Dnevnik
datum 21. 6. 2010
ura 15.35
40 Dsrenevdan,ik16. junija 2010
Barva
CYMK
stran 40
prosticas@dnevnik.si
prosti èas
vreme in ljudje
Planetarna poravnava in vreme Èe vam je minuli konec tedna zaradi visokih temperatur obèasno e dvigalo »pokrovke«, potem vas lahko potola imo, da je tega vsaj za nekaj èasa konec! Èaka nas sicer postopna, toda obèutna in dolgotrajnej a vremenska sprememba, katere posledice bomo lahko na lastni ko i »obèud(t)ovali« dalj èasa, morda celo do konca meseca. Ciklonsko obmoèje, katerega sredi èe se e dalj èasa zadr uje nad panijo, se nam bo e danes toliko pribli alo, da bomo lahko opazovali posledice tega pribli evanja kar na lastni ko i. Padavine, deloma plohe in nevihte ter posamezni moènej i nalivi bodo pogostej i v zahodni polovici Slovenije. Zdaj torej e vemo, da je za nami najtoplej e obdobje leto njega junija, saj nas èaka precej bolj sve a druga polovica meseca. Ohladitev bo najbolj izrazita prav ta konec tedna, potem pa naj bi temperature postopoma spet prilezle na za ta del leta prièakovane vrednosti. Sicer pa je za slabo polovico slovenskega prebivalstva vsaj e teden dni, dokler so na i v igri, vreme povsem postranskega pomena. Razen èe bodo nevihte motile TV-signal in ogled nogometnih tekem na prostem pred velikimi zasloni
V ravni vrsti Predvidena ohladitev bo zato kar dobrodo la, saj je v hladu la je postoriti zadnje delovne obveznosti pred odhodom na zaslu eni dopust. Letos ste si ga gotovo zaslu ili, vpra anje pa je, èe ste zaslu ili dovolj, da si ga boste sploh lahko privo èili. Po zadnjih izjavah sodeè si ga bo letos te ko privo èila celo na a oblast. Naj nas nikar ne stra ijo s tem in vendarle izbrskajo manjkajoèa sredstva, da si bo lahko v vsaj enomeseènem miru odpoèilo tudi ljudstvo. Ne po-
zabite, v dolgo, vroèe poletje vstopamo v zgodnjem popoldnevu na ta, kresni ponedeljek. Kaj vse se dogaja okrog tega dne in kak ni so s tem povezani obièaji, zadeva druge stroke. Pogosto sli imo ali beremo, da je z dolgimi dnevi, mi ljeni so seveda njihovi svetli deli, povezana tudi poravnava planetov, ki menda vpliva tudi na vreme. Nebesna telesa so sicer glavni predmet astronomije, ki sicer res pozna obdobja, ko so za kraj i èas vsi planeti na isti strani Sonca. Nekatera ljudstva si predstavljajo ta pojav kot poravnavo planetov v ravni vrsti, zato ne èudi, da so po svetu povezani s tem tevilni ljudski obièaji in ege.
Planetarni kdo bo koga V resnici planeti niti pribli no niso v ravni vrsti, saj jih loèi tudi do 100stopinjski kot. e veè, tudi èe bi planete res postavili v tako vrsto, je prav sme no razmi ljanje, da bi imela tovrstna poravnava kakr en koli vpliv na vreme. Poznamo namreè le dve sili, s katero vplivajo drugi planeti na Zemljo, to sta elektromagnetna in gravitacijska. Uèinek prve je manj i od tistega, ki ga povzroèa arnica, zato ne mislite, da bi lahko tovrstna sila zakuhala kak no »meganevihto« ali kaj podobnega. Kar pa zadeva gravitacijski vpliv planetov na Zemljo, vpliva e Venera, sicer nam najbli ji planet, z dvajsettisoèkrat manj o gravitacijsko silo kot Luna, ki je na najbli ji naravni satelit. e pri njej smo v dvomih, ali sploh ima kak en neposreden vpliv na na e vreme. Precej veèji in dobro znan ima seveda vpliv na plimovanje morja. Sicer pa tudi ljudje vse bolj spoznavamo, kljub nekaterim precej trhlim, e skoraj mejnim ugotovitvam, kako majhen, èe sploh kak en, je vpliv drugih planetov na vreme nad modrim planetom. Nasprotno pa je vse veè kazalcev, ki potrjujejo vpliv èloveka na vreme. Skupek teh kazalcev poznamo tudi kot podnebne spremembe...
Kongresne cene v JV Evropi Beograd je najcenej i, najdra je je organizirati kongres v Zagrebu in Bukare ti. V Sloveniji je najceneje v Mariboru. Uredni tvo revije Kongres se je odloèilo, da bo naredilo kongresni barometer cen v Sloveniji in nekaterih mestih JV Evrope. Najbolj zanimivega ponudnika kongresnih zmogljivosti v nekem kraju smo prosili, da nam pripravi ceno za predvideni kongres zdru enja, ki bo potekal v visoki sezoni septembra 2011. V barometer smo vkljuèili devet mest. Da bi la e primerjali rezultate barometra, smo pripravili standardizirani vpra alnik. Ceno kongresnega barometra smo razdelili na dva dela. Prvi je kongresni, drugi pa noèitveni del.
Cena kongresnega dela vsebuje najem dvorane za sto ljudi, ki mora zadostiti naslednjim dodatnim zahtevam: kinematografska postavitev sede ev v dvorani; dva odmora za kavo, ki obsegata kavo, èaj, vodo, sok in pecivo; kosilo (hladno-topli bife); LCD, ozvoèenje in prisotnost tehnika. Cena noèitvenega dela naj bi vsebovala noèitev z zajtrkom v hotelu s tirimi zvezdicami. Raziskava je pokazala, da je najcenej i kongresni kraj Beograd, najdra ja sta Zagreb in Bukare ta. Veèina slovenskih ponudnikov je v zlati sredini. jk
fotografija Miha Pav ek
Miha Pav ek Geografski in titut AM ZRC SAZU
Vse v (skoraj) ravni vrsti travnik, gozd in poletno razigrani oblaki.