Kekceva potepanja by Mozaik knjiga

dolžina poti oprema težavnost najprimernejši čas

Podrobnejšemu opisu poti sledi še namig za obisk zanimivosti v bližini. 22

GOZDNIK

Slikovit vrh v Posavskem hribovju

GOZDNIK

Tisti, ki mu zaupate svojo skrivnost, postane gospodar vaše svobode. François de La Rochefoucauld

Nadmorska višina: 1090 m Višina izhodišča: 362 m Višinska razlika: 728 m Izhodišče: Zabukovica Dolžina poti: izhodišče–Gozdnik 2 uri, sestop 1 ura 30 minut, skupaj 3 ure 30 minut; če se odločimo še za Kotečnik: Gozdnik–Kotečnik 1 ura 30 minut, skupaj 5 ur

Zabukovica v skrajnem severnem delu Posavskega hribovja je bila nekdaj rudarsko naselje. Rudnik rjavega premoga je obratoval do leta 1966, ko sta ga ob odpiranju varnostnega stebra zalila voda in blato. Pod zemljo je še za 4,4 milijona ton premoga, izkopanih pa je bilo 3,2 milijona ton. Razcvet rudnika je bil v letu 1954, ko je v njem delalo kar 928 delavcev.

Oprema: pohodni čevlji in palice, hrana in pijača Težavnost: nezahtevna označena pot Najprimernejši čas: od aprila do oktobra Zemljevid: Atlas Slovenije (2005), str. 107, ali Posavsko hribovje

Opis: do Zabukovice se pripeljemo po cesti iz Žalca proti Grižam ali iz Laškega proti Zabukovici. Parkiramo pri obratu za predelavo plastike (Minerva), pred katerim stoji kip v spomin rudarjem. Gremo čez most in desno po cesti do konca naselja, prečkamo potok, nadaljujemo po cesti, še enkrat prečimo potok in zavijemo levo. Pot nas vodi mimo spomenika, naprej do pašnika in do domačije, za njo po cesti v gozd, naprej po kolovozu in na slabo stezo, ki se prične rahlo vzpenjati. Čez nekaj časa zavijemo ostro levo – pazimo na markacije, ker se tu kolovozi kar prepletajo – in pridemo do lovskega doma in domačije. Nad njo zavijemo levo proti Malemu vrhu, prečkamo gozdno cesto, prehodimo stopnice, gremo desno po vlaki in naprej strmo v breg. Nato zavijemo levo na opuščeno stezo, ki se konča s plezanjem po skalah, in že smo na Malem vrhu. Od

Gozdnik

namig

tod se pričnemo strmo vzpenjati po grebenu na vrh, ki ni razgleden. V bližini je tudi bivak. Z vrha se lahko odpravimo še na Kotečnik, ki ga dosežemo v uri in pol. Pot je označena in precej razgledna. Kotečnik dobro poznajo plezalci, saj so njegove skale idealne za preizkušanje plezalnih veščin. Sestop: sestopimo po poti vzpona. Namig: ribnik Vrbje Iz Zabukovice se peljemo proti Žalcu. Ko prečkamo Savinjo, zavijemo levo v Vrbje in sledimo oznakam za jezero. Parkiramo ob zapori. Vrbje je zavarovano območje južno od Žalca tik ob Savinji; osrednji del zavzema ribnik, ki meri 13 ha. Je prijeten kraj za sprehode, kolesarjenje in oddih. Okrog ribnika se vije 3 km dolga ekološka učna pot; med potjo si lahko ogledamo tudi galerijo na prostem. V informacijskem središču posojajo palice za nordijsko hojo, postavljena so različna igrala za otroke, tako da je poskrbljeno za vse družinske člane. Ekološka učna pot je označena s kažipoti, na katerih je glava čopastega ponirka, ki nas vodi in usmerja. Postavljene informativne table nas poučijo o ohranjenih življenjskih prostorih, kot so ostanki poplavnega gozda, mejice s travniki, reka s prodišči in ribnik. Pot poteka v celoti po ravnem in je primerna za vse.

Leseni 'krokodil' ob ekološki učni poti okrog ribnika Vrbje

izhodišče

100 družinskih izletov čez breg in dol

nadmorska višina višina izhodišča višinska razlika izhodišče

KEKČEVA POTEPANJA

V Kekčevih potepanjih je zbranih 100 izletov po slovenskih hribih in dolinah, nekaj pa tudi tik za našo severno in zahodno mejo. Popeljejo nas na zanimive vrhove, kraje, planote in razglednike, posejane od morja do Goričkega in od Gorenjske do Dolenjske. Ne bo jih težko najti, saj vsak izlet spremlja celostranski zemljevid z označenim izhodiščem in ciljem, odločitev za težjega ali lažjega pa olajšujejo kratke informacije:

cilj

Reka Savinja

Vzemimo torej knjigo v roke in pot pod noge!

34,96 €

KEKCEVA POTEPANJA oprema 1izd 2011.indd 1

Franjo Brglez

Kekčeva potepanja 100 družinskih izletov čez breg in dol

3/7/11 12:39 PM

Vsebina stran

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32

Ablanca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Babji zob . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Basališče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Bevkov vrh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Brda nad Lipanco . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Bricnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Bukovniško jezero . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Ciprnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Črepič in Fričev vrh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Čreta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Črna prst . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Črni vrh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 Debenec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Dolina Dragonje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 Ermanovec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 Galetovec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 Golaki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 Goli vrh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 Gomila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 Gora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 Gorka (Monte Gurca) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 Gozdnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Gradiška Tura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 Grlovec (Ferlacher Horn) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 Grmada . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 Hleviška planina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 Hudičev boršt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 Javorč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 Javornik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 Jelenk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 Jerebikovec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98 Kal . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100

001-006 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 4

3/4/11 11:05 AM

33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66

Kamniški vrh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Klek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kojca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kopitnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Korada . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Koreno nad Horjulom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Korošica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Košutica (Baba) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kozji vrh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kraljevska špica (Monte Re) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kranjska reber . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kremžarjev vrh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Križna gora in Sv. Duh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kršičevec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krvavica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kugla (Sotinski breg) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lašček . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lepa glava (Vetta Bella) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lepenatka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lovrenška jezera . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Luknja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Medvedjak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mrzli vrh s Sivko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mrzlica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nebeška gora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ojstrnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Okrešelj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Osolnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ostrež . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ovčji vrh (Kozjak)/Geißberg (Kosiak) . . . . . . . . . . . . . . Partizanski vrh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Planina nad Vrhniko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Planina Razor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

104 106 110 112 116 118 122 124 128 130 134 136 140 142 146 148 152 154 158 160 164 166 170 172 176 178 182 184 188 190 194 196 200 202

001-006 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 5

3/4/11 11:05 AM

67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100

Planski vrh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pod Špikom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pokljuška soteska . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pokojišče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Poldanovec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Raduha . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Resevna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Reška planina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rudnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ruška koča na Arehu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sleme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Stenica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Stolpnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Strelovec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Struška . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sv. Anton na Pohorju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sv. Lovrenc (Gora) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sv. Miklavž . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Šavrinsko gričevje: od Padne do Sv. Petra . . . . . . . . . . . Šentjoški vrh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Šilen tabor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Štefanja gora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tojzlov vrh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tromejnik na Goričkem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Uskovnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vajnež . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Veliki Javornik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Veliki vrh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Veliki Zvoh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Veliko Kozje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Virnikov Grintovec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vitranc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vogar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vrtaška planina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Viri in literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 307

206 208 212 214 218 220 224 226 230 232 236 238 242 244 248 250 354 256 260 262 266 268 272 274 278 280 284 286 290 292 296 298 302 304

001-006 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 6

3/4/11 11:05 AM

ABLANCA

Ablanca

cilj izhodišče namig

007-096 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 7

3/3/11 8:10 AM

ABLANCA

Izrazit, malo obiskan vrh v vzhodnih Julijskih Alpah Pesem je najlepši način pozabe, kajti v pesmih se človek spominja samo tistega, kar ljubi. Ivo Andrić Nadmorska višina: 2004 m Višina izhodišča: 1375 m Višinska razlika: 629 m Izhodišče: Rudno polje Dolžina poti: izhodišče–Ablanca

2 uri 30 minut, sestop 2 uri, skupaj 4 ure 30 minut Oprema: pohodni čevlji in palice, hrana in pijača

Ablanca

Težavnost: srednje zahtevna

označena pot, v zadnjih 20 minutah hoje proti vrhu ni markirana Najprimernejši čas: od junija do septembra Zemljevid: Atlas Slovenije (2005), str. 75, Triglavski narodni park ali Julijske Alpe – vzhodni del

Opis: na Pokljuko se pripeljemo po cesti Bled–Pokljuka. Za vojašnico na Rudnem polju zavijemo desno na gozdno cesto, in po njej vozimo pri bližno kilometer. Na razpotju cest parkiramo. Peš nadaljujemo po levi cesti nekaj sto metrov, dokler nas oznake za Triglav ne usmerijo desno na gozdno pot, ki se v okljukih strmo vzpenja. Kmalu se zravna, nato se zlagoma spušča, pa spet vzpne, vse dokler se z leve ne pri ključi pot s planine Konjščica. Zdru žena pot nas po dobro nadelani skalni stezi s čudovitimi razgledi kmalu pri pelje do planine Jezerca pod Viševni kom, ki se pne pred nami. Pot nadaljujemo levo po stezi ob robu planine do studenčka z bistro mrzlo vodo, ki nas odžeja. S planine Jezerca se pot strmo vzpenja po grušču in skalah vse do Studorskega prevala s kažipoti. Desno se priključi pot z Viševnika in Lipance, naravnost navzdol je smer za Vodnikov dom in Triglav, levo pa se dviga pot na vrh Ablance. Od tod dalje pot ni mar kirana, dobro pa je vidna steza v pesku. Tu in tam se sicer izgubi, vendar z ori entacijo ne bo težav. Kmalu smo na vrhu, ki ni preveč prostoren, ponuja pa prelepe razglede. Pri sestopu do sedla moramo biti zelo previdni.

007-096 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 8

3/3/11 8:10 AM

Sestop: previdno sestopimo po poti vzpona. Triglavski narodni park leži v severozahodni Sloveniji na območju Julijskih Alp. Obsega 83.807 ha, najvišja točka pa je Triglav z 2864 m, ki je simbol slovenstva. Ime Triglavski narodni park se prvič pojavi leta 1926 v dnevniku Jutro, leta 1981 pa je bil razglašen z zakonom. V parku je ogromno naravnih znamenitosti, Dolina Triglavskih jezer, Pokljuška soteska, blejski Vintgar, slap Peričnik, slap Savica, doline Kot, Krma in Vrata, niz koč in zavetišč v sredogorju in visokogorju, muzejev, cerkva, spomenikov, botaničnih vrtov; največje jezero v parku je Bohinjsko jezero. Skozi park tečeta reki Soča in Sava.

Namig: Športni center Pokljuka S parkirišča se zapeljemo do odcepa ceste za Bled. Takoj za odcepom, prek ce ste, je urejeno parkirišče. Od tod se napotimo peš po asfaltni cesti proti Uskovnici in si ogledamo funkcionalno urejen biatlonski center, ki se razprostira na obeh straneh ceste in je namenjen vrhunskim športnikom in rekreativcem za treninge in tekmo vanja. Tudi sodobno zasnovani hotel Center ob biatlonskih progah ni name njen le vrhunskim in rekreativnim športnikom, temveč vabi vse, ki si želijo oddiha ali sproščujoče rekreacije v objemu neokrnjene narave.

Športni center Pokljuka

Pokljuka je največja zaokrožena gozdna površina v Sloveniji, dolga skoraj 20 km, prav tako pa tudi široka in ima prek 6300 ha gozdov. Poraščajo jo iglavci, predvsem smreke, prepredajo pa skrita brezna, zaraščene konte, vrtače in dolinice, ki jih je za sabo pustil pokljuški ledenik. Za njim so ostala tudi pokljuška barja, ki spadajo med najjužnejša visoka barja v Evropi. Visoka šotna barja na Pokljuki so izjemna naravna vrednota. Voda je zastala v nepropustnih kraških kotanjah, kjer se je odlagal organski material, in nastala je šota, ki jo sestavljajo šotni mahovi; ti spodaj oglenijo, na vrhnjem delu pa stalno priraščajo. Zaradi prirastka se taka barja sčasoma dvignejo nad površje in nastane hrib; od tod tudi ime visoka šotna barja. V tem prostoru najdejo zatočišče prav posebne rastline in živalske vrste. Največja visoka šotna barja na Pokljuki so Goreljek, Šijec, Veliko Blejsko barje in Mlake pod Javorovim vrhom.

007-096 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 9

3/3/11 8:10 AM

BABJI ZOB

Skalni osamelec na severozahodnem pobočju valovite planote Jelovice Je Babji zob pred mano, z Jelovico, Pečano, v skalni votlini odmeva glas nazaj. Valentin Vodnik Nadmorska višina: 1128 m Višina izhodišča: 481 m Višinska razlika: 647 m I zhodišče: Spodnja vas pri Bohinjski

Oprema: pohodni čevlji in palice,

Beli Dolžina poti: izhodišče–Babji zob 2 uri 30 minut, sestop z obiskom Jame pod Babjim zobom 3 ure, skupaj 5 ur 30 minut

Najprimernejši čas: od marca

hrana in pijača Težavnost: nezahtevna označena

pot, ponekod prepadno do oktobra Zemljevid: Atlas Slovenije (2005),

str. 76, ali Julijske Alpe – vzhodni del

Jama pod Babjim zobom leži na višini 1008 m in je skupaj z rovi in brezni dolga več kot 800 m. Višina jame ponekod doseže tudi 50 m. Oblikovala se je v času, ko je v notranjost Jelovice vdirala voda iz bohinjskega ledenika. Prirodoslovni zapisi povedo, da so posebnost jame kalcitni kristali. Najlepši in največji so polomljeni, tisti težje dostopni pa so še vedno v okras jami. V zadnji dvorani, ki je bila odkrita pred nekaj leti, so našli zanimive sigaste tvorbe. V pisani besedi zasledimo različne pripovedi o nastanku Babjega zoba. Znana je tista, ki pravi, da je bil zob izpuljen zmaju in se je nato valil po Savi Bohinjki navzdol, dokler se ni postavil pokonci.

Opis: peljemo se po cesti Bled–Bohinj in v Spodnji vasi pri Bohinjski Beli parkiramo v bližini cerkve sv. Marjete. Poiščemo cesto, ki se spušča proti Savi Bohinjki. Prečkamo most, se vzpnemo do glavne ceste, jo prečkamo in nadaljujemo pot ob ozki cesti za Kupljenik in Selo (pot je označena s številko 11). Pred nami je mogočna skalna gmota, ki štrli v nebo. Vijugasta cesta nas prek strmih senožeti pripelje do hiš v Kuplje niku. Napotimo se proti baročni cerkvi sv. Štefana in poiščemo oznake za Ba bji zob. Od cerkve se povzpnemo na travnata pobočja in po široki poti do vodnega zajetja in do odcepa za Jamo pod Babjim zobom. Naša pot gre čez travnik, od koder je lep pogled na Blejsko jezero. Pri porušenem seniku zavi jemo desno in se po stezi vzpenjamo skozi smrekov gozd. Kmalu smo v go

007-096 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 10

3/3/11 8:10 AM

Babji zob

stem gozdu, ki nam daje senco. Steza nas popelje strmo navkreber. Po poldru gi uri hoje prehaja pot na prepaden rob, s katerega vidimo cerkev sv. Štefana. Nadaljujemo ob skalnatih stenah in kmalu se pred nami odpre idilična plani nica. Od tod se povzpnemo do novega prepadnega roba, vzdolž katerega do sežemo vrh. Vrh je nezavarovan, ozek in zelo razgleden rob. Z zemljevidom Vzhodnih Julijskih Alp se nam razkrijejo imena številnih vrhov in planot. Sestop: sestopamo po poti vzpona vse do že znanega odcepa za Jamo pod Babjim zobom. Odločimo se lahko za ogled jame, h kateri zavijemo desno, ali pa nadaljujemo sestop do izhodišča. Namig: Blejski otok Iz Bohinjske Bele se zapeljemo na Bled in parkiramo na Mlinem ali v kraju. Na Blejskem otoku stoji zanimiva baročna cerkev Marijinega vnebovzetja. Nanj se odpravimo s tradicionalnim blejskim čolnom, ki mu pravijo pletnja, ali pa najamemo čoln in veslamo sami.

Blejski otok

Blejski otok naj bi bil poseljen že v mlajši kameni dobi, vendar le kot začasna ribiška postojanka. V 17. stoletju so na otoku zgradili znamenito kamnito stopnišče z 99 stopnicami in kapelico Matere Božje. Otok je znan tudi po zvonu, ki izpolni vse želje. Ogledamo si še gotski svetilnik v bližini južnega vhoda v cerkev in baročni kip Marije Magdalene. Če je pozimi ledena podlaga dovolj trdna, je do cerkve možno priti peš ali z drsalkami.

007-096 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 11

3/3/11 8:10 AM

BABJI ZOB

namig

izhodišče

cilj

007-096 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 12

3/3/11 8:10 AM

BASALIŠČE

namig

cilj

izhodišče

007-096 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 13

3/3/11 8:10 AM

BASALIŠČE

Greben Paškega Kozjaka z najvišjim vrhom Basališče v trikotniku Velenje–Vitanje–Mislinja Od vsega, kar ti modrost nakloni za popolnoma srečno življenje, je največ vredno, da imaš prijatelja. Epikur Nadmorska višina: 1272 m Višina izhodišča: 960 m Višinska razlika: 312 m I zhodišče: Dom na Paškem

Kozjaku Dolžina poti: izhodišče–Basališče 1 ura 30 minut, sestop 1 ura 30 minut, skupaj 3 ure

S poti na Basališče

Oprema: pohodni čevlji in palice,

hrana in pijača Težavnost: nezahtevna označena

pot Najprimernejši čas: od maja

do avgusta Zemljevid: Atlas Slovenije (2005),

str. 59, ali Pohorje

Opis: do Doma na Paškem Kozjaku se pripeljemo po cesti Velenje–Dravograd ali obratno. V Paki pri Velenju zapeljemo na lokalno cesto, ki nas mimo kamnoloma pripelje v razloženo naselje Kozjak. Do Doma na Paškem Kozjaku, kjer parkiramo, je od odcepa približno 7 km. Od doma se odpravimo po cesti proti Sv. Joštu. Čez čas nas oznake usmerijo na kolovoz, ki zavije levo. Nekaj časa hodimo navzgor in dosežemo cesto, za njo pa kapelico, pri kateri zavijemo desno. Pot vodi po gozdu navzgor do grebena; nato se vzpenja in spušča, tako da prehodimo nekaj manjših vrhov. Z vrha Ostrice se spustimo do travnika in pri lovski preži na levi strani opazimo smerno tablo, ki nas usmeri proti Basališču. Pot se vzpenja skozi gozd, prek vrha s spominskim obeležjem. Nato gremo po grebenu nekoliko navzdol do razpotja, na katerem se priključi pot od Jernejca. Od tod skozi gozd do vrha ni več daleč. Dom na Paškem Kozjaku stoji na južni strani Špika, najbolj zahodnega vrha Paškega Kozjaka. V njem je nekaj prenočišč in večji gostinski prostor. Od tod vodi več poti na bližnje vrhove: na Špik (1108 m), Visoko (991 m), Javorje (1252 m), Basališče (1272 m) in do Sv. Jošta (1063 m). Na Paški Kozjak oziroma prek njega pelje Šaleška pot in druge lokalne poti. Od doma je lep pogled na Šaleško dolino z Velenjem in Šoštanjem, Golte, Smrekovec, Menino planino; v lepem vremenu se vidi tudi del Savinjskih Alp.

007-096 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 14

3/3/11 8:11 AM

Cerkev sv. Jošta

Sestop: sestopimo po isti poti; tu in tam se lahko zapodimo po bližnjicah čez travnike. Namig: soteska Huda luknja S parkirišča na Paškem Kozjaku se vrnemo do ceste Velenje–Slovenj Gradec. Na križišču zavijemo desno in peljemo nekaj kilometrov do ozke soteske Huda luknja. Parkiramo na manjšem parkirišču na levi, sto metrov pred vhodom v jamo Huda luknja.

Vhod v jamo Huda luknja

Naravni rezervat Huda luknja, Špehovka in Pilanca obsega sotesko Huda luknja z istoimenskimi jamami, stisnjeno med strma pobočja Tisnika (758 m) in Pečenikovega vrha (794 m). V soteski je prostor le za reko in cesto. Oblikovala jo je reka Paka, jame pa ponikalnica Ponikva. Že za časa Rimljanov je po soteski tekla trgovska pot, ki se je uporabljala še v srednjem veku. V prvi polovici drugega tisočletja so tod gospodovali roparski valdeški vitezi. Pozneje so plenili trgovce in druge mimoidoče še okoliški tolovaji, ki jim je Špehova jama služila za skladiščenje nakradenega blaga; najverjetneje so sotesko takrat poimenovali Huda luknja. V začetku 18. stoletja je nadvojvoda Ivan dal zgraditi skozi sotesko cesto. Domačini so mu iz hvaležnosti v spodmolu nasproti jame postavili spomenik. V spodnjem delu jame Huda luknja je 400 m dolg vodni rov, po katerem teče Ponikva v Pako, zgornji del jame pa ima dve nadstropji, ki ju povezuje okrog 10 m visok slap. Tu živijo drobni pajki in postranice. V jami Špehovka, ki ima vhod na vzhodnem pobočju Tisnika, so našli kosti jamskih medvedov, ki so v njej bivali predvsem v ledeni dobi. Zanimivost je 'polirana' stena, ki ji pravijo medvedji obrusi; nastala naj bi, ko so se vanjo drgnili medvedje s svojimi debelimi kožuhi, v katerih je živelo obilo zajedalcev. Arheološka izkopavanja so odkrila tudi vrsto orodij iz različnih obdobij kamene dobe.

007-096 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 15

3/3/11 8:11 AM

BEVKOV VRH

Vrh nad Sovodnjem v hribovju trikotnika Cerkno– Sovodenj–Idrija Človek nikoli ne ve, kaj se skriva v njegovih globinah; šele povodenj dvigne mnogo tega na površje. France Bevk Nadmorska višina: 1051 m Višina izhodišča: 592 m Višinska razlika: 459 m I zhodišče: Sovodenj, kraj ob cesti

Škofja Loka–Cerkno Dolžina poti: izhodišče–Bevkov vrh

2 uri, sestop 1ura 30 minut, skupaj 3 ure 30 minut Oprema: pohodni čevlji in palice, hrana in pijača

Težavnost: nezahtevna označena

pot, markacije so ponekod slabo vidne zaradi zaraščenosti ali obrabe. Pri kmetiji Pleč povprašamo za nadaljevanje poti. Najprimernejši čas: od maja do oktobra Zemljevid: Atlas Slovenije (2005), str. 118 in 98 (namig), ali Škofjeloško in Cerkljansko hribovje

Opis: iz Cerknega ali Škofje Loke se pripeljemo v Sovodenj in parkiramo na velikem parkirišču pri trgovini v središču kraja. S parkirišča gremo do zadružnega doma. Za njim zavijemo v desno na ožjo asfaltno cesto, ki se strmo vzpenja levo po pobočju. Kmalu se cesta spremeni v makadam, ki nas pripelje skozi gozd in prek travnika do zadnjih hiš v vasi. Lepi so razgledi na bližnja hribovja in v ustreznem letnem času na cvetoče travnike. Pri zadnji hiši krenemo na gozdno cesto in z nje kmalu zavijemo na Bevkov vrh

007-096 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 16

3/3/11 8:11 AM

ozek kolovoz, ki vodi skozi gozd do senožeti. V gozdu je križišče gozdnih poti; mi nadaljujemo naravnost in sledimo markacijam, ki so nekoliko skrite in manj opazne. Previdnost ni odveč. Hodimo ob spodnjem robu senožeti in po nekaj minutah smo pri kmetiji Na Rupah. Po asfaltni cesti hodimo le ne kaj sto metrov do naslednje kmetije, za njo zavijemo levo na dobro označen kolovoz, ki pelje med travniki navzgor. Razgledi so vedno lepši in obširnejši. Vidimo pobočja Ermanovca z vasico Nova Oselica in cerkvijo sv. Janeza Ne pomuka ter za njo 'plešasti' Blegoš. Vzpenjamo se do kmetije Mrzlikar, preči mo greben in se spustimo na idrijsko stran, nadaljujemo skozi gozd in čez čas smo zopet na travnikih. Kmalu se makadamska cesta razcepi in oznaka nas usmeri navzgor do kmetije Pleč. Tu ostro zavijemo desno ob kozolcu in po travniku navzgor do vrha, ki ga že vidimo. Sestop: sestopimo po poti vzpona ali pa izberemo kakšno od dobro vidnih bližnjic. Namig: partizanska bolnica Franja Iz Sovodnja zapeljemo do Cerknega in tam desno do Dolenjih Novakov, kjer poiščemo kažipot za sotesko Pasice oziroma bolnico Franja. Parkiramo na urejenem parkirišču in se ob usmerjevalnih tablah napotimo na ogled objek tov v soteski.

Bolnica Franja, vhod

Bolnica Franja v soteski blizu Dolenjih Novakov je delovala med 2. svetovno vojno od zime 1943 do maja 1945. Bila je tako dobro skrita, da je nemški vojaki nikakor niso mogli odkriti, čeprav so bili včasih povsem blizu. Zgrajena je bila za zdravljenje ranjencev na območju 9. korpusa slovenske partizanske vojske. Ime je dobila po zdravnici te bolnišnice, dr. Franji Bojc Bidovec. V njej se je zdravilo prek 1000 borcev iz Jugoslavije in držav zaveznic. Septembra 2007 je vodna ujma popolnoma uničila skoraj vse barake; nepoškodovani sta ostali samo dve od šestnajstih. Danes stojijo v soteski nove stavbe z replikami izvirnih predmetov in bolnišnica je od maja 2010 spet na ogled obiskovalcem. Bolnica Franja je naravni in kulturni spomenik vsem, ki so nesebično žrtvovali svoja življenja. V spomin nanje vsako leto prirejajo kolesarski maraton Franja, ki se začne in konča v Ljubljani.

007-096 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 17

3/3/11 8:11 AM

BEVKOV VRH namig

cilj

izhodišče

007-096 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 18

3/3/11 8:11 AM

BRDA NAD LIPANCO

cilj

izhodišče

namig

007-096 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 19

3/3/11 8:11 AM

BRDA NAD LIPANCO Gora v skupini vrhov nad Krmo

Sam moraš zrasti, ne glede kako visok je bil tvoj oče. Ljudska modrost Nadmorska višina: 2008 m Višina izhodišča: 1416 m Višinska razlika: 592 m I zhodišče: parkirišče v Medvedovi

konti na Pokljuki Dolžina poti: izhodišče–Blejska

koča na Lipanci 45 minut, Lipanca– Brda 1 ura 30 minut, sestop 2 uri, skupaj 4 ure 15 minut Oprema: pohodni čevlji in palice, hrana in pijača

Blejska koča na Lipanci

Težavnost: srednje zahtevna

označena pot, v nekaterih odcepih so markacije slabo vidne. Občasno je pot strma, zato previdnost ne bo odveč. Ob sestopu pazimo na zdrse. Najprimernejši čas: od maja do oktobra Zemljevid: Atlas Slovenije (2005), str. 75 in 49 ter 76 (namig), ali Julijske Alpe – vzhodni del

Opis: zapeljemo se na Pokljuko in na Mrzlem studencu (ravnica in stičišče cest z Bleda in iz bohinjske smeri, 1213 m) zavijemo desno na cesto z ozna kami za Blejsko kočo. S ceste vodijo trije odcepi; na prvem zavijemo desno, na preostalih dveh levo. Po 6 km vožnje se gozdna cesta konča in preide v razrit kolovoz; tu parkiramo. Sledimo markacijam po precej strmem kolovozu proti Lipanci in Blejski koči (1630 m), h kateri bomo prišli v 3/4 ure. (Do Blejske koče na Lipanci se lah ko povzpnemo tudi z Rudnega polja – za vojašnico desno po gozdni cesti pod Viševnik, od tam po označeni poti za Lipanco – ali čez planino Javornik, odcep desno s ceste med Mrzlim studencem in Rudnim poljem.) Z Lipance se napotimo po poti proti Debeli peči. Kmalu nas v strmini čez skalni rob oznake usmerijo za Lipanska vrata; tu zavijemo levo in se po lepi stezi vzpenjamo do str mih pobočij Brd. Pot nadaljujemo v strmino po travniku do poti, ki pripelje z Debele peči. Po njej zavijemo desno proti vrhu, ki ga vidimo pred se boj. Prečimo po krajši položni poti in zavijemo levo navzgor. Nadaljujemo po slabo vidni poti po travniku med skalami do grebena, s katerega se odpre lep pogled na Triglav. Sledimo grebenu, de sno, vse do vrha, ki ga dosežemo v dobri uri. Med potjo se razstre pogled še na bližnjo Debelo peč in Karavanke.

007-096 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 20

3/3/11 8:11 AM

Brda

Sestop: sestopimo po poti vzpona, lahko pa pot zaokrožimo in se spustimo z vrha Brd desno v smeri Debele peči in po skalnatem travniku proti poti, ki smo jo zapustili ob vzponu. Izgubiti se ne moremo, saj glavno pot vidimo pod seboj. Pridemo na markirano pot in zavijemo levo proti Debeli peči, nato se spustimo do sedla, nato pa po strmem pobočju desno proti Blejski koči. Namig: Blejski grad S Pokljuke se zapeljemo na Bled in tam poiščemo parkirni prostor. Po ozna čenih poteh se vzpnemo na Blejski grad, ki je zgrajen na strmi pečini, 139 m nad jezerom.

Blejski grad

Leta 1004 je nemški cesar Henrik II. podaril posestvo z gradom vred briksenski škofiji, ki ga je nato upravljala več stoletij. V 14. stoletju so škofje posest izročili v zakup Konradu von Kreighu. Rodbina jo je imela v lasti 200 let. Zaradi slabega ravnanja so se kmetje in tlačani leta 1515 uprli in sodelovali v slovenskem kmečkem uporu. Pozneje je posestvo vzel v zakup baron Auersperg; za njim so se zvrstili še številni upravljavci. Zadnji je grad odkupil hotelir Ivan Kenda; s preureditvijo se je zadolžil, zato je grad zasegla banka. Posest je nato prevzela Dravska banovina. Leta 1947 je izbruhnil požar in uničil precejšnji del gradu. Leta 1952 so pričeli grad obnavljati po načrtih arhitekta Toneta Bitenca. Danes so tukaj restavracija, muzej, tiskarna, grajska klet in zeliščna galerija, v viteški dvorani pa so na ogled dokumentarni filmi o Bledu.

007-096 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 21

3/3/11 8:11 AM

BRICNIK

Vrh na zahodnem obrobju terase Sv. Treh Kraljev nad Radljami ob Dravi Dajmo si duška, srcu moči, da nam bo lepše na stare dni. Ljudska modrost Nadmorska višina: 1017 m Višina izhodišča: 370 m Višinska razlika: 647 m I zhodišče: Radlje ob Dravi Dolžina poti: izhodišče−Bricnik 2 uri

30 minut, sestop 2 uri, skupaj 4 ure 30 minut

Kalvarija s prizorom križanja

Oprema: pohodni čevlji in palice,

hrana in pijača Težavnost: nezahtevna označena pot Najprimernejši čas: od marca

do pozne jeseni Zemljevid: Atlas Slovenije (2005),

str. 33 in 8 (namig), ali Pohorje

Opis: Radlje ob Dravi ležijo v Dravski dolini ob cesti Dravograd–Maribor. V kraju zavijemo na cesto proti mejnemu prehodu z Avstrijo (Radlje/Radlpass). Takoj levo opazimo skalno steno in ob njej parkiramo. Najprej se povzpnemo na Kalvarijo, nato se spustimo do potoka, ga prestopi mo in se podamo na cesto, ki se kmalu zagrize v grapo na levi. Pot do Sv. Treh Kraljev je polna odcepov, križišč in ovinkov, vendar je dobro označena, tako da ni bojazni, da bi zašli. Pri bližnji domačiji se vzpnemo čez travnik, se izgu bimo v gozd in se kmalu znova vrnemo na cesto. Po nekaj sto metrih s ceste zavijemo levo, presekamo ovinek in ponovno prečkamo cesto, nato pešačimo po gozdu in prispemo tretjič na cesto. Nad skupino hiš se pot nadaljuje po gozdu, dokler ne pridemo na pašnik pod domačijo. Po kolovozu se povzpne mo do ceste, zavijemo levo in hodimo kar nekaj časa po njej. Pridemo do zad njega razcepa in se vzpnemo do cerkve sv. Treh kraljev. Večina izletnikov se tu ustavi, počiva v razkošju trav in miru ter se vrne na izhodišče. Informativna tabla pred cerkvijo nam razkrije, kaj je v notranjosti cerkve in njeno zgodovi no. Lepo se vidi Radeljsko polje z Radljami in zadaj Pohorje. Kalvarija: nad skalno steno se vije križev pot, postavljen leta 1724. Zapustile so ga dominikanke, ki so bile v Radljah vse do leta 1782. Kalvarija ima pet vzpetinic; na vsaki je velik kip, ki ponazarja žalostni del rožnega venca, na vrhu pa je prizor križanja v naravni velikosti.

007-096 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 22

3/3/11 8:11 AM

Izhodišče za Bricnik

Od cerkve sledimo markacijam za Sv. Primoža in Bricnik, ki nas večji del pe ljejo po cesti vse do oznake za Bricnik pri Spodnjem Vebru. Po potki se po zahodnem grebenu vzpnemo na neizrazit vrh. Sestop: sestopimo po poti vzpona. Spotoma si lahko ogledamo dve jami nad Radljami: to sta Huda luknja in nekoliko višje Pavlijeva luknja. K obema vodi pot desno s ceste proti mejnemu prehodu. Cerkev sv. Janeza Krstnika na Muti

Namig: Muta in Bistriški jarek S parkirišča se zapeljemo po glavni cesti Maribor– Dravograd do Mute, ki je 5 km od Radelj.

Muta leži v osrednji Dravski dolini v severo vzhodnem delu Slovenije. Ime je dobila po nekdanji mitnici (Maut), ki je bila ob deželni meji med Koroško in Štajersko. Znana je po železarstvu, s katerim se je okoliško prebivalstvo preživljalo od druge polovice 16. stoletja naprej, kovaštvo pa ji daje pečat še danes. V Spodnji Muti si ob glavni cesti Maribor– Dravograd, ob izlivu Bistrice v Dravo, ogledamo cerkvico (rotundo) sv. Janeza Krstnika, ki pritegne pozornost z okroglo ladjo in skodlasto streho z nadstrešnim stolpičem. Relief orla na zunanjem pročelju ob vhodu je rimska ostalina. V Zgornji Muti je zanimiva farna cerkev sv. Marjete z znamenitim čebulastim zvonikom in z nagrobniki, vgrajenimi v pročelje; najstarejši med njimi je iz leta 1595. Med posebnosti spada ekološka kapelica v Bistriškem jarku, posvečena sv. Frančišku Asiškemu. Zgradili so jo leta 1997, da bi tamkaj živeče prebivalce varovala in opozarjala na jez Golica/Koralpe, zgrajen na potoku Bistrica onstran državne meje. Če bi jez popustil, bi namreč okoli 22 milijonov kubičnih metrov vode, zdaj zajetih za pregrado, poplavilo dolino. V Bistriški jarek pridemo z Zgornje Mute. Po nekaj kilometrih zavijemo desno (smerna tabla Bistriški jarek) na cesto v zatrep doline, kjer stoji kapelica.

007-096 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 23

3/3/11 8:11 AM

BRICNIK

namig cilj

izhodišče namig

007-096 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 24

3/3/11 8:11 AM

BUKOVNIŠKO JEZERO

namig

cilj izhodišče namig

007-096 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 25

3/3/11 8:11 AM

BUKOVNIŠKO JEZERO

Jezero na jugovzhodu Krajinskega parka Goričko Le kaj bi ljudje brez kraljestva luči, kjer bukovniška vila in rusalka živi? Ljudska pravljica Nadmorska višina: 203 m Višina izhodišča: 174 m Višinska razlika: 29 m I zhodišče: Bukovniško jezero Dolžina poti: poljubno Oprema: športna obutev

Težavnost: nezahtevna pot Najprimernejši čas: vse dni v letu,

najlepše od aprila do oktobra Zemljevid: Atlas Slovenije (2005),

str. 17, ali Pomurje

Bukovniško jezero

Bukovniško jezero, ki leži južno od naselja Bukovnica v Krajinskem parku Goričko, je naravna vrednota z ekološko občutljivim območjem. Umetno jezero je nastalo kot protipoplavni ukrep. Napaja ga Bukovniški potok, v jezero pa priteka še manjši potok s severovzhodne strani. Na Bukovniškem jezeru v okolici kapele sv. Vida in Vidovega izvira so radiestezisti in bioenergetiki odkrili številne energetske točke blagodejnega in zdravilnega sevanja Zemlje. Teh točk je prek 50, označenih in izmerjenih pa je 26. Jezero meri okrog 8 ha, dolgo je 500 m, široko 200 m, povprečna globina jezera je 2 m, seže pa tudi do 5 m globoko.

Opis: v Dobrovnik in naprej do urejenega parki rišča, ki je tik ob jezeru, se pripeljemo po regio nalni cesti iz Lendave, Murske Sobote ali Mora vskih Toplic. Ogled okolice jezera pričnemo levo ali desno od izhodišča, kot nam je ljubše, in se predamo užit kom in sprostitvi. Jezero se skriva v dolini med bukovimi gozdovi; z juga ga obdaja obširni gozd Urbanija, na severu pa Zgornja šuma. Na vzpeti nici levo nad jezerom se skriva kapelica sv. Vida, ki čuva izvir vode s posebno močjo. Hladna voda, ki enakomerno teče vse leto, pada na ka men s kozmogramom Marka Pogačnika (avtorja Vidov izvir

007-096 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 26

3/3/11 8:11 AM

slovenskega grba). Ima ugodne učin ke pri zdravljenju vida, sluha, preba vil, živčevja in kože. V bližini so zdravilne točke z opisi blagodejnega zemeljskega sevanja. Že po kratkem zadrževanju na tem ob močju (v povprečju od 8 do 30 mi nut) se v telesu pričnejo sproščati blo kade in vzpostavljati bolj uravnotežen pretok energije. Blagodejna energija na vsakega človeka vpliva drugače, tako da se po obisku teh točk počuti mo različno, odvisno od tega, v kakš nem stanju je naš organizem. Spreho dimo se še levo ob jezeru do gozdarske koče in naprej do počivališča na zgornjem delu jezera in po desni strani jezera do izhodišča.

Lončarstvo Bojnec v Filovcih

Sestop: – Namig: lončarstvo v Filovcih in Plečnikova cerkev v Bogojini Do Filovcev in naprej do Bogojine se pripeljemo po cesti iz Dobrovnika proti Murski Soboti. Filovci so bili nekoč zelo znani po lončarstvu (črna keramika); po 1. svetovni vojni je bilo v kraju še 60 lončarjev, v zadnjih letih pa je ta obrt skoraj povsem opuščena. Danes je v Filovcih muzej na prostem z imenom Lončarska vas, ki je bil ustanovljen, da se ohrani bogata lončarska tradicija Prekmurja. V vasi je tudi lončarska delavnica, v kateri se lončarska obrt prenaša iz roda v rod in kjer je še mogoče kupiti lončarske iz delke.

Cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini

Bogojina je večje naselje v občini Moravske Toplice. Ponaša se z znamenito cerkvijo Gospodovega vnebohoda, ki je bila zgrajena v letih 1924−1927 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika z dominantnim valjastim stolpom, zvonikom z značilnimi plečnikovskimi likovnimi oblikami. Ob križišču pod cerkvijo je znamenje, ki usmerja k cerkvi.

007-096 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 27

3/3/11 8:11 AM

CIPRNIK

Razgleden vrh v Julijskih Alpah nad kranjskogorskimi smučišči

Ne mislim na bridkost, temveč na lepoto, ki je še ostala. Anne Frank

Nadmorska višina: 1745 m Višina izhodišča: 940 m Višinska razlika: 805 m I zhodišče: Olimpijski športni center –

hotel Planica Dolžina poti: izhodišče–Ciprnik 2 uri,

sestop 1 ura 30 minut, skupaj 3 ure 30 minut Oprema: pohodni čevlji in palice, hrana in pijača

Težavnost: nezahtevna, delno

označena pot (ni ji težko slediti, saj teče po strmem in valovitem robu). Na strmih odsekih v dežju ali po njem je potrebna previdnost. Pod vrhom se izogibajmo prepadnemu robu. Najprimernejši čas: od junija do oktobra Zemljevid: Atlas Slovenije (2005), str. 47, ali Julijske Alpe – vzhodni del

Opis: s ceste, ki pelje iz Kranjske Gore proti mejnemu prehodu z Italijo, zavi jemo v Ratečah levo v dolino Planice. Tik pred planiško velikanko je levo od cep za Olimpijski športni center in parkirišče. Takoj za hotelom poiščemo edino pot, ki pelje v strmine razdrapanega se vernega pobočja Ciprnika. Po nekaj metrih hoje naletimo na prve markaci je in jim sledimo vse do vrha. Pot je strma in privlačna, saj se med hojo nav kreber nenehno odpirajo prelepi razgledi na dolino s planiško velikanko, ki jo je leta 1930 skonstruiral Stanko Bloudek, in druge manjše skakalnice Planica je najzahodnejša dolina v severnem delu ter proti vrhovom, po katerih teče Julijskih Alp in za Domom v Tamarju prehaja v eno izmed najlepših dolin, v Tamar. Dolini Planica in meja z Italijo. V smeri hoje vidimo Tamar imata najdaljše in najhladnejše zime. Tamar najprej vrhove Male Ponce in Visoke je dolg približno 6 km. V ledenih dobah ju je Ponce, nekoliko levo vrhove Moj preoblikoval ledenik. strovke, za njimi pa se ob koncu do line Tamar bohoti Jalovec. Po polurni hoji postane pot nekoliko bolj položna, a se kmalu prelevi v str mino vse do priključka poti z Vitranca oz. iz Kranjske Gore. Tu zavijemo de sno proti jugu, od koder se odpre pogled na dolino Pišnice, Podkoren in Ra teče. Pričnemo zadnji vzpon proti vrhu. Pot postane strma, vijugasta in kamnita, drevje se umika ruševju in na prepadni strani jerebikovju. Vrh je obdan z ruševjem; razgledi z njega so prelepi. Če čas dopušča in je vreme na klonjeno, posedimo in občudujmo naravo in bližnje vrhove. Tik pod nami je Planica s skakalnicami, ki pa so kljub svoji veličini videti neverjetno majhne.

007-096 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 28

3/3/11 8:11 AM

Ciprnik

Sestop: sestopimo po poti vzpona. Namig: izvir Nadiže in Zelenci Do izvira Nadiže je dobra ura hoje. Od Olimpijskega športnega centra Planica gremo do Doma v Tamarju. De sno vodi lepa steza v strmino do izvira Nadiže (1232 m, prvi izvir Save Dolinke). Nadiža kmalu po izviru ponikne, na dan pa pride pri Zelencih kot drugi izvir Save Dolinke. Takoj po izviru pade prek 12 m visokega slapa. Ta svojo pot nadaljuje v številnih majhnih šumečih slapovih, ki se kmalu izgubijo v produ. Voda iz izvira je speljana v okoliški vodovod, tako da okoličani pijejo odlično vodo izpod Julijcev.

Za ogled Zelencev se peljemo nazaj proti Ratečam in tam zavijemo desno proti Kranjski Gori. Kmalu je na desni strani označeno parkirišče, kjer pusti mo avtomobil.

Zelenci

Zelenci so ostanek nekdaj velikega Korenskega jezera in so znani kot talni izviri Save Dolinke. Večina vode priteče podzemno iz Tamarja, kjer izvira kot Nadiža. Jezerce je smaragdno zelene barve in leži v močvirju, ki je ostanek nekdanjega jezera. Posebnost je, da pozimi ne zamrzne, njegova temperatura je vse leto med 5 in 8 oC. Zelenci so bili leta 1992 razglašeni za naravni rezervat. Tu je življenjski prostor zanimivih in redkih živali ter rastišče ogroženih rastlin.

007-096 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 29

3/3/11 8:12 AM

CIPRNIK

namig

izhodišče

namig

cilj

007-096 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 30

3/3/11 8:12 AM

ČREPIČ IN FRIČEV VRH cilj

cilj

izhodišče

namig

007-096 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 31

3/3/11 8:12 AM

ČREPIČ IN FRIČEV VRH

Krožna pot po valovitem in razglednem hribovju južno od Mislinjske doline

Živi dobro, častno življenje. Ko se boš na stara leta ozrl nazaj, boš lahko še enkrat užival v njem. Jackson Brown ml.

Nadmorska višina: 798 in 881 m Višina izhodišča: 598 m Višinska razlika: 200 do 283 m I zhodišče: Mislinja Dolžina poti: krožna pot traja 4 ure Oprema: pohodni čevlji in palice,

hrana in pijača Težavnost: nezahtevna označena

pot

Težavnost: nezahtevna, delno

označena pot (ni težko slediti, saj teče po strmem in valovitem robu). Na strmih odsekih v dežju ali po njem je potrebna previdnost. Najprimernejši čas: od junija do oktobra Zemljevid: Atlas Slovenije (2005), str. 59 in 84 (namig), ali Pohorje

Najprimernejši čas: od maja

do oktobra

Opis: v Mislinjo se pripeljemo po cesti Velenje–Dravograd ali obratno in parkiramo v bližini nekdanje železniške postaje. Odpravimo se proti zahodu po cesti, ki pelje vzporedno s cesto proti Dravogra du levo od nje. Po nekaj metrih se cesta spremeni v kolesarsko stezo, ki je spelja na po nekdanji trasi železniške proge Velenje–Dravograd. Po približno pol ure hoje pridemo do cvetličnih korit; tu se kolesarska cesta razcepi. Naša pot zavije po stezi, ki pelje levo navzdol k potoku; prečimo ga in se pričnemo vzpenjati po

S poti na Črepič

007-096 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 32

3/3/11 8:12 AM

gozdni stezi strmo navzgor. Pot je prava ’kalvarija’, ki pelje po grebenu Črepiča, do širnega travnika, na katerem je nekoč stala domačija kmeta Črepinška, danes pa je le še lesen senik. Gremo mimo senika in ponovno v gozd. Po gozdni stezi nadaljujemo navzgor do poraslega vrha Črepiča, na katerem je skrinjica z vpi sno knjigo in žigom. Z vrha se spustimo navzdol do ceste in nekaj časa hodimo po njej. Na razpo tju zavijemo desno in se po gozdni poti povzpnemo na Časov vrh. Na prevalu s kmetijami nas oznake usmerijo na Fričev vrh (881 m). Od tod se prek trav nika spustimo do makadamske ceste, ki vodi proti vzhodu do cerkve sv. Ru perta. Za lovsko kočo se po zgornji poti odpravimo do cerkve sv. Vida. Za njo krenemo navzdol po kolovozu, ki pelje do ceste in do igrišča, za ostrim ovin kom pa zavijemo na pot med borovci in rušjem. Skozi nizek gozd in zarasle pašnike se spustimo do osamljene kmetije pod Lučenec. Čez čas zapustimo gozdič in se po jasah vrnemo do izhodišča. Markirano krožno pot, katere del je tudi Šaleška planinska pot, vzorno vzdr žuje Planinsko društvo Mislinja. Sestop: ker je pot krožna, je že opisana prej. Večinoma je speljana po kolovo zih, makadamu in gozdnih poteh. Namig: Muzej premogovništva Slovenije v Velenju in Velenjski grad Iz Mislinje se peljemo proti Velenju in tam sledimo oznakam za Muzej premogovništva Slovenije. Podzemni del muzeja je na Škalah v opuščenih ro vih 160 m globoko.

Velenjski grad

Muzej premogovništva Slovenije v Velenju je eden najsodobnejših tehničnih muzejev v Evropi. Ogledamo si ga v dveh delih. Na vodenem ogledu podzemnega dela, do katerega se s sto let starim dvigalom spustimo v globino do 160 m, ob pomoči multimedijske predstavitve spoznamo nastanek, odkritje in pridobivanje premoga nekoč in danes. Popeljemo se s prevoznim trakom in podzemno železnico ter pojémo rudarsko malico. Drugi del v tako imenovani Beli garderobi je stalna razstava o razvoju premogovništva. Posebna pozornost je namenjena bivanjski kulturi rudarjev pred letom 1930. Prikazan je tudi skok čez kožo – stara rudarska tradicija ob sprejemu novincev v rudarski ceh. Velenjski grad stoji na vzpetini 60 m nad mestom in je star prek 700 let (prva omemba leta 1270). Eden najbolje ohranjenih gradov v Sloveniji je bil večkrat napaden, vendar ni bil nikoli razdejan ali oropan. Po 2. svetovni vojni so bila v njem najprej rudarska stanovanja, konec 60. let pa so ga začeli preurejati v muzej. Danes domuje v njem Muzej Velenje.

007-096 KEKCEVA POTEPANJA prelom 1izd 2011.indd 33

3/3/11 8:12 AM

dolžina poti oprema težavnost najprimernejši čas

Podrobnejšemu opisu poti sledi še namig za obisk zanimivosti v bližini. 22

GOZDNIK

Slikovit vrh v Posavskem hribovju

GOZDNIK

Tisti, ki mu zaupate svojo skrivnost, postane gospodar vaše svobode. François de La Rochefoucauld

Oprema: pohodni čevlji in palice, hrana in pijača Težavnost: nezahtevna označena pot Najprimernejši čas: od aprila do oktobra Zemljevid: Atlas Slovenije (2005), str. 107, ali Posavsko hribovje

Gozdnik

namig

Leseni 'krokodil' ob ekološki učni poti okrog ribnika Vrbje

izhodišče

100 družinskih izletov čez breg in dol

nadmorska višina višina izhodišča višinska razlika izhodišče

KEKČEVA POTEPANJA

cilj

Reka Savinja

Vzemimo torej knjigo v roke in pot pod noge!

34,96 €

KEKCEVA POTEPANJA oprema 1izd 2011.indd 1

Franjo Brglez

Kekčeva potepanja 100 družinskih izletov čez breg in dol

3/7/11 12:39 PM