Ure, energetika in okolje

URE, energetika in okolje Energy efficiency, energy and environment

URE, energetika in okolje

Strokovna zbirka Zelena Slovenija -

IPPC v Sloveniji /IPPC in Slovenia/ 2008

-

Obnovljivi viri energije (OVE) v Sloveniji /Renewable Energy Sources (RES) in Slovenia/ 2009

-

Odpadki v Sloveniji /Waste in Slovenia/ 2010

-

Upravljanje voda v Sloveniji /Water management in Slovenia/ 2011

-

Zrak v Sloveniji /Air in Slovenia/ 2012

-

URE, energetika in okolje /Energy efficiency, energy and environment/ 2013

Okoljski učbeniki -

Okoljevarstvena zakonodaja (mag. Adrijana Viler Kovačič), 2010

-

Varstvo okolja (dr. Jana Sterže), 2010

-

Gospodarjenje z odpadnimi vodami (dr. Milenko Roš, dr. Jože Panjan), 2012

-

Okoljevarstvene tehnologije (dr. Darko Drev, Janja Čuvan), 2013

URE, energetika in okolje Energy efficiency, energy and environment

Fit media 2013

URE, energetika in okolje

Vsebina Content

4

Jože Volfand, urednik Energetika v novi razvojni paradigmi Slovenije Energy in the new Development Paradigm of Slovenia

7

URE v energetski politiki EU in okolje

8

2

URE, energetika in okolje

15

dr. Romana Jordan Energetsko podnebni paket EU, usmeritve do leta 2020 in razvoj po letu 2020 The EU’s climate and energy package, 2020 policy and post-2020 development mag. Mojca Vendramin Cilji energetske politike in njihovi učinki na narodno gospodarstvo Energy policy objectives and their effects on the national economy

65

71

72

79

86

21

mag. Andreja Urbančič, mag. Damir Staničić, mag. Barbara Petelin Visočnik Akcijski načrt za učinkovito rabo energije za obdobje 2011–2016 Action plan for energy efficiency use for the period 2011-2016

31

Marko Hren Trendi in zahteve pri oblikovanju politik URE Trends and conditionality in Energy Efficiency policy making

93

38

mag. Erik Potočar Dolgoročna strategija za prenovo stavb v EU in Sloveniji The Long-term building renovation strategy in EU and Slovenia

99

mag. Hinko Šolinc Prenos direktive o energetski učinkovitosti v slovenski pravni red Transposition of the Energy Efficiency Directive into Slovenian legal order

105

45

56

mag. Stane Merše Energetska učinkovitost za večjo konkurenčnost industrije Energy efficiency for increase of competitiveness in industry

110

Franko Nemac Z učinkovito rabo in obnovljivimi viri iz gospodarske krize With efficient energy use and renewable energy sources to tackle the economic crisis

URE - temeljna usmeritev energetske politike in prakse v Sloveniji dr. Marjana Šijanec Zavrl Izzivi trajnostne gradnje in poti do skoraj ničenergijske hiše Challenges of sustainable building and paths to nearly zero energy building dr. Vlasta Krmelj Energetsko upravljanje v lokalnih skupnostih Energy management in local communities dr. Igor Papič, mag. Gregor Omahen Pametna omrežja – temeljni gradnik za učinkovito rabo električne energije Smart Grids – basic building block for efficient use of electrical energy dr. Miran Gaberšček Razvojne spodbude in poti do prodora vodikovih tehnologij Development incentives and pathways to hydrogen technologies breakthrough dr. Andreja Cirman Spodbujanja učinkovite rabe energije in stanovanjska politika Promotions of efficient energy use and housing policy Tadeja Kovačič Politika Eko sklada in učinki nepovratnih subvencij za URE v obdobju 2008–2012 The policy of Eco Fund and the effects of grants for EE in the period 2008-2012 Polona Lah Učinkovita raba energije in zelena javna naročila Energy efficiency and green public procurement

123

Cveto Fendre Energetski monitoring zgradb Building energy monitoring

133

Bojan Pogorevc Koncept oskrbe in uporabe gozdno-lesne biomase Concept of the Supply and Use of Forest and Wood Biomass

143

150

156

dr. Andrej Predin, dr. Gorazd Hren Majhne kinetične vodne turbine, mogoče postavitve in ekonomska učinkovitost Small kinetic water turbines, theirs possible locations and economic efficiency Arnel Glotić, dr. Igor Tičar, mag. Djordje Žebeljan, Rene Jeromel, dr. Adnan Glotić Optimizacija izvedbe voznega reda verige hidroelektrarn Optimization of hydropower plants generation schedule mag. Boštjan Korošec, dr. Marko Homšak Sonaravna proizvodnja in predelava aluminija v Talumu Sustainable production and recycling of aluminum in Talum d.d. Kidričevo

165 Primeri praks 166 167

168 169 170 171 172

174 175 176 177 178 179 180 181 182 184 185 186 187 188

189 190 191 192 194

Eko sklad, j. s.

Elektroinštitut Milan Vidmar, Inštitut za elektrogospodarstvo in elektroindustrijo ELES, d.o.o.

Eltec Petrol d.o.o., družba za energetske in okoljske rešitve Energetska agencija za Podravje, zavod za trajnostno rabo energije FRAGMAT TIM d.d.

Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina, g. i. z Knauf Insulation, d.o.o. Škofja Loka Kompetenčni center za Sodobne tehnologije vodenja KSSENA Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško Lokalna energetska agencija za Pomurje, Martjanci Luka Koper, d. d.

Mestna občina Celje Mestna občina Ljubljana Mestna občina Ptuj Skupina Laško Petrol, Slovenska energetska družba, d.d., Ljubljana Steklarna Hrastnik, družba za proizvodnjo steklenih izdelkov, d.o.o. Šolski center Celje, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja Šolski center Škofja Loka Šolski center Velenje, Medpodjetniški izobraževalni center, Energetski poligon Termo-tehnika d.o.o.

Turna d.o.o.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Zavod TIGR Zavod za gradbeništvo Slovenije

URE, energetika in okolje

Mitja Lenassi Energetska izkaznica danes in do leta 2030 Energy performance certificate now and till 2030

3

115

Energetika v novi razvojni paradigmi Slovenije Energy in the new Development Paradigm of Slovenia

Jože Volfand, urednik Jože Volfand, Editor

Manj je več. To bi moralo biti razvojno geslo 21. stoletja v Sloveniji.

In načelo »trias energetica«? Je precej več kot zmanjšanje potreb po energiji ali celo le energetska sanacija stavb, četudi so prav stavbe postavljene na vrh pričakovanj EU glede boljše energetske učinkovitosti.

Kajti 40 % emisij toplogrednih plinov nastaja v stanovanjskih hišah, pisarnah, trgovinah in drugih stavbah. Če je energetski sektor prvo, potem je stavbni fond drugo neizkoriščeno polje potencialov za prihranke energije. Tako ugotavlja mag. Erik Potočar, ko utemeljuje nemalo vzrokov za dolgoročno strategijo za prenovo stavb v EU in v Sloveniji.

4

URE, energetika in okolje

Vendar sta lahko Direktiva o energetski učinkovitosti in Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost v obdobju 2008–2016 le del analitičnega in vrednostnega pogleda na zdajšnji energetski obraz Slovenije. Enako oznako zasluži nastajanje in sprejemanje energetskega zakona z vsemi potrebnimi tresljaji, ki ga spremljajo. Po njem, prav tako v letu 2014, naj bi Slovenija sprejela tudi energetski koncept. To ne bo preoblečen nacionalni energetski program, ki ga Slovenija nikakor ni zmogla in znala sprejeti, pač pa bo zares bolj le koncept. Nekaj, kar je dovolj nedorečeno in usmeritveno, da bi lahko v strokovni in politično neobarvani razpravi zmagovali argumenti za trajnostno energetsko prihodnost države. Seveda, če bodo, saj znamenja časa, ki ga preživlja Slovenija, še ne napovedujejo temeljnih sprememb.

Kajti gre vendar za drugačen razvoj in drugačno prihodnost Slovenije.

Razvojno pogrezanje Slovenije, kot kaže, samo še ideološko razklanih partijskih vrhov, koalicije in opozicije, ni prepričalo, da država potrebuje takojšnji nacionalni konsenz, podprt z ljudskim referendumom, o novi razvojni paradigmi. Ali se sme sanjati, da bi Slovenija kot celota postala ekoregija v EU? Upoštevaje izčrpavanje okoljskega prostora, bi morala Slovenija do leta 2050 tri- do štirikrat zmanjšati porabo surovin, energije in pritiskov na okolje. S katero razvojno strategijo Slovenija odgovarja na bolezni, za katere v zadnjih letih ni našla zdravila in je postala bolnik v EU? Kajti manj bo več. In Slovenija z danostmi, ki nam jih lahko Evropa zavida, a ne le Evropa, kot so na primer gozdnatost, vodnatost in odstotek

ozemlja v Naturi 2000, z novo razvojno paradigmo že v izhodišču dviga svojo konkurenčno prednost. Tudi nova slovenska industrijska politika (SIP), čeprav jo avtorji dobro skrivajo, za obdobje nove finančne perspektive 2014–2020 med ključne politike za uresničevanje strateških razvojnih ciljev med drugimi uvršča tudi tehnologije za učinkovito rabo energije. Okoljsko-energetskih izzivov namreč ni malo. Nekateri energetski projekti in naložbe že zdaj dvigajo velike količine prahu in jih najbrž še bodo. Pri uporabi naravnih virov in naložbah v hidroenergijo se kar naprej zapleta, precej večje soglasje pa je doseženo pri eni izmed prednostnih razvojnih tem, to je pri trajnostni gradnji stavb.

Vendar tematska strokovna monografija URE, energetika in okolje ni mogla in ni želela energetske sanacije stavb izvzeti iz razmišljanj o novi razvojni paradigmi Slovenije, o trajnostni energetski prihodnosti države in o multiplikativnih vplivih politike URE na rast gospodarstva in na izhod iz gospodarske krize.

Slovenija preprosto ne more več nadaljevati iste razvojne logike in zadnji čas je, da se predvsem politika zmodri.

Energetski razvojni izziv je jasen: s katerimi ukrepi zmanjšati potrebe po energiji, kako zadovoljiti preostale potrebe po energiji iz obnovljivih virov, če pa teh ni dovolj, kako učinkovito upravljati neobnovljive vire energije. Načelo »trias energetica« je vsak dan večji izziv tudi gospodarstvu, zlasti industriji, ki še vedno porabi skoraj četrtino končne energije. Doseganje energetske odličnosti pa je bližnjica k večji konkurenčnosti podjetij. Zato, piše mag. Stane Merše v publikaciji, bi bilo v Sloveniji nujno vzpostaviti intenzivnejšo partnersko sodelovanje med industrijo in državo. Tako bi lahko sistematično iskali optimalne rešitve za povečanje energetske učinkovitosti v podjetjih, vključno s spodbudami, kar praksa v EU pozna.

Ni namreč nova ocena, češ da proizvajalci v Sloveniji prepočasi sledijo razvoju tehnologij, ki omogočajo večjo energetsko učinkovitost.

Globalni trg vse bolj povprašuje po zelenih, energetsko učinkovitih izdelkih in storitvah, saj je v njih prepoznana višja dodana vrednost.

Kako bo, če bo, znala Slovenija izkoristiti novo finančno perspektivo EU 2014-2020, ki Sloveniji za raziskave, tehnološki razvoj in inovacije iz

S katerimi ukrepi bo v obdobju 2008–2016 izpolnila zahteve, da doseže 9 % prihrankov pri rabi energije? In kako do leta 2020 za 20 % povečati energetsko učinkovitost? Še več vprašanj osmišlja pregled, kako Slovenija izvaja Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost v obdobju 2008–2016, saj smo zdaj nekako v sredini, ko je pravšnji trenutek za vrednostno oceno.

Mag. Andreja Urbančič predstavlja rezultate, ki vzbujajo optimizem.

Nekoliko drugačno bilanco daje ali bi dala analitična ocena dosežkov Operativnega programa zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012. A če se oziramo v prihodnja leta, tja do leta 2020 in še dlje, kar je namen naše strokovne publikacije, potem je za gospodarstvo, vlado in stroko bistven premislek, kako energetsko sanacijo stavb izkoristiti za oživitev gospodarstva.

Skrb vzbuja podatek, da je akcijski načrt napovedal vzpostavitev razvojne sheme in druge spodbude gospodarstvu pri vstopu zelenih energetskih izdelkov na trg, a se to ni zgodilo. Gospodarstvo je ostalo brez celovite podpore raziskavam, razvoju, tržnemu prodoru tehnologij, izdelkov, materialov in storitev, ki vplivajo na rabo energije. Zgodilo

Strokovna publikacija URE, energetika in okolje je vsebinsko zaokrožena v dveh poglavjih: URE v energetski politiki in okolju in URE – temeljna usmeritev energetske politike in prakse v Sloveniji. Dodana vrednost knjigi so Primeri praks, ki dajejo nekaj odgovorov na tri razvojne in politične izzive trenutka, ko naj bi se začela pisati nova energetska prihodnost Slovenije. Prvi je, ali bo Slovenija začela bolj spodbujati razvoj domačih tehnologij za URE in OVE? Drugi je, kakšne možnosti daje politika URE za zagon gospodarstva in za sestavljanje mozaika trajnostne razvojne paradigme Slovenije. Tretji izziv pa je, predlagam, da vlada Alenke Bratušek že januarja 2014 odgovori na vprašanje, koliko sredstev bo znala Slovenija izkoristiti v novi finančni perspektivi 2014–2020.

Edino v tem primeru bi lahko pritrdili sloganu, da bo takrat dobrodošlo več – a dolgoročno bo stoodstotno manj več. In ne spregledati.

Ena izmed ključnih novosti novega paketa kohezijske politike je tako imenovana tematska osredotočenost. Kar dlje, predolgo traja in je še premočno povezano, bolj boli, ko se pretrga. Zato naj bo odločitev za drugačno energetsko prihodnost Slovenije hkrati odločitev za začetek prenove razvojne strategije države.

URE, energetika in okolje

Kako bi si lahko Slovenija z zelenimi tehnologijami začela odpirati vrata za izhod iz krize? Ali bi lahko država s financiranjem ekologizacije gospodarstva bistveno vplivala na neto učinke, na zaposlovanje in manjšo brezposelnost? In mladim začela vračati upanje v Slovenijo kot deželo prihodnosti?

se je nasprotno. Gospodarstvo je bilo še bolj obremenjeno zaradi visokih cen energije. V letu 2013 so se sicer cene energentov znižale, toda bistvena in kritična ocena ostaja – izvajanje programov URE ni bilo dovolj domišljeno in povezano s tehnološkim razvojem, gospodarsko rastjo in zaposlovanjem.

5

različnih skladov in virov namenja 3,3 milijarde EUR? Kajti, kakor pravi Franko Nemac v prispevku Z učinkovito rabo energije in obnovljivimi viri iz gospodarske krize: Vse števce za toploto uvozimo, vso opremo za sončne elektrarne, za kotle na biomaso, varčno razsvetljavo, električne avtomobile … A kdor dobro razločuje, dobro poučuje in spodbuja. Ni namreč mogoče hkrati prezreti, kako v Sloveniji raste ponudba storitev in izdelkov pri trajnostni graditvi, energetski učinkoviti razsvetljavi, toplotni izolaciji, ogrevalni in hladilni tehniki in drugod. Primeri iz prakse, ki jih knjiga objavlja na zadnjih straneh, so dovolj zgovorni in so tudi delno rezultat paketa finančnih spodbud iz akcijskega načrta.

6

URE, energetika in okolje

URE, energetika in okolje

1.

7

URE v energetski politiki EU in okolje

Energetsko podnebni paket EU, usmeritve do leta 2020 in razvoj po letu 2020

dr. Romana Jordan, poslanka v Evropskem parlamentu

8

URE, energetika in okolje

The EU’s climate and energy package, 2020 policy and post-2020 development

Romana Jordan, Ph.D., Slovenian Member of European Parliament

Povzetek

Summary

Skupna evropska energetska politika je ena od tistih novih, mlajših, formalno ustvarjenih šele pred petimi leti. Leta 2009 je namreč v Lizbonski pogodbi [1], poleg nekaterih preostalih področij, tudi ukrepanje EU v energetiki in podnebnih spremembah dobilo svojo pravno osnovo.

The common European energy policy is among newer and younger policy fields. It was only five years ago, when the nergy and climate change policies were formally enshrined in the Lisbon Treaty [1] alongside some other newly established Union competences.

Evropska energetska politika se oblikuje v luči nenehnega iskanja ravnovesja med varovanjem okolja, zagotavljanjem zanesljivosti oskrbe z energijo ter oblikovanjem pravil, ki omogočajo konkurenčnost evropskega gospodarstva. Trenutna zakonodaja energetike in okolja temelji na Energetsko-podnebnem paketu [2], po katerem znižujemo izpuste toplogrednih plinov in višamo delež obnovljivih virov energije. Pozneje je bila sprejeta Direktiva o energetski učinkovitosti, ki bo v prihodnosti ne le izboljšala porabo energije v Evropi, temveč bi lahko prek učinkovitejše rabe energije tudi pomembno prispevala k zmanjševanju naše uvozne odvisnosti ter preusmerila finančne tokove, ki trenutno vodijo iz Evropske unije (EU) v tokove v Unijo. Ta direktiva lahko predstavlja pomembne priložnosti za evropska podjetja, saj nalaga državam članicam, da same izberejo vrsto cilja in pripravijo akcijske načrte za njihovo uresničevanje, pri čemer se poudarek pričakuje predvsem na stavbe.

Poleg nje pa učinkovitost energetskih storitev in končno porabo energije, kogeneracijo proizvodov (npr. »eco design«) [3] ter energetsko učinkovitost stavb ureja vrsta drugih direktiv [4]. Energetski politiki so namenjena tudi sredstva v proračunu EU v okviru prihodnjega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020, Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF) in kohezijskih sredstev.

The formulation of European energy policy is a process of constant seeking of a balance between protecting the environment, ensuring security of energy supply and creating rules which underpin the competitiveness of European economy. Current legislation [2] in the field of energy and environment is based on the Energy-climate package, where we are working towards cutting greenhouse gas emissions and growing the share of renewable energy sources. Later in time, the Directive on energy efficiency was adopted. This will not only improve energy consumption in Europe in the future but also contribute to diminishing our import-dependency by allowing for a more efficient use of energy as well as possibly diverting financial flows which currently flow outside of the EU to those flowing inside of the Union. The Directive also offers important opportunities for European businesses as it entrusts the Member States with the task of choosing their individual goals and preparing action plans for their implementation, whereas the main focus should be on energy efficiency in buildings. In addition, the areas of efficiency of energy services, final energy consumption, co-generation, goods (e.g. »eco-design«) [3] and energy efficiency in buildings are regulated by a number of other directives [4]. Finally, the Horizon 2020, Connecting Europe Facility (CEF) and Cohesion funds, all instruments from the budget European Union are available for funding the European energy policy.

Ključne besede: EU, energetika, podnebne spremembe, učinkovita raba energije, trajnostni razvoj.

Key words: EU, energy policy, climate change, efficient energy use, sustainable development.

Akcijski načrt za učinkovito rabo energije za obdobje 2011–2016

mag. Andreja Urbančič, mag. Damir Staničić, mag. Barbara Petelin Visočnik, Institut »Jožef Stefan« – Center za energetsko učinkovitost

Action plan for energy efficiency for the period 2011-2016

Andreja Urbančič, M.Sc., Damir Staničić, M.Sc., Barbara Petelin Visočnik, M.Sc., Jožef Stefan Institute – Energy Efficiency Centre

Povzetek

Summary

Drugi akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2011−2016 (AN URE-2) je bil pripravljen leta 2011. Je najpomembnejši izvedbeni dokument države o učinkoviti rabi energije, ki je eno od prednostnih področij slovenske energetike. Cilj doseči 9-odstotni prihranek končne energije do leta 2016 je usklajen z obveznostmi po Direktivi 2006/32/ES in je prvi korak k izpolnjevanju cilja 20-odstotnega izboljšanja energetske učinkovitosti do leta 2020 iz podnebno-energetskega paketa.

The second action plan for energy efficiency for the period 2011-2016 (AN URE 2) was designed in 2011. It is the most relevant national implementation document in respect of energy efficiency which is one of priority areas of the Slovenian energy sector. The goal to achieve 9% the final energy savings by 2016 is consistent with the obligations under the Directive 2006/32/ES and it represents the first step in meeting the target of 20% energy efficiency improvement by 2020 within the climate-energy package. The plan provides a stable framework to perform activities, builds on the established instruments and measures in the country and enhances, upgrades them and plan new activities and instruments. This article presents individual planned instruments and their implementation in 2011 and 2012. This period reflected a very successful promotion of energy rehabilitation measures in buildings: in households under the support of Eco-fund financed from energy efficiency supplement, and in public sector under the stimulus financed from the EU Cohesion Fund.

In 2012 programmes performed by energy suppliers were launched to provide energy savings at final customers.

Ključne besede: učinkovita raba energije, cilji države, akcijski načrt, ukrepi učinkovite rabe energije, finančne spodbude.

To achieve greater development impacts in the future there will particularly be of great importance the planned - however not yet implemented - establishment of the development scheme and other support to business sector at market uptake for green energy products. For greater volume of investments, particularly in the public sector that will, beside meeting energy efficiency obligations, accelerate the exit from the economic crisis promotion of energy contracting will be essential.

Key words: efficient energy use, national policy and targets, action plan, energy efficiency measures, financial incentives.

URE, energetika in okolje

Za večje razvojne učinke v prihodnje bo zlasti pomembna še ne izpeljana načrtovana vzpostavitev razvojne sheme in drugih spodbud gospodarstvu pri vstopu zelenih energetskih izdelkov na trg. Za večji obseg investicij, zlasti v javnem sektorju, ki bi poleg izpolnjevanja obveznosti pospešil tudi izhod iz gospodarske krize, bodo ključne spodbude za energetsko pogodbeništvo.

21

Načrt zagotavlja stabilen okvir za izvajanje aktivnosti, gradi na uveljavljenih instrumentih in ukrepih v državi, jih krepi, nadgrajuje in načrtuje nove. V članku predstavljamo posamezne načrtovane instrumente in osvetljujemo njihovo izvajanje v letih 2011 in 2012. V tem obdobju je bilo zelo uspešno spodbujanje ukrepov energetske sanacije v stavbah: v gospodinjstvih v okviru spodbud Eko sklada, financiranih iz dodatka za učinkovito rabo energije, in v javnem sektorju v okviru spodbud, financiranih iz Kohezijskega sklada EU. Leta 2012 so se začeli izvajati tudi programi za zagotavljanje prihrankov energije pri končnih porabnikih, ki jih izvajajo dobavitelji energije.

Trendi in zahteve pri oblikovanju politik URE

Marko Hren, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Trends and conditionality in Energy Efficiency policy making

Marko Hren, Ministry of Economic Development and Technology

Povzetek

Summary

Avtor predstavlja trenutno stanje, robne pogoje in prioritete pri pripravi razvojnih dokumentov Slovenije za črpanje sredstev iz Evropske kohezijske politike v okviru globalnih trendov politik uveljavljanja učinkovite rabe virov. Pri tem v ospredje postavlja pomen strategije pametne specializacije in kaže primere dobrih praks specializacije domače razvojno-raziskovalne moči ob uporabi sredstev iz tekoče kohezijske ovojnice. Zaradi izrazite omejenosti razpoložljivih sredstev za obdobje 2014–2020 opozarja na potrebo po oblikovanju takih izvedbenih in finančnih instrumentov, ki bodo pritegnili največjo raven zasebnih (tudi neposrednih tujih) vlaganj.

The author sheds light on the state of the art of the policy-making in Slovenia related to the EU Multiannual Financial Framework 2014-2020, presents the priorities, ex-ante conditionality and limitations in view of the global trends related to the implementation of resource-efficiency policies. The introduction of the smart specialisation strategy is placed in a center of gravity for the elaboration of priority axes and is based on the evaluation of the existing instruments supported by the current EU cohesion envelope for Slovenia directed towards the scientific excellency, development competence and competitiveness of the domestic research & development players. The author calls for well-targeted measures and financial instruments that would mobylise the highest possible level of private (domestic as well as foreign) investments to match the limited range of the available EU and domestic public funds.

URE, energetika in okolje

Key words: smart specialisation, competitiveness, cohesion policy, programming, policies.

31

Ključne besede: pametna specializacija, konkurenčnost, kohezijska politika, programiranje, politike.

Dolgoročna strategija za prenovo stavb v EU in Sloveniji

mag. Erik Potočar, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za energijo

The Long-term building renovation strategy in EU and Slovenia

Erik Potočar, M. Sc., Ministry of Infrastructure and Spatial Planning, Energy Directorate

Povzetek

Summary

V prispevku so predstavljene vsebine različnih dokumentov usmeritve za prenovo stavb. Stavbe so osrednji element politike EU o energetski učinkovitosti, saj skoraj 40 % končne porabe energije nastaja v stanovanjskih hišah, pisarnah, trgovinah in drugih stavbah. Ta sektor je drugi največji neizkoriščen in stroškovno učinkovit potencial za prihranke energije. Povečanje energetske učinkovitosti stavb zagotavlja tudi druge koristi, vključno z odpiranjem novih delovnih mest, blažitvijo energetske revščine, izboljšanjem zdravja ter zanesljivejšo oskrbo z energijo in konkurenčnostjo industrije. Nedvomno lahko tudi spodbudi gospodarsko rast.

In this paper documents and policies in the field of building renovation are presented. Buildings are a central element of EU policy on energy efficiency, since houses, offices, shops and other buildings currently represent almost 40% of total final energy consumption. This sector represents the second largest untapped, cost-effective potential for energy savings. Energy-efficient buildings also provide other benefits, including job creation, alleviating energy poverty, improving health, enhancing energy security and competitiveness of the industry. Undoubtedly, they can also stimulate economic growth.

38

URE, energetika in okolje

Ključne besede: nova direktiva, stavbni fond, energetska prenova, ničenergijske stavbe, zeleno javno naročanje, izpusti toplogrednih plinov, slovenska industrijska politika.

Key words: the new directive, building stock, energy reform, zeroenergy buildings, green procurement, greenhouse gas emissions, Slovenian industrial policy.

70

URE, energetika in okolje

URE, energetika in okolje

2.

71

URE - temeljna usmeritev energetske politike in prakse v Sloveniji

Izzivi trajnostne gradnje in poti do skoraj ničenergijske hiše

dr. Marjana Šijanec Zavrl, Gradbeni inštitut ZRMK

Challenges of sustainable building and paths to nearly zero energy building

Povzetek

Summary

Prispevek podaja smernice razvoja skoraj ničenergijske gradnje, ki jo uvaja prenovljena Direktiva o energetski učinkovitosti stavb (31/2010/ EU) – EPBD prenovitev. Pri oblikovanju meril za skoraj ničenergijsko hišo izhajamo iz usmeritve EU, po kateri so skoraj ničenergijske hiše tiste, ki imajo za najmanj 10 % strožje zahteve, kot izhaja iz stroškovnega optimuma. Energijsko učinkovita zasnova stavbe je nujen pogoj, ključ do skoraj ničenergijske stavbe je v izrabi obnovljivih virov energije za delovanje stavbe. Emisije toplogrednih plinov so zaradi delovanja stavbe majhne, kar pa ne zagotavlja, da je stavba tudi trajnostna. Trajnostna gradnja namreč poleg energijske učinkovitosti izpolnjuje še več drugih okoljskih meril, povezanih v glavnem z okoljskimi vplivi uporabljenih gradbenih materialov, in ob tem ustreza tudi ekonomskim in družbenim merilom. Dosedanji razvoj trajnostne gradnje je privedel do nastanka prvih standardov CEN za trajnostno gradnjo, kar bo v prihodnje tudi dobra podlaga za transparentne postopke zelenega javnega naročanja.

The paper presents the guidelines for development of nearly zero energy building (nZEB), as introduced by Directive EPBD (31/2010/EU) – recast. When drafting of criteria for nearly zero energy buildings EU guideline is followed, where nearly zero energy buildings should meet at least for 10% stricter minimum requirements comparing to the cost optimum. The energy efficient building concept is a precondition; a key to a nearly zero energy building is the use of renewables to cover the energy needs due to building operation. That leads to low greenhouse gas emissions in operation phase, however that is not sufficient to consider the building as sustainable. Sustainable building means that the very building is not only energy efficient but also complies with many other environmental criteria mostly connected to environmental impacts of building materials. Further on it has to comply with economic and social/cultural indicators. So far the research in building sustainability led to creation of first set of CEN standards on Sustainable building. In future these standards may support the transparency in green public procurement process.

URE, energetika in okolje

Ključne besede: skoraj ničenergijska stavba, trajnostna gradnja, indikatorji.

72

Marjana Šijanec Zavrl, Ph.D., Building and Civil Engineering Institut

Key words: nearly zero energy building, sustainable building, indicators.

Energetsko upravljanje v lokalnih skupnostih

dr. Vlasta Krmelj, Energetska agencija za Podravje

Energy management in local communities

Vlasta Krmelj, Ph.D., Energy Agency of Podravje

Povzetek

Summary

Trajnostno energetsko upravljanje je dolgoročen koncept, ki zajema racionalno gospodarjenje na vseh področjih proizvodnje in rabe energije, da bi se zagotovila zanesljiva dobava energije po konkurenčnih cenah in da bi bilo čim manj negativnih vplivov na okolje. Ti izzivi so toliko zahtevnejši zaradi omejenih finančnih zmožnosti posameznikov in lokalne skupnosti. Lokalne skupnosti lahko zagotovijo učinkovito energetsko upravljanje samo, če vzpostavijo upravljavske sisteme, ki drugih sektorjev ne izključujejo, ampak se z njimi učinkovito povezujejo, dopolnjujejo in nadgrajujejo. Trajnostna energija v povezavi z okoljem in gospodarsko rastjo je koncept medsektorskega integralnega pristopa k vodenju občin.

Sustainable energy management is a long term concept, which covers the rational management in all areas of energy production and use, in order to ensure a reliable energy supply at competitive prices and to minimize negative environmental impacts. These challenges are quite difficult due to the limited financial capacity of individuals and local communities. Local communities can establish effective energy management only, if management systems do not exclude other sectors, but rather effectively integrate, complement and upgrade them. Sustainable energy in relation to the environment and economic growth is the concept of cross-sectoral integrated approach to the management of municipalities.

URE, energetika in okolje

Key words: energy management, municipalities, local energy concept, energy agency.

79

Ključne besede: energetsko upravljanje, občine, lokalni energetski koncept, energetska agencija.

Spodbujanja učinkovite rabe energije in stanovanjska politika

dr. Andreja Cirman, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Promotions of efficient energy use and housing policy

Andreja Cirman, Ph.D., University of Ljubljana, Faculty of Economics

Povzetek

Summary

Za ogrevanje in hlajenje stanovanj se porabi veliko energije, ki postaja čedalje dražja. Spodbujanje energetske učinkovitosti je zato pomembno področje za uporabnike stanovanj in družbo kot celoto. Tehnologije, ki omogočajo večjo energijsko učinkovitost in zato manjšo porabo energije v stanovanjskih stavbah, obstajajo in so dosegljive na trgu.

Kljub temu pa je napredek pri povečanju energijske učinkovitosti relativno počasen. Glavne ovire so danes predvsem v politiki, procesih in razpoložljivosti človeških virov. V Sloveniji se poleg splošnih ovir pri povečanju energetske učinkovitosti spoprijemamo tudi s problemom revnih lastnikov stanovanj in izrazito nestimulativnega okolja za povečanje energetske učinkovitosti neprofitnega fonda. Z ustreznimi ukrepi v okviru stanovanjske politike in njej bližnjih politik lahko na stanovanjskem področju veliko prispevamo k povečanju energetske učinkovitosti stanovanjskega fonda.

To heat and cool houses and flats a lot of energy is being used, and this energy is becoming even more expensive. Encouraging energy efficiency is an important area for the users of flats and houses, and for the whole society as well. There are several technologies available in the market that provide greater energy efficiency and consequently reduced energy consumption in residential buildings. Nevertheless, the progress in increasing energy efficiency is relatively slow. The main obstacles nowadays are reflected in policy, processes and availability of human resources. in addition to general barriers to increased energy efficiency Slovenia has to tackle some problems in respect of poor housing owners and distinctly non-stimulating environment to increase energy efficiency of non-profitable fund. By taking adequate measures within the housing policy and other similar policies we can do a lot in the housing area to contribute to increased energy efficiency of the housing fund.

URE, energetika in okolje

Key words: energy efficiency, housing, housing policy, Slovenia.

99

Ključne besede: energetska učinkovitost, stanovanja, stanovanjska politika, Slovenija.

Energetski monitoring zgradb

Cveto Fendre, Šolski center Velenje

Building energy monitoring

Cveto Fendre, Velenje School Centre

Povzetek

Summary

Osnovna naloga energetskega monitoringa zgradbe je zajemanje, obdelava in analiza porabljene energije in njenih stroškov na realnem trenutnem nivoju (npr. minutna, urna in dnevna poraba z vgrajenimi merilnimi napravami na števcih) in mesečnem nivoju, ki ga realiziramo z računi, prejetimi od dobaviteljev energentov. Tako nastaneta bazi realnih in fakturnih podatkov porabljene energije, ki ju je mogoče medsebojno primerjati, predvsem pa na osnovi energetske analitike načrtovati dnevno oziroma mesečno porabo. Za uspešno energetsko upravljanje zgradbe je treba spremljati racionalno porabo energije, racionalno vodno oskrbo in ugodno bivalno počutje.

The basic tasks of the building energy monitoring are energy capture, processing and analyzing of energy consumption and its costs at the real current level (e.g., minute, hourly and daily consumption from installed sensors) and at monthly basis, realized through invoices received from the energy suppliers. We get a real time database and an invoicing database of energy consumption data which can be compared. So we can plan and analyze energy in daily and monthly consumption. For the successful building energy management is necessary to monitor the rational use of energy, rational water supply and indoor environmental quality.

Za uspešno realizacijo monitoringa je treba namestiti opremo, ki zajema ustrezne merilne naprave, krmilno-nadzorni sistem, osebni računalnik s povezavo na splet in elektronsko energetsko infotočko, prek katere prikazujemo različne vrste podatkov, predvsem pa jo lahko uporabimo kot elektronsko energetsko izkaznico zgradbe. Namestiti je treba tudi potrebno programsko opremo, ki vsebuje aplikacije za energetsko knjigovodstvo, energetsko analitiko, spletni energetski portal in energetski nadzorni sistem.

For the successful realization of monitoring is necessary to install the computer hardware equipment, which includes appropriate sensors, instrumentation, a control system, a PC with a connection to the Internet and an electronic energy info-point, through which we present various types of data. It can be used as electronic building energy card as well.

We also have to install necessary software products, which include applications for energy accounting - bookkeeping, energy analytics, web portal and energy control system.

Key words: energy monitoring, energy management, electronic energy info-points, energy supervisory system, energy bookkeeping.

123 URE, energetika in okolje

Ključne besede: energetski monitoring, energetsko upravljanje, elektronska energetska infotočka, energetski nadzorni sistem, energetsko knjigovodstvo.

164 URE, energetika in okolje

165 URE, energetika in okolje

Primeri praks 4.

ekoKrediti Spodbuda za vaše okoljske naložbe!

Eko sklad poleg nepovratnih sredstev ponuja tudi ugodno kreditiranje občanov, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov.

166 URE, energetika in okolje

Z ugodnim kreditom pravne osebe in samostojni podjetniki lahko financirate naložbe v: – energijsko sanacijo poslovnih in proizvodnih objektov, – gradnjo novih nizkoenergijskih ali pasivnih poslovnih objektov, – ukrepe učinkovite rabe energije v proizvodnih procesih, – obnovo obstoječe razsvetljave z namenom vsaj 30 % prihranka električne energije, – nakup okolju prijaznih vozil in ukrepov za spodbujanje trajnostne mobilnosti, – proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, – nakup okolju prijaznih tehnoloških linij, strojev in naprav, – čistilne naprave za odpadne vode in čiščenje pitne vode, – odvajanje odpadnih vod in oskrbo s pitno vodo, – zbiranje, obdelavo, predelavo in ponovno izrabo odpadkov.

Občani pa z ugodnim kreditom Eko sklada lahko financirate naložbe v: – vgradnjo sodobnih kurilnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oz. pripravo sanitarne tople vode, – vgradnjo učinkovitih kurilnih naprav na lesno biomaso,

Več informacij na www.ekosklad.si ali telefonski številki 01 / 241 48 20.

– vgradnjo toplotnih podpostaj ali postaj za priklop na toplovodno omrežje daljinskega ogrevanja, – vgradnjo sistemov za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka, – vgradnjo sprejemnikov sončne energije za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje, – vgradnjo toplotnih črpalk za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, – namestitev sodobnih naprav za pridobivanje električne energije s pomočjo sonca, vode ali vetra z nazivno močjo do 50 kW, – zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi obstoječih stanovanjskih stavb (zamenjava zunanjega stavbenega pohištva, toplotna izolacija fasade in / ali strehe ter tal nad neogrevanim prostorom in tal nad zunanjim zrakom), – gradnjo ali nakup nizkoenergijske ali pasivne eno ali dvostanovanjske stavbe, – nakup energijsko učinkovitih gospodinjskih aparatov energijskega razreda A+ ali višjega, – nakup okolju prijaznih vozil na električni ali hibridni pogon, – priključitev obstoječih objektov na javno kanalizacijsko omrežje, – nakup in vgradnjo malih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode do velikosti 25 PE,

– prekritje objektov z rastlinsko odejo, – nadomeščanje azbestne strešne kritine, – nakup kompostnika zaprtega tipa, ki je namenjen predelavi biološko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstva, – namestitev naprav za zbiranje in distribucijo deževnice, – namestitev naprav za mehansko, kemično in biološko čiščenje vode, – zagotavljanje oskrbe s pitno vodo, kjer javna oskrba ni predvidena.

Vsi odprti javni pozivi z vlogo za prijavo so objavljeni na spletni strani Eko sklada.

Elektroinštitut Milan Vidmar, Inštitut za elektrogospodarstvo in elektroindustrijo

URE s povezavo konceptov pametnega omrežja in pametnega doma Učinkovita rabe energije z vidika elektroenergetskega sistema pomeni rabo energije v pravem času. To pomeni, da se izogibamo njeni rabi v času koničnih obremenitev, po drugi strani pa spodbujamo rabo v času presežkov t.i. zelene energije, pridobljene iz obnovljivih virov. Za končnega odjemalca to pomeni, da lahko s prilagajanjem odjema vpliva na učinkovito rabo električne energije in ob ustreznem paketu oskrbe seveda tudi na strošek oskrbe z električno energijo. Aktivno sodelovanje odjemalca v ukrepih t.i. upravljanja aktivnega odjema je eden izmed ključnih konceptov pametnega elektroenergetskega omrežja.

Zainteresirani odjemalci se bodo preko tržno zanimivih paketov oskrbe aktivno vključili v upravljanje z rabo končne energije. Tisti, ki bodo pripravljeni prilagajati svojo porabo razmeram na trgu z električno energijo oziroma razmeram v elektroenergetskem sistemu, si bodo s tem lahko znižali stroške oskrbe z električno energijo, hkrati pa omogočili učinko-

Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana

Telefon:

01 474 36 01

Telefaks:

01 425 33 26

E-naslov:

info@eimv.si

Spletna stran:

www.eimv.si

vitejše delovanje elektroenergetskega sistema. Informacijska povezava s svojim distributerjem oziroma ponudnikom energetskih storitev bo za odjemalca ključnega pomena, saj bo preko nje dobil potrebne informacije o stanju sistema, o tarifah, cenah, ipd. Glede na to bo ustrezno ukrepal. Izvedba ukrepov upravljanja s porabo je lahko »ročna« - s posredovanje odjemalca, ko določene naprave sam izključi oziroma ne vključi, ali avtomatska.

Avtomatsko upravljanje z napravami v smislu prilagajanja odjema in optimiranja stroška za energijo glede na želeno ugodje zahteva ustrezno informacijsko infrastrukturo v hiši. Z razvojem koncepta pametnega doma se naprave v hiši tudi informacijsko povezujejo. Pametni dom s svojo značilno centralno upravljano infrastrukturo predstavlja dobrega partnerja za sodelovanje v programih energetske učinkovitosti, ki temeljijo na upravljanju aktivnega odjema, saj se to lahko odvija samodejno glede na potrebe pametnega omrežja. Končnemu odjemalcu je na voljo avtomatsko prilagajanje rabe energije, tako da lahko upravljanje z napravami pametnega doma prepusti hišnemu energetskemu sistemu.

Poudariti je potrebno, da pozitivni učinki pametnih omrežij in pametnega doma niso odvisni samo od tehnologije, ampak v precejšnji meri tudi od upoštevanja ekonomskega, regulatornega in sociološkega področja. Le tako tvori koncept povezave pametnega doma in pametnega omrežja ustrezno platformo za učinkovito rabo energije ter prinaša koristi udeležencem na energetskem trgu.

Andrej Souvent, Elektroinštitut Milan Vidmar

167 URE, energetika in okolje

Elektroinštitut Milan Vidmar

Naslov:

Foto: Dušan Jež

PRENAŠAMO ENERGIJO,

168 URE, energetika in okolje

OHRANJAMO RAVNOVESJE. Brez električne energije naš svet udobja ne obstaja. Vsakdanjost, ki jo imamo za samoumevno, je izjemna. Vsak trenutek lahko z električno energijo uresničimo svoje potrebe in želje. Vsak trenutek lahko živimo po svoje. Z zavedanjem, da nekdo 24 ur na dan skrbi za njen zanesljiv, varen in neprekinjen prenos. Ta nekdo je ELES. Smo nosilec slovenske energetske hrbtenice. Kot sistemski operater slovenskega elektroenergetskega sistema ohranjamo ravnovesje znotraj prenosnega omrežja in hkrati skrbimo za njegov razvoj. Strateško, odgovorno in trajnostno načrtujemo, gradimo in vzdržujemo prenosno omrežje Slovenije. Za električno energijo na dosegu roke.

www.eles.si

energetsko upravljanje objektov

učinkovita razsvetljava

vodovodni sistemi

Vaš partner pri projektih celovitih energetskih sanacij javnih objektov Družba Eltec Petrol d.o.o. je največje in najizkušenejše slovensko ESCO podjetje. Rdeča nit naše celotne ponudbe je s svojimi storitvami kupcem nuditi pozitivne učinke na rabi energije in vode ter obratovalnih stroških. Tržna prednost, ki jo velja izpostaviti, je, da za izvedene ukrepe prevzemamo tudi tveganje z jamstvom učinkov, hkrati pa kupcem omogočamo različne modele energetskega pogodbeništva z možnostjo (so)investiranja.

Storitve in projekte učinkovite rabe energije izvajamo na več kot 60 izobraževalnih stavbah (osnovne šole, vrtci, fakultete, študentski domovi), dveh bazenskih kompleksih, štirih večjih športnih dvoranah in drugih stavbah, s skupno več kot 350.000 m2 površin. Po modelu pogodbene dobave energije kupcem dobavljamo 40.000 MWh energije letno, na osnovi pogodbenega zagotavljanja prihrankov pa dosegamo več 6.000 MWh letnega prihranka energije.

Pridobljene izkušnje iz izvedenih projektov optimizacije energetskih sistemov v zadnjih letih prenašamo na projekte celovitih energetskih sanacij javnih objektov, ki vključujejo tudi gradbene ukrepe energetske sanacije (ovoj, stavbno pohištvo in steklene fasade, sanacija strešnih površin). Referenčni projekti celovitih energetskih sanacij: Pokriti olimpijski bazen in letno kopališče Kranj, ŠRC Golovec in hala A v Celju, dva objekta Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, OŠ Predoslje Kranj, itd.

Lastnikom javnih objektov nudimo: 1. Izvedbo celovitih energetskih sanacij objektov, za katere so lastniki pridobili nepovratna sredstva (LS2 - EU). Pri tem lahko zagotovimo manjkajoči del finančnih sredstev in jamčimo za učinke, ki jih je potrebno dokazovati sofinancerjem.

2. Optimizacijo in financiranje prenove energetskih sistemov v objektih, kjer lastniki sami izvajajo ukrep gradbene sanacije ovoja in stavbnega pohištva, z jamčenjem za učinke, ki jih je potrebno dokazovati sofinancerjem v obdobju petih let po sanaciji.

Zaradi svojih dolgoletnih izkušenj smo ob izvedbi del pripravljeni prevzeti vsa tehnična in finančna tveganja, povezana z doseganjem pogodbeno določenih kazalnikov, ki jih je potrebno dokazovati v obdobju petih let po sanaciji.

Javnim naročnikom priporočamo uporabo javno-naročniških modelov, ki omogočajo prenos tovrstnih tveganj na izvajalce del in dopolnilno financiranje predvidenih energetskih prenov.

45

Energija zelene prihodnosti

Eltec Petrol d.o.o., družba za energetske in okoljske rešitve Pot na Lisice 7, 4260 Bled, Slovenija T +386 4 575 30 00 F +386 4 575 30 01 marketing@eltec-petrol.si

169 URE, energetika in okolje

foto: SŠOF Ljubljana: Žiga Rebolj, Lotti Gostič, pod mentorstvom prof. Sonje Lebedinec

daljinska energetika

»Znižaj, ugašaj, hodi, recikliraj, spreminjaj«

CENTER PROJEKTOV, ZNANJA IN IDEJ ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE IN OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE

170 URE, energetika in okolje

S CERTIFICIRANIMI STROKOVNJAKI ZA PRIPRAVO ENERGETSKIH IZKAZNIC Dejavnosti Energetske agencije za Podravje so: * izvajanje gospodarjenja z energijo v javnem sektorju (občine, javni zavodi); * uvajanje energetskega upravljanja v zasebnem sektorju; * priprava energetskih izkaznic; * priprava strategije trajnostne mobilnosti; * svetovanje pri zelenih javnih naročilih; * priprava in izvedba projektov s področja URE in OVE, njihova promocija in ozaveščanje ljudi; * izvedba razvojnih in raziskovalnih nalog; * priprava energetske strategije lokalnih skupnosti; * izvedba izobraževanj strokovne javnosti, javne uprave, gospodarskih subjektov in občanov; * spodbujanje URE in rabo OVE s svetovanjem za dosego pozitivnih ekonomskih in okoljskih učinkov v malih in srednjih podjetjih; * izdelava načrtov za zmanjšanje porabe električne in toplotne energije v zgradbah, ki so v javni rabi; * priprava načrtov zmanjšanja porabe električne energije, javne razsvetljave in * skrb za trajnostni energetski razvoj.

Energetska agencija za Podravje, zavod za trajnostno rabo energije, Smetanova ulica 31, 2000 Maribor Telefon: (02) 234 23 60, Faks: (02) 234 23 61, E-naslov: info@energap.si, Splet: www.energap.si

FRAGMAT TIM d.d.

Fragmat je vodilni proizvajalec izolacij v Sloveniji in bližnji okolici, saj ima kar osem tovarn ekspandiranega polistirena EPS, tri tovarne stiroporne embalaže, eno tovarno ekstrudiranega polistirena XPS in dve tovarni bitumenskih izdelkov. Sodobna tehnologija omogoča proizvodnjo široke palete izdelkov iz ekspandiranega polistirena (EPS) in bitumenskih izdelkov za gradbeništvo, s programom embalaže EPS pa je podjetje prisotno tudi v drugih gospodarskih panogah, predvsem v proizvodnji bele tehnike in v avto industriji. Z združevanjem podjetij in intenzivnim vlaganjem v proizvodno opremo se odpirajo nove možnosti širitve prodaje na trge jugovzhodne Evrope in širše.

V drugi polovici leta 2012 je bila dograjena popolnoma nova proizvodnja ekstrudiranega polistirena (XPS) v kraju Podskrajnik, komaj nekaj kilometrov oddaljenega od avtocestnega priključka Unec na odseku Ljubljana–Postojna.

Polistiren XPS je po kemični sestavi identičen ekspandiranemu polistirenu, vendar s strukturo celic, ki so veliko manjše in bolj zaprte zaradi postopka izdelave, ki temelji na ekstruziji (iztiskanju) vroče polistirenske pene s polnilnim plinom. Izdelek je zato primeren povsod tam, kjer nastopajo visoke obremenitve in je prisotna povišana stopnja vlage ali vode.

V primerjavi z mnogimi izolacijskimi materiali EPS in XPS odlikujeta možnost recikliranja v celoti (torej v stopnji 100 %), saj material ne vsebuje veziv ali lepil. Najpogosteje prikazana

razlika med posameznimi toplotnoizolacijskimi materiali je prav v navajanju vpliva na okolje, in sicer po enoti teže proizvoda. To pomeni, da te primerjave ne upoštevajo razlik v specifičnih težah in različnih vrednosti toplotne prevodnosti.

Umetni ali plastični materiali v primerjavi z naravnimi materiali, npr. toplotno izolacijo iz lesne volne, z vidika splošne okoljske sprejemljivosti, uporabe virov in vpliva na okolje, niso primerni. Hkrati pa so ti materiali izredno čvr-

Spodnja Rečica 77 3270 Laško

Telefon:

03 734 45 00

Telefaks:

03 734 46 18

E-naslov:

info@fragmat.si

Spletna stran:

www.fragmat.si

sti, kompaktni, stabilni, se lažje vgradijo, imajo največkrat manjšo toplotno prevodnost kljub izredno nizki gostoti. Zato se v nasprotju z uveljavljeno splošno oceno izkaže, da imajo umetni materiali zaradi majhne gostote in izredno majhne toplotne prevodnosti lahko primerljiv ogljični odtis z drugimi toplotnoizolacijskimi materiali.

Dr. Roman Kunič, univ. dipl. inž. grad., direktor raziskav in razvoja

171 URE, energetika in okolje

Fragmat, vodilni proizvajalec izolacij v Sloveniji

Naslov:

Vloga zemeljskega plina in plinovodnega omrežja pri doseganju ciljev energetske učinkovitosti Usmeritev k učinkoviti rabi energije mora temeljiti na uravnoteženih ukrepih pri proizvodnji, transportu in porabi energije. Prav tako je pomembno, da energijo proizvajamo iz virov, s katerimi lahko v skupnosti zagotovimo dovolj energije za potrebe odjemalcev. Na učinkovito rabo energije je torej treba gledati kot na celosten proces, ki se začne pri uporabi energetskih virov in konča z uporabo energije in njenimi posledicami za odjemalca in okolje.

172 URE, energetika in okolje

Zemeljski plin – čisto gorivo Zemeljski plin je naravni vir energije in je z okoljskega vidika eden najčistejših. Ima nizke vrednosti izpustov ogljikovega dioksida, pra-

Gradnja plinovodnega omrežja, junij 2013. Vir: PLINOVODI d.o.o.

šnih delcev in drugih emisij. Mednarodna agencija za energijo (International Energy Agency) je leta 2011 izdala poročilo z naslovom »Ali vstopamo v zlato dobo zemeljskega plina?«. Agencija ugotavlja, da je geografsko široko razpršenih zalog zemeljskega plina vsaj še za 250 let, da bo zemeljski plin do leta 2035 postal eden najpomembnejših energentov v energetski mešanici in da bo prevzel osrednjo vlogo pri zagotavljanju energetskih potreb. Zato zemeljski plin ni samo »prehodni« energent.

Sodobne plinske tehnologije – ključ do učinkovite rabe energije Področje plina je dobro podprto s sodobnimi plinskimi tehnologijami, v katere se v zadnjem obdobju vlaga veliko razvojnih sredstev. Kondenzacijski kotel je že dokaj uveljavljena tehnologija in se še izpopolnjuje.

Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina, g. i. z

Tehnologija

Uporaba

Kondenzacijski kotel

Ogrevanje, sanitarna topla voda

Kogeneracija

Elektrika za lastno rabo in oddajo v omrežje, ogrevanje, sanitarna voda

Plinska toplotna črpalka

Ogrevanje, priprava sanitarne vode, hlajenje

Gorivna celica

Elektrika za lastno rabo in oddajo v omrežje, ogrevanje, sanitarna voda

Vozila na stisnjen zemeljski plin (CNG)

Pogonsko gorivo (osebna vozila, avtobusi, tovorna vozila)

Vozila na utekočinjen zemeljski plin (LNG)

Pogonsko gorivo (tovorna vozila, ladje)

Plinovodno omrežje brez izgub Plinovodno omrežje omogoča uporabo zemeljskega plina v 80 slovenskih občinah in ima več kot 130 tisoč uporabnikov. Širitve plinovodnega omrežja so načrtovane tudi v prihodnjih letih. S povečanjem števila uporabnikov se znižuje cena omrežnine za vse uporabnike omrežja. S stališča konkurenčnosti oskrbe z energijo končnega odjemalca je zato smiselno stremeti k čim večji izkoriščenosti plinovodnega omrežja, kar znižuje končno ceno oskrbe z zemeljskim plinom. Plinovodno omrežje v Sloveniji je zgrajeno iz kakovostnih materialov. Življenjska doba danes zgrajenih distribucijskih plinovodov je izredno dolga, več kot 50 let. Ena ključnih prednosti tega daljinskega transporta energije pa je, da so izgu-

Verovškova 62, 1000 Ljubljana

E-naslov:

info@giz-dzp.si

Spletna stran:

www.giz-dzp.si www.zemeljski-plin.si

be pri njem minimalne, kar je dodaten korak k učinkovitejši rabi primarne energije.

Po plinovodnih omrežjih tudi transport obnovljivih virov energije Zelo pomembno je, da čim bolj izkoristimo plinovodno omrežje in s tem zagotovimo konkurenčno oskrbo z energijo za končne odjemalce. Plinovodno omrežje lahko uporabljamo tudi za distribucijo in shranjevanje drugih vrst goriv. Čeprav je zalog zemeljskega plina še za 250 let, se iščejo tudi rešitve za transport drugih goriv po plinovodnih omrežjih, kot je bioplin. Vodilna država na tem področju je Nemčija, ki namerava do leta 2020 6 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina nadomestiti z bioplinom. Poleg tega v več državah že potekajo poskusni projekti za transport in shranjevanje vodika. V Nemčiji v okviru projekta EON v plinovodno omrežje shranjujejo in transportirajo presežke električne energije v obliki vodika. Pomembno je, da se pri napajanju plinovodnega omrežja z bioplinom ali vodikom nič ne spremeni za končnega odjemalca energenta, ki ne potrebuje investicij v nove energetske naprave.

bioplin gospodinjstva

industrija

me

tan gas

vozila zemeljski plin

Vir: Arhiv GIZ DZP

173 URE, energetika in okolje

Postopno se uveljavljajo še učinkovitejše tehnologije, kot so soproizvodnja toplotne in električne energije, gorivne celice in plinske toplotne črpalke. V prometu imata svetlo prihodnost stisnjen zemeljski plin (CNG) in utekočinjen zemeljski plin (LNG). Povečanje uporabe CNG in LNG v prometu pričakujemo v prihodnjih letih, ko se bo na podlagi direktiv EU pospešila gradnja mrež polnilnih mest za vozila na alternativne pogone, med katere spada tudi zemeljski plin.

Naslov:

Knauf Insulation, d.o.o. Škofja Loka

Izoliranje stavb občutno zmanjša porabo energije Kakšno izolacijo izbrati, da bodo ukrepi kar najučinkovitejši?

Na trgu je seveda več vrst izolacije z zelo podobnimi učinki toplotne izolativnosti. To, kar materiale razlikuje, sta zlasti požarni in zvočni vidik ter paropropustnost. Pri energetski sanaciji je sicer primarni namen varčevanje z energijo, vendar pa si z enim ukrepom lahko ob primerni izbiri izolacije zagotovimo še požarno varnost objekta, ugodno bivalno mikroklimo in zvočno izolativnost. Izolacija, s katero v enem dobimo vse navedene ugodnosti, je mineralna volna Knauf Insulation.

Za notranje izvedbe izolacij, npr. izolacijo mansarde, priporočamo izolacijo iz steklene volne (Knauf Insulation ECOSE Technology), saj ne vsebuje fenol formaldehidnih veziv in zato izboljšuje kakovost zraka v prostoru. Material prepoznate predvsem po njegovi naravno rjavi barvi, sicer pa je v primerjavi s tradicionalno

Naslov:

Trata 32 4220 Škofja Loka

Telefon:

04 5114 000

Telefaks:

04 5114 194

E-naslov:

post.slovenia@knaufinsulation.com

Spletna stran:

www.knaufinsulation.si

stekleno volno zelo primeren za delo, saj ne draži kože in je mehak na otip.

Za tehnično svetovanje lahko pokličete našo tehnično svetovalno službo na telefonsko številko: (04) 5114 105 ali nam pišete na naslov: svetovanje@knaufinsulation.com

174

URE, energetika in okolje

Ste vedeli?

Izoliranje stavb je najpreprostejši in hkrati najučinkovitejši ukrep za varčevanje z energijo!

Po izračunih zmanjša porabo energije tudi do 36 % (Vir: GI ZRMK).

Zakaj prav ta in kje uporabiti kateri material?

K mineralnim volnam za izolacijo v gradbeništvu spadata kamena in steklena volna. Kameno volno Knauf Insulation priporočamo za izolacijo zunanjih sten – npr. za izdelavo kontaktne tankoslojne fasade. Če gre za energetsko sanacijo, se večinoma uporabljajo plošče (FKD-S; prej PTP-035), pri novogradnjah lahko tudi lamele (FKL). Kamena volna na fasadi poleg navedene toplotne izolativnosti in požarne varnosti objektu omogoča »dihanje«, kar posredno vpliva na bivalno klimo v stavbi. Izbira kamene volne Knauf Insulation je tudi pravilna za izolacijo ravnih streh in tal.

Ne zapirajte svojih sten s slabo paropropustnimi materiali, izberite paropropustno kameno volno.

Kompetenčni center za Sodobne tehnologije vodenja

KC STV – Kompetenčni center za sodobne tehnologije vodenja je raziskovalno-razvojni center za tehnologije vodenja. KC STV je eden od sedmih kompetenčnih centrov, ki jih sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija (EU) – Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013.

KC STV je nastal na pobudo Tehnološke mreže Tehnologija vodenja procesov (TM TVP, www.tvp.si).

Področje dela KC STV je tehnologija vodenja, ki združuje avtomatizacijo, informatizacijo in kibernetizacijo procesov in opreme. Obsega znanja, orodja in gradnike, potrebne za učinkovito in kakovostno načrtovanje, gradnjo, vpeljavo in vzdrževanje sistemov za vodenje. Infrastrukturna ali vseprisotna tehnologija omogoča funkcionalnost in napovedljivo delovanje naprav, strojev, vozil, industrijskih procesov, postrojenj itd. Pome-

ni tudi eno ključnih omogočitvenih tehnologij za ustvarjanje novih rešitev – proizvodov za trg. Je naravni integrator drugih tehnologij in potrebni sestavni del pametne specializacije, ena ključnih razvojnih dejavnikov na svetu in zelo pomembna za nadaljnji razvoj Slovenije.

Kompetence partnerjev KC STV in članov Tehnološke mreže Tehnologija vodenja procesov obsegajo: −− generično (omogočitveno) tehnologijo vodenja: • znanja, orodja in gradnike za vodenje in nadzor sistemov in procesov in −− tehnologije vodenja v problemskih domenah, kot so: • vodenje v sodobnih tovarnah – farmacevtska, kemijska, avtomobilska, kovinskopredelovalna, elektro in druga industrija; • vodenje za pametno, čisto in učinkovito energijo ter čistejše okolje; • vodenje inteligentnih objektov (sosesk in mest); • vgrajeni sistemi za vodenje;

Jamova cesta 39 1000 Ljubljana

Telefon:

01 5138 184, 041 342 933

E-naslov:

zoran.marinsek@inea.si

Spletna stran:

www.kcstv.si

•

vodenje zahtevnih znanstvenih/eksperimentalnih sistemov.

Sedanji raziskovalno-razvojni projekti tečejo na šestih problemskih domenah: −− razvojno okolje in gradniki za implementacijo zahtevnih postopkov vodenja; −− tehnologija spletnega, daljinskega in distribuiranega vodenja; −− vodenje proizvodnje z vgrajenimi modeli; −− optimizacija in vodenje za racionalno rabo energije in čistejše okolje; −− avtomatski nadzor stanja procesne opreme; −− razvoj zmogljive platforme za vodenje fuzijskih reaktorjev.

KC STV je eden od ustanoviteljev evropskega gospodarskega interesnega združenja JETNET, katerega cilj je vzpostavitev dvosmernega tehnološkega sodelovanja z Japonsko pri tehnologijah vodenja in novih energetskih tehnologijah.

Tehnologija vodenja je pred izzivi tudi v naslednji perspektivi, ki se v evropskem merilu zrcali v Horizontu 2020, v Sloveniji pa je usmerjena v pametno specializacijo.

175 URE, energetika in okolje

Tehnologije vodenja kot naravni integrator drugih tehnologij

Naslov:

KSSENA Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško

Inovativna uporaba nizkonapetostnih geotermalnih virov S ciljem, da bi raziskali možnosti izkoriščanja nizkotemperaturnih geotermalnih virov za proizvodnjo električne energije v kombinaciji z drugimi obnovljivimi viri (OVE), je 16 partnerjev iz osmih držav (Slovenije, Bolgarije, Madžarske, Romunije, Italije, Hrvaške, Makedonije in Srbije) na pobudo Energetske agencije za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA) konec leta 2012 pristopilo k projektu Inovativna uporaba nizkotemperaturnih geotermalnih virov v JV Evropi z akronimom GeoSEE. Projekt, ki poteka v okviru programa Cilj 3: Jugovzhodna Evropa, je ocenjen na približno dva milijona evrov in bo potekal vse do konca novembra 2014.

176 URE, energetika in okolje

Osnovni namen projekta je raziskati možnosti uporabe kombinacije dveh obnovljivih virov za posredno proizvodnjo električne energije ob hkratni rabi toplote kot primarne energije. Projekt se osredotoča predvsem na geotermalno energijo (nizkotemperaturni viri) v kombinaciji z drugimi obnovljivimi viri, ki so v posamezni državi oziroma regiji na razpolago.

V večji meri se je geotermalna energija izkoriščala za namen ogrevanja in zdraviliške dejavnosti, šele v zadnjih desetletjih pa se je uporaba geotermalne energije razširila tudi na proizvodnjo električne energije. Vendar je bila ta izraba omejena le na visokotemperaturne vodonosnike s temperaturami 150°C in več. V zadnjih letih se že pojavljajo poskusi izrabe toplotnih vodonosnikov pod 100°C ob pomoči dodatnega obnovljivega vira za proizvodnjo električne energije. Prav to je namen projekta na območju držav jugovzhodne Evrope. Seveda je izkoriščanje geotermalne energije pogojeno s tehničnimi možnostmi, z ekonomskimi interesi in tudi s politično voljo ter ne nazadnje tudi z uspešnostjo projektov, izvedenih v preteklosti.

Slovenija ima relativno velik potencial v geotermalni energiji (veliko število razpršenih geotermalnih virov) v kombinaciji z biomaso (velika gozdnatost). Potencial je tudi v kombinaciji geotermalne in sončne energije.

S projektom GeoSEE se bodo raziskali potenciali in ekonomska upravičenost različnih kombinacij OVE v regijah oziroma državah projektnih partnerjev. Tako bodo vsem občinam in drugim potencialnim vlagateljem na voljo podatki in zasnove ekonomične izrabe obstoječih potencialov.

Naslov:

Titov trg 1, 3320 Velenje

Telefon:

03 8961 520

Telefaks:

03 8961 522

E-naslov:

info@kssena.velenje.eu

Spletna stran:

www.kssena.si

Sodelujoči v projektu, ki bo trajal do konca novembra 2014, v tej fazi že izvajajo tehnične in ekonomske analize, ki jim bo sledil prikaz doseženih ciljev in rezultatov. Potem se bo pripravila spletna aplikacija potenciala po državah, ki bo namenjena potencialnim investitorjem, prostorskim načrtovalcem in ostalim.

Za več podrobnosti o projektu, projektnih partnerjih, ciljih in rezultatih projekta vam je na voljo spletna stran projekta www.geosee.eu ali spletna stran vodilnega partnerja Energetske agencije za Savinjsko, Šaleško in Koroško iz Velenja, www.kssena.si.

Lokalna energetska agencija za Pomurje, Martjanci

Pomurje na poti do energetsko samozadostne regije LEA Pomurje kot partner sodeluje v projektu SEAP Plus, ki se izvaja v okviru programa Inteligentna energija Evrope. SEAP Plus je namenjen širjenju rezultatov Konvencije županov ter kvantitativnih in kvalitativnih učinkov.

K projektu smo pristopili, ker vsebina pomeni nadgradnjo dela iz preteklega delovanja agencije. Dejanska vključenost slovenskih in pomurskih lokalnih skupnosti je premajhna med podpisniki konvencije in nosilci SEAP. Prav tako se nam zdi pomemben vidik projekta uvajanje novih pristopov pri planiranju, tj. pripravi ukrepov. V lokalno planiranje želimo vnesti koncept regijskega monitoringa. Razpoložljivi potenciali obnovljivih virov energije dejansko presegajo meje posameznih občin. V preteklosti se je v nekaterih primerih dogajalo, da so lokalne skupnosti želele pripraviti in sprejeti ukrepe, ki so temeljili na potencialih obnovljivih virih energije, evidentiranih tudi na območju sosednjih občin. Še pogostejši je primer, ko se s predvidenim ukrepom izkoriščanja določenega obnovljivega vira energije posega v regijski potencial. To se dogaja pri izkoriščanju geotermalne energije. Trenutno izkoriščamo 310 GWh na letni ravni, lahko pa bi ta delež povečali do 950 GWh. Prav tako lahko večji sistemi DOLB porušijo »zeleno energetsko sliko« lokalnega okolja, čeprav imamo na regijski ravni še vedno za skoraj 100 GWh potenciala lesne biomase.

Zato smo v LEA Pomurje posodobili regijsko energetsko bilanco in evidentirali potenciale

še razpoložljivih obnovljivih virov energije.

Razpoložljive potenciale smo določili z upoštevanjem kritičnih mej varovanja okolja, in sicer v kompleksnem dialogu z različnimi ključnimi akterji. Tako nam je uspelo evidentirati regijske ukrepe/projekte. Ti projekti so pravzaprav metodološka usmeritev regije, ki jo je treba upoštevati pri lokalnem planiranju. Kot zanimivost za energetsko trajnostno prihodnost regije moramo izpostaviti, da trenutno kot regija porabimo skoraj 2.000 GWh energije. Če se ozremo tudi na ogljični odtis regije, vidimo, da imamo v regiji na letni ravni skoraj 500.000 ton emisij CO2. Na drugi strani pa moramo dodati, da je v Pomurju več kot 33 % obnovljivih virov v celotni porabi toplotne in električne energije. Iz razpoložljivih potencialnih obnovljivih virov bi lahko regija dosegla več kot 1.740 GWh.

Naslov:

Martjanci 36 9221 Martjanci

Telefon:

02 538 13 54

Telefaks:

02 538 13 55

E-naslov:

bojan@lea-pomurje.si

Spletna stran:

www.lea-pomurje.si

S pravilnim regijskim in lokalnim planiranjem lahko postanemo skoraj popolnoma energetsko samozadostna regija.

Co-funded by the Intelligent Energy Europe Programme of the European Union

Delavnica v Pomurju – predstavitev projekta, Konvencije županov in SEAP-ov.

177 URE, energetika in okolje

Lokalna energetska agencija za Pomurje Local Energy Agency Pomurje

Luka Koper, d. d.

Pristop k učinkovitejši rabi energentov na kontejnerskem terminalu Koprsko pristanišče je tovorno pristanišče, ki obsega celovit vodni in priobalni prostor, kjer se opravljajo pristaniške dejavnosti tovornega in potniškega prometa. Energetsko najpotratnejše dejavnosti so povezane predvsem z delovanjem kontejnerskega terminala, kjer trenutno na podlagi izvedenega energetskega pregleda in analize energijskih tokov izvajamo ukrepe za učinkovitejšo rabo energentov.

Delež porabljene energije na kontejnerskem terminalu znaša 23 % električne energije in 56 % fosilnega pogonskega goriva glede na celotno porabo v pristanišču. Električna energija se večinoma porablja za delovanje obalnih dvigal, za hlajenje t. i. frigo kontejnerjev in za

razsvetljavo, medtem ko so največji porabniki fosilnega goriva transportni stroji: transtejnerji (kar 37 %), terminalski vlačilci in manipulatorji.

Začetna faza energetskega pregleda je pokazala pomanjkljivosti energetskega informacijskega sistema, sistema kazalnikov učinkovitosti in postavljenih ciljnih vrednosti, vodenja ukrepov ter uspešnosti cikličnega ukrepanja.

Najprej smo sistem energetskega knjigovodstva nadgradili z informacijskim sistemom ciljnega spremljanja porabe energije in tako prešli s specifičnih kazalnikov porabe energije (kWh/t, l/t) na karakteristične. Ti so predstavljeni v obliki značilne premice, s katero lahko ocenjujemo pasovno porabo energije in porabo v odvisnosti od pretovora ali obratovalnih ur. Do

Naslov:

Vojkovo nabrežje 38 6501 Koper

Telefon:

05 6656 100

Telefaks:

05 6395 020

E-naslov:

portkoper@luka-kp.si

Spletna stran:

www.luka-kp.si, www.zivetispristaniscem.si

zdaj smo lahko uporabljali le mesečne podatke, v okviru evropskega projekta GREENCRANES- Green technologies and eco-efficient alternatives for cranes and operations at port container terminals (http://www.greencranes. eu/) pa nameščamo izbrane merilnike porabe električne energije in diferencialne merilnike pogonskega goriva, ki omogočajo spremljanje porabe energije on-line. Podatki se bodo integrirali in hkrati nadgradili informacijski sistem ciljanega spremljanja porabe energije. Tako bomo lahko hitreje ugotavljali odstopanja in hitreje ukrepali. Po vzpostavitvi navedenega pilotnega sistema meritev bomo lahko pripravili karakteristične kazalnike in ustrezne ciljne vrednosti za kontejnerski terminal. V okviru navedenega projekta bomo pridobili tudi informacije o pilotnih rešitvah, ki jih vzporedno izvajajo drugi partnerji (npr. napajanje terminalskih vlačilcev in manipulatorjev z utekočinjenim zemeljskim plinom, sprememba pogona transtejnerjev iz fosilnega goriva na električni pogon, uporaba tehnologije flyweel na transtejnerjih). V prihodnjem letu načrtujemo optimizacijo transportnih poti z modelnimi izračuni, namestitev toplotne zaščite za frigo kontejnerje in optimizacijo razsvetljave.

178 URE, energetika in okolje

Boštjan Pavlič, Franka Cepak

Mestna občina Celje

Celje ima s svojo proevropsko odprtostjo izreden posluh za okoljske, gospodarske, tehnološke, inovacijske in kulturne interese. V tem okviru skrbi tudi za trajnostno načrtovanje energetskega razvoja Mestne občine Celje.

Mestni svet Mestne občine Celje je leta 2011 sprejel Lokalni energetski koncept, ki je poleg sprejetega krovnega občinskega Programa varstva okolja za obdobje 2009 do 2013 drugi pomembnejši strateški dokument o okolju in je nadgradnja uveljavljene energetske strategije občine. Izdelan je bil zato, da bi se ugotovilo, kakšno je trenutno stanje z oskrbo in rabo energije na lokalni ravni ter katere so šibke točke pri rabi energije, analizirali naj bi se potenciali učinkovitejše rabe in izrabe obnovljivih virov energije in izdelal akcijski načrt ukrepov za zmanjšanje rabe energije na vseh ravneh. Povečalo naj bi se tudi izkoriščanje potencialnih lokalnih obnovljivih virov energije do leta 2020.

Pomemben del energetskega upravljanja stavb je stalno spremljanje porabe energije. Mestna občina Celje že od leta 2010 vodi za vse večje javne objekte (26 javnih objektov) energetsko knjigovodstvo, ki omogoča spremljanje porabe energije v teh stavbah.

V okviru analize energetskega stanja posameznih objektov je bilo za vse objekte ugotovljeno energetsko število, ki je indikator energetske učinkovitosti javne zgradbe. V

zelo varčnih stavbah se to število giblje med 50 in 100 kWh/m2/leto. Pregled porabe energije v teh javnih objektih je leta 2011 pokazal, da samo sedem javnih stavb izpolnjuje merila energetske učinkovitosti. Z izvedbo nekaterih ukrepov iz akcijskega programa se je leta 2012 poraba energije v javnih stavbah že zmanjšala za 15 %, za 13 % so se zmanjšali tudi izpusti CO2.

Mestna občina Celje bo tudi v naslednjih letih izvajala ukrepe, opredeljene v akcijskem načrtu Lokalnega energetskega koncepta.

Trg celjskih knezov 9 3000 Celje

Telefon:

03 426 56 00

Telefaks:

03 426 56 32

E-naslov:

prostor@celje.si

Spletna stran:

www.celje.si

Ukrepi so usmerjeni na naslednja področja: nadaljevanje izvajanja investicij za zmanjšanje rabe energije v stavbah, organiziranje različnih dogodkov za izobraževanje, ozaveščanje občanov o učinkoviti rabi energije in preučevanje možnosti za uvedbo okolju prijaznih goriv v javnem prometu v okviru zelenih javnih naročil.

Mestna občina Celje je srednjeevropsko mesto, ki sledi sožitju naprednih tehnologij, zgodovine, varstva okolja in trajnostnega energetskega razvoja.

179 URE, energetika in okolje

Sožitje naprednih tehnologij, zgodovine, varstva okolja in trajnostnega energetskega razvoja

Naslov:

Mestna občina Ljubljana

Mestna občina Ljubljana z dolgo zgodovino trajnostnega razvoja energetike Ljubljana je mesto, ki je z drznim razvojem v zadnjem obdobju doseglo tisto, kar je bilo v Programu varstva okolja 2007–2013 zapisano kot ambiciozen cilj, ki se je zdel nedosegljiv, na primer: zaprtje mestnega središča za promet, trajnostna mobilnost, trajnostna raba energije …

Ne le, da so se ti cilji uresničili, Ljubljana je tudi presegla pričakovanja in dokazala, da ima vizijo (Vizija 2025), ki jo udejanja.

180 URE, energetika in okolje

Od leta 2007 do danes smo sprejeli najpomembnejše strateške dokumente, ključne za zagotavljanje nenehnega razvoja in dviga kakovosti bivanja v mestu; to so: Program varstva okolja za MOL 2007–2013, Lokalni energetski koncept z akcijskim načrtom trajnostne energije, prostorski načrt MOL, prometna strategija in strategija elektromobilnosti … V vseh dokumentih je prisotno področje energetike, ki je pomemben dejavnik trajnostnega razvoja in izhodišče za uspešno doseganje postavljenih strateških ciljev.

Energetika ima v Ljubljani že več kot 150-letno zgodovino, saj smo leta 2011 obeležili 150-letnico oskrbe s plinom in 50-obletnico daljinskega ogrevanja in soproizvodnje toplote in električne energije v Termoelektrarni Toplarni Ljubljana (TE-TOL). Oba sistema sta še danes hrbtenica oskrbe z energijo v Ljubljani. Nenehno nadgrajevanje, posodabljanje in širjenje sistema ter skrb za okolje zagotavljajo kakovostno in varno oskrbo prebivalcev mesta z energijo, za kar skrbita Javno podjetje Energetika Ljubljana (JPE) in TE-TOL. Na omrežje oskrbe s

plinom je danes priključenih 34.414 gospodinjstev (27,3 % vseh gospodinjstev v mestu), na sistem daljinske toplote pa 56.774 (45 %).

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je največji mestni onesnaževalec z SO2 TE-TOL znižal izpuste na zanemarljivo raven, prav tako so se bistveno znižale emisije trdnih delcev, poleg tega pa kurjenje lesne biomase prispeva največji delež električne energije OVE iz lesne biomase v Sloveniji (40 %).

Javno podjetje Snaga uporablja deponijski plin za proizvodnjo električne energije za lastne potrebe, njihov vozni park pa sestavljajo sodobna vozila, večinoma jih poganja plin ali elektrika.

Podjetje JPE, ki je glavni distributer zemeljskega plina in toplote v MOL in primestnih občinah, je zgled, saj ima lastno fotonapetostno elektrarno na strehi upravne stavbe in skrbi za ozelenitev mestnega prometa. Zgradili so prvo javno polnilno postajo na stisnjen zemeljski plin v Sloveniji, na lokaciji Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) in tako izpolnili zahtevo za nakup 20 okolju prijaznih avtobusov na stisnjen zemeljski plin. LPP svoje kakovostne storitve iz lokalnega okolja širi v regijo in s tem dodatno skrbi za zmanjšanje onesnaženja zraka, ki ga povzroča individualni promet. LPP je tudi podjetje, ki s tremi električnimi vozili – kavalirji, zagotavlja brezplačen prevoz oseb v ožjem mestnem središču.

Javna razsvetljava spada med najsodobnejše sisteme v Evropi. Mestna uprava MOL pa skrbi za izboljšanje energetske učinkovitosti v objektih, ki so v njeni lasti ali upravljanju. Za to

Naslov:

Mestni trg 1, 1000 Ljubljana

Telefon:

01 306 10 00

E-naslov:

glavna.pisarna@ljubljana.si

Spletna stran:

www.ljubljana.si

poleg lastnih sredstev uspešno pridobivamo tudi razpoložljiva sredstva na različnih razpisih. Tako smo za tehnično pomoč pri izvedbi projekta Energetska obnova Ljubljane pridobili nepovratna sredstva Evropske investicijske banke v okviru tehnične pomoči ELENA. Javni stanovanjski sklad MOL (JSS MOL) je v slovenskem merilu edina javna ustanova, ki gradi stavbe v nizkoenergijskem in pasivnem standardu.

Izboljšanje energetske učinkovitosti V zadnjih: −− desetih letih smo v energetsko prenovo stavb vložili 7.000.000 EUR, predvsem za obnove šol in vrtcev, −− petih letih 1.200.000 EUR v energetsko prenovo športnih objektov, napredne energetske rešitve smo uporabili pri gradnji največjega športno-rekreacijskega centra v Sloveniji, −− petih letih je JSS MOL investiral 20.000.000 EUR v energetsko prenovo stanovanjskega fonda, s sodelovanjem v številnih projektih EU si je za nizko-energijsko stanovanjsko-poslovno sosesko prislužil Zlato medaljo na Trgovsko-podjetniškem sejmu 2013.

Mestna občina Ljubljana je tudi eno od redkih evropskih mest, ki ima dva scenarija znižanja emisij CO2 do leta 2050. Scenarija predvidevata in definirata načine, kako doseči 50- ali celo 80-odstotno znižanje emisij CO2 do leta 2050.

Za uresničevanje vizij je treba biti drzen in pogumen. Ljubljana je mesto, ki si upa.

Mestna občina Ptuj

Čas uvajanja energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije v MO Ptuj segajo v leto 2007, ko je bila ustanovljena Lokalna Energetska Agentura (LEA) Spodnje Podravje. LEA Spodnje Podravje s svojim strokovnim kadrom s področja sonaravnega energetskega razvoja pokriva 26 občin Spodnjega Podravja in nekaj sosednjih občin. LEA Ptuj občinam ponuja strokovno pomoč pri izdelovanju in izvajanju lokalnih energetskih konceptov, izdelavi dokumentacije za energetske rekonstrukcije javnih objektov in sistemov javne razsvetljave, energetskih pregledih javnih objektov, izdelovanju in izdajanju energetskih izkaznic študijah izvedljivosti.

LEA Ptuj je takoj po ustanovitvi izdelala razširjene energetske preglede osnovnih šol in vrtcev, da je ugotovila potencial prihrankov energije. Leta 2011 je izdelala nov Lokalni energetski koncept, v katerem je v sodelovanju z občinsko upravo postavila temelje sonaravnega energetskega razvoja MO Ptuj. Vzporedno je že potekala energetska rekonstrukcija Splošne bolnice Ptuj, Doma starejših občanov, Mestnega kina Ptuj in gradili smo energijsko učinkovitejši vrtec Podlesek. S tem smo znižali porabo energije za ogrevanje teh objektov za 40 %. Letos smo zaključili tudi s popolno energetsko prenovo sistema javne razsvetljave v MO Ptuj. Od 3.530 svetilk smo zamenjali 3.142 svetilk, od tega je bilo 89 % LED svetilk slovenskega proizvajalca. Izvajamo energetsko knjigovodstvo celotnega sistema javne razsvetljave, doseženi prihranki električne presegajo 60 %. Končana je tudi energetska prenova športne dvorane Mladika in Mestnega stadiona, ki je obsegala zamenjavo stavbnega pohištva, toplotno izolacijo fasade in stropov ter vgradnjo toplotnih črpalk za pripravo tople sanitarne vode. Tako smo znižali porabo

Mestni trg 1, 2250 Ptuj

Telefon:

02 748 29 99

E-naslov:

obcina.ptuj@ptuj.si

Spletna stran:

www.ptuj.si

energije za 30 %. Trenutno poteka energetska prenova sedmih vrtcev in dveh osnovnih šol. Priprava dokumentacije in prenos praks je potekala v okviru projekta REGREN, ki je sofinanciran iz programa INTERREG IVC. V regijskem centru ravnanja z odpadki CERO Gajke poteka pilotna proizvodnja bioplina s suho fermentacijo organske frakcije komunalnih odpadkov, kogeneracijska naprava je do junija tega leta proizvedla 16,9 MWh električne in 34 MWh toplotne energije.

Cilji MO Ptuj na energetskem področju so še ambicioznejši. Skupaj z občinami Spodnjega Podravja bomo še v tem letu ustanovili Konzorcij za sonaravno in trajnostno pridobivanje, predelavo in rabo lesa v energetske namene pod okriljem projekta PROFORBIOMED, ki je sofinanciran iz programa MED. Pripravljamo tudi študijo prehoda na daljinsko ogrevanje na lesno biomaso z vgradnjo najnovejše uplinjevalne tehnologije, s čemer bi 80 % MO Ptuj ogrevali na obnovljive vire energije. 100 % prehod ogrevanja na OVE bi dosegli z izvedbo projekta pametne regije, ki ga vključujemo v regionalni razvojni program za obdobje 2014-2020.

Energetsko prenovljen vrtec Spominčica.

181 URE, energetika in okolje

Mestna občina Ptuj je Energetsko najučinkovitejša občina v letu 2012

Naslov:

Skupina Laško – učinkovita raba energije in naravnih virov kot osnovno vodilo poslovanja Z učinkovito rabo energije in načrtnimi ukrepi na področju zmanjševanja uporabe naravnih virov so družbe Skupine Laško v zadnjih desetih letih oddale v ozračje za 18.000 ton manj emisij CO2.

Družbena odgovornost, skrb za naravne vire in racionalizacija poslovanja so bila osnovna vodila, ki so jih družbe Skupine Laško že od leta 2004 načrtno izvajale z ukrepi učinkovite rabe energije in naravnih virov pri proizvodnji pijač. Sistem učinkovitih ukrepov je družbam Skupine Laško omogočil bistveno zmanjšanje porabe energije in naravnih virov glede na napolnjene količine pijač.

182 URE, energetika in okolje

Od leta 2004 do leta 2013 so družbe Skupine Laško glede na napolnjene količine pijač: −− zmanjšale porabo plina za 18,91 % in emisij CO2 za 15.600 t −− zmanjšale porabo električne energije za 8,05 % oziroma 15.336 Mwh −− zmanjšale porabo vode za 17,80 % oziroma 1.200.994 m3

40 35 30 25 20 15 10 5 0 2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

Leto elektrika kWh/hl Linearno zmanjševanje količin elektrike, vode, plina.

toplota kW/hl

voda Hl/hl

2012

2013

Skupina Laško

Ukrepi ravnanja z okoljem družb Skupine Laško: 1. Sistematičen nadzor nad nenamerno porabo virov: −− zapiranje ventilov za vodo, −− nadzor ventilov na tehnoloških porabnikih toplote, −− odpravljanje puščanja komprimiranega zraka.

2. Tehnološko znanje in sodelovanje različnih oddelkov: −− pregled vseh tehnoloških postopkov s porabo virov s ciljem, da natačno ugotovi namen tehnološkega postopka in doseganje tega cilja, −− optimizacija delovanja in porabe virov v posameznih postopkih, −− rekuperacija - ponovna uporaba presežkov virov (vode, toplotne energije) v posameznih procesih, −− sistematično izvajanje energetskega pregleda in uvedba ciljnega spremljanja porabe energije, −− optimizacija porabe vode z rekuperacijo na objektih pranja in −− povečanje pufernih kapacitet na področjih z visoko konično porabo energije.

Družbe Skupine Laško so vzporedno z navedenimi ukrepi izvajale še dodatne aktivnosti, kot so: −− opuščanje zastarelih, energetsko potratnih tehnologij za sušenje stranskih produktov proizvodnje, −− uvedba različnih sistemov spremljanja zastojev ter analizo vzrokov,

Trubarjeva 28 3270 Laško

Telefon:

03 734 80 00

Telefaks:

03 573 18 17

E-naslov:

info@pivo-lasko.si

Spletna stran:

www.lasko-group.com

−− ciljno spremljanje porabe toplotne in električne energije in −− uvajanje KPI. Učinkovito izvajanje ukrepov družb Skupine Laško pa ni samo zmanjšalo porabo energije in drugih naravnih virov, ampak je omogočilo tudi racionalnejšo uporabo človeških virov.

Učinkovita raba energije in naravnih virov kot osnovno vodilo poslovanja družb Skupine Laško je v zadnjih desetih letih pozicionirala družbe skupine med najučinkovitejša podjetja na področju zmanjševanja obremenjevanja okolja v državi. Rezultati sistematičnih ukrepov zmanjševanja porabe energije in naravnih virov pa niso le praktična demonstracija družbene odgovornosti družb skupine kot ene od tradicionalno najpomembnejših vrednot, temveč se neposredno odražajo tudi v tekočih poslovnih rezultatih družb skupine, saj na ta način zmanjšujejo stroške najpomembnejših virov, kot sta voda in energenti.

Družbe Skupine Laško so tudi na področju zmanjševanja energije in naravnih virov med vodilnimi podjetji tako v državi kot v regiji.

183 URE, energetika in okolje

Sistem ukrepov družb Skupine Laško za zmanjševanje porabe energije in naravnih virov Ukrepi, ki so omogočili doseganje zavidljivih rezultatov družb Skupine Laško pri zmanjševanju porabe energije in naravnih virov, so prvenstveno zahtevali sistematično izvajanje meritev vseh pomembnih uporabnikov, kot so voda, električna energija in toplotna energija.

Hkrati pa tudi uvedbo sistema ravnanja z okoljem, ki vključuje več faz ukrepov zmanjševanja porabe virov na različnih nivojih. V prvi fazi so se sistematično uvajali t.i. “low hanging fruit” ukrepi, ki zajemajo predvsem najpreprostejše ukrepe racionalizacije obstoječih sistemov, v naslednjih fazah pa so ukrepi zajemali tudi načrtno racionalizacijo posameznih proizvodnih postopkov.

Naslov:

Petrol, Slovenska energetska družba, d.d., Ljubljana

V Petrolu d.d., Ljubljana se zavedamo, da je učinkovito ravnanje z energetskimi viri pomemben del naše trajnostne poti, ki zagotavlja dolgoročno uspešnost našega delovanja.

184 URE, energetika in okolje

Našim kupcem želimo ponuditi za njih dolgoročno najboljšo energetsko oskrbo, torej mora biti rešitev stroškovno ugodna, zanesljiva in okoljsko sprejemljiva. Če želimo to doseči, je treba zagotoviti uporabo najboljših tehničnih rešitev za proizvodnjo in distribucijo energije, za kar so potrebni ustrezen know-how, finančna sredstva za posodobitev zastarelih energetskih sistemov ter dostop do zanesljivih in ugodnih virov energije, tako fosilnih kot obnovljivih. Povedano drugače, potrebna je ustrezna mešanica virov energije, ki jih moramo izrabiti čim bolj učinkovito. Našim kupcem, tako gospodinjskim odjemalcem kot zasebnemu ter javnemu sektorju, nudimo celovite rešitve in optimalno pogodbeno oskrbo s potrebno energijo, ki vključujejo tako svetovanje kot zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev za izvedbo investicije.

−−

−−

−−

−−

−−

−−

Leta 2012 smo sprejeli dva dokumenta: Energetsko politiko kot krovni dokument in Akcijski načrt za obdobje 2012–2016 kot instrument izvajanja. Namen akcijskega načrta za URE za obdobje 2012–2016 je uresničevanje ciljev, začrtanih v energetski politiki skupine Petrol.

Med dosežki izpostavljamo: −− Skupaj s partnerji dosegamo okoljske in ekonomske prihranke na podlagi podpisanih koncesijskih pogodb ter pogodb o zagotavljanju prihrankov in dobave ener-

−−

−−

gije v javnih, komercialnih in industrijskih objektih.

Električno energijo proizvajamo v soproizvodnji s toplotno energijo ter tako dosegamo izjemno visok izkoristek rabe primarnega energenta zemeljski plin.

Upravljamo in optimiziramo delovanje večjih sistemov daljinskega ogrevanja in vodovodnih sistemov tako v Sloveniji kot v tujini.

Gradimo sončne elektrarne. Leta 2011 in 2012 smo investirali v izgradnjo več fotovoltaičnih elektrarn skupne moči 2.750 kWp. Pridobili smo koncesije za izvedbo ukrepov za učinkovito rabo energije in upravljanje javne razsvetljave v petih slovenskih občinah.

Končnim odjemalcem smo v okviru programa zagotavljanja prihrankov končne energije podelili 8,2 milijona EUR nepovratnih sredstev za naložbe v povečanje energetske učinkovitosti. Dosegli smo energijske prihranke v višini 215 tisoč MWh in okoljske prihranke v višini 80 tisoč t CO2.

Gospodinjstvom in manjšim poslovnim subjektom ponujamo alternativne rešitve za oskrbo s toploto in drugo energijo v obliki standardiziranih paketov »Paket za pogret« z uporabo toplotnih črpalk, peči na lesno biomaso ali sončnih kolektorjev v kombinaciji z dobavo vseh vrst energentov.

Izvajamo čiščenje industrijskih in komunalnih odpadnih vod in upravljamo štiri koncesije za čiščenje odpadnih vod na področju Slovenije.

V bioplinarnah v Ihanu in Črnomlju upravljamo proces energetske izrabe bioloških

Naslov:

Dunajska cesta 50 1527 Ljubljana

Telefon:

01 47 14 232

E-naslov:

info@petrol.si

Spletna stran:

www.petrol.si

odpadkov. Pri presnovi odpadnih bioloških snovi nastane bioplin, ki se na kogeneracijskih motorjih pretvori v elektriko.

Slednjo oddajamo v omrežje, toploto pa izrabljamo v drugih tehnoloških procesih. −− Leta 2011 smo ustvarili prihodke od prodaje plinske, okoljske in druge energetske dejavnosti v višini skoraj 230 milijonov EUR, leta 2012 pa dobrih 325 milijonov EUR. Več podatkov o Petrolovi trajnostni poti smo objavili v Trajnostnem poročilu skupine Petrol za leto 2012.

Steklarna Hrastnik, družba za proizvodnjo steklenih izdelkov, d.o.o.

Nova sodobna talilna peč za večjo energetsko učinkovitost Odgovornost do okolja in učinkovita raba energije sta za Steklarno Hrastnik strateškega pomena, zato pri posodabljanju tehnologije sledijo najstrožjim okoljskim standardom in predpisom. Skrb za okolje so dodatno nadgradili s sistematičnim spremljanjem okoljskih kazalnikov in z rednim opravljanjem energetskih pregledov v proizvodnji. Na osnovi teh aktivnosti izvajajo ciljne ukrepe na področju varstva okolja in racionalne rabe naravnih virov.

je in obremenitev za okolje. Zato so v steklarni iskali možnosti, kako ohladiti odpadni dimni plin, da bi bila poraba energije nižja. Rešitev so našli v tem, da so začeli dimni plin mešati s svežim zrakom in tako so znižali temperaturo plina na 450 °C. Nato z mešanico dimnega plina in zraka ogrevajo vodo v dveh menjalnikih toplote, kar plinsko mešanico dodatno ohladi za nadaljnjih 100 °C, ogreta voda v menjalnikih toplote pa se uporablja za uplinjanje kisika.

Naslov:

Cesta 1. maja 14 1430 Hrastnik

Telefon:

03 565 46 00

Telefaks:

03 564 42 82

E-naslov:

info@steklarna-hrastnik.si

Spletna stran:

www.steklarna-hrastnik.si

Dimni plin je tako ohlajen na primerno temperaturo in se lahko spusti skozi čistilni filter. S tem projektom je Steklarna Hrastnik prihranila 130.000 Sm3 zemeljskega plina oziroma 50.000 EUR na leto ter zmanjšala emisije CO2 za več kot 250 ton. Za projekt izkoriščanja odpadnega dimnega plina je Steklarna Hrastnik letos v konkurenci med 19 slovenskimi podjetji prejela nagrado za najboljšo modro prakso, ki jo podeljujeta podjetji Tiko Pro in Mediade.

Pri porabi energentov je Steklarna Hrastnik dosegla velik prihranek tudi z novim projektom, v katerem so izkoristili odpadni dimni plin iz nove G-peči. V proizvodnji stekla temperatura odpadnega plina namreč naraste na 1300 °C, pri čemer pa gre lahko odpadni plin skozi čistilni filter samo pri temperaturi pod 180 °C. Ohlajevanje plina pomeni dodatno porabo energi-

Sistem za izkoriščanje odpadnega toplotnega dimnega plina za ogrevanje vode.

185 URE, energetika in okolje

Največja in najpomembnejša investicija za Steklarno Hrastnik v tem letu je bila posodobitev proizvodne tehnologije. V proizvodni enoti namiznega stekla so postavili novo peč za taljenje stekla in tako dve peči nadomestili z enim samim talilnim objektom oziroma s t. i. G-pečjo. Nova peč uporablja tehnologijo oxy-fuel, ki pri zgorevanju zemeljskega plina namesto zraka uporablja čisti kisik. Izboljšana tehnologija prispeva tudi k boljši energetski učinkovitosti, saj se je poraba električne energije in plina zmanjšala za kar 25 odstotkov.

Šolski center Celje, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja

Hiša NEVA (NizkoEnergijska Vzorčna Arhitektura) Ideja za projekt izgradnje nizkoenergijskega objekta je zorela nekaj let.

Najprej smo iskali način, kako predstaviti gradbeništvo oziroma izobraževanje za gradbeništvo osnovnošolcem, ki prihajajo na različne delavnice na šolo, kot nekaj lepega, inovativnega, s končnim izdelkom. Z izjemnim porastom montažne gradnje in vseh vrst nizkoenergijske gradnje smo idejo razvili. Z načrtom in gradnjo objekta smo bili omejeni z dovoljenjem za gradnjo: montažni objekt do 30 m2.

Za izvedbo ideje in projekta smo potrebovali partnerja, podjetje z dolgoročno vizijo, ki se zaveda, da je vsaka gradnja zelo odvisna od dobro izobraženih kadrov. Prošnje za sodelovanje smo poslali na več podjetij. Podjetje Lumar oziroma direktor Marko Lukić je takoj odgovoril na prošnjo.

186 URE, energetika in okolje

Skupaj z njim smo iskali tudi namembnost objekta. Naša učiteljica Tanja Barle je pripravila idejo za izjemno zanimivo bivalno enoto, ki bi lahko

Naslov:

Pot na Lavo 22, 3000 Celje

Telefon:

03 428 58 00

Telefaks:

03 428 58 80

E-naslov:

gr@sc-celje.si

Spletna stran:

www.sc-celje.si

služila za počitniško hiško. Z idejo so se strinjali tudi v podjetju Lumar.

Dogovor o sodelovanju smo podpisali decembra 2011.

Od januarja do marca 2012 so dijaki programa gradbeni tehnik pod mentorstvom Tanje Barle in učitelja programa Archicad Igorja Kastelica risali izvedbene načrte. Posebej natančno smo morali pripraviti načrt nosilne konstrukcije, po katerem so v Lumarju izdelali nosilno konstrukcijo hiše.

Gradnja objekta je potekala nekaj časa predvsem zaradi popolne vključitve v pouk dijakov vseh programov naše šole in dveh naših šol Centra; elektrikarji Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo ter klepar – krovci Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije.

Pri risanju načrta, montaži in gradnji so sodelovali dijaki programov gradbeni tehnik, zidar, tesar, pečar – polagalec keramičnih oblog, izvajalec suhomontažne gradnje, elektrikar in klepar krovec pod vodstvom učiteljev.

Z izgradnjo vzorčnega objekta nizkoenergijske gradnje smo dosegli začrtane cilje: −− postaviti učni objekt novih materialov in tehnologij, −− z dijaki spoznavati in izvajati dela na pravem objektu, −− izvesti posebej inovativno sodelovanje med izobraževalno ustanovo in gospodarstvom, −− postaviti promocijski objekt naše šole.

Za pomoč pri gradnji se zahvaljujemo podjetjem – donatorjem projekta: Lumar IG – nosilna konstrukcijo objekta s postavitvijo, pomoč pri izvedbi detajlov njihove tehnologije; MIK Celje – panoramska stena in okno z montažo; ESAL – v deležu plošče za streho in fasado; RöFIX – lepilna masa za obdelavo kontaktne fasade; KNAUF INSULATION – izolacija in folija za stene in streho; CINKARNA Celje - vodo nepropustni fasadni premaz in lepilo za keramiko; FRAGMAT TIM – hidroizolacija s premazom in stiropor za izolacijo tal; WüRTH – vijaki za vse lesene obloge; Andrej Arh, s. p. – mini sončna elektrarna.

Šolski center Škofja Loka

Šolski center (ŠC) Škofja Loka z investicijama v gradnjo Medpodjetniškega izobraževalnega centra (MIC-a) in energetsko sanacijo šolskih objektov, potem ko je leta 2013 v sodelovanju z Inštitutom Metron predelal in v uporabo predal električni avto, nadgrajuje odmevne projekte in svoje izobraževalno-razvojno poslanstvo.

Projekt energetske sanacije, ki je bil sofinanciran iz Kohezijskega sklada, se je začel avgusta 2012 in končal septembra 2013. Sanacija je bila izvedena na lokacijah Podlubnik 1 b in Kidričeva 59, kar zajema skupaj skoraj 13.000 m2 ogrevanih površin. Poleg zamenjave energetsko neustreznih oken z novimi s troslojno zasteklitvijo in izvedbe ustrezne toplotne izolacije na zunanjem ovoju (fasadah) in stropih proti neogrevanemu podstrešju je posebnost te energetske sanacije sodobno prezračevanje osrednjega objekta z več kot 80-odstotnim vračanjem toplote iz odpadnega zraka (rekuperacija).

Na lokaciji Podlubnik je zdaj osnovni energent zemeljski plin v kombinaciji s toplotno črpalko za pripravo tople sanitarne vode zunaj kurilne sezone.

Kotel na kurilno olje je bil na lokaciji Kidričeva 59 zamenjan s kotlom na

Podlubnik 1 b, 4220 Škofja Loka

Telefon:

04 50 62 300

Telefaks:

04 50 62 309

E-naslov:

info@scsl.si

Spletna stran:

www.scsl.si

lesno biomaso, kar je pomemben korak k energetski samopreskrbi. Nova kurilnica bo namreč omogočila uporabo lesnih ostankov, ki nastanejo v okviru izobraževalnega procesa, za lastno oskrbo s toplotno energijo.

V okviru energetske sanacije je bil sistem prezračevanja in pohlajevanja prostorov povezan v centralni nadzorni sistem (CNS), ki omogoča prek spletne aplikacije upravljati objekt tudi na daljavo. Tovrstne rešitve lahko po oceni stroke prispevajo tudi do 5-odstotne energetske prihranke.

Prav tako je v šoli vgrajena razsvetljava z napredno digitalno regulacijo DALI, ki osvetljenost regulira glede na zunanjo svetlobo in prisotnost v prostorih.

Na saniranih šolskih objektih je bil vzpostavljen sistem digitalnega obratovalnega monitoringa energetskega upravljanja (DOM:EU), s katerim je mogoče v vsakem trenutku na daljavo prek spletnih aplikacij in mobilnih naprav spremljati porabo toplotne in električne energije ter vode in stanje klimatskih pogojev objekta.

Poraba toplotne energije se bo na podlagi vseh izvedenih ukrepov po strokovni oceni lahko zmanjšala celo za 65 %, poraba električne energije pa za okoli 15 %.

Energetska sanacija šolskih objektov bo povečala energetsko varčnost in učinkovitost ter prispevala k vsesplošnemu ohranjanju okolja. Prav tako bo dvignila raven kakovosti izobraževanja.

Osnovni podatki o projektu »Energetska sanacija Šolskega centra Škofja Loka«: Skupna vrednost investicije: 2.395.854 EUR Lastni viri: 198.761 EUR Čas realizacije projekta: 2012–2013 Rezultati projekta: prenova oken in fasade, dograditev kotlovnice na biomaso, ogrevanje centralne zgradbe s kombinacijo zemeljski plin–toplotna črpalka, izvedena prezračevanja z rekuperacijo, sodobni centralni nadzorni sistem, varčna razsvetljava s sodobno digitalno regulacijo.

Nosilec projekta: Šolski center Škofja Loka Partner projekta: Gimnazija Škofja Loka

187 URE, energetika in okolje

Šolski center Škofja Loka uspešno končal sanacijo šolskih objektov

Naslov:

Šolski center Velenje, Medpodjetniški izobraževalni center, Energetski poligon

Na Šolskem centru Velenje – Medpodjetniškem izobraževalnem centru imamo enega tehnološko najsodobnejših energetskih poligonov za vsa področja obnovljivih virov in učinkovite rabe energije v Evropi. Razvojno-didaktični energetski poligon je novost na področju izobraževanja za poklice s področja tehnike in trajnostnega razvoja. Povezuje delo v laboratoriju in delo na terenu, ima sodobno didaktično opremo, s pomočjo katere usposabljamo kadre za upravljanje sodobnih tehnologij večine področij obnovljivih virov in učinkovite rabe energije ter varstva okolja.

Energetski poligon je sestavljen iz petih ločenih segmentov, ki tvorijo kompleksno, a povezano celoto. Temelji na praktični uporabnosti in funkcionalnosti. Upošteva in hkrati sam postavlja najnovejše razvojne trende, pri čemer igra ključno vlogo okoljevarstvena naravnanost. −− Zunanje energetske naprave so namenjene funkcionalnemu izkoriščanju, uporabi ter pretvarjanju različnih vrst energije. Na področju OVE so to geotermalne in termosolarne naprave, sončne fotovoltaične naprave in vetrna elektrarna.

Naslov:

Koroška cesta 62 a, 3320 Velenje

Telefon:

03 896 82 00

Telefaks:

03 896 82 10

E-naslov:

mic@scv.si

Spletna stran:

www.scv.si, http://energetski-poligon.scv.si

−− Sistem soproizvodnje energije (kogeneracija) predstavlja edinstven primer, pri katerem se ob proizvodnji toplotne energije proizvaja električna energija za napajanje toplotne črpalke, ki zagotavlja ugodne bivalne pogoje enega izmed osrednjih prostorov izobraževalnega centra. −− Poligon dopolnjuje pasivna hiša, ki izkorišča sončno energijo in notranje vire ob minimalnih toplotnih izgubah, tako da je skoraj ni potrebno ogrevati ali hladiti. Grajena je iz naravnih, pretežno lesenih in okolju prijaznih materialov, ki so v celoti razgradljivi in jih je moč reciklirati, ter ne obremenjujejo okolice. Pasivna hiša je zaradi svoje energetske zasnove primerljiva s skoraj nič energijskim objektom (NZEB). −− V osrednjem laboratoriju OVE-URE izvajamo laboratorijsko, razvojno-raziskovalno, didaktično in demonstracijsko delo s celotnega področja OVE in URE. Laboratorij omogoča izobraževanje za področje okoljevarstva (okoljevarstveni tehnik, inženir), instalaterstva (instalater in načrtovalec sodobnih energetskih naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije), specialistov na ogrevalnih in fotovoltaičnih sistemih ter za področje energetskega upravljanja objektov. Po modularnem principu izvajamo funkcionalna usposabljanja za kvalifikacije s področja trajnostne energetike, racionalnega izkoriščanja energije in odnosa do okolja.

188 URE, energetika in okolje

−− Sistem energetskega monitoringa je namenjen upravljanju, vodenju, nadziranju in energetskemu monitoringu delovanja poligona in celotnega energetskega sistema šolskega centra.

Termo-tehnika d.o.o.

Novi standardi za poenoteno prikazovanje učinkovitosti toplotnih črpalk (COP) poskušajo biti vedno bolj realni na način, da čimbolj dejansko prikazujejo načine uporabe toplotnih črpalk in tako zajemajo vse možne stroške, ki so povezani z njihovim delovanjem.

To pa pomeni, da je učinkovitost iste toplotne črpalke po novejšem standardu nižja kot po starejši verziji. Ko nov standard stopi v veljavo, bi morali seveda vsi ponudniki toplotnih črpalk navajati podatke po tem standardu.

Kar pa seveda nekateri ne store in si s tem kujejo lažno prednost pred tistimi, ki delajo po predpisih. Še vedno namreč navajajo podatke po starem standardu. To sicer zapišejo nekje v opombah, kar pa večina potrošnikov sploh ne vidi, ampak primerja le veliko izpisane številke npr. za učinkovitost (COP).

Tak primer je standard EN 16147 za merjenje učinkovitosti sanitarnih toplotnih črpalk, po katerem je učinkovitost iste sanitarne toplotne črpalke tudi do 30 % nižja kot po starem standardu EN 255/3 . Če je imela najboljša toplotna črpalka po standardu EN 255/3 faktor učinkovitosti pri pogojih COP pri A20/ W15-W45 = 4,3 (temperatura zraka 20°C in segrevanje vode iz 15 na 45°C) in COP pri A15/W10-W55 = 3,7 (temperatura zraka 15°C in segrevanje vode iz 10 na 55°C), je po novem standardu EN 16147 faktor učinkovitosti COP = 3,1 (cikel porabe XL, segrevanje vode iz 10 na 55°C, temperatura zraka 15°C).

Orla vas 27 3314 Braslovče

Telefon:

03 703 16 20

Telefaks:

03 703 16 33

E-naslov:

info@kronoterm.com

Spletna stran:

www.kronoterm.com

To so ogromne razlike. In ko uspe nekdo stranki predstaviti, da je to vse isto, pomeni, da ji je uvoznik prodal najmanj učinkovito toplotno črpalko za ceno najbolj učinkovite toplotne črpalke. Toda v Sloveniji proizvajamo odlično toplotno črpalko, ki je po kakovosti in učinkovitosti v evropskem vrhu. To je toplotna črpalka TČ2 VZRT/E-321 ECO NT, ki je izvozni paradni konj Termo-tehnike. Prodajamo jo na trgih Avstrije, Nemčije, Anglije in drugod, v Sloveniji pa pod novo blagovno znamko KRONOTERM. Za zahtevni evropski trg je bila testirana na najbolj priznanem inštitutu WPZ v Švici (Wärmepumpen Test Zentrum) na NTB Buchs, ki je tudi certificiran s strani EHPA (European Heat Pump Association, Termo-tehnika je njen član). Nova toplotna črpalka ima manjše toplotne izgube, večjo zalogo tople vode, nižjo hrupnost, in kar je morda še bolj pomembno, je veliko bolj varna, saj ima zunanji plaščni kondenzator, ki ni v stiku z vodo in jo indirektno segreva. mag. Franc Pesjak, Termo-tehnika d.o.o.

Po meritvah www.wpz.ch trenutno najboljša toplotna črpalka v Evropi.

189 URE, energetika in okolje

Slovenska toplotna črpalka v evropskem vrhu

Naslov:

Turna d.o.o.

Prihranite prostor in energijo: TURVAC, 8 x tanjša alternativa klasični izolaciji Novost na slovenskem tržišču, vakuumsko izolacijski paneli TURVAC®, so najtanjši toplotno izolacijski material, ki je tudi do desetkrat bolj učinkovit od do sedaj poznanih in razširjenih toplotno izolacijskih materialov.

Uporabljajo se pri produktih in aplikacijah, kjer je potrebna maksimalna izolacija z optimalnim prostorskim izkoristkom – najbolj znan primer uporabe VIP-ov so hladilniki in zamrzovalniki. Zaradi njihovih energetskih, prostorskih in ekonomskih prednosti se vse bolj uporabljajo v gradbeništvu, v farmacevtski industriji, pri transportu in shranjevanju temperaturno občutljivih izdelkov (npr. zdravila).

Inovativna izolacija - 3 centimetrski VIP je enakovreden 24-centimetrskemu stiroporu

190 URE, energetika in okolje

Zaradi učinkovitosti in zelo nizke toplotne prehodnosti so lahko celotni sistemi konstrukcijskih sklopov za isti učinek toplotne izolativnosti tudi do petkrat tanjši. Zato so VIP-i odlična rešitev tam, kjer s konvencionalnimi materiali

ni mogoče reševati problemov izolacije toplotnih mostov na všečen in estetski način. Več prostora na račun tanjše stene pomeni večjo prostornino, več fleksibilnosti in kreativnosti pri oblikovanju ter boljše rešitve na račun izkoristka debeline ovoja. Ker je naš razvoj usmerjen predvsem v priložnosti, kjer je poudarjena izrazita potreba po prilagajanju in izboljševanju izolacijskih izzivov, smo razvili rešitve za gradbeništvo – za izolacijo sten, tal, teras pri rekonstrukcijah in novogradnjah ter za izolacijo roletnih omaric. Na tem področju sodelujemo s podjetjem M Sora, ki panele uporablja za izolacijo pod roletnimi omaricami pri vgradnji visokokakovostnega stavbnega pohištva.

S sodelovanjem s podjetji iz drugih področjih združujemo naše izkušnje s področja VIP-ov z izkušnjami posameznih branž za optimalne rezultate uporabe panelov.

Naslov:

Štrbenkova 10 3320 Velenje

Telefon:

03 898 56 00

Telefaks:

03 898 56 29

E-naslov:

info@turna.si

Spletna stran:

www.turna.si

izvajalec na področju bele tehnike, avtomobilske, gradbene in drugih industrij.

Združujemo znanje, fleksibilnost in hitre rešitve, zato uspešno prepletamo različne programe: tesnila za hladilnike in druge ekstrudirane profile, klasične tečaje in tečaje z mehkim zapiranjem in odpiranjem xTurn, žlebaste perlane grelce, predelavo kovin in druge storitve ter seveda vakuumsko izolacijske panele TURVAC. Smo izrazito razvojno usmerjeni in zagotavljamo celoten proces od ideje do izdelka, vključno z razvojem in izdelavo lastnih orodij in strojev, saj želimo trgu ponuditi sodobne, inovativne in okolju prijazne izdelke.

TURNA – globalni idejni in razvojni partner TURNA je globalni idejni in razvojni partner pri snovanju izdelkov ter prilagodljiv in inovativen

Izoliranje roletnih škatel z vakuumsko izolacijskim panelom TURVAC.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Katedra za energetsko strojništvo je vodilna slovenska institucija na področju energetskega strojništva. Njeno osnovno poslanstvo je izobraževanje vrhunskih kadrov in strokovnjakov na dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih energetskega strojništva, dolga leta pa se uspešno udejstvuje tudi na področju raziskav in sodelovanja z gospodarstvom.

Znanje za sedanjost Katedra za energetsko strojništvo se že vrsto let uspešno vključuje v evropski gospodarski prostor prek razvojnih in strokovnih projektov, s katerimi si je pridobila sloves zanesljivega in kompetentnega partnerja, ki razume potrebe gospodarstva po stalnem izboljševanju učinkovitosti rabe in pretvorb energije. Sodelujemo z velikimi energetskimi podjetji v Sloveniji, vrsto proizvajalcev različne energetske opreme in drugimi podjetji in ustanovami z lastnimi industrijskimi energetskimi postrojenji. Naše znanje, izkušnje, strokovna usposobljenost ter sodobna merilna in programska oprema nam omogočajo izvedbo kompleksnih preizkusov in analiz delovanja najrazličnejših energetskih strojev, naprav in celotnih postrojenj.

Znanje za prihodnost Katedra za energetsko strojništvo je vključena v evropske raziskovalne projekte, centre odličnosti in kompetenčne centre, med drugim v Center odličnosti za nizkoogljične tehnologije CO-NOT in kompetenčni center Napredni sistemi učinkovite rabe električne energije KC-SURE,

kjer sodeluje pri razvoju tehnologij, novih produktov in storitev na področju učinkovite rabe energije. Mednarodna odmevnost rezultatov na področju znanosti in prenosa znanja v gospodarstvo je Katedri omogočila, da aktivno sodeluje tudi v največjem združenju proizvajalcev električne energije in tehnične opreme v Evropi VGB. Sodelovanje v številnih združenjih, organizacijah, z laboratoriji in inštituti v Sloveniji in po Evropi omogoča Katedri najboljši stik z nosilci razvoja na različnih področjih energetskega strojništva in soustvarjanje smernic razvoja.

Znanje za vaš razvoj Katedra za energetsko strojništvo združuje tri laboratorije, v katerih je skupno preko 20 vrhunsko usposobljenih strokovnjakov. S svo-

Aškerčeva 6, 1000 Ljubljana

Telefon:

01 4771 200

Telefaks:

01 2518 567

E-naslov:

dekanat@fs.uni-lj.si

Spletna stran:

www.fs.uni-lj.si

jim širokim znanjem, dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnim ugledom smo pravi partner tudi za vas. Kot smo uspešno sodelovali pri najrazličnejših energetskih projektih doma in v tujini, smo prepričani, da lahko pomagamo tudi pri razvoju vašega energetskega projekta.

Laboratorij za vodne turbinske stroje prof. dr. Brane Širok 01/4771 410, brane.sirok@fs.uni-lj.si Laboratorij za termoenergetiko izr. prof. dr. Mihahel Sekavčnik 01/4771 303, mihael.sekavcnik@fs.uni-lj.si Laboratorij za toplotne batne stroje izr. prof. dr. Tomaž Katrašnik 01/4771 305, tomaz.katrasnik@fs.uni-lj.si

191 URE, energetika in okolje

Katedra za energetsko strojništvo - partner pri razvoju najzahtevnejših energetskih projektov

Naslov:

Kompetenčni center za trajnostno in inovativno gradbeništvo

Partnerji:

Helios Domžale, d.d.

Količevo 2 1230 Domžale, Slovenia T +386 1 722 40 00 F +386 1 722 40 40 E info@helios.si www.helios-group.eu

Področje delovanja

−− novih materialov in njihovega recikliranja,

Kompetenčni center TIGR povezuje partnerje iz gospodarstva in javnega raziskovalnega sektorja, usmerja pa se v razvoj kompetenc na področju uvajanja novih tehnologij, razvoja novih, konkurenčnih proizvodov, storitev, procesov in oblikovanja novih poslovnih modelov na področju trajnostnega gradbeništva.

−− novih tehnologij in procesov gradnje,

The 2012 Annual Report is published on the www.helios-group.eu website.

Detailed information is available at the seat of the company Helios Domžale, d. d.

Published by: Helios Domžale, d. d.

Texts and charts: Helios Domžale, d. d.

Design: Marjan Kocjan, D.C. Studio Photography: Archive D.C. Studio, Primož Hieng, Borut Peterlin, Alenka Peterlin

192 URE, energetika in okolje

April 2013

Trajnostno gradbeništvo prispeva k zniževanju škodljivih vplivov stavb na okolje v času celotnega življenjskega cikla ob hkratni optimizaciji ekonomike, udobja in varnosti bivanja uporabnikov stavb.

V kompetenčnem centru TIGR posebej razvijamo znanja s področja: −− obnovljivih virov energije in njene učinkovite rabe,

−− novih konceptov in poslovnih modelov ob −− uporabi najnaprednejših informacijsko-komunikacijskih tehnologij.

S svojimi kompetencami podpiramo razvoj znanj o pametnih stavbah in mestih ter znanosti za življenje. Želimo doseči večanje prepoznavnosti in pomembnosti področja ter doprinos v strokovni in ostalih javnostih, poleg tega pa ustvarjamo mrežo partnerjev, ki z medsebojnim dopolnjevanjem in neprestanim razvojem novih znanj umeščajo Slovenijo na mednarodni zemljevid kot kompetenčnega partnerja na področju zagotavljanja udobja bivanja.

Zavod TIGR

Prvič v Sloveniji smo preko TIGRa s predstavniki posameznih področij povezali tisti segment trajnostne gradnje, ki predstavlja njeno osnovo: prostorsko zasnovo in arhitekturo grajenega okolja; gradbeništvo, strojništvo in energetiko; vpliv na okolje, vključno z energetsko učinkovitostjo in uporabnika.

Konceptualno smo na osnovi analiz in raziskav s področja oblikovanja, urbanizma, arhitekture, tehnologij gradnje, zdravega bivanja in uporabnikovih potreb ter širših okoljskih in družbenih vplivov identificirali trende, ki vplivajo na načine in obliko rabe prostora, gradnjo, učinkovito delovanje sistemov, na zdravje uporabnika in na okolje. Ocenili smo vplive novih tehnologij, konstrukcijskih sistemov in materialov na proces in obliko gradnje ter na prenove gradbenih objektov; podali smo osnovne smernice in vstopne parametre za usmeritve proizvodnje in za tehnološki razvoj ter tudi za izdelavo novih poslovnih modelov.

Vpeljali smo metodologijo za ocenjevanje življenjskega cikla (LCA), s katero celovito ovrednotimo vplive proizvodov, sistemov in procesov na okolje. Analizo LCA smo uspešno implementirali na večini izdelkov/sistemov, ki so bili razviti v okviru TIGRa. Omenjena metodologija je nujen element za oceno trajnostnosti tudi v gradbeništvu in gradbenih sistemih.

Razvili in do določene mere smo tudi vpeljali informacijsko modeliranje zgradb (BIM), ki je novo orodje v življenjskem ciklusu grajenega okolja, od gradbenega projektiranja, delova-

nja do razgradnje. Omenjena metodologija, ki nudi velike možnosti za kompleksno zasnovo, gradnjo in spremljanje vseh procesov v stavbi, je že postala nujni del ponudbene dokumentacije na javnih razpisih v nekaterih EU državah.

Poleg razvoja metodologij smo se usmerili tudi k razvoju novih izdelkov in novih poslovnih modelov. Razvili smo več variant trajnostnih fasadnih sistemov, ki so energetsko učinkoviti in reciklabilni. Omogočajo hitrejšo gradnjo in so primerni tudi za določene obnove.

Izdelali smo več prototipnih variant solarne kogeneracije, razvoj do končnega izdelka še sledi.

Godovič 150, 5275 Godovič

Telefon:

05 3756 616

E-naslov:

tanja.mohoric@hidria.com

Spletna stran:

www.kc-tigr.si

s področja gradbeništva iz celotne bivše Jugoslavije, ki skupaj oblikujejo ponudbe za nastope na najzahtevnejših gradbenih projektih.

Drugi novo razviti poslovni model »Life Giving Air« poudarja udobje bivanja, ki temelji na predpostavki, da na zdravo in udobno bivanje v zaprtih prostorih ne vpliva samo prečiščen in primerno ogret oz. ohlajen zrak, ampak temu dodaja najnovejša znanstvena dognanja glede vpliva vlage, svetlobe, barv, vonjav in ostalih, do sedaj nezadostno opredeljenih elementov.

Z delom v TIGRu bodo partnerji zagotavljali najoptimalnejše pogoje bivanja v stavbah s ključnim ciljem zniževanja vplivov na okolje in višanja udobja in zdravega bivanja.

Razvili in testirali smo nov okoljsko sprejemljiv intumescentni/požarno-zaščitni premaz.

Razvili smo več vrst betonov, kjer vgrajujemo sekundarne (odpadne) surovine iz industrije za različne namene uporabe. Poudarek je bil na trajnostnosti samih izdelkov in njihovi nadaljnji reciklabilnosti.

Izdelali smo nov okoljsko sprejemljiv sistem za čiščenje odpadne sanitarne odpadne vode.

Sistem je bil že poskusno vgrajen v objekt.

Poleg tega smo oblikovali povsem nov poslovni model povezovanja partnerjev pri uvajanju novih tehnologij na trg in skupnem nastopanju na velikih gradbenih projektih s primarno usmeritvijo na trge bivše Sovjetske zveze, Srednjega Vzhoda in Severne Afrike. Konzorcij Feniks povezuje okoli 50 najvidnejših podjetij

193 URE, energetika in okolje

Rezultati dela v obdobju 2011–2013

Naslov:

Zavod za gradbeništvo Slovenije

194 URE, energetika in okolje

ZAG povezuje znanost in tehnično znanje na globalni ravni

Zavod za gradbeništvo Slovenije je vodilni inštitut za gradbeništvo v Sloveniji, ki s svojim delom povezuje znanost in tehnično znanje na globalni ravni. Ključna delovanja ZAG lahko razdelimo v tri glavna področja: znanstvena-raziskovalna dejavnost, kontrola kakovosti in strokovne dejavnosti. ZAG opravlja znanstveno-raziskovalno dejavnost, ki je z vidika gospodarstva pomembna pri nas in v svetu, kajti v tem sektorju se v razvitih gospodarstvih neposredno ustvarja približno 10 % BNP, skupaj z navezujočimi dejavnostmi pa je številka še večja. Tudi v obdobju gospodarske krize razvite evropske države intenzivno podpirajo širše področje gradbeništva, zato je to še vedno tehnološko zelo razvito. Ključna tehnološka področja so se močno spremenila in gradbeništvo se je izrazito usmerilo v varovanje naravnih in energetskih virov. ZAG zato pri svojih raziskovalnih dejavnostih poudarja trajnostno gradbeništvo: energetsko učinkovitost stavb, uporabo sekundarnih surovin, varovanje okolja (ekoremediacija) ter uporabo alternativnih virov energije. Usmerjamo se k razvoju novih materialov: nanomaterialov, kompozitov, premazov in materialov za obnovo kulturne dediščine. Izvajamo preskusne metode in analize ter razvijamo tehnike za obnovo poškodovanih stavb v okviru potresnega inženirstva.

Preučujemo procese degradacije: korozijo kovin in procese propadanja kamna, keramike in betona.

Raziskovalno-preskuševalni sektor ZAG je organizacijsko razdeljen na štiri oddelke: za

materiale, gradbeno fiziko, konstrukcije ter geotehniko in prometnice. Kot posebna enota v okviru preizkuševalnega sektorja deluje Laboratorij za metrologijo. V okviru kontrole kakovosti delujeta neodvisni Certifikacijska služba in Služba za tehnična soglasja. ZAG je prvi v Sloveniji akreditiral Certifikacijski organ, ki je v EU tudi priglašen kot slovenski predstavnik v Advisory Group of Notified Bodies.

ZAG je s svojo vrhunsko opremo in s svojim multidisciplinarnim delovanjem v različnih

Naslov:

Dimičeva 12 1000 Ljubljana

Telefon:

01 2804 250

Telefaks:

01 2804 484

E-naslov:

info@zag.si

Spletna stran:

www.zag.si

vejah gradbeništva ter povezovanjem temeljnih in uporabnih raziskav z reševanjem realnih problemov postal prepoznaven doma in verjetno še bolj v tujini. S svojim delovanjem smo med najdejavnejšimi člani ENBRI (European Network of Building Research Institutes) in FEHRL (Forum of European National Highway Research Centres). ZAG pogosto deluje kot vezni člen med domačo industrijo in mednarodnimi raziskavami. Tako omogoča neposreden stik naših podjetij z najnaprednejšimi tehnologijami v posameznih dejavnostih gradbeništva.

Edina specializirana strokovna revija

za trajnostni razvoj v Sloveniji

IZKORISTITE PREDNOSTI ZELENEGA OMREŽJA! • • • •

redno prejemanje strokovne revije EOL (10 številk letno), objava 4 strokovnih novic letno v reviji EOL in na spletni strani www.zelenaslovenija.si, objava logotipa, druge ugodnosti (ekskluzivni dogodki, nižje kotizacije strokovnih seminarjev in simpozijev ...).

Ponujamo dva načina sodelovanja: • osnovno: 120 € + ddv na leto • razširjeno: 240 € + ddv na leto Za več informacij smo vam z veseljem na voljo: Tanja Pangerl, t: 03 42 66 716, e: tanja.pangerl@fitmedia.si

Fit media d.o.o.

Kidričeva 25, SI-3000 Celje e-naslov: info@zelenaslovenija.si tel.: 03/ 42 66 700

URE, energetika in okolje / Energy efficiency, energy and environment Zbirka Zelena Slovenija

Založba: Za založbo: Urednik: Besedila:

Fit media d. o. o. mag. Vanesa Čanji Jože Volfand dr. Andreja Cirman, Ekonomska fakulteta UL, Cveto Fendre, Šolski center Velenje, dr. Miran Gaberšček, Center odličnosti nizkoogljične tehnologije, dr. Adnan Glotić, HSE, Arnel Glotić, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM, dr. Marko Homšak, Talum, dr. Gorazd Hren, Fakulteta za energetiko UM, Marko Hren, Rene Jeromel, HSE, MGRT, dr. Romana Jordan, evropska poslanka, mag. Boštjan Korošec, Talum, Tadeja Kovačič, Eko sklad, dr. Vlasta Krmelj, Energetska agencija za Podravje, Polona Lah, Institut Jožef Stefan - CEU, Mitja Lenassi, Lenassi inženiring, mag. Stane Merše, Institut Jožef Stefan - CEU, Franko Nemac, Agencija za prestrukturiranje energetike, mag. Gregor Omahen, Elektroinštitut Milan Vidmar, dr. Igor Papič, Fakulteta za elektrotehniko UL, mag. Barbara Petelin Visočnik, Institut Jožef Stefan - CEU, Bojan Pogorevc, koordinator SLOBIOM za Koroško, mag. Erik Potočar, MZIP, dr. Andrej Predin, Fakulteta za energetiko UM, mag. Damir Staničić, Institut Jožef Stefan - CEU, dr. Marijana Šijanec Zavrl, Gradbeni inštitut ZRMK, mag. Hinko Šolinc, MZIP, dr. Igor Tičar, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM, mag. Andreja Urbančič, Institut Jožef Stefan - CEU, mag. Mojca Vendramin, MZIP, Jože Volfand, Fit media, mag. Djordje Žebeljan, HSE. Lektura: Damjana Bračič Oblikovanje: Fit media d. o. o.

Fotografije: arhivi podjetij in institucij, www.shutterstock.com, www.istock.com Tisk: Grafika Soča Naklada: 1.000

Celje, december 2013

196 URE, energetika in okolje

Uredniški odbor:

mag. Tanja Bolte, ARSO, dr. Vincenc Butala, Fakulteta za strojništvo UL, Marjana Dermelj, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, dr. Miran Gaberšček, Center odličnosti nizkoogljične tehnologije, dr. Marko Homšak, Talum, dr. Romana Jordan, evropska poslanka, dr. Vlasta Krmelj, Energap, dr. Sašo Medved, Fakulteta za strojništvo UL, mag. Stane Merše, Institut Jožef Stefan - CEU, mag. Karmen Nastran Mohorič, Domel Energija, Franko Nemac, ApE, mag. Silvo Škornik, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, mag. Urban Odar, GIZ DZP, mag. Jože Torkar, Eltec Petrol, mag. Andreja Urbančič, Institut Jožef Stefan, mag. Mojca Vendramin, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za energijo, Jože Volfand, Fit media, mag. Djordje Žebeljan, HSE. Izid strokovne publikacije URE, energetika in okolje je finančno podprlo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana // 620.93(082) URE, energetika in okolje = Energy efficiency, energy and environment / [besedila Andreja Cirman ... [et al.] ; urednik Jože Volfand ; fotografije arhivi podjetij in institucij, www.shutterstock.com, www.istock.com]. - Celje : Fit media, 2013. - (Zbirka Zelena Slovenija) ISBN 978-961-6283-51-9 1. Vzp. stv. nasl. 2. Cirman, Andreja 3. Volfand, Jože 270822400

Energy efficiency, energy and environment Zbirka Zelena Slovenija URE, energetika in okolje je šesta strokovna tematska monografija, ki je izšla v zbirki Zelena Slovenija. Doslej so izšle publikacije IPPC v Sloveniji, Obnovljivi viri energije v Sloveniji, Odpadki v Sloveniji, Upravljanje voda v Sloveniji in Zrak v Sloveniji. Naslovi so odziv na razvojni izziv, pred katerim se v zadnjih letih vse bolj vznemirjeno, a hkrati neodločno in nedomiselno umika Slovenija.

Strokovne tematske monografije niso le analitični pogled na okoljske, ekonomske in razvojne zadrege, v katerih se je znašla Slovenija po implementaciji zakonodajnih zahtev in pobud iz Bruslja. Tudi pri knjigi URE, energetika in okolje ni nič drugače. Potrebno aktualnost ji seveda daje zadnje dejanje pred sprejemom novega energetskega zakona in napoved, da bo leta 2014 sprejet Energetski koncept. Torej ne nacionalni energetski program, ki je že postal zgodovina, pač pa ohlapnejši Energetski koncept, ki naj bi omogočil lažje usklajevanje nasprotujočih si interesov. V energetiki so preveč različni. Toda, publikacija gre seveda korak naprej – ne išče le odgovora, kako se izvaja Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost v obdobju 2008–2016. Njene strani rišejo prihodnost Slovenije najmanj do leta 2020, kajti znan je celovit regulativni okvir za učinkovito rabo energije.

Trias energetica? Kaj je to?

Strokovna publikacija URE, energetika in okolje razgrinja poglede na URE v energetski politiki in o vplivih porabe energije na okolje. Predvsem pa izpostavlja, kar sicer napoveduje nov energetski zakon, da je in bo URE temeljna usmeritev energetske politike in prakse v Sloveniji.

Vprašanje, na katerega morajo zelo hitro odgovoriti država, stroka in gospodarstvo, je, kakšna bo torej slovenska energetska prihodnost in kaj lahko za gospodarsko rast pomeni preusmeritev v učinkovitejšo rabo energije. V letu 2014 začne veljati v EU nov program, Obzorje 2020. Energetika je med prednostnimi panogami.

www.fitmedia.si