Gospodarjenje z odpadki by Fit media d.o.o.

Zbirka Zelena Slovenija dr. JANI ZORE

Gospodarjenje z odpadki uÄ?benik za modul GOPODARJENJE Z ODPADKI v programu Okoljevarstveni tehnik

Zbirka Zelena Slovenija dr. JANI ZORE

Gospodarjenje z odpadki UČBENIK ZA MODUL OKOLJEVARSTVENI TEHNIK/ GOSPODARJENJE Z ODPADKI

Fit media 2015 Gospodarjenje z odpadki 1

kazalO 1 UVOd 2 Viri nastanka in Vrste OdpadkOV 2.1 Definicije in nastanek trdnih odpadkov 2.2 Vrste trdnih odpadkov 2.3 Viri nastanka 2.4 Klasifikacija odpadkov 3 lastnOsti OdpadkOV in UGOtaVljanje lastnOsti 3.1 Lastnosti 3.2 Preizkusne in analitične metode za ugotavljanje lastnosti odpadkov 3.3 Ravnanje z nevarnimi odpadki 4 zBiranje in transpOrt OdpadkOV 4.1 Zbiranje odpadkov 4.2 Transport odpadkov 4.3 Najpogosteje uporabljeni načini zbiranja komunalnih odpadkov v Sloveniji 5 OBdelaVa in predelaVa OdpadkOV 5.1 Mehanska obdelava in predelava odpadkov 5.2 Biološka predelava odpadkov 5.3 Mehansko biološki postopki predelave in priprava sekundarnih goriv 5.4 Postopki kemične obdelave odpadkov 6 OdlaGanje OdpadkOV 6.1 Globinska odlagališča 6.2 Površinska odlagališča

2 Gospodarjenje z odpadki

…

5 9

…

23 23 27

…

… … … … … … … … … … …

30 45 45 50 55 61 61 73 86

101 … 105 … 110 … 110 …

6.3 Načrtovanje in gradnja odlagališč 6.4 Sprejem odpadkov na odlagališču 6.5 Vgrajevanje (odlaganje) odpadkov 6.6 Oprema na odlagališču 6.7 Obratovalni monitoring na odlagališču odpadkov 6.8 Organizacija odlagališča, dokumentacija in poročanje 6.9 Vplivi na okolje 6.10 Prekrivni sloj odlagališča 6.11 Sanacija neurejenih odlagališč 7 terMična OBdelaVa OdpadkOV 7.1 Sprejem in shranjevanje odpadkov 7.2 Doziranje odpadkov 7.3 Sistemi termične obdelave odpadkov 7.4 Sežig 7.5 Piroliza in uplinjanje odpadkov 7.6 Proizvodnja električne in toplotne energije 7.7 Čiščenje dimnih plinov 7.8 Pepel in žlindra 7.9 Procesno vodenje 8 načrtOVanje in zasnOVa celOVitiH kOnceptOV GOspOdarjenja z Odpadki 9 Oznake in OkrajŠaVe 10 slOVar 11 Viri in literatUra

… … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … …

111 114 115 116 117 119 120 123 125 133 135 135 136 136 141 143 145 151 152 155 159 161 162

Gospodarjenje z odpadki 3

4 Gospodarjenje z odpadki

UVOd

Odpadki so del našega vsakdana. Ustvarjamo jih doma, v vseh industrijskih dejavnostih, v kmetijstvu, infrastrukturi … So neizbežen stranski proizvod človeškega bivanja. Tako je gospodarjenje z njimi vedno bolj izpostavljeno področje. Kopičenje odpadkov in njegov vpliv na okolje sta tehnično enostavno rešljiva problema. Glede družbene sprejemljivosti in ekonomskih vidikov pa temu ni tako. Uporabljene tehnične rešitve pri odstranjevanju odpadkov same po sebi ne zadoščajo več. Zato v novejšem času načelo trajnostnega razvoja pri ravnanju z odpadki dobiva nove razsežnosti. To se odraža pri: –

zmanjševanju nastalih količin odpadkov na izvoru,

–

ponovni uporabi,

–

snovni izrabi (reciklaža, predelava),

–

energetski izrabi in

–

odstranjevanju čim manjših količin čim bolj inertnih odpadkov.

Tak pristop ima večkratne učinke. To pomeni, da s tovrstnim pristopom zmanjšamo porabo naravnih virov, varčujemo z energijo ter manj obremenjujemo okolje in prostor. Po uporabi in predelavi odpadkov preostankov ne odlagamo vsepovsod. S tem se v dejavnost nujno vključujejo družbeni in ekonomski kriteriji. Zato danes ravnanje z odpadki razumemo predvsem kot tehnično in tehnološko zasnovo postopkov za obvladovanje odpadkov. To se razlikuje od gospodarjenja z odpadki, ki poleg ravnanja z odpadki vključuje tudi elemente ekonomije, politike, zakonodaje, sodelovanje javnosti ter prostorske vidike razvoja. Razlikovanje pojmov gospodarjenje z odpadki in ravnanje z odpadki je torej na mestu. Pojem gospodarjenje v širšem pomenu zajema tudi ravnanje z odpadki. Hkrati pojem zajema še preprečevanje nastajanja odpadkov, zmanjševanje količin in škodljivih vplivov na okolje. Ob tem je

ravnanje z odpadki omejeno na fizične postopke od nastajanja odpadkov do končne odstranitve oziroma oskrbe (zbiranje, prevoz, začasno skladiščenje, predelava, odstranjevanje), vključno s kontrolo teh postopkov in okoljevarstvenimi ukrepi. V sklopu ravnanja z odpadki so postopki namenjeni uporabi odpadkov. Reciklaža za predelavo v surovine in izraba kurilne vrednosti odpadkov sta razumljeni kot predelava odpadkov. Odstranjevanje odpadkov pa je predvsem predelava z biološkimi, termičnimi, fizikalnimi postopki za odpadke, ki jih ni mogoče predelati. Učinkovito ravnanje z odpadki je ena od vidnejših nalog in velik izziv na področju varstva okolja. Zato ni presenetljivo, da je ravnanje z odpadki aktualno že več desetletij. Hitro naraščanje količin odpadkov, negativni vplivi na vse elemente okolja, porast okoljske zavesti širše javnosti so pospešili hitre spremembe na tem področju. Vse to se odslikava v političnih manifestih, v zakonodaji in razvoju tehnično-tehnoloških oziroma operativnih rešitev. Razmeroma hitro spreminjanje in nadgrajevanje strateških dokumentov, normativne ureditve in uvajanje novih tehnologij zahtevajo na eni strani spreminjajoče in prilagodljive celovite sisteme ravnanja z odpadki, na drugi strani pa poudarjajo zahtevnost in večplastnost problema.

Plastenke spadajo med odpadke, ki jih lahko večkrat recikliramo.

Zbrane neuporabne avtomobilske gume

Problem ravnanja z odpadki izhaja iz njihove narave, saj imajo odpadki zelo različne lastnosti in izvore. Večkrat terjajo natančne in prilagojene načine ravnanja. Zahtevnost se odraža tudi v sistemu, saj so postopki in načini ravnanja od izvora, preko zbiranja, predelave in obdelave do končnega odstranjevanja povezani v celoto in so soodvisni. Povezave in odnosi pa niso vedno in povsod določeni. Danes na področju ravnanja z odpadki spremljamo hiter razvoj sistemov ravnanja z odpadki in tehnologij zbiranja, predelave in odstranjevanja odpadkov. Povsod v svetu je v celotni Gospodarjenje z odpadki 5

Organizacija

Politika in zakonoda ja Sodelovanje javnosti

Ekonomija (stroški)

Gospodarjenje z odpadki

Ravnanje z odpadki Zbiranje in transport

Obdelava in predelava

Odstranjevanje

Skica 1.1: Ravnanje z odpadki je le sestavni del gospodarjenja z odpadki

verigi ravnanja ključni problem naraščanje količin odpadkov. Pri načelnih usmeritvah praviloma želimo doseči ravno izvore odpadkov z ločenim zajemom posameznih vrst odpadkov in z zmanjševanjem količin. Kljub obsežnim ukrepom je trend naraščanja še vedno izrazit, ukrepi pa dokaj neučinkoviti. Učinkovite sodobne tehnologije predelave in odstranjevanja odpadkov niso več zadostne. Zato se pozornost vse bolj usmerja na izvor in preprečitev nastajanja odpadkov. Na koncu verige ravnanja (»end of pipe«) se težišče prenaša na upravljanje s snovnimi tokovi.

Kovinski odpadki

6 Gospodarjenje z odpadki

Premik težišča problematike pri ravnanju z odpadki od konkretnih tehnično-tehnoloških do celovitih rešitev ter z vplivom političnih usmeritev se odraža tudi v skrajnih, splošnih in generičnih ciljih ravnanja z odpadki. To se približuje k nultim količinam odpadkov (tako imenovani »zero waste«), ki vsebujejo sočasno zmanjševanje količin odpadkov na izvoru in absolutno ponovno uporabo, snovno predelavo in reciklažo odpadkov. Vsekakor je to dolgoročno ustrezna usmeritev, ki pa ima svoje omejitve. Ni pričakovati, da odpadki ne bi nastajali. Hkrati s tem pa imajo tudi sodobne tehnologije predelave in recikliranja odpadkov svoje stranske produkte. Temu se tudi dolgoročno ne bo mogoče izogniti. Posamezni materiali so bolj ali manj primerni za proizvodnjo enakih ali novih izdelkov in imajo omejeno število ciklov predelave. Te objektivne zako-

nitosti in danosti je nujno upoštevati pri ravnanju z odpadki na vseh nivojih in časovnih horizontih. Potrebno pa je upoštevati tudi temeljne idejne usmeritve in cilje, ki bodo morda uresničljivi šele v prihodnosti. Odstranjevanje odpadkov je ena najpomembnejših komponent varstva okolja. Gre za zagotavljanje primernih pogojev bivanja in dela. Zaradi zahtev po sodobnem stanovanjskem in splošnem standardu prebivalstva postaja ustrezno odstranjevanje odpadkov eden od eksistenčnih pogojev za življenje v naseljih. Tudi razvoj naselij je nemogoč, če ne poskrbimo za svoje odpadke. Zato je njihovo odstranjevanje zaradi ekonomskih in drugih razlogov nepogrešljiv, celovit del vsakega gospodarstva. Velik del odpadkov se prične hitro razkrajati, povzroča neprijetne in včasih tudi škodljive učinke. Zato je ta dejavnost danes obsežna in prerašča okvire preprostih postopkov. Še do nedavnega je gospodarjenje z odpadki temeljilo na enostavnih postopkih in delovnih fazah s pretežno ročnim opravljanjem dela. Temu primerno pomanjkljivo strokovno usposobljen je bil tudi izvajalski kader. Za to dejavnost še posebej velja, da jo je mogoče visoko mehanizirati, avtomatizirati in procesno upravljati. To pomeni, da ta dejavnost oziroma storitev izredno ugodno vpliva na varnost, točnost, zanesljivost in kakovost obratovanja, upravljanja in vodenja. Prav za področje gospodarjenja s trdnimi

odpadki lahko trdimo, da predvsem v zadnjem času beležimo izredno hiter razvoj mehanizacije, avtomatizacije in procesnega vodenja. Tehnično visoko organizirana dejavnost pa seveda zahteva tudi ustrezno višje organizacijske oblike izvajanja dejavnosti z višjo strokovno izobrazbo izvajalcev in vodstva dejavnosti v primerjavi s tisto izpred nekaj let. Vse večji obseg in zahtevnost dela narekujeta temeljito načrtovanje, pripravo dela, operativno izvajanje ter kontrolo. Danes si zasnove organizacijske dejavnosti brez ustrezne procesne in sodobne tehnologije ni mogoče več zamisliti. Pomen gospodarjenja z odpadki z gospodarskim, tehničnim, tehnološkim in ne nazadnje tudi kulturnim napredkom narašča. Vidnejšo vlogo pa dobiva tudi z novejšo zakonodajo. Pri gospodarjenju z odpadki se pojavljata predvsem dva sklopa problemov, in sicer izpostavljamo: –– probleme, povezane s postopki zbiranja, transporta, obdelave, predelave in končne odprave odpadkov. Postopki morajo biti taki, da niso škodljivi za človeka, za živali in rastline. Tudi sicer ne smejo povzročati škodljivih ali kako drugače motečih vplivov na okolje; –– probleme prostora, kjer se odpadki na naraven, poltehničen ali tehnično kontroliran način odstranjujejo oziroma obdelujejo. Oba sklopa problemov zahtevata kompleksne rešitve, ki obsegajo: -

Preprečevanje nastanka odpadkov - redukcijo količin odpadkov na najmanjšo možno stopnjo.

Zajemanje vseh odpadkov na primeren način.

Pripravo odpadkov tako, da postanejo neškodljivi.

Vračanje odpadkov nazaj v uporabo.

Tehnično-tehnološke postopke za uporabo odpadkov v proizvodne namene ali za pridobivanje energije.

Primerno odlaganje neizbežnega ostanka – deponiranje.

S tehničnega vidika je ravnanje s trdnimi odpadki zaključen krožni tok, ki ga v grobem sestavljajo naslednji elementi: –– zbiranje, –– transport, –– obdelava in predelava ter –– odstranjevanje, ki vključujejo tudi pretovarjanje, sortiranje odpadkov in marketinške ter podobne dejavnosti. Komunalni odpadki imajo med odpadki posebno mesto zaradi različnih medijev, določenih lastnosti in razpršenosti vira nastanka. Zato je obravnava komunalnih odpadkov v nekaterih delih zahtevnejša v primerjavi z drugimi odpadki. Razumevanje in obvladovanje komunalnih odpadkov omogočata tudi prenos k problematiki drugih vrst odpadkov. Zato je v naslednjih poglavjih problematika obravnavana splošno, specifika komunalnih odpadkov pa je po potrebi izpostavljena tam, kjer je to nujno potrebno. Nekatere vrste odpadkov zaradi nastanka ali lastnosti zahtevajo posebno in prilagojeno ravnanje. Zaradi prostorske ali količinske omejenosti posebnih skupin odpadkov ali zaradi majhnega števila povzročiteljev ali imetnikov določenih vrst odpadkov so kratko obravnavani le nekateri od teh posebnih odpadkov. V nadaljevanju so podrobneje obravnavane posamezne faze ravnanja z odpadki, vidiki gospodarjenja po posameznih fazah pa so predstavljeni v obsegu, ki je nujen za razumevanje zahtevnosti in večplastnosti problematike.

Odpadna steklena embalaža

Uvodnemu poglavju, ki osvetljuje nastanek odpadkov, izpostavi količine, lastnosti in definicije, sledijo poglavja po snovnem toku odpadkov od vira (zbiranje in transport), predelave in obdelave do odstranjevanja. Posebni poglavji sta namenjeni zakonodaji in zasnovi celovitih konceptov gospodarjenja z odpadki.

Gospodarjenje z odpadki 7

8 Gospodarjenje z odpadki

Viri nastanka in Vrste OdpadkOV

2.1

definicije in nastanek trdniH OdpadkOV

Trdni odpadki so odpadki, ki nastajajo pri vseh dejavnostih oziroma aktivnostih človeka. Po navadi so v trdnem agregatnem stanju ter se zavržejo v bližini. Glede na mesto nastanka odpadkov oziroma njihov izvor imamo opravka z različnimi skupinami odpadkov. Te se nadalje delijo glede na fizikalne, kemične in druge lastnosti v več vrst. Gre za izredno neenotno snov in sestavine. Posamezne lastnosti odpadkov vplivajo na ravnanje z njimi. Zato moramo najprej opredeliti, kaj so trdni odpadki in kakšne so njihove lastnosti. V skladu z veljavno zakonodajo je odpadek vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže, namerava ali mora zavreči. /1/ Osnovna definicija ni povsem ustrezna, saj snov ali predmet, ki je za imetnika odpadek, to za drugo osebo ni nujno. Zaradi tega nastane veliko praktičnih problemov pri predelavi,

2.2

Poznamo naslednje vrste odpadkov:

Osnovno definicijo dopolnjuje še definicija komunalnih odpadkov. Komunalni odpadki so tisti, ki nastajajo v gospodinjstvu in pri vzdrževanju, čiščenju (lokalnih) javnih površin. Vsi odpadki, ki po nastanku izvirajo iz opravljanja dejavnosti v industriji, obrti in storitvenih dejavnostih, niso nujno komunalni odpadki. Njihovo dokaj natančno definicijo spremeni okoliščina, da je ravnanje s komunalnimi odpadki obvezna lokalna javna služba. Zato lahko lokalne skupnosti (mestne občine in občine) z odloki natančneje uredijo ravnanje s komunalnimi odpadki. Lahko pa so tudi količinsko določeni. Zato je pri klasifikaciji odpadkov med komunalne in tiste, ki niso komunalni (so pa hkrati po naravi in sestavi komunalnim podobni odpadki), nujno upoštevati tudi morebitne natančnejše opredelitve v občinskih odlokih.

Odpadki, ki nastajajo v industriji, so raznovrstni.

Vrste trdniH OdpadkOV

V razvitem svetu so kljub različnim opredelitvam in definicijam, kaj sodi med trdne odpadke, kriteriji za razvrščanje trdnih odpadkov po vrstah ali tipih uzakonjeni ali predpisani. – – – –

uporabi sekundarnih surovin (odpadek je lahko tudi kurilno sredstvo).

Ta splošna delitev je zelo pogosto uporabljena tudi v strokovni literaturi1 in praksi, čeprav za evidence, formalne postopke in ravnanje ni najprimernejša in je le delno skladna z zakonodajo.

komunalni, industrijski, nevarni in posebni odpadki.

Glej na primer: /2/,/3/,/4/,/5/,/6/,/7/ Gospodarjenje z odpadki 9

22 Gospodarjenje z odpadki

ODPADKI

3.1

LASTNOSTI ODPADKOV

Lastnosti odpadkov so: –

fizikalne,

–

kemijske in

–

biološke.

Sistematične delitve, ki bi sledila navedenim skupinam lastnosti, pri odpadkih ni. Razlogi so predvsem praktične narave, saj delitev ni nujno vezana zgolj na fizikalne, kemijske ali biološke lastnosti odpadkov. Hkrati določene lastnosti mejijo na eno ali drugo skupino oziroma so pogojene z dvema skupinama hkrati1. Kriteriji za delitev odpadkov po lastnostih so lahko tudi povsem subjektivni, glede na izkušnje ali na pogostost uporabljenih kriterijev. Zato so v nadaljevanju opisane le lastnosti, ki so najpomembnejše pri razumevanju posameznih faz ravnanja z odpadki, ne oziraje se na to, ali so to fizikalne, kemijske ali biološke. Homogenost – heterogenost Homogeni odpadki so tisti, ki imajo približno enake velikosti delcev ter enake ali podobne fizikalne in kemijske lastnosti oziroma podobno fizikalno, kemijsko strukturo. Običajno to ugotavljamo makroskopsko, kar pomeni, da je odpadek na pogled homogen ali heterogen. Heterogeni odpadki nimajo lastnosti homogenih. Primeri takih odpadkov so mešani komunalni odpadki ali preostanki komunalnih odpadkov, saj jih sestavljajo delci različnih velikosti. Zastopane so različne barve in vonji. Sestavljajo jih različni materiali. Homogeni odpadki pa so na primer odpadni livarski peski, elektrofiltrski pepel, mulj iz čistilnih naprav 1 Na primer biološka razgradljivost ni samo biološka lastnost, saj gre za biokemične procese. Konsistenca ni nujno samo fizikalna lastnost, saj je lahko kemijsko pogojena. Podobno velja za homogenost.

za odpadne vode različnih izvorov in podobno. Kriterij homogenosti je pomemben zaradi sortiranja odpadkov oziroma je pokazatelj, ali je sortiranje po kakršnikoli metodi možno in smiselno. Konsistenca Konsistenca ali tekočnost določa agregatno stanje med trdno snovjo in tekočino po pretežnem delu, kar pomeni po večini sestavin ali delcev ali po večinskem deležu mase. Odpadek je lahko: –

trden,

–

mehak oziroma pastozen2,

–

tekoč.

Homogeni odpadek je tudi mulj iz čistilnih naprav.

Med mehkim in tekočim stanjem ni povsem jasne meje. Praktično velja, da je odpadek trden, če ga je mogoče premetavati, in je tekoč, če ga je mogoče prečrpavati. Najbolj pogost medij pri mehkih in tekočih odpadkih je voda, lahko pa so tudi razna topila, destilati in drugo. Pri rokovanju s tekočimi in pastoznimi odpadki (na primer zbiranje in transport) se zahteva vsebnik oziroma neke vrste „embalaža3. Vsebnik se pri predelavi ali odstranjevanju lahko predela ali odstrani skupaj z odpadki, lahko pa se ponovno uporabi. Po velikosti so zelo različni. To so lagune, bazeni, cisterne, sodi. Lahko jih delimo tudi glede na konstrukcijo in material. Disperzivnost Disperzivnost je lastnost oziroma sposobnost razpršitve snovi v okolico, ki se zgodi zaradi lastne teže ali zunanjih vplivov (vetra, vodnih tokov ipd.). 2

Paste, gošče, blato.

Take vrste odpadki se imenujejo tudi embalirani odpadki (contained waste). Gospodarjenje z odpadki 23

44 Gospodarjenje z odpadki

4 zBiranje in transpOrt OdpadkOV

4.1

zBiranje OdpadkOV

Zbiranje odpadkov je prva faza ravnanja z odpadki. Tehnično mora biti prilagojena naslednjim fazam oziroma nadaljnji obravnavi. Zaradi lastnosti, uporabe in možnosti predelave ter odstranjevanja odpadkov je možnih več načinov zbiranja. Poseben pomen oziroma svojstvene značilnosti ima zbiranje komunalnih odpadkov. Ne samo da je prva, temveč je obenem tudi ena najbolj vidnih faz v gospodarjenju s komunalnimi trdnimi odpadki in je v neposrednem stiku s porabniki, to je prebivalstvom. Zbiranje je namreč fizično vezano na prostor, kjer ti odpadki nastajajo in kjer porabniki z odmetavanjem v tej fazi tudi neposredno sodelujejo. Kontrola porabnikov storitve glede načina in zanesljivosti izvajanja dejavnosti je v tej fazi najbolj neposredna. Ni presenetljivo, da se pri analiziranju uspešnosti obstoječih ali načrtovanih konceptov gospodarjenja z odpadki vedno izpostavlja tudi sodelovanje oziroma pripravljenost neposrednih povzročiteljev sodelovati v tem ključnem elementu, pa naj gre za komunalne ali katerekoli druge trdne odpadke. Povzročitelj odpadkov je vedno na tak ali drugačen način tudi plačnik ravnanja z odpadki.

4.1.1 NAČINI ZBIRANJA ODPADKOV Odpadki se zbirajo na več načinov. Sistematična razvrstitev načinov je možna glede na naslednje kriterije: –

frakcije (materialno sestavo) odpadkov,

–

transport (cestni, železniški, vodni, hidravlični, pnevmatski);

nadalje pri cestnem transportu glede na: –

nivo oskrbe (oddaljenost povzročitelja odpadkov od mesta, kjer jih prepušča ali odda),

–

frekvenco odvoza – praznjenja zbirnih posod (pri cestnem transportu),

–

velikost posod (oziroma glede na količine odpadkov).

Ločeno zbiranje plastenk

4.1.1.1 zBiranje OdpadkOV Glede na frakcije Poznamo: –

ločeno zbiranje na izvoru (ločevanje odpadkov na posamezne frakcije),

–

mešano na izvoru (in naknadno ločevanje v namenskih objektih in napravah – sortirnicah1,

–

kombinacijo obeh predhodnih.

4.1.1.2 zBiranje OdpadkOV Glede na transpOrt Zbiranje in transport odpadkov pri pnevmatičnem in hidravličnem transportu je vezano na cevno omrežje2. Imetnik odpadkov v takem sistemu odpadke stalno oddaja v sistem neposredno na mestu nastanka, tako da se zbiranje kot del ravnanja ne pojavi samostojno. V sistemu ni zbirnih posod, frekvenca zbiranja pa je pravzaprav 1

Sortiranje odpadkov je opisano v Poglavju 5 Predelava in obdelava odpadkov – mehanski postopki. 2 Opis sistemov je podan v Poglavju 3.2 Transport odpadkov.

Gospodarjenje z odpadki 45

60 Gospodarjenje z odpadki

OBdelaVa in predelaVa OdpadkOV

Odpadki se mehansko procesirajo s podobnimi postopki, kot se predelujejo čisti oziroma osnovni materiali. Vendar zaradi svojstvenih značilnosti uporabljamo različne industrijske naprave za njihovo procesiranje. Tehnike, ki so lahko uporabne in zelo učinkovite pri obdelavi čistih materialov, so lahko pri obdelavi odpadkov neučinkovite in manj uporabne.

5.1

–

mehanske,

–

biološke,

–

kemijske in

–

kombinacije, ki so najpogosteje mehansko biološke (MBO).

MeHanska OBdelaVa in predelaVa

Tehnologije mehanske obdelave so sklopi, pri katerih se običajno odpadki drobijo in meljejo, ločujejo na posamezne frakcije, sejejo in stiskajo (balirajo). Izbira postopkov mehanske obdelave ali kombinacij postopkov je odvisna od vrste odpadkov, ki se obdelujejo, lastnosti odpadkov in ciljev, ki jih s tako obdelavo želimo doseči. V sodobnih postopkih je mehanska obdelava sestavni del drugih postopkov predelave odpadkov1 ali postopkov mehansko biološke obdelave (MBO).

5.1.1 LOČEVANJE, SORTIRANJE IN RAZVRŠČANJE ODPADKOV 5.1.1.1 rOčnO sOrtiranje Ročno sortiranje odpadkov poteka ob tekočem traku, s katerega se ročno odbirajo različni materiali (papir, kovine, plastika). Odbira se lahko različno število materialov. Delovna mesta so razporejena vzdolž tekočega traku 1

Postopki predelave in obdelave se delijo na:

Predpriprava odpadkov in finalizacija produkta biološke obdelave odpadkov, priprava odpadkov za termično obdelavo in podobno.

Ročno sortiranje odpadkov

enostransko ali obojestransko. Ročno se sortirajo samo večji deli materialov (približno 10 centimetrov in več, do velikosti, ki je še primerna za ročno manipulacijo – do približno 60 centimetrov). Zato je pri ročnem sortiranju mešanih materialov ali slabše ločenih frakcijah na izvoru pogosto potrebno sejanje odpadkov na primerno velikost. Pri enostranskem odbiranju odpadkov je širina tekočega traku do največ 80 centimetrov, pri dvostranskem pa 150 centimetrov. Hitrost traku je od 6 do 10 metrov na minuto. Za eno delovno mesto se računa tlorisna površina v izmeri približno 150 * 150 centimetrov, tekoči trak je na višini 80–85, največ 90 centimetrov. Odbrani odpadki se odmetavajo v vsipne jaške, pod katerimi so zbirne posode (zabojniki) ali separeji (pregrajeni prostori za posamezne materiale). Ročno sortiranje ni primerno za odbiranje materiala iz snovnega toka, ki je pomešan z biološko razgradljivimi odpadki (predvsem ostanki hrane). Tovrstno sortiranje ni primerno zaradi lastnosti teh odpadkov, ker se lepijo na ostale frakcije, in zaradi produktov razkroja (neprijetne vonjave in izced-

Sortirnica

Gospodarjenje z odpadki 61

104 Gospodarjenje z odpadki

OdlaGanje OdpadkOV

Pravilno urejena odlagališča odpadkov so zgrajena na terenu, neprepustnem za vodo, in na obloženih tleh z neprepustnim materialom. Obvezni so mineralni, tesnilni sloji in folije (da se lahko čistijo izcedne vode in prepreči onesnaževanje tal in podtalnice). Odlagališča so ograjena in varovana ter imajo zgrajen sistem za zbiranje meteornih vod ter zajemanje in koristno uporabo bioplina, ki se razvija zaradi anaerobnih procesov v telesu odlagališč odpadkov. Lokacija za odlagališče mora biti skrbno izbrana in mora ustrezati zahtevam glede varstva voda, zraka in krajine. Še posebej mora zadostiti transportnim, tehnično-tehnološkim ter ekonomskim pogojem. Odlaganje je navkljub vsem postopkom v celotnem procesu ravnanja z odpadki (ponovna uporaba, reciklaža, predelava) še vedno nepogrešljivi del celotnega sistema. Odpadke se odlaga na: –

površini (površinska odlagališča) in

–

pod površjem zemlje – globinska odlagališča.

Nadalje se odlagališča delijo po lastnostih odpadkov, ki se odlagajo na: –

odlagališča za nevarne odpadke,

–

odlagališča za nenevarne odpadke in

–

odlagališča za inertne odpadke.

Na odlagališčih za nevarne odpadke je dovoljeno odlagati: –

nevarne odpadke,

–

nenevarne odpadke, ki vsebujejo največ 5 % biološko razgradljivih snovi,

–

inertne odpadke.

Na odlagališčih za nenevarne odpadke je dovoljeno odlagati:

–

stabilne in nereaktivne nevarne odpadke, če izpolnjujejo pogoje za nenevarne odpadke in se odlagajo na odlagalnih poljih, kjer ni komunalnih odpadkov ali nenevarnih odpadkov z vsebnostjo biološko razgradljivih snovi, večjo od 5 % mase odpadkov. Za stabilne nereaktivne odpadke se štejejo tisti, ki so obdelani tako, da se obseg izluževanja in lastnosti izlužka v pogojih, ki so na odlagališču, dolgoročno ne spreminjajo zaradi: – lastnosti odpadkov, kakor je lastna biološka razgradljivost, – zunanjih vplivov na odlagališču, kot so voda, zrak, temperatura in mehanska obremenitev ter – vplivov drugih odpadkov na odlagališču, vključno z njihovimi produkti, kot so izlužek in odlagališčni plini;

–

gradbene odpadke, ki vsebujejo trdno vezan azbest. Pri odlaganju je potrebno zagotoviti, da: – odpadki ne vsebujejo drugih nevarnih snovi kakor trdno vezani azbest, – se odlagajo samo gradbeni odpadki, ki vsebujejo trdno vezani azbest, in drugi trdno vezani azbestni odpadki, – se odpadki odlagajo v posebnih odlagalnih poljih, ločeno od drugih odpadkov,

Odlaganje gradbenih odpadkov

– se območje z odloženimi odpadki dnevno prekriva in prekriva pred vsakim kompaktiranjem, da se prepreči izpuščanje azbestnih vlaken v okolje, – se odpadke, ki niso pakirani, med odlaganjem škropi z vodo, – površinsko tesnjenje telesa odlagalnega polja z odpadki, ki vsebujejo azbest, preprečuje

Gospodarjenje z odpadki 105

132 Gospodarjenje z odpadki

tOplOtna OBdelaVa OdpadkOV

Toplotna obdelava odpadkov je pretvorba odpadkov v stabilne, za okolje nenevarne trdne, tekoče in plinaste produkte s pomočjo toplote ob prisotnosti zraka ali brez njega. Med toplotne postopke sodijo sežig, piroliza in plinifikacija. Po zakonodaji zadnja dva postopka sicer uvrščamo med odstranjevanje odpadkov, čeprav glede na nastale produkte v tehničnem pogledu bolj sodita k obdelavi odpadkov, sežig pa med odstranjevanje odpadkov. Če ponovimo, odpadke torej odstranimo tako, da jih odložimo ali sežgemo. Toplotna obdelava ima pred odlaganjem nekaj značilnih prednosti. V pravilno projektiranem in vodenem procesu se pretvori delež odpadkov v obliko, ki ni biološko razgradljiva in je pretežno inertna. Prednost teh postopkov je še zmanjšanje količin preostankov. Po toplotni obdelavi obstaja možnost naknadnega izločanja in uporabe mineralnih snovi iz ostanka. Bistvena prednost je nedvomno izraba koristne energije, ki se sprošča, v primeru pirolize in plinifikacije pa še uporaba plinastih in tekočih produktov. Problemi, ki se pri toplotnih postopkih lahko pojavijo, so predvsem emisije v okolje (predvsem v zrak). So povsem obvladljive z vzdrževanjem optimalnih pogojev v samem procesu in z dodatnimi tehničnimi ukrepi obdelave in čiščenja nastalih produktov.

Glavni razlogi za toplotno obdelavo odpadkov so: –

izraba sproščene energije,

–

zmanjšanje količin (preostanka je prostorninsko 5–10 % in utežno do največ 30 % vhodnih količin odpadkov)1,

–

inertizacija odpadkov.

Večinoma sestavljajo komunalne in večji del industrijskih odpadkov gorljive, negorljive snovi in vlaga. Gorljive snovi v odpadkih so predvsem papir, les, rastlinski in živalski odpadki, tkanine, usnje, guma in razni polimeri (plastika). Med negorljivimi frakcijami so kovine, steklo, zemljine, kamnine in druge anorganske snovi. Sestava in kurilna vrednost odpadkov sta lahko zelo raznoliki. Povprečna kurilna vrednost mešanih komunalnih odpadkov je od 6 do 12 MJ/kg, pri posameznih suhih komponentah pa najvišja vrednost dosega okoli 23 MJ/kg. Ravno tako je lahko različna tudi vsebnost vlage, in sicer najpogosteje 20–25 %. Zato so raziskave sestave odpadkov in vsebnosti vlage v odpadkih, namenjenih toplotnim procesom, zelo pomembne. Že v fazi snovanja naprav je potrebno poznati naravo materiala in v kakšni meri se bo ta spreminjala. Določiti je potrebno pričakovane odklone oziroma pričakovane intervale sestave odpadkov.

Sežigalnica odpadkov na Dunaju

Deleži lahko značilno variirajo glede na vrsto odpadkov, ki se toplotno obdeluje, in sestavo vhodnega materiala. V določenih primerih, ko cilj toplotnih procesov (predvsem sežiga) ni izraba energije, temveč odstranjevanje ali inertizacija (na primer nevarnih odpadkov z nizko vsebnostjo organskih snovi), so ti deleži lahko tudi bistveno večji. Večinoma se toplotno obdelujejo odpadki z večjim deležem organskih (gorljivih) snovi, v katerih je vezana energija, ki se v procesu sprošča in koristno izrabi.

Gospodarjenje z odpadki 133

154 Gospodarjenje z odpadki

načrtOVanje in zasnOVa celOVitiH kOnceptOV GOspOdarjenja z Odpadki

Oblikovanje koncepta gospodarjenja z odpadki ali njegova sinteza je razmeroma zapleten in težaven sklepni del v vsakem načrtovanju gospodarjenja z odpadki. Upoštevati mora cilje in razvojne težnje. Tehnično mora zasnova celovitega koncepta uskladiti in uravnati vse faze ravnanja z odpadki tako, da funkcionalno tvorijo zaključene enote. Medsebojna odvisnost posameznih faz je zelo pomembna. Na primer določen način zbiranja odpadkov glede na frakcije pogojuje njihovo nadaljnjo predelavo. Lahko pa se iz načrtovane predelave opredelita potrebna stopnja ločevanja in število frakcij na izvoru. Podobne odvisnosti so med obdelavo ter predelavo na eni strani in termič-

nim procesiranjem ter odlaganjem na drugi strani. Pri zasnovi celovitih konceptov sta poznavanje in analiza celotnega snovnega toka odpadkov osnovna strokovna podlaga. Na njej se gradi tehnično-tehnološki del po posameznih sestavnih delih (zbiranje, transport, obdelava, predelava, odstranjevanje) s takšnimi povezavami, ki zagotavljajo delovanje celotnega sistema. Ob tem pa morajo biti stroški ravnanja z odpadki v sprejemljivih mejah in obvladljivi. Eno od pomembnejših vprašanj zasnove celovitih konceptov je obseg oziroma velikost. Tako kot vsaka gospodarska dejavnost se tudi ravnanje

z odpadki podreja osnovnim ekonomskim zakonitostim. Izkušnje kažejo, da je ravnanje z odpadki lahko učinkovito in racionalno le pri razmeroma velikih količinah odpadkov. Z velikostjo oziroma kapaciteto naprav namreč padajo stroški na enoto odpadka. Na drugi strani se zaradi tega povečujejo stroški transporta do teh naprav. Praviloma so stroški transporta v primerjavi s predelavo in odstranjevanjem odpadkov nizki. To pomeni, da so primerne kapacitete teh naprav razmeroma visoke. V Sloveniji so opredeljene minimalne kapacitete objektov in naprav za ravnanje z odpadki, kar naj bi omogočilo razumne in sprejemljive investicijske in obratovalne stroške.

aerobna biološka

anaerobna

mehanska

kemična

zbiranje, transport, pretovarjanje

kombinacije

obdelava, predelava

koncept gospodarjenja

odstranjevanje stroški Skica 8.1: Osnovni sestavni deli in povezave elementov v konceptu gospodarjenja z odpadki

termično

odlaganje Gospodarjenje z odpadki 155

Razgradnja izrabljenih motornih vozil

Odpadna pena iz izrabljenih motornih vozil

160 Gospodarjenje z odpadki

mega joul

mangan

oznaka okolju nevarno, po »starem EU« označevanju in simbol za dušik

na3pO4

natrijev fosfat

naOcl

natrijev hipoklorid

nH3

amonijak

nikelj

nir

sortirna naprava, ki deluje na osnovi svetlobe blizu infrardeči (Near Infra red)

nOX

dušikovi oksidi

oznaka nevarnosti za oksidativno, po »starem EU« označevanju in simbol za kisik

fosfor

paH

policiklični aromatski hidrokarbonati

oznaka za bazičnost in kislost

pHde

polietilen visoke gostote (PE High Density)

polietilen

pOps

skupina odpornih ali trdoživih organskih onesnaževalcev (persistent organic polutants)

pVc

polivinil klorid

oznaka nevarnosti za vnetljivo, po »starem EU« označevanju

rtO

regenerativna termična oksidacija

žveplo

scr

selektivna katalitska redukcija

sGu

sekundarno gorivo za znanega uporabnika

sGs

surovine za pripravo sekundarnih goriv

siO2

silicijev dioksid

sncr

selektivna nekatalitska redukcija

stOt

specifična strupenost za ciljne organe; je strupenost zaradi izpostavljenosti snovi ali zmesi, ki ne povzroči smrti in obsega vse pomembne popravljive in trajne, takojšnje oziroma zapoznele učinke na zdravje, ki lahko škodujejo delovanju nekega človeškega organa

oznaka nevarnosti za strupeno, po »starem EU« označevanju

oznaka nevarnosti za zelo strupeno, po »starem EU« označevanju

tiO2

titanov dioksid

tOc

skupni organski ogljik (Total Organic Carbon)

Združeni narodi (United Nations), UN številka je oznaka za nevarno snov, ki so razdeljene po posebnih priporočilih in modelih Združenih narodov s področja transporta nevarnih snovi

VOc

hlapni organski ogljikovodiki

oznaka nevarnosti za dražljivo, po »starem EU« označevanju

oznaka nevarnosti za zdravju škodljivo, po »starem EU« označevanju

10 slOVar aerobni razkroj – biokemični proces razgradnje organske snovi s pomočjo bakterij ob prisotnosti kisika anaerobni razkroj - biokemični proces razgradnje organske snovi s pomočjo bakterij brez kisika Bentonit – vrsta gline Bioplastika – tehnični izraz za polimere, proizvedene iz rastlinskih surovin Bioaerosol – suspenzija kapljic tekočine v zraku, v kateri so tudi bakterije, glive, nitaste bakterije, endotoksini, mikotoksini in glukani Bioplin – zmes plinov, ki nastane pri anaerobnem razkroju organskega materiala, pretežno sestavljena iz ogljikovega dioksida (CO2) in metana (CH4) de nova sinteza – sinteza organskih snovi (polutantov), ki nastanejo iz produktov termičnega razpada organskih snovi pri ohlajanju denoks (denOx ) – postopki odstranjevanja dušikovih oksidov iz dimnih plinov diagram poteka (flow diagram) – grafično prikazovanje strukture nekega sistema (po navadi s konvencionalnimi simboli), v smislu fizičnega in informacijskega pretoka med posameznimi razdelki divja odlagališča (tudi »črna« odlagališča) – odlagališča, ki nastanejo z nezakonitim in nekontroliranim odlaganjem odpadkov v naravnem okolju evidenčni list odpadka – elektronsko potrdilo o oddaji in prevzemu odpadka, ki ga potrdi prevzemnik (npr. zbiralec, ko prevzame odpadek od imetnika/povzročitelja, predelovalec, ko prevzame odpadke od zbiralca, odstranjevalec, ko prevzame odpadke od predelovalca ali zbiralca ipd.) Granulacija ali zrnavost – številčna ali grafična ponazoritev utežnih deležev skupine delcev določenih velikostnih razredov v skupni masi materiala kanaleta – odprt jarek za odvod površinske vode Monitoring – sistematično in časovno vnaprej določeno opazovanje ter merjenje parametrov stanja okolja Mutacija/mutagenost - trajna sprememba količine ali strukture genskega materiala v celici; izraz mutacija se uporablja za dedne genetske spremembe; izraza mutageno in mutagenost se uporabljata za aktivne snovi, ki povečujejo število mutacij pri populacijah celic oziroma organizmov nir separator – optični ločevalnik (separator), ki deluje v območju infra rdeče svetlobe Ocena odpadka – dokument o viru nastanka odpadka in lastnostih odpadkov, ki ga izdela pooblaščen (akreditiran) laboratorij pelete – kurivo v obliki valjev, pripravljeno s stiskanjem ploščatih delcev pod visokim tlakom, lahko tudi z dodajanjem raznih dodatkov (lepil, premogovega prahu, katalizatorjev ipd.) piezometer – kontrolna vrtina za odvzem vzorcev talne vode piktogram – predpisan in mednarodno uporabljen grafični simbol za nevarnost piroforna snov – snov, ki se lahko tudi v majhnih količinah ob stiku z zrakom vžge v petih minutah pucolani - vrsta vulkanskega pepela regija – teritorialno zaokrožena funkcionalna prostorska enota rekultivacija – ukrep vzpostavitve dela prostora v prvotno ali podobno stanje, stanje s sajenjem in setvijo rastlin, ponovna ozelenitev retorta – zaprta reakcijska komora, kjer se odvijajo procesi pri povišanem tlaku in temperaturi specifična strupenost za ciljne organe (stOt) – je specifična strupenost za ciljne organe zaradi izpostavljenosti snovi ali zmesi, ki ne povzroči smrti in obsega vse pomembne popravljive in trajne, takojšnje oziroma zapoznele učinke na zdravje, ki lahko škodujejo delovanju nekega človeškega organa Gospodarjenje z odpadki 161

11 Viri in literatUra 1.

Uredba o ravnanju z odpadki, Uradni list RS, št.: 103/11

White P., Franke M., Hindle P:Integrated Solid Waste Management: A Lifecycle Inventory, Blackie Academic & Profesional, London 1995.

Runge M.: Mullvermeidung; Kyrill und Method Verlag, Munchen 1989.

Corbitt R.A.: Standard Handbook of Environmental Engineering; McGraw-Hill Publishing Company, New York ... Toronto 1990.

Peavy S.H., Rowe R.D., Tchobanglous G.: Environmental Engineering; McGraw Hill Books, N.York ... Toronto 1985.

Salvato A.J.: Environmental Engineering and Sanitation; A Wiley Interscience Publication, John Wiley and Sons, N.York ... Singapore 1982.

Tabasaran O.: Abfallbeseitigung und Abfallwirtschaft; VDI Verlag GmbH, Dusseldorf 1982 in kasnejše izdaje.

Life-Cycle Assessment: Inventory Guidelines and Principles, EPA 1993, http://www. epa.gov/ORD/NRMRL/lcaccess/lca101.htm

Guidelines for Assessing the Quality of Life-Cycle Inventory Analysis, EPA 1995, http:// www.epa.gov/ORD/NRMRL/lcaccess/lca101.htm

10. http://rcum.uni-mb.si/~epfinsteh/yanaliza_lca.htm 11. Operativni program varstva okolja na področju ravnanja z odpadki – komunalni odpadki za obdobje 2001-2005, Strokovne podlage, Hidroinženiring, Ljubljana/Maribor 2001 12. http://www.epa.gov/nrmrl/std/lca/lca.html 13. http://www.ecoinnovators.com.au 14. ISO 14040 Environmental management – Life cycle assessment: Principles and framework 1997, Goal and scope definition and inventory analysis 1998, Life cycle impact assessment 2000, Interpretation 2000 Odpadna električna in elektronska oprema

15. Matelič G.: Metoda analize življenjskega cikla (LCA) kot metoda za odločanje v gradbeni proizvodnji, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Diplomska naloga št.: 2862, Ljubljana 2006 16. Directive on Waste 75/442/EEC and amendm. 91/1 56/EEC, 91/692/EEC, 96/530/. 17. Commission Decision 2000/532/EC, List of Wastes. 18. Uredba o odlagališčih odpadkov, Uradni list RS, št.: 10/14 19. Operativni program odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov za obdobje do konca leta 2008, Vlada RS in Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana 2004. 20. Pravilnik o odlaganju odpadkov, Uradni list Rs, št.: 5/2000 in 43/2004. 21. Runge M.: Mullvermeidung; Kyrill und Method Verlag, Munchen 1989. 22. Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, Ur. list RS, št.: 21/2001 23. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje, Ur. list Rs, št.: 12/2000 24. Samec N.: Predelava in obdelava odpadkov – mehanski postopki, Gospodarjenje z odpadki, Agencija za management, Ljubljana 2006. 25. Kolar J.: Odvod odpadne vode iz naselij in zaščita voda, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1983. 26. Raven P.H. in Berg L.R.: Environment, John Wiley & sons inc., New York 2005 27. Medved M.: Anaerobna obdelava odpadkov, Agencija za management, Ljubljana 2006.

162 Gospodarjenje z odpadki

28. Medved M.: Kombinirani postopki mehanske in biološke obdelave komunalnih odpadkov, Agencija za management, Ljubljana 2006. 29. Medved M.:, Priprava in izraba sekundarnih goriv, Agencija za management, Ljubljana 2006. 30. Animal By-Products Regulation No.1774/2002 as amended by Regulation EC/808/2003 31. Samec N.: Odstranjevanje odpadkov – termično, Agencija za management, Ljubljana 2006 32. Thome-Kozmiensky K. J.: Thermische Abfallbehandlung, EF Verlag fur Energie und Umvelttechnik, Berlin 1994 33. Termična obdelava odpadkov za SV Slovenijo, Študija izvedljivosti in idejne zasnove, Naročnik in koordinator: Ministrstvo za okolje in prostor, Izvajalec: Hidroinženiring Maribor in Talum Kidirčevo, Ljubljana, Maribor, Kidričevo 1999 34. Zore J., Marc D.: Odpadki v Sloveniji : priročnik za ravnanje s komunalnimi odpadki. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, 2001 35. http://www.kemofarmacija.si/index.php?option=com_content&view=article&id=136& vl=1&Itemid=279&lang=sl 36. Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi (Uradni list RS, št. 35/05, 54/07 in 88/08) 37. Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov (Uradni list RS, št. 67/05, 137/06, 88/08). 38. Zakon o prevozu nevarnega blaga, Uradni list RS, št. 33/2006 in 41/2009 39. Burja A., Nared N., Tavzes R., Zore J.: Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov; Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana 2003.

Odpadne gume

40. Uredba ES št. 1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi 41. UN Recommendations on the Transport of Dangerous Goods - Model Regulations, Twelfth revised edition, United Nations Publications 20001 42. Zakon o kemikalijah, Uradni list RS, št.: 110/03, 47/04, 61/06, 16/08, 9/11, 83/12 43. Energetski zakon , Uradni list RS št.. 79/1999, 8/2000, 110/2002, 50/2003, 51/2004, 26/2005, 118/2006, 9/2007, 27/2007, 70/2008 44. Zakon o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih snoveh, Uradni list RS, št.: 29/1995, 96/2002, 101/2005 45. Zakon o graditvi objektov, Uradni list RS, št.: 126/2007, 57/2009 46. Zakon o ohranjanju narave, Uradni list RS, št.: 96/2004 47. Zakon o urejanju prostora, Uradni list RS, št.: 110/2002, 58/2003, 33/2007 48. Zakon o varstvu okolja, Uradni list RS, št.: 39/06, 49/06, , 33/07, 57/08, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13 49. Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata, Uradni list RS, št. 99/13 50. Uredba o odpadnih oljih, Uradni list RS, št. 24/12 51. Pravilnik o skladiščenju izrabljenih gum, Uradni list RS, št. 37/11

Odpadne baterije

52. Uredba o izrabljenih vozilih, Uradni list RS, št. 32/11, 45/11, 26/12 53. Pravilnik o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili, Uradni list RS, št. 118/04 54. Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, Uradni list RS, št. 39/10 55. Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji, Uradni list RS, št: 3/10, 64/12, 93/12 56. Uredba o ravnanju z izrabljenimi gumami, Uradni list RS, št. 63/09 57. Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili, Uradni list RS, št. 105/08 58. Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene in veterinarske dejavnosti ter z njima povezanih raziskavah, Uradni list RS, št. 89/08

Gospodarjenje z odpadki 163

59. Uredba o ravnanju z amalgamskimi odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti in z njo povezanih raziskavah, Uradni list RS, št. 89/08 60. Uredba o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora, Uradni list RS, št. 78/08 61. Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami, Uradni list RS, št. 78/08 62. Uredba o sežiganju odpadkov, Uradni list RS, št. 68/08, 41/09 63. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju izcedne vode iz odlagališč odpadkov, Uradni list RS, št. 62/08 64. Uredba o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov, Uradni list RS, št. 62/08 65. Uredba o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo, Uradni list RS, št. 57/08 66. Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest, Uradni list RS, št. 34/08 67. Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, Uradni list RS, št. 34/08 68. Uredba o obdelavi odpadkov v premičnih napravah, Uradni list RS, št. 34/08 69. Uredba o odstranjevanju odpadnih olj, Uradni list RS, št. 25/08 70. Uredba o izvajanju Uredbe (ES) št. 1013/2006 o pošiljkah odpadkov, Uradni list RS, št. 71/07 71. Uredba o ravnanju z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo nevarne snovi, Uradni list RS, št. 119/06 72. Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo, Uradni list RS, št. 107/06, 100/10 73. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11, 18/14

Odpadna kartonska embalaža

74. Uredba o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov, Uradni list RS, št. 50/01, 56/02, 84/02, 76/10 75. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2, Uradni list RS, št. 134/06, 1/10 76. Uredba o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, Uradni list RS, št. 18/03, 135/03, 32/04, 32/06, 57/06, 106/06, 49/10 77. Uredba o načinu opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, Uradni list RS, št. 123/04, 106/05 78. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo, Uradni list RS, št. 118/04 79. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, Uradni list RS, št. 14/14 80. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže, Uradni list RS, št. 32/06, 65/06, 78/08, 19/10

Zabojniki za zbiranje še uporabnih oblačil in obutve

81. Uredba o okoljski dajatvi zaradi onesnaževanja okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum, Uradni list RS, št. 32/06 82. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme, (Uradni list RS, št. 32/06, 65/06, 78/0 83. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil, Uradni list RS, št. 87/05, 118/05 84. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin, Uradni list RS, št. 53/05, 19/10 85. Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje 2013 86. Operativni program odstranjevanja polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov za obdobje od 2009 do konca 2012, Ministrstvo za okolje in prostor 2009 87. Operativni program ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo za obdobje 2006-2008, Ministrstvo za okolje in prostor 2006

164 Gospodarjenje z odpadki

88. Operativni program ravnanja z gradbenimi odpadki za obdobje od 2004 do konca 2008, Ministrstvo za okolje in prostor 2004 89. Operativni program zmanjševanja in preprečevanja onesnaženja zaradi odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida za obdobje od leta 2004 do konca leta 2007, Ministrstvo za okolje in prostor 2004 90. Operativni program ravnanja z baterijami in akumulatorji za obdobje 2003 – 2006, Ministrstvo za okolje in prostor 2003 91. Operativni program ravnanja z odpadnimi olji za obdobje od 2003 do konca 2006, Ministrstvo za okolje in prostor 2003 92. Operativni program ravnanja z embalažo in odpadno embalažo za obdobje od 2002 do konca 2007, Ministrstvo za okolje in prostor 2002 93. Directive on Waste 75/442/EEC and amendm. 91/1 56/EEC, 91/692/EEC, 96/530/, v povezavi s Commission Decision 2000/532/EC (List of Wastes); 94. Directive on hazardous waste 91/689/EEC; 95. Directive on shipment of waste 259/93/EEC; 96. Directive on packaging and packaging waste 94/64/EC; 97. Landfill Directive 99/31/EC, 2000/738/EC; 98. Council Decision 2003/33/EC Waste Acceptance Criteria; 99. Animal By-Products Regulation No.1774/2002 as amended by Regulation EC/808/2003; 100. IPPC Directive 1996/61 /EC, 99/391/EC, 00/479/EC; 101. Renewable Energy Sources for Electricity Production 2001/77/EC; 102. Waste Incineration Directive 2000/76/EC; 103. Directive on the Sewage Sludge 86/278/EEC; 104. Council Directive on batteries and accumulators containing certain dangerous substances 91/157/EEC; 105. Directive on the disposal of waste oils 75/439/EEC and amendment 75/439/EEC; 106. BREF on BAT in the Cement and Lime Manufacturing Industries, Dec.2001; 107. BREF for Waste Treatment Industry, final, August 2005; 108. BREF for Waste Incineration, final, July 2005; 109. Directive on the protection of the environment, and in particular of the soil, when sewage sludge is used in agriculture 86/278/EEC & amendments; 110. Directive of ELV 2000/53/EC (izrabljena motorna vozila); 111. Directive od WEEE 2002/96/EC (izrabljena elektro in elektronska oprema).

Izrabljena motorna vozila

112. http://www.mop.gov.si 113. http://europa.eu.int/eur-lex/pt/index.html 114. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja, Uradni list RS, št.: 2/2006 115. Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaženje okolja večjega obsega, Uradni list RS, št.: 97/04 116. Pravilnik o pogojih za izdajo energetskega dovoljenja, Uradni list RS, št.: 123/2003; 117. Uredba o pogojih za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije, Uradni list RS, št.: 29/2001, 99/2001; 118. Uredba o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije, Uradni list RS, št.: 25/2002 119. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja, Uradni list RS, št.: 2/2006 120. http://www.limnos.si/ekoremediacije_degradiranih_tal_in_sedimentov.php 121. http://www.wisegeek.com/what-is-soil-remediation.htm

Gospodarjenje z odpadki 165

KEMIS d. o. o., Pot na Tojnice 42, 1360 Vrhnika T: 01 729 50 30, F: 01 729 50 40, E: info@kemis.si, www.kemis.si

Predelava odpadnih topil v podjetju KEMIS d. o. o.

destilacija ODPADNA TOPILA

SKLADIŠČE

Z nevarnimi odpadki, ki jih v okolju ni malo, je potrebno ravnati strokovno. Vodilno podjetje za ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji je Kemis. Med drugimi dejavnostmi opravljamo tudi predelavo odpadkov po postopku R2 - Pridobivanje topil/regeneracija.

Vzorec

ANALIZA in DOLOČITEV POSTOPKA

Navodila za izvedbo

OSTANEK

REGENERACIJA

PREDAJA ODSTRANJEVALCU

REDESTILACIJA

Vzorec destilata

ANALIZA

DODELAVA?

NEVTRALIZACIJA SUŠENJE STABILIZACIJA

Z odpadki, ki jih prevzamemo od naših kupcev, ravnamo po hierarhiji o ravnanju z odpadki.

REGENERIRANO TOPILO

Izmed odpadnih topil, ki jih prevzamemo od naših kupcev, zberemo topila, ki so primerna za predelavo, in jih ločeno skladiščimo po vrsti topila.

PREDAJA NAROČNIKU

Shema postopka regeneracije topil iz odpadnih mešanic

Kako ločevati komponente na osnovi njihovih različnih hlapnosti, ki so izražene s temperaturo vrelišč? V tehničnem razvoju se je pojavilo več procesov za ločevanje komponent. Pri destilaciji dovedemo tekočinsko zmes do vrenja. Hlape, ki pri tem nastajajo, odvajamo v kondenzator. Kondenzirana tekočina se imenuje destilat. Ta vsebuje več hlapne komponente kot izhodna zmes. Težje hlapni preostanek v kotlu imenujemo destilacijski ostanek. V Kemisu izvajamo destilacijo na principu vakuumskega uparjanja brez ločitvenih kolon. Naprava deluje šaržno.

DINOS d.d., Šlandrova ulica 6, 1000 Ljubljana T: 01 561 06 30, F: 01 561 25 82, E: info@dinos.si, www.dinos.si

dAJMO iNDUSTRIJI nAZAJ ODPADNE sUROVINE Dinos letno zbere več kot 400.000 ton koristnih odpadkov. Podjetje Dinos, del skupine SCHOLZ, se že skoraj sedemdeset let v Sloveniji ukvarja z zbiranjem, prevozom in predelavo koristnih odpadkov. Njihova tradicija dokazuje, da so med prvimi spoznali pomen in koristnost odpadkov kot surovin. To je danes temeljno vodilo okoljske politike EU – skrbno ravnanje z naravnimi viri.

–

konkurenčne prednosti dinosa: tradicija trajnostni razvoj strokovni pristop pri ravnanju z odpadki

– – – – –

– – –

sodobne tehnologije predelave odpadkov zbirajo: kovinske odpadke (železo in jekleni odpad) nekovinske odpadke (plastika, les, steklo…) barvne kovine (aluminij, baker, kositer, nikelj…) predelujejo koristne odpadke: sortirajo drobijo meljejo balirajo razrezujejo

–

šredirajo (šredirajo ali cefrajo pločevino, da pridobijo najkakovostnejšo surovino za predelavo jekla) Dinosova drobilna linija v Naklem lahko letno predela 60.000 ton odpadne pločevine. Dinos je s svojimi poslovalnicami prisoten skoraj v vsaki regiji v Sloveniji. Pišite nam na: info@dinos.si ali nas pokličite na tel. številko: 01 561 06 30.

Ne pozabite: Vsak odpadek se lahko ponovno uporabi! Zanimivost: Z reciklažo 1 aluminijaste pločevinke prihranimo toliko električne energije, kot je potrebuje triurno delovanje TV sprejemnika.

166 Gospodarjenje z odpadki

Interseroh, d. o. o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče, T: 01 560 91 50, E: info@interseroh-slovenija.si, www.interseroh-slo.si

ČISTO, VARNO, RAZVOJNO IN KONKURENČNO

Interseroh je v slovenskem prostoru vodilna družba za ravnanje z odpadnimi produkti. Pri izvajanju svoje dejavnosti zasleduje cilj, da se čim več odpadnih produktov predela in se kot vir surovin ponovno uporabi za izdelavo novih izdelkov. Podjetja, ki so zavezanci za ravnanje z različnimi odpadnimi produkti, prenesejo svoje obveznosti na družbo Interseroh, ki od zavezancev ali njihovih končnih kupcev organizira zbiranje, odvoz, pripravo in predelavo odpadnih produktov. Interseroh skrbi, da zavezanci izpolnjujejo zakonske obveznosti pri ravnanju z odpadnimi produkti in uresničujejo načelo razširjene proizvajalčeve odgovornosti. Skupni načrt družbe Interseroh za ravnanje z odpadnimi produkti obsega: –

ravnanje z odpadno embalažo,

–

ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo,

–

ravnanje z odpadnimi baterijami in akumulatorji,

–

ravnanje z odpadnimi zdravili in

–

ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami.

Interseroh svojim zavezancem redno poroča o predelavi zbranih odpadnih produktov. Tako zavezanci vedo, koliko vseh količin odpadnih produktov, ki jih dajo na slovenski trg, gre v predelavo kot vir novih surovin in koliko v energetsko predelavo. Družba Interseroh se namreč zaveda, da lahko načela krožnega gospodarstva uresničuje samo skupaj s svojimi zavezanci in strankami. Zato so zavezanci Interseroha vključeni tudi v študijo nemškega inštituta Fraunhofer UMSICHT, ki jim na podlagi poročanih ločeno zbranih količin odpadne embalaže in odpadne električne in elektronske opreme, izračuna prihranek primarnih virov ter njihov prispevek k zmanjšanju količin izpustov toplogrednih plinov. Podjetja bodo prejela individualni certifikat »Resources saved«, s katerim bodo lahko dokazovala svoja trajnostna prizadevanja. Poleg sistemskih storitev Interseroh za svoje stranke izvaja tudi svetovalne in izvajalske storitve na področju vzpostavljanja in zagotavljanja rešitev ravnanja z drugimi odpadnimi produkti, trženja sekundarnih surovin in priprave načrtov ravnanja z odpadki.

Interseroh v središče svojih vrednot postavlja predanost uspehu zavezancev, poslovno odličnost, razvoj in inovativnost. Uvaja gospodarne, zanesljive rešitve pri ravnanju z odpadki in odpadnimi produkti. Z inovativnostjo in iskanjem optimalnih rešitev omogoča ekonomsko, okoljsko in družbeno najbolj sprejemljivo možnost ravnanja z odpadki. Z razvojem novih tržnih storitev, kot je »rethink«, Interseroh pomaga podjetjem in organizacijam optimizirati porabo naravnih virov, zmanjšati količino odpadkov ter posledično njihovo večjo okoljsko in finančno učinkovitost. Uvedba storitve »ReThink« omogoča, da odpadki postanejo vir in da vir ne postane odpadek. Interseroh se vključuje tudi v procese ozaveščanja širše družbe in še posebej mladih na področju zbiranja odpadnega tekstila in obutve z namenom spodbujanja ponovne uporabe in recikliranja. S storitvijo Vrni embalažo v reciklažo pa ozavešča obiskovalce množičnih prireditev glede odgovornega ravnanja z odpadno embalažo.

Gospodarjenje z odpadki 167

Založnik se posebej zahvaljuje avtorju, ki se je odpovedal honorarju, in podjetjem, ki so s predstavitvijo primerov dobre prakse podprli izid učbenika.

CIP - kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 628.4(075.3) ZORE, Jani Gospodarjenje z odpadki : učbenik za modul Gospodarjenje z odpadki v programu Okoljevarstveni tehnik / Jani Zore ; [fotografije Jani Zore ... et al.]. Celje : Fit media, 2015. - (Zbirka Zelena Slovenija) ISBN 978-961-6283-53-3 279413504

Tiskano na recikliranem biorazgradljivem ekopapirju Cyclus, s certifikati Blue Angel, Nordic Swan, FSC, TCF, NAPM, EMAS in EU okoljska marjetica (Eco-label).

168 Gospodarjenje z odpadki

Primere iz prakse so za učbenik prispevali: Agencija za radioaktivne odpadke, Center ponovne uporabe d.o.o., so.p., Cinkarna d.d., Dinos d.d., Goodyear Dunlop Sava Tires d.o.o., Gorenje Surovina d.o.o., Interseroh d.o.o., MPI Reciklaža d.o.o., Javno podjetje Center za ravnanje z odpadki Puconci d.o.o., Julon d.o.o., Karbon d.o.o., Kemis, Komunala Kranj, javno podjetje d.o.o., Kostak d.o.o., Luka Koper d.d., Občina Vrhnika, Plastkom d.o.o., Riko d.o.o., Salonit Anhovo d.d., Saubermacher Slovenija d.o.o., Simbio d.o.o., Unirec d.o.o., Zeos d.o.o., ZRS Bistra Ptuj

Kolofon Gospodarjenje z odpadki Avtor: dr. Jani Zore Založba: Fit media d.o.o. Za založbo: mag. Vanesa Čanji Urednik: Jože Volfand Lektura: Anita Govc Oblikovanje: Fit media d.o.o. Fotografije: dr. Jani Zore, arhiv Fitmedia d.o.o., SOkol – Slike o okolju, http://nfp-si.eionet. europa.eu/sokol, Rok Tržan, Matjaž Jambriško, arhivi podjetij Ceroz Hrastnik, Cero Puconci, RCERO Celje, Simbio d.o.o., Snaga d.o.o.), Okoljsko raziskovalni zavod, www.shutterstock.com Tisk: Grafika Soča Naklada: 1.000 izvodov Celje, 2015 Avtorica prispevka o ravnanju z radioaktivnimi odpadki je dr. Metka Kralj iz ARAO - Agencije za radioaktivne odpadke. Učbenik Gospodarjenje z odpadki sta strokovno pregledala recenzenta Ada Marjana Perko in Iztok Gornjak. Učbenik je delno sofinanciralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Na podlagi 26. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07-UPB5, 36/08, 58/09, 64/09-popr., 65/09-popr., 20/11, 40/12ZUJF in 57/12-ZPCP-2D) je Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje na svoji 149. seji, dne 17. 4. 2015, sprejel sklep št. 013–31/2015 o potrditvi učbenika Gospodarjenje z odpadki za modul Gospodarjenje z odpadki v programu Okoljevarstveni tehnik. © Fit media d.o.o., 2015. Fotokopiranje in razmnoževanje dela po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah ni dovoljeno. Pravico do tiska in distribucije učbenika ima Fit media d.o.o.

ISBN 978-961-6283-53-3

9 789616 283533