Horganic newsletter issue 3 esloveno

N3_ | JANUARY2014

Dobrodošli k branju HORGANIC novic!

Vabimo vas, da se nam pridružite pri branju tretjih HORGANIC novic. V tej izdaji najdete povzetek partnerskega srečanja, ki smo ga izvedli v mesecu oktobru 2013 v Sloveniji, zanimiv članek o skupnostnih urbanih vrtovih v Sloveniji, Španiji in Nemčiji, ter nekaj vrstic o koristi psihodrame za namene usposabljanja ljudi s težavami v duševnem zdravju.

Preden pa se posvetimo branju novice, dovolite, da vam v letu 2014 zaželimo srečno novo leto z obilo zdrave zelenjave in prečudovitimi vrtovi! Leto 2014 predstavlja začetek izvajanja usposabljanja, ki smo si ga zastavili v okviru projekta HORGANIC, česar se že zelo veselimo. To seveda pomeni, da vas bomo o napredku redno obveščali. Želimo vam prijetno branje.

The HORGANIC team

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije v okviru programa Vseživljenjsko učenje, podprograma Grundtvig.

Vsebina te publikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

PROJEKTNO SREČANJE PRVEGA LETA 23. in 24. 10. 2013 smo se partnerji projekta HORGANIC srečali v Mariboru, Sloveniji. Srečanje je bilo zelo pozitivno in zanimivo, zaključili pa smo ga z veliko uspešnimi rezultati. Ugotovili smo, da je bilo opravljenega že veliko dela. Vsak tim je poročal o izvedenih aktivnostih, še posebej pa nas je zanimal razvoj priročnikov za učitelje in udeležence, kar je bila osrednja tema tega srečanja.

V projektih, zanimiv kot HORGANIC, izzivov nikoli ne zmanjka. Na srečanju smo namenili čas sprejemanju odločitev o tem, kakšne spretnosti, veščine in kompetence naj bi imeli učitelji, ki bodo v okviru projekta vodili usposabljanje. Osrednja tema srečanja je bil razvoj in izvedba enoletnega usposabljanja, ki ga bomo izvajali v Španiji, Sloveniji in Nemčiji, in sicer od marca 2014 do marca 2015.

Poleg že opisanih aktivnosti smo na srečanju sprejeli tudi nekaj odločitev glede priprave in izdelave priročnika ter DVD-ja, ki bo izšel v okviru projekta. Oba rezultata igrata v okviru projekta zelo pomembno vlogo, saj ne predstavljata le učnih orodij, temveč prinašata nove uvide ter razumevanje izkušenj in življenja ljudi, ki sodelujejo v projektu HORGANIC, ljudi iz različnih držav ter udeležencev pilotnega usposabljanja, ki bodo nastopili na zgoščenki. S priročnikom in DVD-jem bomo prikazali način urjenja učiteljev in njihovega učenja, ki bo zelo podoben načinu urjenja in učenja udeležencev.

Ko smo partnerji zaključili srečanje, je bilo moč občutiti veliko navdušenje in videti mnoge priložnosti, ki se nam odpirajo z izvedbo projekta HORGANIC. Občutiti je bilo veselje udeležencev ob misli na to, kaj vse lahko s projektom dosežemo.

VEČ O TEŽAVAH V DUŠEVNEM ZDRAVJU IN PRILOŽNOSTIH ZA ZAPOSLITEV V času gospodarske krize smo priča mnogim težavam na različnih področjih našega življenja. Negativne posledice krčenja sredstev v Španiji na področjih, kot so zdravje, izobraževanje, šport in umetnost, se kažejo predvsem tako, da so mnoge družine in posamezniki pri reševanju in obvladovanju težkih situacij prepuščeni samim sebi in jim tako preti socialna izključenost. Poleg že obstoječih težav se pojavljajo še mnoge druge skrbi, kar še posebej velja za starejše ljudi in invalide, ki so nenehno izpostavljeni socialni izključenosti. Prav zato v zadnjih letih vse bolj postajajo priljubljeni urbani vrtovi.

Spričo vedno večjih težav v življenju ljudi se povečuje tudi zavedanje o koristih urbanih vrtov in veselju, ki ga le-ti lahko prinašajo. Vrtičkarstvo zagotavlja zdravo in produktivno zaščito pred stresom vsakodnevnega rutinskega življenja. Umik in zaščita pred izzivi sodobnega življenja v vrtičkarstvo lahko nekaterim ljudem predstavlja sprostitev na način, ki je v nasprotju s stresom vsakodnevne rutine, kajti urbani vrtovi nam omogočajo preživljanje prostega časa v miru in tišini, če se za to odločimo. Nekomu lahko vrt pomeni druženje z ljudmi, skupno preživljanje prostega časa, delitev prostora, sodelovanje ter uresničevanje skupnega cilja. Urbane vrtove lahko izkoristimo kot čas, ki ga namenimo uporabi in krepitvi naših povsem praktičnih spretnosti za dobrobit vseh ljudi, s katerimi delimo življenje. Urbani vrtovi nudijo vse to in omogočajo ljudem svobodo pri urejanju vrtov, kot si to sami želijo.

Urbani vrtovi nudijo mnoge možnosti sodelovanja s skupnostjo na način, ki spodbuja socialno vključevanje in razumevanje med ljudmi. Mnogokrat slišimo ljudi trditi, da jih ne zanima življenje njihovih sosedov, življenje v skupnosti in kako smo čedalje bolj priča izumiranju pozitivne kolektivne identitete. Za urbane vrtove ta trditev prav gotovo ne drži, saj zagotavljajo okolje, v katerem se ljudje srečujejo in komunicirajo, bodisi iz povsem strokovnih ali socialnih razlogov, česar brez vrtov zagotovo ne bi bili deležni. Znova lahko tako poudarimo pomembnost poznavanja lastnega soseda, vzajemne komunikacije o zadevah, ki se tičejo skupnosti, tako v negativnem kot pozitivnem smislu, in zadevah, ki se tičejo aktivnega državljanstva. Urbani vrtovi omogočajo oboje, izkušnjo in platformo za ljudi vseh starosti, invalide s fizičnimi omejitvami ali težavami v duševnem zdravju in ljudi iz različnih kulturnih okolij, ki lahko med seboj sodelujejo, premagujejo ovire, stereotipe in predsodke, medtem ko se ves čas na povsem pristen, produktiven in fizično aktiven način ukvarjajo z vrtnarjenjem. Z rastjo pridelka se veča tudi občutek ljudi za življenje v skupnosti, ljudje med seboj sodelujejo na poti do skupnega cilja, spoštujejo prostor, ki ga obdelujejo, in občutijo lepoto ter produktivnost v prostoru in času, ki ga delijo drug z drugim.

Primer urbanih vrtov v Španiji so vrtovi za starejše. Projekt podpira Fakulteta za kmetijstvo INEA skupaj s tamkajšnjo občino. Od leta 2005 imajo upokojenci na voljo 430 vrtov, na katerih smejo pridelovati zelenjavo. Projekt predstavlja eno večjih pobud v tem predelu Španije. Vseživljenjska izkušnja je namenjena promociji aktivnega staranja, medčloveških odnosov, zdravega načina življenja in krepitvi občutka za življenje v skupnosti.

Prav ta izkušnja nas je navdušila tudi pri projektu HORGANIC, vendar pa želimo v projektu to edinstveno izkušnjo prenesti na integracijo oseb s težavami v duševnem zdravju, in sicer ob upoštevanju potreb ciljne skupine in ob ustreznih prilagoditvah. Vedno večji interes za urbane vrtove bomo tako uporabili v projektu za predstavitev mnogih koristi udeležencem in krepitev njihovih prizadevanj za aktivnejše življenje ter socialno vključevanje v skupnost, kjer živijo.

Slovenija velja za državo, ki se nahaja na dnu lestvice samooskrbe. Spričo obstoječe gospodarske krize, visoke stopnje brezposelnosti in družbene negotovosti, še posebej med ranljivi skupinami, kot so osebe s težavami v duševnem zdravju, postajajo vse pomembnejše zdrava hrana, neodvisna pridelava hrane in samooskrba. V zadnjih letih je zaživelo več pobud za vzpostavitev urbanih vrtov po vsej Sloveniji z namenom vračanja k naravi in tradicionalnim oblikam zadovoljevanja lastnih potreb, lokalnega vrtnarjenja, medgeneracijskega sodelovanja in učenja, socializacije, zniževanja stroškov gospodinjstva z zagotavljanjem zdrave, lokalno pridelane hrane. Ena večjih pobud v Sloveniji se imenuje Urbane brazde. Projekt se je pričel v Mariboru v času Evropske Prestolnice Kulture 2012.

Organizatorji so o projektu povedali sledeče: “Projekt Urbane brazde je bil vzpostavljen z namenom informiranja javnosti, razvoja konkretnih primerov dobrih praks na področju alternativnih možnosti in neodvisne pridelave, zlasti na tistih področjih našega življenja, potrebnih za obstoj strpne, sodelujoče in kreativne družbe. Po eni strani smo se odločili za krepitev sožitja, po drugi strani si prizadevamo za ohranjanje lastne kulturne dediščine, ki po našem mnenju nujno vključuje biotsko pestrost.”

Projekt Urbane brazde vključuje 80 najetih urbanih vrtov v bližini blokovskega naselja. Vrtovi so ograjeni, vključujejo poti, po katerih se lahko sprehodimo, skupne prostore za odlaganje orodja, igrišča za otroke, lesene hiške, ki nudijo možnost izobraževanja, druženja, skupne travnate površine, sadovnjake, vodo itd. Vsa oprema je izdelana iz naravnih materialov. Projekt Urbane brazde spodbuja zavedanje o ekološkem načinu pridelave, projektu pa se je priključilo tudi nekaj mariborskih šol in vrtcev, ki so vrtove postavili kar na dvoriščih. Vrtovi tako povezujejo otroke z naravo in jim omogočajo, da se strpno in spoštljivo veselijo lastnega pridelka. Več informacij o projektu si lahko preberete na sledečem naslovu: http://www.maribor2012.eu/en/programme/urban-furrows/the-idea/.

V Ljubljani, glavnem mestu Slovenije, najdemo urbane vrtove na različnih lokacijah, kar je povezano s potrebami ljudi, da se povezujejo z naravo in drug z drugim. Najbolj znani vrtovi so zagotovo Trnovo, Tabor, “Onkraj gradbišča” itd. Tudi v Ljubljani je pri vzpostavitvi urbanih vrtov priskočila na pomoč Mestna občina Ljubljana.

Veliko zanimanje za razvoj urbanih vrtov pa obstaja tudi v drugih mestih po vsej Sloveniji. Lokalne oblasti so sicer naklonjene iskanju rešitev, vendar je največji izziv zanje pri vzpostavitvi urbanih vrtov prav administracija, ki zagotavlja dovoljenje za uporabo zemlje, in finančna sredstva, ki jih potrebujemo za izvedbo. Skupne cilje pa lahko dosežemo tudi z veliko mero entuziazma, izmenjavo idej, znanja in ustrezno podporo. Vse več vlagateljev se zanima za koncept urbanih vrtov. Na ta način pomagajo skupnosti, saj so stroški najemnine nižji, ali pa se celo odločijo za zagotavljanje opreme, ki je potrebna za vzpostavitev in ohranjanje urbanih vrtov. Motiviranost vlagateljev ne omogoča le uporabe zemlje in vzdrževanje vrtov, temveč tudi ravnjanje z družbeno odgovornostjo in pomoč, ki omogoča aktivno uporabo lastnine.

Nemčija ima dolgoletno tradicijo majhnih urbanih vrtov, ki omogočajo pridelavo dobre prehrane, stik z naravo in gibanje na svežem zraku. Zlasti v urbanih naseljih majhne družine najemajo prostore za rekreacijo, kjer se najdeta tudi lopata in zalivalka. V času velikih škandalov prav na področju zdrave prehrane in vedno večjega povpraševanja po ekološko in lokalno pridelani hrani postajajo urbani vrtovi z lastno pridelavo tudi tukaj vse pomembnejši. Poleg tega družinam uporaba urbanih vrtov pomeni užitek, kajti njihovi otroci se na ta način kar se le da približajo naravi. Sadje, zelenjava in rože iz lastnega vrta, ptice v gnezdih, pogovori preko ograje s sosedom – vse to je del vsakdana na pribl. 1 milijonu nemških vrtov, ki pokrivajo kar 46.000 hektarjev Nemčije.

Ker pa družine te vrtove najamejo in niso javno dostopni za celotno skupnost, so v Nemčiji začeli izvajati tudi druge vrste projektov, ki prebivalcem omogočajo, da sodelujejo, ustvarjajo, sadijo sadje in zelenjavo ter druge rastline, in sicer v samem centru mesta. Nekaj kilomtrov stran od centra za poklicno

izobraževanje CJD v nemškem mestu Frechen so pričeli izvajati pobudo, s katero se je začelo koriščenje urbanih vrtov v nekdanji industrijski coni Kölna. Z idejo o medkulturnem in medgeneracijskem sodelovanju ter socialnem vključevanju so razvili mobilni vrt. V projektu lahko sodelujejo vsi ljudje, ki to želijo, se učijo in urijo svoje znanje o vrtnarjenju, novih namakalnih sistemih, kolonijah čebel in predelavi sveže pobranih pridelkov. Ker je projekt mobilen, ga lahko selijo na različna področja.

V glavnem mestu Nemčije, Berlinu, si lahko ogledamo še eno pobudo, v okviru katere so na zelo urbanem in gosto naseljenem področju začeli izvajati projekt, namenjen rekreaciji in sproščanju z možnostjo vrtnarjenja in izmenjave znanja o vrtnarstvu. Javni vrtovi, ki jih finančno podpira vlada, so namenjeni vsem ljudem, in sicer z namenom skupnega preživljanja prostega časa, učenja in poučevanja.

Kratki primeri pobud, iz zadnjih let, ki smo vam jih predstavili v teh novicah, zelo dobro zrcalijo velike potrebe in interese ljudi, ki jih imajo do tega, da bi imeli svoje urbane vrtove. Urbani vrtovi brez diskriminacije zagotavljajo priložnosti za vse ljudi za učenje, ustvarjanje, sodelovanje, pridelovanje in uporabo pridelkov v prostem času, kar je še posebej pomembno za urbana področja, kjer ljudje nimajo možnosti, da bi imeli svoje vrtove.

PSIHODRAMA KOT MOŽNOST USPOSABLJANJA OSEB S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU Psihodramo je utemeljil dr. Jakob Levy Moreno leta 1921. Metodologija psihodrame temelji na konceptu spontanosti, kreativnosti, igre vlog in sociometrije. Dr. Moreno je v svojem raziskovanju premaknil fokus psihoterapije iz posameznika na njegove odnose z drugimi ljudmi.

Psihodrama nudi varno in podporno okolje, v katerem imajo člani skupine priložnost raziskovanja in analize psiholoških težav in problemov, ki jih lahko kasneje spremenijo s prakticiranjem novih in učinkovitejših vlog, spretnosti ter z novimi oblikami vedenja. Z uporabo izkustvenih metod in skupinske dinamike psihodrama spodbuja izražanje zatrtih čustev, uvid in ponovno integracijo le-teh na kognitivnem, emocionalnem, psihološkem ter vedenjskem nivoju. Pogledati na neko določeno situacijo iz svojega notranjega in nato zunanje stališča, skozi lastne oči in oči druge osebe, ki v času psihodrame stoji pred nami, spodbuja osebnostno rast vsakega posameznika.

Delo v skupini udeležencem omogoča učenje neposredno iz izkušnje, ki jo dobijo z drugimi udeleženci iz skupine, dajanje in sprejemanje razumevanja ter podpore, izmenjave življenjskih modrosti in notranje moči vsakega posameznega udeleženca. Občutek zaupanja med udeleženci jim nudi priložnosti učenja ne le iz pozitivnih, temveč tudi iz negativnih povratnih informacij in bolečih izkušenj.

Dr. Moreno je raziskoval skupinske in družbene strukture in na podlagi svojega raziskovanja razvil koncept sociometrije. Ta metoda raziskuje vloge, ki si jih kot posamezniki izbiramo v svojem življenju.

Raziskuje merila, opazuje in posega v naravni proces privlačnosti/odbojnosti, na podlagi katerega ocenjuje mreže obstoječih odnosov. Sociometrične vaje se lahko uporabijo kot metoda meritve medosebnih odnosov v skupini in za vizualizacijo neizgovorjenega.

Cilj psihodramatične uprizoritve je obrazložitev skupinske tematike, pri čemer se skupina ne ozira toliko na težave ene same osebe, temveč skupinsko dinamiko. Sociodrama se osredotoča na družbene vloge in je metoda izbire v delu z družbenimi problemi, kot so skupinski konflikti, rasni predsodki itd. Udeleženci na lastno pobudo ali pobudo vodje skupine prevzamejo vsak svojo vlogo. Po vsaki uprizoritvi je na vrsti izmenjava izkušenj in razprava, v kateri udeleženci spregovorijo o uprizoritvi; predstavijo se rešitve ali ideje, včasih nastanejo nova gradiva za nove, prihodnje sociodrame. Izmenjava izkušenj predstavlja začetek procesa in integracije vsega, kar se je zgodilo in odvilo pred tem v času uprizoritve. Sociodrama s svojimi komponentami uprizoritve sodi med kinestetične, emocionalne in kognitivno-izobraževalne metode.

Skupinska dinamika je sistem vedenja in psiholoških procesov, ki nastajajo in se odvijajo znotraj neke skupine. Ugotavlja procese znotraj skupine, ki se odvijajo v ozadju in tvorijo vrsto norm, vlog, odnosov in skupnih ciljev, ki tako označujejo določeno skupino. Znotraj članov skupine se vzpostavi medsebojna odvisnost in prav skupinska dinamika ima vpliv na vedenje, ki ga izbira vsak posamezni član skupine. Skupina nastane prav zaradi pletenja psiholoških vezi med posamezniki. Kohezija skupine in privlačnost med posamezniki pa je odvisna od procesov, ki skupino med seboj povezujejo in skrbijo, da le-ti ostanejo povezani.

Cilj igranja vlog je običajno iskanje alternativnih in učinkovitih pristopov do splošnega problema, ki se mu v določeni psihodrami posvetimo. Igranje vlog predstavlja varen način reševanja težavnih situacij z izbiro različnih načinov vedenja. V prizadevanjih, da bi zmanjšali socialno izključenost, ki so ji osebe s težavo v duševnem zdravju vedno znova izpostavljene, si pomagamo z igro vlog, ki udeležencem omogoča razvoj različnih socialnih ali poklicnih spretnosti in veščin ter jim zagotavlja opolnomočenje njih samih kot posameznikov in posledično kot enakovrednih članov družbe, v kateri živijo.

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije v okviru programa Vseživljenjsko učenje, podprograma Grundtvig.

Vsebina te publikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

Kontakt: Nataša Rebernik, natasa.rebernik@ozara.si www.ozara.si 00386 2 2380 654 00386 41 698 663 Posodobljene informacije o projektu HORGANIC najdete na http://horganic.intras.es ter na Facebook strani https://www.facebook.com/Horganic .

Horganic