SREDICA
IZOBRAŽEVALNI POTENCIAL GEODIVERZITETE NA PRIMERU IZVIROV LJUBLJANICE PRI VRHNIKI Anamarija Treven anamarijatreven@gmail.com IZVLEČEK Prispevek povzema glavne ugotovitve magistrskega dela, v katerem smo proučevali izobraževalni potencial geodiverzitete na območju izvirov Ljubljanice pri Vrhniki in njihove neposredne okolice. Proučuje možnosti, ki jih omogoča pestrost nežive narave na proučevanem območju za izvajanje pedagoškega procesa. Za dosego namena raziskave smo najprej predstavili področje in območje proučevanja, opravili prostorsko dokumentacijo elementov geodiverzitete ter vrednotenje njenih elementov in izobraževalnega potenciala. V sklepnem delu raziskave smo predlagali učno pot, ki bi optimalno izkoristila izobraževalni potencial geodiverzitete na proučevanem območju. KLJUČNE BESEDE: geodiverziteta, elementi geodiverzitete, izobraževalni potencial geodiverzitete, izviri Ljubljanice pri Vrhniki, učna pot UVOD Namen članka je povzeti glavne ugotovitve magistrskega dela z naslovom Izobraževalni potencial geodiverzitete na primeru izvirov Ljubljanice pri Vrhniki, v katerem smo želeli proučiti izobraževalni potencial geodiverzitete na omenjenem območju. Raziskava je bila opravljena na podlagi kabinetnega in terenskega dela. Kabinetno delo je vključevalo študij relevantne literature o tematiki raziskave in območju proučevanja ter v končnem delu tudi interpretacijo pridobljenih podatkov. V okviru terenskega dela smo z metodo morfografskega kartiranja izvedli morfografsko analizo, ki je predstavljala osnovo za določitev zaokroženih prostorskih enot proučevanega območja. Kot rezultat omenjene analize je nastala morfografska karta elementov geodiverzitete v merilu 1 : 5000, na kateri so prostorsko kartirani elementi nežive narave. S po Erhartiču (3) prirejeno švicarsko metodo (5) je bilo izvedeno vrednotenje reliefnih oblik v zaključenih enotah območja. Ključni del raziskave je predstavljalo vrednotenje izobraževalnega potenciala geodiverzitete na proučevanem območju. Ocenjevanje pedagoškega potenciala geodiverzitete je temeljilo na metodi vrednotenja izobraževalnega potenciala (9), ki smo jo nekoliko priredili. Končni cilj raziskave je bil predlagati učno pot, na kateri bi lahko izkoristili možnost, ki jo daje pestrost nežive na izbranem območju za učenje o njenih naravnih procesih in pojavih v naravnem okolju. ki bi optimalno izkoristila izobraževalni potencial geodiverzitete na proučevanem območju. VREDNOTENJE GEODIVERZITETE Pojem geodiverziteta, ki se je v geomorfologiji in geologiji uradno uveljavil v zadnjih dveh desetletjih, opredeljujemo kot pestrost geoloških, geomorfoloških, hidroloških in pedoloških procesov, oblik in elementov na določenem območju. Predstavlja pestrost nežive narave, ki nas obkroža in spremlja na vsakem koraku. Geodiverziteta je neločljivo povezana z živo naravo (posledično tudi z biodiverziteto) in je od nje tudi odvisna. Geodiverziteta omogoča razvoj habitatov, oskrbo z vodo in tako predstavlja osnovo za življenje. Prav zato jo tudi vrednotimo in varujemo. Na ta način želimo omogočati boljše sonaravno upravljanje narave in prispevati k bolj trajnostnemu razvoju sveta (4; 1; 8). Geodiverziteto lahko vrednotimo z namenom upravljanja virov, vrednotenja ranljivosti okolja ter ocenjevanja geoturističnega in izobraževalnega potenciala. Z razvojem pojma geodiverziteta je vsak prispevek, ki je opisoval področje njenega vrednotenja, predstavil tudi svojo metodo vrednotenja, prilagojeno določenemu območju in namenu. Metode vrednotenja se razlikujejo glede na cilje vrednotenja in način zajema prostorskih podatkov o elementih geodiverzitete ter njihovi predstavitvi v prostoru (8). Geodiver25
