POGOVARJALI SMO SE
Intervju: DR. JURIJ SENEGAČNIK profesor, pisec in svetovni popotnik Kakšen je vaš pogled na trenutno situacijo glede izdajanja novih učbenikov? Ali menite, da gre za inflacijo oziroma prenasičenost slovenskega trga s potrjenimi učbeniki pri posameznih predmetih? Nikakor ne gre za prenasičenost, v sosednjih državah je število razpoložljivih učbenikov za posamezen predmet praviloma le še večje. Pa saj to je normalno, možnost izbire je ena največjih pridobitev sodobnega sveta. Če ti učbenik neke založbe ni všeč, ga pač ne uporabljaš, kot ne bereš vseh revij v kiosku. Mene poln kiosk revij, ki jih ne berem, ne moti, zelo pa bi me motilo, če bi bila v kiosku le ena revija. Tako v tujini kot pri nas pa se velika večina učiteljev (ponavadi tri četrtine in več) odloča za enega od dveh najkakovostnejših učbenikov, čeprav jih je na voljo pet, šest ali celo več. Slabi učbeniki tako počasi “odmrejo” sami po sebi.
V tokratnem intervjuju smo se pogovarjali z učiteljem, piscem, urednikom in strastnim svetovnim popotnikom dr. Jurijem Senegačnikom, ki je s svojimi deli geografsko vzgojil dobršen del slovenske mladine. Prav njegovi učbeniki so pogosto tisto geografsko gradivo, s katerimi se mnogi srečujejo na celotni vertikali osnovnošolskega in srednješolskega geografskega izobraževanja. V pogovoru nam je orisal problematiko tovrstnih didaktičnih gradiv in se dotaknil njihovega položaja v širšem kontekstu sodobne družbe. Profesor Senegačnik, ste urednik in avtor več geografskih učbenikov. Ali učiteljske izkušnje po vašem mnenju koristijo pri uredniškem delu in pripravi gradiv za učitelje? Če nisi bil s srcem učitelj in nisi skozi blesk oči pri učencih sproti preverjal, kaj jih zanima in kako je treba neko stvar razložiti, po mojem mnenju enostavno ne moreš biti dober in uspešen avtor učbenikov. Seveda moraš imeti tudi dar za pisanje. Za dobrega urednika pa so potrebne še druge kvalifikacije. 70
Torej menite, da število učbenikov za različne stroke pri nas sploh ni veliko v primerjavi s sosednjimi državami? To število sploh ni veliko, ampak je po mojih podatkih manjše ali kvečjemu enako kot pri sosedih. Ne vem, v čem je tu problem. Če je učbenik zanič, ga ne bo nihče uporabljal, kot kupci ne kupujejo in posledično ne uporabljajo drugih artiklov (čevljev, loparjev, klobas ipd.), če so zanič. Konkurenca sili proizvajalce, da ne zaspijo, saj jih sicer v hipu prehiti boljši konkurent. Povsem isto velja za učbenike. Tudi če si najboljši, ne smeš spati na lovorikah, ker te potem lahko prehiti kdo drug. Kaj menite o obveznosti delovnih zvezkov pri pouku geografije? Delovni zvezki so nujni sestavni del učbeniškega kompleta in niso le nepotrebno dopolnilo učbeniku. Dobri delovni zvezki razvijajo drugačna znanja kot učbeniki. Če je v učbeniku v ospredju razvijanje deklarativnih znanj, stopa pri (dobrem) delovnem zvezku v ospredje razvijanje procesnih znanj. Naravnost paradoksalno pa je, da se v Sloveniji v didaktični teoriji poudarja nujnost večjega razvijanja procesnih znanj, v praksi pa se zmanjšuje uporabo (tudi dobrih) delovnih zvezkov. O nabavi delovnih zvezkov namreč odločajo (tudi) na svetih staršev, tam pa se hitro najde dovolj takšnih, ki delovne zvezke vidijo le kot nepotreben strošek. Delovni zvezki pa na koncu leta pogosto ostanejo nerešeni … Če je rešenih manj kot petina vaj, je po mojem nekaj hudo narobe bodisi z dotičnim delovnim zvezkom, bodisi z učiteljem, bodisi z učenci, ali pa z vsemi skupaj. Zave-
