Vsebina V šolo!.......................................................................................5 V kotičku................................................................................10 Zaspana Teja . ........................................................................14 Lovro plus Maja!...................................................................19 Moji najljubši ljudje..............................................................23 Radirka . .................................................................................27 Boš prišel pome? ..................................................................31 Pri hišniku..............................................................................35 Kako veliko je igrišče?..........................................................40 Gospa Minka.........................................................................44 Čopi in čopki.........................................................................48 Črna zastava...........................................................................52 Črepinja v travi......................................................................56 Skladišče za najdene predmete...........................................61 Avtomobilček........................................................................66 Azra . .......................................................................................70 Koliko minus tri je enako pet.............................................74 Ključ .......................................................................................78 Dinozavri................................................................................82 Z vlakom na morje . .............................................................87
V šolo!
Približno pred sedmimi leti je stric Zlatko Šimnu za rojstni dan podaril malo plišasto pošast. Imela je rožnato dlako in velike zelene oči. A pošast se je samo delala, da je iz pliša. V resnici je bila živa pošast! »Saj si živa!« je zaklical Šimen, ko se je zvečer s police skobacala v njegovo posteljo. »Ne, nisem Živa, Mici sem!« mu je odvrnila in zaspala, ne da bi še karkoli rekla. Odtlej sta bila Mici in Šimen nerazdružljiva prijatelja. A leta so tekla in Šimen je moral v šolo. Mici je bila ta čas sama doma. Včasih se je šla kopat in za sabo pustila veliko poplavo. V ku5
hinji je našla piškote, ki jih je mama kupila za goste. Za njimi so ostale le drobtine na mizi. Ko je nekoč našla Šimnove nalepke, jih je polepila po celem stanovanju, eno pa prilepila na svoje čelo. Tako sta nekega dne mama in Šimen sklenila, da mora Mici v šolo, saj ji je doma dolgčas in zato počenja neumnosti. Že naslednji dan je morala tja. V drugi razred, ker je bila za prvega preveč pametna. Šimen jo je spustil skozi vrata drugega a, sam pa stekel v drugo nadstropje, v četrti b. »Dan!« je pozdravila Mici, ko je vstopila v učilnico.
6
Pri mizicah so mirno sedeli otroci. Pred tablo je stala gospa Minka, učiteljica. »Dober dan, Mici! Otroci, to je naša nova učenka. Za začetek bo sedela pri Anžetu, ker je ravno pri njem še prazen prostor,« je odločila gospa Minka.
7
Otroci so vstali in se vsi po vrsti rokovali z Mici. Nato je bilo na vrsti branje iz berila, na strani devetindvajset. »Anže, začni, prosim,« je ukazala gospa Min ka. Mici je pogledovala malo v berilo in malo k Anžetu. Anže je bil čisto bled. Trudoma je razbiral črke v knjigi: »Meeee-dveeed … Medved.« In Mici mu je tiho šepetala: »Medved je sedel pod hruško in se praskal po glavi.« In Anže je ponavljal za njo: »Medved je sedel pod hruško in se praskal po glavi.« Gospa Minka pa: »Mici, ne smeš prišepetavati!« »Moram prišepetavati, ko pa se Anže tako 8
muči s črkami! Čisto bled je od hudega!« je odvrnila Mici. »No, prav, ti preberi do konca, da se Anže ne bo več mučil,« je smeje se odvrnila gospa Minka. Mici je prebrala zgodbo o medvedu, kot bi mignil, in otroci so ji navdušeno zaploskali.
9
V kotičku
Otroci so pripravili mizice za malico. Raz grnili so prtičke, si umili roke in mirno čakali, da reditelji prinesejo malico iz kuhinje. Mici ni zdržala na mestu. Vstala je in v diru napravila tri kroge po učilnici.
10
»Mici! Na svoje mesto in mirno počakaj na malico!« jo je opozorila gospa Minka. Učilnica je bila lepo pospravljena, vsi so komaj čakali na malico. Kaj pa Žiga? Na njegovi mizici sta še vedno počivala berilo in peresnica. »Ah, Žiga, spet si zadnji!« ga je opozorila gospa Minka. Mici je zdrvela do njegove mizice: »Ti lahko pomagam?« In že je pospravila peresnico v njegovo torbo in stekla do predala, kamor je spravila njegovo berilo, zdirjala nazaj na svoje mesto ter gledala skozi okno, kot da se ni nič zgodilo. Končno so prišli reditelji! Jaka je razdelil sen dviče s salamo in kumarico, Matic je razdelil skodelice in Maja je nalila čaj. »Mmmm, dobra je šolska malica!« je pomislila Mici, grizljala sendvič, se vrtela na stolu, posrkala čaj in zdirjala v kotiček, kjer so spravljene kocke. Začela je graditi stolpnico … 11
»Mici! Pospravi za seboj! Poglej, na tvoji mi zi so še drobtine in skodelica!« »Oh, že prav, gospa Minka, že tečem, ampak potem me malo pustite pri miru, da bom lahko zgradila stolpnico!« je odvrnila Mici, hitro pospravila za seboj in stekla nazaj v kotiček. Tam pa je bil že Jakob. Odločil se je, da bo zgradil trdnjavo. »Prvi sem bil tukaj, ne moreš zidati stolpnice!« ji je zabrusil. »Jaz sem bila prva tukaj!« »Jaz sem bil prvi!« 12
»Ne, jaz sem bila!« je vpila Mici in precej grdo so se ji zasvetile njene zelene oči. »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček imaaaa!« je dejala gospa Minka, ki je prišla mimo in odločila, da se bodo ta dan v kotičku igrale Manca, Teja in Anja. Mici in Jakob sta morala na svoje mesto. Nekaj časa sta se od daleč grdo gledala, potem mu je Mici zaklicala: »Hej, hočeš pogledati moje nalepke?« »Seveda!« je vzkliknil Jakob in do konca odmora sta občudovala nalepke.
13
19,95 €