Revija EOL 61

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialized magazine for packaging, environment and logistics

embalaža okolje logistika packaging environment logistics

61

avgustaUgust 2011

Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom: Jeseni komunale čaka inšpekcijski nadzor

Prava formula: celovit in hiter, odziven servis Slovenija potrebuje energetsko mešanico Celovit menedžment logistike – ključni vir konkurenčnosti

Holistic Logistic Management – Key to Competitiveness

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

2

CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 2 2 CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO2 CO CO2 CO2 CO CO 2 2 2 2 2 2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO 2 2 CO2ZCO CO CO CO CO CO CO CO CO CO2 CO2 CO CO2 CO CO CO2 CO 2 2 2 2 2 2 izračunom vidite, kje lahko prihranite.

CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO CO 2 2 2 2 2 pozicionirate.

CO2 CO2Ali CO2se COzeleno CO CO CO CO CO CO CO CO CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 2 2 2 2 2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO CO CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO CO2 CO 2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO 2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO 2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO CO CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO CO CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO CO CO CO CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO CO2 CO CO2 CO2 CO CO CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO CO 2 CO CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO CO2 CO CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO CO CO CO CO CO CO CO2 CO2 CO2 CO CO CO CO CO2 CO CO CO2 CO CO CO CO

Promocija

Kakšen je vaš organizacijski ali izdelčni

Okoljski inženiring

Izračunavamo ogljični odtis vaše organizacije, proizvodnje, storitve, izdelka ...

Poročamo o trajnostnem razvoju (GRI). Vabimo k pilotskim projektom!

Zelena Slovenija ® Fit media d.o.o., Kidričeva 25, SI-3000 Celje | e-pošta: info@zelenaslovenija.si | tel.: 03/ 42 66 700

V

primeru okoljske generalne direktorice kajpada ne gre za teorijo, pač pa za zelo konkretno Uredbo o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki je zdaj menda začasno odložena, in o tem, kaj se je s tem dokumentom dogajalo od januarja do danes. Ali drugače – kaj se je napovedalo, da se bo zgodilo, in se ni, in kako je bila (ali ni bila) obveščena javnost. Vključno z izvajalci javnih služb, komunalnimi podjetji in drugimi, ki prav tako živijo od odpadkov. S predpisi in strateškimi dokumenti, dokler so v obravnavi in če lahko hudo zapletejo življenje občinam ali gospodarskim družbam, je pač tako, da se jih lahko glede na različne interese pod mizo in nad mizo postavi na glavo. Kam gre URKO, se še ne ve, kljub temu, da je Vlada na zadnji julijski seji sprejela Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih, kajti generalna direktorica informacije dozira ali pa na vprašanja sploh ne odgovarja. Celo sodelavcem znotraj MOP-a ne.

K G

ot da ni naklonjena ne notranjemu ne zunanjemu komuniciranju. Kot da ji ni mar ne notranja ne zunanja javnost.

eneralna direktorica Barbara Avčin Tržan ni čisto zadnji uradnik med nabuhlim uradništvom v državi. In ni edina med uradniki v državi, ki bi glede na pozicijo, vpliv in odgovornost do javnosti in do strank morala razmišljati, kaj in kako počnejo tisto, kar počnejo. Vprašanje je globlje. Ali se vsaj toliko, kot s pojavi, ki jih daje na pranger protikorupcijska komisija, v Sloveniji ukvarjamo tudi s tem, kakšnim moralnim in profesionalnim standardom v komuniciranju mora biti zavezan vladni uradnik? Kakšno etično držo in politično kulturo mora dokazati v odnosih do javnosti, občanov in zainteresiranih partnerjev, še posebej, ko gre za okolje? Da bo stopnja medsebojnega zaupanja v državi drugačna. Da ne bodo brezdušni in brezbrižni uradniki lomastili po vladnih uradih, kot da je država njihova, javnost, občani in izvajalci predpisov pa zaradi njih. Prevladujoči slog podcenjevalnega odnosa do javnosti in erozija častnega ravnanja v družbi, tokrat so mišljeni predvsem birokratski elitneži, zahteva streznitev. Komu so odgovorni?

3 EOL foto: Rok Tržan

e vem, če Barbara Avčin Tržan, generalna direktorica Direktorata za okolje na MOP-u, bere mnenjsko stran Dela. Če je ne bere, je napotilo ekonomista Roberta Shillerja dobro citirati: Poštena komunikacija z javnostjo pomeni ljudem gledati v oči, se od njih učiti, brati elektronska sporočila, ki jih pošiljajo, in nato temeljito razmisliti, ali je teorija, ki smo ji naklonjeni, res blizu resnici…

I

don’t know whether Barbara Avčin Tržan, Director General of the Environment Directorate with the Ministry of the Environment and Spatial Planning reads the opinion page in Delo. If she doesn’t, it would be good to quote Robert Shiller’s guidelines: “Fair communication with the public means to look people in the eye, learn from them, read their emails and then thoroughly consider whether the theory towards which we are inclined is actually close to the truth.”

I

n the case of the Environmental Director General, we are of course not looking at theory but at the very real Decree on Municipal Waste Management, which has supposedly been temporarily postponed, and at what has been happening with this document since January. In other words – what was said to be done and never was and how the public was (or was not) notified, including implementers of public utility services, public utility companies and others making their living from waste. Rules and strategic documents, while being considered and having the ability to considerably complicate the lives of municipalities or companies, can be turned upside down in light of the various interests under or on the table. Since the Director General gives out information in small doses or even refuses to answer questions, the path of the Decree on Municipal Waste Management is still uncertain even though the Government adopted the Decree on the Landfill of Waste at its last July session. Even her colleagues at the Ministry are kept in the dark.

D

irector General Barbara Avčin Tržan is not the only official in the state whose position, influence and responsibility to the public and clients should force her to think about how they do what they do. The question goes deeper than that. Is Slovenia dealing at least as much with the moral and professional standards of communication that should apply to government officials as it is with the phenomena that are being pilloried by the Anti-Corruption Commission? What ethical attitude and political culture should the officials express in their relations with the public, the citizens and interested partners, especially when dealing with the environment, in order for the level of mutual trust in the state to be different? The prevailing condescending attitude towards the public and the erosion of honourable actions in society, and this time we are referring predominantly to the bureaucratic elite, require that we come to our senses. Who do they answer to?

Jože Volfand,

glavni urednik editor in-chief

avgustaugust 2011

N

The Director General, the Decree on Municipal Waste Management and the Public

Uvodnik

Direktorica, URKO in javnost

61

Uvodnik Editorial

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko specialized magazine for packaging, environment and logistics

•

izdala in založila published and issued by: Fit media d.o.o., Celje Volfand

• glavni urednik editor-in-chief: Jože

• odgovorna urednica editor: mag. Vanesa

• oblikovanje, prelom in grafična priprava / layout and graphic design: Fit media d.o.o. • tisk / Printed by: Eurograf • oglasno trženje / marketing: Čanji

Fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)

•

Uredniški odbor / editorial board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos)

• Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr.

Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška

• Celje, avgust august 2011 • Naklada 4200 izvodov • Revija je brezplačna. fakulteta)

Partnerji pri izdajanju revije EOL:

avgustaugust 2011

• Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru • Visoka šola za varstvo okolja • Gorenje Surovina d.o.o.

Revija EOL je tiskana na eko recikliranem papirju Cyclus Print.

8 10 13 14 16 18 20 24 26 28 30 32 35 36 38 40 42 46 49 52 54 58 58

Prava formula: celovit in hiter, odziven servis Neustrezna embalaža je nevarnost za živila Kioski za tiskanje brez kartuš Odslej morajo biti informacije dobro vidne Vedno obstajata dve plati medalje Po vročih razpravah odložen ali …

Jeseni komunale čaka inšpekcijski nadzor Lažje bodo zgladili nesoglasja, a ne le to V Ljubljani kmalu po novem

sebina

4 61

EOL

Vsebina Contents

Impresum

Slovenija potrebuje energetsko mešanico

Dovolj prostora za vse dobre energetske projekte Žrtev upravnih organov in sodstva ali ne?

Odpadke bodo predelovali v Logatcu

Kimanje se hitro konča pri strateških odločitvah Usmeritev naj bo energetska samooskrba Potovanje v svet energije in energetike Cilj je vpis v register EMAS

Do 2020 s prihrankom 30 odstotkov energije

V Sloveniji celo manj površin za ekološko pridelavo Nedorečenost v politiki se kaže tudi v logistiki

Celovit menedžment logistike – ključni vir konkurenčnosti (Ne)zelene navade Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Stekleničke Bobble so plastenke, narejene iz recikliranega materiala. V plastenko natočimo vodo iz pipe in nanjo pritrdimo pokrovček s filtrom. Med pitjem oglje v filtru poskrbi, da ne zaužijemo klora in organskih primesi. Filtri so v šestih barvah, vsak filter pa zadostuje za približno 300 polnjenj. Ko se filter iztroši, ga zamenjamo, stekleničko pa lahko še uporabljamo. Namesto 300 takoj odvrženih plastenk imamo tako eno samo, ki je, ko se je naveličamo, ravno tako

po strastnih latinskih plesih: SXchachacha (tekila iz 100-odstotne agave z limono in medom), SXcalypso (postaran rum z meto in limono) in SXsamba (cachaca rum z okusom po vaniliji in sladkih limetah).

Stekleničke so iz brušenega stekla, oblika pa spominja na plapolajočo žensko obleko.

Carlsberg Export od sedaj še v plastenki Carlsberg Export bo od sedaj na voljo v pollitrskih PET plastenkah, vendar le v verigi trgovin Sainsbury. Pri Carlsberg UK

Hotelu Wellness Park Laško okoljska marjetica Hotelu Wellness Park Laško Superior je bil podeljen znak EU Marjetica, ki v Evropski uniji velja za uradni okoljski znak. Poleg kriterijev za pridobitev EU Marjetice v WP Laško spoštujejo in v ponudbo vključujejo kulturno dediščino, tradicijo in posebnosti lokalnega okolja ter razvijajo prijetno okolje za bivanje in delo.

Prizadevajo si za manjše onesnaževanje zraka, varčnejšo porabo energije in drugih naravnih virov, manjše onesnaževanje okolja ter okolice – prav na ta področja pa se usmerja večji del zahtev v okviru okoljske marjetice.

5 61

Bobble iz recikliranega materiala

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

Še en center ponovne uporabe

Prefinjeni okusi žganih pijač za ženske

so prepričani, da bo priročna plastična embalaža s klasično kronsko zaporko ustvarila nove priložnosti za povečanje prodaje. Za zdaj bo PET plastenka piva Carlsberg Export na voljo v 334 trgovinah angleškega grosista Sainsbury.

Hladilna kartonasta škatla Embalažni proizvajalec Cascades je predstavil nov hladilni pripomoček, ki ne prepušča vode in je v celoti narejen iz recikliranega kartona. Kanadsko podjetje je prenosno hladilno škatlo naredilo iz 70 odstotkov recikliranih vlaken in tako predstavilo okolju prijaznejšo alternativo klasičnim hladilnim torbam, namen uporabe pa je isti; da ostanejo živila hladna. Čeprav

Predvsem za žensko populacijo, nezadovoljno z dosedanjimi okusi alkoholni pijač, je proizvajalec SX Latin Liquors na trg lansiral vrhunska žganja s čutnimi, eksotičnimi sestavinami. Na tak način tudi nove stekleničke komunicirajo pijačo: »Your Drink. Sexier!« (Vaša pijača. Bolj seksi!) Pod tem sloganom so predstavili tri različne pijače SX, S za sensual (čutno) in X za exotic (eksotično), imena pa so dobila Fotografije: arhiv proizvajalcev

Stiška šola z največjo sončno elektrarno Na strehi telovadnice v osnovni šoli Stična že imajo sončno elektrarno z močjo 191,5 kilovata, z dograditvijo drugega dela na strehi šolske stavbe, ki bo v omrežje priklopljen predvidoma novembra 2011, pa bo elektrarna s skupno močjo 437 kilovatov največji tovrsten objekt na katerikoli osnovni šoli v Sloveniji.

Na strehah učilnic, ki imajo zelo dobro lego, bo trebanjski Trimo začel panele nameščati v začetku avgusta. Občina želi z lastnim zgledom spodbujati investitorje k uporabi obnovljivih virov energije. Sončna elektrarna bo učencem služila pri izobraževanju, s sredstvi, ki jih bo šola dobila kot najemnino za prostor na strehi, pa bodo omogočili vključevanje otrok iz socialno šibkejših družin v dejavnosti, ki si jih sicer ne bi mogli privoščiti.

EU Sloveniji odobrila 6 projektov V okviru programa LIFE+, t.j. sklada Evropske unije za okolje bo za 183 odobrenih projektov, v katere so vključene vse države članice EU, EU zagotovila 244 milijonov EUR od skupne vrednosti naložbe, ki znaša približno 530 milijonov

avgustaugust 2011

primerna za reciklažo. Domiselno zasnovan izdelek ponuja okolju prijazno alternativo steklenicam in plastenkam. Dobijo se tudi pri nas, in sicer po ceni 11,99 €.

V okviru zbirnega centra Globoko v Trebnjem bodo odprli kotiček oziroma center ponovne uporabe v okviru mreže centrov REUSE. Nosilec projekta je Okoljsko raziskovalni zavod iz Slovenskih Konjic skupaj s Komunalo Trebnje in drugimi partnerji. Janja Klinčar, vodja projekta, je v Trebnjem poudarila, da želijo zaposliti težje zaposljive osebe – v prvi fazi šest brezposelnih žensk, rabljeno opremo, ki bi sicer končala kot odpadek, pa ponuditi v ponovno uporabo.

Prvi center ponovne uporabe že dela v Rogaški Slatini, v Sloveniji pa jih nameravajo odpreti še sedem in jih povezati v evropsko mrežo.

6 61

EOL

Kratko, zanimivo EUR. Med odobrenimi je tudi šest projektov iz Slovenije.

Odobreni projekti obsegajo dejavnosti na področjih ohranjanja narave, podnebnih sprememb, čiste tehnologije in okoljske politike ter informacijske in komunikacijske dejavnosti v zvezi z okoljskimi vprašanji.

Odobreni projekti iz Slovenije bodo sofinancirani v vrednosti 4,3 milijone EUR in so: Ločeno zbiranje (Slopak d.o.o.), Oživitev (Zavod za gradbeništvo Slovenije), Slovenska kampanja odpadne električne in elektronske opreme (ZEOS, ravnanje z električno in elektronsko opremo, d.o.o.), Aquaviva (Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine), Simarine-natura (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije), Ljubljanica povezuje (Univerza v Ljubljani).

Novosti

je njena uporaba omejena tako kot pri klasičnih, se hladilna škatla lahko v celoti reciklira. Zunanjost je narejena iz kartona s FSC certifikatom, v notranjosti pa je izolirna plast, ki preprečuje segrevanje.

Britanski gin v novi preobleki Ob 250-letnici je podjetje G&S Greenall predstavilo novo embalažo za priljubljeno alkoholno pijačo. Nova vizualna identiteta na policah v trgovini bolj izstopa in nagovarja predvsem nove generacije pivcev gina z novim sloganom: »Odličen britanski okus od leta 1761.«

Naložba za čistejšo Krko Dosedanji sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda ne zagotavlja primernega varovanja reke Krke in podtalnice na širšem novomeškem območju. Zato se je Mestna občina Novo mesto odločila za prenovo oziroma gradnjo novih kanalizacijskih vodov, zgradili pa bodo tudi čistilno napravo. Osrednjo novomeško čistilno napravo bodo povečali od dosedanjih 10.000 na 55.000 enot, omogočila pa bo boljše čiščenje večjih količin odpadnih voda. Naložba v izboljšanje komunalne infrastrukture in učinkovitejše čiščenje odpadnih voda v novomeški občini znaša 18 milijonov evrov, od tega naj bi 8,8 milijona evrov prispeval kohezijski sklad EU, 4,1 milijona državni proračun in 5,1 milijona evrov novomeška občina.

avgustaugust 2011

Papir servis v Lenartu ni brez težav Na starem industrijskem območju v občini Lenart, kjer ima Papir servis sortirnico nenevarnih odpadkov, so se razmere zaradi prehudega smradu tako zaostrile, da je o problemu razpravljal celo občinski svet. Lenarški obrat deluje že od leta 2006, Papir servis pa ima sklenjeno pogodbo za sortiranje komunalnih odpadkov z Mestno občino Maribor in drugimi bližnjimi občinami. Najprej je podjetje zbiralo papir, zdaj pa je predelava, obdelava in zbiranje mešanihkomunalnih odpadkov njena glavna dejavnost.

Zaradi neprijetnih vplivov na okolje želi podjetje sortirnico tehnološko posodobiti. Za širitev so že pridobili okoljevarstveno dovoljenje, gradbenega pa še čakajo. Posodobitev proizvodnje je namreč povezana z željo po širitvi sortirnice oziroma proizvodnje s sedanjih 50 tisoč ton na 150 tisoč ton odpadkov. V občini temu niso naklonjeni, čeprav hkrati vedo, da bi bila lahko ogrožena delovna mesta v invalidskem podjetju Papir servisa v Lenartu.

Direktor Papir servisa Janez Mlakar je občinskim svetnikom pojasnil, da želijo razmere

Cockta Limeta tudi v pločevinki Vsi poznamo priljubljeno brezalkoholno pijačo Cockta, katere okus se skriva v edinstveni mešanici zelišč, z značilno aromo šipka, z limetino aromo pa je Cockta postala še bolj osvežujoča. Odslej je Cockta limeta, tako kot tudi klasična Cockta, na voljo v »slim« pločevinki s posebnim indikatorjem temperature v obliki snežinke.

Ta s spremembo barve pokaže, kdaj je Cockta ustrezno ohlajena in tako tudi najbolj primerna za pitje.

s posebno prevleko na vodni osnovi, zato da bodo okus še bolj obvarovali. Pločevinke obvarujejo pivo tudi pred UV svetlobo in kisikom. Pri podjetju so prepričani, da je takšno pakiranje piva bolj priročno in zelo uporabno predvsem v državah, kjer je uporaba stekla, na primer na javnih prireditvah, prepovedana (Louisiana).

Dodatna prednost je, da so pločevinke prijazne do okolja, saj se lahko reciklirajo.

Tako so današnje pločevinke narejene iz 40 odstotkov recikliranega materiala.

Miniaturne embalaže za dišave Podjetje za izdelavo embalaž Rexam je predstavilo nove rešitve za pakiranje dišav.

Program s pomenljivim imenom »Vacation Sensation« - počitniška senzacija predstavlja miniaturne embalaže za parfume. Nov program je namenjen spodbujanju promocije in razkrivanja novih možnosti promoviranja, so prepričani pri podjetju.

Kot so razkrile raziskave, je kar 90 odstotkov kupcev potrdilo, da so uporabljeni testerji ključni za kasnejši nakup parfuma. Zagotavljajo, da se lahko z uporabo miniaturnih pakiranj proizvajalec še bolj poveže s potrošnikom in ponuja svoje izdelke v manjših količinah po ugodnejših cenah pa še priročnejši so za potovanja.

Nagrada za embalažo

Pivo v privlačnih pločevinkah Podjetje The Abita Brewing Company bO odslej svoje pivo za izvoz ponujalo tudi v pločevinkah, ki bodo v notranjosti premazane Pred kratkim so podelili nemške nagrade v parfumski industriji, imenovane Duftstars, ki jih podeljujejo že od leta 1993. Nagrado v kategoriji »življenjski stil« je prejela dišava »Royal desire« Christine Aguliere. Stekleničko, ki jo odlikuje čaroben ženski dizajn, krasi tudi srebrna verižica.

Podjetje Voya je predstavilo prenovljeno kolekcijo organskih izdelkov za nego kože in las. Za embalažo so uporabili tube podjetja M&H, ki omogočajo tisk realističnih podob direktno na tube. Izdelki Voya so narejeni iz ročno nabranih morskih alg z zahodne irske

Podjetje Avery Dennison je organiziralo mednarodni natečaj za dizajn embalaže, ki se ga je udeležilo več kot 270 oblikovalcev iz 43 držav. Narediti so morali dizajn embalaže za fiktivne izdelke, in sicer v petih kategorijah: otroški sok, rdeče vino, organska kava, solatni preliv in šampon. Zmagovalce so izbrali mednarodno priznani oblikovalci, profesorji in drugi vodilni v embalažni industriji. Tako nagrajena dela predstavljajo inovativno produkcijo, osvežujoč dizajn in razvijanje poslovnih idej.

7UP v trajnostni plastenki Pri kanadskem delu PepsiCo so predstavili novo pakiranje priljubljene pijače 7UP EcoGreen TM Bottle, prvo plastenko za brezalkoholne pijače, narejeno iz 100-odstotno reciklirane PET plastike. Tako bodo z uporabo recikliranih materialov prihranili več kot 2 toni plastike letno, s tem pa naj bi za 30 odstotkov zmanjšali izpust toplogrednih plinov in prihranili kar 55 odstotkov porabljene energije.

Inovacija pri pakiranju barv Najnovejša inovacija v dizajnu plastičnih posod za barve je t. i. Supertainer z nižjim ogljičnim odtisom in povečanimi dekoracijskimi zmožnostmi, ostaja pa enakih dimenzij zaradi logistike in shranjevanja.

Fotografije: arhiv proizvajalcev

obale, organske sestavine pa so potrjene s certifikatom. Izdelki so zapakirani v tubah v belih, smetanastih in kavnih odtenkih, vse pa dopolnjujejo prepričljiva ilustracija morskih alg.

Nova linija Euro Squeeze Podjetje RPC je na trg lansiralo novo linijo plastenk pod imenom »Euro Squeeze«, ki ustrezajo različnim zahtevam evropskih uporabnikov. Priročna plastenka, narejena iz polipropilena, vsebuje tudi kisikovo pregrado, ki izdelku omogoča zaščito pred vplivom kisika iz okolice. Zaradi posebne večplastne strukture je Euro squeeze primeren za večnamensko uporabo. Primerni so tudi za vroča živila, avtoklavirati pa se jih da do 180 stopinj Celzija. Najprej bo na voljo pollitrska plastenka, in sicer za zdaj le na nemškem trgu.

Špageti v dveh minutah RPC Barrier Containers in RPC Bebo Plastik so predstavili pakiranje, ki omogoča pripravo hrane v dveh minutah v mikrovalovni pečici. Špageti Pot Noodle GTi so mokra verzija po navadi dehidriranih prigrizkov, ki omogočajo hitrejšo pripravo pa tudi priročnejši so, saj jih lahko pripravimo kar v mikrovalovni pečici, ker ne potrebujejo dodane vrele vode.

Publicus zmanjšuje količine odloženih odpadkov

7 61

Organske lepote iz morja

EOL

Zmagovalni dizajn embalaž prihodnosti

urediti in odpadke v prihodnosti predelovati v biološko gorivo. Svetniki so širitvi proizvodnje nasprotovali.

V občinah Postojna, Pivka, Kamnik in Komenda, kjer podjetje Publicus kot koncesionar opravlja javno službo ravnanja s komunalnimi odpadki, so močno zmanjšali količine odloženih mešanih komunalnih odpadkov in povečali količine ločeno zbranih frakcij. Tako so v letu 2009 odložili 18.810 ton mešanih komunalnih odpadkov, lani pa 13.046. Biološko razgradljivih odpadkov so zbrali v letu 2009 473 ton, lani pa 1743 tisoč. Uspešni so bili tudi pri mešani odpadni embalaži. V letu 2009 so jo zbrali 95 ton, v letu 2010 pa 1771 ton.

Prav tako so zbrali več nevarnih odpadkov.

Rezultate v podjetju Publicus pripisujejo vzpostavitvi enotnega sistema ravnanja z odpadki, s čimer so hoteli zmanjšati količine odločenih komunalnih odpadkov na odlagališčih in izločiti več surovin za ponovno uporabo. Posebej so zadovoljni z uveljavitvijo sistema »od vrat do vrat« za biološko razgradljive kuhinjske odpadke in mešano odpadno embalažo. Prepričani so tudi, da je k rezultatom pripomoglo učinkovito obveščanje in osveščanje uporabnikov.

Znani zmagovalci natečaja Energetsko varčna šola Skupina GEN je letos tretjič organizirala nagradni natečaj Energetsko varčna šola – mladi za učinkovito rabo energije. Z natečajem želijo učence, dijake, učitelje, mentorje ozaveščati in spodbujati k uvajanju ukrepov za učinkovito rabo energije v izobraževalnih ustanovah. V letošnjem šolskem letu so tematski sklop EUŠ – mladi za URE povezali s tematskim sklopom energija, ki ga sicer izvaja program Ekošola. Šole so povabili, naj kreativno razmišljajo in raziskovalni domislijo projekte na temo o virih energije in o učinkoviti rabi energije. Natečaj so razpisali za štiri starostne skupine. V prvi starostni skupini (1. triada osnovne šole) so bili zmagovalci: OŠ Dobrepolje, druga je bila OŠ Rogatec, Podružnična šola Dobovec, tretja pa OŠ Mirna Peč. V drugi starostni skupini (2. triada osnovne šole) so bili prvi trije: OŠ Dobrepolje, Podružnična šola Kompolje, OŠ Pesnica, Podružnična šola Pesnica in OŠ Puconci, Podružnična šola Bodonci. V tretji starostni skupini (3. triada osnovne šole) je bila I. OŠ Šmarjeta, druga pa OŠ Angela Besednjaka Maribor. Srednje šole so tekmovale v četrti starostni skupini: prvo mesto je zasedla Gimnazija Jurija Vege Idrija, drugega Šolski center Velenje in tretjega Gimnazija Ledina.

avgustaugust 2011

Novosti

Kratko, zanimivo

Prava formula: celovit in hiter, odziven servis Igor Žužek

foto: arhiv podjetja

8 61

Embalaža

Položaj panoge

Sibo G je hitro rastoče družinsko podjetje s sedežem v Škofji Loki, ki dosega visoko dodano vrednost na zaposlenega v višini 58 tisoč evrov. Število zaposlenih: 215.

Lani so v podjetju ustvarili

Položaj panoge

dobrih 23 milijonov evrov prihodkov in 443 tisoč evrov čistega dobička. Največ

sodelujejo z velikimi evropskimi farmacevtskimi koncerni, ki potrebujejo komponente za

svojo embalažo. Direktor in lastnik Boštjan Šifrar trdi,

da krize ni. Občuti jo samo

Slovenija – tista podjetja,

ki se v 90-tih niso razvojno

prestrukturirala in preusmerila

v izvoz. Sicer pa je vsaka kriza

po njegovem priložnost za

avgustaugust 2011

spremembe.

In kakšna je »formula« poslovanja Sibo G? Celovito servisiranje kupcev, ki ne iščejo le cenovno ugodnih izdelkov, ampak tudi visoko kakovost in hitro odzivanje na potrebe svojih tovarn.

Business-to-business, OTIF in načelo od ideje do izvedbe so njihove konkurenčne prednosti. Doslej najbolj znan primer takšnega sodelovanja, ki jim je odprl vrata novih kupcev: razvoj in proizvodnja zapork za zobne paste GSK. Najnovejši velik posel: sklenitev večmilijonske pogodbe z dansko družbo Sonion za dobavo plastičnih delov, ki se bodo vgrajevali v instrument za zgodnje odkrivanje raka.

Znani so primeri več uspešnih družinskih podjetij, ki so zelo uspešna kot nišni igralci v svoji panogi. Ali se imate tudi vi za igralca v niši?

Res smo nišni dobavitelji, kajti zaporke za zobne paste, kozmetiko in farmacijo so nišni izdelek. Pri tem smo internacionalizirani in specializirani.

Večino teh 23 milijonov evrov prihodkov, 95 odstotkov, dosegate v tujini. Ali lahko malo več poveste o tem?

Naš trg je po letu 1995 postopno začel rasti po sedanjih državah Evropske skupnosti. Včasih so bile ključne države za nas Avstrija, Nemčija in Švica, železni program slovenskih izvoznikov, torej nemško govoreči trg, vendar je danes tam tudi vsa evropska konkurenca in se ne da več napredovati. Danes so naši največji kupci farmacevtski koncerni v Angliji, na Poljskem, v Turčiji in

še kje, na primer GSK, Sandoz, Novartis, Henkel, izraelska Teva. Čemu pripisujete vaš uspeh na teh tujih trgih?

V zadnjih 10 letih smo se močno razvili na področju farmacije, to je predvsem plastična embalaža za kozmetiko in farmacijo in so zahtevne plastične komponente za medicino. Vse posle uresničujemo business-to-business, nimamo nobenih posrednikov niti distributerjev. Vsi izdelki gredo k našim 120 kupcem v 45 državah. Ti naši kupci, pridobljeni v preteklih 15 letih, so tovarne, ki potrebujejo komponente, ki smo jih mi razvili, smo tudi konkurenčni pri ceni, kakovosti in servisu.

Ostali so pri nas in skupaj z nami rastejo.

Imamo 70 proizvodnih linij, na katerih proizvajamo. Od teh je 30 visoko produktivnih, kjer eno brizgalno orodje na stroju neprekinjeno obratuje 24 ur na dan, 7 dni v tednu, 363 dni na leto …

Velikokrat mi postavljajo vprašanje, kako nam ob tako velikih serijah in ponovljivosti izdelkov uspeva premagovati konkurenco. Poudarjam, da poleg količine in kakovosti zagotavljamo tudi servis. Imamo letne pogodbe, po katerih je določena mesečna realizacija in potekajo tedenska usklajevanja z našimi kupci. V ponedeljek ali torek naročila operativno usklajujemo, v četrtek ali petek gredo kamioni na pot. Tako so pri kupcu že v ponedeljek vsa naročila skomisionirana. To pomeni, da organiziramo naše odpreme znotraj 5 delovnih dni.

Ravno to razlagam. Kitajci ne morejo dosegati odzivnega časa 5 delovnih dni.

Je potemtakem na vaši strani prednost v logistiki oziroma hitrih dobavah, ker so Kitajci geografsko tako daleč, ali je kaj več?

Dejal bi, da je na prvem mestu naša prilagodljivost. Čeprav imamo visoko produktivne linije in se izdelek ponavlja iz tedna v teden, zagotavljamo prilagoditve z različnimi tesnilnimi obroči, z različnimi premeri ustij, različnimi barvami ipd. Tudi glede destinacij smo prilagodljivi. Naši kupci imajo po Evropi različne lokacije. Vse to skupaj – stanje zalog, odzivni čas, učinkovita operativa – sestavlja celovit servis. Omeniti velja tudi obvladovanje tujih jezikov. Tudi to je del našega servisa.

V hiši imate proizvodnjo in razvoj. Kako se dopolnjujeta?

Kupce, ki pridejo k nam samo z idejno zasnovo nekega izdelka, zanima, ali smo mi to sposobni realizirati. Naše podjetje zagotavlja razvoj od virtualne zamisli do tega, da izdelek preko prototipnega orodja pride na mizo.

Torej od ideje do izvedbe?

Res je, vendar neserijsko. Prototipno ali maloserijsko, odvisno od želje posameznega kupca. Druga stopnja je razvoj serijskega ali velikoserijskega orodja, kar naredi naša orodjarna. Tretja stopnja pa je zagotavljati redno, kontinuirano in kakovostno proizvodnjo. Primer dobre prakse, ki je znan širši javnosti, je bilo naročilo angleške firme Glaxo Smith Kline, ki je največji farmacevtski koncern na svetu. Zanje smo v letih 2008–2009 razvili nov princip zapiranja in odpiranja zaporke za zobno pasto. To je bil projekt QTAC (quarter, turn and click). To pomeni, da se zaporka pri 120 stopinjah v celoti odpre ali v celoti zapre in tesni. Plačali so nam ves postopek razvoja. Ker nam je pred dogovorjenim rokom že v drugem poskusu vzorčenja uspelo doseči »zero defect«, in to pri seriji 10.000 kosov, so bili naši kupci tako zadovoljni, da so nam za nagrado priznali skoraj dvojno ceno razvoja; dobili smo posel in še danes v Škofji Loki teče proizvodnja za koncern GSK. Dosegate visoko dodano vrednost na zaposlenega, Finance so objavile podatek 58.000 evrov

Ali pri vas v podjetju spodbujate inovatorstvo, imate morda krožke kakovosti? Znano je, da delavci v neposredni proizvodnji lahko prispevajo koristne predloge v smeri poenostavljanja postopkov, uvajanja izboljšav, učinkovitejšega dela nasploh …?

Točno tako, kot ste zastavili vprašanje: epohalni izumi so danes bolj izjema kot pravilo. Inovacije so v majhnih stvareh, v detajlih, tu spodbujamo razmišljanje in od zaposlenih pričakujemo koristne predloge, ki jih seveda tudi nagradimo.

Sistem še dodelujemo, enkrat na leto skušamo izpostaviti nekoga, ki je bil na tem področju najbolj aktiven in je prispeval kakšne koristne predloge. Največ možnosti za inovacije je pri nas v tehnološkem postopku, pri izdelavi v orodjarni in v neposredni proizvodnji. Tu je veliko podrobnosti, ki jih ni mogoče od nikoder prenesti, niti se jih ni mogoče priučiti in jih moramo dognati sami.

Kakšen je vaš pogled na dogajanje v panogi, na globalne trende? Ali še vedno traja recesija?

Dejstvo je, da je recesija bila, vendar se je končala zelo hitro, v 12 do 16 mesecih. Čisto normalna konjunktura je zdaj v večjem delu sveta, recimo na Kitajskem, v Indiji, obeh Amerikah, Braziliji, Evropi.

Medtem kriza pri nas še kar traja in ji ni videti konca; trendi kažejo, da se celo poglablja. Po svetu vsi govorijo o rasti, novih razvojnih projektih, optimizaciji in inovacijah, novih izdelkih, ki bi jih bilo mogoče plasirati na tržišču. V Sloveniji ni krize za izvoznike, ki so po letu 1992 oziroma 1993 spletli trdno mrežo kupcev v svetovnem merilu. Takšnih dobrih podjetij je v Sloveniji morda 15 ali 20 in so polna naročil, teče jim tri- ali celo štiriizmenska proizvodnja, EBITDA (poslovni dobiček iz poslovanja) jim raste in vsi njihovi procesi so pozitivni.

Sicer pa zagovarjam stališče, da je bolj primerno kot o krizi govoriti o času sprememb.

Informacijska tehnologija nam je omogočila izredno hitro izmenjavo informacij, lahko bi rekli »na klik«. Danes se z najbolj oddaljenim kontinentom,

61

9 Malce provokativno vprašanje – ali vsega tega ne bi mogli ceneje ponuditi vašim partnerjem Kitajci?

Danes so naši največji kupci farmacevtski koncerni v Angliji, na Poljskem, v Turčiji in še kje, na primer GSK, Sandoz, Novartis, Henkel, izraelska Teva.

Avstralijo, preko interneta pogovarjamo v živo, vse informacije tečejo v trenutku. Kaj to pomeni za družbo? Pomeni, da se življenje hitreje odvija.

In kaj to pomeni za krizo? Včasih je kriza prišla počasi in je dolgo trajala. Danes pride hitro in traja krajši čas. Tudi to je prinesla informacijska doba. Če pogledamo diagrame, nas kriza ni kaj dosti prizadela. Naši prihodki glede na povprečje zadnjih 15 let ves čas normalno rastejo.

Kaj pa cena surovin, ko sva že ravno pri trendih?

Cene surovin se zvišujejo za 3, 5 in tudi 10 odstotkov na kvartal, kar je seveda odraz povečanega povpraševanja. In od kod povečano povpraševanje? Konjunktura! Naše kalkulacije so zelo »na tesnem«, čedalje višjih cen surovin ni mogoče preprosto prenašati na kupce. O izkoriščanju notranjih rezerv smo govorili včasih, po letu 1991 pa so se morala podjetja prestrukturirati.

V 90, morda celo 95 odstotkih primerov imamo pogodbe z našimi kupci, da vsake 3 mesece ugotavljamo stanje oziroma cene po evropskem indeksu. Kot obstaja London Metal Exchange, imamo tudi mi borzni indeks za ceno polipropilenov in polietilenov, ki jo usklajujemo navzgor ali navzdol. Kupci nam nihanja surovin v ceni izdelka pač morajo priznati, uporabo konkretnih surovin nam sicer tudi sami predpisujejo.

Ali pri svojem delu v proizvodnji in pri prodaji občutite, da so ekološki predpisi strožji? Celo države, v katere izvažate, včasih postavljajo določene zahteve za plastične izdelke …

Mi tega niti ne občutimo, ker poslujemo business-to-business, torej dobavljamo neposredno tovarnam, in to predvsem na območju EU. Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/123

avgustaugust 2011

Večji kupci nas ocenjujejo po tako imenovanem OTIF (on time in full). Pri teh ocenjevanjih vedno dosegamo od 98 do 100 odstotkov.

Vse se začne in konča pri ljudeh. Nič ne more funkcionirati brez dobrega tima. Na prvem mestu je osebna nota, da se sodelavci med sabo razumejo, potem ustrezna izobrazba na delovnih mestih, nadalje motivacija in, končno, nagrajevanje. Ljudje hodijo v službo zaradi plače. Tako kot je bila naša dodana vrednost z 58.000 evri na zaposlenega v lanskem letu (in 55.000 v letu 2009), tako tudi naše plače presegajo povprečje v panogi, ki se imenuje »brizganje termoplastov«.

Takšnih podjetij je v Sloveniji po zadnjih podatkih nekaj več kot 1.000. Če pa naše podjetje opredelimo kot »proizvodnjo embalaže« za farmacijo oziroma medicino, nas v Sloveniji ni prav veliko in so zato primerjave težje.

Boštjan Šifrar

Just in time?

(povprečje za slovensko predelovalno industrijo je okoli 28.000 evrov). To vam najbrž uspeva s pomočjo dobro uigranega in primerno motiviranega kolektiva?

foto: arhiv podjetja

Naše podjetje zagotavlja razvoj od virtualne zamisli do tega, da izdelek preko prototipnega orodja pride na mizo.

Neustrezna embalaža je nevarnost za živila Skoraj vsa živila, ki jih kupujemo v trgovinah, so pakirana v ustreznih embalažah.

To velja za tekoča in trdna živila. Le posamezna živila lahko kupimo tako, da jih stehtamo.

Vendar pa je tudi pri tem potrebno uporabiti ustrezne folije (PE-vrečke, Al-folija, papir). Že dolgo ni več možno prinesti v trgovino steklenice od olja, da nam jo natočijo.

Tudi škatle, v katero si lahko naberemo sadje, ni možno uporabiti kot embalažo. To je s sanitarnega vidika potrebno, saj se na ta način izognemo tveganjem za varnost živil. S tem pa v celoti prepustimo skrb za varnost živil originalni embalaži ter folijam in papirju, v katerega nam zapakirajo živila.

V večini primerov je originalna embalaža tega zaupanja vredna.

Nadzor nad izbiro materialov za embaliranje živil je doslej izvajalo Ministrstvo za zdravje in Inštitut za varovanje zdravja, odslej bo to naloga Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

foto: www.shutterstock.com

dr. Darko Drev1

Embalaža in živila

10 61

Embalaža avgustaugust 2011

Embalaža in živila

1 doc.dr. Darko Drev, Inštitut za vode Republike Slovenije

D

o sedaj smo imeli v Sloveniji relativno dober nadzor kakovosti živil ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (embalažo). Za nadzor nad živili ter snovmi, ki prihajajo v stik z živili, je bilo pristojno Ministrstvo za zdravje (MZ).

Mreža regionalnih zavodov za zdravstveno varstvo (ZZV) in Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) je v sodelovanju z Zdravstvenim inšpektoratom RS te naloge izvajala dobro. V zadnjem času prenaša država pristojnosti nad kakovostjo živil in snovmi, ki prihajajo v stik z živili, na Ministrstvo za gozdarstvo, kmetijstvo in prehrano (MKGP). Obstaja tudi razmišljanje o tem, da bi privatizirali laboratorije, ki so do sedaj izvajali preiskavo živil in snovi, ki prihajajo v stik z živili. Različne reorganizacije in privatizacije v slovenski družbi se do sedaj niso pokazale vedno kot dobre, zato ne vemo, kaj bo ta reorganizacija prinesla. Vendar pa ta članek ni namenjen razpravi o nadzoru nad živili in snovmi, ki pridejo v stik z živili. Namen članka je opozoriti bralca na to, da lahko neustrezna embalaža povzroča kontaminacijo živil. Če je zelo dober nadzor kakovosti embalaže, je takšna možnost minimalna. Nadzor nad kakovostjo živil in snovmi, ki prihajajo v stik z živili, je urejen z Zakonom o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS) (Ur. l. RS, št. 52/2000, 42/2002)

foto: www.shutterstock.com

ter njegovimi podzakonskimi akti. Pravilnik o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili (Ur. l. RS, št. 36/2005, 38/2006, 100/2006), postavlja kriterije za materiale, iz katerih je lahko izdelana embalaža za živila. Preskusi kakovosti pa potekajo v skladu s Pravilnikom o preskušanju izdelkov in snovi, ki prihajajo v stik z živili (Ur. l. RS, št. 131/2003, 65/2008). Če upoštevamo še določila standarda ISO 22000, ki se uporablja v živilski dejavnosti, je problematika formalno ustrezno urejena.

Kako se predpisi izvajajo v praksi, pa je drugo vprašanje.

Plastična embalaža

P

lastična embalaža je ena izmed najustreznejših vrst embalaže z vidika zagotavljanja varnosti živil. Polimerni materiali so kemijsko in fizikalno zelo stabilni in praviloma ne povzročajo negativnih vplivov na živila. Različnim vrstam živil omogočajo daljši rok uporabe in preprečujejo možnost kontaminacije od zunaj. Vendar pa to velja

11 le za zelo kvalitetne materiale, ki izpolnjujejo zahteve Pravilnika o polimernih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili (Ur. l.

RS, št. 65/2008, 22/2010, 22/2011). Ko kupujemo embalirana živila, zaupamo prodajalcem, da je embalaža zdravstveno neoporečna.

Bolj nas zanima, kaj je v živilu oziroma izvor živila. Ali je naše zaupanje v to vedno upravičeno? Verjetno je v ogromni večini primerov res tako. Včasih pa morda to ne drži. Prav zaradi tega je prav, da poznamo določene možne negativne vplive plastične embalaže na živilo. Če ni nujno, je bolje, da se plastični embalaži izognemo. Ni nujno, da kupimo sveže pečen kruh, ki je embaliran v plastični foliji. Lahko kupimo takšnega, ki je zložen na polici. Če plastična folija ni ustrezne kakovosti, lahko migrirajo določene snovi iz folije v vroči kruh.

Pa poglejmo, kaj je lahko v plastični embalaži takšnega, da bi lahko kontaminiralo živilo.

P

olimerni materiali nastanejo s polimerizacijo. Za sprožitev polimerizacije in njeno vodenje so potrebni ustrezni dodatki (iniciatorji, regulatorji, zaščitni koloidi, emulgatorji itd.). Teh materialov, oziroma njihovih ostankov, ostane v plastiki zelo malo, vendar pa so nekateri strupeni in zato ne smejo uporabljati pri polimerizaciji plastike, ki se uporablja za embaliranje živil. Večji problem so lahko ostanki nereagiranega monomera. Na primer, vinilklorid, iz katerega polimerizirajo polivinilklorid, je strupen. Če pogledamo, kaj pomeni oznaka PET, ki je najbolj razširjena plastika za embaliranje tekočih živil, nam postane kmalu jasno, kako pomemben je potek polimerizacije. Oznaka PET pomeni polietilen tereftalat. Če polimerizacija ni bila popolna ali pa je prišlo do delnega razpada, so lahko prisotne nekatere strupene snovi.

T

udi za polistirenske lončke, v katerih je embaliran jogurt, je pomembno, da ni ostankov monomera, ki je strupen. Veliko večji problem lahko nastane pri pripravi polimernih materialov za nadaljnjo predelavo in uporabo. Skoraj vsi polimerni materiali so temperaturno slabo stabilni, zato se jim dodajajo termični stabilizatorji. Za večjo odpornost proti svetlobi se dodajajo UVstabilizatorji. Zelo pomembno je, kakšne stabilizatorje se uporablja. Na primer, za stabilizacijo PVC v okenskih profilih ali talnih oblogah se večinoma uporabljajo strupeni stabilizatorji na bazi težkih kovin. Pri PVC, ki se uporablja za embaliranje živil, pa to ni dovoljeno.

P

rav tako so lahko problematična različna mehčala. Zelo pogosto se uporabljajo

K

o obravnavamo plastično embalažo za živila, ne smemo obravnavati le tiste embalaže, v kateri je živilo v trgovini, temveč tudi plastične rezervoarje, cevi, pipe, črpalke in druge materiala, ki pridejo v stik z živili.

Steklena embalaža

S

teklo je praviloma najprimernejši material za embaliranje živil. Je kemijsko zelo stabilno in v večini primerov ne more

Steklo je praviloma najprimernejši material za embaliranje živil. Je kemijsko zelo stabilno in v večini primerov ne more priti do izluženja strupenih snovi v živila. priti do izluženja strupenih snovi v živila.

Embalirano živilo v steklenicah ali kozarcih je najbolj varno pred negativnimi vplivi. Vendar pa potrebuje vsaka steklena embalaža tudi pokrov, ki je v večini primerov izdelan iz polimernega materiala. Če so uporabljeni kovinski pokrovi, pa potrebujemo plastična tesnila.

Tesnilni materiali so pogosto neprimerni za stik z živili, posebno razne gume ali močno mehčani polimeri. Plastični pokrovi so v glavnem iz enakega materiala, ki se uporablja za embaliranje živil in zato niso problematični.

Ne glede na to, da je steklo označeno kot najbolj primerno za embaliranje živil, ni vedno tako. Določene vrste stekla imajo lahko v svoji sestavi premalo stabilno vezane težke kovine (svinec). Pri takšnem steklu se lahko raztaplja slabo vezani svinec v kislem mediju v živilo (vino, kis, limonada itd.). To se lahko dogaja pri določenih vrstah kristalnega stekla. Če

nimamo ustreznih atestov, se za embaliranje hrane uporabi kristalnih kozarcev in skled raje izogibajmo.

61

mehčala na bazi ftalatov. Plastična embalaža za živila ne sme vsebovati takšnih mehčal.

Tudi razna polnila in pigmenti so lahko prisotni v embalaži. Vrsta in količina teh dodatkov je bistvenega pomena za primernost embalaže za embaliranje živil. Pri termičnem postopku se pri povišani temperaturi raztalijo plastični granulati, iz katerih se oblikujejo plastenke, lončki, škatle, folije, zamaški itd. V zadnjem času se tudi v Sloveniji ločeno zbira odpadna plastična embalaža in nato reciklira.

V razvitih državah se to dogaja že mnogo let.

S tem se pojavlja na tržišču plastični material, ki je cenejši od originalnega in bistveno bolj onesnažen. Pri reciklirani plastiki so lahko napredovali razpadni procesi, zato takšen material ni več primeren za embaliranje živil.

Ali vemo, iz kakšnega materiala je izdelana embalaža, v kateri je živilo?

Keramična embalaža

P

ri keramični embalaži gre za približno enak problem kot pri steklu, saj pride v kontakt z živilom le zgornja plast. Zgornja plast pa je v večini primerov tanek stekleni sloj (glazura). Glazura je steklu podobna snov, ki površinsko zaščiti lončeni del embalaže, ki je navadno porozen. Pri porcelanu je poroznost črepinje zelo majhna, pri ostalih vrstah keramike pa znatno večja. Za primernost keramične embalaže je bistvenega pomena sestava glazure. Pri porcelanu, ki se žge na visokih temperaturah med 1300 in 1500 0C, se uporabi glazura, ki je zelo stabilna v stiku z živili. V takšni glazuri ni svinca in podobnih materialov, ki znižujejo tališče. Bistveno drugače je lahko pri keramiki, ki je žgana pod 1000 0C. Pri tem so posebej problematični razni lončeni izdelki, ki so žgani pri temperaturi med 800 in 900 0C. Še bolj problematični pa so lahko izdelki, ki so poslikani. Pri poslikavah je lahko temperatura zadnje obdelave še nižja. Za tako nizke temperature obdelave lahko vsebujejo veziva velik delež svinca.

T

udi osnovna glazura za takšne lončene izdelke je pogosto zelo bogata s svincem.

PbO ima namreč sposobnost zelo dobrega prilagajanja razteznostnih koeficientov črepinje in glazure, zato je površina zelo gladka, svetleča in ne razpoka. Vendar nam skleda za solato ali vrč za vino, ki sta zelo lepa in popolnoma brez razpok, slabo koristita, če nista primerna za embalažo živila. Če imamo v takšnem vrču vino, se raztaplja svinec iz glazure v vino in ga kontaminira. Če boste kupovali keramične sklede za solato, vrče za vino ali pivo, vedno zahtevajte certifikat o ustreznosti embalaže za živila. Z ustrezno tehnologijo je namreč možno izdelati zelo lepe keramične izdelke, ki nimajo prekomernih količin svinca. Pri keramičnih izdelkih, ki so žgani na visokih temperaturah (predvsem porcelan), pa je ta strah odveč.

N

a tržišču so tudi materiali, ki imitirajo keramiko in porcelan. Po videzu so podobni keramiki in porcelanu, po sestavi in lastnostih pa je zelo velika razlika. Pri plasto-keramiki ni prišlo do sintranja anorganskih sestavin (kremenčev pesek, glina, kaolin itd.) zaradi visoke temperature, temveč se je raztalil polimerni termoplastični material, ki je pomešan v anorgansko maso kot vezivo. Gre v bistvu za plastično embalažo z zelo veliko vsebnostjo anorganskih polnil. Te materiale je zato potrebno obravnavati podobno kot plastično embalažo.

avgustaugust 2011

Plastična embalaža je ena izmed najustreznejših vrst embalaže z vidika zagotavljanja varnosti živil.

12 61

Kovinska embalaža

P

P

Embalaža

Emajlirana embalaža ri emajlirani embalaži veljajo približno enake nevarnosti za živilo kot pri steklu in keramiki. V glavnem pa gre za zelo primerne materiale za embaliranje živila. Tako kot pri steklu in keramiki pride v kontakt z živilom zgornji, stekleni sloj (emajl). Pri emajlirani posodi, ki se uporablja za gospodinjstvo, se praviloma uporabljajo emajli, ki so zelo odporni na živila. Če se odločamo za posodo EMO, se nam ni potrebno bati, da bi lahko prišlo do raztapljanja strupenih snovi v živila. Podobno velja tudi za večino drugih svetovnih proizvajalcev, ki imajo ustrezne ateste. Emajlirane posode pa tako ali tako ne proizvajajo razne manjše firme, od katerih ne moremo pričakovati ustreznih atestov, zato ocenjujem emajlirano posodo kot eno izmed najbolj primernih za embaliranje živil. V zadnjem obdobju je emajlirano posodo neupravičeno izrinila s trga nerjavna posoda, ki je lahko z zdravstvenega vidika bolj nevarna za živila kot pa emajlirana posoda.

ri kovinski embalaži so podobne nevarnosti za živila kot pri plastiki. Razlika je samo v tem, da se pri kovinskih izdelkih lahko izlužijo posamezne kovine in ne razni organski materiali. Materiali, ki pridejo v stik z živili, niso le posode, v katerih so embalirana živila na trgovskih policah. Kovinska embalaža obsega: • pločevinke in podobno trgovsko embalažo, • lonce in podobno gospodinjsko embalažo,

razvidno, da dajeta osnovno korozijsko odpornost nerjavnemu jeklu krom in nikelj, ki sta za zdravje nevarni kovini. Podobno velja tudi za nekatere druge elemente, ki so prisotni v zlitini. To pomeni, da obstaja pri nerjavni embalaži vedno nevarnost, da se nam lahko raztapljajo v živilo problematične kovine.

O

• embalažo za skladiščenje in tehnologijo.

Z

Vedeti je potrebno, da je približno sto različnih vrst nerjavnega jekla. Le nekaj izmed teh je primernih za embaliranje živil.

a zmanjšanje korozije železa se dodajajo železu zlitinski elementi. S tem dobimo nerjavno jeklo, ki ga pogosto imenujemo inox. Inox jekla so železove zlitine z vsebnostjo najmanj 50 % železa. Odpornost jekla proti rjavenju dajejo zlitinski elementi. Osnovna zlitinska elementa sta krom (Cr) in nikelj (Ni), ostali zlitinski elementi pa so: molibden (Mo), titan (Ti), niobij (Nb), baker (Cu), silicij (Si), aluminij (Al), mangan (Mn), žveplo (S), dušik (N) itd. Iz navedenega je

raztapljanju lahko sklepamo na podlagi vrste nerjavnega materiala in živila, ki ga embaliramo. Če pogledamo odvrženo pločevinko v naravi čez kakšno leto, bomo morda ugotovili, da ni začela rjaveti le od zunaj, temveč tudi od znotraj. Po tej logiki lahko sklepamo, da so se določeni korozijski procesi vršili že takrat, ko je bilo v njej še embalirano pivo. Če pogledamo kovinski lonec iz nerjavnega jekla, na katerem ni več tako gladke in svetleče površine, lahko upravičeno pomislimo, da posoda ni popolnoma kemijsko odporna.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/124

Natečaj za idejne rešitve za embalaže, narejene iz okolju prijaznih surovin.

Mislimo okolju prijazno.

Do leta 2015 bodo na naših policah izdelki vsaj 200 lokalnih kmetij in slovenskih pridelovalcev.

avgustaugust 2011

Več na www.finance-akademija.si/mnatecaj

Poslovni sistem Mercator, Dunajska 107, Ljubljana

Promocija

13

foto: osebni arhiv

61

Inovacije

Kioski za tiskanje brez kartuš

Inovacije

foto: arhiv podjetja

Majdi Kosi

Skupina inovatorjev je

slovenskemu in svetovnemu

predstavila inovacijo PrintBox, ki omogoča enostavno, okolju prijaznejše in najcenejše

tiskanje, tudi na ulici. Inovacija

prinaša pomembno dodano

prednost, saj sistem deluje brez odpadnega materiala

kartuš. Cilj, kateremu sledi

ekipa, locirana v Ljubljanskem Univerzitetnem inkubatorju,

je uporabnikom na dolgi rok

omogočiti brezplačno tiskanje dokumentov. Avtorja inovacije

sta prof. dr. Aleš Vahčič, ki je odgovarjal na naša vprašanja,

in Denis Benič. Ideja je stara že 15 let, medtem ko se je resen

razvoj začel pred letom dni.

Ekipa od leve: Uroš Jurglič, Mitja Zorko, Tadej Murovec, Denis Benič in dr. Aleš Vahčič, Anže Rupnik (ni na fotografiji)

Kakšne so prednosti uporabe inovacije za uporabnika – za posameznika in podjetje?

Ključna prednost je, da gre za sistem brez kartuš.

Tiskanje do 30.000 strani poteka z enkratnim polnjenjem črnila in barv. Zamenjava zalogovnika z novim črnilom in barvami je stvar petih minut dela in je del vzdrževalne pogodbe. Črnila in barv tako nikoli ne zmanjka. Ker ni odpadnih kartuš, je naša inovacija okolju prijazna. Možen je tudi dvostranski izpis, kar znižuje porabo papirja, ali izbira ekološkega papirja. Našteto velja tako za uporabo posameznih tiskalnikov z našim napajanjem kot tudi za tiskanje prek PrintBox kioska.

PrintBox kiosk prinaša poleg najnižje cene tudi dodatne ugodnosti.

Gre za enostavno tiskanje prek ključka USB, kjerkoli pridemo do PrintBoxa. Tiskanje je možno brez registracije v naš sistem s plačilom s kovanci ali Moneto. Omogočeno je tiskanje z registracijo v naš sistem, ki se imenuje Oblakomat (avtomatsko upravljanje z dokumenti v oblaku). Datoteke, ki jih želimo tiskati, naložimo na internet in jih s pritiskom na gumb »print« pripravimo za tisk na kateremkoli PrintBoxu. Enostavna uporaba storitve je obrazložena tudi na spletnem mestu http://www.goprintbox.com.

Uporabnik lahko na monitorju na dotik pregleda dokument, določi strani, ki jih želi natisniti, število prikazanih strani na posamezno natisnjeno stran, enostransko ali dvostransko tiskanje, število izvodov in kvaliteto izpisa. Poleg tiskanja lastnih dokumentov lahko tiska dokumente z interneta in dokumente z zanimivimi informacijami, npr. časopisne članke, zemljevide, turistične informacije ...

Inovacija prinaša doslej najcenejši tisk za uporabnika. Na kakšen način lahko dosegate takšno konkurenčno ceno?

Cena črno-belega ali barvnega izpisa na stran znaša 3 cente ali manj, odvisno od števila izpisov

na mesec. Cena je enaka ne glede na pokritost strani z barvo. Čim več posameznikov ali podjetij mesečno tiska, tem nižja je cena. Pri 10.000 straneh mesečno cena izpisa pade na 1 cent. Če strošek primerjamo s ceno izpisa na domačih brizgalnih tiskalnikih, je cena tiska z originalnimi kartušami 6 centov za 5-odstotno pokritje strani, za celostransko fotografijo A4 pa tudi do 1 evro.

Razvili smo inovativno rešitev napajanja tiskalnikov z barvami. Podobne rešitve so sicer znane, vendar smo prvi razvili sistem, ki je enostaven, zanesljiv in zagotavlja odličen odtis.

PrintBox ste lansirali pred dobrim mesecem.

Kako napreduje širitev v Sloveniji?

Prvo postavitev PrintBox kioska smo realizirali na Fakulteti za družbene vede konec maja. Do danes smo jih postavili 15, od tega 3 v tujini.

Takšen enostaven način tiskanja se bo postopno vedno bolj uveljavljal, ko bo na voljo vse več PrintBoxov, postavljenih širom Slovenije. Do konca leta jih bo med 100 in 200 na javno dostopnih mestih z velikim pretokom ljudi.

Ste storitev že začeli uspešno širiti v tujino?

Kakšni so kratkoročni in dolgoročni cilji?

Osredotočamo se na okoliške države, trenutno na Avstrijo, Italijo in Nemčijo. Resne razgovore imamo v Srbiji, predvsem za šole, pošto in fakultete. Polagamo temelje za razvoj trga na Kitajskem, v ZDA in Rusiji.

Kdo so vaši ciljni odjemalci?

Naše ključne skupine ciljnih odjemalcev so štiri: šolstvo (tiskanje učnega materiala), podjetja in druge institucije, kjer lahko zmanjšamo strošek tiskanja za 50 odstotkov, splošna javnost z dostopom do tiskanja na javnih mestih in gospodinjstva, v katerih tiskalnik uporablja veliko članov (npr. samozaposleni starši in otroci, ki se šolajo v poklicih, ki zahtevajo več tiskanja, denimo grafično oblikovanje).

avgustaugust 2011

tržišču v zadnjem mesecu

Odslej morajo biti informacije dobro vidne Evropski parlament je v začetku julija uzakonil nova pravila označevanja embalaže z živili.

Razlog? Potrošnik naj bi bil tako bolje informiran in se bo lažje odločal v prid svojemu zdravju. Na embalaži morajo biti dobro vidne informacije (najmanjša še dovoljena velikost črk na embalaži je 1,2 milimetra) o maščobah, nasičenih maščobah, sladkorju, soli, beljakovinah, ogljikovih hidratih, transmaščobah in energetski vrednosti. Vse navedene informacije morajo biti izražene na 100 gramov ali 100 mililitrov, kar pomeni, da bo potrošnik različne izdelke med sabo enostavno primerjal.

Dodatno so lahko informacije navedene tudi v deležih.

foto: www.shutterstock.com

Vanesa Čanji

Nov evropski zakon in embalaža živil

14 61

Embalaža

Nov evropski zakon in embalaža živil

D

ržave EU so se zahtevam Evropskega parlamenta, katerih glasnica je bila nemška poslanka Renate Sommer (EPP), ves čas razprave in postopkov usklajevanja upirale, saj so bila nasprotovanja živilske industrije huda. Evropski parlament se je zavzemal za radikalnejše rešitve v prid potrošnikom, v pogajanju s Komisijo in Svetom pa so le sprejeli kompromis, ki ga nekateri pozdravljajo, drugi pa menijo, da je znova pretehtal interes industrije pred zaščito potrošnikov. V nadaljevanju navajamo nekaj glavnih novosti.

Alergeni

avgustaugust 2011

P

o dosedanji zakonodaji morajo biti vse sestavine, vključno z alergenimi substancami, navedene na etiketah predpakiranih živil. V prihodnje pa bodo morale biti te substance vizualno poudarjene, kar pomeni, da bo potrošnik hitreje in lažje zaznal, katera hrana vsebuje alergene.

N

ova pravila tudi predpisujejo, da morajo biti podane informacije o vsebnosti alergenov v nepakirani hrani, na primer v hrani, ki

Predpisane informacije na embalaži: ime izdelka, seznam sestavin, količina posameznih sestavin, neto teža, datum uporabnosti, vsebnost alkohola, posebna navodila za shranjevanje, ime in naslov proizvajalca, izvor, navodila za uporabo.

se prodaja v restavracijah ali menzah. Države članice se lahko same odločijo, na kak način bodo te informacije na voljo potrošnikom.

Država izvora

O

bstoječa evropska zakonodaja predpisuje, da mora biti izvor nekaterih prehrambnih artiklov, kot so goveje meso, med, oljčno olje ter sveže sadje in zelenjava, naveden na etiketi. To pravilo se po novem nanaša tudi na sveže meso, in sicer: svinjsko, ovčje, kozje in piščančje. Komisija bo morala sprejeti posebna pravila, ki bodo urejala to področje, in sicer v roku dveh let po uveljavitvi zakonodaje.

V

prihodnje bodo morda spisek živil, na katerih mora biti informacija o izvoru oziroma poreklu, še razširili na nove kategorije. V razpravi so se omenjala živila z vsebnostjo mesa in mleka ter nepredelana živila.

A Komisija mora najprej oceniti potrebne postopke za vpeljavo tovrstnega predpisa in seveda stroške.

15 Mešani odzivi industrije

P

Ž

Proti zavajanju potrošnikov

A

ilj novih pravil je tudi zaščititi potrošnika pred zavajajočimi podobami, opisi in slikovnimi predstavitvami na embalažah živil.

Embalaža jogurta, na primer, ne bo smela imeti slike sadja, če v jogurtu ne bo sestavin pravega sadja. Potrošnik naj bi z lahkoto prepoznal »imitacijo živil«, torej živila, ki so na videz podobna drugim živilom, a imajo drugačne sestavine. Tak primer so živila, ki so podobna siru, a so narejena iz različnih vrst zelenjave. Kadar pride do zamenjave sestavine, ki jo potrošnik navadno pričakuje v živilu, mora biti to jasno označeno na sprednji strani embalaže v primerni velikosti, in sicer ob imenu blagovne znamke.

M

eso, v katerem so deli različnih vrst mesa, mora biti označeno kot mešano meso, enako velja za ribe.

Ž

ivilska industrija se mora tem novim pravilom prilagoditi v roku treh let od objave zakona v Uradnem listu EU (predvidoma oktobra letos). Izjema so pravila o prehranskih vrednostih, ki imajo rok za uveljavitev pet let.

Č

eprav evropski parlamentarci zvečine pozdravljajo sprejeti kompromis, saj naj bi zakonu zaradi intenzivnih pritiskov industrije grozil tudi propad, so mnogi nad njim razočarani. Med slednjimi je John Dalli, komisar za zdravje, ki je izrazil obžalovanje, da je v trdih pogajanjih o tem zakonu Svet zavrnil zahtevo parlamenta, da morajo biti informacije o prehranski vrednosti živila na sprednji strani embalaže. Prav tako je razočaran, ker so iz zakona izvzeli alkoholne pijače. Vprašal se je o številu potrošnikov, ki se dejansko zavedajo, koliko kalorij konzumirajo z alkoholnimi pijačami.

navedba države porekla za živilska podjetja le nima samo negativnih posledic.

Tista podjetja, ki prodajajo predvsem živila domačega izvora, lahko z ustreznimi marketinškimi aktivnostmi okrepijo svoj tržni položaj na domačem trgu. Taka podjetja si seveda prizadevajo, da se bodo pravila označevanja o državi izvora čim prej razširila še na druga živila, zlasti na predelano meso in na mlečne izdelke.

proizvodnja PET plastenk za polnitev gaziranih in negaziranih pijač, ledenega čaja, mleka, vina, sirupov in olja, za kozmetiko, čistila, motorna olja, sveče proizvodnja PET predform

Evropski parlamentarci so se že ob razpravi o novih pravilih označevanja zavedali, da bodo najbrž le-ta prispevala svoj delež k podražitvi hrane.

E

vropski parlamentarci so se že ob razpravi o novih pravilih označevanja zavedali, da bodo najbrž prispevala svoj delež k podražitvi hrane. Celotna živilska panoga bo morala nova pravila upoštevati v celotni verigi, kar pomeni, da bodo s tem nastajali novi stroški, ki se bodo v končni fazi prevalili na potrošnika. Poznavalci ocenjujejo, da bodo zaradi izpolnjevanja novih pravil višji stroški prizadeli zlasti manjše proizvajalce, ki pogosto menjajo svoje dobavitelje, pri velikih naj bi se stroški bolj razporedili.

N

a vprašanje, kaj pomenijo nova pravila za konkurenčnost evropskih živil na globalnem trgu, glavni lobist FoodDrinkEurope nima natančne ocene. Posledice so kompleksne in težko predvidljive, zato so se tudi pogajalci odločili za postopno uvedbo pravil. Do konca leta 2014 bo Evropska komisija ocenila možnost razširitve novih pravil tudi na alkoholne in druge pijače, ki vsebujejo alkohol.

STRAMEX PET d.o.o.

Stranje 7B, 3241 Podplat Tel.: 03 812 15 80 E-pošta: info@stramex-pet.si Splet: www.stramex-pet.si

avgustaugust 2011

C

ivilska industrija v času sprejemanja novih pravil ni sedela križem rok, saj se zaveda, da tudi ta postopna in »omiljena« pravila za sabo potegnejo številne zahteve, ki seveda niso poceni. Odzivi so različni. Zlasti bo za večino trd oreh navajanje države izvora, še posebej če bodo razširili seznam živil, za katera velja to pravilo. Živilska podjetja trdijo, da bo to pomenilo številne dodatne stroške, ne da bi hkrati zagotovili dodano vrednost v obliki višje stopnje varnosti za potrošnike.

Pričakovati je, da se bodo živilska podjetja z vsemi močmi upirala razširitvi seznama živil na tej listi.

Promocija

roizvajalci bodo morali po novem navesti tudi izvor rastlinskih olj v živilu, da bi lahko potrošnik preveril, ali izdelek vsebuje palmovo olje. To zahtevo so sprejeli zaradi skrbi Evropskega parlamenta pred posekom palminih plantaž, ki ogroža deževne gozdove in posledično tamkajšnje habitate. Evropski parlamentarci menijo, da je to njihov prispevek k trajnostnemu razvoju tega dela zemeljske celine, medtem pa okoljevarstveniki, ki so lobirali v procesu sprejemanja pravil, menijo, da bi morala biti pravila še strožja.

61

Palmovo olje v živilih

foto: www.shutterstock.com

Vedno obstajata dve plati medalje Nina Semolič

Od delov avtomobila do

bioplastika: da ali ne?

16 61

Embalaža

bioplastika: da ali ne?

embalaže za hrano, letal in svinčnikov. Iz plastike lahko naredimo dejansko vse – je eden najbolj vsestranskih

materialov. Vendar pa ima tudi

svojo temno stran. Plastika

je sintetična kemikalija, ki ni do okolja nič kaj prijazna.

Nepravilno odložena plastika je okolju zelo škodljiva, saj

se dolgo razgraja, vanjo se

zapletajo živali, zaradi zaužitja umirajo ptice in ribe. Družbeni pritiski so tako pripeljali k

proizvodnji okolju prijaznejše

plastike. Ampak, ali je dejansko

avgustaugust 2011

to najboljša rešitev?

N

a splošno okolju prijazno plastiko lahko razdelimo na tri tipe:

Upoštevati moramo direktno povezavo biorazgradljivosti s kemijsko strukturo in ne z izvorom surovih materialov surovin.

• bioplastika (narejena iz naravnih materialov, kot je na primer koruzni škrob),

• biorazgradljiva plastika (narejena iz tradicionalnih petrokemikalij, ki so zasnovane tako, da se hitreje razgradijo), • reciklirana plastika (običajna plastika, narejena iz recikliranih materialov).

T

eorija o bioplastiki je preprosta – če bi lahko plastiko izdelali iz okolju prijaznejših materialov, bi se lahko hitreje razgradila. Najbolj poznani materiali so narejeni iz koruznega škroba (Ever Corn in NatureWorks). Določene bioplastike skoraj ne moremo ločiti od tradicionalne plastike, narejene iz petrokemikalij, saj izgleda identično. Po podatkih izdelovalca NatureWorks izdelava bioplastike prihrani dve tretjini energije, ki bi bila potrebna za izdelavo tradicionalne plastike. Poliaktid (polimlečna kislina) naj bi tako proizvedel kar 70 odstotkov manj toplogrednih plinov med razgrajevanjem na odlagališču. Dobra stran bioplastike je tudi možnost kompostiranja – razpadejo na naravne materiale, ki se zmešajo z zemljo. Nekateri bioplastični materiali lahko razpadejo že v nekaj tednih. Molekule škroba počasi absorbirajo vodo, zaradi česar razpadejo na manjše delce, ki jih nato prebavijo bakterije.

Življenjski cikel bioplastike

B

iorazgradljiva plastika razpade na ogljikov dioksid, metan, vodo, anorganske spojine ali biomaso s pomočjo mikrobne asimilacije. Da se plastiki lahko reče biorazgradljiva, se mora ta razgradnja meriti s standardiziranimi testi v določenem časovnem obdobju, odvisno od izbrane metode odlaganja. V ZDA se za certificiranje plastike kot biorazgradljive uporabljajo standardizirani testi ASTM D6400, v Evropi pa EN 13432. Tudi drugod po svetu že obstajajo podobni standardi in certifikati. Belgija pa je edina, ki ima oznako za kompostiranje »The OK Compost Home«, ki zagotavlja, da je embalaža razgradljiva v domačih kompostnikih.

K

ot že omenjeno, tisto, kar se razgradi na odlagališčih, ni nujno dobro. Odlagališča

17 Slabosti bioplastike

O

koljska vprašanja niso lahko rešljiva.

Ukrepi, ki so v določenih pogledih prijaznejši do okolja, mu lahko v drugih škodujejo.

Pomembno je, da na stvar gledamo celostno, preden z »okolju prijaznejšimi« materiali naredimo več škode kot koristi. Bioplastika in biorazgradljiva plastika sta že od vsega začetka zelo kontroverzni. Izdelovalci ju hvalijo kot rešitev problema kopičenja plastike. Trdijo, da se z njeno uporabo zmanjšajo izpusti toplogrednih plinov za 30 do 80 odstotkov in da bi z njeno uporabo lahko tudi podaljšali rok trajanja živil. A vedno obstajata dve plati medalje, zato ima tudi bioplastika svoje slabosti: 1. Določena bioplastika ob svojem razgrajevanju proizvaja metan (CH4), toplogredni plin, ki je bolj škodljiv kot ogljikov dioksid in zelo vpliva na globalno segrevanje.

s plastiko, ki se lahko reciklira. Bioplastika je v zadnjih nekaj letih zaradi svoje funkcionalnosti in dostopnosti postala zelo privlačna za proizvajalce. Na drugi strani pa skeptiki opozarjajo, da bi bila masovna proizvodnja bioplastike občutno predraga, prav tako pa bi lahko zaradi nepravilnega odlaganja ogrozila celoten reciklirni krog.

T

Prihaja druga generacija bioplastičnih materialov

H

4. Večina bioplastike (kot na primer poliaktid) je narejena iz gensko spremenjene koruze.

Večina okoljevarstvenikov je enotnih, da so gensko spremenjene rastline same po sebi škodljive za okolje.

5. Bioplastiko in biorazgradljivo plastiko je težko reciklirati. Čeprav večini ljudi delujeta PLA in PET podobno, ju je, če se med seboj pomešata, nemogoče reciklirati.

B

ioplastika je relativno nov material in trenutno zaseda manj kot 1 odstotek celotnega embalažnega trga. Predvsem zaradi sociološko-političnih pritiskov po uporabi trajnostnih materialov je v zadnjih letih veliko govora na temo bioplastike in njeni primerjavi

61

asso von Pogrell, upravljalni direktor European Bioplastics: »Ricinusova semena za proizvodnjo oleinske kisline za poliamide so inovativen primer uporabe surovin.« Na voljo so že tehnologije, ki omogočajo pretvorbo ogljikovega dioksida v polimere, razvilo jih je podjetje Cardia Bioplastics. Tudi dr. Serazetdinova

D

ejstvo je, da je prva generacija bipolimerov za svojo izdelavo porabila ogromne količine energije, bila pa je tudi omejena v svoji aplikativnosti. Vendar je bilo od takrat storjenega že veliko, tako da je druga generacija biomaterialov že bolj vsestranska in robustna.

Pomembno je, da na stvar gledamo celostno, preden z »okolju prijaznejšimi« materiali naredimo več škode kot koristi.

Z

a razliko od prve generacije bioplastičnih materialov je druga generacija, ki je na voljo danes, veliko bolj sposobna posnemati lastnosti petrokemične plastike. Dr. Liliya

je prepričana, da bodo takšne tehnologije kaj kmalu doživele tudi komercialno rast, saj so zahteve po tehnologijah za predelavo odpadkov vedno večje.

S

2. Bioplastika in biorazgradljiva plastika ne razpadeta vedno takoj. Nekatere se razgradijo le ob točno določenih pogojih, pri visokih temperaturah. Razgrajevanje takšne plastike lahko traja več let, strupeni ostanki pa lahko ostanejo tudi po tem času.

3. Bioplastika je narejena iz rastlin, na primer koruze, zato se zemlja, ki bi se lahko uporabljala za pridelavo hrane, uporablja za rast surovin za proizvodnjo bioplastike, za spodbujanje tega pa države namenjajo tudi visoke subvencije. Predvideva se, da naj bi bila do leta 2014 kar ena četrtina obdelovalnih površin ZDA namenjena gojenju rastlin za proizvodnjo biogoriv in bioplastike, kar bi lahko posledično pomenilo tudi rast cen hrane.

udi eden izmed prvih polimerov na naravni osnovi, poliaktid, se vedno bolj uporablja v različnih tržnih sektorjih, kjer je embalaža primarnega pomena. Večina trenutno uporabljenih bioplastičnih materialov v embalažni industriji je narejenih na škrobni osnovi, vendar se kaže potencial tudi za uporabo drugih surovin. Uporaba raznolikih surovin bo zelo vplivala na rast uporabe bioplastike.

Serazetdinova, vodja pri InCrops Enterprise Hub s sedežem na Univerzi East Anglia v Veliki Britaniji, razlaga: »Najnovejši razvoj embalažnih tehnologij na rastlinski osnovi prinaša uporabo polietilena in polipropilena na rastlinski osnovi. Takšni materiali so kemijsko identični petrokemikalijam in kot taki omogočajo tudi recikliranje na enak način.« Braskem, vodilni brazilski proizvajalec petrokemikalij, že proizvaja polietilen na rastlinski osnovi, slediti pa so mu začeli tudi drugi proizvajalci.

Podjetje bo leta 2013 začelo tudi z izdelavo polipropilena na rastlinski osnovi.

N

a trgu pa se pojavlja še en material na rastlinski osnovi PHA, polimer na mikrobni osnovi. Trenutno se za njegovo proizvodnjo uporabljajo sladkorji visokega kakovostnega razreda. Zaradi mikrobne osnove pa bi bila proizvodnja takšnih polimerov dejansko mogoča iz kakršnihkoli surovin na naravni osnovi, zato dr. Serazetdinova predvideva, da bo ta tehnologija iz leta v leto pomembnejša.

teve Davies, direktor trženja in odnosov z javnostmi pri NatureWorks LLC, enem izmed vodilnih proizvajalcev bioplastike na svetu, katerih znamko Ingeo uporabljajo veliki proizvajalci po celem svetu, med drugim tudi Danone za svoj jogurt Activia, je povedal, da je njihov Ingeo narejen iz rastlinskega sladkorja, fermentiranega v mlečno kislino, ki je glavna sestavina uporabljenega poliaktida. »Preprosto povedano, spreminjamo toplogredne pline v polimere. Naša surovina je ogljikov dioksid.« Tak proces omogoča izdelovalcem embalaže in lastnikom znamk širok razpon možnosti za znižanje celostnega okoljskega odtisa svojih izdelkov. Bioplastika postaja vedno bolj vsestranski material, saj se jo lahko ekstrudira, termično obdela, potiska, vari in lepi. Najbolj pogosto so z bioplastiko pakirani zelenjava, sadje, meso, sladkarije, brezalkoholne pijače ter mlečni izdelki. Izkazali so se kot izredno primerni za embalažo za enkratno uporabo.

Nekoliko manj se uporablja za pakiranje kozmetičnih izdelkov. Velike multinacionalke se tako že odločajo za uporabo biopolimerov na rastlinski osnovi, najbolj znan primer je Coca-Colina plastenka »PlantBottle«, ki jo v 30 odstotkih sestavljajo biomateriali (sladkorni trs in melasa) in je 100-odstotno razgradljiva. Za uporabo biopolimerov so se odločili tudi pri Nestléju (voda Evian) in Pepsi.

Pri Pepsi so naredili korak dlje, saj je njihova plastenka »Green Bottle« v celoti narejena iz bioplastike (trave, ličja in borovega lubja).

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/125

avgustaugust 2011

so največji vir metana, toplogrednega plina, ki je kar 72-krat bolj škodljiv kot ogljikov dioksid, zato znanstveniki opozarjajo, da moramo upoštevati direktno povezavo biorazgradljivosti s kemijsko strukturo in ne z izvorom surovih materialov surovin.

Po vročih razpravah odložen ali … foto: www.shutterstock.com

18 61

okolje

uredba o ravnanju s komunalnimi odpadki (URKO)

Pravzaprav se, navidezno seveda, še zdaj točno ne ve, kaj se bo zgodilo z Uredbo o ravnanju s komunalnimi odpadki. Na Ministrstvu za okolje in prostor so jo, tudi direktorica Barbara Avčin Tržan v reviji EOL, napovedovali kot učinkovitejšo pot pri razrešitvi problema, kaj bo z odlaganjem mešanih komunalnih odpadkov obdobju do leta 2015; kako bo urejen položaj komunalnih

podjetij, ki so javne službe, in tistih, ki so na trgu; zlasti pa, kaj bo s pridobitvijo novih okoljevarstvenih dovoljenj

sedanjih deponij, vključno s

kaznimi za odlagališča, ki niso urejena, a bi že morala biti.

avgustaugust 2011

RSO je namreč začel izdajati negativne odločbe nekaterim deponijam, inšpektorji visoke kazni, zmeda pa je bila še toliko večja, ker je Direktorat za okolje najprej zelo zaostril stališča in napovedal radikalne ukrepe, nato pa je začel popuščati različnim interesom in pritiskom. Kot kaže, je Uredba o ravnanju s komunalnimi odpadki prišla v javnost premalo usklajeno – s tistimi, ki jim je bila namenjena, a tudi znotraj vladnih sektorjev, od koder je dobil MOP, kakor navaja njihova služba za odnose z javnostmi, precej pripomb in predlogov. Največji nemir je URKO sprožil v komunalnem gospodarstvu. Komunalna zbornica je hotela razjasnitev določb, ki so se nanašale na obveznosti oddajanja mešanih komunalnih odpadkov iz industrije. Odpadna embalaža in komunalni odpadki namreč nastajajo v gospodarstvih, v javnem sektorju, v proizvodnih, storitvenih in drugih dejavnostih.

Komunalna zbornica, ki dela v okviru GZS, je odločno nasprotovala novi ureditvi, ki naj bi v monopolni položaj postavila izvajalce javnih služb na območju občine. Njim naj bi bili v celoti prepuščeni odpadki, kjerkoli pač nastajajo.

Povzročitelji odpadkov iz gospodarstva ne bi mogli več izbirati ponudnikov storitev prevzema odpadkov na trgu, prav tako pa jim je bila onemogočena neposredna oddaja odpadkov predelovalcem, ki imajo ustrezno dovoljenje in so vpisana v evidenco ARSO.

URKO

na deponijah v prehodnem

A

U

RKO tako ni bil sprejemljiv ne za industrijo, proizvodne in storitvene dejavnosti, in ne za sheme, prav tako pa niso bili z njim zadovoljni izvajalci javnih služb, ki so sicer priznavali, da so v občinah v marsičem soodgovorni za sedanjo zmedo pri ravnanju s komunalnimi odpadki. Vroči sestanki na MOP-u pred vladno sejo, kjer naj bi se odločilo, kaj bo od Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki sploh še ostalo, so prinesli kompromis, ki ga je komunalno gospodarstvo sprejelo. Izvajalci, ki delujejo tržno, bodo vključeni v sistem obdelave mešanih komunalnih odpadkov na podlagi občinskih odlokov, ki bi omogočili javno-privatno partnerstvo na tem področju.

URKO je umaknjen

P

red zadnjo sejo Vlade RS v juliju, to je bilo 28. julija, so se nekatere nejasnosti odpravile. Ali drugače, kot pravi MOP: "Ker gre za deloma nasprotujoče si zahteve predvsem glede obsega izvajanja javne službe, smo na MOP-u sledili kompromisu, ki bi zaokrožil celotno dejavnost na osnovi tehnično, ekonomsko in organizacijsko optimalnega toka zbiranja, prevoza in obdelave komunalnih odpadkov." V resnici je tako, da je URKO umaknjen. Uredbo bodo spremenili tako, da bodo določene dele

19 URKO tako ni bil sprejemljiv ne za industrijo, proizvodne in storitvene dejavnosti, in ne za sheme, prav tako pa niso bili z njim zadovoljni izvajalci javnih služb

Obdelani morajo biti vsi odpadki pred odlaganjem Vlada pa je na zadnji julijski seji res sprejela Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih.

MOP-u smo postavili vprašanje, kaj pomeni v Uredbi obveznost obdelave odpadkov pred odlaganjem, saj centrov za ravnanje z odpadki še ni. Ali to pomeni, da komunalci ne bodo več kaznovani in se bo upošteval rok 31. december 2015?

Njihov odgovor: »Ne. Glede na dejstvo, da Uredba o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki naj bi določala ravnanje s komunalnimi odpadki ter najmanjši obseg in način ravnanja s temi odpadki, ki morata biti zagotovljena v okviru opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (zbiranje komunalnih odpadkov, prevoz komunalnih odpadkov, obdelava mešanih komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov) še ni bila sprejeta, so bile v prehodne določbe nove Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališča za prehodno obdobje dodane minimalne zahteve za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov do izgradnje centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki.

V omenjeni uredbi je zahtevana obdelava vseh odpadkov pred odlaganjem. Če obdelava mešanih komunalnih odpadkov še ni zagotovljena v skladu s 5. členom uredbe (doseganje mejnih vrednosti TOC, AT4, kurilne vrednosti,…) in je upravljavec centra za ravnanje s komunalnimi odpadki hkrati tudi upravljavec odlagališča

Količina odpadkov, ki jih je treba izločiti, da je obdelava dosežena, se določi na podlagi povprečja rezultatov izvedenih sortirnih analiz v preteklem letu. Opisana obdelava mešanih komunalnih odpadkov se šteje za pripravo teh odpadkov za odlaganje in se preverja v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje odlagališča.

Upravljavec odlagališča komunalnih odpadkov, na katerem se bodo odpadki prenehali odlagati najkasneje do 31. decembra 2015, lahko odlaga odpadke, obdelane na opisan način, dokler ni zagotovljena obdelava mešanih komunalnih odpadkov v skladu s 5. členom te uredbe oziroma najdlje do 31. decembra 2013.«

Kdo določa organizacijo sistema zbiranja odpadkov?

Uredba se je opredelila tudi do kritik, zakaj URKO poleg kvot okoljskih ciljev ločenega zbiranja, to je deleža zbranih ločenih frakcij, določa tudi sistem zbiranja. Zakaj tega ne prepusti izvajalcem? Kaj prinaša torej Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih?

Odgovarja MOP: »V predlogu Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki naj bi podrobno določala ravnanje s komunalnimi odpadki ter najmanjši obseg in način ravnanja s temi odpadki, ki morata biti zagotovljena v okviru opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (zbiranje komunalnih odpadkov, prevoz komunalnih odpadkov,

61

obdelava mešanih komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov), so obveznosti izvajalcev javnih služb določno opredeljene, torej tudi sistem zbiranja, ki ga morajo zagotavljati izvajalci javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Pri obveznostih teh izvajalcev pa je pomen dan predvsem zagotavljanju ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, določen pa je tudi nov okoljski cilj ločenega zbiranja: v obdobju do leta 2020 delež zbranih ločenih frakcij in delež zbranih bioloških odpadov. Glede na celotno zbrano količino komunalnih odpadkov v posameznem koledarskem letu ne smeta biti manjša od deležev, ki so v uredbi določeni za posamezno občino glede na statistično regijo, v kateri se ta občina nahaja.«

okolje

Počakajmo.

komunalnih odpadkov, se za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov šteje mehanska obdelava ali izločanje odpadnih kovin, vključno z odpadno kovinsko embalažo, in odpadne plastike, vključno z odpadno plastično embalažo in drugih gorljivih frakcij, primernih za energetsko predelavo. Mešani komunalni odpadki so torej obdelani, če je izločeno in oddano v predelavo ali odstranjevanje, razen odlaganja, najmanj 40 % odpadnih kovin, vključno z odpadno kovinsko embalažo, OEEO in odpadnimi baterijami, in 20 % odpadne plastike, vključno z odpadno plastično embalažo in embalažo iz sestavljenih materialov, in drugih gorljivih frakcij, primernih za energetsko predelavo, glede na vsebnost teh odpadkov v mešanih komunalnih odpadkih pred obdelavo. Poleg tega pa je potrebno zagotoviti še takšno biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, da je letna količina preostanka mešanih komunalnih odpadkov, ki se odda v odlaganje, največ 222 kg na prebivalca občine, za katero upravljavec centra iz prvega odstavka tega člena izvaja javno službo obdelave mešanih komunalnih odpadkov.

To, kar zdaj počenja MOP v odnosu do izvajalcev uredb, partnerjev in javnosti, ni dobro.

To novo določbo že zdaj izvajalci javne službe razumejo drugače, in sicer kot da so povsem avtonomni pri organizaciji sistema zbiranja odpadkov. Vsekakor je šumov med Ministrstvom za okolje in prostor, izvajalci javnih služb in celotnim komunalnim gospodarstvom toliko, da bi se ob tem morali zamisliti predvsem državni uradniki. Slovenija bo težko postala družba recikliranja, če se MOP ne bo znal povezati in uskladiti z vsemi, ki so odgovorni, da bodo poti do okoljskih ciljev kar najmanj zavite in ovinkaste.

To, kar zdaj počenja MOP v odnosu do izvajalcev uredb, partnerjev in javnosti, ni dobro.

Vlada je na zadnji julijski seji sprejela še nekaj okoljskih uredb in ukrepov: Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov, Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2011, Uredbo o načrtu upravljanja vode za vodni območji Donave in Jadranskega morja in Program ukrepov upravljanja voda za obdobje 2011 – 2015.

Količina odpadkov, ki jih je treba izločiti, da je obdelava dosežena, se določi na podlagi povprečja rezultatov izvedenih sortirnih analiz v preteklem letu.

avgustaugust 2011

prenesli v krovno Uredbo o ravnanju z odpadki, uveljavitev nekaterih določil pa bo morala počakati na spremembo Zakona o javnih gospodarskih službah, ki sta ravno tako v pripravi.

MOP sicer napoveduje, da bo v avgustu predvidoma pripravil nov, vsebinsko zožen tekst Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki in ga septembra skupaj s predlogom Operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki poslali v vladni postopek.

Jeseni komunale čaka inšpekcijski nadzor Majdi Kosi, Tanja Pangerl

Uredba o ravnanju

avgustaugust 2011

Julija je po enoletnem prehodnem obdobju v Sloveniji začela veljati Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Kaj kaže praksa? Dr. Tanja Gomišček, podsekretarka Direktorata za okolje v Sektorju za okolje in podnebne spremembe na Ministrstvu za okolje in prostor, pravi, da je med občinami in komunalnimi podjetji moč opaziti precejšnje razlike.

Nekatera imajo ločeno zbiranje bioloških odpadkov urejeno že vrsto let, medtem ko se druga do danes še niso "prebudila".

Zgovorni naj bi bili tudi odzivi občanov po zadnjem medijskem odmevu. Mnogi bi namreč želeli ločeno zbirati tudi biološke odpadke, pa nimajo možnosti, ker se občine in komunalna podjetja na to še niso pripravila.

foto: www.shuttersock.com

20 61

okolje

Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom

I

nšpekcijski nadzori bodo opravljeni najprej v komunalnih podjetjih, za katere so na okoljskem ministrstvu pridobili pritožbe občanov. Predvidene so sankcije brez odloga v skladu z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, in sicer znašajo kazni za izvajalce javnih služb od 3.500 do 10.000 evrov.

Tanja Gomišček napoveduje, da bo v jesenskem času organizirana širša akcija inšpekcijskega nadzora ločenega zbiranja bioloških odpadkov.

S

krb za dostavo rjavih zabojnikov pripada komunalnim podjetjem, medtem ko so za organizacijo dostave odgovorne občine.

Povprašali smo, kako so k izvajanju uredbe pristopili in ali se kažejo kakšne težave. Prejeli smo številne odgovore občin in komunalnih podjetij, ki so za predpisano vzpostavitev ločevanja odpadkov že ustrezno poskrbeli in se trudijo svoje občane pozvati k upoštevanju uredbe tudi z ozaveščevalnimi akcijami, obenem pa opozarjajo na pomanjkljivosti regulative.

Obiskali vsa gospodinjstva

S

aubermacher Slovenija skrbi za biološke odpadke v dvanajstih občinah. Takole pravijo: "Naši začetki segajo v leto 1990. Zbrane biološko razgradljive odpadke še danes odvažamo na kompostarno, ki smo jo zgradili na

območju naselja Žice, v današnji Občini Sveta Ana.

Z

razširjanjem območja, kjer zbiramo odpadke, smo tudi v strnjenih naseljih občin Gornja Radgona, Ormož, Radenci in drugih organizirali zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, sprva kot vrtne odpadke (trava, listje, grmičevje ...), kasneje pa tudi organske kuhinjske odpadke iz gostinstva. Te smo termično predelovali v lastni napravi v Centru za ravnanje z odpadki v Lenartu.

N

a podlagi usmeritev slovenske zakonodaje na področju ravnanja z odpadki smo lani skupaj z občinami Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah in Sveti Jurij v Slovenskih goricah pripravili nov standard storitev. Vključuje zmanjšanje odvozov mešanih komunalnih odpadkov na 17-krat letno, zbiranje odpadnega papirja v zabojnikih, odpadne plastike, tetrapakov ter pločevink pa v vrečah, z odvozi na štiri tedne.

V okviru uvajanja novega sistema smo obiskali vsa gospodinjstva v navedenih občinah in jim predstavili določila Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Gospodinjstvom, ki so se odločila za lastno kompostiranje, smo posredovali navodilo za pravilno kompostiranje in uporabo komposta, vsa ostala gospodinjstva pa opremili z zabojniki za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov."

21 a Vrhniki, pravi Jernej Fefer, vodja splošnega sektorja v javnem komunalnem podjetju Vrhnika, ločeno zbiramo organske odpadke že 16 let, zato z določbami nove uredbe nimamo težav. Se pa trenutno posvečamo vprašanju, kako zbirati biološke odpadke v večstanovanjskih naseljih in kako spodbuditi občane, da bi čim več organskih odpadkov kompostirali doma.

N

N

V

M

noge občine so gospodinjstvom na območjih, kjer še ni organiziranega zbiranja in odvoza bioloških odpadkov v rjavem zabojniku, poslale anketne liste, v katerih so se občani opredelili do načina ločevanja bioloških odpadkov. Tisti, ki so se odločili za domače kompostiranje, bodo tudi prihranili pri stroških, saj jim javne službe ne bodo obračunavale odvoza biološko razgradljivih odpadkov. Odzivi v občinah kažejo, da se je več občanov opredeljevalo za ločevanje v rjavih zabojnikih, četudi občine spodbujajo domače kompostiranje. »Glede na odziv podobnih anket v ostalih slovenskih občinah smo pričakovali precej manjši odziv oz. precej manj tistih, ki se bodo odločili za ločevanje v rjavih zabojnikih. Zato smo morali naknadno naročiti še dodatne zabojnike, zato še vsa gospodinjstva niso dobila teh zabojnikov,« pojasnjuje Helena Kojnik iz celjske družbe Simbio.

Z

animivo je, da tudi določena gospodinjstva na podeželju želijo oddajati biološke odpadke v rjavih zabojnikih kljub temu, da občine

Podpiramo vas pri zakonsko predpisanem ločevanju in izkoriščanju vaših bioloških odpadkov. Optimalno rešitev vam nudimo za ravnanje z biološkimi odpadki iz gospodinjstev, komunalnih ali industrijskih področij.

Zagotavljamo vam celovit pristop: od rednega praznjenja in čiščenja posod, do predelave bioloških odpadkov v naši kompostarni, kjer se le-ti predelajo v visoko kakovosten kompost.

Tako poskrbimo za celoviti biološki krogotok in vračamo naravi vsaj del tega, kar ona daje nam.

a Vrhniki so bili pionirji pri zbiranju bioloških odpadkov v Sloveniji.

Med odpadki preveč plastike zbranih biološko razgradljivih odpadkih so še vedno prisotne nečistoče. Opažajo umetne nerazgradljive materiale, predvsem velike količine plastičnih vrečk, ki tja ne sodijo.

V občini Piran večjih zabojnikov ne postavljajo, saj so zelo težki za praznjenje, že v manjših pa najdejo poginule hišne živali. Odprava navad zahteva svoj čas ter dodatno osveščanje. »Letega v naši občini izvajamo s komunalnim nadzornikom, ki vsebino zabojnikov pregleduje ter z opozorili in navodili za ločeno zbiranje opozarja uporabnike. V šestmesečnem uvajalnem obdobju ni predvidenega sankcioniranja za nepravilno ločevanje odpadkov. Po izteku tega obdobja pa bo skladno z odlokom sankcioniranje izvajala medobčinska inšpekcija,« pravi Sebastjan Zupanc, direktor Komunale Tržič.

Z

dravko Lebarič iz KSP Ljutomer izpostavlja težave glede stroškov in zaračunavanja zbiranja bioloških odpadkov, saj ne vedo zanesljivo povedati občanom, če bodo, kdaj bodo in kako bodo ločevanje občutili finančno na položnici. Vzrok je zamrznitev cen z Uredbo in nejasne koncesijske pogodbe oz. zavlačevanje pri njihovem spreminjanju ali razpisu koncesije.

Dodaja še, da je »zaznati sklepanje občanov, ki bioloških odpadkov ne predajo izvajalcu javne službe, da sedaj kompostirajo v hišnem kompostniku in zato ostalih komunalnih odpadkov namenjenih za odlaganje nimajo več in bi zato želeli odjaviti zbiranje vseh komunalnih odpadkov ali vsaj zmanjšali izhodiščni zabojnik. Pri tem je potrebno poudariti, da iz masnih tokov zbranih odpadkov v prvih dveh tednih letošnjega julija ni možno razbrati zmanjšanja količin na račun hišnega kompostiranja. Tudi delež bioloških odpadkov v mešanih komunalnih odpadkih se ni opazno spremenil.«

Saubermacher Slovenija d.o.o.

Ulica Matije Gubca 2, 9000 Murska Sobota Tel.: 02/ 620 23 00 E-pošta: odpadki@saubermacher.si

www.saubermacher.si

avgustaugust 2011

Občani nenaklonjeni domačemu kompostiranju

Nazaj k naravi – za življenja vredno okolje!

okolje

N

Potreben dogovor med komunalami in občinami erešenih vprašanj je več. Kako ravnanje z odpadki izboljšati v večstanovanjskih naseljih in kako spodbuditi občane, da bi čim več organskih odpadkov kompostirali doma? Kako rešiti problem ločevanja bioloških odpadkov na javnih površinah? »Komunalna podjetja se bomo morala dogovoriti z občinami za ustrezno rešitev, saj so občine zadolžene za urejanje kraja in javnih površin,« pravi Štefan Korošek iz JP Infrastruktura Bled.

61

spodbujajo kompostiranje in osveščajo o tehniki pravilnega domačega kompostiranja. Rjavi zabojniki zahtevajo od komunal optimizacijo transportnih poti.

Promocija

Zanimivo je, da tudi določena gospodinjstva na podeželju želijo oddajati biološke odpadke v rjavih zabojnikih kljub temu, da občine spodbujajo kompostiranje in osveščajo o tehniki pravilnega domačega kompostiranja.

22 61

okolje

Financiranje rjavih zabojnikov

P

onekod se problemi pojavljajo tudi glede financiranja zabojnikov za biološke odpadke. »V medijih se hote ali nehote zavaja občane, da morajo dobiti zabojnike na dom, kar zagotovi izvajalec javne službe, pri čemer pa občani razumejo zagotovitev kot brezplačno storitev,« opozarja Zdravko Lebarič iz KSP Ljutomer. »Naša družba je zagotovila ustrezne zabojnike in dostavo, vendar je potrebno naročilo in plačilo na dogovorjen način.«

K

omunalna podjetja tudi opozarjajo na dejstvo, da cena ravnanja z odpadki ni bila spremenjena od leta 2001 (razen usklajevanja z inflacijo), čeprav so morali uvesti nove storitve. Milica Maslo iz Javnega podjetja Okolje Piran pravi, da so morali vse storitve uvesti »brezplačno«, saj jih sploh ne morejo zaračunati v obdobju »zamrznitve« cene, kar jim povzroča izgubo.

Neprijeten vonj

I

zpostavljeno je tudi neugodno dejstvo, da je Uredba stopila v veljavo prav v poletnem

času, ko se zaradi visokih temperatur biološki odpadki hitreje razkrajajo, kar se zazna kot neprijeten vonj. Le-ta moti zlasti stanovalce večstanovanjskih objektov.V nekaterih občinah je precej hribovitih predelov z razpršeno poselitvijo, kjer iz ekonomskih in ekoloških razlogov ni možna vključitev v odvoz bioloških odpadkov. V občinah Škofja Loka in Železniki so tako opredelili območje, na katerem je možna vključitev v reden odvoz bioloških odpadkov.

Premajhna konkurenčnost kompostarn

K

omunalna podjetja vidijo težavo tudi v tem, da kompostarn ni dovolj, da bi lahko izbirali, kam bodo vozili biološke odpadke. V Sloveniji je trenutno šest kompostarn z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem, štiri kompostarne imajo tovrstno dovoljenje pred gradnjo, štiri pa so v postopku pridobivanja dovoljenja. Zmožnost predelave v kompostarnah je tako že skoraj 100.000 ton. Prav tolikšna je zmogljivost bioplinarn, ki jih je v državi pet.

»N

imamo prave izbire, kam bomo vozili.

Po drugi strani kompostarna biološke odpadke prevzema po tržni ceni, ki je višja, kot je marsikje cena odlaganja odpadkov, cene za izvajanje gospodarske javne službe pa so pod nadzorom, regulirane oziroma celo zamrznjene,« pravi Janez Štalec iz Loške komunale in izpostavlja, da je »določba v Uredbi, da mora izvajalec gospodarske javne službe zagotoviti možnost vključitve v odvoz bioloških odpadkov vsakemu oziroma tistemu, ki ne želi sam kompostirati, čudna in težka. K sreči se nam še ni pojavil nekdo z oddaljenih hribovitih naselij, da se želi vključiti v odvoz bioloških odpadkov. Dolžni bi ga bili vključiti, sicer kršimo uredbo, cene pa ne smejo biti diferencirane glede na oddaljenost.« Zaradi težav pri izbiri izvajalca javnega naročila »Izgradnja kompostarne in sortirnice v okviru CEROZ-a« se z izgradnjo regijske kompostarne na regijskem Centru za ravnanje z odpadki Zasavje na Uničnem še ni pričelo. »Zato sedaj vseh pet zasavskih komunal vozi biološke odpadke na Unično, kjer se pretovorijo in odvažajo na kompostarno v Celje. Zato so stroški višji, « dodaja Vlasta Medvešek Crnkovič iz Komunale Trbovlje.

Zelo učinkoviti pri zbiranju ločenih frakcij

avgustaugust 2011

Zaradi težav z lastnim odlagalnim prostorom za odpadke v zadnjih letih in ostale potrebne infrastrukture za predelavo odpadkov podjetje že več kot deset let usmerja svoj razvoj v transportno - logistične procese, s katerimi uspešno obvladuje infrastrukturo in aktivnosti za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov. Vzpostavljeni zbirni centri in zbiralnice za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov predstavljajo nadstandard glede na pogostost njihove postavitve in številčnost različnih ločenih frakcij. Z njimi uspemo zbrati različne vrste odpadkov in jih tako voditi v predelavo mimo odlagališča. Učinki so vidni v količinah ločeno zbranih odpadkov v deležu več kot 50 % vseh zbranih količin.

Za zagotavljanje visokega standarda transportne logistike smo v podjetju razvili tudi način optimiranja logističnih procesov. Osnova je

»on-line« sledenje vsem operativnim vozilom zbiranja in odvoza ter posledičnemu optimiranju in prilagajanju voženj glede na spremembe v okolju oz. na virih nastanka odpadkov. Ker smo na tej poti šele dobrih šest let, je pred nami še veliko ciljev, ki bi jih v naslednjih letih radi dosegli za še boljše obvladovanje in korektno ter enakomerno obremenitev logističnih celic.

Kljub vsem težavam zaposleni v Snagi opravljamo svoje delo kvalitetno, dosledno, skrbno in z vso odgovornostjo v smislu nudenja celovitih rešitev za uporabnike svojih storitev.

S postopnim uveljavljanjem evropskih normativov na področju ravnanja z odpadki postaja področje obdelave zbranih odpadkov vse bolj osrednja dejavnost in usmeritev prihodnjega razvoja podjetja.

Lokalni trg odlično poznamo. Ponujamo širok nabor storitev. S celovitim reševanjem problematike ravnanja z odpadki skladno s prihodnjimi usmeritvami v obdelavo odpadkov, s prilagajanjem potrebam naših uporabnikov, katerim smo pripravljeni prisluhniti, in z odličnim obvladovanjem transportne logistike, ki nam omogoča boljšo organizacijo in kratke odzivne čase, bomo v prihodnje gradili naše poslovanje za doseganje razlikovalne prednosti na trgu.

SNAGA, družba za ravnanje z odpadki in druge komunalne storitve d.o.o.

Nasipna ulica 64, 2000 Maribor, el. naslov: info@snaga-mb.si, www.snaga-mb.si Zastopnik: Ivan Hajnšek, univ.dipl.inž.rač. in inf.

Promocija

Dejavnost podjetja Snaga iz Maribora beleži že preko 100 let, podjetje pa praznuje v tem letu 50 - letnico svojega delovanja. Osrednji dejavnosti podjetja sta opravljanje obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na področju Mestne občine Maribor in še osmih okoliških občin ter urejanje in čiščenje javnih površin na področju Mestne občine Maribor. Razen javnih gospodarskih služb izvajamo v Snagi tudi različne vrste tržnih dejavnosti.

Prve zelene zabojnike smo namestili pri občanih maja 1995, ko je Komunalno podjetje Vrhnika začelo ločeno zbirati organske odpadke. Pri teh ni količinskih omejitev, zato je na večini zbirnih mest nameščen 240-litrski ali 120-litrski zabojnik. Zelene zabojnike za zbiranje organskih odpadkov dobijo občani na JP KPV, d. o. o., brezplačno. Nekatera gospodinjstva pa so prejela kompostnik in organske odpadke kompostirajo kar sama.

Skupna prostornina zabojnikov za odvoz organskih odpadkov je 1.064.520 litrov (od tega ima 861 zabojnikov prostornino 120 litrov, 4005 pa prostornino 240 litrov.). Posebna smetarska vozila odvažajo organske odpadke 52 ur na teden. Prostornina kompostnikov, ki jih je JP KPV, d. o. o., dostavil občanom, znaša dodatnih 400 000 litrov, ki pa jih pri zbranih količinah organskih odpadkov ne upoštevamo. Seveda imajo nekateri občani tudi kompostnike, ki so jih naredili ali kupili sami in za katere nimamo podatkov o zbrani količini organskih odpadkov.

Organski odpadki predstavljajo visok delež ločeno zbranih odpadkov. Zbiranje organskih odpadkov iz gospodinjstev v Občinah Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer sodi v sam vrh ločenega zbiranja v Sloveniji. V letu 2010 smo zbrali rekordnih 3.068 ton organskih odpadkov (od 22 902 prebivalcev treh občin), kar predstavlja 134 kg/občana/v letu 2010, v strukturi vseh zbranih odpadkov pa 35,91 %.

Promocija

Organske odpadke občani vestno ločujejo in oddajajo v zelene zabojnike ali jih kompostirajo sami. V spodnji tabeli so prikazane količine zbranih organskih odpadkov v letih od 2003 do 2010 ter podatek o količini zbranih organskih odpadkov na občana.

23 okolje

Najpomembnejši so ozaveščanje, informiranje in nadzor Osredotočili smo se predvsem na ozaveščanje osnovnošolske mladine.

Pomembno je temeljno, stalno in popolno informiranje uporabnikov. Na začetku smo vsako leto pripravili dan odprtih vrat, na katerem smo občanom pokazali, kako delujeta kompostarna in sortirnica, kako obdelamo kosovne odpadke in drugo. Občasno izdajamo časopis Ogrizek, ki je namenjen osveščanju in ozaveščanju in v katerem poročamo o vseh pomembnih dosežkih s področja ravnanja z odpadki.

Leta 2006 smo začeli v skladu z občinskim Odlokom o načinu opravljanja lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in v sodelovanju z medobčinsko inšpekcijsko službo pregledovati vsebino zabojnikov za nekoristne odpadke. Pripravili smo obrazec »Opozorilo«, ki ga vozniki specialnih smetarskih vozil ali nadzornik JP KPV, d. o. o., ko ugotovijo, da stranka ne upošteva Odloka (nepravilno odlaganje odpadkov v zabojnik), pustijo v njenem poštnem nabiralniku.

Obrazec Opozorilo izpolni nadzornik v treh izvodih: enega pusti stranki, drugi izvod prejme medobčinska inšpekcija, tretji izvod pa dobi JP KPV, d. o. o., ki vodi seznam kršiteljev. Na obrazcu voznik zabeleži natančne nepravilnosti pri odlaganju odpadkov. Oddana Opozorila so dobronamerna, saj želimo z njimi doseči, da bodo posamezna gospodinjstva začela dosledno ločevati odpadke in se tako izognila globi, ki jo izreče Medobčinska inšpekcijska služba.

Od junija 2009, ko smo intenzivneje pristopili k opozarjanju občanov, se količina ostankov komunalnih odpadkov ves čas zmanjšuje. Glede na številne telefonske klice občanov opažamo, da občani sprejemajo naša priporočila z razumevanjem, saj vedno več gospodinjstev resno in skrbno odlaga organske odpadke v zelen zabojnik oz. odnaša koristne odpadke na ekološke otoke.

Tabela zbranih organskih odpadkov v letih 2003 do 2010 v tonah: leto 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

ton 2174 2391 2320 2394 2565 2715 2766 3068

število občanov 21033 21338 21363 22030 22061 22495 22862 22902

kg/občana 103 112 108 108 116 120 121 134

Javno podjetje KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, d.o.o. | Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika | info@kpv.si | www.kpv.si | [01] 7502 950

avgustaugust 2011

V začetku 90. let smo na Komunalnem podjetju Vrhnika pripravili Program ravnanja z odpadki, ki ga je potrdil tudi takratni izvršni svet in smo ga začeli uresničevati leta 1995. Tako smo želeli upočasniti polnjenje deponije in podaljšati njeno življenjsko dobo. Koncept je bil zelo preprost, saj je predvideval ločeno zbiranje organskih odpadkov in ostankov odpadkov na izvoru ter ločenih frakcij na ekoloških otokih.

61

Komunalno podjetje Vrhnika – med pionirji zbiranja organskih odpadkov

Lažje bodo zgladili nesoglasja, a ne le to

foto: arhiv podjetja

24 61

okolje

GIZ Skupne sheme

avgustaugust 2011

Kar se je nekaj časa zdelo nemogoče, se je vendarle zgodilo. Skupne sheme, ZEOS, Interseroh, Ekodin, Slopak, Gorenje Surovina in Prons, ki so si pogosto zelo različno razlagale nekatere člene uredbe o ravnanju z odpadno embalažo ali pa so se glasno kritizirale zaradi nespoštovanja dogovorov, so se v okviru GZS uspele dogovoriti o ustanovitvi Gospodarsko interesnega združenja Skupne sheme. Za izboljšanje sistema ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji več kot dobrodošel signal, da se bo vendarle dalo nekatera dosedanja nesoglasja odpraviti s pogovori. Mateja Mikec, direktorica GIZ Skupne sheme, je realna, a vendarle vidi v združenju več koristi za zavezance, končne uporabnike in izvajalce javnih služb ravnanja z odpadki. Predvsem pa – opozarja na stroške.

Med skupnimi shemami ni bilo enotnih mnenj o sistemu ravnanja z odpadno embalažo in odpadnimi proizvodi. O čem ste se morali najprej dogovoriti in glede česa zgladiti nesoglasja, preden ste ustanovili GIZ Skupne sheme?

Dejstvo je, da so se v zadnjih letih med shemami in družbami za ravnanje z odpadno embalažo kopičile težave in je prišlo do nesoglasij.

Pristojno ministrstvo se ni želelo vpletati v reševanje teh nesoglasij. Predstavniki ministrstva so celo večkrat javno in v razgovorih z družbami poudarili, da morajo ta nesoglasja rešiti družbe same oziroma zavezanci. Nesoglasja med skupnimi shemami, ki so bila posledica predvsem nedorečenih pravil pri prevzemanju embalaže, so se lomila tako na hrbtih izvajalcev javne službe ravnanja z odpadki, končnih uporabnikov in navsezadnje tudi zavezancev.

Zaradi teh nesoglasij smo vsi udeleženci v sistemu ravnanja z različnimi skupinami odpadnih produktov utrpeli škodo, ker nismo mogli optimalno planirati logistike pri ravnanju z odpadki in tako zmanjševati stroške. Prav tako nismo mogli ustrezno izračunavati ekonomsko utemeljenih embalažnin. Takšno situacijo so začeli izrabljati nekateri zavezanci, ki so prekinili pogodbo z eno družbo oziroma sistemom, niso pa se vključili v drug sistem. Posledično se je dvignil delež embalaže, ki ni vključena v nobenega od sistemov.

Mateja Mikec

ponovitev nadnaslova ali imena rubrike

Jože Volfand

Ekonomski vzvodi pa bi še bolje delovali, če bi se v razpravo vključilo tudi ministrstvo.

Tako je bilo primarno soglasje, ki smo ga morali doseči, dogovor, da smo vse družbe zainteresirane, naj se odprta nesoglasja med shemami in družbami za ravnanje z odpadno embalažo pričnejo reševati skozi delovanje strokovnega interesnega združenja, kot ga predstavlja GIZ Skupne sheme.

Vendar so bili že poskusi dialoga med shemami, a brez uspeha.

V zadnjih letih je sicer prihajalo do različnih pobud o ustanovitvi delovnih skupin, ki bi reševale tehnična vprašanja pri zbiranju odpadnih produktov v okviru GZS ali embalažne komisije. Žal te pobude ravno zaradi opisanih nesoglasij niso padle na plodna tla.

Prvi konstruktivni koraki so bili narejeni, ko je iniciativo prevzela Zbornica komunalnega gospodarstva, ki je nevtralen organ, saj so imeli izvajalci javnih služb kot njihovi člani zaradi nesoglasij med skupnimi precej nevšečnosti in težav pri opravljanju svojega dela.

V načrtu dela GIZ tudi navajate, da niso določeni normativni pogoji prevzemanja embalaže

Pri tem seveda ne gre za kakršnokoli kartelno dogovarjanje. Normativni pogoji so potrebni predvsem zaradi tega, ker nekateri končni uporabniki in včasih tudi izvajalci javne službe zahtevajo odvoz odpadne embalaže ali drugih odpadnih produktov pri tako majhnih količinah, ko to ni niti ekonomsko niti okoljsko upravičeno. Zaradi velikega števila prevozov imajo družbe in sistemi nesorazmerno visoke stroške, ki seveda obremenjujejo zavezance.

Poleg tega je tudi z vidika obremenjevanja okolja z emisijami, ki nastajajo ob transportih, neupravičeno izvajati odvoze majhnih količin.

Kvalitativni standardi pa se nanašajo na to, kako so pripravljeni odpadni produkti. Dogaja se na primer, da pri izvajalcih javne službe iz hladilnikov odstranijo kompresorje. Posledica takšnega ravnanja je dvojna škoda. Po eni strani to pomeni dražjo predelavo, saj so odstranjeni skoraj vsi koristni materiali, po drugi pa prihaja pri nestrokovnem in nepooblaščenem odstranjevanju kompresorjev zaradi izpusta CFC v ozračje in zaradi izpustov hladilnih tekočin do okoljske škode.

Posledica nedoločenih normativnih pogojev pa so tudi različne interpretacije in stališča do vprašanj, kdo krije stroške odstranjevanja ostanka po sortiranju komunalne odpadne embalaže, torej odpadkov na ekoloških otokih ali v rumenih vrečah, ki niso odpadna embalaža.

Opozarjate na stroške, na ekonomske vzvode.

Ali je ekonomija v sistemu ravnanja z odpadno embalažo zapostavljena?

Menim, da bo delovanje GIZ, seveda ob predpostavki, da bomo vse članice konstruktivno sodelovale, pripeljalo ravno do tega. Družbe oziroma sheme imamo potrebo po obvladovanju stroškov in ustreznem planiranju.

Svoje poslovanje moramo načrtovati tako, da

Ob dobrem sodelovanju bomo lahko na podlagi podatkov iz preteklih letih ugotavljali, koliko posamezne frakcije se zbere ločeno, in na tej podlagi določili trend za naslednja leta, kar bo podlaga za določanje embalažnin. Ekonomski vzvodi pa bi še bolje delovali, če bi se v razpravo vključilo tudi ministrstvo. Osebno menim, da bi bila zelo smiselna ponovna uvedba okoljskih ciljev po posameznih frakcijah, kot je bilo to opredeljeno v Operativnem programu za ravnanje z embalažo, ki je določal cilje do leta 2007.

Tako bi še lažje določali takšne embalažnine oziroma tarife, ki bi vsebovale strošek zbiranja in predelave predvidene kvote posamezne frakcije. Če bi se kvote za posamezno frakcijo letno dvigovale, bi lahko tudi družbe in sistemi uvajali ustrezne mehanizme za dosego teh kvot.

Osebno menim, da bi morali temeljito premisliti, kje je meja med dejavnostjo, ki se izvaja v okviru javne službe ravnanja z odpadki, in dejavnostjo zbiranja odpadkov, ki jo izvajajo zbiralci odpadkov. Tukaj imamo dve možnosti.

Prva je, da damo izvajalcem javne službe ravnanja z odpadki večje pristojnosti, še posebej pri drobnih frakcijah, ki nastajajo v gospodarstvu; to bi povečalo učinkovitost in zmanjšalo administriranje tako v gospodarstvu kot tudi med izvajalci javne službe. Druga možnost pa je, da omogočimo ravnanje z vsemi odpadki, ki nastajajo v gospodarstvu, tudi s tako imenovanimi komunalnimi odpadki, kolikor jih sploh nastaja pri teh dejavnostih, zbiralcem; to pa bi povečalo konkurenčnost in s tem potencialno znižalo stroške za gospodarstvo.

To je lahko eden izmed konkretnih predlogov GIZ državi oziroma MOP. Boste sheme v drugačni vlogi v komunikaciji z državo.

Katere prednostne naloge namerava GIZ uresničiti v letu 2011?

Glavna prednost GIZ je zagotovo v tem, da vzpostavlja možnost reševanja nekaterih vprašanj in usklajevanje stališč med njegovimi ustanoviteljicami, kar nam daje možnost, da potem v javnosti zastopamo skupno in ne zagovarjamo parcialnih stališč. To slednje seveda ni bila dosedanja praksa, saj se je večkrat zgodilo, da se je z ministrstvom usklajevala vsaka družba posebej. Ministrstvo pa se je v želji, da bi ostalo nevtralno, izogibalo sprejemanju ene ali druge ideje in zato ni bila sprejeta marsikatera strokovno utemeljena predlagana rešitev. Pripravlja se sprememba embalažne uredbe, kjer ministrstvo napoveduje precej drastične spremembe, še posebej na področju pokrivanja stroškov zbiranja odpadne embalaže v gospodinjstvih.

Kažejo se potrebe tudi po novelaciji uredbe o ravnanju z odpadno EE opremo in uredbe o ravnanju z baterijami, saj imata obe nekaj velikih pomanjkljivosti. Vse to so vprašanja, do katerih bi morale članice GIZ zavzeti skupno stališče.

Kakorkoli že, menim, da bomo skupaj izboljšali sistem ravnanja z odpadki, in ne dvomim, da bo ministrstvo vsem dobrim rešitvam tudi prisluhnilo. Seveda pa se zavedam, da razprave znotraj GIZ Skupne sheme ne bodo vedno lahke.

Z novo evropsko direktivo o odpadkih se izrazito naglaša, da je odpadek vir, tudi Slovenija pa naj postane družba recikliranja. V vašem delovnem načrtu je problem reciklaže manj izpostavljen, kot bi lahko pričakovali.

Seveda je naš cilj povečati tudi delež recikliranja, kar bo v vsakem primeru pozitivna posledica urejanja razmer in vključevanja ekonomskih vzvodov pri doseganju okoljskih ciljev.

Kako članice GIZ sprejemate URKO, o katerem so očitno zelo različna mnenja?

V zvezi z URKO še nismo sprejeli skupnega

61

25 Normativni pogoji prevzemanja embalaže pri izvajalcih javnih služb pomenijo, da so določene minimalne količine za brezplačni prevzem ter kvalitativni standardi prevzema. To pomeni, da se družbe oziroma sistemi in izvajalci javnih služb dogovorimo in določimo, katere storitve so brezplačne za končne uporabnike in javne službe ravnanja z odpadki in kaj morajo eni ali drugi doplačati kot nadstandardno storitev.

stališča, le v razpravah je bilo izpostavljeno enotno mnenje, da je predlog slab in da so posamezne rešitve neživljenjske.

okolje

pri izvajalcih javne službe za ravnanje z odpadki, pa tudi pri končnih uporabnikih v gospodarstvu ne. Na kaj mislite?

zavezancem zagotavljamo čim nižje stroške, hkrati pa mora biti naš skupni cilj, da se količine ločeno zbranih frakcij povečujejo.

Minimalni cilji za leto 2011 so priprava analize količin zbranih in obdelanih odpadkov za obdobje od začetka delovanja družb oziroma shem ter priprava in uskladitev predloga prevzemanja odpadkov pri posamezni IJS. Prav tako želimo še v tem letu definirati pogoje prevzemanja za leto 2011, pripraviti normative prevzemanja, logistike in obdelave odpadkov ter postaviti temelje za delovanje v letu 2012.

GIZ sicer deluje po naslednjih sekcijah: sekcija družb za ravnanje z odpadno embalažo, sekcija nosilcev skupnih načrtov ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo, sekcija nosilcev skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji, sekcija nosilcev skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami ter sekcija nosilcev skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi zdravili. Vsaka sekcija bo morala na svojem področju izvesti zgoraj navedene naloge. Ste bili presenečeni, da so vam vodstva shem zaupala direktorsko mesto?

Moram priznati, da sem bila strokovno počaščena in izjemno presenečena nad predlogom, da prevzamem vlogo prve direktorice. Še posebej, ker je bilo moje imenovanje skoraj soglasno.

Imenovanje mi pomeni strokovno priznanje, saj si že vseskozi prizadevam, da bi se odnosi na področju ravnanja z embalažo in drugimi produkti uredili tako, da bi bilo v dobro zavezancev kot tudi doseganja okoljskih ciljev. Seveda pa se zavedam, da je imenovanje tudi velika odgovornost, ker bo treba jeseni zastaviti intenzivno delo po sekcijah.

Ob tem naj pojasnim, da je po statutu GIZ uveden sistem enakomerne časovne rotacije, tako da se bomo kot direktorji GIZ menjavali.

Menim pa, da je za učinkovito delovanje GIZ vloga direktorja oziroma direktorice ključna in mnogokrat bo od njegove ali njene iniciative odvisno, kako bodo delovale sekcije.

avgustaugust 2011

Pripravlja se sprememba embalažne uredbe, kjer ministrstvo napoveduje precej drastične spremembe, še posebej na področju pokrivanja stroškov zbiranja odpadne embalaže v gospodinjstvih.

V posodah za odpadke v

Ljubljani je še vedno več kot 70 odstotkov odpadkov, ki bi

sicer morali med ločeno zbrane

frakcije. V ljubljanski Snagi ugotavljajo, da zdaj ločeno zberejo že okrog 30 odstotkov

odpadkov, njihov načrt pa je zbrati več kot 50 odstotkov

ločeno zbranih frakcij (papir, embalažo, steklo). Zato so se

odločili za nov način zbiranja komunalnih odpadkov, pri čemer želijo predvsem povečati

ločeno zbiranje pri izvoru, to

pa pomeni več reciklaže in

zmanjšanje odlaganja odpadkov na odlagališčih.

avgustaugust 2011

novem sistemu bodo gospodinjstva razvrščala odpadke po posameznih frakcijah doma in jih zbirala v namenski posodi na svojem zemljišču. Vsako gospodinjstvo bo najprej prejelo posodo za embalažo s pokrovom rumene barve, kasneje pa v zgoščenih delih naselja tudi posodo za papir s pokrovom modre barve.

Na dan odvoza odpadkov, ki bo določen z urnikom, bodo občani posode oddali na dostopno prevzemno mesto ob cesti. Vsak objekt bo tako lahko imel do štiri posode za odpadke (za odpadno embalažo, gospodinjstva v zgoščenih delih naselij pa tudi posodo za papir, za biološke odpadke, ki jo lahko nadomestijo z lastnim kompostnikom, in za preostanek odpadkov).

P

osoda za biološke odpadke ali kompostnik sta postala obvezna, saj se po novi zakonodaji zahteva natančno ločevanje bioloških odpadkov od ostalih odpadkov. Na redkeje poseljenih območjih naj bi bilo obvezno samo kompostiranje. Iz ostalih odpadkov bo potrebno ločevati tudi odpadno plastično in kovinsko embalažo, ki jo bodo zbirali v novo posodo z rumenim pokrovom. Vse frakcije, ki se zbirajo na zbiralnicah (papir, steklo, embalaža), se bodo tam zbirale tudi v prihodnje.

O

dvoz odpadkov bo potekal po novem razporedu, zato bodo uporabniki prejeli razpored odvoza odpadkov po posameznih frakcijah. Posode bodo praznili le v primeru, da bodo postavljene na prevzemno mesto.

Vsem gospodinjstvom na področju Ljubljane in okoliških devetih primestnih občin se bodo razdelile nove namenske posode za zbiranje embalaže in predvidoma v strnjenih območjih naselij tudi za zbiranje papirja.

Igor Petek

V

foto: arhiv podjetja

V Ljubljani kmalu po novem

Ločeno zbiranje v praksi

26 61

okolje

Ločeno zbiranje v praksi

L

etošnji podatki o ločeno zbranih odpadkih v Ljubljani, zbranih s specialnimi vozili za odvoz odpadkov, kažejo, da so pri nekaterih frakcijah zelo uspešni.

V

tabeli so prikazane količine ločeno zbranih frakcij, zbranih s specialnimi vozili, v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Kot je razvidno iz tabele, je bilo v mesecu marcu prvič ločeno zbranih več kot 30 odstotkov vseh pobranih odpadkov. Občani na področju Ljubljane in okoliških občin iz meseca v mesec zberejo več ločenih frakcij odpadkov.

V Z

letošnjem letu so uvedli spremembe tudi pri odvozu kosovnih odpadkov.

a spremembe pri odvozu kosovnih odpadkov so se odločili, ker postajajo nekatera zbirna mesta vse bolj podobna črnim odlagališčem.

Z

daj se kosovni odpadki odvažajo v terminih, ki so določeni za posamezna območja

27 O

Kot pri vseh novostih so se tudi pri tej pojavili zelo različni odzivi s strani uporabnikov. Veseli nas, da je bilo pozitivnih odzivov več kot negativnih in da je čutiti, kako okoljsko zavedni uporabniki kar nestrpno čakajo predvidene novosti. Pri kosovnem odvozu so bili na začetku zelo pogosti spremembam nenaklonjeni komentarji. Vendar so bili uporabniki, ki so spremenjeno storitev naročili, z njo zelo zadovoljni predvsem zaradi drugačnega videza ulic v času odvoza kosovnih odpadkov in zmanjšane prisotnosti »zbiralcev vrednejših sekundarnih surovin« pri predhodnem zbiranju (razmetavanju) pripravljenih odpadkov ter tudi zaradi

bčani lahko kosovne odpadke vozijo tudi na zbirne centre, enkrat letno pa naj bi Snaga še naprej vsaki stranki omogočila odvoz kosovnih odpadkov po naročilu.

M

edtem ko so to spremembo začeli uvajati že v drugem delu junija, bodo novosti pri zbiranju komunalnih odpadkov najprej uvajali poskusno, nato pa načrtujejo, da bi ga na celotnem območju uvedli do konca leta 2012.

In kaj pravi o začetku izvajanja novosti Igor Petek, svetovalec direktorja podjetja Snaga, d. o. o.?

2011

Papir

Embalaža

Steklo

Biološki odpadki

Drugi odpadki

opaženega manjšega dovoza (večinoma nekomunalnih) odpadkov od drugod, kar je bil v Ljubljani zelo velik problem.

61

Kako so občani sprejeli vašo napoved o novostih?

okolje

četrtnih skupnosti in primestnih občin, po predhodnem naročilu s strani uporabnikov.

Analize sestave odpeljanih kosovnih odpadkov so pokazale, da je bilo med njimi več kot polovica nepravilno odloženih in so kot taki predstavljali primere črnega odlaganja.

Kako boste spodbudili ločeno zbiranje?

Občanom želimo omogočiti lažje in prijaznejše ločeno zbiranje odpadkov na izvoru. Poleg zbiralnic za ločene frakcije bo lahko vsak uporabnik dobil posodo za ločeno zbiranje odpadkov. Tej spremembi bomo seveda prilagodili urnik in frekvence odvoza posameznih vrst odpadkov.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/126

Skupaj v predelavo oddane ločene frakcije

Odloženi odpadki

Delež v predelavo oddanih ločenih frakcij

JANUAR

637,1

386,2

413,3

717,8

618,3

2.772,7

7.031,5

28,3 %

FEBRUAR

587,3

350,7

325,6

724,5

675,4

2.663,5

6.183,0

30,1 %

MAREC

850,6

444,9

447,5

1.157,8

888,1

3.788,8

7.638,1

33,2 %

APRIL

893,4

422,5

364,1

1.268,1

971,2

3.919,3

7.626,2

33,9 %

MAJ

939,2

474,8

359,8

1.328,3

1.331,3

4.363,7

7.296,3

37,4 %

JUNIJ

937,9

465,1

455,7

1.466,3

1.197,2

4.522,1

7.540,3

37,5 %

Interseroh, zbiranje in predelava odpadnih surovin d.o.o.

Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana – Črnuče, T: 01 560 91 50 E: info@interseroh-slovenija.com, www.interseroh-slo.si

avgustaugust 2011

Promocija

Tabela: Statistika zbiranja ločenih frakcij od januarja do junija 2011, Ljubljana z okolico; Vir: Snaga, d. o. o., Ljubljana, 2011

Slovenija potrebuje energetsko mešanico foto: www.shuttersock.com

Jože Volfand

Osnutek NEP

28 61

okolje

Osnutek NEP

O osnutku Nacionalnega energetskega programa se

bodo kresale iskre do 15. oktobra. Prevladala je ocena,

da takšen razvojni dokument,

ki so ga v Sloveniji marsikje nestrpno pričakovali, ne more

samo razburkati različne energetske interese, pač pa

naj vsaj omogoči približanje minimalnemu konsenzu. Je

to mogoče? Morda. NEP je res energetska mešanica.

Mag. Janez Kopač, generalni direktor Direktorata za energijo, pravi, da brez medresorske

odgovornosti ne bo šlo. Še posebej je pri tem kritičen do

avgustaugust 2011

okoljskega ministrstva.

Vodilo novega Nacionalnega energetskega programa (NEP) je znano. Zanesljivost preskrbe z energijo, okoljska trajnost, cenovna konkurenčnost in dostopnost. Poudarek je na učinkoviti rabi energije, obnovljivih virih energije in razvoju pametnih omrežij. Gre za premike na področjih, ki so zelo kompleksna.

Dosedanja praksa kaže, da Slovenija ni dovolj dosledna pri izpolnjevanju tovrstnih programov. Prejšnji NEP je bil izveden desetodstotno.

Kako boste zagotovili, da bo tokrat drugače?

Ali je to mogoče doseči brez zelene davčne reforme?

Za razliko od prejšnjega opredeljuje predlog novega NEP konkretne naloge, odgovornosti in roke za izvedbo. S celovito presojo vplivov na okolje so bili potencialni projekti preverjeni glede okoljske izvedljivosti. Povečevanje deleža obnovljivih virov energije bo budno spremljala Evropska komisija, o izvajanju NEP pa bo treba vsako leto poročati tudi parlamentu. Tokrat bo drugače.

Evropska politika ima pri spodbujanju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov zelo jasne cilje in predpisane obveznosti. Spodbujanje teh področij bo omogočeno tudi v naslednji finančni perspektivi 2014–2020 iz sredstev evropskih skladov, kar bo bistveno tudi za izpolnitev ambicioznih ciljev NEP. Z novimi direktivami, kot je direktiva o energetski učinkovitosti stavb iz leta 2010, pa se zaostrujejo tudi zahteve na tem področju v okviru EU. Cilji, ki so navedeni v NEP, bodo zaradi ukrepov EU

v nekaterih segmentih celo preseženi. Za to ne bo zaslužna samo zavzetost v Sloveniji, temveč tudi strah pred neizpolnjevanjem obveznosti, predpisanih z direktivami. Je pa res, da bi bilo izvajanje NEP veliko bolj uspešno ob sočasni uvedbi sprememb davčnega sistema v smeri zelene javnofinančne reforme, kot je vlada napovedala v okviru Nacionalnega reformnega programa 2011–2012.

Na koncu vedno odloči politika. Vlada in parlament.

Vsekakor bo za uspešnost izvajanja NEP nujno potrebo doseči soglasje glede prioritet NEP in odgovornosti vseh akterjev za doseganje ciljev.

Razvojne koristi NEP bodo bistveno večje, če bosta učinkovita raba virov in razvoj zelenih tehnologij prepoznavna tudi kot prednostno področje razvoja Slovenije. Bistvene so tudi druge z NEP povezane politike: prostorsko načrtovanje, stanovanjska politika, izobraževanje in drugo. Predvsem pa v Sloveniji še vedno ni prodrla zavest o tem, da sta povečevanje deleža obnovljivih virov energije in okoljevarstvo eno in isto.

Ali je zato dokumentu priloženo obsežno okoljsko poročilo, ki že predvideva lokacije za umeščanje energetskih objektov v prostor?

Cilji so realni, vendar so nekateri med njimi prav na meji realnosti. NEP npr. načrtuje postavitev za najmanj 120 MV vetrnih elektrarn do leta 2020, kar je približno 60 vetrnic. Če samo pomislim na dosedanje težave redkih investitorjev, je to lahko velik problem. Pri malih hidroelektrarnah računamo predvsem na prenove obstoječih elektrarn in na relativno majhno število in zmogljivost novih. Pri projekcijah moči fotovoltaičnih elektrarn se lahko celo zgodi, da bodo presežene, v kolikor bodo njihove cene na trgu še nadalje tako hitro padale kot danes. Najbolj nerazumno pa se nam zatika pri zgodbi, ki je od vseh najenostavnejša: pri gradnji verige hidroelektrarn na srednji Savi. Minister Žarnić osebno iz meni povsem neznanih razlogov blokira kakršnokoli proceduro prostorskega umeščanja. To nas bo še vse zelo drago stalo, a on bo takrat že upokojenec.

Če bi se odločali med opredeljenimi scenariji v nacionalnem energetskem programu, katerega bi postavili na prvo mesto in zakaj?

Pri predlogu strateške usmeritve NEP smo obremenjeni s projekti, ki se izvajajo in niso optimalni. Projekt TEŠ 6 je problematičen v svoji izvedbi: previsoka investicijska cena – zlasti glede na sedanje stanje na trgu, problematična je izbira velikosti objekta, investitor preslabo obvladuje tveganja projekta. Prekinitev investicije danes pa pomeni stroške, s katerimi bodo obremenjeni vsi scenariji.

Minister Žarnić osebno iz meni povsem neznanih razlogov blokira kakršnokoli proceduro prostorskega umeščanja.

Ne glede na problematičnost projekta TEŠ 6 Slovenija dolgoročno potrebuje še naprej raznoliko energetsko mešanico, ustrezno pokritost porabe z domačimi viri in avtonomen elektroenergetski sistem z vsemi svojimi funkcijami.

Vsaj še v prehodnem obdobju bodo potrebne enote z dovolj fleksibilno proizvodnjo. Pri izbiri scenarija se tehtajo prednosti na področju okolja, omogočene pri plinskem scenariju s strateško zanesljivostjo oskrbe, ki jo ponuja nadaljnje izkoriščanje lignita. Cena energije v plinskem scenariju ob prenovi starih blokov v Šoštanju bo po pričakovanjih projektnega tima, ki je pripravljal strokovne podlage za NEP, višja kot v scenariju s TEŠ 6, tveganje za povečanje cene električne energije pa večje. Prednosti so okoljske. Potencialna nova jedrska elektrarna je zelo velik in investicijsko zelo zahteven objekt, realizacija pa bo odvisna tudi od družbene sprejemljivosti projekta. Če bi se odločali o scenarijih, ne da bi se nam bilo treba ozirati na TEŠ 6, bi bili verjetno v

okolje

61

29 Toda, ali so cilji realni?

Na koncu vedno odloči politika. Vlada in parlament. To je njuna pravica in dolžnost.

igri tudi scenariji z drugačnim projektom TEŠ 6, zlasti drugačnimi investicijskimi stroški.

Osebno bi se odločil za tako imenovani dodatni plinski scenarij: obnovo blokov 4 in 5 v Šoštanju in izgradnjo dveh večjih plinsko-parnih elektrarn do leta 2030.

Jasno pa se je izkazalo, kar ste že sami opozarjali, da bo treba po letu 2020, zagotovo pa po letu 2030, v postopke za prevlado javnega interesa nad okoljevarstveno zaščito določenih območij Nature 2000. Torej se okoljska trajnost umika zahtevi po preskrbi z energijo?

Ne gre za konflikt med oskrbo z energijo in okoljem. V NEP načrtujemo razbremenjevanje okolja, končna raba energije naj bi bila leta 2030 za 5 odstotkov manjša kot leta 2008, še večje, in sicer 18-odstotno, bo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz zgorevanja goriv.

Smo v situaciji, ko moramo tehtati med dvema okoljskima ciljema – zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov z izkoriščanjem obnovljivih virov energije in ciljev varstva narave. Usmeritev NEP, zlasti za obdobje do leta 2020, je gradnja objektov, ki so s stališča varstva narave nesporni. Tudi za zahtevnejše projekte so v tujini razvili prakso, ki omogoča umeščanje energetskih objektov v varovana območja ob upoštevanju ustreznih kriterijev. Pri določenih projektih po letu 2020 pa bo morda potrebno pretehtati dva okoljska interesa in se odločiti. Tak primer so elektrarne od Medvod do Jevnice. Pa tudi v tem primeru se bo morda za zaščito sulca, ki bi bil s tem ogrožen, našlo ustrezne rešitve, kot npr. izboljšanje kakovosti Ljubljanice.

Za projekte bo treba do leta 2030 zagotoviti od 25 do 29 milijard evrov, od tega bo država zagotovila devet odstotkov denarja. Kdo bodo drugi investitorji? Je to račun brez krčmarja?

Javnega denarja je skoraj dovolj. Za ukrepe spodbujanja energetske učinkovitosti nam zmanjka okrog 50 mio EUR na leto, kar z vidika države ni nepremostljiva ovira. Bolj se bojim, da zasebnih vlaganj ne bo dovolj.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/127

avgustaugust 2011

Učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije in razvoj pametnih omrežij med vsemi področji energetike ponujajo slovenskemu gospodarstvu največ priložnosti za nov zagon ter kakovosten nadaljnji razvoj. Drži, da gre za velik razvojni izziv države in ne le energetike na področjih, ki so zelo kompleksna.

Sprememb ne bo možno zagotoviti čez noč. V NEP načrtujemo ukrepe energetske politike, ki bodo ta razvoj podprli. Moram pa poudariti, da je bil v zadnjih dveh letih dosežen v Sloveniji zelo velik napredek: prenovljena je bila shema spodbud za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Učinki se že kažejo. V letu in pol smo dobili prek 700 novih elektrarnic na obnovljive vire energije. Bistveno se je povečal obseg spodbud za učinkovito rabo energije v javnem sektorju s črpanjem kohezijskih sredstev ter gospodinjstev s spodbudami Eko sklada. Samo lani se je za subvencijo Eko sklada potegovalo 20.500 gospodinjstev, kar je 4,5 odstotka vseh v Sloveniji.

Je pa v Osnutku NEP več scenarijev? Trije glavni scenariji in dva dodatna brez TEŠ 6. Vsi predvidevajo podaljšanje delovanja Jedrske elektrarne Krško in veliko rast moči vetrnih, sončnih in drugih elektrarn na obnovljive vire, denimo biomaso in bioplin. Že dosedanje razprave so pokazale, da ostajajo različne interesne skupine na svojih bregovih. Kdo in kako bo presekal gordijski vozel?

Janez Kopač

Implementacija je brez dvoma najprej odgovornost posamičnih ministrstev, v prvi vrsti gospodarskega, pa vlade in posredno tudi parlamenta, vseh energetskih podjetij v državni lasti in tako naprej.

Kot rečeno, Osnutek NEP in Predlog novele energetskega zakona, ki je tudi v javni obravnavi, zelo jasno opredeljujeta odgovornosti za izvajanje ukrepov znotraj energetske politike.

foto: arhiv revije

Med temi je 14 lokacij za vetrne elektrarne, te naj bi med drugim stale tudi na Pohorju.

Energetski program postavlja visoke okoljevarstvene cilje: 20-odstotno izboljšanje učinkovite rabe energije do leta 2020 in 27-odstotno izboljšanje do leta 2030, 25-odstotni delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije do leta 2020 in 30-odstotni delež do 2030, 9,5-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do 2020 in 18-odstotno zmanjšanje do 2030 glede na leto 2008. Ali ne gre spet le za seznam želja? Kdo bo odgovoren za implementacijo ciljev?

Dovolj prostora za vse dobre energetske projekte Jasna Kontler Salamon

foto: www.shutterstock.com

30 61

okolje

Scenariji za NEP

Nedavni ostri protest zoper zgolj nakazano možnost izgradnje hidroelektrarne na Soči, ki pa niso nakazane v

Scenariji za NEP

nacionalnem energetskem programu (NEP), je le eden

od mnogih dokazov, kako smo občutljivi, ko gre za napovedi

izgradnje novih energetskih

objektov. Če bi le mogli, bi se

odpovedali praktično vsem

predvidenim novim in mnogim

obstoječim elektrarnam.

Želje po ohranitvi naravnega

okolja ni težko razumeti, a

kako to občutljivost uskladiti

z dolgoročnimi energetskimi

potrebami Slovenije?

Ena najbolj kompetentnih

sogovornic na to temo je mag.

Andreja Urbančič s Centra za energetsko učinkovitost

(CEU) Instituta Jožef Stefan, koordinatorka in soavtorica

nedavno objavljenega osnutka

avgustaugust 2011

NEP za obdobje do leta 2030, ki ga je naročilo ministrstvo za

gospodarstvo.

Z nekoliko cinizma bi lahko rekli, da ima sedanja gospodarska kriza vsaj en pozitivni učinek, namreč v zmanjšani energetski porabi ... Bi lahko ta postala dolgoročna?

Drži, a žal to zmanjšanje ne izvira iz večje ozaveščenosti. Zato verjetno tudi ne bo imelo trajnega učinka. Zanj bomo morali narediti bistveno več.

Naš NEP je najprej predstavila zelena knjiga.

Bi to lahko razumeli tudi kot napoved zelene vsebine NEP? Ne, gre le za običajni vrstni red pri evropskih strateških dokumentih. Zelena knjiga je še izrazito posvetovalni dokument, ki je pogosto oblikovan v obliki vprašanj. Z njim se želijo pridobiti stališča različnih deležnikov. Zeleni navadno sledi bela knjiga, ki že predstavlja strategijo, potem šele pride konkretni programski dokument. Pri pripravi NEP smo belo knjigo nekako preskočili, zato zdaj poslušamo, da bi najprej potrebovali kratko predstavitev energetske strategije. Takšno, na kakšnih desetih straneh in šele nato obširen programski dokument. Sama menim, da programski dokument vsebuje oboje - strategijo na nekaj deset straneh in obširno predstavitev, ki vključuje podrobno predstavitev nalog državne uprave in porabo javnih sredstev, podrobno pa opredeljuje tudi prednostne projekte umeščanja v prostor.

Katere ključne strokovne ocene so vam narekovale pripravo petih scenarijev NEP?

Scenariji so namenjeni podpori odločanju in so zato oblikovani glede na energetske izbire, ki jih imamo v Sloveniji. Vodilo pri oblikovanju scenarijev so že zastavljeni cilji energetske politike na osnovi veljavnega energetskega zakona, sprejetih mednarodnih obveznosti države in drugih sprejetih političnih odločitev (na primer strategije prostorskega razvoja Slovenije) ter energetskih potencialov v državi. Analiziranih je bilo bistveno več scenarijev, vendar so v javnosti izpostavljena zlasti vprašanja novih velikih elektrarn. Na izbiro imamo tudi, kako intenzivno bomo spodbujali projekte učinkovite rabe energije, ki so praviloma donosni.

V vseh scenarijih ohranjamo avtonomen elektroenergetski sistem, a hkrati mednarodno povezan.

Za proizvodnjo električne energije v velikih elektrarnah je bilo ocenjenih pet scenarijev, pri njihovem oblikovanju pa smo bili osredotočeni na glavne dileme prehoda v nizko ogljično družbo, ki je v današnji energetiki največji izziv in generator razvoja. V vseh scenarijih ohranjamo avtonomen elektroenergetski sistem, a hkrati mednarodno povezan. Skladno z energetskim zakonom smo že pri zasnovi vseh scenarijev upoštevali načrtno diverzifikacijo

31 V vseh obravnavanih scenarijih NEP je predvideno izkoriščanje okoljsko sprejemljivega hidropotenciala v čim večji meri, kar je tudi skladno s sprejetimi usmeritvami iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije. Vsi scenariji upoštevajo tudi velik prodor soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom v sistemih daljinskega ogrevanja in v drugih sektorjih ter razvoj razpršene proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije. V vseh scenarijih je predvideno tudi nadaljnje izkoriščanje jedrske energije s podaljšanjem življenjske dobe zaradi ekonomskih razlogov, saj je jedrska energija iz že amortizirane elektrarne zelo konkurenčna.

Vprašanje izbire pridobivanja novih velikih elektrarn se tako reducira na pet scenarijev: samo TEŠ6, JEK2 in plinske elektrarne, samo plinske elektrarne, TEŠ6 in plinske elektrarne ali pa TEŠ6 in JEK2.

V začetni fazi priprav na NEP je bila to analiza prihodnosti. Ker pa se v taki analizi praviloma ne preverja ponovno projektov v izvajanju in že podpisanih pogodb – verjetno pa bi bila lahko ta investicija manjša, vsaj glede na trenutne razmere –, so vsi trije prvotni scenariji razvoja proizvodnje električne energije vključevali projekt TEŠ6. Ob tem izhodišču smo proučili tri možne scenarije: osnovni scenarij brez dodatnega povečanja zmogljivosti do leta 2030, jedrski scenarij, ki bi omogočil dolgoročno izkoriščanje jedrske energije v Sloveniji z izgradnjo nove jedrske elektrarne, ter plinski scenarij z izgradnjo dveh večjih plinskih elektrarn.

Kasneje smo morali zaradi dilem javnosti in vlade v zvezi s projektom TEŠ6 proučiti še dva dodatna scenarija razvoja proizvodnje električne energije, ki predpostavljata, da bo investicija v TEŠ6 prekinjena in da se bo prenehalo izkoriščanje premogovnika Velenje okrog leta 2030.

Vprašanje izbire pridobivanja novih velikih elektrarn se tako reducira na pet scenarijev: samo TEŠ6, JEK2 in plinske elektrarne, samo plinske elektrarne, TEŠ6 in plinske elektrarne ali pa TEŠ6 in JEK2.

Koliko je v teh scenarijih in tudi sicer v energetski strategiji kompromisov? Čemu služijo?

Je pri pripravi NEP zmagala stroka ali politika?

V energetiki brez kompromisov ne gre. Gre za vprašanje, koliko je tak kompromis zdrav.

V veliki meri je odvisno od tega, kako znamo uskladiti razvojne cilje, ti so namreč pogosto

V kolikšni meri na naše energetsko strateško načrtovanje vpliva slovenski vstop v EU? Slovenija je imela že pred vstopom v EU v svoji energetski politiki okoljske cilje – vsaj deklarativno – na zelo visokem mestu. Vprašanje pa je, v kolikšni meri jih je ali jih ni izvajala. Odkar smo v EU, se o nekateri ciljih odločamo v okviru evropskih zahtev in se moramo sprijazniti z njimi, potem ko smo jih sprejeli. Med najbolj zahtevnimi cilji je 25-odsotni delež obnovljivih virov energije. Skoraj celotna veriga hidroelektrarn na srednji Savi bo prispevala manj kot dve odstotni točki k tem petindvajsetim odstotkom ...

Nujno bi bilo, da učinkovito rabo virov in razvoj ter prodor zelenih energetskih tehnologij vsi vladni resorji prepoznajo kot prednostno razvojno področje Slovenije.

Ali je razprava o NEP hkrati že razprava o novi razvojni paradigmi Slovenije, ki mora upoštevati - zlasti pri potratni rabi energije - načelo trajnostne proizvodnje in potrošnje?

Potrebna bo veliko širša razprava o novi razvojni paradigmi in trajnostni proizvodnji in potrošnji – o trajnostni rabi vseh virov in razvoju energetskih tehnologij. V okviru te razprave bi se bilo potrebno izprašati o pomanjkljivostih trga kot mehanizma pri dolgoročnem vrednotenju in vrednotenju tveganj, ker favorizira velike igralce in vzpostavlja diktat »ekonomije obsega«, in kako te pomanjkljivosti odpraviti.

NEP sicer daje osnove za pospešen razvoj trajnostne energetske paradigme, predlaga intenzivno spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, v določenih elementih predlaga tudi ukrepe za spodbujanje trajnostne potrošnje v širšem smislu – na primer elemente zelene davčne reforme, spodbujanje nizkooenergetske gradnje ob upoštevanju stroškov v življenjski dobi. Vendar pa se bo vzporedno, tudi zaradi vključenosti v enoten energetski trg, razvoj proizvodnje v velikih enotah do neke mere podrejal »ekonomiji obsega«, saj imajo manjše enote z nižjimi izkoristki in višjimi specifičnim stroški za investicije manjše možnosti preživetja na odprtem trgu.

61

Med energetskimi viri, kjer lahko Slovenija izkoristi konkurenčno prednost, sta največkrat omenjana biomasa in vode. Zakaj, po vaši oceni, oba energetska vira nista dovolj izkoriščena in kaj bi morala storiti stroka ter zagotoviti država v okviru NEP, da bi bilo drugače?

okolje

Kateri element je bil za stroko v ospredju?

nasprotujoči. Glede razmerja med stroko in politiko mislim,da imata obe enako pomemben delež. Vsaka ima svojo vlogo vendar ima politika večje pristojnosti pri uveljavljanju energetskih strateških dogovorov. Zato bi bil za pričakovano dinamično javno razpravo v jeseni bistveno boljši obet stabilno politično vodstvo. Smo pa začeli NEP pripravljati že ob koncu mandata prejšnje vlade.

Biomasa in vodna energija sta danes najbolj zastopana vira v naši energetski bilanci.

Instalirana moč hidroelektrarn se je od leta 2000 povečala za četrtino, od sprejema veljavnega Nacionalnega energetskega programa leta 2004 pa za deset odstotkov. V tem obdobju se je znatno povečala tudi raba lesne biomase v sistemih daljinskega ogrevanja (za 50 odstotkov od leta 2004) in za proizvodnjo električne energije.

Odprti so razpisi za spodbujanje izkoriščanja lesne biomase v gospodinjstvih, ki omogoča nakupe sodobnih kurilnih naprav na lesno biomaso in za izgradnjo sistemov daljinskega ogrevanja. Prenovljena je bila tudi shema podpor v naložbe za soproizvodnjo toplote in električne energije. Ocenjujemo, da je gospodarska kriza ključen razlog za zadržanost investitorjev. Z doseženim nikakor ne moremo biti nezadovoljni. Vendar pa je še prostor za nadaljnji razvoj.

Dober glas o zglednih projektih lesne biomase v sistemih daljinskega ogrevanja in v industriji bi zagotovo pomagal, da bi se odločili še drugi.

NEP pa predvideva še ukrepe za spodbujanje razvoja trga, lokalnih verig oskrbe z lesno biomaso ter logističnih centrov za lesno biomaso vključno s sistemom za zagotavljanje goriva.

Mnogim Slovencem se zdi, da je na naših rekah že preveč hidroelektrarn. Drugi se jezijo, ker še ni načrtovanih novih o objektov. S katerimi ukrepi bi lahko preprečili zamude pri gradnji hidroelektrarn?

Dileme okrog novih hidroelektrarn je potrebno rešiti v okviru prostorskega načrtovanja.

Vsekakor so pri tem mogoči mehkejši in trši projekti. Za Muro je določeno, da pride gradnja energetskih projektov v poštev samo, če bo služila reševanju okoljskih problemov. Sava je drugačna zgodba. Razlogov za zamude pri pripravi koncesijske pogodbe za Srednjo Savo ne poznam.

Drugje pa gre za vprašanja postopkov umeščanja v prostor, ki so potrebni in so po svoji naravi dolgotrajni. Zato bi bilo še toliko bolj pomembno odpraviti vse nepotrebne zamude. Nujno bi bilo, da učinkovito rabo virov in razvoj ter prodor zelenih energetskih tehnologij vsi vladni resorji prepoznajo kot prednostno razvojno področje Slovenije in zagotovijo ustrezno kakovost delovanja države na tem področju z ustreznimi organizacijskimi in drugimi potrebnimi ukrepi. Učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije bi lahko postali vzorčni primer medresorskega sodelovanja. Samo znotraj energetske politike ukrepov, ki so medresorske narave, ni mogoče zagotoviti.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/128

avgustaugust 2011

virov pri proizvodnji električne energije.

foto: www.shutterstock.com

Žrtev upravnih organov in sodstva ali ne?

Obe strani zgodbe o Lafarge Cementu

32 61

okolje

Obe strani zgodbe o Lafarge Cementu

Lafarge Cement s svojo zgodbo okoljevarstvenega dovoljenja

in odnosov v lokalni skupnosti ne polni medijskega prostora od včeraj. Je pa ta okoljsko-

gospodarska drama dobila svoj vrh 11. julija, ko mu je

Agencija Republike Slovenije za okolje zavrnila izdajo

okoljevarstvenega dovoljenja

za obratovanje cementarne,

ki vključuje tudi sosežig

nenevarnih odpadkov.

Kakšna so dejstva? Objavljamo

obe strani zgodbe, ki očitno še ni končana.

N

a julijski novinarski konferenci je vodstvo podjetja Lafarge Cement Trbovlje predstavilo svoje stališče do odločitve Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), ki je 11. julija zavrnila opredelitev trboveljske cementarne kot obstoječe naprave, medtem ko je bilo leta 2009 dovoljenje IPPC podeljeno ob domnevi, da gre za obstoječo napravo. Družba se z odločitvijo ne strinja, ker po njenem mnenju ni posledica vsebinskih nepravilnosti v dovoljenju IPPC podjetja Lafarge Cement, temveč je rezultat različnih interpretacij zakonodaje s strani upravnih organov in sodstva. Za zaščito svojih interesov bo družba Lafarge Cement sprožila ustrezne pravne postopke.

avgustaugust 2011

G

re namreč za domnevno neskladnost med Uredbo IPPC in Zakonom o varstvu okolja.

Lafarge Cement ocenjuje, da je žrtev sistemske neurejenosti in ni deležen enake obravnave s strani pristojnih institucij kot ostali zavezanci IPPC. Po njihovih podatkih so v vseh ostalih evropskih državah cementarne skupine Lafarge do sedaj pridobile okoljsko dovoljenje na podlagi direktive Evropske unije za pridobitev integralnega okoljevarstvenega dovoljenja (IPPC), ki velja tudi v Sloveniji. Prav tako so vsi njeni obrati v Evropi obravnavani kot obstoječi.

O

dločitev ARSO v praksi pomeni, da družba Lafarge Cement ne sme uporabljati alternativnih goriv. To je za korporacijo Lafarge

nesprejemljivo, zato je generalni direktor Janusz Miluch napovedal, da se bo Lafarge Cement na odločbo pritožil: »V mesecu marcu je Lafarge Cement na ustavno sodišče naslovil prošnjo za enakovredno obravnavo v postopku za pridobitev dovoljenja IPPC. Prav tako smo zaprosili za revizijo odločitve upravnega sodišča s strani vrhovnega sodišča. Ustavno sodišče je našo pobudo zavrnilo z argumentom, da lahko presojo o ustavnosti izvede šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev zoper posamični akt. Zato se bomo tudi na odločbo ARSO pritožili. Pričakujemo, da bo korporacija Lafarge razmislila o odškodninski tožbi proti pristojnim organom zaradi poslovne škode, ki smo jo in jo bomo še utrpeli zaradi zadnje odločbe ARSO.«

D

ružba Lafarge Cement je dovoljenje IPPC pridobila v skladu s slovensko in evropsko zakonodajo. V skladu z načrtom uvedbe direktive IPPC v Sloveniji je Lafarge Cement že leta 2006 prvič podal vlogo za dovoljenje IPPC, leta 2007 pa je zaprosil še za dovoljenje za sosežig, zgradil odžveplevalno napravo in napravo za čiščenje dušikovih oksidov ter izvedel nekatere druge ukrepe. Prva odločitev ARSO v letu 2008 ni vključevala uporabe alternativnih goriv. V letu 2009 je prišlo do ponovnega odločanja.

ARSO je tako aprila 2009 cementarni izdal dovoljenje za sosežig alternativnih goriv. Uroš

33 P

ri tem v Lafarge Cementu opozarjajo, da interpretacija, ali gre pri njih za novo ali obstoječo napravo, v nobenem pogledu ne spremeni dovoljene mejne vrednosti emisij cementarne. Vse več industrijskih obratov souporablja nenevarne odpadke, kar je tudi priporočilo EU, saj se s tem rešuje problem ravnanja z industrijskimi odpadki. V Sloveniji se tovrstnih postopkov poslužuje tudi Salonit Anhovo, v Evropi pa večina cementarn. V nemških cementarnah, denimo, delež alternativnih goriv predstavlja preko 50 odstotkov vseh goriv, v avstrijskih celo presega 70 odstotkov.

Meritve emisij dokazujejo, da uporaba alternativnih goriv v podjetju Lafarge Cement ne povečuje vplivov na okolje. Nasprotno, obrati, ki uporabljajo alternativna goriva, morajo celo zadostiti strožjim zakonskim omejitvam za emisije.

R

ezultat kontinuiranih izboljšav in okoljskih investicij družbe Lafarge Cement je občutno znižanje emisij. Od leta 2004 dalje so za več kot 97 odstotkov znižali emisije žveplovega dioksida (SO2), za več kot 60 odstotkov dušikovih oksidov (NOx) in za 50 odstotkov emisije prahu. Tudi vsa ostala onesnažila so pod zakonskimi mejnimi vrednostmi. Lokalna skupnost in širša javnost lahko meritve spremljajo preko spletne strani podjetja, kjer so na voljo tudi mesečna okoljska poročila.

Zaskrbljeni zaposleni

P

redstavnica sveta delavcev Desanka Petrič odločitev Arsa komentirala: »Vsi delavci smo bili nad odločitvijo presenečeni. Delamo v tovarni, ki obratuje že 135 let, sedaj pa smo od Arsa prejeli dopis, da delamo v novi tovarni.« Izpostavila pa je tudi zaskrbljenost nad prihodnostjo zaposlenih v Lafarge Cementu: »V letošnjem letu tovarna šest mesecev ne bo obratovala. V vsem tem času podjetje redno poravnava vse svoje obveznosti do zaposlenih.

Naše plače se niso znižale, je pa vprašanje časa, kdaj bo do tega prišlo.«

Pojasnjuje mag. Adrijana Viler Kovačič, namestnica generalnega direktorja: Sanacijski program in OVD

A

RSO je skladno z določili prejšnjega Zakona o varstvu okolja (ZVO, Ur. l. RS, 32/1993 in nasl.) v letu 2003 Lafarge Cementu odredila pripravo in izvedbo sanacijskega programa za odpravo čezmernega onesnaževanja zraka. Rok za izvedbo tega sanacijskega programa je bil določen skladno z zahtevami kasnejšega Zakona o varstvu okolja (ZVO-1, Ur. l. RS, 41/2004 in nasl.), to je 31. 10. 2007, ta pa je sovpadal z rokom za pridobitev OVD za obstoječe naprave IPPC. V skladu z ZVO-1 je tako nastala situacija, ko je bil v skladu z ZVO sprožen upravni postopek odreditve priprave in izvedbe sanacijskega programa, hkrati pa je bila po določbah ZVO-1 vložena vloga za pridobitev dovoljenja za njegovo obstoječo napravo.

Z

VO-1 je za obstoječo napravo štel tisto napravo, ki je obratovala na dan uveljavitve Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Ur. l. RS, 97/2004, v nadaljevanju Uredba IPPC) ali je bilo pred njeno uveljavitvijo zanjo pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje po predpisih o graditvi objektov. Uredba IPPC je pričela veljati 18. 9. 2004.

P

ogoj za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja je zagotovilo upravljavca, da je na svoji napravi izvedel ukrepe, s katerimi zagotavlja, da bo preprečil onesnaževanje večjega obsega. Namen instituta sanacijskega programa pa je bil zagotoviti, da se preneha čezmerno onesnaževanje. Iz namena obeh institutov torej izhaja enak cilj. Sanacijski program, ki ga je uvedel ZVO, je bilo potrebno izvesti za izpolnjevanje pogojev za pridobitev dovoljenja skladno z ZVO-1, saj je upravljavec, ki je povzročal čezmerno obremenitev okolja, šele z izvedbo sanacijskega programa izpolnil pogoje za pridobitev dovoljenja.

V

postopku pridobivanja OVD je zelo pomembno, ali gre za obstoječo ali za novo napravo, saj je za nove naprave predviden drugačen postopek (širša udeležba javnosti).

V obeh primerih pa se OVD ne more izdati, če niso izpolnjeni vsi okoljevarstveni pogoji.

K

malu po uveljavitvi ZVO-1 je nastopil problem izvedljivosti izdaje OVD. Določeni ukrepi znotraj sanacijskega programa, ki so bili obenem tudi pogoj za izdajo OVD za obstoječo napravo, so namreč predstavljali gradnjo, gradbenega dovoljenja pa ni bilo mogoče izdati brez OVD za spremembo naprave, slednjega pa ni bilo mogoče pridobiti, ne da bi poprej izdali

61

OVD za obstoječo napravo. Zato je vlada v letu 2007 sprejela Uredbo o spremembi Uredbe IPPC (Ur. l. RS, 71/2007) in med drugim v 14. členu določila, da v primeru, če za obstoječo napravo še ni izdanega dovoljenja v skladu z Uredbo IPPC, ob večji spremembi, ki zahteva gradnjo, za izdajo gradbenega dovoljenja ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja.

Na podlagi te določbe so upravljavci obstoječih naprav, ki jim okoljevarstveno dovoljenje še ni bilo izdano, lahko pridobivali gradbena dovoljenja in izvajali spremembe in tehnične izboljšave oziroma sanacijske programe, in tako zagotovili izpolnjevanje ukrepov za pridobitev OVD.

okolje

In stališče Agencije RS za okolje?

N

avedena določba je bilo sprejeta v duhu Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (direktiva IPPC). Ta je namreč upravljavcem obstoječih naprav omogočila 11 let prehodnega obdobja, da izvedejo potrebne spremembe in pridobijo dovoljenje najkasneje do 30. 10. 2007, in sicer za obseg in način izvajanja dejavnosti, kot sta zahtevana v vlogi, in po postopku, ki velja za obstoječe naprave.

Izdaja pozitivnega OVD v letu 2009

L

afarge Cement je zaprosil za pridobitev OVD za obstoječo napravo IPPC v letu 2006. Čeprav je že tedaj v vlogi zaprosil tudi za sosežig odpadkov, mu ARSO sprva tega ni dovolila, ker za to ni izpolnjeval vseh potrebnih pogojev. Na odločbo se je pritožil, pritožbi pa se je pridružil tudi krajan Ravenske vasi Uroš Macerl, ki mu je bil priznan status stranskega udeleženca. Ministrstvo za okolje in prostor je zaradi formalnih nepopolnosti odločbe odpravilo odločbo in vrnilo zadevo v ponovno odločanje.

A

gencija RS za okolje je v ponovnem postopku izdala odločbo z dne 23. 7. 2009, v kateri je bilo dovoljeno obratovanje naprave (cementarne) in tudi sosežig nenevarnih odpadkov. Odločitev o izdaji pozitivnega OVD je bila utemeljena z dejstvom, da je Lafarge Cement v preteklih letih omejil emisije v skladu z zakonodajo, zagotovil je ustrezno čiščenje odpadnih plinov ter druge potrebne ukrepe za pridobitev dovoljenja IPPC. Pri tem so bili določeni tudi pogoji obratovanja. Emisijske vrednosti in ukrepi, ki bi jih morala naprava izpolnjevati v primeru sosežiga, so bili določeni bistveno strožje od zahtev za samo cementarno (celotni prah, klor, fluor, kadmij, talij, živo srebro, dušikovi oksidi, antimon, arzen, svinec, krom, kobalt baker, mangan, nikelj, vanadij, žveplov dioksid …). Strožje je bil določen tudi nadzor in izvajanje monitoringa (več zahtevanih trajnih meritev, pogostejše občasne meritve ipd.).

P

ri izdaji tega dovoljenja je bilo upoštevano, da gre za obstoječo napravo. To izhodišče je imelo podlago v 14. členu Uredbe o spremembi Uredbe IPPC in ne v ZVO-1, saj je imela uredba

avgustaugust 2011

Macerl, stranka v postopku za izdajo dovoljenja IPPC, se je na odločitev pritožil na Ministrstvo za okolje in prostor, vendar je le-to pritožbo zavrnilo ter izdano dovoljenje potrdilo. Zatem se je Uroš Macerl pritožil še na upravno sodišče, ki pa je marca letos odpravilo okoljevarstveno dovoljenje za sosežig odpadkov, ARSO pa naložilo ponovitev postopka izdaje dovoljenja. V tem obdobju Lafarge Cement v proizvodnji ni smel sosežigati alternativnih goriv. ARSO je ves postopek od leta 2004 vodil kot obstoječo napravo, prav tako so se tudi vsa tri izdana okoljska dovoljenja v letu 2009 nanašala na cementarno kot obstoječo napravo.

34 61

okolje

Kratko, zanimivo Zamisli o restriktivni alpski tranzitni borzi Švicarski Zvezni urad za promet je objavil ugotovitve študije ALBATRAS za prometno politiko na območju alpskega prostora. Preverjenih je bilo 21 različnih scenarijev, ugotovitve pa so pokazale, da čim strožji, kot so ukrepi za omejitev voženj tovornih vozil preko Alp, več tovora se prepelje po železnici. Najučinkovitejša preusmeritev prometa bi bila, da bi do leta 2030 pri večjih količinah tovora obstajala zelo restriktivna alpska tranzitna borza. V primeru, da bi trgovina z emisijskimi kuponi in cestninski sistem veljala samo za območje Alpske konvencije, bi se tovorna vozila temu izognila tako, da bi vozila po daljši poti, je pokazala študija. Gradnja novih cest bi okoljske probleme samo še povečala.

prednost pred ZVO-1 skladno z Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP). Po ZUP je treba namreč upoštevati načelo zakonitosti, ki nalaga upravnemu organu, da mora odločati po zakonu in podzakonskem aktu. V primeru neskladnosti zakona in podzakonskega akta je treba upoštevati načelo lex specialis derogat lex generalis (specialnejši predpis razveljavlja splošnejšega). Upravni organ ni pooblaščen ne za presojo njihove skladnosti niti za izvzetje določenega predpisa, kar je dopuščeno sodišču v upravnem sporu (exceptio illegalis).

Z

oper to odločitev je bila vložena pritožba stranskega udeleženca. Ministrstvo za okolje in prostor kot organ druge stopnje je potrdilo odločitev ARSO, pri tem pa podrobneje obrazložilo, zakaj se mora Lafarge Cement šteti kot obstoječa naprava, izhajajoč iz 14. člena Uredbe o spremembi Uredbe IPPC. Odločanje na sodišču

Mednarodni forum o trajnostnem transportu Na Portugalskem, v Lizboni, bo 27. in 28. oktobra 2011 potekal dvodnevni mednarodni forum o trajnostnem prometu. Forum poteka v okviru START projekta (Seamless Travel across the Atlantic area Regions using sustainable Transport) za trajnostni transport na območju Atlantika, in sicer s sodelovanjem mednarodnega kooperativnega programa za območje Atlantika (Atlantic Area Transnational Cooperation Programme). Razpravljalo in iskalo se bo rešitve o tem, kako uvesti trajnostni transport, ki bo enostaven za vse uporabnike. Prijava na forum je brezplačna, vendar za potrditev udeležbe obvezna. Več informacij lahko najdete na www.start-project.eu.

avgustaugust 2011

V Evropskem tednu mobilnosti bo v Sloveniji živahno Med 16. in 22. septembrom bo letos že desetič potekala najbolj razširjena kampanja za trajnostno mobilnost na svetu – Evropski teden mobilnosti. Njegovo letošnje glavno sporočilo bo učinkovito ravnanje z energijo v prometu, saj ravno promet v Evropi porabi največ energije (tretjino), v Sloveniji pa še celo več, kar 40 odstotkov. Osrednja tema se glasi »Potujmo drugače«.

V Sloveniji se je letos pozivu za večjo kakovost življenja v mestih z manj prometa in manjšo porabo energije odzvalo 23 občin, ki bodo v tednu mobilnosti med 16. in 22. septembrom pripravile številne in raznolike aktivnosti. To so: Apače, Celje, Koper, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Velenje, Dravograd, Izola, Kanal ob Soči, Kočevje, Lenart, Lendava, Logatec, Makole, Pivka, Postojna, Radovljica, Ruše, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Zagorje ob Savi.

Z

oper odločitev MOP je stranski udeleženec Macerl vložil tožbo. Sodišče se ni spuščalo v samo vsebino OVD niti v sam postopek. Za sodišče je bilo bistveno vprašanje, ali gre za obstoječo ali novo napravo.

S

odišče je ugotovilo, da se pri interpretaciji pojma obstoječe naprave ni mogoče opreti na 14. člen Uredbe o spremembi Uredbe IPPC, ker je ta v neposrednem nasprotju z izrecno določbo prvega odstavka 69. člena ZVO-1. Ker je sodišče po določbi 125. člena Ustave pri sojenju vezano zgolj na Ustavo in zakon, mora uporabo take določbe podzakonskega akta odkloniti (exceptio illegalis). Po mnenju sodišča je napravo (dan uveljavitve Uredbe IPPC, 18. 9. 2004) mogoče šteti za obstoječo napravo v smislu ZVO-1 le v obsegu, v kakršnem je bilo njeno obratovanje v skladu s poprej veljavno pravno ureditvijo, kar smiselno zajema tudi morebitna dovoljenja, ki so bila s to ureditvijo predpisana.

N

e glede na to, da se ne ARSO ne MOP kot drugostopenjski organ v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja nista mogla izogniti uporabi 14. člena Uredbe o spremembah Uredbe IPPC, saj jima zakonodaja za to ni dala pooblastil, je sodišče odpravilo upravni odločbi MOP in ARSO. V sodbi jima je dala pooblastila za spregled uporabe 14. člena uredbe.

Ponovni postopek v letu 2011

T

udi v ponovnem postopku je Lafarge Cement vztrajal, da želi pridobiti OVD za obstoječo napravo. Tako je ARSO sledeč odločitvi Upravnega sodišča preverila vsa dovoljenja, ki so veljala na dan 18. 9. 2004. Ugotovljeno je bilo, da je za obstoječo napravo možno šteti objekte cementarne brez naprav za čiščenje dimnih plinov, tj. mokrega pralnika dimnih plinov, dozirne naprave za hidrirano apno in naprave za selektivno nekatalitično redukcijo dušikovih oksidov (naprava SNCR), ki so bila dograjene kasneje. Obstoječa naprava pa brez teh naprav ne more dosegati predpisanih mejnih vrednosti

iz Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. l. RS, 31/2007 in 70/2008), Uredbe o emisiji snovi v zrak iz naprav za pridobivanje cementa (Ur. l. RS, 34/2007) in Uredbe o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov (Ur. l. RS, št. 50/2001, 56/2002, 84/2002 in 41/2004). Ker torej taka obstoječa naprava ne izpolnjuje vseh okoljevarstvenih ukrepov in emisijskih parametrov po veljavnih predpisih, je bila vloga z odločbo z dne 8. 7. 2011 zavrnjena.

S

pravnomočnostjo te odločbe, ki nastopi šele tedaj, ko so izčrpana vsa pravna sredstva (pritožba in tožba na sodišče), nastopi obveznost okoljske inšpekcije, da prepove obratovanje cementarne kot celote.

Sklep

U

poraba odpadkov kot alternativnih goriv v cementarnah je v Evropi običajna praksa.

Lafarge Cement tega zdaj ne sme, ker tega kot obstoječa naprava ni počel 18. 9. 2004, inšpekcija mu je to tudi po odpravi odločbe ARSO s strani sodišča izrecno prepovedala.

R N

azsodbo o tem, ali je Lafarge Cement žrtev spreminjanja interpretacij zakonodaje, prepuščam bralcem revije EOL. a koncu naj mi bo dopuščena naslednja misel. Vsi se zavedamo, da je kakovost zraka v Zasavju problematična, a zagotovo ne gre valiti vse odgovornosti na Lafarge Cement, pač pa tudi na druge akterje, ki živijo oziroma delajo v tem okolju. Glede na naravo možnih ukrepov za sanacijo stanja, npr. spremembe prometnih režimov, nadaljnjo plinifikacijo itd., ima pomembno odgovornost tudi lokalna skupnost.

Odločitev o pritožbi v rokah MOP-a Podjetje Lafarge je pritožbo zaradi zavrnitve okoljskega dovoljenja za proizvodnjo cementa in sosežig odpadkov naslovilo na Agencijo RS za okolje, ki pa jo je v prvi polovici avgusta v reševanje odstopila Ministrstvu za okolje in prostor.

Predvidoma bo okoljsko ministrstvo o pritožbi odločalo v 60-dnevnem roku.

Občina Trbovlje brez mnenja Agencija je 28. julija pozvala občino Trbovlje k izjasnitvi o pritožbi Lafarga zoper odločbo ARSA. V odgovoru so na občini napisali, da so s pritožbo sicer seznanjeni, vendar se o interpretaciji veljavnih predpisov niso pristojni izrekati. Kot pišejo v odgovoru, je vsebina odločitve odvisna od razlage IPPC uredbe v povezavi z Zakonom o varstvu okolja, za kar pa Občina Trbovlje ni pristojna. Pritožbeni organ pa da je tisti, ki bo odločil v skladu z veljavnimi predpisi in izdal zakonito in pravilno odločitev, kar se od njega tudi pričakuje.

Blok), kraško-brkinskih in

edemnajst županov (občina Bloke se je kmalu premislila in se odločila, da bodo za njihove odpadke poskrbeli v ljubljanskem Ceru) se je 18. januarja odločilo, da bodo skupaj poiskali rešitev za odpadke. Projektni svet, ki ga vodi logaški župan Berto Menard, člana pa sta piranski podžupan Gašpar Mišič (koordinator projekta) ter vrhniški župan, prej dolgoletni direktor tamkajšnjega komunalnega podjetja, Stojan Jakin, pa je od tedaj razrešil dva nelahka pomisleka.

CERO NIK

obalnih občin je konec junija

S

podpisalo medobčinsko

pogodbo o sodelovanju pri pripravi in izvedbi projekta Center za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa

(Cero NIK). Vse občine so

še pred podpisom pogodbe potrdile tudi dokument

identifikacije investicijskega

projekta (DIIP), v občini Logatec, kjer bodo center zgradili, pa so vse bližje odločitvi, da bo mehansko-

biološka sortirnica odpadkov stala v obrtno-industrijski coni

za Klijem.

P

rva predlagana lokacija blizu avtocestnega postajališča Lom, na območju velike koncentracije zlasti pod- in nadzemnih kraških pojavov, ki je tudi v območju Nature 2000, je na Logaškem povzročila veliko nasprotovanje v javnosti, tudi strokovni, zato so pripravljalci projekta to možnost opustili, v nadaljevanju pa poiskali najverjetnejšo lokacijo med tremi še mogočimi, v gospodarskih conah za Klijem in Zapolje ter na obstoječem odlagališču odpadkov Ojstri vrh.

Nihče še noče z vso gotovostjo potrditi, da bodo center gradili v obrtni coni za Klijem, a neuradno bo center stal prav tam.

O

menjena lokacija se nahaja na okoljsko in družbeno bolj sprejemljivem območju občine Logatec, za katero so že sprejete podlage in ustrezni občinski prostorski dokumenti, ki ustrezajo predvideni okoljski dejavnosti.

D

ruga dilema pa je bila, ali Primorska sploh potrebuje dva centra za predelavo odpadkov, poleg logaškega še novogoriškega za 13 občin od Vipave do Bovca. Država je odločitev tudi tokrat prepustila občinam in ker med projektnima svetoma obeh Cerov ni prišlo do soglasja, zlasti ne glede cene, so se »južni« Primorci in Notranjci odločili, da nadaljujejo z uresničitvijo lastnih načrtov.

C

ero NIK bo projektiran za predelavo 55.000 ton odpadkov, ki jih v enem letu zdaj ustvarijo v občinah s skupaj 200.000 prebivalci, po zdaj znanih podatkih pa bo stal 42,5 milijona evrov.

Do jeseni mora biti nared vloga za kandidiranje za evropska kohezijska sredstva, pričakujejo pa, da bo teh za tretjino predvidene naložbe. Cero NIK bo obsegal objekt za mehansko biološko obdelavo odpadkov z upravnimi prostori, sortirnico mešanih komunalnih odpadkov, demontažno halo kosovnih odpadkov, skladiščne objekte, dovozne

61

35

Šestnajst notranjskih (brez

Nihče še noče z vso gotovostjo potrditi, da bodo center gradili v obrtni coni za Klijem, a neuradno bo center stal prav tam. poti z manipulativnimi platoji, čistilno napravo za izcedne vode in druge.

D

okumentacijo, potrebno za oddajo vloge za sofinanciranje za Cero NIK, to pa so poleg dokumenta identifikacije investicijskega projekta še predinvesticijska zasnova, investicijski program in študija izvedljivosti investicije, pripravlja družba Radix. Cena predelave odpadkov skupaj z odlaganjem od 10 do 15 odstotkov preostanka odpadkov bo znašala 72 evrov za tono predelanih odpadkov, skupaj z amortizacijo 108 evrov, k temu pa bodo morale občine prišteti oziroma pokriti še prevozne stroške.

G

radnjo Cera NIK pa bodo morale spremljati tudi naložbe za okoljsko sprejemljivo ravnanje z odpadki, predvsem za zmanjševanje odpadkov na izvoru, nato pa tudi gradnja objektov.

Obalne občine posebej (na Serminu) in kraške občine posebej (pri Sežani) bodo verjetno zgradile prekladalni rampi, kjer bodo odpadke iz posameznih občin stisnili (volumen zmanjšali trikratno) in pretovorili na 40-kubične zabojnike, ti pa bodo pot nadaljevali v Logatec. Kam bodo odvažali preostanek odpadkov na odlaganje, še ni znano, verjetno pa v ljubljanski ali trebanjski Cero. Cero NIK mora biti nared do leta 2015.

Izmed dveh variant so v Ceru NIK izbrali tisto, pri kateri bodo produkte procesa obdelave odpadkov (trdno gorivo, bioplin iz težke frakcije, bioplin iz obdelave biorazgradljivih odpadkov) uporabili kot energente in za snovno izrabo kovin. Sicer pa so izbrali postopek mehanske separacije z anaerobno (brez prisotnosti kisika) fermentacijo mešanih komunalnih odpadkov in anaerobno-aerobno obdelavo ločeno zbranih bioloških odpadkov.

avgustaugust 2011

Dragica Jaksetič

foto: Boris Šuligoj

Odpadke bodo predelovali v Logatcu

okolje

CERO NIK

Kimanje se hitro konča pri strateških odločitvah foto: BOBO

Vanesa Čanji

Intervju s predsednico Sveta za trajnostni razvoj dr. Lučko Kajfež Bogataj

36 61

okolje

Intervju s predsednico Sveta za trajnostni razvoj dr.

Lučko Kajfež Bogataj

Trajnostni razvoj – politična moda, všečna retorika ali

nuja preživetja in strateška

dr. Lučka Kajfež Bogataj

usmeritev prihodnosti?

Globalne in evropske

inštitucije se v svojih strateških

dokumentih rade zatekajo k

temu strokovnemu terminu.

Njihova dejanja ne potrjujejo zapisanih besed in zavez. O

tem, kako je s trajnostnim

razvojem v Sloveniji, razmišlja

dr. Lučka Kajfež Bogataj,

predsednica Sveta za trajnostni

avgustaugust 2011

razvoj.

Znani ste kot glasna ozaveščevalka o podnebnih spremembah. Ali vaše imenovanje na čelo Sveta za trajnostni razvoj pomeni, da vas tako želijo »utišati« ali pa vlada s premiki v smeri trajnostnega razvoja le misli bolj resno, kot se zdi? Čeprav mi je na prvem mestu akademsko in raziskovalno delo, sem zavestno prevzela tudi vlogo ozaveščanja javnosti, saj se s problemom podnebnih sprememb še vedno pri nas strokovno ukvarja le peščica ljudi. Vedno sem bila kritična tudi do politike. Zadnjim trem garnituram sem jasno dala vedeti, da odrivanje in zanikanje problema samo viša škodo in stroške ter nam vsem državljanom manjša kakovost življenja. Žal se nobena vlada niti vsakokratna opozicija nista odzvali z dejanji. Še retorike je bilo sila malo ...

Svet za trajnostni razvoj je pravzaprav podobna zgodba. Pod prejšnjo vlado se je sestajal in razpravljal, a kakšnih zelo načelnih stališč ni uspel oblikovati ali celo vsiliti vladi, pa tudi ne gospodarstvu ali civilni družbi. Aktualna vlada je najprej dve leti nanj popolnoma pozabila, ob lanskih poplavah pa so padle ideje, da Svet ponovno oživi in to pod okriljem Službe za podnebne spremembe. Vse to dosti pove, če znamo brati med vrsticami.

Dejstvo, da trenutno Svet vodim, nima nobenega vpliva na izražanje mojega mnenja ali

celo »utišanje«. Ravno nasprotno: če se bodo strinjali vsi člani, bomo zelo glasni. Zaenkrat namreč na vidiku ni prav nobenih politik, ki bi podpirale trajnostni razvoj, še zlasti ne na okoljsko energijskem področju.

Dejali ste, da Svet za trajnostni razvoj v Sloveniji do sedaj ni beležil vidnih rezultatov.

Kakšen naj bi bil dejanski izplen vašega dela?

Za katere cilje se boste osebno angažirali?

Ustanavljanje raznih svetov pri nas še ne pomeni nujno vidnih rezultatov. Še zlasti ne pri trajnostnem razvoju in pri vizijah razvoja nasploh. Danes v Sloveniji dejansko nimamo niti enega samega vrhunskega politika, v smislu realne politične moči, ki v celoti stoji in zagovarja trajnost in zeleno politiko. Zato nisem velik optimist, da bo izplen našega dela velik, še posebej, ker naj bi, za razliko od drugih podobnih svetov, vsi člani delali pro bono. Moj osebni prispevek vidim v poskusu povezati civilno družbo v najširšem smislu v prizadevanju za trajnostni razvoj – od društev, univerz do Slovenske akademije znanosti.

Pri tem upam, da bomo lahko skupaj sprožili javno razpravo o dejstvih, ki so neizpodbitna, a se do njih obnašamo kot noji z glavo v pesku.

Recimo dejstvo, da rast materialne blaginje ni neskončna in da moramo svojo “količinsko” usmerjenost spremeniti v prizadevanja za kakovost. Kar od nas terja, da razmišljamo in

37 Razprave o trajnostnem razvoju so na načelni ravni zmeraj skoraj soglasno podprte – zalomi se pri konkretnih premikih, ki so praviloma boleči. Na katerih področjih je slovenska družba najmanj trajnostna in kateri bi bili po vašem mnenju prioritetni ukrepi?

Naša politika realizacije res vedno prisluhne in kima civilni družbi in okoljevarstvenim organizacijam. Ampak soglasnost in kimanje se hitro konča pri strateških odločitvah, na primer v energetiki, ko se skrb za okolje brezkompromisno konča in stvari gredo svojo, vnaprej začrtano pot. Ko nas svet ocenjuje z indeksom trajnostne družbe, se najslabše odrežemo ravno pri okoljskih kazalnikih: kakovosti zraka, trajnostni rabi virov, recikliranju odpadkov, rabi obnovljive energije, zaščiti biotske raznolikosti, emisijah toplogrednih plinov in

Drugo poročilo o izvajanju Operativnega programa za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, ki ga je vlada sprejela julija, kaže, da bo Slovenija (skoraj) dosegla cilj 8-odstotnega zmanjšanja emisij. K temu nam je »pomagala« gospodarska kriza. Kje vidite dejanski napredek Slovenije na tem področju in kje so največje črne lise?

Dejanskega napredka ni. Črnih lis pa – kolikor hočete. Poglejmo le promet, kjer niti gospodarska kriza ni prekinila naraščanja emisij. Enako velja za energijsko intenzivnost gospodarstva. Še vedno za vsaj evro bruto družbenega proizvoda porabimo vsaj pol energije več, kot bi bilo normalno. O energijski učinkovitosti stavb ali industrijskih procesov samo razpravljamo in iščemo manjkajoči denar, spremenimo pa nič. Davčna politika nima posluha za »zeleno«, o zeleni davčni reformi ni ne duha ne sluha.

Seveda so tu še termoelektrarne...

V sklopu razprav o TEŠ 6 opozarjate na stroške nakupov emisijskih enot. Ali obstajajo dejanski izračuni, projekcije prihodnih emisijskih nakupov Slovenije?

Elektrika iz TEŠ 6 bo draga elektrika in za to obstajajo izračuni UMAR- ja že vsaj dve leti.

Objavljeni so v študiji »Vplivi emisijskega

trgovanja na slovensko industrijo«. Z višjimi stroški bodo soočeni proizvajalci predvsem v energetsko intenzivnih panogah. Višji stroški bodo posledica dvojega: neposrednega učinka zaradi trgovanja z dovoljenji oz. stroška nakupa emisijskih dovoljenj in posrednega učinka zaradi višjih cen energije, predvsem električne.

61

ekološkem odtisu. Prioritete so torej jasne.

okolje

vse posege načrtujemo dolgoročno. Ravnovesje med materialnimi potrebami človeštva in zmogljivostjo narave bi lahko dosegli s prepoznavanjem in upoštevanjem vseh zunanjih okoljskih stroškov proizvodnje in storitev ter ekosistemskim ovrednotenjem naravnega kapitala. A ne zato, da bi ga podvrgli liberalnim tržnim zakonitostim, pač pa zato, da bomo nekoč na podlagi ocen naravnega bogastva lahko vzpostavili dolgoročno sonaravno paradigmo razvoja.

Skupni učinek trgovanja z emisijskimi dovoljenji, neposredni in posredni – zaradi podražitve elektrike za petino – v emisijsko in energetsko intenzivnih panogah naj bi povečal stroške na ravni okrog 15 % dodane vrednosti teh dejavnosti.

Je v Sloveniji zavedanje o procesih klimatskih sprememb in o potrebi po trajnostnem razvoju že na takšni stopnji, ko lahko spremembe v določenem delu obrnemo celo sebi v prid?

Začetke zavedanja je grobo prekinila gospodarska in finančna kriza. Gospodarska rast za vsako ceno je znova postala najpomembnješi cilj. V krizi nihče ne najde prednosti za družbo kot celoto, saj nimamo začrtane nacionalne trdne smeri razvoja niti posebne želje po spremembah. Zmedena je tudi Evropa in mnoge mednarodne organizacije – mi pa smo jim pač lojalni. Ne premoremo še politike poguma, ustvarjalnih in drznih iniciativ ter humanistične etike.

Zavezani h kakovosti komunalnih storitev V Komunali Novo mesto pokrivamo kompleksno paleto dejavnosti: zbiranje in odvoz odpadkov, odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter oskrbo s pitno vodo v vseh mestnih in primestnih naseljih v Mestni občini Novo mesto ter občinah Šentjernej, Škocjan, Mirna peč, Dolenjske Toplice, Žužemberk, Straža in Šmarješke Toplice.

Ukvarjamo se s področjem ravnanja z odpadki, ki zajema zbiranje, prevoz, predelavo in odstranjevanje odpadkov. Sistem zbiranja komunalnih odpadkov je zasnovan na pretežno integralni način, kar pomeni, da občani odlagajo odpadke v skupne standardne zabojnike. Sistem je zgrajen na dveh ravneh, in sicer: redno zbiranje in odvoz odpadkov iz naselij ter odvoz odpadkov po naročilu v primerih večjega ali občasnega nastajanja odpadkov.

Vodovodno omrežje je razdeljeno na 16 vodovodnih sistemov, ki se oskrbujejo iz 14 vodnih virov. Dnevno načrpamo okoli 13.000 m3 vode, kar zagotavlja zadostne količine za nekaj več kot 60.000 prebivalcev.

Dolžina javnega vodovodnega omrežja znaša 860 km, v sistem pa je vključenih tudi okoli 140 vodovodnih objektov. Vsi objekti javnega vodovoda delujejo brez stalno zaposlenega osebja, razmere v omrežju pa nadzorujemo s sistemom radijskega procesnega vodenja iz nadzornega centra, ki se nahaja v prostorih na sedežu podjetja.

V dejavnosti čiščenja in odvajanja odpadnih voda skrbimo za normalno vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju, za razvoj in izgradnjo javne kanalizacije in za njeno nemoteno obratovanje. Vodimo kataster javne kanalizacije, vzdržujemo javno kanalizacijo, izdajamo smernice in soglasja v skladu z odlokom, tehničnim pravilnikom in drugimi predpisi, nadziramo odvajanje in čiščenje odpadnih voda, izvajamo in nadziramo priključke na javno kanalizacijo, obračunavamo storitve kanalščine, čiščenja in drugih pristojbin, določenih s predpis, praznimo greznice ter prebijamo in čistimo kanalizacijske cevovode.

Promocija

Komunala Novo mesto deluje okoljsko odgovorno z obvladovanjem vseh okoljskih vidikov, tako da zmanjšuje negativne vplive na okolje, kar dokazuje s certifikatoma ISO 14001 in ISO 9001. Uspešno skrbimo za osveščanje ljudi, ki se še ne zavedajo posledic ekološke krize.

Skupaj lahko veliko naredimo za naše okolje, a le z vse večjo željo po uresničevanju trajnostnega razvoja, s korenito izboljšano učinkovitostjo in s takojšnjim pristopom!

avgustaugust 2011

Organizirano imamo tudi pokopališko in pogrebno službo, skrbimo za javno snago in čiščenje javnih površin, urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, urejanje javnih tržnic, urejanje javnih sanitarij, urejanje javnih parkirišč in javnih površin ter urejanje parkirnih hiš.

Zakaj Slovenija ni uspešnejša

foto: www.shutterstock.com foto: arhiv podjetja

Usmeritev naj bo energetska samooskrba

Primorska o lesni biomasi

38 61

okolje

Primorska o lesni biomasi

pri izrabi lesne biomase in kaj je doslej storila Primorska?

Na tolminskem posvetu, ki ga je organizirala Agencija za prestrukturiranje (ApE)

kot partner v projektu AFO v

sodelovanju z Goriško lokalno energetsko agencijo GOLEA, so se sicer zadržali predvsem

pri iskanju možnosti, kako bi lahko na področju izrabe lesne

biomase realizirali več projektov na severnem Primorskem,

vendar pa sogovornik Rajko Leban, direktor agencije

GOLEA, opozarja na razmere,

ki v Sloveniji zavirajo večjo

avgustaugust 2011

uporabo OVE.

Na tolminskem posvetu o lesni biomasi ste izjavili, da bi lahko Slovenija do leta 2050 dosegla 100-odstotni delež OVE v energetski bilanci? S čim utemeljujete to napoved, če se ve, da Slovenija celo gozda kot ene največjih konkurenčnih prednosti ne zna izrabiti in da pri uporabi lesne biomase zamujamo v primeri z EU? Kako je z biomaso na Primorskem? Na kaj ste posebej opozorili na tolminskem posvetu?

Slovenija ima vse možnosti, da do leta 2050 doseže skoraj 100-odstotni delež OVE v energetski bilanci. Bo pa vsekakor morala najprej premagati nekatere birokratke in zakonodajne ovire pri tem, drugače bomo morali pričeti razmišljati, kaj bomo lahko realno dosegli na področju URE kot OVE … Žal se nam dogaja, da so t. i. »naravovarstveniki« proti postavitvi vsake male hidroelektrarne (MHE), proti mali vetrni elektrarni (MVE), bioplinski elektrarni, postavitvi kotlovnice na lesno biomaso, skupaj s »kulturniki« proti postavitvi malih fotonapetostnih (sončnih) elektrarn na strehe objektov, energetski sanaciji teh objektov ipd.

Vse to je voda na mlin velikim energetskim družbam pri uresničitvi projektov, kot sta TEŠ

6 (Termoelektrarna Šoštanj 6) in JEK 2 (Jedrska elektrarna Krško 2). Raba energije se žal iz leta v leto veča in na koncu bo realizacija navedenih projektov državna nuja, kar pa vsekakor preprečuje uresničitev cilja in želje 100-odstotnega deleža OVE leta 2050.

Ali vidite podobne zadrege v razpravi o NEP? Tudi pri nekaterih komentarjih »naravovarstvenikov« na osnutek Nacionalnega energetskega programa (NEP) bi bilo za konstruktivno javno obravnavo zelo zaželeno, da bi ta dokument najprej prebrali in ga šele nato komentirali, saj državljane strašijo z mega hidrocentralami, mega vetrnimi elektrarnami ipd., pa čeprav so predvideni bistveno manjši energetski objekti, ki jih je mogoče umestiti v prostor. Mogoče bi se pridružili tistim, ki smo za obnovljive vire energije in proti večanju deležu neobnovljivih virov energije. Tudi prikazane ekonomske analize ne zdržijo, saj če bi npr. že pri sedanji proizvodnji ceni električne energije iz JEK 1 upoštevali še stroške skladiščenja jedrskih odpadkov in razgradnje JEK 1 po koncu obratovanja (upam, da pred letom 2050), bi bila cena višja od proizvodnje cene električne energije iz hidroelektrarn

39 in vetrnih elektrarn ter celo sončnih elektrarn.

Tudi reševanje premogovnika s projektom TEŠ 6 ne bo uspelo in bo na koncu teh približno 50 delovnih mest izredno dragih – če bi ta denar namenili za razvojne projekte, projekte URE in OVE te regije, bi bili dolgoročni učinki veliko večji.

Usmeriti se moramo torej v energetsko samooskrbo občin, regij, države … Na tolminskem posvetu smo posebej izpostavili možnosti izrabe biomase kot domačega, obnovljivega energenta, ki obenem zagotavlja tudi delovna mesta, dodano vrednost lokalnemu prebivalstvu. Na posvetu so aktivno sodelovali tudi predstavniki Zavoda za gozdove, saj mora biti izraba gozda strokovna. S tem se celo izboljšuje stanje gozda in krajine in kot primer smo navedli tudi nekaj dobrih praks v sosednji Avstriji. Seveda smo posebej izpostavili nekaj lokalnih dobrih praks, na primer KNLB Petrovo Brdo, mikro DOLB Podbrdo, KNLB Mizarstvo Peter Koren Kobarid, mikro DOLB Tolmin, KNLB SGLŠ Postojna, DOLB Postojna, DOLB Majske Poljane Nova Gorica (KNLB – kotlovnica na lesno biomaso, DOLB – daljinsko ogrevanje na lesno biomaso).

Kaj bi morala storiti država za pospešitev uporabe biomase?

Država je že veliko naredila s tem, da ima iz naslova kohezijskih sredstev stalno odprta javna razpisa KNLB in DOLB, na katera se lahko prijavljajo potencialni investitorji. Tu smo opozorili na problem, da se na ta razpisa ne morejo prijavljati javni zavodi, tako da sta zavoda DU Podbrdo in SGLŠ Postojna izvedla prej navedeni investiciji brez te podpore. Omejitev predhodne energetske sanacije starejšega javnega objekta pred priklopom vgrajene kurilne naprave na

K sreči se tudi na izvedene aktivnosti lokalnih energetskih agencij stališče Ministrstva za finance spreminja in daje upanje, da bomo v kratkem pričeli z izvajanjem projektov trajnostne energetike v smislu pogodbenega financiranja iz prihrankov predvsem za javne objekte v lasti občin. Država je objavila razpis za energetsko sanacijo bolnišnic, srednjih šol v svoji lasti, načrtuje objavo razpisa za sanacijo domov starejših občanov v svoji lasti …, ne pa tudi objave razpisa za sanacijo objektov v lasti občin, kot so npr. osnovne šole, vrtci.

Od kod podatek, da na MOP že nekaj let leži 400 vlog za male hidroelektrarne. Kje se zatika?

Podatek je sicer neuraden in bi ga bilo potrebno preveriti, a res je, da se zatika pri t. i. birokratskih ovirah. Res ne razumem, zakaj se vedno išče samo razloge, da se nekaj ne naredi, in tako izpadejo predvsem manjši objekti, kot so MHE in MVE, in žal na drugi strani postanejo nujno zlo večji energetski objekti, kot sta TEŠ 6 in JEK 2, in za katerimi stojijo močna energetska podjetja z močnimi vplivi. Dejstvo je namreč, da raba energije narašča, saj se ne izvaja ukrepov URE in so novi proizvodni energetski objekti nujno zlo, vprašanje je samo, kateri – ali več manjših, obnovljivih ali večji in neobnovljivi. Žal se tudi večkrat ugotovi neskladje med ministrstvi in celo med sektorji znotraj enega ministrstva, na primer ovire za izvajanje t. i. pogodbenega financiranja projektov trajnostne energetike.

Katere projekte izrabe lesne biomase na Tolminskem bi izpostavili?

Na tolminskem posvetu smo posebej izpostavili možnosti izrabe biomase kot domačega, obnovljivega energenta, ki obenem zagotavlja tudi delovna mesta, dodano vrednost lokalnemu prebivalstvu. Nekaj lokalnih dobrih praks sem že navedel, možnosti izvedbe pa so še daljinska ogrevanja na lesno biomaso Bovec, Kobarid,

61

Zakaj je slogan energetske agencije GOLEA Ustvarjamo obnovljivo prihodnost in v koliki meri se je Primorska v zadnjem obdobju preusmerila na obnovljive vire energije? Na katerih področjih ste najuspešnejši?

okolje

Tu je vsekakor predstavljalo veliko oviro stališče Ministrstva za finance, da predstavlja t. i. pogodbeno financiranje energetskih projektov iz naslova prihrankov zadolževanje občin, kar je onemogočalo izvajanje projektov po modelu ESCO. V bistvu gre za to, da če npr. v šoli zamenjamo oziroma posodobimo ogrevalni sistem (kotel na biomaso, toplotna črpalka, solarni sistem, nova regulacijska in krmilna oprema ...) in tako zmanjšamo stroške za ogrevanje v naslednjih letih, lahko investicijo poplačamo iz naslova prihrankov. Občina na ta način nima finančnega odliva, pač pa poplača investicijo iz proračunske postavke stroškov ogrevanja, kjer je pomembno predvsem to, da se ta postavka ne poveča.

Tolmin, Cerkno, Idrija, Spodnja Idrija, Kanal, Dobrovo, Miren, Divača in Nova Gorica.

Zavod GOLEA, Goriška lokalna energetska agencija, je ustanovila leta 2006 MO Nova Gorica ob podpori občin Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Brda, Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrtojba, Ajdovščina, Vipava in Pivka z namenom stalnega spodbujanja ukrepov učinkovite rabe energije in uvajanja obnovljivih virov energije kot plod uspešne prijave na program »Intelligent Energy Europe«.

Premike v smeri uvajanja obnovljivih virov energije beležimo predvsem v občinah, s katerimi tesno sodelujemo in ki so aktivno vključene v razne mednarodne projekte ter podpirajo program ozaveščanja za občane, učence v osnovnih šolah, izvajanje raznih delavnic ipd. Naj omenim projekt OVE v primorskih občinah, katerega rezultat bo postavitev male fotonape-

Usmeriti se moramo torej v energetsko samooskrbo občin, regij, države …

tostne elektrarne (MFE) Bazara na protihrupni ograji na odseku HC Vrtojba–Razdrto v občini Šempeter-Vrtojba ter zamenjava kotlov na fosilna goriva s kotli na biomaso v OŠ Sečovlje in POŠ Sv. Peter v občini Piran, OŠ Hrvatini in OŠ Šmarje v MO Koper, OŠ Ilirska Bistrica in OŠ Knežak v občini Ilirska Bistrica, OŠ Košana v občini Pivka, OŠ Solkan POŠ Trnovo in POŠ Grgar ter OŠ Čepovan v MO Nova Gorica, OŠ Dobrovo POŠ Kojsko v občini Brda, Knjižnici Tolmin v občini Tolmin, OŠ Cerkno v občini Cerkno in Info centru v Trenti v Triglavskem narodnem parku.

Za večino primorskih občin se je izdelalo Lokalne energetske koncepte (LEK) oziroma so v zaključni fazi izdelave, kjer se je v akcijskih načrtih predlagalo konkretne ukrepe na področju učinkovite rabe energije predvsem v javnih objektih ter uvajanja obnovljivih virov energije.

Na tak način je bilo predlaganih kar nekaj že prej navedenih sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) ter raba drugih obnovljivih virov energije, kjer je potrebno glede na klimatske pogoje posebej izpostaviti sonce ter možnosti ogrevanja in hlajenja s toplotnimi črpalkami.

avgustaugust 2011

foto: arhiv podjetja

Rajko Leban Slovenija ima vse možnosti, da do leta 2050 doseže skoraj 100-odstotni delež OVE v energetski bilanci.

lesno biomaso pogodbenika pa se je v razpisu KNLB 3 odpravila, saj če lastnik (npr. občina) nima sredstev za prenovo kotlovnice, nima sredstev tudi za celovito energetsko prenovo objekta.

Vlado Podgoršek

foto: Vlado Podgoršek

Potovanje v svet energije in energetike

Informacijsko in izobraževalno središče

40 61

okolje

Informacijsko in izobraževalno središče

Posavsko območje z občinami Krško, Brežice Sevnica, Radeče, Kostanjevica na Krki in Bistrica

ob Sotli postaja največja

Ob proizvodnih objektih, kot

so NEK (Nuklearna elektrarna Krško), Termoelektrarna

Brestanica ter spodnjesavske elektrarne Vrhovo, Boštanj in

Blanca ter HE Krško v izgradnji

in par načrtovanih HE Brežice in HE Mokrice, imajo tu svoj

sedež tudi pomembna podjetja s področja energetike. Za

gradnjo verige spodnjesavskih elektrarn skrbi družba HESS

s sedežem v Brežicah, v

Krškem pa ima poleg Sklada za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK sedež tudi

avgustaugust 2011

družba GEN energija.

Med posavskimi proizvodnimi objekti samo NEK letno zagotavlja tržišču 5.500 GWh nizkoogljične električne energije ali 40 odstotkov vse proizvedene elektrike v Sloveniji - polovico tega po meddržavni pogodbi oddaja Hrvaški.

Vsako leto pa je večji tudi del proizvedene električne energije iz HE na spodnji Savi.

Posebno mesto v posavskem prostoru ima GEN energija kot krovna družba v skupini s skupno 951 zaposlenimi. V petih povezanih družbah in šestih proizvodnih objektih skrbijo za proizvodnjo in trženje električne energije, v lastnem nadzornem centru pa GEN zagotavlja optimalno in kakovostno proizvodnjo električne energije v vseh svojih elektrarnah. Direktor GEN energije Martin Novšak je ob nedavni otvoritvi novih poslovnih prostorov v Vrbini pri Krškem povedal, da si družba prizadeva za trajnostno in odgovorno energetsko prihodnost, zato sodi med njihove strateške razvojne projekte tudi izgradnja drugega bloka jedrske elektrarne. Med ključnimi razvojnimi aktivnostmi, tako Martin Novšak, je bila zato tudi izgradnja njihovega Informacijskega središča s centrom za obiskovalce, poimenovanim Svet energije.

Po prvi taki interaktivni postavitvi razstave o energiji v tem delu Evrope nas je vodil dr.

Tomaž Žagar, vodja službe za dovoljenja in analize v GEN energiji. Ogled prostorov in zanimivih eksponatov v dveh etažah sodobne poslovne zgradbe navdušuje. Kako ste v GEN

dr. Tomaž Žagar

slovenska energetska regija.

energiji zasnovali multimedijski center, ki omogoča pravcato potovanje v svet energije in energetike?

Svet energije namenjamo izobraževanju in širjenju znanja o pomenu energetike in energije za življenje ljudi, družbe in gospodarstva.

Obiskovalci lahko z vsemi čutili, ne le z ogledom in prebiranjem, tudi z otipom ali občutenjem izkusijo, kaj je energija, kaj je električna energija. Sama postavitev v dveh etažah obsega 550 kvadratnih metrov površin, kjer lahko obiskovalci s pomočjo interaktivnih vsebin, maket, multimedijskih postavitev, tematskih dogodivščin in raznovrstnih gradiv celovito odkrivajo svet energije, elektrike in z njo povezanih tem. Razstava je nastala v GEN energiji, od same ideje do izvedbe blizu enega milijona evrov vrednega projekta je preteklo vsega slabo leto. Pri tem smo sodelovali s specializiranim nemškim podjetjem Hüttinger, seveda pa je bila ideja naša, z našim nadzorom projektiranja in našimi vsebinskimi dodatki. Eksponatov je v pritličju 30, v kleti pa 19, in približno četrtina je originalnih naših tudi povsem konceptualno s sodelovanjem različnih domačih služb, nekaj idej smo pobrali s sorodnih razstav o energiji in naravoslovju. Pri nastanku smo sodelovali tudi z Izobraževalnim centrom za jedrsko energijo v Ljubljani, kjer je razstava bolj specializirana na jedrsko energijo in sevanje, sam jedrski del naše razstave je seveda pokrivala NEK Krško,

41 Promocija

Prostori so odprti za javnost vsak dan razen ob ponedeljkih. Odprti smo tudi prvo soboto v mesecu, vstopnine ni. Prve izkušnje so zelo dobre, saj imamo 10 – 20 obiskovalcev na dan in med počitnicami je njihova struktura zelo mešana; prihajajo družine z otroki in vsi, starejši in mlajši, uživajo. Starejši spoznavajo nekaj novega, otroci vidijo, česar doslej še niso in bolj eksperimentirajo, upravljajo z napravami, ko

Kaj želite doseči in kako boste Svet energije razvijali?

Med našimi cilji ostaja širitev zavedanja o pomenu energetike in naravoslovja v družbi, povečevanje števila obiskovalcev in glede na njihove odzive bomo izboljševali predstavitve.

Promocijo Sveta energije smo sicer izvajali že od pomladi po šolah, informirali smo okoliške ustanove in nato ravnatelje ter učitelje naravoslovja in fizike dolenjskih in belokranjskih šol in naš dolgoročnejši cilj je Svet energije predstaviti vsem slovenskim šolam. Za bližnji cilj smo si zadali še eno nalogo, namreč izdajo obširnejše publikacije o naši razstavi, publikacijo pa bodo

61

obiskovalci lahko odnesli domov. Še naprej si bomo prizadevali za osveščanje splošne javnosti o energetski prihodnosti in za približevanje tehnologije različnim skupinam. Posebej želimo spodbuditi interes mladih za naravoslovje, znanost in tehniko, kajti menimo, da temu dajejo po šolah premalo poudarka. Skratka, vsem zainteresiranim bomo podajali celovite in strokovno utemeljene informacije o pomenu energije v vsakdanjem življenju, načinih pridobivanja električne energije ter gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikih proizvodnje elektrike.

okolje

Koncept je tak, da obiskovalce Sveta energije vodi pot med eksponati objektov za proizvodnjo električne energije, vrstijo se različne animacije, na ogled je delujoč model hidroelektrarne in vetrne elektrarne ter maketa krške nuklearke, jedrskega reaktorja in jedrskega goriva, ponazorjeno je ravnanje z jedrskimi odpadki in na dveh napravah prikaz ionizirajočega sevanja. V kletnih prostorih je eksperimentarij, nekakšna učilnica za poskuse.

Kaj pravijo obiskovalci?

je treba kaj premakniti, črpati, pritisniti, odrasli berejo, spoznavajo nove podatke. Posebej živahno je seveda v spodnjih prostorih, kjer je mogoče eksperimentirati s pojavi na področju magnetizma, proizvodnje električne energije, energije vetra, sonca ali jedrskega razpada. Na voljo je še opremljena učilnica, primerna za tehnične šolske dneve s predavanji. Jeseni, ko bo spet pouk in pričakujemo skupinske obiske, bo za bolj zahtevne ali strokovne skupine na voljo še bolj poglobljeno tehnično vodenje. Za to bodo poskrbeli naši strokovnjaki, saj bodo lahko ponudili odgovore na bolj zahtevna vprašanja. Vzpostavili pa smo seveda tudi stike z vodstvom Fakultete za energetiko iz Krškega.

Svet energije je unikaten center v Sloveniji, nekaj posebnega pa je tudi v širšem evropskem prostoru. Njegova značilnost je, da je programsko zasnovan širše, kajti namenjen je energetiki, elektrotehniki in področjem, ki se med sabo prepletajo. Specifičen je tudi eksperimentarij, saj je, za razliko denimo od Hiše eksperimentov, namenjen zgolj energetskim poizkusom. Seveda obstaja možnost, da se, v sodelovanju s šolami, v njem izvajajo tudi eksperimenti z drugih področij, povezanih z energijo in elektriko. Teme, predstavljene v Svetu energije, sovpadajo z učnimi načrti osnovnih in srednjih šol.

avgustaugust 2011

bili pa smo v stiku tudi s Hišo eksperimentov za promoviranje naravoslovja in tehnologije najmlajšim obiskovalcem. Tako je nastala razstava, ki ne govori zgolj o elektriki, marveč širše, o energiji, o vseh virih električne energije.

Posebej s sporočanjem o pomenu trajnostnega, vzdržnostnega načina proizvodnje električne energije v prihodnosti, za ohranjanje narave in vzdržnosten razvoj družbe in gospodarstva.

Cilj je vpis v register EMAS Barbara Černe

foto: Rok Tržan

42 61

okolje

Pooblaščenka za varstvo okolja v Ljubljanskih mlekarnah

Ljubljanske mlekarne so letos stare 55 let. V pičlih 12 letih so na mednarodnem ocenjevanju v Gornji Radgoni za kakovost svojih izdelkov

Pooblaščenka za varstvo okolja v Ljubljanskih mlekarnah

prejeli 9 šampionov, 94 velikih

mag. Neva Makuc

zlatih, 109 zlatih, 118 srebrnih in 30 bronastih medalj ter 6

priznanj. Z veliko zlato medaljo

so bili največkrat nagrajeni

izdelki Alpsko mleko, Kranjska gauda, sir Laščan, sladoledi Maxim premium in Alpska

smetana za kavo. Dosežkom botrujejo velika vlaganja v

najsodobnejšo tehnologijo,

s katero želijo v Ljubljanskih

mlekarnah ne le ohranjati

vrhunsko kakovost izdelkov,

ampak prispevati k izboljšanju

okolja, pravi mag. Neva Makuc, pooblaščenka za varstvo okolja, sicer pa direktorica sektorja za

kakovost in okolje v Ljubljanskih

avgustaugust 2011

mlekarnah.

Katere dosežke Ljubljanskih mlekarn pri saniranju negativnih okoljskih vplivov bi postavili v ospredje?

Ob pripravah na vstop v EU smo zaradi veterinarsko sanitarnih predpisov izvedli obširno rekonstrukcijo vseh treh obratov Ljubljanskih mlekarn, to je v Mariboru, Kočevju in Ljubljani.

Najobsežnejše rekonstrukcije je bil deležen ljubljanski obrat, ki je edini zavezanec IPPC in dnevno lahko predela do 500 tisoč litrov mleka.

Ob tem smo na vseh lokacijah zgradili nove naprave za fizikalno-kemijsko predčiščenje tehnoloških odpadnih voda in obnovili sisteme centralnega krožnega, tako imenovanega CIP (Cleaning in Place – krožni sistem za čiščenje tehnološke opreme) čiščenja proizvodnih linij.

S posodobitvijo tehnologije CIP smo dosegli zmanjšanje porabe vode na liter predelanega mleka na posameznih linijah tudi do 50 odstotkov, hkrati pa tudi zmanjšanje porabljene energije in kemikalij. Vsa vlaganja v posodobitev proizvodnih linij imajo poleg tehnoloških učinkov tudi cilj zmanjšati porabo energentov na liter predelanega mleka in zmanjšati obremenitev tehnološke odpadne vode.

Trajna naloga odgovornih za poslovanje podjetja je racionalizacija organizacije vseh procesov od nabave do prodaje in s tem prihranki

energentov, kot so voda, elektrika, para in kurilno olje. Na področju varovanja okolja nadaljujemo s programom Green Light, v katerega smo se Ljubljanske mlekarne vključile leta 2008. Z vstopom v ta program smo se namreč zavezali, da v vsaj 50 odstotkih obstoječih prostorov v lasti naše družbe ali dolgoročnem najemu zmanjšamo rabo razsvetljave za najmanj 30 odstotkov. Tako smo zamenjali vsa svetlobna telesa z varčnejšimi in porabo te vrste zmanjšali za 40 odstotkov. V kočevskem obratu in v hladilnicah smo npr. na vrata namestili mikrostikala, tako da so ob zaprtih vratih luči izklopljene.

Optimizirali ste tudi delovanje industrijske čistilne naprave.

Optimizaciji delovanja industrijske čistilne naprave v obratu Ljubljana smo namenili veliko sredstev. Spremembe smo uvedli v tehnologiji čiščenja, skrajšali smo zadrževalni čas v egalizacijskem bazenu, vpeljali prezračevanje vode in vgradili posebne filtre za zrak na čistilni napravi in na kanalizacijskem omrežju. Čiščenje mlekarskih odpadnih vod ni enostavno, še posebej, ker obrat stoji v urbanem naselju, ki takoj zazna vsako spremembo v delovanju glede neprijetnih vonjav. Rešitve niso bile enostavne, zato smo se povezali s številnimi

43 Naše tehnološke odpadne vode so obremenjene predvsem z organskimi snovmi, zato jih odstranimo s postopkom flotacije. V ljubljanskem obratu jih še preko centrifuge izsušimo in suho blato oddajamo pooblaščenim prevzemnikom, ki ga izkoriščajo za proizvodnjo bioplina, saj je bolj kaloričen kot rjavi premog.

Odprtost, odkritost in periodično objavljanje preverjenih okoljskih informacij so ključni dejavniki, ki ločijo shemo EMAS od ISO 14001.

Cilj, ki ste ga postavili lani, je tudi zmanjšanje količin mešanih komunalnih odpadkov. So učinki ukrepov že vidni?

Naš glavni cilj je bil najprej zajezitev nastajanja odpadkov na mestu izvora. V okviru novega energetskega objekta, ki smo ga zgradili v fazi rekonstrukcije obrata Ljubljana, smo uredili naš eko otok. Za že nastale odpadke smo zagotovili posebne zbirne kontejnerje za ločevanje po posameznih vrstah materialov. V lanskem letu pa smo investirali v napravo za praznjenje že napolnjene embalaže, ki nastane ob zagonu in zaključku proizvodnje in ni primerna za prodajo. S to napravo smo omogočili temeljito ločevanje organske snovi od embalaže. Organski del sedaj odteče v industrijsko čistilno napravo, embalažne materiale, na primer tetrapak, karton, plastiko, pa ločeno zberemo, baliramo in predamo pooblaščenim prevzemnikom v reciklažo. Učinki investicije, ki smo jo zaključili konec lanskega leta, se v letošnjem letu odražajo v zmanjšanju količin mešanih komunalnih odpadkov za polovico.

Veliko pozornosti namenjamo tudi ozaveščanju zaposlenih o pomenu in načinu ločevanja odpadkov. Zaposleni v distribuciji in proizvodnji imajo že zaradi sanitarno veterinarskih zahtev ločene kontejnerje za zbiranje odpadkov, od lani pa odpadke ločeno zbiramo tudi v upravni stavbi.

S čim bi podkrepili trditev, da v podjetju razvijate model zelenega poslovanja?

Zelenih poslovnih odločitev ni malo. V letošnjem letu smo se lotili nadaljevanja rekonstrukcije obrata Ljubljana, in sicer obsežne investicije v rekonstrukcijo linije za proizvodnjo

V okviru omenjene investicije poteka tudi projekt za izrabo odpadne toplote. Predvideli smo poseben sistem naprav, ki jih imenujemo toplotna postaja. Postaja bo zbirala odpadno vodo, ki nastaja pri delovanju sterilizatorja, in jo usmerjala v direktni sterilizator. Tega smo doslej hladili z vodo, ki kroži v hladilnih stolpih, odpadna toplota pa je neizrabljena izpuhtela v ljubljansko ozračje. Po novem bomo odpadno toplotno energijo oziroma vodo, segreto do 70 stopinj Celzija, ki jo proizvaja sterilizator, izkoristili in jo zbirali v rezervoarjih s prostornino 160 tisoč in 50 tisoč litrov.

Z odpadno toplo vodo bomo pozimi ogrevali prostore in jo uporabili še za ogrevanje drugih naprav. Izkoristili jo bomo tudi za dogretje sanitarne vode, torej za uporabo v vseh sistemih CIP, pri pranju in drugih čistilnih postopkih.

To pomeni, da pri delovanju sistemov CIP vode ne bo treba več segrevati. Presežek tople vode bomo v hladilnih stolpih, ki danes ne dosegajo ustrezne učinkovitosti, ohladili (na 25 do 18 stopinj Celzija) in jo uporabili za hlajenje sterilizatorja. S tem bo zaključen krogotok v procesu izrabe odpadne toplotne energije, ki bo podjetju prinesla tudi finančne učinke.

Se bo to zgodilo že letos?

Nove sterilizatorje naj bi prvič zagnali konec avgusta, takrat pa bo začela delovati tudi toplotna postaja. Naložba naj bi se povrnila najkasneje v dveh letih. Namestitev procesnega dela sterilizacije naj bi bila zaključena do sredine septembra. Po prenovi objekta pričakujemo velike prihranke zaradi opustitve porabe pare kot energetskega vira. Če bo možno, bomo nadomestili tudi porabo stisnjenega zraka s tako imenovano fen aplikacijo. Tudi novi pakirni stroji v sterilizaciji ne bodo več opremljeni z napravami, ki delujejo na stisnjeni zrak.

Do zdaj sva govorili predvsem o okoljskih in energetskih izzivih. Kaj pa zagotavljanje zdravstvene varnosti proizvodov do konca roka uporabnosti? Kako obvladujete kakovost vaših proizvodov?

V skupini Ljubljanske mlekarne kakovost upravljamo in obvladujemo z razvojem in vzdrževanjem sistemov kakovosti v skladu z veljavno zakonodajo in standardi ISO: ISO 9001, HACCP, IFS in ISO 22000. Poslovna odločitev podjetja je, da razvijamo tiste sisteme, pri katerih podjetje lahko pričakuje največje razvojne in stroškovne učinke. Delovanje sistema HACCP letno preverjamo z internimi verifikacijami delovanja načrtov HACCP po delovnih enotah. Zdravstveno ustreznost vseh naših proizvodov pred sproščanjem v prodajo preverimo v lastnih laboratorijih, ki so vključeni v mednarodne primerjalne sheme. Izvedli

61

smo tudi presoje delovanja načrtov HACCP pri naših pogodbenih izvajalcih in predlagali izboljšave. Konec lanskega leta smo uspešno zagovarjali presojo skladnosti proizvodnje masla, smetane in koncentrirane sirotke z zahtevami standarda Kosher. Za obrat Maribor smo pridobili certifikat in vpis v register obratov, ki imajo dovoljenje za izvoz v Rusko federacijo, kar je ključnega pomena za širjenje prodaje na ruski trg.

okolje

Kako ravnate z blatom iz čistilne naprave?

trajnih mlečnih izdelkov. Obstoječa linija je tehnološko dotrajana in energetsko zelo potratna. S prehodom na novo tehnologijo proizvodnje trajnih mlečnih izdelkov bomo optimizirali tudi porabo potrebnih energentov.

Za obrat Maribor smo pridobili certifikat in vpis v register obratov, ki imajo dovoljenje za izvoz v Rusko federacijo, kar je ključnega pomena za širjenje prodaje na ruski trg.

Kako spremljate vplive na okolje?

V skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem pooblaščene organizacije izvajajo predpisane monitoringe v vseh treh obratih, ki jih redno nadzorujejo tudi pristojni okoljevarstveni inšpektorji. Rezultati dosedanjih meritev izkazujejo, da smo v okviru zakonsko predpisanih normativov. Ob zagonu nove industrijske čistilne naprave v ljubljanskem obratu smo uredili tudi interni eko laboratorij, v katerem redno spremljamo obremenjevanje čistilne naprave in njeno učinkovitost. Natančno spremljamo odmike v vstopnih obremenitvah, iščemo vzroke in jih odpravljamo. Enkrat letno skupaj s pogodbenimi strokovnimi izvajalci opravimo temeljit pregled obratov z namenom, da nas opozorijo na ugotovljene pomanjkljivosti ter predlagajo izboljšave. V lanskem letu smo zmanjšali vse enote obremenitev v tehnoloških odpadnih vodah za 7,3 odstotka, zmanjšali količine mešanih komunalnih odpadkov za 19 odstotkov in obvladovali emisije neprijetnih vonjav iz industrijske čistilne naprave v obratu Ljubljana. V preteklosti smo imeli tudi certifikacijo po standardu ISO 14001, ki pa ni več prinašala konkretnih učinkov. Sedaj se sicer uradno ne certificiramo, sistem pa vzdržujemo še naprej.

Torej sistema ISO 14001 ne boste nadgradili?

Zagovarjam projekte, ki imajo konkretne učinke, zato bomo omenjeni sistem nadgradili v skladu z zahtevami sistema EMAS (ECO – management and Audit Scheme – sistem okoljskega ravnanja in presojanja). Poseben poudarek pa bomo namenili standardizaciji učinkovite rabe energije v skladu s standardom EN 16001 in izračunom odtisa CO2. Pri zadnjem upamo, da bomo naleteli na odobravanje drugih akterjev v procesu, saj želimo narediti model, ki bi veljal za celotno Slovenijo. Shema EMAS je namenjena ocenjevanju in izboljševanju

avgustaugust 2011

domačimi in tujimi strokovnjaki, naj omenim zlasti prof. dr. Milenka Roša in njegovo ekipo z ljubljanskega kemijskega inštituta ter strokovnjakinje iz domžalske čistilne naprave. V mlekarni smo na novo organizirali ekipo strokovnih sodelavcev, ki se intenzivno ukvarja z optimizacijo delovanja naših čistilnih naprav.

44 61

okolje

učinkov ravnanja z okoljem v organizacijah ter informiranju javnosti o teh učinkih. Odprtost, odkritost in periodično objavljanje preverjenih okoljskih informacij so ključni dejavniki, ki ločijo shemo EMAS od ISO 14001. V okviru sistema EMAS je mogoče celovito oceniti sistem ravnanja z okoljem, vzpostaviti proces nenehnih izboljšav, ga spremljati in ocenjevati v skladu s predpisano metodologijo. Izvajanje sistema zagotavlja nadzor nad učinkovito rabo virov, uporabo okolju prijaznih tehnologij in odprt dialog z javnostjo in drugimi zainteresiranimi stranmi z angažiranjem vseh zaposlenih. Uvajanje celovitega okoljskega sistema od januarja letošnjega leta poteka skozi program aktivnega izobraževanja v obliki delavnic, ki so namenjene spoznavanju zahtev, usposabljanju in preverjanju realiziranih ciljev. Vsaka delavnica vključuje teoretične osnove, praktično delo in napotke za delo do prihodnje delavnice ter poročanje o opravljenem delu in odprtih vprašanjih. Delavnice vodijo strokovni izvajalci SIQ. Cilj podjetja je, da se lokacija Ljubljana vpiše v register EMAS predvidoma do konca leta 2013.

Kakšen sistem okoljskega komuniciranja se vam zdi najučinkovitejši?

V našem podjetju imamo službo za korporativno komuniciranje, preko katere okoljsko

komuniciramo z zunanjimi javnostmi. V primeru pritožb vsako resno obravnavamo in iščemo rešitve za obe strani. Interno komuniciramo preko glasila Iz zelenega v belo in mesečnega Informativnega lista. Za zaposlene v proizvodnji in distribuciji letno izvajamo usposabljanja, ki vključujejo okoljsko tematiko.

Kako ste v družbi uredili upravljanje z energijo?

Izdelali smo energetski pregled in uvedli in line spremljanje porabe energije po raznih porabnikih. Večje porabnike električne energije, kot so motorji in črpalke, smo opremili s frekvenčnimi pretvorniki, ki napravam dovajajo toliko energije, kolikor je zadošča za optimalno frekvenco obratovanja. Od decembra 2009 s pomočjo centralnega nadzornega sistema nadziramo porabo elektrike, pa tudi pare in vode. V okviru projekta EMAS smo se lotili podprojekta energetske učinkovitosti, v okviru katerega bomo ponovno pregledali učinkovitost rabe energije in si postavili cilje in postopke za izboljšave. V okviru tehničnih služb imamo visoko strokovne sodelavce, njihova prioritetna naloga pa je iskanje in realizacija novih rešitev, s katerimi prispevajo k zmanjšanju porabe energentov. V podjetju imamo tudi vpeljan sistem inovativnih in koristnih predlogov, v okviru katerega so zelo aktivni ravno sodelavci s tehničnega področja, torej

proizvodnje. Učinki tega širokega delovanja v zadnjih letih se vidijo skozi trend zmanjšanja porabe energentov na liter predelanega mleka, kot so voda, elektrika, para in kurilno olje.

To je zagotovo povečalo vašo konkurenčnost, ve pa se, da je na slovenskem trgu huda konkurenca pri mlečnih proizvodih.

Predvsem nas konkurence ne sme biti strah.

Zavedamo se je in je za nas izziv. V primerjavi z mlekarnami, ki nastopajo na svetovnem trgu, smo vse slovenske mlekarne skupaj velike za eno povprečno mlekarno. Svoje prednosti moramo zato razvijati v okviru naših danosti in ne s slepim posnemanjem multinacionalk.

Razmišljamo o prihodnosti in se zavedamo pogojev, v katerih delamo in živimo. Kar velik delež proizvodnje prodamo izven meja Slovenije, tako znotraj EU kot na trge JV Evrope. Smo pa naše izdelke prodali tudi v države, kot so Ruska federacija, Gana, Mauricius, Kuba in Koreja. Na trgih smo poznani kot zelo kakovostni, povpraševanje po naših izdelkih pa narašča. Za vstop na nove trge potrebujemo kakovostne izdelke po konkurenčnih cenah, le-te pa lahko zagotovimo samo z energetsko učinkovitimi tehnologijami.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/129

65 21 340 120

Podjetje Dinos d. d. se ponaša s 65-letno tradicijo zbiranja, prevoza in predelave sekundarnih surovin. Poslujemo na 21-ih lokacijah po celotni Sloveniji in zaposlujemo prek 340 delavcev.

Šlandrova ulica 6, 1000 Ljubljana Tel. 01 561 06 10 www.dinos.si

Od začetka pa do danes predstavljajo med zbranimi in predelanimi odpadnimi surovinami največji delež odpadki jekla in barvnih kovin, star papir, pomemben delež ima tudi predelava plastike in plastične embalaže, bele tehnike in izrabljene elektronske opreme. Nenehna vlaganja v najsodobnejšo opremo omogočajo vse višje stopnje predelave in s tem kakovostnejše vhodne surovine za industrijo.

Od leta 2001 delujemo po načelih sistema za vodenje kakovost ISO 9001 in sistema ravnanja z okoljem ISO 14001.

Promocija

avgustaugust 2011

Za zbiranje in prevoz odpadkov smo opremljeni s sodobno logistično opremo, ki je prilagojena za prevoz nenevarnih odpadkov.

Razpolagamo z več kot 120 specializiranimi vozili.

Na vseh skladiščih opravljamo odkup oz. prevzem odpadnih surovin.

Predelava pa je vezana na centre za predelavo posameznih vrst materialov.

V septembru 2010 je Evropska komisija za energijo pričela izvajati projekt U4energy, mednarodni šolski natečaj, s katerim želijo krepiti zavest o nujnosti varčevanja z energijo po vsej Evropi. Status koordinatorja in svetovalca o projektu v Sloveniji ima tudi Šolski center Velenje, ki v natečaju sodeluje s svojimi prispevki. Za učitelje in učence osnovnih in srednjih šol predstavlja natečaj enkratno priložnost, saj omogoča nazoren prikaz, da sta lahko varčevanje energije in zaščita okolja tudi zabavni. Sodelovati je mogoče v treh tekmovalnih kategorijah: Učinkovita raba energije na šoli, Didaktična priprava učne ure s področja URE ter Ozaveščevalne dejavnosti s področij URE, OVE in ekologije. Prvi natečaj je potekal od septembra 2010 do maja 2011.

V mesecu juniju so nacionalne žirije izbrale nacionalne zmagovalce za vsako od kategorij, rezultati pa bodo objavljeni v septembru. V Sloveniji se je k natečaju prijavilo 35 osnovnih in srednjih šol, tekmovalne naloge pa je oddalo 17 zavodov. Dva najboljša prispevka v vsaki kategoriji se izbereta tudi na evropski ravni.

U4energy šole ponovno vabi, da se pripravijo na drugi natečaj, ki se bo začel septembra 2011 in bo trajal do maja 2012. Več o natečaju si lahko pogledate na spletnih straneh www. u4energy.eu in www.energetska-mreza.si.

Doseganje ciljev, ki jih je EU določila na področju zniževanja porabe energije, smo v Cinkarni podprli z vrsto organizacijskih in investicijskih ukrepov za učinkovito in varčno rabo energentov. Izvedli smo jih v okviru projekta »Optimiranje rabe energije«. V petih letih smo dosegli bistveno znižanje specifične porabe energentov in s tem privarčevali blizu 3 milijone evrov. Veliko priložnosti za takšne ukrepe imamo še pri proizvodnji žveplove kisline, kjer nastajata visoko in nizko potencialna toplota.

Iz prve proizvedemo več kot 90 odstotkov vse pare, ki jo potrebujemo. Za izrabo druge (topla voda; 10MW; 78°C) pa so se ustvarili pogoji šele v zadnjem času. Z realizacijo te naloge se je pomembno zmanjšala poraba pare v proizvodnji žveplove kisline. Prihranjeno paro uporabimo kot tehnološko paro v drugih proizvodnih procesih. Naprave za izrabo neizkoriščene odpadne toplote so v obratovanju od decembra 2010. V tem času je sistem deloval s povprečno močjo 1,8 megavatov in do sedaj prihranil 6.500.000 kilovatnih ur energije. S tem smo zmanjšali porabo zemeljskega plina, dekarbonizirane vode, električne energije in znižali toplotne emisije v okolje. Vrednost investicije, ki je znašala blizu 300.000 evrov se je že povrnila. V pripravi je že druga faza izrabe še preostale odpadne toplote, ki bo namenjena ogrevanju stavb po Cinkarni.

Investicija bi se naj predvidoma povrnila v dveh kurilnih sezonah.

e-pošta: info@scv.si

Cinkarna, Metalurško kemična industrija Celje, d.d.

Kidričeva 26, 3001 Celje T: 03 427 60 00 F: 03 427 61 06 E: info@cinkarna.si

www.scv.si

www.cinkarna.si

Šolski center Velenje Trg mladosti 3 3320 Velenje

Inteligentne sanitarne toplotne črpalke Priprava sanitarne tople vode v gospodinjstvih lahko zahteva veliko energije.

Z inteligentnimi sanitarnimi toplotnimi črpalkami, ki so jih razvili v slovenskem podjetju Termotehnika, se lahko poraba precej zmanjša. Je namreč ekološko najprijaznejši in energetsko najcenejši način segrevanja potrošne vode. V primerjavi z ogrevanjem na olje je poraba energije za pripravo tople sanitarne vode za skoraj štirikrat manjša, skladno s tem pa so manjši tudi stroški, v povprečju od 80 do 100 evrov na leto. (Vir: www. termotehnika.com)

45 61

Izraba odpadne toplote pri proizvodnji žveplove kisline

okolje

Zeleno omreŽje U4energy vabi k natečaju

eko produkti

Okolju prijazni premazi Skrb za okolje je vse bolj pomembna tudi pri proizvodnji premazov in barv. V podjetju Helios proizvajajo barve in premaze na vodni osnovi, ki so narejeni v skladu z najzahtevnejšimi ekološkimi standardi in priporočili.

Za lažjo prepoznavnost so izdelki opremljeni z znakom ribice v soncu, prepoznajo pa se tudi po uporabi oznake akril v imenu izdelka. Pri sušenju ne sproščajo zdravju škodljivih hlapov, prostorov ni potrebno dodatno zračiti, nimajo neprijetnega vonja, ni jih potrebno redčiti, sveži madeži se lahko odstranijo z vodo in z leti ne porumenijo. Hkrati pa z nakupom izdelkov z oznako ribice v soncu vsak prispeva 0.25 evra v ekološki sklad za obnovo krajevnih vodnih objektov in čisto pitno vodo.

(Vir: www.soncne-barve.si)

Tekst: Alojz Ulaga in Zlatko Šelih Foto: Zlatko Šelih Izbor je uredniški in ni plačan.

avgustaugust 2011

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Do 2020 s prihrankom 30 odstotkov energije Majdi Kosi, Tanja Pangerl

Trajnostni turizem

avgustaugust 2011

Turizem neposredno in posredno ustvarja okoli 10 odstotkov evropskega in slovenskega BDP. V Evropi ustvarja 20 milijonov delovnih mest. Obenem turizem globalno gledano povzroča tudi 5 odstotkov emisij toplogrednih plinov, večino tega z letalskimi prevozi. Vpliva turizma na okolje se vse bolj zavedajo tudi turisti, ki želijo podati svoj prispevek k ohranjanju okolja in vse raje izbirajo turistične ponudnike in destinacije, ki tej filozofiji sledijo. Trajnostni turizem (ang. Sustainable Tourism) je oblika razvoja turizma, ki zahteva ravnotežje med ekonomskimi, družbenokulturnimi, okoljskimi in podnebnimi pogledi.

foto: www.shutterstock.com

46 61

okolje

Trajnostni turizem

Trajnostni kazalniki kot pokazatelji zelenega napredka

R

azvoj trajnostnega turizma danes ni več izbira, ampak nujna odločitev, če želijo turistične destinacije ohraniti pristnost in vse bolj okoljsko osveščenim obiskovalcem ponuditi celoto doživetja v svojem naravnem in kulturnem okolju, hkrati pa upoštevati zahteve, ki jih narekujejo podnebne spremembe ter konkurenca. Pri razvoju turizma je zato vedno več govora o njegovi trajnostni narav-

Raziskava Eurobarometra iz leta 2010 je pokazala, da je 32 % Evropejcev navedlo okolje kot ključni faktor odločitve glede izbire turistične destinacije (največ Nemci 53 %, Slovenci 43 %).

nanosti. Razviti so bili tudi splošni kriteriji trajnostnega turizma, z namenom, da turističnim ponudnikom pokažejo vzorec za razvoj njihovih lastnih trajnostnih kazalnikov, ki se

prilagajajo posamezni destinaciji in ponudbi.

Vsem pa so skupni cilji za doseganje standarda trajnostnega turizma, ki vključuje ekonomsko prosperiteto (konkurenčnost, ekonomska uspešnost, prosperiteta turističnih podjetij in destinacij, kakovostne možnosti za zaposlovanje, pravično plačilo in nediskriminacija zaposlenih), socialno enakost in kohezijo (kakovost življenja v lokalnih skupnostih, vključevanje lokalnih skupnosti, varnost in zadovoljstvo obiskovalcev) ter varovanje naravnega in kulturnega okolja (zmanjševanje onesnaževanja, okoljske škode, ekonomizacija z redkimi viri, krepitev kulturnega bogastva in biotske raznovrstnosti, prispevek k občudovanju in konzervaciji).

Zakaj odločitev za trajnostno destinacijo?

K

oristi, ki jih prinaša trajnostni turizem turistični destinaciji, so številne, med najpomembnejše štejemo konkretne finančne prihranke (kljub večjim začetnim investicijam okoljski menedžment prinaša konkretne prihranke s takojšnjimi učinki), privlačnost za investitorje, pripravljenost na zakonodajo (zakonodaja v Sloveniji že predvideva tudi do 30 % več nepovratnih sredstev za prijavitelje z območij zaščitene narave, ki pri svojih

47 T

I

n kakšno je stanje zavedanja pomena trajnostnega turizma pri nas? Ugotovitve raziskave med slovenskimi turističnimi menedžerji, ki jo od leta 2009 izvaja Slovenska turistična organizacija (STO), kažejo, da se slovensko turistično gospodarstvo sicer zaveda okoljske problematike, manj kot polovica anketiranih pa meni, da so tudi dobro informirani o konkretnih možnih ukrepih proti podnebnim spremembam. Prav zaskrbljujoči so rezultati na področju ekološke gradnje, eko certificiranja in izračunavanja ogljičnega odtisa – le-tega izračunava le 3 % podjetij. Lanski rezultati kažejo, da dobra polovica slovenskih turističnih menedžerjev znaka EU, marjetice (okoljska marjetica je od leta 2003 uradni znak EU za do okolja prijazne turistične nastanitvene obrate), sploh ne pozna. V Sloveniji se z njo lahko pohvalita le dva slovenska ponudnika turističnih storitev – Terme Snovik, ki so prvo vlogo za pridobitev znaka vložile že leta 2004 in Thermana Laško, ki je marjetico pridobila prejšnji mesec. Prvi hotel v Sloveniji, ki je pridobil certifikat Green Globe, je Bohinj Park EKO hotel. Zmagovalne destinacije izborov EDEN (Evropske destinacije odličnosti) so dolina Soče, Solčavsko, reki Kolpa in Idrija. V Sloveniji imamo tudi 74 ekoloških turističnih kmetij, ki gostom ponujajo zdravo bivalno okolje in ekološko hrano, za katero imajo certifikat pooblaščene kontrolne organizacije.

Trajnostni turizem pomeni dolgoročni strateški premik

R

azvoj trajnostne destinacije zahteva strateški premik in razvoj trajnostnega modela, s katerim nastanitveni objekt ali destinacija sama nagovarja ekološko osveščene obiskovalce, ki so zahtevnejši in odgovornejši od turistov, ki obiskujejo množične destinacije, ter imajo boljši odnos do okolja, večje spoštovanje do prebivalcev in lokalnega izročila, cenijo ohranjeno naravo in so za to pripravljeni tudi plačati višjo ceno. Slovenija je z več kot 60 % gozdnate površine izrazito zelena država in ena od držav z najvišjo stopnjo biotske raznovrstnosti v EU, zato ima velik potencial za uspešnejši razvoj trajnostnih destinacij. Ključnega pomena je razvoj zelenih standardov, zelenih verig dobaviteljev v lokalnem okolju, nujno povezovanje

rajnostno naravnani turist je še kako pomemben za razvoj trajnostnega turizma.

Odločitve, ki jih vsak od nas dela pri izbiri lokacije potovanja, transportnega sredstva, aktivnosti in drugega, močno vplivajo na ogljični odtis posameznega turista. Prvorazredni let na Antarktiko lahko povzroči tisočkrat več emisij kot kolesarjenje po bližnjih krajih.

Emisije, ki jih lahko povzročimo z enimi samimi počitnicami ali potovanjem (običajen let iz Nizozemske na Antarktiko proizvede okrog 9 ton CO2), lahko močno prerastejo letne emisije povprečnega človeka na svetu (4,3 ton CO2/ leto). Da pa turist lahko poseže po trajnostnem potovanju, je potrebno zagotoviti trajnostne produkte in storitve, ki bodo dajali možnost odgovornemu ravnanju do okolja.

Po potencialih se uvrščamo v sam vrh, pri udejanjanju pa smo bolj na repu. Pohvalno je na področju podeželskega turizma.

E

na od iniciativ, ki turiste nagovarja k trajnostnemu turizmu, je kampanja Zeleni potni list (ang. The Green Passport Campain). Namen kampanje je, da se naredi premik k trajnostni porabi in proizvodnji, dvigovati zavest turistov o tem, kako lahko pripomorejo k trajnostnemu razvoju z odgovornimi odločitvami o preživljanju počitnic, načrtovanju potovanj.

Trajnostna turistična ponudba in trajnostno povpraševanje gresta torej z roko v roki za razvoj trajnostnega turizma.

Manjša poraba energije za 20 % že s standardnimi ukrepi

O

koljski vplivi in prihranki so največji prav na področju energetske učinkovitosti. Že s konkretnimi kratkoročnimi ukrepi lahko dosežemo takojšen učinek. Na primer zagotovitev zasedenosti sob na sončni strani stavbe v sezoni ogrevanja, zbiranje deževnice in njena uporaba, dogovor z dobavitelji o racionalnejšem pakiranju s pomočjo vračljive embalaže, promoviranje turističnih produktov, ki ne zahtevajo uporabe avtomobila, lasten vrt začimbnic … Hotelski sektor proizvede kar 21 % ogljičnih emisij v celotni strukturi emisij, ki jih povzroča turizem, in skriva največji potencial za izboljšave. Eno glavnih področij pri trajnostnem turizmu je učinkovita raba virov.

Prav zaskrbljujoči so rezultati na področju ekološke gradnje, eko certificiranja in izračunavanja ogljičnega odtisa.

61

Le 3 % turističnih podjetij izračunava svoj ogljični odtis

Kje je trajnostni turist?

Turizem je namreč velik porabnik energije, vode, povzroča veliko odpadkov, vpliva na naravno okolje in biodiverziteto. Zato je trajnostni menedžment eden ključnih za pravilno izkoriščanje naravnih virov, saj je ohranjanje naravnega okolja pomemben vidik celovitosti doživetja destinacije, ki jo turist obišče.

okolje

ponudnikov, uvedba trajnostnega menedžmenta, razvoj zelenih produktov in okolju prijazne infrastrukture.

R

azlične akterje v turizmu smo povabili, da predstavijo svoje izkušnje o razvoju trajnostnega turizma pri nas.

Mag. Marjan Hribar, Direktorat za turizem in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarstvo Raziskava Eurobarometra iz leta 2010 je pokazala, da je 32 % Evropejcev navedlo okolje kot ključni faktor odločitve glede izbire turistične destinacije (največ Nemci 53 %, Slovenci 43 %).

Res je, da turistični obisk v določeni destinaciji lahko povzroča dodatno onesnaževanje okolja, izrabo naravnih virov, vendar se turistični sektor tega že vrsto let zaveda in razvija odgovorni oziroma zeleni turizem. Na Direktoratu letos pripravljamo nov razvojni strateški dokument za naslednje petletno obdobje, kjer bo trajnostni turizem rdeča nit prihodnjega razvoja turizma. V Sloveniji obstaja veliko potenciala za trajnostni turistični razvoj, saj je izrazito zelena država. Zgodba o zelenem v Sloveniji je vpeta tudi v identiteto in znamko I feel Slovenia.

Raziskava STO iz leta 2009 med slovenskimi turističnimi menedžerji je pokazala: da je relativno nizka okoljska odgovornost v smislu ukrepanja s strani hotelskih podjetij, prisoten je prepad med želeno in dejansko okoljsko odgovornostjo, pomisleki o ekonomski smotrnosti investicije v energetsko učinkovito poslovanje, prisotno je pričakovanje spodbud s strani vlade idr. Vendar pa menim, da bodo v prihodnje tudi slovenski hoteli lahko usmerjali svoje poslovanje s pomočjo usmeritev in napotkov kot rezultatov projekta Svetovne turistične organizacije Hotel Energy Solutions, ki bo zagotovil usposabljanje, informacije in tehnično podporo za pomoč majhnim ter srednje velikim hotelom v 27 državah EU pri povečevanju energetske učinkovitosti in izrabi obnovljivih virov energije.

V prihodnje bo lahko le turizem, ki bo prijazen do okolja in v njem živečih ljudi, temeljil tudi na ekonomski uspešnosti poslovanja. Hkrati z razvojem turizma pa se krepijo tudi druge, podporne dejavnosti, ki zagotavljajo delovna mesta in ekonomske učinke. Da je turizem

avgustaugust 2011

projektih spoštujejo načela trajnostnega razvoja), bolj kakovostni in motivirani kadri, bolj kakovostna izkušnja gosta in posledično večja lojalnost, večji ugled ter sposobnost pritegniti zahtevnejše segmente.

48 61

okolje

velik generator delovnih mest, se je še posebej pokazalo v času gospodarske krize. Ljudje bodo namreč vedno potovali in obiskovali turistične destinacije, zato turizem prispeva pomemben delež k nacionalnemu gospodarstvu.

Dr. Igor Jurinčič, Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije Portorož – Turistica Trajnostni turizem pomeni predvsem dolgoročno odgovorno ravnanje z razpoložljivimi turističnimi viri, s katerimi je Slovenija bogata in predstavljajo primerjalno prednost v evropskem in celo svetovnem merilu. Zato je potrebno doseči čim večjo vključenost turističnih podjetij v okoljsko označevanje storitev, kot so EU marjetica, modra zastava, ISO 14001 in uvajanje okolju prijaznih praks, kot je Zelena pisarna. Še naprej sodelovati v natečaju EU EDEN – Evropska destinacija odličnosti, ki nagrajuje trajnostne turistične destinacije, ter promovirati dosedanje zmagovalce. Slabosti pa so v premajhni ozaveščenosti menedžmenta o potrebnosti uvajanja okoljskega menedžmenta v turistična podjetja in na destinacije. Problem predstavlja tudi pomanjkanje finančnih spodbud s strani države za tovrstne investicije.

Pomembno je tudi ozaveščanje in izobraževanje potrošnikov v odgovorne turiste, ki bodo s spremembo nakupovalnih navad vplivali na oblikovanje ponudbe trajnostnega turizma tako v Sloveniji kot v tujini. Svojo vlogo morajo odgovorno odigrati tudi občine z usmerjanjem razvoja s hitrejšim in usklajenim sprejemanjem prostorskih načrtov, ki bodo omogočali razvoj turizma skladno z načeli trajnostnega turizma.

avgustaugust 2011

Po potencialih se uvrščamo v sam vrh, pri udejanjanju pa smo bolj na repu. Pohvalno je na področju podeželskega turizma. Vredna pohvale pa je tudi ponudba ekološkega turizma v marsikaterem našem naravnem parku. Ponudnikov znotraj parkov žal marsikje lokalna skupnost in predvsem konvencionalno turistično gospodarstvo še nista prepoznala kot pomembnega partnerja, čeprav ti predstavljajo enkratno priložnost za oblikovanje integralnih turističnih proizvodov trajnostnega turizma z mreženjem na destinaciji.

Svetovna turistična organizacija (UNWTO) je razvila poseben nabor kazalnikov trajnostnega turizma in nosilne zmogljivosti prostora za turizem za različne destinacije sveta. Analiza nosilne zmogljivosti je v svetu uveljavljeno orodje za preprečevanje prenasičenosti turistične destinacije in uresničevanje trajnostnega turizma v praksi. Pri tem zahteva vsaka destinacija svojevrsten pristop in izbor kazalnikov.

V Sloveniji smo analizo nosilne zmogljivosti naredili za slovensko Istro in za nekatere druge, bodisi že razvite (regijski park Škocjanske jame, Bohinj, občina Bled) ali še neuveljavljene destinacije z velikimi potenciali za razvoj trajnostnega turizma (občine Metlika-Kolpa, Tolmin-Posočje, Idrija). Za problematične so se

izkazali predvsem kazalniki s področja okolja in infrastrukture: kakovost kopalnih voda, oskrba z vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, pomanjkanje parkirnih mest, neustrezno urejen promet, pomanjkanje kolesarskih stez in predvsem slabo urejen javni potniški promet, ki bi spodbujal trajnostno mobilnost na turističnih destinacijah.

Anže Čokl, direktor Bohinj Park EKO Hotela Vložki za pridobitev in ohranjanje certifikata Green Globe so potrebni na vseh področjih 240+ kriterijev, ki jih Green Globe upošteva.

Od energetskega sistema do okoljske odgovornosti kot tudi družbene odgovornosti. Prednost certifikata je predvsem mednarodna in uradna potrditev tega, kar promoviramo. Obenem nam to prinaša določeno prepoznavnost na trgu.

Razlike med nami in "nezelenimi" ponudniki niso zgolj na zelenem področju, čeprav so na tem področju vsekakor največje. Bistvena je tudi celovita ponudba storitev in temeljno vodilo – kvaliteta pred kvantiteto. Sicer pa večjo osveščenost na področju trajnostnega razvoja žal opažamo pogosteje pri tujih gostih (severnih) kot Slovencih. Vsekakor so napredna predvsem

Na primer nemški BMW, ki je pri nas organiziral velik dogodek za medije, je naš hotel izbral prav zaradi trajnostne naravnanosti in ekološke prijaznosti. določena podjetja. Na primer nemški BMW, ki je pri nas organiziral velik dogodek za medije, je naš hotel izbral prav zaradi trajnostne naravnanosti in ekološke prijaznosti. Tudi med slovenskimi podjetji je nekaj takšnih, ki so Bohinj Park EKO hotel izbrali prav zaradi njegove trajnostne naravnanosti. Turisti posamezniki pa po drugi strani postajajo bolj dovzetni za različne ekoproizvode, predvsem pri prehrani in raznih malenkostih. Gostje, ki prihajajo, večinoma ne vedo, da 90 % vpliva na okolje predstavlja energetsko premišljeno zasnovan, varčen sistem – le-ta seveda ostaja skrit očem. Bolj pa opazijo na primer recikliran papir, biokotiček pri prehrani, reciklirane materiale in podobno.

Trajnostni razvoj/turizem se prične v glavah posameznikov. Tistih, ki imajo odločujočo besedo pri razvoju podjetja ali kraja, nabavi surovin in ne nazadnje pri načinu oglaševanja, marketingu nasploh ter drugod. Gre za osebne človeške vrednote, ki lahko bodisi "preglasijo" ekonomske, saj dobro vemo, da zlasti na kratek rok (na žalost želja mnogih investitorjev) trajnostni razvoj in vlaganje v ekološko gradnjo nima (vsaj za zdaj) hitrih možnosti zaslužka. Trajnostni, sonaravni razvoj je dolgoročen in zame osebno edini možni način poslovanja, ob katerem je obvezno

Prvorazredni let na Antarktiko lahko povzroči tisočkrat več emisij kot kolesarjenje po bližnjih krajih. potrebno ustvarjati tudi skupno dobro.

Rebeka Trop, vodja trženja v hotelu Bioterme Mala Nedelja Poleg vseh posebnosti hotela Bioterme, kot so energetska samooskrba, uporaba naravnih materialov, ukrepov za zmanjšanje škodljivih sevanj ter ponudba zdrave hrane, želimo z našimi gosti graditi in živeti tudi »mehki« del kulture prijetnega in zdravega bivanja. V posameznih nadstropjih hotela so nameščeni ekološki otoki, uporabljamo čistila na naravni osnovi, varčne in LED sijalke, omogočamo uporabo koles v času bivanja v hotelu, sodelujemo z domačimi ekološko osveščenimi pridelovalci hrane, spoštujemo in promoviramo »zelene praznike« idr. Potrebe turistov se seveda z leti spreminjajo. Gostje želijo bivati v zdravem okolju, jesti zdravo hrano in se v svojem prostem času rekreirati. Turistično gospodarstvo zadnja štiri leta močno promovira trajnostni razvoj turizma. Njihova vloga pri promociji Slovenije kot zelene turistične destinacije je zelo pomembna in močna, kar se kaže predvsem na predstavitvah na turističnih sejmih in borzah v tujini. Slogan I fell Slovenia je dosegel zelo dober učinek v svetovnem prostoru. Z njim dobro komuniciramo Slovenijo kot zeleno turistično destinacijo.

Seveda pa je bistveno, da se turistični menedžment vključuje in pomaga pri razvoju tovrstnih turističnih proizvodov na destinaciji.

Metka Krivec, vodja hotela Wellness Park Laško Prav gotovo usmerjenost k varovanju okolja v turizmu predstavlja konkurenčno prednost pred ostalimi ponudniki, zato smo pred kratkim izpolnili še zadnje kriterije za pridobitev znaka za okolje in tako nam je bil slavnostno podeljen znak EKO MARJETICA, ki v Evropski uniji velja za uradni okoljski znak. V Thermani smo se podali na pot okolju prijaznejšega delovanja, ker spoštujemo okolje in ker se zavedamo, da so tudi gostje vse bolj ekološko ozaveščeni. Zelenega delovanja ne razumemo zgolj kot odgovornost do okolja – torej le kot naravnemu okolju prijazno delovanje, temveč tudi kot gospodarsko in družbeno odgovornost, zato v ponudbo vključujemo kulturno dediščino, tradicijo in posebnosti lokalnega okolja. Prizadevamo si za manjše onesnaževanje zraka, varčnejšo porabo energije in drugih naravnih virov – prav na ta področja pa se usmerja večji del zahtev v okviru okoljske marjetice.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/130

49

V Sloveniji celo manj površin za ekološko pridelavo foto: www.shuttersock.com

dr. Darja Majkovič

Eno izmed okolju

okolje

61

Ekološko kmetijstvo

Ekološko kmetijstvo

sprejemljivejših oblik kmetijske proizvodnje zagotovo

predstavlja ekološko kmetijstvo.

Kaj sploh ekološko kmetijstvo

je, kaj pomeni v slovenskem prostoru in kako prispeva v

srečamo z napačnim mnenjem,

da je ekološko kmetovanje

način kmetovanja, kot so ga poznali naši predniki. Danes

ekološko kmetijstvo upošteva najnovejša znanstvena

dognanja in jih ustrezno

vključuje v že pridobljena

znanja v preteklosti.

Na vsak proizvod evropski logotip

E

kološko kmetijstvo je način kmetijske pridelave, ki pomembno prispeva k zagotavljanju javnih dobrin, ohranjanju kulturne kmetijske krajine, ohranjanju oziroma izboljšanju biotske raznovrstnosti, varstvu virov pitne vode in sploh varovanju celotnega okolja (MKGP, 2011a). Prepoveduje uporabo mineralnih gnojil, kemično-sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in gensko spremenjenih organizmov v vseh fazah, vključno s predelavo. Prakticira se pridelava v zaključenem krogotoku, upošteva se dobro počutje živali, uporaba vseh naravnih načinov za preprečitev ali zmanjšanje pojava bolezni in škodljivcev, kolobarjenje, vnos organskih snovi v tla, s ciljem ustvarjanja ugodnih razmer za razvoj koristnih organizmov.

Med zaščitnimi sredstvi, katerih uporaba naj bi bila prej izjema kot pravilo, se uporabljajo bakrovi in žvepleni pripravki z doslednim upoštevanjem omejitev (denimo kopičenje bakra kot težke kovine v tleh bi povzročilo škodo koristnim talnim organizmom), rastlinski izvlečki z insekticidnim delovanjem, pri katerih ni potrebna karenca, ter škropiva na podlagi olj in mil, omenja pionirka ekološkega kmetovanja v Sloveniji, dr. Martina Bavec z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (Bavčar, 2011).

N

acionalni predpisi, ki urejajo (tudi) področje ekološkega kmetovanja, so: Zakon

o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/2008), Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih proizvodov oziroma živil (Uradni list RS, št. 71/2010), Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 128/2006, 21/2007), Pogoji označevanja ekoloških živil in jedi v obratih javne prehrane, Pravilnik o določitvi območij v Republiki Sloveniji, ki so primerna za ekološko čebelarjenje z izdelano karto neprimernih območij za ekološko čebelarjenje v RS (Uradni list, št. 52/2003), med evropskimi predpisi pa omenimo Uredbo Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91.1

K

ot ekološka se lahko prodajajo tista živila, ki so vključena v kontrolo in certifikacijo ter so označena v skladu z nacionalno in evropsko zakonodajo. Na deklaraciji mora biti navedeno, da gre za ekološki proizvod, izdelek mora biti označen z evropskim logotipom2 in imenom ali šifro kontrolne organizacije.

1 Več o zakonodaji na: http://www.mkgp.gov.si/ si/o_ministrstvu/direktorati/direktorat_za_kmetijstvo/ starasektor_za_sonaravno_kmetijstvo/oddelek_za_kmetijstvo_in_okolje/kmetijsko_okoljska_placila/ekolosko_ kmetovanje/ekolosko_kmetijstvo_dejstva_in_podatki/3_ zakonodaja/.

2 Označevanje z evropskim logotipom je obvezno od 1. julija 2010 dalje, s prehodnim dveletnim obdobjem. Živila so lahko označena tudi s slovenskimi (kolektivnimi) blagovnimi znamkami (Biodar, znamka Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije ter za živila, pridelana na biodinamični način, znamka Demeter).

avgustaugust 2011

naše okolje? Mnogokrat se

50 61

okolje

Ekološko kmetovanje je okolju prijazno

K

ako se obravnavani način kmetijske pridelave odraža v stanju naravnih virov, je predmet številnih raziskav. Začenši s tlemi: Mäder s sod. (2002) v svoji dvajset let trajajoči raziskavi potrjuje, da ekološko kmetijstvo povzroča povečanje števila koristnih organizmov, ki živijo v tleh, kar pomaga zagotavljati zdravje posevkov in živali. Posredno prispeva tudi k ohranjanju vodnih virov in ohranjanju visoke kakovosti teh vodnih virov, npr. ekološko kmetijstvo omejuje rabo sintetičnih gnojil in pesticidov, pospeševalcev rasti in antibiotikov za živali, kar zmanjšuje tveganje, da bi te snovi zašle v vodna telesa. Zmanjšana je tudi nevarnost evtrofikacije; pri tej prekomerno razmnoževanje alg, ki ga povzroča spiranje hranil v ta vodna telesa, zmanjšuje vsebnost kisika in ogroža zdravje vodnih rastlin in živali. Raziskovalni inštitut za ekološko kmetijstvo (FiBL) v svoji študiji ugotavlja, da so emisije toplogrednih plinov/ha v ekoloških sistemih za 32 % nižje kot v sistemih z mineralnimi gnojili in za 35–37 % nižje kot v konvencionalnih sistemih na osnovi hlevskega gnoja. Po tej študiji je to povezano z dejstvom, da ekološko kmetijstvo v povprečju vrne v tla 12–15 % več ogljikovega dioksida kot sistemi z mineralnimi gnojili, in sicer s pomočjo spodbujanja rodovitnosti tal in vsebnosti humusa (Evropska komisija, 2011). V Sloveniji je vsebnost organske snovi moč spremljati tudi s pomočjo kazalnika Agencije Republike Slovenije za okolje, ki posredno prikazuje kakovost tal kmetijskih zemljišč. Slednja je opredeljena kot sposobnost tal za opravljanje funkcij, ki so pomembne za delovanje kopenskih ekosistemov, predvsem proizvodne (hrana/biomasa) in okoljske funkcije (filtriranje in čiščenje, napajanje podzemne vode, kroženje snovi in energije, sposobnost vezave CO2 ipd.). Od vsebnosti organske snovi

v tleh so odvisne številne lastnosti: izboljšuje zračnost in poroznost tal, vpliva na vezavo hranil in nevarnih snovi v tleh, zmanjšuje erozijo ter je habitat za številne organizme in ponor atmosferskega CO2. Sistematično spremljanje organske snovi je posebnega pomena tudi za ugotavljanje potencialnega prispevka tal k uresničevanju ciljev kjotskega sporazuma.

V Sloveniji so na splošno dobro oskrbljena z organsko snovjo, saj podatki pedološke karte kažejo, da je vsebnost organske snovi na 86,2 % kmetijskih zemljišč več kakor 2 %, na 30,9 % zemljišč pa več kakor 4 %. Sorazmerno dobro stanje je posledica tega, da v sestavi kmetijskih zemljišč prevladuje travinje in da njive, vrtove in trajne nasade razmeroma obilno gnojimo z živinskimi gnojili. Na zemljiščih z intenzivno obdelavo tal pa je organske snovi v tleh manj.

Vzrok gre iskati v intenzivnejši stopnji mineralizacije organske snovi na njih (ARSO, 2011).

Kazalnik sicer ne razlikuje med načini obdelave tal (konvencionalno, integrirano, ekološko, biodinamično), vendar pa predhodno navedene študije tozadevno pričajo v prid ekološkemu načinu proizvodnje.

Povpraševanje ponekod presega ponudbo

V

letu 2010 je bilo v ekološko kontrolo vključenih 2.218 kmetijskih gospodarstev (kar predstavlja 2,9 % vseh kmetij v Sloveniji) s 30.735,53 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (6,6 % od vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v tem letu). Od teh je 1.897 kmetij že zaključilo preusmeritveno obdobje (pridobilo eko certifikat).

Za primerjavo dodajmo, da je bilo v EU-27 v letu 2009 7,6 mio ha površin vključenih v ekološko kontrolo, kar predstavlja 4,3 % zemljišč. Največji delež ekoloških površin med evropskimi članicami beležimo v Češki republiki, Estoniji, Latviji, Švedski in Avstriji, ki je s 15,5 % na vrhu. Glede tega je Slovenija primerljiva s starimi članicami

Znak EU za ekološko kmetijstvo, več na: http://ec.europa.eu/agriculture/ organic/eu-policy/logo_sl EU, saj primerjava deleža kmetijskih gospodarstev v ekološki kontroli kaže, da je v Sloveniji le-teh 2,9 %, v EU-27 pa 1,4 %; natančneje, povprečni delež je višji v evropski petnajsterici, 2,9 %, ter nižji v novih članicah, kjer dosega le 0,6 % (EK, 2010). V svetovnem merilu je delež najvišji na Falklandskih otokih (35,7 %), sledita Liechtenstein (26,9 %) ter Avstrija (IFOAM, 2010). Globalno je vodilna po površinah v ekološki kontroli Avstralija (12 mio ha), sledita Argentina (4,4 mio ha) ter ZDA (1,9 mio ha) od skupno zabeleženih 37,2 mio ha na svetu.

V

strukturi pridelave prevladuje v Sloveniji živinoreja (87 % vseh površin, vključenih v ekološko kontrolo, predstavlja travinje), čeprav je povpraševanje potrošnikov največje po svežih vrtninah (slednje se pridelujejo na pičlih 122 ha), sadju in nemesnih predelanih živilih (mlevski in mlečni izdelki) (MKGP, 2011a). Prevladujejo ocene, da povpraševanje po ekološki hrani še vedno narašča in v določenih segmentih tudi presega ponudbo, tako v Sloveniji (ANEK, 2005; Fras, 2008) kot v EU, in na te trende se odzivajo tudi slovenski trgovci, ki beležijo rast prodaje tovrstnih proizvodov (Jesenek, 2008). Ocen ekološkega trga v Sloveniji je malo. Slabetova (2010) ocenjuje, da se na ekoloških tržnicah ustvari 1,7 mio EUR prometa, delež trgovin (maloprodaja) znaša 29 mio EUR, na kmetijah pa se ustvari 3,8 mio EUR od skupnega prometa z ekološkimi prehranskimi proizvodi, ocenjenega na 34,5 mio EUR v letu 2009. Tako naj bi v letu 2009

Kazalci ARSO: Površine zemljišč z ekološkim kmetovanjem Kazalec prikazuje površine zemljišč, ki so vključene v ekološko kmetovanje ter njihov delež glede na skupne površine kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji v obdobju 1999–2008 in Evropski uniji (EU) v letu 2007. Zajete so vse površine, vključene v kontrolo ekološke pridelave, to je tiste, na katerih se ekološko kmetovanje že izvaja, in tiste, ki se preusmerjajo v ekološko pridelavo. Kazalec ne zagotavlja neposredne informacije o okoljski učinkovitosti ukrepa, kaže pa na odziv kmetijskih gospodarstev na kmetijsko politiko, ki podpira tovrstno pridelavo.

KZU z ekološkim kmetijsvtom (%)

avgustaugust 2011

http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=289

7 6 5 4 3 2 1 0 1995

2000

2001

2002 2003 2004 2005 delež KZU z ekološkim kmetijstvom

2006

2007

2008

Delež površin z ekološkim kmetovanjem (skupaj s površinami v preusmeritvi v ekološko kmetovanje) v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi v Sloveniji (ARSO, 2011)

51 a ravni Evropske unije je največja rast povpraševanja zabeležena na velikih trgih starih članic, med novejšimi članicami je skromnejše povpraševanje, vendar še vedno tudi v EU-15 povprečni delež izdatkov za ekološko pridelano hrano ne presega 2 % vseh izdatkov, namenjenih za hrano (EK, 2010). Ocenjuje se (IFOAM, 2010), da je globalni trg ekoloških prehranskih proizvodov vreden 54,9 mrd USD (v letu 2008 dobrih 50, v letu 1999 pa 15 mrd USD), največ prometa se ustvari na ameriškem trgu (25 mrd USD), sledita Nemčija z 8,3 in Francija s 4,3 mrd USD.

V

Sloveniji kontrolo in certificiranje ekološkega kmetijstva izvajata trenutno dve kontrolni organizaciji za ekološko pridelavo in predelavo, in sicer Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (IKC UM) in Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu (KONCERT), Bureau Veritas pa trenutno samo kontrolo nad predelavo pri pravnih osebah. Po prijavi kmetije v kontrolo za ekološko kmetovanje je le-ta v preusmeritvenem obdobju, ki traja dve leti za njive in vrtove, za trajne nasade pa tri leta. Kontrolna organizacija izda kmetiji certifikat, ki je rezultat kontrole in pregleda kontrolnih poročil, na katerem je med drugim naveden tudi status posameznih pridelkov.

Š

tevilo pridelovalcev se vsako leto veča. V letu 1999 je za plačilo za podukrep Ekološko kmetovanje v okviru Programa razvoja podeželja 2007–2013 zaprosilo 41 pridelovalcev, v letu 2009 pa že 1.978 (MKGP, 2011a). Višina plačil na hektar površine je odvisna od tipa rabe tal podobno kot v ostalih evropskih državah, z izjemo Danske, Irske in Finske, ki so uvedle uniformna konverzijska plačila ne glede na vrsto rabe tal (Schwarz, 2010).

Preveč hrane se zavrže

T

urinek (2011) ugotavlja, da so v slovenskem prostoru identificirane potrebe po nadaljnjih raziskavah ekološkega in biodinamičnega kmetijstva na področju primerjave kakovosti in varnosti hrane in z okoljskega vidika (npr. okoljski odtis). Avtor nadalje navaja izsledke svojih raziskav – znatno manjši okoljski odtis pšenice in pire, pridelanih ekološko in biodinamično.

Uporabljena pridelovalna sistema predstavljata uspešno alternativo pri soočanju z okoljsko degradacijo in klimatskimi spremembami pri pridelavi žit. Sistema ekološke in biodinamične pridelave nekateri avtorji favorizirajo tudi zaradi ugotovljene večje energetske učinkovitosti

L

eta 2005 je vlada RS sprejela Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva (ANEK) do leta 2015, kjer so glavni cilji pospeševanje ekološkega kmetijstva z zagotavljanjem nadzora, promocije pridelave, izobraževanja pridelovalcev, spodbujanja raziskav in drugo. Ambiciozno zastavljeni cilji ANEK (npr. 15 % kmetij ekoloških) se do danes niso uresničili. V letih 2008 in 2009 sta bili Slovenija in Velika Britanija edini državi v EU, kjer so se površine pod ekološko pridelavo celo zmanjšale. Povsod drugod v Evropi se ekološko pridelovanje vztrajno povečuje (Bavčar, 2011). Velikokrat se vzroki za tako stanje iščejo v neorganiziranem trženju in predelavi ter pomanjkanju znanja nosilcev kmetijskih gospodarstev. MKGP (2011) pa v strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva kot operativne cilje na področju varstva okolja in ohranjanja kulturne krajine navaja povečanje tržne ekološke pridelave in predelave, načrtuje se sprejetje novih pravil »dobre kmetijske prakse« za trajnostno kmetovanje za vse ključne kmetijske panoge in glede na specifične razmere kmetovanja. Z dodatnimi ukrepi naj bi bila tudi podprta preusmeritev kmetijskih gospodarstev v ekološko pridelavo.

O

61

115 kg na prebivalca letno (kjer potrošniki in trgovci pogosto zavržejo povsem užitna živila), v državah v razvoju pa 6 do 11 kg. Pozornost je torej potrebno usmeriti v vse člene verige, od pridelave, predelave, transporta, skladiščenja, prodajnih kanalov, potrošnikove izbire pa do smotrne končne porabe. Z okoljskega vidika je namreč včasih sprejemljiveje kupiti (tudi konvencionalen) pridelek od lokalnega pridelovalca kot pa ekološko pridelan proizvod iz čezmorskih držav, saj npr. le-ta s svojim transportom lahko pomembno prispeva k emisijam toplogrednih plinov.

okolje

N

(Pimentel s sod., 2005, Maeder s sod., 2002, cit.

Turinek, 2011). Splošno veljavnih indikatorjev za oceno trajnosti pridelovalnih sistemov ni, je pa v slovenskem prostoru moč zaslediti vrednotenje s pomočjo Sustainable Process Index (SPI), kjer Turinekova (2009) ugotavlja, da ima konvencionalni način pridelave, neodvisno od opazovane poljščine ali zelenjadnice, največji okoljski odtis.

K

metijstvo in živilska industrija sta pomemben dejavnik kreiranja našega življenjskega prostora in kakovosti bivanja. Trenutne afere, denimo okužbe z E.coli, potrjujejo nesporno vlogo hrane in povezanih proizvodnih postopkov pri zagotavljanju zdravja ljudi. Prištejmo še zdravje okolja in dileme o tem, kaj je danes zares pomembno in kje so naše prioritete, se bodo verjetno počasi razblinile tudi tistim, ki dvomijo o širšem (neekonomskem) pomenu teh panog na osebni, nacionalni in globalni ravni.

Literatura: ANEK – Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva do leta 2015. Vlada RS. 34 str.

Bavčar J., 2011. Ekološko ne pomeni neškropljeno. Intervju z dr. Martino Bavec. Delo in dom, 16. 2. 2011.

Evropska Komisija, 2011. Ekološko kmetovanje. http:// ec.europa.eu/agriculture/organic/consumer-confidence/ logo-labelling_sl Evropska komisija, 2010. DG Agri. An analysis of the EU organic sector. 67 str.

zaveščen potrošnik pogosto posega tudi po ekološko pridelani hrani. Poudariti pa je potrebno, da ta izbira sama po sebi še ne pomeni, da se potrošnik že ravna po trajnostnih načelih. Trajnostno ozaveščeni potrošnik bo namreč temu prilagodil poleg izbire hrane tudi svoje nakupne navade, odnos do hrane in tudi samo ravnanje s hrano.

FAO, 2009. How to feed the world in 2050. High Level Expert Forum. Discussion paper, 35 str.

najnovejši študiji FAO (2011) namreč avtorji opozarjajo, da v času, ko se sooča s pomanjkanjem hrane že 925 mio ljudi, na drugi strani zavržemo približno tretjino globalno pridelane hrane (1,3 milijarde ton živil). Ker je povečevanje pridelave hrane ob strmem naraščanju prebivalstva zaradi omejenih naravnih virov zelo težka naloga, izvedljiva najverjetneje le v omejenem obsegu3, je potrebno veliko pozornost nameniti tudi ravnanju z že pridelano hrano.

Takšne nepotrebne izgube hrane pomenijo tudi izjemno negospodarno ravnanje z dragocenimi naravnimi resursi (zemlja, voda, energija …), saj proizvodnja hrane, ki na koncu ni konzumirana, vodi k nepotrebnim emisijam CO2 in ne nazadnje, zmanjšuje se njena vrednost. V razvitih državah znašajo tovrstne izgube med 95 in

V

Mäder, P. s sod., 2002. Soil Fertility and Biodiversity in Organic Farming. Science, 296, str. 1694-1697.

3 Po ocenah FAO bi morali do leta 2050 zaradi naraščanja svetovne populacije povečati svetovno proizvodnjo hrane za 70 % (FAO, 2009).

Turinek, Maja, 2009. Okoljski odtis nekaterih poljščin in zelenjadnic v različnih pridelovalnih sistemih. Diplomsko delo UM FKBV: 27 str.

FAO, 2011. Global Food Losses and Food Waste. Extent, Causes and Prevention. 30 str.

Fras, B., 2008. Bioužitek. Obrazi, 30.10.2008. str.17.

IFOAM, 2010. One Earth, Many Gifts. 2010 Annual Report.

Jesenek, 2008. Slovenski porabnik: njegovo mnenje in vedenje. Primer Mercator. Predstavljeno na: 2. Strateška konferenca o trgovini. Brdo, 8. 10. 2008.

MKGP, 2011a. Ekološko kmetijstvo. http://www.mkgp. gov.si/si/o_ministrstvu/direktorati/direktorat_za_kmetijstvo/starasektor_za_sonaravno_kmetijstvo/oddelek_ za_kmetijstvo_in_okolje/kmetijsko_okoljska_placila/ ekolosko_kmetovanje/ MKGP, 2011. Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – “Zagotovimo.si hrano za jutri”.

Schwarz, G. s sod. Organic farming Support payments in EU. vTI Agriculture and Forestry Research. Braunschweig: 301 str.

Slabe, A., 2010. Ocena ekotrga v Sloveniji. Analiza stanja in potencialov za rast ponudbe ekoloških proizvodov v luči doseganja ciljev Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji do 2015 Turinek, Matjaž, 2011. Primerljivost biološko dinamičnega pridelovalnega sistema glede na agronomske, okoljske in kakovostne parametre. Doktorska disertacija UM FKBV: 129 str.

avgustaugust 2011

delež ekoživil v prehrani prebivalca Slovenije znašal 1 % in povprečni izdatek za ekoživila na prebivalca v tem letu 17 EUR. Na trgovinskih policah velikih trgovskih centrov najdemo predvsem uvožena ekološka živila.

Nedorečenost v politiki se kaže tudi v logistiki Jože Volfand

foto: arhiv podjetja foto: arhiv revije

52 61

logistika

Mreženje v logistiki

Koncept mreženja, kot ga v

Mreženje v logistiki

slovenski logistiki razvija Janko Pirkovič, direktor BTC PE

Logistični center, sicer ni nov,

je pa poseben, ker je umeščen

Janko Pirkovič

v največji poslovni center v

Sloveniji in ker se lahko pohvali

s praktičnimi izkušnjami. Oblike mreženja so raznovrstne,

dosledno pa upoštevajo sinergijo med deležniki.

Direktor z dolgoletnimi

izkušnjami ni samo praktik, ki se zaveda, kaj prinašajo novi

trendi v logistiki, pač pa je tudi

kritičen presojevalec, kaj se

Da. Različne oblike mreženja smo poimenovali logistično mesto. Če hočemo biti učinkoviti, kakovostni, trajnostni oziroma zeleni, moramo sodelovati z uporabniki naših storitev, dobavitelji, z zainteresiranimi družbami in institucijami. Vsi smo povezani.

dogaja s prometnimi tokovi v

Zato različne oblike povezovanja in sodelovanja v Logističnem centru BTC?

državi. Za razbremenitev cest

Da. Od Poslovnega kluba do Višje prometne šole. V okviru Logističnega centra BTC smo oblikovali Poslovni klub Logistični center, s katerim želimo sodelovanje s poslovnimi partnerji še nadgraditi. Namen tega kluba je združiti poslovne partnerje Logističnega centra, s katerimi na področju skupne promocije in trženja še nismo sodelovali, ter skupno nastopiti tudi na območju BTC City. Partnerji Poslovnega kluba Logistični center lahko koristijo možnosti mreženja in sinergije z ostalimi člani ter imajo pri tem dodatno možnost izpostavljenosti in promocije njihovih blagovnih znamk na območju BTC City. Ne smemo pozabiti, da BTC City letno obišče več kot 21 milijonov obiskovalcev. V klubu je sedaj 16 članov, ki so kupci in dobavitelji Logističnega centra.

opozarja na prednosti zbirnih prevozov.

avgustaugust 2011

Ko omenjate mreženje v Logističnem centru BTC, uporabljate tudi termin logistično mesto.

Zagotovo pri tem mislite na povezovanje vseh, ki so v preskrbovalni verigi in na njihovo odgovornost do trajnostnega razvoja.

Člani Kluba imajo tudi poseben paket zaupanja, ki vsebuje oglasne panoje, promocijo v BTC City, PR-članke, nagradne igre, objave na prikazovalnikih in spletni strani. Pri vseh ostalih oglaševanjih na območju BTC City pa imajo znaten popust. Za člane Kluba dvakrat letno organiziramo strokovno srečanje. Druga oblika sodelovanja je Prometni center. Skupaj s partnerji nudimo izvajalcem logističnih storitev in ostalim udeležencem v preskrbovalni verigi svetovanje, izobraževanje in usposabljanje. V Logističnem centru dela tudi Združenje šoferjev in avtomehanikov ter Višja prometna šola B&B.

Logistični center BTC ima, kot eden redkih v tej dejavnosti, standard ISO 14.000 za varovanje okolja.

Zakaj je v mreži Višja prometna šola?

Izobraževalna organizacija B&B deluje že dvajseto leto. V tem času je iz avtošole, ki je predstavljala začetno dejavnost podjetja, prerasla v zasebni izobraževalni center na področju cestnega prometa in višješolski center. Recept

53 Učinkovit izvajalec logistične storitve bo moral v prihodnje v okviru celotne preskrbovalne verige opravljati tudi storitve v fazah nabave in prodaje. V nabavni funkciji lahko prevzame odgovornost za naročanje blaga in skrb za optimalno stanje zalog. V fazi prodaje pa lahko prevzame pripravo blaga za trg (pakiranje, etiketiranje, pripravo darilnih paketov itd). Izkušnje Logističnega centra BTC so v tem delu že pozitivne in za nas predstavljajo dodano vrednost.

Še ena posebnost je značilna za Logistični center BTC. Pridobili ste standard ISO 14.000.

To je točno. Logistični center BTC ima, kot eden redkih v tej dejavnosti, standard ISO 14.000 za varovanje okolja. V operativnem delu smo evidentirali in uredili celo vrsto ukrepov, ki neposredno ali posredno prispevajo k zmanjšanju emisij in varovanju okolja. Celotna družba BTC ima namreč med osnovnimi vodili ravno družbeno odgovornost. Naš podprevoznik Dušan Kobal, ki za nas opravlja prevoze z več kot 100 vozili, je tudi pridobil eko certifikat kot dokaz za zmanjšanje emisij za preko 5 odstotkov.

Je pa tudi v fazi pridobivanja standarda ISO. Trajnostni razvoj in zelena logistika sta tako med cilji, ki jih skušamo dosegati pri opravljanju naših storitev.

Ali je varovanje okolja med novimi trendi v logistiki?

Novi trendi v logistiki izhajajo iz neposrednih vplivov trga in na osnovi izkušenj uspešnih logistov, brez zelenega razmišljanja pa sodobna logistika ne more. Izjemno pomembno je poslovno povezovanje, in to na horizontalnem in vertikalnem nivoju. Preseči je potrebno nekakšno samozaverovanost in samozadovoljstvo.

Na srednji rok to nedvomno vodi v nazadovanje. Uporabnik logistične storitve zahteva celovito in konkurenčno storitev, ki pa jo praviloma lahko nudi samo več medsebojno povezanih izvajalcev. Pomemben je le dogovor, ki vsem zagotavlja pošteno plačilo za storitev. Ocenjujem, da je v tej smeri v Sloveniji še veliko rezerv, kar je tudi povezano z znanim slovenskim rekom

Dejavnosti in konkurenčne prednosti: dolgoletne izkušnje s transportom,

Nekoliko drugače pa je z razmerami v državi. Kaj je naredila slovenska logistika, da bi zmanjšala promet po cestah?

zato nudimo kvalitetne storitve distribucije in organizacije transportnega procesa

Naprej, kaj je naredila slovenska politika? Zelo malo. Cela vrsta načelnih stališč, usmeritev, belih in drugačnih knjig, sklepov parlamenta – rezultati pa so ravno obratni: cestni tovorni promet raste, železnica pa je v zadnjih letih izgubila znatni del prometa. Ta naša nedorečenost bo imela še dolgoročne posledice. Vse smo namreč naredili za izgradnjo avtocest in s tem spravili blago na ceste, železniška infrastruktura pa onemogoča rast prometa. Sedanji ukrepi, upam, bodo spremenili ta trend, toda učinki bodo šele čez nekaj let. Na drugi strani pa razvoj industrializacije in globalizacije zahteva hiter in učinkovit prevoz blaga, ki ga lahko nudi le prevoz po cestah.

kvaliteten vozni park, zanesljivi vozniki in dobra logistika tvorijo homogeno celoto naše ponudbe zanesljivost, pravočasnost in upoštevanje dogovorov fleksibilnost in prilagajanje nujnim situacijam strokovnost in specializiranost za ravnanje z zahtevnimi vrstami blaga (zamrznjeni, sveži in drugi programi)

Sama logistika (izvajalci storitev) pa seveda lahko tudi marsikaj naredi v smeri zmanjšanja obsega prevoza po cestah. Po moji oceni je eden od osnovnih elementov izkoriščanje prednosti zbirnih prevozov. To je seveda klasičen primer v mednarodnem prevozu, lahko pa so veliki pozitivni učinki tudi v notranji distribuciji. Ilustrativen je primer sodelovanja Logističnega centra BTC s Petrolom. V našem skladišču imamo prehrambne artikle (preko 1.000) 70 dobaviteljev, ki so namenjeni v 310 bencinskih servisov Petrola. Z zbirnimi dostavami v natančno dogovorjenih terminih znatno razbremenimo promet in posledično ohranjamo okolje ter ne nazadnje omogočamo nemoteno delo na servisih. Ocenjujem, da bi s takim pristopom z zbirnimi dostavami lahko veliko prispevali k razbremenitvi cest. Pogoj pa je seveda sodelovanje med izvajalci, skladiščniki in prevozniki ter uporabniki naših storitev.

na voljo smo 24 ur/dan vse dni v letu

Februarja leta 2010 smo pridobili certifikat »Reco drive« in zagotovili ter uvedli: učinkovito rešitev za trajnostno upravljanje voznega parka varčnejši slog vožnje, kar pomeni varno in bolj umirjeno vožnjo najpomembnejše: potrjeno je znižanje emisij CO2

Ne smemo pozabiti, da BTC City letno obišče več kot 21 milijonov obiskovalcev.

Promocija

Učinkovit izvajalec logistične storitve bo moral v prihodnje v okviru celotne preskrbovalne verige opravljati tudi storitve v fazah nabave in prodaje.

61

Šola izvaja javno veljavne izobraževalne programe. Po končani osnovni šoli na B&B lahko zaključite poklicno šolo in pridobite naziv voznik ali se vpišete neposredno v štiriletni srednji strokovni program logistični tehnik in pridobite V. stopnjo izobrazbe. Če imate zaključeno katerokoli poklicno šolo (IV. stopnjo) ali če postanete voznik, se lahko vpišete v poklicno-tehniško izobraževanje po programih prometni tehnik ali ekonomski tehnik.

Ponujajo tudi vpis v višješolske strokovne programe logistično inženirstvo, ekonomist, poslovni sekretar, ki se zaključijo z diplomo, ustrezno stopnji VI/I.

logistika

o sosedu in kravi. Pomembno pa je tudi vertikalno povezovanje (mreženje) z dobavitelji in kupci, kar se mi zdi prednostno.

KOBAL TRANSPORTI d.o.o.

Trtnikova ulica 11, 1260 Ljubljana Polje PE Letališka cesta 16, 1000 Ljubljana SLOVENIJA tel: +368 (1) 5491164 fax: +386 (1) 5293689 el. naslov: info@kobaltransporti.si

w w w.kobaltranspor ti.si

avgustaugust 2011

za uspeh je preprost: prijaznost in uslužnost, svetovanje in trdo delo petdesetčlanskega kolektiva.

Celovit menedžment logistike – ključni vir konkurenčnosti pred. mag. Matjaž Knez1, zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej2 Globalizacija poslovanja in sodobnega načina življenja povzroča hitro in vedno težje obvladljivo rast blagovnih in informacijskih tokov v podjetjih in med njimi. Če smo nekdaj obravnavali poslovne funkcije v podjetju (nabavo, proizvodnjo, finance, prodajo ipd.) ločeno, se danes stroka vse bolj posveča njihovemu povezovanju zaradi soodvisnosti. Preučevanje oskrbnih verig v podjetju in med poslovnimi partnerji daje podjetju možnosti, da postane bolj konkurenčno in bolj prilagodljivo glede na vedno hitreje spreminjajoče se tržne razmere.

To pomeni čim bolj celovito zadovoljevanje odjemalčevih zahtev oziroma pričakovanj. Pri spletu teh aktivnosti ima ključno vlogo menedžment logistike kot odgovor in strategija podjetij, pripravljenih na izzive 21. stoletja.

Ključne besede: menedžment

avgustaugust 2011

logistike, globalizacija, megatrendi, konkurenčnost, sistemsko razmišljanje.

1 Fakulteta za logistiko Celje, Univerza v Mariboru 2 Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru

foto: www.shutterstock.com

54 61

logistika

Menedžment in megatrendi

1 Uvod

P

odjetja se danes srečujejo z vse bolj zahtevnimi kupci1, ki pričakujejo vedno višji nivo servisiranja svojih potreb, zato lahko podjetje zelo hitro izgubi svoj tržni delež, če ne zmore obdržati visoke kakovosti storitev.

Trend razvoja logistike je v veliki meri odvisen od globalizacije svetovnega gospodarstva, ki je pospešilo vrsto dejavnikov, vplivajočih na rast proizvodnje, izenačevanje proizvodov in potrebe uporabnikov. Konkurenca med podjetji je vse ostrejša, življenjski cikel proizvodov je vse krajši, novonastale okoliščine pa zahtevajo od vseh udeležencev v oskrbni verigi, da se tem spremembam prilagajajo. Pri prilagajanju in obstanku podjetij na trgu bo v bodočnosti prav gotovo odigral odločilno vlogo menedžment logistike, ki bo soodločal o uspehu in neuspehu podjetja, zato bodo stroški2 logistike odigrali odločilno vlogo pri konkurenčnosti3 podjetja

1 Če je bil kupec v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja kralj, je danes v 21. stoletju »diktator«, ki diktira zahteve – tem morajo oskrbne verige slediti z uspešnim, konkurenčnim in pravočasnim zadovoljevanjem (tabela1).

2 Predvsem pri tistih izdelkih in storitvah, kjer gre za zelo majhne marže.

3 Konkurenčne prednosti daje inovativna kombinacija znanja, posebnih veščin, tehnologije, informacij in unikatnih poslovnih metod, ki omogočajo preskrbo s proizvodi in storitvami, ki jih kupci cenijo in želijo kupovati (Greaver, 1999).

na svetovnem trgu, ki je tista prednost, zaradi katere ga tržišče prepoznava kot drugačnega in boljšega od drugih ponudnikov iste storitve.

T

emeljni in ključni mehanizmi za ohranjanje prednosti v današnjem času so urejen logistični pristop, standardizacija oziroma vpeljava ustreznih standardov, visoka stopnja odzivnosti, kompatibilnost z ostalimi elementi organizacijske strukture in poslovnim okoljem nasploh.

L

ogistika je bila sicer v vseh obdobjih blagovne menjave in proizvajanja nenehno prisotna, vendar je lastno eksistenco in pomen pričela pridobivati šele v dobi intenzivnih globalnih tokov. Šele sedaj se podjetja zavedajo pomena in spoznavajo pomembnost organiziranosti logistike in s tem konkurenčnih prednosti.

2 Logistika kot dodana vrednost in ne kot strošek

O

bičajno govorimo o logistiki kot o dejavnosti, ki se ukvarja z upravljanjem/obvladovanjem toka materiala, od virov do porabnikov v podjetju in med podjetji. Tako logistika zajema fizični tok materiala in sredstev od dobavitelja,

55 Č

ogistika je pomemben del verige vrednosti, saj v nizu ostalih dejavnosti in procesov opredeljuje poslovne procese od dobaviteljev, proizvajalcev do trgovinske police oziroma celotno industrijsko oskrbno verigo. Tako ima logistika nalogo zagotoviti optimalen tok blaga v celotni logistični oziroma oskrbni verigi. Podjetja so v tej verigi lahko tako v vlogi dobavitelja, proizvajalca kot tudi distributerja, vsem pa je skupen cilj zagotoviti pravo blago in storitve na pravem mestu ob pravem času v pravi količini in kakovosti ter z najmanjšimi stroški in vplivi na okolje.

L

ogistika je zato glavni in podporni proces v podjetju in oskrbni verigi, ki zajema vse procese od napovedovanja, povpraševanja, nabave, načrtovanja potreb, načrtovanja proizvodnje do materialnega poslovanja, skladiščenja, ravnanja z materialom in sredstvi, embaliranja, komisioniranja, distribucije, transporta, prodajnih in poprodajnih storitev ter procesa oskrbe ostankov in odpadkov.

P

reveč posplošeno je mnenje, da so logistične dejavnosti in procesi že sami po sebi strošek.

To izhaja iz prepričanja, da so skladiščenje, transport in ravnanje z materialom ter sredstvi dejavnosti, ki predstavljajo strošek in ne prinašajo nobene dodane vrednosti. Če jemljemo dodano vrednost na splošno kot povečanje ali izboljšanje vrednosti, cene, funkcionalnosti in uporabnosti, potem to ne drži. Kakšno vrednost ima na primer izdelek, ki je v skladišču dobavitelja in ne na proizvodni liniji uporabnika ali na polici v trgovini? Koliko je rezalno orodje uporabno v skladišču in koliko med obdelavo na rezalnem stroju? Če je logistika res zgolj strošek, zakaj gradimo sodobna skladišča za vhodni material in sestavne dele ter izhodna skladišča izdelkov, transportne linije in sisteme, distribucijske centre in robotizirano ravnanje z materialom in izdelki ter podobno? Verjetno zato, ker tok materiala ni možen brez transporta, skladiščenja in ravnanja z materialom in izdelki.

• uvedba poprodajnih storitev.

L

ogistični sistem si mora torej postaviti cilj, svoje smernice delovanja, ki bodo zadovoljevale kupce in prispevale k celotni učinkovitosti podjetja. Šele z vnaprej postavljenimi cilji lahko na koncu ocenjujemo rezultate njegovega delovanja. Če je znano, kaj logistika sploh je, oziroma k čemu logistični sistem stremi, je ta cilj mnogo lažje določiti. Cilj logističnega sistema je optimalno preskrbovanje proizvodnje s potrebnim materialom in energijo ter optimalna oskrba porabnikov s proizvodi v želeni količini, kakovosti in v pravem trenutku. Gre torej za doseganje optimalne ravni preskrbovalnega in dobavnega servisa (Ogorelc, 1996).

eprav je logistični menedžment interdisciplinarna in univerzalna kombinacija aktivnosti, je vsebina te naloge glede na specifične cilje, obnašanje, strukture in posebne sposobnosti za prilagajanje zelo različna.

P

oslovna logistika je socialni proces, zato se spreminja vsebina tega univerzalnega procesa skladno z družbenimi razvojnimi tendencami. Naraščajoča globalizacija tržišč pri sočasni individualizaciji želja komitentov, informacijska tehnologija, okolju primerno izvajanje logističnih storitev in vedno večja prisotnost terorizma in kriminala je pet megatrendov (Knez, Cedilnik, Semolič, 2007), ki sprožajo potrebo po spremembi poslovnih vsebin, zato predstavljajo pravi izziv logističnemu menedžmentu.

Teh pet megatrendov določa v svoji kombinaciji oblikovanje poslovne logistike zadnjih nekaj let.

Menedžment logističnega sistema bo oblikoval in vključeval cilje, obnašanje nosilcev odločanja, strukture in sposobnost fleksibilnosti glede na vsakokratno kombinacijo megatrendov.

Upoštevanje družbenih megatrendov pomaga podjetjem dosegati konkurenčne prednosti s pomočjo izbrane logistične strategije.

V

61

L

• vzpostavitev takih cen, ki maksimirajo prodajo, in

logistika

3 Cilji menedžmenta logistike

4 Odvisnost optimalnosti logistike od celovitosti in inovativnosti

D

edno ostrejša konkurenca na mednarodnih trgih zato sili podjetja k neprestani inovativnosti. Podjetja morajo vedno znova dokazovati, da so vredna zaupanja stalnih kupcev in se hkrati širiti na nove trge. To pa je mogoče le, če so podjetja tržno usmerjena. Tržno morajo biti usmerjeni tudi vsi poslovni sistemi v podjetju, kamor spada tudi vedno bolj pomembna poslovna funkcija – logistika. Za tržno usmeritev logistike morajo biti izpolnjeni predvsem naslednji pogoji: • poznavanje trgov, • vpeljava koncepta učinkovite postrežbe kupcev, • ponudba pravih količin blaga po primernih cenah in to na pravem mestu ob pravem času,

a bi dovolj uspešno obvladali, kar smo o logistiki ugotovili doslej, moramo upoštevati spoznanja, povzeta v nadaljevanju (Mulej s soavtorji, 2008; Mulej, 2007, 2007a).

Iz tabele 1 vidimo, da moramo vse bolj računati na razmere državno podprtega trga kupca z najhujšimi konkurenčnimi pritiski, kar jih je kdaj človeštvo poznalo, tudi v logistiki.

T

abela 2 kaže, da sodobni udeleženci poslovanja nimajo več časa, da bi se na nove zahteve trga prilagodili počasi. Tudi v logistiki velja, da je inoviranje silno hitro.

V

tabeli 3 lahko vidimo, da se je treba nenehno usposabljati za nove razmere in čim manj delati na pamet namesto pametno, čim manj improvizirati in čim več pripraviti plansko, a zelo ustvarjalno, celovito in prilagodljivo, da smo dovolj inovativni.

Tip trga

Prevladujoči smoter proizvodnje

Prevladujoča vloga oblasti

Tržni položaj z vidika ponudbe / proizvajalcev

SLUČAJNOSTNI TRG

za lastne potrebe proizvajalca

presoja pri sporih, mir pred tujci, roparji idr.

nejasen, odvisen od slučaj-nosti, inoviranje ni navada

TRG PROIZVAJALCEV

za znanega oziroma čakajočega kupca

podpora proizvajalcem in presoja pri sporih, mir pred tujci, roparji ...

ponudba < povpraševanje, konjunktura, inoviranje nepotrebno

TRG KUPCEV

za neznanega kupca, na katerega ponudnik čaka z upanjem, da pride

razvoj konkurence in sposobnosti konkurirati, presoja pri sporih, mir pred tujci, roparji ...

ponudba > povpraševanje, prodati je težko, inoviranje in sistemsko razmišljanje potrebna

DRŽAVNO PODPRT TRG KUPCEV

za neznanega kupca, na katerega ponudnik čaka z velikim upanjem, da pride

podpora odjemalcem, razvoj konkurence, ev. delovnih mest in presoja pri sporih, mir

ponudba >> povpraševanje, prodati zelo težko, inoviranje in sistemsko razmišljanje nujna

Tabela 1: Razvoj trga in potrebe po inoviranju in sistemskem razmišljanju

avgustaugust 2011

preko proizvajalca in trgovca do končnega potrošnika ter s tem povezane tokove informacij in znanja. Logistika dejansko podpira fizični oziroma materialni del celotnega življenjskega ciklusa izdelka, vključno z njegovo povratno potjo.

56 z enačbe 1 je razvidno, kako kompleksno je uresničevanje inovativnosti, saj nobenega od omenjenih dejavnikov ne smemo pustiti ob strani, vsi so važni in soodvisni.

logistika

61

I I

z enačbe 1 je lepo vidno, da se pri inoviranju nikakor ne smemo omejiti na tehnično-tehnološki del invencij, potencialnih inovacij in inovacij, saj pomenijo samo eno od petih bistvenih vsebin inoviranja. Med njimi je najpomembnejše tisto, kar je najvplivnejše, ker ustvarja podporne pogoje za vse druge vrste inoviranja. To je inoviranje menedžmenta iz stila vodenja 'jaz mislim, vi delate in molčite' v stil vodenja 'vsi mislimo, vsi ustvarjamo, vsi delamo, vsi inoviramo', pa tudi iz stila 'zaprto inoviranje', s predpostavko, da imamo sami vse potrebno znanje in druge dejavnike uspeha, v 'odprto inoviranje' s predpostavko, da je pri sodobni razpršenosti raziskovanja, študija in znanja po vsem svetu potrebno iskanje znanja povsod, obenem pa nobene svoje invencije – sugestije ali potencialne inovacije ne kaže dati na police in čakati na ugoden trenutek,

ampak jih čim prej dati na trg (Chesbrough, 2003; Chesbrough idr., 2006; Huston, Sakkab, 2006; IBM, 2006).

T

ržni položaj, v kakršnega se vključuje sodobna logistika in smo ga na kratko povzeli v prejšnjih tabelah in enačbi, je očitno toliko zapleten, da nujno zahteva celovitost. Evropska unija izrecno zahteva sistemsko razmišljanje, vendar ne katerekoli vrste izmed številnih, ki jih danes poznamo (François, 2004), ampak tako, ki ni namenjeno podrobnemu in matematično utemeljenemu opisovanju izbranega pojava s posamičnega izbranega vidika, pač pa tako, kot sta dialektična teorija sistemov (Mulej, 2008 in prej, od 1974) in dialektično omrežno razmišljanje (Rosi, 2004, 2008; Rosi, Mulej, 2005, 2006), namenjena povezovanju med strokovnjaki različnih specialnosti, da bi dosegli potrebno in zadostno celovitost. Njeno bistvo smo kratko povzeli v prikazih 1 do 3.

5 Ocena družbenih megatrendov

V

poglavju 3 smo omenili naslednjih pet sodobnih megatrendov:

1. naraščajočo globalizacijo tržišč pri 2. sočasni individualizaciji želja komitentov, 3. informacijsko tehnologijo, 4. okolju primerno izvajanje logističnih storitev in 5. vedno večjo prisotnost terorizma in kriminala.

Č

e pazljivo pogledamo spoznanja, povzeta v poglavju 4, vidimo, da imajo ti megatrendi dva skupna imenovalca: • potrebo po uspešnih novih rešitvah, torej po inoviranju, saj ne moremo razreševati

Desetletje

Tržne zahteve

Izvedbeni ukrepi podjetja – odziv na tržne zahteve

Idealni tip podjetja

1945

Oskrba

Proizvodnja in dobava

Oskrbno podjetje

1960

Ugodna cena

Interna učinkovitost, tj. obvladovanje stroškov

Učinkovito podjetje

1970

Ugodna cena in kakovost ponujenega v soodvisnosti

Učinkovitost, tehnična in komercialna kakovost

Kakovostno podjetje

1980

Ugodna cena in kakovost in izbira ponujenega v soodvisnosti

Učinkovitost, tehnična in komercialna kakovost in fleksibilnost

Fleksibilno (= aktivno prilagodljivo) podjetje

1990

Ugodna cena in kakovost in izbira in edinstvenost ponujenega* v soodvisnosti

Učinkovitost, tehnična in komercialna kakovost in fleksibilnost in inovativnost

Inovativno podjetje

2000

Ugodna cena in kakovost in izbira in edinstvenost ponujenega ter skrb za naravno okolje, vse v soodvisnosti

Učinkovitost, tehnična in komercialna kakovost in fleksibilnost in inovativnost, vključno s skrbjo za naravno okolje

Sonaravno podjetje

*Poleg prve smo po kasnejših spoznanjih dodali še novo, šesto fazo, ki med faktorje uspešnosti dodaja skrb za naravno okolje in spreminja optimalno podjetje v trajnostno inovativno podjetje (Ečimovič, Mulej, Mayur 2002; Potočan, Mulej, 2007; Knez-Riedl idr., 2001).

avgustaugust 2011

Tabela 2: Od oskrbnega do sonaravnega podjetja – rast potrebnosti in tematske širine inoviranja Usposabljanje

Za strokovnost in za ustvarjalnost, vključno z ustvarjalnim sodelovanjem (voljo in sposobnostjo ter organiziranostjo za timsko delo) – seminarji, priročniki, praksa

Poslanstvo

Nadpovprečno doseganje sistemske kakovosti celotnega poslovanja, ne samo izdelkov

Politika

Nenehno namensko iskanje možnih novosti in njihovo uveljavljanje / uresničevanje; mir kot m.i.r.**, ne kot mir

Strategija

Oceniti in programsko razvijati svoje obnašanje, da bi ustrezalo ISO 9000 (v verziji iz l. 2000: sistemsko razmišljanje) in celo evropski nagradi za kakovost (v novi verziji: temelj je učenje in inoviranje) – a ne birokratsko (ki daje samó sledljivost); podpora inoviranju v strategijah vseh poslovnih funkcij

Taktika

Organizirano kritiziranje – vir spodbud za ustvarjanje invencij, potencialnih inovacij in inovacij, delno posamično, pretežno z delovanjem invencijsko-inovacijskih skupin/timov/krožkov

Praksa

Redno ustvarjanje invencij, potencialnih inovacij in inovacij, sprotno in (če se le da) vnaprejšnje odpravljanje ovir (zlasti rutinerskega in birokratskega razmišljanja)

Spremljanje in interveniranje

OPIK – odbor poslovodstva za pospeševanje inoviranja in kakovosti; seja vsake 3/6 mesece/v: 1. primerjalna ocena dosežkov vseh enot, 2. variabilni del prejemkov vodij enot v odvisnosti od tega, 3. odobritev novih inovacijskih delovnih ciljev

Nagrajevanje

Nedenarno (upravičen občutek, da te imajo za ustvarjalnega vodje in kolegi) in denarno (npr. pol inovacijskega dohodka za podjetje, pol za sodelavce, od tega 30 % za avtorje in soavtorje, 10 % za vse v enoti, v kateri so zamisel ustvarili, 10 % za vse, vključno z vodji)

**Mir imeti hkrati med poslovnim letom in ob bilanci je izvedljivo samo za monopoliste.

Zato je besedo mir bolje brati kot kratico z besedno igro, ki se izide v hrvaščini, ne pa v slovenščini: (1) Tri najvažnejše poslovne funkcije so: marketing, istraživanje, razvoj, torej trženje (kot raziskovanje in razvoj trga ter njegovo uspešno zadovoljevanje), raziskovanje (tehniško-tehnoloških lastnosti izdelkov) in razvoj (spravljanje raziskovalskih dosežkov v proizvodno in drugo poslovno prakso). Proizvodnja je še vedno važna, a v sodobnih razmerah ne more diktirati trgu, temveč se mu mora z

M.I.R. prilagajati.

(2) Stil vodenja je: misli, izmisli, radi, torej 'razmišljaj, domisli se, delaj', ne pa nekdanji stil 'misli ili radi'. Skratka: vsi mislimo in vsi delamo, vsi smo v invencijsko-inovacijskih procesih (IIP).

(3) Odziv podrejenih, ki jih prenova stila iz točke (2) spreminja v sodelavce, je: masovno inventivni i inovativni rad, torej množično aktiviranje sposobnosti in vrednot za ustvarjanje invencij in inovacij.

Tabela 3: Proces menedžementa invencijsko-inovacijskega procesa

57 B

istveno vprašanje logistike se, enako ali pa še bolj kot v drugih strokah, vrti okrog stopnje celovitosti in inovativnosti delovanja ter sodelovanja strokovnjakov v njej. O tem, kako bistveno je pri tem upoštevati naravno okolje, tukaj ne utegnemo razmišljati podrobneje in upamo, da tudi ni več potrebno, saj so viri jasni (Božičnik, 2007; Ećimović idr., 2007; Stein, 2007; itd.). Vsekakor pa je potrebno opozoriti, da se v mnogih virih (Reich, 1984; viri v Mulej

6 Zaključek

T

emeljni cilj vsakega uspešnega podjetja je torej trdna in stabilna konkurenčna sposobnost. Spremenljivi pogoji proizvodnje in zahteve spreminjajočega se zunanjega okolja silijo podjetja, da se prilagajajo tem spremembam z različnimi kombinacijami proizvodnih dejavnikov.

Podjetja dosežejo konkurenčno sposobnost tudi tako, da vse svoje potenciale usmerijo na glavna

INOVACIJA = (invencija x podjetnost in podjetništvo x celovitost x upravljanje in vodenje x sodelavci x kultura x dobavitelji x odjemalci x konkurenti x družbeno okolje x naravno okolje x slučajni dogodki / sreča)

Enačba 1: Enačba pogojev za nastanek inovacije

Enostranskost z omejitvijo na en sam izbrani vidik – miselno sliko

Dialektični sistem (= omrežje), ki povezuje vse bistvene in samo bistvene vidike v miselno in/ ali čustveno sliko o obravnavanem pojavu, ki ustreza zakonu zadostne in potrebne celovitosti in zato dovolj zreducira redukcionizem, da omogoča dovolj stvarno obravnavo.

Popolna celovitost z omrežjem čisto vseh vidikov – miselnih slik

Prikaz 1: Razlika med (1) navidezno, (2) potrebno in zadostno ter (3) popolno celovitostjo Celovitost zajema razmislek, odločitev ali dejanje, ki zajema hkrati: (1) celoto (sistemnost), (2) dele (sistematičnost), (3) odnose (soodvisnost, dialektičnost, interdependenco) in (4) realističnost (bližino stvarnosti, materialističnost), kot sistem, tj. splet, vse hkrati in prepleteno, soodvisno in z medsebojnimi vplivi.

Prikaz 2: Opredelitev celovitosti po dialektični teoriji sistemov Sistemsko razmišljanje je način razmišljanja, ki: •

upošteva in postavlja v ospredje pozornost soodvisnost(i),

•

je povezovalno razmišljanje, ki tvori mostove med specialisti,

•

ne spodbija niti ne razveljavlja pomena specializacije, ampak jo dopolnjuje s sodelovanjem med specialisti, da bi vodilo k sinergijam,

•

ne prikriva dejanske kompleksnosti niti kompliciranosti, da ne bi pretirano poenostavljanje vodilo v spreglede in zato v zapletene posledice.***

***Potreba po sistemskem razmišljanju, ki uporablja teorijo sistemov kot svojo formalizirano, znanstveno podlago, ali pa po takem na osnovi naravne logike brez teorije seveda velja tudi za logistiko, saj povezuje mnogo dejavnosti in omogoča, da postanejo smiselne.

Prikaz 3: Sistemsko razmišljanje – kratka opredelitev

61

podjetniška področja ali »ključne sposobnosti« podjetja (Quinn, Hilmer, 1994, str. 43–53). In pri tem bo vedno večjo vlogo igral menedžment logistike oziroma poslovna funkcija logistike, za katero lahko trdimo, da je skupek med seboj povezanih aktivnosti, ki služijo za premikanje surovin, polproizvodov, drugega materiala in gotovih proizvodov od dobaviteljev do podjetja, za premikanje znotraj podjetja in od podjetja do odjemalcev oziroma kupcev ter vse z njimi povezane aktivnosti. Gre torej za »sestavljeno dejavnost, na katero so vezane mnoge podfunkcije gospodarskega sistema, izmed katerih bi lahko bila vsaka obravnavana kot samostojna dejavnost upravljanja«. Pri tem pa je pomembno, da skupek povezanih dejavnosti služi varnemu, ekološko primernemu, hitremu in poceni premikanju surovin, polproizvodov in proizvodov od proizvajalcev do končnih porabnikov. In če podjetja temu zadostijo, lahko z veliko gotovostjo govorimo o učinkovitem in uspešnem menedžmentu logistike ter posledično tudi o zadovoljnem kupcu oziroma odjemalcu. Zato morajo nenehno inovirati in pri tem razmišljati sistemsko.

logistika

• potrebo po zadostni in potrebni celovitosti, da bi invencijsko-inovacijski proces res dali inovacije namesto neuspehov, ki so sicer tako pogosti, da celo pri inovacijskih projektih velikih podjetij ugotavljajo, da je uspeh manjši od 5 (pet) odstotkov (Nussbaum, 2005).

Torej uspe manj od tisočinke idej. Samo drobna manjšina od njih postane sugestija, torej zabeležena invencija, samo manjšina od njih projekt, samo manjšina od njih potencialna inovacija, samo manjšina od njih uspe, torej postane inovacija.

idr., 1994; itd.) pokaže izkušnja, da je najbolj bistvena inovacija menedžmenta, da bo dovolj celovit in inovativen, pa tudi pospeševalec družbene odgovornosti (Hrast idr., 2006, 2007; Rozman, Kovač (ur.), 2006; Mulej, Prosenak, 2007) in sodobne etike (Potočan, Mulej, 2007, 2007a, idr.). Bistven del inovacije menedžmenta bi bil tudi razvoj sposobnosti podjetja, zlasti manjšega, da v svojo prakso sprejema novosti iz raziskovalnih organizacij (Mulej, 2007). A za poglobljen premislek o teh vidikih, ki spadajo med megatrende drugačne vrste kot prej omenjeni, tu zdaj zmanjkuje prostora.

Management and megatrends

Holistic Logistic Management – Key to Competitiveness Abstract: In the age of global expansion of business operations and contemporary way of life rapid growth of material and information flows in and between different companies is being achieved, and is thus becoming more and more difficult to manage. Have business functions in companies been dealt with separately until now (purchase, production, finances, sale etc.), today, the emphasis is put on their integration or correlation. By studying supply chains in a company and between business partners, companies can gain competitive advantage and can become more adjustable, taking the increasingly changing market circumstances into account. This creates a mechanism that endeavors to meet consumer demands and expectations as holistically as possible. Taking all activities into account, it is the logistics management that plays a key role as an answer and strategy of companies that are facing the challenges of the new millennium.

Key words: Logistics, Logistics management, logistics strategy, globalization, supply chains, megatrends, logistics costs, competitiveness, innovation, systemic thinking.

avgustaugust 2011

problemov s prijemi, zaradi katerih so problemi nastali;

58 61

EOL

(Ne)zelene Ekošola sprašuje, navade

Z glavo v gorsko naravo Slovenci se radi podamo v gorsko naravo.

Le malo je narodov, kjer sta planinarjenje in gorništvo tako razširjena kot v Sloveniji.

Planinska zveza Slovenije je z okrog 60 tisoč člani najbolj množična nevladna organizacija v Sloveniji. Zagotovo pa je še več tistih, ki se radi podajo v slovenske hribe in gore. Čeprav je v Sloveniji ekološka osveščenost planincev visoka, pa vseeno ni odveč opomniti na nekaj pravil, ki jih je dobro upoštevati. Preprosto znano pravilo planincem je, da se vse, kar se s sabo prinese v hribe in gore, odnese tudi nazaj v dolino. Prav tako pa je pomembno ravnanje do ogroženih in zaščitenih rastlinskih in živalskih vrst v gorskem svetu. Ko jih opazimo, jih le občudujmo in morda za spomin še fotografirajo, nikar pa jih ne trgajmo in jih ne nosimo s seboj v dolino. Njihov najboljši življenjski prostor je prav tam, kjer so. Tako jih bomo lahko še večkrat vedno znova srečevali in občudovali ob obisku gora.

stroka odgovarja

Vprašujejo učenci OŠ Sostro pod vodstvom profesorice Dominike Mesojedec.

Letos smo obeležili 25 let od največje jedrske katastrofe v Černobilu, mediji pa so poročali o nesreči po uničujočem potresu in cunamiju v nuklearni elektrarni Fukušima 1 na Japonskem.

Nuklearno elektrarno imamo tudi v Sloveniji, zato se nam porajajo nekatera vprašanja. Ali je Nuklearni elektrarni Krško že kdaj pretila nevarnost, da bi prišlo do nesreče? Kakšne posledice bi doživela Slovenija, če bi do nje prišlo? Kaj bi se zgodilo s prebivalci, živalmi in rastlinami? Ali delavci v njej pogosteje zbolevajo za določenimi boleznimi in katerimi? Kam in kako odlagamo jedrske odpadke v Sloveniji ter koliko jih vsako leto nastane?

avgustaugust 2011

Odgovarja mag. Matjaž Koželj, Institut Jožef Stefan V Nuklearni elektrarni Krško (NEK) do sedaj ni bilo dogodka, zaradi katerega bi elektrarni grozila nesreča. Moramo pa se zavedati, da se tudi v NEK občasno zgodi na primer odpoved kakšne manjše ali večje (pomembnejše) opreme ali okvara na prenosnem omrežju (daljnovodih), ki zahteva ukrepanje operaterjev in celo ustavitev elektrarne. Takšni dogodki bi lahko ob nepravilnem ukrepanju »prerasli« v večje, izredne dogodke oz. nesrečo. Zaradi tega morajo operaterji skozi zahtevno šolanje, pri delu pa se ravnajo po preverjenih postopkih, ki se nanašajo tudi na ukrepanje v primeru omenjenih odpovedi in okvar, podobno kot piloti vadijo postopke (normalne in tiste ob vseh možnih težavah) na simulatorju. Vsako leto se morajo še dodatno šolati in vaditi na simulatorju vsaj mesec dni, pred posebnimi načrtovanimi nalogami (npr. zagonom elektrarne) pa še dodatno osvežiti znanje. Tudi vzdrževalci opreme se morajo ravnati po predpisanih in preverjenih postopkih, posebej se šolajo,

osvežujejo znanje ter se dodatno pripravljajo za nevsakdanje posege. S tem si prizadevajo, da se izognejo napakam pri delu in da v primeru okvar preprečijo nastanek dodatne škode ter poskrbijo, da je elektrarna varna za delavce in okoliško prebivalstvo. Analize dozdajšnjih nesreč so namreč pokazale, da so bili za skoraj vse nesreče krivi ljudje (upravljavci oz. operaterji), njihov neprimeren odziv v primeru okvar ali odpovedi opreme oz. sistemov. Takšen primer je bila tudi nesreča v Černobilu. Če pa bi kljub vsemu do nesreče prišlo, je za ukrepanje pripravljen poseben načrt. Na osnovi informacij o stanju v elektrarni in predvidenega (in možnega) nevarnega razvoja dogodkov bi preventivno evakuirali prebivalstvo na razdalji do 3 km od NEK, po potrebi pa tudi nekatere skupnosti na razdalji do 10 km. Gre za ukrepe, s katerimi bi preprečili večjo izpostavljenost prebivalstva sevanju oz. kontaminaciji. Posebna neposredna nevarnost na večjih razdaljah ni verjetna. Po nesreči bi poskrbeli za preverjanje kontaminacije vode, zemlje, poljščin, krme, pozneje pa tudi hrane, pridelane po nesreči. V Sloveniji smo dobro pripravljeni za primer možne nesreče in vpliv (izpostavljenost sevanju in kontaminaciji) na prebivalstvo bi bil minimalen.

Radioaktivni odpadki nastajajo v NEK, v raznih medicinskih in raziskovalnih ustanovah in v industriji (stari viri). Količina je majhna. V NEK nastane letno okrog 160 sodov (200 l) nizko in srednje radioaktivnih odpadkov in nekaj manj kot 40 rabljenih gorivnih elementov, ki jih štejemo med visoko radioaktivne odpadke. Vsi radioaktivni odpadki, ki so nastali v Nuklearni elektrarni Krško, so še vedno v skladišču NEK. Ostali radioaktivni odpadki se zbirajo v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov v Brinju pri Ljubljani, kjer so lansko leto prevzeli 6,3 m3 nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.

Promocija

EKO Plus d.o.o.

Vrtna ulica 14, 3220 Štore t: 03/ 42 44 110 f: 03/ 42 44 282 m: 051/ 233 120 e: info@ekoplus.biz www.ekoplus.biz

Eko logistika - dobava in izposoja komunalne opreme za zbiranje odpadkov - dobava in izposoja izdelkov iz reciklirane plastike (urbana oprema)

Eko sistemi - opremljanje komunalne opreme z identifikacijskimi sistemi - obdelava baz podatkov - priprava spletnih anket - obračun po dejansko odloženih odpadkih

Eko servis - vzdrževanje komunalne opreme - opravljanje servisnih storitev po specialnih zahtevah naročnika - ločeno zbiranje odpadkov na prireditvah - zahtevni servisi komunalne opreme - razdeljevanje zabojnikov od vrat do vrat - prestavitve težke mehanizacije, sortirnih linij …

Promocija