RGB barve by Silva Pozlep

INŠTITUT IN AKADEMIJA ZA MULTIMEDIJE LJUBLJANA

VIŠJA ŠOLA ZA MULTIMEDIJE

DIPLOMSKA NALOGA

SILVA POŽLEP

Ljubljana, september 2005

INŠTITUT IN AKADEMIJA ZA MULTIMEDIJE LJUBLJANA

VIŠJA ŠOLA ZA MULTIMEDIJE

DIPLOMSKA NALOGA Model preučevanja reakcij ljudi na RGB sevalne barve v multimedijskih aplikacijah

diplomantka: mentor: lektorica: prevod: vpisna številka:

Silva Požlep mag. Martin Mele Tatjana Breznik, predmetna učiteljica za slovenski jezik Andreja Krašna, uni.dipl.anglistka IAM 2002/029

Ljubljana, september 2005

Zahvala »Majhna drevesa cvetijo, velika drevesa cvetijo. Za cvetje gre! In ko vzcveti majhno drevo, ni prav nič manj srečno od razcvetenega velikega drevesa; sreča je popolnoma enaka.« Osho

Slednje besede enega velikih učiteljev ponazarjajo idejo, pot in rezultat diplomske naloge, katere čustvena globina, umska širina in srčna barvitost ne bi bile nikoli tako močno dosežene brez mentorja mag. Martina Meleta, ki je modrost velikega učitelja skozi iskanje mojih sanj in usmerjanje moje trme v diplomi tudi udejanjal. Moja ljubezen je v veliki meri že od zibke naprej posvečena barvam, zato se zahvaljujem svetlobi za njihov obstoj in temi za počitek. Opravičujem se vsem tistim, ki imajo občutek, da je zaradi moje prvobitne ljubezni zanje ostalo manj pozornosti. Vem, da se motite. Hvala vsem, ki ste mi nesebično tlakovali pot raziskovanja s svojim prijateljstvom, ljubeznijo in profesionalnim znanjem. Hvala, da sobivate z menoj. Hvala Zoranu Memonu (BOF) za plazmo, Andreju Janežiču (svetcrnil.com) za tisk diplom, Boštjanu (Prisma Paper d.o.o.) in Žigu Valetiču (grafična agencija Potens) za ustrezen papir, Sonji Frančič (Tintatisk.com) za ustrezne barve za tiskalnik in Marku (Marko Jelovšek s.p.) za zmogljiv tiskalnik, da lahko svoje diplomsko delo kakovostno »analogn:o)« prikažem tudi drugim. Hvala Tatjani Breznik (CEZARUS d.o.o.) za koristne informacije o programu Word in še posebaj za lektoriranje diplomskega dela. Hvala Andreja za prevod in pozitivno energijo, ki veje iz tvojega nasmeška in simpatičnih elektronskih poštnih sporočil. Da bo z žlahtno kapljico naša sreča še večja, gre hvala g. Jožetu Koželju (Koželj d.o.o.) in priporočilo še na mnoga leta. Hvala vsem, ki ste me zavajali in nastavljali pasti, ker ste me tako usmerili. Brez vaše pomoči ne bi nikoli vedela, da je ta pot zares tudi prava. Še posebej hvala napakam za vse pridobljeno znanje in nova osebna odkritja, ki jih z lagodnim življenjem ne bi dosegla.

Silva Požlep

Povzetek Zaradi razvoja tehnologije in multimedije ter vse širše uporabe multimedijskih aplikacij in razširjenosti poznavanja računalniških programov tudi med laičnimi ustvarjalci multimedijskih aplikacij, naj gre za internet, CD ali DVD, se venomer pojavlja vprašanje, kako pravilno uporabiti RGB barve na zaslonu, da bodo multimedijske aplikacije delovale na ljudi všečno in dosegle svoj namen: čimdalje zadržati pozornost gledalca. Ker ni zaslediti resnih raziskav reakcij ljudi na umetne sevalne zaslonske RGB barve, sem se tega področja lotila v svojem diplomskem delu. Cilj mojega dela je opraviti raziskavo, ki naj bi dala odgovor na vprašanje: Ali se reakcija na sevalne barve, ki jih uporabnik spremlja pri računalniških in video oz. televizijskih izdelkih preko zaslonov, razlikuje od reakcij na odsevne barve, ki jih srečujemo pri tiskanih medijih, za katere je v teoriji objavljena večina raziskav? Glede na kompleksnost in zahtevnost celotnega projekta sem se odločila, da v okviru diplomskega dela pripravim model celotne raziskave in ga preverim na minimalnem statističnem vzorcu ljudi. V nadaljnjem delu po diplomi nameravam celoten model dopolniti na osnovi pridobljenih izkušenj, ga prilagoditi za testiranje preko spleta in s tem modelom narediti temeljito raziskavo na veliko večjem statističnem vzorcu ljudi. Najprej sem si morala zastaviti prava vprašanja, na katera bi raziskava morebiti lahko odgovorila. Zanimalo me je, kako, kdaj in zakaj človek reagira na RGB barve in na kakšen način jih uporabiti v multimedijskih aplikacijah, s katerimi barvami podati informacijo in vsebino ciljni publiki. Ker gre pri raziskovanju znanosti o barvah za skupinsko delo, je bilo nujno sodelovanje tako mentorja kot drugih strokovnjakov z različnih področij znanosti o barvah, računalništva, tiska, zaslonskih tehnologiji in podobno. Najprej je bilo potrebno preučiti številna obstoječa testiranja reakcij ljudi na odsevne barve. Zato moje diplomsko delo najprej vsebuje teoretični del, kateremu sledi praktični del raziskav sevalnih RGB barv z rezultati raziskave. Na podlagi teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj s področja grafičnega oblikovanja in priprave za tisk sem postavila hipoteze za vsako barvo posebej. Predvidevala sem, da ljudje reagirajo na RGB barve na zaslonu enako kot na odsevne prostorske in pigmentne barve v resničnem prostoru. Za eksperiment sem izbrala osem RGB barv, ki so prijetne na pogled in predstavljajo osnovo za testiranje reakcij ljudi in sicer: rdečo, oranžno, preliv iz travnato zelene v temno modro, preliv iz temne modre v zeleno in rumeno, simulirano zlato, vijolično, pisano (sestavljena iz več spektralnih barv) in rožnato barvo. Najtežje je bilo ugotoviti, kako bi grafično oblikovala barvne ploskve, s katerimi bi testirala ljudi, še težje pa je bilo »izumiti« primeren način testiranja, ki bi se ga dalo izvesti s pomočjo računalnika in zaslona, saj ima tak test edinole na ta način smisel. Barve so bile izbrane glede na psihološko raziskavo po dr. Antonu Trstenjaku. Z mentorjem sva ugotovila, da mora imeti vsaka testna naloga drugačen sistem testiranja, da testiranec ne sme ugotoviti, za kaj gre in reagirati na podlagi razuma. Pri tovrstnem testiranju je nujno potrebno, da se testirančev um kar se da izklopi in da reagira spontano, ne da bi razmišljal. Odločila sem se, da bom vektorsko grafiko izrisala v programu Corel Draw, test pa sprogramirala v programu Macromedia Flash. Testiranje je potekalo v prostorih IAM. Petnajst testirancev je bilo naključno izbranih. Ker so bile testne naloge kompleksne in precej zahtevne za testirance, sva se z mentorjem odločila, da poleg testne aplikacije naredim še pomožno, samo z navodili, ki so bila ves čas testa prisotna na pomožnem zaslonu, tako da testiranec ni izgubil stika z nalogo, kar se je med testiranjem izkazalo kot zelo dragocena ideja. Z DV snemalnikom sem na DV kasete snemala dogajanje na zaslonu, medtem ko je DV kamera hkrati snemala testirančev obraz. Testiranec, razen navodil, ki jih je prebral pred vsakim testom, ni smel imeti nobenih drugih informacij, kaj bo počel na testiranju. Končna ugotovitev glede RGB sevalnih barv v povezavi z multimedijskimi aplikacijami pa je, da je zagotovo potrebno biti zelo previden pri izboru zaslonskih barv, saj sodeč po rezultatih testa, nekoliko

drugače vplivajo na ljudi kot odsevne barve: ljudi lahko celo utrudijo, nervirajo, razjezijo in za vedno odvrnejo od določene multimedijske aplikacije ali pa seveda pritegnejo in zadržijo, če so uporabljene pravilno, strokovno in z okusom. Na osnovi odgovorov v testu in diskusije s testiranci lahko tudi sklepam, da barvna klima in moda vplivata na rezultate testov. V primeru, da bi želeli imeti vedno barvno aktualne multimedijske aplikacije, bi morali takšen test ponoviti večkrat oziroma vsaj dvakrat letno. Zaradi barvne klime pa bi morali test izvesti tudi glede na geografska področja. Glede na to, da se da ta test (seveda nekoliko spremenjen, posodobljen in prirejen za internet) tudi uporabiti kot spletno aplikacijo, je mogoče testirati kogarkoli kjerkoli. Ugotovila sem, da je bil test testirancem všeč. Smiselno bi ga bilo dodelati in ponoviti kot spletno aplikacijo, saj lahko prinese dragocene rezultate glede reakcij ljudi na RGB sevalne zaslonske barve v multimedijskih aplikacijah.

Ključne besede barve; svetloba, tema; reakcijski čas; multimedijska aplikacija; monitor, ekran, zaslon; RGB barvni sistem, CMY barvni sistem; sevalne barve, odsevne barve

Abstract Due to technology and multimedia development, the spread in usage of multimedia applications and widely spread knowledge of computer programmes even among non-professional authors of multimedia applications whether they be related to the Internet, CD or DVD, a question appears on how to use RGB colours on screen properly in order for a multimedia application to function likeable to the viewers and at the same time achieve its goal: to entertain viewer's attention for as long as possible. Since there has been no serious research dealing with how people react to artificial emitting RGB colours as they appear on screen I have chosen this topic for the subject of my thesis. First, it was necessary to form the right questions to which this research could provide some answers. What I wanted to discover is how, when and why does a person respond to RGB colours, how they can be used in multimedia applications and what colours should be used in presenting information and content to target public. Since research on colours must be done by a group of people it was necessary to rely on co-operation with my mentor and some other experts from various fields on colour science, computer sciences, print, screen technologies and alike. In the beginning, it was necessary to study several existing tests of people's reactions to reflecting colours. Therefore, the first part of my thesis is theoretical followed by a practical part dealing with research on emitting RGB colours and certain conclusions. On the basis of theoretical knowledge and practical experience in the field of graphic design and print set-up I have set certain hypotheses for each colour separately, foreseeing that people respond to RGB colours on screen and reflecting spatial and pigment colours in real space equally. In my experiment I have thus chosen eight RGB colours which are pleasant to the eye and are basically used in testing people's reactions, namely: red, orange, iridescent from grass green to dark blue, iridescent from dark blue to green and yellow, simulated golden, purple, mottled colour (composed of several colours of the spectrum) and pink. The most difficult task was to determine a graphic form of colour planes used in testing and invent a method of testing by using computer and screen, since this is the only sensible way. Colours have been selected on the basis of psychological research work done by Anton Trstenjak, PhD. My mentor and I have established that every task in the test should have its own testing system so that the tested person does not discover what it is about and consequently reacts upon reason. In this type of testing it is essential to block the mind of the tested person and thus force him or her to react spontaneously, without thinking. I have decided to prepare vector-based graphics in Corel Draw and programme the test in Macromedia Flash. Testing of fifteen randomly chosen people took place at the premises of IAM. Since the test included complex and rather demanding tasks, my mentor and I decided to add auxiliary application to the one used for testing. The purpose of the former was to include instructions that were being shown on a separate screen throughout the testing period so that the person tested would not lose contact with the task, which proved an excellent idea during testing. A DV recorder recorded what was happening on the screen and the tested person's face on DV tapes. The tested person had no other information on the testing procedure apart from the instructions he or she had had to read prior to the test. The final conclusion regarding RGB emitting colours used in multimedia applications is that one has to be extremely careful in selecting screen colours since according to test results they can have a completely different effect on the viewer as compared to reflecting colours. They can make people tired, nervous, and irritated or avert them from a multimedia application but they can also draw their attention and retain it if they are used in a right and professional way and in good taste. Based on the answers

VII

obtained with the test and the discussion with people tested I have come to a conclusion that colour atmosphere and fashion influence test results. When we want to have multimedia applications which are always 'in' as far as colour is concerned, we have to repeat this test several times or at least twice a year. Due to colour atmosphere we should also consider making tests with regard to geographical areas. Considering the fact that this test can also be used as a web application (naturally with slight adaptations, modernization and adjustments for the Internet) it is possible to test anyone anywhere. I have established that the tested people liked the test. Thus it might be wise to consider upgrading it and repeat is as a web application since this could bring more valuable results on people's reactions to RGB emitting screen colours in multimedia applications.

Key words colours light, darkness reaction time multimedia application monitor, screen RGB colour system, CMY colour system radiating colours, emitting colours

KAZALO VSEBINE 1 UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 2 TEORETIČNI DEL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 2.1 2.2 2.3 2.4 2.5 2.6 2.7 2.8 2.9 2.10

Zgodovina barv . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 Pojem barve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Barve kot proces, pojav, simbol . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Subjektivno občutenje barv . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Simboličen pomen barv . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Klima in moda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Barve in zvoki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Barve in okusi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Kako vidimo barve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Oko in videnje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 2.10.1 Čutilo za vid . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 2.10.2 Občutljivost oči za barve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 2.10.3 Nefizikalne komponente videnja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 2.11 Reakcije ljudi na barve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 2.11.1 Sodobna kromoterapija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 2.11.2 Barve in reakcijski časi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 2.11.3 Posamezne barvni toni in njihovi učinki na ljudi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 2.11.3.1 2.11.3.2 2.11.3.3 2.11.3.4 2.11.3.5 2.11.3.6 2.11.3.7 2.11.3.8 2.11.3.9 2.11.3.10 2.11.3.11

Rdeča barva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Oranžna barva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Rumena barva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Zelena barva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Modra barva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Vijolična barva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Škrlatna barva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Rjava barva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Bela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Črna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Siva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

2.12 Bistvene lastnosti barv . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 2.12.1 Barvni ton, barvitost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 2.12.2 Svetlost barve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 2.12.3 Čistost ali nasičenost barve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 2.13 Reproduciranje barv . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 2.14 Barvni sistemi (modeli) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 2.14.1 Aditivni RGB barvni sistem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 2.14.2 Subtraktivni CMY barvni sistem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 2.15 Barvni obsegi in barvno upravljanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

3 PRAKTIČNI DEL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 3.1 Eksperiment reakcij ljudi na sevalne rgb barve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 3.1.1 Splošna hipoteza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 3.1.2 Način testiranja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 3.2 Osem virtualnih prostorov v multimedijski aplikaciji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 3.3 Rdeča - začetek aplikacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 3.4 Oranžna - poslovni prostori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 3.5 Barvni preliv iz zelene v temno modro - narava, sprostitev, aktivnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 3.6 Barvna kombinacija modre in rumene - učenje in računalništvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 3.7 Zlata - prestiž . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 3.8 Vijolična - duhovnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 3.9 Pisane barve - otroški svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 3.10 Rožnata - nežnost, partnerstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56

4 ZAKLJUČEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 5 Literatura in viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 6 Priloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61

KAZALO SLIK Slika 1: Slika 2: Slika 3: Slika 3a: Slika 4: Slika 5: Slika 6: Slika 7: Slika 8: Slika 9: Slika 10: Slika 11: Slika 12: Slika 13: Slika 14: Slika 15: Slika 16: Slika 17a: Slika 17b: Slika 17c: Slika 17d: Slika 17e: Slika 17f: Slika 17g: Slika 17h: Slika 17i: Slika 17j: Slika 17k: Slika 18: Slika 19: Slika 20: Sliki 21a-b: Slika 22: Slika 23: Slika 24: Sliki 25a-b: Slika 26: Sliki 27a-b: Slika 28: Slika 29: Slika 30: Slika 31: Slika 32: Slika 33: Slika 34: Slika 35:

Goethejevo pojmovanje polarnosti barv . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Simbolni sistem evropske visoke ritualne tradicije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Mavrični spekter barv skozi prizmo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Kapljice vode obsijane s sončno svetlobo delujejo kot prizma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Primer odsevnih prostorskih barv (oblaki) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Primer odsevnih pigmentnih prostorskih barv - funkcionalna barva (razni materiali) . . . . . . . . . . . 6 Primer odsevnih oljnih pigmentnih barv (oljne barve na slikarskem platnu) . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Primer odsevnih predmetnih barv (umetna masa, kovina, les) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Primer odsevnih pigmentnih barv CMYK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Primer naravnih sevalnih barv (Sonce) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Primer naravnih sevalnih barv (ogenj) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Primer umetnih sevalnih barv (žarnica) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Primer umetnih sevalnih barv (zaslon) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Primer sevalne bele barve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Primer odsevne bele barve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Poslikava telesa (način oglaševanja podjetja Agenda na sejmu Hevreka! 05) . . . . . . . . . . . . . . . 9 Moda in barve 2005 iz kataloga Neckermann . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Meglena pokrajina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Sončna pokrajina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Temna pokrajina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Barvni filter - rdeča pokrajina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Barvni filter - zelena pokrajina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Barvni filter - modra pokrajina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Barvni filter - rumena pokrajina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Barvni filter - oranžna pokrajina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Barvni filter - vijolična pokrajina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Barvni filtri - barvita pokrajina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Siva pokrajina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Velemesto - človek se ograjuje z brezbarvnim svetom in ko se nasiti le tega, si zaželi barvitosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Velemesto - če hoče človek zbuditi pozornost drugega človeka, mora uporabiti vsiljive umetne sevalne barve in ko se mesto nasiti z njimi, nimajo več nobenega učinka . . . . . . . . . . . 13 Barvna signalizacija urbanih naselij v skladu z barvno teorijo: rdeča - stoj, oranžna pozor, zelena - pojdi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 V ljubljani je obnovljeni lokal Alegra prebarvan z živahnimi, pisanimi barvami, ki na obiskovalca delujejo nadvse prijetno in vzburjajoče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Narava in barve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Za razliko od nebarvitega človeka sta rastlinski in živalski svet barvno zelo bogata . . . . . . . . . . 14 Človek je v urbanem naselju najbližje naravni barvitosti na tržnici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Barvit je tudi podvodni svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Skica predstavlja način, kako oko vidi sliko; na enakem principu deluje fotoaparat . . . . . . . . . . 17 Slika iz očesa po vidnem živcu potuje v možgansko središče, kjer se obrne v pravo lego . . . . . 17 Barvna kroga in barvni toni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Vidni spekter in barvni obsegi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 Bistvene lastnosti barv . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Sistem Cielab . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 Delovanje aditivnega RGB modela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Delovanje subtraktivnega CMY modela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Primer barvnega upravljanja v računalniškem programu za vektorsko grafiko Corel Draw . . . . . . 31 Primer barvnega upravljanja v računalniškem programu za bitne slike Adobe Photoshop . . . . . . 31

Slika 36: Slika 37: Slika 38a: Slika 38b: Slika 38c: Slika 38d: Slika 38e: Slika 38f Slika 39: Slika 40: Slika 41: Slika 42a: Slika 42b: Slika 42c: Slika 42d: Slika 42e: Slika 43: Slika 44: Slika 45a: Slika 45b: Slika 46c: Slika 46d: Slika 46e: Slika 46f:

Izbrane barve multimedijske aplikacije v eksperimentu v CMY in RGB barvnem sistemu . . . . . . 34 Izbrane barve multimedijske aplikacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 Vhod z rdečim izhodom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Vhod z oranžnim izhodom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Vhod z rumenim izhodom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Vhod z modrim izhodom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 Vhod z vijoličnim izhodom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 Vhod z zelenim izhodom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 Barve poslovnih prostorov oz. nakupovalnih prostorov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 Barvni preliv iz zelene v temno modro . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Kombinacija modre in rumene . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 Zlatorumen prestižni prostor z modrimi dodatki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 Otroški svet ne sodi v to barvno okolje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 Poslovnost in industrija ne sodita v to barvno okolje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 Gledališče in koncerti sodijo v to barvno okolje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 Narava ne sodi v to barvno okolje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 Vijolično okolje in moteči barvni elementi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 Trojice besed in pisana slika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 Začetni pogled na zaslon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 Pričakovani rezultat po testiranju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 Testirančeva rešitev, tipičen primer . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 Testirančeva rešitev, tipičen primer . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 Testirančeva rešitev, poseben primer . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 Testirančeva rešitev, netipičen primer . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57

KAZALO GRAFOV Graf 1: Graf 2: Graf 3: Graf 4: Graf 5: Graf 6:

Graf 7: Graf 8:

Graf 9:

Graf 10: Graf 11: Graf 12: Graf 13:

Bistveno izstopata odgovora 1 (pisana barva) in 11 (rdeča); med njima ni signifikantnih razlik, čeprav je izpostavljen odgovor 1. Ostali odgovori so statistično nepomembni. . . . . . . . . . . . . . 37 Statistično izstopajo odgovori 2 (vijolična barva), 3 (zlata barva) , 0 (nobeno barvno polje ni bilo izbrano) in deloma 1 (pisana barva). Ostali odgovori statistično niso pomembni. . . . . . . . 38 Bistveno izstopata odgovora 1 ( pisana barva) in 5 (zelenomoder preliv), deloma pa tudi 11 (rdeča barva). Ostali odgovori so statistično nepomembni. . . . . . . . . . . . . . 38 Statistično izstopajo odgovori 2 (vijolična barva), 3 (zlata barva), 10 (oranžna barva), 11 (rdeča barva) in 12 (rožnata barva). Ostali odgovori statistično niso pomembni. . . . . . . . . . . 39 Bistveno izstopa odgovor 10 (oranžna barva), deloma sta pomembna še odgovora 1 (pisana barva) in 6 (modra barva). Ostali odgovori statistično niso pomembni. . . . . . . . . . . . . 40 Statistično izstopa odgovor 10 (oranžna barva), pomembni so še (enakovredni) odgovori 0 (nobeno barvno polje ni bilo izbrano), 11 (rdeča barva), 12 (rožnata barva) in 1 (pisana barva), deloma pa tudi 2 (vijolična barva). Ostali odgovori so zanemarljivi. . . . . . . . . . . . . . . . . 40 Bistveno izstopa le odgovor 1 (pisana barva). Ostali odgovori so statistično nepomembni. . . . . 41 Statistično izstopajo odgovori 2 (vijolična barva) in deloma 0 (nobeno barvno polje ni bilo izbrano), 11 (rdeča barva), 12 (rožnata barva) in 3 (zlata barva). Ostali odgovori statistično niso pomembni. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 Bistveno izstopa le odgovor 11 (rdeča barva). Nekoliko manjši pomen lahko damo le še odgo voroma 12 (rožnata barva) in 1 (pisana barva). Ostali odgovori so statistično nepomembni. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 Statistično lahko izdvojimo le odgovor 11 (rdeča barva). Drugi odgovori statistično niso pomembni. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 Izbrana je bila pot do izhoda. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Odgovori so enakomerno porazdeljeni tako, da ne morem narediti nobenega zaključka. . . . . . 44 Izbran je bil izhod. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

Graf 14: Graf 15: Graf 16: Graf 17: Graf 18: Graf 19: Graf 20: Graf 21: Graf 22: Graf 23: Graf 24: Graf 25:

Izbran je bil izhod. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 Izbran je bil izhod. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 Izbran je bil izhod, vendar nekoliko manj zanesljivo kot pri ostalih. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 Nekoliko izstopa oranžna, izpostavljeni sta še modra in zelena. Ostalo je zanemarljivo. . . . . . . . 46 Rezultati odgovorov na vprašanje opisa slike. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 Rezultati odgovorov na vprašanje opisa asociacije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 Rezultati odgovorov na vprašanje: Ali te slika pomirja? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 Rezultati odgovorov na vprašanje: Ali te slika vabi k teku in plavanju v naravnem okolju? . . . . . . 49 Rezultati odgovorov na vprašanje: Ali te slika spominja na nasilje? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 Rezultati odgovorov razvrščanja pik na mesta za učenje, računalništvo in prebiranje knjig. . . . . 50 Skoraj enakomerno so porazdeljeni odgovori: podjetništvo (ta za spoznanje prednjači), otroci in gledališče. Narava ima zelo nizek odstotek. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 Rezultati testa trojic besed . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55

KAZALO TABEL Tabela 1: Tabela 2: Tabela 3: Tabela 4: Tabela 5: Tabela 6: Tabela 7: Tabela 8: Tabela 9: Tabela 10: Tabela 11: Tabela 12: Tabela 13: Tabela 14: Tabela 15: Tabela 16: Tabela 17: Tabela 18: Tabela 19: Tabela 20: Tabela 21: Tabela 22:

Goethejevo pojmovanje polarnosti barv . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Grška klasika in pojmovanje barv . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Barve, ki jih vidimo ob poslušanju glasbenih tonov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Barve in okusi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Odsevnosti barvnih površin predmetov ob beli umetni razsvetljavi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Reakcijski časi ljudi na barvne tone . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Rdeča barva in njene lastnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Oranžna barva in njene lastnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Rumena barva in njene lastnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Zelena barva in njene lastnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Modra barva in njene lastnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Vijolična barva in njene lastnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Škrlatna barva in njene lastnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Rjava barva in njene lastnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Bela in njene lastnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Črna in njene lastnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Siva in njene lastnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 Barvna hipoteza skupin besed . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Odgovori testirancev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 Vrstni red odstranjevanja likov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 Statistični izračun vrstnega reda odstranjevanja likov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 Skupine trojic besed . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55

XII

SEZNAM KRATIC in STROKOVNIH TERMINOV CMY; angleško Cyan, Magenta, Yellow (modrozelena, škrlatna, rumena) primarne tiskarske barve - trikromatski barvni princip reprodukcije (bikromatski barvni principi, ko črna (CMY)K določa svetlost deleža črne barve; RGB; angleško Red, Green, Blue - rdeča, zelena, modra - primarne barve zaslona; HSB; angleško Hue, Situration, Brightness - model barvnega kroga: LAB; standardne koordinate kolorimetrije; CD; angleško Compac disc - kompaktni disk, medij za zapisovanje binarnih podatkov - zgoščenka; DVD; angleško Digital Versatille Disc - kompaktni disk, medij z večjo kapaciteto zapisovanja za zapisovanje binarnih podatkov; CCD tipalo; angleško Charge-Coupled Device; na površini ima več milijonov svetlobno občutljivih diod (fotodiod), urejenih v vrste in stolpce. Diode predstavljajo posamezne slikovne elemente oziroma pike (ang. pixel; picture element), ki so najmanjši elementi rastrske računalniške slike. Naloga piksla je, da sprejeto svetlobo pretvori v električni signal in tako nastane matrika z mxn elementov, katera predstavlja optično ločljivost aparata (optični čitalec, fotoaparat). Pri LCD in CRT zaslonih je piksel najmanjša točka na zaslonu, ki jo vezje lahko krmili;

CRT zaslon; angleško Cathode-Ray Tube; več kot sto let stara tehnologija, uporaba v elektronskih napravah za prikazovanje slike, ki temeljijo na CRT tehniki: računalniški in TV zasloni; LCD zaslon; angleško Liquid Crystal Display; tehnologijo slovenimo kot tehnologijo tekočih kristalov, uporaba v elektronskih naprav za prikazovanje slike, ki temeljijo na LCD tehniki: računalniški in TV zasloni, digitalni prikazovalniki na mobilnih telefonih, digitalnih in ročnih urah, CD predvajalniki, gospodinjski aparati …; DV - digitalni video zapis; kaseta ali zapisovalnik, (MiniDV camacorder); format DV predstavlja najnovejšo tehnologijo pri zapisu digitalnega videa na kaseto mini DV, na katero je mogoče zapisati do 60 min posnetkov.

STROKOVNI TERMIN: PASLIKA 1 SSKJ: paslika -e ž (a-i) psih. kratkotrajen učinek občutka ali zaznave potem, ko je dražljaj, ki je občutek ali zaznavo povzročil, prenehal delovati: barvne, slušne paslike. Opomba: iz del dr. Antona Trstenjaka je razvidno, da gre pri barvnih paslikah za kratkotrajen pojav videnja barve, ki je v barvnem krogu nasprotna - komplementarna prej videni barvi (na primer rdeči je paslika zelena) zato je dr. A. Trstenjak kirurške obleke in sobe v Kliničnem centru obarval v zeleno, da kirurgi ne bi delali napak pri svojem delu, ko odvrnejo pogled od krvi in ran. Zelena barva takoj izniči pasliko rdeče rane in kirurg lahko takoj nadaljuje s svojim delom, saj je pacientovo življenje lahko odvisno od hitrosti in natančnosti operacije. Menim, da so se takšne paslike lahko pojavljale tudi testirancem, ko so nekaj časa gledali zaslon z barvami in nato odvrnili pogled vstran na sivi pomožni zaslon z navodili, kar bi znalo tudi vplivati na rezultate testov.

UVOD

»Narava ni na površini, je v globini. Barve pa so izraz te globine na površini.« Cezanne

Človek se orientira v svetu pretežno s svojim vidom, ne pa s sluhom, kaj šele z vonjem ali okusom, kakor nekatere živali. Zato ima človek izgubo vida za neprimerno hujšo in usodnejšo kakor izgubo kateregakoli drugega čuta. Slepce, kakor vidimo iz zgodovine, je človeštvo že od nekdaj imelo za najbednejša bitja med nesrečneži. Anton Trstenjak

Znanost o barvah je ena najnovejših. Barve so pojav, ki napolnjuje ves vidni svet, zato ne sodijo samo v svet fizike, kemije, fiziologije in psihologije, ampak tudi v svet umetnosti in tehnike. Preko vsega slednjega pa je znanost o barvah v zadnjih desetletjih močno prisotna tako v ekologiji kot v sociologiji [2]. Barve so sestavni del človekovega življenja. Brez njih bi bil svet reven in pust. Vendar pa so človekove reakcije na barve lahko zelo različne; glede na to, katere so, kakšna je človekova osebnost in v kakšnem psihičnem stanju v danem trenutku je. Veliko raziskav je že bilo narejenih v zvezi z barvami; pa naj bodo to odsevne barve, prostorske, površinske, predmetne, prosojne ali pigmentne. Zaradi obširnosti te tematike sem v diplomskem delu povzela bistvene sestavine teorije in raziskav na temo znanosti o barvah. Ni pa zaslediti resnih raziskav umetnih sevalnih barv, ki so vedno bolj aktualne in gledane z razvojem tehnologije in multimedije. Prav zaradi tega sem pri delu na multimedijskih aplikacijah, naj gre za internet, CD ali DVD, naletela na vprašanje, ali se bodo ljudje odzvali na sevalne RGB barve enako kot na pigmentne CMY in prostorske? Samo nekatere sevalne barve so naravne, druge pa povzročamo s pomočjo ekranov (CRT, LCD, plazma) in reklamnih panojev na ulicah povsem umetno. Človek se v sodobnem svetu obdaja z nenaravno sivino betonskih zgradb, po drugi strani pa svoj brezbarvni svet vedno bolj razbija s pomočjo umetnih sevalnih barv. Glede na to, da gre ta trend v ekstremne, neokusne, neprofesionalne in nerazumljene skrajnosti, se mi je zdelo nujno potrebno to področje podrobneje raziskali, saj so tako multimedija kot umetne sevalne barve še precej na začetku razvoja in razumevanja. Skozi diplomsko nalogo se torej sprašujem, kako, kdaj in zakaj človek reagira na sevalne barve, katere barve in na kakšen način uporabiti v multimedijskih aplikacijah, da v poplavi nasilnih reklam človeka najprej pritegnem in nato, ali hkrati, še zadržim na aplikaciji čim dlje, da aplikacija sploh doseže svoj namen - podati informacijo, vsebino ciljni publiki. Diplomska naloga najprej vsebuje, zaradi razumevanja razlike med odsevnimi in sevalnimi barvami, teoretični del, sledi pa mu še praktični del raziskav na sevalnih barvah in poizkusih z rezultati raziskave.

TEORETIﾄ君I DEL

2.1

Zgodovina bar v

Kakor vsaka znanstvena panoga ima tudi znanost o barvah svojo zgodovino. Še preden so se uradne znanosti, kot sta fizika in psihologija, lotile raziskav v zvezi z barvami, so se s to tematiko že mnogo prej ukvarjale alternativne znanosti, kot so kromoterapija in Vika v zahodnem svetu, Feng Shui in Vastu v vzhodnem svetu. Z barvami so od nekdaj tesno povezani tudi pesniki, pisatelji in slikarji. Zanimivo je, da sta fizika in psihologija ugotovitve starodavnih alternativnih ved povečini potrdili, precej ugibanj sta smiselno pojasnili in ovrgli marsikatero laično zmoto. Angleški fizik Isaac Newton (1643 - 1727; barvni trikotnik) [4], je odkril, da so barve posledica elektromagnetnega valovanja. Valovanja oddajajo energijo, ki jo ljudje lahko čutimo kot prijetno ali pa ne. Odkril je, da se bela svetloba ob prehodu skozi prizmo lomi v različne barve. Te barve pa valovijo vsaka na svoj način zaradi česar je stopnja energije, ki jo oddajajo, različna. Tudi pesnik Goethe je bil pionir v raziskovanju barv [4]. Za razliko od analitičnega Newtona je nanje gledal bolj celostno, lahko bi rekli celo alkimistično. Prav zaradi slednjega se v marsičem glede barv s fizikom Newtonom nikakor ni strinjal. Goethe velja za očeta antropozofskega obravnavanja barv, saj gre za vedo, ki se ukvarja s človekovim odnosom do nadčutnega sveta. Goethe ravno tako velja za duhovnega učitelja znamenite šole Bauhaus. Barve je začel označevati na primer tako, da je rumeno, oranžno in rdečo imenoval za tople barve, medtem ko je modri, modrozeleni in vijolični pripisal hladnost in jih zato označil kot hladne barve. Poleg Goetheja so se z barvami ukvarjali še filozof A. Schopenhauer, Th. Young, H. Helmholtz in drugi. Za očeta znanosti o barvah velja dr. Max Lüscher s svojim delom Psychologie der Farben (Basel 1949) z Lüscherjevim »hitrim testom«. Pravo revolucijo je s svojima deloma Die Harmonie der Farben (Leipzig 1918) in Farbenlehre (Leipzig 1918) povzročil Nobelov nagrajenec (1909) Wilhelm Oswald (1853-1932). S svojim standardiziranim sistemom barv (1918) je nedvomno pravi utemeljitelj znanosti o barvah. Za njim je Američan A. H. Munsell (A colour Notation, Munsell Color Co. Boston 1919) postavil svoj tridimenzionalni barvni sistem s kompletno klasifikacijo barv [2]. Newtonov barvni trikotnik je najprej izpopolnil C. Maxwell (1860), ki je predhodnik barvnega trikotnika, kakor ga je sestavila C.I.E. (Commission Internationale de l´Éclairage) leta 1931. Deane B. Judd je leta 1935 ta trikotnik še izpopolnil [2]. Poleg fizikalnih raziskav so se razvijale tudi fiziološke teorije, ki segajo že v psihološko območje; na primer Youngova in Helmholtzova teorija treh komponent, ki sta jo izpopolnila Nobelovca (1967) G. Wald s sodelavci in R. Granit [2]. Pravo psihologijo barv pa sta utemeljila D. Katz in skoraj istočasno K. Bühler, vendar pa skupni imenovalec »znanost o barvi« srečamo šele v ameriškem komiteju za kolorimetrijo (Commitee on Colorimetry: The Science of Color, New York 1953) [2]. K poenotenemu pojmu znanosti o barvah je odločilno pripomogla tehnološka ozirma praktična usmeritev, ko so začeli načrtno izrabljati znanje o barvah tudi v arhitekturi, opremi delovnih prostorov, gledališč kina, bolnišnic in stanovanj, pa tudi v množičnih občilih: oglasih, reklamah, izložbah in podobno. Ob vseh teh prizadevanjih je stopila v ospredje posebna stran barve - njena funkcija. Tako je nastal nov pojem: funkcionalna barva. Prav ta novi vidik je odločilno prispeval k poenotenju in povezanemu obravnavanju

barvnih pojavov. Tako sta se začeli fizika in kemija barv posvetovati s fiziologijo, psihologijo, sociologijo in tehnologijo barv, da bi funkcionalna barva našla čim ustreznejšo mesto (postala čim bolj uporabna). Tu se je pokazalo, da je prav na tem področju praksa zvečine prehitevala teorijo. V nobeni drugi znanstveni panogi to razhajanje ni tako očitno kot ravno na področju uporabe funkcionalne barve v vsakdanjih praktičnih življenjskih zahtevah. Da bi odpravili to pomanjkljivost in čim bolj povezovali posamezne panoge raziskovanja, so 21. junija 1967 ustanovili mednarodno društvo, The International Colo(u)r Association (AIC). Pobudo zanj je leta 1965 dal mednarodni kongres o barvah v Luzernu. Prvi predsednik je bil W. D. Wright, znan strokovnjak za kolorimetrijo [2]. Prvi kongres pa je bil leta 1969 v Stockholmu. Pri sestavljanju društvenih pravil je osebno sodeloval tudi svetovno znani psiholog Anton Trstenjak, ki je na področju raziskav o barvah naredil še največ. Pankromatične plošče, občutljive za vse »pan« barve, so nastale pred sto leti pri Perutzu v Münchnu. Profesor James Clerk Maxwell je »O teoriji treh primarnih barv« spregovoril na tedenskem srečanju Kraljevega društva v petek, 17. maja 1861. Takrat je postal oče barvnega sistema RGB (Red, Green, Blue), v katerem obravnavamo aditivno mešanje (seštevanje) barvnih svetlob sevalcev, ki oddajajo le določene dele spektra. Tako nastale zmesne barve so urejene v barvnem trikotniku. Barve nastajajo ob osvetlitvi na barvnem filmu, na slikovniku CCD ter na televizijskem in računalniškem zaslonu [15].

2.2

Pojem bar ve

Goethe je menil, da se barva opredeljuje v dveh smereh in sicer da kaže na nasprotje, ki ga je poimenoval polariteta, ki je dobro določljiva s predznakoma plus + in minus - . MINUS -

PLUS +

modro

rumeno

neučinkovitost

učinkovitost

senca

svetloba

temno

svetlo

slabost

moč

hlad

toplota

oddaljenost

bližina

privlačnost

odbojnost

Tabela 1: Goethejevo pojmovanje polarnosti barv

PLUS +

MINUS -

Slika 1: Goethejevo pojmovanje polarnosti barv

V Goethejevem krogu je šest barv. Na negativni strani barvnega kroga so zelena, modra in vijolična, na pozitivni pa rdeča, oranžna in rumena. Negativne barve predstavljajo umirjenost, hrepenenje, modrost, zadržanost in melanholičnost. Pozitivnim barvam je pripisal živahnost, stimulativnost, veselje in pozitivna čustva. Že od grške klasike naprej velja, da rumena barva izžareva, zato je simbol duha in svetlobe, navznoter usmerjena morda barva je simbol duše in teme, nezavednega in neznanega, medtem ko je rdeča barva predvsem okoli sebe krožeča, zato simbolizira življenje in telo.

Tabela 2: Grška klasika in pojmovanje barv

RUMENA

izžarevanje

MODRA

vleče navznoter

RDEČA

vztraja pri svojem

C. G. Jung je govoril o simbolni moči barv, ki deluje na kolektivnem nezavednem. Menil je, da se sistem barvne simbolike pojavlja v vsej zgodovini človeštva, ne glede na to, v katerem kulturnem območju ali času je nastal. Kot arhaični simboli imajo barve več kot kulturni pomen. Vsa religiozna in državna simbolika po vsem svetu se povezuje z določenimi, običajno vedno istimi barvami. Enako velja tudi za slikarstvo. V sodobnem svetu simbolike in umetnosti pa se barve vse bolj izgubljajo. Simbolika je toga in vsiljiva. Klausbernd Vollmar meni, da je barvni izraz temelj vsakega simbolnega sistema, ker se lahko neposredno dotakne najglobljih duševnih plasti, saj je brez tega vsaka simbolika, tudi barvna, brez pomena. Avtor Marin Bajd se v članku [15] Zgodbe o barvah sprašuje, katere so naše, slovenske barve? Iz Jenkove, prve slovenske himne Naprej, zastava slave iz besedila vidi skrit pomen barv slovenske zastave. Slavo povezuje z belo, junaško kri z rdečo in blagost (blagor) z modro. Akademsko tehniško društvo Triglav, ustanovljeno oktobra 1875 v Gradcu, (med letom 1922 in 1932 je bilo to društvo najpomembnejše študentsko društvo na Ljubljanski univerzi), od avstrijske oblasti ni dobilo dovoljenja nositi živahne slovanske barve, odobrili pa so jim srebrno, morsko zeleno in vinsko rdečo. Marin Bajd meni, da je možno, da se okus Slovencev lahko razlikuje od nacionalnih barv, najverjetneje pa je okus za barve povezan tudi s Slika 2: Simbolni sistem evropske visoke ritualne časom, v katerem živimo sedaj. Meni, da bi tako tradicije [S-1] uganko lahko razrešil kakšen tiskar, s čimer se težko strinjam, saj menim, da je za tako raziskavo pomemben bolj širok, resen in znanstven pristop. Sodelovati bi morali tako oblikovalci kot psihologi, fiziki, kemiki in zdravniki.

2.3

Bar ve kot proces, pojav, simbol

Fizika trdi, da so barve le valovanja, ki sprožijo dogajanja v možganih; da gre torej samo za elektromagnetna valovanja različnih valovnih dolžin, ki pa jih ne moremo videti. Kemija barve najpogosteje obravnava kot pigmente. Fiziologija jih ima za fiziološke procese, ki so vmes med fizikalnim elektromagnetnim valovanjem in med psihičnimi procesi vidnega zaznavanja torej gledanja barv. Slednje pa je pravzaprav predmet psihologije. Filozofija pa meni, da so barve subjektivni prividi. Tako je znanost o barvah razpeta med fiziko, kemijo, umetnostno zgodovino, psihologijo in filozofijo. Weizsäcker trdi, da barv pravzaprav nihče ne obravnava celostno. Barve je potrebno gledati kot fenomenalni pojav tako skozi fiziko, kot tudi skozi njihove čutno nravne učinke, ki jih obravnavajo druge znanosti.

Pojavi barv so različni glede na predmet ali material, na katerem se nam prikazujejo, glede na različno osvetljavo in glede na zgolj subjektivno doživljanje, ki je izkušnja. Po Trstenjaku razlikujemo površinske in ploskovne barve, ki pa so lahko prozorne ali tudi prostorninske (tridimenzionalne) glede na predmet ali material, na katerem se nam barve prikazujejo. Površinske barve se nam prikažejo v realistični podobi, kakor da so vedno res »površina« trdnih teles. Ploskovne barve se nam pojavljajo samo v frontalno pravokotni smeri. Tipični primer zgolj ploskovne barve so mavrične barve, se pravi čiste spektralne barve, ki jih v realnem svetu ne srečamo. Poznamo tudi pigmentne barve, ki so nanesene na površino. Največkrat jih povezujemo s prostorskimi, slikarskimi in tiskarskimi barvami.

Slika 3 (zgoraj): Mavrični spekter barv skozi prizmo [S-2] Slika 3a (desno): Kapljice vode obsijane s sončno svetlobo delujejo kot prizma [S-3] Slika 4 : Primer naravnih odsevnih prostorskih barv (oblaki) [S-8]

Slika 5: Primer odsevnih pigmentnih prostorskih barv funkcionalna barva (razni materiali) [S-8]

Slika 7: Primer odsevnih predmetnih barv (umetna masa, kovina, les) [S-8]

Slika 6: Primer odsevnih oljnih pigmentnih barv (oljne barve na slikarskem platnu) [S-4]

Slika 8: Primer odsevnih pigmentnih barv CMYK [S-5]

Nenazadnje pa nas obdajajo še naravne in umetne sevalne barve, ki izhajajo iz sevalnih teles: Sonce, ogenj, žarnica, zaslon …

Slika 9: Primer naravnih sevalnih barv (Sonce) [S-6]

Slika 10: Primer naravnih sevalnih barv (ogenj) [S-7]

Slika 11: Primer umetnih sevalnih barv (žarnica [S-8]

Slika 12: Primer umetnih sevalnih barv (zaslon) [S-8]

Razlika med pigmentnimi (odsevnimi) in sevalnimi barvami ja v tem, da pigmentne barve postanejo vidne šele pod vplivom svetlobe, medtem ko sevalne barve izhajajo iz sevalnih teles in oddajajo energijo že same po sebi. Ene in druge barve so zaradi tega izpostavljene povsem drugačnim fizikalnim zakonitostim. Razliko med sevalnimi in odsevnimi barvami najlažje prikažemo na primeru bele barve [4]. Sevalno belo barvo izžareva črno telo, če je segreto na dovolj visoko temperaturo. Ta bela sevalna barva je vselej čista in intenzivna. Odsevno belo barvo ima telo, ki odbija vso svetlobo. Če na belo telo pada bela svetloba, dobimo manj intenzivno belo barvo. V prisotnosti teles drugih barv, intenziteta barve belega telesa upade. Odsevna bela pigmentna barva je tako avtoritativna, da jo takoj opazimo - veliko prej kot druge barve. Zaradi slednje lastnosti ravno tako intenziteta drugih barv, ki se znajdejo ob beli pigmentni barvi, oslabi.

Slika 13: Primer sevalne bele barve [S-8]

Slika 14: Primer odsevne bele barve [S-8]

Če ima nek predmet svojo barvo, je ne proizvaja, kar pomeni da nima svoje sevalne svetlobe. Svetlobo določene barve pretežno odseva, odbija, absorbira ali prepušča. Svojo sevalno svetlobo ima Sonce, ki je ne dobiva od drugod, ampak jo kot vir svetlobne energije samo proizvaja, oddaja oziroma seva. Vemo pa, da lahko sončno svetlobo razstavimo. Če vpada dnevna svetloba skozi lomečo stekleno prizmo, jo vidimo kot barvni spekter v zaporedju pisanih barv od rdeče do vijolične. Ta pojav barvnega spektra je znan tudi v podobi mavrice, ki je prav tako razpršitev enotne sončne svetlobe skozi prizmo oblakov. Enotno, nerazstavljeno sončno svetlobo občutimo kot belo svetlobo, ki nastane iz sodelovanja vseh svetlobnih nihanj, ki jih Sonce oddaja, torej vseh valovnih dolžin, ki jih lomeča prizma razstavi in pošilja v naše oko kot posamične barve. Vsako telo, ki ga lahko segrejemo na dovolj visoko temperaturo, pri tej temperaturi seva vidno svetlobo.

2.4

Subjektivno občutenje bar v *

Zanimivi so barvni pojavi, ki niso posledica fizikalno optičnih okoliščin, ampak so izraz subjektivnega občutja, ko optične zaznave združujemo z drugimi zaznavami, na primer z otipom, motoriko, akustiko, toplotnimi občutki in podobno. Iz slikarske umetnostne zgodovine je znano, da so nekateri slikarji določene barve povsem izključili iz svoje barvne palete. Medtem so drugi slikarji nekatere barve uporabljali pretirano. Pri obojih gre za očitne življenjske probleme, saj ima vsaka barva na posameznika pozitivne in negativne učinke, odvisno je od tega, kakšna je barva, kakšno je človekovo razpoloženje, kakšne so okoliščine in kakšna je razsvetljava. Človek najhitreje motorično reagira na rdeče barvne tone, najbolj počasi pa na modro vijolične. V skladu s tem je na semaforju rdeča luč: stop, zelena: hodi, vmes pa rumena: opozorilo [2]. V integraciji barvnih vtisov s toplotnimi občutki govorimo o razliki med toplimi in hladnimi barvami. Tu so barve najintimneje integrirane s subjektivnimi občutki. Barva ne ostane zunaj nas, doživljamo jo na in v svojem lastnem organizmu, ki ga tako rekoč božajo ali tudi pikajo, ogrevajo ali hladijo. Barve preko svojih fizikalnih lastnosti in fizioloških učinkov tudi različno psihično vplivajo na človekov organizem in na njegovo subjektivno počutje. Zato jih človek upravičeno povezuje s specifičnimi pojavi svojega življenja. Tako pa upravičeno vidi v posameznih barvnih pojavih tudi določeno simboliko in njen pomen. * [2]

2.5

Simboličen pomen bar v *

Po barvi ne prepoznavamo samo predmetov, ki so njeni neposredni nosilci, ampak tudi mnoge druge pojave, ki jih barve predstavljajo in tako nanje kažejo. V tem je specifično simbolično motivacijski pomen barve. Tako lahko govorimo o nacionalnih barvah, barvi žalovanja, o barvah, ki pomenijo ljubosumnost, ljubezen, upanje in razne druge lastnosti človekovega osebnega doživljanja. Ta simbolično motivacijska sila barve ima svoj praktični pomen predvsem na dveh področjih in sicer na civilizacijskem in kulturnem udejstvovanju, na primer pri pouku in reklami. Tudi v reklami ne predstavlja samo oblika simbol, ampak tudi barva kaže na nekaj in človeku odpira zanimanje za določene predmete. Pri znanih, tradicionalnih reklamnih napisih in etiketah je odločilna predvsem tradicija in z njo že ustaljeni njena oblika in barva. Slednja je prav zato, ker se je utrdila v zaznavanju in spominu ljudi in jim prešla nekako v kondicionalni refleks, postala s tako močno ustaljeno motivacijsko silo že simbol zase, da je nekako nenadomestljiva in bi nobena nova oblika in barva ne mogli niti od daleč doseči enakega motivacijskega učinka v ljudeh.

[2]

Da se oblikovalci in resna podjetja tega zavedajo, je razvidno iz njihovih celostnih grafičnih podob, ne samo podjetij, tudi blagovnih znamk in posameznih akcij. Vse bolj se zavedajo tudi pomena pestrosti barv. Za primer naj navedem dvoje reklamnih sporočil, ki sta se pred nekaj meseci pojavili v različnih medijih in sicer: • podjetje Mercator d.d. oglašuje svoje izdelke preko reklamne akcije, v kateri vabijo stranke v svoje prodajne prostore s sloganom, ki je povezan z zdravim načinom življenja in prehranjevanja. Na oglasih in v članku glasila Nakup tako lahko vidimo zajeten sendvič, napolnjen z zelenjavo petih barv, s čimer je povezan tudi slogan »5 na dan, obarvajmo življenje«. Uporabljene pa so naslednje barve: rdeča, rumena, zelena, modra in vijolična; • podjetje MS pro d.o.o. pa je izdelalo reklamna sporočila za zavarovalnico, kjer je kolo, sestavljeno iz zelenjave različnih barv. Tudi ta slogan je povezan z zdravjem, uživanjem hrane petih barv na dan in z gibanjem: »Uživajmo zelenjavo in sadje 5x na dan. Izbirajmo zelenjavo in sadje različnih barv.« Barva ima še to posebnost, da skupaj z vsakokratno osvetljavo, naravno in umetno, tvori vedno posebno atmosfero ali ozračje. To je ugotavljal že pesnik J. W. Goethe, češ da atmosfera nastaja povsod, kjer bivajo živa bitja. Človek vnaša in projicira v barvo svoja lastna čustva in doživetja. Znani so primeri, ko postanejo kakšnemu šolarju odvratni barvni toni, ki jih gleda vsak dan na obleki prav tako odvratne učiteljice. A tudi obratno je res. Barvni toni, ki jih nosi priljubljena učiteljica, postanejo simpatični tudi učencu in ga ta simpatija do določenih barv spremlja morda vse življenje. Ta čustven prenos po posredovanju barv ima kar vsesplošno veljavo. Pravimo, da človek v nezavednem določene barve tako rekoč zapre ali blokira, medtem ko se za druge barve tako rekoč odpre in postane posebno sprejemljiv. Človek zaradi neugodnih čustvenih zvez in spominov določene barve v svoji notranjosti celo lahko izbriše iz svojega t.i. duhovnega obzorja. Čustveni vtis barve z vsemi njenimi odtenki se globoko pogrezne v dušo mladega človeka in izžareva svojo motivacijsko silo na njegov značaj za vse življenje.

2.6

Klima in moda

Podnebje zelo vpliva na doživljanje barve in zato tudi na njeno motivacijsko silo. Južni narodi s svetlim soncem, dolgimi dnevi in vročim podnebjem imajo živahen temperament in ljubijo živahne barve. Nordijski narodi s polarnim podnebjem pa živijo v nekako otožno nastrojenem svetlobno barvnem okolju. Moda je pravzaprav zelo kompliciran pojav v zvezi z barvno motivacijo. Koch jo opredeljuje takole: »Moda je mišljenje in čustvo dobe, spremenjeno v snov, lik in barvo.« [2] Človek, za razliko od rastlin in živali, ni barvit, pač pa barve uporablja. Tako se dojema človek predvsem kot kulturno-tehnično in ne naravno bitje. Ljudstva, ki so z naravo ožje povezana, rada svoje telo pisano obarvajo in tetovirajo, nasprotno pa se sodoben človek raje oblači in se opremlja z barvami svoje okolice. Zadnja leta pa je poslikava

Slika 15: Poslikava telesa (način oglaševanja podjetja Agenda na sejmu Hevreka! 05) [S-9]

telesa (body painting) pogost način reklamiranja, vzbujanja pozornosti podjetij v raznih akcijah in poskusih biti drugačen. Simpatizerji motorističnih klubov in rokerskih glasbenih skupin so praviloma tetovirani, med tem ko glasbene skupine zvrsti Black metala že dve desetletji na svojih nastopih uporabljajo t.i. poslikavo trupla (Corpse painting), kjer gre pravzaprav za poslikavo obraza po zgledu in vzorcih afriških svečenikov in ameriških šamanov. Civilizacija je povzročila veliko izenačenost med ljudmi in uniformiranost, s tem pa izgubo barvitosti na oblekah in modnih dodatkih. Zato diskretne barve pomenijo vedno prilagajanje skupnosti, medtem ko poudarek na pisanih, živahnih barvnih tonih izraža individualnost in njene posebnosti, po katerih se posameznik loči in dvigne nad povprečje. Prav tu se začenja neke vrste napetost in tekma med posameznikom in okoljem. Večina ljudi navadno sledi barvi mode, da se zlije z družbo in da ne vzbuja pozornosti. Gre za tip povprečnega človeka ali tudi človeka mase, saj sta nebarvanost in nepisanost vedno znamenji povprečnosti [2]. Letošnje leto je v modni svet prineslo precej novega. Barve so se nenadoma vrnile, še več, zelo kričeče in pisane so. To še posebej velja za poletne mesece, medtem ko so jesenske kolekcije malce bolj umirjene in klasične.

Slika 16: Moda in barve 2005 iz kataloga Neckermann [S-14]

Človek pridobiva okoli 87 % vseh čutnih vtisov s posredovanjem vidnih zaznav. Gre za barvno klimo, ki nas navdaja s posebnim občutjem. Človek potrebuje ob vremenski klimi tudi posebno barvno klimo, ki ga čustveno stimulira in mu oblikuje značaj. Svetloba in barva sta hrana za oko, kakor jed in pijača za telo. Čisto sončno svetlobo pri belem dnevu lahko primerjamo s kristalno čistim požirkom iz skalnatega gorskega izvira. Stalna svetlost ozračja nam oživlja čut za barve in z njimi življenjsko svežino, medtem ko nas motna meglena klima tlači in zamori. Slika 17a: Meglena pokrajina [S-8]

Slika 17b: SonÄ?na pokrajina [S-8]

Slika 17c: Temna pokrajina [S-8]

Slika 17d: Barvni filter - rdeÄ?a pokrajina [S-8]

Slika 17e: Barvni filter - zelena pokrajina [S-8]

Slika 17f: Barvni filter - modra pokrajina [S-8]

Slika 17g: Barvni filter - rumena pokrajina [S-8]

Slika 17h: Barvni filter - oranžna pokrajina [S-8]

Slika 17i: Barvni filter - vijolična pokrajina [S-8]

Slika 17j: Barvni filtri - barvita pokrajina [S-8]

Slika 17k: Siva pokrajina [S-8]

Oko je fizikalno biološko prirejeno svetlobi in njeni kvantni naravi z njenim kvantno energetskim vplivom. Oko ima notranjo izbirno sorodnost s svetlobo in barvo. Zato ima barvna okolica z barvno harmonijo pravi biološki pomen za človeka in njegovo življenjsko počutje. V tej perspektivi je najsplošnejši okvir za ustvarjanje barvne klime tudi v vsakem umetnem prostoru, kjer človek živi in dela. Posebej velja to za prostore s pretežno umetno svetlobo, ker mora tam prav barva močno nadomestiti naravno klimo, ki jo človek v takih delovnih prostorih najbolj pogreša.

Slika 18: Velemesto - človek se ograjuje z brezbarvnim svetom in ko se nasiti le tega, si zaželi barvitosti [S-3]

Slika 19: Velemesto - če hoče človek zbuditi pozornost drugega človeka, mora uporabiti vsiljive umetne sevalne barve, in ko se mesto nasiti z njimi, nimajo več nobenega učinka [S-3]

Slika 20: Barvna signalizacija urbanih naselij v skladu z barvno teorijo: rdeča - stoj, oranžna - pozor, zelena - pojdi [S-3]

Človek kot kulturno bitje barve predvsem uporablja. Sam sebe prikazuje v različnih barvah in se tako manifestira. Človek pa sebe v barvah tudi izraža. Vsa umetnost vseh časov je priča tega človekovega izražanja. Vsa komunikacija, vsa komunikacijska sredstva, ki jih človek uporablja ob svoji naravni glasovni govorici, so v bistvu le izražanje po barvi in njenih neštetih odtenkih, saj sem sodita tudi pisava in tisk.

Sliki 21a-b: V Ljubljani je obnovljen lokal Alegra prebarvan z živahnimi, pisanimi barvami, ki na obiskovalca delujejo nadvse prijetno in vzburjajoče [S-8]

Človek si podobo sveta stalno spreminja prav po barvah. Površje Zemlje, ki ga spreminja kot zidar mest in tehničnih naprav, je podoba umetnega barvnega sveta. Po barvah razkriva tudi svojo kulturnost in duhovnost. Ravno barva je spravni element med utesnjujočo nemirnostjo mestnega vrveža in svežim mirom neokrnjene narave. Zaradi prijetnosti med človekovim očesom in barvo pa ima človek obenem edini možnost, da si barvni svet tudi po svoje tehnično in umetniško, torej estetsko in lepotno prireja, izpopolnjuje in obogati. Skoraj neskončne so možnosti oblikovanja barvnega sveta in ustvarjanja posebne barvne klime, kakršno si pač človek zaželi in potrebuje. Vendar lahko barvno klimo tudi skvari sebi v škodo. Posameznik že sam soustvarja barvno klimo. Ameriški psiholog J. Bruner pravi, da ima vsak človek določene barve pripravljene že v sebi; jih nosi s seboj in jih nezavedno vnaša v okolico, kjer živi. Sodobna tehnika nam ob vsem tem omogoča barvno klimo že zgolj s prelivanjem barv ne glede na predmetno ozadje, ki mu barve pripisujemo. Gre za barvno klimo, kakršno ustvarjajo abstraktne slike

same z dinamiko medsebojnega prelivanja. Tu se znajdemo v območju barvnega sveta na podobni ravni kakor v absolutni glasbi. To je v območju barv skušala doseči že smer abstraktnega slikarstva, kjer gre za glasbo barv, ki s svojim prelivanjem vplivajo na človekovo doživljanje in ustvarjajo v njem svojevrstno vitalno estetsko občutje. Barve imajo vedno čustvene valence, takšne ali drugačne. Barv, ki ne bi imele čustvenega potenciala, ni. Slika 22: (desno) Narava in barve [S-3]

Slika 23: Za razliko od nebarvitega človeka sta rastlinski in živalski svet barvno zelo bogata [S-3]

Slika 24: Človek je v urbanem naselju najbližje naravni barvitosti na tržnici [S-3]

Sliki 25a-b: Barvit je tudi podvodni svet [S-3]

[S-12]

2.7

Bar ve in zvoki

Angleški raziskovalec barv Theo Gimbel je primerjal energijo barv z energijo zvokov [4]. Ugotovil je, da imajo barve večjo nihajno moč kakor zvoki in so zato učinkovitejše od njih. S tem, da barve oddajajo energijo, vplivajo na ves organizem, na telesno in duševno počutje, tudi če jih z očmi ne zaznamo. Zvok in barve, glasba in slikarstvo vzbujajo enaka občutenja. Lahko poslušamo Musorskega »Slike z razstave«, slikarje pa pri delu navdihuje glasba. To zvezo imenujemo soobčutenje oz. sinestezija. Newton

je menil, da nastajajo barvne harmonije iz razmerja nihajev, ki se prenašajo od očesa v možgane. Enako velja za glasbo, ki se prenaša od bobniča v možgane in je zato razmeroma lahko povezati barve z glasbo; pravzaprav si glasbo lahko predstavljamo v barvah. Jezuit Castel je leta 1730 izumil barvne orgle [15]. Z instrumentom so bile povezane sveče v 60-ih obarvanih oknih. Danec Wilford pa je s svojim električnim »klaviluksom« nastopal na glasbeno svetlobnih koncertih po vsem svetu. Francoski glasbenik Jean M. Jare prireja svetovno znane koncerte tako, da so njegove klaviature povezane z barvnimi laserji, ki med igranjem švigajo med občinstvom. Prav tako si ni mogoče predstavljati diska brez barv in posebnih svetlobnih učinkov. Čiste, nasičene barve asociirajo svetlejše, višje tone, temnejše barve vzbujajo nižje, globlje tone. Dr. Vid Pečjak v svoji knjigi Psihologija spoznavanja navaja Lengfeldovo študijo [5]. Ugotavljal je barvno slišanje in prišel do barv na podlagi izvajanja posameznih glasbenih tonov. Po sedmih letih je eksperiment ponovil in ni ugotovil bistvenih sprememb, kar dokazuje, da so sinestezije razmeroma stabilne. C

rdeča

vijolična

zlato rumena

rožnata

čista modra (cyan)

hladno rumena

briljantno bakrena

Tabela 3: Barve, ki jih vidimo ob poslušanju glasbenih tonov

2.8

Bar ve in okusi

Dr. Vid Pečjak je na poskusu s 57 študenti dokazoval, da imajo barve tudi okus. barva

sladko

kislo

slano

grenko

rdeča

bela

zelena

rumena

modra

oranžna

črna

siva

rjava

vijolična

Tabela 4: Barve in okusi - št. odgovorov za posamezne barve od 57 poskusnih oseb

2.9

Kako vidimo bar ve

Od molekularne sestave predmeta (telesa) je odvisno, kateri proces prevladuje in v kakšnem razmerju sta si oba procesa: odsevanje (tudi odbijanje, refleksija) ali vpijanje (absorbcija) [6]. Nekatera telesa odsevajo skoraj vso svetlobo, ki pada na njihovo površino, zato se nam prikazujejo bela. Če odbijajo le zelo malo vpadne svetlobe, jih vidimo črne. Absorbirano sevanje se spremeni v toploto, zato so črne obleke, ki vpijajo veliko svetlobe, toplejše kot bele, ki večino svetlobe odbijajo. Če telesa absorbirajo samo določene valovne dolžine vpadle svetlobe, druge pa odbijajo, ob taki razstavitvi, pravzaprav izbiri svetlobnih tokov, zaznavamo barve. Predmeti, ki odbijajo samo določene vrste sevalnih nihanj, se prikazujejo v različnih barvah, kakor je pač različna valovna dolžina svetlobe, ki jo odbijajo. Tako se zelena detelja prikazuje kot zelena, ker odbijajo od dnevne svetlobe samo valove s povprečno dolžino 500 milijonink milimetra, druge pa vpija. Lahko pa pride na očesno mrežnico hkrati več različno valovnih sevanj. V takem primeru svetloba ni več homogena, ampak mešana. Tako pride do fiziološkega ali aditivnega mešanja barv, kjer lahko dobimo barve, ki jih v vidnem spektru sploh ne moremo najti na nobeni posamični valovni dolžini, npr. škrlatno barvo kot mešanico rdeče z vijolično.

2.10 Oko in videnje * Oko je najdragocenejši čutni organ našega telesa. Z njim stvari gledamo in vidimo. Zgrajeno je po fizikalno-optičnih zakonih podobno kakor fotografski aparat, le da je oko živ organ, ki lahko deluje samo v živem človeku. Zaradi tega je videnje odvisno še od fizioloških in psiholoških faktorjev, ki skupaj s fizikalno optiko določajo karakter vidne percepcije. Ni samo oko, ki vidi, zatorej govorimo o vizualnem sistemu kot detektorju svetlobnega sevanja. Ta sistem odkrivanja elektromagnetnega valovanja utrpi pri tem vidno transformacijo in ta modifikacija se imenuje vidni odziv ali vidni občutek. Vizualni sistem dosega odkrivanje svetlobnega sevanja po časovni ali po prostorninski sumaciji energije, ali po obojni, se pravi totalni sumaciji. Zato se sodobna psihofiziologija barvnega in sploh vidnega zaznavanja naslanja že neposredno na kvantno mehaniko in njene pojme. Gre za umsko miselnost. Svetlobni dražljaj je fizikalno enak določeni količini energije torej v določenem številu kvantov. Izmenjava energije med sevanjem in materijo ni nepresledna, ampak v dogajanju »vse ali nič«, se pravi v drobnih preslednih količinah energije, imenovanih kvanti. Izkušnja kaže, da za odkritje sevalnega vira zadošča že približno deset kvantov, ki jih absorbira rodopsin. To daje vzdraženju mrežnice podobo preslednosti in nepreračunljivosti (slučajnosti). Iz tega sklepamo, da utegne že en sam absorbiran kvant zadoščati za odziv paličic, kar pa predstavlja zgolj energijo sprožitve, medtem ko za vidni občutek nikakor ne zadošča vzdraženje ene same paličice, pač pa je obratno, da redno sodeluje veliko število paličic v smeri enega samega vlakna vidnega živca.

* [2] [6] [12] [13] [14] 2.10.1

Čutilo za vid *

Oko je organ za sprejemanje svetlobnih dražljajev, je človeški ali živalski organ, ki omogoča vid. Par oči omogoča globinski vid. Pri gledanju so pomembni svetlobni žarki. Ti se odbijajo od predmetov in prehajajo skozi roženico, lečo in steklovino. V njih se žarki lomijo. Leča zbere svetlobne žarke in na mrežnici nastane narobe obrnjena pomanjšana slika. Če slika pade na slepo pego, slike ne vidimo [6].

* [6] [12] [13] [14]

Oko vidi sliko obrnjeno na glavo. Možgansko središče za vid pa sliko pravilno obrne in poveča. slika

vidna svetloba

leča

obrnjena slika (negativ)

slika 26: Skica predstavlja način, kako oko vidi sliko, na enakem principu deluje fotoaparat

slika

vidna svetloba

leča

obrnjena slika

vidni živec

možgansko središče

slika 27a (zgoraj) b (spodaj [12]): Slika iz očes po vidnem živcu potuje v možgansko središče, kjer se združi in obrne v pravo lego

Poleg tega se oko pri gledanju predmetov, ki so zelo daleč ali zelo blizu, z lahkoto prilagodi. Normalna vidna razdalja pri pisanju in branju je od 25 do 35 cm. Za predmete, ki so bližje, se očesna leča izboči in s tem izostri sliko. Pri bolj oddaljenih predmetih pa se leča splošči za boljšo sliko.

vidna svetloba

leča

vidni živec možgansko središče

2.10.2

Občutljivost oči za bar ve *

Newton je v spektru bele sončne svetlobe odkril sedem barv: rdečo, oranžno, rumeno, zeleno, indigo modro in vijolično. Iz teh barv pa je spet nazaj sestavil belo svetlobo. Goetheju se je močno upirala misel, da lahko iz najlepših mavričnih barv sestaviš ne-barvo (belo svetlobo), saj mu racionalni fizikov način razmišljanja ni bil blizu. Barve se nam prikazujejo v neštetih različnih oblikah, pojavih. Človek zmore s prostim očesom zaznati vsaj 2000 različnih odtenkov. Pa ne samo to! Tudi ti barvni odtenki sami se nam prej prikazujejo v različnih oblikah in zvezah.

Slika 28: Barvna kroga in barvni toni

Spekter svetlobe je zvezen, barv pa je zelo veliko. V računalništvu najpogosteje uporabljamo sisteme, ki nudijo 16.7 milijonov barvnih tonov in 256 sivin. Oko vseh tonov sploh ne razlikuje. Britanski urad za barve je ugotovil, da zaznavamo 1400 modrih, 1375 rjavih, 1000 rdečih, 820 zelenih, 555 oranžnih, 360 vijoličnih, 50 sivih in 12 belih tonov [4]. Imena za barve si sposojamo iz narave in sicer pri rastlinah in pojavih (travnata zelena, marelična, citrona, češnja, višnja, morska, nebesna modra, vinsko rdeča, škrlatna …), poimenujemo jih tudi v zvezi z živalskim svetom (lisičje rjava, vranje črna, mišje siva, pisana kot kanarček …), uporabljamo imena mineralov in kovin (turkizna, bakrena, rubin, granat, kovinska …). V sodobnem svetu dizajna in računalništva pa se pojavljajo posebna imena za RGB ekranske barve (cyber-green, cool-white, tehnomodra, jazz-blue, Electric blue, Ghost green …).

barva bel papir svetla krem barva bledo rumena krem citrona rdečkasto rumena zlato rumena svetla kamena srednje rumena zelena laneno rožasta oranžna morsko zelena srednje kamena srebrno silva temna kamena temna rdečkasto rumena svetlo siva sinje modra svetlo rjava zlato rjava kaduljasto zelena travnato zelena srednje rjava temno rjava temno modra

% odbite bele svetobe 84 % 76 % 76 % 70 % 69 % 61 % 60 % 58 % 54 % 47 % 44 % 42 % 38 % 37 % 37 % 33 % 31 % 30 % 30 % 27 % 25 % 19 % 18 % 12 % 11 % 6%

Krivulje občutljivosti za modro, zeleno in rdečo svetlobo se v ozkih pasovih prekrivajo in tudi v Tabela 5: Odsevnosti barvnih površin predmetov modrem območju smo rahlo občutljivi še za rdečo. pri beli, umetni razsvetljavi.

* [4] [15] [2]

Če tega prekrivanja ne bi bilo, ne bi videli tako raznolikih barv in svet bi bil odet le v tri surove barve, vmes pa bi zevale sive ploskve. Ravno tako, kot v očesu, se prekrivajo tudi krivulje občutljivosti barvnih filmov.

2.10.3

Nef izikalne komponente videnja *

Če hočemo odnos »človek in barve« prav razumeti, se moramo zavedati, da človeka ne obdajajo samo po zgolj fizikalnih komponentah določljiva svetlobna barvna sevanja, marveč tudi taka, s katerimi se fizikalna optika ne ukvarja, delno že zato ne, ker ne sodijo v njen ožji okvir, delno pa, ker so fizikalno metrično težko opredeljiva. Mnogo premalo upoštevamo, da največji odstotek svetlobe in barv, ki človeka obdajajo, ni sevalna svetloba, ki jo oddaja Sonce kot vir sevalne energije. Še zdaleč ne pride ves elektroenergetični spekter do zemeljske površine. Tako npr. oddaljeno ultravijolično sevanje absorbira že atmosfera. Večina pa se razprši po nebu ali odseva s telesnih površin. Zemeljsko ozračje je napolnjeno s svetlobo, se pravi z medsebojno se prekrivajočimi nihanji sevanja, in to v vseh smereh in z vseh posameznih točk. To večstransko prepleteno sevanje, ki ga ne oddaja vir energije neposredno in divergentno na vse strani, marveč prihaja z vseh strani kot razpršena svetloba koncentrično na organizem, je svetloba okolja za razliko od sevalne svetlobe.

* [2]

2.11 Reakcije ljudi na bar ve Opomba: zaradi preobsežnosti tematike sem izpustila rastlinski in živalski svet, ki ju s človeškim samo primerjam, vse ostalo pa sem skrajšano povzela v smislu najbolj bistvenih elementov za razumevanje tega diplomskega dela. Človeški organizem se ravna po svetlobi in barvi tako, da ju nagonsko sprejema kakor hrano in toploto, trdi Faber Birren, znani ameriški strokovnjak na področju barv [2]. Človek potrebuje precejšnji napor volje, da se odvrne stran od močne svetlobe ali žive barve. Znanost o barvi je začela sistematično odkrivati tudi zakonite zveze med barvo in človekom. Pri tem je odkrila, kako pomembno vpliva barva na človekovo psihično in fizično delo, na njegovo storilnost, kakovost in moralo ali osebno počutje, hkrati pa na njegovo telesno in duševno zdravje. Znanost o barvah je dvignila na znanstveno višino tudi staro, zgolj intuitivno poznano kromoterapijo. Človekovo osebno počutje je odvisno od svetlobe in barve, ker vidni organ ni samo oko, ampak tudi koža, ki je najrazsežnejši človekov čutni organ [2]. Znanstveniki so naredili vrsto poizkusov, da bi se prepričali, kakšni so učinki svetlobe in barve na človeško kožo. Celo učinkovitost sevanja svetlobe skozi tkanine v globino organizma so preiskovali. Ugotovili so, da zmore kemično učinkovito sevanje prodreti skozi navadne obleke, pri čemer so nebarvane tkanine propustnejše kot barvane, vendar mnogo manj kot za zrak. Propustnost je seveda odvisna od debeline tkanine in njene barve. Za kemične vplive svetlobe so najbolj propustne modre tkanine, črne pa najmanj. Na zunaj najbolj vidna reakcija kože na svetlobo je njena pigmentacija, ki je specifična obramba zoper ultravijolično sevanje z valovno dolžino od 310 do 400 nm. Svetloba je pravi katalizator za substance, ki gredo skozi kožo in so kot take osnovne pomembnosti pri snovni presnovi, zato je koža kot posredovalec svetlobnega sevanja obenem pomemben organ za snovno presnovo, predvsem za tvorbo vitaminov [2].

Če na kratko strnem ugotovitve različnih poskusov in raziskav v tej smeri, lahko ugodne biološke vplive svetlobe in barve na človeški organizem naštejem takole: • • • • • •

dvig snovne presnove in respiratoričnega kvocienta; zmanjšanje rezidualnega dušika; povečano izločanje sečne kisline; zmanjšanje dihalne frekvence pri globljem dihanju; pomnožitev rdečih krvničk in hemoglobina; manjšanje krvnega sladkorja.

Vsi ti učinki kažejo, da ima ne samo naravna, ampak tudi umetna svetloba pod določenimi pogoji po posredovanju kože ne le učinkovite, ampak tudi blagodejne biološke učinke na celotno človekovo počutje. Razen biološko fizioloških vplivov so pomembni zlasti psihološki vplivi barv in svetlobe na človeka. Preden svetloba zadene na prave vidne celice, to je na čepke in paličice v očesni mrežnici, mora iti skozi mrežo ganglijskih celic, skozi tretji nevron, tako imenovani »vegetativni receptorski sistem retine«, ki ima svoj fiziološko psihološki, čustveno integracijski center v vidnem predelu, od koder dobivajo vidne zaznave čustven predznak ugodja ali neugodja. Optični dražljaj, ki nastane na mrežnici v očesu, poteka do možganske skorje, kjer imamo psihooptično središče z optično zaznavnim in posebnim optično spominskim poljem. Menjava med dnevom in nočjo, med svetlobo in temo (enako velja za menjavo med posamičnimi barvnimi toni), regulira tudi vegetativne in nevrohormonalne procese [2]. Zaznava dolgovalovne svetlobe (rdeče in rumene) povzroča razširjenje ožilja, zaznava kratkovalovne svetlobe pa zoženje ožilja. Tako dobimo fiziološko utemeljitev za razlikovanje med toplimi in hladnimi barvami. V skladu s to ugotovitvijo so tudi izsledki poskusov, ki jih je v Kanadi delal H. Wohlfarth [2]. Raziskoval je vpliv barvne svetlobe na vegetativne živčne procese in prišel do dveh glavnih ugotovitev: • kratkovalovna svetloba ima za posledico znižanje krvnega pritiska, zaviranje pulza in dihanja, • dolgovalovna pa stopnjuje krvni pritisk in pospešuje utrip in respiracijo; • vpliv svetlobe je odvisen tudi od človekovega čustvenega odnosa do svetlobe in barve. Natančne poizkuse glede vpliva barvne svetlobe na prekrvavitev mišic in kože je delal Herbert Hensel s fluvografom, ko je obseval mrežnico z rdečo (590 nm), rumeno, zeleno in modro-vijolično (495 nm) barvo [2]. Ob sobni temperaturi 23°C, svetlostni vrednosti 13,5 in oddaljenosti 65 cm do 10 cm so se vsakokratne krivulje ob fotoceličnem kompenzatorju sproti zapisovale na 120 mm traku. Pri tem je docela izključil vsako toplotno sevanje. Do teh poizkusov so mislili, da rdeča, prav tako kakor njej najbližja infrardeča, razširja ožilje in je zato aktivirajoča. Poskus pa kaže nasprotno. Rdeča in rumena sta sicer res aktivni ali vzburjajoči barvi, toda zaradi zoženja v ožilju, ki ga povzročajo določeni dražljaji. Modra in zelena pa sta pomirjujoči zaradi razširitve ožilja, ki nastopi kot reakcija na določene dražljaje.

Rdeča barva Zato velja rdeča barva za penetrativno in vročo, ki obenem povečuje napetost mišic in jo imajo za duševni stimulans. Oranžna barva Nasprotno ima oranžna sicer podoben vpliv na pulz, vendar pri tem ne povečuje krvnega pritiska; zato jo imajo za čustven stimulans, ki spravlja v dobro voljo. Iz istega razloga učinkuje tudi dobro na prebavo. Rumena barva Rumena barva je stimulans za oči in za živce in jo imajo za miselni (mentalni) stimulans.

Zelena barva Nasprotno imajo zeleno barvo za sedativno in hipnotično sredstvo, ker znižuje krvni pritisk in razširja kapilare. Modra barva Podobno zmanjšuje krvni in mišični pritisk modra barva, ki jo imajo zato za emotivni sedativ, ker se bolj kot zelena nagiba k miru in introspekciji. Vijolična barva Vijolična barva nekako združuje tonični efekt modre in stimulativni efekt rdeče barve in zato povečuje organsko odpornost. Kako zelo je človekovo počutje odvisno od barvnih zaznav, nam kažejo že primeri iz vsakdanjega življenja. Pogled na nekaj lepega človeka s primerno doživljajsko sposobnostjo navda z občutkom lepote, slovesnosti in veličastnosti. Pogled na avtomobilsko nesrečo na cesti pa lahko pri neprizadetem gledalcu povzroči ne le občutje groze, ampak celo omedlevico. To pomeni, da tudi če človek samo z očmi zazna nevarnost, se v njem sprostita velik strah in posledično izločanje adrenalina. Posebno zgovorni so v tej zvezi poskusi s slepimi osebami, pri katerih redno opažajo nenormalno reakcijo na insulin, pogostne motnje v snovni presnovi, povečano potrebo po vitaminih, menstrualne motnje, znižanje seksualne potence in podobno. Pri tem igra posebno vlogo nedvomno tudi oko kot vidni organ, ker »očesne« erotike drugi čuti ne morejo nikoli docela nadomestiti. Zanimivo je, da posebno izmenično svetlobno draženje neugodno vpliva na vegetativne funkcije. Znano je, da dobijo božjastniki napade ob utripajoči luči. Prav tako je znano, da vegetativno stigmatizirani ljudje po obisku kina še bolj občutijo svoje živčne težave. Po daljšem gledanju televizijskih oddaj se mnogi pritožujejo, da jih bolijo oči in da jih navdaja nemir.

2.11.1

Sodobna kromoterapija

Na podlagi opazovanj in ugotovitev iz poglavja 2.9 sloni sodobna kromoterapija, ki se ji zato ni treba več sklicevati na starega Hipokrata. Na čelu modernih kromoterapevtov je Nobelovec (1903), danski zdravnik Niels Finsen (1860-1904), začetnik terapije z umetno svetlobo [2]. Z modro svetlobo (Finsenova svetilka) je obseval tuberkulozno kožo, z rdečo pa preprečeval tvorbo brazgotin po ošpicah in kozah. Zlasti nemški in ruski terapevti so v začetku dvajsetega stoletja ponovno ugotavljali vpliv modrih in vijoličnih sevanj na nevralgijo, medtem ko se je rdeče in rumeno sevanje izkazalo kot posebno uspešno pri zdravljenju anemičnih otrok. Sevanje je znatno pomnožilo število rdečih krvničk, povečalo telesno težo, aktivnost in veselo razpoloženje [2]. M. Potheau je z rumeno svetlobo uspešno zdravil živčne in psihopatske motnje [2]. Modra barva se je izkazala kot zelo uspešna pri zdravljenju iritiranih bolnikov z anankastičnimi fiksnimi idejami, zato jo priporočajo tudi za bolniške sobe pri podobnih boleznih. Podrobno opisuje terapevtsko delovanje posameznih barv na človekov organizem dr. Podolski (Le docteur prescrit la couleur), kjer med drugim pripisuje modri barvi ugoden vpliv na revmatične bolezni, rumeni vpliv na tuberkulozne bolezni, rdeči pa na razna vnetja in povečanje spolne aktivnosti pri moških, medtem ko naj bi vijolična vplivala na spolnost žensk [2]. P. Secchi in M. Ponzo sta zdravila zlasti duševne bolezni v sobah z različno obarvanimi okni in stenami. Po treh urah se je bolnik s hudo depresijo pod vplivom rdeče barve pomiril, postal vesel in nasmejan. V ta namen uporabljajo sobe, ki so v celoti belo prepleskane, v katere ne pride nobena dnevna svetloba, tako da umetna barvna svetloba dobro odseva. Oseba ne sme gledati na vir svetlobe, marveč samo na prostor, ki je preplavljen z umetno barvno svetlobo. Pri depresivnih ljudeh začnejo vplivanje z modro svetlobo, polagoma preidejo na zelenkasto in končno tudi na rumeno in rdečo.

2.11.2

Bar ve in reakcijski časi

Na področju študija časov so v fiziki, fiziologiji, psihologiji in psihotehniki že veliko storili. V svetu so v večjih znanstvenih središčih posebne ustanove za »študij časov«. Študij časov je bil že od Wundta naprej priljubljeno raziskovalno področje pri vseh pretežno fiziološko usmerjenih psihologih (Th. Flournoy, J. M. Lahy, H. Piéron) [2]. Obstajajo številne študije časov in raziskave o barvah, obširna dela, kakor so jih napisali Bouma, ki je vse življenje delal v Philipsovem laboratoriju, Barnes in Judd. Največ odgovorov na vprašanja razmerij med reakcijskimi časi in barvnimi toni pa je raziskal ravno dr. Anton Trstenjak. Glede na obširnost tematike in številnih raziskovanj sem kar se da smiselno povzela raziskave in jih strnila glede na to, da bi čim bolj pojasnila izhodišča za drugi, praktično raziskovalni del tega diplomskega dela. Desne razpredelnice so izvleček številnih raziskav. V tabelah so prikazani rezultati, ki so me zanimali v zvezi z diplomskim delom.

Tabela 6 (desno): Reakcijski časi ljudi na barvne tone

2.11.3

razvrstitev barv glede na reakcijske čase od najkrajšega do najdaljšega 1 2 3 4 5

rumena bela rdeča zelena modra

razvrstitev barv glede na reakcijske čase od najbolj simpatične do najmanj 1 2 3 4 5 6 7

bela rjava modra siva zelena rumena rdeča

najbolj kratkočasni barvi 1 2

rumena rjava

najbolj dolgočasni barvi 1 2

zelena siva

Posamezni bar vni toni in njihovi učinki na ljudi 2.11.3.1

Rdeča bar va

Vzbuja objektivne asociacije na kri, ker je kri najpomembnejša stvarna nosilka rdečine v življenju. Je tudi barva ognja in vzbuja občutek toplote. Njej najbližji infrardeči toplotni žarki prodirajo globoko v tkivo človeškega telesa. Zato rdečina povečuje mišično napetost, pospešuje utrip srca in dviga krvni pritisk, pospešuje ritem dihanja. Rdeča je barva vitalnosti in aktivnosti, ne samo telesne, ampak je obenem pobudnica duševnega dela. Vzbuja tudi čustvene asociacije ljubezni in simpatije, a tudi maščevalnosti in krvoločnosti, ker je najbolj vitalna in aktivna barva. pozitivne asociacije

sreča, agresivnost, impulzivnost, optimizem, moč, moškost, dinamičnost, mobilnost, strast, intenzivno življenje

negativne asociacije

eksplozivnost, smrt, vojna, anarhija, zlo, kri

okus

poln, zrel, sladek

pogovorni izrazi

rdeč v obraz (jeza), v rdečih številkah (izguba), krvavo pridobljen (težko), krvav denar (negativen, nepošten)

telesni učinki

toplota, delovanje srca, adrenalin

Tabela 7: Rdeča barva in njene lastnosti

Poleg vsega tega pa rdeča usmerja simbolizem, ki najde prek temeljnega Ijubezenskega nagiba najrazličnejše idejne odtenke v profanem in sakralnem življenju. Fizikalno je rdeča najbolj vidna in je zato signal za preplah in zaustavitev. Svetlo rdeča je dnevna, moška barva, je spodbudna in dejavna. Temno rdeča je nočna, ženska, skrivnostna barva osrednjega ognja človeka in zemlje.

2.11.3.2

Oranžna bar va

Oranžna barva je fizikalno bleščeča in goreča, zato je primerna kot signal za nevarnost, opozorilo pred vročimi (pekočimi) predmeti itd. Tudi ta barva pospešuje srčni utrip, a je že brez učinka na krvni pritisk, zato daje občutek prijetnosti, ugodnega počutja in veselja. Tako je oranžna barva čustveni stimulans, ki pa utegne tudi že utrujati, lahko pomirja in vzburja. Oranžna barva kot taka tudi pospešuje prebavo in tek. Objektivne asociacije ima ob sončnem zahodu, ognju in sadju. Oranžna je na pol poti med rdečo in rumeno. Med barvami najbolj žari. Simbolizira ravnotežje med duhom in libidom. Ko se ravnotežje poruši, je lahko barva zmernosti in ljubezni ali pa razuzdanosti.

pozitivne asociacije

komunikacija, ženitev, organsko, ambicija, vedrost, ekspanzivnost, bogastvo, radodarnost, sprejemljivost

negativne asociacije

zlovoljnost

okus

začinjen, oranžast

pogovorni izrazi

melone (polne ženske prsi)

telesni učinki

toplota

Tabela 8: Oranžna barva in njene lastnosti

2.11.3.3

Rumena bar va

Rumena barva je barva Sonca in ima v njem tudi svojo objektivno asociacijo. Ker je dobro vidna, je obenem signal za nevarnost, hkrati pa dober stimulans za oko kot vidni organ in prek njega za ves telesni sistem, na katerega deluje ugodno. Zato je rumenina psihološko najbolj vesela barva, saj kot barva sonca zavzema v vidnem spektru tudi največji obseg. Ker v določenih odtenkih pomirja živce, je uporabljana kot kromoterapevtsko sredstvo pri zdravljenju psihonevroze. Rumena je pobudnik duševnega dela, kot taka je intelektualna, razumska, celo filozofska in idealistična. Je zelo intenzivna in nasilna barva, neznosno ostra ali pa široka, najtoplejša, najbolj ekspanzivna barva, ki sili preko okvirjev. Je barva večnosti, povezana s skrivnostjo obnove. Je barva zlata kot atribut božanstva, zemeljskega bogastva in moči. pozitivne asociacije

veselost, razsvetljenost, sončnost, inteligenca, akcija, mladost

negativne asociacije

strahopetnost, izdajstvo

okus

limona, lahko, kislo

pogovorni izrazi

rumen je (bolan, ima zlatenico), je kot sonce (žari od veselja)

telesni učinki

lahkotnost

Tabela 9: Rumena barva in njene lastnosti

2.11.3.4

Zelena bar va

Zelena barva je barva rastlin, žive zunanje narave. Zato je zelenina sveža, vlažilna in hladna. Na živčni sistem vpliva pomirjevalno. Je sedativna in hipnotična. Znižuje krvni pritisk in razširja kapilare, zato je naraven signal za mirno nadaljevanje poti. Daje počitek duhu, zato je učinkovita za pomirjenje živcev. Pri nespečnosti in hudi izčrpanosti omili nevralgijo in migrene, duševno uravnoveša in je barva potrpežljivosti. Čeprav je njena objektivna asociacija zelena vidna narava, pa njene čustvene asociacije niso vedno najugodnejše. Večkrat gredo v smeri potrtosti in neugodnih doživljajev. Simbolika zelenine je raznolika: resnica, vera, zaupanje, preporod. Njena klima je zelo sestavljena in, kakor vremenska klima, prognostično nejasna. Zato za nekatere Ijudi in živce ni primerna. Njen karakter je tako rekoč neznačajen. Ker je barva žive narave, nosi v sebi življenje in smrt. Njena srednja vrednost je posrednica med vročim in mrzlim, med zgornjim in spodnjim, pomirja, krepi, osvežuje in je človeška, brez veselja, žalosti in strasti. pozitivne asociacije

narava, rodnost, življenje, upanje, blagostanje, stabilnost, varnost

negativne asociacije

razpadanje, plesen, sovražnik, ljubosumje

okus

svež

pogovorni izrazi

zelen od zavisti

telesni učinki

utišanje in umirjanje

Tabela 10: Zelena barva in njene lastnosti

2.11.3.5

Modra bar va

Modra barva je barva nebesnega svoda in vode. Zato ima modrina svojo objektivno asociacijo prav z nebom in morjem. Modrina je psihološko atmosferična barva. Je lahka, prozorna ali vsaj prosojna, jasna. Fiziološki učinki modrine niso raziskani enoumno. Po nekaterih avtorjih (Hessey, Podolsky idr.) zvišuje krvni pritisk, ker zožuje kapilare, po drugih (npr. Wohlfarth) pa pomirja srčni utrip in zmanjšuje dihalni ritem. Ne glede na različne izkustvene izsledke v podrobnostih so si avtorji edini v okvirni oznaki - modrina (z vijolično) dviga notranjo odzivnost in vodi do zbranosti in miru. Vsekakor je modrina v nasprotju z rdečino okvirno na isti strani kakor zelena barva, zato gredo čustvene asociacije v smeri notranjega miru in zbranosti. Je veliko bolj pomirjevalna kakor zelena. Njena simbolika vodi v smeri potovanja in vesolja, pomeni modrost in neskončnost, nesmrtnost. Značaj modrine je zaradi nebesne vzvišenosti in pomirjevalnosti konservativen, vesten, nekako aristokratski in moder, redkobeseden, dobesedno tih in oddaljen, odmaknjen. Pravijo ji tudi umetniška barva, ker zaradi svoje bogate simboličnosti ali odmaknjenosti zanima in privlači umetnike. Zavedna misel se v modri prepušča nezavedni. Modra pelje v osvoboditev. pozitivne asociacije

poduhovljenost, ženskost, konzervatizem, pobožnost, pravica, racionalnost, pasivnost, moč, zadovoljstvo, higiena

negativne asociacije

melanholija, temačnost, dvom

okus

jagodičast, sladek

pogovorni izrazi

modra kri (plemenitost), moder (pameten, izkušen)

telesni učinki

hlad, pomiritev, počitek

Tabela 11: Modra barva in njene lastnosti

2.11.3.6

Vijolična bar va

Vijolična barva je sorodna modri in ji je zato tudi po svojem značaju in učinkih najbližja, njene lastnosti le še poudarja. Vpliva na srce in pljuča in dviga odpornost organizma. Zato je še bolj pomirjevalna, njen karakter je že kar otožen in še bolj vzvišen, odmaknjen, aristokratski. Vzbuja objektivne asociacije z vijolicami in dragocenimi kamni, čustveno ponazarja dostojanstveno žalovanje. Njena simbolika gre v smeri zabrisovanja preteklosti, torej kesanja, preklica in pokore. Signalizacija pa je neopredeljena.

pozitivne asociacije

poduhovljenost, ženska spolnost, pobožnost, pravica, racionalnost, moč, zadovoljstvo

negativne asociacije

melanholija, temačnost, dvom, vzvišenost

okus

jagodičast, sladek

pogovorni izrazi

vijoličen v obraz (zaripel, jezen, bolan)

telesni učinki

hlad, pomiritev, počitek, obračanje k svojemu jazu

Tabela 12: Vijolična barva in njene lastnosti

2.11.3.7

Škrlatna bar va

Škrlatna barva je sorodna vijolični; je na prehodu med vijolično in rdečo. Zato je tudi pomirjajoča in melanholična. Njena kakovost je občutljiva, ker hitro preide v drug ton, zato je atmosferična in sveža. Ker je draga (redka), velja še za posebno razkošno in dostojanstveno. Njene objektivne asociacije se nanašajo na cvetlice, čustvene pa gredo v smeri skrivnosti. pozitivne asociacije

kraljevskost, dostojanstvo, lojalnost, moč, spomini, resnica, religija

negativne asociacije

pohlep, dekadenca, pokora, žalost, skrivnostnost

okus

grozdni

pogovorni izrazi

škrlatni zahod (krvav, močna čustva)

telesni učinki

fantaziranje

Tabela 13: Škrlatna barva in njene lastnosti

2.11.3.8

Rjava bar va

Rjava barva vzbuja pri strokovnjakih manj zanimanja, zato je tudi manj raziskana. A ni prav, saj rjavina zavzema poleg zelenine v vidnem svetu relativno največji obseg. Kar ni zeleno, je golo in je tako bolj ali manj rjavo. Zato ni čudno, če so ob načrtnem laboratorijskem poskusu dobili zanimiv rezultat in sicer je poleg rumene najbolj kratkočasna barva prav rjava. Ob njej ljudem čas najhitreje mine. Rjava barva je prijetna, konservativna, ker so ljudje navajeni nanjo. Rjavina pomirja, vendar ji to povsem ne uspeva, saj je mešanica toplih in hladnih barv.

pozitivne asociacije

organskost, trdnost, moškost, zemeljskost, kompaktnost, zdravje, korist

negativne asociacije

vulgarnost, neplodnost, uboštvo

okus

močan okus, kruh, pečenje

pogovorni izrazi

je kot suho listje (rjav, star, uvel, umrl), zarjavel (star, nepokreten)

telesni učinki

svetli odtenki zbujajo občutja zdravja in dobrega počutja

Tabela 14: Rjava barva in njene lastnosti

2.11.3.9

Bela

Bela je fizikalno svetla, fiziološko »nič«; psihološko pa čista, jasna, hkrati že hladna, oddaljena. Objektivne asociacije beline so v cvetju, čustvene pa se neposredno povezujejo s simboliko krepostnosti in poroke. Bela je absolutna, pomeni vrhunec in odsotnost barv, zato belo ne štejemo med barve ampak je prisotnost svetlobe. Ponazarja vrnitev in tišino. pozitivne asociacije

čistost, osvežitev, popolnost, svoboda, resnica, moškost

negativne asociacije

praznina, absolutna tišina, smrt

okus

lahek, očiščen, delikaten

pogovorni izrazi

bela zastava (vdaja), bela nevesta (čista, nedolžna), bled (prestrašen, bolan)

telesni učinki

hlad

Tabela 15: Bela in njene lastnosti

2.11.3.10 Črna S fizikalnega stališča črna pomeni temo, s fiziološkega počitek (pavzo), s psihološkega pa žalost, potrtost. Njena objektivna asociacija je noč, čustvena pa tema s skrivnostjo. Njen karakter je neugodno domišljijski. Simbolika črnine je etnološko in zgodovinsko različno pogojena. Pri nas pomeni smrt, na Vzhodu pa je obratno, belina (kot simbol neskončnosti) je smrtna barva. A tudi na Zahodu je bila belina do 16. stoletja žalna barva. Črnino kot žalno barvo je prvi uradno uvedel francoski kralj Ludvik XII. ob smrti kraljice Ane, ker so na burgundskem dvoru že prej imeli obleke črne barve v nasprotju s pisanimi ljudskimi. Signalno pa črnino uporabljamo vedno le kot znak za dno. Tudi črna ni barva, saj je pravzaprav odsotnost svetlobe, torej tema. pozitivne asociacije

neprodornost, toplina, maternica, ženskost, eleganca, rojstvo

negativne asociacije

osamljenost, obup, tišina

okus

bogat

pogovorni izrazi

črn trg (nezakonit), črna ovca (posebnež), črna pika (negativna ocena)

telesni učinki

toplina

Tabela 16: Črna in njene lastnosti

2.11.3.11 Siva Siva je že fizikalno optična zmes črne in bele. Zato je s svojimi učinki in lastnostmi vmes med črno in belo. Strokovnjaki postavljajo pravilo, da naj bi se v tehnični uporabi sivini čim bolj izogibali, ker so njeni učinki slej ko prej neugodni. Objektivna asociacija sivine sta megla in oblačno nebo, zato sivina ustvarja enako barvno klimo kakor siva jesenska ali zimska megla. Tudi siva ni barva, saj gre za zmes svetlobe in teme, torej za delno odsotnost svetlobe. pozitivne asociacije

avtonomija, nevtralnost, umirjenost

negativne asociacije

neodločnost, strah, monotonija, dolgočasje, depresija, starost

okus

grenek

pogovorni izrazi

sivi vsakdan (dolgočasen, otožen)

telesni učinki

hlad, umazanost

Tabela 17: Siva in njene lastnosti

2.12 Bistvene lastnosti bar v Predmeti so različnih barv, ker odsevajo, vpijajo ali presevajo svetlobo, kar povzroča nastanek barvnih učinkov in barvnih vtisov torej barv. Oči lahko ločijo na tisoče barv iz spektra vidne svetlobe - skupaj s kopico barv, ki jih barvni zaslon ne more prikazati in tiskarski stroj ne natisniti. Barve določajo tri značilnosti: barvitost (barvni ton), svetlost in nasičenost. Te tri lastnosti so običajno predstavljene grafično z barvnim krogom [7].

Slika 29: Vidni spekter in barvni obsegi

2.12.1

Bar vni ton, bar vitost

Barvni ton je odvisen od valovne dolžine svetlobnega žarka. Žarek z valovno dolžino 480 nm vzdraži zaznavo modre, 510 nm zelene, 700 nm pa rdeče barve. Barvitost je odvisna od valovne dolžine in je običajno določena kar z imenom barve.

2.12.2

Svetlost bar ve

Odvisna je od moči svetlobnih valov, ki se ugotavlja fotometrično, od stopnje odsevnosti, vpojnosti in presevnosti svetlobnih žarkov na površini osvetljenega telesa. Pri svetlosti gre za količino svetlobe, ki pride v oko. Svetlost površine je odvisna od njene odsevnosti.

2.12.3

Čistost ali nasičenost bar ve

Odvisna je od zastopanosti dolžin svetlobnih valov v sprejetem svetlobnem žarku. Najbolj doživeta je nasičena, čista barva, če je sestavljena le iz ene same dolžine svetlobnih valov, ki vzdražijo mrežnico očesa. Nasičenost včasih imenujejo kroma, kjer gre za čistost in živahnost barve. To, da je ena barva bolj pastelna od druge oziroma bolj nevtralna pomeni, da imata barvi različno nasičenost, enako barvitost in svetlost. Spektralne barve, ki jih iz bele svetlobe lomi prizma, imajo največjo nasičenost. Nasičenost čiste spektralne barve je mogoče zmanjšati z dodajanjem bele svetlobe, pri čemer pa svetlost ostane enaka.

nasičenost

barvitost - barvni toni

nenasičenost

Slika 30: Bistvene lastnosti barv

2.13 Reproduciranje bar v Vsaka naprava, ki jo uporabimo za izdelavo barvne aplikacije (optični barvni čitalec, barvni zaslon, barvni tiskalnik ali tiskarski stroj), lahko reproducira različno število barv oziroma določen barvni obseg. Celo dve enaki napravi, denimo dva zaslona istega izdelovalca, lahko različno prikažeta isti barvi. Na barvnem zaslonu je mogoče prikazati precej več barv, kot jih zmore natisniti tiskalnik ali tiskarski stroj. Z laki in kovinskimi barvami pa je mogoče natisniti barve, ki jih zaslon ne zmore prikazati. Povrh vsega optični čitalci in zasloni temeljijo na drugačnih barvnih modelih za opisovanje barv kot tiskalniki in tiskarske tehnike. Ko se barve z zaslona preslikujejo v tiskalnik oziroma tiskarski stroj, se pretvarjajo iz enega modela v drugega, pri tem pa se lahko pojavijo velike spremembe in napake pri pretvarjanju določenih barvnih tonov. Na primer, če bi s tiskarskim strojem natisnili sliko, ki je narejena v barvnem sistemu RGB, bi jo stroj natisnil v edinem barvnem sistemu, ki ga pozna, to je v sistemu CMYK. V tem primeru bodo natisnjene barve zelo blede in sprane, v najslabšem primeru pa bi celo lahko nekatere barvne tone pomotoma zamenjal z drugimi.

2.14 Bar vni sistemi (modeli) Za izbiranje barv in ravnanje z njimi lahko oblikovalci uporabljajo različne modele, skladne z načinom prikaza barv na različnih medijih. Za internet, CD, DVD in druge zaslonske aplikacije navadno uporabljamo barvni model RGB. Nekateri sodobni kapljični tiskalniki znajo zelo dobro natisniti ta barvni model na foto papir. Večina profesionalnih tiskalnikov in vsi tiskarski stroji pa lahko natisnejo le barvni sistem CIELAB - model CMY(K). Obstajajo še drugi, manj znani barvni sistemi kot sta HSB (model barvnega kroga - Hue, Saturation, Brightness) in LAB (standardne koordinate kolorimetrije), ki običajno pokrivata večji vidni obseg barv, katerega delno lahko natisnejo le posebni fotografski stroji, namenjeni visoko kakovostni reprodukciji fotografij. Barvni sistem HKS in Pantone pa sta namenjena izključno posebnim, posebej namešanim tiskarskim pigmentnim barvam, ki se tiskajo kot posebne barve. Sistem RAL je namenjen barvnim lakom. Poleg tega se standardi za posamezne barvne sisteme razlikujejo od celine do celine, tako je evropski standard drugačen od ameriškega in oba od azijskega.

Slika 31: Sistem Cielab

2.14.1

Aditivni RGB bar vni sistem

Fizikalni barvni sestav je barvni trikotnik, ki mu je leta 1931 dala veljavo Mednarodna komisija za razsvetljavo CIE. Poljubna točka na televizijskem ali računalniškem zaslonu seva spremenljive vrednosti rdeče, zelene in modre svetlobe (angleško Red, Green in Blue; od tod kratica RGB), ki se aditivno pomešajo v eno barvo - barvo te točke na zaslonu. Pri delu z barvami, denimo pri računalniškem programu za urejanje slik, lahko uporabljamo model RGB in mešamo barve z njihovimi tremi komponentami: rdečo (barvna valenca: 700,0 nm), zeleno (barvna valenca: 546,1 nm), in modro (barvna valenca: 435,8 nm). Rdeča, zelena in modra so osnovne aditivne barve. Če zmešamo 100 % rdeče, 100 % zelene in 100 % modre, bomo videli belo. Če ni nobene osnovne aditivne barve, vidimo črno.

Slika 32: (levo) Delovanje aditivnega RGB modela;

2.14.2

(desno) Povečana ekranska slika

Subtraktivni CMY bar vni sistem

V tiskarnah uporabljajo tri prosojne, nepokrivne barve: modrozeleno, škrlatnordečo in rumeno (angleško Cyan, Magenta, Yellow, kratica pa je CMY(K)). Črna (K) se tiska dodatno le zato, daje slikam več kontrasta in jih poglobi, pa tudi besedila in črte so običajno natisnjeni samo s to barvo, da so bolj črni in jasni.

Slika 33: (levo) Delovanje subtraktivnega CMY modela; (desno) Povečana tiskana slika

Pri delu z modelom CMY(K) izbiramo barve glede na velikost rastrskih tonov. V računalniških programih je mogoče pri delu z barvami preklapljati med modeloma CMYK in RGB, ravno tako pa je mogoče slike pretvarjati iz enega modela v drugega. Osnovne subtraktivne barve so torej cyan, magenta in rumena. Za cyan, magento in rumeno lahko rečemo, da so rezultat odštevanja vse rdeče, zelene in modre barve od bele barve. Če, na primer, predmet absorbira vso rdečo barvo, ki pade nanj, odseva pa zeleno in modro, je barva predmeta cyan. Mešanje 100 % cyana, 100 % magente in 100 % rumene povzroči popolno absorpcijo svetlobe, torej črno.

2.15 Bar vni obsegi in bar vno upravljanje Številu barv, ki ji lahko naprava prepozna ali prikaže, pravimo barvni obseg. Pri večini izhodnih naprav, s tiskalniki vred, je barvni obseg le del vidnega barvnega spektra. Poleg tega pa se barvni obsegi različnih naprav delno prekrivajo, vendar se ne skladajo. Zaradi teh razlik se pogosto zgodi, da so iste barve pri različnih izhodnih napravah različne. Računalniški programi imajo vgrajene posebne sisteme za barvno upravljanje, ki omogočajo konsistentno barvno reprodukcijo pri različnih izhodnih enotah. Ti sistemi označijo datoteke z barvnimi obsegi ustreznih naprav in tako omogočajo enakost barv v vseh fazah izdelave tiskovine. V bistvu gre za to, da ima program vgrajene vzorce barvnih obsegov za vsako napravo v procesu izdelave posebej in lahko poveže barvne opise pri optičnem branju, oblikovanju poskusnih odtisov in tiskanju v tiskarni. Tako sistem za barvno upravljanje zagotovi verodostojne barve vse od začetka do konca produkcije.

Slika 34: Primer barvnega upravljanja v računalniškem programu za vektorsko grafiko Corel Draw [11]

Slika 35: Primer barvnega upravljanja v računalniškem programu za bitne slike Adobe Photoshop [13]

PRAK TIﾄ君I DEL

3.1

EKSPERIMENT REAKCIJ LJUDI NA SEVALNE RGB BARVE

Pri raziskovanju znanosti o barvah gre za skupinsko delo, saj lahko posameznik barve raziskuje zgolj s svojega zornega kota [2]. Vsak eksperiment je realno dogajanje, v katerem sta subjekt in objekt že vnaprej medsebojno povezana. Glede na to, da resnejših raziskav na temo RGB sevalnih barv v literaturi ni mogoče zaslediti, je bilo potrebno najprej z vso skrbnostjo preučiti številna obstoječa testiranja reakcij ljudi na odsevne barve. Na podlagi raziskovanj, testiranj in rezultatov, ki so v skrajšani obliki prikazani v praktičnem delu mojega diplomskega dela, sem s pomočjo rezultatov teh testiranj in teorije znanosti o barvah postavila temeljne hipoteze za mojo raziskavo. Hipoteze so postavljene v skladu z namišljenim virtualnim prostorom multimedijske aplikacije, denimo da gre za internetno stran ali interaktivni CD / DVD in podobno. Predvidevala sem, da ljudje reagirajo na umetne sevalne barve na zaslonu podobno oziroma enako kot na odsevne barve v resničnem prostoru. Za eksperiment sem izbrala osem RGB barv, ki so prijetne na pogled in predstavljajo osnovo za testiranje reakcij ljudi. Izbrala sem naslednje barve: rdečo, oranžno, preliv iz travnato zelene v temno modro, preliv iz temne modre v zeleno in rumeno, simulirano zlato, vijolično, pisano (sestavljena iz več spektralnih barv) in rožnato barvo.

3.1.1

Splošna hipoteza

Splošna hipoteza za celotno multimedijsko aplikacijo: da bi pritegnila pozornost ljudi na začetku aplikacije, sem uporabila topel barvni spekter. Da sem ljudi čimdalje zadržala na nekem mestu v aplikaciji sem uporabila hladen del spektra barv ali najbolj kratkočasni barvi - toplo rjavo in zeleno.

3.1.2

Način testiranja

Vsaka testna naloga od devetih ima drugačen sistem testiranja, da testiranec ne more ugotoviti, za kaj gre in reagirati na podlagi razuma. Pri tovrstnem testiranju je nujno potrebno, da se testirančev um karseda izklopi in da reagira spontano, ne da bi razmišljal. Vektorsko grafiko sem izrisana v programu Corel Draw. Test sem sprogramirala v programu Macromedia Flash. Testiranje sem izvedla v prostorih IAM, petnajst testirancev je bilo naključno izbranih. Vsak testiranec je najprej prebral navodilo na glavnem zaslonu, z miško kliknil gumb za nadaljevanje, na stranskem zaslonu pa je lahko enako navodilo za testno nalogo pogledal kadarkoli je izgubil stik z navodilom, saj so testne naloge kompleksne in precej zahtevne. Z DV snemalnikom sem na DV kasete snemala dogajanje na zaslonu, medtem ko sem z DV kamero hkrati snemala testirančev obraz, reakcije na RGB sevalne barve oz. testirančeve reakcije ob pogledu na vsako posamezno barvno sliko. Testiranec razen navodil, ki jih je prebral pred vsakim testom, ni imel nobene druge informacije, kaj bo sploh počel na testiranju.

3.2

Osem virtualnih prostorov v testni multimedijski aplikaciji

V tretji vrstici so na sliki 36 barve virtualnih prostorov multimedijske aplikacije. Barve so izbrane glede na psihološko raziskavo po dr. Antonu Trstenjaku [2]. V prvi in drugi vrstici pa prikazujem primerjavo med CMY in RGB barvnim sistemom.

Slika 36: Izbrane barve multimedijske aplikacije v eksperimentuv CMY in RGB barvnem sistemu

Hipoteza Reakcijski čas na rdečo barvo je najkrajši, človeka stimulira, ga pritegne in povleče naprej v druge prostore. Oranžna ga še vedno stimulira, navdušuje in ga vabi k trgovanju. Zelena barva je obiskovalcu domača in kratkočasna, zato se v tem prostoru zadrži najdlje. Modra barva ga pomiri in izklopi preveč zmeden um. Rumena barva ga zopet stimulira k delovanju in razmišljanju. Zlata barva ga navda z občutkom prestiža in pomembnosti, radovednosti in lepote. Vijolična barva povzroči globoko razmišljanje o sebi. Pisana barva ga razvedri in navda z občutki igrivosti, lahkotnosti in otroškosti. Rožnata barva mu pomaga do umirjene nežnosti in želje po druženju z drugimi ljudmi, še posebej z nasprotnim spolom oziroma partnerjem.

Pomisleki in vprašanja 1. Se bodo ljudje dobro počutili tudi v tako obarvanih virtualnih prostorih, kot se počutijo v resničnih prostorih? Glede na teorijo prostorskih barv so ravno te barve tiste, ki ljudi pritegnejo in zadržijo v prostorih za skupne aktivnosti. 2. Bodo vstopili v tako obarvane virtualne prostore in se v njih zadrževali? 3. Bodo izbrane barve primerno vplivale na večino obiskovalcev virtualnih prostorov?

Testiranje Ključne besede so sopomenke, ki jih testiranci potegnejo s sivega ozadja na določeno barvno polje po svoji izbiri, s čimer testiramo ujemanje. Sopomenke se morajo ujemati z barvno hipotezo virtualne multimedijske aplikacije.

Navodilo za testiranca Z miško zgrabi besedo in jo postavi na tisto barvno polje, ki te spominja na občutek, ki ga začutiš ob besedi. Uporabiš lahko poljubno število besed. Če katera beseda nikamor ne sodi, jo pusti na njenem mestu. Na isto barvno polje lahko povlečeš tudi več besed. Ko končaš, pritisni tipko "END" na tipkovnici.

Slika 37: Izbrane barve multimedijske aplikacije

Sopomenke in pričakovani rezultati - hipoteza Pričakujem da bodo testiranci določene sopomenke povlekli na določena barvna polja in sicer: št. barvne št. barve skupine v testu

barvna hipoteza

besede

rdeča

vstopanje, vstopnina, prestiž, glamur

oranžna

poslovanje, podjetništvo, kupovanje, trgovanje

5, 8, 9

zelenomoder preliv

sprostitev, odmor, počitek, dopust, narava, gibanje

št. barvne št. barve skupine v testu

barvna hipoteza

besede

rumena

učenje, izobraževanje

temno modra

računalništvo, informatika

svetlo modra

računalništvo, informatika

zlata

delo, zaposlitev

oranžna

delo, zaposlitev

zlata

zabava, gledališče

vijolična

psihologija, duhovnost, učitelj, vodnik

pisana (spektralne barve)

otrok, družina, veselje, igranje

rožnata (nenasičena rdeča)

partner, zmenek, prijatelji, druženje

nobeno barvno polje ni bilo izbrano

Tabela 18: Barvna hipoteza skupin besed

Rezultati testiranja BESEDA

odgovori tetirancev - povezava besede z barvo N

BESEDA

odgovori tetirancev - povezava besede z barvo N

Tabela 19: Odgovori testirancev

Skupina besed 1 Hipoteza Spodaj navedene besede bodo testiranci najpogosteje povlekli na polje rdeče barve (11). Besede so: vstopanje, vstopnina, prestiž, glamur.

Rezultati testiranja

Graf 1: Bistveno izstopata odgovora 1 (pisana barva) in 11 (rdeča); med njima ni signifikantnih razlik, čeprav je izpostavljen odgovor 1. Ostali odgovori so statistično nepomembni.

Zaključek Pisana barva je precej pritegnila pozornost testirancev ne samo v tej nalogi, ampak tudi na splošno, kar lahko kaže na letošnji modni trend kričečih, pisanih, živih barv, ki so dostikrat nenasičene, vendar bodejo v oči. Po pričakovanju so testiranci besede povezali z rdečo barvo, kar kaže na to, da so reakcije na sevalne RGB barve v tem primeru v skladu s splošno barvno teorijo.

Skupina besed 2 Hipoteza Spodaj navedene besede bodo testiranci najpogosteje povlekli na polje oranžne barve (10). Besede so: poslovanje, podjetništvo, kupovanje, trgovanje.

Rezultati testiranja

Graf 2: Statistično izstopajo odgovori 2 (vijolična barva), 3 (zlata barva) , 0 (nobeno barvno polje ni bilo izbrano) in deloma 1 (pisana barva). Ostali odgovori statistično niso pomembni.

Zaključek Testiranci so izbrali vijolično barvo, ki je v barvnem krogu precej oddaljena od oranžne. Zlata barva je mnogo bližja oranžni barvi. Na ekranu še posebej deluje bolj topla in oranžasta, seveda gre za simulirano zlato barvo, saj ekran pigmentne zlate barve ne zmore prikazati. Morda je tudi testirancem zato zlata barva delovala precej rjavo, nezanimivo in so raje izbrali oranžno barvo.

Skupina besed 3 Hipoteza Spodaj navedene besede bodo testiranci najpogosteje povlekli na polje z zelenomodrim prelivom (5, 7, 8, 9). Besede so: sprostitev, odmor, počitek, dopust, narava, gibanje.

Rezultati testiranja

Graf 3: Bistveno izstopata odgovora 1 ( pisana barva) in 5 (zelenomoder preliv), deloma pa tudi 11 (rdeča barva). Ostali odgovori so statistično nepomembni.

Zaključek Testiranci so proti pričakovanju izbrali pisano barvo, ki lahko sicer spominja na naravo, ki vsebuje veliko različnih barv. Zelenomoder preliv vsekakor spominja na zeleno barvo, saj jo tudi v precejšnji meri vsebuje, zato so takšni odgovori deloma pričakovani. Najmanj pa sem pričakovala, da bodo izbirali tudi rdečo barvo, ki je zeleni v barvnem krogu nasprotna, komplementarna barva in zato njena paslika1.

Skupina besed 4 Hipoteza Spodaj navedeni besedi bodo testiranci najpogosteje povlekli na polje rumene barve (4). Besedi sta: učenje, izobraževanje.

Rezultati testiranja

Graf 4: Statistično izstopajo odgovori 2 (vijolična barva), 3 (zlata barva), 10 (oranžna barva), 11 (rdeča barva) in 12 (rožnata barva). Ostali odgovori statistično niso pomembni.

Zaključek Presenetljivo so testiranci namesto na rumeno barvno polje besede povlekli na vijolično barvno polje. Vijolična je v barvnem krogu komplementarna barva rumeni in s tem njena paslika. Zlata in oranžna barva sta rumeni sorodni, zato je logično, da so ju testiranci tudi izbirali. Manj logično je, da so izbirali rdečo barvo, ki sodi skupaj z rumeno, oranžno in zlato v topli del barvnega spektra, medtem ko je rožnata barva še najmanj logična izbira, saj gre pravzaprav za nenasičeno rdečo barvo, ki sodi v hladni del barvnega spektra. Glede na slednji izbor barv bi lahko sklepala, da se testiranci želijo učiti v živahno obarvanih prostorih, ki delujejo toplo, kot je tudi pričakovana rumena barva, ki stimulira um in odpravlja strah. Vijolična barva je v skladu z barvno teorijo bolj namenjena umiritvi, iskanju sebe, nezavednega notranjega znanja in počitku. Sklepam lahko, da ljudje pri učenju potrebujejo tako stimulativne kot pomirjajoče barve, ki bi jih bilo potrebno z veliko mero pazljivosti za najboljši učinek med seboj uravnovesiti.

Skupina besed 5 Hipoteza Spodaj navedeni besedi bodo testiranci najpogosteje povlekli na polje modre barve (6, 7). Besedi sta: računalništvo, informatika. 1

strokovni termin paslika je pojasnjen na strani XII

Rezultati testiranja

Graf 5: Bistveno izstopa odgovor 10 (oranžna barva), deloma sta pomembna še odgovora 1 (pisana barva) in 6 (modra barva). Ostali odgovori statistično niso pomembni.

Zaključek Oranžna barva, ki so jo izbrali testiranci, je v barvnem krogu komplementarna torej nasprotna modri in je njena paslika. Paslike se uporabljajo za protiutež; na primer v kirurgiji so stene in obleke zelene, saj je kri rdeča, torej zeleni nasprotna. Da bi kirurgi dobro videli pri svojem delu, ko odvrnejo pogled od krvi, morajo takoj zagledati zeleno, drugače se jim pred očmi pojavljajo zelene pege. Oranžna barva je tudi blizu rumeni, ki pa je simbol intelekta, učenja in razmišljanja, zatorej bi jo lahko logično vključili v takšen virtualni prostor. Testiranci so izbrali tudi modro barvo, ki je prava za računalništvo in informatiko. Pisane barve pa so bile modni trend poletja 2005.

Skupina besed 6 Hipoteza Spodaj navedeni besedi bodo testiranci najpogosteje povlekli na polje zlate ali oranžne barve (3 ali 10). Besedi sta: delo, zaposlitev.

Rezultati testiranja

Graf 6: Statistično izstopa odgovor 10 (oranžna barva), pomembni so še (enakovredni) odgovori 0 (nobeno barvno polje ni bilo izbrano), 11 (rdeča barva), 12 (rožnata barva) in 1 (pisana barva), deloma pa tudi 2 (vijolična barva). Ostali odgovori so zanemarljivi.

Zaključek V skladu z barvno teorijo so testiranci izbrali oranžno barvo, ki je zelo blizu zlati. Očitno so se zlati izogibali misleč, da je rjava. Oranžni je blizu še rdeča, ki so jo tudi izbirali, rožnata barva pa je pravzaprav nenasičena rdeča.

Skupina besed 7 Hipoteza Spodaj navedeni besedi bodo testiranci najpogosteje povlekli na polje zlate barve (3). Besedi sta: zabava, gledališče.

Rezultati testiranja

Graf 7: Bistveno izstopa le odgovor 1 (pisana barva). Ostali odgovori so statistično nepomembni.

Zaključek Pisano polje je sestavljeno iz vseh spektralnih barv in je zato razgibano. Sklepam, da so testiranci iz tega razloga izbrali prav pisano polje, saj je mogoče zabavo in gledališče povezati z dogajanjem in gibanjem.

Skupina besed 8 Hipoteza Spodaj navedene besede bodo testiranci najpogosteje povlekli na polje vijolične barve (2). Besede so: psihologija, duhovnost, učitelj, vodnik.

Rezultati testiranja

Graf 8: Statistično izstopajo odgovori 2 (vijolična barva) in deloma 0 (nobeno barvno polje ni bilo izbrano), 11 (rdeča barva), 12 (rožnata barva) in 3 (zlata barva). Ostali odgovori statistično niso pomembni.

Zaključek V skladu z barvno teorijo so testiranci po pričakovanju izbirali vijolično barvo. Izbirali so tudi rdečo in rožnato, ki sta v barvnem krogu tesno ob vijolični barvi. V nasprotju z barvno teorijo so testiranci izbirali tudi zlato barvo, ki za razliko od vijolične sodi v topel del barvnega spektra. Ne najdem pa logične povezave med vijolično barvo in tem, da so testiranci izbrali zlato. Povezavo besed: psihologija, duhovnost, učitelj in vodnik z zlato barvo lahko najdem le v religioznih ikonah, slikah, vitražih in freskah. Če je slednja povezava prava, pomeni, da so testiranci reagirali glede na vsiljene podobe, zakopane globoko v svojem nezavednem in ne iz svojih resničnih občutkov. Enako na ljudi učinkuje vsakršna ponavljajoča se reklama v medijih.

Skupina besed 9 Hipoteza Spodaj navedene besede bodo testiranci najpogosteje povlekli na polje pisanih barv (1). Besede so: otrok, družina, veselje, igranje.

Rezultati testiranja

Graf 9: Bistveno izstopa le odgovor 11 (rdeča barva). Nekoliko manjši pomen lahko damo le še odgovoroma 12 (rožnata barva) in 1 (pisana barva). Ostali odgovori so statistično nepomembni.

Zaključek Testiranci so izbirali rdečo barvo, ki je zelo močna in dominantna, celo nekoliko agresivna. Izbirali so tudi njeno omiljeno obliko, ki je rožnata, torej nenasičena rdeča barva. Izbrali so tudi pisano polje, kar bi pričakovala v skladu z barvno teorijo, vendar je očitno rdeča prevladala glede na močno energijsko valovanje, ki jo je oddajala proti testirancem v zvezi z besedami.

Skupina besed 10 Hipoteza Spodaj navedene besede bodo testiranci najpogosteje povlekli na polje rožnate barve (12). Besede so: partner, zmenek, prijatelji, druženje.

Rezultati testiranja

Graf 10: Statistično lahko izdvojimo le odgovor 11 (rdeča barva). Drugi odgovori statistično niso pomembni.

Zaključek Rožnata barva je nenasičena rdeča, torej po barvni teoriji nežnejša in primernejša za duhovno partnerstvo, prijateljstvo in podobno. Da so testiranci izbirali rdečo barvo je razumljivo, saj so se gotovo zgledovali po ljudskem izročilu, ki partnerstvo in zmenek povezuje z rdečo barvo, ki simbolizira spolnost. Njihovi odgovori povedo, da so bili testiranci mlajši ljudje, ki testne besede povezujejo bolj s telesnostjo kot z duhovnostjo.

3.3

Rdeča - začetek aplikacije

Hipoteza Vhod, razstavni prostor prestižnih stvari. Rdeča barva človeka razdraži in s tem stimulira. Raziskave so pokazale, da rdeč spekter barve zožuje žile, zaradi česar pospešuje utrip in človekovo reakcijo na barvo. Reakcijska časa ljudi na rdečo in rumeno barvo sta najkrajša. Liki na slikah 38 predstavljajo pot v drug prostor in prestižne predmete ob in na stenah virtualnega predprostora. Testiranec bi moral ob ogledu na predmete biti voden - stimuliran k temu, da se premakne skozi virtualni prostor k vhodu v drug prostor, ki je rumene barve oziroma rumena svetloba. V testu vhod simbolizira najmanjši pravokotnik, ki je na sredini slike, pomaknjen v ozadje torej v zgornji rob. Testiranec bi po pričakovanjih moral vsakokrat klikniti na ta kvadratek, ki je drugačne barve od ostalega prostora.

Pomisleki in vprašanja Nekatere ljudi lahko rdeča barva stimulira, druge pa navede na agresivnost. Ali bo ta prostor ljudi povlekel naprej ali jih bo odbil?

Testiranje Klik na barvo, ki testiranca najbolj stimulira, ga privleče najprej. Testiranec klikne šestkrat na lik, ki ga barvno najbolj privlači. Glede na kompozicijo bi moral vedno klikniti najmanjši kvadratek na vrhu in v sredini ekrana, ki se vsakič pokaže v drugi barvi in sicer v rdeči, oranžni, rumeni, modri, vijolični in zeleni. V primeru, da testiranec klikne na druge predmete v prostoru, ga ne stimulira kompozicija, ampak barva, ki ga v prostoru zadržuje in preprečuje njegovo gibanje naprej. Torej je tista barva moteča in je ne smemo uporabiti za namen stimuliranja.

Da testiranec ne bi mogel ugotoviti sistema testiranja, je vsaka naloga drugače zasnovana, zato na tem testu vidi šestkrat enako sliko z razlikami v barvah izhodnega kvadratka.

Navodilo za testiranca Klikni na barvo na sliki, ki te najbolj pritegne. (Navodilo se ponovi šestkat.) leva stena

desna stena

Rezultat testiranja

izhod

pot do izhoda

Graf 11: Izbrana je bila pot do izhoda.

Slika 38a: Vhod z rdečim izhodom

leva stena

desna stena

Rezultat testiranja

izhod

pot do izhoda

Graf 12: Odgovori so enakomerno porazdeljeni tako, da ne morem narediti nobenega zaključka.

Slika 38b: Vhod z oranžnim izhodom

leva stena

desna stena

Rezultat testiranja

izhod

pot do izhoda

Slika 38c: Vhod z rumenim izhodom

Graf 13: Izbran je bil izhod.

leva stena

desna stena

Rezultat testiranja

izhod

pot do izhoda

Graf 14: Izbran je bil izhod.

Slika 38d: Vhod z modrim izhodom

leva stena

desna stena

Rezultat testiranja

izhod

pot do izhoda

Graf 15: Izbran je bil izhod.

Slika 38e: Vhod z vijoličnim izhodom

leva stena

desna stena

Rezultat testiranja

izhod

pot do izhoda

Slika 38f: Vhod z zelenim izhodom

Graf 16: Izbran je bil izhod, vendar nekoliko manj zanesljivo kot pri ostalih.

Skupni zaključek Štirikrat je bil izbran izhod. Enkrat je bila pri rdečem izhodu izbrana pot do izhoda, kar pomeni, da sicer testirance vleče k izhodu vendar jim rdeč izhod malce zapira pot naprej, saj je preveč podoben ostalim elementom v virtualnem prostoru. Pri oranžnem izhodu je slednje še bolj izrazito, saj se testiranci niso mogli odločiti, kaj jih najbolj privlači, kar je jasno razvidno iz testnih rezultatov. Lahko zaključim, da barvna hipoteza drži.

3.4

Oranžna - poslovni prostori

Hipoteza Barve nakupovalnega prostora, pisarn oz. poslovnih prostorov, družabnih prostorov so predvsem oranžna, tudi zlata in topli rjavi toni. Glede na raziskave kratkočasnosti barv so rezultati presenetljivo pokazali, da sta večini ljudem najbolj kratkočasni barvi zelena in rjava, če ju nepremično gledajo dlje časa, medtem ko čas gledanja pri ostalih barvah precej precenjujejo, še posebej pri rumeni, ki velja za najbolj dolgočasno barvo.

Pomisleki in vprašanja Kako ohraniti zemeljske oranžno-rjave barve pa vendar razbiti monotonost in dolgočasnost?

Testiranje Izmed petih barvnih predlogov, ki jih testiranec vidi na zaslonu vse hkrati, izbere tistega, ki mu barvno najbolj ustreza za nakupovalno središče oziroma poslovne prostore. Tretja (z leve proti desni) oranžna slika je teoretično najbolj ustrezna, druga zlata je pogojno ustrezna, ostale tri pa so povsem v nasprotju z barvno teorijo za tovrstne prostore.

Navodilo za testiranca Izmed petih barvnih predlogov z miško (klik) izberi tistega, ki barvno najbolj ustreza za nakupovalno središče oziroma poslovne prostore.

Slika 39: Barve poslovnih prostorov oz. nakupovalnih prostorov

Rezultat testiranja Graf 17: (desno) Nekoliko izstopa oranžna, izpostavljeni sta še modra in zelena. Ostalo je zanemarljivo.

Zaključek Oranžna slika je po barvni teoriji najbolj primerna za poslovne prostore in nakupovalno središče.

Testiranci so jo po pričakovanju tudi najbolj pogosto izbrali. Izbrali so tudi modro in zeleno, ki nista primerni za poslovne prostore. Ta dva rezultata sta razumljiva, saj je bilo očitno, da testirancem poslovni prostori in nakupovalni prostori pomenijo nekaj povsem drugega. Marsikdo si pod pojmom poslovni prostor zamišlja pisarno, v kateri bi delal, zato so izbirali tudi modro in zeleno barvo, česar na začetku nisem predvidela. V tem testu barvna hipoteza drži.

3.5

Bar vni preliv iz zelene v temno modro narava, sprostitev, aktivnost

Hipoteza Barvi predstavljata naravni prostor za sprostitev, počitek, aktivnosti v naravi, zdravo prehrano in živalski svet. Zelena barva je poleg rjave najbolj zastopana v naravi, zato bi morala sama po sebi spominjati na naravo. Poleg tega zelena barva širi žile, deluje pomirjajoče, zaradi česar sili ljudi k počitku in spokojnosti. Ker je rastlinski svet povečini pri tleh, je tudi pozicija zelene barve spodaj. Zgoraj je pozicija modre barve, ki je hladnejša, osvežujoča, odmaknjena in široka - širi obzorja, zato spominja na nebo in morje.

Pomisleki in vprašanja Ali se bo uspel sodobni mestno-tehnološki človek poistovetiti s tema barvama, ki ju v mestu vidi le redko. V mestu namreč prevladuje brezbarvnost - sivina.

Testiranje Testiranci napišejo asociacijo, na kaj jih barvna kombinacija na sliki spominja in kakšne aktivnosti bi počeli v takem prostoru. Testiranec vidi enako sliko petkrat, vendar mora vsakič reagirati drugače. Naloga je sestavljena iz petih podnalog, ki vsakič z enako sliko in drugačnim vprašanjem preizkušajo testiranca, če v resnici čuti to, kar se od njega teoretično pričakuje. Vsaka naloga (slika) vsebuje na zgornjem robu polje, v katerega vpišejo svoj odgovor.

Navodilo za testiranca 1. Opiši sliko. (V prazen bel prostor na zgornjem robu slike vpiši besedilo.) Ko končaš, pritisni tipko "END" na tipkovnici. 2. Napiši besedo ali stavek, misel, asociacijo, ki jo dobiš ob pogledu na sliko; (kaj vidiš, čutiš, slišiš). (V prazen bel prostor na zgornjem robu slike vpiši besedilo.) Ko končaš, pritisni tipko "END" na tipkovnici. 3. Ali te naslednja slika pomirja? (Klikni prazno polje pred besedo DA ali besedo NE v levem zgornjem kotu slike.) Ko končaš, pritisni tipko "END" na tipkovnici. 4. Ali te naslednja slika vabi k teku in plavanju v naravnem okolju? (Klikni prazno polje pred besedo DA ali besedo NE v levem zgornjem kotu slike.) Ko končaš, pritisni tipko "END" na tipkovnici.

Slika 40: Barvni preliv iz zelene v temno modro

5. Ali barve, ki jih boš videl na naslednji sliki, povezuješ z rokoborbo ali nasilnim vojaškim filmom? (Klikni prazno polje pred besedo DA ali besedo NE v levem zgornjem kotu slike.) Ko končaš, pritisni tipko "END" na tipkovnici.

Rezultati testiranja na vprašanje: Opiši siko. Odgovori: a) gradient b) pogled na travnik c) prelivanje zemlje v nebo d) gozd v daljavi e) preliv f) preliv iz svetlo zelene v temno modro g) deep blue sea h) neskončnost i) pomirjujoč preliv j) želim si tak pogled z mojega okna k) preliv iz zelene v modro l) narava m) povratek ribiča z delovnika na kopno n) preliv o) prelivanje barv

opis: povezava z naravo; 53%

opis: tehnični opis slike kot preliv; 47%

Graf 18: Rezultati odgovorov na vprašanje opisa slike.

Zaključek Glede na raznolikost odgovorov sem lahko izdvojila odgovore, ki so tehnično opisali sliko kot preliv iz zelene v modro in pa tiste, ki so povezani z abstraktno mislijo v povezavi z naravo. Glede na rezultat, razviden iz grafa, lahko rečem, da praktično ni razlik med tehničnim opisom slike in povezavo z naravo.

Rezultati testiranja na vprašanje: Napiši asociacijo. Odgovori: a) nebo b) resnično v neskončno c) plapolanje, izhajanje iz daljave, nekaj mističnega d) umiritev e) nebo nad morjem, spodnji del je temnejši zaradi vlage v zraku f) neskončnost g) deep blue sea h) ocean i) play it easy j) po dežju, izhlapevanje k) močan kontrast, hrup l) razmeglilo se je čez kotlino m) vlaga n) cocktail o) perspektiva

opis: povezava z naravo; 53%

opis: abstraktna misel povezana s prijetnim čustvom; 47%

Graf 19: Rezultati odgovorov na vprašanje opisa asociacije.

Zaključek Glede na raznolikost odgovorov sem lahko izdvojila odgovore, ki so povezani z abstraktno mislijo, povezano s prijetnim čustvom in pa odgovore, povezane z naravo. Glede na rezultat, razviden iz grafa, lahko rečem, da praktično ni razlik med prijetnim čustvom in povezavo z naravo.

Rezultati testiranja na vprašanje: Ali te naslednja slika pomirja? Zaključek Bistveno izstopa odgovor DA, kar pomeni, da zelena in modra resnično pomirjata. Iz videoposnetkov obrazov pa je bilo razvidno, da so testiranci povečini morali razmisliti, ali jih pomirja ali ne, saj je zelena (green) sevalna barva na zaslonu precej kričeča in zbadajoča za oči. Menim, da je ravno iz tega razloga tudi kdo na to vprašanje odgovoril negativno. Hipoteza sicer drži, se je pa v tem testu izkazalo, da so razlike med odsevno in sevalno zeleno barvo bistvene.

Graf 20: Rezultati odgovorov na vprašanje: Ali te slika pomirja?

Rezultati testiranja na vprašanje: Ali te slika vabi k teku in plavanju v naravnem okolju? Zaključek Bistveno izstopa odgovor DA, kar pomeni, da testirance modra in zelena vabita k aktivnostim v naravi. Menim pa, da se je iz enakega razloga kot pri prejšnjem vprašanju pojavi tudi odgovor ne, obstaja pa tudi možnost antipatije testirancev do zelene barve, ki ni tako redka. Hipoteza drži.

Graf 21: Rezultati odgovorov na vprašanje: Ali te slika vabi k teku in plavanju v naravnem okolju?

Rezultati testiranja na vprašanje: Ali bar ve na sliki povezuješ z rokoborbo ali nasilnim vojaškim f ilmom? Zaključek Bistveno izstopa odgovor NE, kar pomeni, da testirance modra in zelena barva ne spominjata na nasilje. Menim pa, da se je iz enakega razloga kot pri prejšnjih vprašanjih pojavi tudi odgovor DA. Hipoteza je pravilna. Graf 22: Rezultati odgovorov na vprašanje: Ali te slika spominja na nasilje?

3.6

Bar vna kombinacija modre in rumene učenje in računalništvo

Hipoteza Barvna kombinacija modre in rumene predstavlja prostor za učenje, računalništvo, knjižnico, informacije, intelektualno dejavnost, odpravlja tudi strah pred neznanjem. Ker modra barva pomirja in zadržuje ljudi na mestu, je primerna za prostore, kjer se uči. Rumena barva je stimulativna, povezana predvsem z intelektom in umom, pospešuje razmišljanje in dejavnost, zato je primerna kot kombinacija pri učenju, knjižnici in računalništvu, še posebej, kjer je vključen učitelj, saj z modro barvo učenca pomirimo, učitelja pa z rumeno držimo aktivnega. Zelena barva predstavlja dele prostorov z rastlinami, kjer lahko ljudje spočijejo svoje oči in um.

Pomisleki in vprašanja Kako vzpostaviti pravo ravnovesje med modro pomirjujočo in rumeno stimulativno barvo, da rumena ne bo dražila ljudi, modra pa jih spravila v depresijo?

Testiranje Testiranec povleče črno piko na mesto, kjer bi se učil v prostoru na sliki, belo na mesto, kjer bi delal z računalnikom in sivo, kjer bi prebiral knjige. Če nobeno mesto ni primerno, pusti pike, kjer so. V tej nalogi gre za eksperiment, kako bo sploh testiranec reagiral na vprašanja.

Navodilo za testiranca 1. Povleci črno piko na tisto barvo na sliki, ki se ti zdi primerna za učenje. 2. Povleci belo piko na tisto barvo na sliki, ki se ti zdi primerna za delo z računalnikom. 3. Povleci sivo piko na tisto barvo na sliki, ki se ti zdi primerna za prebiranje knjig. • Če nobeno barvno mesto ni primerno za posamezne aktivnosti, pusti pike, kjer so sedaj. Ko končaš, pritisni tipko "END" na tipkovnici.

Rezultati testiranja

Slika 41: Kombinacija modre in rumene

Graf 23: Rezultati odgovorov razvrščanja pik na mesta za učenje, računalništvo in prebiranje knjig.

Zaključek Testiranci so računalništvo in učenje uvrstili v zgornji rumeni del slike, kar pomeni, da je ta barva primerna za intelektualno dejavnost, čeprav sem pričakovala, da bodo računalništvo uvrstili v spodnji modri del, ki je primernejši za to dejavnost.

Tudi prebiranje knjig so uvrščali v zgornji rumeni del, vendar so razlike zanemarljive. Zanimivo je, da so testiranci izbirali prav določene odtenke barvnih pravokotnikov na rumeni podlagi, še posebej jih je pritegnil oranžni del. V zvezi s tem lahko sklepam, da mora biti rumena za tak virtualen prostor topla in nikakor ne hladna, torej proti oranžnemu spektru in nikakor nenasičena.

3.7

Zlata - prestiž

Hipoteza Prestižni prostor za užitek, gledališče, kino, predstave, koncerte …, kjer se ljudje družijo. Zlatorumenamodra kombinacija navdaja ljudi z občutkom prestiža in elegance, stimuliranosti in hkrati pomirjenosti. Testiranec bi moral izbrati gumb, kjer se pokažejo gledališke predstave, ne pa katerega od ostalih gumbov: simboliziran otroški svet, industrija in poslovnost, narava; saj slednje dejavnosti v ta barvni prostor ne sodijo.

Pomisleki in vprašanja Ali lahko ta barvna kombinacija depresivnega človeka spravi v boljše razpoloženje, ali ga še bolj odbije in potre?

Slika 42a: Zlatorumen prestižni prostor z modrimi dodatki

Testiranje Testiranec s klikom z miško na vsak gumb vidi zaporedoma štiri različne asociacije v obliki predlogov aktivnosti v sliki. S klikom izbere tisti gumb, s katerim je uzrl asociacijo, ki jo je povezal z barvno kombinacijo na začetni zlato-modri sliki, ki jo lahko spet vidi s klikom na oddaljeni črni krog - gumb. Ko je zadovoljen z izbrano sliko, s tipko "END" na tipkovnici potrdi svoj izbor, s čimer zaključi nalogo. Slika 42b: Otroški svet ne sodi v to barvno okolje

Navodilo za testiranca Z miško klikni na vsak posamezen črn gumb na spodnjem robu okvirja slike. Za vsakim od štirih črnih pik se skriva simbolizirana dejavnost, oddaljena črna pika pa pokaže osnovno sliko. Ko odkriješ, katera dejavnost po tvojem občutku sodi k barvni kombinaciji osnovne slike, pritisni tipko "END" na tipkovnici.

Zaključek Tak rezultat ni bil pričakovan. Načrtno sem vse slike uravnovesila tako, da so barvno in kompozicijsko Slika 42c: Poslovnost in industrija ne sodita v to enakovredne, da bi se testiranci odločali zgolj barvno okolje

glede na tematiko. Morda so rezultati izbora nenavadni, ker sem dobila kasneje namig testiranca, da modri dodatki spominjajo na dimnik in pike na dim. Zaradi tega so se morda testiranci pogosto odločali za odgovor - podjetništvo. Edino odgovor narava, ki ima nizek odstotek, je v skladu s pričakovanji, saj v tak barvni prostor sploh ne sodi. Glede na rezultate testa menim, da nisem dobila zadovoljivega odgovora na moje vprašanje in da hipotezo ne morem ne ovreči ne potrditi. Pridobila pa sem dragocen podatek, da se moram preizkusa lotiti drugače.

Rezultati testiranja

Graf 24: Skoraj enakomerno so porazdeljeni odgovori: podjetništvo (ta za spoznanje prednjači), otroci in gledališče. Narava ima zelo nizek odstotek.

3.8

Slika 42d: Gledališče in koncerti sodijo v to barvno okolje

Slika 42e: Narava ne sodi v to barvno okolje

Vijolična - duhovnost

Hipoteza Barvni prostor za osebnostni napredek, duhovno zdravje, učitelje in zdravnike. Vijolična barva je najbližja temi, zato pri ljudeh povzroča globoko umirjenost in razmišljanje o sebi. Pravimo, da se človek obrne v notranjost - v sebe. V primeru, da je testiranec neobremenjen in se bo pustil voditi barvnemu vplivu, bi moral nazadnje na prizorišču pustiti črn, bel in vijoličen lik ali pa jih s prizorišča odstraniti nazadnje.

Pomisleki in vprašanja Zaradi kolektivnega nezavednega se ljudje teme, črnine in vijolične barve bojijo. Lahko se pojavi tudi strah pred tem, da bi se poglobili v sebe in svoje probleme. V tem primeru bi se znalo zgoditi, da bi testiranec najprej izbral rumeni lik, saj je rumena barva v barvnem krogu komplementarna vijolični in tako njej točno nasprotna (paslika). Za rumeno barvo tudi velja, da odpravlja strah.

Testiranje Testiranec zaporedno izloča barvne like in s tem odstranjuje moteče elemente. Lahko odstrani vse barvne elemente ali pa samo nekatere. V ta prostor sodijo trije liki in sicer vijoličen, črn in bel, medtem ko ostali barvni liki simbolizirajo neusklajenost človeka s samim seboj. Pričakujem, da bo testiranec nazadnje odstranil črn, bel in vijoličen lik ali jih celo pustil na prizorišču.

Navodilo za testiranca Iz barvne kompozicije na sliki odstrani tiste like, ki ne sodijo v barvno kompozicijo. Odstranjuj like po vrstnem redu od tistega lika, ki najbolj moti, do tistega, ki moti najmanj. Ko meniš, da je barvna kompozicija usklajena, končaj nalogo tako, da pritisneš tipko "END" na tipkovnici."

Rezultati testiranja Dobljene rezultate sem morala ustrezno predelati, da sem lahko barve rangirala glede na vrstni red izločanja. Najprej sem za vsako barvo izračunala

Slika 43: Vijolično okolje in moteči barvni elementi

Tabela 20: Vrstni red odstranjevanja likov

Tabela 21: Statistični izračun vrstnega reda odstranjevanja likov

odstotek izločanja na prvem, drugem, tretjem, itn. mestu. Iz tako dobljenih odstotkov sem za vsako barvo izračunala koeficient po naslednji formuli: K=PI1 + 2 x PI2 + 3 x PI3 + 4 x PI4 + 5 x PI5 + 6 x PI6 + 7 x PI7 + 8 x PI8 + 9 x PI9

kjer je: K - koeficient PI1 - odstotek izločanja na prvem mestu PI2 - odstotek izločanja na drugem mestu PI3 - odstotek izločanja na tretjem mestu PI4 - odstotek izločanja na četrtem mestu PI5 - odstotek izločanja na petem mestu PI6 - odstotek izločanja na šestem mestu PI7 - odstotek izločanja na sedmem mestu PI8 - odstotek izločanja na osmem mestu PI9 - odstotek izločanja na devetem mestu Tako določen koeficient je dobro merilo za rangiranje vrstnega reda izločanja. Čim manjšo vrednost ima koeficient, tem prej je bila barva izločena. V tabeli 21 so prikazane barve s koeficienti, urejenimi po naraščajočih vrednostih. Tako dobimo realno oceno vrstnega reda izločanja barv.

Zaključek Najprej so testiranci izločili modro, nato rdečo, zeleno, belo, črno, rumeno, zlato, vijolično in na koncu (največkrat ostane) oranžno. Tako lahko zaključim, da je v dani kombinaciji modra najmanj priljubljena, oranžna pa najbolj priljubljena (glej Tabelo 21). Rezultati testiranja so le delno pričakovani, ker nisem pričakovala, da bodo testiranci tako zgodaj odstranili bel in črn lik. Po pričakovanju so zelo pozno odstranili ali pustili na sliki vijoličen lik, ki je povsem barvno usklajen oziroma v barvni harmoniji s svetlejšo vijolično podlago. Zanimivo je, da so testiranci najpogosteje pustili oziroma najkasneje odstranili oranžen lik, ki je sicer v barvnem krogu blizu vijolični, ni pa ji komplementaren. Komplementarna je rumena barva, ki je paslika vijolični barvi, zato obstaja velika verjetnost, da je ta barva pri testirancih dokaj priljubljena zaradi psihološkega učinka odpravljanja strahu pred vijolično barvo in obračanja vase, ali pa, da jih je rumena kot paslika vijolični pomirila v smislu nasprotnega barvnega ravnotežja. Logično je, da so testiranci podobno kot rumeno obravnavali zlato, ki je sorodna rumeni in krati tudi oranžni. Vijolična barva sodi v hladni del barvnega spektra, medtem ko ostale najbolj priljubljene barve: rumena, zlata in oranžna sodijo v topli del barvnega spektra. Testiranci so, zanimivo in pričakovano, kot najbolj nepriljubljeni barvi izbrali modro in rdečo, ki sta v barvnem spektru čisto poleg vijolične. Pravzaprav je vijolična zmes modre in rdeče in je njuna sredina. Opomba: morda so se testiranci odločali tudi glede na kompozicijo likov, ki so ostali na sliki po odstranitvi določenega lika. V primeru, da bi takšen test ponovila, bi bilo potrebno aplikacijo programirati tako, da bi se liki vsakič, ko se testiranec katerega znebi, postavili na drugo naključno mesto na sliki. Sicer bi se v takem primeru gotovo tudi formirala kompozicija barvnih likov, bi pa premik likov gotovo za trenutek prekinil testirančevo delovanje uma in tako osvežil njegove reakcije. V tem primeru predvidevam, da testiranci ne bi imeli enakih pogojev.

3.9

Pisane bar ve - otroški svet

Hipoteza Pisane barve simbolizirajo otroški svet, zato so primerne za prostore, kjer so otroci, vrtec, pediater in kjer lahko odrasli najdejo notranjega otroka v sebi.

Pomisleki in vprašanja Ali pisane barve odrasle ljudi navdajajo z igrivostjo ali s kaosom? Če testiranca pisane barve navdajo z igrivostjo, gre za pozitivno (+ plus) čustvo in tak barvni prostor je dosegel svoj namen. Če pisane barve testiranca navdajajo s kaosom, potem gre za negativno (- minus) čustvo.

Testiranje Pozitivno (+ plus) čustvo se bo merilo s pozitivno besedo, negativno (- minus) čustvo pa z negativno besedo. Poleg bo v trojici besed še nevtralna beseda brez pomena, s katero preprečim, da bi testiranec ugotovil logiko testnega sistema.

Navodilo za testiranca

+ igralo

bodalo

/ sedalo

/ voziček

+ otrok

- padec

+ veselje

- kaos

/ žalost

- bojevanje

/ vojašnica

+ gibanje

- skok

+ balon

/ letalo

/ skupina

+ družina

- posameznik

S sivega roba od vsake trojice besed izberi po eno 7. + barve / slikanje besedo, ki ustreza sliki in besedo povleci na pisano Tabela 22: Skupine trojic besed sliko. Ko končaš, pritisni tipko "END" na tipkovnici.

Slika 44: Trojice besed in pisana slika

Rezultati testiranja

Graf 25: Rezultati testa trojic besed

- pacanje

Zaključek Pozitivno čustvo je najbolj povezano s skupinami besed (glej Tabelo 22) 1, 3 in 5. Negativno čustvo je najbolj povezano s skupinama besed 2 in 4. Pri kategorijah 2 in 4 je pomembna razlika med pozitivnim in negativnim čustvom v prid negativnega. Razlika v prid pozitivnega čustva je pomembna le pri skupini 5. Pri skupinah 1 in 3 praktično ni razlike med pozitivnim in negativnim čustvom. Pri skupinah besed 6 in 7 se resneje pojavlja tudi odgovor brez pomena. Pri teh dveh skupinah praktično ni razlik med tremi možnimi odgovori. Iz rezultatov tega testa in prvega testa (poglavje 3.2.1), kjer se tudi v kombinaciji z drugimi barvami pojavlja pisana barva, sklepam naslednje: • če se pisana barva pri odraslih osebah pojavi kot samostojna barva, jih navdaja z občutkom kaosa in negativnosti; • če pa se pojavi v kombinaciji z drugimi, enakomerno pobarvanimi barvnimi ploskvami, pa jih še najbolj privleče.

3.10 Rožnata - nežnost, partnerstvo Hipoteza Rdeča barva spodbuja moško spolnost, vijolična pa žensko. Kombinacija obeh - omiljena z nenasičenostjo - je rožnata barva, ki spodbuja duhovno ljubezen, partnerstvo, poznanstva, druženje, zabavo, ženitno posredovanje. Barvne pike v testu pa simbolizirajo različne ljudi.

Pomisleki in vprašanja V tem testu mora testiranec ugotoviti tudi, da postavitev pik v krogu simbolizira druženje. V primeru, da bo uporabil pisane barve za pisane združbe, nakazuje taka postavitev pik na odprt odnos do druženja.

Testiranje Pike, ki predstavljajo različne ljudi, testiranec povleče na prizorišče v nekaj smiselnega (glej primer slike 45b pričakovanega rezultata).

Navodilo za testiranca Dopolni sliko tako, da z miško (potegni piko in spusti na sliko) razporejaš pike z robov. Ko končaš, pritisni tipko "END" na tipkovnici.

Rezultati testa Štirinajst oseb je izoblikovalo na prizorišču nek lik, predvsem v krogih oziroma različnih drugih likih. Ena oseba je na tri like na prizorišču v sredino postavila belo piko in nanjo črno piko. Na naslednji strani je nekaj primerov, kako so testiranci rešili test.

Slika 45a: Začetni pogled na zaslon

Slika 45b: Pričakovani rezultat po testiranju

Slika 46c: Testirančeva rešitev, tipičen primer

Slika 46d: Testirančeva rešitev, tipičen primer

Slika 46e: Testirančeva rešitev, poseben primer

Zaključek Po pričakovanjih so testiranci večinoma, razen enega, oblikovali barvne like na sliki, ki so dostikrat spominjali na druženje ljudi. Iz tega lahko sklepam, da jih takšen barvni prostor v resnici navda z mislijo o druženju. Zanimivo se mi zdi tudi, da so testiranci največkrat na vijolično elipso položili črne in bele pike. Ravno tak rezultat sem sicer pričakovala v testu 3.2.6 (vijolična barva), ki pa se ni zgodil. Ker je bilo mogoče na posnetkih testirančevega obraza s kamero slišati komentarje, se mi je zdel zanimiv testirančev komentar, da je barvna kombinacija začetne slike že tako usklajena, da je ne bi rad pokvaril.

Slika 46f: Testirančeva rešitev, netipičen primer

Testiranci so se pri tem testu najbolj zabavali. Do izraza sta prišli kreativnost in domišljija. Na tem testu so se časovno zadržali najdlje, še posebej, ker so nekateri navdušeno odkrili, da je možno pike med seboj do določene mere prekrivati,s čimer so ustvarili zanimive like in barvne kompozicije. Slednjega nisem predvidela, je pa gotovo odličen podatek za razmišljanje o nadaljnjem razvoju testa.

ZAKLJUČEK

V okviru diplomskega dela sem izvedla testiranje petnajstih ljudi na sevalne RGB barve. Pri testiranju sem izhajala iz teoretičnih in praktičnih ugotovitev v okviru znanstvenega preučevanja problematike barv. Glede na rezultate testiranj sem ugotovila, da ljudje podobno reagirajo na RGB sevalne barve kot na odsevne barve. Barvna teorija se povečini sklada z rezultati mojih testiranj. V nekaterih primerih pa se nekoliko ali celo bistveno razlikujeta barvna teorija in reakcije petnajstih testirancev. Dogajalo se je celo, da je drug test pokazal pričakovane rezultate določenega testa in tako nehote kot stranski produkt potrdil prvotno barvno teorijo, ki je bila sicer v prvotnem testu ovržena. Zagotovo pa so reakcije testirancev na test in kasnejši pogovor z njimi pokazali na nekaj pomanjkljivosti v samem postopku testiranja, katere bi bilo potrebno v morebitnem naslednjem testiranju odpraviti. Testne naloge so sicer zastavljene povsem pravilno, pokazale pa so se napake pri izvedbi, ki jih vnaprej nisem mogla predvideti, saj nisem vedela, kako bodo testiranci reagirali. Za dobro se je izkazalo, da je testiranec lahko opazoval zaslon s testom in hkrati na pomožnem zaslonu osvežil navodilo določenega testa. Brez tega bi se testiranec moral vračati nazaj na navodilo v samem testu, pri čemer bi bila njegova pozornost močno motena. Menim, da je dobro uspelo to, da zaradi raznolikosti nalog testiranci niso mogli ugotoviti smisla in sistema testa, zatorej so reagirali spontano, brez razmišljanja, saj je bil cilj med testiranjem izklopiti testirančev um. V tem primeru so lahko delovala le testirančeva čustva in občutki, ki so glavno vodilo do tistega »skritega« in nezavednega v človeku, ki ga ob gledanju določene barvne aplikacije na zaslonu navdaja z občutkom ugodja ali neugodja. Ugotovila sem, da bi test moral biti programiran tako, da bi se v bazo podatkov vpisovali vsi podatki o testirančevih reakcijah, kar pa zahteva veliko dodatnega strokovnega dela in predstavlja tudi večji strošek. V kolikor bi se takšen test izvedel, potem bi lahko bil tudi spletna aplikacija, ki bi jo kot igro lahko odigralo večje število ljudi. To pa je tudi naslednja ugotovitev: da je bilo število testirancev sicer zadovoljivo vendar za verodostojne končne rezultate nekoliko premajhno. Da testiranca med testom ne bi motila, je bilo potrebno zabeležiti testirančeve reakcije in rezultate na drug način. To sem izpeljala s pomočjo snemanja zaslona in hkratnega snemanja testirančevega obraza s kamero, zaradi morebitnih reakcij na barve. Snemanje zaslona se je izkazalo sicer za nujno potrebno vendar neprimerno za hiter in enostaven način pridobivanja rezultatov. Poleg tega je bilo nujno potrebno paziti na to, da se z DV snemalnikom na DV kaseto posname le 40 minut posnetkov zaslona, medtem ko se na kameri posname 60 minut testirančevega obraza. Test je trajal med 15 do 40 minut za vsakega testiranca, odvisno od njegovih reakcij in zavzetosti za test; torej od osebnih lastnosti vsakega posameznika. Sinhronizacija med posnetki na zaslonu in testirančevim obrazom ni bila težka, mi pa posnetki obraza niso povedali dosti, saj so nekateri testiranci imeli pretirano mimiko obraza, nekateri nobene, nekateri pa nedoločeno. Največ, kar se je iz mimike obraza dalo razbrati je, ali razumejo navodilo testa ali ne, kako zavzeto delajo na testu in če jih zaslon sploh zanima. Ugotovila sem, da jim je test všeč, da je zanimiv in dinamičen. Smiselno bi ga bilo dodelati in ponoviti, saj lahko prinese dragocene rezultate glede reakcij ljudi na barve v multimedijskih aplikacijah. Končna ugotovitev glede RGB sevalnih barv v povezavi z multimedijskimi aplikacijami pa je, da je potrebno previdno izbirati na začetku aplikacije med toplimi barvami, da človeka pritegnemo. Izogibati se je potrebno preveč nenasičeni rumeni in čisti zeleni barvi, ker zelo nervirata ljudi. Dobro je izbrati tudi kakšno komplementarno torej kontrastno barvo kot protiutež barvni harmoniji toplih barv. Hladen spekter barv pa se uporabi pri zadrževalnem učinku na posameznem delu aplikacije. Najbolj se velja izogibati sivim tonom in hladnim rjavim barvam. Zagotovo je potrebno biti zelo previden pri izboru zaslonskih barv, saj sodeč po rezultatih testa nekoliko drugače vplivajo na ljudi, in jih lahko celo utrudijo, nervirajo, razjezijo in za vedno odvrnejo od določene multimedijske aplikacije.

Iz testa je mogoče tudi sklepati, da barvna klima in moda vplivata na rezultate testov. Da bi bila glede ugotovitve prepričana, bi bilo potrebno na istih testirancih test večkrat letno ponoviti in rezultate primerjati z barvami v modi. V primeru, da bi želeli imeti vedno barvno aktualne multimedijske aplikacije, bi morali takšen test ponoviti večkrat oziroma vsaj dvakrat letno. Zaradi barvne klime pa bi morali test izvesti tudi glede na geografska področja. Glede na to, da se da ta test (seveda nekoliko spremenjen, posodobljen in prirejen za internet), tudi uporabiti kot spletno aplikacijo, je mogoče testirati kogarkoli kjerkoli. Osnovni cilj zasnove in izvedbe testiranja v okviru diplomskega dela je bil postaviti ustrezen model testiranja, ki lahko pri izvedbi na velikih vzorcih da relevantne rezultate. Poleg tega sem želela pridobiti povratne informacije o primernosti posameznih testov, same tehnike izvedbe in reakcij testirancev na zadane naloge. Zato sem se v okviru dela zadovoljila z izbiro vzorca petnajstih naključno izbranih testirancev, kar predstavlja minimalni statistični vzorec, ki lahko nakazuje odzive celotne populacije. Glede na kvalitetne in zanimive rezultate sklepam, da je metodologija primerna za izvedbo testiranja na večjih vzorcih preko svetovnega spleta. Svet barv je sestavni del mojega življenja. Pri svojem delu in vsakdanjosti se pogosto srečujem s problematiko barv, zato mi to diplomsko delo veliko pomeni predvsem, ker sem celovito predelala teorijo barv in se naučila snovati in izvajati raziskovalno delo na tem področju. Obdelana tematika mi predstavlja tudi nove izzive in usmeritve v mojem profesionalnem življenju.

5 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21

LITERATURA IN VIRI

KEZELE, Adrian Predrag. 2001. Vastu, dobri duh prostora, indijski Feng Shui: bivalno okolje po meri duše. Založba Satjam. TRSTENJAK, Anton. 1996. Psihologija barv. 1. izd., 1. nat. Ljubljana : Inštitut Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno. http://www.inst-antonatrstenjaka.si/trstenjak.html (pregledano: 15.10.2004) KLAUSBERND, Vollmar. 1997. Barve in njihova zdravilna moč, Ljubljana: Založba Domus. REPOVŠ, Jernej. 1995. Kako nastaja in deluje učinkovita, tržno usmerjena celostna grafična podoba kot del simbolnega identitetnega sistema organizacij. Ljubljana: Studio Marketing. ZORNIK, Klavdij. 1968. Likovna umetnost, teorija likovne umetnosti, I. del. Ljubljana: rokopis za študente Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. ADOBE Systems Incorporated. 2000. Od zamisli do tiskovine. Ljubljana: Pasadena. (besedilo: ing. Marko Kumar). 1987. Sistemska barvna karta. Ljubljana: Gorenjski tisk, Kranj, Inštitut za celulozo in papir, Ljubljana. OSHO, 1994. Hsin Hsin Ming: Knjiga o niču. Ljubljana: Fran Burgar. NAKUP, potrošniški vodnik št. 002, petek, 10. junija 2005, stran 23 Katalog podjetja Neckerman, glavni katalog poletje 2005, strani: 17, 30, 46, 48 http://images.google.com/imgres?imgurl=http://www.educa.fmf.unilj.si/izodel/sola/2003/ura/tomic/biologija/oko.gif&imgrefurl (pregledano: 13.8.2005) http://www.vid.si/zgradbaocesa.htm (pregledano: 12.1.2005) PAPOTNIK, Amand; ČERIN, Bogo. 1994. Zbrano gradivo o fotografiji. Radovljica: Didakta. Življenje in tehnika, leto 2005, letnik LVI, št. 5, Tehniška založba Slovenije, str. 33 - 39. http://slo-tech.com/clanki/03028/03028.shtml in 03026 (pregledano: 5.9.2005) Delovanje digitalnega fotoaparata, Dejan Putrle. www.o-ckpiran.kp.edus.si/predmetnaP/ biologija/dejan/digifoto.pdf (pregledano: 2.9.2005) http://www.dvd-si.com/info.php (pregledano: 5.9.2005) www.fov.uni-mb.si/ras/seminarske/2001-02/.../ NOVOSTI%20NA%20PODROCJU%20CRT%20MONITORJEV.ppt - 137 KB - (pregledano: 5.9.2005) http://3delavnica.com/index.php?main=ucilnica_clanek&oddelek=1&clanek=275 (pregledano: 1.9.2005) http://www.monitor.si/clanki.php?id=557 (pregledano: 10.9.2005)

Viri slik S-1 S-2 S-3 S-4 S-5 S-6 S-7 S-8 S-9 S-10 S-11 S-12 S-13 S-14

KING, Francis. 1975. MAGIC The Western Tradition. Thames and Hudson, London. http://www.atelje-doria.si/ (pregledano: 10.6.2005) http://www.sxc.hu (pregledano: 22.8.2005) DESCHARNES, Robert; NÉRET, Gilles. 1993. Salvador Dali. Benedikt Taschen. OSHO. 1994. Osho Zen Tarot. Osho International Fundation, London. http://umbra.nascom.nasa.gov/images/eit_19970914_0121_304.gif (pregledano: 2.4.2005) BENČIČ, Lavoslava. Osebni foto arhiv. POŽLEP, Silva. Osebni foto arhiv. INFOS. Foto arhiv podjetja. ADOBE Systems Incorporated. 2000. Od zamisli do tiskovine. Ljubljana: Pasadena. Corel Corporation, Corel Draw 12. TwoDocs, Inc., 1995. M. Seggia, 1986. Adobe System Incorporated, Adobe Photoshop CS. Glavni katalog Neckermann 2005, Maribor: Neckermann. strani: 17, 30, 46, 48

PRILOGE

Vsebina CD medija • sprogramiran test, na katerega so testiranci odgovarjali (za predvajanje testa potrebujete brezplačen računalniški program Flash Player 6.0 ali višjo različico) http://www.macromedia.com/shockwave/download/download.cgi?P1_Prod_Version=ShockwaveFlash

• video posnetki zaslona in obrazov tetirancev (za predvajanje posnetka potrebujete računalniški program za predvajanje video posnetkov) • diplomsko delo (za ogled elektronske publikacije potrebujete brezplačen računalniški program Adobe Acrobat Reader) http://www.adobe.com/products/acrobat/readstep2.html