20. GEOGRAFSKI RAZISKOVALNI TABOR V PRLEKIJI: »TRK TRADICIJE IN INOVATIVNOSTI«

Slika 1: Geografi na terenu (foto: Danijel Ivajnšič, 2016).

Kdaj: 9.–17. julij 2016 Kje: občine Križevci, Ljutomer, Razkrižje in Veržej

Društvo mladih geografov Slovenije je letos organiziralo jubilejni, že 20. tradicionalni geografski tabor na območju Prlekije, natančneje na območju Upravne enote Ljutomer, ki zavzema občine Križevci, Veržej, Razkrižje in Ljutomer. Tabor je potekal pod geslom »Trk tradicije in inovativnosti«. Skupaj s štirimi organizatorji se ga je udeležilo 23 študentov dodiplomskega in podiplomskega študija.

Prvi dan smo se udeleženci zbrali v podružnični osnovni šoli Cvetka Golarja v Ljutomeru, ki je postala naš dom za deset dni. Začetne tri dni so bile organizirane ekskurzije, na katerih smo spoznavali preučevano območje in njegove aktualne problematike, saj je bila večina udeležencev v teh krajih prvič. Med prvo ekskurzijo smo se pod vodstvom Franca Čuša, profesorja zgodovine in geografije na ljutomerski gimnaziji, povzpeli na razgledni stolp na Gomili in si z višine ogledali celotno območje ter spoznavali pojem Prlekija.

Naslednja točka na naši poti je bil mlin na veter na Stari Gori, nato pa smo se odpravili do akumulacijskega Gajševskega jezera, ki je nastalo z zajezitvijo reke Ščavnice. Ustavili smo se tudi pri gospodu Štefanu Vinkoviču, župniku v Križevcih, ki nam je predstavil vidike sončnih celic in toplotne črpalke. Pripadajoči objekti ob župnišču imajo namreč na strehi sončne panele, na drugi strani pa se cerkev ogreva s pomočjo toplotne črpalke. Energije pa ne porabijo zgolj zase, ampak jo oddajajo tudi nazaj v sistem. Pri gospodu župniku smo se okrepčali še s sladoledom in se nato polni energije odpravili v Rokodelski center domače in umetnostne obrti Veržej, nazadnje pa smo se ustavili še pri bioplinarni Organica v Bučečovcih. Prvi dan smo, kot se spodobi, zaključili s spoznavnim večerom, popestrenim z domačim pecivom udeležencev.

Splošni ekskurziji je naslednji dan sledila fizičnogeografska pod vodstvom dr. Danijela Ivajnšiča, mladega raziskovalca na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Spoznavali smo geološke, geomorfološke, hidrološke, podnebne ter druge značilnosti območja. Podali smo se v Ljutomerske gorice, do sotočja Mure in Ščavnice, gramoznice pri Krapju, odkrivali smo mrtvice reke Mure in si ogledali znameniti Babičev mlin na Muri pri Veržeju. Tretji dan smo s pomočjo Branka Novaka iz civilne zaščite spoznavali problematiko plazovitosti in suše na preučevanem območju. Da ne bi zanemarili družbene geografije, smo prisluhnili Goranu Šosterju in Goranu Ohmanu iz Regionalne razvojne agencije Prlekija in Lokalne akcijske skupine. Gosta sta predstavila delovanji organizacij in njihove projekte ter gospodarsko razvojno problematiko Prlekije kot regije. Dan smo zaključili aktivno, s pohodom po vinski cesti do Jeruzalema, najprej s postankom v tamkajšnjem turistično informacijskem centru, kjer smo izvedeli nekaj o zgodovini in obiskanosti območja ter nastanitvenih zmogljivostih ipd., uspešen delovni dan pa smo zaključili z degustacijo vin in pokušanjem lokalnih kulinaričnih specialitet na Turistični kmetiji Frank-Ozmec.

Zanimivim ekskurzijam je nato sledil drugi del tabora, ki je bil namenjen individualnemu delu v štirih delavnicah, kjer smo s pomočjo terenskega in kabinetnega dela raziskovali različne tematike. Udeleženci prve delavnice so se ukvarjali z vlogo kulturnih teras pri preprečevanju plazenja tal v Slovenskih goricah. Zanje je značilna mehka geološka podlaga, kar pomeni, da je območje izjemno podvrženo plazovitosti. Udeleženci delavnice so se osredotočili na razširjenost plazov oziroma usadov, pozornostpasoposvetilitudikulturnimterasam,kižedlje časa veljajo kot uspešen ukrep za preprečevanje plazenja tal, kljub temu pa na marsikaterem območju terasirane vinograde zamenjujejo vertikalni. Druga delavnica je bila bolj okoljsko zasnovana, njeni udeleženci so se ukvarjali z zeleno energetsko samooskrbo Prlekije. Njen namen je bil izoblikovati potencialne možnosti za izkoriščanje obnovljivih virov energije na območju preučevanih občin. Na delavnici se je s pomočjo SWOT analize določilo prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti za posamezne obnovljive vire. Njeni člani so preučevali in delali izračune za sončno energijo, vetrno energijo, geotermalno energijo, hidroenergijo in biomaso. Tretja delavnica je bila turistično usmerjena, njeni udeleženci so preučevali vinske turistične ceste, zlasti na območju Jeruzalema. S pomočjo terenskega dela so pregledali obstoječe stanje na vinskih cestah – od gostinske ponudbe in nastanitvenih zmogljivosti do označenosti in urejenosti pohodniških in kolesarskih poti. Na podlagi preučenega so izoblikovali predloge za nadaljnji razvoj, ki med drugim nakazujejo, da je za uspešen turistični produkt potrebno sodelovanje in povezovanje vseh ponudnikov na območju. Člani zadnje, četrte delavnice so preučevali klimatološke in hidrološke spremembe kot dejavnik razvoja namakalnih sistemov na Murskem polju. Območje namreč spada med najbolj kmetijske predele Slovenije, hkrati pa se kmetje redno srečujejo s problemom suše, ki jim uničuje pridelek. Udeleženci so ugotavljali, kakšne vplive imajo spremembe na kmetijstvo in na kakšne načine se lahko temu prilagodimo.

Slika 2: Po uspešni javni predstavitvi.

foto; Franc Čuš, 2016

Ob koncu tabora smo udeleženci opravljeno delo predstavili javnosti v Golarjevi hiši v Ljutomeru. Desetdnevnega tabora pa ni predstavljalo samo raziskovanje, terensko preučevanje, pisanje člankov in izdelovanje kart. Naporne delovne dni je ob jutrih popestrilo izdajanje dnevnega časopisa GeoGüč (op. güčanje po prleško pomeni govorjenje), vsak dan smo izbirali Prlečko dneva (op. Prlečka je prebivalka Prlekije), ob večerih pa igrali geografski activity itd. Sploh pa na taboru ni manjkalo dobre volje, smeha in druženja tako v šoli kot v središču Ljutomera, seveda pa se vse večerne prigode ne izdajo. Torej, če te je ob branju članka zamikalo, da bi bil(a) tudi ti del naslednjega geografskega tabora, se le prijavi, ko bo to mogoče!

Špela Stanonik, spelca.stanonik@gmail.com