EOL 87

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

87 April 2014

Zeleni forum 2014: krožno gospodarstvo Odgovorno do okolja, a hkrati dobičkonosno

V Sloveniji premalo ambicije za luksuzne izdelke in embalaže Kdo bo vodil igro v energetiki, to je sedaj vprašanje Kdor na Vrhniki ločuje, s popustom plačuje Po novem nižja pristojbina za uporabo okoljske marjetice Luka Koper sredi naložb, najprej poglobitev obale

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Vabljeni na IZJEMNO AKTUALNI forum o ekoregiji

Slovenija kot ekoregija v EU – razvoj z manj izgubami materialov in energije Kristalna palača, BTC City Ljubljana, sreda, 7. maj 2014 • • • •

Učinkovito ravnanje z viri Konkretni projekti krožnega gospodarstva Nova razvojna paradigma Slovenije Obzorje 2020 – priložnosti za nov razvojni preboj in Partnerski sporazum z EU

Izzivi na panelni razpravi s sodelovanjem predsednice Vlade RS mag. Alenke Bratušek: • Upcyling, naslednji korak v evoluciji recikliranih plastičnih materialov (dr. Ulčnik Krump, Interseroh) • Uporaba reciklatov in biorazgradljivih materialov v proizvodnji in komunikacija s kupci (Laura Rednak, Plastika Skaza) • Odpadek iz biomase kot surovina in energetski vir (primer utekočinjenega lesa) (Matjaž Kunaver, Kemijski inštitut) • Bioindustrija v krožnem gospodarstvu Slovenije (Mateja Dermastia, Polimat) • Možnosti za razvoj zelenih tehnologij v Sloveniji in partnerski sporazum z EU (Franko Nemac, APE) • Naložbe v razvoj reciklažne industrije – materiali iz OEEO (Gorenje Surovina, ZEOS) • Potenciali in ukrepi za razvoj Slovenije z manj energije • Zakaj uhajajo surovine iz države?

• Okrogla miza: Slovenija – ekoregija, nova razvojna vizija.

Organizator:

Glavni sponzor:

www.zelenaslovenija.si

Zelena Slovenija® Fit media d. o. o., Kidričeva 25, SI-3000 Celje | e-pošta: info@zelenaslovenija.si | tel.: 03/ 42 66 700

Promocija

Sodelujejo: gospodarstvo, znanost, nosilci gospodarske politike, okoljske in izobraževalne inštitucije, civilna iniciativa in drugi.

T

o, kar je zdaj tu, ni dilema, ali več zelene Slovenije in zelenega razvoja ali pa manj konkurenčnosti gospodarstva. Česar človek ne potrebuje, je tudi za majhno ceno drago. Toda Slovenija mora postopno začeti živeti drugače.

T

orej? Slovenija bi morala do leta 2050 za tri do štirikrat zmanjšati porabo surovin, energije in pritiska na okolje – na prebivalca.

Kako se naj začne spreminjati v državo, v ekonomijo, ki je gospodarna z viri, kako v zeleno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo.

In kako bi se lahko opredelila kot ekoregija v EU in s tem postavila temelj zelo drugačnim tračnicam prihodnjega razvoja glede na konkurenčne prednosti, ki jih nima malo.

Trenutek za zasuk v razvojni politiki države je kot naročen. Ne le zaradi nove finančne perspektive, Partnerskega sporazuma z EU in programa Obzorje 2020. Predvsem zato, ker gospodarstvo in razvojno-raziskovalne inštitucije vendarle niso na startni črti. No, tudi vladna politika se prebuja, čeprav prepočasi.

S

lovenija sicer ni sprejela, na primer, posebnih ukrepov za uveljavitev krožnega gospodarstva. Na MKO pravijo, da je ta razvojna usmeritev v rokah vladne službe za razvoj in kohezijsko politiko. Strategija, ki naj bi nastala, naj bi zajela široko prestrukturiranje gospodarstva in družbe, sodelovalo pa bo več resorjev. In zagotovo še več akterjev. MKO pa se zaveda odgovornosti za ravnanje z odpadki, pravijo. Pripravili bodo akcijski program učinkovite rabe virov, poudarja pa, da je Slovenija po deležu recikliranja v EU z 42 % na drugem mestu v EU, takoj za Nemčijo (47 %). Dodajmo še akcijski načrt za učinkovito rabe energije in za OVE na MZIP, pa akcijski načrt za skoraj ničenergijske stavbe, Naturo 2000 in …

EOL

A

foto: Rok Tržan

vendar. Bodimo konkretni z nekaterimi vprašanji. Zagotovo le na videz obrobnimi. Koliko surovin uide iz Slovenije ali kako ravnamo s surovinami ali viri, ki so konkurenčna prednost države? Kako bi lahko preprečili špekulacije pri izvozu odpadkov, ko podjetja iznajdljivo spremenijo klasifikacijo odpadka in ga brez težav izvažajo k sosedom?

Za katere materiale, ki jih potrebuje industrija, bi lahko doma zagotovili reciklate? Ali se res ne splača razviti reciklaže za odpadno električno in elektronsko opremo? Kako daleč, pred proizvodnjo, je projekt utekočinjenega lesa v Sloveniji? S katerimi ukrepi spodbuditi uporabo odpadnega papirja doma? Kaj lahko da bioindustrija v krožnem gospodarstvu?

Kako drugače kot doslej na vladni ravni povezati gospodarstvo in RR inštitucije, ki danes na globalnem trgu kotirajo visoko, doma pa težko najdejo sogovornika? Kdo spremlja in spodbuja naložbe v zelene tehnologije in reciklažno industrijo?

V

prašanj ni malo. Tudi zato, ker na vladni ravni ni bilo ne nosilca in ne koordinatorja, ki bi povezal v razvojno omrežje vse, ki spoznavajo krožno gospodarstvo kot praktični alternativni model gospodarstva. Na zelenem forumu bodo vsaj dva, trije primeri prakse in raziskovanja nedvomno vzbudili pozornost: upcyling, proizvodnja iz plastičnih reciklatov za trg, biomasa kot surovina in energetski vir, bioindustrija. Gre za domače znanje. Zato bo zelo dobrodošlo sodelovanje predsednice Vlade mag. Alenke Bratušek na panelu Slovenija – ekoregija, nova razvojna vizija.

G

ospodarstvo, znanost in razvoj , nosilci razvojne politike v državi in okoljska stroka morajo biti protagonisti nove kulture v domišljanju drugačnega razvoja Slovenije.

Tudi ko gre za sprejemanje konkretnih ukrepov ekonomske in razvojne politike, kako podpreti uvajanje zelenih tehnologij ali projekte podjetij, ki znajo iz reciklatov impresionirati trg z novimi produkti.

V M

eliko izzivov za zeleni forum, za zeleno Slovenijo.

ed drugim tudi zato v reviji, ki jo držite v rokah, pišemo o krožnem gospodarstvu, o čezmejnem pošiljanju odpadkov, o energiji samo iz OVE, o Naturi 2000, o okoljski marjetici in o vrhniški komunali, ki dosega rekorde pri ločenem zbiranju odpadkov. Še to. Ne spreglejte. Pri ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili bo izjava o lokaciji, kot kaže, veljavna samo eno leto. Sprememba je v vladni proceduri.

Jože Volfand, glavni urednik

april 2014

eleni forum drugič. V sredo. 7. maja, v BTC v Ljubljani. Letošnja tema: Slovenija kot ekoregija v EU – razvoj z manj izgubami materialov in energije. Slovenija potrebuje novo razvojno smer, ki ne more in ne sme biti oddaljena prihodnost. Lahko nastaja tudi zaradi konkretnih primerov, ki jih je na primer predstavil letošnji Davos. Ali zaradi pobud, ki jih s krožnim gospodarstvom med članice sipa Bruselj s sloganom, kot je Evropa, gospodarna z viri. Ali pa s pripravo novih ukrepov, kako zajeziti izvoz surovin in odpadkov – virov v Azijo in Afriko.

Navsezadnje tudi ekonomska stroka spoznava in opozarja, da je linearnemu ekonomskemu modelu potekel rok uporabe. Tudi podnebni paket je vroč krompir in vse tisto, kar človeku mogočno stresa na glavo narava. Pravzaprav je vse manj dvomov, da potratnost sodobnega človeka zahteva streznitev – ne le v sanjah vizij, pač pa zdaj. Zdaj je že tu.

Uvodnik

Z

87

Slovenija kot ekoregija v EU

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

7 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Prostor za rast je na tujih trgih

Glavni urednik: Jože Volfand

10 V Sloveniji premalo ambicije za luksuzne izdelke in embalaže

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Boštjan Čadej, Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Franci Lenart (Ekomobil), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta Ljubljana), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta Ljubljana) Celje, april 2014 Naklada 2.400 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

17 MKO ukrepa z izdajanjem odločb in ne s sistemskimi spremembami 18 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 20 Odgovorno do okolja, a hkrati dobičkonosno 22 Doseči je potrebno večje izkoriščanje sortirnic 24 Kdo bo vodil igro v energetiki, to je zdaj vprašanje 27 Svet ne bo potrjeval samo namere in gradiva politike 28 S potrdilom o izvoru energenta za kupca 30 Na prvem sejmu GREEN tudi nekaj inovacij 32 Kdor na Vrhniki ločuje, s popustom plačuje 36 V uradnih evidencah nezanesljivi in neprimerljivi podatki 38 Še v tem letu na slovenskem trgu nov energent

Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

40 Po novem nižja pristojbina za uporabo okoljske marjetice

sebina

4 87

EOL

Impresum

42 V Sloveniji dober primer Sečoveljske soline

44 Prijaznejše do prijaviteljev, trajnostni razvoj nujen 46 Zelene navade 48 Luka Koper potrebuje strateškega partnerja za več tovora, ne lastnika 50 Država ne vpraša, kako razmišlja stroka

Partner pri izdajanju revije EOL:

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

52 Dober logist išče v podjetju poti za dodano vrednost 56 Oskrbovalne verige ni brez informacijske podpore

april 2014

58 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Tetra Pak® je prejel nagrado Mednarodnega foruma za embalažni dizajn za Tetra Evero® Aseptic, prvo aseptično kartonsko embalažo za mleko.

Prednost nagrajene embalaže je zanimiv dizajn, ki omogoča preprosto uporabo steklenice. Embalaža varuje živilo in ima tako kot aseptični karton ključne okoljske prednosti.

Ergonomična, cilindrična oblika z ravnimi stranicami omogoča rabo velikim in majhnim rokam, medtem ko je prostor za tisk razporejen po vsej embalaži, kar povečuje učinkovitost trženja.

Od leta 1953 je bila neodvisna organizacija iF Industrie Forum Design e.V. mediator med dizajnom in gospodarstvom. Nagrade iF so med najpomembnejšimi nagradami za dizajn v svetu. V tem letu je bilo 264 kandidatov za nagrado. Nagrajenec lahko uporablja logotip iF na nagrajenem izdelku, prejme nagrado in razstavlja na razstavi iF v Hamburgu.

Simbioza tehnologije in stekla TAG je prvi brezzračni sistem, vgrajen v stekleno embalažo, torej gre za embalažo, ki združuje brezzračno tehnologijo s steklom.

Videz prestiža izhaja iz oblike, steklenička je namreč narejena iz dveh ravnih stranic s presledkom. Kljub temu jo je mogoče v popolnosti grafično dekorirati, saj so bili razvojniki pri Skupini Lumson odločeni, da jo izdelajo čim bolj prilagodljivo. Tako ima veliko grafično površino in dekoracijo

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Sodi iz recikliranega PCR materiala Skupina Mauser, svetovni proizvajalec industrijske embalaže, je dala na trg novo serijo Infinity SeriesTM za prenos nevarnih snovi. Sodi so zgrajeni iz recikliranega materiala PCR. Po otvoritvi novega reciklažnega centra v Nemčiji skupina s to serijo predstavlja visokokakovostni reciklabilni material, ki izhaja iz že uporabljene industrijske embalaže. Pokrovi sodov so izdelani iz postpotrošniške smolne (PCR) in bodo pokrivali sode s kapaciteto od 30 l do 220 l in 220 l, ki nima pokrova. Serija sodov je primerna za okolju prijazen prevoz nevarnega blaga in ima tudi certifikat ZN. V Ameriki je serija zelo uspešna. V Evropi se bo podjetje najprej osredotočilo na trge Beneluxa, Nemčije in Italije. Zelo optimistično je Klaus Peter Schmidt, vodja trajnostnega razvoja in razvoja izdelkov pri Skupini Mauser, še dodal: »Investicije v reciklabilne materiale in predstavitev nove TM serije plastičnih sodov se nam zdijo ključne za dosego cilja, da bi lahko zaprli življenjski krog industrijskega pakiranja.«

5 87

s keramičnim potiskom. Stekleničke TAG Luxea je mogoče dobiti v 30- in 50-mililitrski embalaži.

Star papir za novo upanje Društvo Ekologi brez meja letos organizirajo tretjo po vrsti akcijo Star papir za novo upanje. Letošnja akcija je nadaljevanje projekta Očistimo Slovenijo, akcija pa poteka pod geslom Mi zbiramo, in sicer od srede marca do 30. aprila 2014. Društvo sodeluje s podjetjem Dinos, akcija pa je zagotovo ena največjih v Sloveniji. Organizatorji želijo, da bi vsak prebivalec Slovenije dodal svoj list k boljšemu svetu. Izkupiček akcije bodo namenili v dobrodelne namene in vzgojno-izobraževalnim ustanovam.

EOL

Tetra Pak® prejel »IF NAGRADO« za dizajn

BASF je energetsko učinkovit BASF želi z različnimi okoljskimi ukrepi povečati energetsko učinkovitost in zmanjšati emisije toplogrednih plinov. Kot poročajo, so zmanjšali emisije toplogrednih plinov na metrično enoto od prodaje izdelkov za 34 %, v primerjavi z letom 2002 pa so energetsko učinkovitost povečali za 20 %. V marcu so že drugič organizirali dneve globalne varnosti, ko bo po vsem svetu skupaj potekalo več kot 500 predstavitev, vaj in delavnic. V primerjavi z letom 2002 načrtuje BASF zmanjšanje emisije toplogrednih plinov za 40 % na tono od prodaje izdelkov, hkrati pa nameravajo povečati energetsko učinkovitost, z izjemo segmenta nafte in plina, za 35 %. »Za oskrbo naših proizvodnih lokacij z energijo uporabljamo kombinacijo toplarn in elektrarn s plinskimi in parnimi turbinami ter koristimo toploto, ki se sprošča v proizvodnih procesih. Naši kemični obrati delujejo z nadpovprečno učinkovitostjo.

Gledano v celoti, gremo v pravo smer, kadar govorimo o zaščiti podnebja. Ker pa smo že dosegli tako visoko raven, je težko preseči in realizirati še dodatne večje izboljšave,« je pojasnil dr. Ulrich von Deessen, predsednik centra Evironment Healter and Safety Competence.

V letu 2013 se je onesnaževanje zraka z emisijami zmanjšalo za 32,385 metričnih ton v primerjavi z letom 2002 (2012: 30,581). To ustreza zmanjšanju za 62 %. BASF je prav tako zmanjšal emisije organskih snovi, težkih kovin in dušika v vodi: organske snovi za 79 % (2012: 77 %), dušik za 87 % (2012: 87 %) in težke kovine za 64 % (2012: 57 %) v primerjavi z letom 2002. European Water Stewardship (EWS), prostovoljni industrijski standard, določen s strani Evropskega partnerstva za inovacije v zvezi z vodo, je bil uveden v skoraj vseh BASF evropskih mestih z ranljivimi vodnimi področji.

april 2014

Novosti

Kratko, zanimivo

EOL

87

6

Kratko, zanimivo Svet tudi o nalogah do leta 2050

Zelenjavni čips v nenavadni preobleki

Svet za trajnosti razvoj in varstvo okolja, ki je posvetovalno telo ministra za kmetijstvo in okolje, sestavlja 14 članov, ki niso funkcionarji ali uslužbenci državnih ali občinskih organov. Predsednik sveta je postal izr. prof. dr. Ivan Eržen, dr. med., Univerza v Mariboru, za podpredsednika pa Janja Leban, GZS in Tomaž Jančar, Društvo za opazovanje in preučevanje ptic DOPPS.

The Hain Celestial Group, Inc., vodilni proizvajalec organskih in naravnih izdelkov, je dal na trg novo embalažo za blagovno znamko TERRA®, pod katero prodaja zelenjavni čips.

Nov videz, ki ga je oblikovala agencija CBX, je odmik od prejšnjega, saj je embalaža črne barve in s fotografijo čipsa v središču. Na dnu embalaže so male ikone gomoljev zelenjave glede na okus čipsa, ki je v embalaži. Z novo embalažo so skušali zelenjavo postaviti v središče, da bi s tem opomnili potrošnike o enkratnosti okusov. Embalaža ima tudi tesnilo za zapiranje na vrhu.

Na prvih dveh sejah sveta so govorili o nalogah ministrstva. Na prvem mestu je področje urejanja z vodami, precej težav je s starimi okoljskimi bremeni in postopki na Evropski komisiji oziroma sodišču EU. V ospredju sveta je bil program dela v tem letu, vendar so tudi izpostavili pripravo dolgoročne vizije urejanja področja okolja do leta 2050. Člani novoustanovljenega Sveta za trajnostni razvoj in varstvo okolja so: Lidija Živič, Društvo za sonaravni razvoj Focus, Nina Štros, Slovenski E-forum, Renata Karba, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera, Lučka Kavkler, Trgovinska zbornica Slovenije, Branko Ravnik, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Igor Pipan, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, prof. .dr. Mladen Franko, Univerza v Novi Gorici, prof. dr. Sonja Šostar Turk, Univerza v Mariboru, prof. dr. Mihael Jožef Toman, Univerza v Ljubljani, prof. dr. Štefan Bojnec, Univerza na Primorskem in dr. Andrej Kranjc, Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Zmagovalci Ekokviza so znani

april 2014

Novosti

V letošnjem Ekokvizu za srednje šole, ki je bil namenjen podnebnim spremembam, je sodelovalo rekordno število 222 dijakov iz 42 srednjih šol iz cele Slovenije. V kategoriji srednjega poklicnega izobraževanja je zmagal Aljoša Počuč z Ekonomske šole Celje, v kategoriji srednjega strokovnega in poklicno-tehničnega izobraževanja je zmagal Tadej Golobič iz Šolskega centra Novo mesto – Srednja strojna šola, v kategoriji strokovne in splošne gimnazije pa se je najbolj izkazala Anamarija Tušar iz Biotehniškega centra Naklo.

Pakirni stroj z notranjo etiketno postajo

Podjetje Illig, ki izdeluje proizvodne linije in orodja za termooblikovanje plastičnih materialov ter išče rešitve za pakirno industrijo, bo na sejmu Interpack v Dusseldorfu predstavilo svoj najnovejši stroj, ki ga že težko pričakujemo.

Stroj FSL 48 je narejen tako, da ugodi zahtevam prehrambne, predvsem mlečne industrije. Novost stroja je v notranji etiketni postaji (IML), ki je intergirana v linijo FFS in lahko grafično dekorira embalažo v termoformnem procesu.

Stroj FSL 48 je opremljen tako, da zadosti različnim higieničnim standardom prehrambne industrije. Termoformno formatno področje, 480 mm x 320 mm, je oblikovano tako, da je lahko npr. naenkrat izdelano iz 12 standardnih mlečnih

izdelkov. Hitrost doseže 30 ciklov na uro.

Podjetje naj bi predstavilo še ekonomske rešitve pakiranja, ki nadgrajujejo izdelek z vidika varnosti živila in varnosti pri transportu ter tržno učinkovitost izdelka na mestu nakupa. Stroj sprejema vse standardne materiale, kot so PS, PP, večslojni materiali, APET in celo folije, narejene iz biopolimerov (polilaktična kislina). Grafika se lahko nanaša na eno ali do pet strani (npr. s potiskom še na dnu).

Stroj lahko poljubno dodaja tudi vrsto različnih okusov. Ročno razvrščanje ni več potrebno.

FlexPack Essential s posebno emulzijo

Podjetje New Page, proizvajalec specialnih papirjev, je na trg poslalo svojo najnovejšo pridobitev. To je FlexPack Essential™, izdelan po standardih fleksibilnega pakiranja. Zahtevajo gladek, delno svetleč zaključek in dovoljenje pristojnih organov za stik z živili. Osnova FlexPack Essential je v posebni emulziji brez topil. Embalaža je na voljo v različnih velikostih. Jim Sheibley, direktor razvoja novih proizvodov, je povedal: »Potrošniki zahtevajo do okolja odgovorno embalažo.

Kreacija FlexPack Essential™ New Page ponuja lastnikom znamk možnost, da dodajo več o obnovljivih vsebinah na svojo fleksibilno embalažo, ne da bi pri tem ogrozili tržno uspešnost izdelka na polici.«

Pakirni stroj z novim vlagalnim sistemom Proizvodni stroji podjetja Kliklok ponujajo visoko specifičnost in povečano hitrost

Embalaža, ki varčuje z barvami

Po raziskavah trga, ki jih je opravilo podjetje RPC Superfos, ima 97 % potrošnikov probleme s ponovnim odpiranjem posode za barvo, saj se barva posuši na pokrovu in potem posušeni kosi padajo nazaj v posodo, kar zmanjšuje kakovost barve. Posode »FlakeFree ®« imajo na notranji strani pokrova zrnato strukturo, ki onemogoča posušenim kosom barve padati nazaj v posodo, ne glede na to, kolikokrat se posoda odpre in ponovno zapre. Ta embalaža prihrani veliko barve, saj je soboslikarji ne zavržejo predčasno, ker ne spreminja kakovosti.

Plastična embalaža tako varuje barvo, je nezahtevna za uporabo in zaradi specifične oblike in fleksibilnega materiala primerna za uporabo na strojih za barvne odtenke.

Fructal in sok za na pot Fructal uvaja novo, inovativno pakiranje Tetra Brik Aseptic Edge 200 ml, ki uporabnikom poleg izboljšane izkušnje pitja in nalivanja ponuja tudi sodoben videz. S to inovacijo družba Fructal ponuja svojim kupcem možnost ležernega uživanja pijač v modni in praktični embalaži, idealni za na pot.

V programu Ekošola so letošnji Ekokviz na temo podnebnih sprememb naslovili » Kakšno bo vreme jutri?« Srednješolci naj bi spoznali, kako človekova dejavnost vpliva na podnebne sprememb in kaj lahko kot posamezniki storimo, da zmanjšamo negativne učinke na okolje. Tekmovanje so razpisali za tri kategorije srednjih šol: srednje poklicno izobraževanje (SPI), srednje in poklicno-tehnično izobraževanje (SSI in PTI) ter strokovne in splošne gimnazije.

Dijaki so najprej tekmovali v šolskem tekmovanju, trije prvouvrščeni dijaki na vsaki ravni izobraževanja pa so se uvrstili na državno tekmovanje. Srednješolci so pokazali odlično znanje. Na državnem tekmovanju so odgovarjali na vprašanja o temah od meteorološkega dogajanja do vplivov na elektroenergetski sistem.

7

Kreacije iz odpadne embalaže za mleko in sokove Nagradni natečaj Eko-paket je namenjen spodbujanju pravilnega ravnanja z odpadno embalažo za mleko in sokove. V natečaju sodelujejo vrtci, osnovne in srednje šole, letos pa so ustvarjali na temo življenje v gozdu in raziskovali pot, kako od drevesa do kuhinjske brisačke. Kreacije so bile zelo različne.

Od dreves s sovami in gnezdi, do živali v gozdu, gozdnih vil, mravljišč, naprstnih lutk in izdelkov, ki so jih razstavljali in uporabili tudi v dramskih uprizoritvah. Natečaj želi tudi spodbujati pravilno ravnanje z odpadno embalažo za mleko in sokove v lokalni skupnosti in gospodinjstvih. Lani so v Sloveniji ločeno zbrali okoli 2000 ton odpadne KEMS.

Tehnologija vacurema za reciklažo plastenk PET

Zmagovalci nagradnega natečaja Eko-paket so bili med vrtci Studenci Maribor, enota Poljane, Metlika, enota Žabice, Šoštanj, enota Urška Topolšica. Med osnovnimi šolami od 1. do 3. razreda OŠ Ljudski vrt Ptuj, Podružnica Grajena, OŠ Dravlje in OŠ Kašelj. V skupini od 4. do 6. razreda so bile prve tri OŠ Ivana Babiča – Jagra Marezige, OŠ Ob Dravinji, OŠ Ivana Roba Šempeter pri Gorici. V skupini od 7. do 9. razreda pa OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski Dol, Maja Zobovnik, Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor in OŠ Toneta Šraja Aljoše.

Okoli 779.000 ton plastenk PET je zbranih v ZDA vsako leto, približno 295.000 ton pa jih namenijo za proizvodnjo plastenk rPET za neposreden stik s hrano. Polovica rPET se ustvari z uporabo Vacurema tehnologije podjetja Erema, ki ima v rokah

V sklopu »Kako s KEMS ravnamo pri nas doma? Dopoldan učenec, popoldan učitelj« je bil najboljši Biotehniški center Naklo, nagrado pa sta prejela še OŠ Cankova in OŠ Gorišnica.

Fotografije: arhiv proizvajalcev

87

50 % trga. V Evropi je ta tržni delež že dosegel 30 %, po svetu je torej prek 150 sistemov Vacurema, ki imajo letno kapaciteto okoli 1 mio ton. Vacurema je postala od leta 1998, ko je začela z reciklažo plastenk PET, najbolj uporabljena tehnologija v svetu. Za to je zaslužnih kar nekaj dejavnikov. Eden izmed njih je dekontaminacija pred ekstruzijo, torej da plastenke PET obravnavajo na visokih temperaturah in v visokem vakuumu. To odstrani vlago in nezaželene ostanke, tako da predhodno sušenje ni potrebno, kar zmanjša stroške. Poleg tega sistem ne potrebuje toliko vzdrževanja kot drugi. Christoph Wöss, produktni vodja, pojasnjuje njihovo uspešnost: »Letno pri podjetju izdelamo okoli 347.000 ton plastenk rPET za neposreden stik z živili.

S tem zagotavljamo, da naši potrošniki uporabijo do 100 % recikliranih peletov za proizvodnjo plastenk in tako izpolnjujemo termoformično lestvico stika s hrano v skladu s smernicami EFSA.« Med drugim je njihova tehnologija po neodvisnih testiranjih 40 % energetsko učinkovitejša kot drugi sistemi.

EOL

do 150 obratov na minuto. Ta stroj je zaradi povpraševanja raznih proizvajalcev hrane razvil nov vlagalni sistem, ki lahko zadosti raznim variacijam tipov hrane in embalažnim formatom. Tako ima stroj zdaj tri možnosti vlaganja: stransko verižno za normalno oblikovane proizvode, tuljavno vlaganje za valjaste in okrogle, t. i. pametni pas za že dokončane jedi in zamrznjene pice, ter nalagalno vlaganje za večslojne izdelke. Stroj C80, ki ga imajo v podjetju Lyoms Seafood, je prilagojen njihovim potrebam, proizvajajo namreč že gotovo morsko hrano. Stroj tako lahko polni tri različne velikosti plastičnih skled s pokrovi.

april 2014

Novosti

Kratko, zanimivo

Prostor za rast je na tujih trgih Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

8 87

Embalaža

Položaj panoge

Lanska prodaja je v embalažno-grafičnem podjetju Jamnik zrastla za četrtino.

Ni čudno, da je direktorica

Polona Dolenec

Polona Dolenec, v podjetju ni še niti štiri leta, zadovoljna, a hkrati realna v napovedih za

Položaj panoge

to leto. Izjemna rast se ne bo nadaljevala, a na tujih trgih

je še precej prostora. Zdaj

60 % proizvodnje prodajo na nemškem, avstrijskem, češkem, nizozemskem in drugih tujih trgih. A izvozna žetev dobi

poseben zven ob podatku, da

dosegajo 53.000 EUR dodane vrednosti. Lastniki dajejo

prednost razvoju podjetja.

Direktorica pa pravi, da ciljajo

na panoge, ki potrebujejo

april 2014

zahtevno kaširano embalažo.

Usmerjeni smo v izdelavo visokozahtevnih izdelkov, kar je naša konkurenčna prednost.

Bilance za leto 2013 so znane. Kaj kažejo rezultati, kje ste bili najuspešnejši in pri katerih proizvodih trg ni reagiral, kot ste pričakovali?

Ste zelo usmerjeni k individualnemu pristopu h kupcu, je to konkurenčna prednost ali mora biti še kaj?

Z rezultati lanskega leta smo zelo zadovoljni, prodajo nam je uspelo povečati za 24 %, vsa rast je bila dosežena na tujih trgih. Slabo smo delali na domačem trgu, kjer se je prodaja celo nekoliko zmanjšala, res pa je, da smo vse svoje sile usmerili v tujino. Na domačem trgu smo zaradi znanih razlogov samo ohranjali svoje pozicije, dodatnih poslov aktivno sploh nismo iskali. Novi kupci so nas našli sami na podlagi referenc in interneta. Pri kupcih poskušamo uveljaviti celosten pristop od samega načrtovanja embalaže in dizajna do izvedbe.

Usmerjeni smo v izdelavo visokozahtevnih izdelkov, kar je naša konkurenčna prednost.

Smo prilagodljivi, predvsem pri velikih sistemih je to nujen pogoj, cena pa mora biti konkurenčna. Veliko smo lani naredili na

produktivnosti in stroškovni učinkovitosti, kar kaže tudi dodana vrednost na zaposlenega, ki bo precej višja od tiste v letu 2012.

Koliko ste bližje cilju, da postanete največji proizvajalec zahtevnih vrst kaširane embalaže v Sloveniji in kako uspešni ste pri zavzemanju evropskega trga s potiskano embalažo? Kaj vas na trgu kaširane embalaže preseneča?

Ocenjujemo, da tržno pozicijo na slovenskem trgu ohranjamo, toda zaradi propada podjetij in zmanjševanja potrošnje se tudi poraba embalaže manjša. Plasma embalaže se je na tujih trgih od leta 2010 skoraj potrojil. Delež prodaje na tuje trge raste. Leta 2010 je znašal tretjino prodaje, lani pa je presegel 60 %.

Ugotavljamo, da se na recikliranih kartonih dela embalaža z zelo zahtevno obdelavo in dizajni, od različnih lak efektov, toplega tiska, preganja do plastifikacije. Ni nam še uspelo ugotoviti, ali je to zaradi ekološke ozaveščenosti odjemalcev, ki zahtevajo uporabo recikliranih kartonov, ali je pomemben vidik cene. Najbrž gre za zmes obojega. To velja ne samo za kaširano embalažo, ampak tudi za zloženke.

Katere novosti v proizvodnji izdelkov kaširane embalaže kupce najbolj zanimajo?

Pravila ni. Kupci so zelo različni. Večina kupcev išče inovativne rešitve, embalažo, ki

V ideji krožnega gospodarstva je zelo poudarjena proizvodnja iz reciklatov. Tudi Slovenija že pozna projekt izdelave kartona iz odpadnega papirja. Kakšno je vaše stališče do uporabe reciklatov in kako tako embalažo sprejema trg?

To je vroča tema, s katero je povezanih več problemov. Glavnina kartonov, ki jih predelamo v našem podjetju, je reciklažnih. Po vsej verjetnosti tudi zaradi cene in ne samo ekološke ozaveščenosti. Problem je, ker je surovina za izdelavo teh kartonov star papir, ki vedno večkrat recikliran vstopa v proizvodni proces, naši dobavitelji pravijo, da do sedemkrat. To pomeni, da je vhodna surovina vedno slabša, papirnice sicer dodajajo nekatere stvari, da se popravi kakovost (les, postindustrijski odpadek), vendar imamo s kakovostjo tega kartona vedno več težav, pojavljajo se pike, nečistoče, mastni madeži, črte, slab premaz, prašnost. Po drugi strani se na teh kartonih dela visokozahtevna embalaža in vsaka pomanjkljivost oziroma težava na kartonu prihaja še bolj do izraza kot v preteklosti, ko se je za visokozahtevno embalažo uporabljal karton iz primarnih vlaken.

Recikliran karton uporablja tudi prehrambna industrija, sicer za indirekten stik s hrano, vendar je problematika migracij iz sredice kartona, ki je iz starega papirja, zelo kompleksna in mogoča kljub barieri, ki je med kartonom in hrano. Na možnost migracije vpliva čas, ko je izdelek na trgu, količina in vrsta hrane ter kakovost bariere, popolna bariera sta samo kovina in steklo. Daljši je čas, večja je možnost, da neka snov pride v hrano in prebije najvišjo dovoljeno mejo. Velikokrat vrsto kartona predpiše kupec in mi nanj nimamo vpliva, verjetno je cena odločilni dejavnik pri izbiri. Lahko sicer priporočamo karton iz primarnih vlaken, s katerim je tudi pri predelavi v škatlo manj težav, vendar ima zadnjo besedo kupec.

Strokovnjaki smo za izdelke z zahtevno dodelavo. Razmerja v našem programu se nekoliko spreminjajo, narasel nam je delež kaširane embalaže na račun padca zloženk, vendar so spremembe majhne.

V kakšnem ekonomskem položaju je slovenska kartonažna industrija? Katere spremembe so ugodne? Ali vam je poslovno okolje bolj naklonjeno? Kaj pričakujete od gospodarske politike?

Slovenska kartonažna industrija je po moji oceni v dobrem položaju, vsi delamo, se razvijamo, pojavljajo se celo novi igralci. Ugodna sprememba je, da smo ugotovili, eni prej, drugi pozneje, da je prostor za rast predvsem v tujini in se na domačem trgu morda nekoliko manj srečujemo, kot smo se v preteklosti.

Poslovno okolje nam ni naklonjeno, mene razvoj Slovenije skrbi, saj se prav nič ne izboljšuje. Glede pričakovanj imamo v hiši pravilo, ki se glasi: »Pričakuj veliko od sebe in malo (nič) od drugih.« Stavimo predvsem nase in se poskušamo kar najbolj prilagajati stvarem, na katere nimamo vpliva.

Slovenska kartonažna industrija je po moji oceni v dobrem položaju, vsi delamo, se razvijamo, pojavljajo se celo novi igralci.

9 87

Fotografije: arhiv članov

Dva materiala na enem nosilnem traku Nanos dveh različnih materialov na enem nosilnem traku je novost Cetisove tehnologije komercialnih tiskovin, predvsem zanimiva za vinarje ali proizvajalce drugih posebnih izdelkov, ki imajo poudarek na vizualni predstavitvi. Obnašanje materialov na prehodu skozi tiskarski stroj je lahko zelo problematično in zahtevno za izvedbo, toliko večji izziv pa je izvedba z dvema tako različnima materialoma, kot sta plastika in papir, ki sta poleg tega še različno debela. Kot sta povedala Milan Štamol, vodja tehnologije KT, in Andreja Vodušek, tehnologinja KT, so z različnimi metodami preizkušanja uspeli optimizirati tehnološki postopek izdelave. Pri tem so upoštevali porabo materiala in obnašanje omenjenih materialov, ki gresta sočasno skozi tiskarski stroj. »Testiramo še kombinacije možnih materialov, saj obstajajo tehnološke omejitve na primer v različnih faktorjih razteznosti materiala, pri nanašanju različnih dekorativnih elementov ipd.« pojasnjujeta tehnologa. Njeno uporabnost vidijo tudi v kozmetični, prehrambeni in embalažni industriji predvsem za dekoriranje izdelkov z višjo dodano vrednostjo.

Cetis d.d., www.cetis.si

Embalaža

Plasma embalaže se je na tujih trgih od leta 2010 skoraj potrojil. Delež prodaje na tuje trge raste.

Po katerih izdelkih ste na domačem in tujem trgu najbolj prepoznavni? Ali se razmerja v vašem proizvodnem in prodajnem portfelju spreminjajo?

MUNDISCAN laser Kakšne načrte imate za leto 2014? Katera gospodarska panoga kaže največjo vitalnost in je za vašo rast pomembna?

V letošnjem letu računamo vsaj na 5-odstotno rast prodaje. Lastniki so firmo dokapitalizirali, kupili dodatne proizvodno-skladiščne prostore, kar nam omogoča rast in nov razvoj.

Kupili smo tudi tri nove stroje, od katerih lepilni stroj že deluje, kaširni in izsekovalni prihajata, medtem moramo prostore urediti glede na novo linijsko postavitev in avtomatski odvoz odpada. Naslednja naložba bo v tiskarski stroj. Certificiranje po prehrambnem standardu smo prestavili na naslednje leto.

Težko bi rekla, da katera panoga kaže posebno vitalnost. Naš portfelj strank je precej razpršen in pokrivamo zelo različne branže.

Trenutno največ prodamo trem panogam: industriji malih gospodinjskih aparatov, industriji aparatov za osebno nego in prehrambni industriji. Za nas so pomembne vse panoge, ki potrebujejo visokozahtevno embalažo.

Mundiscan industrijski laserski tiskalnik se izdeluje izključno z namenom označevanja v pivovarnah, polnilnicah pijač in mineralnih vod. Z njim lahko označujemo dvovrstični tekst s hitrostjo 70.000 etiket na uro (okrog 20 na sekundo). Laser dokazano že v več svetovno znanih pivovarnah izboljšuje učinkovitost proizvodnje, zmanjšuje obratovalne stroške in nudi fleksibilno označevanje v realnem času za boljšo sledljivost. V primerjavi z ostalimi laserji, ki so na trgu, je napis bolj poudarjen in čitljiv in ne gravira v material, torej se material plastenke ne stanjša. Laser je zračno hlajen in za delovanje ne potrebuje komprimiranega zraka ter že danes izpolnjuje ekološke zahteve pivovarn (Green Brewery Regulations).

Tift d.o.o., www.tift.si

april 2014

bo izdelek prodajala, podprla marketinško akcijo, novost. Končna ideja embalaže skupaj z dizajnom se mora skladati z zgodbo podjetja in izdelkom, ki ga ponujajo, in s krogom kupcev, ki ga nagovarjajo. Tu nastopimo tudi mi s predlogi, možnostmi, cenovno ustrezno rešitvijo. Na novo se nam pojavljajo kupci, ki želijo certificirano kaširano embalažo FSC, saj želijo na trgu nastopati kot ekološko usmerjeni, ki odgovorno ravnajo z gozdovi.

Novice Embalažnega omrežja

V Sloveniji premalo ambicije za luksuzne izdelke in embalaže Tanja Pangerl

foto: www.shutterstock.com

10 87

Embalaža

Luksuzna embalaža

Luksuzna embalaža? Ji je trg naklonjen ali ne? Ali je lahko luksuzen izdelek brez luksuzne embalaže, ki odraža njegov

Luksuzna embalaža

slog in standard? Kupci vedo, da bodo morali zanj plačati več, vendar od njega tudi

pričakujejo več. Luksuzna

embalaža spremlja kupca tudi zunaj prodajalne, mu »govori«

in ga spominja na blagovno znamko in izdelek. Zato so

ustvarjalnost, dizajn, izbira

materiala, izdelava luksuzne

embalaže ključne za pozicijo

luksuznega izdelka in blagovne znamke. V tujini je teh

izdelkov več, pri nas pa zaradi

majhnosti trga precej manj.

Kakšne so izkušnje slovenskih

podjetij?

Kako je luksuzna embalaža povezana z vrednostjo izdelka, ki jo predstavlja? Je luksuzna embalaža zrcalo luksuznega izdelka?

Bernarda B. Krajc, Slokart d.o.o.: Luksuzna embalaža ni samo zrcalo luksuznega izdelka, je zrcalo proizvajalca in kupca tega izdelka, zrcalo vseh njenih ustvarjalcev. Lahko je provokativna, »funky«, elegantna ali samo lepa. Ne navezuje se samo na cenovno raven izdelka, pač pa tudi na filozofijo blagovne znamke, njene korenine, trenutno usmerjenost, oblikuje novo podobo in miselnost v podjetju, se prilagaja željam uporabnika in času.

Marjana Lavrič Šulman, direktorica, in Žare Kerin, kreativni direktor, Futura DDB d.o.o.: Naloga vsake embalaže je, da ustrezno predstavlja vsebino in značaj izdelka. Enako seveda velja tudi za luksuzno embalažo. Dobra embalaža je vedno zrcalo izdelka.

april 2014

Kako bi definirali luksuzno embalažo? Kaj mora vsebovati, da je lahko uvrščena v segment luksuzne embalaže?

Bernarda B. Krajc, Slokart d.o.o.: Luksuzna embalaža je inovativna, vsebuje nove in posebej za to embalažo izbrane materiale in oblike.

Ekološkost v luksuzni embalaži moramo gledati skozi razvoj.

Postavlja smernice v oblikovanju embalaže, barvne trende in vpeljuje nove tehnike proizvodnje. Luksuzna embalaža je povezana s celostno podobo izdelka, ki ga predstavlja, in vedno postane del tega izdelka. Izdelek brez nje nima vrednosti. Ključni element je inovativnost; s tem pa so povezani vsi preostali vidiki izdelave. Pomemben je izbor materialov; pogosto za namen embalaže izdelajo novo vrsto materiala, novo obliko embalaže, ustvarijo novo barvo in prilagodijo oglasno kampanjo.

Marjana Lavrič Šulman in Žare Kerin, Futura DDB d.o.o.: Vsekakor se začne pri proizvodnem/industrijskem in grafičnem oblikovanju embalaže, nadaljuje pa z vrhunsko izvedbo. Razume se, da mora biti ta povezana z najkakovostnejšimi materiali in sodobno tehnologijo.

Kakšne vrste luksuzne embalaže izdelujete in katere od teh največ?

Bernarda B. Krajc, Slokart d.o.o.: Ekološka embalaža je lahko luksuzna, vendar ekološki izdelki niso pogosto umeščeni v luksuzni segment. Je uporaba lesa ekološka, je uporaba grafita ali stekla ekološka, je uporaba UV-laka ekološka? Ekološkost v luksuzni embalaži moramo gledati skozi razvoj. Zaradi luksuznih

Embalaža

Bernarda B. Krajc

87

11 Kakšno mesto ima ekološka embalaža v segmentu luksuzne embalaže? Je lahko ekološka embalaža tudi luksuzna in zakaj da ali ne?

Marjana Lavrič Šulman

foto: arhiv podjetja foto: Dragan Arrigler

Žare Kerin

Zaradi luksuznih izdelkov so postale proizvodnje papirja bolj ekološke, PVC smo spremenili v PP.

april 2014

Marjana Lavrič Šulman in Žare Kerin, Futura DDB d.o.o.: Materiali so seveda med pomembnejšimi elementi pri oblikovanju katere koli embalaže, tudi luksuzne. Lahko so zelo različni – od vrhunskih papirjev, lesa, stekla, blaga, kovine do dodelave, na primer slepi tisk, tisk s folijo, lakiranja. Pazimo, da se embalaža kar najbolj sklada z vsebino, in to je ključni kriterij zasnove ter izbora materialov in dodelav.

Marjana Lavrič Šulman in Žare Kerin, Futura DDB d.o.o.: Lahko, zakaj ne … Običajno ima vsaka dobra embalaža v premium segmentu vsaj en element, ki ga postavi na višjo raven – bodisi material, izbor barv, folije, poseben tisk idr.

Judita Železnik

Bernarda B. Krajc, Slokart d.o.o.: Materiali so sestavni del koncepta luksuzne embalaže, vsekakor pa ne edini. Izbor materialov je resnično velik: od svile, lesa, usnja, kristalov, dragih kamnov in žlahtnih kovin. Meje v oblikovanju ni, je pa pomembna omejitev kupčeva zmožnost pri cenovnem razponu. Tudi v luksuznem segmentu brez cenovne omejitve ne gre.

Res pa je, da je ta veliko višja kot pri ostalem segmentu izdelkov. Najpogosteje uporabljeni materiali so art papirji, ki jih ustvarjajo razne papirnice. Kupci si ob večjih količinah (in bolj zvenečih imenih) papir zamislijo sami, izberejo proizvajalca in imajo trajnostno pravico do uporabe papirja v lastni namen. Pri tisku se pojavljajo inovacije bolj v barvnih niansah in njihovem nanosu. Tudi luksuzno embalažo tiskamo z uveljavljenimi tehnikami tiska, vendar pa ravno v tem segmentu proizvajalci poizkušamo najti nove načine tiska, premikamo meje sedanjih praks v določeni tehniki. Vsako leto inštituti in proizvajalci barv ustvarijo nove barvne nianse, ki se prenesejo na modne brvi, veliko prej pa na barvne lestvice proizvajalcev embalaž.

Andrej Božič

Koliko je izbira materiala pomembna za luksuzno embalažo? Katere vrste materialov za luksuzno embalažo predvsem uporabljate in kakšne so tehnike izdelave?

foto: arhiv podjetja

Dobra embalaža je vedno zrcalo izdelka.

Bernarda B. Krajc, Slokart d.o.o.: Embalaža velike večine premium izdelkov ni luksuzna.

Embalaža teh izdelkov je samo lepo narejena in ima višjo ceno od pogosteje uporabljene, na njej so uporabljene tehnike in oblike, ki obstajajo že desetletja. Pogosta napaka je, da proizvajalec oziroma dizajnerski oddelek na embalaži uporabi veliko različnih tehnik, ker meni, da je s tem embalaža resnično luksuzna. Na taki embalaži je vse od tiska v full colorju do uporabe pete in šeste barve, tiska na foliji, braillovih znakov, UV-parcialnega lakiranja idr. Nastane embalaža, ki deluje bogato, v resnici pa je samo kičasta, nekakšna zmedena mešanica vseh slogov. Res pa je, da se pojavlja več izdelkov, ki imajo skladno embalažo. Ne luksuzno, le zelo všečno in lepo izdelano. Obstaja kar nekaj izdelkov iz tega segmenta, katerih embalažo lahko označimo za luksuzno. To embalažo prepoznate tako, da izdelek na polici izstopa. Ko ga zagledate, veste, da boste dobili več, ne da bi pogledali na listek s ceno ali videli ime proizvajalca.

Preprosto vam ugaja, deluje znano in lahko ga enostavno povežete z oglasno kampanjo, saj je embalaža njen del. Največkrat gre za izdelke tujih blagovnih znamk. Na zelo inovativnega in luksuznega našega proizvajalca še čakam.

Ideje so, usklajene z zelo prijetnim in uspešnih industrijskim oblikovalcem. Čakam še na pogumnega proizvajalca penin, ki si bo upal biti drzen in bo naredil prostor za prvo luksuzno embalažo tudi na slovenskih tleh. V polnem pomenu besede.

foto: arhiv podjetja

Marjana Lavrič Šulman in Žare Kerin, Futura DDB d.o.o.: Zelo različno. Na Futuri smo zasnovali embalaže za posebna piva Kratochwill, za velik nabor poslovnih daril (Mercator, Telekom Slovenije, Krka), nekaj vinarjev, za trgovsko blagovno znamko Mercator Premium idr.

Pri živilih se pojavlja vse več premium izdelkov. Lahko embalažo premium izdelkov že označimo za luksuzno?

foto: arhiv podjetja

Bernarda B. Krajc, Slokart d.o.o.: Smo proizvajalec embalaže, v katero je pakiran izdelek, ki že ima primarno embalažo. Izdelujemo kartonsko, aluminijasto in transparentno embalažo iz PP. V luksuznem segmentu je največji del proizvodnje namenjen embalaži iz lepenke, saj imamo tukaj največje možnosti eksperimentiranja. Kupcu lahko s tako embalažo ponudimo najvišji segment in jo naredimo resnično luksuzno.

12

izdelkov so postale proizvodnje papirja bolj ekološke, PVC smo spremenili v PP, barve so pogosteje na vodnih osnovah, proizvodnja stekla in izkop kovin bolj nadzorovana in socialne razmere v azijskih proizvodnjah bolj spremljane in urejene. Zaradi dragocenih izdelkov in ravno takih embalaž lahko masovno proizvodnjo danes označujemo za bolj ekološko. Dragocene izdelke proizvajajo podjetja, ki morajo zaposlovati bolj izobražene in strokovno bolj usposobljene ljudi, saj kupci takih embalaž ne dovolijo pomanjkljivih izdelav, torej imamo tukaj še pozitivni socialni vidik.

Kupci luksuznih embalaž zahtevajo sledenje vsem smernicam na področju zakonodaj in to ne samo v EU. Če pod tem pojmom mislite na ekološkost, potem je luksuzna embalaža umeščena na sam vrh ekološke embalaže.

Nepredvidenega v poteku izdelave take embalaže ni, saj je vse dogovorjeno in narejeno pred potrditvijo zadnjega tiskanega vzorca.

Promocija poteka v skladu z želeno podobo izdelka, ki jo je zasnoval proizvajalec, kupec ali kreativni tim podjetja. Luksuzni izdelek ima vse tisto, kar ste od njega pričakovali: bogato in posebno vsebino, pripadajočo embalažo in statusni vidik. Luksuzni izdelek je namreč simbol izbranega in dobrega okusa.

Najboljše na tržišču.

Embalaža

87

Luksuzna embalaža

Embalaža je posledica.

Posledica izdelka, posledica njegove ambicije. Zdi se, da je ambicioznih izdelkov pri nas bolj malo.

Marjana Lavrič Šulman in Žare Kerin, Futura DDB d.o.o.: Tudi ekološka embalaža je lahko luksuzna, vedno pa mora biti v kontekstu z izdelkom, skladna z vsebino.

Zagotovo materiali kot recimo ročno izdelan papir, naravne tkanine, steklo, les in drugi odražajo višjo raven kot cenena plastika ali razni polivinili.

Marjana Lavrič Šulman in Žare Kerin, Futura DDB d.o.o.: Ni jih prav veliko. Še največ pri embalažah poslovnih daril, sicer pa glavnine našega oblikovalskega dela ne predstavljajo luksuzne embalaže.

Kakšne so zahteve naročnikov glede luksuzne embalaže za njihove izdelke, ponudbo, promocijo?

Kakšen je trenutni položaj luksuzne embalaže na trgu, slovenskem in tujem? Ali je upravičen vtis, da na slovenskem trgu ni izrazite luksuzne embalaže in da se pozna racionalizacija pri inovativnem dizajnu?

Slokart d.o.o., Podskrajnik 33, 1380 Cerknica www.boxside.si

Promocija

april 2014

Bernarda B. Krajc, Slokart d.o.o.: Zahteva je v posebni obliki in dizajnu. Pogosto so v dizajn vključeni znani arhitekti, umetniki, fotografi in industrijski oblikovalci. Kupci luksuzne embalaže so pripravljeni plačati pravico za reprodukcijo ali posodobljenje Warholovih del, za fotografsko gradivo najemajo najbolj priznane fotografe, za spremne citate slavne pesnike in odlomke iz uspešnic, napisane z avtorjevo pisavo. Ponudba in izdelava morata biti brezhibni, za to si vzamejo dovolj časa, tako da ne pride do izdelav v »zadnjem hipu«.

Bernarda B. Krajc, Slokart d.o.o.: Položaj luksuzne embalaže ni bil nikoli ogrožen, vedno malenkost raste. Vsaka luksuzna blagovna znamka ima v svojem segmentu izdelek, ki spada v to kategorijo. V tujini je teh izdelkov več, ker so bolj prepoznavni, imajo stoletja tradicije in veliko zvenečih imen, ki so blagovno znamko in izdelke pripeljali do točke velikega uspeha. Za te blagovne znamke se oblikovalci, proizvajalci in kreativci vedno borijo, zato imajo vedno najboljše izdelke in najbolj inovativne embalaže. Slovenski trg je majhen, to na naše proizvajalce vedno deluje omejujoče, pa ne bi smelo biti tako. Imamo veliko proizvajalcev lepih, dragih in vrhunskih izdelkov. Žal slovenski potrošnik za kupljeno ne pričakuje luksuzne embalaže. Pravzaprav so nas navadili na to, da sekundarne embalaže ni, če ni nujno potrebna. Napaka, ki je vidna na trgovskih policah in na željah proizvajalcev. Sprehodite se po kakšni od bolje založenih trgovin v tujini: povsod sama embalaža, ena bolj zanimiva od druge. Izdelek kupite in ga odnesete kot darilo, kupite ga, ker je dobrega videza. Pri nas morate prej zaviti v cvetličarno ali kupiti darilno vrečko in to je etiketa, ki jo kupec doda izdelku proizvajalca, njegovi filozofiji in podobi. Z dodatnim ovijanjem skrijete proizvajalca, skrijete izdelek. Luksuzni izdelki ne dovoljujejo takih izbir – namesto potrošnika končno podobo kreirajo proizvajalci. Lahko dodate osebno noto in izberete

številčno omejeno serijo, najdete številko, ki obdarovancu nekaj pomeni ali pa dopišete sporočilo, ampak s pisalom, ki ga je priložil proizvajalec.

Pri inovativnem dizajnu racionalizacije ni.

Ideje so vedno pestre in obstaja možnost dražje ali cenejše izvedbe. Pomembno je, da kupci dobre ideje še vedno nagrajujejo z nakupom.

In ko se na dobre izdelke navadijo, jim je vsaka nova ideja in vsaka nova embalaža le še dodatek v zbirki. Končni cilj vseh proizvajalcev na tem svetu je namreč že stoletja isti: ko kupca prepričamo v nakup, ga želimo obdržati za vedno. In pogosto moramo za prvi vtis kupca pridobiti z embalažo, luksuznega izdelka žal ne morete samo degustirati.

Dobro je, da sta embalaža in vsebina skladni.

Marjana Lavrič Šulman in Žare Kerin, Futura DDB d.o.o.: Kot že rečeno, embalaža je posledica. Posledica izdelka, posledica njegove ambicije. Zdi se, da je ambicioznih izdelkov pri nas bolj malo. Iz tujine smo vajeni večjih ambicij in seveda tudi boljših tehnoloških zmožnosti pri izvedbah embalaž, ne samo luksuznih.

Pogrešamo zavedanje, da vsaka večja ambicija lahko pomeni večjo dodano vrednost. Ko se bo spremenilo to razumevanje, bo tudi posluha za luksuzne izdelke in embalaže verjetno več.

…

Judita Železnik, oddelek Tržnih komunikacij, Kozmetika Afrodita d.o.o.

Kakšna je ponudba luksuzne embalaže na slovenskem trgu?

Ponudba je zelo okrnjena, zato smo v Kozmetiki Afrodita poiskali dobavitelje v tujini. V ponudbi luksuzne embalaže prednjačijo Kitajci, vendar sami ostajamo pri evropskih dobaviteljih, kot so Španija in Francija, saj so dovolj prilagodljivi našim visokim zahtevam in standardom.

Tudi pri embalaži namreč ostajamo podjetje s pojmom visoke kakovosti ter družbene odgovornosti do zdravja, okolja in narave.

Kakšno mesto ima pri vaših izdelkih luksuzna embalaža?

Ker kozmetiko nakupujemo tudi z očmi, ima privlačen videz embalaže pri oblikovanju našega izdelka zelo veliko vlogo. Seveda pa mora biti skladna z vsebino izdelka. Pri naši liniji GOLD 24 Ka, ki vsebuje koščke čistega zlata, je tej bogati vsebini zagotovo prilagojena tudi embalaža, ki je bogata tudi za oči. Ob poplavi najrazličnejših kozmetičnih izdelkov je naša naloga, da s privlačno embalažo pritegnemo pozornost kupca, pomembno pa je, da embalaža tudi obvešča o vsebini izdelka. Dobro

13 Kako je luksuzna embalaža povezana s samo vrednostjo izdelka, ki jo predstavlja? Je luksuzna embalaža zrcalo luksuznega izdelka in kupci povprašujejo po njej?

Zagotovo je luksuzna embalaža zrcalo luksuznega izdelka. Kupci ob nakupu dragocenejšega, dražjega izdelka pričakujejo tudi luksuzno embalažo. Kar 55 % prvega vtisa se pridobi z neverbalno komunikacijo, v katero spada tudi videz. Dobro pa je, da sta embalaža in vsebina skladni, da kupec torej po prvem vtisu doživi izpolnitev svojih pričakovanj, pozitivno izkušnjo, ker sicer lahko podvomi o kredibilnosti proizvajalca.

Pri katerih izdelkih se predvsem odločate za luksuzno embalažo? Kaj želite s tem sporočiti?

Predvsem pri izdelkih za nego obraza uporabljamo luksuzno embalažo. Nenazadnje jo zavržemo pozneje, lonček s kremo je na polici več kot mesec dni, ker je oblikovan v skladu z estetiko in modnimi trendi. Z embalažo izražamo izjemne in prestižne aktivne sestavine izdelka, kot so koščki čistega zlata, hialuronska kislina idr. Z lepo, prestižno embalažo želimo vzpostaviti ravnotežje med vsebino izdelka ter embalažo, istočasno pa želimo pri kupcih vzbuditi željo in potrebo po izdelku.

Katere vidike izdelka želite izpostaviti z luksuzno embalažo?

Z luksuzno embalažo izpostavljamo tudi luksuzno vsebino. Izdelek, ki vsebuje npr. patentirano hialuronsko kislino, je embaliran v prestižni, svetleči embalaži, ki že na prvi pogled izpostavi posebnost ter učinkovitost izdelka.

Z embalažo izpostavljamo njegovo vrednost, torej »value for money«. Kupec s prestižno embalažo pričakuje višjo ceno izdelka, zagotovo pa pričakuje tudi njegovo edinstvenost, učinkovito delovanje.

Smo družbeno odgovorno podjetje, zato delujemo ne samo v skladu s predpisano zakonodajo, temveč tudi v skladu s poslovnim poštenjem in odgovorno do okolja. Tudi pri izbiri luksuzne embalaže upoštevamo potrebo po ekoloških, razgradljivih materialih, ki jih je mogoče ali reciklirati ali razgraditi do naravi prijazne oblike. Tako poslovno prakso izvajamo ne glede na vrsto izdelka, torej tudi pri cenejših, masovnejših izdelkih.

Kupec, ki pride k nam, ima sicer posebne želje in tudi prepozna kakovost stekla. Vendar pa mu pri nas lahko razvijemo tudi tehnično bolj dovršen izdelek kot večji steklarji, dobil pa ga bo hitreje kot drugje. V praksi se to kaže v tem, da je eni od strank konkurenca dve leti razvijala izdelek in ga ni razvila do konca. V naši steklarni smo ta proces uspešno končali v treh mesecih. Sicer pa naši naročniki pred oddajo naročila opravijo celovit pregled podjetja.

…

Andrej Božič, generalni direktor, Steklarna Hrastnik, d.o.o.

V Steklarni Hrastnik proizvajamo steklenice za luksuzne pijače. Steklo, ki ga pri tem uporabljamo, je eno najčistejših na svetu. O prodajni ceni žal ne moremo govoriti, ker je poslovna skrivnost. Proces proizvodnje je avtomatiziran, kar je tudi eden od razlogov, da lahko tudi pri večjih količinah zagotovimo super premium kakovost. Je pa v steklarni zaposlenih tudi 50 steklopihalcev, ki med drugim delajo tudi promocijske steklenice.

Za nekega kupca so za sejemsko predstavitev izdelali dvometrsko steklenico. Večji del luksuznih steklenic se trenutno prodaja za različne vodke in konjake, kot so na primer Bacardi, Skull Vodka, Slovenia Vodka in še mnoge, ki zahtevajo super premium kakovost. Izvažamo 97 % svoje proizvodnje na 50 različnih trgov. Za izdelavo uporabljamo transparentno steklo, steklenice pa okrasimo z različnimi tehnikami: direktni in posredni tisk, brizganje, satiniranje in laser. Lastniki teh velikih blagovnih znamk od proizvajalca zahtevajo, da opravi certifikacijo, ki je nujna za prodajo.

87

Kakšno vlogo imajo pri vaši zasnovi in izbiri luksuzne embalaže ekološki materiali oziroma naravi prijazni materiali?

Embalaža

zasnovana in jasna informacija o izdelku je namreč njegova konkurenčna prednost.

Večji del luksuznih steklenic se trenutno prodaja za različne vodke in konjake.

STRAMEX PET d.o.o.

Mestinje 7, 3241 Podplat Tel.: +386 3 812 15 80 Faks: +386 3 812 15 87 www.stramex-pet.si

april 2014

Promocija

Proizvodnja PET plastenk in predform.

14 87

okolje

Novice Zelenega omrežja

Ali se zavedamo nevarnosti elektronske opreme

Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

Dijakinji Manja Balaj in Nastja Krajnc sta se odločili, da raziščeta, kako elektronska oprema po preteku roka uporabnosti vpliva na okolje.

Z njo se vsak dan srečujemo in je del našega življenja. Nekoč se njihova doba uporabnosti izteče. Težava je v tem, da se tovrstnih odpadkov pojavlja vse več, ne da bi se zavedali, da so lahko nevarni, če jih nepravilno odložimo. V nalogi sta avtorici ugotovili, kako pomembno je poznavanje sestave elektronskih naprav, saj pogosto niti ne vemo, katere nevarne snovi vsebujejo in kolikšno nevarnost pomenijo za naravo. Zato bo treba izpeljati še veliko akcij ozaveščanja o ravnanju z elektronsko opremo.

Ena takih je zagotovo e-transformer, s katerim smo si lahko ogledali, zakaj so nekatere naprave nevarne za okolje in ljudi. Dober zgled dajemo tudi z zbiralnimi akcijami elektronske opreme.

lovanje nacionalnih in regionalnih oblasti že trideset let sestavni del socialne in okoljske politike. Zaradi vnovične rabe virov ponovna uporaba prispeva k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, podaljša življenjsko dobo izdelkov, zmanjša količino odloženih odpadkov ter povečuje varčevanje s surovinami in naravnimi viri. Prispeva k udejanjanju socialnega podjetništva, spodbuja nastajanje lokalnih delovnih mest na deficitarnih področjih ter omogoča promocijo obrtnih poklicev, ki so v Sloveniji že skoraj izumrli. Ponovna uporaba zavrženih, nekoristnih starih izdelkov in materialov za oblikovanje novih spada na področje upcyclinga. Uporaba rabljenih izdelkov je postala življenjski slog v razvitem svetu, uveljavila se je kot nov trend v svetu mode in modnega oblikovanja. S projektom »USE REUSE«, ki ga sofinancirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter enake možnosti nadgrajuje dejavnost prvega Centra ponovne uporabe v Rogaški Slatini. Danes mreža šteje devet centrov, ki so še na lokacijah Tepanje–Slovenske Konjice, Vojnik, Velenje, Kranj–Tržič, Trebnje, Ljubljana in Ormož.

Center ponovne uporabe www.eko-tce.eu Slika: Center ponovne uporabe Ljubljana je tudi del turistične ponudbe mesta in tesno sodeluje s Snago d.o.o. Ljubljana.

Uvedeni zbiralniki oblačil v Občini Majšperk

Pripravil: Simon Gračner, profesor Biotehniška šola Maribor www.bts.si

Ponovna uporaba je v razvitem svetu pred recikliranjem

april 2014

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Center ponovne uporabe je prvo socialno podjetje v Sloveniji, ki izvaja pripravo na ponovno uporabo in ima za izvajanje dejavnosti okoljsko dovoljenje. Ponovna uporaba je v razvitem svetu pred recikliranjem, zato je aktivno sode-

Ker si v podjetju Čisto mesto Ptuj, d.o.o., nenehno prizadevamo za nadgradnjo sedanjega sistema ločenega zbiranja odpadkov in tako zasledujemo državne in evropske smernice, ki narekujejo, da se čim več odpadkov ločeno zbere in nato odda v nadaljnjo predelavo, smo v Občini Majšperk leta 2014 uvedli še zbiralnike za zbiranje odpadnih oblačil in obutve.

Občani lahko svoja oblačila in obutev oddajo na kar petih lokacijah po vsej občini. Zbirajo se oblačila, ki jih občani bodisi ne potrebujejo več ali pa so jih pripravljeni darovati pomoči

Čisto mesto Ptuj, d.o.o. www.cistomesto.si

Spodbude Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada Pri izvajanju različnih okoljskih naložb so za investitorje izredno pomembni različni finančni mehanizmi. V zadnjih letih so zelo aktualni javni pozivi Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, ki pri naložbah občanov v učinkovito rabo energije (URE) in rabo obnovljivih virov energije (OVE) omogočajo tudi hkratno pridobitev nepovratnih sredstev in kredita.

Občani lahko v okviru naložb v gradnjo novih in prenovo starejših stanovanjskih stavb kandidirajo za nepovratne finančne spodbude Eko sklada na izredno širokem področju ukrepov URE in OVE. Poleg naložb v enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe je mogoče spodbude Eko sklada dodeliti tudi za naložbe v ukrepe v večstanovanjskih stavbah. Kandidiranje za spodbude je mogoče tudi za gradnjo pasivne oziroma skoraj ničenergijske eno- ali dvostanovanjske stavbe ali pa za nakup stanovanja v tri- ali večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem oziroma skoraj ničenergijskem razredu.

Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad www.ekosklad.si

po posameznih frakcijah in po posameznih šolah. Zbiralna akcija plastenk poteka marca in aprila, slovesna sklepna prireditev pa bo 29. maja 2014 v Zbirnem centru Vrhnika. Ta dan bomo imeli tudi ustvarjalne delavnice, na katerih bodo učenci pod vodstvom mentorjev izdelovali izdelke iz odpadnih materialov in se seznanili s ponovno uporabo. Z akcijo bi radi spodbudili ločeno zbiranje odpadne embalaže, ozavestili šolarje o koristnosti takega zbiranja in hkrati razbremenili ekološke otoke, ki se hitro napolnijo z zbrano embalažo.

JP Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. www.kpv.si

V Kemisu novo tovorno vozilo Euro 6 in vakuumska cisterna V podjetju Kemis d.o.o. smo v mesecu decembru posodobili vozni park. Novost je tovorno vozilo Mercedes Actros z motorjem EURO 6 in vakuumska cisterna za prevoz tekočih snovi. Novi Actros se lahko pohvali s čistejšim in varčnejšim motorjem, ki s tehnologijo BlueEfficiency Power izpolnjuje emisijske normative razreda euro VI, pri tem pa naj bi porabili do 7,6 % manj goriva kot prejšnja generacija. Prav tako je vakuumska cisterna zasnovana tako, da lahko zaradi manjše lastne teže zmanjša obremenitev na okolje za prevoženo tono snovi. Ponujamo celotno organizacijo in izvedbo čiščenja z možnostjo prevzema ter obdelave nevarnih in nenevarnih odpadkov.

15 87

Energetski pregledi s termovizijo

Energetski pregled je sistematičen postopek, s katerim se pridobi podroben pogled v profil rabe energije v stavbi in vključuje prepoznavo ter ovrednotenje stroškovno učinkovitih možnosti za prihranke energije. Sestavni del energetskega pregleda je poročilo, v katerem so navedene možnosti za znižanje porabe toplote, električne energije, komprimiranega zraka in vode. Podjetje Legada že nekaj let izvaja energetske preglede strojnih in elektroinštalacij, s termovizijsko (infrardečo) kamero in z ustreznim izobraževanjem zaposlenih pa je začelo izvajati tudi energetske preglede stavbnega ovoja in odkrivanje anomalij na strojnih in elektroinštalacijah. Izgube energije je pogosto zelo zapleteno in težko odkriti.

Infrardeča analiza pregledovalcem omogoča hitro identifikacijo problematičnih območij, s tem pa takojšnji začetek postopka za ustavitev izgube energije. Prav tako jim je termovizijska kamera v veliko oporo pri odkrivanju anomalij na strojnih in elektroinštalacijah, saj natančno pokaže segment pregrevanja oziroma večje obremenitve.

Legada d.o.o. www.legada.com

Odprli nova zbirna centra v občinah Gornja Radgona in Radenci

Zeleno omreŽje

Akcija zbiranja plastenk po šolah

Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., bo v okviru 50-letnice delovanja pripravilo različne prireditve, med katerimi bo tudi akcija zbiranja plastenk po osnovnih šolah na območju občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika. Akcijo zbiranja plastenk smo pripravili skupaj z družbo za ravnanje z odpadno embalažo Unirec, d. o. o., ki bo prizadevanje učencev nagradila glede na dosežene rezultate po šolah. Učenci osnovnih šol so dobili navodila in ustrezne zabojnike za zbiranje, naše podjetje bo odvažalo zbrane plastenke in učence tedensko obveščalo o zbranih količinah

Kemis d.o.o. www.kemis.si

Pred kratkim smo v podjetju Saubermacher Slovenija skupaj z občinama odprli nova zbirna centra, in sicer decembra v Radencih in oktobra v Gornji Radgoni. Slednji se razteza na 700 m 2 velikem zemljišču, investicija vanj pa je znašala 21.000,00 EUR. Izvajalec, Saubermacher Slovenija, ki bo zbirni center tudi upravljal, je financiral gradbena dela in zbirni center opremil z vsemi potrebnimi zabojniki in posodami za zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij. V Zbirnem centru Gornja Radgona je na voljo 24 100-litrskih zabojnikov in 10 velikih kovinskih zabojnikov. V teh zbirnih centrih prevzemamo odpadke, kot so papir, karton, steklo in steklena embalaža, plastična, kovinska in

april 2014

potrebnim. Zbrana oblačila se nato ročno razvrščajo v skladišču. Še uporabna oblačila se predajo Zvezi prijateljev mladine za program Botrstvo, neuporabna oblačila pa uporabijo za predelavo v krpe za čiščenje ali izolacijski material. Upamo, da bomo tovrstnih zabojnikov lahko uvedli še več tudi v preostalih podravskih občinah, saj bomo tako še bolje udejanjali svoje poslanstvo, ki stremi k lepšemu in življenja vrednemu okolju. Z dodatkom humanitarne note pomagamo tudi sočloveku in drug drugemu.

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

16 87

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

mešana embalaža, tekstil, oblačila, lesena embalaža in les, avtomobilske gume idr.

okolje

Saubermacher Slovenija d.o.o. www.saubermacher.si

Direktorja podjetja Saubermacher Slovenija Rudolf Horvat in mag.

Mojca Letnik ter župan Občine Gornja Radgona

Delavnica o pravilnem ravnanju z gradbenimi odpadki Februarja smo za četrtošolce programov gradbeni tehnik in okoljevarstveni tehnik v okviru projekta ReBirth, ki ga finančno podpirata Evropska unija s programom LIFE+ in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, izvedli delavnico o gradbenih odpadkih »Pravilno ravnanje z gradbenimi odpadki – breme, odgovornost ali priložnost«. V uvodu je mag. Jure Leben z ZAG-a predstavil projekt ReBirth. Janja Leban z GZS je predstavila zakonodajo o industrijskih in gradbenih odpadkih, Mirko Šprinzer s PKG pa je predstavil izkušnje z ravnanjem z gradbenimi odpadki, predvsem pa je izpostavil pomanjkljivosti v praksi pri izvajanju zakonodaje o odpadkih. Primož Jurjavčič iz podjetja Structum je predstavil postopke selektivnega rušenja, delavnico pa je sklenila doc. dr. Ana Mladenovič z ZAG-a, ki je predstavila različne vrste žlindre, katerih lastnosti so močno odvisne od postopkov pridobivanja. Opisala je postopke nanoremediacije, s katerimi očistimo onesnažena območja, in podala zanimive izzive sedanjosti: kako bi zamenjali cement (katerega proizvodnja je energetsko potratna in ekološko sporna), naredili umetni bitumen, s katerimi alternativnimi materiali bi lahko zamenjali agregate idr. Ob tej priložnosti je bila v avli Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja mobilna razstava.

Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, Šolski center Celje www.sc-celje.si/gr/

Kampanja »Skoraj ničenergijske hiše: Že danes obiščite hiše prihodnosti« V lanskem letu je v Sloveniji vrata obiskovalcem odprlo 22 stanovanjskih, 8 javnih in 4 zasebne poslovne stavbe , ki gredo s tehnologijami v smer skoraj ničenergijskih hiš. Na njihove oglede se je prijavilo skoraj 600 obiskovalcev. Rezultati raziskave kažejo, da je kar 37,3 % vprašanih obiskovalcev takrat načrtovalo novogradnjo, 11,8 % se je zanimalo za prenovo stavbe in 8,1 % je že začelo z gradbenimi deli. Projekt predstavlja referenco na področju trajnostne gradnje in odlično promocijsko ter poslovno priložnost za strokovnjake, ki so sodelovali pri graditvi takšnih stavb. Večje število stavb kot bodo strokovnjaki predstavili v okviru projekta javnosti, bolj bodo razpoznavni na projektni spletni strani in brošuri. Več informacij glede prijave za sodelovanje najdete na: www.0energijskehiše.si/poglejte. Projekt »Skoraj ničenergijske hiše« je financiran s strani Evropske unije iz programa Inteligentna energija – Evropa.

Co-funded by the Intelligent Energy Europe Programme of the European Union

Pripravila: Mihael Mirtič, dr. Marjana Šijanec Zavrl Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. www.gi-zrmk.si

Lokalna partnerstva za zelena mesta in regije Energap od leta 2013 aktivno sodeluje v evropskem projektu Green Partnerships, v katerega je vključenih 12 partnerjev iz 11 sredozemskih držav. Glavni cilj projekta je ugotoviti optimalne rešitve za premagovanje obstoječih ovir ter najti načine za učinkovitejše izvajanje lokalnih strategij, hkrati pa povečati sodelovanje med interesnimi skupinami z ustanovitvijo lokalnih partnerstev, ki bi tvorili nov celostni pristop k energetski učinkovitosti v lokalnih skupnostih. V vsaki sodelujoči državi so vzpostavljena pilotna območja, kjer promoviramo uporabo URE in OVE. V Sloveniji smo se odločili za promocijo lesne biomase, saj želimo povečati uporabo obnovljivih virov v javnih stavbah, hkrati pa okrepiti izvajanje javno-zasebnih partnerstev s področja energetske učinkovitosti na lokalnem nivoju. Več o projektu na http://www.greenpartnerships.eu/ in na http://www.energap.si/?viewPage=174

april 2014

EnergaP www.energap.si

V letu 2013 je družba Interseroh od izvajalcev javne službe (IJS) prevzela 34.900 ton OE, kar je 7.000 ton več, kot je na trg dajo njeni zavezanci. Od leta 2009 do vključno 2013 je Interseroh od IJS prevzel približno 20.000 ton OE več, kot bi jih moral na podlagi sicer nepravilno dolo­ čenih deležev, s čimer je imel več kot 3 milijone evrov dodatnih stroškov. Kljub temu dejstvu je družba Interseroh 28.2.2014 prejela odločbo Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje, da mora od izvajalcev javne službe ravnanja s komunalno embalažo do 31. 3. 2014 prevzeti 3.103 tone odpadne embalaže.

Glede na pridobljeno pravno mnenje je odločba zaradi spodaj naštetih razlogov ne­ zakonita in neizvršljiva: • Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje je vedel, da deleži za prevzemanje odpadne embalaže (OE) za posamezno družbo za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) niso določeni zakonito, kar je potrdila tudi pravnomočna sodba Upravnega sodišča. Z izdajo te odločbe je inšpektorat kršil predpise ter sodbe upravnega sodišča.

• Inšpektor v odločbi družbi Interseroh sploh ni ugotovil kakršne koli kršitve veljavne zakonodaje in/ali veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja, čeprav je to osnovni pogoj za izdajo inšpekcijske odločbe, temveč je družbi Interseroh zgolj naložil obveznost prevzema embalaže od IJS. • Način, na katerega so v odločbi določene količine OE, ki naj bi jih družba Interseroh prevzela od IJS, je nerazumljiv, pomanjkljiv in nezakonit. Inšpektorat za izračun količin ni uporabil nobenih uradnih podatkov, tem­ več le podatke, ki so jih posredovali IJS, in jih inšpektorat ni niti preveril.

• Odločba je neizvršljiva, saj govori le o ko­ ličinah OE, ki jo mora družba Interseroh prevzeti od IJS, ne pa tudi o vrstah OE, ki jo je potrebno prevzeti.

Različne vrste OE na­ mreč predstavljajo različne stroške za DROE, zato bi odločba morala na­ tanko določiti tudi deleže posamezne vrste OE, ki jih mora DROE prevzeti pri IJS. Inšpektorat je dru­ žbi Interseroh izdal odločbo, za katero v za­ konu sploh ni pravnega temelja, prav tako pa družbi skladno z določbami Zakona o upravnem postopku ter Zakona o inšpekcij­ skem nadzorstvu ni omogočil sodelovanja v postopku.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) je tako na pritiske Zbornice komunalnega go­ spodarstva zaradi odpadne embalaže, ki se kopiči v njihovih skladiščih, odgovorilo z izdajo odločb DROE, namesto da bi sistem ravnanja z OE sistemsko uredilo, o čemer se vsi vple­ teni pogovarjajo že več kot pol leta. Podani so bili številni konstruktivni predlogi, MKO pa ni pripravil niti osnutka spremembe uredbe, niti ni sklicalo strokovne skupine, sestavljene iz predstavnikov vseh subjektov v embalažni verigi, kot je bilo dogovorjeno lani jeseni v okviru komisije za embalažo pri MKO. Družba Interseroh je prepričana, da bomo v Sloveniji vzpostavili učinkovit in transparenten sistem ravnanja z OE le, če bo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje: 1. sprejelo novo zakonodajo, ki bo urejala način in pogoje prevzemanja OE pri IJS

17 87

okolje

MKO ukrepa z izdajanjem odločb in ne s sistemskimi spremembami

(način priprave OE, način izravnave med DROE v primeru premalo ali preveč pre­ vzetih količin OE v tekočem letu); 2. zakonito določilo deleže prevzemanja OE za DROE ter vzpostavilo nadzor nad količinami dejansko prevzete OE pri IJS, pri čemer bi morale biti obveznosti za posamezno DROE določene akontativno za tekoče leto, po zaključku leta pa bi se morale ugotavljati dejanske obveznosti in njihovo izpolnjevanje; 3. zaostrilo pogoje za opravljanje dejavnosti DROE, tako da bi za pridobitev okoljevar­ stvenega dovoljenja morala DROE imeti sklenjene predpogodbe oz. pogodbe z za­ vezanci, ki skupno dajejo na trg vsaj 10% vse komunalne embalaže in imajo ustanovni kapital v višini 360.000 evrov, kolikor znaša trimesečni strošek prevzemanja OE pri IJS za 10% vseh slovenskih količin OE; 4. znižalo prag za obveznost plačevanja stroškov ravnanja z OE za zavezance ter črtalo tisti člen, ki omogoča zavezancem, ki dajejo na trg manj kot 15 ton embalaže, da ne plačujejo stroškov ravnanja z OE. Družba Interseroh je kot družbeno in okolj­ sko odgovorno podjetje pripravljena v rešitev okoljskih problemov, povezanih z oddajanjem embalaže DROE, vložiti dodatna sredstva, toda šele ko bodo zakonski okviri za delovanje DROE takšni, da ne bo mogoče delovanje špekulativnih DROE in izigravanje proste konkurence na podlagi izogibanja obveznosti prevzemanja.

Interseroh, d. o. o.

Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče T: 01 560 91 50, E: info@interseroh-slovenija.si, I: www.interseroh-slo.si

april 2014

Promocija

Interseroh

18 87

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

V sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje objavljamo odgovore na aktualna vprašanja podjetij, številki je MKO odgovorilo na

vprašanja o zmedi na trgu

pri prevzemanju odpadne embalaže, o novostih pri

ravnanju z izrabljenimi

motornimi vozili, o nadzoru

nad izvajanjem »biološke uredbe« in o tem, ali se Slovenija pripravlja na

izvajanje koncepta krožnega

gospodarstva. O zbiranju

mešanih komunalnih odpadkov,

o problemih sortirnic in

o spremenjenem načrtu

izgradnje centrov za ravnanje

z odpadki bodo odgovorili prihodnjič.

april 2014

Razmere pri prevzemanju odpadne embalaže se niso izboljšale. Nekateri napovedujejo, da bodo letos grmade nakopičene odpadne embalaže vznemirjale komunalna podjetja, sheme in občane že poleti. Kaj so ugotovili nedavni inšpekcijski pregledi pri shemah in kdaj bo MKO določil nove tržne deleže shem glede na spremenjene razmere na trgu?

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

inštitucij in bralcev. V tej

Deleži DROE po vplačani okoljski dajatvi

Vprašanja sprejemamo na info@zelenaslovenija.si.

Pri nedavnem inšpekcijskem pregledu družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) Gorenje Surovina d.o.o. je bilo ugotovljeno, da je zavezanec na trgu prevzel večje količine odpadne embalaže (OE) od izvajalcev javne službe (IJS), kot mu je to bilo določeno z deležem MKO. V letu 2013 je prevzel 12.836,433 ton odpadne embalaže, v mesecu februarju pa še dodatnih 173 ton OE. Nepravilnosti ni bilo ugotovljenih.

Inšpekcijski nadzori so bili pri zavezancih Interseroh, d. o. o., Slopak, d. o. o., Unirec, d. o. o., in Recikel, d. o. o., opravljeni v drugi polovici leta 2013. Na inšpekcijskem pregledu v družbi Recikel, d. o. o., je bilo ugotovljeno, da družba ni posredovala na Agencijo RS za okolje - ARSO Letnega poročila o ravnanju z odpadno embalažo za preteklo leto, zato

je bil uveden prekrškovni postopek. Družbi Interseroh, d. o. o., je bil izrečen inšpekcijski ukrep na zapisnik, da mora pri izvajalcu javne službe Komunala Ribnica, d. o. o., in pri Komunalnem podjetju Vrhnika, d. o. o., (družbi sta podali prijavo na Inšpekcijo za okolje in naravo) zagotoviti redno prevzemanje odpadne embalaže. Družba je inšpekcijski ukrep izpolnila in predložila evidenčne liste pošiljke odpadkov. Pri družbi Slopak, d. o. o., in Unirec, d. o. o., nepravilnosti ni bilo ugotovljenih.

Na podlagi rednega letnega načrta dela Inšpekcije za okolje in naravo bodo inšpekcijski nadzori v DROE v letu 2014 predvidoma opravljeni po oddaji letnih poročil na ARSO. MKO bo deleže za leto 2014 določil na enak način kot za leto 2013, torej v najkrajšem možnem času po tem, ko prejmemo podatke CURS o vplačani okoljski dajatvi za prvo četrtletje tega koledarskega leta.

Pri IMV časovna omejitev izjave o lokaciji Problematika ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili se zaostruje, saj najnovejši podatki kažejo, da naj bi lani v Sloveniji prevzeli v razgradnjo samo okoli 6000 vozil. Uredba o

19 MKO je skladno z odzivnim poročilom po reviziji Računskega sodišča leta 2010 izvedlo številne popravljalne ukrepe za večjo učinkovitost sistema ravnanja z izrabljenimi vozili (n.pr. sprejem novega predpisa o izrabljenih vozilih, nadomestitev ravnanja z izrabljenimi vozili v obliki GJS s principom razširjene odgovornosti proizvajalcev, izenačitev pogojev za obdelavo izrabljenih vozil za vse gospodarske subjekte, ki se s tem ukvarjajo, uvedba direktnih glob za kršitev pravil ravnanja,…).

Ključnega ukrepa za zagotovitev večjega zajema vozil v razgradnjo ni moč zagotoviti v okviru predpisa o ravnanju z IV in pristojnostmi MKO. Zato je MKO predlagal ukinitev izjave o lokaciji in uvedbo finančnega inštrumenta dajatev na lastništvo vozila, katere finančnega bremena bi bil lastnik vozila razbremenjen ob prodaji vozila ali ob oddaji izrabljenega vozila v razgradnjo. Zloraba obstoječega inštrumenta začasne odjave vozila iz prometa na podlagi izjave o lokaciji je namreč glavni razlog, da se vozila, odjavljena na podlagi izjave o lokaciji, kasneje oddajo v nelegalno obdelavo. Kljub številnim usklajevanjem med MKO, MzIP in MNZ, do uvedbe takega inštrumenta ni prišlo.

Glede na to, da trenutno ni realnih možnosti

Omenjena alternativna ukre­ pa bi morala zagotoviti večji zajem izrabljenih vozil v razgradnjo. Njuna učinkovitost bo ocenjena po določenem časovnem obdobju. V primeru, da tudi ta dva ukrepa ne bosta bistveno pripomogla k izboljšanju, bi bil zagotovo najbolj učinkovit finančni ukrep, kar kažejo tudi izkušnje iz drugih držav članic EU.

Izvajanje biološke uredbe v rokah več inšpektorjev Kako MKO spremlja izvajanje »biološke« uredbe?

Na podlagi 31. člena Uredbe je določeno, da: (1) Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek nadzor nad izvajanjem te uredbe v zvezi: 1. z gradnjo ali vzdrževanjem kompostarn in bioplinarn opravljajo gradbeni inšpektorji; 2. s prepovedmi in pogoji uporabe komposta ali digestata na kmetijskih in gozdnih zemljiščih opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo;

87

3. z dajanjem komposta ali digestata v promet opravljajo tržni inšpektorji; 4. s prepovedmi in pogoji uporabe komposta ali digestata na nekmetijskih zemljiščih za rekultivacijo glinokopov, kamnolomov ali sanacijo gramoznic opravljajo inšpektorji, pristojni za rudarstvo.

Slovenija z reciklažo med najboljšimi

okolje

V letu 2013 je bilo v obratih za razstavljanje izrabljenih vozil prevzetih v obdelavo 6.116 izrabljenih vozil, kar je sicer 11 % več kot leto prej, vendar vseeno bistveno manj od pričakovanj in ocen glede na število izrabljenih vozil, ki naj bi nastala (vsaj 30.000 letno). Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje ocenjujemo, da imamo sprejet ustrezen predpis o ravnanju z izrabljenimi vozili, zadostno število odobrenih obratov za obdelavo izrabljenih vozil z izdanimi okoljevarstvenimi dovoljenji in obrate za nadaljnjo obdelavo razstavljenih vozil. Prav tako dosegamo zastavljene okoljske cilje glede ponovne uporabe, recikliranja in predelave izrabljenih vozil. Ključen problem sistema ravnanja z izrabljenimi vozili ostaja premajhen zajem izrabljenih vozil v razgradnjo. To je dejansko problem v celotni EU, saj po podatkih Eurostata letno na območju EU »ponikne« okrog 4 mio vozil.

za uveljavitev takšne dajatve oziroma ni moč pričakovati uvedbe novih dajatev, je bilo konec leta 2013 doseženo soglasje o uvedbi alternativnih rešitev. Tako bo v okviru sprememb in dopolnitev Zakona o motornih vozilih, ki so že v vladni proceduri, omejena tudi veljavnost izjave o lokaciji na eno leto (časovna omejitev izjave o lokaciji je bilo tudi eno od priporočil Računskega sodišča), ob njenem izteku bo lastnik vozila tudi pozvan na izpolnitev predpisanih obveznosti. Prav tako bo v primeru odjave vozila na podlagi uradne dolžnosti (v primeru ko lastnik ne podaljša registracije - takšnih primerov je okrog 10.000 letno), izpolnjena izjava o lokaciji po uradni dolžnosti. Tako bo moč slediti tudi tem vozilom, ki so bila do sedaj zgolj »črtana« iz uradnih evidenc.

Katere ukrepe je sprejel MKO za uveljavitev krožnega gospodarstva v Sloveniji oziroma, ali so na ravni države predvidene aktivnosti za to razvojno usmeritev Slovenije?

MKO posebnih ukrepov za uveljavitev krožnega gospodarstva ni sprejel, ker gre za koncept (razvojno usmeritev - nosilec priprave strategij je Služba Vlade za razvoj in kohezijsko politiko), ki obsega široko prestrukturiranje družbe in gospodarstva in za katerega je potrebno sodelovanje več resorjev (gospodarstvo, znanost, šolstvo, prostor,...) in več akterjev (podjetja, znanost, inovatorji, prodajalci, potrošniki, lokalne skupnosti,...). MKO je vsekakor naklonjen tovrstni usmeritvi in jo bo tudi vnaprej zagovarjal ter skušal doseči, da okoljski cilji postanejo standard. V ožjem smislu smo odgovorni za del, ki se tiče ravnanja z odpadki in kjer je predvideno, da se vzpostavi sistem, kjer bo odpadkov čim manj oz. nič in da odpadki postanejo vir. V pripravi je Operativni program ravnanja z odpadki, ki bo vključeval tudi preprečevanje. V pripravi so tudi strokovne podlage za akcijski program učinkovite rabe virov.

Po najnovejših podatkih evropskega statističnega urada Eurostata se Slovenija uvršča v skupino osmih evropskih držav, ki so ustvarile najmanj komunalnih odpadkov, in sicer manj kot 400 kg na prebivalca. Po deležu recikliranja v EU je Slovenija z 42 % na drugem mestu takoj za Nemčijo (47 %).

april 2014

izrabljenih vozilih se ne uresničuje, okoljski cilji se ne dosegajo. Ali je MKO pripravilo poročilo o realizaciji priporočil, ki jih je v Revizijskem poročilu o zbiranju in predelavi izrabljenih motornih vozil na ministrstvo naložilo Računsko sodišče? Gre za revizijsko poročilo iz leta 2010.

Odgovorno do okolja, a hkrati dobičkonosno mag. Vanesa Čanji

foto: www.shutterstock.com

20 87

okolje

Zeleni forum 2014: Krožno gospodarstvo

Koncept krožnega gospodarstva (circular

Zeleni forum 2014: Krožno gospodarstvo

economy) se v strokovni in

politični javnosti vse pogosteje pojavlja kot realna pot, ki

omogoča rast gospodarstva kljub omejenim virom. Vse glasnejši je podatek, ki

ga med drugim pogosto

ponavlja vrh evropske

politike, o povečevanju števila

prebivalstva in vedno večji

potrošnji na prebivalca. Leta 2045 naj bi nas bilo na zemlji

9 milijard. Do leta 2030 naj bi 3 milijarde ljudi, ki danes

živijo v revščini, prešlo v

srednji razred potrošnje.

Pritiski na vire, ki so že danes

veliki, se bodo še ustrezno

povečali. Raziskava Fundacije Ellen MacArthur razkriva

konkretne premike v krožno

gospodarstvo, ki imajo tudi

april 2014

uspešne tržne rezultate.

V

prihodnjih 25 letih naj bi se po pričakovanjih povečal delež pridobivanja naravnih virov, kot so kovine (zato naj bi prišlo do velikega pomanjkanja več elementov: zlata, srebra, indija, iridija, volframa in drugih elementov, vitalnih za industrijsko proizvodnjo), minerali, les, zemlja in prst, pitna voda, in sicer za 75 odstotkov na svetovni ravni. Tveganje je veliko, zato so spremembe pri načinu produkcije, ki temelji na t.i. linearnem konceptu »vzemi – proizvedi – uporabi - odloži«, nujne.

T

a zavest je še posebej potrebna v Evropi, ki je zelo potratna z viri. Na osebo na letni ravni porabimo 16 ton virov, od tega zavržemo 6 ton, od tega 3 tone na odlagališča. Viri in energija postajajo vse dražji (cene dobrin so se v obdobju 2002 – 2010 podražile za več kot 150 % in ta trend se nadaljuje) in pričakuje se, da se bo ta trend nadaljeval. Evropa je v veliki meri odvisna od uvoza, energetsko smo 60% odvisni. Ocenjuje se, da bomo 2030 več kot 85% uvozno odvisni. Če gledamo druge vire in surovine, jih šestkrat več uvozimo, kot izvozimo. V evropskih proizvodih je polovico surovin uvoženih. Ti podatki govorijo o nujnosti prehoda na drugačno ravnanje z viri v proizvodnji, kar je osrednje vprašanje konkurenčnosti in industrijske politike v prihodnosti. Gre za premik v krožno gospodarstvo, v katerem se spoštujejo

omejitve narave in zagotavlja dolgoročna kakovost življenja, ki v zadnjih letih vse odločneje prehaja z idejne ravni v prakso.

Ideja krožnega gospodarstva

Z

učinkovitejšimi proizvodnimi postopki in boljšimi sistemi ravnanja z okoljem lahko znatno zmanjšamo onesnaženost in količino odpadkov ter varčujemo z vodo in drugimi viri. To je dobro tudi za podjetja, saj omogoča manjše stroške delovanja in manjšo odvisnost od surovin. To je ideja, na kateri temelji krožno (zeleno) gospodarstvo, tj. sistem, ki izboljšuje pretok izdelkov in storitev za večji izkupiček rabe surovin in čim večje zmanjšanje količine odpadkov.

V

krožnem gospodarstvu obstajata dve vrsti materiala. Biološki materiali: hrana, rastlinski odpadki, les in tekstilna vlakna. Ti se po uporabi vrnejo v okolje kot kompost ali gnojilo, ki obnovi hranilne snovi v prsti. Lahko pa se uporabijo za pridobivanje obnovljive energije. Tehnični materiali se vzdržujejo, ponovno uporabijo, obnovijo ali večkrat reciklirajo v sistemu s sklenjeno zanko. Sistem je energetsko

21 rožno gospodarstvo naj bi na podlagi raziskav in analiz omogočilo nove premike v vseh sektorjih. Na področju oblikovanja izdelkov in proizvodnje bo veliko povpraševanja po inovacijah, saj se bo poskušalo razviti novo generacijo izdelkov z daljšo življenjsko dobo, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, popraviti in predelati, njihove dele pa je mogoče ponovno uporabiti ali reciklirati.

Nova delovna mesta

Z

agovorniki krožnega gospodarstva so prepričani, da je usmerjeno v prihodnost, saj bo omogočilo rast in ustvarjanje delovnih mest v Evropi. Sektorji, kot so recikliranje, čiščenje vode, upravljanje naravnih virov, trajnostno gozdarstvo in kmetijstvo ter okolju prijazni izdelki in storitve (s skupnim imenom ekološko gospodarstvo) že danes prispevajo približno 2,5 % BDP v EU, poleg tega pa se je pokazalo, da gospodarska kriza nanje ne vpliva, saj je njihova rast v zadnjih 10 letih znašala približno 8 % na leto. Evropa ima v nekaterih od teh sektorjev velik tržni delež v svetovnem merilu.

Njen tržni delež v sektorju recikliranja je na primer ocenjen na 50 %. Tudi ekološko kmetovanje je eno od takih področij rasti. Izvoz okolju prijaznih izdelkov in storitev se je med letoma 1999 in 2010 povečal skoraj za trikrat, na več kot 24 milijard evrov. Zelena industrija že zdaj zaposluje več ljudi kot jeklarska, farmacevtska ali avtomobilska industrija.

I

skanje novih rešitev v zvezi z odpadki, v skladu s katerimi bodo odpadki obravnavani kot vir in ne kot breme, zagotavlja velike možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest in ohranjanje naravnih virov. EU napoveduje, da bodo v naslednjih nekaj letih oblikovane nove pobude, s katerimi bi se izboljšal način ravnanja z različnimi vrstami odpadkov. Glede na študijo iz leta 2012 bi Evropa, če bi v celoti sprejeli zakonodajo EU o odpadkih, prihranila 72 milijard evrov na leto, prihodki v sektorju upravljanja z odpadki in recikliranja bi se povečali za 42 milijard evrov in do leta 2020 bi se ustvarilo 400 000 novih delovnih mest.

Krožno gospodarstvo je dobičkonosno

N

edavna študija Harvard Business Review je pokazala, da je finančno stanje podjetij, ki vlagajo v trajnostni razvoj, boljše kot v

Prvi primeri krožnega gospodarstva

F

undacija Ellen MacArthur je doslej izdala tri študije z naslovom Na poti h krožnemu gospodarstvu (Toward circular economy), v kateri analizirajo primere, ki dokazujejo prve uspešne primere prehoda iz linearnega v krožno gospodarstvo. O zadnji raziskavi so razpravljali gospodarstveniki januarja letos v Davosu.

Nekateri vidni igralci globalne ekonomije so se namreč že povezali v omrežje in razvijajo testne modele, s katerimi bi lahko praktično in relativno hitro preusmerili linearne ekonomske tokove v krožne. Ti primeri kažejo, da so ti novi poslovni modeli, ki temeljijo na moralni odgovornosti do narave in prihodnjih generacij, tudi tržno uspešni. Skupna značilnost teh primerov je, da se osredotočajo na optimiziranje celotnega sistema delovanja, ne pa na posamezne komponente. Dodana vrednost teh sistemov je že tako velika, da so se otresli nalepke »tržna niša«.

P

odjetja, kot so Rocoh, Philips, H&M, Trina Solar in Vodafone, uporabljajo različne pristope h krožnemu gospodarstvu, ki jim že dajejo dodano vrednost. Poglejmo na kratko njihove pristope.

R

icoh si strateško prizadeva zmanjšati svoj okoljski odtis od leta 1994. Prepričani so, da morajo biti vsi deli njihovih izdelkov, na primer kopirnih strojev ali tiskalnikov, oblikovani in izdelani tako, da se lahko ponovno uporabijo ali reciklirajo in to znotraj njihovega proizvodnega procesa. Podjetje je oblikovalo blagovno znamko GreenLine, s katero označuje izdelke, ki so izdelani v skladu s to filozofijo. Izdelke pod blagovno znamko GreenLine danes uspešno prodajajo na šestih velikih evropskih trgih, kar skupaj pomeni med 10 do 20 % celotne prodaje podjetja Ricoh. Za tiste dele izdelkov, ki jih ne morejo sami ponovno uporabiti ali reciklirati, kupijo reciklirane materiale, po možnosti od lokalnih dobaviteljev. Njihov cilj je, da do leta 2020 zmanjšajo input novih virov za 25 % v primerjavi z letom 2007, do leta 2050 pa kar za 87,5 %.

P

hilips zbira in reciklira svetilke. Na trgih EU ima lastniški delež v 22 organizacijah, ki zberejo 40 % svetilk z živim srebrom, ki se dajo na trg, od tega jih reciklirajo kar 95 %. Ker želi podjetje še bolj povečati zbiranje svetilk, je pred kratkim začelo prodajati svetila kot storitev. V

87

Philipsu trdijo, da lahko dosežejo več kupcev, če ohranijo lastništvo nad svetili, saj kupci za njihovo storitev plačujejo postopoma, podjetje pa lahko zagotovi odgovorno ravnanje z izdelki v njihovem celotnem življenjskem toku. S tem omogočajo kupcem nov način doseganja trajnostnih ciljev: kakovostna razsvetljava, visoka energetska učinkovitost in nizek odtis materialov.

okolje

K

drugih podjetjih. Poleg tega je pokazala, da je izkupiček naložb pri podjetjih, ki učinkovito porabljajo vire ter uporabljajo manj energije in vode ter proizvedejo manj odpadkov na enoto prihodka, večji kot pri njihovih tekmecih. Oglejte si http://blogs.hbr.org/2012/09/ sustainable-investing-time-to/.

V

odafone je med prvimi podjetji v industriji IKT, ki je spoznalo prednosti poslovnega modela »dostop mimo lastništva«. Leta 2013 je podjetje vzpostavilo dva tovrstna poslovna programa, pri katerih ohranja lastništvo nad aparati. Skupaj s poslovnim partnerjem je poskrbelo za celotno omrežje povratne zanke, preko katere zbirajo aparate po koncu njihove uporabe in jih pošiljajo v Hongkong in na Kitajsko za prodajo na sekundarnih trgih.

H

&M je leta 2013 vzpostavilo program, s katerim spodbuja kupce, da v zameno za kupon prinesejo ponošena oblačila. V sodelovanju s podjetjem I:CO skrbijo za logistiko ponošenih oblačil. Podjetje ročno sortira oblačila za ponovno rabo, predelavo, recikliranje ali energetsko izrabo. Največja tovarna tega podjetja v Nemčiji zaposluje 600 ljudi, svoje tovarne ima tudi v Indiji in v ZDA. Ocenjujejo, da od vseh oblačil, ki jih prevzamejo, med 40 in 60 % prodajo na trgu sekundarnih oblačil po svetu. V predelavo gre v povprečju med 5 in 10 % zbranih oblačil. To je zvečine tekstil, ki ni več primeren kot oblačilo, zato se predela v druge izdelke, na primer v krpe za čiščenje. Oblačila, ki niso več primerna za uporabo, se pogosto uporabijo kot polnilni ali izolacijski material v avtomobilski industriji. Če tekstil ni primeren za nobenega izmed omenjenih izdelkov, gre v energetsko izrabo. Ocenjuje se, da je take izrabe med 1 in 3 % zbranih ponošenih oblačil. Obe podjetji si prizadevata, da bi se delež ponovne uporabe čim bolj povečal, delež energetske izrabe pa zmanjševal.

P

odjetje Tina Solar je eden največjih svetovnih proizvajalcev solarnih panelov, ki ima sedež na Kitajskem. Začelo je razvijati tehnologije in standarde za reciklažo odsluženih fotovoltaičnih modelov, saj predvidevajo pomanjkanje modelov prve generacije. Obratna logistika se bo izvajala v država, kjer so bili paneli uporabljeni.

Iz modulov bodo odstranili steklo in ga uporabili za druge steklene izdelke, medtem ko bodo z elektronskim sistemom nadzora ravnali kot z odpadno električno in elektronsko opremo.

Slovenija kot ekoregija v eu BtC City Ljubljana, 7. 5. 2014

april 2014

učinkovit in uporablja obnovljivo energijo, kolikor je mogoče, ter s tem zmanjšuje emisije toplogrednih plinov.

Doseči je potrebno večje izkoriščanje sortirnic foto: www.shutterstock.com

22 87

okolje

Sheme

Med novimi shemami za ravnanje z odpadno embalažo je največ kritičnih odmevov vzbudilo prav rojstvo Embakoma, predvsem zato, ker so se povezali javni izvajalci komunalnih storitev in nekatera zasebna komunalna podjetja, da bi v povezavi z Zbornico komunalnega gospodarstva zavzel monopolni položaj na trgu. Prav zaradi močnega podjetij za drugačna razmerja na trgu se je pričakovalo,

da bo Embakom leta 2014

dosegel večji tržni delež, kot ga je. Toda Zoran Rodič, direktor Embakoma, je zadovoljen.

Pravi, da je strategija podjetja na prostem trgu dolgoročna in da želijo pravo konkurenco.

april 2014

Če so okvirne informacije točne, so se z letom 2014 tržna razmerja pri ravnanju z odpadno embalažo precej spremenila. Na kakšen tržni delež računa Embakom, ki bi, kot ste načrtovali, moral postati pomemben igralec v sistemu ravnanja z odpadno embalažo? Kje se je zataknilo, da ste dosegli skromen tržni delež?

Sheme

interesa nekaterih komunalnih

Tržni delež za prvo leto je ocenjen na 1,48 % in niti ni tako skromen, kot se zdi. Želimo narediti pošten sistem za vse deležnike, za kar pa je potreben čas. Tega se zavedajo tudi druge embalažne družbe in se skladno s tem reorganizirajo. Še pred letom so vse izjavljale, da je embalažnina prenizka, za ohranitev tržnega deleža pa so poskrbele z nerazumnimi popusti pri embalažninah. Mi tako ne tekmujemo.

Imamo jasno vizijo in cilje: poskrbeti moramo, da komunalna odpadna embalaža ne ostaja na dvoriščih izvajalcev javnih služb, za kar je potreben primeren cenik.

Ustanovitev Embakoma ni bila sprejeta prijazno, predvsem zato, ker so se povezovala javna komunalna podjetja in ker ste odprli vrata tudi zasebnim komunalnim podjetjem.

Kaj želi doseči Embakom?

Sedanje embalažne družbe so žal ujetniki svojih velikih izvajalcev, saj se z njimi ne morejo

Z željo po liberalizaciji trga sekundarnih surovin nastajajo tudi težave pri sledenju masnim tokovom odpadkov. kaj dosti pogajati. Zato želimo vzpostaviti alternativo: več manjših izvajalcev, razdeljenih po območjih, kar lahko sistem samo poceni, ne podraži. To smo v preteklosti tudi ponudili, a odziva ni bilo. Zato smo ustanovili svojo embalažno družbo, ki bo poskrbela za pravo konkurenco. Nekateri menijo, da se bo trg monopoliziral, a ni tako. Svoj delež lahko dosežemo le na prostem trgu.

Neprevzemanje odpadne embalaže se nadaljuje, komunalna podjetja so v vse težjem položaju. Večmesečni pogovori, tudi med glavnimi protagonisti, vključno z MKO, niso bili uspešni. Zakaj ne in kdo bi moral ukrepati?

Izhodišča in dogovori so bili jasni: embalažne družbe bi do konca prejšnjega leta morale sporočiti, kako bodo spraznile dvorišča izvajalcev javnih služb, a tega niso storile. Prav tako bi morale predlagati spremenjeno določanje o deležih, ki so za nekatere trenutno sporni, a tudi tega niso opravile. Možnost je torej

23 Kaj komunalna podjetja storijo z neprevzeto embalažo?

Tista podjetja, ki imajo možnost, jo skladiščijo, nekatera pa so na svoje stroške zagotovila ustrezno ravnanje in si spraznila dvorišče, da lahko opravljajo tekoče prevzemanje odpadne embalaže gospodinjstev.

Odpadke gospodinjstev morajo IJS kot ločeno zbrane frakcije oddati v sistem ravnanja, v napravah CERO pa mešane komunalne odpadke sortirati pred odlaganjem. Poznavalci problematike opozarjajo, da so sortirnice slabo izkoriščene in da je Slovenija že presegla potrebne vložke v centre za ravnanje z odpadki, saj odpadkov za nove zmogljivosti ne bo dovolj. Kaj menite o teh opozorilih?

Družba EMBAKOM zagovarja čim večje izkoriščenje sortirnic. Trenutni sistem tega ne zagotavlja. Vse sheme lahko zagotavljajo ravnanje mimo njih. Če bo šlo tako naprej, bomo gospodinjstva v prihodnosti veliko plačevala za ravnanje z odpadki. Opomniti je treba, da upravljavci javne infrastrukture plačujejo najemnino zanjo, zato bi bilo modro, da bi na tej infrastrukturi opravili čim več storitev, ki bi bile zaradi količin primerno cenejše. Trenutno se dogaja prav nasprotno. Dobički se prelivajo v zasebni sektor.

Pri katerih ločenih frakcijah bi morali doseči večjo učinkovitost zbiranja, sortiranja in predelave oziroma reciklaže?

Pri ločenem zbiranju odpadkov v zadnjih letih dosegamo v Sloveniji nadpovprečne rezultate. To seveda povzroča težave družbam, ki se ukvarjajo z embaliranjem, saj morajo zato zagotoviti več sredstev za ustrezno ravnanje z njo. Najbolj problematična je mešana komunalna odpadna embalaža, ki zahteva precej sredstev za predelavo. Trenutni sistem v ničemer ne podpira in stimulira sprememb trenutnega stanja, kar seveda ni dobro. Zaradi

87

okolje

Šele ko bo sistem stimuliral čistejše ločeno zbiranje odpadkov, se bo stanje izboljšalo.

Na to vprašanje lahko odgovori ona. Ne želim špekulirati in vem, kaj bi bilo dobro za vse.

Vedno več je ocen, da se pri zbiranju odpadkov širi sivi trg. Kaj bi bilo treba storiti?

Z željo po liberalizaciji trga sekundarnih surovin nastajajo tudi težave pri sledenju masnim tokovom odpadkov. Težave niso z industrijskimi odpadki, pač pa s komunalnimi. Vedno več je posameznikov, ki se ukvarjajo z zbiranjem komunalnih odpadkov. To zbiranje večinoma pomeni zbiranje kovin, barvnih kovin in papirja iz urejenih sistemov in mimo njih.

Vse skupaj se dogaja pod okriljem »drobnega odkupa« odpadkov. Si lahko predstavljate, da bi večina občanov začela prazniti papir iz zbiralnic? Koliko lastnikov hiš je ostalo brez bakrenih žlebov? Če bi preprečili povpraševanje, bi zatrli ponudbo. Po moji oceni bi bilo treba prepovedati drobni odkup. Tako bi onemogočili sivi trg. Občani lahko vse brezplačno oddajo izvajalcem javnih služb, ti bi s prodajo zaslužili, prihodki pa bi se poznali pri plačevanju položnic za storitve ravnanja z odpadki.

Odliv koristnih odpadkov čez mejo po moje ni problematičen, saj morajo biti zaradi logistike odpadni materiali ustrezno pripravljeni. To pa pomeni drugačno organizacijo, ustrezne prostore in dovoljenja. Takrat posamezniki odpadejo.

Katere so glavne naloge sheme Embakom v letu 2014?

Iskanje boljših prodajnih verig koristnih materialov in razširitev dejavnosti tudi na preostale sheme, kot so OEEO, baterije in akumulatorji.

april 2014

bila, vendar si posamezni interesi še vedno nasprotujejo. Zdaj je na vrsti MKO.

Nova direktorica Direktorata za okolje meni, da je treba celoten sistem ravnanja z odpadki v Sloveniji spremeniti. Katere spremembe so prednostne?

Promocija

Zoran Rodič

foto: Boštjan Čadej

Po moji oceni bi bilo treba prepovedati drobni odkup.

deljene odgovornosti izvajalci javnih služb na lastne stroške, ki jih zaračunajo gospodinjstvom, izvajajo ločeno zbiranje odpadkov v zbiralnicah in zbirnih centrih. Mešana embalaža je precej onesnažena, vendar v trenutnem sistemu zbiranja v okviru sedanjih cen ni mogoče zagotoviti izboljšav. Šele ko bo sistem stimuliral čistejše ločeno zbiranje odpadkov, se bo stanje izboljšalo. Stimuliranje lahko zagotovijo družbe, ki se ukvarjajo z embaliranjem, toda ni tako. Morda se bo kaj spremenilo ob spremenjeni zakonodaji?

Kdo bo vodil igro v energetiki, to je zdaj vprašanje Tanja Pangerl

foto: www.shutterstock.com

24 87

okolje

Energetski koncept Slovenije

Po sprejemu novega Energetskega zakona elektrogospodarstvo in mnogi zainteresirani nestrpno pričakujejo začetek priprav na Energetski koncept Slovenije, dokument, ki ga Slovenija že

interesi iz leta v leto odmikajo.

To naj bi bil razvojni dokument z nacionalnim energetskim

programom. Nadomestil bi naj

Nacionalni energetski program

(NEP), ki je ostal na papirju.

Kakšna bo torej strategija

energetskega koncepta? Bliža se leto 2020, ko je treba

doseči cilj 25 % OVE, po

energetski bilanci leta 2013 pa

dosegamo 14,2 % OVE. A prvo vprašanje zagotovo je, kako

bo z naložbami v energetski

oskrbi Slovenije.

april 2014

E

nergetski zakon, ki podaja okvir rabe in oskrbe z energijo, ureja pravila trga, sistema in omrežja, ne določa pa, kakšne bodo elektrarne in katere vrste energije bomo uporabljali. To bo določeno v Energetskem konceptu Slovenije (EKS), ki se že pripravlja. Gre za osnovni razvojni dokument z nacionalnim energetskim programom, ki bo nadomestil Nacionalni energetski program (NEP), sprejet leta 2004. Čeprav se je leta 2009 na ministrstvu začel pripravljati že nov NEP, do danes še ni končan. Zaradi preobsežnosti in nepreglednosti, saj vključuje področja primarne energije, končno energijo, premog, elektriko, elektrarne in drugo, ga glavni igralci z Vlado RS vred niso mogli uskladiti. Zato se pripravlja nov dokument EKS, začele so se prve razprave. V organizaciji Slovenskega E-foruma in Združenja slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI) je potekal posvet o Energetskem konceptu Slovenije Zanesljiva EKOenergija.

kar bo usklajeno z drugimi dokumenti na ravni EU s projekcijo do leta 2050 (npr. zmanjšanje toplogrednih plinov). Drugi razlog za tako dolgo projekcijo je življenjska doba energetske infrastrukture, ki je precej daljša od 30 let. EKS se bo moral obnoviti predvidoma vsakih 10 let, Vlada RS pa bo morala na tri leta Državnemu zboru RS poročati o doseganju ciljev nacionalne energetske politike, o izvajanju ukrepov EKS in o izvajanju naložb v infrastrukturne objekte, opredeljene v Državnem razvojnem energetskem načrtu. V EKS ne bodo opredeljene lokacije za pridobivanje virov energije, opredeljena pa bo vizija oskrbe z energijo iz nekaterih virov energije. Vključeval bo tudi podlage za ukrepe, ki se bodo prenesli v zakonodajo. Glede na majhnost Slovenije nekatere lokacije virov kljub temu v dokumentu ne bodo mogle ostati »skrite«, saj se bo na primer pri odstotku jedrske elektrarne takoj vedelo, da gre za elektrarno v Krškem, ki je edina pri nas.

Energetski koncept s projekcijo do 2050

Drugi pravni akti

Energetski koncept Slovenije

dolgo potrebuje, a ga različni

S

premembe in novosti novega EZ in okvir EKS je predstavil mag. Hinko Šolinc z Ministrstva za infrastrukturo in prostor (MZIP). Ta koncept bo pripravljen na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja ter na podlagi sprejetih mednarodnih obvez za naslednjih 20 let in okvirno za 40 let. Projekcije se pripravljajo na podlagi energetskih bilanc. V dokumentu bodo skoraj zagotovo projekcije do leta 2050,

N

a podlagi novega EZ bodo narejeni tudi drugi dokumenti. Na osnovi EKS bo pripravljen Državni razvojni energetski načrt (DREN), ki ga bo sprejela Vlada RS eno leto po sprejetem EKS. Gre za okvirni načrt naložb v energetsko infrastrukturo in bo v primerjavi z EKS vključeval lokacije virov energije, imena energetskih blokov idr.

Z

a rabo in oskrbo z energijo na ravni občin po novem EZ še vedno ostajajo lokalni

Energetski pregledi

nergetski zakon prinaša precej novosti in sprememb, o čemer so govorili na posvetu.

Izpostavljamo nekatere, ki so v javnosti vzbudile največ odmeva in zanimanja.

N

ajprej o energetski učinkovitosti stavb, ki dobiva v energetski politiki in s predvidenimi ukrepi sofinanciranja eno prednostih mest.

Pomembno področje v novem EZ je tudi energetska učinkovitost stavb, kjer so se upoštevale zahteve iz prenovljene Direktive o energetski učinkovitosti stavb iz leta 2010. Novosti: • Minimalne zahteve so opredeljene v Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES), toda nova direktiva uvaja princip stroškovne učinkovitosti (varčujemo toliko, kot se splača). Zaradi tega principa zakon ne more določiti, kaj so skoraj ničenergijske stavbe, saj je treba za to narediti študije in izračunati oceno skoraj ničenergijske stavbe (se že izvaja). V skladu z določbami direktive je treba ocene preverjati vsakih 5 let.

• Energetske izkaznice: novi EZ v primerjavi s starim manjša krog zavezancev za pridobitev energetske izkaznice. Po starem EZ bi morala biti energetska izkaznica priložena pri vsakem najemu, tudi takrat, ko nekdo kot najemnik stanuje v stavbi že 10 let. Po novem EZ pa bo moral energetsko izkaznico na vpogled pridobiti tisti najemnik, ki se vseli po uveljavitvi novega EZ. • Energetsko izkaznico je treba prikazovati oziroma jo navajati v nepremičninskih oglasih.

• Znižana je meja za prikaz energetskih izkaznic v javnih stavbah s 1.000 na 500 m2, pozneje pa se bo znižala na 150 m2.

• Opredeljen je nadzor nad kakovostjo energetskih izkaznic in kazni.

• Sedanji pregled kurilnih naprav se širi na pregled ogrevalnih sistemov in obvezno na skoraj ničenergijske stavbe.

E

nergetski pregledi izhajajo iz Direktive o energetski učinkovitosti. Za energetske preglede bo treba narediti metodologijo. Za velika podjetja je energetski pregled obvezen, mala in srednja podjetja pa bo treba za energetski pregled spodbujati, saj za njih ni obvezen.

Za velika podjetja obstaja tudi izjema, ki jo direktiva dopušča. Podjetjem, ki imajo vzpostavljene sisteme upravljanja energije, okolja, standardov, ki že vsebujejo vsebine, kakršne bodo v energetskem pregledu, in v katerih se ti standardi tudi obnavljajo, ne bo treba opraviti še energetskega pregleda. Merila za to bo izdajala Agencija za okolje.

Novost je »zelena« električna energija

G

re za električno energijo iz OVE in iz učinkovite soproizvodnje na fosilna goriva.

Večja sprememba je, da podpore ne bodo več dobile vse elektrarne, ki bodo zgrajene in bodo oddale vlogo na Agencijo za energijo in Center za podpore, ampak bo Agencija za energijo pripravljala razpise za prihodnje leto oziroma za prihodnja leta. Potencialni investitorji bodo morali za podporo kandidirati na razpisih in šele po sklepu se bodo odločili za gradnjo. Razpis bo prilagojen tehnologijam, morda bo opredeljen tudi po velikosti elektrarne – to trenutno še ni znano. Količina razpisanih kWh bo odvisna od denarja, ki bo na razpolago. Izbrane bodo tiste elektrarne v posameznem tipu, ki bodo zahtevale čim manj subvencije. Ta pravila izhajajo iz smernic, ki jih je EU naredila za spodbujanje obnovljivih virov, in bodo postale tudi obvezne.

Dosti manevrskega prostora pri tem ni.

Z

manjšana je tudi opredeljena moč naprav, ki so upravičene do podpore. S sedanjih 125 MW za OVE na 10 MW, za veter s 125 na 50

87

25 E

okolje

Novosti Energetskega zakona

V

MW, za soproizvodnjo s sedanjih 200 na 20 MW. V skladu s tem veliko investicij, ki se trenutno izvajajo, nekaj vetrnih polj in tudi nova kogeneracija v TE-TOLu (zdaj pod Energetiko Ljubljana) izpade iz možnosti za subvencije. Njihova kogeneracija namreč krepko presega 20 MW. Velja pa še dvoletno prehodno obdobje, kar jim omogoča, da pridejo do subvencij še brez razpisa.

Prispevek za energijo in goriva

P

rispevek se širi na vso energijo in na vsa goriva. Dodatni vir je Podnebni sklad, ki verjetno ne bo imel namenskih sredstev za to, vendar EZ to dopušča. Prispevek se širi na vsa goriva zaradi ciljev, ki jih imamo na državni ravni v OVE – 25 % do leta 2020. Tehnološko imamo teh 25 % trenutno v elektriki, toploti, medtem ko v prometu tega ne moremo dosegati. Tudi biogoriva danes delamo skoraj izključno iz surovin za hrano. V postopku sprejemanja je tudi direktiva, ki bo to omejila na 7 %. Zato je manjkajoči delež iz prometa treba doseči na drugih segmentih.

Sonaravni energetski sistem

P

osvet je odprl več vprašanj, kako se lotiti priprave Energetskega koncepta Slovenije.

Prof. dr. Peter Novak iz podjetja Energotech d.o.o., zaslužni profesor na Visoki šoli za tehnologije in sisteme ter podpredsednik Znanstvenega sveta pri Evropski agenciji za okolje, kot uspešno dolgoročno rešitev predlaga sonaravni energetski sistem. Po njegovem mnenju namreč ni problem »kako vedeti«, temveč »kako narediti«. Smo tik pred zdajci leta 2020, ko je treba doseči cilj 25 % OVE, stanje po energetski bilanci za leto 2013 pa kaže, da trenutno dosegamo 14,2 % OVE oziroma pri končni energiji 10,6 %. V Sloveniji trenutno dajemo 2,6 milijarde ali 7,6 % BDP za uvoz goriv, kar je 12,3 % vsega izvoza. Zato je treba poiskati rešitev, ki bo povečala delež OVE. Dr. Peter Novak predlaga sonaravni energetski sistem, kjer gre za dolgoročnejšo vizijo in traja vsaj za naslednjih 50 let. Izpolniti mora najmanj 6 glavnih zahtev: vir energije mora biti neomejen in razpoložljiv

april 2014

V

novem EZ prihaja do bistvenih sprememb za dobavitelje energije, ki so zavezanci za doseganje prihrankov. Prihranek energije pri končnih odjemalcih bodo morali zdaj dosegati na lastne stroške in ne več iz prispevka.

Ne gre več za državni oziroma paradržavni denar, temveč za privatni denar, zato v uredbi in v zakonu ni več določeno, kako se morajo ti ukrepi doseči, ampak samo, da se morajo. Zato ne bo več razpisov v Uradnem listu, lahko bodo imeli individualne dogovore s svojimi odjemalci. Uporabila pa se je možnost izjeme za 1,5 % prihranka energije, ki jo dopušča direktiva.

Tako bo to doseženo postopoma med letoma 2014 in 2020. Med letoma 2014 in 2015 bo 1 %, nato dve leti 1,25 % in šele potem 1,5 %. Ta izjema bo veljala za velike zavezance.

novem EZ je tudi podlaga za akcijske načrte energetske učinkovitosti, obnovljive vire, kjer ni sprememb v primerjavi s starim EZ, novost pa je Akcijski načrt za skoraj ničenergijske stavbe, kar izhaja iz Direktive o energetski učinkovitosti stavb. Vse stavbe bodo namreč po letu 2020 morale biti skoraj ničenergijske, vse javne stavbe pa že po letu 2018. S tem se ta direktiva prenaša v slovenski pravni red.

Definicije o ničenergijski stavbi v zakonu ni, ker bo to treba definirati v podzakonskih aktih glede na konkretne ocene in izračune.

dr. Peter Novak

Dobavitelji energije

foto: arhiv podjetja

energetski koncepti. Trenutno so še veljavni lokalni energetski koncepti ustrezni tudi po novem EZ.

26

povsod na planetu Zemlja, nosilci energije ne smejo povzročati emisij TGP pri pretvarjanju, energija mora biti na razpolago vedno in v vseh potrebnih oblikah, nov energetski sistem mora uporabljati sedanjo infrastrukturo z majhnimi dopolnitvami, v prehodnem obdobju (naslednjih 20–30 let) morata brez motenj paralelno delovati oba sistema, biti mora konkurenčen ob vključevanju vseh »eksternih« (nepriznanih) stroškov v ceno fosilnih goriv.

okolje

87

Energetski koncept Slovenije mogoče narediti približno 13 % tekočih goriv, predvsem za domača tovorna vozila in za kmetijsko mehanizacijo. Nekaj potreb bi lahko pokrili s hibridnimi vozili z elektriko in sinteznim plinom, vendar ne več kot 20 % v naslednjih 20–30 letih. Druge potrebe bo treba pokriti s fosilnimi gorivi, pravi dr. Peter Novak. Pri najboljšem računu je to do leta 2050.

Geotermalna energija je naša velika neizkoriščena možnost, ki jo skrajno odklanjamo.

Z

animiv je podatek, da bi lahko le z 8,8 % bioloških odpadkov (kar je kemično shranjena sončna energije v rastlinah) pokrili vse naše potrebe primarne energije na svetu. Vendar je odprt problem njenega zbiranja in predelave.

Glavni nosilci energije v bodoče bodo po besedah dr. Peter Novaka elektrika iz OVE iz hidroelektrarn, vetrnih elektrarn, geotermalnih elektrarn, fotovoltaičnih elektrarn in termoelektrarn ter drugi viri energije, kar ne izključuje jedrske energije, dokler ne bomo dosegli proizvodnje, ki jo potrebujemo. Drugi viri energije v prihodnosti so še metan (CH4), metanol CH3OH (bioetanol mogoče v prehodnem obdobju) ter dimetileter in sintetični dizel iz organskih odpadkov in biomase v prehodnem obdobju, kajti oba se lahko uporabljata v vseh sedanjih vozilih, brez zamenjave. Poleg tega imamo danes tehnologijo, s katero lahko iz vseh organskih odpadkov delamo dizel visoke kakovosti. Prve take tovarne uspešno delujejo na Hrvaškem, Poljskem, v Turčiji, Nemčiji in drugod.

Biomasa boljša v kogeneraciji

Č

eprav se v Sloveniji uporaba biomase za ogrevanje vse bolj uporablja tudi prek daljinskih sistemov ogrevanja, je po mnenju dr.

Petra Novaka kurjenje biomase za pridobivanje nizkoenergijske toplote zadnja tehnologija, ki jo lahko uporabljamo v prihodnje. Bolj kot sama zase je primerna v kogeneraciji. Biomasa je namreč kemično shranjena sončna energija in v njej je toliko ogljika in vodika, da lahko z njim v sintezi naredimo bistveno več goriva, kot da ga kurimo. Biomasa je tako boljša kot osnovna surovina za sintetični dizel, dimetileter, metan in metanol. Za izdelavo metana in metanola imamo vse potrebne tehnologije, metanol delamo tudi v Sloveniji, dimetileter pa je skoraj enak kot dizel. Bistveno pri teh treh nosilcih energije je, da zanje ne potrebujemo nove infrastrukture.

april 2014

Energija v prometu

V

elik problem v Sloveniji je promet. V prometu lahko prihranimo približno 10 % energije z zamenjavo avtomobilov. Iz odpadne biomase s polj in iz gozdov, ki jo imamo v Sloveniji, je

Ali lahko OVE nadomestijo druge vire?

S

edanja proizvodnja energije iz fosilnih goriv in jedrske elektrarne je 8.985 GWh in jo bo treba nadomestiti z OVE. Tehnični potencial novih hidroelektrarn v Sloveniji je ocenjen na 6.527 GWh. Energija vetra je v Sloveniji skromnejša, omogoča gradnjo nad 200 MW vetrnih elektrarn z letno proizvodnjo 240 MWh/a, kar je malenkost v primerjavi z drugimi viri. Geotermalna energija je naša velika neizkoriščena možnost, ki jo skrajno odklanjamo, pravi dr. Peter Novak. Ima namreč visok multiplikativen učinek (elektrika + proizvodnja v rastlinjakih), ocenjena moč elektrarn je 150 MW, proizvodnja 1.200 GWh/a. Sončne fotonapetostne elektrarne je mogoče graditi postopno (njihova velika prednost) in z njimi postopno dograditi manjkajoče proizvodne kapacitete po zaustaviti termoelektrarn in jedrske elektrarne. Potrebovali bi najmanj 5.000 MW moči z letno proizvodnjo približno 5.000 GWh. Potrebna površina pri sedanji tehnologiji za namestitev tega je 30–40 km2, kar je skupaj 13.000 GWh ali 4.000 GWh več od sedanje proizvodnje termoelektrarn in jedrske elektrarne. V Sloveniji je mogoče pridobiti 5.000 GWh iz fotonapetostnih elektrarn, saj zazidane površine obsegajo 571 km2, ceste 212 km2 in železnica 21 km2. Pri tem pa je ključna gradnja akumulacij in tehnologij za kemično akumulacijo sončne energije – za vodik (nosilec energije), metan in metanol.

Vlaganja v nove vire

D

r. Peter Novak pravi, da bi bilo treba pri sedanjih cenah do leta 2050 vlagati približno 90 milijard EUR ali letno približno 1,25 milijarde EUR za zamenjavo elektrike v moči 2.000 MW v naših dveh termoelektrarnah in pridobiti enako količino elektrike iz fotonapetostne elektrarne, vetrne elektrarne in geotermalne elektrarne, 1,25 milijarde EUR pa bi potrebovali tudi za gradnjo hidroelektrarn in akumulacij. Ta

vlaganja letno pomenijo vsaj 100.000 delovnih mest z letno plačo 25.000 EUR bruto.

C

ilj sonaravnega energetskega koncepta je tudi vzpostavitev celotne verige proizvodnje, ki je potrebna, da bi dosegli ta cilj. V tem primeru se denar obrača doma in samo najnujnejši del, 15–20 %, je treba pridobiti zunaj meja. Elektriko imamo že danes v celoti domačo.

Toplotna obnovitev stavb je posel za 10.000 delavcev za 10 let. Letni prihranek je najmanj 120 milijonov EUR na uvozu goriv in pokrije plačo delavcev za sanacijo stavb. Poveča se obrat kapitala na domačem trgu zaradi porabe izolacijskih in gradbenih materialov, ki so domačega izvora. Gradnja hidroelektrarn je vezana, razen manjšega dela opreme, v celoti na domači trg.

Zaposli lahko vsaj 500 delavcev, najmanj 100 ljudi v inženiringu in 100 v industriji opreme za naslednjih 20 let. Zelena elektrika omogoča uporabo vseh vrst toplotnih črpalk, kar zmanjšuje uvoz fosilnih goriv, predvsem kurilnega olja. Toplotne črpalke večinoma delamo doma, razen kompresorjev, kar je manjši strošek.

Proizvodnja naprav za predelavo organskih odpadkov v sintetični dizel in njihova uporaba omogočata oskrbo z domačim dizlom iz skoraj lastne biomase v obsegu približno 13 % letne porabe. S tem se hkrati reši problem odlaganja organskih odpadkov po končani reciklaži.

Energetske izkaznice

D

r. Peter Novak je pred uvedbo energetskih oziroma energijskih izkaznic, kot jih imenuje sam, predlagal, da se izkaznice naredijo na podlagi porabe (ne merjene izkaznice, kot veljajo zdaj). To bi pomenilo veliko manjši strošek za njihovo izdelavo, z boljšo oceno, ki bi bila koristna tudi za boljšo pripravo lokalnih energetskih konceptov. Te izkaznice bi lahko delali tudi dimnikarji – odčitajo moč kotla, pogledajo moč naprave, uporabnika vprašajo po površini objekta in po porabi energije v zadnjih treh letih. Podatki se nato seštejejo, delijo in dobi se poceni energijska izkaznica, z njo pa fantastičen podatek za izdelavo lokalnih energetskih konceptov, pravi dr. Peter Novak.

I

n kaj je povedal posvet? Elektro­ gospodarstvo ni sodelovalo niti z razmišljanji, kako naj energetski koncept Slovenije predstavi bistvo strategije oskrbe z energijo, predvsem pa usklajen program naložb za energetsko varnost države. Brez jasne vladne politike in vloge bodo vodili igro z energetskim konceptom nasprotujoči si interesi, ki so del dogajanj na trgu, a so že doslej povzročili preveč škode. Predvsem pa je potrebna takojšnja odločitev, kdo bo usmerjal in nadziral izvajanje vlaganj v energetske objekte.

Zamude nič ne izučijo.

okolja na državni ravni, vendar

pa je zdaj minister mag.

Dejan Židan na Ministrstvu za

kmetijstvo in okolje ustanovil

posvetovalno telo – Svet za

trajnostni razvoj in varstvo okolja. Predsednik dr. Ivan

Eržen, ki je nedavno postal direktor Nacionalnega inštituta

za javno zdravje, pravi, da ne bodo samo potrjevali gradiv, ki

jih bodo pripravili uradniki. In

opozarja – interesi so različni, a so legitimni tisti, ki zahtevajo manj drastične ukrepe za

varstvo okolja, kot tisti, ki jim

ni vseeno, kakšno bo okolje danes in jutri.

Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja pri MKO je posvetovalno telo ministra. To najbrž pomeni, da bo svet razpravljal predvsem o gradivih, ki jih bodo pripravili na MKO. V koliki meri bo svet lahko tudi sam predlagal razpravo o okoljski ali trajnostni problematiki?

Seveda bo Svet obravnaval in dajal mnenja in pobude ministru v zvezi z gradivi, ki jih bo ministrstvo predložilo v obravnavo. Vendar je to le del dejavnosti Sveta. Svet je pri svojem delu neodvisen in samostojen, naše delo pa je javno. Prepričan sem, da je tudi želja ministra in njegovih sodelavcev, da Svet v polni meri izpolni pričakovanja zakonodajalca in ne, da bo le še eno telo, ki bo potrjevalo namere in aktivnosti politikov, ki vodijo MKO, in uradnikov, ki tam delajo. Naša velika odgovornost je prav v tem, da posredujemo kritičen pogled, ko bodo posamezne teme osvetljene z različnih vidikov in interesov.

Kaj bi izpostavili kot zanimivo vsebinsko izkušnjo s prvih dveh sej? Katere teme so bile v ospredju?

V bistvu smo imeli doslej šele eno vsebinsko sejo. Prva je bila konstitutivna. Že prva seja, na kateri smo obravnavali stališče Slovenije glede ciljev EU v povezavi z obvladovanjem negativnih posledic segrevanja ozračja, je pokazala, da delo v okviru Sveta ne bo enostavno in prav je tako. Glede na to, da Svet povezuje tri interesne skupine- nevladni sektor, gospodarstvo in strokovno-znanstveni del, je razumljivo, da se interesi posameznih deležnikov med seboj razlikujejo. Tako smo se tudi mi srečali s stališči, ko so kolegi v svetu opozarjali na negativne posledice, ki bi jih prezahtevni cilji v zvezi s sanacijo podnebja lahko imeli na konkurenčnost našega gospodarstva. Spet drugi so bili mnenja, da so cilji in ukrepi, ki jih sprejema EU, premalo ambiciozni in ne bodo prinesli pričakovanih rezultatov. Vsi smo bili enotnega mnenja, da je potrebno prizadevanja za omilitev škodljivega delovanja na segrevanje

27 87

ozračja zasnovati globalno. Spremembe zgolj na ozkem območju ne bodo imele učinka- ne glede na to, kako drastične bi bile.

Katere okoljske izzive v državi bi postavil na vrh trajnostnega razvoja Slovenije predsednik Sveta?

Glede na to, da se že dve desetletji ukvarjam s proučevanjem vplivov okolja na zdravje, moje stališče glede prioritet ne more mimo tega.

Kratkoročno gledano so nedvomno programi in ukrepi, ki jih bomo izvajali na področju zmanjševanja onesnaženosti zraka s škodljivimi snovmi, moja prva prioriteta. Preveč negativnih posledic na zdravju se pojavlja kot posledica izpostavljenosti onesnažilom v zraku, da bi bilo mogoče to spregledati. Poleg tega ima zmanjševanje onesnaževanja zraka in ukrepi, ki jih bomo na tem področju uvajali, pozitiven vpliv na zmanjševanj segrevanja ozračja, kar se kaže kot dolgoročni pozitivni vpliv naših prizadevanj. Še enkrat moram poudariti pomen globalnega delovanja vseh, ki si prizadevamo za boljše razmere v okolju in s tem za boljše življenjske razmere naših naslednikov.

Kot novi direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje se boste večkrat srečali z obremenitvami, ki v okolju slabo vplivajo na kakovost našega življenja. Kaj vas najbolj prizadene?

V bistvu me najbolj prizadenejo brezobzirnost in brezbrižnost, ozka usmerjenost v kratkoročne interese, ki jih posamezniki izražajo. Seveda se strinjam, da so ti interesi pogosto legitimni, vendar pa moramo kot družba zagotoviti pogoje, da bodo tudi interesi drugih, ki so morda povsem nasprotni, vendar prav tako legitimni, zadovoljeni. V sodobni družbi, ne samo naši, je tako, da so tisti, ki imajo ozke interese za razvoj dejavnosti, za ustvarjanje dobička in podobno, veliko bolje opremljeni z informacijami, z znanjem. Vešči so v tem, kako prilagoditi okoliščine, tako da jim bodo v prid. Vsi ostali, ki so poklicani, da zagotovijo pogoje za ohranjanje zdravja okolja sedanjim in bodočim generacijam, pa so pogosto brez virov in tudi brez politične moči, da bi predlagali in sprejeli prave odločitve. Vendar sem optimističen glede bodočnosti. Predvsem z dostopnostjo do informaciji, ki nam jo omogoča internet, se izzivi in odgovori nanje globalizirajo in vedno več civilne javnosti želi soodločati.

Nevladne organizacije imajo pri tem veliko vlogo in v resnici tudi izjemno moč. Lahko se postavijo po robu kapitalu in dosežejo spremembe, ki bodo dolgoročno v korist vsem prebivalcem.

april 2014

DZ ostala brez Sveta za varstvo

dr. Ivan Eržen

Slovenija je sicer po odločitvi

foto: osebni arhiv

Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja

Svet ne bo potrjeval samo namere in gradiva politike

okolje

Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja

S potrdilom o izvoru energenta za kupca foto: Mediaspeed

28 87

okolje

Energija samo iz OVE

Kako porabnik elektrike doma

Energija samo iz OVE

ve, da mu sveti žarnica iz obnovljivih virov energije?

»Če se kupec doma o tem ne more prepričati, je drugače z

dobaviteljem,« zatrjuje mag.

Mitja Terče

Mitja Terče, direktor podjetja

Elektro Celje Energija. S

to pionirsko potezo med

dobavitelji energije v Sloveniji so vzbudili nemalo pozornosti,

direktor pa pravi, da morajo

za vsako prodano megavatno uro pridobiti potrdilo o izvoru

energije. Kaj torej načrtujejo in

kaj ponujajo?

Vaša aktualna ponudba, da trgu oziroma gospodinjstvom prvi ponudite električno energijo iz obnovljivih virov, sovpada s sprejemom energetskega zakona. Ali je to naključje in pričakujete, da bosta zakon in energetski koncept še bolj spodbujala OVE in URE? Gre dejansko za naključje. Ideja je v podjetju zorela že dalj časa, veseli smo, da je zaživela. Novi zakon predvideva spremembe, ki prinašajo več birokratskega dela zaradi OVE in dodatne stroške za kupce zaradi URE. Žal imamo slabo izkušnjo s podporami za fotovoltaično industrijo, zato mnogi dvomijo o novih ukrepih.

Verjamem, da je zakonodajalec to upošteval.

april 2014

Delež OVE v oskrbi z energijo je v Sloveniji še skromen, vetrne energije pravzaprav ni, tudi subvencije za sončno energijo so se močno znižale. V ponudbi navajate, da boste prodajali izključno energijo iz OVE. Kako boste vedeli, da je vaša energija samo iz prijaznih virov?

V skladu z zakonodajo EU mora prodajalec energije na zahtevo kupca predložiti tudi potrdilo o izvoru energije. To smo že storili za leti 2014 in 2015 za celotno predvideno količino energije, ki jo porabijo naši gospodinjski odjemalci. Prodajalec mora končnemu kupcu, gospodinjstvu, v našem primeru je to Elektro Celje Energija, pri Javni agenciji RS za energijo potrdila o izvoru »unovčiti« za vsako prodano

V zadnjih letih ni zaznati enotne dolgoročne energetske strategije. Število odobrenih koncesij je nizko, več sto vlog čaka na rešitev.

Birokratski postopek je res dolg. megavatno uro. Agencija bdi nad registrom in skrbi za pravilnost postopka. Če je podatek točen, povezujete 500 proizvajalcev električne energije iz OVE v Sloveniji, kar je zanimiv podatek. Vaša ponudba pa je nedvomno privlačna tudi zato, ker na primer ponujate paket gradnje fotonapetostnih sončnih elektrarn v sodelovanju s partnerjem. Kaj nameravate doseči s sončnim ključem v roki, saj je zanimanje za sončne elektrarne na trgu upadlo, ker niso več tako donosne zaradi znižanja subvencij?

ECE je dobavitelj energentov, povezujemo se z vsemi, ki imajo komplementarno ponudbo, kar pomeni, da naši energenti napajajo njihove proizvode. Poleg ponudnika solarnih panelov omogočamo ugodnejši nakup toplotnih črpalk, peči na plin, kotlov na pelete, naprav za

Potrdila o izvoru popolnoma čiste energije moramo dodatno plačati, to smo upoštevali. Število malih hidroelektrarn upada, čeprav so bile nekaj časa hit. Kje se je najbolj zapletlo?

Kako bi lahko spodbudili gradnjo malih hidroelektrarn, saj možnosti ni malo?

Elektro Celje Energija d.o.o., Vrunčeva 2a, 3000 Celje

Kot dobavitelj oziroma pri malih hidroelektrarn kot kupec in dobavitelj energije nimamo prav velikega vpliva na odločitev za postavitev elektrarne. Cene odkupa in prodaje lahko zagotovimo za nekaj let vnaprej, kar pa ne odtehta celotne investicije. To pogojuje predvsem zakonodajalec, saj s spodbudami in predpisi izvaja svojo energetsko strategijo tako, kot jo

Kakšne konkretne načrte imate pri soproizvodnji toplotne in električne energije na lesno biomaso? Za kakšne mikronaprave gre?

Vsebina:

Kot sem dejal, smo dobavitelj in sodelujemo pri projektih, kjer se vključujemo kot dobavitelj ali kupec energije, pri SPTE tudi kot svetovalec.

Kogeneracija je trenutno hit, predvsem zaradi državnih spodbud. Veliko poslovnih partnerjev se odloča za vgradnjo naprave, ki poleg toplote proizvaja tudi električno energijo. To energijo oddajajo v omrežje in naše podjetje jo kupuje.

I.

URE v energetski politiki in okolje II. URE in OVE – temeljna energetska stebra v trajnostnem razvoju Slovenije III. Učinkovita raba energije – dosežki in potenciali v Sloveniji IV. Primeri praks

Ustanavljate največji klub, ki se v Sloveniji zaveda pomena OVE. Kaj želite pri tem poudariti? Kako se gospodinjstva odzivajo na vašo ponudbo?

Ja, »klub« z več kot 135.000 člani, ki bodo prejemali energijo iz obnovljivih virov brez doplačila. Odzivi naših kupcev so zelo pozitivni, naše sporočilo pa jasno: ne smemo pričakovati, da bodo kupci prenesli vse breme nase: za obnovljive vire energije, za učinkovito rabo energije, za energetske izkaznice, za posledice ujme … Tako ne gre. Dnevno rešujemo težave gospodinjstev, ki ne zmorejo plačevati svojih položnic. Strošek energenta na položnici je le še tretjina vseh stroškov, zakonsko predpisani del pa kar naprej narašča. Če želimo narediti nekaj za okolje in prihodnost, moramo vsi akterji narediti svojo domačo nalogo in prispevati svoj delež. Želim si, da bi nam sledili tudi konkurenti.

www.ece.si

Nakup električne energije je terminski posel.

Cene se oblikujejo na trgih za več let vnaprej.

Trenutna situacija omogoča znižanje, saj je nabavna cena nižja. Cene zato znižujemo in jih bomo vedno, ko bo trg to omogočal. Potrdila o izvoru popolnoma čiste energije moramo dodatno plačati, to smo upoštevali. V zadnjem letu smo uspešno zniževali stroške in povečevali prodajo, verjamem, da bo trg nagradil tudi naše okoljske napore.

29

Kako daleč ste s projektom električnega kolesa?

V okviru e-mobilnosti sodelujemo z Društvom za električna vozila Slovenije, kjer pripravljajo veliko projektov. Podprli smo prizadevnost celjskih srednješolcev, ki bodo predelali bencinsko vozilo na električni pogon. Radi pomagamo po svojih močeh pri projektih, kjer vidimo, da razmišljanja in načrti presegajo znane okvire.

informacija: tanja pangerl: 03/42 66 716 tanja.pangerl@fitmedia.si Promocija

100% čista energija iz vetra, vode in sonca napaja domove vseh naših odjemalcev po Sloveniji.

87

Avtorji prispevkov: prof. Andreja Cirman, Ekonomska fakulteta, dr. Matjaž Eberlinc, HSE, dr. Miran Gaberšček, Center odličnosti nizkoogljične tehnologije, dr. Adnan Glotić, HSE, dr. Marko Homšak, Talum, dr. Gorazd Hren, Fakulteta za energetiko UM, dr. Romana Jordan, evropska poslanka, Tadeja Kovačič, Eko sklad, dr. Vlasta Krmelj, Energetska agencija za Podravje, Polona Lah, Institut Jožef Stefan CEU, Mitja Lenassi, Lenassi inženiring, Gorazd Marinček, Slovenski E-forum, mag. Stane Merše, Institut Jožef Stefan CEU, Franko Nemac, Agencija za prestrukturiranje energetike, dr. Igor Papič, Platforma za pametna omrežja, Bojan Pogorevc, Slovensko gozdno-lesna tehnološka platforma, Erik Potočar, MZIP, dr. Andrej Predin, Fakulteta za energetiko UM, Damir Staničič, Institut Jožef Stefan CEU, dr. Marijana Šijanec Zavrl, Gradbeni inštitut ZRMK, mag. Hinko Šolinc, MZIP, mag. Andreja Urbančič, Institut Jožef Stefan CEU, mag. Mojca Vendramin, MZIP, Ivanka Zakotnik, UMAR.

Prvega marca ste znižali cene električne energije, čeprav je znano, da je energija iz zelenih energentov dražja. Bo ta poteza ekonomsko dobra?

Narava vam je hvaležna za pametno odločitev.

Promocija

URE, energetika, in okolje

je zastavil. Ugotavljamo, da v zadnjih letih ni zaznati enotne dolgoročne energetske strategije. Število odobrenih koncesij je nizko, več sto vlog čaka na rešitev. Birokratski postopek je res dolg.

Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o., kidričeva 25, Celje, www.zelenaslovenija.si

april 2014

kogeneracijo … vse zato, da bi kupcem olajšali nakup in pridobitev varčne in okolju prijazne rabe energije. Skupaj iščemo najpreprostejše rešitve za pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Dobiček ni nujno edino vodilo pri kupcih, upoštevamo okoljski vidik, mislimo na prihodnje generacije.

okolje

aktUaLno

Na prvem sejmu GREEN tudi nekaj inovacij foto: arhiv podjetja

30 87

okolje

Zeleno omrežje

Da je trajnostni razvoj priložnost in edina možnost za gospodarski razvoj, so prepričani tudi pri Pomurskem

Janez Erjavec

sejmu. Gospodarska kriza v gradbeništvu jih je namreč vzpodbudila k temu, da razmišljajo o novih vsebinah.

Tako je nastal sejem GREEN, ki se letos med 3. in 6. aprilom prvič predstavlja v Gornji Radgoni. O prvem sejmu GREEN smo se pogovarjali s predsednikom uprave Janezom

april 2014

Erjavcem.

Letos pod okriljem Pomurskega sejma prvič poleg sejma gradbeništva, energetike, komunale in obrti poteka tudi sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga GREEN. Zakaj ste se odločili za tak koncept in kaj bo obiskovalcem ponudil?

Prvi sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga GREEN nastopa ob Pomladnem sejmu gradbeništva, energetike, komunale in obrti kot samostojna blagovna znamka. Gospodarska kriza, ki je najprej prizadela področje gradbeništva, nas je vzpodbudila, da smo že v okviru Pomladnega sejma poiskali vsebine, ki so perspektivne za bodoči gospodarski razvoj in razvoj bivalne kulture. Našli smo jih v trajnostni gradnji, racionalni rabi energije, obnovljivih virih, skrbi za naravne vire in v okolju prijaznih načinih proizvodnje, kamor zagotovo spada tudi obrtna dejavnost. Sejem GREEN pa razširja trajnostno žarišče iz gradbenega, komunalnega, energetskega in obrtniškega področja še na druga področja bivanja in življenja. Z njim spodbujamo prenos vrhunske trajnostno usmerjene znanosti in podjetniške inovativnosti v celotno gospodarstvo, družbo in življenje ter uvajamo trajnostne tehnologije, prakse in izdelke v naš družbeni, družinski in individualni vsakdan.

Kaj bo v ospredju sejma GREEN in kaj je njegovo glavno sporočilo?

Bistveno sporočilo sejma GREEN je, da trajnostni razvoj ni modna parola, temveč je edina možnost razvoja, da okoljevarstvena načela niso samo načela, temveč morajo postati življenjski standardi. Sejem GREEN ozavešča, naj postanejo okolju prijazni izdelki edini izdelki, ki se bodo smeli v prihodnosti proizvajati, okolju prijazne storitve edine, ki se bodo smele ponujati in trajnosten način proizvodnje edini, ki se bo mogel izvajati. Hkrati pa je sporočilo sejma GREEN, da je varovanje skupnega dobrega za naravo in človeka najbolj etična in najboljša poslovna priložnost.

Na katerem področju sejma GREEN bo ponudba najbolj raznolika? So razstavljavci predvsem domači ali tuji, kako se je odzvalo gospodarstvo in kako znanstvene in raziskovalne organizacije?

Na sejmu GREEN se predstavlja 60 razstavljavcev na površini 1.300 m2. Med njimi so okoljevarstvene institucije, raziskovalne in izobraževalne ustanove, inovativni posamezniki in podjetja, uveljavljene gospodarske družbe …

Enakomerno prihajajo iz Slovenije ter preko zastopnikov in neposredno iz tujine. Ponudba je raznolika in zajema vsa področja, ki smo jih želeli predstaviti z vzorčnimi predstavitvami najbolj zanimivih trajnostnih izdelkov in praks.

31 okolju prijazno dejavnost , centre ponovne uporabe v Sloveniji USE REUSE … Prikaže 1 tono CO2 v polnem volumnu in 2 toni CO2, skladiščeni v lesu. Prodajni dogodek Vitafit v soorganizaciji Pomurskega sejma in Etike d.o.o. ponuja izdelke in nasvete za zeleno obarvano zdravo življenje ... Rokodelci prikazujejo okolju prijazno izdelavo človeku prijaznih unikatnih izdelkov in jih ponujajo v nakup.

Izjemno bogat je spremljevalni program, ki v konferenčnih dvoranah in na Zelenem odru prinaša pravi festival trajnostnih spoznanj, človeku in okolju prijaznih nasvetov in napotkov za zeleno življenje.

Strokovno je sejem GREEN podprlo tudi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki na njem organizira dva odmevna celodnevna strokovna posveta: okoljski posvet Zelena Slovenija, učinkovita z viri, ter lesni posvet Gradimo z naravo. Janez Potočnik, evropski komisar za okolje, bo na sejmu gostil okoljsko okroglo mizo Več Evrope - več Slovenije. Na sporedu bodo še strokovni posveti in predavanja o dostopnosti grajenega okolja za funkcionalno ovirane osebe v organizaciji Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, seminar o priložnostih za zelena delovna mesta v organizaciji Umanotere, o pravični trgovini, krajinski arhitekturi, recikliranju gradbenih odpadkov, Od železne zavese do zelene vezi – European Greenbelt, socialni franšizi, akvaponiki, etičnem oglaševanju in etični družbi, predstavitve 3D tiskanja … Organizirani so B2B sestanki podjetij s strokovnjaki Instituta "Jožef Stefan",

87

okolje

Zveza ekoloških gibanj Slovenije nudi obiskovalcem brezplačne nasvete s področja varstva okolja in okoljskega ozaveščanja. Na sejem bo pripeljal Eko reli. Zeleni oder vabi z maratonom strokovnih in poljudnih predstavitev zelenega življenjskega sloga Vitafit.

Bodo na sejmu GREEN predstavljene kakšne posebne inovacije, okoljske rešitve?

GREEN predstavlja inovacije in celo patente, ki so jih slovenska podjetja že registrirala v tujini.

ING.KLAN d.o.o. bo tako npr. prikazal evropski patent sanacije obstoječih vlažnih zidov z mineralnimi paropropustnimi sušilnimi gradivi, tehnološki sistem bio tehnologije in bio apnene malte, zdravilne apnene bio barve in izravnalne mase, makete izumov in experimente bio in nano tehnologije. URSA, podjetje za elektroniko, d.o.o. bo prikazala izsuševanje stavb s postopkom elektroosmoze. Gorenje d.d., predstavlja novosti, kot so avtonomni sistem sončne elektrarne, kogeneracija na plin in lesno biomaso, toplotna črpalko Aerogor …

Ekosen bo predstavil zdravju prijazne grelne panele, Dukin naprave za stiskanje in ločevanje odpadkov v gospodinjstvu in podjetjih, Eleon hišne kompostnike in samokompostirne naprave, Boni-mat d.o.o., vertikalni rastni sistem in električne trikolesnike. Ob njih bodo predstavljeni električni avtomobili, ki že vozijo na globalnih trgih. Semenarna Ljubljana in Kmečki glas bosta ponudila avtohtona semena, pripomočke za bio vrtičkarstvo in literaturo za permakulturo. Inštitut Jožef Stefan bo prikazal raziskave za proizvodnjo bio-produktov ter informacijske tehnologije za izboljšanje procesov proizvodnje, Biotehniška fakulteta, oddelek za lesarstvo pa raziskave lesa kot enega najbolj trajnostnih materialov.

Kakšna so vaša pričakovanja ob prvem sejmu GREEN? S prvim mednarodnim sejmom trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga je Pomurski sejem skupaj z ozaveščenimi institucijami, podjetji in posamezniki vzpostavil sodelovanje pri izgradnji novega, trajnostnega modela gospodarstva in družbe. V sožitje uspešne prihodnosti smo že prvič uspešno povezali znanost, inovativnost, proizvodnjo, potrošnjo in okolje. Prepričan sem, da bodo novo prireditev z vsemi ponujenimi trajnostnimi novostmi, zelenimi izdelki in nasveti naklonjeno sprejeli tudi obiskovalci. Ne nazadnje si lahko na trajnosten način zagotovijo tudi cenejšo sejemsko vstopnico, tako da s sabo prinesejo odpadni papir za zbiralno akcijo Ekologov brez meja.

Obetamo si, da bo to sodelovanje iz leta v leto boljše in se bo krepilo skupaj z zavestjo o nujnosti trajnostnega razvoja. Kajti prihodnost je lahko le zelena.

april 2014

Sejem GREEN ozavešča, naj postanejo okolju prijazni izdelki edini izdelki, ki se bodo smeli v prihodnosti proizvajati.

finančnimi operatorji, družbami tveganega kapitala ter bankami.

Promocija

Sejemska razstava in spremljevalno dogajanje skupaj predstavljata znanost, ki k sodelovanju nagovarja gospodarstvo in podjetnike. Omenim naj Institut Jožef Stefan in Biotehniško fakulteto Ljubljana z Oddelkom za lesarstvo. Prodorna slovenska podjetja ponujajo zanimive trajnostne rešitve na področju varovanja okolja, gradbeništva in gojenja rastlin, okoljsko napredne naprave za dom … Poseben poudarek je namenjen reševanju težav gibalno oviranih. GREEN osvetljuje krajinsko politiko Slovenije, globalnost pravične trgovine, embalažne izdelke iz bioplastike, možnost recikliranja gradbenih odpadkov, socialne franšize, uspešne primere dobrih praks Ekošole in projekta Veliki nemarni škornji, rokodelstvo kot naravnemu in socialnemu

Kdor na Vrhniki ločuje, s popustom plačuje Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

32 87

okolje

Med komunalnimi podjetji

Vrhniško komunalno podjetje je v Sloveniji oralo ledino pri

Med komunalnimi podjetji

lahko pokaže izjemno tradicijo pri ločenem zbiranju, zato ni

čudno, da so lani izločili kar

76,17 % koristnih odpadkov!

Direktorica Javnega podjetja

Komunalno podjetje Vrhnika

mag. Brigita Šen Kreže

pripisuje tak rezultat tudi akciji

S KOKOM ceneje. Občanom, ki pripeljejo ločeno zbrane

odpadke na Zbirni center

Vrhnika, znižajo račun. Ob

letošnji 50-letnici podjetja pa

že napovedujejo nov projekt,

razvoj blagovne znamke DEPO. Še več – uvrstiti se želijo med tiste lokalne skupnosti, ki si prizadevajo za družbo brez

odpadkov.

Kam v vašem podjetju spravljate nakopičeno odpadno embalažo, če ni rednega prevzemanja odpadne embalaže? Kaj predlagate, da bi v Sloveniji končno rešili embalažno zmedo?

Lani nam je ostalo na skladiščenju 31,9 tone mešane komunalne odpadne embalaže. Navedena količina pripada le eni izmed družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE). Kljub večkratnim pozivom se družba ni odzvala. Menimo, da mora Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) sprejeti take rešitve in ukrepe, ki bodo preprečevali take anomalije, saj hromijo delo Instituta »Jožef Stefan« (IJS). Na žalost imamo pri tej zgodbi zvezane roke. Treba je najti sistemsko rešitev in ne le »akcije za gašenje požara«. Predlagam, da MKO eksplicitno določi deleže prevzemanja, strožje pogoje za opravljanje dejavnosti embalažnih družb, kvartalno preverja izpolnjevanje obveznosti embalažnih družb in takoj ukrepa, če pride do neizpolnjevanja obveznosti, prav tako pa naj zniža mejne količine (15 ton) za plačevanje stroškov ravnanja z odpadno embalažo za zavezance.

april 2014

Vaše komunalno podjetje je med tistimi v Sloveniji, ki finančno stimulira občane pri ločenem zbiranju odpadkov. Kakšne rezultate vam daje akcija »S Kokom ceneje«?

Akcija »S KOKOM CENEJE« omogoča vsem tistim občanom, ki pripeljejo koristne odpadke na Zbirni center Vrhnika, znižanje stroška za

mag. Brigita Šen Kreže

organskih odpadkih, prav tako

ravnanje z odpadki. Leta 2000, ko smo akcijo začeli, so občani odpadke namesto na ekološke otoke pripeljali v naš center 8.038 kg koristnih odpadkov. Količine so se postopoma povečevale in leta 2010 dosegle 23.406 kg.

Akcijo smo leta 2013 prenovili, tako da smo povečali spodbudo oziroma popust pri plačilu položnice. Ob izpolnjevanju pogojev, ki so določeni za udeležence akcije, je mogoče doseči popuste, ki se sproti odštevajo od vsote na položnici. Akcija je zastavljena tako, da za vsak prineseni kilogram (steklo, papir in embalaža), ki sicer spada na ekološki otok, dobi občan eno točko, ki je vredna 0,1095 EUR (z vključenim DDV). Prenovljena akcija je upravičila naša pričakovanja. Akcijo nadaljujemo, saj so občani z njo izredno zadovoljni.

Občani lahko točke pridobijo z oddajo pločevink in konzerv, plastenk, kartonske embalaže za tekočine: tetrapake, steklenice, kozarce in stekleno embalažo, papir in karton.

Koristni odpadki, namenjeni za sodelovanje v akciji, morajo biti stisnjeni oziroma zloženi.

V embalaži ne sme biti vsebine, tekočine ali drugih živil. Leta 2013 smo v akciji Koko zbrali 30 ton stekla, papirja in embalaže.

Torej ste vse uspešnejši pri ločenem zbiranju odpadkov. Kakšni so izsledki zadnjih pet let?

S čim lahko potrdite, da na vašem območju ravnate z odpadki kot surovino?

Količine oddanih mešanih komunalnih odpadkov v obdelavo še vedno strmo padajo. V primerjavi z letom 2012 smo leta 2013 zmanjšali te odpadke za 15,17 %.

Res je, da količine oddanih mešanih komunalnih odpadkov v obdelavo še vedno strmo padajo. V primerjavi z letom 2012 smo leta 2013 zmanjšali te odpadke za 15,17 %. Take uspehe in tako ambiciozne cilje je bilo mogoče doseči predvsem z dolgoletnim intenzivnim ozaveščanjem občanov, konkretnim in stalnim nadzorom, opozarjanjem na terenu in s pogovori z odgovornimi v podjetjih, pri obrtnikih in javnih ustanovah. Uspeh pri ločevanju odpadkov dokazuje tudi zmanjševanje količine mešanih komunalnih odpadkov na prebivalca, ki se je s 190 kg/občana leta 2009 znižala na 80 kg/ občana leta 2013. Prav tako so k intenzivnemu ločevanju odpadkov pristopili tudi preostali uporabniki, kot so podjetja, samostojni podjetniki, druge organizacije in ustanove.

Ali ste na svojem območju povsem odpravili nepravilno odlaganje odpadkov in črna odlagališča?

Pri individualnih hišah so odpadki zelo natančno ločeni. Nekaj slabše je v večstanovanjskih objektih. Vendar se tudi na teh odjemnih mestih stanje iz dneva v dan izboljšuje, predvsem tam, kjer so že naredili tako imenovane

70

72 %

76 %

okolje

65 %

60 50

87

33 Ločeno zbrane frakcije, kot so steklo, papir in plastična oziroma kovinska embalaža, organski odpadki, nevarni odpadki, sveče, odpadna električna in elektronska oprema, les in lesena embalaža, kovine, gume, tekstil in ravno steklo, ki jih občani prinašajo na ekološke otoke oziroma pripeljejo v zbirni center, so surovine, ki jih je mogoče ponovno vključiti v proizvodni proces. Celotna količina odpadkov na letni ravni znaša okoli 8000 ton. Vse bolj ozaveščenim občanov gre zahvala, da so ti odpadki vsako leto natančneje ločeni, to pa je ključ do uspešnega ločevanja odpadkov.

69 %

51 %

40 30 20 10 0 2009

2010

2011

2012

2013

Odstotek ločeno zbranih odpadkov v okviru JP KPV, d.o.o. [%] »smetarnike«, lično izdelane nadstreške, ki so zaklenjeni. V teh primerih je zelo dobrodošla »sosedska kontrola«, ki prispeva k izboljšanju ločevanja tudi pri tistih, ki so manj dosledni.

omogočamo, da lahko v Zbirni center Vrhnika brezplačno pripeljejo tudi dodatne količine zelenega vrtnega odreza.

Zakaj ste se odločili, da lahko občani oddajo odpadna zdravila v zbirnem centru in da uvedete posebne zabojnike za plenice?

Učinkovito ločevanje odpadkov prebivalcev z območja občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika je omogočilo tudi prehod na manj pogost odvoz mešanih komunalnih odpadkov, ki ga od začetka aprila 2013 izvajamo le na vsake 4 tedne.

Nevarne odpadke zbiramo že od leta 1997.

Občani lahko pripeljejo tovrstne odpadke, vključno z odpadnimi zdravili iz gospodinjstev, na Zbirni center Vrhnika. Poleg tega na terenu organiziramo dvakrat letno akcijo zbiranja nevarnih odpadkov. V zadnjih petih letih smo jih zbrali povprečno 40 ton/leto.

Ali je tako tudi zaradi vaše dolgoletne tradicije pri ločenem zbiranju?

Morda. Občani naših občin so glede ločevanja odpadkov res med najbolj ozaveščenimi v Sloveniji. Po tem prekašajo tudi večino prebivalcev Evropske unije. Zato pri uvedbi 4-tedenskega odvoza mešanih komunalnih odpadkov nimamo večjih težav. Opažamo, da so zabojniki tudi zdaj napolnjeni le približno do polovice.

Prepričani smo, da je tudi ta sprememba pripomogla k še doslednejšemu ločevanju pri občanih, k znižanju stroška obdelave in odlaganja odpadkov oziroma k zvečanju količine ločeno zbranih odpadkov na ekoloških otokih. Strošek prevoza se zato prerazporeja na še pogostejše praznjenje ekoloških otokov, saj se nekateri ekološki otoki polnijo tako hitro, da moramo embalažo na najbolj obremenjenih lokacijah odvažati vsak dan.

Ob sprejetju odločitve, da preidemo na 4-tedenski odvoz mešanih komunalnih odpadkov, se je postavilo tudi vprašanje plenic, zato smo sprejeli tudi odločitev, da ponudimo tistim občanom, ki imajo med mešanimi komunalnimi odpadki veliko plenic, brezplačen dodaten zabojnik. Občani so bili s to storitvijo zadovoljni in zdaj imamo na terenu za te namene manj

Tudi pri bioloških odpadkih imate lepo tradicijo. Kako v občini izvajate biološko uredbo, predvsem zato, ker ste bili med prvimi, ki so začeli ločeno zbirati organske odpadke?

Organski odpadki pomenijo visok delež med ločeno zbranimi odpadki, leta 2013 kar 39 %.

Z zbiranjem organskih odpadkov smo orali ledino že maja 1995, ko so gospodinjstva prejela brezplačne zelene zabojnike ali kompostnike.

Zbiranje organskih odpadkov gospodinjstev spada na našem območju v vrh ločenega zbiranja v Sloveniji. Leta 2013 smo zbrali 3.066 ton organskih odpadkov, kar predstavlja 130,62 kg/občana leta 2013. Organske odpadke občani vestno ločujejo in oddajajo v zelene zabojnike ali jih kompostirajo sami. Poleg tega občanom

Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o.

Pot na Tojnice 40 1360 Vrhnika T: (01) 7502 950 E: info@kpv.si W: www.kpv.si

april 2014

Boljši rezultati ločenega zbiranja zmanjšujejo in bodo še bolj zmanjšali količine ostankov komunalnih odpadkov. Ali to pomeni, da bodo sortirnice čedalje bolj prazne in da bo centrom za ravnanje z odpadki primanjkovalo – odpadkov? Kakšno je stanje pri vas?

80

Promocija

Ločeno zbiranje odpadkov, ki ga izvajamo že 19 let, začetek je bil maja 1995, pomeni manj obremenjevanja okolja zaradi zmanjšane količine odpadkov, oddanih v obdelavo, in večje količine koristnih odpadkov. Leta 2013 nam je skupaj z občani uspelo izločiti 76,17 % koristnih odpadkov.

34 okolje

87

kot 200 zabojnikov prostornine 120 litrov in 200 zadovoljnih uporabnikov. Zabojnike nam občani vrnejo, ko nimajo več plenic. Če občani ocenijo, da zaradi plenic potrebujejo dodaten zabojnik, pokličejo ali pošljejo sporočilo po elektronski pošti in navedejo telefonsko številko. Za zapisnik o brezplačnem najemu zabojnika potrebujemo nekaj podatkov. Zabojnik z oznako našega podjetja jim dostavimo v nekaj dneh na dom skupaj z zapisnikom. Podpisan izvod vrnejo za našo evidenco.

Kje se vsako leto izgubi na trgu več kot 30.000 vozil? Kdo je odgovoren?

Okrogla miza o izrabljenih motornih vozilih

V občini ste se odločili za zemeljski plin. Zakaj in kako razširjena je njegova uporaba?

Izrabljena vozila v rokah sivega trga – kaj pa lastniki, okolje in država?

Zgodovina vrhniškega plinovoda sega na začetek devetdesetih let. Lokalna skupnost se je odločila za plinifikacijo predvsem zato, da bi izboljšala kakovost zraka, ki je bila zaradi uporabe neprimernih goriv in geografske lege v zimskem obdobju, ko so inverzije, izredno slaba. Od leta 1996 je plinovodno omrežje od skromnih šeststo metrov v stanovanjskem naselju Vrtnarija leta 2013 že naraslo na skoraj 35 km in zajema območje mesta Vrhnika, krajevne skupnosti Sinja Gorica in Janezove vasi.

Datum: petek, 11. 4. 2014, ob 11. uri Kraj: sejem Avto in vzdrževanje v Celju – Mala kongresna dvorana

V nekaterih občinah odjem plina pada.

Z rastjo omrežja se je večalo število odjemalcev in količina letnega odjema. Od dobrih sto tisoč Sm3 v letu 1992 je odjem v letu 2010 dosegel skoraj 2.300.000 Sm3 plina. V zadnjih treh letih pa kljub širitvi omrežja količina distribuiranega plina pri nas pada. Vzrokov za manjši odjem je več: sprejem Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. list RS 52/2010), ki od investitorjev zahteva, da najmanj 25 % potrebne energije zagotovijo iz obnovljivih virov, dodatna toplotna izolacija stanovanjskih in poslovnih objektov, kamor spada tudi zamenjava starih oken in vrat. Precej vpliva tudi uvedba delilnikov v skupnih kotlovnicah. Ob koncu leta 2012 je šel v stečaj največji odjemalec, ki je zemeljski plin uporabljal v tehnološkem procesu rotacijskega litja plastike, kar je povzročilo manj distribuiranega plina.

Že več let enaki problemi. Kaj so in niso storili: • Ministrstvo za kmetijstvo in okolje • Ministrstvo za notranje zadeve • Ministrstvo za infrastrukturo in prostor • Ministrstvo za finance • Agencija RS za okolje • Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje Organizator: Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije

Zemeljski plin je glavni energent za več kot polovico gospodinjstev z območij, ki jih pokriva plinovodno omrežje. Poseben problem predstavlja 262 neaktivnih odjemalcev, ki imajo vhišah plinski priključek, vendar ga ne uporabljajo.

Kljub vsakoletnim akcijam, da bi spodbudili več odjemalcev k zamenjavi kurilnega olja z zemeljskim plinom in kljub dodatni finančni spodbudi občine, ki je znižala ceno povračila za priključitev na distribucijsko omrežje za 50 %, se število neaktivnih zelo počasi manjša. Večina jih tako, žal, še vedno vztraja pri neracionalni uporabi starih peči, dokler te delujejo.

Vljudno vabljeni!

Odgovorni ste tudi za javno razsvetljavo. Ali pri tem upoštevate lani dopolnjeno uredbo o svetlobnem onesnaževanju?

Promocija

april 2014

Za več informacij: Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije Igor Pipan tel.: 01/583 05 68, el. naslov: igor.pipan@ozs.si

Naše podjetje tekoče in uspešno izpolnjuje določila uredbe o svetlobnem onesnaževanju iz leta

2007. Od skupnega števila 1584 svetilk v Občini Vrhnika je zamenjanih ali na novo postavljenih 1029. Po uveljavitvi uredbe zmanjšujemo porabo električne energije kljub naraščanju števila svetilk. V letu 2013 se je poraba energije zaradi večjega števila zamenjanih svetilk zmanjšala v primerjavi z letom prej celo za 10 %. Povprečna poraba na prebivalca je leta 2013 znašala 41 KWh, kar pomeni, da smo na Vrhniki že dosegli ciljno vrednost uredbe, ki v 5. členu določa, da do leta 2016 ne sme presegati 44,50 KWh/prebivalca. Tudi na poslovni stavbi našega podjetja smo že pred štirimi leti zamenjali vse svetilke za interno zunanjo osvetlitev s takimi, ki ustrezajo novi uredbi.

Za izvajanje zadnjega dopolnila k uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja pa smo se posvetovali tudi s predstavniki večjih izvajalskih podjetij, ki vzdržujejo javno razsvetljavo, in nekaterimi strokovnjaki za električno razsvetljavo. To dopolnilo k uredbi namreč predpisuje merjenje osvetlitve na oknih varovanih objektov in ni neposredno vezano na upravljavce in vzdrževalce javne razsvetljave. Po informacijah, ki so nam znane, je ta del uredbe zapisan tako, da ga dejansko ni mogoče izvajati.

Letos praznuje podjetje 50-letnico. Kaj bi izzgodovine podjetja kot glavni mejnik? Kaj postavljate v ospredje razvoja?

V petdesetih letih delovanja podjetja se zagotovo nabere kar nekaj prelomnih dogodkov in mejnikov, ki pustijo pečat podjetju, sodelavcem in občanom. Naše podjetje si nenehno prizadeva za skladno izvajanje gospodarskih javnih služb in drugih dejavnosti. Uspešnost takega sistema ima več pozitivnih sinergijskih učinkov, ki kažejo predvsem načrtno izrabo kapacitet in razbremenjevanje cen obveznih gospodarskih javnih služb (GJS).

Skupaj s predstavniki Občine Vrhnika nam je uspelo, da smo prvi v Sloveniji pridobili soglasje Ministrstva za kmetijstvo in okolje k uporabi notranjih (»in-house«) naročil tudi za projekte, financirane iz kohezijskih sredstev. Prepričani smo, da smo s tem, ko smo »orali ledino« na tem področju, postavili vzorčni primer drugim komunalnim podjetjem oziroma občinam, da bodo lažje pridobivali ta soglasja.

Snujemo nove oblike spodbujanja občanov k varovanju narave in odgovornemu vedenju do soljudi. Med glavne razvojne načrte vsekakor uvrščamo razvoj blagovne znamke DEPO, s katero želimo doseči, da bi bil center ponovne uporabe (CPU) malo drugačen, kot je drugje po Sloveniji ali širše. Prakse drugih uspešnih centrov ponovne uporabe (CPU) želimo nadgraditi predvsem tako, da jim damo več vsebine.

Tako poleg rabljenih predmetov ponujamo tudi preoblikovane oziroma »redizajnirane« izdelke, narejene iz odpadnih materialov, ki dosegajo večjo dodano vrednost. Poleg tega je cilj DEPO povezati različne umetnike in rokodelce, ki bodo vdahnili življenje odsluženim predmetom.

17. MA REC - 30. APRIL 2014 Mi zbiramo – zbiraj tudi ti!

Dinos in Društvo Ekologi brez meja so že tretje leto zapored združili moči v akciji »Star papir za novo upanje«, kjer lahko vsak prebivalec Slovenije doda svoj list k boljšemu svetu. Akcija pod geslom Mi zbiramo! poteka med 17. marcem in 30. aprilom, z njo pa želijo opozoriti na problematiko ravnanja z odpadki in dvigniti splošno zavest ljudi o pomenu ločenega zbiranja odpadkov s poudarkom na papirju. Dinos kot partner projekta v tem času omogoča brezplačen odvoz zbranega papirja za vse prej prijavljene ustanove, ki bodo zbrale vsaj 800 kilogramov odpadnega papirja.

Z letošnjo akcijo želijo ponovno aktivirati celotno Slovenijo in postaviti rekord v količini zbranega starega papirja in zato je to zagotovo ena največjih slovenskih dobrodelno okoljevarstvenih akcij letos. K zbiranju papirja so povabili vse vrtce, osnovne in srednje šole, fakultete, podjetja in javne organizacije, ki imajo letos spomladi namen pospraviti nakopičen papir oziroma čistiti svoje arhive, kot tudi vse posameznike, da jim odstopijo star papir.

sredstev iz zbranega odpadnega papirja namenjenih v dobrodelne namene (med prijavljenimi idejami bodo izbrali najbolj izvirno, ki bo največ prispevala k družbi), del vsem prijavljenim vzgojno-izobraževalnim ustanovam, ki bodo v okviru akcije zbirale star papir, manjši del pa bo šel za druge okoljevarstvene projekte Društva Ekologi brez meja.

Osrednji dogodek projekta bo »Papirnati dan«, ki se bo odvijal 12. aprila na parkirišču BTC Cityja, med dvorano A in Kristalno palačo, kjer se bo iz odpadnega papirja zgradila skulptura. Namen je, da se vizualno prikaže, da papir ima svojo vrednost in da zanj obstaja novo upanje – ponovna uporaba preko kreativnosti do zabave. Na ta dan bodo imele vse poslovalnice Dinos po Sloveniji dan odprtih vrat, ko bodo lahko vsi tisti, ki sicer papirja v času celotne akcije na druge lokacije iz različnih razlogov ne bodo mogli dostaviti, odpadni papir prinesli k njim in tako prispevali svoj list k boljšemu svetu.

Promocija

Akcija nima le okoljevarstvenega namena, temveč tudi dobrodelnega. S pomočjo natečaja bo del

dinos d.d., Šlandrova ulica 6, 1000 Ljubljana, T: (01) 561 06 30, E: info@dinos.si, W: www.dinos.si

V uradnih evidencah nezanesljivi in neprimerljivi podatki Jerneja Vrabič

foto: www.shutterstock.com

36 87

okolje

Čezmejno pošiljanje odpadkov

Bruselj želi zajeziti čezmejno pošiljanje odpadkov, saj hoče postati EU gospodarna z viri.

Toda velike količine papirja, plastične embalaže, odpadne električne in elektronske opreme in drugih odpadkov skoraj brez nadzora potuje v Azijo in Afriko. Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov in Uredba o pošiljanju odpadkov naj bi končno zmanjšali nezakonite pošiljke odpadkov saj v EU naraščajo. Tveganja namreč niso majhna, gospodarska škoda je neprecenljiva. Zato so se v EU odločili za skupno revizijo čezmejnega pošiljanja odpadkov. V njej je sodelovalo tudi slovensko Računsko april 2014

sodišče.

Č

ezmejni tokovi odpadkov so se v preteklih letih stalno povečevali. Odpadni papir in plastična embalaža se zaradi cenejših postopkov predelave iz Evrope pogosto izvažata v Azijo, odpadna električna in elektronska oprema pa v Afriko, kjer jo največkrat sežgejo, ne da bi bili izvedeni ustrezni postopki zaščite okolja.

Obstaja vprašanje, kako zagotoviti ustrezno varovanje okolja in upoštevanje načela samozadostnosti, ker je treba odstranjevanje in predelavo odpadkov opraviti na območju države, kjer so odpadki nastali. Tako se omeji pošiljanje odpadkov v države, kjer odstranjevanje in predelava odpadkov ne varujeta okolja. Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov prek meja in njihovega odstranjevanja1 (v nadaljnjem besedilu: baselska konvencija) in Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov2 (v nadaljnjem besedilu: uredba o pošiljkah odpadkov) natančno predpisujeta pogoje in postopke, ki jih morajo za izvedbo uvoza, izvoza ali tranzit odpadkov izpolnjevati pošiljatelji in prejemniki pošiljk odpadkov.

1 Zakon o ratifikaciji Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov prek meja in njihovega odstranjevanja (Uradni list RS, št. 48/93, 85/04).

2 UL L 190/1, 12.7.2006.

Podatki v uradnih evidencah so bili nezanesljivi in med različnimi evidencami neprimerljivi, zato ni bilo mogoče ugotoviti, ali so zmogljivosti za odstranjevanje in predelavo posameznih vrst odpadkov v Republiki Sloveniji zadostne.

Č

eprav so pravila čezmejnega pošiljanja odpadkov opredeljena s predpisi, po podatkih sekretariata baselske konvencije in Evropske komisije število odkritih nezakonitih pošiljk odpadkov narašča. Tveganj neupoštevanja predpisov čezmejnega pošiljanja odpadkov je veliko: predelava in odstranjevanje odpadkov v tretjih državah je cenejše, ker postopki niso opravljeni v skladu s predpisanimi okoljskimi standardi; prikrivajo se podatki in informacije o nastajanju nevarnih odpadkov; nadzor nad izvajanjem predpisov o čezmejnem pošiljanju odpadkov ni učinkovit, ker države nimajo na voljo ustreznih podatkov in informacij o pošiljkah odpadkov in njihovih pošiljateljih.

37 Ministrstvo ni zagotovilo vseh potrebnih pogojev in podatkov za učinkovito izvajanje uredbe o pošiljkah odpadkov, saj ni izdelalo operativnih programov ravnanja z odpadki.

V

skladu z uredbo o pošiljkah odpadkov morajo države članice določiti sorazmerne, odvračilne in učinkovite kazni za kršenje predpisov o čezmejnem pošiljanju odpadkov.

Ministrstvo kazni ni določilo na podlagi opravljenih ustreznih analiz, v katerih bi prikazalo povezavo med vsebino kršitve, ekonomsko koristjo, ki jo kršitev pomeni za povzročitelja, in višino kazni. Tako bi zagotovilo, da bi bile kazni opredeljene v skladu z zahtevami iz uredbe o pošiljkah odpadkov. Ministrstvo je kazni za posamezne kršitve sicer predpisalo v razponu, ker pa ni opredelilo kriterijev za določitev višine kazni, je lahko v inšpekcijskih postopkih izrekalo le najnižje predvidene kazni. Kazni so določene za vse kršitve Zakona o varstvu okolja5 in predpisov, sprejetih na njegovi podlagi.

R

ačunsko sodišče je ugotovitve revizije predstavilo v revizijskem poročilu o čezmejnem prometu z odpadki4. V reviziji je preverjalo poslovanje Ministrstva za kmetijstvo in okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), Carinske uprave Republike Slovenije in Policije v obdobju od leta 2009 do leta 2011. Ugotovilo je, da ministrstvo ne zagotavlja celovitih, popolnih in zanesljivih podatkov o nastajanju, predelavi in obdelavi odpadkov in o čezmejnih tokovih odpadkov. Podatki v uradnih evidencah so bili nezanesljivi in med različnimi evidencami neprimerljivi, zato ni bilo mogoče ugotoviti, ali so zmogljivosti za odstranjevanje in predelavo posameznih vrst odpadkov v Republiki Sloveniji zadostne, in presojati o upravičenosti izvoza in uvoza odpadkov. Veljavni podatki za pristojne institucije tudi niso bili zanesljiva podlaga za določanje tveganj za izvajanje nadzora čezmejnega pošiljanja odpadkov.

M

inistrstvo ni zagotovilo vseh potrebnih pogojev in podatkov za učinkovito izvajanje uredbe o pošiljkah odpadkov, saj ni izdelalo operativnih programov ravnanja z odpadki, da bi ob izdaji soglasij za uvoz in izvoz odpadkov ter ob pripravi ugovorov proti pošiljkam odpadkov za odstranjevanje Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) lahko preverila, ali na ozemlju Republike Slovenije obstajajo zmogljivosti za odstranjevanje in predelavo odpadkov, in zagotovila izvajanje temeljnega 3 Izvedbo skupne revizije je vodila VRI Nizozemske, sodelovale pa so VRI Bolgarije, Grčije, Irske, Madžarske, Norveške, Poljske in Slovenije.

4 Št. 321-1/2012/64, 19.9.2013.

okolja in predpisov, sprejetih na njegovi podlagi. Nanašajo se tudi na izdelavo pregleda vseh postopkov čezmejnega prometa z odpadki z opredelitvijo časa ter kadrov, potrebnih za izvedbo predpisanih postopkov, in na učinkovito izvajanje čezmejnega pošiljanja odpadkov.

V skladu z uredbo o pošiljkah odpadkov morajo države članice določiti sorazmerne, odvračilne in učinkovite kazni za kršenje predpisov o čezmejnem pošiljanju odpadkov.

I

nstitucije, pristojne za nadzor čezmejnega pošiljanja odpadkov, nadzora niso izvajale na podlagi opravljene skupne analize tveganj.

Agencija ni vzpostavila popolne, zanesljive in točne evidence o nezakonitih pošiljkah odpadkov, o katerih je poročala Evropski komisiji, saj podatkov o nezakonitih pošiljkah ni vodila pregledno, da bi bilo mogoče potrditi, ali so bila ob izkazanih sumih opravljena vsa dejanja in ali so bili izvedeni vsi postopki za potrditev, da so obstajali pogoji za nezakonito pošiljko odpadkov.

M

inistrstvo je za odpravo ugotovljenih nesmotrnosti izvedlo popravljalne ukrepe za vzpostavitev rednega spremljanja podatkov o čezmejnih tokovih odpadkov, pripravo operativnih programov ravnanja z odpadki, pripravo predlogov za dopolnitve in sprememb predpisov, s katerimi bi se določili vsi pogoji za izdajo soglasij. Določile bi se tudi sorazmerne, odvračilne in učinkovite kazni za kršitve predpisov o čezmejnem pošiljanju odpadkov, določili predlogi kriterijev za izrekanje kazni, ki se nanašajo na kršenje Zakona o varstvu 5 Uradni list RS, št. 39/06-UPB1, 70/08, 48/12, 57/12.

Institucije, pristojne za nadzor čezmejnega pošiljanja odpadkov, nadzora niso izvajale na podlagi opravljene skupne analize tveganj.

87

načela samozadostnosti odstranjevanja odpadkov. Agencija ni zagotovila učinkovite izdaje in spremljanja soglasij za čezmejni promet z odpadki, saj ob izdaji soglasij ni opravljala vseh predpisanih preveritev, da bi lahko ugovarjala proti predvidenim pošiljkam odpadkov zaradi kaznovanosti prijaviteljev pošiljk odpadkov.

okolje

a podlagi ugotovljenih tveganj pri izvajanju predpisov o čezmejnem pošiljanju odpadkov in ocene, da je z izvedbo skupne mednarodne revizije mogoče doseči učinke s predlogi za boljše izvajanje veljavnih predpisov ter za spremembo in dopolnitev neustreznih določil, je osem vrhovnih revizijskih institucij3 (v nadaljnjem besedilu: VRI) izvedlo skupno revizijo čezmejnega pošiljanja odpadkov. VRI so najprej opravile revizije v svojih državah in na podlagi ugotovitev nacionalnih revizij pripravile skupno poročilo s priporočili za sodelujoče države in Evropsko komisijo.

K

ljučna ugotovitev skupne revizije6 je, da so vse sodelujoče države izvedle uredbo o pošiljkah odpadkov in v nacionalnih predpisih opredelile zahteve, ki jih morajo države članice Evropske unije urediti samostojno, vendar pa med sodelujočimi državami pri izvajanju čezmejnega pošiljanja odpadkov obstajajo številne razlike, saj države ureditvi tega področja pripisujejo različno pomembnost. To se kaže v različni strateški ureditvi čezmejnega pošiljanja odpadkov, pogostosti izvajanja nadzora, načinu obravnave kršitev uredbe o pošiljkah odpadkov in v številu ter kakovosti informacij, ki jih države zagotavljajo za izvajanje uredbe o pošiljkah odpadkov in za odločanje v predpisanih postopkih. Sodelujoče VRI zaradi razlik pri načrtovanju, izvajanju in nadzoru uredbe o pošiljkah odpadkov, še zlasti zaradi možnosti različne določitve kaznovanja in kazenskih sankcij, ki ima za posledico zelo različne stroške za kršitelje predpisanih določil, menijo, da uredba o pošiljkah odpadkov ne zagotavlja zadostnih pogojev za enotno izvajanje. Povzročitelji odpadkov imajo zato možnost čezmejnega pošiljanja odpadkov prek držav, kjer nadzor ni učinkovit in so predpisane milejše kazni, kar povečuje verjetnost nezakonitega čezmejnega pošiljanja odpadkov, zato odpadki niso ustrezno predelani ali odstranjeni.

U

gotovitve skupne revizije so bile predstavljene institucijam, ki delujejo pri čezmejnem pošiljanju odpadkov: Evropski komisiji, IMPELU in v Evropskem parlamentu. Na podlagi ugotovitev skupne revizije skupina poslancev Evropskega parlamenta v sodelovanju z Evropsko komisijo pripravlja predlog sprememb in dopolnitev uredbe o pošiljkah odpadkov, ki se nanašajo na določanje kazni za neupoštevanje predpisov o čezmejnem pošiljanju odpadkov in na izmenjavo informacij o čezmejnem pošiljanju odpadkov med državami.

6 Coordinated audit on the Enforcement of the European Waste Shipment Regulation: joint report based on eight national audits; oktober 2013.

april 2014

N

foto: www.shutterstock.com

Še v tem letu na slovenskem trgu nov energent

Utekočinjeni zemeljski plin

38 87

okolje

Utekočinjeni zemeljski plin

Do konca leta na slovenskem trgu pričakujemo nov energent

– utekočinjeni zemeljski plin (UZP). Pogovori o UZP na slovenskem trgu so se začeli že pred desetimi leti. Vendar

uvedba takrat za Slovenijo še ni bila dovolj zrela, je povedal

generalni direktor Butan plina

Tomaž Grm. Sedaj je polje

dozorelo, prvi, ki bodo UZP

preizkusili, bodo večja podjetja, ki so veliki porabniki energije.

Svojo priložnost v Butan plinu vidijo predvsem tam, kjer sta

v uporabi še kurilno olje in

april 2014

mazut.

U

ZP na svetovnem trgu ni novost. Uporablja se predvsem v severnih deželah EU, kjer bo od 1. 1. 2015 tudi prepovedana uporaba nafte in naftnih derivatov tako za ladijski prevoz kot tudi za ostale vrste prevoznih sredstev.

Dovoljena bo samo t. i. E7 norma uporabe motorjev, to je metan. Nafta in naftni derivati bodo prepovedani zaradi vsebnosti žveplenih oksidov (SO2). Novost o novem energentu na slovenskem trgu je Butan plin predstavil ob obisku svojega strateškega italijanskega partnerja in lastnika podjetja Liquigas na enem največjih energetskih sejmov v Evropi,

UZP do Slovenije ne bo prišel v plinovodih, ampak v posebnih plinskih tankerjih

39. mednarodnem sejmu Mostra Convegno Expocomfort (MCE) v italijanskem Milanu.

V nizozemski skupini SHV Holdings N.V., ki je večinski lastnik Butan plina in največji distributer utekočinjenega naftnega plina (UNP) na svetu, je UZP prisoten že osem let. Nam najbolj dostopni terminali so na Nizozemskem in v Franciji, veliko terminalov je še v Belgiji, v Italiji, Španiji, na Portugalskem, v Turčiji idr., Butan plin pa ima z nekaterimi dobavitelji že sklenjene pogodbe za 2-3 leta fiksne nakupne cene UZP. Želijo, da bi se uredil tudi terminal

na Krku, saj bi to precej znižalo stroške logistike. »Ponudba UZP trenutno na trgu krepko presega povpraševanje,« je povedal komercialni direktor Mitja Štoka. »A potreba na trgu je, saj si predvsem velika podjetja sedaj, v času krize, želijo znižati stroške,« je dodal. Po napovedih naj bi se delež UZP tako v svetovni kot evropski trgovini v prihodnjih letih precej povečal, kar bo imelo pozitiven vpliv tudi na razvoj cen. Uvedba UZP na slovenski trg ne bo sofinancirana s strani EU, bo pa Evropa in s tem tudi Slovenija namenila denar za postavitev infrastrukture za UZP v prometu.

UZP za industrijske uporabnike

V

začetku bo UZP namenjen predvsem industrijskim in komercialnim porabnikom. Z njim želijo nadomestiti predvsem uporabo kurilnega olja in mazuta, saj UZP velja za čistejši energent med fosilnimi gorivi in stroškovno učinkovit energent. Konkretna dogovarjanja s podjetji že potekajo, vendar v Butan plinu točnih podatkov še ne želijo razkriti. Prav tako ne lokacij postaj za plinohrame, od koder bodo dobavljali plin, ki ga bodo lahko industrijska podjetja ali večja naselja, če se za to odločijo, najela ali če bodo investirala v

39 U

ZP do Slovenije ne bo prišel v plinovodih, ampak v posebnih plinskih tankerjih, zato povezave do plinovodov ne omejujejo dostop do UZP. UZP je v tekočem stanju ohlajen na -162 °C in je lažji od vode, v plinastem stanju pa lažji od zraka. Glede na izvor utekočinjenja lahko ima med 90-100 % metana z nekaj primesmi, kot so etan, propan ali dušik. Je modrikasta, nizkovizkozna, predvsem pa nestrupena kapljevina brez vonja. Ima najvišjo kurilno vrednost med energenti, t.j. 53,6 MJ/kg oziroma 25 MJ/l in gori s plamenom, ki doseže 1.950 °C. Širi se s hitrostjo gorenja 12,5 km2/min, pri bencinu je ta številka 4 km2/min. Razmerje med metanom in zrakom opredeljuje zgornjo in spodnjo kalorično vrednost oziroma gorljivost in eksplozivnost UZP. Ta meja se giblje med 5-15 %. Pod 5 ali nad 15 % je plin zelo varen, saj takrat ni gorljiv oziroma eksploziven. Tudi če pride v stik z zrakom ali z vodo, se v trenutku upari in ne povzroča vpliva na vodne površine in na živali. »Pred utekočinjenjem se mora plin popolnoma očistiti primesi, saj lahko sicer pri tako nizki temperaturi pride do poka. Ravno zaradi tega pa ima UZP višjo kalorično vrednost,« je povedal tehnični svetovalec Miran Škoflek.

K

Promocija

er ima UZP 600-krat manjši volumen kot zemeljski plin, se lahko večje količine

okolje Predstavitev UZP na novinarski konferenci v Milanu.

Na fotografiji: Miran Škoflek, Mitja Štoka, Tomaž Grm in Gašper Ravnak. energije zagotovijo v manjših rezervoarjih. Ko pride UZP do postaje, se upari s temperaturo okolice. Plin, ki je sicer zamrznjen na -162 °C, se namreč upari tudi pri -20 °C. Za varnost in vzdrževanje tlaka v plinohramu skrbijo pnevmatski ventili, saj bi lahko ob stiku plina z elektriko prišlo do eksplozije. Pomemben del postaj je telemetrični nadzor, ki omogoča stalen nadzor nad stanjem na postaji, vključuje pa tudi sistem naročanja. Ko plin v plinohramu doseže določeno minimalno količino, sistem pošlje o tem obvestilo v bazo. Na podlagi teh informacij se načrtuje in organizira dobava.

I

nvesticija v UZP je za Butan plin velika, predvsem zaradi tehnologije, da se plin ohrani na nizki temperaturi. So se pa naložbe lotili preko nizozemskega matičnega podjetja SHV, ki ima razvito lastno know-how opremo, pri proizvodnji pa sodelujejo s podjetjem, ki je na tem področju prvi na svetu. Prav tako sta njihovi montaža in logistika.

Trg z UZP

M

ed največjimi državami proizvajalkami UZP so sicer Katar, Oman, Alžir, Indonezija, Malezija, Nigerija, Libija, Avstralija, ki razpolagajo z vsemi 15 velikimi UZP terminali. Tam se zemeljski plin utekočinja, nato se natovori na tankerje za pomorski promet, se pretovori v Evropo in drugam po svetu, od tam

V začetku bo UZP namenjen predvsem industrijskim in komercialnim porabnikom.

Z njim želijo nadomestiti predvsem uporabo kurilnega olja in mazuta, saj UZP velja za čistejši energent med fosilnimi gorivi in stroškovno učinkovit energent. pa z intermodalnim transportom s tipiziranimi kontejnerji, v katerih so cisterne, do skladišč, kjer se šele začne spreminjati v plinasto fazo.

Dostop do terminalov in možnost prevzema UZP je omejena in dopustna le za tiste distributerje, ki imajo podpisane večletne odkupne pogodbe, med njimi je tudi Butan plin. Velika porabnika UZP sta Japonska in Koreja, kjer imajo 47 terminalov za uplinjanje. V centralnem delu Evrope pa se posli z UZP začenjajo šele sedaj. Med razlogi za to je manjša dobava UZP iz teh krajev v ZDA, kjer so odkrili lastne zaloge zemeljskega plina v skrilavcih. Zato so se ti dobavitelji bolj osredotočili na evropski trg, pri čemer jim koristijo tudi zaostreni odnosi z Rusi pri dobavi plina. Kako bo UZP sprejet na slovenskem trgu, pa se bomo verjetno lahko prepričali že čez nekaj let. A to je energent prihodnosti.

april 2014

Dostava s plinskimi tankerji

87

postavitev lastnega plinohrama. V povprečju se investicija giblje med 200-500 tisoč evri.

Dobava UZP za manjše porabnike trenutno še ni tržno zanimiva, saj bi bilo za ekonomičnost dobave potrebnih na enem območju veliko število manjših uporabnikov. Dolgoročno v Butan plinu pričakujejo 50 % tržni delež UZP na slovenskem trgu. »Pričakujemo, da bomo v povezavi z matičnim podjetjem sposobni zagotoviti najbolj ugoden energent na slovenskem trgu in temu primerno bomo imeli tržni delež.

Normalno pa je, da je trg prost in da lahko to poskuša narediti tudi vsak drug,« pravi Tomaž Grm. Po njihovih napovedih bo UZP počasi zamenjal uporabo stisnjenega zemeljskega plina, ki se trenutno uporablja pri določenih avtobusih, kamionih, velik potencial pa ima tudi na zaprtih morjih, kot sta Sredozemsko in Jadransko. Glede na današnjo porabo je po ocenah zaloge zemeljskega plina še vsaj za nadaljnjih 200 let.

Po novem nižja pristojbina za uporabo okoljske marjetice foto: www.shutterstock.com

40 87

okolje

Okoljska marjetica

Že dolgo je znano, da evropski okoljski znak Ecolabel, okoljska

Okoljska marjetica

marjetica, v Sloveniji še ni našel prijazne domovine.

Ne v turizmu ne pri drugih

proizvodih, na primer čistilih, tekstilu in še kje. Eden

izmed vzrokov so stroški za

pridobitev znaka in plačilo

letne pristojbine za uporabo znaka Ecolabel. Vendar pa

je mag. Irena Milinkovič,

sekretarka na Direktoratu za

turizem in internacionalizacijo,

prepričana, da bo morda letos nekoliko drugače –

pristojbina je z januarjem

nižja, novi javni razpis za

podporo pri pridobivanju

znaka v turizmu pa bi prav tako

lahko vzbudil več zanimanja

v podjetjih. Poleg tega pa,

pravi sekretarka, primerov

trajnostnega turizma v

april 2014

Sloveniji ne manjka.

Evropski okoljski znak Ecolabel, pri nas mu pravimo okoljska marjetica, je v EU precej bolj razširjen kot v Sloveniji. Zakaj? V turističnih podjetjih presojate zanimanje za okoljsko marjetico. Zakaj se ne odločajo za Ecolabel?

Menim, da gre v tem primeru za odločitev vodstva podjetja oziroma lastnika. Konkretne odgovore na to vprašanje vam lahko posredujejo sami. Menim tudi, da je pri nekaterih zagotovo razlog finančne narave; vsak tak projekt je namreč povezan s stroški. Nekateri pa morda še vedno ne poznajo ali zaznajo konkurenčnih prednosti, ki jih uporaba tega okoljskega znaka omogoča podjetju. Lahko so tudi premalo obveščeni o shemi in znaku. Poslovni subjekti, ki so že med gradnjo objekta upoštevali kriterije ekološke gradnje ali energetske učinkovitosti stavbe in poskrbeli za vgradnjo opreme, ki zagotavlja varčno porabo energije ali rabo obnovljivih virov, nimajo večjih težav pri odločanju o uvedbi okoljskega znaka.

Ali podjetja vedo za finančne podpore?

Kljub obsežnemu obveščanju so nekateri subjekti premalo obveščeni o finančni podpori, ki jo omogočata Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Direktorat za turizem in internacionalizacijo z javnim razpisom za sofinanciranje uvedbe znaka za okolje EU. Med letom sicer prejmem kar nekaj telefonskih klicev o razpisu in pogojih za pridobitev znaka in vsakogar, ki kliče, vedno napotim na Agencijo RS za okolje (ARSO), ki je v Sloveniji pristojna za podelitev znaka za okolje EU. Pomembno je

vedeti, da v okviru javnega razpisa povrnemo do 80 % stroškov, ki so nastali pri postopku za pridobitev znaka in nastajajo še potem, ko je znak že pridobljen. To pomeni, da je pridobitev znaka EU marjetica pogoj za prijavo na razpis sredstev. Za ozaveščanje zainteresirane javnosti o ekološkem menedžmentu, znaku za okolje EU in javnem razpisu ministrstva smo doslej izvedli več brezplačnih delavnic, na katere vabimo turistične subjekte v Sloveniji z direktno pošto. Lani smo izvedli dve delavnici, eno v Ljubljani in eno v Mariboru.

Pri vseh dosedanjih prejemnikih znaka pa je razvidno, da poleg okoljske izkazujejo tudi širšo družbeno odgovornost podjetja, ki svojim gostom in širšemu okolju sporoča svojo odgovornost do okolja in družbe z uporabo zelene energije, vključevanjem lokalnih dobaviteljev pri gradnji in ponudbi podjetja, z recikliranjem ali ponovno uporabo izdelkov …

Finančno podporo za znak ste navedli, a Slovenija je v EU na repu držav po številu tistih, ki so pridobili okoljsko marjetico. Kako ste doslej podprli uvedbo znaka, kako boste letos in kaj lahko pričakujejo podjetja?

Prvi razpis za spodbujanje uvajanja znaka za okolje EU je ministrstvo objavilo že leta 2008.

Zdaj pa je v pripravi nov, že četrti javni razpis.

Na podlagi lanskoletnega razpisa so prijavitelji lahko pričakovali povrnitev stroškov, ki so jih imeli z uvedbo znaka za okolje EU v višini 7.000 EUR ali do 80 % upravičenih stroškov.

Upravičeni stroški pa so stroški svetovalnih

41 storitev v ekološkem menedžmentu za pridobitve EU marjetice, usposabljanje lastnih kadrov, promocijski stroški in stroški promocijskega materiala, na katerih pa mora biti jasno razviden tudi znak za okolje EU. Letošnji razpis vsebinsko ne bo bistveno odstopal od prejšnjih.

Katere konkurenčne prednosti pridobi turistično podjetje z uvedbo znaka okoljske marjetice in kaj mora zagotoviti?

Podjetje mora za uvedbo znaka za okolje EU izpolnjevati vse obvezne kriterije, večina prejemnikov znaka pa izpolnjuje tudi nekatere neobvezne kriterije. Vseh kriterijev je 90, med temi je obveznih 29.

Znak prinaša dodano vrednost podjetju, saj izkazuje njegovo družbeno odgovornost, dviguje ugled podjetja in zato tudi prodajo. Kot smo zapisali v javnem razpisu, znak simbolizira visoko kakovost in okoljsko uspešnost, ekološko učinkovitost. Pomaga tudi pri tržnem komuniciranju, saj so podjetja upravičena do uporabe uradnega logotipa na vseh promocijskih materialih, prejmejo tudi marketinški priročnik in drugo. Številne raziskave kažejo vse večjo ekološko ozaveščenost turistov, ki pri odločanju o izbiri hotela ali druge oblike nastanitve v destinaciji upoštevajo tudi trajnostne standarde podjetja oziroma ponudnika.

Za uporabo znaka je treba plačati letno pristojbino. Ali morda stroški pridobivanja in uporabe znaka vplivajo na omahovanje turističnih podjetij pri odločanju za okoljsko marjetico?

Katere interese bi morali v Sloveniji povezati, da bi se povečalo subvencioniranje za pridobivanje okoljske marjetice, ki jo lahko pridobi široka paleta proizvodov? Ali je morda Direktorat za turizem in internacionalizacijo spodbudil povezovanje gospodarstva pri uvajanju okoljske marjetice, saj bi širša uporaba razkrivala zelenost Slovenije?

Znak prinaša dodano vrednost podjetju, saj izkazuje njegovo družbeno odgovornost, dviguje ugled podjetja in zato tudi prodajo.

Direktorat za turizem in internacionalizacijo je s svojim ukrepom zagotovo spodbudil gospodarske subjekte k uvedbi znaka, vendar pa smo, kot kaže, pri spodbudi za zdaj edini. Vsekakor bi bila dobrodošla širša aktivnost ozaveščanja in tudi uvedba spodbud za druge kategorije izdelkov. Konkretno lahko na Sektorju za turizem Direktorata za turizem in internacionalizacijo finančno podpremo počitniške oziroma turistične nastanitve, ne pa tudi drugih kategorij, ki lahko pridobijo znak za okolje, pri tem mislim na čistila, tekstil, maziva in druge snovi.

Cilj v slovenskem turizmu je postati čim bolj trajnostna turistična destinacija, kar pomeni, da močno poudarjamo »zelene« ukrepe in ozaveščanje vseh deležnikov, širše javnosti in seveda turistov o odgovornem ravnanju pri razvoju turizma.

87

Kaj bi lahko poudarili kot vzorčne primere, projekte zelenega, trajnostnega turizma v Sloveniji?

okolje

Irena Milinkovič

foto: arhiv podjetja

V okviru javnega razpisa povrnemo do 80 % stroškov, ki so nastali pri postopku za pridobitev znaka in nastajajo še potem, ko je znak že pridobljen.

Menim, da je delno razlog za omahovanje tudi plačilo letne pristojbine. Kot že rečeno, je znak povezan z nekaterimi stroški. Glede plačila letne pristojbine pa moram posebej izpostaviti novost v letošnjem letu. Na pobudo Sektorja za turizem Direktorata za turizem in internacionalizacijo za zmanjšanje letne pristojbine za uporabo znaka za okolje EU je ARSO kot pristojni organ odločil, da bo zaračunaval najnižjo mogočo pristojbino za vlogo v fiksnem znesku 200 EUR. Vseh drugih pristojbin (pristojbina za spremembo ali podaljšanje licence, letne pristojbine in pristojbine za inšpekcijski pregled) pa ne bo zaračunaval. Ukrep je začel veljati 1. januarja 2014 in velja do preklica. Menim, da bo ta ukrep pozitivno vplival na odločitev turističnih podjetij k pridobitvi tega znaka.

Menim, da je teh primerov v slovenskem turizmu že precej. Poleg dosedanjih prejemnikov EU marjetice, to so Terme Snovik Kamnik, Turistična kmetija Urška, Hotel Savica Bled, Hotel Wellness Park Laško, Kamp Koren iz Kobarida, Terme Dobrna, so še številni primeri dobrih praks. Navedem lahko finaliste in zmagovalce slovenskega izbora destinacij EDEN. To so destinacije, ki sledijo trajnostnim načelom razvoja turizma: Dolina Soče, Solčavsko, Reka Kolpa, Idrija, Laško … Zelena vas Ruševec na mariborskem Pohorju, kjer stoji pet edinstvenih ekoloških brunaric, ekološka gradnja z lokalnimi dobavitelji, Bohinj Park Eko hotel, prejemnik certifikata Green Globe, številne ekološke turistične kmetije, zeleni projekti na posameznih destinacijah … Zelenih zgodb je že veliko in verjamem, da se bo slovenski turizem tudi v prihodnjih letih razvijal ob upoštevanju trajnostnih načel.

Torej Slovenia Green?

Da. Ponudbo slovenskega turizma sporočamo s sloganom SLOVENIA GREEN in s sporočilom »Zelena. Aktivna. Zdrava. Slovenija.« S tem sporočamo obljubo, da lahko turist doživi v Sloveniji prijetno izkušnjo. Zeleni turizem je tudi rdeča zelena nit vseh katalogov in prospektov, ki jih agencija SPIRIT, Sektor za turizem, pripravlja za turiste. V preteklosti smo skupaj s takratno Slovensko turistično organizacijo izpeljali več strokovnih dogodkov o zelenem oz. trajnostnem turizmu, zlasti v okviru vsakoletnih slovenskih turističnih forumov, kjer smo skupaj z uglednimi predavatelji širili izkušnje in znanje o trajnostnem razvoju in trženju slovenskega turizma. Na STO so pred leti tudi izdelali Priročnik za hotele za razvoj trajnostnih poslovnih modelov, ki je dostopen na spletu.

Direktorat za turizem in internacionalizacijo je med pobudniki in podpisniki Deklaracije o partnerstvu za trajnostni razvoj slovenskega turizma, ki smo ga s partnerji – STO, Turistična zveza Slovenije, Turistično gostinska zbornica Slovenije, OZS, Sekcija za gostinstvo in turizem – podpisali 9. decembra 2011. S podpisom deklaracije so se podpisniki zavezali, da bodo prevzeli odgovornost za konkurenčen in trajnosten razvoj slovenskega turizma in za izvedbo zapisanih ukrepov, ki izhajajo iz Strategije razvoja slovenskega turizma 2012–2016.

Interseroh, d. o. o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče, T: 01 560 91 50, E: info@interseroh-slovenija.si, I: www.interseroh-slo.si

april 2014

Promocija

Naše znanje usmerja vaše odpadke

V Sloveniji dober primer Sečoveljske soline foto: arhiv podjetja

Urška Košenina

Za Naturo 2000 nagrade

42 87

okolje

Za Naturo 2000 nagrade

Natura 2000 je še vedno slabo prepoznavna kot priložnost

za razvoj zaradi domnevnih nepremostljivih razlik med

kapitalom in okoljevarstveniki.

Težave povzroča sporni 6.3 člen Direktive o habitatih.

Na drugi strani pa pogled na nekatere, sicer redke

dokončane in žive projekte,

ki so rezultat vztrajnosti in domiselnosti posameznikov in podjetij, kaže, da Natura

2000 vendarle ni le ovira, temveč je tudi priložnost za

simbiozo poslovnih priložnosti in ohranjanja narave. Evropska komisija se očitno zaveda

številnih zadreg, saj večina

Evropejcev sploh ne ve za Naturo 2000. Zato se je

odločila za razpis posebnih nagrad. Slovenija je v EU april 2014

nedvomno poseben primer.

V

zpostavitev omrežja Nature 2000 je brez dvoma eden večjih dosežkov Evrope, saj zajema več kot 27.000 področij, ki pomagajo ohranjati biotsko raznovrstnost Evrope. Z Naturo 2000 smo Evropejci priznali povezanost narave in človeka ter spoznali, da narava potrebuje našo modrost in pomoč. Ljudje, vključeni v Naturo 2000, lastniki zemljišč, lokalne skupnosti ali zainteresirani člani drugih javnosti igrajo ključno vlogo pri njeni uveljavitvi. Na posameznih območjih je v Naturo 2000 vključenih veliko ljudi, njihovo delo pa je prezrto in ni priznano. Neredko se tudi zgodi, da Evropejci sploh ne poznajo Nature 2000. Po zadnji raziskavi Eurobarometra leta 2013 je bilo ugotovljeno, da je za Naturo 2000 slišalo le 27 % anketirancev, le 11 % pa jih je poznalo njen namen.

S

lovenija se je po poznavanju pojma Natura 2000 spet uvrstila v evropski vrh, na peto mesto. Tako kažejo rezultati Eurobarometra o biotski raznovrstnosti in še posebej o poznavanju Nature 2000, ki jih je nedavno objavila Evropska komisija. Zanjo je v Sloveniji slišalo skupno 62 % ljudi (povprečje EU je 27 % ljudi, v Avstriji je zanjo slišalo 43, na Madžarskem 42, na Hrvaškem 39, v Italiji pa le 8 % vprašanih).

Ta delež v Sloveniji vztrajno raste, leta 2007 je znašal 46 %, leta 2010 pa 55.

K

aj Natura 2000 pomeni, v Sloveniji ve 32 % ljudi (povprečje vseh držav EU je samo 11 %). Gospodarski razvoj občasno povzroči škodo ali uničenje varovanih območij narave, kakršna je Natura 2000. Večina Slovencev

pravi, da bi moralo biti to prepovedano (54 %, povprečje EU je 45 %). Da je to sprejemljivo, ker ima gospodarski razvoj prednost, pa pravi le 11 % vprašanih v Sloveniji (povprečje EU je 9). Slovenija ostaja na prvem mestu glede na prizadevanja za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Kar 92 % vprašanih v Sloveniji – 5 odstotnih točk več kot pred tremi leti – pravi, da si za to prizadevajo tudi osebno. Sledi naša soseda Hrvaška z 90 %. Povprečje EU je 71 %.

Terensko raziskavo so opravili telefonsko ob koncu junija 2013, v Sloveniji na vzorcu 1003 oseb. Pred tem so raziskavo opravili že med letoma 2007 in 2010.

EU razpisuje nagrade za Naturo 2000

E

vropska komisija se je odločila, da poveča prepoznavnost Nature 2000 med Evropejci in je uvedla nagrado, da bi z njo spodbudila vse tiste, ki si prizadevajo za njeno uspešnost.

Nagrada naj bi povečala prepoznavnost odličnosti pri vodenju in promociji Nature 2000, zagotavljanje primerov dobre prakse po celi Evropi, ki tako postanejo inspiracijske in motivacijske zgodbe tudi za druge, ter dvig zavedanja o Naturi 2000 in njenih pomembnih dosežkov.

L

eto 2014 bo prvo leto nagrad Nature 2000 in je odprto za prijavo vseh, ki se kakor koli ukvarjajo z uresničevanjem tega projekta.

• Izboljšati je treba podatke o Naturi 2000, varovanih vrstah in habitatih, zagotoviti usposabljanja za izvedbo postopkov presoje posledic.

• Ustrezno pripraviti posege glede na cilje ohranjanja območja, tistih, ki dajejo dovoljenja, in tistih, ki projekte predlagajo.

• Zagotoviti priročnike, opomnike in druge pripomočke, ki olajšajo presoje, spodbujati dialog že v zgodnjih fazah priprave projekta.

• Spodbujati bolj strateški pristop pri odločanju, da bi čim prej začeli upoštevati Naturo 2000.

Kako je pri nas?

S

lovenija ima kar 37 % svojega ozemlja vključenega v Naturo 2000 in se uvršča na prvo mesto med državami članicami Evropske unije.

Razdeljena je na 210 občin, med njimi pa jih ima kar 55 (četrtina vseh) več kot polovico svojega ozemlja vključenega v omrežje Natura 2000.

Celotno ozemlje imajo v Naturo 2000 vključeno tri občine: Velika Polana, Grad in Gornji Petrovci.

Več kot 99 % občinskega ozemlja imajo vključenega občine Šalovci, Rogašovci, Hodoš, Kuzma, Kobilje, Kostel, Osilnica in Bistrica ob Sotli. Leta 2011 je v Sloveniji Državni zavod za varstvo

M P

ed primeri dobrih praks v Sloveniji je treba izpostaviti projekt Človek in narava v Sečoveljskih solinah

okolje

87

43 S

klep raziskave je pokazal problem zaradi pomanjkanja komunikacije med interesnimi skupinami že v začetku načrtovalnega postopka. Komisija in države članice so tako razvile serijo priporočil za boljšo učinkovitost prilagajanja 6.3 člena, ki naj bi že pripomogla k temu, da so problemi z izvedbo le še posamični:

V Sečoveljskih solinah cilji doseženi

in prihodkov ob tem, predvsem pa prepoznavanje v družbi, da smo okoljsko odgovorno podjetje, kar nam prinaša prepoznavnost na tržišču in pri kupcih, ki tudi zato kupujejo naše proizvode. Za simbiozo pa je najpomembnejše, da prepoznamo in razumemo potrebe po ohranjanju naravnih danosti, ne pa samo končnega proizvoda oziroma dobička.

Projekt še ni končan. Menite, da bodo ob koncu cilji doseženi?

Mislim na obnovo čelnih in morskih vodnih nasipov za nadzor vodnega režima, obnovo v preteklosti degradiranih območij in na ozaveščanje javnosti o pomenu tradicionalnega solinarstva, ki ohranja naravo in omogoča trajnostni razvoj lokalne skupnosti.

Vsi cilji bodo doseženi. Smo na dobri poti in za zdaj vse naloge delamo po planu.

rojekt je namenjen dolgoročnemu ohranjanju biotske raznovrstnosti v solinah.

Vreden je 7.056.366 EUR, od tega prispeva Evropska unija 3.439.983 EUR, Ministrstvo Republike Slovenije za okolje in prostor 3.106.382 EUR, družba Mobitel d.d. 300.000 EUR, 210.001 EUR pa podjetje SOLINE d.o.o.

Projekt se je začel oktobra 2010 in bo predvidoma trajal pet let.

Delni cilj je najbrž tudi ta, da ste lahko zaposlili 21 mladih ljudi?

Dr. Andrej Sovinc, vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline in direktor podjetja Soline d.o.o., je pojasnil pomen projekta Life Mansalt in območja, kjer se izvaja – Krajinski park Sečoveljske soline. Njihovo podjetje je nosilec projekta in tudi upravljavec območja Natura 2000, tam hkrati tudi izvajajo komercialne dejavnosti, soline in turizem.

Kako vidite ekonomsko učinkovitost projekta v prihodnosti (npr. turizem ipd.)?

Ste pri izvedbi projekta naleteli na kakšne ovire v okvirih Nature 2000?

Kakšno je vaše splošno mnenje o Naturi 2000?

Ne. Smo zavarovano območje narave, krajinski park, in v teh območjih ima varstvo narave prednost pred vsemi drugimi rabami.

Za nas je Natura 2000 prednost. Ker upravljamo tako območje, se tudi promoviramo kot območje, kjer je velika stopnja ohranjenosti naravnega okolja, kar privablja našo ciljno publiko. Tudi pri razvoju komercialnega proizvoda, ki temelji na »zelenem«, je dejstvo, da je ta proizvod pridelan na območju z oznako ekološko pomembnega območja. Tudi lokalna skupnost se zaveda, da brez ohranjanja narave in tradicije ne bi imeli priložnosti za zaposlitev. Če bi območje pozidali, bi velik del zaslužka iz npr. hotela, ki bi stal tu, odtekal lastniku, morda celo tujcem. Pri nas ima največjo korist prav lokalna skupnost.

Kako ste premostili težave? Imate kakšen nasvet za druge, ki bi si želeli tako simbiozo?

V našem podjetju nikoli niso veljali le ekonomski rezultati, pač pa vzporedno s krivuljo rasti prihodkov enakovredno spremljamo tudi krivuljo rasti ali števila ogroženih vrst ptic. Zdravo okolje, tako, kjer bo veliko ptic, je namreč tudi dodana vrednost pri promociji našega »zelenega« proizvoda, kot so tradicionalno pridelana sol, povečanje števila obiskovalcev

Za naše podjetje, v katerem smo se že na začetku odločili, da si dividend ne izplačujemo, pač pa morebiten dobiček vlagamo nazaj v ohranjanje narave in kulturne dediščine, je ključna tudi podpora javnosti. To je najlažje doseči, če se v lokalni skupnosti omogočijo zaposlitve.

Ta projekt ni neposredno povezan z razvojem turizma, povezan je le posredno, ker ohranja naravna življenjska okolja in vrste in posredno privablja več obiskovalcev, ciljne skupine, ki v solinah iščejo mir za doživljanje narave, ne spodbuja pa množičnega turizma.

april 2014

roblem, s katerim se srečujejo posamezniki na področjih Nature 2000, izhaja iz nasprotja med željo po ekonomskem razvoju na eni strani in željo po ohranjanju biotske raznovrstnosti Evrope na drugi. Ohranjanje tega ravnotežja je zapisano v 6.3 členu Direktive o habitatih. Ta člen se je v praksi pokazal kot dvomljiv, saj njegova uresničitev povzroča zamude pri izvedbi projektov in visoka finančna in administrativna bremena za prosilce.

Evropska komisija se ja tako lotila on line analize delovanja tega člena v 28 državah, ki imajo Naturo 2000, in je odkrila naslednje tipe problemov, s katerimi se srečujejo posamezniki pri 6.3 členu: nekakovostna in neustrezna presoja, premajhno znanje, na podlagi katerega bi ocenjevali vplive, nekonsistentno ocenjevanje načrtov in projektov, nezmožnost ocene kumulativnih učinkov, premalo znanja o 6.3 členu, zmeda okoli postopka EIA/SEA, premalo dialoga in pomanjkanje zajemanja Nature 2000 že v začetku načrtovalnega procesa.

dr. Andrej Sovinc

P

narave izdal 2.820 mnenj o načrtih ali projektih, ki jih obravnava 6.3 člen. Po raziskavah, ki jo je evropska komisija opravila pri nas, je bilo 68 % takih, kjer člen ni vplival na odobritev, 27 % je projekt odobrilo, ko so bili projektu dodani ustrezni ukrepi, le 2 % predlogov je bilo zavrnjenih zaradi škodljivega vpliva na območje Nature 2000. Statistika med letoma 2007 in 2010 je zelo podobna: 2007 – 92 % od 1.356 primerov je bilo sprejetih (takoj ali po uveljavitvi določenega ukrepa), leta 2008 – 93 % od 1.785 primerov, leta 2009 – 94 % od 2.285 primerov in leta 2010 – 95 % od 2.587 primerov. Tem podatkom pritrjuje tudi mnenje Martine Kačičnik Jančar iz Zavoda RS za varstvo narave, ki je za Dnevnik izjavila: »… da je Natura 2000 cokla razvoja, je samo neupravičena predstava, ki se ustvarja, ker je prepoved posega medijsko veliko zanimivejša kot novica, da je poseg dovoljen. Od štiri tisoč letnih presoj zavod zavrne le okoli 3 % posegov v Naturo 2000. V glavnem pa investitorjem posega sploh ni treba prilagajati naravi.«

foto: arhiv podjetja

Sporni člen te direktive pod drobnogledom

Prijaznejše do prijaviteljev, trajnostni razvoj nujen Obzorje 2020 v primerjavi s 7. Okvirnim programom ponuja številne poenostavitve, veljajo pa tudi enotna pravila za udeležence. Pomeni novo paradigmo okvirnih programov, saj pod eno streho združuje vse okvirne programe s področja raziskav in tehnološkega razvoja, inovacijskih aktivnosti programa za Konkurenčnost in inovacije (Competitiveness and Innovation Framework Programme – CIP) in aktivnosti, ki jih izvaja Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT). Osnovna značilnost programa je, da naj bi povezoval celotno inovacijsko verigo – od visoke znanosti do inovacij in njihove vpeljave na trg. Mag. Tone Sagadin iz svetovalnega podjetja AS Consulting je prepričan, da Obzorje 2020 malim in srednje velikim podjetjem ponuja dobre možnosti za financiranje raziskovanja in razvoja.

Programi dajejo posebno pozornost trajnostnemu razvoju.

foto: europa.eu

mag. Vanesa Čanji

ponovitev nadnaslova ali imena rubrike

44 87

okolje april 2014

Obzorje 2020

Drži, da Obzorje 2020 zares prinaša poenostavitve?

Drži, poenostavitve so očitne pri sistemu financiranja in načinu sodelovanja. Dejansko je prijaznejši do prijaviteljev. Sistem financiranja vsebuje le štiri točke. Razvojno-raziskovalne aktivnosti se financirajo 100 %, inovacijske aktivnosti 70 %, koordinacijsko-podporne akcije se financirajo 100 %, pavšalna režija je 25 % na direktne stroške. To je vse! Če govorimo o Obzorju za mala in srednja podjetja, je za tiste, ki so že sodelovali v 7. OP, program poenostavljen in izboljšan. Za tiste, ki pa nimajo izkušenj, je sistem še zmeraj tako kompleksen, da priporočam sodelovanje s tistimi, ki imajo izkušnje. Majhna in srednja podjetja naj vložijo svoj tehnološki know-how, partnerji pa poznavanje evropskih pravil , »papirologijo«, poznavanje sistem ipd. To govorim iz izkušenj, saj se sicer podjetja v sistemu izgubijo.

Kako gosto je sito? Kakšne možnosti imajo naša podjetja, da bodo na razpisih uspešna?

Najprej naj pojasnim, kakšna so merila in kdo naj se prijavi. Osnovno pravilo je, da morajo biti uspešni projekti »beyond the state of the art«, torej nad tem, kar trenutno tehnološko obstaja v Evropi. Če rečem po domače, izmisliti si moraš nekaj novega. Drugi kriterij je, da mora imeti projekt evropsko dimenzijo. Razpisi v sklopu Obzorja so primerni za podjetja, ki imajo svoj R&R, tudi če nimajo formalno organizirane raziskovalne enote. Podjetje se

mora vprašati: ali imamo kaj novega, česar v tehnološko-inovacijskem smislu na evropskem trgu še ni in je evropsko relevantno? Izkušnje kažejo, da je povprečni izplen prijav na evropskih razpisih približno 15 %, od 6 prijav je 1 uspešna. Ta rezultat velja tudi za Slovenijo, saj je v primerjavi z drugimi državami relativno uspešna. Vedeti pa moramo, da je konkurenca zmeraj hujša.

Vsi razpisi v okviru Obzorja 2020 niso enaki.

Seveda ne. En vidik razpisov so večji razvojno-raziskovalni projekti, kjer sodelujejo konzorciji na primer 10 partnerjev iz 5 evropskih držav.

Pri takih projektih slovenskim podjetjem svetujemo, da imajo ambicije postati partnerji v projektnem konzorciju, ki ga vodi eden od vodilnih evropskih inštitutov. Če je podjetje na svojem področju tehnološko dobro, ima gotovo možnosti, da se s svojim specifičnim znanjem vključi. Mrežne organizacije, inštituti, fakultete, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije in svetovalne organizacije imamo tu ključno vlogo, da taka podjetja vključimo v konzorcije. Menim, da se podjetja premalo obračajo zlasti na gospodarsko in obrtno zbornico. Koristno je tudi članstvo v grozdih in razvojnih mrežah. V Sloveniji imamo dva izredno močna instituta z vidika evropskih povezav – to sta Kemijski inštitut in Inštitut Jožef Stefan. Take institucije so gotovo najboljši korak v Evropo, saj že imajo razpredene svoje evropske mreže.

Svetovalne organizacije imamo pregled nad

45 Ali je v Sloveniji kakšna kredibilna institucija, ki preverja projektne ideje in podjetjem svetuje, ali se jim lahko splača vložek v prijavo?

Nosilno ministrstvo v Sloveniji je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki ima zelo dobro spletno stran Obzorje 2020 – tu je prvo okno v evropske razpise. Tu so nacionalni koordinatorji po posameznih področjih, ki dajejo splošne informacije o razpisih, hkrati podjetja tudi usmerjajo, kaj bi bilo zanje najprimernejše. Njihova vloga pa ni presojanje posameznih projektov. Za mala in srednja podjetja, ki imajo svoje raziskave in razvoj, nimajo pa potrebnih izkušenj, je smiselno, da se povežejo s tistimi, ki te izkušnje imajo. Te inštitucije jim lahko pomagajo pri presoji, koliko je njihov projekt aktualen z vidika uspešnosti na razpisih.

Koliko resursov mora podjetje minimalno nameniti za potencialno uspešno prijavo na evropski razpis?

Z vidika podjetja morajo biti zagotovljene vsaj tri zadeve. Prva je podpora vodstva, »da se to gremo«. Pomembno je, da prijava na razpis ne temelji le na pobudi razvojnikov. Drugo, v podjetju mora biti nekdo usposobljen na taki ravni, da se lahko pogovarja s partnerji. Iz izkušenj lahko svetujem, naj podjetje zadolži nekoga iz razvojnega oddelka, da en dan v tednu spremlja razpise. To je tretji pogoj in je minimum, da ima podjetje pregled nad sceno in da se bo lahko pogovarjalo z inštituti. Razvojni vložek je odvisen od projekta. Minimum je, da se firma ukvarja z razvojem, da ima ekipo, ki dela na razvojnih projektih, in da ima osebo, ki se specializirano ukvarja z razpisi. Razvojni del opravi razvojna ekipa, finančni del pokrijejo finance, zunanji svetovalci pa pomagajo pri vključevanje v evropske mreže in pri prilagoditvi projektne ideje podjetja pogojem razpisa.

Pogosto se slednji del premalo poudarja. Zelo redko je projektna ideja podjetja že v izhodišču povsem primerna razpisnim zahtevam.

Kako je s časovnimi okviri?

Postopki so relativno dolgi. Poglejmo primer malega ali srednjega podjetja, ki je z vidika evropskih razvojnih razpisov povsem na začetku. Začne tako, da temeljito pregleda spletne strani. Zelo koristno je obiskati informativne

Kar zadeva finance, pa velja izpostaviti dva aspekta. Gre za relativno velike zneske financiranja raziskav in razvoja. Pogoji financiranja so ugodni, saj predvideva avansiranje. Slabši del zgodbe je to, da je konkurenca izredno huda in da je težko priti zraven. Ko si pa enkrat notri kot del projektnega konzorcija in si uspešen, te povabijo k naslednjem projektu in tako se nadaljuje. Ker se je nova finančna perspektiva šele začela, priporočam razvojno ambicioznim firmam, da se dela lotijo takoj. Če ima podjetje razvojne ambicije, potem se mu splača vložiti v pripravo projekta, saj brez tega vložka ne gre.

Ne gre pa spregledati, da so tudi neuspešne prijave za podjetje dobra šola.

Kdaj se velja povezati s svetovalnim podjetjem?

V samem začetku. Najprej se sestanemo, da nam podjetje predstavi svojo razvojno strategijo in ključne razvojne projekte. Na podlagi teh informacij pripravimo shemo, ki prikazuje najprimernejše evropske programe – od bolj

zahtevnih do manj zahtevnih, čezmejnih programov ipd. in kje se lahko vključijo v slovenske razpise.

Kakšen pomen program daje trajnostnemu razvoju?

To je ena izmed ključnih prioritet programa.

Prvič, to je ena izmed horizontalnih prioritet, ki jo mora vsebovati vsak prijavljeni projekt.

Poenostavljeno rečeno, to komponento moraš vključiti, ne glede na to, kaj delaš. Eksplicitno je trajnostni razvoj opredeljen kot področje v tretjem stebru – družbeni izzivi, kjer so štiri področja, ki so tako ali drugače nanašajo na trajnostni razvoj: varna prehrana, trajnostno kmetijstvo in biogospodarstvo; varna, čista in učinkovita energija; pameten, okolju prijazen integriran promet ter podnebni ukrepi, učinkovitost virov in surovin. Torej so s področja trajnostnega razvoja možnosti za podjetja izredno široka, ne gre pa spregledati niti programa za energetsko učinkovite zgradbe. Malim in srednjih podjetjem svetujem, da ne spregledajo razpisov s področja ekoinovacij.

Aktivnosti programa Obzorje 2020 • Krepiti odličnost znanosti in raziskav EU z namenskim proračunom preko 24 milijard EUR. Sredstva bodo zagotovila spodbudo vrhunskim raziskavam v Evropi, vključno s spodbujanjem najkvalitetnejših raziskav, ki jih financira Evropski raziskovalni svet (ERC).

• Krepiti vodilno vlogo industrije na področju raziskav in inovacij. Proračun za to področje znaša preko 17 milijard EUR. Na tem področju se pričakuje večje naložbe v ključne tehnologije, omogočanje boljšega dostopa do kapitala in spodbude za mala in srednje velika podjetja.

•

31 milijard EUR je namenjenih ključnim družbenim izzivom, oziroma reševanju družbenih vprašanj, ki so povezana s socialno in ekonomsko krizo v Evropi, podnebnimi spremembami, trajnostnim razvojem mobilnosti in prometa, varnostjo v družbi, dostopnostjo do obnovljivih virov, zagotovitvijo preskrbe z varno hrano, pomenom

evropske kulturne dediščine ter za spopadanje z izzivom staranja prebivalstva.

Partnerstvo Tovarne prihodnosti

Razpoložljiva sredstva 1.150

Energetsko učinkovite stavbe

600

Industrija trajnostnih procesov

900

Evropska pobuda za zelena vozila

750

Omrežja 5G za internet prihodnosti

700

Računalništvo visokih zmogljivosti

700

Robotika

700

Fotonika Skupaj

700 6.200

Tabela: Indikativni proračun za posamezna partnerstva za obdobje 2014–2020 v mio EUR. Vir: Evropska komisija

april 2014

Mislim, da je res. Za mala in srednja podjetja vključuje povsem nov instrument – inovacije v SME. Na te razpise se lahko prijavi tudi posamezno malo ali srednjeveliko podjetje.

To je dobra priložnost za najbolj pogumne, ki ustrezajo danim kriterijem. Pogoji so zelo spodbudni, konkurenca bo pa izredno huda.

87

Poglejmo konkreten primer. Najava razpisa za mala in srednja podjetja je bila decembra.

Dejansko se je odprl marca letos, roki prijave za ta razpis bodo junija, septembra in decembra. Za velike razpise je skrajšani rok za razpisno proceduro osem mesecev. Če je bil razpisni rok marca, bo do konca leta evropska komisija obravnavala prijave – 5 mesecev za ocenjevanje in 3 mesece za pogajanja in pripravo pogodb. To je skrajšani rok. Realno se bodo projekti iz Obzorja 2020 začeli izvajati konec letošnjega leta.

okolje

Do malih in srednje velikih podjetij naj bi bilo Obzorje 2020 posebej prijazno.

mag. Tone Sagadin

dneve, ki se organizirajo na relevantnih področjih, šele nato lahko konkretno stečejo procesi v podjetju.

foto: arhiv podjetja

razpisi in znanje, na podlagi katerega presodimo in podjetju svetujemo, ali velja investirati v razpisno prijavo.

Pri vsakdanjih opravilih se

Jure Bezovšek

foto: arhiv podjetja

Zlatka Poličar

foto: arhiv podjetja

46 87

okolje

Zelene navade srečujemo z odločitvami, ki usmerjajo naše zelene

Škoda je zavreči, kar je še uporabno

torek ekološko tržnico, kjer občasno kupim bioizdelke s certifikatom, najpogosteje sadje in zelenjavo v zimskem času. Moko, iz katere pečem domači kruh, kupujem v mlinu.

z energijo, poraba vode,

Zlatka Poličar, odgovorna za okoljske standarde na Si.mobilu

nakupovalne navade,

Kako pogosto za prevoz uporabljate kolo, javni potniški promet, katere vrste najpogosteje in za kaj?

Seveda se odločam. Vedno se pozanimam pri prodajalcu, iz kakšnega materiala je izdelek, ali vsebuje nevarne snovi, kolikšna je njegova življenjska doba, kakšen vpliv ima izdelek na okolje, koliko prihraniš pri energiji in stroških.

Različna vprašanja za različne izdelke. Načelno velja, da naredim celo študijo o izdelku.

Pomembna se mi zdi tudi embalaža, v katero je izdelek zapakiran. Sicer ne morem vplivati na to, vendar je veliko prijazneje do izdelka, potrošnika in okolja, če je izdelek zapakiran v minimalni embalaži in v materialu, ki ga je mogoče ponovno uporabiti ali reciklirati.

navade. Racionalna uporaba avtomobila, varčevanje

ravnanje z odpadki, odvečno hrano, obrabljenimi stvarmi, odločanje o načinu preživljanja počitnic in še kaj so odraz naših vsakodnevnih zelenih navad. Predstavljamo vam zelene navade dveh večjih predstavnikov telekomunikacijskih in mobilnih ponudnikov v Sloveniji.

V svojem prostem času zelo rada kolesarim, kolesarjenje je tudi del moje rekreacije. Poleti ob koncih tedna pogosto kolesarim s svojo družino po različnih krajih Slovenije in tujine (okolica Kranjske Gore, Trbiž, po Krasu vse do Trsta in Sistiana, ob morskih poteh, ob Gardskem jezeru, po prekmurski ravnini idr.). Živim v manjšem kraju, kjer ni treba uporabljati potniškega prometa, ker zadostujeta hoja ali kolo.

V službo se vozim z osebnim avtomobilom, ker med domačim krajem in Ljubljano ni primerne povezave z javnim potniškim prometom.

Kako v vašem domu varčujete z energijo?

V zadnjih treh letih smo obnovili hišo in jo energetsko izboljšali. Zamenjali smo vsa zastarela okna z novimi, odstranili staro fasado, hišo izolirali in naredili novo fasado. Lani smo prešli s plinskega ogrevanja na ogrevanje na pelete, na streho pa smo namestili sončne kolektorje za ogrevanje vode. S temi ukrepi smo znižali stroške kurjave za 50 %. Že leta uporabljamo varčne svetilke ali LED svetilke, naši gospodinjski aparati pa so energetsko varčni – razred A. Če se nekoliko pošalim, je na Gorenjskem že samo po sebi umevno, da peremo perilo v času nižje tarife in ga sušimo naravno, ne v sušilnem stroju. Tudi z vodo ravnamo preudarno, zato imamo zajem deževnice, s katero zalivamo vrt in rože.

april 2014

Kupujete živila tudi od lokalnih ponudnikov?

Katere vrste živil najpogosteje? Živim na podeželju, kjer imam svoj vrt, zato veliko zelenjave pridelam sama. Po potrebi kupujemo hrano tudi od okoliških kmetov (npr. krompir, jajca, zelje). V naši vasi imamo vsak

Se pri nakupu odločate za okolju prijaznejšo potrošnjo? Če je tako, kako?

Kako ravnate z odvečno hrano?

Imamo svoj kompostnik. Hrano, ki ne spada vanj, odvržemo v biološki zabojnik. Star kruh oddamo bližnji kmetiji za živali.

Kako pri načrtovanju počitnic upoštevate okoljski vidik?

Ko se na počitnice odpravimo z avtom, ga parkiramo na primernem mestu in se ga ne dotaknemo do odhoda domov. Običajno kampiramo v šotoru ali mobilni hišici v kampu in tako uživamo v naravi. Do mesta se odpravimo peš, s seboj imamo tudi kolesa za daljše izlete.

Elektrike porabimo zelo malo, ker večere preživljamo na plaži, na sprehodu ali sedimo pred šotorom ali na terasi mobilne hiške ob solarni svetilki. Na dopustu ne gledamo televizije.

Ko je treba napolniti mobilnike, uporabimo solarne polnilnike.

Kaj naredite s stvarmi, ki jih ne uporabljate več?

Vse otroške obleke, ki jih ne potrebujem več, oddam prijateljicam, ki imajo manjše otroke.

Vse druge, še uporabne obleke in čevlje, oddam v zabojnik Humane. Tudi na Si.mobilu imamo večkrat dobrodelne zbiralne akcije, kjer zbiramo obleko, igrače, knjige, hrano in druge potrebščine za društva, ki pomagajo pomoči

Kakšno zeleno vodilo vas usmerja v zelene odločitve?

Planet Zemlja nam je dana v vsej svoji veličini, lepoti, ki jo vidimo in občutimo vsak dan. Če samo pomislim, koliko odpadkov povzročim sama, se zgrozim ob misli, koliko jih povzročijo vsi ljudje na Zemlji, vsak dan, vsak mesec, vsako leto. Želim, da lepoto naše Zemlje doživijo tudi naši otroci in njihovi otroci. In želim si, da bodo lahko ponosni na nas, da smo jim to tudi omogočili.

Kis kot dodatek pranju tudi namesto mehčalca Jure Bezovšek, vodja Centra za zagotavljanje storitev Ljubljana na Telekomu Slovenije Kako pogosto za prevoz uporabljate kolo, javni potniški promet, katere vrste najpogosteje in za kaj? Živimo na podeželju, zato brez osebnih avtomobilov ne gre. Kljub različnim potrebam in aktivnostim družinskih članov poskušamo kar najbolj združevati iste relacije prevozov.

Z obema sinovoma, eden obiskuje gimnazijo, drugi fakulteto v kraju moje službe, se uskladimo in peljemo le z enim avtomobilom. Ure, ko čakata, da se zberemo, izkoristita v knjižnici za učenje. Kolesa so namenjena izključno rekreaciji ob koncih tedna bodisi v okolici doma in tudi dlje – priznam, premalo.

Kako v svojem domu varčujete z energijo?

Pred leti smo obnovili hišo, zamenjali stavbno pohištvo in hišo toplotno izolirali. Opustili smo kurilno olje in nabavili toplotno črpalko.

S temperaturo v prostoru ne pretiravamo, po prostorih jo urejamo s termostatskimi glavami na radiatorjih. V glavnem uporabljamo varčne sijalke. Načelno ugašamo luči in druge porabnike, če jih ne potrebujemo. Že tri leta skrbno vodimo porabo električne energije po mesecih.

Pri nakupu gospodinjskih strojev gledamo na razred porabe električne energije in vode.

Posodo pred nalaganjem v pomivalni stroj delno splaknemo in nato uporabimo skrajšan

Okolje­ varstvene tehnologije

Kar dolgo že dobivamo mleko in skuto od lokalne ponudnice. V zadnjem času smo prešli na lokalno oskrbo tudi drugih mlečnih izdelkov – smetane, masla, jogurtov. Večino zelenjave in nekaj sadja pridelamo sami. Že nekaj let združujemo prijetno s koristnim in nabiramo zelišča za čaje.

Avtorja: dr. Darko Drev in Janja Čuvan Recenzenta: dr. Jani Zore, Marinka Žbogar

Se pri nakupu odločate za okolju prijaznejšo potrošnjo? Če je tako, kako?

Nepotrebno potrošništvo poskušamo zajeziti tako, da obiskujemo trgovine s seznamom in kupimo tisto, kar res potrebujemo. Pri tem gledamo tudi na izdelke s čim manj embalaže.

Odpadke seveda ločujemo in kompostiramo.

Pri uporabi čistil vse bolj uporabljamo kis kot dodatek pranju, uporabljamo ga tudi namesto mehčalca perila.

87

okolje

Imamo zajem deževnice za zalivanje vrta in rož. Pri pomivanju posode v pomivalnem stroju ali pranju perila v pralnem stroju uporabljam ECO program, če je le mogoče, ker porabi manj vode. Pri umivanju zob vodo zapiramo. Res mislimo na vsakem koraku.

Kupujete živila tudi od lokalnih ponudnikov?

Katere vrste živil najpogosteje?

Kako ravnate z odvečno hrano, ki ostane?

Hrane načelno ne zavračamo. Pri kuhanju pazimo na ustrezne (ne prevelike) količine. Če kaj ostane, poskušamo porabiti pri naslednjih obrokih. Ostanke kompostiramo oziroma odložimo v ekološki zabojnik. Olja in maščobe zbiramo ločeno in jih odlagamo na za to določenem zbirnem mestu.

iZŠeL ponatis!

Varstvo okolja

Kako pri načrtovanju počitnic upoštevate okoljski vidik?

Avtorica: dr. Jana Sterže

Vodilo pri načrtovanju počitnic je dobro počutje. To pomeni pristen stik z naravo, ustrezne bivalne prostore – naravne materiale (les) in čim večjo oddaljenost od betonske džungle in prometnic.

Kaj naredite s stvarmi, ki jih ne uporabljate več?

Odvečna oblačila podarjamo prek Humane, odvečno elektronsko opremo nosimo na deponijo, kjer se zbirajo ti odpadki.

Kako v svojem domu varčujete z vodo?

Voda po nepotrebnem ne teče. Pri umivanju zob in pranju perila pazimo na porabo. Potratno kopanje smo v glavnem zamenjali s tuširanjem.

Razmišljamo, da bi za zalivanje vrta zgradili zbiralnik za deževnico.

V zalogi učbenik Okoljevarstvena zakonodaja

Kakšno zeleno vodilo vas usmerja v zelene odločitve?

Narava je sama po sebi zelena. Dobili smo jo od prednikov in jo bomo zapustili zanamcem. Od nas je odvisno, v kakšnem stanju bo.

Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel: 03/ 42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si

Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si

april 2014

Kako v svojem domu varčujete z vodo?

Učbeniki za srednje šole – modul okoljevarstveni tehnik

ekonomični program.

Promocija

potrebnim. Menim, da je škoda zavreči, kar je še uporabno. Največkrat pa poiščem osebo, ki določeno stvar potrebuje. Ko nekoga osrečim, sem srečna tudi jaz.

47

praVkar iZŠLo!

foto: arhiv podjetja

48 logistika

87

Logisti

Luka Koper potrebuje strateškega partnerja za več tovora, ne lastnika Jože Volfand

Po marčevski skupščini Luke Koper se bodo ugibanja o tem, ali bodo nadzorniki upravo zamenjali že v prvem polletju ali do konca leta, nadaljevala. Gašpar Gašpar

se ne vznemirja in se s tem

vprašanjem ne ukvarja.

Naj govorijo rezultati,

odgovarja. Pravi, da v Luki

Koper vedo, kaj hočejo in da potrebujejo predvsem

strateškega partnerja, ki bo

prinesel več tovora. In citira

francoskega ladjarja: »Luka

Koper je najboljše pristanišče v Jadranu …«

april 2014

Leto 2014 bo v Luki Koper leto naložb, kot ste napovedali. Katere naložbe že izvajate in kaj pomenijo z vidika doseganja poslovnih ciljev, kot so jih potrdili nadzorniki?

Leto 2014 bo predvsem leto zamujenih naložb.

Velik delež investicij, ki jih bomo opravili letos, bi moral biti opravljen že pred leti. Tako ne bi imeli težav z neprimernimi globinami in ladjami, ki morajo zaradi prevelikega ugreza najprej v tržaško pristanišče in šele potem v Koper.

V tem letu načrtujemo za 37,1 milijona EUR naložb, predvsem naložb v pristaniško infrastrukturo, ki so ključne za izboljšanje konkurenčnega položaja Luke Koper. V letošnjem letu nas tako čaka dokončanje kaset za odlaganje mulja, poglobitev bazena 1, gradnja dodatnih skladiščnih površin na čelu kontejnerskega terminala, naročilo dodatne opreme in podobno.

Med drugimi pomembnimi investicijami pa moram navesti še pripravo projektov za gradnjo potniškega terminala za razvoj matičnega pristanišča v Kopru.

Logisti

Mišič, predsednik uprave,

Gašpar Gašpar Mišič

Tudi nova finančna perspektiva 2014–2020 Luki Koper odpira možnosti za pridobivanje evropskih sredstev za naložbe. Katere naložbe so prednostne za prihodnji razvoj Luke Koper, ki je med najdragocenejšimi stebri prometne infrastrukture v Sloveniji? Za katere projekte bi lahko v sodelovanju z državo pridobila sredstva? Ali se o tem z državo že dogovarjate?

Luka Koper je že v finančni perspektivi 2007– 2013 uspešno črpala evropska sredstva, ki jih je bilo v tem obdobju za razvojne projekte skupaj kar 2,5 milijona EUR. Aktivno se bomo vključili tudi v črpanje sredstev iz nove evropske finančne perspektive, in sicer za projekt povečanja kapacitet kontejnerskega terminala in za druge infrastrukturne projekte, vezane na ureditev obale, nove vhode v pristanišče ter projekt potniškega terminala. Iz tega naslova si bomo prizadevali za sofinanciranje v vrednosti okoli 20 milijonov evrov. Vse naše razvojne načrte (Petletni razvojni načrt pristanišča) potrjuje Vlada RS, usklajeni pa so tudi z Upravo RS za pomorstvo. Sicer pa črpanje nadzirajo pristojna

ministrstva, ki jih moramo obveščati o svojih razvojnih potrebah.

Kakšni bodo poslovni učinki podaljšanja prvega pomola?

S podaljšanjem prvega pomola bomo pridobili dodatnih 6.840 m² površin za skladiščenje kontejnerjev. Če temu dodamo še investicije, ki bodo potekale večfazno, tj. poglabljanje morskega dna v prvem bazenu in podaljšanje operativne obale še za dodatnih 100 m², bomo ob koncu investicije, predvidoma leta 2018, kapaciteto kontejnerskega terminala povečali s sedanjih 750 tisoč TEU na en milijon TEU. Lanski skupni pretovor je znašal skoraj 18 milijonov ton, rast je bila skromna. Trst dosega boljšo rast. Kakšne so realne možnosti za močnejše povečanje skupnega pretovora?

Luka Koper posluje v mednarodnem okolju in je zato močno odvisna od svetovnih gospodarskih gibanj. Kljub globalni gospodarski krizi je v letu 2013 dosegla rekordne rezultate v svoji zgodovini na skupnem pretovoru, ki je dosegel 18 milijonov ton, in številu kontejnerjev, ki so presegli 600.000 TEU. Pristanišče v Trstu je imelo lani izjemno rast skupnega pretovora, vendar predvsem na račun surove nafte, saj imajo pri sosedih rafinerijo. Če bi iz tržaške statistike odšteli surovo nafto, je pretovor preostalega blaga v Kopru skoraj dvakrat večji.

Kljub težavam z globino morja na kontejnerskem terminalu v Kopru pa je naš kontejnerski terminal še vedno, že nekaj let zapored, največji v severnem Jadranu. Poglabljanje morja v Kopru poteka po načrtu, zato računamo, da bodo kontejnerski ladjarji lahko spremenili rotacijo ladij in Koper ponovno postavili na prvo mesto pri prihodu v severni Jadran. Iz tega naslova si obetamo konkretno rast števila kontejnerjev, v letošnjem letu že za 8 %.

ARSO je izdal okoljsko soglasje za drugi tir.

Ali imajo Luka Koper, SŽ in Ministrstvo za infrastrukturo in prostor operativni načrt, kako zgraditi drugi tir do leta 2018, ko se bo Luka lahko znašla v težavah zaradi zmogljivosti drugega tira?

49 Vrniva se k vašemu podjetju. Katere so konkurenčne prednosti Luke Koper v primerjavi s sosednjimi pristanišči, še zlasti ker rezultati tržaškega pristanišča kažejo dobre usmeritve?

Luko Koper ladjarji in drugi poslovni partnerji prepoznavajo kot kakovostno, učinkovito in visoko produktivno pristanišče. Stranke ob tem poudarjajo naš individualen in profesionalen pristop. Naj ob tem navedem izjavo podpredsednika skupine CMA CGM, francoskega ladjarja, enega največjih na svetu, ki v Koper prihaja z velikimi kontejnerskimi ladjam. Ta je oktobra lani za slovenske medije dejal: »Koper je zagotovo najboljše pristanišče v Jadranu. Tu lahko pretovarjamo podnevi in ponoči, tovor takoj navežemo na železnico … V tem je Koper danes daleč naprej v primerjavi z drugimi pristanišči.

Je zanesljivo pristanišče, to je zelo pomembno, ni stavk in drugih motečih zadev, s katerimi se srečujemo drugje. Zato smo tu že deset let vsak teden, veliko smo vložili in hočemo biti še bolj prisotni.« Kakovostni in učinkoviti luški storitvi pa se pridružujejo tudi drugi udeleženci v transportni verigi, kot so carina, inšpekcijske službe oziroma celotna pristaniška skupnost.

Zakaj so bili doseženi slabši rezultati pri razsutih in sipkih tovorih ter avtomobilih in katere ukrepe ste sprejeli za izboljšanje poslovanja pri teh tovorih?

Luka Koper deluje v mednarodnem okolju in je odvisna od ponudbe in povpraševanja.

Globalno krizo so najbolj občutili v avtomobilski industriji, saj je prav v tej panogi povpraševanje najprej padlo, kar smo seveda občutili tudi mi v pristanišču. Kljub temu pa se moramo pohvaliti, da še vedno zasedamo drugo mesto v Sredozemlju po številu pretovorjenih avtomobilov. Podobna zgodba je s surovinami. Če se zmanjša kupna moč oziroma proizvodnja, se prilagodi tudi industrija, ki zmanjša oskrbo s surovinami. Smo torej občutljiv sistem, na katerega zelo hitro vplivajo razne gospodarske

Kje vidite Luko Koper in Slovenijo v evropski logistični verigi, upoštevaje zadnje bruseljske načrte o prometnih tokovih?

Luka Koper je v razvojnem omrežju TEN-T vključena v Mediteranski in Jadransko-Baltski koridor. To je za nas izrednega pomena, saj bosta ta dva koridorja imela prednost Bruslja pri financiranju transportnih projektov, predvsem železnice. S tem smo lahko zadovoljni in upam, da bomo kot država to znali izkoristiti.

Od mojega prihoda na čelo Luke Koper septembra 2013, do konca februarja letošnjega leta se je delnica Luke Koper okrepila za 64 %.

V Sloveniji je več mnenj tistih, ki nasprotujejo prodaji Luke Koper kot ene izmed slovenskih strateških gospodarskih družb. Prodaja državnega premoženja se je začela brez konkretnega koncepta za pomembne infrastrukturne objekte. Namesto prodaje Luka Koper potrebuje strateškega partnerja. Kakšen je vaš načrt?

Prepričan sem, da Luka Koper ne potrebuje strateškega partnerja glede solastništva, še najmanj pa prodaje. V svoji zgodovini smo dokazali, da znamo in zmoremo, sicer se koprsko pristanišče ne bi uvrščalo med najboljše … Lahko bi rekli, da je najboljše pristanišče v regiji. Imamo dovolj virov, da lahko sami financiramo svoje razvojne projekte. Ne branimo pa se strateških partnerstev, vendar v komercialnem smislu. Takih, ki bodo prinašali več tovora.

Luka Koper in SŽ bi bile lahko nosilke razprav o trajnostni prometni politiki v Sloveniji in o drugačnih rešitvah v transportu, ki v Sloveniji ni prijazen okolju. Zakaj niste bolj glasni?

Z vašo trditvijo se nikakor ne morem strinjati. Luka Koper je gospodarska družba, ki je trajnostno in prometno politiko postavila na prvo mesto v svojih načrtih. Na vsakem koraku izpostavljamo pomen pomorskega transporta z vidika varovanja narave, najprej na svoji spletni strani Živeti s pristaniščem, ki je namenjena prav takim tematikam in kjer

87

lahko zainteresirani najdejo on-line podatke o meritvah hrupa in prašenja. Kot je meni znano, smo verjetno edino pristanišče v Evropi, ki se ja tako razgalilo. Na problematiko prometne politike opozarjamo s številnimi dogodki, ki jih organiziramo. Zadnji tak dogodek je bila pomembna logistična konferenca, ki smo jo skupaj z GZS in v sodelovanju s SŽ organizirali decembra lani v Ljubljani.

logistika

in politične spremembe. Toda večnamenskost koprskega pristanišča je tudi naša prednost, saj lahko strankam ponudimo celovite rešitve – nekatere prek Kopra uvažajo surovino in izvažajo končne izdelke. Poleg tega smo prav v obdobju krize spoznali, da lahko izpad pri eni blagovni skupini kompenziramo s povečanjem pretovora pri drugi. Smo zelo dinamičen in živ sistem, ki se mora stalno in hitro prilagajati razmeram na trgu.

Nadzorni svet je potrdil vaš poslovni načrt, hkrati pa s predvideno skupščino delničarjev država kot lastnik očitno ni opustila zamisli, da upravo zamenja. Kratkoročno ali dolgoročno?

Kakšno je vaše stališče?

Verjeli ali ne, s tem se sploh ne obremenjujem.

Rezultati poslovanja govorijo zase.

Kaj se je v Luki Koper spremenilo, odkar ste prevzeli mesto predsednika uprave?

Veliko, pa ne vem, če imate dovolj prostora.

Navedel bom le nekatere spremembe: za naložbe smo v poslovnem načrtu 2014 predvideli dobrih 37 milijonov evrov. Hitro nam je uspelo pridobiti vsa soglasja za poglobitev bazena ob kontejnerskem terminalu in zato smo od Uprave RS za pomorstvo pridobili dovoljenje za povečan ladijski ugrez z 11,4 metra na 12,5 metra. Izvajamo drugo fazo poglobitve kontejnerske obale in v mesecu aprilu ali maju bo globina prvega bazena že 14 metrov. Začeli smo gradnjo zaledne površine na kontejnerskem terminalu za dodatnih 6.840 kvadratnih metrov skladiščnih površin.

Pripravljamo idejne rešitve za nove vhode, kar bo razbremenilo notranjo logistiko in zmanjšalo stroške investicij na tem področju. Dvignili smo raven korporativnega komuniciranja, pospešili tržne aktivnosti in poglobili stike z vsemi poslovnimi partnerji, doma in v tujini.

Dogradili smo informacijsko povezavo s poslovnimi partnerji. Vnesli smo stabilne odnose v družbo ter izboljšali komunikacijo z vsemi deležniki. Vzpostavili smo tesno sodelovanje in partnerski odnos z lokalno skupnostjo. Danes Luka Koper resnično živi z lokalno skupnostjo, jo spoštuje, podpira. In tak odnos izraža tudi lokalna skupnost do Luke.

Od mojega prihoda na čelo Luke Koper septembra 2013, do konca februarja letošnjega leta se je delnica Luke Koper okrepila za 64 % (razmerje med najnižjo in najvišjo vrednostjo delnice v tem obdobju), s čimer se je povečala tržna kapitalizacija družbe za dobrih 80 milijonov evrov. Povrnjeno zaupanje v delnico Luke Koper je vplivalo na povečano trgovanje in po petih letih so delnice Luke Koper z današnjim dnem ponovno uvrščene v osrednji borzni indeks SBI TOP. Prepričan sem, da smo na pravi poti, le vztrajati je treba. Vztrajnosti, idej in virov v Luki Koper ne manjka.

april 2014

Luka Koper ne more izkoristiti vseh svojih razvojnih potencialov brez drugega železniškega tira. Nekaj manevrskega prostora bomo sicer pridobili z modernizacijo obstoječe proge, je pa drugi tir življenjskega pomena za rast pristanišča. Kot kaže, se tega zavedajo tudi na vladni ravni, saj pospešeno pripravljajo in pridobivajo dovoljenja za začetek gradnje drugega tira.

Nečesa se moramo zavedati, in sicer da Luka Koper ne obsega samo pomolov in skladiščnih površin v carinski ograji. Luka Koper sega vse do tja, kamor segajo naše kopenske prometne povezave. In železnica ima pri tem izjemen pomen, saj okoli 60 % vsega blaga, ki prihaja in odhaja iz pristanišča, potuje po železnici. To je eden najvišjih odstotkov v Evropi. Pole tega ne smemo pozabiti, da je železnica tudi naravi in človeku najprijaznejši prevoz, zato bi moralo biti državi v interesu, da gre čim več tovora na tire in ne na cesto.

Država ne vpraša, kako razmišlja stroka foto: arhiv podjetja

50 87

logistika

Fakulteta za pomorstvo in promet

Dekanka Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu je izred. prof. dr.

Elen Twrdy, med drugim

dr. Elen Twrdy

Fakulteta za pomorstvo in promet

botra ladje Triglav in članica NS Luke Koper, sicer pa

je o njej nekdo zapisal, da

je morje njena služba in

ljubezen. Služba na fakulteti,

na kateri je v redne in izredne

programe vpisanih okrog 700 študentov, ji je velik izziv vsaj

zaradi dvojega – fakulteta

je že praznovala abrahama, Slovenija pa, kar dokazuje

tudi v odnosu do razvoja Luke

Koper, pogosto pozablja, da je

pomorska država. A fakulteta

se zaveda aktualnosti študijskih

programov in priložnosti

za sodelovanje pri različnih

april 2014

raziskovalnih projektih.

Katere programe izvajate na fakulteti in kakšno je zanimanje študentov za pomorstvo in promet? Kakšne trende vpisa beležite v zadnjih treh letih?

Na fakulteti izvajamo programe 1., 2. in 3. stopnje. Programi na 1. stopnji so: prometna tehnologija in transportna logistika, to je visokošolski strokovni študijski program, prav tako navtika in ladijsko strojništvo. Pri navtiki, za primer, s programom diplomant oziroma diplomantka pridobi znanje, veščine in sposobnosti, ki so na svetovni in evropski ravni dogovorjeni za pridobitev naziva častnik, zadolžen za krovno stražo na ladjah 500 BT (bruto ton) ali več in 1. častnika krova oz. poveljnika na ladjah, večjih od 3000 BT. Tehnologija prometa je univerzitetni študijski program. Študentu daje na prvi stopnji kakovostno znanje s trdno temeljno podlago znanj in razumevanja na širšem strokovnem področju transport-promet-transportna logistika, ki mu daje ustrezne kompetence za zaposljivost. V primeru nadaljevanja študija pa pridobljeno znanje predstavlja ustrezno izhodišče za raziskovalni študij na podiplomski drugi stopnji.

Kako pa je s programi na 2. stopnji?

Podiplomski magistrski študijski program Pomorstvo omogoča oblikovati strokovnjaka, ki poseduje močan čut odgovornosti do

pomorskega poklica. Podiplomski magistrski študijski program Promet pa omogoča oblikovanje takšnega profila strokovnjakov, ki bodo usposobljeni za načrtovanje in vodenje storitev v skladu s karakteristikami transportnih, prometnih in logističnih procesov, eksploatacije prometne infrastrukture in transportno-manipulacijskih sredstev integralnega transporta ter varnosti v prometu. Seveda skladno s tehnično-tehnološkimi, naravnimi, geoprometnimi, kadrovskimi, pravnimi, ekonomskimi, informacijskimi, telekomunikacijskimi in drugimi pogoji integriranih prometnih panog.

Omenili ste tudi 3. stopnjo.

To sta pomorstvo in promet. Temeljni cilj doktorskega študijskega programa Pomorstvo in promet je izobraževanje visoko usposobljenih strokovnjakov za samostojno in izvorno znanstvenoraziskovalno delo na področju tehniških znanosti, znanstvenem polju promet in znanstvenih disciplinah matičnega področja pomorstvo-transport-promet-transportna logistika.

Kakšna je zaposljivost vaših študentov?

Možnosti zaposlitve so se v teh kriznih časih zmanjšale na vseh področjih, pa vendar so naši diplomanti zaposleni in se zaposlujejo v nekaj večjih slovenskih podjetij. Delajo na več področjih: kot ladjarji v pomorskih agencijah, pristaniščih, marinah, v transportnih,

51 Raziskovalno in strokovno delo je temelj vsake fakultete, saj so učitelji tako pedagogi kot raziskovalci. Prav raziskovalno in strokovno delo daje učiteljem širino, ki je potrebna, da študentom podajajo snov na problemski način, t.j. na način, ki ne temelji le na naštevanju dejstev in podatkov, ampak na njihovi kritični obravnavi, vrednotenju in uporabi. Osnovno raziskovalno delo je tisto, ki temelji na osebnem zanimanju raziskovalca za raznovrstne probleme, s katerimi se srečuje pri delovanju na določenem področju. Rezultat takih raziskav je običajno novo spoznanje, ki ga raziskovalec objavi kot referat ali članek v strokovni reviji. Na Univerzi v Ljubljani je fakulteta, ki jo vodim, po številu objav na raziskovalca v priznanih strokovnih revijah nekje v sredini. Poudarim naj, da take raziskave običajno niso neposredno financirane kot projekt, so pa izredno pomembne za napredovanje učiteljev, saj kažejo njihovo ustvarjalnost in globino dojemanja problemov.

Prav te raziskave ločijo univerzitetne učitelje/ raziskovalce od ostalih raziskovalcev, ki delujejo predvsem na konkretnih projektih za znanega naročnika. To seveda ne pomeni, da fakulteta ne deluje tudi na takih projektih.

Na katere projekte in raziskave mislite?

V prvo skupino takih projektov štejemo projekte, ki jih razpisuje ARRS. Tako smo pred leti npr. vodili projekt Zasnova prostorskega razvoja ob V. koridorju v povezavi z razvojem prometnih povezav med Slovenijo in Italijo in npr. Optimizacija upravljanja cestnih predorov med normalnimi in izrednimi razmerami. V sodelovanju z drugimi fakultetami smo imeli več projektov. Z FG UM smo izdelali projekt Možnosti implementacije ukrepov prometne politike glede na gospodarsko strukturo Slovenije in značilnosti blagovnih tokov, v sodelovanju z UL FS projekt Raziskava uporabe sistemov brezpilotnih letal v Slovenski vojski, Trenutno sodelujemo z NIB Morska biološka postaja, ki vodi projekt Vpliv cirkulacije v široko odprtih zalivih in pomorskega prometa na transport sedimenta.

In evropski projekti?

Evropske projekte delimo na dve vrsti. Najbolj zaželeni so projekti, ki so 100% financirani.

Fakulteta je do sedaj sodelovala pri dveh takih projektih, in sicer na temo okolja. Druga vrsta so delno financirani projekti, ki pa se jih v novejšem času tako kot večina fakultet izogibamo,

Dela nam ne manjka. Kljub temu menimo, da bi nas morala država večkrat vprašati za mnenje, ko se odloča o problematiki, povezani s področjem pomorstva, prometa in logistike.

Zagotovo pa daje tudi trg možnosti za dohodek?

Pri tržnih projektih je naročnik gospodarstvo ali pa so to razna ministrstva. Take projekte pridobivajo predvsem učitelji, ki so uveljavljeni ne samo kot raziskovalci, ampak imajo tudi praktična strokovna znanja. Večina teh projektov je fakulteta izvedla za Luko Koper. Tako je npr. v novejšem času skupina izvedla študijo poglabljanja kanalov v pristanišču. Na fakulteti smo izvedli tudi kar nekaj projektov za DARS, npr. projekt Uspešnost intervencije v tunelih in projekt Meritve hitrosti vetra na AC VipavaRazdrto, ter nekaj projektov za MORS, npr. projekt Izdelava meril za opremljanje gasilskih enot za reševanje na cestah in ekoloških nesrečah.

Poleg teh projektov, na katerih običajno sodeluje več učiteljev, pa učitelji na naši fakulteti izvajajo tudi manjše individualne projekte, ekspertize ali svetovanja. Omenimo naj tečaje strokovne angleščine za logistično gospodarstvo, svetovanja članov naše pravne katedre in ekspertize raznih nesreč na cestah in morju, ki jih izdelujemo za sodišča in zavarovalnice. Skratka, dela nam ne manjka. Kljub temu menimo, da bi nas morala država večkrat vprašati za mnenje, ko se odloča o problematiki, povezani s področjem pomorstva, prometa in logistike.

Slovenija je pomorska država, a kje so največje neizkoriščene priložnosti? Za kaj se zavzemate v nadzornem svetu Luke Koper, da bi Slovenija na tem področju naredila razvojni preboj?

Slovenija je deklarirana kot pomorska država, vendar se tega premalokrat zaveda. Pomorstvo je izredno pomembna gospodarska dejavnost in škoda bi bilo, če Slovenija ne bi izkoristila

87

vseh prednosti, ki ji dejstvo, da ima dostop do morja, ponuja. Moje raziskovalno in strokovno delo je v veliki meri povezano prav z morjem in pristanišči. Trudim se, da bi na tem področju delovala čim bolj aktivno.

logistika

Čemu dajete poudarek pri raziskovalnem delu na fakulteti? Kako se vključujete v mednarodne projekte?

saj pomenijo zalaganje velikih vsot denarja.

V večini gre za projekte, vredne sto ali dvesto tisoč evrov, ki jih kasneje dobimo povrnjenege le delno. Fakulteta je vodila ali sodelovala v nekaj takih projektih. Omenim naj projekt Imonde, kjer smo se ukvarjali z razvojem intermodalnih terminalov v Evropi, pa AB Landbridge, katerega cilj je bil vzpostavitev železniške in cestne povezave med pristanišči Baltika s pristanišči severnega Jadrana, poletno šolo Promet, pomorstvo in logistika v 21. stoletju, na kateri so predavali priznani učitelji iz tujine in ki se je je udeležilo več kot 100 udeležencev ...

Potem najbrž podobno ocenjujete prometno politiko Slovenije. Se pridružujete tistim ocenam, ki pravijo, da je Slovenija svoj vlak priložnosti z vidika svoje geostrateške lege že zamudila? Kaj bi bilo treba narediti prioritetno, da bi se Slovenija bolje pozicionirala kot logistično središče?

Prav težko rečem, da ima Slovenija izoblikovano prometno politiko. Obstoječi dokument je star in neuporaben. Nujno bi bilo pristopiti k izdelavi nove strategije, ki bi jo bilo potrebno tudi uresničiti. Danes je premalo, če ima država odlično geostrateško pozicijo, a nima dobrih cestnih in železniških povezav z zaledjem, nima zalednih terminalov, sodobnih pristaniških terminalov, če nima izoblikovane dolgoročne vizije razvoja prometne in logistične dejavnosti v državi. Že samo zavlačevanje pri pridobivanju dovoljenj za poglobitev vplovnih kanalov kaže na to, kako toga je naša država pri reševanju aktualnih problemov.

Kje vidite ključne svetovne izzive na področju trajnostne mobilnosti? Ali je promet še vedno na najboljši poti, da postane nerešljiv problem, kot je nekoč dejala dr. Lučka Kajfež Bogataj, ali lahko stroka ponudi oprijemljive rešitve?

Zagotavljanje trajne mobilnosti je nuja, s katero se spopadajo vse države. Zagotavljanje hitrega, varnega, ekonomsko dostopnega načina transporta, ki je istočasno ekološko sprejemljiv, je izziv. Glede na globalizacijske težnje je postal transport še pomembnejši. Kako zadostiti vsem zahtevam? Stroka že dolgo išče primerne rešitve, ki pa velikokrat naletijo na »nerazumevanje«, saj so predragi ali pa okolica še ni pripravljena na take načine. Mladi so veliko bolj odprti in pripravljeni poizkusiti tudi alternativne vrste prevoza.

Zakaj je po vašem mnenju v slovenskih občinah malo zanimanja za pripravo prometnih strategij, ki bi upoštevale koncepte trajnostne mobilnosti? Imate kakšne izkušnje dobrega sodelovanja?

Slovenija je zaradi svoje prostorske poseljenosti v precej nezavidljivem položaju. Razpršenost poselitve je v prometnem smislu problematična, zlasti, ko govorimo o uvedbi javnega potniškega prometa in intermodalnosti (povezavi med cestnim in železniškim javnim potniškim prometom). Priprava prometnih strategij v posameznih občinah, ki bi upoštevala koncepte trajnostnega razvoja, je prepuščena posameznim uradnikom, ki pa problematike ne poznajo dovolj široko. Tu bi jim vsekakor lahko svetovali strokovnjaki iz ljubljanske ali mariborske univerze, ki smo med seboj povezani pri znanstvenoraziskovalnem in strokovnem delu.

april 2014

prometnih, logističnih in pomorskih podjetjih.

Na primer Luka Koper d.d., Slovenske železnice, Pošta Slovenije, letališča, tudi v energetskih sistemih. Upravljajo in vzdržujejo strojna postrojenja, delajo v zunanji trgovini, v policiji in Slovenski vojski, v špedicijskih družbah, v državni upravi s področja prometa in drugje.

Dober logist išče v podjetju poti za dodano vrednost Tanja Pangerl

foto: www.shutterstock.com

52 87

logistika

Anketa

Leta 2009 so dodiplomski študij končali prvi študenti na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru, Celju in Krškem.

Pri prvi zaposlitvi jim je pomagala praksa z logistiko v različnih podjetjih že med

Anketa

študijem. To je bila šola za

dopolnitev teoretičnega in tehničnega znanja za poznejše

iskanje zaposlitve. Kajti še tako zanimivi diplomanti, ki jih potrebuje gospodarstvo,

lahko v teh časih zaman trkajo na vrata podjetij, kjer se sicer

zavedajo, kaj pomeni logistika za dobro poslovanje. Nekaj diplomantov, ki so že zaposleni, smo v anketi povprašali, kako

jim je uspelo dobiti službo in april 2014

kaj delajo.

1. Ste diplomant(-ka) Fakultete za logistiko v Celju. Kako je bilo z zaposlitvijo po študiju?

2. Zakaj ste se odločili za študij logistike?

3. Na katerem delovnem mestu ste se po študiju logistike zaposlili?

4. Ste si med študijem logistike pridobili dovolj znanja in praktičnih izkušenj, ki vam koristijo pri delu?

5. S katerimi nalogami ste se morali najprej spopasti?

6. Je študij logistike dobra popotnica za zaposlitev? Na katerem področju so diplomantom logistike vrata odprta?

7. Kakšno mesto ima logistika v poslovanju podjetja in koliko lahko prispeva k učinkovitemu poslovanju?

Tina Cvahte, mag. inž. log.

1. Prvostopenjski univerzitetni študij sem končala leta 2010, magistrski študij pa 2012, oboje na FL UM. Trenutno sem na fakulteti tudi doktorska študentka. Že med študijem sem sodelovala na različnih projektih v sklopu fakultete, na podlagi uspešno izvedenega projekta s področja mestne logistike sem tudi dobila prvo zaposlitev na fakulteti. Rečem lahko, da sem zaposlitev dobila predvsem na

podlagi aktivnega sodelovanja pri raznih obštudijskih dejavnostih in dokazovanja svojih sposobnosti ne samo v študijskem, temveč tudi raziskovalnem okolju.

2. Študij logistike me je pritegnil predvsem zaradi širine in kombinacije družboslovnih in tehniških vsebin. Ravno ta kombinacija se mi zdi pri vsakodnevnem delu v logistiki najpomembnejša, vidim pa jo tudi kot pomembno prednost pri iskanju zaposlitve.

3. Že pred dokončanjem magistrskega študija sem se zaposlila na FL UM, in sicer na delovnem mestu nepedagoškega sodelavca. Po pridobitvi magisterija in uspešni habilitaciji sem po približno enem letu dobila pedagoško delovno mesto kot asistentka za tehniško logistiko. Tu sem zaposlena še danes.

4. Čeprav sem zaposlena na fakulteti, kjer sem tudi pridobila izobrazbo, menim, da je bil študij zelo koristen. Vidik organiziranja, ki smo se ga naučili med študijem, je ključen za skoraj vsako delovno mesto, ne glede na podjetje. Ker je moje delo posvečeno podajanju znanja logistike mlajšim generacijam, je bil celoten študij odlična osnova, na podlagi katere sem lahko zgradila svoje pedagoške in raziskovalne usmeritve.

5. Ker je bilo moje prvo delovno mesto raziskovalno naravnano, so bili vsakokratni

3. Po študiju sem dobila priložnost zaposlitve v podjetju Linde viličar v Celju in moram reči, da sem še danes zelo vesela in hvaležna za to

Barbara Lubej, mag. inž. log.

1. Na Fakulteti za logistiko sem leta 2009 končala dodiplomski študij in leta 2012 podiplomski študij. Po pridobitvi diplome leta 2009 sem se zaposlila v podjetju Intereuropa d. d., PE Dravograd. V tem podjetju sem opravljala že počitniška dela, saj sem si že po končanem prvem letniku študija začela iskati delo v logistiki, zato pravzaprav z iskanjem prve zaposlitve nisem imela večjih težav.

2. Na Fakulteti za logistiko smo bili ena izmed prvih generacij. Pritegnilo me je predvsem to, da je bila fakulteta nova, ponujala je nova znanja, ki še niso bila na našem trgu dela, poleg tega je bil obseg znanj širok in tak, kakršnega potrebujejo v vsakem srednjem in velikem podjetju. Ustrezal pa mi je tudi predmetnik, zato sem se odločila za ta študij.

87

logistika

Tina Cvahte, mag.

Barbara Lubej, mag.

foto: arhiv podjetja

Monika Čakš

foto: arhiv podjetja

foto: arhiv podjetja

53 2. Vedno so me zanimale številne stvari, med drugim sem se potihoma videla v poslovnem svetu. Logistika je bila takrat, ko sem se odločala za študij, nekaj novega, svežega, izziv.

Moja generacija je bila prva, ki se je vpisala na FL UM. Beseda logistika ima zame še vedno veliko pomenov: način razmišljanja, dejavnosti, je del menedžmenta, proces, cilj.

7. Pomen, ki ga ima logistika v posameznem podjetju, je odvisen od dejavnosti poslovanja podjetja. Vendar menim, da se pri učinkovitem poslovanju vse stvari prepletajo z logistiko. V našem podjetju si predvsem prizadevamo zadovoljiti uporabnike viličarjev blagovne znamke Linde pri prodaji viličarjev in drugih storitvah, ki jih naše podjetje ponuja. Rezervne dele naročamo dnevno glede na naročila po sistemu »just in time«, predvsem pa vidimo še možnosti v poprodajnih storitvah, kjer je naša želja najprej izboljšati servisno odzivnost, optimizirati pretekle zaloge rezervnih delov in transportne poti svojih serviserjev.

april 2014

1. Dodiplomski študij sem končala leta 2009, sledila je odločitev za nadaljevanje izobraževanja na podiplomskem študiju in v tem času sem našla službo oziroma mi je bilo ponujeno delo v času nadomeščanja sodelavke na porodniškem dopustu.

6. Logistika je in vedno bo pomemben del gospodarstva, zato bo ostala dejavnost, ki bo iskala in odpirala nove povezave v domačem in mednarodnem prostoru. Dober logist bo moral iskati znanje o dodani vrednosti, povezovanju, trajnostnem razvoju, zelo aktualno pa se mi zdi tudi razvijanje javnega potniškega prometa.

Adina Mlivić, mag.

Monika Čakš, univ. dipl. inž. log.

5. Najprej sem začela delati v računovodstvu, kjer sem izstavljala račune in odpremnice, pozneje nadaljevala v oddelku za kontroling, danes pa je moje področje delo na projektih »full service« in podpora servisu.

Dejan Skok, mag.

7. Vsekakor je celotno delovanje fakultete prežeto z logistiko. Že organizacija pedagoškega in raziskovalnega dela ter podpornih dejavnosti zahteva uporabo poglavitnih logističnih načel. Trudimo pa se, da svojo uspešnost in učinkovitost nadgrajujemo z uvajanjem logističnih pravil in postopkov, ki so sicer razviti za gospodarske subjekte, vendar jih koristno uporabljamo tudi na fakulteti. Tako smo na primer z uspešnim uvajanjem podpore IT optimizirali študijski proces in olajšali administrativne postopke, s sledenjem načel kakovosti pa izboljšujemo tudi druge procese delovanja.

4. Med študijem so mi k srcu prirasli predmeti s številkami. Vsako leto študija sem imela matematične predmete rajši. Zato sem med študijem pričakovala malce več praktičnih primerov ali konkretnih projektov, kjer bi se delali konkretni izračuni in konkretne izboljšave. Čeprav tega ni bilo, kolikor sem želela, mi je študij omogočil mednarodno izmenjavo, razumevanje celotnih procesov in spodbudil zanimanje za gospodarstvo.

foto: arhiv podjetja

6. Logistika postaja iz leta v leto pomembnejša glede prepoznavnosti in pomembnosti v vseh poslovnih okoljih, in to velja tudi za logistike. Sam študij logistike študente dobro »opremi« za delo v logističnih okoljih, predvsem pa jim ponudi širok nabor znanj z različnih področij, vse od tehniških vsebin, kot so skladiščenje, promet in modeliranje, do organizacijskih in družboslovnih znanj, kot je na primer znanje upravljanja podjetij ali vojaška logistika. Prav tako omogoča dovolj fleksibilnosti pri izbirnih predmetih, da se lahko že med študijem odločijo za tisto smer logistike, v kateri vidijo svojo prihodnost.

Vsekakor pa velja, da morajo pri iskanju zaposlitve študenti pokazati veliko samoiniciativnosti, kreativnosti in fleksibilnosti in se ne smejo omejevati izključno na delovna mesta strogo za logiste. Realno stanje, ne samo v logistiki, temveč na celotnem trgu dela je žal tako, da ni mogoče pričakovati odprtih vrat do zaposlitve – velikokrat si moramo vrata odpreti sami.

priložnost. Najprej sem začela delati v računovodstvu, pozneje pa sem bila premeščena v servisno-prodajni oddelek, je pa res, da je podjetje Linde viličar majhno in vsi zaposleni opravljamo številna dela.

foto: arhiv podjetja

izzivi odvisni od trenutnih projektov in obravnavane problematike. Zaradi raznolikosti dela sem morala pogosto raziskovati, se usklajevati in prilagajati. Vsekakor so bile prve naloge, predvsem organiziranje dela, zahtevne, vendar menim, da me je študij nanje dobro pripravil.

54

3. Moje prvo delovno mesto je bilo v podjetju Intereuropa. Ukvarjala sem se predvsem z vsakdanjimi operativnimi nalogami na oddelku skladiščnega poslovanja.

logistika

87

Anketa

4. Koristila so mi predvsem znanja iz skladiščnega poslovanja, saj sem se najprej srečala s tem področjem. Pogrešala sem možnost, da bi lahko med študijem že spoznala nekaj najpogostejših programov skladiščenja, distribucije, transporta, ki se uporabljajo v podjetjih.

5. Najprej sem se seveda srečala z organizacijo dela, svojega in sodelavcev v skladišču.

Druge naloge so bile tudi motiviranje sodelavcev, reševanje reklamacij in iskanje boljših rešitev za delovne procese.

6. Da, študij logistike zagotovo vidim kot dobro popotnico za zaposlitev. Logistika je prisotna v vseh večjih podjetjih, torej so velike tudi možnosti za zaposlitev. Zagotovo pa je odvisno od študentov, koliko časa so pripravljeni pridobivati znanje, ne samo za opravljanje izpitov, iskanje prakse ali počitniškega dela v logistiki, pisanje seminarskih nalog in diplomskega dela na konkretnih primerih v podjetjih.

7. Kot opažam pri sodelovanju s strankami, logistika velikokrat še ni enakovredna drugim oddelkom v podjetju. Previsoke zaloge, prehitre ali prepozne nabave, preveliki transportni stroški, stroški reklamacij, zamud, neurejene nabavne poti, neurejena notranja logistika povzročajo neposredne stroške in vplivajo na celotno poslovanje. Problem se pojavi, ker celotni stroški logistike niso znani, temveč so porazdeljeni in »skriti« v drugih funkcijah. Stroškov pa seveda ne moremo obvladovati, če jih ne poznamo.

Adina Mlivić, mag. inž. log.

april 2014

1. Že v tretjem letniku študija sem iskala teme, ki bi bile zanimive za moje diplomsko delo.

Med drugim sem se zanimala za možnosti pisanja o kakšni zanimivi temi v podjetju BSH Hišni aparati, d.o.o. Dobila sem priložnost, da med opravljanjem študentskega dela izdelam analize, ki so bile potrebne za moje diplomsko delo, istočasno pa so bile pomembne za načrtovane optimizacije v podjetju. Študij sem končala leta 2009. V podjetju BSH Hišni aparati, d.o.o., pa so se odločili, da me zaposlijo.

2. Študij logistike v Celju je takrat obstajal le nekaj let in neka nova fakulteta je gotovo predstavljala nove priložnosti. Pojem logistika je tako širok, da je ponudil številne možnosti osebnega razvoja. Istočasno je logistika ponujala dobro kombinacijo tehničnega znanja, nadgrajenega s poslovnimi prvinami. Takrat je to bilo zame odločilnega pomena.

3. Zaposlila sem se v oddelku, kjer sem opravljala študentsko delo, in sicer v oddelku tehnologije. Moja prioriteta je bila uvedba »pull principa«, poleg tega pa sem se ukvarjala s širjenjem in uvedbo številnih drugih načel (takt kupca, standardizirano delo, preprečevanje napak idr.), ki so v sklopu filozofije celovitega pristopa k nenehnemu optimiziranju procesov zato, da bi se izpolnile in zadovoljile zahteve vsakega kupca.

Vsak študent bi moral vsaj za eno leto na praktično usposabljanje v neki sistem.

4. Vsekakor mi je znanje, pridobljeno med študijem, koristilo. Računanje transporta, optimiziranje poti, možnosti izboljšave transportno-skladiščne opreme, vse to smo obravnavali in znanje sem pozneje lahko uporabila tudi na delovnem mestu. Ker sem si izbrala univerzitetni program, na žalost praktičnega usposabljanja nismo imeli dovolj. Seveda smo izvajali na fakulteti razne manjše projekte, s katerimi smo poskušali v podjetjih, ki so bila pripravljena sodelovati, optimizirati nekatere procese. Vendar menim, da bi vsak študent moral vsaj za eno leto na praktično usposabljanje v neki sistem, saj se le tako pridobi dovolj znanja in občutkov, kako v sistemu delovati in katera znanja so potrebna za učinkovito delovanje v organizaciji.

5. Moja prva zadolžitev v podjetju je bila izdelava analiz abc in xyz za proizvodni oddelek, kjer izdelujemo aparate za pripravo hrane.

Te analize so bile temeljne za uvedbo »pull principa« med skladiščem in proizvodnimi linijami. »Pull princip« smo dosegli z uvajanjem logističnih orodij, kot so kanban, milkrun, supermarket idr.

6. Popotnica je nedvomno dobra, vendar je stanje v državi, kakršno je. Danes se težko zaposlijo zdravniki, da ne omenjamo drugih strok, vsekakor pa je za mlade velik problem, da se študentsko delo ne priznava kot delovne izkušnje, podjetja pa jih zahtevajo in tako se znajdemo v začaranem krogu. Logistika vsekakor ponuja številna delovna mesta v številnih procesih in številnih trendih logističnega razvoja. Poglejmo samo, kaj vse se prepleta z logističnimi procesi v proizvodnem podjetju (skladišče, proizvodnja, odprema, disponiranje, prevzem idr.) in kaj šele s sistemi, ki se ukvarjajo izključno z logistiko.

7. Kot zaposlena v proizvodnem podjetju menim, da je logistika izjemnega pomena

za poslovanje. V podjetju lahko razvijemo vrhunske izdelke, vendar se moramo zavedati, da vrhunskih izdelkov ni mogoče proizvesti, če material ni pravočasno dostavljen, kakovostni izdelki pa morajo biti dostavljeni kupcem takrat, ko si to želijo. »V pravem trenutku na pravem mestu« je pomembno vodilo logističnih procesov. Logistična konkurenčnost ima čedalje večji pomen, zato se optimizacija na tem področju nikoli ne sme ustaviti.

Dejan Skok, mag. inž. log.

1. Dodiplomski študij (univerzitetni program logistika sistemov) sem končal leta 2009, podiplomski študij (magistrski program logistika sistemov) pa leta 2011. Zaposlil sem se takoj po končanem podiplomskem študiju leta 2011.

2. Za študij logistike sem se odločil predvsem zaradi priložnosti, ki jih je logistika ponujala v tistem obdobju, in seveda zaradi študija v domačem kraju.

3. Po končanem študiju sem se zaposlil kot vodja logistike v mednarodnem podjetju Bosio d.o.o. Danes opravljam delo vodje proizvodnje, v sklopu katere je tudi oddelek logistike.

4. Med študijem logistike sem pridobil dovolj teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj, ki mi danes pomagajo pri uspešnem uresničevanju ciljev. Predvsem so mi pripomogle izkušnje, ki sem si jih nabral z obštudijsko dejavnostjo in poglobljenim študijem logistike (delo v laboratoriju, raziskovanje na projektih iz prakse, vključevanje v reševanje problemov podjetij iz prakse, delo s študenti idr.). Med najpomembnejše izkušnje prištevam sposobnost povezovanja in integracije različnih znanj/izkušenj pri reševanju problemov (celostno razumevanje problematike), komunikacijske in organizacijske veščine, poznavanje tujih jezikov itd.

5. Prva naloga na delovnem mestu je bila organizacija in umestitev logistike v organizacijo podjetja. Logistiko smo opredelili kot pomemben poslovni proces za doseganje postavljenih poslovnih ciljev.

6. Študij logistike je lahko odlična priložnost za zaposlitev. Vsem diplomantom logistike so vrata na trg odprta predvsem v podjetjih, kjer sta razumevanje in pomen logistike na primerni ravni. Menim, da imamo logisti priložnosti v vseh srednje velikih in velikih podjetjih v Sloveniji in tujini.

7. Logistika ima zelo pomembno vlogo pri poslovanju podjetja, predvsem pa lahko pravilna umestitev logistike bistveno prispeva k optimizaciji stroškov in s tem k učinkovitosti ter odličnosti poslovanja.

55 Promocija

logistika

87

Brez rezervnih delov se vaš posel ne bo premaknil!

OSKRBNA LOGISTIKA

V vsakodnevnem obvladovanju svojega posla ne smete ničesar prepuščati naključju.

Ponujamo vam:

Zagotavljamo vam hitro, ugodno in zanesljivo dostavo rezervnih delov iz skladišč po Sloveniji in tujini v vaš servisno prodajni center. Zaupajo nam številna slovenska podjetja, med njimi tudi Porsche Slovenija.

• Prevzem povratne embalaže, reklamacijskih delov in vračil blaga v vašem servisnem centru ter dostavo v želena skladišča po Sloveniji in tujini.

Info: www.posta.si

• Prevzem blaga v skladiščih v Sloveniji in v tujini ter dostavo v vaš servisni center.

• Odvoz poškodovanih in odpisanih delov na uničenje.

Kontaktirajte nas, zagotovo imamo rešitev, ki bo premaknila tudi vaš posel.

Poskenirajte kodo in se sami prepričajte kako rešujemo logistične izzive našega partnerja Porsche Slovenija.

april 2014

PORSCHE SLOVENIJA JE DOBAVO REZERVNIH DELOV PREPUSTIL SPECIALISTOM

Oskrbovalne verige ni brez informacijske podpore foto: www.shutterstock.com

Tanja Pangerl

Ali so učinkovite oskrbovalne

Oskrbovalne verige

56 87

logistika

Oskrbovalne verige

verige pot do nižjih stroškov

in do manjših emisij v okolje?

So. Toda oskrbovalne verige

zahtevajo povezovanje,

komunikacijo in zaupanje med vsemi vključenimi v verigi. To se lahko učinkovito zagotovi

le z ustrezno informacijsko

podporo, ki preko elektronskih povezav omogoča hitrejši in bolj natančen pretok

informacij ter manj napak v komunikaciji. Dokument prehiti

blago in ko blago pride do naročnika, ta samo preveri, če

se dostavljeno blago ujema z vnaprejšnjo najavo.

K

oncept oskrbovalnih verig poudarja medsebojno povezovanje in čim bolj usklajeno delovanje udeležencev oskrbovalne verige za nemoten pretok materialnih in informacijskih tokov v podjetju. Je eden od učinkovitejših orodij za doseganje konkurenčne prednosti, pravi mag. Boštjan Urbancl1, saj ne gre le za tehnologijo, ampak za poslovno strategijo, ki spodbuja nove načine poslovanja. Sprožilec tokov pa je prodaja, na podlagi katere se izvajajo vse ostale aktivnosti v okviru oskrbovalne verige. Na spremembe v oskrbovalnih verigah vse bolj pomembno vpliva uporaba internetnega poslovanja, ki je pomembna tako s komunikacijskega kot s tržnega vidika, saj omogoča hitrejše prilagajanje izdelkov zahtevam posameznih kupcev.

Vsak v verigi je odgovoren za učinkovitost

april 2014

C

ilj oskrbovalne verige je najti najbolj dobičkonosen in najkonkurenčnejši način dostave pravega proizvoda na pravo mesto ob dogovorjenem času ter omogočiti hitro 1 Urbancl, B. (2011). Oskrbovalne verige. Ljubljana : Zavod IRC

in učinkovito zadovoljevanje potreb in želja kupcev z minimalnimi stroški za podjetje. Za to je potrebna medsebojna komunikacija in zaupanje med vsemi udeleženci v oskrbovalni verigi.2 Predvsem pa na oskrbovalne verige ne smemo gledati parcialno, temveč kot celoto, ki med seboj povezuje vse udeležene v vsej verigi, ki je sestavljena iz dobaviteljev, proizvajalcev, distribucijskih kanalov, povezovalne mreže ter odnosov v proizvodnji in nabavi s storitvami.

Učinkovita oskrbovalna veriga tako zahteva povezovanje vseh procesov od nabave do distribucije izdelkov končnemu kupcu (Kavčič, K. in Bratina, D., 2008). Pomembno vlogo pri tem ima učinkovita informacijska podpora, ki omogoča nadzor in pretok informacij ter zagotavlja učinkovitejšo komunikacijo med vključenimi.

V zadnjih letih se v oskrbovalnih verigah uveljavljajo elektronske povezave. Kot pravi Jana Zajc iz podjetja ASOS d.o.o., ki se ukvarja z informacijskimi storitvami v logistiki, ima to več pozitivnih učinkov za povezana podjetja: 1. Dokument prehiti blago. To pomeni, da prejemnik prejme najavo blaga, preden blago prispe. Ko blago prispe, prejemnik samo preveri, če se blago ujema z najavo.

2 Kavčič, K. in Bratina, D. (2008). Koncept oskrbne verige: analiza slovenskih podjetij. V Management, leto 3, številka 2, poletje 2008. Fakulteta za management, Univerza na Primorskem.

kvaliteto storitev ali produktov. To potrjuje tudi Jana Zajc, ki pravi, da večina podjetij od njih zahteva zanesljivost, naslednja zahteva pa je najnižja cena. Ker je navadno ti dve zahtevi med seboj težko uskladiti, se poišče srednja pot, ki še vedno pomeni zanesljivost in pravo ceno za to. Prednost pa predstavlja tudi prilagodljivost specifičnim zahtevam podjetja. K temu stremijo tudi v Pošti Slovenije. Petra Mencigar Cvar, mag., direktorica Področja razvoja in tehnologije storitev, je povedala, da za posamezne naročnike poskrbijo za dostavo rezervnih delov iz skladišč v njihov servisno-prodajni center ter prevzem povratne embalaže, reklamacijskih delov in blaga, ki jih dostavijo v skladišča po Sloveniji in tujini. Poškodovane in odpisane dele pa dostavijo tudi na uničenje. Pretok poteka dnevno. Eden njihovih pomembnih partnerjev pri tem je Porsche Slovenija. Zanj v tujini prevzemajo originalne rezervne dele, dodatno opremo in pnevmatike. Informacijska tehnologija omogoča dnevno naročanje rezervnih delov iz centralnih skladišč, s čimer je poskrbljeno, da je pretok blaga hiter in konstanten ter skladen s trenutnimi potrebami.

Optimizacija procesov zaradi stroškov in okolja Informacijska podpora je K ključna ot pravita Kavčič in Bratina, ima delovanje oskrbovalne verige velik vpliv na poslovanje podjetja kot celote, zato je osrednji in najpomembnejši vidik obvladovanja oskrbovalne verige skupno delovanje, sodelovanje, zaupanje in spoznanje, da je celota pomembnejša in uspešnejša kot vsota posameznih delov.

Kot eno najpomembnejših orodij pri uvajanju oskrbovalne verige v podjetja so se pokazale potreba po hitri izmenjavi informacij, sprememba povpraševanja in strateška zavezništva, kot ena od pomembnejših koristi, ki jo vpeljava oskrbovalnih verig predstavlja za podjetje, pa je racionalizacija logističnih stroškov. Kot

Č

eprav je Slovenija majhen trg in je ponudnikov relativno malo, so določeni izvajalci informacijske podpore kvalitetni, pravijo v Luki Koper. Pri tem so pomembne predvsem izkušnje in reference, ki jih lahko nekdo pokaže. Zato so za odločitev pomembni predvsem ogledi rešitev v praksi oziroma konkretni referenčni ogledi. Kar ni nepomembno, saj je izgradnja ustreznega in zanesljivega informacijskega podpornega sistema ključnega pomena za obvladovanje celotne oskrbovalne

logistika

Jana Zajc

foto: arhiv podjetja

87

57 ed drugimi najpogostejšimi tehnologijami pri upravljanju oskrbovalnih verig so še črtna koda, vse bolj se uveljavlja RFID tehnologija, nato uporaba mobilnih terminalov pri premikih materiala, uporaba WIFI tehnologije pri povezavi mobilnih terminalov v informacijski sistem, WIFI tehnologija pa omogoča tudi ON LINE prenos podatkov o premikih materiala. Ti podatki so hkrati na voljo vsem avtoriziranim uporabnikom sistema, je povedala Jana Zajc.

Elektronske povezave tako omogočajo boljši, bolj natančen pretok informacij in procesov v oskrbovalni verigi, kar omogoča uravnotežen pretok izdelkov, brez nepotrebnih dolgotrajnih skladiščenj. Pri razvoju informacijskih rešitev v oskrbovalni verigi je po besedah Jane Zajc potrebno upoštevati ključne elemente, ki jih sestavljajo elektronska povezava med podjetji in upoštevanje standardov pri tem, upoštevanje standardov pri označevanju materiala ter zagotavljanje sledljivosti blaga, ki se premika v okviru podjetja, pa tudi ko se blago premika med podjetji.

verige. Gre namreč za dolgoročno naložbo.

Kot pravi Jana Zajc, imata pri zanesljivosti informacijskega sistema ključno vlogo strojna in sistemska oprema za shranjevanje podatkov, pri čemer predlagajo relacijsko bazo podatkov, pri njih je to oprema ORACLE, in rezervno kopiranje podatkov. Aplikativna oprema pa mora biti takšna, da se podatki v primeru napake ne morejo izgubiti. Pri njih je to informacijski sistem LOGOS, ki deluje v realnem času (ON LINE), kar pomeni, da se podatki takoj po izvedbi transakcije zapišejo v podatkovno skladišče, kjer so varno shranjeni. Niso še imeli primera, da bi se podatki izgubili.

I

nformacijska podpora prav tako omogoča hitro odzivnost v oskrbovalnih verigah, kar je ena izmed najpomembnejših konkurenčnih dejavnikov. Informacijski sistem mora biti takšen, da pripomore k optimizaciji oskrbovalne verige. Vendar je optimizacija potrebna najprej znotraj podjetja, kjer je potrebno doseči, da se ob prejetju naročila oziroma plana prodaje prek sestavnic in specifikacij proizvoda izdela terminski plan proizvodnje in se naroči vhodne materiale. V nadaljevanju mora informacijski sistem zagotavljati povezljivost z drugimi členi oskrbovalne verige. Pri tem mora biti prenos podatkov med udeleženci v oskrbovalni verigi hiter in tekoč, zato je potrebno v to vključiti tudi prevoznike, ki lahko o morebitnih zamudah prejemnika obvesti kar iz vozila. Primer komunikacije v oskrbovalni verigi predstavljajo borze tovornega prostora, kjer gre v osnovi za elektronske oglasne deske, kjer se na eni strani pojavljajo prevozniki, ki ponujajo proste kapacitete, na drugi strani pa povpraševalci po prevoznih zmogljivostih. S tem se zmanjšuje delež praznih voženj in se optimirajo transportne poti. (Urbancl, B., 2011)

april 2014

M

V oskrbovalnih verigah se uveljavljajo elektronske povezave.

Petra Mencigar Cvar, mag.

3. Dobavitelj prejme elektronski odgovor.

Smiselno je, da je elektronska komunikacija dvosmerna. To pomeni, da prejemnik blaga pošlje realizacijo najave dobavitelju.

Dobavitelj je s tem obveščen, da je bilo blago prejeto. Na podlagi prejete realizacije lahko informacijski sistem dobavitelja potrditev prejemnika avtomatsko obdela. Tako lahko na primer zapre dokument, generira račun itd.

ključna ovira pri tem je nepoznavanje temeljnih zakonitosti oskrbovalnih verig oziroma pomanjkljivo znanje zaposlenih (Kavčič, K. in Bratina, D., 2008). Kljub temu pa, kot so povedali v Luki Koper, optimizacija procesov velikokrat, poleg boljšega delovanja sistema in znižanja stroškov, pripomore tudi k manjši emisiji CO2 ter znižani porabi energentov.

Vendar optimizacije in uspešnega poslovanja ponovno ni brez informacijske podpore. V Luki Koper že več kot 20 let s svojimi naročniki poslujejo elektronsko. Pri ponudnikih informacijske tehnologije pričakujejo razpoložljivost, zanesljivost, odzivnost, spoštovanje rokov in

foto: arhiv podjetja

2. Dokument je vnesen enkrat, zato je manjša možnost napake. Pri vsakem ročnem vnosu podatkov namreč obstaja možnost, da se vnašalec zmoti. Dokument oziroma najavo vnese dobavitelj blaga in ga po elektronski poti pošlje prejemniku. Prejemnik nato dokumenta ne vnaša, ampak samo primerja dokument in prejeto blago. Možnost napake je tako za dvakrat manjša kot v primeru, če bi tudi prejemnik vnašal dokument.

58 87

EOL

Ekošola sprašuje, stroka odgovarja Sprašujejo dijaki Srednje lesarske šole Ljubljana, ŠC Ljubljana, pod vodstvom mentorice Ekošole Barbare Rupnik.

Odgovarja mag. Andrej Breznikar, Višji koordinator za področje gozdarstva na Zavodu za gozdove Slovenije: Naravna ujma, ki je v obliki žledoloma v začetku februarja prizadela večji del Slovenije, je največjo škodo povzročila v gozdovih. Gre za polomljeno, izruvano, nagnjeno in okleščeno drevje, ki ga bo potrebno posekati, in za poškodbe na gozdni infrastrukturi. Zavod za gozdove Slovenije trenutno pripravlja sanacijski načrt za gozdove, ki bo dokončan v začetku aprila 2014. Tedaj bodo znani tudi natančni podatki o nastali škodi. Po trenutnih ocenah je bilo po žledu prizadetih preko 40 % vseh gozdov v Sloveniji, ocena količine poškodovanega lesa, ki ga bo potrebno posekati, pa znaša preko 7 milijonov kubičnih metrov lesa ali skoraj 2 krat toliko, kot se ga poseka v vsej Sloveniji v enem letu.

Po prvih izračunih ocenjujemo materialno škodo na približno 194 milijonov evrov, v njeno oceno pa so zajeti škoda zaradi razvrednotenja lesne mase, ki je bila poškodovana, dodatni stroški pri sečnji in spravilu zaradi poškodovanosti gozdnega sestoja, ocena izpada prirastka, stroški obnove gozda po poseku, stroški dodatnih negovalnih in preventivnih varstvenih del v gozdovih, stroški za vzpostavitev prevoznosti gozdnih prometnic oziroma vlak in stroški za njihovo sanacijo.

Matic Pust, David Palčar, mentorica Barbara Rupnik, Blaž Lipar in Gašper Grabnar V začetku februarja so meteorologi napovedovali, da bo konec tedna deževen, ponekod pa naj bi se pojavljala tudi poledica. Sledila je huda naravna katastrofa, kot je ne pomnimo v zadnjih sto letih. Zanima nas, v kakšnih vremenskih okoliščinah pride do nastanka žleda? Je to naraven vremenski pojav ali ga v večji meri povzroča človek s svojim neodgovornim odnosom do okolja? Se da tak ekstremen vremenski pojav napovedati? Uničenih je kar precej gozdov. Kakšna je ocenjena škoda? Koliko časa bo predvidoma potrebno za učinkovito sanacijo gozdov? Lahko ocenite, koliko gozda si bo opomoglo oziroma koliko ga bo treba na novo pogozditi? S katero drevesno vrsto, ki bi žled bolje prenesla, bi bilo smotrno pogozdovati?

april 2014

Odgovarja Agencija RS za okolje: Žled je naraven pojav. Zaradi lege Slovenije, kjer se srečujeta vpliva celine in Sredozemlja, je pri nas dokaj pogost pojav. Nastane takrat, ko je ozračje v spodnji plasti (ponavadi pod približno 1.000 m nad morjem) še preplavljeno s hladnim celinskim zrakom, v višinah pa k nam iznad Sredozemlja priteka toplejši zrak. Snežne padavine, ki nastajajo visoko v ozračju (nekje med 2 in 6 km), pri padanju zaidejo v plast zraka s pozitivno temperaturo (ponavadi na višini med 1 in 2 km), se tam stalijo, nato pa padajo naprej proti tlom in zaidejo v okolje z negativno temperaturo. Dlje, ko padajo, bolj se podhladijo, deloma lahko tudi zmrznejo v leden dež. Ko pa podhlajena dežna kaplja naleti na oviro (različni predmeti, veje, žice idr.) tako rekoč v hipu primrzne in postopoma se ledena obloga na predmetih debeli. Žled je v Sloveniji najpogostejši na prehodu med Notranjsko in Primorsko, pojavi pa se lahko tudi drugod. Žled smo v Sloveniji napovedali. Za letošnji pojav je značilno dejstvo, da je zajel zelo velik del Slovenije in trajal oziroma nastajal kar štiri zaporedne dni. Posledično je prišlo do velike gmotne škode na gozdovih in objektih. Tovrstnega pojava v tako velikem obsegu ne pomnimo vsaj 50 let ali celo več.

Od poškodovanega lesa je 30 % iglavcev, ostalo so listavci. Iglavce je potrebno posekati in spraviti iz gozda najprej, in sicer do sredine maja 2014, najkasneje pred izletom podlubnikov, ki se praviloma naselijo v poškodovane iglavce. V nasprotnem primeru lahko pričakujemo povečanje škod v gozdovih zaradi namnožitve podlubnikov v trenutno še nepoškodovanih gozdovih iglavcev. Za spravilo vsega poškodovanega lesa listavcev bo potrebno dve do tri leta, oblikovanje mladega gozda na poškodovanih površinah, bodisi s sadnjo ali z naravno obnovo pa bo trajalo vsaj pet let. Za mlad gozd bo potrebno bolj pozorno skrbeti vsaj še nadaljnjih 10 do 20 let.

Gozdne sestoje, ki jih je žled toliko poškodoval, da jih ni smotrno vzgajati naprej, bo potrebno obnoviti, večino po naravni poti, v posebnih primerih pa tudi s sadnjo sadik. Obnova gozda s sajenjem sadik in setvijo semena je izjemen ukrep, potreben v razmerah, ko gre za veliko površino poškodovanega gozda, ko obstaja nevarnost razvoja erozijskih procesov na gozdnih tleh, ko ni možnosti za naravno nasemenitev ali ko želimo spremeniti drevesno sestavo gozda, na primer v nenaravnih umetno osnovanih smrekovih gozdovih. Strošek uspešno izvedene obnove gozda s sajenjem sadik je velik, zato morajo biti odločitve o obnovi gozda s sajenjem sadik res dobro premišljene. Obseg in stroški obnove gozda s sadnjo sadik gozdnih drevesnih vrst bodo znani v začetku aprila, ko bo izdelan načrt sanacije gozdov.

Pri sanaciji v ledeni ujmi poškodovanih gozdov bo tako prevladovala naravna obnova. Ohranili bomo vse dele gozdnih sestojev, ki si še lahko opomorejo. V naravno obnovljenem gozdu je vrstna drevesna sestava gozda prilagojena rastišču, kar je pomemben pogoj za vsestransko stabilnost gozda, ki je odpornejši na naravne ujme, rastlinske bolezni in druge, za gozd škodljive organizme. Pri odpornosti gozdnega drevja na žled igra je pomembnejša kot sama drevesna vrsta simetrija krošnje dreves. Ključni ukrep pri zagotavljanju odpornosti gozdnih sestojev na žled je tako nega gozda z redčenji, s katerimi lahko vzgojimo simetrične krošnje v gozdnih sestojih, povečamo stabilnost dreves in s tem zmanjšamo možnost negativnih posledic naravnih ujm v prihodnosti.

Promocija

PRENAŠAMO ENERGIJO, OHRANJAMO RAVNOVESJE. Kot sistemski operater slovenskega elektroenergetskega prenosnega omrežja smo strokovnjaki za prenos električne energije. Ljudje z znanjem in izkušnjami, ki skrbimo za njen varen, zanesljiv in neprekinjen prenos. Strateško, odgovorno in trajnostno načrtujemo, gradimo in vzdržujemo prenosno omrežje Republike Slovenije. Tu smo 24 ur na dan.

Za električno energijo na dosegu vaše roke.

www.eles.si

Promocija