Dnevnik
datum 19. 1. 2010
14 Dsrenevdan,ik20. januarja 2010
prosti èas
ura 23.7
Barva
CYMK
stran 14
prosticas@dnevnik.si
Ravno konec tedna bo nad nami najhladnej i zrak. Upati je, da bo prehodno ali vsaj za nekaj dni pregnal nadle no meglo in oblaènost ter bomo dele ni sonènih arkov tudi neprimorski in nevi inski prebivalci oziroma obiskovalci. Nikakor pa v takih razmerah ne bo lo brez kripanja pod èevlji, saj se bo marsikje nadaljeval niz ledenih dni.
Rekordna udele ba na Conventi 2010 Letos bo sodelovalo kar 110 razstavljalcev, udele ilo pa se je bo tudi veè kot 200 vabljenih gostov Gorazd Èad Zakaj je kongresna industrija tako pomembna za Slovenijo in še posebno za slovenski turizem? Številke govorijo same zase: samo člani Kongresnega urada Slovenije ustvarjajo več kot 10.000 delovnih mest. V Sloveniji poteka več kot 8500 kongresnih dogodkov s skoraj 900.000 kongresnimi udeleženci. Njihova poraba se odraža v potrošnji v lokalnih trgovinah in restavracijah. Gre za industrijo 21. stoletja, ki je v večini razvitih turističnih destinacij med temelji turističnega razvoja. Tradicionalno je konec tretjega tedna januarja obarvan kongresno. Aktivnosti, združene v kongresni borzi Conventa, so nekakšen praznik kongresne industrije JV Evrope, na katerem se ponudniki srečajo s potencialnimi kupci kongresnih zmogljivosti. Zanimanje za kongresno borzo kljub učinkom gospodarske krize z vsakim letom narašča. Prav zato bodo v Ljubljani od 21. do 22. januarja 2010 potekali sestanki med več kot 110 ponudniki in 200 naročniki kongresnih produktov ter storitev iz Evrope. Kon-
Jugovzhodna Evropa nova kongresna velesila
Neodkrita jugovzhodna Evropa ima na mednarodnem kongresnem prizori èu tevilne konkurenène prednosti Miha Kovaèiè, direktor Zavoda Kongresnoturistièni urad Slovenije Poslovna borza Conventa 2010 bo že drugič povezala ponudbo kongresnega turizma držav jugovzhodne Evrope. Pred prvo Convento, ki je bila organizirana leta 2009, je bilo kar nekaj dvomljivcev o smislu regionalnega povezovanja. Vse države jugovzhodne Evrope imajo na področju kongresnega turizma podobne izzive. Vse so razmeroma majhne, ponudba na področju kongresne dejavnosti ni dovolj razvita, sredstva za oglaševanje in promocijo tega produkta pa so zelo omejena. Vsi se zavedajo pomena in donosnosti kongresnega turizma. Največji problem pa je dejstvo, da je njihova mednarodna prepoznavnost, ki je ključna za uspeh na mednarodnem kongresnem trgu, na zelo nizki stopnji. To je kot začaran krog in uspešen napredek je mogoč samo z inovativnimi rešitvami. Povezovanje v zaključeno regijo JV Evrope je bilo sprejeto zelo dobro tako na strani povpraševanja kot na strani ponudbe. Treba je izpostaviti, da mednarodni organizatorji dogodkov iščejo nove, neodkrite destinacije, ki imajo kakovosten, cenovno ugoden produkt in strokovno izvedeno storitev. Oddaljenost destinacije je v trenutni gospodarski situaciji še kako pomembna, saj organizator stremi k čim nižjim stroškom potovanja in čim krajšemu času potovanja udeležencev. Povezane imamo države jugovzhodne Evrope priložnost, da se mednarodno uspešneje uveljavimo. Še več, imamo možnost, da na mednarodnem kongresnem zemljevidu predstavimo regijo JV Evrope kot novo in zanimivo destinacijo za kongresni turizem, česar države samostojno ne moremo.
gresna borza letos prvič odpira vrata tudi ponudnikom tehnološke opreme, kongresnih in promocijskih gradiv, informacijske tehnologije in sistemov, marketinga ter produkcije dogodkov in jih vabi v Mesto kongresnih storitev. Partnerji bodo sklepali osebna poznanstva in si ustvarili sliko kongresne industrije JV Evrope ter pridobili aktualna znanja s področja kongresne dejavnosti. Med letošnje novosti sodi izobraževalni program Akademija Conventa. Da bi si Slovenija oziroma regija jugovzhodne Evrope zagotovila konkurenčno prednost na mednarodnem trgu kongresnega turizma, je potrebno stalno vlaganje v znanje. Akademija Conventa tako združuje strokovnjake, vodstvene kadre ter izvajalce z namenom, da delijo znanje, izkušnje in dobre prakse. S tem želi Akademija Conventa prispevati k profesionalizaciji in nadaljnjemu razvoju dejavnosti v regiji. V okviru programa pa bodo letos prvič podeljena priznanja za kongresno inovacijo in kreativni predlog študentov za organizacijo kongresnih dogodkov.
Izobra evalni program Akademija Conventa Zavod Kongresnoturistièni urad pripravlja v leto njem letu program usposabljanj Akademija Conventa, s katerim eli prispevati k profesionalizaciji in nadaljnjemu razvoju kongresne industrije. Program bo stièi èe znanj in dobrih praks, prek katerih bo razvijal kljuène kompetence na podroèju kongresne dejavnosti. Potekal bo v sklopu naslednjih modulov: A osnovni, 13. 14. maj 2010 Namenjen pridobivanju operativnega znanja za vodenje kongresnih projektov. B marketin ki, 10. 11. junij 2010 Namenjen razkrivanju ozadja uspe nih marketin kih orodij in tehnik za pridobitev konkurenènih prednosti ter spoznavanju drugaènih nakupnih navad. C vodstveni, 10. september 2010 Namenjen spoznavanju prilo nosti za ustvarjanje veèje donosnosti in izbolj anju kakovosti kongresnih produktov. D destinacijski, 14. 15. oktober 2010 Namenjen pridobivanju znanj o sooblikovanju in tr enju destinacijske kongresne ponudbe. Dodatne informacije: Zavod Kongresnoturistièni urad Dunajska cesta 156, SI-1000 Ljubljana Tel.: +386 1 569 1262, telefaks: +386 1 569 1261 miha.kovacic@slovenia-convention.com www.slovenia-convention.com
Dogodki, ki so zaznamovali kongresno leto 2009 Regionalno 1. Kongresni urad Slovenije je uspe no izvedel do zdaj najveèjo promocijsko kampanjo Slovenije. 2. Na Hrva kem so nove kongresne centre odpirali vse leto. Odprli so hotele Valamar Lacroma Resort, Radisson Blu Resort & Spa in Kempinski Adriatic, tik pred odprtjem pa je tudi novi hotel Hilton v Splitu. 3. JV Evropa se je na kongresnem zemljevidu ponovno uveljavila kot kongresna destinacija prek projektov Conventa ter Meet in SEE. 4. Med dogodki v Sloveniji je odmeval vsakoletni dogodek Diners Black Card, ki je letos gostil nekdanjega predsednika ZDA Billa Clintona. 5. Leto je zaznamovalo tr enje kongresnih dogodkov na socialnih omre jih. Globalno 1. Leto v znamenju gospodarske krize ni prizaneslo kongresni industriji, ki bele i upad na vseh kljuènih trgih. 2. Konferenca o podnebnih spremembah COP 15 se je izkazala kot politièno barantanje s toplogrednimi plini, kot kongresni dogodek pa je bil dogodek primer dobre prakse v smislu izvedbe in odnosa do okolja. 3. Zaradi pritiska medijev v zvezi s korporativnimi potovanji in drastiènega upada prihodkov zaradi recesije (veè kot 35 odstotkov) se je ameri ka kongresna industrija prviè v zgodovini zdru ila v skupni kampanji za povrnitev zaupanja »Meetings mean business«. 4. Sreèanja mednarodnih institucij G20, Svetovne banke in Mednarodnega denarnega klada so zaradi uèinkov recesije zaznamovala kongresno industrijo. 5. V letu 2009 smo bili prièe prvim veèjim okoljskim kompenzacijam v zgodovini. Na okoljski konferenci COP 15 je bila ocenjena vrednost izpustov 40.500 ton, ki je bila kompenzirana z okoljskim projektom v Banglade u.
Dnevnik
datum 19. 1. 2010
ura 23.7
Kako komentirajo uspehe Zakaj je koncept borze Conventa uspe en?
no vrednost naše promocije in nam zagotavlja večjo prepoznavnost. Največjo prednost, ki nam jo prinaša Conventa, vidim v udeležbi skrbno izbranih tujih vabljenih kupcev. Naše besede in vprašanja »Zakaj Slovenija? Zakaj JV Evropa?« lahko konkretno podpremo s skrbno izbranimi in organiziranimi študijskimi ogledi. Izbirajo lahko med Ljubljano, Bledom, Portorožem, Opatijo z Reko, Zagrebom, Beogradom in Črno goro. Na tak način udeležencem omogočimo, da si tudi sami ustvarijo boljšo sliko. Glede na naše izkušnje prinašajo tovrstne aktivnosti najboljše rezultate.« Matjaž Žnidaršič, član uprave za trženje in prodajo, Hoteli Bernardin: »Danes ocenjujem, da je Conventa med najpomembnejšimi marketinškimi dogodki slovenskega kongresnega turizma. Preizkušen in dokazano uspešen model marketinškega dogodka, ki se je v zadnjih petnajstih letih razvil v Evropi, je uspešno prenesen v Slovenijo. S tem pomembno povečujemo prepoznavnost na trgu kongresov in poslovnih srečanj v tem delu Evrope. Velika udeležba razstavljalcev iz JV Evrope zagotavlja dodatno zanimanje za obisk potencialnih naročnikov iz vse Evrope in tudi z bolj oddaljenih trgov. Visoka kakovost
slovenske kongresne ponudbe pa povečuje možnosti konkretnih naročil. Moje mnenje je, da je povezovanje z JV Evropo za kongresni turizem Slovenije zelo pomembno in koristno. Iz osebnih izkušenj lahko potrdim, da prihajajo pomembni globalni akterji na področju organizacije kongresov in drugih poslovnih srečanj na Convento zato, da bi tu raziskali potencialne nove destinacije, in Conventa je vabljiva prav zato, ker tu dobijo informacije dovolj širokega nabora ponudbe. V tem širokem naboru pa – o tem sem prepričan – ima slovenska kongresna ponudba dovolj prednosti, s katerimi se lahko postavimo na vrh.«
Kongresno stran urejamo v sodelovanju z revijo Kongres www.kongres-magazine.eu
kratke Turizem in prosti èas ter Salon plovil Letošnja rdeča nit sejma na Gospodarskem razstavišču, ki bo odprl vrata jutri, bodo počitniški popusti. Obiskovalci bodo lahko na sejmu rezervirali last minute zimske počitnice in first minute poletne počitnice ter druge turistične storitve. Poslikajmo Slovenijo je ime posebne fotografske razstave, ki bo na ogled vse štiri dni sejma – predstavljene bodo najlepše fotografije z nagradnega natečaja, na katerem so sodelovali amaterski in profesionalni fotografi in svoje utrinke o Sloveniji objavljajo na novem spletnem portalu Picture Slovenia. Oddih je life-style revija in hkrati uradni sejemski katalog, ki ga bodo poleg obiskovalcev prejeli tudi bralci časopisa Dnevnik. Komisijska proda-
stran 15
15
prosti èas
anketa
Tina Možina, direktorica Incominga, Kompas: »V poplavi destinacijskih ponudb, s kakršnimi nas še posebno v zadnjem kaotičnem letu zasipavajo različni tuji konkurenčni akterji, so konkretno usmerjene in ciljane prodajne aktivnosti še toliko bolj pomembne. Conventa postaja s svojo ponudbo pestrih balkanskih destinacij vedno bolj zanimiva za tuje kupce. Kot lokalnemu ponudniku storitev nam zvišuje doda-
CYMK
Dnevnik sreda, 20. januarja 2010
prosticas@dnevnik.si
Tomaž Krušič, direktor DMC-agencije Intours: »Kongresni turizem je eno najkompleksnejših področij znotraj celotnega turističnega sektorja. Zaradi multiplikativnih učinkov in zaradi kompleksnosti, zahtevnosti ter ne nazadnje relativno visokih proračunov za posamezne dogodke je po svetu organiziranih mnogo borz (EIBTM, IMEX Meedex...). Končno sta se na zemljevidu organiziranih borz pojavili tudi Ljubljana in kongresna borza Conventa. Začetki so bili sicer skromni (borza Simex pred štirimi leti), vendar so bili na srečo zamisel, prepričanje in volja organizatorjev tako močni, da bo letos Conventa že pomemben mednarodni dogodek, ki ga podpirajo tako najpomembnejši svetovni organizatorji podobnih dogodkov kot seveda tudi predstavniki specializiranih agencij oz. vabljeni gostje, ki se bodo v velikem številu odzvali vabilom za udeležbo. Tako smo prepričani, da bo Conventa 2010 uspešna. Izkušnje iz lanskega leta so za nas in druge udeležence zelo pozitivne, kajti organizacija in kakovost opravljenih sestankov sta bili dobri, vabljeni gosti so se borze udeležili zaradi iskrenega zanimanja za JV Evropo in mnogi razstavljalci so veseli konkretnih rezultatov borze. Upamo samo, da bo Conventa v prihodnje še pomembnejša in da bodo država, mesto in hotelirji v prihodnje še bolj podprli ta dogodek, ki je za Ljubljano izrednega pomena.«
Barva
ja rabljene srferske in kolesarske opreme bo potekala v Preddverju dvorane Kupola (A) vse štiri dni sejma. Prav tako boste lahko sodelovali v nagradni igri, ki se bo končala 28. januarja. Omenimo še kotiček s predstavitvijo Počitnic pri Nini in Primožu – otrokom bo na voljo s športno-jezikovno animacijo, kjer se bodo lahko preizkusili v mini tenisu, floorballu, mini namiznem tenisu, nogometu, lokostrelstvu in uživali v jezikovnih uricah v družbi različnih tujih jezikov. Golf igrišče na samem sejmišču bo obiskovalcem ponujalo možnost, da se pomerijo v golfu, se spoznajo z opremo za golf, profesionalnimi igralci golfa in na enem mestu pridejo do informacij o začetku vadbe. Poleg tega pa bo istočasno na Gospodarskem razstavišču tudi Salon plovil, na katerem bodo predstavili manjša športna in turistična plovila.
Svetovno prvenstvo v zimskem plavanju na Bledu Ljudje z vsega sveta se enkrat na leto zberejo, da plavajo v ledeno mrzli vodi. Tekmovanje v jezeru s slavnim otokom s cerkvijo le nekaj sto metrov stran in mogočen grad, ki se dviga nad blejskim kopališčem, kjer bo tekmovanje potekalo, ponujajo pravo doživetje. Tekmovanja so za vsakega, ki ima pogum plavati v ledeno mrzli vodi v mesecu januarju. Plavalci se bodo v ledeno mrzli vodi pomerili na 25 in 50 dolgi razdalji, štafetah, vztrajnostni preizkušnji ali se poskusili potopiti v mrzlo vodo. Skupaj z dodatnim programom za udeležence prvenstva v ledenem plavanju bo na Bledu pravo festivalsko vzdušje.
50. kurentovanje Tudi letos bodo od 6. do 16. februarja ptujske mestne ulice in trgi pustno oživeli v množici najrazličnejših pustnih mask iz vse Slovenije in Evrope. Vsi dnevi ptujskega kurentovanja bodo v znamenju plesnih ritmov, podirali bodo rekorde, bogato nagrajevali najlepše pustne maske, uživali v nastopih kurentov in drugih tradicionalnih pustnih mask, se družili in zabavali v družbi priznanih slovenskih in tujih glasbenikov ter priznane ptujske kapljice rujnega in okusnega piščanca. Tako kot vsa leta do zdaj. Organizatorji vas opozarjajo, da si rezervirajte čas za obisk 50. kurentovanja na Ptuju. Natančen program z najaktualnejšimi novicami o letošnjem kurentovanju na Ptuju si lahko ogledate na spletni strani www.kurentovanje.net.
Poslovni uèinki kongresnega turizma Paul Kennedy
D
anes odpira vrata poslovna borza Conventa, na kateri se predstavljajo kongresni centri, hoteli in organizatorji dogodkov iz JV Evrope. Kljub recesiji so trendi v kongresnem turizmu pozitivni, saj organizatorji in podjetja vseh vrst spoznavajo, da so osebna srečanja bistven dejavnik za uspeh organizacije. Celo predstavniki skupine držav G20 so se morali srečati na tak način, da so dosegli soglasje o reševanju svetovne gospodarske krize. Vendar pa se politiki in oblikovalci vladne politike po svetu še vedno ne zavedajo dovolj gospodarskega, s tem pa tudi družbenega in političnega pomena kongresnega turizma. Največje podpore in pozornosti javnega sektorja je namreč deležen klasični počitniški turizem. Z gospodarskega stališča, torej glede na zaslužek na prebivalca, taka podpora ni smiselna, saj je iz statističnih podatkov jasno razvidno, da udeleženci kongresov ali konferenc zapravijo od štiri- do desetkrat več denarja kot navadni turisti. Pred kratkim je bila v Kanadi z metodo, ki jo je razvila Svetovna turistična organizacija ZN, izvedena raziskava, ki je pokazala, da kongresni turizem v omenjeni državi podpira več kot 550.000 delovnih mest s polnim delovnim časom in h gospodarskim rezultatom države prispeva več kot 70 milijard dolarjev, poleg tega pa prispeva še več milijard dolarjev v obliki davčnih prihodkov. Nič čudnega torej, da se v zadnjem času vedno več držav zanima za okrepitev tega rastočega, a v veliki meri še nepriznanega gospodarskega sektorja. Slovenija se kljub relativno skromnim sredstvom za trženje iz javnega in komercialnega sektorja trudi, da bi pridobila večji tržni delež. Januarja sem si ogledal več kot 20 kongresnih lokacij po vsej Sloveniji in ugotovil, da bi država lahko z večjo intenzivnostjo trženja in kapitalskih investicij nedvomno močno povečala gospodarski vpliv in tudi dobiček komercialnega sektorja industrije. Vse destinacije morajo, da pridejo v poštev za organizacijo mednarodnih kongresnih dogodkov, dosledno izpolnjevati naslednjih šest meril: cenovna konkurenčnost (in s tem cenovna prožnost), kakovost objektov, kakovost storitev, dostopnost, varnost in novost na trgu. Conventa postaja središče kongresnega turizma JV Evrope. Prireditve se bo v tem tednu udeležilo več kot 200 mednarodnih kupcev. Z okrepljeno pobudo javnega in zasebnega sektorja pa bi leta 2011 na Convento lahko pripeljali celo več kot 300 kupcev. Zagotovo bi temu sledila gospodarska rast sektorja, zaposlenosti, davčnih prihodkov in strokovnega razvoja kongresne dejavnosti. Takšna pozornost pa bi imela brez dvoma pozitivne posledice tudi za klasične oblike turizma. Paul Kennedy, MBE, direktor Kennedy Consulting