GOODLIFE vdih-izdih, poletje 2019, posebna edicija

VDIH

IZDIH

ZAČUTI. URESNIČI. DELI

VSE Z ENO KARTICO 4% POPUST NA KOMPASOVO KATALOŠKO PONUDBO OBROČNO PLAČILO POČITNIC, DO 36. OBROKOV BREZPLAČNO TURISTIČNO ZAVAROVANJE ZA VES SVET BREZPLAČNI VSTOP V LETALIŠKE SALONE PO SVETU

NAROČI KARTICO NA: WWW.DINERSKARTICA.SI/GOODLIFE

info@goodlife.si | 041 682 261

KAZALO

VDIH

IZDIH

Posebna edicija | Zdravje in šport | Poletje 2019

7 . Z . ZDRAVJE .

8 . UM NA KOLO . Kolumna Sanje Kranjc, zakonska in družinska terapevtka .

10 . OBISK . Sasha Cobra, seksualna in spiritualna terapevtka .

12 . OBISK . Tomislav Kuljiš, ustanovitelj in terapevt IPD centra in Naravnega starševstva .

14 . OBISK . Prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, nevrologinja in nevrofiziologinja .

16 . OBISK . Jens Rottbøll, predavatelj in coach za LEGO SERIOUS PLAY .

18 . UM NA KOLO . Kolumna Anton Majhen, psihoterapevt in mentalni trener .

20 . ZDRAVO . Izbor zdravih izdelkov in recept za malo drugačno sezonsko solato .

16 23 . Š . ŠPORT .

24 . DUEL . Petra Majdič in Robert Kranjec .

26 . DUEL . Aleš Debeljak in Igor Vrhovec, padalec in potapljač .

28 . DUEL . Boštjan Nachbar in Sani Bečirović, nekdanja košarkarja .

30 . DUEL . Jagoda in Jurij Batagelj, plesni par .

32 . OBISK . Primož in Nada Brezec, nasvet vreden

14

milijon dolarjev .

34 . IGRAČE . Skok v poletje .

Revija Goodlife, posebna edicija zdravje in šport, pomlad-poletje 2019 DOBRO ŽIVLJENJE info@goodlife.si

Lastnik in izdajatelj: GL, d. o. o., Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana Odgovorna urednica: Mateja Vuk Janežič Pomočnica urednice: Maja Tomšič

32

Lektura: Nataša Požun Trženje: Saša Vitič, sasa.vitic@goodlife.si Prelom in oblikovanje: Jure Šajn Naslovnica: Pernsanifoto (shutterstock) ISSN 1855-6957

3

Goodlifestyle.si

Divja v srcu NOVA DIŠAVA NARAVNIH LEPOTIC

Ljubljana: Mestni trg 7 • Ljubljana: Citypark • Ljubljana: Mercator center Šiška • Ljubljana: Supernova Rudnik • Ljubljana: Nama • Ljubljana: Maxi Ljubljana: Müller BTC • Kranj: Qlandia • Kranj: Müller • Maribor: Europark • Maribor: Gosposka ulica 11 • Murska sobota: Müller Lendavska ulica Novo mesto: Qlandia • Bled: Cesta svobode 10 • Celje: Citycenter • Koper: Čevljarska ulica 35 • Portorož: Obala 14 b • Nova Gorica: Qlandia Spletna trgovina: www.loccitane.si

Z ZDRAVJE

5

Goodlifestyle.si

UM-NA-KOLO

Zdravijo le odnosi SANJA KRANJC • Je zakonska in družinska terapevtka, mag. zakonskih in družinskih študij. Predava teme, ki so povezane z odnosi, komunikacijo, razlikami med moškimi in ženskami. Je nežna, ljubeča, odločna in na svoji spletni strani ljubeciodnosi.si pomaga tudi s svojimi članki.

Razmišljala: Sanja Kranjc

O

bčasno dobim e-sporočila, ki se glasijo: »Sem prebral/-a vaš članek in zelo sem se našel/-la v njem. Vse, kar opisujete, je moja zgodba. Mi lahko priporočite kakšno knjigo, da bi še več prebral/-a o tej problematiki, saj že-

lim res nekaj spremeniti v svojem odnosu.« Seveda predlagam literaturo, a jih povabim tudi na terapijo.

Odgovora ali zahvale ni, če pa odgovor le dobim, je tak, da bi to raje uredili sami oziroma da še niso pripravljeni za terapijo. Imajo vso pravico, da se tako odločijo, a ravno takšni odgovori potrdijo to, s čimer se terapevti srečujemo vsakodnevno: ogromno ljudi se boji odnosov. In tega se niti ne zavedajo.

TERAPIJA JE ODNOS V svoji praksi sem ugotovila: ljudje se ne izogibajo terapevtov kot poklica, ampak se izogibajo tega, da bi

6

»Ljudje se ne izogibajo terapevtov kot poklica, ampak se izogibajo tega, da bi morali biti ob nekom ranljivi.« morali biti ob nekom ranljivi. Da bi jih nekdo videl, da so nepopolni, da bi morali govoriti o sebi, da bi se zjokali ali razjezili, da bi jih nekdo spoznal v popolnosti … Tako zelo bi morali tvegati, da bi lahko govorili o vsem tem, kar jih boli in kar so preživeli, da bi raje z vso to navlako ostali sami in s knjigami (ne-odnosnim objektom). Saj ne želijo biti ponovno v svoji bolečini kot že tolikokrat zavrženi, prezrti ali osramočeni. ŽIVIMO ODNOSE IZ OTROŠTVA Zakaj je tako? Ljudje smo odnosna bitja. V odnosu nastanemo, se rodimo in v odnosih se razvijamo (možgani so socialni organ in se razvijajo prek izkušenj, ki jih dobimo v primarnih odnosih in okolici – tako kot se povezujemo v odnosih, tako se povežejo prek sinaps tudi naši možgani). V njih spoznamo, kaj pomenijo dotik, poljub, objem, kaj pomeni biti slišan, začuten in kaj pomeni pripadati. V odnosu za-

čutimo, ali smo ljubljeni in v svojih potrebah uslišani ali prezrti. V odnosu se naučimo, ali ta pomeni ljubezen, bolečino ali strah. In s to popotnico vzpostavljamo naše najbolj intimne odnose. Pravzaprav živimo v marsikaterem pogledu odnose iz otroštva. Če je bilo za tiste, ki so bili meni pomembni, v otroštvu nesprejemljivo, da izražam svoje potrebe, jih preprosto tudi kot odrasel ne izražam več in skrbim samo še za potrebe drugih ljudi. Če so bili nepomembni moje telo in moja čustva in so bile podrte vse meje, je tudi meni kot odraslemu nepomembno, kaj čuti moje telo in kje so meje … Izkušnje so se nam vžgale naravnost v možgane, srce in telo. In zato možgani predvidevajo, da se bo nekaj podobnega ponovilo tudi na terapiji. Saj so vendar ravno v odnosu bili ranjeni. Zakaj bi bilo na terapiji kaj drugače?

DRUGAČNA IZKUŠNJA ODNOSA ZDRAVI A ravno »šit«, ki smo ga dobili v odnosu, lahko predelamo in rešimo samo v odnosu. Čeprav je ta misel morda ogrožajoča, je edino odnos tisti, ki zdravi.

Za spremembe v odnosih naši možgani potrebujejo drugačno izkušnjo odnosa (saj so vendar odnosni organ in zanje je največji impulz STIK). Večkratni odmerek, da nam nova izkušnja postane domača in varna. Drugačno izkušnjo odnosa pa nam lahko omogoči terapevt. Terapevti postanemo ljubeči in sočutni starši in se na vaše potrebe in čustva odzivamo drugače, kot so se vaši starši. Zaradi takšne drže tudi vi začnete drugače doživljati sebe in svoje občutke. In posledično začnete vzpostavljati tudi drugačne odnose. In to je čarobnost terapije, ki je ne zmore pričarati nobena knjiga. To zmore le sočuten odnos.

Goodlifestyle.si

OBISK

Onemogočijo nas, ko nam vzamejo seks

P

Že pred nekaj leti sem slišala rva stvar, ki nam jo je Sasha rekla na delavnici, je, naj v zanjo, ko se je s svojimi življenju upočasnimo. Tudi in delavnicami ustavila v Ljubljani. še posebej pri seksu. Ko vidimo strastne Od takrat jo spremljam. In zakaj prizore v filmih, si mislimo, da je to me je tako fascinirala? Ker se pravo, močno ljubezensko izražanje. mi je vedno zdelo, da je spolno Hmm, Sasha pravi, da tako pravzaprav življenje, seks, nekaj veliko bežimo od sebe. »Temu rečejo strast. globljega, močnejšega, kot nam Vprašajmo pa se na koncu, ali smo res predstavlja zahodna kultura. In kaj čutili. Ali smo se lahko sprostili in kot seksualna terapevtka govori našli sebe v tej interakciji. Upočasniti ni in uči prav o tem. Presenečena moralna ideja o tem, da je samo takrat sem bila, da je to zimo v Sloveniji Tekst: Mateja Janežič • Foto: Peter Giodani seks dober. Lahko imaš hiter seks, a imela prvo delavnico samo za imej ob tem tudi globoke užitke. Ko sem ženske. Zadnjih 10 let je namreč sama počasnejša pri seksu, pri hrani, pri delala izključno z moškimi ali pitju čaja recimo, da sem bolj prisotna, zavestna, takrat lahko več dobim iz pari. In moja radovednost je bila tako močna, da sem na to izkušnje.« In zakaj se zdaj pojavljajo težave z erekcijo pri moških že v mladosti delavnico tudi šla. Vem, da vas zanima, kako je potekala, kaj smo in to niso več samo težave petdesetin šestdesetletnikov? »Seks je v modernem delale. No, lahko povem, da je bila čustveno zelo močna, da smo svetu popolnoma mentalno vzburjenje, ker niti ne vemo, kako to delati se spraševale, kaj ženskam pomeni užitek, kako ga doživljamo, drugače.

Pornografija nam je zelo dostopna, vendar nas trenira, da gremo iz če sploh ga. In ne samo v spolnosti, ampak v življenju, na različnih svojega telesa in v mentalno stimulacijo.

In potem se sprašujemo, zakaj imajo področjih. Prav o tem sem Sasho Cobra spraševala tudi v tem pogovoru. Podrobnosti delavnice vam ne morem razkriti, boste moški težave s povezovanjem z ženskami. Ker so jih učili, da fantazirajo. In pa iz te zgodbe lahko izvedeli veliko stvari, ki nam jih je Sasha če se osredotočim na nezmožnost erekcije, ki danes zajema celo tiste, ki so v zaupala tam. Verjamem, da bodo koristne tako za ženske kot svojih dvajsetih, problem ni biološki, ampak je težava v povezovanju in čutenju.

Moški ne vedo, kako čutiti svoje telo, da bi se naravno odzvalo na žensko telo.« moške, saj jih je ob svojem delu spoznala globlje kot kdor koli.

SASHA COBRA • Seksualna in spiritualna terapevtka

8

Goodlifestyle.si

planetu zelo globoko trpi. Za žensko je užitek nekaj, kar jo globoko poveže z njeno dušo, z ženstvenostjo. Njen užitek je v resnici razširitev zavesti in tako se zmožnost za užitek poveča v njenem življenju. Gre za veselje, radost na svetu in moč žensk, ki so bile oropane svoje moči in s tem užitka.« A družba ima težavo z ženskim užitkom. Ni res? »Gre za dva dela družbe.

Prvi del je peščica, ki poriva ta šov na zemlji, mi pa smo lutke v njem. Najhitreje nas onemogočijo tako, da nam vzamejo seks. Pa ne samo ženskam, tudi moškim. Vsi mislimo, da je moški, če ejakulira, ob tem srečen in vesel, pa ni. Lahko doživi nekaj užitka, ki ga recimo ženske ne, še vedno pa mu manjka orgazmičnost življenja. Orgazmičnost našega seksualnega stika, povezanosti. To je globalni problem užitka, bede, žalosti, ki je indoktrinirana v družbo, da ostanemo brez moči. Če pa govorimo o ljudeh kot družbi, je veliko tabuja o ženskem užitku, ker deluje kot skrivnost. Ženske so tako enostavne, so čustvena bitja in so bile oropane priložnosti, da občutijo svoje telo.

Ko odraščamo in procesiramo informacije, nas učijo, da nismo dovolj dobre in lepe. Učijo nas, kakšne naj bomo, kako moramo biti videti. Kako naj potem ženska res uživa v svojem telesu?« ŽENSKE SO ČAROBNA BITJA

drugega. Če želi moški vzburiti žensko, jo odpreti, priti do njene sočnosti, naj gre namesto do vagine najprej do njenih prsi, srca, vratu, celotnega zgornjega dela telesa. In če si ženska želi, da se ji moški odpre in se ji preda, da bi bil bolj ljubeč, se mora povezati z njegovim penisom.«

»Upočasniti ni moralna ideja o tem, da je samo takrat seks dober. Lahko imaš hiter seks, a imej ob tem tudi globoke užitke.« MOŠKI LJUBIJO SKOZI PENIS, ŽENSKE SKOZI SRCE Če kot ženska delaš več kot 10 let z moškimi in njihovo seksualnostjo, imaš verjetno zelo dober vpogled, kje v intimnosti smo si enaki in kje različni. »Oboji si želimo intimnosti, le da malo drugače. Kako izražamo in sprejemamo ljubezen in kako ljubimo, se zgodi skozi različne dele telesa. Ženske smo usmerjene v srce, moški pa v genitalije. To je znanost telesa. Moški resnično ljubijo skozi penis in tam tudi najbolj čutijo ljubezen. Tam je njihova življenjska moč, zato je zanje pomembno, da so povezani s svojim penisom, da ne zavirajo energije, ker to potem ustvarja perverzijo in nasilje. Če bi živeli v družbi, v kateri seks ne bi bil tabu, bi moški čutili vso to ljubezen, ki je zbrana v genitalijah, in bi ženske globoko ljubili skozi ta del telesa. Ženske pa ljubijo skozi srce in tam jo želijo izkazati. Zato moramo razumeti, kako sta moško in žensko telo drugačna, da bi razumeli drug

9

RAVNOVESJE DVEH ENERGIJ, ŽENSKE IN MOŠKE Ta citat preberem Sashi: »Človeštvo ima dve krili, moško in žensko. Vse dokler krili ne bosta enakovredni v moči, ptič (človeštvo) ne bo letel.« Sasha preplet teh dveh energij in pomembnost prepleta, še globlje pojasni. »Ženska in moška energija sta izraz, ki ga vidimo v moškem in v ženski, ampak obe sta tudi v tebi. Da bi torej posameznik letel, morata biti obe energiji v njem uravnoteženi. Mi pa smo večinoma iz ravnovesja ali pa celo v napačnih energijah. Večina žensk je neuravnotežena, ker so preveč v moški energiji in se upirajo ženski. Tudi pri moških je tako, danes so preveč ženstveni, neodločni, brez poguma in ne stojijo v svoji moški moči.

To, kar vidimo v odnosih med moškimi in ženskami, je res prava odslikava, kaj se dogaja v nas samih. Moški in ženske si želijo povezovati, da bi bili harmonični. Ta dva dela sta tako komplementarna, da ustvarita celoto za ponovno ustvarjanje. To je tako močno.« In zakaj se dogaja ravno nasprotno? »Poglejmo hollywoodske filme, ki rišejo zgodbe, ki nas ločujejo. V kategoriji romantični filmi ni niti enega filma, ki bi bil v resnici romantičen, ni enega, ki bi govoril o ljubezni. Govorijo le o nezdravih razmerjih. Prepirajo se, ljubezen je pogojna, veliko je negativnih stvari. Ves čas smo deležni propagande, vsrkavamo te informacije in se tako tudi vedemo v svojem svetu. Vse to ustvarja neharmoničnost in ločenost. Ženske in moške oropaš moči tako, da jih ločiš in pošlješ v vojno ali tekmovanje drug proti drugemu. To se prav zdaj dogaja s feminističnim gibanjem.« UŽITEK POVEŽE ŽENSKO Z DUŠO Ko nas je Sasha na delavnici vprašala, kaj je za nas užitek, sem bila šokirana nad odgovori nas žensk. Ne samo kako vidimo in doživljamo užitek v spolnosti, ampak v življenju sploh, kako ga čutimo v telesu, če sploh ga. »Vidim, koliko žensk na tem

Zakaj se tako težko povežemo s svojo žensko energijo in delujemo iz nje? »To, da morajo ženske v poslu delovati kot moški, je laž, ki nam jo govorijo. Če ženske delajo tako, potem bodo zagotovo imele velike težave s svojim telesom. Ne moreš namreč živeti življenja v laži. Telo te bo opomnilo. Ideja, da ženska ne more v poslu delovati s svojo žensko energijo, pomeni, da ji vzamemo moč njene resnične produktivnosti in čarobnost, ki jo lahko prinese v poslovni svet, da ji ni treba tako garati. Ženske so magneti, čarobna bitja. Če delujejo kot moški, zapravijo vso čarobnost, ne uporabljajo več svojega orodja, ampak delajo zelo trdo. To nam ni namenjeno, nismo bile narejene tako. Moško telo je fizično močnejše. Ali mislite, da je to pomanjkljivost? Ne. Narejeni smo, da se dopolnjujemo.

Moški imajo torej fizično moč, ženske pa sposobnost vzdržljivosti in da delamo stvari drugače. Spomniti se moramo, da so naša orodja in čarobnost naši magneti. Bolj ko smo dojemljive, mehke in jasne, bolj se povečuje ta magnetizem.

Zakaj se nam dogajajo težave v partnerskih odnosih? Kaj jih najbolj zaznamuje? »Vodenje je moška energija. Ne pomeni, da ne more voditi tudi ženska, ampak dve osebi hkrati ne moreta. Jaz se včasih naveličam voditi. Se utrudim. Tako kot mama. Mama je vodja otroku, ga vzgaja, vodi, to je zelo moška energija in za določen čas zelo pomembna za otroka, da mu da varnostni kontejner. Pod vsem tem pa je zelo ženstvena.

Vedeti moramo, kdaj moramo odložiti moško energijo in delovanje iz nje za naš užitek. Kljub temu, da sem ta trenutek vodja, je pomembno, da vem, kdaj se lahko pustim voditi, in to za svoj užitek. Da grem v žensko energijo in se lahko odpočijem in uživam v tem, kaj pomeni biti ženska. To, da so moški vedno voditelji in da ženske sledijo, je resnično in ni. Ženska lahko vodi s svojo dojemljivostjo. Če bo tako vodila svoj posel, bo zelo uspešna. Ima sposobnost čutiti in izražati čustva in ustvarja okoliščine, da drugi vodijo, kot si želi.« In kako lahko spremenimo svet? »Časa, ki ga bomo porabili, da ozdravimo človeštvo, je točno toliko, kot ga potrebujemo, da ozdravimo sebe. Če se posameznik osredotoči samo nase, da je ljubeč do sebe, bomo spremenili svet. Začnimo pri sebi, takrat se začnejo spremembe za vse. Veliko je ljudi, ki želijo spremeniti svet, pa ne morejo videti sebe. Drugim ne moreš pomagati samo z informacijami. Lahko jim pomagaš z modrostjo. Modrost pa pride z izkušnjami. Bolj ko razumeš sebe, bolj boš lahko zelo naravno, ne da bi bil terapevt, razumel, kako pomagati drugim.«

Goodlifestyle.si

OBISK

Telo govori zgodbo o naši preteklosti

Povedati to zgodbo sebe, zato da bo on dobro, nepristransko bi bilo pravzaprav je: »Ni tako pomembno, da je nemogoče. Ko sem prvič videla mama dobra, zelo pomembno Tomislava Kuljiša in ga slišala pa je, da je mama dobro!« govoriti o zelo zahtevnih temah tako razumljivo z veliko smisla, n kako vem, ali sem dobro? Kako doseči, da sem dobro? Kako biti sem to pot morala spoznati dobro tudi takrat, ko stvari niso idealne? tudi sama, da bi jo lahko res razumela. Že veliko let delam na Sedela sva pod borovci, ob morju in sebi in poskušam bolje razumeti poskušala zapisati zgodbo, ki bi vsaj sebe in druge, predvsem pa približno predstavila vso širino in s tem biti tudi boljši starš, ki globino, ki jo delavnice Osebni razvoj razume otroka, mu je v podporo, in Naravno starševstvo imajo. Hvar je že kar pravzaprav počne že veliko Tekst: Mateja Janežič • Foto: Peter Giodani peto leto poletna destinacija IPD centra ljudi oziroma staršev. Kar nekaj za intenzivne petdnevne delavnice – delavnic, knjig, predavanj se je med letom jih izvajajo v Zagrebu, na znašlo v zadnjih letih na mojem Reki, v Beogradu in od lani tudi v Ljubljani. S Tomislavom sem govorila urniku. Kaj mi je dala delavnica s terapevti IPD centra, ki ga je po svojem tretjem dnevu hvarskega intenziva, pred tem pa sem spomladi ustanovil Tomislav Kuljiš, pa na teh dveh straneh zelo težko opravila še delavnico zgodnjega osebnega razvoja (RAR). Vem, da vem še v polnosti opišem. Prvič, ampak res prvič sem lahko ne samo zelo malo in da sem čisto na začetku, a že te izkušnje so bile tako globoke, da na umski, intelektualni ravni, ampak tudi na telesni, čustveni doumela otroško stanje v določenih okoliščinah. Doumela so me presunile. In mi pokazale, kje je svoboda, kje je mir in kje ni več strahu. tudi stanje svojega partnerja, staršev, prijateljev, sodelavcev.

Vpogled vase in v druge je tako globok, da šele zdaj Tomislav je začel delati na sebi z izobraževanjem za terapevta za integrirano razumem, kje se delo na sebi in spremembe sploh začnejo. telesno usmerjeno psihoterapijo. To, da smo živčni, da čutimo nemir, da Stavek, ki ga Tomislav velikokrat pove in je v meni zelo močno morda sebe sploh ne čutimo, da nismo dovolj psihično močni, da se ne vibriral predvsem v starševski želji dati otroku najboljšo moremo postaviti zase, da se prevečkrat zaljubljamo, da trpimo v ljubezni, da

TOMISLAV KULJIŠ • Terapevt in ustanovitelj IPD centra za Osebni razvoj in Naravno starševstvo

10

I

Goodlifestyle.si

ne znamo reči ne, da nismo samozavestni, da nas je strah, vse to je pogosto povezano z izkušnjo iz zgodnjega otroštva. Njegova teorija, da te stvari odpraviš, izboljšaš sebe in s tem kakovost življenja, pa je, da moramo izhajati iz pozicije otroka, in ne opazovalca otroka, kar je pogled običajne otroške psihologije.

PRVIH ŠEST LET JE ZELO POMEMBNIH Pa sem ga prosila, naj mi oriše, kako svoje otroštvo doživlja zdaj, po dolgih letih dela na sebi in terapevtskega dela z ljudmi. »Spomnim se, da sem bil, ko me je terapevtka na terapiji vprašala, kakšen odnos sem imel z mamo, užaljen in jezen, kaj me sploh sprašuje, ker je bilo super. Ne nosim kakšne velike travme, vidim pa, kako so name vplivale nekatere subtilne stvari, ki se mi prej sploh ne bi zdele pomembne. In v tem JE

z otrokom in kdaj. Ne gre za spreminjanje njihovega vedenja – čeprav se bo samodejno spreminjalo z delom na sebi –, veliko večji učinek na otroka je, če starš razreši svoje probleme. Da razvije zmožnost za povezovanje, za bližino, da bo mirnejši, da manjkrat čustveno eksplodira, da se ne jezi na otroka, da manj vpije, da mama namesto prestrašene in negotove osebe postane nekdo, ki je stabilen in otroku v trdno oporo.« PRETEKLOST ZAPISANA V TELESU Tako je začel njegov center, potem pa se je pojavila potreba, da gredo naprej, da si ljudje želijo spremembe tudi zaradi sebe, da želijo bolj kakovostno živeti. Začel se je razvijati program Osebni razvoj v IPD centru, ki uporablja isto znanje, kot ga uporabljajo v starševstvu, ker imata isto osnovno

KJER JE PROBLEM, SE SKRIVA TUDI REŠITEV Kot starš lahko z delom na sebi starševstvo oddelam tako, da bo prihodnost mojega otroka pozitivna, in ne obarvana s travmami, ki se jih niti ne zavedam, da jih imam, in jih tako nevede prenašam na otroka. »Telo in implicitni spomin nosita zgodbo o naši preteklosti,« pove Tomislav, zato so delavnice ves čas telesno orientirane in z vodenimi vajami prek odzivov našega telesa vstopamo v svoje pretekle zgodbe in jih tako popravljamo. »V zelo preprosti konstelaciji, ki jo naredimo s stoli in blazinami, lahko aktiviramo naš implicitni spomin in takrat začne govoriti naše telo, kako mi je bilo v neki situaciji. Če želimo narediti spremembo na tej ravni implicitnega spomina, moramo delati s telesno usmerjenimi pristopi. Tam, kjer je problem, se skriva tudi rešitev.« In tu se skriva bistvo vsega dela na sebi. »Običajno ljudem ni všeč, ko rečem, da delo na sebi ni samo branje knjig, ker po definiciji ne moremo narediti veliko. Vsekakor spodbujam k branju in izobraževanju, sam sem šel skozi ta proces uvida, razumevanja, to je zelo pomembna faza. Ampak ni končna, ker ostajamo nezadovoljni, ker zdaj vemo veliko, a še naprej delujemo enako. Še kar znorimo, če nam partner naredi kaj, kar nam ni všeč, še naprej imamo tremo pred publiko, še naprej smo rahlih živcev. Šele ko začnemo delati na ravni implicitnega spomina, globokih čustev, afektov, podzavestnih obrambnih mehanizmov, se začnemo spreminjati.« In še kako res je, da se delo na sebi nikoli ne konča. A s pomočjo tega znanja, pravi Tomislav, ga opravljaš z veseljem. »Tudi jaz kot terapevt še vedno delam na sebi, svoje probleme vidim veliko bolj jasno. Vedno imam točke, ki jih zaradi svojih obrambnih mehanizmov ne vidim in mi jih mora pokazati moj terapevt. Nismo idealni, vendar se velik napredek vidi že v nekaj letih.«

»Na otrokov razvoj veliko bolj vpliva to, kakšni so starši, kako so, in ne kaj delajo.« stvar. Ni stvar v tem, kaj so starši delali z mano. Bili so povprečno dobri in normalni starši. Ampak kar je name vplivalo in me zaznamovalo, je bila njihova problematika, ki so jo nosili iz svojega zgodnjega otroštva in ki se je niso zavedali.« Tomislav poudari, da je za človeški razvoj zelo pomembnih prvih šest let, še kako pa je pomembna tudi predrojstna faza, torej nosečnost. »Ko je bila moja mama noseča, je delala diplomsko nalogo in bila zato v velikem stresu. To je ena od stvari, ki je postavila moj nevrološki sistem, danes lahko s tem povežem del svojega nemira, ki sem ga povzel po njej. Verjamem, da bi se zdaj počutil drugače in se ne bi ukvarjal s to tematiko, če bi bila v teh devetih mesecih moja mama mirna. Poleg tega je morala zelo zgodaj nazaj v službo in mi z njo ni uspelo dokončati separacijsko-simbiotskega procesa, kar se je kasneje izražalo v mojem delovanju v partnerskih odnosih.« Na otrokov razvoj mnogo bolj vpliva to, kakšni so starši, kako so, in ne kaj delajo. Tomislav razloži, kako ukrepajo, če v center pridejo starši, ki imajo težave z otroki. »Vprašajo, kaj naj delajo

11

zgodbo, in je zdaj veliko obširnejše, znanstveno pojasnjeno in povezano s temami v odraslem obdobju. »Problematika razumevanja zgodnjega razvoja v povezavi s kasnejšim razvojem je, da razumemo naš razvoj, naše vedenje na podlagi eksplicitnega spomina, torej da je pomembno tisto, česar se spomnimo, tisto, česar se ne, pa je nepomembno. A je prav nasprotno. Implicitni spomin, ki se ga največkrat ne zavedamo, je ta, ki nas je zaznamoval. To je ostalo zapisano v telesu. Ko rečem bodymind, mislim na integracijo enosti podzavestnega uma in telesa. Ta celota bodyminda nam šepeta, kakšen je za nas svet, kdo sem jaz. Bodymind se je izoblikoval v zgodnjem otroštvu z interakcijo s starši ali skrbniki, z ljudmi, ki so nam čustveno pomembni, in danes narekuje naše dojemanje stvarnosti. Niti partnerja niti otroka niti sveta okoli sebe ne vidimo, kot so, ampak jih vidimo v odtenkih iz naše preteklosti v sedanjost. Če želimo spremeniti sedanjost, moramo spremeniti preteklost.«

Ideja osebnega razvoja je nova ideja v družbi in nam kaže, da nam ni treba ostati taki, kot smo, če si tega ne želimo. Večinoma lahko spremenimo vse te problematike, ki kvarijo kakovost našega življenja, in z delom na sebi dosežemo, da smo vse boljši, mirnejši, se bolje razumemo s partnerjem, otroki, svetom in sabo. Zunanje stvari nam ne spodnašajo tal pod nogami, ampak razvijemo zmožnost, da sami stabilno ohranjamo svoje dobro stanje in nismo odvisni od države, politikov, medijev, sodelavcev, šefa, partnerja ... »Preteklo bo vsaj še deset let, da bo ta tema postala del normalnega življenja. Trenutno smo v naših deželah bolj privrženci slogana 'volk dlako menja, narave nikoli'.

Ostajati zvest svoji dimenziji je nekaj, s čimer se ljudje hvalijo. Ampak meni to bolj zveni kot: 'Imam pokvarjene zobe in nikoli jih ne bom popravil in vedno bom tak in to je ok in sem faca, ker imam take zobe.' (smeh)«

Tomislava Kuljiša lahko ujamete v živo v Ljubljani na predavanju VPLIV ZGODNJEGA RAZVOJA NA ŽIVLJENJE, v četrtek, 4. oktobra, od 18.00 do 20.30 v Kristalni palači, BTC center.

Prijave so obvezne na IPD-CENTER.EU

Goodlifestyle.si

OBISK

Kaj se dogaja ponoči?

Zato zdaj že več kot 20 let deluje v Ura je 22.00. Sedim za Sloveniji laboratorij za motnje spanja računalnikom in urejam ta pod njenim vodstvom; pred leti je prejel članek. Ne gre. Ne najdem evropsko akreditacijo. Na oddelku imajo pravih besed, zgodba ne teče. dve postelji ter tri polisomnografe, s Hm, nisem večerni človek. katerimi lahko bolnike snemajo na Nadaljujem zjutraj ... domu ali v intenzivnih enotah. Vsak Spanje mi pomaga. Ja, spanje. dan kdo prespi pri njih priklopljen na Kako sploh deluje? Kaj se z posebne naprave, ki snemajo možgansko nami dogaja takrat? Zakaj ga aktivnost in druge fiziološke funkcije, potrebujemo? Koliko? Kaj spremljajo premikanje zrkel, dihanje se dogaja z nami, če ga je skozi nos, usta, gibe prsnega koša, premalo? ... O vsem tem sem trebuha, kisik v krvi, EKG ... razmišljala zadnji mesec, ko sem čakala na pogovor Tekst: Mateja Janežič • Foto: Peter Giodani KOT BI BILA ALKOHOLIZIRANA z dr. Lejo Dolenc Grošelj.

Pove mi, da jo je nevrologija Na začetku je dr. Leja Dolenc Grošelj v od nekdaj zanimala. Po dokaz, da je tak oddelek nujno potreben, paciente ponoči snemala sama. In kako študiju medicine in subspecializaciji v Franciji pa je prva se je počutila po neprespani noči? »Kot da bi bila alkoholizirana (smeh)!« Zdaj začela somnologijo uvajati v Slovenijo. »Ne fascinirajo pravi, da povečini spi zelo dobro.

Včasih njen spanec moti, če ima pacienta, ki jo me samo možgani, ampak kako naš celotni organizem še posebno zanima in ga ob novejših aparaturah lahko spremlja tudi od doma. deluje ponoči. V medicini se ukvarjamo s človekom v budnem stanju, vemo pa, da v povprečju tretjino življenja prespimo. Že stari Grki so rekli, da sta si bila brata dvojčka »Seveda pa doma skrbimo za higieno spanja. Otroka sta stara 12 in 16 let, v najstniškem obdobju, in jaz sem najbolj 'grozna' mama, ker točno tistega Hipnos (bog spanja) in Tanatos (bog smrti) zelo blizu.«

Prof. dr. LEJA DOLENC GROŠELJ • Dr. med., spec. nevrologinja in nevrofiziologinja

V

edno se je spraševala, ali bi lahko razne smrti preprečili, če bi človeka preiskovali tudi ponoči. Čez dan se namreč nekatere motnje ne pokažejo in zdravniki ne vidijo nobenih posebnosti. Ponoči pa naš celotni živčni sistem deluje drugače.

12

ne dovolim, kar vsi drugi dovolijo (smeh).« Je pa zato lahko na osnovni šoli, kamor je hodil starejši sin in na kateri so učenci postavljali rekord, koliko časa zdržijo brez spanja, naredila tudi predavanje o tem, kako nevarno je lahko to. »Pred leti smo imeli raziskavo o pomanjkanju spanja pri zdravih mladih prostovoljcih. Eno noč niso spali in potem smo gledali, kako se spremenita izločanje hormonov (melatonin in kortizol) ter izražanje urnih genov. Že z

Goodlifestyle.si

eno neprespano nočjo spremenimo izločanje urnih genov, kar pomeni, da vplivamo na naš cirkadiani sistem.« MOTNJE SPANJA IN PROMENTNE NESREČE Prav zdaj pa se ukvarjajo z varnostjo v prometu. Hm, prosim jo, naj malce bolj podrobno razloži. Raziskave, o katerih mi pripoveduje, so šokantne. »Zaradi slabo prepoznane motnje dihanja v spanju, s katero se spopada šest odstotkov odrasle populacije v Sloveniji, lahko ljudje povzročajo prometne nesreče. Od 20 do 25 odstotkov prometnih nesreč je povzročenih zaradi motenj spanja, zato smo letos v Sloveniji uvedli nov zakon v skladu z evropsko direktivo, da je takšne bolnike treba prepoznati in zdraviti. Dolgoročno nezdravljene

preveč zaspani čez dan. Če takšna oseba zaspi na monotonem sestanku, pred TV-ekranom, ponoči smrči, ima pavze dihanja daljše od 10 sekund, ima jutranje glavobole, postane impotentna, je najbolje te težave povedati osebnemu zdravniku. »Policist lahko določi raven alkohola v krvi ali droge v urinu, ne more pa reči, ali je oseba zaspana. V laboratoriju objektivno določamo zaspanost, ko jo merimo z elektrodami na glavi. Policist tega ne more, zato je potrebna diagnostika v laboratoriju, na podlagi katere lahko bolnike uspešno zdravimo.« Na simulatorju vožnje so delali raziskavo, kaj za fino motoriko pomeni ena neprespana noč. Ljudje so delali takšne napake, kot če bi imeli v krvi en gram alkohola na liter krvi. Teh napak je veliko in so lahko usodne.

po sebi; če pa je patološko, kot so motnje dihanja, motnje srčnega ritma, epilepsija, narkolepsija, pa ne bo minilo in sta potrebna nadaljnja diagnostika in zdravljenje.« USPAVALNI PRIPOMOČKI. DA ALI NE? Ljudje imamo radi krajšnice in včasih si pri težavah s spanjem raje pomagamo z zdravili ali celo z alkoholom, kot da bi poiskali in odpravili vzrok. »V 90. letih je bilo veliko povečanje uživanja alkohola predvsem pri Angležih, ker so se tako tudi uspavali. Alkohol pomaga do sprostitve mišic, zato bo človek hitreje zaspal. A kakovost spanja je slaba. Če vzamemo za primer menedžerja srednjih let, s čezmerno težo, širokim vratom, okroglim trebuhom, mu bo alkohol, predvsem žgana pijača, s katero se bo uspaval, naredil tak miorelaksantni učinek na zgornja dihala, da ga lahko ubije. To je nevarno.« Govoriva tudi o drugih pripomočkih, kot so uspavala, in kako delujejo. »V arhitekturi spanja poznamo vretena spanja, ki so dobra in poglabljajo spanje. Uspavala nam bodo na začetku povečala število vreten spanja, kar bo poglobilo spanje. Na dolgi rok pa vsako uspavalo spreminja arhitekturo spanja.

Po treh tednih jemanja ne deluje več tako kot na začetku.

Celo poruši nam arhitekturo spanja in poveča REM-spanje, posledica so moreče sanje.« Kdaj nas torej lahko skrbi? Na kaj moramo biti pozorni? »Govor med spanjem ni nič patološkega. Problem je kričanje v globokem spanju. Nekateri tudi ne ločijo nočnih mor

»Na simulatorju vožnje so delali raziskavo, kaj pomeni ena neprespana noč.

Ljudje so delali takšne napake, kot če bi imeli v krvi en gram alkohola na liter krvi.« motnje dihanja v spanju vodijo v bolezni srca in ožilja, kot sta možganska kap in srčni infarkt.« Razloži, da so najbolj rizična skupina moški srednjih let s preveliko telesno težo, ki so zaradi ponavljajočih se pavz dihanja med spanjem neprespani in zato

13

Strokovnjakinja za somnologijo pravi, da je tudi čezmerna zaspanost lahko bolezen, ki pa se jo lahko zdravi.

Bodimo odkriti sami do sebe in poglejmo najprej, kako kakovostno spimo, koliko časa in kako se počutimo v budnem stanju. »Veliko ljudi v današnjem tempu je kronično neprespanih.

Najhuje je pri mladostnikih, ko zaradi pametnih telefonov, tablic, TV, sevanja modre svetlobe niso naspani. Točno vidimo, ko pride k nam kdo, ki zjutraj ne more vstati ali pa zvečer težko zaspi, kdaj je na tablici, na telefonu, kakšen je spekter modre svetlobe.

Svetloba lučke na nočni omarici, ko bereš knjigo, je drugačna, kot če bereš elektronsko knjigo.« Zato priporoča, da otroke navajamo na večerno branje knjig in ne gledanje tablic in televizije. Tako dolgoročno skrbimo za njihovo zdravje.

in nočnih strahov. Nočne more so proti jutru, ob tem se zbudimo in se jih spomnimo. Nočni strahovi so tipično v globokem spanju prvi del noči. Človek je zmeden, ne ve, kaj se dogaja. Skrbi nas lahko, če ima med spanjem nepojasnjene gibe, če se ob tem bolnik pogrize, pade s postelje, ga ne moremo zbuditi, je zmeden. Vse to je patološko.«

Motnje spanja so lahko primarne ali sekundarne. Kar pomeni, da lahko slabo spimo zato, ker nas nekaj skrbi, smo preutrujeni, lahko pa je naše spanje moteno zaradi konkretnih bolezenskih znakov in bolezni. »Vsaj 30 odstotkov splošne populacije je vsaj enkrat v življenju imelo daljše obdobje motnje spanja. To so stresne okoliščine, ampak to mine samo

Nekatere živali, ki plavajo na dolge proge ali ptice selivke, si popolnega spanja ne morejo privoščiti. Zato imajo razvit mehanizem, da lahko s polovico možganov spijo, s polovico pa so budne. Ljudje tega ne zmoremo in spimo z obema hemisferama hkrati. Mi si torej lahko privoščimo popolno spanje.

Po smernicah je prva terapija za kronično nespečnost kognitivna vedenjska, katere prva stopnja je dobra higiena spanja. Pomembno je, kdaj gremo spat, kaj delamo pred tem, kaj razmišljamo.

Goodlifestyle.si

OBISK

Človeški um deluje v 3D

veliko stvari v življenju. (smeh) Bil sem Lego kocke. Vidim se, kako sedim direktor HR pri Bang and Olfusen in na tleh v svoji otroški sobi. In ko sem v Köbenhavnu slišal predavanje vem, da nisem tam. Zgradila sem teh dveh profesorjev, sem bil očaran. svoj svet. Spomnim se občutkov Če bi imel dostop do metodologije, bi ustvarjalnosti, pisanosti, lahko delal bolje, sem si rekel. Posvetil vsemogočnosti, svobode, sem se ji in leta 2001 postal eden izmed pravljičnosti ... Občutek, da prvih certificiranih predavateljev, lahko gradim svoj svet, ki ga povezovalcev tega programa.« popolnoma razumem in čutim. Pa zdaj? Kje so lego kocke danes? V LEGO PRIVLEČE SKRITO ZNANJE sobi moje hčerke. Še vedno se v meni zgodi nekaj vznemirljivega, Tekst: Mateja Janežič • Foto: Peter Giodani Kako torej deluje ta metodologija? Se ko se jih dotaknem in jih začnem odrasli končno spet lahko začnemo sestavljati v svojo zgodbo. igrati? In to s svojo najljubšo igračo? To Zagotovo je lastnik Lega Kjeld sploh ne bi bilo tako slabo.

Pravzaprav je zaželeno, bi nas spodbudili številni Kirk Kristiansen vedel, da imajo te kocke poseben vpliv tudi psihologi in terapevti.

A Jens pravzaprav z lego kockami in metodologijo na odrasle. Kot mi razloži Jens Rottbøll, ki je kot predavatelj LEGO® SERIOUS PLAY® počne nekaj drugega. »Osnovno sredstvo programa in povezovalec metodologije LEGO® SERIOUS PLAY® obiskal je, da ljudem omogoča komunicirati hitreje in da uporabijo čim več svojega Slovenijo, je bil Kristiansen malce sit strategij v korporativnem vsrkanega, vgrajenega znanja, za katerega večino časa niti vedo, da ga imajo. poslu. Spoznal je profesorja Johana Roosa in Barta Victorja Do 'skritih' predelov znanja pa pridejo s pomočjo lego kock. Sodelavci te in zagrizla sta v njegov izziv, kako še bolj razviti potencial zaposlenih v družbi. Rekla sta mu, če verjame v otroško igro z prek kock laže razumejo, ker govorite prek 3D-modela. Sploh ko imate lego kockami, prek katere se učijo in spoznavajo svet, potem mednarodne ekipe, je komunikacija drugačna, včasih težja. Obstajajo lahko vse to uporabijo tudi za odrasle v poslovnem kontekstu. jezikovne in kulturne razlike. Ta metodologija pa pomaga premagati pregrade.« Delal je že z različnimi podjetji po vsem svetu, od ZDA, Kitajske In razvili so metodologijo LEGO® SERIOUS PLAY®.

JENS ROTTBØLL • Predavatelj in povezovalec LEGO® SERIOUS PLAY®

J

ens Rottbøll prihaja z Danske. Tam je Lego doma. In otroštva po tej deželi so polna pisanih kock. Tudi nad Jensom ima Lego posebno moč.

Da se je vrnil h kockam tudi v poslovnem življenju, je bilo naključje. »Kot

14

do Evrope, in vsi razumejo 3D-jezik, v katerem govorijo lego kocke. Zelo hitro mi ponazori kratko zgodbo kar s kavno skodelico, žličko in sladkorjem.

Osvojim jo v trenutku. Zelo jasno razloži, zakaj. »Človeški um deluje v 3D, naše roke delujejo v 3D, razumejo ta jezik. Tako povečamo možnost komunikacije, ker dobimo novi dimenziji. Vizualno in fizično z dotikom. Ti

Goodlifestyle.si

dve sta še veliko močnejši kot jezik.« Če bi sedela na kakšnem menedžerskem sestanku in želela rešiti neko situacijo, bi večinoma ure in ure govorili. Na koncu večine stvari ne bi niti slišali, ne bi si vseh zapomnili, ker besede pač izpuhtijo.

AVTOPILOT ALI LEGO MODEL Jens razloži, da je bilo veliko let raziskav namenjenih temu, dejansko so to znanstvena dognanja. »Ko delate stvari z rokami, je veliko točk povezanih z možgani. To pomeni, da

vprašanje ali težave, pa morajo delovati drugače, in pravzaprav uporabite čim večji del možganov,« razloži Jens.

In tu nam pomagajo lego kocke. Poda še zelo jasen primer. »Pretekli teden sem ekipi MBA-študentov dal v razmislek kratko vprašanje. Vprašal sem jih, kaj je brexit. Nihče ni imel jasnega odgovora. Ko pa so začeli delati modele z legom, je postalo zanimivo. Tako jaz vidim brexit, tako ga jaz, vsak je imel različne fizične modele brexita. Ko so povedali zgodbo s 3D-modelom, so znali to povedati tudi z besedami. Dve uri prej niso imeli pojma, kaj bi povedali.«

Odrasli pogosto pozabimo biti igrivi. Še posebno v poslu. Kaj ni dejansko vse to, kar počnemo, ena velika igra? Pravila, dinamika, odnosi se ves čas spreminjajo. Če znamo biti igrivi, zlasti zato, da bi rešili neko stvar, bomo precej uspešnejši in hitrejši.

Seveda lahko metodologijo uporabljamo tudi v športu, družinskih odnosih, šolah ... Najpomembneje je, da vsi sprejmejo dejstvo, da obstaja več rešitev. Zato morajo k temu pristopiti z odprtimi možnostmi. Če imajo odgovor že takoj, potem te metodologije ne potrebujejo, pravi Jens.

Potrebujemo pa izurjenega, certificiranega povezovalca, ki zna postaviti prava vprašanja in voditi ekipo. »Ampak recimo kot povezovalcu mi ni treba vedeti kaj dosti o poslu v Sloveniji ali biti poseben strokovnjak za vodenje revije. Lahko pa vzamem vse vaše sodelavce in vam pomagam, da vi ugotovite, kaj je najbolje za revijo. Moram biti seveda dobro pripravljen, poznati naravo posla, notranji jezik, kratice recimo. Ni pa mi treba vedeti, na primer, kako nastaja inzulin. Mi ponujamo proces, ki ljudem pomaga, da sami najdejo rešitev.« GLASBA IN LEGO – DRUGE DIMENZIJE STIKA Ker je sam glasbenik, ga povprašam, ali obstaja povezava v delovanju možganov, ko igramo glasbo ali ko sestavljamo lego kocke. »Vidim povezave, nisem pa strokovnjak za to. Ampak ena zelo močna povezava so prsti. Ko igraš glasbo, jo večinoma ustvarjaš s prsti. Tako kot lego. To je enaka povezava med prsti in možgani in ta sklenjeni krog, o katerem sem govoril na začetku. Ko ustvarjaš z legom, gre za vizualno komponento, ko igraš glasbo, je avditivna. Niso torej samo besede, ampak predvsem druge dimenzije, ki povezujejo ljudi.«

»Ko pri poslu uporabimo lego, uporabimo tudi domišljijo. Prav to delajo otroci, ne da bi vedeli.« dobimo sklenjen krog med 3D-modelom, prsti in možgani.

In zato začnejo možgani delovati drugače, ker prekinemo običajne vzorce, ki jih imamo shranjene v možganih.« Naš um večino dneva dela na t. i. avtopilotu. Deluje po določenih vzorcih. Kar je tudi pomembno, saj naši možgani tako varčujejo z energijo. To je njihov osnovni namen. V normalnem dnevu so zelo varčni, ker razmišljajo rutinsko po ustaljenih vzorcih. »Ko želite rešiti res kompleksno

15

Kar je najbolj zanimivo pri tej metodologiji, pravi Jens, je, da človeku dovoli, da se dokoplje do svojega skrivnega znanja, ki ga ne zavedajoč se shranjuje v življenju. »Ne dam jim nobenega znanja.

Postavim jim samo vprašanje. In imamo metodologijo, ki jim omogoči, da gredo v svoje možgane po odgovore.« PRIDITE PO SVOJO DOMIŠLJIJO Metodologija pravzaprav temelji na tem, kako otroci dojemajo igro z lego kockami. »Pri poslu moramo uporabljati več domišljije. Ko uporabimo lego, uporabimo tudi domišljijo. Prav to pa delajo tudi otroci, ne da bi vedeli.

Obstaja opisna domišljija – naredil bom letalo – in kreativna – naredil bom letalo, ki pristane na vodi in gre na luno.

Potem je tu še destruktivna domišljija – nekaj ustvarite in potem vse podrete in začnete znova drugače. To otroci delajo nevede. In vse to je vključeno tudi v metodologijo, da ljudje znova pridejo do svoje domišljije. Moč domišljije je velika.«

Še ena starodavna tehnika obstaja, ki je vznemirjala našo domišljijo in ustvarjala močne 3D-modele v naših možganih. To je pripovedovanje zgodb. In Jens pravi, da bi bile zgodbe, ki bi jih govoril pravi pripovedovalec, veliko uspešnejše, kot so današnje dolge in dolgočasne PPT-prezentacije.

Odklenite torej svojo domišljijo, bodite igrivi in gradite pisano vizijo prihodnjih strategij. Kot je že starogrški filozof Platon rekel: »Veliko bolje lahko spoznaš človeka v eni uri igre kot v vse življenje trajajočem pogovoru.«

Goodlifestyle.si

UM-NA-KOLO

Rešitev je v zadrgi ANTON MAJHEN • Analitičen in duhovit.

Je psihoterapevt in mentalni trener. Po športnem prepričanju pa mojster borilnih veščin, učitelj smučanja, teka na smučeh in plavanja. Njegova modrost je zahtevno preprosta in preprosto zahtevna.

Razmišljal: Anton Majhen • Foto: Žiga Intihar

R

ešitev je v zadrgi, ki se mora odpirati in zapirati, je moj običajni odgovor na večino vprašanj, ki jih name naslovijo kolegi, ki se delajo, da ne vedo, da se mi pravzaprav ne da preveč razmišljati in da so o teh vprašanjih razmislili že drugi, in to bolj inteligentno od mene.

Tak odgovor zato, ker se tudi njim zdi, da je potem vse jasno. In je mir. In življenje lepo teče dalje.

OSU JE OSU, ČEPRAV JE BOGA NOSU Zadnje čase pa me kolegi, ki vedo, da nikomur več ne verjamem, odkar sem sebe ujel na laži, dregajo pod rebra za obračun z novodobno psihologijo, guruji in starim slovenskim pregovorom Osu je osu, čeprav je boga nosu. Uspeh je namreč novodobni bog, ki ga vsi častimo, in simptomatično je večina novih gurujev, ki prodaja svojo teorijo uspeha, uspešna nikjer drugje kot v prodajanju svoje teorije uspeha. Ta bog pa, kot vsak drug, seveda terja vero vanj. Na prvi pogled se zdi preprosto pokazati s prstom nanje. Pa je v resnici tako preprosto? In kako naj se tukaj rešim z zadrgo?

16

MORATE MI VERJETI Pred nekaj leti sem poslušal sklop stanfordskih predavanj na temo »hacking consciousness«.

Vsebina predavanj je bila zavest s perspektive kvantne fizike in fiziologije ter Vede. Vsi profesorji so bili tudi precej dobro uvedeni v transcendentalno meditacijo, z doživljanjem čiste zavesti (samadhi) in enosti so tudi referirali ključno enakost kot istost med kvantno fiziko in zavestjo.

Briljantni profesor Tony Nader, ki svoja predavanja usmeri v eludacijo »težkega« problema zavesti, eno izmed predavanj konča z »morate mi verjeti«. Ultimativni znanstveni dokaz je torej vera v njegovo osebno izkušnjo. To stičišče vere z znanostjo je na prvi pogled paradoksalno.

Ker se mi je že zareklo z zadrgo, si pomagajmo s preprosto predstavo, da je ta proces pravzaprav zadrga. Na eni strani zadrge postavimo Einsteina z mislijo, ki bi bila lahko imperativ znanosti. »Nešteto preizkusov ne more dokazati, da imam prav, en sam pa, da se motim.« Na drugi strani pa »nešteto preizkusov ne more dokazati, da se motim, en sam pa, da imam prav«, ki bi bil lahko imperativ vere. Voziček zadrge pa je stičišče. Če predpostavimo, da je res skoraj polovica raziskav v psihologiji neponovljiva, potem je zadrga polovično odprta na tem področju. Na splošno lahko rečemo, da se industrija znanosti giblje okoli polovice.

MRTVAŠKI PLES V MASKAH Kako pa pride do radikalnega zaprtja te zadrge v življenju, pojasnjuje zgodba antropološke odprave v gozd Nove Zelandije. Poizkušajo priti v stik s pleme-

»Pravi verniki smo namreč ateisti, ki drvimo mimo cerkva na seminarje.« nom, ki naj bi izvajalo grozovit mrtvaški ples v maskah. Ko jih najdejo, jim razložijo svoja pričakovanja in naslednje jutro ga pleme tudi izvede. Odprava se z videnim zadovoljna vrne v civilizacijo in napiše poročilo. Za tem pride v stik s plemenom druga skupina in razvije vsebinski dialog z domačini. Ti jim razložijo, da je že pred njimi prišla skupina, ki je želela videti mrtvaški ples. Ker so jim želeli ustreči, so si vso noč izmišljevali ples, ki bi jih zadovoljil.

Druščina tako ni dobila vpogleda v resnično kulturno proceduro, temveč, kakor pravi Slavoj Žižek, v improvizirano upodobitev lastnih želja.

Verjetno smo že ugotovili, da si moramo nujno dvigniti samozavest. Nekaj več kot 90 odstotkov nas namreč misli, da je nadpovprečnih. Recimo v prometu. Samo želeti si moramo in verjeti vase in priti na seminar. Novodobni guruji imajo veliko neprespanih noči, da nam pripravijo uprizoritev naših želja. Za to nam upravičeno veliko zaračunajo. Pravi verniki smo namreč ateisti, ki drvimo mimo cerkva na seminarje. Zato se tukaj čisto na mestu zdi opozorilo: »Pazi, kaj si želiš, ker boš to tudi dobil.« V resnici se mora zadrga skozi življenje odpirati in zapirati, da opravlja svojo funkcijo. Pravi problem je samo, če se zatakne.

Goodlifestyle.si

Koliko vozil potrebuje podjetje za optimalno poslovanje?

= car sharing

ZDRAVO

Kumare osvežijo poletne obroke Kumare zaradi svoje svežine še posebno teknejo, ko se temperature povzpnejo. Ker ne ostanejo sveže dolgo, je najbolje, da jih zaužijemo čim prej po nakupu. Pridelki lokalnih dobaviteljev prispejo do trgovin HOFER v 24 urah, zato jih lahko na HOFER Tržnici vsakodnevno najdemo karseda sveže. Pripravimo jih v solati, iz tanko narezanih ali naribanih pa ustvarimo omake in priloge za žar. V hladilniku jih lahko hranimo nekaj dni, še prej pa jih zavijemo v vlažno krpo.

HOFERTRZNICA.SI

Aromatična paprika Sveži sezonski izdelki vnesejo v jedilnik barvo in pestro paleto okusov. Med njimi je tudi paprika, ki je bogat vir antioksidantov in eden od pridelkov z največjo vsebnostjo vitamina C. Odlikujejo jo močna aroma, izrazit okus in čvrsta tekstura, zato je priljubljena v solatah, sendvičih, različnih jedeh na žlico in omakah. V pečici ali na žaru pečena paprika bo še boljša, če ji dodamo nekaj kapljic olivnega olja, olive in sveže liste bazilike.

HOFERTRZNICA.SI

Jabolka so zakladnica vitaminov Najbolje je, da jabolka uživamo sveža z lupino, saj so v njej številne koristne snovi, kot so vlaknine, vitamini ter minerali.

Oddajajo veliko brezbarvnega zorilnega plina etilena, ki pospešuje proces zorenja pri pridelkih, shranjenih v bližini, zato jih je dobro hraniti ločeno od zelenjave.

HOFERTRZNICA.SI

Mehka solata za vse okuse Mehka solata je hrustljava, sočna, okusna ter polna vlaknin, mineralov in vitaminov. Veliko vrst ima nežne maslenoaromatične liste, zato ji pogosto rečejo tudi maslena glavnata solata. Omogoča številne možnosti za kreativno uporabo v kuhinji – postrezite jo z drugimi vrstami zelenjave, dodajte ji žita, oreščke, koščke mesa ali ribe.

Možnosti je nešteto.

HOFERTRZNICA.SI

Slastne borovnice Ponudba izdelkov na HOFER Tržnici je široka, vendar prilagojena naravi in tako odvisna od sezone. S prihodom pomladi in poletja na njej najdemo vse več domačih sezonskih pridelkov.

Med njimi so tudi borovnice, ki so odličen vir rudnin, kot npr. železa, kalcija, kalija in magnezija, vitaminov B in vitaminov A, C in E ter pektina. Največ antioksidantov se nahaja v povrhnjici jagod, tako da jih je najbolje zaužiti sveže.

HOFERTRZNICA.SI

18

Sezonska solata malo drugače Poskusite nekaj novega! Jabolku odstranite pečke. Narežite ga na tanke rezine in dodajte očiščeni glavnati solati.

Solato popestrite z orehi in najljubšim sirom, potresete pa jo lahko tudi s semeni granatnega jabolka ali suhimi brusnicami. Domišljiji pustite prosto pot in uporabite še svežo zelenjavo po lastni izbiri. Okuse naj zaokroži preliv, sestavljen iz dveh žlic olivnega olja, treh žlic sveže stisnjenega limoninega soka, žlice dijonske gorčice in žlice medu. Solimo in popramo po okusu. Dober tek!

Goodlifestyle.si

Berite Delove edicije na počitnicah in uživajte v poletnem branju.

Edicije lahko poleti kupite na prodajnih mestih po vsej Sloveniji in na izbranih lokacijah na Hrvaškem.

Vabimo vas tudi k prebiranju naših digitalnih vsebin kjerkoli po svetu in ob katerikoli uri. Za nakup Delovih digitalnih paketov obiščite www.delo.si/digitalno.

Š ŠPORT

21

Goodlifestyle.si

DUEL

Vrhunski športnik je egoist ROBERT KRANJEC IN PETRA MAJDIČ • nekdanji smučarski skakalec in nekdanja smučarska tekačica Piše: Teja Roglič • Foto: Matevž Kostanjšek »Veš, kaj sem dobil v Planici? Tekmovalne tekaške smuči, začel bom pozimi, vidim pa, da tudi ti še tečeš,« pravi Robi Petri, ona pa v smehu odgovori: »No, večkrat kot tečem, se fotografiram na smučeh.« In potem mu še pove, naj se kar navadi, da bo imel zdaj kot športni upokojenec vse manj časa za športne aktivnosti.

Ona je profesionalno športno kariero sklenila pred osmimi leti, on pred dvema mesecema, z njima pa smo klepetali o iskanju novih izzivov po koncu športne poti.

R

obi: S Petro sva se bolje spoznala pred leti v St. Moritzu na mladinskem prvenstvu. Bila je v sosednji sobi in tako smo se seznanili. Potem sva se srečevala na večjih tekmovanjih.

Petra: Res imaš dober spomin (smeh). Kasneje sem Robija večkrat videla na televizijskih ekranih kot v živo. Ko sem pred osmimi leti končala kariero, sva si rekla, da se bova lahko večkrat družila, a sem vedela, da verjetno ne bo tako.

Robi je še tekmoval in dokler si profesionalni športnik, to ne gre. Jaz pa sem zaplavala v povsem druge vode in sem tudi zelo zasedena.

PRIJATELJI ČAKAJO NA TVOJE PROSTE MINUTE Petra: Takoj ko sem končala športno kariero, sem se vrgla v posel, takrat sem malce pretiravala. Vedela sem, da ima dan 24 ur, 16 jih je treba izkoristiti. Razlika pa je seveda

22

»Adrenalin vedno najdem, če ne drugje, grem na Jošta in s kolesom dol.« ROBI v urniku. Ko imaš svoj posel, greš v pisarno, ko želiš, za sestanek se dogovoriš, ko ti ustreza. Pri treningih pa ni tako, kombi za priprave v tujini odrine ob sedmih zjutraj, če te ni na njem, te ni na pripravah. Kot športnik nimaš fleksibilnosti. Si delček velikega sistema in vsi bližnji morajo to sprejeti. Prijatelji čakajo na tvoje proste minute in tudi ko ti trenutki pridejo, ne veš, kaj bi počel. Režim je zelo strog, pri skakalcih tudi glede prehranjevanja, težko greš na večerjo, ponočevanje je prepovedano, pozimi se moraš izogibati prostorom z veliko ljudmi zaradi virusov, alkohol je sporen. Ko končaš, je glede teh reči bolj sproščeno.

Robi: Nimam še pravega občutka, da sem končal kariero.

Najprej sem imel 14 dni obveznosti, potem sem šel za 14 dni na dopust, zdaj sem nazaj in vse je enako. S Smučarsko zvezo sem se dogovoril, da bom z njimi sodeloval pri razvoju opreme, delam za mladince, v mislih pa imam tudi nekaj svojih projektov, ki bi jih rad speljal. Edino, kar mi manjka, je, da bi šel zjutraj za dve uri na trening. Zdaj

Goodlifestyle.si

popoldne lovim ure, da grem na kolo ali malo teč.

Petra: Kar navadi se (smeh). Tvoja hčerkica je sicer malce starejša, moja otroka sta še majhna in ne najdem niti ene ure za šport, čeprav si to želim. Še najlaže ponoči delam jogo ali vaje za moč. Otroka dam spat, končam posle, potem pa se najde ura za šport. Naredila sem napako, da si nisem vzela kakega leta zase. Pogrešam kakšno daljše potovanje, želim si tudi, da bi se za tri mesece preselila na morje. Naučiti se moraš, da gre življenje lahko tudi brez tebe naprej.

Robi: Lahko izkoristiš, preden gredo otroci v šolo …

Petra: Težko. Imam dve veliki podjetji, zaposleni so vezani name. Obakrat sem šla po porodu po 14 dneh v pisarno, tudi zadnji dan pred odhodom v porodnišnico sem bila v pisarni. Ivan (Hudač, Petrin partner, op. p.) mi govori, naj se odločim in zaprem podjetji, če si to želim, a tega nočem.

Osem let sem vložila v to in škoda mi je vse zavreči, ker bi šla za eno leto na potovanje.

KJE JE ADRENALIN PO KONCU ŠPORTNE POTI? Robi: Kako naprej po koncu kariere, je odvisno od značaja športnika in tudi vzgoje v športu. Ni povsod tako kot v zimskih športih.

Petra: Pri teku na smučeh in skakanju dobiš finančno podlago, s katero lahko začneš novo pot, ne moreš pa od tega živeti vse življenje. Če si vržen v to, da moraš delati, že prej razmišljaš, kaj boš počel. Tistim, ki jim manjka adrenalina, pa svetujem, naj si omislijo dva otroka, potem jim ga ne bo manjkalo (smeh). Vsak športnik se mora pogovoriti s seboj, preden konča kariero, pravzaprav bi bilo dobro, da bi se s seboj pogovoril vsakih nekaj let. Lahko se zgodi poškodba, redko kdo ima to srečo, da kot Robi in jaz konča, ko hoče. Pri meni je želja po teku zvodenela, zaželela sem si novih izzivov. Sem se pa res vrgla v posel, tudi to mi je prineslo adrenalin, ko delaš in dosegaš cilje na povsem novem področju.

Robi: Jaz adrenalin vedno najdem, če ne drugje, grem na Jošta in s kolesom dol. Zdaj pa bi si predvsem rad vzel nekaj časa zase in za hčerkico, veliko sem bil zdoma, tudi po 200 dni na leto, rad bi to nadomestil.

Petra: Redki so tako dozoreli kot očetje, kot si ti. Vrhunski športnik je egoist, naučijo te, da si takšen. Po koncu kariere se vrneš k svoji biti, takrat pa si egoist. A nekateri potem ne znajo preklopiti in gledajo še naprej samo nase. ČE SI PREŽIVELA VANCOUVER …

Robi: Največkrat začutim kolena, a vem, da sem se dobro rehabilitiral, lahko bi bilo mnogo slabše. Poškodbe so sestavni del športa, prej ko jih sprejmeš, laže se rehabilitiraš in greš naprej. Bil sem tudi že ves polomljen, a bolje je zlomiti kost kot imeti odtrgano koleno (nasmeh).

Petra: Kaj potem porečeš na Ilko?

Robi: Neverjetna je! Bolečina po takšnih operacijah je res strašna.

23

»Še najlaže ponoči delam jogo ali vaje za moč. Otroka dam spat, končam posle, potem pa se najde ura za šport.« PETRA Petra: Jaz sem končala povsem brez poškodb. Poškodba reber se je zgodila eno sezono prej, po njej sem se še vrnila.

Vedela sem, da se bom bolj posvetila regeneraciji, če najdem motivacijo za vrnitev v profesionalni šport. To mi je pomagalo, da sem se vrnila brez posledic. Sem imela pa po koncu kariere dvojno diskus hernijo, obakrat sem bila noseča. Zelo me je bolelo, na operacijo nisem hotela zaradi nosečnosti, tudi močnih analgetikov nisem jemala. Smo se pa ves čas šalili, da bom preživela tudi to, če sem Vancouver (smeh). Potem pa sem se lotila vaj, to mi je ostalo še od profesionalnega športa, res sem disciplinirana. Zdaj sem kako leto kot prerojena, spet lahko tečem.

TO JE NASLEDNJI ROBI KRANJEC Robi: Rad bi, da hči Pika vztraja v športu v osnovni šoli in puberteti, šport otroku veliko da, na primer samodisciplino, naučiš se tudi spoštovanja do starejših. Sicer pa mi je povsem vseeno, če potem igra flavto ali pa harmoniko.

Petra: Se strinjam. Marsikdo mi reče, poglej, kako si se mučila, pa vendar ne boš svojih otrok usmerila v profesionalni šport. Jaz pa jim odgovarjam, da je bila pri desetih ali enajstih letih to zabava.

Robi: Mi smo se zabavali do 14. leta.

Petra: Počasi postaja resno, kot otrok ne treniraš tako zavzeto kot pri dvajsetih. Šport je druženje, zabava in vzgoja. Prek njega spoznavaš sebe in razvijaš svoje talente.

In tudi če ugotoviš, da nimaš vrhunskega talenta, to zaradi športa laže sprejmeš. Živimo v egoistični družbi, zlasti mladi imajo občutek, da so najboljši že zato, ker so se rodili, ta občutek jim dajemo starši. Bodimo iskreni, otrok skoči s poličke in vsi vpijemo: Bravo, to je naslednji Robi Kranjec!

BITI PRVI IMA SVOJ ČAR Robi: Ko si otrok, ne izbiraš športa glede na to, kaj ti bo dal.

Jaz sem smučarske skoke izbral zaradi družbe, moj prijatelj Bine Norčič je skakal, jaz pa sem tudi rad skakal za blokom.

Ko si otrok, ne razmišljaš, da bi imel kot nogometaš več denarja, in podlo je, če tako razmišljajo nekateri starši.

Ambiciozni starši mi niso všeč.

Petra: Otroka tako ali tako življenje pripelje na pravo pot.

Meni sta bili všeč atletika in odbojka, a me starši niso mogli voziti v Ljubljano na treninge. Edini šport v bližini doma je bil tek na smučeh, meni je bilo zabavno teči in tako se je začelo. Le vmes je prišlo obdobje, ko sem si govorila, kaj bi

dala, da bi se rodila v Skandinaviji. Laže bi mi bilo, imela bi dostop do snega in znanja, imela bi najboljše trenerje in boljšo konkurenco. A na koncu sem si odgovorila, da če bi se rodila na Norveškem, bi prej zmagovala, verjetno tudi večkrat, bila bi večja zvezda, a bila bi ena od številnih zvezd.

V Sloveniji pa sem bila prva in tudi to ima svoj čar.

Goodlifestyle.si

DUEL

To ne sme postati rutina ALEŠ DEBELJAK IN IGOR VRHOVEC • Padalec in potapljač Piše: Teja Roglič • Foto: Peter Giodani in shutterstock

»Moj prijatelj, tudi padalec, je nekoč rekel, da ne veš, kaj je adrenalin, dokler v polnem lokalu na Pragerskem ne naročiš uniona,« pove Aleš in takoj zastavi ton pogovora. Ta se sicer suče okoli adrenalina in strahu, a iz sogovornikov večkrat izvleče smeh. Tokrat sta nasproti sedela inštruktor potapljanja, ki ima za seboj natančno 2950 potopov, in učitelj padalstva, ki ne ve natančno, koliko skokov iz letala je za njim, ker je, kot pravi, pri štetju malce površen, a gotovo jih je bilo več kot 4000. Največja razlika med njima je bila 6112 metrov, nam pa sta ponudila vsak svoj pogled na adrenalin, eden iz globine, drugi z višine.

A

leš: Igor, pred pogovorom sem te poguglal in ugotovil, da se veliko potapljaš v jamah. Uf, to ne bi bilo zame, pogosto se srečam z občutki klavstrofobije. Ne vem, kaj bi storil, če bi me kdo poslal na potapljanje v jamo.

Igor: No, jaz pa ne bi niti po pomoti skočil iz letala, niti v tandemu. Zdi se mi, da tam gor sploh ne nadzoruješ situacije, kar letiš proti tlom. V vodi vse nadzoruješ.

Aleš: Prav je, da ravnaš tako, kot čutiš. Ko sem bil mlajši, sem mislil, da lahko vsakogar premamiš, da gre v letalo in skoči, potem pa že vidi, da je super. Zdaj vem, da nekaterim to pač ne ustreza. Zame pa potop v jamo ne bi bilo darilo, prej kazen. (smeh obeh)

24

Igor: Bolj nevarno je, če se greš potapljat kam na Hrvaško, z ladjo te odpeljejo na sredino morja, odvisen si od tistega, ki te pelje, od vremena, toka in valov. V jami pa imaš na eni strani levo steno, na drugi strani desno, pod seboj tla, nad seboj strop, vedno veš, kje si, in po istem rovu greš nazaj. Aleš: Kaj pa če voda zalije jamo?

Igor: Paziš, da te ne zalije, gledaš vremensko napoved.

Sicer pa sem enkrat v tandemu poskusil jadralno padalstvo. Skočil sem s hriba, ne iz letala, bilo je lepo, ampak se mi zdi, da sem zdaj prestar za to.

Aleš: V Kaliforniji sem skakal z možakarjem, ki je star 83 let, bolje je letel kot hodil. Skakati je začel, ko je šel

»Rutina je večja nevarnost od vsega.

Nikoli ne skačem brezskrbno, kot če bi šel na sladoled, vedno čutim adrenalin.« ALEŠ

Goodlifestyle.si

»Če ne znaš igrati šaha, pač vsakič izgubiš, če ne znaš pristati s padalom, pa je lahko nevarno.« IGOR v pokoj. Bil sem navdušen nad njim, potem pa mi je povedal, naj grem na Florido, kjer je res pravi mojster, ki pa je še tri leta starejši od njega. (smeh) BREZ STRAHU, A S SKRBJO Igor: Pred skoraj dvajsetimi leti sem šel na tečaj, ker sem se želel potapljati. Najprej sem se potapljal samo poleti, potem pa sem našel pravo družbo in se začel vse več potapljati. Šlo nam je na živce, da so nam Hrvati na meji vsakič prebrskali avto, ker smo bili pozimi z vso opremo v njem očitno sumljivi. Nato smo ugotovili, da so blizu Ljubljane jame, v katerih se lahko potapljaš. Vse smo morali preizkusiti, tudi stvari, ki so jih odkrili že pred nami, zato vseh danes ni več tu, no, jaz sem.

Aleš: Pri padalstvu si vezan na več administracije, ne moreš kar skočiti iz letala, potrebuješ avion, prijaviti se moraš na letališče. Kavbojskih podvigov pri skokih iz letala ni, lahko pa recimo skačeš z zmaji in baloni. Ko sem začel, sem imel več kot 20 let, visel sem na letališčih, dajali so mi različne naloge, veliko smo delali in se tudi lepo imeli, od petka do nedelje sem visel na letališču, da sem lahko naredil pet ali deset skokov.

Igor: Mi pred leti nismo imeli manometrov, zato nisi vedel, koliko zraka imaš v jeklenki. Enkrat smo jo pozabili napolniti med potopi in na približno 40 metrih globine sem ugotovil, da malo težko diham, zato sem hitro splaval ven.

Pravzaprav se mi ni to takrat zdelo nič strašnega, zame je bil hec. Pri potapljanju ne sme biti strahu, mora pa biti skrb.

Adrenalina pa jaz tako ali tako ne čutim več kaj dosti.

Aleš: To o strahu in skrbi drži. Ko sem delal po petnajst skokov na dan, me je bilo najbolj strah prav brezskrbnosti.

Igor: To ti ne sme postati rutina.

Aleš: Rutina je večja nevarnost od vsega. Nikoli ne skačem brezskrbno, kot če bi šel na sladoled, vedno čutim adrenalin.

INŠTRUKTOR MORA PRAVILNO USMERITI ŽELJO Igor: Učim običajno, tehnično in jamsko potapljanje.

Najraje bi jim vsem rekel, naj se ne potapljajo. (nasmeh) No, rekreativno že, potapljanje v jamah pa bi najraje prepovedal za vse razen zase. (smeh) Nedavno sem bral knjigo o očetu in sinu, oba sta bila potapljača, ki sta vse preizkušala na lastni koži, in bilo je, kot da bi bral o sebi. Pomislil sem: kakšni kreteni smo bili! In potem dobim tečajnika, ki je ravno tako nadobuden, in vidim, da bo delal enake stvari.

Ničesar nam ne verjamejo, vse hočejo preizkusiti sami.

25

Aleš: Ko razmišljam o svojih tečajnikih, se vedno spomnim, kako sem se jaz tri leta preganjal po aeroklubih in čakal na svoj prvi skok. Verjetno oni čutijo enako. Skok s padalom ni kot igranje košarke, ki ga lahko preizkusiš pred blokom, za skok so potrebne priprave. Raje se ne ukvarjam z mislijo, kako neumni so ljudje, ampak skušam njihovo neučakanost kanalizirati v pravo in varno smer. Želja, da skočiš, je kot nagon, ne moreš je zatreti, zato je naloga inštruktorja, da jo pravilno usmeri.

VEČ KOT ŠESTKILOMETRSKA RAZLIKA Aleš: Najvišja višina, s katere sem skočil, je bila skoraj šest kilometrov.

Igor: Potem je bila največja razlika med nama 6112 metrov, jaz sem se namreč najgloblje potopil 112 metrov. Včasih nam je bilo zanimivo, da smo globine dosegali le z zrakom, zdaj pa vemo, da se je potapljati globlje kot 40 metrov le z zrakom neumnost. S plinsko mešanico s helijem pa ni posebnih omejitev, priti na 130 ali 150 metrov sploh ni težava. A jaz nimam več te želje, to je izziv na začetku, zdaj me veliko bolj kot globina zanima izvedba potopa.

Aleš: Moj najvišji skok ni bil napovedan. Ena od snemalk je imela rojstni dan, to so prišepnili pilotu pa nas je odpeljal daljši krog. In smo pač skočili. Tako ali tako le letiš, do višine odpiranja padala ne gledaš dol niti dosti ne vidiš, gledaš okoli sebe. ČESA SE BOJIJO PREGOVORNO NEUSTRAŠNI? Aleš: Ideja, da se padalci ne bojijo višine, je napačna. Jaz se je bojim. Če bi se moral plaziti po podstrešju razmajane hiše, se ne bi dobro počutil. Pri padalstvu ne čutiš višine, šele pod 1500 metri se ti kot gledanja razširi, prej je vse videti enako. Tako ali tako ne gledaš dol, gledaš, kaj se dogaja, kam letiš. Vsak normalen človek ima strah pred višino, če ga nima, naj se da pregledati. In tudi prav je, da ga ima, višina ubija, no, ne ravno višina, pojemek. (smeh) Igor: Ni težava skočiti s padalom, težava je pristati. Jaz nimam želje, da bi skočil. Verjetno tudi zato, ker bi hotel tudi to obvladati kot potapljanje. Sploh če je to dejavnost, ki jo moraš obvladati. Če ne znaš igrati šaha, pač vsakič izgubiš, če ne znaš pristati s padalom, pa je lahko nevarno.

Aleš: Prav ravnaš. Če te to ne vleče, nima smisla, če te je strah, ti ne bo lepo. Ko skočiš iz letala, ne moreš več splezati nazaj. Če se greš potapljat, lahko prideš na pet metrov globine in splavaš nazaj na površje. Jaz sem naredil osnovni tečaj potapljanja, za seboj imam nekaj potopov. Pri potapljanju se mi je najprej vse zdelo strašno počasno v primerjavi s padalstvom, na približno enajstih metrih globine pa sem izgubil orientacijo, pojma nisem imel, kaj je zgoraj in kaj spodaj. Gledal sem, kam grejo mehurčki, a so šli v vse smeri.

Igor: Pogosto je tako, ker kriliš z rokami in gredo mehurčki res v vse smeri.

Aleš: Zagrabila me je panika, umiril sem se, pogledal, kam gredo mehurčki, in splaval gor. Takrat sem naredil še en potop, da ne bi rekli, da sem reva, od takrat pa se nisem več potapljal. Morda bi še poskusil, a bi šel res počasi, pet, šest, sedem metrov.

Goodlifestyle.si

DUEL

Nesojeni novinar in zdravnik BOŠTJAN NACHBAR IN SANI BEČIROVIĆ • Nekdanja košarkarja Piše: Teja Roglič • Foto: Primož Korošec

Nedavno sta skupaj sklenila vsak svojo profesionalno košarkarsko pot na dogodku, na katerem so se jima pridružili mnogi, ki so bili tedaj in so še danes njuni sodelavci in prijatelji.

Boki in Sani, kot ju kličejo, se poznata že dolgo, nekoč je sicer Boštjan mislil, da se Sanijevo ime napiše Sunny in da prihaja iz Anglije, zdaj pa se poznata mnogo bolje, kar smo najprej preverili z nekaj statističnimi vprašanji.

B

oštjan: Sanijeva višina ostaja enaka, teža pa verjetno ne (smeh).

Sani: Dobro se poznava. Boštjanovih statistik sicer ne poznam, vem pa vse, kar je pomembno. Vem veliko o njegovi družini in o tem, kaj ima rad in kaj ga zanima.

Boštjan: Sanijeva številka čevljev je za eno manjša od moje. Pojma pa nimam o največ trojkah, ki sem jih jaz dal na tekmi, kaj šele Sani. Gotovo šest, morda tudi več. Toliko tekem in akcij je bilo, da takšne reči pozabiš.

Sani: Tudi Boki je gotovo dal pet ali šest trojk na tekmi.

»Boki je odličen za telefonske potegavščine. Ima žameten glas kot pravi novinar, začel je z običajnimi vprašanji, nadaljeval pa z vse bolj provokativnimi.« SANI

ŠPORT JE KOT SIMFONIČNI ORKESTER Boštjan: V osnovni šoli sem igral klavir in kitaro, bil sem tudi v osnovnošolskem rock bendu. Sani lahko več pove, zakaj sva za dogodek izbrala ime Košarkarska simfonija, se

26

je pa odlično prijelo, vsi so govorili o simfoniji.

Sani: Ko sva se odločila, da bova organizirala dogodek, mi je ta beseda šinila v glavo, ker je to nekaj, kar ostane za vedno, vtisne se v ljudi. Šport je kot simfonični orkester,

Goodlifestyle.si

kot glasba. Gibanje igralcev mora biti sinhronizirano.

Tudi dogodek je bil tak – magičen, poetičen, takšen, kot sva si ga zamislila.

Boštjan: Nisva hotela, da bi se imenoval Poslovilna tekma Boštjana Nachbarja in Sanija Bečirovića, hotela sva, da si ga vsi zapomnijo pod drugačnim imenom. Verjetno v takšni zasedbi ne bomo več igrali, nekateri smo bili tri dni skupaj, trenerske in igralske legende so se zbrale na igrišču, prijatelji, družine in novinarji pa na tribunah.

Sani: Prišli so tudi sodelavci iz tujine, ki jih niste videli na parketu, a so bili na tribunah. Dogodek je presegel vsa pričakovanja. Najlepši kompliment, ki sem ga dobil, je, da so nama rekli: Tako dobro je bilo, da bi se morala posloviti trikrat letno.

Boštjan: Morda bova morala organizirati obletnico poslovilne tekme (smeh obeh).

BOKI IN TELEFONSKE POTEGAVŠČINE Sani: Pripadava generaciji, ki še ni uporabljala družabnih omrežij, vse se je dogajalo za zaprtimi vrati. Vse, kar smo ušpičili, ni nikoli prišlo na plan. Fantje se zdaj javno pozivajo in izzivajo, mi tega nismo poznali. Smo pa več časa preživeli skupaj, sploh z reprezentanco, do ranih jutranjih ur smo se smejali.

Boštjan: Anekdot je bilo nešteto, včasih se nas mora dobiti več, da se spomnimo vsega. S Sanijem sva igrala skupaj tako v mlajših selekcijah kot kasneje. Veliko smo se zabavali, pogosto tudi krepko čez uro, ki jo je določil selektor. V hotel smo se velikokrat vrnili skozi zadnji vhod (smeh).

Sani: Boki je odličen za telefonske potegavščine. Ko smo bili mlajši, še ni bilo mobitelov, vsi smo se zbrali v eni sobi in enega od soigralcev klicali po stacionarnem telefonu. Boštjan je imel žameten glas kot pravi novinar, začel je z običajnimi vprašanji, nadaljeval pa z vse bolj provokativnimi. Boki, saj se spomniš, o čem govorim?

Boštjan: Seveda (glasen smeh obeh). Enega od soigralcev sem spraševal, kako je na pripravah, kako je biti dolgo zdoma, kako si krajša čas, ko je sam v sobi, kako sprosti vso nabrano energijo … Skratka, pogovor pelješ v takšno smer in čakaš, kdaj se bo zlomil (smeh).

Sani: Ves čas smo se družili, vedno smo bili pripravljeni na šale. Mene so potegnili tudi zdaj na Simfoniji, sam sem pritekel iz tunela. Ko sem prišel ven, sem se zavedel, da ni nikogar ob meni.

Boštjan: Nam je na Simfoniji trener Zmago Sagadin rekel, naj igramo resno, da ne bodo mislili, da je ta tekma šala.

Potem grem jaz iz garderobe, pridem v tunel in vidim, da ni tam nikogar od naših, vsi so še zadaj nazdravljali s konjakom.

Sani: Pri nas je imel trener govor in je rekel, da lahko enega spijemo pred tekmo, ker gre za posebno priložnost, eden od igralec pa je skočil naprej, rekoč, da je vse življenje čakal, da bi enkrat pred tekmo spil šilce.

Boštjan: No, na pravih tekmah se kaj takšnega ni nikoli dogajalo, to moramo nujno povedati!

ISKANJE OBČUTKOV, KI JIH NI MOGOČE PONOVITI Sani: Največji šok je, da se ob koncu kariere znajdeš na začetku. Od 12. leta ti nekdo govori, kaj moraš početi, kdaj vstati, kaj jesti. Ko si na vrhuncu, ljudje skrbijo zate,

27

»Sanijeva višina ostaja enaka, teža pa verjetno ne (smeh).« BOŠTJAN ti pa sploh ne veš, da skrbijo zate. Midva z Bokijem na srečo sicer nisva človeka, ki med kariero ne bi počela nič drugega, zato nama ob koncu kariere ni bilo tako težko.

Morda se vprašaš, kaj s prostim časom, a sva ga napolnila s projekti. Dobro je, da ne razmišljaš veliko o tem, kako lepo je bilo in kako bi lahko to podoživel. Zame je bila košarka izpolnitev vseh želja, živel sem svoje otroške sanje, igral sem košarko na najvišji ravni, a ko je bilo tega konec, je ostalo v preteklosti, jaz pa gledam v prihodnost.

Boštjan: Običajno ljudje hodijo v šolo, na fakulteto, dobijo službo, gradijo kariero in pri 35 letih se ti življenje šele začne, pri 45 letih nekaj dosežeš in zares odrasteš. Športniku pa se pri 35 letih kariera konča. Še si mlad, poln energije in ambicij, a košarke ne moraš igrati do 70. leta. Marsikdo ima težave, ko se to zgodi, že prej moraš imeti ideje, kaj si želiš početi. Pri bivših soigralcih sem videl, kako so leto ali dva brezciljno tavali naokoli, prišla je depresija.

Sani: Čustva, ki jih v tebi zbudi šport, zmage, porazi, stres, to je neponovljivo. Jaz zdaj ne igram tri leta in pol in res ne vem, kaj bi se moralo zgoditi, da bi čutil to, kar sem čutil pred polno dvorano. Športniki po koncu kariere to iščejo, tudi v materialnih dobrinah, a tega ne moreš najti.

To so mladi premožni fantje, ki imajo časa na pretek, ne poznajo pa notranjega zadovoljstva.

Boštjan: O tem se ne govori, zlasti o igralcih, ki niso imeli zvezdniške kariere. Naslednji dan, ko ne oblečejo več dresa, nanje vsi pozabijo, oni pa lahko čez noč propadejo. V Ameriki se s tem več ukvarjajo, v Evropi pa je še v povojih.

EDEN NA SMUČI, DRUGI PRED MIKROFON Sani: Ko sem pustil profesionalno košarko, sem začel smučati. Med kariero so adrenalinski športi, tudi recimo vožnja z motorjem in smučanje na vodi, prepovedani zaradi možnosti poškodb, zato hočem zdaj vsaj poskusiti vse, kar je bilo med kariero prepovedano.

Boštjan: Mene motorji in adrenalinski športi niso nikoli zanimali. Rad gledam koga, ki to počne in se ves trese, mene pa to ne zanima. Sani, kaj pa bi ti počel, če ne bi bil košarkar?

Sani: Bil bi zdravnik, medicina me od nekdaj privlači.

Sicer sem nato na sebi na najhujši način spoznal veliko o človeški anatomiji, a to me zanima. Tudi pogled na kri me ne moti. Kasneje sem si ogledal tudi svojo operacijo, bil sem v operacijski dvorani, ko so operirali neko balerino, hotel sem videti, kaj so mi naredili. Ja, če ne bi bil športnik, bi gotovo študiral medicino, kako daleč bi prišel, pa ne vem (smeh).

Boštjan: Mene pa je dolgo zanimalo novinarstvo in vse v povezavi z vesoljem, a si predstavljam, da je študij česar koli, kar je povezano z vesoljem, kar zapleten. Morda zdaj s podcasti živim sanje o novinarstvu, vedno so me zanimali pogovori, predvsem o temah, ki mi niso blizu.

Goodlifestyle.si

DUEL

Mafijec pleše angleški valček JAGODA IN JURIJ BATAGELJ • (plesni) par Piše: Teja Roglič • Foto: Matevž Kostanjšek

Na pogovor prideta s kužkom Vinkom, ki si na vsak način želi biti v kadru, ko fotograf lovi posnetek Jagode in Jurija. Poleg Vinka je zdaj v njunem življenju najpomembnejša hčerkica, a prehod iz življenja profesionalnega plesalca v življenje običajnega človeka ni najlažji, povesta državna, evropska in svetovna prvaka v latinskoameriških plesih. »Profesionalni športniki živimo v pravljici, ko končamo kariero, pa se soočimo z resničnim življenjem,« pravi Jurij. A tudi njuno resnično življenje je še kako prepleteno s plesom, prav zdaj se pripravljata na ponovitev plesne predstave Dance Amore, ki bo 16. julija v ljubljanskih Križankah, Jagodo pa smo lahko nedavno občudovali tudi v šovu Zvezde plešejo.

J

agoda: Šov Zvezde plešejo je odlična promocija za latinskoameriške in standardne plese, ki so bili malce v zatonu, mlajši so zadnje čase raje plesali hip hop. Zdaj pa so spet navdušeni tudi nad latinskoameriškimi plesi.

Jurij: Zaradi te oddaje so ljudje začeli verjeti, da se lahko tudi oni naučijo plesati v enem tednu, če je uspelo drugim. Šov ti da voljo, da lahko to storiš tudi ti, ne glede na talent, ki ga imaš ali nimaš.

28

»Jaz nisem tekmovalna, Jurij naju je gnal naprej.« JAGODA Jagoda: Z delom se da narediti marsikaj, talent je samo 20 odstotkov uspeha, preostalih 80 prispeva trud.

Jurij: Nam pa je šov vzel vse vikende (smeh obeh).

Plesalci in zvezde res garajo dneve in noči. Za nastopom je ogromno dela in odrekanja, včasih se mi zdi, da niti med tekmovalno kariero nisva imela toliko dela.

Jagoda: Vsi me sprašujejo, ali se res učimo samo en teden, in vsem povem, da je res tako.

Jurij: Jaz ne sodelujem, ker se poznam, sem izjemno tekmovalen človek in bi si to bolj jemal k srcu kot Jagoda.

Ona zna uživati, jaz pa bi šel na nož, zato bi mi vzelo res veliko časa in energije.

HEH, V PETEK V TRGOVINO KOT UPOKOJENCI Jurij: Ko tekmuješ, skušaš biti čim bolj učinkovit, vsakemu sodniku hočeš ponuditi nekaj zanj, zelo

Goodlifestyle.si

pameten moraš biti. Ko končaš kariero, pa delaš stvari, v katere verjameš, spremeni se tvoj pogled na ples.

Jagoda: Jaz nisem tekmovalna, Jurij naju je gnal naprej.

Mislim, da njemu zdaj manjka tekmovalnost …

Jurij: Res je, tekmujem tudi sam s seboj, ves čas se postavljam pred preizkušnje. Zdaj tega nimam in sem včasih še malce izgubljen. Sicer se odlično počutim, ko treniram in sodim, a je kdaj težko.

Jagoda: Ob koncu profesionalne kariere se ti spremeni tudi življenje. Najprej sva mislila, da sva odlično prestala to spremembo, takoj se je rodila Iva, ona je zdaj najina prioriteta, a zadnje čase ugotavljava, da prehod morda ni tako lahek. Iz urnika, v katerem je vsaka minuta določena tako, da bo to čim bolj učinkovito za treninge in tekme, sva se znašla v življenju brez urnika.

Jurij: Ko treniraš, vlagaš vase, delaš na sebi, vse je podrejeno temu. Po koncu profesionalne kariere ti najprej ustreza, da se malo spočiješ, potem pa ugotoviš, da pogrešaš treninge.

Ples je za naju najlepši čas. Ko primeva drug drugega, tudi le za eno urico v dvorani, naju to najbolj napolni, to je za naju najlepši zmenek, na koncu imava oba nasmeh do ušes.

Jagoda: Zdaj sva si urnik organizirala tako, da najdeva čas tudi za ples.

Jurij: Hja, urnik … Včasih sva se posmehovala prijateljem, da gredo v petek v trgovino kot upokojenci …

Jagoda: Potem pa sva ugotovila, da morava tudi midva v trgovino (smeh obeh).

Jurij: Prej nisi sam skrbel za hrano in nisi na to niti pomislil.

Profesionalni športniki živimo kot v pravljici, ko končaš in si star 35 let, pa ugotoviš, da ne znaš živeti kot drugi.

ONA BI SPILA KAVICO, ON BI HITEL NAPREJ Jurij: Midva vmes eno leto nisva bila par, sva pa skupaj plesala in to je res težko. Ko se razideš, potrebuješ nekaj časa, da preboliš, kar pa je nemogoče, če se nenehno videvaš. Stalno drgneš rano. A nekateri znajo dati čustva na stran in še naprej plešejo skupaj.

Jagoda: Tudi pri nas imamo take primere, Katarina Venturini in Andrej Škufca ter Miha Vodičar in Nadiya Bychkova, oni so ostali plesni pari tudi po razhodu. A nama je bilo tisto leto res grozno, raje se ne spomnim na to. Sva se pa veliko naučila in zdaj veva, da sva res za skupaj, če sva to prestala.

Jurij: V življenju vedno naletiš na ovire, zato jaz uspešnost partnerske zveze merim po tem, kako dobro jih znaš preskakovati. Nobena zveza ni popolna.

Jagoda: Imava tudi vsak svoje hobije, Jurij se na primer ukvarja z modelarstvom, tako skrbiva, da nisva samo Jurij in Jagoda kot celota, temveč tudi Jurij posebej in Jagoda posebej. Sva si pa zelo različna, Jurij je deloholik, ne zna se umiriti, jaz pa rada tudi počivam, spijem kavico, kot jo pijemo zdajle. Jurij jo spije v trenutku in že hoče početi kaj drugega.

Jurij: Od majhnega sem bil hiperaktiven, verjetno sem tudi zato takšen. Se učim, si pa še vedno ne dovolim, da bi se umiril. Ne dovolim si, da bi si rekel, za zdaj je dobro tako, kot je.

Jagoda: Tudi naš posel je takšen, prepuščeni smo sami sebi …

Jurij: Za nas ni nihče skrbel, nihče nam ni nič dal.

Toliko, kot smo si prigarali, toliko smo imeli. Vse deluje na slabi vesti, ves čas razmišljaš, da moraš trenirati.

29

»Midva vmes eno leto nisva bila par, sva pa skupaj plesala in to je res težko.« JURIJ Trenirali smo vse dni, vse praznike in tak način življenja se zakorenini v tebi. ŠE DOBRO, DA JE IMEL DEDEK ŠKARJE ZA MAVEC Jurij: Kronične poškodbe se pokažejo kasneje, obraba kolen, zamenjani kolki, to se plesalcem zgodi po petdesetem letu.

Jagoda: To še čakamo (smeh). A jaz sem imela res veliko poškodb. Na azijski turneji sem si v Tokiu zjutraj na postelji oblačila nogavico in se mi je natrgala ahilova tetiva, naslednji dan pa sva imela tekmo v Tajpeju. Tam sem šla na urgenco, dobila blokado in hitro zdravljenje in naslednji dan sem plesala.

Jurij: Jagodi se je res velikokrat zgodilo kaj takšnega, a sva imela vedno srečo, da sva našla strokovnjaka, ki je pomagal, da sva plesala.

Jagoda: Jurij sploh ni imel poškodb, je mož iz jekla (smeh).

Včasih pa samo ni povedal, da ga kaj boli, potem pa je minilo. Jaz se spomnim številnih poškodb. Enkrat sem v Ameriki ves teden trenirala z izpahnjeno koščico v stopalu.

Tako me je bolelo, da nisem mogla plesati, a kar sem. Sem plesala in jokala, plesala in jokala (nasmeh).

Jurij: Spomnim se tudi, ko si je enkrat Jagoda pet dni pred tekmo zvila prst. Šla sva na urgenco in dobila je mavec. Na srečo je njen dedek mavčar in je imel doma škarje za mavec. Prerezala sva ga, šla po plastično longeto in čez pet dni na tekmo.

Jagoda: Oblekla sem dolgo obleko, da se ni videlo longete, pa je šlo (smeh).

PLEŠI LJUBEZEN Jagoda: Dance Amore je mešanica muzikala, gledališča in plesne predstave.

Jurij: To je muzikal s poudarkom na plesu. Videli boste petje in igro, a v ospredju je res kakovosten ples. Namen je bil, da gledalci na kupu vidijo vrhunske slovenske plesalce.

Naši najuspešnejši gredo pogosto v tujino in ljudje jih pozabijo, v tej predstavi pa jih lahko vidijo.

Jagoda: Ne boste videli samo latinskoameriških plesov, temveč tudi hip hop in sodobni ples. Vsi smo igralci v tej predstavi, vsaj igra svoj lik, vse se dogaja na ulici v New Yorku.

Jurij: Lani smo imeli že štiri ponovitve, zdaj pa se vračamo.

Ta predstava ljudem drugače približa latinskoameriške plese. Ples vzljubiš zaradi likov. Vsi poznamo stereotipe o moških plesalcih, ki da nosijo bleščice, kamenčke, prozorne srajčke in gel v laseh. Morda se tudi zato kak najstnik ne odloči, da bi plesal. Nas so v mladosti ves čas zmerjali, da smo geji, ker plešemo. Tu pa vidiš mafijca, okrutnega morilca, ki zapleše angleški valček. Morda bo kdo to videl in si rekel: tudi jaz bi to počel.

Goodlifestyle.si

OBISK

Nasvet, vreden nekaj milijonov

izbrala Indiana. Nikoli ne bom pozabil Običajno žene, dekleta, treh let v Charlotte. Po treh letih sedenja partnerice večino kariere na klopi v Indiani mi je uspelo dokazati, vrhunskih košarkarjev oziroma da lahko igram košarko na najvišji ravni. športnikov ostajajo v ozadju.

In čeprav mi ni uspelo osvojiti medalje s Primož Brezec jo je januarja letos člansko reprezentanco, blizu smo bili na resda uradno končal, vendar Poljskem, sem se veselil lanskega zlata v sem bila vesela, da se je povabilu Istanbulu. Z Nado sva bila na tekmi in odzvala tudi Nada. Tako smo vzdušje je bilo vrhunsko.« lahko govorili predvsem o tistih izkušnjah, ki niso tako vidne KMALU TUDI DESETI javnosti. Skupaj sta že zelo dolgo.

Nada je pravzaprav ob njem skoraj SLOVENEC V NBA? Tekst: Mateja Janežič • Foto: Peter Giodani vso profesionalno kariero, od Olimpije in vse do presenetljivega Pravzaprav so pot tej medalji tlakovali odhoda v ZDA med poklicne tudi košarkarji njegove generacije, ki košarkarje v ligi NBA, kjer je igral deset let. O košarki, uspehih, je bila sploh ena izmed najuspešnejših. Primož Brezec je bil namreč tretji prilagajanju ameriški igri in reprezentanci je Primož že veliko Slovenec, ki je zaigral v ligi NBA, za Markom Miličem in Rašo Nesterovićem. povedal med svojo kariero. Tokrat smo malo obrnili ploščo, kot jo V določenem obdobju je imela Slovenija v najmočnejši košarkarski ligi je s koncem kariere tudi Primož, in govorili o zaupanju, spremembi sočasno kar sedem igralcev. Zdaj je na pohodu še ena izredna generacija. ritma, vlogi mame, žene, o finančnih odločitvah, nasvetu, vrednem Veliko se govori, da bo Luka Dončić kot deseti Slovenec zaigral v ligi NBA, in ugiba, na katerem mestu bo na izboru. »O tem sicer ne smem govoriti, ker je milijone, in tudi o najlepših trenutnih košarkarske kariere.

PRIMOŽ IN NADA BREZEC • Nekdanji profesionalni košarkar in njegova žena

K

o se konča tako intenziven del življenjskega obdobja, kot je za profesionalnega športnika njegova kariera, je lepo pobrskati za nepozabnimi dogodki. »Prvi je, ko smo osvojili srebrno medaljo na evropskem prvenstvu do 22 leta v Trapaniju. Pa ko me je na naboru NBA

30

poslovna skrivnost. Ni pa skrivnost, da je Luka res izjemen igralec, in verjetno bo izbran med najboljšimi tremi,« razkrije Primož, ki je po karieri košarkarja postal skavt za NBA-ekipo Clevelanda. Zanima me, kaj Luki ta položaj lahko prinese. »Ti igralci imajo veliko prednost s finančnega vidika, ker so pogodbe že v začetku res vrhunske. Prvi izbor ima zagotovljeno 30-milijonsko pogodbo

Goodlifestyle.si

za štiri leta. Zanj je pravi čas, da gre v NBA. Z 18 leti je osvojil naslov evropskega prvaka, ima glavno vlogo v Real Madridu.

Zagotovo mu bo laže igrati v ligi NBA, je pa malo odvisno tudi, katera ekipa ga bo izbrala in kakšen bo trener.« KAM Z MILIJONSKO POGODBO? Zaodrje te velike športne industrije je zahtevno, neizprosno, polno pasti za neizkušene športnike, ki prihajajo po svojo košarkarsko slavo. Če imaš okoli sebe prave ljudi, ki jim zaupaš, potem je manj možnosti, da se opečeš. Klubi ponujajo mnogo izobraževanj in delavnic za »rookieje« ali začetnike.

Milijonske pogodbe marsikaterega športnika katapultirajo iz običajnih navad. Primož in Nada pravita, da sta imela za to prave ljudi. »Agent je odigral ključno vlogo in še vedno sodelujeva z njim. Ko sva prišla v ZDA, sva bila zelo mlada, stara 21 let. Takoj naju je povezal s pravimi ljudmi, računovodjo in finančnim svetovalcem.« Nada doda, da veliko pomeni tudi, od kod prihajaš. »Pomembna je vzgoja. Slovenska kultura je, da si priden in varčen in da ostaneš na trdnih tleh.

Pomembno je, da te ne zanese.« Finančna statistika

IMEJ NADZOR, KAM GRE TVOJ DENAR Kar se tiče denarja, obstaja pri Američanih in Slovencih kar nekaj razlik v njegovem dojemanju. Mogoče znamo mi z njim ravnati bolj preudarno, a zagotovo zelo neradi govorimo o tem. Pri Primožu in Nadi tega občutka nisem imela, očitno sta vseeno podedovala tudi nekaj ameriške odprtosti. To je dobro,

SPREMEMBE SO NJUNA STALNICA Imata dve hčerki, mlajša je bila rojena v Sloveniji, starejša, ki je zdaj že najstnica, pa v ZDA in sanja, da bi se nekoč vrnila tja. »Je Američanka po duši. Prva leta do osnovne šole je preživela tam in jo ima rada predvsem zaradi odprtosti ljudi. Ampak zdaj ko je že najstnica, je ugotovila, da je veliko dobrih stvari tudi v Sloveniji, da gre lahko peš v šolo, da je vse blizu. Mislim pa, da bo šla nazaj, če ne prej, pa na študij.«

saj morda njune izkušnje lahko koristijo tako Luki Dončiču, ki prihaja v ta zvezdniški svet, kot vsem drugim športnikom in poslovnežem. Nada odkrito pove: »Odločila sva se, da imava samo eno kreditno kartico. In le dva računa, enega v Sloveniji in enega v ZDA. Tu so nama veliko pomagali kar v privatnem bančništvu v Abanki.

Pri njih sva našla odlično svetovalko. Pomagali so nama s finančno konstrukcijo za gradnjo hiše, nakup stanovanja in znali svetovati, kako investirati in plemenititi premoženje. Privatni bančnik je kot asistent družini pri financah, ki ti pomaga, kadar želiš plačati račune, a si odsoten in nimaš časa urejati financ, ali kadar želiš načrtovati investicije. Premoženje urejava z ameriškima svetovalcema in z Natalijo tukaj v privatnem bančništvu.«

po končani karieri precejšnjega dela ameriških košarkarjev je strašljiva, pravi Primož. »Res ne potrebuješ petih hiš in desetih avtov in zavedati se moraš, da potem čeki ne prihajajo več. Pred časom sem zasledil številko, da je 80 odstotkov nekdanjih košarkarjev NBA bankrotiralo v dveh ali treh letih po karieri.« So večinoma Američani ali tudi Evropejci? »Večinoma Američani. Evropejci prihajamo iz drugačne kulture, vzgoje. Večina Američanov pa je iz geta, prej niso imeli veliko, večina je odraščala brez očeta, brez vzgoje. In ko pridejo do toliko denarja, z njim ne znajo ravnati.«

31

pomembno je, da ne zaspiš in da imaš tudi svoje hobije, načrte in cilje. Zdaj sodelujem pri projektu Betterlifestyle, trenutno pa se učim tudi nepremičninskega posla. Betterlifestyle je ustanovila moja prijateljica in me povabila zraven kot sodelavko.

To je portal, ki ponuja popolno pomoč tujcem, ki se preselijo v Slovenijo. Tako ona, ki je nekdanja žena pilota, kot jaz sva imeli podobno izkušnjo selitev po svetu in veva, kako naporno je to in kako lahko s svojimi storitvami pomagava.

Samostojno delo mi ustreza. Preveč mi pomenita osebna svoboda in dovolj časa za družinske obveznosti. Z vsemi potovanji in ritmom, ki jih ima Primož, ne bi želela, da otroci odraščajo z varuškami.«

Nikoli pa Primož ni pozabil napotka enega najuspešnejših igralcev NBA Reggieja Millerja. »Mislim, da je v karieri zaslužil 200 ali 300 milijonov dolarjev, zato se splača poslušati njegov nasvet. Odkar je prišel v ligo NBA, je vsak ček napisal sam. Know where your money is going. Imej nadzor, kam gre tvoj denar, mi je rekel.« S pomočjo sodobne tehnologije sta to prenesla tudi v Slovenijo. »Veliko košarkarjev si najame nekoga, ki jim plačuje račune. To sicer omogoča tudi privatno bančništvo v Abanki, ampak tukaj prek mobilne ali spletne banke lahko spremljaš, kaj se dogaja s tvojim denarjem in kateri računi se plačujejo,« doda Nada.

Nada je med Primoževim aktivnim igranjem v NBA opravila študij kriminalistike in kasneje končala še MBA. Še eno prednost vidi v Ameriki, in sicer veliko bolj prijazno doživljajo, da se ženska posveti družini, ko so otroci majhni, in da kariero v tistem trenutku na stran. Pravzaprav ni v ZDA nič nenavadnega, če ženska začne svojo poslovno pot pri 40, pravi. »Najbolj

»Pred časom sem zasledil številko, da je 80 odstotkov nekdanjih košarkarjev NBA bankrotiralo v dveh ali treh letih po karieri.« Veliko vrhunskih športnikov izkusi zahtevno prehajanje v del brez športnih aktivnosti, ustaljenih urnikov. Primož je ta prehod opravil mehko. Že lani septembra, ko je bil še aktivni igralec, je uresničil še drugo željo. »Želel sem postati mednarodni skavt NBA, ki igralce spremlja tukaj v Evropi.

Septembra sem podpisal pogodbo s Cleveland Cavaliers.

Trenerstvo me ni zanimalo. Veliko laže je nekdanjemu igralcu, ker moraš imeti dober network in razumeš šport. Še vedno veliko potujem, a večinoma po Evropi in sem tako lahko več z družino.« Morda vse izzive sprejemata laže, ker imata močno podporo drug v drugem. Razumeta, da je življenje nenehna stalnica sprememb. »Sprejela sem to, sem zelo samostojna, ne potrebujem tega, da smo ves čas skupaj.

Je pač specifičen način življenja. In nam ustreza.«

Abanka s svojim Privatnim bančništvom pomaga vsem športnikom in ostalim, ki upravljanje svojega premoženja raje zaupajo strokovnjakom. Za informacije vam je na voljo Natalija Švab na natalija. svab@abanka.si ali 041 706 317.

Goodlifestyle.si

IGRAČE »Le kako bi bilo živeti v svetu, kjer je vedno junij,« so besede sanjave pisateljice L. M. Montgomery.

Težko se je ne strinjati, ko smo končno v sozvočju s poletnim vzdušjem. To namreč v človeku vzbudi čuten in strasten temperament, iz katerega dobimo prepričanje, da se življenje vedno znova začne s poletno nočjo. Indie rock na starem dobrodušnem gramofonu, tango ob polnoči sredi glavne ulice v svileni rdeči obleki in pa bleščeče, skoraj že kičasto briljantno modro morje so konec koncev klasične stvari neklasičnih poletnih romanc. Zato je Maja Tomšič poiskala idealne poletne Igrače v znamenju glasbe, plesa in avantur.

BT zvočnik JBL Charge 3

AM/FM radio Denver TR-61

Pričarajte si nostalgijo na sodoben način. Klasično leseno ohišje, ki oddaja retro šarm, daje otipljiv občutek newyorških nočnih kabaretov iz 20. let prejšnjega stoletja. AUX-priključek za mp3-predvajalnike in AC ali baterija pa staromodnemu obrazu AM/FM radia dodajo sodobno uporabnost in neizpodbitno dolgoročno kakovost. Zleknite se na svoj priljubljeni naslonjač, prižgite radio in naj vas živahni zvoki Elvisa Presleyja popeljejo v desetletje, v katerem se je vse zdelo preprosteje in je čas potekal počasneje.

Poletne zabave so nujnost. Latinski ritmi s koktajlom v eni roki in BT zvočnikom JBL v drugi. V bazenu. Pa skrbno pazite, da vam koktajl ne pade v vodo, ker ga ne boste več dobili nazaj v enem kosu in pitnega. Za zvočnik pa ta strah ni potreben zaradi vodoodporne izdelave. Vgrajena baterija zagotavlja 20 ur užitkov ob poslušanju priljubljene glasbe iz telefona ali tablice, omogoča pa tudi polnjenje telefona ali tablice prek USB-izhoda. Brezžično se lahko povežejo do trije telefoni ali tablice za izmenjevanje oseb, ki predvajajo glasbo. Tako dobimo v družbi pravi DJ-mix efekt.

MOJPAKET.SI

MOJPAKET.SI

Kajak s prozornim dnom za dva

Mirno veslanje po vodi je popoln način za resnično občutenje idilične lepote jezer, rek in oceanov. Kaj pa če bi lahko odkrivali tudi vodni svet pod seboj? Končno lahko opazujete morsko življenje skozi trpežno, kristalno čisto dno kanuja. Driftsun kajak-kanu hibrid ima namreč popolnoma prozoren trup, tako da lahko uživate v potapljanju, ne da bi se dejansko zmočili. Vključuje pa tudi par prilagodljivih, odstranljivih sedežev, tako da lahko po meri nastavite notranjost za eno osebo ali dve. Naj vas na naslednji avanturi na prostem spremlja ta očitno drugačni oceanski kajak.

Akcijska kamera Denver ACK-8058W 4K WiFi

Ste razmišljali, da bi to poletje skočili z letala? Se morda potapljali z delfini?

Kamera, ki se ponaša s 4K (30 FPS) kvaliteto snemanja, bo odličen pripomoček za vse športne navdušence, saj bo ujela vse vaše adrenalinske podvige. Slikanje s kar 16 mega piksli, WI-FI-povezava za hiter prenos in ogled posnetkov na telefonu in 130-stopinjski kot snemanja pomagajo zabeležiti vsako resnično nepozabno izkušnjo. Njeno ohišje pa ji omogoča vodoodpornost oziroma potopitev do kar 40 metrov globoko.

MOJPAKET.SI

DRIFTSUN.COM

Mash Machine

DJ bitke, glasbena loterija ali preprosto uživanje v ustvarjanju glasbe. Mash Machine je nov, čisto svež interaktivni kreator glasbe. S 40 skrbno izbranimi vzorci glasbe lahko igralec izbira in menjava bas linije, dodaja in odvzema bobne, melodije in vokale. To dosega samo s premikanjem kontrolerjev prek igralne površine. Tako lahko ustvarite edinstveno melodijo svoje najljubše glasbene zvrsti v le nekaj sekundah, pa naj bo house, r&b ali hip hop. Vaša zabava bo zato edinstvena, saj boste lahko DJ vi sami.

PROMOTIVA.SI

32

Goodlifestyle.si

Prihranite do 80€ z zgodnjo prijavo Primerno za družine z otroci +10 let

KENIJA - SAFARI, MASAJI IN POČITNICE 13. 8. 2019, 12 dni Lodži in Hotel Travellers Beach 4* • 4 dnevni safari (parki Taita Hills, Amboseli in Vzhodni Tsavo).

• Slikajte s sloni in Žirafami.

Kratek pobeg iz vsakdana do sanjskih počitnic in potovanj.

• Občudujte veličastni Kilimandžaro.

• Nepozabni oddih ob morju in čudovitih plažah.

od 2.199 €/os.

Novo prenovljeni butični hotel

POČITNICE NA MAURITIUSU 25. 10. 2019, 10 dni, letalski prevoz iz Ljubljane Hotel Coin De Mire Attitude 3* superior • Brezskrbno poležavanje na belem pesku.

• Bujna zelena narava ter polni nasadi vanilje, popra in drugih začimb ter cvetja in sadja.

• Poskusite njihov eksotični ananas – jedo ga s soljo in čilijem.

• Nadenite si masko in odkrijte lepote enega največjih koralnih grebenov na svetu.

Obiščite cel svet po vaši meri.

od 1.999 €/os.

Dodatne informacije in rezervacije:

01 2006 318 ·

myway@kompas.si ·

www.kompas.si

Na jadranju v Dalmaciji lahko marsikaj v vodo pade!

Zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini v okviru avtomobilskega ali PaketDom zavarovanja.

VeÄ? na generali.si