Revija EOL 50

foto: Shutterstock

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics

embalaža okolje logistika packaging environment logistics

50 Maj / May 2010

Izbiramo NAJBOLJ ZELENO EMBALAŽO V SLOVENIJI! Na trgu naj bo več povratne embalaže Ran v okolju vse več, inšpektorjev premalo Študentje prihajajo z vseh koncev sveta

Environmental Sores are on the Increase and there are not Enough Inspectors Students from All Over the World

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

7. okoljski simpozij

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji pRoGRAm simpozijA:

sreda, 19. maj, četrtek, 20. maj 2010 Celje, Celjski sejem

(sočasno z Eko sejmom) Soorganizatorja: Mestna občina Celje in Fit media d.o.o.,

ČETRTEK, 20. maj

Uvodni nagovori dr. Marta Svoljšak, predsednica programskega sveta simpozija Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje dr. Roko Žarnić, minister, Ministrstvo za okolje in prostor Uvodne strokovne razprave mag. Katja Buda, Ministrstvo za okolje in prostor: Doseganje okoljskih ciljev na področju ravnanja z nevarnimi odpadki v Sloveniji Brigita Šarc, Agencija RS za okolje: Življenjski cikel nevarnega odpadka – od povzročitelja do reciklaže; razmere v Sloveniji dr. Viktor Grilc, Kemijski inštitut: Nevarni odpadki – samo odpadki ali sekundarna surovina?

Primeri praks Emil Šehič, ZEOS: Trg in možnosti za učinkovito ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo ter problemi reciklaže Franci Lenart, Karbon: Problematika razgradnje izrabljenih vozil v Sloveniji in nevarni odpadki Peter Schwarzbartl, Dinos: Predelava odpadnih vozil v novem predelovalnem centru za kovine Primeri praks Milka Leskošek, Simbio: Izkušnje in problematika pri ravnanju z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev v okviru RCERO Celje Jure Flerin in Emil Nanut, Kemis: Možnosti za učinkovitejše ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev Razprava in zaključek

Uvodni nagovor Direktorat EU za okolje: Ravnanje z nevarnimi odpadki v Evropi – daleč in blizu do ciljev Strokovne razprave Karmen Krajnc, Urad RS za kemikalije: Izvajanje direktive REACH v Sloveniji z vidika nevarnih odpadkov in priprava poročil o kemijski varnosti Davorin Poherc, Kemofarmacija: Odpadki iz zdravstvene dejavnosti – izvajanje Uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili in nova shema »Vi vprašujete, MOP pojasnjuje« Sodelujejo: MOP, ARSO, Inšpektorat RS za okolje in prostor Strokovna razprava Darja Potočnik Benčič in Lidija Savnik, Lekarniška zbornica Slovenije: Zbiranje odpadnih zdravil v lekarnah – kaj kaže praksa Primeri praks Andrej Sotelšek, Slopak: Ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev, ločeno zbiranje in izvajalci javnih služb Karel Lipič, Zveza ekoloških gibanj: Proizvodnja, predelava, skladiščenje in prevozi nevarnih odpadkov v urbanih središčih (NIMBY in NIMET efekt) Peter Kovač, Surovina; Emil Nanut, Kemis: Sanacija gudronske jame v Pesnici (problem gudronskih jam v okolici Maribora) Primeri praks Karl Steinlechner, Saubermacher Dienstleistungs AG, Gradec, Avstrija: Vidiki snovne in termične predelave na področju nevarnih odpadkov Drago Mir, Saubermacher Slovenija; Srečo Pavlin, Ekologija: Nevarni odpadek po obdelavi - še nevaren za okolje?

Kosilo s slavnostnim sprejemom ob 50. številki revije EOL Prijazno vabljeni partnerji in sodelavci s področja embalaže, okolja in logistike!

Promocija

v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor

SREDA, 19. maj

Organizator si pridružuje pravico do spremembe programa.

Več informacij: Fit media d.o.o., kontaktna oseba: Lucija Lorger, tel.: 03/42 66 722, lucija.lorger@fitmedia.si, www.zelenaslovenija.si.

Glavna sponzorja:

Sponzorji:

S

korajda samoumeven bi bil komentar o tej ministrovi nerodnosti ali neodgovornosti. Ali kar koli je že to. Saj brezbrižna zbeganost pred javnostjo najbrž ni. Toda javnost upravičeno pričakuje polnokrvne ministre, če se že odločijo, da so ministri. Še posebej, če gre za okoljsko ministrstvo in okolje, ki potrebuje močnejše politične in menedžerske sape. Če ne že kar veter.

V

jubilejni reviji smo objavili nekaj mnenj bralcev, partnerjev. Posebej smo prijazno pozorni do več kot 250 oglaševalcev, ki so EOL sprejeli kot medij za tržna sporočila. In tako reviji polnili pljuča, nam pa dajali pogum. Za naprej, seveda.

N

e prezrite. Podpisali smo koprodukcijsko pogodbo s TV Slovenijo o snemanju okoljskih oddaj. Sicer pa, dobimo se v Celju, na VII. okoljskem simpoziju (Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji. Takrat tudi nazdravimo petdeseti številki.

EOL

F

or our last, pre-anniversary issue of the EOL magazine, we began making arrangements with the Public Relations Office at the Ministry of the Environment and Spatial Planning for an interview with Rok Žarnić, the new Environment Minister. They told us that it was too soon and we naturally accepted their explanation. It would be even better, we thought, to publish the interview in the 50th anniversary issue. It has been ten years now since we first started publishing Embalaža (Packaging), which was what the magazine was once called. Well, in the past two months, certain events took place in agreement with the Minister's office and the Public Relations Office, but nothing really happened. Not even within the legal deadline when the Minister was supposed to reply to our questions. So we are publishing the questions in this issue and expecting to receive the answers.

I

t seems obvious to expect some comment on the Minister’s clumsy, perhaps even irresponsible reaction or whatever you wish to call it. It was probably not just indifferent bewilderment in the face of the public. The public legitimately expects ministers to be strong and responsible, if they decide to be ministers. Especially if the ministry in question is the Ministry of the Environment, which – much like the environment itself – is in need of a strong and fresh breath of air (or, better yet, a gale) from both from politicians and managers.

I

n the anniversary issue, we have published some of our readers’ and partners’ opinions and given a special focus to over 250 advertisers, who have accepted EOL as a medium for marketing messages. This provided the magazine with support and gave us courage. Courage to carry on, of course.

D

o not miss this: we have signed a co-production agreement with TV Slovenia for filming environmental shows. And finally: we will see you in Celje at the 7th environmental symposium (Un) safe Handling of Hazardous Waste in Slovenia.

We will drink a toast to our 50th issue then.

foto PM

Minister Žarnić Says Nothing

Jože volfand

glavni urednik editor

maj may 2010

e za prejšnjo, še ne jubilejno številko revije EOL smo se začeli dogovarjati s službo za odnose z javnostmi na Ministrstvu za okolje in prostor za intervju z novim okoljskim ministrom Rokom Žarnićem. Seveda smo sprejeli obrazložitev, da je prehitro. Pa še bolje je, smo razmišljali, če bo minister v jubilejni, 50. številki. Kajti prav zdaj je deset let, kar smo začeli izdajati revijo Embalaža. Takšno je bilo namreč najprej ime revije. No, v dveh mesecih se je v dogovoru s kabinetom ministra in službo za odnose z javnostmi marsikaj dogajalo, a nič zgodilo. Tudi v zakonitem roku ne, ko bi minister moral odgovoriti na vprašanja. Zato jih v tej številki objavljamo in pričakujemo odgovore.

Uvodnik

Ž

50

Minister Žarnić pa nič

3

Uvodnik Editorial

Marko notar Jani Bavčer Barbara Benčina vilma Fece Janja Leban dušan Marc

maj may 2010

foto: osebni arhiv

foto: arhiv Fit medie

foto: osebni arhiv

foto: osebni arhiv

foto: osebni arhiv

foto: arhiv Fit medie

EOL

50

4

50

Zapisali so ob petdeseti številki Revija EoL izhaja deset let.

Petdeset številk. več kot dva tisoč strani. Premalo, seveda.

A dovolj, da nekaterim bralcem postavimo tri vprašanja:

1 2

. Ob katerih treh temah iz revije EOL ste se zamislili in zakaj?

. Revija je tematsko razdeljena na tri področja: embalaža, okolje, logistika.

Kateri problem z vsakega navedenega področja je po vašem mnenju prednostna novinarska tema za revijo?

3

. Česa v reviji ni, pa bi moralo biti (rubrike, problematika)?

Marko Notar,

TE-TOL Ljubljana:

1

. Praktično v vsakem izvodu revije EOL najdem prispevek, ki me tako ali drugače preseneti. Ogromno je predstavljenega znanja in zanimivih aplikativno demonstracijskih projektov, ki se uravnoteženo pojavljajo na vseh obravnavanih področjih revije. Te projekte in ideje spremljam. Nemalo je takšnih, za katere lahko suvereno trdim, da so obtičali v predalih zaradi administrativnih ovir in neprožnosti državnih organov …in to sporočilo ni dobro.

2

. Sam sicer težko sodim, kakšna bi morala biti prednostna novinarska tema v prihodnje na področju logistike, saj je to področje, ki ga ne poznam. Vsekakor pa lahko to nakažem za področje embalaže in okolja. Na področju embalaže bo treba poleg specifičnih problemov, ki se pojavljajo v Sloveniji, pozornost usmeriti v dogajanje tudi na globalnem nivoju. Razkorak med realnim stanjem in zastavljenimi cilji krovne EU direktive o odpadkih je čedalje večji. Nizka cena električne energije, nizke cene osnovnih surovin in svetovni ekonomski krč so dejstva, ki niso naklonjena recikliranju. Na področju okolja bomo po moji skromni oceni v tem letu v Sloveniji temeljito obravnavali širše področje ravnanja z odpadki in posvetili pozornost projektom varstva zraka. Na področju finančnih vzvodov in gonil pa je nujno treba odkrito spregovoriti o neučinkovitosti črpanja kohezijskih sredstev in posledično o nerealizaciji Operativnega

programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture v Sloveniji za obdobje 2007-2013.

3

. Sam osebno bi si želel, da bi v prihodnje v reviji postopoma pričeli obravnavati tudi področje informacijskih tehnologij v povezavi z varstvom okolja.

Jani Bavčer, Arsenal:

1

. Če razmišljam o embalaži nasploh, EOL odpira mnoga pereča vprašanja. Najbolj vznemirljiva se mi zdi tematika, ki govori o pretresih na trgu embalaže in kako se ti odražajo pri nas. Druga tematika, ki se mi zdi zelo aktualna, je tista o pomembnosti blagovnih znamk – brendov. Brendi vladajo svetu – in kakšen del torte si bomo pri tem odrezali mi?

Tretja tema pa je – embalaža in okolje.

2 3

. Mislim, da je odgovor zajet že v prejšnjem vprašanju, saj je vse med seboj zelo povezano.

. Pogrešam kritične komentarje na odločitve naših podjetij glede trženja, brendinga in embaliranja, saj tudi pri nas ni vse zlato, kar se sveti, in čisto vsaka »novotarija«, ki se jo naša podjetja izmislijo, res ni vse hvale vredna. Reviji EOL gredo glede njene usmeritve vse pohvale. Lahko bi bila malce bolj sodobno oblikovana. Sedaj mi izgleda bolj kot nekakšen strokovni bilten.

Barbara Benčina, Mollier:

1

. Vsake nove številke se zelo razveselim. Z našim posebnim načinom internega obveščanja sodelavcev (lepljenja tixov z opomniki tistim, ki naj bi bili obveščeni o napisani temi) ugotavljam, da je raznobarvnih listkov neverjetno veliko. To pomeni, da je revija izjemno poučna in uporabna za našo dejavnost, naš strokovni napredek, okoljsko razgledanost, naša razmišljanja, poznavanje trendov.

T

ežko bi izpostavila kakšno od tem, veliko pa mi pomenijo na kratko zbrane informacije o novostih / trendih, ki mi omogočajo, da sem ves čas na tekočem na tem področju.

Prav tako rubrike aktualno, da preveriš svoje poti in usmeritve v primerjavi z izkušnjami drugih.

5 Mag. Dušan Marc, Papir servis d.o.o.:

Vilma Fece, Gorenje:

1

. Slovenski sistem z embalažo je boljši?

Sistem zbiranja odpadne embalaže v Sloveniji po moji oceni ni uspešen, saj so finančne obremenitve za zavezance velike in niso v sorazmerju z zbranimi in predelanimi količinami. Tudi "spori" med družbami niso jamstvo za uspeh delovanja sistemov. Osebno podpiram sistem kavcij, saj so na primer na Hrvaškem resnično očistili naravo tovrstne embalaže. Doslej le ena bančna garancija ravnanje s komunalnimi odpadki je v tem trenutku področje, ki je najmanj dobro urejeno, pravzaprav sploh ni strategije. Odlaganje odpadkov je zgodba, za katero ne vidim rešitve v bližnji prihodnosti. Ravno bančne garancije bodo pokazale, da občine ne bodo, brez dviga cen ravnanja z odpadki, izpolnile tako zahtevne obveze. Novi premazi za sončne sprejemnike - pohvalno, da slovenska industrija lahko predstavi okoljske inovacije.

2

. Embalaža - manjka kritična ocena ravnanja z odpadno embalažo.

Okolje - neskladje okoljske zakonodaje.

Logistika - vpliv prometa na emisije toplogrednih plinov.

3

. Odnos mladine do okoljskih problemov, njihove sugestije.

Janja Leban, GZS:

N

ajveč pozornosti namenjam vsebinam s področja embalaže in okolja, še posebej so mi všeč kratke informacije, novosti in zanimivosti s tega področja. Z zanimanjem preberem tudi kritična mnenja, različne poglede in dileme, ki se pojavljajo pri reševanju okoljskih vprašanj. S primeri dobrih praks, pozitivnih

1

. Ugotovitve Računskega sodišča na področju ravnanja z odpadki:

»Računsko sodišče RS se je z objavo ugotovitev glede stanja na področju ravnanja z odpadki, vključno z ravnanjem z odpadno embalažo, ter s predlogom ukrepov, zavezujočih za posamezne subjekte v verigi, postavilo v vlogo »supernadzornika«, ki poskuša kolo zgodovine pridruževanja Slovenije v EU na področju ravnanja z odpadki zakrpati na vseh tistih poškodovanih mestih, kjer danes zrak uhaja zaradi takratnega hitenja po ne najboljših poteh.« »Začaran krog« delovanja nacionalnih sistemov ravnanja z odpadno embalažo: »Čeprav je država s postavitvijo pravnih podlag za delovanje več družb za ravnanje z odpadno embalažo sicer upoštevala temeljna načela prostega delovanja gospodarskega trga, se je v zadnjih dveh-treh letih jasno pokazalo, da ob doslednem upoštevanju »pravil iger« s strani vseh družb majhnost slovenskega trga pač ne more vsem zagotavljati dobrega poslovanja. Svetovni padci cen surovin še dodatno pripomorejo k temu, da materiali zgubljajo na vrednosti in s tem posledično silijo družbe k zniževanju stroškov, ki praviloma vodijo k slabši kakovosti storitev.« Uvedba kavcijskega sistema na področju ravnanja z odpadno embalažo: »Pri nadgradnji nacionalnega sistema ravnanja z odpadno embalažo podpiram tiste ukrepe in aktivnosti, ki temeljijo na dosedanjih izkušnjah delovanja sistema ter upoštevajo posebnosti slovenskega prostora, zlasti večletne tradicije ločenega zbiranja odpadkov ter majhnosti gospodarskega trga in njegove povezanosti s svetovnimi trgi.«

2

. Embalaža: »Primeri dobre prakse na področju izdelave embalaže z vidika zmanjševanja količin embalažnega materiala in uporabe okolju prijaznejših materialov.«

Oglaševalci in partnerji v desetih letih

50

pristopov, ki nakazujejo možnosti in poti k preprečevanju onesnaževanja okolja, učinkovitejše rabe surovin, zaokroževanja proizvodnih in snovnih (odpadnih) tokov, lahko revija spodbudi k ozaveščanju in prepoznavanju okolja kot izziv in poslovna priložnost. S pozitivnimi primeri naj revija nadaljuje tudi v bodoče, predlagam pa, da se tudi področje logistike nekoliko bolj "zeleno" obarva.

Pripravljavcem revije čestitam za dosedanje delo in želim veliko uspehov pri ustvarjanju revije še naprej!

EOL

. Po pomembnosti za naše podjetje in mene osebno je vrstni red sledeč: okolje, embalaža, logistika.

M

orda ne veste. Vse doslej so za izdajanje specializirane strokovne revije večinoma poskrbeli oglasi. Brez lažne skromnosti, to ni čisto od muh. Revija Embalaža&Okolje&Logistika v desetih letih, kljub nekaterim obljubam kajpak, na primer ni našla razumevanja za stalno finančno soudeležbo ali partnerstvo na Ministrstvu za okolje in prostor. Ve se, kako močne so želje z vseh strani, z vladne še posebej, kako se naj več okoljsko izobražuje, ozavešča in informira. Celo obveznosti so bile sprejete in EU je nanje opozarjala. In še opozarja. Toda pri reviji EOL smo kmalu spoznali, do kam seže populistična retorika s praznimi obljubami vred. O brezbrižnosti ne bi. No, revija EOL se je s programsko in uredniško vsebino, pa tudi z dokazanim strokovnim pristopom v pisanju, ki vedno kaže še na primere dobre okoljske prakse, prijavila tudi na nekatere javne razpise za sofinanciranje. Nič. Pri enem razpisu so se reviji vrata zaprla že zato, ker je brezplačna.

A za deset let izhajanja je že teh nekaj dejstev o sofinanciranju okoljskega ozaveščanja dovolj.

Gre zgolj za ilustracijo. Tako pač je.

P

etdeset jih je, več kot dva tisoč strani. In če se zapiše samo to, da želijo EOL mnogi študenti kot strokovno študijsko gradivo, ni treba še kaj dodajati.

O

, pač. Kdo pa je bil ves čas z revijo EOL? Mnogi. Povsem na začetku so jo močno podprli v Valkartonu. Nato pa v desetih letih okrog 250 oglaševalcev. Tako je lahko revija živela in preživela. Tudi s partnerskim sodelovanjem z nekaterimi, ki so se reviji pridružili v zadnjem času. Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru in celjsko podjetje Simbio.

O

glaševalci, ki so bili reviji EOL v desetih letih najzvestejši, pa so bili: Adheziv, Slopak in Koding, nato pa Valkarton, Špica International, Duropack Tespack, Gopack, Cetis, EMA, JAPTI, Papirnica Vevče, Celjski sejem in K.M.K. BOX. Rekorder je Adheziv, ki je z oglasi sodeloval v 34-tih številkah.

R

evija EOL se je 10 let torej hranila z oglasi.

Izjemno, a preskromno seveda, saj bi brez finančnega deleža Fit medie ne šlo. A zmagala je sinergija. Dva, ki vesta, za kaj gre, sta vedno najbližje cilju, zmagi.

maj may 2010

2

10 12 15 16 18 20

sokovi in kašice Za najmlajše v novi podobi

na trgu naj bo več povratne embalaže Bio proizvoda se ne da prodajati v plastiki Za samozavest in hrepenenje

vsebina

6 50

EOL

novo

Vsebina Contents

Luksuz – da, hkrati pa še eko varčevanje!

Avtomatsko sortiranje odpadkov z infrardečimi senzorji Strogi okoljski standardi so lahko konkurenčna prednost

Strict Environmental Standards can be a Competitive advantage

Regija lahko izgubi milijone nepovratnih sredstev Farmacevtsko podjetje ravna po strožjih standardih, kot so okoljski

v začetku pomladi je novo podobo dobil Fructalov Frutek, ki je obogaten s povsem novo linijo izdelkov - Bio Frutek. Embalaže Frutka so dobile nove etikete, ki imajo prepoznavne fotografije sadja ter poudarjeno oznako, od katere starosti naprej lahko starši kašico ali sok ponudijo otroku. S tem želijo v Fructalu mladim staršem olajšati izbiro okusa ali vrste Frutka. na etiketah so označene tudi vse ključne informacije o izdelku, ki so poleg okusa najpomembnejše pri izbiri izdelka. Prepoznavnost Frutka pa še naprej ohranjajo z obstoječim logotipom in značilno embalažo s 125 mililitrsko stekleničko ter s 120 in 190 gramskima kozarčkoma za kašice.

Javna vprašanja za okoljskega ministra Študentje prihajajo z vseh koncev sveta

pomladno sanjajmo s pomladno embalažo

Ran v okolju vse več, inšpektorjev premalo

impresum

maj may 2010

22 26 28 30 32 34 37 38 40 42 44

Environmental Sores are on the increase and there are not Enough inspectors

Po novem se bo znesek dajatve izračunal avtomatsko Pot do zelenega odločanja Zelene davčne reforme ne bo

Students from all over the World

dopolnilne dejavnosti so dodana vrednost diplomanti kot ambasadorji logistike vpliv logistike na zadovoljstvo kupcev

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru in Simbio, družba za ravnanje z odpadki, partnersko sodelujeta pri izdajanju revije EOL. Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko specialist magazine for packaging, environment and logistics izdala in založila published and issued by: Fit media d.o.o., Celje glavni urednik editor-in-chief: Jože Volfand odgovorna urednica editor: mag. Vanesa Čanji oblikovanje, prelom in grafična priprava / layout and graphic design: : Fit media tisk / Printed by: Mond grafika oglasno trženje / marketing: Fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si) Uredniški odbor / editorial board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.d.), Marko Omahen (Omaplast), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Andrej Sotelšek (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta) Celje, maj may 2010 Revija je brezplačna. ISSN 1855-4849

•

•

• •

•

•

•

•

•

•

•

v Žitu s svojo blagovno znamko Gorenjka že drugo pomlad zapored nudijo ekskluzivne izdelke posebne izdaje Pomladne sanje, ki so namenjene le prodaji v pomladnih mesecih. izdelke iz kakovostne čokolade, čokoladnega sadja in prefinjenega peciva nadgrajuje embalaža, ki s svojo zlato podobo in posebno tehniko lakiranja pritegne potrošnikov pogled. Embalažo Pomladne sanje je oblikovala agencija Studio Marketing JWT. izdelki so na voljo v trgovinah vseh trgovskih sistemov v pomladnih mesecih.

Skupina Gerresheimer je na letošnjem kreativnem embalažnem sejmu Cosmopack, ki je potekal aprila v Bologni, predstavila inovativno paleto steklenih in plastičnih izdelkov sodobnih oblik in zanimivih barvnih učinkov. Med drugim so predstavili stekleno embalažo nove dišave vodilnega ameriškega proizvajalca luksuzne moške kozmetike (izdelkov za nego kože) Alford & Hoff. Ta je mehak sijaj stekla samozavestno združil z grobim, lesenim pokrovom – embalaža izdelka s to nenavadno kombinacijo oblik, materialov in barv pritegne pozornost, hkrati pa je tudi polna čutnih kontrastov: očiten prehod iz tople barve lesa k hladnemu, sijočemu steklu; preprost in komaj opazen logotip AH; reliefna tekstura nešteto drobcenih kratic AH, ki so diskretno skrite pod steklenico in ustvarjajo bleščeče svetlobne učinke ter zlato rjava barva toaletne vode, ki skozi čisto linijo stekla ustvarja svojevrstno estetiko in eleganco ter izpolnjuje potrebe sodobnega, razkošnega moškega.

okoljU prijaZna embalaža Za čevlje kartonske embalaže za čevlje povzročajo milijone ton odpadkov. Puma, priznani proizvajalec športne opreme, se tega problema zaveda, saj si z novo embalažo za čevlje in novim distribucijskim sistemom prizadeva zmanjšati količino porabljenega papirja za okoli 8.500 ton, emisije ogljikovega dioksida pa za 10.000 ton na leto. Z izboljšano proizvodnjo se bo količina odpadkov zmanjšala za 60 % letno, poraba energije bo manjša za 20 milijonov MJ, poraba vode in kurilnega olja za milijon litrov, pri transportu pa se bo prihranilo 500 tisoč litrov dizelskega goriva. nova

s steklenicami viskija do Zasajenih dreves ob svetovnem dnevu Zemlje, ki ga vsako leto praznujemo 22. aprila, je z namenom varovanja okolja Jack daniel’s Tennessee Whiskey sklenil partnerstvo z neprofitno organizacijo American Forests.

American Forests, vodilna organizacija na svetu za sajenje dreves in obnovo okolja, bo z vsako kupljeno steklenico viskija Tennessee (blagovne znamke Jack daniel's) posadila drevo. organizacija pričakuje, da bo 100.000 dreves, ki bodo posajena s prodajo več kot 100.000 steklenic, zmanjšalo emisije ogljikovega dioksida za najmanj 33.333 ton, kar je enako, kot če bi iz cestnega prometa izločili 6.000 avtomobilov na leto ter ohranili 3,3 milijone galon bencina. "Jack daniel's je v svojem bistvu produkt okolja in zato je pomembno, da se trudimo ohranjati naše naravne vire. Zdravje in trajnost ameriških gozdov America's so bistvenega pomena za ohranjanje kakovosti našega viskija, saj črpa barvo in okus iz lesenih sodov, ki žganju dajejo sočnost in zrelost,« pravi Jeff Arnett, strokovnjak za pripravo žganja Jack daniel’s.

7 50

embalaža je tako v primerjavi z običajno škatlo za čevlje okolju prijaznejša, saj je narejena iz 65 % manj papirja, lahko se reciklira in ponovno uporabi. Embalaža je za uporabnika tudi bolj praktična, saj ne potrebuje dodatne vrečke za nošenje, s čimer bo prihranjenih do 275 ton plastike, embalaža je za shranjevanje čevljev zelo priročna tudi na potovanjih, izdelek pa je skozi celoten distribucijski sitem ustrezno zaščiten. kreativna in hkrati okolju prijazna embalaža je ideja priznanega industrijskega oblikovalca, humanista in naravoslovca Yvesa Beharja, ki pravi, da morajo oblikovalci razvijati nek nov odnos do sveta.

Bisol tudi v Franciji Bisol ni po naključju odprl predstavništva v Franciji. V tej državi se je hitra rast fotovoltaičnega trga začela leta 2008. Samo lani so zgradili 185 MW sončnih elektrarn.

Potencial francoskega trga je po podatkih evropskega združenja fotovoltaične industrije (EPIA) zelo velik. Cilj, ki ga je določila francoska vlada je, da do leta 2012 postavi 1100 MW fotonapetostnih sistemov, do leta 2020 pa kar 5400 MW.

EOL

dišava ZdrUžUje les in steklo

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Hrvaška okoljska delegacija v celju Pod pokroviteljstvom Mestne občine Celje in hrvaškega Ministarstva zaštite okoliša, prostornog uređaja i graditeljstva (MZOPUG) ter v organizaciji podjetja Mollier je v aprilu potekalo strokovno srečanje s hrvaško okoljsko delegacijo v Celju. Okoljske ekskurzije oziroma strokovnega srečanja se je udeležilo večje število gostov iz Hrvaške, med drugim oba državna sekretarja hrvaškega okoljskega ministrstva.

Delegacija si je pod strokovnim vodstvom izvajalcev na posameznih lokacijah ogledala RCERO, Toplarno Celje in Centralno čistilno napravo. Obiskovalci so imeli možnost izmenjati izkušnje in dosežke na področju ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, saj se tudi sosednja Hrvaška pred vstopom v EU srečuje z visokimi zahtevami, kaj bo morala spremeniti na okoljskem področju.

Okoljsko druženje je prav gotovo vsem udeležencev doprineslo veliko koristnih informacij, kar je mogoče razbrati tudi z odzivov na ta dogodek.

v celju XXvi. koMunaliada XXVI. igre komunalnih delavcev Slovenije bodo letos ponovno v Celju, tokrat že četrtič. Leta 1983 so v Celju izvedle prve igre, I. komunaliado. Lokacija je bila podobna, kot bo letos: športne in delovne igre bodo organizirali na Golovcu in pri »sončnem parku«, razstavo komunalne opreme pa pri Hotelu Turška mačka. Ideja o organizaciji športnih in delovnih iger komunalnih delavcev je nastala na Združenju komunalnih podjetij Slovenije v Ljubljani. V poslovniku iger se je do danes ohranil osnovni cilj, ki se je rodil ob organizaciji iger: »Dvig kakovosti dela, razvijanje delovno-ustvarjalnih sposobnosti in aktivnosti na področju komunalnih dejavnosti, izmenjava izkušenj med delavci ter utrditev delovnih navad, prijateljstva in medsebojnih odnosov.« Čeprav je srečanje namenjeno predvsem druženju, pa bo letos še posebej zanimiv posvet o razmerah v komunalnem gospodarstvu. 26. komunaliada

maj may 2010

osti

Kratko, zanimivo

foto: osebni arhiv

se bo začela v petek, 4. junija 2010, s strokovnim posvetom v dvorani Union v Celjskem domu, nadaljevala pa 5. junija z delovnimi in športnimi tekmovanji na sedmih prireditvenih prostorih. Predsednik organizacijskega odbora 26. komunaliade je mag. Marko Zidanšek, direktor podjetja Simbio iz Celja.

mag. Marko Zidanšek

8 50

EOL

Kratko, zanimivo

delavnica o novi okvirni direktivi o odpadkiH Na Ministrstvu za okolje in prostor bo 18. maja 2010 potekala delavnica o novi Okvirni Direktivi o odpadkih 2008/98/ES, V imenu Evropske komisije (Direktorat za okolje) je organizator dogodka BiPRO Gmbh, MOP pa sodeluje pri izvedbi projekta.

Države članice EU naj bi omenjeno direktivo uzakonile do decembra 2010. Nova Okvirna Direktiva o odpadkih 2008/98/ES vsebuje nove določbe glede načrtovanja ravnanja z odpadki in preprečevanja njihovega nastajanja ter določbe, ki se nanašajo na nove opredelitve odpadkov (npr. kdaj odpadek ni več odpadek, stranski proizvodi), hierarhijo ravnanja z odpadki (z vključitvijo življenjskega cikla), razširitev odgovornosti proizvajalca, nove cilje recikliranja do leta 2020, razvrščanje nevarnih odpadkov in njihovo spremljanje ter revizijo evropskega kataloga odpadkov (EWC).

Vse dodatne informacije v zvezi z delavnico so dostopne na spletni strani: www.bipro. de/waste-events/wfd/events2010/SI/siwfd.htm.

maj may 2010

ZaveZanci interseroHa niso Zadovoljni Interseroh še vedno meni, da slovenski sistem ravnanja z odpadno embalažo ni pravičen za vse zavezance. 26 zavezancev, ki dajejo na trg izključno ali pretežno odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, je na delovnem posvetu o ravnanju z odpadno embalažo izrazilo nestrinjanje z načinom pokrivanja stroškov za ravnanje z odpadno embalažo, kot ga je določilo Ministrstvo za okolje in prostor v spremembah Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. S stališči in sklepi, ki so jih sprejeli na delovnem posvetu, so seznanili Ministrstvo za okolje

novosti

plastična vZmet Z močjo kovine

Lee Spring, vodilni svetovni proizvajalec mehaničnih vzmetnic, je razvil novo tehnologijo, in sicer LeeP strukturo, oblikovano iz inovativne ultra čvrste plastike iz smole SABiC. LeeP struktura ima v primerjavi s tradicionalnimi kovinskimi vzmetmi več prednosti, in sicer struktura iz smole daje novim vzmetem širok razpon visoko zmogljivih lastnosti, vključno z ugodnim razmerjem med trdnostjo in težo. Prav tako ne povzroča magnetnih motenj in ima visoko odpornost na korozijo, saj je vzmet v celoti oblikovana iz plastike, ki je pridobljena iz smole. Al Mangels, predsednik Lee Spring-a, je povedal: "Uporaba smole presega naša pričakovanja na vsakem koraku. Zaradi svojega več kot vzdržljivega ravnotežja visoko zmogljivih lastnosti svojo nalogo opravlja bolje kot katera koli druga termoplastika." visoko zmogljiva termoplastična vzmet iz smole dosega moč kovine, hkrati pa smo se izognili njenim slabim lastnostim.

črpalka kot nadgradnja parfUmske embalaže Bejar Perfums & Cosmetics SL iz Barcelone je na trg lansiral novi parfum Luna. Parfum je točen v okroglo steklenico biserno čistega stekla, v kateri se nahajajo zlati dekorativni listi, ki še posebej pritegnejo potrošnikov pogled. opremljen je s povsem novim sistemom črpanja dišave iz steklenice, s črpalko Rexam Xd-11, dovršeno z elegantnim razpršilom.

Ergonomično napredno sprožilo črpalke Rexam Xd-11 omogoča nastavljivo 40ali 60-stopinjsko širino kota razpršitve dišave. Struktura parfumske stekleničke preprečuje, da bi dišava prišla v kakršenkoli stik s kovinskimi deli, kar omogoča dolgotrajno zaščito integritete dišave.

reciklirano vedro

iz ponovno predelanega materiala je RPC Containers oakham proizvedel 12,5 litrsko vedro, s katero je podjetju owen nutrition zagotovil "zeleno" rešitev za shranjevanje zalog mineralov, ki so namenjeni dobrobiti pašnih živali. v owen nutrition so si želeli najti okolju prijaznejšo rešitev za shranjevanje dodatkov k živalski prehrani, ne da bi to vplivalo na čvrstost vedra, ki mora biti oblikovano tako, da vzdrži različne vremenske razmere in živalsko uporabo. v RPC oakham-u so našli rešitev v njihovem hišnem odpadnem materialu. "To ni popotrošniški reciklirani material, ampak zavrnjene posode, narejene iz čistega polimera, ki, ko je očiščen, izgleda kot nov," pojasnjuje Mark Seddon, generalni prodajni menedžer pri RPC oakham. S tem owens nutrition poudarja svoja zelena priporočila. vedro je potiskano s tremi različnimi barvami, kar mu daje prijeten izgled.

okoljU prijaZna plastična tUba v M&H so seriji svojih okolju prijaznih izdelkov dodali novo PCR plastično tubo.

Polietilenska tuba je izdelana iz 50% PCR materiala, medtem ko je zgornji del iz 100% PCR materiala. PCR je reciklirana plastika, ki se lahko ponovno predela in uporabi v novi proizvodnji.

Serac je razvil nov model za sterilno pakiranje SAS 4, ki temelji na aktivni varnosti. Pospešuje delovanje stroja in intervencijo upravljavca stroja, hkrati pa omogoča primerno zaščito proti izgubi sterilnosti. ključna komponenta te tehnike aktivnega varovanja je RABS (Restricted Access Barrier System), katerega sestava ima pomembno vlogo pri ohranjanju sterilnosti izdelka. To tehnologijo uporabljajo v mnogih farmacevtskih laboratorijih. novi sistem omogoča tehnologom lažje delo s stroji brez tveganja za izgubo sterilnosti izdelka, povečana pa je tudi sama produktivnost, saj so stroji izoblikovani tako, da delujejo hitreje.

Podjetje Elopak je za TinE, največjo norveško skupino mlečnih izdelkov, razvilo novo okolju prijaznejšo in lažjo embalažo, s katero želijo zmanjšati vpliv ogljikovega dioksida (Co2) na okolje in na sam izdelek. Za novo embalažo, ki je narejena iz kartona in z navojnim pokrovčkom, so izbrali material korsnäs Liquid, ki ima rjavo notranjo stran, kar deluje kot naravna svetlobna pregrada. korsnäs embalaža proizvaja 8 gramov manj Co2 na embalažo, kot embalaža, ki so jo uporabljali pred tem. informacije o izboljšavi embalaže so zapisane tudi na sami embalaži. korsnäs karton je pobeljen, tako da omogoča boljše tiskanje. Z novo embalažo so tako dosegli dvoje: boljšo zaščito pred svetlobo, ki preprečuje primesi v izdelku, ter pobeljeno površino, ki omogoča boljše tiskanje in manjši vpliv na okolje.

Zavezanci za ravnanje s pretežno nekomunalno odpadno embalažo so prepričani, da bi moralo Ministrstvo za okolje in prostor zagotoviti ločitev sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, od sistema ravnanja s komunalno embalažo tudi zaradi »načela povzročitelj plača«. To načelo je tudi v duhu EU Direktive o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo 94/62/ EC. Načelo povzročitelj plača temelji namreč na pravilu, da mora povzročitelj oziroma proizvajalec, ki daje na trg tisto embalažo, ki konča kot komunalna odpadna embalaža, tudi v celoti pokrivati stroške njenega zbiranja in predelave, ne pa da se del teh stroškov prevali tudi na tista podjetja, ki te odpadne embalaže sploh ne povzročajo. Posvet zavezancev je organiziral Interseroh.

dvd-ji v reciklirani embalaži kurdoroy predstavlja novi ECopack, to je nova 100% reciklirana embalaža za dvd-je. Tisk na embalažo je iz rastlinsko pridobljenega črnila. Embalaža niti v notranjosti ne potrebuje plastike za podporo in zaščito dvd-ja. Paket je lažji, kar omogoča prihranek tudi pri ceni transporta.

ECopack je preko Greenprinterja na voljo vsem, ki iščejo okoljsko odgovorno alternativo za pakiranje dvd-jev.

nagrajena hiška hišnega ljUbljenčka Burgopack, mednarodno podjetje za oblikovanje embalaže, je že drugo leto zapored osvojil ameriško nagrado za najboljši dizajn, in sicer za njihov Sony EyePet promocijski paket. Paket je oblikovan iz lepenke v obliki hiške, v kateri je shranjena igračka s karakterjem EyePet-a, kot hišnega ljubljenčka. Burgopack je na tem projektu delal skupaj z grafično in interaktivno oblikovalno agencijo GR/dd, ki je razvila grafiko embalaže in "pop-up" koncept.

"Pop-up" koncept predstavlja del paketa, ki omogoča, da se lahko strešni del hiške v vsako stran premakne za 90 stopinj v vodoravno ploskev, kar nato služi kot igralna ploskev za igranje. Zaprta hiška pa omogoča varno spravljanje in prenašanje igralnih figur.

9 50

in prostor, Gospodarsko zbornico Slovenije in Odbor za okolje pri Državnem zboru Republike Slovenije.

strokovna konFerenca o keMiji in okolju Univerza v Novi Gorici v sodelovanju z Evropskim združenjem za kemijo in okolje organizira konferenco EMEC (11th European Meeting on Environmental Chemistry). Konferenca bo v Portorožu od 8. do 11. decembra 2010. Združenje ACE (The European Association of Chemistry and the Environment) je evropska neprofitna znanstvena organizacija, ki povezuje znanstvenike različnih področij, kot so kemija, biologija, geologija, industrijska kemija, medicina, sociologija, vede o zemlji, vodi in ozračju, toksikologija. ACE močno vzpodbuja in podpira povezovanje med znanstveniki in predstavniki politike in družbe tako na vladni kot tudi na regulatorni ravni. Vsako leto je v mesecu decembru pod okriljem ACE organizirana konferenca European Meeting on Environmetal Chemistry (EMEC), ki poteka vedno v drugi državi in se je vsako leto udeleži približno 250 udeležencev.

Znanstvene dosežke predstavijo udeleženci v obliki vabljenih predavanj, usmerjenih predavanj (keynote lectures) ter v seriji kratkih, 15 minutnih predavanj znotraj sekcij, kot so na primer: nova onesnaževala, kemija ozračja, čiščenje vod in ravnanje z odpadki, analizne metode za raziskave v okolju, kemija tal, kemija onesnažil, kemija vod in morij, biogeokemija, čiste tehnologije in zelena kemija, ekotoksikologija. Preostali prispevki so predstavljeni v okviru posterjev.

Več informacij o programu konference lahko najdete na spletnem naslovu: http://www. ung.si/~EMEC11/.

maj may 2010

Za večjo sterilnost iZdelka

mleko v okoljU prijaZnejši embalaži

EOL

Kratko, zanimivo

barbara černe

kupci postajajo vse

foto: arhiv Pivovarne

Laško

na trgu naj bo več povratne embalaže

embalaža v pivovarni laško

10 50

EMBALAŽA

EMBALAŽA v PivovARni LAŠko

bolj vedoželjni in sledijo spremembam na trgu, tudi na

področju embalaže, vendar jih bolj kot cena in odnos

do okolja še vedno zanimata

funkcionalnost in uporabna vrednost izdelka. Potem ko so v Pivovarni Laško zaradi prenove zamenjali barvo embalaže za pivo, je bila za uporabnike za

hip vprašljiva tudi vsebina

izdelka. A le za hip. v Pivovarni Laško namreč skušajo biti, kot

poudarja tehnični direktor Matej oset, korak pred ostalimi, ob tem pa slediti bistvenim ciljem: ohranjati dolgoletno tradicijo, zagotavljati kakovost, zadovoljiti

potrošnika in postajati vse bolj

maj may 2010

zeleni. in to ne le navzven ...

navade potrošnikov se spreminjajo iz dneva v dan. na spremembe v proizvodnji pijač opozarjajo tudi nekatere okoljske uredbe in raziskave. vse to vpliva na uporabo embalažnih materialov in embalaže. katere embalaže uporabljate v pivovarni laško največ?

Pri pivu uporabljamo v glavnem povratno embalažo, to je steklenice in nerjaveče kovinske sode. Na drugem mestu je pločevinasta embalaža, ki se v trgovinah najbolj prodaja in dosega prevladujoč delež (do 70 odstotkov). S kupcem v Italiji trenutno razvijamo proizvodnjo večslojne PET in manjše embalaže. Gre za produkte z visoko dodano vrednostjo – so namreč nekakšen nadomestek za stekleno embalažo. Vodo še vedno polnimo v enoslojno PET embalažo. Velik poudarek dajemo funkcionalnosti in tudi stroškovnemu vidiku ter zniževanju gramatur embalaže, ki bistveno vplivajo na končno ceno izdelka. Pri vodah z okusi je zgodba drugačna, saj so te bolj občutljive za migracije kisika iz okolja, kar posledično lahko vpliva na okus. Zaradi dodanih sladkorjev jih polnimo na posebnih, aseptičnih linijah, lahko pa bi jim namesto tega dodali konzervanse. Aseptična polnitev, ki

Matej oset

celostne podobe pred časom

smo jo v Skupini Pivovarna Laško začeli med prvimi v Evropi, pomeni, da je atmosfera, kjer se polnitev izvaja, mikrobiološko sterilna, kar podraži ceno izdelka. Vode z okusi so polnjene v PET materiale, ostale sadne pijače pa različno. Sadni sokovi so v glavnem v tetrapaku, ki je zaradi kartona in aluminijastega dela težko reciklabilen in težaven za ločevanje. na globalnem trgu se proizvajalci odločajo tudi drugače.

V svetu prevladujeta dva trenda pakiranja piva. V pivsko razvitih deželah, na primer v Nemčiji, Veliki Britaniji, Danski, Češki in na Irskem, prevladujeta točeno pivo in pivo v steklenicah. V pivsko dokaj nerazvitih državah, to je predvsem v državah bivše Jugoslavije, Sovjetske zveze, v Albaniji, Bolgariji, kjer gre za cenovno občutljivost, pa uporabljajo predvsem PET embalažo, v glavnem enoslojno oziroma dvolitrsko in večjo embalažo, ki pa žal predstavlja veliko obremenitev za okolje.

V Nemčiji recimo težijo k čim večji uporabi povratne embalaže pri pivu in vodah, tudi PET povratne embalaže. Po drugi strani je to povezano z velikimi stroški. Proizvajalci se zato včasih vprašamo, ali spodbujati in zagotoviti

11 Pretežni del embalaže nabavljamo pri slovenskih dobaviteljih. Dobavitelj stekla, s katerim delamo še iz časa bivše Jugoslavije, je hrvaško podjetje Vetropack Straža. Pločevinasto embalažo v glavnem nabavljamo pri multinacionalkah, kot so Rexam PLC, Can-pack in drugi. Radenska na primer proizvaja PET predforme, iz katerih proizvajamo plastenke in v petdesetih odstotkih zadostimo potrebam Skupine. Zamaške nabavljamo pri multinacionalkah in slovenskih podjetjih. Kronske zamaške za pivo na primer kupujemo pri treh dobaviteljih: enem slovenskem in dveh tujih.

Folije so nabavljene izključno pri slovenskih dobaviteljih, prav tako kartonska pakirna embalaža. Zabojnike bomo v prihodnje nabavljali pri hrvaškem dobavitelju, ki se je izkazal za cenovno najugodnejšega.

Trend okoljsko ozaveščenih držav, za kar je potrebna tudi politična volja, je po eni strani spodbujanje povratne embalaže. Naši kupci še vedno raje kupijo zavojček in ne zaboja piva, saj bolj cenijo funkcionalnost in priročnost in manj ekološki ter cenovni vidik.

Avstrijci in Nemci so začeli uporabo zabojev s klastri, ki jih uporabljajo tudi v povratni embalaži. V Sloveniji bi na primer pri vodah lahko uvedli takso na nepovratno embalažo, kar je novi minister že napovedal in kasneje umaknil, in sicer na način, ki ne bi obremenil proizvajalcev. pivovarna laško proda precej piva v povratni embalaži, vendar manj kot nekatere druge evropske države. Zakaj?

Povratne embalaže na pivskem segmentu je manj kot 30 odstotkov. V zadnjih osmih letih je namreč ta delež precej upadel, in sicer od leta 2001 z dobrih 49 odstotkov na slabih 32 odstotkov. Pred več leti smo začeli uporabo visokokakovostnega in večslojnega PET materiala, ki omogoča daljšo trajnost oziroma manjšo migracijo kisika iz okolja. Z ekonomskega vidika gledano se nam sicer najmanj splača prodajati embalažo, ki je prodamo največ, to je piva v aluminijasti embalaži. Na to sami tudi težko vplivamo, saj so dobavitelji multinacionalke, ki jih je malo in so odvisne od trga aluminija. je v vaši panogi pomembno optimiranje embalaže zaradi mikrobiološke varnosti?

Kot živilsko podjetje smo zavezani k temu, da spoštujemo standarde, ki veljajo v živilski industriji. Letos smo dobili certifikat HACCP, ki zagotavlja mikrobiološko varnost živil.

Nalaga veliko obveznosti, po drugi strani pa vzpostavlja red in kontrolo nad proizvodnjo in spodbuja odgovorno ravnanje zaposlenih v proizvodnji. Se pa kljub temu lahko zgodi, da proizvod, ki gre sicer iz proizvodnje neoporečen, nato ni primerno skladiščen ali z njim ne ravnajo pravilno, recimo gostinci s točenim pivom. Kar zadeva mikrobiološko varnost, lahko povem, da je pivo mikrobiološko manj občutljivo kot voda z okusom, ki ima dodan sladkor. Pri pivu se sicer poslužujemo postopka kratkotrajne pasterizacije, ki zagotavlja mikrobiološko trajnost. Tudi membranske tehnike omogočajo mikrobiološko stabilnost, predvsem pri vodi in zelo občutljivih proizvodih, kot je voda z okusi. Te ne prenesejo termične obdelave in zahtevajo polnitev pod že omenjenimi aseptičnimi pogoji. Običajno tudi vsaka termična obdelava povzroči poslabšanje okusa, je pa res, da se ljudje nekega okusa navadijo. Včasih je tehnološko pravilnejše tudi »slabše« za potrošnika.

kje vidite največ možnosti za izboljšavo embalaže?

Potem ko smo iz klasične, evro steklenice za pivo naredili preskok k steklenicam s podaljšanim vratom, smo na primer tudi pri Bandidosu začeli z uporabo kronskih, twist off zamaškov, to je zamaškov z možnostjo ročnega odpiranja. Možnosti so še odprte tako pri zamaških kot tudi pri stekleni embalaži. Na plastičnih steklenicah za pivo bomo za znanega kupca začeli z uporabo zamaškov ring pull. Je pa res, da je pri stekleni embalaži potrebno upoštevati tudi tehnične danosti polnilnih linij in dimenzij. Tudi pri plastični embalaži bi lahko storili še več. Pri Odi smo namenoma ostali pri klasičnem, kaskadnem stilu. V to blagovno znamko nismo vlagali, niti na področju etiketiranja. Korak naprej pri etiketiranju smo naredili leta 2008 s postavitvijo dveh novih linij piva. Z novo papirnato etiketo smo opremili Laško Zlatorog, pri pivu Laško Club pa smo se raje odločili za tako imenovano no label look etiketiranje, z gravuro za premijski produkt. Nove možnosti so še pri pakiranju. Za italijanskega kupca trenutno delamo trojno in šesterno pakiranje, kar zadevo podraži, poleg tega je embalaža nepovratna. kaj pa dizajn? kateri kriteriji so v ospredju, ko izbirate in oblikujete dizajn embalaže pri novih izdelkih? na katere funkcije prodajne embalaže ste najbolj pozorni?

Zagotovo na funkcionalnost, všečnost izdelka oziroma na komunikacijo izdelka s kupcem, ki mora biti skladen s celostno podobo podjetja, in okoljsko primernost izdelka. V podjetju zasledujemo predvsem uporabno vrednost, ki jo ima izdelek za potrošnika, ob tem pa želimo, da čim več embalaže vrnemo v obtok. potrošniki smo pogosto nezadovoljni z nefunkcionalnostjo posameznih delov embalaže. se potrošniki pritožujejo ali bolj hvalijo

50

torej, kakšna je okoljska ustreznost izdelkov v pivovarni laško?

vaše embalažne rešitve?

Reklamacij skoraj ni oziroma so v zelo omejenih količinah. Če do njih pride, jih resno obravnavamo. Uporabniki so imeli sprva nekaj težav pri odpiranju twist off zamaškov na Bandidosu, tu in tam tudi pri kaki vodi.

Lahko se namreč zgodi, da del sladkorja pride na notranji del pokrovčka in je odpiranje zato oteženo. »Športne« zamaške pri vodah smo v glavnem opustili.

EMBALAŽA

kdo so dobavitelji embalažnih materialov oziroma embalaže, za kakšno sokreatorstvo se odločate? ali so dobavitelji pretežno z domačega trga?

ali ideje za oblikovanje prihajajo iz hiše ali prepuščate oblikovanje dizajna zunanjim oblikovalskim agencijam?

Osnovna ideja je največkrat naša. Po izdelavi osnutka razpišemo natečaj za agencije. V nadaljevanju se potem odločimo za najboljšo rešitev. Veliko navdiha dobimo tudi v tujini, vendar ne kopiramo. Kar zadeva oglaševanje, delamo v glavnem s slovenskimi agencijami.

Pri projektu, ki ga pripravljamo, pa upamo tudi na belgijsko podporo, kjer že imajo izkušnje na tem področju.

Za embalažo ste bili tudi nagrajeni ...

Za stekleno embalažo Laško Club smo za najboljšo tujo embalažo na hrvaškem trgu dobili nagrado cropack za leto 2008. To je nekakšen oskar za embalažo, ki je za nas veliko priznanje in pomeni potrditev, da je steklenica Laško Club najbolj atraktivna embalaža za potrošnike. katera embalaža za pivo je med potrošniki najbolj priljubljena in zakaj?

To je povratna steklenica Laško Zlatorog, ki se marsikomu že zdi izpeta. Kljub zunanjim spremembam embalaže vsebina ostaja tista, ki je tradicionalna in na katero smo ponosni.

Poleg številnih mednarodnih priznanj smo tudi na letošnjem ocenjevanju piva Mond selection 2010 za pivo Laško Zlatorog prejeli zlato medaljo. kako je z ekonomičnostjo embalaže? kolikšen delež stroška predstavlja embalaža v ceni izdelka?

Pri pivu predstavlja strošek pločevinaste embalaže dvakratno vrednost proizvedenega piva, kar je veliko. Še večji delež predstavlja delež embalaže v ceni vode, saj je namreč voda sama po sebi zelo poceni. V variabilnem delu cene predstavlja embalaža minimalno 50 odstotkov cene pri pivu in do 70 odstokov pri vodi. Proizvajalci danes tekmujemo v tem, kje čim ceneje nabaviti plastenko. Pri tem se lahko pojavlja tudi veliko manipulacij. Poraja se namreč vprašanje, ali je vse certificirano.

Na trgu je poplava vod, tudi nizkocenovnih, nekakovostnih, ki niti proizvajalcu niti kupcu ne prinašajo ničesar. Ko primerjamo povratno oziroma nepovratno embalažo, pa gre za velike razlike v ceni. Pri povratni embalaži je strošek tako bistveno manjši in tudi okoljsko manj obremenilen.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/21

maj may 2010

reciklabilnost obstoječe ali uporabo povratne PET embalaže. V Nemčiji imajo na primer vso podporo države, ki destimulira porabo nereciklabilne plastike.

bio proizvoda se ne da prodajati v plastiki foto arhiv Steklarne Hrastnik

12 50

EMBALAŽA

STEkLo koT EMBALAŽni MATERiAL

jože volfand

Stroka za steklo pravi, da je material prihodnosti, čeprav bolj poudarja vlogo stekla v gradbeništvu, v gradnji steklenih stavb. Zakaj? ne le zato, ker ima dobre tehnične dobrega razumevanja stekla z

steklo kot embalažni material

okoljem. in steklo kot embalažni material? Andrej Božič, novi

predsednik uprave Steklarne Hrastnik, verjame v mnoge

prednosti steklene embalaže.

Če hočemo zeleno prihodnost, potem je steklo zares embalažni material prihodnosti, poudarja.

Je hrastniška steklarna dovolj izkoristila te priložnosti?

Andrej Božič meni, da jih še ni,

maj may 2010

a jih mora.

kateri globalni trendi v proizvodnji steklene embalaže so v zadnjih letih najbolj vplivali na program in izbor artiklov steklarne Hrastnik? kateri vaši proizvodi so paradni?

Trendi so podobni kot pri drugih embalažnih materialih. Racionalizacija in zahteva po višji kakovosti. Naročniki steklene embalaže želijo zniževati težo artiklov predvsem zaradi nižjih stroškov transporta ter lažjega prenašanja izdelkov za kupce. Dobavni roki se krajšajo.

Trendi so še majhne serije in eko embalaža.

Vemo, da je sicer steklo energetsko požrešna embalaža, če govorimo o proizvodnji, toda kot proizvod ne obremenjuje okolja. Eko embalaža je prihodnost, zagotovo. Izdelkov višjega cenovnega razreda se ne da prodajati v plastiki, še manj pa bio proizvodov. Kako je z našimi paradnimi proizvodi, največ pove podatek, kdo so naši kupci na svetovnem trgu. To so Heineken, Henessy group, vodka Trump, vodka Belvedere, vodka Roberto Cavalli in drugi. To so cenjene blagovne znamke in svetovno znane stranke. Ponuditi smo morali celoten servis. Od začetnih črt na papirju, slik, kipcev, torej od načrtovanja in izdelave

Andrej Božič

lastnosti, pač pa tudi zaradi

orodja do prototipov in serij. Včasih se moramo s kupcem ujeti tudi pri najbolj norih idejah. Vse, tudi takšne, smo sposobni uresničiti.

Nove in nove ideje velikokrat simbolizirajo lokalne simbole, zgodovinske znamenitosti, to, kar želi naročnik. Na leto razvijemo okrog 130 novih proizvodov. Naša enota PE Special proizvaja specialno stekleno embalažo posebnih oblik, majhnih serij in skoraj izključno po naročilu strank. Kot zanimivost informacija, Steklarna Hrastnik – Opal s partnerjem pokriva 45 % nemškega trga na področju gradbeništva, pri tem mislim na razsvetljavo višjega cenovnega razreda. Je tudi dobavitelj vsem znani IKEI, in sicer v višjem cenovnem programu. S partnerjem RZB smo za področje ekskluzivne razsvetljave dobili Red Dot Award. ali potemtakem steklarna ostane pri sedanji razvojni usmeritvi steklene embalaže? Boste morda proizvajali več embalaže s posebnim dizajnom, posebne barve, oblike?

Naša usmeritev je še vedno belo/transparentno steklo specialnih oblik. Seveda je možnost, da morda v prihodnosti proizvajamo

13 ali vaši naročniki od vas pričakujejo, da sledite razvojnim trendom na področju dizajna in ga prilagajate celostni podobi embalaže naročnika?

Steklarna s tehnologijo sledi razvojnim trendom v oblikovanju embalažnega stekla, ne sodeluje pa v celostni podobi izdelka. To je stvar kupca. V bodoče bomo sodelovali z različnimi oblikovalci, nekaj pogovorov že poteka. Ne moremo biti samo sledilci, trende moramo soustvarjati. Želje kupca morate upoštevati. v kolikšni meri je pri naročnikih prisotna trajnostna miselnost, ko gre za embalažo?

Z naročnikom aktivno sodelujemo v celotnem postopku razvoja in kreiranja izdelka. Kot sem povedal, naročniku želimo dati popoln servis. Da smo to dosegli, smo se morali zelo hitro razvijati na vseh področjih in veliko vlagati, vendar to ni dovolj. Okrepiti moramo predvsem oblikovalski tim, zlasti z zunanjimi sodelavci. trajnostne okoljske usmeritve od proizvajalcev embalaže zahtevajo nižanje gramatur, manj materiala, cenejšo logistiko, manj odpadne embalaže. kako sledite tem trendom?

V specialni embalaži ta trend ni izrazit, a kadar naročnik to zahteva, mu sledimo. Kriza zahteva racionalizacijo, nižje stroške. Hkrati moramo ohranjati in še izboljševati kakovost. koliko steklene embalaže letno izdelate? kateri so vaši najpomembnejši trgi?

V PE Special izdelamo približno 25.500 ton specialnih steklenic letno. Največ izvažamo, okrog 95 % proizvodnje, v države EU. pred leti je steklarna Hrastnik jasno izrazila poslovno ambicijo, da bi sama predelovala stekleno odpadno embalažo. do napovedanih investicij kasneje ni prišlo. kakšna je sedaj poslovna usmeritev steklarne Hrastnik? še vedno vidite reciklažo stekla kot poslovno priložnost?

Ne, te opcije nismo izkoristili zaradi možnosti ogrožanja našega glavnega atributa, čistega stekla. Naše steklo je resnično vrhunske kvalitete in smo nanj upravičeno ponosni.

na trgu embalaže predvsem proizvajalci pijač opozarjajo, da je plastika pri potrošnikih bolj priljubljena kot steklo, vendar nekateri kljub vsemu poskušajo dajati prednost steklu. kako se vam to pozna pri naročilih?

V specialni embalaži ta trend ni tako očiten kot v masovni proizvodnji. V branži žganih pijač, olivnih olj in kvalitetnejših pijač plastika ni toliko prisotna ali je sploh ni. Steklo kot material ima posebno vrednost in ugled, tudi drugačno estetsko ugodje nudi. Trdno verjamem, da je steklo ogromen potencial ter material prihodnosti. Ne le kot ekološko čista tvarina, ki jo je mogoče v celoti reciklirati, ustreza tudi strogim normam živilske in drugih industrij ter zagotavlja in identificira kvaliteto končnega izdelka. Eko prihodnost napoveduje rast uporabe stekla kot embalažnega materiala. To že zdaj ve živilska industrija, tudi proizvajalci pijač. Ne pozabite, Steklarna Hrastnik ima certifikat HACCP za embalažno steklo. okoljski minister je tudi steklarni Hrastnik zažugal zaradi počasnosti pri pridobitvi okoljevarstvenega dovoljenja. Zakaj?

Steklarna Hrastnik je svoje obveznosti s tem v zvezi izpolnila v zakonsko predpisanem roku.

Zavedamo se, da s svojim obstojem vplivamo na okolje, zato s stalnimi vlaganji in uporabo najboljših tehnologij skrbimo, da smo do okolja prijazno podjetje. Vsega se ne da narediti čez noč. Steklarna Hrastnik ima proizvodnjo steklenih izdelkov na dveh različnih lokacijah. Nova lokacija, v kateri izdelujemo tehnološko zahtevne izdelke za embalažo, obratuje od leta 2005. Ta objekt je bil zgrajen v skladu z vsemi novimi predpisi in najboljšo razpoložljivo tehnološko opremo. Samo za čistilne naprave v tem objektu smo investirali dobra 2 milijona evrov, vrednost celotne investicije je znašala 30 milijonov evrov. Tovarna na tej lokaciji obratuje z okoljskim dovoljenjem IPPC. toda stara tovarna ga še nima.

Za staro tovarno je bila oddana vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja oktobra 2006, v zakonsko predpisanem roku, enako kot za novo tovarno. Vloga je še v postopku obdelave, vendar pričakujemo odgovor s strani ARSO v maju oziroma najkasneje v juniju 2010. Kljub temu tudi v prihodnjih nekaj letih načrtujemo investicije, s katerimi bomo še dodatno izboljšali tako delovno kot zunanje okolje. v čem je in v čem steklarna Hrastnik ni zeleno podjetje? na kaj pomislite ob pojmu zelena slovenija? Želimo biti zeleno podjetje – to je naša

glass as packaging Material

Bio Products Cannot Be Sold in Plastic Packaging

50

usmeritev. Slovenija se je odločila za bolj zahtevne okoljske standarde kot preostala EU, ampak takšne je država sprejela in mi se pač bolj trudimo. S stalnim izboljševanjem in investicijami smo se zavezali k izpolnjevanju teh standardov tako v preteklosti kot tudi v prihodnje. Toda naš produkt, steklo, je okoljsko čisto, prijazno. Ali ni to v resnici zelena proizvodnja?

EMBALAŽA

Kakovost in čistost stekla predstavljata naši najmočnejši konkurenčni prednosti. Da ju lahko zagotavljamo, imamo urejen proces nabave in kontrole surovin ter izdelkov.

Osnovna surovina, kremenčev pesek, izhaja iz najboljših evropskih virov.

P

rofessionals say that glass is the material of the future, even though this mostly reiterates the importance of glass in construction, specifically in the construction of glass buildings. Why? Not only because of its good technical characteristics but also because of its good harmonising with the environment. But what about glass as packaging material? Andrej Božič, the new board chairman of the Steklarna Hrastnik glass factory, believes glass packaging to have numerous advantages. If we want to be green, glass truly is the packaging material of the future he says. Has the Hrastnik glass factory utilised these opportunities?

According to Andrej Božič, not yet but it needs to.

Will the glass factory keep its current developmental direction for glass packaging?

Will you begin to produce more packaging with a special design, colour or shape?

Our direction is still white/transparent glass in special shapes. There is, of course, the possibility that we might manufacture stained glass in the future but so far, this is not profitable for the market that we would be able to cover. We are aware of the future of glass. This is a material that can be utilised in full with limitless recycling possibilities. This is why we are expecting a decree from the state that would limit plastic. Our company’s profile is clear. We are the most flexible glass factory.

Unfortunately, this costs us too much. We have by far the most transparent and clear colour, but we do not set the correct price however. We manufacture the best reference products, but they still cost us too much.

It is true that the buyer always gets what he wants, but there are too many rejects in the manufacturing process. If we wish to achieve better results, our short-term challenge is to raise the level of innovativeness and to create our own brand.

maj may 2010

barvno steklo, vendar zaenkrat za trg, ki bi ga lahko pokrivali, ni rentabilno. Zavedamo se prednosti stekla. To je material, ki ga je mogoče v celoti izkoristiti in neomejeno reciklirati, zato pričakujemo predpis, s katerim bi država omejila plastiko. Profil našega podjetja je jasen. Mi smo najbolj fleksibilna steklarna. Žal nas to preveč stane. Imamo daleč najbolj transparentno in čisto barvo, ki pa ji ne postavimo prave cene. Proizvajamo super referenčne izdelke, ki pa nas še vedno preveč stanejo.

Kupec res vedno dobi želeno, toda izmet v proizvodnji je prevelik. Naš kratkoročni izziv je, če hočemo doseči boljše poslovne rezultate, dvig inovativnosti in kreacija lastne blagovne znamke.

Promocija

najvišjo tržno vrednost med glavnimi odjemalci embalaže. nič čudnega. Tu je pomemben videz, produkti so zelo raznovrstni, zahtevana zaščita visoka, povrhu vsega pa so še druge zahteve, na primer specifična porazdelitev vsebine v embalaži. Lisa Goodwin, soustanoviteljica podjetja Ying&Yang design, in Maria viegas, direktorica marketinga za parfumske in kozmetične dejavnosti pri Alcan Packaging Beauty, sta za revijo Packaging Europe spregovorili o embalažnih trendih v industriji lepote.

15

ko mora biti v kozmetiki embalaža bolj funkcionalna in usmerjena k uporabnosti.

L

Hitra rast kozmetike za moške

isa Goodwin: Pakiranje luksuznih predmetov ima pomembno vlogo, ki je drugačna od drugih vrst pakiranja. Ne gre le za transport posamezne vrste blaga, saj mora embalaža posredovati izdelek na spektakularen način.

Pri pakiranju razkošnih predmetov je bistvo v detajlih. Izdelava mora biti visoko strokovna oziroma zahtevna, hkrati pa mora že videz upravičevati višjo ceno izdelka. Tako uporabljamo detajle in teksture, ki dajejo dodatno stopnjo 'posebnosti', s katerimi nagovorimo vse potrošnikove čute.

P

ri pakiranju luksuznih predmetov gre več kot le za predstavitev izdelka, gre za občutek, za vzbujanje vseh čutov. Embalaža mora pri potrošniku vzpodbuditi samozavest in hrepenenje. Njegova izkušnja z embalažo luksuznega predmeta mora biti močna, tako emocionalno kot časovno, hkrati pa se mora nanašati na več čutov.

T

rendi na trgu se v kategoriji parfumov in kozmetike rahlo razlikujejo. Embalaže za parfume so odvisne bolj od načina življenja, so lahko bolj provokativne, kontroverzne, izdelane (Baz Luhrmann, Calvin Klein, Guerlain idr.). Kozmetika pa je lahko bolj usmerjena v zabavo, če trendi to narekujejo, in lahko doseže tudi mlajše uporabnike (na primer Bourjois in Too Faced). Zadnje čase opažamo hiter vzpon kozmetičnega trga za moške, saj so tudi moški na tem področju začeli bolj skrbeti zase. To zahteva moški pristop, kar vodi področje kozmetike v nove smeri.

Celovita izkušnja potrošnika

inovacija je gonilna sila

N

M

ajprej mora potrošnik doživeti izkušnjo odvijanja oziroma odpiranja embalaže, ki se mora nadaljevati z izkušnjo samega izdelka. Večina luksuznih izdelkov ima glede pakiranja določena vizualna pravila, ki zajemajo dizajn celotne družine embalaže: od embalaže izdelka do nosilnih vrečk, trgovinskih izložb, ovijalnega papirja … Vsaka embalaža je opremljena še s podpisom (npr: Luis Vuitton z LV in Veuve Clicqot Orange).

E

na izmed izrazitih lastnosti našega trga je, da se kozmetika in parfumi pogosto kupujejo kot darilo, zato je sekundarna embalaža pogosto oblikovana temu primerno. Obstaja temeljna razlika med zahtevami kozmetike in finimi parfumi. Pri obeh gre za videz, le da je pri kozmetiki embalaža oblikovna bolj z vidika formata samega izdelka in glede na potrošnikovo uporabo (kot je na primer torba za dekleta). Pri dišavah gre samo za videz embalaže – 'poglejte me!'. Zato ima lahko hvalisav, kontroverzen videz, ki je seveda prijeten za pogled. Sam izdelek v embalaži pa presega videz in komunikacijo.

D

ruga zgodba je prijaznost uporabe. Pri embalaži dišave to ni nujni pogoj, medtem

50

EMBALAŽA

Bistvo je v detajlih

aria Viegas, direktorica marketinga za parfumske in kozmetične dejavnosti, Alcan Packaging Beauty: Trenutno dinamiko trga lahko opišem z besedo 'inovacija'. Zaradi ekonomskih težav, ki vplivajo na bolj ali manj vsa področja, ostaja inovacija gonilna sila. Kar je zanimivo za analizo, pa je orientacija, ki jo inovacija prinaša.

Po mojem mnenju prinaša nekaj bolj subtilnega, bolj učinkovitega in bolj ustvarjalnega. Vodi nas k temu, da razmišljamo zunaj okvirov znanega in raziskujemo različne kote tega področja. Če pogledamo na trg za make-up in nego kože, so blagovne znamke s svojimi formulami storile čudeže. Začeli so se zavedati, da sam izdelek ni vse.

Nanašalci ali aplikatorji so postali gonilo razlikovanja. Nanašalci pomagajo potrošniku, da iz formule izdelka dobi najboljše učinke. Zadnje pridobitve na tem področju pri maskarah, lip-glossih in celo pri kompaktnih proizvodih so postali dobri simboli tega trenda.

maj may 2010

foto: Shutterstock

industrija lepote predstavlja

trg parfumov Za samozavest in in hrepenenje lepote

TREndi PRi EMBALAŽi v indUSTRiJi LEPoTE

16 50

EMBALAŽA

novo PoLnJEnJE EMBALAŽE

luksuz – da, hkrati pa še eko varčevanje! kako ohraniti glamurozen foto: Shutterstock

novo polnjenje embalaže

občutek izdelka, hkrati pa omogočiti okoljske in finančne prihranke, je bil glavni izziv novega koncepta embalaže

Twistub. nova embalaža je sestavljena iz dveh delov: iz

razdeljevalca in polnilnega

vložka (Twispack).

vrtenje temelja lončka omogoča apliciranje natančne količine

kreme, ki prihaja skozi majhno odprtino na vrhu polnila.

ko je embalaža prazna, se

lahko Twispack zamenja in se razdeljevalec še naprej uporablja. S tem se izboljšuje

maj may 2010

ekološki odtis embalaže.

T Finančni in okoljski prihranki K

er je količine materiala, ki se uporablja za izdelavo Twispacka, veliko manj kot pri lončkih za enkratno uporabo, se s ponovno uporabo polnila prihrani pri plastiki. Po mnenju podjetja se v razdobju 1-2 leti lahko prihrani do 50 odstotkov materiala, v razdobju 3-4 let pa celo do 75 odstotkov.

P

oleg okoljskih koristi – polnilo se da tudi reciklirati – manjša poraba materiala proizvajalcem omogoča finančne prihranke.

Cena proizvodnje polnila, ki omogoča ponovno polnjenje, je 1 : 7 v primerjavi z embalažo za enkratno uporabo.

wistub embalaža lahko pomaga zmanjšati onesnaženost samega izdelka, saj uporabniki v izdelek ne sežejo s svojimi prsti. Podjetje meni, da bi lahko ta embalaža, skupaj z zmanjšano izpostavljenostjo zraku, omogočala tudi potencialno zmanjšanje števila konzervansov pri samem oblikovanju embalaže.

Spodbuda k lojalnosti

K

oncept ponovnega polnjenja lahko pomembno prispeva moči blagovne znamke, saj promovira uporabnikovo lojalnost.

Promocija

Big enough to dare, small enough to care.

avtomatsko sortiranje odpadkov z infrardečimi senzorji foto: arhiv Riko Ekos

18 50

OKOLJE

oBRAZ

sebastijan kopušar

v podjetju Riko Ekos iz Malega Loga pri Loškem Potoku si kruh služijo (tudi) z odpadki.

So namreč ponudniki sodobne opreme za obdelavo odpadkov. nastali so iz nekdanjega Riko Holdinga, ki je razpadel kmalu po osamosvojitvi. Ekos je bil eden od tozdov, oče sedanjega direktorja Aleša knavsa pa

Aleš knavs

je takrat zmogel dovolj vizije in poguma, da je ob stečaju prevzel podjetje in nadaljeval s proizvodnjo in razvojem ekološkega programa. Ta hip so osrednji del njihove proizvodnje sistemi za celovite rešitve pri za ločeno zbrane frakcije, za

komunalne odpadke ali za

industrijske odpadke.

maj may 2010

es, tu so doma mojstri za odpadke. Aleš Knavs pri 33 letih vodi največje podjetje v občini Loški Potok – Hrib, ki hkrati zaposluje največ ljudi v kraju in okolici. Po izobrazbi je ekonomist, diplomiral je z nalogo o upravljanju s tečajnim tveganjem v Sloveniji. Najprej se je ukvarjal s financami, še pred devetimi leti je denimo tekmoval v rokovanju s fiktivnimi delniškimi portfelji na študentski borzi.

obraZ

ravnanju z odpadki, bodisi

R

"N

ato smo se morali odločiti, kako naprej s podjetjem. Ali še naprej vlagati in širiti ali pa zmanjšati proizvodnjo,“ pravi o preobratu v svojem življenju. Z bratom, ki je po izobrazbi strojnik, sta se odločila za prvo možnost in svojo energijo posvetila razvoju in rasti podjetja. Zagotavlja, da mu do sedaj ni bilo nikoli žal.

nizozemska spodbuda

N

jihov ekološki program je nastal kot posledica sodelovanja s podjetji na

nizozemskem trgu, kjer ima zbiranje in recikliranje odpadkov že kar dolgo tradicijo. Riko Ekos je za nizozemskega partnerja izdeloval posamezne strojne sklope. Ob uvajanju sodobnejšega ravnanja z odpadki v Sloveniji se je tudi pri nas pojavilo povpraševanje po takšnih strojih, z njimi se je razvijalo tudi podjetje v Malem Logu. „Sedaj smo sposobni sami celovito vlagati v razvoj ter izvesti različne projekte, za ročno sortiranje, za mehansko sortiranje ali pa za predelavo v gorivo,“ pojasnjuje Aleš Knavs delo podjetja, ki je skupaj z zunanjimi partnerji oblikovalo svojo razvojno skupino.

P

o njegovih besedah je Riko Ekos, ki dela od leta 1993, relativno majhno podjetje, kar mu omogoča, da so prilagodljivi in se lahko hitreje odzivajo na razmere na trgu in prisluhnejo potrebam kupcev. „Trenutno so na tržišču nekoliko neobičajne razmere, saj so cene starega papirja precej zrasle. Vzrok je pomanjkanje celuloze, kar nekateri povezujejo z nedavnim potresom v Čilu. V tej državi je namreč ogromno podjetje za proizvodnjo celuloze. Ti sunki na trgu so tako nenadni in

19 P

H

o njegovih besedah so se lani soočali s tako nizkimi cenami sekundarnih suroEOL-43-april-April-09 vin, da se ni izplačalo obdelovati odpadkov in je predelovalna dejavnost skoraj povsem Cenejše so batne hidravlične stiskalnice, ki zamrla. Z zadnjo rastjo cen nafte se povečujeimajo to lastnost, da odpadne surovine stisnejo jo tudi cene, tako da oživlja tudi ta dejavnost. v razmerju 1:5 in volumen odpadkov zmanjšaPrednost Rika Ekos v primerjavi s podjetji jo za petkrat. Kot je povedal Jože Ogrizek, se na zahodu ali severu Evrope so tudi še vedno zanje odločajo predvsem komunalna podjetja, nižji stroški dela. Aleš Knavs hkrati ugotavlja, v podjetju Eko line trade pa jih izdelujejo v razda je po drugi strani konkurenca na jugovzholičnih velikostih in z različnimi volumni zadu Evrope tehnološko še dokaj okrnjena, saj bojnikov. Manjši kovinski zabojniki v velikosti ne zmorejo ponuditi celovitih rešitev in bolj pet, sedem in devet kubičnih metrov so prikompleksnih sistemov za obdelavo odpadkov. merni za odvoze s samonakladalci, večji, imenovani abrol zabojniki v velikosti od dvajset do štirideset kubičnih metrov, pa za prevoze s posebnimi vozili, posebej prirejenimi zanje. »Avtomobile z nadgradnjo za sistem abrol imaintenzivno ustanavljamo cenjo vsaSloveniji večja komunalna podjetja in tudi mnoga za ravnanje z odpadki, zatoTa je vozila največ drugatrezasebna podjetja po Sloveniji. investicij abrol na področju z mešanimi prevažajo zabojnikeravnanja s prostornino od 20 odpadki.

Ob tem opozarja, da imamo naši do 40 kubičnih metrov, ki jih izdeluje tudivnaše državi težave s premajhnimi ločepodjetje,« je dejal Jože Ogrizekkoličinami in še pojasnil, noso zbranih zato so trade centripri premajhda prav vodpadkov, podjetju Eko line večjih ni za avtomatizirano „Za naše batnih stiskalnicah, ki proizvodnjo. stojijo na določenem podjetje bi bilošeustanavljanje majhnih mestu, dodali en element - veliko zapiralo.

Odsrediščskozi sicerkatero bolj donosno, za vratih posameznega prtina, na zadnjih potisni uporabnika pa to stisnjenih pomeni višje položnice,“ bat potiska vsebino odpadkov v zaopozarja mož vpodjetja Riko bojnik, se prvi namreč trenutku, koEkos. računalnik zazna, da je zabojnik poln, avtomatsko in s poavnanje z odpadki se v Sloveniji zelo razmočjo hidravličnega cilindra zapre. Potisni bat likuje od občine do občine, predvsem pa se ustavi, zabojnik pa se s pomočjo posebnih je odvisno od izvajalca javne službe, poudarja spon odklopi od stiskalnice in odpelje k presogovornik. Ob tem ugotavlja, da ločeno zbivzemniku sekundarnih surovin ali na deponiranje odpadkov pomeni precej višje stroške. jo, preostale smeti pa ostanejo v stiskalnici.

Potrebno je imeti veliko različnih zabojnikov, »Najnovejši dosežek pri stiskalnicah za odpadposebna vozila, zahtevna je tudi logistika poke pa so vijačne ali polžne stiskalnice nemškebiranja. „Možna bi bila poenostavitev, da bi ga proizvajalca, s katerim sodelujemo že pet let vso embalažo zbirali v enem zabojniku, kot in zanj proizvajamo določene komponente. Za to počno recimo v Nemčiji. Tako zbrano emto podjetje smo tudi dobavitelji abrol zabojnibalažo lahko nato ločujemo na posebni liniji kov ter prodajalci, monterji in serviserji njihoza sortiranje, zaradi večje količine zbranih vih stiskalnic,« je o novih stiskalnicah, ki voodpadkov pa bi bil strošek zbiranja nižji, kot lumen odpadkov zmanjšajo tudi do desetkrat je sedaj,“ vidi rešitev za racionalnejše delo pri in so tudi dražje od hidravličnih, povedal Jože zbiranju odpadkov.

Ogrizek.

Vijačne stiskalnice so primerne za stiskanje smeti,vpapirja, kartona, odpadkov lesenih palet, smeritev ločeno zbiranje polesne meni, embalaže ter pet že embalaže plastenk in da moramo na njihovem izvoru ovijalne folije.

V Sloveniji sofrakcij. jih v razmeroma ločiti čim več posameznih To zahteva kratkem montirali že več kot 130.

Z njimi okoljskočasu kulturo in ozaveščenost državljanov, so oskrbela večja slovenska poki se morajo bitivsa pripravljeni nekajpodjetja, več energije leg Mercatorja tudi in obeodlaganje tuji trgovski verigi Hovložiti v zbiranje odpadkov. „V fer in Lidl.naS žalost pomočjo take vijačne stiskalnice Sloveniji še nismo dosegli te ravni,“ lahko 32 kubičnih metrov velikem zabojniku meni vKnavs. „Za mlade lahko rečem, da jim odpeljejo ton stisnjenega papirja, v šoli že 9dajejo potrebnokartona znanje,ali privzgojili zabojnik lahko napolnijo tonami Starejše lesenih so jim zavest, da je trebas 6ločevati. palet ali 5,7 imamo tonami ovijalne folije plageneracije več težav, saj oziroma je pred dvajstenk z 10letonami ostalih odpadkov. setimialileti malokdo vedel za ločevanje in »Naše podjetje ponuja komunalnim podjetjem reciklažo.“ po Sloveniji tudi sestavne dele za prekladalazlika ki je so opazna ne postaje, vmesnitudi členimed medpodeželjem porabniki in mestom.

Na vasiodpadkov,« so bili dolgo in urejenimi deponijami je o časa ponudbi podjetja Eko line trade še povedal Jože Ogrizek. »Te prekladalne postaje služijo ravno temu, da se stroški prevoza odpadkov na deponije zmanjšajo. Denimo: namesto da bi s Koz-

krati ugotavlja, da se tudi odnos do okolja vidno izboljšuje. „Dejansko smo v Sloveniji še v fazi učenja, poleg tega regijski

centri še niso povsem zaživeli. Trenutno imamo na področju mešanih komunalnih odpadkov le center v Celju, kjer so sposobni odpadke obdelati v skladu z evropskimi direktivami. Vsi ostali imajo samo sisteme za ločeno zbrane odpadke ali še vedno vse odlagajo na deponije.“

50

nekoliko bolj brezbrižni do odpadkov, veliko ljudi je uporabljalo divja, nelegalna odlagališča. „Zato tudi imamo takšno okolje in so potrebne čistilne akcije,“ pravi Aleš Knavs. Z velikim veseljem se je udeležil vseslovenske čistilne akcije.

OKOLJE

nepredvidljivi, da jih večja podjetja ne uspejo obvladovati. Tako je papir postal najbolj donosna surovina, kar je prvič v recimo zadnjih dvajsetih letih, ko je bila na prvem mestu ponavadi plastika,“ razlaga zadnji pretres na svetovnem tržišču.

Komunalni odpadki Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/22

29

Slovenija rabi čas

V

R

Promocija

R

promocija maj may 2010

U

Stiskalnice Podjetje Riko Ekos izdeluje vse vrste stiskalnic za ba-

nem sistemu. Proporcionalna hidravlika omogoča popoln nadzor vsake hidravlične operacije na stroju, tako so balirke hitrejše pri delovanju in manj hrupne

strogi okoljski standardi so lahko konkurenčna prednost

pro eUrope

maj may 2010

Joachim Quoden, generalni direktor organizacije PRo EURoPE, krovne organizacije 33 evropskih shem (vključena je tudi kanada) za zbiranje odpadne embalaže, je pravnik, ki se z odpadno embalažo ukvarja že več kot 20 let.

Je eden največjih evropskih poznavalcev problematike zbiranja in obdelave odpadne embalaže ter povratnih kavcijskih sistemov. Preden je postal direktor PRo EURoPE, je več kot 10 let delal v nemškem podjetju dSd GmbH, ki upravlja eno najbolj prepoznanih blagovnih znamk – Zeleno piko (der Grüne Punkt). izkušnje s področja embalaže si je nabiral tudi na nemškem ministrstvu za okolje. Leta 2001 je postal generalni sekretar PRo EURoPE. Aprila 2005 je bil imenovan za direktorja operacij PRo EURoPE, julija 2006 pa je prevzel tudi mesto generalnega direktorja. od leta 1995 dela kot neodvisni pravni svetovalec, specializiran za mednarodne blagovne znamke in zakon o odgovornosti proizvajalcev. v Sloveniji se je na povabilo Slopaka udeležil prve podelitve nagrad podjetjem, ki so se potegovala za nagrado Eko ToP.

pro europe je organizacija, ki koordinira sheme za zbiranje odpadne embalaže v 33 državah. ali vse sheme sledijo isti implementacijski politiki ali je videti odstopanja in različne pristope pri zbiranju odpadne embalaže?

Da in ne. Evropska direktiva o odpadni embalaži je t. i. framework direktiva, ki postavlja le okvir in cilje, medtem pa državam članicam prepušča veliko svobode odločanja glede načina, kako cilje doseči. Bistveno je dejstvo, da države članice na koncu dosežejo kvote, ki jih je EU določila za področje zbiranja in predelave embalaže (zbrati 60 % odpadne plastične embalaže dane na trg in predelati 22,5 % odpadne plastične embalaže, op. p.).

Tako na koncu pridemo do 33 različnih implementacijskih pristopov. Toda kljub vsemu se je velika večina držav članic odločila za sistem odgovornosti proizvajalcev (producer responsibility), v katerem so za organiziranje zbiranja odpadne embalaže odgovorna tista podjetja, ki embalažo uporabljajo ali distribuirajo pakirane proizvode potrošnikom. Tako bomo na koncu v različnih državah videli zelo podobne sisteme, saj vsak sistem potrebuje zabojnik pred stanovanjskimi enotami, ki nam omogoča zbiranje odpadne embalaže.

Vprašanje je vedno, kaj je zadaj in kako je sistem implementiran. S stališča potrošnika pa so si vsi sistemi zelo podobni. toda v nekaterih državah, ki so tudi članice pro europe, za zbiranje odpadne embalaže

Joachim Quoden

bojan stojanović

foto: arhiv Bobo

20 50

OKOLJE

PRo EURoPE

organizirajo dve ali celo več shem, kar povzroča pojavljanje konkurence med shemami. je to pozitiven ali negativen trend?

Najprej moramo razločevati med komunalno (gospodinjstva) in nekomunalno (industrijska) embalažo. Na področju nekomunalne embalaže, kjer so na pogajanjih močni partnerji, je kar dobro, da obstaja konkurenca, saj je s tem sistem bolj učinkovit. Na področju komunalne embalaže pa dvomim, da je konkurenca pozitiven faktor, saj do sedaj še v nobeni državi nisem videl dobre rešitve.

Zbiranje komunalne embalaže je precej drago. Če želiš tekmovati na tem področju, moraš prav tako uporabljati standardni zabojnik in zagotoviti pobiranje odpadkov. Pri katerih stroških si potem lahko konkurenčen, če največji strošek v ravnanju z odpadno komunalno embalažo predstavlja prav proces zbiranja?

Ena od posledic, ki se je zgodila v Nemčiji, ko je le-ta prešla iz monopolnega v konkurenčni sistem na področju komunalne embalaže, je bila ustavitev vseh komunikacijskih aktivnosti, namenjenih potrošnikom. Prenehalo se je izobraževanje otrok in sheme so prenehale delati na preprečevanju nastajanja odpadkov.

Razlog je v tem, da konkurenčni sistemi ne stremijo k manjšim količinam odpadne embalaže, ampak je želijo čim več, saj to pomeni več denarja in večje dobičke. Zato sem mnenja, da konkurenčni sistemi niso skladni s cilji EU o zmanjšanju količine odpadkov in izboljševanju osveščenosti.

pro europe je krovna organizacija 33 nacionalnih shem za zbiranje odpadne embalaže, toda še vedno lahko vidimo velike razlike med rezultati in uspešnostjo posameznih držav. kako to, da nekatere države, še posebej v skandinaviji in Beneluksu, dosegajo tako dobre rezultate na področju zbiranja in recikliranja, medtem ko ostale zaostajajo? kaj loči te države in njihove sisteme od tistih ne tako uspešnih?

Za države, kot so Nemčija, skandinavske države ali države Beneluksa, moramo vedeti, da se je ločeno zbiranje pri njih začelo že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Najprej so ločeno zbirali papir. V teh državah torej že 40 let obstaja praksa ločenega zbiranja ene vrste odpadkov, zato je bilo za te države dokaj preprosto razširiti sistem ločenega zbiranja tudi na druge materiale. V državah južne Evrope, kot so Portugalska, Španija ali Italija, so ljudje navajeni, da svoje odpadke vsak dan preprosto odvržejo pred svoja vrata in da jih bo nekdo v vsakem primeru pobral in odpeljal. Za njih je torej sprememba obnašanja veliko težja kot za ljudi v severnih državah. Zaradi tega je logično, da nekatere države potrebujejo več časa, saj je pri ločenem zbiranju odpadkov glavna težava v mentaliteti ljudi in ne v sistemu kot takem.

V več državah boste našli visokokakovostna reciklažna podjetja, tako v Španiji in Italiji kot tudi v Nemčiji. Z novimi projekti so pričeli tudi v Veliki Britaniji. Tehnologija je torej tu, dostopna vsem, postavlja pa se vprašanje ekonomike oziroma smiselnosti posameznih projektov. Seveda so v zadnjih petih letih velik problem za evropske predelovalce predstavljali konkurenti iz Azije, kjer je veliko povpraševanje po sekundarnih surovinah in kjer za odpadke plačujejo več kot evropska podjetja. V tem času je veliko evropskih predelovalcev bankrotiralo, saj niso mogli pridobiti zadostnih količin materialov. Vzdrževanje zdravega razmerja domače predelave in izvoza ter ne preveliko zanašanje na Kitajsko je zato ena ključnih nalog članov PRO EUROPE in Evropske komisije. Kot smo videli v letu 2008 in 2009, če Kitajska zapre svoj trg in ustavi povpraševanje, nastane v Evropi velik problem, saj ne vemo, kaj storiti z vsem tem materialom. Zato moramo zagotoviti ravnotežje med konkurenco na predelovalnem trgu in da bomo lahko Evropejci za svoje odpadke poskrbeli v vsakem primeru. v sloveniji trenutno gradimo drugo sežigalnico odpadkov. kakšno je stališče pro europe do sežiga odpadkov kot ene od metod ravnanja z odpadki? ali priporočate termično obdelavo za določene frakcije odpadkov?

Vse raziskave kažejo, da je termična obdelava odpadkov z energijsko izrabo veliko boljša opcija kot odlaganja odpadkov na odlagališče. Na drugi strani pa je recikliranje 80–90-odstotno boljša metoda kot termična obdelava, vendar je včasih tudi bolj drago. Vedno moramo iskati ravnotežje. Toda na koncu je to še vedno odločitev posamezne vlade. V vsakem primeru potrebujemo dobre in sodobne sežigalnice.

Na trgu že obstajajo sežigalnice, ki lahko za gorivo uporabljajo določene plastične frakcije in imajo zelo visoke energijske izkoristke, s čimer delamo dobro tako za okolje kot tudi za ekonomijo. glas gospodarstva postaja vse glasnejši in poudarja, da prestroga pravila, regulative in standardi, ki jih postavljajo institucije eu, slabijo konkurenčnost gospodarstva eu. podjetniki pravijo, da njihovi konkurenti iz

municipal waste packaging: odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek comercial packaging: odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek

50

21 foto osebni arhiv

Prvo dejstvo, ki ga moramo upoštevati je, da so vse postavljene kvote rezultat kompromisa, zato ne smemo iskati nobenega znanstvenega razloga, ki bi bil v ozadju teh odločitev. Na koncu pogajanj o novi direktivi se je vnel boj med Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom, ali sprejeti na področju odpadne plastične embalaže cilj 25 ali 20 %. Po celi noči pogajanj so prišli do kompromisa – 22,5 %. Drugo dejstvo, ki ga moramo upoštevati, pa je, da je plastika dokaj nov material. Če jo primerjamo s steklom, papirjem ali kovino, ki jih uporabljamo že več kot 100 let, lahko sklepamo, da smo za te materiale že razvili učinkovite rešitve recikliranja in ponovne uporabe. Plastika pa je še na poti, na dobri poti, a še vedno na poti, zato mislim, da je pošteno dati temu materialu malce več časa, čeprav to ne sme trajati večno.

obrati brati za recikliranje igrajo veliko vlogo v učinkovitem recikliranju različnih odpadkov. atere države imajo najboljše obrate in najkatere boljše stopnje recikliranja. katere frakcije odpadkov predstavljajo največje težave za te obrate in katere so dobre prakse na tem področju, ki bi jih lahko izpostavili?

household packaging: (odpadna) embalaža, ki nastaja v gospodinjstvih (je del odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek)

OKOLJE

ali je po vašem mnenju cilj, da do leta 2020 recikliramo 22,5 % vse plastične embalaže, dovolj ambiciozen? Če ga primerjamo s ciljem za recikliranje steklene in papirnate embalaže, in sicer 60 % materialov, ki jih vidimo na črnih odlagališčih veliko manj, se zdi cilj 22,5 % za plastiko dokaj nizek, še posebno če upoštevamo okoljski odtis plastične embalaže in dejstvo, da je večina embalaže narejena prav iz plastike?

Potrebujemo dobre in sodobne sežigalnice

obeh amerik merik in azije niso zavezani k tako strogim okoljskim pravilom in imajo zaradi tega nepošteno konkurenčno prednost na svetovnem trgu.

Tega pogleda ne delim z njimi. Če bi se na primer Evropska komisija jutri odločila, da bo kvote dvignila na 90 %, bi to predstavljalo res veliko obremenitev gospodarstva.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/23

pro europe

Strict Environmental Standards can be a Competitive Advantage

P

RO EUROPE is the umbrella organisation coordinating schemes for packaging waste recovery in 33 countries. Do all the schemes follow the same implementation policy or are there any deviations and different approaches in their packaging waste recovery?

Y

es and no. The European packaging waste directive is a so-called framework directive, only setting the framework and the targets while allowing the Member States a lot of freedom in determining the way to achieve them. It is important for Member States to achieve the quotas determined by the EU for recovering and recycling packaging (to recover 60% of plastic packaging waste that was put on the market and to recycle 22.5% of plastic packaging waste). In this way, we are left with 33 different implementation approaches. Nevertheless, the majority of Member States have decided on the producer responsibility system, in which the responsibility for organising the recovery of packaging waste lies with the companies that use the packaging or distribute packaged products to consumers. In this way, the final result will be similar systems in different countries, as each system requires a container in front of residential units enabling the recovery of packaging waste. There is always the question of what is in the background and how the system is implemented though. From the viewpoint of the consumer, all the systems are very much alike.

maj may 2010

dogovorjene kvote o reciklaži materialov so kompromis

ran v okolju vse več, inšpektorjev premalo jože volfand

letos boste preverili vsa komunalna podjetja v sloveniji. Zakaj? ali predvsem zaradi poročila računskega sodišča ali zaradi dejansko neurejenih odnosov med komunalnimi podjetji in shemami? kaj boste preverjali?

V skladu z letnim načrtom nadzora Inšpekcije za okolje in naravo za leto 2010 bomo v letošnjem letu preverili vse izvajalce javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, prav tako pa bomo opravili redne in izredne inšpekcijske preglede pri upravljavcih odlagališč nenevarnih odpadkov. Gre za del načrtovanih aktivnosti v sklopu preverjanja vrst in količin odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih odpadkov. Osnovni namen tega nadzora je preverjanje, ali in v kolikšni meri upravljavci odlagališč res izvajajo postopke preverjanja sprejetih odpadkov, namenjenih v odlaganje, ter na kakšen način je zagotovljeno izločanje odpadkov, za katere velja striktna prepoved odlaganja. Med te odpadke sodi tudi odpadna embalaža. Ker smo v nadzorih v letu 2009 ugotovili, da pogodbeni odnosi med komunalnimi podjetji in družbami za ravnanje z odpadno embalažo dejansko niso povsod urejeni, smo tudi to vključili v preverjanje. Do teh spoznanj smo prišli na osnovi zaključkov, ki jih je v svojem poročilu izpostavilo Računsko sodišče.

inšpekcije in okolje

Številke o inšpekcijskih pregledih v okolju v letu 2009 so presenetljive, saj je na inšpektorat za okolje v preteklosti letelo precej kritik, češ da ni dovolj učinkovit in strog. inšpektorji ugotavljajo, da jih je premalo, vendar so uspeli opraviti 6.819 pregledov. največ pregledov, skoraj polovico, je bilo opravljenih glede ravnanja z odpadki, 20 % glede industrijskega onesnaževanju in tveganja, 19 % glede vod, samo 6 % glede hrupa, 2 % glede kakovosti zraka, ni pa bilo opravljenih pregledov glede elektromagnetnega sevanja in svetlobnega onesnaževanja. Res pa se največ nepravilnosti dogaja pri odpadkih. na okrogli mizi o različnih razpokah v sistemu ravnanja z odpadki v Sloveniji, ki smo jo objavili v prejšnji številki, je Tatjana Bernik, direktorica inšpekcije za okolje in naravo, napovedala inšpekcijski pregled vseh komunalnih podjetij v Sloveniji. maj may 2010

foto: Shutterstock

22 50

OKOLJE

inŠPEkCiJE in okoLJE

a tudi na račun inšpektorata rs za okolje in prostor je bilo v preteklosti precej kritik. ne le zato, ker je malo komuniciral z javnostmi, pač pa tudi zato, ker ga na terenu ni bilo čutiti. koliko kazni je inšpektorat izrekel v letu 2009 zaradi neustreznih posegov v okolju in naravi oziroma okoljskih dovoljenj?

Naš inšpektorat je zelo pogosto izpostavljen kritikam, ki pa niso vedno upravičene. Številne kritike na naš račun izvirajo iz nepoznavanja našega dela oziroma naših pristojnosti. Kritike so pogosto posledica prevelikih pričakovanj po ukrepanju, tudi takrat, ko to presega naše pristojnosti. V naši družbi se je preveč uveljavil stereotip, da inšpekcija nič ne dela, ampak le troši davkoplačevalski denar.

Pogosto k negativnemu mnenju prispevajo tudi mediji, ki v želji po senzacionalističnih člankih objavijo tudi izkrivljene informacije.

V komunikaciji z mediji moti predvsem to, da

iščejo le napake, ne želijo pa poročati o tem, kaj je bilo narejenega. V Inšpekciji za okolje in naravo je bilo v letu 2009 zaposlenih 53 inšpektorjev za okolje, ki so v tem obdobju opravili skupno 6.819 inšpekcijskih pregledov, izrekli 2.205 ukrepov za odpravo nepravilnosti ter izrekli 839 ukrepov v postopku o prekršku. Konkretno to pomeni, da je bilo izrečenih glob v višini 870.725 evrov. Več o rezultatih našega dela lahko preberete v letnih poročilih o delu, ki so objavljena na spletnih straneh Inšpektorata RS za okolje in prostor (www.iop.si).

narašča število ilegalnih pošiljk odpadkov

nadzirate izvajanje 365 predpisov. kje se kaže največ problemov?

Inšpektorji za okolje so pristojni za nadzor naslednjih področij: kakovost zraka, ravnanje z odpadki, emisije snovi v vode, urejanje voda, raba vode, varstvo narave, ravnanje z ozonu škodljivimi snovmi, industrijsko onesnaževanje, emisije hrupa, emisije svetlobe, emisije elektromagnetnega sevanja in nadzor gensko spremenjenih organizmov. Vsa ta področja so združena v štiri temeljne akte – zakone, in sicer: Zakon o varstvu okolja, Zakon o vodah, Zakon o ohranjanju narave in Zakon o gensko spremenjenih organizmih. Vsi ti zakoni imajo vrsto podzakonskih aktov in v resnici lahko rečemo, da se njihovo število giblje okrog 350. toda največ dela je z odpadki?

Res je. Z vidika vsebin predpisov je trenutno največ težav na področju ravnanja z odpadki, zapleti pa se pričakujejo tudi na področju čiščenja komunalnih odpadnih voda. Roki, kot jih določajo predpisi in tudi obveznosti iz direktiv Evropske unije, ne bodo izpolnjeni.

Poudariti želim pomen nadzora čezmejnih pošiljk odpadkov in naraščajočega števila ilegalnih pošiljk odpadkov med državami članicami Skupnosti in tudi izven nje. Sicer pa za nas kot organizacijo predstavljata največjo težavo nezadostna kadrovska zasedba in financiranje.

23 Sami veste, da je načrtovanje dela zelo pomemben element vodenja in učinkovitega dela. Tudi mi načrtovanju dela posvečamo precej pozornosti in pri tem črpamo informacije in znanje od stanovskih kolegov, združenih v mednarodno organizacijo IMPEL, zvezo organov držav ES za izvajanje in uveljavljanje okoljske zakonodaje.

OE

OEEO

odpadna električna in elektronska oprema

OBA

odpadne baterije in akumulatorji

Med državnim in lokalnim nivojem ni nobene povezave

50

sistema, ampak mora biti na razpolago več orodij, predvsem finančne narave. Pričakujem, da bomo z ustreznim pretokom informacij med Agencijo RS za okolje in inšpekcijo vzpostavili nadzor, ki bo učinkovit in bo dal ustrezne rezultate.

OKOLJE

Z novimi okoljskimi predpisi, ki omogočajo nove sheme na področju odpadne embalaže in tako uvajajo podaljšano povzročiteljevo odgovornost, se Mop odreka svoje regulatorne vloge. Že pri sedanjem številu shem so odnosi neurejeni. toda povečana bo vloga inšpekcijskih organov. kako boste lahko učinkoviti?

Seveda je učinkovitost dela v tesni korelaciji z organizacijskim sistemom, v katerem organ deluje, pooblastili in kadrovskimi ter finančnimi viri. Vsekakor je potrebno zavedanje, da le z inšpekcijskim nadzorom ni možno vzpostavljati

odpadna embalaža

Promocija

Upamo, da bodo aktivnosti, ki jih zagovarja novi evropski komisar za okolje Janez Potočnik, spodbudile tudi Slovenijo k večji aktivnosti na tem področju. Okoljski komisar namreč ugotavlja, da je potrebno proces implementacije evropske zakonodaje in nadzor nad izvajanjem ter sam proces uveljavljanja pospešiti in okrepiti.

v nekaterih občinah so na okoljskem področju začele delovati komunalne inšpekcije, a tudi občinski redarji bi lahko več storili za okolje, ne le za parkiranje. kaj lahko tu stori inšpektorat oziroma občina?

Ustanavljanja občinskih in medobčinskih inšpektoratov smo veseli, saj za nas pomeni razbremenitev v smislu prijav. V praksi sicer še ugotavljamo določene težave pri razumevanju posameznih določb predpisov, na splošno pa je bil skrajni čas, da se je ta proces začel. Zakon o lokalni samoupravi jasno določa, kaj so izvirne naloge občin, temu sledi tudi Zakon o varstvu okolja, ki na podlagi tega določa, katere so

ONS

odpadne nagrobne sveče

OZ

odpadna zdravila

Interseroh d.o.o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče, Tel.: 01/560 91 50, Fax: 01/560 91 61, www.interseroh-slo.si

maj may 2010

Tatjana Bernik

foto arhiv Fit medie

Priznati je treba, da organiziranost inšpekcije oziroma inšpektorata ni sledila potrebam, ki jih nalagajo obveznosti številnih predpisov. Iz analize obremenjenosti inšpektorjev izhaja, da se je v štirinajstih letih delovanja Inšpekcije za okolje in naravo obseg nadzora nesorazmerno povečal glede na povečanje števila inšpektorjev za okolje. Obseg dela inšpektorja se je v letu 2009 glede števila predpisov, ki jih nadzira, v primerjavi s količino predpisov iz leta 1995 povečal za 300 odstotkov oziroma je moral inšpektor v letu 2009, če je želel nadzirati vse predpise, ki spadajo v njegovo pristojnost, opraviti inšpekcijski nadzor 8,57-krat hitreje kot v letu 1995.

24 Kot pomanjkljivost tega sistema vidimo le to, da med državnim in lokalnim nivojem ni nobene povezave ne v smislu organiziranja dela ne v smislu nadzora kakovosti dela.

kako k ako to, da slovenija slovenija ni uspešna pri odpravlja odpravljanju črnih odlagališč? a alili inšpekcija res nima moči? Črna odlagališča so odraz našega odnosa do okolja in pomanjkanja zavedanja, da so takšna ravnanja ne le prepovedana, ampak skrajno neodgovorna in nedopustna. Ker se do tega obnašamo, kot da črnih odlagališč nismo ustvarili mi sami, ampak nekdo drug in se nad temi dejanji le verbalno zgražamo ter čakamo, da bo nekdo drug nekaj postoril namesto nas, se potem tudi nič ne zgodi oziroma bolj malo. Vsekakor k temu prispeva nizka stopnja ozaveščenosti prebivalstva in nezavedanje, da je primarna odgovornost za pravilno ravnanje z odpadki na povzročitelju odpadka in ne na inšpektorju oziroma državi ali občini. Pomembno je tudi dejstvo, da večino črnih odlagališč sestavljajo odpadki, ki prihajajo iz gospodinjstev, zato je njihovo urejanje v pristojnosti lokalnih skupnosti. Pogosti so tudi primeri, ko je do nedovoljenega odlaganja prišlo s privoljenjem lastnika, kar velja zlasti v prime primeru odlaganja gradbenih odpadkov.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/24

Družba PAPIR SERVIS, članica Skupine Krater, je danes v Sloveniji dobro prepoznavna na področju ravnanja z odpadki. V zadnjih letih v povprečju letno obdela okoli 100.000 ton odpadkov. Zbrane odpadke obdeluje v svojih obratih v Ljubljani, v Lenartu v Slovenjskih goricah, v Logatcu, v Novem mestu, v Lendavi in v Prevaljah.

maj may 2010

Danes pomeni enega najpomembnejših partnerjev nacionalne sheme ravnanja z odpadno embalažo.

Zbiranje in odkup vseh odpadnih surovin:

01/548-49-31 PS-EOL-02-190x89.indd 1

inspections and tHe environMent

Environmental Sores are on the Increase and there are not Enough Inspectors

T

he number of environmental inspections conducted in 2009 is surprising, as the Inspectorate for the Environment and Spatial Planning received a lot of criticism in the past, saying that they were neither efficient not strict enough.

The inspectors say that their numbers are too low, yet they still managed to conduct 6,819 inspections. The majority of these inspections, almost one half of them, were conducted with regard to waste management, 20% on industrial pollution and risk management, 19% on water and only 6% on noise and 2% on air quality.

There were no inspections conducted with regard to electromagnetic radiation and light pollution. The fact remains that the majority of irregularities happen in waste management. In the roundtable on the various cracks in Slovenia’s waste management system, which was published in the previous issue, Ms. Tatjana Bernik, director of the Environment and Nature Inspection Service, announced inspections of all public utility companies in Slovenia. This is another reason why we should talk about

what should be monitored in the environment and what they are unable to monitor.

After all, penalties for offences conducted in relation to the environment are not that high.

This year, you plan to check all public the utility companies in Slovenia. Why? Is this because of the report presented by the Court of auditors or due to the poorly regulated relations of utility companies and schemes? What will you check?

In accordance with the annual inspection plan of the Environment and Nature Inspection Service for 2010, this year we will conduct inspections of all public services acting in the field of organised waste collection and transport. We will further conduct scheduled and special inspections of landfill operators. This is part of the planned activities to be conducted within the framework of verifying the type and quantity of waste deposited in landfills. The main purpose of this inspection is to verify whether and to what extent landfill operators conduct the procedures of verifying the received waste to be deposited and in what way they prevent prohibited waste from being included. Packaging waste is a part of this waste. As our inspections in 2009 have established that contractual relations between some public utility companies and companies dealing with the management of packaging waste are truly not regulated, we have included this in our inspections.

We came to these conclusions on the basis of the findings expressed by the Court of Auditors in its report.

Družba za ravnanje z odpadki, Pod ježami 3, 1000 Ljubljana

Tel.: 01/588-02-10, www.papir-servis.si

i k d a p d o z e j n a n v a r o it v o l e C Vedno bolj zanesljivega partnerja pomenimo tudi pri izvajanju sistema zbiranja in uničevanja zaupnih dokumentov – Strogo zaupno, v okviru naše bogate ponudbe pisarniškega materiala in higiensko papirne konfekcije pa zadovoljimo še tako zahtevnega poslovnega partnerja.

Kot invalidsko podjetje poslovnim partnerjem prav tako nudimo nadomestno izpolnitev z zakonom predpisanih invalidskih kvot.

Poleg zbiranja in predelave vseh vrst odpadkov se podjetje ukvarja tudi s prodajo pisarniškega materiala in papirno higienske konfekcije.

Informacije in naročilo: trgovina@papir-servis.si, tel.: 01/548-49-41 ali 01/548-49-42 29.4.2010 11:00:05

Promocija

50

OKOLJE

obvezne občinske javne službe varstva okolja.

Med te naloge sodijo oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in urejanje in čiščenje javnih površin. Zadnja novela Zakona o varstvu okolja je prinesla še eno novost, in sicer to, da je obvezna občinska javna služba tudi obdelava komunalnih odpadkov.

Občine so dolžne zagotoviti izvajanje teh nalog preko občinskih odlokov, ki jim dajejo tudi pooblastilo za ukrepanje.

Družba Slopak je nase prevzela zahtevno nalogo vzpostavitve sistema za ravnanje z odpadno embalažo v Sloveniji, sistem pa je od zagona v letu 2004 do danes dosegel zavidljivo dobre rezultate.

V obdobju od leta 2004 do leta 2009 je družba Slopak: reciklirala več kot 450.000 ton, v svoj sistem vključila več kot 2.000 podjetij, organizirala akcije ozaveščanja, v katerih je sodelovalo več kot 150.000 otrok, s svojimi dejavnostmi vsako leto pokrivala več kot 99 % slovenskega ozemlja, v sistem Slopak vključila več kot 80 izvajalcev, vzpostavila kompetenten sistem ravnanja tudi z odpadno električno in elektronsko opremo, v katerega je danes vključenih 210 podjetij, • kot edina družba v Sloveniji vzpostavila sistem ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi

• • • • • •

sredstvi

• ter edina v Sloveniji vzpostavila sistem ravnanja z odpadnimi

gumami.

Primerjava med zahtevanim deležem predelave in dosežki družbe Slopak za obdobje 2004 - 2009 delež zbrane 70 in predelane embalaže v % 60 50 40 30 20 10 Min. zahteve EU za Slovenijo (%)

0 2004

2005

2006

2007

2008

2009

leto

Dosegel Slopak (%)

Slopak, družba za ravnanje z odpadno embalažo, deluje: • na neprofitnih načelih, saj ves dobiček reinvestira v sistem dela z odpadno embalažo, • v evropskem okviru kot član krovne evropske organizacije za ravnanje z odpadno embalažo Pro Europe, • kot ekskluzivni podeljevalec pravice do uporabe znaka Zelena pika na območju Slovenije, • pod nadzorom lastnikov, ki so zavezanci za ravnanje z odpadno embalažo in redno kontrolirajo ekonomsko učinkovitost družbe, • okoljsko učinkovito, saj smo v obdobju od leta 2004 do leta 2009 vedno presegli zahtevane cilje predelave za Slovenijo.

www.slopak.si www.locevanjeodpadkov.si

Promocija

SLOPAK d.o.o., VODOVODNA CESTA 100, 1000 Ljubljana telefon: 01 56 00 250, e-pošta: slopak@slopak.si

26

foto: Shutterstock

po novem se bo znesek dajatve izračunal avtomatsko mag. alen kitek

okoljske dajatve

OKOLJE

50

okoLJSkE dAJATvE

Čeprav v letu 2010 ne bo večjih sprememb pri okoljskih

dajatvah, je bistvena novost pri dajatvi za onesnaževanje

okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. krovni predpis na področju varstva okolja v

Sloveniji je Zakon o varstvu okolja, ki ureja varstvo okolja

pred obremenjevanjem kot

temeljnim pogojem za trajnostni razvoj. Z uvajanjem ekonomskih in finančnih instrumentov, med katere štejemo okoljske

dajatve, se udejanja eno

izmed temeljnih načel varstva okolja, to je načelo plačila za obremenjevanje okolja.

N

a podlagi omenjenega zakona je Vlada RS sprejela devet uredb o okoljskih dajatvah, in sicer za: onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, onesnaževanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin, onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil, onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže, onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme in onesnaževanje okolja zaradi uporabe hlapnih organskih spojin.

maj may 2010

Z

omenjenimi uredbami je Vlada RS podrobneje določila vrsto onesnaževanja, osnovo za obračun okoljske dajatve in zavezance za posamezno okoljsko dajatev, njeno višino (običajno s Sklepi o znesku dajatve za posamezno koledarsko leto) in način njenega obračunavanja, odmere ter plačevanja.

N

adzor nad izvajanjem vseh uredb o okoljskih dajatvah, razen zaradi odlaganja odpadkov opravlja Carinska uprava RS (v nadaljevanju CURS).

V

spodnji tabeli so za posamezno okoljsko dajatev (razen za odpadne vode in odpadke) navedeni število plačnikov in obračunov okoljske dajatve ter obračunana okoljska dajatev, pri določenih dajatvah pa tudi količina, dana v promet v RS v letih 2007, 2008 in 2009. Okoljska dajatev zaradi uporabe hlapnih organskih spojin se obračunava in plačuje od leta 2008, okoljska dajatev CO2 zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov pa od leta 2009.

V

letu 2010 se bodo bistveno zmanjšali prihodki od okoljske dajatve za izrabljene gume, saj se bo znesek dajatve na enoto obremenitve znižal z 0,1460 evrov na 0,0054 evrov. Če se predpis o okoljski dajatvi zaradi nastajanja odpadne embalaže ne bo spremenil (znesek za kg embalaže iz polivinilkloridov ali

O

prilogah vseh uredb so obračunski obrazci, v katere morajo poleg davčnega obdobja, na katerega se obračun nanaša, in splošnih podatkov vnesti količine in vrste

obračunana dajatev (v mio €)

2007

108

1232

29,225

2008

102

1229

31,971

2009

93

674

29,538

CO2 – fluorirani toplogredni 2009 plini

16

30

0,233

CO2 – zgorevanje goriv

Mazalna olj in tekočine

bveznosti iz predpisov o okoljskih dajatvah zavezanci oziroma plačniki v glavnem izpolnjujejo tako, da na predpisan način vodijo evidence in izpolnijo obrazce iz prilog, ki so sestavni del uredb o okoljskih dajatvah.

Obrazce nato pošljejo po pošti krajevno pristojnemu carinskemu uradu (za vse okoljske dajatve, razen okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 in zaradi odvajanja odpadnih voda, je krajevno pristojen CU Jesenice). Vsi zavezanci oziroma plačniki okoljskih dajatev, razen plačnikov okoljske dajatve CO2 zaradi zgorevanja goriv, morajo carinskemu organu pred pričetkom opravljanja dejavnosti prijaviti dejavnost na predpisanem obrazcu. Poleg splošnih podatkov (imena in naslova podjetja, davčne in matične številke, tipa zavezanca) in vrste vpisa (prijava začetka opravljanja dejavnosti, priglasitev sprememb dejavnosti, priglasitev prenehanja dejavnosti, v nekaterih primerih tudi priglasitev začasnega prenehanja) morajo na obrazcih za prijavo dejavnosti navesti tudi vrste izdelkov, na katere se prijava nanaša.

V

okoljska dajatev/leto

Število obračunov

Izrabljena motorna vozila

Embalaža

Električna oprema

in

elektronska

Gume

Hlapne organske spojine

2007

246

2662

2,536

2008

276

2989

2,495

2009

328

3681

2,269

2007

636

4758

7,064

2008

556

5167

0

2009

647

6249

0,499

50

27 v uredbah so tudi obrazci za vračilo dajatve

Število plačnikov

količina, dana v promet (kg) /

186.806

/

OKOLJE

drugih halogeniranih olefinov se bo povečal s sedanjih 0,0017 evrov na 2,55 evrov), se bodo prihodki v letu 2011 povečali s sedanjih 0,4 milijona evrov na več kot šest milijonov evrov.

/

2007

1126

4269

0,398

213.092.373

2008

1090

4239

0,401

215.081.631

2009

1233

4722

0,419

215.473.080

2007

727

2568

0,409

35.404.231

2008

722

2636

0,379

33.484.232

2009

792

1575

0,325

28.716.352

2007

202

610

2,64

18.282.509

2008

188

626

2,703

18.707.326 17.079.819

2009

241

847

2,47

2008

78

147

0,061

2009

93

206

0,072

/

Tabela okoljskih dajatev izdelkov, za katere je nastala obveznost za obračun, ter znesek okoljske dajatve. Zavezanci za plačilo okoljske dajatve za mazalna olja, ki jih prodajo osebam za uporabo v namene, za katere se dajatev ne plačuje, morajo obračunskemu obrazcu priložiti tudi obrazec o pregledu prometa mazalnih olj, v katerem poleg splošnih podatkov navedejo tudi uporabnika teh olj, vrsto mazalnih olj in namen uporabe.

Plačniki morajo obračunano okoljsko dajatev nakazati na podračune, ki so določeni v predpisu o podračunih ter načinu plačevanja

obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov.

V

ečina uredb vsebuje tudi obrazec zahtevek za vračilo okoljske dajatve. Upravičenci do vračila okoljske dajatve morajo poleg po navodilih izpolnjenih obrazcev zahtevku na zahtevo carinskega organa priložiti dokazila (račune, izvozne carinske deklaracije, tovorne liste itn.) o upravičenosti do vračila.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/25

INKJET ČRNILA LASER TONERJI OKOLJU PRIJAZNA KVALITETA EVROPSKO POREKLO. 2-LETNA gARANcIJA

Promocija

E: info@kmp.si | www.kmp.si

maj may 2010

KMP PrintTehnik d.o.o.

Cesta ob železnici 1, 3310 Žalec, Slovenija T: 03 57 15 518 | F: 03 57 15 503

foto: Shutterstock

28 50

OKOLJE

UREdBA o ZELEnEM JAvnEM nARoČAnJU

pot do zelenega odločanja lucija lorger

kaj se dogaja z Uredbo o zelenem javnem naročanju zdaj, ko so prve razprave mimo?

kcijski načrt za zeleno javno naročanje za obdobje 2009 – 2012, ki ga je vlada sprejela že maja 2009, sledi smernicam in pričakovanjem Evropske komisije v zvezi z naročanjem okolju prijaznega blaga, storitev in gradenj ter za doseganje ciljev predvideva vrsto ukrepov, med drugim tudi sprejem Uredbe o zelenem javnem naročanju, ki jo je Ministrstvo za finance pripravilo v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo, Službo vlade za razvoj in evropske zadeve in nekaterimi drugimi ministrstvi ter stroko. Prvovrstno vprašanje tega področja je, kako daleč je Slovenija z napovedano uredbo in kaj je njen glavni namen: »Uredba o zelenem javnem naročanju še ni sprejeta.

Konec februarja letos je bila zaključena javna obravnava. Vseh pripomb predlagateljev še nismo pregledali, bomo pa to storili najkasneje v prvi polovici maja. Ob dokončni pripravi besedila bo treba pripraviti tudi oceno stroškov in koristi, ki bodo posledica njenega izvajanja.

Ključnega pomena pri tem bo ocena koristi v času življenjskega kroga blaga, storitve ali gradnje«, je povedala Marjana Dermelj in poudarila, da je namen te uredbe predvsem zmanjšati negativen vpliv na okolje z javnim naročanjem okoljsko manj obremenjujočega blaga, storitev in gradenj: »Dajale naj bi zgled zasebnemu sektorju ter potrošnikom. Ob tem želimo spodbujati razvoj trga tovrstnih izdelkov, storitev ali gradenj. S predlaganim besedilom uredbe bomo v slovenski pravni red prenesli tudi del Direktive 2006/32/ES o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter Direktivo 2009/33/ES o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz«.

Uredba o Zelenem javnem naročanjU

ozaveščanje in usposabljanje

A

za zeleno naročanje je eno prednostnih vsebinskih

področij Evropske unije. Gre

za postopek naročanja, kjer so pri vrednotenju ponudb

vključeni okoljski vidiki in ima

prednost nakup okoljsko manj

obremenjujočega izdelka ali

storitve. nekatere države EU so se že temeljito lotile tega izziva. o izkušnjah in izzivih zelenega

javnega naročanja v Sloveniji

in EU je spregovorila Marjana

dermelj iz Službe vlade RS za

razvoj in evropske zadeve.

P

o definiciji so zelena javna naročila »proces, v katerem javna uprava kupuje takšno blago ali naroča takšne storitve in dela, ki imajo manjši vpliv na okolje skozi celoten življenjski krog, če jih primerjamo z blagom in storitvami, ki bi jih sicer kupili in ki imajo enake funkcije«.1 Pri uredbi oziroma pripravi razpisne dokumentacije je torej ključno, da naročnik že v predmetu javnega naročila opredeli, da gre za okoljsko manj obremenjujoč izdelek, storitev ali gradnjo.

Pri tem je pomembno, kot pravi Dermeljeva, »da naročnik navede vse okoljske zahteve, za katere želi, da jih ponudnik izpolni.

maj may 2010

O

predelitev slednjih mora biti taka, da naročnik s tem ne krši temeljnih načel javnega naročanja, predvsem načela nediskriminatornosti in konkurenčnosti. Nujen pogoj za uspešno izvedeno zeleno javno naročanje je tudi povezanost okoljskih kriterijev

s predmetom javnega naročanja. To v praksi pomeni, da lahko v razpisni dokumentaciji opredelimo različne okoljske vidike (npr. izpuste CO2, izpuste drugih plinov ali trdnih delcev, raven hrupa itd.), če denimo kupujemo vozila, ki manj obremenjujejo okolje. Ne moremo pa zahtevati, da ima ponudnik npr. vzpostavljen sistem upravljanja z okoljem«. katera področja zajemajo zelena javna naročila in na katere produktne skupine se bo v začetni fazi uvajanja zelenih javnih naročil osredotočila vlada?

V prilogah uredbe bodo temeljne okoljske zahteve predpisane za naslednje vrste javnega naročanja: električno energijo, živila in gostinske storitve, elektronsko pisarniško opremo, pisarniški papir, belo tehniko, aparate in druge izdelke, ki so označeni z energijskimi nalepkami, vključno s hladilniki, zamrzovalniki in njunimi kombinacijami, pralnimi stroji, sušilniki in njunimi kombinacijami, pomivalnimi stroji in pečicami; gradnjo, prenovo stavb ter redno in investicijsko vzdrževanje, vključno z idejno zasnovo, projektiranjem ter nakupom in vzdrževanjem hladilnih naprav, cevi s toplotno izolacijo, naprav za pripravo tople pitne vode, prezračevalnih in klimatizacijskih naprav, razsvetljavo notranjih prostorov in termostatskih ventilov, gradnjo, prenovo, redno in investicijsko vzdrževanje javne razsvetljave, pohištvo, čistila in storitve čiščenja ter vozila.1 Dermeljeva je dodala še, da je Ministrstvo za javno upravo v letu 2009 izvedlo deset postopkov za skupno javno naročanje, od katerih so okoljske vidike vključevali razpisi za nabavo pisarniškega materiala, dobavo novih osebnih in kombiniranih vozil in dobavo električne energije. Pri tem je poudarila, da bodo morali naročniki pri oddaji javnih naročil upoštevati okoljski vidik za vse vrste javnega naročanja, ki so opredeljene v uredbi. S tem se določa naročnikom ne le kako naročati oziroma izvesti postopek javnega naročanja, temveč kaj naročati, to je okoljsko manj obremenjujoče blago,storitve in gradnje. kdo k do vse bo moral upoštevati (temeljne in do dodatne) okoljske zahteve, ki jih določa uredba, oziroma kdo so zavezanci po tej uredbi?

Zaradi različne usposobljenosti naročnikov je predlagano besedilo uredbe oblikovano tako, da bodo morali temeljne okoljske zahteve v 1 http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ. do?uri=COM:2008:0400:FIN:EN:PDF

29 Praksa zelenega javnega naročanja v EU

Z

nano je, da imajo nekatere države članice EU na področju zelenega javnega naročanja že bogate izkušnje in zavidljive rezultate (zelo dejavna je tudi Evropska komisija), zato

Avstrija, Danska, Finska, Nemčija,

N

50

nas je zanimalo, kakšna je praksa zelenih javnih naročil v tujini, ali so le-ta tako kot pri nas predpisana z uredbo, katere države so na tem področju vodilne, predvsem pa, kaj kažejo rezultati analiz zelenega javnega naročanja, ki so jih v nekaterih evropskih državah že naredili (zmanjšanje emisij CO2 , finančni učinki idr.: »Praksa iz tujine kaže, da je za uspešno izvajanje zelenega javnega naročanja najbolj pomembno to, da se med ponudniki in tistimi, ki v javnem sektorju sistemati delujejo na tem področju, začne sistematičen dialog, ki je namenjen obojestranskemu zač prenosu informacij, da se lahko podjetja začnejo prilagajati novim trendom, naročniki v javnem sektorju pa lahko tudi z uporabo bolj inovativnega pristopa k javnemu naročanju pomagajo pri prodoru novih izdelkov na trg. Skoraj vse države članice so že sprejele nacionalne akcijske načrte za zeleno javno naročanje, v katerih so opredeljeni bolj ali manj zavezujoči cilji, ki naj bi jih dosegli za to področje. Določene države članice imajo za posamezna področja predpise (npr. nakup vozil), ki javnim institucijam nalagajo nakup okoljsko odgovornih izdelkov. Sicer pa so na področju zelenega javnega naročanja med vodilnimi državami članicami EU predvsem

izozemska, Švedska in Velika Britanija, t. i. »zelenih 7«. V teh državah je analiza 2 javnega naročanja za deset 3 skupin izdelkov in storitev pokazala, da so naročniki v sezoni 2006/2007 glede na vrednost v povprečju 45 % javnih naročil izvedli v skladu z načeli zelenega javnega naročanja. S tem so pomembno prispevali k zmanjševanju emisij CO2, saj so se zato v teh državah članicah v povprečju zmanjšale za 25 %. Vendar pa se koristi zaradi zelenega javnega naročanja ne končajo pri tem. V nasprotju s splošnim prepričanjem rezultati poročila kažejo, da so v državah članicah, kjer so proučevali zeleno javno naročanje, upoštevajoč načelo izračunavanja stroškov celotnega življenjskega kroga, zaradi takega pristopa pri javnem naročanju v povprečju prihranili 1 % BDP.

OKOLJE

postopke oddaje javnega naročila v prvem koraku vključevati organi RS in organi lokalnih skupnosti. Vsi ostali zavezanci pa bodo morali v prvi fazi okoljske zahteve za vsako blago, storitev ali gradnjo vključiti le med merila za izbor najugodnejše ponudbe, ki bodo opredeljena v posebni prilogi. Ti zavezanci bodo morali izbrati vsaj eno okoljsko zahtevo, predpisan pa bo tudi minimalni delež okoljskih meril za izbor najugodnejše ponudbe za vsako naročilo (predvideni odstotek je najmanj 25 % vseh meril). Izjema so le gospodinjski aparati in redno ter investicijsko vzdrževanje, pri katerem bodo morali vsi javni naročniki upoštevati temeljne okoljske zahteve ne glede na to, v kateri del razpisne dokumentacije se vključijo.

2 http://ec.europa.eu/environment/gpp/pdf/statistical_information.pdf 3 Vozila, električna energija, gradnje, papir, elektronska pisarniška oprema, čistila in storitve čiščenja, nakup hrane in gostinskih storitev, pohištvo, tekstil, vrtnarska oprema in storitve.

Družba Saubermacher Slovenija d.o.o. vam skupaj s povezanimi družbami v Sloveniji nudi individualne rešitve gospodarnega ravnanja z odpadki - od ločenega zbiranja na izvoru, obdelave, predelave in izkoriščanja komunalnih ter industrijskih odpadkov, vse do deponiranja ostankov ali posredovanja v uničenje.

S sodobnimi in specializiranimi vozili ter napravami Saubermacher Slovenija d.o.o. omogoča ekološko in ekonomično ravnanje z nenevarnimi in nevarnimi odpadki ter obtem zagotavlja dosledno izpolnjevanje predpisov. S svojimi storitvami in celovitimi rešitvami ravnanja z odpadki smo prisotni na celotnem območju Slovenije ter imamo v okviru globalnega servisa dostop do preizkušenih in mednarodno priznanih sodobnih tehnologij. Po naročilu izdelamo programe ravnanja z odpadki in pripravimo optimizacijo gospodarjenja z odpadki za individualne stranke. www.saubermacher.si

Saubermacher Slovenija d.o.o.

Ulica Matije Gubca 2, 9000 Murska Sobota Tel.: 02/ 620 23 50 E-pošta: odpadki@saubermacher.si

PE Lenart Sp. Porčič 4/a, 2230 Lenart Tel.: 02/ 620 23 00

21. majem v HALI E, razstavni prostor 02.

Obiščite nas na Eko sejmu v Celju med 18. in dvorani na Celjskem sejmu. eniji, ki se bo v istem času odvijal v Modri o ravnanje z nevarnimi odpadki v Slov

Saubermacher - Komunala d.o.o.

Noršinska ulica 12, Murska Sobota 02/ 526 84 50 www.saubermacher-komunala.si

PUP - Saubermacher d.o.o.

Koroška cesta 46, Velenje 03/ 896 87 11 www.pup-saubermacher.si

CRO Vrhnika d.o.o.

Pot na Tojnice 40, Vrhnika 01/ 750 58 00 www.crovrhnika.si

Ekologija d.o.o.

Laze 22, Kranj 04/ 231 91 00 www.ekologija.si

Čisto mesto d.o.o.

Dornavska 26, Ptuj 02/ 780 90 20 www.cistomesto.si

maj may 2010

Naše povezane družbe:

Promocija

Prisotni pa bomo tudi na simpoziju (Ne)varn

30

ak Zelene davčne tua reforme ne bo lno

foto osebni arhiv

OKOLJE

50

AkTUALno

N

ekoč sem v nekem članku zapisal ali pa prepisal, tega se natančno ne spomnim več, da začetek tretjega tisočletja zaznamuje vse večja občutljivost za naravovarstvena vprašanja, o čemer ni dvoma. Izginjajoči tropski gozdovi, izčrpani naravni energetski viri in kopičenje radioaktivnih odpadkov so zgolj trije izmed številnih vzrokov, ki jih Evropejci povezujejo z vse slabšo kakovostjo zraka, vode in zemlje ter s tanjšanjem ozonske plasti. Danes sta zato že dva od treh prebivalcev stare celine pripravljena seči globlje v žep za izdelke, ki so manj škodljivi za okolje.

Vprašanje je zgolj koliko, saj se večina noče odpovedati avtomobilom, ki naj bi bili po javnem mnenju drugi največji svetovni onesnaževalec okolja, a so hkrati simbol svobode in kakovosti življenja.

Marko Cedilnik1

gospodarstva tudi sektor logistike, je posebej zaskrbljujoča zgodba.

O

b tem razmišljanju pustimo ob strani, da je lepo imeti ozaveščeno prebivalstvo, prebivalstvo, ki se zaveda, da je potrebno ohranjati okolje, ki ni samo njihovo, ampak pripada tudi njihovim otrokom. Ljudje se po navadi obnašamo ambivalentno tudi pri ravnanju, ki je povezano z obremenjevanjem okolja. Zelo natančno vemo, kako bi se morali obnašati drugi, istočasno pa se ne

i pa potrebno podcenjevati tudi majhnih prispevkov. Varčna žarnica lahko v času svojega delovanja prihrani toliko energije, kot jo da 300 kilogramov premoga.

Med takšne majhne, a pomembne prispevke sodijo še nakupovanje s košarami ali večkratna uporaba ene vrečke, uporaba biološko razgradljivih čistil, nadzor temperature v hladilniku itd. 3

azlog za skrb so tudi podatki združenja evropskih avtomobilskih izdelovalcev, po katerih naj bi imela avtomobilska industrija dvanajstodstotni delež pri onesnaževanju stare celine. Zgolj skozi izpuhe vozil na evropskih cestah pa naj bi ušlo v ozračje približno dva odstotka svetovnega izpusta ogljikovega dioksida. Zaradi povečane koncentracije atmosferskega ogljikovega dioksida, ki med vsemi plini najbolj vpliva na ustavljanje od Zemlje odbitega sončevega valovanja, je segrevanje Zemlje večje, kot bi moralo biti.

maj may 2010

ar je za nekoga neuporabna iztrošena stvar, za drugega pomeni koristno surovino. To je temeljni princip recikliranja.

Recikliranje ohranja naravne vire, energijo in zmanjšuje onesnaževanje. Za pridobivanje surovin iz recikliranih odpadkov porabimo do 90 odstotkov manj energije kot pri izrabi primarnih virov. Z recikliranjem hkrati zmanjšujemo problem z iskanjem, urejanjem in upravljanjem odlagališč. Za recikliranje pa morajo biti odpadki zbrani ločeno, o čemer je potrebno poučiti ne samo otroke, ampak tudi marsikatere starše. Organizirati je potrebno družinsko ekipo2 za skrb za okolje.

N

R

Posledice uničevanja okolja se bodo po ocenah Organizacije združenih narodov v naslednjih nekaj letih približale kritični točki, ko sanacija mnogih posledic ne bo več mogoča.

Države članice Evropske unije si prizadevajo izboljšati stanje na tem področju, pri čemer opozarjajo, da nove in prihodnje članice EU zaradi tranzicije in privatizacije vse premalo pozornosti namenjajo ekološkim temam. Ob tem se postavlja vprašanje, kakšen je odnos do okolja v Sloveniji in novih članicah. Tudi v starih ni vse tako, kakor piše v poročilih in deklaracijah. Kaj in kako mislijo ukrepati Evropska unija in vlade posamičnih držav, je veliko vprašanje. Kako pa se odziva na okoljska vprašanja gospodarstvo in znotraj

K

O

zavedamo, kako tudi sami vede ali nevede povzročamo veliko obremenjevanje okolja z ravnanji in rabo stvari. Seveda pri lastnem ravnanju vsi razmišljamo v smislu: ena odvržena iztrošena baterija ni nič. Dejanski problem pa je na milijone odvrženih iztrošenih baterij.

1 Marko Cedilnik, mag. inž. log., univ. dipl. prav., državljan Republike Slovenije in Evropske unije, e-mail: senturska.gora@siol.net

kolju prijazna ravnanja doma ljudje lahko koristno prenesemo tudi v podjetje.

Toda v podjetjih je problem ambivalence še večji, saj podjetja kljub altruistično zapisanim vizijam in strategijam sledijo le enemu banalnemu cilju – brezkompromisnemu ustvarjanju čim večjega dobička.

2 Z družinsko ekipo je mišljena osveščenost vseh članov družine, ki lahko s svojimi ravnanji, zgledom in obnašanjem vplivajo na izboljšan odnos do okolja, predvsem starši z nenehnim opozarjanjem in vzgajanjem svojih otrok ter tudi lastnim zavedanjem, da s svojim prekomernim obremenjevanjem okolja porabljajo dobrine, ki pripadajo njihovim potomcem.

3 Deloma povzeto po Pogačnik, J. (2003, 10. december).

Poskrbimo za ohranitev okolja. Delo in dom, str. 4.

31 V

U

P

vedba novih davkov ni popularen ukrep, a če so povezani z ohranjanjem okolja za naše otroke, se ljudje nekako najlažje sprijaznimo z njimi. Vendar je pri uvedbi davkov vedno vprašanje, kaj naj bo osnova, na podlagi katere se odmerijo. Zelo enostavno je zapisati načelo, povezano z davki zaradi prekomerne rabe naravnih virov in onesnaževanja, s stavkom »onesnaževalec plača«. Težko pa je to izvesti v praksi, saj se sodobna ekonomija nikoli ni spopadla z resnim razreševanjem vprašanja tako imenovane internalizacije eksternih stroškov.

si dosedanji poskusi okoljskih davčnih reform, ki naj bi nas obvarovali pred nami samimi, so bolj ali manj klavrno propadli.

Okoljska davčna reforma je sicer tema par excellence za pisanje diplomskih in magistrskih nalog ter doktorskih disertacij, vendar po mojem skromnem prepričanju te spremembe ne spodbujajo niti posameznikov, niti velikih, niti majhnih zasebnih ali javnih podjetij k aktivnemu ravnanju v smeri okolju prijaznega izkoriščanja našega planeta. Po mojem prepričanju zato, ker davek vedno pomeni prisilo in v človeški naravi je, da se pred nasiljem želimo umakniti. Tudi davkom se vedno vsi želimo izogniti. relepo bi bilo, če bi zelena davčna reforma prinesla davke v obliki takih zahtev:

• če dva meseca ne uporabljate osebnega avtomobila in se na delo vozite s kolesom, vam bomo zmanjšali prispevek za zdravstveno zavarovanje za 5 %, • če mleko kupite na mlekomatu s svojo lastno embalažo, vam pri vsakem kupljenem litru država odpusti 25 centov pri dohodnini, • če na osebo v gospodinjstvu porabite 10

litrov vode na dan, vam zmanjšamo strošek za vodarino za 10 %,

50

običek pa je kategorija, ki nikoli ni bila in nikoli ne bo prijazna ljudem, kaj šele okolju. Tu bi morala širša družbena skupnost odigrati svojo vlogo in omejiti škodljivo brezkompromisno hlastanje za dobičkom, ki služi le peščici »izbrancev«. Širša družbena skupnost v obliki države in Evropske unije bi morala zagotoviti primerne pogoje, ki bodo za vse enaki in prijazni do okolja. Poleg tega, da najvišja skupnost pobira davke, ki jih potrebuje za svoje delovanje in za varovanje pred zunanjimi sovražniki, mora danes takšna skupnost, državna ali naddržavna, poskrbeti za varovanje pred samim seboj. Tudi za to je potreben denar in posledično novi davki.

• če podjetje zmanjša stroške prevoza za 20 %, se dvojni prihranek obračuna kot odbitek od davčne osnove,

OKOLJE

D

• če podjetje kupi tehnološko zahtevnejšo in energetsko manj potratno opremo, se dvojni znesek povečane investicije zaradi dražje opreme šteje kot odbitna postavka.

T

o je samo skromen začetek pisanja ljudem, podjetjem in okolju prijaznega davčnega sistema, ki pa ga boste seveda morali zaenkrat poiskati v knjižnici na oddelku pravljic, kajti ambivalenca državnih uradnikov in velikega kapitala je tako izrazita, da sprejem takih predpisov ni mogoč. Sistem ljudem in okolju prijaznih davkov bi ogrozil obstoječi princip izdatnosti davkov, ki temeljijo na široki davčni osnovi. S tem bi bil ogrožen tudi obstoj velikega števila birokratov in obstoj velikega kapitala. Dejstvo, da bi živeli v okolju, ki je manj obremenjeno, prijaznejše do ljudi in tudi bolj zdravo, pa tako in tako nikogar več ne briga.

STORITE ZASE TISTO, KAR JE DOBRO TUDI ZA NAŠ PLANET Zmanjšajte nepotrebne stroške za energijo in emisije toplogrednih plinov!

Zmanjšajte obremenjevanje voda!

UGODNI KREDITI Za različne naložbe v zmanjševanje ali preprečevanje obremenjevanja okolja so občanom, podjetjem, drugim pravnim osebam in zasebnikom na podlagi objavljenih javnih pozivov na voljo ugodni krediti Eko sklada.

Promocija

Eko sklad od leta 2008 dodeljuje tudi nepovratna sredstva, namenjena občanom za različne ukrepe učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah.

Spremljajte spletno stran Eko sklada www.ekosklad.si ali pokličite na telefon (01) 241 48 20.

maj may 2010

NEPOVRATNE FINANČNE SPODBUDE

foto: Shutterstock

regija lahko izgubi milijone nepovratnih sredstev helena kojnik

regijski center Za ravnanje Z odpadki na jUžnem primorskem

32 50

OKOLJE

REGiJSki CEnTER ZA RAvnAnJE Z odPAdki nA JUŽnEM PRiMoRSkEM

od petnajstih regijskih centrov, kolikor jih predvideva operativni program odstranjevanja odpadkov v Sloveniji, je poleg gorenjskega najbolj negotova tudi usoda centra za južnoprimorske občine.

Trenutno ni znana niti lokacija centra, rok za črpanje evropskih sredstev za regijske centre pa se hitro izteka. Zvonimir Benčič - Midre, začasni predsednik sveta konzorcija GoJUP (Gospodarjenje z odpadki južnoprimorskih občin), se zato boji, da bo osem primorskokraških občin moralo odpadke reševati z odvozom v druge občine, zneski na položnicah za odpadke pa se bodo občanom najmanj trikrat povišali.

»Č

e ne uspemo umestiti objektov za predelavo odpadkov in odlagališča v Ilirski Bistrici, regijskega centra za odpadke na južnem Primorskem sploh ne bo,« pravi Benčič - Midre, sicer župan občine HrpeljeKozina. Dodaja, da se boji dneva, ko bodo na njihova vrata potrkali občani s položnicami z bistveno višjimi zneski, kot jih imajo za odpadke sedaj. »Občina Logatec je že sklicala vse župane za morebitni dogovor o odvozu odpadkov v njihovo občino,« in nadaljuje, da bo v tem primeru regija izgubila na milijone nepovratnih evropskih sredstev. Edina občina, ki še lahko prepreči ta črni scenarij, je Ilirska Bistrica. Zaradi kraškega terena na tem območju je bilo center možno umestiti le na območje Mestne občine Koper in Ilirske Bistrice. Kot je znano, pa se je vodstvo koprske občine v drugi polovici julija 2009 po zboru krajanov Sv. Antona, kjer so glasno nasprotovali tako morebitni regijski deponiji odpadkov kot podaljšanju obratovanja obstoječe v Dvorih, odločilo spoštovati voljo krajanov Sv. Antona. Zaprlo je odlagališče, čeprav je le-to izpolnjevalo vse pogoje za podaljšanje uporabnega dovoljenja.

Zaradi nasprotovanj krajanov v njihovi občini niso naklonjeni regijskemu centru, odpadke pa sedaj odvažajo na deponije v druge občine. »Sedaj je na potezi Ilirska Bistrica,« poudarja Zvonimir Benčič - Midre.

Zapleta se tudi v ilirski Bistrici

maj may 2010

V

endar pa se tudi tukaj zadeve močno zapletajo. Takoj, ko se je začelo govoriti o možnih lokacijah za center v tej občini, so se krajani sosesk v bližini Globovnika, nekdanjega odlagališča Tovarne organskih kislin, povezali v civilno iniciativo. Navdušenja niso pokazali niti krajani Male Bukovice, kjer bi prav tako lahko zgradili center. Na občini so se tako zavili v molk. Kot je dejal župan občine Ilirska Bistrica Anton Šenkinc, do nadaljnjega za medije ne bodo dajali nobenih izjav v zvezi z lokacijami oziroma centrom.

M

orda bo kaj več gotovosti 110.000 prebivalcem občin Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Komen, Koper, Piran in

Sežana prinesla že večkrat napovedana novelacija Operativnega programa za ravnanje z odpadki. Z njo bo ministrstvo za okolje prilagodilo število in obseg centrov za ravnanje z odpadki glede na spremenjene razmere in že dosežene medobčinske dogovore. Na ministrstvu še poudarjajo, da če v tem finančnem obdobju ne bo doseženo soglasje tudi drugje po državi, bodo pri naslednji spremembi Zakona o varstvu okolja predlagali rešitve, ki bodo državi omogočile, da celostno uredi problematiko umestitve centrov za ravnanje z odpadki.

Za CERo nova Gorica so se le dogovorili

Z

elo počasi in s težavami nastaja tudi regijski center za severnoprimorske občine, ki bo zrasel v Stari Gori pri Novi Gorici. Sem bodo vozili komunalne odpadke 120.000 prebivalcev, ki živijo v 12 občinah (Ajdovščina,Vipava, Idrija, Cerkno, Tolmin, Bovec, Kobarid, Nova Gorica, Miren-Kostanjevica, ŠempeterVrtojba, Kanal ob Soči in Brda). Po besedah Daria Roliha, vodje poslovne enote Ravnanje z odpadki na Komunali Nova Gorica, je šest občin že vključenih, kar pomeni trenutno 59.000 prebivalcev. Za razliko od južnoprimorskih občin je tako po podatkih MOP dvanajst severnoprimorskih občin doseglo vsaj dogovor o lokaciji, trenutno pa intenzivno pripravljajo vso potrebno dokumentacijo. Izdajo odločbe in začetek gradnje pričakujejo konec leta 2011 oziroma v začetku 2012.

N

ovonastali center naj bi zagotavljal celotno obdelavo komunalnih odpadkov v objektih mehansko-biološke obdelave, sortirnice, kompostarn ter demontaže kosovnih odpadkov. V njem se bo izvajalo tudi stiskanje, baliranje, skladiščenje, ravnanje z odpadnimi vodami in emisijami v zrak. »Energetska izraba odpadkov (sežig, sosežig) ni predvidena na lokaciji CERO Stara Gora,« je dodal Dario Rolih. Ni pa znan še delež sredstev evropskih skladov. »Vsekakor ciljamo na čim večji delež kohezijskih sredstev,« je odgovoril Dario Rolih.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Promocija

34

foto: arhiv Krka

farmacevtsko podjetje ravna po strožjih standardih, kot so okoljski jože volfand

okoljevarstvena dovoljenja

OKOLJE

50

okoLJEvARSTvEnA dovoLJEnJA

v prejšnji številki revije EoL smo se v uvodniku z naslovom (ne)prijazno ravnanje z okoljem v krki vprašali, zakaj se družba s takšnim ugledom ni odzvala povabilu, da na majskem simpoziju (ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji z uvodnim prispevkom predstavi svojo zeleno okoljsko politiko.

Hkrati smo na ARSo vprašali, kje so se v krki pokazale največje zahteve v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja. kar nekaj razlogov za pogovor, na katerem sta sodelovala dr. Aleš Rotar, član uprave in direktor Razvoja in raziskav, in Slavko Zupančič, vodja Službe varstva okolja v Sektorju za tehnično oskrbo in energetiko. Še zanimivost – dan po intervjuju je krka po štirih letih, ko je vložila dokumente, prejela okoljevarstveno dovoljenje iPPC. Tako se počasi zmanjšuje število podjetij, ki v Sloveniji še niso prejela okoljevarstvenega dovoljenja.

kaj načelo odgovornosti povzročitelja onesnaževanja okolja pomeni za tak sistem, kot je krka? še posebej mislimo s tem na področje odpadkov, saj ste med večjimi povzročitelji odpadkov.

Aleš Rotar: Naše delovanje kot delovanje kompleksnega podjetja je zelo regulirano, in to z našo odgovornostjo do vsega – do izdelka, ki ga razvijamo, do ustreznosti postopkov, ki jih uporabljamo, in seveda do naših uporabnikov. Uporabnikov imamo več. Pri zdravilih je veriga zelo dolga. Naš uporabnik ni samo pacient in ni samo zdravnik. To je cela vrsta kupcev, distributerjev in vseh ostalih, ki sodijo v verigo in vplivajo nanjo. Naš odnos do okolja, odnos do naših proizvodnih in ostalih procesov je zato umeščen v odgovornost do naših uporabnikov. Ravno zaradi tega tak, dokaj kompliciran in zelo reguliran sklop, kot je okolje, odpadki, emisije, za nas ne predstavlja nekega posebej težavnega ali izjemnega področja. Sodi v zelo strogo regulirane okoliščine, v katerih vsakodnevno poslujemo.

maj may 2010

na vaši spletni strani o okoljski politiki nimate veliko informacij.

Aleš Rotar: Ne bi se strinjal. Proporcialno imamo dokaj veliko informacij. V svojih letnih poročilih in v delih naših poročil, ki so zelo obsežni, smo namreč javna delniška družba, objavljamo bistveno več podatkov, kot jih objavljajo naši konkurenti ali primerljiva podjetja iz sorodnih panog.

kaj vam je pokazala okoljska bilanca odpadkov za lansko leto?

Slavko Zupančič: Odpadkom dajemo poleg vode in zraka zelo velik pomen. Vključeni so v okoljsko politiko kot posebna zaveza k trajnemu zmanjševanju količin odpadkov in racionalnemu ravnanju. V strategiji podjetja smo posebej opredelili strateški cilj, da zmanjšujemo odložene odpadke in povečujemo odpadke, ki gredo v predelavo oziroma reciklažo. Bilanca kaže, da smo v primerjavi z letom 2008 zmanjšali količino odpadkov, odloženih na odlagališče, za 25 %. Glede deležev – na sežig damo 40 % odpadkov celotne količine, v predelavo 25 %, na odlagališče pa samo 35 %. kam pa gre tisto, kar je namenjeno za sežig?

Slavko Zupančič: To gre k pogodbenim zbiralcem in odstranjevalcem v Sloveniji. s kom delate v sloveniji?

Slavko Zupančič: Z najbolj uveljavljenimi partnerji – to sta predvsem Kemis in Pinus Rače in tudi Saubermacher Slovenija.

Aleš Rotar: Popolnoma jasno je, da lahko poslujemo v tem in v podobnem drugem segmentu samo s podjetji, za katera se je opravila presoja in so verificirana v okviru naše politike kakovosti. Ne samo v primeru okolja, ki je del politike kakovosti. Te presoje izvajamo po potrebi tudi sami, tako v Sloveniji kot

35 kako pa je z energetsko varčnostjo?

Slavko Zupančič: Zaradi raznovrstne proizvodnje in velikega števila izdelkov spremljamo predvsem specifično rabo energije. Le tako so podatki iz leta v leto primerljivi. Specifična raba je v zadnjem petletnem obdobju padla za 31 %. Specifična raba – govorimo o vsej energetski porabi – plina, elektrike, vseh energentov. Dvakrat smo dobili priznanje za energetsko učinkovito podjetje in enkrat za energetsko učinkovit projekt, izrabo odpadne toplote.

Slavko Zupančič: Za spremljanje in izpolnjevanje zahtev REACH imamo s strani uprave imenovano delovno skupino, ki jo sestavljajo strokovni sodelavci s področja kemijskega razvoja, nabave, skladiščenja, proizvodnje, varnosti in zdravja pri delu ter varstva okolja.

Aleš Rotar: Predprijavili smo trimestno številko snovi. Vedeti moramo, da gre pri Krkini proizvodnji za farmacevtsko kemijsko industrijo, mi razvijamo, proizvajamo in tržimo

50

OKOLJE

načelo odgovornosti do življenjskega ciklusa izdelka. v firmah ga zelo različno razumejo.

Aleš Rotar: Odgovornosti do življenjskega ciklusa izdelka ne uveljavljamo samo v primeru proizvodnje zdravil, ampak jo vgrajujemo od razvoja pa do takrat, ko je zadnja tableta čez desetletja še na trgu. Imamo jo primarno mi, z nami pa tudi regulatorne oblasti. Dve ilustraciji. Prvič, že med razvojnim delom pri izdelkih, če vzamemo veterinarske izdelke, izvajamo izredno zahtevne ekotoksikološke študije. V fazi razvoja izdelka moramo dokazati, kakšna je usoda zdravila v organizmu in tudi pozneje pri uporabi pri živalih in v okolju. Podobne študije raziskovalnega značaja potekajo pri zdravilih. Drugič, ko je zdravilo na trgu, moramo spremljati učinke. V Evropi

Slavko Zupančič

Aleš Rotar: Najpomembnejši trend je zmanjševanje ob tem, da se mora povečevati proizvodnja. Bistveno je zmanjševanje na enoto prodaje oziroma prodanih izdelkov. S tem, da fizični obseg proizvodnje raste hitreje, kot raste obseg prodaje zaradi izjemne konkurenčnosti na trgu. Pomemben je relativni upad na enoto proizvodnje. V petletnem obdobju smo dosegli 55-odstotni upad odlaganja odpadkov. Trend moramo povezati še z našo 15-odstotno letno rastjo. To pomeni, da so odpadki rasli bistveno manj, kot je bila rast prodaje, in bistveno manj, kot je bila rast fizičnega obsega proizvodnje.

urad za kemikalije bo imel na simpoziju o (ne)varnem ravnanju z nevarnimi odpadki poročilo o izpolnjevanju reacH v sloveniji. tudi o tem, katere firme oziroma koliko firm bo moralo letos izdelati poročilo o varnosti?

delavec zaščiten v proizvodnji. Ko so videli, za kakšen zaprt sistem gre, kako se kontrolirajo in sledijo materialni tokovi v farmacevtskem podjetju, so bili res presenečeni. To omogoča tudi proces zbiranja in ločevanja odpadkov zaradi izdelkov in uporabnikov izdelkov.

foto arhiv Krke

Slavko Zupančič: Količine odpadkov so glede na vrsto dejavnosti in velikost podjetij zelo različne. Neka kovinskopredelovalna ali živilska industrija ima druge vrste ter drugačne količine odpadkov. Konkretne številke tako ne povedo veliko.

Aleš Rotar

ali lahko navedete nekaj konkretnih številk?

farmacevtsko-kemijske in tudi finalne proizvodnje. V predprijavi smo prijavili veliko število intermediatov, topil, pomožnih sredstev, kemijskih reagentov. Izrazili smo svoj namen, biti facilitatorji skupin SIEF. Na tem področju smo zelo aktivni in v stikih z nacionalnim uradom za kemikalije ter ECHA.

foto arhiv Krke

v tujini. Krka je mednarodno podjetje. Čeprav ima večino svoje dejavnosti v Sloveniji, pretežno, četudi ne le v Novem mestu, poteka dokaj velik del naše dejavnosti tudi na drugih lokacijah. Naša okoljska politika velja za vse.

kako je z nevarnimi odpadki?

Aleš Rotar: Zaradi farmacevtske regulative je naš celotni sistem zelo dobro reguliran. ISO 14000 je del našega sistema kakovosti že od leta 2001. Zelo redki se zavedajo, kako blizu in zaradi tega logično uporabna je tudi notranja regulativa, ki nam jo zapoveduje promet z zdravili. Zlahka se jo da aplicirati na ravnanje z odpadki, okoljem in podobno. krka mora upoštevati uredbo reacH. Boste letos izdelali poročilo o varnosti?

Aleš Rotar: Da, normalno. Smo med najraznovrstnejšimi, nismo pa kvantitativno med največjimi. Večina naših obvez je vezana na predprijavo, vse predprijave so pokrite.

Pri nas teče interdisciplinarni projekt med vsemi službami – od razvojne, nabavne, preko okolja, kakovosti, proizvodenj obeh vrst,

farmacevtske izdelke. Ne proizvajamo farmacevtskih učinkovin za prosti trg, proizvajamo samo toliko in tiste učinkovine, ki jih potrbujemo zase. še nekaj podatkov – poznate zgodbe o ločenem zbiranju odpadkov, o poročilu računskega sodišča in problemih, ki so jih navedli v tem poročilu. kako je to urejeno v krki?

Slavko Zupančič: Imamo vzpostavljen sistem spremljanja odpadka od nastanka, od pisarn, kjer so koši za ločeno zbiranje papirja, plastike, stekla, kartuše in ostalega, do proizvodnje na linijah, kjer se to sortira. Organiziran je notranji sistem posebnih otokov in imamo lastno sortirnico, kjer dodatno določene odpadke presortiramo. Veliko več odpadkov zberemo ločeno, kot jih odložimo.

Aleš Rotar: Zakaj so rešitve v Krki tako učinkovite? Mi moramo to izvajati ne samo zaradi odpadkov in okolja, ampak ker moramo zaščititi zdravilo, pacienta, delavca pred proizvodno linijo. Na dnevu odprtih vrat je ljudi najbolj fasciniralo, ko so videli, kako je

obstaja poseben sistem, ko skupaj z regulatornimi oblastmi zajemamo podatke o uporabi našega zdravila. Mi spremljamo zdravilo do konca. kako zagotavljate odgovornost pri vaših dobaviteljih?

Aleš Rotar: Skozi presoje. Krka je svoj prvi certifikat ISO dobila 1996. Zakaj? Zaradi tržnih potreb. Nekateri naši izdelki so fermentativni in vstopajo tudi v prehransko verigo.

V takratni Zahodni Evropi, v takratni EGS, še ni bilo sistema HACCP. Bilo je treba uporabiti katerikoli sistem, ki ni bil farmacevtski, ker to niso bila zdravila za uporabo na veterinarskem trgu, ampak dodatki h krmi. Potem smo logično pridobili certifikat ISO, ki je bil takrat vstopnica za na trg. Razširili smo ga še na vsa ostala smiselna področja, čeprav od nas takrat tega še ni nihče zahteval. Če bi čakali na to, da bi postali neki standardi dodatna zahteva, potem bi bili prepozni. Krka ima danes med farmacevtskimi podjetji največje

maj may 2010

Slavko Zupančič: Imamo interni sistem.

Imamo lastno ekipo, ki skrbi za zbiranje, pripravo odpadkov, ki jih dnevno oddajamo zbiralcem. Na zalogi jih nimamo več, kot je racionalno za en odvoz. Evidenca je zelo natančna.

36 50

število certifikatov, ker izvažamo preko 90 % izdelkov na zelo različna tržišča.

OKOLJE

imate več dobaviteljev embalaže z našega ali tujega trga?

Aleš Rotar: Večinski je slovenski delež. uredba z odpadnimi zdravili – kaj pomeni za krko?

Aleš Rotar: Za nas ne pomeni nobene bistvene spremembe. Krka je sicer v enem delu registrirana tudi za veletrgovsko dejavnost, v izredno majhnem obsegu, ker je slovenski trg zelo majhen. V tem delu ne vidimo posebnih problemov. V tako majhnem prostoru, kot je Slovenija, in ob že konsolidirani strukturi veletrgovcev, ob njihovi strokovni usposobljenosti, je ta korak, da Kemofarmacija koordinira shemo, ustrezen. ste v shemi?

Aleš Rotar: Podpisali smo dogovor o pristopu k skupnemu načrtu s Kemofarmacijo. Pokrili bomo tudi svoj proporcionalni del stroškov.

Zadeva je dokaj logično postavljena. Treba je izkoristiti to, kar pravijo kolegi farmacevti v lekarnah – vlogo tako imenovane farmacevtske skrbi, vlogo svetovanja torej, da se bolniku svetuje ob izdaji zdravila o njegovi uporabi, tudi o ravnanju z neuporabljenimi zdravili. To

je dodana vrednost, ki jo mora dati lekarna.

Tudi distributer mora odigrati svojo vlogo.

Vsak v tem sistemu mora odigrati svojo vlogo.

opredeljene. Tiste opcije, da bi vsi pobirali povsod, niso sprejemljive, ker je to preveč razdrobljeno.

Slavko Zupančič: Podoben sistem ravnanja z odpadnimi zdravili imamo vzpostavljen znotraj podjetja. Obsega ločeno zbiranje in označevanje, pripravo za transport, vodenje dokumentacije in predajo na končno uničenje s sežigom.

pred p red dnevi ste dobili okoljevarstveno dovoljenje. k kateri ateri del pridobivanja dovoljenja ippc je bil najzahtevnejši?

Zelo različne so ocene sodelovanja med podlopak jetji in shemami, pri tem mislimo na s slopak ako ocenjujete sodelovanje, in interseroh. kako še posebej glede na vtis prakse, da v sistemu škriplje?

Slavko Zupančič: Pristopili smo k shemi Slopak, ker je bila prva in je v bistvu največja.

Z njimi ves čas sodelujemo. Na tej relaciji ne vidimo težav, ki se sedaj pojavljajo. Funkcionira.

Pokrivamo svoje finančne in podatkovne obveznosti v skladu z zakonskimi zahtevami in s pogodbami. Problem nastane v implementaciji sistema, in sicer v odnosu do končnega uporabnika, kjer naše vloge ni več. ocenjujete, da stvari dobro potekajo, kar zadeva osnovni odnos do sheme?

Slavko Zupančič: V osnovnem odnosu so zadeve zelo čiste, pogodbeno in zakonsko

Slavko Zupančič: Od devetdesetih let naprej smo vsa področja intenzivno urejali: čiščenje odpadnih voda na lastni, tehnično zahtevni in učinkoviti čistilni napravi, na področju emisij snovi v zrak so bile farmacevtske zahteve strožje od zakonskih, ravnanje z nevarnimi odpadki smo pred izdajo slovenske zakonodaje urejali v skladu z nemškimi predpisi, nivo hrupa vzdržujemo bistveno nižji od zakonsko določenih mej. Najzahtevnejše je bilo celotni kompleksni sistem proizvodnje opisati na predpisan način in izpolniti številne obrazce. Šlo je za proceduralno dolg in zapleten postopek.

Aleš Rotar: Krka je eden od največjih kompleksov proizvodnje zdravil na eni lokaciji v Evropi. Skoncentrirana je na majhni površini.

To pomeni, da moramo medsebojne vplive posameznih proizvodnih faz dosledno kontrolirati, zagotavljati popolno odsotnost vplivov, kar je več od okoljske zakonodaje.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/26

Poslanstvo našega farmacevtskega podjetja je narediti dragocene trenutke še lepše in bogatejše.

Naše poti so zato tlakovane z znanjem, visoko tehnologijo in izdelki, ki izpolnjujejo želje po zdravem življenju.

Naša prihodnost je med vodilnimi farmacevtskimi generičnimi podjetji.

Živeti zdravo življenje. www.krka.si

Promocija

MAYER McCANN

maj may 2010

Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, www.krka.si

Skrb za vaše zdravje je del nas.

37

Javna vprašanja za okoljskega ministra

1. ozaveščanje • V osebni predstavitvi v marčevskem informativnem biltenu Ministrstva za okolje in prostor ste med drugim menili, da je ozaveščanje o pomembnosti varstva okolja lahko zelo enostavno. In ste dejali, da je treba sporočila naslavljati na mlade, ker so najbolj dojemljivi. O potrebah po okoljski ozaveščenosti in informiranosti govorijo na vseh ravneh. Kaj bo na tem področju storilo letos Ministrstvo in koliko sredstev bo za to namenilo, posebej za mlade in za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju?

2. iPPC • Pospešeno izdajanje okoljevarstvenih dovoljenj v skladu z direktivo IPPC ste uvrstili med prednostne naloge. Javno ste okrcali nekaj podjetij, ki še niso dobila okoljevarstvenega dovoljenja. Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije vam je javno odgovoril.

Ali ste si že morda ustvarili mnenje, zakaj takšne zamude pri izdaji dovoljenj, kdo je odgovoren za to počasnost, kaj boste naredili na MOP-u oziroma na ARSO in kdaj bo Slovenija izpolnila svoje obveznosti na tem področju?

• Kaj sploh pomeni tožba Evropske komisije?

Ali samo določitev novega roka za pojasnjevanje, zakaj zamude, ali finančno obveznost Slovenije in kolikšno?

3. Ravnanje z odpadki • Revizijsko poročilo Računskega sodišča o ravnanju z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki je zahtevalo od Ministrstva za okolje in prostor več popravljalnih ukrepov. Kaj je doslej MOP že storil in kaj namerava? Po mnenju Računskega sodišča bi moralo Ministrstvo za okolje in prostor v operativnem programu ravnanja z odpadno embalažo ali v katerem drugem dokumentu določiti količine odpadne komunalne embalaže, ki jo morajo izvajalci javne službe zbrati po posameznih občinah.

Ali ste to storili? Ali bodo občine, ki bodo več

ločevale, dobile več okoljske takse? Koliko?

• Ali so podzemne zbiralnice komunalnih odpadkov, ki naj bi spodbujale k ločevanju odpadkov, dobra rešitev? Je še kje v Sloveniji (poleg Ljubljane in Domžal) predvidena gradnja tovrstnih zbiralnic?

• V javnosti je vse več mnenj, tudi država je že sprejela nekaj potez, da se mora komunalno gospodarstvo drugače organizirati. Zakaj in kako? Za kaj se zavzema MOP? • Na katere načine MOP spodbuja predelavo in obdelavo ločeno zbranih odpadkov?

• Ali Ministrstvo za okolje in prostor spremlja, kaj se dogaja z odlagališči odpadkov, ki bi jih morali lani zapreti?

• Gospodarstvo želi cenejšo organiziranost pri ravnanju z ločeno zbranimi odpadki in nižje stroške predelave, zato se na trgu pojavlja vse več shem za posamezne vrste odpadkov. Zakaj se je MOP odločil za liberaliziran pristop pri ustanavljanju specializiranih shem, tako da bo imela Slovenija za eno vrsto odpadkov več shem? Že dosedanja praksa kaže, da MOP več let ni zmogel urediti odnosov med shemami, da je na trgu veliko prostostrelcev in da bo večje število shem lahko povzročilo nepreglednost na trgu. Kako bo ravnalo Ministrstvo in zakaj liberalizacija?

okoljske oddaje na tv slovenija

T

V Slovenija in podjetje Fit media, izdajateljica revije EOL in ustanoviteljica Zavoda Zeleni razvoj, ki upravlja z blagovno znamko Zelena Slovenija, sta 19. aprila podpisali koprodukcijsko pogodbo za produkcijo osemnajstih okoljskih oddaj. Vsaka oddaja bo posneta v dveh različicah. 4-minutne oddaje bodo sledile konceptu Ekoutrinkov, ko z življenjskimi zgodbami in primeri dobrih praks najširši publiki razgrinja ključna vprašanja, povezana z odgovornim ravnanjem z okoljem. Daljša različica oddaj pa je namenjena izobraževanju in drugim zainteresiranim javnostim.

P

ri izbiri vsebin bodo sodelovali priznani okoljski strokovnjaki: dr. Dušan Plut, dr.

Franc Lobnik, dr. Polonca Trebše, dr. Vesna Smaka Kincl idr. Oddaje bodo na sporedu na TV SLO 1, predvidoma od 3. septembra 2010 dalje.

• Vsa odpadna embalaža mora z odlagališč.

Kako bo Slovenija to dosegla?

• Kakor je zdaj znano, naj bi Slovenija zmanjšala število načrtovanih regionalnih centrov za ravnanje z odpadki na 10.

Zakaj? Kateri centri bodo torej zgrajeni in koliko sredstev bo potrebnih? Ali so se dogovorili že v vseh regijah?

4. Prednostne naloge, druga aktualna vprašanja • Katere prednostne okoljske naloge v Sloveniji si je minister za okolje podčrtal z rdečim v delovnem načrtu za 2010?

• Ali je res, da naj bi pri Ministrstvu za okolje in prostor delal strokovni svet, v katerem bi bili znani strokovnjaki in bi pomagali k iskanju najboljših zakonodajnih rešitev in usmeritev?

Pogodbo sta podpisala v.d. generalnega direktorja RTV Slovenija Anton Guzej in direktorica Fit medie mag. Vanesa Čanji.

• Kaj je za okoljskega ministra Zelena Slovenija?

• Na kaj ste konkretno mislili s stališčem, da »davkoplačevalci ne morejo servisirati kapitala na račun okolja«?

Jože Volfand, glavni urednik

www.zelenaslovenija.si

maj may 2010

Po dogovoru s kabinetom ministra Roka Žarnića, ki ni želel podpisati odgovorov strokovnih sodelavcev s posameznih področij, smo soglašali, naj s seznama vprašanj minister izbere tista, na katera želi sam odgovoriti. obljubljeno je bilo, da odgovore dobimo. ko jih nismo dobili, smo opozorili na zakonsko določen rok, ki ga mora minister upoštevati. ko tudi do tega roka ni bilo odgovorov, smo prejeli pojasnilo, da je minister na Cavtatu.

OKOLJE

50

nAMESTo inTERvJUJA

študentje prihajajo z vseh koncev sveta Fakulteta za znanosti o okolju je bila ustanovljena leta 1995 kot samostojni visokošolski zavod. Tedaj smo izvajali le podiplomski študijski program Znanosti o okolju. Z novimi dodiplomskimi in podiplomskimi programi se je postopoma razvila v Politehniko, pred štirimi leti pa smo pridobili status univerze.

Z izvajanjem univerzitetnega študijskega programa Okolje smo pričeli v letu 2000, nato smo ga prenovili v dvostopenjski bolonjski študijski program Okolje 1. stopnja in Okolje 2. stopnja. Nepogrešljivi del našega študijskega programa je razvejana raziskovalna dejavnost na področju okolja: od razvoja novih analitskih metod in materialov, razgradnje onesnažil do ekotoksikoloških raziskav, ki se izvajajo v okviru Laboratorija za raziskave v okolju. Slednji pomeni zelo močno podporo delovanju naše fakultete. Na Univerzi v Novi Gorici smo vsi udeleženci v pedagoškem procesu v prvi vrsti raziskovalci. Raziskovanje predstavlja vsaj 50 odstotkov našega delokroga. Študentom tako poskušamo ažurno posredovati najnovejše izsledke – ne le naših – raziskovalnih projektov in s tem nadgraditi njihove teoretične temelje.

fakUlteta Za Znanosti o okoljU

maj may 2010

novogoriški mestni svet je končno potrdil lokacijo za izgradnjo kampusa. Je cilj Fakultete za znanost o okolju bližji? Povezanost pedagoškega in raziskovalnega dela, ugodno razmerje med številom študentov in profesorjev, poudarek na projektnem delu, močna identifikacija študentov in profesorjev z ustanovo ter mednarodna vpetost so glavne značilnosti oziroma primerjalne prednosti, ki jih pri Fakulteti za znanosti o okolju izpostavlja njena dekanja, prof. dr. Polonca Trebše. kako se Fakulteta za znanosti o okolju kot del Univerze v novi Gorici sooča s študijskimi in družbenimi izzivi še posebej zdaj, ko je besedna ogretost za okolje čedalje večja, rane v okolju pa vse globlje? novogoriška fakulteta ima za seboj že petnajst let, a je s programi in prostori razpršena na več strani.

izkušenj zagotovo ni več malo, saj ste utirali poti okoljskemu izobraževanju v sloveniji.

kakšen je torej profil diplomanta Fakultete za znanosti o okolju oziroma s katerimi znanji začne prakso?

Naša usmeritev je jasna: interdisciplinarnost, delo v majhnih skupinah, individualni pristop. Tudi zato smo se odločili, da je vpisna meja za prvo stopnjo bolonjskega programa 40 študentov. Na ta način najbolje funkcioniramo in izpolnjujemo zastavljene cilje študentje, profesorji in fakulteta kot celota.

Okolje je pomembna tema, ki zahteva poglobljena znanja temeljnih naravoslovnih predmetov, matematike, fizike, kemije in biologije. Predmeti z okoljskimi vsebinami, kot so hidrologija, meteorologija in geologija, predstavljajo ustrezno nadgradnjo, pri čemer ne zanemarjamo družboslovnih vidikov, kot so ekonomski, sociološki in komunikološki.

Slednji so prisotni v skupinskem projektu, ki smo ga v študijski program vpeljali po zgledu danske univerze Roskilde in je del našega predmetnika od prvega letnika naprej. V njem študentje pod mentorstvom strokovnjaka za določeno področje rešujejo konkreten okoljski problem, pri čemer se v treh letih naučijo analize ustrezne literature, kritičnega razmišljanja, uporabe metodologije, postavitve

hipotez in določitve cilja, hkrati pa tudi raziskovalnega dela in dela v skupini. Ugotovitve z ustreznimi dogovori in zapiski s tedenskih sestankov morajo študentje predstaviti ob koncu vsakega semestra. Poročila posredujejo v angleščini, saj želimo ob skupinskem delu in posamični odgovornosti razvijati tudi komunikacijske veščine v jeziku, ki je uporaben v evropskih ustanovah in podjetjih.

Polonca Trebše

aleš sorta

foto osebni arhiv

38 50

OKOLJE

FAkULTETA ZA ZnAnoSTi o okoLJU

ne ekolog, pač pa diplomirani okoljski tehnolog kje lahko torej vaši diplomanti najdejo zaposlitev?

Različno, od komunalnih služb do industrijskih proizvodenj, ki morajo zagotavljati okolju prijazne tehnologije in ustrezno ravnanje z odpadki. Po univerzitetnem programu Okolje so naši diplomanti dobili naziv ekolog, s čimer nismo bili v celoti zadovoljni. Diplomiran okoljski tehnolog, ki ga bodo pridobili po koncu bolonjskega programa 1. stopnje, je ustreznejši, saj zajema širši spekter pridobljenih znanj v času študija. Za delodajalce je namreč pomembno, da v poplavi različnih poklicev in programov prepoznajo ustrezni

39 Problem namestitev bo rešil kampus kako pa je poskrbljeno za študijske in nastanitvene kapacitete na vaši fakulteti? Članice novogoriške univerze ste precej razpršene tudi po zamejstvu. kdaj naj bi zrasel predvideni kampus?

Zadeve okrog kampusa se vendarle premikajo.

Idejni projekt je znan, lokacija ob Kornu, ki jo je pred kratkim potrdil novogoriški mestni svet, tudi. Letos naj bi začeli z odkupom zemljišč in s pridobivanjem dovoljenj. Časovni rok izgradnje težko opredelim. Želje so namreč eno, realnost nekaj drugega. Vem pa, da

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/27

Faculty oF environMental sciences

50

bi s kampusom uresničili naše temeljne vizije: obsegal bi predavalnice, raziskovalne enote, knjižnico in študentski dom. Vse na enem mestu. Ob univerzi bi se namreč razvijali tudi centri odličnosti s podjetništvom, torej centri, v katerih naj bi se znanje najprej generiralo in se nato s sodelujočimi partnerji ustrezno razvijalo tudi v industrijskem merilu. Želimo si namreč izpeljati čim več aplikativnih raziskav na različnih segmentih okolja. Drugače pa se ne pritožujemo nad aktualnimi, upajmo, začasnimi rešitvami. Naša fakulteta ima sedež v Rožni dolini, streljaj od mejne črte, študijski program pa že četrto leto izvajamo v italijanski Gorici. Tam smo najeli prikupne in predvsem funkcionalne prostore z laboratoriji in računalniško učilnico. Fakulteta ima v najemu študentski dom Presta, načrtujemo pa tudi povečanje kapacitet v obnovljenem železničarskem domu. K reševanju problematike namestitev je pristopilo tudi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in šport, ki bo v prihodnjih letih zgradilo študentski dom. Možnost namestitve se odpira še v dijaških domovih, tako v Novi Gorici kot v sosednji Gorici, nekateri študentje pa se odločijo tudi za najem zasebnih stanovanj.

Students from All Over the World

T

he Nova Gorica City Council finally confirmed the location for the construction of the campus. Is the Faculty of Environmental Sciences any closer to its goal? The connection between educational and research work, a favourable ratio between the numbers of students and teachers, a focus on project work, a strong identification of students and teachers with the institution and international inclusion are the main characteristics or advantages of the Faculty of Environmental Sciences as stressed by its Dean, Prof.

Dr. Polonca Trebše. How does the Faculty of Environmental Sciences, as part of the University of Nova Gorica, face its educational and environmental challenges, especially now, when a lot is being said about the environment even as its sores are getting deeper? The Nova Gorica Faculty has been operating for fifteen years but its programmes and facilities are dispersed.

OKOLJE

profil delojemalca z ustreznim delokrogom, znanjem in kompetencami. Sicer pa deluje na Univerzi v sklopu Študentske pisarne karierni center, kjer našim študentom posredujemo podatke o potencialnih prostih delovnih mestih, sami pa tudi spremljamo njihovo zaposljivost. Večina se jih razprši po Sloveniji, peščica pa je našla delo v tujini, v Italiji, Angliji, na Nizozemskem in celo v Avstraliji.

Varno ravnanje z električno/elektronsko opremo Odpadna EE oprema, ki še posebej ogroža zdravje ljudi in onesnažuje okolje pri nepravilnem zbiranju in ravnanju: h l a dil n o za mrz o valni aparati te l e vizor ji in m o nito rji pl in ske in va rčne sijalke

Promocija

PR I S P E VA JMO K USTREZNEMU ZB IRANJ U TE R P R E P R E Č I MO NEPR AVILNO R AVNANJE Z OEEO! Ustrezne zbiralnike prepoznate po njihovih oznakah:

ZEOS, ravnanje z električno in elektronsko opremo, d. o. o.

Brnčičeva ulica 39, Ljubljana T 01 366 85 41, F 01 366 85 82 info@zeos.si, www.zeos.si

maj may 2010

Problemi, s katerimi se srečujemo pri zagotavljanju ciljev obdelave in recikliranja odpadne EE opreme (predvsem ohišij hladilno zamrzovalnih aparatov, slikovnih cevi televizorjev in monitorjev, varčnih sijalk idr.), so predvsem: poškodovanje pri zbiranju in manipulaciji (izliv hladilne tekočine in olj, razbitje slikovne cevi) neprimerno odstranjevanje vrednih komponent, s čimer je povzročena škoda okolju odlaganje plinskih sijalk med mešane komunalne odpadke (onesnaževanje okolja z živim srebrom)

dopolnilne dejavnosti so dodana vrednost miran varga

Ali dobiva logistika v poslovanju podjetja drugačno težo kot pred leti? Ali jo podjetja bolj

razumejo kot skladiščenje, komisioniranje in distribucijo ali pa ji lahko kakovostni

logisti dajo novo vrednost?

Logistični center BTC velja za enega največjih v Sloveniji.

Z njegovim direktorjem Jankom Pirkovičem smo se

pogovarjali o organizaciji in načrtovanju logistike, pa tudi

o dodatnih dejavnostih, ki jih izvaja logistični center. njihov logistični center je med redkimi v Sloveniji, ki mu tudi v kriznem

času rastejo prihodki.

maj may 2010

logistični center Btc je eden večjih slovenskih logističnih centrov. Če ga primerjate s centri v regiji cee – katere so vaše prednosti in pomanjkljivosti?

logistični centri

40 50

LOGISTIKA

LoGiSTiČni CEnTRi

Z več kot 50.000 m2 zaprtih skladiščnih površin na eni lokaciji smo nedvomno eden največjih logističnih centrov v Sloveniji. Med svojimi prednostmi vedno izpostavljamo specializacijo storitev, saj skrbimo za skladiščenje in distribucijo najrazličnejšega blaga po Sloveniji, kar nam omogočata predvsem visoka standardizacija in odlična informacijska podpora skladiščenja ter vseh povezanih procesov. Tudi lokacija je ena naših glavnih prednosti, obenem pa nismo predimenzionirani, da bi to lahko izpostavili kot pomanjkljivost.

Boste v kratkem organizirali kak pomembnejši dogodek s področja logistike?

Brez dvoma velja omeniti, da bo 14. in 15. maja potekal dogodek Dnevi prevoznikov.

Prvi dan bodo menedžerji vodilnih logističnih podjetij predstavili izzive, s katerimi se srečujejo, in razvojne usmeritve, drugi dan pa bo namenjen druženju ob državnem prvenstvu poklicnih voznikov vseh kategorij. imate več kot en logistični center. kako skrbite za povezanost centrov in njihovo usklajeno poslovanje?

BTC upravlja z Logističnim centrom v Ljubljani.

V naši poslovni enoti v Novem mestu pa smo bolj ozko usmerjeni, saj opravljamo logistične storitve za dostavo avtomobilskih sestavnih delov za tovarno Revoz.

do katere stopnje načrtujete, organizirate in izvajate logistične procese sami in koliko pri tem najemate zunanje partnerje in izvajalce kot zunanje storitve?

a 3pl in kako jih sloalili že ponujate storitve 3pl venska podjetja sprejemajo?

Celotna organizacija in načrtovanje logističnega procesa sta v naših rokah, za izvedbo in podporo pa najemamo zunanje partnerje. Tudi pri nas zunanje storitve predajamo zunanjim izvajalcem. Distribucijo blaga – vsak dan odpremimo prek sto tovornih vozil – tako opravlja prevoznik Dušan Kobal, informacijsko podporo nam zagotavlja družba Mentek, za mehanizacijo pa skrbi družba Jungheinrich. Z omenjenimi dobavitelji se skupaj razvijamo in v tej sinergiji zagotavljamo našim poslovnim partnerjem kakovostno logistično storitev.

Ocenjujemo, da je opravljanje naših storitev že primer ponudbe logistike 3PL, čeprav smo specializirani le za del celovite logistične ponudbe. Že pred leti smo namreč opustili opravljanje vseh dejavnosti, kot na primer opravljanje mednarodnih transportov, špedicije, carinskega posredovanja, selitev in podobno.

Aktivno pa se pripravljamo na ponudbo in izvedbo logističnega inženiringa za proizvodna in trgovska podjetja, saj ocenjujemo, da imamo za te storitve ustrezno znanje, organizacijo in informacijsko podporo.

logistični center Btc združuje tudi druge dejavnosti, kot so prometni center in različna izobraževanja ter organiziranje strokovnih dogodkov. kako so te dejavnosti povezane z osnovno dejavnostjo in kakšen vpliv imajo nanjo?

ogistika je z vse večjo informatizacijo dologistika živela pravcati razcvet. v kolikšni meri vaši logistični centri uporabljajo informacijske rešitve?

Logistični center je postal tudi stičišče raznih poslovnih aktivnosti, ki so neposredno povezane z osnovno dejavnostjo. Imamo srednjo in višjo strokovno prometno šolo B&B, pri nas je sedež Zveze ZŠAM Slovenije, ki ima v 53 združenjih več kot 8.000 članov. Premoremo konferenčno dvorano s 120 sedeži, v kateri se vrstijo različna predavanja, predstavitve in strokovni dogodki. Skupaj z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani smo uvedli študij poslovne logistike. Z našimi partnerji, dobavitelji in kupci smo ustanovili Poslovni klub, prek katerega iščemo skupne ideje in izzive za nadaljnje celovito sodelovanje. Skratka, dopolnilne dejavnosti občutno prispevajo k osnovni dejavnosti logističnega centra.

Vse naše storitve so v celoti informacijsko podprte, tako da poslovanje v skladišču poteka brez papirja. V skladišču se za ravnanje z blagom – uskladiščenje in komisioniranje – uporabljajo ročni terminali, ki so povezani z brezžičnimi antenami. Uporabljamo interno kodo SSCC in EAN-kode na artiklih, kar zagotavlja učinkovito delo, predvsem pa sledljivost. Prek sistema ekstranet smo povezani z lastniki blaga v našem skladišču. To slednjim omogoča stalen in neposreden pregled nad stanjem in gibanjem njihovega blaga. danes delate drugače kot pred petimi leti. katere so najopaznejše spremembe?

V zadnjih petih letih smo se lotili prenove poslovanja na vseh področjih, uredili organizacijo, dosegli standardizacijo ter vse skupaj

41 Janko Pirkovič

kako manj povpraševanja na trgu vpliva na logiste? se morebiti soočate z več domače in/ali tuje konkurence?

ustrezno informacijsko podprli. Danes smo zato na trgu eden vodilnih urejenih ponudnikov logističnih storitev. Glede na to, da delamo za vrsto različnih partnerjev, ki imajo različno blago, bi bilo neracionalno in skoraj nemogoče naše skladiščne procese avtomatizirati. Nadvse pomembna pa je standardizacija. Za naše storitve imamo procesni standard ISO 9001:2008 in ekološki standard ISO 14001:2004. Pri delu s prehrambnimi artikli upoštevamo standarde HACCP, imamo pa tudi certifikat za ravnanje s tako imenovanimi EKO prehrambnimi proizvodi. Lahko bi rekli,

Logistični center opravlja storitve za več različnih partnerjev, od tega je pomembnih, torej večjih, okoli 20. S to razpršenostjo smo si zagotovili konstanten obseg dela in omilili vplive recesije. Pomemben je podatek, da obseg prometa v lanskem letu v primerjavi z letom 2008 ni padel. Tega žal ni pri drugih logističnih ponudnikih. S tem, ko smo specializirali naše storitve, ugotavljamo, da smo na tem delu trga vodilni, tako da ne občutimo vpliva domače in tuje konkurence. Res pa je, da jo spoštujemo, si medsebojno pomagamo in se trudimo, da njihove pozitivne aktivnosti upoštevamo tudi v našem delu in pri nudenju naših storitev. kateri mednarodni trendi na področju logistike so še posebej opazni v sloveniji in kateri nas včasih celo zaobidejo?

Po moji presoji je pri nas še premalo primerov zunanjega izvajanja logističnih storitev, ki v zahodnem svetu že sodijo v stalno prakso poslovanja podjetij. Pri tem ne mislim samo na prevozne storitve, ampak celotno funkcijo

50

logistike. V Sloveniji je kar nekaj dobrih ponudnikov, ki so te storitve sposobni ponuditi, opazen pa je odpor do tega pri potencialnih proizvodnih ali trgovskih podjetjih. Mi imamo zelo dobro izkušnjo s podjetjem SPAR, saj v njihovem skladišču opravljamo storitve in zagotavljamo vsakodnevno distribucijo vseh vrst blaga (suhi, sveži, pekarski izdelki, sadje in zelenjava ter zmrznjeno blago) do njihovih trgovin.

LOGISTIKA

foto: osebni arhiv

da svoje delo glede na pretekla leta precej bolj obvladamo z vseh vidikov.

kašna je vaša vizija na področju logistike za naslednjih deset let?

V naslednjih letih bosta, po mojem mnenju, očitni predvsem dve tendenci. Potrebno bo dostavljati vse manjše pošiljke na vse več dostavnih mest in vse bolj pogosto. To bo podražilo delo v skladiščih in dvignilo ceno prevoza. Ocenjujem, da bo takšna dejavnost v naslednjih petih letih podražila storitve do 30 odstotkov. Seveda tega ponudniki logistike ne bodo prevalili na stranke – dober izvajalec logistične storitve bo s prilagodljivostjo logistike kar največ prispeval k omilitvi tega trenda. V prihodnosti bo moral sposoben logist opravljati tudi del storitev v preskrbovalni verigi na nabavni in prodajni strani. To pomeni odgovornost za naročanje in stanje zalog ter opravljanje dodatnih storitev pri pripravi blaga za trg.

Razstavljate na sejmih?

Zanesljivost Kakovost Konkurenčnost Nova, moderna oprema (nabavljena v letu 2010) Možnost odloga plačila do 120 dni Preverite še posebej ugodno ponudbo stojnic na sejmih AGRA 2010 in MOS 2010!

Visprom Ozana Dozet Bašić s.p.

Iščete zanesljivo, moderno in ugodno postavitev? VISPROM EXPO je dobra izbira.

Promocija

Vodja trženja in podpore: Zoran Gavrilović e: info@vispromexpo.com t: 0590 56 303 m: 030 601 303

Spoznajte nas:

www.visprom.si

www.vispromexpo.com

www.promodrinks.si

maj may 2010

Visprom Expo, Kidričeva 24, 3000 Celje e: info@vispromexpo.com t: 0590 56 301 f: 0590 56 305

diplomanti kot ambasadorji logistike Ali je naključje, da so se v okviru ALUMni kluba prvič sestali diplomanti logistike? ne. na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru se zavedajo, da je doseganje ciljev v podjetjih povezano z usposobljenostjo, kompetentnostjo in motivacijo posameznikov. To kljub svoji mladosti dokazujejo v okviru Centra za razvoj karier, ki je namenjen tako tistim, ki se na Fakulteti za logistiko formalno izobražujejo, kot tudi vsem, ki na fakulteti le pridobivajo, razširjajo, obnavljajo in posodabljajo znanja, potrebna za uspešnejše opravljanje dela. o pomenu sodelovanja s študenti in vzpostavljanja trajnih vezi s podjetji smo se pogovarjali z doc. dr. ireno Gorenak in asist. Sonjo Mlaker kač, ki skrbita za uspešno koordinacijo Centra za razvoj karier.

K

malu zatem, ko je Fakulteta za logistiko v Celju dobila prve diplomante, je bilo jasno, da bo v želji po čim bolj uspešni sinergiji med podjetji in študenti potrebno vzpostavljati sodelovanje z diplomanti tudi vnaprej. Center za razvoj karier obsega dve veji: strokovno usposabljanje zaposlenih (pedagoških in nepedagoških delavcev) ter sodelovanje z diplomanti v okviru praktičnega usposabljanja in z gospodarstvom.

C

ilj Centra za razvoj karier je s pomočjo diplomantov in ALUMNI kluba v prihodnosti razvijati bazo dobrih organizacij, primernih za opravljanje prakse, in tudi dobrih mentorjev za uspešno mentorstvo. V fazi nastajanja je tudi pomemben projekt vseživljenjskega učenja. V Centru lahko sodelujejo tako študentje, bivši študentje kot tudi ostali zainteresirani za pridobivanje novih znanj s področja logistike. foto osebni arhiv

irena Gorenak

majdi kosi

center Za raZvoj karier

42 50

LOGISTIKA maj may 2010

CEnTER ZA RAZvoJ kARiER

Raziskovalnoizobraževalna skupina LARS

V

sklopu razširjanja raziskovalnega znanja na Fakulteti za logistiko deluje tudi LARS (Logistično akademsko raziskovanje in svetovanje), ki združuje najboljše študente z željo po raziskovanju ter sodelovanju pri različnih znanstvenoraziskovalnih projektih. Projektni tim je konec leta 2009 zaključil zelo odmeven projekt Analiza možnosti optimizacije kontrole s tehtanjem v centralnem distribucijskem centru Mercator – Slovenčeva. Namen projekta je bil analizirati segment kontrole mas RLC vozičkov, ki jih podjetje uporablja pri oskrbovanju prodajaln. Obdelava nekaj tisoč podatkovnih vnosov in uporaba pridobljenih znanj na realnem praktičnem primeru sta v obojestransko zadovoljstvo naročnika in izvajalcev dali zanimive in tvorne ugotovitve glede potencialnih prihrankov in povečanja pretočnosti procesa. S tem so v

LARS napravili pomemben korak k tesnejšemu sodelovanju Fakultete za logistiko z gospodarstvom. Projekt je bil deležen pohval, ugotovitve pa so bile sprejete celo kot obvezno gradivo pri vodilnem kadru. Letos v okviru raziskovalno-izobraževalnega centra LARS poteka deset projektov z različnimi podjetji.

ALUMni klub povezuje diplomante

S

tik z diplomanti na vseh stopnjah Fakulteta za logistiko vzdržuje tudi v okviru ALUMNI kluba, namenjenega ohranjanju povezanosti in komunikacij med pripadniki vseh generacij diplomantov. ALUMNI klub povezuje akademsko znanje z gospodarstvom ter si prizadeva za strokovno in znanstveno sodelovanje diplomantov s fakulteto in spodbuja sodelovanje med okolji, v katerih delujejo.

V

okviru praktičnega usposabljanja trenutno poteka okoli 80 projektov, ki sodijo v obvezni del študijskega programa. Obenem v Centru za razvoj karier stremijo k vzpostavitvi dolgoročnega odnosa s podjetji. Vsako leto je sodelovanju v projektih naklonjenih več podjetij in doslej študentje ob podpori mentorjev niso imeli težav z iskanjem podjetja, v okviru katerega spoznavajo študijsko področje v praksi. Nekatera izmed podjetij, s katerimi sodeluje večje število študentov Fakultete za logistiko, so Pošta Slovenije, Krka, Mercator, Slovenska vojska, Gorenje, Simbio in Splošna bolnišnica Celje. Študente vselej spodbujajo k spoznavanju prakse v različnih podjetjih, saj logistika ni le transport, ampak precej širše področje.

R

ezultati lanske ankete o zaposljivosti študentov Fakultete za logistiko so pokazali, da pravzaprav ni nezaposlenih diplomantov, veliko pa se jih je odločilo za nadaljevanje študija. Pozitiven podatek je tudi, da diplomanti relativno hitro najdejo delodajalca, v nekaterih primerih pa zaposlitev najdejo prav v podjetju, v katerem so opravljali praktično usposabljanje. Podjetje ima tako možnost potencialnega zaposlenega spoznati že med njegovim študijem in eden izmed ciljev Centra za razvoj karier je, da poskušajo vzpostaviti vez med diplomanti in podjetji, v katerih lahko izrazijo kar največ svojih potencialov.

kOntejner za sklaDiščenje vnetljivih snOvi (k-svs) Kontejnerska skladišča so odlična rešitev za vsa podjetja, ki uporabljajo barve, razredčila in ostale vnetljive snovi.

V kontejnerskem skladišču vnetljivih snovi lahko skladiščite vnetljive tekočine prve, druge in tretje nevarnostne stopnje (nafta in njeni derivati, razredčila, barve, laki, olja idr.) in vse vrste tehničnih plinov v jeklenkah (acetilen, tekoči naftni plin, ogljikov dioksid, argon, helij, kisik idr.).

Kontejner je prenosen, kar vam omogoča enostavno premeščanje na drugo lokacijo. Glede na namembnost in opremo lahko izbirate med šestimi različnimi tipi.

Pri projektiranju in izgradnji skladišča so upoštevani varnostni ukrepi in veljavni protipožarni predpisi.

OsnOvne karakteristike:

DODatna nOtranja Oprema:

• Skladišče je v celoti grajeno iz negorljivih materialov.

• V podu je integrirana lovilna posoda.

• Stene in strop so izolirani in z notranje strani obloženi s pocinkano pločevino.

• Na zgornji in spodnji strani bočnih sten so prezračevalne odprtine, ki zagotavljajo naravno ventilacijo.

• Vrata so dvokrilna z zasilnim izhodom.

• Razsvetljava je izvedena v EX izvedbi.

• Osnovna oprema zajema tudi omaro z gasilnimi aparati.

• • • • •

Regali globine 0,8 metra do največ 17 m² uporabne površine.

Regali globine 0,5 metra do največ 10 m² uporabne površine.

Stojala za 200-litrske sode.

Držala za jeklenke.

Toplovodni radiator.

zbiralni kOntejner nevarnih ODpaDkOv

Zbiralni kontejner nevarnih odpadkov je namenjen zbiranju posebnih odpadkov v gospodinjstvu ter njihovemu varnemu prevozu od mesta zbiranja do deponije.

Promocija

Posebni odpadki, ki so zaradi varnosti embalirani, se zbirajo ločeno v posebno narejenih posodah, izdelanih iz kemično

odporne nerjavne pločevine in iz vroče pocinkane pločevine z vodotesnim pokrovom.

Vse posode so v kontejnerju pritrjene v posebna ohišja, kar zagotavlja varen prevoz odpadkov po cesti (po ADR).

CONTAINER, d.o.o.

Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje | tel: +386 (0)3 42 63 200 | fax: +386 (0) 426 32 76 | e-pošta: container@maksim.si | spletna stran: www.container.si

vpliv logistike na zadovoljstvo kupcev doc. dr. bojan rosi mag. matjaž knez mag. marjan sternad povzetek:

v članku smo želeli pokazati, kako je za zadovoljevanje vse zahtevnejših kupcev pomembno celovito poznavanje svojih procesov in hkrati obvladovanje sodobnih logističnih storitev.

maj may 2010

1 Uvod v problem in vidik obravnavanja

M

erila kakovosti se hitro spreminjajo.

Lahko trdimo, da postajajo vse bolj zapletena in problematična. Kaj je pravzaprav pri vsem tem sploh resnični problem? Verjetno se strinjamo, da ni dneva našega življenja, ne da bi bili soočeni s kakšno problemsko situacijo. Njeno zaznavanje je odvisno od človeka.

Včasih se nam zdi bolj, včasih manj problematično, odvisno od naših subjektivnih izhodišč, s katerimi zaznavamo in v nadaljevanju obvladujemo objektivne danosti. V zaznani (potencialni) problemski situaciji skušamo razvozlati pomembnost njenega vplivanja na nas in naš položaj, ugotoviti morebitna odstopanja od želenega/pričakovanega stanja in preveriti, ali obstajajo poti njenega razreševanja. Če teh ni, imamo zagotovo opravka s problemom, kar pomeni, da je dana situacijo nejasna, neznana in brez jasne razrešitve, zato potrebna pojasnitve ali razrešitve. Ker pa problem ni nikoli ali pa je le izjemoma samo eden, lahko pričakujemo možnosti njihovega medsebojnega vplivanja, povezovanja, soodvisnosti, vpliva ..., kar povzroča kompleksnost tako nastalih lastnosti problemov kot tudi iz spleta nastajajočih problematik (Rosi, 2004, 2008). To zahteva sistemsko/celovito razmišljanje, ki je značilno tudi za novo definiranje, npr. kakovosti sodobnih logističnih storitev. Za sistemsko, tj. dovolj celovito razmišljanje pa potrebujemo »najpomembnejše proizvodno sredstvo, ki je majhno, sivo, tehta

logistika

vedno nove, tj. vedno večje in zato težko predvidljive zahteve kupcev oziroma uporabnikov logističnih storitev so posledica novega načina življenja. kar je bilo nekoč dobro za nekoga, ki je bil pripravljen to »dobro« plačati, je danes zgodovina. Pozabite, kar ste vedeli in kako ste ravnali včeraj, danes je to že preživeto. konkurenčne prednosti izvirajo iz drugačnosti, ta pa je vse bolj posledica novega razmišljanja ljudi in njemu prilagojenega drugačnega, tj. spremenjenega vedenja in ravnanja. Bistvo je torej v novem, na razmisleku osredotočenem pričakovanju kakovosti storitev in procesov ter produktov in ne na tem, kaj ponuja trg. Ali lahko napovemo razvoj kakovosti, ki je odvisna od »nepredvidljivosti« ljudi in okolja, v katerem delujemo oziroma živimo? verjetno ne.

Zanesljivo pa ne dovolj celostno, kajti okolje in mi se medsebojno soodvisno nenehno spreminjamo.

foto Shutterstock

44 50

LOGISTIKA

LoGiSTikA

ključne besede: logistika, poslovni procesi, oskrbna veriga, konkurenčna prednost, zadovoljstvo kupcev.

približno 1,3 kg in se imenuje človeški možgani« (Nordström in Ridderstråle, 2001, 18).

V

dejanski življenjski praksi pa obvladovanje in razreševanje najrazličnejših, bolj ali manj zapletenih logističnih problemov, poteka (žal) vse prej kot sistemsko. Ljudje se raje ukvarjamo z razreševanjem nam prepuščenega izbora delov, zato zanemarjamo celovitost 1 in s tem (nevarno) poenostavljamo zaznano problematiko. Zaradi tega vedno znova odpiramo možnosti, da nas bo vsaka nova »logistično obarvana« problemska situacija presenetila, da je (ponovno) ne bomo sposobni obvladovati, kaj šele razrešiti, zato bomo postajali vse bolj neučinkoviti in neuspešni v življenju.

D

a je stvar še bolj resna, nam kaže razvoj znanosti in tehnologije, še zlasti v današnjem dinamičnem okolju: najrazličnejši zapleteni pojavi hitro rastejo in zato postajajo vse težje obvladljivi. Zaradi tega se je pojavil močan porast kompleksnih sistemov, ki jih človek ni sposoben več dojemati, kaj šele vplivati nanje. To dokazujejo aktualne globalne spremembe, ki krepijo pomembnost logistike 1 Ponovno se zatekamo k ugotovitvi, da (Mulej 2000 v Rosi 2004, 2008): • popolna celovitost ni izvedljiva in pogosto niti ni nujna, • enostranost pa pogosto tudi ne zadošča, vsaj ne v zelo veliki večini praktičnega dogajanja. Torej mora vsakdo, ko se loteva nekega opravila, kar se da zavestno in premišljeno, obenem pa tudi kar se da celovito opredeliti, katero raven celovitosti v danem primeru velja šteti za primerno. Zgledi iz teorije kaosa in teorije kompleksnih sistemov so najbrž dovolj jasno pokazali, da je takšna opredelitev zahtevna naloga. Samoorganiziranje jo morda kdaj poenostavlja in kdaj zapleta, saj je v razmerah nenehnega spreminjanja zelo težko vedeli ali vsaj oceniti, kje smo in kam nas vlečejo razvojne težnje, ki so v vlogi sinergije mnogih vplivov, za katere ne vemo.

L

ogistika3 je zelo stara dejavnost, ki sega v daljno preteklost vse od prvih organiziranih načinov trgovanja. Kot področje prouče2 Definicij kakovosti je mnogo. V logistiki je smiselno izhajati iz najbolj razširjene oz. temeljne definicije kakovosti, opredeljene v mednarodnih standardih ISO 9000: »Kakovost je stopnja, v kateri skupek svojstvenih karakteristik izpolnjuje zahteve.« Po naših prepričanjih je kakovost tisto, na podlagi česar se človek odloča o npr. izbiri, naročilu, nakupu ali najemu, sodelovanju ipd.

3 Izvor pomena logistike povezujemo s pojmi »loger« (francosko pomeni nastanitev, stanovati), »logos« (grško pomeni pamet) in »logistikos« (grško logično razmišljati).

Danes lahko trdimo, da ni dejavnosti v našem poslovnem (in verjetno tudi zasebnem) življenju, ki ne bi bila kakor koli povezana z logistiko.

1990

2000

konsolidacija

Funkcionalna integracija

Povečanje dodane vrednosti

Logistika

Upravljanje z oskrbno verigo

napoved povpraševanja nabava načrtovanje ačrtovanje potreb

Upravljanje z materiali

načrtovanje proizvodnje Proizvodne zaloge Skladiščenje

Skladiščenje

Ravnanje z materiali

Ravnanje z materiali

Embaliranje

Embaliranje

Zaloge načrtovanje distribucije obdelovanje naročil

informacijska nformacijska tehnologija Fizična distribucija

Transport

Marketing Strateško planiranje

delo s strankami

50

45 2 nekaj temeljnih izhodišč o razvoju logistike

1980

Razdrobljenost

LOGISTIKA

S

kratka, dobrodošli v zapleteni problematiki definiranja kakovosti2 logističnih storitev in procesov, zlasti kadar želimo doseči čim boljšo prilagojenost zahtevam njenih uporabnikov. Kaj lahko, kaj moremo, kaj smemo, kaj je smiselno … storiti, da bomo razumeli in zato lažje, tj. celoviteje prepoznali kakovost sodobne logistike in njenih procesov? V ta namen moramo biti sposobni (in hoteti) uporabiti največji človeški »računalniški« potencial, tj. možgane, kajti »človek je še vedno najboljši računalnik« (Nordström in Ridderstråle, 2001, 18). S to ugotovitvijo citiranega vira se lahko strinjamo, čeprav v nadaljevanju opozarja, da je »po nekaterih ocenah skupna računalniška zmogljivost večja od skupne zmogljivosti vseh človeških možganov. Ljudje so ustvarjalni, porajajo se jim nove zamisli, izmišljajo si nova pravila in imajo občutke, računalniki pa (še) ne. Človeški možgani so res čudovito zasnovani in neverjetno zapleteni, toda vprašanje, v čigavi lasti so, je popolnoma preprosto … vaši možgani so samo vaši in jih upravljate v dobrem in slabem.« Torej moramo naše možgane aktivirati za sistemsko razmišljanje, ki je nujno za razumevanje in prilagajanje novim najrazličnejšim situacijam, npr. zahtevam kupcev po kakovostni logistiki.

1960

Slika 1: Razvoj logistike, tehnike in tehnologije 1960–2000 Vir: Prirejeno po Rodrigue,1998 vanja se je prvič pojavila v začetku 20. stoletja, in sicer na področju distribucije kmetijskih izdelkov (Crowell, 1901). V vojski še mnogo prej in je v drugi svetovni vojni odigrala pomembno vlogo pri zmagi zaveznikov. Tudi kasneje kaže njeno pomembno vlogo, npr. v zalivski vojni 1991, ko so bile ZDA prisiljene v čim krajšem času premag(ov)ati velike razdalje. V nekaj mesecih je bilo potrebno prepeljati približno 12.000 km daleč tako 500.000 ljudi in več kot tudi 500.000 ton materiala z letali ter dodatnih 2,3 milijone ton opreme z ladjevjem.

To je bil dramatičen dokaz, kako pomembna je vloga logistika.

Z

apisi o velikem, a še ne dovolj izkoriščenem potencialu logistike segajo v šestdeseta leta, ko je svetovni menedžerski guru Peter Drucker izjavil, da je logistika ena izmed zadnjih meja do priložnosti za podjetja, ki si želijo povečati svojo učinkovitost (Lambert in drugi, 1998). Še večji poudarek na logistiki se je pojavil v sedemdesetih in začetku osemdesetih let v obdobju t. i. naftne krize, kar je posledično povzročilo dvigovanje cen energije. Hkrati pa so zaradi globalizacije industrije, logistični stroški postajali vse bolj pomembni. To je na področju logistike pomenilo dve stvari. Prvič, da so organizacije na svetovnem nivoju začele razmišljati, kako bi lahko diferencirale svojo ponudbo na organizacijskem in na področju izdelkov in storitev. Logistika je postala področje, kjer so morale lokalne organizacije doseči konkurenčno prednost pred prekomorskimi organizacijami, da so lahko trgu ponudile zanesljivo in odgovorno servisiranje. Po drugi strani pa je nastopanje na tujih trgih pomenilo daljše, dražje in bolj kompleksno poslovanje. Dobro obvladovanje logističnih procesov je zato pomenilo vzvod za doseganje globalnih priložnosti. Kasneje je sledilo obdobje, v katerem so se organizacije zaradi vse večje konkurence začele še bolj zavedati pomembnosti zniževanja stroškov oziroma učinkovitosti poslovanja. To obdobje sovpada z obdobjem razmaha informacijske tehnologije , ki je veliko pripomogla k prej

omenjenemu cilju, zniževanju stroškov. Tako so organizacije lažje nadzorovale celotni proces poslovanja in logistične aktivnosti, kot so naročila, transporti in materialni tokovi nasploh, večjo preglednost so imele nad zalogami in hkrati so se jim začeli ponujati različni matematični modeli. Na ta način so podjetja lažje planirala svoje aktivnosti in v končni fazi je prišlo že do prvih »just in time« dobav.

K

malu pa so ljudje ugotovili, da je treba čim bolje (znati in hoteti) optimirati svoje poslovne procese, ki potekajo vse od uresničitve (npr. s porajanjem idej o sklepanju poslov) do zaključka posla, kar jim omogoča vzpostavitev kakovostnih oskrbnih verig (angl. Supply Chains). Pri tem ločujemo dve temeljni vrsti oskrbnih verig, in sicer znotraj podjetja in distribucijske verige, ki se oblikujejo zunaj podjetja. Oskrbno verigo lahko tudi pojmujemo (Potočnik, 2002, Klopčič, 2003, Knez, 2008) kot skupino medsebojno povezanih organizacij (od dobavitelja do končnega uporabnika), ki so neposredno povezane z enim ali več tokov izdelkov, storitev, informacij, financ ter znanja in katerih skupni namen in cilj je čim boljša oskrba končnih uporabnikov in zadovoljstvo vseh udeležencev oskrbne verige.

Ne smemo pozabiti, da je logistika pomemben del oskrbne verige. Vedno bolj namreč postaja jasno, da so procesi, s katerimi zadovoljuje potrebe svojih odjemalcev, ključnega pomena za vsako podjetje (Potočnik, 2002, 214–215).

Logistika je torej nit, ki povezuje te ključne procese in postavlja temelje za oblikovanje sistemov, ki zagotavljajo stroškovno učinkovito in uspešno oskrbovanje v celotni oskrbni verigi.

V

tem kontekstu je treba opozoriti še na dejstvo, da je razvoj logistike soodvisen z razvojem tehnike in tehnologije (slika 1).4 4 Informacijska tehnologija je omogočila velik tehnološki preskok na elektronsko poslovanje. Če si ogledamo primer (Nordström in Ridderstråle, 2001, 48) napovedi rasti elektronskega trgovanja med podjetji je bilo le-to petkrat večje od porabniškega elektronskega poslovanja. Ocenjevalo se je, da bi naj to v letu 2003 ustvarilo promet v vrednosti 1,3 trilijona ameriških dolarjev.

maj may 2010

in vplivajo na spreminjanje našega tako družbenega kot tudi gospodarskega sistema. V današnjem turbulentnem življenju z neustavljivim vplivom vsesplošne globalizacije si zato kratko in malo ne moremo in ne smemo dovoliti, da ne bi bili sposobni sistemsko, tj. dovolj celovito razmišljati in prepozna(va)ti možnih pojavnih oblik problemskih situacij, kot je to v našem primeru zadovoljevanje kakovosti (potencialnih) kupcev naših storitev in izdelkov. Pri tem je izredno pomembno, da znamo (zmoremo in hočemo) kakovostno opredeliti izhodišča (subjektivna in objektivna), s katerimi se nameravamo lotevati procesov dovolj celostnega obvladovanja npr. naših kupcev.

46 aslednji pomemben dejavnik, ki je vplival na preučevanje logistike, je bilo zavedanje pomembnosti zadovoljstva strank in njihovo servisiranje. S tem spoznanjem so podjetja dokončno dognala, da je lahko logistika strateško orožje za konkurenčnost na trgih.

Konkurenčnost se kaže tudi v velikosti stroškov, ki jih pripisujemo logistiki. Za prikaz zniževanja stroškov si oglejmo zgled (Lambert in drugi, 1998): znižanje logističnih stroškov za 1 USD ima na poslovanje veliko večji vpliv kot povečanje prodaje za 1 USD. V veliki večini organizacij je doseganje povečanja prodaje veliko bolj naporno kot nižanje stroškov. To velja še posebej na razvitih trgih, kjer moč konkurence neprestano znižuje cene izdelkov in storitev, zato se v celotnem poslovnem sistemu znižujejo dohodki. Z zelo enostavnim izračunom lahko potrdimo zgoraj omenjeno tezo. Če organizacija posluje z dvoodstotno donosnostjo, to pomeni, da na vsak prodan dolar zasluži 0,02 USD, za kolikor se tudi poviša njen dobiček pred obdavčitvijo. Po drugi strani pa vsak privarčevan dolar pomeni en dolar večji dobiček. Hkrati pa nam ni potrebno povečati prodaje. Zato je vsak privarčevan dolar v logistiki še kako pomemben.

LOGISTIKA

50

N

Z

anesljivo je smiselno, da se zavedamo ogromnega potenciala sodobne logistične dejavnosti (svetovna logistična industrija predstavlja ca 5,4 bilijona € ali 13,8 odstotka svetovnega BDP), saj le-ta dandanes v gospodarstvu igra pomembno vlogo v mednarodnem (pre)toku informacij in materiala. Ustvarjanje vrednosti v proizvodnji se je preko različnih storitev razširilo prav v oskrbni verigi, obenem pa dodatno otežilo logistične mreže. To pa od sodobnih logistov zahteva ogromno strokovnega znanja in medkulturnih komunikativnih sposobnosti, ki jih morajo znati (in hoteti) uporabiti v vsakodnevnih poslovnih situacijah.

3 vloga sodobne logistike v sodobnem okolju podjetja

maj may 2010

P

ričakovanja kupcev glede nivoja kakovosti oziroma celovitosti logističnih storitev so vse višja in stalno spreminjajoča. Konkurenca je vse večja in ne počiva. Zaradi tega je kakovost izdelkov in storitev samoumevna, pričakovana. Kupci v tem kontekstu zahtevajo krajše dobavne roke, dobave manjših količin večjega števila različnih izdelkov v »časovno okno« oziroma točno ob določenem času tudi na prodajno mesto, naloženo zgolj za strojno pretovarjanje, z vključenimi dodatnimi storitvami ipd.

KUPCI/ODJEMALCI

Premoženje in uporaba

korist

korist

poDJetJe/ograniZaCiJa

Potrebe po koristih za sprejemljivo ceno

diferenciacija stroškov

Premoženje in uporaba

KONKURENCA

Slika 2: Konkurenčne prednosti

S

širitvijo Evropske unije je postal pretok blaga (poleg pretoka ljudi in kapitala) lažji in hitrejši. Izvajalci logističnih storitev se specializirajo in združujejo. Ponujajo celovitejše, napredne logistične rešitve s širitvijo svoje mreže, povezav. Na rastočih trgih vzhodne in jugovzhodne Evrope postajajo skladiščne kapacitete in sekundarni transport ozko grlo.

V

zadnjih letih so organizacije prišle do spoznanja, da je dobro obvladovanje logistike ključnega pomena za doseganje večje donosnosti in konkurenčnosti v primerjavi z drugimi organizacijami. Slika 2 prikazuje bistvo konkurenčne prednosti.

D

andanes večina avtorjev (Ballou, Christopher, Lampert in mnogi drugi) zagovarja tezo, da morajo biti funkcije v organizaciji medsebojno povezane ter sodelovati med seboj in ne delovati kot posamezne enote. Npr., če skušamo poiskati povezavo med trženjem in logistiko, pridemo npr. do spoznanja o trženjskem spletu. V slednjem se ob osredotočenju na izdelke pojavijo štirje »Pji« (angl. price, product, promotion in place), ti so: cena, proizvod, promocija in razpečava.

Pri zadnjem ima logistika najpomembnejšo vlogo, saj direktno pridobiva povratne informacije o storitvi oziroma izdelku. Kupci npr. od organizacije zahtevajo, da jim je blago ustrezne kakovosti na razpolago ob pravem času na pravem mestu in so zadovoljni samo, ko so izpolnjeni vsi kriteriji. Lahko bi rekli, da je zadovoljstvo kupcev izid/output logističnega sistema. Stvari ne smemo gledati tako ozko in zato moramo poudariti, da je uspeh organizacije in hkrati zadovoljstvo kupcev izid dobrega (so)delovanja na vseh področjih trženjskega spleta in delovanja organizacije kot celote.

B A

allou v svojem delu (1999) dejavnosti logistike razdeli v dve skupini, na glavne in podporne dejavnosti. vtor je kot prvo med glavnimi dejavnostmi navedel servisiranje kupcev. Ta dejavnost je, gledano skozi stroškovno plat, zelo pomembna. Dejansko lahko ugotovimo, da se stroški logistike sorazmerno povečujejo z naraščanjem nivoja servisiranja kupcev.

S to dejavnostjo sta neposredno povezana menedžment zalog in transport, ki v večini primerov predstavljata od 50 do 60 % celotnih

logističnih stroškov. S tem nikakor ne želimo postavljati ostalih dejavnosti v podrejen položaj. Ugotovimo, da le v skupni povezavi vseh aktivnosti lahko dosežemo popolno zadovoljstvo kupcev. To dosežemo tako, da jim s pomočjo vseh potrebnih dejavnosti izpolnimo vse njihove želje: da je blago ustrezne kakovosti na razpolago ob pravem času in na pravem mestu.

Ž

ivimo v času, ko blagovne znamke ne pomenijo več toliko, kot so pomenile v preteklosti, temveč postajajo vse bolj pomembne poprodajne storitve. Če pogledamo primer osebnega računalnika, lahko ugotovimo, da se zelo redki kupci odločajo za nakup na podlagi blagovne znamke. Ta ostaja v ospredju med pravimi poznavalci in tudi med temi vedno manj. Večini kupcev se v ospredje postavljajo cena, dizajn in razpoložljivost. Večanje pomena poprodajnih storitev lahko potrdimo tudi z dejstvom, da večina razvitih držav ustvari približno 75 % BDP v storitvenem sektorju.

Č

e se povrnemo k osnovni temi tega poglavja, izhajajmo iz tega, da izdelek oziroma storitev nimata nobene vrednosti, dokler nista v rokah kupca. Iz tega lahko ugotovimo, da je glavni cilj servisiranja kupcev to, da imajo izdelke oziroma storitve na razpolago.

Razpoložljivost je torej kompleksen koncept, povezan z mnogimi drugimi faktorji, ki skupaj tvorijo servisiranje kupcev (Christopher, 1998, 39). Tako kot različne organizacije gledajo na servisiranje kupcev z različnih zornih kotov, tako obstajajo tudi različne definicije različnih avtorjev. Avtorji dela Fundamentals of management to opisujejo takole: »Servisiranje kupcev je merilo, kako učinkovito logistični sistem dodaja krajevno in časovno vrednost posameznemu izdelku oziroma storitvi. Hkrati pa nas opozarjajo, da ne smemo servisiranja kupcev mešati z zadovoljstvom kupcev, ki je v primerjavi s prvim veliko obsežnejši pojem in v povezavi z mnogimi drugimi faktorji vsebuje tudi servisiranje kupcev.« Nadaljevanje v naslednji številki EOL

žE V prOdAJI!

OKOLJSKI UČBENIK

ja zakonoda

Agencija RS okoljevar za okolje je izda stveno dovoljenje la podjet podjetje . Poišči tako dovoljenje v bližnjem okol ju, in razlo ži njegovo pr vsebino.

nje Seve so". V prim drugima erja dovoljenj dvema okoljeva vi z rstv ema, nave zmanjša poglavji nje denima enima h, nostnem njihovih posl v prejšnjih dovoljenj ki se izdajata edic za napravešn vara Seveso tudi anal poročilu upravljav . V var kjer so izira mog , se izdajajo pris obrata oče večj ec obrata v primeru otne nevarne za obrate, in e nesreče snovi ali teh nesr prikaže način okoljske prep eč bi nesreče posledic in zmanjševanj rečevanja lahko nana zdra a njihovih in vje in prem na zahteve okolje. za prid oženje ljudi varstven ega dovo obitev okoljeArS glede na ljenja so O okoljeva mora v postopk čnee ali man to, ali gre za obra različn rstveneg jšega tveg Seveso a dovoljenju za izdajo večjega javn anja. pov t večjega tveg v vso dok osti omogoč a za obrat zročitelj itelj stno poro anja mora iti izde sodelova umentacijo. za vpogled prikazat čilo. V tem poro lati varnozagotovit nja i, enaka prav javnosti se za prep da je storil vse čilu mora tu uporabl ev ila kot rečevanj potrebn venega e večjih o dovoljenj za izdajo okoljevajajo nesreč pri čem a za nap rstin za er pa je rok za izdarave IppC, ljenja kraj popolne ši, in sicer tri mesjo dovovloge. ece od

V okol podrobn jevarstvenem dovoljenj eje prečevan določijo ukre u pi za pre- se je nesreč njihovih posledic in za zmanjše vanje zmanjša za ljudi nje in pet let od tveganja okol okolje za ja, velja nja obra dneva začetka pa ta. obratova Če se ocen i, da bi nesreče posledic v e okolje v obratu lahko vplivale večje drugi drža na va tako zahteva, vi ali če ta drža okoljeva je država rstvenem treba o izdanemmora javn pristojn dovoljenj ščati o i orga ost redn u obve okol o obve druga drža n te druge in zbirajo jskih podatkih države. stiti , ki jih imaj državni Če vestila zaht va na podlagi o stanju in o take eva, ga okolja, emis občinski orga ji je obtudi varn ni nevarnih ostno poro treba posredo ijah, odp obrata. snoveh. vati čilo konk Sem spad adkih in informa retnega cije ajo tudi ki ga pov o obremenjeva zročajo nju okol ja, posamez ževalci, pod ni 6.7 JAVN ter o vseh atki o okoljskih onesnanesrečah državnih dejavnostih in OKOLJSKOSt postopk in občinsk ih organov. ih IN prAV IH pOdAtK Obvešča V OKOL ICE JAVNOSOV podatkih zagonje javnosti o okoljskih tavljajo JSKIH država zAdEVAtI nis posredovanjem pod in občine Ker je splet in H atkov na redno pompravica do čiste mentov z objavo nekaterih svetovnega drža embna vrednotaga okolja izv Uradnem dok ulistu rS. več mož vljana, nam zako za slehernosti aktiv nod PoSrED vplivanja nega sode aja daje oVanJE Krovni pri izvajanju okol lovanja in PoDaTK oKolJSK akt, oV V SVE iH huška konv ki daje te mož jskih politik.

ToVni nosti, je Ministrs SPlET o dostopu encija oziroma Aartvo za okol Agencija javnosti do informacij Konvencija rS za okol je in prostor tovni sple pri odlo ter ude ter je ležb čanj pravneg t posredo morata na svea varstva u in dostopu i vati več vah. Na do informa ravni EU v okoljskih zade cij. direktivi sta pom , in embni dve ES o javn sicer direktiva • naciona o okolju em dostopu do 2003/4/ lni in ope ter informa rativni prog o zagotavlj direktiva 200 cij 3/35/EG rami pri spre anju udeležbe S • pred jem javnosti pisi obč program anju nekaterih in, ki se ov, ki se okol plan nan je, pa niso ov in ašajo na in o dop nanašaj obja olnitvah, o listu rep udeležb ki se nan na okolje, ublike Slov vljeni v Uradnem o enije, direktiv javnosti in dost ašajo na • okoljska 85/337/E op poro GS in 96/6 do pravice vih na okol čila in poročila 1/ES. ti pred je, o vplidržavnih pisi ne zahtevaj • podatki ali povzetk ugoditv in občinskih orga o od toringa e i podatko okolja, posredo posameznim zahtnov samo v monivanj evam po • okoljeva s katerimi u vseh okol jskih rstvena sogl njihovo razpolagajo, amp podatkov, varstven proaktivn a dovoljenj asja in okoljeak tudi zbiranja o a. podatko vlogo v smislu Večina v ter redn v registru okoljskih pod o in spro atkov se zbira macijske varstva okolja in prek ga siste Informa vars tva okol ja.

Ugotovi

• Koliko okolje varstvenih dovol •

Oko Če do vo ljevars jemljiv ArSO oce tv ljenj e m eno pri tem, izda okoljevni, da je po or pr on es pogo lahko do arstveno seg sprena že idobiti a jo j loč Vsem ve upošt in dodatne i tudi po soglasje. eva kot valci ok čji po seben po moraj dovoljenjem so na seg ti nosilec goje, ki olja, o tovanj pridobiti je skupn odstr a, da bi pre nameravanjih mora pr o to pred a ani večjo naprave začetk to, da se okolje. l moreb prečil, zm ega tega plarne. imer in spr itn anj ali več emembo obrata ali om obranega Brez poziti e škodljive šal ali smej do voljenj Brez gra soglas vnega vplive zahtev ja spremem . Če pa ob za njuno ja o ob a ne oko na dbene ni a gra ba v ob ratova do dn ga do mogoče ljevarstve rato ratova nje prido - začbiti okoljev jo, mora voljen vati. nju biti V posto uprav ja. arstve etkom ljav

4

Zelena

Slovenij

a

Katera uredb jenj za napra ve IPPC je naprave gledea določa vsebino okolje bilo iz izdanih? varstvenega hrupa?

• V katerem dovoljenja za obratovanj postopku sodel e učinki tega uje splošna sodelovanj javnost? Kakšn a?

• Koliko podje i so pozitivni tij v Sloveniji i negativni in zakaj je EU vložila tožbo je moralo pridobiti okolje v zvezi z IPPC • Ali je v Slove varstveno dovoljenje ? niji moralo in okoljevarstv katero podje enega dovol tje zapreti obrate, ker jenja? jenj ni pridobilo b

zrak, hru svetlob p, elektr om Ponovim odpad no o onesnaže agnetno sev kov okoljev no do pku pV ec gra gradb • Kolikopovrst raba , možnost nje, nastaja anje, enega dnje – pre voljenje privodevarstv ekološ poud arstveneg O ozirom katere okolje nje pre in eneenih dovol ari dovol d a zakonodaja jenja. pridobitvijo d nespozna osebam ti še nas soglasja a izdaje rgije). kihjenj njevat pogoje mo V ?

Vsa reč, sloven led je i zaokolje rajo te co pre postopku ska za oko dovoljen pridovarstv • poseg , ki živijo nje: Nekat treba Kater ima nap gle ja izd lje. so bistve bitev ena dati vso priedo aja Ag nost ro dovol rave izpolrazlikejav va po a v okolje, na vplivnem erim bitev ne med pra encija jenja. njimi? seb • Ali so zak dovol k za izdajo dovol dokum dokum roki za izdajo rS ne sam en status onodaja območju pra okoljevar entaci vijen jenja ent stveno od dn ja za te okoljevars jo za ve, treh dati na okolje jih mo acijo privseh in dokum o pravico . te osebe prizna• Kajkipome eva pre naprav tveneg dov nje več ki lahko po pomb vrst varstv tem to e je a enih kratic njih op ni ra jema ArSO e jega ob vzroča oljenje za sedovoljenj a vlagat entacijo, dajati pripo imajo IPPC isti?popolne tri mesec redelit obrav? in predlo napač pa jo javno niti ne i sega mbe zah e navati ge, i. soglas pritožbe sti vlo (za nap onesnažev Besed na oko tudi pravic na in se to vel in drugih teva sodelo ge. pri je, Os arav na po če ebe do ne do e iPP zveza meni ja za ljevars o , ki na naprav naprav držav čla vanje seg menijo C) onesn tiste nap "napra zato po ajo cilji , da se s tveno e IppC nic EU ali dru e stalno prevplivnem ob Zelen rave, 6 ve aže V Ip varstv poseg a , kot oko van Slove pC seg imeno . ki povzr ljevars " nija je več pritož podro ni spr a oko om imajo gi posestni bivajo ali mo tve be tudi pra ške vervanje izhaja jega obseg očajo so las ki nep zacije, imajo tudejemljiv. pralja in da pogo bneje in kon nem do str tni rem zije iz ans vol a. ji vni ki zač po jenju prido direkt poseb ki jim je bil i nevladne vico do vredn za obratova kretneje uprav kega udele interes in se bit ive, ki etnic ang osti, zah nje (m določijo po nem ženca (COUN ev dovol leje zah ki na en status predhodno organitni po vla h jen tev ejn po ukrepo stopku nev gati po e e em predp concer CIL dIrE ja za tak tevala v javnemdročju var ladne org podeljen isij me . te v var po izv isih veno pritožbe e Ct na izd imajo pra o ga ritev ozirom stva oko ajanju kon ske do ventio ning integr IVE 96 naprave niso reš interes stva okolja anizacije, kreano oko udele voljenje. /61 lja, vi monito n and a ate deluje ženca ene, se u. dokle po contro d pollut /EC ringa izvajanja ob pogostost nizaci ima tud ložaj stransljev ion, pre poseg r te pritož itd.) l). ratova V ja, Ve keg ne mo be lnedeluje ki na po i nevlad nosti, napravah dovol ljavnost oko KLJUČ re izv na o a Ip 6.6 O v javnem dročju ki jen esti.

NE BES dejavn so navede pC potek (drug ja je tud ljevarstve interes varstva oko POIŠČ EDE okoljev ače kot i tu om nega dOVOKOLJEVAr V čajo onosti in nap ne v Ure ajo dejavI u. lja za ob naprav arstveno druga postopku db LJEN dobje to velja za ejena, to StVE dovolje lahko obseg esnaževanrav, ki lahko i o vrsti država je ob nevlad a IPPC, pet JE nap tov Več pod sod rat NO nje let obrat članic anje ovanja , rav na org VrST na pri a. Med tak je okolja več povzroSeveso a EU, eluje t anizac napravod dneva e IppC) E vpliva naprave v Italiji. atkov o nes e me , če bi začetk ija, jav lah lo na e. nad do r energe dejavnost jega reči v obra oKol Loč a nost okolje ko p i Sevesu JEVar Uredbo gljivos ločeno me tika (kuriln se uvršča dovol imo tri vrs v tej drž zaradi STVE jenj: e nap ti, kok jo pro o vrs te oko avi je zel ki in no ti dejavn . rav sar izv zak lah o predel ljevars e zah odne ko onod • oko osti in ava ne itd.), tvenih zm ajalec tevnega okolja povzročaj jekla, ljev naprav posto o predvi večjeg naprav kovin (liv proizvodnja oprave, arstveno , mo arn bar a obs onesnažev del e za ra vse do e žel vni ega, ževanj ki lahko po voljenje ter ugo anje okoljev bovati vlo indust h kovin iz proizvodnjo eza in za rud tov ga ars rija sur imeno e večjega vzročajo on natve e za (napra itd.), nek ovih apna nega pridobi i, kaj ob vane ve v dovolje tev naprav sega (za esnamejo rotacijskih za proizv ovinska • oko nja. e IppC tako proizv od ljevars peč eh nad njo za pre odne ), tveno naprav dovol e indust delavo azb zmogljivost določeno jenje • oko est rija i, nap za dru a ljev rav ge ogljikovo (naprave za itd.), kem te, ki arstveno ična e organs dikov z pro do pre kih bar vezanim izvodnjo okolja dstavljajo voljenje za vil in žve pigme plom, te Se (za tako ime večja tve obrazak veso). ntov novan ganja ločata on (zVO-1 itd.). e obrara okoljev vsebino vlo ) in uredb obseg zlika med a pek izd arstvenega ge za prido dozar temi dovol ne za u zahtev, ki lovanj adi zagoto V V dovolaje in vse dovoljen bitev jenji je prido mo a raj ja, je ukr slovenske bino izdajo bit v snažev oziroma vitve ustrez m take od postoepe up vredn jenju se dovol ev dovoljeno biti izpoln ob do prepre ost jenja ravljav pravnem red emisij alcev oko ratovanja nega deprepre i emisij ločijo do ločbe. čev in ud ja, v roku jelja, cev ob e u pustn v eležbi hrup) v okolje (v ki sicer tistih one- zmanjšev anje več rat e Gre za čevanje on okolje in javno za pro ozi anje njih jih nesreč ov za in oko ukr sti. odpad roma v zrak, v vod izvajajo z vidika celovito obesnaževan epi za kat okolja lje ter za zm ovih posle in za ja IppC ki, a ne spa erih se ob e, v tla, vplivo vseh mo ravnavo nap okolja. dic za , je zV dajo deluje prečev določila vla anjšanje v na oko gočih ljudi do me O-1 rav jo bit tve d nap vi uve lje (em negativnih e vanju anju večjih da z Uredb ganja rave tudi za okoljevars del zah isije v njihovi oo tev nesreč se ob vode, h je v po njihovo ob tvenega do o po pripo in zm prerat sle anjšetvegan i razvrstijo dic. po Uredb sameznih ratovanje voljenja ja oko . Vlada uredb i o rav v obrat tej uredb gan lja ah i ja oko rS nanju e in ob lja. rate več manjšega z odpad(na prime jega tve ki) do r v po ločila, biti oko vzročitelj tve pogo ljevarstve ganja mo vorno no imenuj dovoljen ra pridoPRILO je, emo GA tudi "do ki ga volje Ob vestilo o

izdaji dovolje nja Okoljeva

rstvena

zakonod

Okoljevarstvena zakonodaja

aja

Avtorica: Adrijana Viler Kovačič Le če im informa amo do vol j lahko cij o okolj u, uč prispeva inkovito mo k čevan prepre ju nje go ga on esna že vevanja.

Okoljevars

Recenzenti: dr. Mitja Bricelj, dr. Jana Sterže, Janja Leban Obseg: 112 strani • Izid: maj 2010 tvena zakon odaja

7

Učbenik za module okoljevarstveni in naravovarstveni tehnik, priročnik za srednje, višje in visoke šole, za ekošole in izbirne okoljske vsebine v šolah.

Založnik in izdajatelj:

Zbiramo naročila!

Več informacij: www.zelenaslovenija.si

5

pOtEGUJtE SE zA prEStIžNO zELENO prIzNANJE!

1. SLOVENSKI NAtEČAJ zA

V mednarodni žiriji so: Gerald Lefebvre (ECO6S), Saša Mächtig (ALUO), dr. Lučka Kajfež Bogataj (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani), mag. Matjaž Knez (Fakulteta za logistiko Univerze Maribor) in Jure Apih (Festfest).

Promocija

rijave rok za pjunija do 10.

NAJBOLJ ZELENO EMBALAŽO, za EMBALAŽO S PODPISOM NARAVE! Več informacij: www.zelenaslovenija.si

Promocija

Pivovarna Union d.d., www.pivo-union.si