STROKA
SLOVENSKI NARAVNI PARKI IN POŠTNE ZNAMKE Slovenija je ena izmed držav, ki kljub majhnosti tako po površini kot številu prebivalstva sodi med biotsko pestre države z bogato neokrnjeno naravo in veliko krajinsko raznolikostjo, kjer je kar okoli 12 % državnega ozemlja zavarovanega z različnimi varstvenimi kategorijami (1). Naravni parki niso samo območja, kjer je stopnja naravne ohranjenosti najvišja, ampak postajajo tudi območja, ki sooblikujejo turistično ponudbo, postajajo središča rekreacije, preživljanja prostega časa, sprostitve v neokrnjeni naravi,ter tudi območja spoznavanja kulturne in naravne dediščine (2). Zavarovanje območij narave je ena najstarejših in najpogosteje uporabljenih oblik naravovarstvene prakse. Zavarovanje območij narave velja predvsem za območja, ki imajo izjemen naravovarstveni pomen in so potencialno ogrožena zaradi drugih razvojnih interesov v prostoru ali drugih okoljskih vplivov. Za naravne parke je značilna velika biotska in krajinska raznovrstnost, raznolikost naravnih vrednot; zraven pa so vključeni tudi varstvo kulturne dediščine, tradicionalna raba zemljišč in z njimi povezani običaji in izdelki (3). Poštne znamke in filatelistične razglednice so tudi medij in eden od načinov predstavitve in promocije naravne dediščine ter s tem naravnih parkov in drugih oblik varstva neokrnjene narave v Sloveniji. Pošta Slovenije je na rednih, predvsem pa na priložnostnih poštnih znamkah med drugim izdala tudi motive z naravnimi lepotami, naravnimi posebnostmi, s kulturno dediščino in z drugimi oblikami dediščine različnih regij Slovenije ter geografsko pestrostjo (4).
Škocjanske jame
Park Škocjanske jame predstavlja zaščiteno in zavarovano kraško območje Slovenije. Prva ideja in zasnova zaščite kraških območij sega v leto 1967, ko je bila pripravljena ustanovitev Kraškega regijskega parka. Ta naj bi obsegal celoten kras do Škocjanskih jam, okolico Kozine in Slavnik. Danes je zaščiteno le površje nad Slika 1: Škocjanske jame (vir: PoŠkocjanskimi jamami, šta Slovenije). soteska Reke z okoliškimi udornicami in jamski sistem Škocjana v velikosti 413 ha. Istočasno je na občinski ravni vseskozi tlela želja po vpisu naravnega spomenika na seznam Unescove svetovne dediščine, ki je trajal sedem let. Prelomno je bilo leto 1986, ko je sledil vpis Škocjanskih jam na Unescov seznam naravne dediščine in s tem sploh prvi vpis kakršnegakoli slovenskega kulturnega ali
naravnega spomenika na seznam svetovne dediščine (5).Regijski park Škocjan, ki je bil ustanovljen leta 1996, ima namen varstva, razvoja in analize naravne dediščine, širiti njeno prepoznavnost, jo raziskovati … in širši namen izobraževati. Zastavljeni so tudi vidiki sodelovanja z domačini, povezovanja v mednarodne projekte in povezovanja z drugimi dejavnostmi, predvsem s turizmom (6). Znamka Škocjanske jame je bila izdana 6. septembra 1996 v sklopu Narava. Motiv znamke predstavlja slikovite Ponvice v Škocjanskih jamah, male plitve apnenčaste kotanjice s podzemsko pretakajočo se vodo vanje in iz njih. Znamko/motiv je oblikoval Vito Ratkovič. Škocjanske jame so del Regijskega parka Škocjanske jame. Kraške jame so kot podzemeljska oblika kraških pojavov ena najprivlačnejših točk za turistične namene. Škocjanske jame so eden najpomembnejših podzemeljskih pojavov na Krasu in v Sloveniji (7).
Evropa – Narodni parki
Triglavski narodni park je dobil ime po najvišjem slovenskem vrhu in nacionalnem simbolu Triglavu. Je edini narodni park v Sloveniji in eden najstarejših v Evropi. Razprostira se na severozahodu Slovenije in zajema skoraj celotne Julijske Alpe. Območje narodnega parka je bilo leta 2003 sprejeto v mrežo območij MAB kot biosferno območje v okviru Unesca (8). Poštno znamko je oblikoval Studio Botas po fotografiji Jožeta Miheliča. Znamka je bila izdana 23. marca 1999. Edini slovenski narodni park je postal zavarovan postopoma, prva pobuda za zavarovanje doline Triglavskih jezer sega v leto 1908. Do prvega uradnega zavarovanja parka je prišlo leta 1924, imenoval se je Alpski varstveni park; dve leti zatem je prišlo do zavarovanja 1600 ha območja Triglava. Slovenske oblasti so leta 1981 zavarovale celoten osrednji del Julijskih Alp v skupni površini 84.000 ha ali 4% slovenskega ozemlja. Glavni namen varstva Triglavskega parka je preplet varstva narave s spodbujanjem tradicionalnih dejavnosti (pašnega kmetovanja, gozdarstva) (9).
Lovrenška jezera na Pohorju
Lovrenška jezera predstavljajo največje visoko barje v Sloveniji in južni Evropi. Poštno znamko je oblikovala Tjaša Štempihar inje bilaizdana 27. marca 2009 v vrednosti 0,35 evra. Jezera so del gozdnega rezerSlika 2: Lovrenška jezera na Povata Ribniško-Lovren- horju (vir: Pošta Slovenije). 55
