Dnevnik
datum 4. 5. 2010
ura 22.19
Zelena sreèanja v Sloveniji
Slovenija nima razvite sheme certificiranja po kriteriju trajnostne naravnanosti, kot je na ravni Evropske unije EKO-marjetica, na regionalni ravni nordijski labod in na nacionalni ravni avstrijski znak za okolje. Kot pravi Maja Pak, vodja razvoja in raziskav na STO: »Smo na začetku zelene poti, vendar odločeni, da napredujemo po
CYMK
stran 29
Dnevnik sreda, 5. maja 2010
prosticas@dnevnik.si
Slovenska turistična organizacija prepoznava trajnostni turizem kot nujno smer razvoja slovenskega turizma. V času podnebne in gospodarske krize je treba preučiti nove razvojne priložnosti turizma in možnosti, da postane turizem del trajnostnega gospodarstva. A dejstvo je, da stanje v Sloveniji na področju turistične ponudbe in infrastrukture za razvoj trajnostnega turizma ni zadovoljivo. Ni trajnostno naravnanih destinacij, ustrezne infrastrukture, izdelkov, zelenih verig dobaviteljev, medtem ko menedžment sistema trajnostnega upravljanja v turizmu ne uvaja v dovolj.
Barva
tej poti. Upajmo, da bo hitrost zadostna, da nas trg ne bo prezrl.« Temu pritrjuje tudi Miha Kovačič, direktor Zavoda Kongresnoturistični urad: »Slovenski kongresni turizem je šele na začetku svoje trajnostno naravnane poti. Zavedamo pa se, da je to priložnost za Slovenijo.« Trenutno smo torej zeleni le po barvi trave. Aktualni zeleni zgledi slovenskega turizma, ki naj bi spodbujali druge ponudnike k trajnostnemu menedžmentu, so Bohinj Park EKO Hotel, Terme Snovik in Adrenalinček - EKO kamp Korita. Nataša Andlovec iz Bohinj Park EKO Hotela pravi, da »trajnostni kompleks aktivno zastopa
globalno okoljsko etiko: odgovorno razpolaga z naravnimi viri, z lokalno socialno in kulturno dediščino. Preko lastne vodne in energetske vrtine skupaj z drugimi prednostmi ohranja ravnovesje med dobrinami in naravnimi danostmi.« Petra Zlatoper, direktorica Term Snovik, pojasnjuje, da so njihove terme »prejele številna priznanja s področja ekologije, in sicer ekološki standard ISO 14001, EKO-marjetico in priznanje za okolju prijazne in energetsko učinkovite terme CIPRA«. Medtem je Adrenalinček - EKO kamp Korita prvi ekološki kamp v Sloveniji, zgrajen le iz naravnih materialov, vso energijo zagotovi sonce, voda pa služi kot hladilnik. Zelen korak je naredila tudi Slovenska turistična organizacija
s pilotnim projektom ogljičnega nevtralnega študijskega potovanja za novinarje iz Nemčije. Potovanje je bilo načrtovano tako, da so bile emisije čim manjše: uporabljeni so bili okolju prijazen prevoz (vlak, električni avtomobil) ter okolju prijazne namestitve (Hotel Park Bohinj, Terme Snovik, Turistična kmetija Lenar) in izbrane destinacije, ki ukrepajo v smeri trajnostnega razvoja turizma. Pri tem je nastalo 51 kilogramov emisij CO2 na udeleženca študijskega potovanja, ki so jih izravnali z zasaditvijo treh bukev, ki bodo to količino CO2 porabile v 37 letih.
Leta 2009 je v raziskavi Svetovne turistične organizacije na področju konkurenčnosti okoljske trajnosti Slovenija zasedala dobro 20. mesto med 133 državami. Medtem je po evropskem kazalniku zelenih mest med tridesetimi mesti naša prestolnica zasedla 19. mesto po okoljski vzdržnosti. Da bo slovenski (kongresni) turizem resnično postal trajnosten, bi po mnenju Kovačiča resorno ministrstvo moralo prevzeti odgovornost in pripraviti akcijski načrt. »K sodelovanju bi morala biti povabljena tudi združenja, ki bi politiko in program prenesla v gospodarstvo. Večja kot bi bila nacionalna podpora projektu, uspešnejši bi bili kot celota,« pravi Kovačič. mr
29
prosti èas
komentar
Kako zelena so na a sreèanja? Maru a Rosulnik
Z
eleni (kongresni) turizem je tudi v svetovnem merilu trend, ki mu v vse bolj sledijo agencije, hotelske verige, turistični in kongresni uradi, ki tudi vlagajo v trajnostne ukrepe. Po raziskavi revije Meetings & Convention Magazine iz leta 2009 je za 51 odstotkov organizatorjev srečanj pomembna njihova trajnostna naravnanost. Za dve tretjini organizatorjev so trajnostni ukrepi destinacije pomemben ali deloma pomemben element pri izboru destinacije. Trendu zelenega povpraševanja skrbno sledijo mednarodni kongresni ponudniki. V Sloveniji je zeleni kongresni turizem v začetni fazi. Zeleni (kongresni) turizem je modna skovanka in vse pogostejša tema konferenc in okroglih miz. O uvedbi trajnostnih načel vse bolj strateško razmišljajo tudi kongresni ponudniki in organizatorji srečanj – bodisi iz ekonomskih razlogov, na primer zaradi zmanjševanja stroškov ali povečevanja dobičkonosnosti, bodisi z marketinškega vidika, pri izdelavi podobe in blagovne znamke izdelka, s čimer si lahko zagotovimo konkurenčno prednost. Lahko jih vodi družbeni vidik, kako motivirati zaposlene, povečati njihovo zadovoljstvo in si s tem zagotoviti njihovo zvestobo. Tu so seveda še okoljski razlogi, kako zmanjšati negativne vplive na okolje. Toda razpravljanje o trajnostnem kongresnem turizmu še ne vodi k dejanski implementaciji trajnostnih ukrepov. Tako je mogoče opaziti razkorak med deklarativno ravnjo komuniciranja in dejansko ravnjo trajnostne naravnanosti slovenske kongresne dejavnosti. Vabljivo je, če se predstavljamo kot trajnostno naravnan produkt, saj nam to obljublja dober PR, izboljšanje odnosov s strankami in potencialno povečanje tržnega deleža. A trenutno je le en slovenski kongresni ponudnik ovenčan z EKO-marjetico, evropskim priznanjem za okolju prijazne turistične namestitve, medtem ko se peščica drugih ponudnikov še ukvarja z implementacijo trajnostnih ukrepov. Ali raziskave zelenega nakupnega vedenja organizatorjev srečanj in primeri dobrih praks iz tujine ne prepričajo slovenskih kongresnih ponudnikov? Razloge za polžje uvajanje trajnostnih ukrepov je mogoče iskati v pomanjkanju znanja oziroma informacij ter spodbud in investicijskih sredstev za uvedbo trajnostnega kongresnega turizma. Glede na naraščajoč pomen trajnostnega kongresnega turizma, povečevanje zelenega nakupnega obnašanja organizatorjev srečanj in okoljske ozaveščenosti kongresnih gostov bi morale priložnosti trajnostnega turizma pretehtati ovire pri njegovi implementaciji. Trajnostni kongresni produkti lahko namreč večinoma zadovoljijo potrebe organizatorjev srečanj, s tem spodbujajo njihovo zvestobo in povečujejo svojo konkurenčnost.
Adrenalinski parki v Sloveniji Jan Klavora Zgodovinsko je nemogoče natančno dokazati, kdaj in kje so se pojavili prvi adrenalinski parki. Najverjetneje so se prvi začetki uporabljali v vojaške namene in segajo v antično Grčijo. Uporabljali so jih za trening vojakov. Danes so parki drugačni in njihov namen je predvsem v varnem izvajanju različnih adrenalinskih vaj pod budnim očesom certificiranih inštruktorjev. Elementi v parkih adrenalina so lahko popolnoma različni – od tistih, ki jih najdemo na tleh (pajkova mreža), pa do tistih, ki segajo v višave (steber poguma). Parke adrenalina ločimo predvsem po tem, ali so postavljeni na drevesih ali na umetnih stebrih, ter glede na to, katere elemente vsebujejo in kateri ciljni publiki so namenjeni.
Dani Polajnar, programski direktor Teambuilding Akademije, je povedal, da premore Slovenija kar nekaj kvalitetnih parkov, v katerih lahko na enem mestu izvajamo različne programe teambuildinga, organiziramo zanimive motivacijske dogodke za svoje zaposlene ali poslovne partnerje, pripravimo zanimivo ponudbo za tuje goste iz tujine ali pa z družino in prijatelji izživljamo svoje adrenalinsko-športne sanje.
Najveèji parki v Sloveniji so: • Pustolovski park Betnava • Adrenalinski park Bohinj • Doživljajski park Raj Jezersko • Adrenalinski park Ljubelj • Adrenalinski park Maya • Adrenalinski park Peter Klepec • Adrenalinski park Pohorje • Adrenalinski park Storž