2 minute read

OSVOJITI TRANSILVANSKE ALPE

Slika 1: Skupaj na vrhu Negoiu (foto: Felix Jeske).

Kdaj: 29. 7. – 7. 8. 2013 Kje: Transilvanske Alpe, Romunija Kdo? Lucija Gartner (EGEA Ljubljana)

Advertisement

Da poleti tistim, ki radi hodimo v hribe ne bi bilo preveč dolgčas, so kolegi iz EGEE Timisoara organizirali treking čez najdaljši greben v Evropi. Pohodniki smo se odpravili v pogorje Fagaras, ki je del Transilvanskih Alp. Transilvanske Alpe, znane tudi kot Južni Karpati, so najvišji in najmasivnejši del romunskih Karpatov. Jedro Južnih Karpatov sestavljajo paleozojske magmatske in metamorfne kamnine, površje pa je ledeniško preoblikovano, saj so bili višji deli v pleistocenu prekriti z ledom. Tako imajo Transilvanske Alpe značilen ledeniški tip površja, katerega del so tudi mnoga visokogorska jezera, ki naredijo pokrajino še bolj slikovito.

Po seznanitvi s terenom smo se študenti iz Avstrije, Nemčije, Norveške, Romunije in jaz iz Slovenije zbrali v mestu Sibiu, kjer smo se spoznali in si ogledali glavne znamenitosti. Tu smo si tudi nakupili vse potrebne kalorije za hojo v gorah, ter se po zadnjih dveh dneh v postelji odpravili proti Turnu Rosu. Tam smo stopili z vlaka, ki je bil za naslednjih sedem dni, zadnje prevozno sredstvo ter, se naprej odpravili peš. Prvi dan smo morali premagati razdaljo do vznožja pogorja Fagaras, kjer smo se utaborili, si zakurili ogenj in se veselili naslednjega dne, ki je pomenil prvi resnejši del poti, ko naj bi prehodili enega daljših delov grebena.

Slika 2: Spust proti jezeru Avrig v Transilvanskih Alpah

foto: Lucija Gartner

V sredo 1. avgusta pa je šlo zares. Po prvi strmini smo s težkimi nahrbtniki dosegli greben, katerega smo nameravali premagati v naslednjih šestih dneh. Na našo žalost smo morali etapo prvega dne zaradi slabih vremenskih razmer skrajšati in se utaboriti nekoliko prej. Drugi dan nas je pot vodila mimo čred ovac, do prvih sončnih žarkov na grebenu in našega zavetišča, kjer smo prenočili. Na začetku tretjega dne smo se na žalost razšli s tremi člani odprave in tako nas je od štirinajstih ostalo še enajst, ki smo pot nadaljevali po zastavljenem načrtu. Po nekaj vzponih smo tretji dan dosegli drugi najvišji vrh Romunije (Negoiu, 2535 m) in po deset urah hoje dan zaključili na prelazu Fagaras, kjer smo dosegli Transfagaraško cesto, ki povezuje severno in južno stran Transilvanskih Alp. Četrti dan smo osvojili najvišji vrh Romunije (Moldoveanu, 2544 m) in se nato peti ter šesti dan začeli počasi spuščati proti Plaiu Foii, ki je najnižja točka grebena na vzhodni strani. Tam smo po približno 110 prehojenih kilometrih uživali/počivali še en dan ter se nato odpravili do železniške postaje v Zernestih. Od tam smo se odpeljali do Brasova, kjer smo se razšli s študenti iz Romunije, šest pa nas je nato še ostalo v mestu za nekaj dni.

Slika 3: Jezero Caltun

foto: Lucija Gartner

Na koncu lahko še strnem glavne vtise trekinga. Bilo je lepo, prijateljsko, razgledno, tudi težko, predvsem pa nepozabno in vredno vseh pridobljenih žuljev.

Lucija Gartner, luc.gartner@gmail.com

This article is from: