Gospodarjenje z odpadnimi vodami

Zbirka Zelena Slovenija dr. MILENKO ROŠ in dr. Jože Panjan

Gospodarjenje z odpadnimi vodami učbenik za modul Gospodarjenje z odpadnimi vodami v programu Okoljevarstveni tehnik

Zbirka Zelena Slovenija dr. MILENKO ROŠ in dr. JOŽE PANJAN

Gospodarjenje z odpadnimi vodami učbenik za modul Gospodarjenje z odpadnimi vodami v programu Okoljevarstveni tehnik

Fit media 2011 Gospodarjenje z odpadnimi vodami 1

KAZALO 1. UVOD 2. VODNI KROG 3. TRAJNOSTNO RAVNANJE Z VODO IN VODNIMI VIRI 4. UREJANJE IN VZDRŽEVANJE VODNIH POVRŠIN IN VODOTOKOV 5. VODOVARSTVENA OBMOČJA V SLOVENIJI 6. TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z ODPADNIMI VODAMI Razvojna politika gospodarjenja z vodami Aktualni problemi posameznih vodnogospodarskih dejavnosti Osnovna načela celostnega in trajnostnega gospodarjenja z vodami

7. MOŽNOSTI UPORABE DEŽEVNICE V GOSPODARSTVU 8. VIRI NASTANKA ODPADNIH VODA Komunalna odpadna voda Industrijske odpadne vode Kmetijske odpadne vode Padavinska onesnažena voda

... 6 ... 8 ... 11 ... 14 ... 16 ... 22 ... 23 ... 23 ... 25 ... 28 ... 30 ... 31 ... 32 ... 33 ... 33

9. PORABA VODE V GOSPODINJSTVIH V SVETU IN PRI NAS ... 35 Svet in EU ... 36 Slovenija ... 36 Poraba vode v gospodinjstvu ... 37 Poraba vode v industriji ... 39 10. LASTNOSTI ODPADNIH VOD ... 41 Fizikalne lastnosti odpadnih vod ... 42 Trdne snovi ... 42 Motnost ... 42 Temperatura ... 42 Optimalna temperatura za biološko aktivnost ... 42 Barva ... 42 Koncentracija in specifična masa ... 42 Kemijske lastnosti odpadnih vod ... 42 2 Gospodarjenje z odpadnimi vodami

pH ... 42 Kloridi ... 43 Alkaliniteta ... 43 Dušikove spojine ... 43 Viri dušika ... 43 Fosfor ... 43 Žveplo ... 44 Plini ... 45 Vonj ... 45 Kovinske sestavine ... 45 Skupne organske sestavine ... 45 Meritve vsebnosti organskih spojin ... 45 Biokemijska potreba po kisiku in biorazgradljivost ... 46 Preskusi strupenosti ... 47 Biološke lastnosti odpadnih vod ... 48

11. VZORČENJE ODPADNIH VODA ... 49 Načini vzorčenja in vrste vzorcev ... 50 Vzorčenje in načrt analiz ... 51 Reprezentativno vzorčenje ... 51 Primer vzorčenja industrijske odpadne vode ... 51 Napake pri vzorčenju odpadnih vod ... 52 12. MONITORING ODPADNIH VODA ... 53 Namen monitoringa ... 54 Izvajanje monitoringa ... 54 13. ODVAJANJE ODPADNIH VODA ... 56 Vrste odpadne vode in kanalizacijskih sistemov ... 57 Hidravlična in biokemijska obremenitev z odpadnimi vodami ... 59 Odvodniki za odvajanje onesnažene vode ... 60 Zasnova kanalizacijskih sistemov ... 61 Objekti na kanalizacijskih sistemih ... 62

Gospodarjenje z odpadnimi vodami 3

Cevovodi ... 63 Hišni priključki ... 63 Ponikovalnice ... 64 Cestni požiralniki in peskolovi ... 64 Vstopni jaški ... 64 Jaški za izpiranje ... 65 Kaskadni jaški ... 65 Podvodi ... 65 Razbremenilniki ... 66 Zadrževalni bazeni ... 66 Črpališča ... 68 Centrifugalne črpalke ... 68 Polžaste črpalke ... 69 Kontrola vodotesnosti sistemov za odvodnjavanje ... 69 Vzdrževanje kanalizacijskih sistemov ... 70

14. METODE ČIŠČENJA ODPADNIH VODA ... 75 Mehansko čiščenje ... 77 Predčiščenje ... 77 Primarno čiščenje ... 77 Fizikalno-kemijsko čiščenje odpadnih vod ... 78 Koagulacija ... 78 Flokulacija ... 78 Ionska izmenjava ... 79 15. BIOLOŠKO ČIŠČENJE ODPADNIH VODA ... 81 Aerobna razgradnja ... 82 Anaerobna razgradnja ... 83 Anoksična razgradnja ... 83 Naravni sistemi čiščenja odpadnih vod ... 83 Namakalna polja ... 83 Lagune ... 84 Rastlinske čistilne naprave ... 86 Prednosti in slabosti rastlinskih čistilnih naprav ... 86 Umetni sistemi čiščenja odpadnih vod ... 87 Sistemi z aktivnim blatom ... 87 Opis postopka ... 87 Sistemi s pritrjeno biomaso ... 89 Precejalniki ... 90 Rotirajoči biološki kontaktorji ... 91 Biofiltri ... 92 Odstranjevanje dušikovih in fosforjevih spojin iz odpadne vode ... 93

4 Gospodarjenje z odpadnimi vodami

Biološko odstranjevanje fosforja ... 93 Biološko odstranjevanje spojin dušika ... 94 Primeri shem komunalnih in industrijskih čistilnih naprav ... 95

16. OBDELAVA ODPADNIH SNOVI, KI NASTAJAJO PRI BIOLOŠKEM ČIŠČENJU ODPADNIH VODA ... 98 Izvor in lastnosti blata na čistilnih napravah ... 99 Zgoščevanje blata ... 105 Gravitacijsko zgoščevanje ... 105 Flotacijsko zgoščevanje z zrakom ... 106 Kondicioniranje odpadnega blata ... 107 Toplotno (termično) kondicioniranje ... 108 Mineralizacija blata, ki nastaja pri biološkem čiščenju odpadnih vod ... 108 Anaerobna presnova ... 108 Aerobna presnova ... 110 Kompostiranje ... 111 Termični (toplotni) sušilniki ... 112 Sežig ... 112 Sežigalnice ... 112 17. VAROVANJE VODA IN VODNEGA OKOLJA ... 114 Okoljski cilji za površinske in podzemne vode ... 115 Registri zavarovanih območij ... 116 Vode, ki se uporabljajo za odvzem pitne vode ... 116 Spremljanje stanja površinskih in podzemnih voda ter zavarovanih območij ... 116 Program ukrepov ... 116 Strategija za preprečevanje onesnaževanja vode ... 116 Strategija za preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja podzemne vode ... 116 Spremljanje ekološkega in kemijskega stanja površinskih voda ... 117 Pogostnost spremljanja stanja ... 117 Kopalna direktiva ... 117 Nitratna direktiva ... 118

18. EKOREMEDIACIJE NA PODROČJU GOSPODARJENJA Z ODPADNIMI VODAMI ... 121 Ekoremediacijske metode ... 122 Načini ekoremediacij ... 123 Stari načini ... 123 Novi načini ... 123 Uporabljena literatura 125 Domača literatura ... 125 Tuja literatura ... 125 19. POIMENOVANJE NA PODROČJU GOSPODARJENJA Z ODPADNIMI VODAMI ... 126

Gospodarjenje z odpadnimi vodami 5

1. UVOD Zaloge vode na našem planetu so na videz neskončno velike, približno 1,4 x 109 km3, od tega pa je le približno 3,5 x 107 km3 sladke vode, kar je 2,5 odstotka. Če od te količine odštejemo vodo, ki se nahaja v obliki ledu (približno 78 odstotkov), ostane od vse vode na Zemlji na voljo le še 1,06 x 107 km3 ali 0,76 odstotka zalog, ki se nahajajo v podtalnicah in rekah ter se lahko uporabljajo za oskrbo prebivalstva. Človek črpa vodo iz virov sladke vode in jo po uporabi tako rekoč v celoti vrača v naravni krogotok. Naravni krogotok sladke vode se obnavlja preko padavin, ki znašajo približno 99.000 km3/leto. Ta naravni samočistilni krogotok človek ogroža, ali neposredno z izpuščanjem škodljivih snovi (ogroža nizvodno ležeče potrošnike) ali posredno z odlaganjem (deponiranjem) organskih škodljivih snovi v morja, tla ali reke (presega njihovo samočistilno sposobnost). Njihova škodljivost oz. strupenost se izraža v negativnem učinku na razvoj in obstoj živih organizmov.

6 Gospodarjenje z odpadnimi vodami

Slana voda Zmrznjena voda Podtalnica Jezera Reke

Porazdelitev vode v svetu: levi krog slana (modra) in sladka (vse ostale barve) voda, desno pa le glavna vira površinske vode, jezera in reke

Voda je pomembna za posameznika kot živilo za zadovoljevanje osnovnih fizioloških potreb (pitje, prehrana) in kot higiensko sredstvo (umivanje, kopanje, pomivanje, pranje itd.).

Za skupnost je pomembna za zdravstveno varstvo, poplavno varnost, zaščito okolja, industrijo, energetiko, kmetijstvo, plovbo in obrambno varnost in ne nazadnje za estetski videz naselij in mest z vodnjaki, vodometi, bajerji, urejenimi brežinami rek, jezer in morja. Voda je pomembna tudi kot topilo in sredstvo za hidravlični transport nezaželenih snovi iz človekove bližine.

V normalnih razmerah ljudje dnevno porabimo 120–200 l po osebi na dan v gospodinjstvih (kopanje, pomivanje, pranje in izplakovanje)

in ca. 200–400 l po osebi na dan v industriji in obrti. Ob izjemnih razmerah, kot so potres, poplave, suše idr., pa potrebuje ena oseba za preživetje na dan minimalno za pitje ca. 3 l, za pripravo hrane 4 l, za pomivanje posode 2 l in za osebno higieno 5,5 l, skupaj torej 15 l po osebi na dan. Vsa voda, ki se dovede do gospodinjstev (pa tudi pri večini industrije), se vrača v okolje preko odtokov onesnažena, če nimamo čistilnih naprav.

Gospodarjenje z odpadnimi vodami je zato bistvenega pomena za zdravje in kakovostno življenje ljudi, za varstvo pred lokalnimi poplavami in zaščito vodnega okolja pred prevelikim onesnaževanjem v vseh urbanih naseljih.

Kritično presodi 1. Zakaj moramo z vodo na Zemlji skrbno gospodariti?

2. Zakaj je voda tako pomembna za ljudi?

3. Zakaj je gospodarjenje z odpadnimi vodami pomembno za ljudi in hidrosfero?

Osnovni namen gospodarjenja z vodami je zato: – preprečevanje bolezni, – preprečevanje onesnaževanja zajetij za oskrbo z vodo, – odstranitev vseh onesnaženih izpustov v plovne vode, – vzdrževanje čistih površinskih voda in podtalnice, – zaščita kopalniških voda in voda, ki so namenjene zabavi in rekreaciji, – ohranitev prvotnih voda za zaščito ekosistemov, – spoštovanje predpisov.

Razišči 1. Kako, če sploh, tvoji sošolke in sošolci doma vplivajo na racionalno porabo pitne vode?

2. Kaj lahko stori posameznik za odgovorno ravnanje z vodo?

Uporabi znanje 1. Koliko vode porabimo kot posamezniki vsak dan in za katere namene?

2. Naštej osnovne namene gospodarjenja z vodami.

3. Ali meniš, da je gospodarjenje z vodami v tvojem kraju ustrezno?

Kje vidiš težave?

4. Kako gospodarite z vodo doma?

Gospodarjenje z odpadnimi vodami 7

2. VODNI KROG V vodnem okolju imamo več oblik energije, kot so sončna, kemično vezana in toplotna. Voda vpija del sončnega sevanja, ki prodre vanjo do določene globine in jo pretvarja v toploto, drugi del porabijo proizvajalci za proizvodnjo sestavin svojih teles oz. razgradljivih snovi v njih kot vezano kemično energijo.

Vezana kemična energija prihaja v vodno okolje tudi z razgradljivimi ostanki prebivalcev kopnega na različnih stopnjah razgradnje. Razgradnja razgradljivih snovi teče v aerobnih in anaerobnih razmerah. V aerobnih je hitrejša in sprošča pri enaki temperaturi več energije. Večji del težko razgradljivih – neraztopljenih snovi prehaja v usedline (blato na dnu odvodnikov), kjer se pod zgornjo tanko plastjo odvija anaerobna razgradnja. V blato na dnu vezana kemična energija je za krajši ali daljši čas izločena iz kroženja.

Toplotna energija tudi prihaja ali odhaja iz vodnega okolja, odvisno od temperaturnih razlik glede na nevodno okolje ozračja in kopnega. Celotni naravni vodni krog (hidrološki cikel) z izhlapevanjem je najkvalitetnejši samočistilni proces v naravi, če nimamo onesnaženega zraka.

Voda na Zemlji je vedno v gibanju, neprenehoma kroži. Kroženje vode, znano tudi kot vodni krog ali hidrološki cikel, predstavlja nenehno gibanje vode na površini in pod površino Zemlje.

8 Gospodarjenje z odpadnimi vodami

zbiranje vode v atmosferi

zbiranje vode v ledu in snegu

kondenzacija

sublimacija

evapotranspiracija

padavine

izhlapevanje

odtok snežnice v vodotok

površinski odtok

rečni tok izvir infiltracija

p re

izhlapevanje sladkovodni zbiralnik

tok podz emne vode

zbiranje vode v oceanih

zbiralnik podzemnih voda Kroženje vode

Voda na Zemlji je v stalnem gibanju, hkrati pa spreminja fizikalna stanja – od tekočega in plinastega do trdnega ter obratno. Neprestano premikanje vode z vsemi stanji opisuje vodni krog, ki deluje na Zemlji že milijarde let. Na njem temelji vse življenje.

Pri kroženju vode na Zemlji ločimo mali in veliki vodni krog. Kroženje vode med oceani in atmosfero predstavlja, glede na količino, glavnino vodnega kroga. Imenujemo ga tudi mali vodni krog. Veliki vodni krog poteka tudi na kopnem in je bolj razvejan ter raznovrsten. Seveda se oba krogotoka prepletata.

Vodna bilanca ocenjuje količine vode na določenem območju v določenem časovnem obdobju. Upoštevati mora vse dotoke in odtoke ter spremembe zalog.

Padavine so po definiciji atmosferska voda, ki po kondenzaciji in

sublimaciji izhaja iz zraka in zaradi težnosti pada proti tlom oz. pade na tla.

S pojmom izhlapevanje označimo prehajanje vode v paro z odprtih vodnih površin, kar pojmujemo kot evaporacijo, in preko rastlinstva, kjer prehajanje poteka s transpiracijo.

Izraz izhlapevanje zajema obe obliki, ki ju združeno imenujemo tudi evapotranspiracija. Z odtokom zaobjamemo različne oblike pretakanja vode od ploskovnega površinskega odtoka, premikanja (infiltracije in pronicanja) vode v preperelini (prst, tla) in tokov podzemne vode do pretoka rek. V naših razmerah lahko zanemarimo sneg in led. V vodni bilanci se omejimo na analizo območij, katerih odtok lahko izmerimo kot pretok vode (Q) skozi merski profil vodomerne postaje.

Pri obravnavi vodne bilance izbranega območja je potrebno poleg padavin upoštevati še ostale dotoke vode (Qv). Tako enačbo lahko zapišemo:

Antarktika

Viktorijini slapovi, Zambija, reka Zambezi

P (padavine) + Qv (dotok) = Qo (odtok) + I (izhlapevanje) + dS (sprememba zalog)

Gospodarjenje z odpadnimi vodami 9

Tabela 1: Svetovne zaloge vode Vodni vir

Reka Amazonka

Izhlapevanje, megla

Volumen vode (km3)

Sladka voda (%)

Vsa voda (%)

Oceani, morja in zalivi

1.338.000.000

–

96,54

Ledena odeja, ledeniki in stalni sneg

24.064.000

68,7

1,74

Podtalnica:

23.400.000

–

1,69

– sladka

10.530.000

30,10

0,76

– slana

12.870.000

–

0,94

16.500

0,05

0,001

Led v zemljini

300.000

0,86

0,022

Jezera:

176.400

–

0,013

– sladka

91.000

0,26

0,007

– slana

85.400

–

0,006

Atmosfera

12.900

0,04

0,001

Močvirska voda

11.470

0,030

0,0008

Reke

2.120

0,006

0,0002

Voda v živih organizmih

1.120

0,003

0,0001

Zemeljska vlaga

Potencialno uporabne vode je v celotni vodni bilanci relativno malo, saj je možno uporabljati le del podtalnice (sladka voda), sladka jezera in reke, skupno torej manj kot 1 % (točneje 0,78 %) celotne zaloge vode.

Kritično presodi 1. Zakaj kroži voda na celotni zemeljski površini?

2. Kaj povzroča izparevanje vode?

3. Kaj je glavno gonilo vodnega kroga?

Uporabi znanje 1. Ali je možno, da se voda med kroženjem onesnaži brez vplivov človeka?

2. Kako bi opisal spreminjanje fizikalnega stanja vode med kroženjem?

3. Kroženje vode je stalen pojav. Ali prihaja pri kroženju do kakšnih izgub vode?

4. Kaj so po definiciji padavine?

5. Kaj je izhlapevanje vode?

Razišči 1. Kakšna je vodna bilanca občine, v kateri živiš?

10 Gospodarjenje z odpadnimi vodami

3. TRAJNOSTNO RAVNANJE Z VODO IN VODNIMI VIRI Želimo, da so vsi prebivalci oskrbljeni z zdravo pitno vodo, torej vodo, ki ne ogroža njihovega zdravja. Istočasno z oskrbo potrebujemo tudi odvajanje onesnaženih voda in urejen način odstranjevanja odpadkov, saj onesnaženo okolje ogroža njihovo zdravje in okolje. Zaščita voda je danes poleg zaščite zraka, tal in gozdov, če ne upoštevamo demografskega »buma« in atomske grožnje, osnovni eksistencialni ekološki problem prebivalcev Zemlje, zato je nepogrešljivi sestavni del nalog sodobne ekologije.

Voda bo po vseh napovedih v svetu bistveni omejitveni dejavnik razvoja, kar pomeni, da moramo že sedaj reševati celovito integralno zaščito voda po porečjih ter strokovno-tehnične, kadrovske in finančne probleme, tako v spremljanju kakovosti pitne vode kakor tudi v sami dejavnosti oskrbe z vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

Kakovost zdrave pitne vode v svetu je v stalnem upadanju, medtem ko predpisi o kakovosti pitne vode tako v tujini kot pri nas postavljajo čedalje strožje zahteve.

Gospodarjenje z odpadnimi vodami 11

4. UREJANJE IN VZDRŽEVANJE VODNIH POVRŠIN IN VODOTOKOV Zakon o vodah ureja upravljanje s celinskimi in podzemnimi vodami, z morjem ter vodnimi in priobalnimi zemljišči. Upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči obsega varstvo voda, urejanje voda in odločanje o rabi vode. Ureja tudi javno dobro in javne službe na področju voda, vodne objekte in naprave ter druga vprašanja, povezana z vodami. Cilji upravljanja z vodami in priobalnimi zemljišči so: 1. doseganje dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov, 2. zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, 3. ohranjanje in uravnavanje vodnih količin, 4. spodbujanje trajnostne rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti.

14 Gospodarjenje z odpadnimi vodami

Rabo in druge posege v vode, vodna in priobalna zemljišča, kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba načrtovati in izvajati tako, da se: – ne poslabšuje stanja voda, – omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov ter varstvo naravnih vrednot in območij.

Na območju Slovenije imamo dve vodni območji: – vodno območje Jadranskega morja, ki zajema slabo petino (19 %) površja Slovenije, – vodno območje Donave, ki zajema 81 % površine Slovenije.

V vodno območje Jadranskega morja spadajo porečja Soče, Vipave, Reke, Rižane in Dragonje, v vodno območje Donave oz. Črnega morja pa sodijo porečja Mure, Drave, Savinje, Save, Krke in Kolpe.

Osnovni ureditveni ukrepi na vodotokih so ukrepi pred visokimi vodami, stabilizacija struge vodotokov in inženirski ukrepi, povezani s kakovostno zaščito voda.

Za zaščito pred visokimi vodami so osnovni ukrepi regulacija struge vodotoka, vključno z izgradnjo visokovodnih nasipov, graditev mokrih ali

Vodotoki Jezera Glavne površinske vode – reke in jezera Vir: MOP - ARSO, GURS, kartografija: Aleš Veršič, ARSO

suhih zadrževalnikov in lokalne preusmeritve visokih voda.

Da umirimo vodni tok oz. zmanjšamo hitrost vode, gradimo v strugah prečne zgradbe, ki jih imenujemo nizki pragovi, če vode ne »zajezujejo«; če vodo »zajezujejo«, pa jezovi, kadar so visoki do 2 m, oz. pregrade, če so višji od 2 m. Jezovi so lahko tudi pomični.

Na jezovih praviloma ne gradimo zapornic, ki pa so sestavni deli pri pregradah z nalogo uravnavanja pretoka vode ali vzdrževanja stalne gladine.

Kritično presodi 1. Zakaj potrebujemo zakonodajo o vodah?

2. Kaj ureja Zakon o vodah?

3. Zakaj imamo v Sloveniji dve vodni območji?

4. Od česa je odvisna delitev na jezove in pregrade?

Za varstvo brežin gradimo vzdolžne zgradbe ali zidove, lahko pa tudi kombinacijo prečnih in vzdolžnih zgradb. Za varovanje pred poplavami gradimo visokovodne zaščitne ali pa usmerjevalne nasipe.

Za različne namene odvzema vode gradimo odvzemne zgradbe, ki so lahko pod zemljo ali nad njo. Gradimo jih za hidroenergetske potrebe, za zajem tehnoloških voda ali voda za pitno vodo in za potrebe namakanja v kmetijstvu.

Razišči 1. Kolikokrat so na tvojem območju reke in potoki prestopili bregove in ali je za območje sprejet program protipoplavne varnosti?

2. Koliko hudournikov v občini lahko ogrozi občane in kje?

Uporabi znanje 1. Naštej cilje upravljanja z vodami.

2. Kaj moramo upoštevati pri rabi vode in drugih posegih v vode?

3. Kateri so osnovni ureditveni ukrepi na vodotokih?

4. Kako umirimo vodni tok oz. zmanjšamo hitrost vode?

5. Kaj gradimo za varstvo brežin in za varovanje pred poplavami?

Gospodarjenje z odpadnimi vodami 15

5. VODOVARSTVENA OBMOČJA V SLOVENIJI Za varovanje voda je prvi ukrep izgradnja kanalizacijskih sistemov z zaključkom s komunalno čistilno napravo. Z varstvenimi pasovi dodatno zaščitimo podtalnico (prodno in kraško), rečne odseke, zbiralnike in vodne akumulacije za pitno vodo in območja zdravilnih voda. Ker pri nas oskrba z vodo temelji v pretežni meri na podtalnici, je najpomembnejša zaščita podzemnih voda, ki je odvisna od geološke zgradbe in hidroloških značilnosti vodonosnikov, debeline in fizikalno-kemijskih značilnosti krovne plasti, hidroloških pogojev, smeri dotoka idr. Upoštevati moramo tudi izrabo prostora, še posebej na kraškem terenu.

16 Gospodarjenje z odpadnimi vodami

Varovanje zajetja pitne podzemne vode izvajamo z zaščitnimi ukrepi, ki so glede na strogost razporejeni v različne kategorije. Vsaka kategorija predstavlja varstveni pas, ki obkroža vodno zajetje. Glavni namen zaščitnih ukrepov na območju varstvenih pasov je preprečiti ali zmanjšati tveganje onesnaženja vodnega zajetja, zato upoštevamo naslednje »mehanizme« zaščitnih ukrepov, porazdeljenih na različne varstvene pasove. Potrebno je: – v celoti izločiti vse tiste dejavnosti, ki predstavljajo potencialno nevarnost za vodni vir, ali – zagotoviti dovolj časa od vdora onesnažila v podzemne vode do zajetja, da je mogoče izvesti učinkovito sanacijo, ali

pas opredeljuje določeno razdaljo, odvisno od značilnosti vodonosnika, hitrosti toka, samočistilnih sposobnosti vodonosnika glede na določena potencialna onesnažila in glede na stopnjo razredčenja.

Pri nas in v tujini je najbolj pogost način varovanja zajetja s tremi varstvenimi pasovi, ki se lahko delijo še na dva »podpasova«, npr. a in b. Ta način varovanja zajetja je že zelo star.

Slika prikazuje vodovarstvena območja oz. določitev varstvenih pasov vodnih virov v prodni podtalnici.

Pri določitvi varstvenega pasu je pomemben čas dospetja do zajetja pitne vode, ki je za I. vodovarstveno območje 50 dni, za drugo 400 dni, tretje

pa pokriva celotno napajalno območje podtalnice. Velikost I. in II. območja dobimo, če poznamo hitrost toka podtalnice. Zahtevani čas se nanaša predvsem na razgradljivost onesnažil (predvsem bakteriološki vidik) in filtracijsko sposobnost podtalnice, ne pa tudi na inertno onesnaženje z nevarnimi in strupenimi snovmi, kot so pesticidi, težke kovine in podobne snovi, saj je čas njihove razgradnje bistveno daljši oz. je njihova koncentracija v črpališču odvisna le od adsorpcijske zmogljivosti vodonosne plasti. Zaradi tega je potrebno na vodovarstvenih območjih strogo upoštevati pravilnik glede nevarnosti onesnažitve podtalnice, preventivni monitoring in ustrezne uredbe o varovanju podtalnice.

– zagotoviti dovolj veliko razredčenje onesnažil na poti proti zajetju, da ne predstavlja usodnih posledic za zajetje.

Na zemljevidu RS so označena vodovarstvena območja po podatkih Geodetske uprave RS. Varstveni pasovi morajo načeloma zajemati celotno prispevno območje (zaledje) zajetja in pri tem upoštevati: – geohidrološke in hidrološke značilnosti in razdelitev tega ozemlja ter zlasti še samočistilne sposobnosti, – režim in porazdelitev napajanja in njegovo intenziteto, – položaj in nihanje proste gladine podzemne vode, – meje vodonosnika (hidravlične meje) v vodoravni in navpični smeri, – obstoječa opazovalna mesta, – različna možna potencialna onesnaženja.

V principu je najširši varstveni pas določenega zajetja enak območju napajanja, ki ga določimo na podlagi hidrogeoloških podatkov pri različnih pogojih izkoriščanja in obnavljanja.

Napajalno prispevno območje je celotno ozemlje, s katerega podzemna voda odteka proti zajetju. Večkrat se nahaja precej daleč navzgor po toku podzemne vode. Največkrat varstveni

Vodovarstvena območja (občinski nivo) 0 1. varstveni režim 1. A varstveni režim 1. B varstveni režim 2. varstveni režim 3. varstveni režim 4. varstveni režim

Vodovarstvena območja (državni nivo) območje zajetja I. varstveni režim II. A varstveni režim II. B varstveni režim II. varstveni režim III. varstveni režim

Vodovarstvena območja v Sloveniji Vir: MOP - ARSO, GURS, kartografija: Aleš Veršič, ARSO

Širše v. območje (III.) Ožje v. območje (II.) Najožje v. območje (I.)

T = 50 dni

T = 400 dni

Celotno napajalno zaledje

Ograjeno območje zajetja (0.)

Varstveni pasovi vodnih virov v prodni podtalnici

Gospodarjenje z odpadnimi vodami 17

7. MOŽNOSTI UPORABE DEŽEVNICE V GOSPODARSTVU Uporaba deževnice je bila v preteklosti, ko še ni bilo zgrajenih vodovodnih sistemov, poleg zajetij v rekah, potokih in podtalnici, eden od glavnih načinov oskrbe z vodo, še posebej v hribovskih naseljih. Več desetletij, odkar imamo vodovodne sisteme, smo skoraj pozabili nanjo. Sedaj, ko se zavedamo dragocenosti vseh sladkih voda, postaja spet aktualna, čeprav imamo probleme z njeno kakovostjo pri zajetjih na strehi zaradi onesnaževanja ptic (njihovih iztrebkov), listja, prahu in tudi kislega dežja.

28 Gospodarjenje z odpadnimi vodami

Deževnica je zelo primerna za zalivanje vrtov, pranje avtomobilov, izplakovanje stranišč in tudi za požarno vodo v krajih, kjer imajo poleg vodovoda tudi kapnico, ali kjer so tekoče vode daleč stran od naselij. Za osebno higieno in pranje perila, ker je mehka voda, je primerna, za kuho je manj primerna, ker je potrebno predhodno čiščenje, kot to zahtevajo predpisi za zdravo pitno vodo.

Njena uporaba je odvisna od stroškov, ki jih moramo dodatno vložiti poleg obstoječih vodovodnih instalacij. Ko so stroški zaradi porabljene vode iz vodovoda višji od stroškov novih instalacij za deževnico, postane uporaba deževnice aktualna. Problem je tudi, da deževnice pozimi praviloma zmanjkuje. V primerih pomanjkanja vode na deficitarnih območjih jo je smotrno uporabljati za zalivanje vrtov in pranje avtomobilov.

Zajem deževne vode je praviloma s streh, lahko pa tudi z nepropustnih (betonskih) ploščadi. Količina zajete vode je odvisna od intenzitete padavin, površine strehe in njene nagnjenosti, izhlapevanja, izgub vode pri zajemu (prelivi čez žlebove ali filtre) in ponikanja. Potrebno količino oz. volumen določimo glede na nameravano porabo. Vodo hranimo v kapnicah oz. v podzemnih ali izjemoma, če je ne uporabljamo za gospodinjstvo, tudi nadzemnih rezervoarjih.

Naslednji sliki prikazujeta sodoben zajem, filter in podzemni rezervoar za deževnico.

Zajem deževnice v podzemni rezervoar

S filtri odstranimo večji del onesnaženja, ki pride preko streh v vodo kapnice (listje, prah, del organskega onesnaženja ipd.).

Kritično presodi 1. Za kakšne namene lahko uporabimo deževnico?

2. Zakaj morajo biti kapnice pod zemljo?

Uporabi znanje

Filter za predčiščenje deževnice

1. Kdaj pride v poštev gradnja kapnic za oskrbo ljudi z vodo?

2. Kaj nam omogoča filter za predčiščenje deževnice?

Razišči 1. Koliko gospodinjstev v Sloveniji in v tvoji občini se je odločilo za namestitev podzemnih rezervoarjev, v katerih hranijo deževnico?

Zbiranje deževnice za zalivanje vrta

Gospodarjenje z odpadnimi vodami 29

8. VIRI NASTANKA ODPADNIH VODa Odpadne vode lahko nastajajo zaradi delovanja narave (padavinske onesnažene vode, poplave) in zaradi človekovega delovanja v urbanih naseljih (komunalne odpadne vode), industrijskih conah (industrijske odpadne vode) ali na kmetijskih farmah (kmetijske odpadne vode).

Vsaka vrsta odpadnih voda ima specifične lastnosti s fizikalnega, kemijskega in biološkega stališča.

30 Gospodarjenje z odpadnimi vodami

Komunalna odpadna voda Nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi uporabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Tako odpadno vodo imenujemo tudi gospodinjska odpadna voda. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi (pisarnah, gostilnah, jedilnicah itd.), v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih. H komunalni

odpadni vodi štejemo tudi t. i. sanitarne vode, ki nastajajo v različnih tehnoloških obratih pri tuširanju, pranju in umivanju zaposlenih.

Komunalna odpadna voda vsebuje naslednja onesnaževala: – maščobe, olja, škrob, ogljikove hidrate ipd., ki nastajajo pri kuhanju, – fekalije, urin in papir, ki nastajajo pri uporabi sanitarij, – milo, detergente in ostanke čistil, ki nastajajo pri čiščenju, umivanju in pranju.

Onesnaženje komunalne odpadne vode je odvisno od vrste dejavnikov, predvsem od načina življenja ljudi, torej od razvoja družbe v določenem okolju, zato je tudi v posameznih delih sveta različno. Tabela prikazuje območja onesnaženja in povprečne vrednosti za komunalno odpadno vodo. Razlike nastanejo zaradi različne porabe vode na prebivalca, načina poselitve (večja mesta, urbana naselja, podeželska naselja), razvitosti področja poselitve in ne nazadnje možnosti dostopa do vodnih virov.

Tabela 2: Onesnaženje komunalne odpadne vode Parameter

Območje (mg/l)

Srednje vrednosti (mg/l)

Raztopljeno

250–850

500

Suspendirano

100–350

200

Usedljive snovi

5–20

10

BPK5

100–300

200

TOC

100–300

200

KPK

250–1.000

500

Ncelotni

20–80

40

NH4-N

12–50

25

Norganski

8–35

15

Pcelotni

6–20

10

50–150

100

Maščobe in olja

Komunalne odpadne vode

Padavinska onesnažena voda

Odpadna voda vsebuje detergente in čistila

Industrijske odpadne vode

Gospodinjske odpadne vode

Nastanek odpadnih vod

Farmske odpadne vode

Gospodarjenje z odpadnimi vodami 31

Blažilna območja (vegetacijski pasovi, močvirja …) imajo mnogo funkcij, ki izboljšajo kakovost vode, zaščitijo zrak in tla ter povečajo biološko pestrost zaradi izboljšanih prehrambenih in nastanitvenih lastnosti obvodnega

habitata ter boljših svetlobnih, kisikovih in temperaturnih razmer za vodne živali in rastline. Blažilna območja so primerna za prestrezanje razpršenih virov onesnaževanja, npr. ob vodotokih ali stoječih vodah.

Kritično presodi 1. Meniš, da so ekoremediacije najprimernejši način reševanja okolja?

2. Na kakšen način bi z ekoremediacijo reševali izlitje nafte, npr. ob prometni nesreči z izlitjem cisterne?

3. K ekoremediacijskim načinom reševanja spada tudi rastlinska čistilna naprava. Zakaj?

Naravna laguna

Uporabi znanje 1. Kaj vključujejo ekoremediacije?

2. Kakšna je možnost ekoremediacij?

3. Kako delimo ekoremediacije po klasičnem načinu?

4. Kakšna je ekosistemska delitev ekoremediacij?

5. Kako delimo ekoremediacije po sektorjih?

Razišči Med lokvanji

124 Gospodarjenje z odpadnimi vodami

1. Razišči, ali v tvojem okolju uporabljajo rastlinske čistilne naprave in zakaj so se odločili za ta čistilni sistem.

UPORABLJENA LITERATURA Domača literatura ARSO (2002). Strokovne podlage za razglasitev ogroženosti podzemne vode v RS. Dostopno na naslovu: http://www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/publikacije%20in%20poro%c4%8dila/ogroz_podzem_vode_porocilo.pdf. <21. 4. 2009>.

ARSO (2006). Poročilo o kakovosti podzemne vode v Sloveniji v letu 2006. Dostopno na naslovu: http://www .arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/publikacije%20in%20poro%c4%8dila/PODZEMNE%20PORO%c4%8cILO%202006.pdf. <21. 4. 2009>.

ARSO (2009). Karta hidrološkega monitoringa podzemnih voda za leto 2009. Dostopno na naslovu: http://www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/programi/Program_SHGA_2009_karta.pdf. <22. 4. 2009>.

ARSO (2009). Program spremljanja kemijskega stanja podzemnih voda za leto 2009. Dostopno na naslovu: http://www.arso.gov.si/vode/ podzemne%20vode/programi/PROGRAM%20PODZEMNE%20VODE%202009.pdf. <21. 4. 2009>.

ARSO (2002). Analiza podatkov letnih poročil za leto 2001 o ravnanju s komunalnimi odpadki. Ljubljana, Kemijski inštitut Ljubljana, Laboratorij za procesno inženirstvo.

Kolar, J. (1983). Odvod odpadne vode iz naselij in zaščita voda. Ljubljana, Državna založba Slovenije.

Panjan, J. (2002). Odvodnjavanje onesnaženih voda. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, IZH, 103 str.

Panjan, J. (2004). Količinske in kakovostne lastnosti voda, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, IZH, 95 str.

Panjan, J. 2005. Osnove zdravstveno hidrotehnične infrastrukture: vodovod in čiščenje pitnih voda, odvod in čiščenje onesnaženih voda in komunalni odpadki: [univerzitetni učbenik]. 2. izd. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 289 str., ilustr., preglednice.

Roš, M. (1993). Respirometry of Activated Sludge. Lancaster, Basel: Technomic Publishing Co., Inc. Roš, M. (2001). Biološko čiščenje odpadne vode. Ljubljana: GV Založba.

Roš, M. in G. D. Zupančič (2010). Čiščenje odpadnih voda. Velenje: Visoka šola za varstvo okolja.

Vodna direktiva – Direktiva 2000/60/ES (Water Framework Directive).

Vrtovšek, D. in Vovk Korže, A. (2007). Ekoremediacije. Maribor in Ljubljana: Filozofska fakulteta Maribor, Mednarodni center za ekoremediacije in Limnos d.o.o.

Zupančič, G. D. and M. Roš (2003). Heat and energy requirements in thermophilic anaerobic sludge digestion. Renewable Energy 28 (14): 2255–2267.

Zupančič, G. D. and M. Roš (2005). Ammonia removal in sludge digestion utilizing nitrification with pure oxygen aeration. Nutrient management in wastewater treatment processes and recycle streams: IWA specialized conference. Krakow: IWA Publishing.

Zupančič, G. D. and M. Roš (2008). Aerobic and two-stage anaerobic-aerobic sludge digestion with pure oxygen and air aeration. Bioresource Technology 99 (1): 100–109.

Tuja literatura Barnes, D. et al. (1981). Water and Wastewater Engineering Systems. London: Pitman.

Cooper, P. F. (2008). Historical aspects of wastewater treatment. London: IWA Publishing.

Degremont (1991). Water Treatment Handbook. Paris: Lavoisier Publishing.

Gillberg, L. et al. (2003). About Water Treatment. Helsingborg, Kemira Kemwater.

Gray, N. F. (1999). Water Technology. London, Sydney, Auckland: Arnold.

Gray, N. F. (2004). Biology of Wastewater Treatment. Dublin: Imperial College Press, ICP. Hammer, MJ. (1996). Water and Wastewater Technology. Prentice Hall, New York.

ISO (1998) EN ISO 11734 (1998). Water Quality – Evaluation of the Ultimate Anaerobic Biodegradability of Organic Compounds in Digested Sludge – Method by Measurement of the Biogas Production. International Standard Organization.

Judd, S. (2002). Process Science and Engineering for Water and Wastewater Treatment. Padstow: IWA Publishing.

Lin, S. (2001). Water and Wastewater Calculations Manual. New York: McGraw-Hill.

Orhon, D. & Artan, N. (1994). Modelling of activated sludge systems. Lancaster, Basel, Technomic Publishing Co., Inc. Ramalho, R. S. (1977). Introduction to Wastewater Treatment Processes. New York: Academic Press.

Tchobanoglous, G. et al. (2003). Wastewater Engineering; Treatment and Reuse. Boston, Metcraft & Eddy, Inc. Veselind, P. a. (2003). Wastewater Treatment Plant Design. Padstow: Water Environment Federation, IWA Publishing.

Wilderer, P. A., Irvine, R. L., Goroncy, M. C. (2001). Sequencing batch reactor technology. London: IWA Publishing 76.

Gospodarjenje z odpadnimi vodami 125

19. POIMENOVANJA NA PODROČJU GOSPODARJENJA Z ODPADNIMI VODAMI Izrazi, ki se najpogosteje uporabljajo pri gospodarjenju z odpadnimi vodami, so zbrani po abecednem redu, v oklepaju pa so ustrezni izrazi v angleščini. Kjer se uporablja za en izraz več opisov, smo podali vse opise, ki smo jih oštevilčili.

126 Gospodarjenje z odpadnimi vodami

Absorpcija (absorption) – (1) vsrkavanje snovi v maso druge snovi, kot raztapljanje plina v tekočini; (2) prodiranje snovi v maso trdne snovi ali tekočine.

A

Adsorpcija (adsorption) – oprijemanje plina, tekočine ali raztopljene snovi na površino trdne snovi ali tekočine.

Adsorpcija na aktivno oglje (activated carbon adsorption) – postopek, v katerem se topne snovi iz vodne raztopine pri določenih pogojih adsorbirajo na aktivno oglje (na granule ali prah).

Aeroben (aerobic) – želena oz. zahtevana prisotnost prostega ali raztopljenega kisika v vodnem okolju.

Aerobna presnova (aerobic digestion) – razkroj suspendiranih in raztopljenih organskih snovi v prisotnosti raztopljenega kisika.

Aerobna razgradnja (aerobic degradation) – biorazgradnja s pomočjo mikroorganizmov pri aerobnih ali anoksičnih pogojih.

Aerobna razgradnja blata (aerobic sludge digestion) – aerobni proces, pri katerem se zmanjša količina organskih snovi v blatu.

Aerobne bakterije (aerobic bacteria) – bakterije, ki zahtevajo za vzdrževanje življenja prosti elementarni kisik.

Aerobni pogoji (aerobic condition) – opis pogojev, kjer je prisoten raztopljeni kisik.

Aerobno čiščenje odpadne vode (aerobic wastewater treatment) – čiščenje odpadne vode s pomočjo aerobnih mikroorganizmov pri aerobnih ali anoksičnih pogojih.

Aerobno razkrojeno blato (aerobically digested sludge) – blato, stabilizirano po aerobnem razkroju.

Rekreacija na Ljubljanici

Aerosol (aerosol) – koloidni delci, dispergirani v plinu, dimu ali megli.

Aklimacija (acclamation) – proces prilagajanja populacije organizmov na določene razmere v okolju, ki jih spremenimo za eksperimentalne namene. Glej tudi: aklimatizacija.

Aklimatizacija (acclimatisation) – proces prilagajanja populacije organizmov na naravne spremembe v okolju ali na dolgotrajne spremembe, ki jih je povzročil človek (npr. stalni izpusti industrijskih ali komunalnih odpadnih vod).

Aktivno blato (activated sludge) – biološka masa (kosmi), ki se proizvede med čiščenjem odpadne vode z rastjo mikroorganizmov v aerobnih ali anoksičnih pogojih. Sestavljena je iz bakterij, gliv, praživali, mnogočlenarjev ter mineraliziranih organskih in anorganskih snovi.

Aktivno oglje (activated carbon) – delci (prah) ali granule, običajno dobljeni s segrevanjem snovi, ki vsebuje oglje (premog, les), ob odsotnosti zraka.

Akumulacija (accumulation) – zadrževanje vode v posebnih objektih, zadrževalnikih, ali zadrževanje drugih snovi ali vode v drugih objektih kanalizacijskega sistema ali čistilne naprave.

Alge (algae) – fotosintetične mikroskopske rastline, ki plavajo ali so suspendirane v vodi, lahko so tudi pritrjene na kamen ali drug nosilec. Pri visokih koncentracijah lahko alge izčrpajo raztopljeni kisika v sprejemnih vodah.

Ambient (ambient) – splošno se nanaša na prevladujoče dinamične razmere na dani površini zemlje (pokrajini) oz. okolju.

Amonifikacija (ammonification) – bakterijska pretvorba dušikovih spojin v amonijeve ione.

Amonijak, amonij (ammonia, ammonium) – urea in proteini se v odpadni vodi razgradijo v raztopljeni plin amonijak (NH3) in amonijev ion (NH4+) oz. amonij. Razmerje med amonijakom in amonijevim ionom v odpadni vodi je odvisno od vrednosti pH. Amonijev dušik (ammonium nitrogen; NH4-N) – množina elementarnega dušika, prisotnega v obliki NH3 oz. NH4+.

Anaeroben (anaerobic) – razmere, pri katerih ni na razpolago prostega ali raztopljenega kisika.

Anaerobna laguna (anaerobic lagoon) – laguna za usedanje in anaerobno razgradnjo odpadne vode in razkroj blata.

Anaerobna razgradnja (anaerobic degradation) – biorazgradnja s pomočjo mikroorganizmov pri anaerobnih pogojih.

Anaerobne bakterije (anaerobic bacteria) – bakterije, ki rastejo samo v odsotnosti prostega ali raztopljenega kisika.

Anaerobni pogoji (anaerobic condition) – pogoji, kjer ni raztopljenega kisika niti nitrata ali nitrita.

Gospodarjenje z odpadnimi vodami 127

KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d. o. o.

Koroška cesta 37 b, 3320 Velenje T: 03 896 11 00, F: 03 896 11 27 E: glavni@kp-velenje.si, www.kp-velenje.si

Centralna čistilna naprava Šaleške doline Čiščenje zbranih odpadnih voda se vrši na komunalnih čistilnih napravah. V Šaleški dolini je najpomembnejša Centralna čistilna naprava Šaleške doline, ki je bila s I. fazo in z mehanskim delom čiščenja ob doseganju 40-odstotne učinkovitosti čiščenja dokončana že leta 1990. Z gradnjo novih in posodobitvijo ter povezovanjem obstoječih kanalizacij se je naprava vseskozi dodatno obremenjevala.

Količina odpadne vode iz I. faze čistilne naprave je bila tako tudi večja od sušnega pretoka reke Pake, kar je dejansko predstavljalo preveliko obremenitev za tak vodotok.

Za nadaljevanje sanacije smo v Komunalnem podjetju Velenje, d. o. o., dogradili še II. fazo Centralne čistilne naprave Šaleške doline, ki s svojim biološkim delom čiščenja dosega več kot 90-odstotno učinkovitost čiščenja.

Ob graditvi te faze je bil poglavitni cilj izdelati sodobno in učinkovito napravo, ki bo dolgoročno reševala problematiko doline, ob tem pa tudi zagotoviti potrebna finančna sredstva. Zastavljena naloga je bila uspešno realizirana, saj naprava kaže dobre učinke čiščenja.

Gradnja se je financirala iz dveh tretjin tujih nepovratnih virov, ob tem pa še is pomočjo izredno ugodnih ekoloških kreditov.

Pri izvajanju gradnje je bil postavljen zelo učinkovit finančni model z vložkom nepovratnih sredstev iz EU, ki si preko svoje kohezijske politike prizadeva za zmanjševanje razlik v razvitosti med posameznimi deli in regijami držav članic.

Večja ekonomska učinkovitost se je pokazala tudi z izračunom ekonomskih kazalnikov uporabljenega modela. Količnik med koristmi in stroški je bistveno večji, če gradnja poteka krajše obdobje. Pri tem smo v Komunalnem podjetju Velenje dokazali, kako lahko ekonomsko manj učinkovita naložba postane učinkovita zaradi denarja, ki smo ga zagotovili iz skladov EU in iz državnega proračuna RS. Vodja službe za investicijski inženiring, mag. Branko Naveršnik, univ. dipl. ekon.

146 Gospodarjenje z odpadnimi vodami

KOHEZIJSKI PROJEKT OBČIN MARIBOR, DUPLEK, HOČE-SLIVNICA in MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU

Projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor Začetek projekta izgradnje modernega kanalizacijskega sistema sega v devetdeseta leta prejšnjega stoletja in se je intenzivno pričel razvijati v letu 1995 z odločitvijo za gradnjo Centralne čistilne naprave Maribor, ki je bila dokončana v letih 2002–2004. Vzporedno je potekala intenzivna gradnja kanalizacijskega sistema s sredstvi, zbranimi z državno takso in občinskim proračunom. Ob tem je Mestna občina Maribor leta 1999 pridobila nepovratna finančna sredstva v višini 6,5 milijonov EUR iz predpristopnega sklada PHARE. Ta sredstva so bila v celoti porabljena za izgradnjo povezovalnega glavnega kanalizacijskega zbiralnika za Maribor, ki je potekal od črpališča Melje preko Drave pa vse do Dogoš, kjer se je gradila CČN, in povezovalnega glavnega kanalizacijskega zbiralnika od centra Hoč preko Miklavža do CČN. Današnje občine Hoče - Slivnica, Duplek in Miklavž na Dravskem polju so bile v času izdelave dolgoročnega koncepta izgradnje kanalizacijskega sistema še sestavni del občine Maribor, zato so se osnovni koncepti kanalizacije in čiščenja zasnovali v preteklosti kot enoten sistem, predvsem s končnim ciljem – objektom Centralne čistilne naprave Maribor. Mestna občina Maribor, Občina Hoče - Slivnica, Občina Duplek in Občina Miklavž na Dravskem polju so se tako povezale v skupni projekt z imenom Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor. Projekt z novimi priključitvami na kanalizacijo in CČN pomeni nadgradnjo zadnje desetletje izgrajenega sistema in ima primarni namen zaščite podtalne vode in njenih virov pred onesnaženjem z odpadnimi vodami, hkrati pa tehnično in finančno optimizacijo delovanja CČN. Ko je Slovenija leta 2007 s komisijo EU podpisala Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, je bila januarja 2008 predana na Ministrstvo za okolje in prostor vloga za pridobitev nepovratnih finančnih sredstev iz kohezijskega sklada EU. V juliju 2011 je bila izdana odločba o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev iz evropskega kohezijskega sklada in proračuna Republike Slovenije. Projekt je uspešno vodil in koordiniral Danilo Šalamon, podsekretar na Uradu za komunalo, promet, okolje in prostor na MOM. Skupna vrednost projekta znaša 24.149.712 EUR, projekt pa predvideva izgradnjo približno 45,6 km kanalizacije in 19 različnih razbremenilnih objektov in prečrpališč. Od omenjene vrednosti bo približno 15,5 milijonov EUR nepovratnih sredstev, ostali del, ki zajema preko 4 milijone EUR DDV, pa bodo pokrivale občine same. Od skupne investicijske vrednosti pripada: – Mestni občini Maribor približno 1,4 milijone EUR, za kar bo v naseljih Jelovec, Bresternica in Malečnik zgrajenih približno 3 km kanalizacije in dve črpališči; – Občini Duplek približno 3,5 milijonov EUR, za kar bo v naseljih Spodnji in Zgornji Duplek ter Dvorjane zgrajenih približno 6,7 km kanalizacije in osem objektov za razbremenjevanje voda in črpališč; – Občini Hoče - Slivnica približno 12,7 milijonov EUR, za kar bo v naseljih Spodnje in Zgornje Hoče ter Radizel zgrajenih približno 21,1 km kanalizacije in pet objektov; – Občini Miklavž na Dravskem polju približno 6,6 milijonov EUR, za kar bo v naseljih Skoke in Dobrovci zgrajenih približno 14,8 km kanalizacije in 4 objekti.

Terminski plan realizacije projekta predvideva izdelavo dokumentacije PGD do sredine leta 2012 in nato na osnovi javnih razpisov izbranih izvajalcev izgradnjo projekta do konca leta 2014. V letu 2015 bosta opravljena prevzem celotnega projekta in predaja v obratovanje.

Gospodarjenje z odpadnimi vodami 147

CIP - kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 628.3(075.3) ROŠ, Milenko Gospodarjenje z odpadnimi vodami : učbenik za modul Gospodarjenje z odpadnimi vodami v programu Okoljevarstveni tehnik / Milenko Roš in Jože Panjan ; [fotografije Milenko Roš ... [et al.] ; risbe Milenko Roš in Fit media]. - Celje : Fit media, 2011. - (Zbirka Zelena Slovenija) ISBN 978-961-6283-45-8 1. Panjan, Jože 257676544

Tiskano na recikliranem biorazgradljivem ekopapirju Cyclus, s certifikati Blue Angel, Nordic Swan, FSC, TCF, NAPM, EMAS in EU okoljska marjetica (Eco-label).

148 Gospodarjenje z odpadnimi vodami

Kolofon

GOSPODARJENJE Z ODPADNIMI VODAMI

Avtorja:

Založba: Za založbo:

Urednik:

Lektura: Oblikovanje: Fotografije:

Risbe:

Tisk:

Naklada:

Izid:

dr. Milenko Roš in dr. Jože Panjan Fit media d.o.o. mag. Vanesa Čanji Jože Volfand Tea Finžgar Plavčak Fit media d.o.o. dr. Milenko Roš, dr. Janko Urbanc (Geo - ZS), Peter Marinšek, ARSO, Geodetski zavod RS, GeoZS, www.shutterstock.com, Sokol, Wiki media in arhivi podjetij: Cevovodi d.o.o., Armex armature d.o.o., Gradnje Polak, Laboratorijski center Iskraemeco d.d. dr. Milenko Roš in Fit media d.o.o.

Grafika Soča 400 izvodov februar 2012 Učbenik Gospodarjenje z odpadnimi vodami so strokovno pregledali recenzenti: dr. Mitja Bricelj, dr. Darko Drev in Marinka Žbogar.

Na podlagi 26. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje na svoji 132. seji, dne 23. 9. 2011, sprejel sklep št. 6130 - 6/2011/27 o potrditvi učbenika Gospodarjenje z odpadnimi vodami za modul Gospodarjenje z odpadnimi vodami v programu Okoljevarstveni tehnik. © Ministrstvo za šolstvo in šport, 2012.

Fotokopiranje in razmnoževanje dela po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah ni dovoljeno. Pravico do tiska in distribucije učbenika ima Fit media d.o.o.

ISBN 978-961-6283-45-8

9 789616 283458

www.zelenaslovenija.si

www.fitmedia.si