Varstvo okolja by Fit media d.o.o.

Zbirka Zelena Slovenija dr. Jana Sterže

Varstvo okolja Kolofon

VARSTVO OKOLJA

Avtorica: Založba: Za založbo: Urednik: Lektura: Oblikovanje: Fotografije: Risbe: Tisk: Naklada: Izid:

dr. Jana Sterže Fit media d.o.o. mag. Vanesa Čanji Jože Volfand Tea Finžgar Plavčak Metka Vehovar Piano, Inspiro d.o.o., in Fit media d.o.o. Wiki media, Shutterstock, Dreamstime, Sokol dr. Jana Sterže Forma tisk 800 izvodov december 2010 Učbenik Varstvo okolja so strokovno pregledale recenzentke: dr. Lucija Jukić Soršak, dr. Lučka Kajfež Bogataj in Anica Zupan. Pri pripravi učbenika so s strokovnimi predlogi in mnenji za posamezna poglavja sodelovali Razvojni center Planiranje Celje, dr. Katja Vadnal, mag. Karmen Rotnik, doc. dr. Helena Grčman, Andrej Bibič in drugi. Na podlagi 26. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje na svoji 126. seji dne 26. 11. 2010 sprejel sklep št. 6130 - 3/2010/43 o potrditvi učbenika Varstvo okolja za modul Varstvo okolja v programu Okoljevarstveni tehnik. © Ministrstvo za šolstvo in šport, 2010. Fotokopiranje in razmnoževanje dela po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah ni dovoljeno. Pravico do tiska in distribucije učbenika ima Fit media d.o.o.

www.zelenaslovenija.si

www.fitmedia.si

Varstvo okolja

Zbirka Zelena Slovenija dr. Jana Ster탑e

Varstvo okolja

Fit media 2010 Varstvo okolja 1

KAZALO 1 UVOD V ZNANOST O OKOLJU 1.1 Glavne teme okoljske znanosti 1.2 Okoljska etika 1.3 Okoljska znanost 1.4 Posebnosti v okoljski znanosti – kompleksnost ekoloških sistemov 1.5 Okoljski pojmi in oznake 2 ATMOSFERA 2.1 Klimatski dejavniki in spremenljivke 2.2 Podnebni tipi 2.3 Podnebje v Sloveniji 2.4 Merilni instrumenti 2.5 Meteorološka služba 2.6 Vremenska napoved 2.7 ONESNAŽEVANJE OZRAČJA 3 NARAVNE KATASTROFE 4 LITOSFERA 4.1 Zgradba zemlje 4.2 Kamnine 4.3 Mineralne surovine 5 PEDOSFERA 5.1 Nastanek in sestava tal 5.2 Zgradba tal 5.3 Kakovost in rodovitnost tal 5.4 Degradacija tal 6 HIDROSFERA 6.1 Kroženje in sestava vode 6.2 Onesnaževanje vode

2 Varstvo okolja

... ... ... ... ...

7 8 10 11 12

... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ...

12 17 18 26 26 27 27 28 31 41 45 45 47 48 51 52 54 54 56 61 62 64

6.3 Odpadne vode 6.4 Čiščenje vode 6.5 Raba vode 6.6 Priprava pitne vode 7 BIOSFERA 7.1 Ekosistem: enota, ki vzdržuje življenje 7.2 Rastline 7.3 Živali 7.4 Življenjska združba 7.5 Biodiverziteta 7.6 KROŽENJE SNOVI 8 VARSTVO NARAVE 8.1 Ogroženost vrst in habitatnih tipov 8.2 Varstvo naravnih vrednot in zavarovana območja 9 VREDNOTENJE IN UREJANJE PROSTORA 10 KMETIJSTVO 10.1 Prehrana in razvoj kmetijstva 11 ODPADKI IN OKOLJE 12 PROMET IN OKOLJE 13 ZDRAVJE IN OKOLJE 13.1 Zvok in hrup 13.2 Človek, gradbeni materiali in okolje 13.3 Biomonitoring 14 ENERGIJA IN OKOLJE 14.1 Energetski viri in elektrarne 14.2 Učinkovito ravnanje z energijo 15 NAJBOLJ OGROŽENA OBMOČJA V SLOVENIJI 16 KAJ LAHKO STORI POSAMEZNIK, KAJ ZELENI POTROŠNIK

... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ...

66 67 67 69 75 76 77 81 87 88 95 101 101 104 109 115 116 125 135 141 142 144 145 149 150 155 159 165

Varstvo okolja 3

ﾅｾivalstvo

prst

rastlinstvo ﾄ考ovek in druﾅｾba

zrak

4 Varstvo okolja

Naravno okolje, ki je pod ﾄ考ovekovim vplivom

voda

Učbeniku na pot Ljudje moramo vedeti, kako deluje okolje, v katerem živimo, in ravnati odgovorno tudi do prihodnjih generacij, zato govorimo o trajnostnem razvoju. Z učbenikom želimo dijakom približati delovanje našega okolja, poudariti nevarnosti, ki nam grozijo, in izpostaviti že nastale probleme, da bi lahko okolje primerno zavarovali. Skupaj se bomo posvetili osnovnim funkcijam zemeljske površine, zraku, vodi, kamninam ter življenju v ekosistemih s težiščem na medsebojnem učinkovanju človeka in okolja. V splošnem izhajamo iz tega, da se deli zemeljska površina na kopno, morje in ozračje. Dodatna delitev razčlenjuje še litosfero (kamnine), pedosfero (prst), hidrosfero (vodovje), atmosfero (ozračje) ter biosfero (vse živo). Vsa območja so med seboj odvisna in vplivajo druga na drugo. Atmosfera vsebuje vodo, ki jo je sprejela zaradi izhlapevanja in transpiracije živih bitij. Ko je zrak nasičen z vlago, se ta vrača v obliki padavin ponovno v druge sfere. V atmosferi najdemo tudi trdne delce (prah), ki izvirajo iz kamnin, prsti in živih bitij. Hidrosfera je prvotni prostor organizmov. V njej se sproščajo plini, tudi življenjsko pomemben kisik, razgrajujejo se kamnine, produkti razgrajevanja pa se prenašajo in odlagajo v nove oblike. Litosfero napolnjujejo voda in plini. Vsebuje pa tudi življenjske oblike, ki

so se tej sferi prilagodile. V pedosferi se stalno izmenjujeta zrak in voda. Za mnoga živa bitja je pravo skladišče mineralov. Z zalogami jo oskrbuje litosfera. Posledica tesnega prepletanja sfer okolja je njihova močna medsebojna povezanost. Ko človek posega v konkretno sfero, mora to vedno upoštevati. Če na primer posega v vode, ni dovolj raziskati le posledic na tem območju, temveč je potrebno preučiti tudi posledice na druge sfere. Pri pisanju smo vključili številne vsebine, za katere menimo, da so pomembne tako za učitelje pri poučevanju kot dijake pri učenju. V vsakem poglavju vključujemo ponazoritev, ki naj bi vzpostavila zanimanje dijakov za vsebino poglavja. Bistveni poudarki, ki so izpostavljeni na začetku poglavij, pomagajo dijakom razumeti, kaj je v poglavjih pomembno in kaj naj bi z branjem poglavij usvojili, nato sledi razlaga snovi. Cilj je doumeti Zemljo kot živ planet. Učbenik interdisciplinarno pristopa k obravnavi okoljskih vprašanj oziroma problemov. Naš namen je pomagati dijakom razumeti probleme, jih s pomočjo pridobljenega znanja navaditi o okolju kritično razmišljati in vzpostaviti njihov ustrezen odnos do okolja in trajnostnega razvoja. Na koncu je izpostavljenih šest tem, ki so v pomoč pri razmišljanju ter hkrati dajejo vrednostno ozadje. Sledijo jim še vprašanja za utrjevanje.

Prepletanje sfer

Varstvo okolja 5

6 Varstvo okolja

1 UVOD V ZNANOST O OKOLJU Ob branju uvodnega poglavja boste spoznali: -

da sta človek in narava tesno povezana,

zakaj je pri okoljskih problemih hitro naraščanje prebivalstva odločujoče,

kaj je trajnostni razvoj in zakaj se moramo naučiti vzdrževati naravne vire,

kako so ljudje začeli vplivati na okolje lokalno in globalno,

zakaj vključujejo rešitve okoljskih problemov vrednostno oceno, ki temelji na znanstvenem znanju,

zakaj je za reševanje okoljskih problemov pomembno poznati delovanje ekosistemov,

zakaj je okoljske probleme oziroma vprašanja težko reševati.

Ponazoritev Sobota, 1. 5. 2010, ob 15:52 Bo škoda zaradi naftnega madeža tako velika kot škoda po orkanu Katrina? Washington – Okoljsko katastrofo v Mehiškem zalivu, ki jo je povzročila eksplozija in potopitev naftne ploščadi, nekateri že primerjajo z orkanom Katrina.

Orkan Katrina se je leta 2005 razbesnel nad obalami tamkajšnjih držav in ogromni naftni madež bi zdaj lahko povzročil podobno razdejanje kot Katrina. Uničil bi lahko občutljive obalne ekosisteme, zato so že na delu veterinarji, ki bodo morali najverjetneje oskrbeti mnoge ptice in ostale živalske bolnike. »Udarili bomo nazaj. Tukajšnji ljudje smo močni. Opomogli smo si po Katrini, zato si lahko opomoremo od česarkoli,« je dejal eden od ribičev. Prizadevajo si zamašiti vrtino Mnogi ribiči so se že pridružili reševalcem, ki skušajo omejiti velikanski

naftni madež. K temu jih je pozval britanski naftni gigant BP, ki je prevzel odgovornost za nesrečo. V reševalni akciji sicer sodeluje tudi ameriška vojska. Ta naj bi se madeža lotila z letali, ki bodo v morje spuščala kemikalije za razgradnjo nafte. Strokovnjaki pa so med tem vsa prizadevanja usmerili v to, da bi uspešno zamašili vrtino, iz katere v morje na dan izteče za 5.000 sodčkov nafte. Oblasti v ameriških zveznih državah Alabama in Mississippi so razglasile izredne razmere zaradi naftnega madeža, ki se približuje tudi njihovim obalnim območjem v Mehiškem zalivu. Naftni madež je v petek že dosegel obalo zvezne države Louisiana, kjer so na pomoč poklicali tudi nacionalno gardo. V Louisiani so izredne razmere razglasili že v četrtek, v petek pa so enako potezo naredile tudi oblasti v zvezni državi Florida, kjer so se za tak ukrep odločili ob poročilih, da se naftni madež floridski obali bliža dokaj hitro. Naftni madež se je po Mehiškem zalivu začel širiti po nesreči 20. aprila, ko je na ploščadi britanske naftne družbe BP najprej odjeknila eksplozija. Sledil ji je še požar, ploščad pa je nato potonila.

Dnevno se v morje izlije 800.000 litrov nafte Zaradi nesreče je nafta začela iztekati v morje, izlitje pa je precej večje, kot so sprva predvidevali. Dnevno naj bi se v morje izlilo okoli 800.000 litrov nafte. Zaradi naftnega madeža ob ameriški obali Mehiškega zaliva grozijo velike gospodarske posledice in pravo okoljsko opustošenje. Oblasti sicer ne želijo ugibati o velikosti naftnega madeža, ki pa naj bi se raztezal na 5.000 kvadratnih kilometrih površine. Na družbo BP, ki je prevzela odgovornost, letijo kritike Na britansko energetsko družbo BP, ki je sicer prevzela polno odgovornost za razlitje nafte v Mehiškem zalivu ter zagotavlja, da bo plačala stroške čiščenja in povrnila škodo, medtem leti vse več kritik, tudi s strani ministrice za domovinsko varnost Janet Napolitano. V imenu ribičev sta bili doslej zaradi nastale škode sicer že vloženi prvi tožbi, v prihodnje pa jih je pričakovati še več. Dokumenti, ki so medtem prišli na dan, pa med drugim razkrivajo, da britanska družba v analizi črpanja in morebitnih posledic za okolje leta 2009 verjetnosti tovrstne nesreče ni pripisovala velikega pomena. Vir 2

Varstvo okolja 7

Zgodba o razlitju nafte prikazuje teme okoljske znanosti. Prvič: človek in narava sta zelo povezana in spremembe na eni strani vodijo v spremembe na drugi strani. Drugič: število prebivalstva narašča, kar je ključnega pomena za okoljske probleme. Tretjič: razvoj industrije in urbanizacija povzročata velike okoljske posledice. Četrtič: netrajnostno rabo virov mora zamenjati trajnostna raba. Petič: lokalne spremembe imajo lahko globalne vplive. Šestič: okoljska problematika vključuje vrednote in znanstveno razumevanje. Vse je pomembno: število prebivalstva in narava, razvoj industrije, trajnostna raba, globalni vplivi, znanost in vrednote. Zgodba ilustrira pomembna vprašanja, s katerimi se moramo soočiti. Katero posamično dejanje vpliva na uničevanje okolja in katera dejanja lahko ljudje kot posamezniki ali družba pripeljemo do skrajnega roba škode v okolju?

1.1 GLAVNE TEME OKOLJSKE ZNANOSTI Študije okoljskih problemov so vse pomembnejše. Moderna družba je odvisna od nafte. Število prebivalstva narašča, zaradi povečanih potreb količina neobnovljivih virov upada. Energetska kriza je pripeljala do ekonomske krize, saj vsemu, kar temelji na nafti (gnojilu, hrani, gorivu), narašča cena. Energija in ekonomija postajata okoljski problem globalne razsežnosti. Ocene, koliko ljudi lahko preskrbi planet, se gibljejo od 2,5 milijard do 40 milijard. Presoje so različne, ker je odgovor odvisen od kvalitete življenja, ki so jo ljudje pripravljeni sprejeti. Koliko je planet zmožen prenesti, je odvisno od znanosti in vrednot, prav tako pa je to vprašanje o ljudeh in naravi. Več kot je ljudi, manj je prostora za ostala živa bitja, divjino, rekreacijske površine in druge vidike narave. Odgovor je prav tako v načinu poselitve, mestnem ali razpršenem. Okolje je kompleksno in odvisno od odnosa med ljudmi in naravo, rasti prebivalstva, poselitve in trajnostnega razvoja. Vse to zajema šest tem, o katerih lahko razpravljamo na koncu vsakega poglavja.

8 Varstvo okolja

1. Število prebivalstva Največji porast prebivalstva se kaže v zadnjih desetletjih 20. stoletja in se nadaljuje še danes. V zadnjih 40 letih se je število več kot podvojilo, z 2,5 milijard na okoli 6,7 milijard. Govorimo o eksploziji prebivalstva. Škoda v okolju je posredno in neposredno odvisna od rasti prebivalstva. Ena izmed posledic velikega porasta ljudi je lakota. Najbolj pogosta je v državah Afrike, še posebej na območju Sahela. Problemi se zaostrujejo zaradi sprememb podnebja in človekovih dejavnosti. Neprimerno kmetijstvo je povzročilo erozijo tal, izsekavanje gozda pa je pripomoglo k povečevanju sušnosti. Danes je podhranjenost vzrok smrti za okoli 6 milijonov otrok vsako leto. Lakota v Afriki odpira tudi drugo temo: ljudje in narava. Ljudje vplivajo na naravo in zato narava vpliva na ljudi. Kmetijstvo je odvisno od okolja in kmetijstvo vpliva na okolje. Naraščajočo globalno krizo prehranjevanja ni povzročila vojna ali suša, temveč dvig cen hrane. Temeljnim pridelkom, rižu, koruzi in pšenici, je porasla cena. Naraščajoča cena nafte vpliva na proizvodnjo hrane (gnojila, prevoz, delo na poljih), vpliva pa tudi proizvodnja žita za biogoriva. To odpira novo temo – znanost in vrednote. Znanost je pripomogla k naraščanju kmetijske proizvodnje in hkrati k boljšemu razumevanju rasti prebivalstva in poznavanju potreb za zaščito narave. S tem znanjem smo primorani izbirati, kaj je bolj pomembno, preživetje ljudi ali zaščita okolja, v katerem proizvajamo hrano in od česar je odvisno življenje. Odgovor na to vprašanje zahteva vrednostno oceno. Število prebivalstva narašča, vplivi človeka na okolje pa naraščajo še hitreje. Kaj bomo torej storili pri nadaljnji rasti prebivalstva in njenem vplivu na naš planet v prihodnje? 2. Trajnostni razvoj Zgodba o problematiki lakote kaže eno ključnih okoljskih vprašanj današnjega časa. Kakšno je maksimalno število ljudi, ki ga Zemlja še premore? Večina poglavij tega učbenika bo poskušala odgovoriti na to vprašanje. Vsekakor obstaja dejstvo, da izrabljamo obnovljive vire hitreje, kot se lahko obnavljajo – torej ravnamo netrajnostno. Na splošno izrabljamo gozdove

in uničujemo habitate ogroženih vrst hitreje, kot se lahko obnovijo. Izrabljamo rudnine, nafto in podtalnico, ne razmišljamo pa o njihovih zalogah ali možnostih obnove. Rezultat tega je pomanjkanje nekaterih virov in pričakovanje še večjega pomanjkanja v prihodnosti. Zato se moramo naučiti, kako ravnovesje vzdrževati, da bo dobro tako za človeka kot za ostala živa bitja na planetu. Razmišljati in delovati moramo trajnostno, kar v grobem pomeni, da izkoriščamo vire v tolikšni meri, da bodo tudi v prihodnje dostopni. Za izrabo virov morajo imeti bodoče generacije enake možnosti, zato se postavlja vprašanje, kako ravnati. Kontrola rojstev, izobraževanje, sprememba energetske politike s poudarkom na obnovljivih virih energije in učinkoviti rabi energije, finančna pomoč državam v razvoju, zmanjšanje razlik med revnimi in bogatimi, vključitev družbe, politike in izobraževanja v okoljske zadeve in s tem združitev vseh ljudi sveta v boju za skupni cilj – varovanje okolje imajo velik pomen. Upoštevati moramo, da imajo vsi ljudje pravico živeti in delati v varnem in zdravem okolju. Pomembna je tudi nosilna zmogljivost planeta. Običajno definira maksimalno število osebkov neke vrste, ki ga lahko okolje preživi, in ohranitev tega števila tudi v prihodnosti. Kakšno je maksimalno število ljudi, ki ga Zemlja še lahko preživi, je odvisno od vrednostnega sistema ljudi in od želene kvalitete življenja. 3. Globalna perspektiva Do nedavnega je bilo običajno razmišljanje, da človekova dejavnost povzroči le lokalne ali največ regionalne okoljske spremembe. Nismo vedeli, da lahko človekove dejavnosti povzročijo globalne okoljske spremembe. Za razumevanje tega moramo dobro poznati, kako naše okolje deluje kot globalni sistem, torej sistem v celoti. 4. Mesta Z ekonomskim razvojem je prišla urbanizacija, selitev ljudi s podeželja v mesta. Zaradi hitre rasti prebivalstva in zaradi sprememb tehnologije smo postali urbana vrsta. Naši vplivi na okolje so vedno bolj vplivi na urbano življenje. Mesta in naselja rastejo. Ker so običajno ob rekah in obalah, pogosto jemljejo dobro kmetijsko zemljo rečnih nanosov, kjer so obalna

mokrišča, ki so pomembni habitati za mnoge redke in ogrožene vrste. S porastom mest mokrišča propadajo, sekajo se gozdovi in izgubljajo tla zaradi pozidave. Tudi kvaliteta življenja v mestih pada. Pojavljati so se začeli problemi onesnaženosti zraka, odpadkov in druge težave. Poleg tega, da posvečamo pozornost ohranjanju neokrnjenih predelov, moramo skrbeti tudi za kvaliteto življenja in okolja na poseljenih območjih. 5. Ljudje in narava Sodobni ljudje imamo največji vpliv na okolje, od lokalnega vpliva (ulice, v kateri živimo) do celega planeta (ustvarili smo ozonsko luknjo, ki vpliva na nas in na veliko drugih oblik življenja). Pred nami sta dve poti. Na eni strani predvidevanje, da so okoljski problemi rezultat človekove dejavnosti in da je rešitev preprosto v ustavitvi teh dejavnosti, ki temeljijo na predstavi izpred štiridesetih let, da ljudje z naravo nismo povezani. Druga pot je začeti reševati okoljske probleme z znanstvenimi analizami ob dejstvu, da sta človek in narava v tesni povezavi. Neposredno smo odvisni od materialnih virov, kot so gozd, voda, kisik iz ozračja. Navedimo nekaj primerov. Tla so nujna za rast rastlin in s tem tudi za nas. Atmosfera ustvarja podnebje, v katerem živimo, ozonska plast nas varuje pred ultravijoličnimi žarki, drevesa vpijajo onesnaževala ozračja. Mokrišča čistijo vodo. Odvisni smo od narave, njene lepote in možnosti rekreacije za naše notranje potrebe. Hkrati nanjo tudi vplivamo. Že odkar poznamo orodje, vključno z ognjem, spreminjamo naravo, pogosto tako, kot ustreza nam. 6. Znanost in vrednote Odločitve, kako pristopiti do okoljskih problemov, kje iskati rešitve in kaj narediti s problemi v okolju, zadevajo tako znanost kot vrednote. Moramo se odločiti, kakšno okolje želimo. Da bi se lahko odločili, moramo najprej poznati možnosti. To pomeni poznavanje in razumevanje znanstvenih podatkov. Ko poznamo možnosti, lahko izbiramo. Kaj bomo izbrali, pa je odvisno od naših vrednot. Ko smo izbrali cilj na podlagi znanja in vrednot, moramo najti način za dosego cilja. Tudi ta korak potrebuje znanje. Za boljšo tehnologijo in večjo

moč civilizacije potrebujemo tudi več znanja. S primerom pojdimo v preteklost, v majhno družbo, ki se je prehranjevala pretežno z ribami in je uporabljala preproste metode ribolova. Največje število rib, ki so jih ljudje lahko nalovili, ni predstavljalo grožnje številčnosti in ohranitvi neke vrste rib. Ti ljudje so lahko lovili brez znanstvenega razumevanja števila in procesa v reki. Današnje družbe s sodobno tehniko ribolova lahko ujamejo toliko rib, kolikor jih želijo. Če želimo ravnati trajnostno, moramo poznati število rib zdaj in v preteklosti, razumeti moramo njihov življenjski cikel, njihovo prehranjevanje in habitate, da bi lahko obdržali primerno gostoto populacije za nadaljnji razvoj.

Vanarasi (Benares), Indija – število prebivalstva prehitro narašča

Znanost in vrednote stopijo v ospredje predvsem takrat, ko smo pred okoljskim problemom, o katerem znanost še nima veliko podatkov. Če obstaja grožnja za resno okoljsko škodo, ne smemo čakati znanstvenih dokazov, temveč je potrebno čim prej storiti potrebne korake za preprečitev škode v okolju. Okolje takrat zahteva metodo analize tveganja, ki ugotavlja verjetnost, da se bo nekaj zgodilo, in išče možnosti, kako bi to preprečili. Pogosto je torej treba predvideti posledice, preden se zgodijo. V tem primeru uporabimo načelo previdnosti, ki je temeljno načelo evropske okoljske politike in pomeni, da v primeru dvoma prevlada korist varstva okolja pred drugimi interesi. Kako pa vrednotimo okolje? V večini izstopajo materialistični, ekološki, estetski, rekreacijski, kreativni, moralni in kulturni vidiki. Najti odgovore na okoljske probleme torej vključuje več kot preprosto združevanje dejstev in razumevanje znanosti za posamezne probleme. Veliko ima opraviti z našim vrednostnim sistemom in pravicami družbe. Smo moralno dolžni ohraniti okolje v dobrem stanju za naše zanamce ali smo pri rabi virov svobodni in neomejeni in jih lahko izrabimo že v času našega življenja?

San Francisco, Kalifornija – tudi mesta se vse bolj širijo

Analiza okoljskih vrednot je temelj nove discipline, poznane kot okoljska etika.

Varstvo okolja 9

Kritično presodite

Nezasenčena ulična svetilka povečuje negativne učinke na okolje

Ko prebirate članek v časopisu ali reviji, se boste odločili, ali boste trditve sprejeli ali ne. Na podlagi česa se boste odločili? Ali trditve temeljijo na znanstvenih dokazih in so logične? Znanstveni dokazi temeljijo na opazovanjih, neznanstveni pogosto le pojasnjujejo ali sklepajo in ne dokazujejo. Razlikovati sklepanje od dokazovanja je pomemben korak pri kritičnem ocenjevanju člankov. Pomembno je tudi opredeliti, kdo je podajal informacije. Znanstvena organizacija ali tisk? Če viri niso navedeni, lahko sklepamo na podlagi zanesljivosti trditev. Preizkusite svoje kritične sposobnosti z branjem članka in odgovarjanjem na vprašanja. IZVLEČEK Svetlobno onesnaževanje je v zadnjih desetih letih postalo v Sloveniji zelo resen problem. Preko 90 % svetilk je nezasenčenih ali delno zasenčenih. Z uporabo popolnoma zasenčenih svetilk bi poleg učinkovitejše razsvetljave privarčevali veliko energije, hkrati pa bi zmanjšali negativne učinke na okolje. V septembru 2007 je bila sprejeta Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, kar je prvi korak k izboljšanju nastale situacije. Prispevek obravnava raziskavo svetlobnega onesnaževanja na širšem območju občine Slovenska Bistrica, ki je podprta z meritvami osvetljenosti nočnega neba in analizo posnetih fotografij. Avtorica besedila in fotografij: NINA GLOBOVNIK, Špindlerjeva 31, 2310 Slov. Bistrica E-pošta: nina.globovnik@gmail.com COBISS 1.04 strokovni članek Vir 3

1. Katera trditev v članku je vodilna? 2. Katere dokaze navaja avtorica za dokazovanje trditev? 3. Ali temeljijo dokazi na opazovanjih in je vir informacij strokoven? 4. Ali trditev avtorice sprejemate ali zavračate?

Uporabite znanje Kondor – ogrožena vrsta ptic

1. Katera od naslednjih izjav je znanstvena in katera ni? Utemeljite, kaj je temelj vaše odločitve. a) Količina ogljikovega dioksida v atmosferi narašča. b) Kondorji so grdi. c) Kondorji so ogroženi. d) Danes je še 280 kondorjev. 2. Presodite vpliv na okolje posameznika v mestu in posameznika na podeželski kmetiji? So vplivi podobni ali različni? 3. Razvijajo se programi za pomoč v hrani nekaterim državam Afrike. Nekateri se strinjajo, da so takšni programi kratkotrajne narave in da povečujejo lakoto v prihodnosti. Katere so pozitivne in negativne strani programov mednarodne pomoči?

14 Varstvo okolja

4. Katere od spodaj naštetih navedb so globalni okoljski problemi in zakaj? a) rast prebivalstva b) avto s sodobno klimatsko napravo c) močno onesnaženi zalivi in obale v večini pristanišč oceanov d) beli kit na listi ogroženih vrst 5. Ali je mogoče, da postane Zemlja nekoč eno samo veliko mesto? Svoj odgovor pojasnite v povezavi z: a) globalnimi okoljskimi odločitvami b) znanstvenimi informacijami c) vrednotami PREBIVALSTVO Kaj je pomembnejše: kvaliteta življenja ljudi danes ali kvaliteta življenja prihodnjih generacij? TRAJNOSTNI RAZVOJ Kaj je pomembnejše: obilica virov danes – kolikor hočemo, tudi vzamemo – ali obstanek teh virov tudi za bodoče generacije? GLOBALNA PERSPEKTIVA Kaj je pomembnejše: kvaliteta lokalnega okolja ali kvaliteta okolja celotnega planeta? MESTA Kaj je pomembnejše: človekova ustvarjalnost in novosti, vključujoč umetnost in znanost, ali obstanek določenih ogroženih vrst? Ali obstaja možnost imeti oboje? LJUDJE IN NARAVA Človek spreminja okolje od vsega začetka. Kaj je potem sploh »naravno«? ZNANOST IN VREDNOTE Ali pri doseganju nekega okoljskega cilja za podajanje najboljših možnosti potrebujemo znanja o okolju? Kaj pravzaprav pomeni trajnost? Kaj lahko naredimo, da bomo postali odgovornejši? Kaj naj naredimo prej, zavarujemo okolje ali zatremo revščino? Kaj ima prednost, naše zdravje ali zdravje Zemlje? Na zapletena vprašanja ni lahko odgovoriti. Bolj kot uničujemo okolje, večje je tveganje za naša in življenja prihodnjih generacij, saj je zdravje planeta tudi naše zdravje.

Varstvo okolja 15

16 Varstvo okolja

2 ATMOSFERA Zemeljska atmosfera je kompleksen, dinamičen sistem, ki se stalno spreminja. Ob branju tega poglavja boste spoznali: -

kako je atmosfera sestavljena,

kako delujejo podnebja in sistem atmosfere,

kako se podnebje spreminja skozi obdobja,

kaj je mišljeno pod pojmom toplogredni plini,

kateri so glavni toplogredni plini,

kaj je globalno segrevanje in kateri so glavni dokazi zanj,

kakšne vplive ima globalno segrevanje in kako se lahko tem spremembam prilagodimo,

zakaj lahko človekove aktivnosti, ki onesnažujejo ozračje, skupaj z meteorološkimi razmerami povečajo naravne zmožnosti atmosfere za odstranitev odvečnih snovi,

kaj so glavne kategorije in viri onesnaževanja ozračja,

kakšni so učinki kislega dežja in kako jih lahko zmanjšamo,

katere metode so uporabne pri zadrževanju onesnaževal, preden stopijo v ozračje.

Ponazoritev Kot osnovo vseh stvari je grški filozof Anaksimander iz Mileta pred okoli 2600 leti razglašal prav zrak. Njegov učitelj Tales je pred njim postavil na to mesto vodo, Heraklit za njim ogenj, naposled pa je Empedokles dodal še zemljo in tako dopolnil dolgo veljavno četverico klasičnih elementov. Zaradi vzdrže-

vanja življenja in ker ga ni mogoče ne videti ne otipati, so zraku že od nekdaj pripisovali magičen pomen. Enačili so ga s kaosom, iz katerega nastanejo red in vse stvari. Tako naj bi bil glavni element pri vzdrževanju večnega gibanja v svetovnem dogajanju. Z vsakim vdihom zraka sprejema človek nekaj božanskega, leteti

pa ne more, kot to počno izbrane vrste živali, pa duhovi, vile in angeli. /…/ zrak se je zdel s svojim plinastim stanjem bolj nesnoven kot tekočine (voda) in trdne snovi (zemlja). Zato so v mnogoboštvu ta element, skupaj z nebesi, pripisovali najvišjim bogovom, Grki Zevsu in Rimljani Jupitru.

Atmosfero imenujemo tudi ozračje. Je ovoj, ki obdaja naš planet, sestavljen iz različnih plinov, med katerimi je najpomembnejši dušik (78 %). Sledijo mu kisik (21 %), argon (0,95 %), ogljikov dioksid (0,04 %), vodna para, prašni delci ter organizmi. Poleg teh obstajajo v zraku še neznatne količine drugih plinov, predvsem žlahtni plini in ozon. Plini so skoraj vedno v gibanju, včasih koncentracije naraščajo, včasih padajo. Če se povečuje količina prašnih delcev, kemičnih snovi in nekaterih plinov, govorimo o

onesnaževanju ozračja. Poglavitni viri onesnaževanja so industrija, gospodinjstva in promet.

nato temperatura z višino pada. Nad troposfero se razprostira stratosfera, okvirno do 45 km višine. V tej plasti se nahaja plast ozona, ki nas ščiti pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki. V stratosferi temperatura z višino narašča. Nad njo so še druge plasti, ki so za življenje na planetu manj pomembne. Ozračje deluje kot toplotni izolacijski obroč, ki ohranja ravno pravšnjo temperaturo za življenje. Ne prepušča vsega sevanja Sonca, hkrati pa ne dovoljuje, da bi vsa prejeta toplota ušla nazaj v vesolje.

Ozračje je torej plinska plast, ki obdaja Zemljo in se ohranja okoli Zemlje zaradi njene gravitacije. Je zmes različnih plinov, ki jih za življenje potrebujejo vsa živa bitja. Atmosfero lahko razdelimo na več delov. Najnižja plast ali troposfera sega do višine okoli 15 km. V tej plasti se odvija večina vremenskih procesov. Najtoplejša je pri tleh, kjer tla ogrevajo zrak,

Vir 4

Varstvo okolja 17

Troposfera- najnižja plast atmosfere

2.1 KLIMATSKI DEJAVNIKI IN SPREMENLJIVKE Vreme je trenutno stanje v ozračju, ki se hitro spreminja. Podnebje pa je povprečno stanje vremena v večdesetletnem obdobju in se spreminja le na daljša obdobja. Govorimo o podnebnih ali klimatskih spremembah. Dandanes so spremembe vse hitrejše, in sicer naj bi bile posledica povečanega učinka »tople grede«, kar bomo razložili kasneje. Čeprav sega atmosfera nekako do višine 100 km, je skoraj celotno vremensko dogajanje omejeno na njeno najnižjo plast – troposfero. Temperatura se z višino hitro zmanjšuje. Za troposfero sledi plast ozona, ki prestreza nevarno ultravijolično sevanje Sonca. Ozonska plast postaja v zadnjih letih nevarno tanka. Ugotovili so, da so poglavitni uničevalci te plasti freoni, snovi, ki jih vsebujejo razni razpršilci. Večina držav je proizvodnjo izdelkov s spornimi freoni že prepovedala.

Oddaljenost od morja vpliva na vreme

Na vreme vpliva tudi bližina ekvatorja

18 Varstvo okolja

Vremensko dogajanje in podnebje označujemo s klimatskimi spremenljivkami. Te so temperatura, zračna vlaga, padavine, zračni pritisk in vetrovi. Spreminjajo se iz dneva v dan in od območja do območja. Na to spreminjanje vplivajo klimatski dejavniki, na primer geografska širina ali bližina ekvatorja zaradi vpadnega kota sončnih žarkov ter različnega trajanja sončnega obsevanja. Vplivata tudi relief z vpadnim kotom sončnih žarkov in nadmorska višina, saj se z njo temperatura praviloma znižuje. Prav tako na podnebje odločilno vpliva razporeditev kopnega in morja oziroma oddaljenost od morja, saj se kopno hitreje segreva in tudi ohlaja kot mor-

je. Toplejšo klimo na bližnji celini lahko povzročajo tudi topli morski tokovi. SEGREVANJE IN TEMPERATURA Zemlja sprejme le malo sončne energije v primerjavi z vso razpoložljivo, vendar to zadostuje, da je povprečna temperatura Zemlje okoli 15 °C. Ker atmosfera ni popolnoma prozorna, sevanje na poti do površja oslabi. Del sevanja se odbija na vodnih parah in prahu. Za absorpcijo oziroma vpijanje sevanja so pomembni le vodna para, ozon in ogljikov dioksid. Količina svetlobne energije, ki priteka na določeno površino tal, je odvisna od geografske širine oziroma od kota obsevanja. Dve enako veliki površini, ki ju obsevajo sončni žarki pod različnim vpadnim kotom, sprejmeta različno gostoto sevalne energije. Zato je ogretost okolja ob ekvatorju, kjer vpadajo opoldne sončni žarki pravokotno na tla, večja kot v polarnih območjih, kjer vpadajo pod ostrim kotom. Iz istega razloga so prisojna območja gora toplejša kot osojna.

Vpadni kot žarkov

Glede na temperaturne razlike v smeri od ekvatorja proti poloma si sledijo podnebni pasovi: tropski, zmerno topli in polarni pas.

mrzli pas

Kratkovalovni žarki, ki pridejo do površja, segrejejo površje in nato kot dolgovalovni žarki potujejo nazaj skozi atmosfero v vesolje, kjer segrevajo ozračje. Različna telesa različno vpijajo in odbijajo sevanje. Razmerje med prispelim in odbitim sevanjem imenujemo albedo ali tako imenovani koeficient odboja. Belo telo ima albedo 1, ker vse odbije, črno pa 0, ker vse vpije.

zmerno topli pas tropski vroči pas

15 % Toplotni pasovi

Močna absorbcija na zorani njivi

80 %

da se v mirnih nočeh z jasnim nebom zemeljska površina ohladi znatno bolj kot v nočeh, ko je nebo pokrito z oblaki. Segrevanje in ohlajanje zraka ni le posledica sončnega sevanja. Poznamo še adiabatno segrevanje in ohlajanje zraka. Ko se zrak dviga, se širi in ohlaja, za širjenje porabi del toplotne energije. Ko se spušča, se nariva, krči in adiabatno segreva.

Močan odboj sončnega sevanja na snegu Albedo

Čeprav prihaja kratkovalovno sončno sevanje do površja skozi ozračje, pa se zrak pri tem skoraj nič ne segreje. Kratkovalovno sevanje mora torej najprej segreti zemeljsko površje, šele segreto površje seva nazaj v atmosfero v obliki dolgovalovnega sevanja in segreje ozračje. Segrevanje pa je odvisno od količine in razporeditve vodne pare in ogljikovega dioksida v atmosferi. Posebno močno je, če je nebo pokrito z oblaki, ki so večinoma sestavljeni iz vodnih kapljic. Oblaki vpijajo sevanje z zemeljske površine kot črno telo, se zato segrevajo in vračajo sevanje. Zaradi tega dobi zemeljska površina pri oblačnem vremenu od atmosfere precej več energije kot pri jasnem vremenu. To je tudi vzrok,

sevanje površja

d jo o b od

v ko la b o

atmosfera vpija

odboj od površja površina vpija Segrevanje zraka

Varstvo okolja 19

Temperaturo zraka ali tal merimo s termometrom vedno v senci. Merimo urne temperature in nato računamo povprečne dnevne, januarske, julijske in letne temperature. Beležimo dnevne maksimume in minimume. Izražamo jo z različnimi temperaturnimi lestvicami: Celzijevo, Fahrenheitovo in Kelvinovo. 100 0 C

0 0C

373,16 K

273,16 K

32 0F 0 0F

-17,8 0 C -273,16 0 C

212 0F

0 K

Temperaturne lestvice

INVERZIJA V običajnih pogojih temperatura z višino pada. Pogosto pa se v zimskih dneh v kotlinah in dolinah zgodi temperaturni obrat ali inverzija. V takšnih pogojih se težji hladen zrak v času brezvetrja ujame v kotlino in od tam izpodrine toplejšega. V višjih legah se naredi plast megle, ozračje nad to plastjo pa se segreva in zato temperatura z višino narašča. Pojavnost inverzij je odvisna od letnega časa. Poleti je zaradi dolgotrajnega in intenzivnega sončnega sevanja možnost nastanka inverzije zelo majhna. S skrajšanjem dolžine dneva in z zmanjševanjem sončnega sevanja, ki je posledica krajšega dneva, možnost pojava inverzije narašča.

UČINEK TOPLE GREDE Učinek pretvorbe kratkovalovnih žarkov na površini v dolgovalovne žarke izkoriščajo vrtnarji. Pri toplih gredah steklo prepušča kratkovalovne žarke, ven pa ne izpusti dolgovalovnih, ki nato segrejejo ozračje v topli gredi. V atmosferi imajo toplogredni plini podobno vlogo. Ker se v ozračju povečuje količina toplogrednih plinov, le-ti sevajo in energija ne more nazaj v vesolje, zato se naša atmosfera in planet segrevata, kar imenujemo povečan učinek tople grede. Učinek tople grede povzročajo torej toplogredni plini v atmosferi. Skozi leta smo pripomogli, da se je stopnja teh plinov drastično povečala. Sončna svetloba in ultravijolični žarki (UV-žarki) zadenejo atmosfero, še preden pridejo do površine Zemlje. Večina UV-žarkov se vpije v ozonskem plašču. Več kot je toplogrednih plinov v ozračju, več infrardečega žarčenja prejme Zemlja. K učinku tople grede trenutno največ prispeva ogljikov dioksid, čeprav se lahko povprečje vsak čas spremeni. Količina teh plinov se iz dneva v dan povečuje, kar za Zemljo nikakor ni ugodno. Na primer: klorofluoroogljikovodiki (CFC) lahko absorbirajo kar dvajsettisočkrat več toplote kot ogljikov dioksid, vendar pa je mednarodna odločitev o zmanjšanju CFC-plinov pripomogla k temu, da se je stopnja teh plinov v atmosferi normalizirala. Toplogredni plini niso

20 Varstvo okolja

Glavni toplogredni plini so vodna para, ogljikov dioksid, metan, ozon in dušikovi oksidi. VLAGA Vodo najdemo v treh agregatnih stanjih: trdem, tekočem in plinastem stanju. Prehod iz tekočega v plinasto stanje imenujemo izhlapevanje, obratni proces pa je kondenzacija. Dejansko vlago v zraku imenujemo absolutna vlaga in jo označimo z enoto g/ m3. Pri temperaturah in pritiskih, ki normalno vladajo v atmosferi, se lahko voda v atmosferi in na zemeljskem površju nahaja v trdnem, tekočem in plinastem stanju ali pa celo v vseh treh agregatnih stanjih naenkrat. V trdnem je kot led in sneg, v tekočem je v atmosferi v obliki kapljic in v plinastem kot vodna para ali vodni hlapi. Medtem ko so sneg, led in voda vidni, so vodni hlapi nevidni. Kadar na primer v hladnem vremenu na prostem izdihavamo in se nam kadi okoli ust, so to, kar vidimo, že drobne vodne kapljice ali ledeni kristalčki, v katere so kondenzirali vodni hlapi. Tudi megla in oblaki so le roji drobnih vodnih kapljic ali ledenih kristalčkov. Zrak lahko pri določeni temperaturi sprejme samo omejeno količino vodnih hlapov. Čim toplejši je zrak, več vlage lahko sprejme. Tik pred kondenzacijo postane zrak z vodnimi hlapi nasičen, pritisk vodnih hlapov doseže maksimum in vlaga se začne izločati oziroma kondenzirati v drobne kapljice. Razmerje med maksimalnim in dejanskim parnim tlakom imenujemo relativna vlaga in jo izražamo z odstotki. Če na primer pozimi, ko se nam zdi zrak v prostoru z relativno vlago 35 % presuh in odpremo okno, da bi v prostor spustili zunanji, rahlo meglen, nasičen zrak, je učinek nasproten od pričakovanega. Četudi je zunanji zrak nasičen, ima na primer pri temperaturi 10 °C samo 2,4 g vodne pare v kubičnem metru. Ko se v sobi ogreje zrak na temperaturo 20 °C, bi lahko

V času zimske inverzije kurišča oddajajo v ozračje povečane količine škodljivih snovi, ki se kopičijo na dnu kotline. Takrat so v zraku najpogostejše prekoračitve dopustnih koncentracij škodljivih primesi.

Temperaturni obrat ali inverzija

slab pojav, saj so omogočili življenje na Zemlji. Brez njih bi bila povprečna temperatura na Zemlji –18 °C, zaradi njih je povprečna temperatura na Zemlji okoli 15 °C, vendar pa se s povišano koncentracijo teh plinov v ozračju tudi povprečna temperatura na Zemlji viša.

Učinek tople grede

vseboval 17,3 g/m3 vodne pare. Torej njegova relativna vlaga pade pri ogrevanju na slabih 13 % in zrak je mnogo bolj suh, kot je bil pred zračenjem. Z višanjem temperature zraka relativna vlaga pada, ob nižanju temperature pa narašča. Ko doseže 100 %, postane zrak nasičen. Temperaturo, pri kateri se to zgodi, imenujemo rosišče. OBLAKI Oblaki so vidni znaki procesa kondenzacije, ki se pogosto pojavlja tam, kjer pride do vzponskih tokov in s tem do adiabatnega ohlajanja dvigajočega se zraka. Za proces kondenzacije so poleg tega, da pade temperatura zraka pod rosišče, potrebna tudi kondenzacijska jedra, na katerih se začno tvoriti vodne kapljice in ledeni kristali. Ta kondenzacijska jedra so delci raznih snovi, ki jih je v zraku nad oceani le nekaj sto, v industrijskih območjih pa tudi sto tisoč v enem samem kubičnem centimetru. Oblake ločimo glede na višino in obliko. Glede na višino jih razdelimo na visoke (cirus, cirokumulus, cirostratus), srednje (altokumulus, altostratus, nimbostratus), nizke

(stratokumulus, stratus) in vertikalne oblake (kumulus, kumulonimbus). Visoki oblaki se pojavljajo na višini 6–11 km, srednje visoki na višini 2–6 km ter nizki na višini do 2 km visoko. Po obliki ločimo perjaste ali ciruse, kepaste ali kumuluse in plastovite oblake ali stratuse. V teku leta lahko opazimo, da so pozimi bolj pogosti oblaki rodov tipa stratus, atmosfera je namreč pozimi večinoma stabilna, poleti pa so bolj pogosti oblaki tipa kumulus, ki kažejo na to, da je atmosfera večinoma nestabilna oziroma labilna. Oblaki rodu cirus imajo vlaknasto, perjasto ali mrežasto strukturo. So tanki, redki ter imajo bel svilnat videz. Oblaki rodu cirokumulus imajo obliko drobnih ali večjih belih kosmov ali okroglih kepic. Sami se ne pojavljajo pogosto. Oblaki rodu cirostratus so fina bela koprena, ki daje modremu nebu mlečni videz. Oblaki rodu altokumulus imajo videz lahke odeje iz belih sploščenih kepic. Zaradi senc in včasih nejasnih robov jih brez težav ločimo od oblakov rodu cirokumulus. V ljudskem jeziku jih označimo z izra-

zom »ovčice«, saj imajo videz bolj ali manj razkropljene črede ovac. Oblaki rodu altostratus so sive barve in brez oblike, rodu nimbostratus pa so sivi in brezoblični, velikih razsežnosti ter deževni in hkrati nosilci dolgotrajnih padavin, dežja ali snega. Oblaki rodu stratokumulus so sive barve in imajo oblike tankih ali debelejših plasti, ki jih sestavljajo bolj ali manj izrazite kope. Pogosti so jeseni in pozimi. Oblaki rodu stratus imajo videz homogene oblačne plasti sive barve in so brez oblike. Iz njih lahko prši ali pada droben sneg. Oblaki rodu kumulus so kopastih oblik. Imajo videz kosmov vate, krp in snežnih kep. Najbolj izrazit razvoj imajo ti oblaki poleti v opoldanskih urah. Oblaki rodu kumulonimbus so nevihtni oblaki. To je končna razvojna stopnja oblakov rodu kumulus. Za te oblake so značilni električni in akustični pojavi, kot so bliski in gromi. Megla se po sestavi ne loči od oblakov, vendar nastaja pri tleh.

višina (v km) 12 11 10 cirus

9 8

cirostratus

cirokumulus

6 5 4 3 2 1

altokumulus kumulonimbus

altostratus nimbostratus

stratus

stratokumulus

Oblaki

Varstvo okolja 21

Težki nevihtni oblaki pogosto prinašajo padavine

PADAVINE Vidna oblika vlage so oblaki. Vzrok za nastanek oblakov je vedno kondenzacija vlage. Ko se vodne kapljice toliko povečajo, da ne lebdijo več v zraku, ampak zaradi teže padejo iz oblaka na tla, govorimo o padavinah.

Nastanek padavin

l pe to

ak zr hladen zrak

Med padavine slabega vremena štejemo pršenje, dež, zmrznjen ali leden dež, sneg, babje pšeno, sodro, zrnat sneg in točo. Pršenje so padavine, sestavljene iz majhnih, do 0,5 mm velikih vodnih kapljic. Dež so vodne kapljice velikosti od 0,5 do 5 mm. Sneg so združeni ledeni kristali. Ledeni dež so zmrznjene dežne kaplje velikosti od 1 do 4 mm. Babje pšeno, sodra in zrnati sneg so zrnate padavine belkaste barve v bolj ali manj trdni obliki, ki niso zelo pogoste. Toča so ledena zrna belkaste barve in nepravilnih oblik, ki navadno niso manjša od 5 in večja od 50 mm. K padavinam lepega vremena štejemo roso, zmrznjeno roso, slano, ivje in ledene iglice. Rosa so vodne kapljice, ki se izločajo na zemeljski površini pri kondenzaciji vodne pare iz prizemne plasti zraka zaradi ohladitve zemeljske površine. Slana so ledeni kristali enako kot rosa na zemeljski površini, vendar pri temperaturah pod 0 °C. Ivje so snežni kristali, ki se pozimi ob megli naberejo na površinah stvari in so najrazličnejših oblik. Povprečno letno količino padavin izražamo v milimetrih. Če rečemo, da je v kraju v enem letu padlo 1500 mm padavin, to pomeni, da bi bila višina vode na površju ob koncu leta meter in pol, če ne bi odtekla ali izhlapela.

Med padavine slabega vremena prištevamo tudi sneg

kristal ledu

-15 o C

kapljice v oblaku

ledena kroglica nepravilne oblike

0 oC

dvižni veter Nastanek padavin

22 Varstvo okolja

dežna kaplja

ZRAČNI PRITISK Zrak zaradi težnosti pritiska na zemeljsko površje, kar imenujemo zračni pritisk. Merimo ga v milibarih ali hektopaskalih. Normalni zračni pritisk znaša okoli 1013 milibarov ali hektopaskalov in z višino pada. Na zračni pritisk vpliva gostota zraka, ki je odvisna od temperature, torej vsaka sprememba temperature povzroči tudi spremembo v pritisku. Če se del površja segreva, postaja zrak nad njim lažji in se razteza navzgor. Tako se zračni pritisk zmanjša. O visokem pritisku govorimo, ko se zračne mase spuščajo in segrevajo, zato običajno prinaša tudi suho vreme. Nizek zračni pritisk nastaja pri dviganju zračnih mas, ohlajanju in kondenzaciji ter posledično vpliva na nastanek padavin. Ciklon je obsežno območje nizkega zračnega pritiska, anticiklon pa obsežno območje visokega zračnega pritiska. Poznamo bolj ali manj stalna območja nizkega ali visokega zračnega pritiska. Na naše kraje v Sloveniji med letom vplivajo islandski in genovski ciklon, sibirski anticiklon ter azorski anticiklon, ki oblikujejo vremenske situacije.

Razlike v pritisku povzročajo nastanek vetrov. Veter piha v spodnjih plasteh atmosfere v smeri od nizkega k visokemu zračnemu pritisku. Ločimo splošne in lokalne vetrove. VETROVI Obalni vetrovi so lokalni vetrovi, ki pihajo podnevi z morja na kopno, saj je nad morjem zaradi počasnejšega segrevanja zraka pritisk višji kot nad kopnim, kjer se zračne mase močno segrevajo in dvigajo. Ponoči je situacija ravno obratna. Kopno se hitro ohlaja, nad morjem je topleje in zato se zračne mase hitreje dvigajo ter ustvarjajo nižji pritisk, kot je nad kopnim. Vetrovi pihajo tako z obale nad morje. Na podoben način kot obalni vetrovi nastajajo monsuni. Tudi ti so posledica različne ogretosti kopnega in morja, le da pri njih ni pomemben dnevni, temveč letni čas. Temu primerno so mnogo obsežnejši, močnejši in trajnejši ter ne spadajo med lokalne vetrove, ampak v splošno cirkulacijo atmosfere. Z njimi se srečujemo na območju jugovzhodne in vzhodne Azije.

Himala ja

hla su dni in hi vet ro vi

Indijski ocean

ekvator

Zimski monsuni

Hima la

Indijski ocean

ekvator

vlažni in topli vetrovi

Poletni monsuni

Pobočni vetrovi

Obalni vetrovi Varstvo okolja 23

44 Varstvo okolja

4 LITOSFERA Moderna družba je odvisna od naravnih virov. Ob branju tega poglavja boste spoznali: -

od česa je odvisna razporeditev virov,

kako odpadki, povezani s pridobivanjem naravnih virov, prizadenejo okolje,

kako trajnostno je lahko pridobivanje neobnovljivih virov.

Ponazoritev Fosili ali okamnine so ostanki nekdanjih živih bitij, ki so jih geološki procesi zakopali v kamninske plasti. Po velikosti segajo od pelodnih zrnc do okostij orjaških dinozavrov ali kitov. Dokazi o živih bitjih so ohranjeni v različnih oblikah, denimo kot sledovi nekdanje dejavnosti (brlogi ali stopinje), kot kemični sledovi (biomolekule) ali kot vklenjena telesa (žuželke v jantarju). Med takšnim shranjevanjem se je izgubilo veliko podatkov o organizmih. Kljub temu pa okamnine kažejo,

da se je pred približno 3,8 milijarde let življenje začelo v morju. Pred okoli 543 milijoni let se je začelo razvijati v zelo različne oblike, ko je postopoma poseljevalo kopno, sladko vodo in zrak. Med okamninami seveda prevladujejo morska bitja s trdimi deli, kakršne so lupine. S preučevanjem poteka zasipavanja in fosiliziranja so se paleontologi izurili za iskanje redkejših primerkov okamnin, v katerih so ohranjeni tudi mehkejši deli. Vir 10

Agaricocrinus Americanus

4.1 ZGRADBA ZEMLJE

Zemlja je zgrajena iz jedra, zemeljskega plašča in zemeljske skorje.

plašč obsega večji del notranjosti. Zaradi različne sestave ga delimo na dva dela, na spodnji plašč ali nifesimo (nikelj, železo, silicij in magnezij) ter zgornji plašč ali krofesimo (krom, železo, silicij in magnezij). Spodnji plašč je mehkejši in vsebuje magmo, ki je gosta tekoča snov pod velikim pritiskom in z visoko temperaturo. Zgornji plašč je trdnejši in tvori skupaj z zemeljsko skorjo litosfero ali kamninski ovoj. Zemeljska skorja je trdna in debela do 70 km. Delimo jo na dva dela. Zaradi sestave imenujemo spodnjo plast sima (silicij in magnezij), zgornji del skorje pa sial (silicij in aluminij). Skorja je najdebelejša pod gorami.

Plasti usedlin se spreminjajo v kamnino, ki je zmes različnih mineralov. S preučevanjem kamnin, mineralov in okamnin spoznavamo Zemljo in njeno zgodovino.

Jedro imenujemo tudi nife, saj ga gradita nikelj (Ni) in železo (Fe) in leži v največji globini. Temperatura v jedru znaša okoli 5000 °C. Zemeljski skorja

plašč 2900 km

5100 km

jedro

6378 km

Notranja zgradba Zemlje

Varstvo okolja 45

CIP - kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 502/504 STERŽE, Jana Varstvo okolja / [besedilo, risbe] Jana Sterže ; [fotografije Wikimedia ... et al.]. - Celje : Fit media, 2010. - (Zbirka Zelena Slovenija) ISBN 978-961-6283-41-0 253506816

Tiskano na recikliranem biorazgradljivem ekopapirju Cyclus, s certifikati Blue Angel, Nordic Swan, FSC, TCF, NAPM, EMAS in EU okoljska marjetica (Eco-label).

176 Varstvo okolja

Zbirka Zelena Slovenija dr. Jana Sterže

Varstvo okolja Kolofon

VARSTVO OKOLJA

Avtorica: Založba: Za založbo: Urednik: Lektura: Oblikovanje: Fotografije: Risbe: Tisk: Naklada: Izid:

www.zelenaslovenija.si

www.fitmedia.si

Varstvo okolja

Zbirka Zelena Slovenija dr. Jana Sterže

Varstvo okolja Kolofon

VARSTVO OKOLJA

Avtorica: Založba: Za založbo: Urednik: Lektura: Oblikovanje: Fotografije: Risbe: Tisk: Naklada: Izid:

www.zelenaslovenija.si

www.fitmedia.si

Varstvo okolja