03/ 42 66 700

Promocija

V letu 2014 bo izšel še učbenik Gospodarjenje z odpadki. Vabimo k partnerstvu!

59 86

Logisti

foto: arhiv podjetja

logistika

Vozila v tranzitu naj imajo višjo cestnino Prevaljsko logistično podjetje RCM je med tistimi, ki mu nista šla do živega ne kriza ne vstop Hrvaške v EU. Prav

carinski dokumenti velik del

Logisti

poslovanja. Toda v podjetju, kot navaja mag. Sandra Erker,

so se še pravočasno usmerili v celovite logistične storitve.

Njihov glavni trg je tujina, s kar 85 %. Direktorica je kritična

do počasne gradnje prometne infrastrukture in previsokih cen

storitev Slovenskih železnic.

Čeprav menedžerji v logističnih podjetjih še vedno ocenjujejo, da ni znakov oživljanja v njihovi panogi, je vaše podjetje v obdobju najhujše finančne krize doživljalo skokovito rast. Kako ste končali leto 2013 in kaj je najbolj pozitivno in negativno vplivalo na poslovanje? Podjetje je v obdobju najhujše gospodarske krize doživljalo izjemno rast in utrjevalo svoj konkurenčni položaj na trgu špediterskih storitev. Specializirali smo se za carinsko posredovanje in počasi pridobivali ključne lokacije za opravljanje tovrstne dejavnosti. Z visoko stopnjo strokovnosti pri izvajanju storitev in osredotočanjem na tuje poslovne partnerje je podjetje v zadnjih letih doživelo skokovito rast. Kot eno izmed redkih tako ozko specializiranih podjetij, kot je naše, smo se povzpeli med kandidate za dravsko-pomursko gazelo 2013. V sredini leta 2012 smo se kljub novostim v zvezi s pristopom Hrvaške h Konvenciji o skupnem tranzitnem postopku prilagodili in dosegali načrtovano finančno rast. Tudi zaposlovali smo. Že leta 2012 smo začeli reorganizirati podjetje, ker je Republika Hrvaška 1. julija 2013 vstopila v Evropsko unijo. Poslovno leto 2013 bomo končali podobno kot poslovno leto 2011. Za katere vaše storitve je bilo na trgu največje povpraševanje? Pred vstopom Hrvaške v EU ste opozarjali, da se bo to poznalo pri obsegu

vašega poslovanja. Koliko poslov ste izgubili, kam ste se usmerili? Pred vstopom Republike Hrvaške v Evropsko unijo so po obsegu opravljenega carinskega posredovanja največji del v podjetju obsegali prav gotovo tranzitni carinski dokumenti. Velik del posla je podjetje izgubilo zaradi umika carinskih služb in s tem odprave izvajanja vseh carinskih postopkov na mejnih prehodih Dobovec in Zavrč, kjer so bile locirane poslovne enote podjetja. Prav tako se je zaradi širitve Evropske unije prenehalo izvajanje tranzitnih carinskih postopkov, varnostnih najav ter carinske dokumentacije za potrebe uvoza in izvoza z Republiko Hrvaško. Podjetje še naprej nemoteno posluje v poslovnih enotah Obrežje, Gruškovje in Koper. Prav tako smo že pred leti začeli zagotavljati celovite logistične storitve. Zaradi vpetosti slovenskega gospodarstva v evropske trgovinske tokove in strateške lege Slovenije smo se odločili izvajati celovite logistične storitve s kombinacijo kopenskega, pomorskega in zračnega prometa, organizacijo skladiščenja, distribucije in izvedbe špediterskih, finančnih in drugih logističnih formalnosti, ki so potrebne za nemoten pretok blaga. Podjetje pa se z leti pretežno usmerja na tuje trge.

februar 2014

bali, saj so bili tranzitni

mag. Sandra Erker

te spremembe so se nekoliko

60 86

logistika

Kako slaba kondicija domačega gospodarstva vpliva na obseg transportnih storitev v Sloveniji? Kakšno je razmerje med prevozom blaga na mednarodnem in domačem trgu? V katerih delih Evrope ste najmočnejši? Slaba kondicija domačega gospodarstva prav gotovo vpliva na obseg transportnih storitev pri nas. Prevozov od slovenskih izvoznikov in k njim ali k uvoznikom je vedno manj, zato se osredotočamo na tovor, ki potuje prek Luke Koper v sosednje države ali iz njih. Razmerje med tujino in Slovenijo je okoli 85 % : 15 %. Največ prevozov opravimo v Avstrijo, Madžarsko, Češko republiko, Slovaško republiko, Italijo, manj pogosti pa so prevozi v balkanske države, Poljsko in Ukrajino. Kot partner Slovenskih železnic zagotovo spremljate kritične razprave, kaj bi morala Slovenija storiti za razvoj prometne strukture in za močnejšo vpetost v evropske prometne tokove. Pri tem je vloga Luke Koper izpostavljena. Kaj bi morala storiti Slovenija, da bi bolj izrabila konkurenčne prednosti svoje strateške lege? Menimo, da je za prometno infrastrukturo nujna dograditev drugega tira Koper–Divača, saj dostava vlakovnih kompozicij na tem odseku že dosega maksimum. Nujna je tudi posodobitev nekaterih odsekov, ki še vedno niso elektrificirani in pomenijo dodatne zastoje zaradi menjave lokomotiv. Slovenske železnice bi morale razmisliti tudi o cenovni politiki svojih storitev, saj se mnogi uporabniki raje odločajo za sosednja pristanišča prav zaradi cenejšega železniškega pretovora. Katere vrste prevoza kažejo največjo rast in koliko se uveljavlja intermodalni prevoz?

februar 2014

Pri nas se že nekaj časa povečuje kontejnerski promet, medtem ko v prevozih v EU prevladujejo kamionski prevozi. Pri kontejnerskem prevozu se je dokaj uveljavil intermodalni prevoz, kar se kaže predvsem v novih povezavah

s sosednjimi državami, večjim številom tedenskih in dnevnih odprem in pojavilo se je tudi nekaj novih ponudnikov kontejnerskih blokvlakov. Dogodki, povezani s položajem prevoznikov v Sloveniji, ciklično kažejo na zaostritve. Kje vidite glavni problem? V cestninah, previsokih globah, v premajhnih subvencijah za ekološka vozila, omejitvah na nekaterih cestnih odsekih? Razmere izvajalcev transportnih storitev se iz leta v leto zaostrujejo. Težave se kažejo v visokih stroških goriva, plačilni nedisciplini, medtem ko cene transportnih storitev ostajajo nespremenjene. Tako so slovenski prevozniki potisnjeni v nezavidljiv položaj. Menimo, da bi slovenski prevozniki morali imeti subvencije pri cestninah, medtem ko bi vozila, ki samo tranzitirajo Slovenijo, imela višjo cestnino. Nerazumno je, da so cestnine vsako leto višje, prometna infrastruktura pa v čedalje slabšem stanju, celo takem, da se nekateri cestni odseki zapirajo za tovorni promet. Menimo, da so tovrstne razmere nedopustne in ovirajo uspešno vključevanje v evropske prometne tokove. Kaj ste doslej storili za odgovornejši odnos do okolja? Največ smo v podjetju naredili prav gotovo z uvedbo e-arhiviranja. V špediterski dejavnosti se porabijo ogromne količine papirja za zagotavljanje arhiviranja dokumentacije po sami zakonodaji. S tega vidika smo se odločili za tovrsten korak, ki v podjetju zmanjšuje uporabo papirja in tonerjev. Poslovni načrti za leto 2014? Podjetje v poslovnem letu 2014 usmerja svoj fokus predvsem k tujim poslovnim partnerjem. Cilj podjetja je kar najhitreje nadomestiti prihodek, izgubljen zaradi vstopa Republike Hrvaške v EU. Čeprav bo v prihodnost logistika v našem podjetju ostra, smo optimistični.

Menimo, da je za prometno infrastrukturo nujna dograditev drugega tira Koper–Divača, saj dostava vlakovnih kompozicij na tem odseku že dosega maksimum. Težave se kažejo v visokih stroških goriva, plačilni nedisciplini, medtem ko cene transportnih storitev ostajajo nespremenjene.

primerom v posameznih občinah je Slovenija s projekti trajnostne mobilnosti

Urbanističnega inštituta RS in sodelavec Slovenske platforme

za trajnostno mobilnost, celo meni, da je zaostanek dolg že nekaj desetletij. Povrh Slovenija favorizira individualno

dr. Aljaž Plevnik

Trajnostna mobilnost

šele na začetku. Dr. Aljaž

S prenovo in integracijo JPP, vključno z železnicami, zamujamo desetletja in bi jih morali izvesti vsaj vzporedno z izgradnjo AC križa.

avtomobilnost. K prebujanju zavzetosti za drugačen pristop

do trajnostne mobilnosti prispeva Slovenska platforma,

nekaj več obetov pa dajejo napovedi v novi finančni perspektivi.

Čedalje več strokovnih ocen je, da Slovenija na področju trajnostne mobilnosti zamuja, da so spremembe počasne. Kakšna je vaša ocena – kaj lahko navedete kot premike in kaj kot slabosti oziroma ovire? Na tem področju smo v povprečju nekaj desetletij za najrazvitejšimi državami, to so Nizozemska, Švica, Danska… Najslabše je stanje na državni ravni, ki v RS vključuje tudi regije, najboljše pa v nekaterih lokalnih okoljih. Nekatera mesta ali občine delajo hitre korake v smereh najboljših praks, predvsem Ljubljana, pa tudi Trzin, Ljutomer, Nova Gorica itd. Na državni ravni celovit in trajnostni pogled na prometni sistem šele postaja tema. Predvsem se to kaže v prioritetah in obsegu sredstev za posamezne vrste infrastrukture. S prenovo in integracijo JPP, vključno z železnicami, zamujamo desetletja in bi jih morali izvesti vsaj vzporedno z izgradnjo AC križa. Zdaj imamo izrazito neuravnoteženo ponudbo, ki favorizira individualno avtomobilnost.

Ker je JPP najbolj demokratičen in pravičen način prevozov na srednje in daljše razdalje. Boljši kot je, bolje je poskrbljeno za vse družbene skupine in več ekonomskih, socialnih in okoljskih koristi prinaša družbi. Pomislimo, katere so najrazvitejše države sveta in hitro bomo ugotovili korelacijo s kakovostjo JPP. V državah, ki sem jih omenil, je zaradi razvitosti JPP enostavno in kakovostno življenje brez avtomobila in to je dober pokazatelj kakovosti bivanja. Enako velja za mesta - najvišje uvrščena mesta na Mercerjevi lestvici kakovosti bivanja so mesta z vrhunsko ponudbo JPP in drugih alternativ avtomobilu. V njih je delež uporabe in lastništva avtomobila najnižji med razvitimi državami, na primer Dunaj, Zürich. Ali lahko v Sloveniji kljub temu pričakujemo več projektne trajnostne mobilnosti, če pa država nima prometne strategije, favorizira ceste, v prostorskih aktih lokalnih skupnosti pa so načrtovalci pozorni predvsem na izgradnjo infrastrukture?

Pozitivni premiki so opazni, tudi zaradi pritiskov stroke, NVO in javnosti. Vendar se spremembe na državni ravni dogajajo veliko prepočasi. Veliko tudi zaradi neumne politike strankarskega kadrovanja in zamenjav višjih ravni uradnikov ob vsaki politični spremembi, kar onemogoča strokovno vodenje resorja in kontinuiteto nekaterih projektov. Hkrati pa tudi stroka na nekaterih temah caplja za sodobnimi trendi in uporablja preživete pristope – v teh primerih praviloma pomaga šele menjava generacij. Po mojih informacijah se obeta večji fokus na temo trajnostne mobilnosti v novem programskem obdobju, kjer je resorno ministrstvo predlagalo pomemben delež strukturnih sredstev za projekte na to temo. Kakšno je razumevanje lokalnih skupnosti do oblikovanja celostnih prometnih strategij in katere primere bi lahko izpostavili? Zakaj je za Slovenijo pomemben projekt PUMAS in kaj zahteva? Razumevanje se med občinami pomembno razlikuje, vendar se hitro širi, posebej po nekaj uspešnih zgodbah. Omenil sem že Ljubljano in Ljutomer. K temu prispeva tudi Slovenska platforma za trajnostno mobilnost (SPTM), s katero poskušamo podpreti občine pri korakih v smeri trajnostne mobilnosti. Organiziramo

februar 2014

foto: arhiv podjetja

Ena izmed vaših zanimivih izjav pravi, da bi moralo biti stanje javnega potniškega prometa kazalec razvitosti družbe. Zakaj?

Kljub nekaterim pozitivnim

Plevnik, strokovni sodelavec

Slovenija je več desetletij za najrazvitejšimi

logistika

Trajnostna mobilnost

62 86

EOL

predavanja, izobraževanja, študijske obiske in izmenjavo izkušenj. Pripravili smo Smernice za pripravo Celostnih prometnih strategij (CPS) in izdajamo 3-mesečne novice. Ena od strategij, ki smo jo pripravili v okviru SPTM, je bila kot kakovostna prepoznana tudi na ravni EU – Ljutomer se je namreč lani uvrstil med najboljše tri prijavljene strategije na EU ravni. PUMAS je projekt, ki podpira delovanje SPTM še naprej – uvodni zagon je dobil s podporo MzIP. Ambicija je, da bi se SPTM s projektom PUMAS razširila na celotni alpski prostor. Hkrati se na primeru Nove Gorice preizkuša nov pristop k CPS – izdelujemo regionalno prometno strategijo za Goriško regijo, vključena pa je tudi italijanska Gorica. Gre za pilotno CPS za širše območje, ki ima tudi čezmejni pogled.

Ljutomer se je namreč lani uvrstil med najboljše tri prijavljene strategije na EU ravni. Ali mislite, da se kdo v Sloveniji še spomni resolucije Predvidljivo v skupno prihodnost? Verjetno samo avtorji in predstavnik naročnika. Jaz se je žal ne več. Kje bi lahko občine črpale sredstva za pripravo načrtov prometnih strategij?

Ekošola sprašuje, stroka odgovarja Sprašujejo učenci Osnovne šole Mežica pod vodstvom ekokoordinatorice Nine Pratnekar. Kako lahko vemo, da je ob določenih dnevih zrak bolj onesnažen in je bolje, da se mu ne izpostavljamo preveč? Odgovarja Urška Kugonič iz ekipe okolje.info na Elektroinštitutu Milan Vidmar Na podlagi meritev lahko z gotovostjo govorimo o slabši kakovosti zraka. Poznamo dve vrsti meritev, ki nam pomagajo razumeti, kaj se dogaja v ozračju. Ena vrsta meritev je aktivna, druga pasivna oblika merjenja onesnaževal. Hipno dogajanje najlažje napovedujemo z aktivno obliko meritev, ki nam pokaže, kaj se v ozračju dogaja ob različnih urah dneva. Z merilniki za nadzor kakovosti zraka se navadno nadzoruje količina prašnih delcev (PM10), žveplovega dioksida (SO2), dušikovega dioksida (NO X) in ozona (O3). Poleg kemijskih meritev onesnaževal se izvajajo tudi meritve meteoroloških parametrov ozračja. S temi podatki dobimo informacije o temperaturi, hitrosti in smeri vetra, vlagi in pritisku. Količine onesnaževal v ozračju so v tesni povezavi z vremenskim dogajanjem. Če količina določenega onesnaževala preseže predpisano mejo, vemo, da meritve presegajo količine, ki lahko negativno vplivajo na človekovo zdravje.

Če bo potrjen predlog MzIP, bodo za njihovo pripravo na razpolago sredstva strukturnih fondov naslednje finančne perspektive. Drugače pa so za enkrat glaven vir EU projekti, čeprav so najuspešnejše CPS tiste, ki jih občine same financirajo iz proračuna. Takrat je pripaURBANISTICNI INŠTITUT SUMPnad kakovostjo zraka v Sloveniji ima Nadzor dnost in predanost projektu največja. Identiteta projekta Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). Javni potniško promet, kolesarjenje, pešačeSeKUNDARNA PozICIjApostaje, s katerimi merijo izbrana Merilne nje, parkiranje – pri katerem od teh elemenonesnaževala, so postavljene na različnih tov prometnega sistema bi lahko Slovenija koncih Slovenije, tako da lahko natančno najhitreje lahko dosegla spremembe? Ali je spremljajo, kaj se dogaja nad našimi glavami točna ocena, da je kolesarjenje vključno s in kakšen zrak dihamo. Zbir vseh izmerjenih kolesarskimi potmi v vzponu?

Promocija

februar 2014

Za vse prevozne načine so znani ukrepi, ki so hitro izvedljivi in prinašajo hitre spremembe. Se pa seveda razlikujejo po finančni zahtevnosti in politični sprejemljivosti, vendar ne bi izpostavljal nobenega od prevoznih načinov. Kolesarjenje je v vzponu, tako v planerskem smislu kot v deležih uporabe – za vsakdanje poti kot rekreacijo. Na mestni ravni je to področje, ki prinaša hitre spremembe za relativno malo investiranja. Veliko pa je pri tem promocije in politične sprejemljivosti.

podatkov je prikazan na internetni strani www.okolje.info, kjer je z barvo prikazana trenutna kakovost zraka. Na barvni lestvici lahko vidimo modre, rumene, oranžne in rdeče oznake krajev. Z barvno lestvico želimo kar najpreprosteje ljudem približati dogajanje v zraku. Modre oznake sporočajo, da je kakovost zraka dobra in da ni negativnega vpliva na zdravje ljudi. Rdeče sporočajo, da je stopnja onesnaženja zelo velika in lahko postane življenje občutljivih ljudi ogroženo. V skupino ogroženih ljudi spadajo otroci, starejši in bolni. Kadar se na shematskem zemljevidu Slovenije pojavi rdeče opozorilo, je dobro razmisliti, ali bomo rajši ostali doma in zaprli okna oziroma se bomo na izlet odpravili tja, kjer je boljši zrak. V zadnjih letih je v poletnih mesecih veliko govora o ozonu in celo v poročilih opozarjajo na povišane količine ozona v ozračju in svetujejo, da se je ob najvišjih dnevnih temperaturah bolje zadrževati v zaprtih prostorih. Ozon je zelo zanimivo onesnaževalo. Imenujemo ga sekundarno onesnaževalo, ker ne izhaja neposredno iz vira onesnaževanja, temveč je za njegov nastanek potrebna zapletena kemijska reakcija v nižjih plasteh ozračja (troposferi), ki jo poganja sonce (sončno sevanje). Zaradi visoke reaktivne narave ponavljajoča se izpostavljenost ozonu negativno vpliva na zdravje dihalnega sistema pri človeku. Če se ljudje v poletnih mesecih zadržujemo na prostem in pride do povišanja koncentracij ozona v ozračju, lahko občutljivi ljudje to občutijo kot pekoč občutek v očeh, solzenje, kašljanje, draženje grla itd.

d d

Slika: Prikaz »Trenutne kakovosti zraka« v Sloveniji na www.okolje.info

Zakaj strategija in poročanje

o trajnostnem razvoju?

finančni rezultati

• •

izboljšana učinkovitost in produktivnost zmanjšana odvisnost od izbranih virov

Promocija

poslovna odličnost komunikacijske prednosti

• • •

v koraku z zakonodajo strateško predvidevanje dvig ugleda

trženjska dodana vrednost izboljšanje pripadnosti podjetju izboljšanje odnosov z lokalno skupnostjo in ostalimi deležniki

Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si Kontaktna oseba: mag. Vanesa Čanji, tel. št.: 03/ 42 66 708, e-mail: vanesa.canji@fitmedia.si

Promocija