Napotki občanom skozi igrane skeče by andrej rupreht

NAPOTKI OBČANOV MALCE DRUGAČE – PREKO IGRANIH SKEČEV Št:3 Avtor: Oskar Neuvirt (ter en gostujoč prispevek: Gregor Križnik, Alojz Levičnik )

V tem prispevku je najprej objavljen skeč na določeno požarno varnostno temo, po tem pa še konkretni napotki ob takih dogodkih.

Vsebina:

stran: 3 1 skeč: Strokovnjaki za plin – problematika zastrupitev v kleteh stran: 7 2 skeč: Veličasten zaključek napak – problematika gorenja plinskih jeklenk stran: 12 3 skeč: Vroča ljubezen – problematika dimniških požarov

Skeč – »Strokovnjaki« za plin Avtor : Oskar Neuvirt Zgodba se dogaja pred vikendom na Goričkem Igrajo: Laci- moški petdesetih let, lastnik vikenda Fanika- žena od Lacija je njegovih let, skrbna gospodinja Karlek- sin Lacija in Fanike, poklicni šofer Ernest- Lacijev sodelavec, obratovodja Maks – Lacijev sodelavec, rezervni policist Polda – Lacijev sodelavec, vratar Kunigunda- Lacijeva tašča Scena: preprosta lesena miza in štirje stoli. Na mizi je štefan vina in kozarci. Pod mizo stoji pletenka za vino. Nedaleč stran stoji roštilj. Vmes sta dve ali tri večje rože lončnice. Na drugi strani odra je manjša klop. Ozadje je lahko rdeča zavesa v njej pa vrata v klet vikenda. Najbolje je kakšen lesen pano in na njem narisano okno, opeka…. Rekviziti: miza, štirje stoli, roštilj , klop, vilice , štirje plastični krožniki, štefan za vino, štirje kozarci, pletenka, sveča, plinska maska , mobitel, kakšna večja sobna roža v lončku, palica ali bergla. Začetna razporeditev nastopajočih: Laci, Maks, Ernest in Polda sedijo ob mizi in si nalivajo staro vino. Fanika in Karlek sta ob roštilju in pečeta klobase. Tašča Kunigunda sedi na klopci in se opira na palico ali berglo. Laci nosi klobuk ter preprosto srajco in hlače. Ernest ima malo boljšo srajco in kravato. Maks nosi ceneno moško obleko. Polda nosi čepico s ščitnikom in karirasto srajco. Fanika in Kunigunda nosita preprosta ženska oblačila in rute na glavi. Karlek je v kavbojkah, majici in čepici. Vsi nastopajoči so v »zamrznjeni« pozi , kot bi okamneli, kot da zaustavimo film. Šele ko napovedovalec predstavi vsakega posebej se le ta za trenutek »prebudi« in se obrne proti publiki in prikloni, potem se vrne v »zamrznjeno« pozo. Napovedovalec: » Nahajamo se na idiličnem vikendu na Goričkem. Naš vestni delavec Laci je vse življenje v podjetju pridno delal in varčeval za svoj kos zemljice, na katerem si je postavil lep vikend z vinsko kletjo. Zasadil je vinograd in užival ob nedeljah s svojo družino, daleč stran od mestnega vrveža in pogledov radovednih sosedov. Neko nedeljo je povabil najboljše prijatelje in sodelavce; obratovodjo Ernesta, rezervnega policista Maksa in vratarja Poldija na svoj vikend, kjer bosta žena Fanika in sin Karlek spekla nekaj na roštilju. Pripeljal je še taščo Kunigundo, da sodelavci ne bi mislili, da jo sovraži. Bila je lepa jesen. Pa poglejmo kaj počnejo in kaj se jim bo zgodilo« ( ob vsaki omembi imena nastopajočih, se le ti narahlo priklonijo in obrnejo proti publiki) Laci: (naliva kozarce) » Fantje pijte, dober je, moj lanski pridelek.« Ernest: (nazdravi z vsemi) » Na zdravje vsem, posebej še tebi Laci in hvala za povabilo« Maks: ( se obrne proti roštilju) » Fanika, Karlek, a bo kaj, meni že kruli po želodcu« 3

Karlek: ( z vilicami nabada klobaso) » Mama, kje si kupila to žilavo pasjo radost ?« Fanika: ( materinsko nežno) » Karlek, pri Benku (najbolje je , da omeni ime vaškega mesarja) klobasa je v redu, le tvoje oglje je nekam mokro, tako da bi lahko med peko sedel na roštilju!« Maks: ( spije deci vina na dušek) » Laci, kak kaj kaže letošnji pridelek?« Laci: (skoči pokonci in vzame izpod mize pletenko) » Mošt vre da je kaj, dovolj bo starega vina, skočim po pletenko mošta !« (vzame veliko belo svečo in odhiti skozi kletna vrata. Fanika nekam žalostno pogleda za njim) Ernest , Maks in Polda: ( v en glas ) » To mi delaj Laci « ( Karlek in Fanika medtem postrežeta na krožnikih govejo klobaso in kolač kruha. Moški pa veselo polglasno kramljajo in mahajo z rokami. Nekoliko se že vidi vpliv vina na njihovo obnašanje) Maks: »kaj babica nič ne dobi ?« Fanika: »One dobi potem, na koščke ji moram razrezat, je zobe doma pozabila« Fanika: (čez nekaj časa) » Kaj neki dela Laci tako dolgo v kleti « Ernest: ( vstane od mize in se obrne k Faniki, ki stoji pred kletnimi vrati in kliče moža ter vije roke) » Lacija bo zastrupil dušik od vretja. Fanika, daj prižgi svečo, ga grem iskat. Tako me je učil stric iz Ormoža, tako delajo Prleki.« ( Fanika išče svečo) Karlek: ( glasno in že malo panično) » Ste nori, notri je polno amonijaka, bom vzel masko, ki sem jo dobil pri Civilni zaščiti. ( od nekod privleče plinsko masko in jo vleče na obraz) Ata, drži se, rešil te bom.« ( se napoti, tipajoč pred sabo, v smeri kletnih vrat) Maks: ( zaustavi Karleka) » Sem rezervni policaj ali nisem, poklical bom naše na 113, oni majo take maske za demonstrante, vzdržijo vse strupe« (iz žepa vleče mobitel) Polde: ( dokaj umirjeno) » Porka gate, kaj ste znoreli, pa ja veste, da sem gasilec že od leta 47, pa da imam medaljo za hrabrost, ki sem jo dobil na meddržavni vaji v Krapini. Ja , takrat smo se izkazali. Vaji se je takrat reklo; Ništa nas ne može iznenaditi. Karlek, daj na usta mokro krpo, saj ogljikov monoksid ni tak nevaren kot pravijo.« Kunigunda: ( dvigne v zrak svojo palico in z dokaj umirjenim glasom) » Če ravno je bil Laci včasih trmast si take smrti ni zaslužil. Kaj je kdo poklical gasilce in reševalce ?« Fanika » Joj kakšni loleki ste, umrl mi bo !« (vidi, da ne bo nič z reševanjem in omedli, ter se zgrudi na tla) Ernest: ( panično kaže s prstom na Faniko na tleh) » Plin že gre nad nas, Faniko je že zagrabil, bežimo dečki!«

( vsi zbežijo iz odra, vsak na svojo stran. Karlek odvrže masko, Maks izgubi mobitel, Ernest še zvrne na dušek natočen kozarec vina) Kunigunda: ( se vstane in počasi šepajoče odide preko odra) »Grem k sosedom na telefon« Laci: ( pride ves omotičen iz kleti. Klobuk ima postrani, srajco iz hlač. V eni roki drži neprižgano svečo v drugi pletenko. Stopi preko ležeče žene in reče:) » Ali ima kdo morda vžigalice ?« (Fanika na tleh nekoliko dvigne glavo in ga žalostno pogleda) Tedaj pade zastor in na oder pride napovedovalec: (če nimamo možnosti spustiti zastorja, naj Laci, za tisti čas ko govori napovedovalec, » okameni«, Fanika pa naj malo dvigne glavo od tal.) Napovedovalec: »Na srečo se je naša zgodba tokrat končala srečno. Lahko bi se pa bolj tragično. Vsi vinogradniki bodite previdni, pri vretju mošta se sprošča ogljikov dioksid, ki izpodriva kisik. Takrat je hoja v vinsko klet zelo nevarna. Če že morate takrat v klet, raje pokličite gasilce.«

Vsi nastopajoči se postavijo v vrsto na odru in se priklonijo – konec

Čas trgatve, vretje mošta , žganjekuha - NAPOTKI 1. Vsekakor je treba najprej razlikovat vrste plinov in poznati njihove lastnosti. Pri vrenju mošta nastaja večja količina ogljikovega dioksida, (CO2) ki zmanjša koncentracijo kisika v zraku, zato je takrat zadrževanje v neprezračenih vinskih kleteh lahko zelo nevarno! Nevarnost zadušitve in smrti je velika. Ob normalnih pogojih je ogljikov dioksid - CO2 plin brez barve in brez vonja. Je rahlo kislega okusa, ki nastane zaradi raztapljanja ogljikovega dioksida v sluznici. Pri vdihavanju plina ne čutimo, zato nas lahko prehiti nezavest, preden spoznamo nevarnost. Je gostejši od zraka, zato se zadržuje v kletnih prostorih. Nastaja pri popolnem izgorevanju ob zadostnem dotoku kisika, pri celičnem dihanju in alkoholnem vrenju. 5

Povišano koncentracijo ogljikovega dioksida lahko preverimo s preprostim testom. V prostor namestimo gorečo svečo. Če ta hitro ugasne, takoj zapustimo prostor in ga dobro prezračimo (najmanj 10 minut, odvisno od velikosti prostora), tako da naredimo prepih. Kako bomo ukrepali gasilci ko smo poklicani v zgoraj omenjenem primeru ? Poskušamo se čimprej odzvati in prispeti na kraj dogodka. Sekunde in minute odločajo. Za razliko od klasične požarne intervencije lahko v primeru, da je prišlo do nesreče zaradi vretja mošta, izvozimo že ko imamo na razpolago vsaj eno napadalno skupino. Pogoj je seveda, da je le ta usposobljena za delo z izolirnimi dihalnimi aparati. Ko prispemo na kraj dogodka vodja hitro zbere podatke o ponesrečenih oziroma ogroženih ljudeh. (število , lokacijo itd..) Napadalca se opremita z IDA in poskušata čim prej najti ponesrečenca in ga odnesti na svež zrak. Pokličemo reševalce in nudimo prvo pomoč. Pri opremljanju ne izgubljamo časa z zaščitno opremo, ki bi jo sicer uporabili pri požaru. (rokavice, podkapa ) Imejmo pripravljeno rezervno napadalno skupino v slučaju neuspeha prve skupine ali drugih nenadnih dogodkov. 2. Popolnoma nekaj drugega pa je kadar za termično obdelavo koristimo razna goriva kot so: Plin butan-propan ali trda goriva. Zaradi različnih vzrokov lahko pride do slabega – nepopolnega izgorevanja in posledično do nastajanja nevarnega, strupenega in gorljivega ogljikovega monoksida. Nevarnost zastrupitve in smrti je velika. Ogljikov monoksid - CO nastaja pri nepopolnem gorenju organskih snovi, tj. snovi, ki vsebujejo ogljik. To so fosilna goriva, kot bencin, zemeljski plin, kurilno olje, propan, premog, drva itd. Ob nezadostni količini kisika nastaja v pečeh na trda, tekoča in plinasta goriva, ki jih uporabljamo za kuhanje in ogrevanje prostorov. Je izjemno strupen plin, ki je še posebej nevaren zato, ker ga človek s svojimi čutili ne zazna niti pri zelo visokih koncentracijah. Je brez vonja, barve in okusa. Že zelo majhna količina ogljikovega oksida v zraku (0,4 vol %) je lahko smrtno nevarna. V blažjih oblikah zastrupitve se oseba le slabše počuti, ima glavobol, toži zaradi utrujenosti in nemoči. V hujših primerih pa se pojavljajo bruhanje, motnje vida, slabša koncentracija, težave s spominom, motnje zavesti (do kome) in srčnega ritma ter težave z dihanjem. Svetujem, da prostore, v katerih uporabljate grelna telesa, še posebej pozorno zračite, tako da večkrat na dan naredite prepih, predvsem pa tega opravila nikoli ne izvajajte sami. Kako bomo ukrepali gasilci ko smo poklicani v zgoraj omenjenem primeru Hitro se odzovemo in izvozimo na kraj dogodka s posadko in vozilom (najmanj GVC16/25) Pri reševanju ponesrečenih odločajo sekunde, zato ukrepajmo hitro in v popolni zaščiti dihal. (IDA) Ponesrečence, ki so vdihavali ogljikov monoksid takoj iznesemo na svež zrak. Nudimo prvo pomoč. Pokličimo reševalce že ob izvozu iz garaže, če tega še ni storil Center. Prezračimo prostore in ugotovimo od kod uhaja monoksid. Sodelujmo s policijo, ki raziskuje vzroke nesreče, tako da pazimo, da ne uničimo stvari in sledi, ki bi lahko pripomogle k razkritju vzroka. Po potrebi pokličimo še distributerja plina. Imejmo pripravljeno rezervno napadalno skupino v slučaju neuspeha prve skupine ali drugih nenadnih dogodkov.

Skeč (prirejen po resničnem dogodku) - Veličasten zaključek napak Avtor ; Oskar Neuvirt Kraj dogajanja: Mestni park Igrajo: -

sprehajalec (mlad fant ali dekle, oblečen-a v športna oblačila) občan ali občanka (moški srednjih let, oblečen v preproste hlače in srajco za doma, če je ženska ima na glavi kapo za tuširanje in kopalni plašč , morda viklarje) - župan - Franček( moški srednjih let, v temnih hlačah, srajci in kravati) - komandir policije - Zmago ( moški star okrog 50 let, dovolj je, da ima na glavi policijsko kapo) - dežurni policaj - Štef ( moški srednjih let, dovolj je , da ima na glavi policijsko kapo) - rajonski policaj – Gusl ( mlad policaj s kapo na glavi) - dežurni gasilec – Vinko ( moški srednjih let z oblečenim zgornjim delom delavne gasilske obleke in gasilsko kapo na glavi) - gasilca ( mlada zagnana gasilca v gasilskih dežnih plaščih in tekmovalne čelade Veplam) - mimoidoči ( moški srednjih let v kavbojkah in vetrovki) Sprehajalec in mimoidoči sta lahko ena in ista oseba. Ko se sprehajalec umakne iz odra si obleče vetrovko , nadene kapo in sončna očala. Scena: na odru je plinska jeklenka butan - propan v njej gori sveča. Lahko namestimo tudi manjši plinski gorilec in ga pritrdimo na jeklenko. Na desni strani odra so vrata stanovanjske hiše kjer stanuje občan. Na levi sta dve mizi in ob njih stola. Na desni sta dve mizi ob njih stola. Na mizah so napisi, ŽUPAN , POLICIJA, GASILCI, KOMANDIR. Ostali rekviziti : štirje telefoni na mizah, mobitel za občana, gasilska cev in ročnik, dve radijski postaji, skodelica za kavo, časopis , gasilski pokal, Začetna razporeditev nastopajočih: Ob mizah sedijo policist, komandir, gasilec in župan. Sprehajalec: ( Si prižvižga na oder (mestni park) in opazi gorečo jeklenko. Steče do najbližje hiše in pove občanu kaj je videl) » Gospod, tam v parku gori plinska jeklenka, pokličite nekoga, saj jo lahko raznese!« Občan: » Porka gate, kaj so znoreli, takoj pokličem kolega Frančeka –župana, on je v mestu odgovoren za požarno varnost« (vzame mobitel in odtipka šest številk) » Halo, Franček, poslušaj, pri meni je bil neki fant, ki pravi, da je v parku videl gorečo jeklenko plina, naredi nekaj, ti si glavni v mestu« Župan: (počasi dvigne slušalko in se pretegne na stolu) » Prosim,…… ja madona, pa še šola je blizu. Bom jaz poklical komandirja policije. Ti Boga , pa ja nimamo v mestu kakih teroristov« (za trenutek odloži slušalko in jo ponovno dvigne ter kliče komandirja) » Zmago, zdravo stara sablja, kak si. Ti, ravnokar me je klical en kolega, ki pravi, da mu je nek fant sporočil, da je neka baraba v mestnem parku prižgala jeklenko plina« Komandir policije: ( sedi ob mizi in bere narobe obrnjen časopis. Dvigne slušalko) » Kje?.... , ne bodi nor, takoj pokličem na postajo« ( odloži in ponovno dvigne slušalko ter kliče)

» Kdo je dežurni, Štef ti si? Poslušaj, klical me je Franček, naš župan in povedal, da ga je klical neki kolega, kateremu so neki fantje sporočili, da je neka baraba zakurila plinsko jeklenko v mestnem parku. Daj pošlji nekoga v park« Dežurni policaj: ( s postrani kapo na glavi pije kavico in si vrta po nosu) »Prosim…. ja šef, sem razumel, takoj obvestim rajonskega policista« (vzame v roko radijsko postajo in tuli v njo) » Kobra 1, javi se, takoj v mestni park, komandir mi je sporočil, da ga je klical župan, da mu je javil nek občan, da so povedali neki šolarji, da gori v parku neka plinska bomba……razumel ?« Rajonski policaj:( stopi na rob odra z radijsko postajo v roki) » Kobra 1 razumel« ( od daleč pogleda jeklenko in kliče nazaj na postajo) » Sokol centrala javi se !« Dežurni policaj: » Posluša Sokol centrala, si še celi ?« Rajonski policaj: » Zaenkrat še, najboljše je, da pokličeš gasilce, drugače bo šlo v zrak pol mesta, iz jeklenke že žvižga acetilen !« Dežurni policaj: » Kobra 1 sprejel, že kličem« ( dvigne slušalko in tipka številko 112) » Gasilci tam?… Vinko si ti ?…. Naredi alarm. Izvozite v mestni park. Neka baraba je zakuril plinsko jeklenko. Veš Vinko, naš rajonski Gustl je že tam, revež je že ves trdi od strahu. Ja veš, potem pa so barabe še župana klicali in mu povedali da gori. Še sreča, da je župan klical našega komandirja, da smo lahko hitro in učinkovito ukrepali« Dežurni gasilec: ( odločno in glasno) » Ni problema Štef, saj veš kakšna je naša parola: brzina naša je vrlina ali pa : dan in noč vedno na pomoč. Smo že v akciji« ( vklopi sireno na gasilskem domu) ( na oder pritečeta dva gasilca. Najprej prileti cev in čelada, potem še gasilca) Prvi gasilec: (kriči) » Vodo daj !« » Ti , Janez, ali se meni samo zdi, ali smo res v teh tekmovalnih čeladah dosti bolj hitri na intervenciji ?« Drugi gasilec: (jezno in nervozno zamahne z rokoin se obrne v smeri cevi) » Pa kaj Lojzek sedaj tako dolgo mučka pri črpalki?« (Tedaj pride mirno preko odra naključni sprehajalec in z eno roko zapre jeklenko(plinski gorilec) ter mirno nadaljuje pot, ogenj ugasne. Gasilca onemita in jezno vržeta ročnik in cev po tleh) Prvi gasilec: (razočarano) »Pa kje se je ta vzel?« Drugi gasilec:

»Pa ravno danes, ko smo bili izredno hitri« (Vsi pri mizah se vstanejo, pridejo na sredo odra in se priklonijo skupaj s gasilcema! )

Vsi nastopajoči se postavijo v vrsto na odru in se priklonijo - konec Za najavo skeča, lahko mentor pove, da je zgodbica malo prirejena po resničnem dogodku. Na koncu skeča pa lahko pove in opozori publiko , kako pomembno je hitro in pravilno obveščanje gasilcev in naj ne poskušajo posnemat današnjih nastopajočih.

Postopanje z jeklenkami UNP v požaru – napotki Avtor:Gregor Križnik, Alojz Levičnik Praktično pri vsakem požaru na oziroma v objektu, pa naj bo to stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, garaža itd., se gasilci lahko srečamo z jeklenkami polnjenimi z utekočinjenim naftnim plinom (v nadaljevanju UNP). Predpisi jasno zahtevajo oziroma predpisujejo, kje bi se naj te jeklenke shranjevale – v zračnih prostorih, nad nivojem zemlje, stran od možnih virov ognja oziroma toplote. Pa vendar človeška neumnost in nepremišljenost ne pozna meja, delno k temu pripomore tudi neosveščenost, kar posledično pomeni, da 9

ponekod jeklenke shranjujejo v kleteh (po možnosti med čimveč krame), po stanovanjskih prostorih, garažah ipd. Kaj pomeni to za nas gasilce? V primeru, da ne vemo kje je jeklenka ali več njih, oziroma če se sploh nahaja na požarišču, to pomeni za nas prikrito nevarnost, ki pa nas lahko drago stane. Vkolikor pa smo o lokaciji morebitne jeklenke v požarno ogroženem prostoru informirani s strani lastnika objekta/prostora oziroma uporabnikov prostorov, potem to za nas pomeni odkrito nevarnost, katero je treba čimprej eliminirati. Kako se tega (pravilno in varno) lotiti, pa verjetno marsikdo ne ve. Recimo, da obstajajo trije tipi »odnosa« gasilcev do tovrstnih reči. Prvi je ta, da jeklenka velja za nepremagljivo nevarnost in je boljše pete odnesti čimdlje. Drugi, enako slab kot prvi je, da jeklenka za nekoga ne predstavlja praktično nobenega problema, oziroma se možne nevarnosti povezane z njo močno podcenjujejo. Tretja, ki pa je najbolj »zdrava«, če se temu lahko tako reče pa, da je gasilec pravilno seznanjen ne le s postopanjem v primeru jeklenke v požaru, ampak tudi pozna njene lastnosti in seveda postopke, s katerim se morebitno nevarnost nevtralizira. V jekleni posodi (3, 5, 10 ali 30kg - slednje imajo vgrajen tudi varnostni ventil), ki je po pravilniku o jeklenkah UNP preizkušena na 25 barov tlaka in tako po pravilniku pripravljena za propan, butan ter različno koncentrirane mešanice propan-butan, se pod imenskim obratovalnim tlakom 16,7 barov večinoma nahaja mešanica plina propan-butan v razmerju 40:60. Le ta je brez barve in brez vonja zato je zgolj zaradi lažjega zaznavanja dodan marker (od tod značilen vonj). Sam plin je težji od zraka, kar pomeni, da ga je iz npr. kletnih prostorov težko spraviti s prezračevanjem. Ni strupen, je pa narkotičen, ob vdihavanju se pojavita glavobol in omotičnost. Plin v jeklenki je večinoma v tekoči fazi (kapljevina), delno pa v plinasti. Ob segrevanju se volumen kapljevine poveča in zapolni celoten prostor, seveda se posledično poveča tudi tlak. Posledica prekomernega segrevanja je eksplozija jeklenke zaradi previsokega tlaka v njej. Vzrok za popuščanje jeklenke je lahko tudi mehanska poškodba. Pri pregrevanju jeklenke lahko pride do t.i. BLEVE efekta (boiling liquid expanding vapour explosion). Močno poenostavljena razlaga tega efekta bi bila, da pride zaradi segrevanja med tekočo in plinsko fazo do poškodbe jeklenke (npr. mehanska poškodba ali taljenje ventila, plašča), zaradi česa pride do eksplozije celotne jeklenke z vsebino (najprej plinska faza, za njo pa seveda tudi tekoča). Ali povedano z drugimi besedami – zaradi toplote se temperatura utekočinjenega plina dvigne do vrelišča, kar ima za posledico, da plin detonacijsko preide v plinasto fazo in zgori v obliki eksplozije. Bolj polna kot je jeklenka, močnejša je eksplozija! Če je ventil jeklenke staljen ali odprt in plin iz nje izhaja ter izgoreva, do eksplozije, ko bo vsebina jeklenke izgorela do konca bržkone ne bo prišlo, vendar pa se na to raje ne zanašajmo! In kako pravzaprav postopati če se na požarišču nahaja plinska jeklenka? Opreme in osnovne taktike napadalcev verjetno ni potrebno posebej opisovati. Vkolikor naletimo na jeklenko in imamo omogočen dostop do nje, je zagotovo prvi korak iznos na prosto. V vsakem primeru. Če iz jeklenke skozi ventil izhaja in izgoreva plin dlje časa, plamena ne skušajmo gasiti, saj je ventil najverjetneje poškodovan do te mere, da ne bo tesnil oziroma ga ne bomo mogli zapreti. Posledično lahko pride do izhajanja plina in seveda do eksplozije zaradi prisotnih virov vžiga. Če je jeklenka zaprta in na njej ni opaznih sprememb (ni napihnjena, barva ne odstopa itd.), je prav tako prvi korak iznos na prosto. Ohlajevanje jeklenke, ko jo enkrat iznesemo, je popolnoma nepotrebno in je lahko celo nevarno. Zakaj? Če je plašč jeklenke močno pregret in jo hladimo z vodo, še posebej če to počnemo z direktnim curkom in ne s prho, lahko pride do popuščanja materiala in plašč poči – eksplozija. Če do eksplozije jeklenke ni prišlo v območju povišane temperature, potem do nje zagotovo ne bo prišlo v okolju, kjer je temperatura nižja (na prostem npr.). 10

Ko je enkrat v nevtralni coni, lahko na izneseni jeklenki odpremo ventil, da razbremenimo tlak v njej. Seveda moramo paziti, da v bližini ne bo prisotnega vira vžiga, ki bi eventuelno vžgal izhajajoči plin in tako morda celo povzročil eksplozijo. Če se srečamo z jeklenko, ki je pod neposrednim ali posrednim vplivom ognja in iznos ni mogoč, jo hladimo z čim finejšo prho oziroma poskušamo nevtralizirati vplive toplote na njo (vodni ščit). Čim situacija omogoča iznos na prosto, le to tudi storimo. Če so na jeklenki že opazne spremembe, na primer napihovanje, barva odstopa v obliki mehurjev ipd., je najbolje izvesti takojšen umik oziroma evakuacijo enot. V ZDA temu pravijo t.i. NO WIN situation (stanje brez zmage oziroma nemogoč položaj). V začetni fazi požara na jeklenki, ko ocenimo, da se ventil še ni pregrel do te mere, da bi nastale poškodbe, pride v poštev gašenje plamena in takojšnje zapiranje ventila (če nam razmere dopuščajo lahko takoj zapremo ventil in bo ogenj ugasnil). Če jeklenka stoji pokončno in iz nje izhaja plinska faza, nam gašenje ne bo predstavljalo posebnih problemov in se ga lahko lotimo ali z vodo ali pa z RGA oziroma gasilnikom. Gasimo z odrezanjem plamena tik pri ventilu in le tega takoj nato zapremo. Če jeklenka leži, ali je celo obrnjena navzdol in iz nje izhaja tekoča faza, nam to močno oteži gašenje. V tem primeru bomo plamen najlažje ugasnili tako, da gasilno sredstvo usmerimo v ventil od zadaj, se pravi v smeri plamena. Če nam situacija to omogoča, pa lahko v taki situaciji jeklenko najprej obrnemo v pravilen položaj in nato bistveno lažje pogasimo. Ob iznosu jeklenke pazimo, da bo ventil obrnjen nazaj, da ne pride do nezgode v primeru ponovnega vžiga izhajajočega plina. Kadar v prostoru obstaja prisotnost plina, bodimo previdni pri uporabi orodij in pripomočkov, ki bi lahko povzročila iskro. Prav tako je treba biti pozoren pri prezračevanju! Obstaja namreč verjetnost, da do eksplozije prej ni prišlo, četudi je bil prisoten vir vžiga, ker je bila koncentracija plina v prostoru previsoka oziroma nad zgornjo mejo eksplozivnosti. Čim npr. odpremo okno, koncentracijo zmanjšamo v meje eksplozivnosti in pride do eksplozije. Kratica za tovrstno eksplozijo je VCE (vapour cloud explosion). Pri kontroli koncentracije plina v prostoru nam je v veliko pomoč eksplozimeter, za katerega bi bilo priporočljivo, da bi ga imela vsaj vsaka osrednja enota. Kako boste postopali in kako uspešno ter varno bo vaše posredovanje, če se boste slučajno znašli v kateri izmed zgoraj opisanih situacij, bo predvsem odvisno od vaše psihofizične pripravljenosti, treznosti razmišljanja in predvsem od znanja ter sposobnosti hitrega odzivanja glede na dogajanje okrog vas. Zato nikakor ne bo v odmet, da se na to pripravite v obliki vaj in izobraževanja v svoji enoti. V kolikor ste s tem sestavkom izvedeli kaj novega in je doprinesel kaj dobrega, je njegov namen vsekakor dosežen. Članek namreč ni usmerjen strokovno na lastnosti jeklenk UNP, niti nima namena predstaviti preventivne točke ravnanja z tovrstnimi jeklenkami, ampak dati nekaj napotkov za vaše čimbolj varno in učinkovito posredovanje! Avtorja: Gregor Križnik, Alojz Levičnik, vir gasilci.org

Skeč - Vroča ljubezen Avtor ; Oskar Neuvirt Kraj dogajanja: hiša na kmetiji Igrajo: Oče Florjan je glava družine Smole iz mesta Mama Justa je njegova žena Babica Rozika je Florjanova mama oziroma babica in tašča Sin Jaka star 17 let Barbara je soseda od babice Rozike in gasilka, stara je 17 let Polde in Marko sta gasilca domačega društva Napovedovalec: Dogaja se v hiši manjše kmetije, kjer stanuje le še babica Rozika. Mladi so se odselili v mesto in si ustvarili družine. Za praznike so se radi vračali domov k babici, da bi ji pomagali, a to so storili dokaj nespretno. Poglejmo kaj se bo zgodilo. Potrebni rekviziti: štedilnik, ki je lahko izdelan iz večje kartonske škatle, miza , dva stola , klopca, dve košari, orehi, grebljica za štedilnik, kladivo, kilogram moke, model za potico, pletilke in volna, plastično vedro, otroško plastično vedro, Začetna scena na odru: Ob mizi sedita Florjan in Justa, na klopci ob strani sedi babica Rozika. Pri oknu sloni in se pogovarja s sosedo Barbaro sin Jaka. Florjan in Rozika lomita orehe za potico. Babica plete. Na mizi je košara z orehovimi lupinami, košara z orehi, model za potico 1kg moke. V kotu je štedilnik na trdo gorivo. V kulisi so vrata za njimi je vhod - stopnice na podstrešje. Florjan: » Babica, letos smo prišli en dan prej na obisk in ti bomo pomagali pri peki božične orehove potice« (z kladivom tolče po orehu) Justa: »Se že veselim potice. Tako kot je speče tvoj star šporhet na drva je ne speče noben moderen električni štedilnik« (z roko seže v lepa orehova jedrca) Rozika: »Ja , ja, saj vas poznam, pa še ceneje je« (zamahne z roko in se kislo zasmeji) Jaka: » Čuj Barbara, tu na deželi je fuul dolgcajt, kaj počneš v teh zimskih dneh?« Barbara: »Kakšne dolgčas neki, sedaj vsak dan obiskujem tečaj za gasilca. Lahko bi se tudi ti vpisal, tako bi bila veliko skupaj« (ga zaljubljeno pogleda in prime za roko) Jaka: »Morda pa bi, ampak sem bil zadnjič pri našem gasilskem društvo v mestu. Gasilski dom je ful star kot biblija, pa gasilci so samo karte igrali pa špricarje pili in nič se ni dogajalo. Zadnjič so dobili poziv za požar pa jih je prišlo premalo« (razočarano dvigne roke) Barbara: » A premalo, da bi se odpeljali na požar ?« ( začudeno pogleda) Jaka: » Ne to , premalo da bi porivali cisterno, ki nikoli noče vžgati !« (in se zasmeji) Barbara: » Ah, pri nas se vedno nekaj dogaja, pravkar poveljnik Polde sestavlja mešano mladinsko desetino s katero bomo sigurno zmagali na občinskem tekmovanju«

Justa: » Florjan pojdi po drva, tačas pa naj zgorijo te suhe orehove lupine« (vsuje na ogenj polno košaro) Rozika: » Ej jej jejžešna« ( pogleda izpod očal in zamaje z glavo) Jaka: » Barbi, mogoče pa res pridem k vam, že sedaj mi je ob tebi vroče. Obljubi mi, da bom lahko kar prvi napadalec« ( se zasmeji in jo zaljubljeno gleda) Barbara: (postane ji nerodno in prične gledat naokrog) » Od kot pa sedaj ta močan dim in iskre iz vašega dimnika?« (se ozira po strehi) Rozika: » No, sedaj bo pa veselica, zakurili ste dimnik. Prejšnji stari dimnikar Gustl je počistil vse cevi pri hiši kot je treba, tile mladi dimnikarji pa končajo še preden pridejo!« ( odloži pletenje in vije roke) Florjan: » Brez panike, situacija je pod kontrolo, saj sem vendar bil pri civilni zaščiti in skozi sem dal veliko vaj Nič nas ne sme presenetiti« ( stoji ob štedilniku in nervozno prestopa ter ne ve kaj bi) » grem v avto po gasilni aparat « (odide iz kuhinje) Barbara brez besed odhiti Justa: » O, ljubi Jezus, kaj bo sedaj. Jaka ti imaš mobiča pokliči policijo !« Jaka: » Kakšno policijo neki mama, ogenj je treba napasti takoj sedaj ko je še majhen « ( vzame vedro vode in z njim pleza na podstrešje) Florjan: (se vrne praznih rok ) »Gasilnik sem posodil šefu, ki gre na hrvaško v avtokamp. Kje je Jaka ? « (prestrašeno pogleduje po kuhinji) Rozika: » Tvoj pametni sin pleza na podstrešje z vedrom vode!« ( z prstom kaže na stopnice ki vodijo na podstrešje) Justa: »To mi delaj sinek« ( odpira vratca na štedilniku in vanj drega z grebljico) Florjan: » Drži se Jaka, prihajajo okrepitve« (vzame majhno otroško vedro in želi na podstrešje) Tedaj vstopita v kuhinjo dva gasilca oblečena v zaščitno obleko, čelado, škornje in rokavice. Za njima pride še Barbara. Florjan obstane z vedrom kot vkopan. Poveljnik Polde: » Dober večer, kaj ga pa lomite tukaj?« Justa: »Orehe tovariš poveljnik, orehe lomimo« ( dvigne košaro z orehi) Poveljnik Polde: »Počasi fantje, to se ne dela tako, bomo mi prevzeli. Z vodo lahko poškodujete dimnik ali ga celo porušite «

Gasilec Marko: » Tako boste požar samo razširili. V dimniku lahko nastane preko 1000 stopinj Celzija. Iz samo enega litra vode nastane skoraj kubični meter pare.« ( pristopi k štedilniku in zapre vratca na njemu) Poveljnik Polde: »Sedaj bomo mi izpeljali akcijo dimniški požar do konca, vi Smoletovi pa boste morali jutri v trgovino po potico« Iz podstrešja se vrne Jaka. Obraz ima črn od saj. V rokah drži prazno vedro saj je vodo polil po sebi. Jaka: » Ima kdo baterijo, na podstrešju je tema kot v rovu, vse sem polil« Vsi se zasmejejo Barbara: »Poveljnik Polde, ali lahko pripeljem na tečaj še enega mojega prijatelja?« ( se obrne k poveljniku in ga proseče pogleda) Poveljnik Polde: »Seveda lahko, ampak ne kakšnega mestnega mulca, ti so trdi za učenje« Barbara vzame iz roke Florjanu vedro in zlije Jaki na glavo Brabara: » Ni problema, ga bom jaz že omehčala« ( prime Jako okrog vratu in ga poljubi na lice)

Vsi nastopajoči se postavijo v vrsto na odru in se priklonijo - konec

Ne podcenjujmo dimniških požarov -NAPOTKI Smo sredi kurilne sezone in dimniški požari se kar vrstijo. Letos so in bodo še posebej pogosti zaradi splošne ekonomske krize. Tako so ljudje zakurili marsikatero že pozabljeno kurišče, peč ali štedilnik. V porastu pa je tudi gradnja kaminov na drva. Do požara v dimovodni napravi pride zaradi vžiga (ne samovžiga, kot prevladuje laično mnenje) še gorljivih produktov v dimniku. Vzrok je navadno slabo vzdrževanje dimnika, slaba vleka, dotrajanost dimnika ali celo slaba gradnja dimnika. Vse to pripelje do prekomernega nalaganje trdnih dimnih produktov na stene dimnika. Požari v dimovodnih napravah so pogostejši v starejših zgradbah in v klasičnih, samo z opeko zidanih dimnikih. Pomembno je tudi pravilno kurjenje v kuriščih. Kontrolirajmo loputo v priključku dimnika, ki naj bo primerno odprta, da zagotovimo dobro vleko in dovolj kisika za izgorevanje. Pogosto se dogaja, da ljudje zakurijo v kurišču in ker morajo za nekaj časa od hiše prekomerno naložijo gorivo in pri dobri vleki kaj hitro pride do vžiga v dimniku. Na podeželju pa je velikokrat vzrok za vžig slabo očiščenega dimnika sežiganje suhih orehovih lupin, luščin stročnic ali suhih koruznih storžev, ki v veliki količini sproščajo visoko temperaturo v dimnik. Vseh teh nevarnosti in nevšečnosti se izognete z rednim čiščenjem dimnika. Priporočam vsaj štirikrat letno pri kuriščih na trdo gorivo. Da je prišlo do požara v dimniku nas opozarja; močan črn dim iz dimnika ali celo leteče iskre, prasketanje v dimniku, vroče rozete, slabše izgorevanje v peči ali štedilniku, smrad po stanovanju in vroče stene dimnika. V tem primeru naj občan nemudoma pokliče na 112 (center za obveščanje) in sporoči potrebne podatke za takojšnje aktiviranje gasilske enote. Po potrebi bodo gasilci aktivirali še dimnikarsko službo. Miselnost, da lahko dimnik zgori brez nadzora gasilcev in dimnikarjevega pregleda je zelo zgrešena in nevarna. Če je potrebni izžiganje dimnika naj to stori podjetje, ki ima za to opravilo ustrezne pripomočke in gorenje v dimniku poteka pod nadzorom.

Nekaj nasvetov: - Gašenje dimnika z vodo je zelo nevarno. Vedite, da pri zlitju samo 1 liter vode v dimnik nastane 1700 litrov pare. Dimovodna naprava ne zdrži tega pritiska in pride do porušitve dimnika. Pri gorenju dimnika lahko nastane tudi 1000 in več stopinj Celzija temperature. -

Ko čakate na prihod gasilske enote, odstranite vse gorljive materiale od dimnika

Obvestite vse stanovalce in jih opozorite na morebitne posledice požara v dimniku. Gorenje v dimniku namreč navadno poteka delno nepopolno in nevarnost nastanka strupenega ogljikovega monoksida je velika.

Ne odpirajte dimniških vratc na podstrešju ali čistilnih vratc v kleti ali pritličju.

Med požarom v dimniku ne dovolimo strankam kurjenja v pečeh.

Poskrbimo, da bo po požaru dimnikar pregledal dimovodno napravo v celoti. Možnosti, da je požar pustil posledice na tuljavah ali stenah dimnika so velike.

Dimniški požar, ki ni kontroliran iz strani gasilske enote pa nam predstavlja še več nevarnosti. Močno se segrejejo stene dimnika, predvsem pri odprtinah - priklopih, ki jih ne koristimo in so zaprte s kovinsko rozeto. Če je preko rozete nalepljena tapeta ali zraven prislonjen del pohištva se lahko razvije požar ki ga sploh ne bomo opazili. Navadno ima dimnik na podstrešju tako imenovana topla oziroma čistilna vratca. Le ta morajo biti vsako leto pregledana in morajo dobro tesniti. Ko se požar v dimniku širi po tuljavi navzgor se lahko ob slabih dotrajanih vratcih razširi na podstrešje. Brez slabe vesti lahko zapišem, da imajo naše stanovanjske hiše v večini primerov ogromno gorljive nepotrebne krame na podstrešju. Red in čistoča na podstrešju preprečujeta nastanek požara. S kurilno sezono pa so povezani še nevarni stropni ali stenski požari. Gasilci beležijo veliko primerov požarov zaradi nestrokovne izdelave kurišča, predvsem kaminov in raznih peči za kuhanje in gretje. Pri teh delih se ne zanašajte na tisto »sam svoj mojster« ker nas bo to drago stalo. Prepustimo takšna dela strokovnjakom. Bil sem prisoten pri stropnem požaru, ko je lastnik hiše postavil lončeno peč kar na parket. Po nekaj sezonah je opeka na tleh dotrajala in po stanovanju se je začel širiti strupen dim. Peč smo morali podreti, da smo prišli do žarišča požara v tleh oziroma stropu in ga pogasili. Če se to zgodi ponoči je zastrupitev stanovalcev z ogljikovim monoksidom neizbežna. Neredko se zgodi v večstanovanjskih zgradbah, da nekdo priključi kakšno dodatno peč na trdo gorivo kar na zračnik, ki je napeljan samo na podstrešje. Do požara je le še korak. Naj omenim še primer nestrokovne gradnje dimnika. V stanovanjski hiši montažne gradnje je bil zgrajen lep veličasten kamin. Dimni plini so bili speljani po kovinski cevi skozi leseno steno v dimnik, ki je bil pravilno grajen ob nosilni steni hiše. Stanovalci so naložili bukova drva in kovinska cev se je tako segrela, da se je vnela izolacija v steni. Kadilo se je po vsem prvem nadstropju. Do prihoda gasilcev so stanovalci z vodo zalivali odprtine v tleh od koder se je kadilo, kar je bilo nevarno in brezkoristno početje. Pri kaminu smo izrezali leseno steno okrog cevi in pogasili tleče dele. Reklo, da ko vidimo dimnikarja se primemo za gumb, ker to prinaša srečo, še kako drži. Dimniški požar namreč lahko uniči vso naše premoženje in prinese nesluteno nesrečo v hišo. Pa toplo in varno kurilno sezono vam želim ! Oskar Neuvirt