Nastopi Jelka Kacina v Evropskem parlamentu Spoznajte teme in dileme, ki jih odpirajo slovenski poslanci v Evropskem parlamentu – izbor enominutnih nastopov Jelka Kacina
Pričakovanja
za Bosno in Hercegovino Evropski parlament, 22. oktober 2007 Bosna in Hercegovina je končno začela pogajanja za Stabilizacijo in asociacijo in v pogajanjih uspešno napreduje. To je dobro, vzpodbudno in vredno vsega spoštovanja in našega občudovanja. Težko je kjerkoli na svetu najti bolj komplicirano in zahtevno strukturo države, kot jo ima Bosna in Hercegovina. Zato je njihov dosežek in napredek še toliko večji. Tega sem res vesel in v ALDE podpiramo napore politikov in entuziazem državljanov Bosne in Hercegovine in pozdravljamo njihovo odločnost, da napredujejo še hitreje. Deset let po poboju v Srebrenici in prekinitvi vojne s podpisom Daytonskega sporazuma pa je zagotovo napočil skrajni čas za spremembo ustave te države. Za vzpostavitev take državne, kantonalne in lokalne strukture administracije, ki bo Bosni v pomoč in ne v ovira za sprejem in uveljavitev pravil in prakse, ki jo poznamo v Evropski uniji. Več bi morali graditi na pravicah posameznika, državljana Bosne in Hercegovine, jutri tudi že državljana Evropske unije in manj na pripadnosti verski in etični skupnosti. BiH čaka na tem področju zahtevna tranzicija in pri tem smo jim dolžni pomagati vsi, Komisija, Svet in še zlasti pravkar prispeli visoki predstavnik, ki naj svoja pooblastila uporablja vse manj in naj raje vzpodbuja organe Bosne, da sami prevzemajo več odgovornosti in pristojnosti. Zmanjševanje vojaške navzočnosti v Bosni in prehod od Nato na EU, ko gre za vodenje misije, je očiten in prepričljiv dokaz napredka na tej poti. Toda vseeno brez popolnega sodelovanja s sodiščem v Haagu ne moremo naprej. Tako kot mora Srbija in
2
Črna Gora do konca meseca najti in izročiti generala Mladiča, bi morala tudi Bosna in Hercegovini, točneje Republika Srbska, izročiti Karadžiča. To je predpogoj za odpuščanje in pomiritev. Zavedati se moramo, da pot v Evropsko unijo vodi predvsem preko izboljšanja in vsestranskega razvoja odnosov in spoštovanja med vsemi sosedi. V Bosni in Hercegovini so v miru in sožitju živele krščanska, pravoslavna in
islamska civilizacija, in vse so govorile isti jezik in se brez težav sporazumevale med seboj. Danes govorijo tam tri različne jezike, a še vedno razumejo se med seboj in komunicirajo vedno več in bolje. Ob zadnjih težavah, ki so se nam zgodile v zvezi s karikaturami, je prav, da se spomnimo bridke zgodovine Bosne in Hercegovine. Morda nas bo to streznilo in morda bomo potem lažje in hitreje spremenili tudi vizni režim.
Poti nazaj ni več, je le pot v prihodnost, v EU Strasbourg, 20. februarja 2008 Razmere na Kosovu so dokaj mirne, na nek način celo zgledne in obetavne, razen na severu kjer živijo Srbi. Posamezni Srbi požigajo in to ni prav. Razglasitev samostojnosti v skupščini Kosova je bila dostojanstvena, spoštljiva do vseh narodov, ki tam živijo in v duhu, ki naj prevlada v bodoče. Prebivalci na Kosovu si zaslužijo zaupanje, verjeti moramo vanje, saj odločajo o svoji prihodnosti. Iskreno želijo, da bi bila tudi njihova prihodnost čim prej Evropska. Kot poročevalec za Srbijo pozdravljam preudarno ravnanje Srbije, ki ni uvedla ekonomskih sankcij proti Kosovu. V tem čustvenem trenutku za Srbijo razumem trdo in grozečo retoriko nekaterih politikov, a praksa naj bo posledica razuma in evropskih vrednot. Status bo Kosovu omogočil nadaljnji razvoj, omogočil bo dostop do sredstev mednarodnega monetarnega sklada in tujih investicij. Pomembno je, da se trgovske vezi med Srbijo in Kosovim še okrepijo, vzpodbudijo gospodarsko rast in pripomorejo k evropskim integracijam. Le države so lahko članice EU in Kosovo je postalo država. Zdaj imajo evrop-
sko perspektivo tudi Srbi na Kosovu. Tudi Srbija naj gre naprej! Čim prej naj se znova začne pospešeno ukvarjati s svojo evropsko perspektivo. Delovne skupine vlade morajo zdaj delati še več. Pripravljajo naj naslednje korake približevanja za Srbijo, za njeno gospodarstvo in za vse njene prebivalce, ki si tako želijo v EU. Napadi na veleposlaništva držav članic EU v Beogradu, ne morejo biti pot v EU in niso izraz volje večine srbskih državljanov. Zdaj, ko se veleposlaniki Srbije iz držav, ki so priznale Kosovo začasno vračajo domov, naj njihovi namestniki še aktivneje pojasnjujejo kakšni so koraki Srbije na poti k in v EU. Poti nazaj ni več, je le pot v prihodnost, v EU. In še zaključna beseda namenjena Ministru Samardžiću: požig ni legitimen, Minister in ni sprejemljiv nikjer po svetu. Preveč vasi je zgorelo v državah zahodnega Balkana v prejšnjem desetletju. Srbom na Kosovu je potrebno dovoliti sodelovanje in odločanje v novi samostojni državi. Pričakujem jasen poziv k sodelovanju iz Beograda. To si zaslužijo Srbi in Albanci, to si zasluži in potrebuje celoten zahodni Balkan in EU.
3
Jelko Kacin o Makedoniji in Hrvaški Evropski parlament, 11. aprila 2008 Napredovanje in približevanje Republike Makedonije EU je najboljši način za stabiliziranje tega dela Balkana. Njihova uspešna pogajanja bodo pomagala vsem sosedom, ki si za status kandidatke še prizadevajo. Za preboj in rešitev izziva imena so potrebne zunanje vzpodbude, pa tudi simbolna dejanja, v Skopju in v Atenah, pa tudi vztrajnost. Zdaj je pravi trenutek, da se za letališče v Skopju takoj poišče manj izzivalno ime, da se obsodi nespoštovanje in nedopustna skrunitev Grške zastave. Toda tudi dodatne težave in diskriminacija, ki jih trpijo imetniki potnih listov v zvezi z Grškimi vizami so nedopustne. V EU gradimo skupnost post nacionalnih držav. Medsebojno spoštovanje različnosti in nacionalnih identitet je tudi vprašanje spoštovanja temeljnih človekovih pravic. Le tako lahko preprečimo ali vsaj omejimo negativne posle-
4
dice občutka nacionalne ogroženosti. Potrebujemo odpravo viznega režima za vse države tega območja. Potrebujemo hitro in trajno rešitev vprašanja imena in vsestransko zavezništvo med Republiko Makedonijo Republiko Grčijo. Mir in stabilnost in hitre ter uspešne evroatlantske integracije so v interesu obeh držav in vseh narodov. Vsi smo pričakovali hitrejše napredovanje Hrvaške. Sam iskreno želim, da bi pogajalci na Hrvaški strani čim prej in končno razumeli, da se ne pogajajo s sovražniki, ampak, da je komisija njihov in naš največji zaveznik in partner v procesu širitve EU. Zato je vloga pogajalcev predvsem, da v Hrvaško politično stvarnost korektno in dosledno prevajajo teorijo in prakso EU. Nepotrebnih čustveni ali nacionalistični izleti v neznano vedno zaustavijo kandidatko in zastrupljajo splošno ozračje. Vsi, ki smo se kdaj pogajali vemo, da je potrebno
pogledati čez dosedanje okvire, čez državne meja, da je potrebno videti tudi v prihodnost. Le tako je mogoče razumeti, da se Hrvaška, njena državna struktura, njena administracija in še najbolj gospodarstvo prilagajata EU in ne obratno. Zato je hitrost napredovanja Hrvaške odvisna predvsem od sposobnosti prilagajanja pravilom in pogojem EU. Hrvaška politika je sama sebi z uveljavitvijo ZERP pripravila zasedo in se presenetila. Taka presenečenja so v bodoče povsem nepotrebna. Če smo se iz te
avanture kaj naučili je to dobro, če se niso ničesar naučili, potem je govorjenje in zaklinjanje v uspešen konec pogajanj v letu 2009 le pesek v oči. Peska v oči ne potrebuje nihče, ne državljani, ne gospodarstvo, ne sosedi in ne EU. Zdaj potrebujemo zgodbo o uspehu. Za uspeh, pa imamo le malo receptov. Eden se glasi Pacta sunt servanda ali pogodbe je potrebno spoštovati. Če in ko spoštujemo sprejete obveznosti spoštujemo najprej in predvsem sami sebe in svoje institucije. Za samospoštovanje gre.
Kacin o težavah makedonske letalske družbe MAT Evropski parlament, 20. maja 2008 28. aprila je moralo letalo makedonske letalske družbe MAT s 86 potniki, namenjeno v Egipt, prisilno pristati v Istambulu ker mu grške oblasti niso dovolile preleta grškega zračnega prostora. Februarja grške oblasti niso izdale dovoljenja MAT-u za čarterske polete na Krf, kot razlog pa so navedle ime letalske družbe MAT – Maceonian airline. Namen evropskega sporazuma o skupnem zračnem prometu, ki je bil podpisan junija 2006, je vzpostavitev skupnega zračnega prostora s sosednjimi državami. Tudi z bivšo jugoslovansko republiko Makedonijo. Grške oblasti so na podlagi dogovora dolžne odobriti prošnjo MAT. Grška blokada MAT-ovih poletov predstavlja kršitev zakonodaje, dogovorov EU in mednarodnega pravnega reda na področju letalstva. Navajanja imena letalske družbe kot podlage
za njegovo odločitev pa je v nasprotju s skupnimi evropskimi vrednotami. Zanima me kaj bodo evropske institucije storile in kaj bo storila Komisija, da se preneha s to diskriminatorno prakso proti državi kandidatki za članstvo Evropske unije, ki je v nasprotju s prostim pretokom oseb, blaga in storitev.
5
Plinski terminali v Traškem zalivu Evropski parlament, 2. septembra 2008. Gospod predsednik, vprašanje varovanja okolja in povečane energetske potrebe v povezavi s podnebnimi spremembami so izzivi, ki zahtevajo odgovoren pristop vseh politikov in presegajo državne meje in nacionalne interese. Gradnja pomorskih plinskih terminalov v zaprtih morjih kot je Jadransko morje, pa je še posebej občutljivo. V Tržaškem zalivu nameravajo zgraditi kopenski in še pomorski plinski terminal, ki naj bi zrasel le 5 milj pred slovensko obalo. Prav nasproti naj-
6
večjega turističnega področja pred Piranom. Če si italijanska vlada to upa, ga lahko poskuša postaviti tudi v Beneško laguno. A ji to ne bi uspelo, saj bi temu nasprotoval ves civilizirani svet. Prebivalci imajo pravico nasprotovati takemu objektu, politiki, pa morajo spoštovati njihovo voljo in nadoknaditi demokratični deficit v Evropski uniji. Prevečkrat smo bili premalo odgovorni do okolja, da bi si kaj takega smeli še dovoliti in to je potrebno italijanskim oblastem povedati in sporočiti tudi tukaj v Evropskem parlamentu.
O razmerah v Gazi Evropski parlament, 12. januarja 2009 Izraelska država je izraelski vojski ukazala, da v Gazi uniči Hamas. Hamas iztreblja tako, da v Gazi pobija Palestince. Ena tretjina mrtvih so otroci, polovica mrtvih so ženske in otroci. To niso pripadniki Hamasa. Obseg vojnega nasilja je enormen in nesorazmeren. In kako je mogoče doseči prekinitev spopadov, če oba subjekta ne priznavata drug drugega? Sovražnika je potrebno iz objekta napadanja in uničevanja spremeniti v subjekt. V partnerja za dosego prekinitve ognja in v nadaljevanju za odgovornega za ohranjanje miru. Izrael mora priznati Hamas in z
njim začeti dialog. In obratno, Hamas mora priznati Izrael. Ni druge poti. Vsak mir je boljši od krvave vojne. Vojno nasilje mora takoj dati priložnost in prednost politiki. Izraelski predsednik vlade, Ehud Olmert pa si še vedno poskuša popraviti svoj zapravljeni ugled tako, da ne dopušča prekinitve ognja.
O pritiskih na slovensko manjšino v Italiji Evropski parlament, 16. decembra 2008 Italijanska država ponovno izvaja grob pritisk na slovensko manjšino, saj zmanjšuje sredstva za manjšinsko šolstvo in kulturo, ki sta podlaga preživetja vsake manjšine. Torkov dogodek na slovenski šoli v Barkovljah pri Trstu pa je poskus zastraševanja ravnateljice, učiteljev, otrok in staršev. Prihod karabinjerjev na šolo je nedopusten. Karabinjerji v šoli nimajo kaj iskati. Tako je bilo le v času fašizma. Hkrati je v Trstu na stotine lokalov s kitajskimi napisi in kitajskimi dekoracijami, ki ne motijo nikogar. Slovenski simboli, na slovenski šoli, pa nekatere italijanske politike motijo, motijo italijanske oblasti, ki zahtevajo celo preiskavo in prihod karabinjerjev. To niso ne evropski in ne slovenski standardi. To je pritisk in to je nedopustna sramota.
7
11. julij - evropski dan
spomina na genocid v Srebrenici
Evropski parlament, 14. januarja 2009 Naša Evropska unija temelji na spoznanjih druge svetovne vojne. Imamo urejen in skupen zgodovinski spomin, zato lahko skupaj gradimo skupno evropsko prihodnost. Srebrenica je grozovit primer, ki dokazuje, da so se tudi v Evropi strahote druge svetovne vojne ponovile v letu ‘95 na najbolj strašen način. Srebrenica je simbol etničnega čiščenja. Srebrenica so nečloveški poboji otrok in odraslih, to je genocid. Srebrenica pa je tudi prikrivanje pobojev in uničevanje množičnih grobišč. Srebrenico moramo vgraditi v naš skupen zgodovinski spomin in v temelje širitve Evropske unije na območje Zahodnega Balkana. Ne smemo pristajati na diskriminatorne in izključujoče stereotipe o posa-
8
meznih narodih. Boriti se moramo proti kolektivni krivdi. Odgovorni za genocid v Srebrenici morajo v Haag. Morajo na sodišče. Morajo v zapor. Mi pa moramo skupaj pomagati graditi in omogočati evropsko prihodnost za Srebrenico, za tamkajšnje ljudi in za celotno Bosno in Hercegovino. Moramo se vsaj poskusiti vživeti v travme in muke ljudi, ki živijo z živim spominom na zločin, brez svojih najdražjih. Rad bi se zahvalil konferenci predsednikov, ki je enoglasno podprla predlog, da mlade Bošnjake in Srbe iz Srebrenice skupaj vsako leto povabimo v Evropski parlament. Da bi izven Srebrenice, brez pritiskov in stresov domačega okolja razmišljali, načrtovali in gradili skupno in lepšo prihodnost za Srebrenico in celotno Bosno in Hercegovino.
O perečih razmerah na Šrilanki Strasbourg, 2. februarja 2009 “Slišimo in vidimo, da se dolgoletna državljanska vojna v Šrilanki končuje. Ne gre za politični dosežek ali trajno rešitev, ampak za vojaško premoč, ki je Tamilske Tigre iztisnila še iz zadnjega večjega mesta. Za vojaško rešitev problema gre. Vidimo zmagovalce in poražence. Na desetine tisoče civilnega lokalnega prebivalstva pa se umika ali beži v strahu pred vladinimi enotami. Izkušnje iz območja zahodnega Balkana nas učijo, da so po vojaških zmagah in formalnih prekinitvah vojaških sovražnosti pogosto zagrešeni poboji zmagovitih sil nad poraženci ali njihovimi domnevnimi simpatizerji. Zmagi lahko sledijo posamezna nekontrolirana maščevanja, pogosto pa tudi organizirani poboji civilnega prebivalstva, ki jih povzročitelji praviloma prikrivajo. Nikogar nočem obtoževati vnaprej, le opozoriti želim, da moramo tudi v EU ukrepati takoj in zagotoviti tudi mednarodno navzočnost in nadzor v najbolj kritičnem post-konfliktnem obdobju, ki je najbolj nevarno za civilno prebivalstvo, ki v strahu beži.”
Kacin o odzivu Hrvaške na predlog Komisije o mediaciji Strasbourg, 9. marca 2009 Toplo pozdravljam današnjo načelno odločitev Vlade Republike Hrvaške, da pozitivno odgovori na pobudo Evropske komisije za mediacijo med Slovenijo in Hrvaško. Žal je v pozitivnem odzivu tudi nepotreben dodatek, pogoj, ki zelo zožuje prostor za mediacijo. Pomembno pa je, da skupaj
čim prej ustvarimo pogoje za začetek mediacije, ki bo umirila politično ozračje v obeh državah in bo omogočila dialog v boljših razmerah. Proces širitve Evropske unije moramo promovirati še naprej, zato potrebujemo tudi Lizbonsko pogodbo. Čas je zelo pomemben, zato upam, da bo okviren dogovor za mediacijo pripravljen hitro.
9
Jelko Kacin o Poročilu o
napredku Makedonije Strasbourg, 11. marca 2009 V ALDE podpiramo poročilo MAYR – Macedonia FYROM si zasluži priložnost in boljšo prihodnost. Potrebuje pa tudi minimalno mero mednarodnega spoštovanja, vključno s pravico do lastne identitete in s priznanjem lastnega jezika in lastne kulture. Vprašanje imena države se vleče predolgo in vzdušje v državi že dolgo slabša. Vse več je populizma in nacionalizma. Preveč je političnega vkopavanja in verbalnih napadov na sosede. Imenovanje objektov infrastrukture po zgodovinskih imenih iz časa grške zgodovine, še pred prihodom Slovanov v te kraje, ni korak v smeri dobrih odnosov s sosedi. Več deset metrov visoki spomeniki so nepotrebni. Državi, politikom in ljudem je potrebno pomagati iz blokade, če nočemo nestabilnosti. Ukinitev viz pa ni dovolj. Potrebujejo datum in začetek pogajanj. Zaslužijo si priložnost, da pokažejo svoje sposobnosti v pristopnem procesu. Pomagati jim moramo zdaj in jim izkazati potrebno zaupanje. S tem bomo prispevali k stabilnosti v regiji in omogočili pozitiven razvoj. Pozitiven odziv potrebujejo sedaj, kajti čas je zelo pomemben. Čas je pravzaprav zlato. In še nekaj o Hrvaški. Gospod komisar, v preteklosti sta predsednika obeh vlad, Drnovšek in Račan že dosegla velik dosežek – sporazum o meji. Žal sta danes oba že pokojna. Ampak
10
bila sta tako pogumna, da sta šla naprej, da sta vlagala v prihodnost in nekaj sta dosegla. Mislim, da je prav da vspodbujate obe vladi, da gresta po njunih stopinjah in da ponovno in hitro dosežeta sporazum o meji. To bo dobro za Slovenijo, Hrvaško, Evropsko unijo in za Zahodni Balkan.
Nedopustna skrunitev slovenskih spomenikov v Italiji Strasbourg, 23. marca 2009 V Bazovici pri Trstu, lučaj pred italijansko mejo s Slovenijo, že od septembra leta 1945 stoji spomenik prvim antifašistom v Evropi. Štirje slovenski rodoljubi, Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič so padli kot žrtve posebnega fašističnega sodišča na prvem Tržaškem procesu leta 1930. Spomenik je bil že šestnajstkrat poškodovan in pomazan, zadnjič pred dobrim tednom dni. Vandalsko dejanje sodi v splet političnih, gospodarskih, kulturnih in šolskih pritiskov na slovensko narodno
skupnost v Italiji in na Republiko Slovenijo. Številne mazaške akcije na slovenskih spomenikih, zidovih slovenskih šol in krajevnih tablah s slovenskimi imeni, globoko žalijo čustva italijanskih državljanov slovenske narodnosti in slovenskega naroda v Republiki Sloveniji. Še nihče nikoli do sedaj ni odgovarjal za ta kriminalna dejanja. Težko verjamem, da bi bila italijanska policija tako nesposobna, da je ne bi mogla odkriti ali da za to ne bi imela dovolj politične volje. Šestnajstkrat zapored neznani storilci, to je vendarle preveč.
Kacin in Kresalova z vodjo islamske skupnosti v BiH o približevanju EU Ljubljana, 27. maja 2009 Evropski poslanec Jelko Kacin in predsednica LDS Katarina Kresal sta danes v Ljubljani sprejela vodjo islamske skupnosti v BiH Mustafo Cerića, s katerim sta se med drugim pogovarjala o položaju islamske skupnosti v Sloveniji in tudi približevanju BiH evropskim integracijam. V tem okviru so spregovorili tudi o odpravi vizumov za vstop v EU. Kacin je na novinarski konferenci po srečanju izpostavil vlogo »promotorja medverskega in medkulturnega dialoga«, ki jo igra Cerić tako na Zahodnem Balkanu kot tudi v Evropi. Cerić je
11
po njegovih besedah v tem trenutku »najbolj izpostavljen islamski voditelj zahodnega sveta v Evropi«, ki igra tudi izjemno povezovalno vlogo v BiH. V tej luči ga je tudi zaprosil, naj zastavi svoj vpliv v BiH, da prepriča tiste funkcionarje, ki so soodgovorni za slab položaj države pri uresničevanju načrtov za odpravo vizumov, da presežejo notranje blokade in »omogočijo tudi BiH, da se ob Srbiji, Makedoniji in Črni gori, postavi v skupino tistih držav, katerih državljani bi še v tem
12
letu lahko potovali v EU brez vizumov«. Kot je dejal, je »ključno za občutek enakovrednosti in enakopravnosti teh državljanov, da se po statusu izenačijo z državljani Hrvaške«, da imajo možnost obiskati svoje sorodnike po EU ter da »svoje osebne izkušnje prenašajo nazaj BiH in pospešujejo proces približevanja BiH EU«. Tudi Cerić je kritiziral dejstvo, da lahko nekateri državljani z dvema potnima listoma - tisti, ki imajo poleg potnega lista BiH tudi hrvaškega - vstopajo v EU brez vizuma, drugi pa ne.
Makedonski predsednik Gjorgje Ivanov se je sestal z evroposlancem Jelkom Kacinom Ob robu obiska makedonskega predsednika v Sloveniji se je z njim sestal tudi poročevalec politične skupine ALDE v evropskem parlamentu za Makedonijo, gospod Jelko Kacin. Kacin je ob začetku pogovora čestital pravkar izvoljenem makedonskem predsedniku, ki je položaj prevzel 12.5.2009. Kot je poudaril Kacin v svojem pogovoru z ,njegovo ekscelenco,
predsednikom Ivanovom je za Makedonijo pomembno, da po predsedniških volitvah pride do pomiritve. »Evropska komisija je končala svoje delo in stvar se odvija v pravo pozitivno smer« je dejal evropski poslanec in izpostavil velik preskok, ki ga je Makedonija poleg Črne Gore in Srbije naredila – odpravo vizumov za potovanje njihovih državljanov.
13
Makedonski predsednik in Kacin sta se dotaknila tudi problematike spora med Makedonijo in Grčijo. Njegova ekscelenca meni, da je najbolj racionalno počakati na zaključek volitev v Grčiji, da se strasti v obeh državah pomirijo, po tem pa se bosta obe državi usedli za skupno mizo in poizkusili rešiti problem poimenovanja države. »Za Makedonijo obstaja samo evrospka perspektiva« je izpostavil makedonski predsednik in poudaril svojo zavezanost k rešitvi problema, umiritivi razmer in napredovanju Republike Makedonije proti članstvu v Evrospki uniji. Ob zaključku bilateralnih pogovorov je Ivanov
še enkrat poudaril svojo aktivno vlogo k pomiritivi razmer v regiji, svojo zavezanost k racionalnem reševanju spora medtem ko je Kacin na drugi strani zagotovil svojo željo po popolni integracij Makedonije v Evropsko unijo tako kot tudi preostalih držav zahodnega Balkana. Pri tem je zagotovil, da bo pri tem procesu zagotovil svojo aktivno vlogo, kot evropski poslanec, obenem pa je integraciji držav zahodnega Balkana in Makedonije v EU, naklonjena tako njegova politična skupina ALDE, kot tudi njegova politična stranka Liberalna demokracija Slovenija na čelu s predsednico, gospo Katarino Kresal.
Jelko Kacin Jelko Kacin je bil 13.6.2004 izvoljen v Evropski parlament kot poslanec Liberalne demokracije Slovenije v Skupino zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo. V poslanski skupini ALDE deluje kot: • Član biroja • Poslanec v Odboru za zunanje zadeve • Namestnik v Odboru za promet in turizem • Namestnik v Delegaciji pri Skupnem parlamentarnem odboru EU- Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija • Podpredsednik Delegacije pri Parlamentarnem odboru za sodelovanje EU-Moldavija • Namestnik v Delegaciji za odnose s Korejskim polotokom • Namestnik v Delegaciji za odnose z Albanijo, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro in Kosovom
14
• Namestnik v Delegaciji za odnose z Iranom Jelko Kacin je poročevalec EP za Srbijo in povečevalec v senci za Makedonijo, Črno goro in Albanijo. Leta 2006 je bil tudi poročevalec pri poročilu EP o Evropski agenciji za obnovo.
15
ALDE –
Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo ALDE je zavezništvo med dvema evropskima političnima strankama, ELDR – Evropsko liberalnodemokratsko in reformistično stranko in EDP – Evropsko demokratično stranko. Ima svoje politične skupine v Evropskem parlamentu, v Odboru regij EU, parlamentarnem zboru Sveta Evrope in v NATO-vem parlamentarnem zboru. Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo je tretja največja poslanska skupina v Evropskem parlamentu in v letu 2009 šteje 99 poslancev. Vodja poslanske skupine je Graham Watson iz Velike Britanije.