TRIDNEVNO KOLESARJENJE NA ŠTAJERSKEM

Slika 1: Pogled na Jeruzalem (foto: Matej Knez).

Kdaj? 11. 9.–13. 9. 2020 Kje? Maribor–Ptuj–Ormož–Jeruzalem– Ljutomer–Mala Nedelja–Maribor–Slovenska Bistrica–Celje–Laško Kdo: Rok Brišnik, Matej Knez, Lenart Štaut

Geografi radi raziskujemo in potujemo, zaradi česar se DMGS (Društvo mladih geografov Slovenije) trudi organizirati veliko raznovrstnih dogodkov, ki temeljijo na raziskovanju in spoznavanju novih krajev. V ta namen nam je v terminu od 11. do 13. 9. 2020 kljub ukrepom uspelo izpeljati tridnevno kolesarsko potepanje po Štajerski. Čeprav smo bili le trije udeleženci, in sicer jaz, Rok Brišnik in Lenart Štaut, nam je bilo zelo lepo in smo spoznali številne nove kraje. Vso potrebno opremo smo imeli v torbah na kolesih, hrano pa smo zaradi pogostih trgovin nakupovali sproti.

Dvakrat smo prespali v hostlih preko vavčerjev, in sicer prvič v Ormožu, drugič pa v središču Maribora (Hostel Pekarna Maribor – Tezno). V obeh smo bili zelo zadovoljni in so vredni vseh priporočil. Tridnevni izlet smo si privoščili po sorazmerno nizki ceni, saj smo prenočevali v hostlih in uporabili vavčerje, poleg tega pa nismo veliko zapravili za hrano in pijačo.

Slika 2: Ptuj

Foto: Rok Brišnik

1. dan: Maribor–Ormož (63 km)

Jaz in Rok sva se dobila v Ljubljani, kjer sva kolesi naložila na vlak in se odpeljala proti Mariboru. Tam naju je že čakal Lenart. Svojo pot smo začeli na glavni železniški postaji v Mariboru. Ko smo zapustili mesto, smo hitro našli urejeno kolesarsko pot ob reki Dravi, po kateri smo se peljali večino časa do Ormoža. Kolesarska pot je deloma asfaltirana, deloma makadamska. Zaradi blagega naklona in lepe okolice je zelo priljubljena med kolesarji, srečali pa smo tudi veliko sprehajalcev. Ob poti so postavljene številne informacijske table, ki opozarjajo na zaščitene živalske vrste ob reki Dravi in v njej. Ogledali smo si tudi srednjeveško mesto Ptuj in Ptujsko jezero. V bližini reke je veliko obdelanih polj, kmetje so ravno pobirali buče in silirali koruzo. Ko smo se peljali skozi naselja, smo opazili, da imajo pri marsikateri hiši zgledno urejeno zelenico. V Gorišnici smo naredili postanek, kjer smo si priskrbeli zalogo hrane za zajtrk. Nekoliko nas je presenetilo, da je bilo središče Ormoža v petek zvečer praktično povsem mrtvo.

Slika 3: Hostel Pekarna Maribor

Foto: Rok Brišnik

2. dan: Ormož–Maribor (86 km)

Iz Ormoža smo se odpravili proti Jeruzalemu. Slikovit kraj se nahaja na gričevju med Ormožem in Ljutomerom. Prekrasen ambient, razgledi in žlahtna kapljica so le nekatere stvari, ki privabljajo številne obiskovalce. Povsod okrog so skrbno obdelani vinogradi in številni so sončen vikend izkoristili za trgatev. Spustili smo se proti Ljutomeru, kjer smo si ogledali glavni trg in informacijsko tablo o prvem taboru iz leta 1868. Svojo pot smo nadaljevali proti Gajševcem, kjer smo si ogledali Gajševsko jezero. Po krajšem postanku smo se odpeljali proti Mali Nedelji, kjer smo imeli kosilo. Naprej nas je pot vodila skozi Sveti Jurij ob Ščavnici. Zavili smo proti Cerkvenjaku in se ustavili v Blagušu, kjer smo si ogledali Blaguško jezero. Nadaljevali smo proti Sveti Trojici in Lenartu v Slovenskih Goricah. Ogledali smo si središče Lenarta, zatem pa se usmerili proti Mariboru. Bili smo v rahli časovni stiski, saj smo si želeli priti v Maribor še pred nočjo, zato smo izpustili ogled Svete Trojice, ki slovi po znamenitem trojnem zvoniku. Pot se je na določenih predelih spuščala, drugod dvigala, kar je seveda značilno za gričevnat svet. Ogledali smo si tudi središče Maribora, ki je zelo živahno tudi v večernem času.

3. dan: Maribor–Laško (76 km)

Sprva je bil naš cilj priti do Celja. Iz Maribora smo se odpravili proti Slovenski Bistrici. Peljali smo se skozi Hoče, Slivnico in Rače. Pot je bila večinoma ravninska razen rahlega vzpona pred Slovensko Bistrico. Kljub nedelji se je veliko delalo na poljih. V Slovenski Bistrici smo nakupili nekaj stvari za na pot in se odpravili proti Slovenskim Konjicam. Tako kot v prvem delu poti je bilo tudi tu veliko ravnine, imeli pa smo tudi nekaj vzponov. Sledil je spust proti Slovenskim Konjicam. V parku smo naredili počitek in se okrepčali, nato pa nadaljevali v smeri Celja. Šli smo po glavni cesti Slovenske Konjice–Celje pod Zrečami, čez Vojnik in Frankolovo. Ob poti smo videli nekaj obeležij v spomin padlim vojakom iz prve in druge svetovne vojne. V Celju smo neuspešno iskali lokal, kjer bi se okrepčali, zato smo pot podaljšali do Laškega, kjer smo naše popotovanje zaključili s pico. Z Rokom sva šla na vlak do Ljubljane, Lenart pa se je odpravil domov v Dol pri Hrastniku. Bilo je super!

Matej Knez

matejknez52@gmail.com