DROBTINICE
17. geografski raziskovalni tabor v Škofji Loki: »Srednjeveško mesto v duhu prostora in časa« Slika 1: Študenti na ekskurziji (foto: Marjan Luževič).
Kdaj: 6.–14. 7. 2013 Kje: občina Škofja Loka, Slovenija
Društvo mladih geografov Slovenije je tudi letos organiziralo geografski raziskovalni tabor, ki se je odvijal v škofjeloški občini, natančneje v kraju Reteče. Tabor je bil 17. po vrsti, potekal pa je pod geslom »Srednjeveško mesto v duhu prostora in časa«. Udeležilo se ga je 26 študentov z dodiplomskega in podiplomskega študija, vključno s 4 organizatorji. Tabor se je, kot se za geografe spodobi, začel s spoznavnim večerom, kjer so se različne generacije med seboj bolje spoznale. Pred začetkom dela so se morali študentje iz vseh koncev Slovenije čim bolje seznaniti z naravnogeografskimi in družbenogeografskimi značilnostmi škofjeloške občine, pomembnejšimi projekti ter aktualnimi problemi. Pestremu večeru sta sledili dve celodnevni ekskurziji. Družbenograografska ekskurzija je bila izpeljana pod vodstvom prof. Marjana Luževiča, upokojenega profesorja geografije in nekdanjega ravnatelja Gimnazije Škofja Loka, fizičnogeografska pa pod vodstvom dr. Karla Natka z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in absolventa geologije, Roka Brajkoviča.
Pri prvi so bili študenti seznanjeni z osnovnimi družbenimi ter naravnimi značilnostmi občine Škofja Loka. Ogledali so si staro industrijsko cono na Trati, problematiko gradnje poljanske obvoznice, smučarsko središče Stari vrh, staro mestno jedro in dvorec Visoko, ob enem pa so se seznanili tudi z zgodovinskim ozadjem in kolonizacijo Škofje Loke. Fizičnogeografsko obarvana ekskurzija se je naslanjala na problematiko poplavno ogroženih območij in območij, ogroženih z zemeljskimi plazovi. Študenti so iskali dejavnike na terenu, ki določajo stopnjo ogroženosti pred naravnimi nesrečami ter se podrobneje seznanili z geološko sestavo in geološkim razvojem območja okoli Lubnika. Po zanimivih ekskurzijah je sledil drugi del tabora, ki je obsegal delo v skupinah v sklopu štirih delavnic. Na prvi delavnici so se študentje posvetili problematiki lokalne samooskrbe s hrano v občini Škofja Loka, pri čemer so se najprej posvetili analizi kmetijske dejavnosti in pregledali ukrepe lokalnih akterjev, nato pa stopili v stik z lokalnimi ustanovami ter pobrskali za podatki o deležu in izvoru hrane za zelena javna naročila. Spoznali so, da visoko produktivno kmetijstvo ni možno, kar v prvi vrsti preprečujejo naravne danosti, zato je v Škofji Loki ponudba lokalno pridelane hrane nižja od pričakovane. Z namenom, da bi se spodbudilo lokalno pridelavo hrane, je bilo izvedenih mnogo projektov, ki so bili tudi uspešno 9
