Ljudje so že v antiki premišljevali, kako bi vse znanje tega sveta zbrali na enem mestu. V knjižnicah so zbirali glinaste tablice, na katerih so bila zapisana astronomska opažanja, verski običaji, pogodbe, listine in dopisovanje z drugimi državami. S pojavom tiska so začele nastajati tudi knjige, v katerih so učenjaki sistematično zbirali človekovo znanstveno in kulturno dediščino ter zapisovali najrazličnejše podatke. Prve take knjige, to so enciklopedije in leksikoni, so nastale v 18. stoletju. Od takrat in vse do danes ljudi ni minila želja napisati knjigo, ki bi imela razlage o vsem in za vse. V eno človeško življenje in v eno človeško glavo ne moremo spraviti vsega znanja tega sveta, ker je življenje prekratko in glava premajhna. K sreči imamo leksikone, neusahljive zakladnice, ki nam razlagajo skrivnosti sveta, v katerem živimo.
