Eol 93

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

93 oktober 2014

Javne službe kot "talci" družb za ravnanje z opadno embalažo

Papirničarji boljši kot Evropa, a zaradi energentov slabi obeti Pripravlja se prenova zakonodaje, tudi ukrepi za manj administracije Lahkotne besede o zeleni rasti, reciklažna panoga pa vse bolj tone HE: vlada mora pripraviti shemo projekta in določiti koordinatorja Izgubili smo X. koridor, tuj kapital pri sosedih, država pa nič

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

2 93

Strokovni posvet

EOL

Kako do prenove sistema ravnanja z odpadno embalažo?

5. 11. 14 9.0013.30h Sreda, 5. november 2014 Gostišče Hochkraut, Tremerje 2, Celje

Program:* -

Odprta vprašanja pri ravnanju z odpadki in odpadno embalažo; prioritete MOP (Ministrstvo za okolje in prostor)

-

Ključne anomalije v sistemu ravnanja z odpadno embalažo, možne posledice in predlogi za izboljšanje (Mateja Mikec, Interseroh)

-

Komunalno gospodarstvo o rešitvah za učinkovitejši sistem ravnanja z odpadno embalažo (Zbornica komunalnega gospodarstva)

-

Odgovornost in predlogi shem za uspešnost sistema ravnanja z odpadno embalažo (Jure Fišer, Gorenje Surovina)

-

Preobsežna in neusklajena okoljska zakonodaja – cokla sistema

(Brigita

Šarc, Dinos)

-

Zakonodajna opredelitev proizvajalčeve odgovornosti in vpliv na konkurenčnost podjetij (Vilma Fece, Gorenje)

-

Embalažnine v Evropi in Sloveniji – kam pelje zniževanje embalažnine (Katja Slokan, Unirec)

-

Ugotovitve inšpekcijskega nadzora pri ravnanju z odpadno embalažo (Nevenka Žvokelj, Inšpekcija za okolje in naravo) *Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

VABIMO K UDELEŽBI! Kotizacija strokovnega posveta samo 95 € + ddv.

Fit media d.o.o.

Kidričeva 25, SI-3000 Celje e-naslov: info@fitmedia.si tel.: 03/ 42 66 700

POSEBEN POPUST ZA NOVE IN OBSTOJEČE ČLANE ZELENEGA OMREŽJA SLOVENIJE! Kontakt za informacije: Tanja Pangerl, tel.: 03/ 42 66 716, e-naslov: tanja.pangerl@fitmedia.si

Organizator:

Glavni sponzor:

Promocija

oktober 2014

NE SPREGLEJTE

Več informacij in prijava na: www.zelenaslovenija.si, info@zelenaslovenija.si tel.: 03/ 42 66 716 in 03/ 42 66 700

A

kako se bo nadaljevala ta zgodba o inovaciji, ki bi se lahko komercializirala na trgu? Kdo bo prisluhnil inovatorskemu zanesenjaštvu zadobrovških šestošolcev?

N

o, v prejšnji reviji EOL smo pisali o slovenskih dijakih, ki so se na olimpijadi mladih raziskovalcev GENIUS 2014 uvrstili med najboljše. Zlato medaljo sta za raziskovalno nalogo Možnost izrabe organskih gospodinjskih odpadkov za proizvodnjo vodika osvojila Aleš Zupančič z novomeške gimnazije in Jaka Šikonja s črnomeljske gimnazije, delala pa sta na Kemijskem inštitutu. S pomočjo bakterij iz biološko razgradljivih odpadkov sta pridobila plinsko zmes vodika in ogljikovega dioksida, ki sta jo uporabila za pridobivanje elektrike pri sobni temperaturi s pomočjo gorivnih celic.

N

alogi sta dodala poslovni del in dokazala poti, kako je lahko pridobivanje vodika iz gospodinjskih odpadkov dobičkonosna dejavnost.

P P

onovimo vprašanja: A kako se bo nadaljevala ta zgodba?

rav v teh dneh je tudi Center za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožef Stefan izbral najboljše z razpisa za mala in srednja podjetja, ki so prijavila projektne načrte za URE in OVE v okviru evropskega programa Ecofunding.

T

rije sveži primeri okoljskih inovacij, ki so, kot povedo odmevi, zreli za proizvodnjo in trg. Kajpak jih je še več. Prav tako je res, da doživijo večkrat močno medijsko popularizacijo okoljske, zelene inovacije, ki so zavite v meglice ali pa so toliko nenavadne, da že zato vzbujajo pozornost in skomine javnosti. A pri inovacijah, razvoju in raziskovanju je pogosto tanka meja med utopijo in prakso. Navedeni primeri so zrasli v glavah mladih raziskovalcev in podjetnikov.

Poseben posluh potrebujejo nadarjeni talenti zelene tehnološke revolucije in zelene rasti, mislim na vzajemni posluh okolja in gospodarstva, z zelenimi delovnimi mesti vred.

I

n zdaj spomnim, koliko tisoč in tisoč zelenih delovnih mest napoveduje s prognozami in besedami EU, češ da so čisto blizu, da ne rečem

EOL foto: Rok Tržan

na dlani. Tudi pri nas kar naprej poslušamo in beremo, kako so na nezorani njivi gospodarskega razvoja prazne, a rodovitne njive za kalitev zelenih delovnih mest. Želja ni malo, besed prav tako ne manjka, le to se ne ve natančno, kdo bo dal karte na mizo in povedal: Da, za Slovenjo so zelena delovna mesta realna možnost, zdaj pa se dogovorimo, kdo, kje in kaj moramo storiti, da bo v državi v dveh letih na primer 5000 novih zelenih delovnih mest. Kdo bo mediator, kdo povezovalec, kdo nadzornik, kaj se zares dogaja v podjetjih, občinah in inštitucijah?

V

slovenskih občinah ni malo poslovnih con, ki željno čakajo na projekte in kapital, predvsem pa na takšno poslovno okolje, ki bo podprlo programe za zelena delovna mesta. Investitor bi najbrž prišel, če bi občina ponudila minimalno ceno za zemljišče in urejeno infrastrukturo.

Toda do takšne ponudbe bo težko prišlo, ker bo župan nedvoumno odgovoril: Minimalne cene za zemljišče ne morem ponuditi, ker me bo takoj vzela pod drobnogled KPK…

P N

a bi si ideja o skuterju zaslužila takšno povabilo v zeleno poslovno cono in podporo zelene ekonomske, bančne ali okoljske politike? ajbrž bi si, če bi Slovenija dogovorila krovno strateško in konkretno politiko, kako tistim, ki so si pridobili EMAS ali okoljsko marjetico, priznati zeleno valorizacijo na trgu.

Ali pa, s katerimi spodbudami podpreti zelene projekte in zelene tehnologije. In kako zagotoviti kompetentno korporativno upravljanje zelenega prestrukturiranja Slovenije. Če bi bilo tako, potem najbrž ne bi bilo zamud v gradnji hidroelektrarn in drugega tira, prav tako pa se ne bi začela potapljati slovenska reciklažna industrija. Verbalno napihnjena, a v resnici pasivna in nepovezana zelena politika države vseh dosedanjih vlad, ne le vlad, da bo pogled objektivnejši, končno zahteva odgovor: Kdo v državi se strokovno, odgovorno, analitično, konkretno in razvojno ukvarja z zeleno rastjo, z zeleno ekonomijo in zelenimi delovnimi mesti?

Kdo bo sogovornik za postavljanje čvrstega mozaika nove razvojne paradigme, ki bi jo lahko celo izvažali?

P

ovabilo novi Vladi. Če drži najnovejša informacija, da se bo po velikih sistemih načrtno lotila nelikvidnosti srednjih in malih podjetij, naj hkrati z novo projektno pisarno odpre vrata za konkretno zeleno prestrukturiranje Slovenije. Od velikih infrastrukturnih projektov in položaja reciklažne industrije do projektov, kakršen je skuter s sončno energijo.

Potem morda ne bomo več izvažali zelenih delovnih mest ali jih prostodušno napovedovali in obljubljali.

Jože Volfand, glavni urednik

oktober 2014

ajprej dobra novica. Za okolje in Slovenijo.

Učenci šestega razreda Osnovne šole Zadobrova so za skuter z akumulatorji, ki se polnijo na sončno energijo, na Danskem prejeli evropsko nagrado za inovacijo. Sodelovali so v natečaju Okolje in inovacija, ki ga je na temo trajnostne mobilnosti razpisala Toyota. No, dosežek učencev, ki so pod vodstvom mentorice Tine Pogačar skuter sestavili iz izrabljenih skirojev in v šoli postavili polnilnico za sončne celice, zasluži poklon.

Uvodnik

N

93

Zelena delovna mesta – kdo bo vladni mediator

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Absolutna zmagovalka je škatla za sladoled, steklo zelo v ospredju

Glavni urednik: Jože Volfand

10 Papirničarji boljši kot Evropa, slabi obeti zaradi energentov

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Franci Lenart (Ekomobil), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, oktober 2014 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

12 Po novem spremembe pri označevanju nevarnih kemikalij 17 Pripravlja se prenova zakonodaje, tudi ukrepi za manj administracije 20 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 22 Javne službe kot »talci« družb za ravnanje z odpadno embalažo 24 Aplikacija Izboljšajmo Ptuj novost, pri odpadkih država ne ve, kaj bi 26 Lahkotne besede o zeleni rasti, reciklažna panoga pa vse bolj tone 28 EU želi normativno prepovedati odlaganje reciklabilnih odpadkov 30 Raziskujejo gojenje alg in pilotno testirajo proces pirolize 33 Evropejcem je varstvo okolja pomembno, zanj so pripravljeni storiti več 34 Skoraj polovica EU ne verjame ekološkim trditvam na izdelkih 36 Tradicija, požlahtnjena z inovativnostjo, razvojem in novimi trgi 38 Vlada mora pripraviti organizacijsko shemo projekta in določiti koordinatorja

Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

sebina

4 93

EOL

Impresum

40 Zaželena so unikatna, personalizirana darila, a odloča zlasti cena 43 Flaška – inovativna in praktična 44 V izdelkih več reciklatov in manj energije

46 Izdelkov z boljšo okoljsko učinkovitostjo je v EU le okoli 5 %

48 Z mobilnostjo se v podjetju konča, ko naj bi kupili dve kolesi

50 Upravičenost umestitve nove sortirnice odpadkov v občini Krško

Partnerji

51 Zelene navade

pri izdajanju revije EOL:

52 Izgubili smo X. koridor, tuj kapital pri sosedih, država pa nič

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

• Energetika Ljubljana d.o.o.

54 V podjetjih je največja rezerva v interni logistiki - menedžment

oktober 2014

57 Pošta Slovenije s prestižno mednarodno nagrado za inovacijo

Podjetje Tetra Pak je objavilo novico o prvi kartonski embalaži, ki je v celoti izdelana na osnovi rastlin, torej iz obnovljivih embalažnih materialov. Novi Tetra Rex® karton bo izdelan iz bio osnove nizke gostote (LDPE), polietilenske folije, pokrovček pa iz bio osnove polietilena visoke gostote (HDPE). Oboje je iz sladkornega trsa. Temu je dodan še certificiran papir (FSC ™). »Skupaj z dobavitelji, kupci in drugimi deležniki gremo proti industriji, ki bo osnovana na 100 % obnovljivi embalaži. Verjamemo, da večji delež obnovljivih vsebin naše embalaže ni le dobro za okolje, ampak ponuja našim kupcem konkurenčno prednost v celostnem okoljskem profilu njihovih izdelkov,« pravi Charles Brand, VP Marketing manager v Tetra Paku.

Embalaža je izdelana v sodelovanju s podjetjem Braskem, vodilnim izdelovalcem biopolimerov, in bo na trgu dosegljiva v začetku leta 2015. Standardno Tetra Rex 1L embalažo bo mogoče enostavno zamenjati z novo, brez potrebe po dodatnih investicijah in modifikaciji obstoječih polnilnih strojev.

Sveža embalažna preobleka za izdelek s tradicijo Plastenke HDPE je izdelalo podjetje RPC UK Design Studio in so izdelane s tehniko napihovanja v klasični zeleni barvi, v 250 ml, 500 ml in 1 l velikosti. Vanje je vgrajen uporabniku prijazen ročaj z oprijemom in stranskim merilcem, ki omogoča uporabniku, da izmeri poljubno količino tekočine z uporabo merilnega čepa. Druga lastnost nove embalaže je njena zasnova, ki so jo razvili v RPC Kutenholzu in ji omogoča, da prenese več kot 0,7 barov notranjega pritiska.

Roku Svetku priznanje za življenjsko delo Na mednarodnem poslovno-logističnem kongresu Oskrbovalne verige v znanosti in praksi, z inovativnostjo in učinkovito logistiko do višje dodane vrednosti, organizirala sta ga Slovensko logistično združenje in Planet GV, so priznanje za življenjsko delo v logistiki podelili Roku Svetku, dolgoletnemu direktorju Schenkerja v Sloveniji. Rok Svetek končuje uspešno poslovno pot v Schenkerju in z novim letom odhaja v Adria kombi. Poleg plakete so uglednemu menedžerju podarili tudi likovno delo Klavdija Tutte.

5 93

Prva embalaža 100 % rastlinskega izvora

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

Papirničarji tradicionalno o sebi in razvoju na Bledu Slovenska papirna panoga se bo s sloganom Iz tradicije v prihodnost zbrala na tradicionalnem 18. dnevu slovenskega papirništva in na 41. mednarodnem letnem simpoziju Društva inženirjev in tehnikov papirništva. Prvi bodo govorili o slovenski papirni industriji danes in jutri, o prebojnih tehnologijah prihodnosti za papirno industrijo, o okoljski in energetski politiki EU kot izzivu pri razvoju papirne industrije, o spremembah za energijsko intenzivne industrije in o drugem. V središču mednarodnega letnega simpozija bodo predvsem strokovne teme kot na primer Meta – papir za elektromagnetno zaščito, ocena reciklabilnosti tipičnih vlakninskih embalažnih izdelkov, Vpliv kemijske obdelave surovin kartona na hlapne organske snovi in druge, med drugim predstavitev Aplikativne raziskave obdelave papirniškega mulja za energetsko izrabo.

Ideja o evropski energetski uniji ni nova.

Vroča tema postane vselej, ko se vnamejo plinski spori ali ko je EU v strahu, da jo bo pozimi zeblo. Za kaj sploh gre? Predvsem za skupno načrtovanje v EU, kako reagirati v nujnih primerih in kako se organizirati za učinkovito ukrepanje. Takšna unija bi tudi pomenila, da nobena članica EU ne bi sprejela normativnih sprememb v energetskem sistemu, ne da bi se prej posvetovala in uskladila z drugimi članicami EU. Poleg tega bi se v EU, najbrž je izkušnja z Južnim tokom dobra šola, dogovarjali o investicijah, saj brez varne energetske infrastrukture EU energetsko ne bo varna. Enotni interes je tudi oblikovanje pravega energetskega trga in skupni nastop do dobaviteljev in investitorjev zunaj EU. Varna in zanesljiva energetska oskrba EU bo najbrž pospešila ustanovitev energetske unije.

Fotografije: arhiv proizvajalcev

oktober 2014

Blizu in daleč do energetske unije

6 93

EOL

Kratko, zanimivo Nizkoogljična strategija v Posočju Trajnostna gradnja in prenova: od strategije do izvedbe. To je bila strokovna tema delavnice, ki so jo organizirali v Idriji v okviru projekta Mount EE – trajnostna in energijsko učinkovita gradnja v gorskih regijah.

Namenjena je podpiranju občin v Alpah, Pirenejih in na Švedskem pri uresničevanju ciljev doseganja standardov skoraj ničenergijske hiše. Na območju šestih regij se po načelih trajnostne in energetske učinkovitosti gradi oziroma prenavlja od 25 do 30 javnih stavb. Na tržnici idej so med drugim predstavili nizkoogljično strategijo pilotne regije Posočje. Pet občin, Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno in Idrija, je v sodelovanju s Posoškim razvojnim centrom oblikovalo t. i. pilotno regijo Posočje in pripravilo svojo nizkoogljično strategijo. V njej so pomembno vlogo pripisali trajnostni gradnji. Poučen je bil tudi razvojni model zelene integralne ekonomije občine Šentrupert. Zeleni razvojni model občine temelji na trajnostnih javnih stavbah, zmanjšanju porabe energije z uporabo lokalno obnovljivih virov ter spodbujanju gospodarstva.

Novosti Maskara, ki izstopa Podjetje Oekabeauty je izdelalo nov dizajn za Bourjois maskaro. Embalaža je posebna v tem, da je izdelana s procesom metalizacije, kar daje izdelku svetleče srebrn odtenek. Na njej pa je napis iz črk izdelan s sitotiskom.

Izziv je bil v delni metalizacijski tehniki, ki pušča pokrovček v drugih barvah, oranžnih in turkiznih. Vrlina nove maskare pa ni le v zunanjem videzu. Ščetke za nanašanje ličila imajo namreč na koncu plastičnih niti majhne kapljice, kar izboljša nanašanje ličila.

Novost med standardno ponudbo embalaže

Volk sit, koza cela Od 3. novembra dalje bodo Ekologi brez meja v okviru projekta Volk sit, koza cela ponudili spletni dnevnik za spremljanje zavržene hrane. Podatki o zavrženi hrani so šokantni. V letu 2011 je v Sloveniji nastalo 168.000 ton odpadne hrane ali 82 kg odpadne hrane na prebivalca. Največ se zavrže kruha, sadja, zelenjave in mlečnih izdelkov. Kako do Slovenije z manj zavržene hrane? Ekologi bodo gospodinjstvom predlagali nekaj orodij – navodila za pravilno shranjevanje živil in odlaganje zavržkov.

Glavni dogodki projekta bodo potekali na sejmu Narava – zdravje. Rezultate o tem, kako so bila uspešna gospodinjstva, bodo objavili 5. decembra.

oktober 2014

Trbovlje z društvom Tranzicijsko mesto za samooskrbo Tranzicijska iniciativa nastaja po vsem svetu, pri nas se je začela v Trbovljah. So del globalnega tranzicijskega omrežja.

Pobudnik iniciative je bil leta 2009 predsednik društva Tranzicijsko mesto Trbovlje.

To je Zoran Jurij Tomsits, ki o začetkih pravi takole: »Ob raziskovanju vzrokov za gospodarsko in finančno krizo sem iskal tudi alternativne ekonomske modele.

komercialni manager za Južno Ameriko.

Aluminijske pločevinke so trajnostne, saj so 100 % reciklabilne in so lahko vrnjene na prodajne police že v 30tih dneh.

Transportna logistika za takšne pločevinke proizvaja manj CO2, kar pomeni, da z 1 kg CO2 lahko zvozimo 50 % več tekočine v enakem tovornjaku v primerjavi z drugimi tipi embalaže, kot je na primer steklenica.

Proizvedeno na Češkem in ustekleničeno v Braziliji bo novo pakiranje dostopno v supermarketih julija.

Najlažja pločevinka za pivo na policah Južne Amerike Podjetje Rexam, vodilni proizvajalec osvežilnih pijač v Južni Ameriki, si je ponovno zagotovil levji delež pred časom postavljenega brazilskega trga pločevink.

Po Smirnoff Ice posebni izdaji v letu 2013 je sedaj na trg poslalo Germânia 55 pivo v pločevinkah.

Gre za prvo osvežilno pijačo, ki se prodaja v pločevinkah, ki imajo obliko steklenice. Gre za najlažjo steklenico na južno-ameriškem trgu. »Po uspehu Germanie 55 v pločevinkah menimo, da bo sodelovanje med Rexam in NewAge ponovno poželo uspeh.

Sodelovanje je na trg prineslo novo priložnost z embalažo, ki je trajnostna in ima mladosten videz,« pojasnjuje Tiago Avena, Rexamov

Podjetje Specktra Packaging je pred časom predstavilo novost v njihovi standardni zbirki pravokotne embalaže.

Novi Ritorto kvadrat je drugačen, ker ponuja unikaten zavit profil na dveh od štirih ploskev embalaže. Embalaža je bila premierno predstavljena na letošnjem sejmu Embalažnih inovacij v Birminghamu in je požela veliko zanimanja med obiskovalci Specktrove stojnice. Postala je del standardne Specktrove ponudbe. PET plastenka bo dosegljiva v 100 ml in 200 ml volumnu, z možnostjo izdelave drugih velikosti, po željah kupcev.

Vinski zamaški malo drugače

Izboljšan pakirni stroj za fleksibilno embalažo

Na sejmu Pack Expo 2014 v Chicagu je podjetje Brenton predstavilo novi pakirni stroj za fleksibilno embalažo Pro Mach-2, ki je specializiran za plastično embalažo (vrečke, mošnjičke ipd.). Pakirni stroj je združljiv z RSC, HSC, dodatnimi stranskimi pladnji in še s čim. Stroj lahko izdela 45 embalaž v minuti. Je majhen in porabi malo proizvodnega prostora. Odlikuje se tudi s hitro in natančno menjavo orodij. Obdan je z lahkim aluminijskim okvirjem, ki je vgrajen v stroj in pripomore k manjšemu odtisu ter odstranjuje možnosti sanitarnih problemov zaradi razpok. Dizajn je narejen tako, da je lahko dostopen za delavca ter enostaven za čiščenje in vzdrževanje. »Stroj Pro Mach-2 smo oblikovali za embalažerje in lastnike blagovnih znamk, da bodo lahko fleksibilni pri uporabi obeh strani pakirnega stroja,« je povedal Jason Enninga, podpredsednik oddelka za prodajo v podjetju Brenton. »Stranke bodo zainteresirane za nakup stroja tudi zaradi njegove dokazano kvalitetne tehnologije in robustnosti,« še dodaja Jason Enning.

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Norveško podjetje King Oscar, ki je proizvajalec morske hrane, je v sodelovanju z Ardagh Group na trg poslalo novo konzervo za ribe. Skupina Ardagh Group je osnovala nov in izboljšan pristop k odpiranju konzerv imenovan Easy Peel®.

Sestavljen je iz kovinskega obroča, na katerega je zavarjena aluminijeva folija.

Kupec ima varnejši in hitrejši način odpiranja konzerv z zmanjšano možnostjo razlitja vsebine. Je tudi za 50 % lažja kot standardna. Patrick Savouré, komercialni direktor skupine Ardagh Group, pojasni ozadje zgodbe: »Podjetje King Oscar se je odločilo, da doda Easy Peel® embalažo v svoj portfolijo blagovnih znamk in s tem ustanovi nov standard na trgih. Po prvi predstavitvi so hitro uvideli prednosti, ki jih ponuja Easy Peel®. Embalaža je prva na norveškem trgu pravokotne oblike z Easy Peel® odpiranjem. Slednje pripomore k višji diferenciaciji od drugih znamk na trgu.« Konzerva je požela takšen uspeh, da je na seznamih za embalažne nagrade in bo v dveh drugih dizajnih prisotna tudi na ameriškem trgu. Konzerve so izdelane v Ardaghovi tovarni v Moëlanu v Franciji.

Pri tem sem naletel na knjigi The Transition Handbook in The Transition Timeline, ki sta mi ponudili vzroke in rešitve. Kasneje sem se seveda začel povezovati z voditelji Transition Network in v letu 2011 vanj registriral iniciativo, ki je takrat štela šest članov. Leta 2013 smo ustanovili še pravno osebo v Sloveniji, najprej kot društvo, ter v letu 2014 še socialno podjetje.« Do sedaj so izvedli vrsto predavanj in izobraževalnih programov za podjetnike in za dijake gimnazije Trbovlje (GESŠ). Na občinskem svetu so leta 2013 predstavili predlog oziroma projekt povečanja prehranske samooskrbe občine Trbovlje. Projekt je bil sprejet soglasno. Ustanovili so tudi socialno podjetje.

Glavna paradigma delovanja je povezana s povečevanjem samooskrbe občine Trbovlje in njenih prebivalcev. Ključni cilji njihovega delovanja so: prehrambna, energetska, gospodarska in finančna samooskrba, izobraževanje za trajnostni razvoj regije, trajnosti transport. Zoran Jurij Tomsits dodaja: »Trenutno je v društvu 50 članov in 16 povezanih pravnih oseb. Širimo članstvo, podjetniško mrežo in aktivnosti – najprej iniciativa, potem društvo, sedaj še socialno podjetje.«

7 93

Ribja konzerva z novim odpiralom

EOL

Podjetje Amcor odkriva svojo novo ponudbo zamaškov. Izbirati je mogoče med 24. barvnimi odtenki, ki so lahko na voljo v 14ih dneh za Stelvin® znamko – globalno znamko, ko gre za vinske zamaške iz aluminija. Da bi izdelalo primerno zbirko, je moralo podjetje Amcor identificirati barvne trende trga, ki bodo dopuščali vinarjem, trgovcem in embalažerjem, da se predstavijo na trgu z minimalnim časom izdelave in unikatno embalažo. »Amcor znova ponuja inovativen izdelek po konkurenčni ceni, da lahko zagotovi strankam hitre reakcije na nenehno spreminjajočem se, zahtevnem in zasičenem tržišču,« pojasnjuje Arturo Martorelli, prodajni in marketinški direktor v Amcorju.

24 tradicionalnih barv vključuje štiri originalne metalne barve, ki zaključujejo serijo.

Že petič Pozor(!) ni za okolje V kampanji osveščanja mladih Pozor(!)ni za okolje, ki jo bo pobudnica Goodyear Dunlop Sava Tires v novem šolskem letu organizirala že peto leto zapored, bo sodelovalo več kot 60 partnerskih organizacij, od tega 35 srednjih šol iz vse Slovenije. Na začetku akcije so se zbrali v Kranju, kjer je sodelujočim v kampanji problematiko zmanjševanja ogljičnega odtisa predstavila prof. dr. Nives Ogrinc z Odseka za znanosti o okolju na Institutu Jožef Stefan.

Termoplasti – Plama v novo naložbo Kljub kreditnemu krču se bančni denar za dobre projekte najde. NLB je uspešnemu podjetju Termoplasti-Plama iz Podgrada odobrila dolgoročni kredit za financiranje naložbe v avtomatsko regalno skladišče in linijo za silikonizacijo folij. Z naložbo načrtujejo v podjetju večjo prodajo, z regalnim skladiščem pa optimizacijo notranje logistike in več prostora za proizvodnjo.

V podjetju Termoplasti-Plama proizvajajo tiskano in netiskano fleksibilno polietilensko embalažo, predvsem vrečke in folije, in imajo v zadnjih letih stabilno rast s pozitivnim poslovanjem.

oktober 2014

Novosti

Kratko, zanimivo

8

Absolutna zmagovalka je škatla za sladoled, steklo zelo v ospredju V prestižnem Londonskem

Nagrada globalna, nagrajeni predvsem Angleži

R

Luksuzna embalaža 2014

Embalaža

93

Luksuzna embalaža 2014

Underglobe–u se je zbrala

svetovna embalažna elita in

dokazala, da luksuz še zdaleč

ni v zatonu. Vsaj ne povsod in še posebej ne, ko gre za

evija Packaging News, dolgoletna podeljevalka Embalažnih nagrad Velike Britanije, je v sodelovanju s sejmom Luksuzne embalaže (EasyFairs) ustanovila nagrado za najboljšo luksuzno embalažo leta. Posebnost nagrade je, da cilja na globalni trg, čeprav je še vedno večina nagrajenih podjetij iz Anglije, in da se osredotoča na inovacije med luksuzno embalažo. Cilj nagrad za Luksuzno

embalažo. Šopek zmagovalcev je kreativen in unikaten. Steklo

še vedno ostaja paradni konj

embalaže, ki pakira najdražje izdelke v svoji kategoriji. Med tekmovalci ni bilo nikogar

iz Slovenije. Tisti, ki so tekmovali, so se pomerili v več

oktober 2014

kategorijah.

Za nagrade se je potegovalo več kot 60 embalaž v enajstih različnih kategorijah.

embalažo za leto 2014 je bilo predstaviti najboljše oblikovalske dosežke in inovacije proizvajalcev luksuzne embalaže preteklega leta. Za nagrade se je potegovalo več kot 60 embalaž v enajstih različnih kategorijah, in sicer tiste embalaže, ki so bile dane na trg najkasneje do 1. marca 2013 in so bile izdelane za luksuzni izdelek. Drugih geografskih, oblikovnih ali strukturnih omejitev v zvezi z uporabljenim materialom ni bilo.

o kvaliteti dela nekega podjetja. Zmagovalci dobijo ekskluzivno pravico do uporabe logotipa Luksuzne embalaže na svojih nagrajenih izdelkih.

Zmagovalce so razglasili v Londonu.

Zmagovalci po kategorijah so: 1. kategorija: Primarna embalaža za pijačo Gre za vse primarne embalaže iz katerega koli materiala in vključuje tako brezalkoholne kot alkoholne pijače. Žirija se je pri ocenjevanju osredotočila na primarno embalažo, pokrovček, etiketo in dekoracijo embalaže.

Nagrajena embalaža: Steklenica Tanqueray No Ten, podjetje Allied Glass (Velika Britanija) 2. kategorija: Sekundarna embalaža za pijačo – zaboj, škatla, tuba ipd.

Za vse dekorativne škatle, pločevinke, tube ali druge sekundarne embalaže iz katerega koli materiala, ki je uporabljen pri pakiranju steklenice ali katere koli primarne embalaže za alkoholne ali brezalkoholne pijače. Žirija je ocenjevala sekundarno embalažo.

Nagrajena embalaža: Škatla za Glengoynov 25 let star Highland Scotch Whisky, podjetje PPS (Amerika) 3. kategorija: Embalaža za parfum

Člani žirije iz priznanih podjetij

Za embalažo za parfume ali vodico po britju za moške ali ženske, narejena iz katerega koli materiala. Žirija se je osredotočala na primarno in sekundarno embalažo.

Č

lani žirije za nagrado prihajajo iz vrst stroke, razvijalcev pakiranja in oblikovalcev iz odmevnih podjetij, kot so Diageo, Procter & Gamble Prestige in Selfridges.

Njihovo mnenje šteje. Odločali so o kvaliteti, stopnji inovativnosti, obliki, funkcionalnosti, vidnosti na prodajnih policah, o dodani vrednosti, ki jo da embalaža blagovni znamki, in o občutku luksuza, prestiža, edinstvenosti.

Nagrajena embalaža: Steklenička parfuma Tresor, podjetje Stölzle-Oberglas (Avstrija)

N

Nagrajena embalaža: Embalaža za parfum Genau z vgrajenim razpršilcem, podjetje Toly Products UK (Velika Britanija)

agrada je odlična priložnost, da podjetja pokažejo svoje delo in za to prejmejo kvalitetne povratne informacije. Izpostavljene so vse embalaže, tudi tiste, ki niso zmagovalne, saj že sama prisotnost na tekmovanju govori

4. kategorija: Kozmetika in osebna nega Za vso embalažo luksuzne kozmetike in izdelkov za osebno nego, kar vključuje kreme, maskare, šminke, lip glosse, lake, pudre, šampone, izdelke za nego obraza, las itd. Žirija se je osredotočala na primarno in sekundarno embalažo.

5. kategorija: Embalaža za nakit in dodatke Za embalažo iz poljubnega materiala, ki je

9 93 3

5

8

Zmagovalci dobijo ekskluzivno pravico do uporabe logotipa Luksuzne embalaže na svojih nagrajenih izdelkih. namenjena luksuznemu nakitu, uram in dodatkom za obleke, tako za moške in ženske, kar vključuje uhane, ogrlice, zapestnice, šale, manšetne gumbe itd.

Nagrajena embalaža: Embalaža za New Accurist uro, podjetje Hunter Premium Packaging (Velika Britanija) 6. kategorija: Luksuzna embalaža za hrano Za luksuzno embalažo iz katerega koli materiala ali v katerem koli formatu za vse živilske izdelke, kar vključuje čokolade, piškote, olja, sire itd.

Nagrajena embalaža: Škatla za Aloha Gelato sladoled, podjetje Pringraf (Italija) 7. kategorija: Luksuzna embalaža za tobačne izdelke

6, 11

9

7

Embalaža

4

2

10

Za vso embalažo namenjeno luksuznim tobačnim izdelkom, kar vključuje cigarete, tobak, cigare, vžigalnike in s tobakom povezane dodatke.

Nagrajena embalaža: Embalaža za Dunhill Special Reserve omejeno serijo Global Travel Retail škatlice za cigarete, podjetje Webb DeVlam (Amerika) 8. kategorija: Luksuzna nakupovalna vrečka Za luksuzno nakupovanje. Ker se embalaža ne prodaja na policah, se je žirija osredotočila na dodano vrednost vrečke k blagovni znamki izdelka, po tem ko je že v potrošnikovih rokah.

Nagrajena embalaža: Luksuzna nakupovalna vrečka za vino Rose Demi Sec La Montina, podjetje Gruppo Cordenons (Italija) 9. kategorija: Posebna izdaja Za embalažo v kateri koli kategoriji, ki je del promocijske kampanje posebne izdaje.

Tekmovalci so morali podati razlog za embalažo kot posebno izdajo, razložiti, kakšno dodano vrednost je kampanja omejene izdaje dala znamki in kako se embalaža umešča v širšo marketinško kampanjo, če je le-ta

obstajala.

Nagrajena embalaža: Steklenica Bombay Sapphire Laverstoke Mill Distillery posebne izdaje, podjetje Webb deVlam (Velika Britanija) 10. kategorija: Inovacija leta Ta kategorija je nagradila novo embalažo, za katero je žirija menila, da je na svojem področju pokazala največ inovativnosti v preteklem letu. Iskali so dokaze resnične inovativnosti na enem ali več področjih: grafiko in strukturno oblikovanje ter uporaba materialov.

Nagrajena embalaža: Steklenica Absolute Originality, podjetje Ardagh Group (Švedska) 11. kategorija : Najboljša od vseh Zmagovalec te kategorije je embalaža, ki je prejela najvišje povprečje ocen v tekmovanju in je zato postala najboljša embalaža, ki se je prijavila na nagrade za luksuzno embalažo. V to kategorijo se predhodno ni mogoče prijaviti.

Nagrajena embalaža: Škatla za Aloha Gelato sladoled, podjetje Pringraf (Italija)

oktober 2014

1

Jože Volfand

Iz tradicije v prihodnost. S tem sloganom letos vabijo papirničarji na tradicionalno blejsko srečanje papirne in papirno predelovalne panoge v Sloveniji. Dan papirništva je predvsem priložnost za pogled na sedanji ekonomski položaj simpozij pa za predstavitev

razvojnih in raziskovalnih

rezultatov. Najbrž bo posebej pritegnila ocena ekonomskih

trendov v panogi in položaj

papirničarjev. Jožica Stegne,

članica uprave Vipapa, sicer pa predsednica upravnega

odbora združenja papirne in papirno predelovalne

industrije, ugotavlja, da je

panoga v Sloveniji v primeru z

Evropo v boljši kondiciji. Raste.

Vendar pa sogovornica kljub

vsemu ni preveč optimistična.

Boji se novih obremenitev pri oktober 2014

Ekonomski položaj papirne in papirno predelovalne industrije kaže letos, gledano v celoti, pozitivne trende, saj je celotna panoga zabeležila rast 1,3 % glede na indeks industrijske proizvodnje. Proizvodnja papirja v osmih mesecih tega leta prav tako beleži rast kar za 7,11 %. Res je k temu prispevala tudi oživitev proizvodnje papirja v Papirnici Radeče, vendar je prišlo do večjega obsega proizvodnje tudi v ostalih papirnicah, skupno za 3,9 %. V Evropi je slabše. Obseg proizvodnje papirja in kartona je zabeležil rast le 0,1 %. Nadaljuje se torej trend iz predhodnih let, in sicer padec proizvodnje grafičnih papirjev -2,8 %, medtem ko embalažni papirji in karton še naprej beležijo rast +1,7 %. Proizvodnja higienskih papirjev je ostala na enaki ravni kot lansko leto.

Položaj panoge

papirne industrije, mednarodni

Lanske napovedi ekonomskega položaja papirno-predelovalne industrije so opozarjale, da se bodo razmere na trgu še zaostrile. Kako se to pozna v letošnji bilanci glede na objavljene podatke, da gospodarstvo polagoma okreva in da je papirna panoga pretežni izvoznik?

energentih.

Zakaj je Slovenija boljša?

Eden od vzrokov za precejšnje odstopanje, kar se tiče rasti proizvodnje v Sloveniji in v evropskem merilu, je struktura proizvodnje papirja.

Pri nas ima glede na strukturo proizvodnje papirja večji delež proizvodnja embalažnih in higienskih papirjev, za katere je povpraševanje v pozitivnem trendu. Manjši delež ima proizvodnja grafičnih papirjev. Sem sodi tudi časopisni papir, ki je v Evropi zabeležil največji padec obsega proizvodnje, -6,2 %. Kljub vsemu menim, da moramo biti previdni pri preveč optimističnih napovedih, še posebej pri izvozno usmerjenih panogah.

Papirnice se preusmerjajo v specializirane programe in proizvode. Kje se povpraševanje povečuje in za katera izdelke je manj zanimanja? Ali so nastopili boljši časi predvsem za embalažerje?

Embalažna industrija je že nekaj let v vzponu.

Kot sem že omenila, je največji padec na področju časopisnih in premaznih papirjev. Seveda se proizvajalci preusmerjamo na druge vrste papirjev, to je emblažnih, ovojnih, ter v specialne vrste papirjev. Njihova uporabnost je širša.

Papirničarji kot močan energetski porabnik so za slabšo konkurenčnost krivili predrage energente. V zadnjem letu so cene energentov v Sloveniji nižje. Kaj to pomeni za panogo?

Jožica Stegne

Papirničarji boljši kot Evropa, slabi obeti zaradi energentov foto: Boštjan Čadej

10 93

Embalaža

Položaj panoge

Cene energentov na trgu so res nižje gleda na predhodna leta. Vendar so v Sloveniji energenti močno obremenjeni z raznimi taksami in prispevki. Ti v strukturi cene predstavljajo kar 38 %, kar pomeni, da njihov dvig izniči padce cen energentov na trgu. To je še posebej problematično, ker konkurenčna podjetja v tujini, vsaj v naši panogi, plačujejo bistveno nižje prispevke na energente kot mi v Sloveniji. Naj naštejem nekaj prispevkov in dajatev, ki so se bistveno povišala v zadnjih dveh letih. To nas najbolj skrbi, saj kaže, da bodo bistveno višja v letu 2015, v primeru če ne bodo na ustreznih ministrstvih, mislim na MOP in na MZI, pripravili ustreznih dokumentov oziroma shem državnih pomoči, vanje vključili energetsko intenzivna podjetja ter še posebej ETS zavezancev.

Na katera podjetja mislite?

To so podjetja, ki so vključena v shemo trgovanja z emisijskimi kuponi, zato so že dodatno obremenjena s stroškom za nakup emisijskih kuponov. Trenutno že tako visokim dajatvam na energente grozijo slovenski papirni industriji še nove. To so CO2 dajatve, ki za podjetja lahko pomenijo milijonske zneske na letnem nivoju ter prispevek za učinkovito rabo energije. Poleg navedenih smo v zadnjih mesecih doživeli bistveno povišanje prispevka za obnovljive vire energije tako za električno energijo, kot za trda goriva, plin in ostale energente, po novem letu pa so predvidene nove spremembe.

Prispevek OVE se je že v lanskem letu povišal za 150 %. Naj omenim še trošarino za električno energijo. Naši konkurenti na tujem so v večini primerov na tak ali drugačen način trošarine oproščeni. In še zadnji pravilnik na področju plinskega omrežja, ki bo omejeval do sedaj prosto prodajo ali nakupe na sekundarnem trgu plina ter ponovno uvedel monopol. Za konec naj še omenim, da izračun vseh obremenitev na ceno energentov v obdobju od 2010-2014 kaže grozljivo številko, to je 57 %. Glede na to, da strošek energije v podjetjih predstavlja od

11 Podjetje Količevo karton je med prvaki pri doseženi dodani vrednosti in rezultatih v razvoju. Tudi zaradi naložbe v novo tehnologijo.

Katere večje naložbe lahko izboljšajo poslovno učinkovitost, saj nove tehnologije in specializacija lahko zagotovijo trdno prihodnost papirne industrije. Kaj bo prinesla naložba v papirnico Vevče in kako se bo rešila papirnica Goričane?

Trendi v tehnološkem razvoju gredo v smer manjših papirnih strojev, ki zagotavljajo večjo fleksibilnost ob hkratni večji energetski učinkovitosti proizvodnje. Seveda morajo investicije hkrati povečevati učinkovitost proizvodnje, če hočemo zagotavljati ekonomsko upravičenost investicij. Seveda so investicije v tehnologijo odvisne predvsem od vrste papirja, ki se proizvaja. Povpraševanje po kartonu raste, zato so investicije v še bolj učinkovito proizvodnjo ekonomsko upravičene in dajejo visoke donose. Prepričana sem, da prav tako investicija v Vevčah v premazni agregat za 5. papirni stroj izboljšuje kakovost in povečuje kapaciteto specialnih vrst papirjev za etikete in gibko embalažo. Glede papirnice Goričane nimam podatkov.

V program blejskega srečanja ste uvrstili tudi temo o okoljski in energetski politiki EU kot izzivu pri razvoju papirne industrije. Ali morda imate podatke, kako je z energetsko učinkovitostjo v panogi, s preusmeritvijo na obnovljive vire energije in z manjšo porabo vode? Kaj bi pokazalo trajnostno poročilo papirne panoge?

Trajnostno poročilo papirne panoge v Sloveniji je v izdelavi pri Inštitutu za celulozo in papir.

Končnih podatkov še nimamo. Dejstvo je, da je eden izmed pomembnejših ciljev v podjetjih povečevanje energetske učinkovitosti proizvodnega procesa. Za podjetje Vipap Videm Krško, kjer delam, lahko rečem, da smo povečali energetsko učinkovitost v procesu proizvodnje

93

Embalaža

Najbolj pereče teme sem že omenila. Kot smo že večkrat poudarili, pričakujemo od vseh oblikovalcev ekonomske politike v Sloveniji, da zagotovi papirničarjem primerljivo konkurenčne pogoje poslovanja ter začne uresničevati zavezo, da bo konec novih in novih obremenitev davkov in prispevkov predvsem na področju energentov. Poleg navedenega želimo, da se ob uvajanju elektronskega poslovanja, e-računi, e-banka, ne diskriminira papirne korespondence. Omogoči se naj njena uporaba enakovredno, brez dodatnih stroškov.

sejma AGRA, se je predstavilo kar 15 podjetij, proizvajalcev papirne embalaže in izdelkov iz papirja, ter tudi ostale papirnice, ki imajo interes razvoja na tem področju. Ponovnega zagona proizvodnje v papirnici Radeče zagotovo ne moremo spregledati. Rezultati investicij in organizacijski procesi kažejo na izboljšanje poslovnih rezultatov v posameznih papirnicah. To vpliva tudi na boljšo klimo do vseh podjetij v papirni dejavnosti. Ne nazadnje je tudi manager leta Branko Rožič, predsednik uprave Količevo Karton iz največje papirnice po obsegu poslovanja v Sloveniji. Pomemben dogodek za vse papirničarje in predstavnike papirno predelovalne industrije je tudi naše blejsko srečanje. Že naslov pove, da bomo zazrti v prihodnost, saj nam bo CEPI – evropsko združenje papirničarjev predstavilo prebojne tehnologije papirnic v prihodnosti, rezultat njihovega projekta The Two Team Project. V ospredju bo seveda tudi energetika in prihodnost energetsko intenzivnih podjetij, izkušnje naših kupcev, nove tehnološke rešitve pri proizvodnji in predelavi papirja itd. Poleg vsebinske vrednosti pa je dogodek predvsem mesto srečevanja vseh »prijateljev papirništva«.

Za panogo je spodbudna oživitev proizvodnje v radeški papirnici. Koliko bo vplivala na rezultate panoge?

Ponoven zagon proizvodnje v papirnici Radeče pozdravljamo. Upamo, da se bo proizvodnji offset papirjev čimprej pridružila še proizvodnja specialnih vrst papirjev, banknotnih.

V zadnjem času je v Sloveniji veliko razprav o tem, da je les razvojna priložnost. Ali je v načrte o povezovanju gozdarstva, predelave in energetske izrabe lesa vključena tudi papirna industrija?

Raziskovalno delo, inovacije in tehnološka razvojna politika lahko največ prispevata k zmanjšanju energetske in delovne intenzivnosti panoge ter povečanju njene konkurenčnosti. Ali panoga vse bolj spoznava vrednost sodelovanja z Inštitutom za celulozo in papir?

Papirna industrija se načeloma povezuje na področju lesa tudi z ostalimi podjetji, ki vidijo interes v bolj ekonomični izrabi lesa. Res pa je, da je les kot surovina trenutno pomemben za dve papirnici, ki imata skupaj potrebe za cca 200.000 m3 lesa.

Papirna in papirno predelovalna industrija je že davno spoznala, da je obstoj Inštituta za celulozo in papir pomemben z vidika ohranjanja povezav industrije in znanstveno raziskovalne inštitucije. Poteka nekaj skupnih razvojnih projektov industrije in Inštituta: KoCPI – razvoj kadrov ter EcoPaper Loop – projekt zbiranja in oblikovanja izdelkov, v okviru katerih je ICP organiziral obsežen program ob sejemskih dogodkih. Tudi ta dejavnost inštituta je vse bolj pomembna za industrijo, saj omogoča neposreden stik med uporabniki, kupci ter proizvajalci papirja. Seveda je temeljno poslanstvo ICP še vedno razvojno raziskovalna dejavnost v povezavi s konkretnimi razvojnimi projekti, pri katerih so nosilci podjetja v papirni in papirno predelovalni industriji.

Kateri trendi na globalnem trgu lahko najbolj vplivajo na rast slovenske papirne industrije?

Na rast slovenske papirne industrije vplivajo med drugim trendi na področju razvoja specialnih vrst papirjev, meta papirji in ostale vrste papirjev. Njihova uporabnost je širša in so pomemben del ostalih gospodarskih dejavnosti na področju industrije in storitev.

Katere pozitivne dogodke bi izpostavili v poslovanju papirne panoge v tem letu in na katere vidike njenega razvoja boste opozorili v uvodni besedi na blejskem srečanju?

Kar nekaj pomembnih dogodkov je zaznamovalo dejavnost papirnic in papirno predelovalno industrijo. V okviru projekta KoCPI je bilo organizirano izobraževanje kadrov, pripravlja pa se projekt permanentnega izobraževanja kadra v proizvodnji. Na sejmu INPAK, ki je potekal v okviru Mednarodnega kmetijsko živilskega

oktober 2014

Na vsakoletnem srečanju papirničarjev opozarjate na neprijazno poslovno okolje v Sloveniji in na pogoje poslovanja, ki slabšajo položaj panoge. Kaj pričakujete od ekonomske politike?

energentov za 20 %, na nivoju podjetja pa za 2 %. Poleg navedenega papirnice vlagamo v zmanjševanje porabe vode z zapiranjem krogotokov voda. S tem bistveno pripomoremo k racionalni rabi in kvaliteti voda. Papirnice so zaradi uporabe odpadnega papirja kot svoje surovine tudi veliki reciklerji, seveda odvisno od tipa papirnice oziroma od njihovega končnega izdelka. V Sloveniji odpadni papir kot surovinsko bazo v največjem obsegu uporabljata Vipap ter Količevo Karton, drugi le v manjšem obsegu ali celo nič. Naši izdelki – papir in drugi izdelki iz papirja pa so sploh zgled trajnosti.

So iz dreves, ki so v času rasti tudi ponor CO2, in obnovljivih surovin, kar je odpadni papir.

Izdelke papirne industrije je mogoče reciklirati. V EU se reciklira že 71,7 % vsega papirja; v Sloveniji 58 %. Ti izdelki so proizvedeni v procesih, kjer se zapirajo snovni in energetski krogotoki in se znižuje vpliv na okolje.

Promocija

17 %- 20 %, je jasno, da omenjene obremenitve že sedaj bistveno poslabšujejo konkurenčni položaj slovenskih papirnic.

Po novem spremembe pri označevanju nevarnih kemikalij Urška Košenina, Tanja Pangerl

Maja 2015 bo začela veljati nova CLP uredba za

razvrščanje, pakiranje in označevanje nevarnih kemikalij.

Usklajena je z globalno

poenotenim sistemom

razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij, t. i. GHS. Mnoga podjetja se srečujejo

s spremembami označevanja nevarnih kemikalij na njihovih izdelkih. Izziv predstavljajo predvsem manjše embalažne

površine. Kakšne spremembe uredba prinaša, kakšne so

možne rešitve označevanja in

kako čim bolj optimalno in v

skladu z zakonodajo izdelke

z nevarnimi kemikalijami

skladiščiti, je bilo predstavljeno na strokovnem seminarju Zelene Slovenije z naslovom

Označevanje in skladiščenje

nevarnih kemikalij – kako po oktober 2014

Uporabniki ne beremo etiket

Uredba CLP

12 93

Embalaža

Uredba CLP

novem?

K

ljub temu, da etikete potrošnikom in drugim uporabnikom izdelkov dajejo pomembne informacije o izdelku in njegovih lastnosti, je raziskava o branju navodil na etiketah izdelkov, ki so jo v okviru Službe za pomoč uporabnikom opravili na Nizozemskem, pokazala, da potrošniki zelo slabo beremo etikete. 6.000 embalaž nevarnih kemikalij so namreč opremili z etiketami z napisom: »Če preberete ta stavek, pokličite to in to številko in prejeli boste nagrado v vrednosti 1.000 evrov.« Izdelke so distribuirali na različne konce Evropske unije. Prvi uporabnik je poklical šele po treh tednih, kar govori o tem, kako vestno prebiramo etikete na embalaži. Še posebej je branje etiket pomembno, ko gre za označevanje nevarnih kemikalij.

Nova CLP uredba v veljavo maja 2015

P

ravilnik o razvrščanju in pakiranju ter označevanju nevarnih snovi in Pravilnik o razvrščanju nevarnih pripravkov bo kmalu nadomestila nova CLP uredba za razvrščanje, pakiranje in označevanje nevarnih kemikalij.

Uredba CLP bo začela veljati maja 2015. Kot je povedala mag. Tatjana Humar-Jurič iz Urada RS za kemikalije, bo moralo podjetje vse nevarne kemikalije, ki bodo dobavljene, kupljene, dane na trg, označiti v skladu s svetovnim GHS sistemom, ki ga določa uredba CLP. Uredba je dostopna na spletnih straneh Urada RS za kemikalije in na spletnih straneh ECHA (Evropska agencija za kemikalije), kjer je čistopis dostopen tudi v slovenskem jeziku.

Zavezanci za uredbo CLP

M

ag. Tatjana Humar-Jurič je opozorila, da imamo v Sloveniji največ tistih zavezancev, ki so nadaljnji uporabniki in dobavitelji ter nekaj proizvajalcev. Največ težav se pojavlja pri nadaljnjih uporabnikih, zlasti pri tistih, ki sploh ne vedo, da so zavezanci. Na Uradu RS za kemikalije si zato prizadevajo, da bi ta podjetja o problematiki informirali. Za označevanje nevarnih kemikalij so odgovorni tisti, ki izdelek dajejo v promet.

Uredba CLP ne pokriva vsega

N

a podlagi CLP uredbe se je letos spremenila tudi Uredba o odpadkih, kjer klasifikacija nevarnih odpadkov temelji na CLP uredbi.

Uredba CLP ne pokriva živil, odpadkov, krmil, prevoza nevarnih kemikalij in nanodelcev.

Problem nanodelcev je namreč ta, da je ugotavljanje njihovih nevarnih lastnosti precej težavno, ker ima neka zmes v nano obliki popolnoma drugačne lastnosti kot v normalni obliki.

Optimalno etiketiranje izdelkov

Z

a učinkovit sistem označevanja nevarnih kemikalij in njihovo ustrezno skladiščenje sta pomembna tudi dober označevalni sistem, ki izdelovalcem etiket omogoči čim bolj avtomatiziran in natančen proces, skladiščnikom pa čim lažje sledenje izdelkov in zalog materiala. Ena od rešitev označevanja je programska oprema NiceLabel. Kot je povedala Saša Rudež iz podjetja Euro Plus d.o.o., je programska oprema uporabna za vse branže, saj se lahko prilagaja njihovim specifičnim zahtevam, tudi kemijske industrije. Podjetja se s težavami srečujejo predvsem pri manjših embalažnih površinah, kjer je potrebno veliko zakonsko

Zmesi

Simbol

Piktogram

Identifikacija nevar- Opozorilni besedi: nosti : Strupeno T, Pozor ali Nevarno Dražilno Xi …

Standardna opozorila: R stavki

Stavki o nevarnosti: H

Standardna obvesti- Previdnostni stavki: la: S stavki P Vir: mag. Tatjana Humar-Jurič, prezentacija Označevanje nevarnih kemikalij (oktober 2014).

Skladiščenje nevarnih kemikalij

E

no od področij ravnanja z nevarnimi kemikalijami je tudi primerno skladiščenje oziroma skladiščenje izdelkov, ki vsebujejo nevarne kemikalije. Del tega področja pokriva Pravilnik o tehničnih in organizacijskih ukrepih za skladiščenje nevarnih kemikalij (Ur.l.

RS, št. 75/09), ki ga je predstavila mag. Semira Hajrlahović Mehić, inšpektorica na Uradu RS za kemikalije. Pravilnik je zasnovan na zakonu o kemikalijah in določa zahteve, ukrepe in izjeme za skladiščenje nevarnih kemikalij. Ne velja za proizvodnjo, pretakališča in laboratorije. Z izjemo, da se npr. v laboratoriju v omari ali prostoru shranjujejo kemikalije v večji embalažni enoti, se ta del pojmuje kot skladišče. Pravilnik se uporablja tudi za skladiščenje biocidnih proizvodov (tudi nenevarnih), strateškega blaga posebnega pomena (npr. kemikalije, ki se uporabljajo za namene kemijskega orožja), predhodnih sestavin za prepovedane droge, kolikor to ni urejeno s posebnimi predpisi, ki urejajo ta področja, in mineralnih gnojil, ki niso v končni obliki. Če se kemikalije nahajajo oziroma skladiščijo poleg drugega blaga, so predmet preverjanja inšpekcije.

D

oločbe tega pravilnika se ne uporabljajo za: skladiščenje kemikalij v nepremičnih

Informacijska podpora skladiščnemu poslovanju

Z

a vsako skladišče se danes že predvideva ustrezna informacijska podpora. Trenutno je zelo razširjena rešitev sistem za vodenje skladiščnega poslovanja (WMS - Warehouse Management System). Kot je povedal Aleš Habič iz podjetja Špica International d.o.o., se trendi skladiščenja spreminjajo. Za sledenje je dobro imeti sistem, ki omogoča fleksibilnost skladiščenja. Kot je povedal, danes kupci večinoma nočejo več velikih zalog, ampak dostavo blaga večkrat v manjših količinah. Pomembni elementi skladiščenja so obvladovanje zalog, pravočasne in natančne storitve za kupce, sledljivost, soočanje z občasnimi sezonskimi vplivi zalog v skladišču, širjenje diapazona izdelkov in njihovo umeščanje v skladiščne prostore idr. Sistem WMS omogoča natančen pregled nad stanjem zalog v skladišču, optimizacijo poti pri iskanju izdelkov v skladišču, možnost opravljanja več naročil hkrati, hitrejši

93 mag. Tatjana Humar-Jurič mag. Semira Hajrlahović Mehić

foto: Boštjan Čadej

13 Pripravki

Embalaža

Priloga VI

Pravilniku so opredeljeni tudi razredi skladiščenja. Na podlagi določenih lastnosti se posamezno kemikalijo uvrsti v določen razred skladiščenja. To daje tudi informacijo o tem, katere od snovi se lahko skladiščijo skupaj, katere ne. Za razvrščanje v razrede je pomembno poznavanje nevarne lastnosti kemikalije. V določen skladiščni razred se jo umesti ne glede na velikost embalažne enote. Možno je, da se na podlagi lastnosti eno kemikalijo lahko uvrsti v več skladiščnih razredov. V tem primeru se kemikalijo uvrsti v razred, ki je varnejši. To je tisti, ki sledi protipožarni in protieksplozijski zaščiti. Mag. Semira Hajrlahović Mehič je opozorila, da je potrebna pozornost pri razvrščanju v skladiščne razrede pri kislini in bazi, ne glede na to, da tabela za skupno skladiščenje iz priloge v pravilniku kaže na kompatibilnost, saj kisline in baze nikoli ne smemo mešati skupaj.

Zato je pri razvrščanju potrebno slediti tudi specifikam skladiščenja posamezne kemikalije.

proces identifikacije izdelkov, lažje izvajanje inventure, višjo stopnjo zanesljivosti komisioniranja blaga idr. Omogoča tudi kaotični način skladiščenja, kar pomeni, da sistem za vsak izdelek beleži, kam je šel v nekem trenutku, zato niso potrebne fiksne lokacije.

Tehnologije skladiščnega sistema

K

ot je povedal Aleš Habič, je najbolj razširjena tehnologija v skladiščnem poslovanju še vedno črtna koda. Poznamo tudi 2D kodo, ki se uporablja predvsem na nivoju izdelkov.

Uporabljena je predvsem v farmaciji, kjer je na škatlicah zdravil poleg črtne kode tudi 2D koda, ki omogoča na zelo majhen prostor zapisati veliko podatkov. Gre še vedno za kodo, ki jo lahko natisnemo. Uporablja se tudi RFID (radiofrekvenčna identifikacija), ki omogoča odčitavanje na daljše razdalje. Ideja je, da bi se RFID razširila na širšo uporabnost, tako kot črtna koda, vendar se trenutno v logistiki uporablja predvsem za sledenje transportnih enot znotraj nekega zaprtega kroga. Tehnologija, ki je v zadnjem času zelo aktualna, je glasovno komisioniranje. To pomeni, da uporabnik s sistemom komunicira preko glasu, kjer ga sistem z glasom vodi od lokacije do lokacije. To je koristno predvsem zato, ker ima delavec takrat proste roke, proste oči (pozornost ne uhaja drugam) in omogoča hitrejši in bolj natančen delovni proces. Glasovno komisioniranje je uporabno predvsem pri zamrzovalnicah, hladilnicah.

oktober 2014

Priloga I

V

Saša Rudež

CLP Uredba (1272/2008/EC)

Aleš Habič

Direktivi: 67/548/ EEC & 1999/45/EC

foto: Boštjan Čadej

Bistvene spremembe Razvrščanje v skladiščne razrede Staro Novo

foto: Boštjan Čadej

skladiščnih posodah, skladiščenje kemikalij v razsutem stanju, razen mineralnih gnojil iz amonijevega nitrata in začasno vmesno skladiščenje nevarnega blaga zaradi spremembe vrste prevoza ali prevoznega sredstva (pretovarjanje). Pravilnik ne velja za veliko končnih izdelkov, med drugim tudi ne za fitofarmacevtska sredstva (FFS), za skladiščenje kozmetičnih proizvodov, radioaktivnih snovi, streliv in eksplozivov.

foto: Boštjan Čadej

določenih podatkov in druge podatke razločno prikazati na manjši površini. Sistem NiceLabel je zastavljen tako, da sledi GHS smernicam, rešitev za manjše površine pa je lahko ta, da se tekst zlije okoli piktogramov. S tem se doseže optimalni izkoristek prostora. Gre za avtomatsko plasiranje podatkov na etikete, ki so predhodno shranjeni v bazah podatkov v sistemu. Avtomatsko se glede na velikosti etikete prilagodi tudi velikost pisave.

14 93

okolje

Novice Zelenega omrežja Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

Sistem ravnanja z okoljem ISO 14001 V naslednjem letu bo izšla nova izdaja standarda ISO 14001, po katerem je danes certificiranih več kot 250.000 organizacij po vsem svetu. Eden glavnih namenov prenove je, da organizacije ponovno razmislijo o pomenu sistema ravnanja z okoljem in ga integrirajo v svoje poslovanje. Za zagotovitev uspešnosti sistema so v standardu dodane nove zahteve, ki se nanašajo na zavezanost vodstva. Nova različica standarda daje še večji pomen proaktivnemu pristopu in lastnim iniciativam organizacije za varovanje okolja. Standard ne daje več toliko poudarka na nenehne izboljšave poslovanja, ampak na izboljšave okoljske učinkovitosti. V skladu z zavezami organizacijske politike naj bi organizacija postopno zmanjševala emisije in druge izpuste ter količino svojih odpadkov. V novi različici je dodana zahteva po razvoju strategije notranjega in zunanjega komuniciranja. Zahteva opredeljuje kakovost sporočenih informacij in mehanizme za sprejemanje predlogov izboljšav v okviru sistema ravnanja z okoljem. Več informacij na www. bureauveritas.si.

Katalizator in proces za pretvorbo bioplina v sintezni plin Bioplin je zmes metana in ogljikovega dioksida, ki jo pri razgradnji organske snovi v okolju brez kisika proizvajajo mikroorganizmi. Proces poleg reševanja problematike odlaganja biorazgradljivih odpadkov omogoča pridobivanje čistega energetskega vira. Pred izkoriščanjem bioplina s sodobnimi postopki (kogeneracija, pogon vozil, oddaja v plinsko omrežje) je iz pridobljene plinske zmesi potrebno odstraniti CO2 in druge primesi. V Laboratoriju za okoljske vede in inženirstvo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani smo razvili napredni in cenovno dostopni katalizator ter proces za pretvorbo bioplina v sintezni plin (mešanica H 2 in CO), ki je uporaben bodisi kot kvaliteten energent bodisi kot surovina za visokotonažno proizvodnjo alternativnih goriv in drugih kemikalij z visoko dodano vrednostjo. Pridobljeni sintezni plin ima 20–30 % večjo energijsko vrednost kot vhodni bioplin in odpravlja potrebo po predstopnji čiščenja CO2. Informacije o izumu (pat. pend. EP14468002.2) so na voljo na http://skrci.me/reforming in v patentni pisarni Kemijskega inštituta (Urša Jerše, 01 4760 226, ursa.jerse@ki.si).

Sodelujoči v projektu: Ilja Gasan Osojnik Črnivec, Petar Djinović, Albin Pintar, Boštjan Erjavec

Bureau Veritas www.bureauveritas.si

Ekološka solarna sveča Vestina Solar Sodobno oblikovana ekološka solarna sveča Vestina Solar je izdelana iz okolju prijaznih materialov. Ohišje je stekleno, kar svečo dodatno obteži. Na vrhu je velika solarna površina, ki omogoča zadosten sprejem sončnih žarkov za nemoteno gorenje tudi v slabšem vremenu.

Izjemno kakovost in zadovoljstvo z izdelkom potrjujejo tudi kupci, saj je Vestina Solar postala pravi prodajni hit doma in v tujini.

oktober 2014

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

EMMA d.o.o. www.emma-group.eu

Kemijski inštitut Ljubljana www.ki.si

Obnovljena embalaža za skladiščenje manj zahtevnih snovi ali odpadkov Pri ravnanju z odpadki se iz leta v leto povečujejo zahteve po njihovem doslednem ločevanju, sortiranju in označevanju. Imetniki odpadkov se srečujejo s problemom ustrezne embalaže za zbiranje, saj se odpadki pogosto zbirajo v improvizirane posode, zabojnike, kar z vidika pravilnega skladiščenja in transporta ni ustrezno. Za zbiranje materiala ali odpadkov v ustrezni embalaži ponujamo ugodno in okolju prijazno rešitev – različno embalažo za skladiščenje surovin ali zbiranje odpadkov. Gre za obnovo in ponovno uporabo 200 l kovinskih sodov na čep ali pokrov. Sodi so očiščeni in na novo prebarvani ter primerni za skladiščenje

Kemis d.o.o. www.kemis.si

Povečanje energetske učinkovitosti v Luki Koper

Zrečani bogatejši za urejen zbirni center za odpadke

Luka Koper, d.d. www.luka-kp.si

Prihodnost je v elektronskem poslovanju S sistematičnim pristopom načrtnega, okolju prijaznejšega poslovanja v Mariborskem vodovodu po najboljših močeh sledimo definiciji trajnostnega razvoja, ki ga je norveška političarka Gro Harlem Brundtland slikovito opisala: »Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi ogrozili možnosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe.« Stare načine poslovanja počasi, a vztrajno nadomeščamo z novimi pristopi, ki v razvojne procese vključujejo okoljska vprašanja. Z ekološko ozaveščenostjo v podjetju skrbimo predvsem za preprečevanje novih, za okolje obremenjujočih pojavov. Velik korak k temu prispeva umikanje t.i. papirnega poslovanja z uvajanjem elektronskega poslovanja, ki poleg prijaznosti do narave dosega tudi udobnejše poslovanje za uporabnike ter učinkovitejše poslovanje za podjetja in poslovne partnerje.

Svoje poslanstvo vsako leto nadgradimo s čistilno akcijo na območju Vrbanskega platoja, našega največjega črpališča pitne vode, in z dnevom odprtih vrat, ko širšo javnost povabimo na ogled omenjenega črpališča. Ob tem jih spomnimo, kako pomembno je varčevanje in smotrno ravnanje s pitno vodo. Za svoj trud in prizadevanja smo bili nagrajeni s certifikatom za poslovno odličnost, certifikatom Družini prijazno podjetje, smo prejemniki nagrade Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije in nagrade HORUS ter priznanja Zlata vrtnica za urejeno okolico podjetja in ostalih naših objektov.

15 93

s katero razpolagamo v pristanišču, se Luka Koper posveča hladilnicam za hitro pokvarljivo blago, saj ocenjujemo, da obstajajo na tem segmentu priložnosti za prihranke, predvsem z vgradnjo frekvenčno reguliranih obtočnih črpalk.

Podjetje Saubermacher Slovenija in Občina Zreče sta v mesecu septembru 2014 slavnostno odprla povsem urejen in posodobljen zbirni center, ki se nahaja v nekdanjem kamnolomu »Trunkl«, kjer je center deloval že zadnja leta.

Občanke in občani Občine Zreče so tako dobili nov, sodobno urejen zbirni center. Zreški župan mag. Boris Podvršnik je dejal, da je bil takšen center dolgoletna želja in potreba zreške občine. V preteklosti so Zrečani skupaj s konjiško in vitanjsko občino vlagali predvsem v Center za ravnanje z odpadki v Slovenskih Konjicah.

Zdaj pa je po besedah župana napočil čas, da si tudi sami uredijo to področje, torej zbiranja, odvoza, obdelave in odlaganja odpadkov.

Naložbo, vredno približno 30 tisoč evrov, sta vsak po približno polovico prispevala Občina Zreče in podjetje Saubermacher Slovenija, ki je tudi koncesionar na področju ravnanja z odpadki v Zrečah. Druga faza ureditve centra bo počakala do naslednjega leta, ko bosta urejena asfaltiranje podlage in odvodnjavanje. Da so Zrečani na pravi poti, saj odpadke vse bolj ločujejo, meni tudi Rudolf Horvat, direktor podjetja Saubermacher Slovenija. Po njegovih besedah je količino odpadkov možno zmanjševati že tako, da preprečujemo njihov nastanek, kolikor se to da.

Saubermacher Slovenija, d.o.o. www.saubermacher.si

Zeleno omreŽje

Pristanišče je z vsemi dejavnostmi, ki v njem potekajo, velik porabnik energije. V Luki Koper, delniški družbi, ki upravlja s koprskim pristaniščem, smo v sodelovanju z raziskovalnimi inštituti, predvsem pa skozi evropske projekte ugotovili, da je potrebno področje energetike obravnavati posebej in ne le v okviru obstoječega sistema varovanja okolja.

Sprejetje energetske politike je postala podlaga za aktivnejše delo pri izboljševanju energetske učinkovitosti. Podjetje trenutno sodeluje v projektu Greenberth (program MED), ki je deležen financiranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, in ima za cilj povečati energetsko učinkovitost v sredozemskih pristaniščih. Ob preučevanju potencialov alternativnih energentov, kot je na primer lesna biomasa,

Mariborski vodovod, d.d. www.mb-vodovod.si

Projekti z ekoremediacijskimi ukrepi

Neverjetno vodnato letošnje leto je izpostavilo problem, ki se je akumuliral vrsto let: povečanje urbanih in kultiviranih površin ter gradnja ukrepov za odvajanje vode v reke so povečali hitrost odtekanja in količino vode, ki se steka iz površin v reke. Posledica je pojav imenovan hipen odtok. Slovenska zakonodaja določa ukrepe, ki bi se morali izvajati pri urejanju okolja. Vendar pri izvedenih ureditvah ugotavljamo, da zaradi različnih razlogov rešitve niso skladne z zakonodajnimi usmeritvami.

oktober 2014

različnega materiala. Na zalogi imamo kovinske 200 l sode na čep, primerne za skladiščenje tekočin, ter kovinske 200 l sode s pokrovom na objemko, ki so bolj primerni za skladiščenje trdih ali sipkih materialov. Glede na material, ki se polni v sode, je možno dobiti sod z UN ali brez UN kode. Imamo tudi plastične 160 l sode s čepom na vrhu soda. Za ponovno uporabo so obnovljeni tudi 1.000 l IBC-ji, ki so lahko opremljeni z oznakami UN. Embalaža je idealna za skladiščenje odpadnih materialov pred oddajo na uničenje. IBC-ji se lahko nahajajo na leseni ali plastični paleti. Primerni so za shranjevanje deževnice in njeno uporabo za zalivanje vrtov.

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

16

znanja za okolju in človeku prijazno pridelavo in postrežbo hrane ter z vrhunskimi živili širil poslanstvo prehranske samooskrbe. Kakovost mesnih in mlečnih izdelkov, brezalkoholnih pijač, vin in medu ter kmetijske mehanizacije za varno in okolju prijazno pridelavo bo od pomladi dalje preverjal na ocenjevanjih kakovosti pod svojim okriljem. Vabljeni k trajnostnemu sodelovanju!

Pomurski sejem d.d. www.pomurski-sejem.si

Stiskalnica za manjše prostore Kostanjevica na Krki v času poplav.

Savaprojekt d.d., Krško www.savaprojekt.si

Pomurski sejem v letu 2015 trajnostno svež Pomurski sejem po uspešno končanem sejemskem letu 2014 pripravlja v trajnostno prihodnost usmerjene sejemske prireditve v letu 2015. V Gornji Radgoni bo Pomladni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti sočasno z Mednarodnim sejmom trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga GREEN spodbujal energetsko sanacijo stavb, protipoplavne ukrepe, razvoj širokopasovnih omrežij, gradnjo komunalne infrastrukture, pametno specializacijo v obrtništvu ter energetsko samooskrbo. Prizadeval si bo za pravico do pitne vode ter za večja in učinkovitejša vlaganja v raziskave, razvoj in inovativnost na področju trajnostnega razvoja. K sobivanju in preživljanju prostega časa v neokrnjeni naravi bosta sredi aprila vabila Mednarodni sejem lovstva in ribištva LOV ter Mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi NATURO. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA konec avgusta bo ponujal nove tehnologije in

»Kaj še ostane velikim«, je bilo pred časom geslo ene od avtomobilskih tovarn. Uporabili bi ga lahko tudi za kanalne stiskalnice Conti Compact. Podjetje Presto, ki ga zastopamo, je pred časom predstavilo prenovljeno serijo omenjenih stiskalnic za odpadke in odpadno embalažo. Stiskalnice Conti Compact imajo vse lastnosti standardnih kanalnih stiskalnic, le da so zaradi stranske namestitve potisnih cilindrov precej manjše. V poštev pridejo povsod, kjer za večje stiskalnice ni prostora, saj merijo v dolžino le 3–3,5 m in zavzemajo le 10–15 m2 operativne površine. Seveda je temu primerna nižja cena in posledično tudi operativni stroški in stroški vzdrževanja. Poleg ročnega je možno tudi mehansko polnjenje s transportnim trakom, dvižno-stresalnim mehanizmom ali preko odsesovalnega sistema npr. v papirnicah ali tiskarnah. Povezovanje je pri vseh modelih lahko ročno s trakom ali avtomatsko z žico.

Zmogljivost stiskalnice Conti Compact je, odvisno od modela in vrste materiala, od 1 do 6 t/uro, teža bal pa od 150 do 400 kg.

Ekora d.o.o. www.ekora.si

Okolju prijazen Žur z razlogom Si.mobil na vsakem koraku posluje kar se da okolju prijazno, zato je na zadnjem Žuru z razlogom poskrbel za učinkovito zbiranje in ločevanje odpadkov. Več kot 15.000 mladih se je na zadnjo počitniško soboto v ljubljanskem parku Tivoli zbralo na Žuru z razlogom, ki ga je Si.mobil organiziral že trinajstič. Pomembna novost letošnjega Žura z razlogom je bila objava razpisa delovnih mest za mlade, ki iščejo prvo zaposlitev. Še ena pomembna novost pa je bila organizacija zbiranja odpadkov. Z inovativno storitvijo »Vrni embalažo v reciklažo« je Si.mobil namreč ob pomoči Interseroha prvič poskrbel za celovito ravnanje z odpadki tudi na Žuru z razlogom. Kar 98 % vseh odpadkov, ki so nastali med prireditvijo, je bilo zbranih ločeno, in sicer: 280 kg plastične, kovinske in sestavljene embalaže, 225 kg steklene embalaže, 140 kg papirne in kovinske embalaže, 18 kg bioloških odpadkov in 16 kg mešanih komunalnih odpadkov. foto: arhiv Si.mobila

V zadnjih 20 letih se tako sešteva vpliv neustreznih lokalnih ureditev, posledica je bistvena sprememba v količinah vode v rekah. V Savaprojektu se te problematike zelo dobro zavedamo, zato z našimi izkušnjami in znanjem vzdržujemo visoko kvaliteto projektov, jim dajemo dodatno vrednost z ekoremediacijskimi ukrepi, inovativnim pristopom in strokovnim nadzorom nad izvedbo, saj je le celovit pristop lahko tudi vzdržen.

okolje

93

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Si.mobil d.d. www.simobil.si

EU projekti

oktober 2014

ECO-HUB: Informacijsko in izobraževalno eko-vozlišče V okviru čezmejnega sodelovanja SlovenijaMadžarska poteka projekt ECO-HUB, s katerim želimo razširiti znanje o uvajanju okoljskih pristopov in orodij v razvojne aktivnosti podjetij in organizacij. Projekt je namenjen razvoju

znanja na področju upravljanja z okoljem, razvoja in trženja okolju prijaznih proizvodov in procesov ter eko-inovacij. V sklopu projekta so bili pripravljeni brezplačni izobraževalni priročniki o ključnih okoljskih pristopih, kot so eko-dizajn, okolju primernejša embalaža, inovacijski menedžment, razvoj zelenega gospodarstva, procesna integracija in optimizacija. Verjamemo, da bi vam gradiva koristila pri uvajanju eko-pristopov v podjetje.

Zato vas vabimo, da obiščete spletno stran www.eco-hub.eu in si z registracijo zagotovite

brezplačne izvode gradiv (zaloge so omejene).

Poleg teh gradiv so na vozlišče eco-hub na voljo tudi druga gradiva v zvezi z okoljskimi pristopi, video vsebine, študije primerov uvajanja pristopov eko-dizajna v podjetjih in sistem e-izobraževanja.

Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo www.fkkt.uni-mb.si

Intervju z ministrico za okolje in prostor

Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

Pripravlja se prenova zakonodaje, tudi ukrepi za manj administracije

17 okolje

93

Intervju z ministrico za okolje in prostor

Čeprav smo se najprej

dogovorili predvsem za

predstavitveni pogovor z novo

ministrico za okolje in prostor,

mimo nekaterih dejstev in

prihaja iz občine, kjer se je

vsak dan srečevala z vprašanji, ki jih je okoljska zakonodaja

množila, lokalna praksa pa se

nanje težje odzivala. V okolju

Slovenije in pri izvajanju

zakonodaje so se že nekaj časa kopičile zadrege. Več kot to.

Razlogi niso le na eni strani.

Ministrica že v prvi diagnozi

zelo neposredno in hkrati

javno opozarja, da sedanji

kader na ministrstvu zahteva

okrepitve. No, najprej pa mora za zaposlene najti ustrezne

prostore.

V publikaciji o okoljskih kazalcih Slovenije je predstavljena paleta podatkov o tem, kakšni so trendi v trajnostnem razvoju države. Na katerih področjih bodo vaši prednostni izzivi?

Za razreševanje teh izzivov bo naše ministrstvo s svojimi ukrepi in z medsektorskim sodelovanjem izvajalo nekaj prednostnih usmeritev.

Mislim na podporo prehodu v nizkoogljično družbo ter gospodarnemu ravnanju z viri. Torej zeleno in krožno gospodarstvo. Od spodbujanja zelenega inovacijskega okolja do ukrepov za dvig snovne in energetske učinkovitosti. Potem so zaveze iz »podnebnega« paketa. Gre za blažitev in prilagajanje podnebnim spremembam, med drugim s pripravo protipoplavnih ukrepov, ter za učinkovito doseganje okoljskih ciljev na področjih varovanja kakovosti voda, ravnanja z odpadki in zagotavljanja dostopa do kakovostne pitne vode za vse prebivalce. Nadaljevali bomo z ukrepi za izboljševanje kakovosti zraka, predvsem v mestih. Nadalje ohranjanje biotske raznovrstnosti ter ohranjanje ekosistemov in njihovih storitev v luči trajnostnega razvoja in upravljanja z naravnimi viri.

Izzivi niso lahki, tudi poti do njih ne.

To pričakujemo in vemo. Najprej naj izpostavim ustrezno prilagoditev in uskladitev zakonodaje na področju varstva okolja, varstva narave, urejanja prostora in graditve. Vpeljali bomo

sistematičen in učinkovit pristop k saniranju starih bremen na področju okolja. Hkrati bomo zakonodajo uredili tako, da bodo odgovorni za onesnaženje v okolju tudi plačniki škode, kar pomeni vzpostavitev ničelne tolerance za povzročitelje namenskega posega škodovanju okolja.

Odprta ostajajo vlaganja v infrastrukturne objekte v okviru kohezijske politike in iz drugih virov. Tako bomo do konca leta 2015 poskrbeli za čim boljšo izvedbo in realizacijo projektov stare finančne perspektive, zato da bomo počrpali vsa evropska sredstva iz Kohezijskega sklada, ki so na voljo za področje okolja. Ti projekti imajo tudi pozitivne učinke na gospodarstvo, na primer na gradbeni sektor. Trajnostni razvoj je osrednje vodilo pri pripravi vseh programov za črpanje sredstev EU do leta 2020. Uporabili bomo tudi instrumente, ki jih ima javni sektor na razpolago kot vzvod za spodbujanje trajnostnega razvoja. Naj omenim zeleno in inovativno javno naročanje, energetsko knjigovodstvo, sisteme ravnanja z okoljem in drugo, potem mehanizme za internacionalizacijo zunanjih stroškov, kot so odprava okolju škodljivih subvencij, razvoj finančnih instrumentov, zelena davčna reforma. Cilje bo tudi lažje doseči, če bo v Sloveniji več ozaveščanja, izobraževanja in usposabljanja za trajnostni razvoj in zeleno gospodarstvo.

oktober 2014

tega ministrica Irena Majcen

Irena Majcen

kritik ni bilo mogoče. Poleg

18 93

Iz gospodarstva in občin leti nemalo kritik na birokratske ovire na državni ravni.

okolje

Res je. Z vidika gospodarskih in družbenih ciljev je prednostna naloga tudi odprava administrativnih ovir in administrativnih bremen v postopkih priprave prostorskih aktov in izdaje dovoljenj. Marsikaj se da doseči z notranjo reorganizacijo in drugimi ukrepi za učinkovitejše izvajanje veljavne zakonodaje ter oblikovanje hitrejših, preglednejših in enostavnejših postopkov. Pri sprejemanju prostorskih aktov na lokalnem in državnem nivoju je potrebna bistveno večja učinkovitost. Naš cilj je uveljaviti časovno predvidljive in obvladljive postopke. Želimo zmanjšati nabor posegov, ki terjajo posebna soglasja ter uveljaviti pregleden sistem urejanja prostora in graditve objektov.

Naš cilj je uveljaviti časovno predvidljive in obvladljive postopke. Želimo zmanjšati nabor posegov, ki terjajo posebna soglasja ter uveljaviti pregleden sistem urejanja prostora in graditve objektov.

oktober 2014

Prav MOP doživlja največ kritik zaradi slabosti v pripravi zakonodaje, ki da je preobsežna, zapletena in med ministrstvi neusklajena.

Predvsem pa že v pripravo osnutkov niso dovolj vključeni tisti, ki bodo zakone morali upoštevati in jih realizirati. Kaj boste spremenili?

Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja zakonodajo na področju okolja na podlagi sprejetih Direktiv in Uredb Evropske unije. Pri tem je potrebno poudariti, da Evropske Uredbe veljajo v Republiki Sloveniji neposredno in je pogosto potrebna na nivoju implementacije v slovenski pravni red zgolj opredelitev pristojnosti ter določitev glob, Evropske Direktive pa zavezujejo s svojimi načeli, usmeritvami in cilji. Zato je tovrstna implementacija obsežnejša, vsekakor pa vedno že v fazi priprave usklajena tako z izvajalci kot z uporabniki vsebinskih področij.

Posebej je potrebno še poudariti, da 34. a člena Zakona o varstvu okolja in določbe Aarhus konvencije nalagajo pripravljavcu zakonodaje, da v času medresorske obravnave povabi k sodelovanju vse zainteresirane strani. Prav tako ima možnost seznanitve z vsebino in podajo pripomb širša javnost. Vse prispele pripombe mora pripravljavec zakonodaje vsebinsko obravnavati ter se do njih opredeliti. V fazi medresorske obravnave sodelujejo tudi ostala ministrstva, pristojne zbornice in interesne skupnosti. Po potrebi se opravi še dodatno posvetovanje na področni zbornici oziroma drugem delovnem telesu. Pred sprejemom in objavo predpisa v Uradnem listu vsako besedilo pripravljenega predpisa pregleda tudi Služba Vlade za zakonodajo. Na podlagi izhodišč

Vlade RS glede prenove zakonodaje s področja urejanja prostora in graditve objektov ter sektorske zakonodaje so bili relevantni deležniki vključeni že v samo pripravo izhodišč in sedaj njihovo nadgradnjo, sledilo pa bo tudi tesno sodelovanje pri sami pripravi zakonodajnih rešitev. Sodelujemo tudi s predstavniki upravnih enot in drugimi uporabniki, ki bodo s praktičnimi primeri in izkušnjami pomagali preveriti predlagane rešitve.

V gospodarskih družbah je nedvomno prepoznavnejša okoljska odgovornost. Hkrati pa gospodarstvo večinoma ni zadovoljno s sodelovanjem z ministrstvom, ker po njihovem prepričanju zakonska regulativa nastaja v uradniških pisarnah, brez stikov z življenjem in brez kritične distance do tistega, kar prihaja iz Bruslja. Kaj menite?

S tem se lahko v veliki meri strinjam, potrebno pa je izpostaviti nekaj vzrokov za tako stanje.

Ti so predvsem v kadrovski podhranjenosti okoljskega resorja in pomanjkanju finančnih sredstev za pravočasno pripravo zahtevnih in kompleksnih strokovnih podlag za odločanje.

Tu si moramo v okviru vlade izboriti boljši položaj, kljub politiki zmanjševanja zaposlenih.

Vendar kljub temu gospodarstvo poslušamo.

Preko zbornic in raznih združenj lahko podajo pripombe v javnih obravnavah, ki trajajo v zadnjem času 30 dni ali celo več. Prizadevali pa si bomo, da bo tega sodelovanje še več oziroma bo še bolj učinkovito.

Eden izmed večjih problemov je izdajanje okoljevarstvenih dovoljenj, saj se nekateri postopki vlečejo tudi po več let. Kakšne možnosti so, da bi MOP sprejel protokol za izdajanje OVD, ki bi ga morali upoštevati vsi prizadeti akterji?

ARSO na področju varstva okolja vodi in odloča v upravnih postopkih, gre za okoli 240 različnih upravnih postopkov, ki izhajajo iz Zakona o varstvu okolja in njegovih podzakonskih predpisov.

Upravni postopki so zahtevni predvsem zaradi zapletenosti in medsebojne neusklajenosti zakonodaje. Zato je predviden daljši čas odločanja.

V primeru IPPC dovoljenj je rok za odločanje 6 mesecev. Ena izmed ovir za hitrejše reševanje so vsekakor slabo in pomanjkljivo pripravljene vloge, ki so večinoma nepopolne, zato je potrebno stranke pozivati na dopolnitve in predložitve ustreznih dokazil. Drugi pomemben razlog za daljšanje postopkov pa so vstopi stranskih udeležencev v postopek. Na področju izdaje IPPC dovoljenj in okoljevarstvenih soglasij skoraj ni postopka, v katerem ni vstopov stranskih udeležencev, večinoma nevladnih organizacij in oseb, ki v postopkih izkažejo pravni interes.

To upravni postopek izredno podaljša, saj so z Zakonom o splošnem upravnem postopku v teh primerih zapovedana določena procesna dejanja, ki jih ne moremo opustiti. Seveda je s strani strank ali stranskih udeležencev po izdaji odločb možna tudi pritožba, kar ponovno podaljša čas do pravnomočnosti odločb.

Na ostalih področjih, mislim na dovoljenja za predelavo odpadkov, emisije v zrak in vode, kjer do vstopov strank zaradi drugačnega postopka ne prihaja, so zaostanki odpravljeni in se dovoljenja izdajajo hitro in v zakonskih rokih. ARSO je v zadnjem času zelo aktiven v iskanju rešitev za odpravo administrativnih ovir v svojih postopkih in v tem mandatu si bomo prizadevali, da se to nadaljuje še v večjem obsegu.

Položaj ministrice ste prevzeli v času, ko bi morala Slovenija že pripraviti in sprejeti nekatere nujne uredbe in operativne programe, a zamuja. Ali morda že imate na mizi seznam zamud in česa se boste najprej lotili?

Poznam to. Vem tudi, da se zaposleni zavedajo težav, a se prednostno lahko posvečajo le najbolj akutnim temam. Podrobno nas spremlja tudi Bruselj. Moj cilj pa je, da se to problematiko rešuje širše in celovito, ne da se zgolj krpa akutne težave. Potrebno bo oblikovati nov koncept reševanja zadev, predvsem pa bomo morali vzpostaviti pogoje za njihovo reševanje.

Gre za težave, s katerimi bi se morali spopasti že vsaj pred vsaj 10 leti.

Ministrstvo je postalo upravičeno ponovno odgovorno za prostor in prostorsko politiko.

Pri umeščanju infrastrukturnih objektov v prostor, značilen primer so hidroelektrarne, a niso edine, prihaja do več zagat in nesporazumov. Kaj bi se dalo spremeniti, saj prihaja do gospodarske in okoljske škode?

Umeščanje "zelene" energetske infrastrukture v prostor se sooča z istimi zakonitostmi in pravili, pa tudi z istimi težavami, kot umeščanje vseh ostalih posegov prostor tako na državni kot na lokalni ravni. Vsi objekti morajo biti umeščeni tako, da upoštevajo zahteve glede varovanja kulturne dediščine, ohranjanje narave, varovanje kmetijskih zemljišč in gozdov, varovanje vodnih virov in omejitve zaradi poplavne in erozijske ogroženosti in podobno. Zelo pomemben faktor je družbena sprejemljivost oziroma sprejemljivost v lokalnem okolju. Težava je v tem, da se te zahteve pogoste ne razumejo kot sredstva, ki naj zagotovijo kvalitetno umestitev v prostor, to je umestitev, ki bo zagotavljala varstveno in razvojno komponento, temveč se razumejo kot sredstva, ki naj umestitev preprečijo. Kadar se tako gledanje pojavi na strani širše javnosti, je to lahko posledica pomanjkanja dialoga in ustrezne komunikacije. Tukaj bo treba vložiti še več dela in ponekod spremeniti pristop. Je pa po drugi strani treba povedati, da je odnos javnosti pogosto dvoličen. Želeli bi imeti vse, za to pa nismo pripravljeni dati ali se odreči ničesar (efekt NIMBY oziroma BANANA).

Kjer pa se postopki umeščanja zapletajo zaradi neusklajenega delovanja uradnih institucij in neprimerne zakonodaje, moramo to pospešeno urediti. Sploh pri investicijah, ki so v javnem interesu. To je ena od mojih prioritet. Če dam za primer kar pripravo državnih prostorskih

19 Kjer pa se postopki umeščanja zapletajo zaradi neusklajenega delovanja uradnih institucij in neprimerne zakonodaje, moramo to pospešeno urediti. Sploh pri investicijah, ki so v javnem interesu.

Preobsežna in neusklajena zakonodaja, nato pa še slabo medsektorsko sodelovanje, to je velik problem Slovenije.

Navedeno se ne nanaša zgolj na vprašanje energetske ali druge infrastrukture, temveč v celoti na področje urejanja prostora in graditve objektov. Vendar se pri tem praviloma pozablja, da ne gre za vprašanja zakona ali dveh ali pa za eno samo institucijo, temveč da gre za enega najbolj interdisciplinarnih in medresorskih področij sploh. V preteklosti se je že velikokrat poizkusilo s parcialnimi spremembami zakonov, ki so ciljali predvsem na administrativno krajšanje rokov. A to ni dalo oziroma niti ni moglo dati rezultatov, saj se problemi niso naslovili na pravem mestu oziroma celostno. Na ministrstvu se posledično pripravlja celovita prenova prostorske in gradbene zakonodaje, ki na določenih področjih uvaja drugačen pristop od dosedanjega. Vendar pa bo potrebno za dosego tega cilja pristopiti tudi k spremembi nekaterih drugih zakonov z našega delovnega področja, ki so globoko povezani in prepleteni s prostorskim umeščanjem, na primer vode, narava, podobno delo pa čaka tudi druge resorje, na primer kmetijska zemljišča.

OECD je pripravil strategijo zelene rasti. Njeno bistvo je vzajemna krepitev vidikov okoljske in ekonomske politike. Kako ocenjujete zamisel, da bi se tudi Slovenija odločila za nacionalno strategijo zelene rasti?

Strategija zelene rasti je pravzaprav nujna. Ta koncept odgovarja na eno temeljnih globalnih družbenih dilem našega časa. To je, kako načrtovati rast, da ne bo vplivala na okolje in njegove ekosistemske storitve v taki meri, da bi ogrozila naš obstoj. Potrebno pa je razmisliti o tem, ali je smiselno pripraviti nov oziroma poseben strateški dokument ali se da koncept

Kot nekdanja županja ste pri delu občutili pluse in minuse okoljske politike. Tudi ko ste opredeljevali naloge in kompetence javnega komunalnega sektorja. V Sloveniji se krepijo težnje po večji vlogi javnega sektorja zlasti pri odpadkih. Občinska podjetja presegajo svoj okvir in iščejo prostor za tržno dejavnost tudi pri zasebnem sektorju, kar gospodarstvo odločno zavrača. To se je pokazalo tudi na nedavni konferenci o izzivih reciklažne industrije v državi. Kakšno je vaše mnenje?

V sistemu ravnanja z odpadki so se pokazale določene vrzeli. Bistveno se je spremenilo ravnanje z odpadki in odnos do odpadkov tako v gospodarstvu kot na nivoju vsakega posameznika. Hkrati se spreminja tudi Evropska zakonodaja, zato bomo morali s sistemom slediti tem spremembam.

Ministrstvo proučuje nove rešitve sistema, da bi deloval učinkoviteje. Prve spremembe zakonodaje na področju odpadkov predvidevamo do konca leta 2015.

Kakšne načrte imate na področju kadrovske okrepitve ministrstva? Na več področjih se namreč zamuja (implementacija zakonodaje IED, kopičijo se odprti postopki do EU), ker naj ne bi bilo dovolj strokovno usposobljenega uradništva.

Ministrstvo za okolje in prostor je bilo pred skoraj štirimi leti ukinjeno in razdeljeno med dve ministrstvi, kmetijstvo in infrastrukturo.

Naše ministrstvo tudi še nima sistemizacije delovnih mest vseh področji. Vsaj za kabinet ministra in za enote, ki pokrivajo dele ministrstva, pa je treba najprej zagotoviti skupne prostore. Trenutno smo razpršeni na treh lokacijah.

Področje okolja bo sedaj ostalo na Dunajski 47, ki je v lasti države, področje prostora pa za enkrat ostaja na Ministrstvu za infrastrukturo. Za vse ostale, torej od 70 do 100 zaposlenih, pa bo treba še zagotoviti ustrezne prostore. Menim, da je to osnova za normalizacijo delovnega procesa, zato se bomo zelo potrudili, da pridemo do rešitve čimprej, še pred koncem leta. Trenutno pa za ta namen nimamo še nikakršnih finančnih sredstev. V finančnem smislu so postavke še vedno na prejšnjih dveh ministrstvih, kar pomeni, da vsa izplačila podpisujeva vedno dva ministra.

Sama podpisujem kot pristojna ministrica, trenutno pa še brez finančnih sredstev.

93

Predvsem pa na ministrstvu primanjkuje specifično strokovnega kadra. Država je v preteklosti mogoče preslabo ocenila, koliko pozornosti je treba nameniti prostoru in okolju tako pri razvijanju kadrov, predpisov kot področju kot celoti. Izvajanje zahtev in obveznosti s tega področja je zahtevno in kompleksno delo, zaposleni pa bodo za spodbudo vzeli že moje prepričanje, da s samo toliko kadra ne moremo obvladovati tolikšnega števila predpisov in drugih obveznosti. Skladno s koalicijsko pogodbo je predvideno, da se kader na tem ministrstvu okrepi. Trenutno s sodelavci, vzporedno s programom dela, pripravljamo oceno, koliko je primanjkljaja na posameznih področjih. Pravkar že sprejemamo akcijski načrt za upravljanje z vodami. Že samo znotraj tako zahtevnega področja bi bilo potrebno veliko več zaposlenih in bistveno večji obseg finančnih sredstev, kot jih je trenutno na voljo.

okolje

zelene rasti vključiti v druge širše strateške dokumente, kot je Strategija razvoja Slovenije in Strategija pametne specializacije,v njen osnutek je koncept že vključen, ter strateške dokumente našega ministrstva, kot je prenova Strategije prostorskega razvoja Slovenije, nov Nacionalni stanovanjski program idr..

Vsekakor pa priprava strategije zelene rasti pomeni sodelovanje ključnih sektorjev z našim in tudi ključnih deležnikov, ki so v tem primeru številni. Zelena rast je namreč dogovor tako zakonodajalcev, načrtovalcev politik, proizvajalcev in potrošnikov.

Predvsem pa na ministrstvu primanjkuje specifično strokovnega kadra. Država je v preteklosti mogoče preslabo ocenila, koliko pozornosti je treba nameniti prostoru in okolju.

Boste dali nekaterim področjem večjo težo, kot je bila doslej: na primer podnebnim spremembam, vodnim virom ipd.?

Politika podnebnih sprememb se bo zagotovo morala vrniti v ospredje delovanja vlade. Ne zgolj zato, ker je v zadnjih letih delo na tem področju nekoliko zastalo. K temu bomo spodbujeni tudi že zaradi dogajanj v okviru Evropske unije, kjer se je že pričelo pripravljati nov zakonodajni okvir za podnebno in energetsko politiko 2020-2030, in tudi na področju mednarodnih podnebnih pogajanj, kjer bo potrebno še veliko truda in volje vložiti v pripravo globalnega podnebnega sporazuma do podnebne konference decembra 2015 v Parizu.

Kvalitetno delo na tem področju bo sicer terjalo veliko dela in usklajevanja. Se pa v tej politiki skriva več novih trajnostnih gospodarskih aktivnosti in delovnih mest. Nenazadnje pa nas tudi ekstremni vremenski pojavi v zadnjih letih žal prepogosto opozarjajo na to, da je to politiko treba okrepiti.

Ali so že opredeljena razmerja med ministrstvi in projektno pisarno pri vladi, kjer naj bi se usklajevala medresorska vprašanja? Še ne. Služba RS za razvoj je za enkrat pristojna ministrstva pozvala za posredovanje kontaktnih nosilcev za posamezne projekte, potem bo sledilo konkretno usklajevanje zadev.

oktober 2014

načrtov in izdajanje dovoljenj za objekte državnega pomena, morajo institucije delovati pravočasno in uigrano, potem ko je enkrat odločeno, da se pristopi k umeščanju. Nekateri razlogi pri tem odpadejo na vprašanje upravne oziroma uradniške kulture, nekateri tudi na pomanjkljive kadrovske in finančne resurse.

Nekateri razlogi pa so povezani z zakonodajo na tem področju, ki se je v zadnjih letih razbohotila, ki je medsebojno neusklajena in ponekod prepodrobna, ponekod pa pomanjkljiva.

20 93

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja za okolje za 41 izdelkov in storitev.

V sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor objavljamo odgovore na aktualna vprašanja podjetij, inštitucij, bralcev in revije EOL. V tej številki objavljamo odgovore na vprašanja o pomenu sheme EMAS za podjetja, o kakovosti pitne vode in o ukrepih Slovenije proti ekstremnim vremenskim pojavom.

Pripravljajo akcijski načrt, ki bi Slovenijo bolje pripravil na ekstremne vremenske dogodke, ki povzročajo čedalje večjo škodo in ogrožajo življenja.

oktober 2014

EMAS bi moral prinesti prednost Z na trgu

Vprašanja sprejemamo na info@zelenaslovenija.si.

Čeprav v Sloveniji narašča število ozaveščevalnih podjetij, ki so uspešna v uvajanju sistemov za ravnanje z okoljem, pri dveh instrumentih zaostaja za evropskim povprečjem. Najbolj očitno je to pri shemi EMAS, nič boljše ni pri okoljski marjetici. Zakaj ni večjih premikov?

T

ako EMAS (Sistem okoljskega vodenja organizacij) kot Evropski znak za okolje (Ecolabel, t.i. marjetica) sta prostovoljna instrumenta na ravni Evropske unije. V EMAS se registrirajo podjetja in organizacije (tudi iz javne uprave), ki želijo izboljšati svojo okoljsko učinkovitost in se zavežejo, da bodo redno vrednotila, upravljala in izboljševala svojo okoljsko uspešnost. V Sloveniji je trenutno v EMAS registriranih 9 podjetij na 15 lokacijah.

Po študiji EK, registrirane organizacije kot prednosti uvedbe EMAS omenjajo: povečan prihranek zaradi večje učinkovitosti, zmanjšanje nepredvidenih nezgod in izboljšanje odnosov z zainteresiranimi deležniki (http://ec.europa. eu/environment/emas/pdf/news/costs_and_ benefits_of_emas.pdf). Poleg okoljskih koristi so torej tudi ekonomske.

E

vropski znak za okolje je ravno tako prostovoljni instrument in je namenjen spodbujanju gospodarskim subjektom, da razvijajo in tržijo izdelke in storitve, ki izpolnjujejo visoke okoljske standarde in so kakovostni. Trenutno je v Sloveniji 11 organizacij, ki so pridobili znak

akaj v Sloveniji ni več EMAS registriranih organizacij in tistih, ki so pridobili evropski znak za okolje? Po podatkih ARSO zanimanje obstaja, kot pristojno telo za registracijo so znižali tudi nekatere pristojbine. Verjetno je več razlogov, zakaj je EMAS v Sloveniji manj zastopan. V prvi vrsti gre predvsem za nepoznavanje same registracije kot tudi postopka za vstop v sistem. Ena od pomembnih stopnic je gotovo tudi začetni vložek in potem sprotno delo in vrednotenje same organizacije, pri znaku za okolje pa razvoj izdelka oz. storitve po visokih predpisanih (nadstandardnih) merilih. Veliko organizacij prav gotovo pričakuje evidentne in kratkoročne ekonomske koristi registracij in označevanja, kar pa ni vedno dosegljivo.

V

erjamemo, da bi delež uporabe obeh omenjenih instrumentov v Sloveniji boljši, če bi njuno pridobivanje bolj aktivno spodbujali s ciljano strokovno podporo in pomočjo podjetjem oz. organizacijam, s finančnimi spodbudami in seveda tudi širše s promocijo trajnostne proizvodnje in potrošnje (življenjski vzorci). To bo ena od nalog MOP in tudi drugih resorjev, ko pripravljamo politike in ukrepe za prestrukturiranje v krožno gospodarstvo.

Z

a organizacije, ki tržijo izdelke in storitve, je namreč ključno, da jim določene oznake in certifikati prinesejo prednost na trgu. Ob tem pa morajo tudi potrošniki spoznati, da njihove izbire vplivajo na okolje in s tem, ko imajo na voljo ustrezno in verodostojno označevanje (kar evropski znaki kot rezultat kompleksnega sistema razvoja meril vsekakor so), je njihova izbira olajšana.

21 Za vodo MOP ni pristojen

D

Z

agotavljanje kakovostne pitne vode je v pristojnosti Ministrstva za zdravje.

Pripravlja se akcijski načrt za prilagoditev podnebnim spremembam Slovenija v zadnjih letih doživlja ekstremne vremenske pojave, ki povzročajo veliko gospodarsko škodo in ogrožajo življenje ljudi.

S kakšno strategijo prilagajanja podnebnim

spremembam bo Slovenija preprečevala posledice katastrofalnih vremenskih dogodkov in kateri organ v državi je prevzel ali bo prevzel vlogo koordinatorja za boljšo pripravljenost države na ekstremne dogodke?

V

elik del Slovenije spada med območja identificirana kot bolj ranljiva na vplive podnebnih sprememb. Pravilno tudi ugotavljate, da se posebej v zadnjem obdobju opaža porast števila ekstremnih vremenskih dogodkov ter povečanje obsega škode, ki ga ti povzročijo.

Vplivi podnebnih sprememb pa niso samo v obliki pogostejšega pojavljanja in bolj intenzivnih ekstremnih vremenskih pojavov, temveč se kažejo tudi kot postopne spremembe - zaznano

otikajo se vseh sektorjev in gospodarskih aktivnosti, zato potrebujejo celovito obravnavo, medresorsko sodelovanje in zmogljivo koordinacijo. Ministrstvo, pristojno za okolje, je ravno letos ponovno obudilo aktivnosti v smeri priprave celovitega, medsektorskega pristopa k prilagajanju podnebnim spremembam. V pospešeni pripravi je celovita nacionalna ocena tveganj. Ob sodelovanju z zunanjimi eksperti pod vodstvom prof. dr.

Lučke Kajfež Bogataj, na srečanjih medresorske delovne skupine za prilagajanje ter upoštevajoč podnebnih scenarijev ARSO, se s pomočjo ekspertne metode pripravlja ocena vplivov, kot podlaga za akcijski načrt ukrepov, ki bi usklajen do konca leta 2015. Pri pripravi akcijskega načrta bo poudarek na tistih ukrepih, ki bodo imeli večkratni učinek. To pomeni, da bodo ti ukrepi hkrati učinkoviti tako na področju prilagajanja kot tudi na področju blaženja podnebnih sprememb. Vključujoča priprava akcijskega načrta bo predstavljala pravo podlago za boljšo pripravljenost države na izzive in tudi priložnosti, ki jih prinašajo podnebne spremembe in tudi prvi pogoj, da se prične s sistematičnim izvajanjem potrebnih ukrepov.

okolje

Kakor kažejo kazalci okolja v Sloveniji, se je kakovost pitne vode v obdobju 2006–2012 le malo izboljšala. Mišljeni sta mikrobiološka in kemijska onesnaženost. S katerimi ukrepi in rešitvami bi lahko izboljšali te razmere in kateri deli Slovenije so najbolj ogroženi?

93

podaljševanje vegetacijske dobe ali zmanjševanje števila zelo mrzlih dni.

Promocija

Z Zelenim omrežjem SLOVEnijE dO nOVih PriLOžnOSTi

Vabimo vas, da sodelujete z vašimi informacijami o okoljskih dosežkih in prizadevanjih v komunikacijskem Zelenem omrežju Slovenije.

Prednosti članstva: • redno prejemanje strokovne revije EOL (10 številk letno) • objava 4 strokovnih novic letno v reviji EOL in na spletni strani www.zelenaslovenija.si • objava logotipa • druge ugodnosti

Portal za trajnostni razvoj

Strokovna revija EOL

Ponujamo dva načina sodelovanja: • osnovno: 120 € + ddv na leto • razširjeno: 240 € + ddv na leto Več na www.zelenaslovenija.si

Fit media d.o.o.

Kidričeva 25, SI-3000 Celje tel.: 03/ 42 66 700 info@zelenaslovenija.si

Za več informacij smo vam z veseljem na voljo. Kontaktna oseba: • Urška Košenina, 03/ 42 66 706, urska.kosenina@fitmedia.si • Tanja Pangerl, 03 42 66 716, tanja.pangerl@fitmedia.si

oktober 2014

www.zelenaslovenija.si

Kakšne izkušnje imate z delovanjem RCERO Celje?

Dobre. Se je pa potrebno zavedati, da ima tak odgovoren način ravnanja z odpadki tudi svojo ceno. Najceneje je bilo, ko smo odpadke kar metali na odlagališče. Sodobni obrati za obdelavo odpadkov imajo svojo letno amortizacijo, ki jo je treba vračunati v ceno, prav tako so stroški z zaposlenimi v centru. Naša država je pred leti sprejela koncept regijskih centrov ravnanja z odpadki. Ta koncept ima svoje rezultate, ima pa tudi svojo ceno.

Okoli odpadkov ali surovin, kot se jim reče v EU, se sučejo novi razvojni modeli in perspektive zelene rasti. Kako uspešne bodo, bo pokazal čas. V Sloveniji se zdi, kot da ni prave vizije s področja odpadkov, saj se koncepti in pravila spreminjajo kar med igro, ne glede na to, da zadaj stojijo milijonske investicije. V evropski finančni perspektivi 2007–2013 je bilo 155 milijonov evrov namenjenih za ravnanje z odpadki. V naslednji perspektivi sredstva za to področje niso predvidena.

Nekonsistentnosti sistema v Sloveniji najbolj čutijo tisti, ki so najuspešneje implementirali okoljsko zakonodajo. Pionir s področja ravnanja z odpadki je gotovo celjska regija, ki je Regijski center za ravnanje z odpadki Celje odprla že leta 2008. O izkušnjah delovanja centra in o aktualnih izzivih trga z odpadki v Sloveniji razmišlja mag. Marko Zidanšek, direktor javnega komunalnega podjetja Simbio d.o.o.

Imate zasedene kapacitete centra?

Kapacitete imamo polne. Toplarna Celje, kjer se termično obdela lahka frakcija iz MBO, ima okoljevarstveno dovoljenje za 20.000 ton lahke frakcije. Letno predelamo to količino. Če sem natančen, predelamo 19.800 ton, kar je naša meja.

Ljubljana z regijo se je zavezala h konceptu zero waste. Se tudi vi spogledujete s tem konceptom?

Zero waste razumemo kot usmeritev, ki sistematično teži k temu, da nastaja vedno manj odpadkov. To pomeni, da vsi deležniki v sistemu s svojimi vzorci delovanja in ravnanja sistematično stremijo k zmanjševanju nastajanja odpadkov. Gre za dolgoročno zgodbo, v kateri želimo igrati aktivno vlogo.

Imamo CERO in prvi sistem ravnanja z odpadki po petstopenjski lestvici v Sloveniji. Ocenjujem, da je ta sistem učinkovit. Svojo vlogo vidimo v nadaljnjem sistemskem, dolgoročnem osveščanju zlasti prebivalstva. Za to bomo skušali pridobiti evropska sredstva, v ta namen smo se prijavili na razpis Life + za osveščanje o Zero waste. Veseli smo, da se je Ljubljana odločila za ta sistem in s tem prevzela vlogo pionirja.

Doslej smo to vlogo igrali v Celju in dobro vemo, da to hkrati pomeni premagovanje največjih ovir, saj so se vsi drugi kasneje lahko učili od nas. Poudarjamo, da je ravnanje z odpadki zmeraj dolgoročna zgodba, če želimo pošteno in odgovorno ravnati v skladu z zakonodajo in evropskimi cilji. Tisti, ki razmišljajo in ravnajo kratkoročno, se bodo prej ali slej zaleteli.

Zero waste pomeni, da bi se odpovedali termični obdelavi odpadkov. Razmišljate tudi o tem?

Kratkoročno prav gotovo ne. Sedanji koncept ravnanja z odpadki v Savinjski regiji je

mag. Marko Zidanšek

mag. Vanesa Čanji

foto: arhiv podjetja

Javne službe kot »talci« družb za ravnanje z odpadno embalažo

RCERO Celje

22 93

okolje oktober 2014

RCERO Celje

Naše stališče je, da bi pri sistemskih rešitvah morali zgrajene CERO-te določiti kot izjemo oziroma nam dati neka prehodna obdobja, da bomo lahko delovali v zakonitem stanju. Poudarjam, da smo bili koncipirani v skladu s prvotnimi pravili igre, sedaj pa nas z novimi pravili silijo v nezakonito stanje. usklajen z državno strategijo, ki predvideva tudi sežigalnico odpadkov. Koncept zero waste lahko zaživi le, če ne bo sprejet le lokalno, ampak širše na državni ravni oz. na ravni unije. Na nek način z večanjem deleža ločeno zbranih odpadkov, ki gredo v nadaljnjo predelavo, že sedaj manjšamo količine gorljive frakcije, ki se sežiga. Trenutno stanje je tako, da se vseh odpadkov ne da reciklirati in jih je zato smiselno izrabiti v energetske namene.

V prihodnje, če se bo večina odpadkov reciklirala oz. ponovno uporabila, pa bo prav gotovo potrebno razmisliti o alternativnem gorivu za toplarno.

Kakšne rezultate dosegate v RCERO Celje?

23 V naši državi je nekorektno to, da se predpisi spreminjajo med igro. Ko smo v Celju projektirali in gradili RCERO, v Sloveniji ni bilo družb za ravnanje z odpadno embalažo. Takrat so bile sortirnice predvidene v okviru RCERO, torej v okviru javne službe. Vmes so se pravila spremenila, a mi imamo sortirnico, ki ima posledično svoje stroške. Danes se lahko embalažne družbe odločijo, da storitev naše sortirnice ne potrebujejo, nesortirano embalažo lahko poberejo z našega dvorišča in jo sortirajo, kjer jo hočejo.

Kakšna pa je naša situacija? V skladu z evropskimi pravili mora objekt pet let po zaključku investicije delovati, saj bi sicer morale občine investitorice evropski denar vračati. Nakar je bila v Sloveniji sprejeta metodologija o oblikovanju cen, ki je prepovedala delovanje obratov z negativno razliko v ceni. Naše stališče, ki smo ga jasno povedali tudi ministrstvu, je, da bi pri sistemskih rešitvah morali zgrajene CERO-te določiti kot izjemo oziroma nam dati neka prehodna obdobja, da bomo lahko delovali v zakonitem stanju. Poudarjam, da smo bili koncipirani v skladu s prvotnimi pravili igre, sedaj pa nas z novimi pravili silijo v nezakonito stanje.

Sodelujete z vsemi družbami za ravnanje z odpadno embalažo?

Sprva smo sodelovali s Interserohom, s katerim smo dosegli korektni dogovor, ki je vključeval tudi našo storitev sortiranja. Kot je znano, so kasneje druge družbe za ravnanje z odpadno embalažo zahtevale svoje deleže komunalne odpadne embalaže. Ker imamo svoje stroške z ravnanjem z embalažo, smo zahtevali tudi določeno ceno. Tako so se začela pogajanja. Ker se nismo uspeli dogovoriti, smo nadaljevali sodelovanje z obstoječim partnerjem. Sledil je inšpekcijski nadzor, ki je ugotovil, da embalaže nismo predajali po deležih, mi pa smo dokazovali svoje argumente. Končna sodba nas je sicer oprostila kazni, a v izreku so nas v bistvu uklonili, zato sedaj embalažo družbam predajamo po njihovih deležih. Naš namen je sodelovanje z vsemi družbami. Glede na to, da razpolagamo z ustrezno infrastrukturo, ne želimo igrati le pasivne vloge, ki nam jo je namenila zakonodaja, temveč želimo biti aktiven člen v sistemu ravnanja z odpadno embalažo.

Družbam ponujamo storitve transporta in sortiranja embalaže ter obdelave ostanka po sortiranju. Dejstvo pa je, da tu delujemo na trgu, da je konkurenca huda in so zato pogajanja s posameznimi družbami zahtevna.

Znižati bi bilo potrebno prag zavezancev, kot se že dolgo pogovarjamo, s 15 ton na 5 ton ali manj dane embalaže v promet. Za to je potrebna zakonodajna sprememba. Na ta način bi se avtomatično zbralo več denarja.

Ali to pomeni, da se zavzemate za komunalizacijo tega dela surovin? Če sistem, kot ga imamo, ne funkcionira dobro, velja razmisliti o tem, da bi ga obrnili. V razmislek ponujam naslednji model. Embalažnina za komunalno embalažo bi se zbirala na posebnem kontu, na primer pri okoljskem ministrstvu. Embalažne družbe, ki imajo za delovanje dovoljenje, bi prihajale do komunalnih podjetij in si prizadevale dobiti čimvečje deleže.

V skladu s količinami, ki bi jih prevzemale, bi prejemale sredstva iz zbrane embalažninske kvote za komunalno embalažo. Po obstoječem sistemu moramo komunalna podjetja predajati embalažo družbam po nekem ključu, hkrati se nam sistematično dogaja, da se po določenem obdobju v letu embalaža kopiči po dvoriščih komunalnih podjetij, saj je družbe zaradi pomanjkanja denarja ne prevzemajo več. Po obratnem sistemu bi imel okoljski minister v rokah škarje in platno, tako z okoljevarstvenega kot ekonomskega vidika. Ko bi videl, da se z embalažnino zbere premalo denarja, bi jo dvignil. Če pa bi denar ostajal, bi embalažnino znižal in s tem razbremenil gospodarstvo oziroma zavezance. Država bi si lahko majhen delež tudi zadržala kot rezervo za t.i. kritična leta. S temi sredstvi bi uravnavala velike nihljaje na trgu sekundarnih surovin. Sedaj vsi opazujemo, kaj se bo dogajalo s ceno plastike, ko se znižuje cena surove nafte. Če se bo ta trend še nadaljeval, se plastike ne bo splačalo reciklirati. Kaj to pomeni za (ne)prevzemanje odpadne embalaže in za reciklažni trg, dobro vemo.

Ta obratni sistem je v bistvu podržavljanje.

Drži, a teh problemov, ki jih imamo sedaj z neprevzemanjem embalaže, ne bi bilo več.

Okoljskemu ministru bi omogočili, da bi to področje nadzoroval. Sedaj nadzora ni, saj je v rokah zasebne iniciative. S tem bi družbe za ravnanje z odpadno embalažo in komunalna podjetja postavili v partnerski položaj. Sedaj smo komunalna podjetja, zlasti tista, ki imamo infrastrukturo centrov za ravnanje z odpadki,

93

skorajda »talci« družb za ravnanje z odpadno embalažo. In to zato, ker smo igrali po pravilih igre, kot so bila postavljena takrat. Je to prav?

okolje

V zadnjih letih imate komunalna podjetja pogosto zaostrene odnose z družbami za ravnanje z odpadno embalažo. Kako je pri vas?

Kot je znano, se sedaj ukvarjamo z izločitvijo deležev papirja in kovin, ki jih prevzemajo določena podjetja in z njimi služijo. To po mojem mnenju pomeni oškodovanje prebivalcev, ki zato plačujejo dražje položnice.

Če bi sistem obrnili, bi bilo lahko gospodarstvo ujetnik komunalnih podjetij. Kje bi bila varovalka, da do tega ne bi prišlo?

Menim, da bi bili zavezanci dolgoročno na boljšem. Sprva je seveda treba urediti sistem, da bi res vsi zavezanci v sistemu za ravnanje s komunalno odpadno embalažo plačevali embalažnino. Sedaj vemo, da temu ni tako.

Znižati bi bilo potrebno prag zavezancev, kot se že dolgo pogovarjamo, s 15 ton na 5 ton ali manj dane embalaže v promet. Za to je potrebna zakonodajna sprememba. Na ta način bi se avtomatično zbralo več denarja. Družbe za ravnanje z odpadno embalažo bodo morale med seboj konkurirati, kar pomeni, da bodo morale delovati kakovostno in tako zviševati svojo konkurenčnost. Tu torej odpade nevarnost monopola. Vsako komunalno podjetje bo, normalno, želelo čimveč iztržiti zase. To pa pomeni, da bo zniževalo stroške prebivalcem, k čemur je po metodologiji o oblikovanju cen tudi zavezano.

Kako si predstavljate operativno izpeljavo takega modela, če okoljsko ministrstvo v zadnjem desetletju ni uspelo izvesti niti dogovorjenih sprememb, njihovo koordiniranje je bolj ovira kot spodbuda k reševanju težav?

Se strinjate s to oceno?

Strinjam se, da bi ministrstvo moralo odreagirati, pa ne odreagira. Zakaj, ker so zadaj interesni lobiji. Če sama država ne bi mogla kakovostno opravljati te službe, lahko ustanovi namenski režijski obrat. Možen je tudi drug pristop. Najprej naj država uredi zakonodajno-sistemski del in določi natančne pogoje, nakar lahko za izvajanje podeli najkonkurenčnejšemu ponudniku koncesijo. S tem bi razbremenili obstoječe birokratsko osebje na ministrstvu.

A ključno je, da vzpostavimo tak sistemski model, v katerem imajo vsi sodelujoči v sistemu interes, da se bojujejo za čimboljše izvajanje storitev. Kaj se pa sedaj dogaja? Družbe za ravnanje z odpadno embalažo med seboj tekmujejo za čim večji tržni delež z zniževanjem embalažnine. S temi cenami gredo tako nizko, da jim denarja zmanjka že poleti, ne več jeseni, kot je bilo doslej. Če stvari zelo poenostavim, bi bilo za naše podjetje v trenutnem sistemu ravnanja s komunalno odpadno embalažo najboljše, če bi imeli asfaltirano dvorišče v velikosti 100 krat 200 metrov, na katerega bi metali odpadno embalažo. Skrbeli bi le za to, da bi jo družbe prevzemale. Ostala infrastruktura, ki smo jo zgradili v skladu s takratnimi pravili in koncepti ravnanja z odpadki, nam je v tem kontekstu le v breme oziroma v strošek in smo zaradi tega »ujetniki« družb za ravnanje z odpadno embalažo. To ni prav in se mora spremeniti.

oktober 2014

Od vseh zbranih odpadkov je kar 52,5 % ločeno zbranih frakcij, drugo so mešani komunalni odpadki. Vse odpadke obdelamo in na koncu je odloženih le cca. 30 % zbranih odpadkov.

Naša usmeritev v prihodnje je povečanje deleža ločeno zbranih odpadkov in nadaljnje zmanjševanje količine odloženih odpadkov.

24

Aplikacija Izboljšajmo Ptuj novost, pri odpadkih država ne ve, kaj bi foto: arhiv podjetja

okolje

93

Med komunalnimi podjetji

Aplikacija Izboljšajmo Ptuj je v komunalni praksi Slovenije

Med komunalnimi podjetji

komuniciranja z občani nekaj novega. Mag. Alen Hodnik,

direktor podjetja Javne

službe Ptuj pravi, da gre

za popolno novost. Občani

lahko vsak trenutek prijavijo

težavo v okolju ali predlagajo

spremembo, popravilo

javne infrastrukture, skratka

v vsakem trenutku lahko

polepšajo in izboljšajo Ptuj.

A še eno novost so uvedli. V

CERO Gajke so odprli Center

ponovne uporabe, ki je dobro zaživel. A prav pri ravnanju z

odpadki je mag. Alen Hodnik najbolj kritičen. Njihov CERO

Gajke na IPPC dovoljenje čaka oktober 2014

že dobrih sedem let.

Kaj ste želeli doseči z aplikacijo Izboljšajmo Ptuj?

Predvsem smo želeli doseči hitrejši in boljši neposredni stik z občankami in občani. Prav tako si že ves čas prizadevamo za prejemanje čim večjega števila njihovih pobud. Občani so tisti, ki najbolje vedo, kaj v mestu manjka, kaj bi jim izboljšalo kakovost bivanja. Pomembno je, da prejemamo sprotne prijave poškodb javne infrastrukture, saj najverjetneje vseh teh poškodb oziroma težav sami ne bi zaznali.

Na katere težave mislite?

Mislim predvsem na javno infrastrukturo, poškodovana cestišča, mrk javne razsvetljave, nasmetene površine, divja odlagališča, poškodovane smetnjake, klopi, igrala in vse, kar vpliva na kakovost bivanja v kraju. Gre za popolno novost v tem prostoru ter model informacijskega sistema, ki temelji na lastnih kadrih.

Aplikacija je brezplačno na voljo na spletnem naslovu izboljšajmo.ptuj.si in na mobilnih napravah z operacijskim sistemom Android ter Ios. Kako se aplikacija uporablja?

Oddajanje predlogov poteka na enostaven način, in sicer je potrebno, da uporabnik slika težavo, doda naslov, opis, izbere kategorijo in označi lokacijo na zemljevidu. Mobilne naprave z vključenim sistemom GPS lokacijo zaznajo

mag. Alen Hodnik

kot model neposrednega

Menim, da obstoječ sistem DROE ni dovolj učinkovit in da je vprašanje časa, ko se bo sistem sesul. V tem trenutku je preprosto preveč družb, ki se borijo za svoj tržni delež. samodejno. Edini pogoj za prijavljanje težav je registracija. Vsi uporabniki lahko vidijo vse prejšnje objave in predloge. Prijavljeni uporabniki lahko druge objave preko komentarjev dopolnjujejo ter podprejo rešitve. S to pomočjo pa bo tudi odzivnost pri odpravljanju težav v našem mestu hitrejša.

V kratkem bomo predstavili aplikacijo višjim razredom osnovnih šol ter srednješolcem, saj se je potrebno zavedati, da so ravno mladi največji uporabniki najrazličnejših aplikacij. S predstavitvijo aplikacije tej ciljni skupini se bo širila tudi zavest o okolju. Za njegovo urejenost smo vsi odgovorni.

V občini ste se odločili za ločeno zbiranje odpadkov od vrat do vrat. Kakšne rezultate ste dosegli pri ločenem zbiranju in kaj kažejo količine zbranih, predelanih in odloženih komunalnih odpadkov v zadnjih letih?

Ločeno zbiranje odpadkov v Mestni občini Ptuj je bilo že sicer na zelo dobri ravni. Občanke in občani so že pred leti sprejeli ločeno zbiranje

25 Načrtujemo še odprtje posebnega prodajnega mesta v starem mestnem jedru Ptuja, kjer bi prodajali del izdelkov iz Centra, zlasti manjše predmete.

Najbrž je drugače pri zbiranju bioloških odpadkov. Kakšna je ozaveščenost gospodinjstev in koliko se občani odločajo za hišno kompostiranje?

Vsaki stranki smo ponudili možnost, da sama izbere način ravnanja s to vrsto odpadkov.

Ker smo posode za zbiranje bioloških odpadkov med stranke razdelili že pred dokončno uveljavitvijo Uredbe o ločenem zbiranju teh odpadkov, nimamo posebnih težav. Stranke so z zbiranjem in z ravnanjem z odpadki zadovoljne.

Posamezniki se odločajo za hišno kompostiranje. Vendar glavnina občank in občanov živi v večstanovanjskih stavbah. Gospodinjstva večkrat letno obveščamo, kako pravilno ločevati odpadke. Za to uporabljamo različne metode.

Obveščanje preko lokalne televizije, radia, tiskanih medijev, zloženk, občasno pa obiščemo tudi šole in vrtce, saj smo mnenja, da je potrebno z ozaveščanjem čim prej pričeti. Prepričan sem, da bodo naši otroci, ki so danes v vrtcu ali šoli, imeli izjemen občutek za ravnanje z odpadki in zelo zdrav odnos do okolja.

Pri ravnanju z odpadno embalažo prihaja do težav, na to opozarjajo predvsem komunalna podjetja. Izkušnja vaše občine?

To je res. Določene težave imamo. Morda ne v takšni dimenziji kot večina komunalnih podjetij, saj razpolagamo s sortirnico ločeno zbranih frakcij in lahko del zbrane embalaže presortiramo sami. Vendar težave ostajajo. Menim, da obstoječ sistem DROE ni dovolj učinkovit in da je vprašanje časa, ko se bo sistem sesul. V tem trenutku je preprosto preveč družb, ki se borijo za svoj tržni delež, pa še ta se jim vsako leto spreminja. Pri nas to pomeni, da imamo z vsako družbo dogovorjen drugačen sistem prevzemanja teh odpadkov. Nekateri želijo za njih poskrbeti sami, nekateri nam te prepustijo, spet drugi imajo svojo rešitev. Obveznost pravilne delitve količin po posameznih DROE pa je naložena komunalnim podjetjem. V tem

Iz naših izkušenj, povezanih s CERO Gajke, kjer na IPPC dovoljenje čakamo že dobrih 7 let, je več kot očitno, da na državni ravni ni jasne slike, kaj na področju ravnanja z odpadki sploh želimo doseči.

Gospodarno ravnanje z naravnimi viri želite spodbuditi s Centrom ponovne uporabe. Kako ste ga sfinancirali in kako se uveljavlja?

K projektu smo pristopili skupaj z Mestno občino Ptuj in v začetku poiskali predvsem lastne vire, s katerimi bi olajšali izvedbo projekta.

Tako smo Center odprli znotraj CERO Gajke, marsikaj pa smo postorili kar sami s svojimi delavci. K sodelovanju smo povabili ZRS Bistra Ptuj in socialno podjetje Center ponovne uporabe. Za Center smo se odločili predvsem iz želje po zmanjševanju odpadkov, ki bi sicer lahko končali na odlagališču. Če kdo, potem upravljavci odlagališč razumemo to potrebo. S tem na eni strani skrbimo za naše okolje, hkrati pa znižujemo stroške, ki nastajajo z obdelavo in odlaganjem ostanka odpadkov.

In finance?

Mestna občina Ptuj in Javne službe Ptuj sta financirali nabavo montažnega objekta in poskrbeli za infrastrukturo ter opremo.

Socialno podjetje Center ponovne uporabe je montažni objekt uredilo po standardih. V Centru sta trenutno zaposleni dve osebi. Center se je zelo dobro uveljavil, ljudje so ga zelo hitro sprejeli. Verjamemo, da bo čez čas še bolj živel.

Načrtujemo še odprtje posebnega prodajnega mesta v starem mestnem jedru Ptuja, kjer bi prodajali del izdelkov iz Centra, zlasti manjše predmete.

V Sloveniji so v zadnjem času aktualni poskusi uvajanja programov Zero Waste, tudi pri vas.

Kakšne so dejanske možnosti za politiko Zero Waste v Sloveniji?

Uveljavljanje programa Zero Waste je primarna naloga tudi v Mestni občini Ptuj. Predvsem se v tem trenutku trudimo s čim močnejšim izobraževanjem ljudi, zlasti mladine in otrok.

Prepričani smo, da je to pravi način, da se koncept Zero Waste ponotranji in da s tem postane nekaj povsem samoumevnega.

Učinkovit sistem ločenega zbiranja odpadkov in zmanjšanje količin odpadkov bodo vplivali na poslovno uspešnost podjetja Cero Gajke.

Za kakšne rešitve se zavzemate?

93

Za rešitve, ki bodo obstoječ sistem shem za ravnanje s temi odpadki spremenile na način, da bodo komunalna podjetja, ki dejansko te odpadke zbirajo pri ljudeh, z njimi povsem samostojno lahko upravljala. Sistem, kjer je za težko delo zadolžen en in od tega nima kaj dosti, medtem ko drugi pobere smetano, je nepravičen in je dolgoročno tudi nevzdržen.

okolje

sistemu nekaj ni v redu. Upam, da bo država področje DROE oziroma vseh shem kmalu uredila. Bistveno večje težave imamo namreč na področju odpadnih nagrobnih sveč.

Kaj bi morali spremeniti v strategiji ravnanja z odpadki v Sloveniji?

Za začetek bi morali sploh sprejeti resno strategijo. Operativni programi, ki naj bi urejali to področje, so ali zastareli ali pa vključujejo rešitve, ki niso celovite. Iz naših izkušenj, povezanih s CERO Gajke, kjer na IPPC dovoljenje čakamo že dobrih 7 let, je več kot očitno, da na državni ravni ni jasne slike, kaj na področju ravnanja z odpadki sploh želimo doseči. Samo zbiranje odpadkov niti ni toliko problematično.

Zaplete se pri nadaljnji obdelavi in pri odlaganju ostanka. V Spodnjem Podravju v strateških dokumentih ni predvidenega resnejšega centra za obdelavo odpadkov, prav tako ni odlagališča. Stališče resornega ministrstva pa je, naj se občine oziroma izvajalci gospodarskih javnih služb sami dogovorimo, kje bo kdo odlagal odpadke, saj naj bi bilo v Sloveniji odlagališčnih kapacitet dovolj. Odlično. Torej bodo območja, ki nimajo svojega centra in odlagališča, morala iskati domicil izven regije in se pod tržnimi zakonitostmi z njihovimi upravljavci pogajati za pogoje prevzema. Kaj bo to pomenilo za ceno storitev naših občank in občanov, si lahko mislimo. Tako bomo imeli na eni strani reguliran sistem cen gospodarskih javnih služb na območjih, kjer takšen center stoji, in tržno naravnan sistem tam, kjer teh ni. Načeloma se strinjam, da rešitve na področju ravnanja z odpadki niso preproste in da gre za zelo kompleksno področje. Vprašanje je, ali je sploh kaj možno bistveno izboljšati brez uvedbe pokrajin in prenosa področja v njeno domeno, oziroma brez prenosa področja ravnanja z odpadki kot občinske javne službe na državno javno službo.

Med večjimi okoljskimi izzivi v Sloveniji z dolgo brado je razgradnja izrabljenih vozil.

Vse več avtomobilov se izgubi na sivem trgu.

Kakšne so razmere v vaši občini?

Podatkov o tem, da bi to na Ptuju predstavljalo poseben problem, nimam. Prav tako sodelavci ne zaznavajo zapuščenih vozil na terenu.

Menim, da je v občini dobro urejen sistem odstranitve zapuščenih vozil. Prav tako za vsa ostala izrabljena vozila poskrbijo tisti, ki so zanje odgovorni. Relativno blizu je urejen center za razgradnjo, tako da na tem področju težav niti ne pričakujem.

Je Ptuj vsako leto lepše mesto?

Da. Iz leta v leto je lepše mesto in iz leta v leto je tudi živeti v njem lepše. Ponosen sem, da sem prebivalec tega najstarejšega in najlepšega mesta v Sloveniji.

oktober 2014

odpadkov kot nekaj, kar je v tem času izjemnega pomena za varovanje okolja in za boljšo kakovost življenja v mestu. Nadgradnja sistema ločenega zbiranja odpadkov iz sistema zbiralnic ločenih frakcij v sistem od vrat do vrat, je delež frakcij, ki jih je mogoče še na takšen ali drugačen način uporabiti ali vsaj preprečiti, da končajo na odlagališču, še povišal. Delež odpadkov, ki jih je potrebno odstraniti oziroma odložiti na odlagalno polje, vztrajno pada.

26 okolje

93

Reciklažna industrija

Lahkotne besede o zeleni rasti, reciklažna panoga pa vse bolj tone P

oložaj panoge se iz leta v leto slabša. Analiza poslovanja v letih 2010 – 2013 najbolj nazorno predstavljajo spodnji grafi.

EBITDA (v mio EUR)

Reciklažna industrija se bo sesula, če ne bo sprememb in

40 35 30

če Vlada RS ne bo reagirala.

25

To je bistveno sporočilo

20 15

prve konference reciklažne

10

industrije. V Sekciji zbiralcev

5 0

Reciklažna industrija

in predelovalcev kovinskih in

nekovinskih odpadkov pri GZS je zdaj 31 podjetij. Povezali

2013

12

Sloveniji vzpostavi poslovno

8

okolje, v katerem bo mogoče

6

vseh vrst odpadkov.

2012

14

10

dejavnost zbiranja in predelave

2011

Čisti poslovni izid (v mio EUR)

so se zato, ker želijo, da se v

na tržnih načelih razvijati

2010

V

isoki so cilji za ponovno uporabo in reciklažo po materialih za odpadno embalažo (do leta 2020); 45 % plastika, 50 % les, 70 % železne kovine, 70 % aluminij, 70 % steklo in 85 % papir in karton.

M

4 2

0

-2

2010

2011

2012

2013

2012

2013

Povprečno št. zaposlenih

2.100

2.000 1.900 1.800 1.700

1.600

1.500

2010

2011

P

oktober 2014

pri implementaciji napovedanih sprememb nekaterih evropskih direktiv: o odpadkih, o embalaži in odpadni embalaži, o odlaganju na odlagališčih, o izrabljenih vozilih, o baterijah in akumulatorjih, odpadnih baterijah in akumulatorjih ter odpadni in električni in elektronski opremi. Nekatere napovedane spremembe lahko bistveno vplivajo na poslovanje podjetij, hkrati pa so načrtovani nekateri višji cilji za ponovno uporabo in recikliranje odpadkov. Tako pri komunalnih odpadkih na 70 % do leta 2030, uvedeni bodo minimalni pogoji za delovanje za razširjeno odgovornost proizvajalca, preprečevalo se bo nastajanje živilskih odpadkov v celotni prehranski verigi, še bolj pa bo omejeno odlaganje na odlagališčih za komunalne odpadke, ki niso ostanki odpadkov.

rav tabela o številu zaposlenih kaže, kako se lahko krčijo zelena delovna mesta. Toda zgovorni so vsi elementi poslovanja reciklažne industrije. Nižji so poslovni prihodki, odhodki, število zaposlenih, poslovni izid, ki se je zelo zmanjšal, EBIDTA in čisti poslovni izid.

N

a konferenci so opozorili, da se bo položaj panoge še poslabšal, če ne bo Slovenija pozorna

ag. Vilma Fece iz Gorenja je zelo jasno opredelila, kaj zahtevajo zavezanci za podaljšano odgovornost proizvajalca od akterjev, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki: • MKO naj vzpostavi takšno zakonodajno podlago, ki bo natančno podala pravila in okvirje delovanja celotnega sistema, zavezanci naj bodo obvezno vključeni v sprejem te zakonodaje, • MKO naj vzpostavi celovit informacijski sistem, ki bo omogočal enostavno preglednost nad vključitvijo zavezancev v sisteme, izpolnjevanje ciljev, finančne tokove, … ter uvede učinkovit inšpekcijski nadzor pri vseh akterjih, vključenih v sisteme (tudi pravilno porabo namenskih finančnih sredstev), • zaostrijo naj se pogoji za »registracijo« izvajalcev sistemov, vključi naj se finančna garancija, • transparentnost poslovanja vseh izvajalcev sistemov ravnanja z odpadki, • osebna odgovornost za izvajanje sistemov (tudi pri javnih uslužbencih).

N

ekatera nova vprašanja, na katera bo morala Slovenija zelo premišljeno odgovoriti, pa spodbuja nov EU katalog o odpadkih in nekatera razmišljanja v posameznih državah EU.

Z

a aktualna razmišljanja o tem, kako v Sloveniji pristopiti k prenovi sistema ravnanja z odpadno embalažo, je mag. Vilma Fece spomnila, kaj so kot temelj sprememb

azlične problemske poudarke k vsebini prve konference reciklažne industrije v Slovenji so prispevali: Janja Leban, GZS, doc. dr. Vasilka Sancin, Pravna fakulteta Ljubljana, mag. Justina Šepetavc, Vipap, Marjan Mačkošek, Štore Steel, Aleš Hauc, NKBM, Brigita Šarc, Dinos, Marjan Maček, FURS, Marjana Drolc Kaluža, SIJ, dr. Janez Šušteršič, Univerza na Primorskem in mag.

Mitja Kocmut, odvetniška družba Kocmut.

Predlog sprememb evropskih direktiv na področju ravnanja z odpadki prinaša vrsto novosti, predvsem pa je opazen odločen nadaljnji premik k reciklaži in sonaravnemu razvoju.

V Sekciji zbiralcev in predelovalcev odpadkov smo zelo zaskrbljeni, saj poslujemo v zadnjih letih s celo vrsto problemov, ki ogrožajo nadaljnji razvoj naše branže. Poleg ekonomske krize gre v prvi vrsti predvsem za celo vrsto administrativnih ovir pri poslovanju - od neustrezne okoljske zakonodaje do nestimulativne davčne zakonodaje ter posledično predvsem razmaha sive ekonomije pri odkupu odpadkov od fizičnih oseb. Zlasti je moteča nelojalna konkurenca s strani izvajalcev javnih gospodarskih služb, ki so zgradili regijske centre za ravnanje s komunalnimi odpadki z evropskim sredstvi, sedaj pa se borijo na trgu z dumpinškimi cenami storitev

Jure Fišer

Jure Fišer, predsednik sekcije zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov pri GZS

pri ravnanju s tržnimi kategorijami odpadkov.

okolje

93

27 V R

prašala se je, kakšen je namen, da se v javnosti ustvarja vtis kaosa na področju ravnanja z odpadno embalažo.

Reciklažna industrija je ogrožena

foto: Boštjan Čadej

opredelili na sejah komisije za embalažo in odpadno embalažo (8. in 14. 11. 2013): • uskladitev s predpisi UE • seznam predmetov, ki so embalaža ter katero embalažo vključiti v shemo ravnanja z OE • pogoji za DROE • količinski pragovi za zavezance (kdaj nastane obveznost zagotavljanja ravnanja z OE) • sistem poročanj – informacijski pragovi • nadzor (interni med DROE in zavezanci ter nadzor s strani pristojnih organov) • razmejitev nalog med IJS/DROE/podizvajalci • določitev deležev • prehodno obdobje

Nadaljnje pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj in umeščanje objektov za predelavo odpadkov je zelo oteženo. Ni nam jasno, kako bomo kot država zagotovili, da bomo v petih letih drastično povečali izpolnjevanje nacionalnih ciljev na področju reciklaže posameznih kategorij odpadkov. Investiranje v zasebni sektor reciklaže, ki je v letu 2013 posloval z izgubo, ob nerazumnih ovirah pri umeščanju reciklažnih objektov v prostor se kaže kot utopija.

Nisem prepričan, da se na MOP in nasploh v vladi docela zavedajo odgovornosti za nastalo situacijo, predvsem pa posledic, ki nas bodo doletele čez pet let kot finančne kazni za nedoseganje predpisanih nacionalnih ciljev za reciklažo.

Celovito

obvladovanje odpadkov

Promocija

Pokličite na brezplačno številko 080 80 79 in naj tudi vaši odpadki postanejo naša skrb! www.surovina.si

oktober 2014

Na dvaindvajsetih lokacijah po vsej Sloveniji odkupujemo in prevzemamo jekleni odpad, odpadne barvne kovine, kovinske odpadke ter odpadne nekovine, embalažo, električno in elektronsko opremo in jih strokovno in okolju prijazno spreminjamo v industrijske surovine in energijo.

EU želi normativno prepovedati odlaganje reciklabilnih odpadkov Strategija Evrope je krožno gospodarstvo. Za učinkovito ravnanje z viri, za konkurenčnost gospodarstva, za medsektorsko povezovanje, za nova delovna mesta in za povečano socialno blaginjo prebivalcev. Cilji so veliki, a kako jih bodo dosegli, skrbi predvsem gospodarstvo, ki se mora hitro prilagajati zahtevam EU. Med uporabljenimi materiali prevladuje plastika. Čeprav je eden od najbolj reciklabilnih materialov, se predelovalci soočajo z izzivi – predvsem pri čistosti odpada in s tem s kakovostjo reciklata. Slovenska reciklaža plastike pa je v krizi.

Material je, vendar kot kaže, ni podpore za recikliranje doma.

O krožnem gospodarstvu na področju plastike je na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) potekal slovenskohrvaški posvet proizvajalcev in predelovalcev plastičnih mas z deležniki iz vrednostne verige z naslovom Prehod v krožno gospodarstvo.

foto: Darja Boštjančič

Tanja Pangerl

Krožno gospodarstvo in plastika

28 93

okolje oktober 2014

Krožno gospodarstvo in plastika

Panelna diskusija ob zaključku dogodka, kjer so različni deležniki vrednostne verige plastike predstavili svoje poglede na krožno gospodarstvo.

S

lovenija je sprejela zelo ostre okoljske cilje.

Predsednik GZS Samo Hribar Milič je povedal, da gospodarstvo zanima predvsem to, kako bodo te cilje dosegli: »Ugotavljamo, da pogosto postavljamo cilje na način, ki je za gospodarstvo zelo zahteven, povzroča visoke stroške in s tem znižuje že tako nizko konkurenčnost slovenskega gospodarstva.« Krožno gospodarstvo je lahko pomemben del konkurenčnosti gospodarstva, vendar je lahko brez podpore države in zaradi drugih omejitev gospodarstvu veliko breme.

J

esus Barreiro-Hurle iz Evropske komisije, področje Podjetništvo in industrija, je izpostavil nekaj ovir, zakaj do krožnega gospodarstva ne prihaja dovolj hitro. Med razlogi so pomanjkanje zavedanja, znanja in možnosti podjetij, zaradi infrastrukturnih in tehnoloških omejitev, zaradi pomanjkanja inovativnih poslovnih modelov, zaradi trenutnih še prenizkih zahtev s strani potrošnikov idr. Eden od pomembnih korakov na prehod krožnega gospodarstva je drugačen način razmišljanja – iz tega, da v verigi vidiš samo sebe, v to, da razmišljaš krožno, kako so lahko v celotno verigo vključena druga podjetja in kakšne koristi pridobijo vsi vključeni. Gre za prehod iz koncepta linearnega razmišljanja, ki je ponekod še vedno močno, v razmišljanje, ki je skladno s krožnim gospodarstvom.

Recikliranje plastike v Sloveniji problem

Z

akonodaja EU se vse bolj prilagaja prehodu v krožno gospodarstvo, višji so cilji. Problem pa je, kako jih doseči. Uradni podatki namreč lahko kažejo dokaj dobro sliko, realna situacija pa je popolnoma drugačna predvsem z vidika recikliranja plastike, kot je na konferenci poudaril Janez Navodnik, direktor GIZ Grozda Plasttehnika. Povedal je, da je reciklaža plastike v Sloveniji velik problem, saj se plastika pri nas ne reciklira, ampak se večinoma samo melje in se nato izvozi, v Slovenijo pa se uvažajo izdelki. To problematiko je v zaključku potrdil tudi Stane Gorenc iz podjetja Plasta, kjer se ukvarjajo s proizvodnjo polietilenske folije. Za proizvodnjo morajo namreč material kupovati v tujini.

Prednosti krožnega gospodarstva

E

vropska proizvodna podjetja v povprečju porabijo 40 % za stroške za surove materiale, skupaj s porabo energije in vode se to približuje 50 % celotnih stroškov. Za primerjavo, stroški za delo znašajo približno 20 % vseh stroškov.

P

E

ri krožnem gospodarstvu so po mnenju Evropske komisije pomembni elementi, ki jih je potrebno upoštevati na področju dizajna in inovacij (skladna zakonodaja za izdelke, eko-dizajn, izmenjava surovin med industrijami, Obzorje 2020 idr.), investicije (okoljske takse, inovativni finančni instrumenti, evropski skladi idr.), pomembna je vloga gospodarstva in potrošnikov (aktivnost s strani gospodarstva in večjo osveščenost potrošnikov, označevanje zelenih produktov, zelena delovna mesta idr.) ter pot v družbo recikliranja (pregled ciljev na področju ravnanja z odpadki, manjšanje odloženih količin odpadkov, povečana odgovornost proizvajalca idr.). Za to je potrebno pri komunalnih odpadkih določiti nove cilje. Na področju recikliranja in priprave za ponovno uporabo je cilj stopnjo recikliranja povečati na 70 % do leta 2030, uveljaviti enotno metodo za merjenje količine odpadkov do leta 2020, vendar s triletno možnostjo pogojnega odstopanja, ločeno zbiranje bioloških odpadkov do 2025 in da se dejansko meri to, koliko odpadkov, ki so reciklirani, se dejansko uporabi za druge produkte, in ne le to, koliko se jih samo reciklira.

Novi cilji recikliranja na področju embalaže (po ciljnih letih): 2020

2025

2030

Celotno recikliranje/priprava za ponovno uporabo

60 %

70 %

80 %

Plastika

45 %

60 % pregled

Kovine (brez železa)

70 %

80 %

90 %

Železo

70 %

80 %

90 %

Steklo

70 %

80 %

90 %

Papir/karton

85 %

90 %

-

Les

50 %

65 %

80 %

Vir: Jesús Barreiro-Hurle, prezentacija »The EU circular economy in the context of competitiveness and growth«, oktober 2014.

N

a področju odpadkov in njihovega odlaganja je predlog Evropske komisije, da se zakonodajno prepove odlaganje reciklabilnih odpadkov, vsaj papirja, plastike, stekla, kovin in biorazgradljivih odpadkov, do leta 2025, v

den od dobrih reciklabilnih materialov je plastika. Ingo Sartorius, direktor za potrošnike in okoljske zadeve pri PlasticsEurope v Nemčiji, je povedal, da največji izziv predstavlja odpadna plastika, ki prihaja s strani potrošnikov (privatni, industrijski in posamezni potrošniki), saj ne gre za čisti odpad. Zato je problem pri predelavi in kvaliteti reciklirane plastike. Te odpadne plastike je v Evropi kar okoli 25 milijonov ton na leto. Proizvede pa se okoli 57 milijonov ton plastike, od tega je gre nekaj na tuje trge. Kar 70 % vseh plastičnih odpadkov prihaja iz komercialnih in industrijskih ne-embalažnih odpadkov, iz prodajne embalaže in ostankov gospodinjskih odpadkov. Največji problem pri čistosti plastičnega odpada predstavlja tista plastika, ki prihaja iz gospodinjstev. Devet evropskih držav (Švica, Nemčija, Avstrija, Luksemburg, Belgija, Danska, Švedska, Nizozemska in Norveška) zberejo in predelajo več kot 90 % plastičnih odpadkov. Gre za države, kjer imajo prepoved odlaganja, opredeljeno zakonodajo, s taksami ali v kombinaciji. Pet izmed teh držav ima tudi največje stopnje recikliranja, in sicer več kot 30 %. Vizija je nič odložene plastike na odlagališčih.

Premalo recikliranega tekstila

T

udi veliko tekstilnih izdelkov vsebuje vire, ki se uporabljajo za proizvodnjo plastike, torej naftne vire (ribiške mreže, tepihi idr.).

Kot je poudarila Lucija Aleksič iz Julona, pa je recikliranega samo 25 % tekstila, zato bi bilo potrebno več pozornosti nameniti tekstilni industriji. Njihov primer predelave tekstila iz odpadnih ribiških mrež kaže na to, da je možno s posebnim regeneracijskim sistemom, ki ga imenujejo Econyl, iz odpadnih ribiških mrež narediti isti material za nadaljnjo uporabo, kot če bi ga pridobili iz primarnega vira nafte. S proizvodi, narejenimi po sistemu Econyl, se izpusti toplogrednih plinov znižajo za 50 %, poraba procesne energije za okoli 65 %, prav tako pa se s tem prihrani 70.000 ton nafte. Za zbiranje nepravilno odloženih ribiških mrež iz morja so spodbudili tudi iniciativo Healty Seas.

P

93

29 Določanje novih ciljev

Plastika iz gospodinjstev največji problem

Brez dobrega ozaveščanja ni dobrih odpadkov

okolje

kombinaciji z maksimalno 25 % stopnjo odlaganja. Prav tako se na novo postavljeni cilji nanašajo na odpadno hrano, kjer gre predvsem za preprečevanje nastajanja. In sicer je predlog, da se odpadna hrana med leti 2016 in 2025 zmanjša za 30 %.

redstavnika komunalnih podjetij iz Ljubljane (Igor Petek, Snaga d.o.o.) in iz Čakovca (Čakom d.o.o. Hrvaška) sta izpostavila predvsem pomen ustreznega izobraževanja in komuniciranja s splošno javnostjo o ustreznem ločenem zbiranju odpadkov, kjer se lahko odpadki uporabijo za nadaljnjo ustrezno predelavo. Lahko je postavljena vsa infrastruktura, vendar brez sodelovanja javnosti, gospodinjstev, ciljev ni mogoče doseči. Zato se postavlja vprašanje, kako ljudi pridobiti k sodelovanju?

Kot eden od način se pojavlja tudi finančna kazen, kjer tisti, ki nepravilno odlagajo, za to tudi več plačajo ali plačajo kazen. Imajo pa v Čakovcu problem, ker ne vedo, kam z ločeno zbranim baliranim odpadom, ki vsebuje predvsem plastično in kovinsko embalažo. Zato jim bodo izkušnje drugih komunalnih podjetij več kot dobrodošle.

Napoved nove zakonodaje

N

a slovenskem Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pričakujejo, da bo do konca leta 2015 sprejet novi Zakon o varstvu okolja-2, kot je povedala Tanja Bolte z Direktorata za okolje. To bo podlaga za izboljšanje sistema ravnanja z odpadki predvsem glede minimalne proizvajalčeve odgovornosti. Prav tako se pripravlja Program ravnanja z odpadki (v skladu z Direktivo 2008/98 ES), z Ministrstvom za finance pa bodo še naprej potekali razgovori, da bi bile okoljske dajatve namenjene okoljskim projektom. Bolj učinkovito bi bilo potrebno porabljati tudi evropske strukturne in investicijske sklade.

K

ot je ob zaključku dogodka v imenu glavnega organizatorja povedala Darja Boštjančič, direktorica GZS-Združenja kemijske industrije, skupaj s partnerji iz Hrvaške in več drugih držav pripravljajo projekt za pridobitev evropskih sredstev, s katerim želijo pospešiti prehod v krožno gospodarstvo na področju plastike.

Ob vse večjem pomanjkanju surovin je nujno, da se več odpadkov iz plastičnih mas zbere, ustrezno predela in vrne v proizvodni proces doma ter s tem izkoristi potencial za dvig konkurenčnosti, ki ga ta proces prinaša. Ključno je poiskati organizacijske in tehnološke rešitve za odpadno plastiko, ki doslej še ni našla poti nazaj v proizvodnjo kot sekundarna surovina in s tem strniti krog. Zato je prednostni cilj združenj proizvajalcev izdelkov iz plastičnih mas iz Slovenije in Hrvaške podjetja spodbujati in jim pomagati pri uvajanju surovin iz recikliranih materialov v proizvodni proces.

oktober 2014

Potenciali prihrankov z optimizacijo učinkovite rabe virov skozi celotno vrednostno verigo so lahko v nekaterih sektorjih tudi med 55–75 %.

30 % povečana učinkovitost ravnanja z viri do leta 2030 bi v EU odprla približno 2 milijona novih delovnih mest, pomenila dodaten 1 % BDP do leta 2013, zmanjšala toplogredne pline in podobno.

Raziskujejo gojenje alg in pilotno testirajo proces pirolize foto: ZRS Bistra, Ptuj

30 93

okolje

ZRS Bistra in okolje

ZRS Bistra in okolje

Vzhodna Slovenija naj bi zaradi slabše razvitosti v novi finančni perspektivi

in v programu »pametne

specializacije« prejela več sredstev kot zahodni del

države. Že prva usklajevanja o slovenskih predlogih za

Bruselj so pokazala na različne

interese med obema deloma

države. Toliko več pozornosti si zasluži navidezno skromni

jubilej, dvajsetletnica je to,

Znanstveno-raziskovalnega

središča Bistra Ptuj, ki želi

v polni meri uveljaviti svojo

vlogo razvojnega agensa in povezovalca raziskovalne,

izobraževalne in gospodarske sfere na širšem območju.

Ne le na Ptujskem. Ciljajo na

mednarodni trg in razvijajo

konkretne projekte. Dr. Sandra Pivec, direktorica ZRS Bistra,

oktober 2014

razgrinja, kaj pričakujejo od nove finančne perspektive.

Kaj vam prinaša nova finančna perspektiva in »pametna specializacija« glede na to, da ste v dosedanjem razvoju sodelovali pri več projektih in si tako zagotovili del sredstev za vaše raziskovalno in izobraževalno delo? Kaj ta del pomeni za vaš razvoj in kje vidite možnosti za vašo ekipo?

Vprašanje prihodnosti evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020 je za Slovenijo in posamezne statistične regije znotraj nje ključnega pomena. Sredstva Evropske unije predstavljajo znaten delež razvojnih spodbud, ki jih bo na osnovi opredeljenih smeri, ciljev in konkretno zastavljenih projektov mogoče črpati. Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj z aktivnim pridobivanjem in izvajanjem projektov pospešuje lokalni in regionalni razvoj. Trenutno se nahajamo v posebej pomembnem obdobju, ko vzporedno s pripravo razvojnih dokumentov na nacionalni ravni tudi v regiji pospešeno potekajo zaključni procesi priprave Regionalnega razvojnega programa za Podravje, RRP Podravje 2014-2020, in Območnega razvojnega programa za Spodnje Podravje, ORP Spodnje Podravje. To sta naša temeljna strateška in programska dokumenta, to je osnova za iskanje virov.

Sledimo smernicam Evropske kohezijske politike ter strateških dokumentov. Mislim na Partnerski sporazum, Operativni program in Pametno specializacijo. Moramo sprejeti odločitve za izboljšanje stanja, ki ga kaže razvojni zaostanek, s katerim se sooča naša regija.

Potrebno je bilo presegati parcialne interese posameznih občin ter se povezati v razvojne projekte, ki so usmerjeni v celovito reševanje problematike širšega razvojnega območja in v doseganje sinergijskih učinkov na posameznih področjih razvoja.

In projekti?

Projekti, ki smo jih pripravili v preteklem obdobju ter so vključeni v RRP, so usmerjeni k povečanju podjetnosti, konkurenčnosti gospodarstva in družbe, višji ravni znanja in inovativnosti za hitrejši razvoj. Potrebujemo nova kvalitetna delovna mesta, boljšo kakovost življenja ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja, zlasti ko gre za rabo virov, ter čistejše okolje, povečanje konkurenčnosti turizma in nujno je odpravljanje administrativnih ovir za zagon gospodarstva. To so prednostni cilji.

ZRS Bistra pri opredelitvi svojega poslanstva omenja povezovanje med raziskovalno in izobraževalno sfero ter gospodarstvom. Kakšne so vaše izkušnje pri izvedbi projektov trajnostnega razvoja in energetike, ko ste vabili k sodelovanju gospodarstvo? Že od svoje ustanovitve naprej ZRS Bistra Ptuj deluje kot vezni člen in povezovalec med znanstveno-raziskovalno in izobraževalno sfero ter gospodarskimi subjekti. Vprašanje je izziv.

Kako zagotoviti učinkovitejši prenos znanj in tehnologij iz centrov znanja v aplikativno rabo v gospodarstvo? To poslanstvo seveda ni enostavno. Po več kot 15 letih dela na tem področju

Boste s projektom nadaljevali?

Projekt seveda nadaljujemo. Najprej z razvojem reaktorja in katalizatorjev za pirolizo v tekoči fazi, kjer pridobivamo iz procesa le tekoče produkte. Te je mogoče uporabiti tudi kot nove materiale, skladno s piramido ravnanja z odpadki, kjer se favorizira materialna izraba pred energetsko rabo. V tej povezavi je bil v letu 2014 skupaj z AP d.o.o., ZAG Ljubljana in drugimi partnerji oddan projekt HORIZONT 2020 – pod imenom ALTBIT. Projekt se ukvarja s pridobivanjem bitumna za proizvodnjo asfaltov iz obnovljivih virov. Projekt je bil v prvi fazi uspešen in v avgustu 2014 oddan v zadnjo fazo.

Končnih rezultatov še ni.

Katere okoljske projekte ste uspeli realizirati v zadnjem obdobju in katere probleme bi izpostavili z vidika aktualnih okoljskih razmer v državi?

Mednarodno povezovanje in pretok znanja dosegamo preko številnih evropskih projektov: 38 projektov sofinanciranih s strani EU. Od tega je 11 evropskih projektov na področju Tehnike, kamor sodijo tudi projekti varovanja

To ni edini projekt.

Ne. Usmeritev v trajnostni razvoj zahteva poleg zmanjševanja emisij CO2 tudi uporabo lokalnih virov za pridobivanje energije z namenom zamenjave fosilnih goriv. Tako so poleg zanesljivih izvorov pomembne tudi tehnologije za izkoriščanje teh virov. Zato v naši raziskovalni skupini posvečamo pozornost trem tehnološkim procesom: anaerobni digestiji, uplinjanju in pirolizi. Osnovni problem pri procesih pirolize in uplinjanja predstavljata izbor in priprava vhodnih surovin, kar pa rešujemo v raziskavah procesa anaerobne digestije.

Za kaj gre pri pirolizi v projektu, ki ga izvajate v sodelovanju s podjetjem Albin Promotion?

Gre za pirolizo alternativnih goriv iz odpadkov in biomase. Delata že pilotna in laboratorijska naprava za testiranje, študiramo celotni proces.

93

31 Projekt smo v letu 2013 zaključili z enoletnim obratovanjem pilotne naprave in demonstracijami ter izdelavami ponudbe zainteresiranim kupcem. Izvedenih je bilo 20 demonstracij kupcem med obratovanjem pirolize in kogeneracije. Na podlagi novih znanj smo skupaj s podjetjem patentirali reakcijski del in tako prijavili dva patenta. V letu demonstracij smo izdelali 8 ponudb za nakup tehnologije in dobavo opreme s podjetjem AP d.o.o. V letu 2013 je bila podana ponudba za predelavo ostankov plastičnih materialov po recikliranju v dieselsko gorivo in kogeneracijo elektrike in toplote.

Po pogajanjih smo sodelovali v izvedbi le prvega dela procesa. To je piroliza v tekoči fazi za pridobivanje diezelske frakcije piroliznega olja.

okolje

ZRS Bistra Ptuj je v zadnjem obdobju petih let usmerjena v razvojne projekte za predelavo in uporabo biomase, odpadkov in proizvodnjo alternativnih goriv ter v tehnologije za zmanjševanje emisij in »sekvestracijo«, to je zajemanje in odlaganje CO2. V skladu z globalnimi razvojnimi prioritetami na področju gospodarjenja so raziskave raziskovalne skupine ZRS Bistra Ptuj osredotočene v 3 poglavitne RR-podprograme. Na energetskem področju na gojenje alg. Gojenje alg z absorbcijo CO2 predstavlja surovinski vir za predelavo v biogoriva.

Na področju tehnologije alg smo v laboratoriju FKKT LJ pridobili pomembna znanja o rasti alg in donosu maščob. Na podlagi rezultatov je bila zgrajena pilotna naprava za gojenje alg, volumna 50 L in 1 m2 osvetljevalne površine.

Znanje, ustvarjeno s poznavanjem tehnologije alg, bo omogočalo slovenskim podjetjem oceniti možnosti za njihovo uporabo pri nas oziroma nakupu tehnoloških kapacitet za zajemanje CO2. V nadaljnjem raziskovanju gojenja alg bomo raziskovali možnosti povečanja deleža maščobe v algah in njihovo sestavo. Prav različna struktura maščob, nastalih v algah, ponuja možnosti uporabe alg kot farmacevtsko surovino.

Omenjate alternativne vire. Na kaj konkretno mislite?

Uspešno je bila izvedena serija 15 poskusov na različnih materialih in pri različnih procesnih pogojih. V tem delu raziskav je vključen tudi mladi raziskovalec iz gospodarstva. Rezultati dosedanjih raziskav so nadgrajeni z novim aplikativnim projektom, ki ga je odobrila ARRS v sodelovanju s Kemijskim Inštitutom Ljubljana. Logična nadgradnja tako pridobljenega znanja bi bila vzpostavitev tehnološka/ razvojnega centra na CERO GAJKE, kjer bi se postavile pilotne naprave za preizkušanje novih tehnologij uporabe in predelave odpadkov. Vzpostavila bi se EKO-proizvodna cona različnih podjetij. Pridobivanje biogoriv z navedenimi tehnologijami bi tako prispevale k trajnostnemu gospodarjenju ob hkratnih ekoloških učinkih predelave in uporabe odpadnih materialov. Njegov gospodarski učinek bi se odražal preko valorizacije lokalnih virov surovin, novih delovnih mest in investicij v nove proizvodne obrate.

Kot eden izmed akterjev regionalnega razvoja zlasti v vzhodni Sloveniji lahko ocenite, v koliki meri lokalne skupnosti upoštevajo zahteve zelene rasti in trajnostnega razvoja?

Dogovor z lokalnimi skupnostmi je, da podpirajo uvajanje OVE in gradnjo lokalnih daljinskih ogrevanj na kogeneracijo v vsakem od občinskih centrov. Lokalna energetska agentura za Podravje in Bistra bosta na osnovi LEK-ov občin in poznavanja tehnoloških rešitev pripravila program za posamezno občino, iskala investitorje ter poskrbela za zapiranje investicije. Ocenjujemo, da tako lahko nastane preboj v rabi obnovljive energije, k njeni učinkovitejši rabi, znižanje stroškov ogrevanja javnih zgradb ter kar nekaj delovnih mest pri izgradnji in nato upravljanju sistemov.

Razvojna in raziskovalna usmeritev Bistre je zelo interdisciplinarna in široka, a ko vprašujem o načrtih, naštejte glavne projekte na področju okolja.

Več jih je. Varovanje podzemnih voda in podtalnice, varovanje tal, kakovost zraka, odpadki kot vir surovin in raba obnovljivih virov. Vendar želim omeniti še dva naša cilja.

Znotraj ZRS Bistra želimo ustvariti pogoje za nastanek skupnega regijsko raziskovalnega razvojnega prostora za podjetje, še bolj pa se bomo pozicionirali na mednarodnem trgu in tudi tam iskali sredstva za naše projekte.

oktober 2014

Na področju reciklaže oziroma energetike ste sodelovali pri projektu DEGUEL s podjetjem Albin Promotion, ki se ukvarja z reciklažo odpadnih gum. Kakšni so rezultati projekta?

S programom raziskovanja Separacijski in drugi procesi za zmanjševanje toplogrednih plinov na podlagi načel trajnostnega razvoja smo si zagotovili sofinanciranje na nacionalni ravni. S tem programom ustvarjamo pogoje za uvajanje načel trajnostnega razvoja v gospodarstvo. Zasnovali smo ga na perspektivi uporabe lokalnih virov biomase in drugih alternativnih goriv iz odpadkov za zamenjavo fosilnih goriv.

Vodja programa je prof. dr. Janvit Golob (FKKT, UNI MB).

dr. Aleksandra Pivec

okolja. Leta 2008 nam je bila podeljena 4-letna koncesija za opravljanje javne raziskovalne dejavnosti s strani Agencije za raziskovalno dejavnost.

foto osebni arhiv

lahko rečemo, da se je za vsak takšen projekt bilo potrebno res zelo potruditi. Te povezave večinoma potekajo na podlagi dolgotrajnih dobrih poslovnih odnosov med partnerjema, vzpostavljenim zaupanjem ter seveda z visoko mero kompetenc vseh vključenih strani.

Primeri so seveda vsak za sebe zelo specifični in zahtevajo specifičen pristop. Že ves čas si prizadevamo, da bi vzpostavili nekakšen model ali sistem, po katerem bi podjetja lažje stopala v kontakt z raziskovalnimi skupinami Univerz in inštitutov. Podjetja vsak dan bolj potrebujejo znanje in rezultate, da bi se lažje pomikali po spirali razvoja novih izdelkov ali tehnologij, brez katerih pa ni učinkovitega razvoja. V znanstveno-raziskovalnem delu se naša raziskovalna skupina osredotoča na energetsko področje agroživilstva in nove materiale.

Z našo pomočjo je LJUBLJANA postala PRVA

EVROPSKA ZERO WASTE PRESTOLNICA in hkrati

GLAVNO MESTO, KI DOSEGA NAJBOLJŠE REZULTATE V

LOČEVANJU.

Še naprej bomo spodbujali odgovorno potrošnjo in ponovno uporabo ter se zavzemali, da bo čim manj hrane končalo med odpadki.

Pridružite se nam na poti v boljšo družbo.

www.snaga.si

www.ponovnauporaba.si

Promocija

PIJTE JO VSAK DAN

Evropejcem je varstvo okolja pomembno, zanj so pripravljeni storiti več V in 95 odstotkov vprašanih Evropejcev je v raziskavi Eurobarometer o varstvu okolja dejalo, da jim varstvo okolja osebno veliko pomeni. Slovenci so kot tri najpomembnejše

33

N

a vprašanje, kaj so v zadnjem mesecu naredili na področju varovanja okolja, je v Sloveniji 92 odstotkov vprašanih odgovorilo, da so ločevali odpadke, da jih je mogoče reciklirati, v EU je tako odgovorilo 72 odstotkov vprašanih. Porabo energije je v Sloveniji zmanjšalo 46 odstotkov vprašanih, v EU pa 52 odstotkov. V Sloveniji je porabo vode zmanjšalo 40 odstotkov vprašanih, v EU pa 37 odstotkov.

Varstvo okolja kot spodbuda za gospodarsko rast

Rezultati raziskave

okoljske probleme izpostavili onesnaženost zraka (60 odstotkov), onesnaženost

vode in naraščanje količine odpadkov (oboje 49

odstotkov). Evropejci so na prvo mesto prav tako

postavili onesnaženost zraka (56 odstotkov), na drugo mesto onesnaženost vode (50

odstotkov), na tretje in četrto

mesto pa so s 43 odstotki

uvrstili naraščanje količine odpadkov in vpliv kemikalij in proizvodov za vsakdanjo rabo na zdravje.

onesnaženost vode (49 %)

V

elika večina ljudi je prepričana, da lahko učinkovita uporaba naravnih virov in varstvo okolja spodbudita gospodarsko rast, stanje okolja pa lahko podobno kot gospodarstvo vpliva na kakovost njihovega življenja.

Za učinkovito rabo naravnih virov se je v EU odločilo 79 odstotkov vprašanih, v Sloveniji pa 87 odstotkov, odgovor varstvo okolja je v Sloveniji izbralo 84 odstotkov vprašanih, v EU pa 74 odstotkov.

V

prašani v Sloveniji menijo, da bi tri najpomembnejše naloge na področju varovanja okolja v Sloveniji morale biti sortiranje odpadkov, da jih bo mogoče reciklirati (66 odstotkov), uporaba javnega transporta, kolikor je le mogoče (45 odstotkov), in zmanjšanje količin odpadne hrane (40 odstotkov).

Okoljski proizvodi imajo prednost

V

ečina Evropejcev je pripravljena spremeniti svoje nakupovalne navade in kupovati okolju bolj prijazne izdelke, vendar jih veliko meni, da nimajo dovolj informacij, hkrati pa ne zaupajo trditvam proizvajalcev o ekološki naravi izdelkov. Kot kažejo rezultati raziskave,

naraščanje količine odpadkov (49 %)

bi bilo več kot tri četrtine anketirancev pripravljenih plačati več za okolju prijazne izdelke, če bi bili prepričani, da so izdelki dejansko okolju prijazni (77 %). Vendar le nekaj več kot polovica Evropejcev (55 %) meni, da so ustrezno obveščeni o vplivu izdelkov, ki jih kupijo in uporabljajo, na okolje.

V

elika večina državljanov EU meni, da lahko z nakupovanjem okolju prijaznih izdelkov prispevajo k varovanju okolja (89 %, v Sloveniji 94 %) in da so ti izdelki tako učinkoviti kot navadni izdelki (74 %, 61 %). A hkrati veliko anketirancev meni, da uživanje hrane po izteku njenega roka trajanja ni varno (45 %, 43 %).

To pomeni, da vsak dan velike količine užitne hrane pristanejo v smeteh.

M

alo več kot polovica državljanov EU navadno zaupa trditvam proizvajalcev o okoljski učinkovitosti njihovih izdelkov (52 %, 51 %), vendar jih večina ne zaupa navedbam proizvajalcev o njihovi lastni okoljski učinkovitosti (54 %, 55 %).

V

EU bi bili dve tretjini ljudi (66 %) pripravljeni plačati več za izdelek, če bi se garancija njegove zanesljivosti podaljšala na pet let. Več kot devet od desetih anketirancev tudi meni, da bi morala biti pričakovana življenjska doba izdelka označena (92 %, 94 %). Skoraj polovica vseh anketirancev se v preteklih 12 mesecih ni odločila za popravilo pokvarjenega izdelka zaradi previsokih stroškov popravila (47 %).

R

aziskava je bila izvedena v 28 državah članicah Evropske unije. V njej je sodelovalo več kot 25 568 oseb iz različnih družbenih slojev in demografskih skupin.

Vir: Raziskava Eurobarometra (september 2014, julij 2013)

oktober 2014

Kar 99 odstotkov Slovencev

onesnaženost zraka (60 %)

Sloveniji je 49 odstotkov vprašanih prepričanih, da posameznik lahko naredi več za varovanje okolja v svoji državi, v EU tako meni 43 odstotkov vprašanih. Večji delež vprašanih v Sloveniji kot v EU tudi meni, da imajo okoljske zadeve vpliv na njihovo vsakdanje življenje.

V EU tako meni 35 odstotkov vprašanih, v Sloveniji pa 43 odstotkov.

okolje

93

Rezultati raziskave

34 93

okolje

(Ne)poštene poslovne prakse v EU

Skoraj polovica EU ne verjame ekološkim trditvam na izdelkih V Na vprašanje, katere ekološke trditve so dovoljene in katere poštene, ni enostavnega odgovora, saj za usklajevanje vseh ekoloških trditev v EU ni posebne zakonodaje. EU tako, da zahteve vključuje

v posamezne predpise o

različnih tipih učinkovitosti

proizvodov. Tak primer je na

primer uredba Energy star. Po

drugi strani pa določa splošna pravila za preprečevanje

zavajajočih okoljskih trditev

in nacionalnim organom

prepusti, da jih interpretirajo in uveljavijo od primera do

primera v skladu z Direktivo o

nepoštenih poslovnih praksah.

oktober 2014

Obveščanje o okoljski učinkovitosti

N

eustrezno obveščanje lahko potrošnike zmede ali zavede, ovira njihovo odločanje in zmanjša njihovo zaupanje v okoljske trditve.

Zato je evropska komisija priporočila sklop načel, ki temeljijo na ugotovitvah iz razprav z zainteresiranimi stranmi z različnih področij in jih je treba upoštevati pri obveščanju o okoljski učinkovitosti proizvodov in organizacij.

(Ne)poštene poslovne prakse v EU

regulira navajanje trditev

okviru te direktive je Komisija leta 2009 objavila posebne smernice za spodbujanje uporabe jasnih, točnih in ustreznih okoljskih trditev v trženju in oglaševanju. Napovedala je še več smernic za zagotovitev ustreznega in enotnega uvajanja v državah članicah.

Preglednost. Gospodarski subjekti bi morali poleg podatkov o okoljski učinkovitosti proizvodov in organizacij objavljati tudi podatke o tem, kako so podatke pridobili, tj. o postopku ocenjevanja, metodi, viru podatkov, merilih itd.

Razpoložljivost in dostopnost. Gospodarski subjekti bi morali informacije o okoljski učinkovitosti proizvoda glede na najpomembnejše okoljske vplive prikazati na enostaven in nemudoma razumljiv način. Bistvene informacije bi bilo treba dopolniti tako, da bi bilo prek dodatnih medijev, npr. spletišč in aplikacij za pametne telefone, mogoče dobiti podrobnejše informacije.

Zanesljivost. Sporočene informacije bi morale biti znanstveno točne in preverljive, da se zagotovi zaupanje uporabnikov v ekološke trditve.

Popolnost. Gospodarski subjekti bi morali na stroškovno učinkovit način zagotoviti informacije o vseh kategorijah okoljskega vpliva, ki se nanašajo na zadevne proizvode in organizacije.

Primerljivost. Gospodarski subjekti bi morali metodologijo uporabljati dosledno, da bi zagotovili primerljivost informacij o okoljski učinkovitosti za posamezne kategorije proizvodov ali sektorje v določenem časovnem obdobju.

Kadar koli bi bilo to mogoče, bi morali uporabiti metode, ki omogočajo primerjavo okoljske učinkovitosti proizvodov iste kategorije proizvodov in organizacij, ki delujejo v istem sektorju.

Jasnost. Gospodarski subjekti bi morali

podatke predstaviti na jasen, natančen in uporabnikom povsem razumljiv način. Prav tako bi morala biti jasna vsebina informacij, pri tem pa bi bilo treba obseg in kompleksnost prilagoditi ciljnim prejemnikom, lastnostim proizvoda in namenu sporočila.

U

poraba obstoječih in skupnih pristopov, standardov in metod, kot sta PEF in OEF, bi močno pripomogla k izpolnjevanju teh načel.

Nezaupanje kupcev, predlog standardov

T

ežave pri primerjanju izdelkov povzroča dejstvo, da države EU uporabljajo najrazličnejše metode ocenjevanja ekološke ustreznosti izdelkov in podjetij. Besedilo na nalepkah je poleg tega pogosto nejasno in dvoumno.

Posledica tega je, da okoli 48 % evropskih prebivalcev ne verjame ekološkim trditvam na izdelkih.

Z

ato je Evropska komisija v podporo trgu ekoloških izdelkov leta 2013 predlagala skupna standarda: eden meri okoljski vpliv izdelka, drugi okoljski vpliv organizacije oziroma podjetja. Oba standarda temeljita na obstoječih in preskušenih metodah.

P

ripravila je tudi navodila glede nalepk na izdelkih, kar naj bi povečalo njihovo zanesljivost. Skupna standarda naj bi zmanjšala administrativne postopke in stroške pri izpolnjevanju različnih standardov v Evropi, zaradi česar naj bi se podjetja verjetno laže usmerila v ekološke izdelke. Uporaba enakih standardov naj bi omogočila tudi pošteno konkurenco.

Pridružite se družbi najboljših Ali je strošek ravnanja z odpadnimi produkti edino merilo, ko se odločate, komu boste prepustili vašo odgovornost ravnanja z njimi? Ali menite, da je licenčnina zgolj nepotreben a nujen strošek, ki ga morate čim bolj znižati? Vam je vseeno, če morebiti vaši odpadni produkti niso vključeni v pravilne procese predelave in recikliranja, kot to določa zakonodaja?

Če ste odgovorili z dA, potem še ne sodelujete z interserohom.

Ali ste podjetje, ki se zaveda, da je bila razširjena proizvajalčeva odgovornost uveljavljena zaradi odgovornega zmanjševanja okoljskih bremen, ki jih povzroča vaša dejavnost? Da boste lahko uspešni na domačem in mednarodnem tržišču zgolj, če boste trajnostno usmerjeni in boste skrbno ravnali z razpoložljivimi viri in vašimi odpadki? Ali zahtevate, da se z vašimi odpadnimi materiali ravna okoljsko odgovorno in dolgoročno ekonomsko učinkovito?

Če ste odgovorili z dA, potem je interseroh vaš pravi poslovni partner.

Naša licenčnina odraža realne stroške in prihodke in je zato upravičeno višja kot pri ostalih shemah. Zagotavljamo pa, da boste z Interserohom varni, odgovorni in konkurenčni. Poleg izpolnjevanja vaših temeljnih zakonskih obveznosti, vam med drugim zagotavljamo: • da vaši odpadni produkti ne bodo obremenjevali okolja, predani bodo v snovno predelavo; • osebnega svetovalca, ki vas bo obveščal o vseh novostih in spremembah na področju okoljske zakonodaje, vam pomagal pri pravilnem označevanju in razvrščanju embalaže, opravil v vašem podjetju »predinšpekcijski« pregled in izdal priporočila za odpravljanje napak ter pomanjkljivosti; • strokovno podporo pri vzpostavitvi optimalnega in pravilnega ločenega zbiranja in predaje odpadne embalaže ter ostalih odpadnih produktov, kar vam bo prihranilo čas in denar; • celovit pristop pri ravnanju z vašimi ostalimi odpadki in optimizaciji porabe naravnih virov; • pridobitev Interserohovega mednarodnega certifikata »Resources Saved», iz katerega bo razvidno, koliko primarnih virov in izpustov toplogrednih plinov ste privarčevali, ker ste odpadno embalažo in odpadno električno in elektronsko opremo oddali družbi Interseroh.

Promocija

interseroh ni samo ena od shem, smo vaš zanesljiv in odgovoren partner pri celovitem pristopu do ravnanja z odpadki. naša realna licenčnina vam dolgoročno zagotavlja prihranek in družbo najboljših.

Interseroh, d. o. o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče, T: 01 560 91 50, E: info@interseroh-slovenija.si, I: www.interseroh-slo.si

Tradicija, požlahtnjena z inovativnostjo, razvojem in novimi trgi pravijo v podjetju EMMA z več kot štiridesetletno tradicijo. In če trenutkov ni brez spominov in brez daril, je podjetniška zgodba Tatjane Potokar, MBA, direktorice, ki nadaljuje kot tretja generacija družinsko tradicijo, primer karierne poti z globokimi koreninami. Vendar

Obraz

ni konkurenčna prednost

podjetja le v izkušnjah, pač pa predvsem v inovativnosti in

v razvoju. V stalnem iskanju novih tržnih niš. Od glasbenih

telegramov do ekoloških

elektronskih in solarnih sveč pa do darilnega programa

PAPILU. In letošnji posebni uspeh? Elektronske svečnike Religi, posebej oblikovane za cerkve, so letos začeli

prodajati v Brazilijo, Nigerijo in oktober 2014

Moj dedek, pionir obrtništva, se je v Hrastniku s kovinsko galanterijo ukvarjal v kletnih prostorih naše hiše, tako da sem že kot otrok veliko časa preživela v delavnici. Pogosto sem hodila zraven tudi po materiale k dobaviteljem.

Zelo sem bila vesela, ko so mi dovolili, da jih lahko spremljam na večjih odpremah s kamionom. Predvsem se mi je vtisnila v spomin pot v Split, takrat sem bila še osnovnošolka. Večina lestencev, ki smo jih proizvedli, se je namreč prodala v republike takratne Jugoslavije. Po smrti mojega dedka je obrt nadaljeval moj oče Franci Mausser. Po izobrazbi diplomiran inženir elektrotehnike, po duši pa inovator.

Leta 1988 je videl priložnost v novi tržni niši, v elektronskih svečah, ki jih uspešno razvijamo, proizvajamo in prodajamo še danes. Tudi moj srednješolski čas je bil tesno povezan z družinskim podjetjem in sodelovanjem na različnih sejmih.

Avstralijo.

Tudi na celjskem sejmu?

Tisti čas je bil za nas celjski sejem zelo pomemben in smo se ga udeležili vsako leto. Vse to je bila moja šola podjetništva. Pomoč v delavnici, spoznavanje dobaviteljev, kupcev, pa tudi administrativnega dela. Zato je bila odločitev, da po končanem študiju ekonomije svojo karierno pot začnem v družinskem podjetju, zelo naravna in zame tudi precej samoumevna.

Direktorsko mesto ste prevzeli pred tremi leti. To niso bili lahki časi. Kako ste reagirali na manj povpraševanja in kje ste iskali nove priložnosti?

Iz preteklih izkušenj naše obrti sem se naučila, da je treba spremljati trg, biti sposoben zaznati trende in potrebe potrošnikov. Če je potrebno, se hitro transformirati, na novo organizirati.

Po razpadu Jugoslavije smo čez noč izgubili trg, na katerega smo leta zelo uspešno plasirali kovinske lestence. Inovativno iskanje priložnosti pa nam je odprlo vrata na druga področja. Leta 1991 smo zaznali novo tržno nišo, glasbene čestitke. Takrat smo s Pošto Slovenije podpisali pogodbo in tako postali njihovi dobavitelji za glasbene LX telegrame.

Se je program prijel?

Tatjana Potokar

Življenje res pišejo trenutki, kot

Kot direktorica družinskega podjetja ste predstavnica že tretje generacije, ki nadaljuje bogato tradicijo. Vaš ded Franc Mausser jo je začel leta 1970. Takrat je odprl obrt kovinske galanterije. Kako ste zrasli z družinskim podjetništvom?

foto: arhiv podjetja

36 93

okolje

Obraz

Samo z inovacijami lahko dosežemo rast, zato je razvoj na naši prioritetni lestvici zelo visoko.

Program se je z leti širil, pred časom pa smo zaznali, da se moramo za svojo uspešnost vseeno razvijati še naprej. Moram omeniti zanimivo izkušejo. Ko smo plasirali na trg darilne vrečke, skoraj pet let ni bilo pravih rezultatov. Potem pa kar naenkrat razcvet v tej branži s številnimi ponudniki. Čeprav je bil trg živ, ponudba ni bila dovolj. Morali smo biti drugačni in zopet iskati inovativne pristope, ki bodo prepričali nabavnike in kupce. Podjetje se je vmes tudi preselilo iz rodnega Hrastnika, iz družinske hiše, kjer so bili kletni prostori namenjeni delavnici in skladišču, v povsem novo okolje, v Lesce na Gorenjsko. V Lescah smo pozidali lepo proizvodno-upravno zgradbo, kjer smo še danes. Torej, odkar sem na čelu družinskega podjetja, moram priznati, da transformacija ni bila preveč težavna, saj so mi moji predhodniki, predvsem moj oče Franci Mausser, predali v upravljanje zelo zdravo in vitalno podjetje. Soočanje s krizo pa seveda po dolgih desetletjih razcveta zbudi sprva nelagodje, vendar pa s tem le prebudi podjetniški duh in spodbuja inovativnost.

37 Podjetje deluje na dveh tržnih sektorjih. FMCG -z Vestino, blagovna znamka ekoloških elektronskih in solarnih sveč ter PAPILU darilne vrečke. Z ekološkimi elektronskimi svečniki Religi delujemo v sektorju rimokatoliške cerkve. Moč in uspeh vidimo v blagovnih znamkah ter usposobljeni in visoko motivirani ekipi sodelavcev. Zavedamo se, da samo z inovacijami lahko dosežemo rast, zato je razvoj na naši prioritetni lestvici zelo visoko. Z ekološkimi in elektronskimi izdelki prav tako dajemo velik poudarek ohranjanju okolja ter izobraževanju kupcev o alternativnih in naprednih rešitvah.

Elektronske in solarne sveče Vestina, ki jih mi proizvajamo, so narejene iz PET plastike.

Ta ne vsebuje škodljivega klora. Prav tako so popolnoma razstavljive, kar omogoča lažjo razgradnjo, navsezadnje pa so tudi trajnostne, saj imajo zelo dolgo dobo gorenja. Solarna gori tudi do več let. Zadnja leta opažamo, da so potrošniki čedalje bolj pozorni na naštete lastnosti.

Zaposleni v podjetju redno obiskujemo pokopališča po Sloveniji, kjer se srečujemo s kupci in jih sprašujemo, kakšne izdelke si želijo v prihodnosti. Letos ugotavljamo izjemno porast prodaje elektronskih in solarnih sveč, kar nam pove, da se kupci čedalje bolj zavedajo pomembnosti ekoloških in ekonomičnih rešitev tudi pri svečah. Prodajni hit te sezone je zagotovo Vestina Solar. To je solarna sveča, ki prek solarne površine deluje na sončno energijo.

Iz vašega darilnega programa je zanimiv izdelek darilna vrečka Slovenije. Kako jo je sprejel trg?

Darilna vrečka Slovenije je nastala na podlagi želj naših kupcev. Danes v globalnem okolju vse več podjetij in posameznikov potuje v tujino in ob tem tudi potrebuje ustrezno darilno vrečko, v katero sodijo slovenski izdelki. Vrečka Slovenija se prodaja odlično in jo priporočamo

Znani ste po elektronskih in solarnih svečah, ki so ekološke in se bolj uveljavljajo. Ali je točna ugotovitev, da se potrošniki bolj odločamo za te sveče?

Kaj snujete v vaših raziskovalnih in razvojnih načrtih?

Trenutno snujemo nove izdelke na vseh treh naših blagovnih znamkah, torej na Vestini,

Papilu in Religi. Tesno sodelujemo s fakultetami in univerzami, saj je sodelovanje, povezovanje in delitev znanja z mladimi kultura našega podjetja. Mladi prispevajo obilo kreativnih idej.

So neobremenjeni z raznimi pogledi, mi pa z našim znanjem in izkušnjami ter močnim občutkom za prepoznavanje trendov hitro vidimo potencial in celo sliko. Tudi v prihodnje bomo pri oblikovanju novih izdelkov ostajali čim bolj ekološki. Kot je za naše podjetje značilno, pa ne bo manjkalo tudi domiselnosti, kreativnosti in inovativnosti.

93

vsem, ki nimajo svojih korporativnih vrečk.

okolje

Za vaše podjetje so značilne inovativne rešitve, kar se kaže tudi v vaših blagovnih znamkah. Iz vašega direktorskega obdobja sta dve: Papilu in Religi. Kaj pomenita prodajno in kaj z vidika vaše poslovne usmerjenosti?

Tesno sodelujemo s fakultetami in univerzami, saj je sodelovanje, povezovanje in delitev znanja z mladimi kultura našega podjetja.

Kako boste končali poslovno leto?

Leto bomo končali uspešno. Vse naše blagovne znamke, ki so nam strateško pomembne, rastejo doma, pot pa si utirajo tudi v tujino. Tako smo Religi letos prodali v Brazilijo, v Nigerijo in tudi v Avstralijo, na kar smo zelo ponosni.

Promocija

DROE Unirec združil moči z 10.000 šolarji iz vse Slovenije za dober namen DROE Unirec upravlja enega izmed treh največjih sistemov ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji, v katerega je vključenih že več kot 800 podjetij. Zaupajo nam številni: od največjega zavezanca na slovenskem trgu do celo tistih, ki po trenutni zakonodaji še niso zavezani pristopiti v skupne sisteme, saj se zavedajo, da so vključeni v zanesljiv sistem ravnanja z odpadno embalažo, ki jim bo stal ob strani tudi v prihodnjih letih.

Z vključitvijo v sistem DROE Unirec podjetja pridobijo: - konkurenčne cene embalažnine, - individualiziran pristop, - najboljše pogoje izvajanja storitev odvozov odpadne embalaže z vaše lokacije – do 30 % zmanjšanje stroškov, - brezplačno oddajo odpadne embalaže na celotnem ozemlju RS, z najbolj razvejano mrežo prevzemnih mest, - brezplačna izobraževanja, svetovanja in analize v zvezi z ravnanjem z embalažo in odpadno embalažo, - pravočasno obveščanje glede sprememb zakonodaje, - brezplačno pomoč strankam ob inšpekcijskem nadzoru.

oktober 2014

DROE Unirec sodeluje tudi pri humanitarnih akcijah – zadnjo smo izvedli v mesecu septembru z zbiranjem odpadnih pločevink po vnaprej prijavljenih osnovnih šolah, ki so jo organizirali Društvo Tandem, Revija Bogastvo Zdravja in Rdeči križ Slovenije. Humanitarno akcijo smo v sodelovanju z našimi podizvajalci in komunalnimi podjetji po Sloveniji izvedli popolnoma brezplačno. Osnovnošolci so zbrali preko 3.000 kilogramov odpadnih pločevink. Zbrana sredstva smo v celoti namenili za nakup inkubatorja Splošni bolnišnici Trbovlje.

Unirec d.o.o. | Brnčičeva ulica 15b | 1231 Ljubljana Črnuče | tel: +386 1 620 25 56 | info@unirec.si

38

Gradnja hidroelektrarn na spodnji Savi kljub zapletom najbrž ne bo ogrozila izpolnitve terminskega načrta.

Precej drugače je s HE na srednji Savi, čeprav vladni predstavniki iz leta v leto ponavljajo, kako je za zagon gospodarstva pomembna izgradnja energetske infrastrukture. A čeprav je konec avgusta poteklo leto dni, kar je prejšnja vlada sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta, torej o umeščanju HE v prostor, in naj bi tudi strokovno poenotili poglede, ali je sulec v Savi pri Litiji ogrožen ali ne, se dogaja manj, kot bi se moralo. Nova vlada ima novo priložnost. Tako meni tudi Sandi Ritlop, direktor družbe HSE Invest. Pričakuje, da bo vlada pristopila k izvedbi projekta in zanj določila strokovnega koordinatorja, ki bo zagotovil prepotrebno koordinacijo med ministrskimi resorji.

Vlada RS je lani avgusta sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za območje HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke, letos spomladi pa sklep o umeščanju hidroelektrarn na srednji Savi v prostor. Pripravila naj bi se še dva državna prostorska načrta.

Kaj se zatika, ali se v tem času projekt realizira ali stoji?

Najprej glede vladnih sklepov.

Na osnovi sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta za območje HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke bi morali pričeti z naročilom in izdelavo študije variant, okoljskega poročila in celovite presoje vplivov na okolje, idejnih projektov in številnih drugih strokovnih podlag. Vendar postopki več ali manj mirujejo predvsem zato, ker še niso rešena in usklajena odprta vprašanja glede vsebine koncesijske pogodbe. V tem postopku se je mogoče poznala neodzivnost Vlade, ki je v tem času izvajala le t.i. »tekoče posle.« Gre za velik projekt, nacionalnega pomena za celotno Slovenijo, ne samo za slovensko gospodarstvo in energetiko. Zato je pričakovati, da bodo postopki generalno vodeni s strani Vlade, ki je koncesijo tudi podelila.

Ali ni nobenih premikov?

Na osnovi sklepa o umeščanju hidroelektrarn na srednji Savi v prostor je bilo od spomladi do danes več aktivnosti, povezanih z odsekom reke Save od Medvod do Litije. Mislim na javne razgrnitve in javne obravnave pobud, tistih, zakonsko predpisanih, kot tudi številnih na posameznih krajevnih skupnostih ali posameznih skupin občanov. Pridobljene so smernice nosilcev urejanja prostora, ki so v končni fazi analizirane ter opremljene z načelnimi odgovori. S tem je podana podlaga za

foto: www.shutterstock.com

Vlada mora pripraviti organizacijsko shemo projekta in določiti koordinatorja

HE na srednji Savi

oktober 2014

okolje

93

HE na srednji Savi

izvedbo prostorske konference na pristojnem ministrstvu, ki bi omogočil sklep Vlade RS, v katerem bo opredeljeno, kako bo potekal postopek naprej.

Katere ovire bi lahko preprečile, da DPN ne bi bil dokončan v začetku leta 2017, kot je bilo načrtovano? Ali je težava s sulcem rešena ali ne?

Predvsem bi bilo potrebno, takšna so pričakovanja, da bo nova Vlada imenovala konkretno za ta projekt osebo z ustreznimi kompetencami in pooblastili. To bo lahko premaknilo projekt z mrtve točke. Glede sulca so s strani pristojnih inštitucij pridobljene smernice, katere študije in raziskave bo potrebno še izdelati. Potem bo dana osnova za podajanje ustreznih rešitev za ohranjanje življenjskega prostora sulca kot tudi vseh drugih habitatnih vrst.

Kako potekajo dogovori s Kmetijskogozdarsko zadrugo Litija in občino Litija, ki mora načrtovanje gradnje infrastrukturnih objektov v prostor uskladiti s projektom izgradnje hidroelektrarn?

Načelni razgovori so šele v začetni fazi.

Konkretnejši dogovori in usklajevanja bodo potekala v naslednjih fazah sprejemanja prostorskih načrtov, ko bodo poznane tudi konkretne tehnične rešitve in možni vplivi.

Na njihovi osnovi bodo izdelane študije vplivov na kmetijstvo in gozdarstvo, prav tako konkretni predlogi preusmeritvenih programov kmetijske proizvodnje. Šele na osnovi izdelanih strokovnih rešitev in analize vplivov bo možno konkretno usklajevanje in dogovarjanje. Tudi za druga področja velja podoben princip.

Kako bo s financiranjem celotne verige? Je denar?

39 Omenjate domačo industrijo. Pri gradnji VI. bloka so bili izrečeni številni očitki, ker pri tej naložbi ni bilo dovolj vključeno slovensko gospodarstvo. Takšne naložbe naj bi bile eden izmed vzvodov za zagon gospodarstva.

Kakšne možnosti bodo imela slovenska podjetja in kakšni bodo ekonomski in energetski učinki celotnega projekta za Slovenijo?

Pri gradnji hidroelektrarn je prednost predvsem ta, da imamo možnost v zelo veliki meri angažirati predvsem slovensko gospodarstvo, in sicer od začetka načrtovanja do same izvedbe. S slovenskim znanjem, gospodarstvom in industrijo lahko pokrijemo vsaj 90 % celotne investicije.

Kakšno vlogo pri izvedbi izgradnje HE na srednji Savi mora imeti država oziroma pristojno ministrstvo? Doslej ni manjkalo kritik na račun neustreznega sodelovanja med ministrstvi in mlačnosti Vlade, ki bi morala izvedbo najvažnejših naložb v infrastrukturne objekte uvrstiti med prednostne naloge? Kateri državni resorji so najbolj izpostavljeni?

Vsekakor je jasno, da gre za projekt nacionalnega pomena. Logično bi bilo, da ima glavno besedo pri vodenju in koordinaciji država oziroma v njenem imenu Vlada. Kritike o neustreznem sodelovanju resorjev so posledica dejanskega

Koliko možnosti je, da bi prvo HE Suhadol res začeli graditi že leta 2018?

Možnosti so še, a le pod pogojem, da se vse, tudi že naštete aktivnosti, začnejo takoj oziroma najkasneje do začetka 2015. Takšni temeljiti kompleksni projekti pred pričetkom gradnje zahtevajo svoj čas in priprave. Če se k projektu izgradnje verige HE na srednji Savi proaktivno pristopi do konca leta, potem je realno pričakovati pričetek gradnje 2018. V nasprotnem to pomeni gotovo zamik izgradnje.

Med najzahtevnejšimi posegi v prostor bo nedvomno rekonstrukcija železniške proge, zaščita pred poplavami in cesta Hrastnik – Zidani Most? Kako je vzpostavljeno sodelovanje z zasavskimi občinami?

Tehnično sta to res zelo zahtevna posega, vendar jima je slovenska stroka zagotovo kos.

Problem nastane, ko ni enoznačno določen investitor posega ali ga ni mogoče enoznačno določiti. Na primer. Slovenske železnice bi želele ob eventualno potrebnih rekonstrukcijah železniške proge zaradi vpliva izgradnje HE hkrati tudi pohitriti zasavsko železnico v celoti. To je seveda sprejemljivo in obenem razumljivo. Vendar pa ni moč tega celotnega stroška prevaliti na pleča energetike. Tu nastopijo težave. Kako razmejiti investicijo med vsaj dva investitorja in določiti, kateri stroški so posledica vpliva izgradnje HE in kateri stroški nastanejo zaradi želenega dviga hitrosti na tem odseku železniške proge. Podoben primer je izgradnja zasavske državne ceste med Trbovljami in Zidanim Mostom/Radečami, za katero je že sprejet državni prostorski načrt. Vsekakor bo možno šele na osnovi podrobneje izdelanih tehničnih rešitev vseh predvidenih ureditev narediti primerjavo oziroma »prekrivanje med posameznimi projekti«. To bo lahko osnova za sprejemljivo delitev stroškov. Ko so rešitve tehnično dovolj jasno in pregledno pripravljene, je mnogo lažje najti kompromise in tudi dogovore med deležniki v formalnih postopkih.

okolje

93

Vaše podjetje vodi tudi izgradnjo HE na Muri?

Gradnja naj bi se začela že v letu 2016, vladni sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za območje HE Hrastje – Mota je sprejet. In zdaj? Kako vključujete v načrtovanje deležnike, ki so tako ali drugače povezani z naložbo?

Res je. HSE Invest sodeluje tudi pri projektu izkoriščanja energetskega potenciala reke Mure. Glede na raznovrstnost problematike in predvsem občutljivosti prostora ob reki poteka projekt na treh glavnih segmentih.

Postopek priprave državnega prostorskega načrta za HE Hrastje Mota - sklep o pripravi DPN je vlada RS sprejela dne 16. 5. 2013. Na projektu izvajamo storitve investicijskega inženiringa pri izdelavi strokovnih podlag, ki so potrebne v fazi priprave študije variant in okoljskega poročila za objekt. Za projekt izdelujemo tudi dokumentacijo podrobnih idejnih tehničnih rešitev, ki poteka v tesnem sodelovanju z izdelovalci ostalih strokovnih podlag. Naročnik ima že sklenjenih večino pogodb. Glede na aktualni terminski načrt koordinatorja priprave DPN, to je MOP, je predvideno, da bi bil lahko postopek DPN zaključen v letu 2017. To pa pomeni, da bi se tega leta lahko pričela gradnja HE Hrastje Mota. Vplivno območje bodoče HE je občutljivo predvsem zaradi okolja. Tega se dobro zaveda tako naročnik, a tudi HSE Invest.

Temu delu vsebine projekta namenjamo veliko pozornost. Od vsega začetka se pogovarjamo z vsemi deležniki, ki jih vključujemo tudi v pripravo strokovnih podlag in jih redno informiramo o poteku del. Veseli nas, da takšen pristop kot ustrezen ocenjujejo tudi prebivalci Pomurja. Kot kažejo redne javnomnenjske raziskave, se naklonjenost projektu izgradnje HE povečuje. Visoko stopnjo zaupanja beleži tudi stroka, kar pomeni za vse nas, ki sodelujemo v projektu, še toliko večjo odgovornost.

A to ni edini projekt na Muri?

Ne. Pripravlja se dokumentacija za rekonstrukcijo obstoječe mHE Ceršak, ki je v lasti DEM in je nujno potrebna prenove. Za ta projekt izdelujemo idejne tehnične rešitve in sodelujemo pri izdelavi predhodnih študij okoljske sprejemljivosti tako za slovensko kot za avstrijsko stran.

Na projektu izkoriščanja energetskega potenciala reke Mure na mejnem odseku med Slovenijo in Avstrijo izvajamo storitve investicijskega inženiringa pri pripravi strokovnih podlag predvsem glede potrebnih ukrepov sanacije stanja mejnega odseka reke z vidika vodnega gospodarstva. Evidentno je namreč poglabljanje dna struge in s tem zniževanje vodne gladine. Posledično prihaja do zniževanja gladine podtalnice, prekinjena je povezava stranskih rokavov reke in podobno. Pri konceptu reševanja stanja mejnega odseka Mure težimo k temu, da z energetsko izrabo združimo ukrepe za dosego vodarskih in okoljsko naravnanih ciljev.

oktober 2014

Sandi Ritlop

foto osebni arhiv

Za dobre in donosne projekte se denar vedno najde. Menim, da gre v primeru izgradnje verige HE na celotnem odseku Save, torej na srednji in spodnji Savi, za komplementaren projekt izgradnje protipoplavne zaščite in energetskega izkoriščanja reke. Že zgrajeni objekti so rezultat ustrezne formule za izgradnjo. Vsekakor je izgradnja protipoplavne zaščite v prihodnjih letih potrebna. Izgradnja energetske infrastrukture je ob tem absolutno smiselna in nujna. Prednosti te izgradnje so kompleksne.

Naj omenim samo glavne. Najprej zaveze iz Kyotskega sporazuma o proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov. V nasprotnem bo verjetno R Slovenija deležna neprijetnih ukrepov ali sankcij. Potem naj omenim zaposlitev slovenske industrije in domačega tehničnega znanja. Ti objekti bodo s svojo proizvodnjo v času koncesije, gre za 50 let, v državno blagajno vrnili preko koncesijske dajatve, vodnega povračila in drugih prispevkov oziroma dajatev preko 1,5 miljarde €. Absolutno moramo za to izgradnjo poskrbeti v Sloveniji sami.

neusklajenega delovanja med resorji za okolje, prostor, infrastrukturo, energetiko, kmetijstvo in drugimi. Vsekakor menim, da bi morala Vlada pripraviti organizacijsko shemo izvedbe projekta in imenovati konkretne osebe, strokovno usposobljene, z ustreznimi pooblastili in kompetencami za vodenje in koordiniranje projekta med resorji. Lep primer dobre prakse je bilo izvajanje projekta HE na spodnji Savi.

Dokler se je izvajal po navedeni shemi, je tekel nemoteno, hitro in ažurno. Poglejte, v letu 2003 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje za jezovno zgradbo HE Boštanj. V letu 2006 delno gradbeno dovoljenje za jezovno zgradbo HE Arto - Blanca in leta 2007 za HE Krško. Po koncesijski pogodbi je bilo predvideno pridobivanje teh dovoljenj v razmiku treh let. No, za HE Brežice je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje leta 2014 in to je posledica podaljšanja postopkov v tej predinvesticijski fazi.

40

Zaželena so unikatna, personalizirana darila, a odloča zlasti cena Tanja Pangerl

Darila z zelenim sporočilom.

Aktualno, dobrodošlo, nič več modno. Ob koncu leta se

podjetja in druge organizacije odločajo o poslovnih darilih za svoje poslovne partnerje

in zaposlene. Odločitve niso lahke, saj tudi ponudba ni zelo izvirna. Je pa res, da je v njej

vse več okolju prijaznih daril.

Z dodatkom, da na odločitev najbolj vpliva cena. Priljubljena

so tudi personalizirana darila,

ki na obdarovanca naredijo poseben vtis. V Sloveniji je vse

več podjetij s ponudbo daril bio/eko linij.

oktober 2014

P

oslovno obdarovanje je ob pravi izbiri darila eno od področij, ki med poslovnimi partnerji utrjuje odnose, med zaposlenimi dviga pripadnost podjetju in odpira poti za uspešno sodelovanje. Pogosto je povezano z zgodbo podjetja, a napačno je, če se zanemari karakter partnerskega podjetja ali osebe, ki ji je darilo namenjeno.

K razvoju trajnostnih korakov poslovanja podjetja sodijo primerne odločitve za obdarovanje, torej trajnostne, zelene. Veča se ponudba raznovrstnih ekoloških oziroma okolju prijaznih izdelkov, kjer prevladujejo leseni izdelki, razni polnilci na solarne celice, nakupovalne vrečke za večkratno uporabo, steklenice ali plastenke za vodo, pisala iz papirja, lesa, reciklirane plastike ali blokci iz recikliranega papirja, razne rastlinice ali semena v lončku, trak za ključe iz recikliranih materialov in drugi različni izdelki iz recikliranih materialov, razni seti za varčevanje z energijo idr. Podjetje se lahko odloči tudi za povsem unikatna namenska darila, ki pri prejemnikih navadno pustijo prav poseben pečat. Močan vtis naredijo personalizirana darila. Dobra ideja so lahko tudi darilni paketi lokalnega ponudnika različnih dobrot ali naravne kozmetike, mil, lesenih izdelkov, paketi čokolade, svežega ali suhega sadja idr. Nekatera podjetja se ob koncu leta odločijo, da denar za obdarovanje namenijo okoljski organizaciji ali konkretnemu okoljskemu projektu ali v humanitarne namene. Tudi pri pošiljanju daril lahko podjetje vključi okoljsko noto in za zavijanje oziroma pošiljanje uporabi recikliran darilni papir z organskimi barvami ali reciklirane papirnate darilne vrečke, ki se jih da ponovno uporabiti idr.

Eko poslovna darila

okolje

93

Eko poslovna darila

Poslovno darilo je obraz podjetja Kako se podjetja odločajo za izbiro poslovnega darila ob koncu leta in čemu dajejo prednost?

K

lavdija Vidic, vodja tržnega komuniciranja pri Si.mobil: »Si.mobil vsako leto pripravi darilo s konceptom in zgodbo. Letos ne bo nič drugače. Seveda pa nikoli ne razkrijemo, kakšno bo darilo. Lahko povemo le, da bo kot vsako leto darilo s poudarkom na vsebini in estetiki, ter da pri kreaciji upoštevamo večnamenskost in filozofijo Re.misli. Darilo bo kot vedno enako za zaposlene in za poslovne partnerje. Darila imajo močno simbolično vrednost. Ne dosegajo višjih finančnih vrednosti in ustrezajo jasnim pravilom skladnosti poslovanja podjetja. Naše darilo poleg uporabne vrednosti s sabo vedno prinaša zgodbo. Lani je bila unikatna lučka s sporočili bližine, leto pred tem sodobno oblikovana pručka, ki smo ji dodelili vlogo pomočnika za vsakega družinskega člana. V naši kolekciji daril smo imeli tudi leseno gugalnico, ki v domovih vzbujala igrivost, ali pa je postala eleganten pladenj za sadje in copate, ki so klicali k domačnosti in sprostitvi in poudarjali pomen kreativne ponovne uporabe.

Narejeni so bili iz odpadnega blaga. Morda bi izpostavili še darilo izpred let, ko smo povsod v podjetju popolnoma ukinili plastenke, naredili analizo vode iz vodovoda in želeli sporočiti našo skrb za čisto pitno vodo v Sloveniji. Takrat smo podarili lepo oblikovano steklenico in kozarec.

Vsako darilo je vredno veselja, če je iskreno in od srca. Če nosi s seboj še uporabno vrednost in sporočilo, pa toliko bolj.«

V

Termah Dobrna se pri iskanju poslovnih daril odločajo za lokalna darila, kot so med, razni čaji, kot poslovno darilo pa namenijo tudi kaj iz svoje ponudbe (masaže, savne, kopanje idr.). Sicer darila manjše vrednosti podarjajo skozi vse leto, več daril pa namenijo ob koncu leta. Pri izbiri pakirnega materiala gledajo na to, da je kar se da naraven, kot je na primer papir. Prejem darila pa jim pomeni izkazovanje pozornosti in spoštovanja.

41 onudniki raznih poslovnih in promocijskih daril so navadno proti koncu leta precej zavzeti, saj podjetja začnejo razmišljati o darilih ob koncu leta. Kakšna je ponudba ekoloških poslovnih daril, kako se podjetja zanje odločajo in kakšni so trendi, so nam povedali nekateri od ponudnikov.

J

asna Triller, direktorica podjetja IDentiks kartični sistemi d.o.o.: »V IDentiksu pri izbiri poslovnih daril prisegamo na kreativnost in unikatnost, a tudi na uporabnost. Trenutno je hit med darili v naši ponudbi prenosna rezervna baterija Power bank, ki je majhna, lahka in priročna. Napolni telefon, tablico oziroma kar koli z USB priključkom, poleg tega se ga dobi v raznoraznih barvah in oblikah.

Nanjo se lahko natisne dizajn in logotip, po želji tudi ime obdarovanca. Zame osebno je še posebej pomembno, da je darilo personalizirano, saj se ob prejemu takšnega darila počutiš posebnega. S tem skušaš o osebi, ki ji darilo podarjaš, izvedeti čim več, četudi je sicer ne poznaš dobro. Tudi trendi modernega

Imamo več kot 400 oblik USB ključek. Naredimo jih tudi v obliki po želji stranke.

I

zbira poslovnega darila bi morala slediti viziji podjetja, celostni grafični podobi in usmerjenosti k družbeni odgovornosti – kar pomeni okolju prijazna darila. Za slednja se na naše veliko veselje podjetja in druge organizacije vedno pogosteje odločajo. Opažamo, da se za poslovna darila pogosto izbira USB ključke.

Ponudba je pri nas zares velika, imamo jih več kot 400, od varnih oziroma šifrirnih, vodnih,

V

93

lesenih, z biseri, mini, metalnih, usnjenih, tudi USB nakit, USB kartice ali pa naredimo USB ključek v obliki po želji. Naredili smo po naročilu že letalo in fotoaparat. Sicer pa se lahko od meje med pozornostjo in podkupnino odmaknemo tako, da energijo pri izbiri daril vložimo v idejo in trud, ne pa v vrednost. Če smo v dilemi glede očitka o podkupovanju, je najboljše, da smo pri nakupu takšnih ali drugačnih daril pozorni na določila davčne zakonodaje, da darilo ne presega 42 evrov.

okolje

P

časa so bolj osebna unikatna darila, izbrana za vsakega poslovnega partnerja posebej. Na eni strani želimo obdarovanca razveseliti in mu izkazati spoštovanje, na drugi strani želimo povedati tudi nekaj o sebi. Pred leti me je lepo presenetilo darilo z ličnim kovinskim etuijem za poslovne vizitke, ki jih imam že zaradi narave mojega dela več kot sicer. Na etuiju so bile vgravirane začetnice mojega imena in priimka. Zelo sem bila vesela, saj mi je bilo darilo pisano na kožo, pa me oseba ni poznala tako dobro, temveč le poslovno.

naši ponudbi ekoloških daril imamo biorazgradljive kartice, ovitke, ovratne trakove iz bambusa ali bombaža, vrečke iz lana in konoplje, pisala, beležke, USB ključke idr. Podjetja, ki bi rada pokazala, da jim ni vseeno za naravo, se vse pogosteje zanimajo za izdelke iz naše bio/eko linije iz 100 % naravnih in obnovljivih virov. Največ povpraševanja je po različnih lesenih USB ključkih.

Bio/eko linijo ID dodatkov in promocijskih izdelkov smo lansirali z željo, da bi vizija, naravnanost in kultura podjetij pretehtale njihovo odločitev pri izbiri daril, da se ne bi odločali vedno zgolj na podlagi najcenejše in okolju škodljive promocije. Menim, da je tudi ekološka promocija postala dovolj cenovno dostopna, da si jo podjetja lahko »privoščijo«.

Promocija

oktober 2014

Trend ekoloških poslovnih daril

42 93

okolje

Vse več je podjetij, ki so naredila korak k ohranitvi narave in želijo zmanjšati svoj vpliv na okolje. Poslužujejo se zelene promocije in se zavedajo, da je njihova lastna promocija hkrati tudi pošiljanje eko impulzov širokemu krogu ljudi. S pogostejšimi eko dejanji prispevajo velik delež k ozaveščanju ljudi in vzpodbujanju splošne okoljske zavesti v vsakdanjem življenju posameznika. Izdelki iz naše bio/eko linije so iz recikliranih, organskih in drugih okolju prijaznih materialov ter ob razkroju ne puščajo toksičnih učinkov, prispevajo k varčevanju z energijo oziroma za delovanje izrabljajo energijo iz obnovljivih virov. Mnogi bio izdelki so v dejansko še atraktivnejši ter prijetnejši na otip in za uporabo kot ostali izdelki. Žal je tako, da je cena še vedno na prvem mestu, pa čeprav govorimo o varovanju okolja in družbeni odgovornosti. Se pa na tem področju tudi v IDentiksu zelo trudimo spodbujati, sponzorirati, promovirati in biti zgled z našo ponudbo.«

E

va Jelnikar Mrak, direktorica podjetja Axis Mundi, d.o.o.: »Vsekakor lahko rečemo, da večina podjetij išče predvsem uporabna darila, če je le možno pa naj bi bila tudi kreativna. Po zelo uspešno zaključenem prvem sejmu trajnostnih promocijskih idej FERFER1, ki smo ga imeli v začetku meseca, vsekakor

oktober 2014

Promocija

lahko potrdimo, da so bili naši obiskovalci zelo navdušeni nad predstavljenimi idejami in so izrazili željo po še več informacijah o možnostih in prednostih odgovornega in okolju prijaznega promocijskega obdarovanja. Luksuznih daril nismo nikoli ponujali, saj močno zagovarjamo personalizirana družbeno odgovorna in okolju prijazna darila, ki sporočajo vrednote podjetja, ki jih podarja.

Ko govorimo o sporočilni vrednosti, zagotovo ne moremo govoriti o podkupovanju. Vedno bolj pogosto posamezna darila tiskamo ali graviramo tudi z imenom prejemnika. Ko podarjamo personalizirano darilo, prejemnik ve, da je bilo namenjeno prav njemu.

N

aš spletni portal Ekoman naročnikom ponuja preko 700 okolju prijaznih izdelkov, narejenih iz različnih recikliranih ali reciklažnih materialov, FSC certificiranega lesa in papirja. S prodajo ekomanovih izdelkov smo ugotovili, da večina ljudi, ki išče tovrstna darila, išče tudi trajnostno naravnano zgodbo. V tem duhu smo razvili blagovno znamko Little Steps, katere izdelki skozi igro izobražujejo otroke, spodbujajo pogovor in pozitiven odnos do perečih ekoloških težav. Celotno kolekcijo izdelkov Little Steps smo oblikovali in izdelujemo v Sloveniji. Sodelujemo tudi z več lesarskimi delavnicami, ki za nas izdelujejo

lesene izdelke, katere vse bolj pogosto izvažamo našim partnerskim podjetjem iz poslovnega združenja IPPAG. V sklopu FERFER1 smo pričeli sodelovati tudi z varuhi semen in Slovensko filantropijo.«

B

ojan Dobravc, direktor podjetja Magma poslovna darila d.o.o.: »V malih podjetjih, s.p.-jih, d.o.o.-jih izbirajo predvsem uporabna in praktična ter predvsem promocijska darila.

V javnem sektorju se odločajo predvsem za izdelke iz recikliranih materialov, bio izdelke, USB ključke in tudi kakšne zahtevnejše produkte. V velikih podjetjih pa se odločajo za uporabna, kreativna in unikatna darila.

Izbira darila je povezana tudi s priložnostjo oziroma je odvisno od letnega časa. Za kakšno množično promocijo se izbirajo predvsem obeski za ključe, kemični svinčniki, poleti kakšne majice, jeseni dežniki, pozimi strgala za led.

Izjemno malo je povpraševanja po luksuznih, dražjih produktih. Vse bolj se veča tudi povpraševanje po ekoloških produktih. Povečanje smo opazili predvsem v lanskem in letošnjem letu. Sicer pa so najbolj iskana darila izdelki iz umetnih mas, saj so najugodnejša. Trenutno je povezovanja z lokalnimi ponudniki produktov z naše strani bolj slabo, saj za to še ni dovolj povpraševanja.«

so lahko potiskane z imeni

Kakšne so posebnosti Flaške, katere okoljske in druge elemente ste želeli poudariti?

ki s strukturiranjem vode trgu ponuja posebno steklenico Flaška. Z izvirnimi in atraktivnimi

ali z logotipom podjetja, predstavljajo lepo darilo.

Gre za nišni izdelek, ki je prepoznan po svetu. Kot je povedal direktor podjetja Maks Vrečko, je v začetku leta 2013 izvoz presegel domači trg.

Osnova Flaške je steklo, najprimernejši material za vodo tako z vidika varovanja okolja kot zdravja. Steklenice iz stekla se seveda v nasprotju s plastičnimi lahko razbijejo, zato smo jih oblekli v različne zaščitne nogavičke.

Najbolj popularna je zaščita iz neoprena, ki omogoča tiskanje atraktivnih vzorcev, personalizacijo z imeni in tudi tiskanje logotipov za podjetja. Flašk z logotipom smo izdelali že kar precej, saj je posrečeno darilo z visoko vrednostjo. Podjetje s Flaško zaposlenim in poslovnim partnerjem podari košček zdravja, saj pri sodobnem hitrem tempu življenja zlahka pozabimo na zadostno pitje vode.

Atraktivna Flaška nas v vsakem trenutku opominja na pomembnost pitja vode, zaradi kakovostne izdelave pa bo na delovni mizi prisotna vrsto let.

Pri Flaški uporabljate proces strukturiranja vode. Kakšne so lastnosti in učinki te vode?

Lastnosti strukturirane vode se med različnimi vrstami vode razlikujejo, ravno tako so učinki na ljudi različni. Imamo narejenih precej testiranj (dosegljiva so na naši spletni strani) in obstoječi uporabniki so nad Flaško navdušeni, vendar bi bilo posploševanje lahko zavajajoče. Osnovna ideja strukturiranja vode pri Flaški je, da vodo vračamo v njeno izvirsko stanje. Gibanje vode po ceveh od izvira do pipe namreč ni naravno gibanje vode, zato se njena notranja struktura poruši. Postopkov za ponovno revitalizacijo vode je sicer veliko, vendar nobeden od njih ni tako dostopen in praktičen kot pri Flaški.

Flaška ima že preko 120.000 uporabnikov, verjetno največ v Sloveniji. Kako pa jo sprejema svetovni trg? Na katerih trgih ste prisotni?

okolje

zaščitnimi nogavičkami, ki

Z jagodami sem se ukvarjal vrsto let in preizkusil vrsto različnih pristopov za izboljšavo kakovosti jagod, pridelanih na ekološki način. Daleč najboljše rezultate sem dosegel z uporabo strukturirane vode, kar je logično, saj jagode vsebujejo 89 % vode. Kljub temu, da je strukturiranje vode poznano že vsaj 80 let, uporaba te tehnologije ni razširjena.

Kombinacija alternativnega pristopa in izdelka za vsakdanjo rabo (steklenica za vodo) je botrovala nastanku Flaške.

V začetku leta 2013 je izvoz presegel domači trg. To je razumljivo glede na velikost slovenskega tržišča, na tujih trgih pa je prisotna stalna rast. Flaška je nišni izdelek (pravzaprav ustvarjamo svojo nišo), vendar prisotna po celotnem svetu. Naši glavni trgi so Hrvaška, Avstrija, Nemčija, Estonija, Španija in ZDA, dobro imamo pokrit celoten Balkan. Zanimivo je, da se Flaška prodaja tudi v Singapurju, na Tajskem in na Filipinih, precej smo jih poslali v Avstralijo. Največjo rast v prihodnje pričakujemo v Nemčiji. Strukturiranje vode je po svetu najbolj poznano iz del avtorja Masaruja Emotoja, s katerim sodelujemo. Glede na to, da je dr. Emoto izjemno uspešen avtor z milijoni prodanih izvodov svojih knjig, lahko ugotovimo, da je potencial za Flaške velik.

Svojevrstno priznanje smo dobili na sejmu Natural Products Expo West v Kaliforniji, kjer smo osvojili 2. mesto na tekmovanju Nexty.

Ocenjevali so se izdelki, ki bodo v prihodnosti najbolj zaznamovali področje naravnega življenja.

Kakšni so vaši poslovni načrti?

Ker smo odvisni zgolj od lastnih finančnih sredstev, načrtujemo zmerno rast. Večji korak naprej bo pomenilo lansiranje popolnoma novega izdelka, ki je predviden za prvo polovico prihodnjega leta. Ves čas pa bomo ohranjali svojo konkurenčno prednost, to je fleksibilnost in hitrost, ki je izjemno pomembna pri izvedbah za poslovna darila. Zgodi se, da podjetje šele začetek decembra ugotovi, da so pozabili na poslovna darila in pri nas lahko ta izziv zelo hitro rešimo.

oktober 2014

Begunjah zraslo podjetje,

Maks Vrečko

Začeli ste s pridelovanjem jagod, pristali pa pri Flaški. Kako se je to zgodilo?

foto: arhiv podjetja

Iz pridelave jagod je v

93

Flaška – inovativna in praktična

43

Zeleno omrežje

V izdelkih več reciklatov in manj energije foto: www.shutterstock.com

44 93

okolje

Zelena elektronika

Z manjšimi in večjimi elektronskimi napravami se dnevno srečujemo na delovnem mestu in doma. Zato je razvoj zelene elektronike več kot nujen. Tega se zavedajo tudi večji svetovni proizvajalci

Zelena elektronika

elektronskih naprav, kot so Panasonic, HP, Lenovo in Samsung. Z razvojem izdelkov

želijo doseči predvsem večjo energetsko učinkovitost

proizvodov in proizvodnega procesa. Gre torej za izdelek

v celotnem življenjskem

ciklu. Sem spada tudi skrb

za ravnanje z izdelki po

uporabni dobi, zato spodbujajo ozaveščanje o pravilnem

načinu odlaganja, vzpostavljajo

sisteme za vračanje svojih izdelkov, zmanjševanje

odpadkov, na njihovo večjo

oktober 2014

reciklabilnost pa so pozorni že pri okoljski zasnovi izdelka.

P

ri dizajnu se proizvajalci različnih elektronskih naprav usmerjajo k temu, da so izdelki narejeni iz materialov, ki se dajo kar najbolj učinkovito razstaviti in ločiti, da je recikliranje boljše. Pozornost posvečajo tudi neonesnaženosti posameznega materiala za čim čistejši reciklat. Kolikor je mogoče, se izogibajo uporabi lepil in drugih sredstev za spajanje posameznih delov. Raje razvijajo sisteme za zapiranje in spajanje brez uporabe lepil. Vse to omogoča lažje razstavljanje in recikliranje.

Nevarne materialih zamenjujejo z manj nevarnimi za človekovo zdravje in okolje, kolikor jo to le mogoče glede dostopnosti na trgu. Zato v razvoju posvečajo veliko pozornosti iskanju alternativ.

Velika pozornost reciklaži

P

ri Panasonicu izbirajo materiale po možnosti reciklaže. Bolj naklonjeni so uporabi kovin in plastike; predvsem plastika se lahko preprosto razstavi in reciklira. Na Japonskem in Kitajskem imajo reciklažne obrate, v več drugih državah pa za zagotavljanje reciklaže proizvodov sodelujejo z zunanjimi partnerji. V svojem ekotehnološkem centru na Japonskem razvijajo in testirajo tudi nove tehnologije za recikliranje. V svojih proizvodih zmanjšujejo uporabo nevarnih materialov. Naredili so seznam in vodnik za rangiranje različnih kemijskih substanc, ki so prepovedane, zato jih ne uporabljajo v nobeni od svojih tovarn. Kjer

je tehnično mogoče in finančno sprejemljivo, si prizadevajo narediti več, kot zahteva le zakonodaja. V skladu z uredbo REACH svoje kupce obveščajo o vsaki substanci, na katero je treba biti pozoren. Pri okoljski zasnovi proizvodov si proizvodni dizajn prizadeva za možnost minimalne porabe energije, ponovne uporabe in recikliranje. Do leta 2018 so si postavili cilj, da bodo za vse svoje proizvode v povprečju uporabili najmanj 16 % recikliranega materiala. O pravilnem ravnanju po uporabni dobi proizvodov svoje kupce opozarjajo z znakom prečrtani koš za smeti in z navodili. V številnih državah aktivno sodelujejo z nacionalnimi shemami za ravnaje z odpadki, da zagotovijo dobro obveščenost potrošnikov o ravnanju z e-odpadki.

Uporabnikom omogočajo večje okoljsko ravnanje tudi z raznimi funkcijami na elektronskih napravah, predvsem pri tistih proizvodih, kjer je to smiselno. Tako so ekofunkcije na voljo na vseh televizorjih in beli tehniki, medtem ko so za digitalne kamere ekofunkcije za uporabnika manj koristne. Ekofunkcije v proizvodih pogosto dosežejo z uporabo energetsko varčnih komponent za izdelke.

Dizajn za nižji okoljski odtis

P

ri HP si zelo prizadevajo za tako zasnovo proizvodov, ki jih bo mogoče čim preprosteje razstaviti na posamezne materiale tudi brez uporabe orodij. Zato se izogibajo uporabi lepil in posamezne dele spajajo z zaklopnimi

Promocija

e v letu 1992 so v svoj sistem vpeljali pionirski program »Design for Environment« (dizajn za okolje), ki z vsakim proizvodom in rešitvijo, od najmanjše kartuše do celotnega podatkovnega sistema, skrbi za okoljski vpliv.

Več kot 50 okoljskih proizvodnih strokovnjakov dela s timi oblikovalcev in si prizadeva

T

T

udi v podjetju Lenovo veliko pozornost posvečajo reciklabilnosti svojih proizvodov in ponovni uporabi tistih delov, za katere je to mogoče. V proizvode uvajajo materiale, ki so manj nevarni za človeka in manj škodljivi za okolje. Veliko pozornost posvečajo materialom, ki so nizko halogeni, pri dizajnu pa se osredotočajo na minimizacijo različnih vrst plastike.

Izogibajo se onesnaženosti plastike z barvami in lepili, zato za dekorativno barvanje raje uporabljajo netopne premaze v obliki praška.

Iz najbolj konjunkturnih proizvodov in tudi iz

okolje

Optimizacija embalaže

drugih izključujejo halogene, razvijajo energetsko učinkovitejše in dalj časa obstojne baterije za prenosne računalnike. Imajo seznam materialov in substanc, ki ogrožajo okolje, in jih ne uporabljajo v svojih proizvodih. Pri porabi materiala skrbijo tudi za embalažo, uporabljajo reciklirane materiale in materiale, ki so reciklabilni. Osredotočajo se na zmanjševanje količine materiala za embalažo, svojim kupcem pa pri pošiljanju dajejo tudi možnost izbire vračljive embalaže. Kupec po prejemu izdelka embalažo pošlje nazaj na Lenovo, kjer jo nato ponovno uporabijo. Z dizajnom so od leta 2008 naprej zmanjšali porabo embalaže po teži za več kot 1.200 ton, od tega v letu 2012/2013 za 200 ton. Za nekatere proizvode že uporabljajo popolnoma recikliran material za embalažo.

93

45 Ž

za izboljšanje okoljskega odtisa proizvodov, merjenje napredka in komunikacijo rezultatov. To vodi do mnogih inovacij pri materialih, transportu, uporabi proizvodov, vračanju in možnostih recikliranja. Tudi uporabnike spodbujajo k okoljskemu ravnanju z različnimi orodji, ki so uporabnikom na voljo za posamezne proizvode. Uporaba elektronskih naprav navadno proizvede več toplogrednih plinov kot kateri koli drug cikel proizvoda, zato izboljšujejo energetsko učinkovitost in uporabo virov za proizvode.

udi Samsung se pri svojih elektronskih napravah osredotoča predvsem na povečanje energetske učinkovitosti, izboljšanje reciklaže in omejitev uporabe nevarnih snovi v proizvodnji in pri tem upošteva okoljske zasnove proizvodov (od leta 2006 naprej) v celotni fazi. Za mnoge proizvode, ki uporabljajo okolju prijazne tehnologije, kot so televizorji, zasloni, pametni telefoni, tiskalniki, prenosni računalniki, klimatske naprave, hladilniki, kamere idr., so prejeli skupno 2.926 globalnih okoljskih certifikatov, kar je največ v industriji IT.

oktober 2014

elementi. S tem je olajšana tudi nadgradnja njihovih proizvodov. Njihovi proizvodi so večinoma narejeni iz aluminija in plastike, zato je večina osebnih računalnikov, tiskalnikov in strežnikov 90-odstotno reciklabilna. Pri oblikovanju proizvodov iščejo rešitve, da bi porabili manj materiala in uporabili druge substance, ki so manj nevarne za človekovo zdravje in za naravno okolje. Različne materiale tudi sami preverjajo in analizirajo. Leta 2007 so ustanovili integriran ocenjevalni pristop za analiziranje alternativnih materialov oziroma substanc z manjšim tveganjem za človeka in okolje. Ta pristop temelji na konceptu »GreenScreen« za varnejšo uporabo kemikalij, ki ga je razvila nevladna organizacija »Clean Production Action«.

Ocenili so že več kot 160 materialov, ki predstavljajo več kot 80 % teže njihovih izdelkov.

Alternativne ocenjevalne programe izvajajo tudi za lepila. Če nimajo na voljo primerljivih alternativ, tesno sodelujejo z dobavitelji in oblikujejo rešitve za svoje specifikacije.

46

Izdelkov z boljšo okoljsko učinkovitostjo je v EU le okoli 5 % foto: www.shutterstock.com

mag. Vanesa Čanji

Trg »prijaznih« izdelkov v EU

okolje

93

Trg »prijaznih« izdelkov v EU

Vrednost svetovnega trga „nizkoogljičnega“ in „okolju prijaznega“ blaga in storitev je ocenjena na 4,2 milijarde

EUR, delež EU je 21 % (vir: Department for Business,

Innovations and Skills, 2012: Low Carbon Environmental Goods and Services ). Ta trg se

v povprečju na leto poveča za

4 %, tudi v času gospodarske

recesije, kar prispeva k temu, da je ekološko gospodarstvo eden od sektorjev z največjim

potencialom rasti1.

Konkurenca med podjetji na trgu okolju prijaznih

izdelkov2 je vse večja. Ti izdelki lahko proizvajalcem

pomagajo zmanjševati

stroške proizvodnje, saj manj porabljenih virov pomeni

manjše stroške proizvodnje,

oktober 2014

potrošnikom pa stroške

uporabe.

T

ak primer je bela tehnika najvišjega razreda po direktivi o energetskem označevanju.

Okolju prijazne izdelke je na splošno tudi lažje reciklirati ali ponovno uporabiti, kar za družbo kot celoto pomeni boljše in cenejše ravnanje z odpadki.

Velik neizkoriščen potencial na EU trgu

V

endar okolju prijazni izdelki še vedno predstavljajo razmeroma majhen del trga potrošniških izdelkov v EU. Številne študije so pokazale, da je tržni delež izdelkov z boljšo okoljsko učinkovitostjo razmeroma majhen, v nekaterih kategorijah proizvodov in nekaterih državah članicah znaša samo do 5 %. Podatki kažejo, da je povpraševanje po teh izdelkih veliko, če je njihova cena konkurenčna, torej je potencial na notranjem trgu neizkoriščen. Če bi ga izkoristili, bi imelo to pozitiven učinek tudi na zaposlovanje, saj bi se zaradi bolj učinkovite rabe virov v gospodarstvih EU do leta 2020 lahko ustvarilo do 2,8 milijona 11 2 2

1 http://ec.europa.eu/europe2020/pdf/ags2013_sl.pdf 2 Okolju prijazni izdelki so tisti, ki učinkoviteje izrabijo vire in v svojem življenjskem krogu - od pridobivanja surovin, proizvodnje, distribucije, uporabe do konca življenjske dobe, vključno s ponovno uporabo, recikliranjem in predelavo - povzročijo manj okoljske škode od primerljivih izdelkov iste kategorije. Okolju prijazne najdemo v vseh kategorijah proizvodov ne glede na to, ali imajo znak za okolje in se jih trži kot okolju prijazne.

novih delovnih mest (Delovni dokument služb Komisije „Izkoriščanje zaposlitvenega potenciala zelene rasti“, SWD 2012, 92 final, priložen sporočilu »K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti«).

Evropa izgublja konkurenčno prednost

P

odjetja, ki izdelujejo okolju prijazne izdelke, imajo običajno vodilno vlogo na področju inovacij. Z nižjimi stroški, večjo produktivnostjo, zanesljivostjo oskrbe in manjšo izpostavljenostjo okoljskim tveganjem imajo nekatera evropska podjetja konkurenčno prednost na področju ekoloških inovacij. Danska, Švedska in Finska so skupaj z ZDA na področju čiste tehnologije med najboljšimi na svetu. A kot kažejo raziskave, sta Kitajska in Indija že prehiteli Nizozemsko, Avstrijo, Belgijo, Francijo in Španijo (Glej poročilo Global Cleantech Innovation Index 2012, CleanTech Group in WWF). Brez nadaljnjega ukrepanja bo konkurenčnost EU v tem sektorju ogrožena.

Ni skupne opredelitve, kaj je okolju prijazno

V

EU še ni splošno sprejete opredelitve, kaj so okolju prijazni izdelki, in organizacije,

47 E

na največjih pomanjkljivosti nekaterih metodoloških pristopov za merjenje okoljske učinkovitosti je njihova nepopolnost. Ne obravnavajo vseh neposrednih in posrednih vplivov določenega izdelka ali organizacije – tj. celotnega življenjskega kroga. Številni kazalniki se osredotočajo na obdobje med delovanjem (npr. koliko vode porabi pralni stroj), pri tem pa ne upoštevajo stroškov proizvodnje in odstranjevanja ali možnosti za ponovno uporabo in recikliranje. Nekatere ocene se osredotočajo na en okoljski kazalnik, zaradi česar se morda drugi kazalniki ne upoštevajo, to pa bi pomenilo t. i. „prelaganje bremena“. Za nove nizkoenergijske izdelke je lahko na primer potrebna redka ali nevarna snov. To bi lahko prispevalo k varčevanju z energijo, vendar bi imelo negativen učinek z vidika izčrpavanja virov ali okoljskega vpliva na koncu življenjskega kroga proizvoda. Na vsak način bi bilo treba pri oceni upoštevati celoten življenjski krog, kajti le tako se odločitev za izboljšanje okoljske učinkovitosti lahko sprejme na podlagi popolnih informacij.

(Ne)potrebni stroški za podjetja

O

koljska vprašanja so vse pogosteje vključena v trženje in trženjske strategije.

3 Metode za merjenje okoljske učinkovitosti proizvodov in organizacij je mogoče razdeliti v dve glavni kategoriji: 1) merjenje okoljske učinkovitosti glede na neposredne vplive (tj. vplive, ki jih je mogoče neposredno pripisati proizvodu/organizaciji, kot na primer nevarni odpadki iz proizvodnje). Od teh metod nekatere obravnavajo skupni vpliv na okolje (npr. področje uporabe 1 protokola o toplogrednih plinih), druge pa več okoljskih vplivov (npr. ključni kazalniki učinkovitosti EMAS); 2) merjenje okoljske učinkovitosti glede na neposredne in posredne vplive (tj. vključno z vplivi v drugih fazah življenjskega kroga, npr. ekstrakciji, logistiki, uporabi in koncu življenjske dobe – ocena življenjskega kroga). Od teh metod nekatere obravnavajo skupni okoljski vpliv (npr. področje uporabe 1 protokola o toplogrednih plinih), druge pa več okoljskih vplivov (npr. znak EU za okolje ).

Š

tevilo metod za merjenje okoljskega vpliva, na primer ogljičnega ali vodnega odtisa, hitro narašča, vzporedno s številom nacionalnih in zasebnih pobud. To lahko ustvari znatne stroške za podjetja, zlasti če morajo uporabljati različne metode bodisi v različnih državah bodisi pri različnih trgovcih izpolnjevati različne zahteve glede označevanja in preverjanja.

Relativni stroški in povezane obremenitve so veliko višji za mala in srednja podjetja (MSP).

P

oleg dodatnih stroškov lahko množenje metod proizvajalcem oteži tudi trgovanje z okolju prijaznimi izdelki celo znotraj EU. Podjetja, ki želijo trgovati prek nacionalnih mej, hitro ugotovijo, da so zahteve glede okoljskih informacij za proizvode, ki jih želijo prodajati, čez mejo drugačne. Da bi lahko podjetja konkurirala na podlagi okoljske uspešnosti, so dejansko prisiljena, da se vključijo v različne zasebne ali javne sheme, ki prevladujejo na posameznih trgih in temeljijo na različnih metodah. Z drugimi besedami, videti je, da načelo vzajemnega priznavanja na enotnem trgu ne odpravlja netehničnih ovir za trgovanje znotraj EU. Tudi brez pravnih zahtev morajo izvozniki uporabljati nacionalne komunikacijske metode (npr. nacionalni predpisi za znak za okolje), ki so blizu domačim potrošnikom, da ne bi bili v slabšem položaju kot lokalni proizvajalci.

S

cenarij, po katerem se običajno, vendar neučinkovito, trži okolju prijazne izdelke v Evropi, je tak: podjetje, ki želi tržiti tak izdelek v Združenem kraljestvu, Franciji, Italiji in Švici, bi moralo za to, da bi lahko na podlagi okoljske učinkovitosti konkuriralo na različnih nacionalnih trgih, uporabiti različne metode. V Franciji bi bilo treba izvesti oceno vplivov na okolje v skladu s francosko metodo (BP xX30-323), v Združenem kraljestvu bi 4 Ocena življenjskega kroga je uveljavljeno metodološko orodje, ki na kvantitativen način uporabi življenjski krog za okoljsko analizo dejavnosti, povezanih s postopki ali proizvodi. Osrednja značilnost ocene življenjskega kroga je celovito obravnavanje proizvodov ali procesov in njihovih funkcij ob upoštevanju proizvodnih in prodajnih dejavnosti. Tako na primer ocena življenjskega kroga proizvoda vključuje vse proizvodne postopke in storitve, povezane s proizvodom skozi njegov življenjski krog, od pridobivanja surovin prek proizvodnje materialov, ki se uporabljajo pri izdelavi, do uporabe, recikliranja in/ali končnega odstranjevanja nekaterih njegovih sestavnih delov.

bilo treba uporabiti PAS 2050 ali WRI GHG Protocol, v Švici švicarski pristop, v Italiji pa bi moralo podjetje upoštevati državno potrjeno shemo za merjenje ogljičnega odtisa in opraviti še eno analizo. Isto podjetje bi za švedski trg moralo pripraviti tudi okoljsko deklaracijo izdelka (EPD) na podlagi standarda ISO 14025.

Morda bi moralo pripraviti celo več okoljskih deklaracij izdelka, saj po svetu velja vsaj šest sistemov, ki imajo vsi svoje posebnosti, čeprav vsi temeljijo na standardu ISO 140255.

O

93

Podjetja kot orodje za merjenje in izboljševanje okoljske učinkovitosti svojih izdelkov ter za ocenjevanje svoje okoljske prepoznavnosti in trajnostne prepoznavnosti svojih dobaviteljev vse bolj uporabljajo oceno življenjskega kroga4.

okolje

ki bi temeljila na znanstvenih ugotovitvah.

Za merjenje in primerjalno analizo okoljske učinkovitosti3 se uporablja več metod, ki se med seboj razlikujejo, in za iste izdelke ali organizacije dajejo različne rezultate. Zaradi številnih metodoloških odločitev, ki so prepuščene presoji uporabnika, celo rezultati, pridobljeni z isto metodo, niso vedno primerljivi.

Takšna primerljivost pa je pomembna, da se omogoči konkurenca, ki temelji na okoljski učinkovitosti, ter da potrošniki in podjetja lahko sprejmejo ozaveščene odločitve.

b predpostavki, da znašajo stroški ene študije, potrebne za izpolnjevanje zahtev po eni metodi, 10.000 EUR, bi moralo podjetje ta strošek povečati za vsak nov trg, na katerega želi prodreti. V navedenem primeru bi stroški za podjetje, ki bi želelo na podlagi okoljske učinkovitosti konkurirati na petih evropskih nacionalnih trgih, znašali do 50 000 EUR na izdelek.

Pomanjkanje zaupanja potrošnikov v okoljske trditve

G

lede na raziskave so potrošniki v EU pripravljeni kupovati več okolju prijaznih proizvodov (vsakoletni Eurobarometri).

Vendar iste raziskave kažejo, da obstaja vrzel med vrednotami in ravnanjem ter vrzel v zaupanju. Na primer: 75 % državljanov EU pravi, da so pripravljeni kupovati okolju prijazne izdelke, samo 17 % pa jih je to v prejšnjem mesecu res storilo. Razlogi za to so različni, vključno s pomanjkanjem zaupanja v okoljske informacije, ki jih zagotovijo proizvajalci in trgovci, in slabšo razpoložljivostjo takih izdelkov po razumnih cenah. Poleg tega informacije o okoljski učinkovitosti proizvodov pogosto niso sporočene na način, ki bi omogočil primerjavo, kar zmanjšuje možnost ozaveščene izbire.

Š

tevilo okoljskih trditev narašča, vendar so vedno bolj površinske in nejasne6. Vse bolj prevladuje mnenje, da podjetja konkurirajo na podlagi svojih trditev, ne pa na podlagi dejanske okoljske učinkovitosti.

5 Nemčija, Švedska, Norveška, Japonska, Južna Koreja in Tajvan.

6 OECD (2011): Okoljske trditve – ugotovitve in zaključki Odbora OECD za varstvo potrošnikov; DEFRA (2010): Ocena okoljskih trditev na embalaži proizvodov.

interseroh, d. o. o., brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče, T: 01 560 91 50, E: info@interseroh-slovenija.si, I: www.interseroh-slo.si

oktober 2014

Promocija

Naše znanje usmerja vaše odpadke

Z mobilnostjo se v podjetju konča, ko naj bi kupili dve kolesi foto: www.shutterstock.com

48 93

okolje

Mobilnost

Mobilnost

Kje je največ belih lis na poti do učinkovitejše trajnostne

mobilnosti v Sloveniji?

Tovorni promet z enormno

povečanim tranzitom po slovenskih cestah? Avtomobili?

Biogoriva? Javni potniški

promet? Odsotnost prometne

politike? Cestni promet, ki predvsem v mestih povzroča

onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom in delci PM10 in onesnažuje zrak? Ali

se zaradi tega povečuje število alergijskih bolezni pri otrocih?

Letošnji evropski teden mobilnosti je vnovič postavil

pred ogledalo stara in nova

vprašana trajnostne mobilnosti v Sloveniji. Marjeta Benčina, ki v Focusu, društvu za

sonaravni razvoj, vodi program

Mobilnost, je prepričana, da

oktober 2014

je v Sloveniji več besed kot

dejanj.

Letošnji Evropski teden mobilnosti je ponovno predstavil številne primere dobre prakse v Sloveniji, vendar ne vsepovsod. Kaj bi izpostavili?

Evropski teden mobilnosti (ETM) je potekal pod geslom Naše ulice, naše odločitve. Včasih so bile ulice simbol življenja, tam so se ljudje veliko družili in sklepali kupčije. Tak prostor je imel velik pomen za socialno življenje, hkrati pa je bil pomemben tudi z ekonomskega vidika.

Motorizacija prometa je cestam odvzela naštete vloge in služijo le še motornim vozilom. Poleg spremembe funkcije so ceste in vozila prinesle tudi veliko onesnaževanja. Promet bo leta 2020 največji onesnaževalec in proizvajalec toplogrednih plinov. Problematična pa so tudi druga onesnažila, kot so prašni delci, dušikovi oksidi, ki so odgovorni za več tisoč prezgodnjih smrti v Evropi, zmanjšano kakovost bivanja in poškodbo stavb. V društvu Focus smo v času ETM organizirali protest ob Dunajski cesti s podobnim geslom: »Naša ulica, naša odločitev«.

Ljubljana ima namreč namen širiti Dunajsko cesto, čeprav nevladne organizacije že dolgo opozarjamo, da za to ni razloga. Pritrjujejo nam tudi podatki o zmanjšanem številu motornih vozil na Dunajski, lokalno prebivalstvo in strokovna javnost. Mesto pa še vedno vztraja pri svojem.

Upamo, da se bodo poglobili v vse argumente in ustavili načrte ter tako vrnili ulico ljudem.

Dnevne migracije bi lahko zajezili z ukinitvijo sedanjega sistema stroškov prevoza na delo. Če bi le del tega denarja namenili v JPP, bi lahko imeli moderne avtobuse in hitrejši vlak.

To je le ena izmed akcij vašega društva, kjer uvrščate razvoj trajnostne mobilnosti med prednostne naloge. Kaj se je v zadnjih letih pozitivno spremenilo v trajnostni prometni politiki in kje zaostajamo?

V Sloveniji se veliko govori o trajnostnem prometu na deklarativni ravni, v praksi pa ni zaznati veliko pozitivnih premikov. Največji problem sta tranzitni promet in dnevne migracije. Prvega bi lahko rešili z višjimi davki na dizelsko gorivo in ukinitvami trošarin za tovornjakarje. Zaradi ugodnosti so vsi prometni tokovi usmerjeni preko Slovenije, kjer sicer uživamo v dobičkih iz goriva. Vendar to pomeni, da prevzamemo celotno breme onesnaževanja, kjer pa smo omejeni in kaznovani preko drugih evropskih direktiv. Podobno je pri dnevnih migracijah. V povprečju je zasedenost avtomobilov nekaj več kot 1 potnik/avtomobil. Ogromne mase avtomobilov pritiskajo na

49 urbana/zaposlitvena središča. Ker parkirna politika še ni dovolj stroga in je relativno lahko priti z avtom v mesta, se breme vseh teh tokov prevali na mesta, kjer se slabša kakovost bivanja meščanov. To bi lahko rešili s spremembo financiranja stroškov prevoza na delo.

A Ljubljana išče rešitve.

V Ljubljani je opaziti pozitivne premike na področju trajnostne mobilnosti. Mesto ima odlično napisano prometno strategijo. Veliko so naredili za pešce in kolesarje. Po drugi strani pa smo kot civilna javnost izključeni iz procesov odločanja. Kolesarske steze se gradijo brez pripomb uporabnikov in so večkrat nefunkcionalne. Denar se vlaga v peš cono v centru, obrobje mesta pa je zapostavljeno.

Večkrat poudarjamo: Ljubljana ni samo center!

Ostalih mest ne poznam tako dobro. Vendar iz zgodb, ki jih slišim, sklepam, da so pristopi pri reševanju prometne problematike necelostni.

Sem in tja se zgradi kak del kolesarske steze, po možnosti v predvolilnem času, most za pešce ali se zapre del ulice za promet. Na drugi strani pa gradijo obvoznice in širijo ceste. To je protislovno s trajnostno mobilnostjo, saj ta ne podpira širitve kapacitet za avtomobile. Širitev vedno generira več prometa, tega pa nočemo. Črni madež v trajnostni prometni politiki je vsekakor javni potniški promet, ki smo ga uspeli v zadnjih 20–30 letih uničiti.

Promocija

To je najbrž eden prvih izzivov trajnostne prometne politike. Na katere bi morala Slovenija še odgovoriti?

sedanjega sistema stroškov prevoza na delo. Če bi le del tega denarja namenili v JPP, bi lahko imeli moderne avtobuse in hitrejši vlak. In tako bi imeli ljudje večjo motivacijo uporabljati javni transport. Trenutno pa zgleda, da je to problem, ki se ga nihče noče lotiti, saj so stroški za prevoz na delo socialni korektiv zelo nizkih plač v Sloveniji.

Slovenija mora hkrati nujno posodobiti javni prevoz in vlagati v promocijo intermodalnosti. Ljudem je potrebno pokazati, da lahko opravijo vsakodnevna potovanja tudi na drugačen način, mislim na kombinacijo kolo – vlak – mestni avtobus in podobno. Ljudje bi z veseljem več uporabljali javni prevoz, če bi bil cenejši, udobnejši in časovno konkurenčen avtomobilom.

Mnogi so najbolj kritični do tranzitnega prometa.

Tranzitni promet bi Slovenija najbolje obvladala z upoštevanjem načela Onesnaževalec plača, torej s povečanjem obdavčitve goriva in cestnin in s prenehanjem subvencioniranja tega sektorja.

Katere občine v Sloveniji so sprejele celovite načrte trajne mobilnosti in kakšen pristop imajo v občinah, kjer dihajo slabši zrak?

Vse mestne občine v Sloveniji so dolžne sprejeti mobilnostne načrte, v katera bi morala biti vključena tudi načela trajnostne mobilnosti.

Prav tako so bili v nekaterih občinah sprejeti Odloki o kakovosti zraka, ki vključujejo ukrepe v prometu. Pristopi za reševanje problematike slabega zraka zaradi prometa so zelo splošni. Vsi poudarjajo pomembnost javnega

93

Kakšno vlogo bi lahko imel mobilnostni menedžer v podjetjih in kje bi bila realno njegova funkcija?

okolje

Črni madež v trajnostni prometni politiki je vsekakor javni potniški promet, ki smo ga uspeli v zadnjih 20–30 letih uničiti.

potniškega prometa, a dejansko se na tem področju ne dogaja nič.

Veliko podjetij in ministrstev v Sloveniji je že sprejelo mobilnostne načrte, vendar se zdi, da se ustavi pri nakupu dveh koles za uslužbence. Še vedno se vsi vozijo z avtomobili, četudi so od delavnega mesta oddaljeni za razdaljo, ki bi jo lahko prekolesarili. Mobilnostni menedžer ne bi imel nobene funkcije tam, kjer ni volje za spremembe. Podjetja, ki se zavedajo pomembnosti zadovoljstva zaposlenih in želijo na ta način tudi privarčevati veliko sredstev, ki bi jih drugače namenili za prevoz delavcev, se odločajo za bolj trajnostne pristope. Finančno nagrajujejo tiste, ki prikolesarijo na delo, na delovnem mestu jim postavijo tuš kabine, organizirajo javne prevoze za uslužbence in podobno. Tako rešijo več problemov. Zmanjšajo stroške prevoza za delavce, potrebujejo manj parkirnih mest, skrbijo za zdravje uslužbencev in hkrati naredijo medvedjo uslugo okolju.

Komisija torej načrtno uporablja EU paket 2030, da bi se znebila enega najboljših zakonov na področju razogljičenja prometa – Direktive o kakovosti goriv.

Kaj prinaša program mobilnosti v paketu EU? Evropska komisija je v podnebno energetskem paketu, ki ga je predlagala januarja letos, izrazila željo po ukinitvi Direktive o kakovosti goriv po letu 2020. Ta direktiva trenutno zapoveduje 6 % zmanjšanje toplogrednih plinov iz prometa do 2020. Do 2030 bo promet sektor z največ emisijami, 40 %, in takšne omejitve bi morda preveč korenito posegle v prometni sektor. V nevladnih organizacijah se sicer zavzemamo za odpravo 10 % cilja v Direktivi za obnovljivo energijo. Ta v večini pomeni uvedbo netrajnostnih biogoriv prve generacije, ki so ogljično intenzivnejša od konvencionalne nafte. Komisija torej načrtno uporablja EU paket 2030, da bi se znebila enega najboljših zakonov na področju razogljičenja prometa – Direktive o kakovosti goriv.

drugačni, inovativni in vedno kakovostni. svoje delovanje temeljimo na transparentnosti in zadovoljstvu zavezancev.

Podpiramo njihovo okoljsko in poslovno učinkovitost ter skrbimo za njihovo varnost na področju okoljskih in zakonodajnih tveganj.

oktober 2014

Marjeta Benčina

foto osebni arhiv

Ljudje bi z veseljem več uporabljali javni prevoz, če bi bil cenejši, udobnejši in časovno konkurenčen avtomobilom.

Z ustavitvijo načrtov za nove ceste in širitve cest, razen tam, kjer so okoljsko upravičene.

Dodatni pasovi sporočajo voznikom, da so dobrodošli in da je osebni transport najboljši način, da prideš od točke A do B. Prav tako je treba omejiti osebni transport s strožjo parkirno politiko in višjimi davki na gorivo.

Dnevne migracije bi lahko zajezili z ukinitvijo

50

Upravičenost umestitve nove sortirnice odpadkov v občini Krško Uroš Bogovič, Matjaž Knez, Matevž Obrecht1 Prioriteta družbe v sedanji potrošniški družbi je zmanjšati zmeraj večje količine odpadkov že na izvoru nastanka.

Tam, kjer to ni možno, se uporabljajo različne tehnike in tehnologije ravnanja z odpadki z namenom, da se jih čim več ponovno uporabi in reciklira, kar najmanj pa deponira.

Tako ravnanje je možno le, če ima komunalno podjetje ustrezno tehnologijo za obdelavo odpadkov. Med bolj znane uvrščamo sortirnice za mehansko in biološko obdelavo odpadkov. Mi se osredotočamo na način mehanske obdelave komunalnih odpadkov na dveh izbranih lokacijah na Dolenjskem, in sicer na Spodnji Stari Grad v Krškem in na Leskovec pri Novem mestu. Preučili smo smotrnost umestitve sortirnice za mehansko obdelavo odpadkov, primerjalno analizirali stroške obdelave odpadkov na obeh lokacijah ter ovrednotili ustreznejšo. Rešitev glede upravičenosti investicije smo podali skozi več vidikov.

Raziskave in naložbe

oktober 2014

okolje

93

Raziskave in naložbe

Uvod

T

ema naše raziskave je bila ravnanje z odpadki ter njihova mehanska obdelava na regionalnem nivoju. Zato smo preučili upravičenost umestitve izgradnje sortirnice za mehansko obdelavo komunalnih odpadkov v Spodnjem Starem Gradu. Za to smo se odločili z namenom, da bi učinkoviteje ravnali z odpadki ter povečali pomen ozaveščenosti o problematiki odpadkov pri splošni javnosti, zaradi manjših škodljivih vplivov naravi in človeku. Cilj je bil tudi obravnavati problematiko odpadkov v skladu s t.i. konceptom »4R«, ki narekuje premislek o tem, ali odpadki sploh morajo nastati (Rethink), zmanjšanje količin nastalih odpadkov (Reduce), ponovne uporabe le teh (Reuse) in čim višje stopnje recikliranja odpadkov (Recycle) – v tem vrstnem redu, saj smo zmeraj večkrat priča primerom, ko »odpadki« postanejo zanimiva in dragocena surovina.

P

od pojem učinkovitega ravnanja z odpadki uvrščamo zbiranje, obdelavo, odvoz in odlaganje odpadkov. Zakon o odlaganju odpadkov v Sloveniji določa, da se bodo morali odpadki do leta 2015 obvezno mehansko obdelati pred Vrsta storitve v € zbiranje in odvoz

odlaganje na CeROD-u transport ostanka odpadkov na CeROD mehanska obdelava odpadkov stroški vseh storitev letna količina odpadkov v tonah

stroški v €/tono

1 Fakulteta za logistiko, Univerza v Mariboru.

odlaganjem. Prav zaradi tega se je komunalno podjetje Kostak d.d. iz Krškega odločilo za izgradnjo sortirnice, kjer bi se ti odpadki mehansko obdelali. Podatke za raziskavo smo pridobili iz letnih poročil, investicijskega programa za izgradnjo projekta za mehansko obdelavo komunalnih odpadkov v občini Krško in internih listin.

Kaj je pokazala analiza rezultatov?

V

spodnji tabeli so prikazani stroški ravnanja z odpadki, kjer se le ti obdelujejo v Spodnjem Starem Gradu ali na CeROD-u. Iz tabele tudi razvidno, da do večje razlike prihaja pri primerjavi stroškov mehanske obdelave in pri prevozu odpadkov. Ker so stroški pri mehanski obdelavi in prevozu nižji, je cena obdelave odpadkov na tono nižja, kar pomeni ugodnejšo ceno storitve uporabnikom (občanom) in to za skoraj 10 % (9,98 %). Nižja kot je cena komunalnih storitev, večja je možnost, da se v sistem priključi več uporabnikov, kar na daljši rok ustvarja več dobička. (glej tabelo).

Mehanska obdelava v Krškem 1.321.477

Mehanska obdelava na CeROD-u 1.321.477

117.619

117.619

31.471

104.903

386.765

492.588

1.857.333

2.036.588

9.122

9.122

203,61

223,26

Vir: Leskovar & Modic, 2011

Z

raziskavo o upravičenosti izgradnje sortirnice v Spodnjem Starem Gradu je bilo ugotovljeno, da je bila umestitev upravičena tako s stroškovnega, logističnega in okoljskega vidika. Stroškovni vidik kaže, da so skupni stroški sortiranja odpadkov v Spodnjem Starem Gradu nižji za 10 % od enako opravljene storitve na CeROD-u. Če se odpadki sortirajo v Krškem, privarčujemo na transportu, ker se na CeROD odvažajo samo odpadki, ki se trajno odlagajo.

Z logističnega vidika se tako opravi manj prevozov, prihaja do manjše obremenjenosti cest in okolja, manjše porabe energije in delovne sile. Z izgradnjo pa so v Kostaku d.d. poskrbeli tudi za varovanje okolja, zmanjšali so količine hrupa, vonja (smradu) in izpuščenih izcednih vod v podtalnico.

Ključne besede: odpadki, sortirnica za mehansko obdelavo, lokacija sortirnice, Dolenjska, stroški

Literatura Bogovič, U., 2014. Umestitev sortirnice za mehansko obdelavo komunalnih odpadkov v občini Krško: magistrsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko, pp. 38–60.

varčevanje z energijo,

Kako pogosto za prevoz uporabljate kolo, javni potniški promet, katere vrste najpogosteje in za katere namene?

Uporaba javnega prometa, ravnanje z odpadki in hrano

Boštjan Krajnc, direktor KSSENA, Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško

okolje

Ne razsipati z energijo

93

51 Sklepne ugotovitve

Zelene navade

Kolo največ uporabljam v prostem času, javni potniški promet pa tudi med službenim časom, kadar imam poslovne obveznosti v mestu.

ter potrošnja so eni od pokazateljev vsakodnevnih zelenih navad. Tokrat smo o nekaterih zelenih navadah povprašali predstavnika lokalne energetske agencije.

Kako v svojem vsakodnevnem življenju varčujete z energijo?

Predvsem tako, da ne razsipam z energijo.

Ogrevamo samo tiste prostore, v katerih se največ zadržujemo, ugašamo luči in druge elektronske naprave, kadar jih ne potrebujemo.

Predvsem pa uporabljamo le tiste elektronske naprave, ki jih najbolj potrebujemo.

Kaj naredite z odpadnimi baterijami?

Boštjan Krajnc

o občutno nižjih stroškov pri transportu odpadkov prihaja zato, ker se odpadki v Krškem sortirajo, v Novo mesto pa se transportirajo le tisti odpadki, ki se trajno odlagajo. Teh pa je le okoli 30 %. To pomeni za 70 % manj transporta in obremenjenosti cest, saj se frakcije odpadkov takoj izločijo in lahko gredo neposredno v predelavo. Do nekoliko nižjih stroškov prihaja tudi pri mehanski obdelavi odpadkov v Krškem, saj na to vplivajo nižji investicijski in obratovalni stroški. Sortirnica za mehansko obdelavo je locirana na obrobju mesta, kjer je skoncentrirana večja količina odpadkov, iz obrobja in ostalega okoliša pa se transportirajo le manjše količine odpadkov. Sortirnica, kot je naša, je tehnološko izpopolnjena, tako da potrebuje minimalno število delavcev, saj vse faze sortiranja potekajo avtomatizirano. Hkrati je tudi energijsko varčna, saj porabi maksimalno do 200kW energetske moči. Izdelana je tudi v skladu z zahtevanim ekološkim standardom po t.i. Kyotskem protokolu, poleg tega pa je njena kapaciteta tolikšna, da bo zadostila večjim potrebam sortiranja odpadkov prihodnjih rodov.

foto: osebni arhiv

D

Odpadne baterije zbiramo in jih nato odložimo v za to pripravljene zabojnike.

Kako ravnate z odvečno hrano in kako z biološkimi odpadki?

Naš družinski moto je, da ne pridelamo odvečne hrane: poskušamo jo pripraviti dovolj in jo potem tudi vso porabiti. Sicer pa v Velenju že nekaj desetletij ločeno zbiramo in sortiramo odpadke ter biološke odpadke odlagamo v za to pripravljene zabojnike.

Se pri nakupu odločate za okolju prijaznejšo potrošnjo? Če da, kako oziroma na kakšen način?

Najpomembnejši napotek pri nakupih je racionalnost. Predvsem ne želimo kupovati velikih količin. Pri sadju in zelenjavi ter mlečnih izdelkih gledamo, da so čim bolj sveži in iz nam bližnjih krajev.

Katero zeleno vodilo vas vodi v zelene odločitve?

Ne razsipati z energijo in lokalno pred globalnim.

Kostak d.d., 2014. Letno poročilo 2012. Krško: Kostak.

Available at: http://www.kostak.si/porocila.htm [13.7.2014].

Leskovar, J., Modic, D., 2011. Elaborat mehanska obdelava mešanih komunalnih odpadkov. Krško: Kostak. Available at: http://www.krsko.si/uploads/seje/147/lQ5OI_Sort_odpadk_-_ELABORAT.pdf [13.7.2014].

oktober 2014

Dolenjska projektiva d.o.o., 2011. Izgradnja objekta za mehansko obdelavo mešanih v komunalnih odpadkov v Krškem (interno gradivo). Novo mesto: Dolenjska projektiva d.o.o.

52

Izgubili smo X. koridor, tuj kapital pri sosedih, država pa nič Njegova zgodba je dolga skoraj 30 let. Iz logistike in transporta je najprej »diplomiral« v Intertransu.

Tam je leta 1996 prevzel prvo menedžersko pozicijo in Intertans razvil v podjetje s široko mrežo poslovnih partnerjev v 110 državah. V Ljubljani so takrat zgradili sodoben terminal na 5.000 m2 in poslovne prostore na 2.000 m2. Uspešno poslovanje, globalni logist. Zato ni čudno, da ni manjkalo ponudb tujih družb, ki so želele postati strateški partner. Za privatizacijo med zaposlenimi ni bilo prvega razpoloženja, tako so odprli vrata Schenkerju kot novemu lastniku. Od leta 2002 je na čelu slovenskega Schenkerja Rok Svetek. In ker je dosegel 65 let, so pravila koncerna jasna. Rok Svetek, ki je prepričan, da je logistika krvni obtok gospodarstvu, odhaja v Adria kombi. In se kritično sprašuje, zakaj Slovenija v prometu in logistiki postaja »zagamana provinca«.

foto: www.shuterstock.com

Jože Volfand

Slovenija in logistika

oktober 2014

logistika

93

Slovenija in logistika

Kje je zdaj, v primerjavi z evropskimi trendi v prometnih povezavah, slovensko logistično gospodarstvo?

Ni nas nikjer, če si to priznamo ali ne. Mi nismo igralci, ki bi nekaj pomenili v regiji ali v Evropi.

Posamezna logistična podjetja si prizadevamo, da bi bili na evropski ravni in tudi smo.

Nekatera proizvodna podjetja imajo dobro vodene oskrbovalne verige. Tu prednjačijo predvsem podjetja s tujimi lastniki. Veliko je takih, ki so še na začetku. Uvajanje modernih logističnih procesov zahteva usposobljene kadre in seveda velika vlaganja. Vodilni v podjetjih se tega ne zavedajo. Znajo pritiskati na cene dobaviteljev, logistov, namesto da bi racionalizirali lastno oskrbovalno verigo. Privarčevali bi desetkrat več kot pa pri pretiranem pritisku na cene naših storitev, ki so glede na vloženo, delo, znanje, infrastrukturo že na meji vzdržnega.

To je neprestan proces, ki se nikoli ne konča.

To so težave na trgu, kaj pa država? Največ očitkov državi za zamude pri gradnji prometne infrastrukture se nanaša na zamude pri realizaciji nujnih naložb in na nejasno strategijo.

Slovenija je več let razvijala cestno omrežje, Evropa pa se odloča za gradnjo železniške infrastrukture. Kaj bi morala prvenstveno storiti Slovenija?

Avtocestni križ smo zgradili. Odprli smo se tranzitnim tokovom, predvsem v smeri vzhod

Do zadnje vlade je bila Slovenija kot logistična platforma vključena v koalicijsko pogodbo. Zgodilo se ni nič. Sedanja koalicija je to zgodbo modro izpustila, da politike ne bi kdo kaj vprašal. zahod. Izjemno smo zaostali v železniški infrastrukturi, saj se vanjo že desetletja ne vlaga dovolj denarja. Lahko bi rekel, da se samo krpa. Čudež je, da ni prišlo do večje nesreče na tako dotrajanih tirih. Deseti panevropski koridor je bil ukinjen tudi s pomočjo oziroma zaradi neaktivnosti državnih uradnikov. Kar se tiče logističnih centrov, smo priložnost izgubili pred petnajstimi ali dvajsetemi leti. Skoraj vsak župan večje občine je želel postaviti logistični center, zato da bi s prodajo zemljišč mastno zaslužili. Poznavalci vedo, da nismo zgradili nobenega omembe vrednega logističnega središča. Državne politike in strategije na tem področju ni bilo in je tudi dandanes ni.

Do zadnje vlade je bila Slovenija kot logistična platforma vključena v koalicijsko pogodbo.

Zgodilo se ni nič. Sedanja koalicija je to zgodbo modro izpustila, da politike ne bi kdo kaj vprašal. Morda seveda tudi zaradi popolnega

Razvoj Luke Koper je vitalno vprašanje slovenske logistike, prometa in gospodarstva, je pa tudi v interesu Evrope. Zakaj pri razvoju Luke zamujamo in kaj Slovenija izgublja?

Ta vlada tu in zdaj se bo morala odločiti , kaj bo storila. Luki Koper je treba omogočiti nadaljni razvoj. Država mora ustvariti pogoje, da se bo to zgodilo. Če se to ne zgodi v najkrajšem času, bo Luka Koper začela nazadovati in bo postala zopet nepomembno lokalno pristanišče.

Očitno gremo v to smer, a to bi moralo skrbeti zlasti Vlado in gospodarstvo. Upam, da se to ne bo zgodilo.

Pri razvoju Luke Koper je zmeda. Katere naložbe v logistično infrastrukturo pa bi morala Slovenija graditi prednostno in kje je denar zanje?

Absolutno je treba prednostno posodobiti železniško infrastrukturo. Dvotirne proge bi morali zgraditi v najkrajšem času. Tretja razvojna os je nuja. Zgraditi je treba kontejnerski terminal v Zalogu na ranžirni postaji in ne sredi mesta v Mostah, mislim na BTC. Vlaganje v infrastrukturo pospešuje gospodarsko rast.

Seveda je potrebno graditi racionalno. Vlaki ne bodo vozili čez Slovenijo 300 km/h. Dovolj je, da potniški in tovorni vlaki vozijo 160 km/h.

Denarja je dovolj iz različnih virov. Problem je, da nimamo dovolj dobro pripravljenih projektov in bi lahko počrpali razpoložljivi denar. Ni strategije razvoja. Tisti, ki so za to odgovorni, nimajo znanja. Ta vlada mora Avgijev hlev počistiti kar najhitreje, drugače bomo ostali bela lisa na evropskem logističnem zemljevidu.

V razvoju prometne infrastrukture naj bi

Kot uslužbenec Schenkerja nimam pooblastila, da bi lahko komentiral intervju gospoda Bruna Koreliča. Lahko samo potrdim navedbe. Šlo je za strateško sodelovanje z Intereuropo.

Deseti koridor smo že izgubili.

Ostaja nam peti. Našim briljantnim uradnikom ne bom solil pameti.

A to ni bil edini zdrs v slovenski logistiki!

Kakšna je poslovna organiziranost Luke Koper, Slovenskih železnic in še koga od zainteresiranih partnerjev bi bila za razvoj prometa Slovenije in njeno umeščenost v evropske prometne tokove optimalna?

Ideja o povezovanju Luke Koper, Slovenskih železnic in še koga je bila že v samem začetku obsojena na neuspeh. Ti sistemi niso kompatibilni. Mislim tudi, da z vidika varstva konkurence ne bi šlo skupaj. To je bil politični PR, ki ga je takratni predsednik vlade izkoristil do maksimuma,javnosti vrgel kost za glodanje, potem pa zadevo vrgel na smetišče zgodovine.

Takih stvari se ne dela pred ogledalom javnosti.

Optimalna rešitev je razvoj vseh subjektov, ki delujejo v povezavi s pristaniščem. Dolžnost države je, da vsem pod enakimi pogoji to tudi omogoči.

93

53 neznanja in nepoznavanja stanja v prometu in logistiki. Prepričan sem, da smo zamudili veliko priložnost. Danes opažamo, da gre blago v cenejše članice EU, kjer so zemljišča in delovna sila cenejša. Slovenijo bodo oskrbovali iz večjjih logističnih centrov v neposredni soseščini.

Dolgoletni direktor Luke Koper je v intervjuju za Delo povedal, da je bil Schenker pripravljen sodelovati v razvoju Luke Koper, a je sestanek z vodstvom odpadel zaradi intervencije iz Slovenije. Kaj se je zgodilo?

Logistična pot Roka Svetka je povezana z Intertransom, ki bi letos praznoval Abrahama. Hitra rast podjetja, ki je razvil več modelov transporta, je zgodaj prepričala tuje partnerje, posebej še z intermodalnim pristopom in z revolucionarno preusmeritvijo tovornjakov na železnico.

Dodaten razmah in število novih destinacij je prinesla ustanovitev družbe Adria kombi.

Podjetje je ustanovilo pisarne v večjih mestih tedanje Jugoslavije, Beograd pa je bil specializiran za Bližnji vzhod. Destinacija jim je prinesla nov poslovni vzpon, začetek sodelovanja s Schenkerjem, a po razpadu Jugoslavije prvo večjo krizo. Ne za dolgo. Ko je leta 1996 Intertrans prevzel Rok Svetek, so se trendi obrnili: naložba v terminal in poslovne prostore v Ljubljani, povezava s Schenkerjem kot strateškim partnerjem, ki je imel podobno korporacijsko kulturo, dolgoročno strategijo v regiji in je hkrati zagotavljal poslovno stabilnost. V letu 2008 je Schenker zgradil nov terminal v Mariboru in danes strankam ponuja poln servis, upravlja pa 52.000 m2 modernih skladišč. A v Slovenji naj bi se še širil.

logistika

Ta vlada mora Avgijev hlev počistiti kar najhitreje, drugače bomo ostali bela lisa na evropskem logističnem zemljevidu.

To so želje posameznih podjetij. Strategije ni.

Vsako podjetje se znajde po svoje. Lastniki Schenkerja so do leta 2008 vložili v logistično infrastrukturo 30 milijonov evrov. Imeli smo velike načrte. Zaradi naše, slovenske krize in ne svetovne se je trend ustavil. Lastniki bodo vlagali v posamezne resne projekte. Strategijo spreminjajo in investirajo v drugih državah Zahodnega Balkana. O lokaciji sredi Ljubljane sem že povedal, kaj mislim. Schenker pa se še ni odločil.

Od Intertransa do Schenkerja

V tem razvojnem loku zgodovine znanega slovenskega logističnega podjetja, ki je izbral kakovostnega strateškega partnerja, je izpisana na glavnih straneh profesionalna kariera zelo uspešnega slovenskega menedžerja Roka Svetka. in delovne sile.V Srbiji je neto plača skladiščnika 300 evrov, pri nas pa od osemsto evrov naprej. Doslej se zaradi prehitevanja sosednjih držav Slovenija ni niti zdrznila.

V Sloveniji ni priljubljena besedna zveza nacionalni interes. Bi ga morali pri logistični infrastrukturi upoštevati?

Nacionalni interes je, kar se tiče infrastrukture, nepomemben. Nihče nam ne bo odnesel infrastrukture. Ljudje bodo imeli delo in dobro živeli. To bi moral biti cilj.

Kje so Slovenijo pri prometnih rešitvah prehitele sosednje države?

Slovenijo prečkata zaradi ugodne geografske lege dva vseevropska prometna koridorja. Kaj bi morala storiti država? Kje bi morala iskati sredstva?

S severnimi in zahodnimi sosedi se ne moremo primerjati, ker so gospodarsko razvitejši, z večjim domačim trgom in tudi neprimerno več vlagajo v logistično infrastrukturo. Madžarska nas je že zdavnaj prehitela in je na osi sever jug prevzela vlogo tranzitne države. Na tej osi Slovenije ni več. Saj tudi desetega koridorja ni več. Tuji kapital je začel intenzivno vlagati v logistično infrastrukturo v Hrvaško in Srbijo. Mi nismo konkurenčni zaradi zelo dragih zemljišč

Deseti koridor smo že izgubili. Ostaja nam peti.

Našim briljantnim uradnikom ne bom solil pameti. Denar je na razpolago iz različnih virov, če so projekti pravi. Bojim se, da jih nimamo pripravljenih. Na neki javni tribuni sem poslušal uradnika iz ministrstva za infrastrukturo, kako je razlagal pol ure, da se ne da naredti praktično nič. Imel sem vtis, da cele dneve premišljuje, kako bi našel razloge, da ne naredi nič. Tako se ne zgodi nič. Postajamo zagamana provinca.

oktober 2014

Rok Svetek

foto osebni arhiv

dobila svoje mesto logistična središča, poleg Kopra tudi Ljubljana. Gre za napovedano naložbo BTC. In Schenker?

foto: www.shutterstock.com

V podjetjih je največja rezerva v interni logistiki - menedžment Logisti dobro vedo, kaj pomeni in kakšna dodana vrednost

Inovacija v logistiki

54 93

logistika

Inovacija v logistiki

je avtomatizacija strege v avtomobilski industriji z

AGV (Automated Guided

Vehicle). Na mednarodnem

poslovno-logističnem procesu Oskrbovalne verige v znanosti

in praksi, organizirala sta ga

Slovenko logistično združenje in Planet GV, pa so med

drugim nagradili inovativnost

v logistiki, in sicer najboljši

razvojno-raziskovalni projekt s

področja logistike. Nagrajenec Janez Sluga, sedaj zaposlen

v podjetju TPV trženje in

proizvodnja opreme vozil v

Novem mestu, že dolgo dela

v logistiki. Komisija, ki je

odločala o izboru najboljšega, je upoštevala aktualnost,

inovativnost, aplikativnost in učinkovitost. Inovator

oktober 2014

Janez Sluga posebej omenja prihranke.

Priznanje ste prejeli za najboljši razvojno raziskovalni projekt s področja logistike oziroma oskrbovalnih verig. Glede na prakso pri nas in na tujem pojasnite, v čem je novost vaše rešitve avtomatizacije strege. Kakšno vlogo ima strega v logističnih procesih?

V Evropi ponudniki rešitev z AGV (Automatic Guided Vehicle) ponujajo »box« izvedbe . »Box« izvedba so vnaprej pripravljene rešitve z manj rizika za ponudnika. Kar pomeni, da se vse naknadne rešitve oziroma spremembe posebej obračunajo oziroma se izogibajo rešitvam, ki so izven standarda ponudnikove rešitve.

Novost naše rešitve sloni na lastnem softwaru, ki je modularen in odprt. Moduli so sledeči: algoritem usmerjanja (Traffic Management), podporni elementi avtomatizacije, dodatna signalizacija (PLC), nadzor baterije (Battery Management), obvladovanje napak in obveščanje (Plant Maintenance), napredna planska tabla (Advanced planning and scheduling).

Posebej bi poudaril dva modula, najprej podporne elementi avtomatizacije z dodatno signalizacijo (PLC). PLC omogoča gradnjo dodatne avtomatizacije po specifikaciji naročnika. To pomeni, da lahko v sozvočju z AGV komunicira in upravlja z vso interno logistično opremo, kot so konvejerji, tekoči trakovi, dvižni sistemi, zobati pogoni, inteligentni zalogovniki, samopostrežni regali, razni zaporni

elementi, varnostna eksterna signalizacija, dodatna signalizacija na trasi, vizualno obveščanje in podobno. PLC podpira vse pomembne protokole (OPC, TCP/IP Modbus, …) PLC izvaja interakcijo med okolico in delovanjem sistema AGV s senzoriko, tipkami za potrjevanje, samodejnim polnjenjem baterije, kar je za vsak logistični proces pomembno.

In drugi modul?

Drugi modul je algoritem usmerjanja (Traffic Management), ki v primeru križanja poti več AGV-jev določa prioriteto gibanja oziroma izogibanja pat pozicij dveh ali več AGV-jev.

Pat pozicija pomeni, da sta dva ali se je več AGV-jev srečalo in zaustavilo na varnostnem skenerju. Naslednja posebnost je inteligentno preverjanje vozičkov ali prikolic v coni čakanja in senzor ni aktiviran, delovno mesto pa zahteva dobavo. AGV enostavno samodejno poskenira linijo in ob zaznavanju prisotnosti voziček odpelje na destinacijo.

Kaj vse sestavlja aplikativnost vaše rešitve in v katerih panogah bi bila najbolj uporabna?

Kaj predstavlja v tej aplikaciji avtomatizirano vodeno vozilo in kaj je vaša inovacija - nadgradnja sistema z AGV? Poleg zgoraj dveh opisanih je še modul nadzor baterije (Battery Management), ki stalno nadzoruje stanje baterije in jih ob vsakem prostem

Modul obvladovanje napak in obveščanje (Plant Maintenance) nam sporoča in beleži vse ustavitve AGV, ki so posledica nepredvidenih ovir, lahko mehanskih ali drugih zunanjih.

Sistem sporoča napako preko ekrana računalnika, SMS obvestila ali aplikacije na pametnem telefonu. Sporoča tip napake in lokacijo zaradi hitrega ukrepanja.

Modul napredna planska tabla (Advanced planning and scheduling) pa nam omogoča avtomatizirano manipulacijo materiala v procesu ter avtomatizirano oskrbo delovnih mest po sistemu Pull.

Rešitve avtomatizacije strege z AGV so uporabne v vseh panogah, kjer je obvladovanje stroškov pomembno zaradi konkurenčnosti na trgu. V prvi vrsti so to avtomobilska industrija, karavaning, farmacija, logistični centri, klinikah.

AGV v naši aplikaciji predstavlja le vozilo s samodejnim pogonom, vse ostalo, periferija, je plod naše inovativnosti, kreativnosti in iznajdljivosti. Seveda nam to omogoča visoko strokoven kader, dolgoletne izkušnje na področju razvoja logistike, resursi v podjetju, kot je lastna strojegradnja, lastna orodjarna, lasten razvoj procesa, lasten razvoj izdelka, ekspertno zunanje podjetje za programiranje IKU d.o.o.

Ne smem pozabiti visoke podpore predsednika uprave TPV Vladimirja Bahča in člana uprave Marka Gorjupa.

Kaj so učinki in prihranki vaše inovacije v podjetju?

Učinki naše inovacije se vidijo v visoki stopnji organiziranosti pretokov materiala s stoodstotno zanesljivostjo. Sistem zahteva visok nivo reda in ne dopušča človeških napak. Sistem je tih, čist, prilagodljiv, modularen, ne predstavlja ovire. Prihranki so zelo visoki. Inovacija nadomešča živo delo, ki je monotono, dolgočasno, visok tempo, brez odmorov, brez fizioloških potreb. Avtomatizacija strege z AGV ne nadomešča delavcev, ki naj bi opravljali inteligentna dela. Sistem z AGV je v pomoč delavcu. Torej so prihranki pri manj porabljenem delovnem času, zmanjšanju odsotnosti zaradi vplivov na

Torej lahko govorite o tem, kako ste vaš projekt preizkusili v praksi?

Najprej smo sistem avtomatizacije strege z AGV implementirali v lastnem podjetju, kjer smo si postavili visoke zahteve v popolno avtomatizirani manipulaciji in kombinaciji s periferno infrastrukturo. V zelo kratkem času nam je analiza delovanja, ki je v sklopu modula algoritem usmerjanja (Traffic Management) omogočila, da smo delovanje AGV obremenili še z dodatnimi nalogami. Te izkušnje so nam narekovale, da v proizvodni proces dodajamo še dva AGV, kar pa še ni končna številka. Projekt avtomatizacije strege z AGV smo vpeljali in vpeljujemo v Revoz-u Novo mesto, ki ima specifične zahteve. Posebej poudarjam proizvodni takt 1,25 min, dolžino trase z več kot 500 m, več AGV na isti trasi. Naše ugotovitve so, da smo na pravi poti in da smo sposobni rešiti in izvesti še tako zahtevne pogoje oziroma naloge manipulacije.

Kje so potemtakem v podjetjih največje rezerve pri drugačni organiziranosti proizvodnje?

Največja rezerva v podjetjih je menedžment.

Menedžment v podjetju, posebej menedžment proizvodne logistike, mora razumeti osnove fleksibilnih proizvodnih sistemov (FMS). Samo vlaganja v napredno opremo, dnevna prilagajanja proizvodnemu procesu je formula uspešnosti. Rešitev v enem podjetju še ne pomeni, da ima rešitev v drugem podjetju isti učinek.

Organiziranost podjetij, posebej logistika, je živa zadeva. Slediti je potrebni filozofiji vitke proizvodnja.

Vaš dolgoročni cilj je proizvodni proces brez viličarjev, vlačilcev in oskrbovalcev. Koliko podjetij v Sloveniji ima tako organiziran proizvodni proces ali logistične manipulacije v skladiščih?

Imam informacije, da nekaj podjetij v Sloveniji preizkuša rešitve na področju proizvodnega procesa oziroma logistične manipulacije. Te rešitve so delne, ne poznam pa celovite rešitve od vhoda procesa do izhoda. Danes so AGV-ji tehnološko naprednejši in nam nudijo rešitve na visoko tehnološki ravni.

Naše izkušnje in rešitve ponujamo podjetjem v Sloveniji in na evropskem trgu. Poleg implementacije sistema izdelamo študijo projekta, izvedemo kaizen (spremembe na boljše) na projektu, izračunamo ROI in vse predstavimo potencialnemu uporabniku. Če ROI ne zadovoljuje kriteriju dobrega gospodarja, kupcu priporočamo, da opustimo projekt.

Če jim uspe, bo v Helsinkih do leta 2025 zaživel sistem mobilnosti na zahtevo (mobility on demand). Sistem bi v popolnosti ukinil potrebo meščanov po vožnji z avtomobilom. Vse oblike javnega transporta bo povezal v skupno mrežo, v katero se bo pristopalo preko pametnih telefonov. Sonja Heikkilä, inženirka za promet, katere magistrsko delo je bilo navdih za predlagani model, v pogovoru za Helsinki Times pravi: »Mladim je danes najbolj pomembno, da je prevoz dosegljiv, fleksibilen in cenovno dostopen. Avto ni več statusni simbol.« Z novim sistemom, ki bi združil več vrst transporta, trajekte, vlake, avtobuse, avtomobile, taksije in kolesa v eno aplikacijo, bi lahko prebivalci mesta planirali svoje potovanje, izbrali najboljšo pot in ga plačali preko svojih pametnih telefonov. Mobilnost na zahtevo ni nov pojav. Prej se je povezoval s konceptom malih električnih mestnih avtomobilov. Z vstopom pametnih telefonov na trg in v vsakodnevno življenje se mobilnost na zahtevo povezuje s koriščenjem aplikacij in internetnih storitev.

55 93

Mobilnost na zahtevo po finsko

logistika

času dopolnjuje. V tem primeru odpade klasično polnjenje z ustavitvijo za dalj časa (4 do 7 ur). S tem je omogočeno avtonomno delovanje AGV.

zdravje, pri porabi električne energije, pogonskega goriva, zmanjšanju negativnega vpliva na okolje CO2, NO X . Tu so še neizračunljivi prihranki, kot so urejeno in čisto delovno okolje, zadovoljstvo zaradi visoke produktivnosti in izboljšane kakovosti.

Za skuter na solarno energijo prejeli evropsko nagrado Učenci 6. razreda OŠ Zadobrova so v okviru natečaja podjetja Toyota Okolje in inovacija na temo trajnostne mobilnosti izdelali skuter z akumulatorji, ki se polnijo na sončno energijo in za idejo prejeli evropsko nagrado za inovacije, ki so jo podelili na Danskem. Skuter so učenci poimenovali Zadobrovček. Učencem je pri ideji pomagala mentorica, učiteljica tehnike Tina Pogačar, ki je povedala: »Ideji je sledilo načrtovanje, računanje in učenje, saj učenci šestega razreda znanja o elektriki še nimajo dovolj. Zato so prebrali precej literature, vendar je bilo zanimanje veliko. Projekta se je naprej lotilo 8 učencev, na koncu so sodelovali vsi (54) šestošolci. Pri ustvarjanju so imeli največ težav s tem, kje dobiti material in kaj uporabiti, da bo skuter deloval. Želeli smo narediti vse sami, a se je kmalu izkazalo, da bo to predrago, zato smo uporabili nekaj odpadnih oziroma izrabljenih skirojev, jih razstavili, prestavljali stvari, naredili še leseni del, vse skupaj sestavili, zvezali in poskusili. Zdaj odlično deluje.« Skuter ima tri baterije, ki jih s polnilcem lahko napolnijo iz katere koli električne polnilnice.

A ker so želeli za polnjenje uporabiti sončno energijo, so v ta namen na šoli postavili polnilnico na sončne celice, ki je je za skuter več kot dovolj, z njo pa napajajo tudi prenosne računalnike in radio. Eno polnjenje baterije na skuterju zdrži za 20 kilometrov, da bo zdržalo dlje, bodo za sedežem dodatno namestili košaro, v kateri bodo lahko vozili polnilnico.

oktober 2014

Janez Sluga

foto osebni arhiv

Kratko, zanimivo

Imeti znanje, izkušnje in sprejemati pravilne odločitve imamo v genih.

Promocija

Kljub svoji večstoletni tradiciji smo usmerjeni v prihodnost.

Vzpodbujamo inovativnost, vlagamo v razvoj novih in nadgradnjo obstoječih storitev ter mednarodno povezovanje. Že več let zapored se uvrščamo v sam vrh evropskih operaterjev po doseganju standardov kakovosti.

Smo moderno, visoko razvito evropsko logistično podjetje s ponudbo globalnih, finančnih in informacijskih storitev.

Pošta Slovenije s prestižno mednarodno nagrado za inovacijo foto: arhiv podjetja

57

Pošta Slovenija je za projekt »Carinjenje poštnih pošiljk« prejela prestižno nagrado Postal Tehnology International v eni od najbolj zaželenih kategorij, in sicer digitalnih inovacij. Kaj vam nagrada pomeni?

Naši načrti so nadaljnja optimizacija in modernizacija obstoječih carinskih procesov. Glede na usmeritve carine je namreč v prihodnosti pričakovati pri vseh operaterjih poostrene nadzore glede prepovedi in omejitev pošiljanja.

Že sama uvrstitev v finalni izbor v kategorijah Postal Technology International (PTI) za poštnega operaterja pomeni veliko priznanje.

Glavna nagrada v tako prestižni kategoriji, kot so digitalne inovacije, pa presega celo najbolj drzna upanja. Nam so se izpolnila in ponosni smo na to.

A kako ste predstavili projekt, da je bil opažen? Nagrado ste prejeli na največji mednarodni razstavi in konferenci poštne tehnologije Post Expo.

Projekt je že pred začetkom izvajanja, 1. 6.

2014, požel veliko zanimanja tujih poštnih operaterjev in je bil v obdobju po njegovi uvedbi večkrat predstavljen na rednih srečanjih poštnih operaterjev. Gre za srečanja, ki so namenjena carini in carinskim zadevam v poštnem prometu. Objavljen je bil tudi strokovni članek o projektu v posebni izdaji revije PTI. Sam sem dal za to priložnost tudi kratek intervju.

Pri projektu ste sodelovali s Finančno upravo RS in IT podjetjem Trinet. Kako ste razvili nagrajeni sistem carinjenja poštnih pošiljk?

oktober 2014

Pošta Slovenije je s svojim inovativnim sistemom carinjenja poštnih pošiljk prepričala zahtevno svetovno javnost in za projekt »Carinjenje poštnih pošiljk« v kategoriji digitalnih inovacij prejela prestižno mednarodno nagrado Postal Tehnology International.

Projekt je prepričal predvsem z izvirnostjo, saj podobnega sistema na svetu še ni.

Najpomembnejša pridobitev je portal za uporabnike, ki omogoča hitro in varno komunikacijo s carinsko pošto v zvezi s prispelo pošiljko. Kot je povedal Marjan Osvald, direktor Področja mednarodnih odnosov pri Pošti Slovenija, so tudi v prihodnosti njihovi načrti usmerjeni k nadaljnji optimizaciji in modernizaciji obstoječih carinskih procesov.

V prihodnosti bodo zagotovo poostreni nadzori glede prepovedi in omejitev pošiljanja.

Marjan Osvald

Carinjenje poštnih pošiljk

Tanja Pangerl

logistika

93

Carinjenje poštnih pošiljk

58 93

Ste se zgledovali po kakšnem že obstoječem sistemu v svetovnem merilu?

logistika

Glavni razlog za tako veliko zanimanje je izvirnost projekta. Podobnega sistema v svetovnem merilu namreč ni, saj do sedaj noben evropski ali svetovni operater ni pridobil tovrstnih pooblastil za izvajanje carinskih nalog. Ta pooblastila, ki nam omogočajo zelo široko zasnovano področje delovanja, so plod dolgoletnega izredno dobrega sodelovanja s Finančno upravo Republike Slovenije, pred tem Carinsko upravo Republike Slovenije.

Njihove usmeritve in zahteve smo v celoti spoštovali in jih v kar največji meri vključili v naše programske rešitve. Te rešitve je zasnovalo podjetje Trinet. Gre za vodilnega ponudnika aplikacij za avtomatizacijo carinskega poslovanja in logistike na slovenskem trgu.

hitrejše postopke tudi zaradi elektronske komunikacije, enotno obdelavo vseh vrst pošiljk, drugi operaterji poznajo carinske rešitve le za pakete in EMS pošiljke, varne, ustrezno hranjene in nadzorovane obdelave podatkov in na koncu tudi nižje stroške. Vem, da se morda nekatere stranke s slednjim ne strinjajo. Vendar bi rad poudaril, da so cene teh storitev v Pošti Slovenije veliko cenejše od kurirskih podjetij.

Neprimerno deklarirane pošiljke ali sumljive pošiljke se sedaj ne izognejo carinskemu postopku.

Kakšni so vaši načrti?

Tvegane pošiljke se v postopku odprejo in preveri se njihova vsebina v prisotnosti carine.

Z vašim projektom je Slovenija postala ena prvih držav v svetu z najsodobnejšim načinom carinjenja poštnih pošiljk. Kaj sistem pomeni za vaše stranke?

Ne gre le za sistem, gre za povezano celoto aktivnosti, ki so podprte z modernimi programskimi rešitvami. Te se še vedno sproti dopolnjujejo in nadgrajujejo. Carinjenje poštnih pošiljk, tako delamo na Pošti Slovenija, se mora nenehno razvijati, posodabljati.

Našim strankam novi postopki prinašajo številne prednosti. Najpomembnejša pridobitev je portal za uporabnike. Ta strankam že omogoča enotno točko komunikacije s carinsko pošto v zvezi z že prispelo pošiljko.

Dana je možnost preverjanja statusa pošiljke vse od njenega vstopa v carinsko obravnavo vključno z zahtevami in potrebami za izvedbo carinskih postopkov, kot sta pošiljanje dokumentov, pojasnila naslovnikov. V izdelavi je verzija, ki bo omogočila tudi najave pošiljk, kar pomeni izvedbo predhodnih carinskih postopkov, torej pred prispetjem pošiljke.

Sicer pa enotna programska rešitev za poenostavljene in redne carinske postopke prinaša

Naši načrti so nadaljnja optimizacija in modernizacija obstoječih carinskih procesov.

Glede na usmeritve carine je namreč v prihodnosti pričakovati pri vseh operaterjih poostrene nadzore glede prepovedi in omejitev pošiljanja. Mislim na ponaredke, nedovoljene substance in podobno. V praksi to pomeni, da bi z optimalnimi postopki naslovnikom omogočili, da ne glede na zahtevane uvozne postopke pošiljke na dom dobijo enako hitro oziroma vsaj v najkrajšem možnem času.

Letos poleti ste uvedli spremembe pri carinjenju poštnih pošiljk, ki se pošiljajo v okviru pravil Svetovne poštne zveze. Kaj ste dosegli s spremembami in kaj pomenijo za pošiljatelja?

Spremembe izhajajo iz novih pooblastil in dovoljenj, ki zahtevajo od Pošte Slovenije strogo in kakovostno izvajanje postopkov, saj smo pod nenehnim nadzorom in kontrolo carine.

Breme odgovornosti je v celoti na nas, zato delo izvajamo dosledno in zavzeto. Ko govorimo o pošiljateljih, bodo spremembe za tiste, ki so pošiljanje s pošto v preteklosti skušali izkoristiti za to, da bi se izognili izvedbi uvoznih carinskih postopkov, velike. Neprimerno deklarirane pošiljke ali sumljive pošiljke se sedaj ne izognejo carinskemu postopku. Po drugi strani pa za tiste, ki se zavedajo, da pri nakupih v mednarodni spletni trgovini gre za uvoz blaga v naslovno državo, spremembe

niso velike. Še vedno velja, da morajo pošiljatelji iz tretjih držav v vsakem primeru pošiljko ob pošiljanju s pošto ustrezno opremiti s popolno in natančno izpolnjeno carinsko izjavo – mednarodnim poštnim obrazcem CN22/23, ki se v naslovni državi šteje kot prvi uvozni dokument.

V zadnjem obdobju se povečuje naročanje prek spleta, a Finančna uprava opozarja pošiljatelje, naj bodo previdni. Zakaj?

Vse več je pošiljk, ki vsebujejo ponaredke, prepovedane vsebine in v takih primerih naslovnik ostane brez kupnine in blaga, saj se takšne pošiljke zasežejo in kasneje uničijo, pogosto pa stroške uničenja nosi prav naslovnik.

Katere so glavne naloge področja, ki ga pokrivate, področja mednarodnih odnosov?

Področje mednarodnih odnosov v Pošti Slovenije na eni strani skrbi za povsem operativne zadeve, kot so izmenjave mednarodnih pošiljk, mednarodno logistiko, vključno s špedicijo, ter po novem tudi za carinjenje blagovnih poštnih pošiljk. Po drugi strani pa smo v našem področju odgovorni tudi za stike z mednarodnimi organizacijami, kot sta Svetovna poštna zveza in Zveza evropskih javnih poštnih operaterjev – PostEurop, regionalnimi zvezami in skupinami, kot sta Euromed Postal, Višegrajska skupina in drugi ter seveda za aktivno delo v njih. Sodelujemo tudi pri razvoju in trženju mednarodnih storitev in iskanju novih rešitev za stranke.

Kako zagotovite učinkovit nadzor nad tveganimi in za zdravje ljudi nevarnimi pošiljkami?

V Pošti Slovenije učinkovitemu nadzoru nad takšnimi pošiljkami dajemo velik pomen.

Pošiljke večinoma prispejo preko letalskih prevoznikov, kjer se morajo upoštevati stroga pravila IATE za prevoz in prenos tovora, tudi poštnih vreč s pošiljkami na primer. To pomeni, da moramo pri odpravi pošte izvajati ustrezne varnostne in varstvene ukrepe še pred njeno odpravo na letalo. Vse poštne vreče se rentgenizirajo. Ob prispetju v Slovenijo se upoštevajo dejavniki tveganja, ki jih poda carina. Mišljeni so tvegani pošiljatelji, naslovniki, opisi vsebin, oblike pošiljk in podobno.

Tvegane pošiljke se v nadaljnjem postopku odprejo in preveri se njihova vsebina v prisotnosti carine.

Kako do prenove sistema ravnanja z odpadno embalažo?

Z udeležbo ministrstva za okolje in prostor 5. 11. 2014 9.00-13.30 h

o Bim A V

i! žB e L de kU

Promocija

oktober 2014

strokovni posvet

Promocija

MINISTER OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU! Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, Laško; design: atelje.Balant; foto: Borut Peterlin

PRIHAJA PIVO S PODPISOM. Promocija