a2
AŽEVEDNIK @ b2
A
@
w
Ilustrirani leksikon za šolarje B
ww
w w w
c2
C
a2
a2
2 C Ca
A A
C
C b2
b2
B B
A b2
c2
cc2 2
c2
B
b2
Napotek bralcu Gesla v Aževedniku so razvrščena po abecednem redu. Geselske iztočnice so natisnjene polkrepko. Sestavljajo jih pojmi ter osebna, zemljepisna in stvarna imena. Za iztočnicami, ki označujejo pojme, so oznake področij, na katera se nanaša razlaga. Seznam področnih oznak je sestavni del uvoda. Pojem z več pomeni je obdelan v kompleksnem članku; razlage pomenov po področjih so oštevilčene zaporedno. V okroglem oklepaju za geselsko iztočnico so navedeni njeni variantni zapisi. V oglatem oklepaju za geselsko iztočnico je neveden izgovor tujih imen in pojmov. Pri slovenskih imenih in pojmih je naglasno znamenje zapisano v geselski iztočnici.
cevasti c.
lijasti c.
zvonasti c.
vrčasti c.
teri so cvetni elementi (čaša, venec, ↗ praš nik, ↗ pestič), razporejeni so pri izvirnih skupinah spiralasto, pri neizvirnih pa vre tenasto. Enospolni c. ima le prašnike (mo ški c.) ali samo pestič (ženski c.), dvospolni c. oboje. Glede na simetrijo je lahko c. zvez dast, someren, bilateralen in asimetričen.
podpis k obstavljeni risbi brazda
področna oznaka
kolesasti c. zvezdasti c. somerni c. asimetrični c. jezičasti c.
Oblike cvetov
naglasno znamenje geselska iztočnica podiztočnica okrajšava geselske iztočnice puščica usmerja na vsebinsko povezano iztočnico
pestič
vrat
okrajšava s seznama okrajšav
cvét bot Kratek rastl. poganjek z omejeno rastjo, ki nosi razmnoževalne organe. Morfološki c., podoben c. pri cvetnicah, imajo že mahovi in praprotnice, pravi c. pa le ↗ kritosemenke; pri ↗ golosemenkah je c. še vedno zelo poenostavljen (↗ vetrocvetke), brez cvetnih listov in s semenskimi za snovami, ki jih ne obdaja stena ↗ plodnice, ampak prosto sedijo na plodnih listih ali v njihovih zalistjih. C. kritosemenk je se stavljen iz ↗ cvetišča ali cvetne osi, na ka
II
plodnica prašnica
prašnik
prašna nit venec
venčni list čašni list cvetišče cvetni pecelj
Zgradba cveta
čaša
Napotek bralcu Kadar se geselska iztočnica v besedilu članka ponovi, je okrajšana na začetnico oz. začetnice, če je večbesedna. V besedilih geselskih člankov so uporabljene okrajšave, katerih seznam je sestavni del uvoda, ter splošno uveljavljeni simboli in oznake merskih enot. Znak ↗ pred besedo znotraj geselskega članka opozarja na vsebinsko povezano iztočnico. Naslovi umetniških in znanstvenih del so navedeni v polkrepkem ležečem tisku, praviloma v slovenskem prevodu in med enojnima narekovajema, če je uporabljen prosti prevod. Slikovno gradivo vsebinsko dopolnjuje besedilni del gesel. Sestavljajo ga fotografije, risbe, zemljevidi in preglednice.
oštevilčenje pomena v kompleksnem članku variantni zapis iztočnice
mána 1. (tudi medena rosa) zool Sladek iz loček iz črevesa nekaterih žuželk, zlasti ↗ uši; presežek sprejetih rastl. sokov, ki se pretaka neposredno iz prednjega dela sred. črevesa v zadnje črevo in se izloči. V t. i. ušivih letih m. kot svetleča plast pre kriva listje in tla pod drevesi; uporabljajo jo ↗ mravlje, nekatere celo gojijo uši v mrav ljiščih. Čebele izdelujejo iz m. ↗ med, zlasti z ↗ jelke. 2. relig a) Neosebna, nadnaravna
magična sila in moč v ljudeh, živalih ali predmetih v verovanju domorodcev j. Pa cifika; oživlja člov., naravni in predmetni svet, omogoča posebne dosežke in uspehe. M. ima npr. vpliven, mogočen poglavar ali magični kamen, ki ureja visoko rodovi tnost sadnega drevja. b) Čudežna zrnata jed, posuta z roso, s katero so se Izraelci prehranjevali v puščavi na begu iz Egipta; znamenje posebne Božje naklonjenosti.
področna oznaka okrajšava geselske iztočnice
simbol področja
geselska iztočnica naglasno znamenje
okrajšava s seznama okrajšav podpis k preglednici
puščica usmerja na vsebinsko povezano iztočnico
imúnski sistém med Obrambni sistem člo veka (↗ levkociti, limfociti, ↗ protitelesa), ki varuje telo pred okužbami z razl. mi kroorganizmi, npr. bakterijami, virusi, glivami; i. s. je pomemben pri nadzorova nju raka, odgovoren je za alergijo, preob čutljivost in zavračanje po presaditvi ka kega organa.
Imunski sistem in privlačnost Ljudje imamo zelo različen okus za telesne vonjave drugih ljudi. Ena od raziskav je pokazala, da je bil moškim vedno bolj všeč vonj žensk s povsem različnim imunskim sistemom od njihovega. Otroci staršev z različnim imunskim sistemom imajo več možnosti, da se uprejo boleznim.
III
Okrajšave afr. Afr. am. Am. angl. Angl. anorg. ant. arab. avstr. Avstr. az. Az.
afriški Afrika ameriški Amerika angleški Anglija anorganski antični arabski avstrijski Avstrija azijski Azija
kem. kit. Kit. kov. kr. kršč. kult.
kemijski, kemični kitajski Kitajska, Kitajsko kovinski kratica krščanski kulturni
l. lat. lik. lit. ljud.
leto latinski likovni literarni ljudski
biol. brit.
biološki britanski
cerkv.
cerkveni
člov.
človeški, človekov
mdr. medn. mil. ml. mrd.
med drugim mednarodni milijon mlajši milijarda
družb. drž.
družbeni državni
el. evr. Evr.
električni, elektroevropski Evropa
fil. fiz. fr. Fr.
filozofski fizikalni francoski Francija
najst. nav. nem. Nem. notr. npr. n. š. n. v.
najstarejši navadno nemški Nemčija notranji na primer našega štetja nadmorska višina
geogr. glasb. glav. gosp. gr. Gr.
geografski glasbeni glavni gospodarski grški Grčija
obd. ok. okr. org. oz. ozn.
obdobje okoli okrajšava organski oziroma oznaka
i. idr. im. ind. Ind. indus. ipd. istoim. it. It.
ime in drugi, in drugje imenovan indijski Indija industrijski in podobno istoimenski italijanski Italija
pol. polit. preb. preds. pr. n. š. psih.
polovica politični prebivalci, prebivalstvo predsednik, predsedniški pred našim štetjem psihološki
rač. rastl. razl. relig. rim. rus. Rus.
računalniški rastlinski različen religiozen rimski ruski Rusija
s. s. g. š. simb. slov. Slov.
sever, severni severna geografska širina simbol slovenski Slovenija, Slovensko
j. jug, južni jap. japonski Jap. Japonska, Japonsko j. g. š. južna geografska širina IV
Področne oznake soc. sp. spl. sred. sredozem. Sredozem. srv. st. stol. strok. subtrop. sv. svet.
socialni spodnji splošni srednji sredozemski Sredozemlje srednjeveški starejši, starostoletje strokovni subtropski sveti svetovni
šp. špan. Špan. štev.
športni španski Španija število
EKON
SOCIOL
ekonomija etnologija filozofija pravo psihologija religija sociologija
GEOGR
geografija
GLASB
glasba jezikoslovje kultura likovna umetnost literatura umetnost
tehnični, tehniški tekstilni tako imenovani tisočletje to je trgovski tropski turški Turčija
agronomija biologija botanika medicina zoologija
um. univ. ust.
umetniški univerza ustanovil, ustanovljen
FILOZ PSIH
RELIG
KULT JEZIK
LIK UMET
UMET
AGR
BOT MED BIOL
ZOOL
SPL
ŠPORT
šport
ZGOD
zgodovina
ASTR
žival.
živalski
splošno
v. vzhod, vzhodni v. g. d. vzhodna geografska dolžina voj. vojaški z. zahod, zahodni zač. začetek zem. zemeljski zg. zgornji z. g. d. zahodna geografska dolžina zgod. zgodovinski znan. znanstveni zun. zunanji
PRAVO
LIT
teh. tekst. t. i. tisočl. tj. trg. trop. tur. Tur.
ETNOL
FIZ
GEOL
INFORM
MAT KEM
ZNAN PROM TEHN
astronomija fizika geologija informatika kemija matematika promet tehnika znanost
V
A
Aa
ábak abecédna vôjna Aborígini abrázija absolutízem absórpcij
ábak abecédna vôjnaabstinénca Aborígini abrázija absolutízem ab abstrákcija absúrd acetilén acetónabsórpcija adaptácija adícij adrenalín acetón ADSL advènt aeróbika aerodinámika afék stinénca abstrákcijaadolescénca absúrd acetilén adaptácija adícija adole Afgánistan aforízem Afrodíta Agamémnon agávaafékt agregátno stánj scénca adrenalín ADSL advènt aeróbika aerodinámika Afgáni agronomíja agrúmi aids ájda ákne akórd akrópola aksióm ák stan aforízem Afrodíta Agamémnon agáva agregátno stánj akumulátor akupunktúra akústika akvárij Albánija alergíja álg agronomíja agrúmialgébra aids ájda ákne akórd akrópola aksióm ákt akumu alíbi aligátorji alkimíja alkohóli álkotést alója alpinízem á látor akupunktúraalumínij akústika akvárij Albánija alergíja álge algébra alíb Amazónka ambulánta amébe Amêrika amfiteáter amnezíj aligátorji alkimíja alkohóli álkotést alója alpinízem ábak abecédn ábak abecédna vôjna Aborígini abrázijaált absolutízem absórpcij a [á] 1. (tudi A) jezik ↗ Samoglasnik; 1. črka slov. ↗ abecede. 2. glasb a) Prvi ton (↗ tonika) A-durove in a-molove lestvice, 6. ton (stop nja) C-durove lestvice. b) Okr. za a-molovo lestvico ali a-molov ↗ akord ter za antifono. A [á] 1. med, biol a) Ozn. za eno od ↗ krvnih skupin. b) Simb. za vrsto ↗ vitamina. 2. glasb Okr. za A-durovo lestvico ali A-durov ↗ akord in ↗ alt. aachenski mír [áhәnski ~] zgod Mirovna pogodba, sklenjena 18. 10. 1748 med Prusijo, Bavarsko, Saško in Fr. na eni strani ter Avstr., VB, Nizozemsko, Sardinijo in Rus. na drugi. A. m. je pomenil konec avstr. nasledstvene vojne; cesarica ↗ Marija Terezija je prepustila Parmo špan. princu Filipu (sinu Filipa V.), Šlezijo pruskemu kralju Frideriku II. Velikemu. Z a. m. so Fr. in Prusiji priznali Pragmatično sankcijo, zakon cesarja Karla VI. o dedovanju habsburških dežel (o ženskem zaporedju pri prestolonasledstvu in zagotovljeni nedeljivosti vseh dežel pod Habsburžani, ki naj jih deduje moški prvorojenec). ábak (tudi abakus) mat Antično računalo, uporabljali so ga v starem in sred. veku; predhodnik računala s kroglicami. abecéda jezik Ustaljeno zaporedje ↗ črk v ↗ pisavi kakega jezika, prvotno v latinici, pozneje v vsaki črkovni pisavi (alfabet, azbuka). Na Slov. im. po prvih 3 črkah (a, b, c). Slovenska a. ima 25 črk z zaporedjem a b c č d e f g h i j k l m n o p r s š t u v z ž. V prevzetih besedah, predvsem v lastnih imenih, se pišejo še druge: v zaporedju q stoji za p, w x y med v in z, črke z naglasnimi in ločevalnimi znamenji (npr. ä é ł ñ ø) se po a. uvrščajo, kot da ne bi imele teh znamenj, ć stoji za č, đ za d in ß (kolikor je upoštevan stari nem. pravopis) za ss. abecédna vôjna (tudi a. pravda, črkarska pravda) jezik Črkopisna, jezikoslovna in kult.-lit. polemika 1831–33 med zagovorniki (Franc Serafin Metelko, Jernej Kopitar) in nasprotniki (Jakob Zupan, F. ↗ Prešeren, Matija Čop) metelčice. Začela se je po šolski izdaji Metelkove slovnice ter pre-
rasla v kult.polit. obračun med ljubitelji nabožno-utilitarne tradicije ali ljud. poezije in izvirne literature na evr. ravni. abonmá kult Stalna vstopnica za obisk izbranega štev. glasb., gledaliških, filmskih prireditev v sezoni, ki zagotavlja obiskovalcu stalen sedež v dvorani in se plača vnaprej. Aborígini (tudi Aboridžini) Avstralski staroselci, kult. in rasno sorodna staroselska ljudstva ↗ Avstralije (ok. 250 000 preb.; večinoma v osrednji in s. Avstraliji); govorijo ok. 250 jezikov, zdaj je njihov materni jezik večinoma angleščina. Priselili so se iz j.v. Az. vsaj pred 40 000 l. Za A. je značilna sred. visoka, vitka postava, temna polt, valoviti lasje, širok obraz z izrazitimi nadočesnimi oboki in poševnim čelom ter veliki zobje. Verujejo v totemizem (↗ totem) in imajo zapleten družb. sistem, temelječ na ↗ mitih in kultnim ↗ obredom podrejeni umetnosti. V preteklosti so bili izpostavljeni iztrebljanju, vendar se je v zadnjih letih odnos države do njih spremenil (dobili so enakopravnost, nekdanjo zemljo). Tradicionalno so nomadski lovci in nabiralci (orožja: kopje, ↗ bumerang, kij); večinoma so stalno naseljeni, mnogi odvisni od soc. podpor. abórtus med ↗ splav. Ábraham (tudi Abram) Oseba iz ↗ Svetega pisma, očak, praoče Izraelcev; mož Sare, oče Izaka. Zgodba o njegovem življenju in poklicanosti naj bi potrjevala izvoljenost Izraelskega ljudstva in pravico do domovanja v Kanaanu. A. je zgled človeka, čigar dejanja so opravičena z njegovim zaupanjem v božje obljube in vero v Boga. V ↗ islamu velja za prvega muslimana, božjega ↗ poslanca. abrazíja geogr Spodjedanje in odnašanje morske ali jezerske ↗ obale zaradi udarjanja valov. Nastane proti morju nagnjena abrazijska polica, ki na kopenski strani sega do strmega obrežnega pobočja (↗ klif). ABS [abәès] tehn Kr. za antiblokirni sistem (zavor). 1
Aborigin
A
absolúcija absolúcija relig ↗ odveza. absolút filoz Temelj vseh stvari in načel, npr. etičnih; popolno, nepogojeno, nespremenljivo, neodvisno od vsega drugega. Spoznanje a. je najvišja naloga filozofije. V platonizmu je a. ideja dobrega ali eno, v kršč. teologiji in filozofiji je a. ↗ bog. A. načelno presega človeka in s tem njegove spo znavne zmožnosti. absolutízem zgod Oblika vladavine oz. polit. sistem z neomejeno oblastjo ene osebe ali organa, nav. monarha ali suverena; a. je bil značilen za Evr. 16.–18. stol. Vladarjevo izvrševanje oblasti je omejeno edino z naravnim pravom in obsega vse 3 njene funkcije: zakonodajno, upravno in sodno. A. je sprva temeljil na srv. ideji o božanskem izvoru oblasti. S prevlado posvetnega pojmovanja je dobil oporo pri teoretikih države. Popolna poslušnost vladarju kot suverenu na čelu države je domnevno zagotavljala red in varnost v nasprotju s kaosom oz. bojem vseh proti vsem. A. je nastal in se razvil v poznem ↗ fevdalizmu z zmanjševanjem polit. moči plemstva, rastjo moči in samozavesti meščanstva, poživitvijo gosp. življenja ter širjenjem drž. pristojnosti. Zanj so bili značilni centralizirana, sistematizirana uprava, vladarju vdan uradniški aparat, velika stalna vojska in razkošno dvorno življenje. Zgled a. je bila Fr. s kraljem ↗ Ludvikom XIV. A. se je uveljavil tudi v Avstr., Prusiji, Rus. absórpcija 1. fiz a) Oslabitev curka ↗ valovanja ali delcev pri prehodu skozi snov; del energije curka se pri tem spremeni v toploto. A. ↗ svetlobe je odvisna od valovne dolžine svetlobe, pri čemer je absorpcijski spekter značilen za absorbirajočo snov, kar se izkorišča v spektroskopiji. Z a. se v oz račju zadrži četrtina ali več sevanja, predvsem v infrardečem (vodna para, CO2) ter ultravijoličnem delu spektra na ↗ ozonu; ta zadrži večino za življenje nevarnega ultravijoličnega sevanja (↗ ozonska luknja). b) Pojav, da kako telo, nav. trdnina, vpija tekočino, npr. voda v lesu. 2. kem Raztap ljanje ↗ plina v tekočini ali trdni snovi oz. absorpcijskem sredstvu s fiz. raztapljanjem (fizikalna a.) ali kem. reakcijo (kemična a.).; pogosto poteka v absorpcijski koloni, v katero od spodaj prihaja plin, od zgoraj patekočina. 3. bot Vsrkavanje vode, plinov in svetlobnih žarkov skozi posebna tkiva rastlin, npr. vode z raztopljenimi anorg. snovmi skozi koreninske laske. abstinénca med Vzdržnost, izogibanje, odrekanje snovem, ki povzročajo odvisnost, zlasti prenehanje uživanja alkoholnih pijač (↗ alkoholizem), ↗ mamil, ↗ nikotina ali ↗ zdravil (npr. ↗ narkotikov, ↗ trankvilizantov), tudi hrane. Zaradi a. se pojavi t. i. abstinenčni sindrom, tj. neprijetne psihične in fizične motnje, mdr. tesnoba, drhtenje, 2
zaspanost, v hujših primerih tudi ↗ halucinacije, ↗ delirij. abstrákcija spl Oddaljevanje od konkret nega in posamičnega ter približevanje k spl. veljavnemu, občemu; posploševanje, splošnost. abstráktna umétnost (tudi nepredmetna u.) lik umet Smer 20. stol., ki oblikuje novo lik. realnost brez prepoznavnega prizora ali objekta, le iz oblik, barv in linij. Opustila je tradicionalno evr. pojmovanje umetnosti kot posnemovalke narave; glav. težnji sta od ok. 1910 zastopala K. S. ↗ Malevič in V. ↗ Kandinski. A. u. preoblikuje naravne pojave v zgoščene oblike in konstruira geometrične oblike ali goji spontano izraznost (akcijska umetnost). Izoblikovala se je iz elementov ↗ simbolizma, ↗ nadrealizma in ↗ kubizma ter prešla v orfizem, konstruktivizem, suprematizem; po 1960 kot minimalizem, informel.
abstraktna umetnost: Hans Hartung, T. 1935, 1935
absúrd spl Nesmisel, neustreznost ali neprimernost. Academia operosorum [akademíja operozórum] (lat. 'Akademija operozov', tudi 'Akademija delavnih') Združba izobražencev, ust. 1693 v Ljubljani po vzoru podobnih združb v It.; delovala je do 1725. Njen namen je bil spodbujati in podpirati lit., kult., znan. dejavnost. A. o. je štela 28 članov nem. in slov. rodu, občevalni jezik je bila latinščina. Najdejavnejši so bili zgodovinar Janez Gregor Dolničar, zdravnik Marko Gerbec in 1. preds., ljubljanski stolni prošt Janez Krstnik Prešeren. Družba je ust. 1. javno študijsko knjižnico v Ljubljani (Semeniško knjižnico 1701); pomembna je bila za razvoj lik. umetnosti na Slov. 1781 so poskusili A. o. na pobudo Janeza Nepomuka Edlinga obnoviti, vendar je 1785 končala delo brez vidnejših uspehov. acetilén (tudi etin) kem Brezbarven, neobstojen, plinast ↗ ogljikovodik, pripravljen z razkrojem kalcijevega karbida z vodo. Dobro gori na zraku, zato se uporablja v svetilkah, za plamensko varjenje in rezanje, kot gorivo za motorne čolne.
advènt acetón (tudi propanon) kem Brezbarvna hlapna, zelo vnetljiva tekočina, ostrega vonja; nastane pri suhi ↗ destilaciji lesa in premoga. Meša se z vodo, draži sluznico, povzroča vrtoglavico. Uporablja se kot topilo in ekstrakcijsko sredstvo za maščobe, voske, lake. Aconcagua [akonkágva] Najvišji vrh ↗ Amerike, v argentinskih ↗ Andih (6960 m). Prvi se je na vrh povzpel Švicar Mathias Zurbriggen 1897.
Aconcagua
adaptácija 1. (tudi prilagoditev) biol, psih a) Evolucijski proces prilagajanja zgradbe ali delovanja organizmov razmeram v okolju; obsega strukturne, fiziološke in vedenjske spremembe. Zaradi genske variabilnosti so posamezni osebki razl. prilagojeni okolju. Ker naravna ↗ selekcija favorizira bolje prilagojene, se specializirani organizmi težje prilagajajo. Posledica a. je nastajanje novih vrst (↗ evolucija). b) Fiziološki proces, v katerem se organizem ali organ prilagodi razl. procesom zaznavanja lastnosti dražljajev iz okolice in se nanje odziva z zmanjšano jakostjo ali sploh ne več. V prvinski obliki se a. kaže kot zmanjšanje občutljivosti za intenzivne in zvišanje občut ljivosti za šibke dražljaje (a. na svetlobo ali temo, vroče ali mrzlo). 2. sociol Prilagajanje družb. sistema, posameznika ali skupine okolju, normam, pravilom. Socialna a. je prilagajanje vedenja oz. podrejanje posameznika spl. družb. pravilom. 3. (tudi predelava, priredba) lit Preoblikovanje izvirnega lit. dela ali svoboden prevod kakega besedila zaradi nove ciljne publike ali drugačnih načinov prenašanja, npr. prilago ditev za otroško publiko, prenos v drugo zvrst. Pogoste so a. proze v dramsko ob liko ali scenarij zahtevnega lit. besedila v obliko, primerno za šolsko mladino. adekvátnost spl Izenačenost, medsebojna skladnost, ustreznost. adícija 1. kem Kem. ↗ reakcija, pri kateri se 2 ali več ↗ spojin združi v kompleksno spojino, npr. BF3 in NH3 tvorita adukt BF3 · NH3. A. je pomembna predvsem v org. kemiji, npr. a. vodika (hidrogeniranje) ali vode (hidriranje) na dvojno vez. 2. mat ↗ seštevanje.
ádjektiv jezik ↗ pridevnik. adolescénca (tudi mladostništvo) psih Obd. člov. življenja med 12. in 20. l. starosti, od otroštva do prve zrelosti, tj. zaključka telesnega in duševnega razvoja od ↗ pubertete do odraslosti. V a. mladostniki doživ ljajo hitre duševne spremembe, razvijajo abstraktno mišljenje, se osamosvajajo od staršev, navezujejo intimnejše odnose z vrstniki in oblikujejo lastno ↗ identiteto. Zanjo so značilni prepričanje o lastni edinstvenosti, neranljivosti, idealizem, zavzetost s samopodobo, nerealistična pričakovanja glede lastne prihodnosti, konflikti z ↗ avtoritetami, iskanje smisla življenja in svojih mej, npr. v športu, drogah, spolnosti. adrenalín (tudi epinefrin) med ↗ Hormon sredice nadledvične žleze in končičev živčnih celic v simpatičnem ↗ živčevju. Pospešuje hitrost delovanja in moč krčenja srčne mišice. V večji količini se izloča zaradi ↗ stresa, vznemirjenja, strahu; znaki so mdr. zvišan krvni tlak, razširjene sap nice, široke zenice, hitro ali celo neredno bitje srca. Kot zdravilo se injicira pri oživ ljanju, težji obliki astmatičnega napada, operacijah. ADSL [adәsәl�ə ] (angl. Asymmetric Digital Subscriber Line) inform Tehnologija prenosa ↗ podatkov po telefonskih zvezah, precej hitrejša od prenosa po nav. ↗ modemu; hitrost prenosa proti uporabniku je 1,5 Mb/s–6 Gb/s. Za razliko od ↗ ISDN se ne uporablja za prenašanje digitaliziranega govora. adsórpcija kem Vezava plina ali tekočine (adsorbata) na površini delcev trdne snovi (adsorbenta) zaradi molekulskih vezi. Ioni iz vodne raztopine se vežejo na koloidne delce v tleh, predvsem na minerale glin in huminske snovi; najpogosteje ↗ kationi Ca2+, Mg2+, K+, Na+, H+, Al3+, manj ↗ anioni NO3–, PO43–, SO42–, Cl–. Za rastline so bis tveni t. i. izmenljivi kationi, ki se zamenjajo s H+ in sprostijo v vodno raztopino, od koder jih vsrkajo rastline. Količina adsorbirane snovi je odvisna od specifične površine adsorbata (porozne snovi z veliko specifično površino, npr. aktivno oglje) in se veča z nižanjem temperature. A. je tehnološko pomembna pri čiščenju snovi, sušenju plinov, ↗ katalizi, raztopinah koloidov in ↗ suspenzijah. advènt relig, etnol Čas 4 tednov priprav na Jezusov prihod (↗ božič), in sicer od nedelje, najbližje godu sv. Andreja (30. 11.); čas pokore in samospraševanja, v katerem je bilo nekdaj prepovedano predajati se posvetnim užitkom; zač. cerkvenega leta, po ljud. poganskem koledarju skrivnostni čas pred zimskim solsticijem. V a. se prepletajo ↗ šege predkršč. in kršč. izročila: pri žiganje ognja (panj, sveče, lučke), krašenje hiše z zelenjem (zimzeleno rastje, advent3
A
A
advêrb
Aerobika
ni venci, drevesce), obhodi (Miklavž, Lucija), čaranje, blagoslavljanje. advêrb jezik ↗ prislov. advokát pravo ↗ odvetnik. aeróbika šport Vzdržljivostni trening za izboljšanje telesne koordinacije, gibčnosti, moči in hitrosti; nav. vaje na tleh ob sprem ljavi glasbe. A. spodbuja org. sisteme za prenos kisika iz zun. okolja v mišične celice. Koristna je zlasti za mišice trupa in udov, prekrvljenost telesa, boljše delovanje srca in telesno zdržljivost. Pojavila se je v 60. l. 20. stol. v ZDA; kot rekreacija za prosti čas je priljubljena predvsem med ženskami. aerodinámika fiz Veda o gibanju ↗ plinov in delovanju ↗ sil na telesa, ki se gibljejo v plinih; del ↗ mehanike in nauka o gibanju. A. obravnava predvsem fiz. zakone miru jočih teles v zračnem toku, gibajočih se teles v mirujočem ali gibajočem se mediju (letal, avtomobilov v zraku) ter gibanje zraka okoli razl. ovir (nebotičnikov, mostov). Preučuje hitrost in porazdelitev zračnih tokov, vrtince, ↗ tlake in dinamični ↗ vzgon, kar je pomembno za aerodinamične lastnosti zračnih plovil, voj. izstrelkov in prometnih vozil. aerodróm prom ↗ letališče. afékt psih Kratkotrajna močna čustvena reakcija, povezana s pospešenim dihanjem, bitjem srca, povišanim krvnim tlakom, spremembami v zaznavanju in mišljenju ter omejenim presojanjem in samozavedanjem. Spomin na dogodke, storjene v a., je lahko zabrisan ali spremenjen.
Afganistan
površina 652 225 km2 prebivalstvo (2009) 28 396 000 glavno mesto Kabul uradna jezika paštunski, dari denarna enota afgani
Afgánistan (uradno i. Islamska republika A.; do 2004 Islamska država A.) Država v notranjosti j.z. ↗ Azije; 652 225 km2, 28 396 000 preb. (2009); uradna jezika paštunski in dari; denarna enota afgani; glav. mesto ↗ Kabul. naravne razmere in gospodarstvo Gorata dežela (Hindukuš, 5143 m), večinoma stepa in polpuščava; skromno rastje v gorovju; največja reka Helmand. V umetno namakanih dolinah so polja in sadovnjaki, v gorovju živinoreja (karakul ovce). Naravna bogastva: zem. plin, lazu4
Pokrajina v Afganistanu
rit. Izvoz: kože karakul ovac, preproge, suho sadje. Železnic ni. zgodovina V 10. in 11. stol. je bil A. središče islamske države, v 16. in 17. stol. je bil razdeljen med Perzijo in državo velikih mogulov (Ind.). 1747 ust. emirat je prišel pod angl. vpliv, od 1919 je bil neodvisna kraljevina, od 1973 republika, 1978 so prišli z drž. udarom na oblast prosovjetski komunisti; 1979–89 je voj. poseg sovjetske armade in državljanska vojna, ki se je nadaljevala tudi po umiku sovjetskih čet; 5 mil. beguncev v Pakistanu in Iranu. Od 1994 so ob podpori Pakistana potekale voj. akcije fundamentalistične sunitske talibanske milice, ki je 1996 zavzela Kabul in razglasila islamsko državo; pod nadzorom opozicije je ostal le majhen del ozemlja na severu. Po terorističnem napadu Al Kaide na ZDA (11. 9. 2001) so ZDA na A. izvedle voj. poseg; padel je talibanski režim, vojne ujetnike so zaprli v koncentracijsko taborišče v oporišču Guantanamo na Kubi; januarja 2004 je loja džirga (ustavna skupščina) sprejela novo ustavo in novo uradno ime. aforízem lit Jedrnata, stilno izpiljena in poantirana izjava, ki presenetljivo določi kak pojav z vrednostnega stališča etike ali morale. Avtorjev odnos v a. je humoren, kritičen, satiričen ali ironičen, vsebina je oblikovana z retoričnimi in medbesedilnimi figurami. Áfrika Po velikosti 2. celina, skupaj z bliž njimi otoki meri 30,3 mil. km2. 3/4 ozemlja so v trop. pasu, le skrajni s. in j. celine segata v subtrop. pas. Obale so malo razčlenjene. Na s.v. je bila A. povezana z Az., zdaj ju loči Sueški prekop. površje A. je v glavnem velikanska planota, sestavljena iz obsežnih ravnikov (povprečno 650 m n. v.); glede na n. v. se A. deli na Visoko in Nizko A.: Visoka A. obsega ves j. in j.v., kjer je površje povsod visoko nad 1000 m, k Nizki A. pa spadata ves s. in z., kjer površje večinoma ni višje od 500 m. Za celotno A. je značilno menjavanje obsežnih plitvih kotlin z vmesnimi hrbti in pragovi. Posebna gorska enota je mladonagubani Atlas. V v. A. se od s. proti j. vlečejo tektonski jarki, v katerih so jezera (Turkansko, Albertovo, Tanganjiško, Malavijsko). V celotni A., zla-
Áfrika sti pa na v., je dosti vulkanskih vrhov (Kilimandžaro, 5895 m). Reke: v Sredozem. morje teče Nil, v Ind. ocean Zambezi in Limpopo, v Atlantik Oranje, Kongo, Niger, Volta, Gambija in Senegal. Hidroenergetski in namakalni sistemi so na Volti (Akosombski jez), Zambeziju (Kariba, Cabora Bassa) in Nilu (Asuanski jez). Velik del A. je zaradi sušnega podnebja brez odtoka k morju; stalne ali občasne reke (vadiji) se izlivajo v jezera in močvirja. podnebje in rastlinstvo Ob ekvatorju je stalno toplo in vlažno (ekvatorialno) podnebje, v katerem uspeva trop. deževni gozd. S. in j. od ekvatorja se vzporedno z manjšanjem količine padavin in daljšanjem sušne dobe rastlinstvo močno spremeni. Ekvatorialni gozd polagoma prehaja v svetel trop. gozd in ta v savano (do 500 mm padavin letno); od tod pa do izohiete 250–300 mm se na s. širi pre hodno območje (sahel) med savano in suho stepo ter puščavo. S. del A. je v pasu puščav (Sahara) mnogo širši, zato zavzemajo puščave nad 8,7 mil. km2, na j. polobli pa so omejene predvsem na skrajni j.z. del celine (Namib). živalstvo V savani so sloni, nosorogi, žirafe, antilope, levi, leopardi,
šakali, hijene, opice idr. živali; živijo zlasti v obširnih narodnih parkih, vendar nekaterim vrstam kljub zaščiti grozi izumrtje. prebivalstvo in vera Afr. preb. hitro narašča: 1800 je bilo ok. 55 mil. preb., 1900 112, 1950 222, 1969 335, 1980 476, 1985 553, 1990 642, 2001 ok. 816 mil. Etnična, rasna in jezikovna sestava je zelo pestra. Najštevilnejša skupina so Bantujci, ki živijo j. od črte izliv Nigra–Rudolfovo jezero; s. od te črte do Sahare živijo zelo razl. sudanska ljudstva in ljudstva Ponilja. V Sahari in s. od nje živijo hamitsko-semitska ljudstva (Arabci, Berberi). Ostanki najstarejših preb. A. so Grmičarji, Hotentoti in Pig mejci. Evropejci živijo predvsem na j. celine. V s. A. prevladuje islam, v sred. in j. krščanstvo ter tradicionalna verstva. gospodarstvo Pridelki za lastno prehrano: proso, koruza, maniok, sladki krompir, banane, riž; za izvoz: kakav, palmovo olje, sisal, arašidi, kava, bombaž, volna, kav čuk. Rudna bogastva: diamanti, zlato, kobalt, baker, mangan, boksit, železo, uran, fosfati. Pridobivanje premoga v Južno afriški republiki; velik pomen imata nafta in zemeljski plin (Nigerija, Gabon, An-
Afrika 5
A
A
Afrodíta
Afrodita
gola). Pomembnejša industrija je v j. in s. A., Demokratični republiki Kongu in Zimbabveju. Izvoz: kmetijski in rudarski proizvodi, les. Gosp. razvoj ovirajo zadolženost, bolezni, naravne nesreče, držav ljanske vojne idr. Železniški promet je razvit le v s. in j. A., drugod osamljene proge od obale do gosp. središč v notranjosti; velik del cest je neasfaltiran; rečni promet po večjih rekah (Nil, Kongo, Niger); zračni promet naglo narašča. zgodovina A. velja za zibelko človeštva (najdbe več mil. l. starih avstralopitekov v v. in j. A.). V starem veku so A. imeli za del Az.; prva zgod. pomembna država je bil stari Egipt, ust. ok. 3000 pr. n. š. Feničanska Kartagina (od 9. stol. pr. n. š.) se je razvila v veliko pomorsko in trg. silo; v 3.–2. stol. pr. n. š. je pod legla Rimljanom. Rim. cesarstvu so pripadale tudi vse obalne dežele s. A. V 7. stol. n. š. so večji del s. A. zavzeli Arabci. Najstarejša zgod. izpričana črnska država v notranjosti A. je bila Gana med rekama Senegal in Niger (ok. 5./7.–11./13. stol.); pozneje so bile mdr. ust. države Bornu, Kongo, Luba in Mali ter številne mestne države Havsov in Jorubov. Od 15. stol. so na obalah ustanavljali trg. oporišča Portugalci, nato Nizozemci, Angleži (Britanci) in Francozi; po odkritju Am. se je razširila trgovina s sužnji. V notranjost A. so prvi prodrli Britanci 1788; Sudan je raziskoval tudi Slovenec Ignacij Knoblehar. V 19. stol. so si A. razdelile evr. kolonialne sile. Francozi so ustvarili ogromen kolonialni imperij v s. in sred. A., brit. imperij je segal od Egipta do j. A., manjša območja so si prisvojili Portugalci (Angola, Mozambik), Belgijci (Kongo), Nemci (Togo, Kamerun, Tanganjika), Italijani (Eritreja, Somalija, Libija). Neodvisna država je bila Etiopija, od 1847 tudi novoust. Liberija. Burske države na j. A. so do 1902 podlegle Britancem in postale del brit. dominiona J.afr. unije. Nemčija je izgubila kolonije po 1. svet. vojni, It. po drugi. Egipt je postal nominalno neodvisen 1922, brit. nadvlade se je otresel 1953. Večina drugih afr. držav je dosegla neodvisnost 1957–63; neodvisne države so se 1963 združile v Organizaciji afr. enotnosti. Afrodíta Gr. boginja lepote, ljubezni in plodnosti. Po enem od mitov je bila rojena iz morske pene pri otoku Kitera, po drugi različici je hči ↗ Zevsa in Dione. Pri Rimljanih im. ↗ Venera. Agamémnon Gr. kralj v Mikenah in Argosu, sin Atreja, brat Menelaja in mož Klitajmestre, oče Ifigenije, Elektre; poveljnik Grkov pred ↗ Trojo. Po vrnitvi iz trojanske vojne sta ga ubila žena in njen ljubimec Ajgist. agáva (Agave) bot Lilijevka z mesnatimi in močno vlaknatimi, nav. bodičastimi listi v 6
pritlični rozeti; ta po cvetenju odmre. Izvira iz Am., v Slov. je pogosto gojena kot lončnica ali vrtna rastlina (na Primorskem). Listna vlakna so uporabna kot groba preja, iz nekaterih vrst a. pridobivajo žganje tekilo. agitácija sociol Širjenje idej ter pridobivanje širšega kroga ljudi za konkretne akcije s prepričevanjem, vplivanjem na njihovo mišljenje in delovanje; izkazovanje naklonjenosti oz. nenaklonjenosti določenim osebam, organizacijam. Kot oblika delovanja ↗ političnih strank se a. izvaja z razl. sredstvi (kongresi, manifestacije, demonstracije) in nastopi v javnih ↗ medijih. agóra 1. lik umet S stebrišči obdan pravo kotni trg, zbirališče ljudi v st.gr. mestih, središče javnega življenja, mdr. del starega mestnega središča Aten, s.z. od ↗ Akropole, z obnovljenimi pokritimi kolonadami in templjem Hefajsta (ok. 449 pr. n. š.). Po vzoru a. so bili podobni trgi tudi v rim. mestih (↗ forum). 2. zgod Ljud. skupščina v ant. gr. mestih. Pravico do sodelovanja na njej so imeli svobodni polnoletni moški. agregátno stánje fiz, kem Stanje snovi (trd nine, kapljevine oz. tekočine, plina), ki ga določajo značilne makroskopske lastnosti, urejenost ↗ molekul in zun. pogoji (↗ tlak, ↗ temperatura). Za trdno a. s. je značilna kristalna zgradba snovi (molekule le nihajo okoli ravnovesnih leg); za kapljevinsko a. s. molekularna urejenost kratkega dosega (molekule se gibljejo, zelo težko pa zapustijo kapljevino); za plinsko a. s. popolna neurejenost (molekule se gibljejo v prostoru skoraj neovirano). Nekatere snovi, npr. ↗ tekoči kristali, imajo značilnosti več a. s. Z dovajanjem ali odvzemanjem toplote lahko snov v faznem prehodu spremeni svoje a. s. agresíja zgod Neizzvani napad kake države na drugo državo z namenom ogroziti njeno suverenost in ozemeljsko celovitost, pri čemer se napadalec (agresor) zanaša na svojo voj. premoč ali premoč zaveznikov. Po intenziteti sega od specialne ↗ vojne do odkritega voj. napada. Cilj a. je omejen (napad samo do določene mere oz. ozemeljske meje) ali radikalen (voj. zmaga z želenimi posledicami). agronomíja agr Veda o agrikulturi, pr votno le o njenem rastl. delu, tj. ↗ gozdarstvu in krajinarstvu. Združuje znanje o okolju (agrometeorologija, pedologija, ↗ pre hrana), rastlinah (↗ botanika, ↗ genetika, varstvo rastlin), tehniki, ekonomiji, organizaciji obdelave (↗ kolobarjenje) in trgu. Zdaj a. zajema tudi vednost o živalih in kult. krajini. agrúmi bot Skupno ime za vse gojene vrste rodu Citrus. Glav. predstavniki a. so bergamotka (C. bergamina), citronovec (C. aurantifolia), grenivka (C. paradisi in vrsta hibri-
Akrópola dov), limonovec (C. medica), mandarina (C. nobilis in C. reticulata v. unshiu) ter pomaranča (C. aurantium in C. sinensis). Iz a. se pridobivajo predvsem vitamin C, razl. sokovi in olja. ahát geol Poldragi kamen razl. barv (oniks bel ali siv, karneol rdeč) iz plasti mikrokristalnega ↗ kremena in kalcedona. Uporablja se za okrasne predmete, mdr. kot okras na bluzi in obleki oz. na traku okoli vratu. Ahíl Gr. junak v trojanski vojni, ki ga ↗ Homer opeva v ↗ Iliadi; sin Peleja in Tetide. Z bojno opravo, ki jo je skoval Hefajst, se je pridružil vojščakom, ki so šli nad ↗ Trojo. Tetida mu je hotela zagotoviti nesmrtnost tako, da ga je potopila v reko Stiks, a je peta, za katero ga je držala, ostala ranljiva. Umrl je pred končno zmago, zadet v peto od puščice, ki jo je izstrelil Paris. V pre nesenem pomenu Ahilova peta pomeni ranljivo mesto. aids [ájts] (angl. acquired immune deficiency syndrome, 'sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti') med Prenosljiva bolezen, ki jo povzroči virus ↗ HIV; ugo tavlja se z dokazom protiteles proti HIV-u v vzorcih krvi. Osebe z a. so lahko brez simptomov. Znaki bolezni so odvisni od dodatnih okužb; značilna je ponavljajoča se pljučnica, hujšanje, driska. Učinkovitega zdravljenja ni, zdravljenje je usmerjeno predvsem v odpravljanje infektov; kombinacije protivirusnih zdravil upo časnijo napredovanje a. A. je pogostejši pri homoseksualcih, odvisnikih od heroina, prejemnikih krvi ali krvnih derivatov. V Afr. ima a. značaj ↗ epidemije. air-bag [êr-beg-] tehn ↗ zračna blazina. ájbiš bot ↗ slez. ájda (Fagopyrum) bot Enoletno ↗ žito iz družine dresnovk; izvira iz osrednje Az. Gojijo predvsem navadno a. (F. esculentum) z rdečimi stebli, belimi ali rožnatimi cvetovi; v Rus. in Tibetu tudi noro a. (F. tataricum) z zelenimi stebli in zelenkastimi cvetovi, ki je drugod plevel. Plodovi a. se uporabljajo za kašo in pičo za perutnino ter mletje v moko (kruh, žganci); a. je tudi medonosna rastlina. Ájshil (525/524–456/455 pr. n. š.) Gr. tragiški pesnik, prvi od 3 velikih avtorjev ↗ tra-
Akropola
gedije. Ohranjenih je 7 njegovih tragedij: Peržani prikazujejo tragiko premaganih nasprotnikov; Sedmerica proti Tebam govori o vojni med Eteoklom in Polinejkom; trilogija Oresteja; Vklenjeni Prometej upodablja lik upornika. A. je dal atiški tragediji klasično obliko, uvedel je drugega igralca in povečal veljavo ↗ dialoga, čeprav ima zbor še vedno zelo poudarjeno rit ualno vlogo. Je izrazito relig. pesnik; tragični konflikt, večinoma zaradi podedovane krivde, se izteče v potrditev kozmičnega reda in pravičnosti bogov, zlasti Zevsa. Za A. je značilna bogata in drzna metaforika ter težnja k monumentalnosti. akcènt jezik ↗ naglas. aklimatizácija biol Prilagajanje organizma spremenjenim življenjskim, zlasti klimatskim razmeram v okolju; traja nekaj dni do nekaj tednov in je lahko za organizem močno obremenilna, npr. povečanje rdečih krvničk v okolju z manj kisika v zraku. V širšem smislu je a. pojav pri živalih (poteka z ↗ naravnim izborom, fiziološkim prilagajanjem ali spremenjenim obnašanjem, ↗ adaptacijo) in rastlinah, v ožjem pri človeku, zlasti pri vzponih na višje n. v., da se izogne višinski bolezni. V alpinizmu je za a. potreben zmeren tempo vzpona, prenočevanje ali nekajdnevno bivanje na večji višini, morebitno vračanje na nižjo višino, pitje tekočin. ákne med Kronična kožna bolezen, ki jo povzroči vnetje ↗ lojnic tik pod kožo in lasnih mešičkov. Navadne a. se pojavijo v ↗ p uberteti na mestih, kjer je v koži veliko lojnic; zaradi povečanega izločanja androgenov se poveča izločanje loja. Čep loja zamaši lasni mešiček, v katerem se razmnožijo ↗ bakterije, mešiček se vname. Kemične a. nastanejo zaradi vpliva kemikalij in olj; pojavljajo se na razl. delih telesa. A. lahko povzročajo nekatera zdravila (npr. korti kosteroidi, barbiturati), maščobe in mazila; ta tudi poslabšajo že obstoječe a. Najbolj razširjene a. so podkožni ogrci (ko medoni), drobna in trda bela zrnca (milia), gnojni mehurčki (pustule), vozliči, ciste. Zdravljenje poteka lokalno s čistilnimi losjoni, pri hujših oblikah tudi z ↗ antibiotiki. akórd glasb Sočasno zvenenje 3 (trizvok, kvintakord) ali več (štirizvok, peterozvok) tonov razl. višine. Vrsta, lastnosti in funkcije a. so odvisni od štev. tonov in njihove medsebojne razdalje (↗ interval). akrópola lik umet V ant. Gr. utrjeni del mesta s ↗ templji, vladarsko palačo in zakladnico; nav. na dominantni poziciji, npr. vzpetini nad mestom, s pogledom na naselje in poti, ki vodijo vanj. Najznamenitejša a. je ↗ Akropola v Atenah, znani sta tudi a. v Korintu, Agrigentu. Akrópola Utrdba na skalni vzpetini v ↗ Atenah, široka ok. 150 m in dolga ok. 7
Navadna ajda
A
A
aksióm 300 m, dograjena v Periklovi dobi (5. stol. pr. n. š.); svetišči Partenon in Erehtejon ter svetišče boginje ↗ Nike, na vhodu propileje, na j. pobočju Dionizovo in Herodovo gledališče. aksióm mat Temeljni matematični izrek, ki je brez dokazovanja privzet kot resničen; z a. se dokazujejo drugi izreki in trditve. Primer a.: Vsako naravno štev. ima natanko enega naslednika, ki je tudi naravno štev. A. so uporabljali že v ant. Gr. v 5. stol. pr. n. š. ákt lik umet Upodobitev golega člov. telesa, umetnikovega modela; študija ali risba, narejena po golem modelu. A. je bil znan že v ↗ paleolitiku (Willendorfska Venera). Viški a. so bili v klasični gr. in pozneje v renesančni umetnosti; v sred. veku je bil a. omejen le na nekaj relig. motivov, zlasti Adama in Eve. Zdaj je ena pomembnejših zvrsti lik. umetnosti.
akt: Sebastiano del Piombo, Adonisova smrt, 1512
aktinídija (tudi kivi; Actinidia sinensis) bot Dvodomna kit. popenjavka ali grm iz družine aktinidijevk; doma v v. Az., gojena v toplih do zmerno toplih geogr. območjih. Oblikuje do 5 cm dolge, zunaj rjave in kos mate, znotraj mesnate in sočne sadeže zelene barve (kivije), bogate z vitaminom C. Plodovi so užitni presni, kuhani v kompotih, sadnih solatah, uporabni za okras narezkov. V Slov. a. uspeva na Primorskem. akumulácijsko jézero geogr ↗ zajezitveno jezero. akumulátor tehn El.kem. element oz. naprava za zbiranje in hranjenje el. ↗ naboja (↗ baterija). Pri polnjenju a. se el. energija spreminja v kem.; pri uporabi a. oddaja enosmerni el. tok in se prazni. A. je sestav pokrov odprtine za dolivanje elektrolita in vode pozitivni priključek
negativni priključek
vezna letev negativna plošča separator pozitivna plošča
Avtomobilski svinčev akumulator 8
ljen iz več el. členov (↗ elektrod v obliki kov. plošč), med katerimi je suhi ali tekoči ↗ elektrolit. Elektrode svinčevega a. so iz svinec-antimonove zlitine, med ploščama je 20-% žveplova kislina; napetost celice ok. 2 V. 1859 ga je izumil fr. fizik Gaston Planté. Rabi se v avtomobilih, za pomožne napajalnike. Nikelj-kadmijev a. se uporablja v fotoaparatih, prenosnih el. napravah. Toploto zbira in hrani toplotni a. akupunktúra med Metoda zdravljenja v kit. ↗ medicini z zabadanjem igel v t. i. akupunkturne točke na telesu, na dom nevno prizadetih meridianih (kanalih), po katerih se pretaka življenjska sila (kit. či). Zapora na enem ali več meridianih povzroči bolezen. A. verjetno povzroča sproščanje endorfinov v osrednjem živčevju. Sprva je bila le metoda alternativne me dicine, zdaj je sestavni del zdravljenja bolečin, oteklin, bolezni mišic, kosti, sklepov, oči, prebavil, dihal in živčevja; uporabna je za anestezijo. akústika fiz Veja fizike in tehnike, ki obrav nava ↗ zvok; poleg zvoka v ožjem pomenu zajema tudi ↗ valovanje s frekvencami, nižjimi (infrazvok) in višjimi (↗ ultrazvok) od slišnih. A. obravnava nastanek zvoka, njegove izvore, širjenje v prostoru, spek tre, sprejemnike. akútnost 1. spl Nujnost, neodložljivost, pereča potreba. 2. med Značilnost naglega raz voja bolezenskih znakov. ákuzativ jezik ↗ tožilnik. akvarél lik umet Tehnika slikanja z vodnimi barvami; v vodi raztopljena pigmentna zrnca se nanašajo na bel papir, ki preseva skoznje. A. je bil znan že v starem Egiptu, na Daljnem v. ter v Evr. od sred. veka naprej (iluminirani rokopisi). Prvi mojster a. je bil Albrecht Dürer, z angl. krajinarji v 18. stol. je a. postal samostojna slikarska zvrst.
gladina elektrolita ohišje iz umetne mase ločilna stena med celicama celica
akvarel: John Sell Cotman, Dolgelly, Novi Wales, 1804–05
akvárij biol Steklena posoda, napolnjena s sladko ali morsko vodo, peskom, rastlinami, za umetno gojenje vodnih živali (predvsem rib) in rastlin; po potrebi je
álbatrosi osvetljena, ogrevana in opremljena z napravami za filtriranje in prezračevanje vode. Obstajajo hladnovodni, toplovodni, sladkovodni in morski a. Velikost in opremljenost a. je razl. (od majhnih enostavnih posod do velikih oceanarijev, v katerih je ponazorjeno naravno podvodno okolje). Večji a. v ↗ živalskih vrtovih, morskih biol. postajah ipd. so namenjeni preučevanju živali, gojitvi za varstvo ter ogledom. V Slov. sta znana morski a. v Piranu in sladkovodni a. v Mariboru.
Akvarij
akvedúkt 1. zgod Rim. vodovod v obliki ↗ mostu, grajen iz kamenja ali opeke, lahko je dolg več 10 km in večnadstropen; na menjen za oskrbo večjih rim. naselij. A. je z enakomernim padcem dovajal vodo prek razgibanega površja do ant. mesta. A. so poznali že Sumerci in Babilonci, znan je bil predvsem v rim. državi. Med najlepšimi so a. v špan. Segovii, Pont du Gard pri Nîmesu v Fr., a. v it. Kampaniji. 2. tehn Ločnemu mostu podoben objekt z zaprtim ali odprtim žlebom, zgrajen čez reko, dolino ali prometno pot za preskrbo naselij s pitno in indus. vodo, tudi za namakanje kmetijskih površin ali dovod vode v hidroelektrarne. Akvínski, Tomaž ↗ Tomaž Akvinski. Álah V ↗ islamu edini ↗ Bog, čisti duh, stvar nik vesolja, gospodar sodnega dne; A. kot stvarniku vsega ni nič enakega ne podobnega, kot Gospodar vseh svetov ni bil rojen in nima potomcev. A. se je dal ljudem spoznati po razodetju svoje sv. volje, ki je zapisana v ↗ Koranu; človeštvu je spregovoril prek prerokov poslancev (Noeta, ↗ Abrahama, ↗ Mojzesa, ↗ Jezusa Kristusa in po islamu zadnjega med njimi, ↗ Mohameda). V Koranu pripada A. 99 vzdevkov, mdr. Vzvišeni, Vsevedni, Najvišji. Albánija (uradno i. Republika A.) Država v j.v. ↗ Evropi, ob Jadranskem in Jonskem morju; 28 748 km2, 3 639 000 preb. (2009); uradni jezik albanski; denarna enota lek; glav. mesto ↗ Tirana. naravne razmere in gospodarstvo V notranjosti so apneniška gorovja (Prokletije, 2693 m); na obalni ravnini in
Pokrajina v Albaniji
deloma v rodovitnem gričevju je sredozem. podnebje. Največje reke so Drim, Mat, Vjosa, Shkumbin. Poljedelstvo (pšenica, koruza, povrtnina, južno sadje); nafta, zemeljski plin, krom; industrija je zaostala in skromna. Izvoz: nafta, rude, kmetijski pridelki. Glav. pristanišče je Drač. zgodovina V starem veku so na ozem lju sedanje A. živeli Iliri in Tračani; v rim. dobi je bila del province Ilirik. V sred. veku je bila A. pod srbsko, bizantinsko in normansko oblastjo, kratek čas je bila ne odvisna pod Skenderbegom (1444–68); 1479–1912 je bila del Osmanskega cesarstva. Neodvisna kneževina je postala po 2. balkanski vojni (1913). Po notr. sporih, ki sta jih podpihovali It. in Kraljevina SHS, je prišel na oblast Zogu (1928–39 kralj Zogu I.). 1939 je A. kljub močnemu odporu anektirala It. Po 2. svet. vojni je bila socialistična republika, do 1948 v prijateljskih odnosih z Jugoslavijo, nato je sledil prelom in naslonitev na Sovjetsko zvezo do 1961, zatem na Kit. in popolna osamitev do smrti komunističnega voditelja Enverja Hoxhe (1985). Konec 1990 so potekale demonstracije proti partiji, sledil je padec komunističnega režima ter prehod v demokratično ureditev. 1997 sta A. doletela zlom gosp. sistema in splošna vstaja, ki ji je sledil odstop preds. Salija Berishe, temu pa postopna umiritev razmer. álbatrosi (Diomedeidae) zool Družina 14 vrst ptičev, ki sodijo med cevonosce; imajo močan kljun z ostro kljuko (z njim dobro Albanija
Akvedukt
površina 28 748 km2 prebivalstvo (2009) 3 639 000 glavno mesto Tirana uradni jezik albanski denarna enota lek
9
A
aldehídi
Klateški albatros
Aleksander Veliki
Aleksandrov imperij osvajalni pohod 334–323 pr. n. š. velika bitka novoustanovljeno mesto
vohajo), dolge in ozke peruti, med prsti plavalno kožico. A. so klateške ptice odprtega morja, zlasti j. poloble. Spijo in počivajo na morski gladini, s katere pobirajo hrano (mrtve ribe, ikre, mehkužce, rake). Gnezdijo vsaki 2 l. v velikih kolonijah na otokih. Imajo zapletene svatbene obrede; samice znesejo samo eno jajce. Nekatere vrste so zelo ogrožene. Največji klateški a. (Diomedea exulans) tehta do 7 kg in ima razpon peruti do 3,5 m. aldehídi kem Org.kem. spojine, ki vsebujejo formilno (–CHO) skupino in so prvi oksidacijski produkti primarnih ↗ alkoholov; nav. hlapljive, brezbarvne tekočine. alegoríja 1. (tudi prispodoba) lit Prozna ali verzna ↗ pripoved, kjer imajo prizori, dogodki in osebe poleg površinskega konkretnega pomena tudi vnaprej določen idejni nadpomen: moralni, verski, polit., družb., satirični. A. so podrejeni ↗ simboli, personifikacije ali celotna besedilna zgradba, npr. Božanska komedija ↗ Danteja Alighierija. 2. lik umet Upodobitev pojmov in pojavov s personifikacijami, mdr. upodobitev boja med krepostmi in pre grehami. A. je poznal že stari Egipt (predstavitev smrti). V gr. in rim. svetu so imela mitološka božanstva tudi dodatne pomene; v sred. veku sta bili v ospredju teo loška (Cerkev, Sinagoga, Vera, Upanje) in polit. (poveličevanje državne ureditve) a. V renesansi je a. obnovila ant. mitologijo, v baroku se je razvila do visoke in zelo zapletene stopnje. Aleksánder Véliki (356–323 pr. n. š.) Makedonski vojskovodja in osvajalec, kralj od 336 pr. n. š.; sin in naslednik Filipa II. Po utrditvi oblasti v Makedoniji in Gr. je začel vojno proti Perzijcem ter jih 334 pr. n. š. premagal pri Graniku in 333 pr. n. š. pri Isu, nato je krenil v Egipt, kjer je 331 pr. n. š. ust. Aleksandrijo. Istega l. je dokončno porazil Dareja III. pri Gavgameli, zavzel Si-
Donava
Granik Gordij 333 pr. n. š.
SOGDIANA
ero jez
Atene
Marakanda
o jsk
HELADA
Črno morje Sinopa
spi
Bizanc
Pela
rijo in mesta Babilon, Suzo, Perzepolo. 330–329 pr. n. š. je osvojil še ostalo Perzijo in Medijo, Sogdiano in Ekbatano. Poleti 327 pr. n. š. se je odpravil na pohod v Ind., 326 pr. n. š. premagal ind. kralja Pora in 325 pr. n. š. osvojil dolino Inda. Nazadnje je ozemlje, ki ga je osvojil, segalo od Donave, Jadranskega morja, Egipta, Kavkaza do Inda. Načrtoval je tudi pohod v Arabijo in države s. Afr., vendar je 323 pr. n. š. umrl zaradi vročine. Pod njegovimi nasledniki je država razpadla. A. V. je širil gr. kulturo in heleniziral Bližnji in Sred. v., ust. številna mesta, prizadeval si je za zlitje Grkov in Perzijcev v enotno ljudstvo. Aleksandríja Drugo največje mesto in glav. pristanišče v ↗ Egiptu, na skrajnem z. Nilove delte; 3,89 mil. preb.; trgovina z bombažem, razl. industrija; univ., muzeji, zgod. spomeniki; letališče. A. je 331 pr. n. š. ust. ↗ Aleksander Veliki, pod Ptolemajci je bila kult. in znan. središče helenskega sveta (Muzejon, ↗ Aleksandrijska knjižnica), v rim. dobi svet. prometno križišče; pod Arabci (624–1517) in Turki (1517–1798) je propadala, nov razvoj je doživela šele v 19. stol. Aleksandríjska knjížnica (tudi Aleksandrinska k.) Glav. ↗ knjižnica starega veka, ust. v ↗ Aleksandriji v Egiptu v 3. stol. pr. n. š. Delovala je kot del Muzejona, naj-
Ka
MAKEDONIJA
Aleksandrija
Baktra
KAPADOKIJA Gavgamela 331 pr. n. š.
is gr
Is 333 pr. n. š.
Ti
Šparta
MEDIJA Kirena
KIRENAJKA
Sredozemsko morje Aleksandrija
Tir
MEZOPOTAMIJA Damask
SIRIJA
Ev
fra
t
Babilon
PARTIJA
Ekbatana
Suza
Aleksandrija Perzepola
GENDROZIJA
Memfis
Per Tebe
Imperij Aleksandra Velikega 10
ARAHOZIJA
Bukefala
Aleksandrija Arahoton
BABILONIJA
EGIPT
Aleksandrija Arejon
BAKTRIJA
Ind
A
PERZIJA zijs
ki
zal
iv
INDIJA
Aljáska večje znan. in kult. ustanove starega veka, hranila je ok. 700 000 večinoma zvitkov gr. spisov iz ↗ papirusa. Večji del A. k. je pogorel 48 pr. n. š. med spopadi ↗ Cezarja s Ptolemajci; 646 jo je popolnoma uničil vojskovodja kalifa Omarja I. Amr Ibn Al As. V Aleksandriji so 2002 odprli novo knjiž nico, največjo na Bližnjem v. alél biol Eden od 2 ↗ genov na homolognih ↗ kromosomih, ki določata isto lastnost (npr. barvo las). Od a. je odvisna ↗ dominantnost oz. ↗ recesivnost. alergíja med Reakcija preobčutljivega organizma na ponoven vnos sprožilne snovi alergena. Ob stiku alergena in ↗ protitelesa se sprošča histamin, ki povzroči razširitev žil, oteklino; ob vsakem ponovnem stiku z alergenom je reakcija burnejša zaradi povečanega štev. protiteles. Odziva se lahko ves organizem (alergični šok ob piku žuželke, npr. čebele: padec krvnega tlaka, težko dihanje zaradi nabreklosti in zo ženja dihalnih poti), posamezni organi (pljuča pri bronhialni astmi zaradi zoženja in nabreklosti dihalnih poti; seneni nahod), tudi koža ob stiku z alergenom (koprivnica, kontaktni dermatitis). A. se zdravi z izogibanjem alergenom, desenzibilizacijo, simptomatsko (z bronhodilatatorji, antihistaminiki, kortikosteroidi). Najpogostejše so a. na hišno pršico, žival. prhljaj, cvetni prah, perje, mlečne izdelke, jajca, orehe, jagode.
zelena a.
rdeča a.
kremenasta a.
rjava a.
Alge
álge biol Preprosto zgrajene, večinoma vodne rastline, steljčnice; mednje včasih uvrščajo tudi ↗ modrozelene cepljivke. Delijo se na več debel, razlikujejo se predvsem po zgradbi fotosintetskih barvil, ki jim dajejo značilno barvo (rdeče a., rjave a., zelene a., rumene a., ognjene a., kremenaste a. in zlatorjave a.). A. so nav. mikroskopsko maj hne, številne so nitaste in opazne kot prevleke na vodni gladini ali vodnem rast linstvu, predvsem v morju je mnogo visoko razvitih predstavnikov z razvitimi tkivi (največji več 10 m). Nespolno razmno ževanje poteka z razl. ↗ trosi ali vege tativno, spolno razmnoževanje je razno liko, spolni organi so praviloma enocelični. A. so pomembni proizvajalci kisika, nekatere so uporabne za prehrano (neposredno
ali kot dodatek, npr. agar), krmo ali so zdravilne, nekdaj so bile tudi pomemben vir mineralnih surovin. Fosilni predstavniki a. so pomembni kot tvorci apnenca in kremenčevega peska. Ob čezmerni namnožitvi, t. i. cvetenje voda, lahko nekatere vrste a. izločajo močne toksine, nekaj parazitskih vrst povzroča bolezni pri višjih rastlinah ali živalih.
Pomembnejše alge Skupina
Predstavniki
kremenaste a. Diatoma, Chaetoceros, Tabellaria modrozelene oscilatorija, spirulina cepljivke ognjene a. rdeče a.
Ceratium Gelidium
rjave a. zelene a.
bračič, Sargassum, Laminaria volvoks, morska solata, morski dežniček, spirogira, parožnice
Pomen
kremenčev pesek povzročajo cvetenje stoječih voda, sodelujejo pri nastajanju lehnjaka, spirulina je užitna lahko povzročajo cvetenje morja vir agarja, sodelujejo pri nastajanju apnenca, več vrst je užitnih vir alginatov sodelujejo pri nastajanju apnenca, predniki višjih rastlin, nekaj je užitnih
algébra mat Veja ↗ matematike, v kateri so uporabljene črke za predstavitev osnovnih aritmetičnih relacij; im. po delu arab. matematika Al Horizmija (npr. ↗ Pitagorov izrek: c2 = a2 + b2). Osnovne operacije a. so ↗ seštevanje, ↗ odštevanje, ↗ množenje, ↗ deljenje (kakor v ↗ aritmetiki). Klasična a. se ukvarja z reševanjem ↗ enačb, moderna pa več s strukturami matematike. aliánsa spl Združenje, zveza, ki temelji na posebnih odnosih, npr. voj. ali polit. zveza med 2 državama; sporazum. alíbi pravo Dokaz (↗ indic) o odsotnosti osumljenca s kraja kaznivega dejanja tedaj, ko je bilo dejanje storjeno. Lažni a. je trditev o odsotnosti, ki se ne potrdi z dokazi ali pričami, ker so dokazi lažni ali ponarejeni, priče pa so sorodniki ali neznanci. aligátorji zool Rod z 2 vrstama ↗ krokodilov iz družine aligatorjev in kajmanov (Alligatoridae); v primerjavi s pravimi krokodili pri njiju ob zaprtem gobcu ni viden 4. zob sp. čeljusti. Misisipski a. (Alligator mississippiensis) živi v močvirjih j. držav ZDA; dolg je 2–6 m, ima široko sploščeno glavo in zaokrožen gobec, med prsti plavalno kožico. Hrani se z ribami, manjšimi sesalci in ptiči. Iz njegove kože izdelujejo luksuzno usnje; gojijo ga na farmah, v naravi je ogrožen. Kitajski a. (Alligator sinensis) je dolg do 1,75 m, živi v sp. toku reke Jangce in je že zelo redek; zimo preživi zakopan v plitki jami na obali. alimênti pravo ↗ preživnina. Aljáska Zvezna država v ZDA, na skrajnem s.z. S. Am.; 1 522 595 km2, 627 000 preb. (16 % Eskimov, Aleutov in Indijancev); glav. mesto Juneau, največje Anchorage. Na j. Aljaško gorovje (Mount McKinley, 6194 m), na s. Brooksovo gorovje; glav. 11
A
A
alkálijske kovíne
Pokrajina na Aljaski
reka Jukon (dolga 3185 km). Nafta, zemeljski plin, zlato; les; ribištvo (lososi); turizem. Prvo evr. naselbino so ust. Rusi 1784; do 1867, ko so A. kupile ZDA, je bila rus. posest. Zvezna država je od 1959. alkálijske kovíne kem Kem. elementi ↗ litij, ↗ natrij, ↗ kalij, rubidij, ↗ cezij in francij; spadajo v skupino IA periodnega sistema. A. k. so zelo lahke in mehke, zelo reaktivne, zato se hranijo v ↗ petroleju ali parafinskem olju, da so zaščitene pred zrakom. alkaloídi kem, bot Dušikove, praviloma heterociklične baze z močnim farmakološkim delovanjem oz. fiziološkim učinkom, predvsem na ↗ živčevje. A. v ožjem pomenu vsebujejo vsaj en heterociklično vezan dušik (npr. ↗ nikotin); a. v širšem pomenu so lahko brez obročnega dušika (npr. efedrin, kolhicin). A. so končni produkti metabolizma rastlin, nastanejo iz aminokislin ornitina, lizina, fenilalanina, tirozina in triptofana ter antranilne kis line; iz rastlin se izolirajo z ↗ ekstrakcijo. Večinoma so rastl. strupi (strihnin) in ↗ droge (↗ morfin, ↗ kokain, ↗ meskalin), sestavine ↗ poživil in nasladil (↗ kofein, tein, nikotin); mnoge uporabljajo tudi v sodobni medicini (atropin, skopolamin, morfin), pri tradicionalnih ljudstvih pogosto pri kultnih običajih. Pri živalih so a. redko zastopani (npr. bufotenin pri krastačah). Znanih je več kot 14 000 a. alkáni (tudi parafini) kem Zelo nereaktivne spojine ↗ ogljika in ↗ vodika s spl. formulo CnH2n+2; v svoji zgradbi imajo le enojne vezi, zato so im. tudi nasičeni ↗ ogljikovodiki, mdr. ↗ metan, etan, ↗ butan. Nižji a. (do 4 C-atome) so pri sobni temperaturi plini, tisti s 4–14 C-atomi so tekočine, višji trdne snovi. Če je alkanska veriga sklenjena v obroč, im. cikloalkani, npr. ciklooktan. V naravi se a. nahajajo v zem. plinu in nafti. alkéni (zastarelo i. olefini) kem Spojine ↗ og ljika in ↗ vodika s spl. formulo CnH2n; v svoji zgradbi imajo eno dvojno vez ogljik– ogljik (C=C), zato so im. tudi nenasičeni ↗ ogljikovodiki, mdr. eten. A. se nahajajo v razl. virih v naravi, mdr. v nafti, rastlinah. alkimíja relig Ena glav. starodavnih okult nih ved (↗ okultizem), poleg ↗ astrologije in ↗ magije. Njen cilj je bil resnično ali simbo12
lično spreminjanje kovin v zlato in srebro s t. i. kamnom modrih oz. eliksirjem živ ljenja. Končni namen je bila odrešitev duše z razl. operacijami na kovinah in človeku, mdr. spreminjanje bolezni v zdravje, starosti v mladost. Alkimisti so svoje magične postopke skrivali za nerazumljivimi simboli in formulami, kem. postopke so doživljali kot lasten fiz. in psihični razvoj. Na temelju odkritij a. se je razvila ↗ metalurgija, pozneje ↗ kemija. alkohóli kem Derivati iz acikličnih ↗ ogljikovodikov z 1 ali več hidroksilnimi (OH) skupinami. Po štev. OH-skupin se delijo na monohidroksi, dihidroksi, trihidroksi in polihidroksi a.; glede na štev. ogljikovih atomov, vezanih na ogljikov atom z OH-skupino, na primarne, sekundarne in terciarne a. Najbolj znani a. so ↗ metanol, ↗ etanol, propanol, glikoli in gliceroli. Monohidroksi a. z majhnim štev. ogljikovih atomov so pri sobni temperaturi hlapne vnetljive tekočine, ki se dobro mešajo z vodo, višji (s 4–10 C-atomi) oljnate tekočine, še višji so trdni. alkoholízem med Bolezen ↗ odvisnosti od alkohola kot posledica čezmernega oz. dolgotrajnega uživanja alkoholnih pijač; oblika toksikomanije. Znaki: nepremag ljiva želja po alkoholu, slab nadzor nad popito količino, telesna odvisnost, večja toleranca za alkohol (večja količina za enak učinek), po odtegnitvi alkohola (↗ abstinenca) se pojavijo znojenje, tresenje rok, slabost, bruhanje, tesnoba. Posledice a. so org. okvare srca, jeter (↗ ciroza), možganov, ledvic, želodca ter duševni razkroj; visoka samomorilnost, prestopništvo, veliko štev. mrtvih zaradi prometnih nezgod, družinsko nasilje. A. v Slov. je najpomembnejši družb. patološki pojav. álkotést kem Naprava za ugotavljanje pri sotnosti ↗ alkohola v izdihnjenem zraku; temelji na oksidaciji ↗ etanola z oksi-
alkoholizem: Vsebnost alkohola v krvi Vsebnost alkohola v krvi ( ‰) 0,2–0,5
0,5–0,8
0,8–1,5 1,5–2,0 2,0–2,5 2,5–3,0 3,0–4,0 4,0–5,0
Učinek na organizem
občutek sproščenosti zaradi nekoliko ovirane možganske aktivnosti, sposobnost za vožnjo lahko že poslabšana koncentracija popusti, povečana je pripravljenost za tveganje, lahko je povečana agresivnost, varna vožnja ni več mogoča zmožnost koncentracije in koordinacije je občutno zmanjšana, možna je zastrupitev kaže se stanje pijanosti, delovanje organizma je upočasnjeno, motnje zavesti nastopi zaspanost, nevarnost zadušitve zaradi omamljenosti nesposobnost zaznavanja bolečine idr. dražljajev koma smrt
alpinízem Najvišji vrhovi v Alpah Ime Mont Blanc Dufour Nordend Zumstein Signalkuppe Dom Lyskamm Weisshorn Matterhorn Maudit Dent Blanche Grand Combin Dôme du Gouter
Višina (m) 4807 4634 4609 4563 4556 4545 4527 4505 4478 4465 4356 4314 4304
Država Francija Švica Švica, Italija Švica, Italija Švica, Italija Švica Švica, Italija Švica Švica Francija Švica Švica Francija, Italija
dantom kalijevim dikromatom v kislem mediju. alója (Aloë) bot Trajnica iz sorodstva lilijevk s sočnimi, lahko bodičastimi listi in cevastimi cvetovi, ki jih oprašujejo ptice. Izvira iz Afr., nekatere vrste so gojene kot sobne rastline, nekaj je tudi zdravilnih (npr. A. vera), saj vsebujejo glikozide, smole in eterična olja. Álpe Najvišje gorovje ↗ Evrope; v 1200 km dolgem in 150–250 km širokem loku se raz tezajo od Genovskega zaliva do Donave pri Dunaju in Julijskih A. na j.v. Po eni od delitev deli črta Bodensko jezero–Ren– Splügen–Comsko jezero A. na Vzhodne A. in Zahodne A., v smeri s.–j. pa se ločijo Severne apneniške A., kristalinske Centralne A. (granit, gnajs, kristalasti skrilavci) in Južne apneniške A. (apnenec, dolomit). Najvišji vrhovi (Mont Blanc, 4807 m, Dufour, 4634 m) so v Z. A.; v V. A. so najvišje gore Piz Bernina (4049 m), Ortler (3899 m) in Grossglockner (3797 m). Z. A. so precej poledenele, največji ledenik je Aletsch. Ločnica večnega snega je na obrobju 2500– 2600 m, v notranjosti pa 2800–3100 m visoko. A. so nastale v terciarju z gubanjem in narivanjem zem. plasti. podnebje in vodovje Najtoplejši mesec v A. je avgust, najhladnejši februar; na j. je čutiti sredozem. vpliv. Vremenska posebnost je topli, padajoči veter fen na s. strani A. Letno do 4000 mm padavin. A. pripadajo porečju Rone, Rena, Donave in Pada. Največje jezero v A. oz. na njihovem obrobju je Že nevsko jezero; na s. obrobju so Jezero štirih kantonov ter Bodensko in Züriško jezero, na j. Gardsko, Isejsko, Comsko in Lugansko jezero ter Maggiore, v Slov. Bohinjsko in Blejsko jezero. Številna so majhna visokogorska jezera. rastlinstvo in živalstvo Med zg. gozdno mejo in ločnico večnega snega (1500–2200 m) so planinski pašniki z alpskimi rastlinami, navzdol sledi pas rušja in gozda. Žito uspeva do višine 1000– 1500 m, v najtoplejših dolinah na j. tudi oreh, kostanj in vinska trta. Žival. svet predstavljajo v A. predvsem svizci, gamsi, kozorogi, planinski orli, snežne jerebice, ki žive nad zg. gozdno mejo. promet A. prepre-
Ime Finsteraarhorn Rimpfischhorn Aletschhorn Breithorn Jungfrau Barre des Écrins Mönch Grossen Schreckhorn Gran Paradiso Piz Bernina Grosses Fiescherhorn Lauteraarhorn Weissmies
Višina (m) 4274 4199 4195 4165 4158 4101 4099 4078 4061 4049 4049 4042 4023
Država Švica Švica Švica Švica Švica Francija Švica Švica Italija Švica, Italija Švica Švica Švica
zajo številne podolžne in prečne doline, veliko je tudi gorskih prelazov, zato so eno najbolj prehodnih gorstev na svetu. Pomembne ceste vodijo prek prelazov Veliki Sv. Bernard, Simplon, Šentgotard, Splü gen, Stelvio, Resia, Brenner, Semmering. Cestni predori vodijo mdr. pod Mont Blancom, Visokimi Turami in Karavankami, železniški pa pod Mont Cenisom, Simplonom, Šentgotardom, Visokimi Turami, Karavankami; železnica je speljana tudi prek Brennerja. gospodarstvo A. so eno najbolj poseljenih gorstev na svetu. Glav. gosp. panogi sta živinoreja (planinsko pašništvo) in predelava lesa; poljedelstvo je možno samo v dolinah, vinogradništvo samo na j.; rudarstvo se je uveljavilo zlasti v V. A. (premog, kamena sol, svinec, cink, železo, baker, srebro, magnezit, grafit). Vodne sile so temeljito izrabljene. Številni so mineralni vrelci in toplice; zelo pomemben je turizem.
Grossglockner v Vzhodnih Alpah
alpinízem šport Hoja, ↗ plezanje in smučanje po zahtevnem, nezavarovanem gorskem terenu iz šp., znan. in um. nagibov; namen priti na vrh, preplezati ali presmučati novo smer s čim manj teh. pripomočkov. V suhi ali zasneženi steni plezata nav. 2 plezalca; eden, pripet na kline, varuje drugega (prostor varujočega im. stojišče), ki se vzpenja, zabija kline in vanje vpenja vrv; ko se vrv izteče, vlogi zamenjata, 2. plezalec kline izbija. Če plezalec pleza sam, gre za soliranje. Plezanje po gorah s pritrjevanjem vrvi in postavljanjem šotorov 13
Alpinizem
A
A
ált
Risba bizona v Altamiri
(višinskih taborov) v steni, sestopanjem in ponovnim vračanjem im. himalajski slog; nasprotje alpski slog. Smučanje je alpinistično (po strmem in ozkem terenu, grapah, plezalnih smereh, zaledenelih slapovih) in turno (po položnem in širokem terenu); tekmovalna oblika alpinističnega smučanja im. reli. ált glasb Nizek ženski ali deški glas; obseg g–f2. Po njem im. tudi lega glasbila (npr. altovski saksofon). Globok ženski glas z obsegom (d)f–(a2)e2 im. kontraalt. Altamira [altamíra] Jama v s. ↗ Španiji, 30 km z. od kraja Santander, dolga 270 m; A. je znana po jamskih slikarijah iz ↗ pa leozoika, najst. znan primer kamenodobne umetnosti (pred ok. 20 000 l.). Odkrita je bila 1868, od 1875 jo je raziskoval špan. ljubiteljski geolog in arheolog Marcelino de Sautuola. Risbe prikazujejo živali, zlasti bizone, v rdeči in črni barvi. alternatíva 1. spl a) Izbira med 2 možno stma. b) Izbira drugega načina med 2 načinoma delovanja, nav. dajanje prednosti neustaljenemu, netradicionalnemu. 2. sociol Družb. ali um. delovanje oz. gibanje, ki nasprotuje ustaljenim oblikam in smerem. altiméter geogr ↗ višinomer. altitúda astr Ena od 2 koordinat horizontskega ↗ koordinatnega sistema (druga im. ↗ azimut), višinski kot vesoljskega telesa, tj. kot med vodoravno ravnino in smerjo proti izbranemu nebesnemu telesu. Na v. in z. ima nebesno telo a. = 0°, v ↗ zenitu 90°. alumínij (simb. Al) kem Kem. element iz skupine IIIA periodnega sistema z relaAlžirija
površina 2 381 741 km2 prebivalstvo (2009) 34 178 000 glavno mesto Alžir uradni jezik arabski denarna enota alžirski dinar
14
tivno atomsko maso 26,98, vrstnim štev. 13, tališčem 660,32 °C, vreliščem 2519 °C, gostoto 2,70 g/cm3. Najpogostejša kovina v zem. skorji (8,3 %), srebrno bela, mehka, lahka, sijajna. Nahaja se v mineralih, predvsem silikatih (↗ glinenci, ↗ gline), hidroksidih (boksit), oksidih (glinica) in fluoridih (kriolit). Iz boksita se pridobiva glinica (aluminijev oksid), z ↗ elektrolizo staljene zmesi glinice in kriolita nastane primarni a.; iz sekundarnih surovin pa sekundarni a. Uporabne lastnosti a.: lahko se obdeluje, ima majhno gostoto, plast oksida na površini ga ščiti pred korozijo, ima visoko el. in toplotno ↗ prevodnost. Čisti a. je mehak; dodatek bakra, magnezija, silicija idr. kovin v ↗ zlitinah poveča trdoto, zato je uporaben kot material za kov. konstrukcije (zgradbe) in prometna sredstva (avtomobili, vagoni, ladje, letala), el. vodnike, pri varjenju, za gospodinjske stroje in pripomočke. Alzheimerjeva bolézen [álchajmerjeva ~] med Napredujoča bolezen ↗ možganov, pri kateri degenerirajo možganske živčne celice, zaradi česar se možgani zmanjšajo; im. po nem. nevrologu Aloisu Alzheimerju. A. b. je zaenkrat neozdravljiva; najpo gostejši vzrok demence pri st. ljudeh, pojavi se v poznih sred. letih. Povzroča večletno duševno in osebnostno propa danje, postopno upadanje intelektualnih sposobnosti; nazadnje nastopi smrt. Alžírija (uradno i. Demokratična ljudska republika A.) Država v s.z. ↗ Afriki; 2 381 741 km2, 34 178 000 preb. (2009); uradni jezik arabski; denarna enota alžirski dinar; glav. mesto Alžir. naravne razmere in gospodarstvo A. obsega 3 naravne enote: ozek obalni pas s sredozem. podnebjem (Tel), v notranjosti suhe visoke planote in gorovja (Saharski Atlas, 2328 m) ter puščavsko Saharo (85 % ozemlja). Poljedelstvo (žita, južno sadje, zelenjava, oljke, grozdje); v hribovju živinoreja; nafta, zemeljski plin, železo in fosfati. Industrija: petrokem., metalurška, cementna, tobačna. Izvoz: nafta, zemeljski plin, južno sadje, zelenjava. zgodovina V 5. stol. so v A. zavladali Vandali, 534 so območje osvojili Bizantinci, v 7. stol. pa Arabci; tedaj je A. postala del arab. Omajadskega kalifata. V 11.– 13. stol. je bila v znamenju razmaha berberskih kraljestev pod dinastijama Almoravidov in Almohadov, 1519–1830 je bila del ↗ Osmanskega cesarstva. Fr. je priključila A. 1834, 1847 je postala fr. departma, vanjo se je priseljevalo evr. preb., ki je postalo privilegirana elita. Po 1. svet. vojni je sledil vzpon alžirskega nacionalizma, 1954 upor Narodne fronte (FLN) pod vodstvom Mohameda Ahmeda Ben Bele; 1961 je A. postala neodvisna. Ben Bela je bil 1. preds., ust. je socialistično vlado, se nave-
Amêrika
Prebivalci Alžirije
zal na Sovjetsko zvezo; 1965 ga je strmoglavil voj. poveljnik Huari Bumedien, tega je 1978 nasledil polkovnik Bendžedid Šadli. Islamska Fronta rešitve je na vo litvah 1992 porazila FLN; tedaj je bilo razglašeno izredno stanje, oblast je prevzel drž. svet, ki je prepovedal Fronto rešitve. Odtlej so v A. državljanska vojna, teror islamskih skrajnežev nad preb., gosp. in soc. kriza. amatêr spl Oseba, ki se s kako stvarjo, npr. umetnostjo, športom, ukvarja ljubiteljsko in ne poklicno. Amazónka Najdaljša reka ↗ Južne Amerike, v zg. toku (od perujsko-brazilske meje do izliva Ria Negra) im. tudi Solimões; skupaj z Ucayalijem in Apurímacom dolga 6437 km. Porečje A. je največje na Zemlji (7 100 000 km2), prav tako vodni pretok (ok. 70 000–ok. 200 000 m3/s ob izlivu). A. nastane s sotočjem Marañona, ki je njen glav., a krajši izvirni krak, in Ucayalija v Peruju, izliva se v Atlantski ocean (v Bra ziliji); za največje oceanske ladje je plovna do Manausa v Braziliji, za manjše do Iquitosa v Peruju. V porečju A. je najobsežnejši trop. deževni gozd na svetu, ki pa ga naglo izsekavajo. ambulánta med Ustanova ali njen del, v kateri zdravnik v ordinaciji pregleduje in zdravi nehospitalizirane (zunajbolniš nične) bolnike, pomagajo pa mu medicinska sestra, lahko še pomožno osebje. amébe (tudi menjačice; Amoebina) zool Praživali iz skupine ↗ korenonožcev. Telo imajo golo ali pokrito z enotno lupinico, premikajo se s panožicami, ki jih sproti tvorijo s prelivanjem citoplazme, zato je njihovo telo po obliki spremenljivo. Živijo
v sladkih vodah in morju, nekaj je zajedavk. V blatnih mlakah živi gola Amoeba proteus, ki se premika s krpastimi pano žicami; zajedavska Entamoeba histolytica je pogosta zlasti v tropih, razširja se s cistami, povzroča amebno grižo; nenevarna Entamoeba coli se v člov. črevesju prehranjuje z bakterijami. Amêrika Skupno ime za kopno med At lantskim in Tihim oceanom, im. tudi Novi svet. A. sestavljajo celini ↗ Severna Amerika in ↗ Južna Amerika, ki sta povezani z ozkim pasom kopnega, ter ↗ Srednja Amerika. Od skrajnega s. (rt Murchison na polotoku Boothia, 72° s. g. š.) do skrajnega j. (rt Froward v Patagoniji, 54° j. g. š.) meri A. prek 14 500 km; skupna površina ok. 42 mil. km2. Razen antarktičnega zajema vse zem. toplotne pasove. S. in J. A. sta skoraj enako široki (5000 km). Na skrajnem s. se A. približa ↗ Aziji na ok. 85 km. Za oba dela celine je značilno na z. mlado nagubano gorstvo, na v. uravnana stara gorstva, v sred. delu velika nižavja. zgodovina Predniki ↗ Indijancev so se v A. naseljevali iz s.v. Az. pred ok. 15 000–35 000 l.; v 12. stol. pr. n. š. se je začel razvoj kulture Olmekov, najstarejše izmed razvitih sred njeam. kultur, ki so dosegle vrhunec z Maji, Tolteki in Azteki. Začetki razvitih andskih kultur v J. A. segajo v 1. pol. 2. tisočl. pr. n. š.; vrhunec je pomenila kultura Inkov. Prvi Evropejci, ki so prišli do A., so bili Vikingi ok. 1000 (Vinlandija). Odkritju K. ↗ Kolumba 1492 so sledile številne raz iskovalne in osvajalne odprave v Sred. in J. A. Novoodkrito celino je prvi opisal Amerigo Vespucci, Pedro Álvares Cabral je odkril Brazilijo (1500), Vasco Núñez de Balboa je prvi prišel do Tihega oceana (1513), morski prehod pa je našel F. ↗ Magellan (1520). 1519–21 so špan. konkvistadorji uničili azteško, 1525–33 tudi inkov sko državo. Špan. in portugalski kolonisti so začeli v večjem štev. prihajati sredi 16. stol. Špan. kolonije (najpomembnejše je bilo podkraljestvo Peru) in portugalska kolonija Brazilija so se osamosvojile v zač. 19. stol. Prvi raziskovalec atlantske obale S. A. je bil John Cabot 1497; 1534–42 je Francoz Jacques Cartier raziskoval Zaliv sv. Lovrenca, v notranjost celine so prvi
V porečju Amazonke Španski konkvistador Francisco de Orellana je prvi preplul Amazonko po celotni dolžini. Udeležil se je odprave, ki je raziskovala območje na drugi strani Andov in iskala bajeslovno deželo zlata Eldorado. Po težavnem prečkanju andskega gorstva so prišli do reke Napo. Orellana je iz lesa iz pragozda naredil ladjo in se s še nekaj možmi
odpravil iskat hrano. Pripluli so do reke, ki jo je 1500 odkril Španec Vicente Yánez Pinzón, in po okoli 8 mesecih plovbe so 24. avgusta 1542 prišli do njenega ustja. Med potjo so se morali večkrat bojevati z oboroženimi Indijankami, zato je Orellana reko poimenoval po grških bajeslovnih bitjih Amazonkah.
15
amebe: Amoeba proteus
Amazonka
A
A
AmĂŞrika
Amerika 16
amónijak prodrli špan. raziskovalci (mdr. Hernando de Soto, ki je 1541 odkril Misisipi). Prvi evr. kolonisti S. A. so bili Španci, ki so se v 16. oz. 17. stol. začeli naseljevati na Floridi, v Teksasu in Novi Mehiki. Fr. je v 16. in 17. stol. pridobila območja ob Reki sv. Lov renca in Misisipiju; v zač. 17. stol. so bile ust. prve stalne evr. (fr.) naselbine s. od Floride (1604/05 Akadija, zdaj Nova Škotska, 1608 Quebec). Velika tekmica Fr. je bila Angl., ki je pridobila atlantsko obalo, kjer je bila 1607 ust. Virginija in 1620 Massachusetts. Nizozemci so 1624/26 ust. Novi Amsterdam, ki je bil 1664, ko so jih pregnali Angleži, preim. v New York. 1681/82 je bila ust. Pensilvanija, 1733 Georgia. Po sedemletni vojni (1756–63) je morala Fr. odstopiti VB ozemlja v sedanji Kanadi, Špan. pa ozemlja v. od Misisipija, ki jih je leto pred tem dobila od Fr. Evr. naseljenci so svoje posesti od s.am. Indijancev sprva kupovali, pozneje pa so jim zemljo jemali s silo; ker so se Indijanci upirali, so jih ne usmiljeno iztrebljali in zlasti ob v. obali večinoma tudi iztrebili. Indijance so množično morile tudi nalezljive bolezni, ki so jih prinesli evr. priseljenci. amêriška revolúcija (tudi a. vojna za neod visnost) zgod Boj 13 kolonij na v. obali S. Am. za odcepitev in neodvisnost od Angl., njihove kolonialne gospodarice 1775–83; posledica a. r. je bil nastanek ZDA. Angl. je po ↗ sedemletni vojni 1756– 63 postala največja kolonialna sila v S. Am. Z omejitvami trgovanja in proizvodnje je tamkajšnjim ↗ kolonijam namenila vlogo oskrbovalk s surovinami in odjemalk angl. končnih izdelkov, kar je bilo za koloniste nesprejemljivo; enako davčna politika in angl. nadzor nad am. prodiranjem na z. Odkrit spor je nastopil 1773 po angl. izdaji zakona o čaju v škodo 13 kolonij; nasilje je izbruhnilo v Bostonu (bostonska čajanka), po kontinentalnem kongresu 1774 v Philadelphii so se odnosi z Angl. hudo zaostrili. Prvi spopad med angl. vojsko in am. brambovci pod vodstvom G. ↗ Washingtona je bil 19. 4. 1775 pri Lex ingtonu in Concordu. V vojni je bila sprva uspešnejša angl. vojska, do preobrata v am. korist je prišlo po 1777. 4. 7. 1776 je bila izdana ↗ Deklaracija o neodvisnosti 13 združenih držav Am., 1778 je B. ↗ Franklin v njihovem imenu sklenil zavezništvo s Fr.; 1779 se mu je pridružila Špan., druge evr. države so jih materialno in moralno podprle. 1778–81 so Američani osvojili j. države, 1781 je fr. ladjevje omogočilo uspešno am. obleganje Yorktowna, angl. vojska generala Cornwallisa se je vdala. 1782 je bilo konec voj. spopadov, 1783 je sledil podpis pariškega miru, s katerim je Angl. priznala neodvisnost ZDA. amfíbije zool ↗ dvoživke.
amfiteáter zgod Rim. ant. stavba z elipsastim tlorisom in osrednjo krožno nepokrito ↗ areno, okoli katere se dvigajo stopničaste tribune za več tisoč gledalcev. A. se je razvil iz gr. gledališča in stadiona; rim. a. ima tribune okoli vse arene. V areni a. so se odvijale borbe z živalmi in ↗ gladiatorji; v a., napolnjenem z vodo, so potekale simulacije pomorskih bitk. Največji a. za 85 000 gledalcev je bil ↗ Kolosej v Rimu; a. so bili tudi v Veroni, Puli. amínokislíne kem, biol Aciklične ali aromatske org.kem. spojine, ki vsebujejo bazično aminsko (–NH2) in kislinsko karboksilno (–CO2H) skupino; gradbene enote ↗ beljakovin in mnogih drugih rastl. in žival. snovi (↗ vitamini, ↗ encimi, strupi; ↗ anti biotiki). Glede na kislost raztopine se obnašajo kot baze, kisle ali nevtralne snovi. Esencialne a., tj. za življenje nujno potrebne a., lahko izdelujejo avtotrofni organizmi sami (↗ avtotrofnost); heterotrofni organizmi (↗ heterotrofnost) sintetizirajo le nekatere, esencialne pa morajo dobiti s hrano. V člov. organizmu je 20 razl. a.; od teh jih 12 telo lahko tvori samo (neesencialne a.), 8 pa jih mora dobiti s hrano. Najpreprostejša a. je glicin. amnestíja pravo Popolna ali delna, z zakonom poimensko nedoločeni skupini oseb podeljena pomilostitev ali odpustitev kazenskega pregona. Amnesty International [êmnesti intәrnêšә nәl] (kr. AI; angl. 'Mednarodna amnestija') Medn. človekoljubna organizacija, ust. 1961 v Londonu. V vsakoletnem poročilu o stanju ↗ človekovih pravic in svoboščin opozarja na razl. kršitve v posameznih državah, mdr. zlasti na polit. zapornike, mučenje in umore. amnezíja med Trajna ali prehodna, popolna ali delna izguba ↗ spomina zaradi pretresa ↗ možganov, ↗ epilepsije idr. Retrogradna a. je izguba spomina za dogodke pred nastankom vzroka za a.; anterogradna a. oz načuje nesposobnost tvorjenja novih spominov. Med pogostimi vzroki a. so mdr. poškodbe glave, ↗ Alzheimerjeva bolezen, druge oblike demence, možganski ↗ tumorji, možganska kap; tudi duševne bolezni. amónijak (NH3) kem Brezbarven plin os trega vonja, nastaja pri anaerobnem razkroju večine org. dušikovih spojin; tališče –77,7 °C, vrelišče –33,35 °C. Raztapljanje a. v vodi je eksotermno; pri 20 °C nastane raztopina s 34 % a., ki reagira bazično (amonijev hidroksid). Plinasti a. se utekočini pri povišanem tlaku (uporaba v hladilnih sistemih). A. je stranski produkt v plinarnah in koksarnah, sintetično ga pridobivajo iz zračnega ↗ dušika in ↗ vodika po Haber-Boschevem postopku. Z zrakom gori, nastaneta dušik in voda; pri gorenju a. v katalizatorju nastanejo duši17
Amfiteater
A
A
amoníti
Roald Amundsen
kovi oksidi, iz teh pa dušikova kislina. Rabi se kot kem. surovina, npr. za sintezo dušikovih spojin (dušikove (V) kisline, ↗ sečnine, umetnih ↗ gnojil). amoníti zool Številčna, izumrla skupina ↗ glavonožcev, večinoma s spiralno zavito bilateralno simetrično hišico; najbolj razširjena žival. skupina in vodilni ↗ fosili od devonija do konca krede. S prekati pregrajena hišica ima na notr. steni zapleteno suturno ali lobno linijo. V Slov. je največ a. v triasnih in jurskih apnencih. Ámor (tudi Kupido) Rim. bog ljubezni, sin ↗ Venere in ↗ Vulkana, pomočnik ↗ Afrodite. Upodablja se kot mladenič, tudi otrok s perutmi, ki strelja v člov. srca; kogar zadene puščica, se takoj zaljubi. Ustreza gr. ↗ Erosu. amortizácija ekon Tisti del vrednosti, ki ga osnovna sredstva zaradi uporabe v kakem obd. izgubijo v svoji prvotni obliki in prehaja na nastajajoče proizvode ali storitve kot njihov strošek. Letna a. je odvisna od nabavne vrednosti osnovnih sredstev, štev. let njihove koristnosti in načina obračunavanja. amortizêr (tudi blažilnik) tehn Naprava, ki blaži nihanje, udarce in sunke pri strojih s pretvorbo ↗ energije nihanja v notr. energijo a. Glede na sestavo in delovanje so znani mehanski, pnevmatski, teleskopski, hidravlični in kombinirani a. ampêr (simb. A) fiz Merska enota za ↗ jakost toka: po 2 vzporednih, ravnih in neskončno dolgih vodnikih, ki sta v vakuumu razmaknjena 1 m, teče tok 1 a., če na 1 m dolg odsek vodnika deluje sila 2 · 10 –7 N. amplitúda fiz Največja vrednost fiz. količine pri ↗ nihanju oz. periodičnem spre minjanju. Pri harmoničnem nihanju kakega telesa se s časom sinusno spreminjajo njegov odmik od mirovne lege, ↗ hitrost in ↗ pospešek; največje vrednosti vseh 3 količin so njihove a. Pri amplitudni ↗ mo dulaciji modulator spreminja a. visoko frekvenčnega signala skladno z nizko frekvenčnim signalom. amputácija med Kirurška odstranitev uda ali njegovega dela: kožo in mišice odrežejo pod mestom a. kosti in jih zašijejo čez krn. Na krn se pozneje lahko namesti ↗ proteza. Amsterdam [ámstərdam] Glav. mesto ↗ Nizozemske; 747 000 preb.; 2 univ. (prva ust. 1632); finančno in trg. središče države; obdelava diamantov, turizem; medn. letališče Schiphol. Mesto je prepredeno s kanali. A. je uradna rezidenca vladarjev, sedež parlamenta in vlade je v ↗ Haagu. 1928 prizorišče OI. Amundsen [ámuntsen], Roald (1872–1928) Norveški polarni raziskovalec; 1906 je prvi preplul S.z. prehod na s. Kanade z ladjo Gjöa, 1911 je dosegel j. tečaj in 1926 skupaj z 18
Američanom Lincolnom Ellsworthom spremljal it. letalca in arktičnega razis kovalca Umberta Nobila pri preletu s. tečaja. Ob ponovnem poskusu preleta 1928 je zračno plovilo strmoglavilo; v reševalni akciji je A. umrl, Nobile pa je preživel. anabóliki med Sintetsko pridobljene učinkovine, strukturno podobne ↗ hormonom skorje nadledvične žleze (moškim spolnim hormonom), ki v organizmu spod bujajo zadrževanje dušika in tvorbo be ljakovin, ob ustrezni prehrani in telesni vadbi predvsem prirast mišične mase, krepijo kosti. A. zlorabljajo v športu kot ↗ doping za povečanje fizične zmogljivosti. anabolízem (tudi anabolni metabolizem) biol Sinteza org. spojin v celici. Anabolična reakcija je npr. ↗ fotosinteza, pri kateri nastajajo kompleksne org. snovi. anahronízem (tudi anakronizem) spl a) Zmota v časovnem redu, postavljanje česa v dobo, kamor ne sodi. b) Nesodobnost, zastarelost, neskladnost s časovnimi razmerami, v katerih se nekaj pojavlja. analfabét spl a) Človek, ki ne zna brati in pisati; nepismen človek. b) Človek brez osnovnega znanja o čem, ki se na kako stvar slabo spozna; nevednež. analíza 1. spl a) Ugotavljanje sestavnih delov večje celote. b) Temeljit, izčrpen pregled. 2. kem Določevanje sestave snovi, zlasti zmesi, ↗ raztopin in ↗ zlitin; temelji na razlikah v kem., spektroskopskih idr. lastnostih kem. ↗ spojin in ↗ elementov v snovi. Kvalitativna a. obsega določitev sestavin, tj. spojin in elementov v snovi; kvantitativna a. določitev njihovih deležev. A. se uporablja za določanje količine zdravju škodljivih sestavin v hrani, vodi, zraku, kozmetičnih preparatih, zdravilih, oblačilih, zlasti snovi v zelo nizkih koncentracijah. 3. psih ↗ psihoanaliza.
Amsterdam
analogíja 1. spl Podobnost oz. sklepanje po podobnosti; iz podobnosti 2 stvari se sklepa na podobne lastnosti; skladnost, ujemanje. 2. mat ↗ podobnost. ánanas (Ananas) bot Zelnata trajnica iz družine ananasovk (Bromeliaceae). A. izvira iz trop. Am., kjer ga že od nekdaj go-
Andóra
Pokrajina v Andaluziji
jijo, v druge trop. predele so ga zanesli v 16. stol. Največ ga pridelajo na Havajih in v Braziliji. Omesenelo soplodje je sveže namizno sadje za poobedek, konzervirano ali kandirano. Listna vlakna so uporabna za izdelavo istoim. tkanine. anarhízem sociol, zgod Polit. doktrina o družbi brez oblasti s popolnoma svobod nimi posamezniki. A. si prizadeva za odpravo ↗ države, stanje brez družb. institucij (anarhijo), nasprotuje kakršni koli obliki polit. hierarhije, reda; podpira popolno ↗ svobodo odločanja vsakega posamez nika. Z ukinjanjem avtoritet odpira mož nosti za člov. osebno svobodo in družb. enakost, predpostavlja pa tudi, da se družba lahko spontano samoorganizira. Sredstvo za dosego ciljev a. je konkretna akcija, v najbolj skrajni obliki tudi ↗ terorizem. Teoretiki a. so bili mdr. Pierre-Joseph Proudhon, Mihail Aleksandrovič Bakunin, Peter Aleksejevič Kropotkin. Anatólija Celoten az. del ↗ Turčije: poleg ↗ Male Azije še Armensko višavje. anatomíja biol Veda, ki preučuje oblike in zgradbe organizmov, zlasti člov. in žival. telesa, tudi rastlin. Skupaj s ↗ fiziologijo tvori temelj medicinske znanosti; klasična a. temelji na ↗ seciranju. Z a. so se ukvarjali že v starem Egiptu v obd. mumificiranja (3000–1600 pr. n. š.). Utemeljitelja znan. a. sta bila 300 pr. n. š. predstavnika aleksandrinske medicinske šole Herofil in Erazistrat (secirala sta mrliče) ter rim. zdravnik Galen (raztelešal je živali). V naslednjih skoraj 1000 l. je Cerkev prepovedala vse anatomske preiskave. Prva ↗ obdukcija v sred. veku je bila opravljena 1286 v Cremoni; najbolj znana šola a. je bila v Bo logni. Racionalistično mišljenje in teh. napredek (npr. odkritje ↗ mikroskopa) so v naslednjih obd. pospešili razvoj a. Zdaj a. obsega tudi ↗ embriologijo, ↗ citologijo, histologijo, kirurško a. (praktično znanje za kirurge), primerjalno a. (o razlikah med člov. in žival. telesom). Andalúzija Avtonomna skupnost (regija) in zgod. pokrajina v j. ↗ Španiji; 87 595 km2,
7,35 mil. preb.; glav. mesto ↗ Sevilla; upravno razdeljena na 8 provinc. Na z. rodovitna ravnina ob reki Gvadalkivir, na v. se dvigne v Betijsko gorovje (Sierra Nevada, 3481 m); prevladuje veleposest (oljke, pšenica, bombaž, sladkorna pesa, vinska trta); rudniki železa, bakra, svinca, cinka. A. je bila 8.–15. stol. pod Arabci oz. Mavri, kar se kaže v jeziku in kulturi Andalu zijcev. Andersen [ándərsen], Hans Christian (1805–75) Danski pravljičar; v mladosti se je posvečal lutkarstvu, veliko je potoval po Evr. Njegova zgodnja dela so potopisi, zaslovel je z romanom 'Improvizator' 1835, pisal je tudi pesmi in drame; svet. sloves je dosegel s 'Pravljicami in povestmi za otroke' 1835–41, za katere so značilne duhovitost, ironija in sentimentalnost. Prve ↗ pravljice A. so bile kratke in naivne, pozneje jih je psih. poglobil in se posvetil opisu detajlov. Pri risanju in poosebljanju stvari, rastlin in živali je uporabljal nem., danske in gr. vire, veliko pravljic pa je ustvaril z lastno domišljijo. Glav. zbirke pravljic: 'Slikanica brez slik' 1840, 'Povesti in pravljice' v 2 zbirkah 1852, 'Nove pravljice in povesti' 1872. Najpomembnejše pravljice A. so mdr. Grdi raček, Cesarjev slavec, Deklica z vžigalicami, Cesarjeva nova oblačila. Ándi Veriga ↗ Kordiljer na z. strani J. Am.; deloma vulkanskega nastanka; najvišji vrh ↗ Aconcagua (6960 m), obsežne visoke planote (3400–4200 m n. v.); snežna meja na s. 4500–4700 m, v sušnem sred. delu nad 6000 m, na j. od 500 (na Ognjeni zem lji) do 3500 m n. v. V A. so bogata nahajališča barvnih kovin (baker, srebro, svinec, kositer), ob v. vznožju nafta, zem. plin; poljedelstvo do n. v. 4250 m. Andóra (uradno i. Kneževina A.) Država v j.z. ↗ Evropi, v v. Pirenejih; 468 km2, 84 000 preb. (2009); uradni jezik katalonski; denarna enota evro; glav. mesto Andorra la Vella. Turizem (nakupovalni in zimski), davčni paradiž (sedeži tujih podjetij). A. je bila 1278–1993 kneževina pod skupno oblastjo grofov iz Foixa (od 1607 fr. vlaAndora
Hans Christian Andersen
Andi
površina 468 km2 prebivalstvo (2009) 84 000 glavno mesto Andorra la Vella uradni jezik katalonski denarna enota evro
19
A
A
androgéni
Pokrajina v Andori
Angel
darja) in urgelskih škofov. Neodvisna suverena republika je od 1993. androgéni biol ↗ Hormoni, ki se sintetizirajo in izločajo predvsem v ↗ modih pri moškem, manj pa v ↗ jajčnikih pri ženski in skorji nadledvične žleze pri obeh spolih. Vplivajo na rast in razvoj moških spolnih znakov; glav. a. sta ↗ testosteron in dehidrotestosteron. Izločanje a. nadzirajo ↗ gonadotropini in adrenokortikotropni hormon. Uporabljajo se pri zdravljenju hormonskih motenj v modih in raka na dojki ter v športu kot anabolni ↗ steroidi, ki zvečujejo mišično maso. anekdóta lit a) Kratka, zanimiva in zabavna ↗ pripoved o dogodku ali doživetju resnične osebe, v kateri so ostro začrtane bistvene podrobnosti časa, dežele in družbe, nazorno označene zgod. osebe, nenavadni dogodki. Pojavlja se že v ant. zgodovinopisju (pri Plutarhu, Svetoniju, Prokopiju) in v posebnih zbirkah anekdotične snovi, nato v srv. pridigah. Huma nisti so jo gojili kot lit. zvrst. A. je bila od renesanse in G. ↗ Boccaccia naprej razširjena kot um. oblika kratke prozne pripovedi. Z njo so govorniki, esejisti in biografi razkrivali člov. lastnosti in ponazarjali svoj namen. b) V ljud. slovstvu ustna ali zapisana šaljiva zgodbica o znanih ljudeh ali dogodkih; ob šaljivkah najbolj razširjena oblika kratke ↗ proze. Od 19. stol. ob javljajo a. slov. časopisi, revije, pratike, pogosto tudi knjige. aneksíja zgod Priključitev celotnega ozem lja ali delov tuje države proti njeni volji k lastni državi, najpogosteje po zmagi v vojni ali voj. zasedbi; izraz je v uporabi od 1845, ko so ZDA z a. pridobile Teksas. Fr. je z a. 1860 priključila Nico in Savojo, Avstro-Ogrska je po okupaciji 1878 aneksirala 1908 BiH, Nem. 1938 Avstr., Irak 1990 Kuvajt. Po medn. pravu in ustanovni listini OZN je a. prepovedana. anemíja (tudi slabokrvnost) med Zmanjšana sposobnost ↗ krvi za prenašanje ↗ kisika; a. nav. nastane zaradi zmanjšanja koncentracije ↗ hemoglobina v krvi, ki jo pogosto spremlja tudi zmanjšanje štev. rdečih ↗ krvničk, npr. prehranska a., perniciozna a., hemoragična a., hemolitična a. 20
Simptomi a. so bledica, težko dihanje ob naporu in palpitacije. anestétiki med Učinkovine, ki povzročajo anestezijo, tj. preprečitev vseh občutkov, predvsem občutka za ↗ bolečino. Lokalni a. se uporabljajo za prekinitev občutka bo lečine v omejenih področjih telesa pred manjšimi operativnimi posegi; ne vplivajo na zavest. Splošni a. se uporabljajo za doseganje splošne anastezije pred zahtevnejšimi ↗ operacijami (bolečina je odpravljena v celem telesu in je združena z izgubo ali omejitvijo zavesti); glede na način uporabe se ločijo intravenozni splošni a. in inhalacijski splošni a. Anastezijo daje anesteziolog ali anestezist, ki med operacijo tudi nadzira bolnikove telesne funkcije.
Prvi anestetiki 16. oktobra 1846 je ameriški zobozdravnik William Morton za preprečitev občutka bolečine med operacijo prvič javno demonstriral anestezijo z etrom. Po uspešnem zdravljenju zob brez bolečin so anestezijo začeli uporabljati tudi pri večjih operacijah. 1847 je britanski ginekolog James Young Simpson zamenjal eter s kloroformom, ki je imel že pri majhnih količinah hitrejši in dolgotrajnejši učinek. Kloroform se ne uporablja več, ker povzroča padec krvnega tlaka in poškodbe jeter.
angažíranost sociol Aktivno zavzemanje za kakšno stvar, npr. za uresničitev polit. programa stranke ali gibanja; tudi dejavno sodelovanje oz. prevzemanje obveznosti in nalog v konkretni akciji. ángel relig Ustvarjeno duhovno, nesnovno in nevidno bitje, zmožno odločitve za dobro ali zlo; Božji glasnik in služabnik ter člov. zaščitnik, varuh in svetovalec. V Sv. pismu so po videzu in delovanju zelo razl. a., najpogosteje kot Božji poslanci in govorniki. Vsakemu človeku je dan en a. kot a. varuh. S preučevanjem a. se ukvarja angelologija; a. so pogosto upodabljani. angína med Pogovorni izraz za akutno vnetje mandeljnov in žrelne sluznice, ki ga povečini povzročajo streptokoki. Znaki a. so zvišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v žrelu, spl. slabo počutje, na nebnicah se naredijo gnojne pege; zdravljenje z ↗ antibiotiki. Ánglija (angl. England) J. in sred. del otoka ↗ Velika Britanija; 130 439 km2 (več kot polovica otoka), 49,75 mil. preb. A. obsega območje med Škotsko na s., Severnim morjem na v., Rokavskim prelivom na j. ter Bristolskim zalivom, Walesom in Irskim morjem na z.; na s. in z. je hribovita (mdr. Penini); glav. reke so Temza, Ouse, Trent,
anoreksíja Mersey. Gosp. pomembna je težka in predelovalna industrija. Velika mesta so mdr. London, Birmingham, Leeds, Liverpool, Sheffield, Manchester, Bristol, Newcastle, Southampton. Angóla (uradno i. Republika A.) Država v j. ↗ Afriki, ob Atlantskem oceanu; 1 246 700 km2, 12 799 000 preb. (2009); uradni jezik portugalski; denarna enota kvanza; glav. mesto Luanda. naravne razmere in gospodarstvo Na z. do 2610 m visoko, z dolinami razrezano višavje, ki strmo pada k obali; v notranjosti 1200–1500 m visoke planote. Podnebje je savansko, na planotah omiljeno; na s. sta savanski gozd in savana, na j. suha savana in polpuščava, ob obali je puščava Namib. Samooskrbno kmetijstvo, za izvoz gojijo kavo in sisal; živinoreja; nafta in zemeljski plin v Kabindi, diamanti; skromna predelovalna industrija. Izvoz: nafta, diamanti, kava. Glav. pristanišče je Luanda. zgodovina Portugalski pomorščaki so dosegli A. v 15. stol., v 19. stol. so razširili portugalsko kolonialno oblast v notranjost. 1951–75 je bila A. portugalska čezmorska provinca. 1975 je bila razgla šena neodvisnost; s kubansko voj. pomočjo je prišlo na oblast gibanje MPLA (Movimento Popular de Libertação de Angole, Ljudsko gibanje za osvoboditev Angole); nasprotno zvezo UNITA (Union Nacional por la Independenca Totale do Angola, Narodna zveza za popolno neodvisnost Angole) je podpirala Južnoafriška republika. Sledila je državljanska vojna 1975– 94 med osvobodilnimi gibanji; 1988 so se kubanske enote umaknile, 1991 in 1994 so sklenili mirovni sporazum.
Ankara
animácija kult Filmska tehnika oživljanja narisanih likov ali negibnih predmetov. Posamezne faze gibanja oz. premike narisanih figur, lutk ali vsakdanjih predmetov posnamejo sličico za sličico in projicirajo s hitrostjo 24 sličic na sekundo, da nastane iluzija povezanega gibanja. Pri risanem ↗ filmu posamezne like in elemente gibanja oblikujejo najprej na papirju, nato jih (ročno ali mehanično) prenesejo na prozorne folije; s polaganjem folij eno na drugo nastane celota, ki jo posnamejo. Hi-
Angola
površina 1 246 700 km2 prebivalstvo (2009) 12 799 000 glavno mesto Luanda uradni jezik portugalski denarna enota kvanza
trost gibanja, ritem in premori so odvisni od števila narisanih ter sestavljenih faz. Pri lutkovnem filmu animator med posnetki (sličicami) spreminja položaje posameznih lutk. Pri kolažni tehniki se animirajo liki mdr. iz papirja, lepenke. Animirati je mogoče tudi razl. makete in modele, npr. v znan. ali reklamnem filmu. Računalniška a. je oblikovanje in oživljanje podob, ge neriranih z računalnikom; tako je mogoče posneti celoten animirani film ali pa us tvariti povsem realistične elemente in prizore v igranem filmu. animízem relig, etnol Verovanje v prisotnost ↗ duhov, delovanje višjih, duhovnih sil v naravi v arhaičnih družbah oz. kulturah, mdr. v živalih, rastlinah, naravnih pojavih, predmetih, ki so ljudem naklonjeni ali nevarni. anión kem Ion z negativnim el. ↗ nabojem; nastane, če atom ali molekula veže enega ali več ↗ elektronov. Pri ↗ elektrolizi potuje a. proti pozitivni elektrodi (↗ anodi). A. so v ionskih snoveh in raztopinah ↗ elektrolitov, npr. Cl–, NO3–, OH–. Ankara [ánkara] (do 1930 Angora) Glav. mesto ↗ Turčije (od 1923); 3,46 mil. preb. A. je zgrajena po evr. vzoru; 2 univ. (prva ust. 1206), Muzej anatolskih civilizacij; bizantinska trdnjava iz 9. stol., mavzolej ustanovitelja sodobne Tur. Kemala Atatürka; medn. letališče. anóda kem, fiz Pozitivna ↗ elektroda v ↗ galvanskem členu, ki privlači negativno nabite delce (↗ anione); tj. telo, povezano s pozitivnim polom vira el. ↗ napetosti. V vakuumski elektronki stoji nasproti ↗ katode, iz nje izstopajo ↗ elektroni. Polpre vodniška ↗ dioda prevaja od a. h katodi. A. se rabi pri ↗ galvanizaciji, ↗ elektrolizi. anoreksíja med Pomanjkanje ali izguba apetita; neješčnost. A. je nav. začasna, lahko je posledica čustvenih motenj ali lažjih vročinskih bolezni. Resnejša nervozna a. je prehranjevalna motnja s pomanjkanjem apetita, velikim odporom do hrane ter spontanim ali namerno izzvanim bruhanjem. Posledice so pretirano hujšanje, stradanje in velika izguba telesne teže 21
animacija: Animirani film
A
A
anorgánska kemíja
antilope: Oriks
(↗ podhranjenost); najpogostejša je pri dekletih in ml. ženskah (pri teh 1 % populacije) zaradi skrbi za lastno telesno težo, izmaličenja telesne podobe, motnje samopodobe. A. podobna je ↗ bulimija. anorgánska kemíja kem Veja ↗ kemije, ki preučuje ↗ sintezo, strukturo ↗ molekul, reaktivnost ↗ spojin vseh kem. elementov, razen ogljikovih spojin (izjeme so oksidi, karbonati, cianidi, karbidi). Zdaj so pomembna zlasti interdisciplinarna pod ročja a. k., npr. organokovinska k. (preučuje org. molekule ali skupine, vezane na kovino), bioanorganska k. (preučuje vpliv kovin na biol. procese), veda o materialih (kemija trdnih snovi), anorg. polimerih. Antárktika Celina ob j. ↗ tečaju, s 13,34 mil. km2 površine 5. celina po velikosti. površje Zajedi Rossovega in Weddllovega morja jo delita na Veliko A. in Malo A. Najvišja gora je Vinson (5140 m) v Ellsworthovih gorah; na Rossovem otoku je aktivni vulkan Erebus (3794 m). Celinski led prekriva večino kopne površine (debelina 2500–3000 m). podnebje, rastlinstvo in živalstvo A. ima najhladnejše podnebje na Zemlji (1983 je bila na postaji Vostok zabeležena najnižja tem peratura na Zemlji, –89,2 °C), zelo malo je padavin; viharni vetrovi. Zelo malo rast lin (večinoma lišaji); ob obalah v okoliških morjih številne živali (tjulnji, pingvini). zgodovina A. je bila odkrita 1820; med najpomembnejšimi raziskovalci so bili James
Antarktika 22
Ross, R. ↗ Amundsen in Robert Falcon Scott. 1959 je bil podpisan antarktični sporazum (dopolnjen 1991), ki prepoveduje izkoriščanje rudnih bogastev (nafta, premog, baker) do 2041, določa popolno demilitarizacijo celine in daje vsem državam pravico do znan. raziskovanja. anténa tehn Naprava, ki sprejema ali oddaja ↗ elektromagnetno valovanje. V sprejemni a. prihajajoče valovanje inducira el. tok (↗ indukcija), v oddajni a. pa visoko frekvenčni el. tok ustvari valovanje, ki se izseva v prostor. Oblika in velikost a. sta odvisni od ↗ frekvence valovanja in sprejemnega kota; tega podaja sevalni diagram. Preprosta oddajna a. je navpična palica, na enem koncu ozemljena, na drugi priključena na vir el. toka. Za sprejem radijskih in televizijskih signalov je potrebna dipolna a., tj. zvita cev z 2 priključkoma, pred njo so usmerjevalne palice, za njo odbojne. Za ↗ mikrovalove je v rabi parabolična a.: kov. plošča odbija valovanje in ga usmerja v valovod ali nizkošumni ↗ ojačevalnik. antibiótiki med Učinkovine, izločene iz ↗ mi kroorganizmov, in njihovi s kem. sintezo dobljeni derivati, ki ubijajo ali zavirajo v rasti druge mikroorganizme. Delijo se v skupine glede na kem. strukturo, mdr. betalaktamski (↗ penicilin), aminoglikozidni (streptomicin), makrolidni (eritromicin), polipeptidni (polimiksin) a. Širokospektralni a. (tetraciklini, ampicilin) delujejo
antilópe proti več razl. mikroorganizmom, a. ozkega spektra (fenoksimetilpenicilin, ma krolidi) le proti nekaterim. Odkritje pe nicilina 1928 idr. a. je odločilno izboljšalo uspeh zdravljenja bakterijskih infekcij; široka uporaba a. vodi do razvoja ↗ rezis tence (odpornosti) pri mikroorganizmih. ánticiklón geogr Obsežno območje v polju ↗ zračnega tlaka z najvišjimi vrednostmi v središču. Zrak v a. počasi kroži v smeri urnih kazalcev na s. in v nasprotni smeri na j. polobli (anticiklonska ↗ cirkulacija); pri tleh se zaradi trenja malo razteka, na njegovo mesto se z višin zrak spušča in zato ogreva (temperaturna ↗ inverzija), ob laki nav. izhlapijo, nebo se zjasni. Najbolj stalni a. so na 20–30° s. g. š. in j. g. š. (subtropski a.), kjer se ekvatorialne zračne gmote spuščajo proti tlom in adiabatsko segrevajo (topli a.), tako da prevladuje sončno in toplo vreme z malo padavin; te tvorbe se občasno pomaknejo tudi v višje geogr. širine, npr. azorski a. nad Evr. V zmerno toplem pasu nastanejo kratkotrajni a. kot grebeni višjega zračnega tlaka med 2 potujočima ↗ depresijama ali nad osrednjimi deli celin kot trajnejše tvorbe, ki blokirajo prehod depresij proti v. (hladni a., npr. v zimskem času zelo mrzel sibirski a.). V Slov. je poleti azorski a. (vroče in sončno vreme), pozimi pa sibirski a. (jasno in mrzlo vreme s hladnim zrakom in meglo v kotlinah). ántidepresívi med Učinkovine skupine ↗ psihofarmakov za zdravljenje psihičnih ↗ depresij; izboljšajo stanje duševne potrtosti, odpravijo nezanimanje za okolico in strah. A. delujejo tako, da zvišujejo koncentracijo noradrenalina in ↗ serotonina v sinapsah centralnega živčnega sistema. Glav. a. so amitriptilin, imipramin, fluoksetin; tudi litijeve soli. Antígona V gr. mitologiji hči ↗ Ojdipa in Jokaste. A. je kljub prepovedi kralja Kreonta hotela pokopati truplo brata Polinejka, ki je skupaj s svojim nasprotnikom, bratom Eteoklom, padel v boju za oblast. Ker je bila obsojena, da bo živa zazidana v grob, se je raje obesila. A. je moralna zmagovalka v dramski upesnitvi ↗ Sofoklesa. Antígva in Barbúda Otoška država v ↗ Srednji Ameriki, v Malih Antilih (otoki Antigva, Barbuda in Redonda); 442 km2, 85 600 preb. (2009); uradni jezik angleški; denarna enota vzhodnokaribski dolar; glav. mesto Saint John’s. Parlamentarna monarhija v Commonwealthu; turizem. Brit. kolonija od 1632, neodvisna od 1981. antíka zgod, kult Zgod. in umetnostnozgod. obdobje gr. in rim. civilizacije (ok. 800 pr. n. š–476 n. š.). V arhaičnem obd. grške a. (8.–6. stol. pr. n. š.) so nastale prve mestne državice in zakoniki, zač. kolonizacije Sredozem.; vodilno vlogo so imela mesta v
Joniji (Milet, Efez, Knidos). Obd. se je končalo z grško-perzijskimi vojnami 480 pr. n. š. Za klasično obd. (480–323 pr. n. š.) je bil značilen razvoj ↗ demokracije, vodilna vloga ↗ Aten, Sirakuz, pozneje ↗ Šparte; visoka kult. raven, zlasti filozofije, umetnosti, arhitekture (Partenon, jonski, dorski in korintski slog). Za helenizem (323–30 pr. n. š.) je bil značilen sinkretizem, mešanje kultur Egipta, Gr. in Az., vzpon ↗ Aleksandrije. 146 pr. n. š. so Gr. zasedli Rimljani. V rimski a. je bila najprej doba kraljev in vladavine ↗ Etruščanov 753–510 pr. n. š., nato 500 l. republika, vlada ↗ patricijev do zač. 3. stol., v 4./3. stol. pr. n. š. se je rim. cesarstvo po vojnah z Galci, Italiki in Kartažani razširilo na It. in z. Sredozem., v 1. stol. so bili osvojeni še v. Sredozem., Ilirik, Galija in Britanija. Visoka kult. raven je bila v pozni republiki oz. zgodnjem cesarstvu. (31 pr. n. š.–476 n. š.). V času od ↗ Avgusta do Dioklecijana je bila razvita civilna uprava, dvig provinc (mesta, ceste), od Dioklecijana dalje (285) so vladale voj. elite. Sledil je milanski edikt Konstantina 313, 330 je postal glav. mesto Konstantinopel. 395 je Teodozij I. Veliki razdelil državo na v. in z. del. V 5. stol so vdrli v Rim barbari, z. cesarstvo je bilo uničeno 476. Konec a. je pomenil dokončno uveljavitev krščanstva. Antíli Otoški niz v ↗ Karibskem morju, med S. in J. Am. (spada k Sred. Am.); otoki so večinoma gorati (na Hispanioli do 3175 m), s številnimi delujočimi in ugas limi vulkani; podnebje je tropsko, s pogostimi hurikani; sladkorni trst, kava, tobak, sadje, bombaž, dišave; turizem. Preb. večinoma črnci in mulati, Indijancev skoraj ni; na Kubi in Portoriku prevladujejo mulati in belci, potomci špan. priseljencev. Otoški niz sestavljajo Mali A. in Veliki A. antilópe zool Sodoprsti ↗ kopitarji iz družine votlorogov ali rogarjev (Bovidae), izvzemši prava ↗ goveda ter ↗ koze in ↗ ovce; njihovo poimenovanje je povezano predvsem z zunanjostjo in nima sistematskega pomena. V primejavi z govedi imajo ozek gobec, bolj elegantno telo, tanke noge in Antigva in Barbuda
1015
1030 1045 V
tloris presek
piha v sliko piha iz slike visok tlak zračni tlak v milibarih veter
Anticiklon zmernih geografskih širin
površina 442 km2 prebivalstvo (2009) 85 600 glavno mesto Saint John’s uradni jezik angleški denarna enota vzhodnokaribski dolar
23
A
A
antipatíja
Apalači
vitke rogove. Predstavniki a. živijo v Afr. in Az. Mednje sodijo poddružine: obvodne a. (Reduncinae), mdr. trstikarska a. (Redunca); kravje a. (Alcelaphinae), mdr. ↗ gnuji, li roroga a. (Damaliscus dorcas); grivaste a. (Hippotraginae), mdr. oriks (Oryx leucoryx), pa sana (Oryx gazella); ↗ gazele; mali skakači (Neotraginae), mdr. dikdik (Madoqua sp.). antipatíja psih Nenaklonjenost do kake osebe, ideje, stvari; nasprotje ↗ simpatija. antipód spl Stvar, ki se po lastnostih popolnoma razlikuje od drugih, kdor je od koga popolnoma drugačen; nasprotje. ántisemitízem zgod Rasna in nacionalna nestrpnost ter spl. sovraštvo do ↗ Judov, ki se v razl. oblikah kaže že od antike. Izraz je v uporabi od srede 19. stol. Vzroki za a. so lahko verski (Judi so ubili ↗ Boga), gosp. (Judi opravljajo trg. posle in posojajo denar), rasni (Judi kot manjvredna ↗ rasa). A. se je kazal v izganjanju Judov iz držav, njihovem zapiranju v ↗ geta, pobijanju in načrtnem iztrebljanju (↗ holokavst). Konec 19. in v zač. 20. stol. so preganjali Jude v Fr., Nem., na Poljskem in v Rus. A. so sprejele v svoj program številne skrajno desničarske stranke. Najhujši a. je izvajala nacistična Nem. od 1933 s sistematičnim iz trebljanjem Judov po vsej Evr. antropogenéza biol Razlaga izvora in razvoja ↗ človeka, zlasti s pomočjo številnih najdb ↗ fosilov z natančno določeno absolutno starostjo. Človek se je razvil v Afr., s ↗ šimpanzom si deli skupnega prednika, ki je po predvidevanjih živel ob koncu miocena pred ok. 6 mil. l. ↗ Evolucija človeka je povezana z razvojem vzravnane drže in dvonožnosti kot prilagoditve na spremenjene geomorfološke in podnebne razmere v Afr. v pliocenu. Prvi dvonožci so bili ↗ avstralopiteki, ki so se razvili v več vrst, vendar se nobena ni ohranila; iz njih se je ob prehodu v pleistocen razvil člov. rod. Glav. razvojne stopnje človeka so Homo habilis (↗ spretni človek), Homo erectus (↗ vzravnani človek) in Homo sapiens (↗ misleči človek).
antropogeneza: Razvoj človekove lobanje
antropologíja zool, sociol Znan. veda o ↗ člo veku z biol. (fizična a.) in družb. (socio kulturna a.) vidika. Fizična a. preučuje izvor in razvoj človeka (paleoantropologija), zdaj živeče ↗ prvake (primatologija), genet24
sko diferenciacijo in ↗ dednost (humana ↗ genetika), osebni razvoj človeka, ↗ morfologijo in morfometrijo, tj. raziskave in meritve člov. ↗ konstitucije (avksologija, antropometrija), raznolikost ↗ ras sedanjega človeka (rasna a.), odnose med človekom in okoljem (↗ ekologija človeka), populacije v preteklih obd. na temelju analize kostnega gradiva (historična a.). Sociokulturna a. preučuje člov. družb. strukturo, kulture in religije (↗ etnologija); polit. a. polit. in gosp. odnose; lingvistična a. nastanek in razvoj ↗ jezikov ter sporazumevanje; arheološka a. rekonstrukcijo življenja v ↗ prazgodovini in zgod. obd.; fil. a. in teološka a. pa člov. naravo in njegov odnos do sveta in boga. Antropološko empirično raziskovanje, usmerjeno v člov. preteklost in sodobnost, ima poleg spl. tudi uporabnostne cilje (aplikativna a.). A. se je začela razvijati v 19. stol. v Evr. v okviru biologije človeka; v 20. stol. se je v ZDA usmerila v kult. a.
Antwerpen
Antwerpen [ántverpən] Drugo največje mesto v ↗ Belgiji, središče istoim. province; 466 000 preb.; flamsko kult. središče; gotska katedrala; eno največjih pristanišč na svetu, petrokem., kem. idr. industrija; brusilnice diamantov. A. je bil 1291 razglašen za svobodno mesto, pozneje član Hanse; v mestu je bila 1460 ust. 1. blagovna borza v Evropi. 1920 prizorišče OI. aórta med Glav. telesna ↗ arterija, ki izhaja iz levega srčnega prekata (↗ srce); iz a. izvirajo vse druge arterije (razen pljučne), ki jih preskrbuje z oksigenirano krvjo. A. se loči na navzgornji del, lok in navzdolnji del; prizadenejo jo lahko vnetja (npr. vnetje aortne stene, im. aortitis) in degenerativna dogajanja (npr. zožitev a.), od bolezni pa zlasti ateroskleroza. Apaláči Hribovje na v. strani ↗ Severne Amerike, dolgo 2400 km, visoko do 2037 m (Mt. Mitchell); dolgi gozdnati hrbti, vmes podolžne doline; premog, les, turizem. apartheid [apárthajd-] zgod Politika rasne diskriminacije v ↗ Južnoafriški republiki, tj. ločenega razvoja bele in črne ↗ rase. A. je prepovedoval skupno življenje belcev in črncev (npr. ločena bivalna območja v me-
Arábci temperaturi nad 900 °C (žgano ali živo a., kalcijev oksid (CaO)), pri čemer se sprošča ogljikov dioksid. Z dodajanjem vode se sprošča toplota, nastane gašeno a., kalcijev hidroksid (Ca(OH)2), ki se na zraku veže z ogljikovim dioksidom in počasi strjuje. A. v razl. oblikah (hidratizirano, acetilensko, hidravlično) se uporablja zlasti v gradbeništvu (za pripravo ↗ malte in ometa za beljenje), v kmetijstvu (za zatiranje škod ljivcev in razkuževanje) in pri obdelavi odpadkov. Apólon Gr. bog, ideal mladosti, lepote, zaščitnik lepih umetnosti, prerokovanja (↗ Delfi); pozneje bog svetlobe in sonca; sin ↗ Zevsa in Leto. Rimljani so ga med svoje bogove sprejeli pod istim imenom. apóstol relig V Sv. pismu NZ vsak od 12 učencev ↗ Jezusa Kristusa, ki je prejel v njegovem povelikonočnem prikazanju poslanstvo oznanjevanja ↗ evangelija. A. so bili žive priče ↗ vstajenja in poroki kršč. izročila; predstavljali so 12 rodov novega Iz raela, Cerkve. Vsakemu a. je bil dodeljen del sveta, kjer naj bi posredoval evangelije. Njihova imena si v evangeliju sledijo: ↗ Peter in njegov brat Andrej, Jakob in njegov brat Janez (tudi evangelist), Filip iz Betsajde v Galileji in Bartolomej, Tomaž in Matej (tudi evangelist), Jakob Mlajši, Juda Tadej, Simon in Juda Iškariot (izdal Jezusa Kristusa sinedriju); po obešenju Jude je bil kot dvanajsti izbran Matija; iz zgodnjekršč. dobe tudi npr. ↗ Pavel. Nasledniki a. so pozneje postali ↗ škofje. apozícija jezik ↗ pristavek. ár (okr. a) fiz Merska enota za površino (samo za kmetijsko in zazidalno zemljišče): 100 m2; 100 a. = 1 ↗ hektar. Arábci Ljudstva v j.z. Az. in s. Afr. (ok. 200 mil. preb.); največ A. živi v ↗ Egiptu (65 mil.), ↗ Alžiriji (26 mil.), ↗ Saudovi Arabiji (21 mil.), ↗ Maroku (18,8 mil.), ↗ Sudanu (17 mil.), ↗ Iraku (17 mil.); velike narečne, etnografske razlike, vendar imajo enoten
Apenini
apnénec geol Karbonatna ↗ sedimentna kamnina, pretežno iz ↗ kalcita (nad 50 %) in pogosto ↗ dolomita; nastaja iz org. ali kem. apnenega blata, odloženega predvsem v morju. Ker je a. topen v vodi, je v njem obilno razvit ↗ kras. Primesi so večinoma glinaste in peščene, tudi org. Zelo je raz širjen, z dolomitom sestavljata 8 % vseh sedimentnih kamnin; v Slov. je na površju največ a. A. je pomembna surovina za gradbeništvo in kem. industrijo. ápno kem Prahasta snov bele do belosive barve; dobi se z žganjem ↗ apnenca pri AKVITANIJA a
BIZANTINSKO CESARSTVO
ARMENIJA
PERZIJA
Antiohija MEZOPOTAMIJA
Sredozemsko morje
arj
a
Kabul
o
Črno morje Konstantinopel
uD
er jez
Kartagina
nav
Samarkand
Am
o jsk
Rim
KRIMSKI KANAT
spi
Córdoba
Do
Ka
LANGOBARDSKO KRALJESTVO
Apolon
Ind
stih, restavracije), poroke, izobraževanje, verske obrede, šp. sodelovanje, kult. in polit. delovanje; črnsko preb. je bilo preseljeno v rezervate (bantustane). Rasno ločevanje je bilo v J.afr. republiki znano že od začetne naselitve belcev v 17. stol. 1949 je bil a. uzakonjen. Šele 1985 so postopoma začeli odpravljati nekatere omejitve, 30. 6. 1991 so a. dokončno odpravili. Po medn. pravu je a. prepovedan kot zločin. Apeníni Ok. 1400 km dolgo gorovje na Apeninskem polotoku, ↗ Italija, od Genov skega zaliva do Kalabrije; najvišji vrh v Gran Sassu d’Italia (2914 m). Mlado gorovje večinoma iz fliša in apnenca; A. so redko poseljeni, prek njih potekajo pomembne cestne in železniške povezave; eden najdaljših predorov v Evr. na progi Bologna–Firence (18,5 km).
Damask Aleksandrija
Jeruzalem
EGIPT
arabski svet do 634 Asuan
Ni
l
Meka
NUBIJA
osvojitve do 656
Medina
ARABIJA
osvojitve do 715 največji obseg osvojitev v Evropi do 812
Arabsko morje
meja napadov v 9. stol.
Ozemeljsko širjenje Arabcev 25
A
A
Arábija
Aralsko jezero
Ares
knjižni jezik arabščino. Prvotno so bili nomadski živinorejci (↗ beduini), poljedelci (v oazah) in meščani (↗ Meka, ↗ Medina), zdaj so večinoma stalno naseljeno mestno preb. in poljedelci. Od 7. stol. so glav. nosilci ↗ islama, prodirali so prek s. Afr. do Špan. (↗ Mavri). Pomembni so bili dosežki A. v pesništvu in znanosti (astronomija, matematika) v sred. veku. V 16. stol. so prišli pod tur., po zlomu ↗ Osmanskega cesarstva največji del pod brit. ali fr. oblast. Po 1. in 2. svet. vojni so nastale neodvisne arab. države, mnoge so zelo bogate zaradi nafte. Arábija Več razl. ant. držav na Arabskem polotoku. Od 3. tisočl. pr. n. š. so A. naseljevali ↗ Semiti. ↗ Arabci so prvič omenjeni v 9. stol. pr. n. š. v asirskih tekstih. Na s. je nastala država Nabatejcev (Arabia Petraea) z glav. mestom Petra (7. stol. pr. n. š.– 106 n. š.). Na j. so od 10. stol. pr. n. š. obstajale države Saba, Kvataban, Hadramut in država Minejcev. V klasični ant. dobi se je A. delila na Arabia deserta (osrednji in s. del Arab. polotoka), Arabia felix (j. del) in Arabia Petraea (s.z. del), ki jo je 106 n. š. Trajan spremenil v rim. provinco A. Arábija ↗ Saudova Arabija. Arálsko jézero Usihajoče plitvo slano jezero v sred. ↗ Aziji (Kazahstan, Uzbekistan); 68 000 km² (1960), 28 687 km² (1998), 17 160 km² (2004); po površini nekdaj 4. največje jezero na svetu in bogato z ribami je zdaj mrtvo. Pritoka Amu Darja in Sir Darja, odtoka ni. A. j. izginja zaradi drastičnega zmanjšanja dotoka vode (intenzivno umetno namakanje ob pritokih preusmerja vodo). Širše območje jezera je ekološko povsem opustošeno (strupeni slani viharji idr. klimatske spremembe, vedno večja onesnaženost pitne vode); posledica je ena najvišjih stopenj smrtnosti in obolevnosti otrok in odraslih na svetu (zlasti v Karakalpakiji). Árarat Ugasli vulkan v osrednjem delu Armenskega višavja, v bližini tur.-armensko-iranske tromeje; najvišji vrh ↗ Turčije (5165 m). arašíd (tudi kikiriki, podzemeljski orešek, klokoček; Arachis hypogaea) bot Enoletnica iz družine ↗ metuljnic, doma v trop. Am., gojena v mnogih toplih predelih. Praženo
Ararat 26
seme v zemljo zaritih strokov je užitno, bogato z beljakovinami, pomemben vir olja, za arašidno maslo in krmilo. arbitráža (tudi razsodišče) pravo Nedrž. pravosodni organ, pristojen za reševanje določenega spora na podlagi pisnega dogovora strank (arbitražni sporazum, arbitražna klavzula). A. se uveljavila predvsem pri reševanju gosp. sporov, še zlasti sporov iz medn. trg. poslovanja. Mednarodna a. je mirno reševanje medn. sporov z razsojanjem tretjega nepristranskega subjekta (arbitražni tribunal); uporablja se v ↗ mednarodnem pravu, njene sodbe so pravno obvezujoče. Priložnostno a. ustanovijo stranke samo za reševanje konkret nega spora, institucionalno a. pa pri določenih organizacijah in združenjih. arborétum bot Sistematično urejen nasad domačih in tujih lesnatih rastlin. V Slov. je znan a. Volčji Potok (50 ha, ust. 1952).
Arboretum
aréna zgod Okrogel ali ovalen odprt krožni prostor rim. ↗ amfiteatra, nav. posut s peskom, obdan s stopničasto se dvigajočimi sedeži. A. je bila prizorišče gladiatorskih bojev in konjskih dirk. Áres Gr. bog vojne in boja; sin ↗ Zevsa in ↗ Here, ljubimec ↗ Afrodite. Pri Rimljanih im. ↗ Mars. Argentína (uradno i. Republika A.) Država v ↗ Južni Ameriki; 2 780 400 km2, 40 134 000 preb. (2009); uradni jezik španski; denarna enota argentinski peso; glav. mesto ↗ Buenos Aires. Preds. zvezna republika, upravno razdeljena na 23 provinc in ozemlje glav. mesta. naravne razmere Večina v. dela (Pampe) je prostrana ravnina (pampe, zdaj večinoma žitna polja in pašniki), na z. so Andi (Aconcagua, 6960 m), na j. (Patagonija) prevladuje suha stepa. Podnebje je zmerno toplo, suho, na s. subtropsko, na j. subpolarno. gospodarstvo V pampah je poljedelstvo (žita) in govedoreja; na suhem z. in na j. ovčereja; pod Andi v oazah vinogradništvo in sadjarstvo, na s. plantaže bombaža ter sladkornega trsta. Pridobivanje nafte in zemeljskega plina v Patagoniji. Industrija: živilska, strojna, elektrotehn., petrokem. Izvoz: krmila, žita, rastlinska
Arhimédov zákon olja, meso, stroji, nafta in derivati. Glav. pristanišče, središče železniškega (transandska železnica) in cestnega prometa ter medn. letališče je Buenos Aires. zgodovina Ozemlje A. so prvotno naseljevali Indijanci; v 16. stol. so si ozemlje začeli prisvajati špan. konkvistadorji in ga 1542 vključili v podkraljestvo Peru. 1776 je bilo ust. podkraljestvo Río de la Plata s središčem v Buenos Airesu (ust. 1536), ki je poleg argentinskega obsegalo še sosednja ozemlja. 1816 so razglasili neodvisne združene province La Plate. Sledilo je obd. notr. sporov in spopadov ter izguba Urugvaja, Bolivije in Paragvaja. 1853 je bila sprejeta ustava Argentinske konfederacije, od 1860 države A.; zadnji se je konfederaciji pridružil Buenos Aires kot glav. mesto 1862. Sledilo je obd. polit. in gosp. razvoja; v A. so množično prihajali evr. priseljenci. 1946–55 je bil preds. republike Juan Domingo Perón, ki je bil z voj. udarom odstavljen; po obd. nemirov in kriz 1973 je spet vladal preds. Perón, ki ga je po smrti 1974 nasledila žena Evita. 1976 je voj. hunta z udarom prevzela oblast; hunta je padla 1982, ko je A. hotela zasesti brit. Falklandsko otočje, vendar jo je VB porazila. Položaj države se je počasi izboljševal; po razmeroma uspešni umi ritvi razmer je sledila 2001 huda gosp. in polit. kriza; 2002 je A. gosp. in finančno bankrotirala. argó (tudi latovščina, rokovnjaščina) jezik Posebna (interesna) govorica razbojnikov, tatov, potepuhov ipd. skupin. A. je v šibki zvezi z jezikom okolja, v katerem te združbe delujejo, in je tako okolju nerazumljiv. argumènt spl Mnenje, ki utemeljuje, podpira, podkrepljuje, dokazuje kako trditev, razlago. arhaízem spl Preživel pojav ali ostanek, relikt nekdanjih časov, starinska značilnost; npr. časovno zastarela jezikovna prvina, oblika, beseda ali besedna zveza (glasovir, prišedši, tiste krati). arheologíja zgod Veda, ki preučuje člov. preteklost na podlagi materialnih ostankov; izoblikovala se je sredi 19. stol. z združitvijo antikvarskega, zgod., antro pološkega in geološkega znanja v avtonomno disciplino. Upošteva tudi spoznanja
Argentina
površina 2 780 400 km2 prebivalstvo (2009) 40 134 000 glavno mesto Buenos Aires uradni jezik španski denarna enota argentinski peso
drugih zgod. disciplin, npr. epigrafike, numizmatike, umetnostne zgodovine; v novejšem času uporablja tudi številne naravoslovne in teh. metode iz geologije, fizike, kemije, biologije in računalništva. Glav. metode arheološkega terenskega dela so rekognosciranje in izkopavanje, analiza najdb vključuje datacijo (relativno in absolutno) in razl. postopke klasifika cije, nujne za razumevanje kronološkega in kult. konteksta artefaktov in najdišč. A. ima tudi pomembno družb. vlogo pri varovanju, predstavljanju in gospodarjenju s kult. dediščino. Glede na obd. oz. civilizacije, ki jih preučuje, je razdeljena na klasično, prazgod., srv. in indus. a. Arhiméd (287–212 pr. n. š.) Najpomembnejši st.gr. matematik, fizik, izumitelj, geograf in astronom; odkril je številne fiz. količine (↗ težišče, specifična teža) ter zakone ↗ vzgona (↗ Arhimedov zakon). Kot ma tematik je mdr. odkril formuli za računanje površine in prostornine krogle, določil približek štev. ↗ pi, izračunal ploščino elipse. Raziskal in izboljšal je delovanje mehanskih naprav, mdr. škripca, vodne črpalke, katapulta. Arhimédov zákon fiz Zakon o hidrostatičnem ↗ vzgonu, im. po odkritelju ↗ Arhimedu. Mirujoča tekočina deluje na telo, vsaj delno potopljeno vanjo, z navpično navzgor usmerjeno silo (vzgonom). Velikost vzgonske sile je enaka teži izpodrinjene tekočine; v tekočino povsem potop ljeno telo je v ravnovesju, kadar je njegova povprečna gostota natančno enaka gostoti tekočine.
Odkritje Arhimedovega zakona Grški tiran Hieron II. je naročil matematiku Arhimedu, naj preveri, ali so ga pri izdelavi nove krone ogoljufali. Ugotoviti je moral, ali je bilo zlatu dodano srebro. Ko je Arhimed stopil v polno kopalno kad in je voda pljusknila prek robov, se mu je utrnila misel, da volumen nekega telesa ustreza količini vode, ki jo izrine. Če bi torej krono in čisto zlato enake teže drugega
za drugim položili v posodo z enako količino vode, bi se pri enakem volumnu morala izriniti enaka količina vode. Arhimed je bil nad to zamislijo tako navdušen, da je veselo skočil iz kadi in z vzklikom navdušenja hevreka, našel sem, povsem gol stekel po ulicah Sirakuz. Tako je odkril zakon o hidrostatičnem vzgonu.
27
Pokrajina v Argentini
Arhimed
A
A
arhipelág
Aristotel
arkada: Arkadno dvorišče
Aristofan
Artemida
arhipelág geogr Veliko otočje s pripadajočim morjem vred. arhitektúra lik umet Umetnost ↗ stavbarstva, ki oblikuje prostore za člov. bivanje in njegove dejavnosti. Osnovna elementa a. sta notr. arhitekturni prostor, namenjen določenemu namenu (bivanju, delu, gibanju, počitku, kult. življenju, molitvi), in arhitekturno telo, ki uresničuje in ščiti notranjščino. Po razl. merilih se a. lahko deli v mnogo kategorij, npr. kamnita, lesena, opečna, železobetonska a.; stanovanjska, javna, mestna, indus. a.; utrdbena, sakralna, posvetna, krajinska a.; romanska, gotska, renesančna, baročna, modernistična a. Ideje in teorije a. upoštevajo soc. in sociološki koncept, razvoj industrije, uporabo armiranega betona, železa, aluminija in stekla idr. novih materialov. Inovatorji a. so bili mdr. Alvar Aalto, Walter Gropius, ↗ Le Corbusier, Ludvig Mies van der Rohe, Aldo Rossi. Po 2. svet. vojni je medn. racionalizem dobil lokalni značaj. V Slov. so bili glav. arhitekti mdr. Jaroslav Černigoj, Maks Fabiani, J. ↗ Plečnik. arhív kult Urejena zbirka gradiva s posebnim pomenom za znanost in kulturo kake države; ustanova ali prostor, kjer je to gradivo shranjeno. arídnost geogr V klimatogeografiji pomanjkanje ↗ padavin ali vlage (nasprotno ↗ humidnost). Aridna območja imajo manj kot 250 mm padavin letno, zanja je značilen zlasti primanjkljaj padavin glede na potencialno evapotranspiracijo, bodisi v celem ali določenem delu leta. árija glasb Skladba za glas in inštrumentalno (nav. orkestralno) spremljavo; lahko samostojna (koncertna a.) ali del večjih vokalno-inštrumentalnih del (↗ opere, ↗ oratorija, ↗ kantate). A. je nav. obsežnejša od samospeva; glasb. kvaliteta je pomembnejša od sporočilnosti besedila. Aristófan (med 460 in 450–ok. 386 pr. n. š.) Največji gr. komediograf; v ↗ komedijah je smešil napake tedanje družbe. Kot zmerno konservativen zagovornik stare demokratične ureditve je neusmiljeno sramotil tiste osebnosti in pojave, ki so po njegovem mnenju ogrožali tradicionalne vrednote. Od več kot 40 komedij je ohranjenih 11, mdr. Ptiči, Lizistrata, Zborovalke. aristokracíja zgod, sociol Privilegiran družb. sloj, predvsem plemiškega rodu; ↗ plemstvo, nobiliteta. A. je vladala v ↗ Atenah pred perzijskimi vojnami v 5. stol. pr. n. š. in v ↗ Šparti ves čas obstoja; tudi v rim. republiki. Na oblasti je bila na Jap. 794–1185; v sredozem. komunah, npr. v Benetkah, Firencah, Dubrovniku v sred. veku in renesansi; v stari Prusiji. Polit. moč je izg ubila po 1. svet. vojni. Po meščanskih revolucijah se je pojem a. kot stanu oz. a. po rojstvu razširil na veliko 28
↗ buržoazijo kot privilegirano ekonomsko skupino. Aristótel (384–322 pr. n. š.) Gr. filozof in naravoslovec, učenec ↗ Platona na Akademiji, učitelj ↗ Aleksandra Velikega; v Liceju je ust. fil. šolo peripatetikov. A. je utemeljil formalno ↗ logiko (Organon), s kritiko Platonovega nauka o idejah metafiziko (Metafizika); tudi fiziko (Fizika), psihologijo (O duši), praktično filozofijo, tj. ↗ etiko in politiko (Nikomahova etika, Politika), ter nauk o pesništvu (Poetika). V t. i. prvi filozofiji, pozneje im. metafizika, je ob ravnaval vprašanje boga. S polit. in na ravoslovnimi spisi je utemeljil več znan. disciplin, mdr. govorništvo in besedno umetnost. Zanimale so ga tudi botanika, zoologija, meteorologija. Vplival je na ↗ sholastiko, predvsem ↗ Tomaža Akvinskega, in številne filozofe poznejših stoletij vse do zdaj. aritmétika mat Veja ↗ matematike, ki se ukvarja z numeričnim računanjem s 4 os novnimi računskimi operacijami (↗ se števanjem, ↗ odštevanjem, ↗ množenjem in ↗ deljenjem) ter s ↗ potencami, ↗ koreni in ↗ logaritmi. arkáda lik umet Zaporedje nosilnih lokov nad ↗ stebri oz. slopi; omejuje arkadni hodnik, arkadno dvorišče ali arkadno lopo. Slepa a. je okrasni niz lokov v steni brez nosilne funkcije. Árktika Območje okrog s. ↗ tečaja, nads. tečajnikom; večji del A. je ↗ Severnoledeno morje, prekrito z debelim ledom, ki se le poleti stali na robovih. Obsega Aljasko, Grenlandijo in dele Kanade, Skandinavije in Sibirije. A. je redko poseljena; ribištvo, lov, gojenje severnih jelenov; nahajališča nafte, zemeljskega plina, premoga.
Arktika
Arménija (uradno i. Republika A.) Država v j.z. ↗ Aziji; 29 743 km2, 2 967 000 preb. (2009); uradni jezik armenski; denarna enota dram; glav. mesto ↗ Erevan. naravne razmere in gospodarstvo Na s. gorovje Mali Kavkaz, ostalo visoka planota s kotlinami (1400–1800 m n. v.), na j. Araratska ravnina ob reki Araks; suho celinsko podnebje. Poljedelstvo na umetno namakanih površi-
asimilácija nah (žito, povrtnine, sadje); živinoreja; in dustrija predvsem v Erevanu. zgodovina V 4. stol. so Armenci sprejeli krščanstvo; 885–1080 je bilo na ozemlju A. armensko kraljestvo, od 1514 v ↗ Osmanskem cesarstvu. V. del je 1620 dobila Perzija. S. del je bil od 1828 pod Rus.; 1922–36 je bila A. del Zakavkaške sovjetske republike, 1936 je postala sovjetska republika. Po razpadu Sovjetske zveze 1991 je postala neodvisna, vključena v Skupnost neodvisnih držav. 1991–94 je bila A. v vojni z Azerbajdžanom za Gorski Karabah.
Pokrajina v Armeniji
Armstrong [ármstrong-], Neil Alden (1930) Am. vesoljec; 1966 je poveljeval Geminiju 8 in 1969 Apollu 11. 21. 7. 1969 je iz lunarnega modula Orel (angl. Eagle) kot 1. človek stopil na površje ↗ Lune. Po njem im. manjši krater na Luni blizu mesta pristanka. Armstrong [ármstrong-], Louis (vzdevek Satchmo Pops) (1901–71) Am. trobentač in pevec; ambasador ↗ džeza s prepoznavnim tonom, interpretacijo in glasom; naj vplivnejši inštrumentalist in džezovski glasbenik 20. stol. Veliko je snemal v slogih od scata do ↗ bluesa. Vrh kariere je dosegel v 40. in 50. l. Glav. plošče: Louis Armstrong and his Hot Seven 1927, Satchmo: A Musical Biography 1956, Ella and Louis 1956. árnika (tudi gorski kokovičnik; Arnica montana) bot Zelnata trajnica iz družine ne binovk, raste na zakisanih travnikih. Cvetovi so priljubljeno domače zdravilo (predvsem za rane in vnetja ter krepitev srca); rastlina je nekoliko strupena. arogánca spl Ošabno in predrzno, naduto, tudi brezobzirno vedenje. arómaterapíja (tudi aromatska terapija) med Zdravljenje z esencami eteričnih olj, pridobljenih iz rastlin. Temelji na zdravljenju starih civilizacij, zlasti kit.; vrsta alter nativnega zdravljenja za sprostitev in od pravljanje nekaterih psihosomatskih težav in težav, ki jih povzroča stres. Artémida Gr. boginja lova, narave, plod nosti, zaščitnica porodnic, devištva; hči ↗ Zevsa in Leto, sestra ↗ Apolona. Pri Rim ljanih im. ↗ Diana.
Armenija
površina 29 743 km2 prebivalstvo (2009) 2 967 000 glavno mesto Erevan uradni jezik armenski denarna enota dram
artêrija (tudi odvodnica) med ↗ Žila, ki vodi kri od ↗ srca; upogljiva cevka z debelimi stenami iz gladkih mišičnih vlaken, ki se krčijo oz. sproščajo pod vplivom simpatičnega živčevja. Na njej se meri srčni ↗ utrip. Srčno mišico oskrbuje koronarna a. Iz ↗ aorte izhajata desna in leva koronarna a.; ta se takoj deli v 2 veji (človek ima torej 3 koronarne a.). Druge a. velikega obtoka izhajajo iz aorte in njenih vej; po njih teče s kisikom bogata kri iz levega srčnega prekata v tkiva, le po pljučni a. teče s kisikom revna kri (iz desnega prekata v pljuča). Vratna a., ki leži spredaj pod mišico obračalko glave, im. skupna; deli se v notr., ki prehranjuje možgane, in zun., ki prehranjuje obraz. Najmanjše a. im. arteriole. Glav. obolenji a. sta arterioskleroza, ateroskleroza. artíkel 1. spl Proizvodni in trg. predmet, potrebščina, blago. 2. jezik ↗ člen. artikulácija spl Oblikovanje, izoblikovanost česa, npr. a. misli. Ártur Legendarni junak keltske Britanije, ki naj bi se ok. 500 boril proti vdorom Anglosasov; poročen je bil z Guinevro; z njim je povezan tudi čarovnik Merlin. Omenjen je v številnih srv. legendah in romancah skupaj s svojimi zvestimi spremljevalci, vitezi okrogle mize (Lancelot, ↗ Percival, Galahad, Tristan). Legende o njem so sčasoma dobile kršč. okvir, A. je postal srv. ideal kršč. vladarja. asimilácija 1. sociol Proces prilagajanja po sameznika ali skupine soc. okolju s prevzemanjem splošno sprejetih obrazcev vedenja, npr. zlitje posamezne kult. manjšine z večinsko kult. skupnostjo. Hitrost a. je odvisna od rasnih, verskih, kult., gosp. idr. razlik med skupinama; najhitreje poteka, ko ni večjih razlik in ko pripadniki manjšine živijo med večino, sicer je počasnejša. 2. kem, biol Sinteza org. spojin (↗ ogljikovih hidratov) iz anorg. osnovnih substanc, kot sta ogljikov dioksid (CO2) in voda (H2O), s kemično (kemosinteza v številnih bak terijah) ali svetlobno (↗ fotosinteza v avtotrofnih, zelenih rastlinah) energijo in us treznimi ↗ katalizatorji. Nasprotje a. je ↗ disimilacija. 29
Neil Alden Armstrong
Louis Armstrong
Arnika
A
A
asimptóta asimptóta mat Premica, ki se ji krivulja približuje, pa se je nikoli ne dotakne. Razdalje med točkami na krivulji in točkami na a. gredo v neskončnost proti nič. Asírija Stara dežela v s. ↗ Mezopotamiji, im. po glav. mestu Asur (zdaj Kalat Šerkat), ki je bilo že v 3. tisočl. pr. n. š. pomembno trg. in kultno središče. V zgodnjem 2. tisočl. pr. n. š. je bila A. teritorialna država, ki je v 18. stol. pr. n. š. obsegala celotno zg. Mezopotamijo (st.asirsko obd.); pozneje je bila odvisna od ↗ Babilonije in države Mitani. 14.–11. stol. pr. n. š. je postala ponovno neodvisna; bila je vodilna sila v Mezopotamiji, Armeniji in občasno v s. Siriji (sred. asirsko obd.). Najpomembnejši kralji iz tega obd. so bili mdr. Asurubalit I., Salmanazar I., Tukulti Ninurta I. Po smrti sled njega ok. 1208 pr. n. š. je asirska moč začela slabeti. V 9. stol. pr. n. š. je bilo novo obd. ekspanzije; v tem času so bile voj. operacije usmerjene predvsem proti zg. Mezopotamiji in Siriji, Aramejcem, državi Urartu in Armenskem višavju. Od sredine 8. stol. do poznega 7. stol. pr. n. š. so asirski kralji združili večji del Sred. vzhoda, od Egipta do Perzijskega zaliva. Zadnji veliki asirski vladar je bil Asurbanipal. Državo je uničila kaldejsko-medijska koalicija 612–609 pr. n. š. A. je postala del Novobabilonske države. Rim. cesar Trajan je 115 n. š. ust. rim. provinco A., ki je verjetno obsegala nekdanje osrednje območje asirske države; razpustil jo je Hadrijan. askéza relig Strogo, načelno odrekanje užitkom, ugodnostim, ugodju; vzdržnost, samozatajevanje. Odpoved se lahko mdr. nanaša na hrano, počitek, spolnost, razvedrilo. Praktični cilji a. so razvijanje samoobvladovanja, krepitev značaja in neod visnost od telesnih gonov; relig. motivi a. so pokora, očiščenje ali priprava na kultno opravilo. Najglobja kršč. a. je prevzem trp ljenja v imenu ↗ Jezusa Kristusa. asociácija psih Naučena povezava med 2 ali več pojmi, spomini, idejami, dražljaji; psihološka izkušnja kot posledica take povezave. A. je pomembna pri učenju, obnav ljanju znanja in veščin ter pridobivanju navad. V ↗ psihoanalizi je preizkušanje a. uveljavljen način odkrivanja ↗ kompleksov in potlačenih doživetij. àsociálnost sociol Nesposobnost posameznika za vzpostavitev družb. stikov z drugimi osebami ali njegov pasivni umik iz družb. življenja. Asocialni posameznik se ni sposoben vživeti v soc. ↗ norme in se nav. tudi zelo slabo ali sploh ne vključuje v življenje družb. skupine, v njenih dejavnostih sodeluje zgolj formalno. asteroíd astr ↗ planetoid. ástma (tudi naduha) med Kronična vnetna bolezen sluznice dihalnih poti, ki jo spremljajo preobčutljivost sapnic in po 30
navljajoči se napadi težkega dihanja in kašlja zaradi njihove zožitve. V nekaterih primerih izzovejo napad bronhialne a. zun. dejavniki (pelodi, hišni prah, žival. dlake) in virusne ali bakterijske okužbe dihal, napori, onesnaževalci zraka, ↗ alergije na hrano in zdravila (ekstrinzična a.), v drugih pa zun. sprožilnika ni najti (intrinzična a.). Nav. se a. pojavi v otroštvu, lahko tudi v kateri koli starosti, pogosto zaradi podedovane nagnjenosti (predvsem alergije). A. se zdravi z beta-adrenergičnimi agonisti, teofilinom, glukokortikoidi, kromoglikatom. ástrofízika astr Veja ↗ astronomije na meji s ↗ fiziko; preučuje fiz. lastnosti in kem. sestavo vesoljskih teles in medzvezdne snovi, večinoma s spektralno analizo, fotografijo in metodami radioastronomije. Temeljne podatke dobiva z raziskovanjem šibke ↗ svetlobe, ki prihaja z vesoljskih teles. Teoretična a. skuša na osnovi fiz. zakonov in z matematičnimi metodami določiti razmere v notranjosti ↗ zvezd, njihovo sevanje, nastanek in razvoj. Moderno področje a. je ↗ kozmologija, raziskovanje vesoljskih teles na razl. področjih spektra elektromagnetnega sevanja (radijskih valov, žarkov X in gama, IR- in UV-svetlobe). astrologíja astr, relig Veda o domnevnih vplivih nebesnih teles na človeka in dogodke na Zemlji; razvili so jo Kaldejci, Grki in Egipčani, nima znanstvene os nove. A. trdi, da lega vesoljskih teles v trenutku člov. rojstva vpliva na njegov značaj in ↗ usodo; podatke črpa iz ↗ horoskopov.
Atakama
astronávtika (tudi kozmonavtika) astr Veda o poletih v ↗ vesolje in praktično prizadevanje, da bi jih uresničili. Združuje številne veje znanosti in tehnike, ki omogočajo raziskovanje planetov ↗ Osončja in osvajanje bližnjega vesolja s pomočjo ↗ raket in ↗ vesoljskih plovil; a. se je razvila od domišljijske zamisli prek znan. razprav in napredka raketne tehnike. astronomíja astr Opazovanje, raziskovanje in teoretični študij vesoljskih teles v določenih predelih ↗ vesolja ali vesolja v celoti; preučuje njihovo gibanje, zgradbo, nastanek in razvoj. Znan. veje a. so astrometrija
Atlantída
Atene
oz. pozicijska a. (navidezne lege), nebesna mehanika (gibanja), ↗ astrofizika s ↗ koz mologijo in radioastronimijo, zvezdna statistika; raziskovati pomaga tudi ↗ astronavtika. A. je ena najst. natančnih ved, razvijala se je vzporedno z razvojem instrumentov, tehnologije, matematike, fizike in kemije; je temelj za širši in kritični pogled na naravo. Sistematična opazova nja nebesnih teles (predvsem zaradi merjenja časa) so opravili že stari Egipčani, Mezopotamci, Indijci, Kitajci in Maji. Grki so izmerili trajanje leta, obhodne čase ↗ Lune in ↗ planetov, polmer ↗ Zemlje in Lune, oddaljenosti Lune in ↗ Sonca. V 2. stol. je ↗ Ptolemaj vpeljal ↗ geocentrični sistem, ki ga je prevzela srv. kršč. Evr. V 16. stol. je N. ↗ Kopernik uvedel ↗ helio centrični sistem. Izum ↗ daljnogleda (zač. 17. stol.) je spremenil način astronomskih opazovanj; s ↗ teleskopi so odkrili 3 nove planete. I. ↗ Newton je bil z zakonom splošne ↗ gravitacije začetnik teoretične a. V 19. stol. se je začela fotografska in spektralna analiza vesoljskih teles. V 20. stol. so odkrili ↗ galaksije, vrtenje ↗ Galaksije, vesoljske vire radijskega, rentgenskega, gama, IR- in UV-sevanja, pulzarje, kvazarje. Áškerc, Anton (psevdonim Gorázd) (1856– 1912) Slov. pesnik, predstavnik ↗ realizma s prvinami ↗ romantike. Sprva se je lit. zgledoval po Josipu Stritarju, Simonu Jenku, v lirskih pesmih je gojil ljubezensko, domovinsko, soc., refleksivno motiviko. Po 1882 je postal bolj epski: snov za ↗ balade, ↗ romance, ↗ legende je jemal iz ljud. življenja, narodne zgodovine, v pa rabolah je uporabljal orientalske motive. V dramatiki A. je opazen vpliv ↗ naturalizma. Napisal je potopisa Izlet v Carigrad 1893 in Dva izleta na Rusko 1903; zbirke: Balade in romance 1890, Nove poezije 1900, Akropolis in piramide 1909; epske pesnitve: Zlatorog 1904, Mučeniki 1906, Atila v Emoni 1912; drame: Izmajlov, Red sv. Jurja, Tujka, vse 1900. Atakáma (špan. Atacama) Puščava na s. ↗ Čila, vzdolž Tihega oceana; dolžina ok. 1000 km, površina ok. 400 000 km2. Kam nita in gručnata puščava z malo padavin;
bogata ležišča bakrove rude in solitra; v t. i. solitrni vojni med Čilom ter Bolivijo in Perujem 1879–83 si je Čile prilastil vsa nahajališča solitra. ateízem relig Zanikanje božjega bitja, božjega svetovnega reda, brezboštvo; tudi odstopanja od vsakokrat v kakšni skup nosti veljavnega pojma o ↗ Bogu. A. je znan od antike (Epikur). Uveljavil se je predvsem v ↗ razsvetljenstvu, ko so na podlagi dognanj naravoslovja in psihologije kritizirali Sv. pismo. Metodični a. izhaja iz iskanja dokazov za božji obstoj. Redukcionistični a. razlaga ↗ religijo brez Boga, npr. le s soc. okoliščinami. Eksistencialni a. trdi, da vera v Boga človeka oropa njegove človeškosti. Aténa Gr. boginja modrosti, vojne, umet nosti, zaščitnica junakov, ↗ Aten. Rodila se je s skokom iz glave ↗ Zevsa; upodabljali so jo z oklepom, čelado, kopjem in ščitom z glavo Meduze. Atenina sova je simbol modrosti. Rimljani so jo istovetili z ↗ Minervo. Aténe Glav. mesto, gosp. in kult. središče ↗ Grčije, v Atiki; 745 514 preb.; univ., muzeji (Arheološki, Bizantinski), pinakoteka; medn. letališče Spáta, pristanišče Pirej. Najstarejši del A. je ob vznožju ↗ Akropole (izkopanine antičnega mestnega središča Agore, stara mestna četrt Plaka). Obstoj A. je mogoče dokazati že v 3. tisočl. pr. n. š.; ok. 1000 pr. n. š. so bile sedež kralja (mi tološki ustanovitelj A. je Tezej) in glav. mesto Atike. V 5. stol. pr. n. š. so dosegle vrhunec pod Periklom in bile vodilna polit. in kult. sila. 166 pr. n. š. so A. osvojili Rim ljani; 1456–1833 so bile pod Turki, nato glav. mesto neodvisne Gr. 1896 in 2004 prizorišče OI. Átila (ok. 406–453) Vladar ↗ Hunov 434– 453; bil je sin Mundzuka, po smrti strica Ruasa je vladal do 445 z bratom Bledo, ki ga je nato ubil in zavladal sam. Z Bledo je ust. največjo zvezo plemen v zgodnjem sred. veku in veliko državo, ki je segala od Alp do Baltskega morja na z. in Kaspijskega morja na v. 441 je vdrl čez donavsko mejo in zavzel številna mesta na Balkanu. 447 je ponovno opustošil balkanske province. 451 je vdrl v Galijo. Rim. vojskovodja Aetij in Teoderik I. sta skupaj pre magala A. na Katalavnijskih poljanah; po bitki se je A. umaknil iz Galije (njegov prvi in edini poraz). 452 so Huni vdrli v It. in spotoma opustošili številna mesta (tudi Ptuj, Ljubljano), uničili Akvilejo, zavzeli Milano, vendar so se zaradi lakote obrnili. Po njegovi smrti je država Hunov razpadla. Atlantída V gr. mitologiji velikanski skrivnostni otok z. od Heraklovih stebrov, im. po ↗ gigantu Atlantu. Po ↗ Platonu mogočna država, ki se je 9000 l. pred njegovim časom pogreznila v morje. Pozneje so ji mnogi skušali določiti lego in najti ostanke. 31
Atena
Anton Aškerc
A
A
Atlántski oceán Atlántski oceán (tudi Atlantik) Ocean med ↗ Evropo in ↗ Afriko na v. ter ↗ Ameriko na z.; 82 mil. km2, skupaj s stranskimi in obrobnimi morji 106 mil. km2. Sred. globina ok. 3800 m, največja 9219 m (Portoriški jarek). Nahajališča nafte in zem. plina. átlas geogr Zbirka ↗ kart ali slik, ki po namenu in vsebini sestavljajo celoto, nav. vezana v knjigo (zemljepisni a., anatomski a., biol. a.). Prvi geogr. a. v Evr. je nastal v 15. stol. na podlagi kart ant. kartografa ↗ Ptolemaja; prvi a. je izdal flamski kartograf Abraham Ortelius 1570; vzor sodobnih a. je postal a. kartografa Gerharda Mercatorja 1595, s katerim se je uveljavil izraz (po ilustraciji na notr. naslovnici z 2 atlantoma, ki držita na plečih zem. kroglo). Glede na območje so znani svet., regionalni, nacionalni a.; zelo razširjeni so šolski in tematski a. (zgod., astronomski, pomorski, planerski, turistični a., avtoatlasi).
Atlas
atletika: Tek
Átlas Ok. 2000 km dolgo gorovje v s.z. ↗ Afriki; več vzporednih hrbtov (najvišji Visoki A. v ↗ Maroku), vmes visoke planote s slanimi jezeri. Najvišji vrh je Jbel Toubkal (4167 m). atlétika šport Panoga, ki zajema naravne oblike gibanja človeka (hojo, tek, skoke in mete). Deli se na številne šp. discipline, razvrščene v teke in teh. discipline; skoraj v vseh tekmujejo moški in ženske. Med teki so glav. tekmovalne discipline tek na kratke steze ali šprint (100, 200 in 400 m), tek na sred. proge (800 in 1500 m), tek na dolge proge (3000, 5000 in 10 000 m), šta fetni tek (4 × 100 in 4 × 400 m), tek z oviraštart 3000 m zapreke štart 3000 m, 5000 m štart 200 m met krogle ciljna ravnina štart 100 m, 100 m ovire štart 110 m ovire skok v daljino troskok
Štadion za atletiko 32
mi (100, 110 in 400 m), tek čez zapreke (3000 m), maraton (42 195 m), hitra hoja (10, 20 in 50 km). Teh. discipline so skoki (skok v višino, daljino, troskok, skok ob palici) in meti (met kopja, diska, kladiva, suvanje krogle); mešane discipline so mnogoboj, deseteroboj (moški) in sedmeroboj (ženske). Vse discipline se odvijajo na atletskem štadionu (pri hitri hoji in maratonu sta na njem praviloma štart in cilj), na katerem so tekaške steze in proge, zapreke, zaletišča in doskočišča z vso potrebno šp., teh. in elektronsko merilno opremo. A. je glav. del poletnih OI in podlaga za vr hunske šp. dosežke tudi v drugih športih. Zač. a. so bili v ant. Gr. v 5. stol. pr. n. š., v borbah atletov na tekmovalnih slavnostih (agonih); v 2. stol. pr. n. š. se je razširila v Rim. V 19. stol. so a. uvedli v angl. šolah, nato se je razširila po svetu. Zdaj je predvsem šp. disciplina; sprva se je delila na lahko a. in težko a., tj. dviganje uteži, rokoborba, vlečenje vrvi, šp. akrobatika, biatlon, triatlon. Medn. organizacija za a. je IAAF. atmosfêra 1. astr, geogr Razmeroma tanka plinska ovojnica okoli vesoljskega telesa; le telo z dovolj veliko maso zaradi svoje ↗ gravitacije lahko zadrži molekule plinov, sicer se te razsipljejo po prostoru. ↗ Planeti imajo razl. goste a. Zelo gosto imajo Venera, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun; gosto Zemlja; redko Mars; komaj zaznavno Merkur. A. imajo tudi ↗ sateliti (npr. Titan), ↗ kometi, ↗ Sonce idr. ↗ zvezde. Zemljino a. (tudi ozračje) do višine 25 km sestavljajo 78 % ↗ dušika, 21 % ↗ kisika, vodna para (ok. 1–3 %), ogljikov dioksid (0,03 %) in žlahtni plini. Sestavlja jo več koncentričnih plasti ozračja z razl. temperaturnimi gradienti. Čisto spodaj je ↗ troposfera (nad tečajema do 8 km, nad ekvatorjem do 16 km visoko). Na morskem nivoju je povprečna gostota ↗ zraka 1,3 kg/m3 in ↗ tlak 1013 mbar oz. hPa. Obe količini z višino logaritemsko pojemata in sta polovični na višini ok. 5,5 km, navzgor pa vse počasneje prehajata v medzvezdno snov. Temperatura ob morju je povprečno 15 °C, navzgor pa se a. deli v plasti in vpliva na dogajanja v njih. Nad troposfero je tropopavza in nato do višine 50 km ↗ stratosfera, v kateri skok s palico štart 1500 m met diska in kladiva met kopja skok v višino štart 400 m, 400 m ovire, 4 x 100 m, 4 x 400 m štart 800 m štart 10 000 m cilj vseh tekov
termosfera mezopavza mezosfera stratopavza stratosfera tropopavza troposfera
višina (km)
Áton
120 110 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0
ozonosfera
–80
–60 –40 –20
0 20 temperatura (°C)
Razdelitev in temperature standardne Zemljine atmosfere
se temperatura zaradi absorpcije UV-se vanja z višino povečuje. Med 50–80 km je mezosfera (temperatura na zg. robu je 90 °C), nad njo je termosfera oz. ionosfera (80–800 km), kjer je del molekul že ioni ziran. Nad 800 km je eksosfera kot prehod v ↗ vesolje. A. omogoča življenje na Zemlji, ustvarja vremenske procese in pojave (↗ vreme), ↗ kroženje vode, klimatske pasove in spremembe. Z ↗ učinkom tople grede povzroča višje in stalnejše temperature pri tleh, varuje prizemne plasti pred ↗ meteoriti, premočnim UV-sevanjem. 2. fiz Zastarela merska enota za ↗ tlak; ustreza hi drostatičnemu tlaku zem. a. pri določenih pogojih. Fizikalna a. (tudi normalna, standardna a.; simb. atm) je enaka 1,013 · 105 Pa, tehnična a. (simb. at) 0,981 · 105 Pa. atól geogr Koralni otok kolobarjaste oblike z ↗ laguno v sredini, npr. Kajmanski otoki.
ovojnico (razteza se do razdalje ok. 10 –10 m od jedra). A. je v osnovnem stanju el. nevtralen, ker je štev. protonov v jedru enako štev. elektronov v ovojnici (to štev. je podano s t. i. vrstnim številom a.). Elektroni so okoli jedra razvrščeni v lupinah, katerih zgradbo določajo kvantnomehanska pravila in jih opredeljujejo 4 kvantna števila; kem. lastnosti elementov določajo elektroni v zunanji lupini a.; pravilnosti v razvrstitvi elektronov kaže ↗ periodni si stem elementov. A. je deljiv, kar je po kazalo odkritje ↗ radioaktivnosti (M. in P. ↗ Curie). Sodobno zgradbo a. so podali v zač. 20. stol. sir Ernst Rutherford (Rutherfordov model a.), Max Planck (kvantna teorija), N. ↗ Bohr (Bohrov model a.), Louis de Broglie (elektron kot delec, ki ima značilnosti valovanja) in Erwin Schrödinger (valovnomehanski ali orbitalni model a.). V naravi obstaja 92 elementov, ki ustrezajo a. z 1–92 protoni v jedrih, razl. vrst a. elementov pa je nekajkrat več, ker je štev. nevtronov v jedrih z enakim štev. protonov lahko razl. (takšna jedra im. ↗ izotopi).
proton nevtron
atomsko jedro elektron
Ogljikov atom
Atol
atóm fiz, kem Osnovni gradnik kem. ↗ elementov. Po mnenju ant. filozofa Demokrita so a. najmanjši, nevidni in nedeljivi delci, iz katerih je sestavljeno vsako materialno telo; z odkritjem ↗ elektrona, ↗ protona in ↗ nevtrona je postalo očitno, da so a. sestavljeni. A. ima majhno (ok. 10 –15 m), iz protonov in nevtronov sestavljeno el. pozitivno nabito ↗ jedro (skupno štev. nukleonov v jedru je podano s t. i. masnim številom), ki predstavlja veliko večino mase a., in negativno nabito elektronsko
atómska bómba (tudi A-bomba) fiz Jedrsko orožje zelo velike moči, ki temelji na ↗ fisiji nevtronskih jeder ↗ urana ali ↗ plutonija. Ko se v a. b. združita 2 ali več manjših delov jedrskega eksploziva v kritično maso, verižna jedrska reakcija povzroči eksplozijo, ki nav. ustreza klasični eksploziji nekaj mil. kg nav. eksploziva. Učinki si sledijo zaporedoma: najprej močna svetloba, nato rušilni val, toplotni val in radioak tivno ↗ sevanje, ki traja dalj časa. Radio aktivni prah se počasi vrača iz ozračja in seda na zemljo, povzroči kontaminacijo zemljišča. Moč a. b. se meri v kilotonah in megatonah. Prvič je bila uporabljena proti jap. mestoma ↗ Hirošima 6. 8. 1945 in ↗ Na gasaki 9. 8. 1945. Prve a. b. so bile vržene iz letal; zdaj so atomske konice nameščene predvsem v glavah ↗ raket. Áton Egiptovski bog sonca; upodabljali so ga kot sončevo ploščo z žarki, ki imajo na 33
Aton
A
A
atonálnost
Sandro Botticelli, Sv. Avguštin, 1480
Avgust
koncu obliko rok. Ok. 1350 pr. n. š. ga je egiptovski kralj Amenofis IV. (vzd. Ehnaton) razglasil namesto boga Amona, prepovedal je ostale bogove in s tem za obd. ok. 20 l. uvedel ↗ monoteizem (nato je bil ponovno uveden ↗ politeizem); prestolnico je prestavil iz Teb 300 km na s. v Tel El Amarno in začel gradnjo novega mesta Ahetaton in templjev v Karnaku. atonálnost (tudi atonikalnost, netonalnost) glasb Značilnosti v melodiki in ↗ harmoniji, ki izhajajo iz načela enakovrednosti in neodvisnosti vseh 12 poltonov. A. ne pozna ↗ tonskih načinov ter zanika tonalna kompozicijska načela; tonsko ureditev ji omogoča ↗ dodekafonija. Prve takšne skladbe je 1908 napisal Arnold Schönberg. Nasprotje a. je tonalnost. atribút 1. spl Značilnost, bistvena lastnost pojava ali predmeta, npr. žezlo kot a. oblasti. 2. jezik ↗ prilastek. Auerspergi [ávәrspergi] (tudi Turjaški, Turjačani) Kranjska plemiška rodbina, po izvoru verjetno iz Švabske ali Bavarske. Posest na Kranjskem so A. dobili v 11. stol., tu so prvič omenjeni v dokumentih 1220 z imenom Owersperch. V 13. stol. je pr votna rodbina izumrla, nadaljeval jo je rod nesvobodnih ministerialov (Turjaški). Vzpon rodbine v 15. in 16. stol. je bil povezan z voj. službami v obrambi proti Turkom. Mnogi člani rodbine so bili vodilni častniki Vojne krajine; najmanj 5 članov tudi kranjski deželni glavarji. Cesar Friderik III. je 1463 podelil A. dedni maršalat. Engelbert A. je postal pred 1455 dedni vrhovni deželni komornik na Kranjskem. A. so bili od 1550 baroni, od 1630 ↗ grofje. 1653 so bili povzdignjeni v drž. ↗ kneze, nato v ↗ vojvode Kočevja. Glavnino njihove posesti so sestavljala gospostva Turjak, Šumberk, Ribnica, Čušperk, Hmeljnik, z nakupom 1641 so pridobili še veliko kočevsko gospostvo z Žužemberkom. A. so bili tudi lastniki ene najst. in najpomembnejših zasebnih knjižnic na Kranjskem iz 14. stol. Vidnejši člani rodbine so bili deželni glavar Viljem A., baron Herbard VIII. A., baron Andrej A., eden od poveljnikov v zmagoviti bitki s Turki pri Sisku. Auschwitz [áu̯švic] ↗ Oświęcim. avantgárda 1. sociol Vodilna skupina po sameznikov kot idejnih nosilcev kakega družb. gibanja; tudi predhodnica novih družb. smeri. V ↗ marksizmu npr. oznaka za polit. najbolj aktivno skupino delav skega razreda (↗ proletariata), ki je nosila največjo odgovornost za razvoj ↗ komunizma ter nastopala in sprejemala odlo čitve v imenu ljudstva. 2. umet Skupek novih smeri in um. gibanj v 1. tretjini 20. stol. (1910–30), mdr. ↗ ekspresionizem, ↗ kubizem, ↗ futurizem, ↗ dadaizem, ↗ konstruk tivizem, ↗ nadrealizem. A. je v programih 34
in manifestih oblikovala merila za sprejem in vrednotenje sodobnih um., zlasti lit. in lik. del. Literarna a. je bojevito zanikovala izrabljene norme tradicionalne umetnosti, z eksperimenti je utirala pot novim idejno-izraznim možnostim (dehierarhizacija lit. zvrsti, razkrivanje postopka, razvitost metafore, montaža, kolaž, grafično oblikovanje teksta, večmedijskost). Filmsko a. je uveljavil nem. filmski ekspresionizem in nato sovjetski film montaže (Sergej Mihajlovič Ejzenštejn). Po 2. svet. vojni se je težišče a. s t. i. underground in struk turalnim filmom preneslo v ZDA. A. na Slov. 1915–30 je bila odmev evr. gibanj, predvsem konstruktivizma in futurizma. Vplivna je bila t. i. novomeška pomlad s skupino okoli Antona Podbevška 1920–22 (reviji Trije labodje in Rdeči pilot), Avgusta Černigoja in Ferda Delaka 1924–29 (Novi oder, revija Tank); manj opazna je bila konstruktivistična poezija S. ↗ Kosovela v pesniški zbirki Integrali ’26. Po 2. svet. vojni, predvsem po 1960, je nastopila neoavantgarda, zlasti v literaturi, lik. umetnosti, filmu. avatár relig V ↗ hinduizmu delno ali ce lotno utelešenje božanstva v člov. ali žival. podobi; manifestacija ali inkarnacija božanstva, zlasti ↗ Višnuja. Na Zemlji se nav. pojavi tedaj, kadar človeštvu grozi nesreča. Najslovitejši a. Višnuja je ↗ Krišna; tudi ↗ Buda, Rama, Kalki. avdiénca spl Uradni sprejem pri visokih osebnostih, npr. a. pri papežu, a. pri preds. države. avditórij spl a) Prostor za poslušalce glasb., kult. idr. prireditev, npr. prostor za občinstvo v gledališki dvorani. b) Poslušalci glasb., kult. idr. prireditev. Avgúst (polno i. Gaj Julij Cezar A.) (63 pr. n. š.–14 n. š.) Prvi rim. cesar; prvotno Gaj Oktavij, od 44 pr. n. š. znan kot Okta vijan, januarja 27 pr. n. š. je prejel častni naziv A. Bil je iz plebejske rodovine Ok tavijev; 44 pr. n. š. ga je posvojil ↗ Cezar in določil za dediča. Po Cezarjevi smrti je zbral vojsko iz veteranov in skupaj s senatsko vojsko premagal tekmeca Marka Antonija. Novembra 43 pr. n. š. je z Antonijem in Lepidom sklenil 2. ↗ triumvirat in ob delitvi rim. države prejel njen z. del. Po izključitvi Lepida in zmagi nad Antonijem in ↗ Kleopatro 31 pr. n. š. je postal samostojni vladar. Ob navidezni obnovi republikanskih institucij je vzpostavil absolutno monarhično vladavino in pre oblikoval rim. državo. Sam je prevzel nadzor nad t. i. cesarskimi ↗ provincami in jih reorganiziral z uvedbo plačanega uradniškega aparata, ki so ga sestavljali senatorji, vitezi in osvobojenci. Opustil je osvajanje novih ozemelj; Pirenejski polotok in Galijo je dokončno vključil v sistem rim. provinc,
Avstrálija podvrgel si je sovražna plemena v Alpah, zadušil upore v Panoniji, razširil vpliv Rima v Mali Az. Pod A. sta umetnost in znanost doživeli razcvet; razvil je obsežno gradbeno dejavnost v Rimu (novi forum, palača, mavzolej), It. in provincah (ceste, vodovodi, templji, knjižnice); ust. je nova mesta. Za naslednika je imenoval posvojenca Tiberija. Avguštín (polno i. Avrelij A.) (354–430) Rim. kršč. filozof, teolog in lat. prozni pisec; glav. predstavnik lat. ↗ patristike, najpomembnejši od 4 velikih z. cerkv. učiteljev in pridigarjev; predhodnik redovnih skupnosti avguštincev. Temelj njegove relig. misli je spreobrnjenje in vera kot mišljenje s privolitvijo v Božje ↗ razodetje. Etiko je utemeljeval na ljubezni; 4 kardinalne vrline je dopolnil s 3 kršč. čednostmi (vero, upanjem in ljubeznijo). A. je bil do 13. stol. oz. ↗ Tomaža Akvinskega vodilni katoliški teolog; vpliven je bil tudi pozneje. Svoje življenje in pot od manihejstva prek ↗ skepticizma in novoplatonizma do spreobrnitve v ↗ krščanstvo je opisal v Izpovedih 397–398, 1. velikem lit. delu kršč. književnosti. A. je napisal tudi številne teološke spise, pridige, pisma. Avicéna (980–1037) Arab. filozof, zdravnik, znanstvenik, preučevalec in interpret ↗ Aristotela in ↗ Platona. Srv. Evr. je predstavil gr. miselnost in znanost. Zaslovel je
s fil. enciklopedijo 'Rešitev' in temeljnim fil. delom 'Vzhodnjaška modrost', prežetim z globokim ↗ sufizmom. Avignon [avinjón] Mesto v j. ↗ Franciji, ob Roni; 89 000 preb.; gotska katedrala, nekdaj papeški dvor (14. stol.); živilska, tekst. industrija, turizem. 1309–76 sedež papežev, nato protipapežev. avión prom ↗ letalo. avróra (tudi polarni sij) astr Optično-el.magnetni pojav v eksosferi: svetenje nočnega neba v spreminjajočih se svetlobnih pa sovih razl. oblik in zelenih do rdečih barv na polarnem nebu. Nastane največkrat v polarnih območjih zaradi trkov zračnih (plinskih) molekul z el. nabitimi delci s Sonca, ki z veliko hitrostjo pridejo do Zemlje ok. 1,5 dneva po izbruhih vročih plinov na Soncu in jih magnetno polje Zemlje usmeri proti polu. Na Slov. je pojav im. Aurora Borealis (severni sij), na j. zem. polkrogli Aurora Australis. Avstrálija Najmanjša celina na Zemlji. V polit. geografiji se zlasti v statistične namene pogosto obravnava skupaj z ↗ Oceanijo. Avstrálija Zvezna država, ki obsega istoim. celino, Tasmanijo in manjše otoke; 7 692 024 km2, 21 779 000 preb. (2009); uradni jezik angleški; denarna enota avstralski dolar; glav. mesto ↗ Canberra. državna ureditev Po ustavi iz 1900 je A. parlamentarna
Avstralija 35
Papeška palača v Avignonu
Avicena
A
A
avstralopíteki
Avstralija
površina 7 692 024 km2 prebivalstvo (2009) 21 779 000 glavno mesto Canberra uradni jezik angleški denarna enota avstralski dolar
monarhija v Commonwealthu; formalnega drž. poglavarja (brit. monarha) zastopa generalni guverner; izvršno oblast vodi premier, zakonodajno oblast pa ima dvodomni parlament (predstavniški dom in senat). Upravna razdelitev na 6 zveznih držav in 2 zvezni ozemlji. naravne razmere A. leži na obeh straneh j. povratnika; obala je malo razčlenjena, samo na j.z. in j.v. obali so primerni zalivi za pristanišča. Na z. je suha, večinoma puščavska ravnina, na v. je nekaj več padavin; vzdolž v. obale je Veliko razvodno gorovje (Mount Kosciusko, 2229 m); za njim so obsežne ravnine in gričevja ob rekah Murray in Darling; prevladujejo reke z občasnim vodnim tokom. Na j. je nekaj plitvih velikih slanih jezer (Eyre); mnoge slane kotanje. Na s. A. je trop., na j. zmerno, v notranjosti pa puščavsko podnebje. V notranjosti je večinoma polpuščava in grmičje, na s. in v. so evkaliptovi gozdovi. Živalstvo: vrečarji (kenguruji) in kljunači; pred prihodom belcev ni bilo višjih sesalcev. gospodarstvo Na s.v. in j.v. poljedelstvo (sladkorni trst, pšenica), na j.v. tudi govedoreja, v notranjosti ovčereja (A. je največja svet. proizvajalka volne). Velika rudna bogastva (med vodilnimi proizvajalci svinca, cinka, bakra, železa, zlata, boksita, diamantov in črnega premoga). Večina industrije je v j.v. delu (barvna in črna metalurgija, strojna, avtomobilska, živilska, kem.). Izvoz: hrana in živina, rude, premog. Glav. pristanišči sta Sydney, Melbourne, največje letališče je Sydney. zgodovina Evr. prizadevanja odkriti v j. morjih domnevno kopno oz. Neznano južno deželo segajo v konec 16. (Portugalska) in zač. 17. stol. Abel Janszoon Tasman je 1642–44 objadral s., j. in z. obalo A. ter odkril Tas manijo. J. ↗ Cook je 1770 osvojil A. za VB. Prvi belski priseljenci so prišli 1788, ko je bila ust. 1. kazenska naselbina Port Jack son in kolonija Novi južni Wales; kaz njence so pošiljali v A. do 1865 (prihod 1. skupine svobodnih naseljencev v Sydney 1793); v zač. 19. stol. so jim sledili živi norejci in zlatokopi. V 19. stol. so nastale avtonomne kolonije Tasmanija (1825), Z. A. 36
(1829), J. A. (1835–37), Victoria (1851), Queensland (1859), S. ozemlje (1863–64). 1901 so kolonije ust. državo Avstralska zveza (Commonwealth of A.) v okviru Brit. skupnosti narodov. V 1. in 2. svet. vojni je bila A. na angl. strani, 1951 se je včlanila v pakt ANZUS, 1954 je vstopila v SEATO. 1949–72 je bila na oblasti Liberalna stranka, preds. vlade pa Robert Menzies: A. se je navezala na ZDA (sodelovanje v korejski in vietnamski vojni) in j.v. Az. ter Jap. 1976 se je s sprejetjem zakona o pravici ↗ Aboriginov do zemlje izboljšal položaj prej zatiranih staroselcev. 1997 se je razmahnilo gibanje za spremembo drž. ureditve; 1998 referendum o ustavni republiki ni uspel.
Pokrajina v Avstraliji
avstralopíteki (Australopithecinae) zool Izumrla družina ↗ hominidov, živela v pliocenu (pred 4 mil. l.) in zgodnjem pleistocenu (do 1,5 mil. l.) v Afr. A. so predstavniki zgodnje faze učlovečenja, prvi dvonožci z vzravnano držo, velikostjo ↗ možganov, ki ni presegala velikosti možganov današ njih človeku podobnih opic, in z dom nevno uporabo orodja (palice, kamni). Australopithecus anamensis je najst. do zdaj odkrita vrsta, najdena 1994 ob Turkanskem jezeru v Keniji, živela je pred 4,1–4 mil. l. Australopithecus afarensis je najbolj podrobno opisana vrsta iz bogatih nahajališč v pokrajini Afar v Etiopiji; najpopolnejše žensko okostje te vrste je bilo odkrito 1974 (Lucy); primitivna vrsta s homino idnimi telesnimi razmerji je živela pred 3–2,5 mil. l. Australopithecus africanus je gra cilni predstavniki a. izpred 2,5–2 mil. l., možni člov. predniki; prva znana vrsta je bila odkrita 1924 v Taungu (Južnoafriška republika). Australopithecus robustus in Australopithecus bisei (sinonim Paranthropus) sta robustni vrsti z mogočnimi čeljustmi in sagitalnim grebenom na lobanji. Zadnji iz družine a. so živeli pred 2,5–1,5 mil. l. v j. in v. Afr. Ávstrija (nem. Österreich; uradno i. Repub lika A.) Država v sred. ↗ Evropi; 83 872 km2, 8 210 000 preb. (2009); uradni jezik nemški; denarna enota evro; glav. mesto ↗ Dunaj; druga večja mesta: Gradec, Linz,
avtarkíja Salzburg, Innsbruck. Devet zveznih dežel; zakonodajno oblast ima dvodomna zvezna skupščina; drž. svet volijo na spl. volitvah, poslance zveznega sveta deželni parlamenti. naravne razmere Večinoma alpska država; obsega del S. apneniških Alp (mdr. Lechtalske Alpe, 3038 m), Centralnih Alp (mdr. Visoke Ture z Velikim Klekom, 3797 m) in J. apneniških Alp (mdr. Ziljske Alpe, del Karavank). Proti s.v. prehajajo Alpe v predgorje, onstran Donave so pokrajine Mühl-, Wald- in Weinviertel, proti v. Alpe postopoma potonejo pod terciarne kamnine panonskega obrobja (ravnina Dunajske kotline in gričevje Gradiščanskega). Reke: Donava, Inn, Salzach, Travna, Aniža, Mura, Drava. Številna jezera v pokrajini Salzkammergut in na Koroškem; j.v. od Dunaja je Nežidersko jezero. gospodarstvo Obdelane je le 18 % površine (koruza, pšenica, krompir, sladkorna pesa, grozdje in sadje); pomembna je živinoreja, zlasti govedoreja (tudi na planinskih pašnikih) in prašičereja; gozdarstvo. Rudarstvo: magnezit, železo, rjavi premog. Glav. indus. panoge: strojna, kov., lesna, kem., živilska, elektroteh. indus trija. Izvoz: stroji, kemikalije, elektroteh. izdelki, avtomobili, indus. oprema, kem. izdelki, papir. Zelo pomemben je turizem (zimski in letni). zgodovina Na ozemlju sedanje A. so se ok. 400 pr. n. š. naselila keltska ljudstva, ki so si jih v 1. stol. pr. n. š. podredili Rimljani, v 6. stol. pa so se tu naselili Bavarci in Slovani. 803 je Karel Veliki ust. V. marko, 996 je prvič omenjeno kot Ostarrichi; 976–1246 so A. vladali Babenberžani. V 9. stol. je bila pod močno nem. kolonizacijo; od 1156 vojvodina, 1278 so jo dobili Habsburžani, ki so v nasled njih stol. pridobili nova ozemlja in 1438 naslov nem. cesarjev. V 15. in 16. stol. so zaradi tur. nevarnosti ust. Vojno krajino; po tur. porazu pred Dunajem 1683 je A. postala evr. velesila. S Pragmatično sankcijo 1713 je zasedla prestol Marija Terezija; pod njo in Jožefom II. je bil uveden razsvetljeni absolutizem in več reform. V vojnah z Napoleonom I. je A. izgubila več ozemelj; Franc II. se je 1806 odpovedal nem. cesarski kroni. Z dunajskim kongresom ji je bilo vrnjeno ozemlje, A. je postala vodilna v
Pokrajina v Avstriji
Nem. zvezi in je spet uvedla absolutizem. V marčni revoluciji 1848 je prestol zasedel Franc Jožef I. 1866 je A. izstopila iz Nem. zveze; 1867 je z dualizmom nastala ↗ Avstro-Ogrska, ki je po 1. svet. vojni raz padla; ust. je bila avstr. republika, ki so jo pretresali polit. in soc. nemiri. 1938 je bila A. priključena Nem.; 1945 je bila razdeljena v 4 cone; 1955 je z drž. pogodbo postala nevtralna in samostojna država. A. je članica EU od 1995. Avstrija
površina 83 872 km2 prebivalstvo (2009) 8 210 000 glavno mesto Dunaj uradni jezik nemški denarna enota evro
Ávstro-Ógrska Habsburška dvojna ↗ monar hija 1867–1918. Avstro-ogrska nagodba je razdelila monarhijo v 2 enakopravni polovici, avstr. in madžarsko, povezani v personalni uniji. Decembra 1867 je bila sprejeta ustava, z manjšimi spremembami veljavna do 1918. Ime A.-O. je bilo uvedeno 14. 11. 1868 s cesarjevim pismom. Avstr. pol. z Dunajem so sestavljale Zg. in Sp. Avstr., Tirolska, Salzburška, Voralrberška, Goriška, Gradiščanska, Trst, Istra, Kranjska, Koroška, Štajerska, Dalmacija, Češka, Moravska, Bukovina, Galicija in Šlezija (Cislajtanija); ogrski del pa dežele krone sv. Štefana s Hrvaško in Slavonijo (Trans lajtanija). Oblast je bila v rokah nem. in madžarskega ↗ plemstva in ↗ buržoazije. Nezadovoljstvo podjarmljenih slovanskih narodov (z večinskim deležem preb.), Italijanov in Romunov ter nerešena narodna vprašanja so povzročali nacionalne boje in pretresali državo vse do njenega razpada; program o trialističnem preoblikovanju monarhije (3. narod so bili Slovani) po 1900 ni zadoščal. Po uvedbi ↗ dualizma v A.-O. so odpravili ↗ konkordat, 1869 uvedli spl. šolsko obveznost, omogočili delovanje društev in strank, pozneje sprejeli delav sko zakonodajo. 1907 so v avstr. delu uvedli spl. volilno pravico za moške. V zun. politiki se je A.-O. po izrinitvi iz Nem. in It. usmerila na Balkan. 1878 je okupirala BiH in si jo 1908 priključila. V 1. svet. vojni je bila na strani Nem. poražena in je 1918 razpadla na več držav. avtarkíja sociol Stanje samozadostnosti, neodvisnost družbe od zun. okolja; na37
A
A
avtízem
Avtizem in umetnost računanja Nekateri avtisti imajo redke darove. Zlahka lahko izračunajo kvadratni koren iz 1 657 543 ali pa brez obotavljanja povejo, na kateri dan v tednu bo padel 23. september 4198. Mnogi avtistični učenjaki so v navadnem življenju nesamostojni. Strokovnjaki pri avtizmu razlikujejo med Kannerjevim in Aspergerjevim sindromom. Za Aspergerjevim sindromom se pogosto
merna izolacija in zapiranje meja posa meznega polit. sistema. avtízem med, psih Redka razvojna ↗ motnja otrok: nesposobnost stvarnega zaznavanja in dojemanja sveta, oteženo komuniciranje z ljudmi, gibalna togost in čustvena odtujenost. Značilni za a. so umikanje osebe v lastno notranjost, izrazita zaprtost vase, nerazlikovanje med lastnimi željami in zun. razmerami, težave pri navezova nju stikov z okolico in prilagajanju spremembam, močno okrnjeno sporazume vanje, otežen razvoj govora, v težjih primerih razkroj čustvovanja. Znaki a. se pokažejo v 1. l. starosti; vzrok zanj je neznan. A. je simptom ↗ nevroze, ↗ shizofrenije, demence. ávtobiografíja lit Sklenjena, nav. lit. oblikovana ↗ pripoved o poteku avtorjevega lastnega življenja (lastna ↗ biografija), v kateri se spomini na resnične dogodke in opazovanje notr. odzivov mešajo z domiš ljijo. A. zaznamujejo predstavitev bogatega in zapletenega sveta (J. W. ↗ Goethe) ali izjemne duhovne izkušnje, razmišljanja in občutja (↗ Avguštin, J.-J. ↗ Rousseau, I. ↗ Cankar). ávtodidákt spl ↗ samouk. avtomát tehn Naprava ali stroj, ki samodejno, brez člov. sodelovanja, opravlja s pro gramom določeno delo, ponavlja postopek ali uravnava stanje izbrane količine. Za vodenje a. so v uporabi razl. načini: pri mehanskih a. gibanje stroja določajo krivuljne plošče, ročice, vzvodi; pri električnih a. se poleg njih uporabljajo elektromagneti in stikala, pri elektronskih a. razl. tipala in regulatorji, ki dejansko stanje primerjajo z želenim in odpravljajo napako. Računalniško vodeni a. (npr. obdelovalni stroji, ↗ roboti) lahko spreminjajo način dela glede na zun. okoliščine in se med delom celo učijo (↗ kibernetika). Mehanske dele premika hidravlični, pnevmatski ali elektromehanski sistem (↗ avtomatizacija). Pri polavtomatih se opravljajo avtomatsko le določena dela. avtomatizácija tehn Razvoj in uporaba tehnoloških postopkov za samodejno uravna vanje in nadzor delovanja, npr. v proizvod nji, transportu; uvajanje naprav (↗ avtoma tov) oz. procesov, ki delujejo oz. potekajo 38
skriva nadpovprečna inteligenca. Prizadeti lahko abstraktno razmišljajo in logično sklepajo, pogosto imajo zelo izražena posebna zanimanja in so zaradi drugačnega obnašanja osamljeni. Pri Kannerjevem sindromu se prizadeti sam odločno izloči iz okolja in čuti močno potrebo po vedno enakem okolju.
samodejno in brez neposrednega nadzora človeka. Za razliko od mehanizacije se pri a. nadomeščata člov. prisotnost in odločanje ter s tem povečata zanesljivost in kvaliteta izdelkov. A. je oblika indus. proizvodnje s pomočjo strojne oz. informacijske tehnologije, ki zmanjšuje člov. rutinsko ročno delo; pomembna je v energetiki, prometu, industriji (kem. tehnologija, farmacija, metalurgija), kjer iz surovin nastajajo polizdelki. Pri a. delovni proces spremljajo tipala, kontrolni sistem pa ustrezno posreduje, npr. spreminja temperaturo, dodaja reagente. V elektroniki, strojniš tvu, pohištveni in avtomobilski industriji avtomatski ↗ roboti opravljajo številne, tudi človeku nevarne naloge, saj so natančnejši, hitrejši in manj zmotljivi. Sodobna a. je nemogoča brez ↗ računalnikov. A. ima tudi družb. posledice: zmanjšuje potrebe po nekvalificiranih proizvodnih delavcih, zvečuje pa potrebo po znan.-teh. delovni sili. avtomatízem psih Proces ali dejavnost, ki poteka spontano in brez zun. nadzora ali racionalnega razmišljanja, deloma ali popolnoma neodvisno od zavesti in pozornosti. A. je lahko podedovan (hoja) ali pridobljen (vožnja s kolesom, branje). avtomobíl (tudi avto) prom Cestno vozilo z najmanj 3 (nav. 4) kolesi, gnano z lastnim ↗ motorjem, nav. bencinskim ali dizelskim, lahko tudi na električni pogon. A. ima školjko (karoserijo) s sedeži za voznika in potnike ter prostor za prtljago, podvozje s kolesi, zavorami in kretnim mehanizmom ter pogonski motor z menjalnikom in diferencialom. Pogon je na sprednja, zadnja ali vsa 4 kolesa (4WD). Po namenu se ločijo osebni a. (vključno z voznikom ima največ 9 sedežev), rešilni a. (opremljen je za nujno pomoč in prevoz bolnikov), dirkalni a. (za hitrostna tekmovanja, npr. formula 1), poltovorni oz. tovorni a. (za prevoz oseb in blaga, npr. kombi, tovornjak). Po izvedbi je a. lahko limuzina, berlina, kabriolet, kupe. A. je nastal z izumom izpopolnjenega motorja z notr. zgorevanjem. 1876 sta Nicolas August Otto in Gottlieb Wilhelm Daimler razvila prvi uporaben motor z notr. zgorevanjem oz. eksplozijski motor (↗ Ottov motor). C. F. ↗ Benz je takšen motor, ki ga je
Azerbajdžán G. W. Daimler še izpopolnil, 1885 vgradil v trikolesnik (velociped) in ga 1886 patentiral. Od 1908 je a. po zaslugi H. ↗ Forda v množični izdelavi. avtomobilízem šport Tekmovanje z ↗ avtomobili v razl. disciplinah. Glav. tekmovalne oblike v a. so hitrostne preizkušnje na zaprtih krožnih progah, ↗ reliji in dirke na cestišču oz. avtoslalomi; uveljavljajo se tudi dvoranska tekmovanja. Tekmovalni avtomobili se delijo po razredih; najbolj cenjena in teh. zahtevna je ↗ formula 1, večja medn. tekmovanja so tudi v formuli 3000, formuli 3 in formulah razl. posamez nih konstruktorjev motorjev. Posebna vrsta a. so vzdržljivostne dirke prirejenih avtomobilov in dirke turističnih avtomobilov, podobnih serijskim vozilom, pospeševalne dirke specialnih avtomobilov, ki zavirajo s padali; ↗ karting. Mejnik sodobnega a. je bilo 1950 uvedeno točkovanje za SP v formuli 1. Krovna medn. organizacija a. je FIA (Fédération Internationale de l’Automobile), ust. 1904; v njenem okviru od 1978 deluje FISA (Fédération Interna tionale du Sport Automobile), ki se ukvarja z organizacijo avtomobilističnih tekmovanj in sprejema pravila. avtonomíja sociol Samostojno, neodvisno odločanje, vzpostavljanje lastnih pravil de lovanja kakega ozemlja, sistema, organizacije ali osebe. A. je lahko teritorialna, organizacijska, funkcionalna, osebna, soc., poklicna. Teritorialna a. je oblika drž. ure ditve; pravica teritorialne skupnosti ali enote je, da samostojno rešuje vprašanja notr. uprave in ureja zadeve z zakoni, ki si jih sama postavi. ávtor kult Ustvarjalec, pisec lit., strok. ali znan. del; tudi ustvarjalec izdelka, zasnove, izuma, zlasti na teh. področju. avtoritéta sociol Oseba ali skupina ljudi z visoko stopnjo družb. priznane moči oz. tank
zadnji glušnik
varnostni pas ročica smerokaza
vpliva. Posameznik je lahko a. zaradi osebnih sposobnosti, visokega položaja na družb. hierarhični lestvici, oblastnih funk cij, ki jih opravlja. A. so nav. voditelji polit. strank, verskih združenj, idejnih, znan. skupin. ávtorsko právo pravo Celota predpisov, ki urejajo varstvo del v znanosti in umetnosti (književnosti, glasbi, lik. umetnosti); ↗ copyright. Za pridobitev materialnih in moralnih pravic ni potrebna registracija dela; avtorju gredo pravice od trenutka, ko je delo ustvaril. Enako varstvo kot za izvirno delo velja tudi za predelave. avtotrófnost biol Sposobnost organizmov proizvajalcev, da iz preprostih spojin izdelujejo za življenje potrebne org. spojine s ↗ fotosintezo ali kemosintezo. To sposobnost imajo vse zelene rastline in nekatere bakterije. Nasprotje je ↗ heterotrofnost. Ayers Rock [éərs rók] ↗ Uluru. azbést geol, kem Vlaknasti različek katerega koli izmed 6 ↗ mineralov iz skupine amfibolov in serpentina; hidratiziran kov., nav. magnezijev silikat z veliko toplotno in kem. obstojnostjo. A. se uporablja za toplotno izolacijo, kot negorljiv material v obliki papirja, plošč (salonit), za polnila v cementih, prevleke, filtre in zavorne obloge. Tekst. vlakna iz a. so krhka in deljiva v tanke, prožne kristale; uporabljajo se sama ali v mešanicah z bombažem, lanom ali ko nopljo za teh. tekstilije, ognjevarne tkanine, zaščitna oblačila. Vdihavanje azbestovega prahu in uporaba vlaken zaradi kancerogenosti povzročata azbestozo in pljučnega raka, zato se proizvodnja in uporaba a. opuščata. Azerbajdžán (uradno i. Republika A.) Država v ↗ Aziji, v Zakavkazju; 86 600 km2, 8 239 000 preb. (2009); uradni jezik azerbajdžanski; denarna enota azerbajdžanski manat; glav. mesto Baku. naravne razmere in vzvratno ogledalo
volan
bočno ogledalo
brisalnik vetrobranskega stekla
pokrov tanka
ohišje zračnega filtra akumulator hladilnik
zadnji odbijač
sprednji odbijač ohišje zadnje preme s pogonsko gredjo
ventilator za hlajenje alternator žaromet
diferencial
smerokaz
dovod goriva
blažilnik
sprednji glušnik kardanska gred
katalizator
ročica ročne zavore
meglenka ročica menjalnika
menjalnik
platišče
pnevmatika
zavorni kolut
kretno drogovje
Osebni avtomobil 39
avtomobilizem: Avtokros
A
A
Ázija A. obsega nižavje ob Kuri in Araksu z. od Kaspijskega jezera; na z. del Armenskega višavja, na s.z. Veliki Kavkaz. Celinsko podnebje, na j. ob Kaspijskem jezeru vlažno subtropsko. Rastlinstvo: stepa in suha stepa. Gosp. osnova sta nafta in zemeljski plin v okolici Bakuja in pod Kaspijskim jezerom; večina gosp. dejavnosti je v Bakuju in okolici. Poljedelstvo na umetno namakanih površinah (bom baž, žito, grozdje, sadje); v gorah živinoreja; petrokem., kem., strojna, živilska, tekstilna industrija. zgodovina A. so v 7. stol. zavzeli Arabci, v 11. stol. je bil del države Seldžukov, v 13. stol. so ga opustošili Mongoli. V 16.–18. stol. so bile vojne za A. med Perzijo in Tur., od 1828 rus.; 1920 so raz glasili Azerbajdžansko sovjetsko socialistično republiko, ki je bila 1922–36 del Zakavkaške sovjetske socialistične republike. 1936 je A. postal sovjetska republika. Po razpadu Sovjetske zveze 1991 je postal neodvisen, vključen v Skupnost neodvis nih držav. 1991–94 je bil A. v vojni z Armenijo za Gorski Karabah. gospodarstvo
Azerbajdžan
površina 86 600 km2 prebivalstvo (2009) 8 239 000 glavno mesto Baku uradni jezik azerbajdžanski denarna enota azerbajdžanski manat
Ázija Največja celina; 44,2 mil. km2 (vključno z notr. morji), kar je 30 % vse kopne zemlje. Razprostira se od S. ledenega morja na s. do 10° j. g. š. in od 26° v. g. d. do 170° z. g. d. Dogovorjena meja med A. in ↗ Evropo poteka po hribovju in reki Ural, Kaspijskem jezeru in Maniškem podolju v Črno morje. površje A. je močno razčlenjena; največji polotoki so (od z. proti v.): Mala A., Arab. polotok, Indokit. polotok, Koreja, Kamčatka in Čukotski polotok; j. od Himalaje je Ind. podcelina. A. loči od Afr. Sueški prekop, od Am. pa Tihi ocean, toda na s. se celini zbližata na ok. 85 km; z Avstralijo jo povezuje Malajsko otočje, na v. je Jap. Nižinski svet, ki je v glavnem na s.z., v. in j., zavzema četrtino celotne po vršine. Šestina površja ima n. v. več kot 2000 m. Notranjost zavzemajo gorovja in visoke planote (Tibet, prek 4000 m n. v.). Iz Evr. se v A. nadaljujejo mladonagubana gorstva, ki se v Mali A. razcepijo v dva loka: s. lok poteka v bližini Črnega morja 40
Pokrajina v Azerbajdžanu
čez Kavkaz in Elbrus proti Pamirju, j. lok pa čez j. obrobje Male A. (Tavrus), Iran, Himalajo (najvišji vrh sveta Mount Everest, 8850 m) in Indokino do Malajskega otočja. Ob v. obali A. poteka od v. Sibirije čez Sahalin in Jap. drugi lok mladonagubanega gorovja, ki se na Timorju stika z evr.-az. gorskim sistemom. Območje mladonagubanih gorstev je prepreženo s prelomi, živimi in ugaslimi vulkani, na neustaljenost zem. skorje kažejo številni potresi. Obširna območja v notranjosti in na z. A. so brez odtoka k morju; reke se izlivajo v slana jezera in močvirja. V S. ledeno morje tečejo Ob, Jenisej in Lena, v Tihi ocean Amur, Rumena reka in Jangce, v Ind. ocean Ganges, Ind, Evfrat in Tigris. Naj večja jezera: Kaspijsko, Aralsko, Balhaško, Bajkalsko. podnebje Pretežno celinsko. Na s. so zelo mrzle zime (najbolj mrzel kraj na s. polobli je Ojmjakon v v. Sibiriji) in umirjena poletja, v notranjosti mrzle zime in vroča poletja. V v. in j. A. je monsunsko podnebje, na skrajnem j. pa prehaja v ekva torialno. rastlinstvo in živalstvo Na skrajnem s. je pas tundre, proti j. sledi obširen pas iglastih gozdov (tajga). Na j.z. in v notranjosti A. prevladujejo stepe, polpuščave in puščave z oazami. V v. in j. A. je monsunski, na skrajnem j. pa že trop. deževni gozd. Na s. živi nekaj vrst arktičnih živali (lemingi, polarne lisice, severni jeleni). Živalstvo na s. in v notranjosti A. je podobno kot v Evr.; j.z. A. ima sredozem., j. A. pa trop. živalstvo (sloni, tigri, opice). prebivalstvo V A. živi več kot polovica svet. preb.; v nekaterih državah (npr. Bangladešu) je vedno večji problem prenaseljenost. Med evropide spadajo mdr. Afgani, Perzijci, Rusi, Indijci, Arabci in Judi, med mongolide pa preb. notr. A. (Mongoli, Tibetanci), v. A. (Kitajci, Japonci, Korejci), s.v. A. (Čukči, Tunguzi) ter j. A. (Vietnamci, Tajci, Burmanci); v j. in j.v. A. živijo nizkorasli vedidi in negriti. vera V A. so razširjena vsa glav. verstva; v notranjosti in na v. prevladuje budizem, na ind. podcelini hinduizem, v j.z. A. in Indoneziji islam, v s. A. in Zakavkazju krščanstvo, v Izraelu judov stvo. gospodarstvo Skupno ustvarja A. 10 % svet. vrednosti kmetijskih pridelkov; glav. kmetijski pridelki so: riž (Kit., Ind.), kav
azíl čuk (Malezija, Indonezija), juta (Ind., Bangladeš), kopra (Indonezija), čaj (Ind., Šrilanka), bombaž (Kit., Ind., Pakistan), soja (Kit.); ribolov (Jap., Kit.). Rudna bogastva: kositer (Malezija), volfram (S. Koreja), črni premog (Kit.), nafta (Kuvajt, Saudova Arabija, Iran, Irak idr.), antimon (Kit.), železo (Ind., Kit.), mangan (Ind., Kit.). Industrija je razvita zlasti na Jap. (gosp. najbolj razvita država v A.) in Tajvanu, v Izraelu, na Kit., v Rus. in Ind. Izvoz: riž, čaj, tobak, kavčuk, bombaž, juta, sladkor, kopra, oljarice, nafta, preproge, svila, porcelan, les, lesni izdelki in indus. blago (zlasti Jap., Kit., Tajvan). Prometno omrežje je zelo gosto v Ind., Pakistanu in na Jap. Moderne ceste so predvsem na Jap. ter deloma v Ind., Pa kistanu in Indoneziji. zgodovina V A. so nastale najstarejše civilizacije in države (Babilonija, Fenicija, Perzija, Kit.). Njeno
zgodovino so določala nasprotja med starimi visokimi kulturami ter bojevitimi nomadskimi ljudstvi iz notranjosti A. Grki in Rimljani so živahno trgovali z A. tja do Kit. Ok. 1500 so začeli posegati v A. Evropejci: Angleži so osnovali kolonialni imperij v Ind. in Burmi, Nizozemci v Indoneziji, Francozi v Indokini, Španci (pozneje pa Američani) na Filipinih; Rus. je zavzela Sibirijo ter v 19. stol. sred. A. V 20. stol. se je pri az. narodih prebudila nacionalna zavest, kar je pospešila zlasti 2. svet. vojna. Po 1945 so postale neodvisne države mdr. Burma (Mjanmar), Šrilanka, Ind., Indonezija, Pakistan, Filipini, Laos, Kambodža, Vietnam, Malezija. Na Kit., v Mongoliji, S. Koreji in S. Vietnamu je komunistična družb. ureditev. azíl pravo Dajanje zatočišča tujcu, izpostav ljenemu pregonu, aretaciji ali smrtni kazni
Azija 41
A
v matični državi zaradi rasnih, verskih ali jen od j. proti z.; j. ima a. = 0°, z. ima a. = 90°, polit. razlogov oz. zavzemanja za temeljne s. ima a. = 180°, v. pa a. = 270°. ↗ človekove pravice in svoboščine. Diplo- Aztéki Indijansko ljudstvo iz jezikovne matski a. je zatočišče v diplomatskem skupine nahuatl. V 13. stol. so se s s.v. plapredstavništvu tuje države. Teritorialni a. note Aztlán priselili v ↗ Mehiko, kjer so na je zatočišče na ozemlju tuje države z njeno izročilu civilizacije Toltekov v 14.–16. stol. privolitvijo; predmet regionalnih medn. utemeljili mogočen imperij z glav. mestom pogodb (zlasti v J. Am.) in medn. konven- Tenochtitlán. Gosp. temelj države A. je bilo cij. A. za živali je zavetišče za izgubljene do- poljedelstvo (namakanje, izsuševanje; koruza, fižol, kakav in bombaž), tkalstvo; pomače živali ali živali brez lastnika. ázimut astr Ena od 2 koordinat horizont- znali so slikopis, koledar, razvili so uposkega ↗ koordinatnega sistema (druga im. rabno umetnost, rezbarstvo, kamnoseštvo, ↗ altituda). A. je kot med smerjo proti arhitekturo na tradiciji umetnosti Toltegeogr. s. in smerjo proti izbranemu pred- kov (predvsem ↗ piramide, palače, kipi, metu na vodoravni ravnini; kadar se meri nakit, stenske poslikave). Družba A. je bila Ilustrirani leksikon šolarje s ↗ kompasom, razredno razslojena (tudi suženjstvo), zase nanaša na magnetni s. za (magnetni a.). Kot med navpično ravnino snovana na družinskem sorodstvu in priskozi nebesno telo in meridiansko ravnino jateljstvu; ↗ politeizem (vrhovni bog Huit(a. nebesnega telesa) je v astronomiji mer- zilopochtli). Prihod ladjevja Hernana Cortésa 1519 so A. razumeli kot obisk boga Quetzalcoatla. Špan. osvajalci so ubili vladarja Montezumo II. 1520, razrušili prestolnico in s pomočjo upornih plemen do 1521 uničili imperij A. Zdaj ok. 1 mil. potomcev A. živi na Mehiškem višavju okoli Ciudada de Méxica; katoličani, tradicionalna verstva. Govorijo azteščino v več narečjih, španščino. Azúrna obála Del obale Sredozem. morja v ↗ Franciji, med Mentonom in Cassisem pri družboslovje in humanistika Marseillu; turizem (Nica, Cannes, Saint-Tropez, Antibes).
AŽEVEDNIK
700 strani 6 000 gesel in podgesel 2 000 fotografij, risb, preglednic in zemljevidov
Azurna obala
geografija kultura in umetnost naravoslovje splošno šport zgodovina znanost in tehnika
42