Sodobni postopki čiščenja odpadnih vod

dr. Milenko Roš

Sodobni postopki čiščenja odpadnih vod

dr. Milenko Roš

Sodobni postopki čiščenja odpadnih vod

Fit media 2015

Kazalo 1. POGLAVJE UVOD 8 2. POGLAVJE RAZVOJ RAVNANJA Z ODPADNIMI SNOVMI IN ČIŠČENJA ODPADNIH VOD Razvoj osnovnih procesov čiščenja Primarno čiščenje Biološki filtri Obdobje razvoja procesov: 1914 do 1965 Aktivno blato Izboljševanje procesov glede na standarde za zaščito okolja Razvoj od 1965 do 2000 Odstranjevanje hraniv Obdelava in odlaganje blata Računalniško modeliranje in kontrola Rastlinske čistilne naprave Anaerobno čiščenje odpadnih vod Membranski postopki

10 13 13 14 15 15 15 15 15 16 16 17 17 17

3. POGLAVJE LASTNOSTI ODPADNIH VOD

18 Fizikalne lastnosti odpadnih vod 18 Trdne snovi 18 Motnost 19 Temperatura 19 Barva 21 Koncentracija in specifična masa 22 Kemijske lastnosti odpadnih vod 22 22 Anorganske nekovinske snovi Preskusi strupenosti 31 Biološke lastnosti odpadnih vod 33 Splošno 33 Indikatorske bakterije 34

4. POGLAVJE VZORČENJE ODPADNIH VOD

39 39 40 40 41

5. POGLAVJE MERJENJE PRETOKA ODPADNIH VOD

42 43 44 45 45 46 46

6. POGLAVJE MONITORING ODPADNIH VOD

47 47 47

Načini vzorčenja in vrste vzorcev Vzorčenje in načrt analiz Reprezentativno vzorčenje Napake pri vzorčenju odpadnih vod Trikotni jez Pravokotni jez Trapezoidni jez Venturijev jez Kafagi-Venturijev jez Merilniki pretoka v odprtih kanalih Namen monitoringa Izvajanje monitoringa

7. POGLAVJE ČIŠČENJE ODPADNIH VOD 49 8. POGLAVJE FIZIKALNI POSTOPKI ČIŠČENJA ODPADNIH VOD 52 Odstranjevanje grobih delcev 52 Grablje 52 Strojno čiščene grablje 53 Ročno čiščene grablje 54 Statične grablje 54 Kontinuirane transportne grablje 54 Sita 55 Usedanje (sedimentacija) 56 Peskolovi (lovilniki peska in specifično težjih snovi) 56 Cikloni za odstranjevanje peska 58 Usedalniki 59 Bistrilniki 64 Filtracija 64 Površinska filtracija 64 Globinska filtracija 65 66 Membranska filtracija Reverzna osmoza 69 Flotacija 71 Prezračevanje in prenos kisika 72 Mehanizem prenosa kisika 72 77 Merjenje prenosa kisika Odplinjanje 78 Analiza odplinjanja 78 Izravnava (egalizacija) odpadnih vod 84 Opis in uporaba 84 84 Dimenzioniranje

9. POGLAVJE FIZIKALNO-KEMIJSKI POSTOPKI ČIŠČENJA ODPADNIH VOD 87 Koagulacija Delovanje koloidov Zeta potencial Destabilizacija koloidov Postopek koagulacije Kemijske reakcije koagulantov Izvajanje koagulacije Flokulacija Adsorpcija Tipi adsorbentov Aktivno oglje Regeneracija oglja in reaktivacija Adsorpcijske izoterme Adsorpcija mešanice spojin Čiščenje z granuliranim aktivnim ogljem (GAC) Čiščenje s prašnatim aktivnim ogljem (PAC)

87 87 88 89 90 90 91 91 93 93 93 94 94 96 96 97

3

Ionska izmenjava Reakcije ionske izmenjave Izmenjalna kapaciteta ionske smole Kemizem ionske izmenjave

97 98 99 99

10. POGLAVJE KEMIJSKI POSTOPKI ČIŠČENJA ODPADNIH VOD 101

Nevtralizacija Kislost in bazičnost (alkaliniteta) Nevtralizacija v praksi Nevtralizacija s kislino Oksidacija in redukcija Oksidacijsko-redukcijske reakcije Uporaba Kemijska oksidacija organskih spojin (BPK in KPK) Napredni oksidacijski procesi Teorija napredne oksidacije Tehnologije, ki se uporabljajo za proizvodnjo hidroksilnih radikalov Obarjanje (precipitacija) Obarjanje težkih kovin Obarjanje hidroksidov Obarjanje sulfidov Obarjanje karbonatov Obarjanje železa Obarjanje barija Obarjanje kadmija Obarjanje kroma Obarjanje bakra Obarjanje svinca Obarjanje živega srebra Obarjanje niklja Kompleksno obarjanje kovin Odstranjevanje cianida

101 101 103 103 104 104 105 105 106 106 106 108 109 109 109 110 110 110 110 111 111 111 111 111 112 112

11. POGLAVJE BIOLOŠKI POSTOPKI ČIŠČENJA ODPADNIH VOD 113 Sekundarno čiščenje 113 Naravni sistemi čiščenja odpadnih vod 115 Lagune 115 116 Namakalna polja Rastlinske čistilne naprave 117 Sistemi čiščenja z aktivnim blatom 120 Opis postopka 120 Mikrobiologija in biokemija aktivnega blata 121 121 Mikrobiologija Biokemija 122 Osnovni cilji procesa 123 Odstranjevanje biokemijske potrebe po kisiku 123 Procesne variante 125 Kontrola procesa z aktivnim blatom 134 Šaržni biološki reaktor (SBR) 136 4

Sistemi s pritrjeno (fiksirano) biomaso Zasnova Precejalniki Rotirajoči biološki kontaktorji Biofiltri Terciarno čiščenje Biološko odstranjevanje spojin dušika Biološko odstranjevanje fosforja

143 143 143 145 147 149 150 153

12. POGLAVJE ANAEROBNO ČIŠČENJE ODPADNIH VOD 159 Pretočni sistemi 161 Kontaktni anaerobni sistemi 161 Anaerobni sistemi z aktivnim blatom 161 Anaerobni sistem z granulirano biomaso (UASB) 161 UASB-proces 161 Sistemi s statičnim nosilcem biomase 165 Sistemi s fluidiziranim nosilcem biomase 165 13. POGLAVJE SODOBNEJŠI POSTOPKI BIOLOŠKEGA ČIŠČENJA 166

Reaktor s plavajočimi nosilci biomase (MBBR) Membranski bio reaktor (MBR) Hidravlika MBR

166 167 168

14. POGLAVJE ELEKTROKEMIJSKI POSTOPKI ČIŠČENJA ODPADNIH VOD 170 Elektrodepozicija Elektrokoaguacija in elektroflotacija Elektrooksidacija Elektroredukcija Elektrodezinfekcija

172 172 173 174 175

15. POGLAVJE DEZINFEKCIJA 176 Fizikalni postopki 177 178 Kemijski postopki Kloriranje 178 Ozoniranje 181 Dezinfekcija s peroksidom (H2O2) 181 Pogoji oksidacije industrijskih odpadnih vod 182 16. POGLAVJE PONOVNA UPORABA PREČIŠČENE VODE 183 17. POGLAVJE POIMENOVANJE NA PODROČJU ČIŠČENJA ODPADNIH VOD 185 Stvarno kazalo O avtorju Beseda urednika Primeri praks

203 207 208 210

5

Predgovor Področje sodobnih postopkov čiščenja odpadnih vod je precej raznovrstno in ga v njegovi kompleksnosti ni lahko razumeti. V eni knjigi je zato težko opisati vse vidike tega področja: od temeljev znanosti in tehnike, hidravlike in hidrologije, kemije in analitike, mikrobiologije in biotehnologije vse do različnih vrst tehnik, kot so gradbeništvo, strojništvo, kontrolni sistemi, tehnološka priprava proizvodnje itd. Prof. dr. Rošu je uspelo vse te pomembne tematike zaobseči na približno dvesto straneh te knjige, hkrati pa vključiti vanjo tudi nacionalno terminologijo v obliki obsežnega glosarja.

Vpogled v zgodovino neke problematike je del evropske kulture. Tudi ta knjiga vključuje zelo dobro obravnavo in dokumentacijo zgodovine ravnanja z odpadnimi vodami, ki sega tisoče let v preteklost. Zanimiva je avtorjeva oznaka obdobja od leta 1965 do 2000 kot zadnjega obdobja predstavljene zgodovine.

Knjiga ponuja praktične in obširne informacije na enem obsežnem in celovitem mestu, ki bo neprecenljiv vir tako za strokovnjake začetnike na področju čiščenja odpadnih vod kot za že priznane strokovnjake, ki želijo osvežiti svoje znanje s tega področja. Knjiga je vplivna referenca za procesne inženirje in strojne inženirje, operaterje čistilnih naprav in okoljske svetovalce. Količinska zgoščenost informacij je edinstvena zaradi številnih prikazanih tabel in slik.

Prof. dr. Petr Grau

Preface Contemporary wastewater treatment is a much diversified discipline difficult to comprehend in its complexity. Thus it is difficult to comprise a book covering all facets of the field, starting from underlying science and engineering, from hydraulics and hydrology, chemistry and analytics, microbiology and biotechnology up to engineering, such as civil, mechanical, control, process etc. Prof. Dr. Roš managed to cover all important topics on approximately two hundreds of pages, including national terminology, a kind of comprehensive glossary.

It belongs to European culture to look at the history of the problem. The book contains extremely well handled and documented history of wastewater management reaching thousands of years backwards. It is interesting that the author included the period 1965 to 2000 as last period of history.

The book provides practical and broad-based information in one comprehensive source and will be invaluable for professionals beginning a career in wastewater treatment as well as for established professionals who want to refresh their knowledge. It is an authoritative reference for process and plant engineers, water treatment plant operators and environmental consultants. The quantitative information density is unique due to the numerous tables and figures.

6

Prof. Dr. Petr Grau

Predgovor avtorja Po skoraj štirih desetletjih raziskovalnega dela doma (Kemijski inštitut, Ljubljana) in v tujini (Institute for Reference Materials and Measurements, Geel, Belgija) ter nekaj desetletjih pedagoškega dela na različnih slovenskih šolah (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, Fakulteta za znanosti o okolju v Novi Gorici, Strojna fakulteta v Mariboru, Visoka šola za varstvo okolja v Velenju) in tujih univerzah (Dunaj, Novi Sad, Praga, Varšava) sem se odločil, da napišem knjigo o postopkih čiščenja odpadnih vod.

Ta korak sem izbral zato, ker v Sloveniji primanjkuje tovrstne literature, ki bi jo lahko uporabljali raziskovalci na področju raziskav vod in čiščenja odpadnih vod, študenti različnih fakultet, kjer poučujejo predmete, povezane s tehnologijami obdelave vod in odpadnih vod, in ne nazadnje vodje, upravljalci in tehnologi na komunalnih in industrijskih čistilnih napravah.

Knjiga obravnava razvoj čiščenja odpadnih vod, lastnosti odpadne vode, vzorčenje odpadne vode, merjenje pretoka odpadne vode, monitoring odpadnih vod ter posamezne postopke čiščenja odpadnih vod (fizikalni, fizikalno-kemijski, kemijski, biološki in elektrokemijski postopki) ter dezinfekcijo vod. V poglavjih, ki obravnavajo konkretne meritve in analize, sem dodal nekatere standarde, ki so uveljavljeni v našem prostoru.

Ob koncu sem navedel tudi najpogosteje uporabljene izraze s področja vod, ker jih posamezniki (tudi strokovnjaki) mnogokrat uporabljajo napačno, predvsem zaradi nepravilnih oziroma napačnih prevodov.

Zavedati se moramo, da čiščenje odpadnih vod ni sámo po sebi umevno inženirsko vprašanje, ampak se čiščenje začne in konča v naših glavah. Narediti moramo vse, da pride v odpadno vodo čim manj onesnaženja, ko pa se soočimo z odpadno vodo, moramo dobro premisliti o učinkovitem in ekonomsko smiselnem čiščenju.

Premnogokrat se načrtuje čistilne naprave brez pravega premisleka, predvsem ali bo predlagana čistilna naprava dala predvideni učinek, ali je naprava sprejemljiva za določeno okolje, ali smo izbrali ekonomsko učinkovito napravo in ali imamo ustrezne kadre, ki bodo sposobni uspešno voditi napravo ipd.

Avtor

7

1. Poglavje Uvod Voda je vir življenja in nosilec vseh bioloških procesov, ki potekajo na našem planetu.

To je vedel že Thales iz Mileta (634–546 pr. n. št.), ki je zapisal: “Voda je prasnov in božji vir vseh stvari.” Danes vemo, da je voda temeljni sestavni del vsakega živega organizma, zato je z njo treba primerno ravnati. Vemo tudi, da je v uravnoteženem ekosistemu samočistilnost vod zagotovljena. Človekova dejavnost, način življenja in hiter gospodarski razvoj povzroča vrsto onesnaženj, med drugim tudi odpadne vode, ki lahko v površinskih in talnih vodah porušijo naravno ravnotežje. Zaradi tega je nujno umno gospodarjenje z vodami, saj je ta potrebna za zagotavljanje ustreznih življenjskih pogojev.

Zmanjševati moramo količino porabljene vode in skrbeti, da bo vanjo prišlo čim manj onesnaževal. Zmanjševanje količine in kakovosti odpadnih vod se začne že pri viru nastajanja, tam, kjer začne odpadna voda nastajati, npr. doma, kjer je možno veliko snovi, ki pridejo v odpadno vodo, zadržati in jih odstraniti drugače (npr. odpadno olje, trdni odpadki, večji kosi papirja, čistila itd.), ali v industriji, kjer je treba ob poznavanju tehnoloških procesov preprečevati onesnaževanje tako, da skušamo v največji možni meri varčevati z vodo, jo po možnosti vrniti v procese in preprečiti, da bi nepotrebne snovi prišle v odpadno vodo, mnogokrat tudi s spremembo tehnološkega procesa.

Kljub vsem pozitivnim dejavnostim, ki preprečujejo onesnaževanje in zmanjševanje količine odpadnih vod, pri posameznih dejavnostih nastaja določena količina odpadnih vod, ki jih najbolj splošno delimo po nastanku. Nastajajo v urbanih naseljih (komunalne odpadne vode), ob deževju (padavinske vode), v kmetijstvu (npr. farmske odpadne vode) ali pri posameznih industrijskih postopkih (industrijske odpadne vode, hladilne vode). Večino odpadnih voda pa moramo pred izpustom v naravo (npr. v reke, jezera, morje, podtalnico, tla) primerno prečistiti.

Namen in cilj čiščenja odpadnih vod je pridobiti takšno kakovost vode, ki je primerna za ponovno uporabo ali izpust nazaj v okolje. Osnovni namen čiščenja odpadnih vod je: • • • • • • •

preprečevanje bolezni, preprečevanje onesnaževanja vodovodnih sistemov oziroma oskrbe z vodo, odstranitev vseh onesnaženih izpustov v plovne vode, vzdrževanje čistih površinskih vod in podtalnice, zaščita kopalnih vod in vod, ki so namenjene rekreaciji, ohranitev prvotnih vod za zaščito ekosistemov in upoštevanje predpisov.

Če ne moremo preprečiti nastajanja odpadnih vod, jih moramo prečistiti do take stopnje, da ne bodo povzročale škode v okolju.

Pri čiščenju odpadnih vod lahko uporabljamo vrsto fizikalnih, kemijskih, bioloških in elektrokemijskih postopkov, s katerimi odstranjujemo iz odpadne vode posamezna onesnaževala. Poleg prečiščene odpadne vode nastaja pri čiščenju tudi vrsta stranskih produktov (mulj, odpadno biološko blato, koncentrati itd.), ki jih moramo obdelati na poseben način.

Osnovni namen knjige je prikazati ravnanje z odpadnimi vodami, razvoj čiščenja odpadnih vod, seznaniti se s količino in kakovostjo odpadnih vod, spoznati najpomembnejše postopke čiščenja odpadnih vod in dezinfekcijo vode po čiščenju.

Največji poudarek je dan posameznim tehnikam čiščenja odpadnih vod, kot so fizikalno, kemijsko, fizikalno-kemijsko, elektrokemijsko in biološko čiščenje odpadnih vod.

8

9

2. Poglavje RAZVOJ RAVNANJA Z ODPADNIMI SNOVMI IN ČIŠČENJA ODPADNIH VOD Ko je človeška skupnost prešla iz nomadskih kultur, so se začela razvijati trajnejša naselja in mesta. S tem je bilo treba začeti skrbeti za odstranjevanje odpadnih snovi (tako trdnih odpadkov kot odpadnih vod).

Dokler so skupine ljudi živele kot lovci in nabiralci, je bila naravna razgradnja za razkroj njihovih odpadkov zadostna.

Ko pa so se začela razvijati mesta, so se pokazale potrebe po odstranjevanju odpadnih snovi oziroma iztrebkov. Do nedavnega so se ukrepi usmerjali na zdravstveno tveganje, predvsem na infekcijske bolezni, v zadnjem času pa je področje delovanja gospodarjenja z odpadnimi vodami usmerjeno v preprečevanje kroničnega zdravstvenega tveganja in varovanje celovitega okolja.

čas izstopajo napredne vodovodne instalacije in določena mesta za odstranjevanje odpadnih snovi. V glavnem mestu Knosos je bilo centralno dvorišče s kopelmi, ki so jih polnili in praznili z uporabo dovodnih cevi iz terakote. Ti cevovodi so bili po lastnostih podobni današnjim. Imeli so izplakovalna stranišča z lesenimi sedeži in vzdignjenimi rezervoarji. To je bila zadnja skupina, ki je uporabljala izplakovalna stranišča, dokler niso ponovno razvili podobne tehnologije v letu 1596.

V neolitiku (okoli 10000 let pr. n. št.) so iztrebke nomadskih plemen prepustili zemlji oziroma zemljini. Šele novejše kulture so razvile tehnologije čiščenja, kar je bilo odvisno od znanja in razvoja različnih kultur. Mesto Ur (južna Mezopotamija) je 3500 let pr. n. št. imelo povprečno poseljenost okoli 25000 ljudi na kvadratni kilometer (gostota populacije, ki je proizvedla znatno količino odpadkov). Mestni ljudje so reševali vprašanje iztrebkov tako, da so jih enostavno zmetali na ulice. To je povzročilo, da so se nivoji ulic višali, kar je zahtevalo, da so morali pogosto dvigati hišna vrata.

Ta navada je bila zadovoljiva v manjših vaseh, ni pa bila primerna v gostejšem urbanem okolju. V dolini Inda (sedanji Pakistan) so imele nekatere hiše od leta 2500 do 1500 pr. n. št. kopalnice s stranišči z vodnim splakovanjem. Kanalizacijski sistemi so bili dobro načrtovani. Hiše so imele posode Slika 1: Latrina na Knososu, Kreta, okr. 1700 pr. n. št. za odpadke, po mestih pa so zabojnike za odpadke občasno praznili in odlagali. To je bil velik preskok v ravnanju z odpadki in odpadnimi vodami.

Prva odlagališča za iztrebke so okoli 500 pr. n. št. izdelali Če pogledamo mediteranske kulture, vidimo razvoj v teh- Grki (Atene). Leta 320 pr. n. št. so v Atenah izdali prvi znani nologiji čiščenja odpadkov. V egipčanskem mestu Herako- razglas o prepovedi odlaganja iztrebkov na ulice, kar je bilo polis (2100 pr. n. št.) je povprečna oseba obdelovala svoje prvo gospodarjenje z iztrebki. V nadaljevanju gospodarjeiztrebke bolj kot v mestu Ur, v revnih delih so svoje odpad- nja z iztrebki je bilo odstranjevanje odpadnih snovi ena od ke metali na ulice. V elitnih in religioznih četrtih pa so že odgovornosti grških mestnih uprav. Ta sistem je ostal pri življenju okoli 800 let, vse do razpada meščanskega reda. odstranjevali vse iztrebke z odlaganjem v reke.

Grki so razumeli, da obstaja zveza med kakovostjo uporaNa Kreti so imeli med l. 1500 in 1700 pr. n. št. že razvit sis- bljene vode in splošnim ljudskim zdravjem. To je veljalo do tem gospodarjenja z odpadnimi snovmi (iztrebki). Za tisti prihoda Rimljanov.

10

Če primerjamo katero koli civilizacijo pred 19. stoletjem, je bilo upravljanje z iztrebki v rimskem imperiju najbolj razvito. Bilo je precej boljše od sistemov v srednjem veku.

Rimljani so imeli napredno tehnologijo, kar je vidno v njihovih hišah, cestah, vodovodih, ki so se še ohranili in so v nekaterih primerih še v uporabi. Rimsko skrb za vodo najbolj ponazarjajo njihovi vodovodi. Razvili so jih, da bi svoja mesta oskrbovali z vodo. Vodo so uporabljali za kopališča, vodnjake, javno udobje in za spiranje stranišč. Rimljani so skrbeli za dobro oskrbo z vodo in dovajanje čiste vode, za kar so si prizadevali starodavni mojstri in inženirji.

V zgodnji Rimski republiki so poskrbeli, da so gradili vodovode in skrbeli za visoko stopnjo oskrbe z vodo. Razvoj teh vodovodov pa je zahteval inženirsko znanje. Vodovodni sistemi, ki so jih razvili Rimljani, so bili zelo razvejani. V vsakem delu imperija so gradili vodovode, večina sistemov pa je bila pod zemljo. Rimljani so uporabljali vodo za različne namene. Zlasti v Rimu so uporabljali vodo tudi za spiranje odvodnih cestnih kanalov. Rimljani so že v 6. stoletju pr. n. št. uporabljali priprave za odvajanje vode tako, da so skozi odprte kanale vodili večino svojih odpadnih snovi v bližnjo reko Tibero. V 3. stoletju so bili kanali v Rimu zgrajeni pod zemljo in so se imenovali Cloaca Maxima. Take gradbene projekte so nadaljevali, saj so v 4. stoletju imeli v Rimu 11 javnih kopališč, nad 1300 javnih vodnjakov in 856 zasebnih kopeli. Poleg zasebnih izplakovalnih stranišč so imeli tudi javna. Leta 315 je imel Rim 144 javnih stranišč.

Kljub naprednemu upravljanju z odpadnimi snovmi je bil Rim še vedno nezdravo mesto. Odvajanje odpadne vode v Tibero in odlaganje odpadkov iz mesta je povzročalo zdravstvene težave. Padec Rima v 5. stoletju je prinesel konec razvoja vodovoda. Njegova organizacija je prešla v zasebne roke meščanov ali mestne uprave. Samo v nekaterih večjih urbanih centrih so preživeli preoblikovani rimski sistemi.

Po padcu Rimskega imperija so na zahodu preusmerili urbano družbo v podeželsko. Okoli leta 500 so pipe po vsej Evropi zaprli; ponovno pa so jih odprli šele čez skoraj tisoč let. Sanitarna tehnika je vstopila v srednji vek. Deurbanizacija zahoda je popolnoma spremenila sistem upravljanja vod. Ta izguba znanja in higienske navade so prinesle vrsto težav.

Slika 2: Ruševine rimskega javnega stranišča

V srednjem veku so ljudje metali vse odpadne snovi na ulice. V odprtih kanalih sredi cest so se zbirale odpadne snovi, ki jih je odplakoval dež s streh. Ceste, ki so bile redko tlakovane, so pogosto postale mlake blata, iz katerih so odpadki svinj in drugih živali curljali v vodnjake in na obdelovana zemljišča. Te podeželske navade, ki bi lahko bile neškodljive na kmetijah, so se izkazale usodne za rastoča mesta srednjeveške Evrope. Mesta so se večala, običajno pa so jih obdali z obzidjem, kar je povzročalo večanje gostote prebivalstva, ki pa je še vedno obdržalo podeželske navade, zato je bila velika možnost za razvoj bolezni. V tem času sta bili reki dveh največjih evropskih mest, Londona in Pariza, odprta kanala.

11

Zaradi zdravstvenih razmer v srednjeveških mestih so razsajale bolezni in je bila smrtnost visoka. Odpadne vode in izločki so preskrbovali hrano za podgane. To je prineslo bolezni, klopno mrzlico in bolhe, ki so prišle v stik s človekom. Bolezni, ki so jih povzročali človeški odpadki, so v srednjem veku pomorile na sto tisoče ljudi. Razsajali so griža, tifus (ki ga povzročijo slabe zdravstvene razmere in je zelo nalezljiv) in tifusna mrzlica (iz človeških odpadkov in urina).

Grška in rimska skrb za varno vodo je bila v tem obdobju praktično pozabljena.

Ob koncu 12. in v začetku 13. stoletja so se začele pojavljati prve spremembe. Po glavnih kugah v 12. stoletju je skrb za vodo postala prioriteta. Leta 1372 je Edvard III. v Angliji izdal razglas, da "metanje odpadkov, gnoja, izcedkov in ostalih škodljivih snovi v Temzo ni več dovoljeno". Leta 1388 je sledil parlamentarni zakon "preprečevanja odmetavanja izcedkov in odpadkov v jarke, reke in vodo". Do tedaj so odpadne snovi odmetavali v reke in morje, po tem pa se je začelo uvajati objekte za čiščenje odpadnih vod.

V renesansi so tudi več skrbi posvetili zdravju in vodi. Ena od tehničnih pridobitev renesanse je bila greznica, ki je enostavna jama, v katero se usedajo suspendirane snovi, tekočina pa odteče v zemljo. Občasno so greznice praznili.

Henrik VI. (Anglija) je ustanovil "komisijo za kanalizacijo", ki je "poskrbela za stroge kazni zaradi onesnaženja vodnih tokov" in izdelala ukrepe za odlaganje usnjarskih in pivovarniških odpadnih vod ter odpadkov. Henrik VII. je zaradi nevarnosti bolezni za ljudi odstranil iz mest klavnice.

V kasnejšem obdobju je prišlo še do manjših sprememb v razumevanju in odlaganju človeških odpadkov. Odpadne snovi so še vedno odlagali v reke in vodni viri so bili onesnaženi. Ta praksa se je prenesla tudi v Novi svet (Ameriko).

Glavne spremembe v čiščenju odpadnih vod so se pričele šele v 19. stoletju.

Leta 1869 je Louis Moureas izumil greznico (septični tank), vendar je to ime dobila šele leta 1895. Greznice so bile v tem času velike in so se uporabljale za čiščenje odpadnih vod občin. Glavni namen teh tankov je bil odstraniti večje suspendirane snovi pred izpustom v najbližji potok ali reko. Z greznico pa niso rešili onesnaženja vod. Očitno je postalo jasno, da bi bilo treba razviti sodobnejšo tehnologijo čiščenja odpadnih vod.

12

Slika 3: Greznica iz leta 1895

Edward Frankland je leta 1868 razvil tehnologijo peščenega precejalnika. Izvedel je sistem, ki je vseboval 183 cm visoke in 25 cm široke valje (cilindre), ki jih je napolnil s peskom različne granulacije. Nato je spuščal različne količine odpadne vode v posamezne valje in računal sposobnost različnih medijev na učinek čiščenja.

Kaj je poganjalo te spremembe? Bolezen, "kazen božja", je bila v 19. stoletju kolera. Zaradi naraščanja mest in urbanizacije se je povečala tudi količina človeških odpadnih snovi. Sredi 19. stoletja je svet zajela epidemija kolere, ki je bila hujša tam, kjer so bile higienske razmere slabše, predvsem v mestih. Zato so začeli intenzivno razvijati kanalizacijske sisteme, ki so odvajali odpadno vodo v bližnje vodotoke.

Britanski inženirji so bili vodilni v gradnji kanalizacije in ločevanju odpadne vode od pitne. To je postalo sporno vprašanje glede higiene reke. Onesnaženje v rekah, predvsem v Temzi v Londonu, je začelo opozarjati, da bo treba čistiti odpadne vode pred izpustom v reko. Potreba po skrbi za zdravje v večjih mestih v 19. stoletju je poskrbela za začetek čiščenja komunalnih odpadnih vod.

7. Poglavje ČIŠČENJE ODPADNIH VOD Čiščenje odpadne vode je odvisno od onesnaženja in pre- Na drugi strani pa lahko razdelimo čiščenje na: toka odpadne vode ter je v večini primerov kombinacija • predčiščenje (tudi mehansko čiščenje), ločenih procesov čiščenja, ki so dimenzionirani za dobiva• primarno čiščenje, nje iztoka določene kakovosti.

• sekundarno čiščenje, Osnovni cilj čiščenja odpadnih vod je: • terciarno čiščenje in • pretvorba odpadnih snovi, prisotnih v odpadni vodi, v • napredno čiščenje. stabilne oksidirane končne produkte, ki jih lahko varno odvajamo v okolje brez kakršnih koli škodljivih učinkov na Na tak način običajno opisujemo čiščenje komunalnih odpaokolje; dnih vod, ki poteka na komunalnih ali komunalno-industrij• da ohranjamo javno zdravje; skih čistilnih napravah.

• skrb, da bo odpadna voda učinkovito obdelana na reguK predčiščenju sodijo odstranjevanje in ločevanje velikih laren način, brez motenj ali kršitev predpisov; trdnih delcev, odstranjevanje peska in ločevanje padavinske • da iz odpadne vode pridobimo koristne sestavine in vode. V tej stopnji se odstranjujejo tudi olja in maščobe, če vodo recikliramo; so prisotni v večjih količinah. Industrijske odpadne vode veli• da poskrbimo za varčen postopek odstranjevanja odpa- kokrat zahtevajo predčiščenje pred izpustom v kanalizacijsko dne vode; omrežje za nadaljnjo obdelavo.

• da upoštevamo zakonske predpise in zagotovimo ustrezno odvajanje vod.

Primarno čiščenje (usedanje) je prva pomembna stopnja po predčiščenju, v katerem se običajno odstranjuje usedljive Glavni namen čiščenja odpadne vode je pridobiti visoko- snovi, ki se ločijo kot primarno blato. Tako pri predčiščenju kakovostni iztok (prečiščeno vodo) za izpust v okolje (reko, kot primarnem čiščenju uporabljamo mehanske postopke jezero, morje ali ponikalnico) ali vodo za ponovno upora- čiščenja odpadne vode. bo, zato je treba dobro poznati količino (pretok) in kakovost (analize) odpadne vode. Ker ločimo zaradi nastanka Sekundarno čiščenje je t. i. biološko čiščenje, pri katerem s odpadnih vod različne tipe (komunalne, komercialne, in- pomočjo mikroorganizmov razgrajujemo prisotne organske dustrijske, farmske, padavinske odpadne vode), so tudi po- snovi, dušikove in fosforjeve spojine v raztopljeni in koloidni stopki čiščenja prirejeni posameznim tipom odpadnih vod. obliki.

Največkrat uporabimo več postopkov čiščenja, pri katerih se postopoma odstranjuje posamezne vrste onesnaževal. Terciarno čiščenje je običajno nadaljnja obdelava iztoka iz sekundarnega čiščenja, pri katerem poteka odstranjevanje Delitev čiščenja odpadnih vod je različna. Čiščenje odpa- preostalih razgradljivih organskih snovi, suspendiranih snovi, bakterij, specifičnih toksičnih snovi, predvsem pa hraniv dnih vod lahko delimo glede na postopke, kot so: (dušikovih in fosforjevih spojin). Tu lahko uporabljamo vrsto • fizikalni postopki, kemijskih in fizikalno-kemijskih postopkov.

• fizikalno-kemijski postopki, • kemijski postopki, • biološki postopki, • elektrokemijski postopki in • dezinfekcija.

Napredno čiščenje je posebna vrsta čiščenja, kamor spadajo postopki za odstranjevanje mikroonesnaževal (napredni oksidacijski postopki, nekateri elektrokemijski postopki itd.).

Prvi štirje postopki čiščenja so običajno uvedeni pri komunalnih in mešanih komunalno-industrijskih čistilnih napravah.

49

13. Poglavje SODOBNEJŠI POSTOPKI BIOLOŠKEGA ČIŠČENJA Reaktor s plavajočimi nosilci biomase (MBBR) Reaktor s plavajočimi nosilci biomase (MBBR; angl. Moving Bed Bio Reactor) je modificirani sistem z aktivnim blatom, v katerega dodamo nosilce biomase, ki lebdijo v prezračevalniku skupaj z aktivnim blatom. Poznamo več vrst večinoma plastičnih nosilcev, ki se med seboj razlikujejo po velikosti, obliki, strukturi in specifični površini, namenjeni pritrjevanju biomase (Slika 189).

Odvečna biomasa se lušči z nosilcev in izloča v suspenzijo aktivnega blata, od koder jo vodimo iz reaktorja v nadaljnje postopke obdelave brez potrebnega vračanja povratnega blata, kot ga poznamo pri klasičnih postopkih z razpršeno biomaso. V MBBR-reaktor moramo dovajati zadostno količino kisika, da lahko z njim oskrbimo pritrjene mikroorganizme in hkrati omogočimo enakomerno razporeditev nosilcev biomase po celotni prostornini reaktorja (Slika 191). Na iztoku prečiščene vode iz sistema je nameščena posebna rešetka, ki preprečuje izhajanje nosilcev. Na ta način lahko dosežemo visoko koncentracijo biomase in daljši zadrževalni čas mikroorganizmov v reaktorju ter posledično večjo starost blata.

Slika 189: Različni nosilci biomase za MBBR-tehnologijo

Na nosilce biomase in vmesne prostore nosilcev se pritrjujejo različne bakterije in mikroorganizmi, ki skupaj tvorijo plast biofilma (Slika 190). Mikroorganizmi se pritrjujejo predvsem na notranje površine nosilcev, ki jim nudijo tudi zaščito pred luščenjem.

Slika 191: Shema MBBR

Specifična masa nosilcev biomase je 0,93 do 0,95 (voda: 1,00). Za normalno obratovanje MBBR dodamo v reaktor (prezračevalnik) 50 do 67 % nosilca (minimalno pa 30 %).

Slika 190: Obraščeni nosilci biomase v MBBR

166

Membranski bio reaktor (MBR) Ime MBR izhaja iz angleškega izraza Membrane Bio-Reactor.

MBR tehnologija je kombinacija čiščenja z aktivnim blatom z ločevanjem blata z mikro- ali ultrafiltracijo. Iztok iz čistilne naprave MBR je praktično brez suspendiranih delcev. Pred konvencionalnim sistemom z aktivnim blatom ima naslednje prednosti: • filter nadomesti bistrilnik, • iztok ne vsebuje suspendiranih delcev, • iztoka običajno ni treba dezinficirati ali dodatno obdeloSlika 193: MBR z notranjim filtrom vati, • v prezračevalniku imamo lahko višjo koncentracijo aktivnega blata, • ni problemov z napihnjenim blatom.

Meritve so pokazale, da je energetsko ugodnejši MBR z notranjim filtrom. Primer enega od proizvajalcev je prikazan v naslednji tabeli (Tabela 35).

Zelo pomembna je izbira membrane, saj je od nje odvisna kakovost iztoka. Najbolj so uporabljeni postopki mikrofil- Tabela 35: Primerjava pogojev filtracije za zunanji in notratracije, pri kateri je velikost por 100 do 1000 nm, ultrafil- nji filter MBR tracije s porami 5 do 100 nm, nanofiltracije s porami 1 do Zunanji filter Notranji filter 5 nm ali reverzne osmoze s porami 0,1 do 1 nm. Membrane so običajno narejene iz različne plastike ali keramiModel Permaflow Z-8 ZeWeed ZW-500 ke, obstajajo pa tudi kovinske membrane. Najpogosteje 2 46 Površina, m2 se uporablja poliakrilnitril (PAN), polivinil difluorid (PVDF), polietilsulfon (PES), polietilen (PE) in polipropilen (PP). Vsi 50–100 20–50 Fluks filtrata, L/(m2.h) ti materiali imajo zaželeno kemijsko in fizikalno odpornost.

4 0,2–0,5 Tlak, bar Membransko ločevanje se izvaja s filtracijo pod tlakom, kjer je filter ločen od biofiltra oziroma prezračevalnika (Slika 192), ali z vakuumsko filtracijo, kjer je filter potopljen v bioreaktor oziroma prezračevalnik (Slika 193).

Pretok zraka, m3/h Energija za filtracijo, kWh/m3

–

40

4–12

0,3–0,6

Konfiguracija membran je lahko ravninska ali cilindrična.

Trenutno se v praksi uporablja pet osnovnih konfiguracij membran: • membrane z votlimi vlakni, • membrane v spiralah, • ploščate membrane, • vložki z nagubanimi filtri in • cevaste membrane.

Slika 192: MBR z zunanjim filtrom 167

15. Poglavje DEZINFEKCIJA Dezinfekcija je običajno zadnji del obdelave prečiščene odpadne vode po sekundarni ali terciarni stopnji, s katero preprečimo bolezni, ki jih s seboj lahko prinaša čiščena odpadna voda. Z dezinfekcijo deaktiviramo ali uničimo patogene organizme, da bi preprečili razširjanje bolezni.

Organizmi, ki jih lahko vsebuje odpadna voda, so gastrorezistentne bakterije, virusi in praživali (Tabela 37).

Mikroorganizme, ki povzročajo bolezni in zaradi katerih so vzdrževalci čistilnih naprav zaskrbljeni, imenujemo patogene mikroorganizme. To so v glavnem bakterije in virusi. Število patogenih organizmov (organizmov, ki povzročajo bolezni) v odpadni vodi je v primerjavi s celotnim številom mikroorganizmov majhno.

Ker je patogene mikroorganizme težko določati, je tudi Tabela 37: Potencialno prisotni infekti v komunalni odpadni težko natančno napovedati, koliko patogenov je v danem vzorcu odpadne vode, zato se jih določa posredno z druvodi gim indikatorjem. Patogeni mikroorganizmi lahko pridejo iz Organizem Bolezen prebavnega trakta ljudi, ki so okuženi z določeno boleznijo.

Tudi veliko število koloformnih bakterij (koliformov) izvira iz Escherichia coli Gastroenteritis človeškega prebavnega trakta. Pomembno pa je, da ti koliLegionella pneumophila Legioneloza formi niso patogeni. Ker je laže določevati koliformne bakLeptospira Leptospiroza Salmonella typhi Tifus terije in ker jih je mnogo več kot patogenih, določajo vzdrBakterije Salmonella Salmoneloza ževalci čistilnih naprav celotno število koliformnih bakterij; Shigella Šigeloza ali bacilarna dizenterija to število je tudi splošni indikator za eventualno prisotnost Vibrio cholerae Kolera patogenov.

Yersinia enterolitica Jersinioza (vnetje bezgavk)

Virusi

Adenovirus Enterovirus Hepatitis A Norwalk agent Reovirus Rotavirus

Bolezen dihal Gastroenteritis, meningitis Nalezljivi hepatitis Gastroenteritis Gastroenteritis Gastroenteritis

Praživali

Balantidium coli Cryptosporidium Entamoeba histolytica Giardia lamblia

Balantidiazis Kriptosporidioza Amebiaza Giardioza

Helminti

Ascaris lumbricoides Enterobius vericularis Fasciola hepatica Hymenolepis nana Taenia saginata T. solium Trichuris trichuira

Askarioza Enterobiaza Fascioliaza Himenolepiaza Teaniaza Teaniaza Trihuriaza

Ustrezna dezinfekcija je potrebna za zaščito vode, ki se uporablja za postopkom čiščenja odpadne vode. Predvsem je to pomembno za rekreacijska območja in področja za gojenje rakov ali rib ali če se prečiščena voda vrača v proces.

176

Preden zapusti odpadna voda čistilno napravo, jo je treba dezinficirati, da v njej zmanjšamo število koliformov na sprejemljivo število (nivo). Statistično gledano smo lahko upravičeno prepričani, da je večina patogenov uničenih, ko zmanjšamo koliformne bakterije pod določen nivo.

Z dezinfekcijo zmanjšamo število patogenov, ki vstopajo v vodotoke. Pri večini čistilnih naprav uporabljajo raje proces dezinfekcije kot sterilizacijo. S sterilizacijo uničimo vse mikroorganizme v odpadni vodi, vendar so stroški za sterilizacije zelo visoki. V 100 mL odpadne vode je lahko tudi 10000000 koliformnih bakterij. Število patogenov v takem vzorcu je običajno mnogo manjše, je pa odvisno od števila nosilcev bolezni. Tudi število virusov v vzorcu je majhno in neznano. Po čiščenju in dezinfekciji se število koliformnih bakterij zmanjša za več kot 99,99 %. Tako je npr. pred dezinfekcijo število patogenih bakterij 10000000, po dezinfekciji pa 1000 ali celo manj. Število virusov se pri dezinfekciji zmanjša najmanj za polovico. Kljub dezinfekciji pa morajo, če sumijo, da so prisotni virusi, vzdrževati strogo higieno na čistilni napravi, da bi se izognili okužbi.

Učinkovitost dezinfekcije je odvisna od vrste dejavnikov.

Dezinfekcija je zelo odvisna od koncentracije suspendiranih snovi. Če nimamo sekundarnega čiščenja, ostaja v odpadni vodi relativno visoka koncentracija suspendiranih snovi, ki težijo k temu, da obkrožajo bakterije in jih ščitijo pred dezinfekcijskim sredstvom. Da bi se temu izognili, se uporablja dezinfekcija na koncu čiščenja (za čiščenjem z aktivnim blatom ali po terciarnem čiščenju), kjer je večina suspendiranih snovi, ki bi zmanjševala učinek dezinfekcije, odstranjena.

Ne oddaja ničesar, razen energije, ki proizvaja minimalno toploto. Ravno to pomanjkanje preostanka pa je tudi slaba stran UV-dezinfekcije, ker vzdrževalec čistilne naprave nima kontrole za preverjanje dezinfekcije oziroma uničenja mikroorganizmov.

UV-sistemi so zaprte posode, skozi katere teče čiščena voda in v katerih so vzporedno s tokom vode vgrajena UV-svetila.

Zadrževalni čas skozi UV-kanal je odvisen od časa ekspozicije, ki je potrebna za učinkovito uničevanje mikroorganizmov. Ta čas je običajno kratek.

Učinek dezinfekcije je odvisen tudi od količine in vrste uporabljenega dezinfekcijskega sredstva, kontaktnega časa, sto- UV-svetilke morajo biti popolnoma potopljene v vodo, da pnje mešanja in hidravličnih razmer v kontaktnem reaktorju. zagotovijo učinkovito delovanje.

Končno in ne nazadnje moramo upoštevati, za kakšne na- UV-dezinfekcija je odvisna od naslednjih procesnih spremene se uporablja voda za postopkom čiščenja odpadne menljivk: vode v čistilni napravi.

• intenzitete UV-svetila pri 254 nm, • časa ekspozicije in kakovosti iztoka čiščene odpadne vode, Na splošno lahko razdelimo metode dezinfekcije v dve • starosti UV-svetil. glavni kategoriji: na fizikalne in kemijske.

UV-svetila je treba občasno odstraniti iz vode in jih očistiti, lahko pa imajo tudi avtomatske čistilce.

Fizikalni postopki

Čas ekspozicije je odvisen od razporeditve svetil in razmikov med njimi. Premazana UV-svetila zahtevajo daljša čaZa dezinfekcijo lahko uporabljamo elektromagnetno va- sovna obdobja ekspozicije kot kvarčne svetilke. lovanje (ultrazvok, toploto, vidno svetlobo, UV-svetlobo, gama sevanje, X-žarke), sevanje delcev (elektronski žarek) in Boljši je iztok čiščene odpadne vode, učinkovitejša je dezinelektrični tok. Te metode niso izvedljive za večje količine fekcija. Zelo pomembna je tudi koncentracija suspendiranih odpadnih vod zaradi previsokih stroškov. snovi. UV-dezinfekcija deluje najbolje, če je koncentracija suspendiranih snovi pod 10 do 15 mg/L in motnost pod 5 do 10 NTU (angl. Nephelometric Turbidity Units).

UV-dezinfekcija

Dezinfekcija z UV-sevanjem (radiacijo) je novejši proces, ki je učinkovit za dezaktiviranje bakterij in virusov v odpadni vodi. Uničuje njihove celične snovi in s tem preprečuje celično reprodukcijo. UV je nevidno sevanje z valovno dolžino 254 nm. Pri tej valovni dolžini se uničujejo mikroorganizmi brez spreminjanja fizikalnih in kemijskih lastnosti iztoka odpadne vode, ker ne gre za kemijsko reakcijo.

Vzdrževalec čistilne naprave mora biti seznanjen z nevarnostjo UV-svetlobe. Če smo dalj časa izpostavljeni UV-radiaciji, se lahko pojavijo težke poškodbe na očeh in koži. Pri delu z UV-svetlobo (žarki) moramo biti primerno zaščiteni (oblačila, rokavice, zaščita za obraz itd.).

Pri delu z UV-dezinfekcijo je potrebna električna energija, kar mora vzdrževalec zaradi osebne zaščite (varnosti) upoštevati.

V nasprotju s klorom UV-sevanje v odpadni vodi ne pušča preostankov, ki bi lahko škodovali tekoči vodi (sprejemniku).

177

Usedalnik (settlement tank; sedimentation tank) – Objekt za izločanje snovi iz odpadne vode zaradi težnosti, npr. primarni usedalnik, vmesni usedalnik, naknadni usedalnik (sekundarni usedalnik oziroma bistrilnik).

Vzorčevalnik (sampler) – Naprava, ki se uporablja z merjenjem pretoka ali brez njega, da dobimo delež tekočine za namene analiz. Skonstruiran je lahko za odvzem posameznega vzorca (trenutni vzorec), sestavljeni vzorec, sorazmerUsedalnik z vertikalnim tokom; dortmundski usedalnik ne vzorce ali periodične vzorce. (static, upflow settlement tank; Dortmund tank) – Lijakast Zadrževalna pregrada (scum board) – Navpična, deloma usedalnik, večinoma s tokom v navpični smeri in centralnim potopljena pregrada v bazenu za zadrževanje plavajočih dotokom. snovi.

Usedanje (deposition, settling) – Dejanje ali proces useda- Zadrževalni čas (retention period; detention time) – Tenja trdnih snovi iz tekoče suspenzije. oretični čas, v katerem se zadržuje tekočina v določenem Usedanje, sedimentacija (sedimentation) – (1) Proces use- bazenu ali sistemu, izračunan kot količnik med prostornino danja suspendiranih snovi ali ostalih tekočin z gravitacijo. To in pretokom na vtoku, brez povratnih tokov. se običajno izvede z zmanjšanjem hitrosti tekočine pod točko, pri kateri se lahko ločuje suspendirane snovi. Imenuje se tudi usedanje (sedimentacija). Lahko se izboljša s koagulacijo in flokulacijo. (2) Ločevanje trdno-tekoče kot rezultat zunanje sile, običajno usedanje v bistrilniku zaradi gravitacijske sile.

Zadrževalni čas trdnih snovi (solids retention time; SRT) – Srednji čas zadrževanja suspendiranih snovi v sistemu biološkega čiščenja odpadnih vod, enak celotni teži suspendiranih snovi, ki zapušča sistem, na enoto časa.

Zadrževalni bazen deževnih vod (stormwater tank) – BaUsedljive snovi (settleable solids) – Masna koncentracija zen za zadrževanje onesnažene vode s cest na kanalizacijskem sistemu. suspendiranih snovi, ki se usedajo pri določenih pogojih.

Usedljivost (settleability) – Težnja suspendiranih snovi k use- Zbiralni sistem (collection system) – Pri odpadni vodi, sisdanju. tem vodov, običajno podzemeljskih cevi, ki sprejemajo in Večstopenjsko biološko čiščenje (multistage biological odvajajo sanitarne odpadne vode ali padavinske vode.

treatment) – Vrsta zaporednih enakih ali različnih bioloških Zdravstvena hidrotehnika (sanitary engineering) – Postopenj čiščenja z ločenim sistemom biološkega blata. dročje hidrotehnike, ki se ukvarja z načrtovanjem, izgradnjo Vertikalni tok (upflow) – Izraz, ki se uporablja za opis čistil- in obratovanjem vodovodnih in kanalskih sistemov, gradnjo ne enote, v kateri vstopa tok odpadne vode na dnu in izhaja čistilnih naprav in zaščito vod.

Zgoščevalnik (thickener) – Objekt ali naprava za zgoščevaVolumen izpusta vode (volume of water discharge) – Vso- nje blata in izločanje vode iz blata pod vplivom težnosti ter z rotirajočim mešalom ali brez njega. ta pretokov v danem časovnem obdobju.

na vrhu.

Volumen usedenega blata (settled sludge volume) – Vo- Zgoščevanje blata (sludge thickening) – Prva stopnja v lumen blata, usedenega po 30 minutah na liter odpadne procesu zviševanja koncentracije suspendiranih snovi v blatu z izločanjem vode, npr. pod vplivom težnosti. vode ali suspenzije aktivnega blata.

Volumska obremenitev (volumetric loading) – Razmerje Zmogljivost filtra za blato (filter capacity) – Masa na filtru zadržane suhe snovi ali volumen skozi filter pretečenega med bremenom in volumnom reaktorja. blata na časovno enoto in enoto površine filtra ali drugo Volumski indeks blata, VIB (sludge volume index, SVI; primerno dimenzijo filtra.

Stirred sludge volume index, SSVI) – Volumen v mililitrih, ki ga zavzame 1 g aktivnega blata po usedanju pri določenih pogojih in po določenem času, običajno po 30 minutah.

Vrenje, fermentacija (fermentation) – Spremembe v organskih snoveh ali organskih odpadkih, ki jih povzročajo anaerobni mikroorganizmi, pri katerih se tvorijo ogljikov dioksid, organske kisline ali drugi enostavni produkti. Glej tudi biološka oksidacija.

202

STVARNO KAZALO A Absorpcija, 185 Adsorpcija, 51, 65, 93, 96, 129, 185 Aeroben, 185 Aerobna presnova, 185 Aerobna razgradnja, 185 Aerobni pogoji, 21, 114, 185 Aerobno čiščenje odpadne vode, 185 Aklimacija, 185 Aklimatizacija, 185 Aktivno blato, 15, 122, 131, 185 Aktivno oglje, 15, 93, 97, 185 Ambient, 185 Amonifikacija, 185 Amonij, 24, 25, 79, 98, 123, 130, 149, 185 Amonijak, 24, 27, 78, 83, 185 Anaeroben, 185, 200 Anaerobna presnova, 159 Anaerobna razgradnja, 115, 159, 185 Anaerobne bakterije, 32, 116, 161, 186 Anaerobni pogoji, 21, 114, 186 Anaerobni razkroj, 186 Anaerobno čiščenje odpadne vode, 186 Anion, 23, 97, 100, 171, 186 Anionski flokulant, 186 Anoksičen, 186 Anoksični pogoji, 114, 186 Avtomatično vzorčenje, 186 Avtotrofni organizmi, 123, 186

B Barva, 21, 66, 146 Biofilm, 143, 166, 186 Biofilter, 117, 143, 147, 186 Biofiltri, 147 Biokemijska oksidacija, 186 Biokemijska potreba po kisiku, 29, 186 Biokemijska razgradnja, 187 Biokemijski, 33, 121, 186 Biološka denitrifikacija, 186 Biološka filtracija, 186 Biološki filter, 186 Biološki kontaktorji, 51, 143, 145, 186 Biološki proces, 19, 116, 186 Biološko blato, 200 Biološko odstranjevanje fosforja, 123, 153 Biološko odstranjevanje spojin dušika, 150

Biomasa, 120, 123, 143, 146, 159, 163, 186 Bioplinska produktivnost, 187 Bioplinski potencial, 187 Biorazgradnja, 185, 186, 187 Bistrenje, 130, 187 Bistrilnik, 17, 64, 84, 120, 127, 129, 132, 133, 167, 187 Blatenica, 187 BPK, 29, 30, 105, 115, 121, 123, 131, 161, 186, 187, 191 Breme, 42, 187, 191, 192

C Celotna potreba po kisiku, 123, 187 Celotna trdna snov, 187 Celotni dušik, 24, 25, 48, 187 Celotni fosfor, 29, 48, 187 Celotni ogljik, 187 Celotni organski ogljik, 31, 48, 187 Centrifugat, 187

Č Čas razkroja, 188 Čas usedanja, 188 Časovno sorazmerni sestavljeni vzorec, 188

D Dekantacija, 188 Dehidracija, 196 Dekantant, 187 Dekloriranje, 178, 180, 195 Denitrifikacija, 51, 113, 121, 123, 148, 150, 186 Dezinfekcija, 49, 51, 176, 177, 181, 188 Difuzor, 57, 73, 75, 116, 128, 146, 179, 188 Dikarbonatna alkaliniteta, 188 Dozirnik, 188 Dušik po Kjeldahlu, 188

E Egalizacija, 52, 84, 188 Egalizacijski bazen, 84, 136, 189 Emisija, 31, 47, 189 Endogeno dihanje, 122, 128, 139, 189 Evtrofikacija, 25, 189

F F/M, 121, 124, 125, 127, 130, 131, 132, 134, 195 Faktor alfa, 75, 189 Faktor beta, 73 203

Fakultativna laguna, 189 Fakultativne bakterije, 115, 189 Fermentacija, 202 Filtracija, 51, 52, 64, 116, 189 Filtrirno sredstvo, 189 Filtrska pogača, 189 Fizikalno čiščenje, 189 Fizikalno kemijsko čiščenje, 189 Flokulacija, 51, 65, 91, 189 Flokulant, 71, 189 Fosfat, 116, 142, 190

G Gnilišče, 162, 190 Gnitje, 64, 190, 199 Grablje, 52, 53, 55, 59, 190 Greznica, 190

H Hidravlični zadrževalni čas, 137, 144, 152, 154, 160, 163, 190 Hitrost porabe kisika, 78, 125, 128, 135, 190 Hitrost usedanja, 59, 60, 87, 190 Hlapne kisline, 190 Hraniva, 24, 122, 124, 149, 190

I Industrijska odpadna voda, 190 Izcedna voda, 190 Izločevalnik peska, 190 Izlužek, 190 Izpust, 8, 49, 65, 103, 161, 188, 189 Iztok, 15, 17, 19, 49, 97, 121, 128, 130, 132, 136, 139, 147, 150, 159, 165, 167, 190

K Kalnost, 191 Kanal, 43, 52, 54, 56, 191 Kapaciteta prenosa kisika v čisto vodo, 191 Kapaciteta prezračevanja, 191 Kemijska obdelava blata, 191 Kemijska potreba po kisiku, 29, 30, 48, 191 Kemijska precipitacija, 191 Kemijsko čiščenje, 191 Kemijsko kondicioniranje, 191 Kemijsko obarjanje, 108, 191 Kislost, 101, 102, 191 Kloriranje, 51, 178, 191 204

Koagulacija, 51, 87, 90, 92, 101, 191 Koagulant, 191 Koloidi, 22, 112 Kompaktna čistilna naprava, 192 Kompost, 192 Komunalna odpadna voda, 21, 192 Koncentracija, 22, 32, 36, 192 Končni izpust, 192 Kondicioniranje blata, 192 Konica, 60, 192 Konični pretok, 192 Kontaktna stabilizacija, 126, 127, 192 Kontaktni bazen, 126, 127, 192 Kontaktni čas, 179, 192 Konvencionalno čiščenje, 192 Konvencionalno prezračevanje, 192 Kosem, 192 KPK, 29, 30, 31, 41, 48, 96, 105, 134, 138, 159, 162, 164, 172, 191

L Laguna, 115, 185, 189, 193, 198 Lagune, 51, 113, 115, 116 Lastnosti odpadne vode, 33, 39, 60, 64, 84, 121, 141, 162 Ločevanje olj in maščob, 193 Ločilnik peska, 193 Lovilnik maščob, 193

M Masna površinska obremenitev, 193 Mešalni bazen, 193 Mešalo, 71, 108, 193, 199, 202 Mešani vzorec, 193 Metabolizem, 35, 122, 193 Metanogene bakterije, 21, 116, 159, 193 Metanska fermentacija, 193 Mezofilna presnova, 161, 193 Mikrobna aktivnost, 193 Mikroorganizmi, 34, 114, 115, 117, 120, 121, 122, 124, 128, 131, 134, 143, 144, 150, 153, 166, 176, 177, 194 Monitoring, 47, 48, 194 Motnost, 18, 19, 31, 66, 88, 177, 191

N Naknadni usedalnik, 121, 127, 144, 158, 187 Napihovanje blata, 194 Napredni oksidacijski procesi, 105, 106 Napredno čiščenje odpadne vode, 194 Naravni lagunski sistem, 194 Naravni sistemi čiščenja odpadnih vod, 115 Nasičenje s kisikom, 194 Neraztopljene snovi, 201 Nitasti organizmi, 194 Nitrat, 24, 30, 48, 114, 116, 123, 142, 150, 194 Nitrifikacija, 15, 21, 30, 51, 113, 121, 123, 124, 126, 127, 128, 130, 136, 140, 148, 149, 150, 186, 188 Nitrit, 30, 48, 123, 150, 194

O Obarjalno sredstvo, 194 Obdelava blata, 194 Obdelava z aktivnim ogljem, 93, 194 Obremenitev blata, 134, 195 Odpadna voda, 8, 14, 18, 23, 28, 42, 47, 49, 52, 57, 58, 62, 75, 109, 116, 118, 120, 124, 125, 129, 136, 143, 144, 147, 158, 160, 162, 164, 176, 178, 195 Odplinjanje, 51, 52, 78, 195 Odstranjevanje hraniv, 15, 51, 113, 139, 140, 141, 149, 155, 156, 178 Odstranjevanje pene, 195 Odstranjevanje vode iz blata, 195 Odvečno blato, 121, 122, 138, 195 Ogljik, 29, 31, 48, 120, 123, 136, 187, 195 Ogljikova biokemijska potreba po kisiku, 195 Oksidacijski jarek, 127, 129, 193, 195 Oksidacijsko redukcijski potencial, 114, 195 Onesnaženje, 12, 47, 124, 140, 147, 195 Onesnaževalec, 195 Onesnaževalo, 120, 195 Onesnaženje, 12, 13, 47, 124, 140, 147, 195 Onesnažilo, 195 Organski dušik, 195 ORP, 114, 195 Ortofosfat, 25, 149, 158, 195 Osuševanje, 196 Ozon, 27, 104, 105, 106, 107, 113, 175, 178, 180, 181 Ozoniranje, 51, 178, 180, 196

P Padavinska voda, 196 Pasterizacija, 196

Patogeni organizmi, 33, 34, 196 Pena, 196 Peskolov, 56, 57, 58, 196 pH, 22, 23, 31, 32, 33, 34, 39, 47, 48, 79, 82, 88, 91, 95, 98, 100, 101, 102, 109, 111, 112, 116, 124, 131, 135, 154, 162, 181 Plavajoče blato, 196 Pogača, 64, 196 Polielektroliti, 92, 93, 196 Pomanjkanje kisika, 196 Ponikovalnica, 196 Popolnoma premešani sistem, 196 Populacijski ekvivalent, 196 Populacijsko število, 197 Poraba kisika, 29, 126, 197 Postopek z aktivnim blatom, 15, 120, 197 Postopno prezračevanje, 141, 197 Potreba po kloru, 178, 197 Povprečni dnevni pretok, 86, 197 Povprečni pretok, 197 Povratno aktivno blato, 131, 197 Povratno spiranje, 84, 148, 197 Površinska obremenitev, 60, 197 Prag vonja, 197 Precejalnik, 143, 144, 147, 197 Predčiščenje, 49, 52, 69, 91, 117, 120, 198 Predobdelava, 198 Pregrada, 43, 158, 198 Prelivna hitrost, 198 Prenos kisika, 72, 75, 115, 198 Preostali (rezidualni) klor, 198 Preskus v čašah, 91, 198 Pretočna greznica, 198 Pretočno sorazmerni sestavljeni vzorec, 198 Pretok, 23, 40, 41, 42, 44, 45, 46, 49, 57, 60, 62, 63, 68, 69, 80, 86, 103, 132, 133, 134, 136, 138, 163, 198 Prezračevalni bazen, 120, 198 Prezračevalni čas, 198 Prezračevalnik, 73, 75, 76, 97, 120, 121, 125, 126, 128, 129, 131, 132, 133, 142, 166, 167, 198 Prezračevana laguna, 198 Prezračevani peskolov, 57, 198 Prezračevanje, 51, 52, 72, 75, 78, 115, 116, 121, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 136, 141, 142, 197 Primarni iztok, 198 Primarno čiščenje, 13, 49, 198 Projektirana zmogljivost, 199 Prosti kisik, 199 205

R Rastlinska čistilna naprava, 117, 118 Razdelilnik, 199 Razgradnja, 98, 115, 122, 159, 199 Razkroj, 21, 117, 199 Razpoložljivi klor, 199 Raztopljene trdne snovi, 199 Raztopljeni fosfor, 154, 199 Raztopljeni kisik, 28, 31, 39, 72, 77, 114, 116, 131, 135, 146, 149, 199 Raztopljeni organski ogljik, 199 Reaktor s pritrjeno biomaso, 143, 199 Reaktor z razpršenim ali s fluidiziranim slojem, 199 Recikel, 120, 144, 147, 149, 153, 158 Recirkulacija, 121, 149, 156, 199 Rotirajoči biološki kontaktor, 145, 146, 147, 200 Rotirajoči biološki kontaktorji, 51, 113, 143, 145, 146

S SBR, 14, 15, 51, 113, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 156 Sekundarni iztok, 132, 178, 179, 200 Sekundarni usedalnik, 64, 120, 187, 200 Sekundarno blato, 200 Sekundarno čiščenje, 15, 49, 113, 115, 131, 200 Septičen, 200 Septična odpadna voda, 60, 200 Septično blato, 200 Sestavljeni vzorec, 39, 200 Sežig blata, 200 Sistem s čepastim tokom, 200 Sistemi s pritrjeno (fiksirano) biomaso, 51, 113 Sito, 53, 55, 200 Specifična hitrost porabe kisika, 200 Specifična površina nosilnega materiala, 200 Specifična proizvodnja bioplina, 200 Specifična proizvodnja odvečnega blata, 200 Sprejemnik, 200 Srednji zadrževalni čas blata, 200 Stabilizacija, 116, 126, 127, 159, 200 Stabilizirano blato, 200 Starost blata, 121, 123, 124, 125, 127, 130, 131, 134, 138, 139, 141, 142, 153, 161, 165, 166, 200 Stopnja stabilizacije, 201 Strgalo, 61, 201 Strupena odpadna voda, 201 Strupena snov, 201 Substrat, 34, 36, 37, 117, 122, 201 Substratno dihanje, 201 Suhi ostanek, 201 206

Supernatant, 132, 137, 201 Surova odpadna voda, 52, 201 Surovo blato, 201 Suspendirane snovi, 12, 18, 27, 31, 35, 56, 59, 65, 66, 87, 120, 132, 133, 134, 147, 148, 158, 160, 162, 180, 183, 201 Suspenzija aktivnega blata, 120, 126, 142, 168, 201 Sušilna greda, 201 Sušni pretok, 201

Š Šaržni biološki reaktor, 51, 113, 136, 137, 142 Število prebivalcev, 201

T Tehnološka voda, 201 Temperatura, 19, 20, 21, 27, 29, 31, 39, 48, 60, 73, 74, 75, 77, 83, 116, 124, 135, 136, 163, 165, 181 Terciarno čiščenje, 49, 115, 149, 201 Termično sušenje blata, 201 Termofilna presnova, 161, 201 Termofilno območje, 201 TOC, 29, 31, 48, 96, 187 Toplotno kondicioniranje, 201 Trenutni vzorec, 39, 201

U UASB, 17, 51, 113, 161, 162, 163, 164, 165 Učinek odstranjevanja, 60, 124, 153, 201 Učinkovitost, 31, 83, 101, 116, 124, 148, 153, 164, 177, 180, 181, 201 Uporaba blata, 201 Usedalnik, 59, 61, 62, 63, 64, 120, 127, 131, 144, 147, 158, 187, 202 Usedanje, 13, 49, 51, 56, 60, 61, 84, 87, 91, 109, 116, 129, 131, 132, 136, 137, 140, 142, 161, 202 Usedljive snovi, 18, 48, 49, 56, 59, 116, 202 Usedljivost, 131, 132, 134, 202 UV, 25, 51, 96, 106, 107, 108, 147, 177, 178

V Vodikov peroksid, 104, 105, 106, 107, 108, 173, 181 Volumska obremenitev, 162, 163, 202 Volumski indeks blata, 131, 202 Vrenje, 202 Vzorčevalnik, 41, 202

Z Zadrževalni čas, 57, 60, 62, 63, 126, 130, 137, 138, 144, 150, 152, 154, 160, 161, 163, 166 Zgoščevalnik, 202 Zgoščevanje blata, 202

O AVTORJU

Milenko Roš je bil 39 let zaposlen na Kemijskem inštitutu, kjer je bil 25 let vodja Laboratorija za kemijo, biologijo in tehnologijo voda (kasneje Laboratorija za okoljske vede in inženirstvo). Nekaj mesecev je delal kot raziskovalec v tujini, na Inštitutu za referenčne materiale in meritve (Institute for Reference Materials and Measurements, Geel, Belgija). Področja njegovega znanstvenoraziskovalnega in strokovnega dela so predvsem čiščenje odpadnih vod, obdelava blat iz bioloških čistilnih naprav in meroslovje v kemiji. Je redni profesor za področje onesnaževanja in zaščite vod. Predaval je na različnih slovenskih fakultetah (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, Fakulteta za znanosti o okolju v Novi Gorici, Strojna fakulteta

v Mariboru, Visoka šola za varstvo okolja v Velenju) in na tujih univerzah (Dunaj, Novi Sad, Praga, Varšava). Sedaj predava na Visoki šoli za varstvo okolja v Velenju. Je avtor oziroma soavtor vrste znanstvenih člankov, objavljenih v domačih in tujih revijah, knjig o čiščenju odpadnih vod (Respirometry of Activated Sludge, izdana v ZDA, Biološko čiščenje odpadnih vod, GV Založba, Čiščenje odpadnih vod, Visoka šola za varstvo okolja, Velenje), vrste knjig in prispevkov o izrazju s področja vod ter učbenikov in skript za študente. Je tudi avtor in soavtor več patentov s področja čiščenja odpadnih vod in obdelave blat iz bioloških čistilnih naprav. Milenko Roš je bil dolga leta predsednik Slovenskega društva za zaščito voda, sedaj pa je član vrste domačih in tujih društev in združenj, ki pokrivajo področje vod.

207

Voda je strateški vir in konkurenčna prednost Slovenije V strokovni knjižni zbirki Zelena Slovenija smo doslej izdali obsežen zbornik Upravljanje voda v Sloveniji s poudarkom, da je voda strateški naravni vir in konkurenčna prednost države. Med okoljskimi srednješolskimi učbeniki, ki smo jih izdali doslej, je prav dr. Milenko Roš skupaj z dr. Jožetom Panjanom napisal učbenik Gospodarjenje z odpadnimi vodami. Nova knjiga Sodobni postopki čiščenja odpadnih vod je potemtakem nov prispevek Zelene Slovenije k razmišljanjem, kako naj Slovenija skrbi za vode, ki so, res je, da se to ne kaže dovolj v ukrepih (ne)razvojne politike, naše suho zlato. Avtor sicer ne posega v aktualno problematiko upravljanja vod v državi, a to tudi ni namen strokovne tematske monografije Sodobni postopki čiščenja odpadnih vod. Vendar je knjiga zelo priročna spodbuda za iskanje odgovora, kaj se lahko v različnih okoljih postori za ohranitev, kakovost in bogatenje vodnih virov. V letu 2015 se namreč na ogled postavlja prvi Načrt upravljanja voda (NUV) in prvi Program ukrepov upravljanja voda (PU NUV), saj morajo vse članice EU, tudi Slovenije, sprejeti drugega do konca decembra. Če lahko še vedno trdimo, da smo med vodno najbogatejšimi državami v Evropi in glede na skupno količino vode na prebivalca za štirikrat presegamo evropsko povprečje, pa se svet v zadnjih letih suče tako nepredvidljivo, da pametna država v posebne razvojne sefe za premislek shrani neprecenljivo narodovo zlatnino in se vpraša: Kako naprej? Kako z vodo v prihodnjih desetletjih?

Ni res, da Slovenija nima virov, kljub takšnim ali drugačnim dogovorom znotraj EU, do katerih naj ne bi imela posebne

odgovornosti. Nasprotno. Ima jih in bi morala zanje pokazati najvišjo mero občutljivosti in razvojne avtonomnosti.

Obrabljeno je reči, da je voda nafta prihodnosti. Je pa nespametno, če upravljanje z vodnimi viri in vodnim okoljem ni prednostna skrb zelene razvojne reforme države. Še posebej, ker je naša dežela v vse pogostejših sušnih obdobjih že zdaj zelo ranljiva v posameznih predelih Slovenije. Kajti umen gospodar ve, kako brez vode človek ne more živeti.

In ve še, kako voda hrani energetiko, turizem, kmetijstvo, gospodarstvo. Torej – kako voda zdaj in v prihodnje še bolj, ker jo bo globalni trg iskal na vseh koncih in krajih, lahko diktira razvojni tempo države? Lahko bi ga zelo in drugače.

Toda Slovenija, ki bi lahko trg EU prepričljivo očarala z naravno vodo v popularnih plastenkah, vodo brez dodanih mineralov, na primer ni razvila blagovne znamke za izvoz.

Nasprotno. Prodaja vodne vire. Misli samo za danes? Je razprodaja naravnih dobrin kapital za prihodnost države?

In povrh. V javnosti je bil nekoliko spregledan podatek, da se je v Sloveniji povečalo število sušnih let. To pomeni skromnejše količinsko polnjenje podzemnih vod, ki so naša zlatnina. Ali postajajo torej podzemne vode čedalje bolj ranljive?

Kakšno bo upravljanje Slovenije z vodami, ki so naš strateški vir, je vprašanje, ki zahteva strateški razvojni odgovor. S poudarjeno odgovornostjo vseh, ki so v vodnem omrežju.

In če skozi to optiko listamo tematsko monografijo Sodobni postopki čiščenja odpadnih vod, so njene nesporne vrednosti aktualnost, uporabnost in strokovnost.

Jože Volfand, glavni urednik Zelene Slovenije

208

Trajnostno svetovanje

Trajnostno poročanje Strokovna revija EOL

Natečaj Najbolj zelena občina Knjižna zbirka Zelena Slovenija

Okoljske izobraževalne oddaje

Okoljski učbeniki

Zeleno komuniciranje 3.

Akademija Zelena Slovenija

Spletna mesta za trajnostni razvoj www.zelenaslovenija.si www.zelenoomrezje.si

Okoljski simpoziji, trajnostni forum

Primeri praks

Vodikov peroksid in peroksiocetna kislina Uporabna znanost v vsakdanjem življenju mag. Ivan Grčar, univ. dipl. inž. kem.

Vodikov peroksid in peroksiocetna kislina sta vse bolj uveljavljeni rešitvi za dezinfekcije in oksidacije na različnih področjih. V ekologiji pa učinkovito zamenjujeta sredstva z več negativnimi vplivi na okolje, predvsem pa sredstva na osnovi klora. Za namen ekološke obdelave procesnih in odpadnih vod je Belinka Perkemija razvila biocidni sredstvi vodikov peroksid (Belox) in peroksiocetna kislina (Persan-S). Obe kemikaliji je priporočeno uporabljati v vseh treh stopnjah čiščenja odpadnih vod: primarni, sekundarni in terciarni. Običajno je v koncentracijah (5 – 15 mg/kg) možno doseči redukcijo števila mikroorganizmov za log 2 – 4, kar je odvisno od različnih parametrov. S šok terapijami (100 – 500 ppm) je možno zmanjšati volumen blata v bioloških čistilnih napravah z redukcijo nitastih bakterij. Z ustreznim molskim razmerjem je možno oksidirati zelo sporne kontaminante.

S pomočjo UV žarkov se lahko dodatno aktivira perhidroksilne ione in hidroksi radikale. Zaradi specifičnega delovanja obeh kemikalij na mikroorganizme večinoma ni zaznati adaptacij le-teh.

Ekologija, primarno področje uporabe vodikovega peroksida in peroksiocetne kisline: - Dezinfekcija odpadnih vod – terciarno čiščenje - Dezinfekcija trdnih odpadkov - Zmanjšanje neprijetnega vonja odpadnih plinov - Oksidacija vod (cianidov, sulfidov, NOx, kloriranih ogljikovodikov, formaldehidov, itd.)

- Znižanje KPK - Razbarvanje barvil s pomočjo peroksida in UV svetlobe

Ostala področja uporabe so sledeča: - Prehrambena industrija (dezinfekcija površin, opreme, embalaže, mlekarne, polnilnice pijač, molzne naprave, itd.)

- Dezinfekcija – razkuževanje v medicini, farmaciji in veterini - Čistilna sredstva z dezinfekcijskim učinkom - Beljenje in dezinfekcija vlaknin v papirni in tekstilni industriji (celuloza, bombaž, star papir, lesna vlakna) - Kozmetična industrija – beljenje las - Pralnice perila - Kemijske sinteze (Na-perborat, organski peroksidi, itd.)

Prednost Beloxa in Persana-S pred ostalimi biocidi je v tem, da vodikov peroksid razpade na kisik in vodo, peroksiocetna kislina pa na kisik, vodo ter ocetno kislino, ki je biorazgradljiva. Pomembno je, da omenjeni kemikaliji ne prispevata k dvigu AOX. Zato se ju uvršča med alternativna oksidativna in biocidna sredstva.

RABA DEŽEVNICE in ČISTILNE NAPRAVE Prihranite do 50 % stroškov za vodarino!

PREDNOSTI ZA VAS: • številni zadovoljni kupci, •15-letne izkušnje - pomagamo vam izbrati primerno čistilno napravo ali sistem za rabo deževnice glede na vaše potrebe - izbira je za uporabnika iz vidika kasnejše varnosti izredno pomembna, • poštena cena in kvaliteta, • Made in Germany: največji proizvajalec sistemov za rabo deževnice in čistilnih naprav v Evropi: podjetje Rewatec, Nemčija, • 25 let garancije na rezervoar - izdelano v enem kosu, brez lepljenja in šivov, kar zagotavlja 100% vodotesnost za več generacij, • brez električnih/rotirajočih delov v vodi, • na vašo željo - izvedba na ključ!

RAZSTAVNI SALON pon.-pet.: 7.30h -15.30h Limbuška 2, Limbuš - Maribor

www.dezevnica.si

www.cistilne-naprave.si

Prepustite svoje skrbi nam!

Pri podjetju Institut za ekološki inženiring d.o.o. vam pomagamo pri načrtovanju, projektiranju in inženiringu na področjih ravnanja z odpadki, oskrbe z vodo, ravnanja z odpadnimi vodami ter revidiranju projektne dokumentacije.

Institut za ekološki inženiring d.o.o.

Ljubljanska ulica 9, 2000 Maribor, SI T +386 (0)2 30 04 811 • F +386 (0)2 30 04 835 iei@iei.si • www.iei.si

Z vami že več kot 30 let

Za vas opravljamo:

www.tki.si www.tki.si

www.nanotreat.si www.nanotreat.si

Za Savo 6, 1430 Hrastnik Tel: +386 (0)3 564 37 02, Fax: +386 (0)3 564 40 48 Tel: +386 (0)3 564 37 02, Fax: +386 (0)3 564 40 48

zbiranje in obdelava odpadkov iz industrije zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, gradbeništva in drugih obrti industrijska čiščenja, sesanje materialov, čiščenje in praznjenje silosov prevozi odpadnih tekočin, razsutega tovora, kontejnerjev idr. najem kontejnerjev, menjava embalaže za skladiščenje, označevanje embalaže komisijska in carinska uničenja različnih vrst materialov predelava odpadkov: destilacija, uparjanje, drobljenje svetovanje pri ravnanju z odpadki, izdelava načrtov gospodarjenja z odpadki, označevanje odpadkov idr.

TKI Drogerija, d.o.o.

TKI Drogerija, d.o.o.

Za Savo 6, 1430 Hrastnik

-

KEMIS d.o.o.

Pot na Tojnice 42 1360 Vrhnika T: +386 1 729 50 30 F: +386 1 729 50 40 www.kemis.si

VVeecc k koot t cci is st too v v

v v

Linijo Linijoizdelkov izdelkovNanoTREAT NanoTREAT sestavlja sestavljaveč večspecializiranih specializiranihčistil, čistil, namenjenih namenjenihčiščenju čiščenju točno točno določenih določenih površin: površin: stekla, stekla, nerjavečega nerjavečega jekla, jekla, lesa, lesa, tekstila, tekstila, steklokeramičnih steklokeramičnih plošč, plošč, površin površin v kopalnicah v kopalnicah inin kuhinjah. kuhinjah.

Vsako Vsako čistilo čistilo smo smo zasnovali zasnovali tako, tako, dada doseže doseže optimalen optimalenučinek učinektako takopripričiščenju, čiščenju,kot kottudi tudipriprizaščiti zaščitiočiščenih očiščenihpovršin. površin.

Mikroskopski Mikroskopskidelci, delci, kikisososestavni sestavnidel delčistil, čistil, nase nasevežejo vežejonečistoče, nečistoče, hkrati hkratipapazapolzapolnijo nijo nepravilnosti nepravilnosti nana površinah površinah inin s tem s tem poslabšajo poslabšajo oprijem oprijem umazanije. umazanije.

ZZ uporabo uporabo izdelkov izdelkovNanoTREAT NanoTREATprihranimo prihranimodragocen dragocenčas, čas,zaradi zaradiizredno izrednomajhne majhneporabe porabe čistil čistil papa pridelamo pridelamo manj manj odpadne odpadne embalaže embalaže inin s tem s tem manj manj obremenjujemo obremenjujemo okolje. okolje.

STROKOVNJAKI ZA SISTEME ČIŠČENJA ODPADNIH VOD

Razvoj in projektiranje sistemov za čiščenje industrijskih odpadnih vod.

Proizvodnja kompaktnih sistemov za čiščenje industrijskih odpadnih vod.

Napredne tehnologije čiščenja

- MBBR čistilne naprave - MBR čistilne naprave - Čistilne naprave s potopljenim slojem pritrjene biomase - SBR čistilne naprave - Elektrokoagulacija / Elektrooksidacija - Fenton procesi

- Kompaktni sistemi: VAMEC, VAMED, VAMEF - Kontinuirni ali šaržni sistemi sistemov usedanja in flotacije - Sistemi izdelani v polipropilenu ali polietilenu - Pretok od 300L/šaržo do 20 000 L/h

Uradni zastopnik :

LEVSTEK D.O.O.

www.f3m.si

ESOTECH d.d.

Preloška cesta 1 3320 VELENJE SLOVENIJA

www.esotech.si

PROJEKTI NA KLJUČ • Čiščenje industrijskih in komunalnih voda • Čiščenje emisij v ozračje • Priprava tehnološke in pitne vode • Ravnanje z odpadki

EKOLOGIJA ENERGETIKA NAMENSKE TEHNOLOŠKE REŠITVE

Slovensko podjetje z znanjem, dolgoletnimi izkušnjami in idejami vam nudi projektiranje, izgradnjo, nadzor in inženiring pri naslednjih področjih: -

Čiščenje odpadnih voda (čistilne naprave za odpadno vodo, itd.)

-

Priprava pitne vode (vodohrani, zbiralniki, čistilne naprave za pitno vodo, itd.)

-

Kanalizacijski sistemi (fekalna in meteorna voda, črpališča, itd.)

-

Vodovodni sistemi (primarni in sekundarni priključki, končni priključki, vozlišča, itd.)

Dr. DUHOVNIK d.o.o.

Seničica 17 B, 1215 Medvode tel.: +386 1 3613 057, faks: +386 1 3611 711 info@dr-duh.si, www.dr-duh.si

SlovEnSko društvo za zaščito voda E info@sdzv-drustvo.si http://www.sdzv-drustvo.si/

Sto lovensko društvo za zaščivoda deluje od leta 1991

na področju varovanja okolja in ohranjanja narave kot samostojno in nepridobitno društvo. Vključuje člane, ki delujejo na področju znanosti, tehnologije, različnih industrijskih in gospodarskih dejavnosti, javne uprave, kot tudi občane, ki so zaskrbljeni za slovensko okolje in s svojim članstvom podpirajo delovanja društva.

Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana

Naloge Društva so: IZOBRAŽEVANJE IN PRENOS ZNANJA: • • •

organiziranje simpozija VODNI DNEVI organiziranje strokovnih ekskurzij izdajanje publikacij

POVEZOVANJE: s sorodnimi društvi v Sloveniji • z mednarodnimi društvi in združenji (IWA, EWA, DWA itd.)

•

OBVEŠČANJE IN AKTIVEN ODZIV NA AKTUALNA DOGAJANJA: • odgovori na vprašanja članov v zvezi z vodami • obveščanje članov o novostih na področju voda,

aktualnih dogodkih, • aktiven odziv na aktualna dogajanja z organiziranjem posvetov • aktivno spremljanje zakonodaje in pomoč pri implementaciji novih zakonodajnih zahtev

Oglas_210x280 mm_12.2.15.indd 6

2/13/15 11:41 AM

VRNIMO SE K NARAVI Globoko pod krošnjami se skriva izvir Lurd, kjer se pretaka najčistejša, najdragocenejša tekočina, voda. Izvirska voda Oda. Za njeno čistost skrbi neprepustna kamnina dolomit, ki ohranja vodo prav tako, kot jo je ustvarila narava. Je odlična sopotnica, kamor koli se podate, saj vam dela družbo tudi takrat, ko v bližini ni drugih virov vode. Izvir Lurd se nahaja v zaščitenem gozdnem predelu v Rimskih Toplicah in nosi ime po bližnji cerkvi.

Da bo narava tudi v prihodnje ustvarjala umetnine, kot je Oda, ji moramo pomagati s skrbjo za čisto okolje.

www.oda.si

Pivovarna Laško je že skoraj dve stoletji tesno povezana z zemljo in vodo. Njena dediščina so pivske recepture, ljubezen do dela, sožitje z naravo, skrb za vodne vire. Zavedanje, kako je naš danes in jutri povezan s spoštovanjem naravnih virov in okolja, naprvem prvemmestu. mestu. okolja jejena V tehnološke postopke se uvaja najboljšo razpoložljivo tehniko za zagotavljanje učinkovite rabe materialov in energije ter zmanjšanje emisij in odpadkov, proizvodnjo in izdelke pa se načrtuje tako, da se zmanjšajo negativni vplivi na okolje. Temu primerno je tudi nova plastenka Ode oblikovana v skladu z zelenimi smernicami, naravi bolj prijazna, 25 odstotkov lažja. Za njo se porabi skoraj četrtino manj materiala in s tem zmanjša ogljični odtis, kot doslej pa je plastenko po uporabi možno popolnoma reciklirati.

pobegnimo skupaj nazaj v naravo, ˇistosti k njeni c in dragocenosti. oda. le voda.

Tudi v vseh fazah proizvodnje piva je v Pivovarni Laško izpopolnjen sistem ločenega zbiranja odpadkov, z izboljšavo programov čiščenja se niža količina in obremenitev odpadnih vod iz proizvodnje piva, bistveno pa se je zmanjšala tudi poraba energentov.

S konkretnimi večletnimi izboljšavami pri delovanju lastne anaerobne in komunalne aerobne čistilne naprave je Pivovarna Laško zagotovila ustrezno čiščenje celotne količine nastalih tehnoloških voda in naredila odločilen korak pri uporabi obnovljivih virov energije. Bioplin Bioplin, pridobljen iz odpadnih vod proizvodnih procesov pivovarne, sekot kotobnovljiv obnovljiv pivovarne se vir povratno vrne vrne,ter terkot kot primarni energent uporablja v vseh tehnoloških postopkih proizvodnje piva.

Smo ekološko urejeno podjetje, ki se zaveda odgovornosti. Tudi do prihodnjih rodov.

PIVOVARNA LAŠKO D. D., trubarjeva 28, 3270 laško

daleč stran od mestnega hrupa raste neokrnjen gozd. z visokimi drevesi, ki že stoletja nudijo zavetje mnogim živalim, in šelestenjem listov, ki se prepleta z rajskim petjem ptic.

PIVOVARNA LAŠKO D. D., trubarjeva 28, 3270 laško

transformatorske postaje , minsk Za izvedbo na ključ smo vključili Kolektor Etro, Sipro inženiring, ABB, Siemens …

hiša p . a . t . h . by starck with riko Vrhunski dizajn so z nami nadvrhunsko uresničili Real Engineering, Elea iC, Domal, Elektroprom, Senčila Bled …

he sveta petka , skopje Kompleksna elektrarna nas je povezala z Litostrojem, Korono, Irmo, Iskra Impulsom …

hotel kempinski , minsk Ponos metropole so z nami perfekcionirali Marmor Hotavlje, Stilles, Klima Petek in drugi.

globalni inženiring za slovenski izvoz RIKO POVEZUJE SLOVENSKA PODJETJA ZA PRODOREN VSTOP V NAJZAHTEVNEJŠA OKOLJA.

Najboljša podjetja, njihova tehnološka znanja, rešitve in produkte skozi prestižne projekte povežemo v nove dosežke skupne odličnosti. Uspeh je vedno celovit – tudi zato, ker podpiramo umetnost in kulturo in druge vrednote, ki plemenitijo življenje v Rikovih okoljih.

Z novo čistilno napravo čistejši potok Medija V ETI Elektroelementu se zavedamo, da s svojo dejavnostjo na najrazličnejše načine vplivamo na okolje. Da bi bili ti vplivi ne samo v zakonskih, ampak tudi želenih okvirih, redno prepoznavamo, spremljamo, vrednotimo, analiziramo in izvajamo ukrepe za izboljševanje. Pri razvoju poslovnih procesov ter novih izdelkov in storitev dosledno upoštevamo vse okoljske predpise. Pri tem nam pomaga tudi vpeljani sistem varovanja okolja po standardu ISO 14001, ki smo ga pridobili že leta 2000.

Med naše najpomembnejše dosežke pri varovanju vodnih virov štejemo izgradnjo zaprtih sistemov tehnoloških vod iz proizvodnje priprave mas in predvsem izgradnjo nove čistilne naprave, s katero smo zmanjšali odplavljanje keramičnih delcev v potok Medija za več kot 90 %. Hkrati smo z različnimi ukrepi v zadnjem desetletju bistveno zmanjšali tudi količino tehnoloških odpadnih voda.

Tudi na ravni koncerna varovanju okolja namenjamo veliko pozornosti, kar se odraža v nenehni skrbi za izboljšanje delovnega in naravnega okolja v skladu z zakonodajnimi zahtevami in poslovno politiko družbe.

Eti Elektroelement d.d., Obrezija 5, 1411 Izlake, www.eti.si, eti@eti.si

Laboratorij je bil ustanovljen leta 1953 v Tovarni glinice in aluminija. 1. 1. 2011 se je preoblikoval v odvisno storitveno družbo Talum Inštitut d.o.o. Od leta 2004 je akreditiran po EN ISO/IEC 17025 (LP-045). Kakovost in načela trajnosti dokazuje z ISO 9001, ISO 14001, OHSAS 18001 in ISO/TS 16949.

Glavne dejavnosti: • okoljevarstvene preiskave s pooblastili MKO, ARSO: • monitoring emisij snovi v zrak • kakovost zunanjega zraka (imisije) • monitoring odpadnih vod • monitoring podzemnih vod • preiskave odpadkov in izdelava ocen o njih • nadzor nad merilniki za trajno merjenje emisij prahu, HF in HCl • meteorologija • svetovanje podjetjem pri okoljskih vprašanjih, pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj • organiziranje medlaboratorijskih primerjalnih testiranj • preiskave aluminija in aluminijevih zlitin TALUM INŠTITUT, raziskava materiala in varstvo okolja d.o.o.

Kontakt: marko.homsak@talum.si, www.talum.si

Standardi so tesno povezani z varovanjem okolja, pa naj bo to oskrba s pitno vodo, kakovost vode in zraka, sortiranje odpadkov ali ravnanje z odpadnimi vodami. Zato so zelo uporaben pripomoček, s katerim sledimo zadnjemu stanju tehnike na posameznem področju.

Z izpolnjevanjem zahtev standardov lahko izpolnjujemo zahteve zakonodaje, hkrati pa z njihovo uporabo lahko znižamo stroške in si olajšamo poslovanje.

Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST), nacionalni organ za standarde v Sloveniji, nudi ob prodaji standardov tudi raznovrstne informacijske storitve v zvezi s standardi in aktualna izobraževanja: SIST preverjanje Kdaj ste nazadnje preverili, ali so standardi, ki jih uporabljate, še veljavni?

V SIST opravimo celoten pregled veljavnosti standardov, ki jih uporabljate. Na podlagi poslanega seznama dokumentov preverimo veljavnost ter dopolnimo seznam z vsemi aktualnimi spremembami, podatki o novih veljavnih dokumentih, popravkih, dopolnitvah ... Posredujemo vam tudi vse informacije o novostih, ki se šele pripravljajo (npr. novi osnutki).

SIST novosti Popoln nadzor nad novimi objavami standardov!

Oblikujte svoja področja in bodite obveščeni o novostih pri standardih! Z mesečno novim seznamom objavljenih standardov ne boste izpustili ničesar. Ni pomembno, od kod prihajajo standardi, ali so to standardi SIST, mednarodni ISO ali IEC, evropski EN ali drugi nacionalni dokumenti. Obveščanje lahko razširite tudi na slovensko zakonodajo, poleg tega pa tematika zajema zelo široko paleto področij: od kakovosti, okolja, gradnje, varnosti strojev – čisto po vaših željah.

SIST seminarji Znanje o standardih je najboljša naložba!

Naš cilj je uporabnike seznanjati z najnovejšimi informacijami in razvojem na posameznih področjih standardizacije in zakonodaje, s prenosom znanja in izmenjavo izkušenj pa prispevamo k enostavnejšemu poslovanju, predvsem pa k razvoju konkurenčnosti slovenskih podjetij.

SIST Slovenski inštitut za standardizacijo Šmartinska cesta 152 SI - 1000 Ljubljana, Slovenija www.sist.si

O

Odvajanje in čiščenje odpadne vode Odvajanje čiščenje odpadne vode Odvajanje čiščenje odpadne na območju Maribora –vode Odvajanje inininčiščenje odpadne vode na območju Maribora – območju Maribora nanaobmočju Maribora ––Maribor širše prispevno območje CČN širše prispevno Maribor širše območjeCČN CČN Maribor širšeprispevno prispevnoobmočje območje CČN Maribor

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja – področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod«

Operacijo delnodelno financira Evropska unija unija sicerin izsicer sklada.sklada.

Operacija se izvaja v okviruv okviru Operacijo financira Evropska iz Kohezijskega Operacija izvaja Operacijo delno financira Evropska unija ininsicer iz Kohezijskega Kohezijskega sklada.

Operacija seseizvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne »Varstvo okoljaokolja – področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod«prioritete »Varstvo – področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod« »Varstvo okolja – področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod«

Operacijo delno financira Republika Slovenija

Operacijo delno financira Operacijo delno financira Republika Slovenija Republika Slovenija

Operacijo delno financira Republika Slovenija

Okoljevarstvena dejavnost: • čiščenje voda – od preskusov na pilotnih napravah do izvedbe v realnem okolju • HACCP – sistem notranjega nadzora v oskrbi s pitno vodo • razvoj optično kemijskih senzorjev za on-line analizo vode • razvoj nanomaterialov za odstranjevanje težkih kovin iz okolja • svetovanje o pripravi tehnološke vode IOS Inštitut za okoljevarstvo in senzorje, d.o.o.

Beloruska ulica 7, 2000 Maribor T: 02 33 56 62 • E: info@ios.si • www.ios.si

OKOLJU PRIJAZNE MALE BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE SBR REG Roto Oglas Fitmedia 88x116mm.indd 1

23.3.2015 16:02:54

Podjetje R-GROUP d.o.o. se je specializiralo kot projektant/proizvajalec lastnih bioloških čistilnih naprav (namenjenih 4-im ali večim, tudi do 2000 osebam) za čiščenje komunalnih odpadnih vod. Mala biološka čistilna naprava je namenja za čiščenje odpadne vode iz stranišč, kopalnic, kuhinj in podobnih virov onesnaženja v gospodinjstvu, poslovnih zgradbah in gostinskih lokalih. Odpadna voda priteka v mehanski del biološke čistilne naprave, kjer se večji delci usedajo. Nato voda odteka v biološko stopnjo, iz katere očiščena voda odteka naprej v ponikalnico ali v odprte vode.

PREDNOSTI MALE BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE SBR-REG:

•slovenski proizvod •hitra in enostavna montaža (majhna teža) •dolga življenjska doba •enostavno vzdrževanje •visoka učinkovitost čiščenja •odlično razmerje cena/kakovost •garancija na posodo 30 let, na elektro opremo 1 leto

V zadnjih letih smo prodali več kot 700 bioloških čistilnih naprav različnih velikosti. V letu 2012 smo zaključili uradno testiranje delovanja MČN velikosti 5 PE do 50 PE pod pogoji kot jih predpisuje slovenski standard za male čistilne naprave SIST EN 12566-3:2005+A1:2009 in od pooblaščenega inštituta (TÜV) prejeli Izjavo o skladnosti - tako se lahko kot prvi pohvalimo s popolnoma slovenskim proizvodom certificirane kakovosti.

www.r-group.si

Ko gre za okolje, šteje vsak korak V Steklarni Hrastnik skrbimo za učinkovito in smotrno rabo energije in vode.

To dosegamo z izbiro najsodobnejše tehnologije in z vrsto okoljskih izboljšav, ki temeljijo predvsem na lastnem znanju. Primer naše energetske osveščenosti je tudi prenova naše čistilne naprave za čiščenje tehnoloških voda.

V letu 2014 smo izvedli obširno naložbo v proizvodnjo steklenic, s katero smo bistveno povečali kapaciteto peči. Zaradi tega smo potrebovali tudi višje zmožnosti hlajenja tehnološke vode. Čistilne naprave nismo želeli le povečati, temveč smo pregledali takratno stanje tehnike, izboljšali delovanje obstoječe tehnike in poiskali možnosti, kako bi dodatno zmanjšali porabo mestne vode. Odločili smo se za rešitev, s katero čistimo samo viške tehnološke vode glede na potek proizvodnje, ki zahteva v določenih obdobjih višjo porabo tehnološke vode za hlajenje. Viški tehnološke vode se po končanem procesu čiščenja vrnejo v krogotok, ali pa se shranijo in dodajajo v sistem za nadomeščanje izgub vode. S tem smo zmanjšali porabo mestne vode v obratu, kjer proizvajamo stekleno embalažo, za kar 40 odstotkov.

Vendar se naša skrb za ohranjanje okolja tu ne konča. V Steklarni Hrastnik dnevno opravljamo analize trendov porabe energije in vode. Na osnovi meritev izvajamo različne ukrepe. Trenutno pripravljamo študijo vgradnje dodatnih rezervoarjev za tehnološke vode za poletno obdobje, s katerimi bomo zagotavljali še večjo akumulacijo hladilnega medija. S tem bomo še dodatno zmanjšali dodajanje mestne vode v naš sistem.

Hach Lange d.o.o. je hčerinsko podjetje istoimenske ameriško-nemške multinacinalke v Sloveniji z več kot 80-letno tradicijo na področju analize vode. Dolga leta izkušenj, izumi in kontinuiran razvoj so omogočili, da danes svojim kupcem po vsem svetu nudimo širok nabor laboratorijskih, prenosnih in on-line izdelkov za analizo pitne, odpadne ali industrijske vode.

Bogat nabor merilnih tehnologij zadosti širok razpon zahtev.

Vsi izdelki, tako za on-line nadzor kot za laboratorijsko analizo, nosijo pečat istega dobavitelja in so med seboj povsem združljivi. Svojim kupcem nudimo najnaprednejše komunikacijske tehnologije, ki omogočajo npr. umerjanje procesnih merilnih instrumentov neposredno s fotometrom v laboratoriju, oddaljen nadzor delovanja čistilne naprave, optimizacije delovanja sistemov in še veliko več.

Hach Lange d.o.o., Fajfarjeva 15, 1230 Domžale www.hach-lange.si, info@hach-lange.si, tel: 059 051 000, faks: 059 051 010

Čistilna naprava na podjetju CEROP d.o.o.

Javno podjetje Center za ravnanje z odpadki Puconci d.o.o. (CEROP d.o.o.) ima sodobno čistilno napravo, s katero prečisti vse izcedne vode iz odlagališča in tudi onesnažene vode iz naših objektov in dejavnosti. Čistilna naprava je sestavljena iz petih bioloških reaktorjev in dveh faz filtracije, kot je prikazano na sliki 1.

Onesnažene vode najprej vstopajo v biološko stopnjo čiščenja. Ta je sestavljena iz petih bazenov, kjer potekajo štiri faze biološkega čiščenja s pomočjo mikroorganizmov. V prvem bazenu poteka denitrifikacija, v drugem in tretjem nitrifikacija, v četrtem postdenitrifikacije in v petem naknadno prezračevanje. Biološka stopnja čiščenja je namenjena predvsem odstranjevanju dušikovih spojin, saj pretvori amonijeve ione, ki se nahajajo v izcedni vodi, v nitratne ione in naprej v elementarni dušik.

Proces je bistvenega pomena za vračanje dušika nazaj v ozračje, kjer kar 78 % predstavlja dušik.

Za pravilno delovanje biološke stopnje čiščenja bakterije potrebujejo kisik in vir ogljika. Bakterije so aerobne in za svoje metabolne procese potrebujejo kisik. Kisik vnašamo z vpihovanjem zraka z dvema puha-

loma. Pri prehajanju zraka skozi vodo pa prihaja do penjenja, ki ga po potrebi uravnavamo z antipenilci. Za zagotavljanje vira ogljika dodajamo ocetno kislino za primer, da v izcedni vodi ni dovolj virov ogljika.

Po biološki stopnji čiščenja sledi ultrafiltracija z visoko efektivnimi filtracijskimi membranami. Ultrafiltracija deluje na principu cirkulacije, kjer blato teče vzporedno z membrano, permeat pa se odvaja preko membrane. Presežno blato se iz ultrafiltracije vrača v biološko stopnjo.

Filtrirana voda (permeat ultrafiltracije) se zbira v vstopnem rezervoarju reverzne osmoze, iz katerega se črpa v zadnjo stopnjo čiščenja.

V reverzni osmozi se izloči še preostali del snovi, ki jih vsebuje permeat iz ultrafiltracije, kot so biološko nerazgradljivi del KPK in raztopljene soli.

Princip delovanja reverzne osmoze je podoben principu delovanja ultrafiltracije. Razlika je v velikosti por membran in v izvedbi samih membran. Permeat iz reverzne osmoze je prečiščena voda, ki jo uporabimo za vlaženja v naših procesih, v primeru viška pa izpolnjuje voda vse zahteve za izpust v vodotoke. uravnavanje pH na vstopu z žveplovo kislino, doziranje antiskalanta

prezračevanje, po potrebi doziranje ocetne kisline, natrijevega hidroksida in sredstva proti penjenju

VTOK

ZADRŽEVALNI BAZEN

BIOLOŠKA STOPNJA

z denitrifikacijo, nitrifikacijo, postdenitrifikacijo in naknadnim prezračevanjem

ULTRAFILTRACIJA

Slika 1: Shema delovanja čistilne naprave CEROP d.o.o.

REVERZNA OSMOZA

IZTOČNO ČRPALIŠČE

V POTOK V MBO

uravnavanje pH na izstopu z natrijevim hidroksidom

CEROP d.o.o. • Vaneča 81B, 9201 Puconci • telefon: 02 545 93 10 • e-naslov: info@cerop.si • www.cerop.si • www.zelenirudnik.si

Ekološke tehnologije čiščenje komunalnih in industrijskih vod čiščenje dimnih plinov

za življenje v čistem okolju Projektiranje • Dobava opreme • Vodenje in nadzor nad gradnjo • Montaža opreme in montažni nadzor • Spuščanje v pogon, testiranje, preizkusi, zagoni • Šolanje osebja • Vzdrževanje med garancijsko dobo • Podpora ter svetovanje v pogarancijski dobi

RUDIS d.o.o. Trbovlje, Trg revolucije 25b, 1412 Trbovlje W www.rudis.si E rudis@rudis.si

V sodobnih, avtomatiziranih in ekološko prilagojenih procesih proizvajamo naravi prijazne izdelke.

Papirnica Vevče se lahko pohvali z odgovornim ravnanjem z okoljem. Že leta namenjamo veliko pozornost zapiranju krogotokov in zmanjševanju izgub v samem proizvodnem procesu.

Na tem področju smo v evropskem vrhu med primerljivimi tovarnami.

Imamo vrsto certifikatov, med drugimi certifikat ISO 14001:2004 – Sistem ravnanja z okoljem. Med prvimi v Sloveniji se lahko pohvalimo tudi s certifikatom ISO 50001 – Sistemom za zagotavljanje energetske učinkovitosti Naša biološka naprava omogoča, da v okolje vračamo čistejšo vodo, kot je Ljubljanica.

Papirnica Vevče d. o. o., Papirniška pot 25, 1261 Ljubljana Dobrunje, www.papir-vevce.si

Zbirka Zelena Slovenija

Strokovna zbirka Zelena Slovenija -

IPPC v Sloveniji, 2008 Obnovljivi viri energije (OVE) v Sloveniji, 2009 Odpadki v Sloveniji, 2010 Upravljanje voda v Sloveniji, 2011 Zrak v Sloveniji, 2012 URE, energetika in okolje, 2013 Sodobni postopki čiščenja odpadnih vod, 2015

Okoljski učbeniki -

Okoljevarstvena zakonodaja (mag. Adrijana Viler Kovačič), 2010 Varstvo okolja (dr. Jana Sterže), 2010 Gospodarjenje z odpadnimi vodami (dr. Milenko Roš, dr. Jože Panjan), 2012 Okoljevarstvene tehnologije (dr. Darko Drev, Janja Čuvan), 2013 Gospodarjenje z odpadki (dr. Jani Zore), 2015

Publikacije naročite pri založniku Fit media.

Fit media d.o.o.

Kidričeva 25, SI-3000 Celje e-naslov: info@zelenaslovenija.si tel.: 03/ 42 66 700

Sodobni postopki čiščenja odpadnih vod Zbirka Zelena Slovenija Avtor: dr. Milenko Roš Založil: Fit media d.o.o.

Odgovorna oseba: mag. Vanesa Čanji Urednik založbe: Jože Volfand Spremna beseda: prof. dr. Petr Grau Lektoriranje: Tea Finžgar Plavčak Prelom: VOIA, Janja Vogrin s.p.

Oblikovanje ovitka in promocijske priloge: Fit media d.o.o.

Naklada: 1000 izvodov Tisk: Medium d.o.o.

Cena: 32 € Celje, 2015

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 628.3 ROŠ, Milenko Sodobni postopki čiščenja odpadnih vod / Milenko Roš ; [spremna beseda Petr Grau]. - Celje : Fit media, 2015. - (Zelena Slovenija) ISBN 978-961-6283-54-0 274777856

www.fitmedia.si

ISBN 978-961-6283-54-0

9 789616 283540