Dnevnik
datum 16. 2. 2010
30 Dsrenevdan,ik17. februarja 2010
port del kongresne turistiène strategije portni dogodki pozitivno vplivajo tudi na razvoj kongresnega turizma Najbolje je olimpijske igre v tem smislu izkoristila Barcelona
Barcelona je bila pred olimpijskimi igrami nepomembna kongresna destinacija. Že od sredine devetdesetih let pa je redno uvrščena med peterico najbolj razvitih svetovnih kongresnih destinacij. Pogled na desetletno lestvico najpomembnejših kongresnih mest, ki jo je pripravilo združenje ICCA, razkriva, da so na lestvici številna olimpijska mesta. Število velikih kongresov se je med letoma 1999 in 2008 v večini teh mest podvojilo, v Atenah in Pekingu pa celo potrojilo. Športni dogodki nedvomno prinašajo številne koristi državam in mestom gostiteljem. Gre za temeljito preobrazbo destinacije in pozitivni učinek na turizem. V Londonu načrtujejo, da bo zaradi olimpijskih iger leta 2012 mesto pridobilo 20.000 novih hotelskih postelj. Veliki dogodki vplivajo tudi na kongresni turizem. Prenavljajo kongresni in razstavni center Excel, ki bo bogatejši za veliko dvorano s 5000 sedeži. Ljubljana doživlja v teh dneh temeljito preobrazbo. Spremembe na področju urbanizma, prometne ureditve
Barva
CYMK
stran 30
prosticas@dnevnik.si
prosti èas
Gorazd Èad
ura 23.57
in komunale se dogajajo dobesedno pred našimi očmi. Gradnja športnega parka v Stožicah je v javnosti deležna različnih odmevov. Ne glede na te je to prva resna naložba v prireditveno infrastrukturo po izgradnji Cankarjevega doma leta 1980. Tudi med gradnjo slednjega so se pojavljali številni nasprotniki projekta. V praksi pa je naložba v Cankarjev dom ogromno prispevala k razvoju slovenske kulture in kongresnega turizma, ki se je tam pravzaprav rodil. Čeprav gre za vlaganje v športno infrastrukturo, bo za turizem takšna naložba nedvomno pozitivna. Prepričan sem, da bo sprožila nove naložbe v hotelsko turistično infrastrukturo in Ljubljani omogočila kandidaturo za večje in spektakularnejše športne ter kongresne dogodke. Razveseljuje vest, da bo Slovenija kandidirala za organizacijo evropskega prvenstva v košarki, ki bo leta 2013. Prvi pogoj za kandidaturo je bila nova športna dvorana. Tudi na področju kongresnih kandidatur se dogaja, da zaradi objektivnih okoliščin nismo pripravljeni na kandidaturo, čeprav smo na januarski borzi Conventa zaznali takšna povpraševanja. Primanjkuje nam tako ho-
telskih zmogljivosti kot tudi prometnih povezav, manjka pa tudi večja moderna večnamenska kongresna dvorana, primerna za velike kongresne dogodke, večje svečane sprejeme, koncerte in spremljevalne dogodke. Po model se moramo zapeljati samo do Gradca, kjer so leta 2002 odprli večnamensko dvorano, ki lahko sprejme 11.000 koncertnih obiskovalcev ali 3500 kongresnih udeležencev. Takšna dvorana bi predstavljala odlično dopolnitev sedanjih prostorov Gospodarskega razstavišča, ki bi končno lahko svoje večje sejme preselilo iz šotorov v moderno večnamensko dvorano. Infrastruktura pa brez ustreznega modela trženja ne bo delovala. Potrebujemo zelo jasno in ciljno usmerjeno strategijo pridobivanja ter kandidiranja za velike dogodke. Za optimalno izkoriščenost nove infrastrukture pa bo treba uspešen model javno-zasebnega partnerstva pri gradnji športnega parka prenesti tudi na oblikovanje marketinškega interesnega združenja.
Kongresno stran urejamo v sodelovanju z revijo Kongres. www.kongres-magazine.eu
Odjuga je sestavni del vsake zime in zakaj bi bila leto nja izjema. Z njo bomo imeli opraviti prav te dni, videti pa je, da bo bolj kratke sape, torej nekajdnevna. No, resnici na ljubo tudi potem ne bomo veè imeli tak nega mraza, kot je bil minuli poldrugi mesec. Oèitno je u el z daljnega severa, natanèneje s kanadske Arktike.
Pojdimo navijat v Ju no Afriko Gill Schreiber
S
vetovno prvenstvo v nogometu v Južni Afriki, ki bo potekalo od 11. junija do 11. julija 2010, je prvo, ki ga gosti črna celina. Zaradi prvenstva po vsej državi potekajo velike infrastrukturne naložbe. V mestu Cape Town so decembra odprli veličasten nogometni stadion za 68.000 gledalcev, ki je stal rekordnih 600 milijonov dolarjev. Prav zaradi velikih naložb se širi nezadovoljstvo, saj naj bi nogometno prvenstvo veliko prispevalo k dodatni zadolženosti države. Mavrična država je raznolika in vedno polna presenečenj. Manj znano je dejstvo, da ima gostiteljica svetovnega prvenstva odlično kongresno infrastrukturo, ki vključuje vrsto mednarodno primerljivih kongresnih centrov in hotelov. Prav zato so gostili številne mednarodne kongrese z več kot 4000 udeleženci do največjih zmogljivosti s 13.000 udeleženci. Svetovno nogometno prvenstvo je vsekakor velika možnost in priložnost za dodatno promocijo Južne Afrike kot kongresne destinacije. Športni dogodek je v tem primeru najkrajša pot do želenega cilja – postati privlačnejša kongresna destinacija. Priložnosti za kongresno industrijo pa ne bo manjkalo niti med samim prvenstvom. Številne agencije, specializirane za poslovni turizem, bodo imele takrat od turizma neposredne poslovne koristi. Pričakujejo več kot 450.000 tujih turistov. »Menim, da je dolgoročno prav šport najlepši in najučinkovitejši način za uveljavitev blagovne znamke kongresnega turizma, hkrati pa bo prvenstvo zmanjšalo negativno percepcijo čezmorske oddaljene destinacije. Ob tem se bo izboljšalo tudi sodelovanje med državo gostiteljico in Slovenijo. Vsaj za kongresni in poslovni turizem se bo torej nogometni spektakel končal pozitivno, ne glede na siceršnji ekonomski končni rezultat prvenstva.« Gill Schreiber, izvr na direktorica DMC agencije Paragon Conventions, Cape Town
Kongresni turizem dodana vrednost velikih portnih dogodkov
Iris Kociper, vodja hotela Arena: »Kako pomembna je prireditev Zlata lisica za mesto Maribor in lokalno ter širše gospodarstvo, je vprašanje, ki lahko ob nepoznavanju širine učinkov dobi preskromen prizvok. 46. Zlata lisica pod Mariborskim Pohorjem je bila izpeljana odlično. Prireditev je skozi leta obstoja postala mednarodno prepoznavna in umeščena na zemljevid tekem za svetovni pokal. O prireditvi je poročalo 300 novinarjev. Takšen projekt je priložnost, da postane Maribor še bolj prepoznaven kot mesto prireditev. Organizacije športnih in kongresnih prireditev so si v veliki meri zelo podobne, pod črto pa je pomemben uspeh. Bolj kot je prireditev uspešna, več je možnosti, da postane tradicionalna, pomembna za strokovno in širšo javnost z nizom večplastnih vplivov za nove priložnosti. Zato pa… bodimo drzni in uspešni ter si upajmo pripeljati v Maribor prireditve, ker jih znamo organizirati.« Slikovni material: Objaviti fotko Zlate lisice Damjan Pintar, izvršni direktor Uniorja program Turizem: »Vsak velik mednarodni dogodek – naj bo športni ali kongresni – je treba pravočasno načrtovati ter k načrtovanju in izvedbi pritegniti profesionalno interdisciplinarno ekipo sodelavcev. Z organizacijo prireditve, kot je Rogla Open, ki je aktivno posegla v mednarodni prostor, smo želeli izvesti dogodek, ki bo v prvi vrsti vrhunska športna prireditev ter bo predstavljal odskočno desko za lansiranje turističnih produktov destinacije Rogla-Pohorje v evropski prostor. V ta namen smo ustvarili koncept, ki presega meje tovrstnih tekmovanj
fotografija Dejan Dol ak
Zlata lisica kot prilo nost za pridobivanje kongresov
Damjan Pintar, izvr ni direktor Uniorja program Turizem
in ponuja obiskovalcem celovit dogodek, ki zajema šport, zabavo in druženje. Dogodek smo napovedovali in predstavljali v domačem ter mednarodnem prostoru (Kongres FIS v Dubrovniku maja 2009, Kongres FIS v Zürichu septembra 2009, Mednarodno srečanje novinarjev v Villingenu oktobra 2009…). Ob tem smo ustvarili prepoznavno celostno grafično podobo dogodka, pri čemer smo v kompleksen splet tržnokomunikacijskih orodij vključili tudi specializirana podjetja,
s katerimi smo dvignili dogodek nad dosedanjo raven svetovnih pokalov. Zaradi profesionalnega oglaševanja in izjemne medijske podpore ob uspešno izvedenem dogodku se je dvignila prepoznavnost destinacije, kar je povečalo možnosti za nadaljnji razvoj domačega in mednarodnega kongresnega turizma. Podobnosti v organizaciji velikih športnih in kongresnih dejavnosti so precejšnje, saj oboje v osnovi zahteva temeljito načrtovanje, profesionalno ekipo sodelavcev ter jasne cilje.
Dnevnik
datum 16. 2. 2010
ura 23.57
Barva
CYMK
stran 31
Dnevnik sreda, 17. februarja 2010
prosticas@dnevnik.si
31
prosti èas
Defereggental daleè od mestnega vrve a
Katja Èelec Počitniška regija Defereggental na Vzhodnem Tirolskem, natančneje tri vasice St. Jakob, St. Veit in Hopfgarten, je idealna predvsem za družinske počitnice in tiste, ki se radi umaknete daleč stran od mestnega vrveža in uživate v neokrnjeni naravi ter se prepustite razvajanju in gostoljubju domačinov. Ob prihodu v vasico St. Jakob se vam odpre pogled na prečudovite okoliške gore, kjer najdete smučarske terene vseh zahtevnosti. Smučišče je na nadmorski višini 1400–2525 me-
trov in nam ponuja kilometre prog ter sodobne naprave, pred katerimi ni nikoli vrste. Čeprav je za avstrijske razmere smučišče majhno, vam ponuja prav vse kot kakšno večje smučarsko središče, proge pa so odlično pripravljene. V zadnjih letih postaja ta dolina vedno bolj priljubljena tudi med deskarji, saj so prav za njih uredili progo in skakalnice, za ljubitelje sankanja pa je seveda tudi urejena proga. Če želite poskusiti značilne tirolske dobrote ali pa se samo nastavljati sončnim žarkom, lahko obiščete eno izmed številnih koč na smučišču. V dolini vam seveda ponujajo izposojo smučarske opreme in šolo smučanja.
Mednarodni kongresi v Ljubljani v letu 2010 V mednarodnem merilu velja, da medicinska stroka ustvari približno 20 odstotkov vseh znanstvenih oz. strokovnih srečanj, vključno z nekaterimi »megakongresi«, ki privabijo tudi več kot 20.000 udeležencev (npr. Svetovni kardiološki kongres). Ljubljana pri tem ni izjema, saj so najvidnejši kongresi praviloma tudi pri nas s področja medicinskih znanosti ali zdravstvene nege. Največji dogodek na letošnjem seznamu je 7. Mednarodni kongres o avtoimunosti, ki bo potekal od 5. do 9. maja na Gospodarskem razstavišču in bo predvidoma gostil 1500 udeležencev z vsega sveta. Najvidnejši dogodek lanskega leta – 35. Letno srečanje mednarodnega združenja za pediatrični in mladostniški diabetes (ISPAD) – pa je bil med 2. in 5. septembrom 2009 v Cankarjevem domu in se je v Ljubljano vrnil po natančno 20 letih. Kongresa se je udeležilo 1300 strokovnjakov iz 65 držav. Turizem Ljubljana na svojem spletnem portalu pod zavihkom za organizatorje srečanj od leta 2005 ob-
javlja koledar vidnejših mednarodnih kongresov, ki so na seznamu, če izpolnjujejo naslednje kriterije: srečanja znanstvenega ali strokovnega združenja, mednarodni dogodki ali dogodki z večino tujih udeležencev, večdnevna srečanja, najmanj 100 udeležencev. Na portalu je tudi spletni obrazec za prijavo kongresnih prireditev, s katerim organizatorje vabijo k posredovanju ključnih informacij o dogodkih, ki jih prirejajo. Pogled v leto 2009 kaže, da je kljub recesiji, ki je udarila predvsem po segmentu podjetniških srečanj, segment dogodkov znanstvenih in strokovnih združenj ostal stabilen. V številnih tujih medijih so pogosto uporabili pridevnik trdoživ. V določenih primerih se je nekoliko znižalo število pričakovanih udeležencev, organizatorji pa so krčili stroške, vendar do drastičnega upada števila srečanj ni prišlo. V letošnjem kongresnem koledarju, ki je dinamičen, je trenutno navedenih 25 dogodkov.
Le streljaj od vasi najdete 70 kilometrov odlično pripravljenih prog za tekaške navdušence, če niste preveč zmrzljivi, pa se lahko na smučarski tek odpravite tudi ponoči. Vse do marca imate tudi možnost, da se odpravite na pohod v spremstvu lovskih čuvajev narodnega parka Visoke Ture, za bolj romantične duše pa priporočajo vožnjo s sanmi na konjsko vprego ali pa na nočni izlet z baklami po zasneženi zimski pokrajini. V tej vzhodnotirolski dolini ne poznajo zgolj zimske, ampak sezona traja tudi poleti. Očarali vas bodo pašne planine, gorske koče in jezera ter ena izmed značilnosti – cimprovi bori, ki
veljajo za enega najkakovostnejših vrst lesa. Na voljo boste imeli kar neverjetnih več kot 350 kilometrov pohodniških poti, čas si boste lahko popestrili z raftingom, ribolovom ter gorskim kolesarjenjem. Za navdušence slednjega adrenalinskega športa je urejenih kar 50 kolesarskih poti, ki so speljane tudi nad 3000 metri nadmorske višine. Omeniti velja še bogato wellness ponudbo. Ni lepšega, kot da se po športnih aktivnostih sprostite v turški, finski ali pa zeliščni savni in zaplavate kakšen krog v ogrevanem bazenu ali pa si privoščite masažo. Potem boste tudi lažje »preživeli« odlično kulina-
rično ponudbo, ki jo najdete tako v kočah kot seveda tudi hotelih in restavracijah. Značilna vzhodnotirolska jed so mesni žličniki ter žlikrofi, seveda pa imajo gorčice z najrazličnejšimi okusi, na primer brusnic in jabolk, o pijačah, ki v teh mrzlih dnevih pogrejejo, pa se raje sami in s pravšnjo mero prepričajte kar med obiskom. V Hopfgartnu, St. Veitu in St. Jakobu je na voljo okoli 3500 nastanitvenih zmogljivosti, s turizmom pa se ukvarja in od turizma tudi živi približno 3000 domačinov. Mogoče drobna napoved: četrtega aprila bo dolina gostila znameniti festival zabavne glasbe Šlagerji na snegu.