STROKA
IZGINJAJOČI KRAJI SLOVENIJE: RAKOVEC Matej Ocvirk, prof. zgodovine in geografije matej.ocvirk981@gmail.com
IZVLEČEK V Sloveniji vse bolj izumirajo in izginjajo vasi v podeželsko, prometno in gospodarsko odmaknjenih pokrajinah. Kraji ali zaselki z imenom Rakovec se v Sloveniji pojavljajo v občinah Vitanje in Metlika, pri Grobelnem na Štajerskem (občina Šmarje pri Jelšah) in pri Kapelah v občini Brežice. Vas Rakovec v občini Vitanje je primer izginjajočega slovenskega kraja , ki je bil včasih gospodarsko cvetoče in izobraževalno središče južnega Pohorja. V vasi je danes stalno naseljena le še ena družina. Ključne besede: slovenski kraji, Rakovec, depopulacija, naravna dediščina, turistični potencial. Geografska lega Ime vasi Rakovec v bližini Vitanja se je prvič pojavilo leta 1404 v urbarju krško-selških gospodov (1). Rakovec leži na ozemlju današnje občine Vitanje kot del naselja Hudinja, 11 kilometrov izven samega občinskega središča, ki je
Slika 2: Rakovec nekoč (Pokrajinski muzej Celje).
bilo včasih stara trška naselbina in pomembno prometno središče (2). Nahaja se v kotanji pohorskega pogorja med Ovčarjevim vrhom (1219 m) in planoto Rakovec (1216 m), le streljal od zimskošportnega središča Rogla (3). Rakovec obdajajo tudi vrhovi na severni straniKraguljišče (1454 m), Turn (1463 m) in Volovica (1455 m). Iz sedmih izvirov v njegovi bližini izvira Hudinja, ki se med tokom razvije v hudourniško reko. Njeno ozemlje pripada porečju reke Savinje (4). Območje Rakovca pripada Vitanjskemu podolju, kjer večinoma prevladuje gozdna pokrajina s samotnimi kmetijami. Skozenj teče reka Hudinja, ki izvira ob vrhovih Pohorja. Skupaj z drugimi potoki je oblikovala pokrajino Vitanjskega podolja, za katero so značilne ozke doline z rečnimi prehodi, kjer pogosto ni prostora za plosko dolinsko dno. Območje Hudinje pripada porečju Savinje. Med kamninami prevladujejo laporji, peščenjaki in skrilavci (5). Severno in severozahodno od Rakovca se pojavljajo metamorfne kamnine, med njimi največ gnajsa in tonalita. Na območju Rakovca se je v preteklosti v metamorfnih kamninah nahajalo tudi svinčenocinkovo rudišče (6). Na območju Vitanjskega podolja pade v povprečju med 1150 in 1200 mm padavin.
Slika 1: Zemljevid Rakovca, 1 : 50 000 (vir: Atlas Slovenije, 1985, str. 65).
Kratka zgodovina Ozemlje vasi Rakovec je bilo konec 18. stoletja del graščine Vitanjskih gospodov. Razvoj Rakovca je tesno povezan z razvojem steklarstva in tako je kraj postal pomemben glažutarski zaselek. Steklarna je nastala na južnem pobočju Pohorja ob reki Hudinji in je delovala med letoma 1781 in 1874. Od Vitanja je bila oddaljena 2,5 ure hoda. Od ustanovitve glažute je posest večkrat menjala lastnike (baron Jožef Dienersberg, Jernej Schwarz, Janez Miha pl. Vitanjski), dokler je ni odkupil graščak Rajmund Novak. Steklarna je bila v lasti družine Novak več kot pol stoletja. Zaradi oddaljenosti od glavnih 53
