Učbenik Varstvo okolja by Fit media d.o.o.

Zbirka Zelena Slovenija dr. Jana Ster탑e

Varstvo okolja

Zbirka Zelena Slovenija dr. Jana Ster탑e

Varstvo okolja

Fit media 2010 Varstvo okolja 1

KAZALO 1 UVOD V ZNANOST O OKOLJU 1.1 Glavne teme okoljske znanosti 1.2 Okoljska etika 1.3 Okoljska znanost 1.4 Posebnosti v okoljski znanosti – kompleksnost ekoloških sistemov 1.5 Okoljski pojmi in oznake 2 ATMOSFERA 2.1 Klimatski dejavniki in spremenljivke 2.2 Podnebni tipi 2.3 Podnebje v Sloveniji 2.4 Merilni instrumenti 2.5 Meteorološka služba 2.6 Vremenska napoved 2.7 ONESNAŽEVANJE OZRAČJA 3 NARAVNE KATASTROFE 4 LITOSFERA 4.1 Zgradba zemlje 4.2 Kamnine 4.3 Mineralne surovine 5 PEDOSFERA 5.1 Nastanek in sestava tal 5.2 Zgradba tal 5.3 Kakovost in rodovitnost tal 5.4 Degradacija tal 6 HIDROSFERA 6.1 Kroženje in sestava vode 6.2 Onesnaževanje vode

2 Varstvo okolja

... ... ... ... ...

7 8 10 11 12

... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ...

12 17 18 26 26 27 27 28 30 41 45 45 47 48 51 52 54 54 56 61 62 64

6.3 Odpadne vode 6.4 Čiščenje vode 6.5 Raba vode 6.6 Priprava pitne vode 7 BIOSFERA 7.1 Ekosistem: enota, ki vzdržuje življenje 7.2 Rastline 7.3 Živali 7.4 Življenjska združba 7.5 Biodiverziteta 7.6 KROŽENJE SNOVI 8 VARSTVO NARAVE 8.1 Ogroženost vrst in habitatnih tipov 8.2 Varstvo naravnih vrednot in zavarovana območja 9 VREDNOTENJE IN UREJANJE PROSTORA 10 KMETIJSTVO 10.1 Prehrana in razvoj kmetijstva 11 ODPADKI IN OKOLJE 12 PROMET IN OKOLJE 13 ZDRAVJE IN OKOLJE 13.1 Zvok in hrup 13.2 Človek, gradbeni materiali in okolje 13.3 Biomonitoring 14 ENERGIJA IN OKOLJE 14.1 Energetski viri in elektrarne 14.2 Učinkovito ravnanje z energijo 15 NAJBOLJ OGROŽENA OBMOČJA V SLOVENIJI 16 KAJ LAHKO STORI POSAMEZNIK, KAJ ZELENI POTROŠNIK

... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ...

66 67 67 69 75 76 77 81 87 88 95 101 101 104 109 115 116 125 135 141 142 144 145 149 150 155 159 165

Varstvo okolja 3

ﾅｾivalstvo

prst

rastlinstvo ﾄ考ovek in druﾅｾba

zrak

4 Varstvo okolja

Naravno okolje, ki je pod ﾄ考ovekovim vplivom

voda

Učbeniku na pot Ljudje moramo vedeti, kako deluje okolje, v katerem živimo, in ravnati odgovorno tudi do prihodnjih generacij, zato govorimo o trajnostnem razvoju. Z učbenikom želimo dijakom približati delovanje našega okolja, poudariti nevarnosti, ki nam grozijo, in izpostaviti že nastale probleme, da bi lahko okolje primerno zavarovali. Skupaj se bomo posvetili osnovnim funkcijam zemeljske površine, zraku, vodi, kamninam ter življenju v ekosistemih s težiščem na medsebojnem učinkovanju človeka in okolja. V splošnem izhajamo iz tega, da se deli zemeljska površina na kopno, morje in ozračje. Dodatna delitev razčlenjuje še litosfero (kamnine), pedosfero (prst), hidrosfero (vodovje), atmosfero (ozračje) ter biosfero (vse živo). Vsa območja so med seboj odvisna in vplivajo druga na drugo. Atmosfera vsebuje vodo, ki jo je sprejela zaradi izhlapevanja in transpiracije živih bitij. Ko je zrak nasičen z vlago, se ta vrača v obliki padavin ponovno v druge sfere. V atmosferi najdemo tudi trdne delce (prah), ki izvirajo iz kamnin, prsti in živih bitij. Hidrosfera je prvotni prostor organizmov. V njej se sproščajo plini, tudi življenjsko pomemben kisik, razgrajujejo se kamnine, produkti razgrajevanja pa se prenašajo in odlagajo v nove oblike. Litosfero napolnjujejo voda in plini. Vsebuje pa tudi življenjske oblike, ki

so se tej sferi prilagodile. V pedosferi se stalno izmenjujeta zrak in voda. Za mnoga živa bitja je pravo skladišče mineralov. Z zalogami jo oskrbuje litosfera. Posledica tesnega prepletanja sfer okolja je njihova močna medsebojna povezanost. Ko človek posega v konkretno sfero, mora to vedno upoštevati. Če na primer posega v vode, ni dovolj raziskati le posledic na tem območju, temveč je potrebno preučiti tudi posledice na druge sfere. Pri pisanju smo vključili številne vsebine, za katere menimo, da so pomembne tako za učitelje pri poučevanju kot dijake pri učenju. V vsakem poglavju vključujemo ponazoritev, ki naj bi vzpostavila zanimanje dijakov za vsebino poglavja. Bistveni poudarki, ki so izpostavljeni na začetku poglavij, pomagajo dijakom razumeti, kaj je v poglavjih pomembno in kaj naj bi z branjem poglavij usvojili, nato sledi razlaga snovi. Cilj je doumeti Zemljo kot živ planet. Učbenik interdisciplinarno pristopa k obravnavi okoljskih vprašanj oziroma problemov. Naš namen je pomagati dijakom razumeti probleme, jih s pomočjo pridobljenega znanja navaditi o okolju kritično razmišljati in vzpostaviti njihov ustrezen odnos do okolja in trajnostnega razvoja. Na koncu je izpostavljenih šest tem, ki so v pomoč pri razmišljanju ter hkrati dajejo vrednostno ozadje. Sledijo jim še vprašanja za utrjevanje.

Prepletanje sfer

Varstvo okolja 5

6 Varstvo okolja

1 UVOD V ZNANOST O OKOLJU Ob branju uvodnega poglavja boste spoznali: -

da sta človek in narava tesno povezana,

zakaj je pri okoljskih problemih hitro naraščanje prebivalstva odločujoče,

kaj je trajnostni razvoj in zakaj se moramo naučiti vzdrževati naravne vire,

kako so ljudje začeli vplivati na okolje lokalno in globalno,

zakaj vključujejo rešitve okoljskih problemov vrednostno oceno, ki temelji na znanstvenem znanju,

zakaj je za reševanje okoljskih problemov pomembno poznati delovanje ekosistemov,

zakaj je okoljske probleme oziroma vprašanja težko reševati.

Ponazoritev Sobota, 1. 5. 2010, ob 15:52 Bo škoda zaradi naftnega madeža tako velika kot škoda po orkanu Katrina? Washington – Okoljsko katastrofo v Mehiškem zalivu, ki jo je povzročila eksplozija in potopitev naftne ploščadi, nekateri že primerjajo z orkanom Katrina.

Orkan Katrina se je leta 2005 razbesnel nad obalami tamkajšnjih držav in ogromni naftni madež bi zdaj lahko povzročil podobno razdejanje kot Katrina. Uničil bi lahko občutljive obalne ekosisteme, zato so že na delu veterinarji, ki bodo morali najverjetneje oskrbeti mnoge ptice in ostale živalske bolnike. »Udarili bomo nazaj. Tukajšnji ljudje smo močni. Opomogli smo si po Katrini, zato si lahko opomoremo od česarkoli,« je dejal eden od ribičev. Prizadevajo si zamašiti vrtino Mnogi ribiči so se že pridružili reševalcem, ki skušajo omejiti velikanski

naftni madež. K temu jih je pozval britanski naftni gigant BP, ki je prevzel odgovornost za nesrečo. V reševalni akciji sicer sodeluje tudi ameriška vojska. Ta naj bi se madeža lotila z letali, ki bodo v morje spuščala kemikalije za razgradnjo nafte. Strokovnjaki pa so med tem vsa prizadevanja usmerili v to, da bi uspešno zamašili vrtino, iz katere v morje na dan izteče za 5.000 sodčkov nafte. Oblasti v ameriških zveznih državah Alabama in Mississippi so razglasile izredne razmere zaradi naftnega madeža, ki se približuje tudi njihovim obalnim območjem v Mehiškem zalivu. Naftni madež je v petek že dosegel obalo zvezne države Louisiana, kjer so na pomoč poklicali tudi nacionalno gardo. V Louisiani so izredne razmere razglasili že v četrtek, v petek pa so enako potezo naredile tudi oblasti v zvezni državi Florida, kjer so se za tak ukrep odločili ob poročilih, da se naftni madež floridski obali bliža dokaj hitro. Naftni madež se je po Mehiškem zalivu začel širiti po nesreči 20. aprila, ko je na ploščadi britanske naftne družbe BP najprej odjeknila eksplozija. Sledil ji je še požar, ploščad pa je nato potonila.

Dnevno se v morje izlije 800.000 litrov nafte Zaradi nesreče je nafta začela iztekati v morje, izlitje pa je precej večje, kot so sprva predvidevali. Dnevno naj bi se v morje izlilo okoli 800.000 litrov nafte. Zaradi naftnega madeža ob ameriški obali Mehiškega zaliva grozijo velike gospodarske posledice in pravo okoljsko opustošenje. Oblasti sicer ne želijo ugibati o velikosti naftnega madeža, ki pa naj bi se raztezal na 5.000 kvadratnih kilometrih površine. Na družbo BP, ki je prevzela odgovornost, letijo kritike Na britansko energetsko družbo BP, ki je sicer prevzela polno odgovornost za razlitje nafte v Mehiškem zalivu ter zagotavlja, da bo plačala stroške čiščenja in povrnila škodo, medtem leti vse več kritik, tudi s strani ministrice za domovinsko varnost Janet Napolitano. V imenu ribičev sta bili doslej zaradi nastale škode sicer že vloženi prvi tožbi, v prihodnje pa jih je pričakovati še več. Dokumenti, ki so medtem prišli na dan, pa med drugim razkrivajo, da britanska družba v analizi črpanja in morebitnih posledic za okolje leta 2009 verjetnosti tovrstne nesreče ni pripisovala velikega pomena. Vir 2

Varstvo okolja 7

Zgodba o razlitju nafte prikazuje teme okoljske znanosti. Prvič: človek in narava sta zelo povezana in spremembe na eni strani vodijo v spremembe na drugi strani. Drugič: število prebivalstva narašča, kar je ključnega pomena za okoljske probleme. Tretjič: razvoj industrije in urbanizacija povzročata velike okoljske posledice. Četrtič: netrajnostno rabo virov mora zamenjati trajnostna raba. Petič: lokalne spremembe imajo lahko globalne vplive. Šestič: okoljska problematika vključuje vrednote in znanstveno razumevanje. Vse je pomembno: število prebivalstva in narava, razvoj industrije, trajnostna raba, globalni vplivi, znanost in vrednote. Zgodba ilustrira pomembna vprašanja, s katerimi se moramo soočiti. Katero posamično dejanje vpliva na uničevanje okolja in katera dejanja lahko ljudje kot posamezniki ali družba pripeljemo do skrajnega roba škode v okolju?

1.1 GLAVNE TEME OKOLJSKE ZNANOSTI Študije okoljskih problemov so vse pomembnejše. Moderna družba je odvisna od nafte. Število prebivalstva narašča, zaradi povečanih potreb količina neobnovljivih virov upada. Energetska kriza je pripeljala do ekonomske krize, saj vsemu, kar temelji na nafti (gnojilu, hrani, gorivu), narašča cena. Energija in ekonomija postajata okoljski problem globalne razsežnosti. Ocene, koliko ljudi lahko preskrbi planet, se gibljejo od 2,5 milijard do 40 milijard. Presoje so različne, ker je odgovor odvisen od kvalitete življenja, ki so jo ljudje pripravljeni sprejeti. Koliko je planet zmožen prenesti, je odvisno od znanosti in vrednot, prav tako pa je to vprašanje o ljudeh in naravi. Več kot je ljudi, manj je prostora za ostala živa bitja, divjino, rekreacijske površine in druge vidike narave. Odgovor je prav tako v načinu poselitve, mestnem ali razpršenem. Okolje je kompleksno in odvisno od odnosa med ljudmi in naravo, rasti prebivalstva, poselitve in trajnostnega razvoja. Vse to zajema šest tem, o katerih lahko razpravljamo na koncu vsakega poglavja.

8 Varstvo okolja

1. Število prebivalstva Največji porast prebivalstva se kaže v zadnjih desetletjih 20. stoletja in se nadaljuje še danes. V zadnjih 40 letih se je število več kot podvojilo, z 2,5 milijard na okoli 6,7 milijard. Govorimo o eksploziji prebivalstva. Škoda v okolju je posredno in neposredno odvisna od rasti prebivalstva. Ena izmed posledic velikega porasta ljudi je lakota. Najbolj pogosta je v državah Afrike, še posebej na območju Sahela. Problemi se zaostrujejo zaradi sprememb podnebja in človekovih dejavnosti. Neprimerno kmetijstvo je povzročilo erozijo tal, izsekavanje gozda pa je pripomoglo k povečevanju sušnosti. Danes je podhranjenost vzrok smrti za okoli 6 milijonov otrok vsako leto. Lakota v Afriki odpira tudi drugo temo: ljudje in narava. Ljudje vplivajo na naravo in zato narava vpliva na ljudi. Kmetijstvo je odvisno od okolja in kmetijstvo vpliva na okolje. Naraščajočo globalno krizo prehranjevanja ni povzročila vojna ali suša, temveč dvig cen hrane. Temeljnim pridelkom, rižu, koruzi in pšenici, je porasla cena. Naraščajoča cena nafte vpliva na proizvodnjo hrane (gnojila, prevoz, delo na poljih), vpliva pa tudi proizvodnja žita za biogoriva. To odpira novo temo – znanost in vrednote. Znanost je pripomogla k naraščanju kmetijske proizvodnje in hkrati k boljšemu razumevanju rasti prebivalstva in poznavanju potreb za zaščito narave. S tem znanjem smo primorani izbirati, kaj je bolj pomembno, preživetje ljudi ali zaščita okolja, v katerem proizvajamo hrano in od česar je odvisno življenje. Odgovor na to vprašanje zahteva vrednostno oceno. Število prebivalstva narašča, vplivi človeka na okolje pa naraščajo še hitreje. Kaj bomo torej storili pri nadaljnji rasti prebivalstva in njenem vplivu na naš planet v prihodnje? 2. Trajnostni razvoj Zgodba o problematiki lakote kaže eno ključnih okoljskih vprašanj današnjega časa. Kakšno je maksimalno število ljudi, ki ga Zemlja še premore? Večina poglavij tega učbenika bo poskušala odgovoriti na to vprašanje. Vsekakor obstaja dejstvo, da izrabljamo obnovljive vire hitreje, kot se lahko obnavljajo – torej ravnamo netrajnostno. Na splošno izrabljamo gozdove

in uničujemo habitate ogroženih vrst hitreje, kot se lahko obnovijo. Izrabljamo rudnine, nafto in podtalnico, ne razmišljamo pa o njihovih zalogah ali možnostih obnove. Rezultat tega je pomanjkanje nekaterih virov in pričakovanje še večjega pomanjkanja v prihodnosti. Zato se moramo naučiti, kako ravnovesje vzdrževati, da bo dobro tako za človeka kot za ostala živa bitja na planetu. Razmišljati in delovati moramo trajnostno, kar v grobem pomeni, da izkoriščamo vire v tolikšni meri, da bodo tudi v prihodnje dostopni. Za izrabo virov morajo imeti bodoče generacije enake možnosti, zato se postavlja vprašanje, kako ravnati. Kontrola rojstev, izobraževanje, sprememba energetske politike s poudarkom na obnovljivih virih energije in učinkoviti rabi energije, finančna pomoč državam v razvoju, zmanjšanje razlik med revnimi in bogatimi, vključitev družbe, politike in izobraževanja v okoljske zadeve in s tem združitev vseh ljudi sveta v boju za skupni cilj – varovanje okolje imajo velik pomen. Upoštevati moramo, da imajo vsi ljudje pravico živeti in delati v varnem in zdravem okolju. Pomembna je tudi nosilna zmogljivost planeta. Običajno definira maksimalno število osebkov neke vrste, ki ga lahko okolje preživi, in ohranitev tega števila tudi v prihodnosti. Kakšno je maksimalno število ljudi, ki ga Zemlja še lahko preživi, je odvisno od vrednostnega sistema ljudi in od želene kvalitete življenja. 3. Globalna perspektiva Do nedavnega je bilo običajno razmišljanje, da človekova dejavnost povzroči le lokalne ali največ regionalne okoljske spremembe. Nismo vedeli, da lahko človekove dejavnosti povzročijo globalne okoljske spremembe. Za razumevanje tega moramo dobro poznati, kako naše okolje deluje kot globalni sistem, torej sistem v celoti. 4. Mesta Z ekonomskim razvojem je prišla urbanizacija, selitev ljudi s podeželja v mesta. Zaradi hitre rasti prebivalstva in zaradi sprememb tehnologije smo postali urbana vrsta. Naši vplivi na okolje so vedno bolj vplivi na urbano življenje. Mesta in naselja rastejo. Ker so običajno ob rekah in obalah, pogosto jemljejo dobro kmetijsko zemljo rečnih nanosov, kjer so obalna

mokrišča, ki so pomembni habitati za mnoge redke in ogrožene vrste. S porastom mest mokrišča propadajo, sekajo se gozdovi in izgubljajo tla zaradi pozidave. Tudi kvaliteta življenja v mestih pada. Pojavljati so se začeli problemi onesnaženosti zraka, odpadkov in druge težave. Poleg tega, da posvečamo pozornost ohranjanju neokrnjenih predelov, moramo skrbeti tudi za kvaliteto življenja in okolja na poseljenih območjih. 5. Ljudje in narava Sodobni ljudje imamo največji vpliv na okolje, od lokalnega vpliva (ulice, v kateri živimo) do celega planeta (ustvarili smo ozonsko luknjo, ki vpliva na nas in na veliko drugih oblik življenja). Pred nami sta dve poti. Na eni strani predvidevanje, da so okoljski problemi rezultat človekove dejavnosti in da je rešitev preprosto v ustavitvi teh dejavnosti, ki temeljijo na predstavi izpred štiridesetih let, da ljudje z naravo nismo povezani. Druga pot je začeti reševati okoljske probleme z znanstvenimi analizami ob dejstvu, da sta človek in narava v tesni povezavi. Neposredno smo odvisni od materialnih virov, kot so gozd, voda, kisik iz ozračja. Navedimo nekaj primerov. Tla so nujna za rast rastlin in s tem tudi za nas. Atmosfera ustvarja podnebje, v katerem živimo, ozonska plast nas varuje pred ultravijoličnimi žarki, drevesa vpijajo onesnaževala ozračja. Mokrišča čistijo vodo. Odvisni smo od narave, njene lepote in možnosti rekreacije za naše notranje potrebe. Hkrati nanjo tudi vplivamo. Že odkar poznamo orodje, vključno z ognjem, spreminjamo naravo, pogosto tako, kot ustreza nam. 6. Znanost in vrednote Odločitve, kako pristopiti do okoljskih problemov, kje iskati rešitve in kaj narediti s problemi v okolju, zadevajo tako znanost kot vrednote. Moramo se odločiti, kakšno okolje želimo. Da bi se lahko odločili, moramo najprej poznati možnosti. To pomeni poznavanje in razumevanje znanstvenih podatkov. Ko poznamo možnosti, lahko izbiramo. Kaj bomo izbrali, pa je odvisno od naših vrednot. Ko smo izbrali cilj na podlagi znanja in vrednot, moramo najti način za dosego cilja. Tudi ta korak potrebuje znanje. Za boljšo tehnologijo in večjo

moč civilizacije potrebujemo tudi več znanja. S primerom pojdimo v preteklost, v majhno družbo, ki se je prehranjevala pretežno z ribami in je uporabljala preproste metode ribolova. Največje število rib, ki so jih ljudje lahko nalovili, ni predstavljalo grožnje številčnosti in ohranitvi neke vrste rib. Ti ljudje so lahko lovili brez znanstvenega razumevanja števila in procesa v reki. Današnje družbe s sodobno tehniko ribolova lahko ujamejo toliko rib, kolikor jih želijo. Če želimo ravnati trajnostno, moramo poznati število rib zdaj in v preteklosti, razumeti moramo njihov življenjski cikel, njihovo prehranjevanje in habitate, da bi lahko obdržali primerno gostoto populacije za nadaljnji razvoj.

Vanarasi (Benares), Indija – število prebivalstva prehitro narašča

Znanost in vrednote stopijo v ospredje predvsem takrat, ko smo pred okoljskim problemom, o katerem znanost še nima veliko podatkov. Če obstaja grožnja za resno okoljsko škodo, ne smemo čakati znanstvenih dokazov, temveč je potrebno čim prej storiti potrebne korake za preprečitev škode v okolju. Okolje takrat zahteva metodo analize tveganja, ki ugotavlja verjetnost, da se bo nekaj zgodilo, in išče možnosti, kako bi to preprečili. Pogosto je torej treba predvideti posledice, preden se zgodijo. V tem primeru uporabimo načelo previdnosti, ki je temeljno načelo evropske okoljske politike in pomeni, da v primeru dvoma prevlada korist varstva okolja pred drugimi interesi. Kako pa vrednotimo okolje? V večini izstopajo materialistični, ekološki, estetski, rekreacijski, kreativni, moralni in kulturni vidiki. Najti odgovore na okoljske probleme torej vključuje več kot preprosto združevanje dejstev in razumevanje znanosti za posamezne probleme. Veliko ima opraviti z našim vrednostnim sistemom in pravicami družbe. Smo moralno dolžni ohraniti okolje v dobrem stanju za naše zanamce ali smo pri rabi virov svobodni in neomejeni in jih lahko izrabimo že v času našega življenja?

San Francisco, Kalifornija – tudi mesta se vse bolj širijo

Analiza okoljskih vrednot je temelj nove discipline, poznane kot okoljska etika.

Varstvo okolja 9

16 Varstvo okolja

2 ATMOSFERA Zemeljska atmosfera je kompleksen, dinamičen sistem, ki se stalno spreminja. Ob branju tega poglavja boste spoznali: -

kako je atmosfera sestavljena,

kako delujejo podnebja in sistem atmosfere,

kako se podnebje spreminja skozi obdobja,

kaj je mišljeno pod pojmom toplogredni plini,

kateri so glavni toplogredni plini,

kaj je globalno segrevanje in kateri so glavni dokazi zanj,

kakšne vplive ima globalno segrevanje in kako se lahko tem spremembam prilagodimo,

zakaj lahko človekove aktivnosti, ki onesnažujejo ozračje, skupaj z meteorološkimi razmerami povečajo naravne zmožnosti atmosfere za odstranitev odvečnih snovi,

kaj so glavne kategorije in viri onesnaževanja ozračja,

kakšni so učinki kislega dežja in kako jih lahko zmanjšamo,

katere metode so uporabne pri zadrževanju onesnaževal, preden stopijo v ozračje.

Ponazoritev Kot osnovo vseh stvari je grški filozof Anaksimander iz Mileta pred okoli 2600 leti razglašal prav zrak. Njegov učitelj Tales je pred njim postavil na to mesto vodo, Heraklit za njim ogenj, naposled pa je Empedokles dodal še zemljo in tako dopolnil dolgo veljavno četverico klasičnih elementov. Zaradi vzdrže-

vanja življenja in ker ga ni mogoče ne videti ne otipati, so zraku že od nekdaj pripisovali magičen pomen. Enačili so ga s kaosom, iz katerega nastanejo red in vse stvari. Tako naj bi bil glavni element pri vzdrževanju večnega gibanja v svetovnem dogajanju. Z vsakim vdihom zraka sprejema človek nekaj božanskega, leteti

pa ne more, kot to počno izbrane vrste živali, pa duhovi, vile in angeli. /…/ zrak se je zdel s svojim plinastim stanjem bolj nesnoven kot tekočine (voda) in trdne snovi (zemlja). Zato so v mnogoboštvu ta element, skupaj z nebesi, pripisovali najvišjim bogovom, Grki Zevsu in Rimljani Jupitru.

Atmosfero imenujemo tudi ozračje. Je ovoj, ki obdaja naš planet, sestavljen iz različnih plinov, med katerimi je najpomembnejši dušik (78 %). Sledijo mu kisik (21 %), argon (0,95 %), ogljikov dioksid (0,04 %), vodna para, prašni delci ter organizmi. Poleg teh obstajajo v zraku še neznatne količine drugih plinov, predvsem žlahtni plini in ozon. Plini so skoraj vedno v gibanju, včasih koncentracije naraščajo, včasih padajo. Če se povečuje količina prašnih delcev, kemičnih snovi in nekaterih plinov, govorimo o

onesnaževanju ozračja. Poglavitni viri onesnaževanja so industrija, gospodinjstva in promet.

nato temperatura z višino pada. Nad troposfero se razprostira stratosfera, okvirno do 45 km višine. V tej plasti se nahaja plast ozona, ki nas ščiti pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki. V stratosferi temperatura z višino narašča. Nad njo so še druge plasti, ki so za življenje na planetu manj pomembne. Ozračje deluje kot toplotni izolacijski obroč, ki ohranja ravno pravšnjo temperaturo za življenje. Ne prepušča vsega sevanja Sonca, hkrati pa ne dovoljuje, da bi vsa prejeta toplota ušla nazaj v vesolje.

Ozračje je torej plinska plast, ki obdaja Zemljo in se ohranja okoli Zemlje zaradi njene gravitacije. Je zmes različnih plinov, ki jih za življenje potrebujejo vsa živa bitja. Atmosfero lahko razdelimo na več delov. Najnižja plast ali troposfera sega do višine okoli 15 km. V tej plasti se odvija večina vremenskih procesov. Najtoplejša je pri tleh, kjer tla ogrevajo zrak,

Vir 4

Varstvo okolja 17

30 Varstvo okolja

2.7 ONESNAŽEVANJE OZRAČJA Ponazoritev Peking je pred začetkom olimpijskih iger popolnoma zavit v smog Svet - ponedeljek, 28. 7. 2008, ob 11:43. Tekst: (tp), Daily Mail Peking - Deset dni pred začetkom olimpijskih iger se je Peking zavil v smog. Kljub zagrizenosti Kitajske, da pred 8. avgustom zmanjša onesnaženost v mestu, je bila vidljivost minuli konec tedna v nekaterih predelih mesta zmanjšana na 800 metrov. Peking je med pripravami na olimpijske igre uvedel drastične ukrepe, s katerimi so mestne oblasti hotele zmanjšati onesnaževanje. Med drugim so promet v mestu zmanjšali za 3,3 milijona vozil in ustavili vse tovarne v mestu ter okolici. S 1. julijem so prepovedali tudi vsa starejša vozila. Kljub vsem naporom je mesto

Onesnaževanje ozračja zaradi dejavnosti človeka je velik okoljski problem, ki prispeva k velikemu številu žrtev vsako leto. To poglavje opisuje glavna onesnaževala ozračja, značilnosti mestnega zraka, kisel dež in kontrolo onesnaževanja. ZGODOVINA SPREMINJANJA PODNEBJA Podnebje se stalno spreminja, kar se je dogajalo tudi v davni preteklosti. V predkambriju, tj. pred okoli 550 milijonov let, je bila povprečna temperatura 12 °C, nato se je v kambriju temperatura dvignila na okoli 22 °C, se zelo ohladila v času ordovicija in silurja, se segrela v devonu in ponovno ohladila v karbonu in tako naprej. Povprečna temperatura planeta se je dvigala in spuščala za nekaj stopinj skozi milijone let. V času dviga temperature so bila medledena obdobja,

še vedno zavito v smog, zaradi katerega organizatorji opozarjajo tudi s prestavitvijo začetka iger, če se stanje ne bo izboljšalo. Direktor pekinške pisarne za okoljevarstvo Du Shaozhong optimistično sporoča, da bo zrak v Pekingu v mesecu avgustu dober in čist. Za zaskrbljujoč prizor minuli konec tedna pa je okrivil meglo in šibek veter, ki ni uspel razpihati smoga. Du je dodal, da je zrak v mestu za 20 odstotkov manj onesnažen kot leto poprej.

Atleti, ki bodo sodelovali na igrah, naj bi v večini v Peking prišli ta teden. Veliko tekmovalcev je na Kitajsko že prispelo, vendar so se na priprave raje odpravili v Južno Korejo ali na Japonsko, da bi se izognili slabemu zraku. Vir 6

Zaradi zaskrbljenosti, ker je smog, v katerega je bil Peking ovit minuli konec tedna, prisoten tudi danes, so se oblasti odločile, da bodo preučile možnosti, s katerimi bodo še bolj omejile promet v mestu in naknadno zaprle nekaj industrij v okolici.

obdobja nižjih temperatur so prinesla ledene dobe. Podnebne spremembe zadnjih 18000 let so močno vplivale na ljudi. Kontinentalna poledenitev se je končala pred 12500 leti s skokovitim segrevanjem. Temu je sledila kratka ohladitev pred približno 11500 leti. Po toplejšem obdobju okoli 7000 pr. n. št. je sledila ponovna ohladitev. Med letoma 600 in 3000 pr. n. št. so se temperature ponovno dvignile. Sledilo je počasno zniževanje temperature, kar je vodilo v hladnejše obdobje med 900 in 450 pr. n. št. V srednjem veku so bile temperature ponovno višje. Toplemu obdobju je sledilo obdobje podnebne labilnosti s poplavami, sušami ter mrzlimi zimami. Konec srednjega veka zaznamujejo številne bolezni in nemiri. Sledila naj bi mala ledena doba v Evropi do 19. stoletja, ko je začela temperatura ponovno naraščati, kar je trajalo do okoli leta

1940, ko so se temperature začele ponovno spuščati. Po letu 1960 pa je temperatura začela naraščati. Spremembe podnebja imajo vzrok v revoluciji in rotaciji Zemlje okoli Sonca. Ta pot se na dolga obdobja spreminja, občasno potuje točno v obliki elipse, občasno se bolj približa obliki kroga in je zato Zemlja bliže Soncu. Seveda na spremembe vpliva še vrsta drugih dejavnikov: kroženje vode v oceanih, premiki tektonskih plošč in drugo. Tudi Sonce ima svoje cikle, včasih je bolj vroče, včasih manj. Danes ga opazujejo s teleskopi in drugimi instrumenti. Razlike v intenziteti sončnega obsevanja v preteklosti lahko dokažejo s količino radionuklidov, berilija – 10 in ogljika – 14, ki sta ujeta v ledenikih in ju lahko izmerijo. Razlike v količini obsevanja so na podlagi meritev tudi potrdili.

Varstvo okolja 31

Financiranje okoljevarstvenih naložb Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, je finančna institucija, ki spodbuja tra jnostni razvoj s financiranjem različnih okoljevarstvenih naložb. Posojila z ugodnimi obrestnimi merami namenja jo pravnim osebam, samostojnim podjetnikom in občanom za naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zmanjšanje onesnaževanja zraka, gospodarjenje z odpadki, v varstvo voda in druge okoljske namene. Eko sklad dodeljuje občanom tudi nepovratna sredstva za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb.

Naloga Ugotovite, za katere naložbe v okolje je Eko sklad v zadnjih treh letih namenil največ posojil in nepovratnih sredstev (glejte www.ekosklad.si).

38 Varstvo okolja

koncentracij nekaterih škodljivih snovi nas preventivno obveščajo tudi mediji pri vremenskih poročilih. Vsi ti ukrepi ostajajo bolj ali manj omejeni na visoko razvite države. V manj razvitih državah, kjer živi večina človeštva, za vse to ni potrebnih finančnih sredstev. Ukrepi za zmanjšanje koncentracij škodljivih snovi pod dopustne meje so torej ustavitev proizvodnje, ki čezmerno obremenjuje okolje, uporaba čistejših tehnologij, manjša poraba energije, čistilne naprave in drugo. Omejitveni ukrepi v primeru povečanih koncentracij so zmanjšanje gibanja na prostem, zapora cest za zmanjšanje prometa, manj ogrevanja, prepoved prireditev na prostem in podobno. Težav onesnaževanja ozračja ne moremo reševati zgolj na državni, temveč tudi na mednarodni ravni, saj se onesnaženje po ozračju širi. Kar nekaj mednarodnih sporazumov poskuša ublažiti vzroke sprememb podnebja. Večinoma si prizadevajo narodi zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Začetki mednarodnih prizadevanj segajo v leto 1988 v Toronto v Kanadi. Znanstveniki so predlagali zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida za 20 % do leta 2005. Sledila je konferenca v Rio de Janeiru v Braziliji. Dogovori niso vključevali zakonsko določenih omejitev. O zakonskih obvezah so govorili v Kyotu na Japonskem, leta 1997. Kjotski protokol, ki je leta 2006 postal formalni mednarodni dogovor, je podpisalo 166 držav, tudi Slovenija. Protokol skuša omejiti emisije šestih plinov: ogljikovega dioksida, metana, didušikovega oksida, fluoriranih ogljikovodikov, perfluoriranih ogljikovodikov in žveplovega heksafluorida. Vsi izmed naštetih plinov spadajo med toplogredne pline, ki vpijajo toplotno sevanje zemeljske površine. Brez njih ne bi bilo življenja na Zemlji, saj bi se toplota razpršila v vesolje. Zaradi pospešenega razvoja industrije so se v zadnjih desetletjih emisije teh

plinov izrazito povečale. Nastajajo namreč z izgorevanjem fosilnih goriv, v kmetijstvu, pri ravnanju z odpadki, kot izpušni plini prevoznih sredstev in pri industrijskih procesih. Učinek tople grede je zato zelo narasel, kar je privedlo do segrevanja ozračja. Kjotski protokol je prvi korak do zmanjšanja učinkov tople grede in segrevanja ozračja, pravijo njegovi zagovorniki. To so vse države podpisnice, predvsem pa Evropska unija in okoljevarstvene organizacije, podporo protokolu pa je izrazila tudi Organizacija združenih narodov. Nekateri dvomijo v okoljevarstveni pomen Kjotskega protokola in ga označujejo le kot način preselitve bogastva v države tretjega sveta. Eden izmed zadržkov je tudi dejstvo, da so zastavljeni cilji brez sodelovanja ZDA praktično nedosegljivi. Združene države Amerike s 5 % svetovne populacije prispevajo okoli 25 % ogljikovega dioksida. Hitro rastoči gospodarstvi Kitajske in Indije, ki nista podpisnici Kjotskega protokola, prav tako hitro povečujeta izpuste toplogrednih plinov. Za korenitejše zmanjšanje emisij bi bil potreben nov sporazum, ki bi ga uveljavljale tudi ZDA in druga hitro rastoča gospodarstva, z bistveno večjim prispevkom toplogrednih plinov od celotne Evropske unije. Zadnje srečanje držav je bilo leta 2009 v Kopenhagnu. Dogovarjali so se o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov za 50 %, a žal neuspešno. Pri doseganju ciljev Kjotskega sporazuma se ne smemo ozirati na druge. Vsaka država zase se mora truditi za zmanjševanje onesnaževanja. Marsikatera država je že sprejela obveznosti sporazumov ter izdelala nacionalne programe za zmanjšanje emisij. Nacionalni ukrepi so usklajeni s trajnostnimi usmeritvami ter zajemajo v večini ukrepe s povečevanjem energetske učinkovitosti, spodbujanjem rabe obnovljivih virov energije, spodbujanjem uporabe tržnih ukrepov, zmanjševanjem emisij zaradi prometa in metana zaradi ravnanja z odpadki, spodbujanjem trajnostnih oblik kmetovanja in drugo.

Kritično presodite

Polarnega medveda ogroža taljenje ledu

Arktični led julij 27, 2009 by Bodieko Arktični led se tali z vedno večjo hitrostjo in medtem ko znanstveniki na raziskovalni ladji Arctic Sunrise delajo vse, da bi to katastrofo rešili, svetovni voditelji ne delajo nič. Znanstveniki na ladji Arctic Sunrise že več tednov zbirajo podatke, vzorce in snemajo ugotovitve taljenja ledenika Peterman. Velika razpoka na tem ledeniku se je ustvarjala zadnjih nekaj let, vendar pa grozi, da se bo zaradi tega del ledenika kaj kmalu odkrušil. Glavni problem je v tem, da se je na ledeniku ustvarila reka, ki teče s hitrostjo 50 m2/sek (takšna hitrost reke bi olimpijski bazen napolnila hitreje kot v minuti!). To pa pomeni, da se ledenik tali vedno hitreje in s tem ustvarja globok vrtinec, v katerem pa so našli sledi slane vode – to pomeni, da topli morski tokovi še dodatno pospešujejo taljenje ledu. Lani se je že zgodilo, da se je od ledenika odkrušil del, ki meri kar 37 kilometrov. Vsakič, ko se od ledenika odkruši del, pomeni, da lahko vedno več nekdaj 'prizemljenega' dela ledenika zdrsne v morje. Ta učinek so poimenovali učinek zamaška, saj lahko taljenje ledenikov Grenlandije odpre pot zalogam sveže vode, ki pokrivajo Grenlandijo, da se izlijejo v ocean. Dvig gladine morja pa ni edina težava. Tu so še stalni prebivalci arktičnega podnebja – polarni medvedi, tjulnji, pingvini …, ki bodo postali ogrožena vrsta, če se bo taljenje ledu nadaljevalo s takšno hitrostjo. Taljenje ledu pa ogroža tudi Inuite, ki se zanašajo na ledeno pokrajino, saj se živalske vrste, od katerih so Inuiti odvisni, selijo na sever. Raziskave NASE odkrivajo tudi nove podatke o morskem ledenem pokrovu na Arktiki, ki ne le, da se manjša, temveč se tudi tanjša in postaja vse ‘mlajša’. Debelina ledu se je med letoma 2004 in 2008 dramatično stanjšala, kar bi naj po nekaterih podatkih pomenilo, da lahko do leta 2030 pričakujemo poletja na arktičnem polu brez ledu!

Toplogredni plini so pomemben del ozračja, ki spreminjajo sevalno bilanco planeta. Toploto v ozračju delno zadržijo in s tem ohranjajo primerno temperaturo za življenje na Zemlji. Brez njih bi bila temperatura ozračja in tal bistveno nižja, kot je sedaj. Človek je s svojim tehnološkim razvojem začel spuščati v ozračje velike količine teh plinov in s tem porušil naravno ravnovesje. S povečevanjem koncentracij se povečuje nepropustnost ozračja in zato se v ozračju zadrži več toplote. Že pred več desetletji so znanstveniki opozarjali, da se podnebje že spreminja. Zdaj opozarjajo, da se spreminja hitreje, kot so napovedovali. S svojim ravnanjem je človek sprožil proces spreminjanja podnebja, zato moramo zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, spremeniti način življenja, odnos do okolja, do naravnih virov, hkrati pa se moramo nastalim podnebnim spremembam prilagoditi.

Vir 7

1. Kdo se za reševanje podnebnih problemov najbolj zavzema? 2. Kako lahko dokažemo spremembe v podnebju? 3. Kakšni so problemi na območju Arktike in kaj ogroža Inuite?

Uporabite znanje 1. Kaj pomeni učinek tople grede? 2. Kateri so antropogeni toplogredni plini? 3. Razmislite, kako smo skozi čas spreminjali življenjske navade in s tem vplivali na ozračje. 4. Kako boste zagovarjali tezo ali ji nasprotovali, da je najbolje narediti malo ali nič glede globalnega segrevanja in da se je bolje naučiti živeti s spremembami?

Varstvo okolja 39

40 Varstvo okolja

3 NARAVNE KATASTROFE Pritisk ljudi na okolje naj bi običajne naravne nesreče sprevračal v katastrofe. Ob branju tega poglavja boste spoznali: -

kaj so naravne nesreče in katastrofe,

zakaj so pretekle nesreče postale katastrofe,

da so naravne nesreče predvidljive,

da se vpliv nesreč lahko ublaži.

Zaradi neprimernega ravnanja s planetom skupaj z naraščajočim številom prebivalstva so naravne nesreče postale pogostejše in z bolj katastrofalnimi učinki. Naravna nesreča je pojav, ki se zgodi na določenih geografskih območjih in prizadene človeka in lastnino. Katastrofa je nesreča velikanskih razsežnosti, ki zahteva ogromno denarja in časa za obnovo. Pri spoznavanju nesreč je potrebno pogledati v preteklost in preučiti, kje in kdaj so se dogajale in kakšne posledice so sledile, da bi se lahko bolje pripravili za prihodnost. Ljudje so običajno optimistični, sploh glede pojavov, ki se zgodijo redko. Več kot se ljudje naučijo o nesrečah, lažje bodo pri samem pojavu odreagirali.

Ponazoritev Tropski vrtinčasti viharji (tudi tropski cikloni, hurikani ali tajfuni) nastajajo nad morjem; ko se približajo obali ali preidejo nad kopno, pa za njimi ostaja hudo opustošenje in veliko mrtvih. Povzročajo tudi viharne plime, poplave in uničujoče plazove. Poskusi, da bi jih oslabili s posipavanjem oblakov (kar izzove dež), so se le deloma posrečili. Izboljšanje opozarjanja na bližajoče se hurikane ali tajfune pa je v zadnjem času že rešilo tisoče življenj.

Vrtinčasti viharji se najbolj razvijajo v vročem vremenu in na območjih, kjer temperatura morja presega 26 °C. V severnem Atlantiku je zaradi poletne nakopičene toplote glavno obdobje hurikanov od avgusta do oktobra, v Avstraliji pa je največ takih viharjev (vili-vili) med januarjem in marcem. Ko se morje začne ohlajati, so siloviti vrtinčasti viharji vedno redkejši. Zaradi segrevanja planeta pa se bodo območja s toplo površinsko vodo povečala in postala trajnejša. Skoraj zanesljivo se bo nevarnost vr-

tinčastih viharjev stopnjevala. Zaradi večje količine toplote, ki omogoča dviganje zraka, bodo tropski vrtinčasti viharji verjetno postali pogostejši in silovitejši. Zvečala se bo tudi količina prenesene vlage. Viharji bodo najbrž potovali dlje iz tropskega pasu kot zdaj in razmeroma pogosteje ogrožali obale tako daleč na severu, kot je Nova Anglija. Za zdaj je ta nevarnost le domnevna – naslednja desetletja bodo pokazala, ali je stvarna.

Naravni pojavi oblikujejo površje. Brez občasnih sprememb zaradi naravnih procesov, kot so potresi, vulkani ali poplave, tla ne bi bila tako rodovitna, voda ne tako dostopna in pokrajina ne tako raznolika. Biološka raznolikost bi bila manjša. Ne smemo spregledati pomembnega estetskega aspekta naravnih pojavov, ki ustvar-

jajo gorovja, doline in obale. Ko se odločamo, kako bomo izrabili površje, lahko vplivamo na moč ali pojavnost naravnih nesreč. Spremembe površja, sekanje gozdov, kmetijska zemljišča, mesta, vse to se lahko obrne v katastrofo. Zato moramo ohranjati ekosisteme in se naučiti, kako z njimi čim bolj naravno ravnati. Vsako leto

se zaradi katastrof srečujemo z večjimi izgubami. Pogostost vremensko pogojenih naravnih nesreč je vse večja, enako velja za škode. Vzrok za vse hujše posledice je v porastu števila prebivalstva in poselitvi območij, ki so nesrečam bolj izpostavljena.

Vir 8

Varstvo okolja 41

Poplavlja tudi reka Sava

Ker vreme ne pozna meja, so meteorologi državnih meteoroloških služb v Evropi izdelali evropsko spletno stran, ki opozarja na izredna vremenska dogajanja. Naslov spletne strani je www.meteoalarm.eu. Slikovna znamenja in karte Evrope, obarvane z barvnim opozorilom, na prvi pogled pokažejo, kje lahko vreme ogroža ali bi lahko postalo nevarno.

Označeni so: viharni veter, hudi nalivi, sneg in led, grmenje in bliskanje, megla in ekstremne temperature ter vremenske razmere, ki bi lahko vodile k večji nevarnosti, na primer hude nevihte in visoki valovi, gozdni požari in snežni plazovi. Stopnja nevarnosti je obarvana z barvnim opozorilom. Vsakdo lahko ta sporočila takoj razume in upošteva previdnostne ukrepe.

Kritično presodite Ekstremni vremenski dogodki tudi v Sloveniji V obdobju 1961–2008 je opažen trend naraščanja absolutne maksimalne temperature ter absolutne minimalne temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Narašča tudi število vročih dni, število ledenih dni pa pada. Podatki o največji debelini snežne odeje v nižinah povsod kažejo tendenco upadanja. Bolj kakor temperatura so spremenljive padavine (nevihte, toča), ki kažejo na posameznih območjih v Sloveniji različne odklone od dolgoletnih povprečij. Leto 2008 so zaznamovala predvsem silovita poletna neurja. Glede na pričakovane spremembe globalnega podnebja bodo taki dogodki verjetno tudi pri nas v prihodnje pogostejši. Vir 1

Prizadeti trije milijoni ljudi Katastrofalni potres, ki je 12. januarja 2010 stresel Haiti, je bil najmočnejši na območju v zadnjih 200 letih, saj je skupaj s številnimi popotresnimi sunki področje spremenil v ruševine in po nekaterih terjal med 45 in 50 tisoč smrtnih žrtev. Prizadetih naj bi bilo skoraj tri milijone ljudi, kar pomeni tretjino tamkajšnjega prebivalstva. Reševanje je zaradi ruševin, uničenih cestnih povezav, prekinjenih telefonskih linij in elektrike izjemno oteženo, pomanjkanje čiste pitne vode, zdravil in drugih življenjskih potrebščin pa kaže na velike potrebe po nujni in takojšnji pomoči. Haiti je ena najrevnejših držav na svetu, ki po ponavljajočih se naravnih nesrečah, desetletjih nasilja in nestabilnih političnih razmer ostaja in se ne uspe izviti iz kriznih razmer. Katastrofalni potres je izjemno poslabšal že tako slabe življenjske razmere prebivalcev. Zaradi izjemno goste naseljenosti in slabe dostopnosti do pitne vode že v normalnih razmerah obstaja visoka nevarnost izbruha nalezljivih bolezni kot tudi oteženo zagotavljanje nujno potrebne pitne vode, hrane, zdravil in drugih zaščitnih ukrepov. Čeprav natančnega števila žrtev še vedno ni, je haitijski premier Jean-Max Bellerive dejal, da bi se število žrtev lahko povzpelo nad 100.000. Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun pa je dejal, da pogrešajo okoli 200 zaposlenih delavcev. Med drugim je umrl tudi vodja misije ZN-ja na Haitiju, Tunizijec Hedi Annabi. Po podatkih Rdečega križa je posledice potresa občutilo tri milijone ljudi. Pomoč že prihaja z vseh koncev sveta. Med drugim bo EU za pomoč Haitiju namenil tri milijone evrov. Številne države pošiljajo tako denar kot reševalce in oskrbo za prvo pomoč.

Haiti po potresu

42 Varstvo okolja

Katastrofalne razsežnosti potresa

Port-au-Prince, pomoč Rdečega križa

V potresu so bile uničene številne hiše, hoteli, upravne zgradbe in tudi predsedniška palača je porušena do temeljev. Predsednik Rene Preval in njegova žena sta potres preživela. V minuti po potresu so se prestrašeni prebivalci zbrali na ulicah prestolnice, ki je posejana s trupli, z ranjenci in ruševinami. Združeni narodi so sporočili, da pogrešajo več članov svojega osebja, potem ko se je zrušila petnadstropna stavba, kjer je imela mednarodna organizacija svoj sedež v državi. Zaradi pretrganih telefonskih zvez in izpada elektrike je zelo težko usklajevati reševanje na terenu in pridobiti zanesljive podatke o žrtvah in škodi, toda predstavniki človekoljubnih organizacij, ki so na Haitiju, predvidevajo, da bo mrtvih več sto ali celo več tisoč ljudi. »Mislim, da je govoriti o več sto žrtvah podcenjevanje,« je za BBC dejal vodja operacij organizacije Hrana za revne Rachmani Domersant. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je sporočila, da bodo ZDA zagotovile vojaško in civilno pomoč. Pomoč je obljubil tudi njen mož in nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, ki je posebni odposlanec ZN-a za Haiti. Na Haitiju je nastanjenih okoli 9.000 pripadnikov ZN-a, ki skrbijo za stabilnost karibske države. Veleposlanik Haitija v Berlinu Jean Robert Saget je države po svetu pozval k čimprejšnji pomoči, po njegovih besedah pa ljudje trenutno najbolj potrebujejo hrano, šotore in medicinsko pomoč. Veliko težavo predstavlja v potresu uničeno letališče v prestolnici, zato Saget svetuje, da bi lahko pomoč pošiljali prek sosednje Dominikanske republike. Pomoč Evropske unije bo usklajevala predsedujoča Španija, ki je že napovedala, da bo na Haiti odpotovalo 18 španskih reševalcev s sedmimi reševalnimi psi. Francoska civilna zaščita namerava poslati okoli 130 reševalcev s šestimi reševalnimi psi, medtem ko je Velika Britanija že poslala skupino, ki naj bi presodila razmere na terenu. Nemčija je že zagotovila milijon evrov pomoči za prizadete v potresu. »Pretresen sem nad domnevnimi razsežnostmi posledic potresa,« je povedal nemški minister po telefonskem pogovoru z nemškim veleposlanikom na Haitiju. »Nemčija bo Haitiju stala ob strani z vsemi vrstami potrebne pomoči,« je še zagotovil.

Haiti - bolnišnica na ladji

Vir 9

1. Kakšne posledice je pustil potres na Haitiju? 2. Kako je na katastrofalne razsežnosti potresa odreagiral svet? 3. Se lahko zgodi kaj takega tudi nam?

Uporabite znanje 1. V čem se razlikujeta naravni pojav in naravna nesreča? 2. Zakaj postajajo naravne nesreče katastrofe? 3. Kakšni so trendi pri smrtnosti in škodi, povzročeni zaradi nesreč? 4. Kakšna je vloga poznavanja zgodovine za razumevanje naravnih nesreč? 5. Kako lahko ublažimo vplive nesreč? 6. V dnevnem časopisju poiščite zadnje nesreče, o katerih poroča svet.

Varstvo okolja 43

44 Varstvo okolja

4 LITOSFERA Moderna družba je odvisna od naravnih virov. Ob branju tega poglavja boste spoznali: -

od česa je odvisna razporeditev virov,

kako odpadki, povezani s pridobivanjem naravnih virov, prizadenejo okolje,

kako trajnostno je lahko pridobivanje neobnovljivih virov.

Ponazoritev Fosili ali okamnine so ostanki nekdanjih živih bitij, ki so jih geološki procesi zakopali v kamninske plasti. Po velikosti segajo od pelodnih zrnc do okostij orjaških dinozavrov ali kitov. Dokazi o živih bitjih so ohranjeni v različnih oblikah, denimo kot sledovi nekdanje dejavnosti (brlogi ali stopinje), kot kemični sledovi (biomolekule) ali kot vklenjena telesa (žuželke v jantarju). Med takšnim shranjevanjem se je izgubilo veliko podatkov o organizmih. Kljub temu pa okamnine kažejo,

da se je pred približno 3,8 milijarde let življenje začelo v morju. Pred okoli 543 milijoni let se je začelo razvijati v zelo različne oblike, ko je postopoma poseljevalo kopno, sladko vodo in zrak. Med okamninami seveda prevladujejo morska bitja s trdimi deli, kakršne so lupine. S preučevanjem poteka zasipavanja in fosiliziranja so se paleontologi izurili za iskanje redkejših primerkov okamnin, v katerih so ohranjeni tudi mehkejši deli. Vir 10

Agaricocrinus Americanus

4.1 ZGRADBA ZEMLJE

Zemlja je zgrajena iz jedra, zemeljskega plašča in zemeljske skorje.

plašč obsega večji del notranjosti. Zaradi različne sestave ga delimo na dva dela, na spodnji plašč ali nifesimo (nikelj, železo, silicij in magnezij) ter zgornji plašč ali krofesimo (krom, železo, silicij in magnezij). Spodnji plašč je mehkejši in vsebuje magmo, ki je gosta tekoča snov pod velikim pritiskom in z visoko temperaturo. Zgornji plašč je trdnejši in tvori skupaj z zemeljsko skorjo litosfero ali kamninski ovoj. Zemeljska skorja je trdna in debela do 70 km. Delimo jo na dva dela. Zaradi sestave imenujemo spodnjo plast sima (silicij in magnezij), zgornji del skorje pa sial (silicij in aluminij). Skorja je najdebelejša pod gorami.

Plasti usedlin se spreminjajo v kamnino, ki je zmes različnih mineralov. S preučevanjem kamnin, mineralov in okamnin spoznavamo Zemljo in njeno zgodovino.

Jedro imenujemo tudi nife, saj ga gradita nikelj (Ni) in železo (Fe) in leži v največji globini. Temperatura v jedru znaša okoli 5000 °C. Zemeljski skorja

plašč 2900 km

5100 km

jedro

6378 km

Notranja zgradba Zemlje

Varstvo okolja 45

50 Varstvo okolja

5 PEDOSFERA Kopno površje prekriva tanka plast tal oziroma prsti, ki je osnova življenja. Rastline jo potrebujejo za rast, v njej živijo mikroorganizmi, ljudem omogoča gojenje rastlin in drugo. Ob branju tega poglavja boste spoznali: -

kako tla nastajajo in se razvijajo,

kaj vpliva na lastnosti tal,

zakaj so tla pomembna za življenje ljudi,

kako ljudje tla uničujemo.

Ponazoritev V 16 letih je Slovenija zaradi pozidave in zaraščanja izgubila preko 62 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč Slovenija – nedelja, 8. 11. 2009, ob 09:51 V Sloveniji so zaradi vse večjega interesa po pozidavi kmetijskih zemljišč lahko ogrožene osnovne možnosti za pridelovanje potrebnih količin hrane, so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V 16 letih od osamosvojitve je Slovenija zaradi pozidave in zaraščanja izgubila preko 62.000 hektarov kmetijskih zemljišč. Po podatkih Statističnega urada RS je Slovenija imela v letu 2007 498.450 hektarov kmetijskih zemljišč v uporabi, od tega obdelovalnih zemljišč 175.000 hektarov. V obdobju med letoma 1991 in 2007 je Slovenija izgubila za okrog 62.800 hektarov kmetijskih zemljišč v uporabi. Glavna razloga za omenjeno zmanjšanje sta zaraščanje in pozidava, so na podlagi statističnih podatkov za STA pojasnili na kmetijskem ministrstvu. Dodajajo, da je bilo v letih 2002–2007 pozidanih 19.712 hektarov, od tega 65 odstotkov kmetijskih zemljišč.

Ob tem na ministrstvu pojasnjujejo, da se tudi ob pripravi novih prostorskih načrtov, ki tečejo v skladu z novim zakonom o prostorskem načrtovanju, interes za spreminjanje namenske rabe varovanih kmetijskih zemljišč v urbane namene nadaljuje, »zdaj že v tolikšni meri, da so zaradi pomanjkanja resursa lahko ogrožene osnovne možnosti za pridelovanje potrebnih količin hrane v državi«. Težnja po spremembi namenske rabe kmetijskih zemljišč v nekmetijske namene je najbolj izrazita na ravninskih predelih, kjer je tudi največ kvalitetnih obdelovalnih kmetijskih zemljišč, in ob naseljih. Problem predstavlja tudi razmeroma ekstenzivna in razpršena gradnja stanovanjskih objektov ter načrtovanje večjih novih obrtnih oziroma industrijskih con v odprtem kmetijskem prostoru, poudarjajo na ministrstvu. Na podlagi podatkov, ki jih pridobijo s sodelovanjem v postopkih sprejemanja občinskih prostorskih načrtov in pripravi sprememb prostorskih načrtov, še navajajo, da je 56 občin doslej predlagalo spremembo namembnosti za 6.000 hektarov najboljših kmetijskih zemljišč. Najbolj obsežni predlogi spremembe namenske rabe kmetijskih

zemljišč v nekmetijska se nanašajo na gradnjo cest, industrijskih oziroma gospodarskih središč, logističnih centrov, gradnjo novih stanovanjskih naselij ter rekreacijskih objektov. Tako je v Sloveniji 2.189 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč v uporabi na prebivalca, obdelovalnih površin pa 884 kvadratnih metrov na prebivalca, na podlagi podatkov evropskega statističnega urada Eurostat navajajo na ministrstvu. Dodajajo, da je Slovenija po obsegu obdelovalnih kmetijskih površin na 24. mestu med članicami EU. V Sloveniji je namreč 8,8 odstotka obdelovalnih površin glede na celotno ozemlje in 25,9 odstotka kmetijskih površin v uporabi. V EU je teh površin 25,9 oziroma 43,7 odstotka. Slovenija se ob vsem tem sooča z veliko zemljiško oziroma posestno razdrobljenostjo, saj ima kar tri milijone kmetijskih in gozdnih parcel, ter neugodno velikostno strukturo kmetij. Povprečno kmetijsko gospodarstvo obdeluje 6,3 hektara kmetijskih zemljišč v rabi, ki se povprečno razprostirajo na 22 parcelah. Tako znaša povprečna velikost parcele, ki je v rabi na kmetijskem gospodarstvu, samo 0,3 hektara. Vir 12

Varstvo okolja 51

60 Varstvo okolja

6 HIDROSFERA Čeprav je voda ena najbolj bogatih virov na Zemlji, so z njenim gospodarjenjem povezani številni problemi. Ob branju tega poglavja boste spoznali: -

zakaj je voda eden izmed najpomembnejših virov 21. stoletja,

zakaj se pojavlja vse večji problem pomanjkanja pitne vode,

kateri so okoljski vplivi vodnih projektov, na primer jezov, kanalov, elektrarn, kaj onesnažuje vodo,

kako se razlikujejo točkovni in netočkovni viri onesnaževanja vode,

kaj je biokemijska potreba po kisiku in zakaj je pomembna,

kaj je evtrofikacija in kako vpliva na ekosistem,

katere so metode čiščenja odpadne vode in zakaj so nekatere metode z vidika okolja bolj priporočljive,

kako lahko vodo zavarujemo,

zakaj je ob povečanju rabe vode njena trajnostna raba vse težje dosegljiva.

Ponazoritev Kadar je vode malo, narašča nevarnost sporov. Med porabniki v državi lahko pride do dolgih tožarjenj, spor med državama pa lahko povzroči vojno. Več kot 250 največjih rečij si delita vsaj dve državi in nevarnost vodnih vojn utegne naraščati hkrati z večanjem števila prebivalcev. Po mednarodnem pravu si vode ni mogoče v celoti lastiti, toda še vedno je težko

preprečiti državam ob zgornjem toku, da ne bi z izkoriščanjem vodnih virov oškodovale sosede. Med verjetnimi žarišči spopadov so Bližnji vzhod, južna Afrika in Osrednja Azija – na vseh teh območjih skromne padavine povzročajo napetosti okrog vode. Leta 2003, v mednarodnem letu sladke vode, je poročilo ZN napovedalo, da se bo v 20 letih povprečna oskrba

z vodo na osebo zmanjšala za tretjino in da bo 7 milijard ljudi leta 2050 trpelo zaradi pomanjkanja vode, če ne bomo takoj začeli ukrepati. Pri statičnih vodnih virih bo čedalje pomembnejše njihovo ohranjanje, še težja naloga pa bo dogovor o pravični skupni rabi obstoječih virov.

To poglavje govori o vodnih virih, rabi vode, gospodarjenju z njo in trajnostni rabi. Prav tako opozarja na najpomembnejše okoljske vplive, ki nastajajo pri njeni izrabi.

bivanje. V njej se raztaplja veliko število snovi. Ker je veliko vod rahlo kislih, lahko raztopijo veliko snovi, od preprostih soli do mineralov litosfere. V primerjavi z drugimi tekočinami ima voda visok pritisk, kar je zelo pomembno za biološke procese, ki vključujejo gibanje vode ali skladiščenje vode v majhnih porah. Je edina snov, ki ima v trdnem agregatnem stanju manjšo gostoto kot v tekočem, zato led na vodi plava. Če ne bi bilo tako, bi vse živo umrlo. Sončni žarki premikajo vodo in omogočajo fotosintezo organizmov.

Čista voda je brez vonja in okusa. V naravi ni nikjer v čistem stanju. Vsebuje mikroorganizme ter različne raztopljene snovi – pline ter anorganske in organske snovi, ki so lahko naravnega izvora ali posledica človekovega delovanja.

Voda je unikatna tekočina, brez katere življenje ni mogoče. V primerjavi z drugimi tekočinami ima visoko zmožnost vpijanja in zadrževanja toplote. Ta zmožnost vpliva na podnebje. Sončna energija ogreje oceane, ta toplota se lahko prenaša v atmosfero in povzroča tornade in druge nevihte. Toplota oceanov segreva obale in na teh območjih omogoča prijetnejše

Vir 14

Ker življenja brez vode ni, se moramo zavedati pomena obstoja vode. Celotne vodne zaloge na planetu imenujemo hidrosfera. Kar 97 % vode je v oceanih in okoli 3 % na kopnem. Le 0,001 % je najdemo v atmosferi. Na kopnem je 77 % vode v ledenikih, 22 % v podzemlju in 1 % v rekah.

Varstvo okolja 61

74 Varstvo okolja

7 BIOSFERA Življenje na planetu se vzdržuje skozi ekosisteme. Ob branju tega poglavja boste spoznali:

Biosfera je tisti del površine, ki ga naseljujejo živa bitja. Enote biosfere so ekosistemi, na primer gozdovi, jezera, morje. Ti se nenehno spreminjajo in razvijajo. Delovanje ekosistema je odvisno od življenjske združbe in tudi od nebioloških dejavnikov okolja. Biotopi

zakaj je ekosistem osnovni sistem, ki podpira življenje in dovoljuje obstanek,

kaj so prehranjevalne verige in spleti,

kako na življenje vplivajo tla in podnebje,

kateri so glavni biomi na planetu,

kako na življenje vplivajo ljudje,

kako vnos eksotičnih vrst prizadene habitate,

kaj pomeni obnovitev sistema,

zakaj cenimo biološko raznolikost,

kako vplivamo na raznolikost, jo zmanjšujemo, spreminjamo habitate, uvajamo nove vrste in onesnažujemo.

so življenjski prostori, na primer barja, potoki, jame. Rastlinam in živalim dajejo osnovne pogoje za življenje. To velja še posebej za tiste vrste, ki so za določen biotop značilne. Vsako naravno rastlinsko združbo sestavljajo mnoge različne rastlinske vrste, ki rastejo

proizva jalci

potrošniki

razkrojevalci

skupaj zato, ker imajo enake ali zelo podobne zahteve do pogojev v okolju, na primer do podnebja in sestave tal. Podobno velja tudi za živalske vrste. Rastline in živali sestavljajo biocenozo. Organizme v biocenozi razdelimo na proizvajalce, potrošnike in razkrojevalce. Glede na energijsko bilanco je ekosistem odprt sistem, saj prejema energijo od Sonca. Živa bitja izmenjujejo snov in energijo v obliki hrane. Vsaka sprememba v ekosistemu sproži ustrezno spremembo nekje drugje v tem ekosistemu, tako da se ponovno vzpostavi ravnotežno stanje. Zaradi naraščanja števila populacije ene vrste začne predstavnikom te vrste primanjkovati hrane. Tako postanejo lažji plen naravnih sovražnikov (npr. plenilcev, zajedavcev), ki se zato bolj razmnožijo. Posledično se zmanjša populacija prve vrste.

Proizvajalci-potrošniki-razkrojevalci

Varstvo okolja 75

114 Varstvo okolja

10 KMETIJSTVO Veliko vprašanje o kmetovanju in naravnem okolju je, ali lahko proizvedemo dovolj hrane, da prehranimo naraščajoče število prebivalstva in hkrati to počnemo trajnostno. Glavni izzivi, s katerimi se za povečanje proizvodnje danes srečujemo, so enakomerna razporeditev hrane po celem svetu in hkrati zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. V poglavje bomo zajeli tudi gozd, ki je med vsemi viri eden izmed najpomembnejših za razvoj civilizacij. Ob branju tega poglavja boste spoznali: -

kako je preskrba s hrano odvisna od okolja,

kako naraščanje števila prebivalstva, izguba rodovitnih tal in pomanjkanje vode za namakanje prizadenejo bodoče zaloge hrane po vsem svetu,

kako se kmetijski sistemi razlikujejo od naravnih,

kako lahko kmetovanje izčrpa hranilne snovi tal in zakaj v večini primerov kmetovanje zahteva uporabo gnojil,

kako lahko kmetijstvo poveča možnosti razvoja škodljivcev, kakšna sta pomen kontrole in problem uporabe kemičnih pesticidov,

zakaj so lahko alternativne metode kmetovanja za okolje boljše,

da lahko gensko spremenjeni organizmi zmanjšajo stroške pridelave, a hkrati ustvarijo nove okoljske probleme,

kaj pomeni v kmetijstvu sprejeti ekološko perspektivo,

glavne principe gospodarjenja z gozdovi.

Ponazoritev Nahranimo svet – dejstva in utvare marec 18, 2010 by Bodieko Večina se nas ne zaveda, da ogromen delež ljudi, ki stradajo, dejansko živi v državah, ki imajo hrane še preveč. Organizacija Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (Food and Agriculture Organization – FAO) trdi, da že sedaj proizvajamo kar 1,5-krat toliko hrane, da bi lahko nahranili cel svet, vendar pa vseeno strada kar vsak sedmi človek na Zemlji. Namesto da bi proizvajali toliko hrane, da bi zadostovala lokalnim potrebam, industrijsko kmetijstvo proizvaja toliko hrane, da jo prodaja po svetu. Odkar se je takšna vrsta kmetijstva od leta 1950 kar potrojila, je na svetu lačnih več ljudi, kot pa jih je bilo 20 let pred tem. Manjši kmetje so zato primorani prodati svojo

zemljo večjim korporacijam, saj si ne morejo več privoščiti, da bi sami gojili hrano. Varnosti preskrbe s hrano ne bo mogoče doseči s tehnološkimi popravki, kot na primer genetskim inženiringom. Ljudje, ki jim hrane primanjkuje, morajo namreč priti do obdelovalnih zemljišč, da bi lahko poskrbeli za svoje osnovne potrebe, ali pa vsaj priti do denarja, da bi si lahko hrano privoščili v trgovinah. Genetski inženiring tako le zamaskira dejanske probleme, ki so krivi za svetovno lakoto, kot na primer socialni, politični, ekonomski in okoljevarstveni. Lakota in manipulacija sta direkten rezultat pomanjkanja oziroma izključitve osnovnih pridelovalnih sredstev: obdelovalne površine, gozda, morja, voda, semen, tehnologije … Vir 24

Strada vsak sedmi človek na Zemlji

Varstvo okolja 115

124 Varstvo okolja

11 ODPADKI IN OKOLJE Količina odpadkov v razvitih državah sicer še vedno narašča, vendar pa se odnos do odpadkov spreminja. Odpadki namreč niso več nekaj odvečnega, kar sodi zgolj na vedno bolj polna odlagališča, ampak predstavljajo tudi potencialne surovine, kompost ali gorivo. Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevoz, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorovanjem teh postopkov in nadzorom odlagališč po zaprtju. Dandanes želimo ne le zmanjšati količino odpadkov, ampak tudi preprečevati njihov nastanek v čim večji meri, in končno ravnamo prav. Ob branju tega poglavja boste spoznali: -

kaj so prednosti in slabosti različnih postopkov ravnanja z odpadki,

zakaj je nastajanje odpadkov in nepravilno ravnanje z njimi eden največjih okoljskih problemov,

katere so poti, po katerih lahko v okolje vstopajo nevarni odpadki.

iPod – 38 %

pomivalni stroj – 35 %

mikrovalovna pečica – 25 %

mobilni telefon – 21 %

klimatska naprava – 14 %

televizija – 13 %,

računalnik – 7 %

Raziskava je obsegala 1006 ljudi, katerim je bilo postavljeno naslednje vprašanje: »Če naslednje naprave škodujejo okolju, ali bi se jim odrekli?« Preberite si, koliko ljudi bi se odreklo določenim napravam:

avto – 6 %

nič od naštetega – 21 %

vse od naštetega – 6 %

Odpadek je vsaka snov ali predmet, ki ga zavržemo ali nameravamo ali moramo zavreči. V splošnem je zaradi varstva okolja potrebno vsak odpadek prepustiti ali oddati v zbiranje ali oddati v predelavo ali odstranjevanje na predpisan način.

Glede na vir nastanka ločimo komunalne in nekomunalne odpadke. Komunalni odpadki so vsi gospodinjski in njim podobni odpadki iz trgovine, industrije in javnega sektorja. Nekomunalni odpadki so vsi odpadki, ki nastanejo kot posledica opravljanja določene dejavnosti, na primer odpadki iz kmetijstva, gozdarstva, rudarstva, iz industrije, termičnih procesov (energetika) in gradbeništva, pa tudi odpadki iz naprav za obdelavo odpadkov in naprav za čiščenje od-

Ponazoritev Ljudje bi raje imeli več elektronike kot čistejše okolje januar 26, 2010 by Bodieko Nedavna javnomnenjska raziskava je pokazala, da bi večina ljudi raje izbrala razne naprave, ki jim olajšajo življenje, kot pa skrb za okolje, kar, po pravici povedano, ni šokantna ugotovitev.

Na klasifikacijskem seznamu odpadkov so odpadki razvrščeni glede na vir nastanka (v 20 skupin) in glede na nevarne lastnosti, ki jih izkazujejo (nenevarni in nevarni odpadki).

ni čudno, da se jim ljudje ne želijo odreči. Vendar pa so posledice tega vidne na okolju, saj onesnaženost s plini, e-odpadki ter ostalimi nevarnimi snovmi uničujejo Zemljo. /…/ Vir 26

Veliko teh naprav je v preteklih letih postalo vsakdanja nuja, zato

padne vode (na primer blato čistilnih naprav). Nevarni odpadki so na primer tisti, ki vsebujejo težke kovine, gradbeni odpadki, ki vsebujejo azbest (npr. azbest-cementna kritina), nekatere električne in elektronske naprave (na primer hladilniki, zamrzovalniki, televizorji), odpadna mineralna in sintetična olja, baterije in akumulatorji, ki vsebujejo težke kovine (Cd, Pb, Hg), nekatera zdravila, potencialno infektivni odpadki iz zdravstva in veterinarstva in podobno. Varstvo okolja 125

134 Varstvo okolja

12 PROMET IN OKOLJE V današnjem svetu postaja promet eden izmed poglavitnih dejavnikov za razvoj gospodarstva, vse bolj pa kroji tudi zasebno življenje. Promet je značilna terciarna dejavnost. Obsega prevoz blaga in ljudi ter prenos podatkov, ki poteka v lokalnem in svetovnem merilu. Hkrati pa je tudi eden največjih onesnaževalcev okolja, predvsem z emisijami v zrak. Rast avtomobilske industrije ter uporaba avtomobilov sta iz dneva v dan večji. Ob branju tega poglavja boste spoznali: -

zakaj promet škoduje okolju,

kakšne so posledice v ozračju zaradi vse gostejšega prometa,

kaj vključuje trajnostna prometna politika,

možne ukrepe za izboljšanje stanja okolja.

Ponazoritev Zbogom, bencin, pozdravljeno, jedilno olje! V vaši ponvi za cvrtje krompirčka se morda skriva pogonsko gorivo prihodnosti. Vse več ljudi spoznava možnost uporabe odpadnega jedilnega olja za cenejši pogon svojih vozil, pri katerem nastane obenem tudi manj toplogrednih plinov. Za 850 evrov lahko kupite napravo za pripravo lastnega, 'doma zvarjenega' goriva, nekateri pa si jih izdelajo tudi sami. Tudi vlade to zamisel resno obravnavajo. Tako na primer nedavna sprememba zakonodaje Združenega kraljestva dovoljuje posameznikom pripravo do 2500 litrov biodizla za lastno uporabo brez plačila davka. Avtomobilska združenja pa priporočajo, da ga redčite z običajnimi gorivi

Prepričani smo, da brez avta ne moremo živeti. Do trgovine ne moremo iti peš in do delovnega mesta je daleč. Na javna prevozna sredstva, ki se vse počasneje prilagajajo potrebam sodobnega človeka in njegovi mobilnosti, redko pomislimo. Posledica prometa so ogromne količine emisij plinov in trdnih delcev, ki so zdravju škodljive. Dušikovi oksidi dražijo dihalne poti, pogostejši so

in da se posvetujete s prodajalcem svojega avtomobila, da ne bi prišlo do okvar motorja. Morda gre tu za eno od rešitev, ki prinaša obojestranske koristi, saj zmanjšuje onesnaževanje zaradi odpadnega olja, ki bi ga sicer zavrgli na deponijah ali celo nezakonito odvrgli ter tako zamašili odtoke z maščobo in olji ter povzročili nevarnost poplave. V nekaterih državah morajo restavracije za odstranitev enega sodčka odpadnega jedilnega olja plačati okrog 20 evrov. Lokalne oblasti že preštevajo prihranke v denarju in emisijah. V mestu Great Yarmouth na vzhodni obali Anglije mestni svet vodi brezplačno službo za zbiranje odpadnega olja od več kot 700 gostinskih podjetij in pre-

astmatični napadi, pogostejše pljučne infekcije; povzročajo nastanek kislih padavin ter pripomorejo k segrevanju ozračja. Trdni delci v zraku so nevarni za dihala in srce, povzročajo težko dihanje, astmo, bronhitis in zgodnejšo smrt. Vplivajo na zakisanje jezer in zmanjšujejo biotsko pestrost. Ogljikovodiki dražijo dihalne poti in oči ter imajo kancerogen učinek. Benzen, osnovni aromatski ogljikovodik, je

deluje olje v biodizel za svoja vozila, lokalne prevoznike in taksi službe. Da bi pokazala, kaj se da narediti, sta to poletje (2008) Andy Pag in njegova partnerka Esther Obiri – Darko potovala iz Londona v Grčijo v svojem predelanem peugeotu, ki ga je poganjalo odpadno jedilno olje iz restavracij ob njuni poti. Prepotovala sta 3200 km in porabila 200 litrov olja ter pri plačilu bencina prihranila več kot 350 evrov. »Vedno sem bil mnenja, da je prav hinavsko potovati po nekaterih najlepših pokrajinah na svetu v avtomobilu na fosilna goriva,« pravi Andy. »Upajmo, da bo to ljudi spodbudilo k preizkušanju alternativ.« Vir 29

kancerogen, vpliva na centralno živčevje ter povzroča depresije. Ogljikov monoksid draži dihalne poti ter povzroča motnje srca, glavobol, slabost in težave z vidom. Ozon povzroča vnetje dihal, draži oči, slabša stanje astmatikov in srčnih bolnikov. Povzroča sušenje rastlin in zmanjšuje njihovo odpornost na bolezni in škodljivce.

Varstvo okolja 135

Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, 1001 Ljubljana T: 01 2809 700, F: 01 2809 753, www.geo-zs.si

Geološki zavod Slovenije (GeoZS) je javni raziskovalni zavod, katerega osnovni namen je zagotoviti čim boljše poznavanje geološke zgradbe ozemlja Republike Slovenije in zbiranje, vodenje ter posredovanje geoloških podatkov. Zapletena geološka zgradba slovenskega ozemlja narekuje njegovo raznolikost in bogatost, obenem pa predstavlja strokovnjakom s področja geologije večje izzive. Geološki podatki, ki jih zbira GeoZS v okviru svojih aktivnosti, predstavljajo osnovo pri reševanju problemov nacionalnega pomena, kot so: varovanje zdravja in okolja, preskrba s pitno vodo, zaščita pred naravnimi katastrofami, urbanistično načrtovanje, odkrivanje in ocena rezerv ter načrtovanje izkoriščanja mineralnih surovin. Zavod kot multidisciplinarna ustanova opravlja temeljno in aplikativno raziskovanje, skrbi za razvoj in delovanje infrastrukture v okviru Nacionalnega raziskovalnega programa, izvaja javno službo v obliki raziskovalnih programov in v obliki strokovne pomoči Ministrstvu za okolje in prostor ter Ministrstvu za gospodarstvo. Aktivno sodeluje z univerzami pri izvajanju dodiplomskih in podiplomskih izobraževalnih programov. Omenjena področja sestavljajo zaokroženo celoto raziskovalnega dela, za katero je pričakovati, da bo v svetu aktualna še v naslednjem desetletju in je hkrati za Slovenijo tako pomembna, da obstaja državni interes za dolgoročno raziskovanje na tem področju. GeoZS se povezuje s sorodnimi organizacijami doma in v tujini, tako sledi smernicam ter trendom razvoja geoloških znanosti v svetu in jih tudi soustvarja. Istočasno zagotavlja zavod vsestransko dostopnost ter uporabo znanja v družbi in gospodarstvu, prenos raziskovalnih dosežkov v prakso, popularizacijo znanosti, širjenje znanstvene kulture in obveščanje javnosti. Geološki zavod Slovenije je krovna, največja in najstarejša institucija na področju geologije v Sloveniji. Celovito poznavanje in razumevanje primarnega stanja okolja ter okoljskih procesov zagotavlja trajnostni razvoj, kvalitetno življenje in čisto okolje, zato je pomen geologije, ene izmed osnovnih naravoslovnih ved, ki raziskuje, preučuje in razume kompleksnost litosfere, hidrosfere in biosfere ter njihovih interakcij ter zna svoje znanje in rezultate znanstvenoraziskovalnega dela uporabiti za dobrobit prebivalcev Slovenije, toliko pomembnejše.

ZEOS, ravnanje z električno in elektronsko opremo d.o.o. Brnčičeva ulica 39, 1000 Ljubljana T: + 386 1 366 85 82, E: info@zeos.si, www.zeos.si

ZEOS - Zbiranje Električnega Odpada v Sloveniji Družba ZEOS je ustanovljena z namenom upravljanja največje skupne sheme ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO) v Sloveniji. V letu 2009 so zbrali 5.797 ton opreme, kar je za tretjino več kot leto prej. Največ zberejo hladilno zmrzovalnih aparatov, TV, monitorjev ter sijalk. Največ OEEO na prebivalca, to je 4,6 kilograma, zberejo v Podravski regiji. ZEOS je svojo dejavnost dopolnil še s področjem ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji.

Petrol, Slovenska energetska družba, d.d., Ljubljana Dunajska 50, 1527 Ljubljana T: 01 47 14 234, E: petrol.marketing@petrol.si, www.petrol.si

V Petrolu se že dolgo ne ukvarjamo zgolj z naftno-trgovsko dejavnostjo. Povsod, v Sloveniji in državah jugovzhodne Evrope, skrbimo, da vaše energije, ki premika svet, nikoli ne zmanjka. Ena človeku najpomembnejših energij je tudi voda. Skrbno gospodarjenje z vodo zato postaja najvišja družbena prioriteta, ki je življenjskega pomena. V Petrolu skrbimo ne le za predelavo odpadnih voda, temveč tudi upravljamo bioplinarno in oskrbujemo z elektriko iz sončne energije. Petrol daje energijo za življenje z mislijo na okolje.

174 Varstvo okolja

oglas ucbenik.indd 1

5.11.2010 12:06:08

Varstvo okolja 175

CIP - kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 502/504 STERŽE, Jana Varstvo okolja / [besedilo, risbe] Jana Sterže ; [fotografije Wikimedia ... et al.]. - Celje : Fit media, 2010. - (Zbirka Zelena Slovenija) ISBN 978-961-6283-41-0 253506816

Tiskano na recikliranem biorazgradljivem ekopapirju Cyclus, s certifikati Blue Angel, Nordic Swan, FSC, TCF, NAPM, EMAS in EU okoljska marjetica (Eco-label).

176 Varstvo okolja

Kolofon

VARSTVO OKOLJA

Avtorica: Založba: Za založbo: Urednik: Lektura: Oblikovanje: Fotografije: Risbe: Tisk: Naklada: Izid:

dr. Jana Sterže Fit media d.o.o. mag. Vanesa Čanji Jože Volfand Tea Finžgar Plavčak Metka Vehovar Piano, Inspiro d.o.o., in Fit media d.o.o. Wiki media, Shutterstock, Dreamstime, Sokol dr. Jana Sterže Forma tisk 800 izvodov november 2010 Učbenik Varstvo okolja so strokovno pregledale recenzentke: dr. Lucija Jukić Soršak, dr. Lučka Kajfež Bogataj in Anica Zupan. Pri pripravi učbenika so s strokovnimi predlogi in mnenji za posamezna poglavja sodelovali Razvojni center Planiranje Celje, dr. Katja Vadnal, mag. Karmen Rotnik, doc. dr. Helena Grčman, Andrej Bibič in drugi. Na podlagi 26. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje na svoji 126. seji dne 26. 11. 2010 sprejel sklep št. 6130 - 3/2010/43 o potrditvi učbenika Varstvo okolja za modul Varstvo okolja v programu Okoljevarstveni tehnik. © Ministrstvo za šolstvo in šport, 2010. Fotokopiranje in razmnoževanje dela po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah ni dovoljeno. Pravico do tiska in distribucije učbenika ima Fit media d.o.o.