ESG 177

Pri snovanju embalaže je bistveno, kaj sporoča potrošniku

mag. Vanesa Čanji: Poročanje o trajnostnosti da, a kako?

mag. Gašper Škarja: Projekt preobrazbe daljinskega

sistema ogrevanja so že predstavili EK

Kadrovska kriza v gradbeništvu: Šole, delodajalci, zbornice in država naj se povežejo

Špela Pirc: dm potrošniku omogoča, da se zavestno odloči za trajnostne izdelke

Slovenija potrebuje izvedbeni načrt zelenega prehoda do konca desetletja

Zeleni prehod do leta 2030

S pecializirana revija za trajnostni razvoj

okolje družba upravljanje marec 2023

Podjetje Interzero za mednarodno znamko čistil razvilo edinstveno trajnostno zero waste rešitev

Podjetje Interzero, vodilno podjetje na področju trajnostnih rešitev ter pionir na področju recikliranja plastike v Evropi, je v Sloveniji za priznano mednarodno znamko čistil razvilo edinstveno trajnostno zero waste rešitev. To pomeni, da lahko slovenski potrošniki uživajo v čistilnih sredstvih, ki so izdelana na rastlinski osnovi in so obenem zapakirana v embalaži, ki je narejena iz 100 % recikliranih surovin. Tako ta priznana blagovna znamka živi moto podjetja Interzero: nič ne gre v nič.

Podjetje Interzero namreč verodostojno že več kot trideset let na sedmih trgih Evrope predano skrbi za več kot 20.000 strank, ki delujejo po principih okolju prijaznega delovanja in po principih krožnega gospodarstva. Interzero za svoje stranke upravlja vse vrste odpadkov in poskrbi za to, da ti vnovič zaživijo. Vsak odpadek, ki ga Interzero zbere, se predela v novo vrsto surovine. Tako Interzero uresničuje svoje poslanstvo, »svet brez odpadkov in družba brez emisij«.

Kako do embalažne nevtralnosti s pomočjo podjetja Interzero?

Pomembnosti premišljene ponovne uporabe odpadkov in predelavo le-teh v novo surovino, se vse bolj zavedajo tudi podjetja, ki želijo delovati okolju prijazno in hkrati želijo ekonomično razpolagati z vse bolj omejenimi naravnimi viri. Podjetje, ki za svoje izdelke potrebuje embalažo, lahko to izdela ali iz naravnih virov ali pa reciklira že uporabljeno embalažo. Interzero zavrženo embalažo s pomočjo močne mednarodne mreže zbere in jo predela v novo surovino, ki jo podjetja lahko ponovno uporabijo v svoji proizvodnji.

Taka reciklirana surovina ne ogroža naravnih virov, kar je ključno, če želimo vsaj ohraniti naše okolje. Interzero lahko vsakemu podjetju priskrbi vse vrste reciklirane surovine ter hkrati vodi celotno stanje količin surovin, da se zagotavlja preglednost in transparentnost odpadnih materialnih tokov.

S pomočjo podjetja Interzero lahko vsako podjetje zagotavlja embalažno nevtralnost, saj lahko prav vsako podjetje trajnostno pridobiva (sekundarne) surovine. Podjetje Interzero ponuja tudi nakup naprav za ravnanje z odpadki,

ki lahko podjetjem pomagajo pri stiskanju odpadkov ter jim tako poenostavijo procese upravljanja z odpadki.

Interzero vodilni na področju recikliranja plastike Interzero svoje trajnostne rešitve širom Evrope razvija več že desetletij. V zadnjih letih pa se tudi v Sloveniji osredotoča na zero waste rešitve in posebej na področje recikliranja plastike. Interzero Slovenija je tako v celotni Evropi postal pomemben posrednik na področju zagotavljanja sekundarne surovine iz odpadne PET embalaže. V zadnjih dveh letih so svojim strankam zagotovili preko 19 ton reciklirane PET embalaže, kar kaže na to, da se vse več podjetji vse bolj zaveda pomembnosti trajnostnega poslovanja.

Rešitve, ki jih Interzero snuje v Sloveniji, si lahko ogledate na: https://interzero.si

Zeleni prehod Slovenije 2023–2030

Preberite Pregled nekaterih kazalnikov razvoja za cilje do leta 2030 in se vprašajte: Kakšen naj bo zeleni prehod Slovenije do konca desetletja? Na ta strateški razvojni izziv, ki je izziv za vsakega posameznika države Slovenije, odgovarjajo v reviji stroka, gospodarstveniki, nevladniki, javna sfera in država. Kajti Slovenija potrebuje izvedbeni načrt zelene transformacije. Sedaj so cilji razpršeni po različnih dokumentih in strategijah. Nacionalno soglasje o prednostnih ciljih zelenega prehoda s seznamom projektov in centralizirano projektno vodenje pa naj bo rezultat enotnega razumevanja, kaj je tisto, kar res pelje k zeleni identiteti Slovenije.

Dosedanje upravljanje zelenega razvoja Slovenije ni dovolj usklajeno. Izvedba je premalo učinkovita. Zeleni razvoj je pogosto razumljen parcialno ali je ujet v mreže kratkoročnih interesov. Pogosto se zdi, kot da ni prvi strateški razvojni izziv kljub evropskemu zelenemu dogovoru. Tudi pri pripravi projektov v Načrtu za okrevanje in odpornost so kratkoročni interesi preglasili dolgoročne, kot da nemalo kazalnikov razvoja Slovenije ne zahteva, da gledamo v prihodnje desetletje z drugačnimi očmi. Zdajšnja streznitev je opomin. Je priložnost za skupnostni zeleni, ekološki angažma na vseh ravneh – na makro in mikro ravni. In je priložnost za ustvarjanje zelenega duhovnega, političnega, strokovnega in menedžerskega ozračja za nove ekološke rešitve.

Ogledala so pokazala, kje smo. H katerim ciljem smo zavezani in kaj mora Slovenija storiti za drugačen scenarij razvoja in za blaginjo ljudi do leta 2030.

Koliko bomo energetsko in prehransko bolj samooskrbni? Kakšen pristop, operativni, je nujen za razvojni zasuk in za uvedbo zelenih sprememb? Predvsem na tistih področjih ali v tistih panogah, ki najbolj vplivajo na kakovost življenja in na zeleno identiteto Slovenije. Odločitev za zeleni dogovor oziroma zeleni prehod je odločitev za spremenjen razvojni model, ki zahteva drugačno refleksijo o tem, kje smo. Drugačno organizacijo države in družbe za izvedbo programa do cilja, kamor želimo.

V prenovi je NEPN, ki ga mora Slovenija poslati v Bruselj leta 2024, pri čemer bodo njegove ambicije pri nekaterih ciljih povečane skladno z dokumenti Fit for 55 in REPowerEU. Kako torej do ciljev razogljičenja, energetske učinkovitosti, energetske samooskrbe in varnosti, do več raziskav in inovacij za večjo konkurenčnost gospodarstva? Sporočila Podnebnega ogledala in Poročilo o izvajanju Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta opozarjajo, spodbujajo in zavezujejo. Je razvoj Slovenije vzdržen, če presojamo podatek o uporabi virov in o ekološkem odtisu? Ambicije Slovenije na vseh področjih, ki so vitalna za zeleni prehod, so navedene v različnih strateških dokumentih. Marsikateri od njih potrebuje dopolnitve zaradi taksonomije, ki je orodje za prehod v podnebno nevtralnost. Je pot v model trajnostnega gospodarstva. Usmeritve ESG pa vabijo k širšim razgledom zelenega razvoja države. Strateški fokus je človeški, družbeni in naravni kapital.

Morda je nacionalni program zelenega prehoda lahko pot do kolektivne zelene identitete. Pot do skupnostne ekološke samozavesti. Do tiste motivacije in aktivacije politične volje, kapitala, menedžerskih interesov, nevladnikov in javne sfere, stroke in znanosti, ki jo Slovenija potrebuje za odgovoren zeleni prehod. Na ravni države ni dovolj samo ustanovitev strateškega sveta za zeleni prehod države, za kar se že odločajo nekatere članice EU. Konkurenčni interesi, ki se srečujejo v izvajanju programa zelenega prehoda Slovenije, potrebujejo konstituiranje odgovornosti za trajnostni razvoj na ravni države in institucionalizacijo procedur za demokratično odločanje o ukrepih za doseganje ciljev.

Program zelenega prehoda Slovenije do leta 2030 s prednostnimi cilji je priložnost, da se ob njem združijo in povežejo vsi, ki vedo, da gre za razvojni vlak na prvem tiru. Za današnjo in jutrišnjo generacijo. Takšen konkreten program ne more biti odvisen od vsakokratne vlade, zato mu mora dati mandat celotna slovenska skupnost. Slovenija je lahko prva med državami EU s konkretnim programom zelene tranzicije. To naj bo naša ambicija.

Jože Volfand, glavni urednik

Revijo ESG izdaja podjetje Fit media d.o.o. v okviru svoje tržne znamke Zelena Slovenija® Zelena Slovenija povezuje trajnostne ideje, priložnosti, izzive, dosežke in je platforma za izobraževanje in svetovanje. www.zelenaslovenija.si

Impresum

ESG (Environmental, Social, Governance) – Okolje, družba, upravljanje, specializirana revija za trajnostni razvoj

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji

Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Tiskarna Florjančič

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si

Uredniški odbor: dr. Slavko Ažman (Porsche Slovenija), doc. dr. Gašper Gantar (Fakulteta za varstvo okolja), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), dr. Darja Piciga, Petra Prebil

Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Irena

Prijović (Združenje nadzornikov Slovenije), Matjaž Ribaš (Slovenski regionalno razvojni sklad), dr. Marta

Svoljšak Jerman (Petrol), mag. Emil Šehić (Zeos), mag. Ana Vučina Vršnak (EZS), dr. Radmila Wollrab (Helios TBLUS d.o.o.), Urška Zgojznik (Ekologi brez meja)

Celje, marec 2023

Naklada 2.200 izvodov

Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Kontakt za informacije:

T: 03/ 42 66 700

E: info@zelenaslovenija.si

W: www.zelenaslovenija.si

Partnerji pri izdajanju revije EOL:

• Fakulteta za logistiko

• Surovina d.o.o.

• ELES, d.o.o.

5 Novice članov Zelenega omrežja

16 pri snovanju embalaže je bistveno, kaj sporoča potrošniku

19 poročanje o trajnostnosti da, a kako?

22 slovenija potrebuje izvedbeni načrt zelenega prehoda do konca desetletja

37 revolucionarna novost – najlon 6 iz sladkorja

38 Najuspešnejši projekti iz večjih držav, iz slovenije le steklarna Hrastnik

40 Živilci smo v precepu med trgom in dobavitelji

42 Kako se lahko neposredno povežejo kmetje in kupci

44 Z vlakom po novi progi čez tri leta

46 projekt preobrazbe daljinskega sistema ogrevanja so že predstavili eK

49 Vodilni pri zelenem prehodu do brezogljične proizvodnje cementa

50 Šole, delodajalci, zbornice in država se naj bolj povežejo

54 V sloveniji oskrbujejo več kot dva tisoč plinohramov

56 dm potrošniku omogoča, da se zavestno odloči za trajnostne izdelke

novice članov Zelenega omrežja

www.zelenaslovenija.si/ zeleno-omrezje

strokovna konferenca o e-napravah na svetovni dan voda

Kakovostna politika do zaposlenih, nizka fluktuacija

Hitro, fleksibilno in okolju prijazno s storitvijo Avant2Go

V družbi Zeos, d.o.o., v sredo, 22. marca 2023, med 9.00 in 14.30 uro v Mariboru v prostorih Inštituta informacijskih znanosti – IZUM organiziramo strokovno konferenco z naslovom »Prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo na področju e-opreme«.

Konferenca poteka v sklopu projekta Life Spodbujamo e-krožno pod sloganom Še sem uporaben, ki ga podpirata Evropska komisija ter Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Namen konference je povezati deležnike krožnega gospodarstva, izmenjati izkušnje in poiskati rešitve za lažji prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo.

Na konferenci bomo izpostavili in posebno pozornost namenili prihodnosti e-naprav, zelenemu in krožnemu gospodarstvu ter izzivom v elektroniki na tem področju. Predstavili bomo tudi nekaj primerov dobrih praks Slovenije in tujine.

Na konferenci si želimo izmenjati izkušnje in spoznati zanimive ideje, ki bodo oblikovale prihodnost Slovenije v še bolj e-krožno državo.

Zeos, d.o.o. www.zeos.si

Trajnost ni le trend, v našem podjetju je to ključni del kulture, poslanstva in vizije. Z družbenega vidika se trajnost našega poslovanja odraža v tem, da z različnimi aktivnostmi ter z našo osnovno dejavnostjo prispevamo k bolj zdravi in vključujoči družbi, prav tako pa se trudimo ustvarjati čim boljše vzdušje v podjetju. Za zaposlene smo v zadnjem letu organizirali več družabnih dogodkov. Vsem zaposlenim nudimo možnost številnih izobraževanj, prav tako se trudimo, da jim v največji možni meri omogočimo tako socialno kot finančno varnost. V zadnjih dveh letih smo večkrat usklajevali plače ter izplačali maksimalen regres in nagrado iz naslova poslovne uspešnosti. Usmerjeni smo v izboljševanje organizacije dela in delovnih pogojev, zato veliko sredstev namenimo za posodabljanje proizvodnih linij in našega voznega parka. Urnike dela prilagajamo tako, da sodelavcem v režiji omogočamo bolj fleksibilen prihod in odhod z dela ter možnost dela od doma. Zato smo ponosni, da smo v zadnjih dveh letih uspeli dvigniti zavzetost zaposlenih iz 58 % na 75 % in zadržati zelo nizko stopnjo fluktuacije, ki znaša 7 %, od česar je samo 3 % nenačrtovane fluktuacije.

Koto d.o.o.

www.koto.si

V kranjskem podjetju S&T Iskratel spodbujamo trajnostno ravnanje in sobivanje, že šesto leto tudi z omogočanjem in financiranjem uporabe storitev Avant2Go za službene poti – uporabljajo jih lahko vsi zaposleni, ki si pred vožnjo naložijo aplikacijo. Na ta način lahko zaposleni Avant2Go storitve koristijo za opravke in sestanke v občini Kranj, za prevoz do letališča Jožeta Pučnika oziroma kot alternativo vozilom našega voznega parka za denimo pot do sestanka v Ljubljani (v tem primeru, če ni na voljo vozila v voznem parku). Če gre za službeno pot, uporabo Avant2Go vozila po pravilniku odobri skrbnik voznega parka. Zaposleni imajo tako dodatno opcijo uporabe električnih vozil, ki se nahajajo na parkirišču pred podjetjem, s čimer smo obstoječi vozni park tudi nekoliko razbremenili.

Postavljeni sta dve polnilni mesti, na razpolago pa so štiri Avant2Go vozila. Zaposleni pozdravljajo možnost »car sharinga« tako blizu podjetja, ki pride še kako prav v dneh, ko so avtomobili znotraj tradicionalnega voznega parka močno v obtoku.

S&T Iskratel, informacijske in komunikacijske rešitve, d.o.o.

www.snt-iskratel.si

V septembru TBmCe 2023

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru v sodelovanju s SRIP – Krožno gospodarstvo, s katerim upravlja Štajerska gospodarska zbornica, organizira že 6. mednarodno konferenco Tehnologije in poslovni modeli za krožno gospodarstvo (TBMCE). TBMCE 2023 bo potekala od 6. do 8. septembra v Grand Hotelu Bernardin, Portorož. Organizatorji pripravljamo pester, vsebinsko bogat in navdihujoč program z uglednimi predavatelji iz Slovenije in tujine ter razprave o aktualnih temah s priznanimi govorci. Konferenca je pomembno mednarodno srečanje, kjer beseda ne teče le o teoretičnih modelih prehoda iz linearnega v krožno gospodarstvo, ampak o konkretnih tehnologijah, metodologijah in uspešnih projektih, ki k temu prispevajo v praksi. Udeleženci konference bodo imeli priložnost spoznati največje strokovnjake, ustvarjalna podjetja in ključne odločevalce, ki tlakujejo pot v bolj odgovorno prihodnost. Prav tako je TBMCE odlična priložnost, da zainteresirani strokovnjaki in podjetja s predavanjem ali v obliki posterja predstavijo svoje delo in najnovejša spoznanja ter se povežejo s pravimi sogovorniki. Zbiranje strokovnih prispevkov se začne v aprilu.

Štajerska gospodarska zbornica http://tbmce.um.si

Analiza LCA za prikaz projektnega okoljskega vpliva

Časi, ko je projektna dokumentacija vključevala samo ščepec informacij glede prihodnje skrbi za okolje oz. okoljskega vpliva, ki ga bo projekt povzročil, so preteklost. Dandanes ni več kakovostne projektne dokumentacije brez okoljske komponente, ki je vpeta v celotno projektno vodenje, izdelavo produktov, storitev itd. Trenutno se na področju priprave okoljskega dela projektne dokumentacije pojavlja kar nekaj težav oz. pomislekov, kot so: Kdo je kompetenten za pripravo vsebine? Kakšna so merila, ki določajo, da je projekt okoljsko ustrezen in kaj je relevantna metodologija, ki nam poda primerne in dovolj kakovostne podatke, s katerimi prikažemo projektni okoljski vpliv? Zagotovo je najbolj

primerna prav analiza življenjskega cikla (LCA - Life Cycle Assessment). Gre za metodologijo, ki se uporablja za analiziranje vplivov na okolje v vseh fazah življenjskega cikla nekega izdelka, storitve, procesa itd. Faz življenjskega cikla je več, pravimo, da gre za analizo »od zibelke do groba«. V analizi podamo okoljski, ekonomski in socialni vpliv projekta in je orodje, ki nam numerično, grafično in besedilno prikaže vse omenjene vplive. Kljub temu, da za podjetja predstavlja dodatni strošek, se njen rezultat lahko pozitivno uporabi tudi v samem poslovanju podjetja – iskanje ozkih grl, prihranek pri energiji, zadostitev zakonodaji itd.

Pripravila: dr. Tanja Tajnik, LCA strokovnjakinja

Tiko Pro d.o.o. www.tiko-pro.si

okoljskega odtisa za mlečne izdelke

Evropsko mlekarsko združenje EDA je skupaj s svojimi člani in zunanjimi strokovnjaki pristopilo k proaktivnemu ocenjevanju in zmanjševanju okoljskega odtisa v mlekarskem sektorju. V začetku leta 2023 je pričela delovati strokovna skupina za prenovo posebnih pravil za mleko in mlečne izdelke (Dairy PEFCR), v kateri sodelujemo tudi v GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij. V skladu s pobudo enotnega trga za zelene proizvode je eden izmed ciljev Evropske komisije tudi harmonizacija komuniciranja okoljskega vpliva proizvodov in organizacij. Tako se je leta 2013 na osnovi izračuna življenjskega kroga (LCA) pričela razvijati razširjena metodologija izračuna okoljskega odtisa (PEF - Product Environmental Footprint) s posebnimi pravili za posamezne produktne kategorije. Med pilotno fazo so bila do leta 2018 v sodelovanju z industrijo razvita posebna pravila za 19 različnih produktnih kategorij, med katerimi so tudi mleko in mlečni izdelki, pivo, krma za

živali, testenine, vino in embalirana voda. Obstoječe metodologije za posamezne produktne skupine so se v prehodnem obdobju testirale, celotna metodologija pa se bo prenovila do konca leta 2024. Okoljski odtis proizvodov je kazalec in podpora celostnega trajnostnega razvoja, s katerim lahko proizvajalci spremljajo in izboljšujejo vplive na okolje, identificirajo problematične točke ter optimizirajo procese v celotnem življenjskem krogu proizvodov. Poleg tega jim omogoča prilagajanje potrebam strank in potrošnikov, komuniciranje okoljskega vpliva navzven in primerjanje posameznih proizvodov iste kategorije.

Pripravila: Barbara Rupnik, vodja področja za nove tehnologije

GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij www.gzs.si/zkzp

Delavnica Vaš plečnik

V letošnjem šolskem letu je Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja na Šolskem centru Celje sodelovala na Dnevih evropske kulturne dediščine (DEKD), ki jih organizira Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Tema je bila (Vz)trajnostna dediščina. Ob Evropskem letu mladih in 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika smo izvedli delavnico Vaš Plečnik, v okviru katere so dijaki G3a programa gradbeni tehnik pod mentorskim vodstvom študentov Fakultete za arhitekturo in profesorice Marjete Petriček ustvarili izdelke, ki nagovarjajo temo trajnostnega razvoja v delih arhitekta Plečnika. V Celju smo spoznavali, kdo je bil Jože Plečnik, njegova pomembna dela in trajnostne principe ter kaj je trajnostna arhitektura. Ogledali smo si stavbo Ljudske posojilnice, ki je bila po Plečnikovih načrtih zgrajena leta 1929. Ker smo leta 2017 na naši šoli naredili prostorsko instalacijo Visoko vidim več (avtorica Tanja Barle), ki je bila umeščena pred stavbo Ljudske posojilnice Celje, nam je od takrat ostalo v skladišču gradbenih delavnic še nekaj materiala

prenova metodologije izračuna

ploskovitih balustrov iz vezane plošče in pripadajočih plošč. S pomočjo pomanjšanih modelov iz kartona smo sestavili makete uličnega pohištva. Nastalo je nekaj zanimivih predlogov, dva smo nato v gradbenih delavnicah izdelali iz ostankov prostorske instalacije. Razstavljena sta bila ob odprtju DEKD v Narodnem muzeju Slovenije. Pri našem ustvarjanju nismo uporabili nobenega novega materiala, ampak smo ponovno uporabili odslužene elemente prostorske instalacije in jim dali novo življenje.

Pripravila: Marjeta Petriček

Šolski center Celje, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja http://gvo.sc-celje.si

Zaposleni se premalo rekreirajo

V plastiki skaza uporabljajo reciklirane materiale

številni partnerji, s katerimi sodelujemo. Skupno smo v Kočevski Reki, na Pokljuki, v Trnovskem gozdu in v Črni na Koroškem posadili 16.000 mladih dreves. Sadili smo različne drevesne vrste za gozdove, ki bodo bolj odporni na podnebne spremembe in podlubnike. Sledili smo odločbam Zavoda za gozdove Slovenije, sadike pa smo ustrezno zaščitili pred objedanjem divjadi in obeležili za lažje izvajanje obžetev, dokler mlada drevesca ne bodo dovolj močna. Ohranjanje in obnavljanje gozdnega habitata je ključno za preprečevanje ali spreminjanje okoljske degradacije. Tako uresničujemo svojo odgovornost do okolja, v katerem delujemo, k čemur smo se zavezali v trajnostni strategiji Varimo boljši svet – dvignimo letvico 2030.

Skoraj polovica Evropejcev se nikoli ne rekreira, kažejo podatki Eurobarometra. Tri četrtine zaposlenih bi se več gibalo, če bi za to bile možnosti v okviru zaposlitve, a le 11 odstotkov delodajalcev v EU se tega zaveda in tudi zagotavlja raznolike programe športnih aktivnosti v sklopu delovnega mesta. Skupina SIJ je med njimi. Sijevci imamo namreč za gibanje v okviru delovnega mesta oziroma v lokalni skupnosti, kjer živimo z družinami, veliko izbire in zato toliko manj možnosti za izgovore, zakaj ne bi bili aktivni in s tem (p)ostali bolj zdravi. Prav zato smo tudi med prvimi prejemniki evropskega certifikata aktivnega delovnega mesta (ang. Workplace Active Certificate – WAC). Prejeti certifikat je priznanje, pa tudi zaveza, da bomo sijevci še naprej čim več tekli, kolesarili, plavali, hodili, smučali, igrali odbojko, nogomet ter krepili zdravje in medsebojne vezi. Skupina

Recikliranje polimernih materialov lahko z več vidikov ustvari precejšnjo razliko v primerjavi s primarnimi (»virgin«) materiali. Z uporabo recikliranih materialov zmanjšamo onesnaževanje ekosistemov, saj imajo toplogredni plini, ki nastajajo pri nastanku primarnih materialov, velik vpliv na naraščajočo stopnjo onesnaženosti. Pri recikliranju se ohranjajo naravni viri, kot so voda, nafta, zemeljski plin in premog, zato recikliranje polimernih materialov ohranja dragocene organske vire. Prednosti uporabe recikliranih polimernih materialov se zavedamo tudi v Plastiki Skaza, zato v okviru projektov INCREACE in LFIA-REC sodelujemo pri razvoju recikliranih materialov na osnovi polikarbonata (PC) in mešanic PC z akrilonitril butadien stiren (ABS) kopolimeri ter polistirena (PS) za aplikacije v elektro industriji za produkte z višjo dodano vrednostjo. V okviru projekta LIFE21-ENV-PLplasticLIFEcycle pa sodelujemo pri razvoju rešitev za recikliranje trdih, mešanih plastičnih odpadkov.

Pripravila: Tajda Glamočak, mag. inž. tehnol. polim., raziskovalka

Plastika Skaza d.o.o. www.skaza.com

Ohranjajo in obnavljajo gozdni habitat

Jeseni smo v Pivovarni Laško Union uspešno končali projekt pogozdovanja, ki je bil sestavni del trajnostne pobude »Beli vrhovi« blagovne znamke Laško. Z njo smo nagovarjali prizadevanja za zaščito in ohranjanje gorskih habitatov. Želimo si ohranjati ledenike, zimsko naravo in vrhove še naprej bele, da bomo lahko tudi v prihodnjih desetletjih uživali v zimskih športih. Pri delovnih akcijah sajenja dreves so se nam poleg sodelavcev pridružili

Pivovarna Laško Union d.o.o. www.pivovarnalaskounion.com

s člani kluba zvestobe do 10.000 novih dreves

Da imajo projekti družbene odgovornosti širok odmev, sta pokazali Petrolovi nedavni kampanji Skupaj pomagamo in Skupaj rastemo, kjer smo skupaj s člani Petrol kluba v rekordnem času zbrali ciljne vrednosti Zlatih točk in poskrbeli za kar dve donaciji – za Društvo Rdeči noski in za slovenske gozdove. Lansko decembrsko praznično vzdušje je bilo še bolj veselo, saj smo v Petrolu poskrbeli, da so člani Petrol kluba lahko svoje Zlate točke namenili za dober namen – za Rdeče noske, da bodo v okviru svojih rednih obiskov lahko obiskali 1.000 bolniških sob in sob v

Sodelavke SIJ Acronija znajo združiti prijetno s koristnim.

domovih za starejše po vsej Sloveniji. Zbrali so kar 10.000 EUR sredstev za dober namen, ki smo jih v Petrolu še podvojili. Na izjemno pozitiven odziv je naletela tudi kampanja za slovenske gozdove, v okviru katere so člani Petrol kluba v zgolj treh tednih z donacijami

Zlatih točk zbrali ciljnih 10.000 EUR sredstev, ki smo jih pri Petrolu ponovno podvojili. S sredstvi bo Zavod za gozdove Slovenije zasadil do kar 5 nogometnih igrišč gozda, kar predstavlja 10.000 novih dreves.

Petrol d.d. Ljubljana www.petrol.si

Velenje prejelo znak

slovenia Green

Destination Gold

Z Nomago Bikes povezujemo kraje in ljudi

Velenje je vstopilo v Zeleno shemo slovenskega turizma že leta 2015 in pridobilo celovit vpogled v trajnostni razvoj Velenja. Kot ponosen član družine Slovenia Green izpolnjujemo obljubo, da delujemo po trajnostnih načelih in smo predani nenehnim zelenim izboljšavam. S tem pristopom smo napredovali do znakov Bronze in Silver, v postopku ponovne presoje po novem zahtevnejšem standardu pa do Slovenia Green

Destination Gold. K prejemu zlatega znaka je pomembno pripomogel pridobljen naziv Mladinskega hotela Velenje Slovenia Green

Accommodation. Pohvaljena so bila tudi prizadevanja na področju izobraževanja turističnih ponudnikov. Kot zelo pozitiven premik je bila prepoznana vključitev Velenja v misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030 ter zasledovanje strategije podnebne nevtralnosti. V Mestni občini Velenje s trajnostnimi certifikati (Slovenia Green, Zeleni list, 100 podnebno nevtralnih mest in Manj plastike, več trajnosti) skrbimo za edini pravi način razvoja lokalne skupnosti v sedanjosti, za zeleno prihodnost.

Mestna občina Velenje www.velenje.si

V družbi Nomago ugotavljamo, da je z višanjem cen pogonskih goriv izbira trajnostnih oblik mobilnosti postala še bolj privlačna kot prej. Z izbiro kolesa so naši uporabniki prijazni ne le do okolja in svojega psihofizičnega počutja, temveč tudi do svoje denarnice. Poleg navadnih koles nudimo tudi možnost izbire e-koles. Ta omogočajo enostavno in hitro premikanje po mestnih središčih in premagovanje tudi daljših razdalj. Sistem Nomago Bikes je največji ponudnik javne izposoje električnih koles v Sloveniji, ki deluje že v 17 slovenskih občinah. Vključuje 617 navadnih in električnih koles, ki jih lahko najdemo na skupno 128 kolesarskih postajah. Z vedno večjo razpredenostjo sistema obstoječim uporabnikom večamo nabor možnih kombinacij vsakodnevnih ali občasnih poti in širimo mrežo uporabnikov.

Z Nomago Bikes povezujemo kraje in ljudi. Konec leta 2022 smo v okviru obstoječega sistema GO2GO Novo Gorico povezali z Gorico. Naše delovanje smo tako s povezovanjem dveh držav postavili še stopničko višje.

Nomago d.o.o. www.nomago.si

Z javnim podjetjem Energetika Ljubljana in družbo ELES smo podpisali krovni sporazum o sodelovanju na področju povezovanja sektorjev ogrevanja in hlajenja z elektroenergetskim sektorjem. Slovenija se je, tako kot ostale članice EU, zavezala k trajnostnemu energetskemu razvoju in s tem k zelenemu prehodu. V družbah Energetika Ljubljana in ELES so se odločili združiti kompetence zaposlenih in identificirati skupne projektne cilje na področju proizvodnje električne in toplotne energije, ki so realno izvedljivi, ter za njih poiskati primerne strateške partnerje in vire financiranja, predvsem na področju nepovratnih sredstev. Krovni sporazum, ki so ga podpisali župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar, predstavlja temelj za neprofitno povezovanje med daljinskim energetskim sistemom in elektroenergetskim sistemom, s ciljem skupnega delovanja, katerega učinki bodo v izključno dobrobit lokalnih skupnosti, gospodarstva in države. V skupni strategiji, ki jo bomo pripravili do konca poletja, bomo podrobneje predstavili potencialne projekte, opredelili medsebojne vloge in partnerstva kot tudi potrebne vire financiranja.

Mestna občina Ljubljana www.ljubljana.si

V Marjetici Koper smo postavila novo Ekološko točko na lokaciji v parku med Pristaniško ulico in stavbo AJPESa. Gre za večprekatni zabojnik, ki uporabniku omogoča učinkovito ločevanje kar 13 frakcij odpadkov. Zaradi svojega zunanjega videza se zabojnik uvršča v kategorijo urbanega pohištva. Čeprav takšno rešitev uporablja več zahodno-evropskih prestolnic, je ta v Kopru prva v Sloveniji. Ekološka točka je dodatno opremljena z napisi v brajici, pri čemer nam je bilo v pomoč medobčinsko društvo slepih

energetika Ljubljana in družba eles podpisali sporazum o sodelovanju

Nič več zabojniki, temveč moderno urbano pohištvo

Foto: Nika media

Foto: Domen Jančič

Gold

in slabovidnih. Projekt Ekološke točke je prvenstveno namenjen vsem občankam in občanom, kakor tudi obiskovalcem mesta Koper, saj dodatno poudarja pomen ločenega zbiranja odpadkov. V naši občini trenutno sistematično zbiramo ločeno pet frakcij odpadkov, in sicer papir in karton (rdeč zabojnik), biološke odpadke (rjav zabojnik), steklo (zelen zabojnik), mešano komunalno embalažo (rumen zabojnik) in preostanek odpadkov (črn zabojnik). Nova Ekološka točka ponuja možnost ločenega zbiranja kar 13 vrst odpadkov. Poleg prej navedenih še zdravila, PVC zamaške, tonerje, odpadno kozmetiko, mobitele in polnilce, neonske žarnice, varčne žarnice, CD in DVD-je, kavne kapsule, baterijske vložke, video kasete ter knjige in revije, ki jih bomo v primeru, da bodo še primerne za nadaljnjo uporabo, uporabili v projektu »Knjižnica na plaži«, v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja.

Marjetica Koper, d.o.o.-s.r.l. www.marjeticakoper.si

ste že posodobili Načrt gospodarjenja z odpadki?

na več lokacijah in na teh lokacijah nastajajo odpadki, lahko za vse lokacije izdela skupen Načrt gospodarjenja z odpadki. Zavezanci za izdelavo Načrta gospodarjenja z odpadki so kopijo le-tega dolžni predložiti Ministrstvu za okolje in prostor ali pristojnemu inšpektorju na njihovo zahtevo. Če zahteve ne izpolnijo, se to smatra kot lažji prekršek, za katerega je zagrožena globa do 15.000 EUR.

Pripravila: Alenka Markun

Marbo Okolje d.o.o. www.marbo-okolje.si

Dodana vrednost v dobavni verigi Lidla slovenija

iz leta v leto narašča. V minulem letu je tako 40 slovenskih dobaviteljev v druge države, kjer posluje Lidl, izvozilo za več kot 60 milijonov evrov blaga.

Lidl Slovenija d.o.o. k.d. www.lidl.si

ekolak za zaščito kovinskih in aluminijastih delov

Nova Uredba o odpadkih (Ur. l. RS, št. 77/22), ki je stopila v veljavo junija 2022, od vseh zavezancev za izdelavo načrta gospodarjenja z odpadki (oz. krajše NGO) zahteva, da ga revidirajo in uskladijo s spremembo Uredbe. Rok za uskladitev je najkasneje do 14. 6. 2023. Načrt za gospodarjenje z odpadki je interni dokument, v katerem izvirni povzročitelj odpadkov definira način ravnanja s posameznimi vrstami odpadkov, ki pri njem nastajajo ter opredeljuje obveznosti, ki s stališča ravnanja z odpadki veljajo zanj. Zavezanci za izdelavo Načrta gospodarjenja z odpadki so izvirni povzročitelji odpadkov, kot so pravne osebe ali samostojni podjetniki, pri katerih nastane skupno 150 ton ali več odpadkov na leto ali več kot 200 kg nevarnih odpadkov na leto. V kolikor podjetje ali samostojni podjetnik opravlja svojo dejavnost

Sončna elektrarna na strehi poslovalnice PE Lidl Ljubljana – Toplarniška

Vsak evro, ki ga Lidl Slovenija plača dobaviteljem, skozi celotno dobavno verigo slovenskega gospodarstva ustvari skoraj 80 centov nove dodane vrednosti. Prek te verige v Lidlu Slovenija poleg svojih zaposlenih dodatno podpiramo še približno 4.000 delovnih mest.

To kaže študija Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (CPOEF), ki je za Lidl Slovenija opravil analizo učinkov delovanja podjetja na slovensko gospodarstvo. »Kot eden večjih trgovcev se v Lidlu Slovenija zavedamo svojega prispevka k rasti in razvoju slovenskega gospodarstva. Zato krepimo sodelovanje s slovenskimi dobavitelji, ki jih je zdaj že približno 250. Odpiramo jim vrata na trge v tujini, kjer delujejo podjetja iz Skupini Lidl. Prav tako s partnerji iz Slovenije izvajamo večino infrastrukturnih in drugih naložb podjetja,« je povedal Ivan Udiljak, generalni direktor Lidla Slovenija. Poleg vpliva, ki ga ima Lidl Slovenija na povečanje povpraševanja pri dobaviteljih doma in s tem na multiplikativne učinke, odpiramo vrata dobaviteljem tudi na tuje trge. Izdelke lokalnih dobaviteljev trenutno izvažamo že v 26 držav, v katerih delujejo podjetja iz Skupine Lidl. Število dobaviteljev, ki jim omogočamo izvoz v tujino,

V Cinkarni Celje je v luči aktualnih energetskih razmer prodaja praškastih lakov za nanašanje pri nizkih temperaturah v zadnjega pol leta poskočila za 20 odstotkov. T. i. Ekolak za zaščito kovinskih in aluminijastih delov lahko proizvajalec namreč utrjuje pri nižjih temperaturah, s tem pa občutno zniža stroške elektrike, plina ali olja. Običajni praškasti laki se v peči pečejo na od 180 do 190 °C. Razvojni tim Poslovne enote Kemija Mozirje pa je razvil formulo, ki omogoča utrjevanje pri nižjih temperaturah: lake, namenjene lakiranju predmetov za notranjo uporabo, je mogoče utrjevati že pri 130 °C, lake, namenjene zaščiti zunanjih elementov, pa pri od 150 do 160 °C. Poleg energetske učinkovitosti je mogoče z omenjenimi laki lakirati temperaturno občutljive substrate (npr. MDF) in izdelke različnih debelin. Pečenje je ozko grlo postopka lakiranja, uporaba nizkotemperaturnega laka pa skrajša zadrževalni čas predmeta v peči. To pri normalni temperaturi utrjevanja pomeni povečanje hitrosti linije in zvišanje produktivnosti. Ekolak tudi ne vsebuje organskih topil, zato sta proces njegove proizvodnje in lakiranje v lakirnicah okolju prijazna. S praškastimi laki, ki jih sicer v različnih oblikah v mozirski enoti proizvajamo 32 let, proizvajalci zaščitijo belo tehniko, trgovinsko opremo in masivnejše zunanje kovinske elemente, kot so ograjni sistemi, kmetijska mehanizacija itn. Tako polakirane površine so odporne na večino zunanjih dejavnikov, zaščita pa jim podaljša življenjsko dobo.

Cinkarna Celje, d.d. www.cinkarna.si

Nakupovanje je del našega vsakdana. Naj bodo to hrana, oblačila ali karkoli drugega. V boju za zmanjšanje uporabe enkratnih plastičnih vrečk je bilo narejenega ogromno. Še vedno pa vse preveč ljudi uporablja papirnate vrečke ali vrečke iz blaga, ki jih na blagajnah ponujajo trgovci. Vsekakor bolje kot plastične vrečke, vendar ne reši problema nepotrebnega kupovanja vrečke, če vsakič znova vrečko pozabimo doma. Recikliranje je pomemben del procesa ohranjanja okolja, vendar ne obravnava temeljnega vzroka problematike plastičnih odpadkov. Namesto tega bi se morali osredotočiti na zmanjšanje uporabe plastike, kjerkoli je to mogoče, in če ni, izdelke ponovno uporabiti.

Ob takšnem pristopu plastičnim izdelkom preprečujemo vstop v fazo recikliranja, ki je le korak stran od tega, da končajo na odlagališču. Ko plastični odpadki vstopijo v fazo recikliranja, se razdelijo v dve skupini: plastika, ki jo je mogoče reciklirati, in plastika, ki je ni mogoče reciklirati. Ta predstavlja največjo težavo, saj se zavrže na ogromnih odlagališčih, kar prispeva k vedno večjemu onesnaževanju s plastiko. Kar pa zadeva plastiko, ki jo je mogoče reciklirati, je treba izpostaviti, da njeno recikliranje zahteva veliko porabo energije, preden jo lahko ponovno uporabimo. Zato v Ekoman-u verjamemo, da je vsak najmanjši korak posameznika pomemben in lahko prispeva k reševanju omenjene problematike. Majhen in pomemben korak je lahko nošnja nakupovalnih vrečk v svoji torbici ali avtu. Tako jo imamo vedno pri roki, ko jo potrebujemo. Recikliranje materialov in vrečk je super, ponovna uporaba pa je trajna rešitev.

Zapisala: Renata Novak, mag.

IN d.o.o.

www.ekoman.si

emisije CO2 za 115 ton

Prehod na trajnostno proizvodnjo je povezan z optimizacijo, torej pametnejšo (po)rabo virov. V panogah, ki zahtevajo odsesovanje prahu, dima ali meglic, je odsesovanje eno od ključnih točk optimizacije, saj je po eni strani izjemen porabnik energije, po drugi pa klasično odsesovanje proizvaja velike količine CO₂. Sistem DESA za optimizacijo odsesovanja na obstoječih napravah v povprečju prihrani 50 % energije pri odsesovanju. V podjetju Intercet smo sistem DESA vgradili v številna podjetja v Sloveniji in na Hrvaškem in s tem le v letu 2022 optimizirali delovanje 820 kW motorjev, zmanjšali emisije CO₂ teh podjetij za 115 ton, omogočili prihranek 800.000 kWh električne energije oziroma, če prihranke pretvorimo v denar, tem podjetjem prihranili 120.000 evrov stroškov. DESA tako postaja učinkovito orodje za zeleni prehod, ki prinaša tudi finančne prihranke.

Intercet d.o.o. www.intercet.si/DESA

Kemis bo postal pomemben dobavitelj sekundarnih surovin

Sedaj ima družba skupno dvočlansko upravo, v kateri je mesto direktorja prevzel mag. Krunoslav Pavić, mesto tehničnega direktorja pa Boštjan Šimenc. V letu, ki prihaja in v naslednjih letih, želimo v Kemisu predvsem okrepiti vlogo pri trajnostnem ravnanju z nevarnimi in nenevarnimi odpadki. Želimo ustvarjati rešitve za zeleno transformacijo. V času, ko vzpostavitev krožnega gospodarstva postaja edini pravi odgovor na izzive sodobne družbe, ki zadevajo varovanje okolja, bomo vse pomembnejši dobavitelj sekundarnih surovin, ki so potrebne na primer pri proizvodnji baterij in ostalih elektronskih naprav. Z zbranimi odpadnimi materiali, ki bodo v postopkih recikliranja ponovno uporabljeni za nove izdelke, bomo pripomogli k ohranjanju primarnih virov. V skladu z evropsko strategijo ravnanja z odpadki se bomo zavzemali tudi za vzpostavitev sistema, ki bo omogočal, da se iz zbranih odpadkov izloči delež odpadkov, ki se jih lahko ponovno uporabi.

Kemis d.o.o.

www.kemis.si

Tri nova električna mostna dvigala rTG

rabljenih baterij

Nova razvojna strategija Kemisa je bila definirana pred letom dni, ko se je Skupina Hisense odločila, da poveže obe podjetji za ravnanje z odpadki, ki sta do tedaj ločeno delovali na slovenskem in hrvaškem trgu.

V Luki Koper nadaljujemo z izvedbo številnih naložb, s katerimi bomo dodatno omilili hrup in zmanjšali izpust emisij. V minulih tednih smo sestavili tri nova električna mostna dvigala finskega podjetja Konecranes. Gre za dvigala z gumijastimi kolesi, ki jih poganja elektrika, služila pa bodo pretovoru kontejnerjev. Skupna vrednost naložbe (brez DDV) je 6.115.425 EUR. Vsako izmed treh novejših in sodobnejših dvigal RTG (Rubber Tyred Gantry Crane), nosilnosti 40 ton, ima 16 gumijastih koles in tehta skupno 142 ton. Pomemben dodatek je sistem za rekuperacijo energije v omrežje. Ker so ta dvigala bistveno tišja, saj jih ne poganja dizelski agregat, smo jih namestili na čelo prvega pomola, medtem ko smo starejša in glasnejša dvigala umaknili v zaledje pristanišča. Z novimi RTG dvigali se število vseh operativnih mostnih dvigal na gumijastih kolesih na kontejnerskem

pomemben korak k trajnostnemu nakupu je vrečka v torbici ali avtu

V letu 2022 z optimizacijo odsesovanja zmanjšali

Powerbank, narejen iz

Foto: Kristjan Stojaković

terminalu povzpenja na 30. Od tega jih je kar polovica elektrificiranih.

Luka Koper d.d. www.luka-kp.si

po metodi SLS (selective laser sintering), ki tiska izdelke visoke natančnosti iz materialov PA12, PP, PA 11 in TPU v dimenzijah 250 x 250 x 300 mm. Z novo opremo odgovarjamo ekološkim zahtevam, izboljšujemo varnost pri delu in delovne pogoje, povečujemo produktivnost, odprti pa smo tudi do obstoječih in potencialnih novih strank za izvajanje najrazličnejših tržnih storitev s predmetnih področij.

Zapisala: Alena Bajrami, vodja kakovosti FerroČrtalič d.o.o. https://ferroecoblast.com

HOFer z linijo izdelkov Fer pODeŽeLJe uveljavlja prijaznejšo rejo

V podjetju FerroČrtalič sledimo svetovnim trendom na področju kakovosti in na področju trajnostnega napredka. V letu 2022 smo nadgradili naše obstoječe razvojne kapacitete in vzpostavili celovit razvojno-storitveni center FerroEcoblast, kjer imamo najsodobnejšo merilno in tehnološko opremo. V letu 2022 smo tako pridobili nov laboratorij, najnaprednejši laser za čiščenje, hrapavljenje in označevanje ter najsodobnejši 3D tiskalnik po tehnologiji SLS. Posodobili smo tudi del proizvodnje. Z novim krivilnim strojem delamo z večjo natančnostjo in hitreje. Tehnični laboratorij je opremljen z vso kalibrirano merilno opremo, ki jo potrebujemo za analizo kakovosti naših procesov in izdelkov. Z najsodobnejšim in zmogljivem 300 W pulznem fiber laserjem razvijamo tehnologijo laserske obdelave površin, odstranjevanja premazov, teksturiranja površin in označevanja izdelkov. Naša laserska oprema predstavlja izjemen tehnološki napredek obdelave kovin, saj se ponaša z veliko natančnostjo, 100-% ponovljivostjo, neprimerljivo hitrostjo, zmožnostjo opravljanja več operacij v enem koraku, zagotavlja nizke obratovalne stroške ter je zdravju in okolju prijazna. Med novo opremo sodi tudi najsodobnejši 3D tiskalnik

Elan je priznana blagovna znamka, ki je globoko povezana z lokalno skupnostjo in okoljem. Trajnostni razvoj je del Elanove identitete od vsega začetka. Stavimo na lokalno znanje in medgeneracijski prenos znanj in na načelo enakih možnosti dostopa za vse deležnike družbe. Posebno pozornost namenjamo razvoju smučarske kulture in vzdrževanje uspešne smučarske tradicije v Sloveniji. Že deveto leto uspešno vodimo projekt »Donacije smuči slovenskim osnovnim šolam«. Letos smo zagnali nov projekt »Elanovi otroci smučajo«, kjer smo otrokom vseh zaposlenih omogočili brezplačen smučarski tečaj na bližnjih smučiščih. Udeležilo se ga je več kot 40 otrok, največ popolnih začetnikov, ki so prvič izkusili stik z snegom in smučarsko opremo. Največ navdušenja je bilo nad lahkotnostjo učenja smučanja, ko po nekaj urah učenja lahko že vsak presmuča bolj položne terene. Otroci so smučali na inovativnih smučeh, ki zaradi posebne U-Flex tehnologije močno olajšajo prve zavoje. Otroško veselje je vzpodbudilo kar nekaj staršev, da so se sami opogumili za prve zavoje.

Elan, d.o.o.

https://elan.si/sl

Pri HOFERju smo v sodelovanju z dobaviteljem Panvita uvedli nov standard živalim prijaznejše reje, ki posnema rejo piščancev, kot je potekala nekoč na domačih dvoriščih. Živalim zagotavljamo naravno svetlobo, več prostora, podeste, ki omogočajo več gibanja, igrala s slamo in senom, da lahko raziskujejo in se igrajo, hranimo pa jih s kakovostnima žitom in koruzo izključno slovenskega izvora. S tem pomembno prispevamo k boljšemu počutju in zdravju živali, posledično je tudi meso bolj sveže in kakovostno. Izdelki linije FER PODEŽELJE se ponašajo tudi s HOFERjevim srčkom »100% slovensko«, kar pomeni, da so proizvedeni (vzgojeni, vzrejeni, pridelani, predelani) v Sloveniji iz izključno slovenskih surovin. Z novo lastno linijo izdelkov tako stopamo še en pomemben korak v smer zagotavljanja večje dobrobiti živali in udejanjanja trajnostne proizvodnje HOFERjevih izdelkov. Izdelčna linija se pričenja s ponudbo svežega piščančjega mesa, kjer lahko kupci izbirajo med sedmimi izdelki, kasneje pa se jim bodo pridružili še izdelki govejega in svinjskega mesa.

HOFER trgovina d.o.o. www.hofer.si

Naravovarstveni tehnik se predstavi

Vzpostavitev novega tehnološkega centra v podjetju FerroČrtalič

elan z novim projektom elanovi otroci smučajo

Elan želi čim več otrokom omogočiti edinstveno smučarsko izkušnjo.

Program naravovarstveni tehnik je v Sloveniji še vedno premalo prepoznaven, kljub temu da poleg rednega pouka izvajamo

Foto: Jernej Leskovar

še številne projekte in sodelujemo z različnimi strokovnimi institucijami. Tudi zaradi tega smo se odločili, da mladim in njihovim staršem predstavimo vsebino našega dela – kaj vse počnejo naši dijaki. Obiskovalci so se lahko preizkusili v izvedbah različnih naravovarstvenih nalog. Dijaki so jim predstavili, kako s pomočjo terenskih kovčkov in elektronskih merilnikov izvajamo različne analize vode in tal. Prikazali so, kako merimo nitrate, nitrite, amonijak, fosfate, pH, trdoto vode, temperaturo, električno prevodnost in nivo kisika ter jim razložili, kako lahko pridobljene podatke uporabimo v vsakdanjem življenju. Poleg analiz so jim dijaki predstavili še uporabo lesne biomase, jih opozorili na prekomerno uporabo plastike in jim pokazali, kaj se lahko zgodi, če ne pazimo kam odlagamo plastične izdelke in s čim lahko nadomestimo plastične materiale. Za konec so dijaki predstavili še poizkus, ki pokaže, koliko je še dejansko pitne vode na svetu ter koliko vode uporabimo za pridelavo in predelavo hrane ter za izdelke za vsakdanjo uporabo. Glede na odzive obiskovalcev je bilo razvidno, da so poizkusi dosegli svoj namen. Čestitke dijakom za odlično predstavitev.

Pripravil: Simon Gračner

Biotehniška šola Maribor www.bts.si

ICp je partner na področju trajnostnih rešitev in recikliranja

gospodarstva že v fazi oblikovanja embalaže. Podjetjem in uporabnikom, ki so vse bolj okoljsko ozaveščeni in razumejo pomen recikliranja in trajnostnega oblikovanja embalaže, lahko ICP s svojim znanjem in izkušnjami pomaga pri udejanjanju omenjenih smernic v proizvodnem procesu in izdelkih. Partnerjem ponujamo storitve na področju vrednotenja trajnostih materialov (odpadni papir in karton, druga naravna vlakna) in izdelkov iz njih, za embalažo na osnovi omenjenih materialov izvajamo tudi vrednotenje reciklabilnosti v skladu s »Harmonizirano evropsko laboratorijsko preskusno metodo« evropskega združenja za papirno industrijo CEPI.

Inštitut za celulozo in papir http://icp-lj.si

členom navedene Uredbe. Interzero lahko glede na svoje dolgoletne mednarodne izkušnje pri ravnanju z odpadki svetuje ali pomaga izdelati načrt gospodarjenja z odpadki.

Interzero d.o.o.

www.interzero.si

prednost analize življenjskega cikla (LCA)

Pri Inštitutu za celulozo in papir (ICP) smo člani skupine medpanožnega zavezništva 4evergreen (https://4evergreenforum.eu/), katerega cilj je optimizacija krožnosti embalaže na osnovi (celuloznih) vlaknin. Zavezništvo, ki vključuje strokovnjake za materiale, embalažo in trajnost iz podjetij, ki delujejo v celotni dobavni verigi, je pripravilo smernice in metode za ovrednotenje krožnega značaja embalaže ter določilo načela za upoštevanje principov krožnega

Načrt gospodarjenja z odpadki (NGO) je določen z Uredbo o odpadkih UL RS št. 77/22. Če v podjetju v enem letu nastane več kot 200 kg nevarnih, 150 ton nenevarnih odpadkov ali je podjetje povzročitelj odpadnih olj, pri katerem nastajajo odpadna olja zaradi opravljanja dejavnosti, ne glede na količino odpadnih olj , mora podjetje imeti izdelan načrt gospodarjenja z odpadki. V skladu z novo Uredbo, ki je v veljavo stopila 14. junija 2022, mora takšno podjetje v roku enega leta, tj. do 14. junija 2023, prilagoditi vsebino obstoječega načrta gospodarjenja z odpadki. Povzročitelji odpadkov morajo, poleg okoljskih predpisov za izdelavo načrta gospodarjenja z odpadki poznati tudi operativne programe s področja ravnanja z odpadki in slediti novostim pri obdelavi različnih vrst odpadkov. Kdaj pa je potrebno NGO spremeniti ali dopolniti? V skladu z določbami uredbe je to potrebno storiti ob vsakokratni odločitvi o spremembi ravnanja z odpadki, kar se nanaša na vrsto ali število nastalih odpadkov, začasno skladiščenje odpadkov in ločeno zbiranje odpadkov, v skladu z 18.

Poznanih je več metod za vrednotenje okoljskih vplivov. Ena izmed metod je analiza življenjskega cikla (LCA, Life Cycle Assessment), ki omogoča ocenjevanje vplivov na okolje v celotnem življenjskem ciklu proizvodov, procesov in dejavnosti. Metrika je bila vpeljana zaradi vse večjih potreb analiziranja kompleksnih modelov krožnega gospodarstva, in sicer vplivov na okolje, uporabe, krožnih sistemov oziroma procesov ravnanja z odpadki.

Metoda trenutno predstavlja enega izmed najbolje definiranih holističnih orodij oziroma pristopov, s katerim pridobimo vpogled v krožnost poslovnih modelov. Omogoča nam učinkovito ustvarjanje dodane vrednosti na podlagi ocene emisij in koristi v celotnem življenjskem ciklu. Vsebinsko predstavlja seštevanje prispevkov posameznih procesov k emisijam opazovanega sistema. Obravnava podatke, ki vstopajo v sistem (npr. vhodne materiale in surovine) in podatke, ki iz njega izstopajo (izpusti). Z ugotavljanjem vplivov, ki jih proizvod (tudi proces ali dejavnost) prispeva k okoljskim obremenitvam, izraženimi z različnimi kazalniki, kot so potencialni vpliv na globalno segrevanje (t. i. ogljični odtis), vpliv na rabo vode, vpliv na acidifikacijo in evtrofikacijo, vpliv na izrabo naravnih virov oziroma surovin idr., predstavlja podporo prehodu v krožno gospodarstvo.

Pripravila: Ana Brodar, mag. okolj. ved

Fit media d.o.o.

rok za spremembo načrta gospodarjenja z odpadki je junij

sorte trajnic za ekološko vrtnarjenje

V skrbi za naravi prijazno vrtnarjenje je zelo pomembno, da že v začetku posvečamo skrb vrstam in sortam, ki jih je možno gojiti brez pesticidov, rastnih regulatorjev in vsakršne drugačne kemije. Kot niso vse vrste in sorte sadja in zelenjave primerne za ekološko pridelavo, to velja tudi za okrasne rastline. V poplavi vedno novih in novih sort trajnic, s katerimi nas zasipajo multinacionalke, je veliko takih, ki jih ni možno gojiti brez pesticidov, ker so zelo občutljive na rastlinske bolezni. V vrtnariji Trajnice Golob-Klančič že od nekdaj gojimo sadike trajnic na ekološki način, zato da po vrtovih in javnih zelenih površinah ne bi bilo nobene potrebe po uporabi strupenih zaščitnih sredstev pri njihovem gojenju in vzdrževanju. Zato veliko energije vlagamo v odbiro trpežnih sort, takšnih, ki že po svoji naravi ne zbolevajo. Na bolezni občutljivim sortam pa se raje odpovemo. Na naših proizvodnih površinah zato redno lahko vidimo najrazličnejša živa bitja, kot so metulji, hroščki, čebele, martinčki, kačji pastirji, žabe in še mnogo drugih, kar dokazuje, da ne uporabljamo pesticidov, ker jih naše sadike niti ne potrebujejo.

Vrtnarija Trajnice Golob-Klančič www.trajnice.com www.fitmedia.si

Sončna elektrarna Bukovica (SEB), ki se pod okriljem Interenerga gradi v okolici Zadra, je v zaključni fazi gradnje. S 6,25 MW nazivne moči bo elektrarna zagotavljala trajnostno energijo za približno 3.500 gospodinjstev letno. Obsegala bo približno 11.500 panelov, ki bodo pokrili površino od 30.000 m 2, in bo tako ena izmed petih največjih sončnih elektrarn na Hrvaškem na tleh. Pri Interenergu v okviru svoje strategije vlagamo v projekte v razvoju ali v gradnjo, kot tudi že delujoče elektrarne. Projekt Bukovica predstavlja prvo sončno elektrarno na zemlji na Hrvaškem v skupini Interenergo, kjer sicer aktivno vlagamo v projekte na celotnem območju jugovzhodne Evrope. SEB se nahaja v bližini drugega projekta OVE skupine Interenergo – vetrnega parka Jasenice. Projekta predstavljata odličen primer pametne rabe degradiranih območij, kombinacija dveh različnih tehnologij pa zagotavlja bolj konstantno dobavo zelene električne energije v distribucijsko omrežje.

Interenergo d.o.o. www.interenergo.com

Drugo leto zapored prejem uglednega mednarodnega priznanja Top employer

varnih in zanesljivih storitev za naše uporabnike,« je ob tem poudaril predsednik uprave Telekoma Slovenije Boštjan Košak. V Telekomu Slovenije kadrovske prakse uvajamo in nadgrajujemo skupaj z zaposlenimi in z njihovo vključenostjo v celoten proces, prav tako s številnimi aktivnostmi težimo k čim boljši celoviti izkušnji in obravnavi zaposlenih, kar so pri Top Employers Institute tekom certifikacije še posebej izpostavili.

Telekom Slovenije, d.d.

www.telekom.si

Kronoterm že tretje leto zapored vodilni za manj izpustov

Evropski okoljski urad (EEB) v svojem poročilu izpostavlja vrsto inovativnih in energetsko učinkovitih rešitev za ogrevanje, ki so trenutno na voljo na trgu. Na seznam podjetij, ki si prizadevajo za bolj zeleno prihodnost našega planeta, uvršča tudi Kronoterm. Smo eno prvih podjetij v Sloveniji, ki je pričelo poudarjati pomen toplotnih črpalk za ohranitev okolja in dekarbonizacijo Evrope.

Rudi Kronovšek, ustanovitelj podjetja Kronoterm, je bil že pred desetletji eden izmed glavnih pobudnikov za podelitev subvencij za nakup toplotnih črpalk in s tem pobudnik uporabe zelene energije. Med vodilne proizvajalce v boju proti podnebnim spremembam smo uvrščeni že tretje leto zapored, prvo leto smo bili edino slovensko podjetje. Ponosni smo, da prizadevanje za čistejše okolje prepoznajo ne le evropske institucije, ampak tudi skoraj 100.000 zadovoljnih uporabnikov, ki skupaj z uporabo okolju prijaznih toplotnih črpalk zmanjšujejo ogljični odtis in veliko prispevajo k ohranitvi okolja in predvsem čistejšega zraka.

Mednarodna neodvisna organizacija Top Employers Institute je Telekomu Slovenije tudi za leto 2023 podelila certifikat Top Employer. Gre za ugleden mednarodni strokovni standard na področju prepoznavanja odličnosti kadrovskih praks, ki jih podjetja izvajajo za svoje zaposlene, za podjetja, ki ga prejmejo, pa predstavlja izjemno pomembno priznanje. »Prejeti certifikat potrjuje, da je Telekom Slovenije primerljiv z najboljšimi globalnimi podjetji. To je zato, ker spodbujamo okolje sodelovanja, varnosti in zaupanja ter se zavedamo, da je takšno delovno okolje pogoj za zagotavljanje naprednih,

Interenergo zaključuje gradnjo sončne elektrarne Bukovica

Helena Lokar, direktorica Upravljanja s kadri in splošne zadeve v Telekomu Slovenije, s priznanjem Top Employer

Evropski projekti

ureditev območja Bekovec

Analizirali

in kompetence za trajnostno ravnanje

75 % trase drugega tira Divača–Koper poteka v predorih oziroma pod površino. Zaradi tega bo pri gradnji nastalo okoli 4 milijone m 3 izkopnega materiala, delno apnenca, fliša in zemeljskega izkopa, kar predstavlja nehomogeni material: mešanico zemlje, kamenja in mineralov. Za vnos takšnih količin zemeljskega izkopa je, skladno z okoljskimi dokumenti, predvidena lokacija Bekovec, ki se nahaja v neposredni bližini avtocestnega izvoza Črni Kal. Lokacija je bila v prvotnem stanju hudourniška dolina Krniškega potoka, ki je bila neuporabna za morebitne kmetijske namene. Z zemeljskim izkopom drugega tira v predvideni količini 742.000 m 3 je dolina predvidena za zasipavanje in rekultivacijo za uporabo v kmetijske namene. Predhodno so bile na omenjeni lokaciji izvedene vodnogospodarske ureditve z izvedbo pohodnega obokanega prepusta in drenažnih reber, ki odvajajo vodo v času visokih hudourniških voda. V času gradnje je Krniški potok speljan v ta že izvedeni prepust, v končni fazi pa se struga na zadnjem nivoju nasipanih teras izvede na novo. Na končnem najvišjem nasipanem nivoju bo urejen oljčni nasad, na nižjih nivojih pa bo površina ozelenjena z avtohtonimi rastlinami. Poseg predstavlja na eni strani omilitveni ukrep gradnje drugega tira in na drugi strani primer dobre prakse in krožnega gospodarstva, ker se z vnosom izkopnega materiala na degradirano in neuporabljeno območje izvede rekultivacija območja in uporaba v kmetijske namene.

2TDK, Družba za razvoj projekta, d.o.o.

www.drugitir.si

V projektu ENCOURAGE (ERASMUS +) je izvedena analiza spretnosti in kompetenc, potreb in izzivov za trajnostno ravnanje z odpadki med zaposlenimi na občini iz področja odpadkov in učitelji srednjih šol. Rezultati kažejo na več interesnih področij trajnostnega ravnanja z odpadki: zmanjšanje količin odpadkov, nove tehnologije recikliranja, splošne informacije o trajnostnem ravnanju z odpadki, organizacija ravnanja z odpadki v občinah, dokumentacija o ravnanju z odpadki idr. Občinske predstavnike zanimajo dobre prakse, izvajanje študijskih primerov, ogljični odtis odpadne embalaže, krožno gospodarstvo idr. Učitelje zanimajo predvsem metode usposabljanja na področju sekundarnih surovin, koncepti »brez odpadkov«, recikliranje in ponovna uporaba odpadkov, učenje z opazovanjem, pridobivanje trajnega in izvedljivega znanja ter motivacijski pristopi za mlade na področju trajnostnega ravnanja z odpadki. Več o projektu na www. encourage.projectsgallery.eu.

Pripravila: dr. Klavdija Rižnar, ZRS Bistra Ptuj

ZRS Bistra Ptuj www.bistra.si

prva geotermična elektrarna v sloveniji v Lendavi

V sklopu projekta »SI-Geo-Electricity –Pilotna geotermična elektrarna na obstoječi plinski vrtini Pg-8« se že letošnjo jesen načrtuje zagon inovativne geotermične elektrarne z močjo 50 kWe v naselju Čentiba pri Lendavi. To bo prva proizvodnja geotermične električne energije v Sloveniji. Elektrika se bo pridobivala preko zaprtega tokokroga

hladiva, kjer se bodo pregrete pare amonijaka vodile na plinsko turbino. Pilotna elektrarna temelji na slovenskem znanju izkoriščanja geotermične gravitacijske toplotne cevi. Na podlagi testnega delovanja bo ocenjen skupni geotermični potencial opuščenih naftno-plinskih vrtin v SV Sloveniji. Do aprila 2024 pa bodo pripravljene smernice za razvoj takšnih projektov v večjem obsegu. Projekt financirata finančni mehanizem EGP in vodilni partner Dravske elektrarne Maribor, d.o.o., projektni partnerji pa so Petrol Geo, proizvodnja ogljikovodikov, d.o.o., Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo in Geološki zavod Slovenije.

Geološki zavod Slovenije

www.geo-zs.si

Vrhunska slovenska podjetja sodelujejo v projektu digitalne transformacije

DIGITAB

spretnosti

Foto: Dravske elektrarne Maribor, d.

Konec januarja je v Mežici potekala predstavitev večletnega projekta Digitalizacija podjetja TAB d.d. (DIGITAB), v katerem sodeluje konzorcij vrhunskih družb, kot so TAB, Stroka produkt, Stroka, Inbex, Eutrip, Troia in Pro-bit. Cilji so omogočiti spremljanje z obdelavo podatkov o baterijah s pomočjo IoT tehnologije, uporaba VR in AR tehnologije za izboljšanje servisnih storitev na daljavo in učenje kadra, spremljanje tehnoloških parametrov v proizvodnji s postavitvijo okolja za razvoj novih poslovnih modelov

Vodnik

in uvedba digitalnega potnega lista baterij. Projektne aktivnosti so se začele oktobra 2021, s predvidenim zaključkom aprila 2024. Finančna sredstva za izvedbo projekta zagotavljata Republika Slovenija in Evropska unija iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, NextGenerationEU. Celotna vrednost projekta je 3,08 mio EUR, EU financiranje znaša 1,63 mio EUR.

Eutrip, d.o.o. www.eutrip.si

Kratko, zanimivo

V leNDaVI bO VISOKOtehNOlOšKI ceNter Za prOIZVODNJO bIOlOšKIh ZDraVIl

Trajnostni razvoj je za podjetja postal mandat z raznovrstnimi resnimi tveganji, saj jim vse večje tovrstne zahteve postavljajo globalni izzivi, zakonodaja in trg, hkrati pa trajnostnost odpira tudi številne tržne priložnosti. Kompleksnost znanja, orodij, ciljev in najboljših praks se iz meseca v mesec veča. Ni jih mogoče obvladovati z enega mesta v podjetju, ampak mora biti trajnostno delovanje orkestrirano z nivoja najvišjega vodstva in zajemati vsa ključna področja podjetja. Le-ta zajemajo tudi področja, ki doslej niso imela razvite povezave s trajnostnim razvojem, zato so strokovnim sodelavcem na teh področjih nova oziroma imajo manj znanja / izkušenj.

V okviru Zelene Slovenije smo pripravili e-Vodnik po trajnostnosti v podjetjih na podlagi ESG (okolje, družba, upravljanje). Vodnik služi kot praktično orodje na poti trajnostnega razvoja podjetij in organizacij. Odpira znanje, vodi iz koraka v korak, svetuje s praktičnimi primeri in s konkretnimi vprašanji omogoča samoocenitev podjetja na trajnostni poti – tako z vidika posameznih področij kot celote.

poglavja iz vodnika:

1. Ključni pojmi zelenega gospodarstva

2. Ključni koncepti prehoda v zeleno gospodarstvo

3. Cilji trajnostnega razvoja do leta 2030

4. Zakonodaja EU za prehod v zeleno gospodarstvo

5. Usmerjanje financiranja v zeleni prehod

6. Trajnostni izdelki kot pravilo

7. Krožni dizajn

8. Življenjski cikel izdelkov v luči ESG

9. Standardi s področja ESG

10. Energetsko upravljanje / razogljičenje

11. Trajnostne kompetence

12. Trajnostno upravljanje dobavne verige

Prelistajte nekaj strani e-Vodnika in naročite dostop do celotne vsebine za samo 98 EUR + ddv. Obseg vodnika je 192 strani.

Več informacij in naročilo na povezavi:

Največja posamezna naložba v Lekovi zgodovini in ena najvišjih v slovenskem gospodarstvu doslej bo dosegla vsaj 400 milijonov dolarjev. Proizvodnja z majhnimi okoljskimi vplivi bo potekala po trajnostnih načelih in bo predvidoma stekla konec leta 2026. Načrtujejo 300 novih delovnih mest, ki vključujejo visoko strokovne kadre. Naložba v visokotehnološki center za proizvodnjo podobnih bioloških zdravil je največja posamična investicija v Lekovi zgodovini in sodi tudi med najvišje v slovenskem gospodarstvu doslej. Lek in lendavska lokacija bosta z njo okrepila svoj položaj v Sandozu ter razširila obseg izdelkov z visoko dodano vrednostjo. S tem bosta prispevala tudi k uresničevanju evropske strategije za zdravila. Ta temelji na povečevanju konkurenčnosti, inovacij in trajnosti evropske farmacevtske industrije z razvojem in proizvodnjo visokokakovostnih, varnih, učinkovitih in okoljsko vzdržnih zdravil, ki so na razpolago in cenovno dostopna. Slovenski znanstveniki so bili med pionirji na področju bioloških zdravil, najsodobnejše veje farmacije. Pred tremi desetletji, v zgodnjih devetdesetih letih, so se prav v Leku v tesnem sodelovanju s Kemijskim inštitutom začeli ukvarjati z rekombinantno tehnologijo, ki je temeljnega pomena za biofarmacevtiko. Lek je kasneje pomembno prispeval k doseganju vodilne vloge Sandoza v segmentu podobnih bioloških zdravil v svetu.

lUmarJU prVI OKOlJSKI

certIfIKat ZNaK

KaKOVOStI

V družinskem podjetju Lumar, ki letos obeležuje 30 let delovanja, so prejeli okoljski certifikat Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG) v novo ustvarjeni kategoriji za razvojne dosežke zelenih tehnologij za nadaljnji razvoj konstrukcijskih sistemov kot enemu izmed ključnih kazalnikov pri razvoju tehnologij zelenega prehoda v prakso.

Za leSNO INDUStrIJO 85 mIlIJONOV

Iz Načrta za okrevanje in odpornost bo lesno-predelovalna industrija prejela za cikel naložb 85 milijonov EUR. Pogodbo o sofinanciranju so podpisali na dogodku Skupaj za razvoj slovenskega lesarstva.

po trajnostnosti v podjetju ESG (okolje, družba, upravljanje)

Pri snovanju embalaže je bistveno, kaj sporoča potrošniku

Embalaža je in bo pomemben del izdelka. Ne samo, da izdelek ščiti, kar je njena prvotna funkcija, temveč kupca tudi nagovarja in odraža zgodbo blagovne znamke, podjetja. Skupaj s spremembami navad in zaznavanj potrošnikov se spreminja tudi embalaža, ki je prvi stik potrošnika z izdelkom. Raziskave kažejo, da ima velik vpliv na potrošnika vidik zmanjšanega tveganja za zdravje. Vse večjo vrednost pa pridobiva tudi okoljski vidik embalaže, ki potrošnike spodbudi ali odvrne od nakupa. Zato podjetja neprenehoma iščejo embalažne rešitve, med katerimi so v ospredju optimizacija, novi, okolju prijaznejši materiali, funkcionalnost, možnost ponovne uporabe, reciklabilnost, embalažo pa vse bolj uporabljajo za medij komuniciranja in ozaveščanja potrošnikov. V okviru spletne konference Akademije Zelena Slovenija smo predstavili, kakšne embalaže si želijo potrošniki, kako v embalažne rešitve vključiti vidik krožnosti, eko dizajna ter analize okoljskega in družbenega življenjskega cikla. Sponzor konference je bilo podjetje DS Smith Slovenija d.o.o.

ta NJ a pa NGerl

Nataša mohorč Kejžar, Ipsos, d.o.o.

Embalaža igra zelo pomembno vlogo pri oblikovanju percepcije o izdelku. Pojavljata se dva makro trenda – eden je hitra rast spletne prodaje, kjer ima videz izdelka vplivnejšo vlogo. Drugi je funkcionalna enakovrednost, kar pomeni, da je z večjo dostopnostjo do napredne proizvodne tehnologije težje med

seboj razlikovati učinkovitost določenih izdelkov in takrat dobi oblikovanje izdelka večji pomen. Potrošniki izdelek ne zaznavajo le z vidom, ampak tudi z možgani – s pomnjenjem, izkušnjami v življenju idr. Spremembe v načinu razmišljanja potrošnika so vplivale na nekaj ključnih dejavnikov, ki vplivajo na embalažo. To je skrb za osebno zdravje, kjer si potrošnik želi zmanjšati tveganje zdravja. Raziskave kažejo, da imajo okoljski vidiki precej velik vpliv na nakupne odločitve potrošnikov. Povečali so se in se še povečujejo spletni nakupi, kjer potrošniki vizualizacijo izdelkov zaznavaj drugače. Trendi v letu 2023 kažejo, da potrošniki iščejo ravnovesje med okoljsko, ugodno in higienično vrednostjo embalaže. Identificirani so štirje ključni dejavniki uspešne embalaže. To so, da embalaža spodbudi prodajo, da je opažena, da jo je enostavno prepoznati ter da izboljša in

podpre blagovno znamko. Raziskave kažejo, da se nakupni namen poveča, če se na embalažo doda trditev o trajnostnosti, vendar le do določene cene. Pomembne so predvsem trditve, ki se nanašajo na zdravje, pa tudi tiste, ki se nanašajo na trajnostnost izdelka, embalaže. Potrošnik vse bolj želi, da embalaža sporoča svoj višji namen, ki ponazarja tudi namen blagovne znamke in vlogo embalaže v celotnem življenjskem ciklu izdelka.

V DS Smithu smo razvili set enostavnih načel za oblikovalce, tehnologe in specialiste v oblikovanju za krožne embalažne rešitve. Med načela krožnega oblikovanja smo vključili vzdrževanje in obnovo materialov, povečanje učinkovitosti oskrbe, zaščito blagovnih znamk in izdelkov ter optimiziranje materialov in njihove strukture. Ta načela v zasnovo embalaže implementiramo z meritvami krožnega oblikovanja, ki ocenjujejo trajnostnost določene embalažne rešitve in vključujejo vidike, kot so optimizacija dobavne verige, reciklablnost, okolju prijazno, uporaba materiala, obnovljivi viri, vsebnost recikliranih vlaken, ogljični odtis in oblikovano za ponovno uporabo. Pri optimizaciji dobavne verige so pomembne predvsem vhodne informacije, ki jih dobimo od kupca. Za vodenje tega postopka smo razvili program PACE (Performance, Assurance, Consistency, Environmental Efficiency). Drugi vidik merjenja je reciklabilnost, kjer se preverja, kako reciklabilna je embalaža. Tretja meritev

miha Krnc, DS Smith Slovenija d.o.o.

je okolju prijazno, kjer gre za to, kako biorazgradljiva je embalaža. Metrika uporaba materiala se nanaša na to, koliko dizajna je odpad. To pomeni, da že pri samem dizajnu oblikovalci upoštevamo, da je odpada čim manj. Peta meritev se nanaša na obnovljive vire oziroma preverjamo, ali so v dizajnu neobnovljivi viri oziroma koliko je obnovljivih virov. Pri meritvi o vsebnosti recikliranih vlaken gre za delež uporabljanih recikliranih vlaken v embalaži. Sedma meritev je ogljični odtis in nam pove, kakšen je ogljični odtis embalažne rešitve. Gre pravzaprav za analizo življenjskega cikla embalaže. Pri meritvi oblikovano za ponovno uporabo iščemo rešitve, kako embalažo oblikovati tako, da je primerna za ponovno uporabo oziroma za druge namene.

uporablja profesionalne podatkovne baze in programsko opremo. Ključni koraki vrednotenja vplivov na okolje z analizo LCA so štirje. V prvem koraku čim bolj konsistentno opredelimo obseg in cilj študije, v drugem koraku analiziramo inventar, v tretjem vrednotimo vplive na okolje, v četrtem koraku pa vse skupaj dobro interpretiramo. Ocena družbenega življenjskega cikla (S-LCA) pa je metoda, ki jo je mogoče uporabiti za ocenjevanje družbenih in socioloških vidikov izdelkov, njihovih dejanskih (potencialnih) negativnih kakor tudi pozitivnih vplivov na družbo v življenjski dobi. Najpogosteje se uporabljajo generični podatki, ki so specifični za določeno lokacijo.

oblikovanja, so tisti, ki so primerni za ponovno uporabo ali so obnovljivi, bioragradljivi, užitni/prehrambni ali reciklabilni. Potrebno je izpostaviti tudi možnost oblikovanja embalaže za večkratno uporabo ali jo zasnovati kot več funkcionalno.

ana brodar, mag. okoljskih ved, fit media d.o.o. / Zelena Slovenija

Vse pogostejši je sprejem strategij, ki temeljijo na konceptu krožnega gospodarstva in vse več podjetij išče okolju prijazne rešitve. Pogost vidik, s katerim se ukvarja tudi analiza LCA, je večnamenskost embalaže. Kaj se dejansko dogaja s plastično embalažo po koncu njene življenjske dobe? Podatki iz leta 2021 kažejo, da je gre največ, to je 42 %, v energetsko predelavo, sledi recikliranje s 35 % in odlaganje s 23 %. Okoljske vplive (plastičnih) embalažnih izdelkov vrednotimo predvsem zato, da zmanjšamo stroške, da prispevamo k trajnostnemu oblikovanju izdelkov, da se okoljski vplivi ovrednotijo pri certificiranju in izdajanju okoljskih deklaracij proizvodov, tudi za namene okoljskega označevanja, trženja, podpore pri ugledu blagovnih znamk, za napotke pri določevanju državnih (gospodarskih) smernic in za primerjavo alternativnih postopkov ravnanja z odpadnimi materiali. Obstaja več metod za vrednotenje vplivov na okolje. Ena od pomembnih je analiza LCA, ki predstavlja standardizirano metodo. Vsebinsko temelji na seštevanju prispevkov posameznih procesov k emisijam opazovanega sistema. Omogoča vrednotenje okoljskih vplivov, izdelkov oziroma proizvodov ali storitev v celotnem življenjskem ciklu in temelji na numeričnem modeliranju, pri čemer se

Raziskave trga so pokazale, da je trajnostna embalaža postala eden pomembnejših tržnih dejavnikov v razvitem svetu. To je podjetja spodbudilo, da ponovno ovrednotijo svoje embalažne strategije in pristopijo na trg z novimi rešitvami. Ekološko oblikovanje predstavlja vključevanje vseh ekoloških smernic pri razvoju izdelkov. Merila, ki opredeljujejo embalažo kot ekološko in trajnostno, predstavljajo zmanjšano obremenitev okolja v celotnem življenjskem ciklu izdelka. Kateri so kriteriji, ki embalažo opredelijo kot trajnostno? Že v začetni fazi se načrtuje, kaj bo s končnim produktom. Trajnostna embalaža je tista, pri kateri se uporabi zanesljive in znane vire, je narejena iz obnovljivih virov energije in čistih proizvodnih tehnologij. Pri ekološko oblikovani embalaži se uporabi manj materiala in manj energije za izdelavo. Hkrati mora biti označena in izdelana v skladu s predpisi in standardi, izpolnjevati zahteve trga, poleg tega pa predstavlja tudi manjše stroške za podjetje. Trajnostna embalaža je distribuirana s transportnimi sredstvi, ki manj obremenjujejo okolje, ob koncu življenjske dobe pa jo je mogoče v celoti ali v največji možni meri reciklirati. Embalaža, ki je izdelana iz novih materialov, ne sme biti škodljiva za zdravje ljudi in mora biti učinkovita skozi celoten življenjski cikel. Materiali, ki zadostujejo načelu ekološkega

Ko govorimo o izdelku in njegovi embalaži, je izdelek navadno eden od delov celotne blagovne znamke in njene zgodbe. Tako mora izdelek predstavljati blagovno znamko, embalaža pa mora zapakirati izdelek in biti hkrati vidna, zapeljiva. Pri embalaži je treba najprej poskrbeti za to, da izdelek zaščitimo, da embalaža poda informacijo in da lahko izdelek transportiramo. Pomembno pa je upoštevati, kako z embalažo stopiti v stik s potrošnikom. Pri snovanju embalaže izdelka in kaj sporoča potrošniku, se držimo petih pravil. Eno je iskrenost, kjer z embalažo predstavimo, kaj izdelek dejansko je, njegovo zgodbo. Nato je jasnost, ki pomeni, da jasno podamo informacijo, enostavno in berljivo. Pravilo razširljivosti pomeni, da se lahko več izdelkov v istem naboru med sabo vizualno povezuje, s pravilom različnosti pa se izdelek diferencira od drugih izdelkov na polici. Na koncu pa je tudi praktičnost, kar pomeni, da je izdelek zapakiran tako, da je embalaža praktična. V zadnjem času se dodaja še pravilo odnosa do okolja, ki vključuje vidik, kaj se z embalažo zgodi po njeni uporabni dobi. Embalaža vse bolj postaja tudi medij za sporočanje in vključevanje zgodbe izdelka. Pri zasnovi embalaže je pomembno tudi, da je čim bolj optimalna in da ima določeno funkcijo tudi po svoji uporabni dobi. Ko izbiramo embalažo za izdelek, so pomembne lastnosti izdelka, pa tudi proizvodne omejitve. Lahko se uporabi kakšna embalažna rešitev, ki na trgu že obstaja, lahko pa se naredi nova embalaža, če je to tudi tehnološko izvedljivo in je pri tem vključen tudi element prepoznavnosti. Ne nazadnje pa mora embalaža privabiti kupca k nakupu.

Dr. Urška Vrabič brodnjak, Naravoslovnotehniška fakulteta, Katedra za informacijsko in grafično tehnologijo

primož pislak, lUKS Studio

špela Kozolc, ljubljanske mlekarne, d.o.o.

Ljubljanske mlekarne smo prvo slovensko podjetje, ki nam je uspelo zapreti interno snovno zanko za embalažo Tetra Pak. Vso embalažo Tetra Paka, ki nastane v procesu proizvodnje mlečnih izdelkov, na letni ravni jo je približno 160 ton, shranimo, stisnemo in pripravimo za odvoz v Italijo, v papirnico Lucart. Tam ostanke embalaže Tetra Paka predelajo in iz njih nastanejo robčki, toaletni papir, brisačke za roke, ki se vrnejo nazaj v Ljubljanske mlekarne in so ti izdelki na voljo za interno uporabo zaposlenim. Od vse prepeljane količine na letni ravni odkupimo nazaj 20 % v obliki izdelkov, saj več ne rabimo. Zadnjih nekaj let smo tudi del projekta krožnega gospodarstva »Z embalažo Tetra Pak do robčkov«. Gre za aktivacijo, ki poteka na prodajnih mestih in v kateri poleg še nekaterih drugih podjetij, ki sodelujejo v projektu, kupce ozaveščamo o recikliranju in kroženju embalaže Tetra Pak. Kako potrošnikom komuniciramo trajnostne vsebine preko embalaže? Tovrstno komunikacijo navadno umestimo na stranico izdelka, najpogosteje jo dodajamo na linijo Alpskega mleka, saj gre za najbolj prodajane izdelke v svoji kategoriji in si zato obetamo, da bodo ta sporočila dosegla čim večje število ljudi.

leta 2025 zadali tri cilje: krožna embalaža, reciklirana plastika in učinkovitost materialov. Pri krožni embalaži je naš cilj, da bo vso posamično embalažo izdelkov lastnih blagovnih znamk mogoče 100 % reciklirati. Pri reciklirani plastiki, da bo plastična embalaža izdelkov lastnih blagovnih znamk vsebovala vsaj 30 % popotrošniško reciklirane (PCR) plastike. Pri učinkovitosti materialov pa, da bo celotna količina posamične embalaže izdelkov lastnih blagovnih znamk manjša za 15 % (glede na 2020; sorazmerno s prodajo). Za doseganje teh ciljev se povezujemo z deležniki, med katerimi je tudi podjetje Interzero, s katerim smo leta 2020 skupaj stopili na to pot. V prvem koraku smo naredili bazo izdelkov, skupaj z njihovo težo in ostalimi lastnostmi, ki jo nenehno posodabljamo. Drugi del je izobraževanje, tako za naše zaposlene kot dobavitelje, o tem, kako se lahko posamezni izdelki še izboljšajo, optimizirajo. Vsem svojim dobaviteljem smo poslali osnovne smernice, kako lahko na enostaven način hitro pripomoremo k zmanjšanju embalaže. Da bi bili izdelki z optimizirano embalažo našim kupcem čim bolj vidni, jih posebej označimo z logotipom Embalaža na HOFER misiji.

gre za reševanje težav, ampak v prvi fazi za odkrivanje, kaj nas v procesu ovira. V drugi fazi se lotimo grupiranja vpogledov in v nadaljevanju iščemo rešitve. Enako poteka tudi za eksterno izvajanje. Za našo embalažo je pomembno, da je funkcionalna, uporabna. Veliko poudarka dajemo materialu, kjer smo zaradi narave izdelkov omejeni – običajno gre za plastiko, papir, kovino. Prav tako so pomembne ciljne skupine. Ker delujemo na več kot 30 trgih, tudi lokalne navade, saj so velike razlike med zahodnimi in vzhodnimi trgi. Vse bolj uvajamo embalažo iz recikliranega materiala in enovito embalažo. Pomemben del je tudi komunikacija s potrošnikom, kam z ostanki materiala in kam odlagati odpadno embalažo. Pri procesu oblikovanja embalaže pri obliki embalaže nimamo veliko manevrskega prostora, saj je naša embalaža tudi funkcija izdelka. Biti mora iz predpisanih materialov in uporabna. Zato veliko bolj delamo na dizajnu embalaže in kako komunicirati glavne elemente.

bor trček, hOfer trgovina d.o.o.

V sklopu celotne skupine ALDI SÜD smo zasnovali vizijo do 2030. Njen glavni namen je, da zagotovi trajnostnost vsem našim kupcem. Embalaža je eden glavnih stebrov, na katerih temelji naša vizija. V okviru projekta Embalaža na HOFER misiji smo si do konca

mag.

V Jubu imamo izjemo širok portfelj izdelkov, ki ga izražamo preko različnih blagovnih znamk. Pogosto izdelki znotraj znamk delujejo samostojno, velikokrat pa se prepletajo. Na drugi strani imamo tudi različne kupce, tako končne kupce (široka potrošnja) kot profesionalne uporabnike. Embalaža mora biti ustrezna za obe ciljni skupini. Vsako leto na različnih trgih izvajamo zelo poglobljene intervjuje z našimi profesionalnimi uporabniki in tudi s končnimi kupci. Zelo pomembna nam je nakupna pot potrošnika, torej, kje potrošnik pride v stik z našo embalažo, in da to stično točko dobro obvladujemo. Kot zelo dobra praksa se je izkazalo upravljanje procesa dizajna z vpogledi. Izvajamo jih tako interno kot eksterno. Interno to poteka tako, da izberemo ljudi iz različnih procesov, ki imajo veliko informacij z določenega področja, in podajajo težave, ki jih imajo z določeno temo, kot je npr. embalaža. Ne

Leta 2021 je v Merkurju nastala iniciativa Za zelen planet. Pod njo so zbrani različni trajnostni projekti, ki nagovarjajo različne deležnike, od interne javnosti do dobaviteljev in kupcev. Imamo trgovske centre po vsej Sloveniji z močnim kontaktnim centrom in vse več kupcev se poslužuje spletnega nakupovanja. Preko spletne trgovine letno pripravimo in pošljemo več kot 300.000 naročil, kar je velik zalogaj glede na širok nabor izdelkov, ki jih ponujamo. Glavnina naročil sodi v relativno klasične dimenzije embalaže. Gre za približno štiri dimenzije škatel, ena dimenzija je namenjena tudi paketnikom. Prešli smo na nov način pakiranja izdelkov za pošiljanje po spletu, ki bo skladen z našo iniciativo Za zelen planet oziroma bo skladen z našimi trajnostnimi cilji. Pri tem nam je pomembna nakupna izkušnja, zaščita izdelkov za varen transport. Želimo si odpraviti tudi različne komponente embalaže, ki niso najbolj okolju prijazne, kot je lepljenje z lepilnim trakom. Prav tako ne želimo uporabljati polnil za zaščito izdelkov, ki so iz plastike, stiroporja, ampak papir oziroma reuporabiti določene dele že uporabljene embalaže. Predvsem pa si želimo, da bo embalaža, ki bo prispela do kupca, imela tudi namen ponovne uporabe. Razvijamo torej embalažo, ki bo več kot samo embalaža in da bo imela preprosto odpiranje s poteznim trakom, z ustreznim zaščitnim robom, da bo sporočala tudi določeno zgodbo. Prav tako želimo ustvarjati stičišče za zbiranje idej, kako se lahko škatla ponovno uporabi.

Jelka Slatinšek, JUb d.o.o.

maja ambrož, merkur trgovina d.o.o.

Poročanje o trajnostnosti da, a kako?

Poročanje o trajnostnem razvoju je del trajnostnega upravljanja podjetij, brez katerega večja podjetja nimajo več legitimnosti. Seveda niso vsa zakonodajno zavezana k poročanju, a s sprejetjem Direktive glede poročanja podjetij o trajnostnosti (Corporate Sustainability Reporting Directive – CSRD), ki je nadomestila Direktivo o nefinančnem poročanju (NFRD), se krog zavezancev bistveno širi. Ker je poročevalska krajina tako na globalni kot evropski ravni zelo pestra, se postavlja vprašanje, kateri pristop k trajnostnem poročanju je pravi. Dodatno ključno vprašanje je, kaj se bo v bližnji prihodnosti spremenilo za podjetja z uveljavitvijo novih zakonodajnih zahtev.

Globalni pogled

Z globalne perspektive trajnostna prizadevanja še vedno usmerja 17 trajnostnih ciljev Združenih narodov do leta 2030. Praktično ni trajnostnega poročila, ki ne bi navajalo, h katerim globalnim ciljem podjetja oz. organizacija prispeva. Marsikatero podjetje se v poročilu skliče, da spoštuje deset načel “UN Global Compact”. Podpisnikov teh načel iz Slovenije je v uradnem registru Združenih narodov zelo malo.

V zadnjem času vse večjo prepoznavnost dobiva iniciativa, ki prav tako deluje pod okriljem ZN, Science Based Targets initiative – SBTi. Gre za prvi okvir na svetu za določitev korporativnih ciljev trajnostnosti s poudarkom na razogljičenju. Podjetjem in drugim organizacijam pomaga pri določanju ambicioznih dolgoročnih ciljev zmanjšanja

emisij TGP v skladu z najnovejšo znanostjo o podnebnih spremembah, ki vključuje smernice, merila in priporočila za določitev znanstveno utemeljenih ciljev (SBT) neto nič, skladnimi z omejitvijo dviga globalne temperature na 1,5 °C. Podjetja, ki se odločijo za to pot, v sodelovanju s to globalno organizacijo postavijo konkretne cilje razogljičenja in poti za doseganje teh ciljev. Cilje javno komunicirajo globalni skupnosti na spletnem portalu in iz leta v leto razkrivajo svoj napredek.

Pomemben globalni igralec, ki ima prav tako lahko pomemben vpliv na trajnostno upravljanje in poročanje podjetij, je Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC). Ta organ Združenih narodov za ocenjevanje znanosti, povezane s podnebnimi spremembami, kot je znano, pripravlja obsežna ocenjevalna poročila o stanju znanstvenega,

tehničnega in socialno-ekonomskega znanja o podnebnih spremembah, njihovih vplivih in prihodnjih tveganjih ter možnostih za zmanjšanje stopnje podnebnih sprememb. Lani je IPCC izdal šesto ocenjevalno poročilo AR 6. Podjetja se lahko v okviru svojega upravljanja s podnebnimi tveganji in snovanja strategij razogljičenja naslonijo na različne podnebne scenarije IPCC.

Globalni standardi in poročevalski okvirji

V zadnji 20 letih je na globalni sceni pozornost zbudilo več poročevalskih okvirjev in standardov. Vsak je bil odgovor na izzive trga po večji samoregulaciji, transparentnosti in ambicioznosti postavljanja ciljev. Pionir, ki je postal globalno najbolj razširjen, je GRI (Global Reporting Initiative). Tudi med

evropskimi podjetji so GRI standardi zelo razširjeni, saj so njihov namen splošna razkritja o trajnostnosti. Različne javnosti, zlasti finančne in tiste, ki si prizadevajo za razkritja z vidika več vrst vrednosti kapitala, razogljičenja in upravljanja podnebnih sprememb, so ocenile te standarde kot preveč splošne, zato so razvile svoj poročevalski okvir ali standard.

Slika 1 prikazuje najbolje prepoznavne standarde oz. poročevalske okvirje na svetovni ravni. Pomemben prispevek k svetovnem poročanju o trajnostnosti dajejo okvirji, ki sodijo pod okrilje poročanja o vrednostih oziroma kapitalih (primer Integrated reporting), standardi, ki spodbujajo razkrivanje finančnih vplivov trajnostnega razvoja (primer SASB, ki ima razvite standarde po panogah) in okvirji, ki spodbujajo razkrivanje okoljskih vplivov s poudarkom na ogljičnem odtisu.

Zaradi relevantnosti prispevkov vsakega od navedenih poročevalskih okvirjev oziroma standardov, hkrati pa razdrobljenosti njihovih pogledov in prioritet, so se v zadnjih

letih zgodili veliki premiki v smeri globalne konsolidacije standardiziranega poročanja o trajnostnosti. Več organizacij, ki so bile nosilke standardov oz. poročevalskih okvirjev, so se že povezale, z nekaterimi pogovori še potekajo. Sedaj že postaja jasno, da se kot osrednji igralec integracije postavlja ISSB – International Sustainability Standards Board, ki pripravlja »holistične« standarde trajnostnega poročanja, ki naj bi povezale vse dobre prakse svetovno prepoznanih standardov oz. poročevalskih okvirjev.

Nekateri nosilci standardov oz. okvirjev so že objavili konsolidacijo oziroma prekinitev lastnega separatnega nadaljnjega razvoja (na primer SASB, CDSB, IIRC), saj sodelujejo v okviru ISSB.

Priprava »osrednjih globalnih standardov« s področja trajnostnega poročanja, ki poteka v okviru Fundacije IFRS, je na začetni stopnji priprave t.i. generičnega dela standardov, na kar bodo sledili panožni standardi. Na spletni strani Fundacije IFRS lahko spremljamo napredek tega procesa.

Kot je razbrati, GRI kljub sodelovanju z različnimi iniciativami, ohranja svojo samostojnost. V veljavi so njihovi standardi iz leta 2021. Letos morajo poročevalci, ki se sklicujejo na GRI, pripraviti poročilo po tej verziji (doslej je bilo mogoče uporabiti še verzijo standardov iz leta 2016). Ker časovnica objave standardov ISSB ni zanesljiva, bodo poročila na globalni ravni, skladna z GRI, vsaj še nekaj let relevantna.

poročanje v eu

Podjetja v EU se najprej vprašajo, zakaj poročajo. Če so zavezanci za poročanje o trajnostnosti po zakonodaji, potem je jasno, da se bodo morali hitro pripraviti na poročanje, skladno s standardi ESRS (European sustainability reporting standards). Le-ti so v zaključni fazi priprave. Čeprav so še vedno objavljeni z oznako »osnutek« na spletni strani pripravljavca (https://www.efrag. org/lab6), večjih sprememb ni pričakovati. Sedanji, predvsem pa novi zavezanci za poročanje, bodo najbrž s pridom izkoristili

Slika 1: Prikaz integracije oziroma sodelovanja standardov in poročevalskih okvirjev s področja trajnostnosti na globalni ravni (vir: IFRS)

Medsektorski standardi

eSrS 1

splošne zahteve

eSrS 2

splošna razkritja

Okolje

eSrS e1

podnebne spremembe

eSrS e2

Onesnaženje

eSrS e3

Voda in morski viri

eSrS e4

Biodiverziteta in ekosistemi

eSrS e5

raba virov in krožno gospodarstvo

čas za pregled, kako so pripravljeni na poročanje »po novem«. Taka priprava je nadvse priporočljiva, saj bo prvič treba poročati na tak način, da bo poročilo tudi z vidika trajnostnega razvoja pregledal zunanji revizor.

Podjetja v EU se najprej vprašajo, zakaj poročajo. Če so zavezanci za poročanje o trajnostnosti po zakonodaji, potem je jasno, da se bodo morali hitro pripraviti na poročanje, skladno s standardi ESRS.

Za marsikatero podjetje bo precejšen zalogaj nova matrika pomembnosti, ki naj bi bila pripravljena z vidika ocenitve vplivov in različnih kapitalov. Slednji vidik ocenjevanja je podjetjem, ki so doslej poročala skladno z GRI, nov. Tudi z vidika poročanja o ogljičnem odtisu so zahteve za večino podjetij precej višje, kot so jih bila vajena.

ESRS bo v prihodnjih letih nadgrajeval standarde po posameznih panogah. Dokler pa teh panožnih standardov še ni, je vsak zavezanec dolžan sam objaviti tudi razkritja, ki so zanj z vidika vplivov in kapitalov pomembna, četudi jih osnovni standardi ESRS ne zahtevajo.

Če podjetje ni zavezanec za trajnostno poročanje v EU, se odloča glede na preference ključnih deležnikov. Različne pristope lahko tudi kombinira, kot na premer poročevalske

eSrS S1

Lastni zaposleni

eSrS S2

Delavci v vrednostni verigi

eSrS S3

Lokalne skupnosti

eSrS S4

Kupci in končni porabniki

Upravljanje

eSrS G1 poslovno ravnanje

standarde GRI, okvir TCDF in pot razogljičenja SBTi. Doda lahko tudi oceno ESG, ki jo izdela mednarodna hiša za tovrstno ocenjevanje.

Taksonomija

Del poročanja o trajnostnosti, skladno z zakonodajo, je tudi razkrivanje informacij o tem, kako in v kakšni meri so dejavnosti podjetja povezane z gospodarskimi dejavnostmi, ki se štejejo kot okoljsko trajnostne v skladu z Uredbo o taksonomiji. Kot je znano, je taksonomija EU orodje za preglednost za podjetja in vlagatelje, ki temelji na znanosti. Uvaja merila uspešnosti, na podlagi katerih je mogoče določiti, katere gospodarske dejavnosti bistveno prispevajo k ciljem zelenega dogovora. Ta merila ustvarjajo skupni jezik za podjetja in vlagatelje, s čimer jim omogočajo bolj verodostojno komuniciranje o zelenih dejavnostih in jih pomagajo usmerjati pri prehodu, ki že poteka.

Uredba o taksonomiji določa šest okoljskih ciljev za določitev okoljske trajnostnosti določene gospodarske dejavnosti: blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov, prehod na krožno gospodarstvo, preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja ter varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov.

Sedanji zavezanci za nefinančno poročanje morajo letos drugo leto zapored poročati za prva dva cilja. Letos se pričakujejo tehnični delegirani akti še za preostale štiri okoljske cilje. Zavezanci, ki bodo poročali o

trajnostnem razvoju skladno z novo direktivo CSRD leta 2026 za poslovno leto 2025, bodo poročali tudi o usklajenosti svojih dejavnosti s taksonomijo. Tudi s tega vidika je priporočljiva pravočasna priprava.

Ključni izziv

Zainteresiranih javnosti za trajnostna razkritja je več. Izpostaviti velja vse večjo ozaveščenost vlagateljev, da lahko zadeve v zvezi s trajnostnostjo ogrozijo finančno uspešnost podjetij. Rastoči trgi naložbenih produktov si izrecno želijo upoštevati določene standarde glede trajnostnosti ali dosegati določene cilje v zvezi z njo. Ohlapna poročila brez zunanjega pregleda ne bodo več dovolj. »Igra« dobiva nove razsežnosti, zlasti ko se zavedamo, da je poročanje o trajnostnem razvoju samo vrh ledene gore, prava zgodba se dogaja v zakulisju – celostno trajnostno upravljanje podjetja.

Oglejte

si video izobraževanje »Trajnostno, ESG

poročanje: pregled ključnih okvirjev poročanja, standardov in ocen«. Predavateljica je mag.

Vanesa Čanji, strokovnjakinja s področja trajnostnega

razvoja in direktorica podjetja Fit media d.o.o.

Slika 2: Osnovna struktura standardov ESRS (European sustainability reporting standards), vir: EFRAG

Družba

Slovenija potrebuje izvedbeni načrt zelenega prehoda do konca desetletja

Kaj naj vsebuje nacionalni program prednostnih ciljev zelenega prehoda in kako ga izpeljati s centraliziranim projektnim vodenjem? Preglednica kazalnikov zelene rasti do leta 2023 za Slovenijo v marsičem ni neugodna. Marsikje je v primerjavi z EU v povprečju. Pri nekaterih kazalnikih odstopa navzdol: pri ekološkem odtisu, v prometu, pri zapiranju snovnih zank, pri ekološki pridelavi, pri deležu proizvodnje EE iz OVE itd. Presežkov ni dovolj, priložnosti nemalo. Še posebej, ker na poti zelenega prehoda Slovenija zaostaja za razvitim jedrom EU po produktivnosti, po dodani vrednosti, po investicijskem indeksu in vlaganjih v R&R, po izobrazbeni strukturi prebivalstva in zaposlenih, če navedemo le nekatere.

Kako doseči večjo razvojno uspešnost Slovenije z zelenim prehodom in kateri prednostni cilji so (bodo) v nacionalnem programu zelenega prehoda do leta 2030? Odgovore dodatno aktualizira pregled črpanja sredstev iz EU in izvajanje projektov iz Načrta za okrevanje in odpornost. Vlada se je konstituirala, kot je želela, prenavlja se NEPN. Upravljanje zelenega razvoja ni dovolj koordinirano, izvedba premalo učinkovita. Razumevanje zelenega prehoda je prepogosto parcialno ali zavajajoče ali le v funkciji kratkoročnih interesov, tudi marketinških.

Zato pobuda, da Slovenija sprejme operativni program zelenega prehoda s prednostnimi cilji do leta 2030 kot skupni strateški izziv. Izziv za Slovenijo, za celotno družbo, gospodarstvo, državo, stroko, nevladnike in javno sfero.

Z mnenji in predlogi sodelujejo: dr. Gregor Anderluh, Kemijski inštitut, mag. Nataša Avšič Bogovič, Državni zbor RS, dr. Slavko Ažman, Porsche Slovenija d.o.o., Marko Drobnič, Talum d.d., Marjan Eberlinc, Plinovodi d.o.o., Tomaž Gorenc, Inštitut za zdravje in okolje, dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani,

Tina Kobilšek, Ministrstvo za naravne vire in prostor, dr. Bogomir Kovač, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, mag. Nataša Kovač, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Karel Lipič, Zveza ekoloških gibanj Slovenije - ZEG, dr. Boštjan Mali, Gozdarski inštitut Slovenije, Nina Meglič, SRIP Krožno gospodarstvo, mag. Stane Merše, IJS – CEU, mag. Aleksander Mervar, Eles d.o.o., mag. Vesna Nahtigal, Gospodarska zbornica Slovenije, dr. Dušan Plut, Svet za varovanje okolja SAZU, Robert Sever, Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za promet, dr. Andrej Simončič, Kmetijski inštitut Slovenije, dr. Jonas Sonnenschein, Umanotera, Jernej Stritih, Stritih, svetovanje za trajnostni razvoj, d.o.o., mag. Emil Šehič, Zeos d.o.o., Darko Trajanov, Ministrstvo za infrastrukturo, mag. Ana Vučina Vršnak, Energetska zbornica Slovenije, mag. Mojca Žitnik, Statistični urad RS.

V aprilski številki revije ESG bo sklenjena objava vseh sodelujočih v pripravi programa zelenega prehoda Slovenije vključno z intervjujem z dr. Petrom Wostnerjem .

Vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije so tisto, kar bi moralo biti na vrhu seznama prednostnih ciljev pri zasnovi in izvedbi nacionalnega zelenega dogovora, o tem ni nikakršnega dvoma. Kadar govorimo o zelenem prehodu Slovenije, od katerega je, kot radi poudarjamo, odvisna naša trajnostna prihodnost, bi zato moralo biti v ospredju prav zavedanje o ključnem pomenu raziskovalno-razvojnih projektov, ki jih bodo ti imeli pri zeleni bodočnosti naše države.

In katera so tista raziskovalno-razvojna področja, ki bi jim, z namenom pospešitve zelenega prehoda v Sloveniji, veljalo dati prednost? To so predvsem raziskave in inovacije na področju prehoda na čisto energijo ter na področju razvoja sodobnih tehnologij za shranjevanje energije, kjer prednjačijo baterije, vodik in drugi kemijski načini, kjer ima Kemijski inštitut ogromno ekspertiz in izkušenj, predvsem pa v Evropi igra zelo pomembno vlogo pri razvoju.

Na inštitutu smo pridobili in uspešno izpeljali že vrsto projektov, ki segajo na področja zajema in shranjevanja ogljikovega dioksida, ki je z vidika globalnega segrevanja najpomembnejši toplogredni plin, na področja razvoja modernih baterijskih sistemov, ki so nepogrešljivi pri elektrifikaciji različnih sektorjev, pa na področja vodikovih tehnologij, ki bodo med drugim omogočile brezemisijski promet, ter tudi na področja vpeljave krožnega gospodarstva ipd. Inštitut je tako v leto 2023 vstopil s kar 45 aktivnimi projekti prestižnega evropskega finančnega mehanizma Obzorje (od tega 28 iz programa Obzorje 2020 in 17 iz programa Obzorje Evropa), ki segajo na omenjena področja. Poleg tega imamo na področju elektrokatalize prejemnika sredstev Evropskega raziskovalnega sveta (ang. European Research Council), ki s svojim znanjem odpira nova področja in možnosti za nadaljnji razvoj zelenih tehnologij,

temelje svojih raziskav pa uspešno dokazuje z dodatnimi sredstvi omenjenega programa. Nenazadnje je Kemijski inštitut prva slovenska JRO, ki je skupaj z gospodarstvom (s podjetjem Steklarna Hrastnik) dobitnica sredstev iz Inovacijskega sklada EU (ang. Innovation Fund), ki neposredno vpliva na izboljšanje stanja okolja. Rezultati vseh teh projektov bodo pripomogli k razogljičenju družbe in podnebni nevtralnosti, hkrati pa bodo pomembno povečali energetsko varnost ter neodvisnost Slovenije in Evropske unije, za kar si moramo vztrajno prizadevati.

Naj izpostavim enega najnovejših in obsežnih projektov, ki bo zaživel z vzpostavitvijo Centra za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije v Zasavju. V njem bosta delovala Laboratorij za razvoj, pripravo in testiranje baterij ter Laboratorij za reakcijsko inženirstvo pretvorb ogljikovega dioksida in vodika. Verjamem, da bo omenjeni center, ki bo pomembno pospeševal pretok prebojnega domačega znanja na področju brezogljičnih tehnologij iz laboratorijev v industrijo in na trg, spodbudno vplival na slovensko gospodarstvo, predvsem pa pomembno pospešil preobrazbo slovenske družbe v nizkoogljično. V okviru dosedanjih uspešnih sodelovanj s podjetji pri uvajanju zelenih tehnologij izpostavljam sodelovanje s podjetjem TotalEnergies. V Sloveniji gre vsekakor omeniti Steklarno Hrastnik, kjer so daleč v ospredju pri vpeljavi vodikovih tehnologij.

In še na nekaj bi rad opozoril. Ob tem ko v Sloveniji skušamo izoblikovati ustrezno in spodbudno raziskovalno okolje, ki bo omogočilo razvoj tehnologij za pospešitev zelenega prehoda, ter sklepamo partnerstva za učinkovito komercializacijo takšnih in drugačnih energetskih inovacij, nikakor ne smemo prezreti pomena izobraževanja in usposabljanja znanstvenega kadra na tem področju. Tudi to bi moralo biti visoko na seznamu prednostnih ciljev nacionalnega zelenega dogovora. V nasprotnem primeru se nam lahko kaj hitro zgodi, da bo prav pomanjkanje raziskovalk in raziskovalcev, ki bodo usmerjali prihodnji razvoj prebojnih zelenih tehnologij, tista vrzel, ki jo bomo težko pravočasno zapolnili.

Kadar govorimo o zelenem prehodu Slovenije, bi moralo biti v ospredju prav zavedanje o ključnem pomenu raziskovalno-razvojnih projektov.

Nujne so sistemske spodbude in viri za zeleno mobilnost

Dr. Slavko ažman, porsche Slovenija:

Promet je v Sloveniji edini sektor, v katerem se emisije CO₂ ne zmanjšujejo, ampak strmo naraščajo. V dobrem desetletju je delež emisij zrasel s petine na tretjino vseh emisij, kar jasno kaže, da stvari uhajajo izpod nadzora, zato brez odločnih ukrepov zeleni prehod ni mogoč.

Kako zmanjšati emisije iz prometa? Načinov je več, potrebni pa so vsi, ker se medsebojno dopolnjujejo:

1. Zmanjšanje obsega prometa

• spodbujanje dela od doma

• omogočanje študija na daljavo

• spodbujanje souporabe vozil

2. Večja uporaba nemotornih oblik prometa

• izgradnja infrastrukture (ločene poti za nemotorni promet, možnosti za varno hrambo koles, skirojev …)

3. Uporaba javnega prevoza

• enotna vozovnica za ustrezno ceno (trenutna cena je verjetno ustrezna –pomembnejša je atraktivnost ponudbe)

• dobro urejen sistem javnega prevoza za šolsko mladino vzgaja nove uporabnike javnega prevoza

• izboljšanje ponudbe in pogostosti, nove relacije …

• možnost plačila z bančno kartico za občasne uporabnike

• vštevanje časa na vlaku v delovni čas (pobuda iz javnega sektorja – zanimiva tudi za gospodarstvo)

4. Uvajanje alternativnih goriv v javni prevoz (npr. določen delež vozil kot pogoj za sofinanciranje prevoza, višje sofinanciranje za vozila na alternativni pogon)

5. Souporaba vozil

6. Elektrifikacija voznega parka

raziskave, razvoj in inovacije so temelj zelenega prehoda

prof. dr. Gregor anderluh, Kemijski inštitut:

Študije kažejo, da je daleč najpomembnejša sprememba strukture obstoječega voznega parka. Na tem področju so nujni naslednji ukrepi:

Zelo jasni in podrobni cilji elektrifikacije osebnega motornega prometa, kar bo omogočalo vsaj letno spremljanje doseganja ciljev in po potrebi sprotno prilagajanje ukrepov. Prenova sistema spodbud – nujne so digitalizacija, transparentnost, predvidljivost in enostavnost. Nakup električnega vozila mora biti vsaj tako enostaven kot nakup ostalih vozil –kot lahko prodajalec uredi zavarovanje in financiranje, bi moral imeti možnost urediti tudi formalnosti za pridobitev spodbude.

Nov, sistemski in dolgoročni vir sredstev za zeleni prehod na področju mobilnosti– sprejem predvidenih rešitev v ZIAG.

Ustrezen delež sredstev iz podnebnega sklada za ukrepe na področju mobilnosti (sorazmeren z obsegom emisij).

Odprava zapleta z boniteto in vstopnim davkom za e-vozila, ki v praksi izničuje pozitivne učinke davčnih spodbud zanje (popravek pravilnika - MF).

Zeleno javno naročanje – povečanje ambicioznosti javnega sektorja, država mora biti vzgled.

Energetski kupon - Možnost, da lastniki e-vozil naftnim družbam prodajo kupone za nadomestno izpolnjevanje predpisanega deleža obnovljivih virov energije – po vzoru Nemčije in Avstrije.

Vavčer za večdnevni preizkus električnega vozila – za premagovanje zadržkov do nove tehnologije je treba omogočiti večdnevno uporabniško izkušnjo čim širšemu krogu uporabnikov.

Zvišanje dovoljene teže vozila za vozniško dovoljenje kategorije B za e-vozila (sedaj problem pri gospodarskih vozilih, Zakon o voznikih - MZI).

Usmerjenost ukrepov na dnevne migrante (180.000 dnevnih delovnih migrantov samo v Ljubljani – ker prevozijo nadpovprečno veliko kilometrov, bo pri njih učinek elektrifikacije najvišji, njim pa se prehod na elektriko tudi ekonomsko najbolj splača).

Prostorsko načrtovanje – obvezen delež polnilnic na parkirnih mestih za javne zgradbe (trgovski centri) ter obvezna opremljenost vseh novih parkirnih mest z vodi, ki omogočajo naknadno postavitev polnilne infrastrukture (Zakon o prostorskem načrtovanju).

Postavitev polnilnih parkov, kot jih predvideva ZIAG.

Spodbujanje tudi zasebne (nejavne) polnilne infrastrukture – polnjenja v 80 % potekajo na domačih polnilnicah ali polnilnicah podjetij.

Odprava zahteve po soglasju solastnikov za

postavitev polnilne infrastrukture na lastniških parkirnih mestih v večstanovanjskih zgradbah.

Posebna registrska oznaka za električna vozila kot pogoj za ukrepe pozitivne diskriminacije (npr. brezplačno parkiranje ali uporaba rumenega voznega pasu).

Nacionalna kampanja osveščanja, ki dolgoročno in sistematično naslavlja napačne predstave in zadržke do električne mobilnosti.

priložnost je domača proizvodnja zelenega vodika

doigral v razvitih evropskih državah. Te intenzivno pripravljajo takšne sisteme in razvijajo uvajanje zelenih plinov. Seveda tudi države, ki k temu pristopajo počasneje in bolj previdno ter ohranjajo pretekle vzorce. Vse to jih bo postavljalo vedno znova v podrejen položaj in težje zagotavljanje konkurenčnega vira za svoje uporabnike. Slovenija se mora vsekakor pridružiti prvim in si ne dovoliti zaostanka.

Če odmislimo skrb glede tekoče energetske oskrbe za naslednjo zimo, je stanje na področju zelenega prehoda v Sloveniji primerljivo s stanjem pri naših sosedah. Z načrti in plani smo namreč v koraku, z realizacijo pa bomo brez konkretnih projektov pričeli vse bolj zaostajati. Na vprašanje zakaj, je slika zelo jasna. Majhnost Slovenije je povzročila, da v očeh Evrope predstavljamo premajhen doprinos in prepotrebna finančna sredstva za start zelenih projektov so vse bolj oddaljena. Občutek, da potrebujemo še veliko razmisleka, je napačen, nas preveč uspava. Slediti bi morala dejanja in realizacija projektov, ki bi vzbudila prepotrebno zaupanje industrije, ki je pod črto glavni generator prihodnjih projektov in pospeševanja razvoja.

marjan eberlinc, plinovodi d.o.o.:

Zadnje obdobje lahko povzamemo z oceno, da je evropski plinski sistem dokazal svojo visoko obratovalno zanesljivost in odpornost. Oskrba s plinom nikjer ni bila motena. Soočeni smo bili z več izzivi, ki smo jih uspešno razrešili in v prihodnost lahko pogledamo ambiciozno. Premalo se nas sliši, da zeleni prehod ni samo elektrifikacija. Čeprav nam je zgolj elektrifikacija kot cilj na pogled zelo blizu, saj na cestah vidimo električna vozila in na strehah sončne elektrarne, pa je pot do povsem zelenega prehoda še dolga in zahtevna, predvsem pa bo vseobsegajoča in zato tudi zahtevna. Še posebej, ker se njena oblika za različne uporabnike in sektorje razlikuje in je na nekaterih področjih še v razvoju.

Zato se mora proces prehoda intenzivno začeti izvajati tudi tam, kjer se oblikujejo naše konkurenčne prednosti v Evropi, na strani industrije in gospodarstva. Porušena cenovna razmerja na strani virov energije, ki sta jih povzročila kriza in vojna v Ukrajini, na novo definirajo zahteve in kvalitete energetskih virov. Nismo več zadovoljni zgolj z ambicioznim načrtom proizvodnje iz OVE. Vse bolj postaja jasno, da moramo razrešiti vse člene v verigi do končnih uporabnikov, torej tudi shranjevanje in končno porabo.

In prav pri tem lahko plinovodni sistem odigra pomembno vlogo in jo bo zanesljivo

Ne želim biti črnogled, se pa ob množici razpisov za najrazličnejša nepovratna sredstva vse bolj pogosto vprašam, ali imamo jasno sliko, kaj in s čim želimo uresničiti zeleni prehod. So to kratkoročni cilji ali dolgoročne sistemske rešitve. Za nas, ki smo dejavni na področju oskrbe s plinom, so možnosti tradicionalno omejene. Ne glede na to, da imamo potrebno znanje in pripravljene projekte, izgubljamo dragocen čas s čakanjem na primerne razpise. Vse bolj razumem evropske države, ki so enostavno pospešile izvajanje projektov z lastnimi odločitvami in spodbudami.

Veliko priložnost vidimo v domači proizvodnji zelenega vodika, a brez konkretnih dejanj je težko pričakovati preboj.

Evropa je svoje ambicije in pot opisala s paketoma Pripravljeni na 55 in REPower EU. Države članice temu praviloma sledijo v svojih načrtih in ambicijah sledijo. Vključno s Slovenijo. Mogoče ni tako pomembno, kako se bo kakšen strateški dokument imenoval. Ključna je vsebina, ki bo v njem dajala ustrezno podporo in smer razvoja. To je namreč bistveno za sprejemanje dolgoročnih odločitev, v kakšni smeri se bo uvajala nova, trajnostna

tehnologija in kateri viri energije bodo za to na razpolago.

V Plinovodih smo že prepoznali dolgoročno pomembnost prehoda na zeleni vodik in obnovljive pline. Prvi za industrijo in promet in drugi za široko potrošnjo. Želimo si in veliko priložnost vidimo v domači proizvodnji zelenega vodika, a brez konkretnih dejanj je težko pričakovati preboj. Zato bomo tudi v prihodnje vztrajali s pobudami za skupne pilotne in demonstracijske projekte. Na dolgi rok pa verjamemo v večje projekte, na katerih se bomo slovenski energetski akterji povezovali in skupaj pokrili celotno verigo, od proizvodnje do prenosa in distribucije ter uporabe zelenih plinov. In s tem tudi aktivno prispevali k uresničevanju zelenega prehoda.

ponora ogljika in prilagajanja na podnebne spremembe, spodbujanje energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije v javnih in poslovnih stavbah ter industriji, uvajanje fotovoltaike na stavbah z razpršenim skladiščenjem v baterijah ter razvoj javnega potniškega prometa, kolesarske mreže in večmodalnih središč.

Pri ekološkem odtisu Slovenije lahko ugotovimo, da približno 60 % predstavlja ogljični odtis. Po posameznih sektorjih največ prispevajo bivališča in promet, kar je ob aktualnih razmerah z energetsko krizo in vojno v Ukrajini še pomembnejše vprašanje.

Menimo, da bi se moral operativni akcijski zeleni dogovor Slovenije do leta 2030 osredotočati na posodobitev energetske infrastrukture z vlaganjem v obnovljive vire energije (predvsem sonce in veter), kar bo zagotovo zmanjšalo odvisnost države od fosilnih goriv in posledično omogočilo hitrejši prehod na bolj trajnosten energetski sistem. Poleg omenjenega pa so ključnega pomena tudi zmanjšanje skupne porabe energije s spodbujanjem ukrepov za energetsko učinkovitost.

zelenem prehodu gospodarstva zasnuje ukrepe, ki spodbujajo vlaganja v tehnologijo, izvajanje mehanizmov za določanje cen ogljika in spodbude za podjetja, da učinkovito sprejmejo zelene poslovne prakse. Poleg tega pa ne smemo pozabiti niti pomena in vloge izobraževanja javnosti o nujnosti prehoda na bolj zeleno gospodarstvo.

Operativni akcijski zeleni dogovor Slovenije bi moral naslavljati tudi celostne politike in predpise za učinkovit zeleni prehod gospodarstva.

tomaž Gorenc, Inštitut za zdravje in okolje: Pomembno je, da razumemo, kako ključna je vloga operativnega akcijskega zelenega dogovora do leta 2030 za Slovenijo. Njegova zasnova in izvajanje bosta indikatorja konkurenčnosti države, njenega razvoja do 2030 in skladnosti z evropskim zelenim dogovorom. Za uspešno implementacijo mednarodnih strategij na nacionalni ravni je potreben jasen načrt s cilji, ki so konkretni, finančni, časovno definirani in predvsem medresorsko skladni (vključno z odgovornostmi).

V strategiji razvoja Slovenije 2030, ki je bila objavljena leta 2017, imamo med drugim naveden ambiciozen cilj znižanja ekološkega dolga za 20 % do leta 2030. Takšen cilj je časovno težko uresničljiv brez celovitih, usklajenih in ambicioznih ukrepov. Nadaljnja analiza ukrepov za znižanje ekološkega odtisa kaže na to, da lahko ob upoštevanju bolj optimističnih scenarijev in z ambicioznejšimi ukrepi ekološki odtis v Sloveniji znižamo za 32,6 %. Med ključne ukrepe omenjene analize so uvrščeni trajnostno upravljanje gozdov v smislu zagotavljanja

Glede na to, da je promet prav tako povzročitelj velikega dela emisij toplogrednih plinov in drugih onesnaževal zraka, ki ogrožajo zdravje ljudi, je pomembno, da operativni načrt vključuje vlaganja v infrastrukturo sistemov javnega prevoza, spodbujanje aktivne mobilnosti s poudarkom na kolesarjenju (npr. kolesarska infrastruktura, souporaba itd.) ter spodbujanje elektromobilnosti (npr. subvencije). Pri energetskem (npr. toplotne črpalke, sončne elektrarne, polnilna infrastruktura) in prometnem sistemu so ključnega pomena zadostna in pravočasna vlaganja v infrastrukturo.

Naravne značilnosti Slovenije, ki je z vidika biotske raznovrstnosti t. i. vroča točka, predstavljajo pomembno biokapaciteto pri zniževanju ekološkega odtisa. Pri slednjem ima velik potencial trajnostno upravljanje gozdov, ki so zelo občutljivi na podnebne spremembe, ter ob neprimernem ravnanju in upravljanju prej predstavljajo vir ogljika kot pa njegov ponor. Pomlajevanje z odpornejšimi vrstami na vplive podnebnih sprememb, ukrepi za ohranjanje voda in spodbujanje trajnostnih kmetijskih praks veljajo za smiselne ukrepe omenjene v akcijskem načrtu.

Operativni akcijski zeleni dogovor Slovenije bi moral naslavljati tudi celostne politike in predpise za učinkovit zeleni prehod gospodarstva. Glede na to, da evropski zeleni dogovor temelji na digitalni in zeleni preobrazbi, je ključnega pomena, da se pri

Če želimo poskrbeti za hiter in učinkovit prehod, mora biti akcijski načrt Slovenije celovit in ambiciozen, sam proces pa vključujoč. Z vlaganjem v pobude za obnovljivo energijo, zeleni transport in okoljsko trajnost ter z izvajanjem podpornih politik je lahko Slovenija zgled drugim državam. Slovenija ima potencial za vodilno pot pri prehodu v bolj zeleno gospodarstvo in mora to priložnost izkoristiti s konkretnimi koraki za doseganje svojega cilja.

Na prvem mestu je ohranjanje

naravnega kapitala

Dr. lučka Kajfež bogataj, biotehniška fakulteta Univerze v ljubljani:

Prihodnost Evrope in Slovenije je v času globalnih povezav in tudi globalnih problemov milo rečeno nejasna. Trenutno tako EU kot Slovenija na svoji koži spoznavata, da globalni trendi, ki jih v veliki meri določata rast prebivalstva in potrošnje na prebivalca, ter politične krize vse bolj izpostavljajo pomanjkanje virov kot ključni omejitveni faktor razvoja. To sproža pri večini virov hitro rast in večje nihanje cen, kar seveda znižuje konkurenčnost gospodarstev. Evropa postaja povsem odvisna od uvoza energije in surovin, saj uvozi približno šestkrat več surovin, kot jih izvozi. Redke rudnine, kot

Z ambicioznimi ukrepi lahko slovenija

so kobalt, platina, titan in vanadij uvaža v celoti. Industrijska in razvojna politika naj bi spodbujala raziskave in inovativnost na področjih, ki bodo zmanjševala odvisnost od virov, ki jih preprosto nimamo. Prehodu v gospodarstvo, ki bo bolj učinkovito ravnalo z viri, kjer je zelo malo izgubljenega, torejzeleno gospodarstvo, se zato preprosto ne moremo izogniti.

Zeleno gospodarstvo pa si ljudje, vključno s politiki, predstavljajo zelo različno. Točnih predstav, kaj je to zeleno gospodarstvo, večina nima. Naivno ga lahko enačimo z razvojem proizvodov, ki jih bo mogoče uporabiti ponovno, reciklirati, proizvodov, ki jih bo mogoče proizvesti z manj porabe energije, vode, surovin in drugih dragocenih virov. Za mnoge so zelena delovna mesta vsa v industriji obnovljivih virov energije, od monterja solarnih panelov do prodajalca biodizla. Čeprav oba lahko delata v mizernih pogojih in za mini plačo. Če bi zeleno gospodarstvo res postalo alternativa današnjemu razvojnemu modelu, potem bo moralo biti mnogo več.

Prehod v zeleno, trajnostno ali »kakor ga že poimenujemo« gospodarstvo je kompleksen in dolgoročen podvig, saj ne potrebujemo le malih kozmetičnih popravkov. Novo gospodarstvo potrebuje vlaganja in na prvem mestu je vlaganje v ohranjanje naravnega kapitala. Politika mora prepoznati gospodarski in socialni potencial, ki ga ima naravni kapital. Za začetek naj odpravi subvencije za škodljive vplive na okolje, prepove nesmortne in netrajnostne rabe prostora, vode, drugih naravnih virov. Zelenega gospodarstva tudi ne bo, če ne bomo vlagali v ljudi. Vsi potrebujemo nova zelena znanja in veščine, pa še nimamo ustrezne izobraževalne politike. Mnogi se bi morali vključiti v programe preusposabljanja, ki naj bi bili ključni del politik trga dela. Vlaganje v ljudi pa pomeni tudi odpravljanje revščine, neenakosti in spodbujanje socialnega podjetništva. Zelenega gospodarstva brez politik, ki se posvečajo vprašanjem pravičnosti, ni. Bistvena je tudi ozelenitev ključnih gospodarskih sektorjev, kot so energetika, kjer naj imajo prednost nizkoogljični viri, pa promet, industrija in kmetijstvo. Za to so nujne politike za inovacije, za spodbude in za dolgoročno planiranje, mnogo daljše od štiriletnega mandata. Če se odločimo za zeleno gospodarstvo, mora biti dovolj politične volje tudi za vplivanje na finančne tokove. Gre za finančno ovrednotenje okoljskih storitev in njihovih bodočih koristi, izplačila za ohranjanja storitev ekosistemov, za okoljsko fiskalno reformo, ki je širša kot le zelena davčna reforma, upoštevanje eksternih stroškov – torej za zaračunavanje onesnaženja. Pri tem je nujno

privabljanje zelenih vlaganj,“potrpežljivega” kapitala, ki ne špekulira in ki ne pričakuje hitrih dobičkov. Konec bi moralo biti osredotočanja na BDP kot na merilo napredka, saj ne upošteva prispevka naravnih dobrin k blaginji, zdravju in dobremu počutju.

Za piko na i pa trajnostno gospodarjenje zahteva tudi drugačno vodenje vlad. Zeleno gospodarstvo mora biti glavni projekt vlad in ne stranska aktivnost kakega resorja. Vlade ga morajo jemati kot dolgoročni nov cilj in dokončno odpraviti upoštevanja ozkih interesov in kratkoročnih rezultatov ter si za svoja dejanja jasno postaviti odgovornost. Zelene politike in zeleno gospodarstvo se lahko oblikuje le v tesnem sodelovanju s podjetji, sindikati, univerzami, nevladnimi organizacijami in organizacijami potrošnikov. Za ozelenitev gospodarstva torej rabimo tudi ozelenitev politike.

Naša prihodnost je torej odvisna od tega, kdaj bomo začeli resnično gospodariti ekološko trajnostno, ekonomsko učinkovito in pošteno s socialnega vidika. Znanje za to imamo in vemo, da boljše izvajanje in nadaljnja krepitev varstva okolja prinaša številne koristi. Skrbno upravljanje naravnega kapitala in ekosistemskih storitev bo povečalo našo odpornost in prožnost. To je za negotovo prihodnost najboljša popotnica. Nujno pa bo tudi povezano delovanje, ki bo presegalo meje sektorskih politik, če si resnično želimo doseči pozitivne okoljske rezultate in koristi za širše gospodarstvo.

prenovljeni NepN bo že upošteval cilje svežnja Fit for 55 in repowereu

petih razsežnostih energetske unije. Za uresničevanje zastavljenih podnebno energetskih ciljev je potrebno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v posameznih sektorjih, povečanje deleža obnovljivih virov energije, izboljšanje energetske učinkovitosti, zagotavljanje energetske varnosti in razvoja notranjega trga energije ter vlaganje v raziskave, inovacije in konkurenčnost na področju tehnologij razogljičenja in energetske učinkovitosti.

Glavni operativni načrt na področju podnebno-energetske politike je Celoviti nacionalni energetski podnebni načrt, ki za obdobje do leta 2030 določa cilje, politike in ukrepe v petih razsežnostih energetske unije.

V nadaljevanju so izpostavljeni nekateri ključni ukrepi po posameznih razsežnostih:

• povečanje zmogljivosti in nadgradnja najbolj obremenjenih železniških prog, optimiziranje javnega potniškega prometa, nadgradnja kolesarske infrastrukture, izgradnje omrežja polnilnih postaj;

• opuščanje rabe premoga, postopno zmanjševanje subvencij fosilnim gorivom, znižanje stopnje davka na motorna vozila za vozila z najnižjimi izpusti;

• spodbujanje kmetijskih in gozdarskih praks, ki zmanjšujejo izpuste TGP, pospeševanje obnove gozdov, preprečevanje krčitve gozdov, spodbude kmetom za vzpostavitev okolju prijaznega kmetovanja;

• energetska sanacija obstoječih stavb, zakonska prepoved uporabe fosilnih goriv za ogrevanje v stavbah;

• zagotavljanje oskrbe z električno energijo iz domačih nizkoogljičnih virov, zagotavljanje pogojev za pospešeni razvoj omrežja za distribucijo električne energije;

• razvoj tehnologij, infrastrukture in storitev za shranjevanje energije;

• blaženje in zmanjševanje energetske revščine.

Konkretne ukrepe po posameznih sektorjih NEPN navaja v poglavju 3.1.

tina Kobilšek, ministrstvo za naravne vire in prostor

Glavni operativni načrt na področju podnebno-energetske politike je Celoviti nacionalni energetski podnebni načrt, ki za obdobje do leta 2030 določa cilje, politike in ukrepe v

V skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 se bo v letu 2023 pripravil nov osnutek NEPN, ki pa bo že odražal zastavljene cilje svežnja Fit for 55 (Pripravljeni na 55) in REPowerEU.

Vlada potrebuje nov izvedbeni načrt zelene transformacije

cilji in politike so globalni, svet pa je vedno bolj razcepljen in sovražen drug do drugega. Na pragu tretje svetovne vojne, travmatičnega globalnega spopada za prevlado sveta med ZDA in Kitajsko, se zdijo »zelena transformacija« držav in trajnostni projekti vse bolj politično ekonomska prevara. Mnogi jih dojemajo kot poizkus, kako želi zahodni razviti svet prek teh procesov zadržati svoj privilegiran globalni položaj, politično hegemonijo ZDA in ekonomsko dominacijo EU. Trajnostni razvoj je svojevrsten beg pred problematično resničnostjo. Toda dejansko postaja zadnje desetletje del inherentne družbene nestabilnosti. Energetska kriza in ukrajinska vojna sta frustrirajoča dokaza teh razvojnih sprememb.

vodenje, vladno projektno pisarno z vsemi vzvodi sprotnega spremljanja, poročanja, vrednotenja sprememb. Reinženiring poslovnih procesov države je preprosto operativno podjetniško opravilo. Kdor ga pozna, ve, da je to edina možna rešitev za »zeleno Slovenijo«. Brez tega bo zelena Slovenija še naprej žrtev vsakokratnih političnih zelencev.

Zeleni prehod je sodobna razvojna sintagma, ki v sebi skriva več pasti kot jasnih odgovorov. Trajnostni razvoj je bil konceptualno opredeljen davnega leta 1987. Bratlandovo poročilo ZN je prvič povezalo usodo planeta z družbeno organizacijsko strukturo tržne družbe. Naravni viri in ekosistem so hkrati povezali z medgeneracijsko odgovornostjo. Ekonomski in socialni razvoj sta postala druga stran varovanja okolja. Kar je bila sprva zgolj globalna »zelena ideologija«, je deset let kasneje postalo svetovna politika. Kjotski protokol je bila prva takšna zaveza glede podnebnih sprememb. Pred sedmimi leti, 2015, so ZN opredelili trajnostne razvojne cilje do leta 2030, ki so skušali odgovoriti na vse temeljne probleme sodobnega sveta, od drugačne industrializacije do neenakosti, od zaščite okolja do podnebnih sprememb, svetovnega miru in pravičnosti. Seveda že desetletje vemo, da je to normativni koncept, bolj moralni kompas kot funkcionalno vodilo, da so za mnoge cilji tako dolgoročni, da danes za nikogar niso zavezujoči. Dejansko medgeneracijski trajnostni sporazum pomeni bolj odlaganje ukrepov na prihodnje generacije kot odgovornost sedanjih. Tako se trajnostni razvoj paradoksalno sprevrača v svoje nasprotje.

Trajnostne cilje, politike in ukrepe dejansko vse bolj dojemamo kot leseno železo, zeleno transformacijo tržne družbe kot oksimoron. Trajnostni razvoj je ob želenem razogljičenju tržne družbe, novih okvirih industrializacije in urbanizacije XXI. stoletja postal vir inherentne družbeno razvojne nestabilnosti. Krize se stopnjujejo. Namesto želenih ravnotežij nova zelena transformacije prinaša družbeno razvojni kaos. Paradoksalno, prizadevanja za trajnostni razvoj za sedaj niso prinesla želenega razvojnega zasuka sveta ne pri energetskih virih in ne pri podnebnih ciljih, ne pri socialni pravičnosti in tudi ne pri varovanju planeta. Razvojni problemi,

Kaj torej storiti znotraj začete agende evropskega zelenega dogovora kot dela strategije razvoja, da se članice in EU preoblikujejo v sodobno križno in konkurenčno gospodarstvo? Politično ekonomski pragmatizem je tu edina rešitev, manj premišljevati in več delovati. Čim bolje in čim hitreje porabljati sredstva EU in domače vire. Postaviti jasne razvojne projekte in bistveno povečati učinkovitost vodenja razvojnih sprememb. Težava Slovenije, številnih vlad in tudi podjetij in lokalnih skupnosti je, da ne obvladamo projektnega menedžmenta. Nimamo jasnih in operativnih strategij. Država dejansko ne ve, kakšna je njena konkretna razvojna vizija, kaj so njene prave razvojne prioritete, kje tiče dejanske konkurenčne prednosti. Skratka, država je podobna kokoši in tako politično tudi deluje.

Razvojni zasuk »zelenih sprememb« potrebuje politično stabilnost in razvojno naravnanost. Oboje naj bi Golobova vlada z udobno parlamentarno večino sedanje koalicije imela. Janševa vlada je evropsko razvojno agendo slabo razumela in pripravila. Zato bi jo morali znotraj sedanjih okvirov dopolniti na treh možnih ravneh. Najprej vlada potrebuje nov izvedbeni načrt zelene transformacije, prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo do leta 2030 kot nosilno jedro vladnih reform. Politično to pomeni, da nacionalni načrt za okrevanje in odpornost prevede v nov akcijski program razvojnih sprememb. Drugič, povezati moramo različne razvojne projekte v enotno konkretno razvojno strategijo države. To niso sedanje splošne razvojne nebuloze, kot jo je pod okriljem OECD spočela nesrečna Cerarjeva vlada, temveč operativni dokument, ki bi ga Golob kot menedžer moral poznati in razumeti. Tretjič, ta vlada potrebuje za usklajeno delovanje množice projektov jasen projektni menedžment. Ponovimo že stotič. Vodenje razvojnih sprememb prek projektov potrebuje centralizirano projektno

Najprej vlada potrebuje nov izvedbeni načrt zelene transformacije, prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo do leta 2030 kot nosilno jedro vladnih reform. Politično to pomeni, da nacionalni načrt za okrevanje in odpornost prevede v nov akcijski program razvojnih sprememb.

Do ciljev glede ure in OVe z zeleno davčno reformo

mag. Nataša Kovač, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo:

Ekološki odtis Slovenije je leta 2018 znašal 5,37 gha na prebivalca, biokapaciteta (obnovljiva sposobnost narave) pa 2,20 gha, kar je več kot dvakrat manj od odtisa. Za takšen življenjski slog bi v Sloveniji potrebovali 3,39 planeta, da bi svetovno prebivalstvo živelo znotraj planetarnih obnovitvenih zmožnosti. To našo državo uvršča nad povprečje držav Evropske unije (4,8 gha na prebivalca). Glede na kategorije potrošnje k ekološkemu odtisu v Sloveniji največ prispevajo bivališča in osebni promet, zato je ogljični odtis, kot sestavni del ekološkega odtisa, največji.

Slovenija se je v Strategiji razvoja Slovenije 2030 zavezala k zmanjšanju ekološkega odtisa Slovenije za 20 % do leta 2030 (s 4,7 gha na prebivalca v letu 2013 na 3,8 gha na

Dr. bogomir Kovač, ekonomska fakulteta Univerze v ljubljani:

prebivalca v letu 2030). Na podlagi analiz, izvedenih v obdobju 2019-2020 (Stritih 2018 in 2020), je bilo ugotovljeno, da bi bilo za 20 % znižanje ekološkega odtisa do leta 2030 najučinkoviteje ukrepati na naslednjih področjih:

• Trajnostno upravljanje gozdov: gozdovi največ prispevajo k biokapaciteti, vendar, če želimo ohraniti njihovo biokapaciteto je zaradi njihove ranljivosti zaradi podnebnih sprememb potrebno prilagajanje;

• Spodbujanje energetske učinkovitosti v kombinaciji z OVE v poslovnih stavbah in pri največjih porabnikih v industriji;

• Uvajanje fotovoltaičnih panelov: promet in energetika imata največji ekološki odtis, razpršena fotovoltaika (vključeno tudi shranjevanje energije) v kombinaciji z električnimi avtomobili (TEK) rešuje oboje hkrati;

• Trajnostna mobilnost: največ možnosti za zmanjšanje ekološkega odtisa je pri prometu, vendar je le elektrifikacija premalo - zaradi možnega povratnega učinka (»rebound effect«) uvedbe električnih osebnih vozil na povečanje števila prevoženih kilometrov je hkrati treba izvajati tudi druge ukrepe, kot so razvoj javnega potniškega prevoza, večmodalnih središč in kolesarske mreže za zmanjšanje ogljičnega odtisa dnevnih migracij.

Kakor je razvidno iz preglednice, je z analiziranimi ukrepi v najboljšem primeru mogoče doseči skupno zmanjšanje ekološkega odtisa za 32,6 %, kar je dovolj za izpolnitev cilja zmanjšanja ekološkega odtisa za 20 % ob upoštevanju povečanja za skoraj 11 % med letoma 2013 in 2016. V preglednici je podana ocena možnega zmanjšanja ekološkega odtisa na podlagi petih analiziranih področij ukrepov po izhodiščnem scenariju in scenariju z dodatnimi ukrepi. Scenariji z dodatnimi ukrepi so optimistični, vendar še realno dosegljivi učinki, kar pomeni, da prikazujejo obseg možnosti za zmanjšanje. Glede na projekcije Eurostata se bo število prebivalcev v Sloveniji do leta 2030 povečalo za le 0,68 %, kar ne vpliva veliko na izračunane vrednosti. Ekološki odtis na prebivalca Slovenije je bil v letu 2016 za 10,6 % višji kot v letu 2014 (5,1 gha proti 4,8 gha), kar je dodatni izziv pri doseganju znižanja za 20 % glede na leto 2013 (torej znižanje na 3,8 gha na osebo).

Analizirani ukrepi so deloma že vključeni v sprejeti Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). Njihovo izvajanje je v skladu z evropskim zelenim dogovorom Evropske komisije, kar vodi v zahtevnejše

Trajnostni upravljanje gozdov glede zagotavljanja ponora ogljika in prilagajanja na podnebne spremembe

energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov

fotovoltaičnih panelov na stavbah ter drugih pozidanih površinah, v povezavi z električno mobilnostjo in razpršenim skladiščenjem

energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov v industriji za zmanjšanje ekološkega odtisa največjih porabnikov energije

razvoj javnega potniškega prevoza, večmodalnih središč in kolesarske mreže za zmmanjšanje ekološkega odtisa

Preglednica: Ambiciozni ukrepi na področjih trajnostnega upravljanja gozdov, trajnostne rabe energije in trajnostne mobilnosti lahko prispevajo 32,6-odstotno zmanjšanje ekološkega odtisa Vir: Stritih, 2020

Ekološki odtis Cilj znižanja ekološkega odtisa do leta 2030

Slika: Od leta 1961 naprej se ekološki odtis povečuje, ravno tako razlika do biokapacitete (samoobnovitvena sposobnost narave) Vir: Global Footprint Network, 2023. Povzeto po Kazalci okolja Slovenije, SE08 Ekološki odtis, http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ekoloski-odtis-2

Ukrep Izhodiščni scenarij Scenarij z dodatnimi ukrepi Neto vpliv (v gha) Neto vpliv (v %) Neto vpliv (v gha) Neto vpliv (v %)

cilje razogljičenja družbe in druge okoljske cilje. V oceni učinka ukrepov je upoštevano tudi predvideno zmanjšanje ekološkega odtisa na ravni EU in deloma tudi na svetovni ravni. Analiza stroškov in koristi scenarijev z dodatnimi ukrepi je pokazala, da je mogoče velik del ukrepov izvesti z reformami obstoječih virov financiranja in odpravo nekaterih upravnih ovir. Za trajnostno upravljanje gozdov to pomeni prehod na daljši cikel zagotovljenega državnega financiranja ukrepov prilagajanja (sadnja in nega mladja za zagotavljanje ustrezne mešanosti in zgodnja redčenja za stabilnost). Za doseganje ciljev glede URE in OVE je potrebna zelena davčna reforma, ki bi denar iz subvencioniranja fosilnih goriv in vračila trošarin prenesla v spodbude za zmanjšanje rabe in uporabo obnovljivih virov. Za postavljanje večjih sončnih elektrarn na objektih je treba še odpraviti nekatere zakonske omejitve, prav tako za izrabo odvečne toplote, in prilagoditi predpise za delovanje Eko sklada.

Ključni izziv in največje potrebne dodatne investicije države so v javnem prometu in izgradnji potrebne železniške infrastrukture tako za potniški kakor tudi dodatni tovorni promet. To bo zahtevalo hitro in ambiciozno ukrepanje v ljubljanski urbani regiji, kjer je zdaj največji prometni zamašek in kjer je hkrati največ možnosti za nadomestitev dnevnih migracij z osebnimi vozili. Za to bodo potrebni velik poseg v ljubljansko železniško vozlišče, izgradnja dodatnih potniških povezav do okoliških krajev in celostno povezani sistem javnega prevoza. Optimalni pristop je tako v zagotavljanju državnih investicij v potrebno infrastrukturo in stabilnem dolgoročnem financiranju ukrepov, kar bo omogočilo doseganje zastavljenih ciljev s spodbujanjem širše skupnosti. Pri tem je treba dodatno pozornost nameniti vključevanju lokalnih odločevalcev in drugih deležnikov v oblikovanje ukrepov, da se najdejo skupne rešitve in izoblikuje jasna vizija razvoja Slovenije do leta 2030 in naprej.

Analizirani ukrepi se med seboj dopolnjujejo v tem, da omogočajo boljše doseganje ciljev ob hkratnem izvajanju vseh. Povpraševanje po lesnih izdelkih je lahko neposredno povezano z ukrepi na področju energetske prenove stavb in z izgradnjo potrebne infrastrukture za večmodalna središča, kar je močna spodbuda za razvoj ponudbe lokalne lesnopredelovalne verige. Večje povpraševanje po lesu in višja cena lesa bosta tudi močnejša spodbuda za gojenje in upravljanje gozdov za zagotavljanje dolgoročnih virov lesa ter hkratnega ponora ogljikovega dioksida. Investicije v razvoj JPP lahko ustavijo trend povečevanja števila osebnih vozil

in s tem bistveno zmanjšajo tako končno porabo energije kakor tudi ekološki odtis, saj so avtobusi in še posebej vlaki bistveno učinkovitejša prevozna sredstva. To tudi zmanjša potrebo po parkirnih mestih in težave s čezmernim prometom v mestih, kar ima še mnoge druge koristi (na primer za zdravje ljudi in na področju prilagajanja na podnebne spremembe). Umeščanje OVE v javne in poslovne stavbe hkrati z umeščanjem v industrijska poslopja lahko privede do bistvenega zmanjšanja potreb po elektriki iz fosilnih goriv, pozneje pa se lahko ob uvedbi primernih tehnologij za shranjevanje presežkov elektrike v sintetične pline uporabi za nadomeščanje zemeljskega plina v industrijskih procesih.

• Mnoge profesionalne nevladne okoljske organizacije (NVO) tehtajo, kaj ima prednost: javna korist proizvodnje elektrike ali javna korist ohranjanja narave. Treba je določiti ravnotežje med energetsko-podnebnimi, okoljskimi, ekonomskimi in drugimi politikami, tu naj se vlada ne izogiba odgovornosti. Dileme je treba reševati v dialogu in poiskati soglasje. Sonaravno upravljanje je v splošno korist, odklonilno stališče nekaterih NVO ne sme ogrožati dolgoročnih usmeritev.

Mnoge profesionalne nevladne okoljske organizacije (NVO) tehtajo, kaj ima prednost: javna korist proizvodnje elektrike ali javna korist ohranjanja narave. Treba je določiti ravnotežje med energetsko-podnebnimi, okoljskimi, ekonomskimi in drugimi politikami, tu naj se vlada ne izogiba odgovornosti. Dileme je treba reševati v dialogu in poiskati soglasje. Sonaravno upravljanje je v splošno korist, odklonilno stališče nekaterih NVO ne sme ogrožati dolgoročnih usmeritev.

Zaradi energetske vojne Rusije proti EU je treba nekoliko upočasniti opuščanje premoga in pospešiti prehod na obnovljive vire energije. Druga ovira, ki je sploh še nismo ustrezno naslovili, se nanaša na zmanjšanje rabe energije. Do leta 2050 je treba zmanjšati rabo energije na polovico. S postopnim zmanjšanjem do 3 % letno bi bil ta prehod relativno preprost in neopazen. Z odlašanjem pa se bližamo trenutku, ko bo treba začeti delati boleče, drastične redukcije rabe energije.

Prilagajanje potrebam

Zelena agenda ne more biti statična, temveč se mora prilagoditi spremembam in možnostim. Na tej poti sta že dve oviri, ki se jima je treba izogniti.

• Komunikacija z občani je pomanjkljiva. Pomembnih tem, ki bi nagovarjale k zelenemu prehodu, se vlada loteva nerodno, preko zakonodaje, ki uporabnikom ni obrazložena.

Ne strinjamo se z vodili RES Slovenija (OVE), ki že v izhodiščih postavlja ovire, namesto da bi zakoličil rabo OVE za naslednja desetletja. Nesprejemljivo je, da se omejuje na obstoječe tehnologije, obstoječe ovire in zastarelo zakonodajo. Iz RES so izvzeta ogromna področja, ki jih pavšalno omejuje status dediščine, predsodki NVO in zastarela načela posameznih predstavnikov stroke.

Nacionalno energetsko podnebni načrt (NEPN) je pomemben dokument pri vodenju politike zelenega prehoda, ampak brez izvedbe zapisanega v Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO), osrednjega političnega okoljskega dokumenta, ne vidimo možnosti za uspešno izvedbo projekta. Ni dovolj, da je sprejet zeleni dogovor. Vsak posameznik se mora zavedati, da je uspeh celotne družbe odvisen tudi od njega. Treba je nagovoriti slehernika, da on soustvarja podnebno nevtralnost. Brez aktivnega vključevanja vseh lokalnih skupnosti (občin) v zeleni prehod do leta 2030 s prednostmi cilji bo cilj neuresničljiv in le na papirju.

V zeleni dogovor obe zbornici, znanstvene inštitucije in vse občine

Karel lipič, Zveza ekoloških gibanj Slovenije – ZeG:

Polarizacija družbe in enostransko obveščanje o jedrski energiji kot edini možni izbiri nista primerni.

Konkretni predlogi ZEG:

Predlagali smo množico dejavnosti v pomoč zelenemu dogovoru:

• načrt za zmanjšanje rabe energije,

• načrt za prehod na CO₂ nevtralne vire energije, brez fosilne in jedrske,

• postavitev sončnih elektrarn na in ob zajezitvah hidro-akumulacijskih jezer v sinhronem delovanju s HE;

• pospešitev gradnje sončnih elektrarn v samooskrbi z oprostitvijo DDV in poenostavitvijo priklopa na omrežje;

• pospešeno modernizacijo distribucijskega elektro omrežja in vzpostavitev pametnega omrežja, kabliranje daljnovodov in uveljavitev »previdnostnega načela» pri postavitvi infrastrukturnih objektov, ki sevajo (EMS) ;

• integracija vseh OVE za proizvodnjo in rabo energije, pretvorbo, hranjenje in kemijsko predelavo energije, vključno z vodikovo tehnologijo;

• načrt za izstop iz jedrske energetike;

• integracijo daljnovodov in plinovodov v nacionalno energetsko omrežje;

• umeščanje vodnih pregrad v prostor z namenom zadrževanja vod za blažitev podnebnih sprememb, omejevanje poplav, bogatenje podtalnice in za učinkovitejšo energetsko izrabo vodotokov.

Brez sodelovanja ni napredka

Po podatkih ZEG in analizi stanja o izvajanju prejšnjega NPVO (nacionalni program varstva okolja 1999-2022) in že pozabljene Agende 21 za Slovenijo v praksi oz. na lokalnem nivoju (občine) je realizacija tam napisanega le cca. 20 %. Dokler ne bomo v državne aktivnosti »zelenega dogovora« obvezno vključili obeh zbornic, znanstvenih institucij in obvezno vseh občin (sprejeti Občinski programi varstva okolja - Lokalne agende 21), ne bo večjega napredka. Napredek v tem projektu bodo kot po navadi beležili le v vladnih in nevladnih pisarnah (profesionalnih NVO), ne pa v gospodarstvu in na lokalnem nivoju.

Kar koli delamo, delajmo z glavo in srcem ter mislimo na sedem generacij vnaprej.

Zeleni prehod Slovenije do leta 2030.

prednostni sektorji

še nimajo načrta za kroženje virov

izbrane kot ključne v projektu sistemskega prehoda v krožno, regenerativno in nizkoogljično gospodarstvo, ki ga država izvaja v sodelovanju s skupnostjo znanja in inovacij o podnebju, imenovani EIT Climate-KIC.

Ta projekt vsekakor predstavlja korak v pravo smer, saj predvideva uvajanje mehanizmov, kot so spremljanje in ocenjevanje krožnega napredka (razvoj indikatorjev), uvajanje načel krožnosti v sistem javnih naročil, celostno načrtovanje politik z uporabo instrumenta »laboratorij tranzicijskih politik« in vzpostavitev slovenskega stičišča za krožno gospodarstvo. Vendar njegovo izvajanje šele v zadnjem času pridobiva zaveznike za njegovo implementacijo med vidnejšimi političnimi figurami.

Nizkoogljično krožno gospodarstvo je eden izmed ciljev Strategije razvoja Slovenije do 2030 (SRS 2030), ki je bila sprejeta 2017. Za preverjanje uspešnosti tega cilja so bili izbrani kazalniki snovna in emisijska produktivnost ter delež obnovljivih virov v končni rabi energije. Slovenija je v letu 2020 dosegla le 65 % emisijske produktivnosti EU (razmerje med BDP in izpusti toplogrednih plinov). Snovna produktivnost (razmerje med BDP in domačo porabo snovi) je v Sloveniji še vedno pod povprečjem EU. Delež obnovljivih virov v končni rabi energije je v l. 2020 in 2021 obstal na 25 %.

Dejstvo je, da potrebujemo za dosego tega cilja močno in stabilno državo ter politično voljo, ki bo usmerjala celovito, kolektivno transformacijo družbe. Kot izkušamo na lastni koži v okviru Strateško razvojno-inovacijskega partnerstva – Mreže za prehod v krožno gospodarstvo, prehod v krožne načine poslovanja in funkcioniranja družbe pač ni mogoč brez sodelovanja države, akademske in raziskovalne sfere, gospodarstva in širše skupnosti, saj gre za celovito predrugačenje načina življenja. Potrebujemo vlado, ki bo odločneje prevzela nase breme prevzemanja tveganja pri razvoju novih tehnologij v partnerstvu z gospodarstvom. Za to pa je potrebno ustvariti raziskovalno in predvsem pilotno infrastrukturo, omogočiti hitrejše prilagajanje šolskega sistema ter vzpostaviti okolje za eksperimentiranje in evalvacijo politik na medsektorski ravni, ki bo spodbujalo naložbe v nizkoogljične oziroma »krožne« inovacije. Prioritetni sektorji, za katere bi bilo potrebno definirati časovnico in jasno opredeliti vsebino ukrepov (npr. v obliki akcijskega načrta ali operativnega programa), so tisti, ki v Sloveniji predstavljajo največji potencial za prehod v krožno gospodarstvo. To so gradbeništvo/ grajeno okolje, gozdarstvo-lesarstvo, mobilnost, prehranski sektor in metalurška industrija. To so tudi verige vrednosti, ki so bile

Velike ovire prehodu v krožno gospodarstvo dodatno predstavljajo zapleteni postopki umeščanja objektov v prostor in pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja ter neurejena nacionalna zakonodaja glede prenehanja statusa odpadka, pri čemer so trenutno sprejeti predpisi samo za kompost, trdno gorivo in lesne in biomasne ostanke. Prav tako je še zmeraj odprto vprašanje vzpostavitve in financiranja objektov za termično obdelavo komunalnih odpadkov. Ne vemo pa niti, kdaj lahko predvidimo postavitev monosežigalnic za blato čistilnih naprav z namenom rekuperacije fosforja, ki je ena izmed top pet kritičnih surovin v Evropi.

Velike ovire prehodu v krožno gospodarstvo dodatno predstavljajo zapleteni postopki umeščanja objektov v prostor in pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja ter neurejena nacionalna zakonodaja glede prenehanja statusa odpadka, pri čemer so trenutno sprejeti predpisi samo za kompost, trdno gorivo in lesne in biomasne ostanke.

Koristi učinka prelitja (spillover effect) iz enega v drug sektor, iz gospodarstva med potrošnike, itd. bodo prišle samo, v kolikor se bomo osredotočili na to, kar je dolgoročno pomembno za dosego nizkoogljičnega krožnega gospodarstva in ne na kratkoročne zmage, zato pa je potrebno predrugačenje miselnosti, ki temelji na povezavi med gospodarsko rastjo in rastjo rabe virov.

Nina meglič, SrIp Krožno gospodarstvo:

Veliko ciljev za

elektroenergetsko samozadostnost do leta 2030

upravnih dovoljenj. Skrajšati moramo povprečno dobo umeščanja za daljnovode in kablovode vseh napetostnih nivojev na tri do štiri leta, za proizvodne enote pa največ osemnajst mesecev. Formiranje odškodninskega sklada, v katerega bi potencialni investitorji vplačevali ocenjene stroške odškodnin in služnosti za lastnike zemljišč, s katerimi ne bo možno v relativno hitrem času skleniti dogovora. S tem se bo bistveno skrajšala doba pridobivanja upravnih dovoljenj.

OVE na prenosno ali distribucijsko omrežje. Bom zelo jasen in neposreden: to je naloga ELES in distribucij.

Zaradi vzpostavitve monitoringa združiti vse sklade, ki so posredno v korelaciji z zelenim prehodom pod eno streho, pod en nadzor. Mislim pa na EKO sklad, Center za podpore in podnebni sklad.

mag. aleksander mervar, eleS:

Pri mojih odgovorih se bom omejil na elektroenergetiko. Situacija je daleč, daleč od zadovoljive. Največja tveganja imamo na področju izgradnje novih proizvodnih enot. Res je, beležimo izjemen porast vlog za postavitev mikro in malih sončnih elektrarn, predvsem na zasebnih stanovanjskih hišah. Na prste ene roke lahko preštejem enote sončnih elektrarn z nazivno močjo več kot 1 MW. Beležimo problem ustreznosti distribucijskega omrežja. Stojimo pri investiciji v HE Mokrice, srednja Sava in njene HE, nič pretresljivo novega, NEK II – se bojim, da bo z referendumom ta namera pokopana, no, želim si, da se motim. Na drugi strani imamo kolaps v šaleški elektroenergetiki z vidika zadostnosti primarnega energenta, to je velenjskega lignita.

V prvi polovici lanskega leta smo na predlog, prošnjo Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ekipa v sestavi mag. Drago Babič, prof.dr. Jože P. Damijan, dr. Dejan Paravan in jaz, ob sodelovanju eminentnih slovenskih biologov, mladih, nadobudnih, prihajajočih ljudi, katere zanima elektroenergetika v širšem pomenu, izdelali izjemno obsežno študijo, v katero smer, na področju proizvodnih virov, naj se orientira Republika Slovenija. Izdelali smo številne projekcije, vse na urnih osnovah, opravili dodatne analize in sprejeli končne variante za leta 2022 do 2050. Da v odgovoru ne bom predolg, predlagam vašim bralcem, da si študijo preberejo na https:// www.sazu.si/uploads/files/SzR/27.5.22/ predstavitev2022_final.pdf.

Upravljanje distribucij pod MOPE

Katere ukrepe naj sprejme Slovenija? Najprej glede umeščanja elektroenergetskih naprav v prostor. Spremeniti moramo zakonodajo v smeri hitrejših postopkov pridobivanja

S spremenjenim, koordiniranim upravljanjem vseh petih elektro distribucij na področju prioritet investiranja. Da ne bo pomote, kolegi v elektro distribucijah strokovno upravljajo s tistim, kar imajo, so, po primerjalni analizi, katero smo naredili v ELES pred tremi leti, stroškovno učinkoviti v primerjavi s podobnimi gospodarskimi družbami v državah, članicah EU. Naj mi ne zamerijo, manjka pa jim »miselni preboj«. Vsaka od njih ima nekaj odličnih strokovnjakov, posamično premalo, skupaj bi jih imeli dovolj. SODO je s strani Agencije za energijo dobil soglasje na desetletni razvojni načrt distribucijskega omrežja. Predvideva se okrog 350 mio EUR investicij letno. Kakšno leto več, kakšno leto manj. Do sedaj letno realizirajo za okrog 120 mio EUR. Če odmislim problematiko virov financiranja teh načrtovanih investicij, se je kdo javno vprašal, s katerim kadrom bodo to izvedli. S tem, kar imajo, tega ne morejo niti približno realizirati. Nisem rekel, da ne znajo, enostavno tega kadra nimajo, pa naj bodo to pravniki, ekipe za javna naročila, projektne ekipe, nadzor in ne nazadnje kader, ki bo to fizično izvedel. Ker je SODO od 22. decembra lanskega leta 100% v lasti ELES, se bomo temu problemu, skupaj z zaposlenimi na SODO in elektro distribucijami, letno zelo posvetili.

Predlagam, da gre upravljanje elektro distribucij iz SDH na novoustanovljeno MOPE s ciljem koncentracije potencialov, ki jih imajo.

Nadaljeval bom z zeleno davčno reformo, na podlagi katere se delno ali v celoti investitorje oprosti plačevanja davka iz dohodka pravnih oseb, če gre za pravne osebe ali nižjo stopnjo dohodnine za fizične osebe. To pomeni vzpostaviti stimulativno okolje za vlaganja v nove proizvodne enote, predvsem OVE in večjih kapacitet na posamezni lokaciji.

Vse sklade za zeleni prehod zaokrožiti pod eno streho

Pod stimulativno okolje smatram tudi jasna pravila, kdo je odgovoren in kdo nosi investicijske izdatke za povezovanje večjih enot

In seveda, vzpostaviti ambiciozno ekipo na nivoju slovenskih elektro operaterjev in še koga, ki bo sposobna prepoznati prave razvojne projekte, s katerimi bo možno pridobiti čim več nepovratnih sredstev iz EU skladov. Kot eden izmed možnih projektov, ki pa ni neposredno iz sfere zelenega prehoda, bo pa nujen za bodoče delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema, je vzpostavitev enotnega varnostno operativnega centra za preprečevanje kibernetskih napadov na nivoju slovenske elektroenergetike. Na žalost smo en poziv EU že zamudili, drugega ne bomo.

Več scenarijev za manjšo uvozno odzivnost

Glede energetske samooskrbe bom začel z obdobjem 2040 do 2050 in uporabil podatke iz omenjene študije za SAZU: NEK I in NEK II, sončne elektrarne, hidroelektrarne. Po vrstnem redu letne proizvodnje. Bistveno bolj naj bi bila izkoriščena energija biomase, prioritetno v kogeneracijah, ravno tako nenevarni komunalni odpadki. Kot najbolj kritično obdobje z vidika uvozne odvisnosti smo opredelili leta do izgradnje drugega bloka NEK, nekje do leta 2040. Za premoščanje tega obdobja smo predvideli izgradnjo plinsko-parnih enot moči med 450 do 600 MW, katere bi v prvi fazi uporabljale klasičen plin, v drugih dveh tretjinah svoje življenjske dobe pa bi imele dvojno funkcijo – lahko bi uporabljale zeleni vodik, proizveden iz viškov proizvedene električne energije iz sončnih elektrarn ali pa bi postale t.i. »strateške« rezerve za čas oziroma obdobje, ko proizvodnje električne energije iz sončnih elektrarn ne bi bilo.

Tabela 1 prikazuje možne scenarije uvozne odvisnosti. Glede na trenutno situacijo, ozirajoč se dve, tri leta v prihodnost, smo najbližji prvi varianti, po kateri bomo uvozno odvisni nekje do 35 %. Glavni razlog za takšno uvozno odvisnost je predvsem situacija šaleške elektroenergetike – konkretni bistveno prenizek izkop velenjskega lignita glede na kapaciteto bloka 6, nekje med 50, 55 %.

V kolikor bo investicijsko okolje stimulativno, se pravi, v kolikor bodo tržne cene presegale stroškovne cene novih investicij

in v kolikor bomo korenito spremenili način, predvsem pa čas umeščanja novih elektroenergetskih naprav v prostor, smo lahko leta 2030 samozadostni na letnem nivoju. Je pa to izjemno, izjemno ambiciozno, pogojeno z izjemnim razmahom proizvodnje iz sončnih elektrarn in proizvodnje iz novih plinsko-parnih enot.

Negotov obstoj šaleške elektroenergetike

Po naših »optimističnih« ocenah lahko v letu 2030 dosežemo 44% delež proizvodnje električne energije iz OVE, še višji delež pa iz enot, ki so upoštevane v »taksonomiji EU«, poleg OVE še 50 % proizvodnje iz NEK I in plinskih enot (tabela 2).

Tabela 2

Scenariji SAZU april 2022

Delež iz OVe

v proizvodnji 44,0 %

v končni porabi 44,3 %

Taksonomija eu v proizvodnji 75,5 %

v končni porabi 76,0 %

V tabeli 3 predstavljam možno strukturo proizvodnje po optimističnem scenariju SAZU, s ali brez TEŠ, kjer največji delež v varianti »brez TEŠ« predstavlja proizvodnja hidroelektrarn, sledijo sončne elektrarne in 50 % proizvodnje NEK.

Zakaj sem večkrat omenil varianto »brez TEŠ«? Prenizek izkop lignita v Premogovniku

Velenju bo njegovo stroškovno ceno pognal do 6 EUR/Gj ali pa še višje (se spomnite napovedi dolgoročnih cen: 2,25 EUR in nato 2,75 EUR), posledično prenizka proizvodnja električne v TEŠ bo povzročila izjemno rast fiksnih stroškov na enoto proizvedene MWh, zraven pa še cene tone CO₂ med 95 in 105 EUR, dobimo stroškovno ceno okrog 190 EUR/MWh. Če upoštevamo uvožen premog v višini 12 %, bo to pomenilo nižje fiksne stroške TEŠ, vendar pa bodo variabilni stroški zaradi dražjega uvoženega premoga eliminirali ta pozitivni učinek. Če upoštevam napoved bodočih borznih cen za avstrijski trg od vključno leta 2026 dalje v povprečni višini 125 EUR/MWh, pomeni to 65 EUR/ MWh izgube na MWh, pri letni proizvodnji

2,8 TWh to predstavlja izgubo v višini nekaj več kot 180 mio EUR letno. Ob zadostnih čezmejnih prenosnih kapacitetah za uvoz, nemotenemu delovanju evropskega trga z električno energijo, pričakovanih borznih cenah okrog 125 EUR, je obstoj šaleške elektroenergetike zelo negotov.

Tabela 1

Scenariji bilance EE v RS za leto 2030 (v GWh EE) proizvodnja (He samo dokončanje He mokrice)

poraba – scenarij

poraba brez proizvodnje vodika, polnjenja baterij, e-mobilnosti

poraba brez proizvodnje vodika, polnjenja baterij

poraba scenarij sAZu

Letna bilanca (»-«: uvozna odvisnost, »+«: presežek)

brez novih ppe na plin, zeleni vodik, biomaso, komunalni odpad, uporabo baterij in brez

se

na

Proizvodnja leta 2030 – ocena SAZU april 2022 Vrsta

Tabela 3

Široka in učinkovita podpora energetski in snovni učinkovitosti

ki trguje s toplogrednimi plini, že vlagajo v energetski prehod, ki na eni strani zagotavlja manjšo porabo energentov, na drugi pa prehod na okolju bolj prijazne energente. Energetska učinkovitost njihovih tehnologij je v samem vrhu ne le v EU, ampak tudi na globalni ravni.

mag. Stane merše, IJS – ceU:

Zagotovo so osrednji cilji naslednji:

• Široka in učinkovita podpora energetski in snovni učinkovitosti za čim hitrejši prehod v pametno nizkoogljično krožno gospodarstvo.

• Pospešeno uvajanje OVE - usmerjanje na učinkovite in stroškovno sprejemljive rešitve (pametno umeščanje v omrežje in prostor), uporaba hranilnikov in povezovanje sektorjev.

• Podpora pilotnim tehnologijam in inovacijam URE in OVE v vseh sektorjih, še posebej pa na področju defosilizacije oskrbe z zemeljskim plinom.

• Učinkovita nadgradnja električnega distribucijskega sistema - ojačitev, pametno upravljanje, hranilniki energije aktivni odjemalci idr.

sodelovanje institucij znanja in gospodarstva še nikoli tako pomembno kot zdaj

Zdaj mora ta industrija narediti korak naprej, in sicer v prenovo tehnologij lastne proizvodnje in tehnologij nizkoogljičnih virov za oskrbo z energijo. Za kompleksno prenovo so potrebne celovite rešitve in kombinacije različnih tehnologij, vendar so nekatere v tem trenutku še v fazi razvoja. Zato so nujna vlaganja v pospešene raziskave in razvoj novih, nizko emisijskih tehnologij, ki nastajajo le ob tesnem sodelovanju gospodarstva in inštitucij znanja ter ob podpori države. Še nikoli ni bilo sodelovanje vseh navedenih deležnikov tako pomembno, kot je pri zelenem prehodu. Te tehnologije pa bo potrebno čim prej prenesti v prakso in pri tem bo država spet imela pomembno vlogo. Potrebno bo pospešiti birokratske postopke in odpraviti administrativne ovire v vseh fazah postopkov izdaje okoljskih in prostorskih dovoljenj. Hitra implementacija namreč brez podpore učinkovite, digitalno podprte javne uprave ne bo izvedljiva. Ohranitev industrije je pomembna tudi z okoljsko - podnebnega vidika, saj imajo uvožene surovine in materiali praviloma občutno višji okoljsko - podnebni odtis kot domače. Dejstvo je tudi, da energetsko intenzivna industrija predstavlja središče industrijskih ekosistemov, od katerih so odvisna mala in srednja podjetja, ki sestavljajo njihove dobavne in vrednostne verige. To pomeni, da kar je dobro za energetsko intenzivno industrijo, je dobro za širše gospodarstvo. Uspešen zeleni prehod energetsko intenzivne energije bo podprl tudi zeleni prehod širšega gospodarstva in družbe.

zanesljiva oskrba z nizkoogljično energijo po dostopnih, konkurenčnih cenah. Nujna je zato diverzifikacija energetskih virov in zmanjšanje uvozne odvisnosti. Zato je potrebno pospešiti izgradnjo vseh vrst objektov obnovljivih virov energije, skupaj s fleksibilnimi viri in dopolnitvami omrežja, tudi s podporo zakonodajne regulative, in sprejeti odločitev o izgradnji druge jedrske elektrarne.

Za kompleksno prenovo so potrebne celovite rešitve in kombinacije različnih tehnologij, vendar so nekatere v tem trenutku še v fazi razvoja. Zato so nujna vlaganja v pospešene raziskave in razvoj novih, nizko emisijskih tehnologij, ki nastajajo le ob tesnem sodelovanju gospodarstva in inštitucij znanja ter ob podpori države. Še nikoli ni bilo sodelovanje vseh navedenih deležnikov tako pomembno, kot je pri zelenem prehodu.

mag. Vesna Nahtigal, Gospodarska zbornica Slovenije:

Energetsko intenzivna industrija izredno veliko pozornosti posveča učinkoviti rabi energije, saj se podjetja zavedajo, da bodo brez tega manj konkurenčna. Tista podjetja,

Potrebe slovenskih odjemalcev (industrija, gospodinjstva, javni sektor, promet in drugi) po električni energiji se bodo do leta 2050 podvojile, hkrati pa se bo skupna poraba energentov zmanjšala zaradi vlaganj v bolj učinkovite tehnologije. Zato je strateškega pomena, da Slovenija doseže elektroenergetsko uvozno neodvisnost in hkrati podnebno nevtralnost do leta 2035. To je eden od zaključkov posveta o energetskem prehodu Slovenije, ki smo ga konec oktobra 2022 v Državnem svetu organizirali Strateški svet GZS za energetski prehod in Svet za razvoj pri SAZU. Sklepe posveta in priporočila smo poslali odločevalcem z željo, da bi jih ustrezno vključili v nadaljnjih postopkih posodobitve NEPN. Za prihodnjo konkurenčnost slovenske industrije je namreč pomembna

GZS je aktivno sodelovala tudi pri oblikovanju Slovenske Industrijske Strategije (SIS) 2021–2030, s poudarkom na zelenemu ustvarjalnemu in pametnemu razvoju, s ključnim ciljem krepitve konkurenčnosti, produktivnosti in inovativnosti gospodarstva. SIS opredeljuje kazalnike, ki predstavljajo vrednostne cilje in dosegljive ciljne vrednosti v letu 2030. Kazalniki s prognozo do 2030 obsegajo: produktivnost dela kot ključni krovni kazalnik (merjen z dodano vrednostjo na zaposlenega po delovnih urah, na podlagi katerega bomo spremljali uspešnost izvajanja slovenske industrijske strategije; odraža namreč finančne rezultate poslovanja ter vse podporne aktivnosti) in kazalnike finančnega poslovanja ter več podkazalnikov, ki so razdeljeni na področja zelenega, ustvarjalnega in pametnega razvoja.

Zeleni prehod Slovenije do leta 2030.

Akcijski zeleni dogovor osnova za sonaravni in pravični prehod

V obdobju do leta 2030 bo ena ključnih nalog strukturni premik v smeri trajnostnega gospodarstva, ki mora bistveno prispevati k radikalnemu zmanjšanju ekološkega (in ogljičnega) odtisa na prebivalca.

Slovenija, EU in svet so na razvojnem, pravzaprav civilizacijskem razpotju, v primežu večplastnih, soodvisnih kriznih razmer. Na modelu trajne količinske gospodarske rasti, izkoriščanju narave (in v veliki meri tudi soljudi) zasnovana tradicionalna razvojna kapitalistična (in real-socialistična) paradigma med drugim večkratno presega nosilnost okolja in ogroža blaginjo naših otrok in vnukov. Po mnenju pisca je neobhoden strukturni ekosistemsko-družbeni in vrednotni preobrat. Operativni akcijski zeleni dogovor Slovenije do leta 2030 naj bi bil eden od ključnih podstati za udejanjanje zahtevnega trajnostno sonaravnega in pravičnega prehoda. Udejanjanje nacionalnega in regionalnega zelenega prehoda Slovenije zahteva ne le soglasje vlade, temveč tudi Državnega zbora in civilne družbe.

Vizije in strategije napredka Slovenije za sonaravno in medgeneracijsko pravično doseganje zmerne skupne in osebne materialne blaginje morajo sedanji model trajne rasti postopoma nadomestiti s konceptom gospodarske odrasti, sonaravnega krožnega gospodarstva z absolutnim zmanjševanjem porabe materialov, energije, prostora in potrošnje. Selektivno zasnovano razogljičenje in prilagajanje na podnebne spremembe za zeleni prehod seveda ni dovolj. Sonaravna ter hkrati socialno in regionalno pravična, znotraj- in medgeneracijsko solidarna Slovenija, ki omogoča enake možnosti za vse, pa nudi realne možnosti za odgovorno udejanjanje družbe zmernega blagostanja za vse državljanke in državljane. Samooskrba oziroma varna stopnja oskrbe z lastnimi ključnimi dobrinami, kot so obnovljivi viri energije (les – surovina in energija), voda, kmetijska zemljišča in ohranjene ekosistemske storitve, nam bodo pomagali pomembno amortizirati prihodnje asimetrične šoke iz tujine, ki se jim zaradi potrebne večplastne odprtosti tudi Slovenija seveda ne bo mogla popolnoma izogniti.

Skladnejši, decentralizacijski (policentrični) regionalni napredek Slovenije je ena od ključnih razvojnih in političnih prioritet, ki zagotavlja ohranjanje poseljenosti in sonaravno rabo regionalnih razvojnih potencialov ter s tem povezan dvig blaginje in varno stopnjo prehranske in energetske samozadostnosti v vseh slovenskih pokrajinah. Proces metropolitanizacije in zgoščevanja prebivalcev zlasti v Ljubljanski kotlini ter na drugi strani obsežna območja prebivalstvenega praznjenja (na 57 % ozemlja države!) in zmanjševanja kulturne pokrajine (zaraščanje, pozidava) je treba tudi zaradi ekosistemskih in samooskrbnih razlogov načrtno preprečevati.

V obdobju do leta 2030

bo ena ključnih nalog strukturni premik v smeri trajnostnega gospodarstva, ki mora bistveno prispevati k radikalnemu zmanjšanju ekološkega (in ogljičnega) odtisa na prebivalca.

Kljub nekaterim naravnim in okoljskim omejitvam mora Slovenija okvirno pridelati dovolj hrane za lastne potrebe. Zato sta bistveno povečanje kmetijskih zemljišč na obseg iz leta 1960, pospešeno uveljavljanje koncepta sonaravne pridelave in manjša poraba hrane živalskega izvora (npr. manjša poraba mesa, ne pa opustitev živinoreje zlasti v hribovitem območju Slovenije) pomembna ključna koraka za doseganje varne stopnje prehranske varnosti. Prehranska samooskrba Slovenije oziroma visoka stopnja samooskrbe (80 % namesto tvegane 50–60%) je ena od eksistenčnih podstati preživetja in napredka.

Z energetsko potratno Slovenijo je priporočena gospodarska usmeritev v zmanjševanje porabe energije in surovin ter pretehtana, decentralizirana raba regionalnih mavric domačih obnovljivih virov, zaprtje TE Šoštanj in podaljšanje obratovanja obstoječe JE Krško (kljub jedrskemu tveganju). Za sonaravni, »negavatni« energetski koncept je razen brezpogojnega zmanjševanja porabe energije ključno dejstvo, da Slovenija in njene pokrajine (regije) razpolagajo z obsežnim, decentraliziranim energetskim potencialom mavrice OVE, ki dolgoročno omogočajo

varno, a pretehtano oskrbo z električno energijo in toploto – brez rabe fosilnih goriv in jedrske energije. Pisec zato sodi, da mora Slovenija okvirno zaključiti s povečevanjem rabe hidroenergetskega potenciala, bistveno povečati zlasti rabo sončne in geotermalne energije (omejeno tudi vetrne energije in lesne biomase), ključne ukrepe pa do leta 2030 (2050) usmeriti v zmanjševanje porabe energije, zlasti po prilagojenem švicarskem scenariju »družbe 2000 vatov«. Po mnenju pisca je zaradi različnih dolgoročnih okoljskih, varnostnih, ekonomskih, etičnih in drugih razlogov ter tisoče let trajajočih posledic proizvodnje in potrošnje jedrske energije gradnja JE Krško 2 (nujnost referenduma) kljub nekaterim pozitivnim posledicam (zlasti s podnebnega vidika) dolgoročno tvegana elektroenergetska izbira Slovenije za 21. stoletje. A nejedrska energetska prihodnost je verjetno možna le v primeru, da se Slovenija odloči za sonaravno-megavatni energetski scenarij. Vsaj prepolovitev porabe primarne in končne energije do leta 2050 in okvirna stabilizacija oziroma omejeno povečanje porabe električne energije pa je njegova ključna stranica.

Skladnejši, decentralizacijski (policentrični) regionalni napredek Slovenije je ena od ključnih razvojnih in političnih prioritet, ki zagotavlja ohranjanje poseljenosti in sonaravno rabo regionalnih razvojnih potencialov ter s tem povezan dvig blaginje in varno stopnjo prehranske in energetske samozadostnosti v vseh slovenskih pokrajinah.

Dolgoročno je ključno zmanjševanje razdalj med območji bivanja, dela in preživljanja prostega časa kot temeljni pogoj zmanjšanja potreb po prevozu. Tirni prevoz potnikov in blaga je po mnenju pisca podstat neobhodne trajnostne mobilnosti Slovenije in njenih regij.

V modelu trajnostne mobilnosti za prevoz potnikov in blaga je ključnega pomena bistveno večja vloga železnic. Železniško omrežje bi moralo na glavnih progah omogočati hitrosti vlakov 160 km/h in več. Modernizacija železniškega prometa (ne le koridorskih prog v evropskem omrežju, temveč tudi regionalnih prog) mora postati v obdobju do leta 2030/2035 ena od ključnih razvojno-okoljskih prioritet na državni ravni.

Dr. Dušan plut, Svet za varovanje okolja SaZU:

Ni konkretnih ukrepov za manj emisij iz prometa

kot očitne. Vendar vse poteka prepočasi, brez prave strategije in spodbud prehoda na digitalno poslovanje. Država bi morala predstaviti načrt za implementacijo eFTI & DTLF regulativo, kar bi bil jasen signal za spodbujanje hitrejšega prehoda na digitalno poslovanje.

Kratko, zanimivo

»pODalJšaJ laJf SVOJemU aparatU – SerVISIraJ!«

robert Sever, Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za promet:

• Emisije

Promet predstavlja četrtino emisij plinov v EU. Od tega več kot 70 % izhaja iz cestnega prometa. Evropa namenja temu vprašanju pomembno vlogo in ukrepi zelenega prehoda vključujejo ukrepe prav na tem področju. Pri nas strategije na tem področju ni, čeprav se poudarja, da je prioriteta zmanjšanje odvisnost od fosilnih goriv. Leto 2030, ko naj bi se že ugotavljalo rezultate sprejetih ukrepov držav članic, je blizu in pričakovanja o povečanju brezemisijskih avtomobilov in tovornjakov bi morala biti podkrepljena s konkretnimi številkami, pospremljena z ukrepi za povečanje tega voznega parka.

Vlaganja v železnice, predvsem modernizacijo infrastrukture so v zadnjem času sicer občutna, vendar brez konkretnih spodbud za uporabo železnic ne bomo dosegli občutnejšega povečanja železniškega tovornega promet. Sploh ko govorimo o prehodu tovora s cest na železnico, predvsem na razdaljah nad 500 km. Še vedno nimamo strategije pri spodbudah kombiniranega železniškega prometa, ki je lahko konkurenčen in odgovor na izzive prehodu tovora s cest na železnico.

Za konkretnejše premike v ogljično nevtralen promet se premalo vlaga tudi v potrebno infrastrukturo za električno vožnjo, ki bi morala postati privlačnejša in lažja. Porast električnih vozil je odvisna od postavitve več polnilnih postaj za kar je potreben sistemskih pristop k izgradnji le-teh na vseh pomembnejših migracijskih poteh.

• Digitalizacija, multimodalni promet in mobilnost

Digitalne tehnologije v logistiki se premalo in prepočasi uvajajo. Digitalizacija v logistiki je že sedaj realnost, gospodarska pobuda je na tem področju velika, saj so prednosti več

Spodbude multimodalnega transportnega sistema, predvsem izboljšava javnega potniškega prometa za boljšo mobilnost prebivalstva bi morali biti prioriteta države. Motiviranje ljudi, da izberejo trajnostne oblike potovanja je ključno. Potovanje od točke A do točke B pa mora postati čim bolj udobno, hitro in učinkovito. Na področju mobilnosti prebivalstva podatki že sedaj omogočajo vzpostavitev avtomatizirane mobilnosti in uporabo pametnih sistemov za upravljanje prometa ter izbiro primerne storitve mobilnosti, vendar se te rešitve ne uporabijo. Zeleni dogovor obravnava zastoje in stroške povezane s tem. Izboljšava javnega prevoza bi morala odgovoriti na ta vprašanja. Visokohitrostna povezljivost med najbolj obremenjenimi mesti je tema, ki bi jo morali v Sloveniji naslavljati bolj strateško in s konkretnimi ukrepi.

Vlaganja v železnice, predvsem modernizacijo infrastrukture so v zadnjem času sicer občutna, vendar brez konkretnih spodbud za uporabo železnic ne bomo dosegli občutnejšega povečanja železniškega tovornega promet. Sploh ko govorimo o prehodu tovora s cest na železnico, predvsem na razdaljah nad 500 km. Še vedno nimamo strategije pri spodbudah kombiniranega železniškega prometa, ki je lahko konkurenčen in odgovor na izzive prehodu tovora s cest na železnico.

Na ravni EU se veliko govori o začetku implementacije načela „onesnaževalec plača“ in vključuje cestnine za velike onesnaževalce. Brez predhodne rešitve za težka tovorna vozila in konkurenčnejših pogojev za železnice si tega na združenju ne predstavljamo. Rešitve za težka tvorna vozila zahtevajo čim prejšnje ukrepanje, predvsem pa, kakšno vrsto alternativnega goriva bomo spodbujali.

Ko se nam električni ali elektronski aparat pokvari in je še v garanciji, ga praviloma odnesemo v popravilo. Ko pa aparatu že preteče garacija, je zgodba povsem drugačna. Aparat bi si večkrat želeli tudi v tem primeru popraviti in popravilo bi bilo v veliko primerih smiselno, saj bi tako podaljšali življenjsko dobo aparatu, s katerim smo zadovoljni.

Med tem ko še vedno čakamo na nova pravila na področju popravil v EU, ki so nujna za začetek izvajanja v praksi, se v Sloveniji nadaljujejo druge aktivnosti v spodbudo povečevanja popravila aparatov. V družbi ZEOS, d.o.o. v sklopu njihovega Life projekta Spodbujamo e-krožno v okviru akcije “Podaljšaj lajf svojemu aparatu – servirisaj!” nadaljujejo z aktivnostmi v spodbudo popravilu aparatov v Sloveniji. Akcija je namenjena dvigovanju ozaveščanja potrošnikov o pomembnosti krožnega gospodarjenja z električnimi in elektronskimi aparati, s poudarkom na spodbujanju servisiranja kot enega izmed temeljnih elementov krožnega gospodarstva. V sklopu akcije se spodbuja servisiranje pri različnih serviserjih električne in elektronske opreme v Sloveniji.

Vse potrošnike v Sloveniji so povabili, da svoj pokvarjen električni aparat prinesejo k lokalnemu serviserju, ki bi aparat pregledal, opravil diagnostiko in na željo stranke aparat tudi popravil. Potrošniki so sodelovali v nagradni igri za bon za pregled in popravilo v vrednosti 100 eur pri istem serviserju. Prva tovrstna akcija je potekala med 1. in 10. marcem 2023 v Škofljici, Petrovčah pri Žalcu in Kranju.

aNDreJ GNeZDa bO VODIl DIreKtOrat Za pODNebNe pOlItIKe

Andrej Gnezda, nevladnik in dolgoletni delavec Umanotere je postal vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za podnebne politike na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. V Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, se je Andrej Gnezda ukvarjal z zeleno proračunsko reformo, z nizkoogljičnim gospodarstvom, trajnostnimi politikami in mednarodnimi trgovinskimi sporazumi. Umanoteri se je kot prostovoljec pridružil pred desetimi leti, od leta 2014 pa je bil njen redni sodelavec.

pregled nekaterih kazalnikov za cilje do leta 2030

Zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov brez LuLuCF glede na 2005 (uporabljene so bile emisije z GWp Ar4)

Zmanjšanje emisij iz virov, ki niso vključeni v eu - eTs 1 glede na leto 2005 (t.i. esr emisije)

razogljičenje energetike (emisije TGp) (kt v ekvivalentu CO 2 – GWp Ar4)

energetska intenzivnostOskrba z energijo/BDp (toe/mio eur 2010)

–23 % (2020) 15.851 kt CO

ekv (2020)

–36 % glede na leto 2005

%

kt CO 2 ekv (2020)

kt CO

ekv (2005) (vir: ArsO)

–17 % (vir IJs -Ceu, ArsO)1

–20 % (vir NepN)

kt CO 2 ekv (vir: eeA)

–16 % (vir eeA)

4.516,7 (2020) slovenija nima cilja eu podatek ni smiseln

177 (2015) 148 (2021) (vir: eurOsTAT)

raba končne energije (ktoe) 4.777 ktoe (2021) (vir: surs)

energetska odvisnost (%) 48,1 (2015) 47,3 (2021)

Kmetijska zemljišča v uporabi, delež v skupni površini

23,9 % (2020)

evropski inovacijski indeks uvrstitev v skupino držav močnih inovatork eu (2016)

BDp na prebivalca (v standardih kupne moči) 83 Indeks, eu = 100 (2015)

Zaupanje v javne inštitucije - parlament 14 %

- vlada 17 %

- lokalne oblasti 38 % (2016, jesenska meritev)

Indeks vladavine prava 15. mesto med državami eu 21 (2016)

Dodana vrednost 53.000 eur

produktivnost (BDp na zaposlenega, po kupni moči)

129 (2015) 117 (2021) (vir: eurOsTAT)

4.717 ktoe (vir: NepN) eu podatek ni smiseln

47 % oz. 45

> 24 %

uvrstitev v skupino držav vodilnih inovatork eu

40 % (2013)

povprečje držav članic eu je v skupini močnih inovatork (2016)

povprečje v letu 2030 100 Indeks, eu = 100 (2015)

Najmanj polovica prebivalstva zaupa javnim institucijam (povprečje zadnjih treh meritev)

uvrstitev v prvo polovico med državami eu

88.000 eur

- parlament 32 %

- vlada 31 %

- lokalne oblasti 47 % (2016, jesenska meritev)

Revolucionarna novost –najlon 6 iz sladkorja

V razvojno-raziskovalnem obratu AquafilSLO v Ljubljani so prvi na svetu izdelali bioosnovani najlon 6 iz obnovljivih virov rastlinskega izvora. Inovacija je nastala v okviru evropskega projekta Effective in odpira nov tržni potencial na področju biogospodarstva in krožnega gospodarstva. To pomeni tudi revolucionarno novost pri izdelavi najlona 6 iz sladkorja.

Z inovacijo, ki je plod raziskav in razvoja 12 partnerjev projekta, so inženirji dokazali, da je najlon 6 mogoče pridobiti tudi iz surovin rastlinskega izvora, kot je sladkor, namesto iz surove nafte. To je lahko odskočna deska za nadaljnje raziskave, kako v prihodnosti industrijo najlona 6 narediti neodvisno od fosilnih goriv.

»Ker je bioosnovani najlon enak standardnemu, razlikuje se samo njun izvor, ima potencial, da ga nadomesti v vseh izdelkih, kjer se danes uporablja standardni iz surove nafte,« je pojasnil Denis Jahić, generalni direktor družbe AquafilSLO, ki je bila koordinatorica projekta. Meni, da je narejen prvi korak, a da jih »čaka še veliko dela, kako izboljšati izdelke in procese. Temu bo namenjen razvojno-raziskovalni obrat v Ljubljani.« AquafilSLO tako ostaja center raziskav in razvoja novih krožnih in trajnostnih procesov za zeleni prehod industrije najlona 6 v mednarodni skupini Aquafil.

V novem razvojno-raziskovalnem obratu v podjetju AquafilSLO so v okviru projekta Effective, ki je sofinanciran z evropskimi sredstvi, testirali tehnično izvedljivost proizvodnje biokaprolaktama v predindustrijskem obsegu, v drugih Aquafilovih obratih pa tudi izdelali prvi polimer in vlakna najlona 6 iz surovin rastlinskega izvora. Projekt je dokazal, da obstaja tehnološka možnost za preoblikovanje proizvodne verige dveh najpogosteje uporabljenih plastičnih materialov: najlonov in poliestra.

V programu, ki je potekal pet let, je poleg matičnega podjetja Aquafil sodelovalo še deset drugih partnerjev, med katerimi so Vaude, H & M, Novamont, Balsan, Carvico, Sudzücker, ter pridruženi partner iz ZDA, podjetje Geno.

Vrednost projekta je bila deset milijonov evrov, s sedmimi milijoni evrov subvencije za vseh 12 partnerjev pa ga je sofinancirala

organizacija Circular Bio-based Europe, ki je javno-zasebno partnerstvo Evropske unije in konzorcija Bio-based Industries. Stroški družbe AquafilSLO v povezavi s projektom so znašali 2,2 milijona evrov.

Končni rezultat projekta Effective je tudi osem prototipov in vzorcev različnih izdelkov iz novih biomaterialov. Med njimi so izdelki iz bioosnovanega najlona – tekstilne talne obloge podjetja Balsan, kopalke H & M in kolesarske hlače, ki so jih izdelali pri družbi Vaude, ter embalaža iz bioosnovanega poliestra. Od tod naprej se odpirajo možnosti za oblikovanje novih krožnih verig vrednosti na področju biomaterialov za različne industrije, kot so tekstilna, avtomobilska, prehrambna in gradbena, pa tudi za različne embalažne rešitve.

Foto: Tamara Vidmar

Foto: Tamara Vidmar

Foto: Tamara Vidmar

Najuspešnejši projekti iz večjih držav, iz Slovenije le Steklarna Hrastnik

Sklad za inovacije je eden največjih svetovnih programov financiranja demonstracijskih in pilotnih projektov na področju inovativnih nizkoogljičnih tehnologij. Polni se iz prihodkov od prodaje pravic do emisije v okviru sistema Unije za trgovanje s pravicami do emisije (European Union's Emissions Trading System – EU ETS). Zato je obseg sredstev Sklada primarno odvisen od njene cene. Zaradi naraščajočih cen pravice do emisije in revizije Direktive 2003/87/ES (EU ETS direktive) se je predviden obseg sredstev, ki so na voljo v okviru Sklada za inovacije, nedavno precej razširil.

Razpisi za pridobitev sredstev iz Sklada za inovacije običajno potekajo dvakrat letno in se delijo na razpise za male (CAPEX pod 7,5 milijona EUR) in velike projekte (CAPEX nad 7,5 milijona EUR). Predlog revidirane EU ETS direktive predvideva še razpise za srednje velike projekte. Razpisi so osredotočeni na projekte na področju:

• inovativnih nizkoogljičnih tehnologij in procesov v energetsko intenzivnih panogah, vključno z izdelki, ki nadomeščajo ogljično intenzivne izdelke;

• zajema in uporabe ogljika (Carbon Capture and Utilisation – CCU);

• zajema in shranjevanja ogljika (Carbon Capture and Storage – CCS);

• inovativne proizvodnje obnovljive energije;

• shranjevanja energije.

Posamezni razpisi se lahko osredotočijo na bolj specifične projekte znotraj teh okvirnih področij. Do 16. marca 2023 je še odprt tretji razpis za velike projekte, kmalu za tem pa bo oprt nov, tretji razpis za male projekte.

merila za uspeh

Sklad bo med letoma 2020 in 2030 zagotovil približno 38 milijard EUR (pri ceni pravice do emisije 75 EUR/tCO₂) za komercialno demonstracijo inovativnih nizkoogljičnih tehnologij z namenom, da se da na trg industrijske rešitve, ki bodo pripomogle k razogljičenju Evropske unije in s tem k doseganju njenih podnebnih ciljev. Poleg tega bodo podjetja z naložbami v čisto energijo in industrijo pripomogla k spodbujanju gospodarske rasti, ustvarjanju lokalnih delovnih mest, pripravljenih na prihodnost, ter krepitvi vodilne tehnološke vloge Evropske unije v svetovnem merilu.

Iz Sklada za inovacije se lahko sofinancira do 60 % dodatnih kapitalskih in operativnih stroškov velikih projektov ter do 60 % kapitalskih stroškov malih projektov. Izbira projektov temelji na naslednjih merilih:

• uspešnost v smislu potenciala za preprečevanje emisij toplogrednih plinov,

• stopnja inovativnosti projektov v primerjavi s stanjem tehnike;

• zrelost projekta v smislu načrtovanja, poslovnega modela, finančne in pravne strukture ter možnosti dosege sklenitve finančne konstrukcije v predhodno določenem obdobju, ki ni daljše od štirih let po

sklepu o dodelitvi;

• tehnični in tržni potencial za obsežno uporabo ali ponovno izvajanje ali za poznejša zmanjšanja stroškov;

• učinkovitost v smislu ustreznih stroškov projekta brez vseh prispevkov k tem stroškom, ki jih zagotovi predlagatelj projekta, deljena s predvideno skupno količino emisij toplogrednih plinov, ki jih je treba preprečiti, ali energijo, ki jo je treba proizvesti, ali CO₂, ki ga je treba shraniti v prvih desetih letih delovanja.

Razpisi v okviru Sklada za inovacije so zelo konkurenčni, kar pomeni, da so uspešni zgolj najbolj inovativni ter tehnološko in finančno zreli projekti. Postopek prijave zajema zelo obsežno dokumentacijo, vendar se lahko za male projekte uporablja poenostavljen postopek.

statistično uspešni dosedanji projekti

V letih 2021 in 2022, ko so bili v okviru dveh razpisov za velike in dveh razpisov za male projekte izbrani prvi projekti za sofinanciranje iz Sklada za inovacije, je bilo uspešnih 69 projektov – 37 malih in 32 velikih. Največ uspešnih projektov je bilo na področju vodika, obnovljivih virov energije in gretja/hlajenja, zajema ter shrambe oziroma uporabe ogljika in shranjevanja energije. Na razpisih so bili do zdaj najuspešnejši projekti iz večjih držav članic Evropske unije, zlasti iz Francije, Španije, Nemčije, Švedske, Nizozemske, Belgije in Poljske. Nekaj držav članic, predvsem manjših, še vedno ni prijavilo uspešnega projekta. V ta namen bo revidirana EU ETS direktiva vsebovala načelo, da naj se pri razpisih v okviru Sklada za inovacije upošteva tudi geografska uravnoteženost, čeprav to ne bo eno izmed 'uradnih' meril uspešnosti.

aN a Kleme N, MINISTRSTVO ZA NARAVNE VIRE IN PROSTOR

Kljub statistično slabim rezultatom projektov iz malih držav pa je Steklarna Hrastnik konec preteklega leta dokazala, da ima tudi Slovenija inovativna podjetja, ki lahko konkurirajo na razpisih v okviru Sklada za inovacije in pomembno prispevajo k razogljičenju industrije Evropske unije. V sodelovanju s Kemijskim inštitutom so v Steklarni Hrastnik namreč razvili hibridno regenerativno steklarsko peč, ki bo pomembno prispevala k povečanju energetske učinkovitosti in zmanjševanju emisij podjetja ter steklarske industrije nasploh. S tem projektom so bili uspešni na drugem razpisu za male projekte v okviru Sklada za inovacije in s tem postali prvo slovensko podjetje, ki mu je to uspelo.

pot do uspeha

Recept za uspeh na razpisih Sklada za inovacije ni enoznačen. Prvi pogoj je seveda, da mora prijavljen projekt izpolnjevati vsa merila, ki so bila navedena. Podjetje ali konzorcij, ki projekt prijavlja, mora biti na razpis dobro pripravljen, o njem razmišljati v naprej in v ta namen zagotoviti dovolj človeških in drugih virov. Takšno podjetje ali konzorcij lahko razmišlja tudi taktično in načrtno razvija projekt na področju, kjer je zelo malo ali nič projektov prejelo sredstva za sofinanciranje (npr. na področju izkoriščanja energije morja ali geotermalne energije). Evropska

komisija namreč teži k temu, da so približno enakomerno zastopana vsa možna področja sofinanciranja.

Modro je tudi, da podjetje oziroma konzorcij pred prijavo izkoristi vse vzvode pomoči, ki so mu na voljo. Prvi tak vzvod je nacionalna kontaktna točka, ki jo je tudi Slovenija imenovala v preteklem letu. Kontakt je na voljo na spletni strani Evropske komisije, kjer se nahaja repozitorij nacionalnih kontaktnih točk za Sklad za inovacije. Nacionalna kontaktna točka lahko pripravljavce projekta seznani s pomembnimi informacijami v zvezi s Skladom in jih usmeri. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, kjer je nacionalna kontaktna točka, na primer uspešno sodeluje s Slovenskim gospodarskim in raziskovalnim združenjem v Bruslju, ki pripravljavcem projekta pomaga s prijavami.

Poleg tega je na spletni strani Evropske komisije na voljo vprašalnik, zasnovan za podporo razvijalcem malih projektov pri razumevanju ciljev, obsega in ključnih zahtev v okviru Sklada za inovacije. Cilj vprašalnika je zagotoviti zgodnjo orientacijo na visoki ravni o potencialni skladnosti in pripravljenosti projektnih idej za prijavo na razpis v okviru Sklada. Potem ko potencialni predlagatelj projekta odgovori na vsa vprašanja, prejeme prilagojene povratne informacije o primernosti in pripravljenosti projekta.

Razvijalce projektov opozarjamo tudi na NER 300, nov brezplačni finančno-svetovalni instrument Evropske investicijske banke. Cilj tega instrumenta je izboljšati bančnost nizkoogljičnih projektov v zgodnjih fazah, hkrati pa povečati njihove možnosti za pridobitev financiranja iz Evropske investicijske banke in drugih evropskih shem financiranja.

Podjetje ali konzorcij, ki projekt prijavlja, mora biti na razpis dobro pripravljen, o njem razmišljati v naprej in v ta namen zagotoviti dovolj človeških in drugih virov.

Prav tako Evropska komisija redno organizira informativne dneve in delavnice na temo prijav na razpise v okviru Sklada.

Za konec pa še spodbudna novica: vztrajnost, doslednost in želja po napredku se izplačajo! Precej velik odstotek uspešnih projektov na razpisih v okviru Sklada za inovacije je namreč prijavilo podjetje ali konzorcij, ki je projekt prijavilo ponovno. Takšen primer je tudi Steklarna Hrastnik, ki je bila s svojo inovativno regenerativno hibridno pečjo uspešna v tretje.

Živilci smo v precepu med trgom in dobavitelji

»Kar mi lahko naredimo, je, da damo v začetku leta napoved, katero določeno zelenjavo bomo potrebovali, koliko in kdaj, da uskladimo pogled in se držimo dogovora, ko pride sezona. Živilci smo v preceu med trgom, ki pričakuje čim višjo kakovost za čim nižjo ceno, in med dobavitelji, ki želijo za zelenjavo čim več iztržiti,« tako na vprašanje, kako do več prehranske samooskrbe odgovarja Marko Konič, direktor družbe ETA Kamnik. V Sloveniji je njihova nabavna veriga kratka. Zelenjavo kupujejo na različnih koncih, a sogovornik pravi, da se vsako leto borijo, da bi kar največ poljščin kupili doma. Za okolje nočejo biti naporni. A letos je za podjetje ETA Kamnik posebno leto – sto let tradicije ni kar tako!

• V prejšnji številki revije eSG je dr. andrej Simončič nizko stopnjo prehranske samooskrbe v Sloveniji pri zelenjavi in sadju povezal z izgubo kmetijskih zemljišč in s tem, da ste akterji v prehranski verigi v primarni predelavi in v živilski predelovalni industriji premalo povezani. V vaši proizvodnji nastane več kot petsto izdelkov, od kod surovine in koliko zelenjave lahko dobite na domačem trgu? Nastajajo lokalne oskrbovalne verige, ki lahko povečajo samooskrbo? S katerimi ukrepi bi lahko povečali pridelavo tistih kultur, ki jih potrebujete, in kako bo živilska predelovalna industrija spodbuja domačo pridelavo?

Eta Kamnik, ki je v 80-ih letih sveže kumarice julija pobirala po Sloveniji, po zadrugah in večjih kmetijah ter jih kalibrirala sama, kupuje v Bosni, ker jih doma ne dobimo. Gre za delovno intenzivno kulturo, ki jo je treba vsak dan obirati in to mora početi več kot sto kmetij usklajeno, da so količine dovolj velike, da v Eti sploh poženemo proizvodnjo. Začne se, ko imamo na dvorišču 20 ton in na poti še dva enako polna kamiona. Zato slovenski kmetijski sektor nima interesa in nima možnosti tega zagotavljati. Imamo pa seveda tudi zelenjavo, ki jo že desetletja uspemo dobiti v Sloveniji, to so na primer rdeča pesa, kislo zelje in repa. Vse ostale pa iščemo v regiji Balkan ali v regijah, kjer je določena surovina domicilna. V svojem najbolj naravnem habitatu, s tradicijo pridelave in vsem znanjem, ki je vpleteno v to kupujemo na soncu sušene paradižnike v Turčiji, olive v Grčiji, papriko za ajvar v Makedoniji, arborio riž v regiji okoli Torina in tako naprej.

• te nabavne verige so daleč. Zavedati se moramo, da Etin asortiman nikoli ni bil vezan na nabavne vire zgolj v Sloveniji. Že gorjušica kot surovina za naš prvi izdelek iz leta 1923 ni bila široko pridelovana v naših koncih in se je še kmalu po 2. svetovni vojni kupovala na Poljskem in v Kanadi. Kot kupec lokalne zelenjave

se vsako leto borimo za čim več poljščin, ki jih pridelajo naši kmetje. Menimo, da smo dovolj povezani, lahko pa bi morda šli v bolj poglobljeno sodelovanje in dolgoročnejše pogodbe, vendar ima tudi vsakoletno obnavljanje pogodb svoje prednosti.

Glede samooskrbe si ne delamo utvar

• Kako torej povečati samooskrbnost? Kar lahko naredimo mi, je, da damo v začetku leta napoved, katero določeno zelenjavo bomo potrebovali, koliko in kdaj, da uskladimo pogodbe in se držimo dogovora, ko pride sezona. Živilci smo v precepu med trgom, ki pričakuje čim višjo kakovost za čim nižjo ceno, in med dobavitelji, ki želijo za zelenjavo čim več iztržiti. V tej poziciji si ne moremo delati utvar, da lahko samooskbrnost povečamo mi, brez subvencij in ukrepov z ravni države.

• Koliko boste v vašem razvoju upoštevali spremembe prehranskih navad in po katerih vaših proizvodih je na domačem trgu največ povpraševanja? Kam se usmerjate z razvojem novih izdelkov? še bolj v bio program, v vegi kuhinjo, v izdelke iz ekološke pridelave? ekološka pridelava v Sloveniji počasi raste in še ni dovolj ukrepov, da bi do leta 2027 dosegli 18 %-tni delež kmetijskih površin za to vrsto pridelave? Se število dobaviteljev povečuje?

Najbolje prodajani izdelki so prebranci in rdeča pesa ter ajvarji. Vendar je asortiman tako raznolik, da težko sploh izpostavimo le nekaj izdelkov ali blagovnih skupin. Razvoj novih izdelkov pa gre že desetletja v smeri svetovnih prehranskih trendov. Celo dlje gremo in opazujemo zdravstvene težave, ki jih ima populacija tega dela Evrope. Tako lahko predvidimo, kaj se bo pojavljalo v trendih kot podpora splošnemu počutju in zdravju. Naš asortiman je namreč že iz zgodovine usmerjen k zelenjavi in sadju, kar je tudi v

N. D.

Vegi hrana

duhu zadnjih razprav na temo “jejte manj mesa” v dobrem izhodišču. Vendar je treba delati in mi se tega zavedamo. Povečujemo število bio izdelkov in lani smo uvedli vegansko linijo. Letos sta že prišla na trg veganska enoločnica in novi prebranec v kozarcu.

• Na poslovne rezultate je vplivala podražitev surovin, cene energije, usihanje rasti. Kako ste končali lansko poslovno leto in kakšno načrtujete letos? Kako gre z izvozom? Izvoz je bil lani dober, skoraj 30 odstotkov in poslovni rezultati kljub izzivom, ki jih omenjate, bodo zadovoljivi. Vendar je letošnje leto izjemno zahtevno, saj smo pričeli z naložbo v nove proizvodne linije, ki bodo predvidoma šle v pogon jeseni, medtem pa je seveda treba čim bolj normalno delovati.

Poslovno leto 2022 smo zaključili dovolj uspešno. Nismo sicer dosegli plana, proizvodnja in prodaja, tako količinska kot vrednostna, sta bili nižji kot v letu 2021, vendar stojimo na začetku letošnjega leta v dobrih pozicijah in imamo izhodišče za uspešno leto.

eTA ima zdravo gospodinjsko logiko

• Družbe vaše velikosti se že odločajo za strategijo trajnostnega razvoja, sprejemajo cilje zelenega prehoda, izrazito se usmerjajo v rešitve za manjšo rabo virov in bolj zeleno poslovanje. Kako bi opredelili zeleno identiteto vašega podjetja?

Naša zelena identiteta ni povsem strateško načrtovana, vendar ima ETA od nekdaj zdravo gospodinjsko logiko, ki se izraža v

Kratko, zanimivo

pOrOčaNJe O ODpaDKIh Za letO 2022

V skladu z 29., 37. oziroma 45. členom Uredbe o odpadkih morajo izvirni povzročitelji odpadkov, zbiralci odpadkov in izvajalci obdelave odpadkov predložiti poročilo o odpadkih za leto 2022 najpozneje do 31. marca 2023.

vseh procesih - pri vodi in energentih, kjer prilagajamo proizvodni plan, da optimiziramo porabo pri ravnanju z odpadki in tudi z zavržki hrane, ki nastajajo med proizvodnjo. Večina Naturete je v stekleni emabalaži in pred desetletjem smo si, naivno, želeli naše kozarčke zbirati s terena nazaj in zagotoviti pranje, ki bo ustrezalo IFS standardu, a se je izkazalo za neizvedljivo. Morda poudarim še to, da je voda v živilski industriji posebnega pomena, saj je poleg pranja in proizvodnje pare za kuhanje vgrajena tudi v same izdelke. V podjetju ETA se za proizvodnjo pare uporablja vodnjaška voda, kondenzat, ki se ustvari pri proizvodnji pa ponovno uporabimo za dogrevanje proizvodnje pare.

• tudi embalaža je priložnost za zelene rešitve.

Pri znamki Natureta boste redko videli pretirano embaliranje in ovijanje. Ukinili smo PVC monoporcijska pakiranja gorčice in ketchupa ter ustekleničili kise. Pri vseh postopkih, ki jih uporablja Eta za kuhanje in konzerviranje hrane, skušamo biti do okolja čim manj naporni. Je pa, kot sem že omenil, ETA gospodinjstvo, le da je naš najmanjši kotel 10-tonski. Fermentacijo, pasterizacijo in sterilizacijo ter zamrzovanje skušamo opraviti čim manj energetsko potratno, s čim manj odpada in nasploh odtisa na okolje.

Je pa ETA gospodinjstvo, le da je naš najmanjši kotel 10-tonski.

Izvirni povzročitelj odpadkov (pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik), pri katerem je v preteklem koledarskem letu zaradi opravljanja njegove dejavnosti nastajalo 10 ton ali več vseh odpadkov, ali 5 kg ali več nevarnih odpadkov ali je zaposloval 10 ali več oseb (ne glede na vrsto zaposlitve), mora za leto 2022 oddati poročilo o nastalih odpadkih in zagotovitvi ravnanja z njimi (poročilo ODP-nastajanje). Poleg njih morajo poročilo predložiti še nekateri drugi izvirni povzročitelji odpadkov. Več informacij najdete na portalu državne uprave GOV.SI (Storitve ARSO / Odpadki / Poročilo o nastalih odpadkih in zagotovitvi ravnanja z njimi (ODP-nastajanje)).

Na portalu državne uprave GOV.SI (Storitve ARSO / Odpadki / Informacijski sistem o ravnanju z odpadki in aplikacija IS-Odpadki) je registriranim uporabnikom IS-Odpadki na voljo aplikacija IS-Odpadki (Storitve ARSO / Odpadki). Izvirnim povzročiteljem svetujemo, da za predložitev poročila ODP-nastajanje uporabijo to aplikacijo, v okviru katere je vsakemu zavezancu za poročanje na voljo delno predizpolnjen obrazec poročila ODP-nastajanje z vpisanimi podatki, ki se hranijo v aplikaciji (evidenčni listi, poročilo za preteklo leto). V letošnjem letu je za predložitev poročila ODP-nastajanje še zadnjič na voljo Excelov obrazec, ki je dostopen na portalu državne uprave GOV.SI (Storitve ARSO / Odpadki / Poročilo o nastalih odpadkih in zagotovitvi ravnanja z njimi (ODP-nastajanje)). Na portalu so objavljene tudi vse druge pomembne informacije v zvezi s tem poročanjem. Zbiralec odpadkov predloži poročilo o zbiranju odpadkov (poročilo ODP-zbiranje) za leto 2022 z uporabo aplikacije IS-Odpadki. Več informacij je na voljo na portalu državne uprave GOV.SI (Storitve ARSO / Odpadki / Poročilo o zbiranju odpadkov (ODP-zbiranje)).

Izvajalec obdelave odpadkov predloži poročilo o obdelavi odpadkov (poročilo ODPobdelava) za leto 2022 z uporabo aplikacije IS-Odpadki. Več informacij je na voljo na portalu državne uprave GOV.SI (Storitve ARSO / Odpadki / Poročilo o obdelavi odpadkov (ODP-obdelava)).

m arko Konič, direktor družbe ETA Kamnik

Kako se lahko neposredno povežejo kmetje in kupci

Oskrbovalnica.si je vseslovenski nekomercialni samooskrbni projekt za direktno povezovanje pridelovalcev (kmetov) in odjemalcev (kupcev). Na prvi pogled deluje kot spletna tržnica, a je mnogo več – je model skupnostnega naročanja, ki pomaga ohranjati slovenske kmetije in potrošnikom zagotavlja vedno sveža, lokalna in prav zanje pripravljena živila po pošteni ceni. Okrog 80 doslej pridruženih kmetij uresničuje sodelovanje pri skupnem nastopu na trgu z drugimi kmetijami, ker verjamejo, da lahko skupaj naredimo več in učinkoviteje.

Na portalu naročimo, kar potrebujemo, in z različnih kmetij nam sveže pridelke hkrati dostavijo na dogovorjeno mesto. Ker smo naročilo oddali že vnaprej, kmetje točno vedo, koliko živil naj pripeljejo, zato ni odpada in je cena lahko ugodnejša. Največji plus je, da odpadejo skladiščenje in dolgi prevozi ter trgovske marže. Hkrati omogočamo kmetom, da v relativno kratkem času razdelijo večjo količino živil. Tako lažje planirajo posevke in se posvečajo pridelavi namesto prodaji ali trženju.

Oskrbovalnica ni komercialna platforma, kjer kmetom nekdo odžira del dobička. Namenjena je povezovanju ponudnikov (kmetov, pridelovalcev, predelovalcev in izdelovalcev) in kupcev oz. odjemalcev (potrošnikov). Skrbniki in koordinatorji portala smo le vmesni člen, da se kmetje in kupci lažje direktno povežejo. Ob pridružitvi v sistem Oskrbovalnice ponudnikom omogočimo neomejeno oglaševanje v fb skupini Samooskrba za prehransko varnost z več kot

13000 člani. Naročanje je ves čas odprto! Cene ponudniki postavljajo sami, skrbniki zgolj sugeriramo, da so prilagojene skupinskemu nakupu in primerljive cenam na domu oz. dvorišču kmetije ali nižje.

Oskrbovalnica je namenjena povezovanju ponudnikov (kmetov, pridelovalcev, predelovalcev in izdelovalcev) in kupcev oz. odjemalcev (potrošnikov).

Vizija projekta je, da ob porastu obsega prometa, ko enkrat prerastemo okvir prostovoljstva in sposobnost upravljanja na tej bazi, postanemo najpomembnejši povezovalec kmetov in prebivalstva in ključni akter samooskrbne Slovenije s širšo upraviteljsko strukturo vseh, ki smo izgradili projekt - to je ponudnikov, organizatorjev in

Portal oskrbovalnica.si

zainteresiranih kupcev. Poleg rednih nakupov pri kmetih želimo vzpostaviti trajno vez medsebojnega zaupanja in pripadnosti, da bi v lahko vnaprej s pomočjo zakupnih zavez pričeli z načrtovanjem pridelave (količinsko in kakovostno ter cenovno). Na tak način lahko zagotovimo višjo stopnjo prehranske samooskrbe in prehransko varnost vseh vpletenih, kar je tudi cilj pobude.

Hrana v oskrbovalnici ni podvržena dolgotrajnim prevozom ali skladiščenju, zato ne nosi visokega ogljičnega odtisa in ne porablja strupenih kemikalij za podaljšanje obstojnosti ali zaplinjevanja za obrambo pred plesnenjem in škodljivci na dolgih prevozih. Večina ponudbe v oskrbovalnici je ekološkega ali sonaravnega izvora za karseda zmanjšane vrednosti strupenih snovi v živilih.

Kako Oskrbovalnica deluje?

Vsakemu ponudniku se z brezplačno registracijo na portalu Oskrbovalnica.si omogoči administracija nad lastnim ažuriranjem ponudbe (evidentiranje prodajnih artiklov in zalog, pregled stanja naročil, komunikacija z naročniki...). S tem ponudnik suvereno odgovarja za svoj del posla: ažurno ponudbo, kakovostno slikovno gradivo in opise. Predstavitev izdelkov na portalu oskrbovalnica.si je ključno orodje za boljšo prodajo, zato je bistvena skrb za primerne opise in fotografije. Z izpostavitvijo prednosti nekega pridelka in čim boljšim opisom (za katero sorto gre, kakšen je način pridelave, zrelost, način uporabe ter druge posebnosti) lahko kmetje določen pridelek postavijo pred konkurenco in/ali celo upravičijo morebitno višjo ceno.

Oskrbovalnica trenutno deluje na Štajerskem, okolici Ljubljane in Kranja, na Vrhniki, na Primorskem in drugod. Z rastjo lokalnega zanimanja se širi. Oskrbovalnici podobni modeli po svetu so znani po imenu Community-supported agriculture. Pobuda s sodelovanjem vseh vpletenih: kmeta, organizatorja prodaje in kupca tudi v Sloveniji doživlja svoj zagon. Z modelom neposredne prodaje prek skupinskih naročanj se pridružuje progresivnim trendom v EU. Partnersko kmetijstvo oziroma CSA vzpostavlja skupnost kot alternativni ekonomski model, ki temelji na lokalni ravni kmetijstva in distribucije hrane. CSA se nanaša tudi na določeno omrežje oziroma združenje oseb, ki so se zavezale, da bodo podpirale eno ali več lokalnih kmetij, pridelovalci in potrošniki pa si vzajemno delijo tveganja in koristi proizvodnje hrane.

VlaDa želI pOSpešItI ZeleNI prehOD Z NOVImI ZaKONI

Z Zakonom o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu se določa pravni okvir za vzpostavljanje, razvoj, širitev in varno uporabo infrastrukture za alternativna goriva v prometu. V to so vključeni cestni, zračni in pomorski promet, velja pa za tri vrste energentov - električno energijo, vodik in zemeljski plin.

Prometni sektor je eden največjih onesnaževalcev in povzročiteljev emisij toplogrednih plinov, obenem pa prispeva znaten delež h končni rabi energije. Slovenija na tem področju odstopa od povprečja Evropske Unije, kjer so emisije iz prometa na ravni približno četrtine, v Sloveniji pa na ravni tretjine vseh emisij.

Trenutni delež vozil na alternativna goriva (elektrika, vodik, stisnjen in utekočinjen zemeljski plin, utekočinjen naftni plin) v celotnem voznem parku registriranih vozil je še vedno zelo majhen. V letu 2021 je znašal 1,3 % (od tega je delež električnih vozil le 0,53 %).

Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so v okviru priprave predloga zakona pripravili čimbolj realne projekcije rasti števila vozil. Te kažejo, da bi naj bilo v letu 2030 ob izvajanju ustreznih podpornih ukrepov v voznem parku okvirno 59.000 vozil na alternativna goriva (elektrika, vodik, zemeljski plin). Od tega velika večina električnih vozil, okvirno 57.000 (baterijska električna vozila in priključni električni hibridi). Skladno z rastjo vozil na alternativna goriva bo potrebno zagotoviti tudi ustrezno polnilno in oskrbovalno infrastrukturo. Ključni cilj je vzpostavitev goste javno dostopne mreže polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu, ki je interoperabilna, varna, razpoložljiva, dostopna in preprosta za uporabo. Želi se zagotoviti skladen državni, regionalni in lokalni razvoj mreže polnilnih in oskrbovalnih mest in nazadnje povečati deleža vozil na alternativna goriva.

Zakon opredeljuje zagotovitev dolgoročnega stabilnega namenskega vira za sofinanciranje ukrepov prehoda na alternativna goriva, ki bodo prispevali k doseganju okoljskih in energetskih ciljev v sektorju prometa. Gre za delež od letne dajatve za uporabo v Republiki Sloveniji registriranih motornih in priklopnih vozil v cestnem prometu, ki ga bo sicer določila vlada z uredbo.

Kratko, zanimivo

UmeščaNJe NapraV Za OVe NaJ bI bIlO ODSleJ lažJe

Predlog besedila Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije je osredotočen predvsem na umeščanje fotonapetostnih (sončne elektrarne) in vetrnih proizvodnih naprav.

Z zakonom se ureja zahteva vzpostavitve območij prednostnega umeščanja OVE ter določajo nekatere posebnosti umeščanja na teh območjih, prav tako posebnosti prostorskega načrtovanja, celovite presoje in presoje vplivov na okolje ter njihove postavitve. Z zakonom se pod strogo določenimi pogoji ureja tudi umestitev teh naprav na nekaterih območjih, kjer obstaja neizkoriščen potencial, saj določbe področne zakonodaje tovrstno umeščanje preprečujejo, pogosto z mislijo na velike tradicionalne energetske objekte.

Republika Slovenija je skladno z evropskim pravnim okvirom zavezana dosegati cilje na področju obnovljivih virov energije (OVE). Cilj do leta 2020 je bil 25 % OVE v končni porabi energije, s sprejemom Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) pa je Slovenija zavezana doseči cilj vsaj 27 % do leta 2030. Ti cilji se bodo s posodobitvijo Direktive o spodbujanju uporabe energije še zviševali.

Zakon na področju umeščanja proizvodnih naprav iz obnovljivih virov energije v osnovi na tem področju določa bolj proaktivno vlogo države. Ta bo med drugim vsebovala pripravo akcijskega načrta, v katerem bodo določena prednostna območja umeščanja. Zakon prvič v zgodovini države uzakonja tako imenovane regulativne peskovnike za preizkus novih tehnologij.

Zakon prav tako opredeljuje prednostna območja za umeščanje sončnih in vetrnih elektrarn – to so na primer strehe večjih objektov, utrjena parkirišča, območja okoli energetskih objektov, območja cestnih in železniških zemljišč, opuščena odlagališča in kamnolomi. Uzakonjena bo tudi obveza, da se te proizvodne naprave obvezno namesti pri novogradnjah, rekonstrukcijah parkirišč in stavb, ki so večje od 1000 m2, oziroma na vseh obstoječih objektih, ki presegajo površino 1700 m2.

Zakon odstranjuje nekatere postopkovne obveznosti umeščanja in nenazadnje omogoča postavitev proizvodnih naprav tam, kjer to sedaj ni bilo mogoče.

Z vlakom po novi progi čez tri leta

»Na gradbiščih drugega tira je trenutno res pestro. Odprta so vsa predorska delovišča, gradita se tudi dva viadukta. Prepričan sem, da se bomo leta 2026 že peljali z vlakom po novi progi«, optimistično napoveduje Pavle Hevka, direktor družbe 2TDK. Dodaja, da so dosedanja povišanja stroškov v primerjavi s prihranki v prid prihrankom. Kako poteka gradnja, kakšna bo končna cena projekta in kdaj bo končan, ne zanima le vlade in logistične industrije. Tudi predstavniki EIB prihajajo na oglede, pri zadnjem so hoteli vedeti, kako pri posegih v prostor in krajino upoštevajo okoljevarstvene zahteve. Sogovornik odgovarja, da zelo sodelujejo z lokalnim okoljem.

• Gradnja 3. razvojne osi se zamika. Kako pa poteka gradnja drugega tira glede na opredeljene roke? bo naložba končana sredi leta 2026 ali je opcija, da se to zgodi prej? Na gradbiščih drugega tira je trenutno res pestro. Odprta so vsa predorska delovišča, gradita se tudi dva viadukta. Prepričan sem, da se bomo leta 2026 že peljali z vlakom po novi progi.

• Koliko na vrednost naložbe vplivajo cene surovin in energentov? Novelacija investicijskega programa je pokazala podražitev za 9,3 %. Kje je največ podražitev, kje so možnosti za prihranke? Zaenkrat so povišanja stroškov v primerjavi s prihranki, ki jih beležimo, v prid prihrankom. Vendar pa smo del globalnega okolja in podražitve seveda vplivajo na naš projekt. Obligacijski zakon je jasen. Če se zaradi dražjih materialov skupni stroški zvišajo za deset odstotkov ali več, lahko izvajalec poda zahtevek za zvišanje cen, ki pokrije razliko nad desetimi odstotki. Te podražitve so doletele tudi naš projekt. Do zdaj smo na ta račun izplačali približno 10 milijonov evrov. Vedno pa stremim k možnosti zmanjšanja stroškov in hkrati iskanju potencialnih prihrankov pri enako učinkovitem načinu gradnje. Trenutno ocenjujemo prihranke na projektu na več kot 25 milijonov evrov. To je res lepa

številka. Sploh pri izkopu predorov opažamo prihranke. Pri izkopu zadnjega predora na trasi, preboj je bil v začetku marca, je prišlo do prihranka v vrednosti 12 milijonov evrov.

• Na katerem delu trase potekajo dela, kje so za gradbene posege najzahtevnejše razmere in koliko predorov ste morali izkopati? Dela potekajo po celotni trasi. Na trasi drugega tira je sedem predorov. Tam se dela 24 ur na dan, vse dni v tednu. Preboj se je zgodil že pri treh predorih na trasi, torej je treba izkopati še štiri predore. Trije se že intenzivno kopljejo. Da se lahko prične izkop predora Osp (T5-6), ki je dolg le 505 metrov, pa se trenutno gradijo dostopne ceste. Razmere so bile zahtevne pri gradnji viadukta Glinščica, ko so izvajalci na prvem od štirih opornikov viadukta ugotovili slabšo nosilnost temeljnih tal od pričakovane. Posledica je bila sprememba pri globokem temeljenju. Tudi pri viaduktu Vinjan je bilo treba zaradi fosilnega plazu najti drugo rešitev. Viadukt ima sedaj manj podpor od začetno načrtovanih. Svoj izziv pri gradnji predorov pa predstavljajo kraški pojavi.

• Kako poteka gradnja je zanimalo tudi predstavnike evropske investicijske banke. Predstavnike Evropske investicijske banke je najbolj zanimal napredek del. To ni bil njihov prvi obisk. Pomembno pa je, da jih peljemo po gradbiščih drugega tira, da vidijo napredke na projektu. Tokrat jih je med drugim zanimalo tudi, kako se med gradnjo upoštevajo določene okoljevarstvene zahteve. Predstavniki EIB so bili nazadnje pri nas lani septembra in v pol leta je napredek del res več kot opazen. Vsakič znova so navdušeni.

• Drugi tir nestrpno pričakuje logistična industrija Slovenije in se zavzema za dvotirno progo. Kako je s to odločitvijo? Vlada predlog podpira, kakšna je realnost izvedbe? Vlada je v začetku leta odločila, da se dvotirnost železniške proge med Divačo in Koprom zagotovi tako, da se ob novi železniški progi, ki je v gradnji, zgradi še en, levi tir. Seveda je sedaj na pristojnem ministrstvu, da pripravi

Gradnja viaduktov Gabrovica, Vinjan in Glinščica, avgust 2022, vir: 2TDK

vso ustrezno dokumentacijo za začetek gradnje. Pripravljalci dokumentacije in projekta trdijo, da bi se pripravljalna dela začela leta 2027, zaključek del pa so postavili v leto 2031.

• ta odločitev je pomembna tudi za luko Koper. pretovor v luki Koper se povečuje, do leta 2030 naj bi narasel na več kot 35 milijonov ton. Je to dodatni razlog za dvotirnost železniške proge Divača-Koper?

Tako je. Preobremenjenost dosedanje enotirne proge ter projekcije pretovora v Luki Koper sta dva izmed glavnih razlogov za gradnjo drugega tira. Luka Koper namreč neobhodno potrebuje železniško povezavo, ki bo omogočala večji odvoz tovora. Je edino večnamensko pristanišče v Sloveniji, ki s svojim delovanjem vpliva na razvoj regije, slovenskega gospodarstva in logistike v tem delu Evrope. Z izvedbo nove dvotirne proge se bo skrajšal potovalni čas na celotni progi, saj bo na obeh tirih možna hitrost vlakov do 160 km/h. Projekt bo tako prinesel občutne koristi celotni srednjeevropski regiji, saj trenutno odsek železniške proge predstavlja ozko grlo tako na sredozemskem kot tudi na baltsko-jadranskem jedrnem koridorju TEN-T. Projekt ustvarja tudi velik potencial za prihodnji razvoj Luke Koper in izboljšuje njen strateški položaj v primerjavi z drugimi severnojadranskimi pristanišči.

• Omenili ste, da so delegacijo eIb zanimali posegi v prostor in krajino. Kako ste se usklajevali s prebivalci in občinami? Kako ste reševali prevoze odvečnega materiala in kako druge negativne vplive na okolje?

Zavedamo se, da kljub temu, da lokalno prebivalstvo podpira projekt, hkrati v obdobju intenzivne gradnje začasno doživlja določene posledice, povezane z gradnjo. Govorim o hrupu, prahu, ipd. Prav zato smo na področjih, kjer je intenziteta gradnje najvišja, posledice na lokalno prebivalstvo pa največje, oblikovali skupine skupaj z lokalno občinsko upravo. Sproti in v dialogu s krajani rešujemo težave, ki ob gradnji nastajajo.

• Kakšne so posledice v okolju?

Kar se tiče varovanja okolja, je projekt pridobil vsa potrebna okoljevarstvena soglasja. Redno izvajamo monitoringe in izvajalce v primeru, da pride do kakršnihkoli težav, takoj opozorimo na nujne sanacije. Spoštujemo stroge ukrepe in omejitve glede varovanja narave. Sploh, ker del proge poteka tudi skozi krajinski park Beka. Prevozi odvečnega materiala potekajo v bližnje kamnolome, zemeljski izkop pa na deponijo Bekovec. Ko bo Bekovec poln, bomo kot omilitveni ukrep nanj zasadili več kot 600 sadik oljk in jih predali agrarni skupnosti, ki je lastnik zemljišča.

• med gradnjo ste odkrili številne kraške jame. Kaj pravijo jamarji in arheologi? Glede na predhodne geološke raziskave, se pričakuje, da se bo med gradnjo odkrilo približno 100 manjših in 10 večjih kraških jam. Vsakič, ko izvajalec del naleti na kraški pojav, pokliče strokovnjake krasoslovce, ki vse te kraške pojave pregledajo, popišejo in zavarujejo. Tudi če je to ob dveh ponoči, se jamarji odzovejo klicu in to njihovo ažurnost ter zavzetost moram resnično pohvaliti. Sodelovanje pri odkrivanju kraških pojavov in njihovem ustreznem zavarovanju poteka zares dobro. Teren tudi sedaj nenehno pregledujemo z geološkimi raziskavami in georadarjem. Tako dejansko vsaj v realnem času približno vemo, kakšen teren nas čaka pri gradnji.

• Odkrivate manjše ali večje jame?

Naj poudarim, da smo doslej beležili predvsem manjše kraške pojave, med njimi manjše jame, kjer tudi sanacija finančno ni bila zahtevna. Tudi na ta račun beležimo prihranke. Upam pa, da na trasi ne bo zazevala tako velika jama, da bi jo morali premostiti. Trase drugega tira namreč ne glede na velikost kraške jame ne spreminjamo. Enako se lahko zaplete, če bi se udrl večji strop. A zaenkrat nas Sv. Barbara zgleda dobro varuje, saj na večje težave nismo naleteli.

pavle h evka, direktor družbe 2TDK

Foto: Jure Erzen

Projekt preobrazbe daljinskega sistema ogrevanja so že predstavili EK

»Vsekakor pa pričakujemo, da bo vlada med upravičence nadomestil po Uredbi za nadomestila v skladu z 18. členom zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije vključila tudi distributerje, ki imajo v ceniku za mesec januar 2023 ceno toplote nižje od navzgor zamejene cene v višini 98,70 €/MWh,« opisuje težave Komunalnega podjetja Velenje mag. Gašper Škarja. Zaradi uredbe si bodo dodatno otežili poslovanje in pričakujejo spremembo sheme za refundacijo. Hkrati se zavedajo, da negotove elektroenergetske razmere v Šaleški dolini zahtevajo rezervni načrt ogrevanja Šaleške doline. Prav tako so pripravili načrt, s katerim so predvideli v celoti zelene vire energije in popolno neodvisnost od premoga. Projekt preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja so že predstavili Evropski komisiji.

• Kako rešujete cenovne težave za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo glede na Vladno uredbo o oblikovanju cene toplote iz daljinskega ogrevanja in glede na povišanje nakupne cene toplotne energije s strani termoelektrarne šoštanj? Kako bo to vplivalo na ekonomski položaj podjetja? Tako kot večina distributerjev se tudi v Komunalnem podjetju Velenje soočamo s podražitvami na trgu. Komunalno podjetje Velenje je na januarski seji sveta ustanoviteljev predstavnike lokalne skupnosti seznanilo s povišanjem nakupne cene toplotne energije s strani Termoelektrarne Šoštanj, ki je s 1. 12. 2022 dvignila ceno za 15,3 %, a nas je o dvigu obvestila šele 9. 1. 2023. Na pogajanjih s predstavniki Holdinga Slovenske elektrarne, TEŠ in Premogovnika Velenje nam je TEŠ napovedal dodaten dvig povprečne nakupne cene toplote s 1. 2. 2023 za 11,7 %. Komunalno podjetje Velenje sredi leta 2022 ni uveljavilo celotnega dviga povprečne nakupne cene toplote, pač pa je del bremena takrat s pomočjo občin ustanoviteljic prevzelo na svoja pleča, zato smo bili k uveljavitvi polnega dviga cene toplote s 1. 2. 2023 primorani. Poleg dviga cene na strani Termoelektrarne Šoštanj in naraščajočih cen emisijskih kuponov so pritisk na dvig cene povečevale manjše prodane količine toplote v obdobju tople jeseni in začetka zime in močno povišani stroški električne energije. Na podlagi nove povprečne nakupne cene toplote s strani TEŠ, ki s 1. 2. znaša 51,38 €/MWh (brez DDV), je svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje 27. 1. 2023 sklenil, da novi variabilni del cene toplote za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo za uporabnike Šaleške doline s 1. 2. 2023 znaša 73,05421 €/MWh (brez DDV). Skladno s tem smo 28. 1. 2023 oddali tudi vlogo na Agencijo za energijo, na katero nismo prejeli pripomb.

• Vladna uredba vam je dvig cen onemogočila.

O dvigu variabilne cene smo, skladno z zakonodajo, že obveščali odjemalce in širšo zainteresirano javnost. Naknadno, po preverjanju na MOPE, pa smo ugotovili, da nam je vladna Uredba o oblikovanju cene toplote iz daljinskega ogrevanja, ki za obdobje od 1. januarja do 30. aprila 2023 znaša 98,70 €/MWh, v svojem 2. členu dvig cene prepovedala.

• to pomeni, da boste poslovali z izgubo. Zaradi Uredbe o oblikovanju cene toplote iz daljinskega ogrevanja, po kateri se cena toplote gospodinjskim odjemalcem do 30. 4. 2023 namreč ne sme povišati, ocenjujemo izpad prihodka v višini 1,47 mio evrov za obdobje od 1. 2. do 30. 4. 2023. Variabilni del cene toplote poslovnemu in industrijskemu odjemu se spremeni skladno z napovedanim dvigom cene toplote s 1. 2. 2023. Za Komunalno podjetje Velenje, ki je že tako na robu insolventnosti, to pomeni dodatno 500.000 evrov neposredne izgube vsak mesec v okviru veljavnosti Uredbe in to kljub sprejemu dodatnih ukrepov za obvladovanje likvidnosti. Mislim na mehanizem naknadnih vplačil kapitala, na odlog plačila izdanih računov, racionalizacijo znotraj podjetja, prerazporejanje investicij in podobno.

• Kaj predlagate?

S strani MOPE smo prejeli poziv za dodatna pojasnila, ki smo jih tudi že posredovali. Vsekakor pa pričakujemo, da bo vlada med upravičence nadomestil po Uredbi za nadomestila v skladu z 18. členom Zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije vključila tudi distributerje, ki imajo v ceniku za mesec januar 2023 ceno toplote nižjo od navzgor zamejene cene v višini 98,70 €/MWh. Ocenjujemo, da je priprava sheme za refundacijo, ki bi veljala tudi za podjetja, ki so pod zamejeno ceno, nujna. Šaleška dolina bi tudi z nameravanim dvigom variabilnega dela cene toplote ostala pod mejo, ki jo Uredba določa.

• Elektroenergetske razmere v Šaleški dolini so tudi sicer negotove zaradi težav TEŠ, uvoza premoga zaradi premajhnih količin izkopa v Premogovniku Velenje, umika od fosilnih goriv, visoke cene kuponov zaradi emisij, predvidenega zapiranja TEŠ itd. in zaradi načrtovanega zapiranja Premogovnika Velenje, kar pomeni razvojni izziv tudi za vaše podjetje.

Ravno zaradi načrtovanega bližnjega zaprtja Premogovnika Velenje, evropske usmeritve k podnebni nevtralnosti, ambicioznih zavez iz Pariškega sporazuma in energetske krize, ki je posledica rusko-ukrajinskega spora, moramo biti v Komunalnem podjetju Velenje čimprej pripravljeni na rezervni načrt ogrevanja Šaleške doline. Z našim daljinskim sistemom trenutno s toplotno energijo oskrbujemo skoraj 40.000 prebivalcev in več kot 650 industrijskih uporabnikov, pri čemer smo povsem odvisni od Termoelektrarne Šoštanj. Z občinama ustanoviteljicama, Velenje in Šoštanj, in s strokovnimi partnerji, to so podjetja ELES, Kolektor in Esotech, smo pripravili Akcijski načrt preobrazbe daljinskega

sistema ogrevanje Šaleške doline do leta 2033. Prvi koraki na poti k preobrazbi so obnova izolacij in podporja na distribucijskem omrežju, posodobitve toplotnih postaj in energetska sanacija stavb. Že samo ti trije koraki bi pomenili 25.269 ton manj izpustov CO₂, za 21.150 t manj porabljenega premoga in prihranek toplotne energije v višini 76.559 MWh. Šele po tem bomo lahko vpeljali 100-odstotno zelene vire energije za daljinsko ogrevanje.

• Kakšna je lastna oskrba z energijo? Komunalno podjetje Velenje bo tudi v prihodnosti povečevalo lastno oskrbo z električno energijo. Že danes jo proizvajamo iz Male hidroelektrarne Čujež in soproizvodnje na Centralni čistilni napravi, sočasno pa izvajamo postopke postavitve sončnih elektrarn na različne objekte v naši oskrbi. Glede na aktualne novice o začetku črpanja sredstev iz evropskih mehanizmov Načrt za okrevanje in odpornost ter Sklad za pravični prehod verjamemo, da bomo k izvajanju Akcijskega načrta pristopili že letos. Za nas je izjemno

pomemben tudi odziv na predlagane tehnologije in terminski načrt, zato smo začeli z dialogom z vsemi ključnimi politikami in zainteresirano javnostjo.

• Kako boste dolgoročno oblikovali razvoj distribucijskega sistema toplote za vaše območje?

Sledimo smernicam trajnostnega načrta razvoja sistemov daljinskega ogrevanja. V začetni fazi želimo z digitalizacijo in vlaganji v obnove izolacij cevovoda in postavitvijo novih toplotnih podpostaj ter posodobitvijo obstoječih doseči zmanjšanje obratovalnih parametrov in izgub v sistemu. To je tudi nujen predhodni korak za zagotovitev umeščanja zelenih tehnologij oz. novih zelenih OVE.

• S kakšno mešanico energentov, če premoga ne bo več? Ali ste morda že sprejeli konkretne načrte razvoja in naložb alternativnih virov energije?

Trenutno je edini dobavitelj TEŠ, ki uporablja le premog. A pripravili smo Akcijski načrt, kjer smo predvideli 100-odstotno

Mag. Gašper Škarja, direktor podjetja Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.

Kratko, zanimivo

eIb INVeStIrala V SlOVeNIJO 7,3 mIlIJarDe €

Naložbeni projekti v okviru InvestEU bodo osredotočeni na štiri področja: trajnostno infrastrukturo; raziskave, inovacije in digitalizacijo; majhna in srednja podjetja ter socialne naložbe in spretnosti.

Skupina EIB, ki vključuje Evropsko investicijsko banko (EIB) in od nje odvisni Evropski investicijski sklad (EIF), je skupaj z Evropsko komisijo opravila vrsto predstavitev ob začetku programa InvestEU v Sloveniji. Poudarek je bil na naložbenih področjih, ki bi v Sloveniji lahko prejela podporo. Program za podporo naložbam, ki ima jamstvo proračuna EU v znesku 26,2 milijarde €, naj bi do leta 2027 mobiliziral za več kot 372 milijard € financiranja v vsej Evropi. Podpiral bo glavne strateške cilje Evropske unije, kot so evropski zeleni dogovor, digitalni prehod ter socialni projekti in projekti splošnega interesa na izobraževalnem, zdravstvenem in stanovanjskem področju.

Najmanj 30 % tega financiranja bo namenjenega boju proti podnebnim spremembam ali blažitvi njihovih posledic.

Evropska investicijska banka je v Sloveniji prisotna od leta 1977. Do danes je v državi financirala projekte v vrednosti dobrih 7,3 milijarde €. V skupini držav, ki so se EU pridružile leta 2004, je raven posojil EIB na prebivalca v Sloveniji med najvišjimi.

EIB je v letu 2022 v Sloveniji financirala nove razvojno-raziskovalne naložbe družbe Mahle GmbH v vrednosti 42 milijonov €. Projekt se osredotoča na inovativne tehnologije s področja akumulatorskih električnih vozil, priključnih hibridnih vozil in vozil na gorivne celice. Evropski investicijski sklad je v Sloveniji od svoje ustanovitve dalje zagotovil za 348 milijonov € financiranja na podlagi 18 pogodb. Ta sredstva so pritegnila približno 1,5 milijarde € financiranja in podprla več kot 74.000 delovnih mest.

DUšaN plUt IZDal ZNaNStVeNO mONOGrafIJO

Dr. Dušan Plut je izdal znanstveno monografijo Ekosistemska družbena ureditev (v dveh zvezkih, 1.800 strani). Izšla je tudi v elektronski verziji. Predstavitev monografije bo konec meseca na Oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

zelene vire energije in popolno neodvisnost od fosilnega goriva. Z uporabo toplotnih črpalk, sončne energije, biomaso za SPTE in geotermalno energijo. Kombinacija vseh bo pomenila zeleno prihodnost Šaleške doline. Z izvajanjem AN smo intenzivno začeli že sredi leta 2022. V izdelavi je projektna dokumentacija za posamezne projekte, tako da smo kot podjetje v celoti pripravljeni na naslednje korake. Vseeno bo zelena preobrazba ogromen strokovni, organizacijski in finančni zalogaj, kjer nam samim brez ustrezne podpore Evropske komisije in vlade RS ne bo uspelo. Za prebivalce doline želimo ohraniti enoten sistem ogrevanja? Le tako lahko prispevamo k čistemu zraku, saj vsak odklop, pa tudi nižanje moči na priključku, pomeni slabljenje sistema in večje izpuste CO₂ zaradi individualnih načrtov ogrevanja. S celovitim, zelenim sistemom daljinskega ogrevanja bomo vsi skupaj tudi družbeno odgovorni, oskrba s toploto bo ostala zanesljiva in varna, predvsem pa bo še bolj učinkovita.

• bo na prvem mestu sončna energija, plin, biomasa? Katere naložbe zajema trajnosti načrt distribucijskega sistema za obdobje 2022-2033?

Osnova preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja bo najboljša možna kombinacija vseh razpoložljivih OVE virov. Projekt preobrazbe smo že predstavili Evropski komisiji, Službi Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, pa tudi pristojnemu ministrstvu in zanj smo poželi podporo. Na zadnjem srečanju z vsemi akterji Šaleške doline smo prejeli jasen signal ministra Bojana Kumra, da bo država ustrezno podprla projekte, ki bodo usklajeni na ravni celotne Šaleške doline. Zato smo pospešeno pristopili k pripravi skupnega koncepta s Termoelektrarno Šoštanj. S TEŠ smo se na načelni ravni sicer že dogovorili, da bo lahko obstoječe energetsko postrojenje tudi v prihodnje del daljinskega ogrevanja, čeprav energent ne bo več premog. Dogovorili smo se, da strokovni vodje podjetij v najkrajšem možnem času izmenjajo ter uskladijo vsak svoje načrte za lokalno energetsko preobrazbo in preobrazbo daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini. Tako ne bo več prihajalo do podvajanja pri vlogah za pridobivanje evropskih in državnih sredstev za te načrte.

• Sestavni del zelene preobrazbe Velenja je uvajanje vodikove tehnologije v brezemisijskem transportu in razogljičenje energetike. Za katere naložbe ste se prednostno odločili in kako jih bo Velenje sfinanciralo?

Eden izmed prednostnih projektov je tudi uvajanje vodikov tehnologij za lokalni potniški promet. Skupaj z lokalnimi skupnostmi iščemo vse razpoložljive vire, predvsem nepovratne iz mehanizmov EU.

• Z vodo je preskrbljena večina prebivalstva, pri javnem kanalizacijskem omrežju je priključenost gospodinjstev razmeroma nizka v šoštanju in šmartnem ob paki. Kakšni so načrti za naložbe v teh dveh občinah in kakšna je kakovost vode? Zakaj morate prečrpati skoraj 30 % pitne vode?

Obseg priključenega prebivalstva na javno kanalizacijo v treh občinah je ob koncu leta 2022 tak, da je največ priključenih v Velenju, 89,7 %, v Šoštanju 69 in v Šmartnem ob Paki 47,9 %.

Iz številk res izhaja, da imata občini Šoštanj in Šmartno ob paki najmanjše število priključenih prebivalcev, vendar obseg izgradnje javne kanalizacije določa državni operativni program.

Na osnovi državnega operativnega programa so vse tri občine sprejele lokalni operativni program, kjer so same določile, kje bo javna kanalizacija zgrajena in kje se bo čiščenje komunalne odpadne vode reševalo z vgradnjo individualnih čistilnih naprav.

Zaradi redke poselitve občine Šoštanj izven mesta in primestnih naselij bo tudi po izgradnji vse načrtovane kanalizacije do leta 2027 od cca. 8.800 prebivalcev brez priključitve na javno kanalizacijo ostalo cca. 2.300 prebivalcev, ki bodo čiščenje komunalne odpadne vode izvajali z individualnimi malimi čistilnimi napravami. Občina Velenje ima sicer največji odstotek priključenega prebivalstva, ima pa še kar nekaj neopremljenih naselij, kot so Vinska gora, Lipje, Pirešica, Prelska.

Tudi občina Šmartno ob Paki ima še precejšnje obveznosti pri izgradnji javne kanalizacije. Izgradnja v prihodnjih letih je odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev, pri čemer brez pomoči države ali EU ne bo uspela pravočasno izpolniti vseh obvez.

• pri oskrbi s pitno vodo pa si morate pomagati s prečrpavanjem.

V KPV več kot 99 % vse zajete surove vode obdelamo na najsodobnejših ultrafiltracijskih napravah, zato je kakovost dobavljene vode uporabnikom visoka in konstantna preko celega leta. V letu 2022 so bili na iztočnih mestih uporabnikov odvzeti 404 vzorci in vsi so bili ustrezni. V letu 2022 smo od 4.380.000 m3 zajete surove vode na zajemu načrpali le 9.700 m3 vode, ostala zajeta količina pa je bila gravitacijskega izvora. Ker je območje oskrbe vseh treh občin višinsko zelo razgibano, moramo dobavljeno vodo prečrpavati na višje predele; včasih isto vodo tudi štirikrat, npr. Paški Kozjak.

Več na www.zelenaslovenija.si

Vodilni pri zelenem prehodu do brezogljične proizvodnje cementa

Skozi stoletno tradicijo je Salonit Anhovo kot dobavitelj gradbenega materiala zavzel izjemno pomembno vlogo pri gradnji ključnih infrastrukturnih objektov v državi. Danes se uvršča med tehnološko najsodobnejša in najučinkovitejša podjetja za proizvodnjo cementa v Evropi. Prihodnost edine cementarne v Sloveniji bodo v tem desetletju zaznamovali zeleni prehod, vzpostavitev vodikovega ekosistema in model krožnega gospodarstva.

Z razvojnimi načrti na poti do ogljične nevtralnosti se je cementarna Salonit Anhovo zavezala k prehodu na brezogljično proizvodnjo cementa do leta 2035. Da bodo ambiciozen cilj dosegli, bodo potrebne naložbe v višini več kot 100 milijonov evrov v nove tehnologije, ki so še v fazi razvoja.

Celosten pristop k razvojnim načrtom so skrbno zastavili v treh obdobjih

V razvojnih načrtih Salonit Anhovo poudarja okoljski vidik, a podjetje na svoj razvoj gleda celostno. Zaveda se odgovornosti za podporo gospodarskemu in družbenemu razvoju, zato želi svoje načrte uresničevati transparentno in odgovorno, ob upoštevanju interesov zaposlenih, lokalne skupnosti in vseh deležnikov zelenega prehoda.

Z načrtovanimi posodobitvami zasledujejo štiri določene cilje:

1. Razogljičiti proizvodnjo cementa in s tem prispevati k blaženju podnebnih sprememb.

2. Povečati proizvodne kapacitete ob istočasnem znižanju vplivov na okolje.

3. Znižati emisije v absolutnem smislu z inovativno tehnologijo nove generacije.

4. Uvesti zelene vire energije in postopno opuščati fosilna goriva skladno z evropskim zelenim dogovorom.

Podjetje je pot do ogljično nevtralne proizvodnje cementa z minimalnimi vplivi na okolje razdelilo v tri obdobja. V prvi fazi bo Salonit Anhovo uporabljal tehnologije, ki so že v uporabi po svetu, kot je na primer sončna energija. Do konca druge faze, do leta 2030, bo podjetje aktivno sodelovalo v procesu razvoja novih inovativnih zelenih rešitev. Implementacija teh zelenih tehnologij v Salonitu Anhovo sledi v tretji fazi, ki se bo začela po letu 2030.

Prva faza razvojnih načrtov beleži konkretne premike

Do leta 2025 podjetje načrtuje uvedbo rešitev, ki bodo privedle do 15 % zmanjšanja ogljičnega odtisa in hkrati omogočile zmanjšanje drugih parametrov.

Prvi sklop ukrepov, za katere bodo namenili 40 milijonov evrov, vključuje:

• Razvoj visoko zmogljivih cementov z nizkim ogljičnim odtisom - s skrbno izbiro surovin, primernih za proizvodnjo cementa, in s spodbujanjem recikliranja gradbenih materialov.

• Nadaljnje izboljšanje energetske učinkovitosti proizvodnega procesa, vključno z uporabo odpadne toplote za proizvodnjo električne energije.

• Zamenjava tradicionalnih fosilnih goriv z alternativnimi viri, kar prispeva k zmanjšanju emisij CO₂ in razvoju krožnega gospodarstva.

• Naložbe v naslednjo generacijo inovativnih tehnologij, vključno s tehnologijami za zajemanje, uporabo in shranjevanje ogljika (CCUS), ki bodo imele ključno vlogo pri doseganju cilja brezogljične proizvodnje cementa.

• Naložbe v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, vključno s postavitvijo sončnih elektrarn s skupno električno močjo od 5 do 10 MW.

Sončna elektrarna na predhomogenizacijski hali Salonita Anhovo danes že obratuje s predvideno letno proizvodnjo električne energije 2.120 megavatnih ur, načrtujejo pa še izgradnjo dodatnih.

Vodik bo odigral pomembno vlogo pri zelenem prehodu cementarne

Čisti vodik ima pomembno vlogo pri zelenem prehodu cementarne, tako pri razogljičenju proizvodnega procesa kot pri tovornem prometu. Temeljni kamen je predstavljala postavitev prve polnilnice s čistim vodikom v Sloveniji na območju cementarne, sledi pa uporaba tovornih vozil, ki bodo prevažala cement do strank. Pri transportu v prihodnosti načrtujejo tudi rešitve na področju železniškega prometa na vodikov pogon.

Salonit Anhovo je eden izmed vodilnih pobudnikov pri vzpostavljanju čezmejne vodikove doline Severnega Jadrana. Projekt je dosegel nadnacionalno raven z jasno skupno politično voljo s podpisom tristranskega pisma o nameri, ki ga podpirajo Slovenija, Hrvaška in Furlanija - Julijska krajina. Salonit Anhovo se združuje z deležniki vseh treh držav, da med seboj delijo znanja in rešitve, saj se zavedajo, da lahko s skupnimi močmi in sodelovanjem prej dosežejo učinkovito razogljičenje gospodarstva in konkurenčne prednosti, ki jih ponuja vodikov ekosistem v celotni verigi vrednosti.

Foto: Miran Kambič

KrIZA V GrADBeNIŠTVu

šole, delodajalci, zbornice in država se naj bolj povežejo

Gradbeništvo ni edina panoga, ki išče delavce in ugotavlja, da ob njegovem ponovnem razcvetu vsak dan bolj primanjkuje različnih profilov. Na Izobraževalnem dnevu slovenskega gradbeništva (MEGRA 2023) so iskali poti za zmanjšanje vrzeli med potrebami in ponudbo na trgu. Mag. Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in IGM, je opozoril, da ne manjka samo zidarjev, tesarjev, železokrivcev in drugih profilov, pač pa tudi tehnikov in inženirjev.

Zato smo nekatere šole in podjetja vprašali:

• S katerimi ukrepi šol, gospodarstva in države ublažiti pomanjkanje različnih poklicnih profilov v gradbeništvu. Pri tem mislimo na vse izobraževalne ravni, od klasičnih poklicev do inženirjev. Mag. Gregor Ficko v vabilu na Izobraževalni dan slovenskega gradbeništva navaja podatek, da bodo gradbenim podjetjem manjkali tudi gradbeni inženirji, saj se bo upokojilo okrog 2.500 licenciranih inženirjev. Na obeh fakultetah pa diplomira letno med 50 in 60 študentov.

• Kako spodbuditi zanimanje za študij in kako reševati kadrovsko krizo v gradbeništvu do leta 2030? Glede na to, da gradbena podjetja zaposlujejo delavce iz drugih držav in ta pritok delavcev pomaga reševati kadrovsko krizo, vprašujemo: Kaj bi morala za lažjo vključitev delavcev v delo storiti gradbena podjetja, izobraževalne inštitucije in zavodi za zaposlovanje?

pri štipendijski politiki je nujno povezovanje vseh akterjev

da bodo le-ti lahko podeljevali štipendije. Ob tem je nujno povezovanje različnih akterjev: Ministrstvo za delo, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za šolstvo, GZS, OZS, CPI in uskladiti njihove predloge.

• Delna (hitrejša) rešitev: podjetja in obrtniki omogočajo zaposlenim izobraževanje v okviru izobraževanja odraslih na šoli (delovodski izpiti, poklicno izobraževanje), pa interne dokvalifikacije v podjetjih.

• Prekvalifikacije kadrov preko Zavoda za zaposlovanje.

mag. alenka ambrož Jurgec, Srednja gradbena šola in gimnazija maribor:

• Štipendiranje dijakov (z dovolj visokimi štipendijami) v vseh izobraževalnih programih (po vzoru iz sosednjih držav). Pri štipendijski politiki mora država z davčnimi olajšavami zato pomagati podjetjem in obrtnikom,

• Zaposlovanje tujih delavcev, ki se jim omogoči prilagojeno izobraževanje (tudi s prevajalcem). Na naši šoli že nekaj let izvajamo za tujce v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje strokovne tečaje za usposabljanje v različnih poklicih.

Glede na odličen obisk na informativnem

dnevu upamo in želimo, da bodo tudi novi kadri prispevali k rasti gradbeništva. Močno gradbeništvo pa pomeni tudi močno gospodarstvo.

podjetja pogrešajo pobude šol in fakultet

vpisa in financiranja, s pomočjo katere bi ohranili izobraževanje za poklice v gradbeništvu v skladu s smernicami Evrope. Načelna spodbuda na nacionalni ravni je cilj, ki ga je mogoče doseči s konkretnimi ukrepi in ustrezno razpoložljivostjo.

alenka Samec, pomgrad d.d.:

• Šolstvo bi moralo začeti že v zadnji triadi približati tehnične poklice, ki so deficitarni in zaposljivi na trgu dela tako učencem kot njihovim staršem. Seznaniti jih z možnostjo štipendiranja in zaposljivostjo. Skupaj s svetovalnimi delavci na osnovnih in srednjih šolah je potrebno organizirati več predstavitev lokalnih podjetij in mladim omogočiti obiskati podjetja, da si poklice lažje predstavljajo. Podjetja te iniciative s strani šol, fakultet pogrešamo. Širšo javnost je potrebno obveščati in osveščati o pomenu usmerjanja mladih v deficitarne poklice (kratki video posnetki na medijih, ki jih uporabljajo mladi,..). Šole in delodajalce, pristojne zbornice je potrebno spodbuditi še bolj k povezovanju in skupnem dogovarjanju o izvajanju strokovnih modulov in praktičnega usposabljanja po individualnem načrtu izobraževanja pri zainteresiranih delodajalcih. Povečati je potrebno medsebojno sodelovanje šol in fakultet, ki izobražujejo s področja gradbeništva in optimizirati izvajanje izobraževalnih programov. Izobraževalni sistem caplja za dinamiko razvoja (hitrejša bi morala biti kurikuralna prenova, ki mora biti permanentna, trajna in se samo občasna), hitreje prilagajati učbenike, večji poudarek naj bo na strokovnih predmetih, ki jih bodo dijaki pri svojem delu potrebovali, ter zmanjšati izobraževanja v učilnici, povečati pa praktična dela, kjer bodoči kader pridobi potrebne kompetence za delo v gradbeništvu.

Država želi pospešiti gospodarski razvoj, izboljšati zaposljivost mladih ter s svojimi ukrepi vzpodbuja mlade, da izobraževanje nadaljujejo v poklicnih programih (nudi štipendije za deficitarne poklice, uvedla je za določene poklice vajeništvo, sofinancira PUD). Skupaj z izobraževalnimi ustanovami je potrebno narediti spremembe sistema

• Gradbena podjetja se pri zaposlovanju tujcev soočamo z določenimi izzivi. V podjetjih je potrebno vzpostaviti način sporazumevanja med zaposlenimi, tujce pravilno uvesti v svoje delovne procese, pripraviti domače zaposlene na sodelovanje s tujci, usposobiti vodjo za delo z narodnostno različnimi skupinami, omogočiti integracijo tujcev v delovno sredino in novo okolje. Izobraževalne inštitucije in Zavodi za zaposlovanje so odvisni od integracijske politike države, ki zajema ukrepe, ki zagotavljajo ugodne pogoje za kakovost življenja priseljencev v Sloveniji. Izobraževalne inštitucije, ministrstva, tako izvajajo različne programe, ki zagotavljajo hitrejše vključevanje tujcev za življenje pri nas: programi učenja slovenskega jezika, programi medsebojnega povezovanja in razumevanja s slovenskimi državljani, informiranja v zvezi z njihovim vključevanjem v slovensko družbo (poseben portal). Zavod za zaposlovanje spremlja kazalnike glede vključitve tujcev na slovenski trg dela, saj sodeluje v postopku pridobivanja delovnih dovoljenj. Na svoji spletni strani ima info točko za tujce, kar je dodatna aktivnost za zaposlovanje tujcev v sklopu izvajanje politike zaposlovanja tujcev. Zagotovo pa lahko največ naredimo Slovenci, da tujce sprejmemo med sebe in jim po potrebi olajšamo življenje v Sloveniji.

Izjemen premik bi bila ustanovitev direktorata za graditeljstvo

izzive z zagotavljanjem kapitalske ustreznosti zaradi spremenjenih regulativ bank in nekaj neuglednih medijskih eskalacij, ki so izjemno negativno vplivale na ugled. Vse omenjeno je zatorej potrebno spreminjati, začenši pri upoštevanju t.i. zlatega investicijskega pravila, ki omogoča ustrezno planiranje in trajnostno vlaganje v razvoj kadrov. Ne glede na vse pa je potrebno upoštevati tudi demografske značilnosti naše družbe na eni strani, kakor tudi dejstvo, da je gradbena panoga po produktivnosti na samem repu gospodarstva in da so potrebni izdatni napori v smeri digitalne transformacije podjetij v sled dviga dodane vrednosti. Slednja je ključna za omogočanje boljših delovnih pogojev in za povišanje atraktivnosti branže.

• Gradbeništvu moramo najprej povrniti zaslužen ugled v vseh javnostih. Panoga je izjemno privlačna tudi za mlade, vendar moramo slednjo na ustrezen način promovirati. In to vsi, država z ministrstvi, šole, fakultete in torej ne zgolj gradbena podjetja. Ključno pri tem je zavedanje, da je kadrovski proces tek na dolge proge in da v zelo kratkem obdobju stvari bistveno ni možno izboljšati. Izjemen premik bi lahko naredili tudi z ustanovitvijo t.i. direktorata za graditeljstvo, saj trenutno gradbena panoga kot ena izmed ključnih generatork bruto domačega proizvoda nima sogovornika v državi. S takšno potezo bi zagotovo lahko pridobili strokovno pomoč, predvsem pa strateške usmeritve za nadaljnji razvoj, ki ga tako nujno potrebujemo.

rok cajzek, GIc Gradnje d.o.o.

• Možnosti za izboljšanje je ogromno, saj v preteklih obdobjih nismo bili najbolj usklajeni, kakor tudi ne sistematični. Potrebujemo jasno strategijo in usmeritev, kaj od panoge želimo in pričakujemo. Prav tako smo imeli izjemno velika nihanja obsega del, številne

Tudi v našem podjetju nam kadrovskih izzivov nikoli ne zmanjka, sploh pa je v času povečanega obsega del še težje pridobiti in navdušiti nove kadre za delo v gradbeni panogi. Ne glede na vse pa zvesto sledimo strateškemu planu kadrovanja, ki deluje na več nivojih. Znotraj podjetja nudimo odlične pogoje dela, ustvarjamo korektno in stimulativno okolje, sodelavcem nudimo primerno plačilo, skrbimo za vseživljenjsko izobraževanje ter intenzivno vlagamo v posodobitve osnovnih sredstev in v orodja za digitalno transformacijo. Še več, podeljujemo kadrovske štipendije, imamo vpeljan mentorski program za mlade kadre in uvajamo senčenje ključnih kadrov. Poleg naštetega uvajamo povsem novo digitalno rešitev poimenovano digitalni delavec, ki bo sodelavcem omogočala enostaven pregled nad vsemi informacijami v podjetju, a tudi številne možnosti prezaposlitev znotraj podjetja in Skupine GIC, napredovanja in izobraževanj s samo nekaj kliki. S tem želimo dodatno vzpodbuditi sodelavce k soodločanju pri kreiranju delovnih mest prihodnosti. Na nivoju zunaj Skupine GIC pa se intenzivno povezujemo s številnimi osnovnimi, srednjimi

tehničnimi šolami in mnogimi fakultetami v širši regiji. Poleg tega smo aktivno vpeti v številnih združenjih, kjer delujemo vzajemno in s ciljem navduševati mlade kadre za gradbeni poklic.

srednješolsko izobraževanje potrebuje bolj fleksibilne oblike

v aktualno problematiko in z objavljanjem negativnih informacij le poglabljajo dvome o smiselnosti odločitve za gradbeniške kariere. Negativizma je v vseh segmentih preveč. Namesto tega bi veljalo izpostavljati dobre prakse uspešnih posameznikov in podjetij, pa tudi šol.

Interes dijakov

politiko. Pred leti so dobivali dijaki kadrovske štipendije v podjetjih, v katerih so opravljali prakso in so podjetja tako ne samo štipendirala dijake, pač pa hkrati gradila svojo kadrovsko bazo. Dijaki - bodoči zaposleni so s tem že med šolanjem gradili vezi in pripadnost.

arnold ledl, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, celje:

Glede na pomanjkanje vseh vrst kadrov v gradbeništvu je težko z enim zamahom rešiti dano situacijo. V preteklih (deset)letjih so številna dobra gradbena podjetja, ki so vodila kadrovsko politiko, propadla zaradi različnih vzrokov. Poleg izgube trga se je sesul tudi sistem vzgoje lastnih kadrov, ki je bil sestavljen iz šolskega in podjetniškega dela. Ne samo, da se je vpis v srednje in višje izobraževanje zmanjševal, ampak se je hkrati povečeval uvoz slabih ali nekvalificiranih delavcev. Začela se je erozija vseh z gradbeništvom povezanih poklicev. Na opozorila s strani šol in GZS ni bilo odziva, saj je prevladovala ekonomistična logika – s čim cenejšo delovno silo ustvariti čim večji kratkoročni profit. Zdaj se ta, očitno zgrešena strategija, če ji tako sploh lahko rečemo, vrača v obliki splošnega pomanjkanja tako vodstvenih kot izvajalskih kadrov.

Kratkoročnih rešitev ni. Vsi deležniki se bodo morali dokončno s tem sprijazniti in vložiti vsak svoj del v revitalizacijo te široke gospodarske dejavnosti. Znanju in delu je nujno povrniti vrednost in ugled in v končni fazi tudi finančno podstat.

Zanimanja za študij gradbeniških poklicev ni moč zaukazati. Srednje šole se zelo trudimo s približanjem poklicev na informativnih dnevih, dnevih odprtih vrat in tehničnih delavnicah, ki jih izvajamo v osnovnih šolah in pri nas v delavnicah. Kolikor se da, se pojavimo v medijih. Lansko leto je bila zelo odmevna oddaja PoPTV, v kateri so predstavili poklice, ki izginjajo. Mediji imajo velik vpliv. Zato menim, da se premalo vključujejo

Damjana Gruden, šolski center Novo mesto in Skupnost gradbenih šol Slovenije:

• Z vsemi pozitivnimi trendi, ki smo jim v slovenskem gradbeništvu priča v zadnjih vsaj petih letih, se posledično občutno povečuje tudi interes vpisa dijakov tako rekoč v vse izobraževalne programe na področju gradbeništva. Naraščanje zanimanja za gradbeništvo fakultete in gospodarstvo še ne morejo občutiti, ker je ta trend zaznati v srednjih šolah zadnjih nekaj let (2 – 3 leta).

V Sloveniji je pet srednjih gradbenih šol, v Kranju, Mariboru, Novem mestu, Celju in v Ljubljani, v Mariboru in Ljubljani pa se izvaja tudi izobraževalni program tehniške gimnazije. Pozitivni trendi vpisa v programe s področja gradbeništva so prav gotovo najbolj pogojeni s situacijo v gradbeni dejavnosti. Zato šole, vključno s fakultetami, upamo in verjamemo, da se bo gradbeništvo kot gospodarska dejavnost v Sloveniji v naslednjih letih in desetletjih razvijalo na način, da bodo gradbeniški poklici (zopet) perspektivni, spoštovani in želeni.

• Vse šole že vrsto let izvajamo promocijo poklicev po OŠ samostojno ali pa skupaj s podjetji, s katerimi sodelujemo v okviru praktičnega izobraževanja v delovnem procesu. Izobraževalne institucije že zdaj sprejemamo dijake iz drugih držav in jim omogočamo šolanje za poklic, ki ga izberejo. Pristopimo jim naproti, usmerjamo in pomagamo premagovati jezikovne vrzeli.

Delček v mozaiku rešitve bi zagotovo lahko dodala podjetja z usklajeno štipendijsko

Glede šolskega sistema bi pripomnila, da ga bomo morali čim prej temeljito dograditi in prevetriti. Ne pristajam na tezo, da bi morali spremeniti vse programske sklope. Veljalo pa bi razmisliti o bolj fleksibilnih oblikah srednješolskega izobraževanja z uvajanjem sodobnih vsebin in poudarkom na strokovnih vsebinah. Z vključevanjem v projekt Erasmus+ želimo dijake seznaniti s širšim evropskim prostorom in jih usposobiti za povezovanje domačega in tujega znanja. Sicer pa veliko delamo na spoštljivih medsebojnih odnosih ter timskemu delu, kar daje dijakom dobro popotnico, da se znajdejo v nepredvidljivem svetu. Svet, ki ga predajamo našim zanamcem, poudarja materialne vrednote, mi pa jim skušamo dodati predvsem človeško noto in to znajo ceniti.

Za pomanjkanje kadrov je najbolj krivo gradbeništvo samo

Gvido Jager, Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola, ljubljana:

• Za trenutno skoraj dramatično pomanjkanje kadra v gradbeništvo je v dobršni meri kriva gradbeniška dejavnost sama. Neslavni dogodki, ki so pred 12. do 15. leti gradbeniško dejavnost v Sloveniji sesuli v prah, so povzročili, da se je dejavnost v javnosti prikazovalo in opisovalo celo kot kriminalizirano. To je imelo dramatičen negativni vpliv na odločitve devetošolcev za izobraževanje v gradbeniških poklicih na vseh ravneh izobraževanja. Gradbena podjetja niti takrat niti danes o kadrih, ki jih sicer krvavo potrebujejo, ne razmišljajo dolgoročno, kaj šele v smislu naložbe (štipendiranje, vajeništvo). Kadre sicer potrebujejo danes, mogoče še jutri, kaj dosti več naprej pa kadrovski načrti gradbenih podjetij ne

za gradbeništvo se občutno povečuje

sežejo. Kljub temu, da je gradbeništvo v Sloveniji v času od 2008 do 2016 preživljalo hude eksistenčne čase, se, žal, zdi, da se iz te slabe izkušnje dejavnost ni kaj dosti naučila. V podkrepitev naj omenim le dve dejstvi: štipendijska politika gradbenih podjeti je zelo šibka, skoraj nezaznavna, nekoč zelo želena uvedba vajeništva v gradbeništvu (zidar, kamnosek) pa je popolnoma neizkoriščena. Vajencev - gradbenikov v Sloveniji praktično ni. Seveda je potrebno poudariti, da morajo biti promotor vajeništva gradbena podjetja sama in ne šole. Obrtna zbornica Slovenije je na tem segmentu premalo aktivna in premalo vzpodbudna.

»Črna luknja« gradbeniških kadrov se seveda ne bo tako hitro zapolnila. Proces razvoja gradbenih kadrov traja od 6 let za poklicne operativne gradbenike, do vsaj 15 let za inženirje, ki prevzemajo najzahtevnejše naloge v projektiranju in v operativi.

• Gradbena podjetja naj si oblikujejo dolgoročne kadrovske strategije, plače v gradbeništvu naj v Sloveniji ne bodo sinonim za minimalno plačo.

Kljub vsemu v zadnjih letih v Sloveniji beležimo izrazito pozitivne trende zanimanja mladih za gradbeniške poklice. Vpis v IP gradbeni tehnik se je v zadnjih treh letih, vsaj v Osrednji slovenski regiji, povečal za več kot 100 %, pozitivni trendi se kažejo tudi v drugih regijah. Zmeren porast vpisa je zaznati tudi na 3-letnih poklicnih programih. Nove generacije gradbenikov so torej na poti, potrebno jih je privabiti v podjetja, jim ponuditi vzpodbudna delovna okolja in s tem dejavnost gradbeništva v Sloveniji graditi dolgoročno.

• Slovenija oz. slovenska velika gradbena podjetja (Gradis, SCT, Gradbinec, Primorje ...) so že v 80-ih letih prejšnjega stoletja gradbeniške kadre pridobivala iz nekdanjih republih SFRJ. V Sloveniji je dolgo časa veljalo prepričanje, da je npr. Bosna neskončni vir (poceni) gradbene delovne sile. Kasneje se je izkazalo, da temu niti približno ni tako. V 90-tih je delovna sila prihajala iz vzhodnih evropskih držav (Bolgarija, Romunija, Poljska ...). Problemi s temi delavci so bili veliki, še malo kasneje se je »odprla« Ukrajina. Sedaj se gradbene delavce v Slovenijo »uvaža« celo iz Filipinov. To le dokazuje, da moramo v Sloveniji najprej zgraditi stabilno gradbeno gospodarsko panogo, vlagati v lastne kadre. Kvalitetne tuje delavce, ki jih bomo vedno potrebovali, pa pridobiti z urejenimi delovnimi razmerami in spodobnimi plačami. Plača gradbenega delavca je v sosednjem Gradcu tudi za 50 % višja od plače v Sloveniji, cena

gradnje pa se med državama praktično ne razlikuje. V Sloveniji se zelo pogosto dogajajo primeri, ko priučeni tuji gradbeni delavci pri nas opravijo t.i. NPK (nacionalna poklicna kvalifikacija), spričevalo pa nato na različne načine (preko agencij) uveljavijo za delo v tujini.

skrb za lastno tehnično inteligenco je skrb za razvoj

Ključni cilj je bila tudi predstavitev najsodobnejših digitalnih tehnologij, ki si v gradbeništvu vse hitreje utirajo pot in so za mlado generacijo vedno bolj privlačne. Problem deficitarnih poklicev, ki za hitro rastočo panogo gradbeništva predstavlja vedno večjo težavo, ni izziv samo za gospodarstvo, ampak tudi za pristojne državne organeod Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Centra RS za poklicno izobraževanje, Zavoda RS za šolstvo, Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu do Zavoda RS za zaposlovanje. Samo s skupnim sodelovanjem pri prenovi, predvsem pa s posodabljanjem izobraževalnih programov na področju gradbeništva lahko pričakujemo, da se bo zanimanje mladih za vse vrste gradbenih poklicev povečal.

mag. Gregor ficko, GZS – Zbornica gradbeništva in IGm:

• Zaradi pogroma nad panogo pred desetimi leti je interes za vpis na študij gradbeništva in tudi ostale poklice, povezane z gradbeništvom, popolnoma zamrl. Če smo še pred 30 leti imeli po 5 ali 6 razredov na tehničnih šolah ali po 200 vpisanih brucev v prvem letniku, je danes ta številka štirikrat manjša. V prihodnjih letih se bo upokojilo 2500 licenciranih gradbenih inženirjev, ki lahko izvajajo najzahtevnejše projekte, iz obeh gradbenih fakultet pa dobimo med 80 in 100 diplomantov na leto. To je eno tretjino tega, kar v Sloveniji potrebujemo. Kako bomo izvajali infrastrukturne projekte, ki jih potrebujemo? Brez inženirjev ne bo šlo. Skrb za lastno tehnično inteligenco bi morala biti ena od osnovnih paradigem države, ki da nekaj na sebe, na svoj razvoj.

Zato smo se že v lanskem letu na ZGIGM odločili, da v sklopu Mednarodnega sejma gradbeništva, energetike, komunale in obrti MEGRA, ki je potekal v Gornji Radgoni, organiziramo Izobraževalni dan v slovenskem gradbeništvu, na katerem smo mladim, ki so ta trenutek pred odločitvijo o svoji poklicni odločitvi, predstavili vse izobraževalne ustanove v Sloveniji, ki se ukvarjajo z gradbeništvom. Torej od srednjih, višjih, visokih šol in fakultet, obenem pa jih tudi seznanili z največjimi slovenskimi gradbenimi podjetji, s poklici v gradbeništvu ter možnostmi zaposlitve. Od gradbenega tehnika do licenciranega inženirja ter vseh gradbenih poklicev, od zidarja, kamnoseka, tesarja, železokrivca, keramičarja, itd.

Zadeve se počasi vendarle premikajo na bolje. Letos nas je še posebej razveselil podatek, da se je že v šolskem letu 2022/23 vpis v poklicne, srednje, višje strokovne in univerzitetne programe gradbeništva povečal med 2% in 3%. Vendar to ni dovolj. S trendom ozaveščanja in propagiranja izobraževanja za gradbeništvo moramo nadaljevati. Ne eno leto, pač pa desetletje, če se želimo približati trendom, ki smo jih beležili v 80-tih ali 90tih letih prejšnjega stoletja.

• Ključna bo digitalizacija gradbeništva na vseh področjih, od gradbene projektive, gradbene operative oziroma gradbenih podjetij, do upravljavcev in vzdrževalcev gradbenih objektov. Digitalni procesi so namreč nekaj, kar mlade generacije izredno privlači na različnih področjih in v gradbeništvu smo žal najbolj zaostajali. Vsi štirje procesi pri življenjski dobi projekta od rojstva do porušitve bodo morali biti digitalizirani. Najdlje smo prišli pri gradbeni projektivi. Zaradi prehoda s CAD na BIM tehnologijo se je večina projektantskih birojev s to tehnologijo zelo hitro spopadla in jo danes že v glavnem obvladuje. Na tem področju smo praktično enakovredni najrazvitejšim evropskim državam. Na področju gradbene operative so največja gradbena podjetja prav tako že začela izvajati procese digitalizacije od vodenja gradbenih procesov na gradbišču, proizvodnje posameznih obratov do upravljanja z gradbeno mehanizacijo, sinhronizacijo vseh projektov oziroma vseh aktivnosti na gradbišču. Ta proces teče, a niti približno še ni v fazi, kot je recimo v gradbeni projektivi, a takšno raven razpona imajo tudi druge evropske države. Tukaj je Azija še daleč pred vsemi, zlasti Južna Koreja, Japonska in Kitajska. V Evropi ta trenutek poteka ogromno projektov na področju digitalizacije, tudi naša zbornica sodeluje pri zelo velikem številu. Več na www.zelenaslovenija.si

V Sloveniji oskrbujejo več kot dva tisoč plinohramov

»Prevozniki bodo z novo platformo pridobili pripomoček, ki bo postal nepogrešljiv del njihovega vsakdana na poti. V njej bodo prevozniki lahko videli najkrajšo pot do cilja, prilagojeno na razmere na cestah, tudi prometne nesreče. Prav tako bodo videli podatek, koliko goriva so iztočili in kam gredo naprej,« pojasnjuje prednosti digitalizacije oskrbovalne verige Oil&GasE2E mag. Rok Cizej, izvršni direktor logistike v družbi Petrol. Tako bodo prihranili 70 tisoč litrov goriva in za 10 % zmanjšali emisije, zato pa bodo največ pridobili zaposleni. Projekt bodo izvedli skupaj s podjetjem Smart Cargo in Špica. Del sredstev so pridobili iz Načrta za okrevanja in odpornost. Vrednost projekta je 7,4 milijona evrov.

• Zakaj ste se odločili za projekt Oil&Gase2e? ali predvsem zaradi zahteve po učinkovitejši rabi energije, zaradi zmanjšanja tGp plinov, ki jih povzroča promet, zaradi znižanja stroškov, zaradi kupcev goriv, drugih vzrokov? Kaj so pokazale analize pred odločitvijo za projekt? V družbi Petrol si že dlje časa prizadevamo za digitalizacijo lastnih procesov. K temu nas še dodatno zavezuje sprejeta strategija do leta 2025, s katero želimo postati integriran partner v energetski tranziciji z odlično uporabniško izkušnjo. S projektom Digitalizacija oskrbovalne verige Oil&Gas, ki ima svoje začetke že v lanskem maju, bomo odgovorili na več izzivov. Poleg digitalizacije bomo s projektom dosegli kar trojni vidik

trajnosti: okoljski vidik, saj tovornjaki ne bodo stali v zastojih, socialni vidik, saj bomo zaposlene opremili z novimi znanji ter jih opolnomočili za vlogo nadzornika in ne več operaterja, ter ekonomski vidik, saj bomo s preobrazbo znižali lastne stroške. In to so tudi glavni dejavniki, zakaj smo se odločili za preobrazbo Petrolove logistike.

• Kaj bo zajela vaša logistična platforma? Nova logistična platforma, ki nastaja skupaj s konzorcijskima partnerjema SmartCargo in Špica, bo v prvi vrsti poskrbela za temeljito avtomatizacijo logističnih procesov. Z vpeljavo nove platforme bomo zlasti razbremenili naše zaposlene, katerim je tudi primarno namenjena aplikacija, in sicer na področju organizacije prevozov, obveščanja

vseh akterjev, kreiranja in distribucije vseh zalednih in transportnih dokumentov. Ena ključnih funkcionalnosti nove platforme bo avtomatsko generiranje voznih redov za distribucijo energentov, kar bo vplivalo na prihranek časa zaposlenih in njihovo učinkovitost, povečalo transparentnost, omogočilo brezpapirno poslovanje in zmanjšalo emisije. Končni produkt bo omogočal predvidevanje dostav, vizualizacije zalog energentov in dostavnih poti, kreacijo napovedi in obračunov dostav, samodejne korekcije dostav z možnostjo dopolnitve in vpogled v tekoče ter zgodovinske podatke.

• Kateri del upravljanja logističnih procesov je najbolj zahteval drugačne rešitve in zakaj? Kaj pomeni za upravljanje vaših cistern in

m ag. rok cizej, izvršni direktor logistike v družbi Petrol

zanimivo

plinohramov, koliko jih morate oskrbeti? Kaj daje rešitev oz. aplikacija vaših partnerjev podjetij Smartcargo in špica?

Celotna Petrolova logistika se sooča z dinamičnimi razmerami, kar pomeni, da vsi segmenti potrebujejo nadgradnjo tehnoloških rešitev, s katerimi bomo lahko tudi v prihodnje zagotavljali ustrezen nivo oskrbe Petrolovih prodajnih mest in naših kupcev. Trenutno v Sloveniji oskrbujemo 318 prodajnih mest, dodatno pa se s kurilnim oljem mesečno oskrbimo tudi več tisoč strank ter oskrbujemo več kot dva tisoč plinohramov. SmartCargo bo za Petrol razvil novo logistično platformo, Špica pa bo razvila mobilno aplikacijo. Obe novi tehnološki rešitvi bosta družbi Petrol prinesli digitalizirane in avtomatizirane logistične procese.

• Najbolj jo bodo najbrž veseli prevozniki, ki jim digitalizacija lahko najbolj racionalizira poti? Koliko kilometrov prevozov bo manj, koliko goriva manj in kaj to pomeni za manj izpustov?

Prevozniki bodo z novo platformo pridobili pripomoček, ki bo postal nepogrešljiv del njihovega vsakdana na poti. V njej bodo prevozniki lahko videli najkrajšo pot do cilja, prilagojeno na razmere na cestah, tudi prometne nesreče. Prav tako bodo videli podatek, koliko goriva so iztočili do sedaj in kam gredo naprej. Platforma bo delovala brez internetne povezave, kar pomeni, da jo bodo lahko uporabljali kjer koli in kadar koli. Z digitalno preobrazbo logistike bo prevoženih kar 121 tisoč kilometrov manj na leto, kar predstavlja okoli 70 tisoč litrov goriva. S tem ocenjujemo, da bi lahko na leto prihranili kar 129 tisoč kilogramov CO₂, kar predstavlja približno 10 odstotkov manj emisij.

• Kako bo logistični sistem urejal vozne rede za distribucijo energentov in kaj avtomatska regulacija pomeni za prihranek časa zaposlenih?

Novi logistični sistem bo omogočil razbremenitev zaposlenih na področju organizacije oziroma planiranja prevozov. Zaposleni bodo lahko tako več časa posvetili nadzornim funkcijam in aktivnostim, ki bodo ustvarjale še večjo dodatno vrednost.

• ali boste aplikacijo uporabili tudi za prevoze drugega blaga, ki ga prodajate v poslovalnicah?

Inovativne tehnološke rešitve, ki jih bomo razvili skupaj s partnerji, bodo seveda odlična osnova za nadaljnjo posodabljanje Petrolovih poslovnih procesov tudi na področju ostalih energentov in blaga. Glede na potencial pa si želimo njihovo implementacijo izvesti tudi na ostalih trgih skupine Petrol.

• V čem je posebnost unikatne mobilne aplikacije, ki jo je pripravila družba špica, in kaj pomeni rešitev za povezavo cistern za dobavo utekočinjenega naftnega plina? Družba Špica d.o.o. za Petrol razvija unikatno mobilno aplikacijo kot rešitev za povezavo cistern za dobavo utekočinjenega naftnega plina s Petrolovim logističnim sistemom, ki bo postal nepogrešljiv pripomoček pri točenju energenta in pri pridobivanju podatkov o točenju. Uporaba aplikacije bo uporabnikom omogočila digitalizirano prodajo, boljšo sledljivost in nadzor nad dostavami energentov po Sloveniji ter izboljšano uporabniško izkušnjo.

• Koliko bo stal projekt, kako ga boste sfinancirali in kdaj ga boste uvedli?

Celotna vrednost projekta znaša 7,4 milijone evrov. Od tega bo 6,1 milijona evrov prispevala družba Petrol, preostali del pa SmartCargo d.o.o. in Špica d.o.o.. Iz naslova nepovratnih sredstev v okviru Načrta za okrevanje in odpornost smo konzorcijski partnerji skupaj prejeli 1,457 milijonov evrov. Prvi testni zagon sistema načrtujemo septembra letos, sledijo meseci testiranja, zaključek projekta pa bo marca 2024.

• ali digitalizacija pomeni zmanjšanje števila zaposlenih? Čeprav ima digitalizacija vpliv na število zaposlenih, s tovrstno preobrazbo do tega efekta v naši družbi ne bo prišlo. S projektom se bo vloga zaposlenih kot operaterjev spremenila v vlogo nadzornikov. Ob zavedanju, da imajo naši zaposleni veliko znanja in izkušenj, bodo ti ves čas vpeti v proces nastajanja rešitev, ob lansiranju rešitev pa bomo zanje organizirali še izobraževanje ter jih tako opolnomočili z vsemi potrebnimi znanji.

• če primerjate projekt digitalizacije procesov v vaši logistični verigi v primeri s prakso v tujini, v čem je vaša konkurenčna prednost? Tovrstni projekt je edinstven v tem, da gre za unikatno tehnološko rešitev, kjer smo s konzorcijskimi partnerji kot izhodišče vzeli obstoječe Petrolove logistične procese. Tako bomo na koncu prišli do platforme in aplikacije, ki bosta v celoti prilagojene potrebam Petrola.

• ali regulacija cen naftnih derivatov zapleta logistiko?

Regulacija cen ima velik vpliv na prodajo. Predvsem zaradi nizkih reguliranih cen v primerjavi s tržnimi ter v primerjavi s cenami v okoliških državah je Petrol lani zabeležil rekordno prodajo količin naftnih derivatov. To posledično pomeni večjo obremenitev za logistiko, in sicer pri transportu naftnih derivatov iz naših skladišč do prodajnih mest.

prIpraVlJa Se preNOVa NepN

Države članice EU so dolžne spremljati izvajanje NEPN in vsaki dve leti o tem poročati Evropski komisiji. Slovenija je dolžna v marcu 2023 predložiti tako imenovano Celovito nacionalno energetsko in podnebno poročilo (NEPP). Priprava poteka.

Poleti 2022 je bilo skladno s sklepom Odbora Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor pripravljeno Poročilo o stanju izvajanja NEPN v Sloveniji. Poročilo je upoštevalo zadnje razpoložljive podatke in ocene (predvsem za leto 2020) in na kratko podalo ključne ugotovitve po posameznih razsežnostih energetske unije, tj. glede: a) ciljev, b) zadnjega stanja ter c) ocene izvajanja. Poročilu je bil priložen seznam ukrepov iz NEPN z informacijo o izvajanju posameznih ukrepov. Sprejela ga je Vlada RS in ga posredovala Državnemu zboru v seznanitev. Poročilo o izvajanju NEPN je dostopno na spletni strani NEPN. Jeseni 2022 je bila pripravljena Evalvacija priprave Poročila o izvajanju NEPN.

Vse informacije o procesu posodobitve NEPN so na voljo na spletni platformi »Nacionalni energetski in podnebni načrt«.

lOGIStIčNI KONGreS preDVSem O ZeleNI traNSfOrmacIJI

V letu 2023 Logistični kongres obeležuje 10. obletnico svojega obstoja, dogodek pa bo od 5. do 7. aprila 2023 v Portorožu.

Rdeča nit kongresa sta že vrsto let avtomatizacija in robotizacija v logistiki, proizvodni logistiki in transportu, tokrat pa največji poudarek daje zeleni transformaciji, ki je veliko več kot zgolj menjava energentov. V programu so med drugim naslednje teme: Gospodarska situacija na področju logistike v Nemčiji in EU, Omrežje FENIX, Distribucijska mreža za prihodnost, Platforma za digitalno identiteto – vrednost skozi proces embalaže, Večkanalni distribucijski center, Pot do ničle – pametno na poti k celovitemu zmanjšanju ogljičnega odtisa, Zmanjšanje ogljičnega odtisa kot stranski produkt digitalizacije in optimizacije last – mile transporta in druge. Organizator konference je Slovensko logistično združenje.

dm potrošniku omogoča, da se zavestno odloči za trajnostne izdelke

Trgovci se zavedajo dejstva, da so potrošniki vse bolj trajnostno ozaveščeni in iščejo izdelke, ki sledijo vidikom trajnostnega razvoja. To opažajo tudi v podjetju dm drogerie markt, kjer na svojih policah ponujajo približno 1.800 izdelkov z enotno označenimi zelenimi oznakami, s pomočjo katerih lahko potrošniki hitro prepoznajo okolju prijazne izdelke. Njihova blagovna znamka Pro Climate pa ni le podnebno nevtralna, temveč tudi okoljsko nevtralna. V trajnostne aktivnosti redno vključujejo zaposlene in trajnostna znanja vključujejo v izobraževanje drogeristov. Kot pravi Špela Pirc, članica delovne skupine Trajnostni razvoj, lahko drogeristi tako »prispevajo k večji ozaveščenosti naših kupcev in tako posledično vplivajo na njihove nakupne navade, da postajajo vedno bolj trajnostne«. Letos si bodo prizadevali ohraniti pionirsko vlogo v maloprodaji na področju trajnostnosti, začeli bodo s postopkom uvedbe mednarodnega standarda upravljanja z energijo ISO 50001, še več poslovalnic pa bodo opremili s polnilnicami za detergente.

• podjetje dm je eden največjih drogeristov v srednji in vzhodni evropi. Deluje v 14 evropskih državah z več kot 3.800 prodajalnami in več kot 66.000 zaposlenimi. V Sloveniji ste prisotni v več kot 100 prodajalnah in imate skupaj več kot 850 zaposlenih. Kako je trajnostnost strateško vpeta v krovno podjetje dm in katere so ključne strateške usmeritve? Podjetje dm pojem odgovornosti razume v širšem smislu. To je opazno pri zasnovi našega prodajnega programa, različnih ukrepih na področju okolja in virov, družbeni odgovornosti, prav tako pri ravnanju z zaposlenimi. Pri dm-u verjamemo, da vsak posameznik šteje oziroma smo močni samo skupaj in to je ključ do trajnostnega ravnanja. Želimo prispevati k prihodnosti, v kateri je vredno živeti. Trajnostno delovanje

V središču delovanja v dm-u je vedno človek, ključne strateške usmeritve na področju trajnostne prihodnosti pa so ravnanje po načelu »skupaj drug za drugega«, ravnanje v skladu z naravo ter ravnanje za razvoj in napredek.

se ustvari, če je vsak posameznik pripravljen sprejeti različne poglede, vzgibe, prevzeti odgovornost in uresničiti zamisli, in sicer v ekološkem, družbenem, kulturnem in gospodarskem smislu. Zato smo razvili svojo vetrnico trajnosti. Prikazuje medsebojno povezanost in medsebojno učinkovanje vseh elementov. Namenjena je usmerjanju in nam pomaga, da si pri sprejemanju pomembnih odločitev predstavljamo razsežnosti in jih vključimo v proces odločanja.

V središču našega delovanja je vedno človek, naše ključne strateške usmeritve na področju trajnostne prihodnosti pa so ravnanje po načelu »skupaj drug za drugega«, ravnanje v skladu z naravo ter ravnanje za razvoj in napredek.

• trajnostnost je vpeta tudi v izdelke, ki jih ponujate. V vaše lastne blagovne znamke in ostale ponudbe vključujete okolju prijaznejše izdelke in blagovne znamke, ki potrošnikom omogočajo, da se odločajo za trajnostne nakupe. Na katere elemente trajnostnosti se pri tem osredotočate in kakšne so zahteve potrošnikov?

Res je. V našem interesu je, da z okoljem ravnamo odgovorno in čim bolj skrbno. Kajti družba, v kateri živimo, je lahko trajnostna le, če nam jo uspe ponovno uskladiti z naravo. S svojo ponudbo strankam omogočamo, da se zavestno odločijo za trajnostne in naravne izdelke. Poseben poudarek dajemo dm znamkam, vendar smo tudi pri izdelkih svojih poslovnih partnerjev pozorni na trajnostne poslovne prakse in varstvo okolja. Da

ta NJ a pa NGerl

šPElA PIRC TrAJNOsTNI rAZVOJ V mALOprODAJI

Ravnanje po načelu »skupaj drug za drugega« Ravnanje v skladu z naravo

Ravnanje za razvoj in napredek

bi potrošnikom olajšali prepoznavanje okolju prijaznih izdelkov, smo skupaj s priznanimi inštitucijami in nevladnimi organizacijami razvili pomoč pri krmarjenju po številnih oznakah, in sicer t. i. zelene oznake. Na naših policah je strankam trenutno na voljo približno 1.800 izdelkov s to oznako. Informacije o tem, kateri so kriteriji za pridobitev zelene oznake, bralci lahko preberejo na dm.si.

• med temi je tudi simbol trajnostne deteljice.

Tako je. Od leta 2009 na dm izdelkih med drugim najdemo simbol trajnostne deteljice, ki strankam na prvi pogled pove, kaj je na izdelku ali njegovi embalaži ekološkega. Za dm izdelke so značilni še drugi trajnostni vidiki, kot so kratke transportne poti. Kar 90 odstotkov izdelkov dm znamk prihaja iz Srednje Evrope, največ iz Nemčije ali Švice. Na ta način zagotavljamo delovna mesta, krajšamo prevozne poti in posledično zmanjšujemo emisije CO₂. Potem sta tu še oznaki brez testiranja na živalih, kar pomeni, da izdelki dm znamk niso testirani na živalih, in brez mikroplastike, saj so od leta 2014 vsi izdelki dm znamk brez mikroplastike.

Na področju živil imamo znamko dmBio, ki vsebuje izdelke iz kontrolirane ekološke pridelave. Danes šteje okoli 2.000 ekoloških izdelkov. Ko je podjetje dm Slovenija pred 30 leti začelo poslovati, je bilo med prvimi trgovci s ponudbo bio živil. Vse od takrat postavljamo vedno nova merila za zdravju in okolju prijazno ponudbo hrane.

• Kaj pa upoštevate pri izbiri dobaviteljev?

Pri iskanju in novih vključitvah izdelkov različnih dobaviteljev v naš prodajni program je pomemben dejavnik trajnostna naravnanost znamke oziroma izdelkov. Enako velja tudi za lastno blagovno znamko, kjer je temelj nabavne politike in strategije trajnost. Glede na to, da je dm kot koncern trajnostno naravnan in je po tem poznan tudi v vseh državah, kjer je prisoten, je tudi v Sloveniji to ena od ključnih prednosti, zaradi katere se potrošniki vračajo k nam.

• Korake delate tudi na področju embalaže. Kako snujete in izbirate embalažne rešitve? Poudarek dajemo okolju prijazni embalaži. Pri izbiri embalaže je na prvem mestu zaščita izdelka. Hkrati nenehno preizkušamo perspektivne materiale in ukrepe, da bi bila embalaža dm znamk še bolj trajnostna. Poudarek dajemo sestavi embalaže, pri čemer je vedno večji delež iz recikliranih materialov. Ves čas optimiziramo tudi količino embalažnega materiala, seveda pri izdelkih, kjer je to mogoče, kot je npr. pakiranje tekočega mila kot polnila.

• Kako pa ravnate z odpadno embalažo? Trenutno smo v procesu vzpostavitve centralnega nadzora in lokacij za odlaganje odpadne embalaže. Prav tako vodimo evidenco o vrstah in količini nastale odpadne embalaže v podjetju ter se posledično trudimo zmanjšati količino odpadne embalaže. Skrbimo za to, da odprodamo vso nastalo odpadno embalažo, in sicer odpadni papir in karton, odpadno prozorno in barvno folijo ter odpadno železo in kovine. V letu 2022 smo tako na primer odprodali več kot 500 ton kartona in več kot 20 ton prozorne folije. Seveda pa nam je nadvse pomembno tudi, da je celoten tok naše embalaže, od oddaje do predelave, transparenten.

• ena vaših trajnostnih blagovnih podznamk je pro climate, pod katero prodajate okoljsko nevtralne izdelke. Na čem temelji njihova okoljska nevtralnost oziroma kako jo dosegate?

Tako je, dm je razvil izdelke, ki niso le podnebno nevtralni, temveč so okoljsko

nevtralni. To pomeni izravnavo z izboljšanjem površin v petih okoljskih kategorijah. To so podnebne spremembe, evtrofikacija, zakisovanje, fotokemični smog, razgradnja ozonskega plašča. Z znanstveno podporo Tehniške univerze v Berlinu smo ovrednotili vse faze proizvodnje določenega izdelka, optimizirali proizvodne korake in tako v največji možni meri zmanjšali vplive na okolje. Okoljsko nevtralni so izdelki podznamke Pro Climate, saj so proizvedeni z najmanjšim možnim ekološkim odtisom. Pet neizogibnih vplivov na okolje pa izravnamo, in sicer tako, da s procesom izravnave okolju vrnemo tisto, kar mu je bilo med proizvodnjo izdelka odvzeto. Izravnava poteka s projekti pogozdovanja in renaturacije. Trenutno na območjih v Nemčiji, predvsem tistih površin, ki so degradirane zaradi posledic rudarjenja in industrije. Vplivi na okolje, ki jih s projekti pogozdovanja in renaturacije izravnamo, so evtrofikacija, zakisovanje tal, fotokemični smog in tanjšanje ozonskega plašča.

špela pirc, članica delovne skupine Trajnostni razvoj

Kratko, zanimivo

meGra 2023 O SODObNI IN ZeleNI GraDNJI

Na 32. Mednarodnem sejmu gradbeništva, energetike, komunale, obrti in trajnostnih tehnologij so predstavili najnovejše možnosti za sodobne, zelene novogradnje za obnovo stavb in urejanje okolice. Poudarjeno je bilo, kako povečati izrabo obnovljivih virov energije in energetsko varčevanje, kako graditi in posodabljati infrastrukturo, poslovne objekte in domove. Program je bil namenjen tudi investitorjem ter mladim na slovenskem dnevu gradbeništva. Sejem je odprla ministrica Alenka Bratušek.

SlOVeNIJa

Slovenija naj bi do konca leta 2026 iz Bruslja dobila 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil. Vendar pa se pri črpanju sredstev na osnovi nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je pripravila prejšnja vlada in je bilo nanj veliko kritičnih pripomb, zatika. Ena med njimi se je nanašala na podatek, da je bilo za investicije v vodovod in kanalizacijo predvidenih 108 milijonov evrov, za ukrep digitalne transformacije gospodarstva pa dobrih 56 milijonov.

Slovenija je doslej prejela le 231 milijonov kot predplačilo, lani oktobra pa je poslala v Bruselj zahtevek za prvi obrok nepovratnih sredstev v višini 50 milijonov evrov.

Črpanje je odvisno od nekaterih zahtev, ki jih je treba izpolniti (zakon o debirokratizaciji in zakon o dolgotrajni oskrbi), a se to ni zgodilo pod prejšnjo vlado, po volitvah pa je nova vlada napovedala določene ukrepe in usklajevanje z EK. Pri črpanju sredstev je uspešna Hrvaška, predvsem pa Italija in Španija.

prOGram Za VečJO letalSKO pOVeZlJIVOSt SlOVeNIJe

Slovenija želi več letalskih linij za destinacije, ki so za gospodarstvo in državo ključne. Zato je vlada sprejela Program za večjo letalsko povezljivost. Državno pomoč bo podelila prevoznikom, ki letijo do Dunaja, Bruslja, Kopenhagna, Aten, Helsinkov, Madrida, Amsterdama, Prage, Berlina in Skopja. Še vedno živi tudi ideja o ustanovitvi lastnega letalskega prevoznika.

• trajnostna prizadevanja širite tudi med zaposlene in jih spodbujate k vsakodnevnim odločitvam, ki prispevajo k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje. aktivirali ste jih v okviru internega projekta trajnostni izzivi, s čimer ste zaposlene spodbujali k majhnim vsakodnevnim spremembam za bolj trajnostno prihodnost. Kakšni so bili rezultati projekta oziroma kaj ste s projektom dosegli? Zavedamo se odgovornosti, ki jo imamo do okolja. Zato želimo med sodelavci zbuditi zavedanje, kako pomemben je vsak posameznik, mislim na njegove vsakodnevne odločitve pri skrbi za naš planet. Prav zato neprestano motiviramo vse sodelavce, da bi zavestno in aktivno začeli delati (majhne) trajnostne spremembe v svojem življenju in tako doprinesli k boljšemu jutri. S tem namenom smo v delovni skupini Trajnostni razvoj za vse zaposlene pripravili pilotni projekt Trajnostni izzivi. Cilj trajnostnih izzivov je bil, da sodelavcem pokažemo, kako lahko na različne načine in z majhnimi spremembami vsi skupaj pripomoremo k bolj trajnostni prihodnosti, v kateri je vredno živeti. Uspelo nam je doseči vse zastavljene cilje, in sicer da k sodelovanju privabimo vsaj 10 % zaposlenih, da k sodelovanju privabimo vsaj 50 % oddelkov in da vsaj 50 % sodelujočih nadaljuje s trajnostnimi praksami. Nadvse pomembno nam je bilo, da se sodelavci v čim večjem številu udeležijo izzivov in so proaktivni, predvsem pa, da jim pokažemo, kako lahko tudi na zabaven način skupaj spreminjamo svoj način življenja. Sodeč po odzivu sodelavcev nam je to zagotovo uspelo.

• Kako zaposlene še spodbujate k odgovornemu ravnanju do družbe in okolja? Verjamemo, da vsak posameznik šteje oziroma da smo samo skupaj močni. Bolj ko sodelavci pri svojem delu upoštevajo trajnost, večji je učinek. Za nas je pomembno, da se zavedamo svoje vloge pri tem, saj dober zgled posnema veliko ljudi. Prav zato s sodelavci prek različnih kanalov neprestano komuniciramo trajnostne vsebine ter tako skrbimo za nadgrajevanje znanj pri svojih zaposlenih in njihov poklicni razvoj, in sicer prek interne revije, spletne platforme z najrazličnejšimi učnimi vsebinami, internega komunikacijskega sistema in ne nazadnje prek različnih projektov, ki sodelavce spodbujajo k proaktivnosti na področju trajnosti.

• Zaposlenim omogočate tudi redno izpopolnjevanje in nadgrajevanje znanja za uspešno opravljanje dela drogerista. V letu 2021 je drogerist prejel status nacionalne poklicne kvalifikacije. Za kakšna strokovna znanja gre in kako lahko drogerist prispeva k trajnostnim nakupnim odločitvam potrošnikov? V dm-u smo kot prvi v Sloveniji oblikovali

drogerijsko izobraževanje, ki ga izvajamo v sklopu internega programa dm akademija. Sodelavci med izobraževanjem pridobijo različna znanja, veščine in kompetence za potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije drogerist/drogeristka. Program dm akademija poleg poznavanja prodajnih programov v drogeriji obsega tudi znanja s področja botanike, kemije, zdravja in prehrane, zdravil in kemikalij, lepote in nege. Poleg tega se osredotoča tudi na poglobljeno razumevanje potreb naših strank in razvoj kompetenc na področju prodaje, marketinga in komuniciranja, organizacije, kadrov in nekaterih ekonomskih znanj. Poudarek je seveda tudi na trajnostnih načinih pridelave različnih sestavin in trajnostno formuliranih izdelkih z okolju prijazno embalažo. Tako udeleženci spoznajo lastnosti in prednosti trajnostnih izdelkov, ki jih povezujejo s splošnimi drogerijskimi nasveti, s čimer prispevajo k večji ozaveščenosti naših kupcev in tako posledično vplivajo na njihove nakupne navade, da postajajo vedno bolj trajnostne.

• Katerim trajnostnim ciljem boste sledili v letu 2023?

V letu 2023 si še naprej želimo imeti pionirsko vlogo v maloprodaji na področju trajnostnosti. S tem v mislih bomo zavestno dajali vedno večji poudarek zastavljenim trajnostnim ciljem, pri čemer najbolj izstopajo zmanjševanje vpliva na okolje z nadaljnjim razvojem trajnostne embalaže in sestave izdelkov dm znamk, spodbujanje trajnostnih navad pri zaposlenih, večanje ponudbe trajnostnih izdelkov in posledično ozaveščanje kupcev o pomembnosti bolj trajnostnega načina življenja.

Letos bomo med drugim začeli s postopkom uvedbe mednarodnega standarda upravljanja z energijo ISO 50001, ki zagotavlja načrtno povečevanje energetske učinkovitosti, učinkovito upravljanje potencialnih prihrankov s tega področja in izvajanje ustreznih ukrepov na področju upravljanja z energijo. V večje število naših poslovalnic bomo namestili tudi stiskalnice za karton in folijo, ki zaposlenim v prodaji pomagajo optimizirati ločevanje in odstranjevanje odpadne embalaže, tj. prozorne in barvne folije ter karton, ki se vrne v naše skladišče in nato odproda. Ker se kot trgovec zavedamo vpliva plastike in plastične embalaže na okolje, bomo v tem poslovnem letu še več poslovalnic opremili s polnilnico za detergente, ki jo trenutno stranke lahko najdejo v dm prodajalni na Rudniku (Jurčkova cesta 224, Ljubljana). Tako bomo strankam omogočili, da skupaj z nami zmanjšajo količino odpadne embalaže v okolju.

SlabO črpa SreDStVa IZ mehaNIZma Za OKreVaNJe IN ODpOrNOSt

V plasteh desetletij se skriva bogastvo izkušenj. Iz njih rastejo prave rešitve. Za vas in okolje.

Sedemdeset let izkušenj, znanje in sodobna tehnologija botrujejo učinkovitim rešitvam, ki nas uvrščajo med vodilna podjetja na področju ravnanja z odpadki. Zagotovite si najboljši servis ravnanja z odpadki in stopite na pot krožnega gospodarstva z odgovornim, izkušenim in zanesljivim partnerjem!

Promocija