17. GEOGRAFSKI RAZISKOVALNI TABOR V ŠKOFJI LOKI: "Srednjeveško mesto v duhu prostora in časa"

Kdaj: 6.–14. 7. 2013 Kje: občina Škofja Loka, Slovenija

Društvo mladih geografov Slovenije je tudi letos organiziralo geografski raziskovalni tabor, ki se je odvijal v škofjeloški občini, natančneje v kraju Reteče. Tabor je bil 17. po vrsti, potekal pa je pod geslom »Srednjeveško mesto v duhu prostora in časa«. Udeležilo se ga je 26 študentov z dodiplomskega in podiplomskega študija, vključno s 4 organizatorji.

Tabor se je, kot se za geografe spodobi, začel s spoznavnim večerom, kjer so se različne generacije med seboj bolje spoznale. Pred začetkom dela so se morali študentje iz vseh koncev Slovenije čim bolje seznaniti z naravnogeografskimi in družbenogeografskimi značilnostmi škofjeloške občine, pomembnejšimi projekti ter aktualnimi problemi. Pestremu večeru sta sledili dve celodnevni ekskurziji. Družbenograografska ekskurzija je bila izpeljana pod vodstvom prof. Marjana Luževiča, upokojenega profesorja geografije in nekdanjega ravnatelja Gimnazije Škofja Loka, fizičnogeografska pa pod vodstvom dr. Karla Natka z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in absolventa geologije, Roka Brajkoviča.

Slika 1: Študenti na ekskurziji (foto: Marjan Luževič)

Pri prvi so bili študenti seznanjeni z osnovnimi družbenimi ter naravnimi značilnostmi občine Škofja Loka. Ogledali so si staro industrijsko cono na Trati, problematiko gradnje poljanske obvoznice, smučarsko središče Stari vrh, staro mestno jedro in dvorec Visoko, ob enem pa so se seznanili tudi z zgodovinskim ozadjem in kolonizacijo Škofje Loke.

Fizičnogeografsko obarvana ekskurzija se je naslanjala na problematiko poplavno ogroženih območij in območij, ogroženih z zemeljskimi plazovi. Študenti so iskali dejavnike na terenu, ki določajo stopnjo ogroženosti pred naravnimi nesrečami ter se podrobneje seznanili z geološko sestavo in geološkim razvojem območja okoli Lubnika.

Po zanimivih ekskurzijah je sledil drugi del tabora, ki je obsegal delo v skupinah v sklopu štirih delavnic. Na prvi delavnici so se študentje posvetili problematiki lokalne samooskrbe s hrano v občini Škofja Loka, pri čemer so se najprej posvetili analizi kmetijske dejavnosti in pregledali ukrepe lokalnih akterjev, nato pa stopili v stik z lokalnimi ustanovami ter pobrskali za podatki o deležu in izvoru hrane za zelena javna naročila. Spoznali so, da visoko produktivno kmetijstvo ni možno, kar v prvi vrsti preprečujejo naravne danosti, zato je v Škofji Loki ponudba lokalno pridelane hrane nižja od pričakovane. Z namenom, da bi se spodbudilo lokalno pridelavo hrane, je bilo izvedenih mnogo projektov, ki so bili tudi uspešno zaključeni. Lokalna akcijska skupina Loškega pogorja in razvojna agencija Sora sta dve izmed pomembnejših nosilcev teh projektov, med katere spadajo tudi: Ko vem, kaj jem; Okusi loškega podeželja; Moj eko vrt. Razvojna agencija Sora predstavlja tudi blagovni znamki z imeni Babica Jerca in Dedek Jaka, nastali z namenom zagotavljanja razpoznavnosti visoko kvalitetnih, naravnih izdelkov iz škofjeloške regije na trgu in s tem posredno tudi promocije tega območja.

Na drugi delavnici so se študentje posvetili naravnim nesrečam v škofjeloški občini s poudarkom na poplavah in zemeljskih plazovih. Na občini so si priskrbeli karte ogroženosti pred poplavami in plazovi, s pomočjo katerih so lahko ugotovili, katera območja spadajo med bolj ogrožena in si le-ta nato na terenu tudi ogledali ter razmislili o morebitnih sanacijskih ukrepih. S pomočjo katastra stavb iz leta 2013 so določili število prebivalcev in stavb, ki so prisotne na območju, ogroženim s poplavami ali zemeljskimi plazovi. Z analizo starosti stavb so ugotovili, da je bila večina ogroženih stavb zgrajenih po drugi svetovni vojni, kar kaže na ugotovitev, da namenska raba prostora predvideva širjenje stavbnih zemljišč v poplavno ogrožena območja. Zaključili so, da so obstoječe karte ogroženosti dober prikaz dejanskega stanja na terenu ter da najvišjo stopnjo ogroženosti v škofjeloški občini povzročajo hudourniške poplave.

Na tretji delavnici so preučevali geografski vidik prostorskega širjenja mesta Škofja Loka. Mesto je nastalo z gradnjo novih stavb okoli obstoječih prometnic, kar je povzročilo, da so se novi objekti s časom združili s sosednjimi vasmi. Nastala je urbana aglomeracija s primarnimi, sekundarnimi in terciarnimi dejavnostmi, ki so vezane na gosto mrežo prometnic. Študentje so želeli prostorsko širjenje mesta opredeliti še časovno. Izgled hiš je prvi vidni element, ki kaže na starost le-teh, vendar se nikakor ne moremo zmeraj zanesti nanj, saj je nemalo hiš tudi že obnovljenih. Zatorej so kot geografi pristopili k problemu s strokovne plati. Zagotovili so si vpogled v stavbni kataster, ki vsebuje letnice gradenj večine hiš. Na podlagi teh podatkov in ostale literature je bila narejena razdelitev prostorskega širjenja Škofje Loke na 4 obdobja: freisinško obdobje (10. stoletje–prva polovica 19. stoletja), obdobje začetka razvoja industrije (druga polovica 19. stoletja–konec 2. svetovne vojne), socialistično obdobje (konec 2. svetovne vojne–osemdeseta leta 20. stoletja) in prehod v tržno gospodarstvo (osemdeseta leta 20. stoletja–danes). Zaradi lažje predstavnosti je bila izdelana prostorska karta, na kateri so označene prej omenjene 4 faze mestnega prostorskega razvoja, še nazorneje pa ta proces prikazuje videoanimacija, ki kaže dinamiko širitve mesta.

Na četrti delavnici so se ukvarjali z možnostmi razvoja trajnostne mobilnosti v Škofji Loki, s poudarkom na kolesarjenju. Delavnica je v večjem delu obsegala terensko delo: anketiranje in kartiranje. Študentje so zaključili, da je Škofja Loka z vidika ravninskega reliefa primerna za mestno kolesarjenje ter da ima dobre možnosti za nadaljnji razvoj intermodalnega prometa, pri čemer igra ključno vlogo dobro locirana železniška postaja Škofja Loka. Z anketami pa so lažje dokazali in ugotovili moteče dejavnike, ki zaustavljajo razvoj trajnostnih oblik prometa. Mestno kolesarjenje omejuje slaba prometna infrastruktura (nepopolne kolesarske steze, premalo stojal za kolesa ...), zaradi česar se veliko Škofjeločanov kot udeležencev v prometu ne počuti dovolj varno. Poleg kolesarjenja pa si prebivalci Škofje Loke želijo bolj pogosto časovno frekvenco mestnih avtobusnih prevozov.

Slika 2: Delavnice smo predstavljali v Sokolskem domu, Škofja Loka (delavnica 2) (foto: Simon Koblar).

Ob koncu tabora so udeleženci svoje delo po delavnicah predstavili v Sokolskem domu v Škofji Loki, kasneje pa še na Zborovanju slovenskih geografov 2013 na Bledu. Raziskovalne dneve na taboru je popestril dnevni časopis »Zamorčkova kronika«, imenovan po značilnem simbolu občine. Na taboru ob delavnicah seveda ni manjkalo dobre volje, športnih aktivnosti ter večernega druženja. Tabor se je zaključil s tradicionalnim geografskim večerom (kar naj ostane skrivnost za nadaljnje nove udeležence) ter piknikom. Če želiš sodelovati, razširiti svoje geografsko znanje in ugotoviti, kaj vse te še čaka na geografskih aktivnostih, pa se pridruži še ti ;)

Teja Anderlič tanderlic@gmail.com

Tjaša Vezovnik tjasa.vezovnik@gmail.com

Estera Popovič estera.popovic@gmail.com