EOL 94/95

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

94/95 december 2014

Tradicionalna anketa Okoljska pričakovanja 2015 in kaj naj stori MOP

Ultrapac z novimi izdelki predvsem v izvoz Dr. Janez Potočnik: Razlog za poplave je malomarno ravnanje z naravo Šola z energetsko sanacijo do velikih prihrankov Odpadna embalaža: Vsakdo se naj pogleda v ogledalo, MOP pa najbolj Violeta Bulc: Pogoj za črpanje sredstev EU bo zrelost projektov

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

»Živimo naglo. Naša vsakdanja igra se imenuje 'dajmo, dajmo'...

Gore pa počivajo nad tem nenehno priganjajočim svetom.« Reinhold Stecher

Za modre odločitve.

Za zeleno prihodnost.

Za mir v zavetju gora.

Srečno 2015!

Pr o mo cija

Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si telefon: 03/ 42 66 700 | fax: 03 42 66 702 | el. naslov: info@fitmedia.si

P

o tokratnih poplavah je Cerarjeva vlada sprejela Akcijski načrt interventnih aktivnosti zaradi poplav. Okoljska ministrica je bila celo tako pogumna, da je na TV javno napovedala znesek, ki ga bo država namenila interventnim gradbenim delom. ARSO je že pripravil nabor del. Koncesionarji, v tej številki so v rubriki Vi vprašujete, ministrstvo odgovarja navedeni, pa naj bi na vodotokih izvedli prva dela v šestih mesecih. To ni vse.

MOP mora za vlado do konca meseca pripraviti predlog celovitih ukrepov za »izvedbo reorganizacije področja urejanja voda in zmanjševanje poplavne ogroženosti.«

S

troka je vladi že predlagala, naj se pripravijo interdisciplinarne strokovne podlage za ravnanje z vodami, pri čemer je eno ključnih vprašanj prostorsko načrtovanje.

V

lada, do katere v teh časih skorajda nihče ni posebej prijazen, si zasluži za protipoplavno odzivnost plus. A s pripombo. Plus bo manjši, če vlada ne bo sposobna javno razkriti (saj vemo, da pobira okostnjake iz omare, ki so jih zapustile prejšnje vlade), kaj so uradniške službe in ekipe, vključno z ministri, doslej naredile za spopad s poplavami in česa niso.

Kateri projekti bi morali biti pripravljeni in niso in v katerih pisarnah so jih pustili v predalih? In končno, kakšno vlogo so ali niso v večletni poplavni drami odigrali koncesionarji, torej izvajalci »obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda«.

S

lovenija potrebuje očiščenje in pomlajenje, bi zapisal Ivan Cankar, a brez osebne odgovornosti, najprej na državni ravni, a tudi na lokalni, ne bo šlo. Javni, torej državni menedžment, ne more zanikati svoje velike odgovornosti, da so vode Slovenijo še bolj potisnile pod vodo.

N

ovi okoljski davki gospodarstvu. Za te dobi vlada minus, četudi bodo v usklajevanju (MOP in Ministrstvo za infrastrukturo sta proti, zagotovo bo proti tudi novi gospodarski minister) finančnega ministra prepričali za

EOL foto: Rok Tržan

umik oprostitve okolju škodljivih subvencij.

Dušan Mramor bi rad od gospodarskih družb, prizadetih naj bi bilo čez 50 podjetij, za proračun pobral 30 milijonov evrov. Njegovi vladni nasprotniki so za tretjinsko obremenitev podjetij. Gospodarstvo upravičeno protestira.

V

endar. Najprej pogled v koalicijsko pogodbo, kjer je nova oblast med drugim zapisala dobre usmeritve: znižanje prispevkov z zeleno davčno reformo in postopno ukinitev okolju škodljivih subvencij. To naj bi ustvarilo razmere za znižanje obremenitev dela s socialnim prispevki ter večjo stroškovno konkurenčnost gospodarstva. Toda zeleno reformo je začela vlada z znano gasilsko logiko za finančno konsolidacijo proračuna, ker tako zahteva Bruselj. Z rezi v plače na vseh ravneh in z davki. Seveda brez krpanj ne bo šlo in tudi ne brez novih davkov. Čeprav je res, da se država sama še ni pogledala v ogledalo.

A

če s prizanesljivostjo sprejemamo fragmentarne ozkosrčne uradniške prijeme za polnjenje državne blagajne, na dolgi rok niso prepričljivi. Razvojna interpretacija domače krize mora vladi predlagati, da v zadnjem trenutku ujame za rep tisto, kar je še ostalo v njej najboljšega. Slovenija je preveč podlegla psihozi krize. Če zveni še tako prozaično, drži, da izrazita usmerjenost v konsolidacijo financ predvsem z odrekanjem in novimi davki vodi v reprizo stanja.

I

n razvoj? In izvozno gospodarstvo? In znotraj njega delež industrijske proizvodnje v BDP, ki je v Sloveniji v zadnjih petnajstih letih upadel na 19 %, na Madžarskem in Češkem pa so ga povečali na 25, 27 %, kot je nedavno ugotavljal bančnik Sibil Svilan? In zelena usmeritev, krožno gospodarstvo, z zeleno proračunsko reformo? Že videno ali končno drugače?

N

a vprašanje kabinetu Vlade RS, kako se loteva zelene davčne reforme, nismo dobili odgovora. Z MOP-a pa so odgovorili: Zelena proračunska in davčna reforma je opredeljena kot strateški vladni projekt, nosilec je Ministrstvo za finance. MOP bo pri pripravi in izvedbi tega projekta tvorno sodeloval, vendar pa se mora glede organizacije in časovnice dela opredeliti nosilec.

E

legičnim tonom ob novih okoljskih davkih se bo vlada najbolj oddaljila tako, da bo povedala, kakšno Slovenijo želi z zelenim razvojem in kako bo skupaj z davkoplačevalci raztrgala še zmerom pretesno obleko vsesplošne tesnobe.

Jože Volfand, glavni urednik

december 2014

ajprej zakaj za vode plus. Za žrtve, stiske in milijone, ki so jih v zadnjih letih odplavile vode oziroma poplave, so vedele vse dosedanje vlade. A čeprav so se vodne ujme stopnjevale, nobena vlada in noben okoljski minister nista uporabila povečevalnega stekla, da bi se dokopala do interdisciplinarnega in sistemskega pristopa pri upravljanju in gospodarjenju z vodami. Obljube o državni pomoči prizadetim so predstavniki države zlahka stresali iz rokava. A ne prizadetih in ne državljanov se z njimi ne da več slepiti.

Uvodnik

N

94/95

Za vode plus, za nove okoljske davke minus

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Okoljska pričakovanja

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji

10 Ultrapac z novimi izdelki predvsem v izvoz

Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

12 Vrhunski dizajn za večerno toaleto iz odpadne embalaže

Tisk: Eurograf

14 Paleta, škatla in kontejner – zmagovita transportna kombinacija

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si

17 Posebno pivo v posebni embalaži

Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Franci Lenart (Ekomobil), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), Saša Stropnik (Tift d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Energetika Ljubljana), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, december 2014 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

18 Pripravljena hrana vse bolj v 100 % biorazgradljivi embalaži 20 Zeleno omrežje Slovenije odpira zelene priložnosti 30 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 33 Intervencija za spopad s poplavami je premalo 34 Razlog za poplave je malomarno ravnanje z naravo 37 Nova serija Ekoutrinkov

sebina

4 94/95

EOL

Impresum

38 Praznična okrasitev z okoljskim premislekom

39 Ekološko neoporečna naložba, a to je šele začetek 40 Portal kot informacijsko središče za URE in OVE

41 CO-EFFICIENT za večjo energetsko učinkovitost v logistiki 42 Šola z energetsko sanacijo do velikih prihrankov

44 Vsakdo se naj pogleda v ogledalo, MOP pa najbolj

48 Razlik ne delajo zavestno, osnova za nadzor je letni plan Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

50 Težave so pri pridobivanju dovoljenj za male kompostarne

54 Interseroh je lahko strateški partner slovenskemu gospodarstvu 56 Ali so sheme »talec« lobija komunalnega gospodarstva?

58 Mladi so med najpomembnejšimi promotorji zelene mode

60 Vsakdo v EU letno zavrže pol tone gospodinjskih odpadkov

Partnerji pri izdajanju revije EOL:

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

• Energetika Ljubljana d.o.o.

61 »Zeleni agent je lahko vsak« 62 V predelavo že več kot 99 % odpadkov

64 Slovenska luka ob boku najbolj zelenih pristanišč

66 Država hoče več, zato bi skrajšala seznam oproščenih 68 Pogoj za črpanje sredstev EU bo zrelost projektov

71 Subvencije za nakup lahko pospešijo prodajo hibridov

december 2014

72 Evropski energetski koridorji k nižjim cenam

76 Izobraževanje za dvig kompetenc ključnih panožnih profilov

Pokrovitelj 94/95. številke:

Podjetje RPC Bebo-Plastik je zaključilo z razvojem nove tehnologije termoforičnega orodja (IML-T), temu bo sledila instalacija tehnologije v proizvodno linijo v njihovi tovarni v Bremervörde v Nemčiji. Prva stranka podjetja bo nemški vodilni proizvajalec Mozzarelle, podjetje Goldsteig, za katerega bo RPC izdelalo unikatno orodje za izdelavo embalaže. Prednost IML-T tehnologije je v tem, da združuje termično oblikovanje s kvalitetno dekoracijo, ki veča opaženost izdelka na policah z močno konkurenco. Poleg tega je takšna embalaža lažja. Visoka kapaciteta upravičuje investicijo v izdelavo orodja. Potencialno so lahko obstoječa orodja modificirana z minimalnim vložkom. Tehnologija nanese prej stiskane etikete na embalažo med procesom termične obdelave, večbarvni dizajn do 8 barv se da nanesti na embalažo, da se doseže boljši izgled in odlična pokritost z neposrednim tiskanjem. Etikete je možno vstaviti na katero koli obliko embalaže. Sistem lahko operira z različnimi oblikami embalaže in težami.

Robot za kompleksno paletizacijo in depaletizacijo

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Vlada je novembra sprejela izjavo o prednostni obravnavi 11 projektov 34 občin, ki izpolnjujejo pogoje iz nove finančne perspektive in so namenjeni izgradnji okoljske infrastrukture. Vlada je zagotovila, da se bo v programskem obdobju 2014-2020 v okviru izvajanja Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike, ob izpolnjevanju pogojev iz nove finančne perspektive, prednostno obravnavalo naslednje projekte:

5

1. Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske, 2. Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save – 2. sklop – Občina Radovljica, 3. Oskrba s pitno vodo Ljubljanice – 1. sklop, 4. Oskrba s pitno vodo na območju Sodražica – Ribnica – Kočevje, 5. Oskrba s pitno vodo Ljubljanice – 2. sklop, 6. Oskrba s pitno vodo na območju Domžale – Kamnik, 7. Oskrba s pitno vodo na območju Suhe Krajine, 8. Oskrba s pitno vodo v porečju Drave - 3. sklop, 9. Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja – 1. sklop – Nadgradnja sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter izgradnja povezovalnega kanala C0 v MOL, 10. Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja - 1. sklop - II. faza - izgradnja III. faze CČN Ljubljana, 11. Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale – Kamnik.

Nova generacija stroja za »oblačenje« plastenk

Podjetje Axon je v novembru na sejmu Pack Expo v Chicagu predstavilo javnosti novo generacijo stroja za »oblačenje«

Prednostni okoljski projekti vlade do 2020

94/95

plastenk. Servo kontroliran stroj Lanzara je dizajniran tako, da bi lahko dal najvišji možen rezultat po primerni ceni v primerjavi z drugimi stroji v industriji.

Srčika novega stroja je v PacDrive™ 3 avtomatizacijski platformi, ki jo je izdelalo podjetje Schneider Electric™. Združuje PLC, gibanje in informacijsko funkcionalnost v visoko učinkoviti stroj za pakiranje. Lanzara lahko avtomatsko povečuje ali zmanjšuje hitrost »oblačenja«, ki je usklajena s hitrostjo linije, brez umešavanja operaterja stroja in deluje na principu »nastavi in pozabi«. Rezultat je hitrejši zagon in izboljšana povezava z drugimi stroji na liniji ter hitrejše odpravljanje napak. Zmanjšali so tudi število menjav nožev za 66 %, v primerjavi s staro generacijo rešitev in količino odpada. Zanimiv dodatek k stroju je tudi »Axon Smart Touch Security« bralec prstnih odtisov, ki nadomešča uporabo gesel za zagon stroja. Prepozna do 200 različnih prstnih odtisov in s tem zmanjša možnost pozabe, izgube ali deljenja gesla. »Med izdelavo smo obiskali naše stranke, da smo videli kako upravljajo naše stroje, z namenom da bi izdelali stroj, ki je operaterju čim bolj prijazen. In potem smo odkrili morje možnosti s PackML za izboljšanje te komunikacije. Vsi naši napori so vodili do stroja, ki je visoko produktiven z dosegljivo ceno.« dodaja Brad Wegner, generalni direktor podjetja Axon.

Na Embalažnem sejmu v Franciji, ki je potekal v novembru v Parizu, je skupina Beumer predstavila obsežno strokovno znanje kot dobavitelj polnilnih linij, strojev za paletizacijo in pakiranje. Na sejmu je bilo mogoče videti nove stroje za polnjenje podjetja Beumer, ki se razlikujejo od drugih predvsem v elektroniki za tehtanje. Sistem je opremljen s kalibriranimi elektronskimi tehtnicami, ki zagotavljajo, da polnilni stroj vedno doseže pravilne polnilne količine.

Posebna programska oprema omogoča enoti, da konstantno komunicira s polnilnimi

Finančna sredstva za sofinanciranje projektov so predvidena v okviru šeste prednostne osi Operativnega programa 2014-2020. Gre za izvedbeni dokument, ki bo v tem programskem obdobju podlaga za črpanje 3,2 milijarde evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada.

Za usklajevanje in pripravo tega dokumenta je pristojna Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, vanj pa so v skladu z Evropskim kodeksom partnerstva vključeni tudi drugi ključni deležniki (ministrstva, regije, gospodarstvo, nevladne organizacije itd.). Pri tem imata pomembno vlogo sveta kohezijske regije vzhodna Slovenija in kohezijske regije zahodna Slovenija, ki skladno z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja podata predhodno soglasje na vsebino operativnega programa.

december 2014

Unikatno orodje za IML-T tehnologijo

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

6 94/95

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo Leon Behin na vodah V novembru je Vlada RS na dopisni seji za novega vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za vode in naložbe na Ministrstvu za okolje in prostor imenovala Leona Behina.

Zamenjal je dr. Boštjana Petelinca, sicer pa je bil Leon Behin zdaj zaposlen na MOP, prej pa je bil na Zbornici komunalnega gospodarstva.

Darja Figelj

foto: arhiv podjetja

Darja Figelj namesto Mateje Mikec

Matejo Mikec, ki je deset let uspešno vodila podjetje INTERSEROH, d.o.o., je vodstvo ALBA GROUP Segment Services povabilo, da prevzame nove odgovornosti v okviru korporativnega razvoja poslovanja, predvsem v implementaciji ključnih strateških projektov v okviru ALBA Group, podpirala pa bo tudi nov razvojni ciklus podjetja Interseroh v Sloveniji. V vlogi prokuristke pa bo tudi v nadalje vodila nacionalno komuniciranje z zakonodajalcem predvsem na področju ravnanja z odpadno embalažo ter odpadno električno in elektronsko opremo.

V začetku leta 2015 bo mesto generalne direktorice podjetja Interseroh, d.o.o., prevzela Darja Figelj, ki je doslej delala na več vodstvenih položajih.

december 2014

Valerija Friš

foto: arhiv podjetja

Valerija Friš po Roku Svetku

Z novim letom bo vodstvo družbe Schenker prevzela Valerija Friš in tako prevzela direktorsko palico od Roka Svetka, ki je končal dolgoletno uspešno poslovno pot v tej družbi. Menedžersko pot bo nadaljeval v podjetju Adria kombi.

nastavki. To omogoča uporabnikom, da izkoristijo pakirne linije, saj jim ni potrebno zavračati vrečk z nepravo težo iz linije.

Podjetje je predstavilo tudi »Robotpac-a«, ki prihrani na prostoru in je popolnoma avtomatsko artikuliran robot, ki je zmožen izvajati kompleksno paletizacijo in depaletizacijo učinkovito in zanesljivo.

Zlaga vrečke, kartone, škatle, pločevinaste posode in pladnje varno ter ekonomično.

Razvili so tudi fleksibilen prijemalni sistem za vsak zapakiran izdelek.

Aerobal 2014 za Ball Aerocan

Podjetje Ball Aerocan je prejelo nagrado Aerobal 2014 – svetovno nagrado za aluminijaste pločevinke, ki jo podeljuje Internacionalna organizacija proizvajalcev izdelkov iz aluminija. Nagrajen je bil njihov prototip »U Homme« deodorant za moške, ki ga krasi »Matte & Gloss« tehnologija za tisk. Žirija je bila sestavljena iz novinarjev vodilnih svetovnih revij. S posebno tehniko tiskanja lahko podjetje Ball združi matiranje in sijaj na eni embalaži. Dva zaključna sloja je možno nanesti na kateri koli design ali barvo za učinek kontrasta, kjer sijaj odbija svetlobo, matiran del pa ustvarja umirjen izgled. Potrošniki lahko ločujejo med posameznimi območji embalaže na pogled in z dotikom. Pločevinka pritegne pogled, je priročna in trajnostna.

Prva voda v pločevinki iz aluminija »Študije kažejo, da Američani porabijo okoli 1.500 plastenk v sekundi in le 30 % je reciklabilnih – ostanek pristane na smetiščih in v oceanih. Med tem ko so steklenice, ki jih lahko ponovno uporabimo, najbolj optimalne za okolje, niso vedno praktične za povprečnega potrošnika,« pojasnjuje izbor embalažnega materiala za njihovo vodo Jess Page, soustanovitelj

podjetja Green Sheep Water. Alumi-Tek® pločevinko, ki jo je za njih izdelalo podjetje Bell, je možno ponovno zapreti, je lahko prenosljiva in je del najbolj reciklabilne embalaže za pijače na svetu – pločevink.

Green Sheep Water sta ustanovila Jess Page and Nicole Doucet kot podjetje za ustekleničeno vodo z okoljsko noto. V aluminiju sta našla okolju najprijaznejšo možnost.

Nova generacija kartona za luksuzne izdelke

Podjetje BillerudKorsnäs je izdelalo novo generacijo kartona, namenjeno luksuznim izdelkom. Karton je visoko zmogljiv in ima okrepljen izgled in izboljšane možnosti tiska. »Gre za naslednjo generacijo kartona, ki bo postavila nove standarde za tisk. Površino za tisk smo naredili veliko bolj enakomerno, na njo pa nanesli še trislojni premaz. S tem smo zmanjšali prej neenakomerno porazdeljeno belo barvo in izboljšali barve tiskanja. Tisk je enakomernejši, barve so živahnejše, širši je barvni razpon in večja podobnost barv z dejanskimi. Karton je tudi kvalitetno konsistenten, tako da se rezultati ne spreminjajo,« pojasnjuje Magnus Levinsson, direktor poslovnega oddelka v podjetju BillerudKorsnäs. Podjetje ponuja več vrst visoko specializiranega kartona, ki ga cenijo lastniki znamk z visoko ceno pijače, hrane, parfumov, čokolade in izdelki za zdravje ter lepoto. »Nastanek novega kartona je širok, kompleksen proces, ki vključuje tudi gramaturne razširitve kartona. Poleg izboljšanih lastnosti kartona je tu še preoblikovanje kartonskega stroja, ki sedaj zagotavlja večje kapacitete,« dodaja direktor.

Podjetje Fabregas Packaging je v oktobru v svojo proizvodnjo v Barceloni vključilo pakirni stroj, ki lahko izdeluje zložljive škatle, toge/pregibne škatle in predstavitvene škatle. Orodje, ki je ključno pri tem procesu, lahko avtomatsko vstavlja magnetke in samolepilne trikotnike na predvidena mesta. Najkasneje konec leta bo podjetje začelo s proizvodnjo. Te škatle so namenjene butikom kot darilna embalaža, ki zavzame malo prostora, povpraševanje po njih raste.

Mu Extra jogurti v reciklabilni embalaži

V Ljubljanskih mlekarnah so blagovno znamko MU razširili z novo linijo jogurtov v lončku MU Extra. Jogurte so potrošnikom predstavili v embalaži, ki je do sedaj v svojem portfelju izdelkov niso uporabljali.

Gre za lončke v kombinaciji dveh materialov, plastike in papirja (kartona).

Takšna kombinacija omogoča uporabo lažjega plastičnega lončka s povprečno težo od 3,4 do 3,5 gramov, kar je manj v primerjavi s povprečnimi tovrstnimi lončki. Ti vsebujejo več plastike in tehtajo od 5 do 7 gramov. Plastični lonček so dopolnili z ovojem iz papirja (kartona) s težo 3,5 grama. Ta jim omogoča tisk vpadljivega in privlačnega dizajna z živimi barvami. Kombinacija prinaša manjšo porabo posameznih embalažnih materialov, poveča odpornost celotne embalaže in je okolju prijazna, saj je oba materiala skozi postopek recikliranja možno ponovno uporabiti.

Fotografije: arhiv proizvajalcev

V podjetju EMMA so za praznični čas pripravili privlačen in izviren darilni program. V programu papirnatih darilnih, promocijskih, reklamni in drugih vrečk izstopa blagovna znamka Papilu.

Predstavljajo jo s sloganoma Obdarujte s stilom in Ljubi življenje. Z motivi sledijo trendom, mislijo pa na ženske in moške kupce, ki bodo morda iskali darilno vrečko Panter. Dame si bodo najbrž rade ogledale darilne vrečke Trendy.

Podjetje EMMA tudi v letošnji ponudbi darilnih vrečk predstavlja številne sodobne motive na različnih formatih darilnih vrečk.

Karakter slavnih ujet v embalaži za parfum Podjetje Gerresheimer je na sejmu v Monaku predstavilo embalaži, ki so ju izdelali v sodelovanju z dvema znanima osebnostima Shakiro in Enriqe Iglesiasom.

Shakira je lansirala nov parfum z imenom Rock! Embalažo je izdelalo podjetje Gerresheimer v sodelovanju s podjetjem Puig. Embalaža je v obliki električne kitare in je izdelana iz stekla. Embalaža naj bi ponazarjala občutke in pričakovanja, ki jih ima rock zvezdnik, ko stopi na oder.

V sodelovanju z Enrique Iglesiasom in podjetjem Coty cosmetics pa so izdelali nov parfum z imenom Adrenaline.

Podjetje Gerresheimer je parfum vlilo v stekleničko, ki naredi vtis in je pobarvana rdeče, matirano, seveda s podpisom slavnega pevca. Moderna steklenička s svojim izgledom odseva močno, moško dišavo v svoji notranjosti.

Njegova naslednica Valerija Friš, diplomirana ekonomistka, že več kot dvajset let dela v logistični panogi. V Intertransu je vodila carinski oddelek, v Schenkerju pa mariborsko poslovno enoto. Izobraževala se je tudi na Schenkerjevi poslovni akademiji na Dunaju, saj družba svoje kadre načrtno izobražuje in pripravlja za menedžerske funkcije.

7 94/95

Papilu ljubi življenje

EOL

Stroj, ki sam izdela zložljivo škatlo

Arso povzroča škodo KOCEROD, koroški center za ravnanje z odpadki, nima sreče z uradništvom na okoljskem ministrstvu. Najprej se je zapletlo zaradi različnih stališč o prepovedanem bivanju ljudi v 300-metrskem pasu okrog odlagališča in zato niso prejeli okoljskega dovoljenja. KOCEROD tako obratuje le delno, pa čeprav so stanovalce preselili, a za novo odlagališče Zmes pri Prevaljah še niso prejeli okoljskega dovoljenja, na katerega čakajo že skoraj dve leti. ARSO je sicer obljubil, da bodo dovoljenje prejeli, a po zadnjih informacijah vloge še sploh niso obravnavali. Tako lahko na Koroškem zamudijo pri dokončanju projekta, odpadke pa zdaj vozijo v Celje, ker jih doma ne morejo predelati v frakcije. Odpadkarski turizem je okoljsko škodljiv, pa še drag je. Z odprtjem odlagališča bi KOCEROD zaposlil tri nove delavce.

O uporabi biooglja v vrtnarstvu in kmetijstvu Trajnostno pridobivanje in možnosti uporabe biooglja v vrtnarstvu in kmetijstvu – to je bila tema strokovnega posveta v Puconcih, organizirali pa so ga CERO Puconci, Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj in Koto. Udeleženci so si ogledali poskusni rastlinjak in poskus z aktiviranim bioogljem v Zelenem rudniku Pomurja. Med številnimi temami so bile posebej zanimive tiste, ki so predstavile uporabo biooglja v kmetijstvu. To so bile Kmetijska tla – možen, a slabo izkoriščen ponor ogljika (dr. Borut Vrščaj, Kmetijski inštitut), O biooglju: pet let teorije in prakse (dr. Milko Kovač, Senarc), Uporaba biooglja v rastnih substratih (Lara Resman in dr. Tanja Bagar, CERPO), Marketing biooglja in komercializacijske izkušnje (Gerald Dunst, Sonnenerde – Avstrija), Pirolizni obrat: izzivi in priložnosti pridobivanja biooglja (dr. Dušan Klinar, ZRS Bistra), Zakonodajna perspektiva razvoja biooglja v Sloveniji in status v EU (dr. Maja Justin Zupanc, RC Vidria) in Potenciali grozda za trajnostno pridobivanje in uporabo biooglja v Sloveniji (dr. Klavdija Rižnar, ZRS Bistra).

december 2014

Novosti

Kratko, zanimivo

EOL

94/95

8

2015 S katerimi ukrepi ste letos izboljšali vaš pozitivni vpliv na okolje? Kakšne okoljske in poslovne načrte imate za leto 2015 in kaj lahko dobrega (ali slabega) k temu prispeva država?

na stalno investiranje v obnovljive vire energije - od fotovoltaike in vetrnih elektrarn do malih hidroelektrarn, kar izvajamo skozi redno plačevanje vseh prispevkov, taks in dajatev, s katerimi so obremenjeni energenti in emisije.

Prav tako smo bili uspešni pri rednem plačilu koncesij in dajatev za uporabo vode in zemljišč.

S tem smo omogočili izvajanje programov s pozitivnim vplivom na okolje na državni ravni.

2.

K

mag. Aleš Vajngerl

Boštjan Smrekar

V tradicionalni decembrski anketi revije EOL smo vabljenim iz podjetij in inštitucij postavili dvoje vprašanj:

mag. Andrej Rihter

foto: arhiv podjetja

foto: Janko Rath

foto: arhiv podjetja

Okoljska pričakovanja 1.

Z novo vladno koalicijo je prišlo do sprememb na ministrstvu, ki je zdaj ob okolju odgovorno še za prostor. Ministrica za okolje javno opozarja, da na ministrstvu primanjkuje »specifično strokovnega kadra«. Kakšne spremembe bi morali izvesti, da bi bilo ministrstvo učinkovitejše in bolj usklajeno z izvajalci okoljske zakonodaje, zlasti z gospodarstvom?

Anketirancem smo želeli dati priložnost, da javnosti sporočijo dosežke in pričakovanja, predvsem pa, da dokažejo pripravljenost za komuniciranje z javnostjo skladno s širšo odgovornostjo do okolja. Takšnih podjetij je vse več. Zelo zanimivo je, da nekatera podjetja, resda maloštevilna, ne želijo sodelovati niti v specializirani reviji za trajnostni razvoj. Je to družbena odgovornost do okolja ali gre za skrivanje nekaterih dejstev, pomembnih za okolje?

Predvideno zviševanje obremenitev energentov ni sprejemljivo

1.

Tomaž Kralj

december 2014

foto: Iztok Pipan

Boštjan Smrekar, Papirnica Vevče: V Papirnici Vevče imamo uveden sistem stalnih izboljšav, s katerim tudi kontinuirano večamo pozitivni vpliv na okolje.

Pravilnost naših ukrepov se kaže pri zmanjšani porabi energentov in vode na enoto proizvoda.

Tako smo z različnimi predelavami na strojih ter z učinkovitejšo razsvetljavo zmanjšali specifično porabo plina za 7,6 % in električne energije za 3,4 %. S tem smo zmanjšali emisije za dobrih 7 %. Na področju energije smo pridobili standard ISO 50001 in se s tem tudi obvezali k stalnim izboljšavam. Še posebej smo ponosni

ot energetsko intenzivno podjetje in eno od večjih porabnikov energentov v državi bomo glede na napovedano zviševanje obremenitev energentov prisiljeni postopno opustiti investiranje v lokalne projekte in skrbeti za pravočasno plačevanje dajatev za izvajanje državnih projektov. To pa vodi v napačno smer.

2.

Velik napredek bi bil, če bi se Ministrstvo pred uveljavitvijo sprememb, torej v postopku priprave sprememb, povezalo s strokovno skupino, odgovorno za okolje v okviru GZS. Trenutno napovedane nove obremenitve na energente so zunaj vsakega konteksta in popolnoma neprimerljive z obremenitvami drugih evropskih držav. Ker 96 % svojega prometa ustvarimo v tujini, smo z vsakim takim ukrepom dlje od konkurenčnosti naših proizvodov. Prav tako je Slovenija z vedno novimi nepredvidenimi obremenitvami čedalje manj zanimiva za tuje naložbe.

P

olitiko in tovarne vodijo ljudje. Pri nedržavnih podjetjih so odgovornosti zelo jasno razdeljene. Ostane torej politika in podjetja v delni ali popolni državni lasti – torej naj vsak posameznik s svojim premoženjem jamči za uspešnost svojih odločitev. Če nima premoženja, naj si najde poroka – kot za kredit na banki.

Kolikor so težke odločitve, toliko naj bo težko jamstvo.

Pred izgradnjo objekta za obdelavo odpadkov Mag. Aleš Vajngerl, Snaga Maribor:

V

letu 2014 smo v podjetju izvedli več programov za promocijo naših dejavnosti. Na uspešnost kažejo količine predvsem ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov, saj so se povečale za 3 %, medtem ko je količina mešanih komunalnih odpadkov upadla za enak delež. Skrbi nas predaja posebnih skupin odpadkov iz podaljšane odgovornosti,

9 V načrtu energetska sanacija več objektov

tem letu smo veliko truda vložili v izvedbo javnega naročila za izgradnjo objekta za obdelavo odpadkov, ki je zasnovan kot objekt za maksimiranje izločanja in prečiščenja frakcij, primernih za predelavo (recikliranje).

Izgradnja objekta bo omogočila gospodarstvu povečan tok kvalitetno pred-obdelanih sekundarnih surovin. Objekt je ključen za zagotavljanje krožnega gospodarjenja, v katerega se usmerjamo v Evropi, saj bo omogočal pripravo kvalitetnih sekundarnih frakcij. Preostanek po obdelavi bo namenjen dokončni obdelavi pred odstranjevanjem v katerem od že obstoječih objektov SV Slovenije.

Na področju krožnega gospodarjenja z odpadki naj se jasno opredelita komunalni in gospodarski forum, ki bosta vsak s svojega zornega kota pripravljala predloge za doseganje ciljev.

V

letu 2015 in naprej bi se naj država usmerjala v t.i. krožno gospodarstvo, na kar se v podjetju pripravljamo s projekti osveščanja in izobraževanja tako strokovne kot splošne javnosti. Pri tem si želimo predvsem odprtega in odkritega dialoga s pristojnim ministrstvom, saj je za dosego ciljev samo tako moč nastaviti in izpeljati projekte s primerno vsebino.

S

trokovnega kadra na področju odpadkov v Sloveniji je precej. Je pa res, da je podobno kot po Evropi razdeljen na dva glavna tabora – tiste, ki zagovarjajo absolutni primat nad tržno zanimivimi frakcijami, in tiste, ki morajo poskrbeti za vse (komunalne) odpadke iz nekega okolja. Ker je pri prvih gonilo tržna priložnost, pri drugih pa okoljevarstvo, so cilji za družbeno ureditev obeh polov v določenih točkah diametralni. Tako bo, kot osnovni pogoj za tvorni razvoj družbenih predpisov, potrebno jasno identificirati oba pola.

N

a državotvornem organu je posledično potreben le arbiter dveh končnih predlogov – enega s strani Zbornice komunalnega gospodarstva, znotraj katere je organizirano tudi področje odpadkov ter drugega s strani predstavnikov interesentov za tržno zanimive frakcije. Arbitraža je sicer zahteven posel, vendar lažji kot pisanje členov državnih aktov iz teorije.

Č

e povzamem, v Sloveniji je potrebno kadrovski potencial kar najširše izkoristiti. Na

Mag. Andrej Rihter, Pošta Slovenije:

1.

Zmanjšanje obremenitev okolja s povečanjem energetske učinkovitosti je del družbene odgovornosti Pošte Slovenije. Strategija se izvaja s projekti na področju ekologije in energetske učinkovitosti celotnega poštnega sistema, in sicer pri gradnji, posodabljanju in vzdrževanju objektov, transportu, ravnanju z odpadki in izobraževanju delavcev.

P

ri izvajanju strategije energetske učinkovitosti stavb že več let upoštevamo načela energetske učinkovitosti na področjih gradnje in rekonstrukcije stavb ter projektov, ki so povezani z energetiko. Strategija predvideva izvedbo okrog 60 projektov v obdobju od 2013-2017. Osnovni strateški cilji so: nižja poraba energije in prihranek energije za 10 % do leta 2017 glede na porabo v letu 2011, nižji stroški glede na porabljene količine energije in manjša obremenitev okolja zaradi izpustov toplogrednih plinov (CO2). V letih 2013 in 2014 so se izvajali poleg energetskih sanacij ob investicijah v nove in obnovljene objekte (25 objektov) še drugi projekti, pri katerih so bili doseženi prihranki pri porabi energije in izpustih CO2 v ozračje, in sicer-kogeneracije na 5 večjih infrastrukturnih objektih, vzpostavitev centralno nadzornih sistemov, toplotne črpalke in posodobitve ogrevanja ter zunanje razsvetljave upoštevaje zakonodajo in direktive EU. V ogrevalni sezoni 2013/2014 se je pri ogrevanju objektov ustvarilo za 1.485.020 kWh prihranka končne energije, kar znaša 10,96 % prihranka glede na povprečje porabe energije primerjalnih ogrevalnih sezon preteklih 4 let.

V ozračje smo glede na primerjalno obdobje izpustili za 431.404 kg oz. 13,89 % manj CO2.

Učinki izvedenih projektov kažejo ugodno sliko na stroškovni strani, z zagonom kogeneracij pa tudi na prihodkovni strani. Leta 2015 se načrtuje izvedba energetske sanacije na več objektih ter izvedba 12 projektov v segmentih izgradnje centralno nadzornih sistemov, posodobitev ogrevanja, notranje razsvetljave in drugo. Glede na rezultate izvajanja strategije, za katero tudi pridobivamo subvencije in nepovratna sredstva, smo bili v okviru nominacij za Postal Technology International Awards 2014-Environmental Achievement of the Year med številnimi, tudi velikimi svetovnimi poštnimi operaterji, uvrščeni v ožji izbor med prve tri nominirance v družbi Deutsche in Portugal Post.

vajamo tudi okolju prijazna vozila, s čimer predvidevamo znižanje emisij za 10 % do leta 2015 in za 17 % do leta 2020. Veliko pozornosti namenjamo usposabljanju voznikov o ekološko naravnani vožnji. V ekološkem voznem parku je 5 električnih dostavnih avtomobilov, 60 dostavnih avtomobilov s pogonom na utekočinjeni naftni plin, 50 električnih koles in 20 električnih skuterjev. Pri nabavah druge opreme, materiala in električne energije upoštevamo določila Uredbe o zelenem javnem naročanju.

94/95

V

pripravljala predloge za doseganje ciljev.

U

EOL

področju krožnega gospodarjenja z odpadki naj se jasno opredelita komunalni in gospodarski forum, ki bosta vsak s svojega zornega kota

2.

Glede na to, da je družba še vedno med večjimi investitorji v RS, se pogosto srečujemo s težavami pri pridobivanju soglasij oziroma spreminjanju odločitev na določenih agencijah, tudi z različno prakso na upravnih enotah pri pridobivanju gradbenih dovoljenj.

Opažamo, da kriteriji za dodelitev nepovratnih sredstev pogosto izločajo velika podjetja.

Obljubljenega razpisa še ni Tomaž Kralj, EVJ Elektroprom:

1.

Letos smo predelali tri kotlovnice, v katerih se je uporabljal kot energent kurilno olje, sedaj pa se uporablja lesna biomasa. Skupna moč kotlovnic je 470 kW. Poleg tega smo izdelali tudi kogeneracijo na lesno biomaso, s katero proizvedemo 90 kW električne energije in 220 kW toplotne energije. Od države pričakujemo, da spodbuja investicije, ki za ogrevanje ali/in proizvodnjo električne energije nadomeščajo fosilna goriva z obnovljivimi viri.

V

oktobru letos bi morala država objaviti razpis za subvencioniranje odkupa električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, vendar na žalost tega razpisa še ni bilo in tudi ni znano, kdaj bo in pod kakšnimi pogoji.

S

lovenija mora do leta 2020 proizvesti najmanj 20 % energije iz obnovljivih virov, sicer bo morala plačati kazen. Zato menim, da je bolj smiselno, da sedaj podeljuje subvencije za investicije v obnovljive vire. S tem posredno ustvarja delovna mesta in zmanjšuje odvisnost od tujih energentov, kot pa da na koncu plača kazen, ki bo zagotovo večja od podeljenih subvencij.

2.

Prvi ukrep bi moral biti skrajšanje rokov za izdajo raznih dovoljenj in soglasij. Prav tako bi bilo potrebno uvesti pisarne, kjer bi lahko podjetniki dobili vse informacije, dovoljenja in soglasja na enem mestu in ne, da se jih pošilja od vrat do vrat. Na ministrstva bi morali na pomembnejša mesta zaposlovati kadre z izkušnjami iz gospodarstva, ki bi bili sposobni iskati rešitve in ne postavljati nove in nove ovire za gospodarstvo.

december 2014

predvsem odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč. Kot izvajalcu javne službe nam ni poznana končna pot teh frakcij, prav tako je otežen prevzem, ki polni »skladišča« IJS, kar je okoljsko nesprejemljivo.

Ultrapac z novimi izdelki predvsem v izvoz

Katere posebnosti kaže poslovanje v tem letu in kakšen poslovni rezultat pričakujete ob koncu leta? Se kažejo boljši časi?

Letošnje leto se ni začelo ravno dobro, saj ima naše podjetje za sabo prisilno poravnavo, ampak počasi se že pobiramo na noge. Če ne bi imeli prisilne poravnave in težav pri nabavi materialov, bi bil poslovni rezultat ob koncu leta bistveno boljši. Počasi se vendarle kaže, da se trendi izboljšujejo. Pred nami je nova pot, ki je polna izzivov in novih priložnosti.

Ultrapac je podjetje s tradicijo in na trgu poznano s kakovostjo, zato smo optimisti.

Na vaše poslovanje je v zadnjih letih vplivalo več kampanj proti uporabi plastičnih vrečk, čeprav celo v stroki nekateri menijo, da so očitki plastični embalaži pogosto neupravičeni, saj ni edini material, ki ni biološko razgradljiv. Ali okoljske kritike vplivajo na prodajo?

Bolj kot okoljske kritike vplivajo na našo prodajo vrečk zakonodaja in potrebe kupca.

V določenih segmentih vpliv kritik posredno ne vpliva toliko na prodajo, ker so zmeraj kupci tisti, ki spreminjajo trende in način uporabe vrečke v njihove prodajne namene.

V tujini je zagotovo to izrazitejše kot pri nas.

Naša miselna, poslovna naravnanost podjetja je v tem, da spremljamo trende. Kupci pa imajo zmeraj možnost, da sami odločajo

Dušan Bolčina

Embalažno podjetje Ultrapac, pred časom eden največjih proizvajalcev plastičnih vrečk v Sloveniji, je še vedno znana blagovna znamka. Razmere na trgu od proizvajalcev plastične embalaže zahtevajo hitro prilagodljivost, še posebej pa so to čutila podjetja, ki so bila povezana z živilsko oziroma prehrambeno panogo v Sloveniji. Po prisilni poravnavi se Ultrapac spet postavlja na noge s specializiranim programom.

Direktor Dušan Bolčina se zaveda konkurenčnih prednosti podjetja, zlasti tradicije in znanja zaposlenih, kar je njihov največji kapital. Če hočejo postati prepoznavni na trgih EU, morajo upoštevati nove trende pri uporabi plastičnih materialov, a zanje je, pravi direktor, prvo tisto, kar potrebujejo in naročijo kupci.

Zdaj se usmerjajo predvsem v izvoz, čeprav jim je tudi domači trg še vedno dragocen.

foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Položaj panoge

10 94/95

Embalaža december 2014

Položaj panoge

Bolj kot okoljske kritike vplivajo na našo prodajo vrečk zakonodaja in potrebe kupca. glede uporabe materialov. Na primer, ali bo ta biorazgradljiv ali ne. V prodaji opažamo upad prodaje klasične vrečke ter premik povpraševanja vrečkam za večkratno uporabo.

Te so bolj trpežne, a tudi k biorazgradljivim vrečkam, ki se lahko razgradijo v času od 12 do 24 mesecih. Ker je povpraševanje po avtomatski foliji vse večje, je posledično tudi poraba plastične embalaže v porastu.

S katerimi proizvodi ste najbolj uspeli v izvozu in kakšno je povpraševanje po plastični embalaži na tujih trgih?

Danes mora imeti vsak izdelek embalažo.

Nekoč je služila embalaža zgolj za zaščito izdelka, a danes ima embalaža več funkcij, funkcijo zaščite, prodajno, informacijsko, identifikacijsko, okoljsko, še več jih je. Naše podjetje pa ima nalogo, da to embalažo naredi kar najbolj kvalitetno in s tem pomaga kupcu k prepoznavnosti med prodajnimi policami. Na tujih trgih ne konkuriramo več z vrečkami, ker še nismo pridobili certifikata

11 Koliko so upad gradbeništva in spremembe v slovenski živilski industriji vplivale na vaše iskanje novih priložnosti v inovaciji izdelkov in pri novih trgih?

Promocija

Ravno razmere v slovenskem gospodarstvu so nas prisilile, da smo vse naše sile usmerili na tuje trge. A to ne pomeni, da na domačem trgu nismo prisotni. Na domačem trgu smo imeli možnost za razvoj novih izdelkov in

Koliko vaših materialov oziroma proizvodov je razgradljivih?

Zaradi vplivov na okolje, ki jih imajo vrečke, smo se odločili, da ponudimo trgu izbiro. Na razpolago imamo vrečke, narejene iz koruznega ali drugega rastlinskega škroba, ter biorazgradljive vrečke iz polietilena in posebnega dodatka, to so oxo biorazgradljive vrečke. S tem dodatkom se vrečka pod vplivom zunanjih dejavnikov, toplote in svetlobe, 100% razgradi v približno 12 mesecih. Ker je cena vrečke iz škroba tudi do petkrat dražja od drugega tipa biorazgradljive vrečke, se kupci raje odločajo za vrečke iz polietilena s posebnim dodatkom. Pri pravilnem ravnanju so vse polietilenske vrečke razgradljive.

Pomembno je, da jih ne zavržemo v okolje, ampak jih odvržemo v za to namenjena mesta med odpadke, kjer se poskrbi za njihovo pravilno razgradnjo. Skrb za okolje se začne z majhnimi koraki in vsak prispevek je pomemben, da zapustimo našim zanamcem možnost, da bodo lahko tudi oni občudovali lepote našega planeta.

V okviru Skupine Motvoz, kjer je tudi Ultrapac, ste načrtovali mrežo predstavništev v tujini,

94/95

kar bi omogočilo boljše trženje, eden izmed razlogov pa je bilo zmanjševanje stroškov proizvodnje zaradi prijaznejšega poslovnega okolja v drugih državah. Kaj ste realizirali?

Embalaža

Ravno razmere v slovenskem gospodarstvu so nas prisilile, da smo vse naše sile usmerili na tuje trge. A to ne pomeni, da na domačem trgu nismo prisotni.

ravno te izdelke smo naprej implementirali na trgih znotraj EU.

V podjetju smo zagovorniki lastnega znanja in večji del proizvodnje bazira na lastnih kapacitetah in recepturah, ki so sad dolgoletnih izkušenj naših zaposlenih. Ti so največji kapital tega podjetja. Samo na tak način lahko jamčimo našim kupcem visoko raven kvalitete naših izdelkov. Zaradi tega nismo želeli naše proizvodnje seliti v druge države, kjer je poslovno okolje bolj prijazno in kjer ima država posluh za podjetja, ampak smo ostali doma in upamo na boljše čase. Razmere na trgu so se spremenile in tudi prisilna poravnava je zahtevala nove poslovne odločitve.

Kakšni so načrti za prihodnost?

Načrtov ni malo. Odpiramo še nekaj novih vrat na tujih trgih. Širili bomo prodajni program, a bomo morali še veliko postoriti za razpoznavnost podjetja na trgu EU. Letos smo se komercialno še dodatno okrepili in pogumno vstopamo na nove trge, kjer je še zmeraj dovolj prostora za vse proizvajalce embalaže. Želimo izboljšati naš poslovni izid, da bi lahko na novo zaposlovali, saj so v današnjih časih nove zaposlitve še kako zaželene.

december 2014

BluAngel. Našo proizvodnjo smo raje usmerili v proizvodnjo kaširane avtomatske folije za uporabo v industriji. V zadnjih letih smo se usmerili v razvoj avtomatske folije za mlekarne. S folijo smo prepoznavni tudi v tujini.

Vselej pa vemo, da moramo na domačem in tujem trgu nastopiti konkurenčno.

Vrhunski dizajn za večerno toaleto iz odpadne embalaže foto: arhiv podjetja

12 94/95

Embalaža

Zapni me s selotejpom

Atraktivna razstava Zapni me s selotejpom v BTC-ju v Ljubljani. Posebnost. Obleke

Zapni me s selotejpom

iz embalažnih materialov

Barbara Turk

priznanih blagovnih znamk,

med drugim Droge Kolinske, Ljubljanskih mlekarn, Krasa,

Radgonskih Goric in drugih, so rezultat izobraževalno-

promocijskega projekta Embalaža – Proizvod –

Potrošnik – Zaščita okolja.

Toda posebnost razstave oblek iz odpadnega embalažnega materiala so bile avtorice,

priznane slovenske modne

oblikovalke. Med njimi je

stilistka in modna oblikovalka Barbara Turk z glasovi

obiskovalcev razstave zmagala

z obleko iz embalaže za kavo Barcaffe. Pravi, da beseda

rabljeno ni več tabu in da

je bilo oblikovanje obleke iz december 2014

odpadne embalaže kreativni izziv.

Zakaj ste se odločili za sodelovanje na razstavi Zapni me s selotejpom in kaj je pri vaši obleki za Barcaffe najbolj navdušilo obiskovalce?

Za sodelovanje pri projektu sem se odločila, ker pozdravljam projekte z ekološko noto. Sem zagovornica odgovornega ravnanja z odpadki, tako ločevanja odpadkov kot tudi ponovne uporabe in predelave. Projekt izdelave obleke iz embalažnega materiala mi je predstavljal prav poseben kreativni izziv, saj embalaža ponuja povsem drugačne razsežnosti oblikovanja kot tekstil.

Kot material ste uporabili embalažo kave Barcaffe. Kaj je bil prvi ustvarjalni izziv in kako komentirate trend, da se tudi tekstilni odpadki uporabijo za nove oblikovalske modne rešitve?

Kakšen pomen vidite v tem projektu?

Oblikovanja obleke sem se lotila večplastno.

V prvi fazi sem se fokusirala na oblikovne lastnosti embalažnega materiala, v drugi fazi pa na lastnosti izdelka, torej embalaže, iz katere je oblačilo. Navdih je bila seveda kava, kavni cvetovi in kavna zrna, ki so se med seboj prepletli v čudovit in bogat vzorec. Vse skupaj je nastajalo pod vplivom latinskega melosa, od koder je kava doma. Seveda pa sem bila ob ustvarjanju osredotočena tudi na čim večjo porabo posamezne embalaže, da je količina odpadka čim manjša.

Trend ponovne uporabe in predelave tekstilnih odpadkov se mi v današnjem času zdi nujen, saj smo zelo potrošniško naravnana družba,

podvržena trendu poceni nakupovanja oblačil.

Posledica je tu, ogromna količina zavrženega tekstila. Redizajn oblačil, second hand trgovine in izmenjava oblačil so prakse, ki so v tujini aktualne že leta in so tudi zelo cenjene. So eden od učinkovitih načinov zmanjševanja in ločevanja odpadka na področju tekstila. Pri nas je takšna ideologija še v povojih, se pa že kažejo prvi pozitivni odzivi, predvsem med mladimi.

Na razstavi z oblekami iz embalaže in embalažnih materialov so sodelovale znane modne oblikovalke. Kaj bi lahko izpostavili pri njihovih rešitvah? Na katere elemente so bili najbolj pozorne, saj je znano, da se v zadnjem času bolj poudarja ena funkcija embalaže, to je zaščitna. Kako pa lahko oblikovalci izrazite identifikacijsko, informacijsko, prodajno in okoljsko funkcijo, vse bolj aktualna je tudi ekonomičnost embalaže?

Vsaka oblikovalka se je izbrane embalaže lotila na povsem samosvoj in edinstven način. Vsem pa je bila skupna rdeča nit, in sicer da gre za večerne toalete, katerih idejni reaktor je kreativna funkcija, likovno dojemanje embalaže kot take ter razpon možnosti ustvarjanja, ki ga odpadna embalaža dopušča. V tem spektru ozaveščanja so seveda vpete tudi vse ostale funkcije, saj jih embalaža ponuja že sama po sebi.

Kako bi opredelili zeleno modo?

Zeleno modo bi opredelila kot ekološko usmerjeno modo, katere filozofija temelji na

13

Embalaža

94/95

Novice Embalažnega omrežja Med člani Embalažnega omrežja:

Kot znana oblikovalka in stilistka lahko ocenite, ali je v oblikovalskih kreacijah v Sloveniji dovolj prepoznavna misel, da moramo drugače ravnati z naravnimi viri?

Zavedanje, da je potrebno spremeniti odnos do potrošništva in do kopičenja odpadkov, je med oblikovalci vsekakor prisotno. Vedno več je modnih dogodkov, ki so ekološko naravnani.

Mladi oblikovalci v svojih kolekcijah predelujejo stara oblačila in jih prevajajo v nove zgodbe, v novo življenje. Vedno več je tudi trgovin z rabljenimi izdelki in beseda rabljeno ni več tabu.

Katere projekte pripravljate?

Ker se približuje čas praznovanj in obdarovanja, sem trenutno povsem okupirana z naročili.

Za naročnika organiziram tudi novoletno zabavo, pripravljam pa tudi prve modne osnutke za snemanje nove tv oddaje, ki prihaja na male zaslone naslednje leto.

Menjava etikete v samo 10 sekundah

Na celjskem sejmišču bodo od 21. do 24. aprila prihodnje leto potekali štirje mednarodni strokovni sejmi, ki jih družba Celjski sejem d.d. organizira vsaki dve leti. Pomemben del sejemskega četverčka je 7. sejem Graf&Pack.

Mednarodni sejem grafike in pakiranja je edini sejem s tega področja v Sloveniji. Na sejmu bodo predstavljene novosti in trendi na obeh področjih, namenjen pa bo predvsem strokovnim obiskovalcem. Hkrati s sejmom bodo potekala strokovna predavanja, ki so se v preteklih letih izkazala kot nepogrešljiv element sejemskega dogajanja in so vzbudila precejšnje zanimanje med obiskovalci in razstavljavci.

Sejemski četverček poleg sejma Graf&Pack sestavljajo še sejem orodjarstva Forma tool, plastike, gume in kemije Plagkem ter sejem Varjenje in livarstvo. Na sejmih je mogoče pričakovati najboljše domače ponudnike te industrije in tudi najpomembnejše svetovne blagovne znamke. Zadnje sejme v 2013 je v samo v štirih dneh obiskalo 11.000 obiskovalcev, od katerih jih je 12 % prišlo iz tujine.

26,4 % obiskovalcem je bil primarni cilj obiska sejem Graf&Pack.

V podjetju Tift sodelujemo z mladim inovativnim švicarskim podjetjem Autolabel, ki proizvaja najbolj napredne sisteme za tiskanje in apliciranje etiket. Njihov fokus so sistemi z visoko kapaciteto delovanja in minimalnim izpadom proizvodnje ob menjavi etiket, kar dosegajo z enostavnostjo uporabe in robustno zasnovo. Menjava etiket traja v praksi samo 10 sekund. Robustna gradnja naprave zmanjšuje vibracije in omogoča zanesljivo dolgoročno delovanje. Hkrati ima vsaka naprava vgrajen kontroler v obliki industrijskega PC-ja, kar omogoča maksimalno povezljivost, lokalno shranjevanje podatkov in ima standardno vgrajen program za oblikovanje etiket. Veliko pnevmatsko ali električno gnanih aplikatorjev omogoča veliko različnih aplikacij glede na zahteve strank.

Tift d.o.o. www.tift.si

december 2014

recikliranju odpadkov in njihovi ponovni uporabi. Pri zeleni modi ne gre za kratkoročni trend, temveč za vizijo, s katero vplivamo na ekološko ozaveščanje populacije na področju tekstila in mode.

Aprila 2015 v Celju mednarodni sejem grafike in pakiranja Graf&Pack

Celjski sejem d.d. www.ce-sejem.si Fotografije: arhiv članov

14

Paleta, škatla in kontejner – zmagovita transportna kombinacija foto: www.shutterstock.com

Urška Košenina

Transportna embalaža

Embalaža

94/95

Transportna embalaža

Transportna embalaža še vedno sloni na paletah, kartonu in kontejnerjih. Pri transportni embalaži je značilno, da

oblikovalci in uporabniki težijo k standardizaciji dimenzij in

oblik ter k uporabi čim bolj trdnih materialov. In stroški?

Transportna embalaža vpliva na stroške vsake logistične

aktivnosti in ima izjemen pomen za produktivnost

logističnih procesov. Kupci so vedno bolj zahtevni in hočejo celovite rešitve z minimalnimi

december 2014

stroški.

Palete iz lesa iglavcev

L

es se uvršča v najstarejše embalažne materiale. Za izdelavo lesne embalaže je primeren les iglavcev in listavcev. Les iglavcev je za izdelavo embalaže primernejši, saj je lažji od lesa listavcev, lažje in hitreje pa se tudi suši in obdeluje. Paleta je najenostavnejše in najvažnejše sredstvo v transportnem procesu. Namesto da bi delali s posameznimi enotami, se te združijo na palete v skupino po 5, 10, 100 in več enot. Tako se prihranijo čas, denar in človeško delo. Palete so narejene v raznih dimenzijah, odvisno od blaga, ki se paletizira. »V Alpimexu pri proizvodnji palet v glavnem uporabljamo masivni les iglavcev in delno tudi kocke iz prešanega iverja, ki pa niso narejene iz recikliranega lesa. Standard EPAL natančno predpisuje, kateri dobavitelji - proizvajalci imajo licence za materiale, ki se lahko vgrajujejo v EPAL palete.

Končni proizvajalci se moramo tega držati in nabavljati materiale izključno pri licenciranih dobaviteljih,« pravi Robert Vajnhandl iz podjetja Alpimex.

Kvalitetna izdelava in termična obdelava je prednost

P

ri nas so palete navadno zgrajene v različnih dimenzijah. Da bi bil lahko transportni proces standardiziran, je potrebno uporabljati čim manj različnih dimenzij palet. Glede na to, s koliko strani lahko viličar zajame tovorno enoto, poznamo palete z dvema, štirimi ali osmimi vhodi. »Velik poudarek pri proizvodnji oziroma izdelavi palet dajemo prav kvalitetni izdelavi palet (npr. poglobljeni žičniki, lepo obdelan les, sušenje palet idr.), ki lahko prihrani marsikatero dodatno zaščito izdelkov pri kupcu. Slabo izdelane palete lahko poškodujejo blago pri transportu in s tem povzročijo velike stroške za kupca in proizvajalca. Trg transportne embalaže zahteva boljšo kvaliteto, termično obdelavo in suho embalažo, saj se s tem zmanjšuje možnost poškodb blaga.

Zmanjšujejo se tveganje za širjenje raznih

Andrej Božič, Steklarna Hrastnik:

V

aloviti karton je najbolj razširjen embalažni material na svetu, saj celotna porabljena količina znaša približno 60 milijonov ton. Embalaža iz papirja, kartona, lepenke in valovitega kartona mora ustrezati različnim zahtevam, kot je zaščita pred zunanjimi vplivi (učinki vlage, temperature, svetlobe in mikroorganizmov). Osnovna lastnost valovitega kartona je njegova večslojna zgradba. Med dvema ravnima slojema, ki ju imenujemo »liner«, je valoviti sloj papirja oziroma »fluting«. Ravni sloji so z lepilom povezani z valovitim slojem. Tako oblikovana struktura povezanih papirjev je ne glede na precejšnjo debelino ustrezno toga, lahka in dosega ugodne zaščitne rezultate.

Kot je povedal Zvone Murko iz podjetja MSK: »Proizvajalci valovitega kartona nenehno sledijo tržnim zahtevam in trendom ter razvijajo nove, lažje in kompaktnejše materiale, ki zadovoljujejo dane funkcije embalaže. Trenutno se v valoviti karton implementira G val, s katerim se bistveno zmanjšujejo gramature kartonov.

Izboljšujejo se tudi krovni sloji kartona zaradi kvalitetnejšega ofset tiska. Glede na zahteve naročnikov ponujamo tudi materiale za skladiščenje v vlažnih prostorih – hladilnicah, za direktni stik z živili ipd. Za dodatno zaščito posameznih izdelkov ponujamo vložke iz Mondaplena (PE-LD).«

Sledljivost in optimizacija

E

konomično oblikovanje embalaže pomeni zniževanje stroškov embalaže in manipuliranja. Embalaža vpliva na transportne stroške predvsem s svojo težo, zato se uporabljajo embalažni materiali, ki so čim lažji, vendar kljub temu zagotavljajo zadostno trdnost.

Prostornina embalaže vpliva tako na transportne kot na skladiščne stroške. Razvoj embalaže teži k oblikovanju čim cenejše embalaže, kar se dosega z uporabo bolj ekonomične tehnike izdelave embalaže in izbiro čim cenejših materialov. Zvone Murko pravi: »Pri optimizaciji logističnih procesov se glede na učinkovitost procesov v glavnem prepletata dva vidika – tehnični in ekonomski. Pri tehničnem vidiku se srečujemo predvsem s spremembo oblike embalaže in načinom pakiranja zaradi sledenja spremembam proizvodnih ter skladiščnih procesov naših naročnikov. Ob tem ponujamo tudi tisk raznih črtnih kod, ki olajšajo sledljivost.

1.

Ena od ključnih strateških usmeritev Steklarne Hrastnik je tudi skrb za okolje. Zato vedno ob izvedbi investicij iščemo tehnološke rešitve, ki so prijazne do okolja in ne nujno najcenejše. Poleg tega spodbujamo interne predloge za inovacije, ki znižujejo vplive na okolje. Sistem ravnanja z okoljem imamo interno vzpostavljen in obvladovan, v prihodnje ga bomo tudi certificirali in nadgradili. To so ključni razlogi, zakaj ob povečanju kapacitet naše proizvodnje znižujemo vplive na okolje.

V

letu 2013 smo s 7,5 milijonov evrov vredno naložbo v proizvodni enoti Vitrum uspeli bistveno znižati vplive na okolje.

Porabo vode smo znižali za 55 odstotkov, emisije NO X za 75 odstotkov, izpuste prašnih delcev za 35 odstotkov in izpuste CO2 za nekaj manj kot 30 odstotkov. Z letošnjo naložbo v višini 8,5 milijonov evrov v enoti Special smo še dodatno znižali vplive na okolje. Porabo energije smo znižali za dodatnih 20 odstotkov. Vrednosti emisij NOx sedaj dosegajo 800 mg/Nm3, kar je trenutno pod zakonsko predpisano mejo. Emisije CO2 smo znižali še za 10 odstotkov. S pomočjo celovite rekonstrukcije čistilne naprave za tehnološke vode smo v Steklarni Hrastnik racionalizirali tudi porabo mestne vode, saj je nižja za približno 40 m3 na dan. Čistilna naprava namreč deluje po načelu zaprtega krogotoka, kar pomeni, da se voda ne izpušča v okolje, temveč ves čas ostaja znotraj tovarne. Okoljske izboljšave so med drugim plod lastnega znanja, med ključne pa sodijo znižanje porabe plina v B peči v enoti Special kljub večji kapaciteti peči. Takšen projekt

Pametne embalaže (npr. RFID značka – NFV) za enkrat ne ponujamo, saj v našem segmentu kupcev po takšni embalaži še ni povpraševanja. Ekonomski vidik obvladujemo z izbiro in ponudbo novih, lažjih in cenovno ugodnejših materialov, ki ne vplivajo na funkcijo transportne embalaže. Pri embalaži je v zadnjem času največ zanimanja za to, kako doseči čim manjšo porabo materiala, energije in surovin ter tako znižati ceno. Kam bo usmerjeno zanimanje, ni odvisno le od želja oblikovalcev in pričakovanj kupcev, temveč tudi od evropskih standardov za embalažo. Pri nas je najpomembnejša še vedno cena.«

smo naredili tudi v enoti Vitrum na G peči, ogrevanje dela proizvodnje z ogretim čistim zrakom, pridobljenim ob hlajenju B peči.

L

etos v oktobru smo prijavili s šestimi ostalimi podjetji in eno občino projekt v LIFE program. Sprejem projekta nam bo omogočil uporabo odpadkov in s tem zapiranje tokov ter hkrati varovanje naravnih virov.

15 94/95

Nenadomestljivi karton

Embalaža

Na ministrstvu naj bo strokoven in praktičen kader

O

d države pričakujemo spodbude za okoljsko osveščena podjetja. Na žalost pa smo priča zaviranju razvoja. Po višini okoljskih dajatev že tako sodimo na drugo mesto v Evropski uniji. Država pa nam za leto 2015 obljublja dodatne dajatve zaradi zmanjševanja proračunskih primanjkljajev.

Takšen odnos države do okoljsko osveščenih podjetij je nesprejemljiv.

2.

Podpiramo samostojno okoljsko ministrstvo. To področje je namreč preveč pomembno in lahko prinese ogromne negativne obremenitve gospodarstvu v primeru, če mu ne bomo namenili resno strokovno obravnavo.

V

zadnjem času sicer opažamo manjši napredek pri komunikaciji ter zavedanju, da lahko nestrokovna odločitev katerega koli ministrstva pomeni propad delovnih mest. Na ministrstva pričakujemo strokoven in praktičen kader, ki bo seznanjen z dejanskimi razmerami v gospodarstvu in bo podjetjem pomagal v iskanju rešitev in ne obratno. Temu smo na žalost velikokrat priča v Sloveniji. Hkrati pa si tudi želimo dialog že v fazi sprejemanja in spreminjanja zakonodaje.

Reciklaža in ponovna uporaba

P

alete so vračljiva transportna embalaža in so med najbolj razširjenimi, saj jih po svetu po besedah Roberta Vajnhandla kroži več kot 10 milijonov. Enako je s kontejnerji. Eden od najenostavnejših materialov za reciklažo je karton (v Sloveniji recikliramo cca. 60 % papirja). Papirna vlakna je možno reciklirati 6-7 krat. V Evropi je 54 % papirja izdelanega iz že uporabljenega papirja oziroma reciklatov. »Kupci izrecno ne zahtevajo, da jim izdelamo

december 2014

bolezni in zmanjšujejo se stroški transporta, še posebno če gre za letalske prevoze, kjer je čim manjša teža zelo pomembna,« pravi Robert Vajnhandl.

foto: arhiv podjetja

Okoljska pričakovanja 2015

16 94/95

Embalaža

embalažo iz že recikliranih materialov, se pa pogosto odločajo za embalažo iz valovitega kartona prav iz razloga, ker je okolju prijazna in enostavna za recikliranje. Vgradnja reciklatov v osnovne materiale na samo funkcijo embalaže ne vpliva. Posamezne vrste valovitih kartonov z vgrajenimi reciklati zagotavljajo celo boljše funkcije embalaže,« pravi Zvone Murko. Temu dodaja Jure Naglič iz podjetja Container: »V skladu s svetovnimi smernicami tudi sami posvečamo reciklaži materialov veliko pozornosti tako v proizvodnem procesu kot tudi na naših končnih izdelkih. Kar 95 % materialov, ki jih uporabljamo v naših izdelkih, je mogoče reciklirati in ponovno uporabiti za izdelavo raznovrstnih izdelkov. Tudi pri razvoju izdelka upoštevamo, da morata biti konstrukcija in kakovost izdelka na tej ravni, da bo izdelek svojemu namenu služil vrsto let ter se bo s tem zmanjšal negativen vpliv na okolje. Vgrajeni materiali pa bi bili po iztrošenosti izdelka še vedno primerni za reciklažo in ponovno uporabo. Glede na to, da smo proizvodno podjetje, mora biti tudi proces izdelave maksimalno prilagojen čim manjši porabi materiala, kar omogoči skrbno načrtovana tehnologija razreza in uporabe materialov. Vsakodnevno temu področju posvetimo ogromno energije, saj s

takšnim načinom dela skrbimo za čisto okolje, hkrati pa z minimalno neizkoriščenostjo surovin prihranimo dragocen material in denar.«

Multi – funkcionalni kontejnerji

K

ontejner je iz kovine ali drugega materiala, tako da je istočasno dovolj lahek in odporen ter čvrste zgradbe, da je možna ponovna uporaba. Opremljen mora biti z vrati oziroma z napravo za odpiranje in zapiranje. Zgrajen mora biti tako, da ga je mogoče natovarjati, pretovarjati in raztovarjati na transportna sredstva in iz njih. Namenjen je predvsem razsutemu tovoru. Kot pravi Jure Naglič: »Naše tehnične rešitve so osredotočene v prvi vrsti k multi-modalni uporabi izdelkov v transportu.

Vsak izdelek poskušamo razviti in izdelati tako, da ga lahko naši kupci in stranke uporabljajo v vseh standardnih transportnih prevoznih sredstvih, bodisi je to cestni, železniški, ladijski ali pa celo letalski transport. Na istem izdelku želimo našim strankam z integracijami

različnih standardnih kontejnerskih rešitev omogočiti uporabo izdelka za prevoz različnih tipov izdelkov in s tem povečati raznolikost dobrin, ki jih lahko kupec prepelje z enim samim kontejnerjem. S tem kupcu omogočimo prihranek pri embalaži, s katero transportira dobrine. Hkrati jim takšen multi-funkcionalen izdelek omogoča raznolikost in stroškovno učinkovitost transporta. V skladu s tem v izdelke implementiramo različne tehnične rešitve. Lahko gre za običajen kovinski kontejner, katerega naloga je, da izdelke samo zaščiti pred udarci. V kompleksnejših izdelkih pa se implementirajo tudi plinotesne gume, različni filtri za filtracijo zraka, snemljive cerade itd., ki dobrine v kontejnerjih varujejo pred vlago, UV-žarki in drugimi zunanjimi vplivi okolja, istočasno pa varujejo zunanje okolje pred nevarnimi snovmi skladiščenimi v kontejnerju.

V naših izdelkih transportiramo lesne sekance, surovi material, železovo rudo, pšenice, nevarne odpadke z neprijetnimi vonji, nizko in srednje radioaktivne jedrske odpadke itd.

Raznovrstnost izdelkov je velika in potrebno je poskrbeti za različne načine varovanja surovin pred zunanjimi vplivi, ki se od primera do primera zelo razlikujejo.«

Zavidljiva gladkost, odlična potiskljivost in izreden sijaj!

V podjetju Količevo karton smo posodobili proizvodnjo.

Nov formerski del kartonskega stroja, nova pakirna linija in posodobljen oddelek dodelave kartona zagotavljajo občuten dvig kakovosti obstoječega proizvodnega programa. Zanj je značilna zavidljiva gladkost, odlična potiskljivost in izreden sijaj.

Z novo blagovno znamko Excellent Top smo dopolnili program premaznih kartonov, izdelanih iz svežih lesovinskih in celuloznih vlaken.

Excellent Top in Kromopak (GC2) uporaba za najzahtevnejšo embalažo v farmacevtiki, kozmetiki in prehrambeni industriji Belpak (GT2) farmacevtika, kozmetika, zahtevnejša embalaža v prehrambeni industriji Grafopak Kraft (GT4) za embalažo, ki zahteva močnejši karton in pralne praške Grafopak in Multicolor Special (GD) množična uporaba za vse vrste embalaž

KOLIČEVO KARTON d. o. o.

Papirniška cesta 1, 1230 Domžale T: 01 7290 564, F: 01 7290 567 E: prodaja.kartona@mm-karton.com

Promocija

december 2014

MM Liner za kaširano embalažo

17 94/95

˝Embalaža in blagovna znamka

Embalaža

Posebno pivo v posebni embalaži Pivovarna Laško je ob jubileju poslala na trg specialno, butično pivo. Posebnosti nove

˝Embalaža in blagovna znamka

znamke je v stapljanju tradicije

in prihodnosti, izstopajočem

in bolj trebušasta, iz temnega zelenega stekla ter postavitvi

zaposlenih v ospredje zgodbe.

Kvaliteta piva je namreč

zagotovljena tudi s podpisom

zaposlenega.

P

ivovarna Laško v letu 2015 praznuje 190let pivovarske tradicije. Visoki jubilej obeležujejo s pomembnim mejnikom tako za Laško kot za nacionalno pivovarstvo: Ustvarili so znamko Laško Special. V njej se prepletata zvestoba tradiciji in dovzetnost za novosti, poklon starim mojstrom pivovarjem in napoved svežih smelih rodov. Gre za prilagojeno, maloserijsko proizvodnjo posebno negovanih vrst piva, t. i. craft beers.

P

onudba specialnih vrst piva iz Laškega seveda sega daleč v zgodovino. Pravzaprav vse do začetkov, v prve lesene sode, k porterju, temnemu laškemu … Klasično specialno pivo, osnovano na rokodelskih veščinah, se je postopoma, nekje do 1970-ih umikalo sodobni mehanizirani proizvodnji – nikoli pa ni zamrlo, odšlo v pozabo. Le kdo ne pozna temnega zlatoroga, goldinga, supergoldinga, striptiza, jubilejnika, eleksirja …

L

aško Special združuje najboljše iz preteklosti z obeti za prihodnost. Na eni strani pod oznako »traditionally brewed« obujajo pripravo tistih vrst piva, ki so pomemben mejnik dediščine pivovarne, na drugi pa so razvili nove recepture pod oznako »new tradition«. Za dober start so tu »tradicionalneža« Striptis, močno svetlo pivo iz leta 1956, zdaj temni dvojni bock, z visoko stopnjo alkohola in ekstrakta ter nežnim odtenkom praženega slada, in Golding, priljubljeno pivo 1970-ih, zdaj lager, ki vsebuje tri sorte avtohtonega aromatičnega slovenskega hmelja: Savinjski Golding, Aurora in Celeia ter »novinec« Citra lager, fino začinjen s svetovno priznanim visoko grenčičnim hmeljem Citra.

Z

godovina s poudarjeno izpisanim imenom piva, z značilno barvno diagonalo in vratno etiketo v žlahtno rdeči. Prihodnost s poudarjeno izpisanim številčenjem, z imenom piva, značilnim barvnim karom in vratno etiketo v elegantno srebrni. Obe liniji pod znamko Special, s pečatom Laško, z vidno izpisano stopnjo ekstrakta (levo) in alkohola (desno), s poudarjeno oznako serije in – avtorskim podpisom. Pivo s podpisom, dvojnim podpisom. Zaposleni Regina, Nataša in Andrej so se osebno izpostavili v imenu Pivovarne Laško in »poosebili« njihovo kakovost. »Projekt je nastajal kor resničen primer odličnega medsektorskega sodelovanja, od zametkov projekta, skozi razvoj pa do končne realizacije. Sedaj nas čaka najtežja naloga, naše želje prenesti do potrošnika. Verjamem, da bomo tudi tu zaposleni postali s svojim zgledom najboljši ambasadorji te mojstrovine.« pravi g. Urban Krambergar Vodja blagovne skupine v podjetju.

S

teklenica je manjša, bolj trebušasta, iz močno temnega zelenega stekla, ki najbolje varuje pivo pred soncem oz. svetlobo. Glavna in hrbtna etiketa sta »retro«, etiketirni papir pa, kakršnega se je uporabljalo v prvi polovici 20. stoletja. Na glavni etiketi stoji tudi že omenjeni podpis t. i. mojstra varjenja (master brewer, torej Regine oz. Andreja), ki osebno skrbi za kakovost »svojih« serij piva. Special pa je s posebnim postopkom odtisnjen v rahlo izbočen napis. Vratna etiketa prekriva kronsko zaponko le do roba in ne čez – za lažje odpiranje steklenice.

december 2014

videzu embalaže, ki je manjša

18 Embalaža

94/95

Embalažno omrežje

Pripravljena hrana vse bolj v 100 % biorazgradljivi embalaži Vnaprej pripravljeni obroki so zaposlenim vse bolj zanimivi.

Potreba po ustrezni embalaži za že pripravljeno hrano je tako vse večja, hkrati pa mora takšna embalaža zagotoviti, da je ohranjena kvaliteta in kakovost hrane. Na trgu povpraševanje po 100 % biorazgradljivi embalaži za pripravljeno hrano raste, temu sledi tudi DukeGroup. Trende in zahteve kupcev predstavlja Dušan Kukec iz DukeGroup.

V vašem asortimanu embalažne ponudbe imate tudi embalažo za prenos pripravljene hrane. Na kaj ste pri oblikovanju in izbiri materialov še posebej pozorni, saj gre za embalažo, ki ima stik s hrano?

Oblikovanje embalaže za pripravljeno hrano je kompleksno, saj je potrebno ugoditi natančnim normativom primernosti materiala za živila.

Ekološko ozaveščeni ljudje zahtevajo biorazgradljivo embalažo, gostinci potrebujejo različne embalaže za različne obroke in seveda cenovno sprejemljive. Embalaža je običajno tudi personalizirana, da lahko utrjuje blagovno znamko ponudnika hrane. Seveda pa je za proizvodnjo takšne embalaže potrebna kakovostna tehnologija.

december 2014

Katere novosti, pri nas in na tujem, so se v zadnjem času pojavile na trgu za prenos pripravljene hrane?

Skladno z družbenimi spremembami se spreminja posameznikov način življenja in navade njegovega prehranjevanja. V urbanih okoljih ostaja zelo majhen del aktivnega prebivalstva, ki si še sam pripravlja hrano. Obroke uživajo v gostinskih lokalih ali pa tam pripravljeno hrano naročajo na delovno mesto in domov. Zaradi sodobnega načina življenja doma ne znajo več pripravljati hrane, tudi kadar k sebi domov na večerjo povabijo prijatelje ali sorodnike. Hrane za povabljene ne pripravijo sami, ampak jo preprosto naročijo. Da bi lahko sledili sodobnim pričakovanjem, je potrebno ponujati novosti

v obliki, tehnologiji, uporabnosti in seveda materialih.

Na kaj mislite?

Med pomembnejšimi novostmi je potrebno omeniti uporabnost različnih 100 % biorazgradljivih materialov, iz česar sestavljamo kolekcije embalaže za pripravljeno hrano. Ti materiali so sladkorni trs, bananini listi, koruzni škrob, celuloza, palmino lubje, les in bambus.

Potrošniki radi kupujejo pripravljeno hrano v embalaži, ki je prozorna, zato ne gre brez sodobnih biorazgradljivih in 100 % reciklažnih plastičnih materialov, kot je "Oxo bio", P.L.A., ki je kot material ohranil izjemne lastnosti plastike. To so prozornost, trdnost, odpornost, ne prepušča vonja, je odporen na mastne materije in na nizke temperature idr.

Potem je tu še RPET, ki je podoben materialu P.L.A., vendar je izdelan iz recikliranega materiala. Seveda ne moremo pozabiti na karton, ki je naraven in recikliran material, priljubljen je zaradi možnosti prenosa tekočin temperature do 60 °C. Vsak material zahteva drugačen oblikovalski pristop. Zato opažam pri oblikovanju embalaže za pripravljeno hrano velik napredek.

Posamezna embalaža mora biti oblikovana posebej za določeno vrste hrane, kot npr. juhe in druge tekoče jedi, za solate, dvodelne ali tridelne embalaže za sestavljene obroke. Pomembna je kakovost embalaže, saj se ne sme zgoditi, da bi hrana odtekala iz embalaže. Primerna mora biti za uživanje hrane direktno iz embalaže, ohranjati mora ustrezen videz in občutek ob dotiku embalaže. Embalaža je deležna vedno kakovostnejšega oblikovanja, med katerimi je zelo priljubljen t. i. organski dizajn.

Ponudniki pripravljene hrane so ugotovili, kolikšne priložnosti jim ponuja personalizirana embalaža, zato se je razvila tehnologija tiskanja embalaže iz občutljivejših in biorazgradljivih materialov.

Kot ste omenili, se na trgu vse bolj uveljavlja biorazgradljiva embalaža. Koliko jo je v vaši ponudbi in kakšne so njene kvalitete? Od kod pridobivate material za biorazgradljivo embalažo?

Pri DukeGroup.si ponujamo 100 % biorazgradljivo embalažo za pripravljeno hrano in z njo so stranke zelo zadovoljne.

Taka embalaža ne spreminja okusa in vonja pripravljene tople hrane, občutek uživanja hrane iz biorazgradljive embalaže je nenadomestljiv, še posebej za tiste, ki so ekološko ozaveščeni. V ponudbi je kompletna linija biorazgradljivih embalaž, za vse vrste pripravljene hrane, kot tudi za catering, kjer se servira v skledicah in krožnikih za enkratno uporabo. Najbolj priljubljena embalaža za pripravljeno hrano je tista, ki omogoča pogled v vsebino embalaže, karton rjave barve, z notranje strani povoščen, s čimer se dalj časa ohrani odpornost na tople tekočine, kot so omake in podobno. Embalaža DukeGroup je običajno tudi personalizirana.

Za katere vrste embalaže za hrano je največ zanimanja s strani kupcev?

Povpraševanje kupcev po embalaži je odvisna od njihovega poslovnega modela. Pogosto so v urbanih okoljih kupci najzahtevnejši, saj so tudi njihove stranke ekološko ozaveščene in rade sledijo trendom.

Kupci posegajo po najnovejših rešitvah, torej po biorazgradljivi embalaži, ki utrjuje njihovo blagovno znamko, izkazuje ekološko občutljivost in odgovornost, vrhunsko kvaliteto izdelave in oblikovanja.

V kolikšni meri embalažna podjetja v proizvodnji upoštevate ekodizajn?

Za ekološko embalažo je ekodizajn neobhoden, saj se tako biorazgradljiva embalaža razlikuje od običajnih embalaž. Različni oblikovalci v EU upoštevajo najnovejša tehnična dognanja in sodobne trende glede uživanja hrane neposredno iz embalaže. Tehnična rešitev že dolgo ni več dovolj. Sodobna embalaža potrjuje pravilno potrošnikovo izbiro. Sporočilo biorazgradljive embalaže je, da smo tudi sami aktivni udeleženci pri varovanja okolja. Firme, ki hrano pripravljajo, si z uporabo biorazgradljive embalaže lahko utrjujejo ugled in morda nagovarjajo še nedoseženo ciljno skupino.

Veliko poslovnih uspehov v letu 2015!

Promocija

Proizvodnja plastiÄ?ne embalaĹže Rotoprint d.o.o., 1262 Dol pri Ljubljani, Slovenija, www.rotoprint.si

foto: Boštjan Čadej

Zeleno omrežje Slovenije odpira zelene priložnosti

Zeleno Omrežje Slovenije

20 94/95

okolje

Zeleno Omrežje Slovenije

Revija EOL, edina strokovna

revija za trajnostni razvoj,

Urška Košenina

skupaj s spletnim portalom povezuje podjetja, različne

institucije, občine in šole v Zeleno omrežje Slovenije.

Za trajnostno odgovorne

subjekte, ki želijo biti v

Koga povezuje Zeleno omrežje Slovenije? Je vredno biti zraven?

središču zelenih strokovnih

Absolutno. Seznam članov Zelenega omrežja Slovenije je zelo zgovoren. Gre za ugledne subjekte, ki se zavedajo svoje odgovornosti za zeleni razvoj, hkrati iščejo svoje priložnosti v zeleni ekonomiji in zeleni družbi. Vsak dan nas je več. Trenutno nas je že krepko nad 200 in smelo korakamo proti 300 članom. Verjamemo, da ponujamo storitve, ki članom res prinašajo dodano vrednost.

in poslovnih informacij, Zeleno omrežje ponuja vrsto zanimivih priložnosti. In razvija nove. Katere, odgovarja

Urška Košenina, vodja trženja

december 2014

Zelenega omrežja Slovenije.

Kakšno konkretno?

Zeleno omrežje v prvi vrsti povezuje bralce revije EOL. Poleg tega spodbuja razpravo, trajnostno delovanje in učenje vseh deležnikov. Pri tem uporablja različne načine komuniciranja. Tako je v okviru Zelenega omrežja Slovenije mogoče komunicirati o lastnih okoljskih in trajnostnih temah preko novic ali intervjuja v reviji EOL. Možno se je udeležiti katerega od številnih seminarjev in posvetov Zelene Slovenije, kjer se soodloča o okoljski prihodnosti. Na seminarjih so nemalokrat prisotni predstavniki ministrstev. Tistim, ki sledijo zahtevam svetovnega trga po trajnostnem poročanju in želijo delovati trajnostno, Zeleno omrežje ponuja tovrstna znanja in storitve. V trajnostnem paketu je namreč ponujeno okoljsko video izobraževanje zaposlenih ter interna raziskava trajnostnega razvoja v podjetju. Oboje je velik korak k želeni trajnostni zavezi v prihodnosti podjetja.

Kdo se lahko včlani?

Včlanijo se lahko pravni subjekti, ki se zavedajo

pomembnosti zelenega delovanja in priložnosti.

Vsak član Zelenega omrežja lahko prispeva svoja znanja, izkušnje, inovacije, hkrati se bogati iz zakladnice znanj, izkušenj in informacij, ki jih prispevajo drugi. Člani lahko izbirajo med štirimi različnimi paketi. V vsakem paketu je vključeno brezplačno prejemanje revije EOL. Sicer paketi vsebujejo različne ugodnosti, na primer video izobraževanja, obsežnejše komuniciranje v reviji ali portalu, trajnostna izobraževanja idr. Člani si izberejo paket, ki jim najbolj ustreza. Posebno ponudbo smo namenili šolam, v katerih vidimo ogenj inovacij, ki pa žal prevečkrat ugasne, preden ima možnost zares svetiti. Problem je v nepovezanosti gospodarstva in izobraževalnih institucij. Zeleno omrežje želi postati dinamičen most med obema bregovoma. Prijavnico za Zeleno omrežje je mogoče najti na strani Zelene Slovenije www.zelenaslovenija.si.

Novost v letu 2015?

Razvijamo nov spletni portal za člane Zelenega omrežje Slovenije, ki bo ponujal vrsto dodatnih znanj in informacij, hkrati pa bo omogočil mreženje med člani. Portal bo članom ponujal dostop do trajnostnih razkritij drugih članov, osvetljeval bo primere dobrih praks iz tujine, na njej bo tudi forum, kjer bo potekala razprava o raznih okoljskih tematikah. Posebej bo izpostavljal inovacije iz šol in raziskovalnih institucij ter omogočal gospodarstvu lažji dostop do njih. Ponudil bo aktualen nabor okoljskih strokovnjakov z njihovimi kontakti. Predvsem bo stran živa, saj bo odprta za mnenja in bo kreacija vseh njenih uporabnikov.

21 okolje

94/95

Člani omrežja Zelene Slovenije ABECEDARIJA d.o.o.

Ekologo d.o.o.

Elektroinštitut Milan Vidmar

BIOTEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR

Zbornica komunalnega gospodarstva

Združenje papirne in papirnopredelovalne industrije

Pridružite se nam v omrežju Zelene Slovenije!

Pokličite nas na 03/42 66 706 ali 03/42 66 716 ali nam pišite na info@zelenaslovenija.si

december 2014

Logistični center

22 94/95

okolje

Več kot 200 nas je …

Mestna občina Ljubljana Mestna občina Nova Gorica

Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o.

Mestna občina Ptuj Mestna občina Velenje

JP CČN

DOMŽALE-KAMNIK d.o.o.

Študljanska 91 / 1230 Domžale / Slovenija

K

T

O

MUNAL

A

www.msk.si

E R B J O V L

Občina Bled Občina Cerknica Občina Cerkno Občina Gorenja vas - Poljane Občina Hrastnik

MARIBORSKI VODOVOD

Občina Logatec Občina Postojna

december 2014

Občina Rače-Fram

Pridružite se nam v omrežju Zelene Slovenije!

Pokličite nas na 03/42 66 706 ali 03/42 66 716 ali nam pišite na info@zelenaslovenija.si

23 okolje

Občina Slovenske Konjice

94/95

Pridružite se okolju odgovornim!

Občina Škofja Loka Občina Trbovlje Občina Vrhnika Občina Žirovnica

JAVNO PODJETJE OKOLJE PIRAN d.o.o.

Arze 1b, 6330 Piran - Pirano Tel: (05) 617 50 00, Fax: (05) 617 50 15 info@okoljepiran.si, www.okoljepiran.si

PAPIRNICA VEVCE L A B E L S A N D F L E X PA C K

Prinzhorn Hamburger Containerboard PRIN 01/08 27.01.2009 A. Kuck/ Bönecke

Pant.

327 U

Pridružite se nam v omrežju Zelene Slovenije!

Pokličite nas na 03/42 66 706 ali 03/42 66 716 ali nam pišite na info@zelenaslovenija.si

december 2014

PiCoating Janko Pinter s.p.

24 94/95

okolje

Novice Zelenega omrežja

Učna delavnica na prostem

Fotografije: arhiv članov

foto: Andreja Gračner

Podjetja, šole, fakultete, občine in druge organizacije so del zelenega razvoja Slovenije. Že več kot 200 se jih je pridružilo Zelenemu omrežju Slovenije, kjer širši javnosti odkrivajo svoje trajnostne in okoljske dosežke, ki jih ni malo.

Vabljeni k branju.

Z dijaki 3. in 4. letnika smeri naravovarstveni tehnik smo se odločili spremeniti podobo šolskih gred in skalnjaka pred vhodom v šolo. Pri načrtovanju je bila ena od želja, da postaneta gredi in skalnjak učna delavnica za dijake. Zato smo poskušali v zasaditev vključiti čim več rastlin, ki so na seznamu zavarovanih rastlinskih vrst v Sloveniji. Te bodo dijakom služile za opazovanje in lažje prepoznavanje. Veliko lažje si je namreč zapomniti rastlino, ki jo vidiš v njenem okolju, kot na fotografiji v knjigi. Tako smo v zasaditev vključili alpski nageljček, klinček, kochov svišč, planiko, avrikelj, netresk, črni teloh, navadno ciklamo in velikonočnico.

Dodali pa smo tudi sorodnike zavarovanih rastlin, kot so maslenica, potonika, repnjak in hermelika. Ponosen sem na dijake, saj so se prvič v življenju lotili tovrstnega projekta.

Da delo ni bilo zaman, pa opažamo vsak dan, ko se dijaki in mimoidoči z veseljem ustavijo ob zasaditvah. Obrestuje se, če se otrokom prisluhne in jim da možnost, da se dokažejo.

Zapisal: Simon Gračner, univ. dipl. inž. kmet.

Biotehniška šola Maribor www.bts.si

Odprti dialog in trajnostni projekti družbe BTC

december 2014

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716 Družba BTC je podprla vseslovensko prostovoljsko akcijo Obnovimo slovenske gozdove in prispevala 3.000 sadik, v BTC Cityju Ljubljana pa je zasadila pet novih javorjev, ki bodo skrbeli za kakovostno okolje nakupovalnega središča. Pridružili smo se tudi akciji sajenja

dreves za sanacijo v žledu poškodovanih gozdov, ki je potekala 15. novembra na 17 lokacijah po Sloveniji, in sicer s pogozdovanjem v Arboretumu Volčji Potok. Da je lahko tudi odpadna embalaža vir navdiha, je dokazala razstava atraktivnih oblek iz embalažnih materialov »Zapni me s selotejpom«, ki je potekala od 4. do 20. novembra v Dvorani A, v BTC Cityju Ljubljana. Namenjena je bila tako zanimivi promociji izbranih blagovnih znamk kot spodbudi k odgovornemu ravnanju z odpadki. Obleke so bile izdelane na podlagi umetniških vizij priznanih slovenskih modnih oblikovalcev. Vse trajnostne projekte redno objavljamo na spletni strani www.misijazeleno.si.

BTC d.d. www.btc.si

Trajnostna proizvodnja

Glavni del aktivnosti Cinkarne Celje, d.d., danes predstavlja proizvodnja in trženje pigmenta titanovega dioksida (TiO2). Pigmentni TiO2 je najpomembnejši in najbolj uporabljan beli pigment, ki se lahko zaradi svoje neškodljivosti uporablja v različne namene, npr. kot dodatek v lakih za avtomobile in gospodinjske aparate, v zidnih barvah, v papirju, embalaži iz plastičnih mas, v usnjarstvu, gumarstvu, pri matiranju sintetičnih vlaken, pri proizvodnji keramike, v farmaciji, pri proizvodnji prehrambnih barv in v kozmetiki. Proizvodnja pigmentnega TiO2 je zelo zahteven postopek, pri katerem nastajajo anorganski stranski proizvodi. Poleg obsežnih aktivnosti na področju optimizacije obstoječega proizvodnega procesa namenjamo veliko pozornosti tudi projektu trajnostnega razvoja proizvodnje, kjer stremimo k razvoju enostavnih in okolju prijaznih tehnoloških postopkov. S tem bi izkoristili do sedaj neizkoriščen potencial materialov, ki se trenutno zavržejo. Z novimi tehnološkimi postopki bomo izkoristili njihovo vrednost in zmanjšali vpliv na okolje. Novi stranski proizvodi predstavljajo tržno priložnost, saj lahko trgu ponudimo novo paleto proizvodov in povečamo našo konkurenčnost v panogi.

Kot vzorčni primer dobre prakse ponovne

Cinkarna Celje, d.d. www.cinkarna.si Slika: Novi stranski proizvodi

Za občane ugodni krediti Eko sklada Pri izvajanju različnih okoljskih naložb so za investitorje – občane na voljo ugodni krediti Eko sklada na podlagi javnega poziva z oznako 51OB14. Predmet financiranja so naložbe v učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije, kot so: vgradnja sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, vgradnja solarnih sistemov, toplotnih črpalk, postavitev naprav za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov energije, zamenjava zunanjega stavbnega pohištva, toplotna izolacija zunanjega ovoja stavbe pri obnovi stanovanjske stavbe, gradnja nizkoenergijskih in pasivnih hiš, nakup gospodinjskih aparatov energijskega razreda A+ ali višjega ter nakup vozil na električni ali hibridni pogon. Občani lahko najamejo kredit še za zamenjavo azbestne strešne kritine, nakup hišnih kompostnikov, ki so namenjeni predelavi biološko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstva, za priključitev na javno kanalizacijsko ali vodovodno omrežje, vgradnjo malih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode ali namestitev zbiralnikov deževnice in naprav za čiščenje pitne vode. Več informacij z dokumentacijo za prijavo je na voljo na spletni strani www.ekosklad.si.

Eko sklad, j.s. www.ekosklad.si

Flaška d.d. www.flaska.si

Center ponovne uporabe Ptuj

Po podatkih Statističnega urada je lani vsak prebivalec Slovenije zavrgel 352 kilogramov komunalnih odpadkov, od tega pet kilogramov še uporabnih izdelkov. To je zastrašujoč podatek. Ker se nahajamo v času potrošniške družbe, je toliko pomembnejši preobrat v razmišljanju o odpadkih. Zato smo se Javne službe Ptuj z Lokalno skupnostjo in ZRS Bistra Ptuj v sodelovanju s socialnim podjetjem Center ponovne uporabe odločili, da je potrebno na območju Ptuja premišljeno ravnati z odpadki in jim dodati novo dodano vrednost. S tem želimo spodbuditi lokalne prebivalce, kako prihraniti ne samo naravne vire, energijo in transport, temveč tudi zmanjšati socialno ogroženost ljudi.

94/95

okolje

Zapisali sodelavci Službe za raziskave in razvoj.

cevi. Cevi, ki bi sicer romale na odpad, predstavljajo odlično zaščito pred razbitjem. Ker še vedno nosijo sledi gasilskih akcij, je vsaka Flaška unikat z močnim sporočilom za gasilce, avanturiste in okoljsko osveščene uporabnike. Flaška Firefighter je na nedavnem sejmu Narava zdravje doživela nekakšno predpremiero, pravo predstavitev pa v ekipi Flaška načrtujejo za pomlad. Pri pridobivanju osnovnega materiala – odpadnih gasilskih cevi računajo tudi na sodelovanje z gasilskimi društvi.

ter manjša raba energije bistveni in prednostni zahtevi pri gradnji in obnovi zgradb. Zaradi odličnih lastnosti, ki jih ponujajo mineralna vlakna, zelena streha Urbanscape zagotavlja najvišjo požarno odpornost, ob izjemni sposobnosti zadrževanja vode pa ponuja boljšo zaščito objekta ob hudih nalivih ter posledično tudi manjšo obremenitev meteornih voda. Poleti bo zelena streha Urbanscape hladila strešno površino, v mestu zmanjševala temperaturo zraka ter emisij CO2 ter nudila kakovostno zvočno izolacijo v industrijskih conah in v bližini letališč. Substrat Urbanscape tvori jedro sistema zelene strehe Urbanscape. Je lažji od klasičnega zemeljskega substrata, zato ga lahko uporabimo skoraj na vsaki strešni konstrukciji, ne da bi ogrozili njeno statično stabilnost.

Izdelan je iz različnih mešanic kamnin, ki jih je v naravi v izobilju, je v povprečju vsaj 10 krat lažji in lahko zadržuje več vode kot drugi substrati zelenih streh. Ker koreninam rastlin zagotavlja ustrezno količino vode skozi daljše obdobje, se bistveno zmanjša potreba po dodatnem namakalnem sistemu, hkrati pa veže gnojila z vodo v majhnih vodnih zalogovnikih za oskrbo več hranilnih snovi, pomembnih za rast rastlin.

Knauf Insulation, d.o.o. www.knaufinsulation.si

Izgradnja tretje proizvodne naprave za SPTE

Zeleno omreŽje

Flaška Firefighter

Flaška je svojo pot začela kot preprosta steklenička za vodo, oblečena v bombažno nogavico. Zdaj je na voljo že v treh velikostih, zaščitena pa z nogavičkami iz neoprena, silikona, plute in bombaža. A ekipa Flaška ne počiva. Stalne novosti niso le rezultat želje po čim bolj atraktivnem, funkcionalnem in s tem prodajno uspešnem proizvodu, pač pa tudi uresničevanje pomembne vrednote – skrbi za zdravje in okolje. Nova Flaška Firefighter je zaščitena z nogavičko iz recikliranih gasilskih

Pripravil Gregor Uhan.

Javne službe Ptuj d.o.o. www.js-ptuj.si

Zelene strehe Urbanscape® sodobne rešitve

V Knauf Insulation smo v zadnjih treh letih razvili celovite, lahke in preproste montažne sisteme za zelene strehe Urbanscape®. Zelene strehe stavbam ne zagotavljajo le lepšega videza, so tudi pomemben vir prihrankov energije.

Z naraščanjem cen energentov in stroge okoljske politike bosta cenejše ogrevanje in hlajenje

Komunala Trbovlje ima v Toplarni Polaj za proizvodnjo daljinske toplote inštalirane tri vročevodne kotle skupne toplotne moči 39,5 MW ter dve proizvodni napravi za soproizvodnjo

december 2014

uporabe materialov iz naše proizvodnje TiO2 se je izkazala proizvodnja CEGIPSA oziroma bele titanove sadre, ki jo je podjetje začelo proizvajati leta 2006. Ta produkt se uspešno uporablja v cementni industriji in v proizvodnji gradbenih izdelkov iz mavca.

25

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

26 94/95

okolje

toplote in električne energije, ki proizvajata 6 MW toplote in 6 MW električne energije. Gorivo vgrajenih proizvodnih naprav je zemeljski plin.

Z namenom povečanja energetske učinkovitosti, prihranka primarne energije, zmanjšanja vplivov na okolje in optimalnega obratovanja postrojenja pri zagotavljanju potrebne količine toplote v prehodnem ogrevalnem obdobju je Komunala Trbovlje pristopila k izgradnji tretje proizvodne naprave za soproizvodnjo toplote in električne energije moči Qel = 999 kW, ki bo v energetskem sistemu Toplarne Polaj obratovala skozi vse leto. S hkratnim proizvajanjem toplote in električne energije bo doseženo tudi optimalnejše obratovanje, saj kogeneracijska tehnologija zagotavlja kritje energetskih potreb pri nižjih stroških kot proizvodnja toplote v kotlih.

Pripravil Andraž Beravs, univ.dipl.inž.str., energetski menedžer.

Javno podjetje Komunala Trbovlje, d.o.o. www.komunala-trbovlje.si

Še zadnji vrhniški javni objekt zamenjal kurilno olje kot energent foto: Gašper Tominc

Praznični depo malo drugače Letošnji praznični december želimo v depoju pripraviti malo drugače. Povrniti nostalgijo, posvetiti čas prijateljem, se umiriti, speči slastne piškote, izbrati »posebno« darilo, morda sami ustvariti izvirno darilo, pospraviti omare, skratka, začutiti praznično vzdušje, kakršno je vladalo, ko se nam še ni tako mudilo. Trgovina depo bo z vami in za vas decembra v prostorih na Sodnijskem trgu, v katerih si boste lahko ogledali pester izbor predmetov in oblačil (od starih do čisto novih) po cenah, dosegljivih za vsakogar, in kjer jih boste lahko tudi kupili. S prihodki od prodaje oblačil bomo za praznike vsaj malce razveselili naše občane, ki tako ali drugače potrebujejo sredstva za osnovne življenjske potrebe. Zato vas prosimo, da se odzovete našemu vabilu tudi tako, da oblačila, modne dodatke, rutke, kape idr. (za otroke in odrasle), ki bi jim morda sicer zavrgli, podarite depoju. Oblačila naj bodo čista, tako da jih bomo lahko postavili na police trgovine depo.

Lahko jih oddate v Zbirnem centru Vrhnika (depo ali na tehtnici), vsak dan od 8. do 14. ure, v sredo do 17. ure in v soboto od 8. do 14. ure. Poskrbimo skupaj, da »drugačne barve« z vašo dobro voljo in zavestjo, da ste nekaj raje podarili kot zavrgli, dobijo novega lastnika.

december 2014

Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. www.kpv.si

Z letošnjo energetsko sanacijo glasbene šole je Občina Vrhnika opustila kurilno olje še v zadnji od občinskih stavb v mestu. Veliko večino javnih stavb na Vrhniki tako greje zemeljski plin, v letošnjem letu energetsko sanirani Kulturni center Vrhnika s knjižnico in šolo ter Glasbeno šolo Vrhnika pa lesni peleti. Občina je za energetsko sanacijo glasbene šole v vrednosti 358.000,00 EUR z DDV pridobila dobrih 260.000,00 EUR iz Kohezijskega sklada EU. Energetsko se je saniral celoten ovoj stavbe, kurilnica, radiatorji z ventili, hkrati se je saniralo tudi zamakanje stavbe. Po pričakovanjih se bo poraba energije za ogrevanje zmanjšala na manj kot tretjino prejšnje porabe, lesni peleti pa predstavljajo obnovljiv vir energije.

Slavnostni trak ob odprtju prenovljenega objekta sta prerezala župan Stojan Jakin in ravnateljica Dominika Naveršnik. Župan je izrazil zadovoljstvo zaradi pozitivnih učinkov obnove na okolje in proračun, ravnateljica pa je opozorila, da se bo kljub novi izolaciji iz Glasbene šole Vrhnika še naprej širil dober glas.

Občina Vrhnika www.vrhnika.si

Sejem trajnostnih tehnologij in zelenega sloga GREEN

zanimivimi poljudnoznanstvenimi predstavitvami. Hkrati bo potekal Pomladni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti, kar zagotavlja sinergijske učinke zelenih vsebin ter osredotočeno pozornost poslovne, strokovne in širše javnosti. Na sejmu lahko predstavite svojo ponudbo za zeleno proizvodnjo in potrošnjo, za zdravo bivanje in trajnostni razvoj ter dokažete, da je lahko trajno uspešna prihodnost le zelena. Za vse informacije sta na voljo Boris Nicolas Erjavec in Miran Mate.

Pomurski sejem, d.d. www.pomurski-sejem.si

Še korak bližje k trajnostni gradnji Gradbeništvo že od nekdaj predstavlja veliko obremenitev za okolje, obenem ali prav zato pa nudi tudi veliko možnosti za izboljševanje in razvoj.

Zaradi vse večjega zavedanja in občutenja posledic nepremišljenega ravnanja z okoljem in izrabo naravnih virov je vse večja tudi zahteva po upoštevanju ne le okoljskega, ampak tudi ekonomičnega in družbenega vidika gradnje. To sicer predstavlja velik izziv za celotno gradbeno stroko, a je na voljo tudi vse več orodij, ki usmerjajo projektante, proizvajalce, gradbenike in ne nazadnje tudi uporabnike k skupnemu cilju.

Nepogrešljivo orodje so tudi standardi, zato smo na Slovenskem inštitutu za standardizacijo v sodelovanju s strokovnjaki s področja pripravili slovenski prevod enega trenutno najaktualnejših standardov s področja, to je standarda SIST EN 15804:2012+A1:2013. Vsebuje osnovna pravila za kategorije proizvodov (CPR) za okoljske deklaracije tipa III za vse gradbene proizvode in storitve.

SIST, Slovenski inštitut za standardizacijo www.sist.si

Pomurski sejem vas vabi, da razvijate uspešen model trajnostnega gospodarstva in družbe skupaj s sejmom trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga GREEN od 26. do 29. marca 2015 v Gornji Radgoni. Sejem GREEN bo povezal inovativne snovalce, ponudnike, gospodarske družbe, znanstvene institucije, vladne in nevladne ustanove ter uporabnike človeku, družbi in naravi prijaznih tehnologij, znanja, izdelkov in storitev. Poslovno in okoljsko najbolj ozaveščene ciljne obiskovalce bo privabil s poslovnimi srečanji in s strokovnimi posveti, širšo javnost pa izobraževal z

Mednarodni projekt Water Connects – voda povezuje V letošnjem šolskem letu smo se vključili v mednarodni projekt “Water Connects – Voda povezuje”, ki tematsko nadaljuje tradicionalni mednarodni projekt BMW Clean Water Regatta. Namenjen je proučevanju, raziskovanju in iskanju rešitev za ohranjanje in izboljšanje stanja različnih vodnih ekosistemov. Kot partnerja sta se v projekt vključila tudi Ekošola in mednarodna okoljevarstvena organizacija

Šolski center Celje, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja www.sc-celje.si/gr

Pred izidom priročnik o energetski pismenosti V sredini decembra bo v okviru projekta krepitve energetske pismenosti EN-LITE izšel kratek in jedrnat priročnik »Energetska pismenost: Osrednja načela in temeljne usmeritve za izobraževanje o energiji«. Priročnik multidisciplinarno osvetli pomen energetske pismenosti, saj med drugim zajema osnove fizike, biologije in kemije, tehnike in energetskih sistemov, okoljskih in političnih ved, ekonomije in sociologije. »Namenjen je vsem, ki se ukvarjajo s formalnim ali neformalnim izobraževanjem, novinarskim poročanjem, raziskovanjem, vodenjem projektov ali odločanjem na področju energetike,« je povedala mag.

Mojca Drevenšek iz Consensusa, ki je poleg prof. dr.

Marka Marhla z Univerze v Mariboru in doc. dr. Tomaža Žagarja z ARAO soavtorica

Consensus d.o.o. www.consensus.si

Izolacija iz kokosovih vlaken za glušenje pohodnega zvoka pri parketu in laminatih Izolacija za glušenje pohodnega zvoka je narejena iz vlaken kokosovega oreha, ki vsebujejo zaprte zračne celice, zaradi katerih v vlažnem okolju ne trohnijo in ne plesnijo ter so izjemen izolator toplote in zvoka. Izdelek zaradi prepletene strukture odlično absorbira zvok in preprečuje njegovo širjenje po konstrukciji. Značilnosti izolacije: λ= 0,045–0,050 W/mK; koeficient absorpcije zvoka: 70 % pri 5.250 Hz; specifična toplota: 1.600 J/kgK; koeficient difuzijskega upora: 1 μ; gorljivost: B2. Kot naraven material so kokosova vlakna idealna komponenta bivalnega okolja. Ne dražijo dihal, z leti se ne spreminjajo in zadržijo svoje lastnosti. Ne obremenjujejo okolja v fazi rasti, predelave, uporabe in potem ko proizvod zavržemo.

KO-SI d.d. www.ko-si.si

Ogn(l)jena solata

Pred. dr. Anja Bubik Visoka šola za varstvo okolja www.vsvo.si

Nadgradnja RCERO Ljubljana bo končana v letu dni

Nadgradnja Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana na ljubljanskem Barju, ki je največji okoljski kohezijski projekt v državi, bo končana konec leta 2015, ko se bo začelo poskusno delovanje. Regijski center bo končan v zastavljenih rokih in v okviru predvidenih investicijskih sredstev. Projekta ne bo treba razdeliti v dve fazi, s čimer se je že strinjala tudi Evropska komisija. Za del evropskih sredstev, ki prehajajo v prihodnjo finančno perspektivo, se je namreč dalj časa iskalo načine prenosa. Rešitev je spremenjena dinamika porabe sredstev, tako da bodo evropska sredstva v celoti počrpana do konca leta 2015, nato pa bodo porabljena sredstva lokalnih skupnosti. Projekt vodi ljubljanska Snaga, gre pa za najboljši in najsodobnejši sistem predelave odpadkov v Sloveniji ter za primer dobre prakse tudi v evropskem merilu.

S projektom se začenja večje sodelovanje občin na področju ravnanja z odpadki, saj je trenutno v projekt vključenih že 36 občin.

Zeleno omreŽje Biooglje (angl. biochar) zaradi svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti predstavlja učinkovito orodje za izboljšanje degradiranih kmetijskih območij. Njegova uporaba omogoča varno in dolgotrajno skladiščenje ogljika v okolju in ugodno vpliva na tla. Tudi na Visoki šoli za varstvo okolja si prizadevamo dati svoj prispevek k reševanju okoljskih problemov. Študentom dajemo priložnosti za spoznavanje sodobnih, okolju prijaznih tehnologij. Na dogodku »Noč

94/95

raziskovalcev 2014« so predstavili prednosti uporabe biooglja s stojnico »Ogn(l)jena solata«.

Povečanje količine pridelka in lokalne samooskrbe sta namreč pomembna rezultata implementacije uporabe okolju prijaznih tehnologij, kot je pridobivanje biooglja s procesom hitre pirolize iz lesne biomase. Z novim učno-raziskovalnim laboratorijem bomo v prihodnje svoja prizadevanja še nadgradili. Iščemo nove projektne priložnosti, saj želimo s sodobnimi orodji izobraževanja in raziskovanja še več prispevati k ohranjanju naravnih virov.

okolje

prevoda in slovenske priredbe gradiva, ki je nastalo po ameriškem izvirniku »Energy Literacy: Essential Principles and Fundamental Concepts for Energy Education«.

Snaga, d.o.o. www.snaga.si

Predelava greznice v malo čistilno napravo

V mesecu novembru 2014 smo montirali testno malo komunalno čistilno napravo tipa SBR Klarmax. Njena prednost je, da se lahko obstoječa greznica preuredi v malo komunalno čistilno

december 2014

WWF (Svetovni sklad za naravo), ki je skrbela za strokovno in vsebinsko podporo. Sodelovale so šole iz sedmih evropskih držav: Avstrije, Češke, Madžarske, Poljske, Romunije, Slovaške in Slovenije; približno 30 šol iz vsake države.

Naša šola se je uvrstila na odlično 3. mesto.

Dijakinji Tajda Glamočak in Tjaša Antolinc iz 3. c sta pod mentorstvom Janje Čuvan pripravili raziskovalni projekt z naslovom Šmartinsko jezero – vzgojno, izobraževalno in športno-rekreacijsko središče vseh generacij. Raziskovali smo stoječo vodo – Šmartinsko jezero, ki se nahaja v neposredni bližini mesta Celje. Teme raziskovanja so bile: spoznavanje značilnosti stoječih voda; popis ekosistemov, ki se nahajajo ob Šmartinskem jezeru; spoznavanje kemijskih in fizikalnih parametrov, ki jih določamo površinskim vodam; pravilno odvzemanje vzorcev vode; opravljanje meritev različnih parametrov, katere smo tudi ovrednotili; uvrščanje stoječe vode v kakovostni razred; spoznavanje vzgojnega, izobraževalnega in športno-rekreacijskega pomena Šmartinskega jezera za ljudi.

27

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

28 94/95

okolje

napravo, ki deluje na principu biološkega čiščenja komunalnih odpadnih vod (SBR tehnologija). Vsem zainteresiranim omogočamo ogled delovanje testne male komunalne čistilne naprave pod strokovnim vodstvom predstavnika Erico.

Erico nudi celoviti servis na področju zagotavljanja čiščenja komunalnih odpadnih vod za individualne hiše in večstanovanjske objekte, ki v prihodnjih letih nimajo možnosti priključitve na javni kanalizacijski sistem. Z vzpostavitvijo celovitega servisa nudimo: optimalno rešitev za komunalne odpadne vode iz gospodinjstva, prilagojeno potrebam posameznega kupca in inženiring storitve za izgradnjo MKČN na ključ.

Pri inženiringu gre za strokovno svetovanje v fazi izbire primerne tehnologije (tipa MKČN), za pomoč pri pridobivanju morebitnih državnih subvencij in nepovratnih sredstev, za nabavo in strokovno montažo ter zagon MKČN, gradbena dela, strokovno pogodbeno vzdrževanje, servis in kontrolo delovanja MKČN.

ERICo Velenje Inštitut za ekološke raziskave d.o.o., www.erico.si

Sistem vodenja kakovosti ISO 9001

december 2014

ISO 9001 je med več kot dvajset tisoč standardi, ki jih je izdala organizacija ISO, najpomembnejši standard, uveljavljen po vsem svetu pri več kot 1.200.000 certificiranih organizacijah. V letu 2015 bo izšla nova izdaja, ki prinaša v primerjavi z veljavnim standardom ISO 9001:2008 kar nekaj sprememb.

Trenutna verzija ISO 9001:2008 je le nadgrajena verzija standarda, ki je bil razvit v poznih 90. letih. Od takrat je tehnologija zelo napredovala.

Nova verzija standarda se posveča tehnologijam, ki organizacijam omogočajo pametnejše sisteme vodenja. Ena glavnih tem nove izdaje je razmišljanje, ki temelji na tveganjih (risk-based thinking). Večji poudarek bo na doseganju dodane vrednosti za organizacijo in njene odjemalce.

Nova izdaja je v večji meri od obstoječe različice

usmerjena v doseganje rezultatov in nenehnih izboljšav poslovanja. Večji poudarek bo na zahtevi glede spremljanja zadovoljstva ne le odjemalcev, ampak vseh deležnikov v poslovanju.

Večji pomen pripisuje tudi odgovornosti vodstva oziroma zavezanosti vodstva k poslovanju po načelih, ki jih določa standard. Vse o novi izdaji standarda in procesu prehoda si lahko preberete na www.bureauveritas.si.

Bureau Veritas d.o.o. www.bureauveritas.si

Biooglje: darilo za rastline, zemljo in ozračje V Zelenem rudniku Pomurja delamo v smeri trajnostnega razvoja in krožnega gospodarjenja z naravnimi viri. Z zavedanjem, da je odpadek v bistvu surovina, proizvajamo kompost prve kvalitete iz organskih odpadkov.

Razmišljali smo, kako bi lahko ogljik iz organskih snovi shranili za dlje časa in odgovor našli v biooglju. Rastline z rastjo črpajo CO2 iz ozračja in ga vgrajujejo v svojo biomaso, s postopkom pirolize pa biomaso spremenimo v biooglje. Ko ga vgradimo v tla (vrtove, njive) ogljik trajno shranimo v tleh, ki so hkrati največji in najmanj izkoriščen ponor ogljika.

Rezultati naše raziskovalne skupine kažejo, da ima biooglje izjemen potencial kot nadomestek šote v substratih in kot trajni izboljševalec tal.

Ima številne lastnosti, ki so zaželene v substratih: visoko zračno in vodno kapaciteto, nizko volumensko težo, bioobstojnost in sposobnost shranjevanja in oddajanja hranil. V tleh pa struktura biooglja nudi prostor za naseljevanje koristnih mikroorganizmov, vezavo vode in hranil in tako trajno izboljša prst. Navdihnjeni z rezultati razvijamo Terra vito aktivirano biooglje - prvi slovenski produkt z bioogljem.

CEROP d.o.o., www.cerop.si

Nastajanje in ravnanje z odpadki v letu 2013 V letu 2013 je v Sloveniji nastalo več kot 4,6 milijona ton vseh vrst odpadkov (skoraj za 4 % več kot v letu 2012), od tega 82 % odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti, 18 % pa komunalnih odpadkov. Za skoraj odstotek in pol se je v letu 2013, glede na leto 2012, zmanjšala količina vseh vrst nevarnih odpadkov, ki so v največji meri nastali v predelovalnih dejavnostih (56 % od vseh nastalih nevarnih odpadkov).

Prebivalec Slovenije je v letu 2013 proizvedel povprečno 414 kg komunalnih odpadkov ali

malo več kot kilogram na dan. Vseh komunalnih odpadkov je bilo 853.000 ton, 63 % teh je nastalo v gospodinjstvih, 37 % v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. V letu 2013 je bilo ločeno zbranih skoraj 63 % nastalih komunalnih odpadkov. V letu 2013 je opaziti povečanje količin gradbenih odpadkov, in sicer za 25 % glede na leto 2012. V letu 2013 je bilo v Sloveniji predelanih skupno več kot 5,2 milijona ton vseh odpadkov ali za skoraj 2 % manj kot v letu 2012, odstranjenih pa 602.000 ton odpadkov ali za 21 % manj kot leto prej. V letu 2013 je bilo recikliranih 89 % več odpadkov iz tekstila in 10 % več odpadkov iz plastike kot leta 2012.

Na komunalnih odlagališčih je bilo v letu 2013 odloženih 26 % nastalih komunalnih odpadkov (16 odstotnih točk manj kot v letu 2012).

Avtorica: Tanja Vidic, oddelek za statistiko okolja in energetike Statistični urad RS, www.stat.si

IDentiks prejel priznanje za družbeno odgovornost HORUS Temeljne vrednote podjetja IDentiks kartični sistemi so usmerjene k ljudem. Zaposlenim v podjetju zagotavljajo osebno rast in strokovni razvoj, strankam pa strokovnost in zanesljivost, s čimer želijo odgovarjati dinamičnim potrebam trga. Nenehna skrb in odziven odnos do poslovnih partnerjev jim omogočata razvoj osebnih odnosov, ki so pogoj za uspešno in dolgoročno sodelovanje. Direktorja podjetja Jasna in Jurij Triller se zavedata družbene odgovornosti in jo vključujeta v strateško vodenje in poslovanje: oblikovanje konkurenčnih cen ter ponudbe – ekološke sestavine (bio/eko linija kartic, ovitkov, vrečk, beležk ...), rast in razvoj kadrov, skrben in odziven odnos do poslovnih partnerjev, učinkovitost izdelkov in storitev. Pri vseh izdelkih zagotavljata zmerne cene, pošteno plačilo za surovine, plačilo v razumnih rokih, ekološke sestavine izdelkov, zmanjševanje odpadne embalaže, varčno rabo energije, skrajševanje transportnih poti ipd. Hkrati prisegata na prilagodljivost, odzivnost in zanesljivost ter korekten poslovni odnos do kupcev in dobaviteljev.

IDentiks kartični sistemi d.o.o. www.identiks.si

Priznanje Horus 2014 so prevzeli direktorja podjetja IDentiks kartični sistemi d.o.o.

Jasna in Jure Triller ter tržnik Žiga Triller

parkiraj in prestopi

parkiraj in prestopi

Obstoječa in načrtovana zbirna središča P+R parkiraj in prestopi

parkiraj in prestopi

Consensus d.o.o. www.consensus.si

BICERO d.o.o. www.bicero.si

Parkiraj in prestopi - za trajnostno mobilnost LUR

Slovenski certifikacijski portal za bioplastiko V okviru evropskega projekta Plastice (www.plastice.org) je podjetje Plasta pridobilo certifikat za nakupovalno vrečko iz biorazgradljive plastike primerne za industrijsko kompostiranje. Certificiranje je potekalo preko novega certifikacijskega portala, ki ga je ustanovilo podjetje Slopak. Certificiranje in označevanje s certifikacijskimi oznakami predstavlja priložnost za proizvajalce in zagotovilo o lastnostih izdelkov za kupce in uporabnike. Bioplastika se po izgledu ne razlikuje od običajnih vrst, zato je ta informacija nujna. Izdelke iz kompostirne plastike lahko odmetavamo skupaj z biološkimi odpadki. Certifikacijski portal je vzpostavilo podjetje Slopak skupaj z nemško certfikacijsko organizacijo DIN Certco. Slovenskim podjetjem omogoča, da lokalno pridobijo informacije in izvedejo celoten postopek certificiranja za izdelke iz biorazgradljive in biosnovane plastike. Namen portala je podpora večji uporabi

Kemijski inštitut www.ki.si

»Ubitricity« električne polnilne postaje v stebrih ulične razsvetljave

Električna mobilnost postaja z okoljskega vidika vedno bolj zanimiva, ker ne ustvarja toplogrednih plinov. Poleg tega lahko električna vozila napajamo z elektriko iz obnovljivih virov energije. Za razvoj električne mobilnosti je prvi pogoj vzpostavitev dobre mreža električnih polnilnih postaj. Poznamo veliko vrst polnilnih postaj. S prostorskega vidika je zanimiva integracija polnilnih postaj v ulične svetilke.

Sistem »Ubitricity« predstavlja tehnologijo za integracijo polnilnih postaj v ulične svetilke in zanimivo rešitev mobilnega prenosa energije.

Vedno, ko polnimo naše električno vozilo, namestimo vmesnik na kabel in plačujemo porabljeno energijo na svoji mesečni položnici za elektriko. Gre za inovativno in poceni rešitev za zaračunavanje polnjena električnih vozil ne glede na to, kje se polnijo. Energetska agencija za Podravje je začela s projektom Uvajanje električne mobilnosti v občine in podjetja EMOBILITY WORKS (Integration of e-mobility in European municipalities and businesses).

Cilji projekta so analizirati obstoječe stanje na področju električne mobilnosti in vzpostaviti lokalna omrežja električne mobilnosti (polnilne postaje), pripraviti akcijske načrte za električno mobilnost in jih izvajati v občinskih upravah in podjetjih.

Zeleno omreŽje

Tako bo naslov predstavitvene brošure projekta »Mreža P + R zbirnih središč v LUR«, ki jo bo ob strokovni pomoči družbe Consensus v kratkem izdala Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR). Brošura bo namenjena podrobni predstavitvi vsake izmed 23 lokacij zbirnih središč P + R, v njej pa bodo predstavljene tudi ključne ugotovitve strokovnih podlag (določitev skupin središč javnega potniškega prometa, študija izvedljivosti ter analiza stroškov in koristi, idejne zasnove in dokumenti identifikacije investicijskega projekta za 23 lokacij ter predlog faznosti gradnje). Načrtovani končni rezultat projekta je ureditev celovitega sistema parkiranja na zbirnih središčih P + R v LUR, na katerih bo 4.527 parkirnih prostorov. Zbirna središča

94/95

bioplastike med končnimi uporabniki in med proizvajalci.

okolje

Mednarodni konzorcij 7 partnerjev (Slovenija, Francija, Romunija, Avstrija) v okviru 2-letnega EU LLP-LDV-TOI projekta pripravlja izobraževanje na temo trajnostnega razvoja, ki zajema teme: vidiki trajnostnega razvoja (okoljski, ekonomski, družbeni), standardi (npr. ISO 14000, ISO 26000, ISO 45001, EMAS), tehnični koncepti: metodologija RECP (Resource Efficient and Cleaner production); učinkovito upravljanje z vodo, energijo, surovinami in odpadki, družbena odgovornost podjetij in odnosi z vsemi vpletenimi; trajnostno načrtovanje izdelkov in storitev: življenjski cikel (od načrtovanja do ponovne uporabe/recikliranja), eko-načrtovanje, analiza virov (npr. energija, voda, CO2); trajnostne inovacije, trajnostno in strateško voditeljstvo, komunikacija.

Izobraževanje bo na voljo v juniju 2015 v dveh oblikah: 3-dnevno izobraževanje v učilnici in spletno izobraževanje. Namenjeno je vsem, ki se pri svojem delu srečujejo z okoljsko, družbeno in poslovno problematiko trajnostnega razvoja organizacij. BICERO d.o.o. pri tem projektu sodeluje kot partnerska organizacija – nadzor nad projektom, zastopništvo in organizacija izobraževanj za Slovenijo. Vabimo vas k preliminarni prijavi: www.leadsus.eu.

bodo del osebnega motoriziranega prometa zadržala na obrobju mesta in na širšem območju LUR, s čimer bodo povečala pretočnost prometa v regiji, zmanjšala obremenjevanje okolja in izboljšala kakovost življenja v regiji.

Prvi koraki na poti k nadgradnji mreže zbirnih središč P + R so že storjeni, saj je pet občin (Ig, Domžale, Ljubljana, Škofljica, Vrhnika) iz Kohezijskega sklada že prejelo sredstva za izgradnjo šestih zbirnih središč. Poleg obstoječih P + R (Dolgi most, Stožice in Studenec v Mestni občini Ljubljana ter Rodica v občini Domžale) že delujeta novi zbirni središči P + R Škofljica in P + R Ig.

Ubitricity tehnologija za integracijo polnilnih postaj v stebre ulične razsvetljave.

Energetska agencija za Podravje www.energap.si

december 2014

Izobraževanje in certificiranje s področja trajnostnega razvoja

29

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

EU projekti

30 94/95

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

V sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, tokrat sodeluje tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, objavljamo odgovore na aktualna vprašanja podjetij, ustanov, bralcev in revije EOL. V tej številki MKGP odgovarja, kaj se dogaja z ustanovitvijo družbe Slovenski gozdovi d.o.o. in kako poteka sanacija gozdov.

MOP pa o interventnih ukrepih za protipoplavno varnost, o koncesionarjih za urejanje voda, o izrabljenih motornih vozilih, o malih kompostarnah

december 2014

in o zeleni davčni reformi.

Vprašanja sprejemamo na info@zelenaslovenija.si.

Sklad se bo preoblikoval v gospodarsko družbo V prvi polovici leta 2014 je ministrstvo načrtovalo, da bi se upravljanje z gozdovi preneslo s Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS na družbo Slovenski gozdovi d.o.o. Družba bi upravljala z gozdovi v lasti RS, torej z okrog 250.000 ha gozdov. Kaj načrtuje MOP glede realizacije te ideje, je še aktualna, in ali je bila opravljena kakšna analiza sanacije slovenskih gozdov po žledolomu?

M

inistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) bo tudi v prihodnje zagotavljalo, da se gospodarjenje z gozdovi izvaja na način trajnostne rabe gozda kot obnovljivega naravnega vira ter uveljavlja javni interes oziroma izvajanje vseh funkcij gozdov oziroma njihove večnamenske vloge. Do izteka veljavnosti koncesijskih pogodb za izkoriščanje gozdov v lasti RS si bo prizadevalo, da bo dosežen optimalni dohodek iz državnih gozdov.

Upoštevalo pa se bo načelo trajnosti in krepitve vseh drugih vlog gozda. MKGP je na podlagi dosedanjih izkušenj ugotovilo, da so potrebne sistemske spremembe pri gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije. Za preoblikovanje obstoječega načina gospodarjenja z gozdovi, po izteku večine koncesijskih pogodb v sredini leta 2016, pa je potrebna ustrezna zakonska sprememba. Ministrstvo meni, da bi moral po izteku koncesij Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Sklad), preoblikovan v gospodarsko družbo, prevzeti aktivno vlogo gospodarja državnih gozdov po vzoru drugih evropskih držav ob upoštevanju razvoja domače lesne industrije ter s tem višje dodane vrednosti lesa.

Sklad (nova gospodarska družba) bi tudi sam vodil izkoriščanje državnih gozdov na način, da bi aktivno sodeloval pri izbiri drevja za posek, prevzemal gozdno-lesne sortimente, jih sam prodajal, odpremljal in prevažal do kupcev.

Posek in spravilo, gojitvena in varstvena dela ter gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture bi Sklad sam izvajal predvidoma samo v določenem obsegu, pretežni del samega izvajanja proizvodnje bi oddajal v koncesije oziroma izbiral izvajalca prek javnih naročil.

P

otek sanacije gozdov, prizadetih v letošnjem žledolomu, spremlja Zavod za gozdove Slovenije. Trenutno so na voljo konkretni in podrobni podatki za obdobje od nastanka žledoloma do 17.10.2014. Novejši podatki bodo na voljo v decembru 2014.

Za prve interventne protipoplavne ukrepe denar zagotovljen Premier je naložil okoljskemu ministrstvu hitro pripravo akcijskega programa za preprečevanje poplav. Kateri so ključni poudarki tega programa? Kakšna finančna sredstva predvideva in ali bodo zagotovljena? Strokovnjaki na nedavni okrogli mizi o poplavah so opozorili, da akcijski načrt ne bo dovolj, saj Slovenija potrebuje celostno strategijo upravljanja z vodami. Se s tem strinjate; ali boste pristopili h korenitejšim spremembam na področju upravljanja z vodami in s prostorom?

V

četrtek, 28. 11., je Vlada RS sprejela Akcijski načrt interventnih aktivnosti zaradi poplav. Akcijski načrt vsebuje štiri sklope ukrepov, za katere bo vlada namenila skupaj skoraj 37,5 mio evrov, od tega 1,1 mio v letošnjem in 36,4 mio evrov v letu 2015, in sicer:

Sklop 1

V

prvem sklopu je opredeljen nabor nujno potrebnih interventnih gradbenih del na slovenskih vodotokih in vodni infrastrukturi, ki bodo preprečila, da bi bile škode v primeru ponovitve poplav (podobna intenziteta in obseg) iz leta 2014 še večje. Nabor del je pripravila Agencija RS za okolje v sodelovanju z izvajalci gospodarske javne službe urejanja voda, izvedena pa naj bi bila v roku 6 mesecev.

Z

a ta dela se zagotovijo sredstva v višini do 11.949.500 evrov, in sicer do višine 841.000 evrov v proračunu RS za leto 2014 in do višine 11.108.500 evrov v proračunu RS za leto 2015, ki se zagotovijo v mesecu januarju 2015.

gencija RS za okolje v sodelovanju z izvajalci gospodarske javne službe urejanja voda je pripravila tudi Program gospodarske javne službe urejanja voda, ki je opredeljen v drugem sklopu akcijskega načrta. Gre za vzdrževanje vodotokov, vodne infrastrukture ter vodnih in priobalnih zemljišč za leto 2015, s katerimi se na splošno zagotovi večja pretočnost slovenskih vodotokov.

O

cenjena vrednost teh del za leto 2015 znaša 25 milijonov evrov.

Sklop 3

V

sklopu tri so opredeljeni dolgoročni ukrepi s področja obvladovanja poplavne ogroženosti in upravljanja z vodami nasploh. Gre za nabor sistemskih, organizacijskih, normativnih in drugih ukrepov, ki so ključni, da se področje upravljanja z vodami s poudarkom na urejanju voda, dolgoročno uredi.

Sklop 4

V

četrtem sklopu so opredeljena interventno vzdrževalna dela na cestni in drugi prometni infrastrukturi, ki je bila poškodovana v okviru poplavnih dogodkov.

Z

a ta dela se zagotovijo sredstva v višini do 538.050 evrov, in sicer do višine 277.050 evrov v proračunu RS za leto 2014, do višine 261.000 evrov v proračunu RS za leto 2015, ki s zagotovijo v mesecu januarju 2015. Nabor del je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo.

Predlog celovitih ukrepov in odprava administrativnih ovir

V

lada je poleg tega na seji sprejela še nekaj sklepov. Ministrstvo za finance in Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) bosta do konca leta 2014 pripravita predloge sprememb zakonov na način, da se določi namenskost postavk Sklada za vode (namenskega proračunskega sklada), ki bo eden ključnih virov za zagotavljanje sredstev za sistemsko in dolgoročno financiranje nalog zmanjševanja poplavne ogroženosti v Republiki Sloveniji.

MOP bo do konca decembra 2014 pripravil Predlog celovitih ukrepov za izvedbo reorganizacije področja urejanja voda in zmanjševanja poplavne ogroženosti za obravnavo na vladi.

MOP ter Ministrstvo za javno upravo bosta z namenom zmanjšanja zaostankov in kadrovske podhranjenosti področja urejanja voda do konca decembra 2014 pripravila predlog ustreznih kadrovskih prerazporeditev. MOP bo do konca februarja 2015 preučil veljavne predpise in pripravil predlog normativnih sprememb, s katerimi se odpravijo nepotrebne administrativne ovire pri umeščanju vodne infrastrukture v prostor, pri upravljanju voda in izvedbi protipoplavnih investicij. MOP bo tudi redno mesečno poročal vladi o izvajanju Akcijskega načrta interventnih aktivnosti zaradi poplav

Za urejanje voda bo skrbelo sedem koncesionarjev V razpravah o odgovornosti za (ne)kakovostna in (ne)racionalno opravljena dela na področju upravljanja voda so bili izpostavljeni nekateri koncesionarji. Katera podjetja – koncesionarji za upravljanje voda so dobili nove koncesije in koliko sredstev je bilo v tem letu namenjeno za njihova dela na vodnih območjih?

V

lada RS se 9. 10. je seznanila s Poročilom o pregledu in ocenjevanju ponudb in sprejela Odločitev o oddaji naročila v postopku oddaje javnega naročila »Pridobitev koncesije za izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda« za območja izvajanja javnih služb.

M

inister, pristojen za okolje, je s sklepom o začetku postopka oddaje javnonaročniškega javno – zasebnega partnerstva in sklepom o imenovanju strokovne komisije 24.

10. 2013 pričel postopek izbire koncesionarjev za izvajanje obvezne državne gospodarske službe na področju urejanja voda. Razpis za izbiro izvajalcev je bil objavljen na Portalu javnih naročil http://www.enarocanje.si, dne 14.

11. 2013 pod številko objave JN14471/2013 in v Uradnem listu Evropske unije, dne 19.

11. 2013, pod št. objave 2013/S 224-389180.

Sledila sta mu dva popravka, rok za oddajo je bil 15. 1. 2014 do 10.00. ure. Javno odpiranje ponudb je bilo izvedeno v prostorih naročnika dne 15. 1. 2014, s pričetkom ob 12.00. uri in se je nadaljevalo dne 21. 1. 2014 ob 10.00. uri.

Na 9 sklopih je prispelo skupno 21 ponudb.

Več ponudnikov je v zvezi s potekom odpiranja ponudb vložilo zahtevek za revizijo. Naročnik je zahtevke za revizijo zavrnil, ponudniki so revizijo nadaljevali pred Državno revizijsko komisijo. Le ta je 26. 3. 2014 vse zahteve zavrgla oziroma zavrnila. Sledil je pregled ponudb s strani strokovne komisije najprej s preverjanjem formalne popolnosti, nato je sledila ocenitev popolnih ponudb. Strokovna komisija je sestavila Poročilo o pregledu in ocenjevanju ponudb.

V

lada Republike Slovenije je v postopku oddaje javnega naročila »Pridobitev koncesije za izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda« sprejela odločitev, da se za koncesionarje v postopku oddaje javnega naročila za »Pridobitev koncesije za izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda« izbere:

Količina nagrobnih odpadnih sveč zadnja leta pada

31 94/95

foto: arhiv podjetja

A

ter o pripravi morebitnih dodatnih ukrepov za optimizacijo izvajanja protipoplavne zaščite.

Marjan Gulič, Prons:

1.

V tem letu smo prevzeli nekaj več odpadnih nagrobnih sveč pri IJS kot v preteklem letu kljub temu, da količina nagrobnih sveč, ki jih zavezanci dajejo na trg, v RS pada že nekaj zadnjih let od veljavnosti Uredbe o ONS. Delež zbranih odpadnih nagrobnih sveč glede na količino nagrobnih sveč danih na trg v RS se je za shemo Prons gibal v letu 2013 okoli 60% in enako bo tudi v letu 2014. Prav tako smo pred viškom svečarske sezone, ki je 1. november, pri večini IJS v SV Sloveniji počistil vse zaloge ONS, sedaj pa se pri njih ONS tudi redno prevzemajo. Enako velja za predelavo, ki poteka v Eko Plastkomu Ljutomer.

Od začetka veljavnosti Uredbe ONS nagrobne sveče ne predstavljajo več okoljskega problema. Predelan material, predvsem PVC in ostanek parafina, se lahko ponovno uporabi pri proizvodnji sveč, s čimer se bo zmanjšala odvisnost od uvoza tega materiala. Večji problem pa še vedno predstavljajo elektronske sveče zaradi zahtevnosti reciklaže in veliko ročnega dela, saj je strojna predelava skoraj nemogoča. Elektronski modul in baterija sta odpadek, ki ga je najtežje reciklirati. Okoljski cilj je torej redno prevzemati zbrane ONS pri IJS in le te redno in sproti predelovati.

Poslovno želimo zagotoviti pozitivno poslovanje družbe Prons, zadržati nespremenjeno svečarino za zavezance v letu 2015, če se seveda ne bodo bistveno spremenile kakšne druge okoliščine pri zbiranju in predelavi ONS. Ob padanju svečarine na trgu želimo zadržati obstoječe zavezance sheme Prons.

Zavzemamo se za ureditev kliringa, ki je pred časom deloval, a trenutno ne deluje.

2.

Načeloma politike ne komentiram, a naj se na Ministrstvu za okolje in prostor prenehajo ukvarjati sami s sabo, z reorganizacijami in selitvami. Naj prenehajo ponavljati mantro o kadrovski podhranjenosti, o primanjkljaju specifičnega kadra, pomanjkanju denarja in podobno in začnejo delati v korist državljanov RS in gospodarstva, da gospodarstvo in ostali deležniki ne bodo čakali različna dovoljenja - odločbe po leto dni in več.

december 2014

Sklop 2

okolje

Okoljska pričakovanja 2015

- za sklop 1 – Koncesija za območje zgornje Save VODNOGOSPODARSKO PODJETJE, d.d., Ulica Mirka Vadnova 5, 4000 Kranj - za sklop 2 – Koncesija za območje srednje Save HIDROTEHNIK, d.d., Slovenčeva 97, 1000 Ljubljana - za sklop 3 – Koncesija za območje spodnje Save VODNOGOSPODARSKO PODJETJE NOVO MESTO, d.d., Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto - za sklop 4 – Koncesija za območje Savinje NIVO EKO dejavnosti v ekologiji, d.o.o., Ulica Savinjske čete 17, 3310 Žalec - za sklop 5 – Koncesija za območje porečja Drave DRAVA VODNOGOSPODARSKO PODJETJE PTUJ, d.d., Žnidaričevo nabrežje 11, 2250 Ptuj - za sklop 6 – Koncesija za območje porečja Mure MURA-VGP, d.d., Lipovci 265 b, 9231 Beltinci - za sklop 7 – Koncesija za območje povodja Soče VEKTON, d.o.o., Breg 16, 3000 Celje - za sklop 8 – Koncesija za območje povodja jadranskih rek z morjem, razen območja Krajinskega parka Sečoveljske soline DRAVA VODNOGOSPODARSKO PODJETJE PTUJ, d.d., Žnidaričevo nabrežje 11, 2250 Ptuj - za sklop 9 – Koncesija za izvajanje del in storitev čiščenja gladine celinskih voda ter preprečevanja onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč celinskih voda zaradi naravnih in drugih nesreč DRAVA VODNOGOSPODARSKO PODJETJE PTUJ, d.d., Žnidaričevo nabrežje 11, 2250 Ptuj.

P

ravnomočnost odločitve o oddaji naročila za sklope 1, 2, 3, 4 in 5 je vezana na pravnomočnost odločitve o izbiri koncesionarja za sklop 7.

Za izjavo o lokaciji ponovno medresorska usklajevanja Računsko sodišče je v posebnem pismu Vladi RS opozorilo, da kljub napovedi v porevizijskem postopku še ni spremembe sistema ravnanja z motornimi vozili pri podajanju izjave o lokaciji vozila. Sprememba naj bi bila opravljena do konca leta 2011. Neustrezno zasnovana izjava o lokaciji vozila kot način začasne odjave vozila iz prometa ne spodbuja lastnikov, da bi dali izrabljeno vozilo v razgradnjo koncesionarjem javne službe, zato se razmere na trgu

še slabšajo, Slovenija pa izgublja sekundarne surovine. Kaj namerava storiti MOP?

K

ljučnega ukrepa za zagotovitev večjega zajema izrabljenih vozil v razgradnjo ni moč zagotoviti v okviru predpisa o ravnanju z izrabljenimi vozili in pristojnosti MOP. Glavni razlog, da vozila »poniknejo« je zloraba izjave o lokaciji, inštrumenta odjave vozila iz prometa na podlagi Zakona o motornih vozilih. Zaradi tega je MOP predlagalo ukinitev izjave o lokaciji in uvedbo finančnega inštrumenta - dajatve na lastništvo vozila, katere finančnega bremena bi bil lastnik vozila razbremenjen ob prodaji vozila ali ob oddaji izrabljenega vozila v razgradnjo.

Kljub številnim medresorskim usklajevanjem do uvedbe takega inštrumenta ni prišlo. Zaradi tega sta konec leta 2013 MKO in MzIP dosegla soglasje o uvedbi alternativne rešitve. V okviru sprememb in dopolnitev Zakona o motornih vozilih je bila načrtovana omejitev časovne veljavnosti izjave o lokaciji, vendar pa je bil postopek sprejemanja zakona poleti prekinjen. MOP in MIP si trenutno ponovno prizadevata doseči medresorsko soglasje za uveljavitev omenjenega finančnega inštrumenta. To bi bilo tudi v skladu z obstoječo prakso v drugih državah članicah, in za vključitev MF v načrtovanje te rešitve. V primeru, da takega dogovora ne bo mogoče doseči, bo predvidoma dodatno proučen in zasnovan alternativni ukrep časovne omejitve izjave o lokaciji vozila.

kraju njihovega nastanka in če se iz njih nastali kompost uporabi pri kmetovanju izključno na tem kraju.

I

z navedenega izhaja, da mora vsak upravljavec kompostarne, ki prevzema odpadke od drugih povzročiteljev, ne glede na letno količino prevzetih biološko razgradljivih odpadkov iz priloge 1 Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje po zgoraj navedenih predpisih.

U

redba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata, ki podrobno določa pravila ravnanja in druge pogoje v zvezi s predelavo biološko razgradljivih odpadkov, ne uvršča kompostarn med male kompostarne in ostale kompostarne.

Tako delitev je predpisoval Pravilnik o predelavi biološko razgradljivih odpadkov v kompost, ki je uvrstil kompostarne, ki so predelovale do 100 ton biološko razgradljivih odpadkov letno, med male kompostarne.

K

omunala Kranj je v letu 19. 2. 2008 pridobila okoljevarstveno dovoljenje za predelavo 100 ton biološko razgradljivih odpadkov po Pravilniku o ravnanju z odpadki ter Pravilniku o predelavi biološko razgradljivih odpadkov v kompost za dobo 5 let z dokončnostjo tega dovoljenja ter dne 11. 12. 2012 odločbo o spremembi veljavnosti istega dovoljenja na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja z datumom njegove veljavnosti do 6. 3. 2018.

Kompostarne, ki predelajo do 100 I ton odpadkov, so male kompostarne

z navedenega izhaja, da ima Komunala Kranj d.o.o., Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj veljavno okoljevarstveno dovoljenje in spremenjeno z odločbo do 6. 3. 2018, in sicer za predelavo 100 ton biološko razgradljivih odpadkov.

Komunala Kranj opozarja, da prihaja do težav pri oddaji bioloških odpadkov prevzemnikom, ker nekateri nočejo sprejemati vrtnih odpadkov. Rešitev vidijo v lastni mali kompostarni, a se srečujejo s problemi pri pridobivanju dovoljenj za male kompostarne. Kaj lahko pričakujejo?

O

koljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov izdaja Agencija RS za okolje na podlagi Zakona o varstvu okolja ter v skladu z Uredbo o odpadkih in Uredbo o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata.

O

koljevarstveno dovoljenje mora pridobiti vsak upravljavec kompostarne, ki predeluje biološko razgradljive odpadke iz priloge 1 Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata.

Določila navedene uredbe se sicer ne uporabljajo za rastlinske odpadke, ki nastajajo v kmetijstvu, če njihova predelava poteka na

T

renutno na Agenciji RS za okolje Komunala Kranj d. o. o., nima vložene vloge za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja in spremenjenega z odločbo za predelavo biološko razgradljivih odpadkov v kompostarni.

Nosilec za zeleno davčno reformo je in ni znan Vlada je napovedala zeleno davčno reformo.

Kako je MOP vključen v pripravo te reforme?

Z

elena proračunska in davčna reforma opredeljena kot strateški vladni projekt, katerega nosilec je Ministrstvo za finance. MOP bo pri pripravi in izvedbi tega projekta tvorno sodeloval, vendar pa se mora glede organizacije in časovnice dela opredeliti nosilec.

Intervencija za spopad s poplavami je premalo P spopadanje s poplavami potrebuje več kot le akcijski

državno strategijo upravljanja z vodami, da bomo družbena

in gospodarska pričakovanja v zvezi z vodami uskladili z

ekosistemskimi zahtevami po ohranjanju vode,« je ključno sporočilo javne razprave o

poplavah, ki jo je novembra

organiziralo Društvo vodarjev Slovenije pod vodstvom dr.

Lidije Globevnik.

foto: www.shutterstock.com

33

R

azpravljavci so opozorili odgovorne v državi, da je treba za učinkovito spopadanje s poplavami odpreti razpravo o problemih in rešitvah ter poplave obravnavati interdisciplinarno. Vsak v sistemu, od države in občin do posameznega državljana in stroke, mora dobro vedeti, kaj je njegova naloga in ravnati odgovorno. Poplave, sporoča stroka, so kompleksen pojav in del sistema urejanja prostora.

So skrajni odraz razpada sistema prostorskega načrtovanja in organizacije urejanja prostora v Sloveniji. Očitno pa kažejo tudi na razpad sistema upravljanja z vodami, saj je več udeležencev razprave izpostavilo dejstvo, da je pred letom devetdeset sistem vodnega gospodarstva deloval vsestransko bolje. Prostorski načrtovalci so posebej izpostavili, da je v prihodnosti za bolj učinkovito spopadanje s poplavami enako kot za optimalno upravljanje z vodami na sploh treba ponovno začeti uporabljati prostorsko načrtovanje, ki mu je zato treba priznati vlogo v sistemu upravljanja in dvigniti kredibilnost.

Zagotoviti je treba, da se prav na vsak poseg v vodo gleda celovito z vidika vodnega toka, vodne narave in dejavnosti v obvodnem prostoru. Nujno je bolj odgovorno usklajevanje rabe prostora in izvajanje dejavnosti v prostoru ter ukrepov za zaščito pred škodljivim delovanjem voda.

Prostor in upravljanje voda

program. Potrebujemo

U

pravljanje z vodami je po mnenju razpravljavcev treba vzročno povezati z načrtovanjem prostorskega razvoja in drugimi razvojnimi programi, tako da se zagotovi celostno obvladovanje fenomena vode kot skupnega dobra in razvojnega vira.

V

ladi predlagajo, naj se pripravijo interdisciplinarne vodnogospodarske strokovne podlage za porečja, ki bodo zagotovile bolj usklajeno, odvisno in povezano urejanje vodnega in obvodnega sveta. Država mora zagotoviti, da bo izdelava potekala v sodelovanju vseh občin porečja in pri tem spodbujati uporabo metode vključujočega projektnega povezovanja. Metoda zagotavlja izvedbo del in nalog,

tako da udeležencem omogoča spoznavne procese, potrebne za sprejemanje do vode in naravnega okolja bolj odgovornih rešitev.

»V

Sloveniji so naravni procesi povsem v nasprotju z ukrepi in celovitim upravljanjem in gospodarjenjem z vodami. Več je poplav, manj je sistemskega pristopa. Na eni strani imamo problematično urbanizacijo, ki je zamejila naravne vodne poti, na drugi strani zanemarjamo urejanje vodotokov. Vodi smo življenjski prostor načrtno vzeli, zato nam s poplavami stihijsko vrača naše napake. Poplave so preprosto zrcalna slika neodgovornega ravnanja z vodami. Naravni vodni svet je krhek sistem, vodni krog je eden najobčutljivejših ekoloških, ekonomskih in sociokulturnih procesov. Vodno bogastvo je namreč javno dobro, last državljanov in ne politikov ter zasebnih korporacij, celovito upravljanje voda je v osnovi dokaz delovanja javnega menedžmenta in učinkovitega delovanja države,« je menil dr.

Bogomir Kovač.

Med razpravljavci so bili: dr. Lidija Globevnik in mag. Maja Simoneti v imenu Društva vodarjev Slovenije, mag. Luka Štraus z MOP, dr.

Andrej Širca, dr. Pavel Gantar, dr. Bogomir Kovač, dr. Andrej Lukšič, Gregor Vrtačnik, dr.

Mihael Brenčič, Roman Kramer, Albin Debevec, župan Slovenj Gradca Andrej Čas, podžupan Mestne občine Ljubljana Janez Koželj, Tadej Markič z MP, Jernej Jež, mag. Marjan Bat, dr. Blaž Komac, dr. Meta Povž, Vesna Juren z ZRSVN, dr. Mitja Rismal, Petra Pergar, Damjan Jevšnik, mag. Živan Veselič z ZGS, Danijel Magajne, dr. Karel Natek, Andrej Vizjak, dr.

Mitja Bricelj, dr. Dušan Plut, dr. Darja Stanič Racman, Jernej Strle, Janez Kastelic, Katarina Sirk, Iztok Leben, Polona Piltaver, Lojze Gluk, Marko Fatur, Florjana Ulaga in dr. Branko Zadnik z IZS.

december 2014

»Slovenija za učinkovito

ribližno 200 udeležencev, med drugim tudi številni ugledni strokovnjaki z različnih strokovnih področij, so pozvali k politični odgovornosti za razmere v Sloveniji in izrazili pričakovanje, da se vlada ne bo ustavila pri akcijskem programu. Poskrbeti mora tudi za dolgoročnejše izboljšanje delovanja sistema upravljanja z vodo. Potrebna je reorganizacija sistema, in sicer tako, da bo povezan s prostorskim načrtovanjem.

okolje

94/95

Prostor in upravljanje voda

Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

Razlog za poplave je malomarno ravnanje z naravo

EU in okolje

34 94/95

okolje

EU in okolje

Donedavni evropski okoljski komisar dr. Janez Potočnik

je dobil novo priložnost,

da odslej na globalni ravni spodbuja proces krožnega

gospodarstva oziroma skrbnejšega ravnanja z viri. V

dveh bruseljskih mandatih na

si je nabral veliko izkušenj, predvsem pa je najbrž spoznal številne omejitve in ovire, ki

vplivajo na delo EK in vsebino številnih okoljskih normativnih aktov, ki so stresli marsikatero

gospodarsko panogo. Kritik na

račun produkcije raznovrstnih okoljskih uredb ni manjkalo.

Kaj se je dejansko spremenilo

v okolju EU in kateri so glavni

december 2014

globalni izzivi?

Kateri razlogi so vplivali na odločitev, da v novi evropski komisiji ni komisarja za okolje in kateri organi v EK bodo skrbeli za realizacijo okoljskih ciljev, ki ste jih opredelili v številnih uredbah?

Odločitev o razdelitvi in strukturi resorjev med komisarje izhaja iz pogodbenih določil in je v celoti v rokah predsednika Evropske komisije.

To je bila njegova odločitev. Zato bi morali vprašanje nasloviti nanj. Države imajo sicer to različno urejeno. Nekatere imajo okolje kot samostojen resor, druge združeno s kakšnim drugim resorjem. Res pa je, da je bil resor okolja v okviru Evropske komisije doslej vedno samostojen in da ima resor okolja na evropski ravni veliko zakonodajno težo. Novega komisarja, ki bo poleg okolja pokrival tudi vprašanja ribištva in pomorske politike, zato čaka zelo zahtevno delo. Za realizacijo okoljskih ciljev mu bo pomagal še naprej skrbeti Direktorat za okolje, ki ostaja bolj ali manj neokrnjen.

Omenjate zakonodajno težo okoljskega resorja. V okviru EK so bile res sprejete številne,

dr. Janez Potočnik

zelo izpostavljenih področjih

sicer dobre okoljske uredbe. Po mnenju mnogih jih je bilo preveč, a najbrž jih je nekaj, ki so po vašem mnenju za EU in okolje bistvene.

Katere so in ali lahko tudi nekoliko rangirate, v katerih članicah EU so se najbolj približali okoljskim ciljem?

Rangiranje bi bilo povsem nesmiselno. Kaj je pomembneje, čisti zrak ali čista voda, skrb za biotsko raznovrstnost ali boj proti podnebnim spremembam? Politike se dopolnjujejo in delujejo kot celota v smeri zaščite okolja. Sicer pa se zaščita okolja ne začne pri okoljski zakonodaji, ampak pri integriranju okoljskih interesov v ostale politike. Tiste, ki imajo največji vpliv na kvaliteto našega okolja, kot so denimo politika na področju transporta, energetike, industrije, ribištva, kmetijstva in še bi lahko našteval. Če integracija politik ni zadostna, potem so posledice na okolje večje in posledično je večja tudi potreba po okoljskih uredbah. Vedno je bolje preprečiti kot zdraviti, običajno tudi bistveno ceneje, a v praksi nam to ne gre najbolje od rok.

Kar poglejte, kdaj se denimo sliši in okrepi glas,

Za vse države pa velja, da so podnebne spremembe največji globalni izziv. Navzlic stalnim opozorilom znanosti in ekstremnim reakcijam narave na podnebne spremembe države niso sposobne sprejeti enotnih in učinkovitih ukrepov. Je zemlja talka interesov kapitala in ozkosrčne preračunljivosti zlasti velikih sil?

Seveda je eden od problemov tudi ta, da smo nekako ujeti v zatečene gospodarske strukture, infrastrukturo, poslovne in finančne modele, ki si ne želijo sprememb. Ker je tak njihov poslovni interes in ker so v preteklosti, upoštevajoč takratno ureditev in spodbude, investirali v dejavnosti, ki danes močno onesnažujejo okolje. Premajhna skrb za okolje, slaba integracija politik, premalo zavedanja in znanja, vse to so razlogi za stanje, v katerem se nahajamo. A prehod v trajnostno naravnano gospodarstvo je nujen in neizogiben. Za vsak prehod pa velja, da je mogoč le, če je zadostna pozornost posvečena tistim, ki jih prehod najbolj prizadene. Upam, da so dejstva o realnosti in posledicah podnebnih sprememb dovolj jasna, da jih bomo pri svojih bodočih odločitvah upoštevali. Upam tudi, da je zavedanje vseh, predvsem pa politike, na zadostni ravni, da se v Parizu ne bo ponovil Copenhagen. Prostor za napačne odločitve in ne-ukrepanje je izčrpan in ponovni neuspeh globalnega dogovora bi lahko imel usodne posledice.

Pravite trajnostno naravnano gospodarstvo. V okoljski politiki je postala stalnica v terminologiji besedna zveza trajnostni razvoj, OECD pa popularizira strategijo zelene rasti in tudi Slovenija je izdelala prikaz kazalnikov zelene rasti. OECD torej postavlja v ospredje zeleno rast gospodarstva. Kako se spreminja evropsko gospodarstvo, lahko izpostavite konkretne primere?

Ohrabruje dejstvo, da so prav institucije, ki so največje zagovornice svobodne trgovine in globalizacije, spoznale, da je prehod v gospodarstvo, ki spoštuje planetarne omejitve, nujnost. Evropska unija je bila vedno med najbolj naprednimi, ko je govor o zaščiti okolja in marsikdo se na globalni ravni zgleduje

Najbrž tudi pri zelenih delovnih mestih. O tem se piše in govori zelo optimistično, a tudi zelo posplošeno. Ali EK razpolaga s konkretnimi podatki, v katerih državah je zeleni sektor najbolj narasel in kako so to dosegli?

Najprej pojasnilo. Govoriti o zelenem sektorju je naslavljati manjši del problema in tudi manjši del priložnosti, ki jih prehod v zeleno gospodarstvo ponuja. Res je, da so sektorji predelave odpadkov, odpadnih voda in drugi, ki se tradicionalno uvrščajo med zelene sektorje, tudi v kriznih časih ohranili rast. A ključno je, da ozelenimo celotno gospodarstvo. Eko inovacije se dogajajo povsod. Podatki za rast zelenih sektorjev obstajajo in so seveda lažje pridobljivi kot ocene, kako in koliko vpliva ozelenitev celotnega gospodarstva na gospodarsko rast in nova delovna mesta. A za vsak predlog, ki smo ga v Evropski komisiji sprejeli, so bile narejene modelske ocene posledic predloga na rast in delovna mesta. Ocene za sprejetje paketa krožnega gospodarstva denimo kažejo, da bi povečanje produktivnosti virov do leta 2030 za 30 %, kar pomeni približno podvojitev bazične trendne rasti, povečalo BDP za okoli 3 % in ustvarilo okoli 2 milijona novih delovnih mest.

A poglejmo konkreten primer. V Sloveniji je zelo malo podjetij, ki so si pridobili EMAS. Predstavnica Gorenja je večkrat opozorila, da jim to na trgu ne prinaša nobene prednosti. Ali ste v okviru okoljskega sektorja v EU morda opravili analizo, kakšno konkurenčno prednost daje EMAS podjetjem?

Ne vem, morda obstaja, a sam je ne poznam.

EMAS je vsekakor dober program, ki vključuje veliko število podjetij. Odgovorno okoljsko ravnanje v podjetju, v postopkih proizvodnje itd. … bi moralo biti vsakdanja praksa podjetij.

Res pa je, da odgovorno ravnanje do okolja žal pogosto ni tržno nagrajeno. Ne samo v tem primeru, tudi drugače.

Katere tri okoljske segmente bi morala EU postaviti na top listo svojega programa v novi finančni perspektivi?

Osebno mislim, da so bile prioritete, ki sem si jih postavil ob začetku mandata, to so ohranjanje in zaščita biotske raznovrstnosti, učinkovitejše ravnanje z viri in boljša implementacija

35

Eltis za mobilnost v mestih Evropska komisija je vzpostavila nov spletni portal Eltis. Lokalnim in regionalnim oblastem bo pomagal pri razvoju mobilnosti v mestih. Portal združuje vse pomembne informacije, publikacije in orodja, vključno s pregledom študij primerov o pobudah za mobilnost v mestih po Evropi. Poleg tega še novice o mobilnosti v mestih, koledar dogodkov in posodobljen seznam zakonodaje EU in podpornih programov za mobilnost v mestih. Portal je namenjen predvsem občinskim uslužbencem, ki se ukvarjajo z mestnim prometom in povezanimi sektorji, strokovnjakom, ponudnikom storitev, nevladnim organizacijam, zainteresiranim skupinam ter poklicnim združenjem na področju prometa, energetike in okolja.

okolje

Sicer pa se zaščita okolja ne začne pri okoljski zakonodaji, ampak pri integriranju okoljskih interesov v ostale politike.

prav po naših pristopih in zakonodajnih rešitvah. Sprememba modela gospodarske rasti je bila tudi prioriteta mojega mandata. Upal bi si trditi, da je danes zavedanje in nujnost povezave vprašanj gospodarskega razvoja s hkratno skrbjo za okolje, prisotno veliko bolj kot na začetku mojega mandata. Marsikje se zavedajo priložnosti, ki jih tak pristop ponuja.

Zadnji paket o krožnem gospodarstvu, ki ga je julija na mojo pobudo sprejela Evropska komisija, bo imel zagotovo daljnosežne posledice.

Skratka, se premika, a vprašanja so resnično kompleksna. Potrebni bosta potrpežljivost in vztrajnost.

Šest okoljskih zmagovalcev Na okoljskem srečanju časnika Financ so podelili nagrade podjetjem za okoljsko odličnost oziroma dobro okoljsko prakso. Nagrade so razpisali v treh kategorijah: za do okolja prijazno podjetje, za okoljsko prijazen izdelek, storitev ali postopek in za mednarodno okoljsko partnerstvo. Te zadnje nagrade niso podelili.

V kategoriji okolju prijazen izdelek sta bila finalista TPV za protivibracijski povezovalni element in Knauf Insulation za ozelenjevanje mestnih streh. Okolju prijazna podjetja sta Simobil, kjer so za ozelenjenje procesov ustanovili interni ekotim, in BSH Hišni aparati za celostni sistem ohranjanja naravnih virov in zmanjševanja vplivov na okolje. V kategoriji okolju prijazen postopek sta bila finalista Julon za recikliranje ribiških mrež in Ursa, kjer so izdelali sistem za izsuševanje stavb, v katerih je veliko kapilarne vlage. Žirija je za zmagovalce razglasila Knauf Insulation, Julon in BSH.

ReBirth na predstavitveni konferenci Na predstavitveni konferenci ReBirth, gre za promocijo recikliranja industrijskih gradbenih odpadkov in njihove uporabe v gradbeništvu, so konec novembra govorili o ravnanju z odpadki in naravnimi viri, o gradbenih odpadkih iz rušitev in s črnih odlagališč, o industrijskih odpadkih kot surovini za gradbeništvo in o recikliranih agregatih.

Recikliranje gradbenih odpadkov je izziv za stroko, v Sloveniji pa je že nekaj primerov dobre prakse. Na predstavitveni konferenci v Mariboru so v projektu govorili dr. Alenka Mauko Pranjič, ZAG, Janja Leban, GZS, Mirko Šprinzer, PKG, Zvonko Cotič, Structum in dr.

Ana Mladenovič, ZAG.

december 2014

da se moramo bolje protipoplavno pripraviti ... in pogosto je razlog za poplave prav v tem, da smo v preteklosti malomarno ravnali z naravo.

Države bi težko primerjali med seboj, nekatere so boljše na nekaterih področjih, druge na drugih. V bolj razvitih državah je praviloma pritisk na onesnaževanje narave večji, a tudi večje zavedanje, da tako ne gre več naprej.

94/95

Kratko, zanimivo

36 94/95

okolje

obstoječe zakonodaje, prave. Dobro bi bilo, da se ohranijo tudi v prihodnje. Seveda bi mednje morali uvrstiti tudi boj proti podnebnim spremembam, a ta je bil, in je tudi v sedanji Komisiji, izvzet iz pristojnosti okoljskega komisarja.

Upam tudi, da je zavedanje vseh, predvsem pa politike, na zadostni ravni, da se v Parizu ne bo ponovil Copenhagen.

Zagotovo je to tudi ena naših največjih primerjalnih prednosti za bodoči razvoj in dobra dota za prihodnost. Tudi z odpadki ravnamo vse bolj odgovorno, čeprav je pri ravnanju z odpadki priložnosti za izboljšanje in nova delovna mesta še precej. Največji problem je kvaliteta zraka v večjih mestih in v zaprtih dolinah starih industrijskih jeder.

Znano je, da tudi za znanstvenimi in iskrenimi prizadevanji za trajnostno rabo virov in ohranitev planeta pogosto stojijo povsem komercialni, tudi politično-strateški interesi.

Kateri interesni lobiji so v EU najmočnejši in skušajo diktirati politiko?

Kakšen je pogled nekdanjega evropskega okoljskega komisarja na okoljsko podobo Slovenije in na njeno doseganje okoljskih ciljev?

Zavedanje ljudi o nujnosti ohranjanja kvalitetnega okolja je večje od zavedanja politike.

A to je nekako kar splošen problem v večini držav. Slovenija je država, ki jo odlikujejo lepote narave. Imamo največji delež Nature 2000 med vsemi članicami. Najbolj bogato biotsko raznovrstnost merjeno na število prebivalcev, izjemna vodna in gozdna bogastva. Tega se zavedamo vedno bolj, a še vedno premalo.

Tudi to se dogaja. A osebno verjamem v prevladujočo integriteto znanstvene stroke in tudi v iskrena prizadevanja za ohranitev planeta.

Osebno nisem imel večjih problemov s pritiski industrije. Res je, da deli industrije nekaterih mojih predlogov niso sprejeli z navdušenjem, a to ni nič neobičajnega. Močno sem se trudil sodelovati s progresivnim delom industrije. Kjer je bilo le mogoče, sem jih vključeval v pripravo svojih predlogov. Žal pa se pogosto dogaja, da pomembna industrijska združenja delujejo po načelu najmanjšega skupnega imenovalca in zagovarjajo interese sedanjega stanja. To so tudi sporočila, ki jih slišijo ustvarjalci politik

in sam menim, da to ni dobro. Znotraj industrije bi moralo priti do soočenja mnenj in bolj intenzivnega zavzemanja vseh, ki razumejo globalne izzive, s tem povezano odgovornost in razvojne priložnosti za drugačna sporočila ustvarjalcem politik.

Sedaj prevzemate okoljsko funkcijo na globalni ravni, boste eden od predsednikov Mednarodnega foruma za upravljanje z viri (IRP), ki deluje v okviru Okoljskega programa Združenih narodov (UNEP). Kakšne so vaše osebne ambicije na tem področju, kaj boste lahko premaknili?

Mednarodni panel UNEP za trajnostno gospodarjenje z viri (IRP) podobno kot IPCC (ta združuje vodilne svetovne strokovnjake na področju klimatologije) združuje vodilne svetovne strokovnjake na področju odgovornega ravnanja z viri. Panel je vez med stroko in politiko. Vsebinsko združuje obe področji, za kateri sem bil odgovoren v dveh mandatih v Evropski komisiji. Moja želja je, da bi delo panela postalo bolje prepoznavno tudi v širši javnosti. Tako bi s svojimi sporočili in priporočili odločilno vplivali na oblikovanje odgovornih, trajnostno naravnanih politik. Želim si torej, da bi bil naš glas slišan in tako močan, da bi ga pri oblikovanju politik ne mogli preslišati.

Promocija

Vodna in jedrska energija v skupini GEN z roko v roki Poslanstvo skupine GEN je celovita oskrba z električno energijo. Od zagotavljanja zanesljive in varne proizvodnje, do dobave električne energije, usmerjene h končnemu odjemalcu. To dosegamo z investiranjem v čiste, trajnostne in obnovljive vire električne energije za oskrbo Slovenije. Pri tem poleg ohranjanja in širjenja jedrskih zmogljivosti kot temelja trajnostnega razvoja posebno pozornost namenjamo hidro energiji.

Obnovljivi viri energije so pomemben strateški vir primarne energije. Z nakupom poslovnega deleža v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), ki je od konca letošnjega oktobra v večinski, 51-odstotni lasti skupine GEN, se je povečal delež proizvodnje iz obnovljivih virov energije v naši skupini in njen celotni proizvodni portfelj. S tem sta izboljšana tako ekonomika kot medsebojni vplivi hidroelektrarn v celotni savski verigi, hkrati pa bodo ustvarjeni sinergijski učinki dodatno izboljšali pogoje za zanesljivo in varno obratovanje Nuklearne elektrarne Krško. Pomembno je tudi, da bo omogočeno lažje in zanesljivo financiranje izgradnje energetskega dela hidroelektrarn na spodnji Savi.

500 400

Za proizvodnjo elektrike iz hidroelektrarn je sicer letošnje leto izjemno ugodno: nadpovprečni pretoki, ki so zaznamovali pomlad, poletje in sedaj tudi jesen, so presegli pričakovanja in omogočili rekordno proizvodnjo. Štiri velike hidroelektrarne iz družbe Savske elektrarne Ljubljana – HE Moste, HE Mavčiče, HE Medvode in HE Vrhovo – so že konec avgusta s 307 GWh proizvedene energije dosegle celoletni plan proizvodnje, njihovemu trendu pa so sledile tudi hidroelektrarne v družbi HESS, ki so letno načrtovano proizvodnjo v višini 403 GWh dosegle v začetku letošnjega oktobra in Nuklearna elektrarna Krško, kjer je bila realizacija zaradi ugodne hidrologije reke Save prav tako višja od načrtovane.

Vodna energija je tako v Sloveniji najbolj izkoriščen obnovljiv vir energije.

Ker bodo z izgradnjo hidroelektrarn na reki Savi izčrpali skoraj vsi potenciali za pridobivanje elektrike iz hidroenergije, skupina GEN pa je na osnovi opredeljene politike do okolja zavezana k proizvodnji električne energije iz nizkoogljičnih virov, je ključnega pomena za uspešno in do okolja prijazno delovanje celotne skupine, jedrska energija. Prav slednja namreč v sodelovanju z vodno energijo zagotavlja zanesljivo, varno in okoljsko odgovorno oskrbo z nizkoogljično električno energijo po konkurenčni ceni.

december 2014

GWh

300

455

200

299 100 0

Načrt: SEL + HESS

Realizacija: SEL + HESS

Proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah SEL in HESS od januarja do oktobra 2014 v GWh

Hidroelektrarna Krško

foto: arhiv podjetja

Nova serija Ekoutrinkov

37 okolje

94/95

Okoljske oddaje

V koprodukciji RTV Slovenija in Zelene Slovenije, ki je trajnostni program Fit medie d.o.o., nastaja nova sezona Ekoutrinkov. Odgrinja okoljske izzive, priložnosti in dobre

Okoljske oddaje

prakse v Sloveniji. Oddaje so

voditeljica oddaje je Barbara Zrimšek.

Na zaslone se je vrnila priljubljena okoljska oddaja Ekoutrinki. Prva sezona se je gledalcem dobro vtisnila v spomin. Zakaj mislite, da so gledalci te oddaje, podobno kot Village Folk, tako dobro sprejeli?

Vsakdanji ritem življenja nam redko dovoli, da bi dolgo sedeli pred televizijo. Kot kaže, so kratke oddaje z jasnim sporočilom tisto, kar danes uspešno doseže najširšo publiko. Res pa je, da tako Ekoutrinki kot serija o ljudeh, ki nam pridelujejo hrano, Village Folk, izhajajo iz življenjskih zgodb in dobrih praks in s tem širijo pozitivno energijo. Upam, da tudi nove ideje med gledalci.

Poželi ste tudi mednarodna priznanja.

Mednarodna priznanja so seveda še širša potrditev, da se novinarsko lotevam pravih, tudi globalno aktualnih tem v zanimivih televizijskih formatih, kar še nadgradi vrednost projekta in seveda pomeni izziv za nove, še boljše oddaje.

Ali koncept oddaje ostaja enak, kje so novosti?

Koncept sledi konceptu že prepoznavnih Ekoutrinkov, ki so bili na sporedu v letih 2010 in 2011. Želimo spodbujati še bolj odgovoren odnos do okolja. Hkrati bomo skušali iskali dobre okoljske prakse tudi v naši soseščini, v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. Seveda pa je izziv ponovno format oddaje - kako v 3 minute spraviti dobro, aktualno zgodbo z jasnim sporočilom.

Na katerih temah bo največji poudarek?

V ospredju so teme, povezane z reciklažo in novimi surovinami, pa obnovljivo energijo, biomaso. Slednja je v Sloveniji, ki jo pokriva 60 % gozdov, še popolnoma neizkoriščen energent.

Energetska obnova stavb je zelo pomembno področje, ko gre za ogovoren odnos do okolja in naše denarnice. Zdaj ko snemamo oddaje, odkrivam tudi zgodbe, ki jih prej nisem poznala, pa so zelo aktualne . Tak primer je korozija, ki zelo bremeni okolje. Prav tako je zanimivo, da v Sloveniji iz ribiških mrež, ki k nam prihajajo iz vsega sveta, nastaja nova surovina »naylon 6«.

december 2014

večerno risanko. Urednica in

Barbara Zrimšek

na sporedu ob nedeljah pred

Praznična okrasitev z okoljskim premislekom Praznične okrasitve je manj pri podjetjih in trgovinah, zaradi tržnih razlogov pa je skorajda ki računajo na končnega

potrošnika. Na okoljsko noto se

ne pozablja. Kaže se v uporabi led tehnologije, skromnejšem

blišču luči, v uporabi naravnih materialov in trajnostnih

akcijah. Vsaj tako smo lahko ugotovili v poizvedovanju,

kakšne so praznične obleke objektov v decembrskih

dneh. Za marsikoga so to

dnevi veselih pričakovanj in prešernega razpoloženja. A

časi verig luči okoli vsakega

podjetja so dokončno minili.

Pročelja trgovin, centrov mest

in nekaterih podjetji naj bi bila v prazničnem času vabljiva,

bleščeče urejena. Med podjetji, trgovinami in trgovskimi centri

smo naredili kratko anketo o december 2014

Mojca Pavlišič, Qlandia Marketing d.o.o.: Okrasili smo vse nakupovalne centre.

Posamezne trgovine, ki so najemnice prostorov v centrih, imajo možnost okrasiti svoje prodajne prostore. Nakupovalni centri Qlandie so okrašeni znotraj in zunaj. Obseg praznične dekoracije je vsako leto približno enak, je pa res, da se iz leta v leto dopolnjuje z novitetami ali drugačnim dizajnom. Finančno je obseg sredstev letno približno enak. V zadnjih treh letih smo odločno pristopili k upoštevanju okoljskih zahtev, saj želimo na ta način prispevati k zmanjšanju svetlobne onesnaženosti.

Ta razsvetljava je sodobna, z led tehnologijo in lučkami ter v skladu z najnovejšimi tehnološkimi trendi in zahtevami. Skladno s tem smo zmanjšali tudi porabo električne energije, vsaj za nekajkrat. Potem ko smo skoraj v celoti zamenjali klasične navadne luči. Takšna posodobitev čaka samo še en nakupovalni center, ki pa pride na vrsto naslednje leto.

Praznična okrasitev

nujna za trgovske centre,

Postavili smo jim naslednja vprašanja: Okrasite prav vse trgovine? Je tega iz leta v leto manj ali več, tudi finančno? Kako pri izbiri praznične razsvetljave upoštevate okoljski vidik? Kakšne vrste je ta razsvetljava? Od kdaj do kdaj so svetijo luči na pročeljih in ali ste pri tem upoštevali zahteve po učinkoviti rabi energije?

okoljskih vidikih okrasitve.

foto: www.shutterstoc.com

38 94/95

okolje

Praznična okrasitev

Anja Cajhen, Si.mobil d.d., služba za tržno komuniciranje: Pročelja naše poslovne stavbe in centrov ne okrašujemo, ampak subtilno okrasimo samo notranjost. Pri izbiri materialov za okraševanje vedno upoštevamo okoljski vidik in izbiramo naravne, okolju prijazne materiale. Na primer les in reciklirani karton, za osvetlitev pa uporabimo LED lučke, ki so energetsko varčne. Pri okrasitvi poslovne stavbe vseh Si.mobilovih prodajnih centrov in franšiznih prodajaln po vsej Sloveniji smo preudarni in stroškovno učinkoviti. Okrasitev se prične v začetku decembra in traja do polovice januarja.

Darja Lesjak, Citycenter Celje: Krasitev nakupovalnega središča Citycenter Celje je skrbno načrtovano dejanje, ki ima v našem podjetju posebno mesto, saj z okrasitvijo podčrtamo praznični prednovoletni čas.

Okrasimo pročelja nakupovalnega središča, kjer je poudarek na vhodih v nakupovalni center. Notranjost Citycentra je okrašena skozi vse nakupovalne ulice in prostore, kjer potekajo prireditve. Posamezne trgovine si

»shoppartnerji« okrasijo po svoje. Dekoracijo po potrebi vsako leto dopolnjujemo kot dobri gospodarji. Z nadzorovanim sistemom porabe električne energije in hkrati upoštevanjem vseh predpisov, ki veljajo za sodobno razsvetljavo, skrbimo, da je izkoriščanje dnevne svetlobe, varčnih sistemov razsvetljave in seveda uporaba sodobne tehnike optimalna. Držimo se pravilnikov učinkovite rabe energije v stavbi in zunaj nje. Pročelja so osvetljena med 6.00 in 24. uro, notranjost pa v okviru odpiralnega časa nakupovalnega centra.

Hofer, Oddelek za odnose z javnostmi: Praznično okraševanje z novoletnimi svetlobnimi okraski Hoferjevih poslovalnic in upravno-logističnega centra ni naša običajna poslovna praksa. Osnovna filozofija podjetja Hofer je osredotočenost na samo »bistvo« trgovine. Kot trajnostno naravnano in družbeno odgovorno podjetje varovanju okolja pripisujemo velik pomen in si prizadevamo osveščati in izboljšati življenjski slog tako naših kupcev kot zaposlenih. Letos naše poslovalnice v notranjosti izjemoma krasijo smreke iz lepenke, ki so jih v okviru projekta »Deluj eko - ohrani čebelo in smreko« okrasili otroci iz vrtcev in vzgojno-izobraževalnih zavodov, štiri najlepše po izboru organizatorja pa bodo razstavljene v upravno-logističnem centru. Gre za izjemo, kjer želimo opozoriti na problematiko ohranjanja slovenskih smrek in jelk in predstaviti vsebino ter zmagovalce natečaja. Obenem bo smreka iz lepenke v naših poslovalnicah tudi naprodaj, 1 evro od vsake prodane pa bomo namenili za pogozdovanje slovenskih gozdov.«

Elektrarna na lesno biomaso

Elektrarne s soproizvodnjo toplotne in električne energije, ki imajo za energent lesno biomaso, so v Sloveniji redke. Zakaj ste se odločili za to naložbo in katere so njene glavne značilnosti – od finančnih do tehničnih?

zavestno odločil za energijo iz

lesne biomase. Ne od včeraj in ne zato, ker je letos zaradi

žledoloma lesna biomasa razmeroma cenovno ugodna.

Več ekonomskih in okoljskih

razlogov je, ki so lastnika podjetja, Janeza Vidmarja, prepričali, da z elektrarnami

s soproizvodnjo toplotne in električne energije na zeleni

energent ustvarja drugačno

prihodnost. In pravi, da s tem zmanjšuje tudi energetsko

odvisnost države, odpira delovna mesta, za petnajst

let pa si je s pogodbo o odkupu električne energije zagotovil trdno poslovanje

nove elektrarne. V pogovoru

sta sodelovala Janez Vidmar in direktor Tomaž Kralj.

39 94/95

Odločitev za elektrarno na lesno biomaso oziroma za postrojenje kogeneracije je v nas zorela kar nekaj časa. Glavna prednost pred postrojenjem na ze meljski plin je neodvisnost od tujine z uporabo domačega energenta.

Vrednost naložbe je 800.000 evrov, ki smo jo financirali z lastnimi in z bančnimi sredstvi.

Tehnologija s pirolizo pa je nemška.

Janez Vidmar in Tomaž Kralj

Dejansko nam je uspelo v zelo kratkem času urediti vse potrebno in vstopiti v podporno shemo po starem energetskem zakonu.

Zakaj uporabljate kot energent lesno biomaso, od kod je surovina, koliko jo boste letno potrebovali in kaj pomeni v strukturi cene kilovata?

Kot ste že dejali, se kot energent uporabljajo lesni sekanci iz mehkega lesa. Surovina je iz okoliških gozdov. Z domačim energentom spodbujamo lastnike gozdov, kmete, da čistijo gozdove in s tem pridobijo dodatni zaslužek, gozdovi pa so očiščeni in pomlajeni. Poraba sekancev je okrog 0,5 Nm3/h za 90 kW električne energije in 220 kW toplotne energije oziroma okrog 4300 Nm3/leto. Energent predstavlja strošek v višini 1/3 prihodka od prodaje elektrike.

Posebnost pri izgradnji elektrarne je kratek čas izvedbe – od projektov do izgradnje. Kako vam je to uspelo, saj se praviloma pri takih naložbah zaplete prav pri izdaji okoljskih in drugih dovoljenj? Mudilo se vam je tudi zaradi energetskega zakona.

Dejansko nam je uspelo v zelo kratkem času urediti vse potrebno in vstopiti v podporno shemo po starem energetskem zakonu. Glede na dejstvo, da izpustov ni in da ni negativnih vplivov na okolje, ni bilo težav pri okoljskih dovoljenjih. Poudariti želimo, da nam brez podpore in razumevanja Občine Zagorje in UE Zagorje ne bi uspelo v tako kratkem času pridobiti vseh potrebnih dovoljenj. Tudi ARSO je hitro reagiral.

V kolikšnem času se vam bo naložba povrnila in kaj pomeni za vložena sredstva pogodba, ki vam zagotavlja 15-letni odkup elektrike? Za kaj uporabljate toplotno energijo?

Naložba se nam bo predvidoma povrnila v 10-12 letih. Pogodba nam pomeni, da bomo lahko 15 let prodajali proizvedeno elektriko po subvencionirani ceni, kar predstavlja tudi neko garancijo, da se nam bo investicija sploh povrnila. Toploto trenutno uporabljamo za sušenje sekancev za potrebe elektrarne in sušenje sekancev za zunanjega porabnika.

Na čem slonijo vaše trditve, da gre za ekološko neoporečno naložbo?

Prepričani smo, da gre za ekološko neoporečno naložbo, kajti kot energent se uporabljajo lesni sekanci, ki so naravni proizvod. Drugo dejstvo pa je, da je iz celotnega postrojenja edini izpust izpuh plinskega motorja. Kurjenje lesne biomase v sodobnih kotlih ne prispeva k učinku tople grede, saj bi se CO2, ki se pri tem emitira v zrak, sproščal tudi v procesu gnitja lesa. Takšnih elektrarn bi lahko v Sloveniji postavili več.

Načrtujete drugo fazo naložbe v višini dveh milijonov evrov. Čemu jo boste namenili – ogrevanju ali električni energiji?

Ogrevanju in električni energiji, kajti le tako je projekt smiseln in finančno izvedljiv. Istočasno bomo ogrevali kraj Kisovec, ki se pretežno ogreva z ekstra lahkim kurilnim oljem (ELKO), individualna gorišča na les pa imajo navadno zastarele kurilne naprave, zato bodo imeli možnost priklopa na toplovod. S tem se bo bistveno zmanjšalo onesnaženje z delci PM10. Gospodinjstva pa bodo imela nižje stroške ogrevanja. V drugo fazo že investiramo, pričakujemo pa, da bo država objavila napovedani razpis za subvencije.

december 2014

Elektroprom iz Kisovca se je

foto: arhiv podjetja

Ekološko neoporečna naložba, a to je šele začetek

okolje

Elektrarna na lesno biomaso

Borzen je javna služba. Kaj so pravzaprav naloge operaterja trga z elektriko?

Novi Energetski zakon postavlja Borzen, ki je slovenski operater trga z elektriko, pred nove

Trajnostna energija

naloge. Še posebej, ko gre za

Gre za izvajanje gospodarske javne službe, pri čemer kot operater trga s svojimi storitvami zagotavljamo in omogočamo usklajeno delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema.

Izvajamo naloge vodenja bilančne sheme, evidentiranje bilateralnih pogodb, izdelavo okvirnega voznega reda ter bilančni obračun in finančno poravnavo poslov, povezanih s temi nalogami. V vlogi Centra za podpore pa operativno izvajamo podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in visoko učinkovite soproizvodnje toplote in električne energije. Na ta način podpiramo okoljevarstveno politiko ter osveščamo javnost.

učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije. Torej

trajnostna energija, kar pomeni tudi iskanje novih poti do uporabnikov, ki potrebujejo kar največ informacij o učinkoviti

rabi energije. Zato ni naključje, da se je Borzen odločil za

vzpostavitev spletnega portala

Trajnostna energija. Mag. Karlo Peršolja, ki že peto leto vodi Borzen, je vesel, ker so na

portal zelo ugodni odzivi.

V tem mesecu ste se javnosti predstavili s spletnim portalom Trajnostna energija. Kako je prišlo do te odločitve?

Na Borzenu smo se že v preteklosti posvečali informiranju in osveščanju javnosti o temah trajnostne energije. Ves čas pa smo razmišljali, kaj bi lahko še storili za uporabnike. Energetski zakon nam je v tem pogledu zagotovil nek okvir, znotraj katerega smo pričeli s načrtovanjem vzpostavitve portala Trajnostna energija (www.trajnostnaenergija.si), saj verjamemo, da je družbena odgovornost edina prava pot.

Trajnostna energija – od kod to ime oziroma kaj sploh pomeni?

V teoriji trajnostna energija predstavlja tisto energijo, ki jo potrebujemo za zadovoljevanje naših današnjih potreb, pri čemer pa ne vplivamo na potrebe generacij, ki prihajajo za nami.

Viri trajnostne energije vključujejo vse vrste obnovljivih virov energije, običajno pa tudi tehnologije izboljšanja energetske učinkovitosti.

Pri kreiranju blagovne znamke za novi portal smo tako izbrali ime Trajnostna energija, saj resnično zajema vse tisto, kar želimo vsebinsko zaobjeti na portalu.

december 2014

Kaj najdemo na portalu trajnostna energija?

Portal www.trajnostnaenergija.si predstavlja informacijsko središče, nekakšno stično točko za dostop do informacij o učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije. Na enostaven in pregleden način smo želeli na enem mestu zbrati kakovostne in strokovne informacije, ki bodo uporabnikom na eni strani pripomogle k učinkovitejši rabi energije, po drugi strani pa nadgradile njihovo poznavanje o obnovljivih virih energije. Vsebine zajemajo dobre prakse,

mag. Karlo Peršolja

Portal kot informacijsko središče za URE in OVE foto: arhiv podjetja

40 94/95

okolje

Trajnostna energija

izkušnje, nasvete o varčevanju, investicijah, financiranju, pa tudi aktualne novice s tega področja. Spletni portal, ki je prijazen tudi do uporabe na pametnih telefonih in tabličnih računalnikih, je zasnovan zelo intuitivno in uporabniku prijazno. Med drugim vsebuje razne infografike, ki na vizualno pregleden način predstavljajo določene informacije oziroma podatke.

Kakšen je namen portala trajnostna energija in kako ga vidite v prihodnosti?

Osnovni namen je združiti razpršene, tudi nepopolne informacije, ki jih najdemo po spletu.

V sodelovanju z različni akterji želimo povezati te vsebine. Naš cilj je, da uporabnik – pa naj bodo to gospodinjstva, podjetja ali strokovnjaki – čim lažje najde pregledne in kakovostne informacije o učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije. Na ta način želimo osveščati in ozaveščati o učinkoviti rabi energije in energentov, s tem pa spodbuditi dejanske prihranke energije in soustvariti bolj zdravo okolje.

Portal je bil, kot rečeno, objavljen v decembru, prvi odzivi pa so resnično pozitivni, kar nam daje spodbudo za naprej. V bližnji prihodnosti želimo predvsem dodajati nove vsebine. Zato vabim vse, da z nami delijo dobre izkušnje, prakse, informacije. Dolgoročnejši načrti portala pa gredo z roko v roki z nekaterimi drugimi projekti, ki jih pripravljamo na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije in so delno povezani tudi z izvajanjem javne gospodarske službe, ki nam je bila poverjena.

Vsekakor nam izzivov ne bo zmanjkalo, česar pa se tudi izredno veselimo in imamo že zavihane rokave.

Več informacij je dostopnih na povezavi www. trajnostnaenergija.si ali preko elektronske pošte trajnostna.energija@borzen.si

CO-EFFICIENT za večjo energetsko učinkovitost v logistiki projekt, ki ga izvaja 10 partnerskih organizacij iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Španije in Francije. Vodilni partner je Univerza v Mariboru, slovenski partner pa je še Regionalna razvojna agencija Mura d.o.o. iz Murske Sobote. Na podlagi mreženja in sodelovanja, kakor tudi z implementacijo pilotnih projektov, bo partnerstvo služilo kot model za druge regije in v celotnem Sredozemlju promoviralo energetsko učinkovita mala in srednje velika podjetja (MSP).

S

plošni cilj projekta je spodbuditi tehnološke spremembe in spremembe v obnašanju MSP predelovalnega in logističnega sektorja.

To bo pozitivno vplivalo na regionalno ekonomijo in okolje v skladu z načeli trajnostnega razvoja. Podjetjem bo v okviru projekta omogočeno, da se v primeru težav pri poslovanju, ki so povezane z energetsko učinkovitostjo in uporabo obnovljivih virov energije, povežejo z institucijami, ki sodelujejo v projektu (partnerske institucije in R&R institucije) in skupaj z njimi razvijejo rešitve, ki bodo ustrezale njihovim potrebam. Jedro projekta predstavlja inovativna dejavnost v in za MSP, kar vključuje tudi menedžment znanja in prilagoditev obstoječih tehnologij za potrebe MSP.

O

snova projekta je preprosta – večina MSP na področju Sredozemlja, posebej v proizvodnem in logističnem sektorju, ni dovolj energetsko učinkovitih. Delež stroškov za energijo je previsok, kar negativno vpliva na njihovo konkurenčnost. To lahko pripišemo dejstvu, da MSP nimajo dovolj virov na področju razvoja in inovativnosti, ki bi lahko omogočili večjo energetsko učinkovitost. Čeprav ustrezne tehnologije že obstajajo in so primerne za uporabo, je njihova implementacija na nivoju MSP še vedno šibka.

G

lavni cilj mreže je vzpostavitev »živih laboratorijev« v vseh partnerskih državah.

V »živih laboratorijih« bodo sodelovala MSP in organizacije R&R pri razvoju novih rešitev za boljšo rabo energije. Končne uporabnike inovacij bomo postavili v središče razvojnega procesa za vzpostavitev prilagojenih rešitev, ki bodo ustrezale potrebam uporabnikov.

V

okviru projekta bomo promovirali trajnostno mrežo sodelovanja na področju energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov, ki bo povezovala MSP in R&R sektor, kakor tudi druge institucionalne deležnike na območju Sredozemlja. Pričakujemo sledeče dosežke in rezultate: • spletni portal in bazo znanja, ki bo vsebovala podatke o deležnikih in primerih dobrih praks, namenjena bo pridobivanju znanja MSP na območju Sredozemlja;

Project co-financed by the

EUROPEAN UNION

Projet cofinancé par l’

UNION EUROPEENNE

• trajnostno mrežo s štirimi ključnimi funkcijami – posodabljanje spletne strani in baze podatkov, prenos dobrih praks znotraj Sredozemlja in širše, iskanje projektnih idej in vzpostavljanje »živih laboratorijev« in

pilotnih projektov znotraj Sredozemlja;

41

• e-storitve za izvajanje energetsko učinkovitih aktivnosti – nadaljnji razvoj in prilagajanje obstoječih rešitev za nabavno verigo in koordinacijo logističnih procesov na območju Sredozemlja za potrebe MSP, ki delujejo na področju predelovalne dejavnosti in logistike; • pilotne aktivnosti za prenos modela »živih laboratorijev«.

Z

a formiranje uspešnega inovativnega okolja, kjer bodo MSP, razvojno-raziskovalne institucije (R&R) in drugi deležniki lahko uspešno delovali, smo se partnerji projekta CO-EFFICIENT morali prepričati, katere oblike v okolju (nacionalno, EU) že obstajajo. Pri tem smo ugotavljali, kateri pristopi delujejo, kateri sektorji in tipi podjetij najbolje sodelujejo, kako deluje financiranje R&R dejavnosti v posameznih državah, kako je s sredstvi EU, kako je z energetsko učinkovitostjo in iniciativami za njeno povečevanje ter kateri živi laboratoriji obstajajo in kako so uspešni. Odgovore na vsa ta vprašanja (ter še nekatera druga) smo zbrali in objavili v skupnem poročilu. Upamo, da nam bo to pomagalo pri vzpostavitvi učinkovitega inovacijskega ekosistema za vključevanje deležnikov. V poročilu smo dali poseben poudarek sektorju logistike in transporta, kjer smo obdelali njihovo energetsko učinkovitost in optimizacijo transportov. Ugotovitve so nam dale vpogled v stanje v posamezni regiji na področju industrijskega razvoja, geografskih značilnosti, zgodovine, prebivalstva in drugih indikatorjev, ki jih je treba poznati pri razvoju okolja živih laboratorijev na posameznem območju.

V

raziskavi ključnih proizvodnih sektorjev v posameznih regijah so nas zanimali tudi podatki o nivoju vključenosti IT tehnologij v industriji. Analiza je pokazala, da imajo območja z večjo populacijo višji nivo vključenosti IT tehnologije, tudi v MSP. To je sicer pomembna razlika med posameznimi regijami, a je lahko hkrati tudi priložnost za razvoj in promocijo rešitev informacijske tehnologije, ki so zanimive za razvoj živih laboratorijev.

V

eč o projektu lahko najdete na spletnem naslovu http://coefficient-project.eu/ (najpomembnejše informacije so tudi v slovenščini). doc. dr. Milan Svetec Regionalna razvojna agencija Mura d.o.o.

december 2014

CO-EFFICIENT je 2,5 letni

okolje

94/95

Zeleno omrežje

Šola z energetsko sanacijo do velikih prihrankov I. gimnazija v Celju je ena najstarejših gimnazij v Sloveniji, saj neprekinjeno

Obiskuje jo skoraj 900 dijakov, po številu zlatih maturantov

sodi v slovenski vrh. Stavba, zgrajena pred natančno 100

leti, ni omogočala energetsko učinkovitega obratovanja, zato

so leta 2012 izvedli energetsko

sanacijo. Prihranki so očitni.

Kot pojasnjuje ravnatelj dr.

Anton Šepetavc, ukrepe

trajnostnega razvoja širijo na vsa področja delovanja šole.

december 2014

Trajnostno politiko imamo. Vključujemo jo tako v materialno poslovanje kot v proces poučevanja. Pri pouku naravoslovnih predmetov, geografije in še katerega predmeta dajemo velik poudarek obravnavi tem, povezanih s trajnostnim razvojem.

Med vašimi prizadevanji najbrž izstopa energetska sanacija šole?

Trajnostni razvoj šole

deluje že od leta 1808.

Ali imate kot šola trajnostno politiko oziroma kako trajnostno filozofijo vključujete v svoje poslovanje?

foto: arhiv podjetja

mag. Vanesa Čanji

dr. Anton Šepetavc

42 94/95

okolje

Trajnostni razvoj šole

Da, energetski pregled je pokazal previsoko porabo energije. Letna povprečna poraba električne energije je za leto 2009 znašala 23,1 kWh/m2, letna povprečna poraba energije za ogrevanje je 99,8 kWh/m2. Letna povprečna raba celotne energije oziroma energijsko število na enoto površine je bila v letu 2009 122,9 kWh/m2, kar pomeni visoko porabo glede na dejavnost objekta. V denarju je bil naš strošek za energijo 39.181 €.

Zanimiv je tudi podatek okoljskega odtisa.

Objekt je v času energetskega pregleda s porabo energije za ogrevanje povzročil 75,8 ton emisij CO2, z energentom električne energije pa 46,4 ton emisij CO2, skupaj torej kar 122,2 ton CO2.

vključenim davkom. Projekt sta sofinancirala EU iz Kohezijskega sklada in Ministrstvo za šolstvo in šport, in sicer v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, 6. razvojne prioritete 'Trajnostna raba energije', 1. prednostne usmeritve 'Energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb'.

Kaj je vključevala energetska sanacija šole?

Kakšni so rezultati?

Na šoli smo povečali energetsko učinkovitost z več investicijami in ukrepi. Vgradili smo frekvenčne črpalke ter sodobne regulacije sistema in elektromotornih pogonov ventilov za ogrevanje. Povsem obnovili smo električno napeljavo, posodobili smo celotno razsvetljavo in vgradili senzorje prisotnosti s povezavo časovnih stikal v vseh prostorih šole. Za spremljanje rabe energije smo vgradili centralno nadzorni sistem.

Za ogrevanje sanitarne vode zdaj uporabljamo solarni sistem. Na vseh radiatorjih smo namestili termostatske ventile in izvedli hidravlično uravnoteženje sistema. Pomembna investicija, ki je bistveno povečala našo energetsko učinkovitost, je bila zamenjava oken in vrat na celi šoli. Vgradili smo tudi kompenzacijske naprave za jalovo energijo in toplotno izolirali ostrešja.

Po pouku se avtomatsko izklopijo ob določenem času vsi računalniki po učilnicah.

V pogodbi smo se zavezali, da bomo najkasneje dve leti po izplačilu zadnjega zahtevka prihranili 222,07 MWh/leto toplote in 39,39 MWh/ leto električne energije. Specifični prihranki naj bi bili 68,90 kWh/m2/leto. Predvidena raba toplote in električne energije po sanaciji naj bi bila 236,53 MWh/leto. Proizvedli naj bi 42,00 MWh/leto obnovljivih virov energije.

Kakšno površino šole ste energetsko sanirali?

In kakšni so dejanski rezultati?

Porabimo več kot 40 % manj električne energije, kot smo je pred energetsko sanacijo. Iz primerjave računov za leta 2012 in 2013 ugotovimo prihranek pri porabi zemeljskega plina v višini 11 %. Prihranek pripisujemo montaži termostatskih ventilov, nove toplotne razdelilne postaje in avtomatskega uravnovešanja toplote, menjave oken in toplotne izolacije. Prihranek bi bil še očitno večji, če ne bi v tem času povečali uporabne površine šole za četrtino.

Kakšni so bili stroški sanacije?

Kakšen sistem ravnanja z odpadki imate?

Koliko frakcij ločujete, koliko imate še mešanih komunalnih odpadkov?

Dejanski stroški sanacije so bili 417.213,16 € z

Na šoli že kakšnih 5 let načrtno ločujemo

Skupaj kar 3.795 kvadratnih metrov.

Dijake v okviru projekta Zdrava šola osveščamo o pomenu racionalnega in spoštljivega ravnanja s hrano. Tako organskih odpadkov, tu mislim predvsem na zavrženo hrano, zares nimamo veliko. Biološki odpadki nastajajo predvsem v šolski jedilnici, za te pa ustrezno poskrbijo najemniki.

V šolskem letu 2012/13 je bila na šoli izdelana raziskovalna naloga z naslovom Odpadki in odplake iz naših gospodinjstev. V okviru te naloge je bila med dijaki in zaposlenimi na I. gimnaziji v Celju izvedena obsežna anketa o tem, koliko in kakšno hrano zavržejo. O rezultatih in posledicah takšnega ravnanja smo se pogovorili z dijaki.

Ta raziskovalna naloga nam vsako leto služi kot osnova za osveščanje dijakov o tej temi.

Kako upoštevate trajnostni vidik pri nabavi tako strojne opreme kot potrošnih materialov?

Ali imate kriterije za t. i. zeleno nabavo?

Pri zamenjavi strojne opreme staro odsluženo opremo predamo za to registriranim institucijam ali pa jo skušamo z menjavami delov ponovno usposobiti in jo potem dobrodelno poklonimo tistim, ki jim vendarle še lahko služi.

Kemikalije ob koncu vsakega šolskega leta predamo podjetjem, ki so registrirana za njihovo varno skladiščenje in uničenje. Enostransko natisnjenega papirja, ki ga ne potrebujemo več, ne zavržemo, ampak ga uporabimo kot konceptne liste. Prav tako smo racionalni pri tiskanju tekstov v elektronski obliki.

V vseh sanitarijah in učilnicah smo namestili nove podajalnike za papirnate brisače iz recikliranega materiala, ki omogočajo posamično podajanje, s čimer smo precej zmanjšali porabo.

Smo med prvimi v Sloveniji, ki smo se lotili projekta eHrambe. Cilj je porabiti manj papirja. Pri našem delu ne potrebujemo več dnevnikov in ostale papirne šolske dokumentacije, s čimer želimo prispevati k ohranjanju naravnih virov.

Najpomembnejše je to, da smo lep zgled mladini, ki lahko nadaljuje naše delo in pomembno prispeva k čisti in lepši naravi v prihodnosti.

Kako upravljate z rabo vode? Kakšne rezultate dosegate na tem področju in kakšne cilje imate?

Z rabo vode ravnamo racionalno. Dijake ozaveščamo o pomenu varčevanja pitne vode in jih opozarjamo na smotrno uporabo. Za še racionalnejšo porabo vode smo v zadnjih petih letih poskrbeli s prenovo in posodobitvijo vseh

Janez Matos, Ekologi brez meja:

1.

Ekologi brez meja smo februarja 2014 postali nacionalna organizacija (Zero Waste Slovenija) evropske mreže skupnosti in organizacij na poti do družbe brez odpadkov. Za komunalne službe, lokalne skupnosti in druge zainteresirane smo organizirali strokovne obiske primerov dobrih praks v tujini.

Septembra 2014 so se nacionalni in evropski mreži s svojimi Zero Waste načrti pridružile prve štiri slovenske občine (Ljubljana kot prva evropska Zero Waste prestolnica, Vrhnika, Log-Dragomer, Borovnica).

I

n drugi projekti? Skupaj s šolami in vrtci, podjetji, drugimi ustanovami in podjetjem Dinos smo že tretjič izvedli dobrodelno akcijo zbiranja starega papirja Star papir za novo upanje. S projektom Volk sit, koza cela ustvarjamo orodja, ki bodo pripomogla k zmanjšanju kuhinjskih odpadkov in odpadkov v ustanovah, hkrati pa z vzpostavitvijo nacionalne platforme združujemo vse deležnike od vil do vilic v cilju, da zmanjšamo količino zavržene hrane. S projektom Tekstilnica skupaj s partnerji zadrugo Dobrote že drugo leto rešujemo delovna mesta, z zabojniki zbiramo, sortiramo in predelujemo tekstil. Skrbimo za informiranje o pomenu preusmerjanja tekstila z odlagališč v predelavo in ponovno rabo. Na rednih izmenjavah oblačil nas obišče tudi po 100 obiskovalcev, kjer skupaj z njimi razbijamo predsodke pred oblekami iz druge roke. Pričeli smo tudi s projektom Zdrave ritke, ki promovira uporabo pralnih plenic.

Za začetek smo navdušili vrtec Vrhnika, kjer pralne plenice že uporabljajo.

stranišč in odtokov. Prav tako smo v vseh učilnicah zamenjali umivalnike in pipe ter s tem preprečili nenadzorovano puščanje vode.

Kako ozaveščate kolektiv o ciljih s področja trajnostnega razvoja in kako dijake?

Kolektiv opozarjamo in ozaveščamo o pomenu trajnostnega razvoja na pedagoških konferencah in sestankih aktivov. Opozarjamo jih na racionalno ravnanje s toplotno in električno energijo, na skrb za zapiranje oken v jesensko-zimskih mesecih, ugašanje luči in IKT-opreme, prav tako na varčevanje z vodo. Tudi v kabinetih in zbornici smo uvedli ločeno zbiranje odpadkov. Naši profesorji se udeležujejo državnih in mednarodnih konferenc s področja trajnostnega razvoja, na katerih aktivno sodelujejo tudi z lastnimi prispevki.

N

adaljujemo s projektom Trajnostni park Istra, kjer je že skoraj dokončana trajnostna obnova prve stavbe – bodočega upravnega centra projekta, ki ga je pomagalo obnavljati preko 200 prostovoljcev iz 23 držav.

43 94/95

okolje

Kako ravnate z biološkimi odpadki – posebej z zavrženo hrano? Kakšni so vaši ukrepi, da bi je bilo čim manj?

Nevladne organizacije so premalo izkoriščene

2.

Organiziranost ministrstva, pristojnega za okolje, se vrača v obliko, ki smo jo že poznali. Teoretično je združitev okolja in prostora dobra, saj naj bi pripomogla k temu, da so posegi v prostor usklajeni z nosilnostjo okolja. Po drugi strani prepogoste reorganizacije na ministrstvu gotovo močno vplivajo na njegovo učinkovitost. Zaradi izjemne obsežnosti okoljske zakonodaje, pritiskov interesnih skupin in kadrovske podhranjenosti je zagotavljanje učinkovitosti dela na okoljskem ministrstvu vse prej kot enostavno in zahteva »specifično strokovni kader«, a njegov razvoj na vsakem delovnem mestu potrebuje svoj čas.

M

orda bi na nekaterih področjih lahko manko zapolnile nevladne organizacije.

Te so v Sloveniji premalo izkoriščane kot vir motiviranega in izobraženega kadra z dolgoletnimi praktičnimi izkušnjami. Ministrstvo bi lahko ta kader uporabilo za »outsourcing« nekaterih svojih nalog.

T

rdno sem prepričan, da bi k izboljšanju problematike pripomogla tudi reforma zakonodaje na področju zaposlovanja v javnem sektorju. Sedanji sistem ne nagrajuje nadpovprečnih, inovativnih in motiviranih zaposlenih, kar se pozna pri delu vseh ministrstev.

Dijake ozaveščamo o pomenu trajnostnega razvoja tako pri pouku različnih predmetov, na razrednih urah, strokovnih ekskurzijah (gre denimo za ogled čistilnih naprav, jedrske elektrarne, termoelektrarne Šoštanj), kot tudi v okviru projekta Zdrava šola. Veliko časa tej problematiki posvetimo pri pouku kemije, kjer dijake prvega letnika seznanimo z ločevanjem in varnim odstranjevanjem nevarnih kemikalij, pri pouku biologije v okviru ekologije, pri pouku geografije …

Na temo trajnostnega razvoja smo z dijaki izdelali že nekaj odličnih raziskovalnih nalog. Naj navedem nekaj zanimivejših iz zadnjih let: Energetska učinkovitost objektov s termografijo, Lokalna trajnostna prehranska samooskrba, Preverjanje biorazgradljivosti bioplastike, Odpadki in odplake iz naših gospodinjstev, Ekološka spornost sveč, Nanočiščenje avtomobilov – da ali ne?

december 2014

odpadke. Ločeno zbiramo embalažo, organske odpadke, papir in mešane komunalne odpadke. Na šolskem dvorišču imamo tudi poseben kontejner za steklo. Nadaljevati nameravamo z že uveljavljeno prakso zbiranja in osveščanja dijakov o pomenu ločenega zbiranja odpadkov. Že nekaj let zbiramo tudi plastične zamaške, s čimer sodelujemo v dobrodelnih projektih, kot so na primer Vesele nogice.

foto: Žiga Smidovnik

Okoljska pričakovanja 2015

Vsakdo se naj pogleda v ogledalo, MOP pa najbolj Nejasna in preobsežna

zakonodaja, premalo natančno

opredeljene obveznosti

vseh akterjev, embalažnine,

določanje deležev, lahkotno ustanavljanje družb za

ravnanje z odpadno embalažo, neprevzemanje embalaže, sivi

trg in druge vroče teme, so le del bremena, ki ga nosijo

deležniki v sistemu ravnanja z odpadno embalažo iz leta v leto. Sprememb pa ni.

Kupi papirja s predlaganimi rešitvami naraščajo, vendar,

kako hitro lahko pričakujemo učinkovite spremembe, če pa MOP kar naprej odlaša, a tudi

med shemami in komunalnimi

podjetji ne pride do dogovora.

Posebej nezadovoljno je

gospodarstvo.

foto: Boštjan Čadej

V sistemu ravnanja z odpadno embalažo je še vedno veliko anomalij. Kot je povedala Mateja Mikec iz podjetja Interseroh, je čas zakonodajo prehitel, v anomalije pa so vključeni vsi deležniki v sistemu. Pri zavezancih se še vedno pojavljajo napake pri poročanju, ni pametnega nadzora, družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) pa živijo v poslovnih zvezah različnih interesov med zavezanci, izvajalci in predelovalci. Nejasni so masni tokovi.

Dogajajo se tudi vertikalne povezave, kjer so večji izvajalci istočasno DROE in podizvajalci tem istim službam, zaradi česar po besedah Mateje Mikec prihaja do zlorab. »Vertikalno integrirane družbe iz trga izrivajo družbe, ki niso vertikalno integrirane. Problem je v zakonodaji. Pogoji poslovanja bi morali biti takšni, da ne bi motili trga,« pravi Mateja Mikec.

Kako do prenove sistema ravnanja z odpadno embalažo?

44 94/95

okolje

Kako do prenove sistema ravnanja z odpadno embalažo?

Na strokovnem posvetu Kako do prenove sistema ravnanja z odpadno embalažo, pripravila ga je Fit media, so izpostavili tudi problem pobiranja mešane komunalne embalaže pri izvajalcih javnih služb (IJS). Vse prevečkrat se dogaja, da se pri javnih komunalnih službah kopičijo količine neprevzete mešane komunalne embalaže. Po besedah Mateje Mikec mešana komunalna embalaža ni predvidena za prevzemanje, komunalna podjetja morajo oddajati ločeno zbrane frakcije.

V mnogih komunalnih podjetjih se namreč vsebina črne kante seli v rumeno kanto. Prav tako prihaja do »izsortiranja« koristnih frakcij (papir, kovine) in do prodaje na prostem trgu.

december 2014

Določitev standardov za IJS

Sponzor

Na drugi strani so predstavniki javnih komunalnih služb na posvetu kritično predstavili, saj se jim količine ločeno zbrane embalaže nalagajo že pred vhodi njihovih upravnih stavb. Občanom je težko razložiti, da kakšna embalaža ne spada v rumeno vrečo ali kanto. Ponekod so že poskusili

s kanto za ločeno zbiranje pločevink, vendar se to ni obneslo, ker je bilo vseh kant preveč. Jure Fišer iz Gorenja Surovine se je zato zavzel za določitev standardov, ki jih mora izpolnjevati vsaka IJS pri predaji odpadne embalaže, da ne bi prihajalo do zlorab in s tem do neupravičenih stroškovnih obremenitev določenih DROE oziroma posledično zavezancev.

Odkup surovin od fizičnih oseb Kot je izpostavil Jure Fišer, se soočajo z administrativnimi ovirami pri opravljanju dejavnosti.

Zakonodaja je nedorečena. Vsi ukrepi, ki jih je vlada izvajala z namenom, da bo preprečevala sivi trg, so imeli obratni učinek in so pripomogli k ustvarjanju sivega trga. Predvsem gre za področje odkupa kovine od fizičnih oseb.

Zaradi takšnih ukrepov država pobere manj davkov, zbere se manj kovin. Zato predlaga, da MOP spremeni zakonodajo in uredbe, ki bodo omogočale opravljanje dejavnosti odkupa odpadnih surovin od fizičnih oseb na prostem trgu. Problematiziral je prakso, kjer centri za ravnanje z odpadki, ki so financirani iz evropskih sredstev, opravljajo tržne dejavnosti, saj gre v tem primeru za nedovoljeno državno pomoč.

Tudi Brigita Šarc iz Dinosa se je vprašala, komu lahko občan odda ali prepusti lastne odpadke.

In pravi: »Menim, da bi občan lahko prepustil odpadke, komur hoče, vključno z mešanimi komunalnimi odpadki. Na ta način bi dobili čistejše frakcije, s tem je lažja reciklaža.«

Predlogi uvodničarjev Mateja Mikec predlaga naslednje nujne ukrepe: pravilen način določanja obveznosti DROE, pravilen izračun obveznosti DROE – prevzemanje komunalne odpadne embalaže pri IJS, sprejetje t.i. tehnične uredbe, ki ureja način in pogoje prevzemanja odpadne embalaže (OE) pri komunalnih podjetjih, spremembo Uredbe o ravnanju z OE, ki bi zagotovila finančno stabilnost sistema ter preverjanje potencialno protikonkurenčnih ravnanj.

Predlogi Jureta Fišerja so: zmanjšanje administracije in skrajšani roki za pridobivanje dovoljenj, ohranitev tržnega sistema, ki prinaša zavezancem v okviru razširjene proizvajalčeve

Preveč administracije Da je zakonodaja s področja varstva okolja in ravnanja z odpadki preobsežna, neusklajena in s preveč zahtevane administracije, je poudarila tudi Brigita Šarc. Težave se pokažejo še posebej pri novih investicijah, kjer gre za pridobivanje določenih dovoljenj, nerealne zahteve zakonodaje pa povzročajo slabo pripravljene vloge za ARSO, kar podaljšuje postopke pridobivanja dovoljenj. Zadeva je neobvladljiva tudi v primeru spremembe zakonodaje. Brigita Šarc meni, da se naj pripravijo prehodne določbe na način, da bo gospodarstvo, ki funkcionira in dela, lahko delalo naprej brez bistvenih pretresov in predolgih postopkov. Po njenem, bi morala biti zakonodaja ravnanja z odpadki pripravljena bolj enostavno, tudi podeljevanje dovoljenj, odvzemi bolj restriktivni. Več mora biti fleksibilnosti.

Proizvajalčeva odgovornost Proizvajalčeva odgovornost zahteva, da poskrbi za izdelek, ki mora kot odpadek v ustrezno končno predelavo. Za razliko od nekaterih DROE mag. Vilma Fece iz Gorenja meni, da pri vertikalnih povezavah ni nič narobe, saj je pri tem odprta kalkulacija in se ve, koliko jih ta sistem stane. Proizvajalčeva odgovornost je bila namreč definirana zato, da proizvajalci postavijo sistem, ki bo za njih okoljsko in ekonomsko sprejemljiv.

Evropska komisija je v letu 2014 izdala poročilo Development of Guidance on Extended Producer Responsibility (EPR), v sistem preverjanja pa je bila vključena tudi Slovenija. Ugotovitev pri odpadni embalaži je, da so zelo veliki razponi po državah: od 29 do skoraj 85 % reciklaže. Cenovni vidik od 20-200 €/tono za posamezno embalažo.

O razširjeni odgovornosti proizvajalca govori Direktiva o odpadkih 2008/98/ES, tudi Zakon o varstvu okolja ZVO-1, Uredba o odpadkih (Ur. l. RS, št. 103/11) pa o razširjeni odgovornosti proizvajalca nič ne pove, prav tako v predlogu nove uredbe o tem ni govor.

Kot je povedala mag. Vilma Fece, je bilo leta 2009 v stališču ministrstva zapisano, da lahko

Dragomir Matić, Luka Koper:

1.

Med zadnje pomembnejše dosežke nedvomno uvrščamo vpeljavo postopka nanašanja papirniškega mulja na kupe premoga in železove rude, ki ju skladiščimo v pristanišču. Za nanašanje papirniškega mulja smo se odločili zato, da se zmanjša prašenje teh tovorov. Rešitev se je do sedaj izkazala kot zelo učinkovita, saj se pri nanašanju papirniškega mulja tvori trpežna skorja. Mešanico papirniškega mulja in vode nanašamo sprotno, dnevno. Dodatna prednost tega postopka je, da pri tem ne vplivamo na kakovost premoga ali železove rude.

Pri nanašanju tudi ne povzročamo nobenih drugih dodatnih emisij in imamo prijetnejši izgled kupov premoga in železove rude, ki so sedaj beli. Pri uvedbi tega postopka smo tudi s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje prejeli okoljevarstveno dovoljenje.

V

eliko truda smo vložili v iskanje rešitev alternativne rabe morskih sedimentov v gradbeništvu. Na tem področju je bilo že v preteklosti narejenih mnogo preiskav. Letos smo stvari konkretizirali, in sicer tako, da smo pilotno izdelali opeko iz morskega sedimenta, kjer so bile potrjene ugodne mehanske, kemijske, fizikalne lastnosti. Radi bi izpostavili, da morski sedimenti v luškem akvatoriju niso onesnaženi, kar bistveno olajša morebitne prihodnje možnosti glede uporabe. Aktivnosti na tem področju bomo nadaljevali, saj želimo priti do konkretnega in uporabnega rezultata, ki bo zaživel v praksi.

Na tem področju imamo veliko pričakovanj.

2.

V prihodnjem letu bomo pripravili dodatne programe pri zniževanju ravni hrupa, predvsem gre za mestno jedro Koper. Med najučinkovitejše ukrepe uvrščamo nabavo novih e-RTG na kontejnerskem terminalu (portalna dvigala na kolesih). Na terminalu imamo 15 RTG, ki jih napaja diesel motor. Oznaka »e« pa pomeni, da jih bo v prihodnje napajala elektrika, kar pomeni, da bomo s tem bistveno pripomogli k zmanjševanju lokalnih emisij izpušnih plinov ter emisij hrupa. Tovrstna tehnologija glede e-RTG je komaj v razvoju in jo uvajajo le maloštevilna pristanišča.

45 94/95

foto: Tomaž Primožič

okolje

Kupi premoga in železove rude so beli

Kompetence prenesti tudi na lokalno raven Štefan Pavlinjek, Roto:

1.

Poudariti želim predvsem, kako si prizadevamo za ravnanje z viri in za krožno gospodarstvo. V podjetju imamo organiziran proces zbiranja dotrajanih plastičnih izdelkov (korita za samokolnice, stara cvetlična korita, sodi za vino idr.) od naših kupcev. Kar je dotrajano, ponovno predelamo in izdelamo nov izdelek.

Reciklat je naravi prijazen material, ki ga lahko uporabimo pri proizvodnji določenih manj zahtevnih produktov. Poreklo surovinske baze strogo nadzorujemo, saj je postopek reciklaže omejen le na polietilen visoke gostote za rotomolding. Na ta način v določeni meri zaokrožimo proces ponovne uporabe recikliranega materiala in preprečimo onesnaževanje okolja, saj bi dotrajani izdelki pristali na deponijah ali celo v naravi. Pri nabavi novih strojev za proizvodni proces je eden izmed najpomembnejših kriterijev njihova energetska varčnost. Racionalna poraba energije ima pozitivni vpliv na okolje in je pomembna za konkurenčnost.

V

proizvodnem procesu želimo z rekuperacijo zraka izkoriščati toploto, ki sedaj nastaja kot stranski produkt v proizvodnji z rotomolding stroji. Nastala toplota lahko služi za predgretje materiala (surovine) in na ta način prispeva k prihranku energije pri ogrevanju materiala do primerne temperature za »taljenje« v orodju stroja.

2.

Menimo, da bi bilo smotrno prenesti določene kompetence z Ministrstva na lokalno raven ter hkrati skrajšati birokratske postopke pri pridobivanju dovoljenj po vzgledu naše sosede Avstrije.

Verjamemo, da je na lokalni ravni zadosti specifičnega strokovnega kadra, ki je seznanjen z lokalno problematiko, kar bi pospešilo delovanje javne uprave in zadovoljstvo njenih uporabnikov.

december 2014

odgovornosti (RPO) kvalitetno storitev in stroškovno sprejemljivo uresničevanje obveznosti RPO; nemoteno prevzemanje odpadne embalaže od IJS, poštena razporeditev stroškov znotraj celotnega sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki ima pozitivne učinke na slovensko gospodarstvo in učinkovitost pri dajanju embalaže na trg; uvedba kliringa znotraj GIZ bi pomenila možnost izravnave in na podlagi natančnega poročanja tudi natančni izračun obveznosti, kar bi ključno prispevalo k rednemu in pravičnemu prevzemanju embalaže; zahtevan bi moral biti minimalni osnovni kapital za ustanovitev DROE in predložitev finančnega jamstva za izpolnitev obveznosti.

Okoljska pričakovanja 2015

foto: Tomaž Primožič

Okoljska pričakovanja 2015

46 94/95

okolje

izvajalci gospodarskih javnih služb sortiranje ločeno zbranih frakcij izvajajo kot podizvajalci DROE izven izvajanja javne službe. Kasneje je ministrstvo v zvezi z vprašanjem o prevzemanju odpadne embalaže od izvajalcev javne službe (IJS) zapisalo, da je obveznost IJS zagotoviti zadostno infrastrukturo za ločeno zbiranje odpadne embalaže. V primeru, da se odpadna embalaža sortira že pri IJS, gre za opravljanje storitve, ki presega obseg storitve javne službe.

Zato lahko IJS to storitev opravlja le v dogovoru z DROE (kot njen podizvajalec in ne v okviru opravljanja javne službe), pri čemer nosi stroške DROE. Vendar se postavlja vprašanje, pod kakšnimi pogoji IJS lahko koristi sortirne linije v tržne namene, če so bile financirane za dejavnost javne službe?

Mag. Vilma Fece je izpostavila, da je potrebno proizvajalce kot financerje sistemov ravnanja z odpadki v večji meri vključiti v pogovore in iskanje rešitev. »Dovolj imamo stalnih pritiskov DROE, takšnih in drugačnih, ki k proizvajalcem prihajajo s svojo ponudbo. Cene se ne znižujejo, tudi v celotni Evropi se dvigujejo.

Proizvajalci to vemo in to pričakujemo in to vračunamo. Ne pričakujemo, da se bodo cene znižale, ker ni realno.« Predlog z njene strani je, da se definira odgovornost in da se prag za

garancijo za ustanovitev DROE postavi dovolj visoko.

Embalažnine po Evropi in Sloveniji V Sloveniji so embalažnine vedno nižje, je povedala Katja Slokan iz Unireca. Vendar okoliščine nakazujejo ravno obratno: embalažnine bi se morale dvigovati. Zbrane količine odpadne embalaže rastejo, pri komunalah so se celo potrojile, okoljski cilji so vse višji, vrednosti sekundarnih surovin, ki vplivajo na višino embalažnine, pa so na rekordno nizkih ravneh. V 10 letih, odkar DROE delujejo, so cene embalažnin padle tudi do 40 % za posamezne frakcije. V Sloveniji so cene zelo različne, od 53 pa vse do 85 evrov. To kaže, da konkurenca deluje, vendar, kot pravi Katja Slokan, se je potrebno vprašati, na kakšen način.

Ali lojalno ali z iskanjem lukenj v zakonodaji?

Za primerjavo sistemov različnih držav lahko upoštevamo kriterije, kot je na primer financiranje, kjer v Sloveniji poznamo delni sistem kritja stroškov zbiranja. Novi predlog direktive pravi, da naj bi bilo to v celoti financirano. Drug kriterij primerjav je razvitost sistema ravnanja in stopnja ločenega zbiranja. Tretji kriterij je gostota

poseljenosti in urbaniziranosti, kar vpliva na stroške logistike. Tudi tarifne liste niso iste po vseh državah. Za točne primerjave bi bila potrebna poglobljena analiza. V Belgiji je bil trend nižanja embalažnin, v Avstriji trend višanja embalažnin. V Belgiji imajo en sam sistem, v Avstriji se po novem odpira konkurenca, v Sloveniji je ogromno konkurence, saj imamo 6 sistemov.

Kot je povedala Katja Slokan, je pri avstrijskem sistemu bistveno, da morajo poročati kvartalno in se deleži izračunavajo po materialnih frakcijah, česar v Sloveniji ni. Tudi zavezanci imajo v Avstriji možnost, da po materialnih skupinah izbirajo svojo družbo.

Evropa in komunalci za eno DROE Janko Kramžar iz Zbornice komunalnega gospodarstva je prepričan, da imamo v Sloveniji sistem ravnanja z odpadki, ki v prvem delu dela nadpovprečno. Imamo drugi najvišji delež recikliranih odpadkov, takoj za Nemčijo. Po njegovem mnenju problemi v Sloveniji nastanejo v drugem delu verige, saj imamo že peto leto zapored prenapolnjena začasna skladišča IJS zaradi neprevzema mešane embalaže. Konkurenca nekaterih DROE na račun neprevzema odpadne

Srečno, ustvarjalno in uspešno

Promocija

december 2014

2015

47 Rešitev, ki jo ponuja Zbornica komunalnega gospodarstva, je v ustanovitvi ene družbe. Posledica tega bi bili po besedah Janka Kramžarja nižji stroški za vse deležnike (manj administrativnih stroškov, neprofitnost), lažje bi dosegali okoljske cilje, obdelava odpadne embalaže bi bila v skladu s predpisi, izvajanje nadzora bi bilo enostavnejše, prav tako upravljanje samega sistema.

Kot je povedala Tanje Bolte iz Ministrstva za okolje in prostor (MOP), je julija 2014 Evropska komisija v okviru paketa krožnega gospodarstva predstavila predlog Direktive o spremembi nekaterih direktiv o odpadkih, in sicer Krovne direktive o odpadkih, Direktive o odlaganju na odlagališčih, Direktive o embalaži in odpadni embalaži, Direktive o baterijah in akumulatorjih ter izrabljenih baterijah in akumulatorjih, Direktive o izrabljenih vozilih ter Direktive o OEEO. Določeni so zelo strogi cilji, ki jih bodo morale države članice doseči do leta 2030. Vse države imajo zelo velike pomisleke, ali bodo uspele ali ne. »Glavna postavka je proizvajalčeva odgovornost. Tudi Evropa je ugotovila, da sistemi ne

Ena od stvari, ki v Sloveniji ne deluje, je tudi poročanje. Brez sodobnih informacijskih tokov in urejenih evidenc se teh podatkov ne da zbirati na enem mestu in s tem omogočiti boljši nadzor.

Problematični so pogoji za DROE, količinski pragovi za zavezance in sistemi poročanja – informacijski tokovi. Kot pravi mag. Tanja Bolte, obstaja informacijska skupina, ki bo skušala sistem narediti preglednejši, boljši, da bo imel inšpektorat boljši nadzor.

Ni regulacije za vertikalne povezave Da anomalije v sistemu so, vedo tudi na Agenciji RS za varstvo konkurence, ki je pristojna za ukrepanje, ko jih zazna, je povedal David Vogrinec iz Agencije RS za varstvo konkurence. Glede vertikalnih povezav na trgu pa po njegovih besedah trenutno ni nobene regulacije. »Največ, kar lahko

naredimo v tem trenutku je, da apeliramo na vse deležnike v okviru zakonodajnega postopka in zagotovimo, da bodo takrat, ko se bo zakonodaja spreminjala, aktivno pristopili in pripomogli k boljšim rešitvam,« je povedal David Vogrinec.

94/95

funkcionirajo, ker je več DROE. V Evropi se zelo propagira sistem češke republike, kjer so pogoji za ustanovitev DROE tako strogi, da lahko funkcionira samo ena družba, je povedala mag. Tanja Bolte. V letu 2015 pa se bo spreminjal Zakon o varstvu okolja, zato ministrstvo poziva vse deležnike k predlogom.

okolje

embalaže povzroča nerealno oblikovanje embalažnine in razlike med zavezanci. Tako embalažnina ne odraža realnih cen, ne spodbuja zavezancev k trajnostnemu ravnanju in ne zagotavlja razvoja ločenega zbiranja pri IJS.

Predpisi ne omogočajo sledljivosti

Da sistem ne deluje, tako kot bi moral, ugotavlja tudi inšpekcija. Eden od razlogov, da ni sankcij ali pa se sankcije ne obnesejo, so slabo definirane obveznosti, kjer različni akterji opažajo določene težave, je povedala Nevenka Žvokelj iz Inšpekcije za okolje in naravo. V prioriteti nadzora so IJS in DROE, ki so v nadzoru vsako leto. Ugotovitve inšpektorata so, da gre veliko odpadne embalaže v tujino. Odpadna embalaža pa se nekje v odpadkovnem turizmu izgubi. Prav tako DROE ne izpolnjujejo svojih obveznosti, ne odvažajo, ko izpolnijo kvote, in se potem odpadna embalaža, predvsem mešana, kopiči. Problem je tudi neenotno poročanje. Glede sledljivosti pa je izpostavila dejstvo, da ne gre za to, da nadzor ne omogoča sledljivosti, ampak da predpisi ne omogočajo sledljivosti. Glede na to, da imajo inšpektorji dostop do evidenčnih listov, jim bo to v prihodnjem letu omogočalo večjo učinkovitost.

Boljša izbira za reciklažo vaše embalaže!

Skupaj z nami poskrbite za čistejše okolje.

Prevzemanje odpadne embalaže v tržnem deležu naših zavezancev pri vseh komunalnih podjetjih v Sloveniji

V imenu vsakega zavezanca osveščamo gospodinjstva o namenu in ciljih ter pravilnem ločevanju odpadne embalaže

Prevzemanje odpadne embalaže iz gospodarstva v več kot 30 zbiralnicah po Sloveniji

Skupaj s pooblaščenimi podizvajalci optimiziramo stroške ravnanja z embalažo in odpadno embalažo

december 2014

Promocija

V vašem imenu recikliramo odpadno embalažo in dosegamo okoljske cilje

Razlik ne delajo zavestno, osnova za nadzor je letni plan foto: Boštjan Čadej

48 94/95

okolje

Inšpekcija za okolje in naravo

Inšpektorjev za delo in naravo najbrž ni nihče prav posebno vesel, ko jih obiščejo, hkrati pa nanje nenehno naslavljajo

sivi trg zlasti pri odpadkih in

odpadni embalaži. Nevenka

Žvokelj, direktorica Inšpekcije za okolje in naravo, se

vprašuje, ali sivi trg res

narašča. Hkrati pa opozarja, da mora skromno število okoljskih inšpektorjev nadzirati okoli

400 predpisov. Problem je

nejasna zakonodaja, prav tako

pa nerazumni roki pri izdajanju okoljevarstvenih dovoljenj

in različnih soglasij. Precej

nejasnosti in težav nastaja

tudi pri ravnanju z odpadno

embalažo. Direktorica meni,

december 2014

da bi bilo treba spremeniti

zakonodajo.

Letos ste inšpektorji pri ravnanju z odpadno embalažo ugotovili nepravilnosti kar pri tretjini zavezancev. Kaj so bile glavne ugotovitve nadzora in na kaj bi morali biti zavezanci posebej pozorni?

V okviru letošnjega nadzora, ki je bil usmerjen v nadzor različnih subjektov glede ravnanja z embalažnimi materiali (plastična, lesena, kovinska odpadna embalaža), je bilo ugotovljeno, da vsi zavezanci ne upoštevajo predpisanega ravnanja in pogojev iz okoljevarstvenega dovoljenja. Tako na primer podizvajalci družb za ravnanje z odpadno embalažo te ne oddajajo predelovalcem, ampak zbiralcem in celo proizvajalcu plastične embalaže. Zavezanci morajo biti pozorni, da se odpadna embalaža predaja v predelavo pooblaščenim predelovalcem in zbiralcem.

Katere lokalne skupnosti še nimajo urejenih zbirnih centrov in kaj lahko stori vaša inšpekcija?

Zbirnih centrov nimajo urejenih lokalne skupnosti z manj kot 3.000 prebivalci in še nekaj takih, ki zaradi prostorskih težav umestitve še niso uspele zgraditi lastnega zbirnega centra in koristijo večji zbirni center v bližini.

Inšpektorji so izdali odločbe lokalnim skupnostim z več kot 3.000 prebivalci, da morajo

Nevenka Žvokelj

Inšpekcija za okolje in naravo

zahtevo, naj končno zajezijo

zagotoviti zbiranje ločenih frakcij v skladu z veljavno zakonodajo.

Zbirnih centrov nimajo občine: Šentilj, Pesnica, Selnica, Mežica, Hajdina, Markovci, Videm pri Ptuju, Gorišnica, Poljčane, Žetale in Podlehnik, Črna na Koroškem, Šentjur, Rogatec, Štore, Škocjan, Šmarješke Toplice, Straža, skupaj 15 lokalnih skupnosti.

Komunalna podjetja, torej izvajalci javnih služb, in sheme za ravnanje z odpadno embalažo so v konfliktu, ker izvajalci javnih služb zbirajo tudi OE, ki ni komunalni odpadek in tudi sicer posegajo na trg, kar po nekaterih ocenah ne bi smeli. Kakšno je stališče inšpekcije, kaj ugotavljate in kaj predlagate?

Izvajalci javne službe ravnanja z odpadki so posestniki odpadkov, ki jih zberejo v okviru opravljanja dejavnosti. Praviloma imajo izvajalci javne službe status zbiralca odpadkov, tudi odpadne embalaže, zato zoper izvajalce javne službe, ki so tudi zbiralci, nismo ukrepali s prepovedjo zbiranja in njihovo predelavo po enem od postopkov za predelavo. Zbiralec lahko zbira tiste vrste odpadkov, ki mu jih v potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev določi ministrstvo v skladu z načrtom zbiranja, ki ga mora vsako leto pregledati in ustrezno popraviti. Mnenje inšpektorjev Inšpekcije za okolje

49 Katere najvišje kazni ste izrekli v tem letu po ugotovljenih nepravilnostih na terenu?

Na podlagi ugotovljenih nepravilnosti pri zavezancih inšpektorji za okolje ukrepamo s prepovedjo opravljanja dejavnosti ali z odpravo nepravilnosti v določenem roku. Zavezance denarno ali po drugi osebi prisiljujemo k izpolnitvi ukrepov v izvršilnem postopku. Denarne kazni so visoke, tudi 10.000 € za pravno osebo in 2.000 € za fizično osebo. Kot prekrškovni organ (namesto nekdanjih sodnikov za prekrške) izrekamo globe v višini od 75.000 do 125.000 €. Tudi letos smo izdali nekaj odločb v prekrškovnem postopku z globo 75.000 €, predvsem za ugotovljene kršitve opravljanja dejavnosti brez okoljevarstvenega dovoljenja ali v nasprotju z njim. Zavezanci kršitelji pogosto vložijo zahtevo za sodno varstvo na sodišče, kar lahko podaljša postopek, nekateri pa plačajo globo, tudi tako visoko.

Zbirnih centrov nimajo urejenih lokalne skupnosti z manj kot 3.000 prebivalci in še nekaj takih, ki zaradi prostorskih težav umestitve še niso uspele zgraditi lastnega zbirnega centra.

Več kritičnih ugotovitev za številne nepravilnosti v okolju se združuje v oceno, da so za naraščanje sivega trga odgovorno pomanjkanje nadzora in prenizke kazni. Kaj menite?

Po katerih merilih se odločate, koga boste nadzirali. Kritike so, da ste pri nekaterih pogosto, druge pa pustite pri miru?

V zadnjih letih dobro sodelujemo s tržnim in drugimi inšpektorati ter policijo, kadar ena ali druga služba nadzora ugotovi nepravilnosti pri opravljanju neregistriranih dejavnosti, zato ocenjujem, da se v resnici zadeva izboljšuje.

Nadzor pri zavezancih se izvaja na podlagi

Med ugotovitvami letošnjega nadzora so tudi

nepravilnosti, ki ste jih ugotovili pri končnih uporabnikih OE. Za katere končne uporabnike (panoge) gre in kje je največ nepravilnosti?

94/95

letnega plana, akcij nadzora in na podlagi prijav. Imamo kar veliko »dežurnih« prijaviteljev. V letnem planu so določene prioritete izvajanja nadzora. Razlik ne delamo zavestno.

okolje

in naravo je, da je treba spremeniti veljavno zakonodajo.

Letos smo nadzirali predvsem končne uporabnike, pri katerih nastaja lesena in kovinska odpadna embalaža. Ugotavljamo, da se odpadna lesena embalaža pogosto oddaja za kurjenje, da se prodaja. Pri končnih uporabnikih, kjer nastaja kovinska odpadna embalaža, so najpogosteje ugotovljene nepravilnosti oddaja nepooblaščenim zbiralcem. Ob nadzoru končnih uporabnikov je bilo ugotovljeno, da se uporabljajo napačne klasifikacijske številke in da se evidenca vodi pomanjkljivo. Nadzor je bil opravljen pri 106 zavezancih.

Kako bi lahko v Sloveniji zagotovili učinkovitejšo okoljsko inšpekcijo?

Glede na število predpisov – okrog 400 in število inšpektorjev za okolje - 53, menim, da smo učinkoviti, da delamo dobro. Seveda bi bil nadzor ob številčno ustreznejši kadrovski zasedbi lahko tudi boljši in učinkovitejši.

Učinkovitejšo okoljsko inšpekcijo lahko zagotovimo tudi z jasno zakonodajo, odločanjem drugih upravnih organov v razumnih rokih o izdaji npr. okoljevarstvenih dovoljenj, vodnih in naravovarstvenih soglasij.

Z reciklažo odpadne plastike in odpadne plastične embalaže Omaplast ohranja naravne vire.

Glavni dejavnosti: 1. reciklaža odpadnih polimerov 2. celostne rešitve pri prevzemu tehnične plastike • • • •

vodilni v Sloveniji na področju reciklaže plastike uspešno delovanje že 34 let letno prevzamemo preko 30.000 ton odpadnih termoplastov svojo dejavnost opravljamo na 2 lokacijah, skupno na 60.000 m2 površin

Omaplast d.o.o., Kosovelova cesta 3, SI - 1290 Grosuplje

E-pošta: info@omaplast.com, www.omaplast.com Promocija

tel.: ++386 /1 7862 197, faks: ++386 /1 7862 580

december 2014

PE Račje selo, Račje selo 24, SI - 8210 Trebnje

Težave so pri pridobivanju dovoljenj za male kompostarne Jože Volfand

foto: Željko Stevanič

50 94/95

okolje

Med komunalnimi podjetji

Prav pred dnevi so v Komunali Kranj končali posebno akcijo zbiranja odpadne električne

Med komunalnimi podjetji

in elektronske opreme

Evstahij Drmota

v sodelovanju s shemo

Interseroh. Akcija je potekala

na območju Mestne občine

Kranj in v občinah Cerklje,

Naklo, Preddvor, Šenčur in

občinami pa se je v tem letu

nekajkrat zapletlo zaradi višjih cen pri odvozu odpadkov

in pri pitni vodi. Občine

želijo nižje cene storitev in

zahtevajo analizo stroškov.

Direktor podjetja Evstahij

Drmota pravi, da so poslovanje

že racionalizirali in hkrati

uporabili lastne vire, vendar

pa likvidnosti ne bodo mogli

dolgo zagotavljati, če ne bo

prišlo do dogovora o stroških,

december 2014

ki so nastali zaradi ukinitve pretovornega platoja.

Odlagališče Tenetiše ste zaprli, morate pa ga vzdrževati in urejati. Za kakšne stroške gre in kakšen je načrt posodobitve zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov?

Skladno s projektom smo letos odlagališče odpadkov Tenetiše zaprli. Poteka postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja za zaprto odlagališče. Občine lastnice odlagališča bodo morale zagotoviti sredstva v okviru finančnega jamstva za zaprto odlagališče v višini 236.000 € letno. Namenjena bodo rednemu vzdrževanju in izvajanju zakonsko predpisanih monitoringov za obdobje 30 let. Na lokaciji načrtujemo tudi nadgradnjo zbirnega centra Tenetiše v okvirni vrednosti 750.000 €. Čeprav Slovenija dosega dobre rezultate pri ločenem zbiranju odpadkov, podatki niso razveseljivi pri obsegu odloženih komunalnih odpadkov. Kako kaže pri vas?

Količine ločeno zbranih odpadkov naraščajo, posledično se zmanjšujejo količine odloženih.

V letu 2011 smo odložili 37,54 %, v letu 2012 34,82 %, v lanskem letu pa 36,62 %. To je rezultat doslednega ločevanja odpadkov na izvoru in naknadnega razvrščanja odpadkov. Do marca letos smo na pretovorni ploščadi na Zarici v Kranju zbrane odpadke dodatno ločevali in tako še zmanjšali količine odloženih odpadkov. Žal pričakujemo, da se zmanjšanje količin odloženih odpadkov ne bo nadaljevalo. V postopku pridobivanja okoljevarstvenega in gradbenega

dovoljenja za nadgradnjo Centralne čistilne naprave Kranj, izdaja je bila odvisna tudi od soglasja krajanov, je bil med Mestno občino Kranj in krajani dosežen sporazum o umiku pretovora odpadkov iz Zarice. Zato smo morali preoblikovali procese zbiranja odpadkov brez pretovora in vzpostaviti neposredno oddajo odpadkov prevzemnikom. Nedvomno to že vpliva na povečanje količin odloženih odpadkov.

Zato do vzpostavitve nove pretovorne ploščadi pričakujemo negativen trend v zmanjševanju količin odloženih odpadkov.

Imate pa izkušnje pri organizaciji zbiranja odsluženih predmetov. Tako ste prispevali k razvoju socialnega podjetništva na vašem območju. Kakšno je zanimanje za ponovno uporabo odsluženih predmetov?

Lani smo kot del nadgradnje zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov Zarica uredili tudi prostor za zbiranje predmetov za ponovno uporabo. Z Mestno občino Kranj in Fundacijo Vincenca Drakslerja s statusom socialnega podjetja smo kot pridruženi partner pristopili k vzpostavitvi pogojev za obnavljanje in novo rabo odloženih predmetov. To zmanjšuje količine odloženih odpadkov in obenem ustvarja nova delovna mesta za ranljive ciljne skupine.

Promocija

Jezersko. V sodelovanju z

Kako ste organizirali ločeno zbiranje odpadkov v občinah, ki jih pokrivate, in pri katerih ločenih frakcijah ste najuspešnejši?

Na območju občin, kjer smo izvajalci javne službe ravnanja z odpadki, imamo dobro urejeno izvorno ločevanje odpadkov. Gospodinjstva in ostali povzročitelji odpadkov imajo možnost, da odpadke ločujejo že doma oziroma na mestih, kjer nastanejo. Poleg zabojnika za mešane komunalne odpadke imajo lahko še zabojnika za odpadno embalažo in biološke odpadke. Na območjih strnjenih večstanovanjskih objektov smo dodatno racionalizirali in uredili skupna odjemna mesta. Na območju Mestne občine Kranj je vzpostavljeno zbiranje kosovnih odpadkov z dopisnicami. Vsako gospodinjstvo prejme dve dopisnici za tekoče leto. Tako lahko naroči brezplačen odvoz kosovnih odpadkov do količine dveh kubičnih metrov.

Kaj pa ekološki otoki?

Dodatno so v naseljih urejeni ekološki otoki, kjer sta, poleg zabojnika za odpadno plastično in kovinsko embalažo, postavljena še zabojnika za steklo in papir. Poleg urejenih podlag smo ekološke otoke opremili tudi z informativnimi oziroma poučnimi tablami. Urejeno je še varno zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.

Vsako leto organiziramo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov, ki poteka po posameznih zbirnih mestih. Tja lahko občani pripeljejo in brezplačno oddajo baterije, barve, zdravila, akumulatorje, odpadno jedilno in motorno olje in vse ostale nevarne odpadke.

Urejeno je tudi ločeno zbiranje odpadkov na pokopališčih. Poleg mešanih odpadkov ločeno zbiramo odpadne sveče in biološke odpadke.

Dodatno možnost ločevanja odpadkov predstavljajo zbirni centri. V upravljanju imamo šest zbirnih centrov, v Kranju zbirni center Tenetiše in Zarica ter zbirne centre v Naklem, Šenčurju, Cerkljah in na Jezerskem.

V tem letu je bilo nekaj živahnih reakcij občanov in občin zaradi višjih cen pri odvozu odpadkov, pri vodi in kanalščini. Kako ste rešili zaplete in kakšno politiko cen komunalnih storitev načrtujete v letu 2015?

V začetku leta 2014 smo občinam lastnicam posredovali elaborate o oblikovanju cen vseh obveznih gospodarskih služb, ki jih izvajamo na območju posameznih občin. Gre za oskrbo s

Potrjeni so bili elaborati za oskrbo s pitno vodo v občinah Jezersko, Medvode, Kranj, Šenčur in Preddvor, elaborata za storitve povezane z greznicami v občini Šenčur in Preddvor ter elaborata za odvajanje in čiščenje v občini Preddvor.

Nove cene oskrbe s pitno vodo veljajo v občini Jezersko od 1. 4. 2014, v občini Medvode je bil sklep o sprejemu cen 20. 5. 2014 razveljavljen, tako da so nove cene veljale le od 1. 4. 2014 do 31. 5. 2014, v občinah Kranj, Šenčur in Preddvor pa bodo cene veljale po podpisu »Sporazuma o ureditvi lastništva, upravljanju, obnavljanju in vzdrževanju skupne gospodarske javne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo« s strani vseh občin. Cene storitev povezane z greznicami v občini Šenčur so bile uveljavljene s 1. 7. 2014, v Preddvoru pa s 1. 10. 2014.

A kaj je bilo bistvo nesporazuma?

Po ukinitvi pretovora s 1. 3. 2014 smo občinam lastnicam predstavili pregled novonastalih stroškov. Na osnovi prvotne ocene stroškov smo v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja pripravili elaborate.

Kljub povišanim stroškom ravnanja z odpadki občine cen odvoza odpadkov niso spremenile.

Z racionalizacijo poslovanja in uporabo lastnih virov smo ocenjene stroške delno že uspeli zmanjšati. Sami in v sodelovanju z lastniki smo poiskali vire financiranja na nakup novih smetarskih vozil. S tem smo se izognili visokim stroškom najema dodatnih vozil, ki smo jih po ukinitvi pretovora nujno potrebovali za prevoz odpadkov do prevzemnikov. Izvedli smo dodatne ukrepe za optimizacijo dela. Trenutno likvidnost podjetja zagotavljamo s sredstvi iz preteklih let in prihodki tržnih dejavnosti, kar dolgoročno ni ustrezna rešitev. Lastniki bodo morali sprejeti odločitev, kako pokrivati stroške, nastale zaradi ukinitve pretovornega platoja, ter čim prej smiselno pristopiti k sprejemu cen na način, kot to določa državna uredba.

Pri ravnanju z biološkimi odpadki opozarjajo komunalci na nekaj težav. Kako so se odzvala gospodinjstva in kakšen je delež domačega kompostiranja?

Pred leti smo občanom ponudili možnost izvornega ločevanja bioloških odpadkov z dodatnim zabojnikom. Stanovalci večstanovanjskih objektov so avtomatično vključeni v sistem rednega ločenega zbiranja in odvoza bioloških odpadkov, medtem ko imajo stanovalci individualnih objektov možnost, da se sami opredelijo, na kakšen način bodo ločevali svoje biološke odpadke. Na območju Mestne občine Kranj z ločenimi zabojniki biološke odpadke zbira približno polovica stanovalcev v individualnih objektih,

94/95

okolje

Socialno podjetje Fundacije Vincenca Drakslerja je na zbirnem centru Zarica uredilo tudi prvo prodajalno z rabljenimi predmeti, letos pa še drugo v starem delu Kranja. Odziv ljudi je izredno pozitiven, saj smo samo letos v ponovno uporabo oddali več kot 22 ton predmetov. Želimo, da bi prostor za zbiranje predmetov za ponovno uporabo uredili tudi v ostalih zbirnih centrih, s katerimi upravljamo.

pitno vodo, za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, storitve, ki so povezane z obstoječimi greznicami in MKČN, zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov ter za obdelavo in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

Specializirano izobraževanje za trajnostni razvoj Tomislav Rozman, Bicero:

P

roblematika pomanjkanja strokovnega kadra s področja trajnostnega razvoja, okolja in družbene odgovornosti je pereč problem. Ker gre za ljudi, ki so že končali šolanje in so zaposleni, lahko pomanjkanje znanja rešujemo s specializiranimi izobraževanji za odrasle.

N

aš prispevek k reševanju tega problema je izobraževanje oziroma dvig števila zaposlenih s tem znanjem. Konkretno: V okviru 2-letnega projekta (EU program VŽU-LDV) smo v konzorciju 7 partnerjev iz EU razvili izobraževanje Vodja za družbeno odgovornost (ECQA Certified Social Responsibility Manager). To izobraževanje je na voljo tudi kot spletni tečaj (http:// www-si.bicero.com/izobrazevanja/socires).

Drugo izobraževanje, ki nastaja, je Vodja za trajnostni razvoj (www.leadsus.eu).

Izobraževanje bo na voljo v tudi v Sloveniji v juniju 2015. Ta izobraževanja so namenjena vsem zaposlenim, vodjem, odločevalcem, ki želijo v duhu vseživljenjskega izobraževanja nadgraditi svoje znanje.

na območju ostalih občin, kjer je teh objektov manj, je odstotek uporabnikov manjši.

Opozoriti želimo na težavo pri predaji bioloških odpadkov prevzemnikom. Prevzemniki, ki imajo običajno kompostarno, ne sprejemajo ostankov mesa in živali, medtem ko ostali, ki imajo urejeno anaerobno stabilizacijo, te odpadke sprejemajo, neradi pa sprejemajo vrtne odpadke. Rešitev vidimo predvsem v tem, da bi komunalna podjetja, ki imajo urejeno malo kompostarno, sami lahko predelovali vsaj vrtne odpadke, kot so listje, trava, veje, cvetje in podobno. Žal pa se pri tem pojavijo težave pri pridobivanju potrebnih dovoljenj za male kompostarne.

V koliki meri se prebivalci zavedajo, da so odpadki surovina in da gre pri ravnanju z njimi za ravnanje z viri?

december 2014

Kar je za nekoga odpadek, je za drugega morda uporaben izdelek.

51

Okoljska pričakovanja 2015

52 94/95

okolje

V našem podjetju velik pomen pripisujemo okoljskemu osveščanju in informiranju. Izvajamo vrsto aktivnosti, s katerimi želimo povečati okoljsko zavest prebivalcev. V ta namen smo pred leti zasnovali posebno akcijo Ločevanje je zakon. V okviru akcije redno objavljamo prispevke v lokalnih in krajevnih medijih, sodelujemo pri radijskih oddajah, dvakrat letno prebivalcem na dom pošljemo nove urnike rednega odvoza odpadkov. Izdali smo tudi že vrsto izobraževalnih gradiv o pravilnem ravnanju z odpadki, med njimi tudi abecednik odpadkov. Urejeno imamo posebno spletno stran o odpadkih, www.krlocuj. me. Sodelujemo pri raznih dogodkih, čistilnih akcijah in drugih okoljskih projektih, s čimer spodbujamo k pravilnemu ravnanju z okoljem.

Poseben pomen pripisujemo tudi sodelovanju z vzgojno izobraževalnimi institucijami, organiziramo in vodimo tudi oglede zbirnih centrov za ločeno zbiranje odpadkov. Z vsem naštetim, a tudi z drugimi programi, nedvomno prispevamo k zavedanju prebivalcev, da so odpadki surovina in da je najboljši odpadek tisti, ki sploh ne nastane.

Katere spremembe v ravnanju z odpadno embalažo bi morali uvesti, da ne bi prihajalo do

kopičenja odpadne embalaže? Kako urejate odnose s shemami?

Sodelovanje s shemami za ravnanje z odpadno embalažo je med letom potekalo brez večjih zapletov. Žal pa se konec leta večina komunalnih podjetij srečuje z istim vprašanjem, kam z ostalo embalažo in kako zagotoviti začasno skladiščenje. Da bi odvoz zbrane odpadne embalaže potekal nemoteno celo leto, bi moralo pristojno ministrstvo zagotoviti upravljanje in izvajanje celotnega cikla pri ravnanju z odpadno embalažo. Pridružujemo se mnenju Zbornice komunalnega gospodarstva, da je rešitev uvedba sistema ravnanja z odpadno embalažo z eno samo shemo, kot je bilo urejeno v preteklosti. V času, ko komunalna podjetja nismo imela težav z oddajo vse zbrane embalaže.

Težave so tudi zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov. Vaše podjetje skrbi za vzdrževanje cest in za pitno vodo.

Lani in letos je prišlo do več usadov in podorov zemlje, škode je za okrog 450.000 €. Dodatno smo poleg sanacije usadov in udorov večkrat intervenirati zaradi meteornih vod, ki je izpirala bankine, mašila kanalizacijo in vdirala v objekte.

Eden izmed naših najpomembnejših ciljev je zagotavljati uporabnikom zdravo, kakovostno in neoporečno pitno vodo. To dosegamo z rednim in načrtovanim pregledovanjem vodovodnega omrežja in objektov, doslednim odkrivanjem in odpravljanjem okvar ter stalnim nadzorom kakovosti pitne vode. V okviru projekta oskrba s pitno vodo na območju zgornje Save bo zgrajena ultra filtracija Bašelj, ki bo zagotavljala konstantno kakovostno pitno vodo v vseh vremenskih razmerah skozi celo leto. Prepričani smo, da naši uporabniki pijejo zdravo in kakovostno pitno vodo.

Naložbe v letu 2015 Trenutno je glavna naložba ureditev odvajanja in čiščenja komunalnih voda v porečju zgornje Save in na območju kranjskega in sorškega polja ter sočasna obnova vodovodnega omrežja. To je projekt Gorki, ki se izvaja na območju Mestne občine Kranj ter občin Šenčur in Naklo. V letu 2015 se bo končala večja investicija, in sicer izgradnja primarnega vodovoda Bašelj – Kranj in Zadraga – Naklo, vključno z izgradnjo ultrafiltracije na viru.

Večjih lastnih investicij v letu 2015 ne načrtujemo. Izjema so menjave stare opreme in vozil.

Promocija

Srečno in uspešno v 2015 vam želi kolektiv Kemis d.o.o.

Za vas opravljamo: - komisijska in carinska uničenja različnih vrst materialov

- industrijska čiščenja, sesanje materialov, čiščenje in praznjenje silosov

- predelava odpadkov: destilacija, uparjanje, drobljenje

- prevozi odpadnih tekočin, razsutega tovora, kontejnerjev idr.

- svetovanje pri ravnanju z odpadki, izdelava načrtov gospodarjenja z odpadki, označevanje odpadkov idr.

december 2014

- zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, gradbeništva in drugih obrti

- najem kontejnerjev, menjava embalaže za skladiščenje, označevanje embalaže

KEMIS d.o.o.

Pot na Tojnice 42 1360 Vrhnika T: +386 1 729 50 30 F: +386 1 729 50 40 www.kemis.si

gačni,

NAJVIŠJIH VRHOVIH uspeha. Naši prodorni strokovnjaki se NE USTAVIJO pred ovirami. Dru-

INOVATIVNI, vedno kakovostni. RASTEMO PREUDARNO, toda vztrajno. Na poti do NAJVIŠJIH

53

Segamo po

94/95

STOPNIČK. V svojem delu udejanjamo načela TRAJNOSTNEGA RAZVOJA. Segamo po NAJVIŠJIH VRkakovostni.

RASTEMO PREUDARNO, toda vztrajno. Na poti do NAJVIŠJIH STOPNIČK. V svojem delu

udejanjamo načela

TRAJNOSTNEGA RAZVOJA. Segamo po NAJVIŠJIH VRHOVIH uspeha. Naši pro-

dorni strokovnjaki se

NE USTAVIJO

pred ovirami. Drugačni,

INOVATIVNI,

vedno kakovostni.

RASTEMO

PREUDARNO, toda vztrajno. Na poti do NAJVIŠJIH STOPNIČK. V svojem delu udejanjamo načela TRAJNOSTNEGA RAZVOJA.

Segamo po

NAJVIŠJIH VRHOVIH

uspeha. Naši prodorni strokovnjaki se

NE

okolje

HOVIH uspeha. Naši prodorni strokovnjaki se NE USTAVIJO pred ovirami. Drugačni, INOVATIVNI, vedno

USTAVIJO pred ovirami. Drugačni, INOVATIVNI, vedno kakovostni. RASTEMO PREUDARNO, toda vztrajno. Na poti do NAJVIŠJIH Segamo po gačni,

STOPNIČK. V svojem delu udejanjamo načela TRAJNOSTNEGA RAZVOJA.

NAJVIŠJIH VRHOVIH uspeha. Naši prodorni strokovnjaki se NE USTAVIJO pred ovirami. Dru-

INOVATIVNI, vedno kakovostni. RASTEMO PREUDARNO, toda vztrajno. Na poti do NAJVIŠJIH

STOPNIČK. V svojem delu udejanjamo načela TRAJNOSTNEGA RAZVOJA. Segamo po NAJVIŠJIH VRHOVIH uspeha. Naši prodorni strokovnjaki se NE USTAVIJO pred ovirami. Drugačni, INOVATIVNI, vedno kakovostni.

RASTEMO PREUDARNO, toda vztrajno. Na poti do NAJVIŠJIH STOPNIČK. V svojem delu

udejanjamo načela

TRAJNOSTNEGA RAZVOJA. Segamo po NAJVIŠJIH VRHOVIH uspeha. Naši pro-

dorni strokovnjaki se

NE USTAVIJO

pred ovirami. Drugačni,

INOVATIVNI,

vedno kakovostni.

RASTEMO

PREUDARNO, toda vztrajno. Na poti do NAJVIŠJIH STOPNIČK. V svojem delu udejanjamo načela TRAJNOSTNEGA RAZVOJA.

Segamo po

NAJVIŠJIH VRHOVIH

uspeha. Naši prodorni strokovnjaki se

NE

USTAVIJO pred ovirami. Drugačni, INOVATIVNI, vedno kakovostni. RASTEMO PREUDARNO, toda vztrajno. Na poti do NAJVIŠJIH Segamo po gačni,

STOPNIČK. V svojem delu udejanjamo načela TRAJNOSTNEGA RAZVOJA.

NAJVIŠJIH VRHOVIH uspeha. Naši prodorni strokovnjaki se NE USTAVIJO pred ovirami. Dru-

INOVATIVNI, vedno kakovostni. RASTEMO PREUDARNO, toda vztrajno. Na poti do NAJVIŠJIH

STOPNIČK. V svojem delu udejanjamo načela TRAJNOSTNEGA RAZVOJA. Segamo po NAJVIŠJIH VRHOVIH uspeha. Naši prodorni strokovnjaki se NE USTAVIJO pred ovirami. Drugačni, INOVATIVNI, vedno RASTEMO PREUDARNO, toda vztrajno. Na poti do NAJVIŠJIH STOPNIČK. V svojem delu

udejanjamo načela

TRAJNOSTNEGA RAZVOJA. Segamo po NAJVIŠJIH VRHOVIH uspeha. Naši pro-

dorni strokovnjaki se

NE USTAVIJO

pred ovirami. Drugačni,

INOVATIVNI,

vedno kakovostni.

RASTEMO

Spoštovani zavezanci in partnerji, zahvaljujemo se vam za sodelovanje in partnerstvo v letu 2014 ter vam želimo stabilno in uspešno poslovanje v letu 2015.

Vaš Interseroh

december 2014

kakovostni.

Promocija

54 94/95

Interseroh je lahko strateški partner slovenskemu gospodarstvu foto: Matija Krnc

okolje

Intervju z Matejo Mikec, direktorico Interseroha

december 2014

Uvodoma je treba povedati, da ne zapuščam Interseroha v celoti, ampak samo predajam direktorsko funkcijo svoji naslednici Darji Figelj. Sama bom še vedno ostala prokuristka podjetja in še naprej bom vodila komunikacijo z zakonodajalcem in ostalimi ključnimi deležniki ter vodila pravne postopke v zvezi z urejanjem zakonodaje na področju ravnanja z embalažo in odpadno embalažo, odpadno električno in elektronsko opremo in drugimi odpadnimi produkti. Prav tako bom funkcijo, ki jo prevzemam na ALBI Group, to je vodenje specifičnih razvojnih projektov, seveda opravljala tudi za Interseroh Slovenija. Razlogov, zakaj sem se odločila za ta korenit preobrat v svoji karieri, pa je seveda več. Prvi je gotovo ta, da sem oseba, ki vedno znova išče nove izzive, sem kreativna in podjetna hkrati. Pred desetimi leti sem sprejela ponudbo mednarodne skupine Alba Group, da v Sloveniji vodim zagon družbe Interseroh. Po desetih letih se je iz podjetja s tremi zaposlenimi, ki se je borilo za obstoj na trgu, razvilo podjetje, ki ima trenutno 26 zaposlenih. Lani smo bili Gazela osrednjeslovenske regije in zagotovo smo danes vodilno podjetje v Sloveniji na področju zbiranja in predelave odpadnih surovin.

Vodilni nismo samo po poslovnih rezultatih, temveč predvsem tudi v načelih in vrednotah,

Mateja Mikec

Konec tega leta odhajate iz družbe Interseroh v Sloveniji na ALBO Group v Nemčijo, kjer boste zadolženi za vodenje specifičnih razvojnih projektov na evropskem nivoju oziroma na trgih, kjer deluje ALBA Group s svojimi storitvami. Dejanje, ki je mnoge presenetilo, saj ste prav vi ustanovili Interseroh v Sloveniji in ga tudi vodili od njegovega začetka. Zakaj ste se odločili za tako korenito spremembo?

ki jih vpeljujemo v slovenski sistem ravnanja z odpadki. Mislim na transparentnost, odgovornost in trajnostno usmeritev. Po vsem tem sem začutila, da je nastopil čas za nove izzive in priložnosti. Vodenje specifičnih razvojnih projektov na ravni ALBE Group je zagotovo izziv, ki bi se mu bilo težko upreti. Še posebej zaradi tega, ker se tako kot direktorica Interseroha in osebno zavedam, da je ključ za gospodarski razvoj in za razvoj družbe učinkovito ravnanje s primarnimi viri, njihovo varovanje, ki pa ga lahko dosežemo samo s koncepti na področju ravnanja z odpadki in odpadnimi surovinami. V praksi jih uspešno uveljavlja ALBA Group, to je ReCycle, ReUse, ReThink in ReDuce. In to so področja, na katerih bom delovala v prihodnje.

Je bilo podjetje Interseroh na začetku svojega delovanja moteče za slovenski prostor?

Absolutno in žal je po svoje moteče še danes.

Bili smo tuje podjetje, ki je stopilo na dogovorno monopolno področje. Vnesli smo določen nemir, pa tudi drugačno prakso poslovanja.

Začeli smo vzpostavljati konkurenčno okolje in predvsem intenzivno delovali v smeri vzpostavljanja transparentnih okvirov zakonodaje, ki bi po eni strani omogočila enakopravno konkurenčnost za vse ponudnike sistemskih storitev ter na drugi strani vzdržen in stroškovno učinkovit sistem ravnanja z odpadki v Sloveniji. In ravno zaradi naših tovrstnih aktivnosti Interseroh še vedno ostaja moteče podjetje.

55 Na področju ravnanja z odpadki delujeta dva gospodarska sektorja, in sicer privatni sektor, katerega naloga je, da v okviru prostega trga, toda z reguliranimi pogoji za opravljanje dejavnosti, zagotavlja zbiranje, pripravo in predelavo odpadkov ter trženje sekundarnih surovin. V sistemu deluje tudi javni sektor, katerega naloga je zagotavljanje zbiranja odpadkov v tistem segmentu njihovega nastajanja, kjer trg zaradi ekonomskih omejitev ni učinkovit, to je predvsem zbiranje odpadkov iz gospodinjstev. V privatnem sektorju imamo nekaj večjih zbiralcev, ki razpolagajo z infrastrukturo za zbiranje, kot so Dinos, Surovina, Papir servis, Saubermacher ter množico manjših zbiralcev. V javnem sektorju imamo izvajalce javne službe ravnanja z odpadki oziroma komunalna podjetja, ki so glede na njihove ustanovitelje bodisi javna podjetja v lasti občin ali v mešani lasti, bodisi izključno privatna podjetja. Tem so posamezne občine podelile koncesijo za izvajanje javne službe ravnanja z odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih in ki v okviru svojih poslovnih aktivnosti izvajajo tudi storitve na prostem trgu. Navsezadnje soočanje javnega in privatnega sektorja na področju ravnanja z odpadki samo po sebi ni problematično. Problematično postaja zaradi tega, ker v Sloveniji nimamo izdelane strategije in politik na področju ravnanja z odpadki in imamo nedorečeno oziroma preohlapno zakonodajo. Zaradi tega nastajajo anomalije, ki se odražajo predvsem kot motnje prostega trga, zaradi česar trg ni ekonomsko učinkovit in prihaja tudi do izkrivljanja konkurence. Ena od anomalij je zagotovo ta, da komunalna podjetja za delovanje na trgu in za pridobitniško dejavnost uporabljajo infrastrukturo, ki je bila financirana iz javnih, nepovratnih virov. To so storitve, ki jih komunalna podjetja in tudi regionalni centri za ravnanje z odpadki uporabljajo za izvajanje tržnih storitev ravnanja z odpadki v gospodarstvu, kot je na primer opravljanje storitev sortiranja, priprave in trženja sekundarnih surovin. Še posebej je izvajanje storitev za prosti trg z uporabo javne infrastrukture sporno, če se te storitve izvajajo v objektih in napravah, ki so bile financirane iz evropskih nepovratnih sredstev. Tu smo predstavniki zasebnega gospodarstva, ki svoje aktivnosti izvajamo na prostem trgu in s sredstvi, ki so financirana s privatnim kapitalom, v neenakopravnem položaju.

94/95

V zadnjem času se je ustanovilo kar nekaj novih družb za ravnanje z odpadno embalažo.

Ali lahko konkurenčnost prinese kakršne koli izboljšave na tem področju?

okolje

Družba Interseroh se zelo zaveda resnosti situacije na področju ravnanja z odpadnimi produkti in na področju prevzemanja odpadne embalaže. Zato že nekaj let samostojno in tudi v okviru GIZ Skupne sheme opozarjamo Ministrstvo za okolje in prostor in tudi izvajalce javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki na nedorečeno in neprimerno zakonodajo na tem področju.

Ključen problem je namreč, da v Sloveniji še vedno nimamo ustreznih zakonskih podlag, ki bi podale natančna pravila za delovanje sistema ravnanja z odpadno embalažo oziroma bi urejala zakonit način določanja deležev, v katerih mora posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo prevzemati komunalno odpadno embalažo od izvajalcev javnih služb. Nedopustna sta tudi nepreglednost in nedostopnost podatkov o prevzetih količinah komunalne odpadne embalaže. Še bolj nedopustno pa je, čemur smo priča v zadnjih dveh letih, da zbiralci in predelovalci odpadnih surovin ustanavljajo svoje družbe za ravnanje z odpadno embalažo in tvorijo tako imenovane vertikalne povezave, ki sedaj dobesedno rušijo sistem z dumpinškimi cenami embalažnine. Žal na teh področjih nismo dosegli nobenega konkretnega premika. Bojim se, da je tukaj država oziroma pristojno ministrstvo talec različnih interesnih skupin, ki blokirajo vse spremembe, ki bi vodile k ureditvi, izboljšanju in transparentnosti sistema. Zakaj? Ker jim tako stanje ustreza, saj lahko v tej neurejeni situaciji vedno kažejo s prstom na tistega krivca v sistemu, ki jim je konkurenčen in želi spremembo situacije v smeri večje učinkovitosti in transparentnosti sistema. Bojim se, da bo Zbornica komunalnega gospodarstva vedno znova krivila za nastalo situacijo družbe za ravnanje z odpadno embalažo in zavračala kakršen koli strokovni dialog z nami, ki bi vodil v izboljšanje situacije, čeprav so sami istočasno ustanovili svojo družbo za ravnanje z odpadno embalažo, kar pove marsikaj. Tudi to kaotično stanje, kjer nihče v tej državi ne premore poguma, da bi se uprl posameznim lobijem, ki nezakonitost sistema izkoriščajo zgolj za lastno zaslužkarstvo, je verjetno pripomoglo k moji odločitvi, da iščem nove izzive v bolj urejenih družbah in sistemih.

Poleg neurejene zakonodaje ste zadnjič na strokovnem posvetu o ravnanju z odpadno embalažo izpostavili tudi problem srečevanja privatnega in javnega sektorja na tem področju. Kako ta problem vpliva na učinkovitost sistema ravnanja z odpadno embalažo?

V Interserohu smo vedno zagovarjali, da je konkurenčnost tista, ki omogoča razvoj trga, storitev in vzdržnost stroškov ravnanja z odpadno embalažo za gospodarstvo. Zato smo se tudi ves čas borili proti monopolnim rešitvam.

Toda vsaka oblika konkurenčnosti ni zdrava in trenutna situacija govori temu v prid. Problem je, ko pride do nelojalne konkurence, oblikovanja dumpinških cen in poskusov izrivanja konkurence s posameznih trgov. V Sloveniji imamo zaradi majhnosti trga zelo koncentriran trg zbiralcev. Na trgu ravnanja z embalažo po naši oceni trije največji zbiralci obvladujejo več kot 70 % trga. Ti zbiralci so po eni strani ključni izvajalci storitev zbiranja odpadne embalaže za družbe za ravnanje z odpadno embalažo in po drugi strani tudi posredno ali neposredno delujejo kot družbe za ravnanje z odpadno embalažo in z njimi oblikujejo že prej omenjene vertikalne povezave. Tak primer je recimo zbiralec Dinos in družba Unirec ter družba Recikel in zbiralec Papir servis oziroma sedaj Salamon. Obe družbi sta lastniško in poslovno povezani z zbiralcema. Če so zbiralci lastniško ali poslovno povezani z družbo za ravnanje z odpadno embalažo, ti zbiralci lahko izrabljajo svojo tržno moč za izrinjanje družb za ravnanje z odpadno embalažo, ki niso vertikalno povezane in drugih manjših zbiralcev odpadkov, saj se obema segmentoma zapira trg. To bo nujno vodilo v oligopol ter s tem v zmanjšanje učinkovitosti trga in zagotovo v prihodnosti do povišanja stroškov ravnanja z odpadno embalažo.

Kakšno popotnico boste dali svoji naslednici, ki bo sedla na direktorski stolček Interseroha?

Predala ji bom urejeno in stabilno podjetje s strokovno usposobljenimi in predanimi zaposlenimi. Predala ji bom svojo vizijo razvoja Interseroha, ki mora poleg sistemskih storitev in ohranjanja zadovoljstva naših zavezancev razvijati tudi ostale dejavnosti, ki bodo predvsem podpirale gospodarjenje s surovinami in ne z odpadki. Usmeriti se moramo na sodelovanje z gospodarstvom in jim pomagati pri zmanjševanju količine odpadkov in pri optimizaciji porabe naravnih virov. Ne glede na gospodarsko krizo morata slovensko gospodarstvo in razvoj temeljiti na strateškem razmisleku glede učinkovitega upravljanja snovnih tokov. Potrebno je začeti razmišljati, kako zagotavljati produktno odgovornost in zapirati krogotoke snovi, ki jih je mogoče ponovno uporabiti. In Interseroh je lahko na tem področju pomemben strateški partner slovenskemu gospodarstvu.

december 2014

Ali lahko sedaj, ko na nek način zaključujete ta svoj desetletni mandat v Sloveniji, podate oceno sistema ravnanja z odpadnimi produkti in predvsem oceno področja ravnanja z odpadno embalažo? To je očitno najbolj kritična točka tega sistema in deležna velike pozornosti vseh, ki so vključeni v ta sistem in ki v predlogih za vzpostavitev bolj učinkovitega sistema ne najdejo skupnega jezika.

56

OD mev

okolje

94/95

Odmev na intervju Marka Zidanška

Ali so sheme »talec« lobija komunalnega gospodarstva?

Odgovor na intervju z mag. Markom Zidanškom, direktorjem javnega podjetja Simbio d.o.o., ki je izšel pod naslovom »Javne službe kot »talci« družb za ravnanje z odpadno embalažo« v reviji EOL, oktober 2014

december 2014

N

e glede na to, da se z nekaterimi ocenami mag. Marka Zidanška glede situacije ravnanja z odpadno embalažo v celoti strinjam, pa moram podati odgovore na trditev, da so izvajalci javne službe ravnanja z odpadki „talci“ družb za ravnanje z odpadno embalažo.

Izjava je v celoti zavajajoča in tendenciozna, kar argumentiram z naslednjimi dejstvi. V skladu z Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur. L. RS 84/06, z vsemi spremembami in dopolnitvami) mora izvajalec javne službe ravnanja z odpadki (18. člen, 1. odstavek) »… družbi za ravnanje z odpadno embalažo oddati odpadno embalažo, ki je zbrana kot ločeno zbrana frakcija v zbiralnicah ločenih frakcij ali kot ločeno zbrana frakcija v zbirnih centrih iz prejšnjega člena …«. Izvajalec javne službe mora družbi tudi oddati (18. člen 3. odstavek) »... ločeno zbrane frakcije iz mešanih komunalnih odpadkov pri njihovi obdelavi pred odstranjevanjem, … razen količine, za katero je ministrstvo dovolilo energetsko ali drugo predelavo v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.« V skladu o Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur.l. RS 21/01 z vsemi spremembami in dopolnitvami) »… mora Izvajalec javne službe za izločanje ločenih frakcij zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje v zbiralnicah ločenih frakcij in ločeno zbiranje in prevzemanje v zbirnih centrih.« (4. člen) in to »… za papir in drobno lepenko, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke, drobno odpadno embalažo iz stekla, drobno odpadno embalaže iz plastike ali sestavljenih materialov in drobno odpadno embalažo iz kovine ...« (6. člen), razen v primeru »… če je v okviru opravljanja javne službe z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnici zagotovljeno izločanje ločenih frakcij …« (7. člen).

N

P

e glede na določila v uredbi in odredbi so oleg tega je pri izvajalcih javne službe tudi vsi izvajalci javnih služb v Sloveniji enopraksa, da v primeru, če imajo lastno sorstransko in brez ustrezne zakonske podlage tirnico, izločajo visoko vredne frakcije, preduvedli zbiranje t.i. »mešane komunalne odpa- vsem PET in ALU pločevinke, preostanek pa dne embalaže«, ki nastaja v gospodinjstvih z oddajajo družbam kot »mešano komunalno uvedbo sistema t.i. »rumene vreče« oziroma embalažo«. Ne nazadnje na terenu opažamo »rumenega zabojnika«. Pri tem se niso po- tudi prakso, da se embalaža iz papirja in embalaža iz kovin svetovali z družbami za ravnanje z odpadno embalažo, čeprav so vedeli, da bo to za družbe (in za gospodarstvo) predstavljajo dodatne finančne obremenitve in da so ključen deležnik v sistemu ravnanja z odpadno embalažo. Naj pri tem izpostavim, da foto: Shutterstock v družbi Interseroh sicer podpiramo katere koli odločitve, ki vodijo v povečanje ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov, vendar se ne moremo strinjati, da se tovrstne odločitve sprejemajo brez soglasja in dogovora z vsemi, ki so vpeti v sistem ravnanja z odpadno embalažo in na katere te odločitve vplivajo tudi poslovno. Na tej podlagi se lahko upravičeno vprašamo, ali ni ravno obratno: da so družbe za ravnanje z odpadno embalažo »talec« lobija komunalklasificira nega gospodarstva. po klasifikacijoleg tega večina izvajalcev javnih služb ski skupini 20, ki jo izvajalci javne službe ravniti ne zbira več ločeno embalaže, plastinanja z odpadki na trgu sekundarnih surovin ke in kovin, temveč so gospodinjstvom dali prodajajo kot »papir« in »kovine«. navodila, da te frakcije odpadne embalaže o so le nekatere nepravilnosti, ki jih opazbirajo v okviru »rumene vreče«. Nekateri žamo pri izvajanju uredbe in odredbe pri izvajalci javnih služb dajejo gospodinjstvom izvajalcih javnih služb ravnanja z odpadki. celo navodila, da v okviru »rumene vreče« Za vsako navedeno dejstvo razpolagamo s zbirajo tudi embalažo iz papirja. Oboje povzroča izjemno visoke stroške sortiranja konkretnimi podatki.

P

T

in nižje izplene pri sortiranju te embalaže.

Ravno tako opažam, da se v okviru »rumene vreče« pojavlja tudi do 10 % odpadkov, ki niso embalaža, temveč mešani komunalni odpadki in bi jih morala gospodinjstva odlagati v t.i. »sivo kanto« za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov. Tako v okviru prevzemanja »mešane komunalne odpadne embalaže« v vsebini najdemo tudi odpadke iz gradbeništva in organske odpadke.

N

e glede na navedena dejstva pa vsi izvajalci javnih služb, na čelu z Zbornico komunalnega gospodarstva, zahtevajo, da družbe vsebino teh »rumenih vreč ali zabojnikov« v celoti prevzemamo, ne da bi imele kakršno koli možnost vpliva na kvaliteto in količino na tak način zbrane embalaže iz gospodinjstev. Izvajalci javnih služb ravnanja z odpadki so se z ločenim zbiranjem embalaže prek sistema »rumene vreče« spretno izognili

57 N

Č

e parafraziram naslov v EOL-u, bi ga uporabila za opis trenutnih razmer na področju ravnanja z odpadno embalažo. Vsi skupaj smo »talci« - ne samo družbe za ravnanje z odpadno embalažo, temveč celotno slovensko gospodarstvo, različnih interesnih sfer nekaterih organizacij in posameznikov, med drugim tudi lobija izvajalcev javnih služb, ki želijo svoje lastne interese realizirati tako, da izrivajo druge deležnike na trgu. Veliko lažje je z zavajanjem kazati na anomalije tam, kjer jih ni, in tiho podpirati dejanske anomalije, kot v strokovnem dialogu najti skupen dogovor, ki bo v prid vsem v sistemu ravnanja z odpadno embalažo in ne samo posameznikom.

G

lede na situacije na področju ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji se ne čudim, da Slovenija tudi sicer gospodarsko in ekonomsko nazaduje, saj že ta situacija kaže, da pravna država ne deluje in da pravila igre na posameznih trgih lahko določajo posamezne interesne skupine, ki na tem trgu sploh ne delujejo in jih v sistemu prostega gospodarstva sploh ni.

Mateja Mikec, direktorica družbe Interseroh Promocija

Vesel boæiœ in sreœno novo leto 2015!

V prihajajoœem letu Vam æelimo sreœe, zdravja ter veliko uspehov na poslovnem in osebnem podroœju! kolektiv DROE Unirec

december 2014

D

94/95

prebivalstvo, temveč za ravnanje s tisto embalažo, ki je posledica dejavnosti proizvajalcev.

Seveda pa je za izvajalce v javnih služb ravnanja z odpadki mnogo lažje prevaliti stroške na družbe za ravnanje z embalažo in s tem na gospodarstvo. Kakšno težo ima njegova trditev, da naj ima glede sistema ravnanja z odpadno embalažo okoljski minister v rokah škarje in platno tako z okoljevarstvenega ejstvo je, da družbe za ravnanje z odpadno in ekonomskega vidika, pa priča že samo in embalažo (in gospodarstvo) neupravičeno javnosti znano dejstvo, da ministrstvo za in brez zakonske podlage financiramo izvajalokolje in prostor in njegovi organi na področju cem javne službe ravnanja z odpadki stroške ravnanja z embalažo in odpadno embalažo sortiranja »rumene vreče«, stroške sortiranja sami kršijo zakonodajo, ne upoštevajo sodb pred odlaganjem in stroške energetske izrabe. sodišč ter pišejo in izdajajo nelegalne inšpeke glede na vse navedeno pa mag. Marko cijske odločbe. Navsezadnje pa natančno to Zidanšek celo zagovarja podržavljanje ministrstvo, ki bi mu po mnenju mag. Marka sistema ravnanja z odpadno embalažo in da Zidanška bilo potrebno dati škarje in platno v naj bi se sredstva, ki jih družbe za ravnanje roke, podpira in omogoča to, kar on neposrez odpadno embalažo pridobimo iz prodaje pozitivnih frakcij, namenila »zniževanju« dno kritizira v svojem intervjuju in s čimer se cene za ravnanje z odpadki za prebivalstvo. seveda osebno strinjam: ne spremeni zakonoNaj pri tem izpostavim, da koncept »razširjene daje, ki bi znižala prag zavezancev s 15 ton na proizvajalčeve odgovornosti« ni namenjen fi- 5 ton in omogoča ustanavljanje in delovanje nanciranju javne službe za ravnanje z odpadki špekulativnih družb za ravnanje z odpadno in zniževanju stroškov ravnanja2:57 z odpadki za 1 embalažo brez znanih lastnikov in kapitala. cestitka oglas 213x148_Layout 1 12/2/14 PM Page

okolje

svojim obveznostim, ki jim jih nalagata navedena Uredba in tudi Odredba. Izvajalci javnih služb ravnanja z odpadki, ki nimajo možnosti sortiranja pred odlaganjem, so z uvedbo sistema »rumene vreče« stroške sortiranja pred odlaganjem, stroške odlaganja in energetske izrabe, ki bi jih bila dolžna izvajati po odredbi, spretno prenesli na družbe za ravnanje z odpadno embalažo.

58

Mladi so med najpomembnejšimi promotorji zelene mode O ponovni uporabi in reciklaži tekstilnih odpadkov je manj zglednih praks, kot bi jih lahko bilo, saj v Sloveniji odvržemo med 12 in 15 kg tekstilnih odpadkov. Zbiranje tekstilnih odpadkov v državi še ni razširjeno, čeprav si v in občinah prizadevajo. A nekaj lastovk prinaša pomlad tudi pri

ravnanju s temi odpadki: Centri

za ponovno uporabo, razstava Zapni me s selotejpom v

BTC Cityu, zlasti pa čezmejni projekt Poreteks, ki ga v

sodelovanju z več partnerji

izvajajo v ZRS Bistra Ptuj v

okviru Operativnega programa

čezmejnega sodelovanja

Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013, končan pa bo v juniju

2015. Projekt sofinancirata

Evropski sklad za regionalni

razvoj in Služba Vlade RS za

razvoj in evropsko kohezijsko

politiko. Dr. Klavdija Rižnar,

december 2014

Globalna proizvodnja vedno novega tekstila povzroča resne probleme. Mislim na črpanje vodnih resursov, saj je za vzgojo 1 kilograma bombaža potrebnih po 26.000 litrov vode. Istočasno se zmanjšuje slanost zemlje.

Uporabljajo se nevarne kemijske substance.

Sežig nerecikliranega tekstila povzroča povečanje emisij ogljikovega dioksida.

Po statističnih podatkih v Sloveniji povprečen prebivalec proizvede 359 kg vseh komunalnih odpadkov. Podatek je za lani. Komunalna podjetja, ki že ločeno zbirajo tekstil, ugotavljajo, da znaša masa odpadnega tekstila na osebo do 15 kg letno, kar predstavlja približno 3 % vseh komunalnih odpadkov. Iz tega lahko ocenimo, da v Sloveniji odvržemo približno med 12 in 15 kg tekstilnih odpadkov na prebivalca. Pomemben delež predstavljajo oblačila.

Oživljanje tekstilnih odpadkov

nekaterih komunalnih podjetjih

Po ocenah nastane v Sloveniji letno okrog 30.000 ton tekstilnih odpadkov, od tega pa se jih odloži okrog 60 do 70 %. Ali boste v okviru projekta Poreteks analizirali, v katerih občinah oziroma katerih komunalnih podjetjih so že organizirali ločeno zbiranje tekstilnih odpadkov, saj je to ena glavnih težav za rast ponovne uporabe in recikliranje tekstilnih odpadkov?

vodja projekta, pojasnjuje praktične cilje projekta.

Kje se izgubijo tekstilni odpadki, saj jih marsikje še ne zbirajo?

Potencialni trg tekstilnih odpadkov v Sloveniji je okrog 30.000 ton letno. Odloži se jih preveč. Iz evidenc Centra za ponovno uporabo v Rogaški Slatini je mogoče razbrati, da je med odpadnim tekstilom, ki ga je mogoče z manjšimi popravili ali re-dezignom uporabiti, kar 45 % vseh tekstilnih odpadkov. Projektnemu konzorciju Poreteks to področje predstavlja izziv. Že v fazi prijave projekta smo naredili analizo ter vključili tiste občine na čezmejnem območju Podravske, Savinjske, Međimurske in Varaždinske regije, v katerih sistem ločenega zbiranja tekstilnih odpadkov še ni bil vzpostavljen. Izjemi sta bili dve občini projektnega območja, to sta Rogaška Slatina in Ormož, kjer se že zbira odpadni tekstil. Nova okvirna direktiva o ravnanju z odpadki (2008/98/ES) opredeljuje ponovno uporabo kot prednostno nalogo v ravnanju z viri. Zato morajo izvajalci javnih služb vzpostaviti pogoje za izvajanje procesov ponovne uporabe, kar bo v našem primeru zagotavljalo trajnost po zaključku projekta na čezmejnem območju. Zajemamo še mesta Ptuj, Varaždin in Čakovec.

foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

dr. Klavdija Rižnar

okolje

94/95

Oživljanje tekstilnih odpadkov

A že zdaj je v Sloveniji vse več modnih dogodkov, kjer se oblikovalci predstavljajo z redizajnom rabljenih tekstilnih izdelkov. Ali ste pri zagotavljanju partnerjev pri izvedbi projekta sodelovali tudi z oblikovalci in oblikovalsko stroko? Kaj kažejo prve izkušnje Centrov za ponovno uporabo glede zanimanja za rabljene tekstilne izdelke?

Modni trendi se hitro spreminjajo. Hkrati pa države v razvoju izdelujejo precej cenejše tekstilne izdelke, ki prihajajo v naše trgovine. Zato lahko v prihodnje pričakujemo še naraščanje količin rabljenega in odpadnega tekstila. Zadnje smernice oblikovalcev na tem področju, mislim na re-dizajn rabljenih tekstilni izdelkov, postajajo trajnostne v modni industriji z vse večjo odgovornostjo do okolja.

Zato smo tudi v projektu Poreteks zagotovili sodelovanje čezmejnega partnerstva: ORZ, JS Ptuj, ČAKOM, JARA, ČAKRA, EVOLUTION, z lokalnimi oblikovalci za razvoj programa inovativne obnove rabljenih tekstilnih izdelkov.

Potekal bo v okviru modnih delavnic z namenom usposabljanja različnih ciljnih skupin za pridobitev veščin, znanja in izkušenj. Tako bo dana možnost kasnejše samozaposlitve na tem področju. Nastali re-dizajn tekstilnih proizvodov se bodo ob koncu projekta predstavili širši javnosti v okviru treh čezmejnih modnih revij: Ptuj – Čakovec – Varaždin.

Pri tekstilnih odpadkih boste proučevali dva cilja – ponovno uporabo, pri čemer je v ospredju redizajn, modna izdelava in reciklaža, ki bi omogočala proizvodnjo izolacijskih plošč.

Za kakšen tehnološki postopek reciklaže gre?

Projekt Poreteks ponuja nekaj praktičnih rešitev. Vzpostavlja sodobni sistem informiranja mobilnih aplikacij za pravilno ravnanje z odpadki in sistem zbiranja rabljenega tekstila na 20 lokacijah projektnega območja. Spodbuja ponovno uporabo rabljenega tekstila v modnih delavnicah in njegovo recikliranje. Reciklaža odpadnega tekstila v projektu Poreteks vključuje primer izolacije, ki je izdelana v Sloveniji, saj želimo s tem spodbuditi k razvoju domačega znanja. Gre za izolacijo FonaTerm® - granular.

To je izolacija iz kosmičev tekstilnih ostankov.

Dodane so ji snovi za zaviranje gorljivosti, povečanje obstojnosti in zaščito pred insekti ter zajedalci. Testiranje bo izvedeno to zimo na upravni stavbi projektnega partnerja.

Preliminarni rezultati toplotno izolativnih lastnosti bodo pomembno vplivali na razvoj zelenih tehnologij na čezmejnem območju, kjer so klimatska območja in podnebni tipi enaki.

Torej se bodo rezultati vašega projekta kazali tudi v razvoju socialnega podjetništva v Sloveniji?

Aleksander Zupančič, Komunala Brežice:

1.

V letu 2014 smo izvedli številne akcije in projekte na področju ozaveščanja uporabnikov, in sicer ob svetovnem dnevu voda, zemlje in ob tednu mobilnosti. Veliko pozornosti namenjamo ozaveščanju otrok in mladine s pomočjo ekoloških projektov v sodelovanju z vzgojno varstvenimi in izobraževalnimi zavodi: Naj omenim Ekološki projekt OHRANIMO ČISTO OKOLJE za šolsko leto 2014/2015. V program smo vključili celodnevne obiske komunale po šolah, kjer smo otrokom na preprost način približali našo dejavnost. Projekt bomo zaključili z izvedbo eko kviza in eko tržnice ob koncu šolskega leta.

V

projektu POZOR(!)NI ZA OKOLJE skozi šolsko leto 2014/2015 je osrednja tema znižanje ogljičnega odtisa. V sodelovanju z Gimnazijo Brežice se pri projektu osredotočamo na osveščanje srednješolcev in širše javnosti o pravilnem ravnanju z okoljem.

V

letošnjem letu smo pričeli z izdajo lastnega glasila Komunalko, ki ga prejmejo vsi uporabniki na dom. Vključuje stalne rubrike o novostih s področja delovanja podjetja, aktualne teme s področja varovanja okolja in naravnih virov ter razvedrilne vsebine.

na Hrvaškem, saj pri njih šele vzpostavljajo sistem celovitega ravnanja z odpadki?

Projekt posredno spodbuja socialno podjetništvo. Težje zaposljivi imajo možnost, da se z usposabljanjem priučijo za novo delovno mesto. Trenutno se v slovenskem in hrvaškem prostoru soočamo s povečevanjem brezposelne delovne sile, ki bi lahko našla svoje delo tudi na segmentu ponovne uporabe tekstilnih izdelkov in recikliranja. Neposredni učinek projekta bo izdelava poslovnega načrta za uporabo tekstilnih odpadkov kot surovin za ponovno uporabo in recikliranje ter čezmejnega dokumenta »Odpadni tekstil za okoljsko prihodnost«. Na podlagi projektnega prizadevanja je ptujska lokalna skupnost vzpostavila pogoje, da je Ptuj pridobil Center ponovne uporabe v okviru socialnega podjetništva.

Na Hrvaškem ni sistemske in širše dostopne možnosti oddaje še uporabnih oblačil. Ljudje veliko večino odvržejo kot odpadke v zabojnike ali v naravo. Del, ki ga zberejo humanitarne organizacije, pa je zanemarljiv v primerjavi s celotno količino tekstilnih odpadkov. Priložnosti na področju ponovne uporabe in recikliranje rabljenega tekstila so še toliko večje, saj je po podatkih Hrvaške količina različnih uvoženih tekstilnih izdelkov na letni ravni 38.000 ton, v Sloveniji 18.000 ton. Čezmejna izmenjava razvitega »know-how« na področju ponovne uporabe in recikliranja odpadnih tekstilov bo prispevala k implementaciji okvirne direktive o odpadkih na Hrvaškem. Med prvimi občinami, kjer bo vzpostavljen sistem ločenega zbiranja tekstilnih odpadkov, bosta Čakovec in Varaždin.

Poreteks je čezmejni projekt. Kakšne so razmere pri ravnanju s tekstilnimi odpadki

Kaj pridobita okolje in človek z drugačnim odnosom do tekstilnih odpadkov?

2

. Na področju ravnanja z odpadki bomo nadaljevali s poostrenim nadzorom pri ločevanju odpadkov na izvoru in tako dosegli, da se bo količina preostanka mešanih komunalnih odpadkov še zmanjševala. Tako bomo izločili še več koristnih frakcij. Država se lahko k »projektu za bolj zeleno naravo« vključi na več načinov, in sicer:

59 94/95

Država naj vzpostavi boljši stik s komunalci

okolje

Ti imajo v Sloveniji pomembno vlogo, saj še posebno pozornost posvečajo tekstilu in oblačilom. V centrih so na voljo kakovostna oblačila, blagovne znamke, ki jih ljudje kupijo po simboličnih cenah. Po prvih izkušnjah dr.

Marinke Vovk, ki je v dnevnem soustvarjanju in kontaktu s centri po Sloveniji, so na začetku opazili stigmo pri nakupih. Danes je tega zelo malo. V CPU Ljubljana je veliko oboževalcev “second-hand” oblačil, ker so prej kupovali v tujini. Zato ker se s tem ustvarjajo zelena delovna mesta, je zelo pomembno, da tekstil ostane v Sloveniji in se ne izvaža. Centri imajo tudi popravljalnice in šivalnice, kar pripomore k izdelavi novih izdelkov z dodano vrednostjo.

• z uvedbo davka na plastične vrečke (namen uvedbe bi bil sprememba potrošnikovih vedenjskih navad in zmanjšanje onesnaževanja, izkupiček pa bi bil namenjen za reševanje okoljske problematike), • Ministrstvo za okolje in prostor naj vzpostavi boljši stik z izvajalci gospodarskih javnih služb, da bi lažje razumelo izzive okoljske zakonodaje v praksi, • z javnimi razpisi za dodelitev sredstev za izvajanje programov za osveščanje uporabnikov, • z ukrepi za boljšo informiranost o razpoložljivih javnih razpisih s tega področja in za lažjo ter uspešnejšo prijavo za pridobitev nepovratnih sredstev.

S projektom Poreteks spodbujamo k inovativnemu pristopu ravnanja s tekstilnimi odpadki. Če odpadke dojemamo kot vir, to pozitivno učinkuje na različna področja, kot so: bolj trajnosten način potrošnje, trajnosten življenjski slog, večja okoljsko-družbena odgovornost, čistejše in bolj zdravo življenjsko okolje, večje zanimanje za okolje in nova lokalna delovna mesta.

Kaj menite kot strokovna poznavalka dogajanja v okolju – postaja zeleno življenje v Sloveniji trend ali ne?

Z namenom, da iz rabljenega tekstila izdelamo privlačna oblačila, bomo vplivali na spremembo splošne družbene zavesti. Zeleno življenje postaja trend. Mladi so med najpomembnejšimi promotorji »zelene mode«, zato lahko z inovativno obnovo oblačil v lokalnih delavnicah pripomoremo k bistvenemu zmanjšanju količin odpadkov, vplivamo na spremembo družbenega vzorca vedenja in spodbujamo zavedanje, da so viri omejeni. Hkrati se s ponovno uporabo ohranjajo elementi kulturne dediščine in oživljajo obrtni poklici.

december 2014

In Centri ponovne uporabe?

foto: arhiv podjetja

Okoljska pričakovanja 2015

60 94/95

okolje

Prebujena generacija in odpadki

Vsakdo v EU letno zavrže pol tone gospodinjskih odpadkov Evropska komisija je v 6. Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov (ETZO), ki je bil sicer namenjen zlasti živilskim odpadkom, objavila več zelo aktualnih podatkov in dejstev.

• Povpraševanje po naravnih virih je večje kot kdaj koli prej: pridobivanje kovin, mineralov, gradbenega lesa, zemlje in prsti ter pitne vode po vsem svetu se bo v 25 letih od leta 2005 do leta 2030 po napovedih povečalo za 75 %.

70 %

40 % • Leta 2010 se je velik delež (37 %) recikliranega papirja komunalnih trdnih odpadkov, ki predstavljajo 10 % vseh odpadkov, 1990 proizvedenih v EU, še vedno odlagal na odlagališča. Zdaj se namesto tega odpadki reciklirajo/kompostirajo (38 %) ali sežgejo z energetsko predelavo (21 %), kar je odvisno od skupine odpadkov.

recikliranega papirja

2009

• Avstrija, Nemčija in Belgija so reciklirale največji delež komunalnih odpadkov leta 2010 v Evropi. Na splošno je bilo v Evropi leta 2010 recikliranih 35 % komunalnih odpadkov, kar je občutno izboljšanje v primerjavi s 23 % leta 2001. Vendar bo veliko držav zelo težko izpolnilo obvezujoče cilje EU.

• Delež recikliranja papirja se je s 40 % leta 1990 povečal na več kot 70 % leta 2009. Za recikliranje papirja je potrebno 70 % manj energije kot za izdelavo iz primarnih surovin, celulozna vlakna (pridobljena iz lesa), ki se uporabljajo za izdelavo papirja, pa je mogoče glede na ocene ponovno uporabiti od 4- do 8-krat.

• Severnoameričan povprečno porabi približno 90 kilogramov (kg) virov vsak dan, Evropejec porabi približno 45 kg na dan in Afričan porabi približno 10 kg na dan. S skoraj 3 tonami na osebo na leto je Evropa celina z največjim neto uvozom virov.

• Količina zbranih plastičnih poporabniških odpadkov znaša zdaj 25,1 milijona ton, kar predstavlja povečanje za 2,4 % v primerjavi z letom 2010. Delež predelave je leta 2011 znašal skoraj 60 % in se še vedno povečuje.

• Zdaj se za izdelavo osebnih računalnikov, mobilnih telefonov, tabličnih računalnikov ter drugih novih elektronskih in električnih izdelkov po vsem svetu na leto porabi 320 ton zlata in več kot 7.500 ton srebra.

• Globalno povpraševanje po hrani, krmi in vlaknih se lahko poveča za 70 % do leta 2050.

• Glede na eno od študij bi se letni promet v sektorju upravljanja z odpadki in recikliranja v EU, če bi se zakonodaja EU o odpadkih izvajala v celoti, povečal za 42 milijard evrov, prihranili bi 72 milijard evrov na leto in do leta 2020 bi se ustvarilo 400.000 novih delovnih mest.

• V Evropi je približno tri četrtine milijarde naročnikov mobilnih telefonov s povprečno 125 mobilnimi telefoni na 100 naročnikov.

• E-odpadki - električni in elektronski odpadki (OEEO) spadajo v skupino odpadkov, katerih količina se v Evropi povečuje najhitreje, in sicer za 3-5 % na leto.

• V primerjavi s scenarijem običajnega poslovanja bi se s ciljem 0 % plastičnih odpadkov na odlagališčih do leta 2020, če se bo dosegel, zmanjšala tudi količina plastičnih odpadkov za 80 milijonov ton, kar je enako 1 milijardi sodčkov nafte ali 70 milijardam evrov.

• EU potroši veliko več, kot izvozi. Leta 2010 je EU uvozila več kot trikrat več materiala, kot ga je izvozila (šestkrat več v primeru goriv in rudarskih proizvodov).

• Povprečna letna poraba materialnih virov v EU-27 je približno 16 ton na osebo.

• Leta 2010 je skupna proizvodnja odpadkov iz gospodarskih dejavnosti in gospodinjstev v EU-28 znašala 2.506 milijonov ton. Leta 2010 je bilo približno 2.339 milijonov ton odpadkov obdelanih v EU-28; to vključuje tudi obdelavo odpadkov, ki so bili v EU uvoženi.

• Leta 2012 je bilo recikliranih ali kompostiranih 42 % obdelanih komunalnih odpadkov v primerjavi z 38 % leta 2008.

december 2014

gospodinjskih odpadkov vsako leto. Poleg tega se velike količine odpadkov ustvarijo z dejavnostmi, kot so proizvodnja (360 milijonov ton) in gradbeništvo (900 milijonov ton), oskrba z vodo in proizvodnja energije pa ustvarita še dodatnih 95 milijonov ton odpadkov.

Skupno proizvede Evropska unija do 3 milijarde ton odpadkov vsako leto.

• Danes porabi vsaka oseba v EU na leto 16 ton materiala, od česar se 6 ton zavrže, polovica teh odpadkov pa konča na odlagališčih.

• Povprečno vsak od 500 milijonov ljudi, ki živijo v EU, zavrže približno pol tone

• Ločeno se zbira in upravlja le ena tretjina električnih in elektronskih odpadkov (33 %).

Ostalo se odvrže na odlagališča (13 %) ali podstandardno obdela v EU ali zunaj nje (54 %).

• Povprečna življenjska doba mobilnega telefona se je do leta 2002 zmanjšala na 18 mesecev.

• Globalna proizvodnja plastike se je z 1,5 milijona ton leta 1950 povečala na 288 milijonov ton leta 2012, od česar se samo v Evropi proizvede 57 milijonov ton.

• Aluminij je najpogostejša kovina na Zemlji in tudi ena najbolj uporabnih kovin. Za proizvodnjo izdelka iz odpadnega aluminija se porabi 95 % manj energije, kot če bi za njegovo proizvodnjo uporabili primarne surovine.

V družbi BTC se že kar lepo obdobje ne posvečamo več samo podjetniškim vprašanjem, ampak na osnovi sprejete strategije razvoja, v kateri so zapisani ključni poudarki trajnostnega razvoja, v svoje letne poslovne načrte vpeljujemo in izvajamo posamezne konkretne projekte, namenjene okoljskemu in trajnostnemu napredku. Ko smo se pred leti v lastnem okolju začeli spopadati s povečanim obsegom odpadkov, z naraščanjem prometa ter vedno večjo porabo vode in energije, smo začeli ukrepati na svoj način. Najprej smo zgradili svojo ekološko postajo, v kateri načrtno zbiramo in razvrščamo 24 frakcij sekundarnih surovin. Pridobili smo certifikat za sistem ravnanja z okoljem po ISO standardu 14001, ki smo ga pozneje nadgradili z uvedbo lastnega poslovnega modela imenovanega ekoindeks, ki v svojem bistvu omogoča samouravnavanje v procesu zmanjševanja obremenjevanja okolja.

V zadnjih letih smo naredili še korak naprej in svojo iniciativo usmerili v energetsko učinkovitost. Postavili smo tri sončne elektrarne in eno vetrno, pridobili smo certifikat za sistem upravljanja z energijo ISO 50001, s tehnološkimi in infrastrukturnimi posodobitvami pa kontinuirano znižujemo porabo energije. Pomemben mejnik v letu 2013 je bil umestitev strateškega projekta Misija: Zeleno. Je ključni steber poslovanja družbe BTC. Letos je bila ustanovljena tudi istoimenska enota. Naša prizadevanja na področju trajnostnega razvoja so opazili tudi v strokovnih krogih doma in v Evropski uniji. To

foto: Aljoša Rebolj

ekonomske upravičenosti naložb kot tudi z vidika uresničevanja trajnostnega razvoja.

Miha Mermal, mag.

Z zelenimi sporočili ste opremili tudi dele vašega nakupovalnega mesta. Kako se potrošniki odzivajo na zelene spodbude?

dokazujejo pomembne nagrade in priznanja, ki jih je družba BTC prejela v zadnjih letih.

Kot ste omenili, ste pred leti razvili model Eko indeks, lani pa ste se odločili tudi za izvedbo strateškega projekta Misija: Zeleno. Kaj želite s tem sporočiti širši javnosti in potrošnikom?

S projektom Misija: Zeleno, pod katerim so združena vsa trajnostno in družbeno odgovorno naravnana dejanja družbe, postajamo pomembno gonilo zelene preobrazbe družbe. S temi aktivnostmi spodbujamo trajnostno ravnanje vseh svojih deležnikov, od zaposlenih in obiskovalcev do svojih poslovnih partnerjev in najmlajših.

Pomemben del predstavljajo t. i. zeleni agenti, ki na svojih področjih prispevajo k uresničevanju skupne misije. Zeleni agent je lahko vsak, ki je pripravljen delati v dobro prijaznega okolja in zelenega razvoja. To so zaposleni, poslovni partnerji, obiskovalci in vsi tisti, ki ravnajo zeleno in s svojimi dejanji spodbujajo druge.

Kako je Misija: Zeleno vpeta v poslovanje celotnega BTC Cityja?

Misija: Zeleno za nas predstavlja pomemben in inovativen projekt, zato smo ga v Strategiji razvoja 2020 postavili za enega temeljnih stebrov poslovanja. Združuje štiri ključna področja – okoljevarstvo, zeleno energijo, energetsko učinkovitost in družbeno odgovornost. V okviru projekta postopno spodbujamo trajnostno ravnanje vseh, zaposlenih, poslovnih partnerjev, obiskovalcev in širše družbene skupnosti.

Zelena ekonomija, ki v zadnjih letih postaja vse bolj vidna tudi v dejanskih ekonomskih učinkih, predstavlja nove podjetniške priložnosti za nas in naše poslovne partnerje, in sicer tako z vidika

Ljudje se vse bolj zavedajo pomena zdravega življenja in prijaznega odnosa do okolja in širše skupnosti. Pomembno vlogo pri vplivanju na navade in vedenja ljudi ima ozaveščanje, predvsem mladih. Ker se velike zgodbe začenjajo z majhnimi koraki, velja opozoriti, da bodo vse pomembnejšo vlogo imele mlajše generacije, ki bodo rasle v vrednotah okoljske in družbene odgovornosti, zato je ozaveščanje in izobraževanje ena ključnih aktivnosti, ki bodo imele pomemben vpliv v prihodnosti.

Del družbe BTC predstavlja logistika. Kako je v zeleno misijo vključen logistični center?

Logistična dejavnost v skladu s poslovno naravnanostjo družbe BTC dosledno sledi načelom trajnostnega razvoja. Z informatizacijo in uporabo novih komunikacijskih orodij ter boljšo organizacijo dela znižujemo porabo energentov, racionaliziramo prevoze, uvajamo brezpapirno poslovanje, hkrati pa znižujemo porabo energije v skladiščih. Na dveh skladiščnih objektih smo namestili tudi sončno elektrarno. Strokovna javnost je Logističnemu centru BTC podelila nagrado zelena logistika 2013.

Kakšni so vaši zeleni načrti za prihodnost?

Okoljska in družbena odgovornost postajata v današnjem času vse bolj pomembna in nujna.

Trajnostni razvoj je zaveza in obveza vsakega podjetja. Če tega dejstva ne bomo sprejeli vsi, bomo škodovali našim otrokom, našim zanamcem. Okoljske teme so vpete v naš vsakdan. Trajnostni razvoj je koncept, ki ga živimo.

Družba BTC bo iz leta v leto nadgrajevala nabor projektov, s katerimi izkazuje spoštovanje in razumevanje okolja, v katerem deluje. Osnova trajnostnega razvoja družbe BTC niso samo enkratne, všečne akcije, ampak je to dolgoročna usmeritev v prijazen odnos do okolja in širše družbene skupnosti. Pomemben v prihodnosti pa bo tudi skupen nastop. Skupaj zmoremo – bi se lahko glasilo sporočilo projektov, ki jih soustvarja družba BTC skupaj s svojimi zaposlenimi, s svojimi obiskovalci, s svojimi poslovnimi partnerji. Z vsemi tistimi, ki jim je mar, v kakšni družbi živimo, kakšno popotnico zapuščamo svojim otrokom.

december 2014

Začeli ste s skladišči, prelevili pa ste se v enega največjih nakupovalnih in poslovnih središč v tem delu Evrope. V zadnjih letih BTC City dobiva zeleno podobo. Kaj so glavno vodilo in temelji vaše zelene usmeritve?

okolje

»Zeleni agent je lahko vsak« Projekta Obnovimo slovenske gozdove in Zapni me s selotejpom sta le ena od številnih okoljskih in družbenih projektov, ki jih podpira družba BTC. S svojo odločitvijo in koraki na poti trajnostnega razvoja to nakupovalno mesto vse bolj dobiva zeleno podobo.

Kako in zakaj, je povedal direktor enote Misija: Zeleno Miha Mermal, mag.

61 94/95

Zeleno omrežje

V predelavo že več kot 99 % odpadkov mag. Vanesa Čanji

foto: arhiv podjetja

62 94/95

okolje

Trajnostni razvoj v družbi JUB

Skupina JUB je z okoli 570 zaposlenimi mednarodno podjetje, ki obsega trinajst odvisnih družb in posluje po Evropi in zunaj nje. Ima dva proizvodna obrata, v Sloveniji in Srbiji. 75 odstotkov

Trajnostni razvoj v družbi JUB

izdelkov prodajo pod lastno blagovno znamko na tuje

trge. V zadnjih desetih letih

izpostavljajo tri prelomnice:

leta 2004 so proizvedli in

prodali magičnih 100.000 ton izdelkov, leta 2010 so

zgradili Tehnološko raziskovalni center JUB d.o.o. in leta 2012

odprli obrat za proizvodnjo

izolacijskih plošč iz stiropora ter sistemskih plošč JUBIZOL.

To je pomenilo novo poglavje v proizvodnem asortimanu in december 2014

utrditev usmeritve k dolgoročni energetski učinkovitosti.

Varovanje okolja v proizvodni družbi, kot je JUB, kjer se srečujejo z množico različnih snovi ter več delovnimi procesi in postopki, terja obsežna interdisciplinarna znanja. »Predvsem pa je pomembno odgovorno ravnanje vseh zaposlenih in vedenje, da vsako neprimerno ravnanje in s tem povečano onesnaževanje okolja najbolj škoduje njim samim. Zavezanost k odgovornemu ravnanju z okoljem je naša dolgoletna usmeritev. Sodimo med tiste proizvajalce gradbenih materialov, ki so odgovoren odnos do okolja, racionalno rabo surovin in energije, rabo obnovljivih energetskih virov in druga trajnostna načela vključili v vsa področja svojega delovanja, še preden je to postalo "modna muha" ali ko je kaj od tega zahtevala zakonodaja,« poudarja vodja kakovosti in okolja Irena Svetlin .

Področje varovanja okolja je v vaši družbi nedvomno kompleksno. Čemu dajete prioriteto?

Družba JUB že vrsto let skrbi za zmanjševanje vplivov proizvodnje na okolje ter s tem za varovanje okolja tako na lokalni ravni kakor tudi širše. Pri tem je naš glavni cilj trajnostni razvoj in s tem zmanjševanje porabe virov oziroma uporaba obnovljivih virov, predvsem energije.

Področja naših aktivnosti za varovanje okolja in s tem trajnostnega razvoja so široka. Podstat vseh naših prizadevanj sta razvoj in proizvodnja uporabniku in okolju prijaznih izdelkov s čim manjšo porabo virov, tako energetskih

Irena Svetlin

na več kot dvajsetih trgih

kot snovnih, ter brez vsebnosti do okolja neprijaznih snovi. V ta sklop sodita proizvodnja izdelkov za zmanjševanje porabe energije pri uporabnikih (EPS, pasivne hiše) in uporaba surovin, proizvedenih po načelih trajnostnega razvoja, saj na svoje delovanje gledamo v skladu s konceptom od zibelke do zibelke. Po novem se temu reče tudi krožno gospodarstvo. Surovine nabavljamo v lokalnem okolju in tako zmanjšujemo CO2 izpuste zaradi krajšega transporta.

Hkrati je naša proizvodnja izdelkov locirana v bližini večjega števila potencialnih uporabnikov (Šimanovci v Srbiji in Dol pri Ljubljani), s čimer prav tako optimiziramo logistiko in s tem izpuste.

Obsežen del naših aktivnosti je namenjen uporabi energentov z manjšim emisijskim faktorjem in proizvodnji zelene energije. Z racionalno rabo energije na področju tehnologije, ogrevanja in razsvetljave znižujemo stroške in okoljski odtis.

Seveda ne smem pozabiti aktivnosti, kot so čiščenje odpadnih vod, preprečevanje nastajanja odpadkov, njihova predelava in ravnanje z nastalimi odpadki, varstvo pred hrupom, omejevanje izpustov v zrak in ne nazadnje redno izobraževanje in ozaveščanje zaposlenih glede problematike varstva okolja v družbi. To so za našo dejavnost pomembna področja.

Pri upravljanju z okoljem se najbrž naslanjate na sisteme upravljanja?

Kako komunicirate z zainteresiranimi javnostmi o dosežkih in izzivih s področja okolja?

Med prvimi, bilo je že leta 1999, smo pristopili k Programu odgovornega ravnanja (POR), ki ga koordinira GZS, Združenje kemijske industrije. POR, kot je strokovni javnosti znano, je zaveza in globalna pobuda kemijske industrije k trajnostnemu razvoju za izboljšanje svojega gospodarjenja na področju varovanja zdravja, varnosti in okolja. Poročilo, ki ga je potrebno pripraviti in predstaviti vsako leto, vsebuje opis delovanja družbe in spremljanje predpisanih kazalnikov s področja varstva okolja ter zdravja in varnosti pri delu. Tako je naše vsakoletno poročilo o odgovornem ravnanju na nek način tudi komunikacija z zainteresirano javnostjo v lokalnem okolju.

Na področju odpadkov ste letos naredili pomemben korak, saj ste dobili okoljevarstveno dovoljenje za predelavo lastnih odpadkov.

Na področju ravnanja z odpadki si v družbi JUB ves čas prizadevamo slediti hierarhiji ravnanja z odpadki, zato je na prvem mestu preprečevanje njihovega nastajanja oziroma njihova Vodstvo družbe JUB je že leta 1986 sprejelo načela trajnostnega razvoja kot nov koncept razvoja družbe. Takrat so pričeli z izgradnjo lastne biološke čistilne naprave za čiščenje tehnoloških in komunalnih vod. Kemijsko čistilno napravo za tehnološke odpadne vode so zgradili leta 1989. Omenjena čistilna naprava z nekaj nadgradnjami učinkovito deluje še danes, v tem času pa se je na njej očistilo preko 100 000 m3 tehnološke odpadne vode.

Lastna biološka čistilna naprava je z nekaj nadgradnjami delovala do leta 2008, ko je pričela delovati komunalna čistilna naprava Dol, v okviru javno zasebnega partnerstva z občino Dol pri Ljubljani.

Nosilec projekta in izgradnje čistilne naprave je bila družba JUB, ki je pridobila koncesijo za izvajanje javne službe varstva okolja na področju čiščenja odpadih voda v občini Dol. S tem projektom je družba JUB razširila skrb za čisto okolje zunaj svojega področja delovanja in pripomogla k trajnostnemu razvoju kraja.

63 94/95

foto: Borut Peterlin

ponovna uporaba ali predelava. Naš cilj, ki ga zasledujemo že ves čas, je oddaja vseh odpadkov, ki nastanejo pri delovnem procesu, v predelavo in s tem doseganje oziroma zasledovanje »zero waste« vizije. Pri tem smo v zadnjem času dosegli velike uspehe, kot ste izpostavili v vprašanju. Pridobili smo okoljevarstveno dovoljenje za predelavo lastnih odpadkov. Prav tako smo za določene odpadke, ki smo jih v preteklosti predajali odstranjevalcem odpadkov, našli ustrezno predelavo, zato smo tok teh odpadkov iz odlaganja lahko preusmerili v predelavo.

Tako smo v letošnjem prvem polletju oddali v predelavo več kot 99 % nastalih odpadkov.

Kaj je ključ za tako visok odstotek predelave odpadkov?

Ključ je dobro poznavanje virov nastanka odpadkov, dobro vodenje evidenc nastajanja in predaje odpadkov. Tako lahko spremljamo kazalnike nastajanja, predelave in oddaje odpadkov. Vendar pa omenjenih uspehov ne bi mogli dosegati brez obvladovanja odpadkov na njihovem viru. Odpadke je namreč potrebno ločevati že ob nastanku, ko jih je mogoče še kvalitetno ločevati . Naknadno ločevanje in sortiranje je skoraj nemogoče, pa tudi mnogo dražje. Zaradi tega imamo na vseh mestih nastanka odpadkov postavljene ekološke otoke oziroma zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov. Takih otokov za ločeno zbiranje je v družbi JUB kar okoli 70.

Kako ste k doslednemu ločevanju pritegnili zaposlene?

Potrebno je stalno izobraževanje in ozaveščanje vseh zaposlenih, predvsem pa zavedanje vseh zaposlenih in še posebno vodij oddelkov o njihovi odgovornosti na področju ločevanja odpadkov. Zelo dobrodošla je tudi kontrola kvalitete ločevanja nastalih odpadkov.

Pred končno oddajo odpadkov se le-ti pregledajo, sortirajo, balirajo ali kako drugače obdelajo ter hranijo na začasni deponiji odpadkov.

Začasno deponijo smo posodobili lani, v prihodnje pa jo želimo še dograditi, tako da bo ves prostor začasne deponije zaprt in pokrit. S tem bomo lahko pri ravnanju z odpadki preprečili vsakršne vplive na okolje.

Kako nadzorujete izpuste v zrak?

Za preprečevanje izpustov v zrak imamo na vseh virih prašnatih izpustov vgrajene učinkovite filtre, ki zadržijo prašne delce. Po zakonodaji moramo izvajati tudi redne meritve izpustov, tako na filtrih kakor tudi na ostalih izpustih v zrak. Meritve kažejo, da so izpusti pod mejnimi vrednostmi, določenimi z zakonodajo.

Kako pa je s hrupom?

Prav tako opravljamo redne meritve hrupa, ki kažejo, da je obremenjevanje okolja s hrupom pod zakonsko določenimi mejami.

Akcija »Vaša skrb za okolje šteje« Dr. Aleš Rotar, Krka:

V

Krki smo tudi v letu 2014 nadaljevali z intenzivno investicijsko dejavnostjo, ki je vključevala tudi vgradnjo optimalnih razpoložljivih tehnik za zmanjševanje vplivov na okolje. Med temi bi izpostavili postavitev termične oksidacije odpadnih plinov in postavitev absolutnih filtrov na vseh prašnih izpustih v novih obratih Krško in Notol 2, vgradnjo laminarjev v sekundarni usedalnik čistilne naprave ter nabavo vijačnih stiskalnih kontejnerjev za ločeno zbiranje odpadkov.

Z

avedanje o pomenu varovanja okolja pri vseh zaposlenih smo posebej krepili z objavami predlogov v sklopu akcije »Vaša skrb za okolje šteje«. Navedene aktivnosti se kažejo v izboljšanju številnih kazalnikov trajnostnega razvoja, med katerimi bi izpostavili zmanjšanje na odlagališče odloženih odpadkov za 43 %, povečanje učinkovitosti čiščenja odpadnih vod za 13 % ter povečanje količine ločeno zbranih uporabnih odpadkov za 11 %.

V

letu 2015 načrtujemo dograditev čistilne naprave z aerobno stabilizacijo odpadnega blata in številne druge aktivnosti, ki bodo prispevale k nadaljnjim pozitivnim učinkom na področju varstva okolja.

Omenili ste aktivnosti s področja učinkovite rabe energije. Že pred časom smo zamenjali večino zunanje razsvetljave z energetsko manj potratnimi sijalkami, ki imajo ustrezen sevalni kot, do leta 2015 pa planiramo zamenjavo vseh. Prav tako je na nekaterih območjih tovarne razsvetljava v nočnem času izključena in se vključi samo, ko senzor gibanja zazna prisotnost na tem območju. S tem zmanjšamo porabo električne energije ter zmanjšamo svetlobno onesnaženje.

december 2014

Drži, v veliki meri nam pomagajo pridobljeni certifikati ISO 9001, ISO 14001 in certifikat OHSAS 18001. V družbi na ravnanje z okoljem ne gledamo kot strošek, ampak v veliko primerih kot prihranek, saj manjša količina porabljenih virov in racionalno ravnanje z njimi pomenita tudi manjši strošek. Leta 2011 smo pridobili evropski znak Okoljska marjetica za izdelek JUPOL Junior, leta 2012 pa smo bili izbrani za Okolju prijazno podjetje ter prejeli priznanje Zelena misija za toplotnoizolacijski sistem JUBIZOL Comfort Cool.

okolje

Okoljska pričakovanja 2015

Globalna trajnostna prizadevanja pričakujejo vse odločnejše korake pristanišč v zeleno smer.

Kje v zadnjem desetletju v svetu in zlasti v EU opažate največje premike pristanišč? Katera pristanišča so dosegla največ?

Okoljsko najbolj napredna pristanišča imajo postavljene številne merilne naprave, ki on-line predstavljajo raven hrupa, koncentracijo različnih onesnaževal v zraku, porabo energije, kvalitete morja itd. Na ta način izkazujejo in dokazujejo uspešno okoljsko delovanje in transparentnost poslovanja. Na tem področju ocenjujemo, da smo tudi mi zelo aktivni ali celo prehitevamo, saj imamo prav za te namene posebno spletno stran www.zivetispristaniscem.si.

Zadnja leta se pristanišča usmerjajo tudi k energetski učinkovitosti, ki je seveda poleg okoljskih učinkov povezana z ekonomskimi.

Vzpostavili smo energetski management in že opažamo pozitivne učinke. Pri zmanjševanju emisij iz prometa, predvsem ladijskega, pa so severne države učinkovitejše in uspešnejše, saj zahtevajo uporabo čistejših goriv tudi v času plovbe in ne samo za čas, ko so ladje vezane v pristaniščih. Nekatera izmed teh pristanišč že omogočajo priklop ladij na električno omrežje.

Pri tem so lokalne emisije v zrak iz ladij nične in nivo hrupa iz ladij je minimalen.

Pristanišča so del prizadevanj za znižanje ogljičnega odtisa celotnega transportnega sektorja. Za ta namen EU namenja določena sredstva. Katere investicijske premike v EU pričakujete v tej finančni perspektivi? Že v dosedanji finančni perspektivi smo imeli

mag. Franka Cepak

Pristaniška dejavnost po svoji naravi nima majhnega vpliva na okolje, zato je spremljanje in obvladovanje vplivov na okolje med ključnimi izzivi odgovornih pristanišč. Kot pojasnjuje pooblaščenka za varstvo okolja v Luki Koper, d.d., mag. Franka Cepak, so za vse luške dejavnosti med prvimi evropskimi in kot edini med jadranskimi pristanišči vzpostavili že leta 2000 sistem ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001.

Leta 2006 so ga nadgradili v ISO 14001:2004, leta 2009 pa so pridobili shemo varovanja okolja EMAS. Luka Koper upravlja celotno območje pristanišča, kar podjetju omogoča, da je na vseh terminalih in v vseh dejavnostih vzpostavljen sistem varovanja. Skladno z novimi zakonskimi zahtevami nad sistemom bdi okoljski manager družbe. V začetku 2010 so pridobili okoljevarstveno dovoljenje za celotno območje pristanišča, novembra letos pa jih je razveselila prestižna nagrada združenja evropskih pristanišč ESPO.

foto: Boštjan Čadej

Slovenska luka ob boku najbolj zelenih pristanišč

Mag. Franka Cepak

64 94/95

okolje december 2014

Mag. Franka Cepak, okoljski manager Luke Koper, d.d.

na področju okoljskih tem več uspešnih projektov, CLIMEPORT (Mediteran), SAFEPORT (Slovenija-Italija), GREENBERTH (Mediteran), GREENCRANES (TEN-T) ipd., preko katerih smo uspeli zagnati pomembne okoljske aktivnosti pristanišča. Pričeli smo z obravnavanjem energetske učinkovitosti in zmanjševanjem ogljičnega odtisa. Prav na to temo je bil projekt CLIMEPORT, kjer je bila pripravljena metodologija za izračunavanje ogljičnega odtisa pristanišč. Ta projekt je na koncu prejel tudi bronasto nagrado s strani International Association of Ports & Harbors (IAPH) v Los Angelesu.

Podobno bomo nadaljevali v novi finančni perspektivi 2014-2020 pri programih teritorialnega sodelovanja, Horizon 2020 in Life. Največ aktivnosti bo posvečenih obvladovanju hrupa, alternativni rabi morskih sedimentov, energetski učinkovitosti in dodatnemu zmanjševanju emisij iz pristanišča.

Koprsko pristanišče že vrsto let sistematično vlaga v zniževanje svojega okoljskega odtisa.

Kako je vaša okoljevarstvena služba vpeta v upravljanje podjetja?

Za izvajanje programov in uresničevanje ciljev na področju varstva okolja skrbijo v posameznih organizacijskih enotah in terminalih. Za tiste programe, ki vključujejo več enot in skupno infrastrukturo, pa skrbi naša služba Področje varovanja zdravja in ekologije. Ima svetovalno, nadzorno, razvojno in operativno vlogo. To pomeni, da smo vpeti že pri zasnovi novega projekta ali pri lansiranju nove ideje, nadzorujemo izvedbo ter ugotavljamo okoljsko učinkovitost

65 bomo tudi nadaljevali aktivnosti izboljšanja energetske učinkovitosti pristaniških dejavnosti.

Vsako leto ocenjujemo luške okoljske vidike, posredne in neposredne vplive, po lastni izdelani metodologiji, ki je usklajena z zahtevami standarda ISO 14001, EMAS regulative in zahtevami BS OHSAS 18001. To izvajamo enkrat letno na skupni luški okoljski delavnici. Vseh identificiranih okoljskih vidikov imamo trenutno 116.

Med pomembne luške okoljske vidike uvrščamo rabo pitne vode, emisije/imisije prašenja pri storitvah, izvajanje internega transporta z dieselskimi pogoni, rabo električne energije in goriva, nastajanje hrupa v pristanišču in poglabljanje morskega dna ter odlaganje izkopanih sedimentov. Pomembni vidiki so tisti, kjer smo prejeli kakšno pritožbo lokalne skupnosti ali kjer ocenjujemo, da ni bilo napredka pri reševanju oziroma da ne dosegamo želenega cilja.

Včasih so razlog za nedoseganje cilja potrebni veliki finančni vložki. Za tiste vidike, ki so ocenjeni kot pomembni, imamo tudi postavljene merljive cilje ter izdelane programe oziroma aktivnosti, kako bomo dosegli zastavljene cilje.

Na koncu leta ugotavljamo učinke in vrednotimo dosežene rezultate. Prikažemo jih v letnem okoljskem poročilu, ki je dosegljivo na spletni strani www.zivetispristaniscem.si.

Kje dosegate najboljše rezultate?

Pri zmanjševanju prašenja, pri zmanjševanju svetlobnega onesnaženja, kjer smo prilagodili skoraj že vsa svetila, in pri ravnanju z odpadki, saj uspemo ločeno zbrati kar 87 % odpadkov.

Kje ostajajo največji okoljski izzivi?

V prihodnje se bomo dodatno posvečali zmanjševanju ravni hrupa proti mestnem jedru Kopra, kar predstavlja velik tehnični in finančni izziv.

Na področju alternativne rabe morskih sedimentov smo naredili že precej raziskav in trenutno aktivno delamo na možnosti izdelovanja opeke.

Morski sedimenti v luškem akvatoriju niso onesnaženi, kar olajša možnosti alternativne rabe. Zaključili bomo tudi projekt posodobitve in uskladitve razsvetljave še na Kontejnerskem terminalu. Pomeni, da bo naš delež svetlobnega toka, ki bo seval navzgor, enak 0 %. Intenzivno

V finalu za nagrado, ki jo združenje vsako leto podeljuje okoljsko najbolj prijaznim in družbeno odgovornim pristaniščem v Evropi, smo premagali veliko večja pristanišča, kot so špansko Huelva, portugalsko Lizbona, francosko Marseille in nizozemski Rotterdam. Tovrstna nagrada predstavlja za nas največji okoljski dosežek, skupaj s certifikatom EMAS in nagrado EUREM za energetski koncept. Ponosni smo na te dosežke.

Koncept projekta »No waste, just resources!« je bil pokazati, kako je možno tudi s pomočjo odpadkov znižati emisije oziroma vplive pristanišča in to ne samo na papirju v obliki raziskave, temveč v praksi. Odpadke razumemo in pretvorimo v surovino, kjer je le to mogoče, smiselno in za nas uporabno. Tako smo za preprečevanje prašenja vpeljali postopek nanašanja papirniškega mulja na kupe premoga in železove rude, ki ju skladiščimo v pristanišču. Vpeljana rešitev se je izkazala kot zelo učinkovita, saj se pri nanašanju papirniškega mulja tvori trpežna skorja. Mešanico papirniškega mulja in vode nanašamo sproti, dnevno. Dodatna prednost tega postopka je, da pri tem ne vplivamo na kakovost premoga ali železove rude. Pri nanašanju tudi ne povzročamo nobenih drugih dodatnih emisij.

Povrhu imamo prijetnejši izgled kupov premoga in železove rude, ki so sedaj beli.

Imate tudi kompostarno.

Da. Že desetletja imamo v luškem centru za ravnanje z odpadki svojo kompostarno, kjer luške in biološke odpadke (rjavi komunalni zabojnik) Mestne občine Koper predelujemo v kompost. Na sploh smo pri ločevanju odpadkov zelo uspešni. Ker imamo v pristanišču precej odpadnega (čistega) lesa, ki nastane pri čeljenju, smo se odločili, da bomo za kurjavo luške upravne stavbe in sosednjega objekta Pristan raje uporabili luško biomaso in pri tem zmanjšali porabo fosilnih goriv. Kot zadnjo rešitev pa smo opisali program za izdelovanje opeke iz luškega morskega sedimenta. Prizadevamo si najti trajno rešitev, torej trajno proizvodnjo opek iz morskega sedimenta.

Želimo vam, da zakorakate vanj s čistimi mislimi in odločnimi koraki!

Srečno 2015 december 2014

Katere okoljske vidike sistematično upravljate?

Kako te vidike nadgrajujete oziroma identificirate nove?

Za projekt »No waste, just resources!« (sistem prekrivanja razsutih tovorov z odpadno celulozo, uporaba odpadnega lesa, ki nastaja pri pretovoru blaga za ogrevanje prostorov upravne stavbe, kompostiranje - predelovanje organskih odpadkov v kompost in uporaba morskih sedimentov za izdelovanje zidakov in drugega gradbenega materiala) ste novembra prejeli prestižno nagrado združenja evropskih pristanišč ESPO. S čim ste navdušili komisijo?

Promocija

izdelane rešitve, če je to seveda možno.

Pripravljamo cilje, ki jih želimo doseči na področju ravnanja z okoljem, ter skrbimo, da so izdelani programi, ki bodo pripomogli k doseganju zastavljenega cilja.

94/95

Prihaja novo leto ... priložnost za nove odločitve, nove ideje, uspeh in srečo.

okolje

Kupi premoga z nanešenim papirniškim muljem v Luki Koper(levo). Zidaki iz luškega morskega sedimenta.

Država hoče več, zato bi skrajšala seznam oproščenih mag. Vanesa Čanji

foto: www.shuttersot.com

66 94/95

okolje

Okoljske dajatve za emisije CO2

Med vladnimi »zelenimi« ukrepi, s katerimi naj bi polnila državno blagajno, naj bi bila tudi sprememba Uredbe o okoljski dajatvi za obremenjevanje okolja z emisijo CO2. Spremembe

Okoljske dajatve za emisije CO2

uredbe naj bi zmanjšale

oprostitev plačila omenjene dajatve in tako državi v letu

2015 navrgle dodatnih 30

milijonov evrov. Vprašanje je,

ali so izvedljive oziroma kaj

bi pomenile za gospodarstvo in razvoj? Gospodarstvo se

odločno zavzema, da ga država z okoljskimi dajatvami ne bi

dodatno obremenila. Odločitev bo znana do konca leta.

S

pomnimo, da so na podlagi Uredbe o okoljski dajatvi za obremenjevanje okolja z emisijo CO 2 tri kategorije oprostitve plačila okoljske dajatve. Prva oprostitev velja za gorivo, ki se rabi v napravi, ki je vključena v shemo trgovanja z emisijskimi kuponi, če upravljavec naprave opravlja energetsko intenzivno dejavnost. V Sloveniji je takih naprav oziroma podjetij 51. Druga oprostitev velja za gorivo, ki se rabi v mali napravi, ki je na podlagi Direktive 2009/29/ES o shemi trgovanja z emisijskimi kuponi izključena iz trgovanja, ker so tako želeli njihovi upravljavci. Takih naprav oziroma podjetij je 25. In tretja vrsta oprostitve velja za gorivo, ki se rabi v napravi de minimis. To so naprave, ki zaradi spremenjene definicije naprave v Direktivi 2009/29/ ES o shemi trgovanja z emisijskimi kuponi ne izpolnjujejo več pogojev za napravo in za to niso več vključena v trgovanje z emisijskimi kuponi. Take naprave oziroma podjetja so v Sloveniji štiri.

december 2014

S

hema oprostitev plačila okoljske dajatve za obremenjevanje okolja z emisijo CO2 na podlagi sedaj veljavne Uredbe velja le do konca letošnjega leta, zato je potreben medresorski dogovor. Ministrstvo za okolje in prostor usklajuje stališča z Ministrstvom za finance, Ministrstvom za infrastrukturo in Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter gospodarstvom.

Zmanjšanje oprostitve plačila za 25 %?

T

a okoljska dajatev je do sedaj v proračun prispevala od 120 do 130 mio evrov, prav toliko pa je bilo oprostitev plačila okoljske dajatve po dosedanji shemi. Ministrstvo za finance vidi to dajatev v kontekstu zelene davčne reforme, zato predlaga, da se obseg oprostitev plačila »CO2 dajatve« zmanjša za cca 25 %. Gospodarstvo plačuje okoljsko dajatev v višini 14,4 EUR/tono emisij CO2, medtem ko tržna cena za nakup emisijskega kupona za podjetja, vključena v shemo trgovanja z emisijskimi kuponi, znaša 4 do 5 EUR/tono emisij CO2. Ministrstvo za finance izpostavlja, da je potrebno upoštevati, da podjetja, ki so oproščena plačila okoljske dajatve, plačajo minimalno davčno stopnjo za porabo energenta, določeno v Prilogi I Direktive 2003/96/ES o obdavčitvi energentov.

Gospodarstvo za postopen prehod

M

inistrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo to dilemo gleda v kontekstu postopne zelene davčne reforme. Oprostitev plačila okoljske dajatve bi po njihovem mnenju vezali na izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije ali obnovljivih virov energije. Nova shema bi morala dati podjetjem dolgoročno vizijo, saj

67 M

inistrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo se zavzema za model postopnosti, in sicer da se upravičene oprostitve plačila okoljske dajatve postopoma zmanjšujejo do višine dajatve, ki bi kompenzirala nizko tržno ceno emisijskih kuponov v sistemu trgovanja z emisijskimi kuponi. V obdobju 5 let bi se na primer obdavčitev povečala od 0 do 100 %.

Dodatne obremenitve cokla konkurenčnosti

M

inistrstvo za infrastrukturo je izpostavilo finančno situacijo dveh največjih termoenergetskih podjetij, in sicer TET in TEŠ. V Sektor

državah, s katerimi Republika Slovenija trguje z električno energijo, proizvajalci električne energije, ki so vključeni v shemo trgovanja z emisijskimi kuponi, ne plačujejo dodatnih dajatev in torej nimajo dvojne obdavčitve. Predvsem pa ni uvedena v državah, kjer se večina električne energije proizvede iz premoga. Po mnenju Ministrstva za infrastrukturo je nesmiselno po eni strani razmišljati o dodatnem obdavčevanju termoobjektov, po drugi pa razmišljati o mehanizmih za rezervne kapacitete (CRM), s katerimi bi jih v razmerah nizkih cen električne energije obdržali v obratovanju. Vsaka dodatna obdavčitev proizvodnje električne energije v termoenergetiki v Sloveniji prizadene v glavnem Holding Slovenske Elektrarne. To pomeni, da se povečuje verjetnost unovčitve državnega poroštva za kredit, najet pri Evropski investicijski banki za graditev bloka 6 TEŠ.

L

P

Nevarnost dvojne obdavčitve

ovišana okoljska dajatev bi imela vpliv tudi na ceno električne energije na položnicah. Če se cena okoljske dajatve poveča za 1 EUR/t CO2, se lastna cena proizvodnje električne energije v TEŠ poveča za okoli 2 %. Povečanje lastne cene proizvodnje za 2 % pomeni 1,2 EUR/MWh. Analiza cen končnih odjemalcev trenutno kaže, da bi se cene za končnega odjemalca spremenile na vsak dodaten EUR /t CO2 približno 0.7 % za povprečnega gospodinjskega odjemalca in skoraj 1,2 % za industrijski odjem.

Emisije 2013 v t CO2

100 % finančna obremenitev ob sedanji ceni za EO, EUR

Termoenergetika

5.072.808

72.033.873

Industrija

1.760.487

24.998.915

Preglednica 1: Količina emisij v t CO2 in višina oprostitev podjetij, ki so vključena v shemo trgovanja z emisijskimi kuponi in so oproščena plačila okoljske dajatve Sektor Termoenergetika

1 EUR/t CO2 2 EUR/t CO2 3 EUR/t CO2 4 EUR/t CO2 5 EUR/t CO2 5,1

10,2

15,3

20,4

25,5

Industrija

1,7

3,4

5,1

6,8

8,5

Skupaj

6,8

13,6

20,4

27,2

34,0

Preglednica 2: Scenariji finančnih posledic zmanjšanja oprostitev plačila CO2 dajatve v mio EUR in povečanja prilivov v proračun RS v 2015 Sektor Termoenergetika Industrija Skupaj

2015

2016

2017

2018

2019

14,4

28,8

43,2

57,6

72,0

4,9

9,96

14,8

19,7

24,9

19,3

38,7

58

77,3

96,9

Preglednica 3: Finančna obremenitev v mio EUR v primeru 20 % letnega zmanjševanja oprostitev plačila okoljske dajatve Sektor

EUR t/CO2

potrebno povečanje prilivov v mio EUR v 2015

Termoenergetika

4,5

22,2

Industrija

5,0

8,5

Skupaj

9,5

30,7

Preglednica 4: Ocena finančnih posledic obremenitev industrijskih podjetij, ki so prejeli brezplačno emisijske kupone v višini 5 EUR t/CO2

okolje

Č

94/95

ahko se zgodi, da električne energije iz TEŠ ne bo možno prodajati, če bo lastna cena večinoma nad tržno ceno in bi obratovanje pomenilo izgubo, ki bi jo trpela skupina HSE. Zato bi uvedba plačila okoljske dajatve oziroma zmanjšanje oprostitve plačila, ki bi veljalo za termoelektrarne le v Sloveniji, bolj vplivala na položaj TEŠ kot pa na ceno električne energije z naslova okoljske obremenitve (preglednice 1-4). e bi želeli dobiti dodatnih 30 mio EUR proračunskih sredstev z zmanjšanjem oprostitev plačila okoljske dajatve, bi morali zmanjšati oprostitve plačila okoljske dajatve za industrijska podjetja tako, da bi ta plačala 5 EUR/t CO2. To bi omogočilo proračunske prilive v višini 8,5 mio EUR. Termoenergetika bi plačala 4,5 EUR/t CO2, kar bi omogočilo dodatne proračunske prilive v višini 22,2 mio EUR.

M

inistrstvo za infrastrukturo se s takim predlogom ne strinja. Opozarja, da za energetsko intenzivno industrijo oziroma zavezance, ki so vključeni v sistem trgovanja z emisijskimi kuponi, veljajo isti pogoji v vseh državah članicah EU. Določeno količino emisijskih kuponov prejmejo brezplačno zaradi tveganja "odlivanja ogljika" v tretje države. Ta količina se vsako leto znižuje. Če imajo podjetja presežne emisije, morajo emisijske kupone že sedaj kupiti na trgu. Trenutna cena emisijskega kupona je med 5 do 7 EUR/t CO2.

V

elika Britanija je edina EU država, ki ima za te zavezance uvedeno CO2 dajatev, s katero kompenzira nizko ceno emisijskih kuponov. Poleg Velike Britanije bi bila Slovenija torej edina država, ki bi imela za energetsko intenzivna podjetja, ki so hkrati vključeni v shemo trgovanja z emisijskimi kuponi, dvojno obdavčitev. To bi povzročilo nekonkurenčnost energetsko intenzivne industrije v primerjavi z ostalimi državami EU. Potencialna CO2 dajatev bi se skoncentrirala na 36 delujočih energetsko intenzivnih industrijskih podjetij v Sloveniji.

Posledica novih davčnih obremenitev bi bilo poslabšanje mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, saj ta podjetja prispevajo 18 % celotnega izvoza Republike Slovenije.

N

aj omenimo, da sta poleg preteklih dvigov okoljsko-energetskih obremenitev (trošarine in prispevki) za leto 2015 napovedana še dvig prispevkov iz naslova obnovljivih virov energije – OVE (podvojitev prispevka za zemeljski plin) in dvig prispevkov iz naslova učinkovite rabe energije – URE. Iz tega naslova je bila poraba energentov v napravah, ki so vključene v shemo trgovanja z emisijskimi kuponi, do sedaj oproščena plačila okoljske dajatve. Nova dajatev naj bi jih po oceni GZS obremenila za 5,4 mio EUR, kar prav tako vpliva na konkurenčnost podjetij, ki so veliki porabniki energije.

december 2014

naj bo dolgoročno usmerjena v okolju prijazno proizvodnjo. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je izpostavilo, da so podjetja, ki so vključena v shemo trgovanja z emisijskimi kuponi in oproščena plačila okoljske dajatve, v letu 2013 ustvarila 90 mio EUR negativnih poslovnih izidov oziroma izgube (če ne štejemo Krke, ki je imela 164 mio EUR dobička). V omenjenih podjetjih je preko 15.000 zaposlenih. Če bi zmanjšali oprostitve plačila okoljske dajatve, bi to za omenjena podjetja pomenilo dodatnih 16 mio EUR stroškov, kar bi še povečalo izgubo. Če bi kakšno izmed teh podjetij šlo v stečaj, bi bili prilivi v proračun veliko manjši kot planiranih 16 mio EUR že z naslova prispevkov.

Pogoj za črpanje sredstev EU bo zrelost projektov Urška Košenina

foto: Jean-Francois Badias

68 94/95

logistika

Intervju s komisarko Violeto Bulc

Od imenovanja nove Evropske komisije mineva dva meseca.

Violeta Bulc je prevzela transport, kjer se ne bo srečala samo z razvojem prometnega

Intervju s komisarko Violeto Bulc

sektorja v EU in z izgradnjo novih koridorjev, ki naj bi

Violeta Bulc

drugače povezali Evropo, pač pa tudi z negativnimi vplivi

prometa na okolje. Povezovanje

Evrope bo Evropska komisija podpirala tudi z inovacijami

pri vzpostavitvi infrastrukture

za alternativna goriva. Na

vprašanje, kje je Slovenija v

evropskih prometnih koridorjih, komisarka izpostavlja glavne

železniške proge, ki so del

vseevropskega prometnega omrežja. Za sredstva pa bo

potrebno pripraviti projekte.

Kateri so glavni izzivi EU na področju prometa? Katerim projektom bi morali v novi finančni perspektivi dati prednost?

Evropski prometni sektor zaposluje več kot 11 milijonov ljudi in je zelo pomemben za uspešnost celotnega gospodarstva. Če želimo ustvariti kar najboljše gospodarske razmere, moramo odpraviti ovire na notranjem prometnem trgu. Komisija je v ta namen denimo predlagala odprtje domačih trgov za železniški potniški promet, uvedbo pravil za dostop do trga pristaniških storitev in racionalizacijo izvajanja storitev navigacijskih služb zračnega prometa. Z Evropskim parlamentom in Svetom EU moramo zaključiti pogajanja o teh temah. Tudi v zvezi z enotnim prometnim prostorom je pred nami nov izziv: trg storitev domačega cestnega tovornega prevoza še vedno ni dostopen tujim prevoznikom.

december 2014

Kaj pa energenti?

Promet v veliki meri še vedno temelji na naftnih derivatih, zato je izpostavljen pretresom zaradi nihanja cen nafte in zanesljivosti oskrbe. Če se bodo trenutna gibanja nadaljevala, ne moremo pričakovati bistvenih sprememb. Če želimo biti kos današnjim izzivom glede odvisnosti od nafte in s tem povezanim gospodarskim, okoljskim in družbenim učinkom,

Prednost pri financiranju EU bodo imeli projekti z velikim strateškim pomenom za EU, projekti, ki najbolj vplivajo na kakovost in učinkovitost evropskega omrežja kot celote. moramo začeti spreminjati stare vzorce in navade. Zato se bom zavzemala za temeljite reforme v prometnem sektorju in razvoj alternativnih goriv, ki bi lahko postopno nadomestila nafto. Pri izgorevanju nafte nastajajo emisije toplogrednih plinov in onesnaževal.

To ogroža podnebje, okolje in zdravje ljudi ter družbi povzroča ogromne stroške. Z uvedbo emisijskih standardov EURO smo na področju onesnaževanja zraka dosegli velik napredek.

Od leta 1990 se je količina emisij onesnaževal, ki jih povzroča cestni promet, zmanjšala za približno polovico. Vendar je škoda zaradi lokalnega onesnaževanja v mestih še vedno zelo visoka. Promet je odgovoren za okoli 24 % emisij toplogrednih plinov v Evropi. Zunanji stroški prometa, stroški, ki jih ne plačajo uporabniki, ampak jih krije družba, vključno z nesrečami, podnebnimi spremembami,

69 Ko izvajamo določene ukrepe v zvezi z oskrbo z energijo, onesnaženostjo, podnebnimi spremembami v skladu z načeloma „uporabnik plača“ in „onesnaževalec plača“, moramo ohraniti konkurenčnost prometnega sektorja in celotnega gospodarstva. Zato bo treba izvesti potrebne naložbe v inovativna goriva, pametne tehnologije in infrastrukturo, ki bodo podprla širitev teh tehnologij in spodbudila celotno gospodarstvo. Treba je poudariti, da tu ni navzkrižja interesov, če bomo izbrali pravo kombinacijo političnih ukrepov in poskrbeli za pravilno upravljanje.

Projekt je treba ob vložitvi prošnje za finančna sredstva EU kar najbolje pripraviti na začetek izvajanja.

Dokončanje vseevropskega jedrnega prometnega omrežja (TEN-T) je ena od prednostnih nalog za zagotovitev dolgoročne konkurenčnosti Unije. Prednost pri financiranju EU bodo imeli projekti z velikim strateškim pomenom za EU, projekti, ki najbolj vplivajo na kakovost in učinkovitost evropskega omrežja kot celote.

Gre za različne predhodno določene projekte v sklopu devetih koridorjev vseevropskega jedrnega omrežja TEN-T in druge pomembne odseke v okviru strateških večmodalnih povezav TEN-T. Cilj teh projektov je predvsem odpraviti ozka grla ter zgraditi manjkajoče odseke zlasti na čezmejnih območjih in železniške povezave do najpomembnejših pristanišč in letališč oziroma po možnosti do celinskih vodnih poti. Posebno pozornost bomo namenili tudi usklajeni izvedbi tako imenovanih horizontalnih prednostnih nalog, kot so sistemi EU za upravljanje vseh vrst prometa, nove tehnologije za zmanjšanje okoljskih vplivov prometa, povečanje varnosti v prometu in aplikacije za večjo učinkovitost večmodalnega prevoza potnikov in tovora.

Rok Svetek, direktor podjetja Schenker Slovenija, je v pogovoru za našo revijo EOL dejal, da Slovenija ni del 10. evropskega prometnega koridorja.

Slovenija je v privilegiranem položaju, saj so njene glavne železniške proge del vseevropskega prometnega omrežja. Z izjemo odseka med Ljubljano in Jesenicami so celo v jedrnem omrežju in tvorijo del dveh koridorjev jedrnega omrežja: baltsko–jadranskega koridorja in sredozemskega koridorja oziroma

Pravite, da vseevropski koridorji pri izvajanju infrastrukturne politike EU niso več pomembni?

Tako je. Nekdanji 5. koridor je zdaj del sredozemskega koridorja jedrnega omrežja in je upravičen do sofinanciranja EU tako kot drugi deli jedrnega omrežja.

Dobra priprava projektov je seveda prvi pogoj za uspešno pridobitev evropskih sredstev.

Projekt je treba ob vložitvi prošnje za finančna sredstva EU kar najbolje pripraviti na začetek izvajanja – temu rečemo zrelost projekta. Pred tem je treba izpeljati vse različne pripravljalne faze oziroma morajo biti že zaključeni ali tik pred zaključkom. Denimo ureditev lastništva zemljišča, pridobitev gradbenega dovoljenja in drugih potrebnih dovoljenj, vključno s presojo vpliva na okolje, študijo izvedljivosti ter analizo stroškov in koristi. Pri tem je zelo pomembna tudi kakovost priprave. Pravzaprav je bistvena.

Evropska sredstva namreč zagotavljajo države članice iz svojih proračunov, proračunski viri pa se napajajo iz denarja davkoplačevalcev, državljanov in podjetij EU. Zato je naša dolžnost, da poskrbimo za ustrezno porabo teh sredstev. Če projekt ni ustrezno pripravljen, ne more začeti črpati že dodeljenih sredstev. S tem je tudi onemogočeno financiranje drugih projektov, ki bi se že lahko začeli izvajati. Kadar priprava projekta ni dovolj dobra, obstaja tveganje, da projekta morda ne bo mogoče pravočasno izpeljati oziroma sploh ne ali slabo. V proračunu EU je naš denar, zato moramo z njim ravnati preudarno.

Prizadevamo si z usklajeno izvedbo horizontalnih prednostnih nalog, začenši s koridorji jedrnega omrežja, prizadevamo zagotoviti, da nacionalna infrastruktura postane sestavni del dobro delujočega vseevropskega prometnega omrežja TEN-T. Med cilji prometnega sektorja je tudi učinkovito delovanje evropske prometne infrastrukture in povezav, ki podpirajo in krepijo skupni trg.

Vendar je raven prometne infrastrukture v državah EU različna. Kako lahko EU zmanjša te razlike?

Izhodišče je seznam predhodno določenih projektov, ki sem jih že omenila. Te projekte

94/95

smo določili v sodelovanju s posameznimi državami članicami, saj želimo odpraviti najpomembnejše infrastrukturne ovire ter zgraditi manjkajoče odseke. Poleg tega si z usklajeno izvedbo horizontalnih prednostnih nalog, začenši s koridorji jedrnega omrežja, prizadevamo zagotoviti, da nacionalna infrastruktura postane sestavni del dobro delujočega vseevropskega prometnega omrežja TEN-T.

logistika

Vendar gospodarstvo, tudi v Sloveniji, opozarja, da preostre okoljske zahteve slabšajo položaj več panog.

5. in 6. železniškega tovornega koridorja. Ta dva koridorja ustrezata nekdanjemu 10. vseevropskemu prometnemu koridorju, ki ste ga omenili, a danes v infrastrukturni politiki EU ni več pomemben.

Promet škodljivo vpliva na okolje. V prejšnjih intervjujih ste opozorili na pomen inovacij.

Ali to pomeni, da podpirate prizadevanja za večjo uporabo električnih avtomobilov?

Katere inovacije ste imeli v mislih?

Električni avtomobili lahko prav gotovo prispevajo k izboljšanju kakovosti zraka v mestih in zmanjšanju svetovnih emisij CO 2, ki jih povzroča promet. Poleg tega lahko zmanjšajo odvisnost prometa od nafte in tako izboljšajo energetsko varnost EU. Vendar srednjeročno ne moremo pričakovati prodora električnih letal ali tega, da bodo tovornjaki prevozili 400 km s pomočjo električne energije. Prihodnost mobilnosti ne sme temeljiti na uporabi samo enega goriva, ampak je treba upoštevati dolgoročne potrebe vseh vrst prevoza in pripraviti celovito rešitev z uporabo različnih alternativnih goriv: elektrike, vodika, zemeljskega plina in trajnostnih biogoriv. Evropska komisija podpira inovacije na področju razvoja alternativnih goriv v prometu znotraj okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020, ki poteka med letoma 2014 in 2020. V okviru instrumenta za povezovanje Evrope podpira tudi inovacije na področju infrastrukture za alternativna goriva.

Kako se nameravate odzvati na zmanjševanje zalog nafte in kako se Evropa pripravlja na svet brez fosilnih goriv? EU ni uspešna pri zmanjševanju emisij CO 2 . Kaj lahko storite saj obseg cestnega prometa narašča?

Evropska unija je s pobudo Zelena energija za promet sprejela celovito dolgoročno strategijo za alternativna goriva. Upošteva potrebe vseh vrst prevoza ter si hkrati prizadeva za zmanjšanje odvisnosti od nafte in ublažitev vpliva prometa na okolje. Zanesljivost oskrbe z energijo v prometnem sektorju lahko zagotovimo s široko diverzifikacijo virov za različna alternativna goriva. Zlasti pride v poštev uporaba elektrike in vodika ter tesna povezanost z obnovljivimi viri energije.

EU je s sprejetjem direktive (2014/94/EU) o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva podjetjem zagotovila težko pričakovano pravno varnost, da bodo lahko začela vlagati. Države članice EU so zahtevale prožnost pri vzpostavljanju infrastrukture, zato morajo do konca leta 2016 oblikovati primerne nacionalne okvire politike.

Toda bistvenih sprememb ni.

Izkoriščanje nafte, gospodarska rast in večja

december 2014

hrupom in onesnaženostjo zraka ter prometnimi zastoji, skupaj znašajo približno 4 % BDP Evropske unije. To je nesprejemljivo.

70 94/95

logistika

AkTUALno

URE, energetika, in okolje

mobilnost so do leta 2007 prispevale k povečanju emisij ogljikovega dioksida v prometnem sektorju, in sicer za 33 % od leta 1990. Nato so se emisije zmanjšale, delno zaradi posledic gospodarske krize in izboljšanja energijske učinkovitosti. Zaradi krize je cestni tovorni prevoz med letoma 2007 in 2012 upadel za več kot 10 %. Mobilnost potnikov v cestnem prometu je v zadnjem desetletju bolj ali manj nespremenjena, medtem ko se je energijska učinkovitost vozil nenehno izboljševala.

Vsebina: I.

URE v energetski politiki in okolje II. URE in OVE – temeljna energetska stebra v trajnostnem razvoju Slovenije III. Učinkovita raba energije – dosežki in potenciali v Sloveniji IV. Primeri praks

Da pa bi res učinkovito zmanjšali svetovne emisije CO2, ki jih povzroča promet, moramo sprejeti celovit sveženj ukrepov, ki so bili opredeljeni v beli knjigi o prometu iz leta 2011.

Da pa bi res učinkovito zmanjšali svetovne emisije CO 2, ki jih povzroča promet, moramo sprejeti celovit sveženj ukrepov, ki so bili opredeljeni v beli knjigi o prometu iz leta 2011. Omenila sem že vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva in polnilne infrastrukture. K izpolnitvi tega cilja bi lahko prispevali tudi drugi ukrepi, denimo internalizacija zunanjih stroškov, načeli „uporabnik plača“ in „onesnaževalec plača“, poostritev standardov glede emisij CO 2, uvajanje inteligentnih prometnih sistemov in podpora razvoju trajnostne mobilnosti v mestih.

Uporaba javnega prevoza med Slovenci ni ravno priljubljena. Evropska unija si prizadeva za učinkovitejšo in pogostejšo uporabo javnega prevoza. Kako lahko izboljšamo dostopnost javnega prevoza?

Slovenski mestni promet je še vedno močno odvisen od uporabe osebnih vozil, čeprav so v Ljubljani zabeležili spodbudne rezultate.

Trajnostna mobilnost v mestih pogosto temelji na javnem prevozu. V skladu s priporočili, navedenimi v svežnju o mobilnosti v mestih iz decembra 2013, je Komisija v ta namen sprejela načrt trajnostne mobilnosti v mestih.

Leta 2013 smo zabeležili precejšnjo porast javnega potniškega prometa: število potnikov v javnem mestnem avtobusnem prevozu se je povečalo za 12 % v primerjavi z letom 2012, kot navaja SURS.

informacija: Tanja pangerl: 03/42 66 716 tanja.pangerl@fitmedia.si Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o., kidričeva 25, Celje, www.zelenaslovenija.si

Promocija

december 2014

Avtorji prispevkov: prof. Andreja Cirman, Ekonomska fakulteta, dr. Matjaž Eberlinc, HSE, dr. Miran Gaberšček, Center odličnosti nizkoogljične tehnologije, dr. Adnan Glotić, HSE, dr. Marko Homšak, Talum, dr. Gorazd Hren, Fakulteta za energetiko UM, dr. Romana Jordan, evropska poslanka, Tadeja Kovačič, Eko sklad, dr. Vlasta Krmelj, Energetska agencija za Podravje, Polona Lah, Institut Jožef Stefan CEU, Mitja Lenassi, Lenassi inženiring, Gorazd Marinček, Slovenski E-forum, mag. Stane Merše, Institut Jožef Stefan CEU, Franko Nemac, Agencija za prestrukturiranje energetike, dr. Igor Papič, Platforma za pametna omrežja, Bojan Pogorevc, Slovensko gozdno-lesna tehnološka platforma, Erik Potočar, MZIP, dr. Andrej Predin, Fakulteta za energetiko UM, Damir Staničič, Institut Jožef Stefan CEU, dr. Marijana Šijanec Zavrl, Gradbeni inštitut ZRMK, mag. Hinko Šolinc, MZIP, mag. Andreja Urbančič, Institut Jožef Stefan CEU, mag. Mojca Vendramin, MZIP, Ivanka Zakotnik, UMAR.

Leta 2013 je bilo v rednem javnem mestnem potniškem prometu prepeljanih 47,8 milijona potnikov, kar je za 11,7 % več kot leta 2012. Število potnikov se je po letu 2005 prvič povečalo in je doseglo raven iz leta 2009. V mestih je obratovalo 128 avtobusnih prog, to je 29 več kot leta 2012. Število prog je največje od leta

2005. Sporazum o partnerstvu 2014–2020 med Slovenijo in Evropsko komisijo obravnava trajnostno mobilnost in zajema ukrepe, kot so spodbujanje javnega prevoza, hoje in kolesarjenja, nadgraditev načinov prevoza za izpolnitev visokih okoljskih standardov ali razvoj okoljske mobilnosti, kot je vzpostavitev polnilnic in nizkoogljičnih polnilnih sistemov v mestih.

Kako boste uveljavili načeli „uporabnik plača“ in „onesnaževalec plača“ v prometni politiki EU? S kakšnimi ukrepi?

Komisija dosledno spodbuja širšo uporabo načel „uporabnik plača“ in „onesnaževalec plača“ v prometu. Tudi nova komisija ostaja zavezana temu cilju. Poleg obveznega povračila stroškov uporabe oziroma obrabe za cestni in železniški promet bela knjiga o prometu do leta 2020 predvideva uveljavitev popolne in obvezne internalizacije zunanjih stroškov, vključno s stroški hrupa, lokalnega onesnaževanja in zastojev. Med cilji, zapisanimi v beli knjigi, je tudi internalizacija stroškov lokalnega onesnaževanja in hrupa za pristanišča in letališča ter stroškov onesnaževanja zraka na morju.

Komisija dosledno spodbuja širšo uporabo načel „uporabnik plača“ in „onesnaževalec plača“ v prometu. Tudi nova komisija ostaja zavezana temu cilju.

Z uvedbo cestnin lahko zberemo dodatna sredstva za obnovo obstoječe infrastrukture. Cestnine pomenijo tudi cenovni signal uporabnikom, da izberejo najustreznejšo možnost prevoza. S širšo uvedbo ustreznega cestninjenja lahko oblikujemo pogoje za večjo okoljsko in finančno vzdržnost prometa.

Najučinkovitejše je elektronsko cestninjenje, saj omogoča nemoten pretok prometa. Leta 2015 bomo ocenili evropsko zakonodajo o zaračunavanju cestnin, direktivo o evrovinjeti, in poskušali ugotoviti, ali uspešno spodbuja pravične in učinkovite politike cestninjenja v EU. Skupaj z ocenjevalnim poročilom bomo po potrebi objavili tudi predlog za prilagoditev zakonodajnega okvira na tem področju. Čeprav pristojbine za uporabo infrastrukture že veljajo v železniškem prometu ter v pristaniščih in na letališčih, je še veliko manevrskega prostora za uskladitev pristojbin z zunanjimi stroški. Komisija razmišlja o uvedbi ukrepov tudi za te vrste prevoza, denimo o zmanjšanju hrupa železniškega tovornega prometa ali uvedbi različnih pristaniških pristojbin glede na okoljsko učinkovitost ladij.

presežek učencev OŠ

Zadobrova, ki so razvili skuter na sončne celice, s katerim so

zmagali na evropskem natečaju

Okolje in inovacije, še vedno odmeva. Zasluženo. Učenci

so skuter izdelali iz odpadnih oziroma izrabljenih skirojev, poganja pa ga sončna energija.

Projekt Ekološke inovacije

– skiro na sončne celice

in spodbujanje trajnostne mobilnosti je sofinancirala MOL, podprla pa ga je Toyota.

Ne po naključju. Kajti Toyota že skoraj dvajset let pošilja na trg

hibridna vozila. Oboje, podpora mladim inovatorjem in načrten razvoj hibridnih vozil, sta bila

povod za pogovor z Matjažem

Šiftarjem, direktorjem Toyote v Sloveniji.

Sklad je eden od instrumentov, s katerim Toyota uresničuje svojo zavezo, da bo vlagala v razvoj družbe in podpirala dejavnosti, ki pomagajo k okoljskemu ozaveščanju. A tudi k boljšemu sobivanju ljudi in drugih bitij na zemlji.

Kmalu bo dvajset let, kar je Toyota postavila na cesto prvo hibridno vozilo Prius. Zdaj ponujate trgu različne modele hibridnih vozil, vendar pa na globalnem trgu še vedno ni velikega zanimanja za hibride. Zakaj? Žal smo bili dolgo časa edina znamka, ki je resno razvijala hibride. Glede na to je današnja, več kot 6 milijonska globalna flota hibridov fantastičen dosežek. Na mnogih trgih znaša delež hibridov v naši prodaji več kot 25 %, na Japonskem skoraj 50 %. Danes domala ni resnega proizvajalca, ki ne bi imel v pripravi množičnega hibridnega modela. Čez nekaj let bo slika povsem drugačna, kot je danes.

Tudi slovenski trg se zelo počasi prebuja.

Kakšne spremembe opažate v zadnjih treh letih pri povpraševanju? Potrošniški zadržki se še vedno ustavljajo ob ceni in počasnosti.

Slovenski avtomobilski trg je razmeroma konservativen in močno vezan na lokalno kulturno okolje, kjer prevladujejo predvsem nemške in francoske znamke ter nerazumno velika toleranca do okoljsko vprašljivih dizelskih motorjev. Vendar pa ugotavljamo, da se je situacija s prihodom novih hibridnih modelov, predvsem Aurisa in Yarisa, začela močno popravljati.

Kakšno bo vozilo prihodnosti čez deset let?

Vemo, da bodo čez deset let zelo pomembno vlogo igrala vozila na gorivne celice.

Proizvajalci avtomobilov pogosto oglašujejo nižje odstotke izpustov CO2, kot so dejanski, razlika znaša celo do 40 %, enako pa, ko gre za ogljični odtis. Na razlike med oglaševano in resnično porabo goriva avtomobilov je opozorila tudi organizacija ICCT (International Council on Clean Transpartation). Kakšno je vaše mnenje in kaj ugotavljate pri Toyoti?

V diskrepanci med »uradnimi« in dejanskimi porabami in izpusti prednjačijo evropske prestižne znamke, Toyota je šele na enajstem

71 94/95

mestu, kar pomeni, da »lažemo« manj od drugih. Razlog za te diskrepance pa je verjetno treba iskati pri politiki, ki je najprej postavila industriji stroge zahteve, potem pa, ko je ugotovila, da jih avtomobilska industrija ne bo mogla izpolniti, postavila nerealne merilne procedure.

Toyota ima glede tega zelo jasno stališče. Želimo si zveste in stalne stranke, zato hočemo, da so objavljeni podatki vselej resnični in realni. Seveda pa moramo tudi mi upoštevati lokalne standarde.

V nekaterih državah spodbujajo nakup hibridnih vozil s subvencijami. Koliko tak sistem stimulacije lahko vpliva na večjo potrošnjo hibridov?

Zelo močno. To se lepo vidi na primeru Hrvaške. Ko so letos uvedli 4.000 € subvencije na hibride, smo skoraj čez noč prodali 300 hibridov, med tem ko prej zanje ni bilo nobenega zanimanja.

V čem je vaš pogonski sistem Toyota Hybrid Synergy Drive boljši od konkurence?

Toyota je v razvoj svojih hibridnih sistemov vlagala največ in najdlje. Mirno lahko rečemo, da je naš hibridni sistem trenutno najboljši po učinkovitosti, zanesljivosti in modularnosti, saj se lahko enostavno kombinira tudi z gorivnimi celicami in drugimi alternativnimi pogoni.

Vaši podatki pravijo, da lahko reciklirate 85 % hibrida. Česa ne morete reciklirati in kakšen je vaš načrt, da dosežete večjo stopnjo reciklaže?

Toyota izvira iz dežele, ki je siromašna s surovinami. Zato že od vsega začetka posebno pozornost posveča racionalni rabi surovin in energije ter reciklaži. Tukaj ne gre za nek projekt, ampak za način razmišljanja, ki je del vseh naših procesov. Vse je mogoče narediti bolje in vsak prihranek je pomemben. Končni cilj pri reciklaži je 100 %.

december 2014

Inovativni dosežek, bolje

Matjaž Šiftar

Hibridna vozila

Ekipa osnovnošolcev zadobrovške osnovne šole je za skuter na sončno energijo prejela evropsko nagrado, Toyota je projekt podprla.

Kaj financirate iz vašega sklada Toyota Fund for Europe?

foto: arhiv podjetja

Subvencije za nakup lahko pospešijo prodajo hibridov

logistika

Hibridna vozila

Evropski energetski koridorji k nižjim cenam Matevž Obrecht1

foto: www.shutterstock.com

72 94/95

logistika

Trg elektrike

Za EU je značilna visoka uvozna odvisnost pri fosilnih gorivih in relativno visoka samooskrba z električno energijo. Ker so rezerve fosilnih goriv v EU minimalne, na alternativne čistejše vire.

Prav tako išče nove možnosti mednarodnega sodelovanja,

ki bi kar najbolj zmanjšalo

tveganja negotove dobave v času političnih kriz, zlasti v

državah med EU in Rusijo. EU

želi z razvojem energetskih koridorjev povezati in

standardizirati svoj notranji

trg in se povezati predvsem z novimi zunanjimi akterji, ki

bi omogočili večjo varnost

oskrbe z energijo, seveda po

čim nižji ceni.

december 2014

snovni namen Evropske unije (EU) je zagotoviti varno oskrbo z energijo vsem državam članicam, okrepiti notranji trg z energijo in doseči njegovo trajnost. Evropski trg energije je namreč zdaj organiziran bolj nacionalno kot evropsko, EU pa si prizadeva, da bi, če bi prišlo do izpadov, vsem članicam zagotovila enakopravnost in solidarnost pri oskrbi z energijo. Energetski koridorji so infrastrukturne energetske mreže, s katerimi se članice EU povezujejo med seboj in z zunanjimi akterji, večinoma dobavitelji energije, in EU poskuša doseči optimalno porazdelitev, varnost oskrbe in večjo pokritost.

Trg elektrike

se EU osredotoča na prehod

O

Ključne besede: energetski koridorji, plinski koridor, električni koridor, energetska oskrba, energetska varnost.

1 Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko

Z

aradi naraščajoče potrebe po energiji je treba energetske koridorje širiti in optimizirati, posebej pomembne pa so nove povezave z dobavitelji energije in energetskih virov, kot sta električna energija in zemeljski plin, ter razmislek o novih energentih, kot je npr. vodik.

Zemeljski plin je trenutno najhitreje rastoč vir konvencionalne energije in tudi okoljsko primernejši kot nafta. Zaradi okoljskih pritiskov ga sicer ocenjujemo le kot primerno tranzicijsko gorivo na poti v brezogljično družbo. Čeprav je čistejši od nafte in povzroča manj emisij, ga je tudi zaradi omejenosti zalog dolgoročno treba nadomestiti z alternativnim virom.

D

rug pomemben energent oz. prenosnik energije je elektrika, ki postaja vse bolj nepogrešljiv del vsakdana zaradi prehoda na toplotne črpalke in električna vozila. Zaradi nezmožnosti zaustavitve industrije pa postaja zanesljiva oskrba še pomembnejša kot v preteklosti.

V prihodnje večje potrebe po plinu

P

oročilo Evropske komisije navaja, naj bi se povpraševanje po zemeljskem plinu v EU,

na Balkanu in v Švici povečalo s 304 bcm (milijard kubičnih metrov) leta 2005 (221 bcm leta 2000) na od 472 do 652 bcm leta 2030. Uvoz bo treba povečati delno tudi zaradi manjše proizvodnje zemeljskega plina v EU. To pa zahteva povečanje zalog, varnostnih, za preprečevanje energetskih kriz ter povečevanje in izboljšanje infrastrukture.

P

omembno vlogo bodo igrali tradicionalni dobavitelji zemeljskega plina za EU (Rusija, Norveška in Alžirija) in potencialni novi dobavitelji (Bližnji vzhod in severnoafriške države). Potenciale energetskih koridorjev je mogoče razširiti v skladu s potrebami oziroma povpraševanjem.

P

oročilo Evropske komisije navaja, da je mogoče zagotoviti do vključno leta 2010 do 450 bcm zemeljskega plina, do leta 2020 naj bi se ta količina povzpela na 640 bcm in do leta 2030 na 715 bcm. Za primerjavo navajamo, da bodo vsi načrtovani plinovodi oziroma tisti, ki jih že gradijo (namesto opuščenega Nabucco-toka South Stream, Nord Stream, Medgaz, GALSI, Langeled idr.), oskrbeli EU le z dodatnimi 100 bcm. To pomeni, da so povezave med severno Afriko in južno Evropo, Turčijo in Balkanom ter plinovodi iz Norveške v Veliko Britanijo potrebni prednostno. Predvidevalo se je celo, da jih bodo potrebovali že leta 2010.

P

linovod, ki bo povezal Rusijo in Balkan, je na časovni hierarhični lestvici nižje, saj se predvideva, da bo potreben okoli leta 2030. Zaradi gospodarske krize in zmanjšanja porabe energije (tudi zemeljskega plina) predvidevamo, da se bodo projekcije zamaknile nekoliko bolj v prihodnost, kljub temu pa ne kaže preveč omejiti gradnje plinovodov, saj v zadnjih četrtletjih spet zaznavamo trend rasti porabe energije (Obrecht, 2013). Kljub temu oziroma predvsem zaradi zmanjšanja količin dobavljenega plina prek vmesnih držav med EU in Rusijo (predvsem trenutno politično

73 P K

er se navedene projekcije potreb nanašajo predvsem na povezave EU z dobavitelji zemeljskega plina, navajamo še ureditev notranjega trga in plinskega omrežja v EU. Dograditve in obnove bodo potrebne tudi med posameznimi članicami EU, saj samo gradnja dovodnih zmogljivosti – ne da bi povečali zmogljivosti notranjih koridorjev – ne bi odpravila ozkih grl pri prenosu energenta v EU.

N

T

N

redvideni potencial uvoza zemeljskega plina v EU, na Balkan in v Švico je prikazan na sliki 1.

ov način transporta zemeljskega plina v EU iz Rusije pomeni tudi plinovod Nord Stream. Plinovod močno promovira ruski Gazprom; ta tranzitna pot se izogiba tranzicijskim državam (Ukrajini, Belorusiji idr.). Trasa teče neposredno iz Rusije v EU (v Nemčijo).

Povod za novo traso je bil najverjetneje tudi rusko-ukrajinski spor leta 2008. ovi in načrtovani plinovodi, prikazani na zgornji sliki, predstavljajo tudi mnogo težav. Prva in v zdajšnjih razmerah bistvena je višina investicije, saj je ta pri globokomorskem plinovodu približno 10-krat dražja kot pri nadzemeljskem. Ovire so tudi okoljska, družbena in politično-gospodarska tveganja, tveganja pravilnosti predvidevanj prihodnje porabe in zalog, netransparentnost poslovanja in negotova dobava, zmeraj večje tveganje, kako bo z dobavo plina v EU v prihodnje, pa predstavlja tudi rast povpraševanja po energiji v sedanjih izvoznicah zemeljskega plina.

renutnemu plinskemu omrežju je treba povečati zmogljivosti in ga dopolniti z meddržavnimi povezavami v EU. Gradnja notranjega (razdelilno-povezovalnega) omrežja bo omogočila tudi učinkovitejše trgovanje z zemeljskim plinom in optimizirala zaloge v posameznih državah (koncept zalog »just in time« zaradi strateške pomembnosti energenta ni mogoč oziroma ni primeren, op. p.).

K

ot najprimernejše sredstvo za dostavo zemeljskega plina so opredeljeni plinovodi, ki

1 Odločitev Rusije, da ga ne bo gradila, je v tem času zagotovo predmet različnih analiz.

O TWh (pure injection)

459 TWh +16 %

E

U v zadnjih letih ugotavlja, da je razviti trg z električno energijo strateško pomemben.

Odprt, transparenten, konkurenčen in enoten evropski trg z električno energijo bi povečal varnost in zanesljivost oskrbe z energijo in omogočil njene tržne cene. Za dosego tega cilja je potrebna neka stopnja standardizacije, zlasti pri povezavah s tujino. Z močnejšimi medevropskimi in mednarodnimi povezavami pa je mogoče doseči boljšo pokritost potreb in večjo učinkovitost porabe energije. Opisujem kratkoročni plan do leta 2015 (notranji trg, problem ozkih grl na nekdanjih mejah) in dolgoročni plan EU za energetske koridorje.

V

srednjeročnem planu, časovno omejenem do leta 2015, so bistvena vprašanja usmerjena v notranje okolje EU, kako narediti notranji evropski trg dovolj konkurenčen (povezan) in kako zmanjšati ali odpraviti ozka grla na nekdanjih (fizičnih) mejah držav EU. Ozka grla so problem predvsem med Francijo in Španijo, na severni italijanski meji in drugod oziroma predvsem na geografsko zahtevnih območjih.

Ozko grlo je tudi na slovensko-italijanski meji, kjer gradnji daljnovoda nasprotujejo domačini in okoljevarstveniki, največja ovira pa je ozemlje, po katerem bi naj tekel daljnovod, saj je v Sloveniji 35 % zaščitenega območja.

P 1557 TWh +77 %

644 TWh +56 %

Ozka grla na trgu z električno energijo

94/95

bodo v prihodnje pokrivali (po ocenah) približno 80 % uvoza tega energenta v EU. Prevoz po morju in skladiščenje v plinskih terminalih sta primerna le za vire iz oddaljenih delov sveta, saj so ladijski transport, gradnja plinskih terminalov, utekočinjenje in ponovno uplinjenje dražji kot transport po plinovodu.

logistika

nestabilne Ukrajine) in povečanja varnosti oskrbe z ruskim plinom je bil projekt Južni tok eden ključnih projektov na tem geografskem območju.1

46 TWh +72 %

redvidevam, da bi z medevropskim povezovanjem dosegli zelo konkurenčen trg in da bi se cene energije bolj približale stroškovnim vrednostim. Ob tem poudarjam, naj se razvoj energetske politike EU gradi na temeljih trajnosti. Konkurenčnost naj bo le eden izmed temeljev in ne prevladujoči dejavnik v sklopu okolje, sociala, gospodarstvo.

K 615 TWh +313 % 7 TWh +67 % 5 TWh +130 %

662 TWh +276 %

Slika 1: ocenjen potencial za uvoz zemeljskega plina v EU (vir: di Valdabero in Virdis, 2007)

D

olgoročni plan, ki ga umeščamo v obdobje do leta 2030, pa je pomemben predvsem za vzpostavitev povezav med EU in zunanjimi akterji. Sem spada povezovanje s severno Afriko (opcija je podvodni kabel, kar pa je zelo draga investicija, vredna okoli 2 milijardi evrov), s Turčijo (nadzemeljska povezava, cenejša investicija, stala bi okoli 300 milijonov evrov), Ukrajino idr.

december 2014

3944 TWh +59 %

er sem ne štejemo le konvencionalnih stroškov, ampak (v prihodnje) tudi internacionalizirane eksterne stroške in druge dajatve, predpostavljamo, da bi tak trg dolgoročno sam poskrbel za primeren ustroj pokrivanja energetskih potreb (postopna menjava okoljsko spornih tehnologij z okolju prijaznejšimi), prav tako pa bi dvig cene električne energije zaradi postopne vključitve IES in emisijskih kuponov vodil v učinkovitejšo in racionalnejšo rabo energije.

74 94/95

logistika

Možnosti povezave EU in zunanjih držav EU–Turčija

P

ovezava med EU in Turčijo je ekonomsko ugodna. Ta država z velikimi proizvodnimi zmogljivostmi in možnostmi je primerna dobaviteljica. Investicija v koridor zaradi geografske lege ne bi bila previsoka, zato predvidevamo, da se bo ta koridor v prihodnje okrepil, saj je ovira le diferenciacija evropskih in turških energetskih sistemov. Izvoz električne energije iz Turčije v EU naj bi po nekaterih napovedih zrasel od 80 do 100 %.

EU–Severna Afrika

P

ovezava s severno Afriko pomeni visoko investicijo, okoli 400 milijonov EUR za 1.000-megavatno povezavo, saj je ta mogoča le z globokomorskim kablom. Predvidena zmogljivost povezave je 5.000 MW. Povezavi med Turčijo in EU ter med Tunizijo in Italijo sta v evropskih predpisih o mednarodni izmenjavi električne energije (REGULATION No. 1228/2003) navedeni kot prednostna projekta.

EU in vzhodna Evropa ter Rusija

K

ot vidimo tudi na sliki 2, ki prikazuje rast povpraševanja po energiji v Evropi in okoliških državah, bo nacionalna oskrba z električno energijo strateško zelo pomemben cilj v vsaki državi posebej. S predvideno rastjo povpraševanja po električni energiji bo potrebno bolj optimalno razporediti ter optimizirati časovne intervale odjema. Slika 2 prikazuje tudi visoko, nekaj 100-odstotno rast povpraševanja

po električni energiji v severni Afriki in Turčiji, zato predvidevamo, da bodo postale strateško še pomembnejše povezave z vzhodno Evropo (in morda Rusijo), ki lahko EU v prihodnje dostavi potrebno energijo, prav tako pa v tem delu sveta ni predvidena tako strma rast povpraševanja po električni energiji v prihodnjem desetletju. Problem pri povezovanju z Rusijo pa ostaja enak kot pri plinu – dolgoročno večanje energetske odvisnosti od samo ene države.

Dodaten problem je tudi smisel prizadevanja EU po trajnostni energetiki, če uvaža energijo iz države, ki uporablja zastarele proizvodne obrate, ki močno obremenjujejo okolje in ne sledijo okoljskim smernicam EU.

Glavni izziv – kako zmanjšati porabo energije

P

rednost povezave z vzhodno Evropo in Rusijo je že trenutna infrastruktura.

Električni koridor prenosne zmogljivosti 5.100 MW, ki povezuje EU z Ukrajino in Belorusijo, že stoji. Tudi povezava med Finsko in Rusijo, ki se uporablja kot dvosmerna, torej ne le za dobavo električne energije, temveč tudi za pokrivanje vrha (cikličnih in sezonskih) potreb v Rusiji.

Stanje in smer prenosa na trenutni povezavi je zdaj odvisno od cen konkurenčne energije (energentov). Če bo Rusija tudi v prihodnje pomanjkljivo investirala v svoje elektroenergetske obrate in bodo cene zemeljskega plina dolgoročno rastle, pričakujemo, da se bo povezava krepila predvsem z dobavo električne energije iz EU v Rusijo. Slika 2 prav tako nakazuje pomen povezav z otoškimi državami

NORWAY 120 115 94 81

2005

304 bcm

2010

447 bcm

2020

639 bcm

2030

715 bcm

207

A

SSI

196 166

RU

139 T& T 1 + VEN EZ. 6 6 6

AZERB. 13 13

december 2014

IRAQ

57 81 110 115 ALGERIA

5 12 25 38 LIBYA

5 23 28 28 EGYPT

er želi biti EU čim bolj energetsko neodvisna, predvideva, da naj bi trgovanje z električno energijo z zunanjimi akterji leta 2030 znašalo le 110–180 TWh, kar je le 2–3 % predvidene porabe EU leta 2030 (raba električne energije leta 2030 je predvidena na ravni približno 4.700 TWh). Večje trgovanje z električno energijo bo zaviralo tudi povečano povpraševanje po energiji v državah izvoznicah energije, kar velja posebej za tiste dežele, v katerih pričakujejo hiter razvoj in višanje ravni življenjskega standarda.

Sklep

Z

aradi visoke uvozne odvisnosti EU pri fosilnih gorivih je novo povezovanje EU s severno Afriko in Turčijo ključno za minimiziranje tveganj negotove dobave, zlasti v obdobju političnih kriz v državah med EU in Rusijo. Večanje povpraševanja po energiji v državah v razvoju, ki trenutno dobavljajo plin in električno energijo v EU, pa kaže, da bo morala EU v prihodnjih desetletjih oskrbo z energijo utemeljiti predvsem na lastnih virih.

B

istveni problem EU pa kljub temu ni vprašanje, kako zagotoviti zadostno oskrbo glede na predvideno povpraševanje po energiji, ampak kako zmanjšati rabo energije in jo narediti bolj trajnostno v skladu s cilji 20/20/20. Po drugi strani pa je neprimerno kratkoročno razmišljati o popolni zamenjavi konvencionalnih virov z obnovljivimi, saj tudi npr. fotovoltaika povzroča negativne vplive na okolje, čeprav ti ne nastajajo pri sami proizvodnji energije, temveč pri porabi energije in pri proizvodnji fotovoltaičnih sistemov, kar pomeni, da se bo EU v prihodnje v energetiki srečevala z mnogimi izzivi.

Viri in literatura • Di Valdabero, R. in Virdis, M. R. 2007. Energy corridors European Union and Neighbouring Countries. EC – Directorate General for Research Sustainable Energy Systems.

IRAN

• EUROSTAT, 2010. Energy [online]. Dostopno na: http:// epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/energy/ data/main_tables.

7 44 68 88

• Evropska komisija (EK). 2007. Sporočilo komisije svetu in evropskemu parlamentu – prednostni načrt medsebojnega povezovanja. Bruselj: Urad za publikacije EU.

35 35

5 20

K

TURKMENISTAN

CA

RI

F .A W 11 21 38 45

v Sredozemlju. Predvidena 130-odstotna rast porabe energije na Malti, ki je energetsko 100-odstotno odvisna, in 67-odstotna rast porabe na Cipru nakazujeta potrebe po novih investicijah v globokomorske energetske povezave ali po gradnji novih proizvodnih zmogljivosti obnovljivih virov energije (OVE). Višina investicije v podvodno povezavo med Turčijo in Ciprom je ocenjena na 200 milijonov evrov (EK, 2007).

QATAR/ UAE/ OMAN/ YEMEN

Slika 2: Ocenjena mogoča rast povpraševanja po električni energiji v državah na območju Evrope in Sredozemlja (vir: Eurostat, 2010)

• Obrecht, M. 2013. Študij dejavnikov pri modeliranju razvoja trajnostne energetike. Doktorska disertacija. Maribor: EPF – Univerza v Mariboru.

75 logistika

94/95

Delivering solutions.

Promocija

DB Schenker - naša logistična podpora zagotavlja

december 2014

prave rešitve ob pravem času

76

O tem, kateri kadri so v prometu, transportu in logistiki vitalni za konkurenčnost panoge, ni mnogo razprav.

Tudi projektov ne. Zato zasluži pozornost Kompetenčni

združil interes koordinatorja,

podjetja B & B, in več

partnerskih podjetij. Kateri

model kompetenc je najboljši

za pomembne panožne profile, kot so voznik,

upravljavec viličarja, vodja

voznega parka in disponent?

Katere kompetence panoga

potrebuje? Odgovarja in

pojasnjuje projekt Logins mag.

Brane Lotrič, direktor podjetja B&B.

december 2014

Za vzpostavitev Kompetenčnega centra za logistiko Logins se nismo odločili, ker bi v podjetjih zaznali nezadosten nivo kakovosti in usposobljenosti zaposlenih na ključnih delovnih mestih. Partnerji, ki sodelujejo v projektu, so uspešna transportna in logistična podjetja.

Se pa zavedajo, da je razvoj človeških virov ključnega pomena za konkurenčnost na trgu.

Namen projekta je razvoj profesionalnih znanj, sposobnosti in veščin zaposlenih za dvig kakovosti celotne panoge, ki je zelo pomembna za razvoj gospodarstva. Usposabljanja, ki potekajo v okviru projekta, so usmerjena k doseganju zaznanih zahtevanih kompetenc, ki bodo v prihodnje potrebne za razvoj panoge.

Kadri v prometu in logistiki

center za logistiko Logins, ki je

Za Kompetenčni center Logins ste se zagotovo odločili zato, ker v podjetjih ugotavljajo primanjkljaj v sposobnostih nosilcev določenih vlog v logistiki in transportu. Katerih kompetenc najbolj manjka, kje je največ ozkih grl v podjetjih?

Na katere kompetence mislite?

S projektnimi partnerji smo razvili kakovosten model kompetenc, v katerem smo opredelili potrebne splošne in specifične kompetence štirih ključnih panožnih profilov, to so voznik, upravljavec viličarja, vodja voznega parka in disponent. Ugotovili smo dejansko stanje in na podlagi tega pripravili ustrezna izobraževanja.

Izobraževanja so po eni strani usmerjena v razvoj strokovno specifičnih znanj posameznega profila, ki jih narekujejo na primer razvoj tehnologije, spremembe zakonodaje, širjenje dejavnosti podjetja in podobno. Po drugi strani pa v razvoj splošnih kompetenc, med katere spadajo t. i. mehke veščine in znanje tujih jezikov. Omeniti je potrebno še, da je Kompetenčni center Logins projekt, ki ga delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013. Glavni cilji projekta so vzpostavitev sistema stalnega strokovnega usposabljanja pa tudi mreženje in razvoj novih poslovnih odnosov, prenos dobre prakse med podjetji in dvig ugleda panoge.

To je za podjetja vabljivo, za manjša in večja.

Vendar med njimi niso velika logistična in transportna podjetja. Kakšno je bilo zanimanje za projekt, kaj podjetja pričakujejo in kaj bodo zares dobila? Kakšen je njihov vložek v Logins?

V projekt je poleg nosilnega partnerja, podjetja B&B, d.o.o., vključenih 17 podjetij, ki že vrsto let delujejo na področju logistike in transporta.

mag. Brane Lotrič

Izobraževanje za dvig kompetenc ključnih panožnih profilov foto: arhiv podjetja

logistika

94/95

Kadri v prometu in logistiki

Med njimi so tako podjetja z velikim številom zaposlenih kot majna in srednje velika podjetja, ki so v projektu takoj prepoznala odlično priložnost za razvoj, dvig konkurenčnosti in nove poslovne povezave. Podjetja se zavedajo, da odličnost in kakovost dajejo ljudje, zato želijo vlagati v izobraževanje svojih zaposlenih. V projektu bodo pridobila implementiran model panožnih kompetenc, širok nabor usposabljanj za svoje zaposlene za nizke stroške, višjo stopnjo razvitosti kompetenc vseh vključenih v projekt, dvig konkurenčnosti. Vložek, ki ga podjetja prispevajo k projektu, je predvsem čas, ki ga namenijo za izobraževanje.

Kot ste povedali, ste z določenim razlogom izpostavili štiri profile: voznik, disponent, vodja voznega parka in upravljavec viličarja. Zakaj te profile? Nekateri logisti ocenjujejo, da je v podjetjih največja rezerva v interni logistiki menedžment.

Izbrani profili poklicev – voznik, upravljavec viličarja, vodja voznega parka in disponent s svojimi kompetencami predstavljajo temelj panožne dejavnosti za projektne partnerje. Vsako podjetje, ki želi delovati na področju transporta in logistike, potrebuje voznika bodisi tovornega vozila bodisi avtobusa, ki skrbi za prevoz blaga in/ali potnikov. Statistika zaposlenih v logističnih podjetjih kaže, da imajo v povprečju največ zaposlenih prav na delovnem mestu voznik. To je tudi razlog za umestitev voznika v kategorijo ključnih panožnih profilov. Gre za najpomembnejši ključni panožni profil. Kot enega izmed ključnih panožnih profilov smo uvrstili tudi disponenta, ki skrbi za organizacijo in načrtovanje prevozov. Vsako logistično podjetje poleg voznikov potrebuje tudi nekoga, ki skrbi za načrtovanje prevozov, saj so običajno prav disponenti tisti, ki s svojim delom skrbijo za pravočasno dostavo blaga in predstavljajo vez med voznikom in naročnikom. Vodja voznega parka odgovarja za tehnično ustreznost vozil,

In menedžment?

Sestavni del projekta je naloga, da boste za vsakega od izbranih profilov pripravili model kompetenc in preverili kompetenčni primanjkljaj. Potem pa izvedli programe usposabljanja.

Kakšne zglede za te modele imate v tujini in čemu dajete prednost?

Kompetenčne panožne profile in kvalifikacijske strukture za področje logistike in transporta smo izdelali na osnovi obstoječih opisov del in nalog, trendov in potreb delodajalcev ter ob upoštevanju obstoječega Pravilnika o nomenklaturi poklicev in SKP (Standardne klasifikacije poklicev). Pri tem nismo upoštevali le poklicnih kompetenc, temveč tudi ključne kompetence, ki so nujne za vse in prenosljive med različnimi poklici, predvsem pa posamezniku omogočajo udeležbo v družbi in osebnostni razvoj. Svetovni trendi vse bolj poudarjajo pomen t. i. mehkih veščin, zato v okviru projekta Logins izvajamo tudi izobraževanja s tega področja za vse profile zaposlenih.

Logistika in promet zahtevata več specifičnih profesionalnih znanj, vendar pa ne le teh.

Kolikšen poudarek dajete v fondu znanj kulturi in psihologiji, saj je znano, kaj pomenijo ta znanja za medčloveške odnose v podjetju in za ravnanje na cesti?

Zavedamo se velikega pomena organizacijske kulture, odnosov in komunikacije na delovnem mestu. Tem temam je namenjenih kar nekaj izobraževanje za vse ključne panožne profile in za vodstveni kader. Naj izpostavim le nekaj izobraževanj na to temo: Psihofizična sposobnost voznika, pravilna prehrana, obvladovanje stresa, motivacija, Delo z zadtevnimi strankami, Reševanje konfliktov in vodenje zaposlenih, Razvoj mehkih veščin, Komunikacija.

Kako bodo partnerska podjetja sodelovala pri pripravi kadrovske strategije?

Partnerska podjetja so pri pripravi kadrovske

Država naj bolj okoljsko ozavešča Monika Čakš, Linde Viličar:

Z

majhnimi koraki želimo izboljšati vliv na okolje, zato že več kot leto dni ločujemo papir, ugašamo luči ter zbiramo plastične zamaške, ki jih kasneje podarimo v dobrodelnih akcijah.

Zakonodaja je že nekaj časa na mrtvi točki

V

Rudi Horvat, Saubermacher Slovenija:

letu 2015 načrtujemo izgradnjo nove pralnice za viličarje. Država pa bi lahko prispevala k pozitivnim vplivom na okolje, če bi še bolj ozaveščala prebivalstvo o varovanju okolja in morda s kakšnimi akcijami oziroma odkupi za nepovratno embalažo, ki vse prevečkrat leži po obcestnih jarkih (prazne pločevinke, plastične steklenice …).

G

lede na celotno situacijo, ki se trenutno ustvarja v Sloveniji, predlagamo, da se ministrstva približajo gospodarstvu s prestrukturiranjem, raznimi izobraževanji - svojega kadra, da bodo uradniki resnično postali usposobljeni odgovarjati na potrebe gospodarstva. Na ministrstvih naj se uvede t.i. kontroling/odgovornost nad izvedenimi deli. Določijo naj se prednostne naloge, ki bi spodbudile gospodarstvo, ne pa zavirale njegov razvoj. strategije sodelovala v začetni fazi projekta, ko smo v sodelovanju z njimi pripravljali kompetenčni model. S tem, ko smo opredelili zahtevane kompetence, smo lahko identificirali razkorak med obema vrstama kompetenc. Tako smo postavili temelje za oblikovanje kadrovske strategije za vsako partnersko organizacijo. S tem smo oblikovali enotni pristop k razvoju kadrov v okviru panoge, ki mu bodo podjetja lahko sledila dolgoročno.

Kaj pomeni projekt Logins za razvoj vaše inštitucije?

Kot nosilni partner projekta smo v podjetju B&B s projektom pridobili dragoceno izkušnjo s področja projektnega vodenja in dodatne kompetence za organizacijo izobraževanj. Projekt je za nas tudi dobra referenca, s katero smo še utrdili svoj položaj ene izmed vodilnih izobraževalnih ustanov s področja cestnega prometa, transporta in logistike. Pridobili smo nove poslovne stike in odprli vrata novim poslovnim priložnostim.

77 94/95

1.

V letu 2014 smo izvedli več ukrepov za izboljšanje vpliva na okolje. Zgradili smo transformatorske postaje na lokaciji Lenart in izvedli gradbene posege na področju površin, ki so namenjene ravnanju z okoljem. Uredili smo tudi prvo fazo širitve centra v Lenartu. Poleg tega smo zgradili 2 zbirna centra v občinah, kjer izvajamo gospodarsko javno službo ter opremili tri zbirne centre. S planiranjem in kombiniranjem prevozov smo zmanjšali število prevoženih kilometrov in povečali prepeljani tovor. S tem smo zmanjšali izpuste. Pomembna je otvoritev RE-USE centra v Lenartu. V letu 2015 bomo nadaljevali z gradbenimi posegi za izgradnjo sodobnih objektov in naprav za obdelavo odpadkov z vsemi potrebnimi ukrepi, kot to predvidevajo BREF dokumenti. Prav tako bomo v letu 2015 posodobili vozni park in nabavili 2 novi tovorni vozili za prevoz odpadkov z EURO 6 motorji.

2.

Nova vladna koalicija bi morala sprejeti zakonodajo, ki je kljub že izvedenim javnim razpravam že nekaj časa na mrtvi točki (npr. Uredba o ravnanju z komunalnimi odpadki, sprejem sistemske rešitve na področju odpadne embalaže, …). Prav tako bi moralo ministrstvo zagotoviti poslovanje regijskih centrov v skladu s pravili EU, predvsem iz vidika nelojalne konkurence (preprečiti izvajanje tržnih dejavnosti na javni infrastrukturi). Mnenja smo, da je strokovni kader na Ministrstvu in ARSO teoretično dobro podkovan, manjka pa jim stik z gospodarstvom in tehnologijo. Kader na MOP in ARSO bi moral več časa posvetiti stroki na operativni ravni z raznimi izobraževanji in obiski lokacij ter primerih dobre prakse doma in v tujini.

december 2014

Seveda so vodilni kadri ključnega pomena v vsakem podjetju, zato smo tudi njim omogočili izobraževanja. Velik pomen ima razvoj komunikacijskih in vodstvenih veščin, poznavanja zakonodaje ter seveda specifičnih strokovnih znanj, kot je na primer usposabljanje s področja vitke logistike, ki ga izvajamo. Če v podjetju izrazijo primanjkljaj kompetenc na področju, ki je zanje bistveno, jim omogočimo izobraževanje, četudi prvotno takšno usposabljanje ni bilo predvideno. Bistvo projekta je, da ponudi usposabljanja, ki so odraz dejanskih potreb in neposredno pripomorejo k večji kakovosti vključenih podjetij.

logistika

foto: arhiv podjetja

organizira redne servise in vzdrževanje vozil ter organizira popravila vozil doma in v tujini. Velika večina logističnih podjetij ima tudi skladišče za lastne potrebe, v katerem viličaristi skrbijo za pravočasno razkladanje, pripravo in nakladanje blaga. Upravljavec viličarja je tako četrti ključni profil v panogi.

Okoljska pričakovanja 2015 foto: arhiv podjetja

Okoljska pričakovanja 2015

dr. Bojan Rosi, Fakulteta za logistiko:

1.

Tudi letos smo na Fakulteti za logistiko zeleni. Zamenjali smo del osvetljave z energetsko učinkovitejšimi svetili z vgrajenimi senzorji gibanja, s čimer smo znižali čas delovanja svetil in rabo energije.

Zmanjšali smo papirno poslovanje z uvedbo e-prijav na izpite, uvedli več e-možnosti za študente ter s tem znižali porabo papirja za približno 100.000 listov papirja. Prav tako smo v določene prostore vgradili termostatske ventile, s katerimi znižujemo morebitno pregretost prostorov in prav tako večamo učinkovitost rabe energije. Oba ukrepa sta nam sočasno znižala stroške za energijo in vplive na okolje. V preteklosti smo izvedli še prenovo ogrevalnega sistema. Iz peči z neprijaznim energentom – kurilnim oljem smo prešli na visokoučinkovito kondenzacijsko peč na plin s kaskadnim delovanjem. S tem so se bistveno znižali stroški za ogrevanje, povečala se je učinkovitost delovanja ogrevalnega sistema in znižale so se emisije toplogrednih plinov. Prav tako izobražujemo zaposlene glede varčne in učinkovite rabe energije, spodbujamo rabo okolju prijaznejšega javnega prevoza, v naš študijski proces pa smo v letošnjem letu uvedli nove programe Trajnostnega razvoja oskrbovalnih verig, Zelenih tehnologij v logistiki in integracije obnovljivih virov energije v logistične procese. Z njimi stopamo v korak s časom, saj globalni trend rasti zelene logistike postaja zmeraj pomembnejši v procesu izobraževanja študentov Fakultete za logistiko.

2.

V letu 2015 bomo nadaljevali z aktivnostmi za varovanje okolja, z

foto: Marjan Smerke

Novi programi za zeleno logistiko

Okoljska pričakovanja 2015 foto: Nataša Müller

78 94/95

EOL

Okoljska pričakovanja 2015

izobraževanjem zaposlenih in naših študentov na področju trajnostnega razvoja, učinkovite rabe energije in zelenih rešitev.

Uvedli bomo tudi e-račune, s katerimi bomo dodatno znižali porabo papirja. Prav tako nameravamo v naslednjem letu pred Fakulteto za logistiko postaviti polnilnico za električne avtomobile, saj spodbujamo e-mobilnost, preučujemo pa tudi možnosti nakupa e-skuterja, ki bi omogočal brezemisijsko vožnjo in praktično spoznavanje električnih vozil pri študiju zelene logistike.

K

ot kažejo naše izkušnje, so investicije v okolje dolgoročno smiselne tudi z vidika ekonomike in stroškov. Kljub temu pa mora za »kick off« zelenih tehnologij in rešitev svoje prispevati tudi država. Za učinkovitejše spodbujanje zelenih naložb bi morala država zagotoviti sredstva za subvencioniranje v okviru Ekosklada za naložbe v koriščenje OVE in večanje URE za celo leto. Letošnje so namreč pošle že v dobrih štirih mesecih od odprtja razpisa. Začeti bo potrebno še intenzivneje uvajati koncept 3P oz. »polluter pay principle«, spodbujati oziroma zahtevati uvedbo zelenih con znotraj mest, kjer je zrak najbolj onesnažen, ter s tem še dodatno spodbuditi rabo javnih prevoznih sredstev, ki je v zadnjih letih ponovno v porastu. Prav tako bi morala namesto birokratskih ovir, ki omejujejo hitrejši razvoj zelenih tehnologij, podjetjem in gospodinjstvom pomagati pri pridobivanju sredstev za naložbe v trajnostne rešitve.

Država naj načrtno podpre obetavne tehnologije Gašper Tavčar, IJS:

1.

Naš pozitivni vpliv na okolje smo v letošnjem letu izboljšali s temeljito predelavo prezračevalnega sistema naših prostorov, in sicer z dograditvijo najsodobnejših sončnih termalnih tehnologij in sistema za rekuperacijo toplote. Tako s pomočjo vroče vode, pridobljene z inovativnimi solarnimi vakuumskimi kolektorji, ki so delno plod slovenskega znanja, dogrevamo oziroma ohlajujemo zrak, ki ga prezračevalni sistem dovaja v prostore in s tem v precejšni meri privarčujemo pri porabi električne energije. V sistem smo vgradili večje število senzorjev in s tem pridobili laboratorij za testiranje različnih solarnih tehnologij, s čimer mislimo nadaljevati v letu 2015.

Izvedbo predelave se je sofinanciralo s pomočjo evropskega projekta EMILIE. Država lahko veliko prispeva z načrtno podporo in sofinanciranjem obetavnih tehnologij, še posebej, če so te oziroma kateri od sklopov narejeni v Sloveniji.

2.

Zaenkrat bistvenih sprememb v delovanju ministrstva ni opaziti. Vsekakor pa je nujno, da ima Slovenija usposobljen strokovni kader s tega področja tudi med upravnimi organi in na ministrstvih. Zato načrtujemo v prihodnjem letu več izobraževanj na temo novih obetavnih tehnologij, ki bi lahko v prihodnosti veliko prispevale k energetski učinkovitosti in trajnostnemu razvoju Slovenije. Namenjene bodo zlasti upravnim organom, a tudi malim in srednje velikim podjetjem.

interseroh, d. o. o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče, T: 01 560 91 50, E: info@interseroh-slovenija.si, I: www.interseroh-slo.si

Promocija

december 2014

Naše znanje usmerja vaše odpadke

Pivovarna Laško d. d., Trubarjeva 28, Laško; oblikovanje: LUKS Studio; Reprodukcija grafike gostilniške table Pivovarne Laško, obdobje šestdeseta leta prejšnjega stoletja.

Na zdravje!

Na srečo!

Na prihodnost!

NA 190 LET!

Promocija

Pokončne drže in polni življenjske sile kot čuječa družba krepimo solidarnost in vzajemnost, radovednost, raziskovanje, znanje.

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!

Promocija