EOL 88/89

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

88/89 junij 2014

2. Zeleni forum Zelene Slovenije V Sloveniji dobri primeri krožnega gopodarstva

Položaj panoge: Na evropskem trgu spet višek papirja Ekodizajn embalaže: Ne gre za ekskluziven koncept, pač pa za nekaj več Slovenija - razvoj z manj izgubami materialov in energije V Sloveniji EMAS podjetju ni konkurenčna prednost Kmetijstvo in obnovljivi viri energije - priložnost za mlade Dušan Mes: Naložbe neizogibne – od prog do terminala in Emonike

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

BREZPLAČNI SEMINAR

OKOLJE MED

ZAKONODAJO IN TRŽNIMI 11. junij 10.0013.00h

PRILOŽNOSTMI

Sreda, 11. junij 2014 Kmetija Podpečan, Galicija 51, Žalec

Program: Trajnostni razvoj in tržna konkurenčna prednost Komuniciranje o trajnostnem razvoju kot dodana vrednost Skrb za okolje v podjetjih Reševanje okoljskih vprašanj IPPC zavezancev in drugih zavezancev Dosedanje izkušnje pri izvajanju direktive IPPC – informacije o IED Po seminarju sledi manjša pogostitev z druženjem, kjer bo priložnost za delitev medsebojnih izkušenj in spoznavanje.

Predavateljice:

mag. Vanesa Čanji (Zelena Slovenija) dr. Helena Poličnik (Erico) dr. Nives Kugonič (Erico) Polona Druks Gajšek (Erico) mag. Katja Buda (ARSO)

Več informacij o programu in prijava www.zelenaslovenija.si

NE SPREGLEJTE

Udeležba je BREZPLAČNA, potrebna je predhodna prijava preko spletnega obrazca ali na e-naslov info@zelenaslovenija.si (podjetje, ime, priimek, naziv delovnega mesta, tel. št., el. naslov).

Prijave zbiramo do torka, 10. junija 2014. Število udeležencev je omejeno.

Fit media d.o.o.

Kidričeva 25, SI-3000 Celje el. naslov: info@fitmedia.si tel.: 03/ 42 66 700

Organizator:

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE

Promocija

Organizator: Zelena Slovenija v sodelovanju z Inštitutom za ekološke raziskave Erico d.o.o. in Agencijo RS za okolje

r. Janko Jamnik, direktor Kemijskega inštituta, je na okrogli mizi Zelenega foruma Slovenija kot ekoregija v EU izjavil, da je čas za definiranje razvojne vizije Slovenije zelo primeren. Ne vem, ali ga bo kdo slišal v predvolilni tekmi, saj se strankarski voditelji, po stari navadi, že zdaj bolj pogovarjajo o novih/starih koalicijah kot o tem, kakšno Slovenijo hočemo, kakšno državo prihodnosti potrebujemo in katera politika se mora posloviti. In bistveno - kje smo lahko v EU pionirji v razvoju, katere konkurenčne danosti nam lahko ozdravijo zlomljene peruti razvoja. Politika, ki je državo samozadostno vodila doslej, ne leva, ne desna, ne more zatajiti neodgovornega ideološkega izčrpavanja Slovenije. Rezultat - desetletja razvojnega zaostajanja Slovenije in pogorišče vrednot, v katere smo verjeli ob samostojnosti. A vendar – takrat, ko se razlezejo megle in mrakobnost, je morebiti najboljši čas, da se odprejo vrata za popolni prepih.

S

lovenija – ekoregija v EU. Torej – razvoj z manj izgubami materialov in energije, krožno in zeleno gospodarstvo, razvoj domače zelene industrije in izdelkov, ki upoštevajo kot osnovno poslovno in razvojno vodilo učinkovito rabo virov. Kajti 80 % vsega, kar se proizvede, se uporabi le enkrat in nato vrže v smeti. Kako je Slovenija gospodarna z viri, kaj počne z biološkimi in tehničnimi materiali, kaj z odpadki - zdaj in kaj lahko počne jutri?

N

a 2. Zelenem forumu so konkretni primeri prakse krožnega gospodarstva pokazali, kaj zmorejo šampioni v gospodarstvu in znanosti. Slovenija že vzpostavlja novo razvojno paradigmo. V Strategijo pametne specializacije in v novo finančno perspektivo Slovenija tako ne vstopa brez možnosti, da požene svojo zeleno rast. Da zelo načrtno in z integrirano vladno politiko v vseh sektorjih konkretno spodbuja krožno gospodarstvo in zelene tehnologije. Kajti zdaj ni bilo in ni tako. Domače gospodarstvo ni prejelo dovolj sredstev za razvoj zelenih tehnologij, pač pa je država financirala uvoz. Ne le pri fotovoltaiki, tudi pri gradnji velikih infrastrukturnih objektov.

Plastika Skaza je želela sofinanciranje razvoja zelenih materialov, a je morala črpati lastna sredstva. Vilma Fece iz Gorenja pravi, da so izpolnili pogoje za vpis v EMAS, a jim to ne prinaša doma nobene konkurenčne prednosti

88/89

EOL foto: Rok Tržan

P

redstavitve na 2. Zelenem forumu vzbujajo več optimizma, kot pa odgovori na vprašanja, ki se jih v redefiniranju drugačne razvoje vizije Slovenije ne moremo izogniti.

Anatomija dosedanjega razvoja je preveč zgovorna. To je anatomija neke politike, ki je Slovenijo razvojno blokirala. Drastično je povečala zunanji dolg in prav tako dolg do okolja.

S

lovenija kot ekoregija v EU je lahko začetek drugačne vizije. Takšna razvoja streznitev pomeni prenos zelene okoljske politike v vse sektorje na državni in lokalni ravni. Res je, da Slovenija še nima ministrstva za naravne vire in da ima Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in ne Ministrstva za okolje in kmetijstvo. Blaž Gregorič, direktor slovenskobistriške komunale meni, da se to okolju v Sloveniji pozna.

Pritrjujem mu. A večja težava je, da se krepi občutek, kot da naša ministrstva, ko gre za vitalne projekte države, delajo v različnih državah. Ali ni razvoj krožnega gospodarstva, zelenih tehnologij, učinkovitega ravnanja z viri, kot so odpadki, voda, energija, gozdovi, zemljišča, hrana, zrak, minerali, kovine, vitalni interes Slovenije in njene prihodnosti?

I

n kako je bila doslej organizirana država?

Pustimo, ali je bila talka politike in uradništva, ki je nesporni upravljavec države.

Vprašanje, na katerega bo morala zelo hitro odgovoriti nova vlada, je, kako bo zagotovila medsektorska usklajevanja na podlagi jasne politike, kakšna bo zelena prihodnost Slovenije. Torej – kako do Slovenije kot ekoregije v EU?

A

li lahko dobi stalni mandat za to zeleno razvojno avtocesto, ne glede na nepremišljene strankarske igre pri upravljanju države, Služba vlade za razvoj in kohezijsko politiko ob visoki odgovornosti podpredsednika vlade ali zelenega ministra? Še je živ spomin na ugaslo službo za podnebne spremembe, a nova razvojna smer države je največja priložnost in izvrsten izziv za prebujeno Slovenijo.

V

zeleni Sloveniji bomo neformalno povezali protagoniste zelene rasti v znanosti, gospodarstvu, civilni iniciativi in v državni upravi za Slovenijo kot ekoregijo v EU. Iščimo poti, da država ne bo več problem.

Jože Volfand, glavni urednik

junij 2014

D

Uvodnik

Znanje je, šampioni so, problem je država

– pač pa jih zato pridno obiskujejo inšpektorji.

Razvoj reciklažne industrije kot da ni prava tema, ARSO pa se z okoljevarstvenim dovoljenjem za podjetja ukvarja po več let. Pri različnih okoljskih razpisih je najnižja cena kot temeljno merilo za zmagovalca povzročila toliko škode, da se je zdaj tudi EU končno odločila za spremembo direktive o zelenem javnem naročanju. In zelena davčna politika? In povezovanje znanosti, gospodarstva in politike, ko gre za raziskovalne in aplikativne projekte zelenega razvoja? Investicija v infrastrukturo z zelenim pedigrejem – kje je Slovenija in kako to počne? Zakaj vladne službe ne znajo ali nočejo angažirati stroke?

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Na evropskem trgu spet višek papirja

Glavni urednik: Jože Volfand

10 V ospredje postavljam osebni odnos s partnerji

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Franci Lenart (Ekomobil), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, junij 2014 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

12 Izdelki po novem z mobilnimi napravami 16 Ne gre za ekskluziven koncept, pač pa za nekaj več 19 Trg je zahteval novo podobo plastenke 22 Vsak material mora pod drobnogled in v oceno 31 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 33 Vizija Slovenije kot spodbuda za zelena delovna mesta 34 V Sloveniji dobri primeri krožnega gospodarstva 37 Slovenija - razvoj z manj izgubami materialov in energije 43 Čas je, da Slovenija zbere pogum in postane pionir 46 V Sloveniji EMAS podjetju ni konkurenčna prednost

sebina

4 88/89

EOL

Impresum

48 Odpadki v pasti zakonodaje, zato smo neuspešni

50 Energetski pregled podjetja nujen pred uvedbo OVE 51 Aerodom Ljubljana na poti do ogljične nevtralnosti Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

52 Izjava o lokaciji zaostruje probleme na trgu in v okolju 54 Potenciali so, podjetniške priložnosti za mlade tudi 57 Zelene navade

58 »Smetarski« turizem je skregan z vsako logiko 59 Vloga leži na ARSO že tri leta

62 Slovenija pri gorivnih celicah ne zaostaja za razvitimi

Partnerji pri izdajanju revije EOL:

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

• Energetika Ljubljana d.o.o.

66 Novi laboratoriji, nova kakovost študija

68 Naložbe neizogibne – od prog do terminala in Emonike 71 Centralizacija je zmanjšala stroške 72 Špediterji so arhitekti transportne verige

74 Ceste še dolgo prve, v zraku bo več gneče 76 V občini Bohinj kar nekaj prijaznih novosti

junij 2014

78 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Pokrovitelji 88/89. številke:

Vabilo za Ecomondo

Na trgu mlečnih izdelkov (jogurti, probiotiki, mleko, smetana itd.) je uporaba polietilenskih plastenk v asociaciji z zoženim obodom postala standard na policah, kar je zaskrbljujoče za okolje.

Podjetje Sleever International je kot odgovor na to izdelalo izdelek, ki temelji na treh tehnoloških platformah: novi film PET (SI-PET-KF/20-E*), specifična flekso in ofset tehnologija tiska in novo orodje za obod (the SleeverCombisteam®LWPET). Ta tehnologija kar za polovico zmanjšuje ogljični odtis in združuje

Od 5. do 8. novembra bo v Riminiju mednarodni sejem Ecomondo, na katerem se bodo predstavili proizvajalci, ki se zavedajo odgovornosti do trajnostnega razvoja. Obiskovalci se bodo seznanili z učinkovitimi tehnološkimi rešitvami za pravilno upravljanje in valorizacijo odpadkov, za varčevanje z vodo, z učinkovito rabo virov in surovin ter sekundarnih materialov in za varčevanje z energijo. Sejem je tudi strokovno srečanje predstavnikov industrij in podjetij, ki se ukvarjajo z zaščito in regeneracijo okolja. Lani se je v Riminiju na 100.000 m2 predstavilo 1000 razstavljavcev.

proizvodnjo in proizvodni proces ter aplikacijo skrčenega oboda. Poleg tega rešitev omogoča tudi delno etiketiranje plastenk od 5 ml do 1l.

5 88/89

Zmanjšanje ogljičnega odtisa plastične embalaže

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

Zelena Slovenija pritegnila pozornost mladih

Digitalni laser za večjo produktivnost

Fotografije: arhiv proizvajalcev

tisk na končni laserski sistem. Črtna koda, ki je bila natisnjena, se avtomatsko prebere in prejme informacije o pravilni datoteki, v končnem procesu ima stroj na voljo še možnosti UV prekrivanja ali plastificiranja.

Na TAU 33 je mogoče namestiti še videonadzorni sistem za povečanje kakovosti in ponovljivosti tiska in vanj vgraditi tudi zunanjo odvijalno in navijalno enoto za tisk velikih zvitkov. Možnosti je več, saj ima TAU 330 posebno komunikacijsko ploščo, s katero pobira znake in jih sinhronizira z zunanjimi napravami.

Dijakinji 3. letnika Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja iz Šolskega centra Celje Kaja Knavs in Tjaša Jurkovič, pod vodstvom mentorice Janje Čuvan, sta Zeleno Slovenijo prepoznali kot pomembno na področju varovanja okolja. Prijavili sta jo na razpis »Zemljo so nam posodili otroci«, ki ga organizira Društvo Planet Zemlja pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, in bili nagrajeni za najboljšo nominacijo. V natečaj je bilo vključenih preko 124 vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov Slovenije.

Dnevi Slovenskih železnic Na Dnevih Slovenskih železnic od 4. do 7. junija so poslovno konferenco namenili Prihodnosti železnice in njenemu prispevku k razvoju gospodarstva. Med več kulturnimi dogodki, ki so jih organizirali po Sloveniji, pa je potrebno omeniti razstavo fotografij Miška Kranjca, odprtje muzeja o zgodovini Kanala in železnice na železniški postaji v Kanalu, Koncert Dan D, Steinbrück in Artifex v železniškem muzeju Slovenskih železnic in vožnjo muzejskega vlaka v Celju. Za otroke so pripravili več brezplačnih ustvarjalnih in plesnih delavnic, prvič pa so tudi predstavili modelno železnico na železniški postaji v Sevnici.

junij 2014

Podjetje Durst, industrijski strokovnjak za tisk, je razširilo območje delovanja stroja TAU 330, digitalnega UV-tiskalnega sistema za prehrambno industrijo in v celoti avtomatiziralo industrijski proces. Stroj zdaj ponuja visokokakovosten tisk z resolucijo tiskanja 720 x 1080 dpi. Ta dodatek precej izboljšuje kakovost tiska – z izostrenostjo, finimi detajli, grafiko in podobami. Stroj TAU 330 je lahko dodelan z novim Sunset TAU Migration UV Inksa, ki je v svoji osnovi namenjen pakiranju hrane. Druga komponenta, Tau Low Migration, je tudi v skladu z zakonodajo Evropske tiskarske asociacije (EUIPA) in s švicarskim odlokom o materialih in izdelkih. Odvisno od tipa aplikacije lahko uporabniki TAU 330 izbirajo med dvema različnima tiskoma TAU UV: standardna UV-črnila za vse industrijske aplikacije ali novo različico črnil Low Migration UV, ki so primerna za prehrambne izdelke, izdelke za zdravje in farmacevtske izdelke.

Za povečanje produktivnosti s popolnoma digitaliziranim proizvodnim tokom je podjetje Durst predstavilo še digitalni laser kot končni sistem, ki vsebuje rezalno tehnologijo »art die« s 1000-vatnim laserjem za višjo produktivnost in avtomatskim menjalnikom, ki lahko opravlja več različnih del v enem samem procesu. Datoteka se generira avtomatsko s programsko opremo DFE in naloži simultano z datotekami za

6 88/89

EOL

Kratko, zanimivo Kocerod bo najbrž začel obratovati

Biopokrovček iz sladkornega trsa

Zaradi stanovalcev, ki stanujejo znotraj 300-metrskega pasu odlagališča Zmes Kocerod, Koroški center za ravnanje z odpadki, ni mogel dobiti okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje. Edina rešitev je bila, da občina Prevalje za tri stanovalce zgradi nadomestne hiše. Razplet je zdaj tako daleč, da bodo hiše začeli graditi, stanovalci pa se morajo preseliti v dve najeti hiši in eno stanovanje. Občina bo hiše začela graditi, preseljenim stanovalcem pa bo plačevala najemnino in stroške bivanja, dokler hiše ne bodo zgrajene.

Pri proizvodnji novega biopokrovčka TwistCap OSO 34 je podjetje Tetra Pak uporabilo polietilen visoke gostote, ki so ga pridobili iz sladkornega trsa. Pokrovček je korak bliže Tetra Pakovi nameri o proizvodnji popolnoma obnovljive embalaže. V letu 2013 je podjetje izdelalo 1,1 milijardo takih pokrovčkov, kar je 80 % več kot prejšnje leto. Kar 80 % materiala v Tetra Rex kartonu je papir, ki je izdelan iz lesa, torej obnovljivega vira. Z biopokrovčkom se je ta odstotek povečal še za 4 %.

Tetra Pakovi kupci lahko preprosto modificirajo proizvodnjo iz navadnih v biopokrovčke brez dodatnih investicij v proizvodne stroje.

Denar za hiše, ki skupaj ne smejo stati več kot 380.000 evrov, bodo dobili kot okoljsko odškodnino od Koceroda, ker je sprejela lokacijo odlagališča, po začetku obratovanja pa bo dobila še okoljsko takso. Vse to naj bi letno naneslo 100.000 evrov.

Znani nominiranci za embalažnega oskarja Žirije, v kateri so bili red. prof. univ. dipl. obl.

Vladimir Pezdirc, oblikovalec Jani Bavčer in dr. Gregor Radonjič z Ekonomsko poslovne fakultete v Mariboru, je v ožji krog za letošnjega slovenskega embalažnega oskarja nominirala naslednje izdelke: RE-ST, socialni bivalnik (prijavitelj AANIMA), Cubix (prijavitelj AV studio), LEIS – embalaža setov sodobno oblikovane suhe robe (prijavitelj Gigodesign), zložljivo box PP + Filc (prijavitelj K.M.K BOX), Povratni zaboj za 10 steklenic (prijavitelj Pivovarna Laško), Pet plastenk za izvirsko vodo Odo (Prijavitelj Pivovarna Laško), Quick – frame (prijavitelj Siscor).

Za jubilejni 35. Slovenski oskar za embalažo se je na natečaj Pomurskega sejma prijavilo 10 podjetij s 15 modeli embalaže. Vsi izdelki bodo razstavljeni na sejmu INPAK in AGRA v Gornji Radgoni od 23. do 28. avgusta 2014.

Takrat bodo razglasili zmagovalce.

Srečanje ekovrtcev v Rogaški Slatini

junij 2014

Novosti

Koordinatorji ekovrtcev so se zbrali na VIII. srečanju v Rogaški Slatini, kjer so se med drugim seznanili z zeliščnim vrtom kot didaktičnim okoljem in ekoakcijskim načrtom za ekovrtce v sezoni 2014/15.

Brez tradicionalnega slovenskega zajtrka z medom ni šlo, za udeležence pa so bile zanimive izkušnje zeliščnega vrta v izvedbenem kurikulumu Vrtca Rogaška Slatina.

Predstavili so zeliščni in zelenjavni vrt, tradicijo zeliščarstva in ščepec travniških zdravilnih rastlin. Seznanili so se tudi s

Metso prejel tri ugledne nagrade »IF« Mobilni Metso Lokotrack LT106 je oblikovan za drobljenje trdih in reciklabilnih materialov, ki se uporabljajo med drugim tudi za konstrukcijo infrastrukture. Stroj je prijazen za uporabo in ponuja varno delovno okolje. V zadnjih tridesetih letih so izdelali več kot šest tisoč enot Locktrack in jih dostavili po celem svetu. Analizator vlage v biomasi Metso MR je prvi industrijski analizator vlage, ki uporablja magnetno resonanco. Metso EtaCut II je stroj za rušenje, EtaShred ZZ pa drobilnik, oba sta zasnovana na globalnem operacijskem sistemu, ki ga je lahko izvajati, poleg tega pa ponujata nizko porabo energije. Koncept, ki

ponuja prenovljen inženirski dizajn in inovativen nadzor vmesnika, je bil oblikovan v sodelovanju z nemškim Inštitutom za integrirani dizajn. Nagrada »IF« je s svojo šestdesetletno tradicijo uveljavljena kot najpomembnejša nagrada za razvoj novih izdelkov na globalnem trgu.

Oljčno olje v ergonomični pločevinki

Podjetje Agora je trgu ponudilo novo embalažo ekstra deviškega oljčnega olja. Oljčno olje je v ergonomični 500-mililitrski pločevinki, ki je zmanjšala stroške embaliranja. Pločevinka je lahka in preprosto prenosljiva in ima veliko prostora za nalepko. Poleg tega je embalaža popolnoma reciklabilna.

Vino, pakirano v vedru za barve V podjetju McCann Vilnius vsako leto naredijo omejeno izdajo embalaže za vino. To je njihov način komunikacije s strankami in trgom, da pokažejo svojo ustvarjalnost in inovativnost. Letos so poskušali na novo ustvariti funkcijo vina. Beaujolais nouveau ni najkakovostnejše vino in poleg tega, da pivca opijani, vijoličasto obarva zobe in ustnice. Na trg so poslali vino, zapakirano v vedra za barve, s tipičnimi oznakami za barve na nalepki in z navodili, koliko kozarcev vina obarva zobe. Omejena izdaja je postala prodajni hit in vzbudila veliko pozornost medijev.

Podjetje RPC Bebo Plastik je oblikovalo unikaten pokrovček, ki ustvarja videz izdelka »narejeno doma« za različne proizvode, kot so solate in omake. Patentirani Bebo Wave Lid je oblikovan tako, da posnema prtiček ali papirnati pokrovček, ki je po navadi zavezan okoli vratu kozarca za vlaganje. S tiskanjem na ploščo pred toplotnim oblikovanjem Bebo Print omogoča visokokakovosten potisk na celotni površini izdelka in s tem povečuje privlačnost izdelka na polici. Prvi kupec te inovativne tehnologije je skupina Homman, za katero RPC Bebo proizvaja 115-milimetrske posodice PET s pokrovčkom PP Bebo Wave za serijo svežih solat.

BetterYou in učinkovitejše pakiranje Podjetje M&H Plastics, del RPC Skupine, že dalj časa sodeluje s podjetjem BetterYou, ki proizvaja naravne dodatke za zdravje. V sodelovanju so tako izdelali 15-mililitrsko cevasto plastenko PET, ki vsebuje tudi tlačilko za pršilo. Nova embalaža je bila nujna in je pripomogla k stroškovno učinkovitejšemu pakiranju izdelkov, ko se je njihov volumen povečal. Podjetje M&H je podprlo podjetje BetterYou tako, da je zagotovilo orodje in proizvodnjo za novo embalažo in mu s tem pomagalo do nagrade »Proudly British Made«. BetterYou proizvaja vitaminske dodatke, s katerimi pripomore k ozaveščenost o zdravilnih lastnosti magnezija, vitamina D in vitamina B12.

Zapiralo s posebnim ustjem Podjetje Rieke Packaging Systems je razvilo novo zapiralo v kombinaciji z lijakom za pločevinke z 32-milimetrskim ustjem REL, ki bo omogočalo hitro in preprosto nalivanje dodatkov za gorivo in drugih kemikalij. To Fotografije: arhiv proizvajalcev

Tehnologija, ki preprosto odstrani nalepke Podjetje Avery Dennison Materials Group je prejelo nagrado FTA za okoljsko odličnost za inovacije v trajnostnem razvoju.

Podjetje je prejelo to prestižno priznanje za kolekcijo CleanFlake™, ki je zbirka osnovnih materialov za povečanje učinkovitosti reciklaže PET-plastenk. Neposreden tisk, papirnate nalepke in standardne, za tlak občutljive nalepke, ki krasijo PET-plastenke, zmanjšujejo učinkovitost recikliranja in kakovost recikliranih PET-plastenk. Leta 2010 so v ZDA zbrali 1,5 milijard PETplastenk, vendar poročajo tudi o izgubah donosa med 24,4 do 32,2 %. Vzrok je kontaminacija zaradi nalepk, lepil in drugih komponent – kar znaša v izgubah okoli 40 milijonov plastenk letno. Podjetje Avery Dennisonn se je tako lotilo pregleda celotne vrednostne verige od obnovljivih virov do konca življenjskega cikla izdelka. Tehnologija CleanFlake omogoča, da nalepka odpade s plastenke, takoj ko se potopi v jedko kopel.

Pri vsakodnevni rabi so nalepke trdno pritrjene, vendar so preprosto odstranljive v konvencionalnih reciklažnih prostorih. Čista PET-plastenka se potopi, v ločevalni fazi pa priplava na površje, kar omogoča lažjo nadaljnjo predelavo in manj izgub.

finančnimi spodbudami Eko sklada in si ogledali zeliščne vrtove nekaterih vrtcev v Rogaški Slatini.

Rcero Ljubljana končno z gradbenim dovoljenjem

7 88/89

zapiralo in lijak sta iz polietilena. Zapiralo vsebuje še pregrado iz aluminija, ki povečuje dodano vrednost izdelka, saj onemogoča izhlapevanje. Lijak je zasnovan tako, da se tesno prilega posodi in ne zavzema dodatnega prostora na prodajnih policah. Izdelek ima certifikat ISO 8317 – embalaža, varna pred otroki – zapiralo je na voljo v rdeči ali beli barvi, vendar se barva prilagaja glede na specifičnost izdelka in potrebe trženja.

EOL

Navidezno »narejeno doma«

Rcero na Barju, največji okoljski projekt, ki je financiran s kohezijskimi sredstvi, je dobil gradbeno dovoljenje. Znano je, da so po več zapletih že leta 2012 podpisali pogodbo z izbranim gradbenim izvajalcem, gre za 112,2 milijona evrov, vrednost celotnega projekta pa je 152,5 milijona evrov. Od tega Bruselj prispeva 77,6 milijona evrov. Ljubljanska Snaga je lani zaprosila za okoljevarstveno soglasje in za okoljevarstveno dovoljenje, kar je bilo pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Projekt zamuja, financiran pa je iz sredstev finančne perspektive 2007 – 2013. Izvajalec Strabag nekatera gradbena dela že izvaja. Vendar pa naj bi bil objekt za poskusno obratovanje končan v letu 2016, dejansko pa bi začel obratovati 2017. Takšna dinamika povzroča težave, saj se črpanje sredstev iz sedanje finančne perspektive konča leta 2015. Zdaj potekajo pogajanja med Ljubljano in Brusljem, da bi del projekta prenesli v novo finančno perspektivo. V Snagi menijo, da lahko sicer sistem financiranja razpade in ogrozi projekt.

V izgradnjo Rcero Barje je vključenih 36 občin, od tega 19 občin sodeluje kot bodoče uporabnice odlagališča. Vendar na pristope nekaterih še čakajo. S takšnim zaledjem si bo najbrž Rcero zagotovil dovolj odpadkov za delo.

Cene EE bodo višje Kakšno bo gibanje cen električne energije v Evropi v prihodnjih petih letih – to je bil problemski izziv okrogle mize na celjskem sejmu Energetika. Na pogovoru so sodelovali: Mitja Terče, Elektro Celje, Aleksander Mervar, ELES, dr. Tomaž Štokelj, HSE, Tomaž Orešič, Vaasaett ETT, dr. Dejan Paravan, GEN-i, dr.

Peter Novak, Energotech, Alenka Avberšek, GZS in Bojan Kuzmič, Agencija za energijo.

Poraba električne energije se je lani v Sloveniji zmanjšala za 5 %, cene pa so se zvišale za 7 %.

Slovenija je zasedla s ceno EE za tipično gospodinjstvo lani 16. mesto v EU, za industrijo pa 18. mesto, kar pomeni, da so cene EE pri nas v povprečju nižje kot v EU. Sogovorniki pričakujejo do leta 2020 višje cene EE (za 20 %). Posebej so izpostavili vprašanje, ali bo cena EE v prihodnje bolj tržna ali bolj regulirana, in si odgovorili, da je reguliranj vse več.

Razpravo so na okrogli mizi povezali z izgradnjo infrastrukture gospodarstva za takšno strategijo in takšen energetski koncept, ki bo zagotovil stroškovno učinkovitost in manjšo energetsko odvisnost Slovenije.

junij 2014

Novosti

Kratko, zanimivo

Na evropskem trgu spet višek papirja Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

8 88/89

Embalaža

Položaj panoge

Poslovna zgodba družbe Vipap je že nekaj let drugačna od tiste v zadnjih desetletjih, ko je družba doživljala viharna leta. S tujim lastništvom in po zaprtju obrata za proizvodnjo celuloze, predvsem pa z velikimi vložki v čistejšo

Položaj panoge

izboljšave, se je Vipap uvrstil med družbe s prepoznavno

pozornostjo do zahtev

zelenega poslovanja. Miloš Habrnál, predsednik uprave

družbe Vipap, ne izpostavlja le okoljske marjetice. Po lanski krizi, ko se je trg stresel tudi

zaradi zapiranja papirnic po Evropi, letošnji prvi meseci kažejo boljšo sliko. »Toda,« pravi predsednik, »nad

poslovnim okoljem sem

junij 2014

razočaran.«

Kateri dogodki na trgu so lani najbolj vplivali na poslovanje družbe Vipap? Po katerih izdelkih je bilo največje povpraševanje? Kakšne poslovne načrte ste sprejeli za to leto?

Lansko leto je bila velika kriza pri prodaji časopisnega in premazanega grafičnega papirja.

Ponudba je presegala povpraševanje, veliki proizvajalci so se borili za posel z zniževanjem in cen inna koncu leta so bile rdeče številke.

Zato je na poslovanje najbolj vplivalo zapiranje papirnic v Evropi, saj so lani zaustavili stroje z zmogljivostjo 2,4 milijona ton. S tem se je na trgu vzpostavilo ravnotežje in prišlo je do dviga cen za leto 2014. Načrtujemo realizacijo 96 milijonov EUR in dobiček na ravni 0,3 milijona EUR. Začeli smo ponujati ovojno-embalažne papirje, ki so nova vrsta papirja na trgu.

Poleg tega je Vipap med redkimi slovenskimi podjetji z okoljsko marjetico za več vrst papirja. Kakšno konkurenčno prednost je pri prodaji na trgu pomenila okoljska marjetica?

Za katere izdelke so ti papirji najprimernejši?

Miloš Habrnál

proizvodnjo in tehnološke

Zaradi zahtev kupcev, predvsem iz držav EU (Italija, Nemčija, Avstrija ….), se je podjetje odločilo, da bo za nekatere proizvode pridobilo evropski znak za okolje. Za tri proizvode je podjetje »evropsko marjetico« pridobilo že leta 2006, v skladu z novimi okoljskimi merili pa je novembra 2012 ARSO izdal odločbo o podelitvi znaka EU za okolje za pet proizvodov iz skupine kopirnih in grafičnih papirjev.

Proizvodi VIPCO, VIPRESS, VIPRINT, VIMAG in VIMAX izpolnjujejo vsa okoljska merila glede emisij v vodo in zrak, rabe energije, trajnostnega upravljanja gozdov oziroma vlaknin, uporabe in ravnanja z nevarnimi kemičnimi snovmi, ravnanja z odpadki, primernosti za uporabo, informacij na embalaži in informacij na znaku za okolje. Znak je pomemben zaradi našega poslovanja in kupcev, ki zahtevajo trajnostna merila v poslovanju.

Posebnost vaše proizvodnje je, da kot osnovno surovino uporabljate star papir, reciklirana vlakna. Kakšen posluh kaže trg za tako poslovno usmeritev in ali razmišljate tudi o

V letu 2013 je Vipap pridobil tudi certifikat FSC. Kakšne zaveze ste sprejeli?

Glede na zahteve in pričakovanja kupcev s trgov EU, mislim na Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Švico in druge, smo v podjetju vzpostavili tudi sistem vodenja, odgovornega, trajnostnega ravnanja in sledenja v celotni verigi ravnanja z lesom in proizvodi iz lesa. To zahtevajo standardi serije FSC CoC. Certifikacijsko presojo so izvedli presojevalci podjetja Bureau Veritas.

Podjetje je za vse proizvode iz segmenta grafičnih, publikacijskih in časopisnih papirjev, certificiranih FSC MIX, pridobilo Certifikat št.

BV-COC-117321.

Podjetje je v integrirani poslovni sistem vodenja in sistemsko dokumentacijo zapisalo tudi zavezanost k vrednotam FSC. Za vodstvo in vse zaposlene je predpisana politika FSC, s katero izjavljamo, da podjetje ni posredno ali neposredno vpleteno v dejavnosti, kot so: nezakonito gozdarjenje ali trgovina z nezakonitim lesom, gozdnimi proizvodi; kršitve človekovih pravic, povezanih z gozdarjenjem; velike spremembe gozdov v plantaže, vnos genetsko spremenjenih organizmov zaradi gozdarjenja; kršitve katere koli od osrednjih konvencij Mednarodne organizacije dela, kot so opredeljene v izjavi ILO o temeljnih načelih in pravicah do dela.

To niso majhne zaveze.

Vipap ima dolgoletno tradicijo proizvajalca časopisnih papirjev. Kakšna je prodaja doma in kje so najbolj stabilni ter zanimivi trgi? Časopisne naklade namreč padajo.

Glede industrijskega onesnaževanja je bila na ravni EU novembra 2010 sprejeta Direktiva 2010/75/EU o industrijskih emisijah – IED, ki je nadomestila t. i. Direktivo IPPC. Direktiva IED v slovenski pravni red še ni bila prenesena. Smo pa v podjetju usmeritve in cilje Direktive IED vključili v pripravo razvojno-investicijskega programa (RIP 2017A), v študije PVO, vloge za spremembo okoljskega dovoljenja ter izdelavo prehodnega načrta za veliki kurilni napravi K4 in K6. Navedeno razvojno-investicijsko in okoljsko dokumentacijo smo pripravili v drugi polovici leta 2012 in jo oddali na ARSO. Zaradi sprememb okoljske zakonodaje, predvsem glede emisij v zrak, varstva narave in varstvenih območij, smo okoljsko dokumentacijo in študijo presoje vplivov na okolje ustrezno dopolnili. Tako smo lani novembra pridobili okoljsko dovoljenje.

Zahvaljujoč geografskemu položaju nimamo težav z naročili. Na območju od Italije do Grčije je Vipap edini proizvajalec teh vrst papirja in lani smo edini obratovali s polno zmogljivostjo.

V zahodni Evropi potrošnja pada, v vzhodni se še malo dviguje. In Vipap je v glavnem usmerjen na trge jugovzhodne Evrope – severna Italija, Hrvaška, Madžarska, Srbija in druge.

Seveda, cene na trgu določajo veliki igralci. V Sloveniji prodamo vsako leto približno 13 % svoje proizvodnje.

Proizvodnja ovojno-embalažnega papirja postaja tretje področje v vaši poslovni usmeritvi.

Ali lahko papir pri živilih tekmuje z izjemno razširjeno uporabo plastične embalaže?

Ovojna embalaža se pojavlja kot zelo perspektivno področje. Investicije v papirništvu so bile v zadnjih letih izvedene predvsem v tem segmentu. Plastična embalaža je danes preprosta in poceni, vendar problematična z vidika predelave po uporabi. Papirnata vrečka v naravi hitro razpade, plastika ne. Pred tremi leti sem med dopustom potoval po Ruandi. Prvo vprašanje na letališču je bilo: »Ali imate kakšno plastično vrečkoe? Uporaba in vnos take embalaže sta strogo prepovedana.« In dejansko se uporablja samo embalaža iz papirja, kar se odraža v urejenosti okolja, ki je lahko zgled tudi evropskim državam.

Koliko poslujete kot zeleno podjetje, kažejo rezultati programa učinkovite rabe energije.

Kako ste uspešni pri energiji?

Vrnimo se k staremu papirju. V Sloveniji letno predelamo okrog 480.000 ton papirja. Problemi pri zbiranju starega papirja so stalnica okoljske problematike. Kaj predlagate za spodbudo obsežnejšemu zbiranju starega papirja?

Smo. Proizvodnja papirja se uvrša med energetsko intenzivne proizvodnje z vidika porabe električne energije in porabe toplotne energije.

Povprečna poraba električne energije je 970 kWh/t papirja in toplotne energije 2,02 t pare/t papirja oziroma 1,5 MWh toplote/t papirja.

Po našem mnenju se stanje izboljšuje in v vsaki občini bi morali nadaljevati ozaveščanje prebivalcev o pomenu ločenega zbiranja odpadkov – lahko se uporabi sistem pozitivne stimulacije, na primer v obliki plačila za star papir, in negativne, kot je višja cena za odstranjevanje

88/89

9 Zaradi zahtev kupcev, predvsem iz držav EU, se je podjetje odločilo, da bo za nekatere proizvode pridobilo evropski znak za okolje.

in predelavo mešanih odpadkov. Podpiramo investicije v nove sortirne linije in tudi vsako leto sodelujemo s šolami in drugimi organizacijami, ki promovirajo ločeno zbiranje odpadkov.

Embalaža

Proizvodnja vlaknin in papirja je energetsko intenzivna dejavnost. Energenti predstavljajo pomemben delež v strukturi stroškov, zato je v podjetju spremljanje porabe energentov, goriv, toplotne energije, električne energije, primerjava s konkurenco in najboljšimi tehnikami ter vrednostmi NRT ena ključnih nalog. Za svoje proizvode vsako leto izdelamo tudi okoljske deklaracije, v katerih med drugimi okoljskimi parametri podamo specifične porabe TE in EE ter specifične emisije CO2 na tono proizvoda.

V podjetju imamo vzpostavljen nadzorni sistem energetskega monitoringa, ki smo ga v letih 2011–2012 revidirali skladno s tehnološkim razvojem podjetja. Energetski monitoring uporabljamo za ciljno spremljanje rabe energentov in identificiranje potencialnih organizacijskih in investicijskih ukrepov. Energetsko učinkovitost podjetja izvajamo z ukrepi OVE in URE, saj izvajamo tehnološko optimizacijo priprave goriv. Povečujemo uporabo obnovljivih virov goriv. Gre za lesno biomaso. Delež biomase v strukturi goriv smo povečali z 10 na 20 %. Pomembna je vhodna toplotna moč.

Energetsko intenzivne procese optimiziramo z uvajanjem frekvenčno vodenih procesov in naprav z višjimi izkoristki.

Eden izmed vaših sloganov je: Prihodnost je zelena. Kako ta slogan upoštevate pri nakupih opreme in tehnologij?

Podjetje je obsežno tehnološko-ekološko posodobitev izvedlo v letih do 2007 in vpeljalo za takrat najboljše in na trgu dobro preizkušene tehnike BAT oziroma NRT. V srednjeročnem razvojnem ciklu do 2018 se je podjetje spet usmerilo v iskanje in uvajanje najboljših razpoložljivih tehnik na tehnološkem in okoljskem področju.

Kakšne so naložbe v letu 2014? Kaj pričakujete od poslovnega okolja v Sloveniji? Ali se kaže konjunktura v položaju papirnopredelovalne industrije?

Kljub optimističnemu prvemu tromesečju, v katerem smo dosegli 0,5 milijona EUR dobička, moram izraziti svoje razočaranje nad poslovnim okoljem. Naj navedem dva primera neprestanega slabšanja razmer poslovanja.

Lani smo bili obremenjeni z novim prispevkom za obnovljive vire energije v višini 0,5 milijona EUR/leto, v drugi polovici letošnjega leta bomo prisiljeni plačati še drugi del tega prispevka, in sicer 0,3 milijona EUR. Zavrnitev zakona o obdavčitvi nepremičnin in vrnitev na stari sistem pomeni dodaten strošek v višini 0,4 milijona EUR. Tako bomo morali sredstva, ki smo jih nameravali porabiti za nove investicije, vplačati v državno blagajno, ki je očitno vreča brez dna. V naši panogi je situacija zelo težavna. Tečaj evro/dolar je povzročil padec izvoza časopisnega papirja v azijske in afriške države, kjer so ga hitro nadomestili proizvajalci iz Rusije, in ponovno se je pojavil višek papirja na evropskem trgu. Pritisk na cene čutimo že danes in ni še čisto jasno, kaj to pomeni za drugo polletje.

junij 2014

ogljičnem odtisu za svoje proizvode glede na znane ugotovitve, da je papirna industrija energetsko potratna?

V ospredje postavljam osebni odnos s partnerji foto: arhiv podjetja

10 88/89

Embalaža

Pihana plastična embalaža

Vsak evro damo v razvoj …, v režiji pa nas je malo. Vse se lahko hitro dogovorimo …

Samo petino proizvodnje prodamo doma, vse drugo je

Janja Kaplja

izvoz … Nemški, Avstrijski trg …

Nemški kupec ceni osebne kontakte, kemija med ljudmi …

Tako Janja Kaplja, direktorica

Pihana plastična embalaža

družinskega podjetja Plastenka,

pojasnjuje izvozno rast in

napoveduje solidno poslovno

leto. Njihova avtomatizirana

proizvodnja da dnevno na trg

več kot 300.000 izdelkov. In

vedno upoštevajo signale, ki

jim jih pošljejo kupci. Zato so

se v izvoz usmerili s pihano

embalažo manjših plastičnih

junij 2014

izdelkov. In zadeli v tarčo.

Domači trg že nekaj časa večini embalažnih podjetij v Sloveniji ne omogoča rasti prodaje in jih sili na nove trge. S kakšno prodajno strategijo in s katerimi izdelki ste uspeli pri kupcih na trgu EU? Na nemškem in avstrijskem trgu smo že dalj časa, s precejšnjimi referencami. Ni lahko uspeti, a ko si vrata odpreš in so partnerji zadovoljni, so tudi poslovni pogovori s kupci lažji. Nemškim partnerjem veliko pomeni osebni odnos, kemija med ljudmi, če hočete. Že lani smo kupili nove stroje z večjimi zmogljivostmi, osempostajne, in razvili embalaže majhnega volumna. To kar išče trg. Širitev proizvodnega asortimana in razvoj z novo opremo bosta letos vplivala na rast realizacije. Plastenka d.o.o. ima glede na dolgoletno tradicijo pihanja embalaže dobra izhodišča pri tujih poslovnih partnerjih, saj se dejansko ukvarja le s pihanjem, cca 13 % od bruto prometa imamo le s polnjenjem pitne vode. Poleg tega imamo urejena vsa vprašanja glede dokumentacije, potrdil, lastništva, Plastenka je privatno podjetje v 100 % lasti, imamo UN/ADR teste, ISO, vse torej, kar daje prednost na trgu.

znamka. Skoraj 80 % izvozimo. Nemški trg je za nas prvi, predvsem južna Nemčija, prav tako Avstrija. Transportni stroški ne bi prenesli večjih razdalj. Embalaža, to se ve, je pri posameznih izdelkih, če omenim čistila, kar zajeten strošek. Potemtakem se logistike ne da spregledati. Po razpadu bivše Jugoslavije smo se preusmerili na tuje trge z embalažo volumna 5l in 10l, največ za potrebe naftnih družb. Glede na vso konkurenco, mislim na tuje izdelovalce plastične embalaže, smo pristopili k razvoju pihanih izdelkov manjših volumnov, saj je sam prevoz po enoti tako manjši in lahko ponudimo nižjo ceno.

In pristop do kupcev?

Poslovne partnerje smo redno obveščali o naših odločitvah glede nakupa novih strojev, in to v času "krize" za potrebe embalaže iz PE manjšega volumna. Poleg tega smo se odločili tudi za nakup stroja za izdelovanje embalaže iz PET materiala, saj smo dobili "signal"po večjih potrebah prozornejših artiklov, ki se izdelujejo iz PET materiala.

Plastenka je v Sloveniji pri pihanih plastičnih proizvodih najmočnejši proizvajalec. Program proizvodov, vključno z volumni, je zelo širok.

Pri katerih proizvodih se kažejo največje tržne priložnosti – plastenke, doze, kanistri?

Embalaža iz polimernih materialov je pod stalno kritiko EU in javnosti, češ da je škodljiva okolju, največ zato, ker ni razgradljiva. Del stroke temu ugovarja. Kakšne zahteve postavljajo pred vas kupci?

Doma prodamo le okrog 22 % proizvodnje, pa še od tega je 13 % vode Kaplja. To je naša blagovna

Na domačem trgu smo se prijavili na tender Petrol-a za proizvodnjo iz PET embalaže za

11 S povečanjem asortimana manjših izdelkov iz različnih materialov smo uspeli doseči večjo prodajo pri obstoječih kupcih, s tem pa reference za ostale, tako da smo prodajo razširili tudi na tuje trge. Trenutno še vedno izvažamo ročke večjih volumnov za naftne družbe, vendar smo z vključitvijo manjše embalaže za večje polnilce čistil pridobili nove kupce. Naši kupci zahtevajo za obstoječo embalažo, za čistila, vitrexe, antifrize ... le pridobljene certifikate o ustreznosti materiala oziroma potrdila o UN/ADR testih za

Ker pretežno izvažamo, uporabljamo raje 100 % material, sploh če so izdelki v »natur« izvedbi in se tako pozna vsaka najmanjša pikica na izdelku. prevoz nevarnih snovi. Teste imamo pridobljene na dunajskem OFI inštitutu. Za prehrambeno embalažo pa so potrebna tudi potrdila o ustreznosti materialov za prehrano.

Proizvajalci plastičnih izdelkov izjavljajo, da so izdelki iz regeneratov lahko enako kakovostni in konkurenčni tudi po vseh drugih lastnostih.

Kakšna je vaša izkušnja?

Kar se tiče izdelkov iz regenerata... strinjamo se, da so lahko kakovostni, saj tudi sami porabljamo "ostanke" od plastenk za nadaljnjo proizvodnjo.

Vendar, za zahtevne kupce jih ne uporabljamo, saj lahko zaradi ponovne uporabe pride do večjih reklamacij in bi bili stroški višji kot cena repromateriala. Ker pretežno izvažamo, uporabljamo raje 100 % material, sploh če so izdelki v »natur«

Kateri plastični material v vaši proizvodnji največ uporabljate? Upoštevate ponovno uporabo?

Proizvajamo okrog 200 različnih izdelkov.

Tehnološko smo opremljeni tako, da lahko delamo vse iz vseh materialov, iz PET, PE, PVC, PP in drugih. Na teden porabimo cca 50 ton materiala, na dan izdelamo tudi 300.000 izdelkov, odvisno od izdelka volumna. Gre za velike količine, za stalne pogodbe s kupci. Doma sta to med drugimi Petrol, Cinkarna, na tujem so številni.

Vsakemu kupcu želimo ustreči. Sodelujemo pri konstrukciji izdelka ter zagotovimo orodje.

Ciljnih panog je več. Kar ne morejo narediti manjši proizvajalci, tisti, v garažah, lahko vse naredimo v Plastenki.

Vprašujete o ponovni uporabi. Lahko potrdim, da je mogoče vse plastične izdelke ponovno predelati v novo embalažo, zato stremimo k uporabi vseh odpadkov. Želimo biti okolju prijazni. Pri samem razvoju izdelkov želimo manj odpadka, kar nam uspeva. Odpadkov je manj kot v preteklosti.

Od kod dobite material?

Na teden predelamo cca 50 ton repromateriala iz PE in cca 15 ton iz PET materiala. Imamo korekten odnos z dobaviteljem, to je Petrol, zato materiale kupujemo v tem podjetju, ostalo pa v tujini.

Navajate, da so vaši glavni kupci individualni naročniki, ki so bili v času krize najbrž varčnejši.

Mislim na dematerializacijo. Kakšno storitev jim ponudite? Ali upoštevate nove standarde, ki jih zahteva eko dizajn? Ste specializirano podjetje?

Seveda upoštevamo standarde - nove in s tem eko dizajn, saj smo dobili na Pomurskem sejmu že pred leti tudi OSKARJA za embalažo. Ne bi rekla, da smo specializirani. Že širok asortiman vse pove. Dematerializacija embalaže pa je proces, ki ga poznamo. A tudi pri dematerializaciji so meje. To dobro vesta kemična, naftna panoga, pravzaprav vsi. Embalaža ima več funkcij, ne le ene.

Katere so vaše konkurenčne prednosti?

88/89

izvedbi in se tako pozna vsaka najmanjša pikica na izdelku. Za regenerat se odločamo le v primerih izdelkov široke potrošnje, kjer so izdelki težje gramature. Vendar regenerata ne kupujemo, ampak ga porabljamo le iz lastne proizvodnje.

Embalaža

polnjenje antifrizov in vitrexov. Na tenderju smo uspeli in podpisali pogodbo. Tako smo lahko tudi na tujih trgih predstavili embalažo, ki je že bila po bencinskih servisih Petrola.

Kakovost in primerno ceno, to mora imeti vsak, ki hoče na trgu uspeti. V tem ne vidim konkurenčne prednosti. Naše proizvodne kapacitete, to da, saj je v proizvodnji 17 strojev, na vsakem pa lahko naredimo dnevno od 15.000 do 30.000 izdelkov. V ospredje pa postavljam osebni odnos s partnerji. Ta pogosto vse odtehta. Če pogledam naše podjetje znotraj, pa naj povem, da nas je v režiji samo sedem. Nas je 50 redno zaposlenih, z zunanjimi ali izrednimi sodelavci nas je tudi do 75. Naj še enkrat poudarim – vsak evro damo v razvoj.

Kakšna so gibanja na trgu v tem letu in kakšne poslovne rezultate pričakujete?

V Plastenki vsako leto namenimo večinoma prostih sredstev v razvoj, nove stroje, večje zmogljivosti. V zadnjih letih "dvigamo" prodajo na tujih trgih, za letos pa načrtujemo ponovno rast za 8 %. Letos bomo kupili nov stroj, 8 postajni stroj, tako da lahko naenkrat izdelamo 8 plastenk, nova orodja, posodobili bomo tehnološki proces.

Razvoj omogoča prihodnost.

Kakšna je bila realizacija v letu 2013?

Lani smo dosegli več kot pet milijonov evrov realizacije. Tudi letos bo določena rast, kot sem omenila. Recesija je bila nekoliko prenapihnjena. Res pa je, da kupci zelo spremljajo razmere v Sloveniji. Politična nestabilnost nam škodi.

Vsak želi sodelovati z zanesljivim partnerjem, z državo, kjer so urejene razmere.

Plastenka d.o.o.

tel.: ++ 386 1 729 58 54 fax: ++ 386 1 729 58 60 e-mail: plastenka@siol.net www.plastenka.si

junij 2014

Promocija

Cesta Radomeljske čete 55, 1235 Radomlje

Izdelki po novem z mobilnimi napravami Urška Košenina

foto: www.shutterstock.com

12 88/89

Embalaža

Fleksibilna embalaža

Fleksibilni embalaži

Fleksibilna embalaža

napovedujejo v svetu rast,

v Sloveniji smo skromno

optimistični. Trajnostno

in ekološko pakiranje je v

zametkih, razen v EU visoko na severu, tudi zato, ker

strošek vložka v sistem take proizvodnje ne prenese cene končnega izdelka.

Trajnostnih rešitev je veliko,

dejanske izvedbe pa malo.

Ključ do sprememb je znova v potrošniku, ki je s svojo

ozaveščenostjo edini, ki lahko prisili industrijo v spremembo,

seveda pa se to ne bo zgodilo

čez noč. Največ pozornosti vzbujajo nalepke NFC,

pametne nalepke, s katerimi

bodo opremljeni izdelki in ki

junij 2014

bodo komunicirale s potrošniki.

G

lavni globalni trend fleksibilne embalaže, ki ga oblikujejo potrošniki, je zeleno in trajnostno pakiranje. Po zadnjih statističnih podatkih trg fleksibilne embalaže v razvitem svetu nadpovprečno raste in zavzema že 38-odstotni delež med drugimi zahtevami potrošnikov. Podjetja želijo z investicijami v raziskave in razvoj slediti težnjam trga. Cilj je, da bi bila vsa embalaža popolnoma reciklabilna ali razgradljiva. Globalna industrija fleksibilne embalaže se seveda dobro zaveda pomena embalaže kot zelo pomembnega oglaševalskega kanala in možnosti, da kupec že na prodajni polici izbere znamko, ki ga najbolj pritegne.

Konkurenca je huda, globalna in lokalna, vsak želi po svoje privabiti potrošnike. Ni dovolj, da je embalaža inovativna in zanimiva, mora biti uporabna, ekološka, pod črto pa mora biti tudi stroškovno primerljiva. Trajnostni vidik je postal ključ do potrošnikovih vrat, vendar pa ta potrošnik ni pripravljen za tak izdelek plačati veliko več. Cilj je torej oblikovati embalažo, ki si jo lahko privoščijo vsi sloji, nižji, srednji in višji. To pomeni, da je treba izboljšati celoten proces proizvodnje in rasti, tudi produktivnost. Šele v tem primeru bo izdelek na trgu konkurenčen. Trend, ki ga je mogoče zaznati, je potrošnikova interaktivnost, torej možnost komunikacije s potrošniki prek mobilnih naprav, kar omogoča neposredno komunikacijo s potrošnikom. Embalaža je v tej komunikaciji ključnega pomena, saj vsebuje tako imenovano

Embalaža je v tej komunikaciji ključnega pomena, saj vsebuje tako imenovano nalepko NFC (nalepke vsebujejo čip RFID). nalepko NFC (nalepke vsebujejo čip RFID). To bi bilo v praksi videti, kakor da bi se sprehajali med policami v trgovini in embalaža kečapa bi kupcu povedala: »Kupi me, sem na razprodaji.«, »Zdaj imam po novem nič kalorij.« ipd.

Tako lahko izdelki komunicirajo z mobilnimi napravami. Poznavalci namenjajo temu trendu svetlo prihodnost.

V

Sloveniji se proizvajalci fleksibilne embalaže prav tako prilagajajo zahtevam trga, vendar je trajnostna embalaža še predraga.

Kupec je še ni pripravljen plačati.

Boštjan Jambrovič, direktor in Nuša Blagotinšek, razvojno produktni inženir v Amba Co., d.o.o.

Katera vrsta fleksibilne embalaže pri potrošnikih doživlja najboljši sprejem?

Generator sprememb in videza fleksibilne embalaže je končni potrošnik, vsak proizvajalec pa si prizadeva spodbuditi nakupni impulz na prodajnem mestu. S tega vidika je embalaža bistven element pri povečanju prodaje

Trend, ki ga mi opažamo, je predvsem glede varčnejše rabe materialov, ki postajajo vse tanjši, in inovativnejših dizajnov ovojnin, nalepk in sleevov, katerih proizvajalec smo tudi mi. Napovedi so, da bo proizvodnja fleksibilne embalaže v Evropi naraščala. Na to smo pripravljeni in želimo kar najbolj izkoristiti.

Slovenija je za nas sicer pomemben trg, toda na domačem trgu ne pričakujemo posebne rasti porabe. Opaziti je kakšen procent povečanja na slovenskem trgu, vendar gre le za minimalno rast. Rast je treba ocenjevati tudi z vidika velikega upada naročil pri slovenskih kupcih, ki smo ga zaznali v letih 2011 in 2012, ko je bil kar 15- do 20-odstoten. Večjo rast na slovenskem trgu pričakujemo pri naročnikih, ki so s svojimi končnimi izdelki usmerjeni na globalne trge. Letos planiramo 5-odstotno rast prodaje nalepk, ovojnin in sleevov. Menimo, da danes za vsa večja uspešna podjetja velja, da iščejo priložnosti (niše) na globalnem trgu in se ne omejujejo le z domačim. Zato se tudi Cetis intenzivno usmerja na tuje trge, predvsem

88/89

Embalaža

Boštjan Jambrovič Nuša Blagotinšek mag. Rade Mijatović

foto: arhiv podjetja

foto: arhiv podjetja

13 Ekološko in trajnostno pakiranje opažamo v severnih državah EU pri pakiranju ekoloških, bioizdelkov, organskih in podobnih izdelkov.

Pri takih izdelkih je tudi embalaža del prodajne zgodbe izdelka. Na slovenskem trgu tega trenda še ni opaziti. Cenovno sprejemljiva ekološka fleksibilna embalaža za široko potrošnjo še ni razvita (»biobased« ali naravni embalažni

Katere novosti v zadnjem času izstopajo v proizvodnji fleksibilne embalaže v Sloveniji?

Ali se naročila povečujejo?

junij 2014

Globalni trendi težijo k ekološkemu pakiranju in trajnostnemu pakiranju. Je v Sloveniji tudi tako?

mag. Rade Mijatović, član uprave Cetisa (komercialne tiskovine), Cetis d.d.,

Nina Lakner

V našem podjetju ne uporabljamo recikliranih materialov. Folij ne izdelujemo sami, izvajamo pa tisk na folije in laminacije ter razrez, po želji tudi konfekcijo (izdelavo vrečk, pretežno za kavo). Večino svojih izdelkov prodamo prehrambni industriji, kjer se uporaba recikliranega materiala ne priporoča. Zato recikliranih materialov v naši proizvodnji ne uporabljamo.

Od vseh dobaviteljev materialov imamo na voljo izjave, da materiali niso reciklirani.

Dejstvo je, da bo s stališča okolja nujno čedalje več materialov reciklirati. To podpiramo.

Nekateri izdelki (npr. nekatera čistila) so že pakirani v reciklirano fleksibilno embalažo, ki jo lahko kupite tudi na našem trgu. Vendar ne v prehrambni industriji.

Miro Teraž

Kakšni so vaši cilji pri nadaljnjem razvoju izdelkov iz fleksibilne embalaže? Ali uporabljate za fleksibilno embalažo tudi reciklate?

foto: arhiv podjetja

Ocenjujemo, da imamo v Sloveniji večinski delež pri proizvodnji in prodaji tiskanih laminiranih folij. Konkretnih podatkov ni, ker prihaja embalaža tudi iz drugih držav. V podjetju Amba Co. prodamo na slovenskem trgu 45 % proizvodnje, preostalo, okoli 55 %, pa izvažamo na druge trge EU, predvsem v Avstrijo, Nemčijo, Nizozemsko in Švico ...

foto: arhiv podjetja

Kakšen je vaš delež v fleksibilni embalaži na slovenskem trgu?

materiali). Proizvodni proces in strojno opremo bi bilo treba prilagoditi zahtevam ekološke embalaže (vodne barve, tiskarski stroj, prilagojen uporabi vodnih barv, proizvodnja brez topil in nujna uporaba posebnih lepil). Cena končnega izdelka s tem močno naraste, kupci pa tega še niso pripravljeni plačati. Razvoj gre zato v čim nižje gramature embalaže in zato manjši odpadek. Namesto aluminija med polimernimi sloji lahko uporabljamo barierne folije. Gre za ogljični odtis in analizo LCA, katerih izsledki so dejansko merilo vpliva končnega izdelka na okolje. Za nizozemskega kupca, na primer, že več let delamo embalažo za biokavo, ki ne vsebuje aluminija. Letos smo tako na sejmu BioFach v Nürnbergu imeli možnost videti večino ekološko in organsko pridelane kave, pakirane prav v dvoslojno nepropustno embalažo brez aluminija. V tujini in tudi na slovenskem trgu bo čedalje pomembnejša ekološka ozaveščenost glede embalažnih materialov in s tem tip, vrsta in količina embalaže. Vse to je odvisno od lastnosti izdelka, ki je pakiran v njej. Dejstvo je, da po ocenah nekaterih strokovnjakov glede celovitega vpliva posameznega tipa embalaže na okolje (od proizvodnje do odstranjevanja ali recikliranja) glede na preostale tipe embalaže (kovina, steklo....) pomeni fleksibilna embalaža optimalno izbiro. Tako je njen vpliv na okolje zaradi mase embalaže in posledično odpadka manjši. Tudi zato se kupci odločajo za fleksibilno embalažo (vrečko) namesto za steklene ali kovinske posode. Če pa je fleksibilna embalaža primerna tudi za recikliranje, je za okolje toliko bolje. Mora pa biti pravilno odložena in naknadno predelana.

foto: arhiv podjetja

posameznega izdelka. Prek embalaže proizvajalec komunicira s potencialnim kupcem. V živilski industriji, kjer vlada velika konkurenca, pripomore privlačen dizajn fleksibilne embalaže k boljši prepoznavnosti in prodaji določenega izdelka. Naloga marketinškega oddelka je izbira primernega dizajna, glede funkcionalnosti in uporabnosti folije pa imajo podjetja možnost, da se obrnejo na specializirana podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in razvojem fleksibilne embalaže. Zelo pomembna je tudi oblika izdelane vrečke, kjer poznamo več izvedb. Izdelava vrečk je odvisna od strojnih zmogljivosti posameznega podjetja (moderni pakirni stroji). Beležimo povečanje uporabe folij za stoječe vrečke z varjenimi robovi. K privlačnosti pripomorejo tudi specialne folije, kot so embosirane ali hologramske folije, ki nam omogočajo lažje ravnanje z embalažno enoto – na primer lažje odpiranje ali lažje trganje (»easy open«, »easy peel« ali »easy tear«) ter ponovno zapiranje (»reclosable«) folije.

dr. Andrej Kržan

dr. Bojana Vončina

14 foto: arhiv podjetja foto: arhiv podjetja

88/89

Embalaža

zahodne Evrope, kjer lahko nastopi z izdelki z višjo dodano vrednostjo.

Kakšen je vaš delež v fleksibilni embalaži na slovenskem trgu?

Ocenjujemo, da imamo pri samolepilnih in nesamolepilnih nalepkah (prehrambna, farmacevtska, petrokemična industrija, industrija pijač), sleevov ter ovojnin (industrijo pijač) največji tržni delež v Sloveniji, saj tako tehnično opremljenih tiskarn, ki lahko zadovoljijo potrebe kupca po večjih količinah, ni.

Kakšni so vaši cilji pri nadaljnjem razvoju vaših izdelkov iz fleksibilne embalaže? Ali uporabljate za fleksibilno embalažo tudi reciklate?

Materiali, ki se uporabljajo za fleksibilno embalažo, so predvsem iz PVC, PET in se lahko reciklirajo skupaj z embalažo, če je ta iz enakega materiala. Seveda budno spremljamo trende glede materialov in se pri nabavi prilagajamo željam kupcev ter jim svetujemo o morebitnih trendovskih izboljšavah. Dejstvo je, da je treba razmišljati o okolju prijazni proizvodnji embalaže. Mi se prilagajamo potrebam in željam svojih kupcev tudi na tem področju, smo zelo zavezani ekologiji in sledimo rešitvam za čistejše okolje.

junij 2014

Globalni trendi gredo tudi proti interakciji s potrošnikom prek mobilnih naprav, torej k virtualni komunikaciji. Se pri vas ukvarjate s tem? Ali vidite v tem možnost boljše konkurenčnosti?

Cetis je predvsem proizvajalec fleksibilne embalaže za končnega uporabnika. Seveda stremimo k temu, da svojim kupcem zagotavljamo celovito storitev od svetovanja, kako narediti embalažo čim bolj privlačno in stroškovno

učinkovito, do kakovostne izdelave embalaže, kar je naš osnovni cilj. Kar sprašujete, je eden od načinov trženja, ki jih uporabljajo v različnih industrijah, s čimer se Cetis kot ponudnik B2B (ni proizvajalec končnega izdelka) v taki obliki ne ukvarja. Izdelujemo nalepke in ovojnine, med drugim tudi fleksibilne embalaže za industrijska podjetja.

Nina Lakner direktorica marketinga, Motvoz Group Katere novosti v zadnjem času izstopajo pri proizvodnji fleksibilne embalaže v Sloveniji?

Ali se naročila povečujejo?

V zadnjem času postajajo kupci čedalje občutljivejši tudi na stroške embaliranja, zato je še posebno pomembno slediti njihovim individualnim potrebam in za vsakega posebej oblikovati izdelke, ki točno ustrezajo njihovim potrebam.

Trg embalaže se povečuje in globalizira, zato je še posebno pomembno slediti trendom na trgu in si prizadevati za konkurenčnost ponudbe in cen. V skupini Motvoz opažamo povečanje naročil, vse več pa delamo tudi s tujimi trgi.

Prehranska panoga je med najzahtevnejšimi in mora upoštevati visoke standarde. Kakšne zahteve postavljajo druge panoge, zlasti farmacevtska in kemična oziroma kozmetična?

Pri vseh teh panogah je še posebej pomembno slediti standardom kakovosti, sploh če gre za stik z nevarnimi snovmi ali prehrano. V Motvozu zato izdajamo vrsto certifikatov in izjav o ustreznosti izdelkov ali snovi, ki prihajajo v stik z določenimi vrstami snovi ali živili.

Ravnamo tudi v skladu z vsemi področnimi direktivami in uredbami EU ter slovensko zakonodajo o zdravstveni ustreznosti.

Katero vrsto fleksibilne embalaže potrošniki najbolje sprejemajo?

Potrošniki se danes čedalje bolj zavedajo pomena ekološke ozaveščenosti v embaliranju in se zato rajši odločajo za izdelke, ki so biorazgradljivi ali jih je mogoče večkrat uporabiti.

Kakšen je delež fleksibilne embalaže na slovenskem trgu?

Trg fleksibilne embalaže je trenutno najbolj dinamičen in hitro raste, rast pa ni naključna.

Potrošniki se vse pogosteje odločajo za pakirane izdelke, kot so hrana, pijača, izdelki za osebno nego, izdelki farmacevtske industrije.

Pakirana hrana na trgu čedalje bolj dominira na vseh koncih sveta. Najnovejše ekonomske analize napovedujejo trgu še močnejšo rast, saj je tržni potencial velik, reference potrošnikov pa zelo izrazite.

Embalaža pripomore največ k diferenciaciji izdelka na prodajnih policah. Kako pri vas uporabljate to oglaševalsko orodje?

V Motvozu si prizadevamo, da bi skupaj z naročniki oblikovali embalažo, ki že na daleč pritegne končne potrošnike, in hkrati poskrbeli za

prepoznavnost izdelkov. Pomembna je vizija izdelka, ki mu nato damo končni pečat, da ga loči od preostalih končnih izdelkov.

Kakšni so cilji pri nadaljnjem razvoju vaših izdelkov iz fleksibilne embalaže? Ali uporabljate za fleksibilno embalažo tudi reciklate?

Razvoj fleksibilne embalaže je res pomemben.

Neprestano spremljamo svetovne trende in s svojimi tehnološkimi oddelki poskušamo iskati vedno nove rešitve za želje naših kupcev. V Motvozu se zavedamo pomena varovanja okolja in smo tudi sami izrazito okoljsko naravnani, kar izkazujejo številna priznanja. Imamo svojo reciklirno linijo za predelavo odpadne plastike, iz katere tudi delamo reciklirano embalažo.

Globalni trendi težijo k ekološkemu in trajnostnemu pakiranju. Je v Sloveniji tudi tako?

Tudi v Sloveniji sledimo globalnim trendom, žal pa se naša zakonodaja še ne zaveda pomena podpore ekološkega pakiranja in pomembnosti vlaganja in investiranja v te gospodarske segmente.

Globalni trendi so usmerjeni tudi k interakciji s potrošnikom prek mobilnih naprav, torej k virtualni komunikaciji. Se pri vas ukvarjate s tem? Ali vidite v tem možnost boljše konkurenčnosti?

Podjetja, ki želijo biti v neposrednem stiku s svojimi potrošniki, morajo s čim večjimi vlaganji dosegati razvoj in prepoznavnost družbenih omrežij, splet pa je postal že kar nepogrešljivo orodje pri poslovanju. Kljub hitremu razvoju virtualne komunikacije v Motvozu še vedno najbolj prisegamo na pristen medsebojni stik in si prizadevamo za gradnjo medsebojnih poslovnih odnosov, saj se vedno znova izkaže, da je le tako mogoče dosegati dolgoročno uspešnost.

Miro Teraž vodja tiskarne, Plastika – Andrej Mesojedec, s. p.

Katere novosti v zadnjem času izstopajo pri proizvodnji fleksibilne embalaže v Sloveniji?

Ali se naročila povečujejo?

Trenutno se povečuje embalaža s funkcionalno pregrado za pakiranje izdelkov s čim daljšim rokom trajanja. Zaradi tehnološkega napredka in osvajanja novih znanj prevzemamo posle velikih tujih podjetij, ki so do zdaj imela vodilno vlogo pri proizvodnji te embalaže. Po podatkih, kolikor so mi znani, se naročila povečujejo pri vseh proizvajalcih fleksibilne embalaže v Sloveniji.

Prehranska panoga je med najzahtevnejšimi in mora upoštevati visoke standarde. Kakšne zahteve postavljajo druge panoge, zlasti farmacevtska in kemična oziroma kozmetična?

Embalaža mora biti vrhunsko potiskana, imeti mora odlične mehanske lastnosti, zagotavljati mora predviden rok trajanja izdelkov, ki so pakirani v fleksibilno embalažo. Biti mora zdravstveno neoporečna in ne sme vsebovati

15 Kakšen je delež fleksibilne embalaže na slovenskem trgu?

Točnega podatka ne vem, vem pa, da je to eno redkih področij v embalažni industriji, pri kateri je še vedno opaziti rast v Evropi in po svetu. V Sloveniji je problem v dejstvu, da je na tem področju industrija vedno nekako korak za preostalo konkurenco. Investicije v nove pakirne linije so se ustavile, kar bi lahko povzročilo večjo potrošnjo fleksibilne embalaže. Prav tako se na trg ne dajejo novi proizvodi, ki zahtevajo veliko zagonskih sredstev, in kakovostni proizvajalci strojev za proizvodnjo fleksibilne embalaže v Evropi ne čutijo recesije.

Kakšni so cilji pri nadaljnjem razvoju izdelkov iz fleksibilne embalaže? Ali uporabljate za fleksibilno embalažo tudi reciklate?

Cilji so jasni, biti konkurenčen s ceno in kakovostjo. Biti prepoznaven na trgu fleksibilne embalaže kot zanesljiv partner kupcev. Prijeten občutek je še posebno takrat, ko opaziš, da konkurenca v krogu 500 km prepozna tvoje delo in ti prizna strokovnost. Razvijati je treba nove proizvode, ki bodo zanimivi za kupce, pri tem je treba uporabljati nove tehnologije in znanja.

Vse to je poroštvo za ustrezen položaj na trgu. V tem segmentu fleksibilne embalaže reciklatov ni mogoče uporabljati, k čemur nas zavezujejo tudi določbe evropske zakonodaje.

Globalni trendi težijo k ekološkemu pakiranju in trajnostnemu pakiranju. Je v Sloveniji tudi tako?

Glede na majhnost trga je tudi v Sloveniji opaziti težnjo po ekološkem in trajnostnem pakiranju. Vendar je pri fleksibilni embalaži treba biti previden, saj se z izpolnitvijo te zahteve skoraj vedno skrajša rok trajanja nekega izdelka. Seveda pa to ni problem pri dnevno svežih proizvodih.

88/89

FLEKSIBILNA PE EMBALAŽA ZA INDUSTRIJSKO PAKIRANJE

Stroka o trendih glede trenutnih in morebitnih novih materialov fleksibilnega pakiranja

Embalaža

Ne bi mogel reči, da katera od vrst fleksibilne embalaže doživlja prav poseben ali boljši sprejem pri kupcih. Prav gotovo pa privlačen videz embalaže zelo vpliva na odločitev potrošnika, kaj bo izbral. Na tem področju je bilo narejenih veliko raziskav, predvsem so primerjali odnos med ceno in privlačnostjo izdelka, za katerega se kupci odločajo. Kupci na prvo mesto postavljajo ceno, na drugem pa je privlačnost embalaže. Tu je naša priložnost, da s kakovostjo tiska in primerno izbranimi materiali pomagamo utreti pot novim proizvodom do potrošnikov.

Trenutno je poudarek na tisku kode QR, ki lahko prek mobilnih naprav kupcu omogoča dostop do več podatkov o izdelku, kot jih je natisnjenih na embalaži. V svetu se odpirajo nove možnosti in tem trendom je treba slediti.

Prav gotovo je virtualna komunikacija pot do večje konkurenčnosti. Ni smiselno, da se to spremeni v navadno oglaševanje, pomembno je, da je potreben podatek pri roki. Način, kako prideš do njega, je priložnost za proizvajalca fleksibilne embalaže.

• razvita po zahtevah in specifikah posamezne pakirne linije kupca • ciljne barierne lastnosti • flekso tisk v 8-ih barvah po želji kupca • optimalne debeline v 3-slojni koeks izvedbi, ki zagotavljajo najnižji možen ogljicˇni odtis • ekskluziven izgled koncˇnega izdelka na prodajni polici

Izr. prof. dr. Bojana Vončina, Fakulteta za strojništvo Maribor (Oddelek za tekstilne materiale in oblikovanje, Inštitut za inženirske materiale in oblikovanje) Trendi, ki bi si jih želeli: biorazgradljiva embalaža (nekaj take embalaže je že na našem tržišču); embalaža »ecodesing« (kompromis med funkcionalnostjo embalaže, stroški ter vplivom embalaže na okolje in vplivom embalaže na okolje po uporabi); recikliranje embalaže (problem so stroški zaradi relativno malih količin) in ne samo sežiganje.

Doc. dr. Andrej Kržan, Kemijski inštitut V embalaži se še naprej nadaljuje trend povečevanja uporabe plastičnih materialov. Ti materiali so izjemno dodelani, uporabnost pa povečujejo tehnične rešitve, kot so na primer večslojne strukture, ki širijo uporabnost na nove proizvodne skupine. Prihajajoči trend je aktivna embalaža, ki bo prek vgrajenih (pasivnih) senzorskih sistemov ponudila jasno informacijo o proizvodu. Gre lahko za varnostne vidike: presežena maksimalna temperatura, atmosfera v embalaži itd. ali za optimalnost proizvoda: optimalna temperatura za uporabo. Čeprav imamo danes veliko novih trajnostnih rešitev, poteka trend širjenja trajnostne embalaže zelo pasivno. Ustvarja se občutek, da večina proizvajalcev sledi predvsem marketinškemu potencialu embalaže, medtem ko je trajnostni vidik skoraj nepomemben.

Pogrešamo predvsem proizvajalce, ki bi imeli jasno postavljene trajnostne cilje na področju embalaže. Posledično imamo veliko nepotrebne kompleksne embalaže, ki kombinira različne materiale in tako otežuje recikliranje, predimenzionirano embalažo, ki porabi preveč materiala (primer je večina plastenk), preveč ovojev itd. Stanje kaže, da večina proizvajalcev trajnostni vidik upošteva samo v besedah, v dejanjih pa žal ne.

Termoplasti-Plama d.o.o.

Hrušica 104, Termoplasti-Plama 6244 Podgrad d.o.o. www.ter-plama.si

junij 2014

Katero vrsto fleksibilne embalaže potrošniki najbolje sprejemajo?

Kako blizu ste interakciji s potrošnikom prek mobilnih naprav, torej virtualni komunikaciji?

Promocija

prepovedanih sestavin, ki so predpisane z evropsko zakonodajo. Sem velik zagovornik napredka in novih tehnologij v proizvodnji fleksibilne embalaže. Če se spremlja konkurenca in opazuje evropski trg, se lahko glede napredka in razvoja fleksibilne embalaže zadovolji še tako zahteven kupec.

Ne gre za ekskluziven koncept, pač pa za nekaj več Jože Volfand

foto: Boštjan Čadej

16 88/89

Embalaža

Ekodizajn embalaže

Nova strokovna knjiga Oblikovanje in razvoj okolju primernejše embalaže avtorja

Ekodizajn embalaže

dr. Gregorja Radonjiča, ki

dr. Gregor Radonjič

je predstojnik Katedre za

tehnologijo in podjetniško

varstvo okolja na mariborski univerzi, res govori o embalaži.

Toda prvi stavek iz avtorjevega predgovora h knjigi je zelo

utemeljen, ko zapiše, da je

embalaža precej kompleksnejši proizvod, kot se zdi na prvi pogled. Prav v strokovnem

panoramskem osredotočanju na številna vprašanja,

povezana z embalažo in

njeno vlogo v našem življenju in razvoju družbe, je njena

posebna vrednost. Embalaža je torej več kot embalaža. Ali se

tega proizvajalci in uporabniki zavedamo? Dr. Gregor

junij 2014

Radonjič meni, da še ne.

Ali želi naslov vaše knjige, ki se problemsko osredinja na oblikovanje in razvoj okolju primernejše embalaže, sporočiti, da kot strokovnjak pričakujete hitrejše spremembe v inoviranju embalaže? Bralec knjige ne more prezreti, da ste pri navajanju primerov oblikovanja embalaže povzemali tujo prakso. Zakaj?

Eden od namenov knjige je prav ta: pokazati, kako intenzivno poteka inoviranje embalaže s poudarkom na trajnostnem razvoju. Res je sicer, da v knjigi prevladujejo primeri ekodizajna in razvoja embalaže iz drugih držav.

Razloga sta dva. Prvi je ta, da sem s tem želel predstaviti, kako resno k problematiki embalaže in pakiranja pristopajo v številnih tujih podjetjih. Ko podrobneje spremljaš to sicer izrazito večdisciplinarno področje, je jasno, da postaja problematika varstva okolja v povezavi z embalažo ne le svetovni trend, ampak tudi eden ključnih motivacijskih ter razvojnih dejavnikov panoge. Vse to je v knjigi prikazano in podprto s številnimi primeri in študijami. Želel sem celovito in sistematično prikazati, kakšne trende diktirajo razvitejša gospodarstva. Drugi razlog, zakaj v knjigi prevladujejo primeri tuje prakse, je nizka odzivnost slovenskih podjetij povabilu, da bi svoje dosežke predstavila v knjigi. V dvanajst podjetij, za katera vem, da vsaj približno aktivno razvijajo embalažo, sem poslal povabilo, naj pripravijo kratko predstavitev

Želel sem celovito in sistematično prikazati, kakšne trende diktirajo razvitejša gospodarstva. svojin inovativnih dosežkov, kar bi brezplačno objavil v knjigi. Odzvala so se samo tri in so tudi predstavljena v knjigi.

Je v drugih državah bolje?

Ker zelo aktivno spremljam dogajanje na področju embalaže v povezavi s trajnostnim razvojem, lahko primerjam situacijo v Sloveniji in v drugih gospodarsko razvitejših državah.

Zatakne se lahko že pri razmišljanju vodilnih.

Ti na okoljsko problematiko embalaže marsikdaj še vedno gledajo preveč ozko. Podobno je tudi z oblikovalci. V razmišljanjih namreč prepogosto kot edini bistven prevladuje kriterij sposobnosti reciklaže. Ta je sicer pomemben, a vedeti je treba, da so tehnologije reciklaže danes že tako napredovale, da se dajo vsi osnovni embalažni materiali učinkovito reciklirati in da so tu razlike med njimi vse manjše. Sodobni okoljski kriteriji za izdelke, vključno z embalažo, so precej širši. To zavedanje je še vedno premalo prisotno v razmišljanjih tistih, ki so odgovorni za razvoj in oblikovanje embalaže.

postaja predmet standardov ISO. Tudi serije ISO 14000. Toda za sodobni ekodizajn je zelo pomemben premik v razmišljanju. Pozornost pri načrtovanju oziroma razvoju izdelka mora biti namreč usmerjena v življenjski cikel. Tu pa se lahko začne zapletati, saj je res vprašanje, ali vsi, ki so odgovorni za razvoj, razumejo koncept okoljskega življenjskega cikla in način, kako naj ga integrirajo v načrtovanje in kakšne bodo koristi od tega. Problem je tudi, kako pridobiti podatke. Te lahko omogoči le nekdo, ki ima res dober vpogled v metodologijo in podatkovne baze.

Konkurenčna prednost podjetij – da ali ne?

V knjigi prikazujem primer, kakšni so lahko potencialni prihranki embalaže za različne skupine izdelkov, ki so jih izračunali v Veliki Britaniji. Če bi vsi uporabniki embalaže za podobne izdelke prešli na embalažo z najmanjšo maso, ki še ustrezno varuje pakirano blago, bi bili prihranki lahko zelo veliki. Ne gre le za manjšo količino uporabljenih surovinskih virov in posledično manj odpadkov ter emisij toplogrednih plinov, pač pa tudi za zniževanje materialnih stroškov in embalažnino.

Določitev optimalne debeline oziroma mase embalaže za določen izdelek je eden od temeljev ekodizajna, določitev pa mora temeljiti na tehtnem premisleku in ustreznih podatkih. Ne razumem, zakaj bi bila optimizacija embalaže samo stvar kriznih razmer. V njem mora podjetje prepoznati stalen stroškovni interes skupaj z družbeno odgovornostjo. Z okoljsko optimizacijo podjetja zmanjšujejo rizike. Toda to ne velja le za embalažo, ampak za celovit pristop k izdelku. Med drugim se v EU z največjim zamahom pripravlja uvajanje t. i. okoljskega odtisa proizvodov, ki bo temeljil na analizi okoljskih življenjskih ciklov, vključujoč embalažo. Prav zanima me, v koliko slovenskih podjetjih se pripravljajo na to.

S precej veliko gotovostjo je mogoče trditi, da bo ekodizajn dobival vse večjo veljavo v okoljski zakonodaji EU. Opaža se namreč premik od okoljskih kriterijev za procese k proizvodom s postavljanjem novih in novih zahtev zanje. Z ekodizajnom lahko podjetje celovito razmisli o učinkoviti rabi surovin in materialov, kar je povezano z vse višjimi stroški zanje. Ekodizajn embalaže je lahko pomemben del širše okoljske politike in ugleda podjetja. Okolju primernejši proizvodi postajajo vse bolj prisotni in prepoznavni in brez ustrezne embalaže njihov profil ni celovit. V okviru zelenega javnega naročanja pomeni embalaža pomemben kriterij v okviru meril za izbor ponudb za gostinske storitve, živila in pohištvo. Odpadna embalaže je pomemben vir koristnih sekundarnih snovi, zato je mogoče tudi z ekodizajnom učinkoviteje vzpostaviti krožne tokove odpadne embalaže.

Kampanje proti uporabi plastične embalaže se ne ustavljajo. Razlogov je več, a kljub temu uporaba plastične embalaže narašča. Katera embalaža je lahko alternativa plastiki, ki jo potrošniki kljub vsemu najraje uporabljajo?

Je rešitev v novih materialih in v reciklaži?

V kriznih razmerah so se proizvajalci embalaže stalno srečevali z zahtevami kupcev po optimizaciji embalažnega materiala, saj so želeli zmanjšati porabo materialov in transportne stroške. Racionalizacija je bila upravičena, pretirana dematerializacija je sporna. Zakaj?

Kaj kritike plastične embalaže sploh moti?

Predvidevam, da v glavnem to, da je ta material biološko nerazgradljiv. A biološko nerazgradljivi so tudi steklo ter kovine oz. pločevinke.

Za stik živil s plastično embalažo obstajajo kar ostra zakonodajna merila med materiali.

Fotografije: arhiv članov

Med člani Embalažnega omrežja:

88/89

17 Z ekodizajnom lahko podjetje celovito razmisli o učinkoviti rabi surovin in materialov.

Novice Embalažnega omrežja

Embalaža

Imate prav, ekodizajn je v svojem bistvu dokaj širok koncept. Ključno pa je, da mora okoljsko optimiziranje vključevati več faz v življenjskem ciklu izdelka. Taka je tudi njegova definicija po standardu ISO in glavna razlika z načrtovanjem, ki upošteva samo en vidik.

Z ekodizajnom embalaže je enako. Toda ekodizajn danes ni več le nekakšen ekskluziven koncept, je bistveno več. Vse bolj prihaja tudi v zakonodajo za različne skupine izdelkov in

Pri odgovoru na to vprašanje je treba izhajati iz osnovne funkcije embalaže, tj. njene zaščitne funkcije. Embalaža obstaja zato, ker obstajajo drugi izdelki. Na to se prepogosto pozablja.

Skratka, embalaža ima izjemno pomembno družbeno vlogo: varuje vire, snovne in energijske, ki so bili vloženi v pakirani izdelek. Če pakirano blago ni ustrezno zaščiteno, se količine odpadkov samo še povečujejo. Zato je pretirana dematerializacija sporna. To vprašanje postaja vse pomembnejše tudi ob diskusijah o vse večjih potrebah po hrani v prihodnje zaradi rasti svetovne populacije. Ob omejenih naravnih virih je učinkoviteje zmanjševati izgube hrane, ki so sicer v svetu enormne, kot pa vse staviti samo na povečevanje proizvodnje.

In učinkovita embalaža ima pri tem izjemno vlogo. Seveda to ne pomeni, da se z embalažo tudi ne pretirava. Seveda se, tudi na to opozarjam v knjigi. Vprašanje je, na osnovi katerih kriterijev se npr. embalerji odločajo za debelino oziroma maso embalaže za svoje izdelke. Da ne omenjamo trgovcev in uporabe folij, pladnjev, vrečk …

PAPIRNICA VEVCE L A B E L S A N D F L E X PA C K

Prinzhorn Hamburger Containerboard PRIN 01/08 27.01.2009 A. Kuck/ Bönecke

Pant.

327 U

Valkarton Rakek izboljšal kontrolo potiskanih zloženk Podjetje Valkarton Rakek d.o.o. je v mesecu aprilu okrepilo kontrolo kakovosti potiskanih zloženk. V tem kontekstu smo nadgradili programsko aplikacijo Pixel Proof na verzijo 2.5.1.1 proizvajalca Gradient iz Nemčije.

Hkrati so zamenjali vso računalniško opremo za potrebe kontrole. Za hitrejše in kvalitetnejše izvajanje kontrole teksta, Braillove pisave ter za kontrolo kodnih zapisov (3D kode, 2D kode) so vzpostavili sistem z dvema delovnima postajama. S to investicijo se bodo še bolj približali zahtevam naših kupcev.

Slika: Koncept aplikacije ter ekipa po uspešno zaključenem projektu Valkarton Rakek d.o.o. www.valkarton-rakek.si/

junij 2014

Toda koncept ekodizajna proizvodov si šele ustvarja svoje mesto v poslovni in razvojni politiki podjetij. Ali se vam ne zdi, da gre še vedno bolj za koncept in manj za prakso?

Kakšno konkurenčno prednost pridobi podjetje z okoljskim načrtovanjem embalaže?

18 Embalaža

88/89

Več afer v zadnjih letih je bilo povezanih npr. s kartonsko embalažo, ki je bila potiskana z neustreznimi tiskarskimi sredstvi, ki so prodirala v živila, in z izvorom lesa iz nelegalno posekanih gozdov.

Stvari niso vedno take, kot meni laična večina, in to posebej velja za plastično embalažo. Pred tremi leti so v skupni avstrijsko-nemški študiji objavili podatke o tem, kaj bi se zgodilo s popolno zamenjavo plastične embalaže z drugimi embalažnimi materiali v EU. Na kratko povzemam ugotovitve, več pa je opisano v knjigi: celotna masa embalaže bi narastla za 3,6-krat, raba energije bi narastla za 2,3-krat oziroma za 1,24 milijona GJ na leto, kar je primerljivo z energijo za ogrevanje 20 milijonov stanovanj.

Emisije toplogrednih plinov naj bi se povečale za 2,7-krat, kar je količinsko primerljivo z letnimi emisijami 21 milijonov vozil. Izračuni so bili seveda opravljeni za celoten življenjski cikel embalažnih materialov, vključujoč transport.

Tako kot tehnična plastika v avtomobilih in letalih zmanjšuje porabo goriv, jo tudi plastična embalaža med transportom blaga. Nisem še slišal, da bi kdo zahteval zamenjavo plastike v avtomobilih, letalih, vlakih, elektronskih napravah.

Poleg tega je reciklaže vse več.

Tehnologije reciklaže plastenk so tako napredovale, da je danes tehnološko že mogoče proizvesti tako kakovosten reciklirani material, iz katerega se da proizvesti popolnoma reciklirane plastenke za pijačo. Res je, večslojnih plastičnih folij in filmov ni mogoče reciklirati. Toda razmerje med količino uporabljene embalaže in maso pakiranega proizvoda je največkrat tako ugodno, da je raba virov v teh primerih tako majhna, da ob primerni energetski izrabi embalaže odtehta nezmožnost njene reciklaže. Skratka, treba je gledati embalažo v njenem celotnem življenjskem ciklu in ne le kot odpadek. Nobenemu embalažnemu materialu ne dajem prednosti, a je kljub temu treba znati objektivno ocenjevati stvari.

Promocija

junij 2014

Oblikovanje za reciklažo ste povezali z življenjskim ciklusom izdelka. Kako so razvite reciklažne tehnologije v EU? Vprašanje je pomembno tudi zato, ker iz reciklatov že nastajajo kakovostni proizvodi. Hkrati pa so močna opozorila, da embalaža iz reciklatov ni primerna za embaliranje živil. Kakšno je vaše mnenje?

Dejstvo je, da se je EU odločila ubrati smer družbe recikliranja in ena od zahtev zanjo so učinkovite tehnike reciklaže. Vendar je eden resnih problemov reciklaže ta, da embalaža ni vselej vnaprej pripravljena za reciklažo. To je eden od smislov in nalog ekodizajna: pripraviti embalažo tako, da bo njena reciklaža tehnološko in ekonomsko učinkovita. Gre za izbor

pravilnih kombinacij osnovnih in pomožnih materialov. Še pri tako napredni tehnologiji reciklaže bo na koncu namreč pomembno, kako sta bili opredeljeni izbira materialov in konstrukcija v začetni fazi načrtovanja izdelka.

Okoljsko neodgovorno je npr. obarvati plastenko zeleno ali modro samo zaradi povečevanja prodaje, pri tem pa ne razmišljati o tem, ali bo taka embalaža sploh imela kakšno vrednost kot odpadek. Res pa je, da lahko v reciklirane materiale, npr. v plastiko ali karton, zaidejo potencialno škodljive snovi. Kontrola kakovosti reciklatov je drugo področje, ki bo imelo v prihodnje pomembno vlogo.

Trajnostni vidik embalaže vključuje njeno vlogo pri trajnostni rabi virov.

Zakaj se stroka ne more poenotiti o pojmu trajnostna embalaža? Ker v življenju ni nič trajnostnega?

Ključno se mi zdi, da se embalaža vidi kot pomemben dejavnik, ki pozitivno vpliva na doseganje ciljev trajnostnega razvoja, ne pa kot nekakšen nepotreben balast, ki samo povzroča gore odpadkov. Trajnostni vidik embalaže vključuje njeno vlogo pri trajnostni rabi virov.

To ne velja le za trajnostno rabo embalažnih materialov, ampak predvsem za učinkovito zaščito pakiranega blaga. Če se na embalažo gleda kot na celovit del proizvoda, lahko z vidika trajnostnega razvoja pomeni rešitev, nasprotno pa se lahko zaznava kot problem.

Globalizacija trgovine, spremembe življenjskih slogov, demografske spremembe, prehranska kriza in celovite primerjalne analize embalaže in pakiranih izdelkov glede vplivov na okolje so embalažo začele prikazovati v novi luči doseganja ciljev trajnostnega razvoja. Pojem »trajnosti« v povezavi z embalažo se v eksaktnem pomenu nanaša na embalažo, ki sledi takim družbenim trendom. Res pa je, da mnogi še vedno enačijo pojem trajnostnega razvoja z varstvom okolja, kar je napačno. Če pojem trajnostnega razvoja razumemo v njegovem celovitem smislu, kar pomeni, da so zajeti poleg okoljskih še ekonomski in socialni vidiki, tudi pojem trajnostna embalaža dobi nov kontekst. Če se trajnostna embalaža enači le s sposobnostjo reciklaže, je seveda uporaba tega pojma brezpredmetna. Če že govorimo, da je razvoj lahko trajnosten, če govorimo o trajnostni rabi virov, trajnostni potrošnji, trajnostni gradnji in podobno, verjetno ni zelo narobe, če uporabimo tudi besedno zvezo trajnostna embalaža.

Z uporabo pojma »trajnostno« želimo vselej poudariti smer in cilj razvoja. Podobno naj bi veljalo tudi za trajnostno embalažo, ki je kamenček v mozaiku trajnostnega razvoja.

foto: Aleš Beno

Trg je zahteval novo podobo plastenke Simona Koren, ki v Atlantic

19

Embalaža

88/89

Embalaža in blagovna znamka

Grupi skrbi za Donat Mg, pojasnjuje, da so po več kot desetih letih predvsem zunanji trgi zahtevali

Embalaža in blagovna znamka

prenovo embalaže pijače, ki tržno nedvomno postaja

mednarodna blagovna znamka.

Embalaža, prodajni kanali,

mobiliziranje posebnih ciljnih

Donatu Mg, ki ima med vsemi

naravnimi mineralnimi vodami

v EU največ magnezija, nove

prodajne mreže. Zdaj postajajo zanimivi trgi Savdska Arabija,

Kitajska, Japonska. Ruski

trg je po prodaji na drugem

mestu, Slovenija je prva.

Donat Mg je dobil mladostno

podobo po španskih zamislih, konj Pegaz, kot pripoveduje

legenda o nastanku izvira

rogaške mineralne vode, pa

bo zagotovo s svojim kopitom

poskrbel za neusahljivost

vrelca.

Za prenovo embalaže Donat Mg, ki je v vseh pogledih vaša paradna pijača, ste se odločili po več kot desetletju. Ali ni tak premor za inoviranje embalaže nekoliko dolg? Koliko je odločitvi za novo embalažo botrovala nadaljnja internacionalizacija prodaje Donata in kaj ste z novo embalažo želeli doseči?

Embalažo za naravno mineralno vodo Donat Mg smo prenovili po dvanajstih letih in treh mesecih. Prenova je bila nujno potrebna, saj smo v zadnjih letih začeli intenzivno osvajati trge zunaj regije bivše Jugoslavije. Gre za trge, kjer je Donat Mg višje cenovno pozicioniran in star izgled plastenke ni bil več primeren. Zavedali smo se, da po funkcionalnosti in kvaliteti tržimo Ferrari med naravnimi mineralnimi vodami in da naša zunanja podoba tega ne odraža. S prenovo smo želeli Donat Mg diferencirati od ostalih naravnih mineralnih vod ter poudariti njegovo funkciolnalnost oziroma zdravilnost. To pa je bilo potrebno združiti z večstoletno tradicijo in z zdraviliščem v Rogaški Slatini.

S prenovo smo želeli Donat Mg diferencirati od ostalih naravnih mineralnih vod ter poudariti njegovo funkciolnalnost oziroma zdravilnost.

Donat Mg kupci sprejemamo na trgu kot pijačo z zdravstvenimi vrednostmi. Kako ga uspete tržiti – bolj kot zdravilno mineralno vodo ali samo kot naravno mineralno vodo?

Kakšne zahteve postavljajo kupci na tujih trgih pri informacijah na nalepkah?

Saj je ''pijača'' z zdravstvenimi vrednostmi.

V Nemčiji smo priznani kot Heilwasser, kot zdravilna voda, prav tako na Madžarskem. Že več kot 400 let zdravilišče v Rogaški Slatini izvaja tretmaje na osnovi naravne mineralne vode Donat Mg. Žal se pri trženju naša zgodba

junij 2014

ena izmed njih, odpirajo

Simona Koren

skupin, nosečnice so samo

20 88/89

Embalaža

precej zakomplicira. Imamo izgled vode, v večini držav smo registrirani kot naravna mineralna voda, dejstvo pa je, da smo po funkcionalnosti bliže OTC-ju, torej zdravilom brez recepta. Zakonodaja in pravila oglaševanja so strogi, trenutno v večini evropskih držav komuniciramo dejstvo, da ima Donat Mg med registriranimi naravnimi mineralnimi vodami v EU najvišjo vsebnost magnezija.

Prenovo embalaže ste naročili pri španski firmi. Zakaj? Ali ste jim določili material, torej plastiko, ali ste jim prepustili izbiro pri materialu? Plastiko del stroke označuje kot okolju neprijazen material. Zakaj ne steklo?

Zaenkrat smo menjali samo etiketo, medtem ko je oblika steklenice ostala enaka.

Prenovo embalaže nam je pripravilo špansko podjetje Pointblue, izbrani so bili zaradi fantastičnih idej. Pripravili so nam kar nekaj izjemnih rešitev, ki smo jih natančno analizirali in testirali pri potrošnikih. Lahko rečem, da je bila končna verzija skupek mnenj zaposlenih v Atlantic Grupi, podjetja Pointbleu in potrošnikov na slovenskem, ruskem in

avstrijskem trgu. Steklo v našem portfoliju predstavlja okoli 15 %. Zaenkrat smo menjali samo etiketo, medtem ko je oblika steklenice ostala enaka.

Trženje in prodaja Donata je fenomen, saj dosegate na vseh trgih rast, posebej v Rusiji, odločate pa se za nove trge. S katerimi tržnimi prijemi in prodajnimi kanali ste najuspešnejši? Ali pri Donatu Mg prodajate največ posamičnih plastenk ali vezov (po šest steklenic)?

Prodajni kanali se po državah razlikujejo. V regiji nekdanje Jugoslavije je glavni kanal prodaje še vedno retail. V Franciji, Rusiji, na Siciliji smo naprodaj v lekarnah. V Franciji je pomembna tudi prodaja na spletu. Naša strategija gre v smer različnih prodajnih kanalov - želimo se pojavljati tam, kjer nas ljudje potrebujejo, pa naj govorimo o avtomatih v domovih za ostarele, čakalnicah na letališčih, bolnišnicah ali čem drugem. Pri trženju skušamo biti čim bolj pogumni. Lahko omenim, da smo ena redkih blagovnih znamk iz regije bivše Jugoslavije, ki oglašuje na nacionalnih TV postajah v Rusiji in Avstriji. Lahko omenim, da imamo eno večjih nosečniških skupnosti na Facebooku, kjer smo združili 370.

000 nosečnic, od tega jih je več kot 20.000 na strani dnevno aktivnih. Naj še dodam, da v regiji naredimo več kot 300 promocijsko

Za tehnično kulturoPri trženju skušamo biti čim bolj pogumni.

Za tehnično kulturo v gradbeništvu v gradbeništvu Raziskovalno delo Certificiranje • Raziskovalno delo • Certificiranje Tehnična soglasja • Tehnična soglasja Preizkušanje in merjenje • Preizkušanje in merjenje Kalibriranje in overjanje • Kalibriranje in overjanje Mnenja in ekspertize Izobraževanje • Mnenja in ekspertize • Izobraževanje

Proizvajalci pijač so se zaradi nižjih stroškov v zadnjem obdobju večkrat odločali za dematerializacijo embalaže. Kako ste zmanjševali stroške za embalažo? Ali ste razmišljali tudi o plastenkah iz reciklatov?

Razmišljamo o plastenkah iz reciklatov.

Razmišljamo o plastenkah iz reciklatov.

Trenutno preverjamo regulative glede reciklatov na 26 trgih, kjer se Donat Mg prodaja in analiziramo različne % reciklata.

Kako je trg sprejel novo embalažo za Donat Mg in kje vse prodajate Donat?

Donat Mg je naprodaj na 26 trgih. Močan položaj ima v regiji nekdanje Jugoslavije, v Rusiji, ki je po prodaji že na drugem mestu takoj za Slovenijo, v Italiji, Avstriji, Ukrajini in Franciji. Oglašajo se distributerji iz različnih držav, ki prepoznavajo vrednost te edinstvene naravne mineralne vode in se zanimajo za uvoz in distribucijo. V zadnjem času so zelo zanimivi trgi Savdska Arabija, Kitajska, Japonska. Trg je novo podobo do tega trenutka odlično sprejel, tako distributerji kot tudi trgovci in potrošniki. Zavedamo pa se, da je pri proizvodu najpomembnejša njegova funkcionalnost. Na eni izmed raziskav ob pripravi nove embalaže nam je eden od potrošnikov rekel, da bi Donat Mg kupoval tudi v plastični vrečki, če ne bi šlo drugače, saj mu ob zaprtju ne pomaga nič drugega.

Strateško gledano bo oglaševanje vključno s prodajnimi kanali Donata Mg v prihodnosti precejšne presenečenje.

Dimičeva ulica 12 1000 Ljubljana, Slovenia www.zag.si, info@zag.si Promocija

junij 2014

• • • • • • •

izobraževalnih obiskov zdravnikov mesečno. Če zaokrožim - strateško gledano bo takšno oglaševanje vključno s prodajnimi kanali Donata Mg v prihodnosti precejšne presenečenje.

* Pregledani primerjalni podatki obsegajo vse na trgu dostopne, priznane, naravne mineralne vode iz registra EU.

Embalaža

88/89

21

Droga Kolinska d. d., Kolinska ulica 1, 1544 Ljubljana Promocija •

Tudi vam kdaj primanjkuje magnezija.

Z magnezijem najbogatejša naravna mineralna voda*

Narava zdravi donatmg.eu

junij 2014

Donat Mg je z magnezijem najbogatejša naravna mineralna voda.* V 1 litru vsebuje okrog 1000 mg magnezija, zadoščajo pa že 3 decilitri dnevno.

Ob Donatu Mg seveda ne pozabite na pomen raznolike in uravnotežene prehrane ter zdravega načina življenja.

Vsak material mora pod drobnogled in v oceno Tanja Pangerl

foto: www.shutterstock.com

22 88/89

Embalaža

Embalaža v živilski industriji

Vse, kar prihaja v stik z živili, mora biti za zdravje človeka neoporečno, neškodljivo.

Tako je tudi z embalažo, v katera so živila pakirana in s katero prihajajo neposredno

Embalaža v živilski industriji

ali posredno v stik, saj lahko prihaja do migracije določenih snovi v živilo. Pri zasnovi,

tako zahteva ekodizajn, je potrebno misliti tudi na

embalažo po njeni uporabni

dobi. Problematiko embalaže,

odpadne embalaže in hrane ter uvajanje okoljske zasnove so na

Gospodarski zbornici Slovenije združili v projektu IMAGEEN, kjer gre predvsem za namen

optimizacije embalaže za

verigo živilske industrije. Kako

dosegati manjše okoljske vplive junij 2014

in nižje stroške, to je vprašanje.

P

ri embalaži za živila, tako primarni kot sekundarni, je potrebno zagotoviti, da so uporabljeni materiali dovolj inertni. Ne smejo povzročiti kakršne koli migracije snovi v živilo, kar lahko obremeni živilo s strupenimi snovmi.

V nevarnosti so tudi lastnosti živila. Ne glede na to, da je v najbolj neposrednem stiku z živilom primarna embalaža, lahko do migracije v živilo prihaja tudi pri sekundarni embalaži, ki je vključno z etiketami in tiskarskimi črnili pod enakim drobnogledom kot primarna embalaža.

Vendar pa je po besedah mag. Jane Ramuš iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij včasih težko dobiti primerljive rezultate glede migracije hlapnih komponent. Količina teh je lahko drugačna v zaprti in v odprti embalaži, ko včasih hlapne komponente nekako razpadejo.

Ocena tveganja je pri živilih neizogibna

O

ceno tveganja je potrebno narediti za vse pripomočke, s katerimi živila prihajajo v stik, kot so industrijska oprema in vse, kar se uporablja v proizvodnji z živili in tudi v restavracijah, kjer se pripravlja hrana za potrošnika. V zadnjem času se na trgu pojavlja precej pripomočkov iz silikonskega materiala, kjer po besedah mag. Jane Ramuš predstavljajo

Pri embalaži za živila uporabljeni materiali ne smejo povzročiti kakršne koli migracije snovi v živilo, ker lahko obremeni živilo s strupenimi snovmi. problem predvsem izdelki iz Kitajske, saj pri njih prihaja do migracije snovi v živilo. Zato se ti izdelki umikajo s trga. To se dogaja tudi pri melaminskih krožnikih in ne dovolj kvalitetnih izdelkih iz jekla. Pogosto gre za migracijo kadmija, problemi pa so tudi s cinkom in svincem.

V

oceno tveganja sodijo tudi sredstva za vzdrževanje površin, ki prihajajo v stik z živili. Pri tem je predvsem bistveno, da niso topna v vodi in v živilu. Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi modificiranim atmosferam, kjer gre za snovi, ki jih živilu dodajamo za podaljšanje roka trajanja. Gre predvsem za dušik, ogljikov dioksid in druge snovi, ki zmanjšujejo razmnoževanje kvarljivcev. Pri tem morajo biti podjetja pozorna na čistost plinov, ki se dodajajo. V zadnjem času se razvijajo nove tehnike, kot je na primer elektronska plazma, ki deluje po principu visoke

Z

a embalažo, ki prihaja v stik z živili, veljata dve osnovni uredbi, in sicer za vse proizvajalce, ki proizvajajo materiale, ki prihajajo v stik z živili: 1.

Uredba 1935/2004; Uredba 596/2009 – dopolnitev

2. Uredba 2023/2006

a spletni strani, RASFF portal, se dnevno objavljajo informacije o odpoklicu različnih izdelkov, ki prihajajo v stik z živili, iz trga.

Težava pa je, ker trg ni v celoti pregledan in temelji na zaupanju. Tudi HACCP je bo besedah mag. Jane Ramuš velika filozofija, ki »če bi ga vsi spoštovali, nas ne bi veliko skrbelo, vendar pa žal ni tako,« pravi. Prav tako je problem, ko ena država nekemu trgovcu že na meji zavrne izdelke, so trgovci tako inovativni, da te izdelke poskusijo prepeljati v neko drugo državo. Enako se dogaja na našem trgu. Ko

mag. Jana Ramuš

Embalaža

88/89

23 Zakonodaja za stik z živili

N

Uredba št 57/2008 – nacionalna - registracija Uredba 1935/2004 Uredba 596/2009 – dopolnitev

Uredba 2023/2006

Direktiva 82/711/EEC Direktiva 85/572/EEC migracije, simulanti

Direktiva 78/142/EEC, vinil klorid

Uredba 10/2011, plastika, 1282/2011 in 1183/2012 dopolnitve

Direktiva 2007/42/EC, regenerirani celulozni filmi

Uredba 321/2011, bisfenol A

Direktiva 84/500/EEC, 2005/31/EC, Keramika

Uredba 372/2007, migracijski limiti za tesnila v pokrovckih

Direktiva 93/11/EEC – N-nitrozamini

Uredba 1895/2005 Epoksi derivati

Uredba 450/2009, aktivni in inteligentni materiali

Uredba 282/2008 reciklirana plastika

Uredba 284/2011, poliamid, melamin

Slika: Zakonodaja, iz predstavitve mag. Jane Ramuš, ZKŽP

junij 2014

razvoju za zaščito živil so tudi nanomateriali, kjer gre za nanodelce srebra, titanovega in silicijevega dioksida ter nanoglina kot dodatek embalažnim materialom za zmanjševanje prepustnosti embalaže in manjšega vpliva UV svetlobe, izboljšanje mehanskih lastnosti materialov, odpornost na toploto in antibakterijski učinek. Uporaba nanomaterialov je zelo zaželena s tehnološkega vidika.

Zelo dobro so uporabna pri podaljšanju roka živila in pri lažji obdelavi. Zelo so zaželeni nanosrebrovi hladilniki z antibakterijskim učinkom, v katerih hrana ne zgnije. »Jabolko, prevlečeno z nanomaterialom, je lahko obstojno neomejeno,« je povedala mag. Jana Ramuš.

Nanopreobleke se lahko uporabljajo za vse, kar ima omejen rok trajanja, saj se s tem prepreči dostop plinov, naravnih reakcij in gre za način modernega konzerviranja. Evropski trg nanomaterialov nima veliko, vendar pa je označevanje materialov, ki so obdelani z nanotehnologijo z vidika zakonodaje, zahtevano šele konec letošnjega leta. Vendar, v kolikor proizvajalec tega ne bo označil, je to nemogoče dokazati, saj se ne da določiti, ali gre za nanosrebro ali srebro. Določijo se lahko le količine srebra.

Janja Leban

Nanomateriali za zaščito živil

V

foto: arhiv podjetja

EFSA je evropska strokovna inštitucija, ki postavlja tudi mejne vrednosti za posamezne snovi.

Antonija Božič Cerar

igracija snovi v živilo lahko prihaja tudi iz izdelkov, ki jih vsakodnevno uporabljamo v kuhinji v domačem gospodinjstvu, pri embalaži iz naravnih ovitkov, ki se uporabljajo predvsem pri mesnih in sirnih izdelkih, pa tudi pri materialih, ki jih lahko pojemo. Potem iz lepil in črnil, ki so nalepljeni ali odtisnjeni na živilo, veliko pozornosti pa se namenja tudi igračam in otroškim pripomočkom.

časih je bila zakonodaja zapisana tako, da so lahko proizvajalci uporabljali vse, kar ni bilo prepovedano. Danes je v zakonodaji opredeljeno vse, kar se lahko uporablja. Za vsak material, ki se ga želi uporabljati na novo, je potrebno oddati vlogo na Evropsko agencijo za varno hrano (EFSA), ki študijo pregleda. Če je material, aditiv primeren za živilsko uporabo, se ga zavede v zakonodajo. EFSA je evropska strokovna inštitucija, ki postavlja tudi mejne vrednosti za posamezne snovi. Da bi v Evropi ohranili njeno neodvisnost od lobijev, je edina inštitucija bruseljskega kova, ki je locirana v Parmi in ne v Bruslju, je povedala mag. Jana Ramuš.

foto: Boštjan Čadej

M

V

foto: arhiv podjetja

napetosti, spreminja dušik, ogljikov dioksid in kisik v embalaži v druge pline in je dokazano, da ne tvori toksičnih snovi. Vendar pa v praksi ta tehnika še ni uporabljena. Uporablja se lahko radiacija oziroma obsevanje in tudi kakšne druge rigorozne tehnologije. Vendar je potrebno to na embalaži označiti, kar pa vpliva na nakup, saj ima na primer oznaka, da je bilo živilo obsevano, na potrošnika negativen vpliv pri odločitvi za nakup.

24

inšpektorji najdejo neustrezen material, ki prihaja v stik z živili, prepovedo trgovanje, vendar se lahko zgodi, da nosilec dejavnosti zavrnjeno robo skladišči dve leti, da se na to pozabi in nato ponovno iste izdelke lansira na trg. Vendar takrat inšpektorji navadno po oznakah vedo, da gre za isto stvar. Zato je tendenca, da se te stvari začnejo uničevati. Po podatkih za odpoklic, ki so vezana na živila, je bilo v letu 2012 odpoklicanega največ sadja in zelenjave, v glavnem zaradi pesticidov ali zaradi neoznačenih alergenov. Sledile so ribe in ribji izdelki, kjer je šlo predvsem za težke kovine. Največ materialov, ki prihajajo v stik z živili, umika Italija, kjer je poreklo v glavnem Kitajska in Hong Kong.

Embalaža

88/89

Embalaža v živilski industriji

Z

a področje ravnanja z odpadno embalažo je osnovna zakonodaja Uredba o odpadkih, nato še specifična Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. V pripravi je tudi nova direktiva EU, ki govori o zmanjšanju potrošnje lahkih plastičnih vrečk, debeline manj kot 50 mikronov, ker so manj primerne za ponovno uporabo kot debelejše plastične nosilne vrečke.Na podlagi tega bi morale države članice EU sprejeti ukrepe, s katerimi bi po treh letih od veljavnosti direktive zmanjšale potrošnjo za 50 % in po petih letih za 80 %.

V Za vsako embalažo mora vsak, ki daje embalažo na trg, obvezno določiti eno obliko predelave.

Ravnanje z embalažo po uporabni dobi

V

saka embalaža pa enkrat postane odpadna embalaža, zato je poleg varnosti in zaščite živilskega izdelka pri zasnovi potrebno upoštevati tudi vidik embalaže po njeni uporabi.

Pri tem je pomembna izbira in sestava materiala. To je tesno povezano z zaščito pred migracijo snovi v živilo, saj to omogoča bolj ali manj učinkovito ravnanje z odpadno embalažo, ki je lahko nov surovinski vir ali pa ob neučinkoviti izbiri materiala in zasnovi embalaže skupaj z živilom postane odpadek.

Kot je povedala Janja Leban iz strokovne Službe za varstvo okolja (SVO) na Gospodarski

Pri zasnovi je potrebno upoštevati tudi vidik embalaže po njeni uporabi.

junij 2014

zbornici Slovenije (GZS), je potrebno z vidika embaliranja poskrbeti tudi za to, da bo ravnanje z odpadno embalažo čim bolj ustrezno in učinkovito.

prenese na zbiralca oziroma predelovalca. Če se odpadki prodajo trgovcu, je povzročitelj zanje odgovoren do končne obdelave. Ne glede na to pa mora odpadke obvezno oddati ali prepustiti zbiralcu, če je tako določeno s posebnim predpisom, ki ureja ravnanje s posamezno vrsto odpadkov. V Sloveniji imamo na področju embalaže poseben predpis, kjer je potrebno odpadno embalažo oddati v sistem javne službe in v sistem družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) ali neposredno DROE.

P

ri zasnovi embalaže so pomembni standardi, ki dopolnjujejo uredbe in podajajo zahteve, ki jih mora embalaža izpolnjevati, da je lahko dana na trg. Ti standardi so lahko sestavni del sistema kakovosti ali sistema ravnanja z okoljem. Kot je povedala Antonija Božič Cerar iz SVO na GZS, se bistvene zahteve, ki jih standardi določajo, nanašajo na minimizacijo in na preprečevanje na viru (obvezna zahteva), zato je najmanj, kar bi morali vsi proizvajalci imeti, standard SIST EN 13428:2004. Za vsako embalažo, tudi tisto, ki kroži in se ponovno uporablja, pa mora vsak, ki daje embalažo na trg, obvezno določiti eno obliko predelave.

T

udi z odpadno embalažo je potrebno ravnati skladno s hierarhijo ravnanja z odpadki. Če embalaža kroži (ponovna uporaba), je to sistem nadzorovanega kroženja. Ko pa embalaža postane odpadek (recikliranje, drugi postopki predelave), gre v sistem ravnanja z odpadno embalažo in potrebno je okoljevarstveno dovoljenje za predelavo. Za ravnanje z odpadki je odgovoren povzročitelj odpadkov, ki pa lahko z oddajo odpadkov odgovornost

Proizvodnja in sestava

Večkratna uporaba

Preprecevanje z zmanjševanjem na izvoru (SIST EN 13428:2004)

Veckratna uporaba (SIST EN 13429:2004)

Predelava Snovna predelava (SIST EN 13430:2004)

Zahteve za merjenje in overjanje štirih težkih kovin v embalaži (SIST CR-13695- 1:2001)

Energetska predelava (SIST EN 13431:2004)

Zahteve za merjenje in overjanje nevarnih snovi v embalaži (SIST –TP CEN/TR 13695-2:2005)

Organska predelava, kompostiranje in biološka razgradnja (SIST EN 13432:2001)

Zahteve za uporabo evropskih standardov na podrocju embalaže in odpadne embalaže (SIST EN 13427:2004) **skladnost s standardi nakazuje izpolnjevanje bistvenih zahtev za embalažo

Tabela: Harmonizirani** standardi, iz predstavitve Antonije Božič Cerar, GZS

nekaterih primerih velja razširjena odgovornost proizvajalca, ki da izdelek na trg in zanj odgovarja, ko ga potrošnik zavrže kot odpadek. Embalažo je potrebno načrtovati na takšen način, da jo bo potem, ko bo postala odpadna embalaža, možno razstaviti, jo vključiti v sistem ravnanja z odpadno embalažo in zagotoviti predelavo. K embalaži sodijo tudi nekateri predmeti, ki ustrezajo določenim predpisanim merilom. Lahko gre tudi za en in isti izdelek, ki je enkrat opredeljen kot embalaža, drugič ne kot embalaža, ampak kot izdelek (npr. lončki za kavo – v kavomatu - so embalaža, kupljeni v trgovini, za npr. piknik, pa izdelek). V prilogi spremembe uredbe, ki je bila sprejeta letos, je našteto vse, kar je embalaža.

»P

odjetja imajo po zakonodaji tudi možnost vzpostavitve lastnega individualnega sistema ravnanja z odpadno embalažo, kar pride v poštev predvsem tam, kjer gre za pridobivanje surovin iz tujine,« je povedala Janja Leban. Gre za primere, kjer odpadna embalaža ni komunalni odpadek in kjer pri uporabi surovin nastane odpadna embalaža.

Vendar mora biti individualni sistem vpisan v evidenco ARSO. Zaradi dolgotrajnih postopkov se podjetja temu raje izognejo in sklenejo pogodbo z DROE, je še povedala Janja Leban.

Tudi v individualnem sistemu je potrebno dosegati cilje zbiranja in predelave.

Sistematičen pristop k obvladovanju embalaže

D

a bi se cilji dosegli in bi se upoštevala hierarhija ravnanja z odpadki tudi za embalažo, je lahko koristna metoda ocene življenjskega cikla (LCA), ki jo je v 60-ih letih med prvimi izvedla Coca-Cola, ko so se odločali, kakšne materiale bi uporabljali za embalažo. Kot je povedala Antonija Božič Cerar, so takrat prvič začeli razmišljati o plastiki kot o embalažnem materialu za živila. Danes je uporaba plastike kot embalaže za živila precej razširjena in po zadnjih analizah trga naj bi bilo 70 % embalaže, ki prihaja v stik z živili, iz plastike, 3,5 % embalaže pa iz papirja.

25 Po zadnjih analizah trga naj bi bilo 70 % embalaže, ki prihaja v stik z živili, iz plastike.

kot pravi Antonija Božič Cerar, na embalažo potrebno gledati kot na sistem. Če je na primer primarna embalaža bolj trdna, je lahko sekundarna manj. Če se naredi sprememba v delu sistema, je potrebno preveriti, kako to vpliva na celoten sistem. Pri načrtovanju embalaže je pomembna tudi predstavitev samega izdelka, njegova prepoznavnost, ustrezno označevanje materialov, tudi podajanje okoljskih informacij. Ker je vse več gospodinjstev z eno osebo, tudi velikost embalaže oziroma pakiranja.

Eco-design

Ž

e pri načrtovanju izdelka se lahko podjetje izogne ali vsaj omili 80 % vplivov na okolje. Zato je velika pozornost namenjena eco-designu, ki se nanaša tako na blago kot na storitev. Definicija o okoljski zasnovi blaga izhaja iz standarda ISO 14006, ki govori o integraciji okoljske zasnove v sisteme ISO 14001 in 9000. Pri načrtovanju izdelka in embalaže si je potrebno zastaviti prednostne cilje.

Včasih so si ti cilji lahko med sabo nasprotujoči. Podjetje si lahko na primer želi cenejšo embalažo, lažjo embalažo ali več reciklata v embalaži. Vendar navadno velja, da je zaradi več recikliranega materiala embalaža težja, je povedala Antonija Božič Cerar. Ko se podjetje odloči za nek sistematičen pristop, mora pri tem vedno upoštevati, da je osnovna naloga embalaže zaščita živil. Nemčija se je v določenem obdobju odločila, da podpira materiale za embalažo, ki jih je možno reciklirati. Vendar so po pregledu življenjskega cikla na primeru embalaže iz treh različnih materialov za pakiranje iste količine kave ugotovili, da embalaža iz laminirane folije, ki je sicer ni možno reciklirati, ustvari 11 gramov odpadka. Kovina

pločevinke je izredno reciklabilna, vendar pri tej embalaži ostane 24 gramov odpadka, ki ga ni možno reciklirati. In podobno velja za stekleno embalažo, kjer ostane še skoraj 100 gramov takega odpadka.

88/89

ri načrtovanju embalaže prihaja tudi do omejitev pri tem, kaj določen material omogoča, kaj lahko nudi proizvajalec materiala, kaj lahko ponudi oblikovalec embalaže, pri pakiranju idr. Pomembno vlogo embalaža igra tudi v logistiki, ker izdelek varuje pred udarci. Ker se primarna, sekundarna in terciarna embalaža med seboj dopolnjujejo, je,

Embalaža

P

Z

ato je po besedah Antonije Božič Cerar pomembna tudi izbira pravega indikatorja, ki se določi glede na značilnosti proizvodnje oziroma potreb podjetja. Za lažjo predstavo in spremljanje je indikatorje dobro predstaviti v grafični obliki. Na Gospodarski zbornici Slovenije pripravljajo za podjetja tudi e-izobraževanje kot orodje za optimizacijo embalaže.

Pri načrtovanju izdelka in embalaže si je potrebno zastaviti prednostne cilje.

Promocija

Uvajanje okoljske zasnove v srednjih in malih podjetjih s pomočjo EEN mreže Z enostavnimi orodji do obvladovanja:

Vabljiva hrana in pijača!

predpisov, stroškov in odpadkov

Kaj pa vsa ta embalaža?

Koliko odpadkov!

okoljska zasnova embalaže skozi verigo živilske industrije

Zasnujte svojo embalažo na novo!

Gospodarska zbornica Slovenije Služba za varstvo okolja Dimičeva ulica 13 1504 Ljubljana 01 58 98 193 in/ali 01 58 98 196 info@gzs.si www.gzs.si/varstvo_okolja

Privlačna embalaža, manj stroškov.

www.ecodesign-een.eu

Projekt IMAGEEN sofinancira Evropska komisija junij 2014

manj odpadkov,

26 88/89

okolje

Novice Zelenega omrežja Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

V letališki parkirni hiši napolnite električno ali hibridno vozilo Aerodrom Ljubljana je pozoren na želje in potrebe uporabnikov ljubljanskega letališča, hkrati pa si prizadeva zmanjševati škodljive vplive njegovih dejavnosti na okolje. V parkirni hiši je zato potnikom in obiskovalcem ponudil možnost polnjenja električnih ali hibridnih vozil v času parkiranja. Na voljo sta jim dve parkirni mesti, ki omogočata standardno polnjenje (od šest do osem ur) električnih in t. i. plug-in hibridnih vozil. Za uporabnike električne polnilne postaje je pripravil tudi 20-odstotni popust na vrednost parkiranja, ki ga lahko črpajo ob plačilu parkirnine na blagajni v parkirni hiši. Ker družba električno energijo odkupuje v celoti iz obnovljivih virov, uporaba električnih polnilnic ne povzroča dodatnega onesnaževanja s toplogrednimi plini. Aerodrom Ljubljana si v okviru sprejete okoljske politike in ravnanja z okoljem prizadeva za zmanjševanje škodljivih vplivov njegovih dejavnosti in aktivnosti na okolje. Zaradi zelenih praks v pisarniški dejavnosti se od lani ponaša s certifikatom Evropske zelene pisarne, z izračunom svojega ogljičnega odtisa pa je uspešno opravil tudi certificiranje Airport Carbon Accreditation na prvi stopnji.

sprejemniki sončne energije in nanokogeneracijske naprave so okolju prijazni, energetsko učinkoviti in cenovno konkurenčni energetski sistemi, ki učinkovitost zemeljskega plina izkoriščajo za učinkovito in udobno ogrevanje, hlajenje in proizvodnjo električne energije.

Spletne vsebine so namenjene tudi predstavitvi potencialov uporabe stisnjenega zemeljskega plina in biometana v prometu.

GIZ DZP, g.i.z. www.zemeljski-plin.si

Tovarna olja Gea ima 110-letno tradicijo Aerodrom Ljubljana, d.d. www.lju-airport.si

Prenovljena spletna stran www. zemeljski-plin.si

junij 2014

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) je prenovilo spletno stran zemeljski-plin.si, ki je osrednji medij komunikacijske kampanje vse od njenega začetka leta 2009. Prenovljena spletna stran ponuja veliko informacij o možnostih uporabe plinskih tehnologij za ogrevanje ter soproizvodnjo toplotne in električne energije.

Gospodinjstva in poslovni ter institucionalni uporabniki imajo na izbiro moderne plinske tehnologije, ki omogočajo uporabo zemeljskega plina z obnovljivimi viri energije. Stenski kondenzacijski kotel, plinska toplotna črpalka,

Bogata tradicija proizvodnje olja sega v leto 1904, ko je bilo ustanovljeno podjetje za proizvodnjo bučnega olja. Danes je Tovarna olja Gea vodilna in ena najstarejših oljarn v Sloveniji. Svoje poslovanje vodimo s poudarkom na visokokakovostnih in zdravju prijaznih proizvodih, ki celovito zadovoljijo življenjske potrebe ljudi po rastlinskih maščobah in dopolnilni prehrani. Jedilna rastlinska olja imajo v človekovi prehrani pomembno hranilno, energijsko in kulinarično vrednost. Široka paleta olj blagovne znamke GEA vključuje kar 20 različnih vrst olja. V podjetju smo

Javno podjetje KP Vrhnika bo v okviru praznovanja 50-letnice obstoja

Tovarna olja GEA d.d. www.gea.si

Strip o tetrapaku Da je lahko strip tudi odličen učni pripomoček, je dokazala dijakinja Kim Barta. Izdelala je strip o nastanku tetrapaka. Ko smo pri predmetu trajnostni razvoj govorili o kartonski embalaži in kaj se zgodi z njo, se je Kim spraševala, kako bi lahko ljudi prepričala, da embalaža ni odpadek, ampak da lahko iz na videz odpadnega materiala še kaj naredimo. Razmišljala je, da bi lahko s stripom najlažje predstavila, kaj je kartonska embalaža. Izpostavila je idejo, da moramo najprej spoznati, kako je tetrapak sestavljen in kakšna je njegova vloga. S stripom je želela čim bolj zanimivo prikazati reciklažo tetrapaka in poučiti o tem otroke, sovrstnike in tudi odrasle. V zgodbi je preprosto predstavljen tetrapak, hkrati pa so vanj vključeni podatki o njegovi zgradbi in uporabi po reciklaži. Tako je dobila zgodba tudi strokovno stran. Strip so učenci in dijaki odlično sprejeli. Prevedli smo ga tudi v angleščino in predstavili v okviru mednarodnega projekta »European Schools for a living planet«.

organiziralo delavnice za otroke o ReUse – ponovni uporabi. Delavnice bo obiskalo prek 150 otrok iz štirih osnovnih šol in iz občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika ter otroci iz vrhniškega vrtca. Otroci bodo pobližje spoznali delo v Zbirnem centru Vrhnika, ogledali si bodo, kako poteka proces zbiranja, skladiščenja in priprave odpadkov, prikazali jim bodo tudi delovanje stroja za predelavo tetrapaka. Sledil bo ogled posebnega multimedijskega vozila E-transformer, v katerem se bodo najmlajši obiskovalci podrobneje seznanili z delovanjem oziroma prikazom reciklaže odpadne električne in elektronske opreme. Osrednji del ustvarjalnega dneva bodo potekale delavnice ReUse, na katerih bodo osnovnošolci od 5. do 9. razreda ustvarjali z odpadnimi materiali, kot so gumbi, blago, revije, časopisni papir in še kaj. Želimo, da s paleto različnih preoblikovanih izdelkov tudi mlajša generacija spozna, kako super in kakovostni so lahko uhani in zapestnice iz odpadnih kosov blaga in kako čudovite so perlice, narejene iz odpadnega papirja, vrtiček iz plastenke in denarnica iz tetrapaka. Pri delavnicah bodo sodelovali Tetra Pak, Zeos in društvo ustvarjalcev Poligilda.

Javno podjetje Komunala Trbovlje, d.o.o. www.komunala-trbovlje.si

Nova okoljska naložba Leka na lokaciji v Mengšu Lek, član skupine Sandoz, je na lokaciji Mengeš uspešno zagnal čistilno napravo, s katero z ozonom učinkovito odstranjuje farmacevtske učinkovine iz odpadnih voda. Za ta korak so se odločili, še preden sta to zahtevali slovenska oziroma evropska zakonodaja. Učinkovine v vodnem okolju so neizogibna posledica v življenjskem krogu zdravila. Proizvodnja in razvoj zdravil sta pri tem zanemarljiv vir učinkovin v vodnem okolju. Glavni vir učinkovin v vodnem okolju so komunalne odplake, saj se po zaužitju večina zdravila izloči iz telesa. Ekipa strokovnjakov Leka, člana skupine Sandoz, se je odločila za tehnologijo čiščenja z ozonom, ki je učinkovit in trajen ukrep odstranjevanja učinkovin in drugih mikropolutantov iz odpadnih voda. Ozon je namreč eden najmočnejših oksidantov. Poleg tega navedeno tehnologijo odlikujeta še preprostost in možnost visoke stopnje avtomatizacije. Ker tehnologija ne

Zeleno omreŽje Več informacij: Manuela Tomšič

Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. www.kpv.si

Na Komunali Trbovlje ozaveščamo z radijskimi oddajami

Pripravil: Simon Gračner

Biotehniška šola Maribor www.bts.si

V javnem podjetju Komunala Trbovlje izvajamo različne dejavnosti: oskrbo s pitno vodo, zbiranje in odvoz odpadkov, odvajanje in čiščenje odpadne vode, vzdrževanje cest, urejanje parkov in zelenic, upravljanje mestne tržnice,

88/89

pokopališko in pogrebno dejavnost, daljinsko ogrevanje in kogeneracijo. Storitve ponujamo okoli 17.000 prebivalcem občine Trbovlje. V letu 2013 smo obeležili 60-letnico delovanja podjetja. Ob teh dejavnostih pa ne pozabimo na ozaveščanje, še zlasti ravnanje z odpadki.

Tako smo že v lanskem letu začeli predvajati občasne ozaveščevalne radijske oddaje na lokalnem Radiu Kum Trbovlje in tako bo tudi letos. Poimenovali smo jih po maskoti našega podjetja »Komunalček svetuje«. Skupaj s komunalnim inšpektorjem in ekipo radia preverjamo na terenu, kako dosledno občani ločeno zbirajo odpadke. Najbolj izstopa ugotovitev, da je v zbiralnikih za mešane komunalne odpadke še veliko embalaže, ki spada v zbiralnik z rumenim pokrovom. Vsakokrat postavimo poslušalcem tudi nagradno vprašanje in za pravilen odgovor podarimo okrasno lončnico. Z oddajami ozaveščamo in opozarjamo na pomen pravilnega zbiranja odpadkov, saj se zavedamo svojega poslanstva v skrbi za občane in okolje.

okolje

Delavnice ponovne uporabe v Komunalnem podjetju Vrhnika

junij 2014

najbolj ponosni na svoj najstarejši proizvod – bučno olje – ki je zelo zaželen pri vseh, ki cenijo njegove zdravilne lastnosti in odličen okus.

Olje je pridobljeno s tradicionalnim postopkom iz praženih in stisnjenih bučnih semen najboljše kakovosti. Je izredno aromatično živilo z visoko biološko in prehransko vrednostjo.

Proizvajamo tudi štajersko-prekmursko bučno olje Gea z geografsko označbo, ki uvršča bučno olje med slovenske zaščitene posebne kmetijske pridelke. Od leta 2012 pa je vpisano tudi v evropski register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb.

27

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

28 88/89

okolje

zahteva skladiščenja zdravju škodljivih kemikalij, ozon pa razpade nazaj v kisik, pri procesu ni nevarnih stranskih proizvodov.

Lek farmacevtska družba d.d. www.lek.si

junij 2014

Trajnostno inovativna sejma AGRA in INPAK

Pomurski sejem po uspešnem 1. mednarodnem sejmu trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga GREEN pripravlja največji kmetijsko-živilski sejem v Sloveniji in v sosednji regiji štirih držav. AGRA, 52. mednarodni kmetijsko-živilski sejem, bo letos od 23. do 28. avgusta širil nove tehnologije in znanja za okolju in človeku prijazno pridelavo in postrežbo hrane. Poudaril bo ekološko kmetijstvo, živila in vino, hrano iz naše bližine, avtohtone slovenske vrste semen in pasme živali, trajnostno gozdarjenje in les, kmetijsko tehniko za okolju prijazno kmetovanje, krajinsko arhitekturo in ohišnice, permakulturno in biodinamično pridelavo ter pridelavo brez GSO. Sočasno bo INPAK, 19. mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike, ponujal novosti o embalaži, tehnologiji za pakiranje in označevanje, skladiščenje in logistiko. Podčrtal bo trajnostno embalažo, reciklirane in reciklažne materiale, bioplastiko in druge biorazgradljive materiale ter ravnanje z odpadno embalažo. Na posebni razstavi bo prikazal izdelke, ki sodelujejo na jubilejnem ocenjevanju 35. slovenski oskar za embalažo.

Pomurski sejem, d.d. www.pomurski-sejem.si

Podeljena 3.

Saubermacherjeva okoljska nagrada

Tokrat že 3. Saubermacherjeva okoljska nagrada je mejnik za delovanje podjetja Saubermacher Slovenija in za izobraževanje, ki mlade spodbuja k iskanju novih, drugačnih in inovativnih rešitev. Izbor najboljših del, povezanih z okoljem in ustreznim ravnanjem z odpadki, je tudi letos potekalo v sodelovanju s slovenskimi fakultetami, in sicer Fakulteto za strojništvo Univerze v Mariboru ter s fakultetami Univerze v Ljubljani – Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo in Biotehniško fakulteto. Izmed sedmih del, ki so prišla v ožji izbor, je strokovna komisija za zmagovalno nalogo izbrala delo Mateja Mlakarja, diplomanta Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, z naslovom »Vpliv dodatkov na produkcijo bioplina pri razgradnji odvečnega blata v pilotnem anaerobnem reaktorju«. Slednji je od podjetja Saubermacher Slovenija prejel denarno nagrado v vrednosti 1.500 EUR, namenjenih nadaljnjemu pridobivanju znanja in razvijanju novih, inovativnih idej. Izbranih sedem nalog ožjega izbora je pokrivalo različna področja: od bioplina, biodizla, čistilnih naprav, plastike kot sredstva za energetsko ali snovno izrabo odpadkov.

Na šoli smo imeli od 15. do 23. 4. arhitekturno razstavo mednarodne nagrade za trajnostno gradnjo in prenovo stavb na območju Alp »Constructive Alps«. Na ogled je bilo trideset najlepših in podnebju najprijaznejših primerov prenove starih in gradnje novih objektov na območju Alp. Panoje za razstavo je pripravila Švicarska konfederacija, ki je skupaj s Kneževino Lihtenštajn letos avgusta že drugič zapored podelila nagrado Constructive Alps.

Med nagrajenimi primeri dobre prakse je tudi tretje nagrajeno večnamensko središče za trajnostni razvoj Rinka v Solčavi. Slovenija je ena izmed osmih podpisnic držav Alpske konvencije. V alpski lok spada 200.000 km2 površine in 14 milijonov prebivalcev. V Sloveniji se prišteva k Alpam 43 % ozemlja. V sredo, 16. 4., ob otvoritvi razstave, nas je obiskala tudi glavna koordinatorica Alpske konvencije v Sloveniji Blanka Bartol. Naša šola izobražuje za poklice, ki bodo v prihodnosti največ prispevali k trajnostni gradnji objektov in varovanju okolja, zato smo zelo veseli, da nam je uspelo razstavo dobiti tudi na šolo. Avtorica domiselne postavitve razstave je učiteljica in arhitektka Tanja Barle.

Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, ŠC Celje www.sc-celje.si

Večkratna uporaba natisnjenega papirja

Saubermacher Slovenija d.o.o. www.saubermacher.si

Izjemna razstava na SŠ za gradbeništvo in varovanje okolja

Kljub prizadevanju, da bi prešli na brezpapirno pisarno, se potrošnja papirja v svetu vsako leto povečuje in to sproža pomisleke z vidika varstva okolja in stroškov. Po podatkih svetovnih organizacij za varstvo okolja iz enega posekanega drevesa pridobimo med 5.000 in 8.000 listov papirja A4, za proizvodnjo enega lista papirja A4 potrebujemo 13 litrov čiste vode, obenem pa se v ozračje v celotni življenjski dobi lista papirja izpusti velika količina CO2. V podjetju Toshiba so kot odgovor na te izzive patentirali tiskalno napravo Toshiba e-Studio306LP, ki razbarva tisk na listu papirja in omogoči, da se isti list uporabi večkrat, v praksi v povprečju 5-krat. Naprava za tonerje uporablja tehnologijo »Pilot Frixion«, tehnologijo, ki se uporablja za pisala, katerih črnilo se da razbarvati. Gre za poseben toner, ki je enako časovno obstojen

Ali veste, kakšen CO2 odtis imajo vaše tiskovine?

TIFT d.o.o. www.tift.si

Ugodni krediti Eko sklada

odmašitev odtoka predstavljajo kratkoročno rešitev in so pogosto z agresivnimi kemikalijami škodljiva za okolje. V podjetju Čisto mesto Ptuj smo s strokovnim kadrom in profesionalno opremo razvili učinkovito odmaševanja odtokov, kjer s specialnimi aparati in stroji, opremljenimi s posebnimi jeklenimi žicami, postopoma prebijamo zamašene blokade v odtočnih ceveh in tako uspešno ponujamo dolgoročno rešitev gospodinjstvom ter tudi proizvodnim in storitvenim podjetjem. Čisto mesto Ptuj d.o.o. www.cistomesto.si

Pri izvajanju različnih okoljskih naložb so za investitorje na voljo ugodni krediti Eko sklada.

Za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov velja do konca junija 2014 javni poziv z oznako 50PO13.

Naložbeni ukrepi, za katere je mogoče dodeliti kredit, so natančno opredeljeni v javnih pozivih. Eko sklad občanom in pravnim osebam ponuja kredite po obrestni meri trimesečni EURIBOR + 1,5 %, pri čemer je ob dodelitvi kredita pravnim osebam treba upoštevati omejitve, določene s predpisi o dodeljevanju državnih pomoči. Po preteku navedenih javnih pozivov bosta objavljena nova javna poziva, tako da bodo investitorjem vseskozi na voljo ugodna kreditna sredstva za financiranje okoljskih naložb. Vsi potencialni kreditojemalci se lahko obrnejo na Eko sklad ali se tam osebno oglasijo in z veseljem jim bodo pomagali pri uresničitvi načrtovane naložbe. Več informacij o vseh javnih pozivih Eko sklada z dokumentacijo za prijavo je na voljo na spletni strani sklada.

29 88/89

kot običajen toner, vendar se, če ga izpostavimo relativno visoki temperaturi, razbarva in s tem omogoči, da lahko isti list ponovno uporabimo.

Prihrani se okoli 80 % papirja, 80 % vode in zmanjša ogljični odtis za 55 %. Naprava je tudi multifunkcijska, saj lahko poleg mrežnega tiskanja še kopira in mrežno skenira do velikosti formata A3.

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

V tiskarni Medium se držimo načel trajnostnega razvoja, kar upoštevamo tudi pri izbiri materialov. Stranke spodbujamo k tiskanju na recikliranem papirju ali papirju s FSC oziroma certifikatom PEFC. Papir, ki ga uporabljamo, je večinoma evropskega izvora. Zavedamo se, da se ob vseh naših aktivnostih sproščajo emisije CO2, zato jih poskušamo zmanjšati na vseh področjih. Za prevoz 1 tone papirja, pripeljanega iz Kitajske, Indonezije in drugod, se v povprečju sprosti 300 kg CO2. Kot primerjavo lahko navedemo, da se iz 1 tone papirja izdela okoli 3.000 izvodov revije EOL. Za tisk takšne naklade se porabi približno 350 kWh električne energije. Povprečna emisija CO2 na kilovatno uro v Sloveniji znaša 0,55 kg/kWh. Torej se pri izdelavi revije, kot je EOL, sprosti slabih 200 kg CO2. V primeru, da se za tisk takšne revije uporabi papir, pripeljan iz ''daljnih dežel'', se samo za njegov prevoz sprosti dodatnih 300 kg CO2. Žal okolje še nima svoje cene. Nas pa je vedno več, ki z nakupom okolju prijaznejših materialov, proizvodov ali storitev namenimo dodatni cent za okolje.

V Kemis-u z regeneracijo topil za ohranitev virov V podjetju Kemis izvajamo tudi destilacijo različnih vrst odpadnih topil. Odločitev o ravnanju z odpadnimi topili je povezana z različnimi izhodišči (od sestave topil in onesnaženja, letne količine, preko možnosti uporabe destilata idr.). Učinkovito lahko regeneriramo topila v kvaliteti, ki je primerna za ponovno uporabo v primarnem ali drugem procesu tako v tiskarsko grafični in lesni industriji kot pri avtoličarjih ter pri razmaščevanju. V primeru, da topilo za regeneracijo topil iz različnih razlogov ni primerno, poskrbimo za njegovo odstranitev.

Medium d.o.o. www.medium.si

Zeleno omreŽje

Eko sklad, j.s. www.ekosklad.si

Zamašeni odtoki so žal nemalokrat del vsakdana premnogih stanovanj, hiš, blokov, gostinskih obratov, šol, vrtcev. Odmaševanje postane neizbežno, ko voda ne odteka in nam lahko povzroči številne preglavice. Čistila za

Kemis d.o.o. www.kemis.si

junij 2014

Dolgotrajno odmaševanje odtokov

30

Novi evropski pravni okvir tudi za zeleno javno naročanje

Priprava energetske karte v Mestni občini Maribor

V februarju 2014 sta bili po dolgih usklajevanjih objavljeni novi direktivi Evropskega parlamenta in sveta 2014/24/EU in 2014/25/ EU, ki nadomeščata direktivi o javnem naročanju iz leta 2004. Države članice EU morajo vsebino direktiv prenesti v svoje pravne rede do aprila 2016 oziroma za področje e-naročanja do septembra 2018. Bistvene spremembe glede na dosedanjo zakonodajo, ki se nanašajo tudi na zeleno javno naročanje, so: načelo izbire ekonomsko najugodnejše ponudbe postane standardno merilo za izbiro; države članice EU lahko določijo, da javni naročniki ne smejo uporabljati cene ali stroška predmeta naročila kot edinega merila za izbiro ali pa to možnost omejijo na določene kategorije naročnikov ali na določene tipe pogodb – namen tega določila je, da se merilo najnižje ponudbene cene, kolikor je mogoče, izključi kot edini element presoje ponudb; bistveno večji poudarek je na presoji kakovosti, okoljskih lastnosti, socialnih vplivov, inovativnosti in preglednosti podizvajalskih pogodbenih odnosov; veljajo strožja pravila glede neobičajno nizke ponudbene cene; uvaja se možnost izvedbe razpisa, v katerem ni opredeljen določen proizvod, ampak problem, ki ga je treba rešiti, kar bo omogočilo razpravo in sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem.

Kot pomembno orodje pri načrtovanju nadaljnjega razvoja lokalne skupnosti se lahko uporabi strokovno pripravljena energetska karta.

Predstavlja lahko izhodišče za preudarno odločanje in definiranje ustreznih in skupnosti prilagojenih razvojnih korakov. Z energetsko karto, ki bo temeljila na Geografsko informacijskem sistemu, želi mesto Maribor natančneje opredeliti zakonske obveze po doseganju ciljev 25 % OVE do 2020. Glede na trenutno rabo se bo v okviru karte pripravilo več scenarijev doseganja obvezujočih deležev obnovljivih virov. Energetska karta mesta Maribor, ki je v pripravi, bo pokazala porabnike v mestu in potenciale uporabe OVE. Vsebovala bo prostorsko umeščen načrt virov energije za zagotavljanje toplote. V okviru priprave karte potekajo tudi aktivnosti za analizo potencialnih virov OVE na lokalni ravni in identifikacija primernih tehnologij za učinkovito izkoriščanje teh virov.

Te aktivnosti koordinira Energetska agencija za Podravje, tudi ob podpori evropskih sredstev, v okviru sodelovanja v evropskem projektu ENVISION´2020, programa Jugovzhodna Evropa.

okolje

88/89

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Direktivi sta tudi v slovenskem jeziku dostopni na spletnem mestu http://eur-lex.europa.eu.

Pripravil: mag. Miha Tomšič

large combined heat & power plant and transmission heat main to urban area onshore wind power

anchor loads energy from waste plant and district heating

Razvoj strategij za trajnostno rabo energije v srednjeevropskih regijah E-zavod od konca leta 2011 aktivno sodeluje v evropskem projektu ENERGYREGION, v katerega je vključenih 11 partnerjev iz 4 srednjeevropskih držav. Glavni cilj projekta je razvoj strategije za trajnostno rabo energije, ki temelji na obnovljivih virih energije v partnerskih regijah. Energetski trg postavlja razvite države pred enega največjih izzivov današnjega časa. Cenovno ugodna in predvsem zanesljiva oskrba z energijo mora biti v interesu nacionalnih in lokalnih odločevalcev. S poostrenimi zahtevami za varstvo okolja postajajo tehnologije izrabe obnovljivih virov energije vse bolj konkurenčne, posledično si je projekt postavil nalogo, da bo ustvaril primerne razmere za povečanje družbene sprejemljivosti rabe obnovljivih virov. Mednarodno sodelovanje bo prispevalo k povečanju naložb v energetsko infrastrukturo in k razkritju neizkoriščenega potenciala za prihranek energije v partnerskih regijah. Kot pomembna prednost se izpostavlja prenos znanj iz regij, ki so na poti k energetski neodvisnosti uspešnejše in ki se s tem poskušajo izogniti napakam, ki so nastajale v drugih regijah. Več o projektu na http://www.energy-region.eu.

offshore wind power biomass resource

bio gas energy plant

n

tidal energy wave power district heating network hydro electric plant

geothermal energy plant with transmission heat main

village sub-urban

small CHP power plant and district heating

urban rural

Slika 1: Primer decentraliziranega sistema energetske oskrbe (vir: King & Shaw 2010).

Zeleno omreŽje Energetska agencija za Podravje www.energap.si

Gradbeni inštitut ZRMK www.gi-zrmk.si

junij 2014

E-zavod www.ezavod.si

za kmetijstvo in okolje

objavljamo odgovore na

aktualna vprašanja podjetij,

inštitucij, bralcev in revije EOL. V tej številki je MKO odgovorilo

na vprašanja o lastništvu

naravnih virov v Sloveniji,

o rokih za izdajo okoljskih

dovoljenj, o problematiki

izrabljenih motornih vozil in

o tem, kako poteka gradnja

centrov za ravnanje z odpadki

v državi. Kot navaja MKO,

regijska razporeditev centrov ni idealna, namesto petnajst,

kot je bilo napovedano v letu

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pojasnjuje, da so v lasti Republike Slovenije le mineralne surovine in divjad, drugi naravni viri (razen vode) pa so le delno v njeni lasti (kmetijska in gozdna zemljišča, vodna zemljišča). Voda je naravno javno dobro, nad katerim ni mogoče pridobiti lastnine (razen tiste količine vode, ki je določena v aktu, s katerim je nekdo pridobil vodno pravico za rabo vode za proizvodnjo pijač), za njeno upravljanje pa je v celoti odgovorna država. Privatizacija gospodarskih družb in prodaja državnega premoženja države (kolikor so s tem mišljene gospodarske družbe) pa v ničemer ne vplivata na lastništvo države nad naravnimi viri. Zato se z morebitno spremembo lastništva Telekoma, ki ga navajate, v ničemer ne spremeni lastništvo zemljišč v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Prav tako

88/89

31 S privatizacijo gospodarskih družb in s prodajo državnega premoženja Slovenija lastniško izgublja nekatere naravne vire. S prodajo Telekoma lahko pridejo v tuje roke Sečoveljske soline, izgubljeni so bili zdravilni rogaški vrelci, prodaja se Radenska z mineralno vodo.

Kakšno politiko ima Slovenija pri varovanju naravnih virov, saj navedeni primeri kažejo, da prepušča tujim lastnikom izkoriščanje naravnih bogastev, ki so konkurenčna prednost vsake države. Zakaj MKO, ki je ministrstvo, odgovorno za upravljanje z naravnimi viri, ne predlaga, da Vlada RS sprejme ustrezne ukrepe za zaščito vseh naravnih virov v državi?

ponovitev nadnaslova ali imena rubrike

V sodelovanju z Ministrstvom

Naravnih virov ne more izkoriščati le Slovenija

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

niso bili z ničemer izgubljeni rogaški vrelci ali mineralna voda, ki jo tudi navajate, saj je lastništvo družb, ki imajo pridobljeno vodno pravico, neodvisno od pravnega statusa vode, ki se rabi (ostaja naravno javno dobro), novi lastniki pa morajo upoštevati pravni akt (koncesijski akt in koncesijsko pogodbo ali vodno dovoljenje), s katerim je bila vodna pravica podeljena.

Ker je Republika Slovenija članica Evropske unije in OECD, je povsem nesprejemljivo, da bi lahko naravne vire v Republiki Sloveniji izkoriščali le državljani Republike Slovenije oz. pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji.

Taka ureditev bi bila v popolnem nasprotju s pogodbami, ki jih je Republika Slovenija sklenila z obema, in s pravnim redom Evropske unije. Zato sta varstvo in ohranjanje naravnih virov urejena z Ustavo Republike Slovenije in zakonodajo o varstvu in rabi naravnih virov, upoštevanje pravne ureditve pa ni odvisno od lastništva gospodarskih družb.

Do OVD samo v nekaj primerih več let Podjetja, to je opozoril tudi nedavni Zeleni forum, predolgo čakajo na izdajo okoljskih dovoljenj, saj je po njihovem mnenju nesprejemljivo, da ARSO potrebuje za izdajo posameznega dovoljenja tudi do pet, šest in več let.

Ali je MKO morda pripravilo analizo izdajanja okoljskih dovoljenj zaradi nezadovoljstva podjetij, saj zamude vplivajo na uspešnost predvidenih naložb in poslovanja? Ali je morda znan

2007, jih bo sedem. To naj

bi zadostovalo za količino

mešanih komunalnih odpadkov,

ki nastanejo ali bodo nastali v

Vprašanja sprejemamo na info@zelenaslovenija.si.

junij 2014

Sloveniji.

32 88/89

podatek, v koliko primerih so prosilci morali čakati na okoljska dovoljenja več kot tri leta?

okolje

Sicer iz samega vprašanja ni jasno, za katera okoljska dovoljenja gre, pa vendar ... v okviru dela ARSO je res nekaj primerov, v katerih se postopek do pravnomočnega dovoljenja vleče nekaj let (npr. za obratovanje Lafarge cement), vendar so to primeri, ko vstopajo v postopek stranski udeleženci, kar že takoj nekoliko podaljša postopek. V teh primerih je verjetnost dolgega postopka večja zaradi možnosti pritožbe in nadaljnjega odločanja na drugostopenjskem organu (ministrstvo) oz. na sodišču.

Sicer pa si na ARSO zelo prizadevamo sproti in ažurno izdajati dovoljenja, še posebej so naša prioriteta vsi postopki pred gradnjo (prav zato, da naložbe in investicije ne stojijo) ter vsi postopki, ki so financirani iz javnih finančnih sredstev (npr. kohezija). Vsi ti postopki so prioritetni in nikakor ne trajajo leta, temveč potekajo v rokih, predpisanih za odločanje (3 do 6 mesecev).

Omejena veljavnost izjave - zakon še ni sprejet

junij 2014

Na okrogli mizi Obrtne zbornice Slovenije o temi Izrabljena motorna vozila v rokah sivega trga – kaj pa lastniki, okolje in država? So udeleženci kritično opozorili na neučinkovitost sistema ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. Kaj bo storilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje skupaj z drugimi pristojnimi ministrstvi, da se bodo učinkovito uveljavile spremembe in dopolnitve Zakona o motornih vozilih, ki se nanašajo na navedeno veljavnost izjave o lokaciji?

Za učinkovito uveljavitev ukrepa omejene veljavnosti izjave o lokaciji je nujen najprej sprejem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o motornih vozilih, ki ta ukrep uveljavlja. Naslednji korak je zagotovitev ustrezne informacijske podpore oziroma nadgradnje evidence registriranih vozil (oziroma MRVL), ki bo omogočala izvajanje ukrepa vključno z obveščanjem lastnikov vozil, nadzor nad upoštevanjem tega ukrepa in izrekanje glob v zvezi s kršitvami. Ob uveljavitvi tega ukrepa so predvidene tudi podporne aktivnosti obveščanja lastnikov vozil o spremenjenem načinu odjave vozila iz prometa na podlagi izjave o lokaciji in obveznostih lastnika v zvezi s tem.

Po določenem časovnem obdobju od uveljavitve ukrepa bo analizirana njegova učinkovitost z vidika zajema vozil v razgradnjo in na tej podlagi se bodo načrtovale nadaljnje aktivnosti.

V Sloveniji bo 7 centrov za ravnanje z odpadki Slovenija je pri gradnji okoljske infrastrukture načrtovala več centrov za ravnanje z odpadki v Sloveniji, v juliju se bo tak center odprl na Pragerskem. Kakor je znano, nekateri centri zaradi različnih razlogov ne bodo zgrajeni. Ob tem je tudi vse več strokovnih ocen, da so centri predimenzionirani in za sortirnice ni dovolj odpadkov. Koliko centrov za ravnanje z odpadki bo dejansko zgrajenih do konca leta 2015 in ali bo za njihovo delo dovolj odpadkov?

Obdelava in odlaganje ostankov predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov je obvezna občinska gospodarska javna služba za varstvo okolja, kar pomeni, da je odgovornost za ustrezno ureditev na občinah.

Vlada Republike Slovenije je v letu 2013 sprejela Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki (OP RKO). V tem programu, ki velja za državni načrt ravnanja s komunalnimi odpadki, ki ga morajo države članice EU sprejeti za posamezno vrsto ali kombinacijo odpadkov in za njeno celotno ozemlje, so prikazani rezultati analize trenutnega stanja pri ravnanju s komunalnimi odpadki, opredeljeni ukrepi recikliranja, predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki jih je treba sprejeti za izboljšanje okoljsko sprejemljive priprave za ponovno uporabo, in izdelane ocene, ki bodo opora pri izvajanju ciljev in določb, predvsem Direktive 2008/98/ES o odpadkih in Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Predstavljena je tudi ocena potrebe po novih sistemih zbiranja, gradnji dodatnih naprav za kompostiranje kuhinjskih odpadkov, naprav za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, naprav za energetsko

predelavo gorljivih frakcij mešanih komunalnih odpadkov in odlagališč za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov in ostankov predelave ločenih frakcij komunalnih odpadkov. Operativni program je izdelan za obdobje do leta 2020 in bo zagotavljal samozadostnost Republike Slovenije pri obdelavi komunalnih odpadkov.

V sklopu izvajanja kohezijske politike v obdobju 2007–2013 je ena od prednostnih usmeritev tudi ravnanje z odpadki. Temeljni namen te usmeritve je zagotoviti ustrezne centre za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, deloma tudi ureditev odlagališč za odlaganje odpadkov po obdelavi. Za to je bilo v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI) za obdobje 2007–2013 predvidenih približno 155 milijonov EUR evropskega denarja iz Kohezijskega sklada.

V nadaljevanju so navedeni projekti gradnje regijskih centrov za ravnanje z odpadki, ki imajo izdane odločbe o dodelitvi kohezijskih sredstev v finančni perspektivi 2007–2013.

Navedeni so vsi projekti, ki bodo sofinancirani iz Kohezijskega sklada. Skupno gre za šest operacij: • Regijski center za ravnanje z odpadki Koroške – CEROD; • Regijski center za ravnanje z odpadki Štajerske regije – Izgradnja centra za ravnanje z odpadki II. reda Slovenska Bistrica; • Nadgradnja regionalnega centra za ravnanje z odpadki v Ljubljani; • Regijski center za ravnanje z odpadki v Zasavju – CEROZ – II. faza; • Regijski center za ravnanje z odpadki Pomurje – 2. faza; • Regijski center za ravnanje z odpadki Dolenjska – 2. faza.

V prejšnji finančni perspektivi pa je bil že zgrajen regijski center za ravnanje z odpadki Celje, sofinancirana je bila tudi prva faza (odlagalno polje) CERO Dolenjska.

V potrjenem OP ROPI je bilo leta 2007 predvidenih 15 centrov.

Skladno z zmanjševanjem količine komunalnih odpadkov, primernih za obdelavo v MBO, je ministrstvo prilagodilo svoje aktivnosti za vzpostavitev optimalne kapacitete in števila centrov. Žal zaradi neuspešnosti posameznih lokalnih skupnosti pri umeščanju regijskih centrov v prostor ali pri pridobivanju ustreznih dovoljenj za posege v prostor, regijska razporeditev centrov ni idealna.

Predvidene kapacitete vseh 6 centrov + 1 zadostujejo za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki nastajajo v Republiki Sloveniji, tudi glede na zadnje uradne podatke izvajalcev javne službe.

mesta« je projekt, ki ga je Umanotera začela izvajati

konec lanskega leta. Njegov namen je dvigniti osveščenost

o tem, kaj sploh so zelena

delovna mesta in kakšne razvojne priložnosti prinašajo.

Želijo spodbuditi povezovanje različnih akterjev na področju

zelenih delovnih mest, kar bi prispevalo k oblikovanju

pogojev za ustvarjanje zelenih delovnih mest. Gaja Brecelj, vodja projekta, pojasnjuje,

kakšne aktivnosti izvajajo in kako se ključne javnosti nanje

odzivajo.

V pomladnih mesecih ste organizirali brezplačne seminarje po vsej Sloveniji. Kakšen je namen teh seminarjev?

V okviru projekta smo izvedli že 6 seminarjev za svetovalce zaposlitev območnih enot Zavoda za zaposlovanje in 5 seminarjev za podjetja in občine v različnih regijah po Sloveniji. Brezplačni seminarji potekajo po vseh slovenskih regijah z namenom, da udeleženci v ustvarjalnem okolju odkrivajo nove razvojne priložnosti v svoji regiji, razširijo mrežo poslovnih poznanstev in spoznajo obstoječe podporno okolje za razvoj zelenih delovnih mest. Pomembno je tudi, da spoznajo uspešne prakse na področju ustvarjanja zelenih delovnih mest in opredelijo svoje potrebe ter naslednje korake v smeri zelenega gospodarstva in delovnih mest.

Kakšen je interes za seminarje?

Na vsakem seminarju sodeluje približno 25 udeležencev iz podjetij, občin in razvojnih agencij. V dialogu identificirajo naravne, človeške in druge vire, ki so specifični za posamezno regijo in ki predstavljajo potenciale za razvoj zelenih delovnih mest. V vsaki regiji se je pokazalo, da obstaja mnogo različnih virov, iz katerih se da črpati ter graditi zgodbo. Najbolj perspektivna področja za Slovenijo so ekološko kmetijstvo, trajnostni turizem, ravnanje

33 88/89

z odpadki, gozdno-lesna veriga, učinkovita raba in obnovljivi viri energije ter socialno podjetništvo.

Kje udeleženci vidijo težave, da se te danosti ne razvijejo v uspeh?

Kot ključni problem je bilo izpostavljeno pomanjkanje sodelovanja med posameznimi akterji ter pomanjkanje podpornega okolja za razvoj zelenih delovnih mest. Manjka nam tudi krovna vizija – strategija naše države, kar pogrešajo tako predstavniki podjetij kot občin.

Kljub velikim izzivom pa udeleženci zaznavajo prehod v zeleno gospodarstvo z zelenimi delovnimi mesti kot vizijo razvoja, ki ji je potrebno v sodelovalnem vzdušju slediti in za kar si bodo prizadevali tudi sami. Ugotavljajo, da ima Slovenija ogromno naravnih danosti in neizkoriščenih potencialov, ki ponujajo izhod iz krize s spodbujanjem zelenega gospodarstva, obenem pa mnogo dobrih praks, ki so jim v navdih.

Kako zbirate dobre prakse?

Za prenos navdihujočih dobrih praks smo v okviru projekta Spodbujamo zelena delovna mesta razpisali nagradni natečaj Partnerstva za zelena delovna mesta: dobre prakse podjetij in lokalnih skupnosti. Z natečajem želimo spodbuditi interes podjetij in lokalnih skupnosti za prenos dobrih praks na področju zelenih delovnih mest in vzpostaviti oziroma okrepiti povezovanje različnih akterjev. Izpostaviti želimo prakse, ki prinašajo spremembe in odkrivajo nove paradigme pri spopadanju z izzivi današnjega časa: gospodarsko-finančno, energetsko, podnebno, okoljsko in družbeno krizo, ki se kaže v brezposelnosti ter degradaciji okolja in socialne države. Več informacij je na spletni strani www.zelenadelovnamesta.si.

junij 2014

»Spodbujamo zelena delovna

Naj najprej podam širši evropski okvir. Kot je znano, strategija Evropa 2020 spodbuja pametno, trajnostno in vključujočo rast konkurenčnega, nizkoogljičnega in z viri učinkovitega gospodarstva. Ukrepi za blaženje podnebnih sprememb in za prilagajanje njihovim učinkom lahko v obdobju soočanja s posledicami finančno-gospodarske krize pomembno prispevajo k inovativnosti, mednarodni konkurenčnosti, gospodarskemu razvoju in ustvarjanju novih delovnih mest. Med ključnimi sektorji, ki bodo po predvidevanjih v prihodnje ustvarjali nova delovna mesta v EU, se navajajo zelena delovna mesta. Zato je pomembno, da zelena delovna mesta in njihov potencial na ustrezen način predstavimo ciljnim javnostim in spodbudimo povezovanje različnih akterjev - gospodarstvo, svetovalci zaposlitve, lokalne skupnosti, stroke po sektorjih, nevladni sektor idr.

Gaja Brecelj

Zelena delovna mesta

O zelenih delovnih mestih se veliko govori na splošno, konkretnih podatkov je manj. Kako vi gledate na zelena delavna mesta?

foto: arhiv podjetja

Vizija Slovenije kot spodbuda za zelena delovna mesta

okolje

Zelena delovna mesta

foto: Boštjan Čadej

V Sloveniji dobri primeri krožnega gospodarstva

Zeleni forum

34 88/89

okolje

Zeleni forum Zelene Slovenije

Slovenija kot ekoregija v

EU – razvoj z manj izgubami materialov in energije je bil

naslov 2. Zelenega foruma v

organizaciji Zelene Slovenije, ki

je bil maja v Ljubljani. Kot je v uvodu poudarila mag. Vanesa

Čanji v imenu organizatorja,

je to izjemno aktualna tema, ki ponuja Sloveniji vizijo,

da se kot prva ekoregija v Evropi odloči za celovit zelen

zelenih moralnih vrednotah

in krožnem gospodarstvu.

Brez vizije ostajajo strategije

in razvojni projekti na papirju in v predalih, prav tako razvojno-raziskovalni projekti

brez tržne implementacije, kar ni problem samo Slovenije, ampak tudi EU. Velika cokla konkurenčnemu poslovanju sta hitro spremenljivo

infrastrukturno - zakonodajno okolje in toga javna uprava, kar

odvrača smele razvojne poteze

junij 2014

domačega gospodarstva in tujih naložb.

Za nov model gospodarske rasti Dr. Janez Potočnik, evropski komisar za okolje, je udeležence nagovoril v video sporočilu:

foto: Boštjan Čadej

razvojni model, ki sloni na

»K

ot veste, svet postaja čedalje bolj povezan in tudi mi smo vedno bolj medsebojno odvisni. Odgovornost vsakega in vseh za skupno prihodnost temu ustrezno narašča.

Ocenjujemo, da bo število prebivalcev na našem planetu v času ene generacije priraslo za dve milijardi, kar je več, kot je bilo skupno število prebivalcev v začetku 20. stoletja. Povedano drugače, prebivalstvo na našem planetu dnevno priraste za več kot 200 tisoč. Obstajajo ocene, da se bo do leta 2030 število potrošnikov srednjega razreda povečalo za okoli 3 milijarde.

Gre za ljudi, ki danes živijo na pragu revščine v velikih in hitro rastočih gospodarstvih. To je seveda spodbudno za te tri milijarde ljudi, saj se jim bo življenjski standard zvišal, in tudi za podjetja, ki bodo pridobila na račun zadovoljevanja njihovih potreb. Vendar bo to pomenilo velik dodaten pritisk na številne vire. Do leta 2050 se bodo kot posledica tega potrebe po hrani, krmi in vlakninah povečale za okoli 70 %. Že danes pa 60 % svetovnih ekosistemov,

Učinkovito ravnanje z viri postaja osrednje vprašanje naše konkurenčnosti. od katerih so ti viri odvisni, propada ali pa se jih izkorišča na netrajnostni način. Prepričan sem, da bo prav intenzivna raba naravnih virov najpomembnejši omejitveni dejavnik, ki bo v prihodnosti določal našo sposobnost za rast in zagotavljanje višjih življenjskih standardov povsod po svetu. Učinkovito ravnanje z viri tako postaja osrednje vprašanje naše konkurenčnosti – proizvajati izdelke z manj vode, manj energije, manj surovin, proizvajati

35 Okoljske vsebine morajo v sektorske politike Andreja Kert, državna sekretarka na Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je dejala:

88/89

ezultati bodo znani predvidoma še pred poletjem, pomagali pa nam bodo pri dokončni pripravi razvojnih politik, pa tudi vsebine programov in razpisov za črpanje sredstev v obdobju 2014-2020. Seveda pa bomo morali vzporedno s tem okrepiti tudi podporno okolje s kadri, ki bodo usposobljeni svetovati predvsem malim in srednjim podjetjem tudi na področjih, ki so povezana z vzpostavitvijo krožnega gospodarstva: učinkovita raba virov in energije, eko inovacije, eko dizajn, eko označevanje, novi poslovni modeli itd.

G

lede priprave programskih dokumentov za naslednje sedemletno obdobje smo trenutno v zaključni fazi njihove priprave. Proces aktivno teče in pričakujem, da bomo usklajevanja z Evropsko komisijo zaključili najkasneje jeseni.

Evropska sredstva so naša izjemno pomembna razvojna sredstva, zato je pomemben prav vsak dan. In trenutna politična realnost ne sme predstavljati ovir. Naše aktivnosti morajo potekati kontinuirano, predvsem pa učinkovito.

Inovacije potrebujemo, ker sedanji vzorci proizvodnje in potrošnje niso dolgoročno vzdržni.

»V

lada Republike Slovenije sledi ciljem, ki jih je Evropska unija opredelila v Strategiji Evropa 2020. Ta Strategija ponuja možnosti za zeleno rast, kot tudi konkretne priložnosti za izhod iz krize na trajnostni način.

Pri tem je ključna sposobnost ustvarjanja idej in tržno uspešnih inovacij, ki so gotovo eden ključnih spodbujevalcev strukturnih sprememb.

Inovacije potrebujemo, ker sedanji vzorci proizvodnje in potrošnje niso dolgoročno vzdržni in jih moramo spremeniti v smeri povečanja učinkovitosti rabe virov. To pomeni premik od današnjega linearnega gospodarstva - kjer rudarimo, proizvajamo, uporabimo in odvržemo - v krožno gospodarstvo, kjer so izdelki zasnovani tako, da odpadkov pravzaprav ni, ker lahko surovine krožijo, pri čemer se v novih proizvodnih procesih kakovost materialov ohranja ali se celo izboljšuje.

K

er je to področje izjemno pomembno, smo naročili izdelavo kratke analize trendov in potencialov za prehod Slovenije v krožno gospodarstvo. Njen namen je: predstaviti analizo trenda v mednarodnem prostoru, identificirati ključne gospodarske sektorje, potencialne

skladu tudi z usmeritvami Evropske komisije se od vlaganj v »zidove« premikamo k vlaganjem v vsebinske projekte z jasno opredeljeno strategijo, konkretnimi cilji in učinki. Tako bodo do konca leta 2020 sofinancirani predvsem tisti projekti, ki bodo povečevali konkurenčnost našega gospodarstva ter zagotovili kakovostna in dolgoročna delovna mesta. In tu nismo šli mimo zelenega, saj je prav to področje eno od tistih, ki lahko prispeva k izboljšanju konkurenčnosti podjetij, tako zaradi bolj učinkovite rabe virov, kot tudi zaradi številnih priložnosti za razvoj novih izdelkov in storitev na področju zelenega gospodarstva. V osnutku operativnega programa smo zato opredelili veliko vsebinskih oziroma neposrednih ukrepov, ki bodo namenjeni spodbudam za bolj učinkovito rabo energije in virov ter bodo prispevali tudi k boljšemu izvajanju okoljskih predpisov.

S

eveda pa to ne bo dovolj, če želimo, da Slovenija izkoristi svoje potenciale in priložnosti, ki jih ponuja prehod v krožno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika. Za to bo treba okoljske vsebine integrirati v sektorske politike (RRI, izobraževanje, kmetijstvo, gospodarstvo) in zagotoviti koordinirano sodelovanje vseh ključnih deležnikov. Le tako bo namreč to področje lahko postalo pomemben generator gospodarskega napredka.

T

u moram omeniti tudi pripravo Strategije pametne specializacije, s katero želimo dati čim bolj jasen odgovor na vprašanje, kam kot država želimo, ko gre za področja inovativnosti, podjetništva, raziskav in razvoja ter industrijske politike. Pričakujem, da bo Strategija kot dokument lahko sprejeta do konca junija.

junij 2014

S

lovenija je v dobrem položaju, da izkoristi priložnosti, ki jih ponuja prehod v krožno gospodarstvo. Opažam, da se pri nas čedalje bolj povečuje zanimanje za zelene teme. Moje glavno sporočilo je, da so spremembe modela

R

V

Č

e želimo videti resnične spremembe, potrebujemo celovit pristop. Okoljska vprašanja moramo vključevati v vse politike, vključno z energetsko. Podnebno-energetski sveženj, ki ga je Evropska komisija sprejela januarja, je odličen primer, saj uvaja ukrepe, ki bodo vodili Evropo k bolj konkurenčnemu, varnemu in trajnostnemu energetskemu sistemu. Poleg tega v Evropski komisiji pripravljamo tudi sveženj o učinkovitem ravnanju z viri, ki naj bi bil sprejet junija. V njem bo poudarjena potreba po uporabi virov na bolj učinkovit način, kar bo prispevalo k zmanjševanju povpraševanja po energiji. Glavni cilj svežnja je prehod k evropskemu krožnemu modelu, ki bo spodbujal ponovno uporabo in sistematično spreminjanje odpadkov v nove surovine in njihovo vračanje nazaj v proizvodni krog. To bo zmanjšalo potrebo po surovinah in bo prispevalo k nižji porabi energije ter zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Sveženj se bo predvsem osredotočal na revizijo zakonodaje Evropske unije na področju odpadkov in preusmeritev pozornosti od ravnanja z odpadki k preprečevanju nastajanja odpadkov. Vključeval bo tudi pobude za trajnostne stavbe, trajnostno ravnanje s hrano, zeleno podjetništvo in zelena delovna mesta. S tem svežnjem želimo odgovoriti na vprašanja, ki še vedno ostajajo odprta, in zagotoviti trdne temelje za prehod v zeleno gospodarstvo.

koristi in razvojne priložnosti za gospodarstvo (tudi področje inovacij) ter horizontalne pogoje, identificirati ključne ovire za prehod v krožno gospodarstvo in opredeliti priporočila na tem področju.

okolje

rasti neizogibne. Zato se čim prej osredotočite na priložnosti, ki jih ta prehod ponuja. V tem trenutku je namreč predvsem pomembno prevzeti pobudo. Tisti, ki bodo to storili med prvimi, bodo tudi največ pridobili. Bodite med njimi.«

foto: Boštjan Čadej

izdelke, ki jih je mogoče ponovno uporabiti ali reciklirati – to je tudi s poslovno-gospodarskega vidika smiselno. Rešitev za to ponuja prehod iz linearnega modela gospodarstva v model z viri učinkovitega krožnega gospodarstva. Gre za gospodarstvo, ki je v sozvočju z naravo, za gospodarstvo, v katerem odpadki ene industrije postanejo surovina druge. Uresničitev tega prehoda pomeni spremembo uveljavljenih navad in vzorcev proizvodnje in potrošnje. To je tudi razlog, zakaj smo v Evropski uniji učinkovito rabo virov postavili v središče razvojne strategije rasti. Želimo spodbuditi prehod k modelu gospodarske rasti, ki bo omogočal rast z manjšo porabo virov. Pri tem ne smemo pozabiti, da je kompleksnost medsebojnih povezav tolikšna, da je učinkovito ravnanje z viri nujno obravnavati celostno. Vzemimo za primer proizvodnjo energije, ki jo potrebujemo za pogon našega gospodarstva. Pri tem porabljamo tudi vodo in surovine, v nekaterih primerih tudi zemljo. Z energetsko učinkovitostjo bomo prihranili tudi druge vire. Po drugi strani pa je energija potrebna pri uporabi drugih virov.

Na primer pri proizvodnji in distribuciji vode ali pri pridobivanju surovin. Ta energija predstavlja strošek za potrošnika. Energija seveda tudi povzroča emisije in pomembno vpliva na podnebne spremembe.

Priložnost za novo razvojno paradigmo Mag. Andreja Jerina, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje:

U

činkovita raba virov je v ospredju skoraj vseh dejavnosti Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Viri, kot so voda, prst, čist zrak, ekosistemske storitve, biotska raznovrstnost in minerali ter kovine, ki so bistveni za naše zdravje, kakovost življenja in osnovne potrebe, so namreč zaradi človekovih dejavnosti in njihov globalnih posledic, ogroženi in omejeni.

Rastoča uporaba teh virov bo vodila v njihovo pomanjkanje in rast cen, kar ima negativen vpliv na družbo in gospodarsko dejavnost.

Evropa, ki je za marsikatero surovino v veliki meri ali popolnoma odvisna od uvoza in kot prostor, ki je gosto poseljen, ima zato še posebno velik interes, da z vsemi viri ravna učinkovito in jih čim manj zavrže.

K

ot vsaka omejitev, ki izhaja iz politike varovanje okolja, pa tudi ta, če se je dovolj zgodaj zavemo, skriva potencial za nove dejavnosti in ustvarjanje delovnih mest. Še zlasti velike možnosti za rast in zaposlovanje so v

junij 2014

Glavni sponzor:

Sponzorji:

gradbeništvu, na področju upravljanja ekosistemov in virov, obnovljivih virov energije, ponovne uporabe in recikliranja.

K

ot ministrstvo, odgovorno za upravljanje z naravnimi viri, vidimo svojo vlogo v spodbujanju teh dejavnosti. V Sloveniji smo glede snovne produktivnosti še neučinkoviti, saj za enoto ustvarjenega BDP porabimo več naravnih virov, kot je povprečje v EU, zaradi česar se z vidika konkurenčnosti dolgoročno postavljamo v izredno negotov položaj. Razlog za to je v premočni dediščini preživetega linearnega načina razmišljanja v gospodarstvu (izkoplji, naredi, uporabi in odloži). Začeti moramo razmišljati o tem, kako vzpostaviti t.i. krožni ekonomski sistem, kjer bodo surovine krožile, kot snovi krožijo v naravi, ki ne pozna koncepta odpadka. Skozi uveljavitev krožnega ekonomskega sistema bomo korak bližje temu, da okoljska politika ne bo obravnavana kot dejavnik omejevanja rasti, ampak kot ključna razvojna priložnost za novo razvojno paradigmo. Z uveljavitvijo nove in okolju prijaznejše razvojne paradigme se ukvarjamo tudi na evropski ravni, kajti globalni problemi zahtevajo celovite rešitve in strategije na vseh ravneh. Na zadnjem zasedanju Sveta za okolje v Bruslju so namreč okoljski ministri opravili pomembno razpravo o ozelenitvi evropskega semestra, ki uveljavlja temeljno evropsko razvojno strategijo EU2020. V okviru te strategije predstavlja učinkovitost virov eno izmed sedmih temeljnih pobud za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Ne glede na vključitev okoljskih ciljev v strategijo, pa se prepogosti zdi, da se strategija EU2020 bolj usmerja v sanacijo obstoječega gospodarskega modela kot pa v njegovo preoblikovanje.

foto: Boštjan Čadej

36

O programskih dokumentih izvajanja evropske kohezijske politike 2014-2020 je in še poteka široka javna razprava, ključno pri tem pa je, da moramo vsi skupaj narediti vse, da zapisano ne bo ostalo le na papirju. Ni dovolj le pametna strategija, temveč je pomembna predvsem njena ustrezna, predvsem pa učinkovita implementacija. Verjamem, da delamo premike v pravo smer. Zelo je pomembno, da smo pri tem čim bolj sistematični, usklajeni, ambiciozni, progresivni in seveda tudi zeleni.«

okolje

88/89

Zeleni forum Zelene Slovenije

Prepogosto se zdi, da se EU2020 bolj usmerja v sanacijo obstoječega gospodarskega modela kot pa v njegovo preoblikovanje.

V

omenjeni razpravi je zato veliko ministrov za okolje poudarilo, da okolje ne sme biti zgolj eden izmed stebrov razvojne strategije, ampak podlaga za doseganje vseh deklariranih oblik rasti – ne zgolj trajnostne, temveč tudi vključujoče in pametne. Prevlada takšnega razmišljanja bo vodila v »mainstreaming« okoljske politike, saj se bodo okoljska in podnebna prizadevanja okrepila kot horizontalna vsebina v smislu standarda in ne obrobna vsebina in obremenitev ostalih resorjev. Če bomo uspešno uveljavili prepričanje, da je na okoljske ovire treba gledati kot na priložnost, na učinkovito rabo virov kot potencialno primerjalno prednost EU, na zeleno davčno reformo pa na vprašanje smotrne porabe javnih sredstev, bomo storili največ, kar lahko za varovanje naravnih virov. Ob tem pa tudi spodbudili in ne zavrli gospodarsko dejavnost.«

Medijski sponzor:

Sonzorji pogostitive: Spar Slovenija, Gorički raj, Eko mesnine

37 88/89

okolje

Slovenija - razvoj z manj izgubami materialov in energije mag. Vanesa Čanji

Franko Nemac iz Agencije za prestrukturiranje energetike d.o.o. je poudaril pomen povezovanja spodbujanja obnovljivih virov energije z ustvarjanjem novih delovnih mest v Sloveniji.

V Okvirnem sporazumu za obdobje 2014–2020 je pristop zelo razpršen, v njem je praktično vse. »Pri klasičnih virih, kot so premog, nafta in zemeljski plin, predstavljajo goriva sama 60 do 80 % letnih obratovalnih stroškov. Pri obnovljivih virih energije je energent poceni ali celo zastonj, zato sta tu zelo pomembni oprema in znanje. Večina politikov, strokovnjakov in strategov ne zazna bistvene pomembnosti opreme pri OVE in URE v primerjavi s klasičnimi viri.

Klasične energente uvažamo, ker jih nimamo, izjema je za zdaj le lignit. Zaradi nerazumevanja OVE in URE pa na tem področju opremo uvažamo. Spodbujevalne politike v Sloveniji so usmerjene le v investicije v OVE in URE. Če bi hoteli imeti od URE in OVE gospodarske koristi, pa bi morali spodbujati proizvodnjo opreme v Sloveniji, saj bi le-ta odpirala tudi nova delovna mesta.

V preteklem petletnem obdobju smo zaradi tega nerazumevanja zamudili številne priložnosti. V okviru Kohezijskega sklada je bila v obdobju 2007-2013 odobrenih za cca 150 mio evrov nepovratnih subvencij za URE in OVE. Eko sklad in veliki zavezanci namenijo letno cca 30 mio evrov za spodbujanje URE in OVE. BORZEN je za spodbude OVE in SPTE v letu 2013 namenil 120 mio evrov. A vgrajena oprema je bila v veliki večini dobavljena iz tujine!

Ob vgradnji 150 MW modernih kurilnih naprav na lesno biomaso nam ni uspelo postaviti na noge domače proizvodnje naprav. Enako velja tudi za vse druge OVE in URE. Eden večjih proizvajalcev, KIV Vransko, je šel celo v stečaj. Z uvozom opreme subvencioniramo kreiranje delovnih mest in gospodarskega razvoja v tujini.

Normalno se lahko vprašamo, ali spodbujamo URE in OVE na pravi način? Ali pravilno razumemo priložnosti, ki nam jih ponujajo URE in OVE? V Okvirnem sporazumu za obdobje 2014 – 2020 je pristop zelo razpršen, v njem je praktično vse.

Slovenija je v gospodarski krizi, zato rabi gospodarske prioritete.

Ukrepi so horizontalni, kot so krepitev raziskav, povečanje konkurenčnosti, prilagajanje podnebnim spremembam, ohranjanje okolja, kakovostno zaposlovanje, usposabljanje, vseživljensko učenje itd.

Potrebujemo jasne projektne cilje, ki bi lahko bili URE in OVE, ter trajnostno mobilnost, s poudarkom na proizvodnji opreme, v okviru katerih bi uresničevali vse naštete horizontalne cilje. Za nizkoogljične tehnologije je od 4 mrd EUR predvidenih 7,3 % sredstev in to za investicije, kar pomeni le nadaljnjo podporo uvozu opreme.

Kot mali podjetnik si ne predstavljam, kaj lahko pričakujem od podpore povečanja konkurenčnosti malim podjetjem in kakovostnemu zaposlovanju. Za take namene je treba kreirati perspektivne gospodarske programe, da bomo lahko zaposlovali in postali konkurenčni!

Katere zelene tehnologije bi lahko podprli?

Praktično vse, ker so perspektivne in delovno kreativne. Začeti pa je treba tam, kjer že imamo sorodne kompetence. Za vsako tehnologijo posebej: HE, VE, SE, GE, biomasa, bioplin, sončni kolektorji, toplotne črpalke, energetska sanacija stavb, pametna omrežja itd. je treba ločeno narediti sistematične preglede potrebne opreme, po sklopih, sistemih in komponentah ter na drugi preglede podjetij, ki imajo na teh področij kompetence.

Take preglede mora, za vsako tehnologijo posebej, nekdo naročiti. V prvi fazi je lahko naročnik analiz le država ali paradržavne institucije, ker nove tehnologije še nimajo lastnih organizacijskih struktur. Sočasno bi morali podpreti ustanovitev organizacijskih struktur (klastrov) zainteresiranih podjetij, za vsako tehnologijo posebej. Pridobivanje kompetenc pri proizvodnji opreme zahteva priprave in vključevanje v izvedbene projekte, ki jih izvajajo domači investitorji in tuji dobavitelji tehnologij.

Nosilci podpore novim proizvajalcem opreme bi morala biti v prvi vrsti slovenska državna energetska podjetja in javni sektor preko razvojnih pilotnih projektov. Podpore raziskovalnim razvojnim projektom so dovoljene tudi po pravilih EU. Težko je pisati točne recepte. Pomembno je, da imamo na vsakem koraku vedno v mislih, da je treba zelene tehnologije v prvi vrsti uporabiti za kreiranje delovnih mest in gospodarskega razvoja.«

junij 2014

Možnosti za razvoj zelenih tehnologij v Sloveniji in partnerski sporazum z EU

foto: Boštjan Čadej

Zeleni forum je odprl in predstavil konkretne pobude za ukrepe ekonomske in razvojne politike za prehod v vizijo zeleno. Hkrati je s prstom pokazal na konkretne ovire, ki tak prehod ovirajo.

foto: Boštjan Čadej

38

Upcycling, naslednji korak v evoluciji recikliranih plastičnih materialov

okolje

88/89

Zeleni forum Zelene Slovenije

Dr. Manica Ulčnik Krump iz podjetja Interseroh je opozorila na veliko priložnost, ki jo nudi ravnanje z odpadnimi plastičnimi materiali. »Po podatkih Plastic Europe smo v svetu leta 2012 proizvedli okoli 288 milijonov ton plastike v primarni obliki, od tega v Evropi 57 milijonov ton. Podatek je pravzaprav razveseljujoč, saj dejstvo, da proizvodnja in predelava plastike iz leta v leto naraščata, pomeni pozitivne trende gospodarske rasti. Zaskrbljujoče pa je, da kar 50 do 60 % proizvedene plastike še isto leto postane odpadek, kar v EU pomeni več kot 25 milijonov letno. Vsako leto porabimo 500 milijard plastičnih vrečk oziroma več kot

Vsako leto porabimo 500 milijard plastičnih vrečk oziroma več kot milijon vsako minuto.

milijon vsako minuto. „Življenje“ plastične vrečke je povprečno dolgo le 15 minut. Tudi Slovenija s plastičnimi odpadki ne ravna gospodarno. Leta 2012 smo samo 50 % celotne količine plastičnih odpadkov bodisi mehansko predelali bodisi uporabili kot vir energije. To je seveda nadvse zaskrbljujoče, po drugi stani pa pomeni, da imamo v Sloveniji še vedno na razpolago neizkoriščen visokokvaliteten sekundarni surovinski vir.

Pojavlja se vprašanje, ali je tudi v praksi tehnično izvedljivo iz mešanih plastičnih odpadkov proizvesti visokokvaliteten material, ki bo zadostil željam in potrebam kupca oziroma bo imel recikliran material vsaj primerljive oz. boljše lastnosti kot material v primarni obliki?

foto: Boštjan Čadej

Uporaba reciklatov in biorazgradljivih materialov v proizvodnji in komunikacija s kupci

junij 2014

Ana Laura Rednak, Plastika Skaza: »Trenutno predelamo 5 tisoč ton izdelkov iz plastične mase, od tega je polovica reciklatov.

Naša dejavnost je razvoj izdelkov iz plastičnih mas, kar 90 % izdelkov izvozimo. Tri četrtine naših kupcev po svetu, gre predvsem za multinacionalke, že zahtevajo reciklate oziroma zelene materiale. Predstavila bom projekt Ikee, ki je del našega področja pohištvene industrije.

To je kupec, ki ima zelo jasno strategijo do leta

2020, izvrševanje te strategije pa prenašajo na nas. V vse izdelke iz plastičnih mas želijo vpeljati reciklate. To je za nas izziv, saj je v Ikei velik porast izdelkov iz plastičnih mas, ker so poceni, dostopni in jih je možno hitro razviti.

To je zahteva potrošnika. Trajnostnost je za njih ključnega pomena, zato moram mi kot dobavitelji slediti tem trendom. Danes za Ikeo že delamo 54 % izdelkov iz reciklatov. Bili smo prvi produktno-razvojni dobavitelj za Ikeo, ki je začel implementacijo teh reciklatov.

Kupec pride in postavi kratek rok. Ne vprašajo, ali lahko financiramo tak razvoj, kako izvedljivi so roki ipd. Postavili so nas pred dejstvo: vzemi ali pusti. Razvoj v višini milijon evrov smo investirali iz lastnega kapitala, evropskih razpisov za razvojne projekte v tem obdobju ni bilo – sicer pa vemo, da so postopki v zvezi z razpisi zelo dolgotrajni. Kupec ne čaka. Projekt je bilo potrebno izvesti takoj. Za nas pomeni materialni strošek kar 70 % celotnega stroška izdelka. Ta podatek pove, kako razpredeno

S slovenskim znanjem smo razvili metodo recikliranja „Recycled resource Upcycling“, ki omogoča, da s postopkom mehanskega recikliranja material kemijsko oplemenitimo in s tem podarimo zamazanim, nizkokvalitetnim mešanim plastičnim odpadkom novo življenje. Odpadni material je namreč dragocen visokokvaliteten surovinski vir, če ga le znamo ustrezno uporabiti in če z njim ustrezno ravnamo. Vsaka izvedena faza v postopku predelave izboljšuje tehnično kvaliteto materiala in tako povečuje njegovo vrednost.

Odpadnemu materialu po fazi zbiranja in sortiranja določimo kvaliteto in ga ustrezno mehansko predelamo. Regranulatu nato po željah in potrebah kupca spremenimo lastnosti na osnovi receptur. Z vsako uporabljeno tono tako recikliranega materiala prihranimo 493 kg toplogrednih plinov, kar je do 30-odstoten prihranek.

Na trgu so konkurenčni zgolj in tisti reciklirani materiali, ki predstavljajo substitut novim materialom ter imajo ne le primerljive, temveč vsaj enake ali boljše lastnosti kot novi materiali.

Kje so torej prednosti in možnosti za Slovenijo?

Imamo zadostne količine sekundarnih surovin, ki so neodvisne od gibanja cene nafte. Tako lahko zagotovimo velike prihranke CO2 emisij in toplogrednih plinov.

prodajno verigo moramo imeti, da smo lahko konkurenčni.

Kje vidimo največje ovire za večjo konkurenčnost? Predvsem dve: ni subvencij za zelene materiale in padanje konkurenčnosti Slovenije kot države. Predstavljam predvsem pogled globalnega kupca. Ne konkuriramo le podjetja med seboj, ampak tudi države. Danes izgubljamo posle, ker so druge države veliko bolj proaktiv-

Če se bo Slovenija odločila za subvencioniranje zelenih materialov, lahko zagotovimo nova delovna mesta. ne v gospodarstvu kot Slovenija. Tako smo na primer zgubili trimilijonski posel, ki je šel na Poljsko, ker so tam subvencionirali t.i. zeleni material. Kupec ima jasno oceno zanimivosti trgov po državah. Na njihovem zemljevidu Slovenije ni, saj politično nestabilnost in neusmerjenost države v gospodarstvo ocenjuje kot veliko nevarnost. Če se bo Slovenija odločila za subvencioniranje zelenih materialov, lahko zagotovimo nova delovna mesta in nove zanimive posle. Gre za konkurenčnost.«

39 Utekočinjen les je zmes depolimeriziranih in utekočinjenih komponent lesa, ki je rezultat reakcije s polihidroksi alkoholi in kislinskega katalizatorja. Utekočinjanje pretvori les v surovino za sintezo novih, okolju prijaznih polimerov. Za Slovenijo je lahko to velika razvojna priložnost, saj imamo velike količine odpadkov iz biomase.

Na Kemijskem inštitutu so različne lignocelulozne materiale utekočinili z izkoristkom več kot 95 %.

Utekočinjanje pretvori les v surovino za sintezo novih, okolju prijaznih polimerov.

Sintetizirali so poliestre z uporabo utekočinjene biomase. Del polihdroksi alkoholov iz surove nafte so tako nadomestili z obnovljivimi viri. Z razvojno-gospodarskega vidika je zanimivo, da so lastnosti poliuretanskih pen primerljive komercialnim.

foto: Boštjan Čadej

»Za konkurenčnost gospodarstva je ključno vprašanje, kako direktivo, ki je obveza,

88/89

Rezultati raziskave, ki jo je predstavil Matjaž Kunaver, kažejo, da je mogoče učinkovito in inovativno uporabiti lignocelulozno biomaso v sintezi polimerov. Pri tem se lahko uporabi tudi glicerol iz proizvodnje biodiesla.

Utekočinjeno biomaso so uporabili kot lepilo za pripravo ivernih plošč– z zmanjšano

Naložbe v razvoj reciklažne industrije – materiali iz OEEO

Jure Fišer iz podjetja Gorenje Surovina je poudaril, da v Sloveniji obstaja zdrava in močna industrija predelave odpadkov, ki pa se zaradi nenehnega spreminjanja zakonodaje in pomanjkanja vizije ne more razvijati. Ob podpori domačega trga bi lahko Slovenija postala center sodobnega ravnanja s koristnimi odpadki predvsem za področje Balkana. Vzor je tradicija predelave jeklenega odpada, kjer se je razvila močna industrija predobdelave jeklenega odpada, katere nosilec je Gorenje Surovina, in močna industrija reciklaže jekla, s predstavnikoma Acroni in Štore Steel. Svobodna konkurenca po njegovem mnenju izboljšuje inovativnost razmišljanja in pomeni splošen napredek.

Utekočinjeno biomaso so uporabili kot gorivo.

Kurilna vrednost tega goriva je 22-24 MJ/kg, kar je višja vrednost od rjavega premoga (21 MJ/kg), suhega lesa (14,5 MJ/kg), lignita (15 MJ/kg), ne dosega pa kurilne vrednosti kurilnega olja, ki znaša 42 MJ/kg. Tudi cena tega goriva za proizvodnjo 10 kWh energije je ugodna, saj je cenejša od proizvodnje propana/butana in kurilnega olja, vendar dražja od zemeljskega plina.

Nujno potrebujemo čim bolj liberaliziran sistem zbiranja in predelave vseh vrst odpadkov.

izkoristiti kot poslovno priložnost? Najprej je potrebno direktivo o odpadni električni in elektronski opremi umestiti v slovenski pravni red, nakar je treba spoštovati okoljske cilje. Aktivna politika spodbujanja zamenjave starih, energijsko neučinkovitih aparatov, ne bi imela ugodnega vpliva le na doseganje okoljskih ciljev, ampak tudi na povečanje gospodarske aktivnosti. Po naših izkušnjah bi morali dati ključen poudarek osveščanju prebivalstva, prioritetno pa je delo z mladimi.

Trenutni okoljski cilj je predelati 4 kg odpadne električne in elektronske opreme na leto na prebivalca.

Do leta 2019 novi cilji zahtevajo, da moramo zbrati in predelati 85 % vse proizvedene električne in elektronske opreme, kar po oceni pomeni 20 kg na prebivalca na leto. Nujno moramo najti ustrezen sistem, ki bo omogočal, da bomo zbrali petkrat več OEEO kot v tem trenutku. Po približni oceni to pomeni, da bomo v Sloveniji zbrali več kot 50.000 ton OEEO.

Poglejmo, kako je z reciklažo odpadne električne in elektronske opreme danes. V Sloveniji zberemo približno 11.000 ton OEEO na leto.

Reciklažna industrija OEEO je slabo razvita, ker ni zadostnega masnega toka. Zbrani odpadki odjemalcev izvajalcev javne službe so slabe kvalitete, kar onemogoča koristno izrabo teh odpadkov.

In kakšno bo stanje leta 2019? Zbrano bo 55.000 ton OEEO na leto, kar bo pomenilo veliko več možnosti za razvoj reciklažne industrije. Predvidevamo, da bo sistem zbiranja takrat boljši od današnjega, zato odpadni električni aparati ne bodo nelegalno izbrabljeni.

To je optimistična projekcija. Zato moramo najti sistem, da bomo te cilje dejansko tudi dosegli. Vzpostaviti moramo pogoje, da bomo lahko to opremo reciklirali v Sloveniji v vseh stopnjah predelave. Nujno potrebujemo čim bolj liberaliziran sistem zbiranja in predelave vseh vrst odpadkov, seveda ob upoštevanju vseh okoljevarstvenih standardov.

Slovenski reciklažni industriji moramo dati zagon, ne pa ustanavljati in širiti izvajanja javne službe. Zakaj? Ker prosti trg spodbuja napredek. In še dodatni izziv. Gorenje in druga slovenska podjetja so prisotna na trgih zahodnega Balkana, kjer bo leta 2020 zbranih 300.000 ton OEEO. Ob dobri infrastrukturi lahko večino tega predelamo v Sloveniji, kar bi pomenilo razmah novega drevesa slovenske industrije.«

junij 2014

foto: Boštjan Čadej

Matjaž Kunaver iz Kemijskega inštituta je predstavil razvojno priložnost utekočinjenega lesa.

emisijo formaldehida in odličnimi mehanskimi lastnostmi, poliestre na osnovi utekočinjene biomase pa se lahko uporabi v lepilih za različne namene.

okolje

Odpadek iz biomase kot surovina in energetki vir (primer utekočinjenega lesa)

40

»Za nas ime in izvor odpadka nista pomembna, štejejo le njegove lastnosti in uporabnost. Na tem področju iščemo realistične in uravnotežene rešitve, ki upoštevajo kategorije, kot so ponudba in povpraševanje, cena recikliranja, hkrati pa so izvedljive s tradicionalno gradbeniško tehnologijo.

V trajnostnem gradbeništvu so koristni industrijski odpadki, ki nastanejo v termičnih in industrijskih procesih. Zanje so značilne velike količine, kemijsko večinoma niso inertni, potrebne so vezane aplikacije. Tak primer so: žlindre, pepeli, livarski peski, sadre, polimeri, celulozna vlakna in podobno. Uspešno nadomeščajo naravni agregat in/ali konvencionalna veziva, kot so cement, apno, bitumen. Črna jeklarska žlindra lahko v asfaltu nadomešča uvožene naravne agregate, ki ima še boljše

vozne lastnosti kot naravni agregat. V t.i. zelenem betonu pepeli nadomeščajo del cementa.

V gradbeništvu se lahko koristno uporabi tudi komunalni mulj iz čistilnih naprav - po končanem postopku higienizacije lahko postane surovina za gradbene kompozite. Uporaben je zlasti v nizkih gradnjah, kot so tekoči zasipi in kompoziti s kontrolirano nizko trdnostjo.

Trajnostno gradbeništvo prinaša številne sinergijske učinke. Prispeva k ohranjanju naravnih virov, zmanjšuje količine odpadkov, ki bi se sicer odložila na odlagališčih, manjša poraba energije in s tem prispeva k nižjemu ogljičnemu odtisu. Z okoljskega vidika je potrebno poudariti, da se toksične snovi v odpadkih fiksirajo.

Z ekonomskega vidika pa je razveseljivo, da so novi proizvodi lahko boljši in cenejši od tradicionalnih, hkrati pa je trajnostno gradbeništvo pomemben del krožne ekonomije, ki ustvarja nove poslovne priložnosti.

Bioindustrija v krožnem gospodarstvu Slovenije Mateja Dermastia, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, je predstavila pomen razvoja bioindustrije v krožnem gospodarstvu Slovenije.

junij 2014

»Slovenija potrebuje investicije v bioindustrijo.

Znanje imamo in kupci nas bodo odplaknili, če ne bomo zamenjali materialov na sintetični bazi za biomateriale. Največji problem, ki smo ga zaznali v okviru Polimata v sodelovanju s podjetji, je, da nimamo razvitih verig vrednosti, ki naj bi nova znanja pretvorile v tržne produkte. Nove verige vrednosti je potrebno narediti z novimi podjetji ali pa pomagati tradicionalni industriji, da se prestrukturira na podlagi novih znanj v bioindustriji. Direktorati v Evropi so prepoznali slovenski pristop preobrazbe polimerov v biopolimere kot potencialni model prestrukturiranja polimerne industrije Evrope v biopolimerno industrijo. Slovenija je lahko tu primer dobre prakse.

Kaj potrebujemo? Najprej biorafinerijo, ki nam odpadke in biomaso pretvori v nove kemikalije, v novo gorivo. Brez biorafinerije ne bo šlo. Zakaj bi to razvijali? Razlogov je več: imamo lokalne vire, lokalno produkcijo, s tem bi zmanjšali svojo odvisnost od uvoza in povečali svojo

atraktivnost za investicije. V biotekmi ne le Slovenijo, ampak celotno Evropo prekašajo številne druge države. Kot sem že poudarila, znanja imamo ogromno, vprašanje je le, kako ga plasirati na trg. Kitajci in Američani investirajo v bioindustrijo, Evropa pa žal le raziskuje.

V zadnjih treh letih je bilo v Evropi narejenega veliko. Ustanovljen je bil bioindustrijski konzorcij, v katerem sodeluje 70 industrijskih partnerjev in 100 raziskovalnih institucij univerz, ki so pridruženi partnerji konzorcija.

Ta industrija bo do leta 2020 investirala 2,7 milijarde evrov denarja, Evropa pa bo preko Horizonta 2020 prispevala še skoraj milijardo evrov. To je v okviru Horizonta najbrž največja usmerjena investicija na področju industrije.

Kje so naše priložnosti? V roku enega leta moramo najti podjetja, ki bodo sodelovala pri projektu. Je biorafinerija realna za Slovenijo ali se moramo takoj priključiti Avstrijcem, Italijanom, Nemcem? S kom se bomo povezali, da bomo znanje znali pretvoriti v izdelke? Če tega ne bomo naredili, bo velik del izvozne industrije Slovenije do leta 2020 izločen iz konkurenčne tekme.

Trajnostno gradbeništvo prinaša številne sinergijske učinke.

foto: Boštjan Čadej

Dr. Andraž Legat, Zavod za gradbeništvo, je izpostavil prednosti trajnostnega gradbeništva, za katerega so odpadki vir surovin.

foto: Boštjan Čadej

Uporaba industrijskih odpadkov v gradbeništvu

okolje

88/89

Zeleni forum Zelene Slovenije

Slovenija potrebuje investicije v bioindustrijo.

V projektu Poly4emi želimo zamenjati paradigmo produkcije polimerov iz nafte, ki je osnovni vir, v nove sisteme produkcije polimerov oziroma biopolimerov in jih uporabiti v aplikacijah na trgu. Projekt Poly4emi vodi ministrstvo za znanost in Slovenija je v evropskem okolju prepoznana kot vodilni partner. Kaj imamo? Imamo lesnopredelovalno industrijo, papirniško industrijo, imamo kmetijstvo in prehrambeno industrijo, imamo veliko število bioodpadkov ter veliko znanja za pridelavo polimerov. Kar 70 % izvozne industrije Slovenije temelji na polimerni industriji – avtomobilska industrija, bela tehnika, premazi, lepila, gradbeni materiali, kemijska industrija.«

41 Dobro nam je poznana politika podnebnih sprememb, ki jo vodi EU, in je ambiciozno začrtana s sprejetimi cilji 3 x 20 %. Poudariti velja, da je v tem kontekstu premalo spodbujan razvoj različnih vrst obnovljivih energentov v transportu in energetskih storitev za izboljšanje energetske učinkovitosti za doseganje prihrankov energije. Izpostavila bi, da je financiranje okoljskih in infrastrukturnih projektov tudi v Petrolu kar precejšen izziv. Z odločevalci

v Sloveniji se skušamo dogovoriti, kako najti modele financiranja za projekte s področja zelenih tehnologij. V Evropski uniji za financiranje okoljskih projektov kombinirajo nepovratna sredstva evropskih strukturnih in kohezijskih skladov, sredstva lokalne skupnosti in zasebna sredstva.

S nadaljnjimi težavami se srečujemo na okoljskem področju oziroma koncesijskih dajatvah.

Kot veste, večino prihodkov še vedno ustvarimo na klasičnih fosilnih energentih, zato zemeljski plin za nas predstavlja velik potencial z vidika najmanjših emisij. Zelo pomembno se nam zdi, da bi vzpostavili nek mehanizem z uredbo, ki bi predpisoval višino okoljskih in koncesijskih dajatev. Predlagamo, da se višina okoljskih in tudi drugih dajatev (npr. koncesijskih dajatev, ki jih določajo lokalne skupnosti) za zemeljski plin čim bolj omeji, saj raba zemeljskega plina kot najčistejšega fosilnega goriva bistveno vpliva na izboljšanje kvalitete zraka (bistvena

Sonaravni energetski sistem Slovenije nov energetski koncept Dr. Peter Novak, podpredsednik Znanstvenega sveta Evropske agencije za okolje.

Nov zakon o energetiki je veljaven od marca letos in zahteva dogovor o novem energetskem konceptu. Obnovljivi viri energije so odgovor na vprašanje, kakšen energetski koncept bomo imeli v Sloveniji v naslednjih 50 letih.

Sedanja proizvodnja elektrike iz fosilnih goriv in jedrske elektrarne dosega 8985 GWh v letu 2013 in jo bo potrebno nadomestiti z OVE, saj bodo do leta 2050 praktično že vse termoelektrarne izven obratovanja. Za nove potrebe in zamenjavo fosilnih goriv potrebujemo skupaj 22.058 GWh elektrike. Skupaj je potrebno v letu 2050 proizvesti 31.043 GWH elektrike iz OVE. Na razpolago imamo vodne vire, veter, sonce biomasa je rezervirana za predelavo v lin in metanol. Ker je potrebno proizvesti tudi vodik

za sintezo metana in metanola v obsegu 70 PJ/a, kar predstavlja 15.500 GWh/a. Skupaj potrebujemo torej 46.543 GWh/a elektrike iz OVE. Kako lahko pokrijemo te potrebe? Nove HE z akumulacijo – tehnični potencial v Sloveniji je ocenjen na 6.527 GWh/a. Energija vetra omogoča izgradnjo nad 200 MW VE z letno proizvodnjo cca 400 GWh/a. Geotermalna energija je neizkoriščena možnost z visokim multiplikativnim učinkom – elektrika + proizvodnja v rastlinjakih, ocenjena moč GE je 500 MW in proizvodnja na 4000 GWh/a. To predstavlja 10.927 GWh/a. Potrebujemo še najmanj 35.600 GWh. Sončne FN elektrarne je možno graditi postopno in z njimi postopno dograditi manjkajoče proizvodnje kapacitete po zaustaviti TE in JE. Pri letnem donosu 1200kWh/kWp moramo zgraditi 29.700 MW FNE. Potrebna površina pri

88/89

okolje

Menimo, da lahko konkurenčnost vseh virov energije zagotovimo le tako, da ne dovolimo podvajanja izgradnje energetskih sistemov povsod tam, kjer so ti že zgrajeni. Predlagamo, da se biomasa po kriterijih ekonomske upravičenosti prednostno uporablja kot novi vir energije le v kotlovnicah že izgrajenih sistemov daljinske toplote ali v manjših dislociranih naseljih oziroma v individualnih kuriščih, ki še nimajo na voljo drugih organiziranih sistemov.

Predlagamo, da se uvedba OVE prednostno podpira samo tam, kjer to ne slabi konkurenčnosti že zgrajenih sistemov daljinskih ogrevanj ali zemeljskega plina.

Na področju uporabe biogoriv v prometu lahko ugotovimo, da uporabniki niso prav nič stimulirani za uporabo teh zelenih goriv, prav tako niso zavezani k uporabi teh energentov.

Zato ta energent, razen v obliki mešanic, v transportu ne zaživi. Ravno zaradi spremembe trošarinske politike se nam bo zasledovanje teh ciljev zelo poslabšalo, tako da bomo kot država nekoliko na slabšem. Ali se nam bo to vrnilo v obliki kakšnih stimulativnih kazni, še ne vemo, ker se v bistvu po večletnih uvajanjih biogoriv na tem področju tudi v EU spreminja politika in trendi o primernosti določenih tipov energentov v transportu. Sicer so ključni cilji s področja obnovljivih virov energije v transportu za distributerje oziroma proizvajalce goriv in biogoriv izkazovanje trajnostnih kriterijev za biogoriva, dana na trg, in 6 % zmanjšanje emisij GHG emisij (gCO2 /MJ) v transportu do leta 2020 primerjalno na leto 2008.

sedanji tehnologiji je 8 m2/kW ali 237,33 km2.

Zazidane površine obsegajo v Sloveniji 571 km2, kar pomeni, da nam površin za gradnjo FNE, ne da bi uporabili nove površine na terenu, ne bo primanjkovalo. Ključna je izgradnja akumulacij in tehnologij za kemično akumulacijo sončne energije (vodik za metan in metanol) in naprav za vzdrževanje stabilnosti mreže (večje elektrarne na plin ali vodno akumulacijo. V bilanci nam manjka nekaj biomase. Ker ni znana količina odpadne biomase iz polj, ki nastane pri pridelavi hrane, je bilanco potrebno zaključiti kasneje.

junij 2014

Petrol je družba, ki se je v zadnjih letih prelevila iz klasičnega trgovca z naftnimi derivati v ponudnika energetskih storitev z jasno strategijo trajnostnega razvoja. To je velik izziv z vidika konkurenčnosti, saj vse zeleno prav gotovo stane, ta denar pa je treba ustvariti nekje drugje. Za subvencioniranje zelene energije bomo po novem plačevali vsi uporabniki plina, nafte in bencina. Torej bomo pri plačilu klasičnih energentov v bodoče zbirali denar tudi za t.i. zeleno usmeritev in zelene energente.

Menimo, da lahko konkurenčnost vseh virov energije zagotovimo le tako, da ne dovolimo podvajanja izgradnje energetskih sistemov povsod tam, kjer so ti že zgrajeni.

prednost pred uporabo biomase), saj je onesnaženost zraka tudi z emisijami prašnih delcev v večjih mestih po Sloveniji že pereč problem, ki je tudi že sankcioniran s strani Evropske unije.

foto: Boštjan Čadej

foto: Boštjan Čadej

Potenciali in ukrepi za razvoj Slovenije z manj energije

42

Izrabljena motorna vozila kot odpadek ali surovinska baza

okolje

88/89

Zeleni forum Zelene Slovenije

Ponovno odpiram vprašanje, kako v Sloveniji dopuščamo, da 60.000 ton odpadkov, primernih za recikliranje, skoraj v celoti – v 90 % izgine neznano kam. Govorimo o izrabljenih motornih vozlih, ki so pomembna surovinska baza. Izrabljeno vozilo je odpadek po Zakonu o varstvu okolja. Ker vsebuje več kot 50 kg nevarnih snovi, je uvrščeno med nevarne odpadke. Ravnanje z njimi je opredeljeno v Direktivi EU št 200/52/ES in Uredbi o izrabljenih vozilih. Cilji ponovne uporabe in predelave so naslednji: do 31.12.2014 je potrebno zagotoviti ponovno uporabo in predelavo najmanj 85 % sestavnih delov izrabljenega motornega vozila ter ponovno uporabo in recikliranje najmanj 80 %. Od 1. januarja 2015 so cilji še višji. Zagotoviti bo potrebno ponovno uporabo in predelavo najmanj 95 % sestavnih delov izrabljenega motornega vozila ter ponovno uporabo in recikliranje najmanj 85 %. Cilje o

foto: Boštjan Čadej

Franci Lenart, Ekomobil.

pravilni predelavi izrabljenih motornih vozil v okviru skupne sheme Ekomobil zagotavljamo, velik problem je v tem, da jih od 60.000 tovrstnih vozil v sistem zajamemo le 6.000. Ko naša država poroča, da dosegamo 90-odstotno predelavo, predvidevam, da v Bruslju zamolči, da ta podatek velja le za 6.000 vozil, za 54.000 pa nismo uspeli poskrbeti. Več o tej temi preberite v zapisu okrogle mize na strani 52.

Projektni predlog Trajnostni park Istra

junij 2014

V sodelovanju s partnerji po Sloveniji smo se odločili za vzorčno regijo, kjer v praksi demonstriramo trajnostni razvoj. Čeprav se o tem veliko govori, redko kdo v resnici ve, kaj to pomeni, saj tega ni nikjer videl. Poznamo neke parcialnih rešitev, holističnih pa ne, vsaj ne za neko večje območje, kot je regija. Interes za sodelovanje je velik. Čakanje na državo nas ne bo pripeljalo daleč.

Zato smo se odločili, da skupaj z nekaterimi najboljšimi slovenskimi organizacijami prevzamemo pobudo. V Slovenski Istri začenjamo čezmejni projekt Trajnostni park Istra. S projektom bomo ovrednotili lokalne potenciale

S projektom bomo ustvarili praktičen primer trajnostnega razvoja na ekonomsko in socialno degradiranem delu slovenskega podeželja.

konkretne regije, razvili podporno okolje za sodelovanje različnih sektorjev gospodarstva, šolstva in znanosti, skupaj razvili lokalne potenciale regije v tržno zanimive produkte in tako ustvarili praktičen primer trajnostnega razvoja na ekonomsko in socialno degradiranem delu slovenskega podeželja. Gre za celosten, interdisciplinaren pristop k pospeševanju prehoda v energijsko in snovno učinkovito družbo. Na konkretnem primeru želimo razviti delujoč model za prihodnji razvoj slovenskih regij.

Promocija

Nevladniki želimo reševati okoljske probleme holistično, ne le parcialno. Tudi mi zelo razmišljamo, kako biti konkurenčen v novih razmerah krožnega gospodarstva. Opažamo dve stvari. Prva je ta, da se v Sloveniji premalo sodeluje in povezuje. Ogromno je dobrih potencialov, podjetij in znanja, ki se ga ne poveže v celoto – od ideje do produkta. Druga stvar je, da se v Sloveniji premalo podpira odličnost.

Podpira se, tudi s strani države, vse na splošno, namesto da bi se odločili za neko nišo, kjer smo dobri. Rabimo neko kritično maso odličnosti, da sploh lahko nastane nek konkurenčen produkt. Če tega ne podpiramo, nimamo šans; ne moremo biti konkurenčni kot država, prav tako ne regije znotraj države.

foto: Boštjan Čadej

Janez Matos, Ekologi brez meja.

Priprava na novo evropsko finančno perspektivo in 20-letnica vstopa Slovenije v EU spodbujata k razmisleku, zakaj je mlada država zadnje dvajsetletje bolj kot ne razvojno zaostajala in svoje potenciale drobila. Tudi zato, ker nima skupne vizije in ključnega poenotenja interesov? Na okrogli mizi, ki jo je vodila mag. Vanesa Čanji, odgovorna urednica revije EOL, so sodelovali: dr. Janko Jamnik (Kemijski inštitut), dr.

Andraž Legat (ZAG), mag.

Marjana Dermelj (Služba Vlade za razvoj in kohezijsko politiko), Robert Žerjal (Letrika), Brigita Šarc (Dinos), Štefan Bertoncelj (Domel), Andrej Andoljšek (Telekom), mag. Sabina Koleša (MGRT, Direktorat za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo) in Uroš Vajgl (MKO, Sektor za okolje in podnebne spremembe).

foto: Boštjan Čadej

Ali je ekoregija oziroma koncept krožnega gospodarstva lahko vizija Slovenije, ki lahko integrira vse sektorje družbe in postane motor razvoja ne le do leta 2020, ampak dolgoročno?

Pomembno je še poudariti, kako pomembno je, da smo odprti. Zapiranje v lastne meje nas je v zadnjih letih vodilo k nazadovanju v vseh pogledih.

Dr. Janko Jamnik: Čas za definiranje razvojne vizije Slovenije je zelo primeren. Zakaj? Lani in letos potekajo v Sloveniji obširne razprave o tem, kaj naj bi Slovenija počela v bodoče. Te obširne diskusije potekajo v okviru strategije pametne specializacije. To je za Slovenijo zadnje obdobje, v katerem lahko računamo na evropska sredstva. Teh sredstev je precej, govorimo o milijardah evrov, zato je izredno pomembno, da jih porabimo pametno. Recikliranje oziroma kroženje materialov in energije je tisto, v kar je smotrno vlagati. V Evropi kroži ideja, naj bi krožil tudi denar, pač v smislu vzdržnosti, ki je na dolgi rok edina perspektiva. Pridružujem se mnenju, da se Slovenci bojimo biti pionirji.

43

Čas je, da premagamo ta strah in postanemo pionirji. Pomembno je še poudariti, kako pomembno je, da smo odprti. Zapiranje v lastne meje nas je v zadnjih letih vodilo k nazadovanju v vseh pogledih. Menim, da smo bili celo v času Jugoslavije bolj odprti, kot smo bili od osamosvojitve Slovenije naprej. Zavzemam se za absolutno odprtost, sicer imamo težave.

Dr. Andraž Legat: V Sloveniji imamo stvari s področja idej in strategij kar zložene. Manjka nam implementacija strategije v praksi, kar se je danes že večkrat poudarilo. Že zdavnaj bi bilo treba postaviti stabilen pravni okvir, ki določa restriktivno politiko za oškodovanje okolja. Po drugi strani bi bilo potrebno motivirati, pa ne toliko z javnimi sredstvi, ampak z drugimi metodami, kot so na primer zelena javna naročila, vzpostavitev realne tekme v celotnem življenjskem ciklu. Še vedno prevladuje osnovni kriterij, ki je najnižja cena. Pri nas so problemi, ker se država premakne samo po diktatu Evrope. Sicer se ministrstva med

Že zdavnaj bi bilo treba postaviti stabilen pravni okvir, ki določa restriktivno politiko za oškodovanje okolja.

junij 2014

Okrogla miza: Slovenija – ekoregija v Evropi

Čas je, da Slovenija zbere pogum in postane pionir

okolje

88/89

Okrogla miza: Slovenija – ekoregija v Evropi

dr. Andraž Legat

dr. Janko Jamnik

44

Brigita Šarc

foto: Boštjan Čadej

Robert Žerjal

foto: Boštjan Čadej

mag. Marjana Dermelj

foto: Boštjan Čadej

foto: Boštjan Čadej

foto: Boštjan Čadej

88/89

okolje junij 2014

sabo ne morejo dogovoriti, državni sekretarji se nenehno menjujejo. Če na državnem nivoju nismo sposobni spraviti na isti imenovalec vsaj ministrstva za okolje, za infrastrukturo in prostor ter ministrstva za finance, se nam res ne piše dobro. Lahko se pogovarjamo in pogovarjamo, a implementacije ne bo.

Ali lahko Slovenija definira svojo vizijo od spodaj navzgor, če pobude na državni ravni ni?

Dr. Andraž Legat: Manjše zgodbe so možne in se dogajajo. Na velikih nivojih, pri velikih podjetjih, pri energetski infrastrukturi pa se brez državnega okvirja ne da. Če država partnersko ne sodeluje in nima posluha za konkurenčnost podjetij ter inštitucij raziskav in razvoja, potem so v mednarodnem okolju že v izhodišču manj konkurenčna.

Mag. Marjana Dermelj: Če govorimo o terminu ekoregija, ima zame konotacijo zelenja in narave, zato se mi zdi preozko. Če pa govorimo o konceptu, pa se strinjam, da je to prava ideja za slovensko vizijo. Krožno gospodarstvo se mi zdi dober koncept, ker vemo, da v naravi koncepta odpadka ni. Če uporabimo modrost narave v našem ekonomskem sistemu in se

Imamo veliko priložnost, da se od materialne ekonomije premaknemo v storitveno.

skušamo temu idealu približati, bomo lahko zapirali zanke materialov, da bodo krožili kar se da velikokrat. Hkrati imamo veliko priložnost, da se od materialne ekonomije premaknemo v storitveno. Začnemo lahko uvajati nove poslovne modele, v katerih podjetja izpad dohodka zaradi manjše prodaje (zaradi daljše življenjske dobe izdelkov) nadomestijo s prihodki iz storitev. Tu je izjemno veliko polje možnega, kar bi lahko v Sloveniji s svojimi naravnimi danostmi in intelektualnimi potenciali izkoristili za razvoj v smeri ekoregije. Kje bi bili naši nosilni stebri? Čim večja samozadostnost s področja energije, surovin in prehrane. Ta področja je treba povezati s pametnimi politikami na področju raziskav in razvoja, podjetništva in s konceptom zelenih obdavčitev, kar pomeni, da bi bila potrebna tovrstna davčna reforma.

Ta voz bi lahko hkrati potegnili naprej na več koncih, saj imamo najbrž konsenz, da je to smer, kamor želimo iti.

Robert Žerjal: Podjetje Letrika je predstavnik avtomobilske industrije in v zadnjem času širimo svojo dejavnost na področje obnovljivih virov energije, saj želimo svojemu znanju povečati produktivnost. Z našega stališča je potrebno gledati na Slovenijo kot odprto družbo, kot krožeče gospodarstvo, saj mora videti svojo vlogo v globalnem svetu in se tam uveljaviti

Domače gospodarstvo naj bi imelo doma možnosti za lansiranje pilotnih projektov, ki jih na ta način stestira, nakar gre v svet. To pa je možno samo z zeleno davčno politiko. s svojimi produkti in storitvami. V Sloveniji moramo stimulirati razvoj in produkcijo izdelkov za obnovljive vire energije, ne pa samo investicij v obnovljive vire energije. Moramo gledati na svoj vpliv na globalni svet, saj moramo biti globalno konkurenčni. Zato naj bi imelo domače gospodarstvo doma možnosti za lansiranje pilotnih projektov, ki jih na ta način stestiramo, nakar gremo v svet. To pa je možno samo z zeleno davčno politiko.

Brigita Šarc: Večkrat je bilo že izpostavljeno slabo sodelovanje ministrstev. To je ena izmed stvari, kjer je nujno potrebno narediti velik korak naprej, če hočemo uvesti krožeče gospodarstvo oziroma kroženje proizvodov, surovin in energije. Preprosto miselnost, kako stvari potekajo v naravi, kjer koncepta odpadka ni, bi bilo potrebno prenesti na državni nivo.

Pri tem je potrebno izpostaviti še eno pomanjkljivost, in sicer dejstvo, da Slovenci zelo radi drug drugemu skačemo v hrbet in si nagajamo.

Potrebno je vzpostaviti koncept, v katerem bodo sodelovali vsi segmenti vseh inštitucij in iskali rešitve. Hkrati je potrebno narediti preglede, kje smo delali napake in kaj je potrebno popraviti. Za to pa bi bilo treba zagotoviti večjo odzivnost podjetij, pa tudi države. Ne smemo se zmeraj izgovarjati le na državo. Spremembe so možne, če bi se pravilno organizirali, hkrati pa veliko pogovarjali, zlasti pa veliko poslušali.

Pri nas se veliko pogovarjamo, poslušamo pa se bolj malo. Vsak vidi le svoj prav in hodi po svoji poti. Štefan Bertoncelj: V Sloveniji bi bilo potrebno najprej narediti energijsko bilanco, ki bi poka-

Kot država se moramo zavzemati, da bomo čim manj odvisni in da bomo sprejemljivi za tujino.

zala, kaj Slovenija ima in kaj lahko proda ter kaj mora kupiti in kaj iz tega narediti, da bo lahko ekonomija v Sloveniji zaživela, da bomo imeli delovna mesta in da bomo preživeli. Kot država se moramo zavzemati, da bomo čim manj odvisni in da bomo sprejemljivi za tujino. To pomeni, da bomo imeli presežek v bilanci. Do takega rezultata lahko pridemo, saj imamo v

Katerih napak iz preteklosti ne bi smeli ponavljati? Kaj je treba narediti prioritetno?

88/89

okolje

Štefan Bertoncelj Andrej Andoljšek

foto: Boštjan Čadej

foto: Boštjan Čadej

45 Uroš Vajgl: Vizijo potrebujemo, vprašanje pa je, kako jo opredelimo: ekoregija, nizkoogljična družba, krožno gospodarstvo … Izraz je sekundarnega pomena. Pomembneje je, da vizija ne opredeli le cilja, ampak tudi sredstvo oziroma orodje, ki nas pelje v naslednje obdobje. Pomembno je, da je v vizijo okolje primerno integrirano.

Dogovoriti bi se morali za tiste trajne smernice razvoja, od katerih ne bi smela odstopati nobena aktualna vlada. junij 2014

V podjetjih imamo ključne indikatorje razvoja, zakaj jih ne bi imela tudi država?

Dr. Andraž Legat: Z vsem, kar je bilo rečeno, se strinjam. Ob zamenjavi politične garniture se razvojni kompas države ne bi smel spremeniti. Dogovoriti bi se morali za tiste trajne smernice razvoja, od katerih ne bi smela odstopati nobena aktualna vlada. Hkrati je kot stalnica potrebno vpeljati dialog med aktualnimi politikami in stroko. Doslej tega dialoga v Sloveniji ni bilo. Dodal bi še opis situacije v Nemčiji, ko je bila v fazi prestrukturiranja energetskega sektorja – vpeljali so obnovljive vire energije in koncept učinkovite rabe energije. Takrat je Angela Merkel sestavila strokovni tim ministrov in ga sama neposredno nadzorovala. To pomeni, da je sama vodila sestanek vsak mesec in od ministrov zahtevala poročila o napredku. Zato so se stvari v Nemčiji tako uspešno premaknile.

mag. Sabina Koleša

Andrej Andoljšek: Po mednarodnih podatkih IKT k okoljskemu bremenu planeta prispeva do 2 %, hkrati pa storitve, ki jih ta panoga nudi, lahko prihranijo 5 do 8-krat toliko okoljskih vplivov. V podjetjih imamo ključne indikatorje razvoja, zakaj jih ne bi imela tudi država?

Zeleni forum je pokazal, da v Sloveniji šampione imamo, tudi strategije znamo uspešno napisati, probleme imamo z operacionalizacijo.

Morda tudi zato, ker merila niso povsem jasna.

Mag. Sabina Koleša: Vsaka sprememba političnih vladavin naj ne bi vplivala na kontinuiteto razvojnih politik, ki jih izvajajo posamezni resorji, saj je to doslej povzročalo nestabilno poslovno okolje, nepredvidljive ukrepe, kar je nočna mora za gospodarstvo. Za vse ukrepe si moramo postaviti merljive cilje in jih spremljati. Podpiram idejo o nekem koordinativnem ministrstvu, kjer bi se vzpostavila platforma za povezovanje različnih ukrepov v smislu celovitega razvoja.

Uroš Vajgl

Ključno je, da pri kreiranju skupne vizije sodelujemo različni akterji – vladne inštitucije, gospodarstvo, prebivalstvo in drugi.

Robert Žerjal: Akumulacijo, ki smo jo imeli, smo vložili v stare tehnologije, v lastninjene starih podjetij, ki ne morejo tekmovati v novem času. Akumulacijo moramo dati v nove, razvojne projekte in se povezovati navzven.

Ključna je odprtost ter lokalno in globalno povezovanje na posameznih projektih. Ker je potrebno povezovanje različnih politik, je nujna reorganizacija državne uprave preko razvojnega ministrstva, ki lahko povezuje potrebne različne kompetence. Potrebna je tudi reindustrializacija Slovenije. Znanje za produkte in storitve moramo vrniti v naša podjetja, kar nam bo omogočilo trajna delovna mesta.

foto: Boštjan Čadej

Mag. Sabina Koleša: Slovenija rabi vizijo, a ne le vizije, rabi tudi konkretne cilje in korake, kako jih doseči. Sedaj je pravi čas, da se o tem pogovarjamo, saj je pred nami naslednja evropska finančna perspektiva. Ključno je, da pri kreiranju skupne vizije sodelujemo različni akterji – vladne inštitucije, gospodarstvo, prebivalstvo in drugi. Kot je bilo rečeno, se precej pogovarjamo, a se ne slišimo. Razlog za to je, da pogosto prevladujejo kakšni osebni interesi, zaviralni dejavnik je tudi nestalnost politike.

Štefan Bertoncelj: Največja slovenska napaka je v obtoževanju in spotikanju drug ob drugega. Priporočal bi, da s tako prakso prenehamo.

Moramo biti bolj trdni pri stališčih, ki jih sprejemamo. Treba je zaključiti proces lastninjena.

Sedaj smo pred tretjim obrokom tega procesa.

Pretirano pripravljeni na to nismo in najbrž tega ne znamo prav dobro početi. Tretja velika napaka je, da smo izgubili lastne banke in lastno gospodarstvo. To utemeljujem s tem, da imamo 125.000 delovnih mest »prostih«, torej bi lahko ti ljudje nekaj delali, pa ne delajo nič. Naše priložnosti so v tem, da imamo izjemno bogastvo znanja. V Sloveniji je treba začeti spreminjati vrednote – od vrtca naprej, saj bodo vrednote spremenile nas, da se bomo obnašali odgovorno.

foto: Boštjan Čadej

Sloveniji zadosti znanja, ki pa ga je potrebno združiti in se usmeriti v tisto, kar lahko prodamo, kar so drugi pripravljeni od nas kupiti.

Slovenci bi se morali zavedati, da živimo v zelo lepem okolju in da imamo odličen geopolitični položaj. Imamo vse naravne možnosti, da lahko uspemo. Žal pa med seboj premalo komuniciramo, vseh potencialov ne znamo izkoristiti.

Očitno so okoliščine še premalo težke, da lahko vsak posameznik deluje po svoje. Ko bomo enkrat sprejeli odločitve o tem, katere so naše ključne prednosti in katera so tista področja, kje lahko uspemo, bo Slovenija uspela. To je v zgodovini nekajkrat že dokazala.

foto: www.shutterstock.com

V Sloveniji EMAS podjetju ni konkurenčna prednost

Strokovni seminar okoljski menedžment v gospodarstvu – za ekonomski uspeh

46 88/89

okolje

Strokovni seminar okoljski menedžment v gospodarstvu – za ekonomski uspeh

Zakaj je registracija in vpis v

EMAS register pri nas enoletni

projekt? In kje smo obstali, da so trajnostna poročila v vodstvenih kadrih podjetij

še vedno neznanka? Evropa

neomejenih virov nima, zato

je krožno gospodarstvo strogo dodelan cilj EU.

Slediti mu morajo vse države članice. V Sloveniji se vse

zatakne pri zakonodaji, na

ministrstvih, pri denarju in motivaciji posameznikov.

Bomo lahko sledili? Te težko

obhodne realizacije zahtev so osvetljevali strokovni

predavatelji seminarja Okoljski

menedžment v gospodarstvu –

junij 2014

za ekonomski uspeh.

G

lobalno je trajnostni razvoj v podjetjih postal nuja tako pri sklepanju poslov kot pri sami etiketi na končnem izdelku. Govori o usmerjenosti podjetja, da podjetje komunicira transparentno in da je družbeno odgovorno.

Javnost leporečenje zavrača in ga hitro prepozna. Tržna uspešnost je tako vedno bolj vezana na trajnostni razvoj. To mora nujno prepoznati tudi vodstvo podjetja, da je izvajanje sploh možno. »Če razmišlja o trajnostnem razvoju v podjetju eden, potem hitro pregori. Gre za kompleksne modele, kompleksne projekte in nadalje tudi za implementacijo, ki nujno rabi čim širši krog podpore. Izkazalo se je nujno z zelenim »okužiti« najvišje vodstvo,« je v uvodu povedala mag. Vanesa Čanji, direktorica Fit medie, ki je v okviru blagovne znamke Zelena Slovenija organizirala seminar.

V Srbiji bodo Gorenje najbrž registrirali Avstrijci

M

ag. Vilma Fece, ekologinja v Gorenju, je predstavila prednosti sheme EMAS

in razloge za njeno počasno uveljavljanje v Sloveniji. Shema EMAS je namenjena ocenjevanju in izboljševanju učinkov ravnanja z okoljem v organizacijah ter informiranju javnosti o teh učinkih, tako v Evropi kot v svetu pa ima že dolgo tradicijo. Z EMAS podjetje nenehno dokazuje svoje izboljšave na področju okolja. V večini se podjetja najprej odločijo za pridobitev certifikata ISO 14001, ki ga nadgradijo z okoljsko izjavo. V začetku leta 2015 se pričakujejo spremembe standarda ISO 14001, ki bo bolj povezan z EMAS oziroma EMAS že vsebuje zadeve, ki bodo prišle v veljavo v novem ISO 14001.

Bistvo teh sprememb je skladnost programov z zakonodajo. Tako bosta EMAS in ISO 14001 popolnoma enaka, razlika bo le v okoljski izjavi.

Pri oddaji poročila za EMAS, ki ga mora podjetje oddati letno, je prvi pogoj verodostojnosti, saj že oddan dokument ni več mogoče umakniti. Ko je enkrat sistem vzpostavljen, delo za ekologa ni več težavno. Za ohranitev v registru EMAS je pomembno le, da si ekolog jasno določi cilje, programe in želeno smer, s strani vodstva pa je potrebna podpora.

P

ri standardu ISO 14001 sta vključena le dva partnerja, podjetje in certifikacijska hiša.

Pri EMAS pa je poleg njiju vključeno še ministrstvo, ki aktivno sodeluje z vsemi svojimi organi.

Vpis podjetja v evropski EMAS register naredi

S

1. marcem 2014 je bila ustanovljena Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Mag. Marjana Dermelj je predstavila izzive in priložnosti v obdobju 2014-2020 na področju učinkovite rabe virov. Globalni trendi namreč kažejo, da se pritiski na rabo virov povečujejo.

V 20. stoletju smo za 34-krat povečali porabo fosilnih goriv, vsak prebivalec EU porabi 16 ton mineralnih virov letno, od tega jih 6 ton izgubimo. Prav tako je vse bolj omejen dostop do virov, ki so nujni za razvoj novih tehnologij. Vedno bolj postaja očitno, da je Evropa brez virov, zato je vse večji poudarek na vzpostavitvi krožnega gospodarstva. Edino na ta način lahko uvozno odvisnost od virov zelo zmanjšamo.

Po zadnjem poročilu EU je stanje alarmantno in skoraj ni parametra, kjer ne bi presegali nosilne sposobnosti našega planeta.

P

rav tako so presežene predlagane meje za koncentracijo CO2, organizmi izumirajo mnogo hitreje kot nekoč in še bi lahko naštevali.

Po zadnjem poročilu EU je stanje alarmantno in skoraj ni parametra, kjer ne bi presegali nosilne sposobnosti našega planeta. Slovensko gospodarstvo je zelo odvisno od uvoza surovin.

Po podatkih Eurobarometra za leto 2011 je v Sloveniji 36 % podjetij, ki več kot 50 % vseh stroškov poslovanja namenijo za nakup surovin, kar pomeni, da smo na tem področju zelo ranljivi, in da je 35 % podjetij, kjer strošek za uvoz surovin predstavlja med 30 in 49 % vseh stroškov poslovanja.

V

pripravi je partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko Komisijo, ki bo vzpostavil način črpanja iz vseh 5-tih skladov EU (Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni

88/89

okolje

mag. Vilma Fece

foto: Boštjan Čadej

47 E

MAS govori o celotnem življenjskem ciklu izdelka, kar bo po novem vseboval tudi ISO 14001. Tako cel svet prepoznava okoljsko usmerjenost podjetja, kar je zelo pozitivno, saj si z okoljsko izjavo pridobiš tudi zaupanje kupcev. Veliko študentov in dijakov uporablja podatke iz okoljske izjave Gorenja tudi za svoje študijske primere, za raziskovalne naloge idr., kar je posredno tudi trženje, saj bodo ti študenti in dijaki enkrat potrošniki. Kljub temu, da v Zakonu o varstvu okolja piše, da bodo imela podjetja, ki so vpisana v EMAS, določene odpustke, izkušnja Gorenja kaže, da so se jim z vpisom v EMAS povečali le obiski inšpekcij.

Prav tako je v uredbi evropske unije za EMAS navedeno, da imajo podjetja, ki so vpisana v EMAS, prednost pri zelenih javnih naročilih.

Krožno gospodarstvo

razvoj, Evropski socialni sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo). Hkrati se pripravlja tudi operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike, ki bo postavil ukrepe za financiranje iz strukturnih skladov. Sredstva so se v finančni perspektivi 2014-2020 v primerjavi s prejšnjo za 2007-2013 za Slovenijo precej zmanjšala, skupno je na voljo 21,7 % sredstev manj. To pomeni, da bo potrebno s sredstvi, ki so na voljo, ravnati bolj preudarno. V tej finančni perspektivi je Slovenija razdeljena na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo. Vzhodna spada pod manj razvite regije, zato je iz Sklada za regionalni razvoj in iz Socialnega sklada deležna večje finančne podpore. Vzhodni del ima na voljo 1.260 milijonov evrov, zahodna kohezijska regija pa 867 milijonov evrov. Kohezijski sklad je razporejen enakomerno, ne glede na regijo, skupaj pa zajema 895 milijonov evrov. Težnja je, da se od nepovratnih sredstev preusmerimo k povratnim sredstvom, saj se na ta način sredstva porabljajo bolj učinkovito, hkrati pa se lahko s tem spodbudi tudi zasebne vire. »Nujno je sistematično iskati sinergije med ukrepi, poskušati vzpostaviti stabilne linije financiranja in bolj programsko ter dolgoročno pristopati k izvajanju dokumentov,« pravi mag. Marjana Dermelj.

S

lužba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ima tri mesece časa, da pripravi operativni program. Prvi osnutek je bil pripravljen januarja, na katerega so že prejeli neformalne pripombe komisije, poleg tega je potekala tudi enomesečna javna razprava. Predvidevajo, da bo operativni program potrjen jeseni, s tem pa bi se lahko črpanje sredstev začelo že letos.

Porabiti pa je potrebno še sredstva iz prejšnje perspektive.

junij 2014

V

Sloveniji je v register EMAS trenutno vpisanih 8 podjetij. Gorenje je s procesom pridobivanja EMAS začelo že leta 2004, z vstopom Slovenije v EU. Takrat je ministrstvo vse postopke, preverjanja, vključno z vpisom na slovensko stran in evropsko stran registra EMAS, opravilo v mesecu dni. Današnje stanje pa je drugačno. Mag. Vilma Fece je namreč povedala: »Na evropski strani je trenutno vpisano le eno slovensko podjetje, ki ni Gorenje, četudi smo nosilci EMAS najdlje, zato ker nekdo na ministrstvu ni opravil svoje naloge. Dobra primerjava temu je naša trenutna situacija v Srbiji, kjer se pripravljamo na vpis Gorenja v register EMAS v Srbiji že eno leto. Odredba namreč dovoljuje, da se lahko v register EMAS vpišejo tudi podjetja izven meja EU, vendar mora postopek sprožiti država članica. Za to možnost mora ministrstvo v Zakon za varstvo okolja dodati le eno vrstico. Ob zadnji spremembi Zakona za varstvo okolja smo jih prosili za to spremembo, vendar verjetno ni bilo dovolj volje za to. In kaj je rezultat tega? Projekt v Srbiji je mednarodni projekt in Gorenje je bilo med tremi podjetji v Srbiji izbrano za uvedbo sistema EMAS. Vendar nas bodo verjetno morali registrirati Avstrijci.

Mi je zelo žal in neprijetno, če bomo imeli na podelitvi ob vpisu v register EMAS avstrijskega in ne slovenskega predstavnika.«

mag. Marjana Dermelj

V Sloveniji je v register EMAS trenutno vpisanih 8 podjetij.

Vendar o tem mag. Vilma Fece pravi: »Težko je biti konkurenčen nekemu nemškemu podjetju, ki ima štirikrat nižje okoljske dajatve, kot jih ima podjetje v Sloveniji. Na področju okolja je najslabše v Sloveniji, veliko raje delam v Srbiji, tudi z investicijami. V podjetjih se trudimo, podpiram EMAS, zaradi tega, ker nas nekako sili v to, da se nenehno izboljšujemo, da razmišljamo o tem, kako lahko porabimo še manj virov, kako lahko zmanjšamo stroške, ki jih imamo na področju okolja. Potrebujemo le malo dobre volje s strani državnih uradnikov, da nam bo to olajšano. Tistim najbolj vztrajnim svetujem, da se na to pripravite. Verjamem tudi, da zelena javna naročila, povezana z EMAS, bodo.«

foto: Boštjan Čadej

ministrstvo in ne certifikacijska hiša. Vpis v register EMAS ima v Evropi veliko težo, saj to kaže na veliko okoljsko prizadevanje podjetja. Že ena sama okoljska neskladnost namreč vpis v register EMAS onemogoči. Prilagoditve na novi standard ISO 14001 bodo možne tri leta, kar pomeni, da bodo morali do leta 2019 vsi nosilci certifikata ISO 14001 opraviti presojo po novem standardu, ki bo popolnoma ekvivalenten shemi EMAS. Strošek za certificiranje ali za vpis v EMAS register je zelo primerljiv.

foto: www.shutterstock.com

Odpadki v pasti zakonodaje, zato smo neuspešni

Strokovni seminar okoljski menedžment v gospodarstvu – za ekonomski uspeh

48 88/89

okolje

Strokovni seminar okoljski menedžment v gospodarstvu – za ekonomski uspeh

Kako to, da imajo Italijani vrsto Zero Waste občin, v Sloveniji pa nimamo niti ene analize

črnih kant? Zakaj nam na

področju odpadkov nenehno

gori rdeča luč, čeprav imamo tudi nemalo primerov dobre

prakse?

Zero Waste znižuje stroške in povečuje ločeno zbiranje

E

rika Oblak iz društva Ekologi brez meja, ki se že vrsto let ukvarja s problematiko odpadkov, je predstavila koncept Zero Waste.

V skladu z Zero Waste International Alliance Zero Waste pomeni »oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov, tako da se zmanjša volumen in toksičnost odpadkov, ohranja ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga«. Gre za vračanje materiala v ekološke ali naravne kroge, govori o učinkoviti rabi virov in o krožnem gospodarstvu. Zato sežigalnice oziroma energetska predelava v Zero Waste ne sodijo.

junij 2014

L

ani je Evropska Komisija sprejela Zeleno knjigo, kot reakcija na to pa je bila januarja letos sprejeta resolucija evropskega parlamenta, ki zahteva zavezujoče cilje ločenega zbiranja, sortiranja (80 %) in recikliranja plastičnih odpadkov. Ta zahteva tudi omejitev sežiganja

samo na tiste dele, kjer dejansko ni možno recikliranje, tudi z ekonomskega vidika.

N

ekatere občine danes po Evropi snovno izrabljajo 90 % ali več odpadkov. Dober primer tega je Italija, kjer je koncentracija Zero Waste občin največja. Pionirska občina je občina Capannori v Italiji, kjer so v dveh letih začeli dosegati izjemne rezultate. Ta motivacija se je nato razširila na sosednje občine. Capannori ima danes 80 % ločeno zbranih odpadkov, 39 % manj nastalih odpadkov in 20 % nižje cene.

V Sloveniji še vedno prevladuje mnenje, da je ločeno zbiranje odpadkov dražje. Rezultati, ki jih ima Zero Waste po svetu, dokazujejo prav nasprotno. V vsaki občini, kjer se začnejo dvigovati ločeno zbrane količine odpadkov, cene padejo.

P

roblem poročanj in statistik o odpadkih je ta, da na evropski ravni ni jasno definirano, kaj je komunalni odpadek. Slovenija po teh statistikah v primerjavi z Nemčijo, Belgijo kompostira le nekje 5 % mešanih odpadkov.

Vendar pa je ločeno zbiranje od vrat do vrat v Sloveniji dobro organizirano. Kar pa manjka, je plačevanje po dejansko proizvedenih količinah odpadkov. Dober primer tega je del Trevisa v Italiji, kjer so uvedli takšen sistem in ločeno

V Sloveniji manjka analiza črnih kant

A

bsolutno nujne so v Sloveniji tudi analize mešanih komunalnih odpadkov, saj posamezni deleži zelo variirajo. Vendar se analize ne izvajajo. Problemi so veliko lažje rešljivi, če vemo, kaj se nahaja v črnih kantah. V Capannoriju so analize delali in pri tem odkrili, da velik del odpadkov predstavljajo kapsule za kavo, ki so iz plastike in z aluminijastim obročem. Vse tri dele embalaže se da reciklirati, ko so ločeni. Ko so skupaj, so popolnoma neuporabni. Ker so kapsule predstavljale dobršen del odpadkov, so pisali proizvajalcem in dosegli, da so podjetja razvila kapsule za večkratno uporabo in kapsule, ki so brez embalaže, v obliki tablet.

N

ajvečji problem neuspešnosti pri ravnanju z odpadki v Sloveniji je stalno spreminjajoča se zakonodaja, kar je poudaril tudi Jure Fišer, direktor Gorenja Surovine. Ugotovil je,

foto: Boštjan Čadej

okolje

Erika Oblak

foto: Boštjan Čadej

88/89

49 o leta 2020 je potrebno recikliranje in ponovno uporabo povečati na 50 %. Prednost Zero Waste je ravno v tem, da znižuje stroške na eni strani in povečuje ločeno zbiranje in recikliranje na drugi, kar daje hitrejši in večji učinek. V Sloveniji sedaj dobro delujejo Centri ponovne uporabe. Znotraj podjetij bi morala biti vzgled in velik generator zelena nabava, ne le zmanjševanja količine odpadkov. Pomembna je tudi uporaba pitne vode iz pipe, ne iz plastenk. San Francisco, ki je najboljše Zero Waste mesto na svetu, je letos sprejelo odlok, ki na vseh javnih prireditvah in v vseh javnih prostorih prepoveduje prodajo vode v plastenkah po pol litra in manj. Pomembni faktor je tudi zmanjšanje zavržene hrane, saj lahko hrana predstavlja velik delež odpadkov. V Sloveniji obstaja kar nekaj iniciativ, ki v humanitarne

ag. Marko Zupan iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil začetke izvajanja Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Ul RS 99/2013). Uredba izpostavlja ločeno zbiranje že na izvoru. Gospodinjstva morajo svoje kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad hišno kompostirati. V kolikor tega ne želijo ali te možnosti nimajo, morajo tovrstne odpadke prepuščati izvajalcu javne službe v posebnem zabojniku, ločeno od mešanih komunalnih odpadkov. Trajnostno gospodarimo, če biogene odpadke ter s tem organsko snov in v njej vezana hranila vračamo v prostor, od koder smo jih prvotno pridobili. Ta prostor so predvsem tla, ki služijo kot substrat za rast rastlin.

S tem ohranjamo rodovitnost tal in zmanjšamo potrebe po uporabi mineralnih gnojil. V skladu z Uredbo je za uporabo komposta ali digestata potrebno okoljevarstveno dovoljenje, razen če uporabimo 1. kakovostni razred, ki ima status proizvoda. Na kmetijskih zemljiščih se lahko uporablja le kompost ali digestat 1. kakovostnega razreda, 2. razred pa le na nekmetijskih zemljiščih in s posebnimi omejitvami. Če kompost ne dosega kriterija za 2. kakovostni razred je vnos v ali na tla prepovedan.

da nimamo konsistentnega pravnega reda, ki bi nam omogočil sistemsko delo pri odpadkih.

Ključna je motivacija in da imajo povzročitelji možnost optimizacije ravnanja z odpadki, ker je to edini način za napredek.

Z

akonodaja na področju okolja in ločenega zbiranja odpadkov od držav in podjetij zahteva tudi določene cilje, ki jih je potrebno dosegati. Vendar se, kot je povedal Jure Fišer, pri doseganju ciljev pojavljajo težave, saj so statistični rezultati glede proizvedenih odpadkov in glede deleža recikliranih odpadkov varljivi in ne odražajo dejanskega trenda. Za pravo predstavo bi morali količino proizvedenih odpadkov meriti v industriji glede na število proizvodov, pri prebivalstvu pa glede na kupno moč. Kajti samo dejstvo, da proizvedemo manj odpadkov, ne pomeni nujno napredka, temveč lahko pomeni le padec proizvodnje ali kupne moči. Dodal je, da je za dosego ciljev nujna sprememba zakonodaje s področja urejanja posameznih vrst odpadkov, izboljšanje učinkovitosti državnih organov pri izdajanju dovoljenj, jasna razmejitev med javnim in zasebnim, zmanjšanje birokracije in boljše delovanje inšpekcijskih služb.

junij 2014

D

M

mag. Marko Zupan

rav tako je v Sloveniji kompostiranje še zmeraj nedobičkonosno, morda tudi zato, ker biološki odpadki niso poslovno zanimivi.

Problem je tudi v tem, da se več različnih tokov bioloških odpadkov odlaga v eni kompostarni. Posledica je nekvaliteten kompost. Poleg tega je pri kompostu najboljša logika lokalno kompostiranje, kjer ni stroškov transporta in kjer se kompost nato tudi lokalno porabi. To je recept povsod, kjer so pri kompostiranju uspešni. Kompostiranje doma je torej eden najboljših ukrepov za zniževanje količin nastalih odpadkov. Kot je povedala Erika Oblak, se je tega sistema kompostiranja zelo dobro lotila flamska regija v Belgiji, kjer imajo 4.000 »kompost mojstrov«, ki učijo gospodinjstva in skupnostne kompostarne pravilnega kompostiranja. Dober primer kompostarne v mestu pa je mesto Hernani v Španiji, kjer skupaj kompostira ena ulica ali več blokov. Pri zagonu novosti je pomembna motivacija in izobraževanje.

Danci na primer mlade učijo kompostiranja že v izobraževalnih ustanovah.

Biološki odpadki

Jure Fišer

P

namene zbirajo hrano iz trgovskih restavracij, vendar pa to ni dovolj podprto, tudi zakonodajno ne. »V Sloveniji je veliko primerov dobrih praks. Največji problem je v tem, ker ni nikogar, ki bi te primere dobro poudaril, da bi bili dostopni na enem mestu, je povedala Erika Oblak.

foto: Boštjan Čadej

zbiranje odpadkov je zalo naraslo. Z motivacijo gospodinjstev k ločenemu zbiranju je bistveno, da se tiste, ki bolj ločujejo, bolj nagradi kot tiste, ki ne ločujejo. Ponekod je sistem zbiranja odpadkov narejen iz dveh delov. En del stroška je fiksen, en del stroška je variabilen. Prav tako se zelo skrbi, da se odpadkov ne odlaga v naravi in da se stimulira večje ločevanje odpadkov.

Obračuna se le dejanski odvoz črne kante, kar je morda le 2-krat na mesec. Prednost nekaterih tujih držav je tudi v tem, da imajo komunale možnost odpadke prodati. Erika Oblak pravi: »Slovenija je ena redkih držav, če ne edina v EU, kjer morajo komunalne službe brezplačno oddati vse, kar zberejo. Ne komunale, ne gospodinjstva s tem niso stimulirana. Komunal se pravzaprav sploh ne da stimulirati, ker nimajo nobenega prihodka, samo stroške. Drugje je mogoče odpadke prodati, bodisi nacionalnim shemam ali pa prosto na trgu. Pri tem se komunale raje odločajo za nacionalne sheme, ki sicer ponujajo nižje cene kot trg, vendar so bolj stabilne, saj so na trgu ogromna nihanja cen.«

a učinkovit sistem ravnanja z energijo je potrebno pregledati, kje se v podjetju rabi energija, kje so viri, kdo so porabniki, kakšen je pregled nad stroški, kolikšen delež za energijo je v celotni shemi stroškov in nato določiti ustrezne ukrepe. Vedno, ko se znižuje raba energije, sploh fosilnih goriv, se s tem zmanjšujejo tudi emisije ogljikovega dioksida.

Najti ranljive točke glede energije v podjetju je najpomembneje, kajti potem je odločanje o uvajanju in lokaciji uvajanja obnovljivih virov energije precej lažje in učinkovitejše. Pri energiji se redkokdaj uporabljajo tako imenovani indikatorji, saj je med seboj po porabi energije težko primerjati dve različni proizvodnji. Pri beleženju porabe energije v podjetju je potrebno indikatorje povezovati med seboj – ali s številom proizvodov, s celotno proizvodnjo, s številom pol produktov, urami obdelave, glede na specifičnost posameznega podjetja. Pri storitveni dejavnosti je lahko indikator tudi število strank. Že v avtomobilski industriji je na primer indikator poraba energije med izmenami (jutranja, nočna, popoldanska) zelo različen, čeprav gre za popolnoma enak produkt, enako linijo. Na porabo namreč zelo vpliva človeški faktor. Avstrijsko podjetje, ki je zelo usmerjeno v trajnostno mobilnost, tudi prevoze na delo gleda kot energetsko učinkovito opcijo. Pri njih vsak prihod v službo s kolesom ali z javnim potniškim prometom pomeni dodatek pri plači.

S tem znižujejo svoj okoljski odtis.

Najti ranljive točke glede energije v podjetju je najpomembneje, kajti potem je odločanje o uvajanju in lokaciji uvajanja obnovljivih virov energije precej lažje in učinkovitejše.

E

nergetski kazalci služijo temu, da najprej preverimo sebe (poraba energije-indikator).

V Sloveniji je tega malo. V veliko podjetjih, kjer se je vzpostavil energetski načrt, so začeli razmišljati, ali lahko pri enaki proizvodnji v odvisnosti do surovine in drugih indikatorjev kaj spremenijo oziroma ugotovijo, zakaj prihaja do razlik. Ta podatek ni zanimiv le zaradi »benchmarkinga«, temveč tudi zato, ker lahko nadzornik kontrole vidi, kje se lahko prihrani.

Ko so podatki zbrani, je enostavno razmišljati

dr. Vlasta Krmelj

Nafta stane Evropo 1 milijardo evrov dnevno, kar je velik razlog za to, da je v novi finančni perspektivi določen cilj, da se polovico tega denarja obdrži v Evropi. V Sloveniji je stanje podobno, saj letno porabimo 2 milijardi evrov za uvoz nafte.

Energetska prenova podjetij in gospodinjstev je nujna. Kako se je lotiti, je predstavila dr.

Vlasta Krmelj iz Energetske agencije za Podravje (EnergaP). Velik poudarek je na nadzoru nad viri in njihovo ceno, s čimer se veča konkurenčnost, poleg tega pa so vplivi na okolje pri uporabi lastnih virov veliko manjši.

Z energetsko učinkovitostjo želimo narediti več z manj vložene energije. Stroški se tako lahko znižajo tudi do 40 % na enoto proizvodnje. Poleg tega so podjetja, ki delajo na energetski učinkovitosti, vedno v prednosti, saj je energetska učinkovitost nujno povezana z izboljšavami proizvodov, procesa proizvodnje idr.

Z

foto: Boštjan Čadej

Energetski pregled podjetja nujen pred uvedbo OVE

Strokovni seminar okoljski menedžment v gospodarstvu – za ekonomski uspeh

50 88/89

okolje junij 2014

Strokovni seminar okoljski menedžment v gospodarstvu – za ekonomski uspeh

o obnovljivih virih energije oziroma kateri vir uporabiti. Brez teh osnovnih podatkov pa je to ugibanje. Podjetja se morajo čim bolj izobraževati, saj lahko na ta način sama zase naredijo zelo dober energetski pregled. Lahko pa se odločijo za zunanjega energetskega strokovnjaka samo za določen del proizvodnje in s tem znižajo stroške pregleda tudi od 5 do 10-krat.

Ceneje je torej prej uvideti, kje so šibke točke podjetja in te predelati s strokovnjaki.

P

rav tako pa nadzor nad rabo energije zniža stroške od 5 do 25 %. To se nanaša na manjše proizvodne stroške zaradi spremljanja samega procesa, saj se prej ugotovijo napake.

Lažje poteka preventivno vzdrževanje, ker se v podjetju točno ve, kdaj so cikli vzdrževanja.

Izboljša se kvaliteta izdelkov, odpravijo se določene izgube (vodni sistem, parni sistem, zrak idr.), končno pa je pri nabavi energije večja možnost boljših pogajalskih izhodišč. Obstajata dva dobra standarda, EN 16001, ki govori o uvajanju že navedenega, in standard EN 50 001, ki zadeva celovito energetsko upravljanje podjetji. Sta sicer zelo papirno orientirana, vendar je njun rezultat finančni prihranek. Po zmanjšanju porabe na minimum se lahko začne razmišljati o uvajanju obnovljivih virov energije. Ni vsak vir, čeprav je moderen, primeren za vsako podjetje. Zelo pomembno je upoštevati tudi razpoložljivo infrastrukturo. Upoštevati je potrebno še okoljske omejitve, kot je na primer onesnaženost zraka v določenih delih Slovenije, kjer je posledično prepovedana uporaba določenih naprav, in kulturno-naravovarstvene omejitve, kot na primer v starih mestnih jedrih, kjer ne dovolijo uporabo fotovoltaike na strehah. Cilj je, da podjetje ne spreminja svoje orientiranosti zaradi uporabe obnovljivih virov.

zavedajo, da imajo svoj delež odgovornosti pri okoljskih obremenitvah letalske dejavnosti. Na daljnosežno pot k ogljični nevtralnosti postopoma stopa tudi

Evropske zelene pisarne, in

Družba je svoja prizadevanja za stalno zmanjševanje škodljivih vplivov svojih dejavnosti in aktivnosti na okolje nadgradila z ukrepi za ozelenjevanje pisarne v okviru projekta Zelena pisarna. V letu 2013 smo tako posledično prejeli certifikat Evropske zelene pisarne in posebno priznanje za najboljši sistem za menedžment zelene pisarne.

sicer za menedžment zelene

Katere nove ukrepe ste v okviru projekta uvedli in kako? Kakšne rezultate si obetate?

RAvnanje z okoljem v podjetju

Aerodrom Ljubljana. V zadnjem času je odmevalo nekaj

okoljskih projektov Aerodroma

Ljubljana. Prejel je priznanje

pisarne. Projekt so zasnovali

na podlagi raziskave o

prednostih in pomanjkljivostih

obstoječega ravnanja z

okoljem. Okoljske projekte

podjetja pojasnjuje Primož

Primožič, strokovni sodelavec

za letalsko tehnologijo.

Okoljska politika družbe je postala bogatejša za zelene prakse na področju pisarniške dejavnosti. Z osveščanjem in spodbujanjem zaposlenih k odgovornemu odnosu do okolja tudi v pisarni ter uvajanju novih ukrepov na tem področju se je družba zavezala k še učinkovitejši rabi naravnih virov in ravnanju z odpadki, večji kakovosti zraka v zaprtih prostorih, trajnostni politiki nabave sredstev in materiala ter večji rabi trajnostnih oblik prevoza.

Na prvi stopnji ste opravil certificiranje Airport Carbon Accreditation v okviru pobude Združenja evropskih letališč za zmanjševanje toplogrednih plinov na letalskem področju.

Kaj je to certificiranje konkretno pomenilo za Aerodrom Ljubljano? Kaj odkriva vaš oglični odtis?

Vzporedno s projektom Evropske zelene pisarne je družba izračunala tudi svoj ogljični odtis za leto 2012 in na prvi stopnji uspešno opravila certificiranje Airport Carbon Accreditation (ACA) v okviru pobude Združenja evropskih letališč (ACI Europe) za zmanjševanje toplogrednih plinov na letalskem področju.

Certificiranje Združenja evropskih letališč je namreč edini institucionalno priznan standard

51 88/89

za certifikacijo na področju upravljanja z ogljičnim odtisom letališč.

Izračun odtisa Aerodroma Ljubljana je pokazal, da imajo med posameznimi viri emisij največji vpliv na odtis poraba elektrike (61,6 odstotka), ogrevanje prostorov (19,4 odstotka), prevozi na delo (9,4 odstotka) in lastni vozni park (9,3 odstotka), sledijo pa jim službene poti (0,3 odstotka) in generatorji (0,1 odstotka).

Kakšne korake predvidevate v prihodnje?

Okoljska politika družbe predvideva ogljično nevtralnost do leta 2020 in opredeljuje prehod v nizkoogljično družbo kot enega strateških okoljskih ciljev. Izračun ogljičnega odtisa toplogrednega plina CO2 za leto 2012 je bil prvi korak na tej poti. Poleg obveznega poročanja o odtisu zaradi vstopa v programsko shemo Airport Carbon Accreditation je osnovni namen izračuna odtisa predvsem želja, da bi družba obvladovala in sčasoma zmanjšala emisije CO2, ki jih povzroča s svojo dejavnostjo.

Kako ocenjujete ambicioznost evropskih letališč pri njihovi preobrazbi v trajnostna letališča? Vam je katero letališče za vzgled?

Letališča, vsaj v Evropi, se zavedamo, da letalstvo obremenjujoče deluje na okolje in da je naše delovanje na dolgi rok vzdržno le, če bo trajnostno naravnano. To je prepoznano tudi na nivoju krovne organizacije, v katero se združujemo letališča – Airport Council International (ACI), ki je izdelala program Airport Carbon Accreditation. Cilj programa je zmanjševanje oz. nevtralizacija ogljičnega odtisa. V program je bilo leta 2013 vključeno že 75 letališč, kjer se odvije približno 60 % letalskega prometa v Evropi.

junij 2014

Evropska letališča se

Za varovanje in ohranjanje okolja smo odgovorni vsi zaposleni v družbi, zato smo med zaposlenimi izvedli anketo, s pomočjo katere smo identificirali prednosti in slabosti okoljskega ravnanja naše družbe. Sodelavci so odgovorili, da pogrešajo spodbudo vodstva k zelenim aktivnostim, ustrezno komunikacijo ter spodbujanje mobilnosti na okolju prijaznejši način, medtem ko so bili prepričani, da se v družbi ustrezno ločuje odpadke, ravna s pisarniškim papirjem in da je poskrbljeno za zdravje in varnost pri delu.

Primož Primožič

Kaj je analiza konkretno pokazala – na katerih področjih so rezultati spodbudni in kje imate še največje izzive?

foto: arhiv podjetja

Aerodom Ljubljana na poti do ogljične nevtralnosti

okolje

RAvnanje z okoljem v podjetju

Izjava o lokaciji zaostruje probleme na trgu in v okolju foto: Boštjan Čadej

52 88/89

okolje

Okrogla miza o IMV

Zagotovo ni naključje, da

Okrogla miza o IMV

se je Obrtno-podjetniška

zbornica Slovenije, sekcija

avtoserviserjev, odločila za

pripravo in sklic okrogle mize

v okviru celjskega sejma Avto

in vzdrževanje o temi, ki je

sicer zaradi razprav že skoraj pregreta, a v Sloveniji ni volje,

želje ali pripravljenosti za

ukrep, ki bi zagotovo pomenil začetek rešitve. Tema okrogle mize: Izrabljena motorna

vozila v rokah sivega trga

– kaj pa lastniki, okolje in

država? Če spregledamo, da se predstavnik Ministrstva za

finance, kar ni bilo prvič, ni udeležil pogovora, so se za

okroglo mizo zbrali pravzaprav

vsi, ki so zainteresirani za

rešitev problema – a so tudi, vsaj nekateri, soodgovorni,

ker izrabljena motorna vozila

ostajajo okoljski, ekonomski in junij 2014

finančni problem.

N

a okrogli mizi so sodelovali: Peter Tomše (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje), Dejan Mandič (Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje), Darija Mohorič (Ministrstvo za notranje zadeve), Bogdan Potokar (Ministrstvo za infrastrukturo in prostor), Borut Mišica (Gospodarska zbornica Slovenije), Mirko Fifolt (Trgovinska zbornica Slovenije), Branko Meh (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije), Franci Lenart (Ekomobil d.o.o.), Nataša Mikulin (Obrat za razgrajevanje), Ivan Šel (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije).

Najprej nekaj dejstev.

• V letu 2013 je bilo po podatkih MKO v obratih za razstavljanje izrabljenih vozil zajeto 6.116 vozil, kar je sicer za 11 % več kot leto prej, a daleč pod pričakovanji. Na trgu je poniknilo najmanj 30.000 odsluženih vozil, ki so v kategorizaciji odpadkov med nevarnimi odpadki. Sistem ravnanja z izrabljenimi vozili je v Sloveniji neučinkovit, saj zagotovi letno v povprečju samo 10 % zajema vozil, ki bi morali v razgradnjo, v ponovno porabo, predelavo ali recikliranje.

• Delež zajema izrabljenih vozil v razgradnjo v zadnjih letih ostaja skoraj nespremenjen in kaže na neučinkovito ravnanje z viri, kar je v nasprotju z okoljskimi usmeritvami EU. Izrabljena motorna vozila, ki se razgradijo nenadzorovano ali se izgubijo na sivem trgu, predstavljajo najmanj 5 milijonov kg odpadkov oziroma 250.000 kg nevarnih snovi.

Vsak avtomobil je sestavljen iz 40 različnih materialov in 10.000 sestavnih delov, od tega je 69 % železnih kovin, 8 % neželeznih, 9 % plastike, 3 % pnevmatik, 3 % stekla itd.

To so surovine, ki jih izgubljata gospodarstvo in država. Kakšno surovinsko bazo bi predstavljala razgradnja ali reciklaža 30.000 do 40.000 vozil, ki ostajajo zunaj normativno

urejenega sistema ravnanja z izrabljenimi vozili že več let?

• Ocena, da je Slovenija uspešna pri predelavi in reciklaži izrabljenih motornih vozil, se nanaša na vozila, ki jih zajema v razgradnjo. Glede na dejstvo, da Slovenija zajema v razgradnjo le okrog 10 % izrabljenih vozil, pomeni, da je ocena o uspešnosti reciklaže neustrezna. Do 1. 1. 2015 mora biti povprečni odstotek mase izrabljenega vozila, za katero je zagotovljena ponovna uporaba in predelava, najmanj 85 % in povprečni odstotek mase izrabljenega vozila, za katero je zagotovljena ponovna uporaba in recikliranje, najmanj 80 %.

• Revizijsko poročilo Računskega sodišča RS o zbiranju in predelavi izrabljenih vozil (za leti 2007 in 2008) je ugotovilo, da Ministrstvo za okolje in prostor ni vzpostavilo učinkovitega sistema ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, s katerim bi bilo mogoče doseči sprejete okoljske cilje. Računsko sodišče je zahtevalo predložitev odzivnega poročila, ki ga je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo, RS pa je nato objavilo Porevizijsko poročilo – Popravljeni ukrepi Ministrstva za okolje in prostor. Posebej je izpostavilo neustrezno zasnovano izjavo o lokaciji kot glavni razlog za majhno število izrabljenih vozil, ki se razgradijo v okviru takratne javne službe. Pristojna resorna ministrstva, Ministrstvo za okolje in MKO, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Ministrstvo zla notranje zadeve in Ministrstvo za finance, so se prepočasi odzivali na problem, ki ima več posledic.

• Po mnenju MKO ključnega ukrepa za zagotovitev večjega zajema vozil v razgradnjo ni moč zagotoviti v okviru predpisa o ravnanju z IV in pristojnostmi MKO. Zato je

53 akšno je bilo sporočilo okrogle mize? Bilo jih je več, a v ospredju so tista, ki so namenjena državni ravni. Kajti pristojna ministrstva, MKO, MZIP, MNZ in Ministrstvo za finance, so odgovorna za neučinkovito izvajanje sistema ravnanja z izrabljenimi vozili in za okoljsko in ekonomsko škodo, ki je s tem povzročena gospodarskim subjektom in državi. Časovna omejitev odjave vozila na podlagi izjave o lokaciji po mnenju udeležencev okrogle mize ne bo dovolj učinkovita, še posebej z možnostjo, da se lastniku podaljša časovna omejitev odjave vozila. Ministrstva naj zato v roku šestih mesecev sprejmejo sklep, ki bo z ustrezno finančno obremenitvijo zadnje lastnike vozil prisilil k spoštovanju pravnega reda v RS, koordinator pa mora biti MKO.

Z

elo je bilo izpostavljeno delo inšpekcijskih služb. Zato so predlagali, da Inšpekcija za okolje in naravo pripravi načrt obsežnejšega nadzora nad gospodarskimi subjekti in fizičnimi osebami brez dovoljenj, ki ravnajo v nasprotju z Uredbo o izrabljenih vozilih oziroma 9. členom Pravilnika o ravnanju z izrabljenimi vozili (zbiralci in predelovalci odpadnih kovin, nelegalni avtoodpadi, internetna prodaja rezervnih delov…). Ukrepi nadzora naj izrabijo možnosti kazenskih določb Uredbe o izrabljenih vozilih, ne samo opozorila.

Z

elo dobro so udeleženci okrogle mize sprejeli pobudo predstavnice MNZ, da bi na upravnih enotah lastnike vozil obvestili o pravilnem ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili, ko pridejo k upravnim delavcem z izjavo o lokaciji. Ministrstvo za notranje zadeve naj bi pripravilo posvet za zaposlene na vseh upravnih enotah in prijavno-odjavnih mestih za registracijo motornih vozil. Tako bi usposobili upravne delavce za posredovanje informacij lastnikom, ki morajo predati izrabljeno vozilo v razgradnjo.

okolje

88/89

ristojna ministrstva morajo tudi vzpostaviti sistem, ki bo omogočil neposredno informacijsko povezavo med aplikacijo za izdajo Potrdil o uničenju in evidenco registriranih vozil, kar bi omogočilo učinkovitejšo kontrolo nad statusom vozila v celotnem življenjskem obdobju vozila. Sedanja uradna evidenca vozil je nepopolna in nedosledna. Ta naloga se nanaša predvsem na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki mora v sodelovanju s pristojnimi organi zagotoviti, da bo odjava vozila iz prometa ob spremembi lastnikov mogoča le ob istočasnem vpisu novega lastnika v evidenco registriranih vozil.

R

azpravljavci so se neenkrat vprašali, ali so lastniki vozil sploh seznanjeni s postopki, ko je vozilo končalo svoj življenjski ciklus. Zato so soglašali o pripravi ozaveščevalne in informativne kampanje, ki bi jo finančno podprli vsi gospodarski subjekti, ki so odgovorni za doseganje okoljskih ciljev na področju izrabljenih vozil. Največ odgovornosti za obveščanje nosijo proizvajalci in trgovci, ki dajejo vozilo v promet v Sloveniji.

P

roizvajalci in trgovci, ki dajejo vozila v promet v Republiki Sloveniji na ozemlju celotne države, morajo na svoje stroške zagotoviti vzpostavitev sistema za zbiranje in prevzem izrabljenih vozil in delov svoje blagovne znamke ter oddajo vseh prevzetih izrabljenih vozil v obdelavo. Proizvajalci ali njihovi pogodbeni partnerji in drugi pooblaščeni subjekti morajo obdelavo izrabljenih vozil izvajati v obratih za razstavljanje, ki imajo ustrezno okoljevarstveno dovoljenje in izpolnjujejo predpisana določila glede okolju neškodljivega zbiranja in obdelave vozil ter ustrezne prostorske in tehnične pogoje. Zdajšnje razmere na trgu kažejo, da je sistem ravnanja z izrabljenimi vozili neučinkovit in da so lastniki vozil premalo ozaveščeni.

In najbolj vroča pobuda okrogle mize?

N

edvomno izziv vsem v državi, ki so odgovorni za učinkovitost sistema ravnanja z IMV, da v dveh letih v razgradnjo in predelavo zajamejo 20.000 vozil. Je ta cilj nemogoče doseči?

S

prejeti okoljski cilji do 1. 1. 2015 o zajemu izrabljenih vozil v razgradnjo, predelavo in reciklažo izrazito spodbujajo vse deležnike k večji učinkovitosti. Medresorska skupina ministrstev na državni ravni, ki je odgovorna za učinkovitejši sistem ravnanja z izrabljenimi vozili, mora povezati in usklajevati ukrepe vseh državnih organov, ki se ukvarjajo s problematiko izrabljenih vozil: Davčna uprava RS, Carinska uprava RS, Inšpekcija za okolje in naravo, Tržna inšpekcija in druge. Pobude okrogle mize naj vsem akterjem postanejo zaveza. Potem na rešitve ne bo treba čakati novih sedem let.

www.eko-mobil.si junij 2014

K

P

Promocija

MKO predlagal ukinitev izjave o lokaciji in uvedbo finančnega inštrumenta - dajatev na lastništvo vozila, katere finančnega bremena bi bil lastnik vozila razbremenjen ob prodaji vozila ali ob oddaji izrabljenega vozila v razgradnjo. Zloraba obstoječega inštrumenta začasne odjave vozila iz prometa na podlagi izjave o lokaciji je namreč glavni razlog, da se vozila, odjavljena na podlagi izjave o lokaciji, kasneje oddajo v nelegalno obdelavo. Kljub številnim usklajevanjem med MKO, MzIP in MNZ do uvedbe takega inštrumenta ni prišlo. Vendar je bilo konec leta 2013 doseženo soglasje o uvedbi alternativnih rešitev.

Tako bo v okviru sprememb in dopolnitev Zakona o motornih vozilih, ki so že v vladni proceduri, omejena tudi veljavnost izjave o lokaciji na eno leto (časovna omejitev izjave o lokaciji je bilo tudi eno od priporočil Računskega sodišča). Ob njenem izteku bo lastnik vozila tudi pozvan na izpolnitev predpisanih obveznosti.

Med ključnimi izzivi prihodnosti globalnega sveta, seveda tudi Slovenije, so prehranska varnost, dostop do energije po primerni ceni in varstvo naravnega okolja. Ali so ti izzivi tudi izhodišče za podjetniške priložnosti mladih, da kmetijstvo povežejo z obnovljivimi viri, je bila tema delavnice, ki jo je na Šolskem centru Celje organizirala RTV Slovenija v sodelovanju z Zeleno Slovenijo v okviru projekta Rasti! Hrana za prihodnost. Mag. Peter Pšaker iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je predstavil bioplin kot zeleno priložnost v Sloveniji, mag. Tomaž Poje iz Kmetijskega inštituta je orisal stanje in trende na področju bioplina v Sloveniji in sistem podpor ter predstavil klasinec kot stranski produkt koruze kot vir OVE, dr. Viktor Jejčič iz Kmetijskega inštituta pa je predstavil možnosti uporabe kmetijske biomase za energetske namene in biometan iz kmetijske biomase kot gorivo druge generacije.

Potenciali na področju rabe kmetijske in gozdne biomase v energetske namene so v Sloveniji precejšnji. Poglejmo nekatere.

foto: arhiv podjetja

Potenciali so, podjetniške priložnosti za mlade tudi

Kmetijstvo in obnovljivi viri energije

54 88/89

okolje junij 2014

Kmetijstvo in obnovljivi viri energije

Potencial biomase v kmetijstvu

Kmetijski rastlinski ostanki

P

K

o podatkih (preglednica 1) Statističnega urada RS imamo v Sloveniji 468.496 ha kmetijskih zemljišč v uporabi, ki pokrivajo 23 % celotnega ozemlja Slovenije. V strukturi kmetijskih zemljišč zavzemajo največji delež travniki in pašniki (približno 57 %), sledijo njive in vrtovi (približno 37 %). Približno 74 % kmetijskih zemljišč v uporabi leži na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje.

21.600 ha kmetijskih zemljišč je v zaraščanju.

Slovenija je med državami z najmanjšo površino njiv na prebivalca v Evropi 0,085 ha.

R

astlinska biomasa nastaja s procesom fotosinteze, ki je eden najbolj pomembnih naravnih procesov pretvorbe sončne energije.

S fotosintezo se pridobiva poleg hrane tudi gorivo, v njem je v obliki kemične energije shranjena sončna energija. C3 rastline (rastline, ki fiksirajo CO2 v skladu s Calvin-Benson ciklusom; so rastline zmernega klimata in imajo močno izraženo fotorespiracijo) imajo izkoristek do 2 %, kar pomeni dnevni prirast 20–30 g/m2 (pšenica, sončnica, soja itn.). C4 rastline (rastline toplega klimata, ki fiksirajo CO2 tudi pri močni svetlobi in manjši koncentraciji CO2 ter imajo nepomembno fotorespiracijo) imajo izkoristek do 4 %, kar pomeni dnevni prirast 40–60 g/m2 (koruza, sladkorni trs, miskantus itn.).

metijski rastlinski ostanki nastanejo pri predelavi kmetijskih pridelkov, vrtnin in lesnih ostankov vinogradov in sadovnjakov.

Za proizvodnjo energije se lahko uporablja različna kmetijska biomasa: žetveni ostanki po žetvi žit, koruze, oljne ogrščice, sončnice, graha itn. (se uvrščajo v rastlinske ostanke, ki se po lastnostih približno primerjajo z olesenelimi rastlinskimi ostanki); ostanki jesenskega in spomladanskega obrezovanja v sadovnjakih in vinogradih (po kakovosti se biomasa trajnih nasadov približuje gozdni biomasi); biomasa namensko gojenih drevesnih in grmovnih vrst; energetske trave; pokvarjena krma s travnikov in posušena trava iz manj kakovostnih travnikov.

Kmetijski potencial za pridobivanje bioplina

Ž

ivinska gnojila predstavljajo zaradi razmeroma dobro razvite živinoreje precejšen potencial za proizvodnjo bioplina. Teoretični izračun kaže, da bi iz gnoja goveda, prašičev in perutnine lahko proizvedli 315 GWh električne energije in 245 GWh toplote.

55 Kriterij za izbor kmetijskega gospodarstva za količino živinskih gnojil (vir: Kmetijsko gozdarski zavod Celje) • 30 ali več glav velikih živali (GVŽ) govedi (15m3 gnojevke/GVŽ/leto zberemo v hlevu) ali • 20 ali več GVŽ prašičev (12 m3 gnojevke / GVŽ prašiča na leto) ali • 20 ali več GVŽ: kokoši nesnic (12,2 t gnoja/ GVŽ nesnic na leto) ali pitovnih piščancev (7,4 t gnoja/GVŽ piščancev na leto v 5 turnusih) ali puranov (4,3 t gnoja/GVŽ purice+purani na leto pri 2 turnusih).

Omenjeni scenarij vključuje naslednje vire kmetijske biomase: • Živinska gnojila s kmetij, ki redijo več kot 30 Površina kmetijske zemlje (ha)

468.496

Površina njiv in vrtov (ha)

175.189

Površina travnikov in pašnikov (ha)

267.304

Površina trajnih nasadov (ha) Pridelovalne površine nekaterih poljščin (ha) - Žita (s koruzo za zrnje) - Koruza za siliranje - Oljna ogrščica Površina kmetijske zemlje na prebivalca (ha) Površina njiv in vrtov na prebivalca (ha)

26.003 100.866 26.125 4.424 0,23 0,085

Preglednica 1: Osnovni podatki o kmetijstvu, vir: Strategija izkoriščanja biomase iz kmetijstva in gozdarstva v energetske namene, 2011 Donos bioplina (mio. m3) Proizvedena elekrtična energija (GWh) Proizvedena toplotna energija (GWh) SPTE (MWel.)

247 579 606 72

Preglednica 3: Potencial rastlinske biomase v Sloveniji, vir: Kmetijsko gozdarski zavod Celje Glavni posevek Strniščni dosevki Trajni travniki

35-83 MW (41-56 %) 26-30 MW (20-30 %) 11-21 MW (13-15 %)

Preglednica 4: Potencial rastlinske biomase v Sloveniji, vir: Kmetijsko gozdarski zavod Celje

• Energetske rastline za proizvodnjo bioplina z njiv (glavni posevek) ob predpostavki, da se te rastline pridelujejo na večjih poljedelskih kmetijah, na poljedelsko travniških kmetijah, ki nimajo živine in imajo več kot 1 ha njiv ali več kot 3 ha travnikov in na živinorejskih kmetijah, ki so bile že po kriteriju GVŽ (več kot 30 za govedo in več kot 20 za prašiče in perutnino) ocenjene kot primerne za izkoriščanje bioplina. Na teh kmetijah naj bi za proizvodnjo bioplina namenili glavne poljščine z 10 % njiv. Na ravni Slovenije pomeni to 9.906 ha njiv, ki predstavljajo 5,0 % vseh njiv v Sloveniji.

• Rastlinska biomasa iz strnišč ob predpostavki, da se na velikih živinorejskih kmetijah in na manjših poljedelsko travniških kmetijah pridelovanju biomase nameni 50 % strnišč, na večjih poljedelskih kmetijah pa 30-90 % strnišč. Na ravni Slovenije naj bi bilo v pridelovanje biomase za proizvodnjo bioplina vključenih 12.959 ha strnišč (6,6 % vseh njiv).

• Rastlinska biomasa s trajnih travnikov ob predpostavki, da se na večjih poljedelskih in na manjših poljedelsko travniških kmetijah brez živine pridelovanju biomase za proizvodnjo bioplina nameni 50 % trajnih travnikov, na živinorejskih kmetijah pa 10 % travnikov. Gre za skupno površino 9.047 ha, ki predstavlja 2,6 % vseh slovenskih travnikov in pašnikov.

Kriteriji za izbor kmetijskih gospodarstev za pridelavo rastlinske biomase (vir: Kmetijsko gozdarski zavod Celje) Vir biomase

Gorivo

Ostanki po žetvi, sadjarsko vinogradniški ostanki, mejice

Suha lignoceluloza 15–50

• poljedelska ≥ 10 ha njiv in 0< GVŽ< 5; • manjša poljedelsko-travniška, njive > 1 ha ali trajnih travnikov > 3 ha in GVŽ = 0; • živinorejska.

P

o tem scenariju naj bi v bioplinarnah iz kmetijske biomase letno proizvedli 505 GWh toplote in 655 GWh električne energije in s tem na področju kmetijstva in gozdarstva prispevali večino proizvedene električne energije (66,8 %) in 7,7 % toplote (preglednica 10).

P

rostorninsko predstavljajo po tem scenariju približno 40 % substrata živinska gnojila, 25 % glavne poljščine z njiv, 25 % pridelki s strnišč, 10 % pa biomasa s trajnih travnikov.

Največ energije prispevajo po tem scenariju glavni in strniščni posevki z njiv (41 in 30 %), manj pa živinska gnojila in biomasa s travinja (16 in 13 %).

Z

a izkoristek tega potenciala bomo potrebovali bioplinske naprave s skupno nazivno močjo 86,1 MWel., od tega 13,8 MWel. za proizvodnjo energije iz živinskih gnojil. Ocenjeni potencial ne vključuje drugih substratov, kot so: biološko razgradljivi komunalni in industrijski odpadki, blato iz čistilnih naprav odpadnih vod, pregnito blato iz anaerobne obdelave biološko razgradljivih odpadkov, ki jih je v omejenih količinah prav tako mogoče izkoristiti na kmetijskih bioplinskih napravah.

K

o govorimo o kmetijskem potencialu z vidika pridobivanja obnovljivih virov energije, velja razčleniti Slovenijo po posameznih regijah, ki se med seboj precej razlikujejo. Če energetski potencial kmetijstva merimo v nazivni moči motorja, kot kaže preglednica, vidimo, da imata Pomurska regija (30.129 kW) in Podravska regija (25.226 kW) daleč največji potencial. Sledi jima Osrednjeslovenska regija s skoraj 7.000 kW, ostale regije so precej šibkejše.

Količina vlage (%)

Količina pepela (% Tehnologija izkoriščanja suhe mase) 2,2–17

Zgorevanje, uplinjanje, utekočinjanje

27,1–35,4

Digestija (bioplin)

17,5–28

Zgorevanje, uplinjanje, utekočinjanje

0,3–8,4

Zgorevanje, uplinjanje, utekočinjanje

Semena oljaric za 6–8 olje in metilne estre

< 0,02

Stiskanje, ekstrakcija s topili

Rastline za etanol

< 0,02

Fermentacija

Ostanki iz živinoreje Mokri celulozni ostanki

74–92,1

Suhi lignocelulozni 75 ostanki (npr. stelja od perutnine) Energetske rastline Suhe lignoceluloze 12,5–50 (npr. Miskantus ali prstasti trstikovec)

-

88/89

glav velike živine (GVŽ) goved in več kot 20 GVŽ prašičev ali perutnine – gre za živinska gnojila, iz katerih bi bilo mogoče proizvesti bioplin na lastnih bioplinskih napravah ali pa jih prepeljati na skupinske naprave. Na ravni Slovenije je bilo ocenjeno, da bi bilo mogoče izkoristiti živinska gnojila od 84.016 GVŽ goved, 29.341 GVŽ prašičev in 8.674 GVŽ perutnine.

okolje

aradi razmeroma majhnih kmetij in zaradi njihove razpršenosti je tehnično izkoristljiva le približno ena tretjina tega potenciala, trenutno pa po grobih ocenah izkoriščamo 0,2 % potenciala gnoja goved, 13,8 % potenciala gnoja prašičev in 5,8 % potenciala gnoja perutnine. Pri določitvi potenciala za proizvodnjo energije iz bioplina je osnova študija Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje. Gre za Scenarij 1, ki predvideva teoretično izkoriščanje celotnega tehnično izkoristljivega potenciala živinskih gnojil in ki najmanj posega v primarno kmetijsko pridelavo.

Preglednica 2: Viri uporabne in čiste energije iz kmetijstva, vir: dr. Viktor Jejčič, Kmetijski inštitut Slovenije, Obnovljivi viri in kmetijstvo – podjetniška priložnost za mlade, 2014

junij 2014

Z

56 88/89

okolje

Kmetijski potencial za pridobivanje biodizla in pogonskih olj

P

ri določitvi teoretičnega potenciala za proizvodnjo biodizla se izhaja iz predpostavke, da bi povečanje posejanih zemljišč z ogrščico ugodno vplivalo na setveno strukturo, na samooskrbo z oljnimi pogačami in tropinami in na oskrbo z jedilnim oljem v primeru motenj s preskrbo hrane na svetovnem trgu.

A

naliza obstoječega kolobarja je pokazala, da bi lahko dodatnih 6.000 ha oljne ogrščice

Vse regije v Sloveniji

Izbran scenarij raziskave 294 Skupni donos bioplina (mio.m3) Proizvedena električna energija 689 (GWh) Proizvedena toplotna energija 721 (GWh) Nazivna moč (MWel.) 86 Delež živinskih gnojil (%) 16,0 Delež električne energije v 5,1 končni rabi električne energije (%) * Št. oskrbovanih oseb z elektriko 108.000 v Sloveniji * pri oceni je upoštevano, da se 5 % proizvedene električne energije porabi za delovanje bioplinske naprave Predpostavke: energetska vrednost bioplina s 52-55 % metana je 5,45 kWh/m3, nazivna moč pri 8.000 ur letnega obratovanja, izkoristek SPTE naprave za električno energijo 43 %, za toplotno energijo 45 %.

Preglednica 5: Potencial kmetijstva po scenarijih, izražen v nazivni moč motorja (MWel.) in proizvedeni električni in toplotni energiji (MWh) v Sloveniji, vir: Kmetijsko gozdarski zavod Celje Sektor

junij 2014

OVE - ogrevanje in hlajenje - les* - bioplin** - živinska gnojila - njive, glavni posevek - strnišča - trajni travniki OVE - električna energija - les* - bioplin** - živinska gnojila - njive, glavni posevek - strnišča - trajni travniki OVE –biogorivo v prometu***

pomembno izboljšalo kolobar, še posebej, če se ogrščica ne bi vključevala v kolobarje z oljnimi bučami in krompirjem. S tega vidika bi bilo mogoče v Sloveniji z ogrščico posejati 10.500 ha njiv, kar je 6 % slovenskih njiv. Po obsegu bi bila v takem obsegu površina njiv z ogrščico med trenutnim stanjem v Avstriji (4,1 % njiv) in na Madžarskem (7,3 % njiv), hkrati pa precej za Nemčijo, ki je med državami z največjim deležem ogrščice v kolobarju (12,4 % vseh njiv).

S temi zemljišči bi lahko letno pridelali 478 GWh energije v obliki tekočih goriv za uporabo v prometu, poleg tega pa še 24.500 ton oljnih pogač oz. tropin.

ki se lahko uporablja neposredno, brez večjih predelav in drugačnih nastavitev na dizelskem motorju. Uporablja se lahko v vseh novih modelih osebnih avtomobilov z dizelskim motorjem kot tudi v kmetijski mehanizaciji. Pri starejših modelih dizelskega motorja je potrebno paziti na obnašanje motornega olja, kakovost gumijastih delov motorja, barvo, filter za gorivo.

Mogoča je tudi uporaba mešanice navadnega dizla in biodizla, saj se biodizel meša s fosilnim dizelskim gorivom v vseh razmerjih.

O

ljne pogače in tropine so pomemben vir beljakovin za domače živali. Evropska unija je na tem področju izrazito deficitarna, saj kar približno 70 % beljakovinskih virov uvozimo.

B

iodizel je mogoče pridobivati iz surovega ali že uporabljenega rastlinskega olja ali živalskih maščob. Najvažnejša surovina v evropskih državah je oljna repica z 82,82 %, sledi sončnica z 12,50 % in ostale surovine, medtem ko se v ZDA in drugje po svetu kot glavna surovina uporablja soja. Ena najbolj obetavnih rastlin za proizvodnjo biodizla na področju Slovenije je ozimna oljna ogrščica (repica), ki lahko uspeva po vsej Sloveniji. Na en ha lahko pridelamo okoli 3 tone pridelka. Preglednica 9.

B

iodizel pridobivamo iz olja v procesu transestrifikacije. Olje v reakciji z alkoholom tvori ester maščobnih kislin – biodizel. Od alkoholov najpogosteje dodamo metanol ali etanol. Kot katalizator kemijske reakcije dodamo kislino (H2SO4) ali bazo (NaOH, KOH).

Stranski produkt transestrifikacije je glicerol.

Aleksandra, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, ŠC Celje: »Imamo kar veliko možnosti za napredek v obnovljivih virih v kmetijstvu in ulovimo naprednejše države. Sama si sicer ne želim nadaljevati v tej smeri, bolj me zanima področje varovanja okolja. Trenutno med mladimi ne vidim preveč interesa za kmetijstvo, vendar pa bi se zagotovo našel kdo, ki je zainteresiran za te stvari. Morda bi lahko več informacij o tovrstnih priložnostih povedali tudi pri pouku oziroma te vsebine vključili v program izobraževanja.«

B

iodizel se uporablja kot nadomestek dizelskega goriva v avtomobilih na dizelski pogon. Je trenutno edino alternativno gorivo,

Količina OVE v bruto Struktura OVE po Delež od predvidene končni rabi energije v sektorjih (%) bruto končne rabe OVE (GWh/leto) v 2020 (%) 100,0 42,2 6.598 39,0 6.093 92,3 505 7,7 3,2 81 1,2 0,5 206 3,1 1,3 152 2,3 1,0 1,0 0,4 66 100,0 6,3 981 33,2 2,1 326 655 66,8 4,2 0,7 105 10,7 1,7 267 27,2 197 20,1 1,3 86 8,8 0,5 478 100,0 3,1

* podatek ne vključuje odpadkov lesne industrije; po AN OVE (2010) naj bi leta 2020 iz odpadkov pridobili 2.210 GWh energije ** Študija Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, 2010, scenarij 1, korigirano na porabo energije pri obratovanju *** 10.500 ha oljne ogrščice, 3,5 t pridelka na ha

Preglednica 6: Potencial za proizvodnjo energije iz kmetijske in gozdne biomase, vir: Strategija izkoriščanja biomase iz kmetijstva in gozdarstva v energetske namene, 2011

Emra, Gimnazija Vič, Ljubljana: »Menim, da je v kmetijstvu naša prihodnost. Kmetijstvo se je razvijalo že od začetka človeštva in mislim, da so v kmetovanju in z njim povezanimi dejavnostmi nove priložnosti. Svoje življenje bom usmerila v tej smeri, zato sem se tudi prijavila na to predavanje. Pri tej odločitvi pa mora najprej vsak izhajati sam iz sebe – ali je pripravljen vložiti potrebno energijo in delo za uspeh. Mislim, da se da marsikaj narediti, če kupimo hišo in zemljišče na dobrih rodovitnih tleh. V mestu je to omejeno, zato se moramo angažirati za podeželje, za njegov razvoj. V mojem razredu polovica sošolcev prihaja iz obrobja Ljubljane, kar so večinoma hiše s kmetijami. Mislim, da jih bodo mladi podedovali od svojih staršev in da bomo imeli kar veliko mladih, ki bodo peljali Slovenijo v področje ekokmetijstva.

Tudi v razredu pazimo, da smo zelo ozaveščeni o teh stvareh in mladi že vemo, kako je potrebno kakšne stvari delati.«

Za počitnice na morju se ne odločamo. Raje na celini in blizu doma. Glede na to, da imamo hišo skoraj v gozdu, pa smo še najraje kar doma. Če nas zaradi tega ponudniki počitnic ne marajo najbolj, je pa okolje gotovo bolj hvaležno.

Na dopustu ne uporabljamo klime, tudi doma ne. Ko pa preživljamo prosti čas izven doma, smeti še vedno odlagamo v namenske zabojnike. Upoštevamo tudi to, da je treba skrbeti za pitno vodo in je ne trošimo preveč. Se hitro stuširamo, med umivanjem zob zapiramo vodo in podobno.

ločevanje odpadkov, uporaba nakupovalne vrečke za večkratno uporabo, varčevanje z energijo doma in na delovnem mestu – to je le del zelenih navad v vsakodnevnem življenju. Kako zelene so njegove navade, smo tokrat povprašali predstavnika iz kemijske industrije, kjer se ukvarjajo s proizvodnjo mehke poliuretanske pene.

Kaj storite za manjšo porabo plastičnih vrečk pri nakupih?

Uporabljamo predvsem torbe, ki so za večkratno uporabo. Včasih naložimo vse stvari v vozičke ter jih potem razložimo direktno v avto. Nakup brez avtomobila žal ne gre, ker smo bolj oddaljeni od trgovin. Vrečke, če jih že dobimo, pa poskusimo še uporabiti, preden jih dokončno zavržemo. Pa še v tem primeru so dobre za smeti, komunalne ali podobne, ki ne ustrezajo nobeni kategoriji pri ločevanju odpadkov. Pohvalna je gesta določenih trgovin, ki pri blagajni ponujajo že uporabljeno embalažo, predvsem kartonaste škatle. Te so zelo priročne za transport do doma. Potem romajo v zabojnik za papir.

Kaj naredite z mobilnim telefonom po njegovi uporabni dobi?

Mobilnik je v uporabi, dokler gre. Še vedno smatram, da je to naprava, ki je namenjena predvsem telefoniranju, zato ni pomembno, da je res zadnji, najbolj »fancy« model. Ko pa le odpove poslušnost, roma med elektronski odpad. Tam konča tudi druga električna in elektronska oprema, ki ne dela več, ločeno odlagamo tudi odslužene sijalke in podobno.

Kako pri svojem delu varčujete z energijo?

Vprašanje je lahko malo dvoumno. V svoje delo vlagam precej svoje energije, brez varčevanja.

Kar se pa ostalega tiče: v pisarnah, kjer je bilo včasih pretoplo, včasih pa je tudi malo zeblo, smo v pretekli kurilni sezoni vgradili termostatske ventile, ki so to zgodbo zelo popravili.

88/89

57 domačem okolju, dosledno

okolje

Kako pri načrtovanju počitnic upoštevate okoljski vidik?

Nastavljeno je na dobrih 20 stopinj. Tudi z razsvetljavo zelo pozorno ravnamo. Zamenjujemo svetila z varčnimi ter jim dodajamo še pamet, da so vžgane takrat in toliko, da zadošča potrebam odnosno zakonski regulativi. Tudi ostala področja porabe energije (stisnjen zrak in podobno) so pod drobnogledom. Pripravljamo se tudi na zamenjavo energenta za kurjenje.

Kaj naredite z zdravili, ki jih več ne potrebujete?

Doma se včasih počutim kot v sortirnici odpadkov, vendar jemljemo to kot nujo. Imamo kar nekaj posod na različnih mestih, večjih in manjših, kjer čakajo različni odpadki, da jih odnesemo do ekološkega otoka ali na deponijo. Tudi za zdravila je manjša vrečka zraven posode za odslužene baterije, čeprav jih je na srečo zelo malo. Smo pa že odnesli prvo manjšo vrečko v lekarno, ko se jih je le nekaj nabralo. Žal ob žalostni izgubi tudi zdravila, ki so bila še uporabna in ne le s pretečenim rokom trajanja. V lekarni smo na to opozorili, kaj se je pa potem s temi zdravili zgodilo, žal ne vem.

Baje jih uničijo. Kasneje sem izvedel, da so tudi veterinarji hvaležni za določena zdravila, ki jih potem ponudijo lastnikom živali. Ideja je tudi, da jih ponudiš ambulantam, ki sprejemajo paciente brez zavarovanja.

Kaj je za vas na prvem mestu pri varovanju okolja?

Kompromis. Živeti in delovati brez vpliva na okolje ni mogoče. Možno pa je marsikdaj enostavno delovati tako, da so ti vplivi v nekih mejah sprejemljivosti za okolje. Kompromis tudi v razmerju strošek/obremenitev za okolje. Žal pa ni nujno, da je nekaj, kar je drago, tudi okoljsko ustrezno. Nujno: združiti uporabnost, estetiko in okolje!

Katero zeleno vodilo vas vodi v zelene odločitve?

Zavedanje, da imamo samo en planet, na katerem lahko živimo in da nam lahko služi toliko, kolikor mi skrbimo zanj. In da se že zelo mudi.

Posamezniki lahko veliko naredimo, če se v tem združimo. Še vedno pa ostaja problem podjetij in posameznikov v nerazvitih območjih sveta, ki so konkurenčna tudi zato, ker lahko pri svojem delu zanemarijo okolje.

junij 2014

Preživljanje počitnic v

Bojan Gorjanc

Bojan Gorjanc, direktor PC oblikovani izdelki in vodja sistema kakovosti v podjetju Plamapur d.d. Podgrad

foto: osebni arhiv

Zelene navade

Doma že kot v sortirnici odpadkov

Komunala Slovenska Bistrica delno izvaja storitve obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja v šestih občinah: Slovenska Bistrica, Oplotnica, Poljčane, Makole, Kidričevo in RačeFram. Zamrznjene cene komunalnih storitev so pri nas veljale od 2003 za oskrbo s pitno vodo, od 2004 za ravnanje z odpadki in od 2005 za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda. Zahteve pri izvajanju teh storitev so bile vedno strožje, pridobivanje novih virov pa vedno težje. Izvajali smo racionalizacije in reorganizacije za zmanjševanje stroškov.

Ločevanje odpadkov najprej na EKO zbiralnicah in kasneje uvedba zbiranja in odvoza embalaže od vrat uporabnikov, dodatni odvoz bioloških odpadkov in nazadnje plačilo finančnega jamstva za obratovanje odlagališča po zaprtju, ko več ne bo prinašalo neposrednih prihodkov ob zamrznjenih cenah, nas je zelo obremenilo.

Podjetje je več let poslovalo z izgubo. Zajedali smo ustanovitveni kapital družbe. Lansko leto smo, tudi zaradi uveljavitve Metodologije za oblikovanje cen komunalnih storitev varstva okolja, poslovali pozitivno.

Cene so se spremenile. Več razlogov pa govori tudi o nujnosti sprememb sedanjega sistema ravnanja z odpadki. Pri vas jih navajate sedem.

Kateri se vam zdi najpomembnejši in kaj bi morali storiti v Sloveniji za večjo učinkovitost pri ravnanju z odpadki?

Vseh sedem razlogov, ki jih navajamo v piramidi na naši spletni strani, kliče po spremembah pri ravnanju z odpadki v Sloveniji. Saj vse ni tako slabo. Rezultati ločenega zbiranja na izvoru, pri uporabnikih, dajejo evropske rezultate.

Problematika je v pomanjkljivi zakonodaji, neenakosti, ki veljajo za različne izvajalce različno. Že konkurenca z odlagališči, ki obratujejo in ne plačujejo več kot 20.000 EUR finančnega jamstva mesečno, je nemogoča.

Kako si razlagate, da kljub napovedim in obljubam še vedno ni v javnosti težko pričakovane Uredbe o komunalnih odpadkih? Čeprav je to sicer lahko samo moje mnenje, predvsem v tem, da imamo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ne pa obratno,

Blaž Gregorič

Upravljavec novega Centra za ravnanje z odpadki na Pragerskem bo Komunala Slovenska Bistrica. Že zdaj dela za več občin, center pa predstavlja nov strokovni izziv. Tudi zato, ker v nekaterih centrih po Sloveniji že primanjkuje odpadkov. Blaž Gregorič, direktor Komunale Slovenska Bistrica, odgovarja, da si skušajo zagotoviti zadostno količino odpadkov na razpisih. Hkrati meni, da je »smetarski« turizem, pri čemer misli na transport komunalnih odpadkov z enega konca Slovenije na drugega, brez vsake logike. Toda sistem ravnanja z odpadki je luknjast in direktor opozarja na vlogo MKO. In njihov zgled? Za štiri občine so že izdelali načrte izgradnje kanalizacijskih sistemov, kot to zahtevajo roki.

Za individualne uporabnike, ki bodo morali sami zgraditi čistilne naprave, pa že razmišljajo, kako jim pomagati z delnim sofinanciranjem.

Komunala Slovenska Bistrica je bila med tistimi komunalnimi podjetji, ki se je zaradi zadrževanja cen komunalnih storitev znašla v izgubi. Kaj kažejo bilančni rezultati za lani in kako ste uspeli uskladiti raven cen komunalnih storitev?

foto: arhiv podjetja

»Smetarski« turizem je skregan z vsako logiko

Med komunalnimi podjetji

58 88/89

okolje junij 2014

Med komunalnimi podjetji

Rezultati ločenega zbiranja na izvoru, pri uporabnikih, dajejo evropske rezultate.

Problematika je v pomanjkljivi zakonodaji, neenakosti, ki veljajo za različne izvajalce različno. Že konkurenca z odlagališči, ki obratujejo in ne plačujejo več kot 20.000 EUR finančnega jamstva mesečno, je nemogoča.

Ministrstvo za okolje in kmetijstvo. Izvajalci obvezne gospodarske javne službe ravnanja z odpadki pa smo nepotrebna cokla. V Sloveniji potrebujemo centraliziran, celovit in enoten sistem ravnanja z odpadki. Kdaj in predvsem KJE bomo začeli s toplotno izrabo gorljivega preostanka komunalnih odpadkov?

Kako ste pri ločenem zbiranju odpadkov uspešni v občinah, za katere opravljate komunalne storitve? Kakšen je trend v zadnjih letih?

Kot v vseh procesih v družbi je tudi pri komunalnih dejavnostih potreben strpen razvoj.

Ljudi je treba počasi vzgojiti, tudi preko EKO vrtcev in EKO šol, da je treba varčevati s pitno vodo, da se mora odpadna voda očistiti in da je ne moremo kar tako spuščati v vodotoke oziroma sosedu pod nos, da je le čista narava brez odpadkov, ki zdaj ležijo povsod, vredna

59 Glede količine odpadkov oziroma kapacitete vseh odlagališč pa je zopet na potezi Ministrstvo, še bolje politika, na katero odločilno vplivajo lokalni lobisti.

Kako ste kot upravljavec novega Centra za ravnanje z odpadki na Pragerskem pripravljeni na naloge, ki ne bodo lahke, saj po nekaterih ocenah za novozgrajene centre v Sloveniji ni dovolj odpadkov in naj bi bilo sortirnic preveč? Kako je pri vas?

Na odlagališču nenevarnih odpadkov že sedaj obratujemo skladno z zakonodajo. Za obratovanje imamo s strani ARSO izdano Delno okoljevarstveno soglasje za obstoječi stari del s tehtnico, z zbirnim centrom za občane, halami za skladiščenje komunalnih odpadkov in embalaže, staro sortirnico, kjer ročno prebiramo komunalne odpadke, ter za novo

Glede količine odpadkov oziroma kapacitete vseh odlagališč pa je zopet na potezi Ministrstvo, še bolje politika, na katero odločilno vplivajo lokalni lobisti. Sami si skušamo zagotoviti zadostno količino odpadkov s sodelovanjem na razpisih z drugimi zbiralci. Čeprav je »smetarski turizem« s transportom komunalnih odpadkov z enega konca Slovenije na drugega ali pa celo njihov »izvoz« skregan z vsako logiko.

Komunalna podjetja so kritična zaradi težav, ki nastajajo pri ravnanju z odpadno embalažo.

Kako ste uspeli s shemami urediti prevzeme odpadne embalaže? Bodo sredi poletja odlagališča polna neprevzete odpadne embalaže?

Kaj predlagate?

Pridni Slovenci pridno ločujemo. Smo v vrhu evropskega povprečja. Tu se pa hierarhija ravnanja ali pa piramida ruši. Krogotok ravnanja z zbrano odpadno embalažo bi moral biti zaključen. Pa na žalost ni. Stroškovno smo izključena

ravno komunalna podjetja. Stroške zbiranja odpadne embalaže bolj ali manj uspešno prenašamo na uporabnike naših storitev, ki tako plačujejo dvakrat: prvič ob nakupu izdelka in drugič izvajalcu.

Stroške zbiranja odpadne embalaže bolj ali manj uspešno prenašamo na uporabnike naših storitev, ki tako plačujejo dvakrat: prvič ob nakupu izdelka in drugič izvajalcu.

88/89

odlagalno polje, kjer je prostora za 200.000 m3 preostanka komunalnih odpadkov. Kot bodoči upravljavec Centra za ravnanje z odpadki CERO II Pragersko smo strokovno in kadrovsko pripravljeni.

okolje

življenja sodobnega človeka. Rezultati na vseh področjih se počasi leto za letom izboljšujejo.

Sem zmeren optimist.

Pri prevzemanju zbrane embalaže na odlagališču stalno pritiskamo na družbe iz sheme za ravnanje z odpadno embalažo in o problemih obveščamo komunalno zbornico. Zaenkrat nam to nekako uspeva. Skladišče je sicer večinoma prepolno, nismo pa do kraja zatrpani.

Rešitev? Višje cene embalažnine, plačilo za vso embalažo dano na trg, stimuliranje uporabe povratne embalaže. In predvsem in znova vzgoja uporabnikov.

Vloga leži na ARSO že tri leta Na občini Slovenska Bistrica, ki je ena izmed občin partneric pri gradnji regijskega centra za ravnanje z odpadki na Pragerskem, je koordinator naložbe Milan Ozimič, strokovni sodelavec za EU projekte. Začetek poskusnega obratovanja je predviden konec julija. A zatika se pri okoljevarstvenem dovoljenju, saj ARSO vloge, ki je bila poslana iz Slovenske Bistrice pred več kot tremi leti, sploh še ni začel obravnavati, pojasnjuje Milan Ozimič. Prejeli pa so delno okoljevarstveno dovoljenje.

ureditev zunanjega okolja vključno z vsemi odprtimi površinami in vso navezavo na vso potrebno infrastrukturo. Tretji sklop naložbe predstavlja ureditev dna in zatesnitev bokov odlagalnega polja površine 1,6 ha, oziroma volumna 200.000 m3.

so se pojavile pri izgradnji objektov, saj se nasipni plato ni enakomerno posedal, tako da ga je bilo potrebno povišati za 2 m in še dodatno predobremeniti z navozom zemljine v približni teži objektov, ki obremenjujejo plato, ter izvesti kasetno temeljno ploščo sortirnice.

Začetek poskusnega obratovanja je predviden konec julija 2014, ko bodo končana gradbena dela, končana montaža tehnološke opreme, dobavljena vsa talna transportna oprema in pomožna oprema ter opravljen tehnični pregled.

Poseben problem predstavlja okoljevarstveno soglasje in odziv ARSO. Vloga izpred več kot treh let se sploh še ni začela vsebinsko obravnavati. Vmes so se spreminjale uredbe, objekti pa so praktično pred koncem gradnje.

Kdaj je predviden začetek poskusnega obratovanja centra za ravnanje z odpadki, kaj je vsebinsko zajela naložba in kako je potekala gradnja?

Celotna vrednost naložbe brez DDV znaša 10.680.000 EUR. Naložba je sofinancirana s strani Kohezijskega sklada EU v višini 6.578.000 EUR, s strani RS v višini 2.421.000 EUR, lastna udeležba občin ( Slovenska Bistrica, Makole, Poljčane, Oplotnica, RačeFram, Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje) pa znaša 1.681.000 EUR. S katerimi težavami ste se srečali pri izgradnji Centra, posebej pri umeščanju objekta v prostor?

Izbira lokacije ni povzročala posebnih problemov, saj je na tej lokaciji že dolga leta obstajalo odlagališče komunalnih odpadkov ter kasneje tudi za ločevanje odpadkov. Operativne težave

Kateri razlogi so vplivali na odločitev o izgradnji centra za ravnanje z odpadki oziroma za kakšne tehnološke zmogljivosti ste se odločili glede na napovedi o zbranih količinah odpadkov v regiji?

Občina Slovenska Bistrica je na tej lokaciji že imela odlagališče in določene tehnološke zmogljivosti za sortiranje odpadkov, vse za potrebe prejšnje enovite občine cca 36.000 prebivalcev. Med dilemo, ali odlagališče zapreti ali investirati in razširiti kapacitete, ki dosežejo pogoje za sofinanciranje iz kohezijskega sklada EU, je bila sprejeta odločitev za izgradnjo novega centra CERO s tehnološkimi zmogljivostmi, ki pokrivajo potrebe cca 64.000 prebivalcev v osmih občinah vključno s potrebami domicilnih gospodarskih subjektov.

junij 2014

Naložba vsebinsko zajema objekt sortirnice z upravnim objektom, z vso tehnološko opremo, talnim transportom in pomožnimi tehnološkimi napravami za letno kapaciteto 20.000 t ter nadstrešnico za balirane surovine in objekte kompostarne z letno kapaciteto 6.000 t, zgrajene bodo še nadstrešnica za sprejem bioloških odpadkov, kompostarna z reaktorsko halo in nadstrešnica za skladiščenje gotovega komposta z vso potrebno strojno opremo. K tem objektom CERO spada tudi kompletna

Kakšen je finančni okvir naložbe?

Na vseh področjih bi bilo potrebno omeniti, da smo v vseh občinah, kjer izvajamo obvezne javne gospodarske službe varstva okolja, uveljavili cene komunalnih storitev, prilagojene novi Metodologiji o oblikovanju cen.

Namenoma pravim prilagojene in ne nove ali višje. Povsod naše, dolga leta zamrznjene cene sploh nismo dvignili. Skladno z določili Metodologije smo dodali predvsem omrežnino, ki je izvorni prihodek Občin.

junij 2014

Na obeh omenjenih področjih sodelujemo z upravljavskim nadzorom pri kohezijskih projektih v okviru medobčinskega projekta »Očistimo reko Dravinjo«. Projekt vodooskrbe zajema izgradnjo treh vodohranov, zamenjavo tranzitnega črpalno napajalnega sistema in izgradnjo vodovoda na Pohorju. Projekt kanalizacije zajema izgradnjo fekalne in meteorne kanalizacije za naselja Pragersko, Leskovec – Stari log, Zgornjo in Spodnjo Polskavo ter kraje

ob trasi. Čistilna naprava zmogljivosti 6600 PE bo stala v bližini Odlagališča Pragersko. Na njej se bodo čistile tudi izcedne in komunalne odpadne vode iz odlagališča.

Individualni uporabniki si bodo morali zgraditi čistilne naprave sami. Predvidevamo, da bo teh uporabnikov nekje 3000 v vseh štirih občinah.

Delate na območju, kjer boste zagotovo morali uveljaviti zahtevo po postavitvi malih čistilnih naprav. Rok, leto 2017, se bliža. Kakšne bodo potrebe na vašem območju?

Za vse štiri občine, Slovenska Bistrica, Oplotnica, Poljčane in Makole, kjer smo izvajalec službe odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda, so izdelani plani izgradnje kanalizacijskih sistemov s čistilnimi napravami v okviru prijavljenih aglomeracij. Zajemajo področja naselitve, kjer je izgradnja takih

sistemov možna in ekonomsko upravičena.

Plani so potrjeni na občinskih svetih in posredovani na Ministrstvo. Individualni uporabniki si bodo morali zgraditi čistilne naprave sami.

Predvidevamo, da bo teh uporabnikov nekje 3000 v vseh štirih občinah. Upamo, da bomo lahko dosegli dogovor z občinami o delnem sofinanciranju čistilnih naprav.

Kakšna je vaša ocena – ali se na vašem območju med občani krepi odgovornost do okolja in do kakovosti zelenega bivanja?

Kot sem že navedel, je odnos do okolja proces, ki mora v ljudeh počasi dozoreti. Staro vejo je težko upogniti. To je proces, ki se začne od malih nog. Mnogokrat na tem področju otroci vzgajajo svoje starše. Stanje se izboljšuje iz dneva v dan. To dokazuje tudi statistika zbranih komunalnih odpadkov. Odpadkov je zmeraj manj, povečuje pa se količina zbrane embalaže sekundarnih surovin. Veliko k temu pripomoremo komunalna podjetja z nenehnim ozaveščanjem, izobraževanjem, dnevi odprtih vrat, s čistilnimi akcijami. Kaznovalna politika je in mora biti v drugem planu.

w w w. d i n o s . s i

Promocija

60

Dejavnost Komunale Slovenska Bistrica je zelo raznovrstna. Katere dosežke ali probleme bi izpostavili pri oskrbi s pitno vodo in pri čiščenju odpadnih voda?

okolje

88/89

Med komunalnimi podjetji

61

Promocija

N18

N10.1 N15 N4

N5 N17 N20 N7 N5.1 N3 N4

okolje

88/89

Z odpadki ravnajmo odgovorno

N10.2

N6 N1.1a N16 N14

K manjši količini komunalnih odpadkov lahko prispeva vsak posameznik s tem, da premisli in kupi le tisto, kar zares potrebuje, z izbiro potrošniških dobrin brez oziroma z manj embalaže in s ponovno uporabo le-te. Za odpadke, ki nastanejo, poskrbimo s skrbnim ločevanjem, tako bomo v največji meri prispevali k čistemu okolju, ohranjanju surovin in iz družbe, ki odmetava, prešli v družbo, ki reciklira.

N12 N8

N2

N2

Center za ravnanje z odpadki II. reda Slovenska Bistrica Legenda - novi objekti N2

Zbirna bazena za odpadne vode

N12

N2.1

Zbirni bazen za izcedne vode iz odlagališča

Objekt za pripravo kompostne mešanice in hrambo komposta, hala 2

N13

Biofilter z vlažilno napravo

N2.2

Zbirni bazen za odpadne vode iz objektov CERO

N14

Plato za naknadno zorjenje komposta v zasipnicah

N9

Nadstrešnica za skladiščenje baliranih odpadkov iz sortirnice odpadkov

N16

Sortirnica mešanih komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij

N11

Objekt za kompostiranje, hala 1

N19

Pralna ploščad z usedalnikom in lovilcem olj

N20

Lovilec olja

Sedanji sistem ne daje zadovoljivih rezultatov

1 2

Potreba po poenostavitvi in približevanje storitev uporabnikom

4

Biološko razgradljive odpadke je treba zbirati ločeno ali jih kompostirati na lastnem vrtu

5 6 7

N1.1b

Želimo razširiti zavest in bolj odgovorno ravnati z okoljem

Sedem razlogov za spremembo obstoječega sistema ravnanja z odpadki

KOMUNALA SLOVENSKA BISTRICA d. o. o.

Ulica Pohorskega bataljona 12, 2310 Slovenska Bistrica Telefon: 02/ 80 55 400 Faks: 02/ 80 55 410 E-pošta: info@komunala-slb.si www.komunala-slb.si

junij 2014

Zmanjšati količino odloženih odpadkov

N2.1

N13

N1.2

Država je z zakoni predpisala takšno ravnanje z odpadki, ki bo omogočilo recikliranje in pridobivanje uporabnih surovin iz odpadnih snovi. Zgolj odlaganje odpadkov na odlagališče mora postati preteklost, kajti naravni viri so omejeni, zato odpadki predstavljajo pomemben vir surovin.

Povečati je potrebno delež ločeno zbranih odpadkov in zmanjšati de- 3 lež mešanih komunalnih odpadkov

N11

N19

Če je bilo nekoč dovolj, da smo tisto, česar nismo več potrebovali, enostavno vrgli v koš za smeti, danes ni več tako.

Zaradi načina življenja in naraščanja potrošništva se ustvarja vedno več odpadkov. Izdelki za enkratno uporabo in nepotrebna embalaža posledično predstavljajo ogromne količine odpadkov. Zato je čedalje bolj pomembno, da z odpadki ravnamo odgovorno in gospodarno.

Vse večje zahteve zakonodaje s področja odpadkov

N9

N2.2

Slovenija pri gorivnih celicah ne zaostaja za razvitimi Jože Volfand

foto: Boštjan Čadej

62 88/89

okolje

Od ekodizajna do vodika

V Domelu so ob stomilijontem motorju za sesalnike brez

Od ekodizajna do vodika

velikih besed zgovorno

pojasnili, zakaj so razvojni

Štefan Bertoncelj

dobavitelj najbolj znanih

proizvajalcev gospodinjskih aparatov. In zakaj so med glavnimi igralci na globalnem trgu? Zato, ker pri prenovi

proizvodnje iščejo optimalne rešitve za kar najmanjšo uporabo materiala in energije.

Masa izdelka je nekajkrat

manjša, volumen prav tako, izkoristek pa večji. Že danes

vedo, kako bodo morali delati leta 2017, na energijsko

nalepko pa so se prav tako pravočasno pripravili. »Vse to,

tudi vodikove tehnologije, so naš razvojni izziv,« pravi Štefan junij 2014

Bertoncelj, svetovalec uprave.

Kot razvojni dobavitelj največjih svetovnih proizvajalcev gospodinjskih aparatov morate pri razvoju in izdelavi motorjev za sesalnike upoštevati okoljske standarde in nižje stroške – manjša uporaba materiala, denimo. Kaj ste morali spremeniti v zadnjih letih pri razvoju elektromotorjev, da ste med vodilnimi globalnimi proizvajalci in da ste konkurenčni?

Kupci od nas pričakujejo vrhunske rešitve, ki na trgu pomenijo prednost. Motorni pogoni so srce aparatov. Morajo biti zanesljivi, varni in vzdržljivi. Kot razvojni dobavitelj se s kupci povezujemo že v zgodnji fazi nastajanja končnih proizvodov.

Idejne rešitve snujemo in predstavljamo kupcem. S sodelovanjem uskladimo želene cilje in tehnično-komercialne parametre bodočega izdelka. Zlasti so danes sprejemljive rešitve, ki z racionalno uporabo materialnih virov dosežejo kar največjo izkoriščenost materiala oziroma vložene energije. Pomemben je tudi izbor takih materialov, ki jih je mogoče reciklirati ali po uporabi izdelka varno predelati ali regenerirati. Elektromotorni pogoni morajo biti visokoučinkoviti, energijsko varčni pri proizvodnem procesu in uporabi izdelka. Ker stalno iščemo nove rešitve, nam je uspelo za nekajkrat znižati maso izdelkov in volumen motorjev ter hkrati povečati izkoristek, ne da bi znižali kakovost ali skrajšali življenjsko dobo izdelkom.

Znano je, da materiali z energijskimi nalepkami

Trajnostni razvoj in družbena odgovornost vključujeta elemente ekodizajna. zahtevajo visoko učinkovitost, velik energijski izkoristek in da postajajo standard predvsem pri gospodinjskih aparatih. Kakšne so zahteve vaših kupcev?

Evropska unija je sprejela ustrezno zakonodajo, ki varuje potrošnike pred neracionalno porabo energije. Manjša poraba energije ponuja potrošnikom večje udobje, saj porabniki plačujejo manj električne energije. Ob tem pa je še pomembnejše dejstvo, da nižja poraba manj škoduje okolju. Energijske nalepke so pripomogle k večji ozaveščenosti potrošnikov. Na trgu namreč omogočajo prepoznavnost istovrstnih izdelkov po varčnosti. V letošnjem letu bodo na evropskem trgu uvedene energijske nalepke tudi za sesalnike. Moči bodo padle na najvišjo dovoljeno mejo 1.600 W, leta 2017 pa se bo priključna moč znižala na 900 W. Za Domel, ki je vodilni evropski proizvajalec vakuumskih motorjev za sesalnike, je bil to razvojni izziv. Pripravili smo rešitve, ki ustrezajo standardom, hkrati pa smo jih predstavili tudi kupcem. Odzivi so obetavni in pričakujemo, da bomo ohranili vodilno pozicijo v tem programu.

63 Ukvarjamo se z vodikovimi tehnologijami, ki pomenijo izjemen potencial med zelenimi energijskimi viri.

Na trgu ste znani tudi kot proizvajalci sistemov za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo.

Varčevanje z energijo je med temeljnimi stebri nove energetske politike v Sloveniji. Katere inovativne rešitve ponujate trgu?

Domel se s svojo politiko, usmerjeno k trajnostnemu razvoju, ukvarja predvsem z učinkovitostjo, kar takoj zmanjša obremenitve energijskih virov. Rešitve, ki jih prinašajo znanje in izkušnje, lahko še bistveno več prispevajo k učinkoviti izrabi energije ob upoštevanju, da pri tem ne trpi uporabnost ali učinkovitost delovanja naprav, ki izboljšuje naše življenje in ga varuje. Domel je vpet v dobaviteljsko verigo in večino svojih proizvodov prodaja proizvajalcem končnih proizvodov. Inovativne rešitve, ki so visokoučinkovite in imajo izjemen izkoristek, prispevajo k manjši porabi energije, kar omogoča razvoj novih aplikacij, kot so brezvrvični aparati in pripomočki.

Naše rešitve omogočajo kupcem ventilacijske tehnike in klimatskih naprav večjo udobnost bivanja in nižji račun za energijo.

Tudi pri mobilnosti smo razvili rešitve, ki bodo omogočile manjšo porabo. Ukvarjamo se z vodikovimi tehnologijami, ki pomenijo izjemen potencial med zelenimi energijskimi viri.

Med trajnostnimi rešitvami pri oskrbi z energijo in njeno distribucijo so prihodnost prav vodikove tehnologije. Zakaj ste se odločili za razvoj puhal za gorivne celice in pri katerih projektih

Gorivne celice pri svojem delovanju proizvajajo električno energijo s kemijsko reakcijo spajanja vodika s kisikom. Proizvod kemične reakcije je čista voda. Pri reakciji dobimo poleg električne tudi toplotno energijo. Gorivna celica nima

Za energijo iz gorivnih celic vlada veliko zanimanje, saj pomeni samostojno mobilno energijsko napajalno napravo, ki je volumensko majhna, ima majhno maso in visok izkoristek. gibljivih delov, deluje neslišno, uporabljeni materiali za gradnjo gorivne celice pa niso okolju škodljivi.

Za energijo iz gorivnih celic vlada veliko zanimanje, saj pomeni samostojno mobilno energijsko napajalno napravo, ki je volumensko majhna, ima majhno maso in visok izkoristek. Gorivna celica uporablja za gorivo vodik, kisik pa črpa iz zraka. Tako smo razvili sistem za dovajanje zraka, ki omogoča, da membrana ni presuha in ne premokra, kar odločilno vpliva na izkoristek.

Sistem za dovajanje zraka so »pljuča« gorivne celice. Proces dovajanja zraka na gorivno celico mora biti usklajen s kontrolirano reakcijo, nastajajočo na membrani, ki prepušča protone.

Slovenija je postala 56. država, ki se je uvrstila na zemljevid z možnostjo polnitve vodika v vozila.

Kateri vzroki preprečujejo hitrejšo uporabo vodikovih tehnologij v Sloveniji?

Napredne tehnologije, kot so vodikove, so v svetu še v razvojni fazi in množična uporaba se še ni začela. Zdaj še ni masovne proizvodnje, ki bi zaradi industrializacije znižala ceno naprav.

Z delovanjem in povezovanjem znanja inštitutov, zlasti Kemijskega inštituta, Instituta Jožef Stefan in gospodarstva, povezanih v center odličnosti Co not, Slovenija glede gorivnih celic ne zaostaja za razvitimi državami. Uspešno so bili končani nekateri projekti, kot je postavitev stacionarne gorivne celice 30 kW, mobilne gorivne celice 7 kW, promocijske predstavitve delovanja avtobusa na vodik, postavitev prve črpalke na vodik. Vse to je zahtevalo tudi sprejem ustreznih okoljskih predpisov za umeščanje vodikovih tehnologij v okolje in sprejemanje drugih predpisov za varno vožnjo z vozili, ki jih

88/89

poganja vodik. Slovenija je postala 56. država, ki se je uvrstila na zemljevid z možnostjo polnitve vodika v vozila.

okolje

Akademija 40 let in 100 milijonov sesalnih enot je nastala v času, ko se potrošniki vedno bolj zavedajo, da je mogoče doseči novo boljšo kakovost bivanja z uporabo izdelki, ki so rezultat usmerjenosti v trajnostni razvoj ob upoštevanju družbene odgovornosti. Trajnostni razvoj in družbena odgovornost vključujeta elemente ekodizajna, ta pa na prvo mesto postavlja odpravo nepotrebnih izgub materialov in energije.

V Domelu smo razvili in uspešno začeli tržiti pogone EC, ki dosegajo izjemne izkoristke in zato velike prihranke energije. Izračunali smo, da zamenjava asinhronskega motorja v klimatu z motorjem moči 6 kW letno zniža uporabnikov račun za okoli 400 EUR letno. Če upoštevamo, da proizvedemo letno 20.000 takih motorjev, lahko prihranimo toliko energije, kot jo proizvede manjša hidroelektrarna, na primer v Mavčičah.

sodelujete? Kakšno funkcijo imajo pri gorivnih celicah puhala?

Pričakujemo, da se bo mobilnost z uporabo vodikovih tehnologij v prihodnje hitreje razvijala in da bo uporaba te tehnologije tudi v Sloveniji aktualna, zlasti ker nekateri proizvajalci avtomobilov napovedujejo redno masovno proizvodnjo vozil na gorivne celice.

Več kot tretjino prometa dosežete s prodajo izdelkov, ki niso stari več kot tri leta. To pomeni, da veliko vlagate v razvoj in raziskovalno delo ter da spremljate konkurenco. Ali potemtakem že veste, na katere okoljske in tehnološke zahteve boste morali odgovoriti na primer leta 2017?

V Domelu za razvoj in raziskave namenimo 3 % od celotnih prihodkov, 8 % pa vsako leto investiramo v posodabljanje, avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnje.

V Domelu za razvoj in raziskave namenimo 3 % od celotnih prihodkov, 8 % pa vsako leto investiramo v posodabljanje, avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnje ter tako zvišujemo svojo konkurenčnost na svetovnih trgih. Inovativnost je ključnega pomena za vzdrževanje vodilne pozicije oziroma oskrbo posameznih tržnih niš.

Odzivnost kupcev na rešitve, ki zahtevajo več znanja in pomenijo odločilne prednosti, je se kaže v dolgoletnem sodelovanju. Z nekaterimi sodelujemo neprekinjeno že štirideset let, na primer z Electroluxom, ki je največji svetovni proizvajalec bele tehnike. Sledenje zahtevam, skupno načrtovanje, sodelovanje v zgodnji fazi razvoja in stalna skrb za ohranjanje zaupanja so ključni za ohranjanje in vzdrževanje sodelovanja.

Kakšen je program razvojnega centra NELA? Leta 2011 smo se vodilni proizvajalci elektropredelovalne industrije v Sloveniji združili v konzorcij in uspešni smo bili na razpisu, ki ga je pripravilo ministrstvo za gospodarstvo za črpanje evropskih sredstev, namenjenih razvoju podjetništva in krepitvi razvojnih centrov. Skupaj z desetimi podjetji smo podprli ustanovitev razvojnega centra Nela. Osnovni namen tega centra je podpirati gospodarstvo z razvojnimi rešitvami, ki jih ponujajo sodobna razvojna oprema in nove razvojne tehnologije.

Tak pristop podpira podjetništvo, ustanavljanje novih podjetij in s tem novih delovnih mest. V okviru centra Nela smo pridobili vrsto novih patentnih rešitev, delati pa je začelo tudi že nekaj novih podjetij. Obetamo si, da se bo s tem projektom in ob podpori razvojnega centra Nela naša razvojna moč še povečala.

junij 2014

Na akademiji ob stomilijontem motorju za sesalnike je vaš sodelavec posebej opozoril na pomen ekodizajna. Na katere elemente ekodizajna ste posebej pozorni? Na življenjski ciklus izdelka?

Družba Interseroh deluje na slovenskem trgu ravnanja z odpadnimi produkti že deset let. V tem času je dosegla zavidljiv tržni delež in dobre poslovne rezultate. Ključni so odnosi z zavezanci, kakovost storitev, inovativnost in razvoj, ocenjuje Matej Resnik,

junij 2014

prokurist družbe Interseroh.

Promocija

Interseroh ima v svoje ravnanje z odpadnimi produkti vključene sheme za ravnanje z odpadno embalažo, odpadno električno in elektronsko opremo, odpadne baterije, odpadna zdravila in odpadne nagrobne sveče, kar pomeni tudi zavezance iz zelo različnih gospodarskih dejavnosti. Kako bi opredelili vaše odnose z zavezanci? Ali vsi natančno razumejo prenos svojih obveznosti na Interseroh?

Vsak zavezanec je za našo družbo zelo pomemben in ga postavljamo v središče našega poslovanja, kar nas najverjetneje tudi razlikuje od ostalih družb za ravnanje z odpadnimi produkti. Imamo zelo jasne cilje, ki so povezani z okoljsko in družbeno odgovornostjo, z zadovoljstvom zavezancev in z doseganjem pozitivnih poslovnih rezultatov. Ker poslujemo pozitivno, smo v zadnjem času postali tarča mnogih kritik, ki so namigovale, da ustvarjamo dobiček zaradi neizpolnjevanja zakonskih obveznosti, kar pa seveda kategorično zavračamo. Trg je namreč za vse družbe enak in tisto, kar loči dobre poslovne rezultate od slabih, je način obravnave zavezancev. V Interserohu postavljamo interese zavezancev pred vse naše ostale interese. Mnogi, ki delujejo na trgu z odpadnimi produkti, so namreč prepričani, da je nizka cena edini dejavnik, ki vpliva na dolgoročno zadovoljstvo zavezancev. Če bi to držalo, bi morala tovrstna konkurenca ustvarjati dobičke in imeti visoke tržne deleže, kar pa se ne dogaja. In tega se zavedajo tudi zavezanci. Zastavljanje dolgoročnih ciljev in njihovo jasno komuniciranje, urejeno korporativno mednarodno upravljanje in transparentnost nam zagotavljajo, da z zavezanci gojimo

Matej Resnik, foto: Klemen Kunaver

64

Uspešno poslovanje in okoljsko odgovornost lahko uresničujemo samo z zadovoljnimi zavezanci in poslovnimi partnerji

okolje

88/89

Interseroh letos z novimi storitvami za podjetja

dobre poslovne odnose, ki presegajo le ozko izpolnjevanje okoljske zakonodaje. In ravno zaradi tega imamo izjemno malo reklamacij oziroma pritožb zavezancev. Razumem, da trenutna gospodarska situacija sili mnoga podjetja v racionalizacijo stroškov in da so tudi zaradi tega prešla k cenovno ugodnejšemu ponudniku, hkrati pa se zavedamo, da se bodo tisti, ki so okoljsko odgovorni, še vedno odločali za kvalitetnejše storitve, četudi so malenkostno dražje.

Interseroh res veliko dela na kakovosti storitev, kar lahko pri nekaterih zavezancih, ki prvič sodelujejo z nami, povzroči tudi nekaj slabe volje oziroma dodatnega dela. Velikokrat namreč ob prevzemu novega zavezanca ugotovimo pomanjkljivosti v delovanju na področju ravnanja z odpadki. Ker pa vztrajamo, da imajo naši zavezanci to področje resnično urejeno, skušamo najprej te pomanjkljivosti odpraviti, kar pa terja nekaj časa in dodatne energije tako za nas kot za zavezance. Ker je naš cilj jasen, smo pri tem uspešni in na tem bomo vztrajali tudi še naprej skupaj z zavezanci, ki se v tem procesu veliko naučijo in spoznajo osnove delovanja sistema.

Interseroh ima namreč za svoje zavezance zelo jasno izdelane individualno obravnavo in svetovalne protokole na vseh produktih.

S tem zagotavljamo, da nobene obveznosti zavezancev ne spregledamo.

Ali ocenjujete, da je sistem ravnanja z odpadnimi produkti v Sloveniji stabilen?

Zakonodaja, ki ureja področje ravnanja z odpadnimi produkti, ima generalno gledano

65 Ali se vaši zavezanci zavedajo pomanjkljive zakonodaje še posebej na področju ravnanja z odpadno embalažo? Ali vam stojijo ob strani ob vaših prizadevanjih za izboljšanje zakonodaje.

Vsekakor nas zavezanci podpirajo pri naših prizadevanjih in priznam, da tudi velika večina zavezancev zaradi naših svetovalnih storitev dokaj dobro pozna problematiko. Vsekakor bi si želeli, da bi bila ta podpora aktivnejša tudi v izražanja stališč in zahtev zavezancev do ministrstva za kmetijstvo in okolje. Pri aktivnem komuniciranju z državnimi organi največkrat sodelujejo le družbe za ravnanje z embalažo, komunalna podjetja, zbiralci in predelovalci. Premalo je slišati interese zavezancev, ki preveč zaupajo izbrani družbi.

Dejstvo je, da si družbe jemljemo pravico do zastopanja interesov naših zavezancev.

Interseroh zadnja leta pristojnemu ministrstvu jasno komunicira svoje cilje in interese, ki pa jih usklajuje s svojimi zavezanci. Nisem pa prepričan, če se vsi zavezanci zavedajo, da različne družbe zastopajo različne interese, ki niso nujno usklajeni z njihovimi.

Ali za svoje zavezance izvajate zgolj storitve prevzemanja njihovih odpadnih produktov ali sodelovanje z vami vključuje tudi storitve, ki so izven teh osnovnih storitev? Že naša osnovna storitev vsebuje visok nabor dodatnih svetovalnih storitev, ki presegajo strogo izpolnjevanje zakonodaje. Vse to sodi v naš poslovni model, da moramo zavezancem za isti denar ponuditi več. Naši svetovalci vsakega zavezanca osebno natančno seznanijo z zakonodajo in njegovimi obveznostmi.

Sledi natančen pregled njihove dejavnosti in poslovanja, na podlagi katerega izdelamo

Interseroh se ves čas trudi, da za zavezance najde pravo razmerje med ceno, kvaliteto in zakonsko skladnostjo. Vse več zavezancev pa se odloča tudi za uporabo naših dodatnih storitev, ki jih aktivno tržimo. Poleg samoprijave, vodenje obračuna okoljske dajatve, marketinških ozaveščevalnih akcij, izdelav načrtov ravnanja z odpadki in strokovnih izobraževanj bomo trgu letos ponudili tri novosti: storitev ravnanja z odpadki na javnih prireditvah, programsko pomoč pri vzpostavitvi evidence na področju embalaže ter svetovanje izvozno naravnanim podjetjem v EU s pregledom celotne EU zakonodaje na področju embalaže.

Seveda pa vse to ne daje nobenega zagotovila, da bomo tudi v prihodnje uspešni. Ker se tega zavedamo, bomo trgu v naslednjih letih ponudili nove storitve, ki ne bodo nujno vezane na izpolnjevanje razširjene proizvajalčeve odgovornosti. Usmerjali se bomo v preprečevanje nastajanja odpadkov, spodbujanje industrijske simbioze in podaljševanje življenjskega cikla izdelkov. S širjenjem naših storitev in posledično zaradi širitve trga želimo v bodoče izraz zavezanec v naši interni komunikaciji ukiniti. Vsako podjetje je za nas stranka, kateri želimo in moramo ponuditi celo paleto naših storitev: od tistih, ki so zakonsko regulirane, kot tudi tiste, ki so plod našega razvoja in jih stranke potrebujejo zaradi racionalizacije svojega poslovanja.

88/89

naši zaposleni, ki res s trdim delom prispevajo k zadovoljstvu zavezancev, istočasno pa so zelo pripadni podjetju. Ugotovili smo, da je področje kadrovske politike in motiviranja zaposlenih zelo pomembno in da nam lahko to dolgoročno pomaga pri diferenciaciji na trgu. Kot podjetje vztrajamo na inovativnosti, kreativnosti in zavezanosti k neprestanemu učenju. Imamo močan razvojni oddelek, katerega delo je usmerjeno v razvijanje storitev v korist strank. Zato vsako vprašanje zavezancev resno in prioritetno obravnavamo in iščemo optimalne rešitve. Vsako težavo, vsako vprašanje in morebitni problem naših zavezancev razumemo kot priložnost in odgovornost.

okolje

morebitna priporočila in individualno pogodbeno dokumentacijo. Pogodba med nami in zavezancem je rezultat skrbnega pregleda in individualnih rešitev. Veliko pozornost posvečamo tudi urejanju ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri zavezancih zaradi njihove dejavnosti. Poleg pravilnega razvrščanja je potrebno za odpadke zagotoviti stroškovno optimalen način zbiranja in oddaje pooblaščenim zbiralcem in predelovalcem. Interseroh za svoje zavezance predlaga optimalne rešitve, uredimo postavitev opreme in jo ustrezno označimo. Zavezancu zagotavljamo, da naroči praznjenje opreme preko spleta, da ima stalen nadzor nad količino in vrsto odpadkov, ki smo jih prevzeli, prav tako zagotovimo izpise evidenčnih listov. Na področju zbiranja odpadkov zavezancem svetujemo, da svoje zakonske obveznosti postavijo pred finančne koristi, kajti le tako bodo dolgoročno in varno poslovali.

Kako skrbimo za zadovoljstvo zavezancev: • Da na svoja vprašanja dobijo hiter in kvaliteten odgovor in da ima prednost pred ostalimi zadolžitvami v podjetju.

• Držimo se rokov in dogovorov.

• Obravnavamo jih individualno.

• Svetujemo tudi za področja, ki niso pogodbeno opredeljena.

• Nudimo jim upravičeno ceno, ki prinaša tudi dodano vrednost.

• Zagotavljamo izpolnjevanje vseh zakonskih obveznosti.

• Organiziramo strokovne ekskurzije in izobraževanja.

• Borimo se za izboljšanje zakonodaje in transparentnost sistema.

Kako se diferenciramo na trgu?

• Z jasnimi delovnimi protokoli in enakopravno obravnavo vseh zavezancev.

• Z izkušenimi in strokovno usposobljenimi kadri.

• Z ohranjanjem neodvisnosti od izvajalcev in zavezancev.

• S široko mrežo dobaviteljev.

• Izvajamo ravnanje s shemami na področjih: OE; ONS; OBA; OEEO; OZ • Imamo močan razvojni oddelek z razvojno usmerjenostjo v korist zavezancev in strank.

• Razvijamo nove produkte, kot so preprečevanje nastajanja odpadkov, spodbujanje industrijske simbioze in podaljševanje življenjskega cikla izdelkov.

Kateri so tisti ključni dejavniki, zaradi katerih se po vaši oceni zavezanci odločajo za vstop v shemo Interseroh in ne v katero drugo?

Interseroh ima jasne cilje in jasna stališča in tega se zavezanci zavedajo. Vedo, da se resnično borimo za njihovo zadovoljstvo in njihove interese. Tudi če s cenami nismo najugodnejši, se trudimo, da to razliko zapolnimo z višjim nivojem storitev. Poleg tega so eden ključnih dejavnikov našega uspeha

Interseroh, d. o. o.

Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče T: 01 560 91 50, E: info@interseroh-slovenija.si, I: www.interseroh-slo.si

junij 2014

jasen namen in jasen cilj. Žal pa je v nekaterih delih absolutno presplošna, nedorečena in premalo jasna, kar dopušča možnost, da vsak deležnik, ki je vpet v ta sistem, obstoječo zakonodajo interpretira v skladu s svojimi interesi.

Stabilnost bi v takšni situaciji morala zagotoviti država ob upoštevanju strokovnih priporočil.

Seveda pa lahko ta strokovna priporočila, na podlagi interesov, ki jih zastopa, vsak podaja po svoje. Interseroh je edini ponudnik sistemskih rešitev, ki je neodvisen, strokoven in samostojen pri svojih odločitvah, saj nismo lastniško povezani z nobenim dobaviteljem, zbiralcem, predelovalcem ali zavezancem.

Zasledujemo jasne cilje, ki pa jih bomo seveda lažje dosegli v zakonsko urejenem okolju.

Dokler pa ne bo zakonodaja ustrezno urejena in dokler ne bo deloval nadzor, ne moremo govoriti o stabilnem sistemu. Našo stabilnost in stabilnost za naše zavezance pa iščemo v nenehnem prilagajanju spremembam na trgu, kar izhajamo iz prepričanja, da so spremembe edina stalnica v poslu.

foto: www.shutterstock.com

Novi laboratoriji, nova kakovost študija

Okoljski študij in praksa

66 88/89

okolje

Okoljski študij in praksa

Dr. Jani Zore, ki je spoznaval okoljsko problematiko na Ministrstvu za okolje, preden

je začel opravljati pedagoško delo na Šolskem centru Novo mesto, pripravlja s sodelavcem srednješolski učbenik

Gospodarjenje z odpadki. Na novomeški višji strokovni šoli

je bil med pionirji študijskega programa varstvo okolja in komunala. Tudi ta šola zaznava

nihanja pri vpisu, večji problem pa je, da se zaposlitvene

možnosti krčijo – čeprav je šola nastala v neposrednem

sodelovanju z gospodarstvom.

Poseben razlog za pogovor z

dr. Janijem Zoretom je naložba v opremo laboratorijev, kar pomeni novo kakovost za študij

in prakso študentov. Do jeseni junij 2014

bodo laboratoriji oživeli.

Po uvedbi študijskih programov varstvo okolja na srednjih in višjih šolah se je zanimanje za ta študij zmanjšalo – na nekaterih srednjih šolah se je zelo zmanjšal vpis, ponekod ni bilo prijav niti za en razred. Kako je pri vas, kakšen je trend, kako kaže za letošnji vpis in kakšno je zanimanje med izrednimi študenti? Kaj je vzrok za upad zanimanja?

Zelo značilno za višješolske študijske programe je, da je zanimanje ob uvedbi programa nekoliko večje, nato pa približno v dveh ali štirih letih nekoliko upade. Vzrok za upad zanimanja bi, vsaj za višješolski študijski program, utegnilo biti število diplomantov. Prvi tovrstni študijski program se je začel izvajati leta 2001. Izrazita potreba po tovrstnih inženirjih in interes potencialnih delodajalcev sta bila sprva izredno velika, predvsem izvajalcev javnih služb varstva okolja, občinskih strokovnih služb in še nekaterih drugih ustanov. Pozneje pa je bilo inženirjev komunale in inženirjev varstva okolja in komunale že preveč in so se težko zaposlili.

Zaradi velikega začetnega interesa je bila tudi konkurenca izvajalcev študijskega programa vedno močnejša, posledica pa razmeroma veliko diplomantov. Tudi gospodarstvo ni moglo teh inženirjev zaposliti v tolikšnem številu.

Razmere se nekoliko umirjajo, vendar je treba vedeti, da novih zaposlitev v javnem sektorju ni. Sem spada tudi večina lokalnih – občinskih – služb za varstvo okolja. V gospodarstvu pa so v zadnjih letih tudi zelo omejene.

Pri nas vpisujemo samo toliko rednih študentov, kolikor jih za vsako študijsko leto določi pristojno ministrstvo. Praviloma pa od vpisanih študentov vsi ne opravljajo redno študijskih obveznosti. Kakor pri vseh študijskih programih in izobraževalnih ustanovah je tudi pri nas zaznati »fiktivni vpis« oziroma vpis zaradi statusa, imamo pa 35 študentov, ki so aktivni in že od prvega letnika redno obiskujejo predavanja, vaje in laboratorijske vaje.

In izredni študenti?

Zanimanje z izredni študij se je v treh letih zmanjšalo, v tekočem študijskem letu imamo nekoliko manj študentov v prvem letniku, kot je šestletno povprečje. Pri tem je treba poudariti, da ti pokazatelji veljajo za študij na matični šoli in študij na daljavo, ki ga izvajamo v Zagorju ob Savi.

Višja strokovna šola je nastala v sodelovanju z gospodarstvom. Ali to pomeni, da inženirji in inženirke varstva okolja, ki diplomirajo na vaši šoli, nimajo težav z zaposlitvijo? Ali se z dograditvijo komunalne infrastrukture v Sloveniji mogoče odpirajo nova delovna mesta?

Res je. Višja strokovna šola je nastala v sodelovanju z gospodarstvom. Še celo več.

Gospodarstvo je bilo ključno pri oblikovanju ciljev in kompetenc študijskega programa. Z gospodarstvom tudi sicer veliko sodelujemo.

Gre za prenos izkušenj in trendov iz prakse v

Večkrat navajate prakso. Kolikšen delež posvečate v pedagoškem procesu praksi in pridobivanju delovnih izkušenj študentov v podjetju?

Po programu je predviden obseg praktičnega izobraževanja pri delodajalcih zunaj šole 400 ur od skupno 1.000 ur ali 40 % za vsak letnik študija. V vsakem študijskem letu organizatorji praktičnega izobraževanja študentom predstavijo potek praktičnega izobraževanja.

Za vsak študijski program in leto študija so pripravljena pisna navodila in usmeritve za študenta, delodajalca in mentorja. V razgovorih med organizatorji in mentorji se program praktičnega izobraževanja spreminja glede na delovna področja delodajalca, njegovo naravo in vsebino dela, lahko pa se tudi individualno prilagaja posameznemu študentu.

Ali vam je uspelo študente vključiti tudi v evropsko delovno prakso in v mednarodne programe? Študente vključujemo tudi v mednarodno sodelovanje oziroma izmenjavo v mednarodnih projektih. Šola je pravzaprav že od začetka nastajala tudi z mednarodnim sodelovanjem v okviru evropskih programov, kot so Leonardo da Vinci, Phare in Erasmus. Ti evropski programi nam omogočajo mednarodno primerljivost izobraževalnih programov, izmenjavo izkušenj predavateljev in njihovo usposabljanje v drugih

Odločili ste se za naložbo v opremo laboratorijev. Za kakšno pridobitev gre?

Približno četrtina t. i. »kontaktnih ur« študijskega programa so laboratorijske vaje. Te smo doslej izvajali s skromno opremo, s pomočjo raznih podjetij in zavodov ter z drugimi oblikami, na primer terenskimi vajami. Vzpostavitev laboratorija pomeni uresničitev dolgoletnih ciljev in želja. Laboratorij bo na razpolago študentom v prihodnjem študijskem letu.

V laboratoriju bodo študenti samostojno izvajali vaje, kot so ugotavljanje lastnosti odpadkov, parametrov onesnaženja voda, zraka. Študentom bo omogočeno pridobivanje nekaterih pomembnih kompetenc, kar je bilo zdaj nekoliko težje. Laboratorij bo omogočil tudi izvedbo raznih študentskih projektov ter raziskovalno in eksperimentalno delo, poleg tega bo opora nekaterim absolventom pri pripravi aplikativnih delov diplomskih nalog.

Opremo laboratorija in merilne instrumente bomo postopno dopolnjevali tudi v prihodnje.

Prepričan sem, da pomeni vzpostavitev primernega laboratorija velik korak h kakovosti študija.

Kako uspešni ste pri izvajanju študijskega programa logistično inženirstvo in kakšno je zanimanje podjetij za inženirje logistike?

Logistika je eden ključnih elementov poslovne in tržne strategije podjetij. Področje obsega transport, skladiščenje, distribucijo, zavarovalništvo, vojsko, javno upravo …

Program je zasnovan tako, da zavzema širša znanja v splošnem delu, v izbirnem delu pa se v modulih usmeri v šest specifičnih modulov, ki omogočajo prilagajanje potrebam okolja. Ti moduli so cestni in železniški promet, transportna, poslovna, vojaška in poštna logistika.

Program je aplikativen in je namenjen vsem tistim študentom, ki se želijo po opravljeni diplomi zaposliti. Usmerjen je v uporabo teoretičnih pridobljenih znanj, zato je velik poudarek

dr. Jani Zore

okolje

88/89

67 V Sloveniji se gradi veliko okoljske, predvsem komunalne infrastrukture. To je prav gotovo priložnost za novo zaposlitev, ki je potreba.

Poznamo tudi primere naših diplomantov, na katere so delovna mesta v novozgrajeni infrastrukturi že čakala. Res jih ni bilo veliko, vendar so bila.

Imamo mrežo 64 stalnih partnerskih šol. To sodelovanje poteka v okviru mednarodnih projektov z izmenjavo izkušenj med predavatelji, izmenjavo študentov pri praktičnem izobraževanju v podjetjih in organizacijo skupnih strokovnih seminarjev ter konferenc. Organizirali smo že več kot 20 mednarodnih projektov, ki stalno vključujejo študente in predavatelje pri izmenjavi izkušenj in primerjavi aktivnosti šol. Organiziramo tudi skupne seminarje in konference.

na praktičnem izobraževanju v podjetjih, ki so lahko proizvodna ali storitvena. Šolski center Novo mesto izvaja sedem višješolskih programov in eden izmed njih je tudi logistično inženirstvo. Ta program izvajamo samo kot izredni študij. Večji del študentov je že zaposlenih, zato je področje dela študentu znano in študenti si lahko brez težav izberejo modul s področja, na katerem delajo.

Tisti, ki niso zaposleni, se morajo odločiti za modul predvsem na osnovi možnosti zaposlitve oziroma interesa. Študenti dobijo motiv pri opravljanju praktičnega izobraževanja v prvem in drugem letniku. Program izvajamo v Novem mestu in kot študij na daljavo v Ljubljani.

Dobijo diplomanti zaposlitev?

Glede na trenutno stanje v gospodarstvu so inženirji logistike zaposljivi, vendar pa se čas, ko najdejo zaposlitev, daljša. Pedagoški kader si prizadeva, da dobijo študenti čim več teoretičnih in praktičnih izkušenj za bodoči poklic na strokovnih ekskurzijah, predavanjih aktualnih strokovnjakov iz podjetij in pri pripravi seminarskih nalog, ki so lahko osnova za razširitev teme za diplomsko nalogo. Prav dobro zasnovana, izdelana in predstavljena diplomska naloga je motiv delodajalcev za zaposlitev diplomantov. Takih primerov je na naši šoli kar precej.

Pripravili ste učbenik Gospodarjenje z odpadki. Na katera poglavja ste bili zlasti pozorni?

Največji poudarki učbenika izhajajo iz ciljev in vsebin srednješolskega predmeta gospodarjenje z odpadki. Osnovno ogrodje je ravnanje z odpadki, gre za obravnavo tehničnih postopkov, ki sledijo fizičnemu toku odpadkov, kot so zbiranje, transport, obdelava, predelava, odstranjevanje s termičnimi postopki in odlaganje odpadkov. Za razumevanje celotne problematike so dodana uvodna poglavja z opisi in razlago virov nastanka odpadkov, vrstami in lastnostmi odpadkov ter seveda glavnimi cilji pri gospodarjenju z odpadki, ki izhajajo iz trajnostnih načel. V teh uvodnih delih so tudi definicije in razlage nekaterih strokovnih izrazov. V zadnjih poglavjih učbenik podaja še kratke osnove načrtovanja celovitih konceptov gospodarjenja z odpadki in zakonodajni okvir.

junij 2014

Ugotavljamo, da so naši študenti in diplomanti v gospodarstvu regije znani in prepoznavni.

Težko pa je trditi, da imajo zato in zaradi sodelovanja šole z gospodarstvom večjo prednost pri zaposlovanju. Menim, da so pri delodajalcih pomembnejši kriteriji znanje, kompetence, strokovnost in druge splošnejše karakteristike diplomanta.

institucijah evropskih držav. Gre torej za izvajanje praktičnega izobraževanja študentov v tujih podjetjih in izobraževanje tujih študentov pri nas. To so hkrati tudi nekateri temeljni pokazatelji kakovosti našega izobraževalnega procesa.

foto: arhiv podjetja

izobraževalni proces in prikaz dobrih praks.

Veliko naših predavateljev je zaposlenih v gospodarstvu. Sodelujemo tudi pri izvajanju praktičnega izobraževanja. Organizatorji praktičnega izobraževanja stalno obiskujejo študente na praksi in se pogovarjajo z mentorji v podjetjih. Za mentorje v podjetjih skupaj z Gospodarsko zbornico Dolenjske in Bele Krajine (GZDBK) organiziramo pedagoško-andragoško izobraževanje za mentorje praktičnega izobraževanja v podjetjih. Naši študenti se udeležujejo raznih strokovnih srečanj, posvetov ipd. Vsako leto se študenti s svojimi referati udeležijo tudi tradicionalnega posveta GZDBK – sekcije za okolje in energijo.

Naložbe neizogibne – od prog do terminala in Emonike Kot pravi Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic, medijska podoba o tem bolniku ne drži več. Tudi za

letos napoveduje dobiček.

Pri tem opozarja, da ne

bi smeli spregledati, kaj je podjetje samo prispevalo k izboljšanju poslovanja.

Postopno zmanjševanje števila zaposlenih, v zadnjih petih

letih 2000, ni zanemarljivo.

Vendar cela skupina povečuje

prihodke. Drugačno poslovanje daje drugačne možnosti za

naložbe. Niso nujne samo

posodobitve železniške

infrastrukture. Slovenske

železnice so med partnerji za intermodalni logistični

terminal, zapleta se pri gradnji

Emonike, še vedno pa se ne premikajo dovolj hitro priprave

na gradnjo drugega tira.

Vendar ni problem samo ta

proga, opozarja Dušan Mes. junij 2014

Na Slovenskih železnicah v zadnjih letih nenehno izboljšujemo poslovne rezultate.

Ob tem ne smemo pozabiti, da je ekonomska recesija zadnjih let močno vplivala na delo železnic po vsej Evropi. Padec industrijske proizvodnje v zadnjih letih je prizadel predvsem panoge, ki so najpogostejši uporabniki železniških prevozov. Tudi Slovenija je del tesno povezanega evropskega trga in recesiji se nismo mogli izogniti. Več kot 90 % tovora prepeljemo v mednarodnem prometu. Na ta negativna gibanja smo odgovorili z dosledno racionalizacijo svojega poslovanja, s krčenjem vseh vrst stroškov in s prilagajanjem storitev zahtevam uporabnikov. V tovornem prometu v sodelovanju s partnerji doma in v tujini kar najdejavneje tržimo svoje storitve in dosegli smo rezultate.

Železniški promet

podjetju kot gospodarskem

S katerimi ukrepi vam je uspelo lani povečati prevoz tovorov in potnikov ter doseči dober poslovni rezultat? Ali je na povečanje potniškega prometa vplivalo subvencioniranje mladih potnikov?

foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Dušan Mes

68 88/89

logistika

Železniški promet

Večje skrbi imate v potniškem prometu.

Celovita in dolgoročna ureditev financiranja obveznih gospodarskih služb v potniškem prometu in v infrastrukturi je za prihodnost našega sistema izjemno pomembna.

V potniškem prometu je novo subvencioniranje študentskih in dijaških vozovnic pomenil pomembno spodbudo, zaradi katere smo na vlakih lahko pozdravili nove mlade potnike.

Vsekakor smo na svoje rezultate lahko ponosni. Lani smo poslovne prihodke cele skupine povečali za 10 % in v primerjavi z letom prej bistveno povečali dobiček. Dobiček iz poslovanja pa se je z dobrih 8 milijonov leta 2012 povečal na skoraj 20 milijonov EUR. Tudi letos so obeti dobri. Čeprav moramo zaradi uničene električne mreže iz Kopra tovor še vedno voziti z dizelskimi lokomotivami, smo marca prepeljali rekordnih 1,7 milijona ton tovora.

Tu so pogosto potrebna fizično naporna dela, povprečna starost naših zaposlenih pa je okrog petdeset let. Kadrovska pomladitev bo v prihodnje zato nujna.

K tem rezultatom je zagotovo pripomoglo postopno zmanjševanje števila zaposlenih.

Kako vam uspeva in kakšne načrte imate za to leto?

Aprila ste povišali cene v notranjem potniškem prometu. Zadnje povišanje je bilo pred tremi leti. Kateri poslovni razlogi so vplivali na povišanje cen?

Trenutno nas je v celi skupini Slovenske železnice zaposlenih okrog 8.000. V zadnjih petih letih smo število zaposlenih zmanjšali za več kot 2.000. Poleg tega zaposlujemo le v redkih primerih, ko kadrov ni mogoče najti s prerazporeditvami in prekvalifikacijami v podjetju. S centralizacijo različnih podpornih funkcij bomo letos število zaposlenih še zmanjšali. Pri tem pa moramo misliti na to, da bodo v prihodnje potrebne nove zaposlitve, predvsem na proizvodnih delovnih mestih.

Notranji potniški promet opravljamo po pogodbi z državo kot obvezno gospodarsko javno službo. Potniki ne plačajo polne cene vozovnice, naš prevoznik Slovenske železnice-Potniški promet pa mora razliko med zaračunano in polno ceno dobiti povrnjeno od države. Del tega postopka je primerna cenovna politika.

Upoštevajo se povečani stroški, ki jih imamo s prevozi. Seveda so se cene goriva, električne energije in različnih storitev v zadnjih treh letih dvignile. V preteklosti se je pogosto dogajalo,

69 Pobuda za postavitev terminala je nastala na osnovi dogovora med Slovenskimi železnicami, BTC in Mestno občino Ljubljana.

Slovenske železnice je javnost dolgo spremljala kot hudega gospodarskega bolnika. Ali je Zakon o Slovenskih železnicah pomenil prelom? Kako ocenjujete sedanji ekonomski položaj družbe in njene investicijske zmogljivosti?

Medijska podoba o Slovenskih železnicah kot o večnem izgubarju je nekakšna zimzelena resnica, ki pogosto ne temelji na dejanskih podatkih. V zadnjih letih smo naredili veliko korakov k učinkovitejšemu in konkurenčnemu sistemu. To dokazujejo poslovni rezultati.

Težko bi spremembe zakona o Slovenskih železnicah opredelil kot prelomne. Sam zakon ne more spremeniti ničesar, če v podjetju ni pripravljenosti za spremembe, ki so za zaposlene pogosto neprijetne. Nižje plače in regresi, manj dopusta in še kaj niso novice, ki bi delavca razveselile. Toda ob razumevanju socialnih partnerjev smo sprejeli številne ukrepe za kadre in plače. Hkrati tudi dosledno režemo vse vrste stroškov in si kar najbolj prizadevamo na prihodkovni strani. Vsekakor pa so organizacijske spremembe na podlagi zakona pomenile korak v pravo smer. Pred nami je še veliko dela, predvsem na področju finančne sanacije. Pogovori z državo in bankami gredo v pravo smer. Letos smo našo zadolženost že zmanjšali in je za slovenske razmere zmerna.

V prihodnje si želimo z ureditvijo financiranja gospodarskih javnih služb to zadolženost še dodatno znižati, kar nam bo lahko omogočilo nov investicijski zagon. Za letos načrtujemo med 10 in 15 milijonov EUR čistega dobička, EBIT bo predvidoma dosegel 22 milijonov EUR, EBITDA pa 60 milijonov EUR. O investicijskem potencialu vprašujem zaradi napovedane naložbe v intermodalni logistični

Pobuda za postavitev terminala je nastala na osnovi dogovora med Slovenskimi železnicami, BTC in Mestno občino Ljubljana. Na območju vzdolž Letališke do Kajuhove ceste so zemljišča večinoma v lasti Slovenskih železnic in BTC. Tu že zdaj potekajo številne logistične dejavnosti. Na tem območju je veliko neizkoriščenega potenciala za nadaljnji razvoj logističnih dejavnosti. Predviden je razvoj sodobnega kopenskega terminala, ki bi obsegal celotno območje ob Letališki cesti. Po prvih grobih ocenah naj bi skupna vrednost vseh potencialnih investicijskih projektov raznih zainteresiranih investitorjev res znašala okrog 140 milijonov EUR. Za natančnejše številke pa bo treba izdelati načrt prostorskega razvoja celotnega območja in opredeliti optimalno razmestitev posameznih dejavnosti. Vsekakor gre za zanimiv projekt. Prepričan sem, da bi lahko zanj pridobili primerne investitorje, morda tudi evropska sredstva.

Očitno se Trigranit umika zato, ker od Slovenije ni dobil državne pomoči, ki sicer v razpisu, na katerem je bil izbran, ni bila predvidena.

Če je logistični terminal realen projekt, kdaj pa bo Ljubljana dobila novo železniško postajo?

Tovrstne napovedi so precej nehvaležne.

Projekt gradnje novega potniškega centra oziroma Emonike se vleče že preveč časa. Na Slovenskih železnicah smo svoje obveznosti v skladu s pogodbo s tujim partnerjem izpolnili.

Vseskozi smo zelo konstruktivno sodelovali, da bi se gradnja lahko čim prej začela. Na vrsti je zasebni vlagatelj Trigranit, ki je dolžan v skladu s pogodbo zgraditi novo železniško in avtobusno postajo in ju brezplačno prenesti na Slovenske železnice. Kot je znano, je namesto tega na dunajsko arbitražno sodišče vložil zahtevo za razdrtje pogodbe. Očitno se Trigranit umika zato, ker od Slovenije ni dobil državne pomoči, ki sicer v razpisu, na katerem je bil izbran, ni bila predvidena. Država je sicer pomoč ponudila, a z dodatnimi pogoji in v manjšem znesku od zahtevanega. Moje stališče je, da je nadaljevanje projekta še vedno najboljša možnost. Če pa Trigranit svojih obveznosti res ne bo izpolnil, bomo od njega zahtevali odškodnino.

Med naložbami, ki se realizirajo z evropskimi sredstvi za razvoj železniške infrastrukture, je proga Pragersko–Hodoš. Kaj pomeni za železniško povezavo v vzhodnem delu Slovenije in v mednarodnem prometu?

88/89

Posodobitev te proge je pomembna predvsem za naš tovorni promet. Navedeni odsek je del pomembnega evropskega tovornega koridorja, ki Luko Koper povezuje z nekaterimi od naših najpomembnejših tržišč. Z deli, ki naj bi bila končana do konca prihodnjega leta, bo proga elektrificirana. Na njej bodo vlaki lahko vozili s hitrostjo do 160 km na uro. Zagotovljena bo tudi primerna osna obremenitev za vožnje težkih tovornih vlakov. Ko bo proga elektrificirana, ne bo več treba menjavati električnih lokomotiv z dizelskimi in obratno. Zato imamo na naši transportni poti občutno višje stroške kot na konkurenčnih obvoznih koridorjih.

Posodobitev proge pa vključuje tudi ureditev križanj cest in železnice, gradnjo podhodov na železniških postajah in protihrupnih ograj.

Zato so dela dobrodošla tudi za prebivalce od progi in za naše potnike.

logistika

terminal skupaj z Logističnim centrom BTC. Kako boste sodelovali pri tej naložbi, ki je ocenjena na 140 milijonov EUR?

Če Trigranit svojih obveznosti res ne bo izpolnil, bomo od njega zahtevali odškodnino.

Zakaj Slovenija, torej tudi Slovenske železnice, zamuja z uvedbo kombiniranih prevozov vlak–avtobus, razen nekaj manjših primerov, in z uveljavitvijo skupne vozovnice?

Prav na tem področju smo bili pri Slovenskih železnicah že večkrat pionirji, na primer pri sodelovanju s Kambusom. Pred kratkim pa je minilo že 15 let od uvedbe avtobusne povezave med Litijo in Šmartnim pri Litiji, ki so jo prav tako uvedle Slovenske železnice. Lani jeseni smo potnikom ponudili možnost uporabe vlaka in avtobusa z eno samo čip vozovnico, na kateri so po novem zapisani tudi podatki o vožnji z avtobusom. Uvedba enovite vozovnice za cel javni potniški promet je del projekta, ki ga vodi ministrstvo za infrastrukturo in prostor.

Vsekakor smo na Slovenskih železnicah pripravljeni aktivno sodelovati pri vzpostavitvi integriranega javnega prometa. Prav železniški prevoz je namreč idealen za prevzem vloge hrbtenice javnega prometa, na katero se navezujejo avtobusni prevozniki. Pri nas deluje zelo veliko avtobusnih prevoznikov z lastnimi interesi, tako da usklajevanje nikakor ni lahko.

Kaj pričakujete od objave mobilne aplikacije Grem z vlakom?

Predvsem smo na platformi, ki je dosegljiva tudi na poti, potnikom ponudili vse najpomembnejše informacije. To so predvsem podatki o voznih redih in o poteku železniškega prometa. Tako smo izkoristili še enega od sodobnih kanalov za komuniciranje s svojimi sedanjimi in novimi potniki. V prihodnje bomo aplikacijo še nadgrajevali. Razmišljamo tudi o uvedbi spletne prodaje vozovnic, kjer najprej načrtujemo prodajo imetnikom abonentskih

junij 2014

da od države nismo dobili predvidenih sredstev za opravljanje storitev v potniškem prometu.

Kljub temu nikoli nismo odpravljali povezav, temveč redno opravljamo vse obveznosti po voznem redu. Seveda pa to neposredno poslabšuje rezultat našega potniškega prometa. Podobno je stanje pri vzdrževanju infrastrukture, kjer letos anekse za sredstva podpisujemo tako rekoč iz meseca v mesec. Celovita in dolgoročna ureditev financiranja obveznih gospodarskih služb v potniškem prometu in v infrastrukturi je za prihodnost našega sistema izjemno pomembna. Hkrati pa nam bo le stabilno financiranje, kakršno zahteva tudi Evropska unija, lahko omogočilo dolgoročno načrtovanje del in prevoznih storitev v zadovoljstvo naših potnikov.

70

vozovnic. Gre za nove storitve, ki sicer za samo osnovno izvedbo prevoza niso nujne, so pa zelo dobrodošle za potnike. Tudi z njimi lahko povečamo kakovost potovanja z vlaki.

logistika

88/89

Železniški promet

Slovenija je v prometni politiki in financiranju dala prednost okoljsko manj prijaznim cestam. Železnice zaostajajo z modernizacijo. Kakšno mesto naj bi dobile Slovenske železnice v prometni politiki države?

Prepričan sem, da je, podobno kot v tujini, tudi pri nas dozorelo prepričanje, da brez kakovostne železnice ni gospodarskega razvoja.

Je podobno tudi z Luko Koper? Kako se z Luko Koper in z državo usklajujete glede naložbe v drugi tir?

Na tiru med Divačo in Koprom že nekaj časa potekajo dela, ki bodo omogočila delno povečanje števila vlakov. Za nas so še kako dobrodošla, čeprav pomenijo dodatne transportne ovire.

Iz Kopra in vanj prepeljemo okrog 60 % vsega našega tovora. Zato je za nas čim hitrejši začetek gradnje drugega tira nujen, prav tako kot za Luko, ki je naš najpomembnejši poslovni partner. Z vodstvom Luke operativno iz dneva v dan rešujemo problematiko, tako da lahko prepeljemo čim več vlakov. Ko govorimo o drugem tiru, ne smemo pozabiti, da Slovenija ni samo proga Koper–Divača. Odpraviti bo treba še druga ozka grla, predvsem na progi med Zidanim Mostom in Mariborom.

Dolgoročno bo nujna tudi gradnja drugega

tira na relaciji Maribor–Šentilj in na relaciji Ljubljana–Jesenice, s povezavo z letališčem.

Kako uspešni ste pri zelenih elementih poslovanja – pri zmanjševanju porabe energije, vode in zmanjševanju količin odpadkov? Konkretno.

Kako je v upravi opredeljena odgovornost za kakovostno in učinkovito ravnanje z okoljem?

Na Slovenskih železnicah že od leta 2002 delujemo v skladu z mednarodnim okoljskim standardom po ISO 14001. V skladu s tem standardom smo sprejeli okoljsko politiko cele skupine Slovenskih železnic in ustrezne notranje predpise. Imenovan je bil predstavnik vodstva za okolje, ki koordinira delovanje sistema ravnanja z okoljem v celi skupini. Redno potekajo notranje in zunanje kontrole. V letih od 2005 do 2013 smo porabo sanitarne vode znižali za 44 %. Stroški komunalnih odpadkov so se v tem obdobju sicer zvišali za 28 %, strošek električne energije pa za 34 %. Če upoštevamo povečanje dela v tovornem prometu, inflacijo in rast cen energije ter komunalnih storitev, gre za dobre rezultate. Gotovo je zanimiv podatek, da smo v zadnjih sedmih letih količine prepeljanega nevarnega blaga povečali za 30 %. S tem smo prispevali k zmanjšanju potencialnega ogrožanja okolja ob cestnih prevozih.

Promocija

www.slo-zeleznice.si

Ni skrivnost, da je bila velika večina investicij v prometno infrastrukturo dolgo usmerjena v ceste. Posledice so jasno vidne na naših progah, saj so vožnje počasne, glede teže vlakov pa obstajajo omejitve. To povzroča zamude in višje stroške pri odvijanju potniškega in tovornega prometa. Prepričan sem, da je, podobno kot v tujini, tudi pri nas dozorelo prepričanje, da brez kakovostne železnice ni gospodarskega

razvoja. Znano pa je, kakšne so razmere v državnem proračunu. Vlaganj v redno vzdrževanje infrastrukture in v investicije je še vedno premalo. Poleg tega brez večletnega jasnega finančnega okvira, kakršnega imajo v vseh najrazvitejših evropskih državah, načrtovanje gradbenih del in s tem povezanega obsega prevoznih storitev ni mogoče.

junij 2014

Z vozovnico InterRail v 30 držav, za vse generacije!

Dodatne informacije dobite na www.slo-zeleznice.si, potnik.info@slo-zeleznice.si in na tel. št. 1999.

Klemen Bavdek

Kdo je logist leta 2013?

Klemen Bavdek, vodja

logistike in informatike v podjetju Sportina Group.

Slovensko logistično združenje je priznanje podelilo na srečanju članov v Krki. Žirija je v utemeljitvi zapisala, da je

Klemen Bavdek prejel priznanje

za uspešno reorganizacijo, to je centralizacijo in racionalizacijo

logistike. Upoštevali so več meril, in sicer organizacijsko,

tehnološko, informacijsko, ekonomsko, razvojno in

okoljsko odličnost. Stroški

logistike se v Sportini Group že tretje leto zapored znižujejo.

Katere prednosti je dala centralizacija logističnega poslovanja v organizacijskem pogledu in kakšna vlaganja, vključno s tehnološko opremo, je zahtevala sprememba?

Odločitev za zaprtje lokalnih skladišč je bila sprejeta zaradi optimizacije logističnih procesov. Lokalna skladišča smo lahko zaprli, ker smo spremenili procese dobave blaga. Z optimizacijo procesov dobave blaga smo povsod hkrati dosegli krajše tranzitne čase dobave.

Večjega vlaganja v centralno skladišče zaradi zaprtja lokalnih skladišč ni bilo, saj je bilo centralno skladišče že prej tehnološko primerno opremljeno.

Kot prednost novega logističnega upravljanja navajate, da več kot 60 odstotkov blaga ne pride več v skladišče, ampak neposredno k lokalnim špediterjem. Kako poteka ta del logistike?

To je mogoče samo pri blagovnih znamkah, pri katerih smo se z dobavitelji uskladili, da so pošiljke pakirane po končni lokaciji, izdelki pa tako opremljeni, da gredo lahko brez veliko dodatnega dela naravnost na police. To pomeni, da dobavitelji zagotovijo že na izdelku prevod surovinskih sestavov in v vse jezike. Prav tako pa že izdelajo deklaracijo z vsemi potrebnimi podatki in pravilno ceno.

Informatizacija logističnih procesov je pot k učinkovitosti in odličnosti logistike, elektronsko in brezpapirno poslovanje je do okolja prijazno. Kaj so te poslovne poteze pomenile za zmanjšanje stroškov poslovanja?

V Sportini Group smo že pred več leti opustili tiskanje vseh internih dokumentov, saj so vsi v informacijskem sistemu in so vedno dostopni. Poleg tega uporabljamo OCR-prepoznavo faktur. Dobavitelji nam fakture v PDF pošiljajo na e-naslov, kjer se sproži obdelava. Ko OCR prepozna podjetje, se v sistemu avtomatsko naveže na prejemnico, in če je vrednost pravilna, se vsi podatki že zapišejo v program likvidature.

Logistika si v poslovanju podjetij marsikje še vedno ni pridobila vloge, ki si jo zasluži glede na svoje ekonomske učinke in okoljske posledice. Kako je v Sportini Group in kako kot logist leta ocenjujete razmere v Sloveniji?

Logistika v Sloveniji je popolnoma primerljiva z logistiko v državah, s katerimi največ poslujemo. Večje zaostajanje v katerem koli pogledu bi seveda pomenilo nezmožnost poslovanja v mednarodnem okolju. Vsekakor ima logistika v Sloveniji še kar nekaj prostora za izboljšavo, če se primerjamo s smernicami, ki se uveljavljajo v svetu. Njeno pravilno vlogo v podjetju pa lahko dosežemo samo z dobrim sodelovanjem z drugimi deli podjetja. Pogoj za to pa so seveda pravilno opredeljeni procesi. Ni pomembno, koliko si pomemben v podjetju, pomembno je, da je delo narejeno dobro in kakovostno.

Sportina Group specialist za modo. Ali zahteva ta dejavnost tudi specializirane logistične poteze?

Seveda obstajajo specifike, vezane predvsem na ravnanje z blagom, zahtevane podatke na izdelkih ter podobno. Gledano celostno pa je izdelek samo izdelek, ne glede na to, ali je vijak ali obleka, in je, kljub specifikam, na koncu delo z izdelki, gledano procesno, zelo podobno.

Kakšen vozni park imate in ali razmišljate tudi o zelenih vozilih?

Naši procesi so zelo dinamični in izkazalo se je, da smo lahko najbolj učinkoviti, če imamo zunanje upravljavce voznega parka. Skoraj vse prevoze opravijo pogodbeni prevozniki.

Pravzaprav nam je v celotni skupini ostal samo še en kombi.

Kakšen mora biti odličen logist?

Predvsem organiziran in sposoben, da iz kompleksnih problemov najde preproste rešitve.

junij 2014

foto: arhiv podjetja

Logist leta

Moda je posel z izdelki, ki imajo omejen rok trajanja. Zato je ključno, da blago čim hitreje pride v prodajo. Želimo, da bi bila pot od dobavitelja do prodajalne čim krajša. Kjer je le mogoče, blago dostavljamo neposredno, ne da bi ga kakor koli prepakirali. Pogoj za to je seveda, da že dobavitelj opremi vse izdelke tako, da gredo lahko brez kakršnih koli dodelav v prodajo. To pomeni, da morata biti na izdelku že prevedena surovinska sestava v lokalni jezik in deklaracija, ki ustreza lokalni zakonodaji.

logistika

Centralizacija je zmanjšala stroške Podjetje, ki posluje na več regionalnih trgih in ima skladišča na različnih lokacijah, mora zaradi stroškov in negativnih vplivov na okolje optimizirati logistično poslovanje. Za kakšen model optimizacije ste se odločili v Sportini?

71 88/89

Logist leta

Špediterji so arhitekti transportne verige Kombinirani transport se ne razvija dovolj hitro, ker Slovenija ni vlagala v razvoj infrastrukture, zlasti v železniško. Ali daje nova finančna perspektiva boljše možnosti in jih bo znala Slovenija izkoristiti? Glede na sprejete pakete ukrepov, ki naj bi zmanjšali izpuste CO2 v zrak, in številne okoljske prednosti kombiniranega transporta je morda čas za nov zagon oprtnega sistema.

Kombinirani transport ne izključuje cestnega transporta, saj je njegov sestavni del. Za t. i. »first mile« in »last mile« poskrbijo lokalni prevozniki, ki prevzamejo ali dostavljajo ITE na t. i. kontejnerskih terminalih.

Lokalni prevoznik med terminalom in vrati tovarne ali skladišča opravi več prevozov v delovnem dnevu, seveda ob primerni organizaciji.

Ni pa mu treba opravljati mednarodnih prevozov, ki so najbolj obremenjujoči za okolje in promet. Vendar se v praksi ta sistem premalo uporablja.

Zakaj? Mag. Janez Merlak, direktor operative pri podjetju Adria Kombi, je prepričan, da bi moral postati kombinirani transport prva izbira v prometni politiki.

Sistem se je prvič pojavil med drugo svetovno vojno, ko so nemške vojaške enote uporabile železnico za prevoz tankov in preostalih tovornih vozil. Poznamo tri tipe oprtnega sistema natovarjanja: sistem A, pri katerem se prevaža celotno vozilo v spremstvu voznika, sistem B, pri katerem se prevažajo prikolice in polprikolice, in sistem C, pri katerem gre predvsem za prevoz zabojnikov. Učinkovita uporaba oprtnega sistema ima neposreden vpliv na izboljšanje celotne produktivnosti, zmanjšanje transportnih stroškov in prometa na cestah. Z vidika ekologije je tak transport prijazen okolju, ker bistveno zmanjša izpuste CO2 v zrak. Namen kombiniranega transporta je premagovanje večjih razdalj z železnico, dostava do vrat poteka s cestnim vozilom. Pri tem se tovor ne preklada, ker je med transportom vseskozi v intermodalni transportni enoti (ITE; zabojniki, zamenljiva tovorišča, polprikolice). Čeprav avtoprevozniki tarnajo nad visokimi cenami prevozov, oprtnega sistema praviloma ne uporabljajo. Kot glavne razloge navajajo previsoke stroške in več porabljenega časa, da se blago pripelje na končni cilj. Kaj bo treba narediti, da bo večinski delež tovora preusmerjen na železnice?

Izbira vrste transporta se ne začne pri prevozniku. Odločitve sprejemajo špediterji, ki

mag. Janez Merlak

foto: arhiv podjetja

Sandi Božič

Kombinirani transport

72 88/89

logistika junij 2014

Kombinirani transport

nastopajo kot arhitekti transportne verige. Ko avtoprevoznik dobi nalog za prevoz, je uporaba kombiniranega transporta pravzaprav izključena. Za kombinirani transport se je treba odločiti že prej, saj je za tovor treba pripeljati ITE, v kateri bo blago potovalo vse od pošiljatelja do prejemnika kljub vmesni menjavi transportne panoge, to je cesta-železnica-cesta.

V preteklosti je država te prevoze denarno stimulirala z nadomestili, toda zaradi usklajevanja z zakonodajo EU to ni več mogoče. Kaj to pomeni za prihodnost oprtnega sistema?

Operaterji v kombiniranem transportu nastopamo na trgu transportnih storitev tako kot cestni prevozniki. Za tistega, ki odloča o izbiri transporta, ima kombinirani transport določene prednosti in pomanjkljivosti. Državna pomoč se lahko kaže v različnih oblikah, kot jo poznajo po državah članicah EU. To je lahko nižji davek ob nakupu opreme za kombinirani transport, kar ima Avstrija. Lahko je dovoljenje za prevoz v lokalni dostavi z večjo skupno težo – v kombiniranem transportu je praviloma pri vseh članicah kar največja skupna teža vozila na cesti 44 t – ali dovoljenje za izvajanje lokalnih dostav ob nedeljah in praznikih, če gre za kombinirani transport ipd. Čeprav denarne stimulacije pri nas ni, vidimo priložnosti predvsem pri zalednem prevozu čezmorskih

73 Adria Kombi organizira vlak na relaciji Maribor–Wels in nazaj skupaj z RCA RoLa z Dunaja. Cestni prevoznik naj bi ob uporabi oprtnega vlaka privarčeval oziroma naj ne bi utrpel višjih stroškov, ker uporablja ta sistem.

Obenem se prevoz v spalnem vagonu vozniku šteje v počitek, tako da po izkrcanju z vlaka takoj nadaljuje vožnjo. Ker pa je pri tovrstnem prevozu mrtva masa precej velika, vagon + vozilo je okoli 30 ton, je ekonomičnost vprašljiva.

Tudi čas, ki ga prevoznik izgubi, je precej daljši, kot če bi peljal po cesti. Tak prevoz je morda primeren za pošiljke, ki niso terminsko omejene, voznik pa po prihodu na namembni terminal v eni neprekinjeni vožnji brez počitka doseže destinacijo.

Na Slovenskih železnicah pravijo, da je storitev za železniške prevoznike in operaterje zaradi visokih investicij in nizke tehnične izkoriščenosti voznih sredstev ekonomsko upravičena le, če je podprta z državno finančno podporo kot na primer v Avstriji. Kako se pri vas spopadate s tovrstnim problemom?

Tako imenovana tehnika A je močno odvisna od subvencije države. Linija Maribor–Wels in nazaj je podprta s finančnimi sredstvi republike Avstrije. Njihov argument je, da mora, ker omejuje cestni tranzit prevoznikov iz tretjih držav po avstrijskem ozemlju, ponuditi ITE – intermodalna transportna enota »First mile« in »last mile« – dostava pošiljatelj–kontejnerski terminal/cestna dostava kontejnerski terminal–prejemnik 80 TEU – »twenty feet equivalent unit« (kratica za enoto zabojnika 20 ft; 6,15 m), zabojnik 1 40' = zabojnik 2 x 20' Program FP – »Framework Program« (program Evropske unije za pomoč pri vlaganjih za izboljšanje transporta, FP7 http://cordis. europa.eu/fp7/home_en.html EC – Evropska komisija (»European Commission«)

Kyotski protokol je predvideval zmanjšanje toplogrednih plinov, ki vključujejo CO2, za 8 % med letoma 2008–2012. Ta cilj ni bil dosežen, čeprav je oprtni sistem odlično »orodje«, s katerim bi lahko dosegli te rezultate. Kje vidite glavni problem, da EU ne vidi prednosti, ki jih ponuja oprtni sistem?

Močno je lobiranje cestnih prevoznikov, njihovih združenj, tudi vodilnih proizvajalcev cestnih vozil, ki želijo prodati čim več novih vozil. Svoje dodajo tudi tisti, ki izbirajo način prevoza in se raje odločajo za cestnega zaradi hitrosti, preprostosti, fleksibilnosti in cene. Vse to izhaja iz problema neovrednotenih eksternih stroškov cestnega tovornega prometa. Te stroške nosimo davkoplačevalci. Ne vidimo ne volje ne želje, da bi se v kratkem zgodila internalizacija navedenih eksternih stroškov.

Med drugim SŽ vidijo logistično zahtevnost kot enega glavnih razlogov za slabo razvitost oprtnega sistema v Evropi. Za uspešno izvedbo so potrebni ustrezna infrastruktura na obeh koncih prevozne poti, ustrezna frekvenca vlakov, ustrezen pretok tovornjakov, ki se ne zadržujejo več ur na terminalu, in posebni vagoni za prevoz. Kako bi po vašem mnenju lahko premostili te ovire?

Adria Kombi je lani kupila lastne vagone, najema pa tudi vagone raznih najemodajalcev. Tako je rešila problem opreme. Tudi infrastruktura je tu, saj drugače intermodalni vlaki ne bi mogli voziti. Res je, da je kombinirani transport organizacijsko zelo zahtevno delo, saj je treba usklajevati čase odhoda, prihoda in vožnje s časovnimi okni terminalov na obeh straneh.

Prav tako je treba prevzem ITE na odpremnem terminalu prilagoditi času dostav od pošiljatelja, predajo tovora na namembnem terminalu pa opraviti na začetku delovnega dne, da se lahko izvrši dostava »last mile« prejemniku. To je le nekaj osnovnih dejavnikov, tehničnih pa je še veliko več. Za to delo so potrebna nekatera interdisciplinarna znanja, kar zagotavlja samo visoko usposobljen in izkušen kolektiv.

Poleg vsega morajo intermodalni vlaki dosegati določeno izkoriščenost, kajti drugače operater ne pokriva stroškov, vprašljiva pa je tudi ekološka učinkovitost sistema.

Kaj bi lahko naredila špediterska podjetja, da bi se oprtni sistem pogosteje uporabljal?

Predvsem je treba spremeniti miselnost in prva izbira naj bo kombinirani transport, samo nujne pošiljke naj se predajajo s cestnim prevozom. Obstaja še problem opreme, torej zabojnikov, zamenljivih tovorišč ali polprikolic, primernih za kombinirani transport.

88/89

Država sme nastopiti z nekaterimi olajšavami, ustrezno zakonodajo ali subvencijami.

Pred tem, seveda, je treba sprejeti prometno politiko, ki vključuje kombinirani transport.

Evropska komisija izvaja programe, kot je FP ali Marco Polo, ki se zdaj nadomešča z novim programom za spodbujanje okolju prijaznejšega in vzdržnejšega transporta. Prijavljene in odobrene projekte sofinancira EC do 50 % z nepovratnimi sredstvi, odvisno od programa.

logistika

Mislite najbrž na sistem C, ki je statistično gledano prijaznejši okolju, a tudi sistem A občutno zmanjšuje emisije (okoli 23 %) v primerjavi s cestnim prevozom. Poleg tega tovrstni sistem avtoprevoznikom prinaša veliko potencialnih koristi. Manjši stroški za gorivo, manj stroškov cestnine ter bistveno zmanjšana obraba vozila in gum. Poleg tega lahko šoferji med prevozom počivajo. Kakšne so vaše izkušnje?

alternativo. Tako subvencionira t. i. potujočo avtocesto (tehnika A). Brez subvencije ta sistem ni vzdržen zaradi visokih vstopnih stroškov in nizkih cen v cestnem transportu, katerim se mora približati.

Pri SŽ tudi menijo, da za zdaj ne načrtujejo uvedbe novih povezav v oprtnem prometu.

Kakšne so možnosti, da bi v prihodnosti implementirali posamezne terminale na daljše razdalje? Kaj menite o industrijskih tirih, ki naj bi bili najbolj optimalna rešitev za zmanjšanje prometa? Železniški prevozniki, na primer SŽ, običajno ne vstopajo v tveganje z intermodalnimi vlaki, ker je zelo težko dosegati prag donosnosti. Vsaj 80-odstotna kapaciteta vlaka mora biti zasedena v obeh smereh. Zato pri tem nastopamo operaterji v kombiniranem transportu. Pri železnicah naročamo vleko, sami pa poskrbimo za trženje in upravljanje odnosov s strankami.

Sem spada poleg prodaje še aktivno obveščanje, reševanje reklamacij, ponujanje logističnih rešitev in financiranje. Na drugi strani so zelo pomembne nabavne aktivnosti, tehnično in tehnološko poznavanje železniškega, cestnega in pomorskega transporta, upravljanje terminalov, inovacije in razvoj.

Bi bilo sploh mogoče prepeljati celotno količino tovora po železnici ali je tega občutno preveč? Kakšna je prihodnost oprtnega sistema?

Oprtni prevoz, kot rečeno, nikoli ne izključuje cestnega transporta. Ad hoc naročila, nujne pošiljke, izredni tovori in podobno se bodo vedno prevažali po cestah. Kombinirani transport je primeren na način, da se med terminali vzpostavi redno in frekventno omrežje in tako povežejo regije med seboj. Cestne dostave naj se omejijo na območja, ki iz kakršnega koli razloga niso pokrita z mrežo intermodalnih vlakov, in na lokalne dostave. Prihodnost oprtnega sistema je v glavnem odvisna tudi od politike EU na tem področju. Zadnji zgovoren primer je uvajanje linij na glavnih evropskih koridorjih za »giga linerje«, tovornjake z dolžino 25,25 m in skupno dovoljeno maso 60 ton, kar ne koristi oprtnemu sistemu. Kombinirani transport je vzdržen, saj je prisoten že 40 let, ima dokazane prihranke pri emisijah in odlične statistične podatke glede prometne varnosti. Inovacije pri cestnih vozilih se lahko le približujejo v odstotkih prihranka emisij. Ocenjujejo, da bi lahko z aerodinamičnimi spremembami na cestnih tovornjakih dosegli 7 %, največ 10 % prihrankov pri emisijah. Vsaka primerjava s kombiniranim transportom ni umestna, saj so izpusti CO2 tu manjši za 55 %, vključujoč »first mile« in »last mile«.

Več na www.zelenaslovenija.si

junij 2014

zabojnikov, ki se pretovarjajo v Luki Koper.

En sam intermodalni vlak prepelje približno 80 TEU, kar pomeni, da po avtocesti potuje na relacijah z zaledjem Luke Koper 50–60 velikih vlačilcev manj, zato ni prednost le v manjši gneči na cestah, ampak je tudi manj toplogrednih plinov.

Ceste še dolgo prve, v zraku bo več gneče foto: www.shutterstock.com

74 88/89

logistika

Evropsko poročilo o prometu

Nedavno je Evropska komisija prvič objavila statistični pregled dosežkov na področju prometa v EU. Pokazalo se je, da evropske prometne poti

Evropsko poročilo o prometu

v največji meri potekajo po

cestnih povezavah. V trgovskih

povezavah glede na težo in vrednost pošiljk prednjači

pomorski promet. Evropa je

bolj kot ostale države sveta prepredena s cestami in

železniškimi tiri, medtem ko

sta pri celinskih plovnih poteh precej v ospredju Kitajska

in Rusija. Po napovedih naj

V

prvem statističnem poročilu Evropske komisije gre za primerjavo dosežkov držav članic v 22 kategorijah, povezanih s prometom, med drugim gre za infrastrukturo, varnost, vplive na okolje, kršenje zakonodaje EU idr. Nizozemska in Nemčija sta na vrhu lestvice z najboljšimi rezultati v 11 kategorijah, najslabše rezultate pa imata Bolgarija in Poljska. Slovenija se štirikrat pojavi tako med najboljšimi kot med najslabšimi petimi državami, s čimer spada v povprečje EU.

bi cestni promet obdržal

dominantno vlogo tudi v letu 2050, se pa predvidevajo

preobrati v smeri manj

izpustov v okolje. Slovenija je

glede na več kategorij prometa v povprečju EU. Kje bo leta

junij 2014

2050?

P

Podatki kažejo, da je EU med leti 2007-2013 investirala 7,21 milijard evrov v 327 projektov prometne infrastrukture, kar je okoli 14,50 evrov na osebo v EU.

odatki kažejo, da je EU med leti 20072013 investirala 7,21 milijard evrov v 327 projektov prometne infrastrukture, kar je okoli 14,50 evrov na osebo v EU. Glede na vrsto tovornega prometa je v ospredju cestni promet, ki predstavlja 45,3 % vsega tovornega prometa, nato ladijski s 36,8 %, železniški

promet zajema 11 % in letalski 0,1 % vsega tovornega prometa.

V

letu 2010 je prometni in skladiščni sektor, vključno s poštnimi in kurirskimi aktivnostmi, v EU-27 zaposloval okoli 11,1 milijon ljudi, kar je približno 5 % celotne delovne sile.

Okoli 54 % jih je delalo na področju kopenskega prometa, 2 % na področju morskega prometa, 4 % v letalskem prometu in 24 % v podpornih prometnih aktivnostih. Preostalih 16 % prometnega sektorja je bilo zaposlenih na področju poštnih in kurirskih dejavnosti.

Največji delež glede na izvoz in uvoz, tako po teži pošiljk kot po cenovni vrednosti, je bilo v letu 2011 preko morskih poti, temu po cenovni vrednosti pošiljk sledi zračni promet, glede na težo pošiljk pa cestni promet.

Prometna infrastruktura v EU in državah sveta

P

oročilo kaže, da je bilo v letu 2010 območje EU-27 pokrito s cestnimi povezavami v dolžini 5 milijonov kilometrov, kar je največ v

G

lede na celinske plovne poti je v ospredju Kitajska z okoli 124 tisoč kilometri, sledi Rusija z okoli 101 tisoč kilometrov, nato pa sta čisto blizu ZDA s 40,7 tisoč kilometri in Evropa z dobrimi 40,6 tisoč kilometri celinskih plovnih poti.

Poraba goriv in izpusti

V

letu 2011 je bilo v EU-27 porabljenih 283.580 ktoe naftnih derivatov (bencin in dizel) in 13.958 ktoe biogoriv. Največ naftnih derivatov so porabili v Nemčiji (skoraj 49 tisoč ktoe), najmanj na Malti (173 ktoe). V Sloveniji smo porabili 1.846 ktoe bencina in dizla. V Nemčiji so v letu 2011 porabili skoraj 3.000 ktoe biogoriv, v Sloveniji pa 35 ktoe.

V

letu 2010 je bilo po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA) od skupno skoraj 4 milijard ton CO2 v EU-27 iz prometa povzročenih okoli 1,2 milijardi ton CO2. Največ izpustov CO2 iz prometa je povzročila Nemčija (skoraj 187 milijonov ton), najmanj pa Estonija (3 milijone ton). Slovenija je iz prometa v zrak izpustila 5,3 milijone ton CO2.

Promet in gospodinjstva

V

letu 2011 je bilo v EU-27 registriranih dobrih 242 milijonov osebnih avtomobilov, od tega dobrih 13 milijonov novih, kar je okoli 200 tisoč manj kot v letu 2010. V Sloveniji je bilo skupaj registriranih nekaj več kot 1 milijon osebnih avtomobilov, med temi okoli 60 tisoč novih, kar je približno 1.000 manj kot v letu

Povprečen Evropejec je v letu 2010 prepotoval skoraj 9.500 km, kar je 100 km manj kot v letu 2004.

V

letu 2011 so gospodinjstva v EU-27 za promet in z njim povezane dejavnosti skupno porabila 950 milijard evrov ali približno 13 % vse njihove potrošnje. Največ denarja so gospodinjstva porabila za nakup goriva (515 milijard evrov), nato za avtomobile (260 milijard evrov) in za prometne storitve, kot je javni prevoz (176 milijard evrov). V Sloveniji so gospodinjstva za področje prometa skupno porabila dobre 3 milijarde evrov, kar predstavlja 15 % vseh stroškov gospodinjstev. Povprečen Evropejec je v letu 2010 prepotoval skoraj 9.500 km, kar je 100 km manj kot v letu 2004.

Trend do leta 2050

P

o napovedih naj bi cestni promet obdržal svojo dominantno vlogo do leta 2050 ne glede na to, da se do leta 2050 predvideva počasnejša rast cestnega prometa v primerjavi z ostalimi vrstami. Najbolj naj bi narasel zračni promet. Predvideva se, da kar za 133 % do leta 2050 v primerjavi z letom 2010 in naj bi predstavljal 13 % celotnega transporta.

Narasel naj bi predvsem zaradi povečanega števila mednarodnih potovanj, ki izhajajo iz poslovnih odnosov z Azijo.

T

udi cestni tovorni promet naj bi do leta 2050 narasel, predvsem zaradi dokončanja TEN-T. Predvideva se, da naj bi med obdobjem 2010-2050 narasel za 55 %. Pričakuje se tudi napredek na področju goriv, kjer se bodo naftna goriva zamenjala z električnim pogonom predvsem na območjih, kjer je to tudi ekonomsko sprejemljivo. Izboljšave pri elektrifikaciji se predvidevajo tudi pri železniškem prometu.

Glede na zakonodajo pa se bo povečala uporaba biogoriv, najbolj biodizla.

Vira: EU transport in figures. Statistical Pocketbook 2013.

European Union, Belgium (2013).

EU Energy, Transport and GHG Emissions. Trends to 2050

V Senožečah proti vetrnicam Družba Vepa je načrtovala v Parku vetrnih elektrarn Senožeška brda do 40 vetrnic. Gre za območje med Razdrtim in Senožečami, kjer sta sicer že postavljeni dve vetrnici.

Vendar so se svetniki občine Divača odločili, naj o projektu odločijo občani na posvetovalnem referendumu, in sicer hkrati z evropskimi volitvami. Na vprašanje, ali so za to, da se v krajevni skupnosti Senožeče v prostor umešča vetrne elektrarne, je proti glasovalo 58,2 % krajanov ob sicer 64-odstotni udeležbi. Pred tem je Vlada, ki opravlja tekoče posle, sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta. Slovenija je sicer po številu vetrnic med zadnjimi v EU.

88/89

– Reference Scenario 2013. European Union (2013).

logistika

2010. Leta 1990 pa je bilo v EU-27 registriranih nekaj več kot 163 milijonov osebnih avtomobilov, v Sloveniji 587 tisoč. Med avtobusi je bilo leta 2011 v EU-27 registriranih 820 tisoč avtobusov, med temi nekaj več kot 38 tisoč novih. V Sloveniji je bilo registriranih 2.400 avtobusov, od tega 123 novih.

Daljnovod BeričevoKrško končno odprt Z dokončanjem 80 km dolgega daljnovoda 2x400 kV Krško-Beričevo je Slovenija sklenila dolgo pričakovano 400 kV zanko, saj je do odprtja preteklo več kot desetletje.

Daljnovod je izrednega pomena za celotno Slovenijo, saj predstavlja najkrajšo in najoptimalnejšo prenosno pot električne energije iz Posavja, kjer je proizvodnja električne energije največja, v osrednjo Slovenijo, kjer je največja poraba. Obenem prinaša izjemno zanesljivost oskrbe osrednje, južne, JV in JZ Slovenije in Gorenjske »Ravno zaradi novega DV 2x400 kV Beričevo-Krško je bila preskrba osrednje Slovenije v času februarske ujme in še sedaj v času sanacije relativno zanesljiva.

Brez njega bi bila sicer osrednja Slovenija in Gorenjska brez električne energije. V družbi ELES smo takoj po ujmi aktivno pristopili k sanaciji slovenskega prenosnega elektroenergetskega omrežja. Popolno sanacijo treh daljnovodov lahko pričakujemo že do srede junija, prejšnji teden pa smo uspešno v elektroenergetski sistem RS vklopili 400 kV DV Beričevo-Podlog,» je izpostavil Aleksander Mervar, direktor družbe ELES, ki je bila investitor projekta. »Glavnina investicijskih naporov v prihodnjih treh letih bo usmerjena v implementacijo novega Energetskega zakona na področju prevzema 110 kV omrežja. Za družbo ELES bo to izjemen napor, saj gre za 20-odstotno povečanje prenosnega omrežja, ki je trenutno v naši lasti. Pomeni organizacijske spremembe, novo zaposlovanje ter znatna finančna sredstva,« je na odprtju tudi dejal Aleksander Mervar.

junij 2014

primerjavi z ostalimi državami sveta. Območje ZDA je bilo prekrito s 4,4 milijoni kilometrov cest, na Kitajskem so ceste obsegale okoli 3,3 milijone kilometrov, na Japonskem 973 tisoč kilometrov in v Rusiji 786 tisoč kilometrov.

Pri avtocestnih povezavah pa so prednjačile ZDA s skoraj 95 tisoč kilometri, sledi Kitajska z okoli 74 tisoč kilometri avtocest v letu 2010, nato območje EU-27, kjer so avtoceste zavzemale skoraj 70 tisoč kilometrov. V Rusiji je dolžina avtocest zajemala 29 tisoč kilometrov, na Japonskem pa le slabih 8 tisoč kilometrov.

Z železnicami pa je bilo v letu 2010 najbolj pokrito območje EU-27. Železniški tiri so zajemali dolžino slabih 213 tisoč kilometrov, v ZDA slabih 205 tisoč kilometrih, na Kitajskem okoli 91 tisoč kilometrov, v Rusiji 86 tisoč kilometrov, na Japonskem v dolžini slabih 28 tisoč kilometrov. EU-27 ima v primerjavi z ostalimi državami tudi največ elektrificiranih železniških poti na 112 tisoč kilometrih.

75

Kratko, zanimivo

V občini Bohinj kar nekaj prijaznih novosti Tanja Pangerl

foto: www.shutterstock.com

76 88/89

logistika

Trajnostna mobilnost v Alpah

Alpe so lep naravni biser, ki pa so pogosto obremenjene s tranzitnim prometom in sezonskimi masami turistov.

Trajnostna mobilnost v Alpah

V CIPRI, katere članica je tudi Slovenija, iščejo načine

trajnostne mobilnosti v Alpah, zato da bi se čim bolj omejil

in preprečil vpliv prometa na naravno okolje Alp. Vendar

enotnega recepta ni, saj

mora vsaka dežela za svoje

območje poiskati najboljše

ukrepe. Pomena trajnostne

mobilnosti se vse bolj zavedajo

tudi v slovenskih Alpah. »Zelo

obetavno in pohvalno,« pravi dr. Matej Ogrin, predsednik

organizacije CIPRA Slovenija,

in pri tem izpostavi občino

junij 2014

Bohinj.

Promet je eden večjih onesnaževalcev tudi v Alpah. Zato je trajnostna prometna politika več kot nujna. Kakšna je trajnostna prometna politika v Alpah oziroma kateri so ukrepi, ki se jih lotevate?

Predvsem je treba zmanjšati ogljični odtis prometa in postopno vpeljati zunanje stroške prometa v notranje, a to velja tudi za nealpska območja. Alpe obremenjujeta promet, povezan s turistično privlačnostjo Alp, in tranzitni promet. Za turizem je značilna izrazita množičnost, sezonskost in disperznost po alpskem prostoru, za tranzitni promet pa velja, da v koridorjih prečka Alpe, se odvija vse leto, zlasti pa je problematičen cestni tovorni promet. Promet onesnažuje tudi v alpskih mestih, ki so praviloma utesnjena in ležijo v kotlinah ali ozkih dolinah. Tam so zlasti v hladni polovici leta samočistilne sposobnosti ozračja majhne in skupaj z izpusti povzročajo veliko onesnaženost.

Kaj se lahko spremeni?

Ukrepi za trajnostno mobilnost morajo poleg okoljskega stebra trajnostne mobilnosti poskrbeti tudi za ekonomski in socialni steber. Ker so razmere pri navedenih stebrih v različnih delih alpskega sveta, mislim na podeželje, mesta,

Bohinj in Bled uvajata avtobusno povezavo s Pokljuko. Zelo obetavno in pohvalno. primestja, visokogorje, območja praznjenja, zavarovana območja in drugo, precej različne, je jasno, da so tudi najpomembnejši ukrepi uvajanja trajnostne mobilnosti v teh okoljih različni. V mestih zagotovo prednjači podpora sistemom javnega prometa, ki poleg okoljske učinkovitosti ponujajo tudi prostorsko in energetsko ter omogočajo kakovostno mobilnost tudi družbenim skupinam, ki avtomobila ne vozijo. Omenil bi še trajnostno prostorsko načrtovanje in mobilnostno načrtovanje, zato da bi se v mestih zmanjšalo število motoriziranih voženj v celoti, med njimi pa zlasti avtomobilskih. A stopnja dostopnosti storitev pri tem bistveno ne upade, kar je tudi zelo pomembno.

Ali bo težko omejiti obisk turistov?

Za turistična območja je pomembno zmanjševanje enodnevnega turizma in povečevanje števila dni, ki jih gost preživi v turističnem kraju.

Dodal bi še povezovanje različnih načinov

77 prevoza, intermodalnost, kar omogoča večjo dostopnost tudi tistim, ki tja ne potujejo z lastnim avtomobilom. Pomembno in učinkovito se je izkazalo vključevanje trajnostne mobilnosti kot dodane vrednosti v turistični ponudbi, na primer v združenju Alpski biseri, nekaterih inovativnih načinov turistične ponudbe, kot je na primer organiziran sistem dostave prtljage organiziranim skupinam turistov, da jim s tem omogočimo lažje potovanje s sredstvi javnega prevoza.

Ne smemo pozabiti na množične dogodke, tekmovanja, praznovanja, ki so poseben segment turistične ponudbe in so že sami po sebi velik prometnologističen zalogaj. Vse bolj pa je pomembna tudi komponenta trajnostnega razvoja, saj je okoljski vpliv takih dogodkov izrazito negativen.

In tovorni promet?

Ukrepi za tovorni promet bi morali biti osredotočeni na prenos tovora s cest na železnice, uvedbo prevoznih kvot po cestah čez alpske prelaze. S tem bi povečali pritisk na večjo učinkovitost prevozov ter dvignili konkurenčnost okoljsko precej manj spornemu železniškemu prevozu. K tovornemu prometu spada tudi ponotranjenje zunanjih stroškov prometa. S tem bi se promet sicer močno podražil, saj bi končno prevzel stroške, ki jih dejansko povzroča. Tako ne bo več ugodno proizvajati večine materialnih dobrin na območjih s poceni delovno silo in zelo nizkimi drugimi stroški dela ter jih voziti na preostale dele sveta.

Pri vseh treh področjih ne gre pozabiti napredka v tehnologiji in inovativnosti v načinih prevoza od vpeljave električnega vozila ali vozil na druga čistejša goriva, kot je na primer uporaba LPG, do podzemnih predorov manjših dimenzij za oskrbo mest, nekoč morda tudi individualnega zračnega prometa. A verjetno bo držala tista misel, da samo napredek v tehnologiji ob enaki, v potrošniško filozofijo usmerjeni miselnosti, ne bo dovolj.

Izpostaviti gre odlično organiziran javni promet v Švici in deloma v Avstriji, inovativne načine promocije turistične mobilnosti v združenju Alpskih biserov, na primer občine Werfenweng in Chamois. Zanimivo je, da se je v združenje včlanila tudi občina Bled, ki pa resnega namena promovirati turizem in sebe s trajnostno mobilnostjo do danes ni pokazala.

Zanimiv primer je tudi švicarsko združenje turističnih krajev brez avtomobila.

Kateri so največji projekti, ki so se v zadnjih letih izvedli ali so v načrtu za večjo trajnostno mobilnost v Alpah?

Verjetno so največji prometni projekti v Alpah gradnje predorov, na primer gradnja semmerinškega predora ali predora Torino–Lyon.

Mnenja, koliko bodo ti projekti prispevali k trajnostnemu prometu v Alpah, so deljena.

Za slovenske Alpe lahko rečemo, da razen množičnih prireditev ali nekaj dni ob viških turistične sezone velikega prometnega onesnaževanja ne opažamo.

Kako se kaže onesnaževanje v slovenskih Alpah? Se v zadnjih letih kažejo izboljšave?

Najprej bi poudaril, da prometno onesnaževanje okolja, onesnaževanje zraka, hrup, vpliv na podtalnico in kakovost prsti ni nujno največji problem netrajnostne mobilnosti, zlasti ne v gorah. Za slovenske Alpe lahko rečemo, da razen množičnih prireditev ali nekaj dni ob viških turistične sezone velikega prometnega onesnaževanja ne opažamo. Seveda to ne pomeni, da lahko tovrstne probleme zanemarimo. Še več, pameten gospodar je tisti, ki prepreči nastanek težav bistveno prej, preden nastanejo, saj je njihovo preprečevanje bistveno cenejše in učinkovitejše kot odpravljanje. Ponekod drugje v Alpah je teh težav več zaradi pogostih prometnih zastojev, množičnega parkiranja zunaj urejenih površin, zmanjšane prometne varnosti, obremenitev hrupa in povečane onesnaženosti zraka vzdolž pomembnih prometnih koridorjev.

Izboljšave so na splošno posledica vse čistejših tehnologij motorjev, a ta napredek ponekod izniči povečanje prometnih tokov. Spet drugje se izboljšave kažejo zaradi upada prometa, ki je

88/89

logistika

V turizmu je zelo velik potencial za krepitev trajnostne mobilnosti.

Odgovornost se začne pri vsakem posamezniku. Seveda pa je jasno, da največji delež odgovornosti nosijo vse ravni oblasti, od občinske, regionalne/deželne do državne.

posledica gospodarske krize, ponekod pa tudi zaradi vpeljave novih prometnih režimov, ki težijo k umirjanju prometa. A na splošno za celotne Alpe velja, da jih glede trajnostne mobilnosti čaka še veliko dela oziroma je priložnosti na tem področju še zelo veliko.

Alpe so privlačna turistična destinacija.

Kakšen je potencial razvoja trajnostne mobilnosti v turizma v Alpah?

V turizmu je zelo velik potencial za krepitev trajnostne mobilnosti. Lahko rečemo, da prihajajo prve lastovke, a do pomladi je še daleč.

A ta potencial ni neskončen. Samo tržna logika je premalo. Odgovornost do okolja tudi pri mobilnosti ni tržna kategorija, zlasti če promet ne plača vseh stroškov, ki jih povzroči.

Potrebujemo nove koncepte, ki bodo na pravo mesto postavili tudi turizem kot dejavnost in verjetno je treba upoštevati, da v trajnostnem turizmu ni mogoče doseči vsega in tako kot v konvencionalnem in netrajnostnem turizmu.

Naj navedem samo primer: če gremo v ekološko vas v alpskem sredogorju, kjer vse poteka po strogih načelih trajnostnega turizma, in tja priletimo iz Londona ali celo Tokia, smo že na poti povzročili več emisij ogljikovega dioksida in porabili več energije, kot če bi v sosednji vasi cel teden preživljali konvencionalno zasnovane počitnice z netrajnostnimi načini mobilnosti.

Koncept trajnostnosti pri takih primerih ne zdrži, saj je množično potovanje po svetu, kot ga poznamo danes, preprosto netrajnostno.

Lahko navedete kakšne dobre primere prakse trajnostne mobilnosti v Alpah? Že navedeni združenji Alpski biseri in Švicarsko združenje turističnih krajev brez avtomobila.

Zlasti občina Werfenweng dela na tem področju velike korake, saj je vodilna pri izvajanju turizma brez avtomobila in je to njen glavni proizvod, od katerega zelo uspešno živi.

Je kakšen tud v Sloveniji?

V Sloveniji bi v zadnjih letih v pozitivni luči izpostavil občino Bohinj, ki vsako leto uvede vsaj eno pomembno novost pri promociji trajnostne mobilnosti. Naj navedem samo nekaj teh novosti: kolesarska steza, urejanje in omejevanje parkirnih površin okoli jezera in tudi drugje po občini, razvoj javnega prometa v Bohinju, podpora tiskanju voznih redov v Alpah, uvedba zelenega vikenda in uvedba smučarskega vlaka, letos slišim, da Bohinj in Bled uvajata avtobusno povezavo s Pokljuko. Skratka, zelo obetavno in pohvalno.

Kateri program trajnostne mobilnosti bi bil za alpski svet optimalen? Ali ga je sploh mogoče uresničiti glede na razširjenost avtomobilskega prometa?

Enotnega recepta ni. Vsaka dolina oziroma vsako naselje si mora postaviti zase optimalne cilje in predvsem načine, kako jih doseči.

junij 2014

dr. Matej Ogrin

foto: arhiv podjetja

Kdo vse je odgovoren za razvoj trajnostnega prometa in mobilnosti v Alpah? Katere rezultate njihovih prizadevanj bi lahko izpostavili?

78 88/89

EOL

Ekošola sprašuje, stroka odgovarja Vprašujejo dijaki in dijakinje Gimnazije Ledina iz Ljubljane, mentorica je profesorica Nika Cebin.

Prosta delovna mesta

Registrirane brezposelne osebe

Po nazivu izobrazbe

Kakšna je perspektiva zaposlovanja na področju ekologije, npr. naravovarstvenika?

2012

2013

2012

2013

Inženir varstva okolja in komunale (VSŠ) 2

3

22

31

Magister varstva okolja 3

1

3

4

Univerzitetni diplomirani ekolog 4

8

7

15

/

/

Doktor varstva okolja 1

/

Naravovarstveni tehnik /

/

/

3

3

6

Okoljevarstveni tehnik /

/

Inženir naravovarstva (VSŠ) /

/

1

6

Odgovarja Zavod RS za zaposlovanje – Služba za zaposlovanje in Služba za analitiko

Diplomirani inženir ekološkega kmetijstva (VS)/1. bol. st./

Trenutno stanje kaže, da število kandidatov z ustrezno izobrazbo presega število objavljenih prostih delovnih mest na področju varstva okolja.

Kljub temu iz absolutnih številk obeh podatkov (prostih delovnih mest in registriranih brezposelnih oseb), z upoštevanjem visoke stopnje splošne brezposelnosti, lahko sklepamo, da so poklici na področju varstva okolja v duhu trajnostnega razvoja oziroma samega varstva okolja zelo perspektivni v prihodnosti. Podatki o številu brezposelnih oseb po nazivu izobrazbe kažejo, da je le pri dveh nazivih izobrazbe ob koncu leta 2013 presežena enomestna številka, kar potrjuje že omenjeno aktualnost in perspektivnost teh poklicev. V prihodnosti, skratka, pričakujemo, da se bo povpraševanje po poklicih za varovanje okolja povečevalo, čeprav iz sedanjih podatkov to še ni razvidno

Magister inženir tehniškega varstva okolja /2. bol. st./

/

/

/

/

/

2

/

1

Magister okoljskih ved /2. bol. st./ /

/

1

2

Magister ekologije in biodiverzitete /2. bol. st./ /

/

/

2

Po poklicu/nazivu delovnega mesta 2012

2013

7

8

30.4.2014

2012

2013

30.4.2014

7

8

Strokovnjaki za varstvo okolja 2

5

Inženirji za tehnično-tehnološke in organizacijske rešitve varovanja okolja 24

13

2

4

2

2

Strokovni sodelavci za okoljsko zdravstvo, higieno, zdravstvo pri delu ipd.

45

25

10

45

57

56

Na področju okoljskih in okoljevarstvenih ved (leto 2014) Visokošolska 2. stopnje, visokošolska univerzitetna (prejšnja) ipd.

4

8 Magisterij znanosti (prejšnji)

1

1

Visokošolska univerzitetna (1. bolonjska stopnja) /

7 Magistrska (2. bolonjska stopnja)

/

5 Doktorat znanosti (prejšnji)

junij 2014

/

1

Doktorat znanosti (3. bolonjska stopnja) /

3

79 EOL

88/89

Delivering solutions.

DB Schenker - naša logistična podpora zagotavlja

junij 2014

Promocija

prave rešitve ob pravem času

CLASSIC Promocija