IZGINJAJOČI KRAJI SLOVENIJE: RAKOVEC

Matej Ocvirk, prof. zgodovine in geografije matej.ocvirk981@gmail.com

IZVLEČEK

V Sloveniji vse bolj izumirajo in izginjajo vasi v podeželsko, prometno in gospodarsko odmaknjenih pokrajinah. Kraji ali zaselki z imenom Rakovec se v Sloveniji pojavljajo v občinah Vitanje in Metlika, pri Grobelnem na Štajerskem (občina Šmarje pri Jelšah) in pri Kapelah v občini Brežice. Vas Rakovec v občini Vitanje je primer izginjajočega slovenskega kraja , ki je bil včasih gospodarsko cvetoče in izobraževalno središče južnega Pohorja. V vasi je danes stalno naseljena le še ena družina.

Ključne besede: slovenski kraji, Rakovec, depopulacija, naravna dediščina, turistični potencial.

Geografska lega

Ime vasi Rakovec v bližini Vitanja se je prvič pojavilo leta 1404 v urbarju krško-selških gospodov(1). Rakovec leži na ozemlju današnje občine Vitanje kot del naselja Hudinja, 11 kilometrov izven samega občinskega središča, ki je bilo včasih stara trška naselbina in pomembno prometno središče (2). Nahaja se v kotanji pohorskega pogorja med Ovčarjevim vrhom (1219 m) in planoto Rakovec (1216 m), le streljal od zimskošportnega središča Rogla (3). Rakovec obdajajo tudi vrhovi na severni strani Kraguljišče (1454 m), Turn (1463 m) in Volovica (1455 m). Iz sedmih izvirov v njegovi bližini izvira Hudinja, ki se med tokom razvije v hudourniško reko. Njeno ozemlje pripada porečju reke Savinje (4).

Območje Rakovca pripada Vitanjskemu podolju, kjer večinoma prevladuje gozdna pokrajina s samotnimi kmetijami. Skozenj teče reka Hudinja, ki izvira ob vrhovih Pohorja. Skupaj z drugimi potoki je oblikovala pokrajino Vitanjskega podolja, za katero so značilne ozke doline z rečnimi prehodi, kjer pogosto ni prostora za plosko dolinsko dno. Območje Hudinje pripada porečju Savinje. Med kamninami prevladujejo laporji, peščenjaki in skrilavci (5). Severno in severozahodno od Rakovca se pojavljajo metamorfne kamnine, med njimi največ gnajsa in tonalita. Na območju Rakovca se je v preteklosti v metamorfnih kamninah nahajalo tudi svinčenocinkovo rudišče (6). Na območju Vitanjskega podolja pade v povprečju med 1150 in 1200 mm padavin.

Kratka zgodovina

Ozemlje vasi Rakovec je bilo konec 18. stoletja del graščine Vitanjskih gospodov. Razvoj Rakovca je tesno povezan z razvojem steklarstva in tako je kraj postal pomemben glažutarski zaselek. Steklarna je nastala na južnem pobočju Pohorja ob reki Hudinji in je delovala med letoma 1781 in 1874. Od Vitanja je bila oddaljena 2,5 ure hoda. Od ustanovitve glažute je posest večkrat menjala lastnike (baron Jožef Dienersberg, Jernej Schwarz, Janez Miha pl. Vitanjski), dokler je ni odkupil graščak Rajmund Novak. Steklarna je bila v lasti družine Novak več kot pol stoletja. Zaradi oddaljenosti od glavnih

Slika 2: Rakovec nekoč (Pokrajinski muzej Celje).

prometnih poti so lastniki gozdov les spravili v steklarske peči. Posest je obsegala 1110 oralov zemlje, gozdov je bilo kar 80 % (7). Rajmund Novak je že pred letom 1837 ustanovil posebno ljudsko šolo. Osnovna šola je delovala vse do ukinitve leta 1979. V času delovanja steklarne jo je obiskovalo od 25 do 30 otrok steklarjev. Steklarna je zaslovela in doživela največji razcvet času Ignacija Novaka in njegovega sina Rajmunda ml. V tem obdobju je bila ena največjih steklarn na Štajerskem. Vas je imela blizu 200 prebivalcev. Steklo so prodajali po širšem slovenskem ozemlju, v Trst, Milano, Palermo in celo v Turčijo (8).

Leta 1850 je steklarno kupil Jožef Wokaun, pekovski mojster in trgovec iz Celja. Lastnik je steklarno ukinil leta 1874inseposvetiltrgovinizlesomizbližnjihgozdov.Leta 1888jeposestkupilgrofWincenzThurn.ZnjimjeRakovec postal pomembno središče gozdnega gospodarstva. Na golosekih so začeli načrtno pogozdovati, zgradili so več mlinov in kovačnico. Za lastne potrebe so uporabljali elektriko iz turbin bližnje Hudinje. Grof Thurn je v teh krajih načrtoval celo gradnjo železnice; kraj je zgodaj dobil elektriko in leta 1923 je v vas napeljal telefon (9). V zavesti Rakovčanov je grof ostal kot blag človek, pozoren do delavcev, socialno čuteč, pravičen in dobrega srca. Takšna je bila tudi žena, ki je bila dobrotnica otrok in druge šolske mladine (10).

Gospodarska usmerjenost kraja

Rakovec je bil sprva pomembno steklarsko središče, ki je nudilo zaposlitev vsem Rakovčanom in tudi okoliškim pohorskim kmetom in družinam. Steklarna je delovala do leta 1874. Po zaprtju steklarskega obrata je kraj doživel gospodarsko preobrazbo; usmeril se je v lesno industrijo, predelavo in prodajo lesa. Steklarji, oblikovalci in pihalci stekla so odšli; prišli pa so gozdarji, drvarji in drugi lesni delavci. Odprle so se številne žage, mlini in drugi lesni obrati za predelavo lesa. Gozdna posest se je razširila na okoli 300 hektarjev. Gozdni delavci so obnovili gozdove, nekoč bukove gozdove so zasadili pretežno z iglavci, največ s smrekami, nekaj tudi z jelko (11).

Po drugi svetovni vojni so bili gozdovi nacionalizirani, nekdanji Thurnovi gozdovi so prešli v državno last in organizirala se je gozdna uprava. Po letu 1950 se je kljub izkoriščanju in pogozdovanju gozdov ter povečani sečnji število gozdnih delavcev vseskozi zmanjševalo,

Slika 3: Pogled na Rakovec

foto: Matej Ocvirk, 2016

opustila pa se je tudi tako imenovana gornja žaga. Del delavcev so premestili tudi v lesno podjetje Lik Savinja v Celju (12). Gozdarstvo je bilo najpomembnejša gospodarska panoga kraja vse do srede 70. let 20. stoletja, ko je počasi začelo usihati. Kljub elektrifikaciji in razvoju prometne infrastrukture je kraj začel počasi zamirati in izgubljati nekdanji sloves. Ljudje so se začeli seliti v dolino in druga industrijska središča na Štajerskem in Koroškem (13) in se tam zaposlovati. Največ se jih je odselilo v Vitanje, Celje, Velenje, Zreče, Črno na Koroškem in druge koroške kraje. Tako se je nekdanje pomembno steklarsko in gozdarsko središče spraznilo in skoraj vsi ljudje so se odselili. Danes se vračajo nazaj le na svoje počitniške domove, največkrat ob koncu tedna.

Slika 4: Nekdanja žaga v Rakovcu

foto: Matej Ocvirk. 2016

Podoba kraja danes

Danes je v kraju stalno naseljena le še ena družin, ki se na domačiji ukvarja z živinorejo. Večina stavb, ki so bile v preteklosti namenjene steklarski, gozdarski in drugim dejavnostim, danes propada in je prazna. Pri nekaterih so popravili le najnujnejše, nekatere so že porušili. Veliko privatnih objektov, kjer so nekoč prebivali steklarji, gozdarji in drugi delavci v Rakovcu, je danes preurejenih v vikende in počitniške hišice, ki so obiskane v poletnih mesecih ali ob koncu tedna (14). Nekdanji prebivalci in gozdni delavci Rakovca in njihovi sorodniki se danes srečujejo na vsakoletnem srečanju, ki poteka 25. junija. Srečanje organizira Kulturno turistično društvo Sveti Vid; prvič so ga organizirali leta 2002 (15).

Razvojne in druge perspektive kraja

Že grof Thurn je v Rakovcu in njegovi okolici prepoznal ugoden položaj, ugodno klimo in turistični potencial samega kraja. Uredil je okolico vasi, postavil klopce in uredil sprehajalne poti, obdane z rožami in pušpanom ter posute z belim peskom. V teh krajih je zaznal mir in spokojnost. Okoliške gozdove, predvsem iglaste, je hotel zasnovati kot naravni park v podobi gozdnega rezervata (16). Občina Vitanje je pripravila že več programskih usmeritev in študij za turistični in sonaravni razvoj samega kraja, vendar do realizacije še ni prišlo. Predpogoja za turistični razvoj sta zagotovo ureditev prometne in komunalne infrastrukture in sama obnova propadajočih in zapuščenih objektov, ki bodo omogočali turistični, gostinski in kulturni razvoj. Nekdanja šola naj bi bila namenjena osrednji informacijski točki, kjer bi bili prostori informacijskega centra za turizem, center za druge kulturne dejavnosti, prostor z gostinsko dejavnostjo in nekaj sob za prenočitev turistov (17). Neokrnjena in čudovita narava, pa tudi ostanki kulturne dediščine v zavetju pohorskih gozdov so zagotovo močan turistični potencial in atribut, ki je že privabili nekaj taborniških skupin in slikarskih kolonij.

VIRI IN LITERATURA:

1. Atlas Slovenije, 1985. Ljubljana: Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, 65 str. (4)

2. Badovinac, Kladnik in Volfand, J., 1997. Savinjsko A–Ž. Celje, Velenje. Pomurska založba, 279 str. (2)

3. Baš, A., 1967. Izraba prostega časa pri starejših gozdnih delavcih na južnem Pohorju po osvoboditvi. Slovenski etnograf, št. 20, 77–78 str. (13)

4. Drovenik, F., Drovenik, M. in Pleničar, M., 1980. Nastanek rudišč v SR Sloveniji. Ljubljana: Geološki zavod in Slovensko geološko društvo, 13 str. (6)

5. Jakop, V. Z., 2000. Kratka zgodovina Vitanja in župnije. Ljubljana: Občina Vitanje, 37 str. (3)

6. Jeseničnik, I., 2008. Rakovec nekoč in danes. Vitanjčan, junij 2008, št. 22, 15 str. (12)

7. Leskovar, A., 2005. Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju. Slovenske Konjice: Nobis Gorjup&Šauperl, 44 str. (9)

8. Melik, A., 1957. Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino. Ljubljana: Slovenska Matica, 131–132 str. (5)

9. Minařik, F., 1966. Pohorske steklarne. Maribor: Založba obzorja, 153–154 str. (7)

10. JRakovec. URL: http//www.vitanje.si/index.php/predstavitev-kraja/naravna-dediscina/6-rakovec.html (Citirano 9. 9. 2016). (1), (8) in (14)

11. Rakovec, 2009. Podrobnejše informacije o Rakovcu in občinskih nepremičninah v naselju

12. Rakovec v K.O. Hudinja. Občina Vitanje, 1–3 in 12–18 str. (16) in (17)

13. Rakovec, 2014. Vitanjčan, junij 2014, št. 46, 16 str. (15)

14. Ustni vir Edvard Lamot. (10)

15. Vončina, O., 2014. Povzetek o rodbini grofov Thurnov. Vitanjčan, št. 46, 18-19 str. (10) in (11)