Kongres December 2010

6 Vloga kongresnih uradov v JV Evropi Ključna je predanost, ki ji mora slediti profesionalnost Christian Mutschlechner

25 Luca Favetta, izvršni direktor Global Events EMEA + India pri SAP AG Dogodek Sapphire Now postavlja nove smernice organizacije dogodkov

27 Dan Rivlin, direktor družbe Kenes Preživeli bodo samo tisti, ki se bodo znali razvijati

www.slovenia.info

PRVA REVIJA INDUSTRIJE SREČANJA JUGOVZHODNE EVROPE, LETNIK IV, ŠT. 5, DECEMBER 2010 www.kongres-magazine.eu URADNO GLASILO ZAVODA-KONGRESNOTURISTIČNI URAD

Pa vaπe zgodbe?

Gospodarsko razstaviπËe d.o.o., Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana

Bi poskusili nekaj novega?

Gospodarsko razstaviπËe d.o.o.

Odkrijte naπe skrivnosti.

Kazalo vsebin

Naš izbor

5 6 8 9

Uredniški uvodnik Kolumna: Christian Mutschlechner Kolumna: Paul Kennedy Kolumna: Amy Spatrisano

Stran 6 Kolumna:

12 13 15 17 18

Novice: Novice iz Slovenije Novice iz Evrope Conventa Novice Fotoreportaža - Akademija Conventa Novice

25 27 31

34 36 38

42

44 46 48

49

50 52 54

Intervju: Luca Favetta Dan Rivlin Andrej Prebil V žarišču: Elling Hamso Caroline Mackenzie Izjave & mnenja Kulinarika: Prof. Janez Bogataj Raziskave: Maruša Rosulnik Ljubica Knežević Cvelbar INCON Agencija se predstavi: Dubrovnik Travel Zavod-Kongresnoturistični urad se predstavi: Novice Zavoda-Kongresnoturistični urad Seznam članov Zavoda-Kongresnoturistični urad Predstavitev standarda A Zavoda-Kongresnoturistični urad

56

58

59

Kongresni popotnik: Sofija Kongresne lokacije: Kongresna Ljubljana Kongresne osebnosti: Jasna Dimitrijević

60 63

Primeri & triki & nasveti: Primeri dobre prakse Gadgets

70 72

PR: AIPC Borut Nikolaš

74

Zaključna beseda

77 78 80 82 84 85 87

Kongresna priloge SEJMI Uvodnik IMEX Gospodarsko razstavišče Ljubljana Pomurski sejem Primorski sejem Celjski sejem Slovenska turistična organizacija

92

Mesto kongresnih storitev

PRVA REVIJA INDUSTRIJE SREČANJA JUGOVZHODNE EVROPE Glavni in odgovorni urednik: Gorazd Čad; Pomočnik urednika: Jan Klavora; Uredniški odbor: Renata Balažic, Gorazd Čad, Petra Čuk, Anuša Gaši, Miha Kovačič, Tina Možina, Srečo Peterlič, Tatjana Radovič, Darja Slivnjak, Mirjana Sušec, Maja Vidergar, Paul Kennedy; Oblikovanje in AD: Andreja Martinc; Prelom: Milana Veselinović; Prevod: Nina Polak, Paul Kennedy; Lektoriranje: Metka Golčman; Tisk: Kerschoffset Zagreb d.o.o.; Naklada: 3000 izvodov; Številka ISSN: 1854-9292 Revija Kongres je vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 1423.

Revija izhaja 5x letno: Januar; april; julij; oktober; december

Vloga kongresnih uradov v JV Evropi Ključna je predanost, ki ji mora slediti profesionalnost Christian Mutschlechner

Stran 25 Intervju:

Luca Favetta, izvršni direktor Global Events EMEA + India pri SAP AG Dogodek Sapphire Now postavlja nove smernice organizacije dogodkov Stran 27: Intervju:

Dan Rivlin, direktor družbe Kenes Preživeli bodo samo tisti, ki se bodo znali razvijati

Stran 34 V žarišču:

Zakaj se bo vse spremenilo Starejši se morajo učiti od mlajših Dr. Elling Hamso

Stran 77 Sejmi:

Spremembe na Gospodarskem razstavišču Le kdaj se bo zgodil pravkar omenjeni »sporni« milijon obiskovalcev na leto pri nas Rastko Aleš

Izdajatelj, produkcija in trženje: GO®MICE d.o.o., Štihova 4, SI-1000 Ljubljana, T: +386 (0)1 430 51 03, F: +386 (0)1 430 51 04, E: kongres@go-mice.eu; Datum izdaje: December 2010; Cena: 6,70 EUR; 18,00 EUR Za reproduciranje vsebine je potrebno pisno soglasje uredništva.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od revije obračunava davek na dodano vrednost po 8,5-odstotni stopnji.

Za kvalificirane organizatorje dogodkov je revija brezplačna.

Go smart. Go creative. Go mice.

conGress and

marketinG aGency

www.go-mice.eu

5

Uredniški uvodnik

Gorazd Čad

KAKŠNE BODO KONGRESNE AGENCIJE PRIHODNOSTI? PCO – profesionalni kongresni organizator, logist ali integrator komunikacij

ako rekoč celotno kongresno kariero sem s krajšo prekinitvijo preživel kot PCO. Prva leta moje kariere je bil pogled na dejavnost izrazito logističen. Kot profesionalni kongresni organizator sem se v tistih časih v skladu s teorijo logistike ukvarjal predvsem z usmerjanjem in vodenjem toka procesov od kongresnih dobaviteljev, partnerjev do končnega kupca kongresnega udeleženca.

Cilj je bil zagotoviti kakovostno storitev ob dogovorjenem času. Cena v tistih pionirskih časih ni bila vedno najpomembnejša. Več so nam pomenili multiplikativni učinki in zadovoljstvo kongresnih udeležencev ter naročnikov. Zelo dobro smo razvili različne podsisteme za registracijo, tehnično izvedbo, spremljevalni program in hotelski menedžment. V skoraj istem obdobju sem v svoje delovanje vpletel elemente projektnega menedžmenta, ki mi je omogočal učinkovitejši zagon kongresnih projektov ter obvladovanje večjega števila projektov. Zanimivo je, da imata logistika in projektni menedžment svoj izvor v vojaških doktrinah. Te so navadno precej toge in rigidne, vendar hkrati temelj vsake dejavnosti. Uporabljati jih je treba v pravi meri in v kombinaciji z znanji kreativnih industrij, ki danes predstavljajo srčiko kongresnega turizma.

T

Zadnja leta lahko aktivne PCO-je v regiji preštejete na prste dveh rok.

Preživeli in prilagodili so se tisti, ki so v javnem lastništvu, kapitalsko neranljivi in vsi izjemno prilagodljivi na spremembe trga.

Prišlo je do ključne spremembe, da je osnovna logistika z novimi tehnologijami postala izjemno poceni. Prav zato osnovno logistiko pogosto prevzemajo globalne in lokalne DMCagencije, ki delujejo po principu ekonomije obsega in absolutno obvladajo zniževanje stroškov dobaviteljev. PCO-ji, ki delujejo po starih principih, bodo morali svoje kupce iskati na manj razvitih trgih.

Kongresne agencije postajajo danes stičišče različnih kreativnih ponudnikov od kulture, umetnosti do tehnologije in znanosti.

Temeljna dodana vrednost PCO-jev pa je danes v zagotavljanju integriranega tržnega komuniciranja v smislu združitve vseh komunikacijskih orodij okrog kongresa ali dogodka. Takšne agencije bodo gospodarski motor enega izmed najhitreje rastočih

sektorjev turizma v svetu. Odpira se vprašanje, kam sodijo kongresne agencije. Po naravi svojega dela vedno bolj v t. i. kreativno industrijo.

Zmagovalci bodo agencije, ki bodo znale integrirati komuniciranje konsistentno, učinkovito in merljivo. Tudi tako, da bodo v vsakem hipu znale izmeriti kazalnike učinkovitosti in uspešnosti kongresa. Sestavni del koncepta ROI bo merjenje komuniciranja v okviru kongresa, to pa je najmočnejše orožje marketinga nasploh. Vse skupaj bo treba začiniti še z iskrenim družbeno odgovornim ravnanjem. PCO-agencije morajo postati drugačne in izstopiti iz povprečja. To pa kot motor poganja inovativnost.

Samo takšne PCO-agencije bodo ostale na vrhu »prehrambne« verige kongresnega turizma. Pri vsem skupaj ne smemo pozabiti na priložnosti, ki jih ponuja digitalizacija. Za konec si bom sposodil trditev marketinškega guruja sira Johna Hegartyja, da je »oglaševanje na pragu zlate dobe«, kar se v najhujši recesiji sliši bogokletno. Zakaj ne bi enako veljalo za organizacijo kongresov? Sogovorniki v zadnji letošnji številki revije nam potrjujejo, da je takšno razmišljanje pravilno.

6

Kolumna

Vloga kongresnih uradov v JV Evropi Ključna je predanost, ki ji mora slediti profesionalnost Christian Mutschlechner

Današnja vloga kongresnega urada za neko mesto ali regijo je popolnoma drugačna, kot je bila v preteklosti. Te razlike so posledica sprememb na globalni ravni. Danes so kongresni uradi del kongresne industrije, ki v širšem smislu pripada industriji znanja.

Kongresni uradi morajo biti danes in v prihodnosti stična točka za stranke, naročnike ter izvajalce, poskrbeti morajo tudi, da imajo podporo ponudnikov storitev v tej regiji ali mestu.

Kongresni urad mora biti stičišče za destinacijo, a le če deluje profesionalno in ga sprejemajo tako ponudniki kot tudi naročniki.

Do težav pride pri članstvu v takih uradih, saj se dogajajo konflikti med usklajevanjem potreb strank in želj članov.

V vsakem primeru pa je ključno, da kongresni urad izboljša poslovanje destinacije.

Ne smemo pa pozabiti, da destinacija potrjuje močno znamko, čeprav so turistični aspekti destinacije za delegate manj pomembni.

Kongresni uradi pomagajo pri promociji univerz in raziskovanja, podpirajo predstavnike mednarodnih mrež z univerz, raziskovalnih inštitutov ipd. ali pa jim

pomagajo vzpostaviti nove mreže, kar bi moralo veljati tudi za JV Evropo.

Tudi znanje, generirano na neki destinaciji ali v regiji, lahko postane izvozni »izdelek«, izvoz znanja pa je v industriji srečanj precej pogost.

Tako se morajo kongresni uradi zavedati tega aspekta svojega delovanja in morajo prepričati lokalne predstavnike, da povečujejo vlaganja v znanje in raziskave. Srečanja in kongresi so odlična priložnost za povezovanje na regionalni, evropski in mednarodni ravni z namenom spodbujanja globalnega raziskovanja ter znanja.

Da kongresni uradi spoznajo, kdo so posamezniki pri univerzah ali združenjih, ki se mednarodno povezujejo, morajo izvesti kar nekaj raziskav. Omenjena združenja lahko identificirajo kot potencialne gostitelje evropskih ali mednarodnih srečanj. Ko jih kongresni urad identificira, jih mora prepričati, da se odločijo nastopiti kot gostitelj nekega srečanja, če predvidevamo, da je infrastruktura destinacije primerna za tak dogodek. Ključno je, da jih kongresni urad vodi skozi ta proces.

Včasih traja od 10 do 12 let, preden se neki dogodek dejansko odvije na tej lokaciji.

Kongresni urad pa mora te posameznike spremljati skozi celoten proces.

To pa predstavi še en aspekt dela kongresnega urada – stabilnost in trajnost.

A če se ozremo po Evropi, ne vidimo mnogo uradov, kjer ključni zaposleni ostanejo na

svojih mestih deset let in več. Za uspeh kongresnega urada in uspešno predstavljanje destinacije pa je najpomembneje, da delovno okolje dovoljuje dolgoletno sodelovanje zaposlenih. Ne gre samo za primerno plačilo.

Gre predvsem za politiko okolja, ki mora uradu omogočiti, da deluje neodvisno in se lahko nemoteno osredotoča na svoj edini cilj: povečanje števila kongresov in drugih dogodkov na destinaciji. Strankam je odnos z destinacijo ključnega pomena in ne more temeljiti na zaposlenih, ki se menjajo vsaka tri leta. To je ključna razlika med zelo uspešnimi in manj uspešnimi kongresnimi uradi po Evropi.

V JV Evropi je velikokrat za celotno industrijo srečanj v regiji ali mestu odgovorna ena sama oseba. Vendar pa lahko ta posameznik z jasnimi cilji in zadolžitvami za destinacijo naredi veliko, če predpostavimo, da je tudi s kongresno infrastrukturo vse v najlepšem redu.

Obstaja pa priložnost, da se celotna regija bolj uveljavi v svetu srečanj združenj in vladnih srečanj, vendar moramo pri tem upoštevati raven storitev in infrastrukture.

Nikoli pa ne pozabimo: vsaka destinacija ni primerna za industrijo srečanj. Če se zanjo že odločimo, moramo imeti podporo vseh segmentov industrije. Če te nimamo, je bolje, da se temu segmentu trga odrečemo, saj v nasprotnem primeru škodujemo destinaciji sami in tudi potencialnim strankam.

Ključna je predanost, ki ji mora slediti profesionalnost

7

Kolumna

»Postanite vidni in pridobite posel« Sami smo odgovorni, da svoje produkte in sporočila spravimo na trg

Paul Kennedy

Akademija Conventa se je novembra odvijala v Portorožu in je po mojem mnenju posredovala jasno sporočilo ter hkrati privedla do mnogih pozitivnih odzivov udeležencev glede soočanja z izzivi in pridobivanja novih partnerjev.

Moja prijateljica iz svetovne industrije srečanj Linda Periera je slovenski industriji srečanj predala energično, zavzeto in resno sporočilo.

Poleg teh tem se je pokazalo, da so zelo pomembni tudi standardi kakovosti in pozornost za podrobnosti.

Ključno sporočilo Linde in mene je bilo razumeti, kaj organizatorja dogodka motivira za izbiro destinacije, preden začne razmišljati o prehrani, kulturi, pokrajini in vremenu, ki so konec koncev precej pomembni dejavniki.

Bilo je preprosto – sami smo odgovorni, da svoje produkte in sporočila spravimo na trg.

Potrebujemo sistematičen pristop razvoja poslovanja, ki nas postavi v položaj partnerja stranke in ne le ponudnika storitev.

To sporočilo je podkrepilo tudi dejstvo, da je samo eden izmed kandidatov, ki so se udeležili te predstavitve, preko spleta preveril, kdo je Linda in v katerem zelo uspešnem podjetju je zaposlena. Naslednji dve uri je samo še en udeleženec z njo govoril o njihovem produktu.

Linda je priznana kot ena izmed vodilnih sto PCO na svetu in je imela do zdaj pretežno negativne ali nevtralne predstave o slovenski ponudbi na področju industrije srečanj. Njeno videnje se je skozi štiridnevni obisk Slovenije precej spremenilo – še posebej z obiskom Ljubljane, Bleda, Pirana in Portoroža ter zelo prijetnim obiskom Kobilarne v Lipici.

Izziv industrije je torej ne samo uvrstitev Slovenije med 84 držav, ki so že gostile dogodke njenega podjetja, ampak jo narediti redno gostiteljico teh dogodkov.

Potreba po jasnih politikah in praksah na področju podražitev, provizij in honorarjev je na prvem mestu, saj so bile zgodbe o podražitvah v nekaterih hotelih zelo zaskrbljujoče.

Vsekakor je treba narediti še veliko, vendar pa pozitiven odziv Linde in tudi mene kaže na izboljšan položaj Slovenije na trgu.

Slovenska dobavna veriga na področju srečanj mora delovati enotno.

Upoštevajmo to vsak dan in si tako zagotovimo, da bo še drugih 99 vodilnih PCO pripeljalo svoje dogodke v Slovenijo.

8

Kolumna

So zelena srečanja prihodnost srečanj?

Zelena srečanja okrepijo ugled podjetja

Amy Spatrisano

Z veseljem bi mislila tako! Pot naše industrije proti zelenim srečanjem se je šele začela – če smo odkriti – šele v zadnjih nekaj letih, vendar pa vidim vedno več primerov, ki nakazujejo, da se industrija premika v tej smeri. Preden se oddaljimo od bistva, najprej določimo, kaj sploh so zelena srečanja.

Green Meeting Industry Council definira zelena srečanja kot: »srečanja ali dogodke, ki vključujejo skrb za okolje skozi vse faze organizacije srečanja, da bi zmanjšali negativen vpliv srečanja na okolje«.

Sama predlagam razširjeno definicijo, ki vključuje tudi gospodarske in socialne elemente. Čeprav nekaterim zelenim srečanjem raje rečejo trajnostna srečanja, pa je zame, če jasno določimo, kaj takšna srečanja vsebujejo, izraz, ki ga uporabimo, manj pomemben.

Razlogi, da se organizacije poslužujejo zelenih srečanj, so različni. Vendar je osnovno vodilo zelenih srečanj, da so poslovno smiselna. Že v svoji osnovi so učinkovitejša in tudi stroškovno ugodnejša.

Zelena srečanja lahko organizacijam pomagajo omiliti tveganje, izboljšati ugled, povečati zadovoljstvo vseh vpletenih in se proaktivno pripraviti na prihodnje standarde.

Zmanjšanje tveganja povečuje konkurenčnost.

Zeleno srečanje lahko na primer dokaže, da je organizator sposoben izvesti najmodernejše sestanke in hkrati zmanjšati stroške.

Podpora ugledu korporacije vsekakor poveča organizatorjev marketinški potencial. Nekateri ponudniki zelenih srečanj so povečali svoj tržni delež.

Tudi tveganje lahko povezujemo z ohranjanjem imidža podjetja. Če je direktor nekega podjetja pripravil govor, ki razglaša zavezanost zmanjšanju vpliva na okolje, hkrati pa dogodek ni bil organiziran po zelenih načelih, lahko podjetje kmalu začne izgubljati ugled.

Zelena srečanja lahko okrepijo ugled podjetja, saj dokazujejo, da podjetje dejansko izvaja svoje strategije trajnostnega razvoja.

Za primer vzemimo isti govor istega direktorja, ki pa vključuje specifične primere korakov, ki so bili narejeni za zmanjšanje ogljikovega odtisa dogodka. V tem primeru je ugled podjetja izboljšan in ne ogrožen.

Konec je dni, ko so organizacije svoje zaposlene pošiljale na srečanja, ker pač že od nekdaj tja pošiljale svoje predstavnike.

Omejitve proračunov in ocena vrednosti vsakega srečanja bodo nadalje vplivala na nove opredelitve srečanj v industriji.

Praksa zelenih srečanj podpira zadovoljstvo udeležencev s ponudbo dodane vrednosti skozi nove virtualne izkušnje in večjo prilagodljivost pri dolžini potovanj, saj se srečanja približujejo lokacijam, kjer je njihovo osrednje občinstvo, in tako zmanjšajo vpliv

potovanj na okolje. Tradicionalno zelena srečanja prispevajo tudi na področju zdravja in dobrega počutja udeležencev, tako da jim ponudijo organsko, lokalno in zdravo hrano.

Mnogo udeležencev potrdi, da so veseli zelenih iniciativ srečanja, saj se skladajo z njihovimi lastnimi vrednotami o trajnosti.

Nenehne inovacije na področju tehnologije so ustvarile hibridna srečanja, ki integrirajo virtualne in fizične izkušnje. Hibridna srečanja zmanjšajo potrebo po potovanjih in ponujajo več možnosti za sodelovanje – torej zmanjšajo ogljikov odtis potovanja ter hkrati ponujajo več možnosti povezovanja in dostopanja do vsebin srečanja.

Da bi omilili vplive na okolje, se bo v prihodnosti število lokalnih, regionalnih, nacionalnih in mednarodnih uredb povečalo.

V industriji srečanj so na poti trije ključni projekti, ki bodo vplivali na naše poglede na zelena srečanja in uvedli nove politike ter prakse. Prvi je projekt, pri katerem sodelujem že tri leta in mi je zelo pri srcu – to je standard okoljsko odgovornih srečanj APEX/ASTM. Standard so navdihnili Ameriška agencija za varovanje okolje in Green Meetings Industy Council, ki sta privedla do iniciative izmenjave sprejemljivih praks (APEX) ter do telesa za razvoj mednarodnih standardov ASTM. Ko bodo standardi leta 2011 dokončani, bodo predstavljeni kot natančni, merljivi kriteriji, ki bodo podobni seznamu. Standardi bodo pokrivali devet kategorij: nastanitev, avdiovideo in produkcija, komunikacije, destinacije, razstave, hrana in pijače, prizorišče, pisarne na prizorišču in prevoz.

Standardi so bili oblikovani po modelu trenutnih razmer na trgu in nudijo prostor za izboljšave z ocenami od 1 do 4. Prednost teh standardov je, da bodo oblikovani kot uporaben seznam in vodilo, ki mu bo lahko slediti. Standardi pa imajo še dve edinstveni

9

lastnosti, in sicer, da odgovornost razdelijo med ponudniki storitev in organizatorji dogodka in da bodo tako postali osnova za trajnostna srečanja.

Drugi projekt pa je prehod Britanskega standarda 8901 (BS 8901) v standard ISO 20121. BS 8901 obstaja že od leta 2007, ko je bil oblikovan kot proces organizacije trajnostnega srečanja, ter trenutno deluje preko Mednarodne organizacije za standardizacijo kot standard ISO 20121.

Standard APEX/ASTM se osredotoča predvsem na kazalnike izvedbe, medtem ko se ISO 20121 nanaša bolj na upravljanje trajnostnih srečanj.

To sta komplementarna standarda, vendar delujeta tudi neodvisno.

Tretji projekt v pripravi pa je Global Reporting Initiative (GRI), ki želi okrepiti poročanje o pripravi trajnostnih srečanj.

GRI je mednarodni protokol poročanja, ki ga korporacije uporabljajo za poročanje o trajnostnih praksah in procesih.

Vsi ti projektu naj bi bili končani v naslednjih 4 do 18 mesecih, temeljijo na bazi prostovoljstva in imajo naslednje lastnosti: proces temelji na konsenzu prostovoljcev, vsebujejo mednarodne prispevke, vpletenost strokovnjakov izven industrije srečanj ter odzive. Čeprav razvoj standardov poganja povpraševanje industrije, bomo šele videli, kako in v kolikšni meri bodo prešli v uporabo.

Glede na to, da zelena srečanja predstavljajo pametne poslovne prakse, da jih bodo prihajajoči standardi pomagali definirati, zelena srečanja verjetno res predstavljajo prihodnost srečanj. Vsekakor upam, da bomo dočakali dan, ko bodo zelena srečanja tako pogosta, da jih bomo imenovali samo še »srečanja«. To bo preprosto edini način izvedbe srečanja.

10

Vsak dan vam prinaša

kakovostne informacije v prispevkih aktualnega politično-gospodarskega dogajanja in z vseh drugih področij, kot so zdravje, zaposlitev, šport…, ki temeljijo na zanesljivih in kredibilnih virih.

Za vas smo pripravili

zakladnica nasvetov za začetnike in izkušene mojstre

Revija za lažje življenje brez stresa

za d v m nja es sob ec ot u a

Lifestyle mesečnik za zahtevnejšega bralca/-ko

Za 14-dnevno prejemanje brezplačnega oglednega izvoda pokličite 080 2007 ali nam pišite na narocnina@dnevnik.si. Življenje ima besedo.

www.dnevnik.si

priloga za sodoben življenjski slog

dr u v mga es sobo ec ta u

k vs

ak

dr ug

ič

et rte

k et rte ak

dr ug

ič

o sr ed ak o skrivnost ženskega sveta

vs

priloga za zdravo in kakovostno življenje

vs

vs ak

dr ug it or ek

tudi številne priloge:

12 Novice

Novice iz Slovenije

Svetovni prvaki v cateringu Jezeršek Catering odkriva nove dimenzija cateringa z jadrnico Esimit Europa 2 – verjetno najhitrejšo jadrnico na svetu. Svetovna jadralska elita se je zbrala v Trstu, da bi spoznala posadko jadrnice, ki jo sestavljajo profesionalci z vsega sveta. Za to posebno priložnost je Jezeršek Catering predstavil novi produkt »Catering Deluxe«, razvit posebej za ta dogodek. Ostrige, tartufi, foie gras … ob spremljavi penin Medot – ki so tudi uradni sponzor jadrnice Esimit Europa 2. Najboljše med najboljšim za najboljše!

– Business se je ta predstavil z novim videzom, kombinacijo modernega, elegantnega dizajna in neverjetnega udobja. Grand Hotel Union Executive pa je v zgodovinskem delu odprl še 96 prenovljenih sob. Posodobljeni wellness center ponuja poslovnemu popotniku številne možnosti sprostitve.

meja, ki vključuje področje severovzhodne Slovenije in Avstrijske Štajerske.

www.maribor-pohorje.si

www.gh-union.si

www.jezersek.com

Hotel Triglav Bled in Restavracija 1906 Bled 1. MEDNARODNA KONFERENCA ČEBELARSKIH ORGANIZACIJ

Sixt nudi rezervacije vozil preko računalnika Apple iPad Družba Sixt AG, vodilna mednarodna veriga za izposojo vozil, je v sodelovanju s podjetjem Apple pripravila mobilno aplikacijo Sixt HD, ki omogoča preprosto rezervacijo in najem vozil preko tabličnega računalnika Apple iPad. Aplikacijo krasi intuitiven grafični vmesnik, ki uporabniku hitro postreže z vsemi podrobnostmi in informacijami o najemu vozil preko spleta.

www.e-sixt.si

Nov videz po stoletju tradicije storitev in kakovosti V srcu samega središča Ljubljane stoji Grand Hotel Union, ki nadaljuje svojo stoletno tradicijo kakovosti in popolnosti, ki jo je nedavno kronal z nagrado Superbrands 2009. V na novo opremljenem delu Grand Hotela Union

V Kongresnem Centru Thermane Laško so gostili 1. MEDNARODNO KONFERENCO ČEBELARSKIH ORGANIZACIJ na temo predstavitev čebelarskih organizacij in predstavitev problematike na področju čebelarstva v posameznih državah.

Konferenco je gostila Čebelarska zveza Slovenije, Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Na konferenci so sodelovali predstavniki tujih čebelarskih organizacij iz več kot 16 držav.

www.thermana.si

Borza Natour, mednarodna borza za aktivno preživljanje prostega časa v naravi, se je odvijala v Bovcu in Mariboru Borza NATOUR je poslovno-turistični dogodek za aktivni oddih v Sloveniji, ki prijavljenim turističnim podjetjem na enem mestu omogoča predstavitev njihove turistične ponudbe številnim potencialnim poslovnim partnerjem iz tujine. Tako je bil v Mariboru predstavljen mednarodni projekt Hiking & Biking, Recreation in Nature – pohodništvo in kolesarjenje brez

Lani odprti Hotel Triglav Bled z à la carte restavracijo 1906 Bled je s svojimi programi zapolnil vrzel v turistični ponudbi Bleda.

Edinstvena lokacija, stilsko starinsko pohištvo, odlična kuhinja z zelenjavo in začimbami z domačega vrta, kuharska šola, prijeten wellness, gostoljubje in geslo »Pri nas ne potrebujete ure« privabljajo domače goste in tiste iz tujine.

Za jesen in zimo so pripravili nove programe, povezane z dolgoročnim ciljem podjetja – dvigom kulture pitja in prehranjevanja.

www.hoteltriglavbled.si

Naj menedžer leta je Andrej Prebil, direktor Hotela Lev d.d.

Ministrstvo za gospodarstvo in Slovenska turistična organizacija sta letos, že četrto leto zapored, podelila priznanji za Naj menedžerja in Naj menedžerko v turizmu 2010. Med predlaganimi kandidati je zmagovalca z glasovanjem po elektronski pošti izbrala slovenska turistična javnost, odločitev pa je potrdila tudi strokovna komisija. Priznanje za Naj menedžerja v turizmu 2010 je prejel Andrej Prebil, direktor Hotela Lev d.d.

www.hotel-lev.si

13

Novice iz Evrope

Manchester United sprejet v kongresno Prvo ligo Man Utd. je zdaj tudi uradno član mednarodnega združenja ICCA in je tako postal 77. novi član med organizacijami iz 35 držav, ki so se združenju pridružile letos. Ta premik dokazuje, da je nogometni klub resno na poti, da postane eden izmed najpomembnejših ponudnikov prizorišč srečanj zaradi svoje takojšnje prepoznavnosti in vrhunske kakovosti konferenčnih zmogljivosti, ki jih ponujajo na stadionu Old Trafford. Stadion premore 24 sob, zunanje površine za skoraj vsako priložnost in 160 sob za srečanja.

Novice

Inštitut Event ROI predstavil certifikat ROI Methodology Foundation Certificate Inštitut Event ROI je predstavil novo strokovno kvalifikacijo, certifikat ROI Methodology Foundation Certificate. Program vsebuje začetni 2-dnevni tečaj, spremljano obdobje prakse in končno poročilo o oceni učinkovitosti srečanja.

Za več informacij si oglejte spletni seminar dr.

Ellinga Hamsa, ki je bil prvič predvajan v četrtek, 18. novembra 2010. Več informacij o programu in obrazci za prijavo so na voljo na

Islandija dobitnica nagrade ICCA Best Marketing Award Kampanja Inspired by Iceland ter Islandski kongresni in incentive urad sta dobitnika nagrade ICCA Best Marketing Award, ki so jo podelili v Hyderabadu v Indiji 27. oktobra 2010.

Posledice vulkana Eyjafjallajökull in vulkanskega prahu nad Evropo so v industriji srečanj dobro znane. Vendar pa se je kljub odpovedim v vseh sektorjih in iz na videz katastrofalnega poletja za turizem na Islandiji razvilo nekaj, kar lahko dolgoročno pozitivno vpliva na celotno industrijo turizma v državi.

www.eventroi.org www.manutd.com

Še eno priznanje Christianu Mutschlechnerju: tokrat nagrada I.M. Austria Za Christianom Mutschlechnerjem, direktorjem Kongresnega urada Dunajske turistične organizacije in predsednikom avstrijskega Kongresnega urada, je vsekakor odlično leto.

Lani maja je prejel nagrado Unity Award, ki jo podeljuje Joint Meetings Industry Council, ki je krovna organizacija največjih mednarodnih združenj s področja industrije srečanj. Zdaj pa je prejel še nagrado I.M. Austria, ki jo podeljuje skupina strokovnjakov s področja sejmov in neposrednega marketinga v Avstriji.

www.vienna.convention.at

www.inspiredbyiceland.com

Prva italijanska predstavnica v Svetu direktorjev mednarodnega združenja ICCA Francesca Manzani, vodja marketinga in prodaje pri Newtours S.p.A, ki je del skupine ARI Group, je bila izvoljena v Svet direktorjev ICCA, ki združuje več kot 950 članov po svetu. Italija je ena izmed ustanovnih članic ICCA, vendar še nikoli ni imela predstavnika v Svetu direktorjev. Volitve so bile izvedene 24. oktobra v času 49. ICCA General Assembly and Congress v Hyderabadu v Indiji.

www.iccaworld.com

Ponovno odprt Radisson Blu Resort v Splitu Legendarni Hotel Split, Radisson Blu Resort Split, po večji obnovi znova odpira svoja vrata.

Hotel spada v skupino Rezidor Hotel Group.

Zaključen je tudi dolgotrajni postopek rekrutiranja. Generalni direktor hotela je postal Maik Schaefer, hotelir z mednarodnimi izkušnjami. Njegovo osebje obsega 120 zaposlenih, ki so domačini iz Splita in okolice.

Radisson Blu Resort Split je tako postal eden največjih in najpomembnejših delodajalcev v Splitu.

www.radissonblu.com/resort-split

14 Novice

Novice iz Evrope

Nov hotel v Novem Sadu Hotel »Centar« je povsem nov hotel s 4 zvezdicami v samem središču Novega Sada v bližini cone za pešce in večine znamenitosti.

Hotel se ponaša z 49 moderno opremljenimi sobami, 2 sobama deluxe in eno deljivo konferenčno dvorano za do 100 ljudi. Hotel je načrtoval eden najbolj znanih srbskih arhitektov prof. Brana Mitrović, notranjost hotela je sodobno opremljena s preprostimi linijami in toplimi barvami, kjer se gostje počutijo nadvse dobrodošli.

www.hotel-centar.rs

Promocijski film Zagreba prejel nagrado na 46.

Mednarodnem festivalu turističnega filma

Aplikacije BlackBerry zdaj tudi na MeetingApps.com

Predstavitveni film Zagrebške turistične organizacije »Advent v Zagrebu« je prejel prvo nagrado v kategoriji turistični video na nedavno zaključenem 46. Mednarodnem festivalu turističnega filma v mestu Lecce v Italiji. 60 držav je sodelovalo s 300 filmi v 10 kategorijah.

Zagrebška turistična organizacija je z uspehom filma zadovoljna, saj ta dokazuje, da tudi stroka ceni in priznava delo vseh pri promociji Zagreba kot turistične ter kongresne destinacije.

MeetingApps.com z veseljem sporoča, da so zdaj na prvem portalu aplikacij za srečanja na voljo tudi aplikacije BlackBerry. Svetovni organizatorji dogodkov lahko zdaj v hipu najdejo aplikacije BlackBerry, ki so jim lahko v pomoč pri organizaciji srečanj in konferenc. Med aplikacijami je tudi aplikacija, ki organizatorjem pomaga doseči cilje programa družbene odgovornosti v času načrtovanja srečanja. Na MeetingApps.com bodo na voljo vedno nove aplikacije BlackBerry, ki bodo organizatorjem omogočale dostop do vedno svežih informacij.

www.zagreb-convention.hr

www.blackberry.meetingapps.com

BTC začel priprave na sejem 2011 Worldhotels pozdravlja pridružitev Palace Hotela Zagreb Znameniti zagrebški hotel Hotel Palace Zagreb je kot strateškega partnerja na svetovnem trgu izbral Worldhotels in se tako pridružil njihovemu portfelju 450 hotelov. Palace Hotel Zagreb je svoja vrata odprl leta 1907 in je najbolj znan zgodovinski hotel v mestu. Od središča in glavnega trga je oddaljen le 5 minut, zato je primeren za poslovne in druge turiste.

www.palace.hr

Z novim poletnim datumom (30. 6.–1. 7.) in novo lokacijo v Fiera di Rimini, ki je že izbrana za naslednje leto, BTC že pripravlja sejem za leto 2011, ki bo v primerjavo s prejšnjimi leti beležil še večjo rast. Strateški razvoj se bo osredotočil predvsem na tri področja: poslovno, strokovno, izobraževalno in področje mreženja.

www.btc.it

15

Novice Conventa

Novice

Prestižna nagrada Akademije Conventa

Conventin »wild card« program

ponudbo predstaviti občinstvu potencialnih strank pred dogodkom in med njim.

Ste strokovnjak s področja kongresne industrije z drznimi in domiselnimi projekti? Potem vas vabimo, da se prijavite za vodilno priznanje kongresne industrije v regiji Jugovzhodne Evrope – nagrado Akademije Conventa.

Nagrada Akademije Conventa nagrajuje pomembne inovacije, ki predstavljajo strategijo, ki spodbuja napredek na področju kongresne industrije. Nagrada torej išče odgovor na vprašanje: »Katera je najuspešnejša rešitev, najodličnejši koncept ali kreativna ideja, razvita na področju kongresne industrije v Jugovzhodni Evropi leta 2010?« Tekmovanje je razdeljeno v podkategorije in tako organizacijam s področja kongresne industrije nudi enake možnosti za predstavitev njihovih inovacij. Te podkategorije so: 1. Inovativna promocija destinacije 2 .Inovativna promocija kongresnega prizorišča 3. Inovacije na področju kongresnih storitev

Conventin »wild card« program ponuja ponudnikom storitev, ki se na Conventi predstavljajo prvič in prihajajo iz jugovzhodne evropske države z nižjim BDP, priložnost, da se na Conventi 2011 predstavijo brezplačno ter si pri ob tem zagotovijo še PR-podporo.

To je zelo pomembna priložnost za ambiciozne destinacije, kongresne centre in hotele ter profesionalne organizatorje kongresov, DMCagencije, organizatorje dogodkov in druge ponudnike v kongresni industriji iz izbranih držav.

Dobitnik Conventinega »wild card« programa bo imel priložnost podrobneje spoznati globalno industrijo srečanj in prestaviti svojo ponudbo.

Hkrati pa bo imel priložnost vzpostaviti pomembne stike s potencialnimi partnerji v prihodnosti.

Kako se prijaviti?

Prijave so odprte kateremu koli ponudniku s področja industrije srečanj, ki na Conventi razstavlja prvič in prihaja iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Makedonije, Črne gore, Romunije ali Srbije. Prijavljeni kandidati morajo dokazati svojo predanost in zmožnost pridobivanja novih poslov, njihova destinacija pa mora imeti ustrezno infrastrukturo za podporo potreb srečanj in incentive dogodkov.

Akademija Conventa tako vabi strokovnjake s področja industrije srečanj iz regije Jugovzhodne Evrope, da predstavijo svoje inovacije in se prijavijo za to prestižno nagrado najpozneje do 13. decembra 2010.

Kaj ponujamo?

Conventa ponuja dva »wild card« prostora. Vsak dobitnik bo prejel razstavljavski paket Black Sea, ki vsebuje predstavitveno stojnico, spletni profil, ki omogoča dogovarjanje sestankov, in vnos v katalog dogodka. Zmagovalca bosta prejela tudi marketinško podporo, ki jima bo pomagala njuno

Za prijavo obiščite http://www.conventa.si/ exhibitors in se prijavite do 1. decembra 2010.

“

“ www.termemb.si

Naravno okolje za poslovna srečanja Poslovni turizem v objemu Pohorja ponuja enkratno izkušnjo, ki si jo bodo obiskovalci vašega dogodka zapomnili za vedno. Vse, kar vam ponujamo, smo že preizkusili in zaradi dobrih izkušenj tudi uvrstili v ponudbo.

Za vas naredimo več. Tu smo doma. Vabljeni!

Za organizacijo kongresov, poslovnih srečanj, motivacijskih treningov, razstav in drugih poslovnih dogodkov smo dosegljivi na: Hotel Habakuk Pohorska ulica 59 2000 Maribor Tel.: +386 2 30 08 100 habakuk@termemb.si

Hotel Bellevue Na Slemenu 35 2208 Pohorje Tel.: +386 2 60 75 100 bellevue@termemb.si

Hotel Piramida Ulica heroja Šlandra 10 2000 Maribor Tel.: +386 2 23 44 400 piramida@termemb.si

17

Fotoreporta탑a - Akademija Conventa

Novice

18 Novice

Novice EIAT EIAT 2010 EIAT – Education and industry advancing together (Skupno napredovanje izobraževanja in industrije)

V beograjskem hotelu IN je od 24. do 26. septembra 2010 potekala Tretja mednarodna turistična konferenca EIAT 2010. Tako kot v prejšnjih letih je bil tudi tokrat cilj konference ustvariti platformo najboljših mladih vodij v industriji turizma in hotelirstva Jugovzhodne Evrope. Na enem mestu se je zbralo 220 udeležencev, med katerimi so bili najboljši študentje 21 fakultet iz Srbije, Hrvaške, Slovenije, Bolgarije, Makedonije, Črne gore, Grčije, Bosne in Hercegovine ter 14 uglednih predavateljev z vsega sveta, pa tudi številni strokovnjaki iz turistične industrije.

Svečana otvoritev konference se je odvijala v beograjskem Jugoslovanskem dramskem gledališču, kjer so z zelo privlačnim scenskim programom odprli Tretjo mednarodno konferenco EIAT 2010. Konferenca je bila tako kot v prejšnjih letih pod pokroviteljstvom prestolonaslednika Aleksandra II. Karadjordjevića, Ministrstva za ekonomijo in regionalni razvoj ter mesta Beograd.

Poslovni del konference je bil razdeljen na tri vzporedne seje, med katerimi je bil tudi Forum prihodnjih vodij (Future Leaders Forum).

Ta je okviru EIAT organiziran od leta 2009 v sodelovanju z največjim svetovnim sejmom kongresne industrije IMEX in z največjim svetovnim združenjem na področju kongresne industrije MPI. Predavatelji so bili tudi letos ugledni strokovnjaki iz kongresne industrije – profesor Kaye Chon s Fakultete za turistični in hotelski menedžment v Hongkongu, Dejan Djordjević, glavni izvršni direktor Alatau Hospitality iz Rusije, Rick Taylor, glavni izvršni direktor The Business Tourism Company Sandton in Južne Afrike, Mady Keup, SKEMA Business School Sophia Antipolis iz Nice, Rob Davidson, predstojnik Katedre za poslovni turizem na Univerzi v Westminstru, profesor Zoran Klarić, dekan Šole za menedžment v Zagrebu, ter

mnogo drugih strokovnjakov iz turistične in kongresne industrije.

Teme, ki so jih obravnavali na predavanjih, so bile razvoj hotelov in znamčenje, tehnike prodaje razkošnih hotelskih znamk ter pomembnost vodenja in mentorstva v turistični industriji.

Prikazani so bili praktični primeri poslovanja in vsakemu predavanju je sledila javna razprava.

Vsa predavanja so potekala na svetovni ravni, ker še enkrat potrjuje, da postaja EIAT najmočnejša regionalna konferenca o izobraževanju v turizmu.

Na koncu prvega dne konference je bil za vse udeležence organiziran obisk beograjske boemske četrti Skadarlije, kjer so se udeležili Srbskega večera v restavraciji »Dva Jelena« (EIAT Networking Serbian Dinner).

Glavni organizator kongresa je Center za raziskovanje in študije turizma iz Novega Sada, ki ga vodi izvršni direktor Milan Čulić.

19

Novice

Novice

17. ZLATI BOBEN V ZNAMENJU PRENOVE

Zlati boben je prvi oglaševalski dogodek Nove Evrope in eden izmed dveh največjih evropskih oglaševalskih festivalov. Je tudi ena redkih uspešnih slovenskih in v Evropi splošno priznanih blagovnih znamk. Če je oglaševanje morda najuspešnejši pospeševalnik gospodarskih gibanj, potem je poslanstvo Zlatega bobna povečevanje njegove ustvarjalne potence tudi v manj privilegiranih okoljih. Je edini vzhodnoevropski festival, ki je upoštevan v Gunn Reportu, beli knjigi oglaševanja, ki zbira točke najboljših oglasov, oglaševalcev in agencij, ki jih pripravljajo.

Konec poletja se začnejo ljudje, ki se ukvarjajo z oglaševanjem in odnosi z javnostmi, veseliti dogodka, ki združi celotno stroko od Portoroža do Vladivostoka, od Helsinkov do Tel Aviva.

Tudi letos je zadnji sončni teden indijanskega poletja pripadel mednarodnemu oglaševalskemu festivalu in medijskemu mitingu, ki je za šest dni združil tisoč ljudi iz več kot 30 držav.

Prišli so, da ugotovijo, kakšna Prenova se obeta stroki tržnega komuniciranja. Privabil jih je citat glavne letošnje zvezde med govorniki, sira Johna Hegartyja, ustanovitelja cenjene agencije BBH: »Prihodnost oglaševanja je bila kar nekaj časa pod vprašajem, vendar ne glede na cinična namigovanja, oglaševanje vstopa v svoje zlato obdobje.« S svojim predavanjem jih ni razočaral, s svojo odprtostjo in prijaznostjo pa še manj.

Zaljubil se je v duh kraja, ki ga oddaja Bernardin z levim in desnim sosedom, Portorožem in Piranom v času festivala.

Genius loci je bila tudi tema odprtega razpisa, ki se ga je udeležilo več kot pet stotin ljudi s svojimi deli. Vizualno so razmišljali, kako bi ujeli lokalni duh ter ga predstavili v obliki plakata ali naslovnice turistične brošure. Zmagal je ukrajinsko-slovenski tandem.

Turistično so razmišljali tudi študenti, ki so se javili na izzivov poln razpis za Inovativno trženje za zeleni turizem. Množica domiselnih idej, pripravljenih za konkretna slovenska turistična podjetja, je preplavila polno dvorano.

Prepolno je bilo tudi v trenutku, ko so svoje marketinške zgodbe od pogumnih začetkov do današnjih dni predstavili uspešni slovenski podjetniki, Davidi, ki premagujejo Goljate v svojih nišah na mednarodnem trgu: Pipistrel, Studio Moderna, Fonda, Seaway in Laibach.

Slovenci smo bili ponosni, da smo lahko tujim somišljenikom pokazali, da znamo delati letala in

barke, oznamčiti ribe ter glasbo in z neposrednim trženjem priti do marsikaterega posameznika.

In skupina Laibach seveda ni ostala samo pri besedah. Strokovnemu pogovoru na odru festivala je sledil nastop na glasbenem odru Avditorija. Po 30 letih obstoja vedo, kako se naredi zabava in kako spektakel. Njihov koncert je bil verjetno vrhunec celotnega dogajanja. A tudi druge zabave na Zlatem bobnu, ki že od nekdaj slovi po svojih živih žurkah, niso bile od muh. Nacionalne zabave vedno pritegnejo oglaševalske zbornice posameznih držav k tekmovanju, katera se bo bolj izkazala z gostoljubnostjo, in na skrivaj štejejo, kako poln je njihov paviljon. Gala zaključek je seveda poglavje zase.

Seveda, po napornih dnevih in nočeh, dveh podelitvah nagrad, po solzah poražencev in smehu redkih zmagovalcev je lepo držati v roki penino in gledati ognjemet, ki prihaja iz morskih valov. Marsikdo si naskrivaj liže rani ali pa jezi na prestrogo, neumno, podkupljeno … žirijo, a hkrati obljublja, da bo naslednjič poskusil narediti še bolje in si prislužiti svojih pet minut. 35 članov žirije iz 20 držav sveta je res iskala samo največje presežke, ki se lahko enakovredno kosajo na globalni ravni.

Najvidnejših 12 mož in žena v skoraj polnoletnem obdobju Zlatega bobna je že slavnih. In zato so bili sprejeti tudi v Galerijo slavnih (Hall of Fame) Nove Evrope. Njihova imena bodo za vedno ostala na marmorni steni Bobnovega gostitelja, GH Bernardin: Adrian Botan, Ivan Čimburov,

Michael Conrad, Jan Mariusz Demner, Jiří Mikeš, Milka Pogliani, Daniel Ružička, Dragan Sakan, Juraj Vaculik, Vital Verlič, Darek Zatorski in Jarek Ziebinski.

Zlati boben je kratko malo fenomen. V državi, ki s svojimi oglaševalskimi proračuni (priznajmo si – v ozadju vsega je vseeno denar) pomeni manj kot kapljo v morju, nam je uspelo ustvariti enega najodmevnejših festivalov. Že hiter pogled na letošnji program nam razkrije, da gre za prvovrsten komunikacijski dogodek, na katerem bo mogoče videti, slišati in srečati ikone svetovnega oglaševanja.

Mnogi se sprašujejo, kakšne prednosti ima v dobi neskončno lahkega spletnega učenja in osvajanja informacij neposredno živo srečanje z osebo, kot je sir John Hegarty; a odgovor je povsem preprost. Si lahko predstavljate, da bi namesto mehaničnega zvoka s CD-ja ali MP3-ja lahko na zasebnem koncertu poslušali U2 ali Micka Jaggerja? In kaj bi na vas naredilo večji vtis? No, to je naš Boben.

Janez Rakušček, kreativni direktor slovenske oglaševalske agencije Luna

20 Novice

Novice Poslovno srečanje zdravilišč in wellness centrov centralne Evrope SPA-CE – Druga borza zdraviliškega in wellness turizma centralne Evrope

Na pobudo Slovenske skupnosti naravnih zdravilišč in wellness centrov so Ljubljana in nekaj zdravilišč po Sloveniji gostili prvo borzo borza zdraviliškega in wellness turizma centralne Evrope leta 2009. Poleg slovenskih so se predstavila še italijanska, avstrijska, madžarska, češka, slovaška, hrvaška, srbska in črnogorska naravna zdravilišča. Centralno evropska regija je bogata s termalno vodo in zdraviliški turizem je zelo razširjen, zato je skupna predstavitev regije zelo dobrodošla. Ta dogodek je prvič na enem mesti združil vse, kar regija ponuja na področju zdraviliškega turizma in wellness ponudbe. Ta predstavitev je vabljenim predstavnikom DMC, organizatorjem incentive potovanje in predstavnikov zavarovalniških hiš ter zdravstvenih ustanov omogočila, da spoznajo vso ponudbo te razširjene destinacije na enem mestu. Leta 2010 se je SPA-CE že drugič odvijal v Ljubljani, in sicer med 7. in 10. oktobrom.

Zanimanje naravnih zdravilišč za predstavitev na dogodku je bilo še večje.

Na tem »B2B« dogodku so imeli razstavljavci in obiskovalci priložnost, da se za srečanja dogovorijo že mesec pred začetkom dogodka z uporabo spletnih prijav, kar poveča uspeh njihove prestavitve na srečanju. Obiskovalci so imeli hkrati možnost, da svojo izkušnjo podkrepijo še z ekskurzijami, ki so še podrobneje predstavile zdraviliščni turizem te regije. Bogat spremljevalni program je vključeval predstavitve zdravilišč v regiji, primere dobre prakse in aktivno izmenjavo izkušenj, trendov ter vizij.

Borza se je še enkrat odvijala v slovenski prestolnici Ljubljani, ki je v srcu Srednje Evrope in tako predstavlja odlično izhodiščno točko. V času borze SPA-CE se je na istem prizorišču odvijal tudi sejem Narava-Zdravje, ki je ponudbo zdravilišč in wellness centrov predstavil širši javnosti.

Organizatorji borze SPA-CE so z odzivi udeležencev zadovoljni. Čeprav gre za relativno nov poslovni in prodajni dogodek, je zanimanje

razstavljavcev in vabljenih kupcev preseglo pričakovanja organizatorjev. To jasno nakazuje, da je ideja povezovanja specializirane ponudbe

Srednje Evrope pravilna.

www.spa-ce.si

SREČANJA Z RAZGLEDOM

ORGANiZiRAJTE SREČANJE v pRiJETNEM DELOvNEM OkOLJu iN Si pRivOšČiTE TuDi SpROSTiTEv! 6 hotelov s preko 660 sobami • skupno 1700 sedežev v 21 konferenčnih prostorih z maksimalno kapaciteto 350 udeležencev v enem prostoru • usposobljeno osebje z bogatimi izkušnjami in sodobna tehnična opremljenost dvoran • 3 wellness centri in eno najznamenitejših golf igrišč v Sloveniji • 10 restavracij z vrhunsko kulinariko ter zanimivi dnevni in večerni spremljevalni programi kontaktirajte nas za posebej ugodne cene konferenčnih kapacitet v obdobju december do april in za dodatne popuste na zgodnje rezervacije za leto 2011 in 2012.

Sava Hoteli Bled, d.d., Cankarjeva 6, 4260 Bled Tel: 04 579 16 07, E-mail: conference@hotelibled.com www.hotelibled.com, www.sava-hotels-resorts.com

oglas slo_nov.indd 2

22.11.2010 15:39:36

22 Novice

Novice 2. BORZA NATOUR – BORZA AKTIVNEGA ODDIHA V NARAVI NATOUR je prostor z mnogo idejami za aktiven način preživljanja prostega časa v naravi!

NATOUR je mednarodna turistična borza za aktivno preživljanje prostega časa v naravi.

Je tudi največji poslovno-turistični dogodek za aktivni oddih v Sloveniji, ki prijavljenim turističnim podjetjem omogoča na enem prostoru predstaviti svojo turistično ponudbo številnim potencialnim poslovnim partnerjem iz tujine.

Letošnja borza je bila druga po vrsti pri nas, o njenem uspehu pa priča dejstvo, da so razstavljavci opravili več kot 800 sestankov z 39 predstavniki agencij iz 19 držav. Zadovoljstvo na borzi 2010, trend zdravega življenja in naravne danosti Slovenije nam omogočajo odprte možnosti za organizacijo borze NATOUR 2011.

Cilj organizatorjev je, da postane borza NATOUR prostor srečevanj, idej in možnosti novih povezav med udeleženci!

Prednosti borze: - na enem mestu največja ponudba možnosti za aktivno preživljanje prostega časa v naravi, - sklepanje poslovnih povezav s pomočjo vnaprej dogovorjenih sestankov s ponudniki storitev, - mreženje s ponudniki aktivnega oddiha v naravi, - izobraževanje in pregled primerov dobrih praks doma ter v tujini, - seznanitev s trendi v ponudbi aktivnega preživljanja prostega časa v naravi.

Razstavljavci Udeležencem borze se je predstavilo 59 razstavljavcev iz vse Slovenije. Razdeljeni so bili v dve skupini glede na geografsko lego, in sicer na vzhodno in zahodno Slovenijo. Ponudniki iz zahodne Slovenije so se predstavili v Bovcu, tisti iz vzhodne Slovenije pa v Mariboru. Vabljeni gostje so preko sistema »one2one« za sklepanje sestankov vnaprej izbrali ponudnike, s katerimi so se želeli srečati in opraviti razgovor, prav tako pa so imeli možnost izbire in sklepanja sestankov tudi razstavljavci.

Posebnost dogodka Borza je zaprta za širšo javnost in je poslovnega značaja, saj so v primerjavi z nastopi na raznih sejmih jedro dogodka NATOUR vnaprej dogovorjeni sestanki med: - ponudniki športnega turizma in programov aktivnega preživljanja počitnic v naravi, ponudniki prenočitvenih zmogljivosti, gorskimi ter smučarskimi središči, ponudniki storitev ekoturizma, ponudniki opreme namenjene aktivnemu oddihu v naravi in - predstavniki turističnih agencij, organizatorji potovanj, potencialnimi investitorji, predstavniki interesnih združenj in društev iz tujine ter Slovenije.

info@natour.si

V prihodnjih letih želimo z vsebinskoizobraževalno nadgradnjo dogodka k predstavitvi pritegniti več ponudnikov aktivnih počitnic tudi iz sosednjih držav in držav na področju JV Evrope, ki bi v specializirani borzi prepoznali svoje prodajno okno.

Borze 2010 se je udeležilo 39 tujih vabljenih gostov iz 19 držav, ki so v Slovenijo prišli z namenom spoznavanja in raziskovanja ponudbe športnega turizma ter aktivnih počitnic na enem mestu. Lokalna gostitelja LTO Bovec in Zavod za turizem Maribor sta za goste pripravila študijska potovanja, na katerih so se ti aktivno vključili v predstavitve ponudnikov športnega turizma in aktivnega oddiha v naravi.

www.natour.si

25

Intervju z Luco Favetto, izvršnim direktorjem Global Events EMEA + India pri SAP AG

Intervju

Dogodek Sapphire Now postavlja nove smernice organizacije dogodkov

Luca Favetta je izvršni direktor Global Events EMEA + India pri SAP AG, v tej vlogi nadzoruje marketing Global Events in implementira strategije podjetja v regiji. Pred tem je bil zaposlen kot izvršni direktor dogodkov pri podjetju Hewlett Packard Europe. Na univerzi v Milanu je končal magisterij iz odnosov z javnostmi, od leta 1996 živi v švicarski Ženevi.

Leta 2006 je prejel nagrado JMIC (Joint Meeting Industry Council) Unity Award. Pogosto pripravlja prispevke na konferencah, deluje v društvih in piše članke. Bil je tudi član sveta direktorjev pri MPI od leta 2008 do 2010, danes pa je član MPI višjega svetovalnega sveta. Objavil je tudi mnogo člankov v različnih publikacijah o aktualnih temah industrije srečanj.

Lahko predstavite svoj položaj v podjetju SAP? Sem na položaju izvršnega direktorja Global Events za Evropo, Srednji vzhod, Afriko in Indijo pri SAP AG, v okviru te vloge sem odgovoren za strateško načrtovanje dogodkov in njihovo izvedbo v tej regiji. Moje naloge vključujejo načrtovanje, strategijo in izvedbo dogodkov v skladu z našimi poslovnimi cilji ter strategijo podjetja.

Koliko dogodkov organizirate letno?

Moja ekipa je odgovorna za približno od 100 do 120 dogodkov na leto. Velikosti dogodkov so različne – od manjših za 20 ljudi pa do večjih, ki gostijo 1000, 4000 ali celo več kot 6000 ljudi.

Kdo so vaše stranke? Kdo so udeleženci teh dogodkov?

Naša domena so dogodki SAP. Sodelujemo z različnimi oddelki podjetja: od prodaje, marketinga, razvoja do poslovanja. Za vse oddelke določimo strategijo in vsebino dogodkov. Podjetju ponujamo storitve in različne rešitve. Vsak oddelek ima svoj marketinški načrt in načrt dogodkov – moja ekipa jim pomaga pri uresničitvi teh planov.

Bi lahko na kratko predstavili dogodek Sapphire, ki ga organizirate?

Sapphire je najpomembnejši dogodek korporacije SAP. To je dogodek, namenjen raznolikemu občinstvu – strankam, potencialnim strankam, partnerjem, analitikom, medije, blogerjem in tudi zaposlenim podjetja. Ta dogodek pripravljamo že več kot 20 let. Vedno je bil naravnan regionalno – eden se je odvijal v ZDA, pozneje pa drugi v Evropi. Enega smo nekaj let nazaj izvedli tudi v regiji Azija-Pacifik. To je dogodek, ki vsako leto pritegne več tisoč udeležencev. Leta 2008 smo ga organizirali v Berlinu za okoli 10.000 ljudi ter v Orlandu za 15.000. Leta 2009 smo se odločili za novo strategijo – dogodek smo izvedli samo v ZDA, vendar s povsem drugačnim pristopom.

Regionalno smo izvedli več manjših lokalnih dogodkov za lokalna občinstva, saj smo želeli sporočilo podjetja SAP približati ljudem, ne da bi jih prisilili, da potujejo na večji mednarodni dogodek.

Dogodek se je čez leta razvijal do koncepta, danes imenovanega Sapphire Now, ki je nekaj povsem novega, vendar še vedno ohranja infrastrukturo prejšnjih dogodkov Sapphire in se hkrati razvija naprej.

Kakšna je glavna razlika med dogodkoma Sapphire in Sapphire Now? Sapphire Now je svoj razvoj začel kot ideja novega imidža podjetja. Odločili smo se, da želimo bolje prisluhniti svojim strankam. Prva in največja razlika je ta, da se dogodek dogaja hkrati v Frankfurtu in Orlandu. Namesto da bi torej imeli dva ločena dogodka ob različnih časih, smo se odločili vzpostaviti povezavo med dvema celinama in dvema dogodkoma, ki si imata kar nekaj skupnih elementov. Delila sta si ključne nagovore, vzpostavili smo dva televizijska studia, ki sta pripravljala neke vrste TV-program dogodka ter prenašala dogajanje z enega prizorišča na drugega. Hkrati pa smo vse govore prenašali v živo med obema prizoriščema in tudi preko spleta na sapphirenow.com. To je bil še en skupni element obeh dogodkov, ki je pritegnil dodatnih 30.000 gledalcev, ki so k vsebini prispevali preko spleta. Uporabljene je bilo res veliko tehnologije. Dogodek sam je bil kombinacija klasičnega srečanja v živo, združenega s tehnologijo socialnih medijev. Ta koncept je povsem nov. Svojim strankam smo omogočili, da same oblikujejo in posredujejo vsebine ter tako postanejo protagonisti dogodka. Dolžine predstavitev smo skrajšali s 45 na 20 minut, da smo vsaki dodali več časa za debato in osebne stike.

Ali menite, da ustvarjate prihodnost srečanj?

Ne bi si drznil trditi, da ustvarjamo prihodnost dogodkov, lahko pa rečem, da gre za evolucijo dogodkov. Menim, da se bo koncept hibridnega dogodka, kjer združujemo virtualne in fizične komponente, v prihodnosti še razvijal. Letošnji Sapphire

26 Intervju

Ali organizirate dogodke v Jugovzhodni Evropi? Kaj menite o tej destinaciji?

Večjih dogodkov v tej regiji ne organiziramo, sam s to regijo ne poslujem veliko. V JV Evropi delujemo bolj lokalno in organiziramo dogodke preko svojih lokalnih predstavništev.

Verjamem, da je JV Evropa atraktivna regija s stališča poslovanja, vendar menim, da infrastruktura za največje dogodke še ni dovolj razvita. Te države imamo v mislih za srednje velike dogodke, za večje izbiramo pa med zrelejšimi državami.

Now je bil izredno uspešen, načrtujemo pa že dogodek za naslednje leto, kjer bomo izkoristili pridobljeno znanje. Vsekakor pa SAP z dogodkom Sapphire Now oblikuje nove pristope k organizaciji dogodkov.

Kako bodo videti kongresi in dogodki čez 10 let? Kakšna je prihodnost industrije srečanj?

Tehnologija bo igrala vedno pomembnejšo vlogo. Verjamem, da bodo virtualne komponente postale vsakdanji del dogodkov.

Socialni mediji bodo imeli vidno vlogo in postali vedno pomembnejši. Vsekakor predvidevam večjo uporabo tehnologije in integracijo virtualnih delov, saj lahko tako podaljšamo komunikacijo s širšim občinstvom pred dogodkom in po njem.

Kateri so glavni kriteriji, po katerih izbirate destinacijo svojega naslednjega dogodka, kongresa, team buildinga?

Uporabljamo tri kriterije: logistične, poslovne in osebne. Logistični kriteriji so zelo pomembni, še posebej če gre za večje dogodke, kot je Sapphire Now. Potrebni so primerna infrastruktura, hotelske kapacitete, dostopnost do prizorišča, prevozi … To so klasični kriteriji. Poslovni razlogi pa analizirajo, kateri trg želimo doseči, kje imamo interese v regiji in kam bi radi usmerili pozornost iz poslovnih razlogov. In zadnji kriterij – osebne izkušnje ali osebne izkušnje nekoga, ki mu zaupam. Mreženje je v naši majhni industriji izredno pomembno. Kar slišim od kolegov, je referenca za naprej.

Vsakič, ko smo izbirali novo lokacijo, so priporočila igrala pomembno vlogo.

27

Intervju z Danom Rivlinom, direktorjem družbe Kenes

Intervju

Preživeli bodo samo tisti, ki se bodo znali razvijati

Kakšne so vaše napovedi o strokovnih kongresih v prihodnjem letu?

Na tem področju napovedujem predvsem pritisk zaradi naraščajočega števila srečanj.

Vedno več podjetij išče varčevalne ukrepe in stroške nižajo tudi z manjšo udeležbo na srečanjih. Predvidevam, da se bo povečal ekonomski pritisk na večino združenj, kar jih bo prisililo k večji stroškovni učinkovitosti. Za nekatere pa napovedujem svetlo prihodnost – to so tisti, ki bodo resni glede vsebine in se bodo z inovacijami razvijali. Tisti, ki se bodo oklepali tradicije in vztrajali pri dragih storitvah, kot je tiskanje celotne literature, in dragih sprejemih, se bodo soočili z izzivi.

Kakšni so po vašem mnenju danes kriteriji za izbiro destinacije oz. lokacije za izvedbo kongresa?

Mislim, da tukaj nismo iznašli nekaj novega, vendar pa je pričakovati tranzicijo k manj znanim krajem. Cenejša mesta bodo prišla v ospredje. Vendar pa tukaj ne gre nujno za spremembo trga. Srečanja srednje velikosti od 800 do 2000 udeležencev bodo tista, ki bodo iskala nove, cenovno ugodnejše lokacije.

Iskali bodo manjša mesta, ki prej niso bila na njihovem seznamu. Hkrati pa je vedno večje povpraševanje po neturističnih destinacijah.

Vse tako imenovane obmorske destinacije se bodo znašle pred izzivom.

Ali po vašem mnenju Jugovzhodna Evropa glede na omenjene kriterije ponuja dobre in primerne lokacije?

Odgovor je da. Tukaj najdemo države, ki so cenovno ugodne in imajo hkrati dobro razvito zdravstveno stroko. Kot vedno pa velja pravilo, da bodo bolje poslovali tisti, ki bodo bolj proaktivni. Eden izmed kriterijev je vsekakor infrastruktura. Nekatere države JV Evrope na tem področju še vedno zaostajajo, nekatere pa so primerno infrastrukturo že razvile. Nekaj sem jih imel priložnost tudi obiskati – lani smo organizirali srečanja v Beogradu in tudi na Hrvaškem. Tudi dostopnost je eden izmed kriterijev, ki jo nekatere držav izpolnjujejo.

Seveda pa so tukaj še stroški – vsekakor pomaga, če je država cenovno ugodna. Imeti

mora tudi aktivno zdravstveno skupnost – ko se združenje odloča za izbiro lokacije, jih zanima tudi, kdo so lokalni pobudniki. Mislim, da je v JV Evropi kar nekaj lokacij, ki tem kriterijem ustrezajo. Nekatere pa potrebujejo še nekaj časa.

Mednarodne raziskave so pokazale, da sta se število udeležencev in trajanje srečanj zmanjšali, število srečanj na letni ravni pa ostaja nespremenjeno. Kako interpretirate te podatke?

Spet se bom vrnil k svojemu prvemu poudarku – ekonomski pritiski. Nižji so proračuni, strožji so kriteriji za udeležbo. Le malo zdravnikov se odloči sodelovati na množici srečanj. Če bo torej število srečanj ostalo nespremenjeno, lahko pričakujemo manj udeležencev in manj sponzorskih sredstev. Nekatera srečanja bodo izumrla v celoti. Pri trajanju srečanj pa je danes vedno pogosteje, da so srečanja manjša, namenjena samo eni temi in tudi krajša – na primer konec teden. Ljudje so zaposleni – na srečanje pridejo, dobijo znanje, navežejo nove stike in potem si želijo čim prej oditi. Srečanja bodo zato krajša, udeležencev pa bo zaradi ekonomskih pritiskov manj. Nekatera srečanja bodo sicer beležila večjo udeležbo, ampak v povprečju bo udeležencev manj.

Lahko torej leta 2011 pričakujemo trend manjših in bolj ciljno usmerjenih srečanj?

Predvidoma, da. Podjetja in udeleženci se bodo osredotočili na manjše število srečanj.

Osredotočili se bodo na tista z močnejšo znamko in večjo vrednostjo, namesto da bi se udeležili dvajset povprečnih srečanj. Vendar pa to drži že nekaj časa in ne samo za leto 2011.

Katere storitve naj po vašem mnenju za naročnika izvaja PCO-agencija (profesionalni kongresni organizator) in katere DMC (specializirana turistična agencija za kongresno dejavnost)? Kakšna je razlika med obema?

Menim, da PCO-agencija v svoji klasični obliki izumira. DMC-agencija naj bi na neki destinaciji urejala osnovne priprave, PCO pa bi naj za potrebe srečanja izvajala logistiko.

28 Intervju

To sta dve različni nalogi. Ker pri logistiki ne gre za veliko znanost, je mogoče, da tudi DMC izvaja nekatere elemente logistike. Klasična PCO-agencija potrebuje le pravo programsko opremo in poznavanje upravljanja množice.

Vendar pa ima sodobna PCO-agencija velike zmožnosti, ki jih DMC nima. To so predvsem zbiranje sredstev, privabljanje udeležencev in pa marketing. DMC in klasične PCO-agencije tega niso sposobne. V podjetju Kenes imamo 20 ljudi, ki delujejo v oddelku Kenes media, ki je specializiran za marketing. DMC-agencije se z zadevami, kot je stik z udeleženci ter ustvarjanje novih formatov srečanj, ne ukvarjajo. PCO-agencije bodo morale storiti vedno več, da bodo pridobile več sredstev in več udeležencev ter si s tem omogočile preživetje.

Kako PCO-agencija upravlja osebne stike z dobavitelji in zagotovi kakovost storitev?

Osebni stiki so zelo pomembni, prav tako tudi zaupanje. To je eden izmed treh faktorjev, ki ga uporabljamo za ocenjevanje svojih dobaviteljev: odnosi, rezultati (glede na poročila po koncu projekta) in postopek. Vse svoje dobavitelje vključimo v celotni postopek organizacije, da jim tako zagotovimo vse potrebne informacije za izvedbo, nam pa vse informacije za uspešno nadzorovanje. Tako preprosto je. Vedno cenimo prispevke svojih partnerjev in jih upoštevamo kot del ekipe.

Večje je njihovo znanje o srečanju, večje so možnosti za uspeh. Gre torej za odnose, proces in rezultate ter njihovo merjenje.

Kdo so glavni igralci na globalnem trgu PCO-agenciji in kdo so ti na območju Srednje in JV Evrope?

Na svetovni ravni so to Kenes, MCI in Congrex, ki so trije največji ponudniki. Potem je pa tu še veliko število PCO-agencij nižjega ranga. V JV Evropi ne vidim večjih igralcev, obstaja pa več lokalnih PCO-agencij.

Kaj je danes ključno za uspeh PCO-agencije?

Za merjenje uspeha morajo agencije vzpostaviti t. i. ključni indikator uspeha.

Uspeh za nas pomeni doseganje zastavljenih ciljev. Ne gre več le za vprašanje stroškov, temveč za vprašanje vrednosti. Vrednost pa pomeni več, kot da smo samo uspešen dobavitelj – da jo dosežemo, moramo sodelovati in se skupaj razvijati naprej.

Stranke moramo seznaniti s prihodnjimi trendi in inovacijami na področju srečanj. Stranke, ki so usmerjene v prihodnost, so navadno uspešnejše. Uspešne PCO-agencije morajo razviti tudi zmožnost, da za svoje rešitve nudijo tudi podporo, zato sem prej omenil Kenes media. Njihova naloga je, da pritegnejo čim več udeležencev. Včasih je bilo to drugače – razposlali smo vabila in ljudje so prišli.

Danes pa to ni dovolj. PCO-agencije se morajo vedno bolj truditi, da ljudi pritegnejo, opraviti vedno več raziskav, da pridobijo sponzorska sredstva, in spreminjati format srečanj, da strankam ponudijo vedno nekaj novega. To jim danes zagotavlja uspeh. Stranke morajo imeti občutek, da za svoj denar dobijo več.

Kaj je danes največji izziv za PCO-agencije?

Kako se lahko s temi izzivi soočijo?

Največja izziva sta vsekakor konkurenca in ekonomski pritiski na stranke, ki potem pritiskajo na PCO. Stranke pričakujejo več, vendar si več ne morejo privoščiti. PCOagencije morajo ponudbo svojih storitev širiti in iskati nove rešitve pri pridobivanju sredstev.

Imate na koncu za naše bralce kakšno sporočilo?

Preživeli bodo samo tisti, ki se bodo znali razvijati. Čas je, da na svoj poklic začnemo gledati s ponosom in stopimo naprej kot partnerji ter ne le dobavitelji svojim strankam.

Uradni rent a car ponudnik

Navdušenje se zacne na cesti

Slogan "We try harder", ki ga uporablja tudi AVIS Slovenija, je eden od desetih svetovno najbolj uspešnih sloganov vseh časov. Za nas to ni le slogan, temveč vizija, ki nas vodi k napredku. Ponosni smo, da smo del vedno večje družine, ki se imenuje AVIS Europe. Avis Slovenija vam nudi kratkročne in dolgoročne najeme, šoferske vožnje, kot tudi najeme kombiniranih vozil, tovornih in potniških. Najdete nas v poslovalnicah v Ljubljani, Portorožu, Celju, Mariboru ter na letališču Jožeta Pučnika v Ljubljani in na letališču Edvarda Rusjana v Mariboru ter ostalih ključnih mestih po Sloveniji.

Rezervacije: Tel.: +386 1 583 87 72 Brezplačni klic: 080 22 33 E-mail: rez.center@avis.si www.avis.si

Foto: Aleš Beno/Finance

30

V žarišču

31

Intervju z naj menedžerjem v turizmu v letu 2010

V žarišču

Želimo se pozicionirati kot »trendsetter«

Andrej Prebil je prevzel izziv vodenja Hotela Lev d.d. konec leta 2004. V samem začetku je pripravil projekt finančne reorganizacije in sanacije poslovanja družbe Hotel Lev d.d.

Pod njegovim vodstvom je bilo v družbi vloženega veliko dela, s katerim so bili doseženi oprijemljivi rezultati – izboljšalo se je finančno stanje hotela, kvaliteta storitev, izvedene so bile številne investicije, nadgrajena je bila ponudba hotela. Pred dobrim letom pa je Hotel Lev zastavil novo smer poslovanja s poudarkom na eko aktivnostih, tako hotel poleg visokega standarda storitev izkazuje tudi razvojno usmerjenost v družbeno odgovorno podjetje.

Gospod Andrej Prebil, bi lahko najprej nekaj besed povedali o sebi in hotelu, ki ga vodite?

V turizmu sem aktiven že 10 let, s panogo pa sem se srečal v študentskih letih, ko sem svojo prakso opravljal v Grand hotelu Union. Ker se vedno rad podajam novim izzivom naproti, ne maram monotonije v delu, poleg tega pa vedno stremim k odličnosti, sem se v tej sferi povsem našel. Znan sem tudi po tem, da sem vztrajen in nikoli ne odnezham ter da vedno ponudim drugo priložnost.

Koliko teh ciljev ste uresničili do danes?

Do danes je bila uresničena večina zadanih ciljev, ki jim iz leta v leto sledijo novi, še višji.

Gostje postajajo namreč vedno zahtevnejši in vse bolje informirani, tudi ponudba na trgu je transparentna. Da bi torej v polni meri zadostili njihovim potrebam, smo hoteli stalno na preizkusu, kako ponuditi še višjo raven storitve, uvajati nove produkte in odpirati nove prodajne ter marketinške poti.

Kakšni so vaši cilji za prihodnje?

Z vodenjem Hotela Lev, takrat z izjemno nezavidljivim finančnim in poslovnim stanjem, sem začel leta 2004. Zadal sem si cilj, da bom stanje stabiliziral, hotel pa povzdignil na najvišjo raven. Skozi leta so se odvijale generalne prenove hotela, razvijali novi produkti in odpirali novi prodajni kanali, vseskozi pa stremimo k še večji kakovosti storitve in vlagamo v človeški kapital, saj je rek »turizem so ljudje« popolnoma na mestu.

Kaj je po vašem mnenju prepričalo turistično javnost in strokovno žirijo, da so vam podelili nagrado za naj menedžerja v turizmu v letu 2010?

Vsekakor menim, da sta turistična javnost in strokovna komisija prepoznali rezultate, s katerimi se ponaša Hotel Lev in so plod večletnega truda ter zavzetosti. Temu je botrovala tudi moja 10-letna prisotnost v turistični panogi in posledično prepoznavnost med turističnimi delavci.

Kakšni so bili vaši cilji in želje konec leta 2004, ko ste prevzeli vodenje Hotela Lev? Moji cilji ob prevzemu vodenja Hotela Lev so bili v prvi vrsti vezani na finančno stabilizacijo podjetja in izboljšanje poslovanja, potem pa sem si zadal dvigniti standard storitve ter posledično nadgraditi ugled hotela, kakršnega je bil deležen v poznih 80. letih.

Takrat je bil namreč Hotel Lev znan kot »Zvezdnik Ljubljane«, poosebljal blišč ter najvišje standarde. Bil je stičišče meščanov in pomembnežev, o njem se je veliko govorilo in pisalo.

Cilj je predvsem utrditi položaj Hotela Lev v slovenskem in mu povečati prepoznavnost v mednarodnem prostoru. Želimo se pozicionirati kot »trendsetter«, se pohvaliti še z višjo ravnjo kakovosti storitve, predvsem pa z vsemi svojimi aktivnostmi prispevati k razvoju slovenskega turizma in prepoznavnosti Ljubljane kot turistične destinacije.

Eden izmed ciljev za prihodnost je poslovanja s poudarkom na ekoaktivnostih. Želite postati družbeno odgovorno podjetje.

Kaj to konkretno pomeni za poslovanje vašega hotela? Kaj boste spremenili?

Pred dobrim letom smo v Hotelu Lev zastavili novo smer poslovanja, in sicer s poudarkom na ekoaktivnostih, in si zadali nov cilj – poleg visokega standarda storitev izkazovati tudi razvojno usmerjenost v družbeno odgovorno podjetje. Pot do tega cilja zahteva postopne spremembe v procesih in delovanju ter veliko izobraževanja naših zaposlenih in tudi gostov. Ustrezno smo optimizirali energetiko, vedno več se poslužujemo ekopromocijskih materialov, tudi v ponudbi kulinarike sledimo tem trendom.

Bi želeli kaj sporočiti bralcem revije Kongres?

Izkoristil bi priložnost in na tem mestu pozval vse delavce v kongresnem turizmu, da stopimo skupaj, združimo moči in postavimo Slovenijo na mesto prepoznavne turistične ter kongresne destinacije ter tako podkrepimo trud, ki ga s tem namenom v aktivnosti promocije izkazujejo organizacije, kot sta Kongresni urad in STO.

32 V žarišču

+386 (0)4 259 45 55 events@adria.si www.adria.si

V novi številki revije GT med drugim preberite:

33 Kulinarika

Letnik XVI • 2010 • št 80

Zasavje VSE TEČE V TRI KRASNE Drago Medved o šampanjcu NAJBOLJ ZNANO VINO NA SVETU Predstavljamo vinarja PRIMOŽ LAVRENČIČ IN ALBERTO RUGGERI Chef Joël Robuchon v Murski Soboti Z NAVDUŠENJEM OKUŠAL SLOVENIJO

www.revija-gt.si Želite prejemati svoj BREZPLAČNI izvod revije GT ali se v njej predstaviti? Pišite nam na info@revija-gt.si

Pod okriljem revije GT deluje Fundacija GT, največja zasebna fundacija v Sloveniji. Od leta 1997 smo s štipendijami pomagali več kot tristotim dijakom in študentom gostinsko – turističnih usmeritev, ki prihajajo iz socialno šibkega družinskega okolja. Bi jim želeli pomagati tudi vi? www.fundacija-gt.si

34 V žarišču

Zakaj se bo vse spremenilo Starejši se morajo učiti od mlajših

Pravijo, da če se vsako leto ne spremeniš za vsaj deset odstotkov, se moraš vsakih deset let spremeniti stoodstotno. Srečanja so enaka že kakšnih sto let – čas je za popolno preobrazbo.

Nova paradigma Zakaj se srečanj udeležujemo? Vsakič, ko to vprašanje zastavimo skupini udeležencev, so odgovori deljeni približno na polovici: izobraževanje in mreženje. Učenje danes pomeni Google in Wikipedijo, mreženje Facebook, LinkedIn, Xing in še nekaj ducatov drugih omrežij. Internet neposredno izziva naša tradicionalna srečanja.

Vsi uporabljamo Google, najhitreje rastoča skupina na Facebooku je 35+, vendar pa so za starejše generacije ta orodja le dodatki tradicionalnim metodam učenja in ustvarjanja stikov.

Dr. Elling Hamso je svetovalec na področju menedžmenta dogodkov in partner pri inštitutu Event ROI (www.eventroi.org). Veliko piše in govori o temah, kot so ROI, arhitektura srečanj, upravljanje dobavnih verig, krizni menedžment in srečanja z generacijo Y. Nanj se lahko obrnete preko elling.hamso@eventroi.org ali obiščete stojnico E210 na EIBTM.

Generaciji Y, »digitalnim domačinom«, ki življenja brez interneta ne poznajo, sta izobraževanje in mreženje del nove paradigme.

Največji generacijski prepad v zgodovini Soočamo se z največjim generacijskim prepadom v zgodovini človeštva. Predstavljajte si, da ste najstnik v času zadnjega desetletja in morate svoje starše, svoje učitelje in pozneje svoje delodajalce naučiti, kako narediti nekaj zalo pomembnega – najti informacije in komunicirati preko interneta. Kot mladenič ali mladenka (na žalost to večinoma velja za mladeniče) moraš učiti tiste, ki naj bi učili tebe. Nič čudnega, da generaciji Y velikokrat rečemo samozavestna generacija.

Mlada študentka menedžmenta dogodkov me je nedavno prosila za nasvet o svoji disertaciji o prihodnosti dogodkov. Predlagal sem knjigo, v kateri bi dobila odlične informacije.

Odgovorila je, da si knjig ne more privoščiti, jo bo pa poskusila najti v knjižnici. Čez nekaj časa sem jo vprašal, ali ji je knjigo uspelo najti – ne, je odgovorila, je pa s pomočjo interneta našla nekaj povzetkov in diskusij. »Avtorju sem zastavila nekaj vprašanj na njegovem blogu, nanje je odgovoril in zanima me,

kakšno je vaše mnenje o njegovih odgovorih«.

V času, v katerem bi kupila ali si izposodila knjigo in mogoče prebrala prvo poglavje, se ona o knjigi pogovarja neposredno z avtorjem.

Generacija Y se ne uči iz knjig, kakšno zapravljanje časa, ne učijo se od učiteljev, njihovo znanje je zastarelo, ne učijo se na konferencah, to je predrago, vzame preveč časa in je dolgočasno.

Kar jih zanima, se naučijo sami, ko to znanje potrebujejo. So strokovnjaki za iskanje in preverjanje informacij ter imajo vsa orodja, da jih tudi najdejo.

Moj sin je kot mlad študent našel poletno zaposlitev v neki tovarni. Po nekaj dneh sem ga vprašal, kako mu je všeč. Rekel je, da je v redu, saj mu povejo, kaj mora storiti, in mu prepustijo, da sam najde način, kako bo to naredil. Ne vem, ali je imelo to podjetje preprosto slab program usposabljanja ali pa dobro razumevanje načina učenja mladih – prvo je sicer bolj verjetno, vendar je delovalo.

Mislite izven sobe Nedavno sem poslušal govor Didiera Scailletija, direktorja poslovnega razvoja pri MPI, o trendih v industriji na World Travel Market v Londonu. Njegovo glavno sporočilo je bilo – mislite izven sobe. Tukaj bodo srečanja rasla – v virtualnem prostoru.

Za primer poglejmo Cisco in SAP, ki pripravljata ogromna hibridna srečanja in s tem privarčujeta milijone ter pritegneta več tisoč novih udeležencev.

Oglejte si tudi blog Sama Smitha, ki razmišlja o sporočilu MPI: http://interactivemeetingtechnology.com/.

Nedavno sem predaval na hibridnem srečanju Event Camp Twin Cities, ki se je

35 V žarišču

simultano dogajal v Minneapolisu, Dallasu in Baslu v Švici, kjer sem bil tudi sam.

Najprej sem pomislil, da bi bilo morda bolje, da sem v Minneapolisu, kjer se je odvijal glavni dogodek, vendar zaradi stroškov in pomanjkanja časa to ni prišlo v poštev.

Kmalu sem ugotovil, da mi je v Baslu bolj všeč – dogodek je bil manjši, srečal sem se z evropskimi kolegi, vzpostavil nekaj koristnih poslovnih stikov. Imeli smo možnost, da smo dogodek oblikovali po svoje, v glavni dogodek smo se vključili, ko smo želeli, in z njim komunicirali preko spletne skupnosti udeležencev, ko se o temah nismo pogovarjali v živo znotraj svoje skupine.

Virtualno ali realno?

Prosim, dragi bralec, ne prepričuj me, da so srečanja v živo boljša in jih tehnologija ne bo nikoli nadomestila. To sploh ni vprašanje.

Vsekakor so boljša, so tako dobra, da na njih ne smemo zapravljati časa s tistim, kar bi lahko izvedeli že preko spleta. Zakaj bi poslušali dolge prestavitve, če jih lahko preberemo v obliki članka ali objave na blogu?

Srečanja so namenjena razpravam in ne poslušanju. Za učenje je potreba interakcija.

Govori, ki jim ne sledita debata in interakcija, so v vsakem primeru zapravljanje časa.

Zapomnite si: nova generacija ne verjame v govornike, stvari raje poišče in prebere sama. Preko spleta poišče informacije, o njih razpravlja preko spleta ter tudi v živo.

Resnična srečanja bodo vedno bolj biseri ali diamanti, saj nam čas, denar in skrb za okolje dovoljujejo, da se jih udeležimo le nekaj. Fizično srečanje mora biti rezervirano za posebne priložnosti – bogate in osebne diskusije, deljenje izkušenj, ki ni primerljivo z virtualnim prostorom. Drugo vsebino srečanj lahko delimo tudi pred srečanjem ali po njem preko spletnih skupin, prenosov, spletnih seminarjev in drugih sredstev spletnega komuniciranja. Nova generacija ne bo dopustila, da bo njihovo srečanje kalilo nekaj, kar ni ekskluzivno v domeni srečanja v živo.

Kaj torej storiti?

Srečanja so že tako ali tako pod pritiskom večje stroškovne učinkovitosti in večje skrbi za okolje. Generacija Y še vedno študira ali pa se počasi pridružuje delovni sili na

nižjih položajih. Trajalo bo vsaj še od 5 do 10 let, preden bodo na konferencah prav oni glavni udeleženci, ki bodo zahtevali nekaj popolnoma drugačnega, kot ponujamo danes.

Seveda pa primeri jutrišnjih konferenc že obstajajo, predvsem v mladih IT-družbah.

Nedavno sem se prijavil na konferenco Lift, ki se bo odvila v Ženevi februarja 2011.

Več informacij dobite na naslovu www. liftconference.com, morda najdete kaj tudi kaj zanimivega zase. Uporabite mojo kodo »0DDZWKGK« za 25 % popusta, stopite v stik z mano in morda se srečamo na konferenci.

Vendar pa stvari ne delujejo tako, da se ena generacija upokoji in jo takoj nadomesti nova.

Največji izziv je najti ravnovesje med dvema ali celo tremi generacijami hkrati.

Nekoč so bili starejši pametni, mladi pa so se morali prilagajati. Danes se soočamo z obratno situacijo, saj se morajo starejši učiti od mlajših preprosto zato, ker se je način učenja in sodelovanja spremenil ter prilagodil digitalnemu svetu okoli nas.

36 V žarišču

Vloga PCO Kaj je PCO?

PCO je pogosto uporabljena kratica, ki pomeni Professional Conference Organiser ali profesionalni kongresni organizator. Izraz PCO pa ne namiguje, da drugi organizatorji, vpleteni v izvedbo kongresa, na primer oddelki za organizacijo dogodkov v PR in marketinških agencijah, potovalnih agencijah ter drugih organizacijah, niso »profesionalni«.

Kar PCO-agencijo razlikuje od drugih, je dejstvo, da je PCO specializirano podjetje za organizacijo kongresov, konferenc in drugih dogodkov. Konference ter podobni dogodki so njihova osrednja dejavnost in ne le dodatna storitev. PCO tudi ni enaka Destination Management Company (DMC), vendar pa kar nekaj PCO-agencij ponuja storitve, ki so načeloma v domeni DMC.

Caroline Mackenzie, regionalna poslovna direktorica, Congrex UK in Benelux Caroline Mackenzie ima v industriji srečanj več kot 20 let izkušenj, kariero pa je začela v hotelskem menedžmentu, pri verigi butičnih hotelov v Veliki Britaniji. Od takrat se je ukvarjala z različnimi segmenti industrije srečanj, od organizacije mednarodnih dogodkov v zdravstvenem sektorju do priprave kongresov farmacevtskih družb. Dolgo je delo opravljala tudi v PCO-agenciji, ki je nudila logistično podporo nacionalnim in tudi mednarodnim društvom ter združenjem. V tem času je sodelovala pri organizaciji srečanj po vsem svetu, z veliko različnimi temami in od 10 do 8.000 delegati. Caroline je pri Congrexu že 8 let in je trenutno na položaju regionalne poslovne direktorice za Veliko Britanijo in Beneluks. Če potrebujete pomoč pri pripravi razpisne dokumentacije ali organizaciji kongresa in vas zanima, kako lahko pomaga Congrex, se lahko obrnete na: Caroline Mackenzie, regionalna poslovna direktorica, Congrex UK in Benelux, caroline.mackenzie@congrex.com.

Čemu najeti PCO? Veliko strokovnjakov, ki se odločijo za organizacijo in načrtovanje kongresa, to počnejo ob službi, ki jo opravljajo kot akademik, zdravnik ali strokovnjak na katerem drugem področju. Zato lahko pride do pomanjkanja znanja, delovne sile, časa ali kombinacije vsega trojega. Tukaj lahko pomaga PCO. Večina PCO nudi širok spekter storitev, znanja in podpore v paketu, če je to potrebno, lahko pa ponudi le posamične storitve in poskrbi za določene aspekte organizacije, ki jih organizatorji želijo prepustiti zunanjemu izvajalcu. Večina PCOagencij bo z veseljem poskrbela za področja, na katerih stranka potrebuje pomoč.

Pomembno si je zapomniti, da organizacijski odbor dogodka ohrani nadzor nad dogodkom in ima pri odločitvah še vedno zadnjo besedo.

PCO poskrbi samo za svetovanje, strokovno znanje in nasvete svojim naročnikom, hkrati pa upravlja ter koordinira tehnične aspekte srečanja. Končna moč odločanja načeloma pripada strokovnemu organizatorju, razen če se ta odloči drugače.

Katere storitve nudi PCO? Ponujene storitve se razlikujejo glede na stopnjo strokovnosti, velikosti in globalnega

dosega PCO. Na splošno pa večina PCO nudi: -Pregled in ocena prizorišča -Pogajanja okoli najema prizorišča -Sklepanje pogodb z dobavitelji -Svetovanje in poslovno načrtovanje -Priprava časovnice dogodka -Izbira in dogovori z zunanjimi izvajalci -Pomoč in koordinacija pri pripravi strokovnega programa - Upravljanje financ, ki vključuje pripravo proračuna, usklajevanje bančnih računov, davke in računovodstvo - Marketing in promocija, tudi preko socialnih medijev in spletnih virov - Svetovanje o strukturi dogodka - Opravljanje registracije - Izbira, pogajanja in pogodbe s ponudniki nočitve - Upravljanje nočitev - Pregled nad oddajo povzetkov in prispevkov - Izdelava spletne strani in njeno vzdrževanje - Oblikovanje materialov za tisk in e-objavo - Pridobivanje sponzorjev in razstavljavcev - Stiki z govorniki - Tajniške funkcije za odbore – koordinacija sestankov, pisanje zapisnikov in splošna administracija - Priprava delavnice s posterji - Priprava družabnih dogodkov - Skrb za VIP-goste - Avdio-vizualna podpora - Priprava in postavitev dvoran ter predavalnic - Najem osebja za potrebe dogodka - Priprava programa za spremljevalne osebe - Priprava programa ogledov - Priprava ocene dogodka skozi ankete udeležencev in priprava podatkov za akreditacijo - Upravljanje prevozov udeležencev Vendar pa nekatere PCO poskrbijo tudi za dodatne, razširjene storitve.

Primer je PCO Congrex, ki zaposluje tudi strokovnjake, ki svetujejo na področju

37 V žarišču

odnosov z združenji in strateškem načrtovanju ter tudi z administracijo članstva združenj.

Congrex je poleg tega ena redkih PCO, ki v svoji skupini ponuja tudi potovalno agencijo s certifikatom IATA, kar pomeni, da lahko delegatom, govornikom in drugim gostom ponudi spletno rezervacijo vozovnic kot del celotne storitve.

Nekatere PCO so seveda skozi organizacijo dogodkov nabrale višjo stopnjo izkušenj z delovanjem na nekem področju, na določenih destinacijah in prizoriščih. To za naročnika predstavlja le dodano vrednost.

Kdaj najeti PCO? Za najem PCO se lahko naročnik odloči v kateri koli fazi načrtovanja dogodka – to je predvsem odvisno od tipa storitev, ki ga bo PCO opravljala. Če gre le za sprejemanje prispevkov in urejanje registracije delegatov, se lahko PCO organizaciji pridruži šele sredi priprav.

Morda si organizatorji dogodka želijo sami urejati vsa področja načrtovanja v svoji organizaciji, s svojimi sredstvi in kadri, vendar pa čez čas ugotovijo, da je naloga prezahtevna. Večina PCO bo z veseljem vskočila tudi sredi procesa načrtovanja.

Vendar pa Congrex tistim, ki se podajajo na pot organizacije srečanja, svetuje, da storitve PCO-agencije vključijo že v začetni fazi načrtovanja.

Zakaj?

V prvi fazi načrtovanja lahko PCO s svojimi izdatnimi izkušnjami ponudi nasvete, pomoč in strokovno znanje, na primer pri izbiri destinacije, prizorišča ter pri finančnih vidikih predlaganega dogodka. PCO lahko pomaga že s samim razpisom za pridobitev organizacije dogodka. Izvede lahko tudi analizo potreb o materialih, ki jih je dobro dodati prijavi na razpis.

Priprava razpisne dokumentacije je lahko za strokovne organizatorje zahtevna naloga, konkurenca prijav pa je vedno večja, saj se na trgu pojavlja vse več novih destinacij, ki se

potegujejo za vedno večje dogodke. Izkušnje Congrexa kažejo, da so bile najuspešnejše prijave tiste, kjer so strokovni organizatorji sodelovali s PCO, Kongresnimi uradi (CVB) in upravitelji prizorišča že v začetku.

Kako PCO-agencije zaračunavajo svoje storitve?

Načeloma ustaljeni model zaračunavanja ne obstaja, odvisen pa je od storitev podpore, ki jih organizacijski komite potrebuje od PCO. Navadno pa cena vključuje: Vnaprej določen honorar Plačilo po delegatu Plačilo za upravljanje povzetkov Honorar na kvadratni meter prodanega razstavnega prostora (določen ali odstotek od cene) Honorar na pridobljena sponzorska sredstva (določen ali odstotek) Odstotek od celotnega proračuna Delitev dobičkov Običajno gre za kombinacijo več različnih struktur zaračunavanja in priporočljivo je, da se organizatorji ter PCO vnaprej dogovorijo o pogojih, ki jim najbolj ustrezajo. Večina PCO je fleksibilna pri prilagajanju svojih modelov, da bodo ti najbolj ustrezali potrebam stranke in formatu dogodka.

Nekatere storitve, kot je podpora pri prijavi na razpis, analiza potreb in svetovanje v začetni fazi, nudijo PCO brezplačno, da pokažejo svojo pripravljenost z organizatorji »deliti tveganje« priprave dogodka.

Druge storitve, kot je upravljanje nastanitev in priprava družabnih dogodkov ter ogledov, pa PCO opravi brez dodatnih stroškov iz proračuna dogodka, saj svoj zaslužek pridobi pri provizijah od dobaviteljev ali iz cene, ki jo zaračuna udeležencem.

Pomembno je, da PCO in organizacijski odbor tesno sodelujeta, da jasno razumeta potrebe drug drugega in da tako vzpostavita najprimernejšo ter najbolj transparentno strukturo zaračunavanja storitev.

MEDNARODNO ZDRUŽENJE

NACIONALNI/ LOKALNI ORGANIZACIJSKI ODBORI

PCO

ZUNANJI DOBAVITELJI

PODODBORI znanstvani, finančni, marketinški idr.

Povzetek PCO je organizacija, katere osrednja dejavnost je nudenje svetovanja in upravljanja pri organizaciji kongresov.

Prispevajo strokovno znanje, izkušnje in operacijske vire ter organizirajo uspešne dogodke različnih velikosti, na raznolikih lokacijah ter z različnimi temami.

Organizacijskemu komiteju so v veliko pomoč, še posebej če so člani omejeni s časom in sredstvi, pripravljajo pa večji dogodek.

PCO velikokrat predstavlja »lepilo«, ki povezuje vse dele organizacijske strukture in zagotavlja dialog med temi skupinami ter tudi uspeh dogodka samega.

38 V žarišču

Izjave & mnenja

Nekaterim največijim PCO-jem v Sloveniji smo zastavili dve vprašanji in dobili zanimive odgovore Prvo se je glasilo »Kako iz vašega kongresa potegniti kar največ?« Albatros Bled, Boris Ljubič Odgovor je bolj kompleksen, kot je videti na prvi pogled, saj mora upoštevati oba akterja: PCO-agencijo kot tehničnega organizatorja in izvajalca ter na drugi strani vsebinskega organizatorja oz. naročnika. Z vidika PCOja je vedno pomembno, da se postavimo v vlogo »varuha« naročnikovih interesov in skozi to prizmo gledamo tudi finančni učinek ter rezultat (tehnična organizacija kongresa je v finančnem smislu enaka bilanci podjetja). Že na samem začetku sta pomembna pravilno svetovanje in popoln finančni menedžment pri določanju proračuna za določeni kongres (davki, višina kotizacij, sponzorji in drugi možni prihodki), pozneje pa seveda nadzorovanje, da se vsaj s tega vidika vse izide tako, kot je načrtovano, da vsebinskega organizatorja na koncu »ne boli glava«. Drug pomemben element je zadovoljstvo udeležencev in doseženi cilji v nefinančnem smislu. Kljub modernim tehnologijam in vedno večji globalizaciji so kongresi – to velja še posebno za strokovne kongrese, z organizacijo katerih se večinoma ukvarjamo – izredno pomembni, saj je osebno srečevanje na kongresih nenadomestljivo.

Udeleženci strokovnih kongresov so načeloma vodilni strokovnjaki na svojem področju in si poleg »uradnih« izmenjav mnenj v obliki

referatov ter predavanj želijo tudi osebnih stikov in pogovorov ter njihovo ohranjevanje in nadgrajevanje. Poleg strokovnega dela je pomemben tudi socialni del, ki med drugim omogoča spoznavanje novih krajev, držav in predvsem lokalne kulture. Pozitiven učinek omenjenega drugega dela, ki ga finančno težje ovrednotimo, je pomemben za prihodnost PCO-ja, saj je to njegova referenca za pridobivanje novih poslov, za vsebinskega organizatorja in predvsem destinacijo ter tudi državo pa pomeni to pozitiven imidž in v primeru Slovenije boljšo prepoznavnost. www.albatros-bled.com

Cankarjev dom, Maja Vidergar Zastavili ste nam težko vprašanje, saj je odgovor odvisen od zornega kota.

Predpostavljam, da ga lahko razumemo v smeri, ko PCO dela za naročnika in poskuša zanj iztržiti čim več. S finančnega vidika se zato borimo za najboljše pogoje – torej najboljšo kakovost za najboljšo ceno. S stališča kakovosti pa si prizadevamo, da imajo udeleženci logistično brezhibno urejeno izvedbo in vtis ugodnega doživetja privlačne destinacije. www.cd-cc.si

je treba opredeliti na začetku sodelovanja, skupen cilj pa so predvsem zadovoljni udeleženci in – zelo pomembno – pozitiven finančni rezultat kongresa. Prizadevanja strokovnega organizatorja so usmerjena v strokovni program – pridobivanje aktivnih udeležencev kongresa, ki bodo sodelovali s strokovnimi prispevki. Skrbno strokovno pripravljen program organizatorjem povečuje ugled v mednarodnih strokovnih krogih, hkrati pa je to promocija za vso državo.

Strokovni organizator ima možnost, da v program vključi večje število domačih strokovnjakov in tako prispeva k njihovemu mednarodnemu uveljavljanju. Poslanstvo in cilj profesionalnega kongresnega organizatorja vidim predvsem v zagotavljanju optimalnih pogojev dela za strokovne organizatorje, vabljene predavatelje ter udeležence. Uspeh svojega dela merimo z zadovoljstvom naročnika in udeležencev. Naš cilj je, da z naročnikom sklenemo dolgoročno partnerstvo, morda postanemo njegov »core-PCO«. Po izkušnjah pridobimo največ novih naročnikov preko ustnih priporočil, zato nam je v prvi vrsti pomembno, kakšen glas bo šel po svetu o organizaciji kongresa. Vsak vložek v profesionalen in prijazen odnos do naročnika ter udeležencev se obrestuje in pokaže kot pozitiven, čeprav na dolgi rok. Vsak kongres prinese nove izkušnje, nova znanja in nova poznanstva.

Kot »mlada« agencija se moramo še toliko bolj potruditi, da pridobimo nove naročnike in ohranimo njihovo dolgoročno zaupanje. To je največ, kar lahko pridobimo iz kongresa! www.go-mice.eu

Go.Mice d.o.o., Natalija Bah Čad Organizacija kongresa navadno poteka v partnerstvu s strokovnim organizatorjem.

Vsak izmed partnerjev ima svoje cilje, ki jih

39 V žarišču

Drugo vprašanje pa je bilo »Katera je vaša najboljša oz. najljubša kongresna lokacija?«

na človeški faktor (znanje, strokovnost in kooperativnost ljudi, ki delajo na posameznih destinacijah). www.albatros-bled.com

Albatros Bled, Boris Ljubič Izbiranje oz. poudarjanje »najboljše kongresne lokacije« je za pravo PCO-agencijo vedno težka odločitev. Lahko bi rekli, da je vsaka kongresna lokacija »najboljša«, kjer se kongres lahko organizira in so za to normalni ter pričakovani pogoji. Osnovna infrastruktura za organizacijo mednarodnega kongresa je samoumeven predpogoj (kakovostni hoteli različnih kategorij za namestitev, primerne kongresne dvorane in tehnična ter druga oprema, bogata gostinska in kulturna ponudba destinacije, naravne lepote ter posebnosti). V današnjih časih ni treba govoriti o osnovnih ali minimalnih tehničnih standardih, kot je bilo to morda potrebno še ne dolgo nazaj. Ne nazadnje je bila izvedena in žal nedokončana (v smislu institucionalizacije; npr. koncesija za podeljevanje javnih listin ali kakšna podobna zakonska rešitev, kot velja to za licence za TA ali licence za opravljanje prevozov) standardizacija v okviru Kongresnega urada, namenjena ravno temu, da na evropsko oz. svetovno primerljivi ravni jasno določimo, kaj je treba izpolnjevati, da lahko sodelujoči subjekti v kongresni dejavnosti sploh delujejo in organizirajo kongrese. Če torej sledimo tej logiki, je pridevnik »najboljša« bolj subjektivne narave in je stvar osebnih preferenc vsebinskih organizatorjev oz. naročnikov med lokacijami, ki izpolnjujejo prej omenjene kriterije, strokovna naloga PCO-agencije pa je, da zna naročniku glede na njegove zahteve in potrebe (velikost dvoran, število udeležencev, bližina letališč ipd.) pravilno svetovati izbiro lokacije, ki jih je v Sloveniji kar nekaj. Poleg omenjenih tehničnih elementov ne smemo pozabiti še

tako, da pošljemo povpraševanje tistim lokacijam, ki izpolnjujejo določene zahteve strukture kongresa in zahteve kongresnega organizatorja. Seveda so nam ljubše lokacije, kjer smo že imeli dobre izkušnje tako z infrastrukturo kot s profesionalnostjo osebja.

Na koncu je seveda pomembna tudi »value for money« – storitev, ki jo dobimo za ponujeno ceno. Najboljša kongresna lokacija je tista, kjer imamo občutek, da smo dobrodošli (organizatorji in udeleženci). Lokacijo naredijo najboljšo in posebno prav ljudje, ki so tam zaposleni. Prijazen in korekten odnos odtehta tudi kakšno pomanjkljivost. www.go-mice.eu

Cankarjev dom, Maja Vidergar Kongresna lokacija PCO Cankarjevega doma je zagotovo naš kongresni center, v katerem delo poteka tako, kot smo si zastavili. Vemo, s kakšnimi sredstvi in osebjem razpolagamo.

Lahko rečem, da na drugih lokacijah kongrese izvedemo ravno tako uspešno – v celoti se prilagodimo željam svojih naročnikov. www.cd-cc.si

Go.Mice d.o.o., Natalija Bah Čad Diplomatski odgovor bi bil, da je profesionalni kongresni organizator nevtralen ponudnik vseh kongresnih kapacitet, v praksi pa je

40 V žarišču

Izjave & mnenja

Nekaj kongresnim ambasadorjem smo postavili vprašanje, kako kongres narediti čim boljši Profesor dr. Vida Demarin Izberite zanimive in aktualne teme Organizatorji kongresa morajo ponuditi širok spekter tem, ki so relevantne, zanimive in aktualne.

Pomembno pa je tudi predstaviti vse poglede in nasprotujoča si mnenja o določeni temi.

Izberite ciljno občinstvo Organizatorji morajo prepoznati, katero občinstvo bo ta tema najbolj pritegnila, spoznati njihove preference in pričakovanja ter jih o dogodku pravočasno obvestiti.

Izberite mednarodne strokovnjake Pri izbiri govornikov morajo organizatorji poznati njihov status, vpliv in izkušnje.

Govornik mora biti prepoznaven v krogu strokovnjakov, ki jim je dogodek namenjen, mora se aktivno ukvarjati s svojim področjem in biti dober govornik.

Vzpostavite strokovni organizacijski komite kongresa Strokovnost je pri načrtovanju kongresa ključnega pomena. Organizacijski odbor kongresa naj bo dogovoren za logistiko, kot je razvoj programa, povabilo gostov, najem prizorišča, urejanje nočitev, prevozov, prehrane in kulturnega programa. Pomembno je imeti odgovorno ekipo, ki je zaupanja vredna in pripravljena pomagati pri koordinaciji dela ter potrebnih storitev.

Izberite atraktivno prizorišče Lokacija kongresa ne igra zelo pomembne vloge samo pri izbiri prizorišča, ampak tudi pri geografski lokaciji. Pomembni so tudi paketi za udeležence, hitra in učinkovita registracija, postavitev prostorov, avdiovideo oprema ter predhodni preizkusi vseh sistemov. Konferenci pa je treba dodati tudi spremljevalni družabni program.

Pripravite jasno in zanimivo vabilo na kongres ter ga čim prej razpošljite Materiale za kongres je treba pripraviti tako za medije kot za udeležence. Čim prej naj vsebujejo informacije o govornikih in urniku. Čim več informacij o kongresu poskušajte dostaviti preko spleta. Za potrebe dogodka lahko ustvarite posebno spletno stran.

Natisnite program in knjigo povzetkov ali pa ju predajte v digitalni obliki. Čemu se izogniti Poskusite se izogibati enakim terminom in lokacijam kot konkurenčni dogodki. Ne pripravljajte kongresov, ki so sami sebi namen.

Taki kongresi so dolgočasni in nezanimivi!

Profesor dr. Emil Erjavec Učinki kongresa so vedno večplastni.

Bistveno je z organizacijo kongresa doseči večjo prepoznavnost. Prvo je pozicioniranje domačih organizatorjev v kontekstu mreže raziskovalcev na posameznem področju. To je lahko dvojno – v prislovičnem gostoljubju ali pa tudi v dozorelosti domačega znanja, posameznikov in ustanov v mednarodnem kontekstu. Za raziskovalce bi moral biti to ključni motiv in pričakovani dosežek organizacije kongresa: uvrstitev na seznam ključnih skupin v svetu ali Evropi. Kongres lahko k temu veliko pripomore. Poleg tega za nacionalno prepoznavnost ni zanemarljivo, če pride v Slovenijo intelektualna elita in odkrije njene »lepote ter prednosti«. Poleg športa so verjetno kongresi in vse druge oblike gostovanja različnih družbenih elit tisti, ki pripomorejo največ h graditvi ugleda in prepoznavnosti Slovenije nasploh. Gospodarski učinki so morda še najmanj pomembni, pa vendar v mikrokozmosu podjetij, delujočih v tem segmentu turizma, še kako pomembni in še zmeraj premalo izkoriščeni. Vsaka skupina, ki pripelje in potem organizira uspešen večji kongres, bi morala biti zato posebej izpostavljena.

Jesenska zakladnica okusov

Prepustite se jesenskemu razvajanju v restavraciji Borbona & zapeljivi dovršenosti Borbona cateringa.

Vabi Vas executive chef Branko Podmenik s kulinarikoma Juretom Kapelar in Dejanom Mastnakom.

Verovškova 55, 1000 Ljubljana Telefon: 00386 1 5802912, fax: 00386 1 5802659 info@borbona.si – www.borbona.si

42 Kulinarika

Obisk velikega »chefa« v Prekmurju Joël Robuchon gost Proconija iz Murske Sobote

Prof. dr. Janez Bogataj

Na vrhu svetovne gastronomije in kulinarike je prostora le za nekaj imen. Mednje prav gotovo sodi znameniti Joël Robuchon iz Francije. Glede na njegova potovanja po številnih restavracijah, ki jih vodi in usmerja, bi ga moral pravzaprav označiti, da njegov dom ni Francija, ampak svet. Srečanje z njim je svojevrstno doživetje skromnosti, skoraj plašnosti, a po drugi strani izjemne preudarnosti v navajanju mnenj in pogledov na kulinariko. Le tako lahko razumeš, kako mu uspe tako uspešno krmariti med pravo množico svojih svetovnih restavracij in predvsem vzdrževati njihovo izjemno kakovost. Te restavracije v Monaku, Londonu, Parizu, New Yorku, Las Vegasu, Tajpeju, Nagoji, Tokiu in Hongkongu so razpoznavne tudi po rdeče-črnem oblikovanju notranjosti in predvsem po stopnji kakovosti v ponudbi.

Zato ne preseneča, da je prejemnik kar 26 Michelinovih zvezdic (!), kar ni uspelo še nobenemu velikemu kuharskemu mojstru.

Osebno nadzira delovanje vseh teh restavracij in pripravlja nove jedi, ki so skladne z letnimi časi. To potrjuje tudi podatek, da je na potovanjih po restavracijah kar deset mesecev na leto. Njegova kuhinja ni zapletena, ampak zelo preprosta, »berljiva«. Temelji na vrhunskih živilih in sestavinah.

Morda ne bi bilo slabo, če bi tudi v kateri hotelski restavraciji pri nas kdaj vzeli v roke eno izmed Robuchonovih knjig in videli, kam se usmerja današnja kuharija.

Vsekakor ne v smer puhlavega filozofiranja na krožnikih, preigravanja že preživelega slow fooda in drugih novotarij, ki so brez dvoma tudi koristne za razvoj svetovne gastronomije, a imajo svoj čas trajanja.

Pri nas seveda bolehamo za zamudništvom, če se sploh oziramo kaj v svet in se zavedamo,

da je kuharski poklic verjetno eden izjemnih, pri katerem se učenje in dopolnjevanje znanja nikoli ne končata. Najočitnejši primer negativnega pogleda je podatek, da zadnje čase poskušajo dekorirati jedi v maniri nekakšnega slow fooda celo na turističnih kmetijah! Toda vrnimo se k Robuchonu. Če že govorimo o njegovih restavracijah po svetu, naj navedem tudi podatek, da so med številnimi vini v restavraciji L’Atelier v hotelu Four Seasons na 57. ulici v New Yorku uspešno zastopana tudi tri slovenska, in sicer Adelaida (Tilia), Grand Cuvée (Santomas) in pinela (Guerila). Zasluge za to ima prav gotovo izjemen promotor in posredovalec slovenskih vin v ZDA Emil Gaspari. Vinski svetovalec v newyorški restavraciji L’Atelier je seveda »prepoznal« kakovost navedenih vin, njihova uspešnost pa obetavno napoveduje še povečanje palete slovenskih vin v vinskih kartah.

Med obiskom v Murski Soboti, natančneje prvi dan na »pikniku« v Jeruzalemskih goricah (21. septembra), so Robuchona izjemno navdušili Steyerjeva ranina, Vaneja, Steyer mark Cuvée (rdeče, 2004) in Verusov rumeni muškat. Vsa ta vina je seveda naročil in jih bodo skupaj s sodelavci še podrobno preizkusili …

Vendar namen Robuchonovega obiska ni bil povezan z vini. Glavni »vzrok« je bilo povabilo podjetja Proconi iz Murske Sobote, ki pripravlja kakovostno pripravljene jedi pod blagovno znamko »Pogrej in pojej« in je partner znanega francoskega podjetja s tega področja »Fleury Michon«. Temu podjetju Robuchon strokovno svetuje že več kot dvajset let in razvija tudi nekatere jedi. Robuchona je namreč izjemno zanimala priprava kakovostnega Proconijevega krompirjevega pireja. To je za naše podjetje veliko priznanje, saj je po vsem svetu ena največjih Robuchonovih mojstrovin prav njegov izjemni pire, v kar sem se lahko tudi sam pred nekaj leti prepričal na kosilu v Robuchonovi restavraciji z 2 Michelinovima zvezdicama v hotelu Metropole v Monaku. Med dvodnevnim obiskom v Murski Soboti si je ogledal proizvodnjo v Proconiju, obiskal Jeruzalemske gorice in se 22. septembra udeležil svečanega kosila v šotoru, postavljenem za to priložnost na dvorišču murskosoboškega gradu. Prvi dan mu je paleto prekmurskih dobrot pripravila gostilna Rajh iz Bakovcev. Odzivi sicer bolj

43 Kulinarika

zadržanega in resnega Robuchona so bili izjemno iskreni ter polni raziskovalnega navdušenja. Zato je morda velika škoda, da niso ustrezno filmsko dokumentirani. Ne le zaradi dokumentacije kot take, ampak predvsem kot priložnost, da se končno preko televizijskih zaslonov pokaže tudi nekaj pravega s področja kulinarike in ne le kuhanje medijskih zvezd.

Še več: prav odzivi Robuchona na naše jedi in vina bi lahko bili odlična lekcija vsem posameznikom (žal tudi iz kuharskih vrst), ki pogosto poskušajo razvrednotiti pomen naših lokalnih in regionalnih posebnosti za splošno mednarodno razpoznavnost ter uspešnost slovenske kulinarike in gastronomije.

O Robuchonovem navdušenju nad odkritim kulinaričnim zakladom Slovenije smo se lahko prepričali vsi, ki smo se odzvali prijaznemu povabilu podjetja Proconi na svečano kosilo pod že omenjenim šotorom v Murski Soboti.

Pod šotorom pač zato, ker Murska Sobota ne premore ustreznega prostora za tako pogostitev. Gostilna Rajh (Tanja Pintarič) je za začetek, že pred kosilom, pripravila ajdov kruh z bučnim maslom in ocvirki na »mürskom kamni«. Robuchon je bil nad prigrizkom in njegovim načinom serviranja tako navdušen, da je naročil kar 40 kamnov iz Mure. Sledila je dimljena postrv s pečeno hruško, hrenom in postrvjimi ikrami, kar je pripravil Jure Tomič, mladi kuhar iz gostilne Debeluh v Brežicah.

Tomaž Kavčič z dvorca Zemono je skuhal vipavsko šelinko, tj. enolončnico iz zelene, Janez Bratovž iz restavracije JB v Ljubljani pa izjemen telečji priželjc z jurčki v svinjski mrežici. Pri sestavljanju jedilnika nismo pozabili na kranjsko klobaso, ki jo je Luka Jezeršek z Dvora Jezeršek 1768 v Zgornjem Brniku pripravil kot popečeno rezino na loški medli. Robuchon si je ob tej jedi zaželel nekaj prosene kaše in dve kranjski klobasi Arvaj ter vse skupaj odnesel s seboj v Francijo. Ne

vem, če je kdo izmed prisotnih t. i. »turističnih delavcev« pomisli, da bi bila to lahko dva izmed neštetih drugih možnih spominkov Slovenije. Glavno jed je pripravil diplomant pariške šole Le Cordon Bleu in chef v hotelu Livada v Moravskih Toplicah Bine Volčič.

To je bila njegova inovativna interpretacija prekmurskih kolin. Za sladico je Damir Pintarič iz gostilne Rajh pripravil izjemno bučno torto, ki je velikega chefa močno prevzela. Krožnike so spremljala izbrana vina, in sicer zlata radgonska penina (1998), šipon Verus (2009), sauvignonasse Blažič (2006), Stara brajda Ščurek (2007, magnum), Grand Couvée Santomas (2005), chardonnay Breg, Marof (2008) in dišeči traminec Steyer (2009). Tudi »razgradniki« so bili izbrani iz panonskega, alpskega in mediteranskega dela Slovenije, in sicer prekmurska žganica, encijan, orehovec, teranov liker in kraški brinjevec. Chef Robuchon je v svojem nagovoru poudaril, da je ob obisku Slovenije dobil veliko novih idej. Slišali smo torej še en nauk, ki naj bi bil predvsem premislek za vse, ki sooblikujejo podobo naše kulinarike in gastronomije. Predvsem velja to za naš podhranjen sistem izobraževanja na področju gastronomije in kulinarike!

Naslov kosila za Joëla Robuchona, njegove sodelavce, predstavnike podjetja Fleury

Michon in številne povabljene iz Slovenije je bil uradni slogan naše kulinarične in gastronomske promocije »Okusiti Slovenijo«.

Odločitev je bila pravilna, lahko bi rekel zadetek v polno. Vendar pri tem ne gre pozabiti, da je bila temelj za tako uspešen nastop in predstavitev naše kulinarike predvsem odločitev podjetja Proconi, da velikega chefa povabi v Slovenijo in se za organizacijo dogodka ustrezno strokovno poveže. Tako je lahko Robuchon zares okusil Slovenijo in jo označil kot svoje veliko kulinarično odkritje. Vsi, ki vihajo nosove nad našo kulinariko ali navdušeno, a žal površno kopirajo tuje kulinarične dosežke, bi morali videti, s kakšno slastjo je Robuchon okušal prekmurski bograč, še nekoliko tople ocvirke, vrtanek, svinjske nogice …

44 Raziskave

Kaj motivira udeležence konferenc?

Izobraževanje, povezovanje in strokovno vodenje so trije glavni motivatorji

Maruša Rosulnik, mlada raziskovalka v kongresni in marketinški agenciji Go.Mice, asistentka na Geografskem inštitutu Antona Melika pri ZRC SAZU, doktorska študentka s področja trajnostnega razvoja kongresnih destinacij ter podnebna zagovornica projekta Challenge Europe.

Uspeh dogodka med drugim temelji na številu udeležencev, ki ekonomsko, socialno in okoljsko vplivajo na okolje destinacije.

Da bi povečali število udeležencev in hkrati zagotovili uspeh ter donos konference, je ključno, da razumemo, kaj posameznike motivira, da se udeležijo nekega srečanja. Še posebej nas zanima, kaj posameznika motivira, da se udeleži srečanja združenja.

To pomeni, da je obnašanje udeležencev kongresov združenj zelo podobno obnašanju turistov, ki izbirajo destinacijo počitnic.

Udeleženci takih srečanj se lahko svobodno odločijo, ali se bodo neke konference udeležili ali ne. Kongresni trg združenj je zelo tekmovalen, saj je združenj, ki želijo pritegniti člane in udeležence, vedno več, tudi sredstev za financiranje potovanj je vedno več, združenja pa so vedno bolj odvisna od zaslužkov s konferenc.

Spodnja tabela predstavlja motivacijske dejavnike iz perspektive potencialnih udeležencev kongresov po raziskavah, ki so jih opravili Price (1993), Opperman in Chon (1997), Rittichainuwat, Beck in Lalopa (2001) ter Zhang, Leung in Qu (2007).

Proces odločanja kandidata za udeležbo je zelo podoben splošnemu odločanju turista za obisk neke destinacije. V odločitev pa je vpletenih kar nekaj »push« in »pull« dejavnikov, ovir in drugih priložnosti.

Na vzorce obnašanja in kupovanja udeležencev teh srečanj vpliva tudi njihovo dojemanje destinacije, konferenčnih organizatorjev, njihove osebne potrebe in tudi finančni ter drugi dejavniki.

Če povzamemo, so izobraževanje, povezovanje in vodenje trije najpomembnejši motivatorji, ki vplivajo na odločitev članov združenj za sodelovanje na konferencah.

Novembra 2008 je bila izvedena raziskava o odločilnih dejavnikih za udeležbo na

Avtor

Dejavniki motivacije udeleženca

Opperman in Chon (1997)

Osebni/poslovni dejavniki Dejavnik združenja/konference Dejavnik lokacije Druge priložnosti

Price in Murrmann (2000)

Poklicne vrednote (izobraževanje) Vrednote podjetja (izobraževanje) Vrednote družbe/ljudi (mreženje) Vrednote združenja (udejstvovanje) Civilne vrednote (vodenje)

Rittichainuwat, Beck in Lalopa (2001)

Izobraževanje (program konference) Mreženje Karierne priložnosti Potovanje na zanimivo lokacijo Vodstvene priložnosti Aktivnosti, povezane z združenjem Poslovne aktivnosti Krepitev samozavesti Ogled znamenitosti

Zhang, Leung in Qu (2007)

Dejavniki združenja/konference Osebni/poslovni dejavniki Dejavnik lokacije Dejavnik celotnih stroškov

45 Raziskave

dogodku v Ljubljani. Prednostni dimenziji procesa odločanja kandidatov sta bili možnost povezovanja in profesionalnega izobraževanja ter usposabljanja. Torej so najvišje postavljeni dejavniki za udeležbo na konferenci v Ljubljani povezani z dejavniki združenja oz. konference. Tretji najpomembnejši dejavnik je bila varnost, sledijo ji različni dejavniki lokacije.

Glede na to, da imajo danes udeleženci na voljo veliko izbiro dogodkov, konferenc in sejmov, je bolj kot kadar koli prej pomembno, da bolje spoznamo njihov proces odločanja.

Njihova udeležba je ključni dejavnik, ki prispeva k ekonomskemu uspehu kongresih destinacij.

Mreženje Profesionalno izobraževanje in usposabljanje

Varnost destinacije

Priporočila Kvaliteta in cena namestitve Dostopnost destinacije Dodatna ponudba destinacije

Atraktivnost destinacije

Čas potovanja 0%

20% Zelo pomembno Pomembno Malo pomembno Nepomembno Posvem nepomembno

40%

60%

80%

100%

46 Raziskave

Trendi v turističnem menedžmentu: implikacije za slovenski turizem Za slovenski turizem najpomembnejša problematika trajnostnega razvoja

Dr. Ljubica Knežević Cvelbar (Univerza v Ljubljani) je asistentka na področju turizma na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Sodelovala je v mnogih raziskovalnih projektih na področju turizma, restrukturiranja podjetij in objavila številne članke v publikacijah s področja turizma, menedžmenta ter ekonomije.

Svetovni trendi pomembno vplivajo na tipe izkušenj, ki jih turisti danes iščejo. Politični, ekonomski, socialni, tehnološki, demografski in okoljski vplivi predstavljajo strateški kontekst turizma, v okviru katerega nastajajo politike, načrti ter razvoj turistične industrije.

Ključni element uspešne destinacije in podjetja je zmožnost prepoznati ter ravnati s širokim spektrom sprememb, do katerih prihaja v okviru ključnih trendov. Doseganje konkurenčne prednosti za destinacijo ali podjetje v času hitrih sprememb zahteva jasno razumevanje smeri sprememb in njihovih posledic na poslovanja ter upravljanje (Dwyer in Edwards 2009). Žal pa se zaposleni v tej industriji večinoma ukvarjajo s tekočim poslovanje in velikokrat spregledajo trende v globalni industriji. Če se silam zunanjega okolja ne posvetimo pravočasno, vodi to do začasne ali tudi dolgoročne nekonkurenčnosti.

V raziskavah med avstrijskimi za turizem zainteresiranimi skupnostmi so Dwyer in drugi (2009) opazili več področij, na katerih bi lahko zmanjšali tveganje in pripravili podjetje na soočanje z globalnimi trendi. Ta področja vključujejo: 1) trajnostni razvoj v turizmu, 2) okoljske spremembe, 3) usmerjen marketing, 4) krizni menedžment, 5) inovacije izdelkov in 6) izobraževanje. Za vsako izmed teh strateških področij smo določili vrsto dejanj v obliki agende za podjetja in destinacije, ki želijo doseči konkurenčno prednost (skupaj smo izbrali 49 atributov). Slovenska turistična javnost je ocenila, kako pomembna so ta dejanja za prihodnji razvoj industrije in vpliv teh na njihovo poslovanje.

Rezultati naše raziskave so privedli do

zanimivih sklepov. Nakazuje, da so anketiranci pomembnost ocenili z višjimi ocenami kot izvršitev pri vseh točkah strategije. Graf številka 1 prikazuje, da je slovenski zainteresirani javnosti v turizmu najpomembnejši trajnostni razvoj, ki mu sledijo teme, povezane z okoljem, izobraževanjem, marketingom in inovacijami produktov. Krizni menedžment pa je v primerjavi s tem ocenjen kot relativno manj pomemben. Največje razhajanje med pomembnostjo in izvršitvijo je bilo ugotovljeno pri turističnem izobraževanju. Če si natančneje ogledamo področje trajnostnega turizma, večina anketirancev v Sloveniji meni, da lahko svoje rezultate izboljšajo s pomočjo strateškega povezovanja.

Povezovanje v korist marketinga destinacije, razvijanja produktov in izboljševanja komuniciranja po vrednostni verigi so faktorji, ki so bili prepoznani kot pomembni za izboljšanje delovanja slovenskega turizma. Ustvarjanje strateških povezav lahko slovenski turistični industriji pomaga pri izdelavi doslednih sporočil, dopolnilnih produktov, razviti ekonomijo obsega, izboljšati tržno inteligenco in kontrolo kakovosti ter sodelovanje v vrednostnih verigah.

Slovenski turizem se je načeloma dobro odrezal na področju marketinga.

Najpomembnejši prepoznani izziv pa še vedno predstavlja vzpostavljanje uspešnih politik znamčenja, ki bi izboljšali mednarodno prepoznavnost Slovenije na svetovnem turističnem trgu. V zvezi z razvojem produktov so bili anketiranci mnenja, da se

47 Raziskave

mora slovenski turizem osredotočiti na nišne izdelke, temelječe na lokalnih danostih, ki jih lahko hkrati koristijo lokalne skupnosti in obiskovalci.

Zanimivo pa je, da krizni menedžment ni področje, ki bi ga slovenski anketiranci opredelili kot pomembno. Termin krizni menedžment se ne nanaša samo na zmožnost podjetja, da se sooči s krizo, ampak tudi na zmožnost soočanja z globalnimi izzivi. Veliki izzivi zahtevajo razvoj strategij kriznega menedžmenta, ki bodo podjetje pripravile na izzive iz zunanjega okolja ter tudi na

implementacijo teh strategij, ki vsebuje izobraževanje osebja.

Izzivi, povezani s spremembami podnebja, so prepoznani kot pomembni, vendar pa anketiranci ta problem prepoznavajo kot mednarodni in ne verjamejo v učinkovite rešitve na ravni države, še posebej tako majhne, kot je Slovenija.

Izobraževanje je bilo ocenjeno kot najbolj »zanemarjeno« področja turističnega razvoja v Sloveniji. Anketiranci so poudarili potrebo po razvoju in uporabi izobraževanja skupnosti ter izobraževalnih programov v podporo

Graf 1: Pomembnost in izvršitev za našteta področja

2,8

Krizni menedžment

4,0 3,2

Inovacije in razvoj produktov

4,4 3,2

Marketing

4,4 2,7

Izobraževanje na področju turizma

4,4 3,2

Okoljske spremembe

4,5 3,1

Trajnostni razvoj

4,5

Izvršitev

Pomembnost

turistične industrije. Do zdaj v tej smeri niso bili sprejeti še nobeni vladni ali nevladni ukrepi. Strategije za starajočo se populacijo, na primer vključevanje prostovoljcev v industrijo, prekvalifikacija starejših za zaposlitev v turizmu in vseživljenjsko učenje, vidijo vprašani kot manj pomembne naloge, s katerimi se bodo ukvarjali v prihodnosti.

Predstavljeni rezultati predstavljajo močno empirično podporo in so lahko temelj razvoja dolgoročnih turističnih politik. Hkrati pa študija opozarja tudi na to, da se mora industrija bolj zavedati globalnih trendov.

Na tak način bodo člani turistične javnosti postali strateški »snovalci prihodnosti« in ne le »posnemovalci prihodnosti«.

48 Raziskave

Drugi letni pregled svetovnega kongresnega trga združenj INCON Znaki kažejo na boljše čase

INCON je dinamično združenje vodilnih podjetij, ki z združevanjem globalne prisotnosti in lokalnega znanja skrbijo za konsistenco ter stalnost na trgu kongresne industrije in dogodkov. Partnerji INCON delujejo na 75 destinacijah v 36 državah, zaposlujejo več kot 2000 ljudi, na leto organizirajo preko 6600 konferenc in dogodkov, gostijo 650.000 delegatov, opravijo 2.850.000 hotelskih nočitev in upravljajo proračunske presežke, vredne približno pol milijarde evrov.

Ključni trend, razviden iz letošnje raziskave največjih svetovnih organizatorjev dogodkov ob drugem letnem pregledu svetovnega kongresnega trga združenj INCON, kaže, da se stvari premikajo v pozitivni smeri v primerjavi z lanskim letom, ko smo bili potisnjeni v globoko svetovno recesijo. V tokratni raziskavi so skoraj vsi prepoznali prve znake okrevanja trga, potresenega s tanko plastjo vulkanskega prahu.

Močan negativen vpliv recesije na poslovanje leta 2009 kaže znake popuščanja čez leto 2010, saj večina PCO-agencij opaža izboljšanje poslovanja v primerjavi z istim obdobjem leta 2009. Opazen je tudi trend pomikanja organizatorjev kongresov višje po lestvici in preobrazba teh iz izvajalcev tudi v partnerje in svetovalce svojim strankam pri organizaciji

dogodkov. To je vsekakor spodbudno za PCO-agencije, ki bodo vedno bolj cenjene zaradi svoje intelektualne lastnine (IP) namesto informacijske tehnologije (IT).

Spletne registracije delegatov, nekoč cenjena zmogljivost PCO, so danes dosegljive na povsem preprost način, velikokrat so tudi brezplačne.

PCO danes gradi vrednost na svoji zapuščini v dejavnosti, poglobljenem poznavanju združenj po svetu in zmožnosti trženja ter prodajanja konference na določeni destinaciji: na kratko – pomembna je intelektualna lastnina. Novovzhajajoči trend, usmerjen k »svetovanju«, je po rezultatih raziskave lepo uravnotežen z željo strank po večji transparentnosti. Doseganje slednje pa je veliko lažje, ko pogodbe temeljijo na honorarjih, pridobljenih na podlagi vloženega časa in strokovnosti.

Nekaj ključnih poudarkov iz rezultatov raziskave: -60 % vprašanih trdi, da je njihovo poslovanje leta 2010 v boljšem stanju kot v prejšnjih letih.

-50 % partnerjev pričakuje rast števila udeležencev na dogodkih leta 2010 v primerjavi z letom 2009.

- Širitev svojih storitev v letu 2011 pričakuje 63 % vprašanih.

- 47 % partnerjev meni, da je njihovo poslovanje v letu 2010 bolj dobičkonosno od tistega leta 2009.

- Povečano število zaposlenih v oddelkih PCO v letu 2010 v primerjavi z 2009 je potrdilo 33 % vprašanih.

Dobre novice pa prinašajo tudi številke delegatov, kar je ključni kazalnik uspešnosti v kongresni industriji. Te številke so v letu 2010 videti stabilnejše in usmerjene v pozitivno smer, delegati pa imajo več možnosti za udeležbo. Dohodek od razstav in sejmov ostaja stabilen, tudi sponzorstvo ostaja stalno skozi vse leto 2010. Dohodek od namestitev v letu 2010 naj bi se po pričakovanjih povečal.

Na strani naročnikov je zdravstvo še vedno vodilni sektor. Drugi sektorji, kjer so člani INCON posebno aktivni, so korporacije, znanost in tehnika ter šolstvo. Poslovanje z vladnim sektorjem je od leta 2009 upadlo za 13 %. Poslovanje s korporacijami je zraslo, številke v sektorju šolstva pa ostajajo stabilne.

Pri sami izvedbi želijo stranke več vrednosti za svoj denar, transparentnost in nadzor nad presežki dohodka. PCO-agencije ponujajo vedno več uslug s področja (digitalnih) trženjskih komunikacij (MarCom). Družbena odgovornost podjetij in zelene politike postajajo vedno bolj pomembne, vendar je med ključnimi faktorji za leto 2010 še vedno vrednost za denar.

Na strani ponudnikov ostajajo cene najema prizorišč stabilne. Cene namestitve so se od lanskega leta izboljšale, cene za catering ostajajo enake. PCO-sektor bo predvidoma povečal zaposlovanje in profit. Na področju konkurenčnosti ostajajo razmere od leta 2009 nespremenjene, saj je število PCOagencij stabilno. Enako velja tudi za število PCO-oddelkov v podjetjih. Spodbuden je podatek, da PCO-agencije upravljajo večje število projektov kot leta 2009 in pričakujejo porast projektov v letu 2011. Raven ponudbe predvideva dvig standardov, predvsem vzporedno s porastom svetovalnih funkcij.

Drugi letni pregled svetovnega kongresnega trga združenj INCON, izveden marca 2010, prikazuje, da se kljub mnogim zapletom stvari obračajo na bolje. Še vedno pa morajo biti premoščene varnostne ovire. Imeli smo in še imamo pandemije ter svetovne zdravstvene zaplete. Zgodili so se potresi, cunamiji in orkani, ki so povzročili veliko razdejanje ter izgubo življenj. Letos smo se soočili z globalno recesijo, poleg tega pa še z vulkanom, ki je v atmosfero bruhal škodljiv prah, prizemljil letala v celotni Evropi in vplival na potovanja po vsem svetu. Za naslednje leto napovedujemo nadlogo kobilic …

www.incon-pco.com

49

Dubrovnik Travel – sledimo svoji tradiciji inovacij

popeljala na dnevne in nočna križarjenja ter na križarjenja ob posebnih dogodkih.

Rekonstrukcija ladje MB Sea Star je bila pravi izziv. Večino informacij so pridobili iz opisov in slik, najdenih v Belgiji pri njenem prejšnjem lastniku.

Dubrovnik Travel (DT) je danes na Hrvaškem zagotovo vodilna DMC-agencija, ki ponuja vrhunske storitve, pomoč in podporo zahtevnim ekskluzivnim skupinam. Lastniki se z MICE in skupinskim turizmom ukvarjajo že od zgodnjih osemdesetih. DT je specializirana za mednarodna srečanja na visoki ravni, za incentive potovanja in konference, ki se odvijajo na Hrvaškem. DT pa hkrati ponuja prirejene programe za ekskluzivne skupine potnikov na križarkah v vseh pristaniščih te sončne strani Jadrana (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Albanija).

Dubrovnik Travel je od nedavno tudi lastnik prve moderne ladje, namenjene dogodkom na Jadranu. Ladja lahko sprejme do 400 potnikov in bo na zahtevo izvajala dnevne ter nočne vožnje od Dubrovnika do Črne gore in po celotni hrvaški rivieri. Ladja MB Sea Star 2 ima odprt krov in notranje prostore – tri salone s klimatskim hlajenjem, kjer lahko 400 gostov hkrati uživa v večerji in plesu. MB Sea Star 2 je največja multifunkcionalna ladja tega tipa na Jadranu in je opremljena z vsemi najsodobnejšimi navigacijskimi instrumenti.

Da bi razširili in poživili križarjenja ter se spomnili na pomorsko zgodovino Dubrovnika, se je agencija Dubrovnik Travel v sodelovanju z GV Line odločila prenoviti in splaviti še eno potniško ladjo za vse vrste dogodkov ter tudi prevoze. Nova ladja Sea Star bo plula po hrvaških vodah in okolici ter prebujala bogato pomorsko zgodovino Dubrovnika. Stranke bo

Da bi poustvarili pristen občutek, so se v procesu rekonstrukcije posvetili vsaki podrobnosti. Hkrati pa je bilo veliko delov ladje prilagojenih modernim standardom križarjenja. »Crème de la crème« je paluba ladje, ki je eden njenih najlepših elementov in se razteza na več kot 150 kvadratnih metrih, kjer lahko naši gostje uživajo v dih jemajočih razgledih na slavno hrvaško riviero in otoke.

Tehnične lastnosti: - Dimenzije: dolžina 45,25 m; širina 10,5 m - Teža: 887.00 GT - Material: jeklo - Glavni motor: 2 x dizelski motor Cummins V-Type RSD 401 z 953 KM pri 1900 vrt/min - Hitrost: plovna hitrost: 13 vozlov; najvišja hitrost: 15 vozlov - Ogrevanje in klima: centralna - Kapaciteta: 400 oseb - Paluba: velika paluba nad glavnim salonom - Varnost: popolna varnostna oprema Pred dvema letoma je Hrvaški manjkalo zanimivih prizorišč za skupine, hkrati pa je bila ponudba ladij, ki plovejo čez vse leto, zelo slaba. Vizija agencije Dubrovnik Travel je zadovoljiti potrebe vseh poslovnih skupin s prizoriščem, ki ga lahko uporabljajo v vsakem vremenu ter hkrati uživajo na morju, če so tukaj pozimi ali zgodaj pomladi. Edina prava rešitev je bila ladja Sea Star. Danes je agencija pred izzivom, da zadosti modernim standardom industrije srečanj in da naredi ladjo Sea Star čim bolj konkurenčno!

www.dubrovniktravel.com/seastar

Agencija se predstavi

50

Novice Zavoda-Kongresnoturistični urad

Destinacijski menedžment za kongresno dejavnost

Borza Conventa znova presega cilje

Kongresni urad je začel pripravo in organizacijo javnih srečanj na temo kongresne dejavnosti na ravni destinacij. Namen srečanj je dvigniti prepoznavnost kongresne dejavnosti in spodbuditi povezovanje na ravni destinacije – vse z namenom, da bi te postale uspešnejše pri pridobivanju domačih in mednarodnih dogodkov. Srečanja bodo soorganizirana z lokalnimi turističnimi organizacijami in ob tesnem sodelovanju članov Kongresnega urada ter drugih ponudnikov kongresne dejavnosti.

Portorož je 11. in 12. novembra gostil Akademijo Conventa in Strokovni svet Kongresnega urada Slovenije. Tudi sicer je Portorož naredil odločen korak k povezovanju na ravni destinacije za področje kongresnega turizma. V program dela Turističnega združenja Piran/Portorož so vključili ustanovitev lokalnega kongresnega urada in strateškega povezovanja na ravni destinacije za uspešen nadaljnji razvoj kongresnega produkta in Portoroža kot kongresne destinacije.

Dobre tri mesece pred največjo borzo kongresnega turizma v regiji Jugovzhodne Evrope Conventa presega zastavljene cilje.

Januarska B2B borza privablja tako razstavljavce kot tudi vabljene goste v večjih številkah kot kadar koli prej. Trenutno je prijavljenih več kot 70 od 100 pričakovanih razstavljavcev, med njimi je kar sedmina kongresnih ponudnikov, ki do zdaj na Conventi niso sodelovali. To dokazuje, da borza utrjuje svoj položaj kot najpomembnejša kongresna borza v regiji. Tako lahko na Conventi pričakujemo nacionalne in lokalne turistične ter kongresne urade (iz Slovenije, Ljubljane, Maribora, Hrvaške, Zagreba, Dubrovnika, Opatije, Beograda), največje konferenčne in razstavne centre, kongresne hotele (mednarodnih hotelske verige, kot so Radisson, Kempinski, Best Western Hotels, in nacionalne hotelske verige, na primer Bernardin Group Resorts & Hotels, Valamar Hotels & Resorts, Istraturist Umag, in številne neodvisne hotele), pa tudi PCO- in DMC-agencije, catering agencije itd.

Najpogosteje se razstavljavci odločijo za sodelovanje na Conventi, ker je »učinkovita poslovna borza, ki omogoča sklepanje novih poslov«, kot pravi Miha Rott, direktor agencije Unique Slovenia. Vesna Lešnik iz Hotela Mons dodaja, da je Conventa »odlična priložnost za izmenjavo informacij, napoved dogajanja na trgu, pregled dela konkurence in seveda pridobivanje novih poslov«. Radisson Blu Grand Hotel iz Sofije se je odločil za sodelovanje, ker Conventa »predstavlja idealno priložnost, da kongresni ponudniki spoznajo in zgradijo odnos s svojo ciljno skupino«. Njihova ciljna skupina so organizatorji srečanj iz Evrope, ki se zanimajo za organizacijo kongresov, konferenc, motivacijskih potovanj in drugih srečanj v regiji Jugovzhodne Evrope. Interes za to prebujajočo se regijo na mednarodnem kongresnem trgu se vsako leto povečuje, tako da lahko organizatorji Convente skrbno izbirajo med organizatorji srečanj, ki jim bodo podelili status vabljenega gosta. Številni mednarodni partnerji s področja kongresne dejavnosti sodelujejo pri povečevanju prepoznavnosti borze Convente in regije Jugovzhodne Evrope, da se bo lahko čim uspešneje zavihtela na mednarodni kongresni trg.

Strokovni svet ZavodaKongresnoturistični urad Kongresni urad Slovenije je v jesenskem času tradicionalno organiziral Strokovni svet Zavoda-Kongresnoturistični urad. V Sloveniji smo v primerjavi s tujino v zaostanku na ravni destinacijskega povezovanja in oblikovanja kongresnih produktov na ravni destinacije.

To so potrdile aktivnosti Urada na področju povezovanja akterjev na ravni destinacij širom po Sloveniji, pa tudi pred kratkim izveden destinacijski modul Akademije Conventa.

Portorož je prepoznal prednosti povezovanja in se odločil za gostiteljstvo Strokovnega sveta, katerega tema je bila Destinacija – srce kongresnega produkta. Na Strokovni svet sta bila povabljena tudi ugledna strokovnjaka Linda Pereira iz Portugalske in Paul Kennedy iz Velike Britanije, ki sta na isti dan izvajala tudi vodstveni modul Akademije Conventa. Izkoristili so njuno navzočnost v Portorožu in se z njima povezali interaktivno. Eden izmed pomembnejših ciljev letošnjega Sveta je bila tudi izvolitev novega predsednika, saj je Matjaž Žnidaršič zapustil družbo Bernardin in tako odšel tudi s te funkcije.

Po uradnem delu je destinacija Portorož organizirala prednovoletno zabavo za člane Kongresnega urada Slovenije.

Foto: Tadej Bernik

ZavodKongresnoturistični urad se predstavi

Jesenski del izobraževalnih seminarjev Akademije Conventa »Nova znanja, nova poznanstva in nove ideje« so najpogostejši odzivi udeležencev seminarjev Akademije Conventa. Dokaz, da si zaposleni na področju industrije srečanj oziroma kongresnega turizma želijo čim več takih srečanj in izkušenj.

Izobraževalni seminarji Akademije Conventa so največja in najboljša izobraževalna ponudba na področju industrije srečanj oziroma kongresnega turizma v Sloveniji. Seminarji so strukturirani z namenom, da bi udeleženci z osvojenim znanjem pripomogli k čim večjemu napredku svojih podjetij ali destinacij. Temeljijo na dolgoletnih izkušnjah in znanjih strokovnjakov, ki so jih pripravljeni deliti z oblikovalci kongresne industrije v prihodnosti. Maja je bil uspešno izveden Osnovni modul Akademije Conventa pod vodstvom izkušenega strokovnjaka Sreča Peterliča. Oktobra je bil na vrsti Destinacijski modul pod vodstvom Mihe Kovačiča, direktorja Zavoda- Kongresnoturistični urad, kjer so predavatelji predstavili mehanizme za razvoj destinacij.

Marketinški modul se je pod vodstvom Gorazda Čada, direktorja kongresne in marketinške agencije Go.Mice, odvijal 11. in 12. novembra.

V Marketinškem modulu Akademije Conventa so se udeleženci seznanili z najnovejšimi koncepti marketinga pri organizaciji srečanj ali dogodkov. Svoje izkušnje so delili Gorazd Čad,

51 ZavodKongresnoturistični urad se predstavi

poskrbela Hiša kulinarike Jezeršek, večer pa so popestrili s prijetno glasbo. Za vse udeležence je bilo poskrbljeno s promocijskimi materiali.

Dogodek je bil organiziran v sodelovanju z Rokom Klančnikom iz predstavništva STO v Bruslju, veliko čast pa so nam s svojim uglednim obiskom izkazali tudi poslanca evropskega parlamenta Tanja Fajon in Zoran Thaler ter Rok Zagorski, prvi svetnik veleposlaništva RS. Foto: Laurent Louis

direktor Go.Mice, skupaj z izkušenimi predavatelji slovenske industrije srečanj. Istočasno je bil tudi Vodstveni modul pod vodstvom Paula Kennedyja iz Kennedy Consulting. Kennedy je predstavil načine za strateški poslovni razvoj in marketing na globalni ravni kongresnega turizma skupaj z gostujočo predavateljico Lindo Pereira. Modul strateškega komuniciranja bo odličen izziv udeležencem Akademije Conventa, saj bo snel tančico z nekaterih zakulisij mednarodnega turističnega trga s poudarkom na kongresnem turizmu. Komunikacijski modul pod vodstvom Roka Klančnika, predstavnika Slovenske turistične organizacije v Bruslju, je bil 25. in 26. novembra, kjer so navzoči spoznavali orodja za čim uspešnejšo komunikacijo. Glede na zadovoljstvo udeležencev modulov Akademije Conventa in njihovih željah po dodatnih usposabljanjih so v pripravi že novi izobraževalni programi za prihajajoče leto. Več informacij na: www.academyconventa.com

Slovenija tudi letos na EIBTM v Barceloni Med 30. novembrom in 2. decembrom se bo Kongresni urad v sodelovanju s STO in štirinajstimi slovenskimi podjetji udeležil tradicionalne borze EIBTM v Barceloni. V okviru dogodka bosta Kongresni urad in STO za izbrane tuje organizatorje dogodkov, ki jim bodo predstavili Slovenijo kot atraktivno kongresno turistično destinacijo, organizirala večerjo v priznani restavraciji El Principal del Tragaluz v centru Barcelone. www.eibtm.com

PUSH UP 3.0

Delavnica v Bruslju 15. septembra se je v Bruslju v organizaciji Kongresnega urada Slovenije in Slovenske turistične organizacije odvijala delavnica za petdeset pomembnih belgijskih klientov. Pri njihovem izboru je sodelovala marketinška agencija Allied Consultants, delavnica pa se je odvijala v središču Bruslja, v Bruxelles Info Place na Place Royale. Za slovensko pogostitev je

Na Kongresnem uradu so se prijavili na razpis Ministrstva za gospodarstvo za dodatno promocijo tematskih turističnih proizvodov za leti 2010 in 2011, kar jim omogoča pridobitev nepovratnih sredstev za promocijo kongresnega turizma do višine 150.000 evrov.

To je nadaljevanje uspešno izvedene lanske dodatne promocije, ki so jo poimenovali »Push up Slovenija«. Inovativna promocijska kampanja z delovnim imenom »Push up Slovenia 3.0« predvideva kombinacijo različnih trženjskih orodij za doseganje vseh segmentov kupcev.

Kampanja je ciljno usmerjena predvsem na

kupce kongresnih storitev iz naših primarnih tujih trgov (Nemčija, Velika Britanija, Belgija, Francija in Italija) ter na domači trg organizatorjev mednarodnih dogodkov. S ciljno skupino bodo komunicirali z več trženjskimi orodji, in sicer v večkratnih ponovitvah v letih 2010 in 2011.

Promocijska kampanja »Push up Slovenia 3.0« je namreč do zdaj najobsežnejša kampanja, s katero želijo doseči realno povečanje prepoznavnosti in konkurenčnosti slovenskega kongresnega ter incentive produkta in s tem vašo večjo poslovno uspešnost. Trženjska orodja, predvidena v kampanji, tako združujejo prednosti osebne prodaje, neposrednega trženja, pospeševanja prodaje, odnosov z javnostmi in oglaševanja.

Tako trženjska orodja zagotavljajo širok doseg kampanje preko tiskanih in digitalnih medijev ter neposreden in oseben stik s ciljnimi skupinami.

Trženjsko-komunikacijska orodja so vpeta v razvoj in utrditev tržne znamke Slovenia Green Meetings, ki sledi trendu trajnostne naravnanosti in realnemu naraščanju povpraševanja po trajnostnih produktih ter storitvah. Marketinška kampanja temelji na zgodbi o slovenski čebeli, ki na inovativen način komunicira o razvoju zelenega kongresnega turizma v Sloveniji.

Sporočilnost čebel je izjemno zanimiva in ponuja v izvedbenem smislu številne pozitivne zgodbe.

Te temeljijo na ideji, da čebele predstavljajo indikator uspešnega varovanja okolja, ki je temelj za razvoj turizma. Člani Kongresnega urada lahko v okviru navedenih aktivnosti partnersko sodelujejo. Več informacij je na voljo na sedežu Kongresnega urada.

Novi člani Kongresnega urada, ki so v fazi sprejemanja - Hotel Triglav, Bled; Standard G: Hotel s konferenčnimi zmogljivostmi http://www. hoteltriglavbled.net/ - Event agencija Profit, Ljubljana; Standard D: Agencija za organizacijo dogodkov - Turizem Bohinj, Bohinj; Standard A: Lokalni, Regionalni in nacionalni Kongresni urad www.bohinj.si - S5 KONGRES, Srečo Peterlič s.p: Standard H; ponudnik drugih kongresnih storitev www.s5kongres.si

52 ZavodKongresnoturistični urad se predstavi

Seznam članov Zavoda-Kongresnoturističnega urada Predstavljamo vam vse člane Zavoda-Kongresnoturističnega urada skupaj z njihovimi standardi in kontakti. Več o Zavodu-Kongresnoturističnem uradu si lahko pogledate tudi na njihovi spletni strani www.slovenia-convention.com.

Ime člana ZavodaKongresnoturistični urad

Ime odgovorne osebe

Elektronska pošta

Spletna stran

Standard

ABC rent a car, d.o.o.

Mitja Karun

mitja.karun@europcar.si

www.europcar.si

H

Adria Airways

Alen Mlekuž

alen.mlekuz@adria.si

www.adria-airways.com

H

Aerodrom Ljubljana

Janez Krašnja

janez.krasnja@lju-airport.si

www.lju-airport.si

Austria Trend Hotel Ljubljana

Jernej Osterman

jernej.osterman@austria-trend.at

www.austria-trend.at

Cankarjev dom

Dušica Todorovič

dusica.todorovic@cd-cc.si

www.cd-cc.si/congress

Intours

Tomaž Krušič

tomaz.krusic@intours.si

www.intours.si

C

The Slovenia Times

Brane Krajnik

brane.krajnik@sloveniatimes.com

www.sloveniatimes.com

H

Festival Ljubljana

Maja Pangršič

maja.pangrsic@ljubljanafestival.si

www.festival-lj.si

I

M-Tours Bled

Miro Mulej

mtours@mtours.net

www.mtours.net

C

Hotel Paka

Stanko Brunšek

stanko.brunsek@hotelpaka.com

www.hotelpaka.com

G

Go-Mice

Gorazd Čad

gorazd.cad@go-mice.eu

www.go-mice.eu

H,B

Gospodarsko razstavišče

Špela Terpin

spela.terpin@gr-sejem.si

www.gr-sejem.si

E,H

Grand hotel Union

Renata Balažic

renata.balazic@gh-union.si

www.gh-union.si

F,G

Hiša kulinarike Jezeršek

Jure Jezeršek

jure@jezersek.si

www.jezersek.com

H

HIT Holidays Kranjska Gora

Polonca Bačnar

polonca.bacnar@hitholidays-kg.si

www.hitholidays-kg.si

G

HIT Nova Gorica

Nelida Nemec

nelida.nemec@hit.si

www.hit.si

G

Hotel Lek

Sandra Fiorelli

sandra.fiorelli@hotel-lek.si

www.hotel-lek.si

G

Hotel Lev

Saša Špolar

sasa.spolar@hotel-lev.si

www.hotel-lev.si

G

Rogaška Hotels & Lotus Terme

Damijan Merc

damijan@hotel-sava-rogaska.si

www.rogaska.si

G

Best Western Premier Hotel Slon

Nataša Keršič

natasa.kersic@hotelslon.com

www.hotelslon.com

G

Hoteli Bernardin

Mojca Gobina

mojca.gobina@h-bernardin.si

www.h-bernardin.si

F

LifeClass Hotels & Spa Portorož

Marko Lenček

marko.lencek@lifeclass.net

www.lifeclass.net

F,G

Kobilarna Lipica

Bogdan Capuder

bogdan.capuder@lipica.org

www.lipica.org

G,I

Kompas

Tina Možina

tina.mozina@kompas.si

www.kompas.si

C

Koren Sports

Matija Koren

matija@humanfish.com

www.humanfish.com

D

City hotel

Erika Bokal

erika.bokal@cityhotel.si

www.cityhotel.si

G

Lifetrek

Matej Mejovšek

matej@lifetrek.si

www.lifetrek.si

D

Hotel Mons - Hotel in kongresni center Ljubljana

Vesna Lešnik

vesna.lesnik@hotel.mons.si

www.hotel.mons.si

F

Alkemist - prevajalska agencija

Saša Gorše

sasa.gorse@alkemist.si

www.alkemist.si

Zdravilišče Radenci

Miha Veberič

miha.veberic@zdravilisce-radenci.si

www.radenska-zdravilisce.si

G

Robotrade

Robert Omovšek

robert@robotrade.si

www.robotrade.si

H

Klaro d.o.o.

Uroš Čimžar

uros@klaro.si

www.rs-klan.com

H

H,J G B,E

53 ZavodKongresnoturistični urad se predstavi

Ime člana ZavodaKongresnoturistični urad

Ime odgovorne osebe

Elektronska pošta

Spletna stran

Sava Hotels and Resorts Bled

Elvira Krupić

elvira.krupic@hotelibled.com

www.sava-hotels-resorts.com

Slovenska turistična organizacija

Karmen Novarlič

karmen.novarlic@slovenia.info

www.slovenia.info

Terme Čatež

Marjanka Bužančič

marjanka.buzancic@terme-catez.si

www.terme–catez.si

G

Terme Krka

Renata Zorman

renata.zorman@terme-krka.si

www.terme-krka.si

G

Terme Maribor

Darja Slivnjak

darja.slivnjak@termemb.si

www.termemb.si

Terme Olimia

Alenka Brglez

alenka.brglez@terme-olimia.com

www.terme-olimia.com

G

Terme Ptuj

Tanja Božič

tanja.bozic@terme-ptuj.si

www.terme-ptuj.si

G

Terme Spa Rogaška

Katarina Abraham

katarina.abraham@terme-rogaska.si

www.terme-rogaska.si

G

Liberty Incentives & Congresses Slovenia

Boštjan Horjak

bostjan@liberty-slovenia.com

www.liberty-slovenia.com

C

Turizem KRAS, d.d.

Katja Dolenc Batagelj

info@batagel.com

www.postojnska-jama.si

Turistica - Visoka šola za turizem Portorož, Univerza na Primorskem

Marjan Tkalčič

marjan.tkalcic@turistica.si

www.turistica.si

H

Hotel Astoria Bled

Alisa Cerič

alisa.ceric@vgs-bled.si

www.hotelastoria-bled.com

G

Vivo Catering

Jerneja Kamnikar

jerneja.kamnikar@vivo.si

www.vivo.si

H

Zavod za kulturo Bled

Matjaž Završnik

matjaz.zavrsnik@zkbled.si

www.zavod-za-kulturo-bled.si

J,I

Turizem Ljubljana

Tatjana Radovič

tatjana.radovic@visitljubljana.si

www.visitljubljana.si/si/ organizatorji

A

Maya Team

Borut Nikolaš

borut@maya.si

www.team-building.si

D

Zavod za turizem Maribor

Bernarda Karo

bernarda.karo@maribor.si

www.maribor-pohorje.si

A

Vila Bled

Petra Čuk

petra.cuk@sportina-turizem.si

www.vila-bled.si

TBA - Teambuilding akademija

Gregor Levič

gregor@tba.si

www.tba.si

D

Bohinj Park Hotel

Nataša Andlovec

natasa.andlovec@phb.si

www.bohinj-park-hotel.si

G

Hotel Drnča

Helena Vokič

helena.vokic@hotel-drnca.si

www.hotel-drnca.com

G

Hotel Plesnik

Marjana Cvetko

marjana.cvetko@plesnik.si

www.plesnik.si

G

Kempinski Palace Portorož

Marcos Torres Mueller

marcos.torres@kempinski.com

www.kempinski-portoroz.com

G

Športni Center Pohorje

Iris Kociper

iris.kociper@sc-pohorje.si

www.pohorje.org

G

Terme Unior Zreče

Breda Einfalt

breda.einfalt@unitur.eu

www.unitur.eu

G

Thermana Laško

Daniela Likar

daniela.likar@thermana.si

www.thermana.si

F

Hotel Triglav Bled

Marcela Klofutar

marcela@hoteltriglavbled.si

www.hoteltriglavbled.si

G

Event agencija Profit

Uroš Zajec

uros.zajec@profit.si

Turizem Bohinj

Klemen Langus

klemen.langus@bohinj.si

www.bohinj.si

*

S5 KONGRES

Srečo Peterlič

sreco.peterlic@s5kongres.si

www.s5kongres.si

*

Tourist Board Portorož

Jadran Furlan

jadran@portoroz.si

www.portoroz.si

*

Antique hotel

Katie Smirnina

katie@antiqhotel.si

www.antiqhotel.si

*

* V procesu standardizacije.

Standard G

F,G

H,I

I

*

54 ZavodKongresnoturistični urad se predstavi

Predstavitev standarda A Zavoda-Kongresnoturistični urad

Zavod-Kongresnoturistični urad je na temelju obstoječih standardov in priporočil s področja poslovnega turizma pripravil standardizacijo ter uvedbo standardov za svoje člane.

Standardizacijo vidi urad kot strateško orodje za dvig kakovosti in prepoznavnosti slovenskega kongresnega turizma. Slovenija je tako ena prvih držav v svetu, kjer so uvedli celovite standarde za področje kongresne dejavnosti.

Pridobljeni certifikat določenega standarda pomeni, da ponudnik izpolnjuje stroge kriterije v svoji kategoriji in da je po oceni Kongresnega urada Slovenije partner, vreden zaupanja.

Veljavnost certifikatov je omejena na tri leta, zato se bo izpolnjevanje kriterijev stalno nadzorovalo.

Kaj pravzaprav pomeni standard A? Standard A, ki ga v angleščini imenujemo CVB (Convention and Visitors Bureau), je lahko na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Ta urad je lahko samostojna pravna oseba ali znotraj obstoječe turistične organizacije. Njegova glavna vloga je promocija kongresne ponudbe in povezovanje ponudnikov na lokalni/regionalni/ nacionalni ravni.

Predstavitev članov ZavodaKongresnoturistični urad, ki imajo standard A

ZAVOD-KONGRESNOTURISTIČNI URAD Miha Kovačič Dunajska cesta 156 1000 Ljubljana Slovenia +386 (0)1 569 12 60 miha.kovacic@slovenia-convention.com www.slovenia-convention.com Turizem Ljubljana Tatjana Radovič Krekov trg 10 1000 Ljubljana Slovenia +386 (0)1 306 45 84 tatjana.radovic@visitljubljana.si www.visitljubljana.si/si/organizatorji Zavod za turizem Maribor Bernarda Karo Partizanska cesta 47 2000 Maribor Slovenia +386 (0)2 234 66 00 bernarda.karo@maribor.si www.maribor-pohorje.si TURIZEM Bohinj Klemen Langus Triglavska cesta 30 4264 Boh. Bistrica Slovenia +386 (0)4 57 47 590 klemen.langus@bohinj.si www.bohinj.si Zavod za turizem Portorož Jadran Furlan Obala 16 6320 Portorož Slovenia +386 (0) 5 674 82 60 jadran@portoroz.si www.portoroz.si

SLOVENIA MEETINGS Feel the people.

Taste fresh ideas.

www.slovenia.info

www.slovenia-convention.com

56 Kongresne lokacije

SOFIJA

Kongresni vtisi iz Sofije

V Sofijo prihajam največkrat preko supermodernega letališča, ki je bil temeljito prenovljen leta 2006, pa tudi po cesti preko Srbije čez mejni prehod Dimitrovgrad. Čeprav je Bolgarija članica Evropske unije, pa mejni prehod ne kaže evropskega obraza. Nehote se mi je v misli prikradel že zdavnaj izgubljeni občutek čakanja na meji iz dobrih starih časov socializma. Največji problem potovanja po cesti so udarne luknje in različni eksotični avtomobili ter vprežni vozovi, zaradi katerih je treba voziti previdno, saj sicer vozilo zlahka uničiš. Promet se lahko v okolici mesta zgosti in kar precej potrpežljivosti je potrebne za prihod do cilja v mesto modrosti, kar po grško pomeni Sofija, ki je eno najstarejših mest v Evropi.

Prvi vtisi so povezani z mogočno katedralo Aleksandra Nevskega, pravoslavno cerkvijo neobizantinskega sloga, ki lahko sprejme preko 7000 ljudi in priča o bogati zgodovini tega prostora. Drugi vtis, ki se mi vedno znova poraja, pa sta odlična hrana in prijaznost ljudi, ki jih z malce posluha za južnoslovanske jezike razumeš brez večjih težav. Tretji vtis je kongresni, saj v kongresnem smislu v središču mesta dominira Palača kulture, nekakšen povečan in predimenzioniran Cankarjev dom ali Sava center. Domačini ga imenujejo s kratico NDK. Prav ta center mi deluje nekako sivo, temačno, depresivno in utrujeno, kot nekakšen socialistični kongresni dinozaver.

Palača je največji regionalni kongresni center s približno 123.000 m2 površin. Odprta je bila leta 1981, danes pa je potrebna temeljite prenove, saj prostorsko in trajnostno ne ustreza sodobnim kongresnim standardom ter zahtevam. Posebej zanimive so orjaške freske iz obdobja realsocializma.

Sicer pa je danes Sofija z več kot milijon prebivalci živahna in pisana evropska metropola. Mesto se je v zadnjem desetletju skokovito razvijalo. Nekoč pogosti žeparji ciganskega porekla in smeti na vsakem koraku so iz središča mesta praktično izginili.

Bolgarija je članica EU od leta 2007, za Bolgari pa je dolga in težavna tranzicija, ki jo najbolj hromijo korupcija ter mafijski obračuni.

Nekakšna mešanica in stična točka med vzhodom ter zahodom, ki je vidna na vsakem koraku. Prepričan sem, da večina kongresnih organizatorjev povezuje ta del sveta s pojmi, kot so socrealizem, podkupljivost, revščina in birokracija. Tudi tega ne manjka, resnica pa je navadno nekje vmes. Takšen imidž ni najboljša popotnica za razvoj kongresne industrije, saj je Sofija hkrati mesto čudovitih kulturno-zgodovinskih spomenikov ter neokrnjene narave, le korak stran od mestnega središča. Do 1800 metrov visoke planine Vitosha se lahko zapeljete kar z mestnim avtobusom in že ste na čudoviti incentive lokaciji sredi narave.

Skupaj s tranzicijo so v mestu vzniknili kongresni hoteli znanih hotelskih verig. Prvi je bil Kempinski, sledili so Hilton, Sheraton, Radisson in drugi. Zastavonoša je Grand Hotel Sofia, čudovito urejen hotel v središču mesta.

Danes je v Sofiji približno 20 hotelov, ki imajo odlične kongresne kapacitete, ter vrsta agencij, ki jih povezuje Sofia Convention Bureau in energični gospod Christo Drumev, ki velja za največjo bolgarsko avtoriteto kongresnega turizma. Gospod Drumev je sicer tudi dolgoletni direktor Nacionalne palače kulture (National Palace of Culture).

Restavracij in zabave v Sofiji ne manjka.

57 Kongresne lokacije

Pestra je koncertna in kulturna ponudba. Brez težav se lahko organizirajo pokongresni izleti in ture. Razmerje med hotelskimi sobami in kongresnimi kapacitetami je primerno. Glede na velik naravni potencial so incentivi morda najšibkejši člen ponudbe mesta.

Sofija ima tehnično vse, kar imajo veliki.

Organizacija kongresa v Sofiji ne bi smela predstavljati večje težave. Manjka pa pika na i. Na prvem mestu pravi in konsistenten »branding«, ki bi mesto ustrezno pozicioniral, predvsem v primerjavi z drugo bolgarsko turistično ponudbo. Celotna komunikacijska zgodba Sofije deluje utrujeno in vrača spomin na stare čase. Občutek varnosti v mestu ni vedno absoluten. Zlahka se ti zgodi kakšna menjalna in druga tranzicijska neprijetnost.

Agencije za preživetje delajo čisto vse in prava specializacija agencij se še ni zgodila.

Posledično Sofije ne najdemo na vrhu regionalnih kongresnih destinacij, kamor bi glede na velikost kapacitet sodila. Zaostaja za vsemi pomembnejšimi mesti po statistiki ICCA, kar pomeni, da je potencial destinacije izjemen.

Izjemni pa so posamezniki, med njimi legendarna in profesionalna Stella Filipova, ki z mladim in energičnim timom vzbuja upanje ter optimizem za prihodnost kongresne industrije v Sofiji in Bolgariji.

Primerjava z regijo: Sofija je tipična tranzicijska kongresna destinacija, ki ji do prave umestitve na kongresni zemljevid manjkata storitvena odličnost in večja povezanost kongresne s kreativnimi industrijami. Kot destinacija za odkrivanje Bolgarije lahko ponudi ogromno, vendar bo morala internacionalizirati svojo kongresno industrijo in močno izboljšati svoje trženje. Največjo priložnost predstavlja visoka dodana vrednost destinacije, ki pa je ostali kongresni Evropi neznana. Sofija se mora rešiti imidža poceni kongresne destinacije slabše kakovosti in postati mednarodno primerljiv kongresni »brand«. Sofija je speča kongresna lepotica med vzhodom in zahodom.

Več informacij: www.sofiacb.com Gorazd Čad Ocena destinacije

*** Pomen ocen: ***** **** *** ** *

odlična kongresna destinacija kakovostna kongresna destinacija priporočljiva kongresna destinacija povprečna kongresna destinacija še kar

58 Kongresne lokacije

Kongresna Ljubljana

Butični dragulj – Hotel Antiq Palace

naslednjo številko »500 Very Special Hotels of the World«. www.antiqpalace.com

Hotel Antiq Palace je čudovita novost med ljubljanskimi hoteli. Lastniki prvega hotela »de charme« v stari Ljubljani – Hotel Antiq – so ustvarili še en eleganten hotel, ki vsebuje moderno opremo in neponovljiv zgodovinski šarm.

Enkratno lokacijo na robu starodavnega zidu, ki je včasih obkrožal rimsko Emono, podkrepi še zgodovina zgradbe, ki jo v pisnih virih prvič zasledimo že v zgodnjem 16. stoletju. Kot nekdanja rezidenca plemiških družin je danes neizbrisen del ljubljanske kulturne dediščine.

Nenehne spremembe in preobrazbe od baroka do klasicizma so še vedno razpoznavne v arhitekturi stavbe. Ideje in inspiracija za prenovo hotela Antiq Palace izhajajo iz originalnih lastnosti stavbe, kot so zidovi, stopnišča, okna in freske, ki so postale osrednji del notranje opreme.

Uporaba naravnih materialov, ki vsebujejo kamen, les, apnenec, dovoljujejo zidovom, da dihajo in tako pospešujejo naravno kroženje zraka ter ustvarjajo prijetne temperature.

Antiq Palace ponuja 13 butičnih apartmajev in ekskluzivnih stanovanj, vsako pa je opremljeno z glavno spalnico, dnevno sobo, kuhinjo, jedilnico in prostorno kopalnico z masažnim bazenom.

Gostom je na voljo tudi 24-urni concierge servis, wellness center, tri različne vrste savn, poslovni center, več kotičkov za branje in sprostitev ter trije bari.

Hotel ponuja več elegantnih prostorov za srečanja: konferenčno sobo, ki lahko sprejme do 80 gostov v gledališki postavitvi in jo dopolnjujeta še dve sobi za do 15 ljudi, vse z dnevno svetlobo. Salon s kaminom in bar v preddverju pa lahko postaneta prostor za oddih med srečanji. Konferenčna soba je povezana z dvema zasebnima dvoriščema, ki predstavljata intimen in slikovit prostor za izvedbo sprejemov ter drugih prireditev v toplejših mesecih.

Antiq Palace se je pridružil tudi priznani zbirki Zgodovinskih hotelov Evrope in Hotelov gradov in dvorcev (Schlosshotels & Herrenhauser) ter bil s svojim pristnim dizajnom vključen tudi v

Poslovni aparthotel Nedavno odprti hotel s tremi zvezdicami Birokrat Aparthotel je namenjen poslovnim popotnikom in ponuja 6 elegantnih sob ter 12 apartmajev.

Najdemo ga v bližini ljubljanske obvoznice, novega stadiona in večnamenske arene ter Dunajske ceste, ene glavnih poti v mestno središče, ki je le 4 kilometre stran. Hotel ponuja tudi privlačne ponudbe za tiste, ki načrtujejo daljši poslovni obisk Ljubljane, s paketi, ki vključujejo uporabo hotelske predavalnice in celo davčno svetovanje, poleg tega pa še pomoč pri poslovanju ter tajniško podporo.

Ker je hotel v bližini Laguna Resorta, ki ponuja rekreacijski in športni center, so gostom Birokrat Aparthotela na voljo cenejše vstopnice za savne, fitnes, bazen in druge športne površine v kompleksu. www.birokrathotel.si

59

Enfant terrible

Kongresna osebnost

Jasna Dimitrijević

banke za obnovo in razvoj, ki se je odvijalo v Sava centru v Beogradu leta 2005.

Lahko izpostavite svojo najboljšo in najslabšo izkušnjo v življenju?

Med najboljše vsekakor spada moje delo v Sava centru v Beogradu, kjer sem bila od leta 2003 do 2007 generalna direktorica.

Na kaj ste v življenju najbolj ponosni?

Na svojo družino – moža in otroke. Imava tri otroke, ki so stari od 6 do 18 let.

Se nam lahko predstavite v dveh besedah?

Odprta, jasna.

Katere strokovne revije s področja turizma prebirate?

Najraje prebiram specializirane poslovne revije s področja industrije srečanj, kot so SEEbtm – Business, travel and meetings magazine, Kongres, BTEC Travel and Tourism (Britanska izdaja) in Putovanja iz Beograda.

Vaš vzornik v mladosti in danes?

V mladosti predvsem Saša Vučinić, nekoč je bil novinar in urednik revije za mlade, danes je na vrhu medijskega sveta, in Senad Hadžifejzović, novinar iz Sarajeva. Danes pa predvsem Crister Carlson, PCO iz Stockholma in glavni organizator Letnega srečanja Evropske banke za obnovo in razvoj.

Kateri je bil zadnji dogodek, ki ste se ga udeležili?

Beograjski knjižni sejem.

Katera je bila prva in katera je vaša trenutna zaposlitev?

Moja prva služba je bila pri Beograjskem mladinsko-kulturnem centru. Danes sem direktorica Fundacije »Ilija M. Kolarac«, ki upravlja koncertno dvorano in pripravlja predavanja ter literarne večere v manjših dvoranah. V njenem sklopu pa delujejo tudi jezikovna šola, umetniška galerija in knjigarna.

Kateri film ste si nazadnje ogledali? »Jej, moli, ljubi«.

Kaj naredite najprej, ko pridete v službo?

Preverim razpored svojih dnevnih obveznosti.

Koliko tujih jezikov govorite?

Predvsem angleškega, trudim se tudi s francoščino, želim se naučiti še španščine.

Vendar pa trenutno najbolj pogrešam znanje nemščine.

Kaj vas je v življenju najbolj zaznamovalo?

Je bila to oseba ali dogodek?

Med osebami je bila to prof. dr Milene Dragićević - Šešić z beograjske univerze.

Med dogodki pa Letno srečanje Evropske

Katera je bila zadnja knjiga, ki ste jo prebrali, in katero bi priporočili našim bralcem? »Zlata beležnica« avtorice Doris Lessing.

Katero zgodbo o uspehu na področju turizma bi izpostavili?

Prva je vsekakor iniciativa Belgrade Greeters, ki je prostovoljni servis Turistične organizacije Beograda. Druga pa je zgodba prve Convente, ki vključuje vse od koncepta, osvetlitve, postavitve in hrane na otvoritvi do vseh dogodkov, kulturnega programa ter drugih aktivnostih v času borze.

Katera marketinška ideja se vam je najbolj vtisnila v spomin na področju turizma?

To sta slogana »I feel Slovenia« in »Belgrade – Because I love it« ter Poljska marketinška ideja ob obletnici Chopinovega rojstva, pa tudi vse ideje, povezane z »zelenimi srečanji«.

Kaj pogrešate v srbskem in JV evropskem kongresnem turizmu?

Povezovanje, sodelovanje.

Bi nam zaupali, kateri je vaš najljubši spomladanski, poletni, jesenski in zimski kraj?

Spomladi Amsterdam, poleti Slovenija, pozimi in jeseni pa Stockholm ter Lizbona.

Kaj počnete v prostem času?

Rada obiskujem gledališče in glasbene dogodke. Življenjski moto? »Malo je zelo pomembno, saj nam vedno manjka samo malo.«

60

Primeri dobre prakse

Rovinj in Maistra gostila Dneve hrvaškega turizma 2010 Naročnik: Ministrstvo za turizem, Gospodarska zbornica Hrvaške in Hrvaška radiotelevizija Izvajalec: Maistra Datum: 20.–22. 10. 2010 V Rovinju so se med 20. in 22. oktobrom odvili Dnevi hrvaškega turizma.

Najpomembnejši turistični dogodek se je letos zgodil v edinstvenem kongresnem centru Maistra, nekdanji tobačni tovarni z odlično lokacijo v mestnem središču.

Ministrstvo za turizem, Gospodarska zbornica Hrvaške in Hrvaška radiotelevizija so prve dneve turizma organizirali leta 2008. Ta enkraten dogodek vsako leto pritegne okoli 1.500 udeležencev iz turističnega sektorja. To je največje srečanje hrvaške turistične javnosti letos, ki nudi zaposlenim v turizmu priložnost, da analizirajo učinke letošnje turistične sezone in naznanijo načrte za 2011.

V času dogodka se je odvilo tudi nekaj okroglih miz in sestankov, ki so združili vodilne iz turistične industrije. Dnevi turizma so se zaključili s podelitvijo nagrad, ki so bile predane predstavnikom turističnih destinacij in posameznikom, v kategorijah Modra roža, Zelena roža, Zaposleni leta Hrvaške turistične organizacije in Turistična roža – Kvaliteta za Hrvaško. www.maistra.com

Ambient Ljubljana - sejem pohištva na GR Naročnik: Gospodarsko razstavišče d.o.o.

Izvajalec: Quadrat Design d.o.o.

Datum: 9.–14. 11. 2010

Na letošnjem Ambientu je pod skupnim sloganom Nov veter v vašem domu razstavljalo nekaj več kot 300 razstavljavcev iz 25 držav. V pestri obsejemski ponudbi se je med novostmi predstavila 1. borza oblikovanja – Top ideje.

Na njej je s svojimi izdelki sodelovalo 40 mladih oblikovalcev in arhitektov, med njimi tudi Dejan Kos, študent industrijskega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani: »Na borzo oblikovanja sem se prijavil z namenom, da predstavim svoje ideje in o njih dobim povratne informacije, ki bi mi pomagale še bolj jasno začrtati karierno pot. Upam, da bo borza polno zaživela in da bodo ideje med proizvajalci notranje opreme našle svoje naročnike.« Za Top ideje – 1. borzo oblikovanja je bilo veliko zanimanja med obiskovalci in razstavljavci. Idejni nosilec omenjene borze prof. Vladimir Pezdirc, profesor na ALUO, je utemeljil njen pomen: »Kakovost, vrednost in inovativnost predstavljenih idej so v času sejma Ambient Ljubljana določili kupci idej. To so proizvajalci, posamezniki iz gospodarstva, industrije in trgovine, skupaj s prodajalci idej, tj. z oblikovalci. Pobuda Gospodarskega razstavišča, da organizira prvo borzo oblikovanja v Sloveniji, je nedvomno pomemben dosežek. Oblikovalcem omogoča javno predstavitev njihovega dela, vsem udeleženim pa nujen dialog, ki je pomemben za oblikovalsko stroko, slovensko gospodarstvo in končnega potrošnika.« Ambient Ljubljana – sejem pohištva je novo ime največje sejemske prireditve s področja notranje opreme v Sloveniji, ki jo vsako leto obišče več deset tisoč ljudi. Prireditev je lani obeležila 20 let obstoja, njen organizator, Gospodarsko razstavišče, pa vsako leto podeli tudi nagrade Deset najboljših (TOP TEN). Letošnji zmagovalec je sedežna garnitura Orca iz podjetja TOM, tovarne opreme d.d., ki jo je oblikoval Ernest Nograšek. www.gr-sejem.si Foto: Blaž Zupančić

Primeri, triki in nasveti

61 Primeri, triki in nasveti

Slovenski knjižni sejem Organizatorja: Združenje knjižnih založnikov GZS in Cankarjev dom Datum: 1.– 5. 12. 2010

Ob koncu leta poteka v Cankarjevem domu največja s knjigo povezana prireditev v Sloveniji.

Slovenski knjižni sejem se že vrsto let odvija pod streho osrednjega kulturno-kongresnega centra v državi, kar je s stališča stalnosti lokacije svojevrsten fenomen. Gostovanje v kulturni ustanovi dodaja težo spremljevalnemu programu na odprtih odrih, ki so umeščeni med razstavne površine. V Debatni kavarni gostje z vseh vetrov razmišljajo o knjigah, branju in življenju. Pogovori o aktualnih temah v založništvu in knjigotrštvu, torej strokovne vsebine, potekajo v okviru Založniške akademije. Forum za obiskovalce gosti zanimive povabljene in glasbenike, na njem pa potekajo tudi knjižne predstavitve. Za vsebine odra Pokusimo besedo pa skrbi Društvo slovenskih pisateljev, ki gosti odlične slovenske ustvarjalce pisane besede. Kulturna vzgoja Cankarjevega doma, ki izvaja nacionalni kulturni program za šolarje in mladince, zasede termine v dvoranah; šolam pa je namenjen tudi Šolski knjigosled, ki omogoča organizirani ogled sejma, srečanje z določenimi avtorji, kar doprinaša k razširjanju bralne kulture v Sloveniji.

Tako lahko dogajanju, ne da bi zapustil sejem, prisostvuje vsak obiskovalec. Da je takšna izvedba dobrodošla, povedo že številke: leta 2009 je Slovenski knjižni sejem obiskalo dobrih 50.000 obiskovalcev, kar spet predstavlja pravi rekord v naši majhni državi. Vsako leto narašča tudi število razstavljavcev, to pa od organizacijskega odbora zahteva veliko fleksibilnost. Razstavljavci morajo biti razvrščeni premišljeno in po vnaprej določenem ključu. Poseben dogodek je slovesno odprtje sejma v Linhartovi dvorani, kjer Zbornica ZKGM Gospodarske zbornice Slovenije podeljuje Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo, nagrado za najboljši literarni prvenec ter za najlepšo slovensko knjigo, nagrado Krilati lev, ter nagrado za najlepšo slovensko knjigo v tekočem letu.

Ključno težo pri izvedbi dogodka imajo zagotovo pokrovitelji. Brez njihove pomoči sejma ne bi bilo mogoče izpeljati. Obiskovalcem so vse prireditve in tudi vstop na sejem na voljo brezplačno. www.knjiznisejem.si

63

Gadgets

Primeri, triki in nasveti

Bi želeli svojemu računalniku ali telefonu podariti seksi obleko? »Spedenajte« svoj računalnik in mobilni telefon!

Na sestanku, sejmu, letališču, konferenci, pri stranki ali v kavarni – »gadgeti« potujejo z nami povsod. V podjetju ProtecTech so to upoštevali in odkrili fantastičen način, kako »dostaviti« sporočilo vaše blagovne znamke strankam neposredno pred oči.

Z inovativnim izdelkom, barvnimi preoblekami za IT-naprave, omogočajo podjetjem in posameznikom unikaten videz ohišja njihovih naprav. Opremljen z dizajnersko preobleko lahko vaš prenosnik, ne glede na to, kje ste, poskrbi za večjo prepoznavnost podjetja in komunikacijo s potencialnimi kupci. Povrhu vsega imajo preobleke tudi praktično vrednost, saj poleg brezplačnega oglaševanja na poti nudijo zaščito pred praskami in poškodbami ohišja naprav.

Barvne preobleke ProtecTech so odstranljive in

zamenljive, saj so izdelane iz najbolj kakovostne samolepilne folije s patentiranimi mikrokanalčki, ki zagotavljajo preprosto namestitev ter odstranitev brez ostankov lepila. Videz naprave lahko praktično kadar koli prilagodite ciljni skupini ali dogodku, saj ProtecTech zagotavlja kratke dobavne roke, ne glede na to, ali potrebujete le enega ali več tisoč kosov. V novembru napovedujejo izdelavo preoblek za prenosnike po naročilu preko spleta in novo serijo dizajnerskih preoblek za vrsto manjših naprav, kot so mobilni telefoni, predvajalniki MP3/MP4, igralne konzole in druge, ki so lahko primerne kot unikatno darilo poslovnim partnerjem ali vašim zaposlenim. www.protectech.si

65

Gadgets

Edox meri čas zmagovalcev Ste dirkač oz. bi radi to postali?

V švicarskem Edoxu so se merjenja časa uspešno lotili že daljnega leta 1884, kamor segajo njihovi začetki. V zadnjih nekaj letih pa so se z vsem srcem zapisali športu. Postali so uradni časomerilec svetovnega prvenstva motornih čolnov Class-1, ki mu pravijo tudi formula ena na vodi, in uradni časomerilec navtične ekipe Sea Dubai v kategoriji jadrnic RC44. Nastalo je nekaj odličnih športnih kolekcij, ki odsevajo sodelovanje z vodnimi športi, npr. Class-1, Classe Royale, Royal Lady in Grand Ocean. Lani pa so se podali tudi v svet avtomobilizma in postali uradni časomerilec svetovnega prvenstva v reliju FIA. Plod tega sodelovanja je ura Chronorally WRC. Na kratko bi jo lahko opisali kot ura za dirkače.

Njena številčnica, ki je na voljo v črni ali beli različici, nedvoumno spominja na avtomobilske števce, poleg ur in minut pa omogoča tudi prikaz časov posameznih etap, skupni čas dirke ter še nekaterih drugih funkcij. Nad njo bodo ljubitelji relija in drugih motošportov več kot navdušeni, saj postavlja nove standarde v oktanskem svetu. www.slowatch.si

Primeri, triki in nasveti

67

Gadgets

Nova generacija prenosnikov MacBook

Primeri, triki in nasveti

Mlada Luna Ura za sofisticirane ženske

Najbolj prenosen med prenosniki Apple je predstavil nov MacBook Air, prvega iz naslednje generacije prenosnikov, ki bodo trde diske in optične pogone nadomestili s spletnimi storitvami ter bliskovnim pomnilnikom brez gibljivih delov. Novi MacBook Air je na voljo v 28-centimetrski (11-palčni) in 33-centimetrski (13-palčni) različici s težo približno kilograma, zaradi česar je do zdaj najlažji in najbolj prenosen računalnik Mac v vseh pogledih ter oblikah.

Prenosnik ima bliskovni pomnilnik, drsno ploščico »Multi-Touch«, vzdržljivo baterijo, zaslon z visoko ločljivostjo, procesor Intel Core 2 Duo in grafiko NVIDIA. Vse to združuje v enodelnem ohišju, ki je lahko, tanko in dovolj vzdržljivo, da brez težav prenese vsa vaša vsakodnevna opravila in še več – ne glede na to, ali sedite v naslanjaču, ste v predavalnici ali na konferenci. To je izpopolnjena mobilnost. www.store.apcom.si

Snovalci nove, izključno ženske kolekcije zapestnih ur Longines so našli navdih v neminljivih lepotah lune, ki nas s tisočerimi obrazi opazuje z neba. Navdušila jih je njena milina; njeno nežno silhueto so želeli ujeti v čisti obliki številčnice, srebrno-svileni sij pa so ponazorili z obodom iz lesketajočih se diamantov. Očarljiva lepota ure PrimaLuna bo osvojila srca žensk, ki cenijo sodobno, sofisticirano in brezčasno eleganco. Številčnica ure PrimaLuna je lahko bela, srebrna ali iz biserovine, okrašena je z arabskimi ali rimskimi številkami, na mestu trojke pa ima okence z datumom. Še bolj glamurozna različica ima namesto številk enajst diamantov. Na voljo so modeli iz plemenitega jekla, rožnatega ali rumenega zlata in v kombinaciji jekla ter rožnatega zlata. www.slowatch.si

ÈE JE »POT RES POMEMBNEJŠA OD CILJA«, JE VOŽNJA V UDOBNIH AVTOBUSIH NAJPOMEMBNEJŠI DEL POTOVANJA.

Zato v Avrigotours nenehno dopolnjujejo vozni park avtobusov in sledijo najnovejšim trendom ter dosežkom. Le tako lahko zadovoljijo tudi najzahtevnejše kupce, za katere pripravijo in izvedejo skupinska avtobusna potovanja ter celovite programe, ki zajemajo tudi izbor letalskih vozovnic.

Rezultat so zadovoljni potniki, ki se radi vraèajo in vedno znova prepušèajo svoje prevoze najmodernejšim avtobusom. Skupinam ponujajo možnost najema od 29-sedežnih minibusov pa vse do 57-sedežnih avtobusov, potnikom, ki si želijo nadstandardnega udobja, pa priporoèajo luksuzne izvedbe avtobusov Setra.

Avrigo d.d. Nova Gorica Tel.: +386(0)5/330 3120 Fax: +386(0)5/330 3126 e-mail: avrigotours.gorica@avrigo.si internet: www.avrigo.si

Since 1952

THE OFFICIAL COACH CARRIER AT SLOVENIAN INCOMING WORKSHOP

Družba za avtobusni promet in turizem, d.d.

Kidrièeva 20, 5000 Nova Gorica, www.avrigo.si

70 PR

Kolumna predsednika AIPC Edgarja Hirta Komunikacijska tehnologija – priložnost in izziv

Edgar Hirt je predsednik Mednarodnega združenja kongresnih centrov (AIPC) in direktor družbe CCH, Kongresni center Hamburg.

AIPC je vodilno mednarodno združenje kongresnih centrov. Njihova misija je spodbujanje, podpora in prepoznavanje odličnosti na področju upravljanja kongresnih centrov.

AIPC je globalna mreža več kot 166 vodilnih centrov v 53 državah, z aktivnim sodelovanjem več kot 650 profesionalcev s področja upravljanja kongresnih centrov.

Odkar obstajajo sodobna srečanja in kongresi, obstaja tudi razprava, ali bo srečanja v živo nadomestila napredna komunikacijska tehnologija. Na eni strani imamo tiste, ki poudarjajo zmanjšanje stroškov in manjšo porabo časa zaradi potovanj, če udeleženci komunicirajo preko novih tehnologij, na drugi strani pa tiste, ki zagotavljajo, da nobena tehnologija ne more nadomestiti dejanskega osebnega stika.

Debata, ki traja že leta in leta, se zaostri vsakič, ko se zgodi ekonomska recesija ali se pojavijo izzivi, povezani s potovanji, na primer SARS in teroristični napadi 11. septembra 2001. Vendar pa se na koncu zdi, da prevlada element osebnih stikov – velika večina se interakcijam v živo ni pripravljena odreči.

Medtem pa sta se po tihem dogajali še dve stvari, ki lahko skupaj tehtnico premakneta v drugo smer.

Prvič, tehnologija se je izboljšala. Majhne, nejasne slike z zamikom so se umaknile jasnejšim, večjim, z možnostjo interakcije in veliko večjim občutkom resničnosti. Stroški so se zmanjšali, spletne rešitve so nadomestile specializirano opremo in posebne povezave, ki so zaznamovale prejšnje različice. Alternativa je postala bolj kakovostna in hkrati cenovno učinkovitejša in bolj dosegljiva.

Dejstvo je, da se bo ta trend le še stopnjeval.

Večina opazovalcev komunikacijske tehnologije meni, da je ta na robu velikih premikov naprej, ki jih vodijo povečane zmožnosti prenosov, večji pomnilniki in boljša programska oprema. Tehnologija je prišla s komaj uporabne do vsakdanje, zdaj pa je na poti proti odličnosti.

Drugič, skrb za trajnost je prišla v ospredje – predvsem vpliv ogljika, ki ga povzročajo dolga potovanja udeležencev srečanj. Šlo je celo tako daleč, da je več vlad, nevladnih organizacij in mednarodnih organizacij pozvalo k omejevanju poslovnih potovanj. Čeprav so kongresni centri in drugi ponudniki naredili veliko, da bi zmanjšali vpliv dogodkov na okolje, pa lahko le malo pripomorejo k vplivu prometa.

V praksi predstavlja največje tveganje kombinacija različnih dejavnikov. Skladanje mnenj podjetij in vlad, ki želijo zmanjšati stroške ter se hkrati lahko sklicujejo na okoljske vplive, je nepremagljivo.

Hkrati pa nekateri dobro nameščeni vplivneži

s področja tehnologije z veseljem prevzamejo koristi, ki bi jih za njih prinesel premik k sestankom na daljavo, in so zato več kot zadovoljni s podpiranjem tega stališča.

Kaj torej storiti? Po mojem mnenju se je treba osredotočiti na tri ključna področja v nadaljevanju.

Prvič, koristi sestankov z osebnim stikom moramo dejansko dokumentirati, namesto da se naslanjamo na stare pregovore, ki v luči novih tehnologij zvenijo precej obrabljeno. Ne bo preprosto, vendar pa je vse, kar je resnično – kot trdimo, da so osebni stiki –, mogoče izmeriti. Treba je le ugotoviti, kako.

Drugič, treba je organizirati naše protiargumente, zakaj so srečanja in kongresi učinkovitejši – na primer, da predstavljajo alternativo več individualnim sestankom ali pa je njihova končna vrednost veliko večja kot trajnostni stroški, ki jih povzročajo. Še enkrat – vse to smo sprejeli kot dejstva, vendar pa je bilo vloženega le malo delo, da bi dejansko identificirali in organizirali pozitivne lastnosti takih srečanj. Tokrat bomo potrebovali veliko bolj prepričljive argumente.

Ne nazadnje pa se moramo prepričati, da se trudimo po najboljših močeh, da bi nove tehnologije vključili v obstoječe formate srečanj in jih tako naredili še učinkovitejše.

Nove tehnologije ostajajo tukaj – naš izziv pa je, da jih sprejmemo za svoje in jih uporabljamo, namesto da jih vidimo kot grožnjo. Če jih znamo s pridom izkoristiti in z njimi le ojačati izkušnjo srečanja, bodo postala samo korist in ne grožnja – udeleženci srečanj pa bodo imeli od njih še večjo korist. V nekaterih primerih to pomeni, da bodo dogodki vključevali tudi oddaljene komponente, kar se sicer že dogaja, če pa to izkušnjo izboljša in ne zmoti osebnih stikov, bo skupni učinek ostal pozitiven. Že dolga leta se nam uspeva izgovarjati na rek, da nič ne more nadomestiti osebne interakcije – in do zdaj je bilo to dovolj. Vendar pa smo soočeni s prihodnostjo, kjer se bomo morali veliko bolj potruditi, da bomo oporekali argumentom, ki jih ponuja vedno naprednejša tehnologija.

Edgar Hirt

www.aipc.org

With more than 20 years of experience

organizing meetings, events and conferences.

events

PENTA is one of the leading PCO agencies in Croatia.

congresses

incentive

Penta PCO - A. Hebranga 20, 10 000 Zagreb, Croatia Tel.: +385 1 45 53 290 Fax.: +385 1 45 53 284 e-mail: penta@penta-zagreb.hr www.penta-zagreb.hr

72 PR

Intervju z direktorjem Maya team Borutom Nikolašem Če pa bi se držali samo domačega terena, bi izgubili več kot polovica posla, ki ga izvedemo

Gospod Nikolaš, bi lahko na kratko predstavili svoje podjetje?

Podjetje Maya team se je specializiralo za izvedbo različnih strokovnih in zabavnih team building ter incentive programov. Zavedamo se, da je izpolnitev naročnikovih zahtev osnova za uspeh projekta ali programa. V veliki meri se od konkurence razlikujemo tudi v tem, da naročnikov ne silimo s svojo ponudbo, ampak znamo prisluhniti njihovim potrebam. Vsi projekti ali programi so vnaprej do potankosti dogovorjeni in usklajeni. Vedno je na prvem mestu zadovoljstvo stranke, saj se zavedamo, da je to edino merilo uspeha. Zato lahko rečem, da je zvestoba naših strank, ki jo vsako leto pridobivamo in krepimo, naša največja konkurenčna prednost.

Komu so vaši programi namenjeni in kdaj jih izvajate?

Borut Nikolaš je v Sloveniji eden izmed strokovnjakov na področju organizacije in izvedbe programov team buildinga. Stoji za programi, ki prinašajo merljive rezultate, in zato ničesar ne prepušča naključju. Svoje bogate izkušnje nadgrajuje od leta 1998 z izvedbo različnih programov in dogodkov doma ter v tujini. Njegova najljubša tema je razvoj in ohranjanje komunikacijskih veščin znotraj različnih timov.

Namenjeni so vsem večjim in manjšim podjetjem, zavodom ali družbam, ki razmišljajo dolgoročno in se zavedajo, da se v kadru, ki ga zaposlujejo, skriva njihova prihodnost. Ne pomaga trošenje denarja za različne super promocije, če delajo vaši zaposleni s 30 % svojega potenciala.

Investicija v kader pa vam zagotavlja, da se naložba bogato obrestuje. Smisel team buildinga in incentive programov je namreč izključno v izobraževanju ter motiviranju zaposlenih. Izvajamo jih na različnih lokacijah po Sloveniji ali zunaj naših meja – odvisno od želje naročnika in potrebne infrastrukture.

Programi so prirejeni glede na letni čas, zato jih lahko izvajamo vse leto.

Menda delite team building na družabni in strokovni. Kakšna je razlika?

Strokovni team building je izobraževanje zaposlenih, kjer se s pomočjo prepletanja različnih tehnik reševanja timskih nalog in interaktivnih delavnic izboljšujejo zaupanje, komunikacija, organizacija ter motivacija timov. To pomeni različne analize in povzetke posameznikov ter celotnih timov. Govorimo tudi o timskih vlogah, saj je posameznik, ki je razporejen na pravo delovno mesto, zagotovo veliko učinkovitejši. Ločimo jih na enodnevne in večdnevne ter jih periodično ponavljamo,

da lahko pridemo do želenih ciljev, ki jih tudi merimo. Družabni ali zabavni team building pa je najpogosteje enodnevni dogodek, kjer je glavni cilj nagraditi zaposlene za dobro opravljeno delo in ob tem dodatno motivirati zaposlene za dosego novih ciljev.

Sedež vašega podjetja je v Tolminu. Ali to pomeni, da izvajate programe samo v Posočju?

Ne, nikakor ne. Se nas pa na našo veliko žalost že predolgo drži ta sloves. Dolina Soče nam sicer nudi nešteto možnosti za izvedbo fantastičnih programov, kjer prepletamo športne aktivnosti z domačo kulinariko in bogato kulturno dediščino. Če pa bi se držali samo domačega terena, bi izgubili več kot polovica posla, ki ga izvedemo. Zato smo že dolgo nazaj spletli mrežo svojega servisa po celotni Sloveniji, izvajali pa smo tudi že dogodke na Hrvaškem in v Srbiji. Pri izbiri lokacije ima stranka vedno glavno besedo, pogojena pa je s potrebno infrastrukturo.

V industriji srečanj se vedno bolj poudarja pomen sodelovanja in povezovanja. Kje vidite priložnosti in kje pasti?

Zavedamo se, da je v industriji srečanj bolj kot v kateri koli drugi veji turizma partnerstvo nepogrešljivo in neprecenljivo. Ker poskušamo vedno znova narediti svoj »Naj« dogodek, se povezujemo s partnerji, ki razumejo, kako pomembne so želje naročnika in njihova uresničitev. Na račun dobrih povezovanja pride do izmenjave znanj in izkušenj, kar je v določeni situaciji velika ter lahko odločilna prednost. Pasti pa vidim predvsem v povezovanju s partnerji in lokacijami, ki niso dorasli organizaciji zahtevnih dogodkov.

Temu v izogib je treba biti previden in vnaprej preveriti nove ter manj znane ponudnike.

V zadnjem času se pojavlja veliko agencij, ki ponujajo team building in incentive produkte. Zakaj bi naročnik moral izbrati vašo storitev? Že dejstvo, da imamo certifikat Slovenskega kongresnega urada za organizacijo dogodkov in team building programov, nekaj pove. Certifikat namreč zagotavlja,

73 PR

da smo usposobljeni za doseganje najvišjih evropskih standardov glede izvedbe določenega programa ali projekta. Smo tudi edini slovenski član združenja International Association of Teamwork Facilitators. Tu so še redna izobraževanja naših inštruktorjev v tujini, ki nam omogočajo sledenje najnovejših trendov in tehnik izobraževanj. Lahko se tudi pohvalimo, da je na konferenci Event Management 2010 eden izmed naših programov (Po poteh Soške fronte) januarja letos prejel nagrado za najboljši slovenski program team buildinga. Skratka združujemo profesionalizem, kreativnost in zabavo.

Smo tik pred začetkom novega leta, ko veliko podjetij potrebuje pomoč pri organizaciji različnih družabnih poslovnih dogodkov. Ali imate izkušnje tudi na tem področju?

Seveda. Tudi različne prednovoletne zabave so del naše ponudbe. Izbirate lahko med različnimi lokacijami in programi, ki iz vaše prednovoletne večerje naredijo dogodek, o katerem boste še dolgo govorili. Pogosto si stranke zaželijo kombinacijo različnih zabavnih družabnih aktivnosti, povezanih z dobro hrano, glasbo in kakšno čarobno

lokacijo. Če nam pri tem pomaga še narava in nam ob dogodku nameni še kakšno snežinko, je zmaga zagotovljena.

Bi želeli kaj sporočiti bralcem revije Kongres?

Ker že omenjamo novo leto, ki je tik pred nami, bom izkoristil to priložnost in vsem bralkam ter bralcem revije Kongres zaželel veliko sreče in uspehov v novem, prihajajočem letu. Ekipi Kongresa pa še veliko dobrih izdaj revije in čim več novih naročnikov. Vsi skupaj pa ne pozabimo: Sreča se skriva v nas samih.

74

Zaključna beseda

Majda Zidanski, ustanoviteljica in lastnica agencije Albatros

Industrija srečanj v Sloveniji postaja vedno bolj priznana ongresna dejavnost je »aristokratska« zvrst turizma, ki je zaradi multiplikativnih učinkov in kljub zamudi vedno pomembnejša ter bolj priznana tudi pri nas, kot pa je običajno za naše kraje, je ta dejavnost sprejeta v modificirani obliki in razumljena na več načinov - kakor pač v nekem trenutku komu ustreza. Z organizacijo kongresov se profesionalno ukvarjam že celotno aktivno življenjsko obdobje in prepričana sem, da v tej dejavnosti obstajajo neki aksiomi (torej trditve, ki so same po sebi umevna in ne potrebujejo dokaza), ki jih tudi novodobni kreatorji, poslovneži in »izumitelji« ne morejo spremeniti. Ena takšnih tem je že samo izrazoslovje, ki se v kongresni dejavnosti uporablja nepravilno.

Primer je že osnovna beseda kongres. Da lahko namreč neko zasedanje imenujemo kongres, morajo biti izpolnjeni vsaj trije pogoji: najmanj dvodnevno trajanje z vsaj eno nočitvijo, najmanj 300 udeležencev in ti iz vsaj treh držav. Izraz kongres tako vsi zelo radi uporabljajo, kar pa je še slabše, je, da nekateri vse skupaj poimenujejo kar »dogodki«. A dogodek je lahko na primer poroka, praznovanje rojstnega dneva ali pa banketna večerja v okviru mednarodnega kongresa. Tako imenovani »vladni dogodki« vsebinsko zajemajo zelo različne vrste srečanj in sestankov. Največkrat so to različne mednarodne konference, kjer je vsebinski nosilec in organizator država oziroma v njenem imenu posamezna ministrstva.

K

Večinoma so to strokovna srečanja, kjer sodelujejo tudi posamezne univerze oz. fakultete, inštituti in razna strokovna združenja. Takšne mednarodne konference so izredno koristne in privabijo kakovostno strokovno javnost ter brez dvoma pomembno vplivajo na promocijo in prepoznavnost destinacije ter države. Napaka države pri tovrstnih konferencah in kongresih je, da se ne zaveda pomembnosti takšnih dogodkov in pri njih ne sodeluje že ob samem začetku, ob kandidaturah. Zavedati se moramo, da večino odmevnih mednarodnih kongresov in konferenc Slovenija pridobi zaradi posameznikov, strokovnjakov, ki to delajo popolnoma volontersko, in zaradi lastnega zavedanja o pomembnosti takšnih srečanj.

Takšni strokovnjaki obenem v mednarodnih krogih uživajo velik ugled, ki jim omogoča, da so v globalni konkurenci sploh izbrani za vsebinske organizatorje.

Prav tu pa bi bila ključna podpora države: v fazi kandidature, predstavitve destinacije in države, pa tudi pozneje, ko je kongres ali konferenca že pridobljena. Žal smo preko Kongresnega urada to poskušali, vendar ni bilo razumevanja ravno s strani najbolj pristojnega ministrstva. Sam

Kongresni urad pa nima dovolj moči in vpliva, da bi na tem področju naredil ustrezne ter ključne vsebinske premike.

Klasična politična srečanja, kot je bilo na primer predsedovanje svetu EU, lahko sicer kratkoročno prinesejo določene koristi posameznim subjektom v vseh teh procesih, vendar vsekakor nimajo enakega učinka kot strokovna srečanja.

Povzročijo lahko celo negativne učinke.

Omenjeni primer je bil poslovno zelo uspešen za nekatere akterje (nekatere hotelirje, ponudnike gostinskih storitev, agencije) v prvi polovici leta 2008, pozneje pa so isti beležili negativne trende, ki se še dve leti po tem niso obrnili v pravo smer. Hkrati je to vplivalo tudi na cenovne politike, ki so bile zaradi prevelikih pričakovanj in apetitov napačno zastavljene ter se niso uredile še do danes. To predstavlja resnim subjektom v kongresnem turizmu, ki niso muha enodnevnica, velike težave in ob dodatnih finančnih ter ekonomskih krizah kar resne probleme, ki bodo zahtevali ogromno časa in energije, če jih bomo hoteli rešiti in začeli normalno poslovati.

Politična srečanja so lahko torej dodatek k prej omenjenim strokovnim srečanjem in so verjetno nujno potrebna, vendar pa bi moral biti naš glavni cilj pridobiti več mednarodnih strokovnih srečanj in srečanj posameznih združenj ob pomoči države.

Atrij Hotel

VABLJENI NA SPREHOD ...

www.unitur.eu

kongresna priloga

sejem

Kazalo vsebin 77 78 80 82 84 85 87

Uvodnik: Rastko Aleš IMEX America, Nalan Yilmez Gospodarsko razstavišč, Iztok Brilc Pomurski sejem, Janez Erjavec Primorski sejem, Matjaž Turk Celjski sejem, Breda Obrez Preskar STO, »Slovenia goes green«

Uvodnik

77

Spremembe na Gospodarskem razstavišču

Kongresna priloga Sejem

Le kdaj se bo zgodil pravkar omenjeni »sporni« milijon obiskovalcev na leto pri nas

Rastko Aleš, univ. dipl. org., telekom. ing., Ljubljančan, je v mladosti nekaj časa plul na tramperski plovbi kot oficir za zvezo, nato se je V ZDA specializiral za prenos procesne opreme za izdelavo mikroelektronskih vezij in bil več kot deset let zaposlen na projektu mikroelektronike, nato nekaj let v Adrii Airways kot vodja tehnične nabave pri podpori letalskega inženiringa. V preteklih sedemnajstih letih je opravljal različne funkcije na Gospodarskem razstavišču: bil je tehnični direktor, komercialni direktor, projektni vodja, na Ljubljanskem sejmu d.d. je bil vodja komercialnega sektorja, pomočnik direktorja in nato ponovno na Gospodarskem razstavišču vodja komerciale, pomočnik direktorja v komercialnem sektorju, vodja projektov itd. Trenutno je zaposlen na Gospodarskem razstavišču, je tudi član uredniškega odbora revije Inženir in gostujoče pero v reviji Potepanja, kjer občasno objavlja potopise in prispevke v rubriki Bilo je nekoč.

obdobju, ko sem hodil na dopust na Korčulo k svojim prijateljem iz mladosti, sem se večkrat znašel pred rojstno hišo vélikega popotnika Marca Pola. Menda je bil rojen prav tam, a zgodovinarji to hipotezo – v nasprotju s hrvaško turistično organizacijo in z vsemi prebivalci Korčule vred – zavračajo. Kakor koli že. Z manj dvoma lahko rečemo, da je obdobje štiriindvajsetih let, ki jih je Benečan preživel v Aziji, botrovalo nastanku njegove knjige Il Milione, s katero je Azijo približal takratnemu omikanemu bralcu.

Sedemsto let pozneje pa se je ves sodobni svet predstavil v azijski metropoli, v Šanghaju na svetovni razstavi, ki se je nedavno, na noč čarovnic 31. oktobra letos, uradno tudi končala z nagovorom predsednika kitajske vlade Wena Jiabaoa.

Organizatorji svetovne razstave so potolkli vse dosedanje rekorde. Ko sem zbiral podatke o tem, koliko držav je sodelovalo (podatek 246 na spletnih straneh je zanimiv, saj je brez Vatikana in Kosova v ZN le 192 držav, v politični agendi torej

V

194), na kolikšni površini (5,28 km²) se je razstava razprostirala, koliko denarja so za svetovno razstavo potrošili (4,3 milijarde US$), kolikšen štab ljudi je bil organizatorju na razpolago, koliko kulturnih dogodkov se je ob razstavi zvrstilo (20.000), kakšen obseg infrastrukture (ceste, železnice, letališča …) so obnovili in na novo zgradili, me je presenetilo dejstvo, da poročevalci navajajo različno število obiskovalcev svetovne razstave. Dobil sem občutek, kot da jim je malo mar, če je razstavo obiskalo 72 oziroma 73 milijonov ljudi. Milijon gor ali dol! Le kdaj se bo zgodil pravkar omenjeni »sporni« milijon obiskovalcev na leto pri nas: na vseh sejemskih prireditvah, na vseh treh slovenskih sejmiščih in v vseh razpoložljivih kongresnih dvoranah?

S to skoraj absurdno primerjavo vsekakor nočem zmanjšati pomena sejemskih prireditev v Sloveniji in tudi ne želim, da bi se zgornji odstavek bral kot nekakšna pomanjševalnica slovenskih naporov v industriji srečanj in sejmov.

Prav nasprotno. Ker nas je manj, moramo delati več in se bolj truditi, da bi privabili obiskovalca na svoje sejemske prireditve in dogodke. Vsak človek je za nas »zlat« in ni ga lahko nagovoriti, da postane tudi naš obiskovalec. Preveč marljivi in delovni smo, dogodke radi podvajamo, še več – najraje bi jih strpali v vrečo in prevažali iz kraja v kraj, s sejmišča na sejmišče. S tem želim poudariti, da ni enako, če se avtomobilski salon blešči v prestolnici ali pa je umeščen sredi splošnega rajanja, veseljačenja in popivanja na isti lokaciji, kjer se odvija na primer prireditev »69« – torej sejem Erotika v Celju. Ni enako, če bike osemenjevalce privedemo v prestolnico ali pa jih razkazujemo v Gornji Radgoni.

Tudi ni enako, če se omotične punce valjajo po blatu na dolenjski »Cvičkariji« ali pa na festivalu Rock Otočec. Ni enako, če postavimo igrače za velike fante na ogled na sicer zelo spodobnem ljubljanskem grajskem atriju, ob kuhanem vinu in pečenem kostanju ali pa jih razstavimo v estetsko oblikovanih prostornih v dvoranah Gospodarskega razstavišča, kjer se je, mimogrede, poleg drugih letos zgodil tudi največji mednarodni strokovni medicinski kongres v Sloveniji Autoimmunity. Dokaz za to,

da je bil tudi sijajno organiziran in uspešen, so pisne pohvale zvenečih imen, kot so PD dr. A. Kromming, prof. dr. med. Annegret Kuhn in prof.

Prakash Pispati.

Mestna občina je še pred volitvami in ponovnim ustoličenjem smelega ljubljanskega župana pokazala, da ji je veliko do tega, da sejmi dobijo bistveno večji blišč, da Gospodarskemu razstavišču omogoči razcvet in novo, vodilno vlogo med sejmarji v širši, mednarodni regiji.

Nov veter v vašem in našem domu je zavel ... je bilo letošnje geslo pohištvenega sejma, preimenovanega v Ambient Ljubljana. Kot da bi snovalci gesla pred vsemi drugimi vedeli, da bo z ljubljanskega Tromostovja zavelo v smeri Bežigrada in prineslo novega direktorja na Gospodarsko razstavišče. Z njim pa spremembe, ki jih nekateri že dalj časa pričakujemo ...

Simbolu Ljubljane, njenemu zmaju, ki zmagovito ždi v mestnem grbu in pomenljivo razkazuje svoj rep, s katerim običajno »pometa«, se tokrat pridružujejo še ogenj rentabilnosti, ekonomičnosti in produktivnosti.

Energije, ki jih novi direktor dokazljivo uteleša, bodo – upajmo – našle ravnovesje med taksativno načelnostjo in argumentom moči na eni ter ustvarjalnim nabojem in inovativnostjo, ki proži dinamične procese ter prestopa ustaljene okvirje, na drugi strani. Tudi na teh elementih namreč sloni realizacija uspešnih sejemskih dogodkov.

Svetovna razstava se bo še nekaj let zadrževala na Vzhodu, čez pet let pa se bo zgodila v Milanu, pri naših sosedih. Če je bila šanghajska v duhu »Better City, Better Life« in bo prihodnja, milanska, v duhu »Feeding the Planet, Energy for Life«, se sprašujem, zakaj ob tej priliki že takoj na začetku tega uvodnika nisem napisal udarne misli, ki si jo zasluži ob boku Šanghaja tudi Ljubljana, saj je kot letošnja Unescova svetovna prestolnica knjige izpeljala niz prelepih dogodkov? Zato, ker najlepše rad prepustim koncu.

In Župančičeva misel, slogan Ljubljane, svetovne prestolnice knjige 2010, »Od rok do rok, zvestó iz roda v rod – bi knjiga mogla najti lepšo pot?«, pove vse.

78 Kongresna priloga Sejem

Kako lahko borze in razstave pripomorejo k prepoznavnosti destinacije Izboljšajte svoj razstavni prostor v štirih preprostih korakih

Borza je edini medij, ki kvalificirane kupce pripelje neposredno do ponudnikov. Že majhen vložek časa v načrtovanje predstavitve na takem dogodku se bo kmalu obrestoval na dogodku samem. Preprost načrt s štirimi koraki vas bo vodil skozi priprave: 4 koraki načrtovanja predstavitve 1. Postavite si cilje Postavite si specifične cilje. Je vaša prioriteta ustvariti 100 novih prodajnih priložnosti? Želite svojim strankam predstaviti nov izdelek?

Natančnejši so cilji, večja je možnost, da jih boste dosegli. Vzpostavitev specifičnih in merljivih ciljev je verjetno najpomembnejša stvar, ki jo morate storiti pred udeležbo na borzi.

Nalan Yilmaz se z industrijo srečanj in razstav ukvarja že 15 let. Kariero je leta 1995 kot vodja projektov začela pri podjetju, ki se ukvarja z organizacijo borz in posebnih dogodkov v nemškem Münchnu. V svojem šestletnem sodelovanju s podjetjem je pomagala pri organizaciji borz v različnih nemških mestih.

Aprila 2001 je začela delati za Hall-Erickson, Inc., v Čikagu, ZDA, kjer je pomagala pri organizaciji največjega dogodka na področju incentive potovanj – The Motivation Show. Ko se je vrnila v Nemčijo, je postala samostojni organizator dogodkov v Münchnu. IMEX – svetovni borzi incentive potovanj, kongresov in dogodkov se je pridružila leta 2002 ter po IMEX 2004 napredovala do sedanjega položaja organizacijske direktorice.

2. Priprave na borzo Načrtujte svojo stojnico v skladu z zastavljenimi cilji. Lokacija, dizajn in aktivnosti na vaši stojnici morajo odsevati cilje, ki ste si jih zastavili. Tudi če ima vaše podjetje stojnico za take dogodke že pripravljeno, razmislite, kako jo lahko prikrojite za občinstvo na vsaki borzi posebej.

Izkoristite PR in oglaševanje že pred dogodkom.

Dogodek lahko veliko bolje izkoristite, če se odločite za marketing že pred začetkom šova.

Stopite v stik z organizatorji za večjo marketinško podporo, npr. posodobite spletno stran svoje predstavitve ali objavljajte spletni dnevnik, razpošljite vabila, preučite materiale, ki so namenjeni kupcem, in pripravite usmerjeno kampanjo po e-pošti.

79 Kongresna priloga Sejem

Nedavne raziskave so pokazale, da je bilo med najuspešnejšimi podjetji na različnih razstavah in borzah (glede na pridobljene prodajne priložnosti) 83 % tistih, ki so pred začetkom dogodka s svojimi potencialnimi strankami stopila v stik preko elektronske pošte (vir: CEIR/ AEO).

Ne pozabite prilagoditi svojih poštnih sporočil potrebam specifične stranke. Personalizirana e-pošta je veliko bolj učinkovita od skupinske.

3. Optimizirajte svojo prisotnost na borzi Ljudje na vaši stojnici so tisti, ki imajo moč, da dogodek naredijo dober. Dnevni sestanki z osebjem so zelo pomembni. Spomnite jih na svoje cilje, ključna sporočila in na vlogo vsakega člana ekipe. Motivirajte svoje zaposlene in izpostavite narejeni napredek.

Vaši zaposleni morajo biti prijazni in dosegljivi, vendar poslovni. Izogibajte se sedenju, branju ali stanju s prekrižanimi rokami na stojnici. Brošur ne delite vsem, ampak le tistim, ki izrazijo zanimanje.

Ker se potencialne stranke stalno sprehajajo mimo vaše stojnice, stopite v prehod in jih pričakajte tam. Govorica telesa predstavlja 55 % vašega komuniciranja!

Ključne novinarje povabite do svoje stojnice ali obiščite njihovo. V kotičku za novinarje imejte zadostno zalogo pisane in dobro izdelane literature.

Na razstavišču se razlikujte od drugih, izstopajte iz množice Ustvarite izkušnjo, ki nagovarja vseh pet čutov z močno grafiko sporočila, ki pritegne oko.

Najpomembneje je, da obisk vaše stojnice ni le nevtralna, ampak nenavadna, stimulativna izkušnja. Vaša stojnica služi kot izložba vaše organizacije, ki posreduje sporočila o tem, kakšno je vaše podjetje, kakšne izdelke ponuja ter

kakšne vrste občinstvo želi pritegniti.

1) Določite svoje cilje – ustvarite popolno postavitev. Dostopnost in privlačnost za kupce sta ključni.

2) Oživite svoj izdelek ali storitev – Ustvarite interaktivno izkušnjo s pomočjo demonstracij.

Gibajoči se elementi zelo učinkovito pritegnejo kupce.

3) Ustvarite močno grafično sporočilo – Da pritegnete pozornost, imate samo 3 sekunde časa! Grafična podoba mora biti jasna in vpadljiva.

4) Uporabite višino – Zagotovite si vidljivost. Šest metrov visoka stojnica bo pritegnila množice že od daleč.

5) Uporabite učinkovito razsvetlitev – Dovolj udarna razsvetlitev bo pritegnila potencialne kupce. Barvna osvetlitev bo dodatno ojačala prepoznavnost vaše predstavitve z minimalnim vložkom denarja.

4. Žanjite nagrade Predstavitev na borzi je šele začetek prodajnega procesa. Ob vrnitvi je treba izvesti poročanje ekipe, izmeriti rezultate in slediti vsem potencialnim prodajnim možnostim. Mnogo podjetij se odloči za pisna poročila prodajnih priložnosti tri, šest in devet mesecev po večji borzi. Šele takrat lahko zares ocenite vrednost borze za svoje podjetje. Ključno je slediti vsem pridobljenim stikom in jim razposlati materiale.

Seveda pa je treba tudi v vseh izjavah za javnost omeniti, ali ste dosegli ali presegli svoje cilje, in kmalu rezervirati tudi stojnico za naslednje leto.

Borze so eden najuspešnejših načinov trženja, saj noben drug medij ne omogoča vzpostavljanja vitalnih osebnih stikov. So velik finančni in časovni zalogaj, vendar se lahko s primernim načrtovanjem uspešno pripravite, postavite cilje in žanjete sadove svojega dela.

80 Kongresna priloga Sejem

Intervju z mag. Iztokom Briclom, direktorjem Gospodarskega razstavišča

Kako ste zadovoljni z rezultati družbe v tem letu in kakšno prihodnost napovedujete?

po vašem mnenju zanimanje za sejemsko dejavnost največje?

Ker sem nastopil svojo novo funkcijo generalnega direktorja na Gospodarskem razstavišču 2. novembra in sem na tem delovnem mestu torej zelo kratko obdobje, se z delovanjem podjetja šele dobro seznanjam.

Dejstvo je, da GR v zadnjih letih posluje z negativnim poslovnim izidom. Glavni cilj je torej obrniti poslovanje v pozitivno smer.

V prihodnje moramo na GR povečati obisk razstavljavcev in obiskovalcev, in sicer na sejemskih, kongresnih ter drugih dogodkih, in izboljšati prepoznavnost blagovne znamke GR.

Če sodim po dogajanju na Gospodarskem razstavišču, so nedvomno na prvem mestu izdelki in storitve za izgradnjo ter opremljanje doma. V Sloveniji imamo na področju graditeljstva in notranje opreme močno industrijo, po drugi strani pa je v zavesti Slovencev vrednota doma, prostora, v katerem »bivamo« svojo zasebnost, izjemno pomembna. Zato ni naključje, da sta Ambient Ljubljana – sejem pohištva in sejem Dom naša največja ter najbolj obiskana dogodka.

V zadnjih letih v skladu s trendi narašča tudi zanimanje za izdelke in dejavnosti s področja ekološko ozaveščenih idej za zdravo življenje in trajnostni razvoj, ki so na Gospodarskem razstavišču vsebina sejma Narava–zdravje. In še en sejem je pri nas v vzponu: to je sejem s področja preživljanja počitnic in prostega časa, torej turistični sejem. To sejemsko prireditev smo postavili v širši, mednarodni kontekst, v regijo Alpe–Jadran, njeno ponudbo pa segmentirali po produktih, kar omogoča privlačnejši in preglednejši nastop za razstavljavce z ambicijo, da v tej ponudbi zlahka in prepričljivo prepoznajo svoje interese ter želje obiskovalci kot različne ciljne skupine.

S kakšnimi poslovnimi izzivi ste se srečevali v preteklosti in s kakšnimi se soočate danes?

Mag. Iztok Bricl (1967), direktor Gospodarskega razstavišča, je prevzel vodstvo družbe novembra letos. Kot univerzitetni diplomirani ekonomist je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani leta 2006 opravil magisterij s področja trženja. Ima dolgoletne delovne izkušnje na najvišjih vodstvenih položajih v podjetjih, kot sta Žito in Kolinska. Pogosto mu je bila zaupana tudi vloga člana oz. predsednika nadzornega sveta v različnih podjetjih in ustanovah.

Prihajam iz gospodarstva. Podjetja imajo različne cilje, različne priložnosti in po drugi strani tudi ovire, za prav vsa pa je značilno, da moramo, če želimo dosegati dobre rezultate, ustrezno motivirati ekipo. Prav to je za dejavnost, s katero se ukvarja Gospodarsko razstavišče, morda še pomembneje kot za kakšno drugo podjetje.

Pomemben podatek o uspešnosti sejmov je stalna rast in nadgrajevanje ter dopolnjevanje sejemske ponudbe. Kako se sejemska dejavnost razvija pri vas?

V trenutnih gospodarskih razmerah si prizadevamo zlasti nadgraditi obstoječe sejme, jim dodajati vsebino, aktivnosti in jih s tem narediti še bolj zanimive za razstavljavce ter obiskovalce. Seveda pa je treba ves čas iskati nove ideje, nove projekte in jih v primernem trenutku realizirati.

Za katere gospodarske panoge je v Sloveniji

Na kakšen način naredite sejme privlačnejše za mlajšo ciljno publiko?

Ogled sejma Narava–zdravje priporoča tudi Ministrstvo za šolstvo RS, zato si ga veliko osnovnih in srednjih šol izbere kot naravoslovni dan. Ta sejem ima nedvomno največ edukativnih vsebin, od alternativne vstopnine, ki je spodbujal k organiziranemu zbiranju odsluženih baterij in mobilnikov, do raznih interdisciplinarnih računalniških igric,

81 Kongresna priloga Sejem

projekcij zanimivih filmov z okoljevarstvenimi temami ali predavanj o zdravem načinu življenja. Letos prvič smo na sejmu pohištva – Ambient Ljubljana v okviru projekta Igriva arhitektura organizirali arhitekturne delavnice pod vodstvom uveljavljenih arhitektov. Z njimi želimo dvigati zavest bivalne kulture pri nas, ki je morda v obveznih učnih programih za zdaj še prezrta. Vsebine sejma pohištva in sejma gradbeništva pa privabijo bolj strokovno naravnano ciljno publiko mladih, kot so študenti arhitekture in industrijskega oblikovanja ter dijaki in študenti z oddelkov za lesarstvo, gradbeništvo, geodezijo ipd.

Na sejmu pohištva je tako na natečaju in razstavi Top ideje – 1. borza oblikovanja sodelovalo s svojimi idejnimi zasnovami 40 mladih arhitektov in oblikovalcev. Na sejmu Alpe–Adria: Turizem in prosti čas razmišljamo o vsebinah, ki so blizu mladim. Verjetno se bodo ti najbolj prepoznali v ponudbi za aktivno skupino obiskovalcev, kjer se bodo predstavljali adrenalinski športi, pa gorsko kolesarjenje, deskanje, srfanje, kajtanje itd. Želimo si, da bi na sejmu lahko predstavili tudi učne poti v regiji Alpe–Jadran in tako pritegnili zanimanje za organizirane obiske šol. Sicer pa je Gospodarsko razstavišče prepoznavno za mlade tudi po dogodkih, kot so Maturantska parada, Brucovanje, in, seveda, po vedno bolj popularnih koncertih elektronske glasbe.

Kaj menite o ideji sodelovanja in povezovanja evropskih kongresnih ter sejemskih destinacij?

Sodelovanje oziroma povezovanje na tem področju je vedno koristno in pomeni izmenjavo izkušenj, informacij, znanja, spoznavanje multikulturnosti, s tem pa boljše razumevanje drug drugega. Gre za to, da smo

navzoči v mednarodnem kontekstu in sledimo aktualnim trendom. Navzočnost pa vedno prinese nove poslovne priložnosti.

Kongresno dejavnost GR kor največjega prireditvenega centra v Sloveniji promovirata Turizem Ljubljana in ZavodKongresnoturistični urad. V Sloveniji smo poleg Cankarjevega doma edini kongresni in razstaviščni center s certifikatom E, ki ga podeljuje omenjeni urad. Kot soorganizator poslovne borze industrije srečanj Conventa, ki se vsako leto januarja odvije na GR, spodbujamo pretok informacij med ponudniki in kupci na tem področju za JV Evropo.

Prek članstva v Zavodu-Kongresnoturistični urad se udeležujemo dveh najpomembnejših svetovnih poslovnih borz, EIBTM v Barceloni in IMEX v Frankfurtu. Na teh dveh borzah predstavljamo svoje kongresne storitve.

Gospodarsko razstavišče je tudi član ICCA (International Congress and Convention Association), tj. mednarodno združenje kongresnih organizatorjev, ter ITTFA (International Tourism Trade Fair Association), mednarodne organizacije za sejemski turizem, ki išče nove poti za spodbujanje promocije potovanj in izboljšanje industrije turizma. Preko svetovne mreže njenih članov promoviramo svojo novo sejemsko prireditev s področja turizma Alpe–Adria: Turizem in prosti čas.

Kakšno vlogo imajo pri promociji sejmov nacionalne turistične organizacije in kakšna je vloga zasebnega sektorja?

Bom kar konkreten: pri sejmu Alpe–Adria: Turizem in prosti čas sodelujemo z nacionalno turistično organizacijo, izkoriščamo možnost promocije, iščemo skupne točke, sinergijo, opiramo se na znanje in informacije STO. Nedvomno so sejmi, ki imajo regijski ali celo

širši pomen, dogodek, ki lahko privabi zelo zaželene poslovne goste, saj koristijo hotelske storitve, zaidejo v nakupovalne centre, obiščejo restavracije itd.

Kaj pogrešate na področju ponudbe turističnih zmogljivosti in infrastrukturne razvitosti regije, v kateri delujete? Če začnemo pri sebi – kajti tudi Gospodarsko razstavišče je v bistvu na neki način infrastruktura Ljubljane – pogrešamo dodatne prostore, saj imamo 13.139 kvadratnih metrov pokritih površin, kar je za glavno mesto premalo, zato postavljamo montažne dvorane, ki pa ne smejo biti trajna rešitev. Želeli bi si tudi še večjo dostopnost do svojega prireditvenega centra, ki ima odlično lego v središču mesta ob glavni železniški in avtobusni postaji ter dobesedno pred vhodom postaje mestnega potniškega prometa.

Letališče Jožeta Pučnika tudi ni daleč, le slabe pol ure vožnje od nas, vendar ima omejeno število letalskih povezav. Tudi hotelske zmogljivosti v Ljubljani so za enkrat omejene, zlasti ko bi potrebovali večji obseg namestitev podobne kategorije.

Kaj je po vašem mnenju odločilno za dober obisk sejemskih prireditev?

Zelo pomembno pri tem je vzdrževati raven sejma s kakovostno in privlačno vsebino, na katerega se vračajo obiskovalci zadovoljni.

To je najpomembnejše orodje za uspešnost prireditve v prihodnje. Seveda je izrednega pomena dobro načrtovana promocijska kampanja, ki skozi različne kanale vzdržuje, celo zvišuje zanimanje za prireditev.

82 Kongresna priloga Sejem

Intervju z Janezom Erjavcem, direktorjem Pomurskega sejma

Janez Erjavec, direktor družbe Pomurski sejem d.d., je po poklicu inženir gradbeništva, ki že 30 let dela v sejemski dejavnosti. V tem času je sodeloval pri organizaciji preko 100 uspešnih sejmov v Gornji Radgoni. Je velik ljubitelj narave in borec za varstvo naravne ter kulturne dediščine, ekološke gradnje in trajnostnega razvoja.

Kako ste zadovoljni z rezultati družbe v tem letu in kakšno prihodnost napovedujete?

Z rezultati družbe Pomurski sejem v letu 2010 smo kljub slabi gospodarski situaciji v Sloveniji in Evropi precej zadovoljni.

Organizirali smo 4 sejme in 7 strokovnih ocenjevanj kakovosti izdelkov.

Konec marca je mednarodni sejem gradbeništva MEGRA na 18.000 m2 razstavnih površin predstavil 410 razstavljavcev iz 15 držav, obiskalo pa ga je skoraj 19.500 obiskovalcev.

Mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA in spremljajoči sejem embalaže, tehnike pakiranja, logistike, trgovine in tržnega komuniciranja INPAK sta konec avgusta privabila 1690 razstavljavcev iz 25 držav, ki so se predstavili na 66.500 m2 razstavnih površin 120.000 obiskovalcem. Poleg tega je na ocenjevanjih kakovosti pod okriljem sejma AGRA letos sodelovalo 363 podjetij s 1304 vzorci, sejem pa je spremljalo kar 65 strokovnih posvetov in okroglih miz, ki so obravnavale aktualno problematiko. Pred sejmom INPAK je potekalo tudi bienalno strokovno ocenjevanje 33. slovenski oskar za embalažo, na katerem je sodelovalo 34 izdelkov, ki jih je poslalo 21 prijaviteljev.

Septembra je na mednarodnem sejmu znanja, tehnike in sredstev za obrambo, civilno zaščito in gasilstvo SOBRA sodelovalo na 40.000 m2 površin 120 razstavljavcev in 20.000 obiskovalcev.

Sejmi bodo tudi v prihodnje zanimivi za razstavljavce in obiskovalce, predvsem tisti,

ki bodo inovativni ter aktualni po vsebini razstav in spremljajočih dogodkov. Sejem je ena najpomembnejših oblik promocije, obenem pa je edino vrhunsko poslovno in strokovno srečanje, ki uresničuje vse vidike komunikacije. V primerjavi z drugimi promocijskimi možnostmi zadovoljuje potrebo po živem stiku s predstavljenimi izdelki.

Edini nudi možnost osebnega stika med ponudniki in odjemalci izdelkov ter storitev, med najrazličnejšimi predstavniki poslovnih, strokovnih in najširše javnosti. Kot poslovni in strokovni dogodek je tudi vir pomembnih informacij za javnost, kar multiplicira njegove promocijske učinke. Poleg tega pa omogoča sodelovanje na sejmih najrazličnejšim poslovnim subjektom in institucijam najbolj ciljno obliko promocije ter trženja. Sejme lahko izberejo glede na svojo specializiranost, regionalni domet in način organizacije, tako da z dobro načrtovanim nastopom dosežejo kar največ trženjskih in komunikacijskih ciljev v najkrajšem času ter z najnižjimi stroški.

S kakšnimi poslovnimi izzivi ste se srečevali v preteklosti in s kakšnimi se soočate danes?

V preteklosti je bilo veliko poslovnih izzivov in vsebin, na katere je bilo mogoče odgovoriti z dobrim delom, in uspešnost je bila tako rekoč zagotovljena. Danes so vsebine bolj profilirane in strukturirane, v gospodarstvu pa smo priča globalizaciji. Ta je naredila veliko selekcijo in le najboljša podjetja ter izdelki v našem prostoru so ostali konkurenčni.

Današnji izzivi so zato prilagajanje trendom v gospodarstvu, sodelovanje pri kreiranju novih razvojnih smernic, panožna specializacija na eni in širitev poslovnega servisa na drugi strani, razvoj sejemske infrastrukture, prilagajanje specifičnim zahtevam sejemskih vsebin, različnim ciljnim skupinam razstavljavcev in obiskovalcev.

Specializacija sejmov na strani razstavljavcev pomeni za nas, organizatorje, spremenjen način dela, boljše poznavanje svetovnih razvojnih in tehnoloških trendov, tesnejše sodelovanje s strokovnimi, vladnimi ter gospodarskimi ustanovami, ki pokrivajo določene panoge gospodarstva. Seveda gre tudi za spremenjen način vabljenja obiskovalcev ... Ne le razstavljavcev, ampak tudi obiskovalce namreč dober sejmar pozna

tako rekoč poimensko, jih nagovarja z neposredno pošto, v vse bolj specializiranih medijih, celo osebno ... Poleg zanimive in kakovostne poslovne sejemske razstave moramo obiskovalcem po posameznih ciljnih skupinah ponuditi dodatne vsebine, strokovne posvete, poslovna ter družabna srečanja.

Pomemben podatek o uspešnosti sejmov je stalna rast in nadgrajevanje ter dopolnjevanje sejemske ponudbe. Kako se sejemska dejavnost razvija pri vas?

Razstavljavcem nudimo skupaj 90.000 m2 pokritih in zunanjih razstavnih površin, hleve za razstave živali, površine za vzorčne nasade, veliko manežo, prostore za predstavitve gradbene ter kmetijske mehanizacije, prilagodljive razstavne prostore in sodobno opremljene dvorane za strokovne posvete. Smo edino sejmišče v tem delu Evrope, ki lahko npr. ob sejmu AGRA ponudi razstavljavcem za predstavitev obsežne površine za vzorčne nasade kmetijske proizvodnje, ob sejmu SOBRA pa površine za velik vojaški poligon za predstavitev opremljenosti, spretnosti in izurjenosti obrambnih ter sil za zaščito in reševanje.

V tej regiji bistveno več pozornosti kot drugi organizatorji namenjamo tudi spremljevalnemu obsejemskemu dogajanju.

Ob sejmih organiziramo aktualne strokovne posvete, poslovne in stanovske dogodke, novinarske konference, tekmovanja, stanovska ter družabna srečanja, s katerimi nagovarjamo in vabimo ozko specializirane, obenem pa najširše ciljne skupine obiskovalcev. V sklopu sejmišča je 5 dvoran za strokovna in poslovna srečanja, ki sprejmejo vsaka od 60 do 220 udeležencev oz. skupaj kar 640 udeležencev.

Kakovost in razvoj sejemskih storitev dokazuje tudi članstvo sejmov AGRA ter MEGRA v mednarodni zvezi sejmov UFI, ki zagotavlja visoko kakovost obeh prireditev in verodostojnost podatkov o številu razstavljavcev ter obiskovalcev.

Za katere gospodarske panoge je v Sloveniji po vašem mnenju zanimanje za sejemsko dejavnost največje?

V Sloveniji kot majhnem tržišču je tudi malo gospodarskih panog, v katerih bi bilo dovolj

83 Kongresna priloga Sejem

konkurence za ta trg. Še vedno pa je veliko možnosti za promocijo živilskih izdelkov, kmetijske tehnike in gradbeništva, vsega, kar je povezano z energijo, ter pohištva in avtomobilov.

Na kakšen način naredite sejme privlačnejše za mlajšo ciljno publiko?

Dolgoročno pomeni zagotovo največji sejemski uspeh privabiti na prireditev mlado publiko, saj je to pomembna naložba v prihodnost. Pri tem so še bolj kot posebni mediji, s katerimi jih nagovarjamo, pomembne vsebine, ki mladim dejansko nekaj pomenijo. Na različne starostne skupine in profile mladih mislimo tako rekoč na vseh sejmih. Na Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA se s svojimi dosežki in programi predstavlja celotno kmetijsko-živilsko šolstvo, ki nagovarja prihodnje dijake. Drugo ciljno skupino privabimo z dogodki, ki jih organizira Zveza podeželske mladine Slovenije. Študente in mlade intelektualce privabljamo z različnimi strokovnimi posveti, druge s specifičnimi dnevnimi izobraževalnimi in zabavnimi dogodki. Najmlajše navdušimo za živilstvo in kmetijstvo tudi s tematskimi otroškimi vrtci in delavnicami, ki jih organiziramo skupaj z različnimi partnerji.

Podobno je na sejmu gradbeništva MEGRA, kjer organiziramo tekmovanje mladih v zidanju, predstavitev gradbenega šolstva in tekmovanje mladih kleparjev ter krovcev. Na sejem SOBRA so mlade vabile, izobraževale in zabavale lutkovne predstave, glasbeni nastopi, predstavitve vojaških ter policijskih poklicev.

Na sejmu LOV smo sodelovali s taborniki in skavti ter strokovnimi ustanovami, ki lahko mladim nudijo znanja in zaposlitev na področju varovanja okolja.

Pri vsakem izmed naših sejmov poskrbimo za sproščeno in tvorno druženje mladih z mladimi, pa tudi za medgeneracijske povezave.

Kaj menite o ideji sodelovanja in povezovanja evropskih kongresnih ter sejemskih destinacij?

Ideja o povezovanju evropskih kongresnih in sejemskih destinacij je načeloma dobra.

Bojim pa se, da bo koristila predvsem velikim

ponudnikom iz tradicionalnih evropskih središč na račun malih, z evropskega obrobja.

Ti so na tako povezovanje slabše pripravljeni in lahko posledično iz njega iztržijo manj.

Vsekakor pa lahko na to gledamo tudi kot na priložnost, ki jo bodo znali izkoristiti vsi ponudniki, ki bodo dovolj prodorni, inovativni in bodo pripravljeni v projekt nekaj investirati, čeprav rezultati ne bodo vidni takoj.

Kakšno vlogo imajo pri promociji sejmov nacionalne turistične organizacije in kakšna je vloga zasebnega sektorja?

Nacionalne turistične organizacije bi morale imeti pri promociji sejmov še pomembnejšo vlogo. To še posebej velja za Slovenijo, ki ima relativno razdrobljene turistične produkte, in majhna podjetja, ki so med sabo slabo povezana.

Zasebni sektor pa se pomena promocije sejmov, ki je obenem tudi njegova lastna promocija, premalo zaveda. Večje možnosti za skupen promocijski nastop doma in v tujini so v posameznih gospodarskih segmentih, ki jih povezujeta GZS in OZS.

Kaj pogrešate na področju ponudbe turističnih kapacitet in infrastrukturne razvitosti regije, v kateri delujete?

Na področju turističnih kapacitet in infrastrukturne razvitosti regije v Sloveniji ter tudi pomurski regiji pogrešam veliko.

Turizem je najvišja oblika gospodarstva in zanj ni dovolj zgraditi hotela in še kakšnega bazena. Če hočemo imeti v neki regiji turizem, mora biti poleg razvite prometne in gostinske infrastrukture urejeno tudi celotno gospodarstvo ter njegov zunanji videz: od kmetijstva, pokrajine, industrije, politike, izobraževanja do etnološke, gastronomske, športne, rekreacijske in kulturne ponudbe …

Kaj je po vašem mnenju odločilno za dober obisk sejemskih prireditev?

Odločilnih je več stvari. Obiskovalcem moramo ponuditi dobre vsebine, številčno in kakovostno ponudbo razstavljavcev, brezhibno organizacijo, dodatne poslovne, strokovne in družabne vsebine, vsebinsko ter prostorsko

usmeritev, prijazno sejemsko osebje in dovolj ažurnih ter točnih informacij ... Pomembni sta seveda tudi tradicija prireditve in dobra promocija.

84 Kongresna priloga Sejem

Intervju z Matjažem Turkom, direktorjem Primorskega sejma S kakšnimi poslovnimi izzivi ste se srečevali v preteklosti in s kakšnimi se soočate danes? Že sama organizacija sejma predstavlja izziv tako v preteklosti kot v prihodnosti. Danes, v času recesije, pa predstavlja poseben izziv ohranjati ravni sejmov, uspeti animirati razstavljavce in obiskovalce, sejme morda celo nadgrajevati ali celo vzpostavljati nove.

Pomemben podatek o uspešnosti sejmov je stalna rast in nadgrajevanje ter dopolnjevanje sejemske ponudbe. Kako se sejemska dejavnost razvija pri vas?

Matjaž Turk, rojen Koprčan (1964), se je že v svojih prvih podjetniških korakih v svetu špedicije in transporta srečal z logistiko, ki igra pomembno vlogo pri organizaciji sejmov.

Danes je uspešen pri organizaciji mednarodnih strokovnih sejmov GASTexpo & Sladoled & Vino ter Primorskega sejma.

Kako ste zadovoljni z rezultati družbe v tem letu in kakšno prihodnost napovedujete?

Z rezultati družbe sem zadovoljen, saj smo kljub recesiji uspeli v slovenskem sejemskem prostoru uveljaviti specializirano sejemsko prireditev GASTexpo & Sladoled & Vino in obenem regionalni Primorski sejem celo nadgraditi, s spremljajočimi prireditvami pa dvigniti na bolj kakovostno raven.

Napovedovati prihodnost v teh »turbo« negotovih časih je skorajda nemogoče, želimo pa si seveda svetle prihodnosti, čeprav se tržišče nenehno spreminja in se je temu treba prilagajati ter skladno s tem tudi sejemske prireditve. Izhajamo namreč iz prepričanja, da je kakovostno organizirana sejemska prireditev učinkovit instrument v boju proti recesiji.

Kot rečeno, je danes že uspeh sejem ohranjati na istih kakovostnih ravneh, sama morebitna nadgradnja pa predstavlja še večji uspeh.

A kljub recesiji se mora organizator potruditi za vsakoletno dopolnjevanje sejma, sicer ta zvodeni.

V naši sejemski hiši se maksimalno trudimo sejemske prireditve vsako leto dopolnjevati, nadgrajevati, poseben poudarek dajemo na obiskovalce in tako sejme prilagajamo sprotnim tržnim razmeram. Za zdaj nam to uspeva in upamo, da nam bo tudi v prihodnje.

Za katere gospodarske panoge je v Sloveniji po vašem mnenju zanimanje za sejemsko dejavnost največje?

Predvsem za tiste panoge, v katerih so nosilci manjši in srednji gospodarski subjekti, kajti na njih slonita družbeni gospodarski razvoj ter sejemska dejavnost. To se kaže v panožnih specializiranih oz. strokovnih sejmih, ki jih je sicer v Sloveniji malo.

Na kakšen način naredite sejme privlačnejše za mlajšo ciljno publiko?

Izraz »mlajši« je relativen. Če imate v mislih srednješolsko mladino, je seveda sejemska dejavnost primerna tudi zanje. To skupino obiskovalcev privabljamo pretežno s spremljajočimi strokovnimi programi, v sklopu katerih najdejo mladi koristne informacije za prihodnjo poslovno kariero.

Kaj menite o ideji sodelovanja in povezovanja evropskih kongresnih ter sejemskih destinacij?

Vsekakor je to pozitivno razmišljanje in povezovanje teh prinaša samo sinergijske ter multiplikativne učinke vseh vpletenih subjektov!

Kakšno vlogo imajo pri promociji sejmov nacionalne turistične organizacije in kakšna je vloga zasebnega sektorja?

Vsi imajo veliko vlogo. NTO imajo seveda več možnosti in dolžnosti, saj gre za državne ustanove, ki so med drugim zadolžene tudi za promocijo sejmov. Za sejme v naši organizaciji pa je zelo pomemben zasebni sektor – tu imam v mislih razstavljavce, ki pa že s samim nastopom na sejmu poleg sebe posredno promovirajo tudi sejemsko dejavnost, seveda če je predstavitev podjetja na ustrezni ravni.

Kaj pogrešate na področju ponudbe turističnih kapacitet in infrastrukturne razvitosti regije, v kateri delujete?

Tako za sejme kot tudi za ponudnike turističnih kapacitet velja podobno – prilagajati se morajo hitrim gospodarskim in družbenim spremembam ter temu primerno prilagoditi svoje ponudbe. Kot organizatorji sejmov njihovo ponudbo koristimo. Samo zadovoljen sejemski gost pa bo lahko širil naprej dober glas.

Kaj je po vašem mnenju odločilno za dober obisk sejemskih prireditev?

Kakovostna in ciljno usmerjena promocija, s katero organizator obiskovalcu že pred obiskom sejma korektno posreduje ustrezne informacije, kaj lahko od sejma pričakuje.

K dobremu obisku pa vsekakor pripomorejo tudi razstavljavci in obsejemski dogodki.

Obiskovalec mora namreč sejem zapustiti zadovoljen!

85

Intervju z Bredo Obrez Preskar, izvršno direktorico Celjskega sejma

Breda Obrez Preskar je po izobrazbi univerzitetna diplomirana ekonomistka.

Diplomirala je na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Svoje prve poslovne izzive je našla v družbi Celjski sejem, kjer se je zaposlila leta 1992. Od leta 1999 je sodelovala pri vodenju družbe, s 1. januarjem 2010 pa ji je ob prehodu na enotirni sistem upravljanja družbe upravni odbor zaupal štiriletni mandat izvršne direktorice. Največji izziv ji predstavlja vodenje in koordiniranje MOS – največjega sejemskega projekta v tem delu Evrope.

Kako ste zadovoljni z rezultati družbe v tem letu in kakšno prihodnost napovedujete?

Rezultati poslovanja družbe Celjski sejem d.d. so v skladu s pričakovanji. Splošne gospodarske razmere se seveda odražajo tudi v sejemski dejavnosti. Pri tem velja omeniti, da ta učinek ni toliko zaznan v samem zmanjševanju števila razstavljavcev in obiskovalcev, ampak v racionalnem, ekonomsko natančno premišljenem pristopu razstavljavcev k načrtovanju sejemskega nastopa. Tudi obiskovalci pridejo na sejem z natančno določenimi cilji in zelo dobro predhodno pripravljeni, zato tudi od razstavljavcev pričakujejo ustrezen odziv.

Poslovno leto 2010 bo sicer za Celjski sejem d.d. uspešno tudi zaradi kar treh novih projektov, ki smo jih pripravili letos. Januarja smo skupaj s partnerji prvič izvedli Festival izobraževanja in zaposlovanja, februarja smo prvič pripravili nova strokovna sejma Frizerstvo in Kozmetika, maja pa po več letih obudili Sejem ekologije in varovanja okolja Eko. Uspešno pa smo z aktualnimi vsebinami nadgradili tudi MOS, ki še krepi svojo vlogo največjega poslovno-sejemskega dogodka v regiji.

S kakšnimi poslovnimi izzivi ste se srečevali v preteklosti in s kakšnimi se soočate danes?

Organizatorji sejemskih dogodkov se vedno soočamo z izzivom, kako na enem mestu

Kongresna priloga Sejem

zbrati več sto, celo tisoč razstavljavcev iz domovine in tujine, ki predstavljajo najuspešnejše predstavnike določene gospodarske panoge. Hkrati moramo zagotoviti dovolj veliko kritično maso ciljne publike, da zadovoljimo pričakovanja razstavljavcev.

Oboje je v obdobju gospodarske recesije še veliko večji izziv. V Celjskem sejmu smo pri tem uspešni, saj nam raste tako število sejmov – v letu 2010 smo pripravili tri nove dogodke in po več letih obudili še en sejemski dogodek – kot tudi število razstavljavcev, ki se predstavijo na naših sejmih. Uspeh je posledica zelo skrbno pripravljenih projektov in ustrezno predstavljenih potencialnim razstavljavcem, ki jih povabimo k sooblikovanju aktualnih sejemskih vsebin. Te pritegnejo obiskovalce, ki jih prav tako že pred samim obiskom sejma poskušamo opremiti s čim več koristnimi informacijami o dogajanju na sejmišču.

Pomemben podatek o uspešnosti sejmov je stalna rast in nadgrajevanje ter dopolnjevanje sejemske ponudbe. Kako se sejemska dejavnost razvija pri vas?

V Celjskem sejmu si prizadevamo za združevanje posameznih segmentov ter aktualnost vsebin, ki so predstavljene na sejmu. Z aktualnimi vsebinami opozorimo tako na priložnosti kot tudi na težave posamezne panoge in spodbudimo dialog med

86 Kongresna priloga Sejem

oblikovalci gospodarske politike ter tistimi, ki se morajo po njej ravnati v vsakdanjem poslovanju. S tehničnega vidika pa je za uspešnost in rast sejemskih prireditev pomembna nenehna skrb za dograditev ter razvoj sejemske infrastrukture in ustrezen razvoj kadrov.

Za katere gospodarske panoge je v Sloveniji po vašem mnenju zanimanje za sejemsko dejavnost največje?

V Sloveniji in v svetu so se ohranili tisti sejmi, ki pokrivajo propulzivne gospodarske panoge.

V Celju zelo dobre rezultate beležimo na specializiranih sejmih Energetika in TerotechVzdrževanje. Uspešni so tudi strokovni sejmi orodjarstva in orodnih strojev Forma tool, plastike, gume in kemije Plagkem, grafike in pakiranja Graf&Pack ter sejem Livarstvo, ki pa se jih je kriza nedvomno najprej in močno dotaknila že leta 2009. Podobo velja za panoge, ki se predstavljajo na naših sejmih Avto in vzdrževanje, Moto boom, Razstava gospodarskih vozil in Logotrans.

V tej družbi je poseben fenomen MOS, ki pokriva zelo širok nabor različnih panog in pritegne največje število obiskovalcev med vsemi sejemskimi prireditvami v Sloveniji. Našo sejemsko paleto med drugim dopolnjujejo še sejmi Poroka, ki bo leta 2011 doživel že jubilejno, deseto ponovitev, tudi Sejem zdravega načina življenja, zdravilstva, zeliščarstva, zdrave prehrane, naravne kozmetike in okolju prijaznega bivanja Altermed ima svojo zvesto ciljno skupino obiskovalcev, zaradi aktualnih tem pa ga obišče vedno več ljudi, ki se zavedajo pomena lastne skrbi za zdravje. Vse bolj zanimiv pa je tudi sejem Erotika 69, s katerim bomo letos že tretjič zapored zaključili sejemsko sezono v Celju.

Na kakšen način naredite sejme privlačnejše za mlajšo ciljno publiko?

Aktualne sejemske vsebine so pogoj za dober obisk, zato moramo potencialne obiskovalce o njih še pred samim dogodkom čim bolje informirati. Za obveščanje mlajše ciljne publike so še posebej aktualni vsi novi medijski kanali, kot so socialna omrežja in spletni video portali, zato posebno pozornost namenjamo interaktivnim vsebinam.

Prisluhnemo pa tudi pobudam mladih oz. izobraževalnih ustanov in na sejmih redno pripravljamo demonstracije ter tekmovanja, ki pritegnejo številne mlade obiskovalce.

Sejemske vsebine same imajo izrazito

izobraževalno komponento, zato mladi obisk sejmov s pridom izkoriščajo za izobraževanje in nadgradnjo svojih znanj.

Kaj menite o ideji sodelovanja in povezovanja evropskih kongresnih ter sejemskih destinacij?

Formalno obstaja kar nekaj združenj in povezovalnih ustanov. Tudi sami smo del nekaterih. Žal velikokrat opažamo, da gre pogosto za deklarativno in manj dejansko sodelovanje. Seveda bi si želeli, da temu ne bi bilo tako. Zelo pa cenimo naša neformalna povezovanja in partnerstva v tujini ter doma, v okviru katerih smo – skupaj z domačimi in tujimi partnerji – zastavili ter izpeljali številne projekte, ki so pomembno dopolnili sejemske vsebine. To so oblike sodelovanja, ki jim bomo v družbi Celjski sejem tudi v prihodnje namenjali posebno pozornost, saj se zavedamo njihovih pozitivnih sinergij.

Kakšno vlogo imajo pri promociji sejmov nacionalne turistične organizacije in kakšna je vloga zasebnega sektorja?

Zaradi intenzivne internacionalizacije svoje sejemske dejavnosti smo pred projekti, kjer bomo lahko zelo natančno preizkusili vlogo nacionalnih organizacij pri promociji sejmov.

Do zdaj smo bili v večini primerov odvisni od lastnih vlaganj v promocijo svojih sejemskih dogodkov. Prepričani smo, da lahko prav skozi predstavitve na sejmih – doma in v tujini – država pridobi številne koristi, zato verjamemo, da bomo dobili ustrezno podporo tudi na nacionalni ravni.

Kaj pogrešate na področju ponudbe turističnih kapacitet in infrastrukturne razvitosti regije, v kateri delujete?

Zaradi majhnosti naše države bi turistične zmogljivosti morale zadoščati za potrebe sejemske dejavnosti, a žal je neustrezna prometna infrastruktura pogosto tista, ki onemogoča premagovanje tudi krajših razdalj od tistih, ki so npr. v večjih evropskih mestih nekaj običajnega. Pozdravljamo pa vsako pobudo gospodarskih subjektov, ki vidijo tudi v sejmih priložnost za razvoj svojih zmogljivosti. Z nekaterimi že uspešno sodelujemo in jih bomo tudi v prihodnje vključevali v del promocije sejmov.

Kaj je po vašem mnenju odločilno za dober obisk sejemskih prireditev?

Za dober obisk sejemskih prireditev so odločilni dobra vsebina, uspešna predstavitev

teh vsebin ciljnim javnostim, pa tudi sama zainteresiranost teh javnosti oz. njihove potrebe in pripravljenost, da se ustrezno pripravijo na obisk sejma. V Celjskem sejmu si zato prizadevamo pozorno prisluhniti potrebam razstavljavcev in obiskovalcem ter skupaj s partnerji in razstavljavci oblikovati zanimive sejemske vsebine. Zagotovo šteje tudi tradicija, saj ugotavljamo, da imajo naši sejmi številne zveste obiskovalce, ki sejmišče redno obiskujejo. Pomembni pa sta tudi odličnost in zanesljivost ter ne nazadnje ugled organizatorja sejemskega dogodka, saj tudi z njim razstavljavcem in obiskovalcem jamči kakovostno raven sejemskega dogodka.

87

»SLOVENIJA GOES GREEN«* – TUDI NA MEDNARODNIH SEJMIH IN BORZAH Turistične informacije preko povezave Bluetooth na turističnih borzah in sejmih Turistične destinacije in z njimi povezane dejavnosti v vedno večji meri spoznavajo pomen odgovornega ravnanja do okolja ter uravnoteženega upravljanja naravnih virov, pomembnih za dolgoročno konkurenčnost in razvoj turistične ponudbe. Okoljska celovitost, socialna pravičnost in trajnostni razvoj so stebri odgovornega ter trajnostnega turizma, katerega »zelena nit« je zapisana v vseh strateških dokumentih Slovenske turistične organizacije.

To vodilo teče na več ravneh: od ozaveščanja javnosti, recikliranja, smotrne porabe vode in izrabe energetskih virov do spodbujanja razvoja in trženja turističnih produktov, usmerjenih k trajnostnemu razvoju ter varovanju okolja.

Slovenska turistična organizacija tem trendom ne le sledi, ampak jih tudi proaktivno sooblikuje in spodbuja. To se med drugim kaže v »zelenem« načinu promocije Slovenije na mednarodnih turističnih borzah in sejmih, kar pomeni, da smo tudi pri organizaciji tovrstnih dogodkov prepričani, da je trajnostni oz. zeleni turizem razvojna priložnost Slovenije.

Sejem in njegova zelena filozofija Ideja o komuniciranju Slovenije na inovativen in okolju prijazen način je logično nadaljevanje uspešne trženjske akcije, ki jo Slovenska turistična organizacija skupaj s partnerjema Aerodromom Ljubljana, d.d., in podjetjem CreativInteraktiv, d.o.o., izvaja na letališču Jožeta Pučnika. Tam lahko potniki letališča prejmejo vse potrebne informacije za bivanje v Sloveniji brezplačno, preko vmesnika Bluetooth v svoj mobilni telefon. »Več kot 1.000 prenosov turistične brošure mesečno dokazuje, da smo naredili korak v pravo, ,zelenoʻ smer,« dodaja Tina Sračnjek z oddelka za razvoj IS in e-poslovanja na STO. Podoben, vendar nekoliko bolj sofisticiran koncept, ki po svoje predstavlja svetovno novost, smo zdaj uporabili za namene sejemskih nastopov. Obiskovalci stojnice lahko uporabijo interaktivno mobilno aplikacijo, preko katere ima vsak obiskovalec možnost brezplačno v svoj mobilnik prenesti prilagojene turistične kataloge za mobilne telefone.« Interaktivna predstavitev slovenije na informacijskem terminalu bluetooth Vedno bolj se nagibamo k zelenemu turizmu, zato smo storili korak dlje in poskušali z modernimi ter okolju prijaznejšimi tehnologijami uporabiti brezpapirni pristop k trženju in prispevati k manjši porabi katalogov ter s tem seveda papirja. Moderni popotniki so zelo okoljsko ozaveščeni in zahtevajo podobno zavezo za okolje tudi z vidika trženja turističnih

destinacij. Izbor tehnologije Bluetooth je bil razumen, saj kot nov, sodoben komunikacijski kanal predstavlja odlično orodje za neposreden pristop k potrošniku oz. turistu. Ponuja namreč doseg ciljne skupine na izbrani lokaciji in atraktiven, hiter ter brezplačen prenos multimedijske vsebine v mobilni telefon, ki jo lahko uporabnik neomejeno pregleduje tudi pozneje, ko je borza že mimo. Toda obstaja še en ključni razlog, zakaj smo se odločili za tehnologijo Bluetooth – ker je zelena. Tovrstna tehnologija se lahko uporablja za distribucijo obvestil, informacij in oglasov, digitalno, brez kakršnega koli tiska ali drugega škodljivega vpliva na okolje. Poleg tega deluje trženje preko povezave Bluetooth s pomočjo nizkih radijskih frekvenc z nizko porabo energije. Multimedijska brošura, ki je posredovana preko univerzalne in brezplačne povezave Bluetooth, tako ponuja priložnost ponudnikom turističnih destinacij, da svojim potencialnim gostom predstavijo ponudbo v okviru interaktivnega mobilnega kataloga – kar neposredno v njihov telefon.

Vse vsebine in mobilni katalogi pa so poleg angleščine dodatno prevedeni v jezik države gostiteljice, saj se s tem želimo še bolje približati prihodnjim turistom iz regije.

Kako deluje?

Za potrebe interaktivne predstavitve Slovenije na turističnih sejmih smo v sodelovanju s podjetjem CreativInteraktiv izdelali rešitev na ključ, ki omogoča predstavitev Slovenije na sodoben in okolju prijazen način. Sestavljena je iz dveh delov: interaktivnega LCD-terminala in mobilnega vmesnika Bluetooth za prenos mobilnih turističnih brošur. Uporabnik lahko na preprost način pregleduje različne multimedijske vsebine na LCD-terminalu z zaslonom, občutljivim na dotik.

Vsebine na LCD-terminalu Za potrebe posamičnega sejma smo izbrali 5–6 najprimernejših kategorij vsebin: Splošno o Sloveniji, Smučanje, Zdravilišča in wellness, Pohodništvo, Zgodovinska mesta itd. Kategorije vsebin smo prilagodili povpraševanju posameznih produktov na trgu, kjer je potekal sejem. Za vsako kategorijo smo pripravili spremno besedilo in slikovno gradivo. Za podrobnejše informacije je uporabnik lahko pregledoval tudi brošuro v PDF-obliki. Dodatno smo na uvodnem zaslonu izpostavili tudi druge atraktivne in trenutno aktualne vsebine (Mesto Ljubljana, Kras, Podeželje). Na voljo je bila tudi multimedijska vsebina v obliki filmov in fotogalerij.

Kongresna priloga Sejem

Mobilne vsebine Največja dodana vrednost rešitve je ravno v tem, da so izbrane turistične vsebine na voljo tudi za mobilne telefone, in sicer v elektronski obliki, t. i. mobilnih brošurah. Uporabniki si lahko te vsebine poljubno izberejo na LCDzaslonu in si jih preko povezave Bluetooth brezplačno prenesejo v svoj mobilni telefon, da si jo podrobno pogledajo pozneje – preverijo ponudbo, pokličejo in rezervirajo izbrano destinacijo ali hotel, preverijo spletno stran ali uporabijo GPS-koordinate pri načrtovanju svoje poti v Slovenijo. Za vsako kategorijo vsebin smo izdelali turistično mobilno brošuro, katere vsebina je povzeta iz vsebin, zajetih v tiskanih brošurah. Mobilne brošure vsebujejo besedilo in slikovno gradivo s kontaktnimi podatki: telefonskimi številkami z možnostjo neposrednega klica, spletnimi stranmi, elektronskimi naslovi in GPS-koordinatami.

Dodatno je uporabnikom na voljo tudi mobilna različica multimedijskih vsebin – predstavitveni film in slikovna animacija izbranih turističnih, kulturnih ter naravnih znamenitosti Slovenije.

Celoten informacijski terminal se je s svojo podobo in vsebino lepo vključil v tematiko ter videz stojnice. Obiskovalci kotička s povezavo Bluetooth na stojnici so pohvalili predvsem inovativnost in zeleno oz. ekološko komponento rešitve. Pozitivno so ocenili tudi grafično podobo LCD-vsebin, ki je v skladu z novo podobo prenovljene spletne strani www.slovenia.info, in enostavnost uporabniškega vmesnika, ki uporabnika po korakih vodi skozi postopek prenosa mobilnih vsebin. *

»Slovenija postaja zelena«

Predstavitev PCO, DMC in event agencij ZavodaKongresnoturistični urad Revija Kongres objavlja popravek in opravičilo za članek o slovenskih PCO-jih, v katerem ni bil naveden PCO Cankarjev dom. Revija Kongres se iskreno opravičuje za napako in objavlja celoten seznam slovenskih PCO-jev.

Zavod-Kongresnoturistični urad je na temelju obstoječih standardov in priporočil s področja poslovnega turizma pripravil standardizacijo ter uvedbo standardov za svoje člane.

Standardizacijo vidi urad kot strateško orodje za dvig kakovosti in prepoznavnosti slovenskega kongresnega turizma. Slovenija je tako ena prvih držav v svetu, kjer so uvedli celovite standarde za področje kongresne dejavnosti.

Pridobljeni certifikat določenega standarda pomeni, da ponudnik izpolnjuje stroge kriterije v svoji kategoriji in da je po oceni Kongresnega urada Slovenije partner, vreden zaupanja.

Veljavnost certifikatov je omejena na tri leta, zato se bo izpolnjevanje kriterijev stalno nadzorovalo.

Kaj pravzaprav pomenijo standardi B, C in D? Kategorija B, v angleščini PCO (Professional Congress Organiser), je ključen člen pri organizaciji kongresov in drugih vrst srečanj.

Njegovo področje je zelo široko in nudi naročniku celovito tehnično pomoč za izvedbo še tako zahtevnih dogodkov. Z vidika ponudnikov kongresnih storitev je to najzahtevnejši standard.

Kategorija C, ki ji tudi v slovenskem jeziku rečemo DMC (Destination management company), je specializirana turistična agencija za kongresno dejavnost. Takšna agencija celovito pozna destinacijo za potrebe kongresne dejavnosti, ki jih predstavlja. To pomeni, da naročniku dogodka pomaga pri vseh vprašanjih, ki se navezujejo na kraj, kjer bo kongres organiziran. To obsega od izvedbe hotelskih namestitev za udeležence do priporočil, katero hrano naj udeleženci dobijo pri sprejemu na eni izmed posebnih lokacij. Naročnik tudi pričakuje, da predstavnik DMC-agencije pozna zakonitosti kongresne dejavnosti.

Kategorija D, agencija za organizacijo dogodkov ali v angleščini Event agency, se ukvarja – kot že naslov pove – z organizacijo dogodkov. V to rubriko spadajo tudi motivacijski dogodki (incentive) in programi teambuildinga, ki so namenjeni dvigovanju timskega duha. V večini primerov je naročnik takih dogodkov podjetje, ki želi promovirati svoj dogodek oz. navezati kupce na svoje izdelke. Za lažje razumevanje: kongres je sestavljen iz več dogodkov.

Predstavitev članov ZavodaKongresnoturistični urad, ki imajo standard B, C, D

Liberty Slovenia Boštjan Horjak Robbova 2 1000 Ljubljana +386 1/ 232 11 71 www.liberty-slovenia.com bostjan@liberty-slovenia.com

Cankarjev dom, Kulturni in kongresni center Presernova cesta 10 1000 Ljubljana +386 (0)1 2417 122 congress@cd-cc.si www.cd-cc.si/congress

Agencija Promo Marko Križnik Mesarska cesta 4d 1000 Ljubljana +386 1/ 43 82 470 www.promo-ag.si marko@promo-ag.si

Auditoria Boris Vrhovec Tržaška cesta 286d 1000 Ljubljana +386 1/ 24 45 670 www.auditoria.si boris.vrhovec@auditoria.si

Auditoria Boris Vrhovec Tržaška cesta 286d 1000 Ljubljana +386 1/ 24 45 670 www.auditoria.si boris.vrhovec@auditoria.si

Go.Mice Gorazd Čad Štihova ulica 4 1000 Ljubljana +386 1/ 43 05 103 www.go-mice.eu gorazd.cad@go-mice.eu

Koren Sports Matija Koren Pot na Bistriško planino 10 4290 Tržič +386 1/ 30 03 845 www.humanfish.com matija@humanfish.com

Intours Tomaž Krušič Dalmatinova ulica 3 1000 Ljubljana +386 1/ 43 03 550 www.intours.si tomaz.krusic@intours.si

Lifetrek Matej Mejovšek Partizanska cesta 18 4000 Kranj +386 4/ 20 14 875 www.lifetrek.si matej@lifetrek.si

M-Tours Bled Miro Mulej Prešernova cesta 3 4260 Bled +386 4/ 575 33 12 www.mtours.net mtours@mtours.net

Turistična agencija Maya Borut Nikolaš Padlih borcev 1, 5220 Tolmin +386 5/ 38 00 530 www.team-building.si borut@maya.si

Kompas Tina Možina Pražakova 4 1514 Ljubljana +386 1/ 20 06 312 www.kompas.si tina.mozina@kompas.si

Teambuilding Akademija Gregor Levič Stegne 3 1000 Ljubljana +386 590 720 70 www.tba.si gregor@tba.si

Prijavnica Se želite naročiti na revijo Kongres? Izpolnite prijavnico.

Ime in priimek

Naziv podjetja/institucije

Naslov

Poštna številka

Kraj

Država

Telefon/mobilni telefon

Faks

E-pošta

Davčna številka

A. Naročam revijo Kongres za leto 2010 (5 izvodov: posebna izdaja – Conventa 2010, pomlad 2010, poletje 2010, jesen 2010, zima 2010): Naročnik

Cena

Podjetje

38,00 €

Zasebni naročnik

23,00 €

Študent (dokazilo o statusu pošljite na uredništvo)

15,00 €

Naročnik v tujini

62,00 €

B. Naročam posamezno številko Prosimo, vpišite letnik in številko revije: Naročam zadnjo številko: Naročnik

Cena

Podjetje

9,5 €

Zasebni naročnik

6,7 €

Študent (dokazilo o statusu pošljite na uredništvo)

3,8 €

Kraj in datum

Žig in podpis

Prijavnico pošljite na spodnji naslov: GO®MICE d.o.o. , Štihova 4, 1000 Ljubljana, Slovenija Poštnina in DDV sta vključena v ceno. Revijo si lahko naročite tudi preko spleta na naslovu: http://en.kongres-magazine.eu/order-kongres-magazine/order-form/ Več informacij lahko dobite, če pokličete Jana Klavoro: M: +386 (0)40 598 005, T: + 386 (0)1 430 51 03, E: jan.klavora@go-mice.eu

Hotel Park Ljubljana & Restavracija Park

v Pra

Business is Pleasure

I Izjemna lokacija I Prijazno osebje I I Poslovne storitve na enem mestu I I Neposredna bli탑ina poslovnih centrov I

j

zda

Jesensko razvajanje v restavraciji Park

DNEVI SLOVENSKE KUHINJE

I Tabor Ljubljana d.d. I Tabor 9 I 1000 Ljubljana I T: +386 1 300 25 00 I E: info@hotelpark.si I www.hotelpark.si I

Krizni mened탑ment

obseg: 150 strani, A5 format

92

Mesto kongresnih storitev

Nacionalni, regionalni ali lokalni kongresni urad

Slovenska turistična organizacija Dimičeva 13 1000 Ljubljana Slovenija +386 1 5898 550 info@slovenia.info www.slovenia.info

Kongresni urad Beograd Masarikova 5/IX 11000 Beograd Srbija +381 11 3061-400 office@tob.co.rs www.tob.co.rs www.belgradetourism.org.rs

Turistična organizacija župnije Dubrovnik & Neretva 20 000 Dubrovnik Hrvaška +385 20 324 999 www.visitdubrovnik.hr info@visitdubrovnik.hr

Kongresni urad Črne gore Rimski trg 47 81000 Podgorica Črna gora +382 (0) 20 235 157 mice@montenegro.travel www.montenegro.travel

Turizem Ljubljana Krekov trg 10 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 306 45 94 convention@visitljubljana.si www.visitljubljana.si/meetings

Kongresni urad Opatija HR-51410 Opatija, V. Nazora 3 Hrvaška +385 51 271 710 convention.bureau@opatija-tourism.hr www.opatija-tourism.hr

Zavod kongresno-turistični urad Dunajska 156 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 569 1260 info@slovenia-convention.com www.slovenia-convention.com

Kongresni urad mesta Reka Užarska 14, 51000 Rijeka Hrvaška +385 51 315 716 convention@tz-rijeka.hr www.tz-rijeka.hr

Zavod za turizem Maribor Partizanska 47 2000 Maribor Slovenija +386 2 234 66 08 www. maribor.travel www.maribor-pohorje.si zzt@maribor.si

Kongresni urad Srbije Čika Ljubina 8 11000 Beograd Srbija +381 (11) 655 7 102 scb@serbia.travel www.scb.travel Kongresni urad Zagreb Kaptol 5 10 000 Zagreb Hrvaška +385 1 48 98 555 www.zagreb-convention.hr info@zagreb-convention.hr

Profesionalni kongresni organizator

GO®MICE d.o.o. Štihova ulica 4 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 430 51 03 info@go-mice.eu www.go-mice.eu

Go smart.

Go creative.

Go mice.

www.go-mice.eu

93

Mesto kongresnih storitev

CANKARJEV DOM, KULTURNI IN KONGRESNI CENTER Prešernova 10 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 2417 122 �1�0�0 congress@cd-cc.si �9�5 www.cd-cc.si/congress �7�5 Kongresno-turistični servis Albatros Ribenska cesta 2 �2�5 4260 Bled �5 Slovenija �0 +386 (0) 45 780 350 info@albatros-bled.com www.albatros-bled.com

DMC-agencija �B�a�n�e�r

�9�.��a�p�r�i�l��2�0�1�0��1�1�:�4�6�:�2�8

DUBROVNIK TRAVEL Obala S. Radica 25 20 000 Dubrovnik Hrvaška +385 20 313 555 Croatia@DubrovnikTravel.com www.DubrovnikTravel.com

Svet je lep Destinacija: ZEMLJA Destinacija:

Earth.indd 1

8.4.2010 10:19:36

KOMPAS Corporate Pražakova 4 1514 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 2006 324 mice@kompas.si www.kompas-online.net LIBERTY INCENTIVES & CONGRESSES SLOVENIA Robbova 2 1000 Ljubljana Slovenija +386 1 232 11 71 info@liberty-slovenia.com www.liberty-incentive.net INTOURS DMC Demaco d.o.o.

Dalmatinova 3 1000 Ljubljana Slovenija +386 1 430 3550 www.intours-dmc.si info@intours-dmc.si

Ustvarjalni, učinkoviti in inovativni v harmoniji narave

Kongresni center Olimia

• Dvorana Primula s 350 sedeži (možnost razdelitve na dve manjši), • dvorana Erica+ Angelica s 84 sedeži (možnost razdelitve na dve manjši), sejna soba Veronica s 30 sedeži, dvorane in sejne sobe v Hotelu Breza, Aparthotelu Rosa in Gostišču Lipa • opremljenost dvoran s sodobno avdio-video tehniko Ponudbo dopolnimo z bivanjem v Wellness hotelu Sotelia ali v Hotelu Breza, s posebnim razvajanjem v Wellnessu Orhidelia ali v Spa Armonii ter organizacijo izletov ter ogledov naravnih in kulturnih znamenitosti v okolici kraja.

Terme Olimia d.d.

Zdraviliška cesta 24, SI – 3254 Podčetrtek T 00 386 (0)3 829 70 00 info@terme-olimia.com, www.terme-olimia.com

94

Mesto kongresnih storitev

Agencija za organizacijo dogodkov

MAYA TEAM Padlih borcev 1 5220 Tolmin Slovenija +386 (0)5 380 05 30 info@maya.si www.events-teambuilding.com

SINCE

1951

Kompas Corporate Business Travel, Congresses and MeeTings & inCenTives

Kongresni in razstaviščni center

Cankarjev dom, Kulturni in kongresni center Prešernova 10 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 2417 122 congress@cd-cc.si www.cd-cc.si/congress GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA Dunajska cesta 18 1001 Ljubljana Slovenija +386 (0)1300 26 00 info@gr-sejem.si www.ljubljanafair.com

PCo & dMC Poslovna PoTovanja in sre^anja, kongresi in MoTivaCijski dogodki

Kongresni hotel

☎ +386 1 2006 400 congresses�kompas.si www.kompas-online.net, www.kompas.si

OGLAS revija kongres 77,5x258 ma1 1

Unique Slovenia Rakovnik 132 1215 Medvode Slovenija +386 (0)1 361 62 44 www.unique-slovenia.si miha.rott@unique-slovenia.si

10.3.2008 11:18:29

95

Mesto kongresnih storitev

Kongresni hotel

GRAND HOTEL UNION Miklošičeva 1 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 308 12 70 hotel.union@gh-union.si www.gh-union.si Hoteli Bernardin d.d.

Obala 2 6320 Portorož-Portorose Slovenija +386 (0)5 690 70 00 booking@h-bernardin.si www.bernardingroup.si Terme Maribor d.d.

Ulica heroja Šlandra 10 2000 Maribor Slovenija +386 (0)2 234 43 20 marketing@termemb.si www.termemb.si/EN Monsadria d.o.o.

Pot za Brdom 4 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 47 02 745 www.hotel.mons.si info@hotel.mons.si

Hotel s konferenčnimi zmogljivostmi

Bohinj Park EKO Hotel Triglavska cesta 17 4264 Bohinjska Bistrica Slovenija www.phb.si info@phb.si +386 (0)8 200 4000

www.kmetija-fornazaric.com e-mail: ivan.fornazaric@siol.net GSM: +386 41 383 879

96

Mesto kongresnih storitev

Hotel s konferenčnimi zmogljivostmi

Hotel Lev Vošnjakova ulica 1 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 231 77 97 info@hotel-lev.si www.hotel-lev.si

Falkensteiner Club Funimation Borik Ulica Majstora Radovana 7 23000 Zadar Hrvaška +385 (0)23 206 630 ana.belamaric@falkensteiner.com www.borik.falkensteiner.com

Maistra Obala Vladimira Nazora 6.

GRAD HR-52210 Rovinj Hrvaška +385 52 800 250 info@maistra.hr www.maistra.com

Hotel Drnča Dvorska vas 37a 4275 Begunje na Gorenjskem Slovenija +386 08 200 5000 info@hotel-drnca.si www.hotel-drnca.si

Perla, Casinò & Hotel Kidričeva 7 5000 Nova Gorica Slovenija +386 (0)5 336 36 66 conference.perla@hit.si www.hit.si

97

Mesto kongresnih storitev

Hotel s konferenčnimi zmogljivostmi

Terme Olimia d.d.

Zdraviliška cesta 24 3254 Podčetrtek Slovenija +386 (0)3 829 7848 alenka.brglez@terme-olimia.com www.terme-olimia.com/si

Sava Hoteli Bled, d.d.

Cakarjeva 6 4260 Bled Slovenija +386 (0)4 579 16 07 info@hotelibled.com www.hotelibled.com

TERME ČATEŽ d.d.

Topliška cesta 35 8251 Čatež ob Savi Slovenija +386 (0)749 36 700 www.terme-catez.si info@terme-catez.si

Športni center Pohorje Mladinska ulica 29 2000 Maribor Slovenija +386 (0)2 614 0950 tea.kozar@sc-pohorje.si www.pohorje.org

Thermana d.d., Hotels and Resorts Zdraviliška c. 6 3270 Laško Slovenija +386 (0)3423 20 00 info@thermana.si www.thermana.si

Termalni in kongresn i center pod eno s treho

Zaplavajte v Thermani...

Kongresni Center

Wellness Park Laško Na 3.700 m2 lahko izbirate med osmimi sodobno opremljenimi kongresnimi dvoranami in tremi sejnimi sobami.

Največja dvorana sprejme do 490 oseb.

...do poslovnega uspeha 080 81 19

www.kong

resi.eu

Kongresni Center

Wellness Park Laško www.kongresi.eu info@thermana.si 080 81 19

98

Mesto kongresnih storitev

Ponudnik drugih kongresnih storitev

Adria Airways Zgornji Brnik 130h 4210 Brnik Slovenija +386 (0)4 259 4555 events@adria.si www.adria-airways.com

Dnevnik d.d.

Kopitarjeva 2 in 4 1510 Ljubljana Slovenija pr@dnevnik.si www.dnevnik.si +386 (0)1 308 2150

HI[A KULINARIKE

Alkimist, prevajalska agencija Obirska ulica 4 1000 Ljubljana Slovenija info@alkemist.si www.alkemist.si +386 (0) 590 73 273

–

Hiša kulinarike Jezeršek Jezeršek gostinstvo d.o.o.

Sora 1a 1215 Medvode Slovenija www.jezersek.com info@jezersek.si +386 (0)1 361 94 21 Klaro d.o.o.

Peruzzijeva 84b 1000 Ljubljana Slovenija www.klaro.si info@klaro.si +386 (0)1 280 7770

TRADICIJA, ODLIČNOST OSEBNI PRISTOP PREIZKUSITE NAS!

organizacija kongresov, strokovnih in drugih prireditev vecnamenski center z dvoranami (od 20 do 2.000 sedezev) clanstvo v ICCA in IAPCO Cankarjev dom kulturni in kongresni center

kongres_og_171_82_angl.indd 1

Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana

0 1 2417 122 F 01 2417 296 kongres@cd-cc.si S www.cd-cc.si/kongres T E

MAR 2010.indd 1

kongres_og_171_82_angl.indd 1

3/12/10 4:07 PM

99

Mesto kongresnih storitev

MEETINGS:review Hammer Hill Studios Stanbrook CM6 2NH Thaxted Velika Britanija +44 1371 831555 www.meetingsreview.com

PMS 281 C PMS 131 C PMS 2603 C PMS 542 C

PARTHEN OF MEETING ESSENTIALS Stroombaan 4 1181 VX Amstelveen Nizozemska +31 (0)20 572 73 74 info@parthen.nl www.parthen.nl

Sejmi, borze in dogodki

30 November - 2 December 2010

PMS 315 C

EIBTM Gateway House 28, The Quadrant Richmond Surrey TW9 1DN Velika Britanija +44 (0) 20 8271 2127 eibtm.helpline@reedexpo.co.uk www.eibtm.com

Restaurant & catering Borbona Verovškova 55 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 620 77 15 info@borbona.si www.borbona.si

GO®MICE d.o.o (Conventa) Štihova ulica 4 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 430 51 03 info@go-mice.eu www.conventa.si

Turizem KRAS destinacijski management d.d.

Jamska cesta 30 6230 Postojna Slovenija +386 (0)5 7000 100 info@turizem-kras.si www.turizem-kras.si

IMEX The Agora, 1st Floor Ellen Street Hove East Sussex Anglija BN3 3LN +44 1273 227311 www.imex-frankfurt.com/

Legenda

Nacionalni, regionalni ali lokalni kongresni urad

Profesionalni kongresni organizator

DMC-agencija

Agencija za organizacijo dogodkov

Kongresni in razstaviščni center

Kongresni hotel

Hotel s konferenčnimi zmogljivostmi

Ponudnik drugih kongresnih storitev

�0

�1�0�0 �9�5 �7�5

�2�5 �5 �0

�0

�1�0�0 �9�5 �7�5

�2�5 �5 �0

Urejeno, pregledno in zanesljivo vodeno poslovanje vzbuja zaupanje širše javnosti in povečuje poslovno učinkovitost.

ISO 9001 ISO 14001 EMAS EN 16001 BS OHSAS ISO/IEC 27001 ISO 22000 HACCP ISO 13485

Naj bo SIQ vaš partner pri certificiranju sistemov ravnanja z okoljem in izobraževanju.

ISO 14001 • je orodje za doseganje trajnostnega razvoja, • zmanjšuje okoljska tveganja, • prispeva k zniževanju stroškov in izboljševanju poslovanja, • izboljšuje konkurenčni položaj na trgu, • povečuje zaupanje strank, poslovnih partnerjev in širše javnosti.

Preostale storitve na področju okolja • EN 16001 — Sistem upravljanja z energijo.

• EMAS (Eco-Management and Audit Scheme).

• Preverjanje poročil o emisijah TPG. • Preverjanje poročil o trajnostnem razvoju, skladno s smernicami GRI - Global Reporting Initiative.

ISO/TS 16949 FSC IFS BRC KzP NVO

Informacije: SIQ, Ocenjevanje sistemov vodenja Tel.: 01 4778 162 E-pošta: urejenost@siq.si

101

Mesta distribucije revije Kongres

Uredništvo revije Kongres se je povezalo z nekaterimi kongresnimi centri, hoteli ter letalsko družbo Adria Airways in se dogovorilo, da bo tudi v njihovih prostorih potekala distribucija Revije Kongres.

Mesta distribucijo so:

Cankarjev dom, Kulturni in kongresni center Presernova cesta 10 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 2417 122 congress@cd-cc.si www.cd-cc.si/congress

Terme Krka, d.o.o.

Ljubljanska c. 26 8501 Novo mesto Slovenija +386 7 373 19 15 E: booking.hotel.krka@terme-krka.si www.terme-krka.si

GRAND HOTEL UNION Miklošičeva 1 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 308 12 70 hotel.union@gh-union.si www.gh-union.si

Sava Hoteli Bled, d.d.

Cakarjeva 6 4260 Bled Slovenija +386 (0)4 579 16 07 info@hotelibled.com www.hotelibled.com

TERME ČATEŽ d.d.

Topliška cesta 35 8251 Čatež ob Savi Slovenija +386 (0)749 36 700 www.terme-catez.si info@terme-catez.si

Terme Maribor d.d.

Ulica heroja Šlandra 10 2000 Maribor Slovenija +386 (0)2 234 43 20 marketing@termemb.si www.termemb.si/EN

Hotel Lev Vošnjakova ulica 1 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 231 77 97 info@hotel-lev.si www.hotel-lev.si

Terme Olimia d.d.

Zdraviliška cesta 24 3254 Podčetrtek Slovenija +386 (0)38297848 alenka.brglez@terme-olimia.com www.terme-olimia.com/si

Best Western Premier Hotel Slon Slovenska cesta 34 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0) 1 470 11 00 recepcija@hotelslon.com www.hotelslon.com

Adria Airways Zgornji Brnik 130h 4210 Brnik Slovenija +386 (0)4 259 4555 events@adria.si www.adria-airways.com

Monsadria d.o.o.

Pot za Brdom 4 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 47 02 745 www.hotel.mons.si info@hotel.mons.si

GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA Dunajska cesta 18 1001 Ljubljana Slovenija +386 (0)1300 26 00 info@gr-sejem.si www.ljubljanafair.com

Če bi želeli imeti distribucijo revije Kongres tudi v vašem hotelu, agenciji, kongresnem centru itn., prosimo, pošljite elektronsko sporočilo na naslov jan.klavora@go-mice.eu.

Meet in SEE je prvi katalog ponudnikov kongresnih produktov in storitev JV Evrope.

Meet in Southeast Europe Southeast Europe Meeting Guide 2010/2011

"Bi se želeli vpisati v katalog Meet in Southeast Europe? Obiščite novi portal www.meetinsee.com, se registrirajte in samodejno boste vpisani tudi v katalog.

Ta bo neposredna slika portala meetinsee, ki bo v digitalni obliki premierno predstavljen na EIBTM v Barceloni."

ZDRUŽUJEMO PROFESIONALIZEM, KREATIVNOST IN ZABAVO. PRIDRUŽITE SE NAM. Poslovni in motivacijski dogodki, Strokovni in zabavni Team building programi

www.team-building.si info@maya.si 05 380 05 30

Global Meetings & Events Exhibition Fira Gran Via, Barcelona, Spain

30 November – 2 December 2010 www.eibtm.com

Where The World Meets Best for Business, Education and Networking

Register now at www.eibtm.com/register

blizu doma, blizu Srca.

logarska dolina

zaÄ?uti bliĹžino narave. okusi harmonijo raznolikosti.

Postojnska jama

ljubljana

lipica

Pridi in poglej od blizu: Slovenija

www.slovenia.info

www.visitljubljana.si

fo

rg

ee tin

ol

co re at m

A

gs

ca

pi ta

l