Kako sem otrokom razlozil demokracijo

Zbirka Miro Cerar KAKO SEM OTROKOM RAZLOŽIL DEMOKRACIJO 1. izdaja, 1. natis © Cankarjeva založba - Založništvo, d.o.o.

Vse informacije o knjigah Cankarjeve založbe lahko dobite tudi na internetu: http://www.emka.si Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorski in sorodnih pravicah.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 321.7(02.053.2) CERAR, Miro, 1963Kako sem otrokom razložil demokracijo / Miro Cerar ; [ilustriral Izar Lunaček]. - Ljubljana : Cankarjeva založba, 2009. - (Zbirka Najst) ISBN 978-961-231-734-8 245272064

MIRO CERAR

KAKO SEM OTROKOM RAZLOŽIL DEMOKRACIJO

ilustriral IZAR LUNAČEK

Vsebina

UVOD

7

1. ZAKAJ MORAMO VEDETI, KAJ JE DEMOKRACIJA

11

1.1. Človek je družbeno bitje 1.2. Družba mora biti urejena 1.3. Demokracija je vrsta družbene ureditve 1.4. Demokracija omogoča ljudem svobodo in enakost

13 16 19 22

2. KAJ JE DEMOKRACIJA

27

2.1. Kaj pomeni izraz demokracija 2.2. Kdaj in kje se je začela razvijati demokracija 2.3. Kratek pregled kasnejšega razvoja demokracije 2.4. Demokracija in nauk o družbeni pogodbi 2.5. Demokracija in država 2.6. Demokracija in politika 2.7. Neposredna in posredna demokracija 2.8. Demokracija in pravo

28 32 36 48 54 63 70 78

3. TEMELJNE ZNAČILNOSTI SODOBNE (MODERNE) DEMOKRACIJE

85

3.1. Svobodne in poštene volitve 3.2. Politične stranke 3.3. Formalna in vsebinska demokracija

86 92 95

KAKO SEM OTROKOM RAZLOŽIL DEMOKRACIJO |

3.4. Varstvo človekovih pravic 3.5. Varstvo družbene manjšine pred večino 3.6. Svobodna združenja (civilna družba) 3.7. Delitev oblasti in nadzor nad oblastjo 3.8. Pravna država

98 106 109 113 120

4. TEMELJNE ZNAČILNOSTI TOTALITARNE, SKRAJNO NEDE­MOKRATIČNE DRŽAVE

125

5. TEMELJNE ZNAČILNOSTI SLOVENSKEGA DE­MOKRATIČNEGA SISTEMA

133

5.1. Osamosvojitev Slovenije in vzpostavitev demokratičnega sistema 5.2. Temeljne značilnosti slovenskega demokratičnega sistema 5.3. Državni zbor 5.4. Državni svet 5.5. Predsednik republike 5.6. Vlada 5.7. Oblike neposredne demokracije 5.8. Demokracija kot način življenja

| KAKO SEM OTROKOM RAZLOŽIL DEMOKRACIJO

134 137 145 148 151 153 160 164

KAKO SEM OTROKOM RAZLOŽIL DEMOKRACIJO |

Uvod

Ta knjiga je namenjena otrokom in nasploh mladi­ni, ki vstopa v svet družboslovja in se mora pri tem seznaniti tudi z osnovami demokracije. Ker terja vsebina knjige vsaj nekaj družboslovnega predznanja­, ni namenjena ravno najmlajšim šolarjem. V precejšnji meri je lahko primerna že za enajstletnike, v celotnem obsegu pa predvsem za nekoliko starejše osnovnošolce oziroma mladostnike.

Danes slišimo besedo demokracija zelo pogosto, saj sodi Slovenija v širši krog evropskih in drugih demokratičnih držav. Poleg tega se danes, ko demo­ kracija v svetu uživa pretežno pozitivno veljavo, že skoraj vsaka država razglaša za demokracijo, čeprav marsikatera v resnici ne izpolnjuje demokratičnih meril. Vendar je v sodobnem svetu in času poznavanje značilnosti demokracije pomembno in nadvse aktualno.

Danes verjetno mnogi ljudje mislijo, da vedo, kaj je demokracija. Vendar to pogosto ne drži, kajti demokracijo je mogoče resnično razumeti le, če natančno preučimo njene številne značilnosti in jih nato ustrezno povežemo v celoto. Da bi torej resnično razumeli, kakšen pojav je demokracija in zakaj je tako pomembna, je potrebnega kar nekaj truda. Toda ta trud je ustrezno poplačan, saj nas nagradi na eni strani z znanjem, ki pripomore k | KAKO SEM OTROKOM RAZLOŽIL DEMOKRACIJO

našemu kakovostnemu osebnostnemu razvoju (pa tudi h kakšni boljši službi), na drugi strani pa s sposobnostjo, da se dobro znajdemo v družbi, na primer tako, da znamo uveljavljati svoje pravice in varovati pravice drugih.

Toda demokracijo ni dovolj le poznati in razumeti.

Treba jo je znati tudi živeti. Ljudje vsak posamično in vsi skupaj soodločamo o tem, ali že­limo živeti v demokratični državi in družbi. To pa pomeni, da smo v tem pogledu za demokracijo vsi (so)odgovorni. Če sami ne živimo po načelih demokracije, potem tega tudi ne moremo upravičeno pričakovati od drugih.

In potem ni več daleč čas, ko družba preneha biti demokratična, ko v njej zavlada tiran, ko je ljudi strah svobodno misliti, govo­riti, ko se ne smejo svobodno gibati in združevati in so sploh zanikane njihove človekove pravice in svoboščine. Svet in posamezne države so že neštetokrat doživele strahote, ki so jih povzročili nedemokratični (avtokratični, totalitarni) politični režimi. Takšni režimi so krivi za mučenja in smrti milijonov in milijonov ljudi po vsem svetu.

Demokracija je drugačna. Seveda nikakor ni idealna družbena ureditev. Ima celo vrsto pomanjkljivosti. Vendar demokracija varuje mir in vzpostavlja družbeni red, ki spodbuja spoštovanje vseh ljudi in njihovih temeljnih (človekovih) pravic ter medseboj­ no strpnost (toleranco) in vsestransko sodelovanje.

Zato in še zaradi marsičesa drugega se je smiselno o demokraciji naučiti čim več in jo nato, kot rečeno, tudi živeti v vsakdanjem življenju.

KAKO SEM OTROKOM RAZLOŽIL DEMOKRACIJO |

Ta knjiga želi otrokom oziroma mladini na dovolj razumljiv način predstaviti temeljne značilnosti de­ mo­kratičnega političnega sistema, po drugi strani pa omogočiti, da začnejo v sebi razvijati demo­ kratične vrednote. Vsebina knjige se stopnjuje po zahtevnosti. Začetek je zelo preprost, elementaren, v nadaljevanju pa so predstavitve že nekoliko zahtevnejše, izhajajoč iz predpostavke, da je otrok (bralec) iz predhodnih delov že osvojil elementarno znanje. Nekatere vsebine iz začetnih poglavij se v kasnejših na kratko ponovijo, kar je smiselno za to raven pisanja oziroma učenja.

V celoti gledano ostaja knjiga na začetniški ravni in vsebuje mnoge poenostavitve. Toda v tem pogledu le nisem želel iti predaleč, kajti pretirane poenostavitve bi lahko vodile tudi v napačne predstave.

Takšne predstave pa so v (naj)mlajših letih, ko si jih otroci včasih vtisnejo celo v dolgoročni spomin, praviloma bistveno bolj »nevarne« od situacije, ko otrok nečesa sploh ne razume.

Nekaterih vsebin, ki sodijo v okvir demokratičnih institucij, vendar pa so zelo zapletene, v knjigi ne obravnavam (na primer volilnega sistema). Kljub temu upam, da sem le uspel – na krajši ali daljši način – predstaviti večino temeljnih značilnosti demokratičnega političnega sistema.

Pri delu mi je pomagala moja enajstletna hči Eva, ki je osnutek knjige prebrala in mi po svojih močeh svetovala, kako in kje bi ga lahko naredil bolj razum­ ljivega in zanimivega. Na enak način mi je, seveda že kar na strokovni ravni, pomagala tudi žena | KAKO SEM OTROKOM RAZLOŽIL DEMOKRACIJO

Danica­­ (po izobrazbi sociologinja), medtem ko je­ bil osem­­­­letni sin Miha vsem skupaj predvsem navdih (čez nekaj let bo lahko tudi on bral in razumel to knji­go), kajti zaenkrat je prebral le naslov osnutka knjige in nekaj krajših stavkov. Vsem skupaj (celotni moji družini) se lepo zahvaljujem za razumevanje in pomoč!

Končno se posebej zahvaljujem še Tilnu Štajn­ pihlerju, dipl. iur., ki mi je pomagal oblikovati slovarčke pojmov, ki so predstavljeni na koncu posameznih poglavij. Tu in tam se zaradi lažjega sprotnega spremljanja vsebine kakšen pomembnejši pojem v slovarčkih pojavi tudi večkrat. S temi slovarčki je bralcu omogočeno lažje razumevanje nekaterih pomembnejših pojmov iz vsakega vsebinskega sklopa, hkrati pa so tudi pripomoček za ponavljanje.

Dr. Miro Cerar

KAKO SEM OTROKOM RAZLOŽIL DEMOKRACIJO |

10

1. ZAKAJ MORAMO VEDETI, KAJ JE DEMOKRACIJA

KAKO SEM OTROKOM RAZLOŽIL DEMOKRACIJO |

12

1.1. Človek je družbeno bitje

Človek skoraj nikoli ne živi čisto sam, povsem ločen od drugih ljudi. Res je, da si vsi kdaj želimo biti sa­­mi, da lahko v miru razmišljamo, delamo ali se zaba­­vamo. Kmalu pa spet pride čas, ko si zaželimo človeške družbe, pogovora ter skupnega dela in zabave. Ljudje tako vedno srečujemo drug drugega, se spoznavamo, se imamo radi, ali pa tudi ne – v vsakem primeru pa živimo v neki skupnosti, kar pomeni v ožjem krogu družinskih članov, prija­teljev, znancev, sošolcev, službenih sodelavcev in podobno.

Kadar je ta skupnost zelo velika, celo tako zelo velika, da večine njenih članov sploh osebno ne poznamo, jo imenujemo družba. Tako se na primer neka širša družba vedno oblikuje v državi, kjer živi zelo veliko ljudi, s katerimi smo na določen način povezani (vsi govorimo isti jezik in vsi smo državljani te države), vendar pa le nismo povezani tako tesno, da­ bi se vsi med seboj poznali in vsakodnevno sre­čevali.

Primer: Miha živi v majhni vasi, ki ima le nekaj sto prebival­ cev. Vse te prebivalce osebno ali pa vsaj na videz dobro pozna, se z njimi pogosto srečuje, pogovarja, sodeluje in podobno. V tem primeru rečemo, da Miha živi v vaški skupnosti in je član te skupnosti.

Hkrati pa Miha živi tudi v državi Sloveniji, ki ima 13 | ZAKAJ MORAMO VEDETI, KAJ JE DEMOKRACIJA

Človek in družba

skupaj okoli dva milijona prebivalcev. Vsi ti govo­ rijo isti (slovenski) jezik, imajo skupno (slovensko) zgodovino in vsi so slovenski državljani, zato vsi skupaj tvorijo (veliko) slovensko družbo. In čeprav Miha večine slovenskih državljanov sploh ne pozna in jih tudi nikoli ne bo osebno spoznal, je z njimi povezan kot član (državljan) slovenske družbe.

Že pred več kot dva tisoč leti je veliki grški mi­slec Aristotel zapisal, da je človek družbeno bitje (zoon politikon), s čimer je želel povedati, da lahko živi polno in dobro življenje le v družbi oziroma v skupnosti z drugimi ljudmi. Če družbo za dlje časa ali za stalno zapusti, ker je bil iz nje izgnan ali ker se je izgubil, mu kmalu postane jasno, da se mu je življenje obrnilo na glavo.

Ali si lahko predstavljaš, da bi leta in leta živel čisto sam, nekje na samotni gori, v nedostopni džungli ali morda na pustem otoku? Res je, da razne resnične in izmišljene zgodbe govorijo o posameznikih, ki so se znašli v takšni situaciji. Takšna je na primer zgodba o Robinzonu, ki je kot brodolomec več let sam preživel na nenaseljenem otoku (in mu je­ bilo seveda neznansko dolgčas, saj je pogrešal človeško družbo). Toda takšnih zgodb, še posebej resničnih, je v življenju zelo malo. In kaj se dogaja s človekom, ki ne živi skupaj z drugimi ljudmi? S kom se pogovarja? Kdo ga sploh nauči govoriti in pisati? Od koga se lahko uči raznih znanj in spretnosti, ki jih poznamo ljudje, ki hodimo v šole in se vsak dan učimo drug od drugega? S kom se lahko KAKO SEM OTROKOM RAZLOŽIL DEMOKRACIJO |

14

igra, zabava? Morda mu lahko družbo delajo kakšne živali, toda to seveda še zdaleč ni isto, kot če bi se lahko pogovarjal, učil, zabaval in delal druge stvari skupaj s svojimi starši in starimi starši, brati in sestrami, sošolci, sodelavci, prijatelji, znanci, učitelji in drugimi ljudmi. Človek, ki je sam, mora seveda povsem sam poskrbeti tudi za svojo prehrano in varnost. Nima trgovine, v kateri bi kupil hrano ali orodje, nima na voljo delavcev, ki bi mu postavili hišo, nima elektrike, radia, televizije, interneta, časopisov, revij, knjig, avta, kolesa, igrač in drugih stvari, ki jih imajo ljudje, ki danes živijo v raznih manjših in večjih mestih in vaseh. Takšen osamljen človek se mora čisto sam truditi, da preživi. Poleg tega si ne more ustvariti družine, kar med drugim pomeni, da ne more imeti otrok, ki bi bili njegovi nasledniki. Takšen osamljen človek zato ni celoviti človek, saj ne more razviti številnih sposobnosti in ne more narediti mnogih reči, ki jih znajo in morejo narediti ljudje, ki živijo v človeških skupnostih oziroma v človeški družbi.

15 | ZAKAJ MORAMO VEDETI, KAJ JE DEMOKRACIJA