Trajnostna raba lesa

Priročnik

Trajnostna raba lesa

Priročnik Trajnostna raba lesa

Tiskano na papirju s FSC certifikatom.

Fit media, 2021

Vsebina

Potenciali lesa v zelenem in krožnem gospodarjenju Les za trajnostno gospodarstvo in prehod v nizkoogljično družbo

Gozd in les v krožnem in podnebno nevtralnem gospodarstvu 1 2 3 4 5 6

S trajnostno rabo lesa znižujemo emisije CO₂ Lesu kot energentu naj se priznata ogljična nevtralnost in okoljska ustreznost Les kot naravno obnovljiv vir je potencial za trajnostni razvoj družbe Analiza trga z okroglim lesom v Sloveniji Povezovanje v verigo vrednosti za višjo dodano vrednost Certificiranje in standardi za dodano vrednost izdelka

4 6

10 11 16 20 23 28 33

Predelava lesa za obrt in industrijo

37

7 8 9 10 11 12

38 40 45 48 52 54

Panožni trendi pozitivni, skrbi skokovita rast minimalnih plač Povezovanje v primarni predelavi lesa daje možnost za specializacijo S termično modifikacijo izboljšamo odpornost lesa proti vlagi Utekočinjen les kot možnost za uporabo manj kvalitetnega lesa Kakovostna predelava lesa potrebuje tehnološko sodobno opremljene žagarske obrate Koncept stopenjske (kaskadne) rabe lesa

Trajnostna gradnja in kakovost bivanja v leseni stavbi

56

13 Trajnost med fazama načrtovanja – študijski primer 14 Uporabnik kot izhodišče trajnostnega načrtovanja in prenove stavb 15 Estetski in stroškovni vidik lesenih fasadnih oblog

57 62 67

Design thinking in izdelki iz lesa

72

16 Design thinking v lesni in pohištveni industriji 17 Uporaba design thinkinga v lesni industriji 18 Dizajn, ki upošteva naravne zakonitosti lesa

73 75 82

Tržna analiza izdelka in razvoj blagovne znamke

84

19 20 21 22

85 89 94 97

Za strateške in taktične odločitve na področju trženja potrebujemo informacije Razvoj in identiteta blagovne znamke v Sloveniji Razvoj trajnostne blagovne znamke za bivanje brez emisij Rex Kralj, slovenska pohištvena blagovna znamka

Les v konceptu krožnega gospodarstva

99

23 Ponovna uporaba lesenih izdelkov – model krožnega gospodarstva

100

Izzivi pri porabi lesne biomase

104

24 Kdaj in kako uporabiti les za energijske namene 25 Izzivi pri uporabi lesne biomase kot obnovljivega vira energije

105 111

Izobraževanje v lesni panogi

114

26 Povezava centrov odličnosti poklicnega izobraževanja v lesnem sektorju

115

Primeri praks

117

Opažna plošča Leseni križno lepljeni (X-Lam) CLT ploskovni elementi za izvedbo trajnostnih lesenih masivnih konstrukcij Aktivna hiša Lumar – Lumar Primus-R 150 iEDITION Pasivna lesena hiša Leska Lesena termomodificirana macesnova fasada DOM24 – Pametni dom prihodnosti ReWin − vhodna vrata iz odsluženega lesa Notranja vrata hrast grča Leseno okno INO-92 Zunanja otroška hiška Mladinsko-otroška soba Magnet Mladinska soba Rocket Pisarna iz orehovega lesa Re:NEW – inovativna površinska zaščita lesa Ypsi stol Hi konjiček myWater trajnostna in pametna polnilna postaja za vodo Love bench / Klop ljubezni Koho − set sodobnih kuhalnic Pas Wood Belt Kuhinjski valjar 2.1 Zložljiv zajec – pripomoček za sezuvanje škornjev Lesena ustvarjanka Konstrukta Lesena igrača – štiri v vrsto Leseni umivalnik Dotik

Promocijske predstavitve

118 119 120 121 122 123 124 125 126 127 128 129 130 131 132 133 134 135 136 137 138 139 140 141 142

143

Potenciali lesa v zelenem in krožnem gospodarjenju

Uvod Kako trajnostno gospodariti z gozdom in kako v celotnem spektru možnosti uporabiti les v krožnem gospodarstvu? Odgovore ne zahtevajo le aktualne evropske usmeritve, kot je na primer zeleni dogovor, ali dokument, kako smo pripravljeni na 55, ki poudarja, da je povečanje rabe lesa med ključnimi za znižanje izpustov za 55 odstotkov do leta 2030. Model krožnega gospodarstva omogoča lesu kot materialu sedanjosti in prihodnosti najbolj prepričljiv odgovor, kako proizvajati in živeti z manj energije in manj izpusti. Mišljen je celotni življenjski ciklus lesa – od poseka v gozdu do predelave in uporabe za izdelke ter objekte do ponovne uporabe in na koncu tudi za energetske namene.

4

Trajnostna raba lesa

Z inovativnimi tehnologijami do trajnostnega poslovanja Vendar se priročnik o trajnostni rabi lesa ne zaustavlja le ob tem, koliko je lesnopredelovalna panoga že zdaj pionirka zelene industrije. Tiste, ki temelji na obnovljivem naravnem surovinskem viru in daje svoj prispevek k manjši odvisnosti od fosilnih virov. Kajti les je strateški vir Slovenije, pomemben ponor ogljika in kot biomaterial v ospredju ekonomske politike EU. Prispevki v prvem delu priročnika strokovno in s poudarki dokazujejo, kako s trajnostno rabo lesa znižujemo emisije CO₂.

Pa tudi, da je les kot strateška surovina Slovenije, kot obnovljiv vir med neizkoriščenimi potenciali za trajnostni razvoj družbe.

Zato je les v tem trenutku še posebej izziv za Slovenijo, ki se med državami v EU ne more pohvaliti z dosežki pri zmanjševanju izpustov in učinkovitimi ukrepi na poti v brezogljično družbo, čeprav so cilji določeni. NEPN, ki bo kmalu doživel novelacijo z zahtevnejšimi cilji EU, kako zmanjšati izpuste, je dokument, je okvir, v katerega se mora umestiti vsaka gospodarska panoga v Sloveniji. Z odgovori, kaj lahko stori in kaj bo storila z inovativnimi tehnologijami za trajnostno poslovanje.

Priročnik želi dajati odgovore in spodbude na teoretski ravni in s primeri prakse.

Zelena tranzicija zahteva spremembo v celotni lesnopredelovalni verigi ne glede na to, koliko je panoga razdrobljena že v primarni predelavi, kjer šele v zadnjem času nastajajo večji

Jože Volfand urednik, Fit media d. o. o. t: 03 426 67 04 e: joze.volfand@fitmedia.si www.fitmedia.si

lesnopredelovalni centri. Zanje se ekonomska in razvojna politika države zavzema, zlasti odkar je bil na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ustanovljen Direktorat za lesarstvo, že dalj časa. Tudi revitalizacija celotne lesne panoge poteka prepočasi. Z novo Strategijo industrijske politike je lesnopredelovalni industriji napovedan hitrejši, ambicioznejši razvoj. Tako bi naj do leta 2030 povečali predelavo lesa na tri milijone kubičnih metrov letno, kar bi povečalo njene prihodke na vsaj 2,5 milijarde. Tudi število zaposlenih naj bi močno povečali, vsaj na 15.000.

Priročnik za trajnostno rabo lesa je v Sloveniji prvi specializirani priročnik, ki išče odgovore, kako z gozdovi in lesom odgovoriti na izzive manj ogljičnega gospodarstva in vzpostavljati modele krožnega gospodarjenja. Je pa tudi večplastni pogled na potenciale ekonomske in tehnološke rasti panoge.

Rast panoge je prepočasna Analiza trga z lesom v Sloveniji in rezultati panoge, z ilustracijo, kaj se dogaja s predelavo lesa za obrt in industrijo, namreč opozarja, da je rast panoge prepočasna. Predvsem pa vse aktualne študije dokazujejo neizkoriščenost potenciala lesa in lesne industrije. Les je v Sloveniji še vedno podcenjen. Hlodovina različnih drevesnih vrst se še vedno izvaža v prevelikih količinah.

Namesto da bi slovenski proizvajalci kupovali predelan les na domačem trgu, ga morajo uvažati. Navzlic Zakonu o gospodarjenju z državnimi gozdovi, ki je opredelil finančne vire za vzpostavljanje lesnopredelovalnih centrov v državi, realizacija projektov zamuja. Tudi prestrukturiranje panoge je prepočasno. Vendar nekatera podjetja, v priročniku je nekaj odličnih primerov praks, spreminjajo poslovne modele in prejemajo priznanja na globalnem trgu. Navsezadnje bo tudi slovenski razstavni salon na EXPO v Dubaju s svojo leseno konstrukcijo promoviral zeleno identiteto države.

K postopnemu preporodu lesne panoge in širšemu ozaveščanju javnosti o pozitivnih učinkih uporabe lesa močno prispevajo razstave Čar lesa in Dan slovenskega lesarstva, osrednji nacionalni strokovni dogodek slovenske lesne industrije. Letos so na njem prvič podelili priznanja in nagrade za lesarski presežek leta. Vsako leto je presežkov več. V priročniku jih predstavljamo

Foto: www.shutterstock.com

Foto: www.shutterstock.com

v poglavju o primerih praks. To so podjetja s konkurenčnimi izdelki za izvoz in usmeritvijo v zeleno, krožno in digitalno poslovanje. Tudi pandemija, kljub določenim vplivom na poslovanje lesnopredelovalnih podjetij, ni zavrla postopnega oživljanja panoge, čeprav ne poteka v vseh delih enako.

biomaso so lokalna kurišča večji povzročitelj izpustov prašnih delcev kot promet. Potenciali lesne biomase kot obnovljivega vira energije, pri čemer lesu in lesnim ostankom lahko dodamo še ostanke iz kmetijstva, sortirane odpadke iz gospodinjstev in drugo, v Sloveniji niso majhni. Za nizko ogljično izrabo lesne biomase je bistveno hitrejše uvajanje sodobnih tehnologij z visokimi standardi za izkoristke, izpuste in pametno regulacijo upravljanja.

Lokalna kurišča so velik povzročitelj izpušnih delcev V kaskadni rabi je na prvem mestu uporaba lesa kot produkta, od žaganega lesa, gradbenih komponent in proizvodnje pohištva, potem kot material v procesu recikliranja, ponovne uporabe in modifikacije lesa, na koncu pa za pridobivanje energije.

Prav pri uporabi biomase je nemalo dilem, zato dva prispevka pojasnjujeta, kdaj in kako uporabiti les za energijske namene.

Odgovor je jasen. Samo odpadke in neuporabne ostanke v sodobnih tehnoloških napravah in soproizvodnji elektrike, toplote ali hladu. Vse več primerov je, ko postane lokalno zbrana biomasa, ob upoštevanju standardov glede izpustov, energent za lokalne uporabnike. Prav zaradi kurjenja v pečeh in kotlih na

Publikacija z idejami in zgledno prakso V koncept publikacije o trajnostni rabi lesa ni bilo mogoče zajeti vseh relevantnih tem. Promocijske strani izvoznih podjetij v panogi dokazujejo, da se da. Evropske usmeritve in ekonomske spodbude panogi v Sloveniji, vključno z določbo Uredbe o zelenem javnem naročanju o 30-odstotnem deležu lesa v vseh novih javnih stavbah, prinašajo lesarski panogi nabor priložnosti. Recept so inovativne in trajnostne rešitve. V priročniku, ki smo ga pripravili skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter agencijo SPIRIT, jih ne manjka – v teoretskih izhodiščih in podjetjih, v konkretni poslovni praksi. Priročnik o trajnostni rabi lesa je v aktualnem programu priročnikov Akademije Zelene Slovenije četrti. Najprej smo izdali Prehod v zeleno gospodarstvo, nato Razvoj embalaže v krožnem gospodarstvu in lani Prehod v trajnostno gradnjo in življenjski cikel stavbe. V vseh analiziramo možnosti, kako do manj izpustov in kako ravnati z izdelkom v njegovem življenjskem ciklusu ob hkratni optimizaciji poslovanja in gospodarjenja. Trajnostne rešitve so na globalnem trgu že konkurenčna prednost.

Trajnostna raba lesa

V publikaciji o trajnostni uporabi lesa strokovni prispevki in predstavitve praks kažejo glavne izzive lesne panoge. Od tega, kako trajnostno graditi in kako zagotoviti kakovost bivanja v leseni stavbi, do dizajn thinkinga, ki lahko daje produktu ali storitvi višjo dodano vrednost. Inovacija in kreativnost s sodobno tehnologijo, ki sledita zeleni viziji poslovanja k manjšim izpustom, izboljšani energetski učinkovitosti in kaskadni rabi lesa, postavljata osnovo za hitrejšo revitalizacijo panoge in njen večji prodor na tuje trge. Kljub pandemiji in določenim težavam z lesom iglavcev. Kljub težavam z oskrbo lesenih polizdelkov in drugimi ovirami panoga zvišuje dodano vrednost. Lani je znašala nekaj manj kot 40.000 evrov, a je še vedno pod povprečjem v EU. Brez tržnih analiz izdelkov in razvoja blagovnih znamk, nekaj konkretnih primerov iz publikacije je zgled, bo težje odgovoriti na temeljno vprašanje, kje in kako konkurirati. Posebno pozornost zaslužita družbi M Sora in Lumar. Prva predstavlja tržni model krožnega gospodarjenja v podjetju, ki izdeluje lesena okna. Druga, kako so uspeli razviti leseni bivanjski objekt z manj izpusti.

5

V lesnopredelovalni industriji je več izzivov

Les za trajnostno gospodarstvo in prehod v nizkoogljično družbo

Uvod V Sloveniji nimamo rudnih bogastev niti energentov (nafte, premoga, plina, urana-235). Imamo pa les, ki ga lahko z malo energije predelamo v izdelke z visoko dodano vrednostjo. Slovenija bo kot majhna država na globalnem EU in svetovnem trgu lahko konkurenčna le z gospodarstvom, ki bo temeljilo na lastnih surovinskih danostih in energetskih zmožnostih. Evropski skupnosti in svetu lahko damo to, kar imamo, in ne proizvajajmo energetsko intenzivnih materialov, ki jih lahko uvozimo.

Tako bomo koristni in prepoznavni za Evropo in svet. Obogatili bomo sebe in EU, sicer bomo le kolonija za naravne vire in pribežališče »umazane« industrije v lasti tujcev. Le kako bomo zunanjepolitično suvereni, če smo surovinsko, energetsko in kapitalsko odvisni od tujine?

Zaradi vseh teh dejstev bi morali nemudoma prenehati podpirati energetsko potratne panoge in energetsko izrabo biomaterialov za proizvodnjo energije, saj je les predragocen, da bi ga kurili! Energetsko nezahtevno industrijo, ki sloni na biosurovinah, pa znatno finančno spodbuditi. Energetsko intenzivne fosilne materiale bi uporabljali le v primeru, ko jih ni mogoče nadomestiti s sonaravnimi.

6

Trajnostna raba lesa

Umno gospodariti z gozdom in lesom Ker je les pomembna dobrina gozda, moramo pazljivo skrbeti za gozdove, jih proučevati, negovati in zagotavljati, da bodo vitalni ter prirastek lesa čim večji in kakovostnejši. S preudarnim gospodarjenjem z gozdovi in izrabo lesa za izdelke je dolgoročno mogoče doseči izjemno ugodne učinke na znižano energetsko bilanco. Gospodarski gozd, iz katerega pridobivamo hlodovino, je najučinkovitejši ponor ogljikovega dioksida (CO₂). Načrtovano sečnjo (etat) bi morali zato izkoristiti do obsega, kot ga dopuščata trajnostno in sonaravno gospodarjenje z gozdovi. Če bomo preveč zaščitili gospodarski gozd in ne bomo izkoristili njegovega lesnega potenciala, bomo povzročili njegovo odmiranje, kajti s proizvodnjo energetsko intenzivnih materialov (železo, jeklo, cement, aluminij, plastika) močno onesnažujemo okolje (kisli dež), zaradi česar je gozd mnogo bolj ogrožen kot zaradi skrbno načrtovane sečnje. Če zrelih dreves ne posekamo, se postarajo in strohnijo ter pri tem sprostijo v zrak CO₂.

dr. Franc Pohleven Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta t: 031 390 393 e: franc.pohleven@bf.uni-lj.si www.bf.uni-lj.si

Podobno se zgodi, ko les uporabimo kot energent. Pri kurjenju lesa se ob CO₂ sproščajo tudi škodljivi rakotvorni delci (PM₁₀, PM₅ in PM₂,₅). V kolikor pa drevesa v sečni zrelosti posekamo in iz hlodovine z malo energije proizvedemo izdelke, se v njih CO₂ ohranja še desetletja, stoletja. Tako lahko z letnim posekom ter uporabo lesa za izdelke in objekte, namesto iz drugih energetsko potratnih materialov, učinkovito znižujemo emisijo toplogrednih plinov in omogočimo prehod v nizkoogljično družbo.

Les je material sedanjosti in prihodnosti Gospodarsko rast bi moralo človeštvo načrtovati v povezavi z naravo. Zaradi podnebnih sprememb in skrbi za okolje ima preusmeritev gospodarstva na sonaravne materiale še poseben pomen. Za prihodnost človeštva ne bo pomembno, kako proizvesti čim več energije, ampak kako z manj energije in nižjo emisijo toplogrednih plinov ter drugih polutantov graditi objekte in proizvajati izdelke. Tem načelom od vseh gradiv najbolj ustreza les. S prehodom na naravne materiale, kot je les, bi se ljudem kvaliteta življenja znatno izboljšala.

Iz lesa je mogoče narediti skoraj vse, od objektov, visoko tehnološko razvitih in oblikovanih izdelkov do celuloze in papirja.

Je pa tudi surovina za številne kemične snovi, ki jih sicer pridobivamo iz fosilnih surovin, kot so goriva, topila, barve, lepila, izolacijski in polimerni materiali, ter druge tehnološko visoko razvite gradbene proizvode, kot so modificiran les in križno lepljene plošče. Najnovejše tehnologije obdelave lesa, podprte z bazičnimi raziskavami, omogočajo razvoj vrhunskih materialov, kot sta nanokristalinična celuloza (NCC) in nanofibrilirane celuloze (NFC). S preusmeritvijo na produkte iz lesa in drugih sonaravnih materialov se nam ne bi bilo treba odpovedati pridobitvam sodobne civilizacije, saj bi z njimi človeštvu omogočili ohranjati standard z najmanjšim možnim (škodljivim?) vplivom na okolje in zdravje ljudi. Še več, z uporabo lesa bi se kakovost življenja znatno izboljšala, zato dandanes les pomeni mnogo več kot le surovino za izdelke in objekte ter druge produkte.

Zagotavlja čist zrak, čiste vode, neoporečno podtalnico, neonesnaženo prst, kar je zlasti pomembno za pridelovanje zdrave hrane, omogoča zdrava delovna mesta, blaženje klimatskih sprememb in prehod v zeleno – trajnostno gospodarstvo, ki ga je napovedala EU.

Lesna industrija in trajnostni razvoj

Siva energija (MJ/m3) 515.700 151.200 93.620 33.670 8.330 5.720 4.400 2.530 880 165

587 x 172 x 106 x

1x

Slika 1: Poraba sive energije v MJ/m3 pri različnih materialih. Desno je faktor porabe SE nekaterih materialov v primerjavi s tehnično suhim lesom (880 = 1×).

V Sloveniji vlagamo precejšnja nepovratna sredstva v gozdarstvo. Žal se s temi vlaganji po naši krivdi okoristijo tujci, saj velik del hlodovine konča v tujini (slika 2). Obilje lesa predstavlja nacionalno dobrino za oskrbo lesnopredelovalne industrije, ki ne bo surovinsko odvisna od tujine, zato bi ga bilo smiselno opredeliti kot surovino strateškega pomena. Na vseh nivojih bi bilo nujno z zakonodajo sistemsko čim prej podpreti predelavo lesa v končne izdelke z visoko dodano vrednostjo. Ravnati bi se morali po principu »od hloda do proizvoda« (slika 3). Povezati bi morali celotno verigo od gozda do predelave lesa in na koncu energetske izrabe nerabnih ostankov proizvodnje.

Lesna industrija predstavlja velike zaposlitvene možnosti in omogoča mnogo bolj humana ter zdrava delovna mesta kot rudarjenje in predelava uvoženih surovin v energetsko potratne materiale. Na področjih, bogatih z gozdom, bi morali ustanoviti centre predelave lesa (CPL), kjer bi potekala predelava tam, kjer ta surovina nastaja. S CPL bi povezali pridelavo (gozdarstvo), predelavo in prodajo izdelkov (lesarstvo) ter energetsko izrabo nerabnih lesnih ostankov. S tem bi ustvarili delovna mesta izven urbanih središč in omogočili enakomernejšo poseljenost (demografski vidik) ter razcvet podeželja. Zmanjšali bi dnevne migracije v industrijske centre in uporabo prevoznih sredstev, čas za prevoz, nesreče, obremenitev cest in porabo goriv, kar bi še dodatno prispevalo k znižanju emisije toplogrednih plinov. CPL bi zagotovili, da se delavcem ne bi bilo treba voziti na

delo v industrijske centre, in ljudje bi se bolj poistovetili s krajem bivanja. Tako bi decentralizirali gospodarstvo in omogočili regionalni razvoj.

Razveseljuje dejstvo, da se v zadnjih letih v Sloveniji lesna industrija nekoliko prebuja, tudi po zaslugi pred šestimi leti na MGRT ustanovljenega Direktorata za lesarstvo. Nastala so številna, sicer manjša, a zelo napredna lesna podjetja, ki proizvajajo splošne, pa tudi neverjetno inovativne izdelke iz masivnega lesa in tudi lesnih ostankov proizvodnje.

Država bi morala z izgradnjo javnih objektov iz lesa dajati zgled državljanom. Na žalost so ministrstva in drugi javni objekti (protokolarni objekt predsedovanja EU, bolnišnice, šole, vrtci, domovi za ostarele) zgrajeni iz betonsko-jeklene kletke, obdane s steklom, plastiko in aluminijem, lesa je bore malo. Armiranobetonske fasade, obdane s kameno ali stekleno volno ter prekrite z deščicami lesa, pomenijo lajšanje slabe vesti zmotnih odločevalcev in zatiskanje oči pred javnostjo (zavajanje javnosti). Žal umazana industrija ne plačuje (ali pa obide plačilo) škode, ki jo povzročajo ujme in onesnaženje okolja. Tako je ta v breme celotne družbe, ne pa tistega, ki jo povzroča in si kuje dobiček na račun umazanega kapitala. Se bo človeštvo (ljudstvo) tega zavedelo šele, ko bo škoda nekajkrat večja od dobička, a bo morda takrat že prepozno?

Trajnostna raba lesa

Material Aluminij Jeklo PVC Papir MDF plošča Vezan les Iverna plošča Lepljeni nosilci Tehnično suh les Masivni les

Slika 2: Velik del hlodovine konča v tujini.

Slika 3: Les bi morali prepoznati kot gradivo.

7

Gozd in les sta stoletja omogočala naš gospodarski in družbeni razvoj. Tudi danes, ko se soočamo s podnebnimi spremembami, bi morali primarno gospodarstvo načrtovati na lesni industriji. Slovenija je s svojim lesnim bogastvom ustvarjena za izzive sodobnega časa − za sonaravni razvoj in prehod v nizkoogljično družbo. Gospodarsko vizijo bi morali preusmeriti iz obnovljivih virov energije (OVE) na obnovljive (zelene) vire surovin (OVS), kot je les. Prepoznati bi ga morali kot gradivo, ne pa kot kurivo! Če bi gospodarstvo preusmerili na obnovljive surovine, bi bil pozitivni učinek na podnebne spremembe, okolje in zmanjšano porabo industrijske energije nekaj stokrat večji (slika 1), kot ga dosežemo s proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Dejstvo je, da je najbolj »zelena« tista energija, ki je ne porabimo, in največji prihranek dosežemo s predelavo lesa v končne izdelke ter gradnjo lesenih objektov (slika 1).

Do nizkoogljične družbe z nižjo porabo energije

Rešitve in čas pandemije

Če želimo prehod v ogljično nevtralno družbo in zmanjšati onesnaževanje okolja, moramo preiti na »zeleno« industrijo, ki temelji na obnovljivih naravnih surovinskih virih (OVS). Če bi v Sloveniji gospodarstvo preusmerili na energetsko neintenzivne surovine, bi v naslednjih letih lahko znatno zmanjšali porabo industrijske energije. Žal energetski lobi, podprt z gospodarstvom, ni zainteresiran za takšno vizijo razvoja in podpira energetsko izrabo lesa. Poudarja pomen proizvodnje energije iz obnovljivih virov in večjo energetsko učinkovitost ter daje prednost avtomobilski industriji, proizvodnji strojev in izdelkov iz kovin ter električne opreme. Vsi ti sektorji so odvisni od uvoza surovin in so energetsko zelo zahtevni, kar bo zagotovo povzročilo povečano porabo energije, kot jo dolgoročno opredeljuje NEP. Zato bi o energetski strategiji oz. NEP-u morala odločati civilna družba, nikakor pa ne energetiki, ki niso zainteresirani za znižanje porabe energije. To bi lahko primerjali z vojno industrijo, ki se ne zavzema za mir. Da bi zadostili načrtovanim povečanim potrebam po energiji, v Sloveniji načrtujemo izgradnjo še drugega bloka jedrske elektrarne (pravkar so izdali energetsko dovoljenje). Za koga – za tuje kapitaliste, ki z umazano industrijo (cementarne, jeklarne) uničujejo našo deželo.

Ker uran-235 uvažamo, bomo po izgradnji drugega bloka JE Krško energetsko še bolj odvisni od tujine.

Zagotovo je pandemija v zelo kratkem času korenito posegla v družbene in gospodarske odnose človeštva. Zaradi ukrepov proti koronavirusu se je zaustavil ali omejil transport surovin, materialov in izdelkov, prav tako so se zelo zmanjšala potovanja (migracije) ljudi. Številna podjetja po svetu so v zelo kratkem času ukinila ali močno znižala proizvodnjo. Zaradi krčenja proizvodnje in zaustavitve transportnih poti se je potrošnja fosilnih energentov v začetku leta 2020 v industrijsko najbolj razvitih delih sveta v zelo kratkem času drastično zmanjšala in dosegla nižjo raven porabe kot leta 1900 (slika 4). Ker so toplogredni plini zelo mobilni, so se v dveh mesecih (marcu in aprilu 2020) v atmosferi močno znižali in dosegli nivo, kot je bil ob koncu druge svetovne vojne – torej leta 1945 (slika 5). Tako smo bili lani, ob kratki zaustavitvi svetovnega gospodarstva, deležni vremensko bolj normalne pomladi in dela poletja. Ko pa je letos industrija ponovno zaživela, smo bili v juniju 2021 priča večjim in strašnejšim ujmam kot v celotnem lanskem letu.

Presenečajo me tudi izjave »strokovnjakov«, da je jedrska energija ogljično nevtralna. To zagotovo ni res, saj se pri rudarjenju, separaciji in bogatenju urana-235 potroši ogromno sive energije in posledično sprostijo velike količine toplogrednih plinov. Po drugi strani pa je treba po iztrošenju goriva zgraditi in vzdrževati varna skladišča, za kar se prav tako porabi znatna energija. Atomska energija je zato velik povzročitelj emisije toplogrednih plinov in podnebnih sprememb. Da je jedrska energija CO₂ nevtralna, je laž, s katero nas zavajajo naši energetiki in lastniki umazanega kapitala. V tujini se tega zavedajo in so jedrske elektrarne že nezaželene oz. jih ukinjajo. Podobnih zagotovil smo se naslišali pri umeščanju TEŠ6, pa sedaj vidimo, kako smo bili izigrani. Ali bo kdo za to polomijo prevzel odgovornost?

8

Trajnostna raba lesa

Če bi v Sloveniji vložili polovico stroškov za izgradnjo TEŠ6 v prestrukturiranje našega gospodarstva v energetsko varčno (manj intenzivno) industrijo, bi se poraba industrijske električne energije prepolovila in bi lahko zaprli TEŠ6, tudi izgradnja drugega bloka JE ne bi bila potrebna. V Avstriji bodo ogljično nevtralnost do leta 2030 dosegli z vsesplošnim zmanjšanjem porabe industrijske energije, ne pa na račun obnovljivih virov energije.

Vedno bolj ugotavljam, da je Slovenija pribežališče umazane in energetsko potratne industrije, ki pa je v večini v rokah tujcev, ki od nas terjajo izplačilo kazni za prekomerne izpuste škodljivih delcev. Morali bi uvesti princip, da izpuste toplogrednih plinov in okoljsko škodo plačajo države, iz katerih prihajajo lastniki podjetja, ne glede na del sveta, v katerem se te tovarne oz. podjetja nahajajo.

Ob vseh zdravstvenih in ekonomskih problemih je virus prinesel tudi nekaj pozitivnega. To, česar ni bil zaradi kratkoročnih koristi kapitala voljan (sposoben) izvesti inteligentni človek, je v nekaj tednih opravilo primitivno bitje – virus. Iz tega bi se človeštvo lahko marsičesa naučilo. Če bi bila volja kapitala, bi v sorazmerno kratkem času lahko podnebje na Zemlji normalizirali.

Vendar si dobičkonosni egokapital zatiska oči in tudi mediji ne poudarjajo blagodejnega učinka lanske zaustavitve industrije na podnebje.

Zagotovo gospodarstva ne moremo zaustaviti, lahko pa ga preusmerimo na energetsko manj intenzivno industrijo, ki bo predelovala sonaravne lokalne surovine v obnovljive »zelene« materiale. Lokalna predelava lesa predstavlja idealno priložnost za obujanje gospodarstva po epidemiji, s katerim bi normalizirali podnebje in zagotovili manj odpadkov ter tako zmanjšali onesnaženje okolja. Z lokalnim krožnim gospodarstvom bi lahko zmanjšali industrijski transport in dnevne migracije delovne sile. Zmanjšati bi bilo treba tudi potovanja na znanstvene konference in sestanke ter oboje izvajati po internetni povezavi, prav tako turizem preusmeriti na krajše destinacije in v domače okolje, kar je bilo dobro izraženo v času epidemije.

13. maj naj bo mednarodni dan lesa Leta 2009 smo v Cankarjevem domu organizirali prvo razstavo Čar lesa, kjer so bili prvič na svetu predstavljeni lesni izdelki kot ponori CO₂. Vsak razstavljeni lesen predmet je bil označen s količino, ki jo v življenjskem ciklusu prispeva k znižanju emisije CO₂. Odprtje razstave Čar lesa 2009 je bilo 13. maja 2009 in takrat smo predlagali, da se 13. maj razglasi za mednarodni dan lesa.

V maju les v gozdovih na severni polobli najbolj intenzivno nastaja, zato je dan v maju najprimernejši, da se zavemo pomena lesa za okolje in človeka. Les je dobrina, ki ob umni rabi lahko znatno prispeva k znižanju emisij toplogrednih plinov in je odločilen dejavnik v boju proti podnebnim spremembam in za varovanje okolja.

Letna raba energije v letih 1900–2020 30 %

Španska gripa I. svet. vojna

20 %

II. svet. vojna Velika depresija

Finančni zlom

Prva naftna kriza Druga naftna kriza

10 %

0%

- 10 %

Koronavirus - 20 % 1900

1910

1920

1930

1940

1950

1960

1970

1980

1990

2000

2010

2020

Slika 4: Ukrepi za zajezitev pandemije so emisije toplogrednih plinov v dveh mesecih drastično zmanjšali ter dosegli nižji nivo kot leta 1900. Povzeto po : https://www. dailymail.co.uk/sciencetech/article-8272129/Global-carbon-emissions-historic-declines-energy-use-slumps.html

125

250

375

>500

Slika 5: Znižanje emisije toplogrednih plinov nad Kitajsko od januarja do februarja 2020 (torej v enem mesecu!). Podobno je NASA ugotovila tudi v Evropi in ZDA.

9

0

Trajnostna raba lesa

Povprečna gostota troposferskega NO₂ (µmol/m2)

10

Trajnostna raba lesa

Gozd in les v krožnem in podnebno nevtralnem gospodarstvu

Uvod

Globalne spremembe podnebja in ekonomske krize v zadnjih desetletjih so nedvomno prispevale k ozaveščanju o pomenu trajnostnega in učinkovitega upravljanja z naravnimi viri ter varstva okolja. Zdravstvena kriza zaradi pandemije covida-19 predstavlja še dodatne izzive za svetovno gospodarstvo. Pokazala je, kako ranljive so svetovne dobavne verige in kako močno lahko prizadenejo skupine, ki so od njih odvisne. Posledično se je okrepilo zavedanje pomena kratkih lokalnih verig vrednosti ter zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami.

To lahko pomembno prispeva k okrevanju in dolgoročnemu preoblikovanju gospodarstva, ki v Evropski uniji (EU) stremi k prehodu na podnebno nevtralnost do leta 2050 in bi sedanjo odvisnost od fosilnih goriv nadomestilo z naložbami v obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost in druge čiste, nizkoogljične tehnologije.

Gozdovi so pomembni naravni ponori ogljika. Zaradi nadpovprečne gozdnatosti in dolgoletne tradicije lesnopredelovalne panoge v Sloveniji je les opredeljen kot strateška surovina in vir energije. Les ima številne dobre lastnosti: omogoča zamenjavo določenih gradbenih materialov v gradbeništvu, možnost recikliranja in ponovne uporabe rabljenega lesa in lesnih izdelkov ter možnost izrabe ostankov in odpadkov lesa za energetske namene. Lesna biomasa nastaja ob blagodejnem vplivu na okolje, saj pri njenem nastanku drevo v procesu fotosinteze porablja ogljikov dioksid, ogljik veže v lesno tkivo, kisik pa sprošča v ozračje. Les je tako material z nizkim ogljičnim odtisom, ki popolnoma upošteva načela krožnega gospodarstva. Njegov potencial je v Sloveniji še vedno premalo izkoriščen, kar so prepoznali tudi oblikovalci politik. Posledično je bilo v zadnjem času sprejetih več ukrepov za krepitev trajnostnih lokalnih gozdno-lesnih vrednostnih verig, od drevesa v gozdu do končnega proizvoda z visoko dodano vrednostjo.

1.2

Vpliv podnebnih sprememb na gozd in gozdno-lesno verigo

Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi, saj gozdovi pokrivajo 59,9 % površine države. Leta 2019 je bila lesna zaloga ocenjena na 356.746.000 m3 oziroma 303 m3/ha (v gospodarskih gozdovih 310 m3/ha), kar znaša 0,4 % več kot v letu 2018.

Prirastek ali letni prirast gozda je leta 2019 znašal 8,83 milijona kubičnih metrov novega lesa ali 7,5 m3/ha. Listavci predstavljajo več kot polovico (56,4 %) lesne zaloge, njihov delež se v zadnjih letih povečuje. Do leta 2009 je smreka predstavljala največji del lesne mase slovenskih gozdov, v zadnjih letih je to bukev. Ti dve drevesni vrsti skupno znašata preko 60 % lesne zaloge. Zaradi vpliva podnebnih sprememb in konceptov trajnostnega gospodarjenja z gozdovi lahko tudi v prihodnje pričakujemo spremembe v vrstni sestavi slovenskih gozdov, na primer večanje deleža listavcev, kar bo vplivalo na vse deležnike v gozdno-lesni verigi.

Dobro stanje v naravi je tudi dobro izhodišče za prilagajanje na podnebne spremembe. Slovenija je ena od vodilnih držav v sonaravnem gospodarjenju z gozdovi. Z načrtnim sonaravnim gospodarjenjem z gozdovi se skuša zagotoviti njihov trajnostni obstoj in razvoj ter s tem zagotoviti uresničevanje različnih funkcij (ekološke, gospodarske in socialne). Učinke podnebnih sprememb na ekosisteme v Sloveniji je nemogoče zanesljivo napovedati. To zlasti velja za pojav in obseg ekstremnih vremenskih dogodkov, ki imajo lahko zelo uničujoče učinke na okolje, rastline, živali in ljudi (slika 1).

S prilagojenim gospodarjenjem z gozdovi lahko delno ublažimo negativne posledice podnebnih sprememb na gozdove in gozdno-lesno industrijo. Gozd kot naravni ekosistem se brez večjih težav prilagaja počasnim spremembam okolja, resno pa ga lahko ogrozijo hitre in nepredvidljive spremembe, kot so naravne ujme (npr. pozne spomladanske pozebe, poletne suše, vetrolomi, snegolomi, požari). To se trenutno že odraža v povečanem deležu sanitarnih sečenj v celotnem poseku v Sloveniji.

Sanitarna sečnja se je močno povečala po letu 2013, kot posledica žledoloma v februarju 2014 (slika 2). V obdobju 2015–2020 je skupna količina sanitarnega poseka presegala 20 milijonov m3. V strukturi sanitarnega poseka je prevladoval les iglav-

Trajnostna raba lesa

1.1

S trajnostno rabo lesa znižujemo emisije CO₂

11

1

dr. Jožica Gričar, dr. Luka Krajnc Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za rast in prirastoslovje t: 01 200 78 00 e: jozica.gricar@gozdis.si, luka.krajnc@gozdis.si www.gozdis.si

Slika 1a: Zdrav smrekov sestoj na Pokljuki (foto: L. Krajnc)

Slika 1b: Sestoj na Notranjskem, poškodovan v žledolomu februarja 2014 (foto: K. Eler)

cev (15,6 mio m3 ali 77 %) napram lesu listavcev (4,6 mio m3 ali 23 %). Rezultat so velike količine dostikrat poškodovanega in manjvrednega lesa (zlasti smreke) na svetovnih trgih in posledično slabih donosih ter izdelkih z nizko dodano vrednostjo.

1.3

Zaradi pogostejših naravnih ujm, ki poškodujejo drevje, ter bolezni in gozdnih škodljivcev bo tudi v prihodnje delež sanitarnega poseka v celotnem poseku najverjetneje velik. Na račun povečanega sanitarnega poseka bo obseg redne sečnje količinsko čedalje bolj omejen, obenem pa se bo večalo povpraševanje lesnopredelovalne industrije po kakovostnih sortimentih, kar nakazujejo podatki zadnjih pet let. Za zagotavljanje razpoložljivosti kakovostnega lesa kot surovine za gozdno-lesno vrednostno verigo bo treba poiskati nove rešitve. Ažurne in hitro dostopne informacije o kakovosti in razpoložljivosti lesa gospodarsko najpomembnejših drevesnih vrst, ki v tem trenutku priraščajo v naših gozdovih, bodo pri tem zelo pomembne.

Gozdovi so pomemben naravni ponor ogljika

EU je v svetovnem merilu ena vodilnih regij na področju politik blaženja posledic podnebnih sprememb. Te so namenjene tudi vzpostavitvi bolj konkurenčnega, zanesljivega, cenovno dostopnega in vzdržnega energetskega sistema, ki naj bi zmanjšal tveganja zaradi odvisnosti od uvoženih energentov. Cilj podnebno-energetske politike EU do leta 2030 je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 40 % glede na leto 1990. V sektorjih, ki niso vključeni v trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, je do leta 2030 predvideno zmanjšanje emisij za 30 % glede na leto 2005 v teh sektorjih (Uredba (EU) 2018/842). Dolgoročni cilj EU je, da bi do leta 2050 dosegli prehod na ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov, s čimer naj bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov za 80–95 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

5

4

3

12

Volumen [mio m3]

Trajnostna raba lesa

2

1

0 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020

Slika 2: Sanitarna sečnja v m3 za izbrane drevesne vrste v Sloveniji v obdobju 1995–2020 (poročila ZGS)

Listavci

Iglavci

Struktura lesa vpliva na njegovo kakovost: primer hrasta

Visoko kakovosten les: široki letni prirastki (črna puščica), velik delež kasnega lesa visoke gostote (rdeča puščica)

Les slabše kakovosti: ozki letni prirastki (črna puščica), delež kasnega lesa je zanemarljiv (rdeča puščica), prevladuje rani les

Kakovost vhodne surovine določa njeno končno uporabo in namembnost izdelkov. To še posebej velja za les in lesne izdelke, saj je les izrazito nehomogen material (slika 3). Kakovost lesa je odvisna od preteklih gozdnogojitvenih ukrepov in naravnih danosti oziroma rastiščnih razmer. Gostota lesa je eden izmed osnovnih kriterijev kakovosti lesa, saj v veliki meri vpliva na njegove druge lastnosti. Velike razlike gostote lesa se lahko pojavijo tudi znotraj posameznega letnega prirastka, med ranim lesom, ki nastaja v prvi polovici rastne sezone, in kasnim lesom, ki nastaja v drugi polovici rastne sezone. Pri iglavcih je razmerje gostot ranega in kasnega lesa od 1 : 2,3 pri jelovini do 1 : 4,0 pri borovini. Pri raztreseno poroznih listavcih je zaradi dokaj homogene strukture lesa to razmerje manjše, npr. pri bukovini 1 : 1,76. Pri venčasto poroznih listavcih je razmerje približno 1 : 2,5.

Pri hrastu je gostota ranega lesa v absolutno suhem stanju med 317 in 454 kg/m3, gostota kasnega lesa pa od 880 do 930 kg/m3.

To pomembno vpliva na končno rabo lesa, saj je gostota v tesni pozitivni zvezi z mehanskimi lastnostmi lesa, kar je ključno za les, ki se uporablja za gradbene namene. Gostoto je mogoče na relativno hiter in zanesljiv način izmeriti že na stoječih drevesih.

Podatki o gostoti lesa gospodarsko pomembnih drevesnih vrst v Sloveniji, ki uspevajo na različno produktivnih rastiščih, ki jih v zadnjih letih sistematično pridobivamo na Gozdarskem inštitutu Slovenije, bodo pomembni za prognozo kakovosti lesa v sestojih na stoječih drevesih in bodo omogočali domači lesni industriji vpogled v oceno kakovosti lesa, ki bo v prihodnje na razpolago kot surovina na trgu. Vnaprej napovedana sortimentna sestava bi lesni industriji omogočila pravočasno prilagoditev tehnologije obdelave in predelave lesa, razvoja novih izdelkov ter iskanje novih trgov. Kakovostnejši les je navadno vgrajen v izdelke z višjo dodano vrednostjo, ki se jih da ponovno uporabiti ali reciklirati, kar pripomore k dvigu dodane vrednosti in kaskadne rabe lesa. Ker potrebe po porabi lesa naraščajo in naj bi v naslednjih letih v EU presegle ponudbo, bo ponovna uporaba odsluženega lesa vedno pomembnejša. Na podlagi baze informacij o strukturi surovine v lesni zalogi bo mogoče optimizirati izkoriščenost lesne surovine v lesnopredelovalni industriji. Lastnosti in razpoložljivost lesa ekonomsko pomembnih drevesnih vrst predstavljajo osnovo za razvoj gozdno-lesne verige v smislu novih tehnologij, razvoja novih biomaterialov in potenciala rabe lesa različnih kakovosti z optimalnimi izkoristki.

Gostota lesa je ključna tudi za izračun količine vezanega ogljika v nadzemni in podzemni biomasi. Ker gostota med različnimi drevesnimi vrstami, deli drevesa in rastišči močno variira, to v veliki meri vpliva na količino vezanega ogljika med različnimi tipi gozdnih sestojev (slika 4). Zaenkrat se te variabilnosti pri modeliranju vezanega ogljika ne upošteva, a bi bila za natančnejše izračune količine ogljika, ki je vezana v slovenskih gozdovih, smiselna.

1.5 Les primeren za izdelke visoke kakovosti

Les primeren za izdelke slabše kakovosti ali kot energent

Slika 3: Vpliv različne strukture lesa na lastnosti (kakovost) hrastovega lesa

Pomen gostote lesa za lesno industrijo in izračun količine vezanega ogljika

Licitacija visokokakovostnega lesa kot primer dobre prakse

Licitacija kakovostnega lesa v Sloveniji, ki poteka v Slovenj Gradcu od leta 2007, je primer dobre prakse, kako spodbuditi lastnike gozdov k boljšemu in intenzivnejšemu gospodarjenju

Trajnostna raba lesa

S sprejetjem uredbe o vključitvi emisij in ponorov toplogrednih plinov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (angl. Land use, land-use change and forestry – LULUCF) v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 se je načelo, da se morajo emisije toplogrednih plinov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva izravnati z vsaj enakovredno odstranitvijo ogljikovega dioksida iz ozračja v okviru sektorja, preneslo v zakonodajo EU. To je skladno s Pariškim sporazumom, ki poudarja kritično vlogo rabe tal pri blaženju podnebnih sprememb (LULUCF; Uredba (EU) 2018/841).

Pri obračunavanju emisij toplogrednih plinov t. i. referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi bi se lahko zgodilo, da bi EU z delegiranim aktom napovedala nižjo raven poseka za obdobje 2021–2030, kot je realna ali optimalna sečnja za Slovenijo. Uredba LULUCF namreč narekuje izračun referenčne vrednosti poseka po metodologiji z referenčnim obdobjem med letoma 2000 in 2009, ko smo v Sloveniji sekali približno 40 % prirastka. Takšne potencialne omejitve bodo verjetno neposredno vplivale na količino posekanega lesa v prihodnosti. Eden izmed možnih pristopov za ublažitev posledic teh omejitev je dvig deleža lesa višje kakovosti pri poseku, ki bi lahko bil uporabljen v izdelkih višje kakovosti in bi tako imel višjo dodano vrednost.

1.4

13

Gozdarski sektor je eden izmed ključnih sektorjev pri prehodu v nizkoogljično in podnebju prijazno gospodarstvo. Za oceani in tlemi so gozdovi (in drugo rastlinje) pomemben naravni ponor ogljika. Drevesa z rastjo vežejo iz zraka ogljik in ga skladiščijo. Mlada in hitrorastoča drevesa hitreje vežejo ogljik kot starejša in počasi rastoča drevesa, a slednja skladiščijo večje količine ogljika. Slovenski gozdovi letno vežejo približno 5 Mt ogljikovega dioksida, kar je skoraj 30 % nacionalnih izpustov.

Površina gozdov in lesna zaloga (količina biomase) sta se v zadnjih petdesetih letih v Sloveniji večinoma povečevali, zato so gozdovi (in gozdna tla) v Sloveniji pomemben ponor ogljikovega dioksida. Ekstremni dogodki (požari, škodljivci) lahko povzročijo velike emisije akumuliranega CO₂ v zelo kratkem času. Z ustreznim gospodarjenjem z gozdovi je treba poskrbeti, da bo gozd tudi v prihodnje pozitivno prispeval k blaženju podnebnih sprememb.

600

500

Rezistografska gostota [kg/m3]

400

300

200 puhasti hrast

robinija

rdeči hrast

bukev

javor

dob in graden rdeči bor

črni bor

duglazija

jelka

smreka

Slika 4: Primerjava gostot izbranih drevesnih vrst po različnih rastiščih. Najvišjo rezistografsko gostoto lesa smo izmerili v drevesih puhastega hrasta, robinije, rdečega hrasta in bukve. Rezultati kažejo, da razlike med drevesnimi vrstami niso zanemarljive. Razlika med gostoto lesa smreke in bukve tako npr. znaša skoraj 30 %, kar ima lahko pomembne posledice pri obračunavanju vezanega ogljika.

z gozdovi in posledično znatno povečati izkoristek obnovljivega naravnega vira. Je največja licitacija vrednejših sortimentov lesa v srednji Evropi. Na dražbi lesa se prodaja najkakovostnejši les, zanj pa se potegujejo zelo zahtevni kupci z vsega sveta, ki so za kakovost pripravljeni plačati visoko ceno (slika 5). Večina lesa, prodanega na dražbi, se predela v furnir, ki se uporabi pri izdelkih z visoko dodano vrednostjo. Dražba lesa je razstava najkakovostnejšega lesa iz slovenskih gozdov in pomemben podatek za lastnike gozdov, na kakšen les naj bodo še posebej pozorni.

Na 15. licitaciji, ki je potekala februarja 2021, se je prodajal les 35 različnih drevesnih vrst, najdražji hlod gorskega javorja se je prodal za 20.263 evrov. Večina ponujenega lesa na licitaciji je iz Slovenije, nekaj hlodov so nanjo pripeljali tudi prodajalci iz Avstrije in Hrvaške. Največjo skupno količino hlodov, okoli 600 kubičnih metrov, so prek posrednikov kupili kupci iz Kitajske.

Ti kupujejo največ hrasta, javorja in jesena, letos so prvič kupovali tudi bukev. Skupni promet licitacije je dosegel 1,2 milijona evrov. Najvišjo ceno na kubični meter je dosegel gorski javor, in sicer 11.575 EUR/m3. Visoko ceno so dosegli še hlod oreha (1.501 EUR/m3), črnega oreha (1.480 EUR/m3), macesna (1.231 EUR/m3), hrasta gradna (1.112 EUR/m3), češnje (1.077 EUR/m3) in hrasta doba (1.028 EUR/m3).

14

Trajnostna raba lesa

1.6

Pomen lokalnih obnovljivih virov (les) za trajnostni razvoj

Za trajnostni razvoj so ključni energetska učinkovitost in oskrba z energijo iz lokalnih obnovljivih virov ter lokalno krožno gospodarstvo in trajnostna potrošnja. V tem oziru ima Slovenija odlične možnosti, da postane nizkoogljična družba, saj les kot glavni oz. najvrednejši proizvod gozda predstavlja vir surovine za gozdno-lesno industrijo in energetiko. S smotrno rabo lesa

Slika 5: Hlodi na licitaciji lesa v Slovenj Gradcu leta 2021

Foto: M. Čater

lahko v veliki meri prispevamo k znižanju emisij CO₂, pri čemer način uporabe lesa vpliva na čas sprostitve vezanega ogljika v ozračje, tj. kmalu po poseku (les uporabljen v energetske namene) ali več desetletij po poseku (npr. les za gradbene namene ali recikliran les). Tega se morajo zavedati tako proizvajalci kot potrošniki.

Lokalne verige vrednosti prispevajo k zmanjšanju pritiska na okolje, saj je zaradi krajšega transporta ogljični odtis manjši, ravno tako so manjši izpusti toplogrednih plinov, podpira se razvoj podeželja in lokalnega gospodarstva, ki rezultira v skladen regionalni razvoj. Z gospodarskega vidika zagotavlja lokalno pridobivanje gozdnih lesnih proizvodov delovna mesta, pripomore k ohranjanju poseljenosti podeželja, predstavlja dodatni dohodek lastnikov gozdov, hkrati pa omogoča ohranjanje delovnih mest in dodajanje vrednosti lesu v celotni lesnopredelovalni verigi od gozda do končnega lesnega izdelka.

Lesnopredelovalna panoga se je krčila od konca osemdesetih let preteklega stoletja do leta 2014. S sistematičnim prizadevanjem panožnih akterjev (npr. GZS – Združenje lesne in pohištvene industrije, MGRT – Direktorat za lesarstvo, MKGP – Direktorat za gozdarstvo in lovstvo) se je negativni trend v zadnjih letih obrnil in tako lesna in pohištvena industrija ponovno rasteta. Omenjene globalne spremembe, prehod v nizkoogljično družbo s krožnim gospodarstvom ter digitalizacija nakazujejo pomembne spremembe v gozdno-lesnem sektorju v prihodnjih letih. Informacijsko-komunikacijske tehnologije spreminjajo poslovne modele in vplivajo na povečanje produktivnosti. Pri tem bodo nujne digitalne kompetence zaposlenih.

V okviru strategije pametne specializacije (S4) EU so po letu 2015 v Sloveniji nastala strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP), ki na vsakem od prednostnih področij S4 združujejo ključne deležnike iz gospodarstva, raziskovalne sfere in druge deležnike. Ti skupaj z relevantnimi državnimi institucijami sooblikujejo razvojno politiko in organizirajo celovit razvojno-inovacijski sistem po posameznih področjih S4. Oblikovanje strateškega razvojno-inovacijskega partnerstva SRIP Pametne stavbe in dom z lesno verigo leta 2017 (v nadaljevanju: SRIP PSiDL) je bil pomemben korak za nadaljnji razvoj gozdno-lesnega sektorja, saj so vanj vključeni vodilni in strokovni sodelavci iz podjetij in javnih raziskovalnih organizacij iz različnih sektorjev, kar zagotavlja ustrezen pretok znanja v gospodarstvo in s tem izboljšanje njihove konkurenčnosti. Znotraj SRIP PSiDL so tri vertikalne povezave oziroma stebri, ki so zastavljeni po produktnih verigah: les in lesna veriga (steber LES), nebiogeni materiali in naprave. Večina priprav strateških vsebin za prehod gozdno-lesnega sektorja zdaj poteka v okviru stebra LES. SRIP PSiDL je vključen v podporne mehanizme Strategija pametne specializacije in lahko kandidira na ustreznih javnih razpisih MGRT in MIZŠ.

bitvijo tehnologije, in nadaljnja predelava žaganega lesa v polizdelke ter izdelke za dvig dodane vrednosti, kar je mogoče opaziti tudi v avstrijskih obratih. Za proizvajalce lesenega stavbnega pohištva so pomembni javni razpisi Eko sklada, ki bi jih bilo treba razširiti na vse novogradnje, ter zahtevan delež vgrajenega lesa pri zelenih javnih naročilih. Lesena gradnja v Sloveniji počasi narašča, pri čemer so nujne nacionalne promocije rabe lesa in lesene gradnje z vidika prednosti bivanja v stavbah, v katerih prevladuje les. Posebno pozornost bo treba nameniti gradnji javnih stavb, kjer je delež pretežno lesenih stavb še vedno majhen. Razvoj proizvodnje pohištva gre v smer pametnega pohištva za različne populacije in pametnih razvojnih procesov. Velik poudarek je na prilagodljivosti pri individualnih potrebah kupcev. V splošnem manjkajo tudi marketinška znanja.

1.8

Od vseh funkcij, ki jih gozdovi zagotavljajo, je gospodarsko gledano lesnopredelovalna najpomembnejša, pri čemer višja kakovost lesa zagotavlja večji donos. Gozdno-lesni sektor v Sloveniji predstavlja velik potencial, ki pa še ni v celoti izkoriščen. Za uspešno spopadanje s trenutnimi izzivi in z vidika novih priložnosti je treba zagotoviti dolgoročno trajnostno gospodarjenje z gozdovi in stremeti k inovativnemu razvoju ter trajnostni rabi izdelkov iz lesa. Les lahko kot naraven in obnovljiv material bistveno pripomore, da bomo iz globalne ekonomije postopoma prešli v trajnostno, zeleno in lokalno gospodarstvo. V Sloveniji bi bila smiselna usmeritev v proizvodnjo visokokakovostnega lesa in izdelkov na osnovi lesa z visoko dodano vrednostjo, saj so količine lesa zaradi majhnosti države omejene.

Viri: –

Panogo je mogoče po produktnih skupinah razdeliti na: žagarstvo in primarno predelavo lesa, stavbno pohištvo, leseno gradnjo in pohištvo. Izzivi za oblikovanje konkurenčne prednosti na globalnih trgih se med skupinami razlikujejo. Za žagarstvo in primarno predelavo lesa so pomembni: stabilna dolgoročna oskrba z lesom iz državnih in zasebnih gozdov, novi prodajni trgi, boljša konkurenčnost, ki jo bo mogoče doseči s posodo-

Gorišek, Ž. (2008). Les: zgradba in lastnosti, njegova variabilnost in heterogenost. Študijsko gradivo za predmeta: tehnologija lesa in fizika lesa.

Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana: 136 str.

–

Eden od rezultatov SRIP PSiDL je triletni projekt WOOLF (od decembra 2018 do novembra 2021), ki ga sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija – Evropski sklad za regionalni razvoj. Osnovni cilj projekta WOOLF je razviti lesene konstrukcijske in okenske sisteme, ki bodo omogočali izgradnjo večnadstropne modularne lesene stavbe, ter vanje integrirati novorazvito senzorsko tehnologijo.

V povezavi z novorazvitim IKT pametnim sistemom bo omogočeno spremljanje stanja vgrajenega lesa in lesenih izdelkov v realnem času ter napovedovanje njihove življenjske dobe. V projektu sodeluje konzorcij osmih partnerjev, katerih koordinator je M SORA, sestavljajo pa ga štiri podjetja iz gospodarstva, tri javne raziskovalne organizacije in ena raziskovalna organizacija. Tovrstni razvojni projekti, ki vključujejo nove globalne trende, kot na primer digitalizacija, so nujni v lesnopredelovalni industriji.

Zaključek

Krajnc, L., Hafner, P., Gričar, J., in Simončič, P. (2020). Umerjanje rezistografskih meritev gostote lesa na stoječih drevesih: pretvorba v osnovno gostoto.

Gozdarski vestnik, 78(10), 404–410.

–

Krajnc, L., Hafner, P., Vedenik, A., Gričar, J., in Simončič, P. (2020a). Meritve gostote lesa v slovenskih gozdovih. Gozdarski vestnik, 78(5−6), 234–241.

–

Krajnc, L., Hafner, P., Vedenik, A., Gričar, J., in Simončič, P. (2020b). Pregled, izbira in analiza lesnih vrst: Rezultat D1.1.1 (M24, dokument), 1 spletni vir [1 datoteka PDF (8 str.)]. Gozdarski inštitut Slovenije. http://dirros.openscience.si/ IzpisGradiva.php?id=13882.

–

Milavec, I. (2019). Stanje lesnopredelovalne industrije in njen prehod v industrijo 4.0. V A. Bončina in P. Oven, Gozd in les kot priložnost za regionalni razvoj (str. 117−129). Ljubljana: Biotehniška fakulteta.

–

Timber – podatkovna zbirka o poseku gozdnega drevja. Zavod za gozdove Slovenije, 1995–2020.

–

Zavod za gozdove Slovenije. (2020). Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2019, 121 str. Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije.

Trajnostna raba lesa

Lesnopredelovalna industrija: prehod v nizkoogljično družbo in industrijo 4.0

15

1.7

2

Lesu kot energentu naj se priznata ogljična nevtralnost in okoljska ustreznost

2.1

Raba lesa v energetske namene

dr. Nike Krajnc, Darja Stare Gozdarski inštitut Slovenije t: 01 200 78 02 e: nike.krajnc@gozdis.si, darja.stare@gozdis.si www.gozdis.si

Les slabše kakovosti in lesni ostanki so najpomembnejši obnovljivi vir v Sloveniji (brez hidroenergije), saj predstavljajo 66 % primarne oskrbe z obnovljivimi viri energije (Energetska bilanca RS, 2020). Po podatkih Statističnega urada (SURS, 2020) se je raba lesa in lesnih ostankov kot obnovljivega vira energije s skupnih 24.136 TJ v letu 2014 do leta 2017 povečevala in dosegla 26.195 TJ v letu 2017, nato pa se je do leta 2019 zmanjšala na zgolj 22.800 TJ. Tako smo v letu 2019 v energetske namene porabili nekaj več kot 2 milijona ton lesa. Večina tega lesa je bilo porabljenega v gospodinjstvih za pokrivanje potreb po toploti (70 %), sledi raba lesa v industriji, za ogrevanje in proizvodnjo procesne toplote (16 %) ter raba lesa v večjih energetskih objektih za proizvodnjo elektrike in/ali toplote (14 %).

Raba lesa v energetske namene je v Sloveniji tradicionalna in pomembna predvsem kot vir energije v gospodinjstvih. To je povezano tudi z dejstvom, da je kar 77 % vseh gozdov v zasebni lasti. Raziskava, ki jo je izvedel Gozdarski inštitut Slovenije (Sever, Jemec in Krajnc, 2017), potrjuje, da je les (predvsem drva) pomemben energent na podeželju, saj se več kot 55 % gospodinjstev ogreva z lesnimi gorivi. Omenjeni vprašalnik je bil usmerjen na rabo lesa na podeželju, v mestih in večjih naseljih je razmerje med energenti seveda drugačno. Gospodinjstva so v letu 2019 porabila več kot 1,2 milijona m3 v obliki drv (SURS, 2020b, preračun GIS). Po zadnjih podatkih (SURS, 2020b) se poraba drv v gospodinjstvih zmanjšuje (za 30 % v obdobju od 2010 do 2019), medtem ko se poraba lesnih peletov in sekancev povečuje. V obdobju od 2010 do 2019 se je najbolj povečala raba lesnih peletov (za več kot 150 %).

Skladno s Celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom Republike Slovenije (NEPN, 2020) naj bi se poraba lesa v energetske namene do leta 2030 zmanjšala za 14 % in bi leta 2030 znašala manj kot 1,5 milijona ton.

Večina gospodinjstev, ki so za ogrevanje uporabljala drva (56 %), so le-ta pridobila iz svojega ali sorodnikovega gozda (Sever, Jemec in Krajnc, 2017), kar pomeni, da je več kot polovica gospodinjstev, ki se ogrevajo na drva, samooskrbnih.

2.500

2.000

1.500

16

500 1.000 t

Trajnostna raba lesa

1.000

0 2004

2005

2006

2007

2008

Slika 1: Raba lesa v energetske namene v Sloveniji (SURS, 2021)

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

Energetski objekti, CHP, toplarne

2016

2017 Industrija

2018

2019

Gospodinjstva

60 %

56 %

50 %

40 % 29 %

30 %

20 %

8%

10 %

5%

2%

0% Imamo svoj gozd, sorodniki imajo gozd

Neposredno pri kmetu

Trgovci (npr. Mercator, Hofer, Spar, Bauhaus, Obi, Merkur, TopDom ipd.)

Gozdarska podjetja (zadruge, gozdno gospodarstvo ipd.)

Drugo

Slika 2: Viri lesa oziroma mesto nakupa lesa za drva oziroma drv (GIS, 2017)

gorenjska

savinjska

osrednjeslovenska

jugovzhodna

koroška

podravska

pomurska

goriška

obalno-kraška

primorsko-notranjska

0

5

10

Slika 3: Število sekalnikov po regijah v obdobju od 2008 do 2018 (GIS, 2018)

15

20

25

30

35

2018

40

2015

2011

45

2008

17

zasavska

Trajnostna raba lesa

posavska

300

250

200

150

Cena (EUR/t z DDV)

100

50

0 Sekanci (P31, M30)

Drva (L25, M20)

Briketi (10 kg vreče)

Slika 4: Cene lesnih goriv v kurilni sezoni 2020/21 v primerjavi s preteklo kurilno sezono (GIS, 2021)

Drva so bila kot primarni vir ogrevanja v primerjavi z ostalimi energenti najpogosteje uporabljana v gospodinjstvih z nižjim dohodkom (dohodek pod 500 EUR/mesec, 59 %). V gospodinjstvih z višjimi dohodki (več kot 2.501 EUR/mesec) je bil delež rabe drv manjši (18 %).

2.2

Proizvodnja lesnih goriv

Proizvodnjo drv je praktično nemogoče spremljati, saj je število ponudnikov preveliko, proizvodnja je razpršena po celi Sloveniji. Dodatni problem predstavlja že prej omenjena samooskrbnost gospodinjstev.

Drugače je s proizvodnjo lesnih sekancev v Sloveniji, ki jo na Gozdarskem inštitutu Slovenije spremljamo že od leta 2006, ko je bil izveden prvi popis sekalnikov. Po enotni in primerljivi metodologiji smo izvedli že štiri popise sekalnikov, in sicer v letih 2008, 2011, 2015 in 2018, trenutno je v teku popis leta 2021. Rezultati kažejo, da se je v zadnjih desetih letih število sekalnikov v Sloveniji potrojilo (Jemec idr., 2018).

18

Trajnostna raba lesa

Podatki popisa kažejo, da je bila proizvodnja sekancev v letu 2017 s sekalniki, zajetimi v raziskavo, 2.200.000 nm3. Največ sekancev je bilo proizvedenih v savinjski regiji (530.000 nm3), tej so sledile gorenjska (458.000 nm3), jugovzhodna, pomurska, koroška, osrednjeslovenska in primorsko-notranjska regija.

Ostale regije so imele proizvodnjo manj kot 100.000 nm3. Če je pri drveh glavna surovina okrogli les, so pri proizvodnji sekancev pomembnejši sečni ostanki in zeleni odrez (36 %), sledi les slabše kakovosti (32 %) ter ostanki primarne predelave (28 %).

Slovenski proizvajalci peletov, ki nastopajo na trgu, trenutno jih je 22, so v letu 2020 skupaj proizvedli okoli 148.000 ton peletov, kar je 10,4 % več kot v letu 2019 (Stare in Ščap, 2021). Proizvodnja se je v zadnjih desetih letih povečala za skoraj 150 %.

Slovenija ostaja neto uvoznica lesnih peletov. V letu 2020 se je uvoz peletov povečal za 12 % (v primerjavi z letom 2019) in je znašal nekaj manj kot 257.000 ton (začasni podatki SURS). Lesne pelete uvažamo predvsem iz: Romunije (36 % celotnega uvoza peletov), Ukrajine (23 %) in Avstrije (13 %).

2.3

Peleti (15 kg vreče) 2019-II

2020-I

2020-II

2021-I

Cene lesnih goriv

Cene lesnih goriv na trgu so dober pokazatelj razmer, zbiramo in analiziramo jih na Gozdarskem inštitutu Slovenije od leta 2011 dalje (http://wcm.gozdis.si/cene-lesnih-goriv). Med letoma 2011 in 2021 so najnižjo ceno med lesnimi gorivi dosegali sekanci in najvišjo lesni peleti. Podobno stanje smo zaznali tudi ob koncu kurilne sezone 2020/2021. Primerjava cen najpogostejših oblik lesnih goriv kaže razmeroma konstanten potek cen, predvsem od leta 2013 naprej. Običajno so cene višje na začetku kurilne sezone in nižje ob koncu.

Peleti so kot najdražja oblika lesne biomase ob koncu kurilne sezone 2020/2021 40 % cenejši od kurilnega olja. Cena kurilnega olja je v drugi polovici maja 2021 znašala 96 EUR/MWh, cena peletov pa 57 EUR/MWh. Podatki kažejo, da je dinamika cen večja pri kurilnem olju in da so cene lesnih goriv stabilnejše kot cene fosilnih goriv.

2.4.

Dileme pri rabi lesa v energetske namene

Lesna goriva so in bodo pomemben energent na podeželju, saj omogočajo večjo energetsko samooskrbnost, prispevajo k boljšemu socialno-ekonomskemu položaju ter ustvarjajo nova zelena delovna mesta.

Raba lesa v energetske namene ima lahko tudi negativne posledice na kakovost zraka, zato je raba kakovostnih lesnih goriv v sodobnih kurilnih napravah ključnega pomena. Emisije prašnih delcev so v času kurilne sezone pogost problem v številnih krajih v Sloveniji, zato je potrebno dodatno ozaveščanje in izobraževanje uporabnikov. V luči izboljševanja kakovosti zraka je smiselna podpora manjšim daljinskim sistemom oz. skupinskim kurilnim napravam, ki lahko v strnjenih naseljih nadomestijo več individualnih kurilnih naprav.

Poleg možnega negativnega vpliva rabe lesnih goriv na kakovost zraka je pogost tudi strah, da bomo v energetske namene porabili les, ki bi ga sicer lahko predelali v izdelke z večjo dodano vrednostjo. V energetske namene se uporablja predvsem

Foto: www.shutterstock.com

Foto: www.shutterstock.com

les listavcev slabše kakovosti in droben les, ki ne izvira izključno iz rednega poseka, temveč tudi z izvengozdnih površin (vzdrževanje obmejkov, brežin, pasov ob vodotokih in zaraščajočih površin). Poleg tega so ostanki primarne predelave lesa pomembna surovina tako za izdelavo lesnih sekancev kot tudi peletov. Les na koncu svojega življenjskega cikla (odslužen les) pa je le pogojno uporaben v energetske namene, saj ne sme biti onesnažen z barvili in lepili. Največkrat je odslužen les tretiran kot odpadek, ki sodi v sežigalnice, in ne kot energent, ki sodi v naše peči.

Glede na potenciale lesa listavcev slabše kakovosti in trenutne tehnologije predelave tega lesa v Sloveniji menimo, da je strah odveč in je treba lesu kot energentu priznati ogljično nevtralnost in okoljsko ustreznost ter ta domači energent vključiti v vse strategije prehoda v brezogljično družbo.

Foto: www.shutterstock.com

Viri: –

[COBISS.SI-ID 29096451]

Slovenije, ISSN 1408-2667, sep./okt. 2018, leto 22(4), 56−57.

–

Krajnc, N., Ščap, Š., Stare, D., in Sever, K. (2019). Raba lesa v energetske namene v

–

SI-ID 43202563]

razvoj: Festival lesa, Kočevje, 2019, str. 61−68 (Zbirka Studia Forestalia –

–

–

2019, 23(1), 44−45.

in izzivi za prihodnost. EGES : energetika, gospodarstvo, ekologija Slovenije, –

–

strateski-razvojni-dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt/

gospodinjstvih v kurilni sezoni 2016/2017. Strokovna ekspertiza. Gozdarski – –

Vlada Republike Slovenije. (2020). Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije. https://www.energetika-portal.si/dokumenti/

Sever, K., Jemec, T., in Krajnc, N. (2017). Poraba lesa za ogrevanje v inštitut Slovenije, 32s.

Stare, D., in Krajnc, N. (2019). Slovenski trg lesnih goriv: cene lesnih goriv. EGES: energetika, gospodarstvo, ekologija Slovenije, ISSN 1408-2667, jan./feb./mar.

Sever, K., Jemec, T., in Krajnc, N. (2018). Raba lesa v energetske namene: stanje ISSN 1408-2667, jan./feb./mar., 22(1), 55−57. [COBISS.SI-ID 5045414]

Stare, D., in Ščap, Š. (2021). Trg lesnih peletov v Sloveniji v letu 2020. Poročilo.

Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 4 str.

kocevski-les.si/wp-content/uploads/2016/04/kor8_Zbornik-Festival-lesa-2019. pdf. [COBISS.SI-ID 5645478]

Stare, D., in Krajnc, N. (2020). Lesna goriva v Sloveniji. EGES: energetika, gospodarstvo, ekologija Slovenije, ISSN 1408-2667, 4, 132−134, ilustr. [COBISS.

Sloveniji. V: A. Bončina (ur.), P. Oven (ur.). Gozd in les kot priložnost za regionalni Slovenica, ISSN 0353-6025, 164). Ljubljana: Biotehniška fakulteta. http://www.

Stare, D., Ščap, Š., in Krajnc, N. (2020). Trg lesnih peletov. EGES: energetika, gospodarstvo, ekologija Slovenije, ISSN 1408-2667, 24(3), 132−134, ilustr.

sekancev v Sloveniji: lesni sekanci. EGES: energetika, gospodarstvo, ekologija

–

Vlada Republike Slovenije. (2020). Energetska bilanca Republike Slovenije

SURS. (2020a). Poraba obnovljivih virov energije in odpadkov (TJ). https://

za leto 2020. https://www.energetika-portal.si/dokumenti/statisticne-

pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1822303S.px

publikacije/letna-energetska-bilanca/

SURS. (2020b). Končna poraba energije v gospodinjstvih po vrsti energetskega vira (naravne enote) po: Energetski vir. https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/ sl/Data/-/1815404S.px

Trajnostna raba lesa

Jemec, T., Sever, K., Piškur, M., Stare, D., in Krajnc, N. (2018). Proizvodnja lesnih

19

–

3

3.1

Les kot naravno obnovljiv vir je potencial za trajnostni razvoj družbe

Uvod

Lastnosti, zaradi katerih je les zaželen kot naravni vir (npr. je vir biopolomerov, ki se nahajajo v celicah ali celičnih stenah lesa, ima izjemno razmerje med težo in trdnostjo), temeljijo na funkcijah, ki jih les opravlja v živi rastlini (npr. prevajanje vode iz korenin proti krošnji, mehanska funkcija in skladiščenje hranilnih snovi) (Jakes idr., 2016). Les je edinstven material tudi zato, ker sekvestrira znatne količine atmosferskega ogljikovega dioksida; nastajanje lesa v drevesih porabi 15 % antropogenih emisij ogljikovega dioksida (Cuny idr., 2015). Prednosti lesa v primerjavi z ostalimi materiali so razpoložljivost in široka uporabnost ter energetsko manj potratni obdelava in predelava (Čufar, 2006).

Tradicionalno rabo lesa lahko glede na življenjsko dobo lesnih izdelkov razvrstimo v štiri skupine: izdelki gradbenega sektorja z življenjsko dobo nad 80 let; izdelki pohištvenega sektorja z življenjsko dobo približno 15 let; izdelki, kot so papir in embalaža, katerih življenjska doba je približno tri leta; in les za energetsko rabo z življenjsko dobo približno enega leta. Čim daljša je življenjska doba izdelka, daljši je čas skladiščenja CO₂.

Za učinek blaženja podnebnih sprememb ni pomemben le čas skladiščenja, ampak tudi povečanje skladiščenja v lesnih izdelkih in s tem povečanje zalog vezanega ogljika v takšnih izdelkih (Weber-Blaschke in Muys, 2020).

Trajnostna raba lesa

nju porabe surovin, kroženju materialov in ohranjanju dodane vrednosti skozi celotno obdobje uporabe (MOPRS, 2018). Načelo kaskadne rabe pa predstavlja sistem uporabe biomase, ki jo kot vhodno surovino na prvih ravneh proizvodnega procesa uporabljamo za izdelke z višjo dodano vrednostjo (npr. ekstraktivi, napredni materiali) in šele po izrabi ekonomsko ter ekološko upravičenih možnosti uporabe preusmerimo v proizvodnjo energije (Keegan idr., 2013). Lesni materiali potrebujejo ob upoštevanju celotnega življenjskega cikla manj energije za pridelavo in predelavo kot ostali konkurenčni materiali. Les in papir sta poleg tega materiala z dvema ali tremi življenjskimi cikli. Najprej lahko les uporabimo kot primarni proizvod (pohištvo, objekti, papir), nato kot material v recikliranem procesu (reciklirani papir, iverne plošče, kompoziti itd.) in na koncu kot energent (Arnič, Juvančič in Prislan, 2019).

Potencial gozdarstva in lesarstva v krožnem biogospodarstvu

Tudi EU je uveljavljanje principov biogospodarstva prepoznala kot strateški cilj. Panogi, kot sta gozdarstvo in lesnopredelovalna industrija, predstavljata pomemben delež v biogospodarstvu (Hagemann idr., 2016). Papirništvo, izdelava pohištva in gozdarstvo predstavljajo 9, 8 in 2 odstotka prihodkov biogospodarstva v EU (El-Chichakli idr., 2016). Biogospodarstvo, ki temelji na lesu, je relevantno predvsem zato, ker ne predstavlja neposredne konkurence proizvodnji hrane. Vizija evropske gozdno-lesne verige je, da bo ta sektor do leta 2030 postal ključni dejavnik, ki bo prispeval k trajnostnemu razvoju evropske družbe. Osnova za to strategijo je inovativna, na znanju temelječa družba, ki bo znala izkoristiti vse prednosti obnovljivih virov (Kallio idr., 2020).

V preteklih letih lahko opazimo povečana prizadevanja pri uvajanju alternativnih ekonomskih modelov, ki temeljijo na trajnostni rabi surovine. Eden od takšnih modelov je biogospodarstvo, ki stremi k zmanjšanju skupne porabe energije in materialov ter povečanju deleža obnovljivih virov (Winkel, 2017).

Biogospodarstvo temelji na štirih konceptih; krožno gospodarstvo, kaskadna raba virov, biorafinerije in biogospodarski grozdi (El-Chichakli idr., 2016). Načelo krožnega gospodarstva predstavlja odziv na pritisk rastočega gospodarstva in potrošnje na naravne vire ter nosilno sposobnost okolja. Družbo oz. uporabnika usmerja k ponovni uporabi, k popravilu in recikliranju materialov, temelji na obnovljivih virih energije, zmanjša-

Pri tem ima v Sloveniji prehod iz linearnega v krožni model gospodarstva glede na bogastvo naravnih virov in razvitost predelovalnih dejavnosti velik razvojni potencial zlasti na področju izkoriščanja gozdno-lesne biomase (MOPRS, 2018). Če želimo ohraniti okoljske prednosti lesa kot materiala, moramo poskrbeti za okoljsko učinkovitost celotne gozdno-lesne proizvodne verige, od gozda do ravnanja z odpadki. Sonaravna proizvodnja lesa brez nadaljnje predelave gospodarsko ni smiselna. Z ustrezno predelavo lesa ga oplemenitimo in mu dodamo vrednost ter osmislimo pokritost velikega deleža površine Slovenije z gozdom. V tem okviru so metode presoje vplivov na okolje, zlasti presoja življenjskega cikla v kombinaciji z analizo preto-

3.2

20

dr. Peter Prislan, Domen Arnič Gozdarski inštitut Slovenije t: 01 330 58 73 e: peter.prislan@gozdis.si, domen.arnic@gozdis.si www.gozdis.si

Okrogel les

Inženirski lesni proizvodi, konstrukcijski les

Žagarski obrat Stranski proizvodi, ostanki Proizvodnja celuloze in pulpe

Ekstraktivi

Talovo olje, dodatki za prehrano in krmo

Lignin

Hemiceluloza

Dodatki betonu, fenoli

Sladkorji (C5 in C6)

Etanol

Celuloza Tekstil

Bioplastika

Ostalo

Slika 1: Prikaz inovativne verige vrednosti, ki temelji na okroglem lesu (prilagojeno po Hurmekoski idr., 2018a).

Inovativna veriga vrednosti

Razmeroma neučinkovita raba fosilnih goriv in ugotavljanje njenih negativnih posledic na okolje v preteklosti sta botrovala k razvoju težnje po nadomestitvi proizvodov industrije fosilnih goriv z bioosnovanimi produkti (Pannicke idr., 2015; Hagemann idr., 2016). Biogospodarstvo ima razvojni potencial na tem področju predvsem preko razvoja kemijskega razklopa ligno-celulozne biomase. Z uvajanjem sodobne kemične predelave lesa je pričakovati tudi spremembe na področju trga, predvsem lesa slabše kakovosti in lesnih ostankov ter investicije v biorafinerijske obrate (Hurmekoski idr., 2018a).

Slika 1 prikazuje primer inovativne verige vrednosti. V prvem proizvodnem koraku se iz okroglega lesa izdela žagan les ali furnir, ki se nato uporabi za izdelavo gradbenih materialov in elementov. Žagarski ostanki se lahko najprej uporabijo v nadaljnjih korakih predelave, preden se jih uporabi v energetske namene. Postopke v industriji celuloze in papirja bi bilo smiselno nadgraditi z biorafinerijami (Pätäri idr., 2016), kar bi omogočalo proizvodnjo celuloze, lignina in ekstraktivov. Te gradnike je v čisti obliki mogoče uporabiti na različne načine: kot gorivo, lignin kot dodatek pri proizvodnji betona v gradbeništvu (Kruus in Hakala, 2017), fenola, etanola in ostalih kemikalij. Vlakna je mogoče uporabiti za proizvodnjo tekstila ali plastičnih nadomestkov (Hurmekoski idr., 2018a).

Glede na analizo razvoja do leta 2030 v štirih vodilnih državah na področju gozdarske industrije (ZDA, Kanada, Finska in Švedska) je največji porast primarne porabe lesa napovedan za gradbeni sektor (razrez hlodovine) in tekstilni sektor (celuloza) (Weber-Blaschke in Muys, 2020). V sektorjih biokemije in bioplastike je ravno tako napovedana visoka rast porabe lesa, predvsem stranskih proizvodov iz žagarske in celulozne industrije. Ti sektorji bodo proizvajali manjše količine izdelkov, vendar z višjo dodano vrednostjo (Hurmekoski idr., 2018a).

3.4

V Sloveniji prevladujejo tradicionalne verige vrednosti

V zadnjih desetletjih se biogospodarstvo na področju proizvodnje kemikalij pojavlja preko razvoja tehnologije pridobivanja biokompozitov iz obnovljivih virov (Hurmekoski idr., 2018a). Biokompozite glede na tehnološki razvoj delimo na: biopolimere, biokemikalije z enakimi lastnostmi kot kemikalije iz fosilnih virov in biokemikalije, ki jih ni mogoče proizvesti z industrijo fosilnih goriv (Carus idr., 2017; Hurmekoski idr., 2018a). Biopolimeri so uporabni predvsem za proizvodnjo bioplastike, ki ima zaradi nekaterih lastnosti (npr. biorazgradljivost ali možnost ponovne rabe, majhna teža in dolga obstojnost v kontroliranih razmerah) možnost potencialne rabe v proizvodnji embalaže.

Trajnostna raba lesa

3.3

Biogospodarstvo v gradbeništvu oz. t. i. zelena gradnja je eno izmed glavnih področij, kjer bosta s svojim deležem imeli pomembno vlogo gozdarska in lesnopredelovalna industrija (Hurmekoski idr., 2018b). Koncept zelene gradnje zajema metode gradnje, ki jih opredeljuje trajnost na okoljski, ekonomski in socialni ravni (Zuo in Zhao, 2014). Razvoj tehnologij izdelave lesnih kompozitov za gradnjo (npr. lepljenih nosilcev, križno lepljenega lesa, konstrukcijskega kompozitnega lesa) omogoča izdelavo konstrukcijskih elementov večjih dimenzij z boljšimi mehanskimi lastnostmi iz lesa manjših dimenzij in slabše kakovosti (Šernek, 2008; Šega in Šernek, 2018). Takšna proizvodnja omogoča višje dodane vrednosti lesa slabše kakovosti.

21

ka materiala, ključna orodja za povečanje učinkovitosti virov in optimizacijo kaskadne uporabe ter krožnosti lesnih izdelkov (Richer, 1998). Vendar pa trajnost vključuje tudi učinke, povezane z vložki, ki jih povzroča pridobivanje lesa v gozdu. Pridelava in spravilo lesa lahko vplivata na strukturo in delovanje gozdov ter na druge ekosistemske storitve; te je treba obravnavati z dobro gozdnogojitveno prakso. Sklepamo, da ima trajnostna proizvodnja lesa velik potencial za prispevek h krožnemu biogospodarstvu, kadar združuje trajnostno gospodarjenje z gozdovi s trajnostno predelavo in uporabo lesa (Kotar, 2006).

Les je kot surovina uporaben v proizvodnji biopolimerov, ki so pozneje pomembni za proizvodnjo t. i. pametne embalaže in tudi delov v avtomobilski industriji (Partanen in Carus, 2016).

V nordijskih državah, zlasti na Finskem, lesna biogoriva in proizvodnja kemikalij štejejo za pomembno poslovno priložnost za gozdarski sektor (Hämäläinen idr., 2011).

–

Hämäläinen, S., Näyhä, A., in Pesonen, H.-L. (2011). Forest biorefineries – A business opportunity for the Finnish forest cluster. Journal of Cleaner Production, 19(16), 1884−1891.

–

Hrastnik, D. (2014). Uporaba utekočinjenega kontaminiranega lesa za izdelavo premazov kot alternativni način ravnanja z odsluženim lesom: doktorska disertacija: [D. Hrastnik], x, 112, 9 f. str.

–

Hurmekoski, E., Jonsson, R., Korhonen, J., Jänis, J., Mäkinen, M., in sod. (2018a). Diversification of the forest industries: role of new wood-based products. Canadian Journal of Forest Research, 48(12), 1417−1432.

–

Hurmekoski, E., Pykäläinen, J., in Hetemäki, L. (2018b). Long-term targets for green building: Explorative Delphi backcasting study on woodframe multi-story construction in Finland.

Journal of Cleaner Production, 172, 3644−3654.

– Slika 2: Tradicionalni proizvodi gozdno-lesne verige v Sloveniji (Arhiv Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko)

Jakes, J. E., Arzola, X., Bergman, R., Ciesielski, P., Hunt, C. G., in sod. (2016). Not Just Lumber— Using Wood in the Sustainable Future of

Raziskave na področju razvoja biokemikalij na osnovi lesa potekajo tudi v Sloveniji. Avtorji med drugim izpostavljajo potencialno rabo utekočinjenega lesa v prihodnosti kot primes lepilu melamin-formaldehid v proizvodnji lesnih plošč (Čuk idr., 2015) in v proizvodnji površinskih premazov lesenih izdelkov (Hrastnik idr., 2014). Poljanšek idr. (2019) poročajo o okolju prijazni metodi ekstrakcije, izolacije in purifikacije pinosilvinov iz lesa bora in smreke, ki jih v nadaljevanju uporabljajo v farmacevtski industriji.

V Sloveniji prevladujejo tradicionalne verige vrednosti (slika 2), npr. ostanki iz primarne predelave lesa se največkrat uporabijo v energetske namene. Podjetja, ki les predelujejo po principu kaskadne rabe ali biomaso uporabljajo za izdelavo bioproizvodov (npr. zelenih kemikalij, nanoceluloze), so izjema (MOPRS, 2018).

Nadaljnji razvoj področja rabe lesa in lesne biomase v biogospodarstvu bi se lahko razvil v dve strani: preko nadaljnjega izboljševanja učinkovitosti gospodarjenja z gozdom in nadgradnje obstoječih tehnologij predelave lesa ter preko razvoja in vzpostavljanja novih tehnologij rabe lesa, predvsem v pomenu učinkovitejše rabe lesa slabše kakovosti, lesnih ostankov in stranskih produktov lesnopredelovalne in papirniške industrije ter nadaljnjega povezovanja gozdno-lesne verige (npr. industrijska simbioza, biogospodarski grozdi) (Hurmekoski idr., 2018a).

Materials, Chemicals, and Fuels. JOM, 68(9), 2395−2404.

–

Kallio, M., Chen, X., Jonsson, R., Kunttu, J., Zhang, Y., in sod. (2020). ChinaEurope Forest Bioeconomy: Assessment and Outlook. From Science to Policy.

–

Keegan, D., Kretschmer, B., Elbersen, B., in Panoutsou, C. (2013). Cascading use: a systematic approach to biomass beyond the energy sector. Biofuels, Bioproducts and Biorefining, 7(2): 193−206.

–

Kotar, M. (2006). Trajnostno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi ter proizvodnja visokokakovostnega lesa. Gozdarski vestnik, 5−6(64), 235−245.

–

Kruus, K., in Hakala, T. (2017). The making of bioeconomy transformation.

–

MOPRS. (2018). Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije.

–

Pannicke, N., Gawe, E., Hagemann, N., Purkus, A., in Strunz, S. (2015). The political economy of fostering a wood-based bioeconomy in Germany.

German Journal of Agricultural Economics, 64, 670-2018-1988, 224−243.

–

Partanen, A., in Carus, M. (2016). Wood and natural fiber composites current trend in consumer goods and automotive parts. Reinforced Plastics, 60(3), 170−173.

–

Pätäri, S., Tuppura, A., Toppinen, A., in Korhonen, J. (2016). Global sustainability megaforces in shaping the future of the European pulp and paper industry towards a bioeconomy. Forest Policy and Economics, 66, 38−46.

–

Poljanšek, I., Oven, P., Vek, V., Raitanen, J.-E., Hemming, J., in sod. (2019). Isolation of pure pinosylvins from industrial knotwood residue with non-chlorinated solvents. Holzforschung, 73(5), 475−484.

–

Richter, K. (1998). Life cycle assessment of wood products. V: Carbon dioxide mitigation in forestry and wood industry (ur.), Springer, 219−248.

–

Viri:

Šega, B., in Šernek, M. (2018). Križno lamelirani les – lastnosti in zahteve. Les/ Wood, 67(2), 53−62.

–

Arnič, D., Prislan, P., in Juvančič, L. (2019). Raba lesa v slovenskem

–

– –

22

Trajnostna raba lesa

–

Carus, M., Dammer, L., Puente, Á., Raschka, A., in Arendt, O. (2017). Bio-based

Weber-Blaschke, G., in Muys, B. (2020). Bioeconomy–potentials for innovation and sustainability regarding wood utilisation and forest management. V:

Cuny, H. E., Rathgeber, C. B. K., Frank, D., Fonti, P., Mäkinen, H. in sod. (2015).

How to balance forestry and biodiversity conservation. A view across Europe,

Woody biomass production lags stem-girth increase by over one month in

Krumm F. in sod. (ur.), (How to balance forestry and biodiversity conservation.

coniferous forests. Nature Plants, 1, 15160.

A view across Europe, Birmensdorf, European Forest Institute (EFI); Swiss Federal Institute for Forest, Snow and Landscape Research (WSL): 89−107.

Čufar, K. (2006). Anatomija lesa. (ur.) Ljubljana, Biotehnoška fakulteta, Oddelek –

adhesive and its application for bonding particleboards. Journal of Adhesion Science and Technology, 29(15), 1553−1562.

Hagemann, N., Gawel, E., Purkus, A., Pannicke, N., in Hauck, J. 2016. Possible Futures towards a Wood-Based Bioeconomy: A Scenario Analysis for Germany.

Sustainability, 8(1), 98.

Winkel, G. (2017). Towards a Sustainable European Forest-based Bioeconomy: Assessment and the Way Forward. (ur.) European Forest Institute (EFI).

Čuk, N., Kunaver, M., Poljanšek, I., Ugovšek A., Šernek, M., in sod. (2015).

Properties of liquefied wood modified melamine-formaldehyde (MF) resin

–

–

drop-in, smart drop-in and dedicated chemicals. Nova-Institut GmbH.

za lesarstvo: 185 str.

–

Šernek, M. (2008). Konstrukcijski kompozitni les = Structural composite timber.

V: Gradnja z lesom – izziv in priložnost za Slovenijo, (ur.), 84–88.

biogospodarstvu. Gozdarski vestnik, 10(77), 375–393.

–

Zuo, J., in Zhao, Z.-Y. (2014). Green building research–current status and future agenda: A review. Renewable and Sustainable Energy Reviews, 30, C, 271−281.

Uvod

Trg okroglega lesa v Sloveniji je dinamičen, saj nanj vpliva vrsta dejavnikov: razpoložljive količine in struktura gozdnih lesnih sortimentov (GLS), zunanjetrgovinska bilanca posameznih GLS, naravni dejavniki (npr. ujme v gozdovih), ponudba in povpraševanje po GLS, ki v večji meri določata ceno le-teh, gospodarske razmere, dogajanje na trgih GLS po Evropi in svetu idr. Proizvodnja okroglega lesa je eden ključnih podatkov za spremljanje gospodarjenja z gozdovi. Dinamika gibanj v zunanji trgovini je pomemben kazalnik stanja predelave in rabe okroglega lesa ter posledično dodajanja dodane vrednosti domači obnovljivi surovini (Piškur, 2010). Zadnje desetletje so zelo zaznamovale naravne motnje v slovenskih gozdovih, ki so povzročile velike spremembe pri gospodarjenju z njimi, razgibale trg, sanacija škode pa je izrazito povečala odkup lesa iz zasebnih gozdov (Stare in Ščap, 2019). V letu 2020 sta trg GLS zaznamovala epidemija covida-19 in nižja intenziteta sečnje v gozdovih (Ščap in Krajnc, 2021).

4.2

Proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov

Proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov (GLS) iz slovenskih gozdov sledi trendom poseka. V zadnjem desetletju je bila proizvodnja GLS najvišja v obdobju 2014–2019, ko so gozdove poškodovale obsežne naravne motnje in povzročile povečano sanitarno sečnjo (slika 1). Pred pojavom žledoloma leta 2014 je proizvodnja GLS v obdobju 2011–2013 v povprečju znašala 3,45 milijona m3, od tega so s povprečno 54 % prevladovali iglavci. V obdobju 2014–2019 se je proizvodnja GLS povečala, in sicer v povprečju na 5,07 milijona m3, v letu 2016 je dosegla rekordno vrednost, in sicer 5,25 milijona m3. V tem obdobju se je delež iglavcev (pričakovano) povečal, povprečno na 61 %. V letu 2020 se je predvsem zaradi manjšega obsega sanitarnih sečenj proizvodnja GLS zmanjšala, in sicer po začasnih podatkih za 21 % v primerjavi s povprečjem obdobja 2014–2019 (Ščap, 2020). V strukturi proizvodnje GLS iglavcev prevladuje kategorija hlodi za žago in furnir (v zadnjih petih letih s 75-% deležem), pri listavcih pa s povprečno 56 % v zadnjih petih letih prevladuje kategorija les za kurjavo oz. drva. Glede na lastništvo gozdov prevladuje proizvodnja GLS iz zasebnih gozdov, in sicer v zadnjih petih letih s povprečno 73 %. Glede na strukturo pro-

Špela Ščap Gozdarski inštitut Slovenije t: 01 200 78 16 e: spela.scap@gozdis.si www.gozdis.si

izvodnje industrijskega okroglega lesa je v lanskem letu proizvodnja hlodovine iz državnih gozdov predstavljala 20-% delež, proizvodnja industrijskega lesa slabše kakovosti (les za celulozo in plošče ter drug okrogel industrijski les) pa prav tako 20 %. Visok delež v strukturi proizvodnje industrijskega okroglega lesa listavcev predstavlja industrijski les slabše kakovosti iz državnih gozdov (lani 42-% delež, v povprečju zadnjih petih let pa 34 %).

4.3

Zunanja trgovina z gozdnimi lesnimi sortimenti

Izvoz nepredelanega okroglega lesa se med leti precej spreminja; v zadnjem desetletju smo največ količin izvozili v času obsežnih naravnih motenj v gozdovih, z rekordnim izvozom v letu 2016, ko je znašal 3,08 milijona m3 (slika 2). Po tem letu izvoz okroglega lesa pada, največji padec je bil zabeležen v letu 2019, ko se je izvoz glede na predhodno leto zmanjšal za 28 % in je znašal manj kot 2 milijona m3. V letu 2020 je izvoz okroglega lesa znašal dobrih 1,55 milijona m3, kar je najmanj v zadnjih sedmih letih (Ščap in Piškur, 2020). Drugače je z uvozom, ki je med leti bolj stabilen, s trendom povečevanja v zadnjih letih (854.000 m3 v letu 2020), še posebej pri hlodovini iglavcev (plus 224 % v letu 2020 v primerjavi z letom 2019). Značilnosti zunanje trgovine okroglega lesa najbolje prikazuje neto zunanja trgovina, ki se izračuna bilančno (izvoz-uvoz) (Ščap, 2019). Rekorden zunanjetrgovinski presežek je bil leta 2016, ko je znašal 2,63 milijona m3 (Ščap in Piškur, 2020). V letih 2019 in 2020 se je zunanjetrgovinski presežek okroglega lesa izrazito zmanjšal.

Največji zunanjetrgovinski presežek je že skoraj dve desetletji pri kategoriji hlodi za žago in furnir iglavcev, z izjemo leta 2020, ko je zunanjetrgovinski presežek te kategorije prvič po letu 2005 znašal manj kot 160.000 m3.

V strukturi izvoza vsa leta prevladuje skupina hlodi za žago in furnir iglavcev (slika 3). Od leta 2013 do leta 2016 je izvoz hlodovine iglavcev strmo naraščal in takrat dosegel vrh pri rekordnih 1,81 milijona m3 (Ščap in Piškur, 2020). V letu 2019 in lani je izvoz hlodovine iglavcev izrazito padel in je lani znašal dobrih 520.000 m3, kar je najmanj od leta 2012 naprej. Hlodovini iglavcev v desetletnem izvozu sledi skupina okrogli industrijski les listavcev, ki je v letu 2015 dosegel vrh, in sicer 638.478 m3, v zadnjih dveh letih pa je znašal okrog 540.000 m3. Glavni izvo-

Trajnostna raba lesa

4.1

Analiza trga z okroglim lesom v Sloveniji

23

4

zni trg nepredelanega okroglega lesa za Slovenijo predstavljata Avstrija in Italija, vendar se delež izvoza v Avstrijo glede na skupno količino izvoza zmanjšuje. Najbolj izrazito se povečuje delež izvoza okroglega lesa na Kitajsko, ki je v lanskem letu predstavljala 10-% delež držav uvoznic okroglega lesa iz Slovenije (za primerjavo: v letu 2018 je ta delež znašal 1 %). V Avstrijo večinoma izvažamo hlodovino iglavcev, v Italijo in na Kitajsko pa smo lani izvozili največ industrijskega lesa listavcev.

Kljub relativni konstantnosti uvoza okroglega lesa le-ta med posameznimi skupinami GLS precej niha. V zadnjem desetletju je Slovenija količinsko uvozila največ nepredelanega okroglega lesa listavcev, vrh uvoza teh količin je bil v letih 2011, 2012

in 2013 (Ščap in Piškur, 2020). Najmanj količin je bilo v zadnjih desetih letih v Slovenijo uvoženih pri skupini hlodi za žago in furnir iglavcev, kjer pa je v zadnjih dveh letih prisoten visok porast uvoza (slika 4). Lani je uvoz tega lesa presegel 365.000 m3, kar je rekorden podatek. Lansko leto je bilo tudi prvo, v katerem je uvoz hlodovine iglavcev predstavljal največji delež (43 %) v strukturi skupnega uvoza okroglega lesa na slovenski trg (npr. v letu 2019 je ta delež znašal 18 %, v obdobju 2014–2018 pa povprečno 4 %) (Poročilo o stanju kmetijstva ..., 2021). V strukturi uvoza sledi skupina les za celulozo in plošče ter drugi okrogli industrijski les iglavcev. V letu 2018 smo največ okroglega lesa uvozili iz Avstrije in Hrvaške, v letu 2019 iz Hrvaške, Italije in Avstrije, lani pa smo največ okroglega lesa uvozili iz Hrvaške

6.000.000

5.000.000

4.000.000

3.000.000

Količina [m3]

2.000.000

1.000.000

0 2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

Proizvodnja okroglega lesa iglavcev

Hlodi za žago in furnir, iglavci

Hlodi za žago in furnir, listavci

Les za celulozo in plošče, iglavci

Proizvodnja okroglega lesa listavcev

Les za celulozo in plošče, listavci

Drugi okrogli industrijski les, iglavci

Drugi okrogli industrijski les, listavci

Drva, iglavci

Drva, listavci

Slika 1: Proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov v Sloveniji v obdobju 2011–2020 (podatki za leto 2020 so začasni) (Gozdarski inštitut Slovenije, 2021a)

3.000.000

2.500.000

2.000.000

1.500.000

24

Količina [m3]

Trajnostna raba lesa

1.000.000

500.000

0 2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

Zunanjetrgovinska bilanca (izvoz-uvoz)

2019 Izvoz

2020 Uvoz

Slika 2: Izvoz, uvoz in zunanjetrgovinska bilanca gozdnih lesnih sortimentov v Sloveniji v obdobju 2002–2020 (podatki za leto 2020 so začasni) (Statistični urad RS, 2021a)

IZVOZ (m3)

Leto 2019

Leto 2020 11 %

8%

40 %

29 %

34 %

34 %

21 %

23 %

Hlodovina iglavcev Ostali okrogli les iglavcev Okrogli industrijski les iglavcev Les za kurjavo listavcev Hlodovina iglavcev Ostali okrogli les iglavcev UVOZ (m3industrijski ) Okrogli Slika 3: Struktura izvozales polistavcev kategorijah gozdnih lesnih sortimentov v Sloveniji v letih 2019 in 2020 (podatki za leto 2020 so začasni) (Statistični urad RS, 2021a Les za kurjavo listavcev Leto 2019 25 %

Leto 2020 18 %

15 %

14 % 18 %

39 %

43 %

28 %

Hlodovina iglavcev Ostali okrogli les iglavcev Okrogli industrijski les iglavcev Les za kurjavo listavcev Hlodovina iglavcev Ostali okrogli les iglavcev Slika 4: Struktura uvoza po kategorijah gozdnih lesnih sortimentov v Sloveniji v letih 2019 in 2020 (podatki za leto 2020 so začasni) (Statistični urad RS, 2021a) Okrogli industrijski les listavcev Les za kurjavo listavcev

Odkup in cene gozdnih lesnih sortimentov

Pregled nad količinami odkupa in odkupnimi cenami GLS na kamionski cesti iz zasebnih gozdov mesečno vodi in izvaja Statistični urad RS (SURS) vse od leta 2006. Po podatkih, ki jih zbira SURS, so poročevalske enote v zadnjih petih letih v posameznem letu odkupile povprečnih 1,06 milijona m3 lesa. Podatki so koristen pripomoček pri spremljanju trendov gibanja količin odkupa ter odkupnih cen iz zasebnih gozdov za skupine sortimentov: hlodovina, industrijski les slabše kakovosti in les za kurjavo. Odkupne cene iz zasebnih gozdov zbira in vodi tudi Gozdarski inštitut Slovenije (GIS), ki je leta 2017 razvil celovit sistem spremljanja cen GLS, razvrščenih v kakovostne razrede (Jemec idr., 2017; Stare in Ščap, 2019). V letih 2017 in 2018 so se odkupne cene GLS zbirale dvakrat letno, v letu 2019 trikrat, za potrebe po spremljanju aktualnega stanja na trgu okroglega lesa zaradi epidemije covida-19 pa smo v lanskem letu cene GLS spremljali na mesečnem nivoju (Ščap, Stare in Krajnc, 2020). V letu 2021 cene GLS zbiramo vsako četrtletje. Cene GLS iz državnih gozdov, s katerimi upravlja družba SiDG, d. o. o., so javno objavljene na spletni strani družbe, in sicer mesečni ceniki GLS za dolgoročne pogodbe, ceniki GLS za direktno prodajo in informacije o prodaji GLS iz javnih pozivov za zbiranje ponudb za odkup GLS. Po podatkih SURS je odkup GLS iz zasebnih gozdov v zadnjem desetletju znašal med 534.000 m3 in 1,31 milijona m3, od tega je s povprečno 57 % prevladoval odkup hlodovine iglavcev.

Povprečne letne odkupne cene hlodovine iglavcev so se v zadnjem desetletju gibale med 57,41 EUR/m3 brez DDV (leto 2020) in 73,25 EUR/m3 brez DDV (leto 2013) (slika 5). Cene hlodovine iglavcev so v zadnjih dveh letih najnižje vse od leta 2010 naprej. Drugače je s ceno hlodovine listavcev, ki v zadnjih letih narašča, najbolj izrazit dvig je opaziti pri hlodovini hrasta, katerega cena narašča že od leta 2012 naprej. V letu 2012 je odkupna cena iz zasebnih gozdov hrastovih hlodov znašala 87,50 EUR/m3 brez DDV, lani pa kar 157,50 EUR/m3 brez DDV. Glavni razlog za to je povečano povpraševanje po tem lesu, predvsem po hlodovini izredne kakovosti (Ščap, 2021). Cene lesa za celulozo in plošče med leti nihajo, pri iglavcih v zadnjih treh letih cena ostaja podobna (okrog 30 EUR/m3 brez DDV), pri listavcih pa je povprečna letna cena dosegla vrh v letu 2018 (47,98 EUR/ m3 brez DDV), lani se je znižala na 43,47 EUR/m3 brez DDV. Povprečne letne cene lesa za kurjavo (iglavcev in listavcev) so bile

Trajnostna raba lesa

4.4

Glede na podatke GIS o strukturi letnih količin prodane oblovine odkup lesa, ki ga spremlja SURS, predstavlja okrog 50 % vseh količin oblovine, ki se pojavijo na trgu (Poročilo o trajnostnem …, 2019). Odkup GLS iz zasebnih gozdov je bil največji v času obsežnih sanitarnih sečenj (slika 5). V lanskem letu se je v strukturi odkupa glede na prejšnja leta zmanjšal delež odkupa hlodovine iglavcev, nekoliko pa se je povečal odkup hlodovine listavcev, in sicer je predstavljal 10 % celotnega odkupa okroglega lesa, v prejšnjih petih letih pa je ta delež znašal v povprečju 6 %. V zadnjih letih se iz zasebnih gozdov povečuje tudi delež odkupa lesa za celulozo in plošče, ki je po podatkih SURS lani znašal dobrih 240.000 m3 in je predstavljal 28 % v skupnem deležu odkupa okroglega lesa. Tu gre predvsem za večanje odkupa lesa za plošče listavcev, ki se je povečal predvsem v letu 2020 v primerjavi s preteklimi leti.

25

(210.000 m3) in Češke (206.000 m3). V strukturi uvoza iz Češke je lani s 85 % prevladovala skupina hlodi za žago in furnir iglavcev, iz Hrvaške pa smo v večini (40 %) uvažali industrijski les listavcev.

1.200.000

160

900.000

120

600.000

80

300.000

40

0

Cena [EUR/m3] brez DDV

200

Količina [m3]

1.500.000

0 2011

2012

2013

2014

2016

2017

2018

2019

Hlodi hrasta (eur/m3)

Hlodi iglavcev (m3)

Les za celulozo in plošče (m3)

Hlodi listavcev (m )

Drug okrogel industrijski les (m ) 3

3

2015

2020

Drug okrogel industrijski les (eur/m3)

Hlodi iglavcev (eur/m )

Les za kurjavo (eur/m3)

Hlodi bukve in ostalih listavcev (eur/m3)

Les za celulozo in plošče (eur/m3)

3

Slika 5: Odkupne količine in cene posameznih kategorij gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v obdobju 2011–2020 (količine odkupa so prikazane v stolpcih, odkupne cene pa z linijami) (Statistični urad RS, 2021b, preračuni Gozdarski inštitut Slovenije).

Hlodi B ‐smreka

140 120 100 80 60 40 20 0 Maj 2017 120

Okt 2017

Feb Nov 2018 2018

Mar 2019

Jul Nov Feb 2019 2019 2020

Maj Avg Nov Feb Maj 2020 2020 2020 2021 2021

Hlodi B ‐bukev

Celulozni les ‐smreka

Maj 2017

Okt 2017

Feb Nov 2018 2018

Mar 2019

Jul Nov 2019 2019

Feb 2020

Maj 2020

Avg Nov 2020 2020

Feb 2021

Maj 2021

Les za plošče ‐bukev

70 60

100

50

80

40

60

30

40

20

20 0

45 40 35 30 25 20 15 10 5 0

10 Maj Okt Feb Nov Mar Jul Nov Feb Maj Avg Nov Feb Maj 2017 2017 2018 2018 2019 2019 2019 2020 2020 2020 2020 2021 2021

0

Maj Okt Feb Nov Mar Jul Nov Feb Maj Avg Nov Feb Maj 2017 2017 2018 2018 2019 2019 2019 2020 2020 2020 2020 2021 2021

Slika 6: Prikaz razpona odkupnih cen izbranih gozdnih lesnih sortimentov smreke in bukve po kakovostnih razredih v izbranih mesecih obdobja 2017–2021 v enoti EUR/m3 brez DDV (prečka v okviru z ročaji prikazuje srednjo vrednost) (vir: Gozdarski inštitut Slovenije).

26

Trajnostna raba lesa

v zadnjem desetletju najvišje v obdobju 2018–2020, ko so se gibale med 41,51 EUR/m3 brez DDV in 45,66 EUR/m3 brez DDV. Odkupne cene GLS na kamionski cesti iz zasebnih gozdov GIS spremlja za skupno 38 sortimentov, razvrščenih v kakovostne razrede. Poročevalske enote podatke o odkupljenih količinah posredujejo v velikostnih razredih, zato ni natančnih podatkov o količinah letnega odkupa teh podjetij. Ocenjujemo, da podjetja, ki posredujejo podatke, v Sloveniji odkupijo približno 600.000 m3 lesa na leto (Stare in Ščap, 2019). Na sliki 6 prikazujemo razpon cen izbranih štirih GLS, in sicer minimalno poročano ceno, maksimalno in srednjo vrednost (mediano) za izbrane mesece obdobja 2017–2021.

Odkupne cene GLS iz zasebnih gozdov, ki jih zbira GIS, so prosto dostopne tudi na spletnem portalu WoodChainManager (http://wcm.gozdis.si/).

Tako kot v Sloveniji so se tudi na avstrijskem trgu cene smrekove in jelove hlodovine v zadnji četrtini lanskega leta in tekom letošnjega leta izrazito zvišale (slika 7). Povprečna odkupna cena smrekovih in jelovih hlodov na kamionski cesti iz zasebnih gozdov je lani v Avstriji znašala okrog 60 EUR/m3 brez DDV in tudi v Sloveniji je bila po ocenah cena enaka (natančnega podatka ni možno pridobiti zaradi pomanjkanja podatkov o količini odkupa). Na Češkem je povprečna odkupna cena smrekove hlodovine iz zasebnih gozdov znašala okrog 42 EUR/m3 brez DDV.

100

80

Količina [m3]

60

40 jan 2020

feb 2020

mar 2020

apr 2020

maj 2020

jun 2020

jul 2020

avg 2020

sep 2020

okt 2020

Smreka B - Avstrija

nov 2020

dec 2020

jan 2021

Smreka B - GIS

feb 2021

mar 2021

Smreka B - SiDG

apr 2021

maj 2021

Smreka A/B - Češka

Slika 7: Primerjava cen hlodov smreke kakovostnega razreda B med Slovenijo, Avstrijo in Češko republiko za obdobje januar 2020 do maj 2021. Za Avstrijo je cena povzeta po GLS Blochholz Fichte/Tanne, Kl. B Media 2b, ki je privzeti referenčni GLS za smreko B. Za Češko je cena povzeta po GLS Spruce quality III A/B. Cene so podane v enoti EUR/m3 brez DDV na kamionski cesti. (Statistični urad Avstrije, dejanski ceniki za dolgoročne pogodbe družbe SiDG, d. o. o., in Gozdarski inštitut Slovenije)

Letos so se cene hlodovine smreke in jelke vseh kakovostnih razredov v povprečju zvišale za okrog 10 EUR/m3 tako pri nas kot v sosednji Avstriji, na Češkem pa je bil porast cen smrekove hlodovine še višji in je znašal okrog 14 EUR/m3 brez DDV. Na primer, cene hlodov smreke kakovostnega razreda B so bile lani najnižje v času krize zaradi epidemije covida-19, ko se je v aprilu in maju skoraj povsem ustavilo trgovanje z lesom, takrat je cena tega sortimenta v Sloveniji in Avstriji znašala povprečno med 69 in 70 EUR/m3 brez DDV. Decembra lani se je povprečna cena smreke B zvišala na povprečno 80 EUR/m3 brez DDV (+15 %) v Sloveniji, v Avstriji pa na 78 EUR/m3 brez DDV. Na Češkem je bila cena hlodov smreke kakovostnega razreda A/B lani najnižja v drugem in tretjem četrtletju (povprečno 50 EUR/m3 brez DDV), v zadnjem četrtletju lanskega leta pa se je cena tega sortimenta zvišala za 6 %. V prvem četrtletju letošnjega leta so se cene hlodov smreke A/B na Češkem znatno zvišale, in sicer na 66 EUR/ m3 brez DDV, kar pa je še vedno za okrog 25 % nižja cena kot v Sloveniji in Avstriji v istem obdobju. Letos so se aprila in maja v Sloveniji cene hlodov smreke kakovostnega razreda B gibale že čez 90 EUR/m3, kar je po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije največ v času spremljanja cen okroglega lesa po kakovostnih razredih na slovenskem trgu v obdobju 2017–2021.

–

Piškur, M. (2010). Proizvodnja, izvoz in uvoz okroglega lesa = Roundwood

–

Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2020. (2021).

production, export and import. Gozdarski vestnik, 68(9), 442–445.

Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Kmetijski inštitut Slovenije, 2021 (še neobjavljeno).

–

SiDG d. o. o. (2021). Javno objavljeni ceniki gozdnih lesnih sortimentov prodanih preko dolgoročnih pogodb za obdobje 2020–2021. https://sidg. si/index.php/javna-narocila-objave/prodaja-lesa-in-logistika/ceniki-zadolgorocne-pogodbe

–

Stare, D., in Ščap, Š. (2019). Odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v Sloveniji = Purchase prices of the forest wood assortments from private forests in Slovenia. Gozdarski vestnik, 77(4), 170–178.

–

Statistični urad RS. (2021a). Izvoz in uvoz blaga po kombinirani nomenklaturi za obdobje 2011–2020. Statistična zbirka Si-Stat.

–

Statistični urad RS. (2021b). Odkup lesa, letno – za obdobje 2011–2020.

Statistična zbirka Si-Stat.

–

Statistik Austria. (2021). Land und Forstwirtschaftliche Erzeugerpreise 2020 und 2021. Statistična zbirka.

–

Ščap, Š. (2019). Zunanja trgovina z okroglim lesom v Sloveniji. Spletni portal WoodChainManager. http://wcm.gozdis.si/splosno/zunanja-trgovina-zokroglim-lesom-v-sloveniji

–

Ščap, Š. (2020). Proizvodnja okroglega lesa lani za 16 % nižja kot v 2019. Spletni portal WoodChainManager. http://wcm.gozdis.si/slo/proizvodnja-okroglegalesa-lani-za-16--nizja-kot-v-2019

Viri:

Ščap, Š., in Piškur, M. (2020). Izvoz in uvoz okroglega lesa. Korenina, 14, 12–13.

–

Ščap, Š., Stare, D., in Krajnc, N. (2020). Trg lesa v času COVID-19. Spletni portal WoodChainManager. http://wcm.gozdis.si/strokovni-prispevki/trg-lesa-v-

sortimentov v obdobju 2011–2020. Interna podatkovna baza.

–

sortimentov iz zasebnih gozdov v obdobju 2017–2021. Spletni portal –

casu-covid-19

Gozdarski inštitut Slovenije (GIS). (2021b). Odkupne cene gozdnih lesnih –

Ščap, Š. (2021). Odkupne količine in cene gozdnih lesnih sortimentov iz

WoodChainManager. http://wcm.gozdis.si/cene-okroglega-lesa

zasebnih gozdov v 2020 nižje kot v 2019. Spletni portal WoodChainManager.

Jemec, T., Stare, D., Klun, J., Krajnc, N., Triplat, M., Ščap, Š., Jevšenak, J., Dolenšek,

http://wcm.gozdis.si/slo/odkupne-kolicine-in-cene-gozdnih-lesnihsortimentov-iz-zasebnih-gozdov-v-2020-nizje-kot-v-2019

M., in Piškur, M. (2017). Zasnova metodologije in vprašalnika o zbiranju cen gozdarskih storitev: odkupne cene gozdno lesnih sortimentov: strokovna ekspertiza v okviru nalog javne gozdarske službe GIS aktivnosti 5/1.1. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, 16 str.

–

Ščap, Š., in Krajnc., N. (2021). Trg okroglega lesa v Sloveniji v letu 2020.

Ekodežela: gozd in les, junij, 48–49.

Trajnostna raba lesa

Gozdarski inštitut Slovenije (GIS). (2021a). Proizvodnja gozdnih lesnih

27

–

–

5

Povezovanje v verigo vrednosti za višjo dodano vrednost

5.1

Uvod

Špela Ščap, Domen Arnič Gozdarski inštitut Slovenije t: 01 200 78 16 e: spela.scap@gozdis.si, domen.arnic@gozdis.si www.gozdis.si

5.2

Veriga vrednosti je skupina deležnikov, ki sestavljajo vertikalno povezano verigo ali mrežo, v okviru katere obstajajo komplementarnosti pri raziskavah, razvoju in inovacijah ter trženju in poslovanju, ki se odražajo bodisi v obliki prodaje končnih produktov oz. vmesnih produktov v okviru mrež vrednosti (MGRT, 2016). Posamezni sklopi proizvodnih verig se z gospodarskega vidika kasneje odražajo v dodani vrednosti, vrednosti proizvodnje, bruto domačem proizvodu in nenazadnje tudi v številu zaposlenih, ki jih dejavnosti, združene v verigo oziroma mreže vrednosti, dosegajo. Pomemben del proučevanja povezanosti in urejenosti gozdno-lesnih predelovalnih verig so analize tokov nepredelanega okroglega lesa. Področje tokov okroglega lesa je v Sloveniji dobro raziskano. Raziskovanje tokov okroglega lesa omogoča pregled nad trenutnim stanjem in je osnova za strateško načrtovanje in odločanje o razvoju gozdarskega in lesnopredelovalnega sektorja (Krajnc in Piškur, 2006).

Gospodarsko stanje gozdno-lesne verige med letoma 2010 in 2019

Gozdno-lesno verigo v slovenskem prostoru sestavljajo gozdarstvo, lesnopredelovalna industrija, pohištvena industrija in papirniška industrija (Krajnc in Piškur, 2006; Arnič, Prislan in Juvančič, 2019). Dodana vrednost v stalnih cenah (referenčno leto 2010) je v omenjenih dejavnostih med letoma 2010 in 2019 v povprečju znašala 754 milijonov evrov, kar predstavlja 2,2 % povprečnega bruto domačega proizvoda Slovenije (slika 1) (Statistični urad RS, 2020a). Predvsem po letu 2015 je zaznan trend rasti dodane vrednosti gozdno-lesne verige, ki je v letu 2019 znašala že 881 milijonov evrov (slika 2). Povprečno število zaposlenih v gozdno-lesni verigi je med letoma 2010 in 2019 znašalo 26.600 (slika 3) (Statistični urad RS, 2020b).

2,5

2,0

28

Dodana vrednost v BDP (v %)

Trajnostna raba lesa

1,5

1,0

0,5

0,0 2010

2011

2012

2013

2014

2015 Gozdarstvo

2016 Lesarstvo

2017 Papirniška industrija

2018

2019 Proizvodnja pohištva

Slika 1: Delež dodane vrednosti gozdarstva, lesnopredelovalne industrije, papirniške industrije in proizvodnje pohištva v bruto domačem proizvodu Slovenije med letoma 2010 in 2019 (Statistični urad RS, 2020a)

1.000

Dodana vrednost v BDP (v mio EUR)

800

600

400

200

0 2010

2011

2012

2013

2014

2015 Gozdarstvo

2016 Lesarstvo

2017 Papirniška industrija

2018

2019 Proizvodnja pohištva

Slika 2: Dodana vrednost v stalnih cenah (referenčno leto 2010) v gozdarstvu, lesnopredelovalni industriji, papirniški industriji in proizvodnji pohištva, ki tvorijo gozdnolesno verigo (Statistični urad RS, 2020a).

Med letoma 2010 in 2019 je v slovenskem gozdarstvu dodana vrednost v povprečju znašala 263 milijonov evrov, kar v povprečju predstavlja 0,7 % bruto domačega proizvoda. Ob tem je predvsem po letu 2014 zaznan trend večanja dodane vrednosti, ki se je med letoma 2014 in 2019 povečala z 219 na 323 milijonov evrov (slika 2). Podoben trend rasti je zaznati tudi pri številu zaposlenih (slika 3). Leta 2010 je bilo število zaposlenih v gozdarstvu 5.900, do leta 2019 pa je naraslo na 7.600. Relativno visok delež na tem področju predstavljajo samozaposleni, ki so v obravnavanem obdobju v povprečju predstavljali 75 % vseh zaposlenih (Statistični urad RS, 2020b).

Lesnopredelovalna industrija je med letoma 2010 in 2019 v povprečju predstavljala 0,6 % bruto domačega proizvoda (slika 1). Dodana vrednost omenjenega sektorja je med letoma 2010 in 2019 znašala med 171 milijoni evrov (leto 2015) in 230 milijoni evrov (leto 2019) (slika 2). Število zaposlenih v lesarstvu se je v obravnavanem obdobju zmanjševalo med letoma 2010 in 2015, in sicer z 9.700 na 8.500, po letu 2015 pa je zaznan trend zviševanja števila zaposlenih, ki je leta 2019 doseglo 9.200 (slika 3). Delež samozaposlenih v skupnem številu zaposlenih v lesarstvu je bistveno nižji kot v gozdarstvu in je v obravnavanem obdobju znašal 16 % (Statistični urad RS, 2020b).

Pohištvena industrija znotraj gozdno-lesne verige predstavlja hibridni sektor, saj je le del proizvodnje vezan na predelavo lesa (Arnič idr., 2019). Ker je zaradi prepletenosti različnih materialov pri proizvodnji pohištva težko izločiti zgolj del, ki vključuje predelavo lesa, predstavljamo vrednosti za celotni sektor. Pohištvena industrija je v bruto domačem proizvodu med letoma 2010 in 2019 v povprečju predstavljala 0,4 % (slika 1). Dodana vrednost pohištvene industrije je v obravnavanem obdobju v povprečju znašala 151 milijonov evrov, pri čemer je po letu 2015, ko je bila dodana vrednost najnižja (124 milijonov evrov), zaznan trend naraščanja in je v letu 2019 znašala 182 milijonov evrov (slika 2). Pri številu zaposlenih v pohištveni industriji je med letoma 2010 in 2014 možno zaznati negativen trend. Šte-

vilo zaposlenih se je v omenjenem obdobju zmanjšalo z 9.300 na 5.600. Po letu 2015 je število zaposlenih v pohištveni industriji relativno konstantno in znaša med 5.800 in 6.300 zaposlenimi (slika 3). Število samozaposlenih v pohištveni industriji predstavlja 12 % vseh zaposlenih v omenjenem sektorju (Statistični urad RS, 2020b).

Papirniški sektor znotraj bruto domačega proizvoda Slovenije med letoma 2010 in 2019 predstavlja 0,5 %. Dodana vrednost je v obravnavanem obdobju v papirništvu znašala v povprečju 138 milijonov evrov. Najnižja je bila v letu 2016, in sicer 119 milijonov evrov, najvišja pa v letu 2014, ko je znašala 149 milijonov evrov (slika 2). Število zaposlenih v papirništvu je bilo v obravnavanem obdobju relativno konstantno in je v povprečju znašalo 4.400 zaposlenih, od katerih pa je bil delež samozaposlenih le 2 % (Statistični urad RS, 2020b).

5.3

Verige vrednosti z višjo dodano vrednostjo

V skladu z načeli krožnega gospodarstva in kaskadne rabe virov se za gozdno-lesne verige v prihodnje pričakujejo spremembe in predvsem nadgradnje ustaljenih načinov rabe lesa (Kangas, Lintunen, Pohjola, Hetemäki in Uusivuori, 2011; Antikainen idr., 2017; Hurmekoski idr., 2018). V svetu se vzporedno razvijata dve smeri prestrukturiranja trga z lesom, in sicer se na eni strani podpira povečanje rabe lesa znotraj obstoječih verig vrednosti (zeleno gradbeništvo in infrastruktura) s ciljem zmanjšanja ogljičnega odtisa ter dolgoročnega skladiščenja ogljika v objektih oz. delih objektov (Nässén, Hedenus, Karlsson in Holmberg, 2012; Hildebrandt, Hagemnn in Thrän, 2017). Na drugi strani les predstavlja surovino prihodnosti, s ciljem uporabe v novih tehnoloških postopkih predelave, ki temeljijo predvsem na biotehnološkem in kemijskem razklopu lesa (Huang, Ramaswamy, Tschirner in Ramarao, 2008). Uvedba novih tehnologij in načinov predelave lesa predstavlja širjenje obstoječih gozdno-lesnih verig vrednosti tudi na področju proizvodnje polimernih materialov, tekstila, pametne embalaže, biogoriv in bioenergije (de Jong, Higson, Walsh in Wellisch, 2012; Partanen in Carus, 2016; Alam in Christopher, 2017; Hurmekoski idr., 2018).

Trajnostna raba lesa

Stanje po dejavnostih

29

5.2.1

30

25

20

Število zaposlenih (v 1.000)

15

10

5

0 2010

2011

2012

2013

2014

2015 Gozdarstvo

2016 Lesarstvo

2017

2018

Papirniška industrija

2019 Proizvodnja pohištva

Slika 3: Število zaposlenih v gozdarstvu, lesnopredelovalni industriji, papirniški industriji in proizvodnji pohištva, ki tvorijo gozdno-lesno verigo (Statistični urad RS, 2020b).

5.4

Raba okroglega industrijskega lesa v Sloveniji

Poraba okroglega lesa med leti niha in je odvisna od obsega letne proizvodnje ter zunanjetrgovinske bilance lesa. V obdobju zadnjih desetih let se je poraba oziroma predelava okroglega lesa gibala med 2,47 milijona m3 in 3,43 milijona m3. Od tega delež porabe industrijskega lesa (tj. hlodi za žago in furnir, les za celulozo in plošče ter drug tehnični les) znaša v povprečju 61 % s trendom povečevanja v zadnjih letih. V strukturi porabe okroglega industrijskega lesa v zadnjih letih prevladuje s povprečno 77 % poraba iglavcev (slika 4).

V Sloveniji so največji porabnik okroglega industrijskega lesa žagarski obrati, ki letno predelajo nad milijon kubičnih metrov hlodovine, od tega z več kot 80 % prevladuje predelava iglavcev. V lanskem letu je Gozdarski inštitut Slovenije opravil obsežno raziskavo med žagarskimi obrati, ko je bilo evidentiranih 331 podjetij, ki se ukvarjajo z žagarstvom, skupna ocena števila žagarskih obratov v Sloveniji pa po podatkih iz raziskave znaša 510 (Ščap in Prislan, 2021). Z raziskavo evidentirana količina razžagane hlodovine je v letu 2019 znašala dobrih 1,7 milijona m3, od tega je bilo 84 % iglavcev. Ob koncu raziskave smo vzpostavili interaktivni zemljevid žagarskih obratov, v katerega so vključeni vsi zainteresirani poslovni subjekti, ki se ukvarjajo z žagarstvom. Ta zemljevid je prosto dostopen tudi na spletnem portalu WoodChainManager (http://wcm.gozdis.si/zemljevidzagarskih-obratov).

2.500.000

2.195.000

2019

2020*

2.018.000

2.000.000

1.875.000

1.846.000 1.696.000

1.500.000

2.276.000

1.489.000

1.416.000

1.436.000

2011

2012

2013

1.637.000

30

Količina [m3]

Trajnostna raba lesa

1.000.000

500.000

0 2014

2015

2016

2017 Poraba iglavci

2018

Poraba listavci

Poraba skupaj

Slika 4: Poraba okroglega industrijskega lesa v Sloveniji v obdobju 2002–2020 (podatki za leto 2020 so začasni). Podatki zajemajo naslednje kategorije: hlodi za žago in furnir, les za celulozo in plošče ter drug okrogel industrijski les. (Gozdarski inštitut Slovenije, 2021b)

V Sloveniji je bila vse do leta 2019 celotna letna predelava hlodovine iglavcev izključno ali skoraj v celoti iz slovenskega lesa.

V zadnjih dveh letih pa se poraba slovenske hlodovine iglavcev v skupni porabi tega lesa zmanjšuje (npr. lanski delež slovenskega lesa znaša 75 %); to lahko pojasnimo s pomanjkanjem tega lesa še posebej v lanskem letu, zaradi katerega so žagarski obrati začeli uvažati ta les iz tujine.

Po podatkih mednarodne organizacije UNECE je Slovenija na repu držav glede na vrednost koeficienta, ki primerja predelavo in proizvodnjo v primeru hlodovine iglavcev. Le-ta je v letih pred obsežnimi ujmami leta 2014 za našo državo znašal v povprečju 0,61, v obdobju 2014–2018 je bil koeficient nizek in je v povprečju znašal 0,42, v letu 2019 pa se je povečal na 0,69. Za leto 2020 koeficient po prvih ocenah znaša 0,90, kar je največ vse od leta 2005 naprej. Koeficient poraba/proizvodnja nakazuje uravnoteženost med proizvodnjo in porabo virov; če je koeficient > 1, pomeni, da je poraba večja od proizvodnje in je hkrati prisoten zunanjetrgovinski primanjkljaj, če je koeficient < 1, pa pomeni, da je poraba manjša od proizvodnje in je hkrati prisoten zunanjetrgovinski presežek (Ščap, 2020a).

Po porabi okroglega industrijskega lesa industriji žaganega lesa sledijo industrije lesnih kompozitov, mehanske celuloze in kemikalij, ki so v zadnjih petih letih porabile povprečno letno 530.000 m3, od tega s povprečno okrog 58 % prevladujejo iglavci (slika 5). Po obsegu porabe industrijskega lesa sledijo podjetja, ki se ukvarjajo z razrezom furnirja, letno proizvedejo okrog 20.000 m3 tega proizvoda (interni podatki podjetij, GIS).

5.5

Tokovi okroglega lesa v letu 2019

V letu 2019 je bilo 77 % oziroma nad 1,4 milijona m3 okroglega lesa iglavcev predelanega v industriji žaganega lesa, 18 % v industriji lesnih kompozitov, mehanske celuloze in kemične obdelave lesa (oz. 340.000 m3), 6 % okroglega lesa iglavcev pa je bilo predelanega za energetske namene (slika 6). V primerjavi z letom 2018 se je lani poraba oziroma predelava hlodovine iglavcev povečala za 28 %, medtem ko se je poraba industrijskega lesa slabše kakovosti (celulozni les in tehnični les) zmanjšala za 15 % (Ščap, 2020b).

Okrogli les listavcev se v Sloveniji največ uporablja za energetske namene; v letu 2019 je poraba te kategorije lesa znašala 0,9 milijona m3, kar predstavlja 65 % glede na celotno porabo okroglega lesa listavcev v lanskem letu. V industriji lesnih kompozitov, mehanske celuloze in kemikalij je bilo predelanih 18 % oz. 260.000 m3 okroglega lesa listavcev, 17 % oz. 240.000 m3 pa v žagarskih obratih in furnirnicah. V primerjavi z letom 2018 se je lani poraba okroglega lesa listavcev slabše kakovosti (lesa za kurjavo) povečala za 9 %, predelava hlodovine listavcev se je povečala za 18 %, poraba industrijskega lesa slabše kakovosti (les za celulozo in plošče ter tehnični les) pa se je povečala za 23 % (Ščap, 2020b).

1.500.000

1.200.000

900.000

0 2011

2012

2013

Hlodi za žago in furnir iglavcev

2014

2015

2016

2017

Les za celulozo in plošče in drug okrogel industrijski les iglavcev

2018

2019

2020*

Okrogli industrijski les listavcev

Slika 5: Poraba posameznih kategorij okroglega industrijskega lesa v Sloveniji v obdobju 2011–2020 (podatki za leto 2020 so začasni) (v kategorijo okrogli industrijski les listavcev sta vključeni skupini hlodi za žago in furnir ter les za celulozo in plošče in drug okrogel industrijski les) (Gozdarski inštitut Slovenije, 2021b).

Trajnostna raba lesa

300.000

31

Količina [m3]

600.000

Izvoz Izvoz OKL - IGLAVCI IGLAVCI Proizvodnja žaganega lesa

Proizvodnja okroglega lesa Poraba OKL - IGLAVCI Poraba okroglega lesa

Proizvodnja vlaknenih in ivernih plošč celuloze ter kemikalij LISTAVCI

Uvoz okroglega lesa

Uvoz - LISTAVCI

Energetska raba

Poraba OKL - LISTAVCI

Uvoz - IGLAVCI Izvoz OKL - LISTAVCI

Proizvodnja furnirja

Slika 6: Tokovi okroglega lesa iglavcev in listavcev v letu 2019 v Sloveniji (http://wcm.gozdis.si/cene-in-tokovi-lesa; Gozdarski inštitut Slovenije, 2021a)

Viri: –

Alam, M. N., in Christopher, L. P. (2017). A novel, cost-effective and eco-friendly

–

Polymers, 173, 253−258.

–

–

razvoj in tehnologijo, 16 s.

Koskela, S., Kuisma, M., Lazarevic, D., Mäenpää, I., Ovaska, J.-P., Peck, P., Rodhe, –

361−369.

Institute.

Arnič, D., Prislan, P., in Juvančič, L. (2019). Raba lesa v slovenskem

–

170−173.

de Jong, E., Higson, A., Walsh, P., in Wellisch, M. (2012). Bio-based Chemicals - Value Added Products from Biorefineries. Wageningen, Netherlands: IEA

–

Gozdarski inštitut Slovenije (GIS). (2021a). Tokovi okroglega lesa v letu 2019.

–

http://wcm.gozdis.si/cene-in-tokovi-lesa

–

Gozdarski inštitut Slovenije (GIS). (2021b). Poraba gozdnih lesnih sortimentov v

racuni__05_03019_BDP_letni/0301915S.px/ –

racuni__05_03019_BDP_letni/0301975S.px/

Gozdarski inštitut Slovenije (GIS). (2021c). Zemljevid žagarskih obratov v Sloveniji. Spletni portal WoodChainManager. http://wcm.gozdis.si/zemljevid-

–

hlodovine-iglavcev-v-sloveniji

Hildebrandt, J., Hagemann, N., in Thrän, D. (2017). The contribution of woodbased construction materials for leveraging a low carbon building sector in

–

Trajnostna raba lesa 32

letu-2019

Huang, H.-J., Ramaswamy, S., Tschirner, U. W., in Ramarao, B. V. (2008). A review of separation technologies in current and future biorefineries. Separation and

–

based products. Canadian Journal of Forest Research, 48(12), 1417−1432.

–

stanje-zagarskih-obratov-v-sloveniji-v-letu-2019-

Hurmekoski, E., Jonsson, R., Korhonen, J., Jänis, J., Mäkinen, M., Leskinen, P., in Hetemäki, L. (2018). Diversification of the forest industries: role of new woodKangas, H.-L., Lintunen, J., Pohjola, J., Hetemäki, L., in Uusivuori, J. (2011).

Investments into forest biorefineries under different price and policy structures. Energy Economics, 33(6), 1165−1176.

Ščap, Š., in Prislan, P. (2021). Stanje žagarskih obratov v Sloveniji v letu 2019.

Spletni portal WoodChainManager. http://wcm.gozdis.si/strokovni-prispevki/

Purification Technology, 62(1), 1−21.

–

Ščap, Š. (2020b). Tokovi okroglega lesa v letu 2019. Spletni portal WoodChainManager. http://wcm.gozdis.si/slo/tokovi-okroglega-lesa-v-

europe. Sustainable Cities and Society, 34, 405−418.

–

Ščap, Š. (2020a). Izkoriščenost potenciala hlodovine iglavcev v Sloveniji. Spletni portal WoodChainManager. http://wcm.gozdis.si/slo/izkoriscenost-potenciala-

zagarskih-obratov –

Statistični urad RS. (2020b). Zaposlenost v Sloveniji (SKD 2008). https://pxweb. stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/20_Ekonomsko/20_Ekonomsko__03_nacionalni_

obdobju 2011–2020. Interna podatkovna baza.

–

Statistični urad RS. (2020a). Proizvodna struktura BDP. https://pxweb.stat. si/SiStatDb/pxweb/sl/20_Ekonomsko/20_Ekonomsko__03_nacionalni_

Spletni portal WoodChainManager.

–

Poročilo o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji v obdobju 2014– 2018. (2019). Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana, 135 s.

Bioenergy.

–

Partanen, A., in Carus, M. (2016). Wood and natural fiber composites current trend in consumer goods and automotive parts. Reinforced Plastics, 60(3),

biogospodarstvu. Gozdarski vestnik, 77(10), 375−393.

–

Nässén, J., Hedenus, F., Karlsson, S., in Holmberg, J. (2012). Concrete vs. wood in buildings – An energy system approach. Building and Environment, 51,

towards a sustainable circular bioeconomy, Helsinki: Finnish Environment –

MGRT. (2016). Podpora strateškim razvojno inovacijskim partnerstvom (SRIP) na prioritetnih področjih pametne specializacije. Ministrstvo za gospodarski

Antikainen, R., Dalhammar, C., Hildén, M., Judl, J., Jääskeläinen, T., Kautto, P., H., Temmes, A., in Thidell, Å. (2017). Renewal of forest based manufacturing

Krajnc, N., in Piškur, M. (2006). Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji. V: Zbornik gozdarstva in lesarstva, 80, 31−54.

method for preparation of textile fibers from cellulosic pulps. Carbohydrate

–

UNECE. (2021). COFFI Market Forecasts – data for EU countries for period 2017–2019. https://unece.org/forests/coffi-market-forecasts

Uvod

Ob naraščajočih potrebah trga ter strožjih zahtevah okoljsko in družbeno odgovornega poslovanja morajo organizacije celotne lesnopredelovalne verige prilagajati načine svojega poslovanja in iskati rešitve za ohranitev konkurenčnosti na trgu.

Danes po vsem svetu zelo pridobivajo na pomenu standardi za dodano vrednost izdelka, ki s svojimi zahtevami pomagajo organizacijam pri vpeljavi učinkovitih sistemov vodenja. Pričujoči prispevek povzema osnovne zahteve in koristi najprepoznavnejših shem certificiranja lesnopredelovalne panoge ter podaja vpogled v stanje trenutne situacije na trgu.

Danes je v svetu uveljavljanih več certifikacijskih shem upravljanja z gozdovi, med katerimi sta najbolj prepoznavni Forest Stewardship Council® (FSC®) in Programme for the Endorsement of Forest Certification™ (PEFC™). Obe shemi v obseg certificiranja vključujeta tudi sledljivost v lesnopredelovalni verigi (Chain of Custody, v nadaljevanju CoC), pri kateri je ena izmed ključnih zahtev sledljivost materialov, ki izvirajo iz certificiranih gozdov in/ali kontroliranih virov. Shemi upravljata organizaciji, ki sta neprofitni in nevladni. Certifikata FSC in PEFC imata velik pomen med potrošniki in vedno več osveščenih potrošnikov se odloča za nakup izdelkov iz lesa, ki imajo enega izmed teh dveh certifikatov.

6.2

Certifikat upravljanja z gozdovi (FM)

Certifikat za upravljanje z gozdovi se nanaša na gospodarjenje z gozdom in potrjuje, da upravljanje poteka na trajnosten oz. odgovoren način. Zagotovljeno mora biti spoštovanje ekološkega vidika, vzdrževanje ekonomskih funkcij, samo upravljanje z gozdovi pa mora biti naklonjeno lokalnemu prebivalstvu. Če način gospodarjenja zadostuje zahtevam načel in kriterijem shem, lahko certifikat pridobi lastnik ali upravnik gozda.

Organizacija PEFC je vzpostavila slovensko shemo za certifikacijo gozdov na regionalni ravni, kar pomeni, da za celotno državo velja en certifikat, v katerega se lahko vključujejo zainteresirani lastniki. Zaradi razdrobljene gozdne posesti ter velikega števila lastnikov gozdov je za zagotovitev stroškovne učinkovitosti in enakovrednega položaja majhnih lastnikov PEFC prime-

ren sistem certificiranja. Glavna vodila slovenske certifikacijske sheme, na podlagi katerih se določa primeren tip certifikacije, so: načelo nediskriminacije, prostovoljnosti in stroškovne učinkovitosti ter kredibilnosti sistema (Gozdarski inštitut Slovenije, b.d). Vanjo je bilo po podatkih Kmetijsko gozdarske zbornice, pridobljenih za letno certifikacijo gozdov na regionalni ravni, 24. marca 2021 vključenih 1.243 lastnikov, kar predstavlja le 0,3 % vseh lastnikov; so pa ti lastniki gospodarili s 303.489 hektarjev gozdov, kar predstavlja 25,7 % vseh gozdov.

Ključni dokument certifikacije gozdov po FSC je standard FSC-STD-01-001 Principles and Criteria for Forest Stewardship.

Dokument zajema deset obvezujočih načel, ki so nadalje razdelana na kriterije in indikatorje. Ponuja obsežen nabor univerzalnih zahtev za odgovorno gospodarjenje z gozdovi (Gozdarski inštitut Slovenije, b.d). V Sloveniji sta podeljena dva certifikata FSC FM – eden je namenjen državnim gozdovom, drugi pa omogoča vključitev posameznih večjih zasebnih lastnikov.

Skupna površina gozdov, s katerimi gospodarijo FSC FM certificirani lastniki oz. organizacije, je 260.746 hektarjev, kar predstavlja 22 % vseh gozdov (Forest Stewardship Council, b.d.). Dodati je treba še, da so državni gozdovi in gozdovi nekaterih večjih lastnikov certificirani tako v skladu s shemo FSC kot v skladu s shemo PEFC.

6.3

Certificiranje sledljivosti v lesnopredelovalni verigi (CoC)

Certificiranje CoC pomeni nadzor podjetij v lesnopredelovalni verigi od sečnje v certificiranem ali kontroliranem gozdu, trgovine z lesom, predelave v polizdelke do proizvodnje končnih izdelkov. Če želi proizvajalec promovirati končni izdelek kot certificiran, morajo biti certificirana tudi vsa podjetja v dobavni verigi. Če eno od podjetij ni certificirano, se prekine celotna veriga in izdelek ni možno promovirati oz. prodati kot certificiran.

V Sloveniji je bilo na dan 9. junija 2021 podeljenih 258 veljavnih certifikatov FSC CoC, v katere je vključenih 350 pravnih subjektov, in 80 veljavnih certifikatov PEFC CoC. Kot je razvidno v grafu, ki predstavlja število certifikatov FSC CoC v Sloveniji (FSC® International, b.d.). število podeljenih certifikatov konstantno raste.

Trajnostna raba lesa

6.1

Certificiranje in standardi za dodano vrednost izdelka

33

6

Peter Bele, Ignacij Kregar Bureau Veritas, d. o. o. t: 01 475 76 00 e: peter.bele@bureauveritas.com nace.kregar@bureauveritas.com www.bureauveritas.si

250

200

150

Število CoC certifikatov

100

50

0 2003

2005

2007

2009

Slika 1: Število certifikatov FSC CoC v Sloveniji

Ključne prednosti za podjetja s certifikatom FSC oz. PEFC CoC so: − povečanje zaupanja kupcev v dobavni verigi, − lažje izpolnjevanje Uredbe EUTR ((EU) št. 995/2010), − enostavnejše sodelovanje na razpisih v skladu z Uredbo o zelenem javnem naročanju, − povečana prepoznavnost podjetja preko registra certificiranih podjetij FSC in PEFC, − promocija z uporabo mednarodno priznanih in zaščitenih blagovnih znamk FSC in PEFC. Glavna standarda, ki ju mora podjetje implementirati, sta FSC-STD-40-004 v3-1 in PEFC ST 2002:2020. Obema standardoma je skupno to, da opredeljujeta različne načine »izračuna« certificiranega deleža v končnem izdelku. Pri proizvodnji končnih izdelkov, kot je npr. pohištvo, se večinoma uporabljajo različni kompoziti (masivni les, iverne plošče, MDF, HDF, vezana plošča itd.), kar pomeni, da mora podjetje pogosto uporabiti zahtevnejše načine izračuna, kot sta na primer kreditni in odstotni.

Vse zahteve pa niso vezane le na proizvodni proces, saj shemi vključujeta tudi področje varnosti in zdravja pri delu ter različne družbene in delavske pravice.

Trajnostna raba lesa

2013

2015

20170

2019

2021

Vir: Forest Stewardship Council (b.d.). Pridobljeno s https://fsc.org/en/facts-figures

Ta rast se pripisuje predvsem večji ozaveščenosti kupcev v gospodarsko razvitih državah, ki z nakupom certificiranih proizvodov FSC oz. PEFC podpirajo odgovorno oz. trajnostno upravljanje z gozdovi.

34

2011

Slika 2: FSC oznaka na proizvodu -

Slika 3: PEFC oznaka na proizvodu -

Standard FSC-STD-50 001 V2.0

Standard PEFC ST 2001:2020

V Sloveniji je v skladu s standardom FSC CoC certificiranih 350 podjetij. Pri 106 podjetjih certifikat pokriva proizvodnjo končnih lesnih proizvodov, od tega 5 izključno proizvodnjo stavbnega pohištva, 50 izključno proizvodnjo pohištva in drugih končnih proizvodov, 51 pa je takih, kjer certifikat pokriva obe dejavnosti (Forest Stewardship Council b.d.).

V Sloveniji je v skladu s standardom PEFC CoC certificiranih 80 podjetij. Pri 17 podjetjih certifikat pokriva proizvodnjo končnih lesnih proizvodov, od tega 11 izključno proizvodnjo stavbnega pohištva, 6 pa izključno proizvodnjo pohištva in drugih končnih proizvodov (Programme for the Endorsement of Forest Certification, 2021).

Proizvajalci končnih izdelkov se za certifikacijo odločijo takrat, ko se na trgu pojavi zanimanje po certificiranih izdelkih. S certifikatom sledljivosti lahko končnim kupcem omogočijo izbiro izdelkov iz trajnostnih in odgovornih virov. Pridobljeni certifikat je tudi močno marketinško orodje. V zadnjih letih smo priča aktivnemu oglaševanju certificiranih izdelkov s strani večjih trgovskih verig. Zanimiva je na primer raziskava, izvedena v Združenem kraljestvu: 79 % ljudi v Združenem kraljestvu meni, da je zelo ali dokaj pomembno kupovati izdelke iz odgovornih virov, 28 % jih meni, da je to zelo pomembno. 73 % ljudi prepozna logotip FSC. 82 % ljudi pravi, da je zelo verjetno ali precej verjetno, da bodo kupili izdelek z logotipom FSC v primerjavi z izdelkom brez njega (FSC United Kingdom, 2021).

Izziv slovenskih podjetij, ki izdelujejo končne certificirane lesene izdelke, je predvsem nabava prej omenjenih kompozitnih vhodnih materialov. Nekateri certificirani materiali se proizvajajo samo v tujini, za potrditev naročil pa proizvajalci pogosto zahtevajo količine, ki presegajo potrebe manjših podjetij. Drugi izziv je, da nekaterih materialov, kot so na primer dekorativni papirji ali furnirji eksotičnih drevesnih vrst, ni možno vedno dobiti kot certificirane, temveč samo kot kontrolirane, kar pomeni izbiro zahtevnejših načinov izračuna certificiranega deleža v končnem izdelku.

350 FSC CoC certificiranih podjetij

Drugo 70 % (244)

Stavbno pohištvo, pohištvo in drugi končni proizvodi 48 % (51) Proizvodnja končnih lesnih proizvodov 30 % (106)

Stavbno pohištvo 5 % (5)

Pohištvo in drugi končni proizvodi 47 % (50) Slika 4: Delež FSC proizvodnih podjetij končnih proizvodov in struktura po posameznih proizvodnih skupinah Graf izdelan na podlagi podatkov iz spletne strani Forest Stewardship Council pridobljenih na dan 9. 6. 2021.

80 PEFC CoC certificiranih podjetij Stavbno pohištvo 65 % (11)

Drugo 79 % (63)

Proizvodnja končnih lesnih proizvodov 21 % (17) Pohištvo in drugi končni proizvodi 35 % (6)

Slika 5: Delež PEFC proizvodnih podjetij končnih proizvodov in struktura po posameznih proizvodnih skupinah Graf izdelan na podlagi podatkov iz spletne strani Programme for the Endorsement of Forest Certification, 2021 pridobljenih na dan 9. 6. 2021.

V zadnjem času se v gradbeništvu v okviru trajnostnih usmeritev namesto drugih gradbenih materialov vse bolj uporablja les kot gradnik dela stavbe ali objekta, ki objekt nosi in/ali povezuje. Konstrukcijski les je namenjen izdelavi različnih gradbenih konstrukcij, kot so ostrešja hiš, šol, dvoran in izdelavi mostov, brvi ter ograj. Zaradi nosilne funkcije različnih objektov je še toliko pomembneje, da je konstrukcijski les certificiran in s tem v skladu z vsemi varnostnimi in trdnostnimi predpisi. Za določanje ustreznih dimenzij elementov konstrukcij je pomembna trdnost lesa. Konstrukcijski les je gradbeni proizvod, za katerega veljajo zahteve na podlagi zakonov in harmoniziranih standardov. V skladu z uredbo EU št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta EU, Zakonom o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 82/13) in harmoniziranim standardom SIST EN 140811:2006+A1:2011 sta od 1. januarja 2012 obvezna proizvodnja konstrukcijskega lesa v skladu s standardi in označevanje konstrukcijskega lesa z oznako CE in Izjavo o lastnostih slednjega.

Proizvajalec konstrukcijskega lesa lahko namesti oznako CE in poda Izjavo o lastnostih, če ima Certifikat o skladnosti kontrole proizvodnje, ki ga izda pooblaščeni certifikacijski organ.

Namen sistema označevanja je razvrščanje konstrukcijskega lesa s pravokotnim prečnim presekom v ustrezne trdnostne razrede in ustrezno označitev lesa. Trdnostni razred lesa se določa na podlagi vizualne ali strojne ocene lastnosti. V Sloveniji je uveljavljen sistem vizualnega razvrščanja lesa na podlagi pre-

vzetega standarda SIST DIN 4074-1 (Žagani les iglavcev - razvrščanje po trdnosti), po katerem lahko les vizualno ocenimo in označimo na podlagi standarda SIST EN 1912 (Konstrukcijski les - Trdnostni razredi - Določitev trdnostnih razredov na podlagi vizualnega razvrščanja in vrste lesa) z oznakami C16, C18 in C24. Iz omenjenega standarda je razvidno, da nam je CEN (Evropski komite za standardizacijo) podal možnosti vizualnega sortiranja samo za vrste lesa v preglednici 1.

Vrsta lesa smreka/jelka smreka jelka

Trdnostni razred C24 C18 C16

Proizvod letev, deska, ploh, tram deska, ploh, tram deska, ploh, tram

Preglednica 1: Trdnostni razredi glede na vrsto lesa Preglednica izdelana na podlagi podatkov, pridobljenih iz standarda SIST EN 1912

V gradbeništvu se običajno uporablja konstrukcijski les, ki ga razvrščamo v trdnostni razred C24. Če bi želeli po vseh veljavnih predpisih vgraditi macesnov, borov ali smrekov les najvišjega trdnostnega razreda, ga moramo žal kupiti v tujini, kjer imajo pridobljeno soglasje CEN za razvrščanje konstrukcijskega lesa smreke, jelke, bora in macesna v vse tri glavne trdnostne razrede, C18, C24 in C30.

V Sloveniji je bilo leta 2019 evidentiranih 260 podjetij, ki se ukvarjajo z žagarsko dejavnostjo. Po ocenah raziskave, opravljene na Gozdarskem inštitutu Slovenije, ti obrati razžagajo

Trajnostna raba lesa

Certificiranje proizvajalcev konstrukcijskega žaganega lesa

35

6.4

25 20 15 10 5 0 2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

2021 do 1. 6.

Slika 6: Število certificiranih žagarskih obratov za proizvodnjo konstrukcijskega lesa po letih v Sloveniji Graf je pripravljen na podlagi javno dostopnih podatkov akreditiranih organizacij.

1,478 milijona m3 hlodovine iglavcev ter 0,272 milijona m3 listavcev. Skupna količina proizvedenega žaganega lesa, evidentiranega v raziskavi, je znašala 633.894 m3, vendar je na to vprašanje odgovorilo le 124 podjetij. Tako pri iglavcih kot pri listavcih je z 68 % prevladovala proizvodnja standardnega žaganega lesa (deske, plohi idr.), 21 % je bilo konstrukcijskega lesa. Nekoliko več kot polovica sodelujočih anketirancev (52 %) je odgovorila, da proizveden žagan les uporabijo za nadaljnjo predelavo v okviru lastnega podjetja, iz žaganega lesa pa v največjem deležu proizvajajo lesno embalažo in polizdelke.

Glede na način porabe lesnih ostankov prevladujejo podjetja (takšnih je 66 oz. 50 %), ki nad 80 % proizvedenih ostankov prodajo, sledi lastna raba za proizvodnjo sekancev in druga lastna raba. Za lastno proizvodnjo peletov in briketov sodelujoča podjetja porabijo v povprečju tretjino ostankov (Ščap in dr. Prislan, 2020). Do 1. junija 2021 je po standardu SIST EN 140811:2006+A1:2011 certificiranih 51 poslovnih subjektov. Končno število certificiranih subjektov, ki se v Sloveniji ukvarjajo z žaganjem konstrukcijskega lesa, in rast certificiranja po letih pa sta razvidna iz slike 6.

Ključna vprašanja, ki se pojavljajo podjetjem, preden se odločijo za certificiranje, so predvsem: kateri standard izbrati, da zadostijo potrebam kupca in zakonskim zahtevam, ali bo možno redno dobavljati ustrezne vhodne materiale in polizdelke, kakšni so stroški pridobitve certifikata in stroški vzdrževanja, kako dobro in učinkovito vpeljati standardne zahteve ter ali je možno pridobiti nepovratna sredstva za samo certificiranje.

Certificiranje, ki ga opravi neodvisna organizacija, je pomembno za oblikovanje zaupanja med gospodarskimi subjekti in končnimi kupci, v primeru certificiranja proizvajalcev konstrukcijskega lesa pa tudi z vidika dokazovanja skladnosti z zakonskimi zahtevami. Danes je postalo certificiranje ključni člen v verigi ukrepov, ki bodo naše gospodarstvo naredili preglednejše in podjetjem omogočili, da bodo lažje dokazali skladno, trajnostno in odgovorno upravljanje.

Viri:

Rast v letu 2020 je posledica spremembe Pravilnika o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov, ki v 3. odstavku 29. člena navaja, da mora Dokazilo o zanesljivosti objekta vsebovati »mapo s prilogami s tabelaričnim kazalom dokazil iz četrte alineje prejšnjega odstavka v delu, ki se nanaša na dokazila v posamezni mapi, in dokazila z oštevilčenjem in v zaporedju, kot so navedena v tabelaričnem kazalu dokazil in obsegajo potrdila, poročila, ocene, ateste, certifikate, izjave o lastnostih, meritve, komisijske zapisnike, izkaze in druga dokazila o:

–

Bureau Veritas, d. o. o., 2021. Pridobljeno s https://www.bureauveritas.si/ certificiranje/pefc

–

Forest Stewardship Council (b.d.). Pridobljeno s https://fsc.org/en/facts-figures

–

Forest Stewardship Council (b.d.). Pridobljeno s https://info.fsc.org/

–

Forest Stewardship Council United Kingdom (2021). Pridobljeno s https:// www.fsc-uk.org/en-uk/about-fsc/why-choose-fsc

–

Gozdarski inštitut Slovenije (b.d.). Pridobljeno s http://wcm.gozdis.si/splosno/ pefctrade--program-za-potrjevanje-certifikacije-gozdov

–

Gozdarski inštitut Slovenije (b.d.). Pridobljeno s http://wcm.gozdis.si/splosno/

36

Trajnostna raba lesa

fsc--forest-stewardship-council

− upoštevanju predpisov, ki urejajo bistvene in druge zahteve, − kvaliteti vgrajenih gradbenih proizvodov, inštalacij, tehnoloških naprav in opreme, − opravljenih preiskavah konstrukcijskih elementov in − pregledu in merjenju vodovodnih, ogrevalnih, električnih, plinskih in drugih inštalacij ter preizkusu njihovega pravilnega delovanja (Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov, 2018).

–

Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov. Uradni list RS, št. 36/18 (30. 05. 2018). Pridobljeno s http:// www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV13306#

–

Programme for the Endorsement of Forest Certification, 2021. Pridobljeno s https://www.pefc.org/find-certified

–

Ščap, Š. in dr. Prislan, P. (2020). Gozdarski inštitut Slovenije. Pridobljeno s http:// wcm.gozdis.si/strokovni-prispevki/stanje-zagarskih-obratov-v-sloveniji-vletu-2019-

37

Trajnostna raba lesa

Predelava lesa za obrt in industrijo

7

7.1

Panožni trendi pozitivni, skrbi skokovita rast minimalnih plač

Uvod

7.2

Leto 2020 nam bo za vedno ostalo v spominu kot leto globalne epidemije, ki je spremenila način življenja in močno vplivala tudi na gospodarstvo. Aktivno delovanje GZS je prispevalo k številnim dobrim rešitvam v PKP-jih in vladni ukrepi so tako kar dobro zaščitili gospodarstvo. Pričakovali smo namreč večji padec proizvodnje, a je k sreči upadel le 4 % pri pohištvenem delu (C31), medtem ko se je v lesarskem delu (C16) proizvodnja celo povečala za 5 %. V letu 2020 sta zrasla tudi panožni dobiček in dodana vrednost na zaposlenega, slednja za kar 5,2 %, na 38.511 evrov (36.621 evrov v letu 2019). To je več kot pri predelovalnih dejavnostih, kjer je bila rast le 4,2 %. Generalno so tako panožni trendi še vedno pozitivni in poslovanje panoge solidno.

Skrb pa nam povzročajo veliki letni skoki rasti minimalne plače (MP) po spremembi Zakona o minimalni plači (ZMP) v letu 2018. Stalna rast MP je seveda nujna, če želimo obdržati kvaliteten kader v Sloveniji. Skokovita rast, še posebno če bistveno presega rast produktivnosti, pa je za šibkejša podjetja velika težava. Mnoga od njih bi namreč zmerno rast MP dolgoročno preživela, skokovite pa ne morejo. Vsaj takšne so izkušnje po radikalnem dvigu MP leta 2010, ko nekaj let kasneje precej podjetij te bitke ni zmoglo.

Trajnostna raba lesa 38

Močni vplivi Zakona o minimalni plači

Učinek novega ZMP se je do sedaj v naši panogi pokazal predvsem januarja 2020, z izgubo več kot 800 delovnih mest in slabšim poslovanjem pohištvenega dela panoge. Kakšen bo vpliv ZMP v naslednjih letih, je težko oceniti, saj je odvisen tudi od mnogih drugih dejavnikov (podražitev materialov, energije …), smo pa v tej povezavi zaskrbljeni za nadaljnji razvoj šibkejših podjetij, predvsem iz C31. Predstavnike sindikatov in politike smo panožni predstavniki na to večkrat javno opozarjali, a smo dosegli le določene olajšave pri izvedbi ZMP, zato je sedaj potrebna povečana pozornost na dogajanje v tem delu panoge in pravočasna priprava primernih ukrepov s strani Direktorata za lesarstvo. Na GZS ZLPI pa bomo še naprej nadaljevali prizadevanja za spremembo ZMP in celotne delovnopravne zakonodaje.

Ključna za uspešnost soočanja podjetij s skokovito rastjo MP je dovolj visoka dodana vrednost na zaposlenega (DV/zap). Ta je v obdelavi in predelavi lesa (C16) lani znašala 41.102 evrov (38.426 evrov v letu 2019), kar pomeni, da se je zvišala za 7 % glede na predhodno leto in je tako C16 v boljši kondiciji. V C31 pa je DV/zap znašala 33.580 evrov (33.291 evrov v letu 2019) in se je tako povečala le za 0,9 %. Tukaj je problematičen tudi delež stroškov dela v dodani vrednosti, ki znaša kar 74,1 %. To je zelo visok delež, ki omogoča bistveno manjša vlaganja v investicije in druge razvojne dejavnosti kot pri C16, kjer znaša delež stroškov dela v DV že bolj sprejemljivih 62,6 %. Analiza podatkov poslovanja posameznih podjetij kaže, da je DV/zap, ki še omogoča sprejemljiv razvoj podjetja, že nad 30.000 evrov.

7.3

Foto: www.shutterstock.com

Igor Milavec GZS Združenje lesne in pohištvene industrije t: 01 589 82 85 e: igor.milavec@gzs.si www.gzs.si/zdruzenje_lesne_ in_pohistvene_industrije

Z novo uredbo več lesa v stavbnem pohištvu

Iz tega lahko zaključimo, da so možnosti za razvoj C16 velike, saj bo poraba lesa še naprej rasla, tudi zaradi letos sprejete Uredbe o zelenem javnem naročanju, ki širi 30 % obvezne rabe lesa tudi na stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (CC113), kamor sodijo na primer domovi za ostarele, in na stavbe splošnega družbenega pomena (CC126), to so stavbe za izobraževanje, šport in kulturo. V tej uredbi je okrepljen tudi delež lesa v stavbnem pohištvu in protihrupnih ograjah.

Foto: www.shutterstock.com

Foto: www.shutterstock.com

Prednost primarne predelave lesa je tudi v tem, da je Slovenija bogata z gozdovi in lesom, kar je ena izmed naših najpomembnejših strateških prednosti. Za krepkejši razvoj C16 bo treba okrepiti še vzvode za povečanje sečnje v zasebnih gozdovih in dolgoročno predvidljivo oskrbo domačih predelovalcev lesa iz njih. To je namreč pomembno izhodišče za postavitev novih lesnopredelovalnih obratov za proizvodnjo številnih lesenih polproizvodov, ki jih sedaj uvažamo.

lesa iglavcev, lesa listavcev, predvsem bukve, pa je preveč in se je tudi zato preveč porabi za energetske namene. Pohištvena podjetja so namreč ključni porabnik kvalitetne hlodovine listavcev in zato bi njihovo nadaljnje krčenje to težavo le še povečalo. Po drugi strani pa je tudi panožni cilj predelati čim več lesa do čim višje stopnje, torej do finalizacije, ki jo pohištvo nedvomno predstavlja.

Kot rečeno, nas skrbi nevarnost nadaljnjega krčenja proizvajalcev pohištva, ki tako v Sloveniji kot v tujini praviloma dosegajo nižjo dodano vrednost kot obdelovalci in predelovalci lesa. Razlog je v tem, da je pri pohištvu več ročnega dela, ki ne more doseči dodanih vrednosti na zaposlenega kot proizvodni postopki s tehnološkimi napravami z veliko produkcijo in malo zaposlenimi, na primer sodobni žagarski obrati.

7.4

V Sloveniji primanjkuje lesa iglavcev

Sprejeto stališče EU in Slovenije, da je povečanje rabe lesa ključno za znižanje emisij za 55 % do leta 2030, solidno izboljševanje stanja v C16, ambiciozni načrti Direktorata za lesarstvo in SRIP PSiDL ter še mnogo drugega pa zagotavlja lesnopredelovalni panogi nadaljnjo krepitev strateškega položaja. Generalno gledano zato na bodočnost lesnopredelovalne panoge zremo z optimizmom, saj so tržne in razvojne možnosti izjemne. Državi se zato splača veliko vlagati v pospešen razvoj podjetij iz C16 in C31, saj bomo tako hitreje v celoti izkoristili potencial domačih gozdov.

Foto: www.shutterstock.com

39

Trajnostna raba lesa

Sindikati se sicer zanašajo na to, da bodo ukinjena delovna mesta nadomestila delovna mesta z višjo dodano vrednostjo iz drugih panog, kar v določeni meri tudi drži, a panožno in nacionalno nam to povzroča škodo. Na primer propad velikega števila velikih lesnopredelovalnih podjetij po letu 2010 je močno omejil porabo listavcev. Tako v Sloveniji vse bolj primanjkuje

8

8.1

Povezovanje v primarni predelavi lesa daje možnost za specializacijo

Uvod

Primarna industrija v Sloveniji ima dolgo tradicijo in predstavlja pomemben vezni člen gozdno-lesne verige. Glede na končne proizvode lahko primarno industrijo delimo na žagarsko proizvodnjo in proizvodnjo furnirja. Končni proizvodi in ostanki, ki nastajajo v procesu obdelave, predstavljajo vhodno surovino za številne proizvodnje od pohištvene, lesene gradnje, industrije najrazličnejših lesnih plošč in lesnih kompozitov, (butične) navtične in športne industrije do kemijske, papirne, tekstilne in farmacevtske industrije (Zule, Gornik Bučar in Kropivšek, 2017).

Surovina

Vrsta surovine, njene količine in zanesljivost dobave so eden ključnih dejavnikov tako žagarske kot furnirske proizvodnje.

Ko govorimo o hlodovini (slika 1), je nujno upoštevati koncept mejne kakovosti vhodne surovine (angl. marginal log), kjer namen uporabe hlodovine določa njena kakovost (Ringe in Hoover, 1987), s tem, da razpoložljivo hlodovino v največji meri izkoristimo za proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Ravno tako se skuša maksimalno izkoristiti potencial vseh nastalih lesnih ostankov med proizvodnjo v celotni obdelovalni verigi in se tako kar najbolj približati konceptu krožnega gospodarstva (Circular Economy, 2017), kjer je poudarek na ponovni uporabi, popravilu in recikliranju obstoječih materialov ter izdelkov.

Surovina s svojimi značilnostmi, kot so drevesna vrsta, kakovost, dimenzije, razpoložljivost itd., definira primarno proizvodnjo ter narekuje izbiro tehnologije in lastnosti končnega proizvoda (Blackwell in Walker, 2006). Najkakovostnejša surovina

40

Trajnostna raba lesa

Za uspešno delovanje primarne industrije so ključnega pomena zanesljiva oskrba z (izbrano) vhodno surovino, primerna tehnologija in njeno obvladovanje ter stalna kakovost proizvodov.

Pri tem moramo biti pozorni na ustrezno tehnološko učinkovitost v vseh fazah predelave, saj je dodana vrednost proizvodov primarne industrije, v primerjavi z drugimi lesnimi proizvodi (Čufar idr., 2017), relativno majhna, pri čemer pa je delovno intenzivna in je lahko v določenih primerih celo nerentabilna.

8.2

dr. Dominika Gornik Bučar Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo t: 01 320 36 22 e: dominika.gornik@bf.uni-lj.si www.bf.uni-lj.si

Slika 1: Žagarska hlodovina

Slika 2: Žagan les (foto: arhiv Solis Timber)

Slika 3: Reduciranje koreničnika (foto: arhiv Solis Timber)

Slika 4: Lupljena hlodovina (foto: arhiv Žaga Cugmajster)

listavcev se mora ob upoštevanju mejne kakovosti surovine uporabiti za proizvodnjo furnirja, ki je v primarni proizvodnji praviloma izdelek z najvišjo dodano vrednostjo (Kropivšek in Gornik Bučar, 2017). Surovino iglavcev je smotrno kar v največjem možnem obsegu predelati kot konstrukcijski les (slika 2), ki mora biti razvrščen po trdnosti v ustrezne trdnostne razrede in označen z oznako CE, ter glede na kakovost tudi kot mizarski in gradbeni les.

8.3

Polnojarmenik, ki je bil v preteklosti najpomembnejši in najzmogljivejši stroj za razžagovanje iglavcev, v sodobnih žagarskih proizvodnjah izgublja na pomenu, še posebej če govorimo o velikih žagarskih obratih. Zmogljivost polnojarmenika je v primerjavi z drugimi osnovnimi stroji (tračni žagalni stroj, krožni žagalni stroj) manjša. Kljub temu pa se še uporablja predvsem na manjših žagarskih obratih in je relativno učinkovit pri razžagovanju iglavcev srednjih premerov. Pri razžagovanju na polnojarmeniku smo omejeni z največjim premerom hloda, ki ga še lahko razžagamo, in največjimi žagalnimi hitrostmi.

Za razžagovanje listavcev je najprimernejši tračni žagalni stroj, ki omogoča največjo fleksibilnost razžagovanja, žaganje hlodov vseh debelin in oblik ter različne načine žaganja. Zaradi vseh teh prednosti omogoča izdelavo žaganega lesa različnih dimenzij, presekov in tekstur. Sodobni tračni žagalni stroji z avtomatiziranimi hlodovnimi vozički so hitri in zmogljivejši. Z različnimi postavitvami tračnih žagalnih strojev (dvojni tračni žagalni stroj, dvojček, tandemska postavitev, dvosmerni tračni žagalni stroj (slika 5) in reducirni tračni žagalni stroj (slika 6) so zelo učinkoviti tudi pri razžagovanju iglavcev.

Slika 5: Žagni list dvosmernega tračnega žagalnega stroja (foto: arhiv Žaga Cugmajster) Slika 6: Reducirni dvosmerni tračni žagalni stroj (foto: arhiv Žaga Cugmajster)

41

Trajnostna raba lesa

Surovina vpliva na izbiro optimalne tehnologije in načina razžagovanja. Najnovejše tehnologije omogočajo rentabilno razžagovanje iglavcev in listavcev, hlodovine velikih ali majhnih premerov, in sicer tako velikoserijske kot tudi »butične« proizvodnje. Ne glede na obseg proizvodnje, drevesno vrsto ali stroje, s katerimi razžagujemo hlodovino, moramo hlodovino pred razžagovanjem ustrezno pripraviti (Blackwell in Walker, 2006). Priprava hlodovine za razžagovanje obsega sortiranje, reduciranje koreničnika (slika 3), lupljenje (slika 4), krojenje in ustrezno skladiščenje. Zaporedje posameznih faz priprave hlodovine je odvisno od surovine, tehnologije in vrste proizvoda.

Tehnologije proizvodnje žaganega lesa

Krožni žagalni stroj se v sodobnih žagarskih obratih uporablja predvsem kot sekundarni stroj za razžagovanje prizem in tudi kot pomožni stroj za čeljenje in robljenje žaganega lesa. Hlodovni dvovretenski (dvoosni) večlistni krožni žagalni stroji so zelo učinkoviti pri razžagovanju iglavcev srednjih premerov in so v večjih obratih v celoti nadomestili polnojarmenik, saj dosegajo večje kapacitete. Učinkovitost teh strojev se še poveča v kombinaciji s profilirnimi iverilniki.

Profilirni iverilniki se samostojno uporabljajo za hitro obdelavo lesa iglavcev do premera 18 cm v žagan les pravokotnega preseka z različno (definirano) stopnjo lisičevosti. Pri takšni obdelavi se ostanki pojavljajo v obliki sekancev in ne v obliki kosovnih ostankov, kar olajša manipulacijo ostankov. Profilirni iverilniki so po zmogljivostih (podajalnih hitrostih) primerljivi s krožnimi in tračnimi žagalnimi stroji, zato sodobni žagarski obrati povečujejo zmogljivosti s tandemskim povezovanjem različnih tehnologij, ki omogočajo razžagovanje hlodovine v pretoku v želene produkte. Praviloma pri tem profilirni iverilni stroji najprej obdelajo krajnike, temu pa sledijo tračni žagalni stroji (t. i. reducirna tehnika) ali dvoosni večlistni krožni žagalni stroji s profilirnimi rezkalnimi agregati (t. i. profilirna tehnika). S takšnimi tehnološkimi rešitvami dosegamo velike kapacitete z optimalnim izkoristkom vhodne surovine in izdelavo kakovostnih proizvodov.

8.4

Tehnologije proizvodnje furnirja

Furnir je raven, tenek »list« lesa, ki se lahko proizvaja z luščenjem, rezanjem ali žaganjem hlodovine oz. prizem. Tehnologije proizvodnje furnirja se razlikujejo glede na to, ali proizvajamo konstrukcijski ali dekorativni furnir.

Konstrukcijski furnir je vhodna surovina tako za izdelavo furnirnih plošč kot tudi različnih drugih lesnih ploščnih kompozitov, ki se uporabljajo v pohištveni industriji, leseni gradnji, kot embalaža itd. in kot taki lahko nadomeščajo materiale, ki bolj obremenjujejo okolje, oziroma imajo manj sprejemljiv ogljični odtis.

Konstrukcijski furnir se proizvaja z luščenjem, tj. premočrtnim odrezovanjem, pri čemer je rezalni rob noža vzporeden z vzdolžnim potekom lesnih vlaken. Glavno gibanje (rotacijsko) opravlja obdelovanec, premočrtno gibanje pa opravlja furnirski nož.

Obe gibanji tvorita sestavljeno gibanje.

42

Trajnostna raba lesa

Poleg klasičnih strojev za luščenje furnirja, ki dosegajo hitrosti luščenja do 120 m/min in omogočajo proizvodnjo furnirja iz drevesnih vrst velikih in srednjih premerov, se konstrukcijski furnir iz hlodov manjših premerov izdeluje tudi na brezvretenskih luščilnih strojih. V tem primeru luščenec ni osno vpet, temveč leži med tremi gnanimi valji, ki luščencu omogočajo rotacijsko gibanje. Ti stroji dosegajo velike kapacitete (hitrosti luščenja do 270 m/min) in višje izkoristke surovine.

Uporaba dekorativnega furnirja, ki se uporablja za oblepljanje površin s ciljem doseganja estetskega učinka, je znana že tisočletja. Do začetka dvajsetega stoletja se je dekorativni furnir proizvajal samo s tehniko žaganja, sodobni furnirski obrati pa izdelujejo dekorativni furnir s tehniko rezanja in ekscentričnega luščenja. Proizvodnja furnirja s tehniko žaganja se dandanes izvaja v zelo omejenem obsegu, predvsem zaradi nizkih izkoristkov in majhnih kapacitet.

Pri proizvodnji plemenitih furnirjev je vzdolžno krojenje oz. izdelava prizme zelo pomembna, saj ima odločilen vpliv na teksturo izdelanega plemenitega furnirja. Prizme se nato hidrotermično obdelajo, s čimer povečamo plastičnost surovine in dosežemo želeni barvni odtenek dekorativnega furnirja. Na teksturo furnirja vplivamo tudi z načinom vpetja prizme na delovno mizo furnirskega rezalnika. Glede na drevesno vrsto, obliko prizme in želeno teksturo režemo furnir na vertikalnih rezalnih strojih ali furnir ekscentrično luščimo. V obeh primerih dobimo liste furnirja, ki jih nato sušimo v pretočnih sušilnih kanalih na ciljno vlažnost 10−12 %.

Rezan furnir se v sodobni industriji največkrat izdeluje na vertikalnih rezalnih strojih z vakuumsko vpenjalno mizo, kar omogoča doseganje boljših izkoristkov rezanja. Sodobni stroji dosegajo kapacitete do 120 rezov/min in lahko izdelujejo furnirje od debeline 0,4 mm do 3,3 mm. Horizontalni rezalni stroji so v primerjavi z vertikalnimi rezalnimi stroji počasnejši, omogočajo pa rezanje prizem velikih dimenzij in so zato pri izdelavi lepljenih furnirjev (t. i. fine-line) še vedno zelo aktualni.

Ekscentrično luščenje lahko izvajamo na luščilnih strojih, pri čemer prizma ni vpeta centrično oz. v geometrijskem središču. Mesto vpetja je odvisno od geometrije prizme, izkoristka in seveda želene teksture furnirja. Sodobni furnirski obrati za proizvodnjo dekorativnih furnirjev so poleg vertikalnih rezalnih strojev opremljeni tudi s t. i. stay-log stroji, pri katerih prizmo po celi dolžini vpnemo na gred stroja, ob tem pa lahko z načinom vpetja vplivamo in določamo želeno teksturo furnirja.

Izdelani furnirji imajo zaradi geometrije rezanja nekoliko večje širine, kar pozitivno vpliva tudi na količinski izkoristek.

8.5

Stanje primarne industrije v Sloveniji

Primarna predelava lesa, ki jo po standardni klasifikaciji dejavnosti najdemo pod oznako C16.100 (Žaganje, skobljanje in impregniranje lesa) je v Sloveniji zelo razdrobljena in jo po podatkih (https://bonitete.bisnode.si/) kot svojo dejavnost v letu 2021 navaja kar 1.517 poslovnih subjektov. Ažurni podatki o obsegu in številu podjetij, ki se dejansko ukvarjajo s predelavo hlodovine, so zaradi razpršenosti primarne predelave med industrijsko, obrtniško in dopolnilno dejavnostjo pomanjkljivi.

Na to problematiko se bolj ali manj uspešno opozarja že vrsto let (Merzelj, 1999; Perme, 2009; Prislan idr., 2014; Kropivšek in Gornik Bučar, 2017). Podatki o obsegu in opremljenosti obratov se praviloma dobijo v okviru raznovrstnih projektov (npr. projekti CRP, ki jih financira ARRS, npr. LesGoBio, Racionalna raba lesa listavcev V4-1419, in evropskih projektov, npr. IDWood) in/ ali na osnovi anketnih vprašalnikov, na katera odgovarja večina večjih proizvajalcev in tudi manjši, ki jim razžagovanje predstavlja osnovno dejavnost, tako da lahko z veliko verjetnostjo sklepamo, da so dobljeni podatki zanesljivi. Rezultati ene zadnjih tovrstnih raziskav, ki je dostopna na http://wcm.gozdis. si/strokovni-prispevki/stanje-zagarskih-obratov-v-sloveniji-v-letu-2019-, je utrdila ugotovitve predhodnih raziskav, da v Sloveniji sicer prevladujejo majhna žagarska podjetja z obsegom proizvodnje do 5.000 m3 hlodovine, vendar se v zadnjih letih povečuje tudi obseg proizvodnje večjih in velikih žagarskih obratov s kapacitetami nad 50.000 m3 predelane hlodovine.

Foto: www.shutterstock.com

Po podatkih Zavoda za gozdove (Poročilo …, 2020) se možni letni posek lesne mase povečuje in je v letu 2019 znašal skoraj 7 milijonov m3 (natančneje 6.985.621 m3), pred petnajstimi leti pa okoli 4,2 milijona m3. Možen posek je bil realiziran 87-odstotno oz. v obsegu 5.287.863 m3 lesne mase. V letu 2019 je bilo v strukturi gozdnih sortimentov skoraj 2,4 milijona m3 žagarske in furnirske hlodovine, pri čemer je, kot je za naše razmere običajno, prevladovala hlodovina iglavcev (85 % oz. 2 milijona m3). Proizvodnja žaganega lesa v Sloveniji od leta 2012 po-

Tako kot se v zadnjih letih povečuje količina proizvedenega žaganega lesa v Sloveniji, je opazen tudi pozitiven premik pri investiranju in posodabljanju tehnologije. Na osnovi zadnjih dostopnih podatkov o tehnološki opremljenosti žagarskih obratov (Gornik Bučar, 2014) ugotavljamo, da se je močno povečala vloga tračnih žagalnih strojev, s katerimi je opremljenih več kot 40 % žagarskih obratov. Zelo pogosto so tračni žagani stroji v kombinaciji z večlistnimi krožnimi žagalnimi stroji (enoosnimi in dvoosnimi). Obratov, ki razžagujejo samo s polnojarmenikom, je vse manj; razžagujejo predvsem za lokalni trg oz. za lastno nadaljnjo proizvodnjo.

Posodabljanje tehnologije (tudi z vključevanjem profilirnih iverilnikov, torej uvajanje reducirne tehnike in profilirne tehnike) in pridobivanje potrebnih kompetenc zaposlenih zagotovo pomenita prednost, saj so obrati tako fleksibilnejši in se z ustrezno tehnološko opremljenostjo hitreje prilagodijo značilnostim različne surovine, kar jim omogoča, da lahko proizvajajo širšo paleto proizvodov. Poleg tega je v zadnjih letih veliko investicij na žagarskih obratih usmerjenih v mehanizacijo in avtomatizacijo delovnega procesa z izključevanjem ročnega (fizičnega) dela, tako v fazi merjenja in sortiranja hlodovine kot v fazah dodelave žaganega lesa, razvrščanja in zlaganja. To zagotovo pozitivno vpliva tudi na produktivnost obratov.

Furnirska proizvodnja je imela dolgo tradicijo, saj so prve tovarne furnirja v Sloveniji delovale že v začetku 20. stoletja. V zadnjih letih se je proizvodnja furnirja postopno, a zelo vztrajno zmanjševala. V letu 2005 smo po podatki FAO proizvedli

Trajnostna raba lesa

Količine in struktura vhodne surovine, ki se praviloma dobavlja iz slovenskih gozdov, je zelo pomembna za delovanje primarne industrije. Podatki o predvidenem in realiziranem poseku ter količini hlodovine, ki se potencialno pojavi na trgu, so pomembni vhodni parametri pri načrtovanju procesa primarne proizvodnje, saj se obrati pogosto srečujejo z nezanesljivostjo dobave surovine, kar pogosto rešujejo tudi z uvozom hlodovine.

časi, a konstantno narašča in je v letu 2019 dosegla 952.000 m3 žaganega lesa, pri čemer je prevladoval žagan les iglavcev (825.000 m3).

43

Stanje primarne industrije je posledica tako trenutnih razmer kakor tudi razmer iz preteklega obdobja. Nezanesljivost oskrbe s surovino, nesistematičnost posodabljanja tehnologije, neučinkovitost in nekonkurenčnost pri iskanju novih trgov in novih proizvodov (Gornik Bučar, 2014) ter nepovezanost na horizontalnem nivoju, torej nepovezanost med žagarskimi obrati, so dejavniki, ki imajo nedvomno vpliv na to dejavnost (Kropivšek in Gornik Bučar, 2017). Zaradi majhnega obsega proizvodnje posamezni proizvajalci težko pridobivajo in izpolnjujejo večja ali zahtevnejša naročila, ki bi jih v primeru povezovanja večjega števila obratov lahko izpolnili in bili tako konkurenčnejši. V primeru povezovanja bi se posamezni obrati lahko tudi specializirali, kar pomeni tudi učinkovitejšo proizvodnjo, zniževanje stroškov proizvodnje in možnost pojavljanja na specializiranih in nišnih trgih.

64.000 m3 furnirja, v letu 2019 pa manj kot tretjino (19.000 m3). Kljub ogromnemu znanju in relativno ustrezni tehnološki opremljenosti so v zadnjih desetih letih prenehali s proizvodnjo konstrukcijskega furnirja vsi večji proizvajalci, medtem ko je proizvodnja plemenitega furnirja skoncentrirana na enega (v srednjeevropskem prostoru sicer zelo konkurenčnega in pomembnega) proizvajalca. Furnir je proizvod z praviloma najvišjo dodano vrednostjo v primarni industriji in ima zelo visok potencial dodane vrednosti v nadaljnjih predelavah (Kropivšek in Gornik Bučar, 2017) zato nedelovanje te proizvodnje trenutno predstavlja (naj)šibkejši člen v verigi vrednosti. Glede na akumulirano znanje, razpoložljivost surovine in potrebe lesno-predelovalne industrije so vlaganja v to proizvodnjo nujno potrebna.

8.6

Zaključek

Primarna predelava lesa je pomemben vezni člen v gozdno-lesni verigi. Proizvodi primarne industrije in lesni ostanki so vstopna surovina ne samo za lesno industrijo, temveč tudi za gradbeno, papirno, kemijsko itd. Učinkovito delovanje primarne industrije ima zato pozitiven vpliv na trajnostno rabo lesa in krožno gospodarstvo, saj omogoča ob upoštevanju mejne kakovosti surovine kar najdaljši življenjski cikel lesa, ki bi se lahko ob neustrezni rabi (npr. kot energent) mnogo prehitro končal.

Za razvoj sodobne tehnologije primarne predelave lahko rečemo, da je v zadnjem obdobju šel v dve smeri. Prva je razvoj in optimizacija tehnologij, ki omogočajo hitro, zanesljivo in kvalitetno masovno predelavo, in je kot taka prvenstveno namenjena obdelavi lesa iglavcev. Druga smer pa je razvoj tehnologij, ki omogočajo veliko fleksibilnost, primerna je tudi za manjši

obseg proizvodnje, omogoča doseganje ustrezne oz. zahtevane kvalitete obdelave in je primerna tudi za obdelavo listavcev.

Pri izbiri ustrezne tehnologije je najpomembnejši dejavnik, ki v bistvu definira izbiro tehnologije, surovina, ki jo bomo z določeno tehnologijo obdelovali. Pri tem je ključna tako drevesna vrsta, dimenzija in kakovost kot količina. Na drugi stani je izbor tehnologije odvisen tudi od značilnosti proizvoda. Za sodobne primarne proizvodnje je značilno, da ciljni proizvod ni več samo žagan les oz. furnir, temveč se skuša proizvajati izdelke z visoko dodano vrednostjo in pri tem biti pozoren tudi na ustrezno rabo lesnih ostankov. Čeprav je primarna industrija tradicionalna, se sodobni obrati mehanizirajo in avtomatizirajo ter že spogledujejo z industrijo 4.0. Proizvajalci iščejo nove trge, tudi t. i. »nišne« proizvode, ki pa zahtevajo sodobno in fleksibilno proizvodnjo. Ustrezna tehnološka opremljenost obratov in pridobivanje ustreznih (tudi digitalnih) kompetenc ključnih kadrov bosta omogočila krepitev vloge primarne industrije v gozdno-lesni verigi in s tem pripomogla k učinkovitosti trajnostno usmerjenega krožnega gospodarstva.

Zahvala Prispevek je delno podprt s sredstvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), Programske skupine P4-0015 Les in lignocelulozni kompoziti, in sredstvi projekta Možnosti rabe lesa listavcev v slovenskem biogospodarstvu (V4-2012), ki ga sofinancirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ARRS. Zahvaljujemo se tudi podjetju Žaga Cugmajster in podjetju Solis Timber za fotografije.

Viri: –

Blackwell, P., in Walker, J. C. F. (2006). Sawmilling. V: Walker, J. C. F., Primary wood

–

–

Bonitete. https://bonitete.bisnode.si/

–

Circular Economy (3. 4. 2017). http://ec.europa.eu/environment/circular-

v66n01a06 –

Čufar, K., Gorišek, Ž., Merela, M., Kropivšek, J., Gornik Bučar, D. in Straže, A.

–

Perme, M. (2009). Analiza stanja slovenske žagarske industrije [Diplomsko delo].

–

Racionalna raba lesa listavcev s poudarkom na bukovine. http://crp-bukev.

–

Ringe, J. M. in Hoover, W. L. (1987). Value added analysis: a method of

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo.

(2017). Lastnosti bukovine in njena raba. Les/Wood, 66(1), 27−39. http://www. les-wood.si/index.php/leswood/article/view/7/5 –

FAO. (2021). http://www.fao.org/faostat/en/#data

–

Gornik Bučar, D. (2014). Stanje primarne lesnopredelovalne industrije v

bf.uni-lj.si/ technological assessment in the U.S. forest products industry. Forest Products

jugovzhodni Evropi. http://eprints.gozdis.si/1010/1/Stanje_primarne_

Journal, 37(11–12), 51–54.

lesnopredelovalne_industrije_web_(3).pdf –

Gozdarski inštitut Slovenije. (b. d.). Lesgobio − Možnosti rabe lesa listavcev v

–

Trajnostna raba lesa 44

–

POROCILA/2019_Porocilo_o_gozdovih.pdf

Gozdarski inštitut Slovenije. (2020). Stanje žagarskih obratov v Sloveniji v letu 2019. http://wcm.gozdis.si/strokovni-prispevki/stanje-zagarskih-obratov-v-

Zavod za gozdove Slovenije. (2020). Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije za leto 2019 http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_

slovenskem biogospodarstvu. https://www.gozdis.si/projekti/LesGoBio/ –

Merzelj, F. (1999). Stanje slovenske žagarske industrije v obdobju tranzicije. Les, 51(8), 258−263.

economy/index_en.htm –

Kropivšek, J., in Gornik Bučar, D. (2017). Dodana vrednost v izdelkih v gozdnolesni verigi. Les/Wood, 66(1), 62−71. https://doi.org/10.26614/les-wood.2017.

processing: Principles and practice, Springer Netherlands, s. 203−250.

–

Zule, J., Gornik Bučar, D., in Kropivšek, J. (2017). Inovativna raba bukovine slabše

sloveniji-v-letu-2019-

kakovosti in ostankov. Les/Wood, 66(1), 41−51. https://doi.org/10.26614/les-

IDWood. http://www.southeast-europe.net/en/projects/approved_

wood.2017.v66n01a04

projects/?id=187

Uvod

Les je naraven in obnovljiv material, ki je na splošno nestrupen, lahko dostopen in poceni. Ker je les, oziroma sekundarni ksilem, tipičen naravni polimerni kompozit, produkt centripetalne delitvene aktivnosti vaskularnega kambija posameznih dreves, je njegova uporaba omejena. Z namenom doseganja želene funkcionalnosti lesa kot materiala se na področju zaščite lesa vedno bolj uveljavlja vrsta inovativnih postopkov, ki jih skupno opišemo kot modifikacija lesa. Modifikacija lesa je splošen izraz, ki opisuje uporabo kemičnih, fizikalnih ali bioloških metod za spreminjanje intrinzičnih lastnosti lesa za proizvodnjo novih materialov ter za pridobitev lastnosti, ki jih želijo inženirji, ne da bi pri tem odvzeli okolju prijazne lastnosti materiala (Hill, 2011; Jonnes, Sandberg, Goli in Todaro, 2019).

Dandanes imenujemo modifikacija lesa vsak postopek, ki se uporablja za izboljšanje fizikalnih, bioloških, mehanskih ali estetskih lastnosti žaganega lesa, furnirja ali lesenih delcev, ki se uporabljajo pri proizvodnji lesnih kompozitov. Les ohrani značaj naravnega lesa v tem smislu, da modificiran les pri uporabi ni strupen in njegovo odstranjevanje ob koncu življenjske dobe ne povzroči nastanka kakršnih koli strupenih ostankov, ki bi bili za okolje nevarnejši od nemodificiranega lesa, hkrati pa (z izjemo barve) ohrani videz in strukturo izvornega lesa.

9.2

Termična modifikacija lesa

Čeprav se je komercialni razvoj termične modifikacije lesa zgodil šele v zadnjih dveh desetletjih, ima večina trenutno uporabljenih tehnologij dolgo zgodovino. Začetki raziskav vpliva povišane temperature na lastnosti lesa segajo v začetek 20. stoletja (Tiemann, 1915), medtem ko se prva razmišljanja o uporabi povišane temperature za izboljšanje lastnosti lesa pojavijo približno trideset let kasneje (Stamm, Burr in Kline, 1946; Sandberg, Kutnar in Mantanis, 2017; Hill, Altgen in Rautkari, 2021). Med številnimi postopki modifikacije lesa je termična modifikacija lesa trenutno najbolj uveljavljen in dostopen ko-

dr. Nejc Thaler Silvaprodukt, d. o. o. t: 01 280 05 78 e: nejc.thaler@silvaprodukt.si

mercialni tehnološki postopek za izboljšanje dimenzijske stabilnosti in odpornosti lesa. Termično modificiran les (ang. thermally modified timber, TMT) je produkt postopka segrevanja lesa v pogojih z zmanjšano razpoložljivostjo kisika, ki se izvaja med temperaturami 150 in 260 °C, pri čemer temperature, nižje od 140 °C, povzročajo le majhne spremembe lastnosti materiala in temperature, višje od 300 °C, povzročijo nesprejemljivo degradacijo lesa (Hill, 2006; CEN, 2007; Sandberg, Haller in Navi, 2013). Termična modifikacija lesa ima lahko dva izrazito različna namena: mehčanje lesa v pari ali vodi, z namenom sproščanja notranjih napetosti in posledično olajšana nadaljnja obdelava lesa ali nadzorovana razgradnja lesa z namenom izboljšanja izbranih lastnosti lesa (Jones, Sandberg, Goli in Todaro, 2019). Številne raziskave (Rep in Pohleven, 2001; Esteves in Pereira, 2009; Ormondroyd, Spear in Curling, 2015; Gérardin, 2016) poročajo, da se zaradi termično povzročenih kemičnih sprememb makromolekul lesa spremenijo fizikalne, biološke, mehanske in estetske lastnosti lesa. Te spremembe vključujejo: − izboljšanje dimenzijske stabilnosti, − zmanjšanje higroskopnosti (zmanjšanje ravnovesne vlažnosti lesa pri dani relativni zračni vlažnosti in zmanjšanje omočljivosti), − izboljšano odpornost na mikrobiološki razkroj (glive, bakterije, insekti in ladijske svedrovke), − izboljšano odpornost na vremenske vplive, − povišanje modula elastičnosti oziroma povečanje togosti, − zmanjšanje udarne žilavosti, upogibne trdnosti in lomne žilavosti, − zmanjšanje odpornosti proti obrabi oziroma povečanje krhkosti, − težnjo k nastanku razpok in cepljenju ter povečano možnost izpadanja grč, − potemnitev materiala.

Lastnosti termično modificiranega lesa so močno odvisne od uporabljenega postopka termične obdelave.

Trajnostna raba lesa

9.1

S termično modifikacijo izboljšamo odpornost lesa proti vlagi

45

9

dr. Davor Kržišnik Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo t: 01 320 36 15 e: davor.krzisnik@bf.uni-lj.si

9.2.1

Procesne spremenljivke

Obstajajo različne metode termične modifikacije, ki jih je mogoče uporabiti za les. Postopek termične obdelave lahko pomembno vpliva na lastnosti termično modificiranega lesa. Pomembne procesne spremenljivke so: − − − − − − −

čas in temperatura modifikacije, atmosfera med postopkom, zaprt ali odprt sistem, vrsta lesa, moker ali suh sistem, dimenzije lesa in uporaba katalizatorjev.

9.2.2

Kemijske spremembe lesa zaradi termične modifikacije

Segrevanje lesa vodi v različne spremembe kemijske zgradbe lesa, ki so odvisne od uporabljenega postopka termične modifikacije. Hemiceluloze, ki so homo- in heteropolimerni polisaharidi, se med postopkom modifikacije razgradijo v večji meri kot druge makromolekularne komponente lesa, kot sta celuloza in lignin (Nuopponen, Vuorinen, Jämsä in Viitaniemi, 2005).

Na splošno velja, da se izguba polisaharidnega materiala poveča pri temperaturah nad 180 °C, vendar je to zelo odvisno od pogojev termične modifikacije in procesnih spremenljivk, zlasti hitrosti segrevanja in atmosfere med postopkom (Jones in Sandberg, 2020). Opravljenih je bilo veliko študij, ki so poskušale razjasniti kemijske spremembe lesa med postopkom termične modifikacije, zato je literatura na to temo zapletena in včasih protislovna.

46

Trajnostna raba lesa

Ko se les postopoma segreva na 140 °C, se začnejo proizvajati kondenzabilne frakcije, pride do izgube vode (sušenja lesa) in hlapnih ekstraktivnih snovi. Z nadaljnjim naraščanjem temperature nad 140 °C ima večji vpliv na kemijske spremembe proizvodnja celičnih razgradnih produktov, ki so pritrjeni na polimere celične stene. Rezultat tega je nastajanje ocetne in mravljične kisline, metanola in nekondenzirajočih plinov (predvsem CO₂).

Pri nadaljnjem segrevanju nad 140 °C se v proizvedenih plinih vedno bolj zaznavata CO in CO₂. Temperature v razponu med 150 in 230 °C se običajno uporabljajo v postopku termične modifikacije, ker je hidroliza pri nižjih temperaturah zelo počasna, medtem ko se razgradnja celuloze začne pojavljati v temperaturnem območju med 210 in 220 °C. Razgradnja celuloze postane prevladujoča pri 270 °C (Esteves, Graça in Pereira, 2008).

Izguba polisaharidnega materiala pri segrevanju vodi do povečanja vsebnosti lignina v lesu. Splošno sprejeto je, da je lignin najbolj toplotno stabilna komponenta celične stene, vendar lahko že pri relativno nizkih temperaturah pride do termičnega razpada lignina, pri čemer nastanejo različni produkti fenolne razgradnje (González-Peña, Curling in Hale, 2009).

9.2.3

Razlogi za termično modifikacijo lesa

Glavne razloge za povečano zanimanje za modifikacijo lesa v zadnjih desetletjih z vidika raziskav, industrije in družbe na splošno lahko povzamemo kot: 1) spremembo lastnosti lesa zaradi sprememb v gozdnogojitvenih praksah in načinu uporabe lesa (npr. v gradbeništvu); 2) ozaveščenost o uporabi redkih vrst z izjemnimi lastnostmi, kot sta trajnost in videz; 3)

ozaveščenost in zakonske omejitve okolju škodljivih kemikalij za večjo trajnost in manjše vzdrževanje lesnih izdelkov; 4) povečano zanimanje industrije za dodajanje vrednosti žaganemu lesu in stranskim proizvodom žagarskih obratov in rafinerijskih postopkov; 5) politike EU, ki podpirajo razvoj trajnostne družbe; in 6) svetovne podnebne spremembe in z njimi povezane dejavnosti, ki so v glavnem organizirane v okviru Organizacije združenih narodov, kot je Pariški sporazum o podnebnih spremembah (UNFCCC, 2015).

9.2.4

Termična modifikacija lesa po svetu in v Sloveniji

Militz (2015) je ocenil, da je bilo na svetovnem nivoju proizvedenega približno 350.000 m3 modificiranega lesa na leto, od tega 300.000 m3 termično modificiranega lesa. V novejši raziskavi, opravljeni leta 2020, sta Jones in Sandberg zapisala, da je svetovna komercialna proizvodnja modificiranega lesa dosegla proizvodnjo 1.605.000 m3 na leto in da še vedno prevladuje termična modifikacija lesa, ki dosega 1.110.000 m3 na leto. Številke iz omenjenih raziskav pričajo o tem, da se količina termično modificiranega lesa na trgih povečuje, kar kaže na to, da uporabna vrednost tega materiala vedno bolj pridobiva na veljavi.

V Sloveniji so se raziskave na področju termično modificiranega lesa začele v letu 2004, ko so Rep, Pohleven in Bučar določili izbrane lastnosti v vakuumu termično modificiranega lesa.

Raziskave funkcionalne in estetske življenjske dobe se še vedno nadaljujejo na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete.

Poleg obsežnih raziskav je v Sloveniji tudi domače podjetje, ki komercialno proizvaja termično modificiran les po doma razvitem in patentiranem postopku in ga trži pod lastno blagovno znamko. Letno proizvedejo okoli 300 m3 termično modificiranega lesa v komori s teoretično letno kapaciteto okoli 1.000 m3.

Skupna teoretična kapaciteta vseh slovenskih proizvajalcev termično modificiranega lesa pa znaša približno od 1.600 do 1.800 m3 na leto.

9.3

Zaključek

Čeprav segrevanje lesa pri temperaturah, ki so le nekoliko višje od 100 °C, v daljšem časovnem obdobju povzroči izgubo mase in spremembe lastnosti, se za večino postopkov termične modifikacije lesa uporabljajo temperature med 150 in 230 °C, izjemoma tudi višje, vendar nikoli višje od 300 °C. S termično modifikacijo lahko brez uporabe biocidnih pripravkov povečamo odpornost lesa proti lesnim škodljivcem, od katerih so najnevarnejše glive razkrojevalke, ki ob povišani vlažnosti povzročajo trohnenje lesa in njegov propad. Poleg izboljšane odpornosti sta glavni prednosti termično modificiranega lesa še izboljšani dimenzijska stabilnost in toplotna izolativnost. Termično modificiran les ima zmanjšano mehansko trdnost, upogibno trdnost, udarno žilavost in odpornost proti obrabi in ni primeren za nosilne aplikacije. Segrevanje lesa povzroči rahlo izboljšanje modula elastičnosti, če pa se segrevanje nadaljuje, se modul elastičnosti zniža. Termično modificiran les je lahko precej temnejši od nemodificiranega lesa, vendar sprememba barve ni trajna, kadar je les izpostavljen zunaj. Dimenzijska stabilnost in sorpcija vodne pare sta lastnosti, ki se bistveno izboljšata v primerjavi z nemodificiranim lesom. Čeprav se izboljša odpornost proti razkroju, to ne zadostuje za uporabo termično modificiranega lesa v stiku s tlemi. Razpoložljivi dokazi sicer

Slika površine lesa velikega pajesena (Ailanthus altissima), invazivne tujerodne lesne vrste – od leve proti desni: naravna barva lesa, barva termično modificiranega lesa pri 180, 190 in 200 °C.

kažejo, da se odpornost proti napadu insektov izboljša, vendar se ta vseeno lahko pojavi v nekaterih primerih, predvsem pri napadu termitov. Spremembe lastnosti so močno odvisne od uporabljenega postopka termične modifikacije, saj višje temperature, daljši čas segrevanja, segrevanje v prisotnosti kisika ali v pari vodijo do poslabšanja nekaterih lastnosti. Zaradi novopridobljenih lastnosti je termično modificiran les uporaben za aplikacije, kot so lesene fasade, terase, savne, stavbno pohištvo ter drugi vremenu in vlagi izpostavljeni izdelki, pa tudi za proizvodnjo izdelkov, kot so kuhinjski pulti, omare in proizvodi s posebnimi zahtevami po, na primer, povečani dimenzijski stabilnosti ali temni barvi.

–

Hill, C. A. S. (2011). Wood modification: An update. BioResources 6(2), 918–919.

–

Hill, C. A. S., Altgen, M., in Rautkari, L. (2021). Thermal modification of wood—a

Viri:

–

review: chemical changes and hygroscopicity. Journal of Material Science, 56, 6581–6614.

–

Jones, D., Sandberg, D., Goli, G., in Todaro, L. (eds). (2019). Wood Modification in Europe: a state-of-the-art about processes, products and applications. Firenze University Press.

–

Jones, D., in Sandberg, D. (2020). A Review of Wood Modification Globally – Updated Findings from COST FP1407. Interdisciplinary Perspectives on the Built Environment.

–

Militz, H. (2015). Wood modification in Europe in the year 2015: a success story?

In: Proceedings of the 8th European Conference of Wood Modification, 26-27 October, Aalto University, Finland.

Nuopponen, M., Vuorinen, T., Jämsä, S., in Viitaniemi, P. (2005). Thermal Modifications in Softwood Studied by FT‐IR and UV Resonance Raman Spectroscopies. Journal of Wood Chemistry and Technology, 24(1), 13–

CEN. (2007). Thermal modified timber - Definitions and characteristics.

26. DOI: 10.1081/WCT-120035941

Technical specification no. CEN/TS 15679. European Committee for –

–

efficacy and service life testing. In: Proceedings of the Institution of Civil

Esteves, B., Graça, J., in Pereira, H. (2008). Extractive composition and

Engineers - Construction Materials. pp 187–203.

summative chemical analysis of thermally treated eucalypt wood.

Holzforschung, 62(3). 344–351. https://doi.org/10.1515/HF.2008.057 – –

–

Rep, G., in Pohleven, F. (2001). Wood modification - A promising method for

–

Rep, G., Pohleven F., in Bučar, B. (2004). Characteristics of Thermally Modified

–

Sandberg, D., Haller, P., in Navi, P. (2013). Thermo-hydro-mechanical (THM)

wood preservation. Drvna industrija, 52, 71–76.

Esteves, B. M., in Pereira, H. M. (2009). Wood modification by heat treatment: A review. BioResources, 4, 370–404. https://doi.org/10.15376/biores.4.1.370-404

Wood in Vacuum. V Proceedings IRG Annual Meeting.

Gérardin, P. (2016). New alternatives for wood preservation based on thermal and chemical modification of wood — a review. Annals of Forest Science. 73,

wood treatments. Wood Material Science and Engineering, 8(1), 64–88.

559–570. https://doi.org/10.1007/s13595-015-0531-4 –

González-Peña, M. M., Curling, S. F., in Hale, M. D. C. (2009). On the effect of

–

Sandberg, D., Kutnar, A., in Mantanis, G. (2017). Wood modification technologies - a review. iForest 10, 895–908. https://doi.org/10.3832/ifor2380-010

heat on the chemical composition and dimensions of thermally-modified

–

Ormondroyd, G., Spear, M., in Curling, S. (2015). Modified wood: review of

wood. Polymer Degradation and Stability 94(12), 2184–2193. https://doi.

–

Stamm, A. J., Burr, H. K., in Kline, A. A. (1946). Heat-stabilized wood (Staybwood).

org/10.1016/j.polymdegradstab.2009.09.003

–

Madison, USA: Forest Products Laboratory: 1–7.

Hill, C. A. S. (2006). Wood Modification: Chemical, Thermal and Other

–

Tiemann, H. D. (1915). The effect of different methods of drying on the

Processes. John Wiley & Sons Ltd, The Atrium, Southern Gate, Chichester, West Sussex PO19 8SQ, England.

strength of wood. Lumber World Review, 28(7), 19–20.

Trajnostna raba lesa

Standardization (CEN), Brussels, Belgium.

47

–

10

10.1

Utekočinjen les kot možnost za uporabo manj kvalitetnega lesa

Uvod

Strokovnjaki in znanstveniki smo si edini, da lahko pomemben prispevek na prehodu v brezogljično družbo predstavlja čim večja raba lesa v najrazličnejše namene: predvsem za izgradnjo objektov, namesto kovin, betona in plastike, tudi za potrošne izdelke vsakodnevne rabe, les pa je obenem odličen vir najrazličnejših kemikalij, ki jih klasično pridobivamo iz nafte. Tudi Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, pravi, da »celo gradbeni sektor lahko spremenimo iz vira ogljika v njegov ponor, če uporabljamo naravne gradbene materiale, kot je na primer les, in pametne tehnologije, kot je umetna inteligenca« (Sánchez Nicolás, 2020).

Povečana raba lesa je torej eden od ključnih dejavnikov v naporih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Toda kaj storiti z vse večjimi količinami lesnih ostankov, ki nastajajo pri predelavi lesa, in kaj storiti z manj kakovostnim lesom, ki je v konstrukcijske in druge namene neuporaben? Ena od možnosti je gotovo izraba v energetske namene, ki je v resnici kar pogosta, vendar so si strokovnjaki edini, da mora biti kurjenje lesa in lesnih ostankov zadnja možnost. Izraba lesa v energetske namene se trenutno sicer res obravnava kot ogljično nevtralen postopek, vendar ni brez nevarnosti za okolje. Če bi lesne ostanke ponovno uporabili, bi bila dodana vrednost mnogo večja kot pri kurjenju.

V zadnjih letih sta v znanstveni in strokovni literaturi kot možnost ponovne rabe manjvrednega lesa in lesnih ostankov velikokrat navedena utekočinjenje lesa in uporaba utekočinjenega lesa v lepilih, premazih ali kot nadomestek za izdelke iz polimernih materialov na osnovi derivatov nafte.

48

Trajnostna raba lesa

10.1.1

Utekočinjen les in postopki za utekočinjenje ligno-celuloznih materialov

Utekočinjanje lesa in drugih ligno-celuloznih materialov ni nekaj novega. V znanstveni bazi podatkov Web of Science lahko od leta 1988 najdemo kar 31 preglednih znanstvenih člankov na to temo in seveda še bistveno več drugih objav, ki se posvečajo utekočinjanju lesa in njegovi rabi. Postopek utekočinjanja ligno-celuloznih materialov je poznan še bistveno dlje, saj so

dr. Marko Petrič Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo t: 01 320 36 20 e: marko.petric@bf.uni-lj.si www.bf.uni-lj.si

že med drugo svetovno vojno s postopkom utekočinjanja premog spreminjali v tekoče gorivo.

Les in druga ligno-celulozna masa so sestavljeni iz celuloze, lignina, hemiceluloz in manjšega deleža drugih snovi. Omenjeni polimeri so po svoji sestavi več kot primerni za izrabo v energetske namene, za pretvorbo v druge polimerne snovi in pridobivanje najrazličnejših kemikalij. Težava pa je v tem, da je les v trdnem agregatnem stanju in zato manj primeren za običajne pretvorbe s t. i. mokro kemijo. Ti polimeri so veliki in zelo stabilni in jih zato brez uporabe posebnih reaktantov ter brez velikih vložkov energije le stežka pretvorimo v manjše reakcijske produkte, ki bi jih nato uporabili za snovi, ki bi bili alternativa produktom naftne industrije. Zato je potrebno utekočinjenje.

Utekočinjenje je, kot ime samo pove, pretvorba lesa, lesnih ostankov (npr. skorje, žagovine, sekancev) in druge ligno-celulozne biomase (stranski produkti, ki nastajajo v kmetijstvu pri pridelavi poljščin, vrtnin, sadja ali celo star časopisni papir) v tekoče agregatno stanje. Hkrati med procesom utekočinjenja poteka tudi depolimerizacija velikih lesnih polimerov v manjše fragmente, ki jih lahko nadalje koristno izrabimo kot surovinski vir za izdelavo najrazličnejših produktov.

Postopkov utekočinjenja je več. Če smo natančni, moramo govoriti o direktnem utekočinjenju, to je o pretvorbi iz trdne v tekočo fazo brez vmesne faze uplinjenja. Ligno-celulozno maso lahko utekočinimo tako, da jo izpostavimo zelo visokemu tlaku v prisotnosti vodika in katalizatorja. Bistveno lažje izvedljivi so postopki termokemične pretvorbe, kamor uvrščamo pirolizo – razkroj ligno-celuloznega materiala pri visokih temperaturah, a tako da snov ne zagori (do 550 °C, brez prisotnosti kisika), ter hidrotermične postopke pretvorbe (Behrendt idr., 2008; Jiang idr., 2018) ali solvolizo. Hidrotermična pretvorba poteka v vodnem mediju pri temperaturah 200–400 °C in pri tlakih do 20 MPa. Izraz solvoliza pomeni, da ligno-celulozno maso zmešamo z reaktivnim topilom ter segrevamo pri temperaturah nekje med 120 in 200 °C, pri atmosferskem tlaku do nekaj ur, v običajni atmosferi, torej ob prisotnosti zraka. Za uspešen postopek solvolize lahko uporabimo najrazličnejše reaktivne topilne sisteme, med katerimi so se zaradi enostavnosti uporabe in lahke dosegljivosti še posebej uveljavili polialkoholi, npr. etilen glikol

Slika 2: Merjenje sijaja na površini s premazom iz utekočinjenega lesa

ali glicerol. Slednji je še posebej zanimiv, saj nastaja kot stranski produkt pri izdelavi biogoriv iz kmetijskih proizvodov. Za uspešno izpeljano utekočinjenje nujno potrebujemo tudi katalizator, ki je lahko alkalni ali kislinski, slednji se uporabljajo veliko pogosteje od alkalnih. Katalizator je lahko žveplova kislina ali kakšna šibkejša kislina, npr. para toluen sulfonska kislina.

Povzamemo lahko, da se strokovnjaki zaradi enostavnosti najraje odločajo za kislinsko katalizirano solvolizo ligno-celulozne mase, npr. utekočinjenje v glicerolu ob prisotnosti katalizatorja žveplove kisline.

Da bi si lažje predstavljali, kako poteka utekočinjenje, za ilustracijo navajamo značilen postopek utekočinjenja (Budija idr., 2009). Prah topolovine in dietilenglikola so zmešali v razmerju 1 : 5 in dodali 3 % žveplove kisline. Zmes so segrevali 95 minut pri 150 °C. Sledilo je razredčenje z zmesjo 1,4-dioksana in vode v razmerju 4 : 1. Nato je bilo treba odfiltrirati suhi preostanek, iz filtrata pa so pri znižanem tlaku odparili dioksan in vodo. Rezultat je temno rjava do črna zelo viskozna zmes fragmentov depolimerizacije lesnih polimerov in nezreagiranega dietilenglikola, ki jo imenujemo utekočinjen les.

10.1.2

Raba utekočinjenega lesa

10.1.2.1 Utekočinjen les za površinske premaze Čeprav je v literaturi moč najti največ primerov rabe utekočinjenega lesa v obliki lepil oz. za lepljenje lesa, najprej izpostavljam možnost rabe utekočinjene biomase za izdelavo površinskih premazov za les, saj mi je to področje strokovno najbližje. Prav tako v tem poglavju izpostavljam predvsem rezultate dela v Laboratoriju za obdelavo površin na Oddelku za lesarstvo (Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani), čeprav je na to temo tudi ogromno objav avtorjev iz drugih institucij. Najbolj enostavno bi bilo, da bi utekočinjen les primerne viskoznosti enostavno nanesli na les in premazan vzorec izpostavili povišanim temperaturam. Po določenem času bi poteklo samozamreženje polimerov v utekočinjenem lesu in na površini lesa bi dobili utrjen film premaza. O tem je poročal že leta 2009 moj doktorand (Budija idr., 2009). 240 µm debel film je 24 ur segreval pri 130 °C. Tvoril se je lep enakomeren film temno rjave barve. Vendar so nadaljnje raziskave pokazale, da je tak film slabo odporen

Foto: F. Budija

proti vodi, saj zaradi prenizke stopnje samozamreženja poteče hidroliza novonastalih vezi med procesom utrjevanja. Bistveno boljše rezultate je moč dobiti, če hidroksilne skupine reagirajo z utrjevalcem. Če je naša izbira izocianatni utrjevalec, dobimo poliuretanski premaz (Budija idr., 2009a). Premazni produkt je v tem primeru zelo podoben klasičnim dvokomponentnim poliuretanskim lakom, le da je ena komponenta pripravljena iz utekočinjenega lesa. Temno rjava do črna barva premaza iz utekočinjenega lesa je za marsikoga moteča in A. M. C. Yona s sodelavci je pokazal, da je utekočinjen les možno tudi obeliti in tako iz njega pripraviti estetsko ugodnejše premaze (Cheumani-Yona idr., 2012). Iz utekočinjenega lesa je možno pripraviti tudi premaze kislinskega tipa, z različnimi formaldehidnimi smolami (Ugovšek in Šernek, 2013).

10.1.2.2 Utekočinjen les za lepljenje lesa Kot vse kaže, je bilo največ raziskav in razvojnega dela za aplikacije utekočinjenega lesa in utekočinjene biomase narejenih na področju lepil in lepljenja (Jiang idr., 2018). Tako so, podobno kot poliuretanske premaze iz utekočinjenega lesa, izdelali poliuretanska izocianatna lepila, možno je pripraviti lepila epoksidnega tipa ali utekočinjen les vključiti v klasična urea formaldehidna ali melamin urea formaldehidna lepila. Utekočinjen les lahko nadomesti del fenola v fenolformaldehidnih lepilih tipov rezol ali novolak in je na ta način možno izboljšati njihov okoljski profil. Tudi na Oddelku za lesarstvo imajo raziskave uporabe lepljenja z lepili na osnovi utekočinjenega lesa bogato zgodovino. Raziskave potekajo v skupini prof. dr. Milana Šerneka. Tako je npr. njegov doktorand, dr. Aleš Ugovšek, poročal o lepljenju bukovega lesa z utekočinjenim lesom (Ugovšek in Šernek, 2013). Avtorji so ugotovili, da na lastnosti lepilnega spoja močno vpliva vrednost pH utekočinjenega lesa. Izkazalo se je, kar potrjujejo tudi navedbe mnogo drugih avtorjev, da sam utekočinjeni les ni idealna izbira za lepljenje lesa in da je veliko bolje v lepilni mešanici uporabiti le del utekočinjenega lesa, ali pa iz njega pripraviti lepila poliuretanskega, formaldehidnega ali epoksidnega tipa.

Trajnostna raba lesa

Foto: F. Budija

49

Slika 1: Utekočinjen les

10.1.2.3 Druge možnosti uporabe utekočinjenega lesa Izkazalo se je, da je utekočinjen les idealna bio obnovljiva surovina za izdelavo izolacijskih pen, npr. Pan s sodelavci (2012) poroča o izdelavi poliuretanskih pen z zelo dobrimi mehanskimi lastnostmi. Podobno kot v primeru premazov in lepil je možno na osnovi utekočinjenega lesa pripraviti rezolne smole in iz njih narediti izolacijske pene fenolnega tipa. Kunaver s sodelavci (2010) poroča o izdelavi poliestrskih smol iz utekočinjenega lesa in njihovi nadaljnji uporabi za izdelavo poliuretanskih pen.

Utekočinjen les lahko uporabimo tudi – v obliki veziva – za izdelavo lesnih kompozitov. Tako so utekočinjen les na inovativen način pri izdelavi ivernih plošč uporabili Jiang in sodelavci (2021). Lesno skorjo ali delce lesa so le delno utekočinili, sredica delcev je bila nedotaknjena, ovoj pa se je utekočinil. Plošče iz delno utekočinjenega lesa ali skorje so nato pripravili z vročim stiskanjem.

Iz utekočinjenega lesa je možno pripraviti najrazličnejše sodobne materiale, kot so ogljikove sfere, ogljikova nanovlakna in membrane. Primer za ilustracijo možnosti, ki se odpirajo glede uporabe utekočinjenega lesa, je izdelava votlih ogljikovih vlaken v elektroniki (Wang in Ma, 2021).

10.2

Vplivi utekočinjanja lesa in njegove rabe na okolje

Seveda tudi v primeru utekočinjenega lesa velja, da ni vse zlato, kar se sveti. Iz opisa je tudi laiku jasno, da postopek predstavlja določena tveganja za okolje. Na prvem mestu moramo omeniti porabo energije za utekočinjenje, saj solvoliza poteka pri temperaturah precej nad 100 °C. Za utekočinjenje so možni energetski prihranki, namesto konvencionalnega segrevanja bi lahko uporabili npr. mikrovalove. Prav tako pri utekočinjenju uporabljamo različna topila in katalizatorje. Med postopkom v okolje izhajajo različne hlapne snovi. Del le-teh bi lahko ujeli s kondenzacijo in pretvorili v koristne kemikalije. Tudi pri izdelavi produktov iz utekočinjenja uporabljamo različne okolju in zdravju manj prijazne snovi, npr. izocianate za poliuretanske pene, lepila in premaze ali pa fenoformaldehidne smole, prav tako za lepila in premaze. Pravo sliko o vplivih utekočinjanja in rabe utekočinjenega lesa na okolje bi dala analiza življenjskega cikla. Po mojih najboljših močeh v literaturi nisem uspel najti LCA za utekočinjenje ali za kak izdelek, ki vsebuje utekočinjen les. Tudi če take raziskave obstajajo, jih je očitno malo, kar predstavlja izziv za prihodnost.

10.3

Utekočinjanje lesa v Sloveniji

pred veliko časa v podjetju Tanin, d. d., Sevnica izdelali poliuretanske izolacijske obloge iz utekočinjenega lesa, a so nadaljnje aktivnosti v smeri njihove redne izdelave ustavili iz ekonomskih vzrokov. Sklenemo lahko, da znanje o utekočinjanju in rabi utekočinjenega lesa v Sloveniji obstaja, a večjega preboja v smeri prenosa tega znanja v prakso oz. v proizvodnjo izdelkov iz obnovljivega vira – utekočinjenega lesa še nismo uspeli doseči.

10.4

Utekočinjeni lesni ostanki, utekočinjen manj vreden les oz. druga utekočinjena ligno-celulozna biomasa so zanimivi obnovljivi viri, ki bi lahko predstavljali okolju prijaznejšo alternativo neobnovljivim derivatom nafte kot surovini za izdelavo najrazličnejših polimernih izdelkov. Iz utekočinjenega lesa je možno izdelati lesne premaze, lepila, lesne kompozite, izolacijske pene, ogljikova vlakna in najrazličnejše izdelke za vsakdanjo rabo. Zelo verjetno je, da je utekočinjenje okolju prijaznejša in ekonomsko učinkovitejša alternativa rabi lesnih ostankov in druge ligno-celulozne biomase v energetske namene. Vendar pa bi pred nadaljnjimi odločnimi koraki v tej smeri – tako v Sloveniji kot v svetovnem merilu – potrebovali podrobne ekonomske in okoljske analize. V primeru možnih pomanjkljivosti z okoljskega vidika bi bilo postopek utekočinjenja gotovo možno optimirati. Znanja v Sloveniji je na tem področju kar veliko in izziv za prihodnost predstavlja uspešen prenos v prakso, oz. dvig TRL – stopnje pripravljenosti tehnologije.

Viri: –

Trajnostna raba lesa 50

Kako pa je s “prenosom v proizvodnjo? Kolikor mi je znano, je bila še najbližje prenosu v prakso skupina dr. Kunaverja. S podjetjem Melamin, d. d., Kočevje je bil po mojih informacijah zgrajen pilotni reaktor za utekočinjenje lesa, ki bi ga nato uporabljali v izdelavi lepil. Žal se mi zdi, da so ta prizadevanja trenutno nekoliko zastala. Če se ozremo malo dlje v preteklost, so že

Behrendt, F., Neubauer, Y., Oevermann, M., Wilmes, B. in Zobel, N. (2008). Direct Liquefaction of Biomass. Chemical Engineering & Technology, 31(5), 667–677.

–

Budija, F., Bradeško, D., Kričej, B., Tavzes, Č., Sever Škapin, A. in Petrič, M. (2009a).

Priprava in karakterizacija dvokomponentnega poliuretanskega površinskega sistema na vodni osnovi iz utekočinjenega topolovega lesa. LesWood, 61(5-P), 274–281.

–

Budija, F., Tavzes Č., Zupančič - Kralj L. in Petrič, M. (2009). Self-crosslinking and film formation ability of liquefied black poplar. Bioresource Technology, 100, 3316–3323.

–

Cheumani-Yona, A. M., Pori, P., Kričej, B., Kutnar, A., Budija, F., Tavzes, Č. in Petrič, M. (2012). Bleaching of liquefied wood for the preparation of aesthetically manageable biomaterials. Journal of biobased materials and bioenergy, 6(5), 601–607.

–

Jiang, W., Kumar, A. in Adamopoluos, S. (2018). Liquefaction of lignocellulosic materials and its applications in wood adhesives—A review. Industrial Crops & Products, 124, 325–342.

–

Jiang, W., Medved, S., Petrič, M., Šernek, M. in Adamopoulos, S. (2021).

Particleboards with partially liqueifed bark of different sizes. Drewno, v tisku.

–

Pionirja utekočinjanja lesa in ligno-celulozne biomase v Sloveniji sta s svojima skupinama prav gotovo prof. dr. Matjaž Kunaver s Kemijskega inštituta in prof. dr. Vesna Tišler z Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete. Po upokojitvi prof. Tišlerjeve se je delo z utekočinjenim lesom na Oddelku za lesarstvo nadaljevalo v skupinah prof. dr. Milana Šerneka in avtorja tega prispevka.

Sklepi

Kunaver, M., Jasiukaityte, E., Čuk, N. in Guthrie, J. T. (2010). Liquefaction of Wood, Synthesis and its application in preparation of polyurethane (PU) foams.

European Journal of Wood Products, 70, 461–470.

–

Characterization of Liquefied Wood Polyester Derivatives. Journal of Applied Polymer Science, 115, 1265–1271.

–

Pan. P., Zheng, Z. in Hse, C. Y. (2012). Microwave-assisted liquefaction of wood

–

Sánchez Nicolás, E. (17. 9. 2020). Von der Leyen promises Green Deal will be

with polyhydric alcohols. 'true recovery'. EUObserver. https://euobserver.com/green-deal/149455 –

Ugovšek, A. in Šernek, M. (2013). Effect of pressing parameters on the shear strength of beech specimens bonded with low solvent liquefied wood.

Journal of adhesion science and technology, 27(2), 182–195.

–

Wang, M. in Ma, X. (2021). Preparation of N, P self‑doped activated carbon hollow fibers derived from liquefied wood. Wood Science and Technology, 55, 83–93.

51

Trajnostna raba lesa

Slika 3: Ocenjevanje odpornosti premazov iz utekočinjenega lesa proti tekočinam (foto: B. Kričej)

11

11.1

Kakovostna predelava lesa potrebuje tehnološko sodobno opremljene žagarske obrate

Uvod

Les je material za zunanjo in notranjo uporabo, ki je obnovljiv, energetsko varčen, ekološko neoporečen in za človeka najprimernejši ter tradicionalni sopotnik v okolju našega bivanja. Predelava lesa ne obremenjuje okolja in ni energetsko potratna.

Gozd, les in človek so osnovni elementi, ki dajejo priložnost za trajnostni razvoj naše družbe. Gozdarji so desetletja s strokovnim znanjem in pronaravnim načinom gospodarjenja vzgojili kvalitetne gozdove, s katerimi se ponaša slovenska družba in je njihovo stanje občudovala tudi evropska gozdarska stroka.

Ti gozdovi so danes naravna danost in v času negotovosti ter omejitev za ljudi priložnost za lokalni razvoj na področju turizma in lesne predelave, ki je bila že nekoč ena vodilnih dejavnosti v Sloveniji.

Silvo Pritržnik Lesoteka, d. o. o. t: 02 883 94 80 e: silvo.pritrznik@lesoteka.si www.lesoteka.si

trgov. Domača lesnopredelovalna podjetja so postala tehnološko zaostala in posledično nekonkurenčna. Okrogel, nepredelan les je kupce našel na drugi strani državne meje. Z lesom so odhajala tudi delovna mesta in bistvena dodana vrednost v celotni gozdno-lesni predelovalni industriji, ki se zagotovi s sodobnimi, optimiziranimi žagarskimi kapacitetami.

Cilj predelave lesa je prav gotovo optimalno izkoristiti lesno surovino iz naših gozdov, ki so jo gozdarji vzgojili v nekaj desetletjih s pronaravnim načinom gospodarjenja. Predelava lesa zaradi površinske majhnosti Slovenije ne bo usmerjena v masovno proizvodnjo, ampak v kvalitetno predelavo lesa specialnih dimenzij v manjših serijah.

V Sloveniji so bile nekoč napredne in tehnološko dovršene tehnologije za obdelavo okroglega lesa v končne izdelke v preteklih tridesetih letih finančno, kadrovsko in politično zapostavljene in se niso intenzivno posodabljale v skladu s hitrim razvojem celotne lesnopredelovalne industrije bližnjih evropskih

Lesni centri, ki so bili nekoč vzpostavljeni skoraj v vseh trinajstih gozdnogospodarskih območjih, so danes preteklost. Površine so zasedene z drugimi proizvodnimi dejavnostmi in trgovskimi centri. Nekateri, na primer na Koroškem in Kočevskem, v Novem mestu, Starem trgu, tolminskem območju, so se ohranili v manjšem obsegu, ponekod so nastali novi – žaga Cugmaister.

To so bodoči lesni centri, na katerih bo temeljila primarna predelava lesa in na katerih je treba graditi prihodnost lesne predelave. Kapaciteto žagarske industrije je nujno povečati s posodobitvijo obstoječe tehnologije. Seveda sta tu potrebni podpo-

Foto: www.shutterstock.com

Foto: www.shutterstock.com

Tehnološka zaostalost lesnopredelovalnih podjetij

52

Trajnostna raba lesa

11.2

Foto: www.shutterstock.com

Foto: www.shutterstock.com

ra in strategija države ter finančnih institucij. Sami subjekti so kapitalsko podhranjeni in niso v stanju zagotavljati sredstev za investicijske projekte z visoko vrednostjo.

Lesnopredelovalna panoga na Koroškem je premalo konkurenčna, da bi uspela zagotoviti potrebna vlaganja za hitrejši razvoj gozdno-lesne verige, zato je nujna podpora države za tehnološki preskok v lesni industriji. Predvsem je tu izpostavljena primarna predelava, ki je investicijsko zelo zahtevna, hkrati pa kapacitete slovenskih gozdov ne zadostujejo za postavitev večjih obratov, kot jih poznamo v tujini.

11.3

Za vlaganja v hitrejši razvoj je nujna podpora države

Koroška regija je ena najbolj gozdnatih v Sloveniji. Smreka je prevladujoča drevesna vrsta, ki pa glede na podnebne spremembe postaja ogrožena vrsta. Za regijo je značilen povečan izvoz surovine. Zaradi naravnih nesreč in razvoja podlubnikov so kmetije izgubile rezervo, ki so jo imele v gozdu oziroma lesu.

V gozdarskem sektorju primanjkuje ustrezno usposobljene delovne sile, kar se kaže zlasti ob povečanih potrebah po sanaciji zaradi ujm. Velik problem je področje »sive ekonomije« in »dela na črno« (nelojalna konkurenca), kjer posamezniki s pomanjkljivo varnostno opremo in odgovornostjo izvajajo vsa dela v gozdu.

Skupno je na Koroškem za področje gozdarstva in predelave lesa zaposlenih preko tisoč ljudi.

Danes večja, še delujoča podjetja za razrez hlodovine na Koroškem primarno predelajo na žagi 100.000 m3 in so tehnološko neustrezna in nekonkurenčna drugim evropskim trgom. Lesna zaloga v koroških gozdovih je ocenjena na več kot 28 milijonov m3 lesa. Letno ob trajnostnem gospodarjenju z gozdom priraste skupaj preko 675.000 m3 lesa, od tega je najvišji možni dovoljeni posek ocenjen na preko 520.00 m3 na leto po načrtih za gospodarjenje z gozdovi, ki jih pripravlja Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Slovenj Gradec in del območne enote Maribor.

V regiji je zelo pomembna krepitev osrednjega člena gozdno-lesne verige, s povečanjem kapacitet primarne predelave okroglega lesa, z novimi tehnologijami, ki povečujejo produktivnost predelave.

Trajnostna raba lesa

Za zagotovitev zadostnih in cenovno sprejemljivih količin hlodovine je nujno sodelovanje z lastniki gozdov. Promocija lesa in zeleno javno naročanje v javnih zgradbah sta ključnega pomena pri povečanju porabe lesa na prebivalca.

53

S povečanjem žagarskih kapacitet bomo omogočili ohranitev in povečanje novih »zelenih« delovnih mest, zmanjšali logistične stroške, povečali dodano vrednost lesu in posredno spodbudili še razvoj spremljajočih industrij.

12

12.1

dr. Manja Kitek Kuzman Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo t: 01 3203 604 e: manja.kuzman@bf.uni-lj.si www.bf.uni-lj.si

Koncept stopenjske (kaskadne) rabe lesa

Uvod

Koncept stopenjske oz. kaskadne rabe lesa, imenovane tudi spiralna raba lesa, označuje rabo lesa kot materiala z vsaj dvema ali tremi uporabnostnimi cikli (stopnjami, zavoji): najprej uporabljen kot izdelek, drugič kot material v procesu ponovne rabe in nazadnje za pridobivanje energije.

Horizontalno in vertikalno integrirano predelavo lesa je treba dopolniti s kaskadno rabo lesa ob uveljavljanju principa 4R: Reduce – zmanjšaj, Reuse – uporabi ponovno, Recycle – recikliraj, Recover – pridobi nazaj, obnovi (Torelli, 2014). V gozdno-lesni industriji je hierarhija ostankov preslabo razčlenjena in v veliki meri ne upošteva dovolj v EU želenih opcij povečanja skladiščenja ogljika v lesnih materialih za njihovo ponovno rabo v obliki masivnega lesa, ki mu sledi s kaskadno rabo, kar povečuje potencial skladiščenja ogljika (Leek, 2010).

Drevo je največji naravni in obnovljivi sončni kolektor, ki dobavlja energijo za fotosintezo, najpomembnejši življenjski proces

(»leitmotiv« življenja). Pri tem se uporablja CO₂ in izloča kisik (kot odpadni produkt). Les je obnovljiv material, ki nastaja ob blagodejnem učinku na okolje: njegova deponija oz. ponovno vključenje v veliki ogljikov cikel pa se izvaja neškodljivo z biološkim razkrojem ali gorenjem (slika 1) .

Konkurenčni materiali (plastika, jeklo, beton) sicer utegnejo imeti nekaj tehničnih prednosti, vendar sta njihovo energijsko in okoljsko ravnovesje na podlagi kriterijev ocene življenjskega cikla (LCA) bistveno slabša od lesa (Torelli, 2014).

12.2

V industriji predelave lesa se podpira koncept stopenjske rabe lesa. Izkoristek lesa (finančni in tudi z vidika trajnostnega razvoja) zgolj za energetiko je majhen, nikakor ni dovolj velik, da bi les uporabljali neposredno le kot energent. Upoštevati je treba načelo, da se med kaskadno rabo ohranja les čim dlje v masivni obliki in tako dosežemo v vsaki stopnji (ponovne) rabe tudi optimalno skladiščenje CO₂.

Trajnostna raba lesa

Input 1,44 kg CO₂ 0,56 kg H₂ 18,5 MJ sončne energije

54

Stopenjska (kaskadna) raba lesa

Output 1 kg lesa (biomasa) 1 kg O₂ 18,5 MJ kurilna vrednost

Sežig 1 kg O₂ 1 kg lesa Slika 1: Energijska bilanca fotosinteze, ksilogeneze in sežiga enega kg lesa – ocena (DGfH, 2001)

1,44 kg CO₂ 0,56 kg H₂O +18,5 MJ energije

+

+ CO2 + minerali

Gospodarjenje z gozdovi in posek

Nepredelani gozdni proizvodi

Okrogli les

CO2

CO2

CO2

Proizvodnja furnirja

Žaganje

+ toplota + energija

+ energija Les za kurjavo Furnirji (rezani, luščeni)

Žagan les

Proizvodnja celuloze in papirja

CO2 Skobljanje

CO2

CO2

Lepljenje

Iverjenje, razvlaknjevanje, lepljenje, stiskanje

Lepljenje, stiskanje

Sušenje

Vezan les, LVL

Iverne plošče

Vlaknene plošče

Lepljen les

Lesene konstrukcije

Stavbno pohištvo

Vrata, okna

Galanterija

Stopnice

Pohištvo

Embalaža

Podi, obloge

Življenjska doba in vzdrževanje Neposredna ponovna uporaba

Posredna ponovna uporaba Ponovna uporaba Ostanek, uničenje

Slika 2: Koncept stopenjske (kaskadne) rabe lesa (povz. po Meier idr., 1990)

Viri: –

Meier, K., Streiff, H., Richter, K. in Sell, J. (1990). Zur ökologischen Bewertung des Bau- und Werkstoffs Holz. [For the ecological assessment of the construction and wood material], Schweizer Ingenieur und Architekt, 24, 689–695.

–

Humar, M., in Lesar, B. (2016). Odslužen les – surovinski vir z velikim potencialom. Gozdarski vestnik, 74, 7−8: 276–286.

–

Burnand, M. idr. (2016). Les in zdravo bivalno okolje. Spirit Slovenia.

–

Torelli, N. (2014). Les zares: Znanstveni posvet o gozdarstvu in lesarstvu Slovenije "Gozd in les", SAZU, Ljubljana, 24. oktobra 2014, Ljubljana.

–

Kuzman Kitek, M. (2012). Lesene konstrukcije v stanovanjski in javni gradnji: Slovenija. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo: Fakulteta za arhitekturo, 145 str.

–

Leek, N. (2010). Post-consumer wood. In: EU wood – Real potential for changes in growth and use of EU forests. Final Report, GER: EU Wood, Hamburg.

Obnovljivi les je ekološko zdrava surovina, vendar le ob vzdržnem pridobivanju, predelavi in rabi. Slovenija je srečna goz-

–

Kropivšek, J., in Gornik Bučar, D. (2017). Dodana vrednost v izdelkih v gozdnolesni verigi: Primer: primarna predelava bukovine. Les/Wood, 66(1), 61–72.

Trajnostna raba lesa

Na prvi stopnji oz. zavoju bi ga morali uporabiti kot produkt (žagan les, lepljen les, ki je izdelan z lepljenjem masivnega lesa, furnirne plošče, stavbno pohištvo, bivalno pohištvo ipd.); drugič kot material v procesu ponovne uporabe/recikliranja (lepljeni kompoziti iz dezintegriranega lesa, npr. OSB, iverne plošče, vlaknene plošče, lesno-cementne plošče ali produkti iz različnih vrst odpadne lignocelulozne biomase (karton, papir ipd.) – tu pridejo v poštev tudi stranski produkti iz prve stopnje oz. zavoja), in šele na koncu te t. i. »kaskade« – za pridobivanje zelene energije. V količine za proizvodnjo energije bi morali nameniti le tiste ostanke pridelave in predelave lesa, ki jih ne moremo uporabiti na prej opisanih stopnjah, pri čemer bi bilo treba upoštevati mejno vrednost kakovosti (Kropivšek in Gornik Bučar, 2017). Prav tako bi lahko za energetske namene uporabili tudi odslužen les (Humar, 2016), ki v ustreznih kuriščih in ob pravilno vodenem in nadzorovanem izkoriščanju ne bi imel negativnih emisij v okolje.

dna in lesna dežela, vendar se žal tega premalo zavedamo in izrabljamo. Vzdržno, ekosistemsko in večfunkcijsko gospodarjenje z gozdom je namreč med bistvenimi elementi "zelene" razvojne paradigme.

55

Les je material z vsaj dvema ali tremi uporabnostnimi cikli (stopnjami, zavoji) (slika 2).

56

Trajnostna raba lesa

Trajnostna gradnja in kakovost bivanja v leseni stavbi

13

13.0

Aarne Johannes Niemelä, arhitekt M.Sc., raziskovalni asistent1 Eva Prelovšek Niemelä, arhitektka M.Sc., raziskovalka1 dr. Erwin M. Schau, raziskovalec1 doc. dr. Iztok Šušteršič, univ. dipl. inž. grad., vodja raziskovalne skupine2 1 InnoRenew CoE, Livade 6, Izola 2 InnoRenew CoE & Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerza na Primorskem e: iztok.sustersic@innorenew.eu

Trajnost med fazama načrtovanja – študijski primer

Povzetek

Velikanski del porabe materialnih virov in energije je povezan z grajenim okoljem naših družb. Oživitev uporabe obnovljivih materialov, kot je les, v gradbeništvu predstavlja obetaven premik k odgovornejši porabi omejenih materialnih virov in izjemen korak k nizkoogljični družbi. Pri projektiranju in gradnji največjega lesenega objekta v Sloveniji, zgradbe raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE v Izoli, se je dosledno sledilo temeljem trajnostne gradnje. Ne le z vidika porabe energije, pač pa tudi uporabe obnovljivih, naravnih materialov, njihove kompenzacije v naravi ter študije, kako ti materiali vplivajo na uporabnike objekta v širšem kontekstu.

Ključne besede: trajnostno načrtovanje in gradnja, lesena gradnja, obnovljivi materiali, celostno načrtovanje

Splošno zavedanje o skupnem ogljičnem odtisu, ki ga povzročajo zgradbe med njihovo gradnjo in celotno življenjsko dobo, narašča, zato je nujno preučiti številne prejšnje in sedanje prakse, začenši s fazo načrtovanja. Obstaja že veliko orodij za reševanje tovrstnih izzivov, kot so sodobna programska oprema za načrtovanje, ki omogoča večjo natančnost pri optimalni uporabi neobnovljivih in zmanjševanju porabe obnovljivih materialnih virov v vseh fazah, od načrtovanja in gradnje do vzdrževanja, prenove in končno do morebitne reciklaže.

Dandanes je močno naraslo splošno znanje o okoljskem vplivu uporabe najpogostejših gradbenih materialov v celotni življenjski dobi. Predvsem se je povečalo zavedanje o visokih emisijah, ki jih povzroča industrija betona in jekla, poleg tega pa tudi potencial rastočih dreves, da izravnajo celoten ogljični in okoljski odtis zgradb v vseh življenjskih fazah stavbe. Čeprav je veliko bistvenih odločitev, ki prispevajo k vplivu stavbe na okolje tekom njene življenjske dobe, sprejetih že v fazi načrtovanja in gradnje, vsakodnevna uporaba stavbe in morebitne spremembe funkcij ter drastično spreminjanje vremena in sezonskih razmer vplivajo na porabo energije, trajnost in posledično tudi na njen okoljski odtis.

Slika 1: Stavba InnoRenew CoE s strešno teraso. Fotografija/Vizualizacija: InnoRenew CoE

Četudi ima reševanje emisij toplogrednih plinov, kot je CO₂, osrednjo vlogo pri poskusih upočasnitve podnebnih sprememb in številnih z njimi povezanih eksistencialnih groženj celotnemu ekosistemu, je trajnost zelo široka tema, osredotočena na zaščito življenja na Zemlji v vseh oblikah. S človeškega (in živalskega) vidika je v našem vsakdanjem okolju prisotnih veliko škodljivih, celo strupenih spojin. Tudi v stavbah, v katerih preživimo veliko časa, kar ogroža naše zdravje bolj neposredno kot npr. CO₂. Po drugi strani pa lahko nekateri naravni materiali pozitivno vplivajo na zdravje ljudi. Več raziskovalnih projektov je potrdilo, da lahko prisotnost naravnega lesa v delovnih prostorih prispeva k zmanjšanju stresa. Poleg tega ima kakovost zraka neposreden vpliv na fizično zdravje. Neuspešno načrtovanje, gradnja in vzdrževanje stavb prepogosto povzroča težave z vlago, plesnijo itd., kar prispeva k boleznim dihal in tudi ostalim boleznim. V Evropski uniji zaradi slabe kakovosti zraka v zaprtih prostorih letno izgubimo dva milijona zdravih let. Ljudje, ki veliko časa preživijo v slabo prezračevanih prostorih, kot je običajno najmlajša in najstarejša populacija, imajo 50 % večje tveganje za razvoj alergij (European Ventilation Industry Association, 2019). Pri sodobnih, zrakotesnih stavbah s posledično pogosto prisotnim podtlakom je vprašanje dobre kakovosti zraka z zadostnim prezračevanjem še toliko bolj pomembno,

Trajnostna raba lesa

Uvod

57

13.1

da se v prostorih in v konstrukciji ne zadržujejo nevarni delci, kot so HOS (hlapne organske spojine), spore plesni ali radon.

Modernistična gradnja stavb je bila prevečkrat naklonjena tehničnim in konstrukcijskim rešitvam, ki jih je težko ali nemogoče vzdrževati brez pogostih zamenjav manjših in večjih komponent, kot so fasadni elementi in druge površine, tako v zaprtih prostorih kot zunaj. Tudi nekateri dobri nameni, kot je varčevanje z energijo, se lahko spremenijo v zapravljanje materialnih virov, če teoretični izračuni ne ustrezajo praksi vsakdanje rabe.

Tudi najučinkovitejša nizkoenergijska stavba se bo izkazala za »trajnostno« le, če bo stavbo mogoče neprekinjeno uporabljati brez prevelikega ekonomskega bremena in če bo kritični delež njenih osnovnih struktur in drugih komponent dovolj trajen (desetletja ali celo stoletja). Šele takrat lahko z manjšo porabo energije nadomesti potencialno večji odtis okolja v fazi načrtovanja in gradnje. Tudi pogosto zaželena funkcionalna prilagodljivost je zapleteno vprašanje v kontekstu trajnosti. Če lahko stavbo in njene dovršene tehnične rešitve uporabljamo le na en strog način, tako kot je bilo načrtovano, bo verjetno občutljivejša na tehnične in druge okvare. Nepričakovane tehnične težave pogosto vodijo do materialnega upada ali celo konstrukcijskih poškodb, kar zmanjšuje predvideno trajnost stavbe.

13.2

Sodobna orodja za vrednotenje in zmanjševanje okoljskega in ogljičnega odtisa stavb

Ocena življenjskega cikla (ang. life cycle assessment – LCA) in bolj natančen okoljski odtis (ang. Environmental Footprint – EF), slednjega priporoča EU, sta orodji za analizo okoljskega vpliva izdelkov, tudi zgradb, v celotnem življenjskem ciklu. Ta metodologija »od zibelke do groba« (ang. cradle-to-grave) upošteva surovine izdelka, proizvodnjo, prevoz, uporabo in odstranjevanje. Za gradbene materiale in gradnjo stavb evropska standarda EN 15804: 2019 in EN 15978: 2011 določata natančnejša

pravila, na primer delitev življenjskega cikla stavbe na module.

Z dobro premišljeno uporabo LCA in z njo povezanimi bolj specifičnimi orodji je mogoče preprečiti preusmeritev obremenitve okolja z ene stopnje življenjskega cikla na drugo stopnjo in tudi med različnimi preučenimi kazalniki.

Informacijski model stavbe BIM (ang. Building Information Model) služi za zbiranje podatkov o gradnji stavbe in celotni življenjski dobi stavbe v digitalni obliki. Z drugimi besedami, gre za 3D model, v katerem so združeni vsi posebni načrti, od arhitekture, konstrukcije do inštalacij itd. Od zgodnjega načrtovanja do faze gradnje z BIM modelom lahko odkrivamo in rešujemo konflikte med različnimi načrti, na primer med prezračevalno cevjo, ki prečka nosilni konstrukcijski element ali prehaja skozi ločene požarne cone, kar bi sicer lahko drastično ogrozilo varnost stavbe. Če se tovrstne težave rešijo v dovolj zgodnji fazi, lahko veliko prihranimo tako v ekonomskem kot okoljskem smislu, saj se izognemo nepotrebnemu zapravljanju materialov in kasnejšim nujnim popravilom, kar se pogosto dogaja na gradbiščih, kadar pri različnih načrtih prihaja do kolizij.

Poleg varčevanja z materialnimi viri je tudi lažje slediti poteku in rokom gradnje, saj ne prihaja do zamud pri reševanju zgoraj navedenih težav.

Uspešen gradbeni projekt je seveda mogoče doseči le s skrbnim načrtovanjem in učinkovito, poglobljeno in pravočasno interakcijo med načrtovalci, investitorji in oblastmi. Nobena programska oprema namreč ne more nadomestiti vsega tega.

Drugi pomemben vidik je, da ima tudi najsodobnejša programska oprema BIM prednost v primerjavi s tradicionalnimi (običajno 2D) načini načrtovanja le, če je model BIM model popolnoma posodobljen. To pomeni, da uspešen model BIM zahteva bistveno intenzivnejše načrtovanje v zgodnji fazi projekta in v primeru bolj zapletenih projektov navadno tudi BIM vodjo projekta. Ko se posamezni načrti skrbno uskladijo in združijo v BIM modelu, je mogoče spremembe in posodobitve med gradnjo, energijske izračune, količine in lastnosti elementov ter celotni finančni proračun z relativno majhnim naporom imeti pod nadzorom. To bi moralo veljati tudi za redno vzdrževanje, celo demontažo in recikliranje – če bo model BIM ostal združljiv z morebitno prihodnjo programsko opremo.

58

Trajnostna raba lesa

Poleg vprašanja programske opreme za načrtovanje nekateri novejši obnovljivi gradbeni materiali, npr. križno lepljeni les (ang. cross laminated timber – CLT), zahtevajo natančnejše splošno načrtovanje kot običajne rešitve, npr. pri armiranem betonu. Faza montaže na gradbišču je lahko zelo hitra s CLT elementi, vendar pa je tako kot v primeru gradnje stavbe InnoRenew treba upoštevati vremenske razmere za čim manjši stik lesene konstrukcije s padavinami. To pomeni visoke zahteve glede natančnosti načrtovanja in izdelave elementov ter natančnejše časovno načrtovanje in logistiko med proizvodnjo in gradbiščem.

13.3

Slika 2: Notranjost stavbe InnoRenew CoE, ko bo dokončana.

Fotografija/vizualizacija: InnoRenew CoE

Trajnost pri načrtovanju in gradnji stavbe InnoRenew CoE

Stavba InnoRenew CoE v Izoli, ki je trenutno v zaključni fazi gradnje, bo po dokončanju s svojimi 8.200 kvadratnimi metri uporabne površine največja lesena stavba v Sloveniji. Razpolagala bo z 10 laboratoriji, pisarnami za do 90 ljudi ter konferenčnimi dvoranami. Zunanje površine in zelene strehe bodo tudi od-

prte platforme za raziskovalne dejavnosti, kot je preizkušanje različnih modificiranih materialov na osnovi lesa v različnih vremenskih razmerah.

13.3.1

Izbira materialov

Nosilna konstrukcija stavbe je hibridna kombinacija lesa, armiranega betona in jekla, kjer so temelji, klet in pritličje armiranobetonski. Zgornja nadstropja pa so skoraj v celoti sestavljena iz lesenih elementov, razen dokaj majhnega betonskega stopniščno-dvigalnega jaška. Štiri nadstropja visok atrij v centralnem delu objekta je za večjo potresno stabilnost ojačan z jeklenimi okvirji, medtem ko potresno obtežbo preostalega dela lesene konstrukcije prevzemajo križno lepljene lesene masivne stene.

13.3.2

Uporaba objektivne metrike okoljskega odtisa stavbe

Za stavbo InnoRenew smo opravili oceno življenjskega cikla (LCA). Z analizo smo preučili prispevke ogljičnega odtisa in okoljskega odtisa temeljev stavbe (beton, jeklo), nadzemnega dela konstrukcije (križno lepljeni les, jeklo in beton), finalnih slojev (les, mavčne plošče, keramika, lokalni kamen), fasade (les, lokalni kamen), strehe (površinska vegetacija, gramoz, bitumen), toplotne izolacije in hidroizolacije (mineralna volna, bitumen, različne folije) ter stavbnega pohištva (les in steklo). Čeprav je bilo pričakovati, da bodo temelji (beton in armaturno jeklo) veliko prispevali k okoljskemu odtisu, je bilo vseeno presenetljivo, koliko so v tem obsegu prevladovali pri analizi odtisa «od zibelke do vrat« in zlasti pri ogljičnem odtisu (slika 3).

13.3.3

Kompenzacija porabe naravnih virov

Ustanovitveni etos raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE je osredotočen na raziskave in inovacije obnovljivih materialov ter njihovo uporabo kot orodjem za ublažitev ogljičnega odtisa, ki ga povzročajo človeška dejanja, zato je bila kompenzacija okolju škodljivih vplivov lastne gradnje stavbe v središču od samega začetka. Leta 2009, daleč pred postavitvijo temeljnega kamna raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE, je Državni zbor RS sprejel Deklaracijo o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb (DeONSPPS), ki določa splošna stališča države do podnebnih sprememb. S tem se je Slovenija zavezala načelom trajnostnega razvoja, ki predstavlja obljubo sedanje generacije glede izboljšanja možnosti za prihodnje generacije. Cilj Slovenije je izpolniti to zavezo s trajnostnim upravljanjem naravnih virov, vključno z gozdovi.

Gozdovi pokrivajo skoraj 60 odstotkov površine Slovenije, kar pomeni, da je Slovenija tretja najbolj gozdnata država v Evropi.

Saditev dreves lahko pozitivno vpliva na podnebne spremembe, zmanjša koncentracijo ogljikovega dioksida v ozračju in uravnava neizmenljive emisije ogljika, ki jih povzročajo človeška dejanja.

Iz tega razloga smo se v InnoRenew CoE odločili, da bomo kot enega od protiukrepov za kompenzacijo ogljičnega odtisa nove stavbe ter nadomestila porabe obnovljivih materialnih virov (lesa) omogočili zasaditev 3.000 hrastov na slovenski Obali.

Občina Izola se je pridružila akciji in zagotovila lokacije, kjer je mogoče zasaditi hrast, s čimer je prispevala tudi k izboljšanju krajinske arhitekturne in urbanistične estetike v zgodovinsko večplastnih soseskah okoli srednjeveškega mestnega jedra.

Temelji

Konstrukcija

Zaključna dela Podnebne spremembe (skupaj)

Tanjšanje ozonskega plašča

Ionizirajoče sevanje

Fotokemično nastajanje ozona

Trdni prašni delci

Strupenost za človeka - nerakotvorno

Strupenost za človeka - rakotvorno

Zakisljevanje

Evtrofikacija, sladkovodna

Evtrofikacija, morska

Evtrofikacija, zemeljska

Ekotoksičnost, sladkovodna

Raba zemljišč

Raba vode

Raba fosilnih virov

Raba mineralnih in kovinskih virov

Vrata in okna

[pt]

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

200

Slika 3: Normalizirani in ponderirani kazalniki okoljskega odtisa (EF 3.0), ki kažejo, da so temelji (beton in armaturno jeklo) kritična točka pri analizi »od zibelke do vrat«.

(Schau idr., 2020)

59

Izolacija

Trajnostna raba lesa

Fasada in streha

Zavod za gozdove Slovenije je pri tej akciji zagotovil strokovno pomoč, Komunala Izola pa tehnično pomoč. Akcijo sta podprli tudi dve ministrstvi, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, saj se zavedata pomena varovanja okolja in blaženja podnebnih sprememb za trajnostni razvoj družbe.

Za gradnjo nove stavbe InnoRenew CoE je bilo porabljenih 870 kubičnih metrov lesa, kar je približno 160 odraslih hrastov, kakršni so bili posajeni v okviru te akcije. V slovenskih trajnostno upravljanih gozdovih pa bo v enem letu zraslo dovolj dreves, da bi lahko zgradili skoraj 3.000 podobnih stavb. Nova stavba InnoRenew CoE bo shranila 1.456 ton ogljikovega dioksida, po koncu življenjske dobe pa bo mogoče (z nizkim vložkom porabljene energije) sestavne dele stavbe spremeniti v nove izdelke, ki jih bo mogoče ponovno uporabili. Ogljikov dioksid, shranjen v tem lesu, bo v konstrukciji stavbe desetletja »ujet« in ne bo izpuščen v ozračje, kjer bi prispeval h globalnemu segrevanju.

Tri tisoč hrastov, ki smo jih v Izoli posadili v okviru InnoRenew CoE, naj bi po izračunih na podlagi pričakovanih okoliščin v 130 letih pridelalo 14.880 kubičnih metrov lesa, v njem pa bi bilo shranjenih 27.081 ton ogljikovega dioksida. Tako bi moral biti efektivni ogljični odtis stavbe InnoRenew CoE celo negativen, kljub uporabljenemu betonu in jeklu.

13.3.4

Človek in njegovo zdravje sta izhodišče načrtovanja stavb

Pomembna paradigma v procesu načrtovanja stavbe InnoRenew CoE je bila tako imenovano restorativno okoljsko in ergonomsko oblikovanje (ang. Restorative Environmental and Ergonomic Design – REED). Tovrstno načrtovanje nudi smernice za arhitekturno zasnovo, ki se osredotoča na več vidikov traj-

nosti: okoljski, družbeni, počutje uporabnikov in ekonomski vidik. Dobro počutje posameznika se izboljša z obnovitveno zmogljivostjo stavbe in ergonomskimi posegi v podporo varnosti in aktivnosti. Za enega ključnih elementov restorativnega bivalnega in delovnega okolja smo izbrali les kot osnovni oblikovalski element. Restorativnost postaja vse pomembnejša, saj je urbani življenjski slog vse bolj osredotočen na notranje prostore – v zaprtih prostorih v povprečju namreč preživimo do 90 % časa. Medtem ko se klinična praksa osredotoča na zdravljenje bolezni, najnovejše raziskave nakazujejo, da ima kakovost notranjega okolja pomembno vlogo pri ohranjanju dobrega počutja ljudi. Študije so pokazale, da lesene površine v prostorih, namenjenim ljudem, delujejo pomirjujoče in pomagajo zmanjšati stres. Les lahko posredno pripomore k izboljšanju zdravja uporabnikov z izboljšanjem kakovosti zraka, vizualnega udobja, vohalnih dražljajev okolja in s povezavo z naravo, ki jo sproži pri uporabnikih.

Zaradi vsega navedenega smo dali velik poudarek uporabi lesa in drugih obnovljivih materialov, fosilnim materialom in materialom na mineralni osnovi pa smo se v novi zgradbi čim bolj izogibali, kjer je le bilo mogoče oz. smiselno. Vsa vrata in okenski okvirji so leseni, razen nekaterih vrat v tehnične prostore zaradi posebnih zahtev. V splošnem smo jeklo in beton uporabljali le na območjih, kjer uporaba bolj ogljično nevtralnih obnovljivih materialov v okviru veljavnih standardov ni bila možna, ne da bi ogrozila potrebne tehnične in funkcionalne lastnosti, trajnosti in varnosti. V območju streh smo vgradili posebne senzorje za vlago, ki zaznavajo morebitno puščanje vode, preden bi ta povzročila škodo na nosilni konstrukciji iz masivnih križno lepljenih lesenih plošč. V fasadne plasti in na lesene nosilne stene v notranjosti objekta smo vgradili senzorje za vlago in temperaturo, ki spremljajo izpostavljenost nosilne konstrukcije vlagi.

60

Trajnostna raba lesa

Kot fasadni material se les uporablja večinoma na lahko dostopnih območjih, kjer je mogoče opaziti njegovo staranje in z relativno majhnimi napori opraviti lokalno vzdrževanje z morebitnimi zamenjavami ali popravili. Za najpomembnejše zunanje pločnike in glavno preddverje ter fasado višjega glavnega volumna smo uporabili lokalni istrski kamen iz bližnjega hrvaškega Kanfanarja, ki se je uporabljal tudi v stoletja starih urbanih palačah tega območja.

Slika 4: Notranjost stavbe InnoRenew CoE med gradnjo, julij 2021 Foto: Aarne Johannes Niemelä

V notranjosti ima naravni les pomembno vlogo – nosilne stene in plošče CLT stropov ostajajo v veliki meri vidne na javnih površinah, v konferenčnih sobah in pisarnah. Glavno stopnišče, ki je kot centralni arhitekturni element izpostavljeno v štiri nadstropja visokem atriju, je masivna konstrukcija iz lepljenega lesa. Prav takšna je tudi mrežna struktura strehe nad atrijem, nad katero je zasteklitev, kar je v nasprotju z jeklenimi konstrukcijami, ki jih običajno vidimo na podobnih mestih. Stopniščne ograje in ograje okrog atrija so prav tako lesene, razen vijakov ter lahkih jeklenih in manjših jeklenih profilov, ki med seboj vežejo nosilne lesene konstrukcije in jeklene mreže. Cilj pa ni bil le povečati količino vgrajenega lesa, temveč poudariti temeljne vrednote inštituta v smislu arhitekturnega oblikovanja. Ob prihodu v stavbo so obiskovalci vabljeni, da otipajo in se dotaknejo naravnega lesa ter grejo po masivnih lesenih stopnicah v zgornja nadstropja in tako vzdržujejo fizično kondicijo ter varčujejo z električno energijo. Obilje lesenih površin prispeva k dobremu počutju uporabnikov in obiskovalcev. Slednje bo tudi predmet nadaljnjih študij, ki se bodo izvajale v objektu.

Slika 5: Pogled na stavbo InnoRenew CoE z okolico po zaključku izvedbe

13.3.5

Prilagodljivost uporabe prostorov

Ob vsakodnevni uporabi stavba omogoča različne načine uporabe osnovnih prostorov po individualnih željah. Poleg laboratorijev in delavnic lahko znanstveno delo in sestanki potekajo tako v zaprtih pisarnah kot na odprtih površinah. Večino oken se lahko odpre ročno, kar omogoča hitro naravno prezračevanje. V splošnem se lahko mešanica skupnih in zasebnih prostorov okoli atrija spremeni in preuredi s snemljivim pohištvom, »delovnimi celicami«, knjižnicami ali kotički telovadnic itd., ne da bi pri tem ogrozili osnovni koncept notranjega in zunanjega toka, kjer ima pomembno vlogo tudi zunanja arkada, tako kot stopnišče od pritličja vse do strešnih teras in balkonov. Notranji in zunanji atriji ponujajo različne mikroklimatske niše za znanstveno preizkušanje materialov, prav tako tudi prostor za preživljanje prostega časa ob pogledu na Jadransko morje, med poletno vročino pa nudijo senco.

Kombinacije arhitekturnega in krajinskega oblikovanja so pomemben del strategije trajnostnega povezovanja stavbe z urbano okolico. Dobro zasnovano urbano okolje spoštuje svoje dragocene zgodovinske plasti in prispeva k njihovemu ohranjanju. Poleg tega spodbuja voznike in mimoidoče, da namesto z motornimi vozili opazujejo okolje peš in s kolesom, ter povečuje splošno javno ozaveščenost o okoljskih vrednotah.

Vse to, tako v mikro- kot v makromerilu, bi moralo prispevati k trajnosti stavbe in do določene mere celotne okolice.

13.4

Zaključki

Fotografija/vizualizacija: InnoRenew CoE

dar to ne pomeni, da bi morali v Evropi začeti graditi natančno v japonskem zgodovinskem slogu. Kar pa se lahko naučimo, je, da bi morali ohraniti ali ponovno pridobiti tisti del našega tradicionalnega znanja, ki se ga lahko uporabi za izzive sedanjosti in prihodnosti. Renesanso lesa kot gradbenega materiala lahko gledamo v širšem zgodovinskem kontekstu – les je pomemben konstrukcijski material za kamnitimi in opečnimi fasadami srednjeveških palač v Benetkah, čeprav ni toliko viden onstran okenskih loput ali nekaterih notranjih stropov. Nove inovacije v leseni gradnji (npr. križno lepljen les) pa so verodostojna alternativa za armirani beton in jeklo tudi na potresno aktivnih območjih. Preprosto se moramo naučiti, kako nove lesene stavbe graditi in vzdrževati na trajnosten način, skupaj z vzdrževanjem starih zgradb.

Zahvala To delo je bilo delno podprto s sredstvi Okvirnega programa Evropske unije, Obzorje 2020 (H2020 WIDESPREAD-2 Teaming: #739574, Innorenew CoE in Republike Slovenije, Investicijsko financiranje Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter infrastrukturnega programa ARRS IO-0035.

Viri: –

European Ventilation Industry Association - EVIA. (2019). Evia’s EU Manifesto: Good Indoor Air Quality is a Basic Human Right. https://www.evia.eu/wpcontent/uploads/EVIA-EU-MANIFESTO-2019.pdf

–

Primožič, L. (19. 2. 2020). InnoRenew CoE se zavezuje k trajnostnemu razvoju.

InnoRenew Coe. https://innorenew.eu/2020/02/innorenew-coe-commitsSchau, E. M., Niemelä, E. P., Kavka, U. in Kutnar, A. (2020). Life Cycle Assessment of the New InnoRenew CoE Research Building [poster]. V S. LeVan-Green (ur.), Society of Wood Science and Technology, (SWST) 63rd International Convention, Portorož. https://www.swst.org/wp/wp-content/ uploads/2020/07/71_poster_schau.pdf

–

UNT News Service. (11. 5. 2017). UNT research team analyzing effectiveness of trees in capturing air pollution. University of North Texas. http://who. ediacentre/int/mnews/releases/2014/air-pollution/en

Trajnostna raba lesa

sustainable-development/ –

61

Na koncu lahko trajnostno stavbo in celotno grajeno okolje označimo kot tisto, za katero je vredno poskrbeti. Za natančnejšo opredelitev tega ni enotnega recepta, ki je vedno do neke mere odvisen od lokalnega konteksta. Nekatere japonske templje, zgrajene pretežno iz lesa, vsakih nekaj desetletij razstavijo in rekonstruirajo kot natančne kopije – in ta tradicija se ponavlja že stoletja. Na ta način je zagotovljen prehod starodavnega znanja o obrtništvu na vedno nove generacije, kar se je v zahodnih potrošniških družbah prepogosto izgubilo. Ven-

14

14.1

Uporabnik kot izhodišče trajnostnega načrtovanja in prenove stavb

Uvod

62

Trajnostna raba lesa

Lastnosti notranjega okolja so izjemno pomembne, saj lahko vplivajo na naše ugodje v prostoru, zdravje, razvoj, počutje in storilnost. Ključno vlogo pri tem igra kakovost zraka, sodelujejo pa tudi drugi gradbeno-fizikalni parametri, ki so tesno povezani s konfiguracijo posamezne stavbe, njeno lokacijo in mikrolokacijo, orientacijo ter z lastnostmi in delovanjem njenih posameznih materialov, elementov in sistemov, uporabljenih v stavbi.

Za doseganje kakovostnega notranjega okolja je zlasti pomemben stavbni ovoj, ki razmejuje notranje okolje od zunanjega, ga ščiti pred meteorološkimi vplivi in omogoča ustvarjanje notranjih razmer, ki človeku nudijo psiho-fizično zaščito in ugodje.

V takšnem umetno vzpostavljenem okolju ljudje preživimo vse več časa. Ameriški znanstveniki so že leta 2001 v raziskavi pokazali, da se ljudje v sodobni ameriški družbi v stavbah zadržujejo v povprečju 87 % in še nadaljnjih 6 % v vozilih (Klepeis idr., 2001), v notranjosti torej skupaj precej preko 90 %. Po drugi strani pa so človeške zahteve po ugodju, zlasti toplotnem, svetlobnem, zvočnem, vonjalnem, vizualnem in estetskem – vse višje.

V stavbah h kakovosti notranjega okolja prispevajo praktično vsi stavbni proizvodi oziroma materiali, iz katerih so izdelani.

Proizvodi za stavbe so sestavljeni, kompleksni, imajo več funkcij in zahtevajo precizno in dosledno sledenje vsem postopkom gradnje. Načeloma to velja za vse tipe stavb in primere uporabe različnih materialov – tako tudi za lesene stavbe oziroma stavbe, pretežno grajene iz lesa in biogenih materialov, ali za kombinirane stavbe. Zaradi tehnologije gradnje, tj. suhega spajanja in montaže, in uporabe lesa pa imajo prav lesene stavbe pri zagotavljanju bivalne kakovosti nekatere svoje specifike.

Odražajo se v njihovem celotnem življenjskem ciklu, tako pri načrtovanju in gradnji kot pri uporabi in razgradnji. Z uporabniškega vidika je najpomembnejša faza uporabe stavbe, v kateri imajo lesene stavbe in stavbe s pretežno uporabo lesa v večini primerov pozitiven vpliv na ugodje.

14.1.2

dr. Sabina Jordan Zavod za gradbeništvo Slovenije t: 01 280 44 54 e: sabina.jordan@zag.si www.zag.si

Parametri notranjega okolja

14.1.2.1 Vplivi na toplotno ugodje Les (in mnogi biogeni materiali, ki se tudi množično uporabljajo v lesenih stavbah) ima razmeroma nizko toplotno prevodnost – za ilustracijo: toplotna prevodnost smrekovega lesa je okoli 0,14 W/mK (Tehnična smernica TSG-1-004, 2010). Les, uporabljen v stavbnem ovoju, dosega dober toplotni upor, zato so tudi njegove notranje površinske temperature razmeroma visoke. V konstrukcijskih slojih, v kombinaciji z drugimi (naravnimi) toplotnoizolacijskimi materiali pa dosega odlične vrednosti za toplotni upor. Po drugi strani ima les precej manjšo akumulacijsko maso kot klasični gradbeni materiali (opeka, beton). To pomeni, da lahko v stavbah, ki so pretežno izdelane iz lesa, računamo na hitrejši toplotni odziv v dnevni temperaturni dinamiki. Slednje se lahko odraža kot prednost hitrejšega prilagajanja notranjim temperaturam zraka pri bolj izrazitih, dinamičnih pogojih, kar lahko zlasti pozimi in v prehodnih temperaturnih obdobjih pomembno vpliva na toplotno ugodje.

Manj ugodna je ta lastnost v vročih poletnih dneh, saj je zaradi nižje toplotne kapacitete skladiščenje hladu v lesu precej manjše, kar lahko vpliva na bolj izrazita dnevna temperaturna nihanja z manjšo fazno zakasnitvijo kot v stavbah klasične gradnje.

Na toplotni odziv v smislu pregrevanja je zato treba posebej paziti in poskrbeti za dodatno akumulacijsko maso in/ali zagotoviti mehansko hlajenje.

Večje površine naravnih (ne)obdelanih lesenih notranjih površin lahko v lesenih stavbah doprinesejo k mikrouravnavanju zračne vlage v prostorih (slika 1). Relativna zračna vlaga je namreč prav tako zelo pomemben parameter toplotnega ugodja, ki se lahko zelo dinamično spreminja in je odvisna od temperatur notranjega zraka, zunanjih razmer in aktivnosti uporabnika, vezanih na proizvodnjo vlage. Ko vlaga v zraku naraste, jo les do določene mere lahko prevzema nase in jo kasneje, ko se zračna vlaga zniža, oddaja nazaj v prostor. To sposobnost

Slika 1: Naravne lesene notranje površine, ki v lesenih stavbah

Slika 2: Lesena talna obloga v notranjem okolju

lahko doprinesejo k mikrouravnavanju zračne vlage.

imajo sicer tudi drugi materiali, vendar je pri lesu izrazitejša in dejansko lahko doprinese k regulaciji razmer v notranjosti.

Toda omenjeni proces povzroča tudi raztezanje in krčenje lesa ter pomembno vpliva na tipično lastnost lesenih stavb, tj. suho spajanje njenih elementov in posledično veliko količino špranj stavbnega ovoja. Delovanje lesa zaradi raztezanja in krčenja lahko vse stavbne netesnosti intenzivira, kar vpliva na zrakotesnost stavbnega ovoja. Posledično skozi netesnosti stavbnega ovoja nekontrolirano prihaja do večje izmenjave zraka z zunanjostjo, kar v ogrevalnem obdobju vodi do povečane rabe energije, predvsem pa lahko vodi v toplotno neugodje uporabnika zaradi povečanega vleka. Za lesene stavbe so bili zato razviti posebni ukrepi dodatnega tesnjenja. Zrakotesnost stavbnega ovoja je za zagotavljanje kakovosti bivanja zelo pomembna in se na stavbah preverja z meritvami, pri katerih se pri več tlačnih razlikah (nadtlaka in podtlaka) med notranjostjo in zunanjostjo meri pretok zraka skozi netesnosti stavbnega ovoja. Za izboljšanje zrakotesnosti je razvitih kar nekaj strategij in ukrepov, ki se nanašajo na stavbne elemente ovoja, ki meji na nekondicionirane prostore in zunanjost. Največkrat obravnavajo odprtine inštalacijskih vodov, odprtine za vgradnjo naprav, medsebojne stike konstrukcijskih elementov, stike stavbnega pohištva s konstrukcijskimi elementi ipd. Glavne strategije, ki se jih pri tem uporablja, so: načrtovanje tesnjenja stikov in prebojev (s folijami, lepilnimi trakovi, tesnilnimi masami), dosledno izvajanje vseh ukrepov in ustrezna uporaba materialov ter pazljivost pri izvajanju prebojev v kasnejših gradbenih fazah.

od srednje sevalne temperature obdajajočih površin glede na izbrano lokacijo v prostoru (Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, 2002). Sevalne temperature so v danih razmerah odvisne od materialov, uporabljenih za stavbni ovoj, zlasti materialov za toplotno izolacijo in materialov za notranje obloge, in les izkazuje tu kar nekaj prednosti.

Poleg hitrosti gibanja zraka in relativne vlažnosti zraka so pomembni dejavniki za zagotavljanje kakovostnega notranjega okolja, ki se ocenjuje s toplotnim ugodjem, seveda še temperature zraka in sevalne temperature okoliških površin (sten, tal, stropov, zasteklitev, ipd.). Poudariti je treba, da so prav sevalne temperature tiste, na katere se prevečkrat pozablja in ki so povezane s kakovostjo stavbnega ovoja v smislu zagotavljanja njegovega učinkovitega toplotnega upora. Za ilustracijo: v primerih, ko je relativna hitrost gibanja zraka v prostoru manjša od 0,2 m/s, je občutena temperatura v prostoru v polovici odvisna

Pri zagotavljanju zvočnega ugodja v stavbah ključno vlogo poleg netesnosti elementov stavbnega ovoja in elementov med prostori igrajo tudi povezave med stavbnimi elementi, ki ločujejo posamezne prostore. Zvok, ki ima vir v zraku, se namreč iz zraka preko stavbnih elementov lahko prenaša v sosednji prostor. Zvok, ki ima vir na stavbnem elementu (pohodni zvok, udarni zvok), pa se preko stavbnega elementa lahko širi na druge elemente in nato naprej v sosednji prostor. Zaščita pred prenosom zvoka, ki ima vir v zraku, so ustrezno zasnovani stavbni elementi (npr. stene, tla), ki pri lesenih stavbah praviloma na-

Sestave lesenih stavb so zaradi konstrukcijske zasnove, ki je pogosto skeletna, slojevitosti in uporabe raznih kovinskih veznih elementov zelo heterogene. Toda z dovršenimi tehničnimi rešitvami detajlov in odličnimi toplotnimi lastnostmi lesa vpliva toplotnih mostov na ovoju lesenih stavb praktično ni.

Tudi numerične simulacije detajlov pokažejo zelo ugodno sliko temperaturnega polja brez nizkih površinskih temperatur, ki bi lahko bile kritične za kondenzacijo vlage in bi lahko vplivale na toplotno ugodje uporabnikov. Izračunane vrednosti linijskih in točkovnih toplotnih mostov pa praktično nimajo vpliva na skupno energijsko bilanco stavbe. Les in drugi biogeni materiali se v stavbah izkazujejo tudi kot dober dejavnik toplotnega ugodja ob neposrednem stiku človeškega telesa, npr. pri hoji po lesenih tleh (slika 2). Pri tem procesu pride med delom telesa, ki je v stiku s površino do direktne izmenjave toplotne energije. Količina te energije je odvisna od toplotne vpojnosti materiala. Ta lastnost je pri lesu razmeroma nizka, saj je rezultat precej nizkih vrednosti za toplotno prevodnost in gostoto.

63

Trajnostna raba lesa

14.1.2.2 Dejavniki zvočnega ugodja

stopajo večslojno. Les je namreč razmeroma lahek material, ki slabo izolira prenos zvoka v sosednji prostor. Rešitev predstavljajo večslojni elementi, npr. stene v številnih kombinacijah slojev različnega materiala, vključno z elastičnimi materiali, ki skupaj učinkovito dušijo prenos zvoka.

64

Trajnostna raba lesa

Strategije zaščite pred prenosom udarnega zvoka pa temeljijo na preprečevanju medsebojnih stikov togih materialov, na uporabi elastičnih materialov in preprečevanju povezav med konstrukcijskimi elementi različnih prostorov. Na splošno je za vse tipe gradnje pri izvedbi tlakov najbolj poznano kombiniranje toge podlage na elastičnem materialu, estriha, ki je dilatiran tako, da nima stika z drugimi elementi (npr. stenami), in ga imenujemo plavajoči estrih. Plavajoči estrih je učinkovita metoda za zmanjšanje udarnega hrupa, ki ključno prispeva k zagotavljanju zvočnega ugodja v stavbah. Pri lesenih stavbah pa so poleg teh ukrepov pri zasnovi pomembne tudi rešitve za ločevanje konstrukcijskih elementov med posameznimi prostori, npr. med dvema sosednjima prostoroma, med prostoroma, ki sta eden nad drugim, ali prostora, ki meji na inštalacijski prostor. Pozabiti ne smemo niti na rešitve za zaščito notranjosti pred zunanjim hrupom. Največ pozornosti je glede prenosa zvoka v stavbah treba nameniti detajlom, ki jih je v lesenih stavbah mnogo: od detajlov tesnjenja prebojev lahkih lesenih sten ali stropov, pritrjevalnih sistemov za inštalacije do namestitve strojne opreme oziroma naprav, ki povzročajo hrup in vibracije ali celo resonanco slojev sten.

Slika 3: Lesena stenska akustična obloga v notranjosti stavbe

Na kakovost zvočnega ugodja v stavbah lahko vplivamo tudi z dobro prostorsko akustiko. Pri tem nam les in drugi materiali nudijo dobre možnosti kombinacij v proizvodih za stenske in stropne obloge. Takšne obloge zelo uspešno zmanjšujejo odmev in absorbirajo zvok ter s tem uravnavajo nivo hrupa v notranjosti (slika 3). Njihov efekt je mogoče intenzivirati s posebno površinsko obdelavo, npr. luknjicami, posebej oblikovano oziroma neravno površino, uporabo elastičnega materiala na zadnji strani obložne plošče.

14.1.2.3 Kakovost notranjega zraka Kakovost zraka v stavbah je ključna za doseganje kakovosti bivanja. Stavbni ovoj in sistemi morajo uporabniku nuditi zaščito pred škodljivimi vplivi zunanjosti (nekakovosten zunanji zrak, škodljiva sevanja) in obenem zagotavljati zdravo okolje, ki ni vir škodljivih snovi. Pri načrtovanju stavb in njihovi prenovi imamo na izbiro dve osnovni strategiji za izboljšanje kakovosti notranjega zraka, ki se med sabo dopolnjujeta. Prva, ki se nanaša na vire onesnaževanja notranjega zraka, temelji predvsem na izogibanju vnašanja virov v notranjost, preprečevanju nastajanja virov v notranjosti in ograjevanju od virov, ki so izven stavbe.

Druga strategija nam zapoveduje prezračevanje, ki ga je treba glede na (predvideno) stanje bolj ali manj intenzivirati.

Vse stavbe, ne glede na izbiro materiala, morajo biti zasnovane tako, da je na naraven ali prisilen način v prostore mogoče dovajati svež in navzven odvajati izrabljen zrak. V primeru naravnega prezračevanja je z načrtovalskimi ukrepi, ki se nanašajo na tip, velikost in razporeditev odprtin, treba poskrbeti za doseganje ustrezne kakovosti zraka. Učinkovitost naravnega prezračevanja, ki je bila nekoč v celoti odvisna od uporabnika, v sodobnih stavbah izboljšuje avtomatsko vodeno mehansko odpiranje oken prostorov, opremljenih s tipali. Vendar le-to ne omogoča dodatnih funkcij, npr. filtriranja zraka, dehumidifikacije, rekuperacije odpadne toplote. Z mehanskim prezračevanjem lahko v stavbi zagotovimo tudi to. Ob skrbnem načrtovanju količine zraka za zadostno stopnjo izmenjave zraka tak sistem potrebuje vgradnjo naprav, tipal, opreme in razvodov, zagotovitev avtomatike in vodenja. Poleg tega ga je nujno redno vzdrževati, menjavati in čistiti filtre itd. Zagotavljanje zadostnega prezračevanja mora biti skladno z zahtevami zakonodaje (Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, 2002), standardi pa ponujajo vrednosti za preverjanje stopnje prezračevanja, koncentracije CO₂, relativne zračne vlage (SIST EN 16798-1) in koncentracije benzena (SIST EN 16798-3). V primeru mehanskega prezračevanja pa skladno s potrebami oziroma zahtevami prostorov glede vsebnosti trdnih delcev, PM₂,₅, PM₁₀,₀, in v odvisnosti od kakovosti zunanjega zraka namestitev ustreznih filtrov (SIST EN ISO 16890-1).

Pri zaščiti pred škodljivimi vplivi radona zaradi njegove povišane koncentracije v notranjosti je za kakovostno bivalno okolje možna kombinacija obeh omenjenih strategij. Osnovni ukrep je izvedba čim bolj tesnega stavbnega ovoja v predelu stavbe, ki meji na zemljino. Plin radon na evidentiranih geografskih lokacijah Slovenije, npr. v občinah Bloke, Cerknica, Divača, Idrija, Kočevje, Logatec, Postojna, Ribnica in Sežana (Uredba o nacionalnem radonskem programu, 2018), izhaja iz zemljine v večjih količinah. Temu primerno mora biti glede tesnosti prilagojena tehnologija izvedbe novogradnje ali sanacije obstoječe stavbe.

Dopolnilni ukrepi, ki so v določenih primerih sanacij stavb tudi

Slika 4: Temperaturno polje na 2D detajlu stavbnega

Foto: www.shutterstock.com

ovoja s prekinjenim toplotnoizolacijskim slojem

Da preprečimo prisotnost biološkemu onesnaževalcu, plesni, je treba stavbni ovoj zasnovati in izvesti tako, da pri danih higro-termalnih razmerah na njegovih notranjih površinah ne bo prišlo do nevarnosti nastanka kondenza. V daljšem času prisotna površinska vlaga namreč ustvarja pogoje za rast plesni, ki sproščajo toksine, škodljive za dihalne organe. Posamezne dele ovoja stavbe, detajle, se skladno z zakonodajo in standardom (Tehnična smernica TSG-1-004, 2010, SIST EN ISO 10211, 2017) lahko preverja računsko, z numeričnimi simulacijami dvodimenzionalnih (2D) in trodimenzionalnih (3D) detajlov (slika 4).

Uporabnikovo ugodje v prostoru lahko moti marsikaj, tudi pretirano močni ali izraziti ter neprijetni vonji, ki lahko sprožijo številne odzive. Na tem področju pride do izraza še ena lastnost lesa, ki lahko povečuje kakovost notranjega zraka v lesenih in z lesom opremljenih stavbah. V primeru, da je izpostavljen notranjemu zraku, da torej ni dodatno zaščiten s snovmi, kot je lak ali barva, les širi prijeten, naraven vonj. Les izkazuje tudi emocionalne in estetske vrednosti. Raziskave so pokazale, da je prisotnost lesenih notranjih finalnih površin prispevala k pozitivnim izkušnjam uporabnikov (Watchman, Potvin in Demers, 2017). Kakovostno notranje okolje z uporabo lesa torej lahko pomembno prispeva k vsestranskemu ugodju uporabnika.

14.1.3

Notranje okolje v slovenskem prostoru

Na kakovost našega bivanja v zelo veliki meri vpliva notranje okolje, zato moramo stavbe graditi z mislijo na uporabnika, obstoječe pa prenoviti tako, da bodo več kot le dosegale minimalne kriterije bivalnega okolja. Tudi v Sloveniji ta problematika postopno prihaja vse bolj v ospredje. Številni proizvajalci razvijajo ustrezne rešitve, ki jih izvajalci in investitorji uporabljajo v praksi. Še posebej aktivni pri optimiranju kakovosti stavb z vidika uporabnika so proizvajalci predizdelanih lesenih stavb, npr. Marles, d. o. o., REM, d. o. o., RIKO Hiše, d. o. o., Jelovica

Trajnostna raba lesa

Pri strategiji nadzora nad viri emisij smo v notranjosti stavb do neke mere omejeni. Vir onesnaženja notranjega zraka je namreč tudi CO₂, ki ga izdihavamo živa bitja v odvisnosti od aktivnosti.

Koncentracijo CO₂ v zraku lahko omejujemo (število prisotnih, prezračevanje) in nadzorujemo, ne moremo pa virov odpraviti. Poleg tega je treba upoštevati, da tudi zunanji zrak vsebuje določen delež CO₂. Nivo koncentracije CO₂ v notranjosti se v praksi uporablja kot merilo za kakovost zraka. Določene snovi, ki jih tako ali drugače z materiali vnesemo v notranje okolje, so zdravju uporabnikov zelo škodljive. To so npr. hlapne organske spojine, HOS (angl. Volatile Organic Compound, VOC). Med njimi za enega izmed najbolj škodljivih velja npr. formaldehid.

Za zdravo bivanje v stavbah je zato pomembno preverjati, da med gradnjo, prenovo, opremljanjem prostorov in z drugimi intervencijami vgrajujemo le materiale in proizvode z nizkimi emisijami, brez HOS. Posebno pozornost je treba posvetiti zaključnim gradbenim in finalizacijskim delom ter opremljanju, saj so pogost vir emisij lepila, premazi, tesnila, cementni izdelki, barve, laki ipd. Zaradi obdelave in zaščitnih sredstev niti leseni proizvodi na tem področju niso izjema. Priporočljivo je izbirati med proizvodi, ki so glede izhajanja HOS preverjeni in opremljeni z znaki kakovosti, npr. z znakom Modri angel.

Če je predmet obravnave obstoječa stavba, pa je kakovost njenega ovoja mogoče analizirati tudi na osnovi posnetkov, narejenih s termografsko kamero. Termografsko snemanje se izvaja pri dovolj veliki temperaturni razliki med notranjostjo in zunanjostjo objekta (praviloma v zimskem obdobju), da se na stavbnem ovoju vzpostavi toplotni tok. Posname se gostota vpadlega sevalnega toka površine, rezultat pa je termogram, tj. barvna slika površinskih temperatur posnetega dela stavbe.

Termogrami so uporabni za primerjanje stanja med posameznimi elementi oziroma za identifikacijo površin tistih delov stavbnega ovoja, na katerih je mogoče zaznati povečan toplotni tok, ki lahko bistveno vpliva na površinske temperature.

65

edini možni, so še: dodatno prezračevanje prostorov, prezračevanje kinet, izdelava brezna, odsesavanje in ustvarjanje nadtlaka oziroma podtlaka (Knez idr., 2017).

Foto: MVP

Hiše, d. o. o., saj je stavba njihov končni produkt. Med investitorji velja izpostaviti Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki kakovost gradnje vzpostavlja z uporabo informacijskega modeliranja, BIM (Building Information Modeling), in se trudi tudi v večstanovanjsko gradnjo vpeljati les. Omeniti je treba tudi akcije in spodbude Eko sklada, s katerimi država podpira energetsko učinkovito gradnjo in izvajanje prenov ter posledično pomaga dvigovati splošni kakovostni nivo notranjega okolja. Del trajnostne strategije načrtovanja in prenove stavb se mora v vsakem primeru nanašati na kakovost notranjega okolja, saj so stavbe v prvi vrsti namenjene ljudem. Zato se na področju raziskav v projektu LIFE IP CARE4CLIMATE na podlagi evropskega okvira Level(s) (Level(s): Taking action on the TO-

TAL impact of the construction sector, 2019), tudi ob podpori države (www.care4climate.si), razvijajo slovenski kazalniki za trajnostno vrednotenje stavb, ki preko dveh makrociljev in več postopno nastajajočih kazalnikov v veliki meri naslavljajo kakovost bivalnega okolja (D1 Poročilo o posvetovalnih delavnicah z deležniki o kazalnikih trajnostne gradnje, 2019). Hkrati se z namenom hitrejše implementacije in podpore temu sistemu razvijata podporno okolje in e-platforma za trajnostno gradnjo (D7-1 Razvijajoče se letno poročilo o razvoju podpornega okolja in platforme za trajnostno gradnjo, 2019). Celoten sistem trajnostnih kazalnikov je zasnovan tako, da v proces gradnje in prenove slovenskih stavb skozi življenjski cikel stavb vpeljuje načelo upoštevanja kakovostnega bivalnega okolja.

Viri: –

D1 Poročilo o posvetovalnih delavnicah z deležniki o kazalnikih trajnostne

–

Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb. (2002). Uradni list RS, št. 42/02.

gradnje. (2019). GI ZRMK in ZAG. Pridobljeno 1. 7. 2021 s https://www.

–

SIST EN ISO 10211:2017 Toplotni mostovi v stavbah - Toplotni tokovi in

–

SIST EN 16798-1:2019 Energijske lastnosti stavb - Prezračevanje stavb - 1.

površinske temperature - Podrobni izračuni. (2017).

care4climate.si/sl/o-projektu/podrocja-aktivnosti-projekta/trajnostnagradnja-in-ucinkovita-raba-energije-v-stavbah-in-podjetjih.

–

D7-1 Razvijajoče se letno poročilo o razvoju podpornega okolja in platforme

del: Vstopni podatki notranjega okolja za projektiranje in ocenjevanje

za trajnostno gradnjo. (2019). GI ZRMK in ZAG. Pridobljeno 1. 7. 2021 s https://

energijskih lastnosti stavb glede kakovosti notranjega zraka, toplotnega okolja, razsvetljave in akustike - Modul M1-6. (2019).

www.care4climate.si/sl/o-projektu/podrocja-aktivnosti-projekta/trajnostnagradnja-in-ucinkovita-raba-energije-v-stavbah-in-podjetjih.

–

–

del: Prezračevanje nestanovanjskih stavb - Zahtevane lastnosti za sisteme

Klepeis, N. E., Nelson, W. C., Ott, W. R., Robinson, J. P., Tsang, A. M., Switzer, P.,

prezračevanja in klimatizacije prostorov - Modula M5-1, M5-4. (2018).

Behar, J. V., Hern, S. C. in Engelmann, W. H. (2001). The National Human Activity

66

Trajnostna raba lesa

Pattern Survey (NHAPS): a resource for assessing exposure to evnironmental

–

drobnih delcev (ePM). (2017).

231–252.

–

SIST EN ISO 16890-1:2017 Zračni filtri pri splošnem prezračevanju - 1. del: Tehnične specifikacije, zahteve in klasifikacijski sistem učinkovitosti na podlagi

pollutants. Journal of Exposure Analysis and Environmental Epidemiology, 11, –

SIST EN 16798-3:2018 Energijske lastnosti stavb - Prezračevanje stavb - 3.

Knez, F., Rebec, M. K., Mekiš, B. T. in Knez, N. (2017). Navodila v primeru zaznanih

–

Tehnična smernica TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije. (2010). MOP.

povečanih koncentracij radona v stavbah javnih vzgojno-izobraževalnih

–

Uredba o nacionalnem radonskem programu. (2018). Uradni list RS, št. 18/18.

zavodov (VIZ). Ljubljana: MIZŠ.

–

Watchman, M., Potvin, A. in Demers, C. M. H. (2017). A Post-occupancy

Level(s): Taking action on the TOTAL impact of the construction sector. (2019).

Evaluation of the Influence of Wood on Environmental Comfort. BioResources,

Pridobljeno s https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/levels_confernce_

12(4), 8704–8724.

report.pdf.

Uvod

Fasada je prvi vizualni stik s hišo, česar se pri nas pogosto niti ne zavedamo. Namesto klasičnega ometa se vedno več investitorjev odloča za lesene fasade. Če izberemo ustrezno lesno vrsto, to prispeva k daljši življenjski dobi objekta, cenejšemu vzdrževanju ter lepemu in naravnemu videzu. Fasade so izvedene iz naslednjih komponent: stene, na katero je pritrjena fasadna obloga, izolacije (od izolacij na naravni osnovi, mineralnih izolacij do izolacij sintetičnega izvora) in fasadne obloge. Stena in izolacija sta v večini primerov konstantni ne glede na izvedbo fasade, končna obloga je odvisna od odločitve investitorja.

Med leseno fasadno oblogo in izolacijo je zračni sloj, zato se ta tip fasadnih oblog imenuje prezračevana fasada.

Pri načrtovanju lesene fasadne obloge je nujno upoštevati pravila konstrukcijske zaščite, ki mora biti izvedena tako, da se les med padavinskimi dogodki čim manj zmoči. Če se les navlaži, mora konstrukcijska zaščita omogočati, da se čim hitreje posuši.

Konstrukcijsko zaščito pogosto ponazarjamo s primerom škornjev in dežnika. Dežnik preprečuje, da bi nas zmočil dež, škornji pa nam ohranjajo suhe noge. To v praksi pomeni, da k življenjski dobi fasade največ prispevata ustrezno izvedena nadstrešek in podzidek (cokel). Les naj bi bil od tal odmaknjen vsaj 30 cm.

Nadstrešek deluje kot dežnik, podzidek pa kot škornji. Če je lesena fasadna obloga ustrezno izvedena, lahko traja desetletja.

Velik vpliv na življenjsko dobo ima tudi izbira lesne vrste.

15.2

vljene različnim okoljskim vplivom. Napovedovanje življenjske dobe, analiza celotnih stroškov objekta ter estetika lesa in na lesu osnovanih materialov so bistvenega pomena za njihovo promocijo in večjo uporabo v gradbenem sektorju. Žal večina evropskih lesnih vrst nima naravno odpornega lesa (EN, 335).

Kar 90 % lesne zaloge v Sloveniji ima les, ki ga uvrščamo v najnižji 4. in 5. razred odpornosti. Zaščitni ukrepi so zato neizogibni pri uporabi na prostem, kjer je les izpostavljen vremenskim vplivom ali je celo v stiku s tlemi. Te tehnike vključujejo: uporabo biocidov, vodoodbojnih sredstev in površinskih premazov, konstrukcijsko zaščito, razvoj nove generacije kompozitov ipd.

Odpornost lesa na različne dejavnike staranja je vedno kombiniran učinek toksičnih ali inhibitornih sestavin na eni strani in strukturnih, anatomskih ali kemičnih načinov hidrofobnosti, ki je eden najpomembnejših dejavnikov. Poleg tega je treba upoštevati, da se videz lesa v življenjskem obdobju spreminja.

Lastniki se pogosto odločijo za menjavo izdelka ali posameznega elementa zaradi spremembe videza, čeprav še vedno opravlja svojo tehnično funkcijo. Čas, ko element ali izdelek ustreza estetskim zahtevam lastnika, imenujemo estetska življenjska doba, ki je pogosto odločilen kriterij za menjavo lesa in lesnih izdelkov (Meyer-Veltrup idr., 2017). Ker je estetska življenjska doba zelo subjektivna in odvisna od posameznika, je ne moremo natančno napovedati. V nasprotju z estetsko življenjsko

Lesni materiali za lesene fasadne obloge

Materiali na osnovi lesa so CO₂ nevtralni in obnovljivi, tudi zato jih uvrščamo med okolju prijazne materiale. Raznolike lesne vrste in kompoziti omogočajo široko paleto ustvarjalnih in estetskih alternativ materialom z večjimi okoljskimi vplivi, tako med proizvodnjo kot tudi med uporabo in po koncu življenjske dobe. Med uporabo so les in leseni izdelki izpostavljeni številnim okoljskim vplivom, ki delujejo na les. Za materiale na osnovi lesa so nihajoča vlažnost in biološki dejavniki, kot so plesni, glive modrivke in razkrojevalke, pogosto kritičen dejavnik, ki vpliva na življenjsko dobo lesa. To je še posebej pomembno pri aplikacijah, kot so fasadne obloge, terase, stavbno pohištvo, vrtno pohištvo, ograje itd., ki so v rabi na prostem in izposta-

Slika 1: Površina 200 let starega lesa, kjer so vidne posledice delovanja biotskih in abiotskih dejavnikov

Trajnostna raba lesa

15.1

Estetski in stroškovni vidik lesenih fasadnih oblog

67

15

dr. Miha Humar, Boštjan Lesar Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta t: 01 320 36 38 e: miha.humar@bf.uni-lj.si; bostjan.lesar@bf.uni-lj.si www.bf.uni-lj.si

dobo je tehnična življenjska doba povsem objektivna. Ta termin označuje čas, ko les (oziroma lesni izdelki) opravlja svojo funkcijo in ustreza tehničnim zahtevam.

Velik vpliv na delovanje gliv ima tudi vrsta lesa. Naravna odpornost (ang. natural durability) je v najširšem pomenu definirana kot odpornost lesa proti delovanju fizikalnih, kemijskih ali bioloških dejavnikov. Ker je delovanje biotskih dejavnikov razkroja hitrejše, najpogosteje ta termin razumemo kot odpornost proti delovanju gliv in insektov. Nedavni modeli jasno kažejo, da je življenjska doba lesa na prostem (3. razred uporabe SIST EN 350) odvisna od prirojene oziroma inherentne odpornosti, ki je lahko posledica biološko aktivnih ekstraktivov in/ali biocidov in sposobnosti, da les ostane suh (Meyer-Veltrup idr., 2017). Na naravno odpornost lesa vplivajo še številni drugi dejavniki, na primer starost drevesa, njegov geografski izvor in rastne razmere (Kutnik idr., 2014). V jedrovini so ekstraktivi, ki praviloma izboljšajo odpornost proti glivam, insektom in drugim mikroorganizmom. Nasprotno je vsebnost biološko aktivnih ekstraktivov v beljavi in manj odpornih lesnih vrstah nižja. Nekateri ekstraktivi so biološko aktivni, drugi spodbujajo rast gliv (škrob in hranljive snovi), tretji vplivajo le na dinamiko vlaženja lesa (npr. smole in lignani). Zaradi raznolikosti ekstraktivov je njihov vpliv težko kvantificirati, zato je treba vpliv vseh ekstraktivov znotraj ene lesne vrste obravnavati kot celoto (Morris in Stirling, 2012).

68

Trajnostna raba lesa

Že v zgodnji strokovni literaturi je mogoče najti različne podatke o naravni odpornosti lesa. Prvi podatki o tej tematiki in predvideni življenjski dobi lesa v slovenskem jeziku so zapisani v Kmetskih in rokodelskih novicah iz leta 1893. Do nedavnega je večina delitev lesa v razrede odpornosti temeljila na podlagi strokovnih ocen in subjektivnih mnenj. Pri razvrstitvi lesa v razrede odpornosti so pogosto politični in ekonomski pritiski prevladali nad strokovnimi argumenti. Šele leta 2017 je bil sprejet prvi standard, ki je razdelil les v razrede odpornosti na podlagi poskusov, izvedenih v kontroliranih razmerah v laboratorijih in predvsem na terenskih poljih. Tako standard SIST EN 350 les razvršča v pet razredov odpornosti. V prvi razred sodijo najodpornejše lesne vrste, v peti pa lesne vrste, ki so najbolj dovzetne za razkroj. Kot je razvidno iz preglednice 1, za izdelavo fasad uporabljamo relativno malo lesnih vrst. Praviloma imajo relativno slabo odporen les.

Smreka

Med najodpornejše slovenske komercialne lesne vrste sodi jedrovina kostanja in robinije. Obeh lesnih vrst je v Sloveniji relativno malo in jih ne uporabljamo za izdelavo fasad. Najpomembnejši slovenski lesni vrsti, smreka in bukev, ki sestavljata več kot 60 % lesne zaloge v gozdovih, imata zelo slabo odporen les. Ena izmed večjih sprememb, povezanih s prej omenjenim standardom, je razvrstitev jedrovine macesna in hrasta. Macesnov les je uvrščen v tretji do četrti razred odpornosti, hrastov les v drugi do četrti. To pomeni, da je spekter uporabe lesa obeh lesnih vrst zelo zmanjšan. V laični in tudi strokovni javnosti se pogosto navaja, da na odpornost lesa zelo vpliva tudi čas sečnje, vendar se doslej z laboratorijsko ali terensko raziskavo še nikomur ni posrečilo dokazati vpliva časa sečnje ali luninih men na odpornost lesa (Torelli, 2005). Dopuščava možnost, da razlika obstaja, vendar je z dostopnimi metodami ne moremo dokazati. Nenazadnje v jedrovini v času poseka ni živih parenhimskih celic niti drugih, ki bi se lahko odzvale na zunanje dražljaje.

V zadnjem obdobju se za izdelavo fasadnih oblog vedno bolj uveljavlja termično modificiran les. Ta material je podrobneje opisan v enem od poglavij tega priročnika. Postopek termične modifikacije temelji na tem, da les v anoksičnih pogojih segrevamo pri temperaturah med 180 in 230 °C. Uporaba povišane temperature povzroči verigo reakcij, ki se pokažejo v fizikalnih in kemičnih spremembah materiala. Če je postopek skrbno nadzorovan, lahko spremembe relevantnih lastnosti širijo spekter rabe lesa in ne omejujejo njegove uporabe. S tem mu izboljšamo odpornost proti razkroju, sorpcijske lastnosti in dimenzijsko stabilnost. Termično modificiran les ni primeren za uporabo v stiku z zemljo. Naravnost idealen pa je za nekonstrukcijske aplikacije nad nivojem zemlje, kot so fasadne obloge in pohodne površine. Od množice opisanih postopkov modifikacije lesa je termična modifikacija komercialno najbolj napredna in je že dolgo znana kot metoda za izboljšanje dimenzijske stabilnosti lesa in povečanje njegove odpornosti (Hill, 2006). Termično modificirani les najlaže spoznamo po njegovi rjavi barvi. Intenziteta rjave barve narašča s temperaturo modifikacije. Vendar se tudi barva termično modificiranega lesa, izpostavljenega na prostem, spreminja podobno kot neobdelan les, s časom tudi ta posivi.

Duglazija

Slika 2: Barvne spremembe izbranih lesnih vrst po 12 mesecih izpostavitve vremenskim pogojem

Jelka

Beljava bora

Lesna vrsta 1.

Robinia pseudoacacia Castanea sativa Taxus baccata Quercus robur Juglans regia Larix decidua Larix sibirica Pseudotsuga menziesii Quercus cerris Pinus sylvestris Abies alba Ulmus spp.

Picea abies Acer spp.

Betula spp.

Carpinus betulus Tilia spp.

Poplar spp.

Fagus sylvatica

Razredi odpornosti 2.

3.

4.

5.

Robinija Kostanj Tisa Hrast Oreh Macesen Sibirski macesen Duglazija Cer Rdeči bor Jelka Brest Smreka Javor Breza Brest Lipa Topol Bukev

Preglednica 1: Razvrstitev najpomembnejših komercialnih lesnih vrst v razrede odpornosti proti lesnim glivam v skladu s standardom SIST EN 350. Podatki se nanašajo na jedrovino. Beljava vseh lesnih vrst sodi v peti razred odpornosti. V prvi razred sodijo najodpornejše lesne vrste, v peti pa lesne vrste, ki so najdovzetnejše za razkroj.

Podčrtane so lesne vrste, ki se uporabljajo za fasadne obloge.

Življenjska doba lesa

Življenjska doba lesa (ang. service life of wood) je obdobje (v letih), v katerem les ohrani mehanske lastnosti in stabilnost, ki so zahtevane za določen izdelek. Življenjska doba lesa je v največji meri odvisna od odpornosti lesa, ki je posledica kemijske in fizikalne sestave nezaščitenega, modificiranega ali z biocidnimi pripravki obdelanega lesa. V osnovi ločimo dve obliki življenjske dobe lesa: tehnično ali funkcionalno (to je čas, ko izdelek opravlja svojo funkcijo) in estetsko (čas, ko izdelek zadostuje estetskim merilom). Danes je glavni razlog za zamenjavo izdelkov pogosto njegov videz oziroma zastarelost. Izdelek pogosto zamenjamo veliko prej, preden je to potrebno z vidika uporabnosti in tehničnih lastnosti (Brischke idr., 2006; Humar idr., 2020).

ga modeliranja gradenj BIM (ang. Building Information Modeling). Pri pripravi kakovostnih projektov morajo projektanti že v fazi načrtovanja predvideti stroške vzdrževanja in življenjsko dobo posameznih komponent stavbe.

Problematika določanja življenjske dobe lesa je že relativno stara. To opisuje že članek o trpežnosti stavbnega lesa iz Kmetijskih in rokodelskih novic. Problematiko življenjske dobe lesa in lesnih kompozitov v Evropi od leta 1988 obravnava Evropska direktiva o gradbenih proizvodih (European Construction Products Directive, CPD 89/106/EEC), ki v aneksu I podaja zahteve za mehansko odpornost, trdnost in varnost med uporabo.

Prav tako jo zahtevajo vsi, od arhitektov, načrtovalcev, tesarjev, gradbenikov in zavarovalniške družbe. Eurocode (CEN, 2002) kot orientacijo postavlja naslednje okvirne življenjske dobe; 10 let za začasne konstrukcije, 50 let za gradbene konstrukcije in 100 let za monumentalne gradbene konstrukcije in mostove.

Te vrednosti so nastavljene za posamezne zgradbe, ne glede na uporabljene materiale. Podatek o življenjski dobi lesa postaja vedno pomembnejši predvsem zaradi razvoja informacijske-

Ker je življenjska doba močno odvisna od klimatskih pogojev, jo navadno izražamo v relativnih enotah. Obdobje, ko se na smrekovem lesu pojavijo prvi znaki razkroja, se smatra kot osnovna enota. Na ta način se izniči dejstvo, da razkroj v Sloveniji poteka veliko hitreje kot v Skandinaviji. Če se na drugi lesni vrsti pojavi razkroj po še enkrat daljšem obdobju, se oceni, da je relativna življenjska doba tega lesa 2. Življenjsko dobo izbranih lesnih vrst izračunamo na podlagi številnih laboratorijskih testov, ki jih prevedemo v dva indikatorja, in sicer kinh (faktor, ki nakazuje prisotnost biološko aktivnih učinkovin) in kwa (faktor, ki nakazuje odpornost proti navlaževanju). Višja kot je vrednost relativne življenjske dobe (drd rel), daljša je življenjska doba v izbranih aplikacijah. Metodologija izračuna je podrobneje pojasnjena v prispevku Humar idr. (2019).

Trajnostna raba lesa

Na življenjsko dobo lesa vpliva več dejavnikov. Klima ima še posebno pomembno vlogo, vendar je treba razlikovati različne klimatske ravni. Razlikujemo med makro klimo – določajo jo lokalni vremenski podatki določenega kraja, lokalno klimo z lokalnimi razmerami (na primer senca, vetrovna lega) in mikro klimo, kjer se razmere kažejo v konstrukciji. Kot je bilo že opisano, ima na razvoj gliv v lesu velik vpliv tudi klima materiala (vlažnost in temperatura lesa) (Meyer in Brischke, 2015).

69

15.3

Lesna vrsta Macesen Jedrovina rdečega bora Beljava rdečega bora Jelka Duglazija Smreka Termično modificirana smreka Z bakrovim biocidnim proizvodom impregnirana smreka

Relativna življenjska doba 3,08 2,97 1,32 1,20 4,32 1,00 5,43 7,25

Preglednica 2: Relativna življenjska doba izbranih lesnih vrst, ki se najpogosteje uporabljajo za izdelavo fasadnih oblog.

Slika 3: Značilno obarvanje macesnove fasadne obloge

Iz preglednice 2 je razvidno, da relativna življenjska doba lesa močno niha. Tipično se razkroj na nezaščiteni smrekovi fasadi pojavi po desetih do tridesetih letih, odvisno od izvedbe. To pomeni, da macesnova fasada zdrži trikrat dlje, fasada, izdelana iz termično modificiranega lesa, pa petkrat dlje. Z izbiro lesne vrste lahko močno vplivamo na življenjsko dobo lesa. Sama barva lesa se pri vseh lesnih vrstah sčasoma spremeni v sivo barvo. V nasprotju z laičnim prepričanjem je dejstvo, da siva patina ne ščiti lesa in nima nikakršnega vpliva na dinamiko glivne kolonizacije in njenega razkroja.

dobo in ne na začetno ceno materiala. Na skupni strošek močno vpliva tudi površinska obdelava posameznih materialov. Primerjalno lahko pogledamo oljeni macesen. Na skupni strošek poleg višje začetne cene vplivajo predvsem stroški obnove olja.

V izračunu je upoštevano oljenje na vsakih pet let, kar je relativno dolga doba, saj nekateri proizvajalci olj za les na prostem priporočajo obnovo vsako leto. Če se obnove ne izvaja redno, se začne značilno obarvanje, kot je razvidno na sliki 2.

15.4

Les je zaradi svojih estetskih lastnosti in ugodnega vpliva na okolje vedno večkrat uporabljen tudi za fasadne obloge. Izbira materiala za leseno fasadno oblogo naj temelji na estetskih preferencah in predvideni življenjski dobi posameznega materiala, saj slednja močno vpliva na celotne stroške, ki bodo nastali v življenjski dobi posamezne stavbe oziroma fasade. Predlagamo uporabo domačih lesnih vrst, ki jih ustrezno zaščitimo (modificiramo ali impregniramo), s čimer dosežemo dolgo življenjsko dobo in nizke stroške vzdrževanja fasadne obloge.

Ekonomika posameznih rešitev

Kot smo videli, je življenjska doba najpogosteje uporabljenih materialov za fasadne obloge lahko zelo različna. Vpliva tudi na celotne stroške za izvedbo in vzdrževanje fasade v petdesetih letih, kot je predvidena življenjska doba fasade po standardu Euroceode (CEN, 2002) (Preglednica 3). Iz preglednice 3 je jasno razvidno, da začetna nizka cena ne pomeni tudi nizkega stroška v celotni življenjski dobi fasade, zato predlagamo, da se izbere materiale za fasadne obloge glede na predvideno življenjsko

70

Trajnostna raba lesa

Lesna vrsta in obdelava Sibirski macesen Sibirski macesen, oljen Jedrovina rdečega bora Jelka Duglazija Smreka Smreka, barvana Termično modificirana smreka Z bakrovim biocidnim proizvodom vakuumsko tlačno impregnirana smreka

15.5

Zaključek

Cena materiala* EUR/m3 950 1.250 600 430 750 450 750 847

Ocenjena življenjska doba Leta 30,8 35 29,7 12 43,2 10 15 54,3

Strošek na 50 let EUR/m2 186 282 171 308 145 359 428 132

690

72,5

110

* 4-stransko skobljane deske debeline 20 mm, kakovost AB ** Podkonstrukcija prezračevalnega kanala ni zajeta v izračunu.

Preglednica 3: Izračun celotnih stroškov za dobo uporabe fasade 50 let pri uporabi izbranih lesnih vrst in njihove obdelave

Zahvala Prispevek je rezultat več med seboj povezanih projektov, ki sta jih sofinancirala Agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: CRP-V4-2017 - Izboljšanje konkurenčnosti slovenske gozdno-lesne verige v kontekstu podnebnih sprememb in prehoda v nizkoogljično

družbo, P4-0015 - Programska skupina les in lignocelulozni kompoziti, 0481-09 Infrastrukturni center za pripravo, staranje in terensko testiranje lesa ter lignoceluloznih materialov (IC LES PST 0481-09). Del raziskav je potekal tudi v okviru projekta Durasoft v okviru programa Interreg Italija-Slovenija.

Viri: –

Wood Material Science and Engineering, 9(3), 122–133. https://doi.org/10.1080

Brischke, C., Bayerbach, R., in Otto Rapp, A. (2006). Decay-influencing factors:

/17480272.2014.894574

A basis for service life prediction of wood and wood-based products.

Wood Material Science and Engineering, 1(3–4), 91–107. https://doi.

–

–

T., Brelid, P. L., Westin, M., in Jermer, J. (2017). The combined effect of wetting

Hill, C. A. S. (2006). Wood Modification: Chemical, Thermal and Other

ability and durability on outdoor performance of wood: development and

Processes. In Wood Modification: Chemical, Thermal and Other Processes.

verification of a new prediction approach. Wood Science and Technology, 51(3), 615–637. https://doi.org/10.1007/s00226-017-0893-x

John Wiley and Sons. https://doi.org/10.1002/0470021748 –

Humar, M., Kržišnik, D., Lesar, B., in Brischke, C. (2019). The performance of

–

Biodegradation, 103, 23–29. https://doi.org/10.1016/j.ibiod.2015.04.009

effect of wetting ability and durability. Forests, 10(10). https://doi.org/10.3390/ f10100903

–

Kutnik, M., Suttie, E., in Brischke, C. (2014). European standards on durability

https://doi.org/10.1007/s00226-011-0459-2 –

Torelli, N. (2005). Lunarni les – mit ali resničnost = Moon timber - myth or reality. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 71–101.

Slika 4: Obnašanje lesa je mogoče spremljati na terenskih klopeh, ki služijo kot model za fasadne in talne obloge, na več lokacijah po Sloveniji in Italiji.

71

Trajnostna raba lesa

and performance of wood and wood-based products - Trends and challenges.

Morris, P. I., in Stirling, R. (2012). Western red cedar extractives associated with durability in ground contact. Wood Science and Technology, 46(5), 991–1002.

Humar, Miha, Lesar, B., in Kržišnik, D. (2020). Tehnična in estetska življenjska doba lesa. Acta Silvae et Ligni, 121, 33–48. https://doi.org/10.20315/asetl.121.3

–

Meyer, L., in Brischke, C. (2015). Fungal decay at different moisture levels of selected European-grown wood species. International Biodeterioration and

wood decking after five years of exposure: Verification of the combined

–

Meyer-Veltrup, L., Brischke, C., Alfredsen, G., Humar, M., Flæte, P. O., Isaksson,

org/10.1080/17480270601019658

72

Trajnostna raba lesa

Design thinking in izdelki iz lesa

Uvod

Design thinking v številnih tujih in tudi nekaterih naših okoljih že desetletja predstavlja jedro gospodarskih procesov. Razumevanje tega procesa je značilno različno, skupna lastnost prav vseh akterjev, z izjemo odgovornih designerjev, pa je, da »oni vsekakor že imajo design«. Seveda povsem resnično, kajti brez predhodnega designa ni nastalo sploh ničesar.

Popolnoma vsi procesi, odnosi in seveda vsi produkti so posledica prisotnosti designa nekje v ozadju, pred njihovim nastankom. Ta prisotnost učinkuje z zelo različnim uspehom. Povsem jasno je, da je vse okoli nas oblikovano, a ta beseda nekako splošno zavajajoče vodi v misli, da gre le za podobo ali zunanji videz.

Slednje je vsekakor navzven najbolj očitna značilnost vseh realizacij, nikakor pa ta ni nujno bistvena, temeljna in prevladujoča. Številni izdelki so skoraj nezaznavni, zlijejo se z uporabniki in okoljem ter desetletja opravljajo svoje koristno poslanstvo.

Spet drugi se kot veličastna parada ali ognjemet najdejo pred očmi javnosti, a je njihovo življenje celo krajše od trenutka predstavitvenega blišča. Številni so že ob svojem nastanku le popolnoma navadna smet ter škoda okolju in človeštvu, drugi zelo vestno služijo več generacijam.

Dve besedi. DESIGN pomeni načrtovanje, THINKING pa razmišljanje. Združevanje obeh je izziv vsakomur, ki se s svojim delom podaja v prihodnost. Govorimo lahko o kontinuiteti razmislekov in iskanja novih boljših rešitev. Popolnoma vsako stvar je vedno mogoče vsaj nekoliko izboljšati, izum nečesa povsem novega pa je redkost, povezana s številnimi prizadevanji strokovnjakov ali celo posledica srečnih naključij.

16.2

Design je načrtovalski proces

V lesarski panogi so izdelki večinoma znani. Naj gre za omaro, mizo, stol, vrata ali violino − vse to je prisotno, a nikoli povsem dokončano. Spreminjajo se navade ljudi, način življenja, postopki izdelave, transporta, trgovanja idr. Svet je kontinuiteta sprememb in design kot načrtovalski proces temelji na vizionarski in interdisciplinarni vlogi temeljnega povezovalca.

Jurij Dobrila Društvo oblikovalcev Slovenije t: 041 689 626 e: dos@dos-design.si

Ta sega vse od razumevanja materialov, različnih tehnologij, analiz okolij in okoliščin do estetike in ekonomije. Strokovnjaki večine drugih panog so značilno vezani na ožje polje svojega delovanja, kjer so nujno potrebni in učinkoviti, a njihovo delo vedno znova obsega le košček v širšem mozaiku.

Pred načrtovalsko mišljenje, ki ga pojmujemo z besedo design, se nenehno postavljajo novi in tudi vse širši izzivi. Odgovornost designa sega daleč naprej v prihodnost. Gre za sklop odgovornosti, ki seže od naročnika, oseb in organizacij, ki so vpletene v poslovni proces, preko bodočega uporabnika vse do najširše družbe in okolja. Temeljna značilnost okolij, ki se lahko pohvalijo z uveljavljenim designom, je višja raven splošnega blagostanja.

Slovensko gospodarstvo je v zadnjih desetletjih postalo večinoma storitveno orientirano. V nekaterih gospodarskih panogah, kjer globalni velikani gradijo razvojne zgodbe, je seveda to dobrodošlo. S storitvenim gospodarstvom so na Kitajskem začeli svojo razvojno pot, a že pred desetletji so se podali v smer samostojnega razvoja. Številne panoge značilno omogočajo povsem celovite lastne razvojne procese. V našem okolju lahko daleč nad vse ostale izpostavimo gospodarjenje z lesom.

Izplen lesnega gospodarstva je mogoče neposredno povezati s prisotnostjo designa znotraj celote, hkrati tudi s prisotnostjo na vsaki posamični ravni gospodarskih procesov. Že razmislek o gozdu je načrtovalska naloga, ki jo je mogoče imenovati design. Tržna cena drv je nekaj višja od cene hloda. Kaj je mogoče še vrednejše od drv, je vsem na dlani.

Pohištveno industrijo je v zadnjih desetletjih globoko prizadela potrošniška miselnost. Ta sledi ponudbi in obratno, ponudba njej. Skupaj postopoma prehajata iz dneva v dan globlje v ciklus gospodarjenja, ki bi ga zlahka imenovali od odpadka do odpadka ali Junk2Junk. Krivec je seveda en sam − človek. Današnja omara sestoji iz nečesa, kar je morda večinoma celo res nekoč bilo les, le z nekaj manj lepila in nekaj kvadratnih metrov izvrstno potiskanega papirja, ki nas spominja na lesen izdelek. Takšen izdelek na trgu dosega skromno ceno (večkrat pa celo zelo visoko) in zanjo hkrati zagotavlja sebi lasten kratek življenjski čas. Podroben račun bi nam pokazal, da je njegova

Trajnostna raba lesa

16.1

Design thinking v lesni in pohištveni industriji

73

16

cena astronomsko visoka. Le odloženo plačilo sledi nekoč v prihodnosti. Čas uporabnosti izdelkov je vedno znova le krajši od podobnega izdelka malo prej. Za izdelavo porabljena energija je daleč večja od razumne okoljsko sprejemljive eksploatacije lesa, vnos dvomljivih kemičnih substanc je tak, da večina novo opremljenih objektov smrdi − vse do trenutka, ko se na smrad svoje sobice le nekako navadimo. Stroški zbiranja odpadkov in njihove predelave so vsak trenutek višji. Nov izdelek pa seveda vedno za stopnico ali več nižje. Smetišča se počasi in potiho širijo v naše domove!

16.3

Slovensko lesarstvo je na prelomnici

Slovensko lesarstvo se je v zadnjih desetletjih znašlo na prelomnici. Čas bo pokazal, ali gre za rob ali dno kanjona. A vendarle sta gozd in les potencial, ki zanesljivo lahko predstavlja prihodnost. Nedvomno je narava tista, ki povsod omogoča eksistenco lokalnemu prebivalstvu, torej ni razlogov za dvom o pomenu lesarstva v Sloveniji.

Design thinking pomeni le polje razmislekov, ustvarjalnih pobud, preverjanj in odločitev, ki vedno in nujno presegajo trenutni interes katerega koli slehernika. Termin design thinking se je pojavil pred desetletji na znameniti ameriški univerzi. Tedaj sploh ne z namenom, da bi se tam ukvarjali z designom in razvojem raznoterih fizičnih izdelkov. Namen je bil prenos dobro znane načrtovalske razvojne miselnosti v širše polje podjetništva, v vse pore gospodarstva in družbenih dogajanj. Torej v načrtovalsko okolje nasploh. Nadaljnji proces je bil marsikje uspešen. Ponekod izjemno, ponekod manj, je pa pokazal na številne vrzeli znotraj oblikovalskega okolja.

Razlago procesa design thinkinga je mogoče najti na številnih spletnih objavah in forumih. Številne dileme potrebujejo številne razmisleke in zanje so nujni pametni ljudje. Pojem designerja, po domače oblikovalca, se najde nekje vmes. Za servis avtomobila je potreben strokovnjak, ki se na konkretno nalogo razume. Enako velja za servis človeka − res ni vsak zdravnik primeren za vse težave. Napačno zdravljenje je večkrat usodno. Seveda tudi designerji niso neskončno talentirani vseznalci. Slovenska lesna panoga razpolaga z izjemnim naravnim okoljem, številnimi strokovnjaki in tudi designerji, oblikovalci. Kompetentnih za različne naloge je morda zdaj petdeset ali celo sto. Društvo oblikovalcev Slovenije verjetno lahko identificira le še ožjo številko.

Servis obstoječe slovenske lesne industrije se kaže kot svet ugank, ki jih bo treba razvozlati. Potreben je vrhunski mehanik.

Zanesljivo je mogoče napredovati z velikimi koraki, so pa zanje potrebni veliki ljudje z velikimi pooblastili in njim v podporo velike odločitve.

Razmislek o izboljšavi, prototipu, testiranjih in presoji na vseh ravneh je tisočletja znana pot zdravega razvojnega in načrtovalskega razuma na vseh ravneh. Velja vse, od gospodarjenja v naravi, mikrookolij malih delavnic, tovarn, verig, regij, držav in na globalni ravni.

Dolgoročna misel nas privede le do nujne prisotnosti pravih ljudi na pravih mestih. Seveda ne pomeni, da je pravi prav tisti, ki to misli zase ali je njegova prisotnost zgolj posledica spleta okoliščin. So osebe različnih prepričanj, znanj, talentov, izkušenj. To pa velja za popolnoma vsa področja, ne le za design in ne le za les.

To je DESIGN THINKIG. Design pravih struktur, s pravimi ljudmi in na koncu s pravimi odločitvami, je kompleksen izziv majhnim in velikim, družbi kot celoti − vsem. To je edina mogoča valuta prihodnjih generacij.

Trenutno prepoznavnih svetlih točk je žal zelo malo. Razvojna jedra, razpršena po vsem slovenskem gozdno bogatem svetu, so skupaj s svojim okoljem in industrijskimi velikani postala del bančnih rdečih bilanc. Nihče ni znal razumeti še pravočasno vanje vgrajenih ključnih ljudi, znanj, potencialov in obsežnega polja avtorskih pravic. Če bi finančniki to morda celo znali, razumeli, seveda rdečih številk sploh ne bi bilo. Zdaj so slovenski družbi ostale le še te.

Seveda so izjeme, ki so nekako le obstale in celo nekaj takih, ki so v novi stvarnosti in z novimi odločilnimi ljudmi našle svojo pot v prihodnost. S storitveno zgodbo zagotavljajo eksistenco zaposlenim. Morda bi se to lahko štelo med srečne okoliščine.

Vse skupaj pa morda dosegajo raven desetine nekdanje proizvodnje finalnih lesnih izdelkov. Med njimi razen male družbe (kot je morda Rex Kralj) in drobnih delavnic z manj kot deset zaposlenimi verjetno zdaj v Sloveniji ni proizvajalca ali producenta, ki bi na globalnem trgu ponosno nastopal s svojim izdelkom in imenom.

Razvoj prihodnjega lastnega nastopa slovenskih lesarskih znamk se zdi iz dneva v dan bolj odmaknjen.

Pač, za zdaj je to, zdi pa se, da bi vendarle lahko bilo drugače.

Da bi celo kupci v tujini terjali Made in Slovenija. To je lahko le jasno začrtana pot za prihodnje desetletje, a znamka je otrok, ki terja odraščanje, izobraževanje, podporo okolja.

Društvo oblikovalcev Slovenije lahko želi, da: prav vsakemu odločevalcu, podjetniku ali razvojniku pripade najmanj en designer, primerno izbran in z javnimi sredstvi kot dobrodelno podporni organizem, angel, ki na okoliščine gleda širše od deklariranih ciljev. Flota teh je izziv za pot v prihodnost.

74

Trajnostna raba lesa

Le design ali le utopija ?

Uvod

Oblikovanje je dejavnost, ki dvigne vrednost izdelka, ga naredi zanimivega v očeh potrošnika in ga uvrsti pred konkurenčne izdelke. Dober dizajn vpliva tudi dolgoročno na večje zaupanje kupcev in s tem krepi ugled podjetja. Če želimo imeti čim več izdelkov z visoko dodano vrednostjo in podjetja z uveljavljenimi blagovnimi znamkami, je kakovostno oblikovanje nujen del vsakega razvoja izdelka. Design thinking je proces dizajnerskega razmišljanja, ki se danes ne uporablja samo za razvoj novih izdelkov, ampak za reševanje kakršnihkoli problemov, kjer je za dobre rezultate pomembna tudi kreativnost.

17.2

Kaj je industrijsko oblikovanje?

Industrijsko oblikovanje je interdisciplinarna znanstvena in kreativna dejavnost, ki se je začela razvijati praktično šele v tem stoletju. Je kombinacija umetniškega in inženirskega, iracionalnega in racionalnega. Oblikovalec mora pri svojem delu upoštevati: − − − − −

tehnologijo, želje in potrebe ciljne skupine, ekonomijo, varstvo okolja, inovativnost.

Pri razvoju izdelka je zato pomemben interdisciplinarni pristop, ki predstavlja edini način za reševanje kompleksnih problemov.

Nerealno je namreč pričakovati, da bo oblikovalec poznal v podrobnosti vsa področja (od tehnologije, prek ekonomije do varstva okolja), ki so pomembna pri zasnovi izdelka. Seveda pa to ne pomeni, da oblikovalcu ni treba ničesar vedeti o tehnologiji, na primer. Po drugi strani pa, če je preveč tehnološko podkovan, to lahko celo zavira njegovo kreativnost, saj je zaradi tega preveč ukalupljen znotraj znanih rešitev. Pravimo, da »težko visoko leti«. Že Albert Einstein je zapisal: »Imagination is more important than knowledge. Knowledge is limited. Imagination encircles the world.« To ne pomeni, da oblikovalcu ni treba ničesar vedeti o konstrukciji. Pomembno je, da o vsakem področju ve dovolj, da se lahko pogovarja s strokovnjaki posameznih področij. Pravimo, da je oblikovalec neke vrste dirigent, ki skrbi,

da vsak »instrument« v orkestru igra usklajeno z ostalimi. O tem je razmišljal že Herman Behoa, predstavnik dunajskega secesijskega gibanja, ki je izjavil: »Vse v sobi mora biti kot instrumenti v orkestru, arhitekt pa je dirigent, od katerega je odvisno, kako bo izvedel simfonijo.« Če hočemo, da bo simfonija ubrana, da bo izdelek kakovosten, moramo pri njegovi zasnovi upoštevati vsa prej našteta področja.:

17.2.1

Tehnologija

Tehnološki vidik vključuje predvsem razmislek o tehnološki izvedljivosti in tehnologiji, ki jo potrebujemo pri proizvodnji izdelka, ter o materialih, ki so primerni za določeno proizvodnjo. Pri tem razmišljamo tudi o racionalizaciji konstrukcije in proizvodnega postopka, s čimer lahko pomembno vplivamo na končno ceno izdelka.

17.2.2

Želje in potrebe ciljne skupine

Če hočemo izdelek uspešno prodajati, moramo seveda upoštevati želje in potrebe posameznika ali ciljne skupine, za katero je izdelek oblikovan. Izdelek mora biti uporaben in zaželen.

Ni dovolj, če je tehnološko brezhiben in cenovno ugoden. Če ni hkrati tak, da ga ljudje tudi potrebujejo, da spodbudi željo po nakupu, nismo naredili nič. Da bomo zasnovali zaželen in uporaben izdelek, pa se moramo pred začetkom oblikovanja pogovoriti s potencialnimi uporabniki, izvedeti moramo, kaj jih moti pri obstoječih izdelkih, kje imajo težave, kaj si želijo ipd. Razumeti moramo način razmišljanja ciljne skupine in njihov pogled na svet. Pri tem oblikovanje ne sme biti primarno estetsko orientirano, kar pomeni, da nas ne zanima samo, kakšne oblike in barve so jim všeč in kakšen stil želijo, osredotočiti se moramo na probleme, ki jih imajo z obstoječimi izdelki.

To pomeni, da dizajn ne sme biti primarno estetsko orientiran, ampak problemsko. Če se bomo osredotočili na videz izdelka, bomo naredili samo modificirano kopijo že večkrat videnega, konkurirali bomo lahko samo z nizko ceno, ki bo nazadnje verjetno tako nizka, da nam ne bo zagotovila več preživetja. Modificirane kopije je tudi veliko težje prodati, saj je konkurenca oziroma ponudba zelo velika, če pa bo naš izdelek potencialnemu kupcu ponudil rešitev nekega problema, potem bo tak izdelek veliko bolj zaželen kot konkurenčni izdelki in ga bomo

Trajnostna raba lesa

17.1

Uporaba design thinkinga v lesni industriji

75

17

dr. Jasna Hrovatin Fakulteta za dizajn, samostojni visokošolski zavod, Pridružena članica Univerze na Primorskem t: 59 23 50 08 e: jasna.hrovatin@fd.si www.fd.si

Slika 1: Stol Bitnik podjetja Donar zagotavlja avdio in vizualno izolacijo v prostoru, česar drugi stoli ne omogočajo, zato je lahko tudi cena takega stola (4.270 evrov)

Seveda pa tudi funkcija ni vse: če bo izdelek ergonomski in zelo uporaben, a neprivlačen z estetskega vidika, ne bo pritegnil zanimanja kupcev. Zadovoljevanje razumskih potreb zato ni edina naloga oblikovalca, posebno pozornost mora posvetiti tudi čustvenim potrebam. Pomembna je estetska in simbolna komponenta predmeta. Tu mislim tudi na zgodovinsko kontinuiteto. Lahko govorimo o razširjenem pojmovanju funkcionalnosti, ki se ne omejuje zgolj na praktične in fiziološke potrebe, ampak upošteva psihološke zahteve, kot je na primer navezanost na predmet. Nika Zupanc je na enem od predavanj povedala: »Pomembno je, da se nas izdelek dotakne, šele potem začnemo razmišljati o samem izdelku in njegovi funkciji. Ni dovolj da forma sledi funkciji, rabiš nekaj več, pohištvo rabi tudi magijo.« Lahko bi rekli, da poznamo fizično in psihično ergonomijo (slika 3).

višja od cen konkurenčnih izdelkov.

zato tudi laže prodali. Poglejmo primer, če oblikujemo stol, zelo podoben milijonom stolov, ki jih izdelujejo po vsem svetu, bo naš izdelek eden izmed mnogih in konkuriral bo lahko samo z nizko ceno, če pa je naš izdelek nekaj posebnega (inovativen), če reši uporabniku nek problem, ga bomo laže prodali, in to po višji ceni (slika 1).

Seveda pa ni dovolj, da ljudi samo sprašuješ, kaj si želijo in kaj jih moti. Henry Ford je zapisal: »Če bi vprašal ljudi, kaj si želijo, bi moral narediti hitrejšega konja.« Uporabnik se pogosto niti ne zaveda, kaj potrebuje, šele ko mu to ponudiš, se zave, da »brez tega ne more več živeti«. Poleg intervjuja s potencialnimi uporabniki je zato pomembno tudi opazovanje uporabnikov med uporabo določenega predmeta, saj lahko na ta način opazimo probleme, ki se jih uporabnik niti ne zaveda.

17.2.3

Ekonomijo

Ekonomski vidik se ukvarja z vprašanjem, ali je mogoče rešitev na trgu prodati tako, da zaslužimo več, kot nas izdelava rešitve stane. Da se ekonomsko splača, ne pomeni, da mi ta izdelek prodamo, ampak prodamo tako, da lahko od tega živimo in nam ostane še toliko, da lahko vlagamo v razvoj.

76

Trajnostna raba lesa

Oblikovalec mora torej zaznati probleme in biti hkrati vizionar, čigar zamisli so pred časom. Najti mora rešitev problemov, ki jih imajo ljudje, in svojo idejo predstaviti potencialnim kupcem v obliki hitrega prototipa oz. koncepta (idejne zasnove) (slika 2).

V tej fazi ni pomemben videz, lahko so uporabljeni tudi drugi materiali in drugo merilo, pomembno je, da uporabniku lahko predstavimo idejo, rešitev njegovega problema ter od njega dobimo kritiko in sugestije z namenom, da odkrijemo optimalno končno rešitev.

Poleg tega se moramo zavedati, da je ocena o privlačnosti zunanjega videza relativna. Upoštevati moramo tudi kulturo, v katero bo proizvod umeščen. Vsi se bomo strinjali, da se na primer okus Arabcev razlikuje od okusa Italijanov, tako kot se na primer nakupovalne navade živil Američanov razlikujejo od nakupovalnih navad Evropejcev, kar ima seveda vpliv na oblikovanje hladilnikov in nenazadnje tudi kuhinjskega pohištva.

Ivo Boscarol je problem prodaje izdelkov na različne trge lepo opisal v naslednjih stavkih: »V letalstvu je končni kupec pilot, zato mora biti načrtovanje letala prilagojeno temu končnemu kupcu. Po svetu pa obstajajo številni, med seboj različni piloti.

Na primer ameriški piloti imajo v povprečju po 150 kilogramov, tako da mora biti že pilotska kabina (kokpit) dizajnirana tako, da lahko v njem sedita dva pilota s takimi karakteristikami. Na drugi strani so Kitajci, ki ob takih pilotskih kabinah vprašajo, ali je to štirisedežno ali dvosedežno letalo. Poleg tega so le-ti tudi nižje postave in iz pilotske kabine ne vidijo ven.«

Slika 2: Predstavitev hitrega prototipa večnamenskega sedežnega elementa na Fakulteti za dizajn

Najbolje se prodajajo izdelki, ki so uporabni, zaželeni in še nevideni – inovativni. Philip Kotler: »Nekateri ocenjujejo, da polovica vsega dobička izvira od izdelkov, ki jih še pred desetimi leti sploh ni bilo na trgu.« Proizvajalec, ki ponuja novost, ima monopol, vse dokler je edini na tržišču. Pravimo, da pobere smetano, saj lahko postavi višjo ceno, ker nima konkurence.

Sčasoma ga konkurenca seveda dohiti (kopira), vendar obstaja časovni zamik. V obdobju, ko nima konkurence in je cena višja, pridobi sredstva in čas, da pride na tržišče z novim inovativnim izdelkom, z izdelkom, ki bo imel spet visoko dodano vrednost.

Varstvo okolja (naravovarstvo))

United Nations World Commission on Environment and Development trajnost na splošno opisuje kot zadoščanje potrebam trenutne generacije brez ogrožanja sposobnosti prihodnjih generacij, da bi zadostile svojim.

Trenutno živimo razsipno življenje, saj od zemlje jemljemo več, kot ji vračamo. Ljudje smo kot škodljivci, ki uničujemo svojega gostitelja, in vprašanje je, če lahko propad sploh še ustavimo ali vsaj upočasnimo. Oblikovanje ima pri tem pomembno vlogo, saj mora oblikovalec pri snovanju novih izdelkov misliti na trajnostni vidik v celotnem procesu razvoja novega izdelka: − od proizvodnje (tehnologija: nevarne emisije, poraba energije, izbor materialov, dizajn izdelka), − preko distribucije (embalaža, transport, prodaja), − do potrošnje (poraba energije) in − nazadnje reciklaže oz. ponovne uporabe.

Med pomembnejšimi načeli, ki bi jih morali upoštevati oblikovalci, je, da morata biti proizvodnja in potrošnja osnovani na konceptu »od zibke do zibke«, kjer odpadkov ni in ki temelji na dveh presnovnih sistemih – biološkem in tehnološkem. Vse, kar proizvedemo in potrošimo, mora biti biorazgradljivo, da nahrani biološki sistem (npr. kompost), ali pa tako, da se da posamezne elemente razstaviti ter z njimi nahraniti tehnološki sistem, kar pomeni, da jih ponovno uporabimo v industrijski proizvodnji.

17.2.5

Inovativnost

V današnjem svetu vse večje konkurence mora imeti izdelek poleg kompleksne kakovosti, kamor sodijo prej našteti vidiki, tudi nekaj, zaradi česar se loči od konkurenčnih izdelkov, nekaj, kar ga dvigne nad povprečje. Lahko je na primer nadpovprečno estetski, funkcionalen, trajen ipd., lahko pa se loči od povprečja zaradi svoje inovativnosti oz. edinstvene rešitve, ki je drugi izdelki nimajo.

17.3

Kaj je »design thinking« ?

Kot pove že ime, gre za dizajnerski način razmišljanja, ki je opisan v prvem delu članka in se tradicionalno uporablja pri razvoju industrijskih izdelkov. Posebnost sodobnega design thinkinga je v tem, da se danes ne uporablja samo za oblikovanje fizičnih predmetov, saj je v zadnjem času dobil mnogo širši pomen in je postal tako rekoč univerzalni princip razvoja: tako novih produktov, kot storitev, poslovnih modelov, konceptov ipd. V tem širšem smislu je dizajnerski pristop uporaben za reševanje kakršnegakoli problema, povsod, kjer je prisotna potreba po kreativnosti. Uporablja se na področju ekonomije, v medicini, marketingu in drugje. Zanimivo je, da tudi mnoga dizajnerska podjetja, ki so se tradicionalno ukvarjala z dizajnerskimi storitvami na področju dizajna fizičnih produktov, širijo svojo dejavnost na področje storitev. Dizajn kot metodologija za reševanja problemov postaja poslovna strategija v mnogih podjetjih. Široka uporaba dizajnerskega razmišljanja se je začela v začetku 21. stoletja na Institute of Design na Stanfordu (Hasso Plattner School of Design at Stanford), kjer so s frazo »design thinking« poimenovali način razmišljanja, ki nima meja. Bistvene značilnosti so: združuje in povezuje študente različnih ved s ciljem razrešitve kompleksnih problemov, ki jih vsakodnevno srečujemo v delovni praksi in vsakdanjem življenju, z namenom izdelave delujočega prototipa, ki predstavlja rešitev problema. Ker so problemi navadno kompleksni, sta potrebna interdisciplinarni pristop (združitev študentov in mentorjev različnih ved) in drugačen način razmišljanja, ki prestopi zastavljene okvire (aut of the box). Tako razmišljanje so poimenovali design thinking.

Dizajnerski način razmišljanja spodbuja drugačnost mišljenja, temelječega na problemski osnovi, in išče sinergije med različnimi pogledi na reševanje problemov. Temelji na:

Trajnostna raba lesa

17.2.4

77

Slika 3: Nika Zupanc – Ribbon Chair

Zaželeno je, da ima podjetje jasno začrtano vizijo, kjer ima inovativnost pomembno vlogo. Ivo Boscarol je ta aspekt nazorno predstavil z naslednjimi besedami: »Če se osredotočimo na vizijo, je potrebno poudariti to, da je izjemno pomembno znati predvideti trende, prepoznati priložnosti in pozitivne inovacije ter znati slednje vključiti v razvojni proces. Poleg tega je izjemnega pomena tudi prepoznavanje in predvidevanje rušilnih inovacij. V viziji mora biti izjemno visoko postavljena tudi drugačnost oziroma diferenciacija od drugih podjetij. Naše podjetje ne sme biti takšno, kot so vsa ostala podjetja. Podjetje se mora torej diferencirati tako v designu svojega proizvoda kot v ciljih, ki jih podjetje želi doseči s svojim proizvodom. Ti cilji morajo biti postavljeni izredno visoko, saj je to pot do uspeha.

Dandanes povprečja ne moremo enačiti z uspešnostjo. Uspešnost mora biti zastavljena na globalnem nivoju in dovolj visoki dodani vrednosti.«

− − − −

raziskavi potreb potencialnih uporabnikov, interdisciplinarnem pristopu pri reševanju problemov, hitrem prototipiranju in kulturi neprestanih inovacij.

Na Stanfordu so se tako pred približno dvajsetimi leti oblikovali prvi tako imenovani D.school razredi – izobraževalne enote, sestavljene iz interdisciplinarnih študentskih in mentorskih timov. Vanje sta vključeni univerzitetna in gospodarska sfera.

V nadaljevanju članka bom predstavila tri primere D.school razredov v Sloveniji.

Bistvo dizajnerskega razmišljanja je, da se moramo pri razvoju izdelkov ali na primer storitev vprašati tri stvari: − je predlagana rešitev tehnično izvedljiva (technical feasibility), − je rešitev za nekoga uporabna oz. zaželena (usability, desirability), − ali se ekonomsko splača (economic viability). Šele v primeru, da je rešitev v vseh treh pogledih zadovoljiva, ima možnost za uspeh. Seveda pa mora biti vsaka rešitev problema boljša od obstoječih rešitev. To pomeni, da mora biti na primer na novo oblikovan izdelek tudi inovativen (slika 5).

Za učinkovito reševanje problemov je nujna interdisciplinarnost, kjer člani tima prispevajo k reševanju problemov vsak s svojega zornega kota (tehnološkega, psihološkega, ekonomskega, okoljskega …).

17.4

Faze razvoja, značilnega za industrijsko oblikovanje in design thinking

Proces razvoja novega izdelka ali kreativnega reševanja kakršnega koli problema ima v grobem tri faze: pridobivanje informacij in inspiracij, snovanje zamisli in implementacija oziroma izvedba. Vsako od teh treh faz delimo na tri podfaze.

17.4.1

Faza pridobivanja informacij in inspiracij ima tri podfaze.

78

Trajnostna raba lesa

− Razumevanje V tej fazi se povežemo s poznavalci določenega področja, ki nam omogočijo, da se poglobimo v problem in razumemo, kako stvari funkcionirajo. Ta faza je še posebej pomembna, kadar oblikujemo izdelek, s katerim sami nimamo izkušenj, npr. oblikovanje medicinske naprave, opreme in pripomočkov za ljudi s posebnimi potrebami. − Opazovanje V tem koraku opazujemo ljudi pri, na primer, uporabi izdelkov, ki jih bomo oblikovali, ali na primer opazujemo, kako se ljudje vedejo pri presojanju o nakupnih odločitvah v trgovini. Posebej pozorni smo na probleme in težave, ki jih imajo ljudje med uporabo, saj so to lahko potencialne ideje za izboljšave oz. inovacije. V tej fazi so zelo uporabni tudi intervjuji s potencialnimi uporabniki, s pomočjo katerih lahko izvemo njihove želje in potrebe. Pomagamo si z antropološkimi metodami. Smisel drugega koraka je torej razviti empatijo do uporabnika in se fokusirati na njihova hotenja.

− Definiranje izhodišč Ko smo uspeli zbrati čim več informacij, jih strnemo v izhodiščni del projekta, ki v nadaljevanju predstavlja izhodišče, na katero se lahko oprejo vsi člani razvojnega tima. V tej fazi se definirajo tudi prioritetni kriteriji, ki jih želimo upoštevati pri razvoju.

17.4.2

Faza snovanja zamisli ima tri podfaze.

− Generiranje idej V fazi generiranja idej skušamo pridobiti čim večje število idej, saj po raziskavah potrebujemo 60 do 75 idej za nov izdelek, če želimo priti do ideje, ki bo prodajna uspešnica.

Pauling Linus je zapisal: »Najboljši način, da pridemo do dobre ideje, je, da dobimo veliko idej.« Pri tem si pomagamo z metodami za spodbujanje generiranja idej, kot so: metode lateralnega razmišljanja, brainstorming, morfološka metoda, zasnova na osnovi inspiracij ipd. Izmed zbranih idej nato izberemo najobetavnejše, tiste, ki jih bomo tudi testirali pri potencialnih uporabnikih. − Izdelava hitrega prototipa V tej fazi vizualiziramo svojo idejo. Navadno izdelamo maketo izdelka, ki je lahko v manjšem merilu, kot bo v resnici, in iz drugih materialov, bistvo je, da z njo lahko prikažemo na primer delovanje predmeta. Uporabimo lahko tudi foto realistične računalniške slike ali video posnetke. Pri tem ne izgubljamo časa s popolnimi prototipi in grafikami, pomembno je, da si bodo potencialni potrošniki znali predstavljati, kako delujejo, kako se jih uporablja ipd. − Testiranje prototipa Sledi testiranje hitrih prototipov, tako da jih predstavimo potencialnim uporabnikom z namenom, da dobimo njihovo mnenje. Pred tem si postavite vprašanja, na katera želimo dobiti odgovore. Potencialni uporabniki podajo svoje mnenje in predloge za izboljšave, zato je to navadno faza, po kateri stopimo en ali dva koraka nazaj, v želji, da naredimo korekture in čim bolj optimiramo končno idejo. V bistvu gre za znanstven pristop dela: postavimo hipotezo, da naša ideja v obliki hitrega prototipa dobro rešuje določen problem, sledi eksperiment, kjer ugotovimo odziv uporabnikov oz. potrditev ali ovržbo hipoteze, nato pa sledi analiza in sklep, ki nam predstavlja izhodišče za nadaljnje delo. Seveda v fazi testiranja ne smemo biti osredotočeni samo na človeški vidik dizajnerskega razmišljanja (uporabnost in zaželenost, glej sliko 5), ampak preverimo tudi ostala dva vidika, poslovnega in tehnološkega. Šele ko je poslovna ideja »pregledana« in potrjena z vseh vidikov, se lahko premaknemo v naslednjo fazo.)

17.4.3

Implementacija ima tri podfaze.

− Story telling V svetu vse večje konkurence je zgodba, ki jo »napletemo« okoli izdelka ali storitve, izrednega pomena. Pomembno je, da potrdimo kupčev pogled na svet in njegove vrednote.

Poudariti moramo, kakšne spremembe lahko pričakuje, oziroma kaj naj bi se spremenilo kot posledica nakupa. Kako bo izdelek prispeval k temu, da bo kupec postal tak, kakršen si želi biti? Navadno je to povezano z življenjskim stilom, ki ga živi ali ga želi živeti.

− Poskusna in nulta serija Vzporedno s to fazo potekajo tudi tržne aktivnosti in intelektualna zaščita, če se nismo lotili tega že prej. uporabnost, zaželenost

− Proizvodnja Če se razvija izdelek, se ta v tej fazi konča, vendar pa ni rečeno, da izdelek ne bo doživel še naknadne spremembe, posodobitve ali racionalizacije. Poleg tega se na raznih sejmov in v času prodaje zbirajo informacije, ki služijo kot pomembno izhodišče za nadaljnji razvoj izdelkov v podjetju.

inovativnost tehnična izvedljivost

Na sliki 6 so predstavljene opisane faze, vendar pa moramo vedeti, da to niso trdno določeni koraki, kajti v procesu razvoja se lahko vračamo na predhodne faze, jih korigiramo in znova razvijamo naprej. Na sliki je to prehajanje naprej in nazaj prikazano z eliptičnimi linijami med posameznimi fazami.

17.5

Slika 5: Bistvo design thinkinga

Praktični primeri, nastali v D.school razredih

Prvo pobudo za d.school razrede v Sloveniji je dal prof. Vahčič z Ekonomske fakultete, ki je način dela, po vzoru šole za dizajn iz Stanforda, leta 2006 vpeljal pri predmetu Podjetništvo. Glavni namen je bil, da študenti s pomočjo dizajnerskega pristopa (design thinkinga) v timu razvijejo poslovno idejo do delujočega prototipa, pri čemer jim pedagogi omogočimo potrebne pogoje za delo in povezave s podjetji.

17.5.1

ekonomski vidik

D.school – Brest

Projekt D.school Brest je bil prvi D.school projekt za lesno industrijo v Sloveniji, potekal je od 5. marca do 31. maja 2007.

Lotili smo se ga z zavestjo, da posamična stroka pri reševanju kompleksnih problemov ne more biti uspešna, ampak mora iskati povezave med disciplinami. Po načelih D.schoole smo zato formirali interdisciplinarne time mentorjev in študentov.

Pri projektu so sodelovali predstavniki štirih fakultet: ALUO – oddelek za industrijsko oblikovanje, BF – Oddelek za lesarstvo, EF – Oddelek za podjetništvo in NTF – Oddelek za načrtovanje tekstilij in oblačil. Osemintrideset izbranih domačih študentov in štirje tuji so bili razdeljeni v osem timov, ki jih je vodilo šest mentorjev: prof. Saša J. Mächtig − koordinator in vodja projekta, prof. Janez Smerdelj, Mateja Š. Dimic (ALUO), prof. Jasna Hrovatin (BF), prof. Aleš Vahčič (EF) in prof. Marija Jenko (NTF).

Projekt se je začel s petdnevnim uvajalnim seminarjem na temo inteligentnega bivališča, pri katerem je sodelovalo 22 predavateljev z različnih področij: sociologije, psihologije, ergonomije, ekonomije, tehnologije, arhitekture, interierja, dizajna in umetnosti. Sledil je obisk tovarne Brest Cerknica in predstavitev vizije ter zahtev in želja proizvajalca, ki je želel dobiti zasnove za pohištvo prihodnosti kot integralnim delom inteligentnega interierja. Nadaljnje delo (raziskave potreb uporabnikov, generiranje idej, prototipiranje, testiranje, korekcije) je potekalo na ALUO in s pomočjo komuniciranja na portalu (http://www. dschool.si). Multidisciplinarne skupine študentov so 11. maja predstavile svoje idejne zasnove vodstvu tovarne, gostom in mentorjem. Skupna komisija je rezultate ocenila, vodstvo tovarne Brest pa je sestavilo vrstni red realizacij. Zaradi številnih dobrih idej, ki so presegale zmožnosti realizacije zgolj v enem podjetju, so se na pobudo vodstva Bresta začele aktivnosti za formiranje skupine podjetij, ki so bila zainteresirana za sodelovanje. V projekt in realizacijo prototipov so se tako vključila še lesarska podjetja Alples, Javor Pivka in Tom ter tekstilno podjetje Velana. Od dvajsetih zasnov se je do 9. novembra izdelalo osem prototipov, ki so bili razstavljeni na Ljubljanskem pohištvenem sejmu. Trije od njih so prejeli nagrade (zlato plaketo, nagrado top ten in priznanje revije Naš dom) (slika 7).

Proces dizajnerskega razmišljanja

DEFINIRANJE IZHODIŠČ

Inspiracija Slika 6: Faze v procesu dizajnerskega razmišljanja

GENERIRANJE IDEJ

HITRI PROTOTIP

Snovanje zamisli

TESTIRANJE PROTOTIPA

STORY TELLING

NULTA SERIJA

Implementacija

PROIZVODNJA

Trajnostna raba lesa

OPAZOVANJE

79

RAZUMEVANJE

17.5.2

D.school – Gen Studio

Projekt Družabne igre za ljudi z demenco, ki je potekal od 1. februarja do 30. junija 2019, je bil financiran v okviru projekta Po kreativni poti do znanja. Nosilka projekta je bila Fakulteta za dizajn, samostojni visokošolski zavod, pridružena članica UP. Pri projektu je sodelovala interdisciplinarna skupina študentov dodiplomskega in podiplomskega študija, in sicer: študenti Notranje opreme (FD), Vizualnih komunikacij (FD), Dizajn managementa (FD) in magistrska študentka oddelka Kognitivna znanost (Pedagoška fakulteta UL). Delo je potekalo pod mentorstvom pedagoških delavcev FD (prof. Jasna Hrovatin − koordinatorka in vodja projekta, izr. prof. Damjana Celcar, doc. Barbara Dovečar, doc. Tamara Hajdu) in mentorjev iz podjetja Gen Studio (Damjana Pangršič, mag. posl. ved, Samira Lah, mag. psih.) ter podjetja INACHI (mag. Manuel Kuran).

17.5.3

D.school – Erjavec

Tudi projekt Kuhinja prilagojena potrebam starejših, ki je potekal od 1. februarja do 31. julija 2020, je bil financiran v okviru projekta Po kreativni poti do znanja. Nosilka projekta je bila Fakulteta za dizajn. Pri projektu je sodelovala interdisciplinarna skupina študentov dodiplomskega in podiplomskega študija.

Delo je potekalo pod mentorstvom pedagoških delavcev FD (prof. dr. Jasna Hrovatin − koordinatorka in vodja projekta, izr. prof. dr. Damjana Celcar, doc. mag. Barbara Dovečar) in mentorjev iz podjetja Pohištvo Erjavec (Monika Erjavec, Andrej Erjavec) ter Studia podjetništva (dr. Jordan Berginc).

Proces dela smo začeli z uvajalnimi predavanji, ki so jih pripravili delovni in pedagoški mentorji. Sledil je obisk poslovnih in proizvodnih prostorov podjetja Pohištvo Erjavec, kjer so nam predstavili tudi vizijo podjetja. Sestanki multidisciplinarne skupine so se odvijali v prostorih salona podjetja Erjavec in videokonferenčno s spletnim orodjem Google Meet. Študenti so začeli delo z raziskavo potreb in želja potencialne ciljne skupine.

Ugotovili so, da si ljudje, ko so še v dobri psihični in fizični kondiciji, ne želijo opreme, ki bi spominjala na opremo, prilagojeno potrebam starejših. Po drugi strani pa je znano, da je prilagoditev bivalnega okolja šele takrat, ko pride do prvih poškodb ali

80

Trajnostna raba lesa

Proces dela smo začeli z uvajalnimi predavanji, ki so jih pripravili delovni in pedagoški mentorji. Namen predavanj je bil poglobiti poznavanje problema in metod dela. Študenti so se seznanili s specifikami demence, aktivnostmi, ki vplivajo na upočasnitev pešanja spomina, in sodobnimi metodami za generiranje idej ter principi design thinkinga. Sledila je raziskava stanja z namenom pridobitve izhodiščnih informacij za oblikovanje iger in definiranje prioritetnih kriterijev. Raziskali smo želje in potrebe potencialnih uporabnikov. Raziskavo smo izvedli v domovih za starejše občane. Poleg tega smo raziskali in analizirali tudi obstoječo ponudbo družabnih iger. Na osnovi dobljenih rezultatov smo definirali prioritetne kriterije, ki smo jih uporabili pri zasnovi iger. Vzporedno je potekala tudi raziskava znanstvenih spoznanj v povezavi z demenco. Tretji korak je predstavljalo generiranje idej in njihovo testiranje. Ideje smo generirali ob uporabi sodobnih metod za spodbujanje kreativnosti znotraj interdisciplinarnega tima. Na osnovi selekcije oz. izbora izmed večjega števila idej so se izdelali načrti, ilustracije in hitri prototipi za izbrane ideje. Prototipe smo nato testirali med potencialnimi uporabniki v domu starejših občanov in med delovnimi terapevti. Na osnovi odziva uporabnikov smo

naredili korekcije in izdelali korigirane prototipe, ki smo jih ponovno testirali v želji optimizacije družabnih iger. Prototipi so bili izdelani večinoma iz kartona, dejanski material večine iger pa je les. Po zadnjih korekturah in potrditvi je sledila priprava navodil za igralce in terapevte ter zasnova embalaž. Za potrebe promocijskega materiala smo posneli fotografije, intervjuje z mentorji, študenti, delovno terapevtko in potencialnimi uporabniki (slika 8). Na osnovi avdio in video materiala smo izdelali kratek promocijski film. Igre so bile predstavljene na sejmih v tujini (Spielwarenmesse – največji sejem igrač na svetu, Rehacare – eden največjih zdravstvenih sejmov) in se tudi uspešno tržijo. Projekt pa je bil tudi nagrajen v okviru Meseca oblikovanja za področje Industrijsko oblikovanje – Perspektivni.

Slika 7: Dve realizirani in nagrajeni zasnovi večfunkcionalnega in prilagodljivega pohištva tudi glede na spreminjajoče se človekovo razpoloženje

Slika 8: Družabne igre, prilagojene potrebam starejših, so zasnovane tako, da krepijo kognitivne, senzorne in motorične sposobnosti, kar ob redni uporabi upočasni razvoj demence.

Slika 9: Kuhinjsko pohištvo, ki se prilagaja specifičnim potrebam starejših, omogoča podaljšanje samostojnega in neodvisnega bivanja starejših v domačem okolju.

izgube samostojnosti (npr. padci) bistveno bolj problematična, saj se starejši z leti vedno teže privajajo spremembam, poleg tega pa jim prenova predstavlja velik stres in obremenitev.

Zato smo se odločili, da bomo oblikovali sistem elementov, ki

bodo omogočili postopno prilagajanje glede na spreminjajoče se potrebe starajočega uporabnika. Inovativni elementi sistema omogočajo večjo funkcionalnost in varnost starejših oseb.

Burney, D. (19. 5. 2006). Intro to design thinking. Readhad magazine.

–

Dam, R. F. in Siang, T. Y. Design Thinking: A Quick Overview. https://www.

jutrišnjega uporabnika. Vestnik Univerze v Ljubljani, 3−4, 9−10.

–

Rowe, P. (1998). Design Thinking: (MIT Press). The Massachusetts Institute of

–

Vahčič, A. idr. (2008). D.school razvoj novih produktov in storitev: Od

Technology, London.

interaction-design.org/literature/article/design-thinking-a-quick-overview –

Kelley, T., in Littman, J. (2001). The art of innovation. New York: Dubleday.

–

Kelley, T., in Littman, J. (2005). The ten faces of innovation. New York: Dubleday.

interdisciplinarnosti in dizajnerskega način[a] razmišljanja do uspeha na trgu,

–

Lawson, B. (2005). How designers think. Oxford: Architectural Press.

Ekonomska fakulteta, Ljubljana.

–

Mächtig, S. (2007). R&R projekt inteligentno bivališče za današnjega in

81

–

Trajnostna raba lesa

Viri:

18

18.1

Dizajn, ki upošteva naravne zakonitosti lesa

Uvod

V poplavi izdelkov masovne proizvodnje sem pri prenovi svojega stanovanja začutila, da želim nekaj, kar bo samo moje, unikatno, nekaj, česar ne vidiš povsod. Tako se je porodila ideja in nastal je prvi leseni umivalnik in z njim naše družinsko podjetje LOGOTOWOOD. Izdelujemo edinstvene ročno narejene lesene umivalnike in posebno leseno pohištvo, ki so ustvarjeni posebej za vaš dom.

Podjetje Logotowood ponuja široko paleto čudovitih ročno izdelanih slovenskih izdelkov, narejenih iz lepih, posebno izbranih kosov lesa. Le dopustite, da vas narava navdihne s svojo lepoto.

Sem oblikovalka Natja Jankovič, skupaj z možem Miho Jankovičem sva začela graditi najino podjetje Logotowood, v katerem želimo ponuditi nekaj posebnega.

18.2

Leseni umivalniki

Zgodba lesenega umivalnika se je začela s prenovo naše kopalnice. V kopalnici sem želela imeti nekaj svojstvenega, kar me bo vsak dan razveseljevalo in bo hkrati trajnostno. Na tržišču nisem našla primernega, zato sem se odločila, da ga izdelam sama. Začetki so bili težki, a umivalnik je še danes, in to po desetih letih, v naši kopalnici in njegov videz je kot nov. Za trg sem seveda morala lesene umivalnike veliko bolj dovršeno izdelati in začela sem raziskovati različne stile, materiale in zaščite.

V treh letih sem se veliko naučila in predvsem testirala izdelane prototipne lesene umivalnike. Največji problem je povzročala kombinacija lesa in vode. Pri reševanju tega problema sem se obrnila na različne strokovnjake, hkrati pa sama preizkušala in ugotavljala, kaj deluje in kaj ne. Želela sem uporabiti čim manj umetnih premazov in ohraniti naravni videz. Pomembno pa je bilo tudi, da ima izdelek čim daljšo življenjsko dobo.

Zame je vsak kos lesa drugačen. Najbolj me navdihuje ročna obdelava vsakega kosa posebej, da lahko spremljam poezijo letnic, grč in razpok. Moje delo ni le izdelovanje pohištva – je kiparjenje z lesom v uporabne skulpture. Inspiracijo črpam pri japonskih mojstrih, kjer narava s svojimi detajli ali nepravilnostmi krasi življenje. Rada raziskujem in prisluhnem želji stranke.

Tako sem razvila svojo formulo, ki krasno združuje tri pomembne segmente za zadovoljitev potreb našega kupca.

Slika 1: Umivalnik iz češnjevega lesa

Slika 2: Umivalnik iz korenine ciprese

Trajnostna raba lesa 82

Natja Jankovič Miha Jankovič, s. p. – Logotowood t: 040 530 161 e: logotowood@gmail.com www.logotowood.com

Oblikovalka pri ustvarjanju

Kvaliteta in trajnost brez vzdrževanja S premišljeno izbiro materialov, načinov obdelave in ustrezne zaščite dosegamo kvaliteto in trajnost brez vzdrževanja. Popravilo morebitnih poškodb je relativno enostavno.

− po telefonu, kjer se dogovorimo o vseh podrobnostih naročila; − ob obisku našega razstavnega ateljeja, kjer se da naše izdelke ogledati in kupiti; − po e-pošti in ostalih medijih, kar je najbolj priročno za kupce iz tujine.

Naši produkti so tehnično dovršeni, enostavni za montažo in vzdrževanje. S tega vidika se ne razlikujejo od ostalih običajnih umivalnikov, miz, stolov in drugih izdelkov.

Pri prepoznavnosti na slovenskem trgu nam je pomagalo sodelovanje na razstavi Čar lesa, kI lepo poveže delo z lesom na vseh nivojih. Izdelano imamo tudi privlačno internetno stran www. logotowood.com, sprotne projekte pa objavljamo na instagramu, da kupec z lahkoto pregleda naše dosedanje delo in nas po želji kontaktira.

Kot izdelovalka unikatnih ročno izdelanih lesenih izdelkov se v Sloveniji srečujem s trendovsko razgledanimi kupci, ki zelo cenijo, da je izdelek narejen v Sloveniji, in včasih ne morejo verjeti, da nismo tuje podjetje. Opazila sem tudi vpliv porasta sve-

Povezujemo se z arhitekti in notranjimi oblikovalci ter se veselimo novih poslovnih vezi, kajti tako lahko strankam ponudimo celovit trajnostni projekt. Sloveniji ne manjka dobrih idej, samo bolj se moramo povezati in lahko veliko ponudimo.

Tehnična dovršenost

Trajnostna raba lesa

Vsi naši izdelki so ročno izdelani, zato lahko pri dizajnu upoštevamo naravne zakonitosti lesa. Presenečeni boste nad občutkom, ki jih vzbudi naš izdelek ob ogledu in dotiku.

tovnega trenda uporabe trajnostnih materialov na večjo rabo tudi pri nas, saj dosti izdelkov prodamo na domačem tržišču.

Prodaja poteka na tri načine:

83

Naravna estetika in dizajn

84

Trajnostna raba lesa

Tržna analiza izdelka in razvoj blagovne znamke

Uvod

Namen prispevka je poglobiti razumevanje analiz za potrebe trženja izdelkov, in sicer na primeru lesne embalaže, vezanih plošč in pohištvene industrije. Izhajali bomo iz razumevanja vloge trženja v podjetju oz. organizaciji in učinkov trženja na rezultate podjetja oz. organizacije. Najprej bomo opredelili tržne analize in pregledali relevantna vprašanja, na katera se nanašajo. Posebej se bomo ukvarjali s procesom tržne analize in pri tem opredelili probleme in cilje raziskav, raziskovalni načrt, vire podatkov, načrt vzorca, analizo podatkov in predstavitev rezultatov. Opredelili bomo primarne in sekundarne vire podatkov ter poiskali nekaj primerov virov za proizvodnjo vezanih plošč in pohištveno industrijo. Spregovorili bomo o metodah zbiranja podatkov, zanesljivosti in veljavnosti merjenja ter zaključili s potencialom.

19.2

Tržna analiza je pridobivanje informacij za odločitve

Pri analizah za potrebe trženja je treba upoštevati položaj podjetja na trgu: ali gre za vodilno podjetje, ki narekuje trende razvoja, za izzivalca, ki želi zavzeti vodilni položaj na trgu, sledilca za vodilnimi na trgu, ki bolj ali manj spremlja trende na trgu, ali za nišnega ponudnika, ki pokriva manjši del trga, ki ima specifične potrebe, katerih večji ponudniki ne pokrivajo tako uspešno. Razlike se kažejo tudi glede na razvojno stopnjo trga: na stopnji uvajanja na trg se nezadovoljene potrebe odjemalcev šele razkrivajo. Na stopnji rasti se pojavlja več ponudnikov in lahko odjemalci že primerjajo različne ponudnike in skozi to razkrivajo svoje preference. Na stopnji zrelosti ima tržna analiza velik pomen pri opredeljevanju segmentov oz. skupin odjemalcev in pri doseganju razlikovanja med ponudniki. Na stopnji upadanja pa analiza omogoča razkrivati skupine odjemalcev, ki so na trgu še ostali.

Pri opredeljevanju tržnih analiz je pomembno razumeti osnovno vlogo trženja v podjetjih oz. organizacijah, namreč odkrivanje in komuniciranje potreb in želja odjemalcev znotraj podjetja, kar je osnovni namen tržnih analiz. Na tej podlagi se določa konkurenčni položaj podjetja oz. organizacije glede na potrebe oz. želje odjemalcev in glede na konkretne sposobnosti podje-

dr. Vesna Žabkar Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani t: 01 589 25 45 e: vesna.zabkar@ef.uni-lj.si www.ef.uni-lj.si

tja. Podjetje tako ponuja izdelke, po katerih odjemalci povprašujejo in ki jih znajo kvalitetno izdelati v primerjavi z drugimi ponudniki. Trženje naj bi skrbelo za učinkovito implementacijo oz. usmerjanje vseh organizacijskih virov za doseganje zadovoljstva odjemalcev. S tem naj bi gradili blagovno znamko podjetja, skrbeli za pozitivno izkušnjo odjemalcev, dosegali cenovno premijo, izboljševali konkurenčnost, spodbujali razlikovanje od konkurentov in skrbeli za zvestobo posrednikov in končnih odjemalcev.

Ko govorimo o tržnih analizah izdelkov, govorimo o pridobivanju in analizi informacij, ki so potrebne za strateške in taktične odločitve na področju trženja. Gre za orodja in metode za analizo informacij, ki so potrebne za sprejemanje trženjskih odločitev. Pri tem sta temeljni vprašanji: − KJE konkurirati (kolikšen naj bo domet pokrivanja trga, širok ali ozko usmerjen, npr. na lokalni trg), − KAKO konkurirati (katere so konkurenčne prednosti podjetja, z boljšim oz. cenejšim izvajanjem obstoječih, poznanih aktivnosti ali z iskanjem inovacij in novih načinov konkuriranja).

Relevantna vprašanja, na katera se nanašajo tržne analize, so na primer: − Ali res razumemo odjemalce podjetja, njihove potrebe in želje? − Katera oglasna sporočila vodijo do aktivnosti? − Zakaj trenutne aktivnosti na spletu ne dajejo uporabnih rezultatov? − V kolikšni meri bodo odjemalci sprejeli naš novi izdelek? − Kako oblikovati cene in uravnavati količine in marže? − Kaj odjemalci res mislijo o podjetju oz. organizaciji?

Analiza za trženjsko odločanje obsega opredelitev nezadovoljenih potreb in želja odjemalcev, opredeljevanje njihovih motivov in iskanih koristi ter vloge v nakupnem procesu (kdo znotraj odjemalca kot organizacije je odločevalec, pobudnik, vplivnež, kupec, uporabnik), preučevanje poglavitnih konkurentov in opredeljevanje kritičnih dejavnikov uspeha v panogi, razlikovanje med segmenti odjemalcev in preučevanje dogaja-

Trajnostna raba lesa

19.1

Za strateške in taktične odločitve na področju trženja potrebujemo informacije

85

19

nja v širšem okolju podjetja (politično, ekonomsko, demografsko-družbeno-kulturno okolje, tehnološko, naravno, pravno okolje). Na tej podlagi si je mogoče postavljati cilje v zvezi s trženjskim nastopom na trgu (npr. prodaja, tržni delež, doseganje premijskih cen) in oblikovati strategije trženjskega spleta.

19.3

Kaj naj upošteva proces tržne analize

Proces tržne analize zajema: − − − − − −

opredelitev problema in ciljev tržne analize, raziskovalni načrt, vire podatkov, načrt vzorca, analizo podatkov, predstavitev rezultatov.

Vsako od stopenj v procesu bomo opredelili podrobneje. Pri kriterijih za odločanje, ali je tržna analiza res potrebna, upoštevamo časovne omejitve (ali je na voljo dovolj časa za analizo), zadostnost podatkov (ali obstoječi podatki omogočajo sprejemanje odločitev), ali gre za pomembno odločitev in ali vrednost rezultatov tržne analize presega stroške, ki so povezani z analizo.

Opredelitev problema je najbolj kritična točka v tržni analizi. Če je problem nepravilno opredeljen, je analiza neuporabna!

Zahteva sodelovanje med raziskovalcem in menedžerjem oz. odločevalcem v podjetju, ki je uporabnik rezultatov, pri čemer se glavne pripombe menedžerjev praviloma nanašajo na način predstavitve rezultatov s strani raziskovalcev, opredelitev raziskovalnega problema, ceno raziskovanja in pomanjkljivo komuniciranje raziskovalcev. Pri opredeljevanju problema je treba poslovne probleme prevesti v raziskovalne. Na primer, iz vprašanja, ali naj povečamo ceno izdelka, izhaja vrsta raziskovalnih vprašanj, med drugim, kakšna je cenovna elastičnost izdelka in kakšna je zaznava izdelka pri odjemalcih glede na konkurenčne.

Vloga menedžerja (uporabnika) v tržni raziskavi vključuje vrsto aktivnosti, od katerih je odvisna uspešnost tržne analize: − vpeljava projekta oz. opredelitev uporabnosti raziskave ter razpoložljivost informacij, ki jih potrebuje raziskovalec; − podroben opis informacij, ki jih menedžer potrebuje za odločanje; − ocena predloženega raziskovalnega projekta; − ocena raziskovalnih organizacij, ki jih raziskovalec namerava najeti (npr. za anketiranje); − sprejetje ali zavrnitev raziskovalnih ugotovitev.

86

Trajnostna raba lesa

19.4

Koraki v raziskovalnem načrtu

Raziskovalni načrt izhaja iz opredelitve problema in je kombinacija treh osnovnih vrst raziskave glede na to, kaj z raziskavo skušamo doseči: − eksplorativne ali pripravljalne raziskave: podrobneje seznanijo raziskovalca s problemom, določijo za raziskavo pomembne spremenljivke, raziskovalcu priskrbijo idejo za nadaljnje delo (npr. Kateri so možni razlogi, da se je v zadnjem letu povečala prodaja vezanih plošč?);

− deskriptivne ali opisne raziskave: opisujejo (npr. Kakšna je povprečna mesečna poraba lesne embalaže glede na dejavnost, regijo, velikost odjemalca?); − vzročne raziskave: določajo odnos med spremenljivkami (npr. Kakšen vpliv bo imela določena trženjska strategija na prodajo, tržni delež ali vedenje kupcev pohištva?).

Prvi korak v raziskovalnem načrtu je praviloma pripravljalno raziskovanje, s katerim opredelimo možne vzroke problema. S pomočjo opisnega in/ali vzročnega raziskovanja v naslednjem koraku opredelimo verjetne vzroke problema.

Eksplorativno raziskovanje je praviloma manj strukturirano, bolj prilagodljivo. Izvajamo ga na manjših vzorcih, ki niso nujno reprezentativni za populacijo, pri tem pa daje vpogled v predmet raziskovanja v kratkem času in z manjšimi stroški. Med eksplorativne raziskave uvrščamo: − pregled že zbranih podatkov (sekundarni viri) in strokovne literature o problematiki, ki jo raziskujemo; − pomoč in nasvete ljudi, ki imajo mnogo izkušenj na področju, ki ga raziskujemo (globinski intervjuji); − razprave v fokusnih skupinah (skupinski intervjuji); − preučitev podobnih situacij (študijski primeri).

Deskriptivno raziskovanje uporabljamo, kadar so cilji in raziskovalna vprašanja jasno opredeljeni ter ko je treba na vprašanja odgovoriti s statističnimi ocenami. Je manj fleksibilno kot pripravljalno raziskovanje ter zahteva natančno načrtovanje v vseh korakih, vključno s strategijo analize podatkov. Namen deskriptivnega raziskovanja je opisati lastnosti posameznih skupin ali oceniti delež odjemalcev v populaciji, ki imajo določene značilnosti (npr. so cenovno občutljivi, dajejo prednost ekološkim izdelkom). Razlikujemo med dvema zvrstema deskriptivnih raziskovanj: − longitudinalne raziskave oz. merjenje skozi čas, pri čemer lahko spremljamo spremembe, npr. delež odjemalcev, ki so kupili določen lesni izdelek; − raziskave v eni časovni točki, npr. opazovanje ali anketa.

Opazovanje omogoča, da namesto spraševanja odjemalcev opazujemo njihovo vedenje, prikrito ali odkrito, opazuje lahko človek ali naprava. Anketa omogoča zbiranje podatkov večje množice ljudi, na osnovi vzorca lahko sklepamo na populacijo.

Pri tem ne smemo pozabiti na slabosti anket: površinski vpogled v preučevani problem, visoka cena in veliko zahtevanega znanja (o vzorčenju, sestavi vprašalnika in analizi).

Cilj vzročnih raziskav je ugotoviti odnos med vzrokom in posledico, če obstaja. Pri neeksperimentalnih raziskavah je osnova za oceno povezav zaporedje dogodkov v času (vzročni dejavnik je pred posledičnim), kadar pa gre za povezanost med spremenljivkami v istem času, je treba kontrolirati vse možne dejavnike, ki lahko vplivajo na vzročno povezanost. Eksperimenti omogočajo boljše spremljanje vzročne povezanosti, pri čemer nadziramo ali manipuliramo z eno ali več neodvisnimi spremenljivkami, da bi ugotovili, kakšen vpliv ima njihovo spreminjanje na odvisne spremenljivke.

Foto: www.shutterstock.com

19.5

Poti do primarnih in sekundarnih podatkov

Opredelitvi raziskovalnega načrta sledi opredelitev potrebnih virov podatkov. Podatke lahko razvrstimo v dve skupini: − primarni podatki: raziskovalec jih zbere posebej za raziskavo, ki jo izvaja; − sekundarni podatki: podatki so zbrani za druge namene, ne posebej za raziskavo, ki jo izvajamo.

Primarnih podatkov ne zbiramo, dokler ne ugotovimo, da razpoložljivi sekundarni podatki ne bodo dovolj za potrebe raziskave, ki jo izvajamo.

Foto: www.shutterstock.com

upadel s 728 milijonov evrov na 451 milijonov evrov, pri čemer je bil najnižji v letu 2013. Trendi na trgu pohištva kažejo večjo uporabo aplikacij za navidezno resničnost, okolju prijaznih materialov in integrirano tehnologijo (npr. 3D tiskanje, pametno osvetljevanje ipd.)(statista, 2020).

Navedeni primeri kažejo na pozitivne plati sekundarnih virov podatkov: so hitro dosegljivi, pomagajo pri boljši opredelitvi problema in omogočajo primerljivost podatkov, po drugi strani pa so lahko povsem neprilagojeni problemu (enote, vrednosti spremenljivk, starost podatkov) ali nenatančni (glede vira, ciljev zbiranja in objave ter kakovosti podatkov). Osnovna primerjava med primarnimi in sekundarnimi viri kaže, da se razlikujejo glede na relevantnost za raziskovalni problem, ažurnost, objektivnost, ekonomičnost in hitrost pridobivanja.

Med sekundarne vire podatkov sodijo:

Relevantnost za raziskovalni problem Ažurnost Objektivnost Ekonomičnost pridobivanja Hitrost pridobivanja

+ + + + +

Posebej se bomo posvetili primarnim virom podatkov. Zajemajo: − dejstva (npr. Ali spremljate trende v oblikovanju interierjev in pohištva?), − vedenje (npr. Ali obiščete več prodajaln, preden kupite novo pohištvo?), − mnenja (npr. Ali odobravate družbeno odgovornost proizvajalcev pohištva?), − namere (npr. S kakšno verjetnostjo bi to podjetje priporočili vašemu prijatelju ali znancu?).

Dva osnovna načina pridobivanja primarnih podatkov sta spraševanje sogovornika, da bi ugotovili njegovo mnenje, lastnosti in vedenje, ter opazovanje vedenja. Pri tem je način zbiranja primarnih podatkov lahko bolj ali manj strukturiran, cilj raziskave pa bolj ali manj prikrit. Strukturirano spraševanje, kjer cilj

Trajnostna raba lesa

Na podlagi eksternih podatkov, npr. baz Euromonitor in Statista, lahko npr. ugotavljamo vrednost proizvodnje vezanih plošč in furnirja v evrih v tekočih cenah po posameznih državah, kjer je bila v letu 2020 vodilna Kitajska z več kot 124 milijardami, Indija s 16 milijardami in ZDA s 14 milijardami evrov (Euromonitor, 2021). Globalni trg pohištva je velik okoli 510 milijard dolarjev in naj bi dosegel okoli 650 milijard dolarjev do 2027 (Statista, 2020). Dnevne sobe in jedilnice so največji del trga pohištvene industrije, ki zajema še pohištvo za spalnice, kuhinje, pisarne idr. Vodilni ponudnik na trgu pohištva je švedsko podjetje Ikea z več kot 45 milijard dolarjev prodaje, sledi mu eno največjih spletnih trgovcev z izdelki za dom, Wayfair (Statista, 2020). Število proizvajalcev pohištva v Italiji je bilo glede na podatke, ki jih poroča Statista, v letu 2018 več kot 17.000 in na Poljskem več kot 21.000, v Sloveniji v istem času pa okoli 1.150. Promet proizvajalcev pohištva v Sloveniji je v letih 2008 do leta 2017

Vrsta podatkov primarni sekundarni

87

− interni podatki: zbrani v podjetju, ki naroča raziskavo, računovodski podatki, evidence o prodaji, spiski naročnikov; − eksterni podatki: lahko so prosto dostopni ali plačljivi. Viri so številni, npr. uradni statistični podatki (letopisi, Eurostat); dostopni podatki vladnih ustanov, uradov, agencij (UN/ OECD); (ne)komercialne, objavljene raziskave; mednarodne računalniške baze podatkov (npr. Euromonitor, Statista) in internet.

raziskave ni prikrit, je najpogosteje anketa. Manj strukturirano spraševanje so globinski intervjuji in fokusne skupine, nestrukturirano spraševanje s prikritim ciljem raziskave pa so npr. asociacije besed in dopolnjevanje stavkov.

Pri anketiranju, kjer komuniciramo z vzorcem sogovornikov, poznamo več metod in njihove kombinacije: − osebno anketiranje na terenu z neposrednim pogovorom med anketirancem in anketarjem (npr. s podporo računalnika – CAPI), − pogovor po telefonu (računalniško vodeno spraševanje – CATI), − po elektronski pošti (vprašalnik pošljemo na elektronski naslov ali opozorimo na spletno stran, kjer se nahaja), − prek družbenih medijev, spletnih strani in spletnih aplikacij (s pomočjo spleta, CAWI).

V zvezi s tržnimi analizami je treba spregovoriti tudi o kvaliteti merjenja. Spremljamo dve razsežnosti kvalitete merjenja: zanesljivost merjenja oz. v kolikšni meri izbrani merski postopek daje enake rezultate pri ponavljanju merjenja, ter veljavnost merjenja, v kolikšni meri izbrani merski postopek meri tisto, kar smo želeli meriti. Nezanesljivo merjenje ne more biti veljavno, zanesljivost je potreben, ne pa zadosten pogoj za dober merski postopek.

19.6

Načrt vzorca, kontrola podatkov in analiza

88

Trajnostna raba lesa

Glede načrta vzorca opozorimo na to, da ločimo med verjetnostnimi (stratificiranimi vzorci, vzorci skupin) in neverjetnostnimi vzorci (priložnostni, namenski, kvotni vzorci). Priložnostni vzorec zajema enote, »ki so pri roki«. Uporabni so za pripravljalne raziskave, sicer jih ne priporočamo. Tipičen primer so TV ankete z mimoidočimi. V namenski vzorec izberemo enote tako, da izpolnjujejo izbrane kriterije. V splošnem ni reprezentativen.

Za kvotni vzorec razdelimo populacijo na skupine glede na izbrane spremenljivke (npr. regijo, velikost) in vnaprej določimo deleže posameznih skupin v vzorcu. Respondente izbiramo priložnostno. Kvotni vzorec je reprezentativen samo za izbrane spremenljivke. V zvezi z vzorčenjem govorimo o vzorčnih napakah (vzorec je samo del populacije), pomembnejše pa so napake, povezane z zbiranjem podatkov na terenu (nevzorčne napake), tako napake nezajemanja podatkov (npr. zaradi neodziva, odsotnosti, zavrnitev sodelovanja) ali napake pri zbiranju podatkov na terenu in pri obdelavi.

Pred analizo podatkov je treba podatke za analizo pripraviti.

Kontrola podatkov je začetna – na terenu, za odkrivanje najbolj očitnih napak v podatkih, vključuje pa ugotavljanje čitljivosti, razumljivosti, konsistentnosti in enotnosti podatkov. Druga stopnja poteka »za pisalno mizo«, t. i. logična kontrola, ki vključuje odločitve o tem, kaj narediti z nepopolnimi vprašalniki, očitno napačnimi odgovori in vprašalniki, ki kažejo pomanjkanje interesa.

koeficiente korelacije (za številske spremenljivke), koeficient korelacije rangov (za ordinalne spremenljivke) in kontingenčne koeficiente, c2 (za nominalne spremenljivke). Več spremenljivk hkrati zajema multivariatna analiza, npr. regresijska analiza, faktorska analiza, diskriminantna analiza, grafični prikazi, razvrščanje v skupine in metoda glavnih komponent.

19.7

Tržne analize vplivajo na konkurenčnost podjetja

Predstavitev rezultatov lahko temelji na različnih zvrsteh analize, kar ima posledice tudi za konkurenčnost podjetja. Standardna poročila odgovarjajo predvsem na vprašanje, kaj se je zgodilo. Gre za relativno enostavne oblike, ki pa nudijo omejen vpogled oz. informacije. Ad hoc poročila (koliko, kako pogosto, kje) in poizvedbe (kaj je problem) predstavljajo korak naprej glede analitičnih možnosti in vpogleda oz. informacij. Z odkrivanjem vzrokov (zakaj se to dogaja) in napovedovanjem oz. ekstrapolacijo (kaj, če se trendi nadaljujejo), napovednimi modeli (kaj se bo zgodilo) in optimizacijo (kaj je najbolje, kar se lahko zgodi) sama analiza organizaciji lahko prinaša tudi konkurenčne prednosti.

Trženjska analitika torej omogoča pregled trženjskega okolja z avtomatskim preverjanjem, vnosom podatkov in tolmačenjem.

Menedžment podatkovnih baz na podlagi zbranih podatkov zajema izbor, urejanje, združevanje in poročanje, odločitvene modele na osnovi informacij in vpogled ter ocene z modeliranjem, komuniciranjem in preverjanjem. Sledijo odločitve glede finančnih, človeških in drugih virov ter uresničevanje zastavljenega.

Najvišja za zdaj poznana prečka na lestvici zmožnosti trženjske analitike je analiza v realnem času, ki omogoča razvoj prilagodljivih in dinamičnih ponudb in cen. Napovedni modeli omogočajo učenje in priprave na prihodnost. V številnih podjetjih že spremljajo menedžment kampanj, kar pomeni spremljanje doseganja učinkovitosti in uspešnosti v porabi, ali sprožilce dogodkov – procesov in zmožnosti odziva. Pomembna stopnja v zmožnostih trženjske analitike je že segmentacija, kar pomeni obravnavo različnih skupin odjemalcev na način, ki je prilagojen njihovim potrebam in željam. Osnovna stopnja za tržno analizo pa je obstoj baze podatkov o odjemalcih, kar v osnovi pomeni, da so podatki o porabnikih na enem mestu.

Priložnosti za uporabo trženjske analitike je torej veliko. Predstavlja podporo iskanju priložnosti (novi prihodki, zmanjševanje stroškov, izboljšanje produktivnosti), izgradnjo analitskih osnov (s podatki in digitalno infrastrukturo), podporo utemeljenim odločitvam (strukturiranim procesom v realnem času), uresničevanje (skozi usmeritve, priporočila, integracijo s procesi v podjetju) ter izboljševanje poslovanja podjetja (dobiček, uspešnost in konkurenčne prednosti).

Viri:

Za analizo podatkov uporabljamo različne statistične analize. Univariatna analiza je analiza posameznih spremenljivk in vključuje frekvenčne porazdelitve (histogram, poligon), srednje vrednosti (modus, mediana, aritmetična sredina), mere razpršenosti (standardni odklon), mere asimetrije in mere sploščenosti. Bivariatna je analiza dveh spremenljivk, ki vključuje

–

Lilien, G. L., Rangaswamy, A. in de Bruyn, A. (2017). Principles of Marketing Engineering and Analytics (3. izd.). DecisionPro Inc.

–

Euromonitor. (b. d.). https://researchmonitor.euromonitor.com/web

–

Statista. (b. d.). https://www.statista.com/. com

–

WARC. (b. d.). https://www.warc.com/

Uvod

Najboljši se zavedajo, da je blagovna znamka tista dodana vrednost, ki jih bo pripeljala do večje prodaje in višjih cen na trgu.

Prihodnost bo temeljila na zaupanju in dobra blagovna znamka bo najboljši garant za dobro kvaliteto izdelka in vrhunsko storitev. Ločujemo korporativno blagovno znamko in osebno blagovno znamko, prva se nanaša na podjetje, druga na posameznika. Vsaka od njiju ima svoj pomen in svojo moč, zato je treba dobro razmisliti, katero vrsto blagovno znamko zgraditi.

Iz izkušenj navajam nekaj osnovnih korakov, ki jih pri korporativnem ali osebnem znamčenju ne sme nihče izpustiti.

20.2

Osebno znamčenje

Vsekakor pri osebnem znamčenju velja naslednja misel: Strokovnjak ima znanje, a strokovnjaki so revni. Če si javno prepoznan kot strokovnjak, postaneš avtoriteta in le-te so bogate. Če se želite posvetiti grajenju osebne znamke, je nujno pravilno napraviti naslednje korake: 1. Zgodba in glas Zgodba – vsak mora imeti sestavljeno svojo življenjsko zgodbo, ki mora biti napisana tako, da pritegne bralca in vzbudi simpatije do opisane osebe. Pri tem je treba uporabiti pravilno količino dramatike, da bralec postane osebi naklonjen.

Glas – vsak mora imeti skrbno izdelano jasno stališče in prepričanja o niši, v kateri deluje.

Doslej smo govorili predvsem o znamčenju podjetja. Posebno vprašanje pa je osebno znamčenje ali izgradnja osebne blagovne znamke. Definiramo jo lahko kot spremenljivko, ki povečuje tržno in finančno vrednost posameznika. Zelo je pomembna pri izgradnji kariere. Osebna blagovna znamka spremlja posameznika celo življenje, ne glede na to, kje dela. Zavedati se je treba, da več kot 80 odstotkov milenijcev ne zaupa reklamam in blagovnim znamkam, verjamejo pa ljudem, za katere menijo, da vedo, kaj delajo. Gre za kontinuiran proces, s katerim se pri ljudeh ustvarja vtis o neki osebi. Vsakdo potrebuje dobro osebno znamko in v bistvu vsak tudi ima svojo osebno blagovno znamko – to je, kako je zapisan pri ljudeh, ki ga poznajo.

2. Lastni poslovni sistem Če ste lastnik podjetja in ste že postavili lastni poslovni sistem, vam ga ni treba ponovno postavljati. Za svojo osebno blagovno znamko uporabite obstoječega. Če pa sistem šele postavljate, skrbno in natančno premislite, preden ga zgradite.

Razmislite, kdo so vaši kupci in kaj je vaš ciljni trg. Večini menedžerjev in lastnikom podjetij je končni cilj ustvarjanja osebne blagovne znamke izboljšati poslovanje podjetja.

Ciljni kupci morajo spoznati, da ste človek s podobnimi problemi kot oni, poznate pa rešitev in pot, kako priti do nje.

To velja za vsako vrsto dejavnosti, od influencerja do lastnika pohištvene tovarne.

V primerjavi z znamčenjem podjetja je osebno znamčenje bistveno hitrejše in cenejše, vezano je na osebo, posredno pa se lahko s tem veže tudi na podjetje in mu pomaga pri napredku.

3. Avtorstvo in knjiga Če želite postati avtoriteta, morajo ljudje spoznati vaše znanje in stališča, zato je nujno pokazati svoje znanje v avtorskih objavah. Te so lahko objavljene v revijah, časopisih ali elektronskih medijih. Konec koncev lahko naredite svojo internetno stran in objavljate svoja dela tudi tam.

Udeležujte se strokovnih posvetov in okroglih miz, kjer lahko javno izrazite svoje mnenje in postanete opaženi.

Največ, kar lahko naredite, je, da napišete knjigo, po možnosti iz svoje stroke. To vam bo najbolj dvignilo ugled.

Tipičen primer osebne blagovne znamke, povezane s podjetjem, je Elon Musk. Mirno lahko rečemo, da je podjetje Tesla brez Elona Muska vredno bistveno manj in da je prav odlična osebna blagovna znamka večinskega lastnika in direktorja eden od ključnih razlogov za uspeh podjetja. Podobne primere vidimo pri podjetju Apple in žal že pokojnem Stevu Jobsu ter podjetju Virgin in Richardu Bransonu. Osebno znamčenje sega na vsa področja človekove dejavnosti. Kdo ne pozna Michaela Jordana, Dalailamo ali Donalda Trumpa?

4. Komunikacija z javnostmi Skrbno premislite, kateri komunikacijski kanal bo najbolj pripomogel k širitvi vaše blagovne znamke.

Trajnostna raba lesa

20.1

Razvoj in identiteta blagovne znamke v Sloveniji

89

20

Matjaž Šivic Silvaapis, d. o. o. t: 041 779 882 e: matjaz@silvaapis.si www.silvaapis.si

Osebna spletna stran www.matjazsivic.com

Če se pozicionirate kot strokovnjak v neki dejavnosti, boste objavljali v strokovnih revijah in časopisih, na internetu pa si boste naredili odličen profil na Linkedinu in imeli urejeno lastno spletno stran, kjer objavljate svoje članke.

Del vsebine knjige The Golden Tree

Težko govorim o merljivih rezultatih, imamo pa v zadnjem času izredno povečanje povpraševanja po naših izdelkih, ki ga pripisujem predvsem mojemu izpostavljanju in grajenju osebne blagovne znamke.

5. Grafična podoba Danes je grafična podoba polovica uspeha. Izdelajte si lastno spletno stran in uredite svoje profile na socialnih omrežjih, tako da bodo ljudje videli v vas to, kar želite. Opozarjam pa vas, naj bodo sporočila iskrena, sicer si boste naredili več škode kot koristi. Ljudje niso neumni.

Naj vam pomagajo vašo spletno stran postaviti strokovnjaki, saj ponavadi predstavlja vaš prvi kontakt s svetom.

20.3

Korporativna blagovna znamka

20.3.1

Kaj je blagovna znamka?

Pred nekaj leti sem začel razmišljati, kako razviti osebno blagovno znamko. Po nekaj posvetih sem se odločil, kako se bom tega lotil, za cilj pa sem si postavil, da bom tako tudi preko osebne blagovne znamke promoviral svoje podjetje.

Odgovora na prvi dve vprašanji sta enostavna, pri tretjem vprašanju pa ni več tako preprosto. Razen če imate prepričljive odgovore na vsa tri vprašanja, blagovne znamke nimate, kar pomeni, da vas stranke ne prepoznavajo. Ta tri vprašanja so test, kaj vas razlikuje od drugih podjetij.

Zastavite si tri osnovna vprašanja: 1. Kdo ste?

2. S čim se ukvarjate?

3. Zakaj je to pomembno?

Naredil sem naslednje korake: 1. Napisal sem knjigo The Golden Tree o tem, kako uspešno poslovati v lesni panogi. Knjigo sem uspešno predstavil na fakulteti in jo kot darilo poslal vsem svojim poslovnim partnerjem za novo leto. Odziv na knjigo je bil neverjetno pozitiven.

2. S pomočjo profesionalcev sem postavil spletno stran, ki konkurira celo za najboljšo spletno stran v Sloveniji (www. matjazsivic.com).

90

Trajnostna raba lesa

3. Na spletu in v strokovnih revijah redno objavljam članke o poslovanju v lesni branži. Vse publikacije so objavljene tudi na moji lastni spletni strani.

4. Občasno na krajših predavanjih študentom lesne fakultete prenašam svoje izkušnje iz poslovnega sveta.

Skrbim za to, da se ob vsaki objavi pojavlja tudi ime mojega podjetja Silvaapis, d. o. o., saj s tem tudi podjetju dvigujem prepoznavnost.

Blagovna znamka je zelo pomemben vidik vsakega večjega ali manjšega podjetja, pa naj deluje na tako imenovanem trgu B2B ali B2C. Podjetju omogoča prednost na trgu, ga razlikuje od ostalih in mu omogoča prepoznavnost v primerjavi z drugimi konkurenti.

Moja najljubša opredelitev blagovne znamke je: "Vaša blagovna znamka je vaša obljuba vašim strankam."

Pove jim, kaj lahko od vas pričakujejo in kakšne koristi imajo, če uporabljajo vaš izdelek.

20.3.2

Kako določiti lastno identiteto blagovne znamke?

Opredelitev identitete blagovne znamke pomeni odkrivanje lastnega podjetja. Bistvenega pomena je, da najdete odgovore na naslednje teme: 1. Kakšno je poslanstvo vašega podjetja?

2. Kakšni so vaši izdelki in katere so prednosti vaših izdelkov?

3. Za kaj je specializirano vaše podjetje?

4. Kakšen je vaš ciljni trg?

5. Kakšno mnenje imajo stranke o vašem podjetju?

6. Katere lastnosti naj vaše stranke povežejo z vašim podjetjem?

Odgovor na to vprašanje se mora odražati v vsem, v vašem logotipu, sloganih in sporočilih.

Solastnik podjetja Holz-Speckmann v Nemčiji je na B2B trgu v Nemčiji zgradil zelo močno blagovno znamko. Da ohrani blagovno znamko visoko, se osredotoča na naslednja dejanja:

Zelo pomembno je, da se najprej usmerite k ciljni skupini. Kasneje, ko ima vaša znamka določeno število privržencev, lahko razširite svoj doseg.

1. Jasno sporočilo strankam Podjetju je to jasno. Predstavlja se kot zaupanja vredno podjetje, ki je lahko vsakomur najboljši poslovni partner.

2. Služba za stranke Slogan govori sam zase: "Moč s pomočjo". Podjetje se osredotoča na visoko sodelovanje s kupci od prvega posvetovanja pa vse do končnega izdelka.

3. Dobava samo vrhunske kakovosti Vsak izdelek, ki ga dobi od svojega dobavitelja, mora opraviti preverjanje kakovosti, da se odpravijo vse možne napake.

4. Sejmi Redni, dobro izbrani in visoko profesionalni nastopi na izbranih sejmih, kjer predstavljajo le izdelke, ki sodijo na tak sejem, tako svojih poslovnih partnerjev ne zasujejo s preveč izdelki.

Sir Richard Branson o tem, kako narediti izjavo o poslanstvu podjetja: »Ključ leži v dolžini izjave, zato uporabite Twitterjevo 140-mestno predlogo, ko pripravljate svoje inspirativno sporočilo. Izjava mora torej biti kratka. Pojasniti morate namen podjetja in opisati pričakovanja za kupce. Izjava naj bo edinstvena, nepozabna, naj bo resnična in za zabavo si jo predstavljajte na dnu grba.«

20.3.3.1 Kdo je vaše ciljno občinstvo?

Temelj za začetek gradnje blagovne znamke sloni na pravilni identifikaciji strank. Vsi nadaljnji koraki k oblikovanju blagovne znamke temeljijo na tem, kdo je vaše ciljno občinstvo.

Prvi dve vprašanji, ki bi si ju morali zastaviti, sta: Kdo lahko koristi moj izdelek?

Katere težave rešuje moj izdelek?

Pet korakov pisanja izjave o poslanstvu: 1. Začnite z zgodbo, ki opredeljuje trg.

2. Določite, kako se izboljša življenje vaše stranke zaradi obstoja vašega podjetja.

3. Razmislite, kaj vaše podjetje naredi za svoje zaposlene.

4. Dodajte, kaj podjetje počne za lastnike.

5. Razpravljajte, povzemajte, izrezujte, izboljšujte, pregledujte in popravljajte.

20.3.3.3 Benchmarking

Odgovora na ti vprašanji vam bosta dala jasnost in vam pomagala vedeti, kam greste.

Vzemite si čas in preverite blagovne znamke konkurenta. Dva glavna razloga, zakaj bi to morali storiti:

Kaare Stokke, oče legende Tripp Trapp, je eden najmodrejših mož, ki sem jih kdaj koli srečal v povezavi z blagovno znamko.

Velikokrat smo razpravljali o ciljni skupini za Stokke. Nekoč mi je rekel: »Prodajamo drage izdelke. Mladi pari pogosto nimajo denarja za nakup naših izdelkov, zato se ustalijo s cenejšimi izdelki. Naša ciljna publika so stari starši. Imajo več denarja in za vnuke bi storili skoraj vse.«

Prvi razlog je pomen spoznavanja prednosti in slabosti konkurence − preučiti je treba tekmovalce in ugotoviti, kaj so dobro naredili in kje jim ni uspelo.

Številne njihove fotografije v katalogih so takrat predstavljale srečno interakcijo, ko dedek sedi na svojem trip-trapu in hrani vnuka, ki sedi na svojem trip-trapu.

Ciljna skupina Stokke so tudi starši, posebno pozornost pa vseeno namenjajo starim staršem in pri tem so izjemno uspešni.

Utrdite sliko potencialnih strank. Ko jo dobite, ustvarite identiteto, ki jo bodo lahko sprejeli, razumeli in se na koncu povezali z njo.

20.3.3.2 Sestavite izjavo o poslanstvu blagovne znamke Kakšno je vaše poslanstvo? Kaj je največja strast vašega podjetja?

Drugi razlog je, da ne želite po naključju imeti podobne blagovne znamke. Bodite izvirni in se razlikujte od svojih konkurentov.

Vedno sicer obstaja tveganje, da bolj ko preučujete tekmovalce, več je možnosti, da boste enega od njih celo podzavestno kopirali. Uprite se posnemanju.

Diferenciacija ali razlikovanje deluje zaradi načina delovanja naših možganov. Deluje kot filter, da nas zaščiti pred vsemi nepotrebnimi informacijami, ki se pojavljajo okoli nas vsak dan, in se nauči stvari ločevati. Najpomembnejši občutek, iz katerega dobimo podatke, je naš vid, možgani nato prevzamejo podatke in jih začnejo osmišljati. Vid ustvari resničnost, ki je včasih možganom všeč, včasih ne.

20.3.3.4 Izstopajte iz množice Izstopati iz množice v bistvu pomeni sprejeti svojo individualnost. Zaupajte svojim izdelkom in izbiram, ki jih sprejmete. Prepričan sem, da je najlažje slediti množici, vendar je le redko pot do poslovnega uspeha.

Trajnostna raba lesa

Kako zgraditi blagovno znamko podjetja v 8 korakih?

− napišite izjavo o poslanstvu s ciljem, ki je dejanje in ne občutek, − izjava naj bo merljiva, − uporabite vznemirljive besede, − naj bo vaša izjava kratka in med branjem ali pripovedovanjem poskrbite, da se sliši dobro.

91

20.3.3

Nekaj namigov, kako napisati poslanstvo:

Primeri logotipov

Vaš izdelek je visokokakovosten in lahko koristi mnogim možnim kupcem, vendar ga morajo prepoznati. Če bodo na kupu pomaranč videli le še eno pomarančo, so možnosti za uspeh bistveno manjše.

Če vam uspe ustvariti logotip, ki se bo ljudem prikazal pred očmi, ko bodo pomislili na vaš izdelek, ste svoje delo opravili z odliko.

Tu je 6 nasvetov za oblikovanje logotipov:

Največji norveški proizvajalec stopnic Hagen se je leta 1972 bistveno razlikoval od ostalih proizvajalcev stopnic na Norveškem. Kako? Preprosto so storili nasprotno od vseh ostalih.

Takrat je bilo več kot 80 odstotkov vseh stopnišč na Norveškem izdelanih iz bora, natančneje, bora brez grč. Vodilni v Hagnu so zato rekli: »Naredimo nekaj povsem drugačnega.« Začeli so s proizvodnjo borovih stopnic, posejanih z grčami.

V začetku se je porajalo ogromno dvomov, saj je bilo v tistem trenutku preprosto nepredstavljivo uporabljati bor z grčami.

Posledica? V nekaj letih so se skoraj vsi zgledovali po njih. Danes je več kot 90 odstotkov vseh borovih stopnišč na Norveškem narejeno iz lesa z visoko vsebnostjo grč.

Kmalu zatem so ljudje v Hagnu rekli: »Naredimo nekaj še bolj norega. Lakirajmo stopnice.« Kmalu zatem so na trg uvedli lakirane stopnice, in to je bila revolucija. Do tega trenutka so bile namreč vse stopnice na Norveškem surove.

Niso le izstopali iz množice, s tem so ustvarjali zgodovino. Dandanes so vse stopnice tako ali drugače površinsko obdelane in grče na borovih stopnicah so običajne kot dimljen losos na tradicionalno obloženi norveški mizi.

Nikoli se ne bojte izstopati iz množice. Ljudje občudujejo ljudi, ki so dovolj pogumni, da to storijo.

92

Trajnostna raba lesa

20.3.3.5 Ustvarite svoj logotip V lesnem poslu je nekaj res odličnih logotipov, zlasti pohištva.

Seveda eden najbolj znanih pripada podjetju IKEA s prepoznavno modro in rumeno barvo, ki predstavlja barve na švedski zastavi.

Večina logotipov v pohištveni dejavnosti vsebuje neko obliko pohištva ali lesa v logotipu, kar je povsem dobro, vendar imam raje logotip podjetja Habitat – preprosto črto, ki povezuje hišo in srce.

− − − − − −

močna in uravnotežena podoba, vsebuje nekaj, kar spominja na vaše podjetje, je v skladu z imenom vašega podjetja, enostavne, berljive pisave, dober videz v tiskani obliki ali na spletni strani, jasno komunicira o vašem poslu.

20.3.3.6 Ustvarite svoj slogan Slogan je stavek, ki vsebuje od tri do osem besed in spremlja vaš logotip. Izražati mora največje koristi, ki jih ponuja vaše podjetje, in kar je najpomembneje, zlahka se mora vtisniti v spomin.

Zdi se, da vse najboljše vrstice oznak tečejo, ko jih izgovorite.

Tu je nekaj sloganov, ki sem jih našel v lesni industriji (žal se v prevodu včasih izgubi poanta, saj so slogani ponavadi tudi besedne igre): − Stokke makes life worth sitting / Stokke naredi življenje vredno sedenja (Stokke – trgovec z otroškim pohištvom in stoli); − We are always in between / Mi smo vedno vmes (Mitol – proizvajalec lepil za lesno industrijo); − Our word is our bond / Naša beseda je naša obveza (Silvaapis – proizvajalec in trgovec z lesnimi izdelki); − Let’s create furniture together / Ustvarjajmo pohištvo skupaj (Kvist Industries – proizvajalec visokokakovostnega pohištva); − The real wood / Pravi les (Interbuild Scandinavia – trgovec z lesom in pohištvom); − Share our passion of wood / Delite našo strast do lesa (Herning Massivtrae – proizvajalec masivnih plošč); − Kompetent bei Holz / Kompetenten za les (Carl Gotz – trgovec z lesenimi izdelki); − Leistung durch Service / Uspeh s storitvijo (Holz Speckmann – trgovec z lesenimi izdelki).

Primeri sloganov

Znamčenje je dolgotrajen proces in vaše stranke potrebujejo čas, da se navadijo. Ostanite dosledni, razen če svoje znamke ne spreminjate v nekaj še bolj učinkovitega.

Ne spreminjajte ničesar, kar bi stranke lahko zmedlo in dolgoročno otežilo oblikovanje blagovne znamke.

Vaš logotip in slogan morata biti trdno zasidrana v glavah vaših strank tudi med njihovim poležavanjem na plaži.

Poskrbite, da bodo vaše stranke vedno začutile vašo blagovno znamko. Če boste uspeli, bodo razvile globoko stopnjo zaupanja vanjo in postale zvest partner vašega podjetja.

20.3.3.7 Vaša blagovna znamka mora biti občutena na vsakem koraku

Vključite svojo blagovno znamko v vse vidike izkušenj svojih strank in ustvarite njihovo zaupanje.

Vaša blagovna znamka naj bo lepilo, ki povezuje vaše podjetje.

Ko vaša stranka stopi skozi vrata vašega podjetja, jo mora čutiti na vsakem koraku. Vse vaše vizitke, oglasi, letaki in embalaža morajo vsebovati vaš logotip. Vaša spletna stran mora izžarevati vašo blagovno znamko.

Preoblikujte svoje podjetje in postanite uspešen igralec na trgu, namesto da bi ostali majhen, neprepoznaven nihče na poslovnem zemljevidu.

Kadar koli vstopite v katero od trinajstih podružnic podjetja Carl Gotz v Nemčiji, začutite prisotnost blagovne znamke.

Povsod so vidni njihovi logotipi, njihov slogan Kompetent bei Holz pa je viden iz vsakega kotička v njihovih prostorih. Najpomembneje pa je, da znamko začutite v zraku in v vseh majhnih podrobnostih, ki vas obkrožajo. Lahko jo dobesedno zavohate.

Težko je reči zakaj, vendar mislim, da je to predvsem zaradi ljudi. Verjamejo v blagovno znamko, jo živijo, kar lahko vidite na obrazu vsakega zaposlenega v tem odličnem nemškem podjetju. Ni važno, s kom se pogovarjate, vedno lahko zaznate prisotnost blagovne znamke in ponos zaposlenih, da so del nje.

Kmalu se boste počutili enako, postali ponosni, da ste del te zgodbe, njihov poslovni partner in da z njimi dihate zrak podjetja Carla Gotza.

Eden od lastnikov podjetja, gospod Zumsteg, mi je med razgovorom zaupal, da je močna blagovna znamka rezultat pametnega vlaganja velikih količin denarja in sodelovanja najboljših strokovnjakov za znamčenje. Po njegovih besedah pa je najpomembnejše, da zaposleni verjamejo v podjetje, saj so prav zaposleni najboljši ambasadorji blagovne znamke.

Le kdo ne pozna imena in logotipa IKEA, le malokatera mlada družina ne pozna otroškega stola znamke Tripp Trapp in podjetja Stokke.

V Sloveniji smo že v preteklosti imeli izjemne blagovne znamke na področju lesarstva. Vsi se spomnimo podjetij Lipa, Svea, LIP Radomlje, Novoles, da ne omenjam velikanov slovenske lesne stroke, to sta Lesnina in Slovenijales.

Tudi danes imamo v Sloveniji lepo število uveljavljenih blagovnih znamk v lesni panogi: − hiše Riko, Lumar in Jelovica na področju gradbeništva, − LIP Bled, Alples in Stilles na področju pohištvene industrije, − Inles, Pirnar in M Sora na področju proizvodnje vrat in oken.

Veseli dejstvo, da se nekatere slovenske blagovne znamke uspešno uveljavljajo tudi v svetu, tako na ozkih nišnih trgih kot tudi na masovnih. Konec koncev je dobra blagovna znamka promocija tudi za Slovenijo.

Star slovenski pregovor pravi, da dober glas seže v deveto vas.

Trajnostna raba lesa

Kakor koli že – ustvarjanje logotipa in prepoznavnega slogana je ključnega pomena pri gradnji blagovne znamke, ki zagotavlja najboljšo podobo vašega podjetja. Vzemite si čas, porabite nekaj denarja in se posvetujte s strokovnjaki.

20.3.3.8 Bodite skladni s svojo blagovno znamko

93

Kot lahko vidite, slogan lahko vključuje povezavo z lesom ali tudi ne, biti mora preprost, smiseln in poudarjati mora prednosti uporabe vašega podjetja kot partnerja.

21

21.1

Razvoj trajnostne blagovne znamke za bivanje brez emisij

Uvod

Blagovna znamka predstavlja v današnjem času, ko smo potrošniki podvrženi zelo veliko različnim informacijam, temelj kakovosti, doslednosti in zaupanja (Kapferer, 1997, v Vukasović, 2013). Predstavlja obljubo prodajalca, da bo kupcem dosledno ponujal izdelke in storitve z določenimi lastnostmi in koristmi.

Na drugi strani blagovna znamka daje potrošnikom informacijo o kakovosti izdelka, tradiciji, imidžu proizvajalca kot tudi poreklu in okoljskih podatkih izdelka ter v zadnjem času tudi trajnostni usmeritvi podjetja. Potrošniku ne zagotavlja le funkcionalnih koristi, ampak tudi emocionalne. Podjetju, to kaže naš razvoj, blagovna znamka pomaga rasti, pridobivati nove stranke, obdržati stare ter povečevati konkurenčno prednost podjetja ter tako večati vrednost podjetja kot celote.

Potrošniki, še posebej mlajše generacije, vse bolj pozorno spremljajo, katere blagovne znamke jih nagovarjajo, kaj jim ponujajo, kakšne so njihove vrednote in poslovni procesi, kakšen odnos imajo v povezavi s trajnostjo in drugimi okoljskimi izzivi.

Chernatony (2002, v Vukasović, 2013) predstavlja ledeno goro blagovne znamke (slika 1), ki blagovno znamko deli na vidni in nevidni del. Vidni del predstavljajo ime, slogan in logotip, nevidni del poslanstvo, osebnost, vizija, vrednote, raziskovanje priložnosti in koristi. Nevidni del je tisti, ki omogoča rast in uveljavitev blagovne znamke. Omenjeno se je s poudarkom na zelenem trajnostnem razvoju v zadnjih letih še dodatno podkrepilo.

94

Trajnostna raba lesa

Z vse širšim dostopom do informacij ter izrazitim trendom zelenega razvoja so potrošniki vse bolj ozaveščeni, iščejo okolju prijazne produkte in storitve. Ta trend je tako močan, da se danes že razvijajo trajnostne blagovne znamke.

21.2

Trajnostne blagovne znamke

Raziskave kažejo, da potrošniki, še posebej milenijci, pred nakupom vse več časa posvečajo iskanju produktov in storitev ter posledično blagovnih znamk, ki so trajnostne, pri svojem delovanju transparentne, odkrite in etične. Več kot polovica jih trdi, da so za takšen izdelek pripravljeni plačati več. To spodbuja razvoj podjetij in posledično blagovnih znamk v smeri

Nataša Teraž Krois, Boštjan Kralj Lumar IG, d. o. o. t: 02 421 67 50 e: natasa.teraz@lumar.si, bostjan.kralj@lumar.si www.lumar.si

trajnostnih blagovnih znamk. Eno ključnih spoznanj, ki ga je treba upoštevati pri razvoju trajnostne blagovne znamke, je, da trajnost presega zgolj skrb za okolje. Vključevati mora tri ključne vidike – okoljski, gospodarski in družbeni vidik, ki se odraža v enakovredni obravnavi vseh petih kapitalov, ki vplivajo na delovanje podjetja (naravni, človeški, družbeni, proizvodni in finančni).

Pri razvoju trajnostne komponente blagovnih znamk se je treba zavedati, da so pričakovanja potrošnikov z vidika transparentnosti poslovanja in komunikacije zelo visoka. Kakršno koli zavajanje ima lahko zelo velik negativen vpliv na ugled blagovne znamke.

Zavedati se je treba, da trajnostno komponento blagovne znamke gradi podjetje s svojim celovitim delovanjem, ne samo z okolju prijaznim končnim produktom ali storitvijo, ampak to odraža tudi na nivoju delovanja podjetja in v odnosu do vseh deležnikov. Ko podjetje verjame in zavestno ter transparentno deluje v smeri trajnostnega razvoja, s tem najbolj doprinese h gradnji trajnostne blagovne znamke.

21.3

Blagovna znamka Lumar® in njen razvoj

Podjetje Lumar je danes vodilno podjetje na področju gradnje skoraj ničenergijskih lesenih objektov v Sloveniji in je sinonim za inovativno ter energetsko učinkovito gradnjo, ki ustvarja zdravo in prijetno bivalno klimo. To mesto si je prislužilo z jasno zastavljeno trajnostno vizijo in usmeritvijo, stalnim vlaganjem v razvoj, pionirskimi projekti, inovativnimi pristopi in predanim delom zaposlenih, ki uresničujejo zastavljene cilje. Z uveljavljenostjo podjetja je rasla tudi moč blagovne znamke Lumar, ki svojo vizijo kratko in jedrnato zajema že v svojem sloganu − »Živi najbolje!«.

Gradnja blagovne znamke Lumar se je začela z razvojem tehnologije gradnje Lumar. Podjetje je že pred dvema desetletjema sprejelo odločitev, da se usmeri v gradnjo pasivnih hiš, energetsko najučinkovitejših objektov na trgu, ob upoštevanju naravnih izolacijskih materialov, ki so odlično dopolnili leseno nosilno konstrukcijo ter nadgradili zgodbo pasivnih hiš z »okoljsko komponento« z vidika gradbenih materialov. To je bila ena

Ime Slogan

Logotip

Poslanstvo Osebnost

TEHNOLOGIJA

Vizija

ARHITEKTURA

Vrednote

Raziskovanje priložnosti

TRAJNOST

Koristi Slika 1: Ledena gora blagovne znamke (Chernatony, 2002, v Vukasović, 2013)

Slika 2: Razvojni stebri podjetja Lumar

ključnih odločitev, ki je opredelila smer razvoja produktov in energetskih rešitev za naslednja leta.

estetike v smislu arhitekturnega oblikovanja. Blagovna znamka Lumar Blackline® ni le nagovarjala novih kupcev, ampak je kot del blagovne znamke Lumar pripomogla k nadaljnji uveljavitvi ugleda blagovne znamke podjetja.

V naslednjih letih je podjetje ob tehnološkemu razvoju še več pozornosti namenilo dizajnu in arhitekturni zasnovi stavb. V sodelovanju z mnogimi mladimi in še neuveljavljenimi slovenskimi arhitekti so razvili številne nove kataloške zasnove hiš.

Posebno mesto pri razvoju in gradnji nove podobe montažnih objektov v Sloveniji predstavlja družina Lumar BlackLine, ki so jo razvili z birojem SoNo arhitekti. Hiše ponujajo presežek sodobnega arhitekturnega oblikovanja in postavljajo nove mejnike pri gradnji lesenih objektov brez omejitev. Z novo družino hiš so montažni objekti postali tehnološko in arhitekturno dovršeni. Nova družina hiš je postala izjemno zanimiva in prepoznavna, zato se je podjetje odločilo, da Lumar Blackline predstavi trgu pod svojo blagovno znamko. Z novo blagovno znamko je podjetje nagovorilo nove kupce in ob prej izpostavljeni tehnološki dovršenosti izpostavilo še komponento

21.4

Lumar Zero Emission Living®

Z zavedanjem, da z vsem našim delovanjem vplivamo na okolje, se je podjetje zavezalo k razvoju rešitev, s katerimi bodo kupci imeli možnost sami izbirati rešitve, ki zmanjšujejo njihov vpliv na okolje. Zgodba se je začela, ko se je podjetje Lumar leta 2016 povezalo s podjetjem BMW in njihovo znamko BMW i. S tem je nakazalo povezavo med bivanjem in mobilnostjo ter vodilo v razvoj paketov za trajnostno bivanje. Končno povezavo med trajnostnim bivanjem in mobilnostjo je podjetje predstavilo s paketno ponudbo sončne elektrarne.

V letu 2017 je podjetje ponudilo paketne rešitve za sončne elektrarne, kot standardna ponudba pa so bile vključene tudi v osnovne pakete izbranih hiš. Implementacija sončne elektrarne doprinese k zmanjšanju emisij, iz česar se je razvilo ime Zero Emission Living. Ime je bilo razvito s ciljem, da lahko vključuje širok nabor rešitev na nivoju produkta, s katerimi lahko dosežemo končno zastavljeni cilj, bivanje brez emisij. S to vizijo je bila produktna skupina Zero Emission Living predstavljena kot nova blagovna znamka Lumar Zero Emission Living®.

Trajnostna raba lesa

V naslednjih razvojnih fazah je podjetje, znanje in izkušnje, pridobljene z gradnjo pasivnih hiš, preneslo tudi na vse ostale hiše in konstrukcijske sisteme. Razviti so bili novi optimizirani konstrukcijski sistemi, ki so omogočali gradnjo najzahtevnejših arhitekturnih zasnov v standardu pasivne gradnje. V letu 2013 je bila postavljena prva aktivna vzorčna hiša v Sloveniji, ki je ocenjevalne kriterije stavbe iz energetske učinkovitosti razširila še na bivalno ugodje in okoljske vplive ter utrdila tehnološko in razvojno usmerjenost podjetja, ki je vplivala na pozicioniranje podjetja na trgu.

S sledenjem zastavljenim razvojnim usmeritvam ter izpolnjevanju svojega poslanstva je podjetje Lumar pridobivalo izrazito konkurenčno prednost na trgu ter s tem tudi krepilo moč svoje blagovne znamke. Ob tehnološki dovršenosti in dizajnu je kot tretji ključni steber postala trajnostna usmeritev. Le-ta se pri gradnji objektov izraža na več nivojih, dodatno pa lahko nato vplivamo tudi s svojim življenjskim slogom. Z uporabo naravnih izolacijskih materialov je podjetje že od vsega začetka razvoja strmelo k okolju prijaznim rešitvam, ki so jih želeli dopolniti še z drugimi tehnološkimi rešitvami. Hiša ni samo dom, ampak predstavlja stičišče različnih tehnologij, s katerimi lahko doprinesemo tudi k manjšim vplivom na okolje. S tem zavedanjem se je podjetje pod konceptom Lumar Zero Emission Living usmerilo v sistematičen razvoj in ponudbo produktnih rešitev za bivanje brez emisij.

95

Po uspešnem razvoju pasivne tehnologije v letu 2009, ki so jo v podjetju ustrezno certificirali na Passivhaus institutu v Nemčiji, so začeli z razvojem in nadgradnjo arhitekturne zasnove svojih hiš. S krepitvijo lastnega arhitekturnega biroja in sodelovanjem z zunanjim arhitekturnim birojem so razvili izjemno uspešno in prepoznavno linijo hiš Lumar Primus, ki je pomembno pripomogla pri spremembi zavedanja o podobi in dizajnu montažnih objektov. Z uveljavitvijo novega konstrukcijskega sistema in družine hiš, namenjene gradnji v pasivnem standardu, se je podjetje uveljavilo kot vodilni proizvajalec pasivnih objektov.

To je podjetju prineslo razlikovalno in konkurenčno prednost, ki se je odražala tudi v razvoju blagovne znamke Lumar.

CEPT LUMAR O EMISSION G®

ELEKTRIČNA MOBILNOST IN ODDAJA PRESEŽKOV ELEKTRIČNE ENERGIJE V OMREŽJE

ARHITEKTURA

VPLIV NA OKOLJE

• Izraba obnovljivih virov energije (energija sonca in okolja) • Nižji ogljični odtis

PASSIV HAUS geeignete geprüfter Anschluss

Komponente Dr. Wolfgang Feist

SNEH

Created by Alexey Golovanov from the Noun Project

OVOJ HIŠE

• Energetska učinkovitost • Zrakotesnost

HIŠNA TEHNIKA

• • • • •

Prezračevanje Ogrevanje Pametne inštalacije Senčenje Razsvetljava

96

Trajnostna raba lesa

Slika 3: Koncept Lumar Zero Emission Living

PRIJETNO BIVALNO OKOLJE

ZERO WASTE HOME

Blagovna znamka je svojo pot začela na razvoju predstavljenih produktnih rešitev. S sprejetjem Trajnostne poslovne strategije podjetja leta 2017 je podjetje definiralo svoje trajnostne cilje v odnosu do vseh deležnikov podjetja in ob upoštevanju okoljskih vplivov. S tem je dobila blagovna znamka dve strateški usmeritvi, prva temelji na produktnih rešitvah na nivoju končnega izdelka (slika 3), druga pa na aktivnostih znotraj podjetja.

Nadaljnji razvoj je predviden v smislu posameznih rešitev, kot npr. samooskrba s hrano ali ravnanje z odpadki. Drug steber razvoja je povezan z aktivnostmi znotraj podjetja, saj v sklopu trajnosti ni pomembno samo, kakšen je produkt, ampak tudi kako je bil proizveden. Na tej točki se to tesno prepleta z v uvodu predstavljeno teorijo trajnostnih blagovnih znamk, kjer bodoči kupci zahtevajo transparentnost, etičnost in trajnost podjetja kot takšnega. Z uresničevanjem Trajnostne poslovne strategije podjetje Lumar tudi za svoje delovanje implementira vpeljavo krožnih gospodarskih modelov in rešitev za bivanje brez emisij. Prvo od rešitev za bivanje brez emisij predstavlja vgradnja sončne elektrarne na strehi proizvodne hale, s katero prav tako doprinesemo k zmanjšanju emisij in uresničevanju okoljskih zavez podjetja, ki posledično krepijo tudi podobo blagovne znamke Lumar. V okviru krožnih gospodarskih modelov bo nadaljnji razvoj potekal na nivoju vpeljave produkta, od izbora materialov do vgradnje na način, ki omogoča ponovno uporabo ter tudi v samem delovanju podjetja, kjer se npr. spodbuja uporaba odpadkov kot sekundarna surovina. Dober primer je pridobivanje toplote iz odpadnega lesa v proizvodnji.

Z dodanim drugim stebrom ima blagovna znamka Lumar Zero Emission Living® svoje poslanstvo zasnovano širše in je na nek način povezano tudi s sloganom »Živi najbolje« v najširšem pomenu besede. Blagovna znamka Lumar Zero Emission Living® bo v prihodnje s svojimi razvojnimi aktivnostmi sooblikovala

SAMOOSKRBA S HRANO

• Dnevna svetloba • Sveži zrak • Uporabniku enostavno upravljanje

podobo blagovne znamke Lumar ter njeno moč na področju trajnostnega razvoja in zelene preobrazbe.

21.5

Zaključek

Za uspešen razvoj blagovne znamke so potrebni jasni cilji, ki se odražajo v poslanstvu in viziji, ter transparentno delovanje, ki se odraža v vrednotah. To so t. i. nevidni deli identitete blagovne znamke, ki pa z zahtevo po trajnosti in zelenem razvoju postajajo vse bolj vidni. Podjetje Lumar je svojo blagovno znamko Lumar zgradilo na jasno zastavljenem razvoju, temelječem sprva na tehnologiji, ki ji je sledila arhitektura in nato trajnost. Čeprav so bile okoljske rešitve zajete že vse od začetka znotraj tehnološkega razvoja, je bila načrtna odločitev podjetja, da razvoj teh rešitev izpostavi ločeno od ostalih. Z blagovno znamko Lumar Zero Emission Living® podjetje naslavlja okoljske rešitve ne le na nivoju produkta, ampak tudi podjetja kot celote. Iz tega naslova predstavlja pomemben potencial za nadaljnji razvoj, s čimer bo pomembno prispevala h konkurenčni prednosti podjetja in s tem podobe in moči blagovne znamke Lumar. Vendar bo za nadaljnji razvoj blagovne znamke ključno, da podjetje ostane transparentno, zvesto svojim vrednotam, viziji in razvoju, saj bo lahko samo tako dosegalo zastavljene razvojne cilje.

Viri: –

Čanji, V. (2018). Zeleni marketing. V Prehod v zeleno gospodarstvo: priročnik (str. 126−128). Celje: Fit media.

–

Vukasović, T. (2013). Poreklo izdelka in vrednost blagovne znamke. https:// www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Knjiznica/Datoteke/apa_citiranje.pdf

22

22.1

Rex Kralj, slovenska pohištvena blagovna znamka

Uvod

Stole Rex in večino stolov oblikovalca Nika Kralja so od sredine petdesetih let do začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja izdelovali v tovarni Stol Kamnik, stole Rex pa še desetletje po tem. Večina Slovencev teh generacij se je z izdelki Nika Kralja najprej srečala v vrtcu, kjer so popoldne morali spati na ležalnikih Rex. Stoli in fotelji iz programa Lupina-Shell so se nahajali v boljših pisarnah velikih podjetij, stole 1960 in njegove izpeljanke pa so uporabljali v restavracijah, šolah, menzah ... Ljudje so izdelke poznali, a za večino od njih žal niso vedeli, da so plod izjemnega, verjetno najboljšega slovenskega oblikovalca, Nika Kralja. S stečajem tovarne, v kateri je te izdelke zasnoval in ki jih je tudi nekaj desetletij izdelovala, je vse skupaj zamrlo. Stoli pa so svoje poslanstvo počasi zaključevali na kosovnih odpadih. O stolu Rex kot oblikovalskem presežku Nika Kralja se je pojavil še kakšen članek v smislu uspešnosti slovenske lesne industrije v preteklih časih in njeni neinovativnosti ter nesposobnosti prilagoditve novim razmeram.

Tomaž Sešlar Rex Kralj, d. o. o. t: 041 692 434 e: t.seslar@rex-kralj.com www.rex-kralj.com

22.2

Nakup blagovne znamke

Tako bi se zadeva tudi končala, če sami v tem ne bi prepoznali priložnosti in pred desetletjem kupili blagovno znamko Rex Kralj ter obenem začeli s proizvodnjo ikoničnega fotelja Rex, kultnega izdelka tega znanega slovenskega oblikovalca. Edinstvenost oblikovalskega presežka so prepoznali tudi v Muzeju sodobne umetnosti MOMA v New Yorku, kjer je od februarja 2018 vključen v njihovo stalno zbirko.

22.3

Razvoj in razširitev osnovne kolekcije

Poleg fotelja Rex smo obudili celotno družino izdelkov Rex, ki vsebuje stol, fotelj, gugalnik, klubsko mizico in ležalnik, in jo zaradi zahtev trga začeli proizvajati tudi v žlahtnejših drevesnih vrstah.

Stoli iz bukovega lesa, iz katerega so stole izdelovali nekoč, pri kupcih izven Slovenije kljub privlačnejši ceni niso naleteli na dober odziv, zato smo jih začeli izdelovati še iz hrastovega lesa, model Rex 120 pa tudi v orehu. Hrast je sedaj osnovno gradivo za lesene dele vseh novih kolekcij.

Z emocijami, ki jih družina Rex vsekakor izvablja iz ljudi, se na globalnem trgu pač ne da preživeti, zato smo kolekcijo izdelkov razširili še na ostale njegove kultne izdelke. Trgu sedaj ponujamo še serijo izdelkov z imenom Lupina-Shell, stol Mosquito, stolček CC, stole 1960 in stole 4455. Kraljeve izdelke smo v nekaterih segmentih nadgradili z novimi kosi, ki komplementarno zaključujejo serije izdelkov, hkrati pa nosijo prepoznaven DNK osnovnega izdelka in enako oblikovalsko filozofijo.

Slika 1: Stol Lupina (Shell), design Niko Kralj, 1956, vir: https://rex-kralj.filecamp.com

Naše izdelke smo do sedaj predstavili na sejmih v Stockholmu, Parizu, Barceloni, Kölnu in Milanu. Najpomembnejša je bila predstavitev na sejmu Salone del Mobile v Milanu leta 2019, ko smo po sedemletnem čakanju in prizadevanjih prepričali organizatorja sejma, da smo dovolj dobri za razstavljanje v dvorani skupaj z najboljšimi svetovnimi proizvajalci dizajnerskega pohištva. To je pomembno zaradi dejstva, ker je milansko sejmišče tako veliko, da številni pomembni odločevalci in arhitekti

Trajnostna raba lesa

Predstavitve na sejmih v tujini

97

22.4

Predstavitev blagovne znamke Rex Kralj na sejmu Salone del Mobile v Milanu, april 2019

Prepoznavnost izdelkov Nika Kralja

V kolekciji Nika Kralja žal ni bilo kosov pohištva, ki jih lahko kupcem ponudimo za zunanjo uporabo, zato smo našli oblikovalce, ki so bili pripravljeni poslušati naše želje in slediti njegovim oblikovalskim principom, ki jih na kratko lahko strnemo v besedah: lepo, enostavno, udobno in uporabno. V Avstraliji rojen in večkrat nagrajen Tom Fereday je za nas oblikoval kolekcijo stolov Zelo, danski arhitekt Mikal Harrsen, ki živi in dela v Milanu, pa kolekcijo miz Ena.

Veliko starejših obiskovalcev je stol Rex na predstavitvah v tujini prepoznalo. Nekaj jih je imelo nanj lepe spomine iz otroštva, prepoznali so ga tudi starejši arhitekti. Stekla je celo kakšna solza, ko so nam ljudje pripovedovali zgodbe iz svoje mladosti, povezane z našimi stoli.

Obeh seveda ne bi odkrili, če ne bi pred tem v našo ekipo kot tretji partner prišel še en oblikovalec, Bart Schilder, ki opravlja funkcijo umetniškega direktorja in oba oblikovalca ter njuno delo dobro pozna. Prav tako je nadgradil nekaj naših osnovnih kosov, da smo celostno zaključili linije izdelkov.

Mlajša populacija žal vsega skupaj ni poznala. Ob vsem je zelo malo ljudi vedelo za Nika Kralja in kako pomembno je njegovo delo ter nenazadnje, kakšen vpliv je imel na razvoj oblikovalske stroke v našem delu Evrope. Poleg prodaje njegovih izdelkov je zato naše poslanstvo tudi izobraževanje ljudi o pomembnosti in veličini njegovega dela. To nam je delno že uspelo, saj njegovih izdelkov ne najdete več na kosovnih odpadih, ljudje so v njih prepoznali oblikovalsko vrednost in zanje dobro skrbijo, tako da bodo kot družinska srebrnina prehajali iz roda v rod.

22.7

22.6

Blagovno znamko REX KRALJ z nenehnim razvojem, inovativnostjo ustvarjanja in inovativnimi tržnimi pristopi skupaj z našimi partnerji po svetu gradimo v prepoznavno pohištveno blagovno znamko, ki je in bo sinonim za vrhunsko kvaliteto in oblikovanje.

obiščejo samo določene dvorane. Predstavitev v Milanu je bila za nas velik logistični in finančni zalogaj, nam pa je zaradi vlaganj v marketing in nastopov na sejmih v tujini prinesla precej novih priložnosti. Covidna kriza je zadevo sicer malo zavrla, vendar smo v poslovnem letu 2020 kljub oteženim razmeram zabeležili približno 30-odstotno rast prihodkov.

98

Trajnostna raba lesa

22.5

Nadgradnja osnovne kolekcije in sodelovanje z novimi oblikovalci

Konkurenca na trgu je neizprosna. V segmentu, na katerem nastopamo, je treba vseskozi iskati nove pristope, nove možnosti, nove priložnosti.

Zaključek

Celotno kolekcijo Kraljevih stolov izdelujemo v Sloveniji, saj je znanja o obdelavi lesa pri nas dovolj. Na začetku smo potrebovali veliko časa in energije, da smo skupaj s partnerji razvili kose, ki so ključni v nekaterih naših najbolj prepoznavnih izdelkih. Strategija se je še posebej v trenutnem obdobju izkazala za pravilno, saj zaradi novonastale situacije nobena naša nabavna veriga ni bila prekinjena.

99

Trajnostna raba lesa

Les v konceptu krožnega gospodarstva

23

23.1

Ponovna uporaba lesenih izdelkov – model krožnega gospodarstva

Uvod

Zavedanje o trajnostni in odgovorni uporabi izdelkov tako med življenjsko dobo kot tudi po njenem koncu je v javnosti prisotno že dolgo časa. Aktivnosti na omenjenem področju običajno povezujemo z besednimi zvezami: ponovna uporaba, recikliranje, krožno gospodarstvo, zero waste, ločevanje odpadkov, naredi si sam (DIY) ipd. Številne organizacije in društva opozarjajo, da je ponovna uporaba le del znotraj celostnega modela krožnega gospodarstva, ki temelji na izposoji, ponovni uporabi, preoblikovanju, popravilu in recikliranju produktov. Potrebno je zavedanje o predhodnem zavračanju, premisleku in preoblikovanju načrtovanja izdelkov, proizvodnih procesov in poslovnih modelov za zmanjšanje porabe virov in odpadkov..

100 Trajnostna raba lesa

23.2

Kaj je ponovna uporaba?

V Evropi se je v zadnjem desetletju uveljavila politika t. i. kaskadne ali stopenjske rabe lesa, ki sloni na predpostavki, da ima les več življenjskih krogov, večina politik EU pa je odslužen les že prepoznala kot pomembno surovino. V praksi to pomeni, da po rušitvi objekta na primer lesen tram ni porabljen za pridobivanje toplotne energije (sežig), ampak se ga najprej na primer porabi za lesena okna, nato za lesene kompozite in šeIe nato za kurjavo. S takšnim pristopom podaIjšamo življenjsko dobo vgrajenega lesa s 50 let na 100 let in več. Za razvoj in izdelavo lesenih izdelkov iz odsluženega lesa je treba upoštevati smernice, ki jih določa direktiva Altholz (Altholzverordnung, 2002), ki odslužen les razvršča v pet razredov glede na stopnjo kontaminacije lesa s kemikalijami (AI, AII, AIII, AIV, PCB Altholz). Za izdelavo lesenih oken lahko po direktivi Altholz uporabljamo predvsem odslužen les iz razreda AI (les, ki je v svojem naravnem stanju in je bil morda že mehansko obdelan in ni kontaminiran s kemikalijami) in pogojno All (lepljen, s površinskimi premazi obdelan les, pri čemer lepila in premazi ne vsebujejo halogeniranih ogljikovodikov ali premazov za les) ter AIII (odslužen les, obdelan s premazi, ki vsebujejo halogenirane ogljikovodike, a ne vsebujejo biocidnih proizvodov za zaščito lesa).

Potencial ponovne uporabe lesa se kaže tudi v zaostrovanju EU glede odlaganja odsluženega lesa na deponije, saj to ni več zaželeno in ni v skladu s predpisi in smernicami EU. Odslužen les zahteva veliko prostora za relativno malo strupene snovi, kapa-

Barbara Šubic, Liza Križnar, Uroš Gantar M SORA, d. d. t: 04 505 02 20 e: barbara.subic@m-sora.si, liza.kriznar@m-sora.si, uros.gantar@m-sora.si www.m-sora.si

citeta odIagaIišč je omejena, pri odlaganju nastaja metan. EU bo v prihodnosti močno obdavčila odlaganje, problematični pa so tudi izcedki in sindrom NIMBY – Not In My Back Yard.

Pomembno je razlikovati izraze lesni ostanki, lesni odpadki in odslužen les. Lesni odpadki so v skladu z najnovejšo definicijo snovi, za katere ne obstaja nobena tehnologija predelave in jih moramo zato odložiti na deponije. Lesni ostanki nastajajo med industrijsko predelavo lesa in jih uporabljamo kot surovino za izdelavo lesnih kompozitov ali v energetske namene. Bistvena razlika med lesnimi ostanki in odsluženim lesom je dejstvo, da lesni ostanki nastajajo točkasto, v lesnopredelovalnih podjetjih, medtem ko odslužen les prihaja iz uporabe praktično v vsakem gospodinjstvu. Med odslužen les se uvršča predvsem staro pohištvo (omare, mize, stoli ipd.), pakirni material (gajbice, palete ipd.) in les, pridobljen ob rušenju zgradb (tramovi, ostrešja, lesena okna, vrata ipd.). Rabo odsluženega lesa največkrat omejujejo dimenzije lesenih elementov, starost lesa, razkrojenost lesa in vsebnost onesnažil, med katerimi so najpogostejše cinkove, titanove, svinčeve, bakrove in klorove spojine. Viri odsluženega lesa so navadno izredno razpršeni, kakovost je nenadzorovana in variabilna, količine pa so težko predvidljive.

23.3

Možnosti ponovne uporabe lesa v oknarski panogi

Odslužen les predstavlja potencial za uporabo v lesnopredelovalnih panogah, tudi v oknarstvu. Za visokokakovostne izdelke, kot so okna, je treba izbrati les ustreznih dimenzij in mehanskih lastnosti, ki jih odslužen les ne glede na daljšo življenjsko dobo dosega in je tako primeren za ponovno predelavo v nove produkte. Odslužen les lahko uporabimo za izdelavo novih oken iz »starega« lesa oziroma lesne ostanke in odpadke porabimo za izdelavo elementov, ki jih uporabljamo za montažo oken, ali pa iz lesnih odpadkov izdelamo popolnoma nove produkte z drugačno namembnostjo.

Za izdelavo novih oken iz odsluženega lesa je najprimernejši les večjih dimenzij, ki ga enostavnejše predelamo v lepljence, iz katerih na strojni liniji izdelamo nove okenske profile. Takšen les predstavljajo stari leseni tramovi, pridobljeni iz ostrešij porušenih objektov. Ti so zaradi neizpostavljenosti vremenskim

razmeram običajno v odličnem stanju in primerni za nadaljnjo obdelavo. Poleg odsluženih tramov okna lahko izdelamo iz lesnih ostankov slabih oziroma neustreznejših kosov, ki nastanejo med proizvodnjo oken, oziroma iz lesa starih odsluženih lesenih oken, ki so pripeljana na deponijo podjetja po demontaži na objektih. Profili oken so ponovno obdelani v ustrezne lamele, iz katerih izdelamo nove lepljence, iz njih pa nastanejo nova okna. Lesni ostanki oziroma odpadki, ki so manjših dimenzij in zaradi tega niso primerni za predelavo v lepljence, pa predstavljajo potencial za izdelavo lesenih kompozitnih materialov, kjer v kombinaciji z dodatnimi materiali lahko tvorijo podložni material, ki ga uporabljamo ob montaži oken. Takšen les predstavlja odslužen embalažni les, žagovina in manjši leseni kosi, ki so zmleti v sekance, iz katerih razvijamo nove kompozitne materiale.

Priprava, obdelava in zaščita ponovno uporabljenega lesa v novih produktih

Ključna razlika med izdelavo oken iz novega oziroma iz odsluženega lesa je v pripravi osnovnih gradnikov, lepljencev iz odsluženega lesa. Da izdelamo lepljence enake ali zadovoljive kvalitete moramo izvesti številne dodatne postopke. Tukaj govorimo tako o zbiranju odsluženega lesa, prebiranju in izločanju slabih kosov, odstranjevanju kovin (žebljev) iz odsluženega lesa, odstranjevanju premazov, brušenju, lepljenju, zapolnjevanju razpok, … V kolikor želimo, da so okna v celoti narejena iz odsluženega lesa, moramo uporabiti samo tisti del odsluženega lesa, katerega kvaliteta ni okrnjena. Po izdelavi oken iz tovrstnega lesa, dejansko ne moremo ločiti okna iz novega ali odsluženega lesa. Dejstvo pa je, da je tako kvalitetnega odsluženega lesa malo na voljo. Največ ga najdemo v sredicah tramov iz ostrešji ali kozolcev. Odslužen les nosi v sebi številne razpoke in zaščita takega lesa pred vremenskimi vplivi ni najlažja. Imamo dve možnosti in sicer, da razpoke zalijem z epoksidnimi smolami, površino pobrusimo in nato nanesemo končne premazne sisteme ali pa ohranimo naravni razpokan videz, ki ni premazan oziroma je premazan samo z olji. Za dolgo obstojnost lesa moramo namreč zagotoviti, da vlaga v les ne prehaja oziroma da lahko neovirano vstopa in izstopa iz lesa.

23.5

Zbiranje lesenih odpadkov

23.5.1

Količine lesenih odpadkov v M SORI

V podjetju M SORA izvajamo organizirano ločevanje odpadkov, ki nastanejo med proizvodnimi, montažnimi in gradbenimi procesi. Na deponiji znotraj podjetja zbiramo les, steklo, papir, kovino, gradbene odpadke, rolete, folijo in ostanke barv. Od leta 2016 izvajamo tudi zbiranje demontiranih oken iz objektov in jih ločujemo na njihove osnovne komponente. Lesene odpadke v podjetju delimo na: − lesene ostanke, ki nastanejo med proizvodnjo oken (leseni okenski profili z napako, ki niso primerni za nadaljnjo izdelavo oken); − leseni odpadki (leseni odrezki, ki nastajajo na strojni liniji in drugih obdelovalnih strojih, žaganje), ki jih porabimo za ogrevanje prostorov podjetja; − ostanki embalažnega lesa, ki ga uporabljamo za izdelavo palet za odpremo oken; − odslužen les starih demontiranih oken.

Slika 1: Odslužen les, pripravljen za nadaljnjo obdelavo

Z ustreznim ločevanjem in obdelavo (odstranitev žebljev, barve in drugih tujkov iz lesa) so posamezne skupine lesenih ostankov popolnoma primerne za ponovno uporabo in izdelavo novih produktov z visoko dodano vrednostjo. Prav tako je pomembna kaskadna uporaba lesenih ostankov bodisi za enake namene (embalažni les po končani uporabi ponovno porabimo za izdelavo novih, po meri izdelanih palet za transport oken, vse dokler kosi lesa niso prekratki za uporabo) ali energetske namene.

Od leta 2017 do 2019 se je količina odpadnega lesa pri proizvodnji oken postopoma povečevala s 40,8 m3 na 52,2 m3. Skupna količina odsluženega lesa, ki gre skozi proizvodnjo M SORA, je bila tako 83,6 m3 (2017), 74,7 m3 (2018) in 85,6 m3 (2019). Preko 80 % vsega lesa v proizvodnji M SORA predstavlja masiven in lepljen smrekov les, okoli 14 % masiven in lepljen macesnov les, sledijo okoli 3 % hrastovega lesa in 0,3 % termo modificiranega smrekovega lesa. Ostale vrste lesa (npr. oreh, tropska vrsta red grandis) zasedajo zelo majhne deleže. Skupna količina lesa na letnem nivoju v M SORI znaša med 900 in 1.000 m3, kjer je torej smrekovih lepljencev med 500 do 600 m3. Med temi smrekovimi lepljenci je na letnem nivoju torej okvirno 50 m3 oziroma 23 ton odsluženega lesa (slabi kosi), kar v deležu skupnih količin smrekovega lesa predstavlja 9–10 % odsluženega lesa.

101 Trajnostna raba lesa

23.4

23.5.2

Količina lesenih odpadkov v Sloveniji in tujini

Biotehniška fakulteta je opravila anketo v štirih največjih slovenskih podjetjih, ki izvajajo storitev ravnanja z odpadki. Pridobljeni so podatki za obdobje 2010–2013, ko se je v teh podjetjih skupno zbralo 145.032 ton odsluženega lesa oziroma med 30.000 in 40.000 ton odsluženega lesa na leto. Skupni potencial odsluženega lesa v Sloveniji pa je še precej večji. V teh količinah namreč niso vključene preostale postavke odsluženega lesa: − odslužen lesa za energetske namene, − kompostiranje odsluženega lesa in − v zemljo zakopan odslužen les.

Iz rezultatov evropskega programa COST 31 »Management of recovered wood, 2002–2006« (EU cooperation in science and technology), ki so jih pripravili Merl in sodelavci, je ocenjena letna količina odsluženega lesa v Evropi 30 milijonov ton. Največ odsluženega lesa je nastalo v Franciji, Nemčiji in Veliki Britaniji (5,5–7 milijonov ton v posamezni državi). Iz rezultatov projekta BIOREG (H2020) je za leto 2012 na voljo podatek, da je skupna količina odpadnega lesa (wood wastes) 52,9 milijona ton v državah EU. Po oceni iz istega projekta naj bi odpadki iz gradbene panoge (gradnja in rušitvena dela oz. construction and demolition waste CDW) prispevali 25–30 % vseh odpadkov znotraj držav EU. Iz podatkov, dostopnih na portalu EUROSTAT, lahko izluščimo statistične podatke za količine odpadnega lesa v letih 2004 in 2018. V letu 2004 je ocenjena vrednost lesnega odpada za nivo EU 67 milijonov ton, za leto 2018 56 milijonov ton. V letu 2004 je ocenjena vrednost lesnega odpada za nivo Slovenije 729.000 ton, za leto 2018 94.000 ton.

102 Trajnostna raba lesa

Podatki EUROSTAT kažejo torej precej večje vrednosti odpadnega lesa v primerjavi z opravljeno anketo Biotehniške fakultete. Na primer za leto 2010 je ocena ankete Biotehniške fakultete za količino odsluženega lesa 38.000 ton, ocena EUROSTAT pa je 333.000 ton (skoraj za faktor 10 razlike). Resnica o pravi količini odsluženega lesa pa je pravzaprav nekje vmes. V Sloveniji smo v letih 2020 in dalje v rangu 100.000 ton letne količine odsluženega lesa (wood waste), na nivoju EU28 pa so vse ocene v rangu desetin milijonov ton odpadnega lesa (za leto 2018 podatek EUROSTAT 56 milijonov ton odpadnega lesa).

Iz podatkov EUROSTAT je razvidno, da največ lesnih odpadkov na nivoju EU pridelajo Nemčija, Velika Britanija in Francija (v letu 2018 v nivoju 5–7,5 milijona ton. Ostale države pridelajo precej manj lesnih odpadkov. Je pa zanimivo, da so bile še pred desetletjem (2004–2010) največje pridelovalke lesnih odpadkov skandinavske države, npr. Finska in Švedska. Ti dve sta svoj delež v naslednjem desetletju močno zmanjšali (2010–2018).

Slovenija je po proizvedeni količini bolj na repu držav, kar pa ni nujno samo posledica dobrega gospodarjenja z lesom, ampak predvsem majhnosti in manjšega števila prebivalcev v primerjavi z glavnino držav EU. Glede na statistične podatke Buildings Performance Institute Europe (BPIE) se od leta 2011 do leta 2050 predvideva vsakoletno rušenje 0,2 % stavb celotnega stavbnega fonda znotraj Evrope. Po podatkih Statističnega urada RS iz leta 2015 je število eno- in dvostanovanjskih stavb z naseljenimi stanovanji v Sloveniji 405.958. Na podlagi teh podatkov lahko predvidimo

letno rušenje 8.119 stavb. Večina zgradb v Evropi je zgrajenih v sedemdesetih in osemdesetih letih dvajsetega stoletja z zasnovanim klasičnim ostrešjem. Po podatkih Manje Kitek Kuzman iz leta 2010 znaša količina lesa, vgrajenega v leseno ostrešje pri standardni hiši, približno 8 m3. Ob porušitvi se po podatkih Tehniške univerze v Münchnu in njenega inštituta Holzforschung München za nadaljnjo rabo za visokokakovostne izdelke lahko uporabi kar 27 % vseh lesenih gradbenih odpadkov. Tako lahko sklepamo, da na podlagi razvoja ustrezne informacijske infrastrukture za zbiranje in ozaveščanje o možnem odkupu odpadnega lesa znotraj projekta ReWin trg z odsluženim lesom letno obsega 17.537 m3 odsluženega lesa.

Z načrtnim in selektivnim postopkom rušenja lahko v kar največji meri ohranimo kakovost in količino ustreznih tramov, s tem pa omogočimo tudi učinkovito reciklažo vseh ostalih gradbenih odpadkov. Po podatkih Tehniške univerze v Münchnu in inštituta Holzforschung München iz leta 2013 je za visokokakovostne izdelke mogoče uporabiti kar 27 % lesa iz objektov, ki so načrtno porušeni. Posledično zmanjšamo tudi količino neuporabnih gradbenih odpadkov, ki nastanejo ob porušitvi, saj sistematična porušitev ponuja potencial za ponovno uporabo vseh drugih, tudi nelesenih gradbenih materialov.

23.6

Lokalne verige vrednosti

Za vsak izdelek lahko z analizo Life Cycle Assasment (LCA) ovrednotimo, kakšen vpliv na okolje ima izdelek v celotni življenjski dobi. To je pomembna informacija, ki nam sporoča, kako trajnosten je izdelek dejansko, še bolj pomembno pa je, da nam analiza LCA zelo natančno pokaže, katere komponente ali postopki lesa so okolju najmanj prijazni in jih lahko v prihodnosti izboljšamo. Znotraj projekta WoodCircus in natečaja 3W factor je bila narejena primerjalna analiza LCA velike drsne stene TREESU, narejene iz odsluženega lesa, v primerjavi z drsno steno iz novega lesa. Zaradi velikosti elementa v obravnavi (3.500 x 4.600 mm) in s tem velikih steklenih površin je delež lesa majhen in zmanjšanje vpliva na okolje zaradi uporabe odsluženega lesa minimalna (2,6 %). Pri manjših elementih je vpliv uporabe odsluženega lesa bistveno večji. Ob tem je treba poudariti, da smo pri analizi LCA upoštevali tudi vse dodatne procese, potrebne za izdelavo kvalitetnih lepljencev iz odsluženega lesa, ki pa pri novem lesu niso potrebni. Ker gre za precej butično izdelavo, verige vrednosti in standardizirani postopki izdelave še niso vzpostavljeni. Samo s povečanjem promocije uporabe odsluženega lesa pri končnih uporabnikih se bodo vzpostavile tudi dobaviteljske verige za polproizvode. Pri proizvodnji oken je les eden redkih materialov, ki ga lahko dobimo v Sloveniji, pa še to govorimo le o smreki. Vse ostale lesne vrste se uvažajo.

Analizo LCA lahko močno izboljšamo, če zmanjšamo transportne poti in iščemo dobavitelje čim bližje proizvodnim prostorom. Polproizvod, ki negativno izstopa pri analizi LCA, je zagotovo steklo, njegova proizvodnja in transport namreč predstavljata do 60 % vseh okoljskih vplivov, ki jih ima izdelano okno.

23.7

Ponovna uporaba lesa za izdelavo produktov v interierju

Trendi v moderni arhitekturi se vračajo tudi nazaj k tradiciji, ki vse bolj narekuje uporabo klasičnih gradbenih materialov, kot je les in z njim tudi odslužen les. Rustikalen izgled »starega« lesa arhitekturi doda poseben prvinski in originalen videz, zato je iz-

delava novih produktov, katerih osnovna surovina je odslužen les, v porastu tako pri izdelkih interierja kot eksterierja.

V podjetju M SORA smo del tradicije prenesli tudi v naše poslovne prostore. Stare tramove kozolca smo sčistili in poustvarili pogled skozi kozolec preko travnikov. Na soroden način smo opremili neizkoriščen prostor pod stopnicami v kotiček za telefoniranje in zadnjo steno v večji pisarni. Razbijanje monotonosti ter pridih narave in domačnosti dasta prostoru povsem drugačen utrip in zaposlenim v teh prostorih možnost, da si spočijejo oči in dušo na tradicionalnih elementih.

23.8

Ponovna uporaba lesa za izdelavo produktov v eksterierju

Produkti nastajajo iz odsluženega lesa, ki je predelan in obdelan v nove oblikovalske izdelke, prav tako pa nemalo idejnih konceptov uporablja odslužene lesene izdelke v njihovi prvotni obliki in jih zgolj s konstrukcijskimi variacijami spaja v nove produkte z drugo namembnostjo. Zelo poznani so primeri izdelave pohištva iz odsluženih transportnih palet, starih tramov, okenskih okvirjev in kril ipd., prav tako iz odsluženega lesa nastajajo leseni opaži, podi, lesene fasade idr.

V podjetju M SORA smo aktivni na področju spodbujanja ponovne uporabe odsluženega lesa, kar udejanjamo s prikazom pozitivnih praks izdelave tako stavbnega pohištva kot tudi ostalih izdelkov iz odsluženega lesa, ki jih umeščamo v notranje prostore in jih uporabljamo tudi zunaj.

Slika 2: Leseno okno iz odsluženega lesa

Znotraj različnih nacionalnih in evropskih projektov smo aktivno raziskovali lastnosti odsluženega lesa in njegove potenciale za nadgradnjo v nove produkte. Iz odsluženega lesa smo izdelali zavetišča za brezdomne mačke, urbano opremo, zunanja lesena korita za cvetje in lesene fasade. Prav tako smo v manjših serijah z odsluženim lesom opremili notranje prostore podjetja, ki smo jih nadgradili z opažem in pohištvom (mize in klopi) iz odsluženega lesa.

šine. Znani smo po tem, da nam je uspelo pokazati na številne načine, kaj vse je mogoče narediti iz odsluženega lesa, in nekaj produktov je že postalo tržno zanimivih. Zavedamo pa se tudi, da bomo morali v smeri trajnosti narediti še številne korake, in takšen je tudi načrt. Intenzivno izboljšujemo poslovne procese, digitaliziramo postopke, zmanjšujemo pretočne čase, porabo papirja, embalažnega materiala …, na drugi strani pa iščemo nove dobavitelje z bolj naravnimi materiali, dobavitelje, ki so nam bliže. Na poti k idealom krožnega gospodarstva je prehojene že kar nekaj poti, precej te poti pa je še pred nami – veselimo se je.

23.9

Zaključek

Viri: –

altholzv/ –

V našem podjetju se krožno gospodarstvo kaže na vseh nivojih.

V sami osnovi je podjetje oblikovano kot delniška družba, katere večinski lastniki so njeni zaposleni. Slednji so iz domačega okolja oziroma iz radija 30 km okoli Žirov. Podjetje torej skrbi za številne družine, ki sobivajo v kraju, kjer delujemo. S krajem smo povezani tudi s trajnostnimi projekti, ki jih ustvarjamo skupaj (Lesni feniks). Kraju, katerega del smo že 70 let, želimo nekaj dobrega povrniti.

Naši primarni proizvodi, okna, drsne stene in vrata so v osnovi trajnostni zaradi lesa, ki ga v večini primerov lahko pridobimo iz okoliških gozdov. Razvijamo jih v skladu z evropskimi in svetovnimi politikami zelenega gospodarstva in arhitekturnimi trendi ter trendi notranjega oblikovanja, ki vračajo zavedanje o lepoti rustikalnega videza lesa in prvotne starane lesene povr-

Altholzverordnung. (2002). Pridobljeno s https://www.gesetze-im-internet.de/ Povzetek rezultatov akcije COST E31, znotraj projekta WOODRUB. Pridobljeno s http://www.woodrub.com/background.asp

–

Povzetek rezultatov projekta BIOREG (H2020). Pridobljeno s http://www. besustainablemagazine.com/cms2/valorising-wood-waste-for-energy-andmaterials-in-europe-lessons-learnt-with-three-years-of-bioreg-project/

–

Statistični podatki o količinah odpadnega lesa v evropskih državah v letih 2004 in 2018. Pridobljeno s https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/ env_wasgen/default/table?lang=en 103 Trajnostna raba lesa

Ponosni smo, da smo v sklopu projekta ReWin razvili nove postopke za predelavo in površinsko obdelavo odsluženega lesa, iz katerih izdelujemo okna in vhodna vrata ReWin, ki predstavljajo segment produktov podjetja, izdelanih iz odsluženega lesa.

104 Trajnostna raba lesa

Izzivi pri porabi lesne biomase

24.1

Kdaj in kako uporabiti les za energijske namene

Uvod

24.3

dr. Peter Novak Energotech, d. o. o. t: 041 678 120 e: peter.novak@energotech.si

Količina in kakovost akumulirane energije v lesu in biomasi

Človeštvo v svojem razvoju ni bilo vedno dober gospodar z gozdovi in lesom v njih. Številni gozdovi so bili uničeni, številne pokrajine so opustele, ko se je prekomerno povečala sečnja v njih (Bližnji vzhod, Španija, Severna Afrika). Slovenija je bila med prvimi državami v svetu, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pristopila k sonaravnemu gospodarjenju z gozdovi in dediščina tega je danes vidna povsod, saj imamo v Sloveniji z gozdovi pokritih 11.767 km2, kar predstavlja 58 % celotne površine.

Energija sonca prihaja na Zemljo v obliki sevanja, ki se lahko pretvori v vsako obliko energije, razen v energijo mineralnih goriv (jedrske energije). V termodinamiki pravimo, da vsebuje 100 % eksergije, to je energije delazmožnosti. Energija je namreč sestavljena iz dveh delov: anergije (toplote okolice) in eksergije, to je tistega dela energije, iz katerega lahko pridobimo delo.

24.2

Energija = anergija + eksergija

Kaj je les?

Les je organska snov, ki nastane pri fotosintezi različnih rastlin.

Glede na njegovo strukturo je uporaben za številne namene. V prispevku nas zanima, kdaj ga uporabiti v energijske namene in kako.

Les je akumulirana sončna energija, ki je v naravi obstojna od nekaj desetletij do več sto let (npr. oljke). Suh les je sestavljen iz celuloze (40–50 %) in hemiceluloze (25–30 %) ter veziva, imenovanega lignin (25–30 %).

Povprečno kemično sestavo lesa predstavljajo: ogljik (do 50 %), vodik (do 6 %), kisik (do 44 %). Poleg tega imamo še vrsto drugih spojin, odvisno od tal, kjer rastline rastejo. Skupna količina dušika in ostalih elementov, kot so kalij, kalcij, železo, žveplo idr., pa je manj kot 1 %. Naravno suh les vsebuje 42−44 % ogljika, 5 % vodika, 35−37 % kisika, 15 % vode, ~1 % pepela. Njegova kurilnost je 4.056−4.303 W/kg in potrebuje za popolno zgorevanje 3,8−4,1 m3/kg zraka. Temperatura zgorevanja je med 900 in 1.000 °C. Vsebnost CO₂ v dimnih plinih je ~20,4 %. Pri tem nastane tudi ~0,7 m3/kg vodne pare (odvisno od njegove vlažnosti). Pri nepopolnem zgorevanju nastajajo še CO, katrani in saje.

Pri naravnem razpadu lesa (gnitje, trohnenje) se sprošča v atmosfero praktično enaka količina CO₂ kot pri zgorevanju. Ker večina biomase na koncu življenjske dobe zgnije, strohni ali zgori (naravni požari gozdov, kurilne naprave), biomasa, vključno z lesom, ne predstavlja ponora toplogrednih plinov, temveč le zakasnitev vračanja CO₂ v ozračje (Sterman, Siegel in Rooney-Varga, 2018).

E = A + Ex

V naravi se del sončne energije s pomočjo CO₂ iz zraka in vode iz zemlje s fotosintezo stalno pretvarja v biomaso. Vsa fosilna goriva so akumulirana energija sonca, z delno izjemo naravnega plina, ki naj bi še sedaj nastajal v zemljini skorji (po ruskih teorijah). Po ocenah je na Zemlji okoli 1.000 milijard ton lesa (~4 milijone TWh, to je 25-kratnik letne porabe fosilnih goriv), ki raste po stopnji 10 milijard ton na leto (~40.000 TWh/a) (Les, 2021) in predstavlja akumulirano eksergijo sonca v njem. Ker les ohranja svojo energijsko vsebnost neodvisno od temperature, ga lahko hranimo praktično neomejeno dolgo. Svetovna poraba fosilnih goriv je bila leta 2019 ~160.260 TWh/a. To pomeni, da je letni prirast biomase enakovreden četrtini letne potrebne primarne energije na svetu.

Kaj se dogaja s celotno biomaso na svetu, se najlepše vidi iz diagrama spreminjanja emisij toplogrednih plinov na svetu v enem letu (slika 1). Na sliki se lepo vidi letno nihanje koncentracije CO₂, ki je povezano z letnimi časi.

Koncentracija je najmanjša, ko je rast rastlin na tem delu Zemlje največja, saj se s fotosintezo veže ogromna količina CO₂ v biomaso in koncentracija v zraku pade za celih ~6,5 ppm. Po končani rasti se začneta gnitje in razpad, predvsem zelene biomase. Zanimivo je, da se ta naravni ciklus ponavlja vsako leto in praktično ni odvisen od človekove aktivnosti. Ker vsako leto dodamo del CO₂ s kurjenjem fosilnih goriv iz zalog na Zemlji, srednja vrednost koncentracije postopno raste. Iz tega je mogoče zaključiti, da je vloga rastlinstva pri spremembi koncentracije CO₂ v atmosferi zelo pomembna.

105 Trajnostna raba lesa

24

skupaj 14 Gt/a (2011). Samo naravni razpad rastlin, ki vsebujejo akumulirano eksergijo sonca, presega za 4-krat vse naše emisije. Kakor vidimo, se številčne ocene zalog biomase in količin ogljika nekoliko razlikujejo, ker v zalogah lesa ni ogljika, vsebovanega v zeleni biomasi. To so podatki, ki so pomembni pri nadaljnjih razmišljanjih o ravnanju z biomaso in njenimi odpadki.

Vključitev biomase v naravni krog ogljika preko sintetičnih goriv s pomočjo solarnega vodika lahko v celoti zamenja sedanje emisije fosilnih goriv.

24.4

To je posebej jasno razvidno iz podatkov na sliki 2, kjer je prikazan hitri ogljikov krog med kopnim, atmosfero in oceani (merjeno v tisočletjih). Rumene številke so naravni tokovi, rdeče je prispevek človeštva v gigatonah ogljika na leto (Gt/a). Bele številke prikazujejo shranjeni ogljik v lesni biomasi (Riebeeck, 2011).

Kaj se dogaja, ko les gori? Eksergija se sprošča pri temperaturi okoli 900 °C. S temperaturo teh plinov lahko naredimo marsikaj. V industrijskem procesu lahko proizvedemo visokotlačno paro in z njo v parni turbini pridobimo delo, s katerim poganjamo električni generator in dobimo elektriko − čisto eksergijo (30−40 %). Odpadno toploto iz turbine lahko uporabimo za daljinsko gretje stavb, saj rabimo le nekaj deset stopinj toplo vodo, ki lahko ogreva stanovanja na 20 °C (20−25 %). Sistemi daljinskega gretja s soproizvodnjo elektrike in toplote imajo torej zelo visok energijski (55−65%) in eksergijski izkoristek, ki je blizu 40 %.

V biomasi je shranjenega okoli 550 Gt (ekv. 5,14 mio TWh), dihanje rastlin predstavlja emisijo 60 Gt/a, organski razpad in mikrobno dihanje 60 Gt/a (ekv. 563.640 TWh sproščene energije ali 3,5-kratnik letne porabe fosilnih goriv). Človeške emisije so

Drugi način uporabe lesa je gretje in kuhanje z lesom. Če z lesom kurimo štedilnik, potem njegovo eksergijo lahko uporabimo za pečenje (200−250 °C), za kuhanje (100 °C) in pripravo tople vode 60 °C. Pri gretju pa kurimo les v kotlih za pripravo

Slika 1: Spremembe koncentracije CO2 v posameznem letu, merilna postaja Mauna Loa, Havaji, december 2020

106 Trajnostna raba lesa

Kakovost energije v lesu in njegovo sežiganje

Slika 2: Naravni ogljikov hitri krog (NASA, 2011)

Prašni delci v kt

PM₁₀ 2015 0,904 1,382 0,294 8,887 0,139 0,464 0,001 0,491 12,927

Leto Raba goriv v industriji Cestni promet Ostali promet Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju Ubežne emisije Industrijski procesi in raba topil Odpadki Kmetijstvo SKUPAJ 2015

2019 1,015 1,015 0,376 7,766 0,142 1,834 0,506 0,116 13,091

PM₂,₅ 2015 0,874 1,065 0,282 8,692 0,022 0,329 0,001 0,126 11,670

2019 0,983 0,703 0,375 7,589 0,026 0,368 0,122 0,116 10,559

Preglednica 1: Emisije prašnih delcev v Sloveniji med letoma 2015 in 2019 (ARSO, 2020)

tople vode, npr. 90 °C (sedaj samo še 70 °C), zato da segrevamo zrak v stanovanju na 20−22°C. Torej zato, da si spečemo zrezek ali skuhamo juho, smo uničili temperaturo plinov pri zgorevanju lesa od 900 °C na 250 °C. Pri gretju stavbe potrebujemo v njej topel zrak 20 °C, ki ga dosegamo s kurjenjem drv in pri tem uničimo temperaturo dimnih plinov v višini 880 °C (s prenosom toplote v kotlu in ogrevalih). To uničevanje eksergije je nepovračljivo. Energijski (količinski) izkoristek je sicer tudi v tem primeru lahko visok (75−80 %), toda eksergijski (kakovostni) izkoristek je nizek, največ okoli 15 %, saj s pridobljeno toploto ne moremo opraviti praktično nobenega dela več.

24.5

Torej iz tega lahko zaključimo, da 1 kWh toplote pri 90 °C ni isto kot 1 kWh toplote pri 900 °C. Količina energije je enaka, kakovost pa močno različna. Iz gornjega lahko zaključimo: iz enega kg lesa (~4 kWh/kg) lahko pridobimo 30 % elektrike (~1,2 kWe), 50 % toplote za gretje stavb (~2 kWt), 20 % pa predstavljajo izgube skozi dimnik in pri prenosu toplote. Če pridobljeno elektriko uporabimo v sodobni toplotni črpalki, ki ima letno grelno število 4, lahko iz te elektrike pridobimo še 4,8 kWt toplote za gretje stavbe. Skupaj smo s pametno uporabo lesa pridobili torej 6,8 kWt toplote, čeprav jo je bilo v lesu shranjenih le 4 kW. Izkoristek akumulirane sončne energije ni 0,8 (kot v primeru dobrega kotla na lesno biomaso), ampak 1,7. Neposredno kurjenje lesa v kotlih predstavlja torej uničevanje eksergije – akumulirane energije sonca.

Iz podatkov o emisijah v letu 2019 lahko vidimo, kako uničujoč je vpliv lokalnih kurišč. Od vseh delcev skupaj (PM10 + PM2,5 = 23,650 kt/a) predstavljajo kurišča 15,355 kt/a ali 64,9 %. Iz celotnega prometa pa so emisije delcev 2,469 kt/a ali 10,4 % (emisije iz cestnega prometa so bile 1,718 kt/a ali 7,26 %). V letu 2019 je opazno vidno izboljšanje v primerjavi z letom 2015, vendar je problem zelo velik, saj so letne dovoljene emisje še vedno prekoračene.

Upam, da je ta razlaga dovolj prepričljiva − za gretje stavb ni treba uporabljati drv ali lesa, uporabnega v industriji ali obrti.

Uporabljamo lahko le ostanke pri predelavi, sečnji ali vzdrževanju gozda in še to le v soproizvodnji elektrike, toplote in/ali hladu. Po grobi analizi (Novak, 2016) je letna zaloga teh odpadkov v Sloveniji več kot 2,5 milijona ton.

Slovenija je pred leti dobila opomin Evropske unije zaradi prekoračenja emisij z delci PM10 v vseh večjih mestih, ker ne izpolnjuje zahtev direktive 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo. Že leta 2013 smo dobili opomin zaradi neizpolnjevanja členov 13 in 23 iz te direktive. Narejen je bil akcijski načrt za sanacijo, emisije pa so še vedno visoke, ne samo v mestih, ampak tudi na podeželju. Razlogi za to so: promet in kurjenje biomase (predvsem zaradi kurjenja drv), kar dokazujejo podatki v preglednici 1 (ARSO, 2020).

Kljub takemu stanju se iz Podnebnega sklada preko EKO sklada še vedno podpira zamenjava peči na olje s pečmi in kotli na biomaso.

Meritve kakovosti zgorevanja v pečeh in kotlih najbolje razložijo posledice, ki so navedene v statistiki. Na inštitutu TFZ v ZRN so opravili številne primerjave uradnih testov na petih različnih tipih kurilnih napravah na les (Hartmann in Turowsky, 2010) in jih primerjali z resničnim stanjem pri delovanju teh naprav v realnih pogojih (slika 3). Glede na prodajo tujih in domačih izdelkov v Sloveniji lahko rečemo, da rezultati pri podobnih meritvah pri nas ne bi bili nič boljši. Emisije so za najmanj 100 % večje od laboratorijskih pogojev. Zaradi velikega raztrosa rezultatov, ki so povezani z načinom uporabe naprave (vpliv lastnika), je tolerančna meja široka, vendar so emisije vedno visoko nad laboratorijskimi rezultati.

Ti rezultati jasno kažejo na veliko razliko med laboratorijskimi pogoji preskušanja naprav in realnim stanjem pri njihovi uporabi. Slika je podobna kot pri meritvah porabe goriva pri avtomobilih, samo da je tu stanje dramatično slabše. Tudi naj-

107 Trajnostna raba lesa

Kurjenje lesa (polen in lesnih odpadkov) je zato strokovno napačno. Nekoč smo rekli: »Les so znali kuriti tudi stari Slovani, mi pa moramo iz njega narediti kaj več« (Novak, 2000). Normalno je, da les najprej uporabimo v konstrukcijah, stavbnem pohištvu in opremi stavb ter šele nato uporabimo vse odpadke in neuporabljive ostanke za sežiganje v napravah, ki ohranjajo velik del njegove eksergije, se pravi v kombinaciji s proizvodnjo elektrike ali visokotlačne pare (za potrebe industrije).

Sežiganje lesa in okolje

100 90 80 70

Emisije prahu pri 13% O2 (mg/nm3)

60 50 40 30 20 10 0 Kotli na pelete

Kotli na sekance

Kotli na polena

Slika 3: Primerjava emisij prašnih delcev različnih kurilnih naprav na les (TFZ, Hartmann and Turowsky 2010)

Vložki za lončene peči

Kamini

TFZ meritve

novejši kotli na biomaso, z zelo redkimi izjemami, v praksi prekoračujejo testne emisije. Če pa v napravah sežigamo vlažen material ali razne druge odpadne snovi, so emisije znatno višje.

− Možna je tudi kombinacija obeh načinov. Pomembno je le, da prekinemo sedanji način uporabe lesne biomase v Sloveniji.

24.6

Kaj bomo lahko dosegli z uporabo novih tehnologij, pove statistika. Za energijsko oskrbo gospodinjstev in široko rabo v Sloveniji pokrivamo z lesno biomaso, ali po domače z drvmi, kar 40 % potrebne energije (po podatkih iz energijske bilance EB RS, 2020), v obsegu 6,88 TWh/leto, in to z navadnim sežiganjem v kotlih in pečeh.

Kako naprej?

Brez dvoma bodo lastniki gozdov še naprej uporabljali les za kuhanje in kurjavo na svojih kmetijah. Široka uporaba lesa za gretje stavb pa mora biti usmerjena na soproizvodnjo elektrike, toplote in hladu v mikro soproizvodnji, ki jo podpira tudi zeleni dogovor. V te namene obstajata vsaj dve možnosti: − Prva je, da zgradimo v Ljubljani, Mariboru in Celju ter še nekaterih drugih mestih, ki imajo daljinsko gretje, večje kogeneracijske naprave in nato poskrbimo za zbiranje in transport velikih količin biomase v te centre. Logistika prevoza in zbiranja voluminozne biomase ni preprosta in poceni. − Druga možnost je, da uporabljamo lokalno zbrano biomaso na kraju samem in tam, kjer je to smotrno, postavimo fiksne ali mobilne manjše naprave za soproizvodnjo in jih povežemo z lokalnimi uporabniki (šole, vrtci, občine, policija itd.).

Če bi to isto biomaso – drva – v celoti uporabili za delovanje, v nadaljevanju predstavljene tehnologije za soproizvodnjo elektrike, toplote in/ali hladu, bi lahko pridobili 2,2 TWh/leto elektrike in 3,7 TWh/leto toplote (skupaj ~5,9 TWh) in poleti iz toplote še okoli ~1,24 TWh hladu, vse brez emisij TGP. Kaj to pomeni za elektrogospodarstvo v Sloveniji? Celotna poraba elektrike v gospodinjstvu za leto 2020 je v energijski bilanci Slovenije predvidena v višini 3.320 GWh. Torej samo s pametno uporabo sedanjih količin lesa, ki ga pokurimo, lahko

Zimsko delovanje Primarna energija

Elektrika 31, 4 %

Izkoristek 85,9 %

Pridobljena toplota 54,5 % Izgube 14,1 %

Poletno delovanje 108 Trajnostna raba lesa

Tipske meritve

Primarna energija

Elektrika 31, 4 % Pridobljena toplota 54,5 % Izgube 14,1 %

Hlad 38,2 % Izgube 16,35 %

Slika 4: Zimski in poletni izkoristki naprave za soproizvodnjo (Novak, 2019)

Izkoristek 69,6 %

s soproizvodnjo pokrijemo 66 % vse elektrike, ki jo potrebujejo gospodinjstva v Sloveniji. Ker naprave za soproizvodnjo delujejo predvsem pozimi, bi torej lahko pokrili vso zimsko porabo elektrike v gospodinjstvih ter pretežni del toplote za gretje in poleti za hlajenje. Poleti bodo gospodinjstva lahko dobila potrebno elektriko iz FNE na strehah.

24.7

Lokalne naprave za soproizvodnjo domače izdelave

Podjetje Artim je v sodelovanju s partnerji razvilo napravo za soproizvodnjo na sekance. Za uplinjanje sekancev ima naprava uplinjevalnik, iz katerega se uporablja nastali plin za pogon plinskega motorja z generatorjem elektrike. Odpadno toploto iz dimnih plinov in motorja pa se izkorišča za gretje ali hlajenje stavb. Naprava pri porabi cca 40−50 kg/h sekancev proizvede 49 kWh/h trifazne elektrike in 85 kWh/h tople vode 90 °C. S toploto v vodi lahko poleti, z absorpcijsko hladilno napravo, pridobimo še 31 kWh/h hladne vode 7/12,5 °C za hlajenje stavb in 14 kWh/h toplote za sanitarno toplo vodo. Izkoristki naprave so prikazani na sliki 4, naprava pa na sliki 5.

Naprava lahko oskrbuje stavbe z elektriko in toploto pozimi in poleti. Ker je nameščena v kontejnerju, jo lahko postavimo blizu vira sekancev in s tem zmanjšamo stroške za njihov transport. Primerna je za oskrbo večjih kmetij, šol, vrtcev in občin na podeželju.

Slika 5: Naprava za soproizvodnjo moči 49 kWe, 85 kWt: levo uplinjevalnik, desno motor-generator

V skladu s sprejetim NEPN in dopolnjeno direktivo o učinkoviti rabi energije v stavbah EPDB morajo biti vse nove stavbe od 1. januarja 2020 skoraj ničenergijske, to pomeni, da morajo uporabljati predvsem OVE. Njihova letna poraba toplote se zmanjša na 15 kWh/m2 za pasivne in nove stavbe, za stare toplotno sanirane pa na okoli 25 kWh/m2. Na sliki 6 je prikazana shema, ki prikazuje možno število novozgrajenih stavb ali njihovo površino, ki jih lahko oskrbuje ena sama naprava. Za obnovljene stavbe je treba površine pomnožiti z 0,6.

Sonaravni energijski sistem trigeneracije z biomaso skoraj brez emisij Nazivna moč: 50 kWe in 80 kWt pri 80 °C

Brez emisij G, H

G, H

MIKRO DALJINSKI SISTEM 20 ÷ 35 °C povratek 80 °C dovod, pozimi 12 °C dovod poleti

G, H

TGE Topla voda

Hladna voda

400/220 V, 50 Hz Elektrika Mo

HI

TČ Suhi lesni odpadki

R-OT

OB-S

Brez emisij

EG

AbH

Lesni odpadki

TČ

TČ

Energija iz okolja

GOZD - hranilnik zelene energije

H2O Voda in CO2 iz okolja za rast gozda CO2

H2O Ohlajeni dimni plini v okolje Sonce

LEGENDA GPl generator plina Mo motor EG električni generator H hladilnik motorja R -OT rekuperator odpadne toplote OB-S odpadna biomasa sušilnik AbH absorbcijski hladilnik TČ toplotna črpalka G gretje H hlajenje TGE trigeneracijska enota

Slika 6: Shema oskrbe iz ene standardne naprave za soproizvodnjo, vključno z uporabo toplotnih črpalk, ki jih poganja elektrika iz naprave (Novak, 2019).

109 Trajnostna raba lesa

GPI

Foto: www.shutterstock.com

Foto: www.shutterstock.com

S preusmeritvijo polovice sedanje porabe lesa za kurjavo v take naprave bi jih bilo mogoče v Sloveniji vgraditi vsaj 6.000 (pri letnem obratovanju 3.500 ur). Ker je taka naprava tudi odličen izvozni proizvod, je logično pričakovati, da bo država s podnebnim skladom čim prej podprla njihovo serijsko proizvodnjo.

polago. Sistem omogoča razbremenitev električnega omrežja v času konic. Ker deluje z največjo močjo tedaj, ko TČ najbolj obremenjujejo omrežje, je njegova širša uporaba tehnično in ekonomsko utemeljena. Sistem omogoča lokalno oskrbo s toploto, hladom in elektriko ter s tem zagotavlja visoko varnost oskrbe prebivalstva z energijo. Sistem izpolnjuje vse zahteve za zeleni prehod v družbo s kroženjem ogljika. Lastnikom gozda omogoča ekonomsko izrabo vsega, kar nastaja pri čiščenju in vzdrževanju gozda.

24.8

Zaključek

Les je kemično akumulirana energija sonca, ki se lahko praktično neomejeno hrani in uporablja v različne namene. Kot vir energije ga je zaradi njegove kakovosti smotrno uporabljati le v soproizvodnji, da njegovo akumulirano energijo najbolje izkoristimo.

Viri: –

Global Change Data Lab. (2021). Our World in Data. https://ourworldindata. org/grapher/primary-energy-consumtion

Na osnovi analize porabe lesa za kurjavo v Sloveniji smo dokazali, da je prehod od kurjenja lesa v pečeh in kotlih na soproizvodnjo zelo pomemben. S tem zagotovimo:

–

ARSO,2020, www.arso.emisije 2020.

–

Hartmann, H., in Turowsky, P. (2010). Feinstaubemissionen aus Holzheizungen:

− − − −

pravilno izrabo akumulirane eksergije sonca, zmanjšanje emisij prašnih delcev, povečanje proizvodnje elektrike in toplote iz OVE, mikro daljinsko gretje ali hlajenje za številne obnovljene ali nove stavbe, zmanjšanje logistike pri prevozu goriva, pozitiven vpliv na napetost v električnem omrežju, saj so te naprave nameščene na podeželju, kjer so napetostne razmere v omrežju slabe, zagotovitev novih delovnih mest za pripravo goriva in proizvodnjo naprav, povečan izvoz, kajti takih naprav v svetu serijsko še nihče ne izdeluje.

–

Sežiganje zdravega lesa in lesnih odpadkov naj postane v Sloveniji redkost, njegova uporaba v novih napravah za soproizvodnjo pa standard. Predlagani sistem soproizvodnje z uplinjanjem lesnih odpadkov omogoča pravilno in ekonomično uporabo lesne biomase za proizvodnjo elektrike, toplote in hladu. Prikazani sistem je modularen, avtomatiziran (digitaliziran) in uporaben predvsem na podeželju, kjer je biomasa na raz-

–

Qualität und Quantität von Feinstäuben lassen sich mit einfachen Mitteln deutlich reduzieren. LWF aktuell, 74, 10−12.

− − − −

Les. (20. 6. 2021). V Wikipedija: prosta enciklopedija. https://sl.wikipedia.org/ wiki/Les

–

Novak, P. (2014). Vpliv obratovanja in vzdrževanja kurilnih in dimovodnih naprav na onesnaževanje zraka in porabo goriv. V Gospodarno in odgovorno!: strokovno posvetovanje, Moravske toplice. Ljubljana: Zveza ekoloških gibanj Slovenije.

–

Novak, P. (2016). Zrak − pomemben naravni vir za sonaravni razvoj Slovenije.

V Gospodarno z viri za sonaravni razvoj Slovenije: strokovno posvetovanje ZEG 2016, Moravske toplice (str. 135−141). Ljubljana: Zveza ekoloških gibanj Slovenije.

–

Novak, P. (2017). Biomasa Slovenije kot surovina za nova goriva in ne več vir onesnaževanja. V Odpadki v sistemu krožnega gospodarstva: jubilejno 20. strokovno posvetovanje, Moravske toplice. Ljubljana: Zveza ekoloških gibanj

110

Trajnostna raba lesa

Slovenije.

Novak, P. (2019). Poročilo o tehnologiji uporabe toplote za hlajenje.

Energotech, avgust 2019 (za ARTIM).

–

Riebeek, H. (2011). Carbon cycle. NASA, Earth Observatory. https://www. earthobservatory.nasa.gov/features/CarbonCycle

–

Sterman, J. D., Siegel, L. in Rooney-Varga, J. N. (2018). Does replacing coal with wood lower CO2 emissions? Dynamic lifecycle analysis of wood bioenergy.

Environmental Research Letters, 13(1).

Uvod

Gozd pokriva 60 odstotkov slovenskega ozemlja, Slovenija pa je tretja najbolj gozdnata država v EU. Skoraj tri četrtine slovenskih gozdov sestoji iz smrekovo-jelovih, bukovo-jelovih ali hrastovo-bukovih gozdov. Vse navedene drevesne vrste so zelo primerne za lesna goriva. Lesna zaloga in prirast naraščata v Sloveniji že več kot 50 let. Po podatkih Zavoda za gozdove znaša lesna zaloga v slovenskih gozdovih cca 353 milijonov m3, v zadnjih letih pa se poseka od 5 do 6,3 milijona m3 letno. Letni prirast lesa v slovenskih gozdovih povprečno znaša 8,7 milijona m3, letni posek tako zaostaja za letnim prirastom lesa, zato se gozdovi starajo, kakovost lesa pa se slabša (Zavod za gozdove Slovenije, 2021).

25.2

Potencial trajnostne uporabe lesne biomase v energetske namene

Na področju lesne biomase obstaja v Sloveniji velik potencial. »Biomasa v najširšem pomenu besede pomeni vso organsko snov na nekem območju. V ožjem pomenu besede je biomasa vsa organska snov na nekem območju, ki jo lahko uporabimo kot vir energije (les in lesni ostanki – lesna biomasa, ostanki iz kmetijstva, nelesnate rastline, uporabne za proizvodnjo energije, ostanki pri proizvodnji industrijskih rastlin, sortirani odpadki iz gospodinjstev …). Klasifikacija uvršča biomaso med obnovljive vire energije, uporabna je lahko v plinastem (bioplin), tekočem (biogoriva) ali trdnem stanju. V skupino trdne biomase spada lesna biomasa, ki pravzaprav predstavlja les, uporaben v energetske namene« (Krajnc in Kovač, 2003, str. 23).

Potencial lesne biomase je količina lesa, ki je na nekem območju trajno razpoložljiva v energetske namene. Teoretični potencial lesne biomase iz gozdov je vsa lesna biomasa, ki jo teoretično lahko pridobimo iz gozdov in jo tako predstavlja najvišji dovoljeni posek lesa. Dejanski razpoložljivi potencial je manjši od teoretičnega zaradi načel gospodarjenja z gozdovi in upoštevanja vseh smernic, ciljev in ukrepov, zaradi tehnoloških omejitev pridobivanja in rabe lesne biomase, trga gozdnih lesnih proizvodov in razmerja med stroški pridobivanja in ceno lesne biomase ter socialno-ekonomskih razmer lastnikov gozdov.

Rok Suhodolnik Biomasa, d. o. o., in kmetija Suhodolnik t: 03 838 40 86 e: info@biomasa.si www.biomasa.si

Kot dejanski potencial lesne biomase iz gozdov tako obravnavamo del realiziranega letnega poseka, lesno biomaso iz gojitvenih in varstvenih del v gozdovih, lesno biomaso iz melioracij grmišč ter lesno biomaso iz novogradenj ali vzdrževanja infrastrukture v gozdnem prostoru. Pri tem se les za energetske namene pridobiva iz štirih glavnih virov, ki so les iz gozda in nasadov (za energetske namene je poleg namenskih hitrorastočih drevesnih vrst uporaben droben les slabše kakovosti iz rednega poseka ali sanitarne sečnje), kmetijskih in urbanih površin, stranski proizvodi in ostanki iz lesnopredelovalne industrije v obliki krajnikov, žamanja in oblovine ter odslužen les. Ves les mora biti kemično neobdelan.

Količina lesa za energetske namene je neposredno ali posredno vezana na skupni potencial lesne biomase na določenem področju. Pri tem nas pri analizi dejanskih potencialov ne zanima le sedanje stanje, pač pa tudi njihova trajnost, saj morajo imeti še posebej večji sistemi (npr. daljinski sistemi ogrevanja) zagotovljeno oskrbo z lesno biomaso tudi v prihodnosti. Lesna biomasa za energetske namene oziroma lesna goriva se nato na trgu kot produkt pojavljajo v štirih oblikah: kot polena, sekanci, peleti in briketi. Pri tem lesna goriva spadajo med obnovljive vire energije.

Slovenija se je kot članica EU leta 2008 zavezala, da bo povečevala delež OVE v končni uporabi energije, do leta 2020 naj bi znašal 25 % končne porabe energije, kar vključuje porabo energetskega sektorja in izgube distribucije električne energije in toplote. Gospodinjstva v Sloveniji porabijo cca 45.000 TJ energije na leto. Največji delež energije, skoraj 78 %, porabijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Energija, pridobljena iz lesnih goriv, pri tem predstavlja več kot 38-% delež skupne porabe energije (cca 17.100 TJ) in kar dobrih 48-% delež energije, porabljene za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Daljinska toplota je predstavljala cca 7-% delež skupne porabe energije v gospodinjstvih v letu 2019 (cca 3.100 TJ) in 9-% delež porabe energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode (SURS, 2021).

Delež lesnih goriv v skupni porabi energije v gospodinjstvih se je v zadnjem obdobju povečal predvsem na račun zmanjšanja porabe energije, pridobljene iz fosilnih goriv. Povečal se je tudi delež daljinske toplote v skupni porabi energije v gospodinj-

Trajnostna raba lesa

25.1

Izzivi pri uporabi lesne biomase kot obnovljivega vira energije

111

25

Proizvodnja pelet v BBC Nazarje

Proizvodnja sekancev z mobilnim sekalnikom Pezzolato Allroad

stvih, predvsem pa se je spremenila struktura energentov za pripravo daljinske toplote, kjer se je delež lesnih goriv občutno povečal na račun zmanjšanja deleža kurilnega olja in utekočinjenega naftnega plina.

letih ta delež zaradi zavez, ki jih je dala Slovenija EU, in zaradi Direktive EU še občutno povečati.

Precejšen pomen na rabo energentov ima tudi njihova dostopnost. Do UNP, kurilnega olja in lesnih goriv je dostop s cestnim transportom relativno enostaven, prav tako razvejano elektroenergetsko omrežje v Sloveniji omogoča dostopnost do te vrste energenta. Na drugi strani je do zemeljskega plina mogoče dostopati le v urbanih središčih s plinovodi in razvejanem sekundarnem omrežju do končnih uporabnikov.

112

Trajnostna raba lesa

Med bistvenimi dejavniki uspešne in učinkovite izrabe lesne biomase v energetske namene je najsodobnejša tehnologija.

Ob visokem številu delujočih kotlovskih naprav na trda goriva tudi v Sloveniji to ostaja pomembno vprašanje in izziv za uspešno izrabo lesne biomase v bodoče. Zastareli kotli z nepopolnim izgorevanjem in posledično višjimi emisijami dimnih plinov, večjimi količinami prahu in pepela ter velikimi izgubami toplote skozi dimnik morajo postati preteklost. Izpopolnjena kotlovska tehnologija postavlja nove standarde na področju izkoristkov, samodejne regulacije in prilagajanja lastnostim uporabljenega goriva, učinkovitega upravljanja s toploto, nenazadnje tudi udobja pri uporabi, predvsem pa z vsem navedenim omogoča doseganje nizkih emisij in posledično vplivov na okolje. Nezanemarljiv je tudi nevtralen vpliv CO₂, tehnologija pa z možnostjo avtomatičnega čiščenja kurišča in cevi prenosnika toplote omogoča tudi enostavnejše redno vzdrževanje.

Z dodatnimi možnostmi filtracije dimnih plinov so danes že mogoča še dodatna nižanja emisij prašnih delcev tudi pri malih kurilnih napravah, s tem pa tehnologija že omogoča doseganje še občutno nižjih vrednosti, kot jih predpisujejo aktualno veljavne uredbe.

Država Slovenija je v preteklih letih s pomočjo kohezijskih skladov in različnih razpisov v OVE vložila znatna sredstva, tudi v obliki nepovratnih sredstev pri investicijah v daljinske sisteme ogrevanja na lesno biomaso ter sodobne kotle na lesno biomaso v gospodinjstvih, podjetjih in javnih objektih. Iz navedenega lahko upravičeno sklepamo, da se bo delež porabe energije iz OVE in s tem lesnih goriv povečeval, saj moramo v naslednjih

25.3

Primer implementacije koncepta v Biomasinem Biomasnem centru Nazarje

Lesna biomasa je v Sloveniji od nekdaj predstavljala pomemben vir energije za ogrevanje in kot eden ključnih obnovljivih naravnih virov povečevala neodvisnost od tujih virov, kot sta kurilno olje in plin, hkrati pa prinašala tudi stroškovne prihranke.

Včasih umazano in prašno ogrevanje na lesno biomaso je danes izpopolnjena sodobna tehnika v celoti spremenila. Možnost avtomatiziranega delovanja z učinkovitim nadzorom in upravljanjem s toploto, ob visokih izkoristkih in nizkih emisijah prinaša veliko novih prednosti. Tu se je pričela tudi zgodba podjetja Biomasa, d. o. o., iz Luč, v katerem se že od leta 1998 ukvarjamo z lesom in energetiko. Ko je takratni ustanovitelj Rok Suhodolnik vgradil prvi sodobni kotel na lesne sekance avstrijskega proizvajalca Fröling, so se dobre izkušnje ob naprednem delovanju kotla hitro razširile in kmalu je sledil prevzem prodaje, vgradnje in servisiranja najsodobnejših kotlov tega proizvajalca v Sloveniji, ki temelji na več kot petdesetletnih izkušnjah in aktivnem razvoju, s katerim orje ledino na področju učinkovitega ogrevanja na lesno biomaso, namenjenega tako novogradnjam kot tudi energetskim sanacijam obstoječih stanovanjskih, javnih in industrijskih objektov, pa tudi daljinskih sistemov ogrevanja.

Posebno področje učinkovite uporabe lesne biomase predstavljajo prav daljinski sistemi ogrevanja, ki iz ene skupne kotlovnice preko toplovodnega omrežja in toplotnih postaj zagotavljajo ogrevanje uporabnikom na širšem območju. Z zmanjšanjem števila, praviloma zastarelih, individualnih kurišč in njihovim povezovanjem na skupni vir ogrevanja iz tehnološko sodobne kotlovnice takšni daljinski sistemi predstavljajo bistven prispevek k povečanju deleža uporabe obnovljivih virov energije na stroškovno in okoljsko sprejemljiv način. Tu se najbolj očitno pokaže tudi učinek lokalne predelave in uporabe lesne biomase kot obnovljivega vira energije, vse z namenom, da se lesna biomasa zbere, predela in tudi uporabi na območju, kjer je nastala, brez prekomernih transportnih poti do končnega porabnika.

Foto: www.shutterstock.com

Foto: www.shutterstock.com

Prav na tem področju je podjetje nadaljevalo s sledenjem viziji: zagotavljati uporabniku dolgoročno ugodno ogrevanje ob pokrivanju celotnega spektra – projektiranja, dobave, montaže, servisa in upravljanja ogrevalnih sistemov, pa tudi proizvodnje in dobave lesnih goriv, vključno s sistemi soproizvodnje elektrike in toplote iz lesnega plina.

proizvodne linije pa dodatno letno tudi cca 15.000 ton peletov ter 500 ton briketov. Predelava energentov je avtomatizirana in lahko deluje 24 ur na dan. Električna energija iz lastne proizvodnje SPTE je hkrati koristno in učinkovito uporabljena za delovanje električnega sekalnika ter proizvodne linije za pelete in brikete. Ker optimalni sistem SPTE deluje vse leto, hkrati pa je poraba energentov sezonska, avtomatski sistem skladiščenja peletov v dveh silosih omogoča zalogo do 4.400 ton razsutih peletov. Avtomatska pakirna linija omogoča kasnejšo dobavo v 15-kilogramskih vrečah, dostavna cisterna pa dobavo v razsutem stanju z vpihom v skladišče.

Zaključek

Lesna biomasa kot ekološko prijazen energetski vir iz domačega okolja prinaša številne pozitivne socialno-ekonomske in okoljske rezultate, od stroškovne prednosti do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, večje energetske neodvisnosti in povečanja interesa za upravljanje z gozdovi. Njen obseg v obliki obnovljivega vira v pravem pomenu besede, primernega in na voljo za uporabo v energetske namene, je v Sloveniji ogromen.

Hkrati uspešni primeri dobre prakse vsakodnevno potrjujejo zmožnost učinkovite in ekonomsko zanimive predelave in uporabe v energetske namene, tudi z mislijo na koncept krožnega gospodarstva in ponovnega izkoriščanja potenciala lesne biomase kot pogosto ne do konca izrabljenega vira energije.

Poseben izziv pri tem ostaja uspešno zbiranje in prevoz lesne biomase do mest za predelavo in končno uporabo, vse v smislu čim krajših transportnih poti in v povezavi s čim manjšim ogljičnim odtisom, kar ob lokalnih povezavah vseh deležnikov lahko predstavlja dodatno prednost v primerjavi z uporabo fosilnih goriv iz oddaljenih koncev sveta.

Viri: –

Lesna zaloga. (2021). Ljubljana. Zavod za gozdove Slovenije.

–

http://www.zgs.si/gozdovi_slovenije/o_gozdovih_slovenije/lesna_zaloga/ index.html

–

Krajnc, N., in Kovač, Š. (2003). Lesna biomasa – okolju prijazen obnovljiv vir energije. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, 23 str.

–

SURS. (2021). Poraba energije v gospodinjstvih v letu 2019. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.

–

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1815406S.px

Trajnostna raba lesa

V Biomasinem Biomasnem centru (BBC Nazarje) se tako v praksi kaže uspešno povezan koncept celostne izrabe lesne biomase v energetske namene. S postopkom sušenja se povečuje kurilna vrednost in s tem kakovost in učinkovitost lesnih goriv, hkrati pa se je proizvodno-prodajni program poleg lesnih sekancev razširil še na drugo vrsto lesnega goriva – lesne pelete in brikete. Že leta 2010 je investicija v takrat največji mobilni sekalnik v tem delu Evrope – Bentele BBT zagotavljala zmogljivost preko 80 ton sekancev na uro. Z uvedbo novega programa se je kapaciteta predelave lesne biomase kasneje dodatno razširila s stacionarnim električnim sekalnikom italijanskega proizvajalca Pezzolato PTH, ki za svoj pogon uporablja električno energijo, proizvedeno v lastnem sistemu (SPTE) na lokaciji. Dodatno mobilnost zagotavlja tudi nov sekalnik Pezzolato Allroad. V BBC Nazarje se z zmogljivimi sekalniki proizvaja cca 88.000 nm3 sekancev letno, ki so zračno sušeni in zato z višjo vsebnostjo vode in nižjo kurilno vrednostjo, kot jo imajo tehnično sušeni sekanci. Z investicijo v sušilne linije za sekance in žagovino, ki toploto pridobivajo iz sistema SPTE, je zagotovljena dodatna kapaciteta cca 25.000 nm3 tehnično sušenih sekancev letno, iz

25.4

113

Naraščanju potreb po lesnih energentih je sledila investicija v industrijski coni v Nazarjah, na območju nekdanjega lesnopredelovalnega podjetja GLIN, s katero se je povečala, razširila in izboljšala proizvodnja lesnih goriv. Na cca 67.000 m2 industrijske cone, od tega dobrih 21.000 m2 pokritih površin, je danes glavna dejavnost predelava lesa za energetske namene. Nadgradnjo in logično nadaljevanje dejavnosti na lokaciji predstavlja sistem soproizvodnje toplote in elektrike iz lesnega plina.

Trenutno je v obratovanju 12 naprav soproizvodnje toplote in elektrike (SPTE) skupne nazivne moči cca 550 kW elektrike in cca 1.200 kW toplote, ki letno proizvedejo cca 6.500 MWh električne energije iz lesne biomase. Toplota se koristno uporablja za sušenje surovin za proizvodnjo lesnih goriv, hkrati pa se električna energija uporablja za lastno rabo pri proizvodnji lesnih sekancev, peletov in briket.

114

Trajnostna raba lesa

Izobraževanje v lesni panogi

Uvod

Zaradi hitrega tehnološkega razvoja in naraščajoče digitalizacije se sistem proizvodnje in naše življenje pospešeno spreminjata, kar ima močan vpliv tudi na koncept izobraževanja. Živimo v času, ko se čedalje bolj soočamo s kopičenjem odpadkov ter pomanjkanjem virov za nadaljnji razvoj, zato Evropska unija izrazito podpira projekte s področja krožnega gospodarstva, industrije 4.0, neodvisnega tehnološko podprtega bivanja (Active and Assisted Living) in družbene odgovornosti podjetij.

Projekt Allview (pomen kratice: Alliance of Centres of Vocational Excellence in the Furniture and Wood Sector) je namenjen digitalizaciji in poenotenju izobraževalnih procesov na vseh nivojih izobraževanja na področju lesarstva na ravni EU ter pripravi strategije razvoja izobraževalnih procesov v lesarstvu predvsem na področjih industrije 4.0, krožnega gospodarstva in družbene odgovornosti. Ključni rezultat projekta je zgraditi center odličnosti poklicnega izobraževanja na področju lesarstva, temelječ na sodobni, pametni platformi, ki bo povezovala poleg izobraževalnih institucij še posameznike in podjetja.

Slednji so še posebej pomembni za uspešno izvedbo dualnega izobraževanja.

26.2

dr. Jože Kropivšek Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo t: 01 320 36 24 e: joze.kropivsek@bf.uni-lj.si www.bf.uni-lj.si

Glavni cilj projekta je zgraditi »Center poklicne odličnosti« za lesarstvo na ravni EU – s pomočjo brezplačne visoko razvite (pametne) platforme ustvariti evropsko okolje, ki bo k skupnemu sodelovanju privabilo vse, ki se ukvarjajo z izobraževanjem v lesarstvu. Namen te platforme je povezati podjetja, izvajalce usposabljanj in zainteresirane osebe. Platforma bo posamezniku omogočala lažje iskanje zaposlitve, nudila ustrezno usposabljanje in pridobivanje najbolj zahtevnih veščin. Prednost bodo imeli tudi ponudniki izobraževanj, saj bodo bližje potrebam uporabnikov in podjetij. Za podjetja bo to hkrati pomenilo soustvarjanje dualnega izobraževanja in iskanja kadra z ustreznimi kompetencami.

Tehnološko ozadje projekta bo odprtokodna platforma, ki bo z uporabo umetne inteligence in strojnega učenja identificirala področja, na katerih je treba ponuditi ciljna izobraževanja, da bi odpravili vrzeli med znanjem delavcev in potrebami podjetja, kar je v časih hitrih sprememb zelo pogost pojav.

Tehnološka in vsebinska prenova izobraževalnega procesa v lesarstvu

Projekt vključuje 22 partnerjev, ki prihajajo iz osmih evropskih držav. Slovenski partnerji pokrivajo vse ravni izobraževanja, saj poleg Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (za univerzitetno izobraževanje), v njem sodelujeta še Center za poklicno izobraževanje (za poklicni del izobraževanja) in Lesarski grozd (za vključevanje prakse v dualni sistem). Izobraževalni proces v lesarstvu bo tako bolj povezan v celotni verigi izobraževanja, vključeval bo več sodobnih digitalnih orodij pri izvedbi, predvsem pa bo usklajen s potrebami prakse in družbe glede znanj in kompetenc kadra v lesarstvu. Projekt se je začel 1. novembra 2020 in bo trajal štiri leta. Proračun za projekt Allview znaša približno 5 milijonov evrov, od tega 80 odstotkov financira EU, ostalih 20 odstotkov pa partnerji sami.

Podjetja

Ponudniki izobraževanja Spletna platforma

Zaposleni, brezposelni, dijaki in študenti Center odličnosti poklicnega izobraževanja za lesarstvo na ravni EU

Trajnostna raba lesa

26.1

Povezava centrov odličnosti poklicnega izobraževanja v lesnem sektorju / Alliance of Centres of Vocational Excellence in the Furniture and Wood Sector

115

26

Platforma bo nudila priporočila za usposabljanja na nivoju posameznika in podjetij, potrebne veščine kadrov, pričakovane učne rezultate itd. Povezala bo tudi obstoječa in nova orodja ter platforme vseh treh dimenzij oz. uporabniških profilov v enem sistemu.

26.3

Strateška povezava poklicnega in visokošolskega izobraževanja

Ena izmed ključnih nalog projekta je zbrati obstoječe učne vsebine na področju industrije 4.0, krožnega gospodarstva, neodvisnega tehnološko podprtega bivanja (Ambient Assisted Living) in družbene odgovornosti v lesarstvu ter identificirati potrebne vsebine s teh področij. Sledil bo razvoj novih učnih vsebin s področij, kjer bodo ugotovljeni manki.

Zelo pomembna naloga projekta bo tudi strateško povezati poklicno in visokošolsko izobraževanje pri ponudbi celostnih odprtih izobraževanj MOOC. Razvijali bomo nova orodja in metode poučevanja z uporabo sodobnih digitalnih tehnologij,

predvsem nadgrajene resničnosti (AR), virtualne resničnosti (VR), mešane resničnosti (MR), 3D tiskanja ipd. Za omenjene tehnologije bomo na koncu razvili tudi vsebine.

Pri razvoju teh vsebin in orodij bomo upoštevali tri ključne stebre družbene odgovornosti podjetij: politike trajnosti o ostankih in odpadkih ter virih energije, potem politike vključenosti, npr. migrantov in beguncev na trg dela, ter nenazadnje politike dostopnosti za ljudi s posebnimi potrebami v sistem izobraževanja, na trg dela in v delovno okolje. Zelo pomemben del projekta pa je tudi zagotavljanje mobilnosti za študente in učitelje. S tem namenom bodo v sklopu projekta organizirane tudi številne mednarodne izmenjave tako študentov kot učiteljev.

Cilj je razviti evropsko skupnost za dualno učenje v lesarstvu.

Končni cilj projekta pa je razviti dolgoročni načrt na regionalni ravni in ravni EU za reševanje vrzeli znanj v lesnem in pohištvenem sektorju. Na koncu bo sledilo še oblikovanje predlogov (blueprint) za razvoj novih učnih vsebin kurikuluma vseživljenjskega učenja (Industrija 4.0, krožno gospodarstvo in AAL).

Raziskovanje Poklicno izobraževanje

Zbirka podatkov

116

Trajnostna raba lesa

Anketiranje

Intervjuvanje Visokošolsko izobraževanje

Zbiranje učnih vsebin za lesni sektor

http://allview.eu/

117

Trajnostna raba lesa

Primeri praks

LIP Formwork Panels

Foto: LIP Bohinj, d. o. o.

Opažna plošča Prednosti in posebnosti izdelka: Opažne plošče so izdelane iz treh medsebojno križno vodoodporno zlepljenih slojev lesa, predvsem smrekovine. Zunanji sloj sestavljajo širinsko zlepljene lamele, ki potekajo v vzdolžni smeri, srednji sloj pa prečno položene deščice, ki so uokvirjene z vzdolžnimi in čelnimi zaključnimi letvicami.

Vrsta in izvor lesa: smreka in jelka, Slovenija

118

Trajnostna raba lesa

Inovativnost in »design thinking«: Večkratna in preprosta uporaba, za dodatno zaščito proti vplivu vlage na delovanje opažne plošče so robovi srednjega sloja zaprti z vzdolžnimi in čelnimi letvicami.

Podjetje: LIP Bohinj, d. o. o.

Blagovna znamka: LIP FORMWORK PANELS Portfelj izdelkov: opažne plošče Izvozni trgi: Italija, Hrvaška, Avstrija in Švica Druge konkurenčne prednosti: tradicija izdelave opažnih plošč v Bohinju že od leta 1958, član skupine HASSLACHER

Izvedba X-Lam rebraste strešne konstrukcije telovadnice Kajuh v Celju

Leseni križno lepljeni (X-Lam) CLT ploskovni elementi za izvedbo trajnostnih lesenih masivnih konstrukcij

Inovativnost in »design thinking«: križno lepljene rebraste (XR-Lam) stene in plošče, manjša uporaba lesa pri večji nosilnosti in manjši deformabilnosti.

Podjetje: CBD gradbeno in poslovno projektiranje, d. o. o.

Izvozni trgi: Skupina statikov in konstruktorjev, ki sestavljajo podjetje CBD, sodeluje pri projektiranju različnih drznih lesenih konstrukcij in večjih objektov po svetu.

Druge konkurenčne prednosti: Podjetje CBD ima lastno razvojno-raziskovalno skupino. V okviru podjetja sta bili izdelani dve doktorski disertaciji na področju potresne odpornosti lesenih konstrukcij, v okviru doktoratov so bile na potresni mizi inštituta IZIIS v Skopju izvedene zahtevne preiskave lesenih konstrukcij v naravni velikosti v kombinaciji z drugimi konstrukcijskimi sistemi, npr. tudi s steklom. Podjetje CBD ima tri evropske patente in štiri evropske blagovne znamke. V okviru znanj podjetje doprinaša v razvoj projektov s trajnostno leseno konstrukcijo veliko znanja z različnih področij, kot so protipotresna odpornost, požarna varnost, poznavanje vseh vrst konstrukcijskih materialov, tudi klasičnih, z možnostjo njihovega kombiniranja in načrtovanja optimalnih hibridnih konstrukcij.

Trajnostna raba lesa

Vrsta in izvor lesa: Za osnovno surovino se najpogosteje uporablja les iglavcev. Izvor lesa je iz zakonitih virov, kjer proizvajalec zagotavlja sledljivost z različnimi certifikati o sečnji, kot sta FSC in PEFC.

Primeri so: oba slovenska paviljona EXPO (leta 2015 v Milanu in leta 2021 v Dubaju), 8-etažna lesena stanovanjska stavba v Londonu, 5-etažna lesena stavba v Zagrebu, lesen hotel v Amasyji v vzhodni Turčiji.

119

Prednosti in posebnosti izdelka: Inovativen trajnostni gradbeni produkt omogoča sestavo zahtevnih konstrukcijskih objektov. Konstrukcija s polnimi lesenimi masivnimi X-Lam CLT elementi zaradi vitkosti in visoke specifične nosilnosti prinaša večji neto izkoristek pri enaki bruto etažni površini objekta. Lesen masivni X-Lam CLT ovoj predstavlja konstrukcijo brez toplotnih mostov.

Lumar Primus-R 150 iEDITION

Foto: Lumar

Aktivna hiša Lumar – Lumar Primus-R 150 iEDITION

120 Trajnostna raba lesa

Prednosti in posebnosti izdelka: Tlorisi hiše so odprti, funkcionalni in optimalno osvetljeni. V nadstropju smo dodali strešna okna, s katerimi še povečamo količnik dnevne svetlobe v otroških sobah, kjer je to najbolj pomembno, ob tem pa zagotavljamo naravno svetlobo tudi na hodniku nadstropja. Ob primerni osvetlitvi na bivalno ugodje uporabnikov pomembno vpliva kakovosten in svež zrak, ki ga zagotavlja prezračevalni sistem z izmenjavo celotnega volumna zraka vsaki dve uri. Toploto za ogrevanje zagotavlja toplotna črpalka, ki s talnim ogrevanjem zagotavlja enakomerno razporeditev toplote. Za dodatno bivalno ugodje skrbi sistem stropnega hlajenja v poletnem času.

Znotraj koncepta Lumar Zero Emission Living® ponujamo rešitve, s katerimi boste zmanjšali emisije v celotnem obdobju bivanja v vaši hiši. Ob upoštevanju sodobnih tehnoloških rešitev in možnosti izrabe obnovljivih virov energije smo na nadstrešek vgradili tudi sončno elektrarno. Z vgrajeno sončno elektrarno na strehi boste električno energijo za delovanje hiše proizvedli kar sami, višek električne energije pa uporabili za polnjenje električnega avtomobila (s proizvedeno energijo na letnem nivoju na Aktivni hiši Lumar lahko naredimo približno 15.000 kilometrov). S tem sončna elektrarna postaja povezovalni člen med trajnostnim bivanjem in mobilnostjo.

Inovativnost in »design thinking«: Hiša je zgrajena v konceptu Lumar Zero Emission Living, ki ponuja preplet trajnostne gradnje prihodnosti: ugodje bivanja, energetsko učinkovitost in minimalne vplive na okolje. Je prva slovenska enodružinska hiša s certifikatom Active house.

Podjetje: Lumar IG, d. o. o., Limbuška cesta 32a, 2000 Maribor, E: info@lumar.si, T: 02 421 67 50 Blagovne znamke: Lumar, Lumar BlackLine, Lumar Zero Emission Living Portfelj izdelkov: skoraj ničenergijske hiše, plusenergijske hiše, samozadostne hiše Izvozni trgi: Avstrija, jug Nemčije Druge konkurenčne prednosti: lastni arhitekturni biro, lastne monterske ekipe, usposobljene ekipe strokovnjakov, ki vodijo kupca skozi celoten proces gradnje hiše; največ zgrajenih skoraj ničenergijskih objektov, pionir in inovator na področju trajnostne montažne gradnje – spoznanja in izkušnje danes standardno v vseh hišah in storitvah Lumar, izkušnje pri gradnji javnih objektov v skoraj nič-energijskem standardu

Hiša Leska, Jelovica

Foto: Martin Metelko

Pasivna lesena hiša Leska

Stenski elementi, ostrešje, okna ter stebrišča in fasadna obloga so iz lesa, kar bistveno vpliva na zmanjšan ogljični odtis objekta na okolje in njegovo trajnost. Za izdelavo konstrukcije hiše je izbran ploskovno lameliran les (BSH les), ki ima veliko nosilnost in je dimenzijsko zelo stabilen. Takšen les ostane tudi pri atmosferskih vplivih raven, se ne krivi ali zvija in zagotavlja izredno dolgoročno in dimenzijsko statično stabilnost lesenih montažnih objektov Jelovica.

Vrste in izvor lesa: Les smreke kot konstrukcijski les iz trajnostno upravljanih gozdov.

Pridobljeni certifikat PEFC potrjuje, da prihaja najkvalitetnejši konstrukcijski les, vgrajen v lesene hiše Jelovica, iz gozdov, ki so trajnostno upravljani in v katerih je zagotovljeno spoštovanje vnaprej opredeljenih okoljskih, družbeno-socialnih in etičnih standardov. S tem certifikatom lahko dokazljivo zagotavljajo sledljivost izvora lesa, s čimer pripomorejo k zaščiti svetovnih gozdov.

Inovativnost in »design thinking«: Jelovica hiše kot zelena družba že desetletja potrjuje vizijo trajnostnega razvoja. Proizvodnja lesenih hiš v Preddvoru je ekološka, čista in plus energijska, saj proizvedejo več toplotne in električne energije, kot jo porabijo za proizvodnjo in poslovanje. Za izdelavo energije uporabljajo le naravne vire – vodo, sonce in les. Hiše Jelovica so narejene iz lesa in naravnih ter človeku prijaznih materialov.

Podjetje: Jelovica hiše, d. o. o.

Blagovne znamke: Aktivna e-hiša AH 142, lesena hiša Jelovica Portfelj izdelkov: lesene individualne in večstanovanjske hiše; javni objekti, kot so šole, vrtci, domovi za ostarele, večnamenski objekti, športne dvorane; veliki večstanovanjski ali poslovni objekti Izvozni trgi: Nemčija, Švica, Avstrija, Italija Druge konkurenčne prednosti: individualne rešitve, inovativna lesena gradnja, več kot 80 let izkušenj in znanja na področju lesene montažne gradnje, trajnostno usmerjena zelena družba

121 Trajnostna raba lesa

Prednosti in posebnosti izdelka: Hiša Leska v velikosti 330 m2 bivalnih površin na dveh etažah je sodobna lesena pasivna hiša za dinamičen način bivanja. Glavna izhodišča za ustvarjalce hiše so bile želje investitorja po prostornem in udobnem domu, ki ponuja visoko kakovost bivanja ob upoštevanju mnogih tehničnih zakonitosti in bioklimatskih konceptov načrtovanja.

122 Trajnostna raba lesa

Lesena termomodificirana macesnova fasada Prednosti in posebnosti izdelka: dolga obstojnost lesa, unificirana barva lesa Vrsta in izvor lesa: macesen, Rusija Inovativnost in »design thinking«: kombinacija konstrukcijskega lesa z leseno fasado iz iste vrste lesa Podjetje: Riko Hiše, d. o. o.

Blagovna znamka: Riko Hiše, d. o. o.

Portfelj izdelkov: montažne hiše in lesene fasade Izvozni trgi: Italija, Švica, Združeno kraljestvo, Švedska, Nemčija, Avstrija Druge konkurenčne prednosti: cena glede na kvaliteto

Avtor objekta: Marles hiše Maribor, d. o. o.

DOM24 – Pametni dom prihodnosti

Inovativnost in »design thinking«: Aktivna hiša Marles - DOM24h je superioren v več pogledih: grajen je na podlagi koncepta neto nič-energijske hiše na ravni bivanja (super izolacija, vrhunsko prezračevanje in rekuperacija toplote z zelo visokim izkoristkom, uporaba fazno spremenljivih materialov), vključno z mobilnostjo. Z integriranim konceptom »life-cycle thinking« je okolju prijazen, pameten in dovolj fleksibilen ter omogoča zdravo in udobno bivanje tudi zaradi pasivnih ukrepov, kot so barve in premazi za uravnavanje vlage v stavbi. Vsebuje kompatibilno in povezljivo vrhunsko pametno notranjo opremo, vključno z gospodinjskimi aparati. Poleg tega je povezljiv z okolico na različnih ravneh (pretok energije, informacije ipd.) in omogoča najnovejše trende glede na omogočanje dodatnih storitev na trgu s fleksibilnostjo energije. Pred podobnimi konkurenčnimi projekti ima ključno prednost v tem, da je že v osnovi povezan v oblak, opremljen z digitalnim dvojčkom ter pripravljen za integracijo v skupnost in energetsko verigo (električno in toplotno), in to tako, da ima definirane vse stične točke, pravila sodelovanja in tehnologije za povezavo. Objekt je v veliki meri energetsko samozadosten in deluje na konceptu neto nič-energijske stavbe. Za oskrbo z električno energijo skrbi energija sonca, ki jo je v objektu moč hraniti ter z njo polniti električna vozila, presežki pa se hranijo v hranilnikih oz. baterijah oziroma oddajajo v odprto omrežje.

Podjetje: Marles hiše Maribor, d. o. o.

Blagovne znamke: Marles, Marles Zero Energy Home Portfelj izdelkov: − prva neto nič-energijska slovenska stanovanjska stavba, − koncept »life-cycle thinking«: okolju prijazen, pameten in fleksibilen, − kompatibilna in povezljiva (pametna) notranja oprema, − povezljivost z okolico na različnih nivojih (energija, informacije idr.), − elektromobilnost, − povezanost v oblak in digitalni dvojček, − integracija v skupnost in energetsko verigo (»smart contracting«), − dvosmerna povezava s sistemi oskrbe z energijo pametnih skupnosti, − projekt povezuje rešitve dvanajstih prepoznavnih podjetij (Marles hiše Maribor, Petrol, Gorenje, Alples, ETI, Danfoss Trata, JUB, Helios (TBLUS), Intectiv, Robotina, Smartis in Špica International).

Druge konkurenčne prednosti: v svoji panogi prepoznavno kot najstarejše, največje in vodilno podjetje na področju razvoja tehnoloških rešitev trajnostne in energetsko varčne gradnje sodobnih stanovanjskih hiš in investicijskih objektov. Fokusno področje razvoja v podjetju je uporaba najsodobnejših tehnoloških rešitev, rabe obnovljivih virov in vgradnja materialov naravnega izvora, katerega cilj je zagotavljanje zdravega bivanja in čim večjega ugodja. Podjetje je zgradilo že preko 28.000 stanovanjskih hiš ter preko 400 javnih objektov (vrtci, šole, zdravstveni domovi,…). Letno zgradijo največje število skoraj-nič energijskih hiš, tako doma kot v tujini po načelu trajnostne gradnje.

Izvozni trgi: Avstrija, Nemčija, Italija, Švica, Hrvaška, Francija, Anglija, Belgija

123 Trajnostna raba lesa

Prednosti in posebnosti izdelka: Primarni namen projekta oziroma rešitve, poimenovanega Dom24, je predstavitev razvoja in demonstracija novega koncepta bivanja v domu, ki ga uporabljamo 24 ur na dan, ter predstavitev razvoja in demonstracija podsistemov in produktov za pametne stavbe prihodnosti.

Projekt združuje posamične novo razvite in tehnološko napredne, vendar komplementarne rešitve v novo konceptualno celovito rešitev gradnje in bivanja trajnostno naravnanega, pametnega in povezljivega, uporabniku prijaznega, naprednega ter zdravega bivalnega okolja.

ReWin − vhodna vrata iz odsluženega lesa Prednosti in posebnosti izdelka: Prvinski videz starega lesa v kombinaciji z najsodobnejšimi sistemi stavbnega pohištva.

Izdelek je prikaz inovativnega spajanja tradicije in sodobnih tehnologij z velikim potencialom za vgradnjo tako v objekte sodobne kot tudi tradicionalne arhitekture.

124 Trajnostna raba lesa

Vrsta in izvor lesa: smreka, bor, hrast, les pridobljen iz odsluženih porušenih objektov, Slovenija Inovativnost in »design thinking«: Ponovna uporaba odsluženega konstrukcijskega lesa za proizvodnjo novih izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Prenos emocionalne vrednosti odsluženega lesa v nove kakovostne produkte za vgradnjo v objekte sodobne arhitekture.

Podjetje: M SORA, d. d.

Blagovne znamke: M SORA, Wintherwax Portfelj izdelkov: lesena okna, drsne stene, vrata, elementi stavbnega pohištva nadstandardnih dimenzij Izvozni trgi: Avstrija, Italija, Francija, Nizozemska, Švica, Nemčija, Romunija, Malta, Luksemburg Druge konkurenčne prednosti: Prepoznavni smo po svoji inovativnosti in individualiziranem pristopu reševanja tako detajlov oken kot vgradnje z našimi partnerji (arhitekti/projektanti) in končnimi kupci (uporabniki). Fleksibilnost, ki nam jo v osnovi nudi les, vrhunsko opremljena proizvodnja in najpomembnejše – znanje, ki ga imamo tako v prodaji, razvoju, tehnologiji, proizvodnji in montažah, sestavljajo tisto, kar nam omogoča visoko konkurenčnost na trgu.

LIP BLED furnir hrast grča SLIDELINE

Notranja vrata hrast grča Prednosti in posebnosti izdelka: Tako kot ljudje tudi drevesa niso popolna. Na primer hrastov les, ki nas navdušuje s svojo mehko medeno barvo, je poln letnic, grč in razpok. Vse te njegove nepravilnosti, ali bolje posebnosti, pa izžarevajo neko divjino in hkrati poudarjajo edinstvenost ter karakteristiko lesa.

Naši izdelki iz hrastovega lesa imajo zato poseben čar in dodano vrednost.

Podjetje: LIP BLED, d. o. o.

Vrsta in izvor lesa: hrast, Slovenija

Druge konkurenčne prednosti: Že od leta 1948 skrbno izbiramo visokokakovosten les, ga prepuščamo umetelnosti človeškega dotika in z vsakim izdelkom soustvarjamo prijetno bivanje. Svojo začetno dejavnost – žagarstvo – smo z neprestanim razvojem obogatili z zahtevnimi programi končnih proizvodov vrat, pohištva, oken in drugih lesenih izdelkov. Proizvodnja na najvišjem tehnološkem nivoju in več kot 50-letno sodelovanje z nemškim trgom sta pripomogla k temu, da izdelujemo visokokakovostne izdelke, ki so prijazni uporabnikom in okolju.

Posebno pozornost posvečamo skrbi za odgovoren odnos do narave, kar dokazuje uporaba naravi in ljudem prijaznih materialov. Materiale in izdelke redno testiramo na priznanih domačih in mednarodnih inštitutih ter fakultetah.

Portfelj izdelkov: notranja vrata Izvozni trgi: EU

125 Trajnostna raba lesa

Inovativnost in »design thinking«: Furnir je proizvod žaganja, rezanja ali luščenja hlodovine. Ti postopki nam omogočajo ekonomično izrabo hlodovine in videz naravne, masivne površine končnega izdelka z vsemi naravnimi lastnostmi. Z uporabo različnih tehnik rezanja ali luščenja in sestave furnirskih listov pa lahko izdelamo površino vertikalne, horizontalne ali sestavimo površino iz različnih furnirskih listov, različnih oblik, barv, velikosti …, kar velja za mojstrsko obrt, ki zahteva mirno roko obrtnika z neizmerno natančnostjo. Je dekorativna tehnika, ki izdelku da poseben čar. Danes s to tehniko na podlagi dolgoletnih izkušenj in strokovnjakov izdelujemo tudi naše izdelke.

Blagovne znamke: lipbled

Leseno okno INO-92 Prednosti in posebnosti izdelka: Kakovosten, naraven proizvod z odličnimi toplotnimi karakteristikami. Odlikujejo ga masiven videz, konstrukcijsko stabilna vogalna vez, natančna obdelava in dovršena površinska obdelava.

Vrsta lesa in izvor: smreka, bor, macesen, meranti in hrast; izvor lesa Slovenija in zastopstva iz držav EU.

126 Trajnostna raba lesa

Inovativnost in »design thinking«: Energijsko varčen proizvod izdelan iz naravnega, obnovljivega materiala - lesa. Profili debeline 92 mm, so klasičnih, ravnih oblik. Glavni vpliv na trajnost, obstojnost ter vizualni izgled ima površinska obdelava, z zaščitnimi in premaznimi sredstvi, ki so okolju prijazna.

Podjetje: Inles, d.d.

Blagovne znamke: Inles, Isarholz Portfelj izdelkov: okna, panoramske stene, vhodna vrata, senčila Izvozni trgi: EU, Azija, Afrika in Amerika.

Druge konkurenčne prednosti: široka in raznolika ponudba ter kompletnost proizvodno-prodajnega programa, fleksibilnost in zmožnost prilagajanja specifičnim tehničnim zahtevam, značilnim za posamezne trge, izkušnje in znanje v 70-letni tradiciji obdelave lesa in proizvodnje stavbnega pohištva

Zunanja otroška hiška

Vrsta in izvor lesa: Uporabljene so domače lesne vrste. Hiška je narejena izključno iz naravnih materialov: − za konstrukcijske elemente so uporabljeni olupljeni hlodi robinije (iz domačega gozda), ki smo jim odstranili beljavo; − hrastov les je uporabljen za fasado in ostale detajle; − iz žaganega macesnovega lesa je narejena strešna kritina, ki posnema staro veščino izdelovanja strešne kritine s skodlami.

Inovativnost in »design thinking«: Zunanja otroška hiška je bila izdelana na pobudo Centra za testiranje in certificiranje, ki deluje v okviru Oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, in je bila prvič predstavljena leta 2020 na razstavi Čar lesa v Cankarjevem domu. Po razstavi smo ji našli pravi dom na enem od ljubljanskih dvorišč, kjer bo izpolnjevala svoje glavno poslanstvo z zagotavljanjem najboljšega možnega igralnega prostora za naše najmlajše.

Koncept ne predvideva izdelave velikih serij ene hiške, ampak predvsem izdelavo projektov po meri in tako sledenje trendom izdelave kakovostnih otroških igrišč v tujini. Hiška nakazuje osnovni dizajn elementov, vendar nikakor nismo omejeni samo s to osnovno obliko. Bistvo koncepta zajema pravilno izbiro domačih lesnih vrst, pravilno vgradnjo lesa, vključitev otrok in lokalne skupnosti pri snovanju ter ustvarjanje drugačnih otroških

igrišč, kjer bi naše malčke spodbujali h kreativnosti, aktivnemu stiku z naravo in razvoju motoričnih sposobnosti.

Podjetje: Goriška hiška, Marko Pajnik, s. p.

Blagovne znamke: koncept naravnih otroških igral, narejenih izključno iz slovenskega lesa Izvozni trgi: Italija, Avstrija, Nemčija Druge konkurenčne prednosti: V poplavi uvoženih igral iz tujine, narejenih iz umetnih materialov, smo želeli predstaviti koncept naravnih otroških igral, izdelanih lokalno, z nizkim ogljičnim odtisom in uporabo lokalnih surovin.

Hiška prikazuje: − pravilno izbiro domačih lesnih vrst, ki so najprimernejše za zunanjo uporabo; − pravilno vgradnjo lesa in ustrezno zaščito lesa, ki bo igralom omogočila dolgo življenjsko dobo ter primerno zaščito pred vremenskimi vplivi in vsakdanjo uporabo; − pravilno izvedbo detajlov ob skrbi za varnost v skladu s standardom za izdelavo otroških igrišč (spoji, odprtine, varnostne cone, pravilna izbira podlage idr.). Hiška je izdelana skladno s standardom EN 1176-1:2018.

V hiški je skladiščenih 280 kg CO₂, kar dodatno pripomore k zniževanju škodljivih emisij v okolje. Plezalni oprimki so narejeni ročno iz kraškega kamna lokalnega proizvajalca. Hiška ima tudi po meri narejen tobogan iz inoxa.

127 Trajnostna raba lesa

Prednosti in posebnosti izdelka: Razvoj motorike in kreativnosti − igralo omogoča več načinov uporabe: skrivanje, igro vlog, razvoj motoričnih sposobnosti na elementih za razvoj motorike, tj. na plezalni steni s kamnitimi plezalnimi oprimki, ukrivljeni lestvi, raznih odprtinah in toboganu.

Mladinsko-otroška soba Magnet

128 Trajnostna raba lesa

Prednosti in posebnosti izdelka: Mladinsko-otroška soba Magnet je odgovor na najnovejše oblikovalske pohištvene trende.

Magnet privlači vse starostne skupine − od najmlajših do najstnikov. Za vsako željo in prostor ima odgovor z veliko izbiro različnih elementov, barv ročajev in detajlov. Pohištvo prepriča s svojo funkcionalnostjo, dolgoročno uporabnostjo in neskončnostjo kreiranja. Pohištvo, ki raste z otrokom, lahko po potrebi dopolnjujemo in nadgrajujemo, na primer otroško sobo lahko s preprosto zamenjavo vrat omaric, ki imajo otroški motiv ali barvo, spremenimo v bolj mladinsko.

Magnet vsebuje tudi inovativno rešitev – nova postelja in nočna omarica uporabniku nudita zdravo spanje, saj mu v pohištvo implementirana NI/CU tkanina s prepletenimi filamenti niklja in bakra nudi zaščito pred radiofrekvenčnimi elektromagnetnimi (RF EM) sevanji. Ljudje spimo vsaj 7 do 8 ur na dan, velikokrat v neposredni bližini elektronskih naprav. Pogosti simptomi občutljivosti na povečano intenziteto sevanja so motnje spanja, težave s koncentracijo in glavobol, motnje v presnovi in drugi simptomi. Rezultati meritev, ki so bile izvedene v referenčno postavljeni sobi v podjetju Alples, so pri postelji pokazali

99,9-odstotno, pri nočni omarici pa 99,5-odstotno zmanjšanje moči frekvence v mW/m2.

Vrsta in izvor lesa: kompozitne lesne plošče (melaminsko oplemenitene plošče) Inovativnost in »design thinking«: zaščita pred RF EM sevanji Podjetje: Alples, d. d.

Blagovne znamke: kuhinje, vgradne omare, mladinsko­-otroške sobe, spalnice, dnevne sobe Izvozni trgi: Nemčija, Hrvaška, Slovaška Druge konkurenčne prednosti: brezčasni dizajn, dolgoročna uporabnost, celovita storitev, pohištvo za opremo kompletnega doma, vrhunski materiali in okovje Vrsta lesa in izvor lesa: Osnovni material predstavljajo oplemenitene iverne plošče, ki jih dobavlja Egger Avstrija.

Mladinska soba Rocket Prednosti izdelka: Pohištvo mladinske sobe Rocket je izdelano iz masivnega bukovega lesa, ki ga površinsko zaščitimo le z naravnimi olji, da ohranimo njegov naravni videz in lepoto.

Mladinska soba Rocket ima pester nabor tipskih elementov.

Omogoča nešteto različnih kombinacij postavitve v prostor.

Pohištvo Satler odlikujeta odlična stabilnost in trajnost izdelkov, ki jih lahko uporablja več generacij zapored.

Podjetje: Satler okna in vrata, d. o. o.

Vrste in izvor lesa: bukev, Slovenija

Druge konkurenčne prednosti: Specializirani smo za področje otroškega in mladinskega pohištva. Z informiranjem kupcev se trudimo vrniti lesu njegov pomen in ozaveščati o pozitivnem vplivu lesa na zdravje, počutje in bivanje.

Portfelj izdelkov: mladinske sobe Izvozni trgi: Avstrija, Nemčija

129 Trajnostna raba lesa

Inovativnost in »design thinking«: Satler

Blagovne znamke: Satler

Foto: Vito

Pisarna iz orehovega lesa

130 Trajnostna raba lesa

Prednosti in posebnosti izdelka: Kombinacija pisarniškega pohištva je trajnostno naravnana ter tehnično in estetsko dovršena.

Edinstven dotik naravnega orehovega lesa med drugim vpliva na dobro počutje in učinkovitost na delovnem mestu, kar je ključnega pomena za poslovno uspešnost naročnikovega podjetja. Pisarna je izdelana za naročnika s slogom in močnim občutkom za kvaliteto, trajnost ter tradicijo. V izbrane kose orehovega lesa sem zato ročno vdelal lesene vezi, ki dajejo izdelku izjemno stabilnost in estetsko dovršenost. Naročnik je želel unikatno funkcionalno pohištvo modernega videza, zato sem izbral ravne stranice in vodila predalov na pritisk. Kotna miza s pripadajočimi omaricami je izdelana z obilo ročnih spretnosti in posluhom za že pozabljene načine obdelave lesa. Predstavljeno pohištvo je brezčasno in perspektivno kot cenjena družinska dediščina.

Vrsta in izvor lesa: oreh, Slovenija Inovativnost in »design thinking«: sodobno pohištvo z upoštevanjem želja naročnika in prepletom tradicionalnih tehnik Podjetje: Unikatno mizarstvo, izdelki domače obrti, Anton Kosmač, s. p.

Blagovne znamke: Masivno.si, Anton Kosmač MIZAR Konkurenčne prednosti: natančna, kvalitetna izdelava in unikatni izdelki po želji naročnika

Stilles Kolekcija Metropolitán

Foto: Peter Škrlep

Re:NEW – inovativna površinska zaščita lesa letu smo za rešitev prejeli priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za inovacijo. Potencialni uporabniki so hoteli, drugi javni objekti in vse do končnih potrošnikov, ki opremljajo svoj dom ter želijo trajnejše pohištvo.

Vrsta in izvor lesa: razne vrste različnega izvora Inovativnosti in »desing thinking«: daljša življenjska in estetska doba zaščitenega izdelka Podjetje: Stilles, d. o. o.

Blagovna znamka: Stilles, Re:NEW Portfelj izdelkov: pohištvene kolekcije za opremo doma, hotelska oprema Izvozni trgi: Evropa, Severna Afrika, Zahodna Azija

131 Trajnostna raba lesa

Prednosti in posebnosti izdelka: Re:NEW površinska zaščita zagotavlja popolno zaščito različnih materialov in trendovski mat učinek na površini. Izvajamo jo tako, da pri zadnji plasti nanosa s posebnim nanotehnološkim postopkom suhe matirne delce laka dvignemo na površino pod določenim kotom in jih utrdimo z UV žarki. Prednost lesa, lakiranega s to tehnologijo, je, da se bistveno težje razi, je vodoodbojen, vodoodporen in nima vidnih prstnih odtisov ter madežev razlite tekočine, kot so kava, rdeče vino ipd. Izdelki so na dotik mehki in žametni. Dodatna prednost je v tem, da morebitne praske brez težav popravimo kar z vročo krpo. Zaradi vodoodbojnosti in vodoodpornosti lahko pohištvo uporabljamo v prostorih z višjo vlago; še posebej so njegove prednosti izrazite pri pohištvu za kuhinje. Tehnologija zagotavlja visoko uporabnost tudi v primeru uporabe pri parketih. Zaščita je lahko transparentna, barvno tonirana ali pokrivna po izboru z RAL lestvice. Smo edini proizvajalec s tovrstno tehnologijo v Sloveniji in eden redkih proizvajalcev v Evropi, ki uspešno rešuje tudi nanose na robovih. V preteklem

Robert Gomišček

132 Trajnostna raba lesa

Ypsi stol Prednosti in posebnosti izdelka: unikaten preklopni stol, izviren zaradi preklopa sedežnih in hrbtnih letev ter preklopa sedeža med noge

Blagovne znamke: www.ypsichair.com

Vrsta in izvor lesa: hrast, Slovenija

Izvozni trgi: Nizozemska, Nemčija

Inovativnost in »design thinking«: inovativen preklop sedeža ter sedeža in nog, bistvo sedeža − ena letev

Druge konkurenčne prednosti: enostaven za dostavo od vrat do vrat tudi v tujini

Podjetje: Linea-R, d. o. o.

Portfelj izdelkov: Ypsi Mini, Ypsi stol, Ypsi mizica, Ypsi ležalnik

Fot:o Janez Vlachy

Hi konjiček Vrsta in izvor lesa: vezana plošča iz slovenskega lesa, parjena bukev (Javor vezane plošče, d. o. o., Pivka) Inovativnost in »design thinking«: oblikovanje po modelu konjička iz leta 1956 s sodobnimi principi re:use, re:design, re:think Podjetje: avtorici/arhitektki Mateja Panter in Jožica Curk Blagovne znamke: Pneumatik Fashion, Vijavajaum Portfelj izdelkov: igre in igrače, uporabni izdelki, notranja oprema Druge konkurenčne prednosti: nagrada Oblikovalski dosežek 2012 Društva oblikovalcev Slovenije, Certifikat skladnosti št.

19048: SIST EN 71-1:2015+A1:2018 – varnost igrač

133 Trajnostna raba lesa

Prednosti in posebnosti izdelka: Gugalnik Hi konjiček vizualno izraža svojo preteklost. Novi materiali in tehnologije so omogočili izvirno obliko in detajle ter sodobno obdelavo. Izdelan je iz vezane plošče, v kolekciji pa so tudi izvedbe iz masivnega lesa macesna, češnje, hruške, oreha in kostanja. Otroci se lahko z njim kratkočasijo doma, v lokalih, javnih ustanovah in na igriščih. Za majhne otroke igrača, za velike otroke predmet poželenja, objekt lepote, umetniški kos, fetiš … Gugalni konjiček je od nekdaj zelo priljubljena igrača, izvrsten je tudi za urjenje ravnotežja otrok v starosti od enega do pet let. Z leseno izvedbo ohranja tradicijo oblikovanja iz lesa v Sloveniji in neposredno skrbi za ohranjanje kulturne dediščine. V sodobni izvedbi ustreza zahtevam in standardom za varnost igrač. Otroci, ki so ga preizkusili, so ga vzljubili, njihovi starši pa so odkrili funkcionalne in estetske kvalitete gugalnika. S primerno vodoodbojno obdelavo je uporaben tudi zunaj.

myWater trajnostna in pametna polnilna postaja za vodo uporabniku ponuja dostop do kakovostne in čiste vode

myWater trajnostna in pametna polnilna postaja za vodo Prednosti in posebnosti izdelka: Uporabniku ponuja dostop do kakovostne in čiste vode, hkrati pa zmanjšuje odpadne vode in plastično embalažo za enkratno uporabo.

134 Trajnostna raba lesa

Vrsta in izvor lesa: smreka, Slovenija (okolica Žirov) Inovativnost in »design thinking«: Polnilna postaja myWater je izdelana iz slovenskega lesa in opremljena z napredno nanotehnologijo za filtracijo vode, ki zagotavlja čisto in svežo vodo. Žejen uporabnik lahko postajo zaradi prepoznavne oblike vodne kaplje opazi že na daleč, enostavno prisloni svojo steklenico in vodo brezkontaktno natoči. Trajnostna vodna postaja spodbuja in opozarja uporabnika na pomen hidracije in trajnostnega načina življenja. Poleg tega omogoča pametno sledenje uporabe in kvalitete vode ter je tako primerna za integracijo v pametne strukture mest oz. »smart cities«.

Podjetje: MYWATER, d. o. o.

Druge konkurenčne prednosti: Pitniki se lahko postavijo na katero koli območje in nudijo učinkovit ter poceni dostop do pitne vode, pri katerem ne porabljajo elektrike. Potrebujejo le dostop do lokalnega vira vode. Koristi trajnostne uporabe vode presegajo zgolj zdravstvene učinke in dobro počutje ljudi, saj ponujajo velike ekonomske in okoljske pozitivne učinke.

V obalnem mestu Koper je na primer polnilna postaja do leta 2020 dosegla že več kot 100.000 polnjenj, kar je enako 50.000 litrom lokalne vode, 9,1 tone prihranjenega CO₂ in 2,4 tone prihranjenih plastičnih plastenk za enkratno uporabo.

Klopca Love bench v Strassbourgu

Love bench / Klop ljubezni

Vrsta in izvor lesa: masivne lepljene letve domače raslega macesna (prvo klop je izdelalo podjetje Hoja, d. d.)

Inovativnost in »design thinking«: modularen, sodoben in globalen element z implementacijo simbolov slovenske tradicije Podjetje: avtorici Anka Štular in Mateja Panter Blagovne znamke: Love Bench Portfelj izdelkov: urbana oprema, notranja oprema Druge konkurenčne prednosti: Nagrajena leta 2015 na mednarodnem oblikovalskem natečaju Les bancs de l`Europe in postavljena na prestižni lokaciji v Strasbourgu pred Evropskim parlamentom; nagrada za oblikovalski dosežek 2015 Društva oblikovalcev Slovenije.

135 Trajnostna raba lesa

Prednosti in posebnosti izdelka: Klop je oblikovana iz masivnih lepljenih letev domače raslega macesna in je dekorirana s peskanim kovinskim elementom, ki ponazarja vzorec idrijske čipke. Posebnost klopi je, da prostora ne deli, saj je izdelana brez naslona in je uporabna z vseh strani. Zamišljena je kot povezovalni element zunaj in tudi v zaprtih prostorih. Modularna zasnova, ki izhaja iz enega samega modula, omogoča številne smiselne sestave, ki zadovoljujejo različne potrebe: samostojen element, longitudinalne postavitve ali obrobe, dinamične kompozicije, kompozicije za igro otrok, sestavo v otoke idr.

Koho iz hrastovega lesa

Koho zložen v plošcico

Koho − set sodobnih kuhalnic

136 Trajnostna raba lesa

Prednosti in posebnosti izdelka: Koho ima ravne stranske robove, ki delujejo kot brisalec, s katerim lahko med kuhanjem in nadevanjem hrane iz lonca obrišemo stene posode brez utrujajočega ponavljanja, z enim samim potegom. Z ravnim spodnjim robom kuhalnice lahko hitro in učinkovito premešamo dno posode, zato se hrana na dnu ne pregreva, manj je možnosti, da se prismodi, predvsem pa ohranja svojo polno vrednost in okus. Kljunasto natikalo v podobi ljubljanskega zmaja je detajl, ki navdihuje s svojim duhovitim značajem in vsestransko uporabnostjo. Omogoča lahkotno uporabo različnih tehnik razporejanja hrane, glede na njeno trdoto, gladkost in zagozdljivost: natikanje, kavljanje in zagozdenje kosov hrane ali lovljenje špageta.

Vrsta in izvor lesa: hrast, Slovenija Inovativnost in »design thinking«: Kuhalnice Koho zasledujejo inovativnost z izkoriščanjem sodobnih tehnologij, kot sta laserski razrez in CNC struženje, pri čemer je ohranjen izjemen izkoristek materiala. Nova oblika kuhalnic je za razliko od zastarelih kuhalnic za kuhanje v okroglih loncih prilagojena sodobnemu načinu kuhanja v posodah z ravnim dnom in pokončnimi stenami.

Podjetje: Zavod Embryo Blagovne znamke: Koho Portfelj izdelkov: https://www.facebook.com/gasperpremozedesigner/ Izvozni trgi: EU, ZDA Druge konkurenčne prednosti: inovativen dizajn

Pas Wood Belt

Inovativne prednosti serije Wood Belt NUT: − za zaponke uporabljamo ostanke lesa iz lesarske proizvodnje, in sicer lokalnega lesa; − modularna sestava pasu, zamenljivost in možnost popravila posameznih delov (krožna raba); − kombinacija lesenih zaponk s trajnostnimi materiali (pluta, konoplja ipd.); − ni alergij na kovine (ki so sicer prisotne pri kovinskih zaponkah); − letališčem prijazna uporaba (snemanje pasu ni potrebno, saj detektorji lesa ne zaznavajo), zmanjšanje možnosti prenosa nalezljivih bolezni (covid-19 ipd.); − finančni prihranek in manjše zaloge za trgovce, modularna sestava omogoča lahko prilagoditev velikosti pasov; − možnost personalizacije produktov na lesenih delih (matica, zaponka ipd.); − integracija ranljivih skupin (sestava brez šivanja omogoča vključevanje slepih idr. v proces proizvodnje); − celostni koncept upravljanja z učinki – Impact Fashion Management (več na www.woodbelt.eu).

Vrsta in izvor lesa: oreh, bukev, javor, Slovenija Inovativnost in »design thinking«: uporaba ostankov lesa iz lesne industrije (Circular Economy Product), omogočeno modularno sestavljanje, proizvodnja primerna za vključevanje ranljivih skupin (npr. slepi), lesene zaponke je mogoče z manjšimi modifikacijami uporabiti tudi za druge namene (npr. za zapenjanje na plaščih, pri torbicah) Podjetje: Brez dobička, d. o. o.

Blagovne znamke: Wood Belt Portfelj izdelkov: pasovi z leseno zaponko Izvozni trgi: Evropa, ZDA, Kanada, globalni trg Druge konkurenčne prednosti: Nagrade oz. tekmovanja: − Patent št. 25569, 2019, − sprejem v inovativni pospeševalnik Amazon Launchpad (po naših podatkih kot prvi slovenski izdelek), 2020, ZDA, − priznanje za Lesarski presežek 2021, Slovenija, − certifikat Obrtno podjetniške zbornice Slovenije za izdelek umetnostne obrti, 2019, Slovenija, − kandidiranje za Red Dot Award 2021 in European Product Design Award – EPDA 2021

137 Trajnostna raba lesa

Prednosti in posebnosti izdelka: Wood Belt je pas za hlače, pri katerem sta sponka in trn v celoti izdelana iz lesa (za inovacijo podeljen patent št. 25569). Razvit in izdelan je v Sloveniji, EU. Fiksacija zaponke na pas je odvisna od serije (Classic, Nut, Simple, Wedge, Slide). Pri seriji Nut je fiksacija izvedena z uporabo lesene objemke, vijaka in matice, torej brez šivanja.

Foto: Anja Burgar

Risba: Metod Burgar

Kuhinjski valjar 2.1 Prednosti in posebnosti izdelka: Kuhinjski valjar 2.1 je izdelek, v katerem se prepletajo tradicionalno rokodelsko znanje, sodoben dizajn in pestrost slovenskih materialov.

138 Trajnostna raba lesa

Vrsta in izvor lesa: Kuhinjski valjar je izdelan iz struženega slovenskega masivnega lesa. Največ valjarjev je bilo izdelanih iz lesa hruške in javorja, nekaj pa tudi iz lesa bukve in lipe.

Inovativnost in »design thinking«: Z ženo sva pripravljala potico, valjarja pa v stanovanju še nisva imela, zato sva za valjanje testa uporabila prazno vinsko steklenico. Ob valjanju sem opazil, da je valjanje s steklenico preprosto, saj zaradi zaobljenih robov v testu ne nastajajo zareze, ob prijemu za vrat steklenice pa se prsti še vedno niso dotikali testa ali delovne površine. Prvi prototip sva po mojih skicah z očetom izdelala na hobby stru-

žnici. Za lažjo manipulacijo z valjarjem sem želel vrtljive ročaje - zaradi omogočanja naravnejše drže rok med valjanjem je vrtljiv celo vsak ročaj posebej. Lesen sredinski del valjarja se tako skozi značilno krivuljo neprekinjeno povezuje v udobna vrtljiva ročaja, kar omogoča boljši oprijem in prijetno rokovanje, obenem pa valjar po končani uporabi enostavno obrišemo s krpo.

Podjetje: Metod Burgar Druge konkurenčne prednosti: Kuhinjski valjar je del skupine izdelkov za pripravo in obdelavo hrane. Druga skupina lesenih izdelkov, ki je še v razvojni fazi, se osredotoča na rekreacijo in prosti čas. Skupaj tvorijo skupino sodobno oblikovanih lesenih izdelkov za zdrav življenjski slog.

Zložljiv zajec – pripomoček za sezuvanje škornjev

Vrsta lesa in izvor lesa: jesen, Gora nad Sodražico, Slovenija Inovativnost in »design thinking«: Dušan Vesel, rokodelec Podjetje: In situ, Rokodelska zadruga Sodražica, z. o. o., soc. p.

Blagovne znamke: In situ Portfelj izdelkov: izdelki iz lesa, proizvodi z geografsko označbo »ribniška suha roba«, leseni pripomočki za dom, kuhinjo, rekreacijo, delo, bivanje in preživljanje prostega časa v plemeniti družbi lesa

Izvozni trgi: EU Druge konkurenčne prednosti: Občina Sodražica je nosilec ene redkih in zato še toliko bolj dragocenih geografskih označb v Sloveniji – »ribniška suha roba«. Ta povezuje občine Sodražica, Ribnica, Kočevje, Loški Potok, Velike Lašče, Dobrepolje in Bloke. Lesarsko rokodelstvo je avtohtono za deželo suhe robe, ravno tako lesna surovina, iz katere nastajajo izdelki. Tu domujejo in ustvarjajo pravi suhorobarski mojstri. Ob poltisočletni tradiciji kakovostnih lesnih izdelkov odgovarjajo na potrebe sodobnega kupca in trajnostnega razvoja sveta z inovativnimi rešitvami. Ustanavljanje Rokodelske zadruge Sodražica je sprožilo tudi pobudo za ustanovitev gozdno-lesne regijske verige.

V iniciativi sodelujejo Rokodelska zadruga Sodražica, Obrtno-podjetniška zbornica Ribnica, zadruga Festival lesa iz Kočevja in Kočevski les, d. o.o., ki želi pripravljeno, avtohtono in certificirano lesno surovino zagotavljati predvsem izdelovalcem v domači regiji.

139 Trajnostna raba lesa

Prednosti in posebnosti izdelka: Skorajda pozabljeni pripomoček za sezuvanje škornjev je rokodelec v inovativni, zložljivi - žepni aktualizaciji obudil v nepogrešljiv pripomoček za motoriste, konjenike in druge obute mačke.

Lesena ustvarjanka Konstrukta

140 Trajnostna raba lesa

Prednosti in posebnosti izdelka: Niko Kralj (1920–2013) je bil eden najpomembnejših industrijskih oblikovalcev druge polovice 20. stoletja. Svetovno prepoznavnost je dosegel z brezčasnimi stoli, razvijal pa je tudi modularne pohištvene sisteme in raznovrstne uporabne izdelke. Med drugim je leta 1976 zasnoval leseno konstrukcijsko igračo, da bi spodbudil ustvarjalno razmišljanje in tehnične veščine mladih. Žal proizvodnja ni nikoli stekla. Avtorjevo zapuščino danes hrani, raziskuje in promovira Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Ljubljani. V zbirki oblikovanja so tudi izvirni načrti, matrice in prototip igrače Konstrukta. V MAO so zaznali potencial sestavljive igrače in podali pobudo za njeno proizvodnjo.

Vrsta in izvor lesa: Igrača Konstrukta se izdeluje v najbolj gozdnati pokrajini Slovenije, na Kočevskem, in je v celoti narejena iz naravnih materialov. Bukov les prihaja iz slovenskih gozdov, s katerimi že prek sto let odgovorno gospodarimo in jih trajnostno negujemo.

Inovativnost in »design thinking«: dizajn Niko Kralj, razvoj izdelka Festival lesa

Podjetje: Festival lesa, z. o. o, soc. p.

Blagovne znamke: Hura Portfelj izdelkov: Načrtovani konzorcij namerava ustvariti portfelj izdelkov, ki izkazujejo odličnost v oblikovanju.

Izvozni trgi: EU Druge konkurenčne prednosti: Prednosti vidimo v regijskem povezovanju sektorjev, ki naj poveže podjetja na gozdarskem in lesnopredelovalnem področju s sektorjem kreativnih industrij. Povezujejo nas domača surovina (Kočevski les d. o. o.), lokalna predelava lesa (rokodelska zadruga Sodražica) ter razvoj izdelkov za vstop na trg in prodajo, kar vključuje dizajn izdelka, opreme in promocije (Festival lesa). Naš cilj je prestopiti iz vloge podizvajalcev v vlogo evropskih soustvarjalcev trga lesenih izdelkov in dosegati mnogo večji delež predelave lesa doma ter posledično zvišati dodano vrednost ter povečati število neposrednih in posrednih delovnih mest.

Foto: Urban Boštic

Lesena igrača – štiri v vrsto

Vrsta in izvor lesa: jelša, Slovenija Inovativnost in »design thinking«: Inovativen je pristop k izdelavi »mreže«, saj je le-ta izdelana iz zelo tankih kosov lesa. Drugačni so tudi igralni žetoni: eni imajo luknjo, drugi ne.– Uporabniki med igranjem trenirajo tudi svoj tip, igrača je zato primerna tudi za slabovidne.

Podjetje: Mizarstvo Boštic Blagovne znamke: wood&dots Portfelj izdelkov: lesene igrače in različni leseni izdelki Izvozni trgi: EU, Izrael Druge konkurenčne prednosti: Izdelek je proizveden v Sloveniji, popolnoma naraven, otrokom pomaga razviti čutila, starejšim pomaga čute ohraniti.

141 Trajnostna raba lesa

Prednosti in posebnosti izdelka: Izdelek je namenjen vsem, ki se zabavajo ob igranju družabne igre »štiri v vrsto«. Izdelan je iz masivnega lesa in premazan z naravnim oljem, zato je popolnoma naraven in uporabniku zelo prijazen. Neenakomerna barva površin, ki je posledica lesne strukture, ustvarja zanimiv vizualni učinek, ki uporabniku da vedeti, da je izdelek iz naravnega materiala. Svojevrstna tekstura in vonj izkušnjo še popestrita, saj ljudje svet zaznavamo z vsemi čutili. Najboljša lastnost izdelka pa je, da je z izjemo vijakov popolnoma bio razgradljiv in tako ne predstavlja odpadka, ki bi onesnaževal okolje.

Leseni umivalnik Dotik Dimenzije : cm: 540 x 970 x 80 mm, inch: 21.25” x 38.2” x 3.2”.

Prednosti in posebnosti izdelka: Leseni umivalnik Dotik je zaščiten je s petimi sloji zaščite in prebarvan z mat prozorno bravo za bolj naraven izgled. Lahko se ga pritrdi na zid ali na polico.

Je vzdržljiv in zaščiten pred zunanjimi vplivi. Lesen umivalnik je odličen način za pričaranje moderne in sproščene notranjosti doma. Uporaba lesa v kopalnici daje občutek domačnosti in prefinjenosti, ter v notranjosti ustvari naravno toplino in edinstveno vzdušje. Naši izdelki imajo moderno in elegantno obliko.

Vsak lesen umivalnik je zasnovan tako, da zagotavlja funkcionalnost in enostavno uporabo, hkrati pa je privlačen na pogled.

Umivalnike izdelujemo ročno iz posebnih kosov lesa, edino odtok je narejen s pomočjo CNC -ja.

Zaradi tega so naši izdelki luksuzni, elegantni, edinstveni, narejeni zelo natančno in z občutkom.

142 Trajnostna raba lesa

Vrsta lesa in izvor lesa: Leseni umivalnik Dotik je narejen iz masivnega hrastovega lesa. Hrast je slovenski, prihaja iz Dolenjske, kjer se je sušil več kot desetletje.

Inovativnost in »design thinking«: Naš izdelek je trajnosten v vseh pogledih, design je minimalističen, saj tako v ospredje stopi naravna lepota lesa s svojimi čudovitimi linijami. V podjetju, ki ga imava skupaj z možem (Miha Jankovič s. p., Logotowood) dajemo velik pomen vrhunskemu designu in kvaliteti izdelave.

Dovolite, da vam pokažemo, kako spustiti naravo v svoj dom.

Izdelujemo lesene umivalnike in leseno pohištvo. Všeč vam bo spokojen, pomirjujoč učinek, ki ga leseni elementi lahko dodajo vašemu domu.

Podjetje: Miha Jankovič s. p. - Logotowood, Korte 115F, 6310 Izola, Slovenija Portfelj izdelkov: www.logotowood.com Izvozni trgi: Na trgu delujemo že nekaj let in naše lesene umivalnike uspešno tržimo. Naše stranke imajo rade unikatnost, nudimo jim tudi sodelovanje in spremljanje procesa izdelave. Vse izdelke si lahko ogledate na internetni strani www.logotowood. com, Instagram in Facebook profilu pod imenom Logotowood.

Druge konkurenčne prednosti: Naš produkt „lesen umivalnik“ smo razvijali in dodelovali več let, da smo našli formulo dolgoletne zaščite lesa pred vodo. Prav tako ne uporabljamo lepil, kajti naši izdelki so narejeni iz masivnega lesa. S premišljeno izbiro materialov, načinov obdelave in ustrezne zaščite dosegamo kvaliteto in trajnost, brez vzdrževanja. Popravilo morebitnih poškodb je relativno enostavno. Umivalnik demontiramo, zbrusimo in ponovno zaščitimo, zato je produkt, ki brez problema doseže 10 let ali več. Naši produkti so tehnično dovršeni, enostavni za montažo in vzdrževanje in se ne razlikujejo od ostalih umivalnikov.

143 Trajnostna raba lesa

Promocijske predstavitve

Les je material z izjemnim potencialom za znižanje ogljičnega odtisa Količina toplogrednih plinov, ki jo proizvaja človek, povzroča segrevanje planeta in vrsto negativnih okoljskih učinkov.

Zato moramo še toliko bolj ceniti gozdove, ki so naše največje bogastvo.

V svojem življenjskem ciklu les predstavlja skladišče ogljikovega dioksida. Za njegovo predelavo se porabi malo energije.

Uporaben je kot gradbeni material, ki ima v primerjavi z drugimi gradbenimi materiali precej nižji ogljični odtis. Izrabljeni les lahko recikliramo in predelamo v druge izdelke, v zadnji fazi pa ga lahko uporabimo tudi kot energent.

Bistvene vplive, ki jih ima na okolje nek material, lahko sistematično in objektivno ovrednotimo z analizo življenjskega cikla (LCA-Life Cycle Analysis). Gre za analitsko orodje, s katerim ovrednotimo vse bistvene vplive, ki jih ima material, izdelek ali storitev na okolje v svoji življenjski dobi. Les kot gradbeni material z vidika LCA in ogljičnega odtisa nima konkurence, saj beton, opeka, jeklo, aluminij in plastične mase od nastanka do časa, ko jih zavržemo, oz. se njihov cikel sklene, bistveno bolj obremenjujejo okolje.

Uporaba fosilnih goriv je eden izmed največjih virov emisij toplogrednih plinov. K zmanjševanju porabe fosilne energije lahko veliko prispevajo tudi alternativni obnovljivi viri (biomasa, sončna in geotermalna energija), kogeneracije in racionalna raba energije. Na to imata ključni vpliv osveščanje potrošnikov in razvoj trajnostnih tehnologij, ki so prilagojene specifičnim potrebam.

Postavljene strategije in sprejeta zakonodaja na mednarodni ravni in na ravni Evropske unije spodbujajo države, regije ter organizacije k vzpostavitvi lastnih strategij za zmanjševanje emisij. Razvijajo se tudi standardi in protokoli za izračun ogljičnega odtisa organizacije ali proizvoda (GHG protokoli, ISO 14064, PAS 2050, ISO 14040, ISO 14067). Ogljični odtis je skupna količina vseh emisij toplogrednih plinov, ki so posledica aktivnosti posameznika, organizacije, dogodka ali proizvoda, izražena v ekvivalentu ogljikovega dioksida. Z izračunom ogljičnega odtisa izvemo, kakšno stopnjo okoljske učinkovitosti na področju toplogrednih plinov smo dosegli in lažje razumemo, od kje izvirajo izpusti, na podlagi česar jih v nadaljevanju lahko učinkovito zmanjšamo.

Danes so lahko trajno uspešne le tiste organizacije, ki pridobijo in ohranjajo zaupanje svojih strank, potrošnikov ter drugih deležnikov, kot so zakonodajalci in poslovni partnerji. Organizacije si trajnostne cilje zastavijo v svojih strategijah. Tem ciljem sledijo s prilagajanjem svojih procesov, razvojem novih izdelkov in storitev ter merjenjem in poročanjem o svoji okoljski uspešnosti. V pomoč temu so lahko mednarodni standardi, kot sta standard za sistem ravnanja z okoljem ISO 14001 ali standard za sistem upravljanja z energijo ISO 50001.

SIQ Ljubljana je vodilni certifikacijski organ v Sloveniji za sisteme vodenja ravnanja z okoljem, sisteme upravljanja z energijo in edini EMAS preveritelj v Sloveniji. SIQ je član mreže IQNet (The International Certification Network), mednarodnega združenja organizacij, ki izvajajo ocenjevanje in certificiranje sistemov vodenja.

Znanje za zaupanje v varno okolje Kontakt

144 Trajnostna raba lesa

Ocenjevanje sistemov vodenja (01) 4778 162 urejenost@siq.si

Z ocenjevanjem in certificiranjem sistemov ravnanja z okoljem in upravljanja z energijo soustvarjamo zaupanje v doseganje ciljev krožnega gospodarstva.

ISO 14001

EMAS

ISO 50001

Izračun/Verifikacija CO2 odtisa

Preverjanje poročil o emisijah TGP

Ocenjevanje skladnosti z zakonodajo

170x108_SIQ_OGLASI_OKOLJE_blue AVG21 V2.indd 1

Izobraževanje

13/08/2021 11:41

Foto: www.shutterstock.com

Helios spodbuja ponovno uporabo lesa Les je material z neverjetnim potencialom. Lahko rečemo, da je skoraj brezčasna surovina, ki potrebuje ljubezen in zaščito, da nam zvesto služi dolga leta. Uporaba lesa je v zadnjih letih vse bolj priljubljena tako pri gradnji kot pri notranji in zunanji opremi naših bivalnih prostorov. Les napolni prostor z občutkom topline in domačnosti, hkrati pa v vsako stavbo vnese pridih narave. Les je naravni material in ima svoj življenjski cikel, zato ga je treba skrbno negovati, da ohrani svojo naravno lepoto in mladost.

premazov omogočamo, da naši visokokakovostni in zanesljivi izdelki ščitijo in izboljšujejo videz lesa. Ker smo zavezani načelom trajnostnega razvoja, se zanašamo na čiste in varčne proizvodne tehnologije ter odgovorno rabo virov. Na ta način prispevamo tako ljudem kot planetu. Zaščita okolja in močno okoljsko in družbeno upravljanje sta za nas ključna ne samo pri razvoju izdelkov, temveč v celotni vrednostni verigi in na vseh področjih našega dela.

V skupini KANSAI HELIOS svojo odgovornost do okolja in narave dokazujemo tudi z ozaveščevalnimi aktivnostmi, ki promovirajo pozitiven odnos do lesa in povezovanje ljudi z naravo ter spodbujajo zdrav in trajnosten način razmišljanja. Naš zadnji trajnostni projekt je kampanja blagovne znamke Belinka za ponovno uporabo starega lesa z imenom #reuporabi, s katerim spodbujamo ponovno uporabo zavrženega ali že uporabljenega lesa za izdelavo novih in lepih predmetov. Ti trajnostni ukrepi pomagajo znižati ogljični odtis, zmanjšati količino odpadkov ter porabo energije in virov.

Ste vedeli, da se je od začetka naše civilizacije število dreves na svetu zmanjšalo za skoraj 50 %? Strašljiva statistika, ki pa jo lahko skupaj pomagamo obrniti na bolje: z izbiro okolju prijaznih izdelkov iz predelanega ali na novo uporabljenega lesa.

Pri skrbi za les imajo Heliosovi izdelki pomembno vlogo. S pravilno izbranimi premazi lahko polepšamo, zaščitimo in podaljšamo življenjsko dobo kateregakoli lesenega predmeta. V skupini KANSAI HELIOS ponujamo široko paleto arhitekturnih in industrijskih premazov za les, ki jih naše strokovne skupine za raziskave in razvoj razvijejo v vrhunskih laboratorijih. Naš portfelj izdelkov vključuje lužila, patine, lake, emajle, impregnacije, olja – široko paleto izdelkov za učinkovito zaščito različnih vrst lesa in izpolnitev zahtev kupcev. Z razvojem novih in izboljšanih rešitev ter z upoštevanjem svetovnih trendov v industriji

V Sloveniji in po svetu je veliko dobrih primerov, kako lahko iz predelanega ali na novo uporabljenega lesa kreiramo nekaj novega in tako omogočimo ponovno uporabo. Skupaj z visokokakovostnimi in okolju prijaznimi izdelki skupine KANSAI HELIOS, ki nudijo dolgotrajno zaščito, je kombinacija popolna, saj je les ponovno lep, njegova življenjska doba pa podaljšana za mnogo let. Za več navdiha obiščite www.belinka.si.

www.helios-group.eu

145 Trajnostna raba lesa

Foto: www.shutterstock.com

Lesena X-Lam konstrukcija je osnova sodobne trajnostne večstanovanjske gradnje Če so se do nedavnega skoraj vse večetažne večstanovanjske stavbe gradile iz opeke in armiranega betona, je sedaj pri izvedbi večetažnih stavb, tudi do šest etaž, vedno bolj prisotna lesena masivna konstrukcija, ki je sestavljena iz križno lepljenih ploskovnih elementov. Za tako imenovan »X-Lam« sistem različni proizvajalci ploskovnih elementov uporabljajo svoja komercialna imena, kot so npr. CLT, KLH, BSP in podobno.

146 Trajnostna raba lesa

Tako je les v trajnostni stanovanjski gradnji postal zelo pomemben naravni gradbeni material, ki diha skupaj s prostorom. Zato je življenje v objektu iz lesa bolj zdravo in prijetno. Zaradi veliko pozitivnih vplivov so investitorji prepoznali, da je les, kot obnovljiva surovina, gradbeni material, ki ima več prednosti pred klasičnimi gradbenimi materiali. Poleg kvalitete bivalnega okolja je postala velika prednost tudi mnogo hitrejša in bolj natančna izvedba objekta.

Sodobna arhitektura posega po lesu kot konstrukcijskem materialu tudi v najzahtevnejših arhitekturnih konstrukcijskih izvedbah, kjer ima lahka, a hkrati toga lesena masivna konstrukcija več prednosti pred težjimi klasičnimi gradbenimi materiali. To je tudi eden izmed razlogov za zasnovo hibridne konstrukcije 5-etažne večstanovanjske stavbe Vila Blok Medlog, kjer prvo etažo objekta predstavlja armirano-betonska (AB) konstrukcija. Nanjo so postavljene štiri bivalne etaže in peta podstrešna etaža, ki je namenjena postavitvi zunanjih enot za klimatizacijo, inštalacijskim razvodom ter preprečevanju pregrevanja in ohlajanja objekta v ekstremnih vremenskih razmerah. Posebnost konstrukcijske zasnove objektov v tem projektu je predvsem v tem, da zaradi specifike protipoplavnih zahtev vertikalni nosilni elementi po etažah ne sledijo obtežnemu toku. Prva etaža objekta mora biti zaradi vodovarstvenih pogojev propustna in povsem odprta, zato je namenjena parkiranju pod objektom.

Nanjo je postavljena lesena masivna X-Lam konstrukcija, ki ima v primerjavi s klasično gradbeno konstrukcijo okoli petkrat

manjšo lastno težo, kar omogoča povsem odprto zasnovo AB konstrukcije objekta v prvi etaži glede na pričakovane potresne vplive na lokaciji.

Izgradnja naselja Vila Blok Medlog v Celju je trenutno v prvi fazi, v kateri se gradita dve stavbi. V celotnem projektu pa bo na koncu izvedenih šest identičnih večstanovanjskih stavb. Investitor gradnje je družba Klima Celje, glavni izvajalec Remont d. d., družba CBD d. o. o. pa je v sodelovanju s pooblaščeno arhitektko Aleksandro Dobrotinšek Trateški sprojektirala optimalno hibridno armirano-betonsko in leseno masivno X-Lam konstrukcijo, ki smo jo v izvedbeni fazi izvedli v izjemno kratkem času.

Lesena masivna konstrukcija iz križno lepljenih X-Lam ploskovnih elementov je trenutno najsodobnejša tehnologija gradnje v trajnostnem gradbeništvu sedanjosti in prihodnosti. Že nekaj let je v eksponentnem porastu v vseh razvitih deželah sveta.

Lesena masivna gradnja v X-Lam tehnologiji omogoča izjemno potresno odpornost in požarno varnost, veliko hitrost in natančnost gradnje, je naravna in ekološka, kar daje uporabniku najvišje bivalno ugodje. Trenutno je projekt Medlog v Celju največja sodobna trajnostna gradnja v Sloveniji.

Razstava Papiro-logía - Krožno oblikovanje in uporaba papirja v interierju na sejmu Ambient Ljubljana

Foto: Urša Peršič

Sklenimo krog Misel na sklenjen snovni krog se mora pričeti že na samem začetku življenjskega cikla posameznega izdelka, pri njegovem snovanju, ki mora združevati premišljeno oblikovanje ter izbiro materialov in proizvodnih procesov. Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je v okviru projekta Innorenew CoE, skupaj s partnerjem, ljubljanskim Inštitutom za celulozo in papir, vzpostavila interdisciplinarno poslovno verigo pohištva iz papirja in k sodelovanju povabila še partnerja iz industrijskega sektorja, DS Smith, d. o. o., ter industrijske oblikovalce Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.

Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije www.rralur.si

Razstava Papiro-logía - Krožno oblikovanje in

Foto: Aleš Rosa

uporaba papirja v interierju v Mestni hiši v Ljubljani

Projekt sofinancira Okvirni program Evropske unije Obzorje 2020 (H2020 WIDESPREAD-2-Teaming; #739574) ter investicijsko financiranje Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

147 Trajnostna raba lesa

Nastalo je dvanajst inovativnih trajnostnih produktov iz papirja, ki na konkretnih primerih kažejo pot do učinkovitih rešitev pri prehodu v krožno gospodarstvo. Posvečajo se razmisleku o svetlobi, zvoku, otroški igri in odraščanju, bivanju in delu, kot tudi trajnostnim in eksperimentalno orientiranim raziskovanjem nove uporabe odpadnega papirja. Postopek razvoja poslovne verige in predstavitev produktov je na ogled v publikaciji Papiro-logía - Krožno oblikovanje in uporaba papirja v interierju, ki je bila natisnjena na papirju, izdelanem iz tujerodnih invazivnih rastlin (akacije in japonskega dresnika). Publikacija je dostopna na spletni strani rralur.si, na podstrani projekta Innorenew CoE, kjer si lahko ogledate tudi 8-minutni predstavitveni video projekta.

5.- 8. APRIL 2022 CELJSKI SEJEM

PRIDRUŽITE SE NAM NA OSREDNJEM LESARSKE ARSKEM ARSKE SEJEMSKEM DOGODKU DKU LET LETA 2022!

TEMATSKI SKLOPI IN RAZSTAVNI PROGRAM: LESNOOBDELOVALNI STROJI ORODJA REPRO MATERIAL NAPREDNE TEHNOLOGIJE

148 Trajnostna raba lesa

Bogate predstavitve in številni spremljajoči dogodki.

SPREMLJAJTE NAS NA:

www.ce-sejem-si

WWW.MIZARSTVO-KOS.SI AMBASADOR 7-ČUTNEGA MUZEJA LESARIUS WWW.LESARIUS.SI

M O B I L N I I N S TAT I Č N I S E K A L N I K I Z A S E K A N C E P E Z Z O L ATO

K OT L I N A P O L E N A , SEKANCE IN PELETE FRÖLING

PROIZVODNJA SEKANCEV IN PELET

7 – 1500 KW 041 383 383 www.biomasa.si

149 Trajnostna raba lesa

KO LES NI STRES

S standardi do trajnosti in boljše zaščite lesa Nekaj standardov s področja zaščite lesa, na voljo v slovenskem jeziku: − SIST EN 13986:2005+A1:2015, Lesne plošče za uporabo v gradbeništvu - Lastnosti, vrednotenje skladnosti in označevanje − SIST EN 14342:2013, Lesene talne obloge - Lastnosti, vrednotenje skladnosti in označevanje − SIST EN 351-1:2007, Trajnost lesa in lesnih proizvodov - Zaščiten masivni les - 1. del: Razvrščanje biocidnih proizvodov glede na penetracijo in navzem − SIST EN 599-1:2009+A1:2014, Trajnost lesa in lesnih proizvodov - Učinkovitost biocidnih proizvodov za preventivno zaščito lesa, določena z biološkimi preskusi 1. del: Zahteve glede na razred uporabe Več standardov s področja zaščite lesa najdete na spletni strani Slovenskega inštituta za standardizacijo www.sist.si

Vabimo vas, da se vključite v delo tehničnega odbora, kjer boste spremljali in sodelovali pri razvoju evropskih in mednarodnih standardizacijskih dokumentov.

Za standarde s področja lesa v SIST skrbi tehnični odbor TC/LLZ – Les, lesni izdelki in zaščita lesa.

•SLOVENSKI INŠTITUT ZA STANDARDIZACIJO – SIST•Šmartinska cesta 152•1000 Ljubljana•e-pošta: sist@sist.si•www.sist.si•

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

150 Trajnostna raba lesa

K

Učbeniki in strokovne publikacije Zelene Slovenije Strokovni učbeniki

Okoljevarstvena zakonodaja • Gospodarjenje z odpadnimi vodami* • Varstvo okolja • Okoljevarstvene tehnologije • Gospodarjenje z odpadki • Materiali in okolje

Strokovne monografije in priročniki

Priročnik Razvoj embalaže v krožnem gospodarstvu

Priročnik za krožno gospodarstvo

Prehod v trajnostno gradnjo in življenjski cikel stavbe

Priročnik

Trajnostna raba lesa

IPPC v Sloveniji • Obnovljivi viri energije (OVE) v Sloveniji • Odpadki v Sloveniji* • Upravljanje voda v Sloveniji* • Zrak v Sloveniji • URE - energetika in okolje • Sodobni postopki čiščenja odpadnih vod • Izrazi na področju voda • Priročnik Prehod v zeleno gospodarstvo • Priročnik Razvoj embalaže v krožnem gospodarstvu • Priročnik za krožno gospodarstvo Prehod v trajnostno gradnjo in življenjski cikel stavbe • Priročnik Trajnostna raba lesa * Razprodano

Publikacije naročite: Fit media d. o. o., Kidričeva 25, 3000 Celje, t: 03 42 66 700, e: info@fitmedia.si

151 Trajnostna raba lesa

Priročnik Prehod v zeleno gospodarstvo

Priročnik Trajnostna raba lesa

Izdala:

Fit media d. o. o.

Zanjo:

mag. Vanesa Čanji

Urednik:

Jože Volfand, Fit media d. o. o.

Uredniški odbor:

mag. Vanesa Čanji, Fit media d. o. o., dr. Miha Humar, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Mojca Jeneš, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Urška Košenina, Fit media d. o. o., dr. Nike Krajnc, Gozdarski inštitut Slovenije, Bernard Likar, Združenje lesne in pohištvene industrije na GZS, dr. Franc Pohleven, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Barbara Šubic, M Sora d. d., Franc Tolar, Alples d. o. o., dr. Aleš Ugovšek, Gospodarska zbornica Slovenije, Jože Volfand, Fit media d. o. o.

Avtorji prispevkov:

Domen Arnič, Peter Bele, Jurij Dobrila, Uroš Gantar, dr. Dominika Gornik Bučar, dr. Jožica Gričar, dr. Jasna Hrovatin, dr. Miha Humar, Natja Jankovič, dr. Sabina Jordan, dr. Manja Kitek Kuzman, dr. Luka Krajnc, dr. Nike Krajnc, Boštjan Kralj, Ignacij Kregar, Liza Križnar, dr. Jože Kropivšek, dr. Davorin Kržišnik, Boštjan Lesar, dr. Erwin M. Schau, Igor Milavec, Aarne Johannes Niemelä, dr. Peter Novak, dr. Marko Petrič, dr. Franc Pohleven, Eva Prelovšek Niemelä, dr. Peter Prislan, Silvo Pritržnik, Tomaž Sešlar, Darja Stare, Rok Suhodolnik, Špela Ščap, Matjaž Šivic, Barbara Šubic, dr. Iztok Šušteršič, Nataša Teraž, dr. Nejc Thaler, Jože Volfand, dr. Vesna Žabkar

Lektura:

Tea Finžgar Plavčak

Oblikovanje:

Fit media d. o. o.

Fotografije:

arhivi podjetij in institucij, www.shutterstock.com

Tisk:

Florjančič tisk d. o. o.

Naklada:

800 izvodov Celje, september 2021

Fit media je priročnik o trajnostni rabi lesa izdala v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, Direktoratom za lesarstvo, Javno agencijo SPIRIT Slovenija, s podjetji lesnopredelovalne panoge in z več strokovnimi inštitucijami v Sloveniji.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO DIREKTORAT ZA LESARSTVO

152 Trajnostna raba lesa

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 502.131.1:674(082) TRAJNOSTNA raba lesa : priročnik / [avtorji Domen Arnič ... [et al.] ; urednik Jože Volfand ; fotografije arhivi podjetij in institucij, www.shutterstock.com]. - Celje : Fit media, 2021 ISBN 978-961-6283-61-8 COBISS.SI-ID 73209859

www.fitmedia.si