EOL 90

Specializirana revija za trajnostni razvoj

90

embalaža okolje logistika

Julij 2014

Ravnanje z OEEO: začela se bo bitka za masni tok

Papirničarji letos, kot kaže, do boljšega poslovnega izida Potrebujemo program razvoja reciklažne industrije Julon – vsi izdelki bodo narejeni s predelavo odpadkov Znova krč pred prenovo IPPC zakonodaje in dovoljenj Aerodrom bi raje kupca med upravljavci letališč

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Člani omrežja Zelene Slovenije ˝Zeleno omrežje Združenje papirne in papirnopredelovalne industrije

ABECEDARIJA d.o.o.

Elektroinštitut Milan Vidmar

BIOTEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR

MARIBORSKI VODOVOD

Mestna občina Ljubljana Zbornica komunalnega gospodarstva

... se nadaljuje ...

Promocija

Pridružite se nam v omrežju Zelene Slovenije!

Pokličite nas na 03/42 66 706 ali 03/42 66 716 ali nam pišite na info@zelenaslovenija.si

3 EOL

90

Uvodnik

T

V Dnevnik nacionalke. Neposredno pred začetkom pogajanj parlamentarnih strank o novi vladni koaliciji. Prispevki: pogajanja o plačah v javnem sektorju, plačna nesorazmerja v osnovnem šolstvu, kdo bo komisar v Bruslju in kako so si, kolikor so pač na mizi, narazen programi strank. In da bo že na začetku vroče. Manjkala je le še izjava, da je pogoj za sodelovanje v vladi izplačilo regresa za upokojence ali pa, da pogajanj ne bo, če misli nova vlada uvesti nove davke.

V

se že videno, kot da se strankarski prvaki niso nič naučili. Kaj bo zaznamovalo koalicijska pogajanja – prepiri o distribuciji denarja, ki ga v državnem proračunu ni, ali iskanje modela za razdolževanje države in gospodarstva, ki bi lahko v boljši kondiciji, z bolj zdravimi pljuči, z višjo dodano vrednostjo in s še večjo krepitvijo izvoza Slovenijo podprl, da se dokončno ne zlomi.

Č

rna bilanca države je že dolgo na mizi.

Morda bi bilo dobro, da jo pred koalicijskimi pogajanji predsedniki strank dobro premislijo. Potem jim bo morda lažje doseči neizogibne kompromise. Ve se. V proračunu bo treba v najkrajšem času zbrusiti vse postavke za milijardo evrov. Obresti za najete kredite znašajo vsako leto milijardo. Samo za pokojnine mora proračun vsako leto odšteti skoraj poldrugo milijardo. Državni dolg je 28 milijard evrov, primanjkljaj države 5,5 % BDP. Napoveduje se novo zadolževanje države. Kje bo dobila denar NLB? TEŠ 6 še ni začel obratovati, pa se že kaže luknja. Javne finance so ogrožene z vseh strani. Še švicarski sir je bolj kompakten, kot so stabilne finance države.

Tudi iz EU bo v novi finančni perspektivi priteklo precej manj denarja. In pika na i – premalo aktivnega prebivalstva mora nahraniti predebelo državo.

A

li bo torej v koalicijskih pogajanjih vendarle merilo za dogovore iskanje programa, ki Slovenijo začne postavljati na noge, za kar bo tako in tako potrebno premnogo let? Bo država, njen izhod iz krize in avtonomnejša

pozicija v odnosu do Bruslja, kolikor upanja za to je pač še ostalo, močnejši adut kot strankarski in osebni interesi? In ali bo že na začetku nakazana nova politična kultura, ki jo doslej vodstva strank niso zmogla, volilno telo pa je povedalo, da jo pričakuje.

N

ovo koalicijsko moštvo za drugačno Slovenijo ne bo smelo valjati po pogajalski mizi zgolj zvarkov iz strankarskih laboratorijev. Četudi je vse to bilo in bo sol realne politike. Le da je zdaj kosilo, ki so ga znani politični poosamosvojitveni kuharji pustili na mizi tako neužitno, da bo potrebno loviti ravnotežje med pragmatičnimi nepopularnimi odločitvami in novo eko politiko razvoja.

Z novo paradigmo trajnostnega razvoja.

Slovenija kot prva eko regija v Evropi, za kar bi najbrž tudi Bruselj pokazal finančni posluh.

Preglasne disonance v dosedanjem razvoju države, ko vladna raven ni mogla prikriti svoje nebogljenosti pri temeljnem razvojnem izzivu, kako izkoristiti naravne potenciale in konkurenčne prednosti, so se najbolj kazale prav pri šlamparijah in zamudah v naložbe – od hidroelektrarn naprej. Ne le, da vlada ni znala povezati ministrskih resorjev. Še manj se je izkazala pri načrtnem spodbujanju najbolj zdravih jeder v stroki, znanosti, gospodarstvu, med mladimi talenti.

S

lovenija, njena eksistenca in razvoj za prihodnost, naj bo najvišja mera vseh stvari, ko se bo odločalo pragmatično in ko se bo začelo odgovorno postavljati nove temelje dolgoročne, trajnostne vizije države s konkretnimi programi. Na primer s programom razvoja reciklažne industrije, ki bi lahko postala središče za ta del Evrope. In mimogrede – novi mandatar pravilno razmišlja, da naj Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pod svojo lupo dobi tudi prostor.

K N

ako torej upravljati eko državo za blaginjo državljanov?

a obličju države je več kot dvajset let izgubljene mladosti. Morda se bodo končno začele politični eliti odpirati oči, da bo s stroko, znanostjo in gospodarstvom začela iskati odgovore, kakšna bo Slovenija in kaj bo z njo leta 2030. V globalnem toku, ki je tu z vsemi posledicami.

Jože Volfand, glavni urednik

julij 2014

istega ne prav lepega julijskega dne se je začelo vse po starem – ali se bo morebiti le po novem, še ne vemo. Slab začetek, dober konec?

Uvodnik

T

foto: Rok Tržan

Nova vladna koalicija, Slovenija in eko politika

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

7 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Papirničarji letos, kot kaže, do boljšega poslovnega izida

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Franci Lenart (Ekomobil), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, julij 2014 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

10 V tujini že ponudba živil v razsutem stanju 12 Označevanje zdravil pomeni dodatne podatke in več embalaže 14 Pri oblikovalskih rešitvah v ospredju kreativnost in inovativnost 19 Zrak preveč onesnažen, vode dobre, ločenih odpadkov več 20 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 22 Začela se bo bitka za masni tok 24 Potrebujemo program razvoja reciklažne industrije 26 Več kot polovico zbrane OEEO predelajo v tujini 28 Zelene navade 29 Cilj – vsi izdelki bodo narejeni s predelavo odpadkov 32 Usmeritev v zelene tehnologije je za sejem ključna

sebina

4 90

EOL

Impresum

34 Znova krč pred prenovo IPPC zakonodaje in dovoljenj Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

36 Zelo različno, a s številnimi predlogi k Uredbi o odpadkih 42 Prvi zeleni svetilnik v tem delu Evrope 44 Ljubljana opušča zamisel o izgradnji objekta za termično izrabo odpadkov 46 Želimo biti stroškovno vzdržen servis za uporabnike 48 Enkrat komunalec, vedno komunalec

Partnerji pri izdajanju revije EOL:

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

• Energetika Ljubljana d.o.o.

50 Tehnologija že dozoreva, a človek na sledenje ni pripravljen 53 Slovenija med vodilnimi ponudniki sistemov sledenja 54 Nacionalni forum o sledenju nevarnega blaga

julij 2014

56 Aerodrom bi raje kupca med upravljavci letališč

Podjetje Sanner GmbH, proizvajalec visoko kvalitetne plastične embalaže za farmacevtske izdelke, je na trg lansiralo novo embalažo Brilliance® za šumeče tablete, izdelano z IML (notranje označevanje) tehnologijo in izboljšanim zapiralnim sistemom.

Embalaža je primerna za hrambo šumečih tablet kot tudi za konvencionalne tablete in druge farmacevtske proizvode. Prednost IML tehnologije je v tem, da sta proizvodnja embalaže in označevanja/ tiska združena v en sam proces. Potiskane etikete se vstavijo v kalup, v katerega se potem injicira tekoča plastika. Zaradi primerne temperature plastike se etiketa popolnoma spoji z embalažo. Za razliko od običajne potiskane embalaže tehnologija IML ponuja fotorealistično tiskanje z izbiro poljubne teksture. Podatki na nalepkah so vpisani v manjši velikosti črk, kar omogoča več prostora za vse informacije. Material je odporen na udarce in praske. V embalažo so integrirane tudi QR kode, ki potrošniku olajšajo dostop do informacij o proizvajalcu in izdelku.

Bobstove novosti na Exoprintu 2014 Podjetje Bobst je na sejmu Exoprint 2014 predstavilo nov stroj za pakiranje NOVACUT 106 ER. V njem so združeni Bobstova rezalna tehnologija, Angle Lock® - ov sistem za orodja in Bobstovo procesno omrežje. Stroj tako omogoča integrirano in avtomatizirano proizvodnjo, kar viša produktivnost upogibanja in lepljenja. Poleg tega je podjetje predstavilo še linijo BOBST EXPERTFOLD, ki generira zadnjo izvedbo reliefne enote ACCUBRAILLE GT in avtomatskega pakirnika CARTONPACK GT. Ta konfiguracija, ki je predvsem primerna za embalažerje farmacevtskih proizvodov, lahko izdeluje škatle, ki so upognjene, zlepljene in opremljene z Braillovo pisavo s hitrostjo 115.000 kosov na uro. Kompozicija ACCUBRAILLE GT obljublja nižje stroške za orodje, saj eno orodje AccuBraille nadomesti več drugih.

5 Fotografije: arhiv članov

Med člani Embalažnega omrežja:

Projekt 5S z nenehnimi izboljšavami »Projekt 5S«, ki nam pomaga, da v istem času naredimo več, smo v podjetju Valkarton Rakek pričeli izvajati z mesecem aprilom.

Večina zaposlenih se je seznanila s konceptom 5S na uvodnih delavnicah, kjer smo ob simulaciji »Štoparice« spoznali, kako lahko v istem času storimo več oziroma, kako nam sistemski pristop pomaga dvigniti produktivnost, red, kakovost in ostale ključne kazalnike v proizvodnji. To pomeni, da bi radi vsi zaposleni v istem času naredili nekaj več in bolje, predvsem pa bi radi čas v podjetju preživeli koristno in se počutili prijetno. 5S je metoda, pri kateri gre za trajno izvajanje večjega števila aktivnosti. Cilj je izboljšati pogoje dela, poskrbeti za red in čistočo, povečati varnost na delovnem mestu ter hkrati povečati produktivnost. Metoda 5S ni enkraten projekt, nadaljuje se z nenehnimi izboljšavami. Prvo delavnico smo pričeli izvajati na tiskarskem stroju R700. Delavnico 5S bomo nadaljevali še na ostalih strojih v proizvodnji, saj želimo strojni park vrniti v boljšo kondicijo, s tem tudi izboljšati naše delovno okolje, pospešiti naše procese, jih bolje organizirati in izvajati varno.

Pripravil: Matej Kuharič, vodja informatike in splošnih zadev, predstavnik vodstva za kakovost Valkarton Rakek d.o.o. www.valkarton-rakek.si

Fotografije: arhiv proizvajalcev

90

Novice Embalažnega omrežja

EOL

Izdelava embalaže in tisk združena v en proces

julij 2014

Novosti

6 90

EOL

Kratko, zanimivo Raziskava, ki napoveduje posel Slovenski dijaki, ki so letos opravljali raziskovalne naloge na Kemijskem inštitutu, so se na Olimpijadi mladih raziskovalcev GENUIS 2014 uvrstili med najboljše.

Osvojili so zlato, srebrno in bronasto odličje.

Olimpijada mladih raziskovalcev Genius je potekala v Oswegu v zvezni državi New York.

Tekmovalci z vsega sveta so tekmovali v petih kategorijah: umetnost, kreativno pisanje, glasba, dizajn in znanost.

Aleš Zupančič z Gimnazije Novo mesto in Jaka Šikonja z Gimnazije Črnomelj sta osvojila zlato medaljo za raziskovalno nalogo Možnost izrabe organskih gospodinjskih odpadkov za proizvodnjo vodika. Oba zmagovalca pravita, da ju zanimajo predvsem raziskave v okolju.

V svojem delu sta dijaka s pomočjo bakterij iz biološko razgradljivih odpadkov pridobila plinsko zmes vodika in ogljikovega dioksida, ki sta jo uporabila za pridobivanje elektrike pri sobni temperaturi s pomočjo gorivnih celic. Njuna raziskovalna naloga je vsebovala tudi poslovni del, v katerem sta dokazala, da je lahko pridobivanje vodika iz organskih gospodinjskih odpadkov zelo dobičkonosna dejavnost. Na Kemijskem inštitutu, Laboratoriju za okoljske vede in inženirstvu, kjer sta dijaka raziskovala, so jima bili mentorji dr. Albin Pintar, dr. Boštjan Erjavec in dr.

Ilija Gosan. Mentorici na šolah sta bili Marija Kočar in Meta Šorli.

Hladna reciklaža za obnovo cest

julij 2014

Projekt REBIRTH, nosilec in koordinator je Zavod za gradbeništvo Slovenije, je v sklepni fazi. Poseben dogodek v promociji recikliranja industrijskih in gradbenih odpadkov, vključno z njihovo uporabo v gradbeništvu, je bil nedvomno praktični prikaz hladne reciklaže za zeleno obnovo cest. Ta metoda obnove voziščnih konstrukcij sledi smernicam trajnostnega razvoja. Stroka meni, da ponuja številne prednosti v primerjavi s tradicionalnimi pristopi. V svetu je hladna reciklaža uveljavljena, v Sloveniji ne. Zato je Zavod za gradbeništvo pripravil brezplačni ogled prikaza hladne reciklaže na cesti Bača – Dolenja Trebuša.

Zavod za gradbeništvo je med drugim v okviru projekta REBIRTH organiziral mobilno razstavo Kam z gradbenimi odpadki?

Doslej je razstava gostovala že na osemnajstih lokacijah, še vedno lahko z njimi gostujejo v občinah, ki bi jih to zanimalo. Kontakt: jure. leben@zag.si.

Novosti Folija, ki zagotavlja avtentičnost Podjetje Schwartauer je v sodelovanju s podjetjem RPC Kutenholz izdelalo novo embalažo za njihov tradicionalni izdelek desertnih prelivov (2 kg). RPC Kutenholz je na podlagi tržne raziskave izvedlo več izboljšav obstoječe embalaže: večji oprimek za varnejše držanje in nalivanje, prosojnost embalaže, da je vidna količina porabljenega preliva, razširjen prostor za etiketo. Tudi moderno zapiralo je bilo izdelano prav za to embalažo. Folija zagotavlja avtentičnost in varnost ter hkrati omogoča funkcionalno odstranjevanje.

Lesen pokrovček za omejeno serijo parfumov Podjetje Pujolasos je sodelovalo v projektu 100-letnice podjetja Puig, ki je veliko ime v modni in kozmetični industriji.

Puig in Pujolasos sta tako združila svoje želje in znanja pri izdelavi pokrova za to omejeno serijo parfumov z imenom Agua de Lavanda, ki so jo prejeli le izbrani.

Ta unikatni pokrovček je izdelan iz certificiranega lesa (PEFC – Program za odobritev certificiranja gozdov), ki so ga okrasili z reliefnim graviranjem, kar daje izdelku eleganco ter

nagovarja z idejo o dolgi življenjski dobi in unikatnosti.

Zelo uporaben zapiralni sistem

Vaposphere je eden izmed petih patentov, ki jih je podjetje Axilone registriralo v letu 2013. Bistvo zasnove novega izdelka je izhajalo iz dejstva, da je potrošnik 21. stoletja vajen enostavne uporabe stvari.

Potrošnik, ki nenehno v roki drži mobilni aparat, je vajen opravljati več stvari na enkrat. K tem istočasnim opravilom sodi tudi »lepotičenje«. Med telefoniranjem si ženske večkrat nanašajo puder, si mažejo ustnice itd. Odgovor na to je Vaposphere, pameten, enoročno uporaben zapiralni sistem. Potrošnik zavrti zapiralni obroč z dvema prstoma, da se pokrovček v obliki sfere odpre in se lahko aktivira razpršilo.

Zapiranje je prav tako enostavno: zasuk obroča v nasprotno smer in embalaža je zaprta. Embalaža je primerna za kozmetiko, izdelke za nego in parfume.

Sladoledi Ledo v unikatni preobleki Podjetje Ledo je v sodelovanju s podjetjem RPC Superfos Balkan izdelalo novo embalažo za njihov družinski sladoled Quattro. Sladoled se prodaja po Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini ter Srbiji.

Embalaža je izdelana iz mehke prozorne plastike, skozi katero se vidijo

Okolju prijazen in vodotesen papir

Kozmetična fuzija vzorcev

Podjetje Cortec predstavlja patentiran, visoko kakovosten recikliran papir EcoShield. Prekrit je s premazom na vodni osnovi in je popolnoma reciklabilen.

Njegove tesnilne sposobnosti so boljše od papirja, prekritega z voskom ali polietilenom. Iz njega je možno izdelati škatle, karton in drug valovit material.

Možno pa ga je tudi ponovno zmehčati v kašo in zmešati z drugo vrsto celuloze za nove izdelke iz papirja. Za izdelavo tega papirja ne uporabljajo belil ali drugih kemikalij, zato je primeren za neposreden stik s hrano v skladu s pravili FDA. Papir torej učinkovito varuje izdelke, ki so občutljivi na vlago. Je netoksičen, ne vsebuje nitratov, silikonov ali drugih težkih kovin.

Rešitev za razpršilo s šobo

Podjetje Bioplan-Le Papillon US* je lansiralo »Fuzijo«, vzorček za kozmetično industrijo, ki vključuje termično obdelano vsebino in še dodatno formulo v eni sami vrečki. Podjetje se že 20 let specializira v tehnologiji izdelave vzorcev in trgu ponuja vedno nove inovacije od majhnih stekleničk do reprodukcije make-up kompletov. Inovacija Fuzija gre korak dlje, saj združuje termično obdelan odmerek in vrečko z dvema različnima formulama, ki se zmešata, ko vzorec odpreš. S prstom pritisneš na termični element, ki se potem razlije v vsebino vrečke.

Ta inovacija omogoča mešanje dveh vsebin, ki morata ostati ločeni do uporabe.

Embalaža je tako primerna za manjše volumne (serumi, olja, makeup), kot tudi za večje (šampon/maska za obraz). Vzorec se lahko odpre z lupljenjem ali z zarezo. Zelo fleksibilna tehnologija izdelave vzorčkov omogoča različne velikosti in oblike le-teh. Površino vzorčka je mogoče tudi potiskati.

Festival trajnostne mobilnosti v Solčavi V Alpah bo zagotovo manj emisij, če bo v Logarski dolini manj avtomobilov in več festivalov trajnostne mobilnosti. Poleg razstave vozil na električni pogon, testnih voženj, tekmovanj in predavanj, dr. Štefan Merkač je predaval o energetskem konceptu Koroške in trajnostni mobilnosti, so v Solčavi in v Logarski dolini priredili več rekreacijskih programov. Od testnih voženj električnih avtomobilov, skuterjev in električnih koles so povabili tudi k nordijskemu rolkanju, poletom z jadralnim letalom, k družinskemu vozičkanju s škratom Nejkom v Pravljičnem gozdu in vodenim pohodom ter izletom.

7

Komunalci bodo razmišljali o trajnostnem razvoju Tradicionalna problemska konferenca komunalnega gospodarstva bo letos 25. in 26. septembra 2014 v Rogaški Slatini. Osrednja tema: Trajnostni razvoj komunalne dejavnosti, o čemer bodo razpravljali prvi dan. Drugi dan konference pa bodo potekale tematske razprave: ekonomski vidik izvajanja javnih služb, izvajanje oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadne vode in ravnanje z odpadki.

Delavnica o URE in OVE za občine Od lokalnih k regionalnim energetskim konceptom – to je naslov delavnice mednarodnega projekta CEP – REC. V tem okviru Agencija za prestrukturiranje energetike v sodelovanju s partnerji pripravlja energetski koncept za Savinjsko regijo. Osrednji del dogodka, ki bo 4. septembra v celjskem Tehnopolisu, bo okrogla miza o ustrezni zasnovi projektov učinkovite rabe obnovljivih virov energije. Celotni projekt CEP – REC je namenjen rabi OVE in izboljšanju energijske učinkovitosti v Srednji Evropi. Savinjska regija se zaveda pomena trajnostnega razvoja, saj so se občine k temu zavezale z deklaracijo o trajnostnem razvoju. Na delavnici bo APE predstavila tudi možnosti financiranja projektov s pomočjo javnih sredstev in privatnih investitorjev.

Kot predavatelji bodo na delavnici sodelovali Franko Nemac, Matjaž Grmel, Marko Krajnc in Boštjan Krajnc. Zanimiva bo okrogla miza, kako z URE in OVE do novih delovnih mest.

Fotografije: arhiv proizvajalcev

90

Da bi ljudem pomagali pri različnih alergijah, kot je alergija na seno, je podjetje Nasaleze izdelalo priročen prašek iz naravnih sestavin, ki uspešno premaguje alergene. Izdelava embalaže za izdelek je bila precejšen izziv za podjetje M&H Plastics, ki je del skupine RPC. Izdelali so plastenko s pokrovčkom in primerno šobo, ki preprečuje prehajanje vlage v plastenko.

Embalaža je bila uspešno sprejeta s strani farmacevtov in supermarketov, saj prodajo milijon plastenk letno.

EOL

štirje različni okusi sladoleda. Vsak okus je okrašen s prelivom, ki je tudi viden skozi transparentno embalažo. Embalaža prihaja v dveh velikostih, 1.650 ml in 900 ml, ima ovalne kote in pokrov, ki ga je enostavno odpreti in zapreti. Oblika embalaže omogoča učinkovito hrambo in enostaven transport.

julij 2014

Novosti

Kratko, zanimivo

Jože Volfand

Z naložbo v nove kartonske stroje ste napovedovali osredotočenost na proizvode z višjo dodano vrednostjo. Kateri kartoni so zdaj vaši paradni proizvodi in za katere panoge?

Smela napoved? Ne. Branko

Naložba v prenovo večjega od dveh kartonskih strojev, ki smo jo izvedli ob koncu leta 2011, zagnali pa v letu 2012, se je izkazala za uspešno. Njen namen je bil prenova in sprememba proizvodnih programov in s tem odmik od proizvodnega programa, ki je desetletja temeljil na recikliranju vračljivega papirja. Poudarek naložbe torej ni bil v dvigu dodane vrednosti z večanjem fizičnega obsega poslovanja, temveč z uvedbo novih proizvodov, ki so še vedno premazni kartoni za izdelavo komercialnih škatel.

Ti po novem temeljijo na svežih celuloznih in lesovinskih vlakninah. To so tako imenovani kromo kartoni, ki so namenjeni za farmacijo, tobačno industrijo in druga zahtevnejša pakiranja, kjer sta odločilna dizajn in sporočilna sposobnost pakirne enote.

Rožič, direktor družbe Količevo Karton, napoveduje 100.000 € dodane vrednosti na zaposlenega. Lani je v Sloveniji znašala 39.000 €. Čeprav so povečanje načrtovali z

Položaj panoge

naložbo v prenovo kartonskega

stroja, pa to ni edini adut, na katerega stavijo. Je pa res, da

so podjetju naklonjene tudi

razmere na trgu, saj ohranja

skromno rast. Tudi za papirnopredelovalno industrijo Branko Rožič napoveduje boljše

poslovno leto. Bolj pa dvomi

o tem, ali bo politika sebe in državljane znala prepričati, da

ne bo denarja za javno porabo in socialo, če ne bo hitreje

julij 2014

zadihalo gospodarstvo.

Prisluhnili ste kupcem vaših kartonov. Za katere gramature kartonov je največje povpraševanje? Ali se odpirajo nove možnosti uporabe kartona kot embalažnega materiala?

Vsekakor je pred proizvajalci kartonov v tem času kar nekaj izzivov. Izhajajo iz pričakovanj ali, če hočete, zahtev embalažnega trga, ki bi jih lahko strnil v dve usmeritvi: po eni strani gre za nižanje gramatur ob nespremenjenih fizičnih lastnostih kartona (s tujko: light weighting), druga usmeritev pa gre v izdelave kartonov, ki so sposobni brez zastojev prenašati hitrosti najmodernejših tiskarskih strojev, ki tiskajo do 18.000 pol na uro. Obe dve zahtevi sovpadata s trajnostno naravnanostjo izkoriščanja surovinskih resursov, ki sta jim koncern Mayr – Melnhof in naše podjetje zavezana. Tako smo v preteklem letu v tem pogledu prenovili in izboljšali Kromopak, ki je naš najpomembnejši predstavnik družine kromo kartonov. Naši kupci so lahko zmanjšali gramaturo za 5 do 10 %.

Kako v proizvodnji kartonov zagotavljate sledljivost, ki postaja v vseh panogah ena temeljnih zahtev?

Zagotavljanje sledljivosti vgrajenih sestavin v končnem proizvodu postaja eden od pomembnih dejavnikov organizacije proizvodnje. Ni pa ga enostavno izvajati. Pri surovinah, kot so premazi, pomožne kemikalije in celuloza, je sledljivost moč doseči enostavneje. Točno določene recepture in sestavine, ki so vsakokrat podprte s certifikati in natančnim

foto: arhiv podjetja

Papirničarji letos, kot kaže, do boljšega poslovnega izida

Branko Rožič

8 90

Embalaža

Položaj panoge

Zagotavljanje sledljivosti vgrajenih sestavin v končnem proizvodu postaja eden od pomembnih dejavnikov organizacije proizvodnje. volumenskim dovajanjem materialov, nam omogoča sledljivost. Pri vračljivem papirju pa je zadeva nekoliko težja. Številne kvalitetne oznake, ki izhajajo iz evropske klasifikacije in so podlaga za zbiranje in sortiranje, imajo širok kvalitetni razpon dobave. Glede na to, da se v proizvodnji sestavlja receptura za določene tipe kartonov od različnih dobaviteljev, ki so običajno v različnih državah, je zahtevnost po sledljivosti, mislim na vlaknine te vrste, zelo visoka. Z dobrim približkom jo je moč zagotoviti za kakovostno najzahtevnejše proizvode.

Vse več je signalov, da naj bi v embalažni industriji bolj uporabljali reciklate. Tudi recikliran karton. Kako je s tem trendom na globalnem trgu?

Znano je, da se celulozno in lesovinsko vlakno v papirju in kartonu lahko reciklira, torej ponovno uporabi od šest do osemkrat. Potem pa se spremeni v papirniški in biološki mulj. To načelo recikliranja se uporablja že desetletja.

Posebno močno v proizvodnji premaznih kartonov, kjer se približno polovica vlakninske bilance celotne evropske proizvodnje, kar znese slabih 4 mio ton proizvodov, izdela iz

9 Količevo Karton je med slovenskimi podjetji visoko po ustvarjeni dodani vrednosti. Kaj kažejo podatki in s katerimi ukrepi ste dosegli visoko dodano vrednost?

Nekaj sem o tem že povedal. Ko smo načrtovali investicijo v prenovo kartonskega stroja, je bil doseči dodano vrednost 100.000 €/zaposlenega v dveh letih po izvedbi investicije.

To pomeni skoraj 50 % povečanje v letu 2014 v primerjavi z izhodiščnim letom 2011. V tem trenutku smo na dobri poti, da ne samo dosežemo ta cilj, ampak ga z nekaj poslovne sreče tudi presežemo. Veliko je dejavnikov, ki vplivajo na doseganje višje dodane vrednosti. Vsekakor so najučinkovitejši tisti, ki omogočajo spremembo dejavnosti podjetja v smer ponudbe višjih uporabnih vrednosti storitev ali produktov, ki imajo plačilno sposobno povpraševanje.

V kolikor se te storitve ali produkti izvajajo stroškovno konkurenčno, je uspeh zagotovljen.

V tej smeri smo mi začrtali naše ukrepe in za zdaj uspeli.

Ali se trg komercialne kartonske embalaže v svetu in pri nas krepi?

Se. Na srečo je trg embalažnih papirjev in predvsem kartonov pri nas in v svetu v trendu 2-3 % letne rasti. V državah BRIC je večji, na zrelih trgih EU nekoliko manjši. Nobenih znanilcev ni, da bi bile na obzorju spremembe, ki bi to rast zavrle. S to embalažo se lahko najučinkoviteje udejanji rek, da embalaža prodaja izdelek.

Njena sposobnost za marketinško sporočilnost v povezavi z ekološko sprejemljivostjo sta glavna dejavnika tržne rasti.

To ugotavljate kot proizvajalec kartona. Toda močna nihanja na globalnem trgu so že nekaj časa značilnost, ki določa položaj celotne papirno-predelovalne industrije. Kje so zdaj glavni igralci in koliko izgublja gospodarstvo EU v primeri z drugimi deli sveta?

Ta nihanja so kratkoročno povzročena z geopolitičnimi težavami. V tem času je to Ukrajina, prej si bile posledice arabske pomladi.

Dolgoročnejše pa z rastjo kapacitet v Aziji in

Na srečo je trg embalažnih papirjev in predvsem kartonov pri nas in v svetu v trendu 2-3 % letne rasti.

Zakaj drsimo? Zato, ker v zadnjih nekaj letih za vzdržnost proračuna na strukturnih reformah nismo naredili nič.

90

po 3,3% letni stopnji in dosegla lansko leto 39.000 €, je daleč od nivoja, ki bi zagotavljal pomemben del virov za naložbe. Zakaj drsimo?

Zato, ker v zadnjih nekaj letih za vzdržnost proračuna na strukturnih reformah nismo naredili nič. Čisto nič. Edini zakon, ki bi imel učinek na celotno prebivalstvo, je klavrno propadel, ob aplavzu in triumfu velikega dela politike.

200 milijonski primanjkljaj pa politika krpa s cestnim denarjem. Vse več mostov v državi je voznih enosmerno. Triumf česa?

Embalaža

Gibanja na globalnem trgu so zelo različna.

Odvisna so predvsem od lokalne dosegljivosti svežih vlaknin in od deleža zbiranja, to je od zbranih količin v državnih zbiralnih shemah v primerjavi s porabo papirja v teh državah.

Temu so se z leti prilagodile proizvodne kapacitete. Tako imamo v Skandinaviji in na Kitajskem pretežno uporabo svežih vlaknin, v ostalem delu EU pa proizvodnjo iz reciklaže.

Tudi v bodoče se trend po mojem mnenju ne bo spremenil. Zahtevi po vse večji čistosti papirjev in kartonov iz reciklaže bodo proizvajalci ustrezno odgovorili s tehnološkimi ukrepi.

posledično s spremembo konkurenčnosti ter nivoja marginalnih cen, po katerih pretežni izvozniki lahko prodajo kapacitete do polne zasedenosti. Glavni igralci za igro v sedanjosti in predvsem prihodnosti so Kitajci, ki jim deloma sledijo Južnoameričani. Investicijska vehemenca, ki se z malimi prekinitvami že leta dogaja z investiranjem v za evropske razmere ogromne kapacitete po proizvodni enoti, predstavlja dodatna tveganja za naložbe v Evropi in Ameriki.

Brez njih pa se slabša konkurenčnost in krog je sklenjen. Slika pa kljub znatnemu presežku kapacitet na vseh delih globalnega trga vseeno za slovensko papirno – predelovalno industrijo ni tako zelo črna, kot mogoče zgleda, če se analizira bilančne podatke. Dejavnost je poslovno relativno prilagodljiva. In če se najdejo viri financiranja, ki bodo učinkovito uporabljeni, lahko držimo korak z največjimi igralci tudi na daljše obdobje.

Kaj pričakujete od ekonomske politike države v prihodnjih mesecih?

Da prepriča najprej sebe, nato pa še državljane, da je uspešno in rastoče gospodarstvo pogoj za nemoteno financiranje javne porabe in transferjev, ki so na bremenih proračuna. Od uspešnosti tega bo odvisna nadaljnja usoda države.

Kateri izvozni trgi kažejo največje povpra-­ Distributerji električne energije napoveduješevanje? jo rast cene, do leta 2020 tudi za več kot 20 To so trgi z največjo rastjo bruto družbenega %. Kaj ste in boste še storili za energetsko proizvoda. Še vedno namreč velja, da je povpra- učinkovitost? ševanje po papirju v tesni povezavi z zdravjem gospodarstva. Odlično je povpraševanje na nemškem trgu in, glede na težave, solidno na italijanskem.

Težki ali vsaj malo lažji časi za slovensko papirno-predelovalno panogo v tem letu?

Poglejte, na področju produktov in doseganja njihovih cen na izbranih trgih vsak pač dosega dani optimum, ki ga je s poslovno politiko sposoben doseči. Glede na to, da naj stroški proizvajanja ne bi naraščali, saj so cene na področju surovin stabilne, cene energije pa so nižje, kot so bile v preteklosti, bi moralo biti poslovno leto dejavnosti boljše, kot je bilo v preteklem letu.

Zakaj slovensko gospodarstvo še naprej drsi navzdol na lestvici svetovne konkurenčnosti? Če vzamemo za merilo globalni indeks konkurenčnosti, ki je bil do leta 2009 relativno stabilen, potem zadnja leta nezadržno izgubljamo. In to ravno v času, ko bi morali relativno napredovati po motu, ki ga je izrekla takratna politika, češ da je vsaka kriza priložnost za rast in prenovo. Praktično ni kriterija, kjer bi beležili izboljšanje, najhujše pa je pri učinkovitosti trga dela, financiranju podjetij, administrativnih ovirah, tudi pri davčnem primežu in produktivnosti. A tudi dodana vrednost na zaposlenega, ki je v preteklih štirih letih rasla

Teh napovedi ne poznam. Če so, so mrtva črka na papirju, saj so cenovni premiki na leipziškem, glavnem evropskem trgovalnem vozlišču v zadnjih šestih letih gigantski. Nobena napoved cene za nekaj let ni veljala. Kdo bi lahko v sredini leta 2011, ko je bila cena pasu 63 €/MWh, vedel, da bo čez tri leta stabilna pri 33 €/MWh, ali da se bo od januarja 2009 v letu in pol povečala za 50 % in od sredine leta 2008 v pol leta več kot razpolovila. Skratka, dolgoročne napovedi cen električne energije na odprtem trgu, domnevam, da Slovenija to je, niso možne. Cena je opredeljena z gospodarsko aktivnostjo in z rastjo deleža zelene energije. Kje se bo tu našla Slovenija s Šoštanjem in čezmejnimi stroški čez šest let, pa ni mogoče predvideti.

To pa seveda nima nič z ukrepi za zmanjšanje porabe energije, ki so ne glede na ceno električne energije stalnica, ki nam zmanjšuje vsako leto specifično porabo.

Kaj se dogaja s ceno surovine za vašo proizvodnjo in kako komentirate zelo nizko ceno odpadnega kartona?

Cene so v zadnjem letu, dveh stabilne in se gibljejo v okviru 10 %, kar je za tovrstno poslovanje zelo malo. Ta trg je cenovno hitro odziven na razmerje ponudbe in povpraševanja. Zato v preteklosti več kot 50% spremembe na posameznih kvalitetah niso bile nikakršna redkost.

julij 2014

reciklaže. Tradicionalno posebej močni smo v koncernu Mayr – Melnhofu, kjer je ta delež 75%. Na Količevem smo se z novo investicijo odmaknili od tega povprečja in smo trenutno na 60 % vlakninskem deležu reciklaže.

V tujini že ponudba živil v razsutem stanju foto: arhiv podjetja

Urška Košenina

Trgovine brez embalaže

10 90

Embalaža

Trgovine brez embalaže

Odpadna embalaža predstavlja velik okoljski problem za ves svet. Del rešitve je v

zmanjšanju uporabe embalaže, ki je velikokrat le marketinški del izdelka z največjim vplivom

na okolje. Po Evropi in v

ZDA so vzniknile trgovine, ki

prodajajo živila v razsutem

stanju (nepakirano) in nič več v precenjeni embalaži. Trgovine privabljajo ozaveščenega

potrošnika in potrošnika z ekonomskim izzivom, saj ponujajo nakup izdelkov v

poljubnih količinah. Ključ do

zmanjšanja količine odpadne embalaže je v potrošniku, ki bo

julij 2014

izbral, kaj bo kupil in česa ne.

K

oličine odpadne embalaže na prebivalca v Evropski uniji naraščajo, z izjemo rahlega padca v letu 2009 zaradi gospodarskih razmer. Po letu 2010 so se količine nastale odpadne embalaže povečevale predvsem na račun odpadne papirne in plastične embalaže.

V povprečju je v letu 2010 v državah EU-27 nastalo 157 kg odpadne embalaže na prebivalca. Med posameznimi državami so opazne velike razlike med količinami nastale odpadne embalaže. V letu 2010 je na primer v Nemčiji nastalo 196 kg odpadne embalaže na prebivalca, v Luksemburgu celo 202 kg na prebivalca, medtem ko je v Bolgariji nastalo le 43 kg odpadne embalaže na prebivalca. Slovenija je po količini nastale embalaže na prebivalca (100 kg) pod evropskim povprečjem. Razliko med državami gre delno pripisati tudi neenotni metodologiji. V letu 2011 je bilo v Sloveniji reciklirane 64 % celotne mase odpadne embalaže in tudi pri reciklaži je bil cilj za 2012 (55–80 %) dosežen. Največ je bilo reciklirane steklene odpadne embalaže (82 %), sledijo ji plastična (76 %), papirna in kartonska (73 %), kovinska (40 %) ter lesena (15 %) odpadna embalaža.

V

ečino odpadne embalaže se da reciklirati, vendar ostaja del, ki roma na odlagališča za odpadke in pristane v sežigalnicah, ker ga je težko ali skoraj nemogoče reciklirati.

Recikiranje je pot, ki je del rešitve, vendar bo ta rešitev dosegljiva le, če bomo potrošniki bolj ozaveščeni glede tega, kaj in koliko česa kupujemo. Še ne tako daleč nazaj hrana ni bila ovita v plastiko, karton, konzerve, torej v barvita marketinška sporočila, katerih glavni namen je nakup in ne varnost ali neoporečnost izdelka v embalaži. Dandanes pa se človek ne znajde več v poplavi »prosim, kupi me« izdelkov, katerih je embalaža velikokrat izdelana na način, da jo je zelo težko reciklirati. Pri embalaži gre v večini za nesmiselno rabo naravnih virov, ki jih v Evropi še kako primanjkuje, in posledično zelo vpliva na onesnaževanje okolja.

P

o svetu so se kot odgovor na to problematiko odprle trgovine, ki ponujajo hrano brez embalaže. Prva izmed njih je Unpackaged, ki je bila odprta leta 2007 v Londonu, podobne prodajalne pa najdemo tudi v ZDA (In.gredients), v Italiji (Effecorta) ter Španiji (Granel).

Gre za prodajalne, kjer živila in druge izdelke ponujajo v razsutem stanju z možnostjo ponovnega polnjenja. Ponujajo nakup žit, testenin, oreškov, riža, stročnic, mleka, olja, sladkarij, kave, začimbe, mil, detergentov idr.

Kupci prinesejo embalažo od doma, jo najprej stehtajo, nato pa stehtajo še z živili napolnjene posode in plačajo, kolikor so dejansko kupili. V kolikor lastne embalaže ne prinesejo s seboj,

11 Kupiš, kolikor potrebuješ

C

atherine Conway je leta 2006 ustanovila Unpackaged v želji, da najde boljši način prodaje izdelkov, da lahko potrošniki uberejo pravo pot tako zase kot za okolje. Miselnost, ki jo ima veriga trgovin Unpackaged, je preprosta – del odpadne embalaže, ki je ponujena na trgu, je nepotrebna, saj zviša ceno izdelka in nepotrebno izrablja vire na vseh nivojih: proizvodnja, skladiščenje, transport in odvoz.

Poleg tega pa s sežiganjem in odlaganjem odpadne embalaže na odlagališča škodujemo okolju in zdravju posameznika. Moto trgovine Unpackaged je primeren za vsaka ušesa: »Reduce« – kupi le tisto, kar res potrebuješ, »Reuse« – ponovno uporabi, »Recycle« – recikliraj tisto, kar ne moreš ponovno uporabiti. In če ne moreš ponovno uporabiti in reciklirati, potem ne kupi. Veriga trgovin Granel (špansko: razsuto stanje) se je po prvem odprtju trgovine

Z

a ekološka živila v razsutem stanju lahko tako dejansko potrošimo manj denarja kot pa za pakirana živila iz konvencionalne trgovine. Študija, narejena v Italiji, je pokazala, da

nakup živil v razsutem stanju zmanjša družinske stroške za hrano za 64 evrov na mesec, kar letno znese 775 evrov. V nam bližnji Italiji ponujajo izdelke v razsutem stanju tudi v okviru eko točk znotraj supermarketov trgovske verige Crai. Po njihovih ocenah je takšno nakupovanje za 10 do 70 % cenejše od nakupa že pakiranih živil. Na 37 eko točkah v Italiji in Švici naj bi se zaradi te prakse zmanjšala količina odpadne embalaže za 1,2 milijona kosov na leto. Na eni od eko točk naj bi bilo od leta 2005 prodanih 2.700 kg živil v razsutem stanju, s čimer so prihranili okoli 12.300 kosov embalaže.

90

v mestu Vic razširila po vsej Španiji. Njihova ponudba je podobna trgovinam Unpackaged.

Ne prodajajo pa sadja, mesa, rib in zelenjave, ker menijo, da je za nakup tega najprimernejša tržnica, kjer lahko vse dobiš sveže. Koncept trgovine je zelo preprost – kupi, kar potrebuješ in kolikor potrebuješ. Torej, kupec lahko kupi 20 g, 200 g ali 2 kg določenega izdelka glede na to, koliko bi rad skuhal in koliko si lahko privošči.

V normalni trgovini bi bil nakup omejen med dvema do tremi velikostmi. V trgovinah brez embalaže je količina neomejena. Po njihovih opažanjih obiskujeta trgovino dva tipa kupcev okoljsko osveščeni ljudje, ki bi radi jedli zdravo hrano, ki z embalažo ne vpliva na okolje, ter ljudje, ki imajo nizke dohodke in lahko s tem prilagodljivim sistemom nakupovanja kupijo različne stvari v manjših količinah, kot bi bilo to mogoče v navadni trgovini. Tak sistem omogoča, da vsak kupec opravi nakup glede na svoje potrebe oziroma spodbuja, da kupi toliko, kot dejansko potrebuje. To pozitivno vpliva na zmanjšanje količine zavržene hrane. Večina izdelkov je lokalnih ali pa vsaj ekoloških, kar zmanjšuje ogljični odtis.

Embalaža

je v trgovinah na voljo tudi biorazgradljiva embalaža in embalaža za večkratno uporabo.

Vplive na okolje pa si prizadevajo zmanjšati tudi tako, da je večina izdelkov lokalnih.

V

Sloveniji takšne trgovine še ni. V trgovinah najdemo v razsutem stanju le oreščke, suho sadje in podobno. To pa ne pomeni, da potrošniki ne bi mogli kupovati bolj ozaveščeno.

Veliko pripomoremo že s tem, da kupimo le to, kar potrebujemo in v takšnih količinah, kot bomo dejansko porabili. Nujno je tudi kupovati izdelke, ki so zapakirani v embalaži, ki se jo da reciklirati, kupovati lokalno in svežo hrano. Le potrošniki lahko pošljemo signal proizvajalcem, da izdelajo embalažo, ki je okolju prijazna, ali damo jasno vedeti, da izdelek embalaže ne potrebuje.

(Vir: ARSO, Ekologi brez meja, Unpackaged, Granel)

Zavidljiva gladkost, odlična potiskljivost in izreden sijaj!

V podjetju Količevo karton smo posodobili proizvodnjo.

Nov formerski del kartonskega stroja, nova pakirna linija in posodobljen oddelek dodelave kartona zagotavljajo občuten dvig kakovosti obstoječega proizvodnega programa. Zanj je značilna zavidljiva gladkost, odlična potiskljivost in izreden sijaj.

Z novo blagovno znamko Excellent Top smo dopolnili program premaznih kartonov, izdelanih iz svežih lesovinskih in celuloznih vlaken.

Excellent Top in Kromopak (GC2) uporaba za najzahtevnejšo embalažo v farmacevtiki, kozmetiki in prehrambeni industriji Belpak (GT2) farmacevtika, kozmetika, zahtevnejša embalaža v prehrambeni industriji Grafopak Kraft (GT4) za embalažo, ki zahteva močnejši karton in pralne praške Grafopak in Multicolor Special (GD) množična uporaba za vse vrste embalaž MM Liner za kaširano embalažo

Papirniška cesta 1, 1230 Domžale T: 01 7290 564, F: 01 7290 567 E: prodaja.kartona@mm-karton.com

julij 2014

Promocija

KOLIČEVO KARTON d. o. o.

12

Urška Košenina

Pakiranje zdravil je zakonsko

foto: www.shutterstock.com

Označevanje zdravil pomeni dodatne podatke in več embalaže

Embaliranje zdravil

Embalaža

90

Embaliranje zdravil

strogo regulirano in

nadzorovano. Zato ne čudijo visoki standardi za kvaliteto

farmacevtskih proizvodov. A zdaj je aktualna še ena zahteva.

Farmacevtska industrija

je pred več izzivi – od eko

dizajna do marketinga, saj je konkurenca na trgu zdravil in

prehranskih dopolnil vsak dan hujša.

Pri pakiranju zdravil je embalaža izrednega pomena, saj omogoča stabilnost in kvaliteto zdravila, varuje ga pred kvarjenjem in poškodbami. Vsa zdravila morajo biti zavarovana in zapakirana v embalažo, ki zadovoljuje predpisane standarde, posebno glede vdora vlage in svetlobe, preprečevanja uhajanja substanc v vsebino in preprečevanja kemijskih reakcij v vsebini. Farmacevtske družbe sledijo strogi svetovni in lokalni zakonodaji glede pakiranja svojih izdelkov. Embalaža zdravil je bistveno orodje farmacevtske industrije za zagotavljanje skladnosti zahtevanih standardov. Veliko farmacevtskih družb izvaja pakiranje v okolju, kjer ni nobene možnosti kontaminacije.

julij 2014

Stroga zakonodaja Evropske unije V Sloveniji je embaliranje zdravil zakonodajno opredeljeno z Zakonom o zdravilih (ZZdr-2), ki je začel veljati 22. 3. 2014 in je izdelan na podlagi prenosa in izvajanja predpisov Evropske unije. Poleg tega pa se morajo farmacevtska podjetja ravnati tudi po Pravilnik o ravnanju

z embalažo in odpadno embalažo. Materiali za pakiranje farmacevtskih proizvodov morajo biti: odporni na udarce, zakonodajno skladni, netoksični, ne smejo vplivati na vsebino izdelka, ne smejo reagirati v stiku z izdelkom in morajo izdelek varovati pred okoljskimi vplivi. Izdelki farmacevtske industrije so tako zapakirani v t.i. primarno pakiranje, ki embalira osnovni proizvod in ga drži skupaj. To je največkrat najmanjša enota za uporabo in je embalaža, ki je v direktnem stiku z izdelkom.

Govorimo o ampulah, kapsulah, odmerjevalnikih s kapalko, plastičnih vsebnikih, aluminjastih in plastičnih pokrovčkih, aluminjasti foliji, mehurčkasti embalaži itd. Zunaj primarne embalaže je t.i. sekundarna embalaža, ki je večinoma uporabljena, da združi primarno pakiranje. Uporabljeni materiali so večinoma: papir, karton, škatle itd. O terciarnem pakiranju govorimo, ko se škatle spravi na palete in se jih skladišči ali transportira na želeno lokacijo.

Tudi tu je za farmacevtske izdelke potrebna posebna pozornost prav zaradi klimatskih vplivov. Materiali, ki se uporabljajo za pakiranje, so: steklo, kovine, guma, plastika, vlaknasti materiali in folije.

|– XXXXX - referenčna številka izdelka, ki jo dodeli zdravilu JAZMP (obseg od 00000 do 999999), |– C - kontrolna cifra, izračunana po posebnem algoritmu iz predhodnih 12 cifer.

Da bi lahko zagotovili sledljivost in tako povečali varnost pacientov, se v svetu za označevanje zdravil vedno bolj uporablja simbologija GS1 DataMatrix, ki omogoča poleg številke GTIN zapis še drugih podatkov v avtomatsko berljivi obliki, kot so na primer datum izteka roka uporabnosti zdravila, številka proizvodne serije, serijska številka. Seveda lahko v kodi GS1 DataMatrix zapišemo še mnogo drugih podatkov, ki so v zdravstvu pomembni.

Zaradi velike gostote zapisa je simbologija GS1 DataMatrix zelo primerna in trenutno edina zares uspešna simbologija za označevanje zdravil na stični ovojnini. Na hrbtni strani stične ovojnine lahko označimo prav vsako tableto z vsemi podatki nujnimi za varnost pacienta.

Za pakiranje se uporablja širok spekter materialov Kako se z embaliranjem zdravil soočajo slovenski farmacevti, so nam povedali v podjetjih Bayer d.o.o. in v Krki, d.d.

1. Na kaj morate biti pri pakiranju zdravil najbolj pozorni in kaj vam povzroča največ težav?

Katere smernice evropskih direktiv zahtevajo največ strokovnih razmislekov?

Katja Kresse, Bayer d.o.o.: »Bayer uporablja najsodobnejše in okolju prijazne materiale za izdelavo ovojnin. Strogo sledimo EU zakonodaji in trendom trajnostnega razvoja. Na samo oblikovanje embalaže in pakiranje zdravil v Sloveniji nimamo vpliva, ker se to odvija na globalnem nivoju.«

Na oblikovanje embalaže in pakiranje zdravil v Sloveniji nimamo vpliva, ker se to odvija na globalnem nivoju. mag. Andrej Petkovič, Krka d.d.: »V farmacevtski industriji se za pakiranje izdelkov uporablja zelo širok spekter embalažnih materialov, od laminatov, PVC termoformirne folije in drugih materialov z izjemnimi bariernimi lastnostmi, s katerimi uporabniku zagotavljamo kakovosten, varen in učinkovit izdelek.

Vsaka odločitev glede izbire ustrezne embalaže je podprta s študijo embalažnih materialov, pri kateri se vsakič ozremo tudi na okolje, da bi ga z embalažo čim manj obremenjevali.« 3. Na kakšen način pri razvoju embalaže razmišljate o optimizaciji embalaže, da hkrati ohranite varnost izdelka? Kakšni so izzivi za v prihodnje?

Katja Kresse, Bayer d.o.o.: »Lokalno lahko sodelujemo le v okviru prodajne logistike, ki jo izvajamo v Sloveniji, kjer uporabljamo minimalne količine embalaže, potrebne za

90 Katja Kresse

foto: arhiv podjetja

13 2. Kateri materiali se pri embaliranju zdravil najpogosteje uporabljajo in na kaj morate biti posebej pozorni pri izbiri materialov? Ali uveljavljate koncept ekodizajna?

Embalaža

|– 3837000 - predpona podjetja GS1, ki jo je Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) dodelil zavod GS1 Slovenija,

optimalno varnost naših zdravil. Transportna ovojnina zdravil je izdelana iz recikliranih materialov.« mag. Andrej Petkovič, Krka d.d.: »Prav tako kot drugje tudi na področju embalaže spremljamo in uvajamo nove tehnologije, predvsem pa delujemo v skladu z nacionalnim programom in zakonodajo na področju ravnanja z embalažo in odpadno embalažo (Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo) ter seveda mednarodnimi normami in standardi. To pomeni, da skrbimo za ločeno zbiranje odpadne embalaže, saj smo vključeni v družbo za ravnanje z odpadno embalažo SLOPAK, ki zagotavlja izpolnjevanje naših obveznosti.« 4. Kakšne so razlike pri embalaži zdravil na recept in pri embalaži ostalih vrst zdravil, ki so na voljo v prosti prodaji? Katere novosti upoštevate pri informacijah na embalaži za zdravila?

Katja Kresse, Bayer d.o.o.: »Razlike pri embalaži zdravil so odvisne od vrste zdravila in primarne ovojnine.«

Največji izziv pri oblikovanju embalaže bo predstavljala uveljavitev evropske zakonodaje o preprečevanju ponarejanja zdravil. mag. Andrej Petkovič, Krka d.d.: »Največji izziv pri oblikovanju embalaže v prihodnjih letih bo predstavljala uveljavitev evropske zakonodaje o preprečevanju ponarejanja zdravil, saj bo zahtevala spremembo konstrukcije sekundarne embalaže kot tiskanje dodatnih podatkov, kar lahko pomeni povečanje dimenzij embalaže.«

julij 2014

3837000XXXXXC

mag. Andrej Petkovič, Krka d.d.: »Zdravila so specifična skupina izdelkov, za katero velja stroga regulativa, ki se nanaša tudi na embalažo. Embalaža Krkinih zdravil na recept je na vseh trgih enotna in vsebuje vse vsebine in elemente, ki jih predpisuje zakonodaja. Pri izdelkih brez recepta pa je embalaža poleg zaščite izdelka obenem seveda tudi marketinško orodje. Pri izdelkih brez recepta je zato glavni namen z embalažo doseči opaznost in prepoznavnost ter uporabniku prijazno uporabo.«

mag. Andrej Petkovič

Sekundarna pakiranja se danes v svetu najpogosteje označujejo s standardi GS1, z uporabo identifikatorjev GS1 - za označitev zdravila in simbologij GS1 za zapis identifikatorjev v avtomatsko berljivi obliki. Trenutno so zdravila najpogosteje označena s kodo EAN-13, v kateri je zapisana številka GTIN zdravila. To številko za zdravila na slovenskem trgu podeli JAZMP iz lastnega intervala. Zato imajo vsa zdravila v Sloveniji enotno oznako predpono podjetja GS1 (3837000). Številka GTIN za zdravila na slovenskem trgu:

Katja Kresse, Bayer d.o.o.: »Razvoj in proizvodnja Bayerjevih zdravil sta organizirana na globalnem nivoju. V okvir proizvodnje sodi tudi pakiranje zdravil, ki v največji meri poteka na mestu proizvodnje zdravila. V Sloveniji tako izvajamo samo del procesa sekundarnega pakiranja zdravil, in sicer zdravilo opremimo z etiketo in navodilom za uporabo v lokalnem jeziku. Podjetje Bayer d.o.o. deluje v Sloveniji kot regionalni distribucijski center, zato se izvaja sekundarno pakiranje zdravil tudi za ostale države regije Alpe Adria.«

foto: arhiv podjetja

Označevanje preprečuje ponarejanja in omogoča sledljivost

14 90

Embalaža

35. slovenski oskar za embalažo

Pri oblikovalskih rešitvah v ospredju kreativnost in inovativnost

Znani so nominiranci za naslov 35.

Slovenskega oskarja za embalažo, ki poteka v organizaciji Pomurskega sejma in pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije. Tokrat je žirija odločala v sestavi: red. prof., univ. dipl. obl. Vladimir Pezdirc (predsednik) ter oblikovalec Janij Bavčer in predavatelj dr. Gregor Radonjič (člana). Nominirali so sedem izdelkov, ki se bodo potegovali za laskavi naslov. Zmagovalca bodo razglasili konec avgusta na sejmu INPAK in AGRA v Gornji Radgoni.

N

a natečaju je sodelovalo 10 podjetij s petnajstimi modeli embalaže, med temi je žirija izbrala sedem nominiranih embalažnih kreacij.

Predsednik žirije Vladimir Pezdirc je povedal: »Žirija je pri ocenjevanju prijavljenih modelov embalaže upoštevala predvsem vse zakonitosti in parametre, ki so potrebni za kvalitetno oblikovalsko rešitev embalaže. Oblikovalci morajo pri svojem delu upoštevati uporabnostni vidik rešitve, tehnično-tehnološke zahteve, tržne zakonitosti, predpise in standarde ter zakonitosti varovanja okolja, če naštejem le tiste osnovne, ki so nujne pri snovanju nove embalaže. Seveda sta pri ocenjevanju novih oblikovalskih rešitev vedno v ospredju dva pomembna kriterija – kreativnost in inovativnost predlagane rešitve.« Pojasnil je, da nominirane modele embalaže odlikuje predvsem sposobnost oblikovalcev, da so uspeli v kar največji meri uspešno povezati in uravnotežiti vse naštete zahteve v novo, kreativno in inovativno rešitev embalaže.

Ž

julij 2014

irija je skladno s pravilnikom natečaja sprejela odločitev, da v ožji krog za najvišjo nagrado nominira naslednje modele embalaže, ki so razvrščeni po abecednem vrstnem redu prijaviteljev:

Ime izdelka: RE-ST – Socialni bivalnik Prijavitelj: AANIMA d.o.o., Slovenija Avtor modela: AANIMA d.o.o., Mojca Hruševar Rakušček, Slovenija Ime izdelka: Cubix, 01/1 sol, poper, zobotrebci, 01/2 kuhinjske brisačke, 01/3 kuhinjske serviete, 01/4 stojalček/krogec Prijavitelj: AV studio d.o.o.

Avtor modela: Vasja Grabner Ime izdelka: LEIS – embalaža setov sodobno oblikovane suhe robe Prijavitelj: Gigodesign d.o.o., Slovenija Avtor modela: Gigodesign d.o.o., Miha Klinar, Slovenija Ime izdelka: Zložljivo box PP+Filc Prijavitelj: K.M.K. Box d.o.o.

Avtor modela: K.M.K. Box d.o.o.

Ime izdelka: Povratni zaboj za 10 steklenic Prijavitelj: Pivovarna Laško, d.d., Slovenija Avtor modela: DW PLASTICS – Primož Pislak – Studio Luks, Slovenija

Ime izdelka: Pet plastenki za izvirsko vodo Odo (0,5 in 1,5l) Prijavitelj:

Pivovarna Laško, d.d., Slovenija

Avtor modela: Boris Balant, atelje Balant d.o.o., Slovenija Ime izdelka: Quick-frame« (po višini prilagodljiva embalaža) Prijavitelj:

Siscor, d.o.o., pooblaščeni zastopnik in hčerinsko podjetje družbe Tricor Packaging and Logistic, AG, Nemčija

Avtor modela: Tricor Packaging and Logistic, AG, Nemčija

90

15

Promocija

Embalaža

Oda, izvirska voda V neokrnjenem gozdu, stran od mestnega hrupa se pod krošnjami visokih dreves skriva izvir Lurd, v katerem se pretaka vrhunska izvirska voda Oda. Nedotaknjena, točno tako kot želi narava. Dovršena z dolgotrajnim procesom pronicanja skozi plasti dolomita. Zaradi svoje ugodne sestave vredna požirka vseh generacij. Na letošnjem ocenjevanju ponovno prejemnica Zlate medalje Agra 2014.

Ujeta lepota nove plastenke Ujeta duša in lepota gozda, kjer domuje le voda. Oda. Vitka in pokončna, kot so pokončna drevesa, ki v svoji senci varujejo njen izvir. Usmerjena navzgor, v prihodnost.

Njena eleganca in preprostost v ospredje postavljata vsebino. Le vodo in pika.

Ne zgolj lepa, tudi okolju prijazna in ekološka. V Pivovarni Laško veliko pozornosti namenjamo zaščiti vodnih virov in trajnostnemu razvoju, zato je nova plastenka Ode naravi bolj prijazna, za četrtino lažja. K več kot 25 % manjši teži prispeva tudi znižan zamašek.

Kot prva na slovenskem tržišču pa je Odina plastenka opremljena z Braillovo pisavo.

Pivovarna Laško, d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško, T:+386 3 734 80 00, E: info@pivo-lasko.si, W: www.pivo-lasko.si

19. MEDNARODNI SEJEM EMBALAŽE, TEHNIKE PAKIRANJA IN LOGISTIKE

www.oda.si

Ponosni na Zaboj 10

V letu 2013 je na trg uvedla priročen zaboj za 10 povratnih steklenic ter tako ponovno začrtala smer prihodnjega razvoja embalaže. Ta je v vračljivi embalaži, ki je naravna, 100 % reciklabilna in omogoča večkratno ponovno uporabo.

Inovativnost je bila sprejeta z velikim navdušenjem, saj smo zanjo prejeli prestižno mednarodno nagrado WPO (World Star), na Hrvaškem pa priznanje Regpak 2013 za najboljšo embalažo v regiji.

hrambo – dodana vrednost za potrošnika, saj je zelo »user friendly«.

Z uvedbo zaboja 1/10 želimo spodbuditi potrošnjo povratne steklene embalaže, ki ima občutno nižji ogljični odtis kot primerljiva nepovratna embalaža, saj jo lahko ponovno uporabimo več kot 30krat. S tem pripomoremo k zmanjševanju komunalnih odpadkov, nižji porabi surovin in energentov. Zaboj pospešujemo tudi po prodajni plati (socialni vidik) z različnimi akcijami.

52. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM

Gre za inovativen, ergonomično oblikovan, lahek HDPE zaboj za 10 povratnih pivskih steklenic 0,5 L. Zaboj ima centralno ročko ter zunanje ročke iz TPE soft touch materiala, ki omogočajo lažji transport in

WORLDSTAR WINNER 2013-2014

Pivovarna Laško, d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško, T:+386 3 734 80 00, E: info@pivo-lasko.si, W: www.pivo-lasko.si

23. - 28. 8. 2014 Gornja Radgona www.pomurski-sejem.si

julij 2014

Tako kot smo leta 1987 v nekdanji državi ponudili prvo pivo v pločevinki, tudi danes v širšem mednarodnem okolju Pivovarna Laško sledi in narekuje trende na področju embalaže.

16 90

okolje

Novice Zelenega omrežja

Hitrejše in učinkovitejše stiskanje odpadne embalaže

Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

Podjetje Strautmann Umwelttechnik GmbH je predstavilo nov model vertikalne balirke za stiskanje odpadne kartonske in papirne embalaže. Od standardnih balirk se razlikuje po tem, da omogoča samodejno polnjenje brez ročnega dela in nepotrebnega čakanja, kar je bilo doslej mogoče le pri horizontalnih balirkah. Odpadna embalaža se zbira na mestih nastanka v mobilnih, zbiralnih vozičkih, ki jih le porinemo v podajalno enoto stiskalnice, posebni mehanizem pa potisne material v stiskalno komoro. S tem odpade ročno polnjenje, kot najbolj zamudno opravilo pri stiskanju v vertikalnih balirkah.

Nadaljnji postopek poteka enako kot pri standardnih izvedbah. Prihranjeni čas lahko zaposleni porabijo za koristnejša opravila.

Podajalni mehanizem zavzema le približno 1 m2 dodatnega prostora. V trgovskem centru REWE Stenten, kjer novo stiskalnico že uporabljajo, ocenjujejo, da bodo na leto na ta način prihranili okrog 1.000 delovnih ur.

Ekora d.o.o. www.ekora.si

julij 2014

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Fotoreciklaža Kot novost vam v podjetju Kemis d.o.o. ponujamo celovit servis (transport, skladiščenje in predelavo) za uporabljene fotokemikalije in ostale materiale. Fotokemikalije se uporabljajo v fotografski industriji, tiskarstvu in

zdravstvu. Eden vidnejših uspehov na področju varovanja okolja je stranski produkt, ki nastane pri predelavi, KONTRANOX®. Proizveden je s predelavo fotokemikalij in predstavlja okolju prijazno nadomestilo amonijaka kot sredstva za zmanjševanje koncentracije dušikovih oksidov. Uspešno ga uporabljajo predvsem v industriji (v objektih za visokotemperaturni sežig) npr. v cementarnah, kjer učinkovito zmanjšuje koncentacijo dušikovih oksidov v emisijah v zrak. Mislimo in delamo gospodarno in okolju prijazno! To je naše prvo vodilo pri načrtovanju in izvedbi vseh faz in postopkov našega celovitega servisa ravnanja z nevarnimi odpadki – ravno tako tudi na področju ravnanja z odpadnimi fotokemikalijami. Strokovnost, sodobna tehnologija in ustrezna tehnična opremljenost nam skupaj s poslovnimi partnerji (Gorenja Surovina Fotoreciklaža ...) omogočajo uspešno doseganje našega cilja: predelati in v proizvodni tok vrniti kar največ sekundarnih surovin in energentov ter tako učinkovito zniževati obremenjevanje okolja ter zmanjševati porabo naravnih virov.

Kemis d.o.o. www.kemis.si

Vrhnika - prva Zero Waste občina v Sloveniji Vrhnika je prva občina v Sloveniji, ki je bila s strani Zero Waste Europe povabljena, da se pridruži evropski mreži lokalnih skupnosti na poti do Zero Waste. Povabilo ni zgolj naključje, saj na Vrhniki ločeno zbiranje odpadkov poznajo že 20 let in izmed vseh nastalih odpadkov izločijo 76,17 % ter jih oddajo naprej za koristno uporabo. Opisani uspehi so plod dela v vrhniškem komunalnem podjetju, kjer pravijo, da je poleg dobre organizacije za uspeh ločenega zbiranja odpadkov bistveno osveščanje vseh povzročiteljev odpadkov. Na koncu lanskega leta so z namenom zmanjšanja odloženih odpadkov odprli DEPO, center za ponovno uporabo, ki se od drugih centrov ponovne uporabe razlikuje po tem, da naj bi samostojno zbral

Pripravil: Jernej Fefer Komunalno podjetje Vrhnika www.kpv.si

foto: Edita Fric

Velenje prvo s trajnostnim energetskim načrtom

V Mestni občini Velenje se je v sodelovanju z lokalnimi partnerji izvedlo in se še izvaja veliko projektov, ki spodbujajo obnovljive vire energije (OVE) in učinkovito rabo energije (URE) ter občino vodijo na poti trajnostnega razvoja.

Med partnerji igra pomembno vlogo lokalna energetska agencija KSSENA, ki je za Mestno občino Velenje pripravila Lokalni energetski koncept in Trajnostni energetski akcijski načrt, ki so ga na občini tudi kot prvi dobili odobrenega, kar je podlaga za zmanjšanje emisij CO2 za 20 % do leta 2020. Na področju URE so najpomembnejše postopne energetske sanacije javnih zgradb in energetska rekonstrukcija javne razsvetljave. Poleg solarnih svetilk, ki izkoriščajo dva obnovljiva vira energije, imajo tudi daljinski sistem hlajenja in brezplačni javni mestni prevoz Lokalc. V okviru projekta GUTS (Green Urban Transport Systems) so oblikovali konkretne ukrepe za izboljšanje njegovih storitev, s čimer je Lokalc ekonomsko učinkovitejši in manj obremenjuje okolje že od leta 2008. Septembra 2012 so v občini vzpostavili sistem BICY, avtomatiziran sistem za brezplačno izposojo mestnih koles, ki so ga razvili v Šolskem centru Velenje. V sistem BICY so vključena kakovostna kolesa slovenskega proizvajalca KRPAN. V Velenju je trenutno 9 postaj, 72 priključnih mest oziroma stojal in 40 koles. V sistem BICY se je doslej vključilo že 1.290 oseb, ki so si kolesa izposodile že 30.590-krat.

Občina Škofja Loka je z namenom nižanja okoljskih obremenitev in optimizacije delovanja občine v letu 2013 začela aktivno uvajati sistem upravljanja z energijo, najprej v osnovnih šolah in vrtcih, nato pa tudi v drugih občinskih stavbah. Razpis za energetsko učinkovit javni objekt, ki ga je jeseni 2013 razpisal župan mag. Miha Ješe, je konkreten korak, s katerim želimo k sodelovanju v prihodnje pritegniti ne le javne objekte v lasti občine, temveč tudi ostale javne objekte in industrijo. Kriteriji ocenjevanja so bili: znižanje rabe električne energije in toplote v letu 2013 glede na leto 2012; predvideni prihranki, doseženi v življenjski dobi predstavljenih ukrepov; znižanje okoljskih emisij ter inovativnost in celovitost pristopa. V komisiji sta poleg predstavnikov občine sodelovala mag. Bogomil Kandus, direktor podjetja Enekom d.o.o., in direktorica Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera, Vida Ogorelec. V obdobju, ki je bil predmet razpisa, so stavbe, ki so se prijavile na razpis, skupno prihranile 65,2 MWh elektrike, 158,8 MWh toplote, znižale okoljske emisije za 66,3 tone CO2 in znižale stroške energije za 18.600 evrov. Nagrado za energetsko učinkovit objekt v letu 2013 je med 8 prijavljenimi prejela OŠ Jela Janežiča, ki je za več kot 12 % znižala porabo električne energije in toplote ter za 8 % porabo vode. Za nagrado je šola prejela monitor s softversko opremo za sprotno spremljanje in prikazovanje rezultatov energetskega informacijskega sistema. Komisija je podelila tudi posebno priznanje za celostno spodbujanje energetske učinkovitosti. Prejela sta ga Vrtec Škofja Loka in OŠ Škofja Loka – Mesto.

Gorenja vas-Poljane www.obcina-gvp.si

Trajnostno sveža sejma INPAK in AGRA Od 23. do 28. avgusta bosta potekala v Gornji Radgoni najpomembnejši tovrstni sejem v sosedski regiji štirih držav, 52. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA, ter INPAK, bienalni 19. mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike. INPAK bo ponujal novosti s področja embalaže, tehnologije za pakiranje in označevanje, skladiščenje in logistiko. Na posebni razstavi bo prikazal izdelke, ki sodelujejo na jubilejnem ocenjevanju 35. slovenski oskar za embalažo. Inštitut za celulozo in papir pripravlja na sejmu strokovne posvete: Učinkovito ravnanje z odpadno papirno in kartonsko embalažo, Okolju prijazna papirna embalaža: eco design, re-uporaba papirne embalaže, Papirna embalaža v kmetijstvu in prehrani ter Potencial papirne embalaže: trendi in nove funkcionalnosti. Svež program dogajanja je objavljen na www.pomurski-sejem.si.

Zeleno omreŽje

Mestna občina Velenje www.velenje.si

Pripravila: Tatjana Bernik, vodja oddelka za okolje in prostor Občina Škofja Loka www.skofjaloka.si

Gorenja vas-Poljane v letu 2013 odložila manj kot 1˝% zbranih MKO

»Uspešnost in učinkovitost lokalne skupnosti, ki ima urejeno gospodarsko javno službo v okviru režijskega obrata občine, nista

90

naključje, temveč sta plod uspešnega sodelovanja, znanja in volje vseh vključenih v verigo ravnanja s komunalnimi odpadki,« pravi dr.

Kristina Knific, ki v občini skrbi za področje ravnanja z odpadki in varovanja okolja že od leta 2008. K temu dodajo: »Svojevrstni izziv pri vzpostavitvi sistema zbiranja predstavlja podeželski značaj območja, redka poselitev in razgibanost terena. Izvedba in nadgradnja v letu 2008 sprejetega Operativnega programa gospodarjenja z odpadki iz gospodinjstev je v letu 2013 prinesla odlične rezultate: odloženih je bilo manj kot 1 % zbranih komunalnih odpadkov, ostali so bili oddani na postopke predelave (56 %), skupne sisteme zbiranja (43 %; od tega je 38,7 % embalaže, 2,8 % OEEO, 1,5 % gume) in druge postopke odstranjevanja (11 %). Ob tem pa so stroški gospodinjstev, z enakim obsegom storitev, za 6 % nižji od tistih iz leta 2006.«

okolje

Nagrada za energetsko učinkovit javni objekt v občini Škofja loka

Pomurski sejem, d.d. www.pomurski-sejem.si

julij 2014

večino sredstev za svoje delovanje in obenem ustvarjal nova zelena delovna mesta. Trenutno je možno izdelke DEPOja kupiti vsako soboto na vrhniški tržnici. V prihodnosti želijo trgovino preseliti v prostore v centru mesta.

17

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

18 Radenska Classic Vrhunska naravna mineralna voda

Projekt Postani naš GRAFITImacher zaživel!

V Radenski že 145 let ponujamo najčistejše naravne mineralne vode, ki so se v zemeljskih globinah skozi tisočletja oplemenitile s telesu pomembnimi snovmi.

Najbolj znana in razširjena je Radenska Classic, ki jo odlikujejo bogata vsebnost in odlična kombinacija raztopljenih mineralnih snovi ter naravni mehurčki ogljikovega dioksida. Naravna mineralna voda Radenska Classic Kraljevi vrelec predstavlja odličen vir telesu dostopnih mineralnih snovi. Z 1 litrom Radenske Classic Kraljevi vrelec na dan boste zaužili zadostne količine mineralov kalcija in magnezija, ki prispevata k delovanju in rasti mišičevja, energijski presnovi in k ohranjanju zdravih kosti, ter minerala magnezija, ki prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.

V podjetju Saubermacher Slovenija, d.o.o. se zavedamo, da lahko tudi grafiti, v kolikor so narejeni na neustreznih in nenamenskih površinah, onesnažujejo okolje in kazijo podobo mest, stavb ipd. Prav zato smo se odločili, da z družbeno odgovorno kampanjo Postani naš GRAFITI-macher! spodbudimo mlade, da grafite ustvarjajo na za to namensko določenih površinah. V okviru kampanje vabimo vse, ki menijo, da imajo sposobnosti grafitanja in bi svoje ideje radi izrazili na kreativen način, da nam pošljejo predloge, kakšen grafit bi izrisali na več metrov dolgo in visoko steno v našem zbirnem centru v Lenartu. Tematika grafita je ohranjanje čistosti našega planeta, kjer bomo le s skrbno ozaveščenostjo, tako mladih kot starejših, pomagali ohranjati Za življenje vredno okolje. Pomembno je, da vemo, kje lahko ustvarjamo grafite ter da z njimi ne

okolje

90

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje onesnažujemo okolja in narave. Strokovna komisija bo vse zbrane predloge pogledala najkasneje do 30. avgusta 2014, ko bomo preko socialnih omrežij in na naši spletni strani objavili zmagovalca, ki bo prejel denarno nagrado v višini 500 EUR. Nagrajeni izdelek bo moral izrisati tudi na steno našega centra ter sodelovati v predstavitvi pomena risanja grafitov mladim. Pogoj za sodelovanje je dobro poznavanje tehnik grafitanja. Vabimo vse, ki menite, da ste sposobni umetniškega ustvarjanja s pomočjo grafitov, da nam svoje predloge pošljete po pošti (Saubermacher Slovenija, d.o.o, Sp. Porčič 4a, 2230 Lenart) ali na elektronski naslov odpadki@saubermacher.si.

Saubermacher Slovenija d.o.o. www.saubermacher.si

Radenska d.d. www.radenska.si Evropski projekti

julij 2014

Poti do lokalnih omrežij e-mobilnosti in do e-vozil Energap je center trajnostne mobilnosti za regijo. V okviru tega sodelujemo v mednarodnem projektu EMOBILITY WORKS (ELEKTRIČNA MOBILNOST DELUJE), v katerem sodeluje 10 partnerskih držav. Namen projekta je pomoč občinam in podjetjem pri vzpostavitvi električne mobilnost. S tem želimo doseči, da bo do leta 2020 delež električnih vozil v urbanih območjih večji. Projekt bo pomagal pri premagovanju ovir na področju javnih naročil za e-vozila, namestitvi polnilnih postaj in dobavi električne energije iz obnovljivih virov, kot tudi širše pri promociji trajnostne mobilnosti.

Električni avtomobili so možna rešitev na področju prometa, ker ne ustvarjajo problemov povezanih s podnebnimi spremembami in pomanjkanjem fosilnih goriv. Cilji projekta so analizirati obstoječe stanje in vzpostaviti lokalna omrežja e-mobilnosti in izdelati ter izvajati akcijske načrte za električno mobilnost v občinskih upravah in podjetjih, kar vodi do

povečanega števila e-vozil v regiji.

Energetska agencija za Podravje www.energap.si

n

Solarni sistemi v večstanovanjskih stavbah in mestnih okoljih – izziv za Slovenijo Sončna energija predstavlja brezogljično in obnovljivo alternativo fosilnim gorivom.

Uporaba sistemov za pridobivanje toplote iz sonca v urbanih okoljih je v velikem razkoraku v primerjavi z njihovimi prednostmi – ceno in okoljsko sprejemljivostjo. Spodbujanju uporabe solarnih sistemov pri obnovah in v zaščitenih

mestnih naseljih se je zapisal mednarodni projekt UrbanSolPlus, sofinanciran iz programa Inteligentna Energija - Evropa. Cilj projekta je omogočiti široko uporabo sprejemnikov sončne energije ter zmanjšati ovire za njihovo uporabo v urbanih območjih. Izziv projekta je vključitev oziroma integracija solarnih sistemov na obstoječih stavbah ali novogradnjah. V zaščitenih mestnih središčih se pojavi težava, da kljub interesu investitorja normativi zaščite stavb onemogočajo vključitev sprejemnikov sončne energije na strešno konstrukcijo. Z namenom nadgraditi obstoječe izkušnje bo pet lokalnih skupnosti iz štirih držav pripravilo rešitve, ki so lahko v pomoč tudi ostalim mestom. Več informacij je na voljo na spletni strani projekta www.urbansolplus.eu.

E-zavod www.ezavod.si

n

Agencija RS za okolje je

izdala poročilo Kazalci okolja

v Sloveniji in v okviru petih okoljskih tematik predstavila

izbrane kazalce. Ti temeljijo na

podatkovnih zbirkah s širšega okoljskega področja, podajajo oceno stanja in nakazujejo razvoj okolja v Sloveniji. Vsako poglavje vključuje grafično predstavitev izbranih podatkov

in strokovni komentar, ki

pojasnjuje problematiko in njen pomen za naravno okolje, zdravje in kakovost življenja. V

nadaljevanju navajamo nekaj izbranih podatkov, publikacija

je v celoti dostopna na spletni strani ARSO.

I

zpusti plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, so se v obdobju 1990–2012 zmanjšali za 74 %, najbolj izpusti žveplovih oksidov (95 %). Izpusti predhodnikov ozona so se v obdobju 1990–2012 zmanjšali za 38 %, najbolj izpusti ogljikovega oksida (53 %). Izpusti delcev PM2,5 so se v obdobju 2000–2012 zvišali za 15 % predvsem zaradi povečanja uporabe lesne biomase za ogrevanje v gospodinjstvih.

O

zon v poletnih mesecih presega za zdravje dovoljene vrednosti. Največ preseganj je na Primorskem in ponekod v višjih legah.

Zaradi izpustov delcev PM10 iz individualnih kurišč so najbolj onesnažena mesta, v katerih živi večina prebivalstva. Onesnaženost zraka z delci PM10 povzroča resno nevarnost za zdravje otrok. Onesnaževanje zraka zaradi prometa močno prispeva k razvoju astme in alergijskih obolenj pri otrocih.

Zrak in promet

O

zaveščenost javnosti o pomenu čistega zraka se povečuje, vendar se to ne izraža v spremembi potovalnih navad. Izsledki raziskave Evropske komisije iz let 2010 in 2011 kažejo, da se prebivalci EU-27 zavedamo posledic naraščajočega prometa in bi bili pripravljeni sprejeti ukrepe za rešitev okoljskih problemov. Dejstvo namreč je, da 68 % prebivalcev Slovenije uporablja avtomobil vsak dan, javni prevoz pa le 10 %. To uvršča Slovenijo na sam rep držav EU-27. Za Slovenijo je značilna izrazita avtomobilizacija potniškega prevoza, ki je najbolj netrajnostna prometna oblika. Število potnikov v javnem prevozu upada. V prihodnosti lahko pričakujemo povečevanje cestnega blagovnega prevoza. Skrb vzbujajoč je cestni blagovni tranzit skozi Slovenijo.

Podnebne spremembe

T

emperatura se v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja, skrb vzbujajoče so

19

spremembe padavin med regijami in po letnih časih. Triglavski ledenik se postopoma krči, zaradi višanja povprečne temperature ozračja lahko povsem izgine. Tudi v Sloveniji poplave ogrožajo življenja in povzročajo škodo.

Voda

V

Sloveniji je izkoriščene okoli tri odstotke razpoložljive vode. Dolgoletni nizi kažejo na upadanje letnega rečnega odtoka. Letna obnovljiva količina podzemne vode v plitvih vodonosnikih močno niha.

V

obdobju 1960–2012 se je povprečna višina morja na slovenski obali zviševala 1 mm/ leto, v zadnjem desetletju je zviševanje hitrejše.

V

elika večina vodnih teles površinskih voda je v dobrem kemijskem, dobra polovica tudi v dobrem ekološkem stanju. Vrednosti biokemijske potrebe po kisiku (BPK 5), ki je kazalec organskega onesnaženja, so se v rekah občutno znižale. Vsebnost vsote pesticidov v vodnih telesih podzemne vode z medzrnskimi vodonosniki se je večinoma zniževala. Kakovost kopalnih voda na rekah, jezerih in morju je dobra.

Kakovost pitne vode je ustrezna predvsem v večjih vodooskrbnih območjih.

Odpadki

D

o leta 2004 smo večino odpadne embalaže odložili, danes jo okoli 70 % predelamo.

Količina vseh odloženih odpadkov na odlagališčih se znižuje, vendar smo leta 2012 še vedno odložili skoraj polovico nastalih komunalnih odpadkov. Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov se povečuje, znižuje se količina nastalih komunalnih odpadkov.

K

oličina nastalih odpadkov iz proizvodne in storitvene dejavnosti je v letu 2012 upadla predvsem na račun zmanjšane gospodarske dejavnosti ter prekvalificiranja nekaterih odpadkov v stranske proizvode. Izkoriščanje naravnih virov, pridelanih ali načrpanih v Sloveniji, je naraščalo do leta 2007, nato pa je začelo upadati. Snovna produktivnost v Sloveniji po letu 2007 narašča predvsem zaradi nižje porabe nekovinskih mineralnih surovin za gradbeništvo.

julij 2014

ARSO in kazalci okolja

Onesnaževanje zraka

90

Zrak preveč onesnažen, vode dobre, ločenih odpadkov več

okolje

ARSO in kazalci okolja

20 90

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

V sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje objavljamo odgovore na aktualna vprašanja podjetij, EOL. V tej številki objavljamo

odgovore na vprašanje, kaj

se je zapletlo pri gradnji HE

Brežice, kako je s pripravo nove uredbe o ravnanju z

OEEO, ali lahko pričakujemo,

ob spremembah Uredbe o

odpadkih, tudi novo strategijo oziroma prenovo sistema

ravnanja z odpadki in kako je z elektromagnetnimi sevanji v Sloveniji.

julij 2014

Do konca februarja 2014 bi morala biti v slovensko zakonodajo prenesena nova Direktiva o ravnanju z OEEO. Kdaj je predviden začetek razprave o osnutku nove uredbe in katere novosti bodo predstavljene?

MKO predvideva začetek razprave o osnutku nove uredbe o ravnanju z OEEO v mesecu septembru. Zaradi kompleksnosti direktive je postopek zahteven ne zgolj strokovno temveč tudi časovno, s čemer se soočajo vse države članice. Nov predpis ne bo vključeval samo zahtev nove direktive, spremembe predpisa so potrebne tudi zaradi dosedanjih izkušenj in ugotovljenih pomanjkljivosti trenutnega sistema ravnanja z OEEO, poenotenja z drugimi sistemi, kjer je uveljavljena razširjena odgovornost proizvajalcev in ne nazadnje tudi zaradi tega, ker je bil obstoječi predpis prvi, ki je dejansko uveljavil razširjeno odgovornost proizvajalcev kot jo uveljavlja evropska zakonodaja. Zahtevnejše spremembe, tako v postopku priprave predpisa in tudi potem pri izvajanju se nanašajo na registracijo proizvajalcev in uvedbo prenosa odgovornosti za tuje proizvajalce in prodajalce na daljavo preko pooblaščenih zastopnikov, spremembo področja uporabe, doseganje ambicioznejših okoljskih ciljev, uvedbo novih ukrepov za zbiranje male OEEO, delovanje in obveznosti kolektivnih shem, poenotenje obveznosti glede skupnih načrtov ravnanja, … MKO bo takoj ko bo osnutek uredbe pripravljen in usklajen znotraj

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

institucij, bralcev in revije

V septembru začetek razprave o Uredbi o OEEO

Vprašanja sprejemamo na info@zelenaslovenija.si.

MKO pričelo s postopkom javne obravnave, kjer bo javnosti in vsem deležnikom dana možnost za pripombe in predloge glede nove uredbe.

Elektromagnetna sevanja so znotraj mejnih vrednosti V Resolucijo o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 je bila napovedana karta obremenjenosti okolja z elektromagnetnimi sevanji. Kaj kažejo meritve na posameznih frekvenčnih območjih in ali se obremenjenost okolja s sevanji v državi povečuje zaradi razvoja telekomunikacijskih in elektroenergetskih sistemov?

Karto obremenjenosti okolja z elektromagnetnimi sevanji* je pripravil Inštitut za neionizirana sevanja in je na voljo na njihovi spletni strani www.inis.si**.

Meritve obremenjenosti okolja z elektromagnetnimi sevanji se izvajajo skladno s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 07/96). Obremenjenost okolja zaradi elektromagnetnega sevanja se z novimi postavitvami ter rabo telekomunikacijskih in elektroenergetskih sistemov sicer povečuje, vendar so vrednosti sevanj pri posameznih virih sevanja znotraj mejnih vrednosti, ki so določene v Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 07/96). Viri

21 * Op.: Karta obremenjenosti okolja z elektromagnetnimi sevanji je dobrodošel pripomoček za oceno stanja.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ne jamči za pravilnost in ažurnost stanja obremenjenosti okolja, kot je prikazana na omenjeni karti. ** celoten naslov spletne strani: http:// www.inis.si/index.php?id=348&no_ cache=1&L=1%3Ftx_datamintsglossaryindex_ pi1%5Bidxchar%5D%3DD%3Ftx_datamintsglossaryindex_pi1%5Bidxchar%5D%3DP#.U7qYupyqnik

O spremembah pri odpadkih zaradi opozoril EU Ali je začetek razprave o Osnutku nove Uredbe o odpadkih tudi napoved, da se pripravlja nova strategija ravnanja z odpadki, saj praksa in stroka opozarjata, da celotni sistem ravnanja z odpadki potrebuje prenovo?

Glavni razlog za spremembe in dopolnitve veljavne Uredbe o odpadkih je EU Pilot 4944/13/ENVI, s katerim je Evropska komisija opozorila na nekatere pomanjkljivosti prenosa Direktive 2008/98/ES v pravni red Republike Slovenije. Največ sprememb predpisa je potrebnih zaradi pravilnega in popolnega prenosa določb Direktive 2008/98/ES glede varstva zdravja ljudi in okolja. Hkrati je pripravljavec novele predpisa upošteval ugotovljene pomanjkljivosti pri njegovem

Pripravlja se novelacija načrta financiranja gradnje HE Zaplet ob gradnji HE Brežice, ki se bo končala z večmesečno zamudo, je med drugim pokazal na naloge MKO, ki ni izpolnilo svojih zavez in mu je bila zagrožena tožba. Direktor družbe Hess Bogdan Barbič pa je opozoril, da HE vplačujejo v vodni sklad 30 mio evrov na leto za financiranje infrastrukture. Zakaj je prišlo do zapleta, kako so bila porabljena sredstva vodnega sklada v letu 2013 in kakšne so obveznosti za leto 2014?

S spremembo Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save je bila dana možnost, da se zagotovijo sredstva za leto 2014 za namen projektiranja in pridobivanja zemljišč v skladu s planom aktivnosti INFRA d.o.o.. Z 2. rebalansom za leto 2014, bo JP INFRA d.o.o., zagotovljeno za izvajanje vseh aktivnosti pri gradnji infrastrukture na območju gradnje HE na spodnji Savi skupaj 23.343.165 EUR. Od tega so bila dodatno zagotovljena sredstva v višini 2.000.000 EUR za projektiranje vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju kot nadomestilo za sredstva iz Sklada za podnebne spremembe in 500.000

glavni sklopi

Realizacija 2013

EUR za pridobivanje zemljišč na območju HE Brežice. Glede na potek izvajanja aktivnosti v JP INFRA d.o.o. pričakujemo, da bodo sredstva zadoščala za nadaljevanje projektiranja vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju in pridobivanja zemljišč potrebnih za gradnjo infrastrukture na območju HE Brežice v letu 2014. V programu je bilo za projektiranje in pripravo na pričetek gradnje ureditev vodne infrastrukture za zagotavljanje poplavne varnosti na območju HE Brežice zagotovljeno 2.934.446 EUR in za pridobivanje zemljišč 1.000.000 EUR. Sredstva so trenutno porabljena cca 40%.

90

izvajanju in nadzoru, zlasti v smislu izboljšanja postopkov za pridobitev predpisanih potrdil in okoljevarstvenih dovoljenj ter postopkov inšpekcijskega nadzora.

okolje

visokofrekvenčnih sevanj se običajno nahajajo na lokacijah, okoli katerih v neposredni bližini ni stanovanjskih in drugih objektov oz. ni stalne prisotnosti ljudi, zato ne prihaja do prekomerne izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem.

Zaradi izpada sredstev iz Sklada za podnebne spremembe in prioritet porabe teh sredstev, ki je bil v zakonu ZPKEPS-1 predviden kot edini vir, namenjen za financiranje vodne in energetske infrastrukture pri gradnji HE Brežice, bomo na MKO, kot predstavnik koncedenta, pripravili predlog Novelacije načrta financiranja gradnje HE na spodnji Savi. V njem bodo prikazane realizirane vrednosti vlaganja v vodno, državno in lokalno infrastrukturo na območju prvih treh zgrajenih hidroelektrarn (HE Boštanj, HE Blanca in HE Krško) in dejanska vrednost potrebnih finančnih sredstev za gradnjo infrastrukturnih ureditev na območju HE Brežice in HE Mokrice v skladu z ZPKEPS-1 in ZPKEPS-1A. Preverjane bodo variante oziroma modeli financiranja izgradnje HE na spodnji Savi glede na zakon, možne finančne vire in roke izgradnje infrastrukturnega dela HE na spodnji Savi. Tak predlog bo posredovan v proceduro usklajevanja s koncesionarjem, ministrstvi in do konca leta 2014 v potrditev na Vlado RS.

Program 2014

1. rebalans programa 2014

2. rebalans programa 2014

1

Inštitut za vode RS - opravljanje strokovnih in razvojnih nalog v skladu z ZV-1

2.259.518

3.000.000

3.000.000

2.810.000

2

Strokovne podlage za urejanje voda

1.447.757

2.990.931

5.044.347

3.855.347

5683284

10.452.819

14.740.711

13.619.711

76.704

150.000

150.000

150.000

3

Gradnja in investicijsko vzdrževanje vodne infrastrukture

4

Vodna zemljišča

5

Oskrba s pitno vodo, varovanje vodnih virov in gradnja vodooskrbnih sistemov

1.219.042

2.856.829

6.163.330

6.163.330

6

Gradnja vodne, državne in lok. infrastrukture v sklopu gradnje HE na Spodnji Savi

26.643.236

20.843.165

20.843.165

23.343.165

7

Izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe urejanja voda

0

7.600.000

13.930.000

13.930.000

1-7

SKUPAJ:

37.329.541

47.893.744

63.871.553

63.871.553

40.952.424

40.952.424

40.952.424

6.941.320

22.919.129

22.919.129

47.893.744

63.871.553

63.871.553

Sprejeti proračun 2014-2015 Prenos sredstev iz predhodnega leta 2013 SKUPAJ:

Tabela 1: Razdelitev sredstev vodnega sklada po glavnih sklopih (v EUR)

julij 2014

Zagotavljanje sredstev:

Začela se bo bitka za masni tok foto: Boštjan Čadej

22 90

okolje

Ravnanje z OEEO

V Interserohu, ki je druga najmočnejša shema pri ravnanju z OEEO, ugotavljajo,

Ravnanje z OEEO

ukvarja s predelavo kovin.

Iščejo zaslužek in povečujejo zmedo na trgu. Glede Uredbe

pa Mateja Mikec, direktorica Interseroha, meni, da naj

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje predvsem upošteva

stališča skupine pri GIZ

skupne sheme. Predlagajo namreč, kako določiti cilje

pri zbiranju OEEO, večjo

odgovornost IJS, ustanovitev evidenčne hiše in pogoje za

akreditacijo skupne sheme.

Kaj kažejo rezultati lanskega zbiranja OEEO v shemi Interseroha, v katerih razredih električne in elektronske opreme je rast in kje ne, razlogi? Koliko kg OEEO na prebivalca ste zbrali?

V letu 2013 smo zbrali največ malih gospodinjskih aparatov (4. ZPS), in sicer več kot 900 ton, kar predstavlja približno 37 % celotne količine zbranih odpadnih malih gospodinjskih aparatov v letu 2013. Sledijo TV in monitorji (3. ZPS), katerih smo v letu 2013 zbrali 535 ton. Najmanjši delež zbranih količin imamo pri sijalkah (5. ZPS) in velikih gospodinjskih aparatih (1. ZPS).

V letu 2013 smo zbrali 3,45 kg OEEO na prebivalca.

Razraščanje sivega trga vpliva na uspeh zbiranja in prevzemanja OEEO. Kje so glavne težave?

julij 2014

V zadnjem času se zaradi posledic recesije vse več ljudi ukvarja s predelavo kovin, kar se zlasti pozna pri zbiranju velikih gospodinjskih aparatov (VGA), kjer določeni zbiralci ponujajo odkupne cene v višini ca. 100 EUR/T. To je glavni vzrok, da VGA ne pridejo v sistem.

Kakšne posebnosti v ravnanju zavezancev in distributerjev OEEO opažate in kako izpolnjujejo svoje obveznosti?

Opažamo, da se povprečna teža izdelka zmanjšuje ter da so nekatere vrste EE opreme glede

Mateja Mikec

da se v Sloveniji vse več ljudi

na količine, posredovane na trg, v upadanju.

Največ sprememb je pri EE opremi, ki jo uporabljamo v gospodinjstvih za preživljanje prostega časa (IT, zabavna elektronika, televizije, računalniki…). Če smo pred leti imeli kamero, fotoaparat in telefon, so danes vse te funkcije združene v pametnem telefonu. Podobno je s televizijami in računalniki, saj so te naprave vedno lažje. Ker je naš cenik licenčnine razdeljen, tako da upošteva težo EE opreme dane na trg, se nam prihodki prerazporejajo in upadajo.

V zadnjem času opažamo porast novih zavezancev, ki na trg vnesejo zelo malo količin EE opreme. Kljub njihovi pripravljenosti, da bi izpolnjevali svoje obveznosti po Uredbi, so kmalu neprijetno presenečeni, ko ugotovijo, koliko dela je potrebnega za ureditev prijave na vse potrebne institucije ter za izdelavo obdobnih poročil, pa čeprav na trg letno vnesejo manj kot 500 kg EE opreme. Zato pozivamo državne institucije, da poskušajo pri pripravi nove Uredbe odstraniti čim več birokratskih ovir.

Kako sodelujete s komunalnimi podjetji?

Kateri del trga z OEEO je najbolj urejen in kako?

Sistem prevzemanja OEEO, ki je ustrezno ločena na pet zbirno-predelovalnih skupin (ZPS), pri izvajalcih javne službe (IJS) še vedno ne deluje popolno. Največ težav je povezanih s samim zbiranjem OEEO, ki se po večini še vedno odvaža v sklopu zbiranja kosovnih

Slovenija zamuja pri pripravi nove uredbe o ravnanju z OEEO. Katere spremembe pričakujete, kaj predlagate?

Slovenija ni izjema, saj zamujajo tudi Nemci, ker si želijo resnično izboljšati sistem. Uredba bi naj bila pripravljena predvidoma konec leta 2014. Tudi pri nas velja prepričanje, da je potrebno sistem ravnanja z EE opremo prenoviti ob upoštevanju preteklih izkušenj in ob upoštevanju težav na drugih področjih, kot je npr. embalaža, kar je zelo dobro. Nova Direktiva EU na tem področju je odraz dejstva, da se EU na eni strani zaveda surovinske odvisnosti ter svojega znanja na področju predelave na drugi strani. Zato je EU veliko pozornosti namenila omejevanju črnega trga na področju trgovanja z EE opremo. To se odraža tudi v novih visokih zbirnih kvotah, ki jih moramo družbe realizirati. To pomeni, da se bo pričela bitka za masni tok, kar bo vodilo v povečevanja stroška in konkurenčen bo tisti, ki bo v postopku predelave uspel iz odpadne EE opreme izločiti in prodati čim več uporabnih surovin.

Promocija

Glede implementacije nove Uredbe v Sloveniji lahko pohvalim delovanje skupine GIZ skupne sheme, ki je sprejela nekatera ključna stališča.

• Ustanovitev t.i. »Kliringa« oziroma evidenčne hiše, ki dnevno vodi nadzor nad podatki količin EE opreme dane na trg in količin zbiranja pri posameznih IJS, zbirnih skupinah in skupnih shemah ter odreja in sankcionira neizpolnjevanje pravil prevzemanja s strani skupnih shem. Evidenčna hiša ne sme biti v lasti države.

• Definirajo se pogoji za akreditacijo skupne sheme. Ključni kriteriji so višina osnovnega kapitala ter finančna garancija v primeru neizpolnjenih ciljev (unovčljiva skozi evidenčno hišo), itd.

Kakšno je vaše stališče do višine okoljske dajatve, ki jo morajo plačati proizvajalci oziroma tisti, ki dajejo OEEO na trg?

Okoljska dajatev je po mojem mnenju povsem nepotrebna in le obremenjuje gospodarstvo. Ne samo zaradi višine zneska, temveč tudi zaradi načina obračuna, ki zavezancem vzame precej časa. Ker je namen okoljske dajatve le vodenje evidenc, bi predlagali, da to vlogo prevzame klirinška družba.

Stroka različno ocenjuje, ali bo Slovenija sposobna doseči okoljske cilje pri ravnanju z OEEO. Kaj bi morala storiti okoljska politika in kaj zavezanci oziroma sheme?

Cilje bo možno doseči le, če se bodo v Uredbo vpeljala priporočila, ki jih navaja GIZ skupne sheme, če bo država zagotovila ustrezen nadzor in sankcioniranje tistih, ki se pravil ne držijo, ter če bo upoštevala priporočila stroke.

Na ta način se bodo ustvarili zdravi temelji za „tekmo“ zbiranja zadostnih količin odpadne EE opreme. Na strani zavezancev pričakujemo predvsem zavedanje, da so oni glavni financerji ravnanja z EE opremo ter da se morajo vanj aktivno vključiti. Zavezanci bodo morali vlagati v novo zbirno opremo, predvsem tisto, ki bo namenjena zbiranju drobnih gospodinjskih aparatov, medtem ko bomo morale sheme veliko postoriti na področju drobne logistike in izboljšanju rezultata pri predelavi.

90

okolje

• IJS morajo biti prav tako soodgovorni za določen delež ciljev zbiranja iz gospodinjstev (npr. na prebivalca, po posamezni zbirni skupini);

Na zbornici komunalnega gospodarstva je postala vršilka dolžnosti direktorice Alenka Gorza Jereb, ki je bila pred tem imenovanjem eno leto samostojna svetovalka, doslej pa je bila najdlje zaposlena kot direktorica občinske uprave na bočini Logatec.

In kaj pravi o načrtih Zbornice komunalnega gospodarstva? »Letos bo Zbornica komunalnega gospodarstva kot reprezentativna organizacija izvajalcev javnih služb varstva okolja že četrtič organizirala Problemsko konferenco komunalnega gospodarstva, ki tako postaja osrednji strokovni dogodek na našem področju. Hkrati pa bo krepila delo »na terenu«, kar pomeni, da se bo skušala približati članom na njihovem domačem lokalnem območju, jih čim bolje spoznati in identificirati njihove težave in probleme. Želim si, da bi zbornica postala osrednji informativni center stanja komunalnega gospodarstva na lokalnem, regionalnem in tudi državnem nivoju in ki bi s kapitalom znanja, ki ga imajo naši izvajalci komunalnega gospodarstva, nudila strokovne rešitve.

Delovanje ZKG mora biti usmerjeno na najpomembnejše ključne elemente razvoja dejavnosti. Hkrati pa moramo poskrbeti za uveljavitev predlaganih vizij in strategij v zakonodajnih in drugih postopkih pri državnih organih in združenjih zunaj zbornice ter se povezovati z združenji občin, ki igrajo pomembno vlogo pri določanju strategije izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb.

Letos je ZKG postala članica evropskega združenja MWE s ciljem povezovanja s sorodnimi združenji tudi izven naših meja«.

drugačni, inovativni in vedno kakovostni. svoje delovanje temeljimo na transparentnosti in zadovoljstvu zavezancev. podpiramo njihovo okoljsko in poslovno učinkovitost ter skrbimo za njihovo varnost na področju okoljskih in zakonodajnih tveganj.

julij 2014

V letu 2013 je bila vsa prevzeta OEEO pri pooblaščenih izvajalcih ustrezno obdelana, deloma predelana in deloma reciklirana, del opreme pa je ostal v skladišču, kjer najbolj izstopa razred 3, ki smo ga tudi zbrali največ. Presegli smo vse ciljne deleže predelave po posameznih razredih, čeprav predelava posameznih vrst OEEO v Sloveniji ni mogoča in se izvaja večinoma v tujini. Največ težav imamo pri predelavi razreda 1a, ker se predelava v okviru naše sheme izvaja v tujini, zaradi česar smo vsako leto odvisni od pridobivanja notifikacije za izvoz čez mejo, kar nekoliko upočasni proces predelave.

• Cilji zbiranja OEEO morajo biti določeni po letih ter posamezni zbirni skupini (veliki aparati, hladilniki, TV aparati, sijalke, ..).

Alenka Gorza v.d. direktorice komunalnega gospodarstva

Alenka Gorza Jereb

Prav področje OEEO ponuja dobre možnosti za predelavo in reciklažo. Kako uspeva pri tem vaša družba in kaj bi morala Slovenija storiti za razvoj reciklažne industrije?

Posredovali smo jih tudi na pristojno ministrstvo. Naj jih omenim.

foto: arhiv podjetja

odpadkov. Tak način zbiranja se nam zdi zelo neučinkovit, saj je zbrana OEEO v zelo slabem stanju oziroma jo nepridipravi čez noč še dodatno razstavijo in odstranijo materiale, ki so tržno zelo zanimivi. Do podobnih težav prihaja tudi v slabo zavarovanih zbirnih centrih, kjer se zbrana OEEO začasno skladišči. Precej boljši rezultati so tam, kjer so že uredili zbiranje na klic, saj je takšna oprema cela, nepoškodovana in še vedno delujoča.

23

Kratko, zanimivo

Potrebujemo program razvoja reciklažne industrije foto: Boštjan Čadej

24 90

okolje

Ravnanje z OEEO

V mariborskem podjetju

ponovitev nadnaslova ali imena rubrike

Gorenje Surovina kot partnerji

sheme ZEOS predelajo vse

gospodinjske aparate. Vendar pri razvoju reciklažne industrije

konkretno podporo države.

Jure Fišer, direktor družbe

Gorenje Surovina, pravi, da

bi morala Slovenija sprejeti

program spodbujanja razvoja reciklažne industrije in da

bi moral takšen akt sprejeti

državni zbor. Tako bi si odprli možnost, da Slovenija postane reciklažno središče v tem delu

julij 2014

Evrope.

Gorenje Surovina kot največji izvajalec sheme ZEOS prevzema velik delež OEEO v predelavo.

Kako uspešni ste pri prevzemu in predelavi OEEO v zadnjih treh letih, kakšen je trend na trgu in ali tudi vi opažate čedalje večjo moč sivega trga?

Gorenje Surovina beleži zadnja leta povečane količine zbrane odpadne električne elektronske opreme. Pri povečanju količin je največjo vlogo odigrala shema Zeos, ki z različnimi prijemi skrbi za funkcijo izobraževanja in ozaveščanja in ima dobro organizirano mrežo zbiranja.

Povečane količine pa so tudi rezultat zbiralno ozaveščevalnih akcij po osnovnih šolah, ki jih izvajamo v sodelovanju s shemo Zeos.

V lanskem letu beležimo rahel padec pri prevzemu, kar pa je posledica izrednih razmer, in sicer požara na največji enoti Gorenje Surovina v Mariboru. Požar je uničil celoten center za predelavo OEEO. Prav tako je na količino vplivala gospodarska kriza in vedno več nelegalnih poti za zbiranje e – odpadkov. Posledično se je pričela kvaliteta vhodne opreme slabšati, saj je vedno več aparatov izropanih in uničenih.

Kar zadeva trende pa ugotavljamo, da se počasi, ampak vztrajno povečuje količina zbrane OEEO. Izdelki se glede na pospešen tempo življenja hitro transformirajo v odpadke. Na nas je, da jih optimalno zberemo in kvalitetno predelamo.

V ravnanju z OEEO želi država doseči več reciklaže in predelave, saj OEEO obravnava

Jure Fišer

v Sloveniji pričakujejo

kot surovino. Kakšne tehnološke možnosti in stopnjo predelave imate, kakšne zmogljivosti in za katere materiale je največje zanimanje?

Vsekakor je cilj vsakega podjetja, ki se ukvarja z reciklažo, najvišja možna stopnja predelave, kar pomeni pridobiti čim večji delež sekundarnih surovin. Sami v tem trenutku predelamo v celoti male in velike gospodinjske aparate, medtem ko se nadaljnja obdelava hladilno zamrzovalnih aparatov, slikovnih cevi, sijalk in OPBA izvaja v tujini. Največ zanimanja je za skupino malih gospodinjskih aparatov. Če sem še bolj natančen - za odpadne računalnike, ki vsebujejo zanimive sekundarne surovine in jih lahko plasiramo na trg.

Podjetja, ki se ukvarjajo z reciklažo, opozarjajo, da država, ki sicer spodbuja trajnostni razvoj in realizacijo hierarhije ravnanja z odpadki, nima programa načrtnega spodbujanja razvoja reciklažne industrije. Kakšne so vaše izkušnje?

V naši družbi smo mnenja, da država vzpodbuja trajnostni razvoj in hierarhijo ravnanja z odpadki zgolj na načelni ravni. Program vzpodbujanja razvoja reciklažne industrije bi bil nujen. Menim, da bi takšen akt moral sprejeti državni zbor, saj bi na podlagi programa vlada in ministrstvo morala uredbe spremeniti na način, da bi omogočala zagon reciklažne industrije. V tem trenutku vsaka sprememba zakonodaje zadeve še poslabša in s tem ni

25 S programom, kako vzpodbuditi investicije in zmanjšati birokracijo, bi lahko postali reciklažno središče tega dela Evrope.

Nihanja cen surovin zelo vplivajo na trg ravnanja z OEEO. V kakšnem položaju ste letos?

Promocija

Letos nismo v nič kaj zavidljivem položaju.

Cene surovin so v primerjavi z lanskim obdobjem padle za več kot 10 %. Če k temu prištejemo še nelegalni trg, povečan obseg poškodovane in uničene zbrane OEEO, potem lahko s strani

Znane so ocene, da bi lahko v Sloveniji zbrali večje količine OEEO, ki jih oddajo zavezanci na trg. Kaj bi morali storiti za večjo uspešnost pri zbiranju še posebej, ker je Slovenija pred novimi zahtevami glede zbranih količin na prebivalca?

Slovenija je pred novimi zahtevami glede zbranih količin na prebivalca, kar bo za vse deležnike težka naloga. Še vedno se ogromno OEEO odloži v naravi. S tem vplivamo na okolje, odpadki pa lahko tudi zagorijo, kar ima lahko dolgoročne posledice. Vedno več je tudi nelegalnih poti za zbiranje in predelavo e- odpadkov, kar vpliva na količino zbrane odpadne električne elektronske opreme. Potreben bo potreben preskok v miselnosti ravnanja s tovrstnimi odpadki. To lahko naredimo na eni strani z različnimi načini izobraževanja in ozaveščanja, na drugi strani pa je potrebno državljanom olajšati proces oddaje e – odpadka, ko ni več v uporabi.

Med zbrano OEEO je močan delež hladilno-zamrzovalnih aparatov, sijalk in drugih materialov, za katere pa v Sloveniji ni centra za obdelavo. Kakšne so možnosti, da bi te materiale

90

predelali doma, ne pa izvažali?

Vsekakor bi Slovenija kot država morala imeti interes, da bi se vsi materiali, ki se trenutno vozijo na predelavo v tujino, predelali doma.

Vendar gre za interes vseh deležnikov znotraj procesa zbiranja in predelave. Investicija za takšno predelavo namreč ni majhna, prav tako pa je pogojena s količino vhodnih e – odpadkov.

okolje

predelovalca vidimo, da je končno stanje na področju zbiranja in predelave slabše v primerjavi s predhodnimi leti, pa čeprav se količine večajo.

Največ strokovne pozornosti zahteva ravnanje s hladilniki in zamrzovalnimi napravami. Zakaj?

Gre za zelo delikatno skupino odpadkov, saj vsebuje hladilne pline v sistemu in izolaciji in jih je potrebno ustrezno odstraniti. Hladilniki in zamrzovalne naprave vsebujejo olja, ki jih je potrebno ustrezno odstraniti. Veliko lahko naredimo že na začetku in poizkušamo skrajšati logistične poti od izvora nastanka odpadka do predelovalca. Na ta način se izognemo morebitnimi poškodbam naprav in vplivamo na to, da se aparat pri predelovalcu ustrezno predela.

Kolikšen del vaših predelanih materialov lahko prodate doma?

Večino predelanih materialov prodamo doma, saj so prav stroški logistike z vsakim dnevom dražji. Prav tako želimo na ta način poskrbeti, da surovine ostanejo doma in s tem pripomoremo k rast slovenske industrije.

julij 2014

razvoja, ni novih virov energije in ni novih delovnih mest. Potrebujemo generalen akt, saj so velike težave tudi pri aktih lokalnih skupnosti, ki v okviru svojih pristojnosti ne omogočijo enostavne pridobitve potrebnih dovoljenj. Le urejena zakonodaja z življenjskimi pravili in hitri postopki nas lahko pomakne v krivulji navzgor. S programom, kako vzpodbuditi investicije in zmanjšati birokracijo, bi lahko postali reciklažno središče tega dela Evrope. Znanje in izkušnje imamo.

Več kot polovico zbrane OEEO predelajo v tujini foto: www.shutterstock.com

26 90

okolje

Ravnanje z OEEO

Odpadna električna in elektronska oprema je bogat vir surovin, vendar je žalostno, meni mag. Emil Šehič, direktor sheme ZEOS, da v Sloveniji nimamo centrov za obdelavo hladilno-zamrzovalnih aparatov,

Ravnanje z OEEO

sijalk in katodnih cevi. Možnosti ni malo. Še posebej, ker bi takšne centre lahko oskrbeli z

OEEO iz sosednjih držav. Poleg nemodre zakonske regulative

na tem področju Slovenija, ki

v EU pri tem ni edina, zamuja pri prenosu nove direktive o

OEEO v slovenski pravni red. V shemi ZEOS, ki sicer sodeluje pri pripravi nove uredbe, pa že

nekaj let tudi opozarjajo, kako

julij 2014

objesten postaja sivi trg.

Katere pozitivne spremembe in slabosti so se kazale na trgu ravnanja z OEEO lani in kateri osrednji izziv bi izpostavili letos? Če ocenjujem pozitivne spremembe z vidika zavezancev, torej družb, ki dajejo na slovenski trg EEO, bi bilo treba vsekakor izpostaviti nižje stroške ravnanja z OEEO. Operativne stroške nam je v letu 2013 uspelo znižati za 17 % v primerjavi z letom 2012, to pa se seveda odraža tudi na višini pristojbine, ki jo zavezanci plačujejo.

Slabosti preteklega leta se nanašajo predvsem na zakonodajo, ki se nikakor ne prilagodi razmeram na trgu ravnanja z odpadki in nas s svojimi določbami ne spodbuja k izboljšanju standardov ravnanja z odpadki, vlaganjem v infrastrukturo zbiranja in obdelave, dolgoročnemu izpolnjevanju ciljev zbiranja, hkrati celo pri nekaterih družbah, ki imajo status skupne sheme, spodbuja nasprotno.

Izzivi v letošnjem letu so seveda usmerjeni v stroškovno učinkovite procese zbiranja in obdelave OEEO in izpolnjevanje obveznosti, ki jih zakonodaja nalaga našim zavezancem. Verjamem, da nas bo v tem podprla zakonodaja in da je to izziv zakonodajnih organov. Predvsem menim, da bi moral biti naš skupni izziv, da končno pripravimo in vzpostavimo enovito in dolgoročno vzdržno zakonodajo o razširjeni odgovornosti proizvajalcev. Le tako bomo zagotovili učinkovito zbiranje odpadkov, vlaganje v infrastrukturo zbiranja in obdelave, redno prevzemanje odpadkov, intenzivne aktivnosti ozaveščanja in stroškovno učinkovito izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev/ uvoznikov/pridobiteljev proizvodov.

V shemi ZEOS navajate kot ugoden podatek, da ste v letu 2013 zbrali 4,7 kg OEEO na prebivalca. Hkrati ugotavljate, da ste prvič zabeležili 10-odstotni padec rasti v zbiranju OEEO. Ali je glavni krivec gospodarska kriza ali vendarle bolj razraščanje nelegalnih kanalov zbiranja odpadkov?

Leto 2013 je bilo z vidika zbiranja tovrstnih odpadkov precej neugodno. Potrošniki so iz znanih razlogov odlašali z nakupom nove EE-opreme in s tem niso ustvarjali odpadne opreme, zima z obilico snega se je potegnila do konca aprila, politična in socialna negotovost je dodatno povzročala nestabilnost. Na trgu je prišlo do padca zbranih količin odpadne opreme v vseh mrežah zbiranja, ne le pri izvajalcih javne službe, tudi pri zbiralcih, trgovcih in pravnih osebah. Ne verjamem, da so padec količin povzročili nelegalni kanali zbiranja odpadkov. Ti so prisotni že od samega začetka. Njihova agresivnost je odvisna predvsem od gibanja vrednosti sekundarnih surovin ter dostopnosti do odpadkov. S spremembami načina, s katerim izvajalci javne službe prevzemajo odpadno opremo, kjer se kosovno zbiranje izvaja le še v manjšem delu javnih služb, je dostop do teh odpadkov za nelegalne kanale zbiranja odpadkov otežen. Gospodarska kriza pa seveda daje svoj pečat tudi zbiranju odpadkov. Na trgu je manj nove in zato tudi manj odpadne opreme.

Ali morda na to vpliva tudi sivi trg? Na sivi trg pri zbiranju OEEO opozarjate že dalj časa. Kaj je treba storiti, da se sivi trg ne bo razraščal?

27 Lani ste začeli zbirati tudi odpadne nagrobne sveče. Zakaj? Ali ste bili uspešni?

Za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami prav tako veljajo principi razširjene odgovornosti proizvajalcev. Družba ZEOS se je odločila vključiti to področje v svojo dejavnost predvsem zato, da bi celovito izpolnila obveznosti za zavezance, ki so že pristopili k naši skupni shemi za kateri drug proizvod. Hkrati tako optimiziramo administrativne stroške poslovanja. Status skupne sheme za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami smo dobili oktobra 2013, leta 2013 smo

Vendar je vaša temeljna dejavnost ravnanje z OEEO. Kakšne naloge ste prevzeli z včlanitvijo v WEEE Forum?

Združenje WEEE Forum je organizacija EU, katere člani so skupne sheme ravnanja z OEEO, ki so jih ustanovili zavezanci in izkazujejo neprofitno poslovanje. Dobiček se torej ne deli med lastnike, temveč se odraža v znižanju pristojbin oz. se vrača v proces zbiranja odpadkov. Članstvo v tej organizaciji za nas pomeni izreden vir in prenos znanja o zbiranju in obdelavi odpadkov. Hkrati pomeni sodelovanje pri projektih, ki izboljšujejo standarde ravnanja z odpadki, poenotenje poročanja o ravnanju z odpadki … Naša vloga je sodelovanje v delovnih skupinah, med drugim smo vodili projekt, ki je analiziral procese zbiranja po posameznih državah članicah EU. Tudi v Sloveniji ZEOS sodeluje pri pripravi nove uredbe, saj smo sprejeli obveznosti iz nove Direktive WEEE, ki jo moramo prenesti v nacionalni pravni red. Kje so vzroki za zamudo?

Prenos nove Direktive o ravnanju z OEEO (2012/19/EC), ki glede na predhodno direktivo natančneje opredeljuje obveznosti posameznih

deležnikov pri procesu ravnanja z OEEO, še zlasti ciljev zbiranja OEEO, bi moral biti v slovensko zakonodajo končan februarja 2014. Čeprav s prenosom zamujajo tudi druge članice EU, seveda to ni izgovor., Na MKO bodo najlažje odgovorili na vprašanje, kateri so vzroki za zamudo. Vsekakor si želimo, da se prenos nove direktive izvede s temeljito prenovo zakonskega predpisa o razširjeni odgovornosti proizvajalcev. Ne upam niti pomisliti, kako bi lahko zagotavljali tako visoke nove cilje EU s tako netransparentnim in nemotivacijskim modelom razširjene odgovornosti proizvajalcev, ki ga trenutno predpisuje zakonodaja v Sloveniji. Nedvomno je treba upoštevati dobre in slabe izkušnje, ki jih imamo v Sloveniji in EU, in učinkovito vpeljati princip razširjene odgovornosti proizvajalcev, ki ga predpisuje EU za tiste vrste odpadkov.

90

zbrali že 60 ton ONS, kar je 43 % količin, ki so jih naši pristopniki dali na trg v tem letu. S tem smo v celoti izpolnili obveznosti svojih pristopnikov.

okolje

Sivi trg zbiranja OEEO, ki se kaže predvsem v delu, kjer imajo sekundarne surovine večjo tržno vrednost, je problem, ki ga bo treba rešiti, če želi Slovenija izpolniti svojo obveznost in zbrati kar 85 % vse nastale OEEO. Tu ne gre le za podjetja, ki dejavnosti nimajo prijavljene ali niso vključena v sistem skupnih shem, temveč tudi za podjetja, ki tovrstnih odpadkov ne ločujejo od drugih odpadkov oz. jih ne evidentirajo kot OEEO. Pralni stroji, štedilniki, pomivalni stroji in grelniki so tako npr. že pri izvoru evidentirani kot pločevina. To težavo želimo rešiti neposredno s takimi podjetji bodisi z vključevanjem v našo mrežo zbiranja, uvedbo standardov zbiranja ali nadzorom. Vsekakor je opora tudi informacijski sistem IS-odpadki, ki ga nadzira ARSO.

Če se vrnemo k zbiranju OEEO. V katere regije ali zavezance pri ravnanju z OEEO bi lahko izpostavili kot primere dobre prakse?

Mreža zbiranja družbe ZEOS se vsako leto nadgrajuje in širi. Poleg prevzemanja OEEO od 50 izvajalcev javnih služb izvajamo prevzemanje od številnih trgovskih mrež, zbiralcev OEEO, hkrati pa krepimo odvoze od javnih ustanov ter podjetij. Lani smo opravili 7.720 prevzemov OEEO, kar je 3 % več kot v letu 2012. Glede na

Veste kako pravilno ravnati z odpadno električno in elektronsko opremo, odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji in odpadnimi nagrobnimi svečami?

Rešitev vam ponujamo mi. ZEOS je nosilec skupnih načrtov ravnanja za prej navedene odpadke. Pooblaščeni smo za zbiranje, prevzemanje ter izvajanje pravilne obdelave ter predelave tovrstnih odpadkov.

Za BREZPLAČEN prevzem odpadkov nas kontaktirajte na

julij 2014

Promocija

info@zeos.si ali na telefon 01/366 85 09

28 Skupna shema ZEOS je v letu 2013 zbrala 38 % glede na količino EEO, dano na trg. V Sloveniji ta delež znaša 32 % skupne sheme. Potencial je torej zbrati kar trikrat večje količine, kar bi dejansko spodbudilo investicije v obdelavo teh odpadkov. Hkrati iz naših podatkov ugotavljamo, da se OEEO v Sloveniji izvaja le za 46 % zbranih količin, kar pomeni, da je več kot polovica zbrane količine obdelana v tujini. Še več. V Sloveniji je, upoštevajoč delež zbrane količine, obdelanih le 14,8 % količin, ki pridejo na trg. To je seveda velik potencial pri obdelavi odpadne EE-opreme.

julij 2014

Še zlasti pa je žalostno, da v Sloveniji nimamo centrov za obdelavo hladilno-zamrzovalnih aparatov, sijalk in katodnih cevi. Ta del odpadkov smo zato prisiljeni obdelovati v tujini, v Avstriji, Italiji, Nemčiji. Nedvomno bi povečane zbrane količine spodbudile interes v tovrstno investicijo, hkrati pa je seveda treba poudariti, da so tovrstni odpadki tudi zunaj Slovenije in bi jih bilo treba znati »pritegniti« v obdelavo v Slovenijo. Priložnosti torej so. Pričakujem, da jih bo spoznal tudi zakonodajalec in v tem okviru pripravil nov zakonski predpis o teh odpadkih.

Varčna poraba virov na prvem mestu

Preživljanje počitnic v domačem okolju, dosledno ločevanje odpadkov, uporaba nakupovalne vrečke za večkratno uporabo, varčevanje z energijo doma in na delovnem mestu – to je le del zelenih navad v vsakodnevnem življenju. Kako zelene so njene navade, smo tokrat povprašali

Dr. Tina Šmigovec Ljubič, razvojna tehnologinja v podjetju POLYCOM Škofja Loka d.o.o.

Kako pri načrtovanju počitnic upoštevate okoljski vidik?

Z družino počitnice največkrat preživljamo kar doma, kje v naravi. Okoljski vidik upoštevamo predvsem pri doslednem pospravljanju odpadkov in odgovornem ravnanju do okolja. Če se da, uporabimo tudi javni prevoz.

Kaj storite za manjšo porabo plastičnih vrečk pri nakupih?

Pri nakupih uporabljamo predvsem vrečke za večkratno uporabo, katerih nosilnost je ponavadi večja. S seboj imam, če se le da, kakšno dodatno vrečko, zato da mi ni potrebno kupovati novih.

predstavnico iz kemijske

Kaj naredite z mobilnim telefonom po njegovi uporabni dobi?

industrije, kjer se ukvarjajo s predelavo plastičnih mas in

Mobilni telefon po uporabni dobi oddam pri prodajalcu, kjer kupim nov telefon. Telefone ne menjam prav pogosto.

orodij za brizganje.

Kako pri svojem delu varčujete z energijo?

dr. Tina Šmigovec Ljubič

Kolikšen del zbrane OEEO v Sloveniji se lahko realno reciklira glede na dane možnosti in zmogljivosti in kako bi lahko spodbudili rast reciklažne industrije v državi?

Zelene navade

foto: osebni arhiv

90

okolje

celovito pokritost države s prevzemanjem OEEO lahko rečemo, da sta Koroška in Štajerska regija še vedno med najučinkovitejšimi. Zbereta kar dvakrat več kot Osrednjeslovenska in trikrat več kot Dolenjska regija. Take razlike v učinkovitosti so posledica različnih dejavnikov in zato tudi v prihodnje nadaljujemo konstruktivno sodelovanje z izvajalci javne službe na zelo individualni ravni. Kot primer dobre prakse bi izpostavil sodelovanje pri aktivnem ozaveščanju šoloobvezne mladine in zbiranju na lokalni ravni. Tu bi se zahvalil tudi partnerjem v teh kampanjah, Gorenju Surovini, lokalnim radijskim postajam in medijskim sponzorjem.

Glede na to, da sem pretežno v pisarni, varčujem z električno energijo, tako da ne uporabljam luči po nepotrebnem in jih dosledno ugašam. Kadar grem iz pisarne, izklopim monitor.

Kaj naredite z zdravili, ki jih več ne potrebujete?

Zdravila, ki jih več ne potrebujem in ki imajo še ustrezen rok uporabe, dam v ambulanto za osebe, ki so brez zdravstvenega zavarovanja.

V nasprotnem primeru pa v lekarno, kjer poskrbijo za ustrezno uničenje.

Kako pomembne so aktivnosti ozaveščanja pri doseganju rezultatov zbiranja?

Kaj je za vas na prvem mestu pri varovanju okolja?

Ozaveščanje je stalna naloga za trajnostno učinkovite procese zbiranja odpadkov. Na eni strani spreminjamo infrastrukturo zbiranja in obdelave ter vrste izdelkov, na drugi strani pa prihajajo nove generacije potrošnikov, ki jih je treba vključiti v aktivno ločevanje odpadkov.

Družba ZEOS letno nameni precej pozornosti tem projektom. V letu 2013 smo aktivno prek dogodkov in akcij zbiranja sodelovali z več kot 200 šolami, izvedli prireditev Dan odprtih vrat z 89 občinami, izvedli regijsko ozaveščevalno-zbiralno akcijo v Pomurju, dosegli prek 8.000 všečkov na družbenem omrežju Facebook, bili prisotni na številnih drugih dogodkih (Študentska arena, Čarobni dan, Odsluženi aparati in umetnost …) in dosegli 470 medijskih objav o ravnanju z odpadki.

V prvi vrsti menim, da je vsak posameznik odgovoren za svoje okolje z varčno porabo virov (električne energije in vode). Nadalje se je treba kot posameznik seznaniti z navodili pristojnih komunalnih služb glede ločevanja odpadkov in jih dosledno upoštevati (npr. kdaj in kaj lahko odlagamo na zbirna mesta).

Sem lahko prištejem tudi udeležbo pri organiziranih akcijah varovanja okolja.

Katero zeleno vodilo vas vodi v zelene odločitve?

Kot zeleno vodilo si bom izposodila misel Dalaj Lame, ki pravi: "Naš modri planet je najbolj čudovito možno naravno okolje. Njegovo življenje je naše življenje, njegova prihodnost je naša prihodnost."

Cilj – vsi izdelki bodo narejeni s predelavo odpadkov foto: arhiv podjetja

Krožno gospodarstvo

mag. Vanesa Čanji

29 okolje

90

Krožno gospodarstvo

Evropa vse bolj stavi na nov koncept krožnega

gospodarstva, v katerem

na odlagališča, pravzaprav ni.

Pač po zgledu procesov, ki

potekajo v naravi. A ta prehod, kot kaže praksa, ni enostaven, saj so potrebni številni

kompleksni premiki na več ravneh. Predvsem v glavah,

brez spremembe državnih razvojnih spodbud pa najbrž tudi ne bo šlo. A dobri primeri kažejo, da se da, da so rezultati

dobri, tudi z ekonomskega vidika. Primer Aquafila,

katerega del je Julon d.d.,

predstavlja tehnični direktor

Denis Jahič.

Julon se pojavlja med redkimi podjetji v Sloveniji, ki udejanja koncept krožnega gospodarstva. Kako se je pri vas oziroma v širši skupini Aquafil, katere del ste, zgodil prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo?

Kar se je začelo kot trajnostna pobuda leta 2007, je kmalu postalo mejnik znotraj naše skupine.

Začeli smo z obsežno fazo ocenjevanja. »The Eco Pledge®, Aquafilova pot k popolnemu trajnostnemu razvoju« je bila začrtana, da bi zmanjšali okoljske vplive dejavnosti proizvodnje in promovirali okoljsko osveščenost v državah, v katerih deluje Aquafil. Ta pobuda je bila idejna zasnova za izvedbo projekta ECONYL®. Podjetje se je odločilo investirati dragocena sredstva v razvoj znamke ECONYL® zaradi predhodne predanosti trajnostnemu razvoju in zaradi priložnosti, da prispeva k zmanjšanju okoljskih vplivov poliamida 6 celotnega kemijsko-tekstilnega sektorja.

Po katerih kazalcih merite ta preskok?

Aquafil je uvedel nove indikatorje in njihovo pričakovano standardno vrednost, ki pomagajo meriti učinkovitost posameznih dejavnosti in posameznih industrijskih procesov. Podjetje se zavezuje, da bo dosegalo prej omenjeni standard vsako leto v vseh obratih in industrijskih procesih. Ekonomija uporablja »razpon« kot indikator učinkovitosti delovanja med neko državo in vzorno državo. V športu merimo razliko med rezultatom športnika in rezultatom njegovega hitrejšega tekmeca. Aquafil pa bo letno poročal o odstotku variacije med dejanskim rezultatom in »optimalnim« standardom ter o delovanju, o projektih, ki nam bodo omogočali nenehno izboljševanje.

Ta pristop, ki temelji na tem, kar podjetje definira kot standard, nam bo omogočil opredeliti pričakovano učinkovitost delovanja in oceniti kakovost dosežene učinkovitosti delovanja ne glede na kombinacijo elementov v proizvodni zmesi. To je vodilo k razvoju orodja za poročila in analizo okoljskih indikatorjev, s katerimi določamo in merimo aktivnosti za izboljšanje trajnostnega razvoja v skupini Aquafil.

Ali je možno, da koeksistirata oba modela – linearni in krožni – pač glede na določene programe v podjetju? Iz tega izhaja tole vprašanje: ali na krožno gospodarstvo gledate predvsem z vidika zaokroženosti toka materialov za določen izdelek oziroma produktno linijo, ali gre tudi za transformacijo poslovnih modelov, menedžeriranja, celotne filozofije vodenja …?

Da, smo primer mešanega linearnega in krožnega koncepta. Naš cilj v prihodnosti je povečati delež izdelkov, regeneriranih iz odpadkov, namesto teh, ki so izdelani iz neobnovljivih zemeljskih virov, nafte, s ciljem, da bo 100 % Aquafilovih izdelkov narejenih s predelavo odpadkov. Veliko truda posvečamo tudi sestavi energije, ki jo uporabljamo. Odmikamo se od tradicionalnih virov k virom z manjšim vplivom na okolje in k obnovljivim virom energije-zelena energija.

V vašem podjetju oziroma skupini je pomemben del tega prehoda nastal na podlagi inovacije, tehnološkega razvoja. V kolikšnem času se taka investicija povrne?

Dobe povračila za tako veliko spremembo - od linearne do krožne - se ne da izračunati na

julij 2014

odpadkov, ki bi jih odlagali

Denis Jahič

se zapirajo snovne zanke in

30 90

okolje

običajen način. Povračilo je bilo hitrejše, kot je bilo načrtovano, in večje od pričakovanega.

Vendar se ga, kot že omenjeno, ne more izmeriti s tradicionalnimi pribitki pri izdelkih ECONYL®. Blagovna znamka ECONYL® je pri pomembnih strankah visoko pozicionirana in omogoča prekvalifikacijo velike količine izdelkov iz potrošnih dobrin v specialne izdelke. Čeprav je cena sekundarnega surovega materiala ECONYL®, ki je regeneriran iz odpadkov, višja od cene primarnega surovega materiala, pridobljenega iz nafte, je v primerjavi s potrošnimi dobrinami poplačana s pribitkom na specialne izdelke. Še višja je dodana vrednost, ki nam jo ECONYL® prinese zaradi izboljšanega sodelovanja s pomembnimi strankami. Stranke, ki so trajnostno orientirane, cenijo ECONYL® in izdelek, ki smo ga razvili, saj na tem področju nimamo konkurence.

Po vaših trajnostnih izdelkih je po vaših podatkih precejšnje povpraševanje v tujini. Kdo so vlečni konji t.i. zelenih izdelkov v tujini?

V sektorju preprog so naše stranke največja multinacionalna podjetja, ki so prisotna povsod po svetu, na primer Interface. Tudi druga velika evropska podjetja priznavajo naše načelo trajnostnega razvoja in povprašujejo po naših izdelkih. V segmentu tekstila zelo dobri rezultati prihajajo iz tekstilnega sektorja, mislim na oblačila. Tam ima naš regenerirani izdelek prednost pred drugimi alternativami. Uporabljajo ga znane znamke, kot so Adidas, Arena, La Perla in druge. Zaradi uspešnosti zgodbe, ki stoji za tem izdelkom, veliko drugih pomembnih končnih blagovnih znamk pristopa k nam s povpraševanjem po naši trajnostni sestavini.

V katerih smereh poteka nadaljnji razvoj koncepta krožnega gospodarstva v vašem podjetju oziroma skupini?

julij 2014

Prihodnji razvoj koncepta krožnega gospodarstva gre v smer ekodizajna. Trenutno se osredotočamo na zbiranje odpadkov. Bilo pa bi pomembno, da začnemo razvijati industrijske tehnologije, ki proizvajajo izdelke, že oblikovane za zaključek življenjske dobe in za ponovno obdelavo. Aquafil sodeluje pri projektu EcoMeTex European Project (2012-2015), ki ga financira odbor Evropske komisije in ECRA, Evropsko združenje preprog in talnih oblog. Cilj EcoMeTexa je promocija recikliranja in predvsem razvoj metode za recikliranje rabljenih preprog v Evropi za gradbeno in transportno industrijo. Nekatera najbolj pomembna evropska podjetja na tem področju so partnerji v projektu EcoMeTex, vključno s proizvajalci vlaken za preproge, proizvajalci carpet base, proizvajalci preprog, raziskovalne organizacije, univerze in strokovnjaki, ki proučujejo vpliv različnih izdelkov na okolje.

Zaradi poznavanja in izkušenj, pridobljenih pri razvoju regeneracijskega sistema ECONYL®, Aquafil S.p.A. sodeluje pri projektu EcoMeTex

kot proizvajalec vlaken najlona 6 za izdelavo preprog, ki so zasnovana tako, da optimizirajo ponovno uporabo in recikliranje materialov, in kot strokovno podjetje za recikliranje najlona 6, ki je zmožno določiti najboljše načine recikliranja novih vrst preprog.

Kje bi bilo razumevanje oziroma podpora partnerjev oziroma države še posebej pomembna na nadaljnji poti v krožno gospodarstvo?

Zavzemanje za povečanje količine odpadnega materiala, ki se lahko regenerira z ECONYL® tehnologijo in deleža popotrošniških odpadkov v uporabljeni zmesi, sta zahtevala dosleden in predan trud številnih akterjev v dobavni verigi odpadkov. Naši dobavitelji in stranke so vključene v številne pobude v procesu, od oblikovanja izdelka do ravnanja z materialom. Vsi pa imamo skupen cilj - lažje in bolj učinkovito recikliranje izdelka ob koncu življenjske dobe.

Ta trud je pripeljal do številnih skupnih komunikacijskih in marketinških aktivosti. Čeprav so bile sprva zasnovane za povečanje prepoznavnosti in vrednosti izdelka, imajo v večini primerov nenačrtovane pozitivne stranske učinke, kot so osveščanje o okoljskih vprašanjih in spodbujanju bolj trajnostnih proizvodnih procesov. Zato Aquafil pri vlaganju v proizvodnjo linijo ECONYL® ne vlaga samo v proizvodne kapacitete in v izboljšave procesa, ampak tudi v spremembo odnosa svojih strank in dobaviteljev ter njihovih poslovnih procesov in izdelkov do trajnostnega razvoja.

Naslednja vprašanja se nanašajo na okoljski del vašega podjetja. Na katerih okoljskih vidikih imate največ izzivov, kako jih rešujete?

V Aquafilu trajnostni razvoj razumemo kot ravnotežje med tremi ključnimi vidiki vodenja organizacije: ljudje, planet in dobiček, tj. družbeni, okoljski in finančni. Skupina Aquafil trdno verjame, da mora politika trajnostnega razvoja temeljiti na teh treh vidikih, zato da bo dolgoročno koristila podjetju, ljudem in trgu.

V zadnjem desetletju so tako industrija kot vladni organi ugotovili, da se bo problematika odpadkov eksponentno povečala. Hkrati pa to pomeni tudi porast poslovnih priložnosti.

Med letoma 2010 in 2020 se bo svetovna poraba vlaken povečala za 30 %. Leta 2010 so ZDA in EU proizvedle skoraj 15 milijonov ton tekstilnih odpadkov, od tega približno 1 milijon ton najlona. Izziv v industriji vlaken PA6 je torej pomemben in zahteva celovito rešitev.

Naš največji izziv je uvedba krožnega gospodarstva z rešitvami, ki bodo ponudile dolgoročne rezultate v širšem kontekstu. Pri tem moramo misliti tudi na spremembo odnosa proizvajalcev, lokalne in državne oblasti in - kar je najbolj pomembno - končnih uporabnikov do odpadkov. Skupaj lahko ustvarimo okolje, ki bo ali spodbudilo ali pa oviralo krožno gospodarstvo.

Ljudje se morajo zavedati prednosti, ki jih bo nam vsem in naši družbi prineslo recikliranje.

V razpravi je uredba o odpadkih. Kaj o njej mislite oziroma kaj menite, da bi bilo v Sloveniji prednostno urediti s področja odpadkov?

Načeloma je že direktiva o odpadkih na ravni Evropske Unije (WFD) dovolj jasna, kakšne so prioritete ter smernice za vse, tudi za gospodarstvo. S tem mislimo predvsem na dejstvo, da naj bi Evropa postala družba recikliranja, kjer naj bi se spodbujalo krožno gospodarstvo.

Vendar implementacija te filozofije velikokrat naleti na težave. Na mreč, še vedno imajo določene teme za naše javne institucije negativen prizvok, kot denimo recikliranje odpadkov in sežiganje odpadkov, kar je že ustaljena praksa v sosednjih državah, v Nemčiji in Avstriji, ter so se pokazale za okoljsko varne in tudi ekonomsko učinkovite. Dejstvo je, da je industrija že sama zaznala ogromen potencial ohranjanja neobnovljivih zemeljskih virov ter ustvarjanja delovnih mest na področju upravljanja z odpadki. Sedaj je potrebno narediti še korak naprej, in sicer zagotoviti podporo države za tovrstne aktivnosti. Država mora poskrbeti, da ustvari okolje, ki bo stimuliralo podjetja, ki se želijo ukvarjati s krožnim gospodarstvom.

Kako ozaveščate svoje zaposlene oziroma jih involvirate v procese trajnostnega razvoja v podjetju oziroma skupini?

Aquafil je vključen tako v pobude za zaposlene kot v pobude za lokalne skupnosti.

Izobraževalni programi potekajo neprestano z namenom osveščanja zaposlenih o vprašanju trajnostnega razvoja. Določeni projekti se izvajajo za lokalne skupnosti, na primer Projekt Jiaxing na Kitajskem - program zdravstvenega zavarovanja, program ekonomske podpore za ženske z rakom dojk.

Od leta 2007 se o vseh aktivnostih, povezanih s trajnostnim razvojem, poroča letno s trajnostnim poročilom v skladu z GRI, Pobuda za globalno poročanje. Zaradi večje vidnosti in transparentnosti dokumenta pa je od leta 2012 to poročilo vključeno tudi v klasifikacijski proces Pobude za globalno poročanje na nivoju C. V skladu z navodili vključuje poročilo o Aquafilovi trajnostni učinkovitosti delovanja gospodarske, okoljske in zaposlitvene indikatorje . Vsa poročila o trajnostnem razvoju so objavljena na spletni strani http://www.aquafil.com/en/ sustainability/sustainable-development.html Za razvoj blagovne znamke ECONYL® smo pripravili priročnik o upravljanju znamke za notranjo in zunanjo uporabo. Dejavnosti in dogodki glede blagovne znamke so posredovani znotraj podjetja na sestankih s pomočjo notranje komunikacije, notranje glasilo in na usposabljanjih.

V postopku je prenos direktive IED, nadgradnja IPPC, v naš pravni red, kako se nanjo pripravljate?

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/

Promocija

w w w. d i n o s . s i

prestavitve in montaže

kontejnerji in stiskalnice

identifikacija

servis opreme čiščenje

ločeno zbiranje

management zabojnikov urbana oprema

t: 03 42 44 110

|

e: info@ekoplus.si

|

s: www.ekoplus.si

Tanja Pangerl

foto: arhiv podjetja

Usmeritev v zelene tehnologije je za sejem ključna

Sejem Ecomondo

32 90

okolje

Sejem Ecomondo

Zelene tehnologije bodo

jeseni preplavile Rimini. Že 18. leto zapored bo tam

poudarek tehnologijam na področju predelave

odpadkov, energetskih rešitev

in trajnostnega razvoja.

Predvsem dve področji sta v

ospredju: zabojniki za odpadke z inovativnimi sistemi za

ločevanje odpadkov ter bio-

plastika in razgradljivi materiali.

Kakšne so novosti letošnjega

sejma, je povedala Alessandra

Astolfi, brand menedžerka

julij 2014

sejma Ecomondo.

Med 5. in 8. novembrom bo v Riminiju že 18. mednarodni sejem ECOMONDO, ki v ospredje postavlja zelene tehnologije. Katere zelene tehnologije bi izpostavili in kaj je glavna tema letošnjega sejma?

Ecomondo www.ecomondo.it postaja sredozemska platforma za trajnostni razvoj in je sejem, ki je posvečen ekološkim inovacijam in predelavi odpadkov. Sočasno z Ecomondo potekata tudi Key Energy in Key Wind, salona, ki sta namenjena trajnostni rabi energije ter vetrnim elektrarnam.

Kakšne so novosti letošnjega sejma? Kaj sejem ponuja razstavljavcem in obiskovalcem?

Na letošnjem Ecomondo bo še večji poudarek na internacionalizaciji ter dodani vrednosti za razstavljavce in obiskovalce. Tudi letos mreža predstavništev Rimini Fiera po svetu pripravlja za poslovne obiskovalce sponzoriran obisk sejma Ecomondo – Key Energy in na spletni strani www.mz-consulting.org je med novicami že objavljeno vabilo s prijavnico za sodelovanje. To pomeni, da bo sejem Rimini gostom plačal namestitev v udobnem hotelu ter jim nudil podporo za ureditev sestankov na sejmu s pomočjo B2B platforme (en delovni dan) ter podporo v Riminiju. Prav tako lahko vsi za obisk sejma prejmejo brezplačno poslovno vstopnico po sistemu »natisni si sam«, tako

Alessandra Astolfi

sejem Ecomondo, ki daje

da na spletni strani predstavništva za področje Alpe-Adria izpolnijo obrazec in avtomatsko bodo prejeli elektronsko sporočilo s točnimi navodili s posebno kodo.

Katere zelene tehnološke inovacije, ki bodo predstavljene na sejmu, industrija in okolje najbolj potrebujeta?

Gospodarstvo potrebuje hiter odziv in Ecomondo je pravi naslov za to, če pogledate v spektru 360 stopinj. Lahko rečem, da so bili tisti, ki so sejem obiskali v preteklih letih, navdušeni nad njim in pravzaprav presenečeni.

Obiskovalci, ki še niso bili na našem sejmišču, pravzaprav ne vedo, da gre za veliko, novo in moderno sejmišče, saj sejem obsega 100.000 m2 razstavnih površin v 16 dvoranah, kjer se predstavlja 1.200 razstavljavcev. Samo akreditiranih novinarjev je bilo lani 638 iz celega sveta. Usmeritev v zelene tehnologije je za sejem ključna in tu govorimo o dveh področjih: prvo so zabojniki za odpadke in inovativni sistemi za ločevanje odpadkov, kjer je poudarek na mokrem delu. Vse to za gospodinjstva kot tudi za fiksne ali mobilne ekološke otoke. Drugo področje, ki je pomembno, pa je področje bio-plastike in razgradljivih materialov, plastični pribor, krožniki, vrečke, torej tisto, kar zavržemo v menzah ali na večjih javnih prireditvah, kjer strežejo hrano in pijačo.

33 Lani sta se na sejmu predstavili dve slovenski podjetji: Liv Tajfun iz Postojne in Eko Plastik iz Mozirja. Razstavljal je tudi Celjski sejem, saj je naše sodelovanje z njimi res dobro, lahko rečem prijateljsko. Želim si, da bi bilo na sejmu še več razstavljavcev iz Slovenije, vendar vem, da je včasih to daljši proces, preden podjetja spoznajo priložnost in tisto dodano vrednost, ki jim jo nudimo. Vsekakor se lahko zanesete na naše predstavništvo za Slovenijo in za vse informacije se obrnite na mag. Matjaža Žigona – info@mz-consulting.org - www.mz-consulting.org, ki je odgovoren za to področje.

okolje

Kako oziroma s čim se na sejmu predstavljajo slovenska podjetja?

Promocija

julij 2014

Najbolj opazen je razvoj tehnologij na področju ravnanja z odpadki in pri čiščenju odpadnih voda v raznih industrijah. Lahko bi govorila ure in ure o tem, vendar bi bilo bolje, da si vzamete nekaj dni in pridete jeseni v Rimini.

90

Zelene tehnologije so postale trend sodobnega razvoja. Na katerih področjih gospodarstva je razvoj najopaznejši?

Znova krč pred prenovo IPPC zakonodaje in dovoljenj

Postopki na ARSO so pregovorno dolgi, pritožbe o počasnosti že stereotipne. Je že kaj drugače?

Pogosto se dogaja, da podjetja oddajo določene dokumente samo za to, da se postavijo v vrsto za reševanj vlog. Zato se na ARSO trudimo, da prispele vloge čim prej pogledamo, ali so formalno popolne in stranke pozovemo na dopolnitev vlog. Rokov za formalno dopolnitev načeloma ne podaljšujemo in podjetja pozovemo, da se znova zglasijo, ko imajo vlogo pripravljeno tako, da lahko o njej vsebinsko odločamo. Apeliram na podjetja, da na ARSO oddajajo čim bolj popolne vloge, saj je to za nas bistveno manj dela in lahko delo opravimo hitreje.

Kaj je novega v zvezi z novimi IPPC dovoljenji?

V IPPC dovoljenju opredelimo vse segmente okolja, na katere ima naprava vpliv. V dovoljenju podjetju določimo pogoje glede emisij, ravnanja z odpadki, elektromagnetnega sevanja, če do njega prihaja, in glede zahtev za skladiščenja nevarnih tekočin. V zadnjem času ta segment spremljamo zelo pozorno. Pri podjetjih, ki imajo rezervoarje za skladiščenje nevarne snovi, pogledamo, ali so skladni z zakonodajo. Moram reči, da imamo na tem področju kar precej težav. Marsikatero podjetje svojih rezervoarjev ni uredilo skladno s predpisi. Posebnost našega dovoljenja je, da se

mag. Katja Buda

Zgodba pred desetletjem, ko je bila Slovenija na implementacijo direktive IPPC slabo pripravljena, se očitno ponavlja. Kot je znano, je po 15 letih direktivo IPPC nadomestila nova – direktiva o industrijskih emisijah, 2010/75/EU (Industrial Emissions Directive), ki pa ne obravnava samo dosedanjih zavezancev IPPC, temveč združuje vsebine sedmih, do sedaj ločenih direktiv. V slovenski pravni red bi morala biti prenesena do 6. januarja lani. Pa še do danes ni in tudi ni znano, kdaj bo. Rok za pridobitev dovoljenj pa je 6. julij 2015. Na vprašanje, kako bomo kot država ta rok ulovili, ne odgovori nihče, saj ni znana niti časovnica korakov do tega cilja. O tem, kakšen stres čaka številna podjetja, je odveč izgubljati besed. Žogica je na zakonodajalcu, torej ministrstvu. Na podlagi sprejete zakonodaje bo Agencija RS za okolje postopke izvajala. Odgovorna oseba na ARSO za to področje je mag. Katja Buda.

foto: Boštjan Čadej

mag. Vanesa Čanji

Mag. Katja Buda, ARSO

34 90

okolje julij 2014

Mag. Katja Buda, ARSO

Na spletni strani ARSO lahko podjetja najdejo vse referenčne dokumente in po novem tudi zaključke BAT ter obrazce. preverjajo najboljše razpoložljive tehnologije.

Trenutno veljavna zakonodaja to področje opredeljuje bolj ohlapno, kljub temu to preverjamo po BREF-ih, zlasti po poglavju 5, ali je tehnologija podjetja ustrezna oziroma se mora o tem izreči tudi stranka sama.

Trenutno delate še po stari IPPC direktivi, kajne?

Trenutno delamo skladno z zadnjo novelo Zakona o varstvu okolja, ki je deloma prenesla novo IED, ni pa še uveljavljenih podzakonskih aktov. Na spletni strani ARSO lahko podjetja najdejo vse referenčne dokumente in po novem tudi zaključke BAT ter obrazce. Podjetja dobro vedo, da je obrazec za pripravo vloge za IPPC napravo izredno zahteven. Želeli smo ga že poenostaviti, vendar smo se odločili počakati na spremembo zakonodaje. Na podlagi nove zakonodaje bomo pripravili nov, poenostavljen obrazec, saj bodo na njem le tisti podatki, ki jih nujno potrebujemo za odločanje.

35 IED ima bistveno večji poudarek na segmentu prenehanja obratovanja naprave.

Direktiva IPPC ne velja več, saj jo je nadomestila nova IED. Nadgradnja IPPC direktive je direktiva IED, ki je nadomestila svojo predhodnico. Značilnost te direktive je, da je združila staro IPPC direktivo, določila glede velikih kurilnih naprave, sežig in sosežig odpadkov, hlapne organske snovi ter TiO2. To je konglomerat, ki uvaja nove IPPC dejavnosti in izhodiščno poročilo.

IED ima bistveno večji poudarek na segmentu prenehanja obratovanja naprave. Določila IED direktive, ki so prenesena v novelo Zakona o varstvu okolja in ne zahtevajo podzakonskih (izvedbenih) predpisov, že izvajamo, določenih še ne, saj čakamo podzakonske akte. Tako se npr. določila novele Zakona o varstvu okolja glede izhodiščnih poročil in zaključkov BAT še ne uporabljajo. IED direktiva tudi vključuje nove IPPC dejavnosti. Največ novosti na tem področju je na segmentu ravnanja z odpadki. Te naprave bodo morale po IED direktivi in noveli Zakona o varstvu okolja pridobiti dovoljenje do 7. julija 2015.

Kako boste to izvedli na ARSO? V tem trenutku še nimamo podzakonskega akta, ki bi opredelil nove dejavnost in njihove obveznosti, tako da tudi podjetja še niso zavezana oddati vloge. Najbrž bo ARSO skupaj s podjetji v časovni zagati. Določene rešitve glede novih dejavnosti so v noveli Zakona o varstvu okolja. Tako je definirano, kaj je obstoječa naprava. To je naprava, ki že ima okoljevarstveno dovoljenje ali pravnomočno gradbeno dovoljenje, pridobljeno pred 1. 7. 2013. Prav

V tem trenutku še nimamo podzakonskega akta, ki bi opredelil nove dejavnost in njihove obveznosti, tako da tudi podjetja še niso zavezana oddati vloge. Najbrž bo ARSO skupaj s podjetji v časovni zagati.

90

spremembe gre in ali potrebuje okoljevarstveno soglasje. Ta proces pri nas teče relativno hitro, ko pa bo prišlo do predpresoje, bodo vse vloge, ki bodo prišle kot prijave, šle skozi t.i. screening. Vsi sklepi, ki se nanašajo na prijavo sprememb v delovanju naprave, so objavljeni na spletni strani ARSO in na državnem portalu.

okolje

Na spletni strani ARSO, in sicer pod rubriko Portali - IPPC naprave najdete podatke o vseh izdanih upravnih aktih, povezanih z IPPC napravami, in register podjetji, ki so pridobila IPPC dovoljenje. Skladno z novelo Zakona o varstvu okolja so na spletni strani dostopna tudi sama IPPC dovoljenja. Trenutno imamo na spletni strani okoli 80 % IPPC dovoljenj in njihovih sprememb, preostala bomo dodali do konca leta. To bo naša praksa tudi v prihodnje, saj nam to nalaga zakon. Nekateri zavezanci nas opozarjajo, da so naše odločbe, predvsem pa obrazložitve odločb, izredno natančne in včasih podjetja potarnajo, da zaradi te natančnosti razkrivamo njihovo tehnologijo. Podjetja imajo na voljo varovalko, da nam vnaprej povedo, kaj so poslovne skrivnosti.

tako je predvideno, da v teh postopkih ne sodeluje javnost, če na napravi ni bilo izvedene večje spremembe. Tistim podjetjem, ki imajo nove dejavnosti in ne bodo izvedli večje spremembe, bomo samo izdali dovoljenje, če bodo izpolnjevali vse predpisane pogoje. Njihove vloge in osnutka odločitve pa ne bomo razgrnili javnosti. Če se pa na napravi izvede večja sprememba, bo potrebna javna razgrnitev.

ARSO bo moral odločati v 6 mesecih. Novost je postopek oziroma pristojnosti odločanja, ki so predvidene le za prej omenjene postopke. Če se stranke v postopku ali podjetje samo pritožijo na odločitev organa, mora drugostopenjski organ, torej Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, odločiti in zadeve ne sme vrniti ARSO v ponovno odločanje. Če pa pride do upravnega spora, mora odločiti sodišče.

Kaj se bo zgodilo z dovoljenji, ki jih podjetja že imajo?

Ta dovoljenja bomo preklicali in jih bomo nadomestili z novim.

Med novostmi je tudi t.i. izhodiščno poročilo.

Da, pripravili naj bi ga tisti, ki imajo zadevne nevarne snovi. V njem se popiše celotno okoljsko stanje na lokaciji naprave: katere nevarne snovi so prisotne, opiše se obrat, stanje, povezano s tlemi, podzemne vode, površinske vode … Iz osnutka nove t.i. IPPC uredbe, ki je bila v javni obravnavi, je razvidno, kaj so zadevne nevarne snovi in kakšen bo postopek izdelave izhodiščnega poročila. Torej, izhodiščno poročilo čaka tako nove zavezance kot tiste, ki že imajo dovoljenja in ga bodo morali predložiti ob prvi spremembi dovoljenja, v kolikor imajo zadevne nevarne snovi. Povezano z izhodiščnim poročilo pa je bil v javni razgrnitvi tudi že osnutek Pravilnika o monitoringu podzemnih vod.

Največ novosti na tem področju je na segmentu ravnanja z odpadki.

Pomembna novost so zaključki BAT. Po direktivi imajo status predpisa. Zakon je predvidel, da bi se zaključki BAT v našo zakonodajo prenesli preko predpisov 17. in 20. člena Zakona o varstvu okolja. BAT zaključki se torej prenašajo v predpise, ki urejajo emisije v vode, zrak in ravnanje z odpadki.

Kako je s prijavo nameravanih sprememb?

Večina IPPC zavezancev je osvojila postopek, da se načrtovana kakršna koli sprememba v obratovanju prijavi na ARSO. Pri nas se potem odloči, za kakšno vrsto spremembe gre. V tem hipu je tako, da ko podjetje najavi spremembo, na ARSO ugotovimo, za kakšno vrsto

Naslednja novost je povezava okoljevarstvenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja.

Novela Zakona o varstvu okolja določa, da če je za poseg potrebno pridobiti okoljevarstevno soglasje, potem se to pridobi pred ali skupaj s okoljevarstvenim dovoljenjem.

Kaj bo v praksi pomenil inšpekcijski nadzor, ki bo tudi pomembna novost? Če gre za večjo spremembo ali če se začne postopek spremembe okoljevarstvenega dovoljenja po uradni dolžnosti, obvestimo inšpektorat.

Inšpektor izvede izredni inšpekcijski nadzor. Če ugotovi kakšno neusklajenost, podjetju izda odločbo, ki jo prejme tudi ARSO. V tej odločbi so določeni ukrepi in čas za odpravo kršitev.

Za ta čas mora ARSO prekiniti postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja.

Se to dogaja pogosto?

Pogosto ne, se pa dogaja. Mislim, da imamo trenutno tri take postopke, ko čakamo z izdajo dovoljenja do izpolnitve inšpekcijskih odločb.

Podjetjem svetujemo, da resno jemljejo določene omejitve, saj se ne morejo širiti in razvijati, dokler ne sanirajo obstoječega stanja.

Če se pa na napravi izvede večja sprememba, bo potrebna javna razgrnitev.

ARSO bo moral odločati v 6 mesecih.

Kakšna naj bi bila časovna dinamika sprejetja nove zakonodaje?

Vsi skupaj čakamo novo IPPC uredbo, ki bo v krog zavezancev vpeljala nova podjetja, za obstoječe pa prav tako pomeni kar nekaj novosti.

Je pa to v pristojnosti Direktorata za okolje na MKO.

julij 2014

Omenili ste elektronski dostop do dokumentov. Kako podjetjem olajšate dostop do podatkov, ki so jim lahko v pomoč?

36 90

okolje

Anketa

Zelo različno, a s številnimi predlogi k Uredbi o odpadkih Anketirancem vprašanja:

V obrazložitvi k osnutku predloga nove Uredbe o

smo

postavili

naslednja

• Katere spremembe v osnutku lahko spodbudijo k učinkovitejšemu ravnanju z odpadki in katere ne?

• Kaj bi morali temeljno spremeniti v sistemu ravnanja z odpadki?

• S katerimi ukrepi bi lahko zagotovili večjo transparentnost pri ravnanju z odpadki in zajezili razraščanje sivega trga?

• Kaj menite o predlogu, da bi morala ta uredba zavezati MKO, v katerem roku mora izdati okoljsko dovoljenje?

Nekateri sodelujoči so se odločili za razmišljanje.

zakaj je prišlo do dopolnitev in sprememb veljavnega dokumenta – EU je namreč Slovenijo opozorila na nekatere

temeljne direktive v slovenski pravni red. Predvsem gre za

določbe, ki bi morale zahtevati

tako ravnanje z odpadki, da niso ogrožene rastline in

živali. Prav tako so določeni

tudi ukrepi za zmanjševanje in preprečevanje škodljivih vplivov na okolje in zdravje

ljudi pri skladiščenju odpadkov.

O tem, kaj menijo o osnutku, smo povprašali nekaj podjetij,

shem in institucij.

julij 2014

Emil Nanut, Kemis: • Delo z nevarnimi odpadki zahteva zaradi njihovih lastnosti previdnejše ravnanje (prevoz, skladiščenje, obdelava). Zaostreni pogoji oz. natančnejši predpis glede urejenosti skladišča za skladiščenje odpadkov pri povzročiteljih, zbiralcih in obdelovalcih so tudi vsebina 19. člena uredbe ter dokumentacije BAT. Upoštevanje zahtev po urejenosti skladišč in delovnih prostorov bo izločilo nekatere improvizacije pri ravnanju z nevarnimi odpadki v Sloveniji. Če bomo morali vsi, ki se ukvarjamo z ravnanjem z nevarnimi odpadki, upoštevati enake strožje zahteve, bo to za okolje napredek.

Anketa

pomanjkljivosti pri prenosu

Dobro prakso pri sosedih bi lahko prekopirali

foto: arhiv podjetja

odpadkih je sicer navedeno,

• Sistem ravnanja je dobro zastavljen. Dejstvo je, da izhaja iz zakonodaje EU in da so vanj vključeni glavni principi delovanja, ki vodijo k manjšemu obremenjevanju okolja in smotrnejšemu ravnanju z naravnimi viri.

Za napredek pa je pomembno, da se upravni postopki izvajajo učinkoviteje (hitreje).

Bistveno je, da jih vodijo usposobljeni ljudje, ki ločijo pomembne zahteve od nepomembnih in ne tratijo časa (svojega in našega) za »odkrivanje tople vode«. Če so namreč nekatere zadeve že velikokrat ponovljene, bi se lahko izvedle po hitrem postopku. Če nekateri principi v sosednjih državah dobro delujejo, bi jih lahko kot dobro prakso »prekopirali«. Dejstvo pa je, da te zadeve niso neposredno povezane z obravnavano uredbo, temveč z njenim izvajanjem. V sistemu bi moral biti predvsem učinkovitejši nadzor. Imamo vse več »igralcev« pri ravnanju z odpadki (pojavljajo se novi in

novi – na seznamih ARSO je že nad tisoč pravnih oseb, ki ravnajo z odpadki …).

• Ocenjujem, da pri nevarnih odpadkih sivi trg ni prisoten v tako velikem obsegu kot pri klasičnih sekundarnih surovinah. Drugo vprašanje pa je skladnost izvajanja zbiranja, skladiščenja in obdelave ... nevarnih odpadkov z veljavno zakonodajo. Ker imamo v podjetjih z močnimi strokovnimi jedri kar veliko dela, da peljemo zadeve skladno z zakonodajo, si ne predstavljam, kako lahko zagotovi skladnost malo podjetje »one man band«. Problem je tudi v izdajanju prevelikega števila raznoraznih dovoljenj za ravnanje z odpadki, saj majhna Slovenija z dvema milijonoma prebivalcev res ne potrebuje takega števila izvajalcev ravnanja z odpadki. Preveliko število izvajalcev zahteva spet močnejše ekipe na MKO, več inšpektorjev ...

• Na splošno menim, da imamo že »od nekdaj« dovolj predpisov, katerih izvajanje (tudi z njihovo razlago po zdravi kmečki pameti) bi lahko prineslo bistveno izboljšanje stanja. Vendar bi pri nas reševali vse z dodatnimi predpisi, spremembami na spremembe. Mislim, da je v zakonu o upravnem postopku že predpisano, da mora upravni organ odgovoriti v 30 dneh, vendar se to pogosto ne izvaja in postopke podaljšuje do včasih nerazumnega trajanja. Zato v takih primerih tudi zapis v uredbi verjetno ne bi pomagal.

P

redlog Uredbe o odpadkih, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, prinaša največ sprememb v varstvu in zdravju ljudi in okolja ter upravnih postopkih, zlasti v zvezi s pridobivanjem različnih dovoljenj in vpisom na seznam izvajalcev javnih služb.

Ker imamo izvajalci javnih služb s postopki za pridobitev različnih dovoljenj veliko slabih izkušenj, saj se čas, ki ga potrebuje izdajatelj dovoljenja, velikokrat odmika od želja vlagatelja, je bilo pričakovati, da bo uredba vsebinsko opredelila tudi zavezo organov, ki izdajajo dovoljenja, v kakšnem času morajo dovoljenje izdati ali zavrniti, če pogojev za izdajo dovoljenj ni. Tudi v našem podjetju namreč ugotavljamo, da kljub jasnim določilom Zakona o upravnem postopku pri izdaji okoljskih dovoljenj in drugih dovoljenj za ravnanje z odpadki ta zakon za izdajatelja dovoljenj ne velja in se lahko odločitev prelaga v nedogled.

P

redlog nove uredbe o odpadkih sicer prinaša nekatere pozitivne rešitve za ravnanje z odpadki, predvsem v delu, ki se nanaša na nujnost upoštevanja prioritet ravnanja z odpadki.

Posebno velik pomen se pripisuje obdelavi odpadkov, ki je naša primarna dejavnost, glede

Zmanjšati administrativna bremena in stroške

K

er gre za uredbo, ki naj bi podala v osnovi podrobno navodilo za ravnanje z odpadki v okviru posamezne dejavnosti, je po našem mnenju del, ki opredeljuje cilje ravnanja z odpadki v državi v naslednjem obdobju, primerneje prenesti v operativne programe ravnanja z odpadki in jih z nekaterimi manjšimi popravki usklajevati z zahtevami evropskih predpisov.

Mija Lapornik, izvršna direktorica TZS:

V

okviru Trgovinske zbornice Slovenije je Predlog Uredbe o odpadkih obravnavala Komisija za okolje TZS. Predlog, da bi v naši državi morali oblikovati takšne zakonodajne rešitve, ki bi gospodarskim subjektom omogočale izdajo okoljevarstvenega dovoljenja v določenem časovnem roku, kar pomeni, da bi moral biti ta postopek bolj predvidljiv, je zagotovo vreden razmisleka. To pa pomeni

tudi, da bi moral pristojni državni organ, ki odloča o izdaji dovoljenja, v tem časovnem roku gospodarski subjekt pozvati tudi k morebitnim dopolnitvam k osnovni vlogi.

S

kladno s prejetimi odzivi podjetij bomo v nadaljevanju s strani TZS z resornim ministrstvom za Uredbo o odpadkih izvedli razpravo predvsem na področjih, ki se nanašajo

foto: arhiv podjetja

90

37 Pomurju v okviru CEROP (zeleni rudnik Pomurja) poudarjamo obdelavo odpadkov, zato omogoča urejanje ravnanja z odpadki po novi uredbi nekatere pozitivne rešitve.

okolje

V

Uredba prinaša precej zaostrene zahteve predhodnega skladiščenja odpadkov pred obdelavo, ki bodo povzročile velike dodatne stroške izvajalcem javne službe za obdelavo odpadkov.

V

elik del uredbe je namenjen kazenskim določbam, pri čemer v okviru kazenskih določb ni zaznati nobenih sankcij za tiste, ki se z odpadki ukvarjajo na sivem trgu. Verjamemo sicer, da bi bilo zelo težko opredeliti tovrstne vsebine v tej uredbi, saj gre za prekrške oziroma kazniva dejanja, ki jih obravnavajo drugi predpisi, vendar pa bi bilo smiselno razmisliti tudi o tem, saj so velikokrat dejavniki sivega trga povsem legalna podjetja, ki se ukvarjajo s trgovino z odpadki ali izvajanjem javnih služb.

U

redba po našem mnenju prinaša nekaj dodatnih zavez vsem subjektom, ki nastopajo v dejavnosti ravnanje z odpadki, in bodo delno prispevale k učinkovitemu ravnanju z odpadki, vendar je vprašanje, ali bo taka uredba v tem vmesnem času tudi sprejeta, ker se oblikuje nova vlada. na ureditev označevanja zabojnikov za začasno shranjevanje odpadkov, vodenje, zagotavljanje ter hranjenje evidenc v elektronski obliki v okviru IS Odpadki. Želimo zmanjšanje administrativnih bremen in s tem povezanih stroškov, saj imajo nekatera trgovska podjetja do 50.000 evidenčnih listov letno. Uskladiti bi bilo potrebno zahteve iz različnih evidenc oziroma obrazcev. Prav tako pa bo potrebno poiskati ustrezne rešitve glede zahtev, ki se nanašajo na interne prevoze odpadkov do lastnih zbirnih centrov oziroma za prevoze majhnih količin od trgovca od zbirnega centra za te odpadke.

M

enimo, da bi bilo možno z vzpostavitvijo stabilnega poslovnega okolja in jasnimi pravili med vsemi deležniki v sistemu ravnanja z odpadki izboljšati delovanje tega sistema, s tem pa zmanjšati tudi obseg sivega trga.

julij 2014

Franc Cipot, CEROP:

sortiranja in predelave različnih odpadkov za recikliranje, kar gotovo koristi usmeritvam iz operativnih programov, s katerimi so bili regijski centri za ravnanje z odpadki (CERO) predvideni za nosilce ravnanja z odpadki. Še vedno sicer uredba pri evidentiranju masnega toka odpadkov daje prednost zbirateljem odpadkov, ki pripravljajo po novem predlogu celo mesečne evidenčne liste, kar je v praksi, vsaj v našem primeru, lahko velikokrat precejšnja težava, ko gre za ločeno zbiranje odpadkov. Velikokrat se namreč zgodi, da je odpadek, ki naj bi bil v skladu z evidenčnim listom, ki ga pripravlja zbiratelj, opredeljen v določeno klasifikacijsko številko, v praksi pa je, ko ga prevzemnik prevzame na svojem skladišču, videti popolnoma drugače. Vsekakor bi morala uredba v tem delu biti natančnejša, da ne bi prihajalo po nepotrebnem do nesporazumov med dvema izvajalcema javne službe. Uredba prinaša tudi precej zaostrene zahteve predhodnega skladiščenja odpadkov pred obdelavo, ki bodo povzročile velike dodatne stroške izvajalcem javne službe za obdelavo odpadkov. Ob tem pa v prehodnih določbah predvideva le eno leto za prilagoditev sistema ravnanja z odpadki določbam te nove uredbe, kar je bistveno prekratek čas, saj bo prilagoditev skladiščnih prostorov zahtevam te nove uredbe marsikdaj pomenila precejšnjo dodatno investicijo in pridobivanje različnih dovoljenj, kar se glede na prakso upravnih postopkov v Sloveniji lahko velikokrat zavleče že v tej fazi na več kot eno leto. Zato bi bilo nujno, da se v tem delu prehodno obdobje podaljša vsaj na dve leti.

foto: arhiv podjetja

Izdajatelj okoljskih dovoljenj krši Zakon o upravnem postopku

38 Vilma Fece, Gorenje: • Žal v osnutku ne najdem nobene spodbude, ki bi vplivala na učinkovitejše ravnanje z odpadki. Predvidene spremembe v predstavljenem osnutku uvajajo celo paleto dodatne administracije, saj v primerjavi z evropsko direktivo v uredbo vnašajo zelo podrobne opise tehnoloških postopkov in zahtev, kar je drugje opisano v navodilih in obrazložitvah.

Zelo velik poudarek je na skladiščenju, kjer je zelo podrobno opisano npr. pokrivanje odpadkov s folijo, skladiščenje v razsutem stanju, opredelitev embalažnih enot, vodenje poslovnika … Podane so celo zahteve, ki jih v praksi ni mogoče izvesti. Pri pregledu zavez o skladiščenju v EU in zunaj nje smo ugotovili, da so v osnutku zaveze prepisane iz hrvaškega tehničnega navodila, ki je strožje, kot so navodila v članicah EU. Toda Hrvaška te zaveze ni zapisala v obvezujoči pravni akt,

Nova zakonodaja bi morala poenostaviti postopke, a jih zapleta

julij 2014

Brigita Šarc, Dinos: • Predlog Uredbe o odpadkih pravzaprav v ničemer ne spodbuja k učinkovitejšemu ravnanju z odpadki. Dejstvo je, da niti ne poskuša postaviti osnov ali temeljev za reševanje najtežjih vprašanj o ravnanju z odpadki, kar bi pripomoglo k učinkovitejšemu ravnanju z njimi.

o teh dodatnih obveznostih niso usklajevali z gospodarstvom.

temveč le v obliki navodil. Zaveze so povezane z dodatno administracijo in velikimi stroški za gospodarstvo. Predlog te uredbe je dokaz, kar gospodarstvo že leta poudarja, da v Sloveniji MKO sprejema zakonodajo, ki je pogosto bolj obvezujoča in s tem stroškovno zahtevnejša kot v članicah EU. Zato se spra-

Nedorečena je vloga javnih gospodarskih služb, zato te v zadnjih letih izkazujejo izrazit interes po ravnanju z odpadki iz gospodarstva, kot je npr. kovinski odpad, papir, odpadna embalaža. šujemo, kako naj slovensko gospodarstvo konkurira na svetovnih trgih.

Ironija je, da je v uvodu v dokument zapisano, da ni novih obveznosti in novih administrativnih obremenitev za deležnike pri ravnanju z odpadki! Čas bi že bil, da se sankcionirajo pripravljavci takih dokumentov, ker zavajajo javnost!

• Ravnanje z odpadki je opredeljeno v Zakonu o varstvu okolja in celi paleti uredb, ki urejajo posamezne vrste odpadkov. Žal ti pravni akti niso med seboj usklajeni in se celo izključujejo. Slovenija nima strategije ravnanja z odpadki, MKO pa je kljub temu lani sprejel operativni program za ravnanje s komunalnimi odpadki z zelo konkretnimi številkami, celo predvidenimi dodatnimi stroški za gospodarstvo (npr. 10 EUR/t za odpadno embalažo) zaradi proizvajalčeve odgovornosti. Seveda se odgovorni na MKO

• Sprostiti trg ravnanja z odpadki.

Povzročitelj odpadka ga lahko odda, komur želi. Izjema so morda mešani komunalni odpadki in mešana embalaža, čeprav bi bilo mogoče tudi pri tem vzpostaviti vzvode, ki bi spodbujali gospodinjstva k zbiranju še bolj čistih frakcij odpadne embalaže. V strategiji ravnanja z odpadki bi bilo treba razmisliti predvsem, kaj želimo doseči oz. da ne bo več dovolj samo doseči in preseči predpisanih okoljskih ciljev. Vzpostaviti je treba take sisteme ravnanja z odpadki, ki bodo spodbujali povzročitelje k oddaji čim čistejših frakcij, tako da bo dejansko recikliranje čim učinkovitejše in tudi ekonomsko upravičeno. V preteklosti se je že precej naredilo pri velikih povzročiteljih odpadkov, zdaj pa je treba vzpostaviti še take sisteme, ki bodo spodbujali tudi srednja in mala podjetja in izvirne povzročitelje komunalnih

Nedorečena je vloga javnih gospodarskih služb, zato te v zadnjih letih izkazujejo izrazit interes po ravnanju z odpadki iz gospodarstva, kot je npr. kovinski odpad, papir, odpadna embalaža. Zahtevajo monopol nad nekaterimi vrstami odpadkov iz gospodinjstev in tako rušijo sisteme, ki so v praksi potekali že desetletja.

V osnutku Uredbe o odpadkih ni teme o razširjeni proizvajalčevi odgovornosti, ki je osnova za pravno podlago pri paleti zakonodaje za posamezne vrste odpadkov (embalaža, OEEO, sveče …).

• Temelj vsega je preprosta, med seboj povezana zakonodaja, ki nikakor ne sme gospodarstva obremeniti več, kot je praksa v EU. Navedla sem že jasno razmejitev med tržno dejavnostjo in delom javnih gospodarskih služb. Opredeliti je treba tudi davčno politiko o prodaji »sekundarnih surovin«, ki jih prodajajo prebivalci. Potrebna sta poostren inšpekcijski nadzor in ustrezno sankcioniranje. Uvede naj se osebna odgovornost javnih uslužbencev, ki so vključeni v pripravo pravnih aktov in proces pridobivanja dovoljenj.

• Uredba bi morala opredeliti rok (npr. štirinajst dni), v katerem mora ARSO podati celovit seznam zahtev za morebitno dopolnitev vloge, ki jo lahko ARSO poda samo enkrat. Če bi uvedli ta mehanizem (ima ga Avstrija), bi se pri pripravi zakonodaje na MKO zelo potrudili, da bi bila razumljivo napisana in operativno hitro izvedljiva. Prav tako bi moral biti opredeljen rok za izdajo okoljskega dovoljenja, saj okoljskih vprašanj ne moremo upravljati z molkom organa.

foto: Boštjan Čadej

foto: arhiv podjetja

90

okolje

MKO sprejema zakonodajo, ki je ostrejša od drugih članic EU

Poraja se nam vprašanje, ali bomo sploh še lahko izpeljali kakšno spremembo okoljskega dovoljenja v razumnem času.

39 • Nujno je treba določiti, komu se lahko prepuščajo komunalni odpadki, sprostiti trg tudi za druge odpadke, olajšati davčno zakonodajo in poostriti nadzor. Sedanji način je precej tog, povzročitelja dejansko ne spodbuja k temu, da bi ločeval več od tistega, kar predpisuje zakonodaja, oddajal ločene frakcije, ki niso pomešane med seboj (rumena vrečka, rumen zabojnik). Če pa to že dejansko dela, raje te odpadke prepusti tako, da zanje dobi plačilo »na roko«. Tega si registrirani zbiralci in obdelovalci pač ne moremo privoščiti, davčni nadzor je huda palica za nas in dejansko si ne upamo več odstopati od zakonodaje. Sivi trg pa deluje odlično in učinkovito. Žal odpadki s tega trga odhajajo v tujino in tam polnijo državno blagajno in dajejo delovna mesta.

foto: arhiv podjetja

• Uredba bi morala zavezati MKO in ARSO, v katerem roku od oddaje vloge mora začeti njeno obravnavo (o tem obvestiti vlagatelja) in v katerem roku od začetka obravnave vloge mora MKO odločiti o zavrnitvi OVD ali ga izdati.

Staška Velikonja, Karbon:

• Predvsem pri drobnem odkupu odpadkov kot sekundarnih surovin, ki to niso, jih pa vsebujejo, se posredno spodbuja odtujevanje kovin, papirja …. Odkup naj bi bil mogoč le

iz registrirane dejavnosti (gradbeništvo, krovstvo, plastičarstvo …), za fizične osebe pa morda omejen na določeno količino na leto. Pospešiti bi bilo treba izdajanje OVD. V Sloveniji se namreč dogaja, da je zaradi zamudnih postopkov marsikateri posel prej izveden v tujini, preden na ARSO sploh obravnavajo vlogo za spremembo OVD. Tako dodana vrednost, ki bi jo na odpadkih lahko naredili doma in na tem segmentu zaposlili ljudi, odide prek meje.

Želimo opozoriti tudi na problematiko veljavnih OVD in potrdil o vpisu v evidenco zbiralcev. V osnutku uredbe je v prehodnih določbah predlagano enoletno prehodno obdobje za prilagoditev 19. členu (skladiščenje odpadkov). Ni pa jasno, ali bo zato treba podati vlogo za spremembo OVD, če bo zaradi gradbenih dovoljenj ali lokacijske informacije ali fizične neizvedljivosti treba spreminjati količine in lokacije (predhodnega) skladiščenja odpadkov, saj sicer skladiščenje ne bo skladno z načrtom o ravnanju z odpadki in že izdanim OVD ali načrtom zbiranja odpadkov in že izdano Odločbo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov.

V potrdilu o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov namreč piše:

IJGS in Centri za ravnanje z odpadki so prostore predimenzionirali in pokrili iz evropskih sredstev.

• Večjo vlogo pri odkrivanju nelegalnih zbiralcev bi morali imeti komunalni inšpektorji v sodelovanju z okoljskimi inšpektorji, saj bolje poznajo lokacije in akterje na sivem trgu.

»Stranka mora nameravano spremembo v načinu zbiranja, ki se nanaša predvsem na spremembo lokacije predhodnega skladiščenja, pisno prijaviti ARSO pred izvedbo nameravane spremembe, tako da poda vlogo za spremembo izdanega potrdila za zbiranje odpadkov.« V novejših OVD so točno navedene parcelne številke in površine v m2, namenjene skladiščenju odpadkov. Ali bomo s prilagajanjem tej uredbi kršili izdana OVD?

julij 2014

• Ocenjujemo, da spremembe v osnutku Uredbe o odpadkih niso usmerjene k učinkovitejšemu ravnanju z odpadki, temveč k obvladovanju in preprečevanju vplivov te dejavnosti na okolje in zdravje ljudi in da dejavnost ne predstavlja tveganja vode, zraka, tal, rastlin in živali. Poleg tega naj bi osnutek pripomogel k lažjemu inšpekcijskemu nadzoru dejavnosti in določil glede pravila o poročanju resornega ministrstva EU o doseganju ciljev iz Programa ravnanja z odpadki. Predvidene zaostritve pri skladiščenju odpadkov bodo povzročile podražitve oz. nekonkurenčnost tistih, ki še nimajo pokritih prostorov. IJGS in Centri za ravnanje z odpadki so prostore predimenzionirali in pokrili iz evropskih sredstev, saj je tudi vsakoletno dokazovanje z monitoringi, da nepokriti trdni nenevarni odpadki ne povzročajo škodljivih vplivov (šesti odstavek 19. člena) zelo drago tudi za večja podjetja.

Žal odpadki s tega trga odhajajo v tujino in tam polnijo državno blagajno in dajejo delovna mesta.

Pri ravnanju z odpadki me s hitrostjo reševanja vlog skrbi tudi pravkar sprejeta Uredba o vrstah posegov v okolje, za katero je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Z njo se postopki pri ravnanju z odpadki še bolj zapletajo. Poraja se nam vprašanje, ali bomo sploh še lahko izpeljali kakšno spremembo okoljskega dovoljenja v razumnem času.

• To je naredil že Zakon o varstvu okolja, a kot vemo, neuspešno, saj so težave drugje – število upravnih postopkov, postopkovni

Posledica zaostritev pri skladiščenju bodo podražitve

90

zapleti in kadrovska podhranjenost. Bolj prav bi bilo, da bi se z zakonodajo olajšali postopki, predvsem pa poenostavile vsebine – izreki dovoljenj. Ti ne bi smeli biti tako omejujoči. S tem povzročajo veliko sprememb in ponovnih postopkov. Z novo zakonodajo bi bilo pričakovati, da se bo vsebina dovoljenj poenostavila, a pred nami je predlog predpisa, ki še bolj specializira izreke upravnih odločb. Državni aparat se mora zmanjšati, število zaposlenih skrčiti, upravnih postopkov pa je vedno več tudi zaradi vedno vse natančnejših izrekov odločb. Ugotavljam, da se je vse ujelo v začarani krog.

okolje

odpadkov. Za slednje sedanji sistemi niso prav nič spodbudni.

Branko Kosi, Zbornica komunalnega gospodarstva

K

omisija za odpadke pri Zbornici komunalnega gospodarstva je prečesala celoten dokument in ne samo sprememb, ki so predvsem usmerjene v točke usklajevanja z določili ES in na katere so nas opozorili. V uvodu smo predlagali, da se v krovnem dokumentu o odpadkih (ZVO je namreč že širše opredeljen splošnejši dokument) – v Uredbi o odpadkih – jasneje opredeli pojem komunalni in nekomunalni odpadki in razmejitev med njimi:

K

omunalni odpadki so odpadki, ki nastanejo zaradi potreb ljudi v gospodinjstvu in gospodarskih ter negospodarskih dejavnosti in ne izhajajo iz proizvodnega ali storitvenega procesa.

K

er je treba s primernimi posegi zagotavljati vsakokratno izboljšanje ravnanja z odpadki, smo predlagali dodatno dikcijo, da mora biti novo uvedeno ravnanje z odpadki tako, da se izboljša trenutno ravnanje z njimi.

D

ržava mora kot obveznost do ES pripraviti program ravnanja z odpadki. Predlagali smo, da bi osnovni sestav programa vključeval tri segmente: 1. opis stanja, 2. opredelitev okoljskih ciljev in 3. opredelitev aktivnosti za dosego ciljev glede na stanje s terminskim planom. Hkrati smo predlagali, da mora tak program biti celovito zastavljen in ne le parcialno opredeljen.

P

ri skladiščenju odpadkov je opredeljena zelo ostra zahteva, ki pravi, da je treba odpadke skladiščiti tako, da se ne spremenijo njihove fizikalne ali kemijske lastnosti. To določilo kliče po nenavadni (da ne rečemo celo butalski) rešitvi, s katero bi skladiščenim odpadkom preprečevali, da se fizikalno (npr. izparevanje vlage) ali kemijsko (npr. reakcije v zbranih odpadkih) spreminjajo. Sicer je razumljiva (kabinetna) želja zakonodajalca, vendar v praksi temu določilu brez upoštevanja časovne komponente ni mogoče slediti. Vsak trenutek namreč zbrani odpadek spreminja svoje fizikalne lastnosti.

Zaradi lastne teže mu degresivno narašča

foto: arhiv podjetja

40 90

okolje

Kateri so komunalni in kateri nekomunalni odpadki gostota, hkrati se z naravnim izsuševanjem v časovni komponenti izsušuje. Kjer so prisotni biološko razgradljivi segmenti odpadkov, prihaja do aerobnega ali anaerobnega razkroja, torej do biokemičnih reakcij, kjer se sproščajo plini. Ker pa vendarle ne gre dopustiti, da bo vsakdo kakor koli lahko skladiščil vsakršno vrsto odpadkov, je k tej dilemi treba pristopiti bolj strokovno opredeljeno. Pri tem pa moramo biti pragmatični: vsako izboljšanje ravnanja z odpadki je boljše kot opustitev izboljšanja.

Ena od glavnih težav ravnanja z odpadki je prav gotovo kapitalski interes.

Z

elo pomembna je sprememba, ki različnim izvajalcem (zbiralcem, obdelovalcem, izvirnim povzročiteljem, trgovcem) nalaga prilagoditev generalno v roku enega leta. Ker je ta prilagoditev večinoma vezana tudi na pridobitev OVD, je, glede na znano prakso v Sloveniji, ta rok nerealno kratek. Predlagali smo daljši rok, veljalo pa bi razmisliti o dikciji, ki bi omogočala tudi dolgoročnejšo prilagoditev, predvsem takrat, ko ta rok ni odvisen le od izvajalca, temveč predvsem od državnih organov.

T

oda ta dokument je le eden (sicer krovni) v vrsti dokumentov o odpadkih. Sistem ravnanja z odpadno embalažo je vprašljiv po vsej Evropi in pri nas. Izražena je dilema, kako je lahko regulirano področje, kot je ravnanje z OE, odvisno od trga. Eden boljših primerov te nezdružljivosti je ta trenutek prav dualni sistem, ki je bil nekoč v Nemčiji »zgleden« primer, danes pa je v razsulu. V Sloveniji ugotavljamo, da dobro deluje le en sistem, in sicer sistem odpadnih gum, kjer imamo le eno shemo. V poročilu o uporabi ekonomskih instrumentov in sposobnostih sistemov ravnanja z odpadki, ki ga je leta 2012 izdelal Bio Inteligence Service za ES, je še najuspešnejši belgijski sistem (najnižji

Sistem ravnanja z odpadno embalažo je vprašljiv po vsej Evropi in pri nas. stroški sistema, najučinkovitejši sistem), ki ima prav tako eno družbo za komunalno in eno za nekomunalno OE. Na drugi strani je združenje komunalnih podjetij skupaj s predelovalci v letošnjem letu v Nemčiji podalo pobudo na ES o rekomunalizaciji področja OE in s tem odpravi podaljšane odgovornosti. Ta skrajnost verjetno ne bo izvedena, nakazuje pa kritičnost zatečenega stanja.

E

na od glavnih težav ravnanja z odpadki je prav gotovo kapitalski interes. Če je še pred desetletji veljalo osnovno načelo »dajmo nazaj industriji osnovne surovine«, kot je tudi nastalo ime ugledne slovenske družbe, je danes gibalo pravnega urejanja odpadkovnega področja finančni učinek. Zdi se, da je okoljsko samo dobra krinka za doseganje pravic nad obvladovanjem dobičkonosnih storitev na odpadkovnem področju. Pri tem so vsi stroški z odpadki brez sramu potisnjeni v denarnice občanov. Ugotovimo lahko, da mora biti okoljski segment že v osnovi reguliran, saj žal značaj človeka in kapitalski smisel družbe ne omogočata nereguliranega okoljskega razvoja. Zato je potrebna dolgoročna celovita reguliranost okoljskega področja. Načelna zakonodaja v ES to omogoča, vendar v nacionalni red običajno ni prenesena, za kar prav gotovo obstajajo razlogi.

Č

e torej želimo urediti ravnanje z odpadki, je najprej treba razrešiti nekatere osnovne dileme, nakazane v zgornjem razmišljanju.

Sicer bomo še naprej tavali v temi.

DROE naj ima dostop do evidenčnih listov

julij 2014

foto: Boštjan Čadej

Mateja Mikec, Interseroh:

I

nterseroh v zvezi z novim predlogom Uredbe o ravnanju z odpadki meni, naj ima Družba za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) možnost potrjevati elektronske evidenčne liste, ki so oblikovani po shemi te uredbe. Obstajajo lahko namreč tudi evidenčni listi za frakcije, za katere družba nima dovoljenja. Te evidenčne liste so lahko oblikovali prevzemniki, na kar

družba ne more vplivati. Če bi DROE imel dostop do evidenčnih listov, bi jih lahko posredoval našim zavezancem. Zdaj to ni mogoče. Poleg tega nam želijo nekateri izvajalci zaračunati storitev pošiljanja kopij elektronskih evidenčnih listov. Pri vnosu elektronskih evidenčnih listov ob prevzemu odpadne električne in elektronske opreme bi morala obstajati možnost vnosa razreda in ZPS.

H

krati ugotavljamo, da se uredba ne dotika že nekaj let odprtih vprašanj v zvezi s komunalnimi odpadki oziroma ločenimi frakcijami in razmejitvami, kaj v sistem javne službe in kaj ne, razširjene odgovornosti proizvajalca in s tem povezanim statusom shem ravnanja s posameznimi tokovi odpadkov (odpadna embalaža, OEEO...) ter njihovega mesta v okviru ISOdpadki. Izpostavljamo vprašanje povezanosti informacijskega sistema izvajalcev javnih služb varstva okolja (IJSVO) z IS-Odpadki, usklajenosti vsebin obeh sistemov ter preglednosti in dostopnosti do teh podatkov, okoljskih informacij.

S

premembe uredbe urejajo predvsem tista vprašanja, na katera nas je domnevno opozorila EU komisija. Področje odpadkov je zelo kompleksno, ureja ga precejšnje število uredb.

Od tega jih osem uvaja načelo razširjene odgovornosti proizvajalca, vsaka na svoj način, kar povzroča precejšnjo zmedo pri izvajanju uredb v praksi. Ugotavljamo, da je uredba o odpadkih samo ena od uredb s področja odpadkov.

Ključnih problemov, ki nastajajo v praksi, ne rešuje, saj so posledica ureditev v specifičnih uredbah, neusklajenosti predpisov in pomanjkljive povezanosti med njimi.

P

ogrešamo jasno strategijo na področju odpadkov in celovit pristop. Ugotavljamo, da se s spremembami uredbe močno zaostrujejo pogoji za povzročitelje in druge subjekte, ki ravnajo z odpadki. Pričakujemo oceno posledic oziroma učinkov na gospodarstvo.

90

41 Izpostavljamo odprta vprašanja, ki se nanašajo zlasti na: • pogoje za stranski proizvod, • zahteve za skladiščenje, • evidenčni list oziroma informacijski sistem o odpadkih (IS-Odpadki) in • prehodne roke.

okolje

Janja Leban, Gospodarska zbornica Slovenije:

foto: Boštjan Čadej

Uredba prinaša gospodarstvu dodatne obremenitve predlogu uredbe našteti ukrepi učinkoviti, so v drugih primerih povsem neustrezni in predstavljajo dodatne zahteve, krepko presegajo delež onesnaževanja, ki naj bi ga preprečevali oziroma omejevali in se celo usmerjajo na vrsto onesnaževanja, ki sploh ni prisotno.

Nesprejemljive so zahteve za skladiščenje npr. odpadkov v razsutem stanju. Togi in neživljenjski ukrepi nalagajo določenim subjektom dodatne stroške, ki so z vidika okolja neutemeljeni in nepotrebni. Vprašljivi so tudi na primer z vidika požarne varnosti itd.

XI. Informacijski sistem o ravnanju z odpadki Pri IS-Odpadki je potrebno sistem vzpostaviti tako, da bo mogoče na enem vstopnem mestu pri povzročitelju (SIGEN CA) voditi vpise in statistiko za več pravnih subjektov in ne tako kot sedaj, ko je z enim dovoljenjem mogoče voditi zgolj en pravni subjekt. Sistem naj se naredi enako kot npr. za predelovalce, ki lahko delajo za paleto povzročiteljev. Potrebno je zagotoviti vpogled v "zgodovino" tudi v primerih, ko se spremeni npr. organizacijska struktura podjetja. Primer: podjetje a proda podjetje kupcu b v sredini leta.

Vpogled v sistem morata imeti oba zaradi obveznosti statistike in inšpekcijskih ogledov.

Pogrešamo jasno strategijo na področju odpadkov in celovit pristop. Ugotavljamo, da se s spremembami uredbe močno zaostrujejo pogoji za povzročitelje in druge subjekte, ki ravnajo z odpadki. na njeno shemo. Nastaviti bi bilo treba tudi kontrolna polja: • pri izbiri klasifikacijske številke odpadka bi morala biti zapora, da se evidenčni list ne zaključi na napačno shemo in družbo (npr.

15 01 02 si lahko izbere samo shemo, ki ima veljavno okoljevarstveno dovoljenje za embalažo, ne pa OBA, OEEO - kot je sedaj), • evidenčni list se ne bi smel kreirati na sheme in ostale udeležence, ki nimajo veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja,

V okviru IS-Odpadki je treba urediti dostop do podatkov tudi shemam/načrtom za ravnanje s posameznimi tokovi odpadkov (odpadna embalaža, OEEO...). Pogrešamo določbe, ki bi opredelile mesto shem v okviru spremljanja odpadkov, ki se oddajajo v posamezni sistem.

• evidenčni list ne bi smel biti zaključen/potrjen brez označbe sheme in družbe.

Izpostavljamo vprašanje možnosti potrjevanja elektronskih evidenčnih listov s strani posameznih shem za evidenčne liste, ki so kreirani

Opomba: Iz obširnega gradiva GZS Pripombe na osnutek Uredbe o odpadkih smo povzeli le nekatere.

Pri vnosu elektronskih evidenčnih listov prevzema odpadne električne in elektronske opreme izpostavljamo vprašanje možnosti vnosa tudi razreda in zbirno predelovalne skupine.

Z

aradi zaostrovanja zahtev, ki po naši oceni presegajo zahteve EU, menimo, da uredba prinaša gospodarstvu dodatne obremenitve in administrativna bremena in ne drži ocena, ki je navedena v obrazložitvi, da ni novih obveznosti in ni novih administrativnih bremen za deležnike na področju ravnanja z odpadki.

Določene so nove zahteve, ki pomenijo tudi nove obremenitve za podjetja. Po naši oceni presegajo okvire direktive 2008/98/EC. Odstavki 4 do 6 zelo togo predpisujejo ukrepe in tehnike na področju skladiščenja odpadkov, v povezavi z 72. členom (roki za prilagoditev), so nesprejemljivi.

Medtem ko so lahko v določenih primerih v

julij 2014

19. člen (skladiščenje odpadkov)

foto: arhiv podjetja

Prvi zeleni svetilnik v tem delu Evrope

Ljubljana – zelena prestolnica Evrope

42 90

okolje

Ljubljana – zelena prestolnica Evrope

Ljubljana si bo leta 2016

nadela zmagovalni lovorov venec zelene prestolnice

Evrope. Izjemen dosežek

ne le za naše glavno mesto,

pač pa tudi za Slovenijo.

četrto kandidaturo je uspela.

V finalu je premagala nemški

Essen, nizozemski Nijmengen,

norveški Oslo in švedski

Umea. Ljubljana se je na ciljni

črti srečala z Oslom, toda

žirijo je prepričala ljubljanska Vizija 2025. A ne le to, zato

smo Tjašo Ficko, ljubljansko

podžupanjo, povprašali, kaj vse je bilo na tehtnici.

V finalu se je odločalo med petimi mesti.

Najmočnejši konkurent Ljubljani, z največjim številom točk na dvanajstih okoljskih področjih, je bil Oslo. Kaj je na koncu pretehtalo, da je zmagala Ljubljana?

Prejet naziv Zelena prestolnica Evrope 2016 pomeni za Ljubljano izjemno priznanje za dosedanje delo celotne velike mestne družine in prizadevanja za večjo kakovost življenja v mestu. Po mnenju ocenjevalne komisije uspešno združujemo dvoje: ohranjamo prepoznavno zeleno identiteto mesta in ob tem aktivno spreminjamo področja, ki še nedolgo nazaj niso bila »zelena«. Tako sta bila med drugim izpostavljena uspešno uveljavljanje in promocija trajnostne mobilnosti. V sklepni ugotovitvi je komisija zaključila, da je Ljubljana mesto, ki je v najkrajšem času doživelo največ sprememb v pravo smer. Ob tem pa znamo deliti svoje znanje in izkušnje tudi z drugimi mesti. Navedli so, da smo se izkazali z aktivno pomočjo poplavljenim območjem na Balkanu.

julij 2014

Priznanja smo seveda veseli, se pa ob tem zavedamo, da je naziv tudi pomembna zaveza za naše prihodnje delovanje.

Omenjate izkušnje drugih mest. Kaj vas je navdušilo pri okoljskih presežkih norveškega glavnega mesta? Kje so okoljsko najbolj zgledni?

Tjaša Ficko

Ljubljana je vztrajala in s

Oslo se je v preteklih desetletjih iz industrijskega mesta uspešno preoblikovalo v trajnostno naravnano mesto. Med drugim si prizadevajo prevzeti vodilno vlogo na področju ekoloških inovacij in trajnostnega zaposlovanja. Podobno je z drugimi finalisti. Vsako mesto ima določene prednosti, ki predstavljajo primer dobre prakse za ostale. Zato je v vsakem primeru dobrodošlo biti v takšni »zeleni« družbi. Tudi če ne bi uspeli zmagati, bi se veliko naučili.

Seveda pa je zmaga bistveno slajša in bo tudi učinek za mesto neprimerljivo večji. V resnici so zmagovalci prebivalci vseh mest finalistov.

Ljubljana je žirijo najbolj prepričala s strategijo trajnostnega razvoja Vizija 2025. V celovitem pristopu k upravljanju okolja so nekateri okoljski cilji vendarle prednostni. Kateri?

Vizijo 2025 smo sprejeli kmalu po začetku prvega mandata sedanjega mestnega vodstva, v začetku leta 2007. Eden ključnih okoljskih ciljev takrat je bil razbremeniti prometno izjemno obremenjeno mesto. Začeli smo spreminjati mobilne navade prebivalcev. Sledila je prelomna odločitev o spremembi prometnega režima v mestnem središču. To ni bilo enostavno. Takrat so si ljudje težko predstavljali Tromostovje brez avtobusa »krpana«. Danes je to mestna dnevna soba. Prvemu koraku so nato lažje sledili mnogi drugi, ki so se izkazali za zelo dobrodošle. Mislim na primerno

43 Katerih pet visokih okoljskih standardov bi zapisali v temeljni kodeks Zelene prestolnice Evrope?

Težko se je omejiti le na pet področij. Zagotovo je nujna zaščita vodnih virov in dolgoročna ohranitev kakovosti in količine teh virov.

Kakovostna pitna voda brez predhodne obdelave je pomembna prednost Ljubljane. Ne smemo je razumeti kot samoumevne. Kljub temu, da s količino vode nimamo težav, je potrebno z njo ravnati trajnostno. Zato izvajamo številne ozaveščevalne akcije za vse generacije, še posebej za najmlajše, ki novo znanje nato prenašajo na ostale družinske člane. Voda mora ostati javna dobrina.

Pomembno je ne le trajnostno ravnanje z odpadki, ampak tudi preprečevanje njihovega nastanka, k čemur smo se zavezali z novo strategijo Zero Waste (nič odpadkov). Pametno je stvari uporabiti večkrat in dvakrat premisliti, ali res potrebujemo nekaj novega.

Tudi v potniškem prometu so spremembe.

Da. V okviru Ljubljanskega potniškega prometa postopoma vzpostavljamo širši območni sistem, ki temelji na enotnem plačilnem sistemu Urbana in integriranih linijah z usklajenimi voznimi redi in večjo pogostostjo voženj. Poleg tega postopno posodabljamo tudi vozni park – 36 avtobusov že poganja zemeljski plin. V prihodnjih letih bo takšna polovica flote javnega prometa, kar bo pomenilo zmanjšanje emisij trdnih delcev PM10 za 21 ton letno. Število voženj na linijah LPP vztrajno raste.

Uvajamo tudi nove sodobne storitve, da bi bila trajnostna mobilnost še privlačnejša. Takšna je brezplačna mobilna aplikacija A do B: Ljubljana, ki uporabnike spodbuja k rabi javnega prevoza.

Nameščamo števce kolesarjev s prikazovalniki in podobno. Ob nadaljevanju uspešnih politik in z uvedbo nekaterih dodatnih aktivnosti verjamemo, da bomo zastavljene cilje mobilnosti tudi dosegli.

Kako boste pristopili k izvajanju strategije za elektromobilnost? Kaj kaže slika kakovosti zraka v Ljubljani v letu 2014?

Pomembno je ohranjanje biotske raznovrstnosti in zelenih površin. Mesta in prebivalci v njih se zmeraj bolj zavedajo pomena energetske učinkovitosti, a prav tako trajnostne mobilnosti. Ta ni blagodejna samo za zrak in hrup v mestnem okolju, ampak tudi za fizično pripravljenost in sprostitev meščanov, kar velja še posebej za pešačenje in kolesarjenje.

Izvajanje strategije elektromobilnosti je proces, ki zajema daljše časovno obdobje, v katerem nameravamo osveščati o uporabi električnih in drugih okolju prijaznih vozil. Postopno bomo zgradili infrastrukturo z večjim številom polnilnic električnih vozil, tudi v projektu širitve P+R na Dolgem mostu, ki bo zaključen prihodnje leto.

Prav glede mobilnosti ste si zapisali zelo optimistične cilje. Do leta 2020 bi radi dosegli v Ljubljani enakomerno delitev različnih oblik mobilnosti: javni prevoz tretjina, pešci in kolesarji tretjina in tretjino avtomobili. Kako boste to dosegli?

In zrak?

Prometna politika Mestne občine Ljubljana, ki smo jo sprejeli septembra 2012, poziva k spreminjanju prometnih navad v smeri trajnostne mobilnosti. Ljubljana s številnimi izboljšavami v zadnjih letih postaja kolesarjem prijazna. Zato ne preseneča, da se delež poti, opravljenih s kolesom, uspešno povečuje. Od uvedbe sistema BicikeLJ v letu 2011 do danes

Letos smo v Ljubljani zabeležili že 45 let neprekinjenih meritev onesnaženosti zraka.

Kakovost zunanjega zraka spremljamo s stalnimi avtomatskimi merilniki na treh merilnih mestih in z občasnimi meritvami na različnih lokacijah po mestu in na njegovem obrobju. S skrbno načrtovanimi ukrepi v preteklosti, kot sta uvajanje daljinskega ogrevanja in sistema plinifikacije, smo prej pereč problem onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom popolnoma odpravili. Zrak v mestu je zato danes bistveno boljši. Pred seboj pa imamo nov izziv – zmanjševanje onesnaževanja zraka zaradi prometa,

90

ki je problem vseh večjih mest po svetu. Vendar nas tudi tu v zadnjih letih razveseljuje trend nenehnega izboljševanja. Po spremembi prometnega režima na Slovenski cesti je koncentracija črnega ogljika padla kar za 58 %, kar je pomemben prispevek h kakovosti zraka v središču mesta.

okolje

Drug pomemben cilj pa je živeti v sožitju z naravnim okoljem - varovati in ohranjati naravo, ki nam je bila dana. Skoraj tri četrtine površine MOL predstavljajo zelena območja. In gozdne površine segajo do mestnega središča, kar je pomembna prednost. Negujemo krajinske parke, skrbimo za biotsko raznovrstnost. Ščitimo ogrožene rastlinske in živalske vrste, ob tem pa prenavljamo degradirana območja.

V preteklih letih smo tako pridobili dodatnih 40 ha zelenih območij.

je število voženj z mestnimi kolesi preseglo dva milijona. Samo v prvem letu smo zabeležili več kot 611 tisoč izposoj, s čimer smo presegli vsa pričakovanja. Če se poigram s številkami. To pomeni, da smo 57-krat obkrožili Ekvator in za 500 ton zmanjšali emisije CO2. S spremembo prometnega režima v mestnem središču in dodatno razširitvijo peš cone smo območja za pešce povečali za kar 550 odstotkov. V mednarodnem okolju izpostavljajo eno izmed dobrih praks Ljubljane tudi uvedbo brezplačnih električnih vozil Kavalir.

H kakovosti bivalnega okolja v glavnem mestu veliko pripomorejo urejene zelene urbane površine s parki, rekreativnimi površinami in igrišči za otroke. Kaj ste o tem povedali žiriji?

Kot rečeno, je identiteta Ljubljane po zaslugi premišljenega urbanističnega načrtovanja, ki upošteva njene bogate naravne danosti, izrazito zelena. Zelene površine zajemajo skoraj tri četrtine vseh površin Mestne občine Ljubljana.

V viziji razvoja mesta, ki temelji na zgoščevanju zdajšnjih poselitvenih struktur, pa dajemo poudarek notranjem razvoju, zgoščevanju poselitve ob vpadnicah in regeneraciji degradiranih območij. V preteklih nekaj letih smo zasadili več kot 2500 dreves. Veliko vlogo pripisujemo zelenim klinom mesta, ki prodirajo do mestnega središča, najizraziteje po Poti spomina in tovarištva, ki je tudi najdaljši mestni park na svetu.

Najbolj svež primer dobre prakse je junija odprt park ob južni ljubljanski obvoznici, ki povezuje mesto s prej degradiranim območjem pri Krajinskem parku Ljubljansko Barje. Pri urejanju tega območja smo med drugim odstranili 300 ton gradbenih in 15 ton azbestnih odpadkov ter zasadili 90 dreves. Če se vrneva k nagradi. Za Ljubljano pomeni prestižni naslov Zelena prestolnica Evrope tudi odlično umestitev na evropski zemljevid najbolj okoljsko osveščenih prestolnic. Kako so konkurenti sprejeli zmago Ljubljani in kaj so izpostavili kot največjo vrednost dosežka naše prestolnice?

Z veseljem smo prejeli iskrene čestitke ostalih finalistov in drugih evropskih mest, še posebej tistih, ki so že nosila naslov zelenih prestolnic.

Skupaj ugotavljamo, da je bistvo celotnega projekta v prenosu dobrih praks in pridobivanju novega znanja, s katerim lahko še dodatno povečujemo kakovost življenja za meščane in obiskovalce. Postali smo prvi in edini zeleni svetilnik v Srednji in Jugovzhodni Evropi. Zato se od nas pričakuje, da bomo idejo in vrednote zelene prestolnice uspešno razširili in okrepili tudi v tem delu Evrope in za sodelovanje v prihodnje navdušili nova mesta, ki si prizadevajo biti trajnostna in zelena. Prepričana sem, da nam bo v sodelovanju z mnogimi deležniki, ki živijo in delajo v Ljubljani, do konca leta 2016 to tudi uspelo.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/

julij 2014

uvedbo sistema izposoje koles BicikeLJ in mnoge druge. Danes se mozaik takšnih odločitev zelo dobro sestavlja in kaže ugodne rezultate za meščane in mesto.

44

Ljubljana opušča zamisel o izgradnji objekta za termično izrabo odpadkov Ljubljanski regijski center za ravnanje z odpadki je največja infrastrukturna okoljska naložba v Sloveniji.

Vendar so v Snagi končno

dobili gradbeno dovoljenje in center naj bi začel s

poskusnim obratovanjem

konec prihodnjega leta – če bo vse po sreči. Investitor

je ob projektu združil skoraj

štirideset občin. Janko

Kramžar, direktor ljubljanske Snage, ob tem ugotavlja, da

dosegajo zelo dobre rezultate pri ločenem zbiranju odpadkov,

na odlagališču Barje pa jih

odložijo vsako leto manj. Ali bo za rentabilnost centra

dovolj odpadkov? Ljubljana gre

namreč na pot občine Zero

Waste in opušča zamisel o

izgradnji sežigalnice.

julij 2014

Gradbeno dovoljenje za ljubljanski regijski center za ravnanje z odpadki RCERO Ljubljana, ki je največji kohezijski projekt s področja okolja v državi, je upravna enota izdala maja letos. Do tega je vodila zelo naporna pot - od leta 2006, ko smo začeli pripravljati projekt, smo se namreč soočali s številnimi težavami. Najbolj se je zavleklo ob izvedbi javnega naročila za gradbinca glavnih objektov, kajti od objave naročila do izbire izvajalca so pretekla več kot tri leta. Postopek so podaljševali revizijski zahtevki neizbranih ponudnikov. Odločitve naročnika pa je presojala tudi državna revizijska komisija.

RCERO na Barju

Gradnja poteka z več zapleti.

Septembra 2012 smo naposled podpisali 112,2 milijona evrov, brez DDV, vredno pogodbo z izbranim izvajalcem, podjetjem Strabag AG. Izvajalec je do zdaj opravil pripravljalna dela, kot so rušenje in gradnja nadomestnih objektov avtopralnice in skladišča za nevarne gospodinjske odpadke, prestavitev tlačnih vodov ter plinske trase, ureditev prometnic in spremljajočih objektov, predobremenitve terena na območju glavnih objektov za mehansko-biološko obdelavo odpadkov, RCERO MBO, in drugo. Predvidoma bodo vsa dela končana konec leta 2015, ko bo center začel s poskusnim obratovanjem.

Zaradi zamude pri pridobivanju okoljevarstvenega oziroma gradbenega dovoljenja ne boste mogli dokončati objekta v predvidenem roku, kar lahko pomeni težave pri pridobivanju kohezijskih sredstev. Kaj želite doseči v pogajanjih z Brusljem in kdaj bi lahko končali projekt? Časovni načrt projekta predvideva izvedbo poskusnega obratovanja v letu 2016 in garancijsko obdobje v letu 2017. Kar zadeva vprašanje plačil, potekajo dogovori med pristojnim ministrstvom in Evropsko komisijo.

Iz predvidenega objekta Rcero ste izločili sortirnico. Poznavalci ocenjujejo, da je sortirnic zdaj v Sloveniji dovolj in tudi opozarjajo, da so zmogljivosti centrov za ravnanje z odpadki predimenzionirane. Vaš center bo lahko posloval rentabilno ob ustreznih količinah odpadkov.

Jih bo dovolj? Ali se bodo naložbi priključile nove občine?

Nadgradnja RCERO Ljubljana zajema objekte za

foto: Rok Tržan

Izgradnja Rcero na Barju, ki je sofinanciran s kohezijskimi sredstvi, zamuja. Vendar ste zdaj dobili gradbeno dovoljenje. Ali to pomeni, da boste gradnjo pospešili? Katera dela je izvajalec Strabag zdaj že lahko izvedel in kakšen je terminski načrt izgradnje?

Janko Kramžar

okolje

90

RCERO na Barju

predelavo odpadkov, čistilno napravo za izcedne vode, ki obratuje od januarja 2011, in 3. fazo IV. in V. odlagalnega polja, ki obratuje od oktobra 2009.

Zdaj je v RCERO Ljubljana vključenih 36 občin, s tremi pa potekajo dogovori. Ko bo regijski center zgrajen, bo uredil problematiko ravnanja z odpadki za tretjino Slovenije oziroma za 700 tisoč državljanov. 36 občin je že podpisalo pogodbo o pristopu k skupnemu ravnanju z odpadki v RCERO Ljubljana, kar zagotavlja dovolj odpadkov za rentabilno delovanje.

V Ljubljani ste dosegli dobre rezultate pri ločenem zbiranju odpadkov. Kaj vam kažejo trendi ločevanja v zadnjih treh letih? Kako je s preostanki odpadkov?

Ljubljana je po podatkih organizacije Zero Waste Europe evropska prestolnica z največjim deležem recikliranih odpadkov. Kompostiranje bo dokončno urejeno do leta 2016, ko bo zgrajen ljubljanski regijski center za ravnanje z odpadki, RCERO Ljubljana, ki bo obdeloval biorazgradljive odpadke. Manjka še sklop, ki bo v okviru celovitega ravnanja z odpadki nadomestil odlaganje in energetsko izrabo, ki sta dve zadnji ter najmanj zaželeni izbiri ravnanja z odpadki.

Mestna občina Ljubljana se je zato odločila za sprejetje Zero Waste načrta in se bo septembra letos med prvimi pridružila slovenski mreži Zero Waste Slovenija. Organizirana je v okviru

45 V MOL bomo do leta 2025 zbrali najmanj tri četrtine ločeno zbranih odpadkov. Ta delež zadnja leta stalno raste. Trenutno se giblje okoli 60 odstotkov, lani je dosegel 54, predlanskim pa 45 odstotkov. Manj kot 60 kilogramov preostanka odpadkov na prebivalca, lani 130, predlanskim 166 kilogramov, in odložilo se je manj kot 30 kilogramov na prebivalca. V prihodnjih petih letih se bo količina preostanka odpadkov na prebivalca vsako leto zmanjšala za slabih deset kilogramov, delež ločeno zbranih odpadkov pa povečal za približno tri odstotke. Še leta 2001 smo na odlagališču Barje odložili več kot 200 tisoč ton odpadkov, leta 2011 110 tisoč ton, leta 2012 88.450 ton, lani pa 75 tisoč ton odpadkov.

Zelo dober rezultat. Edini ste uvedli sistem podzemnih zbiralnic. Se je obnesel?

Trenutno v Ljubljani deluje 51 podzemnih zbiralnic. Načrtujemo jih še vsaj petindvajset.

Podzemne zbiralnice odpadkov prinašajo številne koristi. Najpomembnejše so večja urejenost ulice, večja prometna varnost, lažje odlaganje odpadkov za otroke, starejše in invalide. Gre za ustreznejše višine odlagalnih odprtin. Je tudi manj hrupa ob prevzemanju odpadkov, manj neprijetnega vonja ter manj vandalizma. Običajni zabojniki so pogosto tarča grafitiranja, požigov in podobno.

Uporabniki so s tovrstnim načinom zbiranja odpadkov zadovoljni. Edina težava, ki moti tako vestne občane kot nas, pa je pogosta zasmetenost na nekaterih lokacijah.

Občani poleg zbiralnic namreč odlagajo večje oziroma kosovne odpadke, ki jih ne morejo odložiti v zabojnik, pa tudi vrečke s preostankom in BIO odpadki. Za odlaganje teh dveh vrst odpadkov namreč potrebujejo kartico, ki pa jo založijo, pozabijo ali kaj podobnega.

Precejšnje težave na nekaterih lokacijah povzročajo tudi bližnja podjetja in lokali, ki niso vključeni v sistem prevzema in odvoza odpadne embalaže. Ti namreč odpadno embalažo, ki nastaja pri opravljanju njihove dejavnosti, to so zabojčki, kartonaste škatle, steklovina, pozno zvečer ali ponoči preprosto odložijo poleg zbiralnic.

A to ni edina težava. Tudi v Ljubljani se srečujete z iznajdljivostjo sivega trga pri zbiranju

Nelegalni drobni odkup po oceni Zbornice komunalnega gospodarstva znaša okoli 15 milijonov evrov na leto, ki jih na koncu plačajo uporabniki komunalnih storitev.

Pri ločevanju biološko razgradljivih odpadkov se srečujejo komunalna podjetja v Sloveniji z različnimi težavami. Kako ste zadovoljni z rezultati pri ravnanju s temi odpadki in kako so se odzvali občani?

Delež ločeno zbranih bio odpadkov vztrajno narašča. Predlanskim smo zbrali slabih petdeset kilogramov na prebivalca, lani 55 kilogramov in pol, letos pa bomo predvidoma zbrali 58 kilogramov na občana. Marca letos smo razširili območje zbiranja bio odpadkov, ki jih po novem zbiramo tudi v manjših naseljih v devetih od desetih občin, kjer za ravnanje z odpadki skrbi Snaga. Do leta 2025 načrtujemo povečanje zbranih bioloških odpadkov na 70 kilogramov na prebivalca, pri čemer si bomo prizadevali, da bo med bio odpadki čim manj zavržene hrane.

Decembra 2013 smo namreč v Snagi začeli družbeno odgovorno pobudo "Enkratno je stvari uporabljati večkratno", ki spodbuja prebivalce k ponovni uporabi in preprečevanju nastajanja odpadkov. Hkrati s pobudo zmanjšujemo količino zavržene hrane ter še uporabne dobrine usmerjamo tja, kjer jih družba najbolj potrebuje.

Do prevzemanja odpadne embalaže ste v komunalnih podjetjih kritični, saj kljub več dogovorom in napovedim, da se boste vsi deležniki, vključno z MKO, dogovorili za večjo učinkovitost sistema, dogovora ni. Problemi se ponavljajo. Kaj predlagate?

Zavzemamo se za kakršno koli rešitev, ki bi bila dolgoročna in bi učinkovito onemogočila kaos ter težave zaradi neprevzete embalaže. Poleg tega pa nova, spremenjena rešitev ne bi smela povzročati dodatnih stroškov za občane. Morala

90

Zelo aktivni smo pri preprečevanju odtujevanja papirja. Leta 2010 smo najeli podjetje za varovanje, ki se odziva na prijave občanov. Poleg tega z občasnimi skupnimi akcijami in iskanjem možnih rešitev tesno sodelujemo še z občino, s policijo, z Inšpektoratom MU MOL in mestnim redarstvom. V povezavi s problematiko odtujenega papirja je treba nujno spregovoriti tudi o negativnih posledicah, ki bi jih legalizacija drobnega odkupa prinesla občanom. Legalizacija odkupa odpadnih surovin od fizičnih oseb, torej drobni odkup, ki je predvidena v osnutku uredbe o komunalnih odpadkih, bi namreč vsem uporabnikom prinesla višje položnice za komunalne storitve in še več kraj papirja z ekoloških otokov.

Tega iz zabojnikov odnašajo posamezniki, ki ga nato prodajo naprej. Pri tem se ne smemo slepiti, da gre za zmanjševanje socialne stiske posameznika, pač pa za organizirano pridobitno dejavnost.

bi biti skladna z načeli trajnostnega razvoja. Pri pripravi nove, spremenjene zakonodaje bi se bilo dobro zgledovati po državah, kjer sistem v praksi najbolje deluje.

okolje

V Ljubljani bomo na poti k Zero Waste okrepili tri prednostne naloge pri ravnanju z odpadki.

Mislim na preprečevanje, ponovno uporabo in recikliranje ter kar najbolj zmanjšali odpadke za odlaganje in energetsko izrabo. Zero Waste sicer v osnovi pomeni nič odpadkov za odlagališča in sežigalnice.

odpadkov – surovin. Kako rešujete ta problem?

Med infrastrukturnimi okoljskimi projekti, ki so v Sloveniji že več let na seznamu načrtovanih naložb, a do konkretne realizacije ne pride, je tudi projekt termične obdelave odpadkov. Od prvotno načrtovanih dveh sežigalnic je treba na ravni države speljati odločitev o eni. Ali je Ljubljana še opcija kot ena izmed lokacij in ali bo dovolj odloženih odpadkov za sežiganje?

Kaj bi morala odločiti MKO in ali je utemeljena odločitev LUR o umestiti sežigalnice v osnutek RRP 2204 – 2020?

Do leta 2020 bomo morali v EU zapreti večino odlagališč in prenehati sežigati vse materiale, ki jih je moč reciklirati ali kompostirati. Takšnih odpadkov je približno 90 odstotkov. Tudi marca 2013 sprejeti Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki predvideva, da naj bi se Slovenija do leta 2020 približala »družbi recikliranja«. To je družbi, ki se poskuša izogibati nastajanju odpadkov ter z recikliranjem in s predelavo uporablja odpadke kot vir materialnih dobrin.

Tudi v julija letos sprejeti Strategiji razvoja dejavnosti na področju ravnanja z odpadki v Mestni občini Ljubljana za obdobje 2014−2035, to je »Zero waste« načrt, se osredinjamo na cilje, ki bodo Ljubljano pripeljali do družbe recikliranja. Strategija obenem pomeni tudi opuščanje zamisli o izgradnji sežigalnice ali drugega objekta za termično izrabo odpadkov. Objekta za energetsko/termično izrabo odpadkov v končnem dokumentu LUR ne bo, drži pa, da je zapisan v osnutku.

V Sloveniji je razmeroma visoka stopnja spoznanja o tem, da so odpadki surovine. Vendar pa je premalo spodbud za razvoj reciklažne industrije. S katerimi ukrepi bi lahko hitreje postali družba reciklaže?

V Ljubljani smo se resno in odgovorno lotili iskanja odgovora na eno ključnih vprašanj, povezanih s problematiko ravnanja z odpadki. Gre za vprašanje, kako lahko postanemo družba recikliranja in družba odgovornih potrošnikov, ki ne zapravlja dragocenih virov, pač pa preprečuje nastajanje odpadkov in živi tako, da povzroča zelo malo odpadkov. Odgovor na to je julija letos sprejeti Zero Waste načrt, ki vpeljuje tudi oblikovanje in upravljanje izdelkov ter procesov tako, da zmanjšamo prostornino in toksičnost odpadnih materialov. Ob tem pa ohranjanje ali predelavo vseh materialov brez sežiganja ali odlaganja.

Tudi predstavniki komunalnih podjetij so kritični do razvoja«odpadkarskega turizma« v Sloveniji. Kako bi lahko ta turizem preprečili ?

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/

julij 2014

društva Ekologi brez meja. S tem bo Mestna občina Ljubljana avtomatično postala tudi članica evropske mreže lokalnih skupnosti Zero Waste Europe.

Želimo biti stroškovno vzdržen servis za uporabnike Mag. Franc Dover je prevzel direktorsko mesto komunalnega podjetja v

Med komunalnimi podjetji

Slovenskih Konjicah po

večletnih delovnih izkušnjah

v energetskem podjetju. Toda komunalna dejavnost je izziv,

čeprav ima včasih občutek,

da se problemov ne lotevamo

tam, kjer bi se jih morali – pri

temeljih. Odpadna embalaža

je zgovoren primer. Zadovoljen

pa je z uspešno naložbo

v okoljsko infrastrukturo.

Centralna čistilna naprava je že

v poskusnem zagonu in hkrati

napoveduje nadaljnjo sanacijo

kanalizacije v občini.

julij 2014

Cene komunalnih storitev smo prilagodili s 1.

5. 2013. To je za poslovno leto 2013 pomenilo manjšo izgubo kot v preteklih letih. Je pa prilagoditev cen, ki sloni na načelu, da povzročitelj plača, spodbudila varčnejšo porabo vode in ustrezno kontrolo dimenzij vodomerov.

Na koncu leta 2013 lokalni skupnosti Občini Slovenske Konjice ni bilo potrebno pokrivati izgube. Bomo pa potrebovali še kar precej časa za izvedbo obnove infrastrukture, ki se v preteklih letih ni izvajala. Za te naložbe bomo morali poiskati vire.

Od naložb v okoljsko infrastrukturo v občini je zagotovo dosežek centralna čistilna naprava.

Ali ste z odprtjem čistilne naprave in novozgrajenimi kolektorji uredili čiščenje odpadnih voda na celotnem območju, ki ga pokrivate?

CČN Slovenske Konjice je od novembra 2013 v poskusnem zagonu, predvidoma do decembra 2014. Znotraj aglomeracije Vešenik moramo izgraditi še cca 27 km sekundarne kanalizacije.

Za to bi morali pridobiti še EU sredstva. Prav tako pa tudi sredstva za obnovo obstoječega omrežja, ki v prihodnjih letih zahteva postopno posodobitev.

Tudi v vaši občini se bodo morala gospodinjstva oskrbeti do leta 2017 z malimi čistilnimi napravami. Kakšne bodo potrebe po malih ČN v občini?

Kot kaže, bo potrebno v naši občini okrog 1.500 malih komunalnih čistilnih naprav glede na število tistih, ki prebivajo zunaj aglomeracij.

Za pohorski del Slovenije je znano, da pije kakovostno vodo. Mislijo tako tudi občani v vaši občini? Je vode dovolj in skrbite za vodne vire?

foto: arhiv podjetja

V komunalnih podjetjih ste lani regulirali cene komunalnih storitev. Kako je to vplivalo na ekonomski položaj vašega podjetja in kako vam kaže letos?

mag. Franc Dover

46 90

okolje

Med komunalnimi podjetji

zbiranju odpadkov? Katerih odpadkov je največ in kako ocenjujete ozaveščenost občanov pri ravnanju z odpadki?

Pri ločenem zbiranju odpadkov smo v Občini Slovenske Konjice v samem vrhu. To je zasluga vedno večje ozaveščenosti naših uporabnikov, občanov in tudi našega dela pri obveščanju, osveščanju ter izobraževanju naših uporabnikov. Med te aktivnosti sodi tudi svetovalni nadzor na terenu in 3 R aplikacija - zmanjševanje, ponovna uporaba in recikliranje. Količine zbranih odpadkov na prebivalca prikazujemo v naslednji tabeli 1.

Največ je mešanih komunalnih odpadkov, cca 1.200 ton (v 2013), razne embalaže 1.100 ton, bio odpadkov cca 820 ton in papirja in kartona cca 230 ton.

Doseganje okoljskih ciljev v RS in v Občini Slovenske Konjice prikazujemo v Tabeli 2.

Na osnovi vseh analiz in pregledov lahko za vire, ki jih imamo v upravljanju, govorimo, da pijemo zdravo in kakovostno pitno vodo.

Vode je dovolj, ni pa je za razmetavanje in je potrebno z njo ravnati gospodarno in učinkovito. Vsak izgubljen liter vode je drag zaradi dejstva, da moramo več kot 85 % vode načrpati in prečrpavati.

Koliko odpadkov odložite in kakšne so zmogljivosti vašega zbirnega centra?

V podjetju ste se zelo usmerili v kakovostno ureditev čiščenja odpadnih voda. Kakšne rezultate pa v občini dosegate pri ločenem

Od 1.200 ton MKO se odloži od 35 do 70 %, odvisno od tega, kam se te odpadke pelje. Imamo pa jasen cilj - zmanjševanja količin odpadkov,

Iz tabele 2 je razvidno, da Občina Slovenske Konjice že dosega določene cilje, delež ločeno zbranih frakcij, delež bioloških odpadkov, ki so predvideni za ciljno leto 2020.

2012

2013

Količina kom. odpadkov v RS (v kg/preb)

422

352

327

/

Količina kom. odpadkov v JKP (v kg/preb)

346

279

259

263

Količina mešanih kom. odpadkov v RS (v kg/preb)

295

238

199

/

Količina mešanih kom. odpadkov v JKP (v kg/preb)

259

161

96

87

Količina ločeno zbranih frakcij v RS (v kg/preb)

127

144

128

/

Količina ločeno zbranih frakcij v JKP (v kg/preb)

87

128

163

176

Tabela 1: Količine zbranih odpadkov na prebivalca Slovenija Vrsta odpadkov

JKP Slovenske Konjice

2011

2020

2012

2013

2020

Delež mešanih komunalnik odpadkov (v %)

50

Delež vseh ločeno zbranih frakcij (v %)

50

33

37

34,38

33

67

62,9

65,62

67

Delež ločeno zbranih bioloških odpadkov (v %)

12

15

18,4

22,44

20

Tabela 2: Doseganje okoljskih ciljev saj med njimi še vedno prevladujejo napačno odloženi biološki odpadki in embalaža, skupaj več kot 40 %. Naš zbirni center je bil zgrajen za potrebe treh občin, od katerih pa sta dve občini podelili koncesijo drugemu izvajalcu, kar se je zgodilo že pred mojim prihodom v JKP. To pomeni, da moramo urediti poslovne odnose s centroma na Pragerskem in v Celju.

Kateri sistem zbiranja odpadkov se vam kaže kot najučinkovitejši?

Sam potek zbiranja poteka nemoteno in v skladu s programom ravnanja s komunalnimi odpadki. Izpostavil pa bi zbiranje embalaže ter papirja in kartona.

Omenjate embalažo. Pri ravnanju z odpadno embalažo prihaja do problema pri prevzemu in do nesporazumov s shemami. Kako je v vaši občini?

Imeli smo težavo z odpadno embalažo v lanskem letu, ko določeni prevzemniki niso opravili svojega dela. Težava je večplastna. Imam občutek, da se lotevamo reševanja izzivov od strehe proti temelju in ne obratno. Premalo se posluša stroko, ki ima večletne izkušnje, prepočasi pa ukrepajo tisti, ki so regulatorji oziroma odločevalci. Naš cilj je biti stroškovno vzdržen servis za naše uporabnike, kar pa je ob zahtevah, ki jih moramo izpolnjevati, zelo težko.

Katere naloge v programu ravnanja s komunalnimi odpadki postavljate med prednostne?

Prednostnih nalog je več. Obveščanje, osveščanje in izobraževanje občanov, aktivno sodelovanje z občinskimi strokovnimi službami, ureditev dodatnih zbiralnic (ekoloških otokov) oziroma ureditev/prestavitev obstoječih.

Potem zagotavljanje čim boljšega ločevanja odpadkov na izvoru, naknadno sortiranje, preprostejši postopki obdelave in predelave odpadkov (stiskanje – baliranje), oddajanje posameznih frakcij v nadaljnjo predelavo v skladu s predpisi. In še marsikaj.

Kakšne so vaše izkušnje pri ravnanju z biološkimi odpadki in kako so občani sprejeli vaša navodila za kompostiranje?

Nova vlada in trajnostni razvoj Na predvolilnih soočenjih so predstavniki strank skoparili s stališči, kako si zamišljajo trajnostni razvoj Slovenije. Tudi na pobudo Mreže Plan B za Slovenijo, naj podpišejo Zavezo za Trajnostni razvojni podvig 20142018, se je odzvalo le malo strank: Združena levica, Verjamem, Državljanska lista, Slovenska nacionalna stranka in Piratska stranka. Nova Slovenija je podpisala eno zavezo, in sicer podporo prehodu v zeleno gospodarstvo. Vsebina zaveze sicer izpostavlja zapis trajnostnega razvoja v ustavo, prehod v zeleno gospodarstvo, vzpostavitev Službe vlade za trajnostni razvoj, postopno ukinitev okolju škodljivih subvencij in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Tri druge stranke sicer podpirajo usmeritev v zeleno gospodarstvo, a konkretnih zavez niso podpisale.

Zaradi težav z biološkimi odpadki, ki jih je največ predvsem med mešanimi komunalnimi odpadki, smo letos napovedali izvedbo več sortirnih analiz ob prisotnosti zainteresiranih medijev in sicer predvsem pred večstanovanjskimi objekti. Negativnih odzivov glede kompostiranja zaenkrat ni bilo. So pa tudi na tem področju še rezerve. Mislim na ločevanje in zniževanje količin odpadkov.

Morda bo v novi vladi vendarle zavel drugačen veter, saj postaja krožno gospodarstvo eden izmed poslovnih in razvojnih modelov prihodnosti, prehod v nizkoogljično družbo, manjša poraba surovin in energije pa so znane obveznosti, ki jih je v svoj pravni red prenesla na osnovi bruseljskih direktiv tudi Slovenija.

Nova vlada je pred veliko priložnostjo.

Kaj ste hoteli doseči z mobilno aplikacijo Več kot odpadki?

Odslej sirotka v laminatnih tubah

Mobilna aplikacija je pripomoček v primeru dvoma, kam odložiti kakšen odpadek – surovino. S pomočjo te aplikacije lahko uporabnik poišče: Zemljevide in poti na vaš lokalni zbirni center ter seznam in lokacije Centrov ponovne uporabe z uporabo Google Maps. Nato razvrščanje vseh odpadkov od A do Ž za vsako vključeno občino posebej. Nastavitev opomnika za oddajo posamezne vrste odpadka, možnost fotografiranja Eko packe ali neznanega odpadka ter posredovanje te informacije našim strokovnjakom, ki bodo ustrezno ukrepali. Še več je vsebine. Verjamemo, da gre za koristno in sodobno obliko komunikacije.

Načrti v tem letu?

Opraviti naše delo v skladu 4 x P: Pošteno, Pravilno, Pravočasno in Produktivno.

Nadaljevali bomo z izboljšanjem infrastrukture glede na finančne zmožnosti ter pripravili projekte za sanacijo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ob sočasni izgradnji sekundarne kanalizacije v letih od 2015 do 2017. Želimo zmanjševati vodne izgube in vplive na okolje. Izvedli bomo izklope greznic znotraj aglomeracij, kjer je infrastruktura že izgrajena. Pripravili bomo podlage za izvedbo malih komunalnih ČN izven aglomeracij. In kar je zelo pomembno - poslovno leto želimo zaključiti pozitivno.

47 90

2011

Podjetje Lajovic Tuba, d.o.o. je koordinator evropskega projekta WHEYLAYER 2 (www. wheylayer.eu) v okviru Sedmega okvirnega programa. Ob zaključku dvoletnega evropskega projekta so predstavili rezultate na demonstracijski delavnici. Udeleženci si bili iz 5 evropskih držav in Kanade.

Z demonstracijsko delavnico so želeli pokazati lastnosti sirotke in njeno uporabo v proizvodnji laminatnih tub. Te so pogosto sestavljene iz vinil-alkoholnega kopolimera (EVOH), ki je naftni derivat, z namenom, da ustvarja zadostno pregrado za kisik. S projektom WHEYLAYER so prišli do odkritja, da imajo sirotkini proteini, izolirani iz sirotke, ki je stranski produkt sira, enake lastnosti kot EVOH s to razliko, da so naraven in obnovljiv material. Raziskovalci nemškega inštituta Fraunhofer IVV, španskega inštituta IRIS in Univerze v Pisi so predstavili proces, prednosti in lastnosti materiala ter okoljevarstvene vidike. Ilirija, d.d. pa rezultate testiranj Wheylayer® tub v kozmetiki.

V Lajovic Tubi zagotavljajo, da razvoj tube na bio-osnovi ne bo obstal na tej stopnji in da že razmišljajo o še večji uporabi naravnih materialov v njihovih tubah.

julij 2014

2010

okolje

Kratko, zanimivo

Enkrat komunalec, vedno komunalec Stojan Jakin, sedanji vrhniški župan, se je dolga leta okoljsko kalil v Komunalnem podjetju Vrhnika. To, kar mu je uspelo pri ravnanju z odpadki, še danes uvršča Vrhniko med najuspešnejše občine v državi.

Zgradil je kompostarno z računalniško vodenim vpihovanjem zraka. Pri

Enkrat komunalec, vedno komunalec. Po tridesetih letih dela v komunalnem gospodarstvu se je verjetno res težko čez noč spremeniti.

Sicer pa za to ni nobene potrebe. Menim, da bi morali vsi župani poznati delo komunalcev, ne samo kot občani, ki se vedno hodujejo nanje in za katere so komunalci nujno zlo, pač pa tudi kot komunalni delavci. Ker je občina tista skupnost, ki je zadolžena za ustvarjanje okoliščin, v katerih živijo občani, lahko rečem, da mi izkušnje iz preteklosti na tem mestu zelo koristijo.

Saj ste skoraj tri desetletja vodili vrhniško komunalo! Kateremu komunalnemu dosežku ali inovaciji v svoji preteklosti bi dali prednost in zakaj?

Z veseljem se spominjam svojega delovanja v okviru Komunalnega podjetja. Na Vrhniko sem prišel kot mlad inženir z nalogo, da pomagam občini rešiti probleme s pitno vodo. Znano je, da je imela občina Vrhnika v sedemdesetih letih hudo epidemijo hidrične zlatenice zaradi okužene vode iz vodovoda. Do leta 1990 smo imeli zato na Vrhniki dva samoprispevka in uspelo nam je zagotoviti sredstva za zamenjavo vodnega vira in dograditev najnujnejšega omrežja. Zdaj ima Vrhnika vodo, ki spada med najkakovostnejše v Sloveniji. Kot direktor Komunalnega podjetja in zdravstveni hidrotehnik sem v tem času res z veseljem deloval na tem področju.

Obraz

zelenem ozaveščanju občanov pa se je odlikoval s smelimi in inovativnimi potezami. Zato

ni čudno, da mu je Zbornica komunalnega gospodarstva na

letošnji Komunaliadi v Celju podelila priznanje za njegov »komunalni opus« na Vrhniki.

Tudi izziv, ki ga je predstavljal problem gospodarjenja z odpadki v devetdesetih letih, je bil izredno zanimiv. Dejstvo je, da je imela Vrhnika neurejeno komunalno deponijo, odvoz odpadkov je bil organiziran samo v posameznih naseljih občine, največji onesnaževalec pa je bila Industrija usnja Vrhnika, ki je prispevala prek 60 % vseh odpadkov na deponiji. Skupaj z izredno dobro ekipo, ki sem jo imel v podjetju, smo se lotili problematike in današnji rezultati so znani.

julij 2014

In problem z vodo?

Vsa predstavljena problematika pa je žal odrivala odvajanje in čiščenje odpadnih voda v občini na rob, tako da je do pristopa k reševanju tega problema prišlo šele v tem tisočletju, čeprav

foto: arhiv podjetja

V obrazložitvi za priznanje Zbornice komunalnega gospodarstva je bilo zapisano prepričanje, da je v vas še vedno »komunalni duh«. Če je, koliko komunalnega duha mora prežemati župane in zakaj brez tega ne gre?

Stojan Jakin

48 90

okolje

Obraz

Dejansko vsa okoljska problematika na Vrhniki še ni rešena. Trenutno je glavni problem smrad, ki se širi iz kompostarn. so na Občino romale pobude iz Komunalnega podjetja že od osemdesetih let naprej. Uspelo nam je pridobiti kohezijska sredstva in trenutno je gradnja potrebnih objektov in naprav v polnem zamahu. Dejansko se ne bi mogel opredeliti, kateri dosežek je najpomembnejši in na katerega sem najbolj ponosen. Mislim, da so vsi dosežki, ki so povezani z varstvom okolja in višjim standardom bivanja občanov, pomembni.

Kaj pa danes? Župani ste tarča kritik občanov prav zaradi komunalnih težav. Če vas vprašam po radijsko – kje vas najbolj žuli čevelj?

Dejansko vsa okoljska problematika na Vrhniki še ni rešena. Trenutno je glavni problem smrad, ki se širi iz kompostarn. Pri tem je žalostno to, da občina nima nobenih instrumentov, s katerimi bi lahko odpravila vzroke, saj je ta resor izključno v pristojnosti države. Zaradi zahtevnosti problematike pa Slovenija in EU na tem področju nimata učinkovitih predpisov,

Že prej sem povedal, da trenutno poteka projekt Čista Ljubljanica, s katerim bomo bistveno izboljšali kakovost vode v Ljubljanici. Tudi pri tem je vrhniška občina orala ledino, saj smo prva občina v Sloveniji, ki ji je uspelo dela pri gradnji kanalizacije oddati Komunalnemu podjetju Vrhnika po t. i. načinu IN HOUSE. S tem smo zmanjšali težave pri gradnji, saj smo izključili kakršen koli propad podjetja med gradnjo, kar se je v preteklosti pri posameznih investicijah v Sloveniji večkrat dogajalo.

Zagotovili smo res kakovostno izvedbo del, saj bo izvajalec tudi v prihodnje upravljal zgrajene objekte, in s tem smo zagotovili zaposlitev domačim delavcem.

Prav tako kot gradnja kanalizacije uspešno poteka tudi gradnja čistilne naprave, katere izvajalec je Gorenje Projekt, d.o.o., ki nastopa skupaj s ponudnikom Hidroinženiring d.o.o.

Varovanje naravnih virov in energetska učinkovitost pa nista le stvar OPN, temveč celovitega delovanja občine.

Od vode k odpadkom. Kakšne naloge boste prevzeli v projektu Zero Waste?

Povsem logično nadaljevanje ločevanja odpadkov je vključitev v projekt ZERO WASTE, v katerega se letos vključujemo. V programu, ki ga sprejemamo, želimo zmanjšati količino ostanka odpadkov na največ 18 % do leta 2020.

Prepričan sem, da ne bomo samo dosegli rezultata, ampak ga bomo lahko tudi presegli, saj so naši občani okoljsko izredno ozaveščeni in se z veseljem vključujejo v sprejete programe.

Z zamudo ste sprejeli občinski prostorski načrt, ki naj bi pomenil temelj za trajnostne rešitve v razvoju vrhniške občine. Kako boste varovali naravne vire in kako boste postali energetsko učinkovitejša občina?

Občina Vrhnika velja za eno izmed tistih občin, ki leži na najobčutljivejših območjih. Tako je v občini Vrhnika velik del zemljišč pod varstvom Nature 2000. Del občine je v sklopu Krajinskega parka Barje. Prav tako imamo močno prisotno kulturno dediščino, del pa sega na Kras, kjer tudi veljajo posebne varstvene zahteve. Vse to, nedorečena infrastrukturna politika in politika razvoja delovnih mest je pripomoglo k temu, da smo OPN pripravljali polnih sedem let. Tudi danes, ko je OPN že sprejet, vse rešitve ne zadovoljujejo zahtev in potreb občine, tako da bo kar kmalu potrebna nadgradnja. Varovanje naravnih virov in energetska učinkovitost pa

Vrhniška občina sodeluje pri nadgradnji regionalnega centra z odpadki v Ljubljani.

Najnovejše strokovne ocene ugotavljajo, da bo v Sloveniji primanjkovalo odpadkov za načrtovano mrežo centrov. Kakšno je vaše stališče do zmogljivosti centra, ki naj bi bile predimenzionirane?

Skupaj s primorskimi in notranjskimi občinami smo v letu 2011 začeli graditi regijski center za gospodarjenje z odpadki v Logatcu (CERO NIK), vendar pri razvoju projekta od države nismo dobili podpore. Zato je projekt propadel in morali smo se priključiti k enemu izmed nastajajočih centrov, to je regionalnemu centru, katerega investitor je ljubljanska Snaga.

Menim, da je pristop, kakršen je v Sloveniji, zgrešen. Gradnja centrov je popolnoma prepuščena posameznim občinam oziroma skupinam občin, ki se organizirajo v t. i. smetarske regije.

Država bi morala poskrbeti za enakomerno razporeditev teh centrov, potem se verjetno ne bi zgodilo to, da je severovzhodni del Slovenije predimenzioniran, na jugozahodu pa nimamo niti enega takega centra. Tudi centri so dejansko v glavnem predimenzionirani. Vendar je to logično, saj je bil interes marsikaterega centra pridobiti čim večji znesek kohezijskih sredstev.

Zdaj imamo rešitve, kakršne pač so, prepričan pa sem, da bo še marsikaterega upravljavca in občino močno bolela glava zaradi visokih stroškov, ki bodo nastajali.

Gradnja centrov je popolnoma prepuščena posameznim občinam oziroma skupinam občin, ki se organizirajo v t. i. smetarske regije. Država bi morala poskrbeti za enakomerno razporeditev teh centrov.

Katere rešitve v novem osnutku uredbe o odpadkih se vam zdijo dobre in katere ne?

Na žalost mi uredbe še ni uspelo natančno preučiti. Ima pa nekaj rešitev, ki se mi zdijo dobre.

Predvsem bo treba napeti vse sile za ponovno uporabo tistih dobrin, ki so za nekoga odpadek, nekdo drug bi jih pa še uporabljal. In nova uredba se že spogleduje s temi rešitvami, vključuje pa, po mojem mnenju, preveč administriranja.

CeROD II z najsodobnejšo tehnologijo Na pobudo Civilne iniciative za čisto okolje in zdravo življenje je Mestna občina Novo mesto skupaj z izvajalci projekta podrobno predstavila izgradnjo celotnega projekta in načrtovano sodobno tehnologijo. Oba izvajalca, ki sta združena v konzorciju, zagotavljata najsodobnejšo tehnologijo za odlaganje in predelavo odpadkov ter spoštovanje vseh okoljskih predpisov in zakonodaje.

Projekt, ki je delno financiran iz evropskih skladov, bo prispeval predvsem h kakovostnejšemu življenju okoliških prebivalcev in celotnega območja. Vendar je predstavnike Civilne iniciative in lokalnih skupnosti zanimalo, kako je z ekološkimi in tehničnimi vidiki predvidene tehnologije in kaj prinaša projekt v lokalno okolje. Civilna iniciativa namreč nasprotuje nadgradnji.

49 90

Med večjimi projekti občine je gradnja centralne čistilne naprave, ki je del krovnega projekta Čista Ljubljanica. Kako poteka gradnja in kaj z njo rešujete?

nista le stvar OPN, temveč celovitega delovanja občine. Pozitivne rešitve morajo biti prisotne na vsakem koraku delovanja občine, tako da je OPN le grob okvir, v katerem so opredeljene posamezne prostorske rešitve. Vse drugo se rešuje posebej. Pri tem je po mojem mnenju izredno pomembno, da se vključujemo v državne in mednarodne projekte, s katerimi lahko dosegamo postavljene cilje.

Celoten projekt obsega izgradnjo objektov za mehansko-biološko obdelavo odpadkov (MBO) z zmogljivostjo 41.000 ton letno, izgradnjo infrastrukture za izrabo odlagališčnega plina za soproizvodnjo električne energije in toplote, vzpostavitev centralnega informacijskega sistema (CIS) ter zunanjo ureditev. Nadgradnja pomeni tudi prepolovitev količine odloženih odpadkov z dosedanjih 52.145 ton na 24.750 ton letno.

Pričakujejo še, da se bodo zmanjšali vplivi na okolje (toplogredni plini, smrad, manjše obremenjevanje voda), pridobivali bodo kakovostni kompost, omogočena bo snovna in energetska izraba odpadkov, odprli pa bodo tudi nova delovna mesta.

Študija o biorazgradljivih vrečkah Več partnerjev sodeluje pri izvedbi prve slovenske študije o kompostiranju biorazgradljivih vrečk v industrijskem kompostirnem okolju. Izvajali jo bodo v kompostarni CRO Vrhnika, ki je del skupine Saubermacher.

Sodelujeta še Kemijski inštitut v okviru projekta Plastice in Fakulteta za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici. S študijo želijo ugotoviti, kako kompostirne vrečke vplivajo na delovni proces, na ovijanje plastike okoli strojev, na upočasnitev procesa kompostiranja in na drugo. Že na začetku študije, pri pregledu organskih odpadkov, so ugotovili, da je bilo v bioloških odpadkih vsaj 15 % drugih odpadkov. Rezultate študije bodo predstavili na septembrski konferenci projekta Plastice v Slovenj Gradcu.

julij 2014

zato je problematika zelo težko rešljiva.

okolje

Kratko, zanimivo

50

Tehnologija že dozoreva, a človek na sledenje ni pripravljen Slovensko društvo za inteligentne transportne sisteme (S-ITS), vodi ga. mag.

Robert Rijavec s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, strokovno sodeluje pri uvajanju ITS v Sloveniji in v EU. Prejšnji mesec je bil na evropskem kongresu na Finskem, prihodnje leto pa bodo o tem govorili na mednarodnem simpoziju o elektroniki v prometu (ISEP) v Ljubljani.

Mag. Robert Rijavec in s tem S-ITS sodeluje kot zunanji opazovalec projekta ChemLog T&T – Rešitve sledenja za izboljšanje intermodalnega prevoza nevarnega blaga.

Slovenski partner v tem mednarodnem pilotnem projektu je Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Bistvene ugotovitve projekta so predstavili na nacionalnem forumu v Ljubljani, sogovornik pa je med drugim pojasnil, da človek in družba še nista pripravljena na sledenje, tehnologija pa že dozoreva.

foto: www.shutterstock.com

Jože Volfand

Inteligentni transportni sistemi

julij 2014

logistika

90

Inteligentni transportni sistemi

Zakaj so inteligentni transportni sistemi za transport pomembni in kdo je zanje najbolj zainteresiran?

V času globalizacije se mobilnost ljudi, blaga in kapitala nenehno povečuje. Meje izginjajo in integracija je v razmahu. Vloga prometa v gospodarstvu hitro narašča. V razvoju hitrih, varnih, zanesljivih, učinkovitih in ekonomičnih transportnih sistemov imajo vse pomembnejšo vlogo inteligentni transportni sistemi (ITS) in storitve. Gre za orodja avtomatizacije, izmenjave informacij in komunikacije, ki povezujejo tehnologijo prometa z družbo v prometni sistem, ki mora biti ekonomsko konkurenčen, varen in čim prijaznejši do okolja. Inteligentni transportni sistemi ponujajo podporo načrtovanju, upravljanju in zagotavljanju transportnih storitev v cestnem, železniškem, zračnem in pomorskem prometu.

Z vključitvijo najsodobnejše informacijske, računalniške in telekomunikacijske tehnike

v transportne sisteme in prevozna sredstva je mogoča pomoč pri nadziranju in upravljanju prometnih tokov, preprečevanju prometnih zastojev, zmanjševanju onesnaževanja okolja, povečanju produktivnosti in mobilnosti, reševanju življenj in tudi prihranku časa in denarja.

In ekonomski učinki?

Namen ITS je predvsem racionalno izkoriščanje in dopolnjevanje obstoječe prometne infrastrukture, predvsem brez vložka ali z majhnim v novogradnje. Druga opcija je večji izkoristek prometnih sredstev kot npr. »ride & truck-space sharing«. Inteligentni transportni sistemi lahko odpravijo ovire med različnimi sektorji, kot so na primer prometna infrastruktura, prostor, notranje zadeve, finance in drugo, saj takojšni prenos in dostop do informacij omili nekatere organizacijsko-komunikacijske težave. V preteklosti ni bilo tehnologij in orodij, ki so danes dosegljivi. Tako pri učinkovitem

Drugače je z železniškim prometom.

Kateri ITS so najpomembnejši?

Inteligentni transportni sistemi in storitve, ki že delujejo ali pa se razvijajo po svetu, so razdeljeni v večje skupine glede na širša področja delovanja sistemov. Vsak pa ima še svoje podskupine. Vendar moram poudariti - za slednje predvsem posameznik oziroma družba še ni pripravljena, tehnologija pa že dozoreva. Ker so sistemi večinoma še v fazi razvoja in utrjevanja, bi lahko rekli, da so sistemi posredovanja prometnih informacij in stanja cest med najbolj uporabljenimi. Dobro deluje tudi sistem zaščite, reševanja in pomoči, v katerega se prav v zadnjem času kar veliko vlaga (znan je sistem eCall ali tudi samodejni klic v sili). Za prevoznike so zelo pomembni sistemi za upravljanje gospodarskih vozil, brez katerih podjetja, ki se ukvarjajo z logistiko in prevozništvom, ne morejo biti več konkurenčna. Predvsem avtocestni upravljavci veliko stavijo na sisteme za nadzor in vodenje prometa. Brez svetlobno-signalnih naprav, primerno razporejenih in usklajenih semaforjev, bi bil promet v večjih mestih kaotičen. Cestninjenje je poglavje zase.

Uvedba vinjet v Sloveniji pa je bila vsekakor tehnološki korak nazaj pri uvajanju ITS. Upamo na elektronske vinjete. Vlada je Darsu kot upravljavcu avtocest naročila, naj ustavi aktivnosti za uvedbo novega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku, kar je v težki gospodarski in finančni situaciji podjetja racionalna odločitev. Tako se sicer odpovedujemo novemu sistemu, ki pa zelo verjetno ne bi prinesel bistveno več kot obstoječi sistem. Še več, po nekaterih ocenah je obstajal velik riziko, da bi bili zaradi zapletenih postopkov izterjave stroški upravljanja s sistemom celo višji, t. i. »izplen« od pobrane cestnine pa skupno manjši od sedanjega.

Železniški promet je od nekdaj potekal po posebnih predpisih in pravilih, ki so zagotavljali njegovo varno in zanesljivo odvijanje. Sistemi nadzora in vodenja železniškega prometa so tehnično in tehnološko nepogrešljiv del celotnega tehnološkega procesa. Razvoj ITS pa je to vlogo nadzora in vodenja v železniškem prometu samo še povečal v skladu z optimizacijo, prilagodljivostjo in interoperabilnostjo.

Povsem jasno je, da le z gradnjo nove železniške infrastrukture ne bomo izpolnili zahtev in pričakovanj po povečanem železniškem pretoku skozi našo državo in v njej. Vse preveč je razmišljanj in razprav, kako se tega problema lotiti, kar nas v glavnem oddaljuje od evropskih koridorjev in od pričakovane revitalizacije železniškega sistema v funkciji transportnega modusa.

Sistemi ITS pomenijo v železniškem prometu drugačno obvladovanje železniškega prometa kot do zdaj. Hkrati pa zagotavljajo obstoj Slovenije v železniških koridorjih. Za doseganje tega je, poleg zagotavljanja osnovnih gradbenih parametrov proge in elektrovleke, ključnega pomena implementacija standardiziranih in interoperabilnih tehnologij, kot je npr. vpeljava sistema digitalnega radijskega sistema GSM-R in enotnega evropskega sistema za nadzor in vodenje železniškega prometa ERTMS/ETCS. Na tem področju se stvari premikajo, določeni projekti so v realizaciji.

Kako?

Sistem GSM-R bo v povezavi z digitalnim dispečerjem zagotavljal naši železniški infrastrukturi storitve, ki jih sosednje železniške uprave uporabljajo že dlje časa in so pričakovana nadgradnja dosedanjih storitev komunikacije, sledenja in prenosa informacij med progo, vlakom in postajami. Sistem GSM-R pomeni

90

51 Cestninjenje je poglavje zase.

Uvedba vinjet v Sloveniji pa je bila vsekakor tehnološki korak nazaj pri uvajanju ITS.

logistika

Inteligentni transportni sistemi ponujajo podporo načrtovanju, upravljanju in zagotavljanju transportnih storitev v cestnem, železniškem, zračnem in pomorskem prometu.

iz več razlogov nujno zamenjavo obstoječega sistema dispečerskih zvez in obstoječega analognega sistema UKV radijskih zvez.

Sistem ERTMS/ETCS predstavlja enoten sistem nadzora in vodenja vlakov v evropskem prostoru po principu interoperabilnih storitev, ki tehnično omogočajo promet brez zaustavljanja na dosedanjih »železniških mejah«. Zavedati se je treba, da lahko le s hitrejšo vpeljavo sistemov ITS tudi v železniškem prometu kompetentno ter konkurenčno sledimo razvoju in vključevanju v trenutne železniške tokove, ki omogočajo nadaljnji razvoj tudi drugim panogam in področjem, kot sta industrija in pristanišče.

Pri tem pa mora Ministrstvo za infrastrukturo in prostor odigrati ključno vlogo z vizionarsko politiko razvoja.

Denar je za te sisteme?

Pomembnost vpeljave navedenih sistemov ITS v Evropi kaže, da različni evropski skladi z izjemno visokim odstotkom sofinancirajo tovrstne projekte, zato da bi se prenesla znanja in tehnologije na tradicionalno »zaprta« železniška področja. Pri tem pa mora Ministrstvo za infrastrukturo in prostor odigrati ključno vlogo z vizionarsko politiko razvoja in pospešenim delovanjem za spremembe in dopolnitve veljavne zakonodaje. Glavni upravljavci prometne infrastrukture – Slovenske železnice – infrastuktura d.o.o., DARS d.d., Direkcija RS za ceste, Luka Koper d.d. in Aerodrom Ljubljana d.d. – opravljajo vlogo povezovalnega člena, ker se s sistemi ITS srečujejo vsakodnevno in najkompetentneje poznajo njihovo vlogo v transportnem sistemu.

Prevoz nevarnega blaga je v državah EU še zmeraj premalo nadzorovan. Katere informacije so najpomembnejše in bi jih moral upoštevati vseevropski tehnični standard sledenja nevarnega blaga?

Upravljanje tovornega prometa vzdolž transportnih koridorjev v EU je zelo zapleteno in predvsem zelo občutljivo področje zaradi

julij 2014

Glede na gospodarsko situacijo je treba obstoječi cestninski sistem za tovorna vozila redno vzdrževati in posodabljati v skladu z interoperabilnostjo vsaj s sosednjimi državami npr.

Italija in Avstrija. Potreben je dialog med operaterji oziroma upravljavci cestninskih sistemov.

Obstoječi cestninski sistem je možno s precej manj sredstvi nadgraditi tako, da bo deloval skladno z zahtevami evropske direktive in bo še kar nekaj let uporaben za pobiranje cestnine za tovorna vozila, kar je njegov osnovni namen.

mag. Robert Rijavec

A kaj predlagate?

foto: arhiv podjetja

upravljanju prometnih tokov danes pomagajo digitalna brezžična telekomunikacijska omrežja, svetovni splet, sistemi za lokaliziranje in samodejno identifikacijo prometnih sredstev in blaga, kot so AVLS (Automatic Vehicle Location Systems), AVI (Automatic Vehicle Identification), AEI (Automatic Equipment Identification), elektronska izmenjava dokumentov (EDI - Electronic Data Interchange), banke podatkov in geografski informacijski sistemi.

52

stroškov uporabnikov, povezanih s prevozi.

Ob »padcu meja« oziroma s prostim pretokom blaga v EU je izginila skorajda vsaka sled o izvorih in ciljih prevoza blaga. Z vidika razvoja katere koli infrastrukture, sistemov in storitev (npr. zaščite in reševanja) to ni najboljše, saj navedene matrike potovanj oziroma prevozov lahko le ocenjujemo z raznimi prometnimi in gospodarskimi modeli, ki pa so lahko zelo napačni.

tudi posebna evropska Direktiva 2010/40/EU, ki ureja problematiko ITS, orientirano predvsem v cestni promet, in direktiva, ki govori o novi interoperabilnosti železniškega sistema.

Obe ciljata na izboljšanje interoperabilnosti sistemov, kar ne pomeni le poenotenja sistemov v tehničnem pogledu, temveč predlagata zahteve za poenotenje tehnologije dela, načinov medsebojne komunikacije in organizacije prometa v širšem pomenu.

Običajno je predvsem v interesu naročnika, da blago, ki je lahko tudi nevarno, pride varno od točke A do točke B. S tega vidika lahko rečemo, da je nevarno blago kar dobro kontrolirano. In za to je naročnik pripravljen tudi »plačati«. V svetu velike konkurence običajno resen prevoznik oziroma agent sam poskrbi za servis sledenja nevarnega blaga, ni pa potrebno, da storitev zagotavlja sam, ampak ima na voljo t. i. operaterje sledenja blaga, ki storitev prilagajajo potrebam posameznih naročnikov. Žal se te potrebe med seboj zelo razlikujejo, zato so taki sistemi in storitve lahko zelo kompleksni, kar pomeni, da so tudi dražji za upravljanje in težje povezljivi z drugimi sistemi.

Direktiva 2010/40/EU določa štiri prednostna področja in šest prednostnih ukrepov za uvajanje ITS v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza. Prednostna področja so: optimalna uporaba cestnih, prometnih in potovalnih podatkov, kontinuiteta upravljanja prometa in tovora v okviru storitev ITS, aplikacije ITS glede varnosti in varovanja cest, povezanost vozila s prometno infrastrukturo.

logistika

90

Inteligentni transportni sistemi

Katera storitev je bistvena?

Predvsem zaradi že navedenih potreb pri zagotavljanju ustreznega načrtovanja in upravljanja prometne infrastrukture, vključno z zagotavljanjem varnosti, bi morali vpeljati vsaj storitev avtomatskega vnosa podatkov o prevozu blaga ali izmenjave podatkov prek enotnega nacionalnega ali EU portala, ne glede na izbiro načina prevoza. Še posebej to velja za prevoz nevarnega blaga, ko morajo biti zahteve izvedene tako, da sistemi sporočajo geolokacijo prevoza nevarnega blaga in morebitne izredne dogodke v t. i. realnem času. V takih primerih blago na e-tovornem listu ne sme biti skrivnost. Ob tem sama tehnologija sploh ne igra tako pomembne vloge, pomembna je le informacija od prevoznika oziroma operaterja sledenja do upravljavca prometne infrastrukture ali centra za obveščanje. Tako se lahko upravljavci prometa ustrezno odločajo o načinu nadzora in vodenja takega prometa, še posebno pa to velja za območja infrastrukture, kot so na primer predori ali vodozbirna območja.

Katere elemente ITS bi morala upoštevati načrtovana slovenska resolucija o razvoju prometa in prometne infrastrukture?

Slovenija je članica EU in Evropska komisija je pripravila Akcijski načrt uvajanja ITS v državah EU, ki ga je sprejela tudi Slovenija. Izdana je

Sicer pa mora navedeni dokument določiti vizijo s cilji in ukrepi do leta 2020. Slednji morajo biti realni, definirani morajo biti deležniki ITS ter poslovni model ITS v RS, ključni projekti ITS in financiranje izvajanja resolucije. In k resoluciji se je treba zavezati, resolucija ne sme biti dokument, ki ostane v nekem »predalu« na ministrstvu.

Koliko so ITS že vključeni v programske študijske vsebine logistike?

Zelo močen trend v državah EU je v izobraževanju o ITS na vseh področjih, saj prav pomanjkanje znanja botruje problematiki počasne integracije in neinteroperabilnosti tovrstnih sistemov v vseh državah EU, ne le v Sloveniji. V Sloveniji nimamo posebnega študijskega programa o ITS. Več kot predmeta o ITS na posamezni fakulteti nimamo, vedeti pa moramo, da je študij ITS lahko zelo multidisciplinaren: od elektrotehnike, strojništva, računalništva in informatike do organizacije, logistike in infrastrukturnih objektov itd. ITS namreč »objema« tehnologijo prometa: prevozna sredstva, prometno infrastrukturo in telekomunikacije, družbo: udeležence v prometu, upravljavce infrastrukture, oblasti in politiko.

No, tudi če se ozremo po drugih državah EU, stanje na tem področju ni veliko boljše. Temu primerno se v Sloveniji (UL, FGG) povezujemo v izobraževalne mreže. Ena takih je mreža ITSEdunet, ki želi biti temu »trdemu orehu« kos. V mrežo je vključenih kar nekaj izobraževalnih institucij, ki spadajo med pionirje za razvoj in uvajanje sistemov ITS po državah EU. Učinkovita tehnična podpora sledenju za

optimizacijo prevoza nevarnega blaga je osnovni pogoj za dober nadzor. Kakšna je ponudba sledilnih naprav v Sloveniji in na evropskem trgu?

To vprašanje se mi zdi zelo težko, saj bi morali za odgovor narediti kakšno marketinško analizo. Lahko rečem, da je ponudba bogata, ne le v Sloveniji, tudi drugod. Konkurenca je zelo velika. Če bi bil prevoznik ali drug deležnik v sistemu logistike, bi se zelo težko odločil za »najboljšega« ponudnika, zelo verjetno pa sledilne naprave ne bi več »kupil«, ampak bi jo najel oziroma upravljanje z njo prepustil t. i. operaterju sledenja. Vedeti moramo, da je »sledenje« podpora logistiki oziroma prevozništvu in pri tem se zahteve naročnika lahko spremenijo od danes do jutri. To pa pomeni stalno nadgradnjo naprav, za kar običajno ponudniki logističnih storitev oziroma prevozništva zelo težko najdejo finančna sredstva.

Kje je razlog, da še vedno ni enotnega tehničnega standarda za koordiniran pretok podatkov med deležniki? Kaj lahko pri tem stori Slovensko društvo za inteligentne transportne sisteme?

Razvoju tehnologije ITS sledimo tudi v Sloveniji, predvsem kot sistemski integratorji in proizvajalci posameznih komponent podsistemov. Ko govorimo o pretoku podatkov med deležniki, to ni le stvar tehnologije, ampak tudi organizacije in predvsem poslovnega interesa posameznih deležnikov. In to zmagovito kombinacijo (win-win), v kateri bi pridobili vsi deležniki prometnih sistemov: uporabniki, upravljavci (operaterji in vzdrževalci), lokalne oblasti in ministrstva, proizvajalci, razvijalci in raziskovalci, je težko razložiti vsem hkrati. Nekdo to želi že »včeraj« in nekdo »jutri«, nekdo prehiteva in nekdo zaostaja pri odločitvi.

Veliko je tudi neznanja, saj so tovrstni sistemi in storitve lahko zelo kompleksni za načrtovanje in implementacijo, še zlasti če jih gledamo od »zgoraj navzdol«.

Da bi se povezali v vseevropski prometni sistem, smo pred sedmimi leti v Sloveniji ustanovili Slovensko društvo za inteligentne transportne sisteme (ITS Slovenije), ki aktivno sodeluje v načrtu uvajanja ITS pri nas in v EU. V ITS Slovenije je danes vključenih 16 pravnih in 50 fizičnih oseb. Krovno ministrstvo pri uvajanju teh sistemov je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki gradi vezi z drugimi ministrstvi, vključenimi v ITS.

080 4446 sledenje Sledenje d.o.o., Letališka cesta 33d, 1000 Ljubljana, Slovenija

Privarčujte pri vožnji!

Promocija

julij 2014

www.eko.si

prevoza nevarnega blaga je

strokovno sodeloval Prometni institut iz Ljubljane. Dr. Primož

Kranjec meni, da gre pri

projektu ChemLog T&T za

konkretne rešitve, kar bi lahko

bila ena izmed implementacij

vseevropskega sistema za

spremljanje nevarnega blaga.

Takšnega informacijskega

sistema EU še nima, čeprav je način prevoza nevarnega blaga v mednarodnem prometu

standardiziran.

Med zelo zanimivimi je ugotovitev, da ni standardizirane informacijske arhitekture, ki bi povezala podatke iz sledilnih naprav, nameščenih na vozilih in tovornih enotah. Na katere standarde mislite in kaj bi moral omogočiti sistem sledenja pri intermodalnem prevozu nevarnega blaga?

V okviru pregleda sistemov sledenja blaga in vozil ter pri pregledu trenutnih rešitev spremljanja nevarnega blaga je bilo ugotovljeno, da je tržna storitev avtomatskega sledenja, ki je bilo pregledano, zelo razširjena v Sloveniji in celotni Evropi. Sistemi sledenja, ki so danes na trgu, večinoma temeljijo na uporabi sledilnih naprav GPS/GSM. Glavni komponenti naprave sta poleg preostalih senzorjev modula GPS in GSM. Lokacija se ugotavlja z uporabo sistema GPS ali drugega sistema satelitske navigacije, npr. GALILEO, GLONASS, zajeti podatki pa se pošiljajo prek podatkovnega dela sistema GSM, običajno GPRS. V primerjavi tehničnih rešitev in prijaznosti proizvodov do uporabnika lahko ugotovimo, da Slovenija igra vodilno vlogo pri ponujanju teh storitev in jih tudi trži v svoji širši okolici.

Način prevoza nevarnega blaga v mednarodnem prometu je standardiziran s številnimi mednarodnimi sporazumi in konvencijami v okviru mednarodnih organizacij OTIF, OSJD in UNECE. Čeprav transportni sporazumi o prevozu nevarnega blaga veljajo za tiste, ki se najhitreje spreminjajo, še vedno ni celovitega evropskega informacijskega sistema za spremljanje nevarnega blaga, da bi povezal posamezne ločene ponudnike sledenja, ki svoje storitve ponujajo na tržni osnovi, in jih

logistika

90

53 za izboljšanje intermodalnega

Sledilne naprave v intermodalnem transportu so načelno nameščene na zunanji strani intermodalnih transportnih enot, navadno zabojnikov. ponudil javnim uporabnikom. Tistim, ki skrbijo za varnost prometa in ukrepe ob izrednih dogodkih.

Poskusi integracije sistemov sicer obstajajo, eden takih je predlog informacijskega sistema UNECE za ukrepanje v izrednih dogodkih iz leta 2013. Vendar končni predlog še ni izoblikovan. V primeru projekta ChemLogTT pa gre za konkretno rešitev, ki bi lahko predstavljala eno od mogočih uporab bodočega vseevropskega sistema za spremljanje nevarnega blaga.

Sledilnih naprav je vse več in ponudniki navajajo različne karakteristike tehničnih rešitev, ki naj bi bile najboljše. Kakšne posebnosti bi morale izpolnjevati naprave za sledenje nevarnega blaga?

Tehnologije, ki se uporabljajo v avtomatskem sledenju blaga, so danes predvsem radiofrekvenčna identifikacija RFID, GSM in GNSS (GPS), v železniškem prometu pa se uporablja tudi identifikacija z železniškim signalno-varnostnim sistemom. Vsi sistemi imajo svoje prednosti in slabosti. Vendar je najbolj razširjen sistem GPS, saj je neodvisen od prometne infrastrukture in uporablja komunikacijsko infrastrukturo globalnega navigacijskega sistema (GNSS), ki je na voljo tudi za druge namene.

Sledilne naprave v intermodalnem transportu so načelno nameščene na zunanji strani intermodalnih transportnih enot, navadno zabojnikov, ki se med izvorom in ponorom blaga

julij 2014

ponovitev nadnaslova ali imena rubrike

Pri projektu Rešitve sledenja

Projekt raziskuje možnosti avtomatskega sledenja blaga z uporabo tehnoloških rešitev in njihovo integracijo v enotni sistem spremljanja nevarnega blaga v celotni Evropi. Prometni institut Ljubljana je pri projektu zadolžen za oblikovanje tehničnih zahtev za sisteme sledenja na podlagi pregleda stanja sistemov sledenja v Sloveniji. Na tej podlagi je pripravil načrt in vodenje izvedbe ter ovrednotenje rezultatov pilotnega projekta testiranja predlagane rešitve informacijske platforme sledenja nevarnega blaga. Pilotni projekt je bil usklajen in izveden s partnerji iz Madžarske in Italije, s katerimi sodeluje v izvedenski delovni skupini, organizirani v okviru pilotnega projekta.

dr. Primož Kranjec

Katere naloge je pri projektu ChemLog TT prevzel Prometni institut?

foto: arhiv podjetja

Slovenija med vodilnimi ponudniki sistemov sledenja

54 90

logistika

prevažajo z različnimi prevoznimi sredstvi. Za tako uporabo sledilne naprave je pomembna možnost učinkovitega avtonomnega napajanja z energijo, saj dodaten vir ni vedno prisoten.

Naprava mora biti dovolj robustna, da kljubuje različnim vremenskim razmeram. Zahteva se tudi čim daljši čas med zaporednimi vzdrževalnimi posegi – Mednarodna konvencija o varnosti kontejnerjev (IMO) predpisuje redno vzdrževanje in s tem obvezno vračanje zabojnikov do lastnika vsakih 30 mesecev. Zaradi morebitnega stika naprave z nevarnim blagom je pomembno spremljanje stanja blaga z merjenjem temperature in pritiska v zabojniku ali cisterni in zagotavljanje zaščite pred eksplozijo.

Strokovnjaki pripravljate novo sistemsko zgradbo telematskega sistema za uvedbo elektronskega tovornega lista v transportu nevarnega blaga. Kakšna rešitev se torej napoveduje in kdaj bi jo lahko začeli uvajati v prakso?

julij 2014

Neformalna skupina za telematiko, ki je organizirana v okviru Odseka za transport Ekonomske komisije ZN za Evropo (UNECE), je septembra 2013 predstavila predlog telematske sistemske arhitekture za uporabo elektronskega transportnega dokumenta, v okviru katere je predstavljen sistem upravljanja izrednih dogodkov pri transportu nevarnega blaga.

Sistem predstavlja pretok podatkov o nevarnem blagu. V primeru izrednega dogodka se podatki prenašajo od pošiljatelja ali operaterja transporta, ki to informacijo v elektronski obliki hranita v svojih informacijskih sistemih, do nadzornega klicnega centra. Gre za samodejni prenos podatkov, ki se izvede ob sprožitvi sistema eCall v vozilu z nevarnim blagom. Prenos poteka prek posebnega vmesnika (»Osrednja upravljavska storitev«), ki zagotavlja varno in overjeno komunikacijo. To pomeni, da morajo biti pošiljatelji in prejemniki informacij ustrezno registrirani v sistemu in zagotavljati, da

Nacionalni forum o sledenju nevarnega blaga Konec maja je v Ljubljani na Gospodarski zbornici Slovenije potekal nacionalni forum o sledenju nevarnega blaga v intermodalnem transportu. Organizirala ga je Univerza v Mariboru, v okviru projekta ChemLog T&T. Foruma so se udeležili predstavniki Prometnega instituta Ljubljana, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Uprave za reševanje in zaščito RS, Združenja za promet, Slovenskega društva za inteligentne transportne sisteme, Adrie Kombi, Slovenskih železnic in podjetja SLEDENJE d.o.o.

Namen foruma je bil predstaviti rezultate mednarodnega pilotnega projekta prevoza nevarnega blaga med Italijo, Slovenijo in Madžarsko slovenski strokovni javnosti. Po predstavitvi rezultatov je potekala diskusija o možnostih prenosa pilotne sheme in pretoka podatkov med ključnimi udeleženci sledenja nevarnega blaga v skladu s priporočili Ekonomske komisije združenih narodov za Evropo (UNECE) v prakso ter njenih prednostih in slabostih. Če povzamemo samo bistvene ugotovitve foruma, lahko rečemo, da informacija o prevozu nevarnega blaga (transportna pot, vrsta in količina) po eni strani predstavlja dobro sliko prevoza tovrstnega tovora na

kdaj bo sistem v celoti specificiran in vpeljan.

Predlagani sistem ChemLogTT, ki je bil preizkušen v pilotnem projektu, je lahko ena od mogočih rešitev za »Osrednjo upravljavsko storitev« ali samo korak h končnemu cilju, saj zdaj še ne izpolnjuje vseh varnostnih zahtev.

Marija Lesjak

Posebno poglavje pomeni možnost detekcije nesreč.

je informacija o nevarnem blagu sistemu na voljo ob izdelavi elektronskega tovornega lista.

Ta vmesnik, v sistemu imenovan »zaupnik 1« (»Trusted Party 1«), je zdaj le ideja, ki še nima predpisanih specifikacij, kaj šele standardne implementacije, zato je težko napovedati,

foto: arhiv podjetja

Posebno poglavje pomeni možnost detekcije nesreč. Te se ugotavljajo na podlagi trkov, ki jih zaznava senzor gibanja. V povezavi z modulom eCall bi bilo v takem primeru mogoče avtomatsko sporočanje lokacije nesreče v center za obveščanje, ki bi potem poskrbel za ukrepanje. Žal so vrste in velikosti trkov v intermodalnem prometu zelo različni, trk tovornjaka je lahko enake velikosti kot trki pri spenjanju vagonov.

To onemogoča zanesljivo sklepanje o dogodku.

Ker se intermodalni transport običajno ne spremlja, klicni center pri lažnem alarmu eCall ne more preveriti pravilnosti informacije.

določenem območju, vendar obstaja nevarnost, da bi te podatke izkoristile konkurenca in teroristične organizacije. V tem primeru sta zaščita in varnost podatkov ključnega pomena. Pravice dostopa do podatkov, definicijo pooblaščenih uporabnikov in nabor podatkov, ki se izmenjujejo v integrirani sistemski rešitvi, je treba natančno definirati, testirati in uskladiti na evropski ravni, preden se tak sistem lahko uvede v prakso. Prav tako je treba uskladiti oz. standardizirati tehnične vidike prenosa informacij in povezav med akterji. V preteklosti se je veliko govorilo o količini in ceni prenosa podatkov iz sledilnih naprav do spletne platforme oz. t. i. »osrednje upravljavske storitve«, ki je vezni člen med intervencijskimi enotami in preostalimi akterji, vključenimi v prevoz nevarnega blaga. Ker je cena za komunikacijske storitve prenosa podatkov po GSM-omrežju v Evropi padla celo pod 10 % običajnega prenosa GPRS, prenos s stroškovnega vidika ni več problematičen.

Marija Lesjak, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo

s štirinajstimi drugimi partnerskimi organizacijami iz sedmih držav članic Evropske unije sodeluje v projektu ChemLog T&T – Rešitve sledenja za izboljšanje intermodalnega prevoza nevarnega blaga v Srednji in Vzhodni Evropi.

Projekt se osredotoča na sledenje intermodalnemu prevozu nevarnega blaga - intermodalnim tovornim enotam (kontejnerjem, kontejnerskim cisternam, zamenljivim tovoriščem, itd.) vzdolž celotne transportne verige s poudarkom na prevozu po železnici, da se zagotovi trajnosten transport. Namen je zagotoviti nepretrgan vir informaciji o tovoru in njegovem stanju tudi, ko ta menja način prevoza npr. s ceste na železnico ali se nahaja na terminalu oz. v logističnem centru. Omogočila bi se tudi izmenjava informacij med deležniki vključenimi v prevoz nevarnega blaga, kot so pošiljatelji, operaterji prevoza, prevozniki in ponudniki sledenja na eni ter intervencijskimi enotami in drugimi pooblaščenimi javnimi uporabniki na drugi strani. Tako bi se povečala varnost in zagotovilo učinkovito ukrepanje, če bi se zgodila nesreča.

V prvi fazi projekta smo naredili pregled sedanjega stanja sledenja nevarnemu blagu v Sloveniji, kar so naredili tudi v drugih partnerskih državah (Nemčija, Avstrija, Poljska, Češka, Slovaška, Italija, Madžarska) ter analizirali in ocenili trenutno dosegljiva IKT orodja primerna za sledenje nevarnemu blagu.

Na podlagi analiz smo izbrali najprimernejše orodje (sledilna naprava) za pilotno testiranje, razvita je bila tudi spletna platforma za

logistika

koordiniran pretok informacij med deležniki vključenim v pilotni projekt.

Pilotni projekti V okviru partnerstva so bili na evropski ravni izvedeni štirje pilotni projekti sledenja nevarnemu blagu. Univerza v Mariboru je v sodelovanju s Prometnim institutom Ljubljana, slovenskim podjetjem Sledenje d.o.o. ter z Italijanskimi in Madžarskimi projektnimi partnerji izvedla pilotni projekt na relaciji Luka Koper ¬– Budimpešta.

Cilj pilotnega projekta je bil demonstracija telematske arhitekture sistema ter prenosa podatkov pri izrednem dogodku med simuliranimi uporabniki, kjer je končni uporabnik predstavljal najbližji klicni center. S tem smo v praksi poskušali demonstrirati pretok podatkov med ključnimi udeleženci sledenja nevarnemu blagu v skladu s priporočili Ekonomske komisije združenih narodov za Evropo (UNECE), ki pripravlja standarde za sledenje nevarnemu blagu. Vzporedno je potekal tudi test tehničnih karakteristik sledilnih naprav in evalvacija parametrov, pomembnih za brezhiben in pravočasen prenos informacij med vsemi vključenimi akterji. Na osnovi pilotnih rezultatov bodo pripravljena priporočila za skupni vseevropski tehnični standard sledenja nevarnemu blagu, ki je v pripravi.

Marija Lesjak, UM FKKT

julij 2014

Univerza v Mariboru skupaj

90

55

Promocija

Projekt ChemLog T&T – Rešitve sledenja za izboljšanje intermodalnega prevoza nevarnega blaga

Aerodrom bi raje kupca med upravljavci letališč Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

56 90

logistika

Letalski promet

Aerodrom Ljubljana bo prodan, saj postopka prodaje, ob zavezujočih ponudbah, ne bo mogel najbrž nihče ustaviti.

Tudi zaveza, ki jo je Slovenija

Zmago Skobir

Letalski promet

dala Bruslju, ne more ostati v predalu. Ljubljansko letališče

potrebuje lastnika, ki bo

poskrbel za razvoj. Vlada je

nemodro preprečila razvojno odločitev o gradnji drugega

potniškega terminala. To lahko

vpliva na rast prometa, pravi

Zmago Skobir, predsednik uprave. Prav trend rasti

pri številu potnikov in pri

tovoru, tudi v tem letu, dviga

Aerodromu Ljubljana ceno in

upravičeno izpostavlja že dolgo znane načrte, kako naložbeno

urediti brniški kompleks in

letališče drugače, kot je zdaj,

julij 2014

povezati z Ljubljano.

Kaj kaže polletno poslovanje družbe? Ali se nadaljuje dober trend pri številu potnikov in pri tovornem prometu?

O polletnem poslovanju še ne moremo poročati, poročilo bo javno razkrito v drugi polovici avgusta. Marčevsko kaže dobre rezultate in rast vseh pomembnih kategorij poslovanja.

Podatki o potniškem prometu na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana v prvih petih mesecih leta 2014 kažejo 6-odstotni porast glede na enako lansko obdobje.

Potemtakem rast ostaja. Kaj vpliva na ta trend in s katerimi tržnimi in poslovnimi potezami utrjujete finančno stabilnost podjetja, ki jo je država z odvzemom 35 milijonskega bilančnega dobička dobro načela?

V letu 2013 je bilo zabeleženo povečanje števila potnikov pri domačem in pri tujih prevoznikih. Za 10,2 odstotka je preseglo število iz leta 2012, za 2,6 odstotka pa načrt. Poleg rasti domačega prevoznika je bil najpomembnejši dejavnik rasti števila potnikov nizkostroškovni prevoznik Wizz Air, ki je z linijama v London Luton in belgijski Charleroi, vzpostavljenima ob koncu leta 2012, popestril ponudbo nizkostroškovnih letov z našega letališča. Med tujimi rednimi prevozniki sta število letov povečala Turkish Airlines in

V letu 2013 so potniki največ leteli na destinacije London, Frankfurt, Istanbul, Zürich, München in Pariz.

Finnair. Pozitivno je na rast prometa vplivala tudi vzpostavitev redne linije prevoznika Air Serbia, ki je decembra 2013 začel dnevno leteti med Ljubljano in Beogradom.

Pozitivni trendi v prometu se odražajo v dobrem poslovanju družbe. Nove poslovne priložnosti iščemo med komercialnimi prihodki.

Hkrati se držimo začrtane konservativne finančne politike in velike pazljivosti na področju obvladovanja stroškov in obvladovanja tveganj.

Nove linije so se torej obnesle. Za katere pa je, poleg Bruslja, največje povpraševanje in kakšne so možnosti za dogovore z novimi letalskimi prevozniki? Potniki se pritožujejo, da morajo na nekatere destinacije prevečkrat leteti z bližnjih regionalnih letališč.

V letu 2013 so potniki največ leteli na destinacije London, Frankfurt, Istanbul, Zürich, München in Pariz. Glavnino javnega

V obstoječem terminalu in v njegovi okolici se srečujemo s številnimi ozkimi grli.

Takšnih cen se bodo turisti razveselili. Kako pa sodelujete z državnim Spiritom in glavnimi turističnimi akterji pri marketinških kampanjah in na turističnih sejmih po svetu?

Sodelovanje je zgledno. Občasno sodelujemo tudi na sejemskih predstavitvah, predvsem pa si prizadevamo za stimulativno politiko slovenskega turističnega sektorja do novih letalskih povezav.

Ali konflikt med Ukrajino in Rusijo vpliva na rast števila potnikov, saj zavzemajo Rusi vse večji delež med tujimi turisti v Sloveniji?

Domače in tuje geopolitično dogajanje predstavlja enega ključnih tveganj za družbo.

Temu s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika posvečamo veliko pozornosti in iščemo ukrepe za njegovo obvladovanje.

Eskalacija konflikta Ukrajina-Rusija negativno vpliva na ceno goriva ter s tem na ceno letalskega prevoza. Zaradi zaostrenih razmer je število potovanj na ta območja manjše, prav tako je manj prihodov.

Farmacevtske družbe morajo upoštevati nove standarde pri prevozu zdravil. Je letališče ustrezno opremljeno? Katere gospodarske panoge se največ odločajo za letalski tovorni promet in kje so možnosti za rast?

Pošiljke zdravil in surovin za izdelavo farmacevtskih izdelkov se pogosto prevažajo z letali, zato je Aerodrom Ljubljana opremil svoje skladišče z dodatnim hladilnim sistemom, ki omogoča vzdrževanje zahtevanih temperaturnih režimov tudi za večje

Kakšno tveganje lahko pomeni zamik privatizacije Aerodroma Ljubljana glede na to, da ste že pričakovali zavezujoče ponudbe in da je precejšen interes med kupci za vaše podjetje?

Manjši zamik na iztek privatizacije po našem mnenju ne bo vplival. Daljše zamikanje ali celo spreminjanje postopka bi na iztek privatizacije lahko imelo negativen vpliv.

Kateri kupec je za Aerodrom boljši – med letališkimi operaterji ali med finančnimi investitorji?

Za Aerodrom Ljubljana bi bil primeren strateški lastnik, ki bi imel moč, voljo in vzvode za razvoj potniškega in tovornega prometa, komercialnih dejavnosti ter pripadajoče infrastrukture. Takšnega bi prej našli med upravljavci letališč kot finančnimi investitorji.

Ta odgovor je pomemben tudi z vidika razvoja letališča. Potem ko je bila sprejeta odločitev, da se ne gradi drugi potniški terminal, se postavlja vprašanje, kje lahko vaše podjetje dolgoročno največ izgubi?

V obstoječem terminalu in v njegovi okolici se srečujemo s številnimi ozkimi grli. Ta so bila že prej, a uporabniki so jih tolerirali vedoč, da bodo težave z novo infrastrukturo rešene.

Potrpljenja med vsemi vrstami uporabnikov je vedno manj. Glede na to, da promet raste, obstaja realno tveganje, da nam neustrezna infrastruktura ne bo dovoljevala razvijati prometa v obsegu, kot bi ga sicer lahko.

V letu 2012 je bil Aerodrom Ljubljana po številu potnikov na 147. mestu v EU. Kako visoko lahko pridete na tej lestvici?

Napoved prometa predvideva zmerno, a zanesljivo rast. Tako bomo do leta 2020 dosegli število 1,8 milijona potnikov s povprečno letno stopnjo rasti nad 4 odstotke. Ob tem pričakujemo spremembe v strukturi prometa v korist povečanja deleža tujih prevoznikov. Pri napovedi

Dobra rast tovornega prometa na SŽ Poslovni prihodki Slovenskih železnic so dosegli 504 milijone evrov in so se glede na leto 2012 povečali za 11,1 odstotka. Vse družbe v skupini Slovenske železnice so v primerjavi z letom 2012 dosegle boljše poslovne izide iz poslovanja, razen skupine SŽ-Železniško gradbeno podjetje, katere dobiček iz poslovanja je bil nekoliko pod ravnijo leta 2012.

Na izboljšanje rezultata poslovanja skupine SŽ je ključno vplivalo bistveno izboljšanje rezultatov v družbah SŽ-Tovorni promet in SŽ-Potniški promet.

57 90

pošiljke. Zagotavlja se že ovijanje palet v posebno termo folijo, ki omogočajo boljše vzdrževanje želene temperature med nakladanjem in razkladanjem letal. Letalski tovorni prevoz koristijo različne gospodarske panoge. Farmacevtska industrija je gotovo med pomembnejšimi uporabniki letalskega tovornega prevoza, vendar je v zadnjem času opaziti povečanje tudi ostalega tovora.

Predvsem zahteva po hitrosti dostave blaga končnemu uporabniku zagotavlja letalskemu prevozu konkurenčno prednost. Vse bolj pogosto internetno trgovanje občutneje vpliva na rast letalskega tovora in letalske pošte.

Vedno večja konkurenca med sodelujočimi deležniki izboljšuje kakovost storitve prevoza in znižuje cene. Letalski tovorni promet na ta način postaja dostopnejši za pošiljke, ki prej niso prenesle cene letalskega prevoza. Prav tu je največja priložnost za rast v prihodnje.

SŽ-Tovorni promet je leta 2013 z intenzivno tržno usmerjenostjo v poslovanje zunaj slovenskih meja dosegel spodbudne rezultate. V primerjavi z letom prej je povečal transportne prihodke za 6,1 odstotka in za 11,7 odstotka glede na poslovni načrt. SŽ-Tovorni promet je dosegel pozitiven EBIT v višini 4,4 milijona evrov in čisti dobiček v višini 3,4 milijona evrov. Količina prepeljanega blaga se je v primerjavi z letom 2012 povečala za 9,1 odstotka. Tovorni vlaki Slovenskih železnic so lani prepeljali 17,6 milijona ton blaga, opravljenih pa je bilo 3,9 milijarde neto tonskih kilometrov.

Transportne prihodke je lani povečal tudi SŽPotniški promet, ki je dosegel pozitiven EBIT v višini 4,4 milijona evrov ter čisti dobiček v višini 2,8 milijona evrov. Z vlaki Slovenskih železnic se je lani peljalo 16,4 milijona potnikov, kar je za dobrih 5,9 odstotka več kot leta 2012, z opravljenimi 760 milijoni potniških kilometrov pa je bil presežen tudi načrtovani obseg dela. Dobri rezultati v Tovornem in Potniškem prometu so bili doseženi kljub številnim oviram v železniškem prometu, ki so posledica slabega stanja javne železniške infrastrukture.

V Laškem poslovni logistični kongres Slovensko logistično združenje in Planet GV bosta v oktobru v Laškem pripravila mednarodni poslovni logistični kongres. Tema: Oskrbovalne verige v znanosti in praksi.

Predavatelji, domači in tuji bodo govorili predvsem o tem, kako z inovativnostjo in učinkovito logistiko do višje dodane vrednosti. Pri pripravi kongresa med drugim sodelujeta ljubljanska in mariborska univerza, saj želi Slovensko logistično združenje spodbuditi povezovanje med gospodarstvom in izobraževalnimi ustanovami.

julij 2014

potniškega prometa na letališču so predstavljali potniki na rednih letih, in sicer 87 odstotkov. Pomembna kategorija v sklopu javnega prometa so potniki nizkostroškovnih prevoznikov, easyJet in Wizz Air, ki predstavljajo 12,6-odstotni delež vseh potnikov javnega prometa. Osrednje slovensko letališče s konkurenčno ponudbo okoliškim privablja vse več potnikov. Prek večjih evropskih vozlišč je mogoče iz Ljubljane ugodno poleteti po celi Evropi, tudi na čezoceanske destinacije, predvsem s tujimi prevozniki (Turkish Airlines, Finnair, Air Serbia, Air France), ki mesečno pripravljajo posebne ponudbe letov.

Nekaj takšnih je zbranih na naslovu http:// www.lju-airport.si/sl/mediji/4991. Za povratni polet iz Ljubljane v Bangkok ali Peking bodo potniki na primer odšteli dobrih 600 evrov, za v Helsinke ali Moskvo pa 230 …

logistika

Kratko, zanimivo

58 90

logistika

števila premikov letal je bil upoštevan trend povečanja velikosti oziroma kapacitet letal zaradi optimizacije mreže povezav letalskih prevoznikov, zato je napovedana povprečna letna stopnja rasti v višini 1,5 odstotka. Za tovorni promet pričakujemo, da bo naraščal po povprečni 2,9-odstotni letni rasti.

Če bi Bruselj odločil, da Adria ni bila upravičena do državne pomoči, kakšen scenarij bi se vam obetal?

Aerodrom Ljubljana pozdravlja objavljeno odločitev Evropske komisije, da dokapitalizacije Adrie Airways predstavljajo dovoljeno državno pomoč domačemu prevozniku.

Adria Airways kot največji kupec storitev Aerodroma Ljubljana v strukturi prometa predstavlja 69 odstotkov fizičnega obsega prometa. Odločitev v korist domačega prevoznika za nas zato pomeni pozitivno novico, ki bo zmanjšala tveganja poslovanja družbe in ji omogočila lažje poslovno načrtovanje.

Podatki o potniškem prometu na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana v prvih petih mesecih leta 2014 kažejo 6-odstotni porast glede na enako lansko obdobje. Porast v omenjenem obdobju beleži tudi domači promet.

Ugotovitev Evropske komisije pa je dobra ugodni_leti_213_148mm copy.pdf 1 24.7.2014 9:13:08 popotnica, da se bo trend nadaljeval.

Letališča okolju niso prijazna. Kako si prizadevate, da postanete zeleno letališče?

Trajnostnemu delovanju posvečamo veliko pozornosti. S celovitim pristopom v smeri trajnostnega razvoja zmanjšuje vpliv svojih dejavnosti na okolje. Pomemben del okoljskih prizadevanj je tudi upravljanje z ogljičnim odtisom v okviru programske sheme Airport Carbon Accreditaton, ki prepoznava trud letališč za zmanjševanje ustvarjenih emisij ogljikovega dioksida. Z izračunom ogljičnega odtisa toplogrednega plina CO 2 je družba lansko leto pridobila certifikat ACA na prvi ravni.

Ugotovila je, da imajo med posameznimi viri emisij največji vpliv na odtis poraba elektrike (61,6 odstotka), ogrevanje prostorov (19,4 odstotka), prevozi na delo (9,4 odstotka) in lastni vozni park (9,3 odstotka), sledijo pa jim službene poti (0,3 odstotka) in generatorji (0,1 odstotka). Podatki za leto 2013 kažejo, da je družbi glede na leto pred tem uspelo ogljični odtis v skupnem zmanjšati za 6 ton oziroma za dober odstotek. Okoljska politika Aerodroma Ljubljana sicer predvideva ogljično nevtralnost do leta 2020 in opredeljuje prehod v nizkoogljično družbo kot enega strateških okoljskih ciljev. Za varovanje in ohranjanje okolja si družba prizadeva še na mnogih področjih, med drugim pri ravnanju

z odpadki, učinkoviti rabi naravnih virov, zmanjševanju hrupa zaradi letalskega prometa ter dolgoročno učinkovitemu in trajnostno naravnanemu pristopu k problematiki trkov ptic z letali. Aerodrom Ljubljana izpolnjuje tudi zahteve standarda ISO 14001. Vemo, da to pomeni varovanje in ohranjanje okolja za današnje in prihodnje generacije.

Napoved prometa predvideva zmerno, a zanesljivo rast.

Tako bomo do leta 2020 dosegli število 1,8 milijona potnikov.

POZABI na prevoz do tujih letališč.

Preveri ugodne letalske vozovnice iz Ljubljane.

Promocija

julij 2014

www.lju-airport.si

Pridružite se nam v omrežju Zelene Slovenije!

Mestna občina Ptuj Mestna občina Veljenje

Občina Bled Občina Gorenja vas - Poljane Občina Postojna

Občina Sevnica www.msk.si

Občina Slovenske Konjice

Oberč d.o.o.

Občina Škofja Loka

PAPIRNICA VEVCE L A B E L S A N D F L E X PA C K

Prinzhorn Hamburger Containerboard PRIN 01/08 27.01.2009 A. Kuck/ Bönecke

Pant.

327 U

JAVNO PODJETJE OKOLJE PIRAN d.o.o.

Arze 1b, 6330 Piran - Pirano Tel: (05) 617 50 00, Fax: (05) 617 50 15 info@okoljepiran.si, www.okoljepiran.si

Embalažno omrežje Logistično omrežje

PiCoating Janko Pinter s.p.

Promocija

Pokličite nas na 03/42 66 706 ali 03/42 66 716 ali nam pišite na info@zelenaslovenija.si

S P I J E Š J I H P E T, PA N I S I ZA D E T. Už i te k b rez a l ko h o l a ALK.

ALC.

WWW.LASKO.EU

Promocija

NOV OKUS NOVA PODOBA