BESEDA UREDNIKA

Pogumno naprej

Z oktobrom je GEOmix bogatejši za nov uredniški odbor ter Društvo mladih geografov Slovenije za nov upravni odbor. Novi ekipi lahko spoznate na prvih straneh. Našim predhodnikom se zahvaljujem za odlično opravljeno delo in prenos informacij na mlajše kolege. V uredniškem odboru se bomo trudili, da bo GEOmix še naprej pokrival širok spekter aktualnih geografskih vsebin, tako strokovnih, h katerim se zatečemo pri pisanju seminarskih nalog, kot tudi zabavnih, ki nam krajšajo dolge zimske večere.

Zamisel za tokratno sredico se nam je porajala ob izstrelitvi prvih slovenskih satelitov v vesolje. Slovenija je sicer že od leta 2016 članica Evropske vesoljske agencije (ESA), vendar se je šele z lastnima satelitoma kot pomembna partnerica uvrstila na zemljevid vesoljske industrije. Ker imamo z daljinsko zaznanimi podatki, pridobljenimi preko satelita, veliko skupnega tudi geografi in geografinje, je rdeča nit tokratne številke daljinsko zaznavanje. S tem terminom povezujemo podatke o prostoru, ki jih pridobimo brez neposrednega stika. V prvi vrsti gre za posnetke, posnete pravokotno na Zemljino površje, ki jih je mogoče obdelati in pretvoriti v uporabne informacije. Satelitski in letalski (digitalni ortofoto) posnetki so sestavni del večinoma vsakega kartografskega prikaza in temeljni del prostorskih analiz. V zadnjem času v veljavo prihajajo tudi vse dostopnejši in kakovostnejši dronski posnetki, ki so uporabni predvsem za opazovanje manjših objektov, območij in pojavov. Nanje smo se osredotočili v tokratnem fotonatečaju.

Za natančnejše poznavanje teme je uvodnik v sredico prispeval asistent Aleš Grlj, zaposlen na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete UL, Inštitutu za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU ter tudi na Slovenskem centru odličnosti za vesoljsko znanost in tehnologije (Vesolje-Si). Zaradi njegove neposredne povezanosti s podjetjem, ki je izstrelilo enega od satelitov, smo z njim opravili tudi intervju.

Še nekaj besed o novostih in izzivih. Predhodni uredniški odbor je pričel s temeljito grafično prenovo celotne revije, zato se tudi sedanja ekipa z novimi idejami zavzema za nadaljevanje že začrtanega dela. Poleg tega nam je v interesu, da reviji dodamo interdisciplinarno noto. V ta namen smo v tokratno številko vključili uporabnost daljinskega zaznavanja v arheologiji. Prav tako je enega od strokovnih člankov prispevala študentka iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL. Za odkrivanje ostalih novosti vas lepo vabim k branju.

Jakob Jugovic, odgovorni urednik