Dnevnik
datum 7. 3. 2010
ura 22.12
kongresni turizem
Barva
CYMK
stran 33
Dnevnik ponedeljek, 8. marca 2010
tematska priloga oglasnega tr enja
33
Kongresni gostje bodo iskali novosti Delni odgovor je že v prejšnjem vprašanju. Majhnost je tudi prednost, in to prednost izkoriščamo. Majhnost kot neprepoznavnost je izziv, s katerim se soočamo. Druge evropske države so prepoznale visoko dodano vrednost kongresov in velike prihodke za države. Vlagajo znatna sredstva v izgradnjo ustrezne ponudbe, povezovanje in trženje. Tridnevni mednarodni kongres zlahka ustvari milijon evrov. To je čisti izvoz z visoko dodano vrednostjo. Dobavitelji storitev so slovenska podjetja. Celo DDV ostane naši državi. V Sloveniji gremo počasi v tej smeri. V kongresni dejavnosti poznamo specifična marketinška orodja za dvig prepoznavnosti, vendar se teh zaradi omejenih finančnih sredstev poslužujemo v zelo omejenem obsegu. Eden izmed razlogov za dvig prepoznavnosti Slovenije na mednarodnem kongresnem trgu je tudi JV Evropa. Kot regija imamo večje možnosti dviga prepoznavnosti nas samih, kot povezava v sklop JV Evrope pa lahko nastopimo na trgih zunaj Evrope, recimo v Ameriki. Trg Kitajske in Indije postaja tudi za Evropo zelo zanimiv. Sami tam nimamo nikakršnih pogojev za uspeh, povezani pa veliko več. Imamo že načrte, da se leta 2011 predstavimo na teh trgih.
Vlasta Tifengraber V zadnjih desetih letih so kongresi, simpoziji, seminarji, in druge oblike turističnih srečanj postali pomembna turistična dejavnost. O industriji srečanj, kot je nekateri radi poimenujejo, smo se pogovarjali z Miho Kovačičem, direktorjem Kongresnoturističnega urada.
Preteklo leto je bilo po marsièem posebno. Kako bi ga opisali, je gospodarska kriza oplazila tudi kongresno dejavnost? Leto 2009 je bilo posebno iz mnogo vidikov. Stanje na mednarodnem trgu in doma je močno vplivalo tudi na kongresno dejavnost, kar je po svoje logično, saj so kongresi in srečanja sestavni del podjetij, združenj in družbe kot take. Po dolgoletni rasti števila dogodkov v mednarodnem okolju se je lani število dogodkov in udeležencev zmanjšalo za približno 10 odstotkov, nekje več, nekje manj. Če gledamo večletno obdobje, to ni bil padec, ampak popravek. Nekateri menijo, da so kongresi in dogodki zapravljanje denarja, kar je prispevalo k še večjemu zmanjšanju, toda če se malce bolj poglobimo, so osebna srečanja najkakovostnejši način izmenjave informacij, izkušenj, predstavitve produktov in storitev. To potrjujejo tudi raziskave in prihodnost bo to tudi dokazala. V današnjem poslovnem okolju organizatorji dogodkov iščejo največjo dodano vrednost za vsak vložen evro. Poznamo celo modele izračuna dodane vrednosti dogodkov, česar se organizatorji dogodkov vedno pogosteje poslužujejo, recimo »Event ROI«. Dogodki in srečanja ob dobri pripravi in izvedbi s profesionalnimi ponudniki prinesejo največjo dodano vrednost. Mednarodne raziskave govorijo temu v prid. Zmanjšanje proračunov je organizatorje dogodkov prisililo v drastične spremembe pri izvajanju dogodkov. Spremenile so se prioritete pri iskanju destinacij in ponudnikov. Cena storitve je z nižjih mest prišla na prvo mesto. Oddaljenost destinacije je tudi na samem vrhu lestvice pri odločanju. Fleksibilnost ponudnika je postala pomembnejša.
Kak ni so trendi in napovedi za leto 2010? Letošnje leto bo v stanju v kongresnem turizmu odsev splošnega gospodarskega stanja. Dosegli naj bi dno in počasno stabilizacijo. Vrnitev do večjih porastov, kot smo jih bili vajeni v preteklosti, bo počasna, zato bodo organizatorji dogodkov iskali še večjo dodano vrednost dogodkov, torej več storitev za manj denarja. Občutiti bo pritiske na ponudnike. Tukaj moramo pazi-
Razdeljenost kongresne dejavnosti V tr enjskem smislu je kongresna dejavnost sicer razdeljena na: segment strokovnih in znanstvenih zdru enj (Association Market) segment podjetni ko-gospodarskih prireditev (Corporate Market) segment medvladnih in meddr avnih prireditev (Intergovernmental Market)
Kongresni gostje zapravijo trikrat veè kot obièajni. Za katero stvar najveè zapravijo, koliko èasa povpreèno ostanejo? Kateri so novi izzivi, da uresnièite prièakovanja kongresnih gostov?
Miha Kovaèiè
ti, da ne na račun kakovosti. Kupci bodo iskali novosti. Slovenija ima ravno v tem obdobju priložnost, da se bolje uveljavi v mednarodnem okolju in pridobi dogodke. Spremenile so se prioritete organizatorjev dogodkov. Sedaj iščejo bližnje destinacije, ki nudijo kakovostno storitev po ugodnih cenah. Slovenska ponudba je bogata, raznolika, cenovno ugodna in na visoki strokovni ravni.
Standardizacija. Zdaj je e nekaj èasa napisana. Zanima me, zakaj je tako pomembna in kaj bi bilo treba e narediti? Pri organizaciji kongresov in dogodkov pred samo izvedbo vse temelji na zaupanju med naročnikom in ponudnikom. Standardi omogočajo lažjo vzpostavitev zaupanja. Standardi so bili narejeni predvsem za naročnike oziroma organizatorje dogodkov. Naredijo red med ponudniki in zagotovijo pregled nad ponudbo in omogočijo njeno primerjavo. Standardi imajo vrednost tudi za ponudnike storitev, tako iz informativnega kot iz vidika izobraževanja. Tistim, ki vstopajo na področje kongresne dejavnosti, zagotovijo informacije, kaj vse potrebujejo za uspešen razvoj. Tistim, ki že delu-
jejo, pomaga, da postanejo še boljši.
Conventa prilo nost za kongresno dejavnost JV Evrope. Zakaj prilo nost? Zakaj je tako pomembna? Naša država ima možnost večjega prodora na mednarodnem kongresnem trgu. Kot Slovenija se tržimo že od osamosvojitve. Treba je iskati tudi sinergije, kar delajo povsod po svetu, tudi v JV Evropi. Slovenija je prevzela iniciativo povezovanja kongresne ponudbe držav JV Evrope. Tukaj imamo številne priložnosti, ki jih moramo izkoristiti. Potrditev za pravo usmeritev je nedavno ustanovljeno partnerstvo Slovenije, Hrvaške in Srbije na ravni voditeljev držav. Conventa je osrednji marketinški dogodek regije, saj na enem mestu združi več kot 100 ponudnikov kongresnih storitev regije JV Evrope in več kot 300 kupcev kongresnih storitev iz Slovenije in še 25 držav. Letošnja je združila največje število ponudnikov in kupcev kongresnih storitev v zgodovini Slovenije in regije. Prihodnja Conventa bo še boljša.
Smo res tako majhni, da nas ne poznajo niti Evropejci, kaj ele z drugih kontinentov? Torej potenciale imamo, le izkoristiti jih moramo.
Mednarodne raziskave potrjujejo, da kongresni gostje zapravijo večkratnik tega kot običajni turisti. Pri incentivih je ta večkratnik lahko tudi 10-krat in več. Dolžina bivanja in tudi potrošnja sta odvisni od vrste kongresnega gosta. Poznamo vsaj tri vrste, ki se med seboj močno razlikujejo. Povprečna dolžina bivanja kongresnega gosta je 2,3 dneva. Program dogodka, za katerega je zadolžen organizator in nosi glavne stroškov dogodka, vključuje večino aktivnosti udeleženca dogodka. Največ kongresnih gostov pride z letalom in spijo v hotelih višje kategorije. Njihova potrošnja je nadpovprečno velika tudi za gostinske storitve, zabavo in darila. Pričakovanja kongresnih gostov lahko uresničijo samo profesionalni ponudniki kongresnih storitev. Teh je v Sloveniji že več kot 60, kar je dobro. Kako uresničiti pričakovanja kongresnih gostov? V Sloveniji jih znamo še kako preseči. Tukaj obstojata dva koraka. Prvi je prepričati organizatorja, da imamo vrhunski produkt in profesionalno izvedbo. Tukaj je potrebno dobro poznavanje trga, produkta in končno same dejavnosti. Če smo bili tukaj
uspešni, potem je druga naloga uresničiti in po možnosti preseči pričakovanja kongresnih gostov. Delno imamo srečo, saj imajo tuji udeleženci razmeroma nizka pričakovanja od Slovenije, kar pa ne pomeni, da nam je pri izvedbi kaj lažje. Pomembno je, da so ponudniki kongresnih storitev izvirni, kreativni, profesionalni, sledijo mednarodnim trendom in potrebam naročnikom.
Veliko je novih besed na podroèju incentive programov in nastaja terminolo ka zmeda ali lahko urad kar koli stori? Tudi sicer je v kongresnem turizmu kar precej tujk, kratic Mednarodni kongresni jezik je nedvomno angleščina. Vse tujke so v tem jeziku in celo Nemci, Francozi in še kdo jih uporablja. Celo naziv našega urada, ki je v angleščini Slovenian Convention Bureau, se enako uporablja v drugih tujih jezikih, denimo German Convention Bureau itd. Naše storitve so usmerjene predvsem na mednarodni trg. Na mednarodnem kongresnem trgu je aktivnih že več kot 200 držav iz vsega sveta. Zaradi lažjega razumevanja so se uveljavili angleški termini, ki jih tudi druge države ne prevajajo v materne jezike. V slovenščini obstajajo prevodi incentivov, teambuildingov in še katerih izrazov. Težava je v tem, da ko se jih napiše, jih nihče ne razume. Lahko se poleg prevoda napiše še krajša razlaga, kaj to je, toda velikokrat to ni možno, saj morajo biti predstavitve naročnikom kratke, jedrnate in razumljive. Vendar menim, da ni tak problem, da se uporabljajo tujke. Pomembno je, da vemo, kdaj jih uporabljamo in kdaj je bolj primerno, da uporabljamo slovenska imena. Nedvomno pa bi bilo za lažje razumevanje smiselno narediti manjši slovarček teh izrazov.
Vedno veèja prepoznavnost na e dr ave Prepoznavnost Slovenije se nedvomno izbolj uje, vendar bi sami marsikdaj eleli hitrej i tempo in bolj vidne uèinke. Seveda je na vrhu krovna prepoznavnost dr ave, sledi pa splo na turistièna podoba Slovenije, ki tudi vpliva na segment kongresne dejavnosti (percepcija o dr avi/ponudbi). Obèasno na doloèenih perspektivnih trgih do ivljamo kritiko, da smo v primerjavi z drugimi destinacijami skoraj nevidni. Ob veèjih finanènih in èlove kih resursih pri kljuènih dele nikih, ki lahko pripomorejo k intenzivnej emu tr enju in promociji kongresnega produkta Slovenije, bi lahko razvili veè skupnih tr enjskih in ogla evalskih akcij v izbranih dr avah (tudi na novih trgih) in strokovnih medijih (tiskanih in spletnih) globalne kongresne industrije.
Dnevnik
datum 7. 3. 2010
34 Dponnevendeikljek, 8. marca 2010
kongresni turizem
ura 22.12
Barva
CYMK
stran 34
tematska priloga oglasnega tr enja
Standardi za profesionalno kongresno dejavnost in visoko raven Pri profesionalni organizaciji dogodkov potrebujemo usposobljene in kakovostne ponudnike storitev. Ti nam zagotavljajo, da bo dogodek organiziran na visoki strokovni ravni. Kongresnoturistični urad je na temelju obstoječih standardov in priporočil s področja poslovnega turizma pripravil standardizacijo in uvedbo standardov za svoje člane.
Kaj uvedba standardov prina a naroènikom kongresnih storitev? Natančen in celovit pregled nad različnimi kategorijami slovenskih ponudnikov kongresnih storitev. Lažjo primerjavo ponudbe in cen različnih kongresnih ponudnikov. Možnost lažjega in preglednega izbiranja med tistimi ponudniki, ki ustrezajo vašim željam in zahtevam. Zagotovilo, da boste dobili kakovost, ki jo pričakujete.
Vrste standardov Kategorija A: nacionalni, regionalni ali lokalni kongresni urad Kategorija B: profesionalni kongresni organizator Kategorija C: DMC-agencija (specializirana turistièna agencija) Kategorija D: agencija za organizacijo dogodkov Kategorija E: kongresni in razstavi èni center Kategorija F: kongresni hotel Kategorija G: hotel s konferenènimi zmogljivostmi Kategorija H: ponudnik drugih kongresnih storitev Kategorija I: prizori èe za posebne dogodke Kategorija J: druga prizori èa
Kako zni ati stro ke, a ne kakovosti Zni anje stro kov je mo no, vendar ne na raèun kakovosti na naslednje naèine: Pravoèasno naroèanje storitev pri podizvajalcih lahko prihrani veliko denarja. Naèrtovanje dogodkov v èasu, ko ni visoke sezone. Prihraniti je mo no pri majhnih stvareh (voda v vrèih je bistveno cenej a od steklenièk). Definiranje fiksne cene na udele enca prav tako lahko prihrani veliko stro kov. Prenos vseh marketin kih materialov na splet je velik prihranek stro kov. Z dobrim registracijskim sistemom lahko zelo natanèno napovemo tevilo udele encev na dogodkih in tako prihranimo.
Navade kongresnih gostov Najpomembnej a dejavnika, ki vplivata na odloèitev o udele bi na mednarodnem dogodku, sta prilo nost za mre enje ter za izobra evanje in usposabljanje. Tretjo mesto zaseda varnost destinacije.
Dnevnik
datum 7. 3. 2010
ura 22.12
Barva
CYMK
stran 35
Dnevnik ponedeljek, 8. marca 2010
35
kongresni turizem
tematska priloga oglasnega tr enja
Najkraj o so tako pri nas kot v tujini potegnile priljubljene incentive destinacije Vlasta Tifengraber O tem, kaj bo letošnje leto prineslo slovenskemu kongresnemu turizmu, smo se pogovarjali z Gorazdom Čadom, direktorjem podjetja Go-mice in urednikom ter izdajateljem revije Kongres.
Rohit Talwar je pripravil deset napovedi za svetovno industrijo sreèanj v letu 2010. Bi lahko povedali nekaj napovedi za slovensko industrijo sreèanj? Napovedovanje prihodnosti je nehvaležno, kljub temu pa menim, da bodo po mojem mnenju glavni trendi v Sloveniji sledeči: trend upadanja korporativnih dogodkov se bo zaustavil in proti koncu leta lahko pričakujemo rahlo rast; število srečanj in kongresov združenj bo sicer pozitivno, njihova rast bo skromna; bila se bo cenovna bitka med hoteli, agencijami in preostalimi ponudniki v verigi kongresne industrije. Naročniki bodo za manjši vložek zahtevali več. Zahtevali bodo tudi jasne in merljive cilje dogodka, zato se bodo uveljavile metode merjenja donosnosti (ROI). Podjetja v dejavnosti se bodo morala usmeriti v medorganizacijsko trženje in k osebnemu pristopu do svojih naročnikov. Prav tako se bo po mojem mnenju zgodil občuten premik v smeri spletnega oglaševanja ponudbe in novih medijev. Na področju agencij bo za njihovo konkurenčnost pomembno vlaganje v razvoj kadrov, tehnologije in inovativnosti. To je čas za iskanje no-
Gorazd Èad
vih priložnosti in razvoj novih kongresnih agencijskih produktov. Družbena in okoljska odgovornost bosta postali obvezni del razmišljanja načrtovalcev kongresov. Pomembnejše bo postalo regionalno povezovanje, ki postaja ena konkurenčnih prednosti Slovenije. V tem kontekstu lahko pričakujemo tudi več kongresnih dogodkov regionalnega značaja na območju JV Evrope. Težave letalske industrije – pri nas imamo Adrio Airways – in potencialno opuščanje rednih letalskih linij lahko zelo resno ogrozi kongresni turizem v letu 2010, poglabljanje finančne krize pa lahko zelo resno ogrozi poslovanje hotelskih podjetij, kar kažejo tudi podatki UMAR-ja. Pričakujemo lahko tudi prisilne poravnave in stečaje. Prvo polovico leta 2010 bo sicer zaznamovalo poglabljanje krize, počasno okrevanje pa napovedujem v drugi polovici leta 2010. Napovedi so nekoliko bolj obetajoče za leto 2011, ko je v v Ljubljani denimo rezerviranih precej mednarodnih kongresov.
Na tejte po va em mnenju, seveda pet dobrih praks kongresne dejavnosti v Sloveniji. Kongresni urad Slovenije je s pomočjo sredstev Ministrstva za gospodarstvo uspešno izvedel do sedaj največjo promocijsko kampanjo kongresne Slovenije. Aktivnosti so bile usmerjene v inovativno spletno trženje in utrditev imidža Slovenije kot prijazne in dinamične kongresne destinacije. Conventa je postala močna in uvelja-
Pomembna pa je tudi karakterna kombinacija nemške profesionalnosti in slovanske gostoljubnosti.
Katero vrsto kongresnega turizma pri nas bi izpostavili kot perspektivno: strokovni kongresi v kongresnih centrih, poslovni kongresi v zdravili èih, timbilding, timbonding?
vljena vstopna in promocijska točka kongresnega turizma v Sloveniji. Ne gre pozabiti, da so kongresni standardi vzpostavili osnovni red in higieno v slovenski kongresni industriji. Dobro je tudi to, da se je začelo usposabljanje in prenos dobrih praks v okviru programa Akademije Conventa, kar bo dolgoročno prispevalo k večji inovativnosti kongresnega turizma. Pojavljajo se prvi okolju prijazni kongresni
tov, ki lepo dopolnjujejo kongresni produkt, na primer čebelarski turizem. To so tisti, ki sežejo do srca in so pogosto prvi motiv za zanimanje za destinacijo. Imamo izjemno kulinariko, ki je materialna potrditev avtentičnosti Slovenije. Ponosni smo lahko na zaloge čiste pitne vode kot strateške surovine prihodnosti. Naravna in kulturna dediščina sta vir marketinških priložnosti, samo zgodbe moramo na pravi način povedati tujcem.
Prepričan sem, da imajo v Sloveniji prihodnost klasični kongresi znanstvenih združenj in strokovnih organizacij, saj imamo za kongrese srednje velikosti dobro razvito infrastrukturo in organizacijsko znanje. Prav tako imajo prihodnost incentive programi z vključenimi elementi timbildinga in avtentične turistične ponudbe – enogastronomski, čebelarski, kulturni incentivi. Prav tako naj omenim produktne predstavitve vedno bolj razširjenih ekoproduktov – to omogoča naša lahko dostopna raznolikost. Ne nazadnje so naša prednost tudi specializirane oziroma nišne kongresno-sejemske strokovne borze, sejmi in forumi. V naši agenciji se bomo zato v letu 2010 strateško pozicionirali kot kongresna in marketinška agencija. Kot profesionalni kongresni organizatorji bomo letos organizirali tudi največji slovenski kongresni dogodek združenj Apimedica & Apiquality, ki bo potekal od 28. septembra do 3. oktobra 2010 na Gospodarskem razstavišču. Postali smo tudi specializirana agencija za organizacijo B2B-dogodkov in borz. Tako bomo letos organizirali borze Conventa, Space in Natour.
Nikoli veè ne bo tako, kot je bilo »Kriza je zelo moèno prizadela kongresno dejavnost po vsem svetu. Najbolj je prizadela korporativni trg. Vsi, ki delujemo na trgu, smo jo obèutili na razliène naèine, na primer kot zmanj evanje tevila dogodkov, zni evanje izdatkov, kraj anje rokov za potrjevanje dogodkov, prestavljanje dogodkov Kriza se pozna tudi na podroèju dr avnih dogodkov, pri katerih dr ava z usmerjanjem dogodkov v svoje protokolarne objekte ne spodbuja konkurenènosti kongresnega gospodarstva,« je pojasnil Gorazd Èad, direktor podjetja Go-mice. Uèinki krize niso bili enaki v vseh dr avah. Zaradi trenda organizacije kongresov bli je sede em podjetij so krizo re evali domaèi kongresi. To je bilo e posebej opazno v Nemèiji in Veliki Britaniji. Najbolj prizadete so bile popularne incentive destinacije (Dubaj, turistiène destinacije). V krizi so vse destinacije zelo okrepile marketin ke aktivnosti, zato se je tekmovanje e poglobilo. »Preprièan sem, da nikoli ne bo veè tako, kot je bilo. V ospredju dejavnosti bo ustvarjanje dodane vrednosti za naroènika in njegove vrednote,« je e povedal Èad.
Naravna in kulturna dedi èina sta vir marketin kih prilo nosti, samo zgodbe moramo na pravi naèin povedati tujcem. hoteli, naj tu omenim Bohinj park hotel.
Kako uèinkovito obvladovati kongresne projekte v obdobju recesije je bila ena od tem tudi v reviji Kongres. Mi lahko na kratko poveste, kako jih pravzaprav uèinkovito obvladovati? Klasičen odgovor je sicer obvladovanje stroškov, k temu pa bi dodal še dva sklopa vrednot. Projektna kultura: uporaba preizkušene projektne metodologije, natančno načrtovanje in izvajanje projekta ter upoštevanje alternativnih scenarijev. Nujna je profesionalnost, torej točnost, optimalna kakovost opravljenega dela, nenehno izobraževanje in usposabljanje ter profesionalen odnos do naročnikov. Če zgoraj omenjeno podpremo še s kulturo dialoga z naročnikom in iščemo rešitve ter se ne osredotočamo na probleme, je možno projekte izpeljati učinkovito ne glede na recesijo, saj gre za univerzalne principe in vrednote.
National Geographic Traveler je Slovenijo uvrstil na peto mesto med najprivlaènej imi turistiènimi destinacijami na svetu? Zakaj, menite, so tako navdu eni nad na o dr avo? Kaj jih je preprièalo? Prav gotovo pristna avtentičnost, ki jo še vedno lahko najdemo v Sloveniji. Imamo kar nekaj avtentičnih produk-
Izogibanje glamuroznim destinacijam »Napovedi in raziskave v mednarodnem prostoru, ki zbirajo mnenja/izku nje na podlagi impulzov s trga, ka ejo na zmerni optimizem. Pri zdru enjih se dela skoraj nemoteno naprej, vpra anje je edino, kako bodo vse stro je regulative v farmacevtski industriji, ki je moèan sponzor medicinskih kongresov, vplivala na te. Bolj vidna bo moènej a udele ba na celinskih oziroma regionalnih sreèanjih mednarodnih zdru enj, z mo nim upadom tevila udele encev na svetovnih oziroma medcelinskih dogodkih,« pravi Tatjana Radoviè, vodja kongresne dejavnosti pri Zavodu za turizem Ljubljana. Preprièana je, da bodo korporacije zaradi racionalizacije stro kov vsaj del svojih sreèanj v ivo nadomestile s sreèanji, podprtimi s sodobno videokonferenèno tehnologijo. e bolj pomembna bo centralizirana nabava oziroma doloèitev izbranih zunanjih partnerjev za storitve (pogodbena hotelska veriga, »loyalty« programi pri letalskih in drugih prevoznikih ), saj to omogoèa vidne prihranke v primerjavi z »razpr enimi« naroèili. Èe bodo dogodki naèrtovani, bodo bolj »low-profile« in naroèniki se bodo e vedno izogibali preveè oddaljenih oziroma glamuroznih destinacij, zlasti letovi è. Skratka, prednost bodo imele destinacije na kraj i oddaljenosti, in tu je znotraj Evrope dobra prilo nost za Slovenijo. »Poudarjanje uveljavljenih zelenih praks na ravni destinacije in ponudnikov, certificiranje ponudnikov, programi dru bene odgovornosti itd. V letu 2009 je bila to vroèa tema, v letu 2010 in naprej pa bo to del obveznih kriterijev za mnogo naroènikov, na osnovi katerih bodo izbirali destinacije oziroma ponudnike za svoje dogodke,« napoveduje Radovièeva.
Dnevnik
datum 7. 3. 2010
ura 22.12
36 Dponnevendeikljek, 8. marca 2010
kongresni turizem
Barva
CYMK
stran 36
tematska priloga oglasnega tr enja
Ljubljana je tudi kongresna prestolnica sestavi običajno več kot eno večjo dvorano, veliko pa jih razpolaga s stalno tehnično opremljenimi prostori za srednje velika srečanja. Union s 327 hotelskimi sobami in 21 prostori, primernimi za kongresno dejavnost, lahko pripravi sprejem za 950 gostov. Hotel Mons jih lahko hkrati pogosti 650. Več kot 500 jih je istočasno sposoben sprejeti tudi Lev. V tej kategoriji velja omeniti še Austria Trend hotel, ki ima podobne zmogljivosti. V Ljubljani je še nekaj hotelov, ki se ukvarjajo tudi z organizacijo kongresov in podobnih prireditev, vendar so njihove kapacitete manjše.
Andrej Polutnik Z organizacijo kongresov se v Sloveniji ukvarja toliko ljudi in gospodarskih subjektov, da bi le težko našli kakšno mesto, tudi manjše, ki s tem nima izkušenj. Resna in profesionalna organizacija tovrstnih dogodkov pa zahteva toliko različnih dejavnikov, ki se morajo uskladiti na enem mestu in v istem trenutku, da se je v tej poslovni tekmi izločilo le nekaj krajev, ki jim upravičeno lahko rečemo kongresni centri. Ljubljana kot politično, kulturno, gospodarsko, geografsko in prometno središče države ima že po definiciji za organizacijo velikih mednarodnih strokovnih srečanj daleč najboljše pogoje.
e vedno mnogo mo nosti in prilo nosti
Korist od uspe no izpeljanih kongresov imamo prav vsi Največja organizatorja ter ponudnika spremljajočih uslug in dejavnosti sta brez dvoma Cankarjev dom (CD) in Gospodarsko razstavišče (GR), ki tekmujeta v svojem najvišjem razredu. Nesmiselno bi bilo ocenjevati, kateri od dveh velikanov slovenske kongresne dejavnosti je večji in boljši, saj se razlikujeta tako po vrsti prireditev, ki jih gostita, kot po zmogljivostih. Gospodarsko razstavišče se lahko pohvali z večjimi prostori, kar ne nazadnje pomeni to, da lahko organizirajo srečanja za več udeležencev. Po podatkih Ljubljanskega zavoda za turizem razpolaga Cankarjev dom z 22 prostori, primernimi za kongresne dogodke, GR pa ima dva manj. Oba največja pa nimata nečesa zelo pomembnega. Prenočitvenih
Pri nas je kar nekaj prijetnih prostorov za razvoj industrije sreèanj. zmogljivosti. Z njimi pa se lahko pohvali mnogo ljubljanskih hotelov, ki so se prav na podlagi tega dejstva podali v tekmo za svoj kos bogatega
kongresnega kolača. Nekateri že s svojim polnim nazivom sporočajo, da so tudi kongresni center. Sodoben hotel, ki kaj da nase, ima v svoji
Prestolnica poleg naštetega gostom lahko ponudi še precej druge infrastrukture in objektov, ki so primerni za organizacijo srečanj tudi najzahtevnejših strank. Manjše sprejeme za 100 do 360 oseb je možno izpeljati v nekaterih poslovnih stavbah, denimo TR3, BTC City in na sedežu Gospodarske zbornice Slovenije. Večje število udeležencev kakšnega kongresa se lahko zbere tudi na nekaterih posebnih lokacijah. Vsaj za nekatere med njimi lahko brez skrbi rečemo, da imajo poseben čar in šarm. Omenimo le Ljubljanski grad, grad Fužine, Turjaško palačo, Cekinov grad, poletno gledališče v Križankah, Narodno galerijo Slovenije, centralno pošto in Slovensko filharmonijo. Po podatkih Turističnega zavoda bo letos v Ljubljani potekalo okrog 30 kongresnih prireditev, ki bi jih lahko označili kot pomembnejše. Prireditev, ki jih po mednarodnih standar-
Dogodki, katerih organizator je podjetje GR in eniring: PROPRIO mednarodni sejem nepremiènin in investicij, 26. 27. marec, Gospodarsko razstavi èe, Ljubljana COLLECTA mednarodni sejem zbirateljstva, 26. 28. marec, Gospodarsko razstavi èe, Ljubljana Transport in logistika, dnevi prevoznikov, 14. 15. maj 2010, BTC Logistièni center Auto motor show, Ljubljana, 3. 5. september, Gospodarsko razstavi èe, Ljubljana Otro ki bazar, 9. 12. september, Gospodarsko razstavi èe, Ljubljana tudentska arena, 19. 21. oktober 2010, Gospodarsko razstavi èe, Ljubljana Proizvodna logistika, 20. oktober, lokacija e ni izbrana Kariera, 1. 2. december, Gospodarsko razstavi èe, Ljubljana dih glede na število sodelujočih držav in udeležencev lahko označimo za kongresne, pa bo seveda še precej več.
Platforma za izmenjavo znanja in komunikacijo »Gospodarska kriza se še najbolj odraža v nekoliko manjšem številu udeležencev in posledično maksimalni racionalizaciji stroškov, tudi zaradi težjega pridobivanja sponzorstev. Pojavila se je skrajna občutljivost naročnikov za ceno, fleksibilnost in dodano vrednost, ki jo daje destinacija oziroma posamezni ponudniki,« je za naš časopis povedala Tatjana Radovič, vodja kongresne dejavnosti pri Zavodu za turizem Ljubljana. Pravi, da se povečuje tako imenovani shopping around, pošiljanje istega povpraševanja (pre)številnim potencialnim ponudnikom. »Navedeni trendi veljajo globalno, saj so raziskave mednarodnih združenj v kongresni panogi pokazale na podobno stanje v Evropi in drugih celinah, z majhnimi razlikami v posameznih državah,« dodaja Radovičeva. Primerjava leta 2009 s predhodnim kaže na stabilno stanje, saj je v letu 2008 nekoliko večje število dogodkov bilo povezano s predsedovanjem Slovenije EU. Tudi uvrstitev Slovenije in Ljubljane na statistični lestvici mednarodnega kongresnega združenja ICCA je brez vidnih nihanj glede na predhodna leta. »Ljubljana se uvršča, če pogledamo rahlo navzgor, blizu Milana in Hamburga in je skoraj istem mestu kot Dresden, Manchester, Rejkjavik in Torino, ter za seboj pušča St. Peterburg, Vilo, Gradec ter mnoge druge destinacije, vključno z Zagrebom in Beogradom,« je našo prestolnico pohvalila Radovičeva. Ljubljana je kot destinacija v zadnjih letih, z vsemi izboljšavami infrastrukture, ki vplivajo na boljšo kakovost življenja lokalnih prebivalcev in obiskovalcev, kakor tudi z obogatitvijo turistične ponudb, nadgradila svojo privlačnost. »V krajši perspektivi bi si želeli nekaj več hotelov, več letalskih povezav, povezanost letališča in železnice z mestom, kar bi nam povečalo konkurenčnost v mednarodnem okolju, kjer je tekmovalnost res ostra. Ne nazadnje pa zdaj številna mesta ali celo regije oziroma države mednarodnim združenjem – poten-
Prepoznavnost Slovenije se nedvomno izbolj uje, vendar bi sami marsikdaj eleli hitrej i tempo in bolj vidne uèinke.
cialnim naročnikom kongresov – ponujajo stimulacije oziroma paket bonitet za organizatorje ali udeležence, vključno s predfinanciranjem kandidatur za pridobivanje dogodkov. Najbliže nam »bonus paket« ponuja denimo Gradec. Tu lahko govorimo o ponudbah, ki imajo neposredno podporo mestne oziroma regionalne politike in so odraz zavedanja o visokem prihodku in donosu, ki jih v destinacijo pripeljejo kongresni gostje, ter želje, da jih privabijo še več. V bistvu je to majhen vložek glede na končni ekonomski učinek. Posredni učinki,
ki jih ne omenjamo dovolj pogosto, pa so izjemna dodana vrednost imidžu kongresnega mesta ali države. Radovičeva je izpostavila še vsebinsko definicijo kongresnega turizma oziroma dejavnosti. »Pri nas je, ko se omeni kongresni turizem, še vedno najmočnejša asociacija na znanstvene oziroma strokovne kongrese, ki pa ne zajemajo celotnega obsega te dejavnosti. Angleščina jo bistveno pravilneje definira kot meetings industry ali industrija srečanj, kar kot uradno poimenovanje priporočajo vsa ključna mednarodna panožna zdru-
ženja, torej ICCA, UIA, SITE, ECM. Pred tem je vladala kratica MICE – meetings, incentives, conventions, events oziroma exhibitions, ki naj bi jo po priporočilih panožnih združenj kar se da hitro opustili. Področje motivacijskih potovanj ali Incentives se umešča v korporacijski segment ter je vse močnejše zastopano v ponudbi in povpraševanju, zato je bilo v kratici MICE posebej navedeno. Events ali Exhibitions so sicer praviloma del korporacijskega trga, vendar so zaradi svoje specifike v kratici MICE tudi posebej izpostavljeni. Vse več je znanstvenih in strokovnih kongresov, ki zaje-
majo tudi obsežno komercialno razstavo, in vse več je komercialnih sejmov, ki razvijajo obsežen seminarski program. Posledično se v tujini, zlasti v zadnjem desetletju, opaža, da je pri gradnji novih kongresnih središč ali sejmišč ta specifika še kako upoštevana v fazi projektiranja,« je razložila Radovičeva. Dodaja, da nova definicija, ki ni osamljena, pravi, da kongresna dejavnost ali industrija srečanj niti ne sodi v turizem. Je predvsem platforma, ki omogoča izmenjavo znanja in komunikacijo ter koristi določene segmente turizma oziroma potovalne industrije. vt
Dnevnik
datum 7. 3. 2010
ura 22.12
Barva
CYMK
stran 37
Dnevnik ponedeljek, 8. marca 2010
37
kongresni turizem
tematska priloga oglasnega tr enja
Vse na enem mestu in z eno osebo Vlasta Tifengraber Cankarjev dom je profesionalni kongresni organizator različno velikih kongresnih in drugih dogodkov. Kot PCO (profesionalni kongresni organizator) morajo po besedah Brede Pečovnik, direktorice kongresnoprireditvene dejavnosti v Cankarjevem domu (CD), delovati po kriterijih, ki jih določa mednarodno združenje IAPCO oziroma mednarodno združenje profesionalnih kongresnih organizatorjev.
Cankarjev dom je najveèji kongresni center v Ljubljani in Sloveniji, saj lahko sprejme kar 2000 gostov. Skoraj vsak dan se razvrstijo razlièni dogodki od poslovnih sreèanj do znanstvenih kongresov. Za to je potrebno veliko znanja. Neprecenljive izkušnje, pridobljene s 30-letnim in pestrim delovanjem, enakovredno dopolnjujejo visoka strokovnost, ki jo nenehno dograjujemo z izobraževanjem in izpopolnjevanjem znanja, svetovne poslovne povezave, stoodstotna zanesljivost, uporaba najsodobnejše tehnološke opremljenosti, podpora najsodobnejšega računalniško-informacijskega sistema, iskanje vedno novih idej ter ne nazadnje zgleden odnos do naročnika oziroma partnerja. Za vsem tem stoji visoko strokovno usposobljen tim, kar mu je prineslo ogromno mednarodnih domačih referenc in pohval. Kongresno-komercialna dejavnost Cankarjevega doma zagotavlja popolno organizacijo kongresa ali drugega dogodka od prve zamisli do končne izvedbe v vseh podrobnostih ali pa le posamezne storitve, kot so najem prostorov in dvoran različnih velikosti in namembnosti, najem tehnične opreme tudi za najzahtevnejše projekte, celovita organizacija dogodka, zamisel, scenarij in izvedba prireditve, finančno svetovanje in/ali vodenje prireditve, zagotovitev spremljevalnega umetniškega ali zabavnega programa, izbrana gostinska ponudba , načrtovanje udeležbe, obveščanje, registracija in hotelske na-
mestitve udeležencev, trženje in promocijo prireditve ter odnose z javnostmi, priprava strokovnih publikacij, uredništvo, oblikovanje in tisk promocijskih publikacij ter priprava strokovno-komercialnih razstav.
Za kaj vse poskrbi va a skupina in koliko èlanov teje? Koliko članov je v timu nekega dogodka, je odvisno od velikosti dogodka, predvsem pa od posameznih zahtev tega dogodka. Naročnik prireditve v partnerski odnos vnese vsebino dogodka, Kongresno-prireditvena dejavnost CD pa s svojim znanjem, usposobljenostjo in izkušnjami poskrbi za organizacijo in izvedbo prireditve do najdrobnejše pike na i. V kongresno-komercialnem sektorju CD je 11 oseb, ki poskrbimo za naloge, od pridobivanja do same izvedbe dogodka. V neposredno izvedbo se vključijo sodelavci tehničnega sektorja in ob zaključku še sodelavci poslovnega sektorja, tako da je na posameznem večjem dogodku lahko večje število sodelavcev, pri manjšem pa manj. Primarno za nas, kot profesionalnega kongresnega organizatorja, pa je naročniku poiskati najbolj optimalne ponudnike storitev, ki jih zahteva. Menim, da je treba, tudi če gre za prireditev manjšega obsega, organizacijo prepustiti nekomu, ki se s tem ukvarja profesionalno, ki namesto vas razmišlja o vsem, kar je treba postoriti za uspešno izvedbo in dobro počutje udeležencev, namesto vas išče najboljše ponudnike in optimalne rešitve ter zna prisluhniti vašim željam, zamislim in potrebam ter jih v celoti uresničiti.
Kako se razlikuje organizacija poslovnega sreèanja od znanstvenega sreèanja? Znanstveni kongres se od poslovnega lahko razlikuje po trajanju in obsegu – na primer številu potrebnih dvoran za delo po sekcijah, potrebnem prostoru za razstavo ter za družabni program. Znanstveni kongresi so organizirani na dolgi rok, kar pomeni, da so pogodbe s kongresnimi centri in organizatorji podpisane
Leta 2011 zdravili ki kongres
Kongresni gostje radi pridejo tudi v na a naravna zdravili èa, kjer imajo na voljo tudi veliko sprostitvenih aran majev. »Odlični pogoji za kongresno dejavnost, opremljene kongresne dvorane z najsodobnejšo tehniko, novi objekti, ki jih bomo v kratkem dobili in vrhunska ponudba za pred- in pokongresno dejavnost, so pravzaprav velike primerjalne prednosti, ki jih ponujajo slovenska naravna zdravilišča in terme, saj združujejo prav tisto, kar se v sodobni kongresni dejavnosti zahteva: odlična kakovost in oprema kongresnih kapacitet, sodobnost in kar najširša paleta ponudbe,« je na naše vprašanje, zakaj so zdravilišča primerna za kongresni turizem, odgovoril Iztok Altbauer, di-
ročnikom, je bogatejša za možnost izdelave celostne grafične podobe prireditve oziroma kongresa, oblikovanje prvega in vseh nadaljnjih vabil, urejanje zbornikov referatov in drugih kongresov tiskovin, posterjev za označevanje, spletnih strani in še bi lahko naštevali. Tudi tiskarna nam v teh primerih pride prav, povedati pa moramo, da ne tiskamo velikih formatov, ampak bolj priročne. Za naročnike, ki so vpeti v svoje delo, je prednost, da uredijo vse na enem mestu in z eno osebo – z vodjo projekta.
rektor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ). Ob tem je omenil, da so v SSNZ že lansko leto začeli uvajati aktivnosti, ki so posredno povezane z kongresno dejavnostjo – namreč z organizacijo prvega poslovnega srečanja term in wellness ponudnikov, poimenovanega SPA-CE. To je poslovna borza zdraviliške in wellness ponudbe srednje Evrope. »Čisto konkreten prispevek SSNZ na področju kongresne dejavnosti pa pripravljamo v obliki zdraviliškega kongresa, ki ga načrtujemo za pomlad leta 2011,« je še dodal Altbauer. vt
Kako so opremljene va e dvorane? Imate celo vso potrebno opremo za neposreden televizijski in radijski prenos. Breda Peèovnik za več let vnaprej, dogodke korporativnega oziroma poslovnega značaja pa organizatorji prirejajo na krajši rok. Lahko bi rekli, da gre pri podjetniških in znanstvenih srečanjih za vsebinsko razliko, in ne tehnično. Oboji potrebujejo vrhunske tehnične rešitve – od opreme do osebja, ki mora biti pripravljeno tudi na spremembe v zadnjem trenutku.
Imate celo lasten oblikovalski center in tiskarno. Imeti lastno ekipo oblikovalcev je zagotovo konkurenčna prednost CD, predvsem pa to pomeni, da so storitve cenejše za naročnika. Naša paleta storitev, ki jih lahko ponudimo na-
Povpraševanje naročnikov dvoran oziroma organizatorjev prireditev za najem dvoran je odvisen od vrste prireditve, s tem pa je tudi povezana želja po tehnološki opremljenosti dvorane. Če je prireditev kongres ali predavanje ali seminar, je največ povpraševanja po multimedijski, tonski in lučni tehnologiji, če je prireditev scensko-odrski ali koncertni dogodek, pa je povpraševanje po tem dogodku primerni opremi. Skoraj za vsak dogodek je danes nujno oskrbeti naročnika s tisto tehnično opremo, ki jo naročnik želi. CD zagotavlja celotno tehnično podporo storitev v dvoranah in tudi zunaj njih. Brezžična oprema, internet in dostop do infobaz je danes tehnologija, ki je že standard v večini kongresnih dvoranah doma in v svetu. Naročniki od
najemodajalcev dvoran pričakujejo, da je ta tehnologija na voljo. Res pa je, če osnovnih informacijskih tehnologij ne zagotoviš, nisi profesionalni kongresni organizator. Trg danes premore vso tehnološko opremo in naši naročniki pričakujejo, da jim zagotovimo, kar si bodo zaželeli. V CD je v ceno dvorane vključene že veliko tehnologije, ne pa vsa, zato določeno tehnologijo zaračunamo dodatno. Za televizijski in radijski prenos poskrbimo sami, imamo radiosnemalnico, TV-prenos pa poteka prek reportažnih avtomobilov, ki so postavljeni ob CD.
Na koncu e va e mnenje katere so prednosti Slovenije kot destinacije za kongres? Majhnost in ljubkost Slovenije, naravne lepote, varnost, hiter dostop do Dunaja in Benetk pomenijo za kongresno dejavnost nekaj izjemnega. Vse je na dosegu roke, kot temu pravimo. Vsaka slovenska regija ima določene prednosti, Ljubljana pa je na stičišču vseh in je kot izhodišče lahko zanimiva za udeležence. Če organiziramo kongres v Ljubljani, lahko zagotovimo hiter dostop z letališča, dobro uro oddaljene izlete, udeležencem pa pokažemo vso Slovenijo. Tudi kot neraziskana destinacija je Slovenija zanimiva za kongresni turizem, k temu je pripomoglo še predsedovanje EU, ki je poneslo promocijo dežele pod Alpami v svet. Poznajo nas zagotovo vsaj vse članice Evropske unije.
Dnevnik
datum 7. 3. 2010
ura 22.12
38 Dponnevendeikljek, 8. marca 2010
Barva
CYMK
stran 38
kongresni turizem
tematska priloga oglasnega tr enja
Za res velike kongrese ni kapacitet Andrej Polutnik Kongresna dejavnost v Sloveniji postaja vse pomembnejša. Vedno več podjetij vidi svojo priložnost za širitev poslovanja v tej smeri. Seveda pa se v igro organizacije kongresov ne da vstopiti tako zlahka. V poslu je kar nekaj ustanov, podjetij in posameznikov, ki so v teh vodah že leta, nekateri tudi desetletja. Po mnenju Sreča Peterliča, predsedujočega v svetu Zavoda kongresnoturističnega urada, je pri nas (pa tudi v drugih državah) nekako samoumevno, da kongres organizira vsakdo, ki ima pet minut prostega časa. Kljub temu organizacija kongresov postaja vedno bolj uveljavljena in priznana stroka. Ima svoja pravila in okvire, ki bi jih moral upoštevati vsak, ki se tega zahtevnega posla loti.
Posel, ki se ga ne da izpeljati mimogrede Peterlič vsem, ki razmišljajo o vstopu v nepredvidljivi svet organizacije kongresov, svetuje, naj pred tem dobro razmislijo o naslednjih izhodiščih: »Še preden se organizator česar koli loti, mora dobiti osnovne podatke o bodočem kongresu. Temeljna vprašanja so: kdo in zakaj organizira kongres, koliko bo udeležencev in kakšna bo njihova poklicna, strokovna, starostna in še kakšna sestava. Kdaj se prireditev prične in koliko časa bo trajala? Bodo na programu kakšni posebni dogodki? Kakšni? So predvideni sponzorji dogodka? Kakšne so
al v Sloveniji tistih najveèjih svetovnih dogodkov te vrste ne moremo organizirati, saj za veè tisoè udele encev preprosto nimamo prave infrastrukture in kapacitet. tehnične zahteve?« Seveda se seznam vprašanj in nejasnosti tu še zdaleč ne konča. Peterlič posebej opozarja na morda najpomembnejše in za marsikaterega nesojenega poslovneža usodno: »Kakšen je osnovni stroškovnik in finančni načrt ter kdo je plačnik?« Za korektno organizacijo kongresa so potrebni vsaj trije partnerji. Naročnik je običajno tudi vsebinski in strokovni or-
ganizator. Brez tehničnega dela organizacije, za katerega poskrbi poklicni organizator kongresov, seveda ne gre. Ta prevzame organizacijo vseh posameznih segmentov, ki jih v praksi običajno izvedejo podizvajalci. To so podjetja, ki poskrbijo za specifične dele celotnega projekta. Potrebni so prostori, prevoz, prehrana, ozvočenje, videooprema, specialisti za odnose z javnostjo, obliko-
Zapletena izvedba, ki ne odpu èa napak Kongresa, niti najmanjšega, ki bi si še zaslužil ta naziv, si brez najsodobnejše tehnične opreme, ki obsega vsaj video- in avdionaprave, opremo za predstavitve ter računalnike, ki so povezani tako v lokalno omrežje kot zunanji svet, ne da več predstavljati. Tehnikalije, ki so nujno potrebne za brezhibno izvedbo prireditev, so postale po eni strani zelo sofisticirane in zmogljive, po drugi strani pa jih je vedno več. Ob tem ni nepomembno poudariti, da tudi najboljša in najdražja aparatura brez ustrezno usposobljenega osebja ni prav posebej koristna. Le redki organizatorji kongresnih dogodkov se zato lahko pohvalijo, da sami razpolagajo z vso potrebno tehnično in informacijsko-telekomunikacijsko infrastrukturo. Večina jih mora za tehnično izvedbo prireditve najeti specializirane podizvajalce. »Ko govorimo o tehnični opremi, ki je potrebna za izvedbo kongresne prireditve, je treba najprej vedeti, ali bo ta potekala v prostoru, ki je vsaj delno že opremljen s stalnimi aparaturami, ali pa gre za prostor, ki ga je treba tehnično usposobiti povsem na novo,« je pojasnila Urška Mehle iz podjetja Center Projekcije. »Postavitev vseh aparatov, ki bodo skrbeli za kakovostno multimedijsko predstavitev na kongresu, mora biti skrbno načrtovana in usklajena že na samem začetku priprav. Če predpriprava ni opravljena, kot se spodobi, pride do prekrivanja postavitev, končna posledica pa je v najslabšem primeru lahko tudi predstavitvena polomija,« je poudarila Mehletova.
Usklajeno delovanje vseh naprav Težko si je predstavljati mednarodno strokovno srečanje, na katerem predavanja in predstavitve ne bi potekale ob spremljavi projektorja. Ob tem ima zelo pomembno vlogo osvetlitev. Luči med projektorjem in platnom
naj imajo po možnosti svoja neodvisna stikala, kar bo omogočilo lepšo in kakovostnejšo projekcijo slik in videovsebin. Zvok naj bo razpršen, glasnost pa čim bolje nastavljiva. Če je izvedljivo, naj bodo mikrofoni tudi pri občinstvu lahko dostopnih mestih. Glavni govorniški pult naj bo poleg mikrofona opremljen z različnimi priključki, ki bi jih nastopajoči utegnil potrebovati med svojo predstavitvijo, tudi tistimi za računalnik. Internetna povezava je nujna. Priključkov, s katerimi bi se udeleženci kongresa lahko prek svojih osebnih računalnikov in telekomunikacijskih naprav povezali s svetom, ne bo nikoli preveč. Res pa je, da so na tem področju novosti in izboljšave dobesedno vsakodnevne, tako da kabli, vtičnice in priključki kmalu ne bodo več tema, o kateri bi bilo vredno izgubljati besede. Pri velikem številu najrazličnejših tehničnih naprav, ki so potrebne za nemoteno in uspešno izvedbo prireditev, kot so kongresi, je največja težava uskladitev njihovega delovanja. Niso še daleč časi, ko je bila za to potrebna cela četa usposobljenih strokovnjakov. A razvoj ne počiva. Nadzor nad vsemi napravami (ali pa vsaj nad večino) v predstavitvenem prostoru je mogoče poenostaviti in izboljšati s tako imenovanim pametnim krmilnim sistemom. V sejni sobi, konferenčni dvorani ali kar v celotnem objektu se lahko uporabi napreden krmilni sistem. Na trgu so na voljo rešitve različnih proizvajalcev. Z zaslonom na dotik ter enotnim kontrolnim sistemom lahko izvajamo nadzor, upravljanje in predstavitev informacij. Možna je tudi avtomatizacija luči, senčil, LCD- in plazma zaslonov, avtomatizacija klimatskih pogojev, avdio- in videoopreme – DVDpredvajalnikov in snemalnikov, projektorjev, VCR-kamer, videokonferenčnega sistema, kamer za dokumentiranje...
Pristen osebni stik ostaja najpomembnej i Tovrstni sistemi so tehnološko tako napredni, da neposredna človekova navzočnost niti ni več potrebna, saj usposobljen tehnik vsaj teoretično lahko vse skupaj vodi in nadzira tudi od drugod. Z enim zaslonom na dotik lahko torej upravljamo vse potrebno za izvedbo profesionalne predstavitve ali vodenje sestanka, ki z razvojem sodobnih videokonferenčnih zmogljivosti niti ne zahteva več fizične prisotnosti sodelujočih. Boris Vrhovec, direktor podjetja Auditoria, v tej zvezi omenja »webinarje« – sestanke prek spleta, ki so že nekaj časa vsakdanja praksa. Meni, da celotnega kongresa tako nikakor ni možno izpeljati. V njihovem podjetju trenutno pripravljajo popolnoma nov način prenosa HD-slike prek spleta, ki bo prisotnim omogočil popolnoma novo izkušnjo. Imeli naj bi občutek, kot da so sami na mestu dogajanja. Konkreten primer uporabe te tehnologije v praksi bi bil denimo neposredni prenos operacije iz bolnišnice kjer koli na svetu direktno v kongresno dvorano. Seveda v najboljši možni kakovosti. Boris Ljubič, poklicni organizator kongresov v blejski agenciji Albatros, o tej temi meni: »Videokonference so seveda že nekaj časa tehnično izvedljive, pri manjšem številu udeležencev je to že rutinsko opravilo. Ob tem pa ne smemo spregledati, da so srečanja na kongresih svojevrsten družabni dogodek. Ljudje se želijo osebno srečevati, se pokazati, rokovati, pogovarjati iz oči v oči... Predstavljamo si, da gremo na dopust kar prek videokonference iz domačega fotelja. Gotovo bi bili s takšnim doživetjem le redki zadovoljni. Tehnologija in njene zmožnosti klub neverjetnemu napredku torej še dolgo ne bodo nadomestile kongresov in podobnih srečanj. ap
valci, tiskarji, dekoraterji, turistične agencije, ponudniki prenočišč, poskrbeti je treba za varnost...
Brez sprostitve tudi na strokovnih sreèanjih ne gre Na začetku, ko je sama kongresna prireditev le še ideja, se s projektom ukvarja nekaj posameznikov. Tik pred začetkom in med samo prireditvijo pa je že za
uspešen potek majhnega kongresa potrebno usklajeno delovanje nekaj deset strokovnjakov z najrazličnejših področij. Pri velikih mednarodnih projektih, ki tudi v Sloveniji niso redkost, pa se število vseh, ki tako ali drugače prispevajo k uspešni izpeljavi, meri v stotinah. Priprave na kongres se pri manjših, lokalnih srečanjih začnejo nekaj tednov pred samim dogodkom. Pri nacionalnih kongresih je za organizacijo potrebnih nekaj mesecev priprav, pri velikih, cikličnih mednarodnih kongresih pa se prva načrtovanja začnejo že dve leti ali celo več pred samim dogodkom. Organizatorji se srečujejo z najrazličnejšimi težavami. Tako je za velika mednarodna srečanja pri nas treba preliminarno rezervirati hotelske kapacitete in se dogovoriti o logistiki (letalski prevozi idr.), še preden je kongres potrjen. Žal v Sloveniji tistih največjih svetovnih dogodkov te vrste ne moremo organizirati, saj za več tisoč udeležencev preprosto nimamo prave infrastrukture in kapacitet. Že ob prvih stikih z naročnikom je zelo pomembna tema tudi kulturni, družabni in zabavni program, ki bo potekal ob ali – bolje rečeno – po uradnih srečanjih. Čeprav se naročniki za lokacijo odločajo predvsem zaradi strokovnega programa, je ključna dodatna ponudba turističnih in spremljajočih dogodkov. Strokovne službe ocenjujejo, da udeleženci kongresov potrošijo tri- do štirikrat več na osebo kot običajni turisti. Poudariti pa je treba, da tu ni mišljena zasebna, postranska potrošnja, ampak gre za skupni finančni priliv.
Ekolo ki izdelki so in »Smo podjetje, ki se ukvarja z izdelavo različnih stojal in stolpov za letake in prospekte, samostoječih plakatov različnih velikosti in podobnih promocijskih izdelkov. Uporabljamo kartonplast, material, ki z veliko hitrostjo nadomešča karton. Je veliko bolj ekološki in se ga da precej laže reciklirati in ponovno uporabiti, hkrati pa ga je laže oblikovati. Material je odporen proti dežju, soncu, vlagi, snegu, mehanskim udarcem, kar pomeni, da ga lahko pustite zunaj na dežju, pa ne bo spremenil oblike. Karton na dežju in vlagi razpade, les gnije, kovina rjavi, izdelkom iz kartonplasta pa narava več let ne more do živega,« nam je povedal Jernej Urbančič iz podjetja K.M.K. Box. Pravi, da so izdelki v celoti potiskani z digitalnim tiskalnikom, kar jim daje še dodatno svežino. »Tiskamo lahko ogromne formate, tako da naših produktov ni mogoče spregledati. Predvsem pa so uporabniku prijazni in povsem preprosti za uporabo, brez zapletenih mehanizmov in načrtov za sestavljanje. Sestavljeni in razstavljeni so v nekaj minutah. Izdelke izdelujemo izključno po željah naših kupcev. Največ povpraševanja je prav po izdelkih, ki so drugačni, novi, inovativni. S potencialnimi kupci se pogovorimo o možnostih, jim svetujemo in predlagamo. Podjetja tako z našimi izdelki beležijo znatno povečanje obsega obiskovalcev, posledično pa tudi povečanje prodaje,« je zanimanje kupcev opisal
Urbančič, ki ne skriva, da je kriza v zadnjem letu tudi pri njih pustila posledice, vendar so se – kot je povedal – nekako prebili prav zaradi dejstva, ker so ponudili novost na trgu. Obiskovalci in kupci so se recesiji prilagodili in ne trošijo več toliko kot pred leti. »Prav zato, ker so vse bolj zahtevni, jim je treba ponuditi vse več udobja, boljše storitve, vrhunsko postrežbo, pa tudi vse več in več informacij,« je prepričan Urbančič. vt
Dnevnik
datum 7. 3. 2010
ura 22.12
Barva
CYMK
stran 39
Dnevnik ponedeljek, 8. marca 2010
kongresni turizem
39
tematska priloga oglasnega tr enja
Tudi med pogostitvami se sklepajo posli zna prilagoditev pestrosti posameznega obroka. »Pri časovnem načrtovanju je zelo pomembno, da upoštevamo čas prihoda na kongres, upoštevati moramo vse dejavnosti, ki so se odvijale zunaj delovnega dneva v kongresnem centru. Nikoli ne smemo pozabiti preveriti, katere jedi so jim ponudili v hotelu že ob prihodu in vseh preostalih predvidenih obrokov zunaj kongresnega centra, kajti zelo rado se zgodi, da se zaradi različnih lokacij, srečanj in različnih izvajalcev jedi ponavljajo,« še poudarja Kamnikarjeva.
Primo Miklav in Nepogrešljivi del pomembnih poslovnih dogodkov in kongresov je vsekakor ustrezna kulinarika. Pogostitev na kongresih je v veliki meri odvisna od kulturnih in verskih navad udeležencev in od sredstev, ki so jih organizatorji poslovnega dogodka pripravljeni nameniti za prehrano. »Na mednarodnih kongresih moramo upoštevati predvsem kulturna okolja. Pomembno je, od kod prihajajo slušatelji, kajti gre za različna veroizpovedna področja, različne prehranske navade ali ekološke usmeritve. Nikoli ne smemo pozabiti na vegane in posameznike z dietami. Vedno pogostejša je celiakija in vedno več sodobnih načinov prehranjevanja, med katere spadajo izbrana živila z manj maščobami in dodatki,« pojasnjuje Jerneja Kamnikar iz podjetja Vivo catering. Da je struktura gostov pri načrtovanju jedilnikov zelo pomembna, se strinjajo tudi pri Jezeršku. »Kadar pripravljamo jedi in gostov ne poznamo, jih pripravljamo tako, da lahko vsakdo izbere tisto, kar »sme« jesti, kar želi in kolikor želi. Pri bifejski ponudbi so napisi z imeni jedi zelo pomembni. Če pripravljamo sedečo pogostitev, kar pomeni, da vsakemu gostu postrežemo jed na krožniku, od naročnika zahtevamo, da nam vnaprej sporoči morebitne verske, kulturne in druge omejitve, da izberemo primerne jedi. Vedno pa upoštevamo tudi druge želje,« prilagajanje prehrane gostom razlaga Franci Jezeršek iz Jezeršek gostinstva. Zelo pomembna pa je tudi usklajenost časovnega načrta in temu ustre-
Od malice za na avtobus do gala veèerij
Za promocijo Slovenije je zelo pomembno zadovoljstvo udele encev in vtis, ki ga pustimo z izborom in kakovostjo jedi.
Èas obrokov je èas dru enja Èas kosil, veèerij, odmorov za kavo in drugih prilo nostnih prigrizkih je namenjen dru enju. Udele enci kongresov ravno takrat navezujejo stike, ki jim pozneje koristijo za komuniciranje, povezano s strokovnim delom, zato so pogostitve zelo pomemben sestavni del programa kongresa. »Vedeti moramo, kdaj so posamezni obroki, koliko imajo udele enci èasa za pogostitev, upo tevamo kraj kongresa osrednja Slovenija, Sredozemlje, alpski del, panonski svet. Upo tevamo, ali je pogostitev opoldne ali zveèer, ali so udele enci prete no mo ki ali enske, sezonski èas in e vrsto drugih dejavnikov. Med pogostitvami se obièajno stoji, da je dru enje la je. Jedi morajo biti pripravljene tako, da jih lahko konzumiramo stoje, izjema so sveèana kosila oziroma sveèane veèerje, ki pa so protokolarne narave,« pojasnjuje Jezer ek.
Ponudniki prehrane za poslovne dogodke ponujajo naročnikom prehrano za vse priložnosti. »Za udeležence kongresa imamo zelo različne jedilnike. Pripravljamo jedi ob sprejemih – dobrodošlice, delavna kosila ter kosila in večerje, ki jih naročajo razstavljavci in sponzorji. Poleg tega pripravljamo tudi obroke za na avtobuse, vlake, ladje, letala, obroke za pogostitve na terenu – v gozdu, v kamnolomu, pod kozolci, v gradovih, na kmetijah, v tovarnah, v vinogradih –, kosila ali večerje za vodstvo kongresa, svečane gala večerje in še kaj,« je pestrost ponudbe predstavil Jezeršek.
Na jedilniku tudi truklji in potica »Pri pripravi jedilnikov za udeležence kongresov vključimo tudi tradicionalne slovenske jedi. Na to smo zelo pozorni, kadar je udeležba mednarodna. Običajno pripravimo tako imenovano tržnico do-
brih slovenskih jedi. Postavimo stojnice, na katerih ponujamo štruklje, kaše, potice, slovenske sire, kruh, pohorsko govedino, piranskega brancina, divjačino in drugo. V velikih litoželeznih ponvah pripravljamo bovško friko, frtajlo, pečenice, kranjske klobase ... Gostom omogočimo, da se seznanijo z bogastvom slovenske kulinarične dediščine. Točimo tudi slovenska vina, slovenske sokove, žganice in drugo,« poudarja pomen promocije domačih jedi Jezeršek. Promociji slovenskih narodnih jedi so naklonjeni tudi pri Vivo cateringu. Opozarjajo pa, da morajo biti zelo pozorni, da ne dosežejo napačnega učinka. Določene slovenske narodne jedi so za tujce namreč premočnate, premastne, kalorično prebogate in mogoče celo nenavadne, kot so jedi iz ajde ali krvavice. Pri pripravi jedilnikov je zato treba paziti, da je kombinacija jedi v pravem sorazmerju. Praviloma sicer velja, da mora biti hrana med kongresom hitro prebavljiva in ne sme biti pretežka. Udeležencev kongresov hrana ne sme zasititi, upočasniti ali uspavati. Pestrost jedi mora zagotoviti ravno pravo sorazmerje energijskih in bioloških vrednosti obrokov. Za promocijo tradicionalnih slovenskih jedi so zelo primerne tematske pogostitve ob večerih. »Tematske večerje s tradicionalnimi slovenskimi jedmi goste načeloma vedno navdušijo. Lahko rečem, da so pogosto pozitivno presenečeni. Za promocijo Slovenije je zelo pomembno zadovoljstvo udeležencev in vtis, ki ga pustimo z izborom in kakovostjo jedi,« pomen skrbno načrtovanih pogostitev poudarja Kamnikarjeva.
Dnevnik
datum 7. 3. 2010
ura 22.12
40 Dponnevendeikljek, 8. marca 2010
Barva
CYMK
stran 40
kongresni turizem
tematska priloga oglasnega tr enja
Najzanimivej i so motivacijski programi Primo Miklav in Strokovnost in profesionalnost zaposlenih v kolektivu nista zagotovili za doseganje dobrih poslovnih rezultatov. V kolektivih sta bistvena predvsem usklajeno delovanje in učinkovito timsko delo. Vloge za doseganje skupnega cilja morajo biti jasno razdeljene, da se energija, potrebna za učinkovito reševanje poslovnih nalog, ne izgublja za odvečna rivalstva in reševanje konfliktov. Odnose v podjetjih je zato treba krepiti, negovati, analizirati in evalvirati, česar se podjetja vse bolj zavedajo. Poleg seminarjev in strokovnih srečanj so za uspešnost podjetij pomembne tudi aktivnosti in programi, ki krepijo odnose v kolektivih in pomembno prispevajo k zdravi delovni klimi. »Timbilding programi so namenjeni predvsem kakovostnemu neformalnemu druženju, medsebojnemu
spoznavanju in krepitvi medosebnih vezi, izboljšanju delovne klime ter sprostitvi. Podjetjem in drugim naročnikom nudimo kakovostno timsko izkušnjo v različnih situacijah, pri čemer dajemo prednost timski dinamiki. Poleg tega izvajamo izobraževalne treninge, namenjene razvoju osebnih, socialnih in timskih kompetenc,« je pomen aktivnega druženja opisal Jošt Teran iz S.O.L. Inštituta.
Ponudba je pestra Za krepitev kolektiva in zabavo se podjetja odločajo za razne oblike psihohigienske aktivnosti, od piknikov, izletov do bolj strukturiranih in usmerjenih aktivnosti. Ponudba tovrstnih programov in aktivnosti v Sloveniji je pestra. Izbirati je mogoče med različnimi lokacijami in programi. Zaradi čudovitega naravnega okolja in dobre ponudbe aktivnosti med zanimivejše lokacije v Sloveniji nedvomno spada okolica Bohinjskega jezera,
kjer je na voljo pester program aktivnosti za vse letne čase. »Najpogosteje se podjetja odločajo za programe, kot so adrenalinski park ali olimpijada nenavadnih športov. Bolj aktivne skupine in tiste, ki želijo več adrenalina, pa tudi rafting ali iskanje skritega zaklada. Pozimi je najbolj aktualno sankanje in snežni rafting,v drugih letnih časih pa je zanimanje največje za adrenalinski park in športne aktivnosti, kot so veslanje s kanujem, jadralno padalstvo, kolesarjenje, rafting, soteskanje, plezanje in druge športne igre,« pojasnjujejo pri agenciji Pac Sports, ki deluje na tem območju. S timbildingom se celovito ukvarjajo pri podjetju Lifetrek. V ponudbi tovrstnih dogodkov izvajajo strokovne timske treninge in programe. »Najpogosteje se podjetja odločajo za motivacijske programe, ki so blaga oblika timbildinga in se razlikujejo v tem, da ne razvijamo posebnih kvalitet, ampak motiviramo
zaposlene, sproščamo, presenečamo, navdušujemo in zabavamo. Precej je povpraševanja po poslovnih srečanjih, sestankih, ki so kombinacija srečanja in motivacijskega programa. Izvajamo tudi promocijske dogodke, kjer predvsem poskušamo biti drugačni, kreativni in izvajamo takšne dogodke skozi zgodbo,« je pojasnil Matej Mejovšek iz podjetja Lifetrek.
Zanimivi so predvsem kraj i programi V zadnjem času naročnike zanimajo predvsem krajši, pol- in enodnevni programi. »Po priljubljenosti vodi program Urbani safari, ki je zaradi cenovne dostopnosti, časovne in vsebinske prilagodljivosti, atraktivnosti in možnosti prilagajanja potrebam in željam naročnika pravi hit. Sledijo Kolesarski safari, Morski potep, Zimijada, Naredi avto, S.O.L.ijada in drugi,« zanimanje za njihove kratke programe opisujejo pri S.O.L. Inštitutu.
Veliko je tudi zanimanje za adrenalinske programe, ki se izvajajo v adrenalinskih parkih. »Strogega timbilding programa pri nas ne izvajamo, občasno le v sodelovanju s podjetji, ki stvari izvajajo profesionalno. Podjetjem in fizičnim osebam pa nudimo team & play programe. To so skupinske naloge, ki jih člani kolektivov izvajajo na zabaven način v obliki iger. Največ povpraševanja je po adrenalinskih programih, kot so Pohorček, Pohorski car in Pohorska bomba. Veliko je tudi zanimanje za vodene skupinske freeride spuste z gorskimi kolesi v bike parku Pohorje, XXL nogomet – napihljiva povečana različica ročnega nogometa, pri katerem so ljudje vpeti, poletno sankanje in skupinske vožnje z orjaškimi skiroji, ki so prilagojeni za spuste po brezpotjih,« zanimanje za adrenalinske avanture na Pohorju opisuje Katja Vrhnjak iz Športnega centra Pohorje.
Tudi s pridihom nogometa in okusom Ju ne Afrike V podjetju Lifetrek Events so specializirani za organizacijo poslovnih dogodkov in prireditev. Za podjetja in poslovno javnost organizirajo različna srečanja, motivacijske dogodke, promocijske prireditve, timbilding programe, timske treninge in kongrese. »V zadnjih desetih letih smo razvili svoj lasten pristop, kjer je ob vseh potrebnih organizacijskih elementih pomembna zgodba, nova izkušnja in presenečenje. Pri nas to imenujemo celostni poslovni dogodek in se tega držimo tudi takrat, kadar gre za krajšo delavnico ali timski trening s točno določenim ciljem. Z našo ponudbo smo močno prisotni v tako imenovani industriji srečanj, kjer smo v zadnjih letih prepoznali potrebe podjetij – tako domačih kot podjetij iz tujine – in se ustrezno odzvali. S programi smo se prilagodili številnim spremembam in specifikam poslovnega okolja in modernih trendov srečanj, ki so močno navzoči na trgu. Največ dogodkov izvajamo po Sloveniji, v hrvaški Istri, vzdolž Jadrana, v Avstriji in bližnji Italiji. S potovanji za poslovne skupine, ki jih je v zadnjem času manj, pa smo obiskali že kar nekaj čudovitih in navdušujočih destinacij,« je Matej
Matej Mejov ek Mejovšek opisal delovanje podjetja Lifetrek Events. Za letošnjo pomlad in poletje so pripravili pester repertoar programov. »Ker bo letos vsaj nekaj časa skorajda vse usmerjeno v nogometno prvenstvo v Južni Afriki, smo razvili nogometne poslovne dogodke.
Popestrili smo tudi ponudbo dogodkov na morju, kjer letos ponujamo timske dogodke na manjših in hitrih jadrnicah, s katerimi se podamo na aktivno raziskovanje Kornatov, s številnimi aktivnimi momenti na kopnem. Neke vrste robinzonska zgodba na morju. V slovenski Istri smo razvili Istrski špancir, aktivno potepanje in spoznavanje pokrajine, domačinov in običajev. Prav tako letos ponujamo kulinarične delavnice na prostem, kar pomeni, da gre za aktivno sodelovanje ekipe na pikniku. Ponujamo tudi programe na obrobju Triglavskega parka, kjer smo nadgradili zelo uspešen program Trenta Aktive. Zelo smo razvijali programe v Goriških brdih, kjer vključujemo tako naš kot italijanski del te čudovite pokrajine. Moram pa tudi poudariti, da smo v letošnji sezoni pripravili nekaj zelo preprostih, a učinkovitih in tematsko bogatih motivacijskih programov,« pojasnjuje Mejovšek. Na vprašanje, kako bodo nogomet vključili v svoje dogodke, pa odgovarja: »Nogometne dogodke smo razvili predvsem zato, da bi naročniki dobili občutek, da aktivno sodelujejo pri zgodbi, čeprav so doma in vsak dan v okolju podjetja. Tako smo pripravili nogometni timbilding program, ki je osredoto-
čen in namenjen ekipam, zaposlenih na različnih ravneh. Na dogodku se bodo udeleženci spoznali z nogometno igro skozi kreativne naloge in na nenavaden način. V nogometno vsebino smo dodali tudi nogometne dogodke na prostem (Football Outdoor Events), pri katerih gre za aktivno druženje v naravnem okolju z igriščem. Vključimo tudi afriško kulinariko, možen pa je ogled tekme s prvenstva na velikem platnu. V tej zgodbi smo izdelali tudi odlično motivacijsko in zabavno sredstvo; velik namizni nogomet, kjer se med seboj pomeri 12 igralcev naenkrat. V ekipi je šest igralcev, ki strateško sodeluje in se poskuša prebiti do finala in zmage na turnirju. Gre za nekakšno nogometno prvenstvo v malem.« Povedal nam je, da južnoafričani ljubijo na žaru pripravljeno hrano, imenovano braai. Jed seveda začinijo z njihovimi značilnimi začimbami. Tukaj je tudi biltong – soljeno in sušeno meso – pa koruza in raznovrstne sladice. »Za večerni zaključek bomo na jedilnik uvrstili južnoafriško vino, ki velja za eno najboljših na svetu. Skratka, v času nogometnega prvenstva lahko z našo ponudbo doživite vsaj nekaj afriške tradicionalnosti v kombinaciji s piknikom in aktivno
nogometno izkušnjo,« dodaja Mejovšek. Prav kulinarične delavnice so se izkazale za zelo uspešne. Te so eden od bolj iskanih produktov v letošnji zimi. Organizirajo jih na štirih lokacijah po Sloveniji in so primerne za manjše poslovne skupine. Ponudbo kulinaričnih programov so letos nadgradili z aktivno delavnico na odprtem, kjer udeleženci sodelujejo pri pripravi tematsko obarvanega piknika. V Lifetreku Events so šli celo tako daleč, da ponujajo timsko delavnico, kjer si ekipe same nalovijo ribe, jih tudi očistijo, pripravijo, degustirajo in se pri tem zabavajo, pa še prava timska sinergija je prisotna. Mejovška smo tudi povprašali, kaj predlaga poslovnim skupinam na prehodu iz zime v pomlad. »Za to obdobje priporočam poslovne dogodke, ki vključujejo kombinacijo dogodka v naravi in udobja in razvajanja v zaprtem ali primernem zunanjem objektu. Predvsem predlagam dogodke na Primorskem in v Istri, kjer je že toplo in prijetno, diši po borovcih in kjer rastejo prve cvetlice. V naši ponudbi najdete kar nekaj programov, ki so vezani na toplejši konec Slovenije in Istre,« je sklenil Mejovšek. pm