Odlocitev je nasa by Mozaik knjiga

Danes živi v Nashvillu v zvezni državi Tennessee. Z ženo imata štiri otroke in tri vnuke.

V zbirki Esenca je doslej izšlo Bill Bryson: Kratka zgodovina skoraj vsega Erich Fromm: Umetnost ljubezni in življenja Sigmund Freud: Psihopatologija vsakdanjega življenja Richard Dawkins: Sebični gen Karen Armstrong: Zgodovina Boga Al Gore: Neprijetna resnica Francis Wheen: Kako so prodajalci megle zavladali svetu Lin Jovtang: Pomembnost življenja Robert Wright: Moralna žival Malcolm Gladwell: Preblisk Karl Sagan: Svet demonov Sunzi: Umetnost vojne Malcolm Gladwell: Prebojniki Umberto Eco: Po rakovi poti Jean Noel Kapferer: Govorice Dan Ariely: Predvidljivo nerazumni Anton Trstenjak: Po sledeh človeka Carl G. Jung: Spomini, sanje, misli Richard P. Feynman: »Kaj ti mar, kaj mislijo drugi?«

Odločitev je naša

AL GORE

AL GORE Odločitev je naša

Odločitev je naša Danes je kristalno jasno, da imamo na dosegu roke vsa orodja za reševanje treh ali štirih kriz, rešiti pa moramo le eno. Edina manjkajoča sestavina je kolektivna volja. Podnebna kriza je enkratna priložnost, da se končno lotimo trdovratnih vzrokov za trpljenje in gorje, ki smo jih tako dolgo zanemarjali, in preoblikujemo obete prihodnjih rodov, da bodo živeli bolj zdravo in bogato, ter zagotovimo vsem naslednjim rodovom, da bodo imeli več možnosti, ko bodo stremeli k lepemu in zadovoljnemu življenju. Knjigo Odločitev je naša sem napisal, poiskal slike in naročil izdelavo risb, da bi na enem mestu zbral najboljše rešitve, ki so na voljo in ki bodo skupaj lahko odpravile krizo. Knjiga naj bi spodbudila bralce k ukrepanju, ne le na ravni posameznika, temveč tudi pri udeležbi v političnih procesih, s katerimi se mora vsaka država, prav tako pa tudi svet kot celota, odločiti glede težav, s katerimi se spoprijemamo.

AL GORE

Gore se ukvarja s politiko že od leta 1976. Leta 1993 je postal podpredsednik ZDA in na tem položaju ostal osem let. Je avtor knjižnih uspešnic Earth in the Balance: Ecology and the Human Spirit, An Inconvenient Truth (Neprijetna resnica, MKZ 2007). Za dokumentarni film z istim naslovom je leta 2007 prejel oskarja, isto leto pa tudi Nobelovo nagrado za mir skupaj z Medvladnim odborom za podnebne spremembe (IPCC).

Fotografija: TIPPER GORE

Al Gore je soustanovitelj in direktor neodvisne, z emmyjem nagrajene kabelske in satelitske televizije Current TV za mlade, ki predvaja znanstvene in humanistične prispevke. Je tudi soustanovitelj in predsednik podjetja Generation Investment Management, katerega delovanje je osredotočeno na nove pristope k vlaganjem v trajnostni razvoj. Gore je član upravnega odbora računalniškega podjetja Apple, svetovalec spletnega brskalnika Google in partner pri investicijski kapitalski družbi Kleiner Perkins Caufield & Byers. Je gostujoči profesor na univerzi Middle Tennessee State University v Murfreesboru v zvezni državi Tennessee, vodi pa tudi neprofitno organizacijo za pomoč pri reševanju podnebne krize – The Alliance for Climate Protection. Tej organizaciji bo tudi namenil ves izkupiček od prodaje knjige.

Kako rešiti podnebno krizo

Star afriški pregovor pravi: »Če želiš potovati hitro, pojdi sam, če želiš priti daleč, pojdi skupaj.« Podnebno krizo lahko odpravimo. Zagotovo ne bo lahko, a če se odločimo, da jo odpravimo, niti najmanj ne dvomim, da zmoremo in da nam bo uspelo. Al Gore v predgovoru 29,95 €

Neprijetna resnica je prepoznala problem. Odločitev je naša ponuja njegovo rešitev. Avtor mednarodne uspešnice Neprijetna resnica

»Predložil sem ti življenje in smrt, blagoslov in prekletstvo. Izberi torej življenje, da boš živel ti in tvoj zarod.« (5Mz 30,19).

001-009_46159_Odlocitev.indd 1

3/7/11 10:39:00 AM

001-009_46159_Odlocitev.indd 2

3/7/11 10:39:00 AM

001-009_46159_Odlocitev.indd 3

3/7/11 10:39:01 AM

Le malo ljudi je videlo ta zgodovinski prvi posnetek Zemlje, kako vzhaja nad Luninim obzorjem. Posnel ga je Lunar Orbiter 1, plovilo brez posadke, dve leti pred znamenitim Zemljinim vzhodom, ki ga je leta 1968 posnel Bill Anders med misijo Apolla 8. Tale posnetek se je na Zemljo posredoval s tako slabo ločljivostjo, da ni imel posebnega učinka. Pozabljen je ležal 42 let, leta 2008 pa so ga digitalno popravili. Prav podobno je podnebna kriza (sicer slabo) vidna že dolga leta, vendar dolgo na našo zavest ni imela nobenega vpliva.

001-009_46159_Odlocitev.indd 4

3/7/11 10:39:01 AM

001-009_46159_Odlocitev.indd 5

3/7/11 10:39:02 AM

Zbirka Esenca Al Gore ODLOČITEV JE NAŠA Prva izdaja Prevedel Samo Kuščer Uredil Boris Bogataj Opremila in tehnično uredila Mirjam Pezdirc Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana 2011 Predsednik uprave Peter Tomšič Glavni urednik Miha Kovač Natisnila tiskarna Gorenjski tisk, d. d. Naklada 2000 izvodov Knjiga je natisnjena na ekološkem FSC papirju. Vse informacije o knjigah založbe Mladinska knjiga najdete tudi na internetu: www.emka.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 502.1 GORE, Albert, 1948Odločitev je naša / Al Gore ; [prevedel Samo Kuščer]. 1. izd. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2011. - (Zbirka Esenca) Prevod dela: Our choice ISBN 978-961-01-1363-8 250931200 Brez pisnega dovoljenja založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorski in sorodnih pravicah.

001-009_46159_Odlocitev.indd 6

3/7/11 10:39:03 AM

Za Karenno, Kristin, Sarah in Alberta

001-009_46159_Odlocitev.indd 7

3/7/11 10:39:03 AM

VSEBINA

001-009_46159_Odlocitev.indd 8

3/7/11 10:39:03 AM

KRIZA

P R E D G O V O R . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 1

K A R G R E G O R , P R I D E T U D I D O L .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

VIRI ENERGIJE 2

O D K O D D O B I VA M O E N E R G I J O I N K A M G R E .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

E L E K T R I K A S S O N C A .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62

Ž E T E V V E T R A . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76

Č R PA N J E G E OT E R M A L N E E N E R G I J E . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92

P R I D E LO VA N J E G O R I VA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 12

Z A J E M A N J E in skladi š čenje ogljika .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 34

J E D R S K A E N E R G I J A .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 50

ŽIVI SISTEMI 9

G O Z D O V I . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 70

T L A .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 96

P R E B I VA L S T V O . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 24

K A KO U P O R A B L J A M O E N E R G I J O 12

M A N J J E V E Č .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 42

S U P E R O M R E Ž J E .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 72

O V I R E , K I J I H M O R A M O P R E M AG AT I 14

N O V I P O G L E D I .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 98

R E S N I Č N A C E N A O G L J I K A .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 18

P O L I T I Č N E O V I R E .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 48

DALEČ IN HITRO 17

M O Č I N F O R M A C I J . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 70

O D LO Č I T E V J E N A Š A .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 92

Z A H VA L E .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 07

V I R I S L I K O V N E G A G R A D I VA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 11

001-009_46159_Odlocitev.indd 9

3/11/11 8:25:11 AM

O D LO Č I T E V J E N A Š A

KRIZA

010-029_46159_Odlocitev_Uvod.indd 10

3/7/11 9:41:01 AM

PREDGOVOR

I x ta paluc a, novo nasel je na rob u Mexi co Ci t yja. Eden od de jav nikov, z ar adi k ater eg a se je moÄ?no spremenil naĹĄ odnos do ekosistema Zeml je, je hitr a r a st p re bival st va.

010-029_46159_Odlocitev_Uvod.indd 11

3/7/11 9:41:08 AM

Pred skoraj 20 leti je pokojni ameriški romanopisec Kurt Vonnegut zapisal: »Ali je kaj takega, zaradi česar močno pogrešam ZDA svoje mladosti, če ne štejem same mladosti? Pač, nekaj tako močno pogrešam, da kar boli. Pogrešam takratno nedolžnost, ko še nismo s skoraj popolno gotovostjo vedeli, da bomo zelo kmalu ta vlažni, zeleni planet tako uničili, da na njem več ne bomo mogli živeti.« Nadaljeval je s svojo značilno mešanico nadrealizma, črnega humorja in cinizma: »Kakšno sporočilo bi lahko človeštvo zapustilo bitjem z letečimi krožniki ali angelom, na primer izklesano z velikimi črkami na stenah Velikega kanjona, ko bi ti obiskovalci čez sto let morda pristali na Zemlji in ugotovili, da smo izginili, podobno kot pred nami dinozavri?« Predlagal je, da naša civilizacija pusti tole sporočilo: »verjetno bi se lahko rešili, vendar smo bili preleni, da bi se kaj prida potrudili ... in preveč stiskaški.« Zaradi zavedanja, da smo globalnemu oko lju in blagodejnemu podnebju, na katerem stoji civilizacija, že močno škodili, bi lahko zapadli v hudo malodušje. Malodušje pa bi nam onemo gočilo pravočasno spet vzeti v roke vajeti lastne usode, da bi preprečili nepredstavljivo katastro fo, do katere lahko pride, če ne bomo hitro začeli sprejemati resnih sprememb. Vendar pa večina strokovnjakov za podneb no krizo meni, da imamo verjetno še dovolj časa, da preprečimo najhujše posledice ter zastavimo pogoje za dolgotrajno, a na koncu uspešno okre vanje podnebnega ravnotežja in ekološke neokr njenosti, ki sta tako ključna za preživetje civili zacije. Malodušje vsekakor nima smiselne vloge, ko se še ponuja pravo upanje. Gre le za obliko zanikanja, iz katerega se porodi nedejavnost. Moramo pa se takoj zdaj odločiti, kaj bomo storili.

010-029_46159_Odlocitev_Uvod.indd 12

Star afriški pregovor pravi: »Če želiš poto vati hitro, pojdi sam, če želiš priti daleč, poj di skupaj.« Mi moramo priti daleč ... in to hitro. V tej knjigi pišem o rešitvah podnebne kri ze. V treh letih in pol od izida Neprijetne resnice sem organiziral in vodil več kot 30 dolgih in intenzivnih »Srečanj za rešitve«, ki so se jih udeležili vodilni strokovnjaki z vsega sveta, da bi razpravljali ter delili svoje znanje in izkušnje na področjih, pomembnih pri izdelavi načrta, kako bi odpravili krizo. Poleg teh srečanj sem se o rešitvah veliko pogovarjal tudi z drugimi vodilnimi strokovnjaki po vsem svetu, da bi našli resnično najbolj učinkovite smeri ukre panja. Vodilni strokovnjaki so velikodušno in potr pežljivo razlagali vidike svojih področij, od nevro logije do ekonomije ter od informacijske tehnolo gije do kmetijstva, da bi lahko zastavili uspešne

3/7/11 9:41:08 AM

PREDGOVOR

»Če želiš potovati hitro, pojdi sam, če želiš priti daleč, pojdi skupaj.« afriški pregovor

010-029_46159_Odlocitev_Uvod.indd 13

3/7/11 9:41:18 AM

O D LO Č I T E V J E N A Š A

Šol ar j i v I n d ij i l e ta 2008 sodeluje jo v mn ožičn e m z a sa janju dre v es v Ha jder abadu. Tovrst n i p rogr ami pogoz dovanja so nekol iko omilili p osle dice iz sek avanja, enega gl av nih k rivce v z a glo bal no segre vanje.

010-029_46159_Odlocitev_Uvod.indd 14

3/7/11 9:41:21 AM

PREDGOVOR

načrte za ukrepanje. Pričujoča knjiga je rezultat vrhunskih prispevkov teh soudeležencev, ki sem jih zbiral več let. Ob pomoči teh strokovnjakov je mogoče zastaviti nov pristop, ki ga prej še nisem videl. Prav zato sem napisal to knjigo, poiskal sli ke in naročil izdelavo risb, da bi na enem mestu zbral najboljše rešitve, ki so na voljo in ki bodo skupaj lahko odpravile krizo. Knjiga naj bi spod budila bralce k ukrepanju, ne le na ravni posa meznika, temveč tudi pri udeležbi v političnih procesih, s katerimi se mora vsaka država, prav tako pa tudi svet kot celota, odločiti glede težav, s katerimi se spoprijemamo. Zame je bilo to razburljivo in poučno poto

Poleg tega bi morali občutiti zadovoljstvo, da imamo prav mi, ki živimo danes, redko prilož nost, kakršno je imel le malokateri rod v prete klosti: zgodovinsko poslanstvo, ki si zasluži naše kar največje napore. V čast bi si morali šteti, da živimo v času, ko bodo sedanja dejanja za večno oblikovala prihodnost človeštva. Ko se bomo lotili tega izziva, bomo odkrili nove dokaze, da je usoda civilizacije odvisna od učinkovitih, kooperativnih, globalnih ukrepov, ki bodo vzpostavili nujne življenjske okoliščine na Zemlji ter položili temelje pravičnejšega, bolj človeškega in bolj cvetočega sveta. Podnebna kriza je enkratna priložnost, da se končno lotimo trdovratnih vzrokov za trpljenje

Podnebno krizo lahko odpravimo. Zagotovo ne bo lahko, a če se odločimo, da jo odpravimo, niti najmanj ne dvomim, da zmoremo in da nam bo uspelo. vanje, saj je zdaj kristalno jasno, da imamo na dosegu roke vsa orodja za reševanje treh ali šti rih kriz, rešiti pa moramo le eno. Edina manj kajoča sestavina je kolektivna volja. Vendar se bližamo politični prelomnici, onkraj katere bo zadostno število ljudi v vseh ključnih državah dojelo resničnost te globalne nuje in sprejelo izziv, da skupaj rešimo civilizacijo. Podnebno krizo lahko odpravimo. Zagotovo ne bo lahko, a če se odločimo, da jo odpravimo, niti najmanj ne dvomim, da zmoremo in da nam bo uspelo.

010-029_46159_Odlocitev_Uvod.indd 15

in gorje, ki smo jih tako dolgo zanemarjali, ter preoblikujemo obete prihodnjih rodov, da bodo živeli bolj zdravo in bogato, ter zagotovimo vsem naslednjim rodovom, da bodo imeli več možno sti, ko bodo stremeli k lepemu in zadovoljnemu življenju. Ob odločitvi, da odpravimo podnebno krizo, je razveseljivo, da bomo z obsežnostjo potreb nih sistemskih sprememb dosegli tudi pozitiv ne stranske učinke v izjemno učinkovitih reši tvah za veliko teh dolgotrajnih problemov. Velik del človeškega prebivalstva je skozi vso zgodo

3/7/11 9:41:21 AM

O D LO Č I T E V J E N A Š A

vino trpel zaradi tegob skrajne revščine, hudih bolezni, razmahnjene lakote in podhranjenosti. Če uspemo globalno gospodarstvo preoblikova ti tako, da bo poraba ogljika manjša, bomo reši li tudi mnoge druge težave, ki smo jih pustili, da nam predolga stoletja grenijo življenje. Prvi korak do rešitve je v tem, da se odloči mo. Odločiti pa se moramo kot globalna civili zacija. Prav v tem je tudi glavna težava, saj se zdi malodane absurdno, da bi lahko kot vrsta zave stno sprejeli kolektivno odločitev. In vendar je to naloga, ki je zdaj pred nami. Knjiga se osredotoča na kolektivno odlo čitev, ki jo imamo pred seboj. Reševanje civi lizacije mora postati osrednje organizacijsko načelo naše politike, gospodarstva in družbe nih dejavnosti. Prispeli smo do točke, kakršne v vsej zgo dovini človeštva še ni bilo. Naš dom je v veliki nevarnosti. Pred grožnjo z uničenjem seveda ni sama Zemlja, temveč okolje, ki je primerno za življenje ljudi. Kaj nam je sprejeti, je na najpreprostejši rav ni sicer jasno, vendar bo odločitev, da se na to novo pot podamo, težavna, predvsem zato, ker je obsežnost zahtevanih sprememb nezaslišana, prav tako pa jih še nikoli v vsej zgodovini naše civilizacije ni bilo treba izvesti tako hitro. Napak bi bilo misliti, da se lahko držimo tra dicionalnih ločenih zakladnic znanja različnih strokovnih področij, v katerih se skrivajo ključ ne sestavine rešitve. To vprašanje presega okvi re strokovnih področij, državne meje, ideologi jo in politiko. Naivno bi bilo tudi pričakovati, da lahko breme rešitve nosijo le posamezniki. Če želimo odpraviti podnebno krizo, se moramo sprijazni ti z nujnostjo usklajenega globalnega ukrepa nja. Seveda tudi vsak posameznik igra svojo vlo

010-029_46159_Odlocitev_Uvod.indd 16

3/7/11 9:41:22 AM

PREDGOVOR

Hiša v S h i sh mar ef u n a A l ja ski, v k ater i je o d r a šč al a Mi n a W ei o ua n n a, se je sesed l a, ko so se tr a jn o z a l ed en el a tl a z ačel a ta l i t i. O b tem tal jen ju se v o z r ač je tu d i sp ro šč ata m e tan i n CO2.

010-029_46159_Odlocitev_Uvod.indd 17

3/7/11 9:41:23 AM

O D LO Č I T E V J E N A Š A

go, zato je izjemno pomembno, kako ravnamo v zasebnem življenju, doma in v poslovnem svetu. Vse se sešteva in vse podkrepi možnosti ter pri speva k predanosti za uspeh. Vendar ni dovolj, če zamenjamo le žarnice in okna. Zamenjati mora mo zakone in politiko. Posamezniki, ki si želijo sodelovati, mora jo kot državljani sodelovati pri predlaganju ter podpori zakonov in dogovorov, ki bodo sčaso ma privedli do rešitev na globalni ravni. Ta knji ga torej ne popisuje toliko, kaj naj bi storil posa meznik, temveč podaja nekakšen vodnik za obsežne rešitve, ki zahtevajo skupno delovanje. Velikokrat slišim pomisleke od ljudi, ki meni jo, da tako skupno delovanje ne bo nikoli zažive lo niti v ZDA, kaj šele globalno. A vendarle se že zdaj krepko gibljemo v pravi smeri. Znamenja sprememb, ki jih potrebujemo, se zdaj že pojav ljajo, pa naj gre za korporacije, ki se odzivajo na nove tržne priložnosti, ali za odločenost sku pine petošolcev, da pomagajo »preprečiti global no segrevanje«. Rast svetovnega prebivalstva se na primer že upočasnjuje in se začenja stabilizirati, čeprav bo čez nekaj desetletij, ko pričakujemo konec rasti, na svetu res kar petinpolkrat toliko ljudi kot na začetku 20. stoletja. Druga spodbudna novost zadnjih treh let je začetek velike spremembe v zavedanju ljudi po vsem svetu glede podnebne krize in njene povezave z drugimi velikimi izzi vi pred nami. Začetek resne globalne gospodarske krize jese ni leta 2008 je poudaril pomen skupnih global nih ukrepov pri ustvarjanju novih delovnih mest in odpravljanju negativnih učinkov te nenavad no resne svetovne recesije. Hkrati vse hujši vojaški spopadi v Afganistanu in težave pri stabiliziranju Iraka vztrajno opominjajo, da bodo na območju Perzijskega zaliva najverjetneje še naprej izvira

010-029_46159_Odlocitev_Uvod.indd 18

le varnostne grožnje, dokler bodo ZDA in pre ostalo svetovno gospodarstvo tako močno odvisni od nafte, največja nahajališča katere obvladujejo suverene države na Bližnjem vzhodu. Geologi in ekonomisti sicer še ne soglaša jo o natančnem trenutku »vrhunca« proizvod nje nafte, večina podatkov pa zdaj kaže, da smo že na vrhuncu globalne proizvodnje ali pa zelo blizu njega, vsaj upoštevajoč zaloge, ki jih lah ko izčrpamo ob približno takih stroških, kakr šnih smo vajeni. Mednarodna agencija za ener getiko (International Energy Agency – IEA) je lani v svoji prvi poglobljeni analizi 800 največjih naftnih polj po vsem svetu poročala, da je veči na največjih polj že dosegla vrhunec proizvodnje ter da proizvodnja upada dvakrat hitreje, kot je bilo napovedano leta 2007. Izjemno uspešni ameriški veteran naftne in plinske industrije T. Boone Pickens je predlani avgusta izjavil, da je po njegovem mnenju glo balna proizvodnja nafte dosegla vrhunec leta 2006. Naj imajo on in tisti, ki se z njim strinjajo, prav ali ne, pa je zdaj le še vprašanje časa, kdaj se bo moral svet prilagoditi na resničnost vse hujše ga razkoraka med upadanjem odkrivanja novih zalog in rastočih potreb po nafti v razvijajočih se gospodarstvih, kakršni sta kitajsko in indijsko. Dokler ZDA potrošijo skoraj pol bilijona dolarjev na leto za uvoženo nafto, bo nemogo če obvladovati ameriški primanjkljaj na raču nu plačilne bilance, vrednost dolarja pa bo vse bolj negotova. Dokler bo svetovno gospodarstvo odvisno od energetskih zalog na verjetno naj bolj nestabilnem območju sveta, pa bomo doživ ljali periodične skoke cen, kakor je bil na pri mer skok poleti leta 2008, ko se je sodček nafte podražil na 145 dolarjev. Kitajska pa svoj velikanski presežek na raču nu plačilne bilance v zadnjih letih uporablja za

3/7/11 9:41:23 AM

PREDGOVOR

Ork an K atrina je to naftno plošč a d p oti sn i l okol i 100 kilome trov dal eč, tako da je n a sed l a n a o bal ah Al abame. Z v el ikim šte v i lo m h u d i h n e v iht posta ja podneb na kriz a bo l j o p r i jem l ji va.

010-029_46159_Odlocitev_Uvod.indd 19

3/7/11 9:41:32 AM

O D LO Č I T E V J E N A Š A

Pe šče n e sip in e na rob u pušč av e Gob i na Ki ta j sk e m ogro ž a jo rodov itna kme tijsk a p ose st va blizu Rumene reke. Po podatkih Združe n ih n aro dov je global no segre vanje p ogl avitn i r a z log z a napredovanje pušč av.

010-029_46159_Odlocitev_Uvod.indd 20

3/7/11 9:41:39 AM

PREDGOVOR

nakup energetskih družb in večinskih deležev pri naftnih poljih na vseh koncih sveta. Lotila se je tudi smelega podviga, da bi postala vodil na proizvajalka sončnih celic, ki jih želijo ime ti za svojo porabo ter jih ponuditi tudi svetu pri prehodu na proizvodnjo elektrike z manj šo porabo ogljika. Kmalu bodo zasedli vodilno mesto po izkoriščanju vetrne energije, gradijo pa tudi 800 kV daljnovodni sistem, ki bo vse dele Kitajske povezoval z vrhunskim distribu cijskim omrežjem s pametnim prenosom. Po drugi strani pa je ameriški primanjkljaj na računu plačilne bilance v veliki meri posle dica velikanske odvisnosti od uvožene nafte, kar na Petersonovem inštitutu, ki ga je ustano vil nekdanji ameriški minister za trgovino Pete Peterson, opisujejo kot grozečo katastrofo. V prvi četrtini leta 2009 je bil ameriški primanj kljaj v plačilni bilanci 101,5 milijarde dolarjev (zaradi recesije je bil manjši kot sicer), tudi zara di 46 milijard dolarjev vrednega uvoza nafte in naftnih izdelkov. Vse te krize – varnostna, gospodarska in pod nebna – so videti posamično nerešljive. Ko pa si jih ogledamo pobliže, vidimo, da imajo nekaj skup nega, nekaj močno ironičnega v svoji preprostosti: v jedru vseh teh treh težav je naša nevarna in preti rana odvisnost od goriv na osnovi ogljika. Če se osredotočimo na to osrednjo skupno značilnost in se ji kar se da resno posvetimo, se začnejo vsi ti zapleteni problemi razpletati in ugotovimo lahko, da držimo odgovor nanje v roki: potrebujemo enkratno zavzetost, da zač nemo vsi skupaj vzpostavljati infrastrukturo in tehnološko osnovo za obsežno in hitro pre usmeritev stran od premoga, nafte in zemeljskega plina k obnovljivim oblikam energije. Ameriški predsednik Obama je s prvotnimi stimulativnimi ukrepi napravil pomembne kora

010-029_46159_Odlocitev_Uvod.indd 21

ke k vzpostavljanju infrastrukture za obnovljivo energijo v ZDA, vendar je v času pisanja te knji ge pritisk naftnih, premogovnih in plinskih družb, skupaj s proizvajalkami elektrike, ki kuri jo fosilna goriva, ter ideološkimi zanikovalci podnebnih sprememb, odločilno vplival na zgornji dom parlamenta, tako da je ta blokiral podnebno in energetsko zakonodajo. Trenutno si ZDA še vedno izposojajo denar od Kitajske, da kupujejo nafto iz Perzijskega zali va in z njeno porabo uničujejo planet. Vse to se mora spremeniti. Po zadnjih znanstvenih raziskavah, ki meri jo posledice podnebne krize, se nadaljuje vzo rec, ki je očiten že vsaj 20 let. Z vsako novo poglobljeno oceno ugotav ljamo, da so prejšnja predvidevanja najslab še možnosti razvoja podcenjevala resnost krize in hitrost njenega napredovanja. Svetovna avto riteta za podnebno krizo, Medvladni odbor za podnebne spremembe, po 20 letih podrobnega preučevanja in štirih soglasno sprejetih poroči lih zdaj izjavlja, da so dokazi neizpodbitni. A tanka ločnica, ki je nekdaj jasno razmeje vala znano od neznanega, se danes praviloma ne spoštuje več. Živimo v politični kulturi, ki se ji je nekoliko zmešalo ob preoblikovanju »javne ga foruma«. Spremembe so se začele po izumu tiskarskega stroja, s katerim smo dobili časopise, knjige, splošno pismenost, »vladavino razuma«, enakopravnost in predstavniško demokracijo. Kar so filozofi na začetku renesanse imeno vali respublica litteraria, so danes nadomesti le elektronske podobe, ki lahkomiselno mešajo novice z zabavo, razlago z reklamo in javni inte res z lastnim. Pokojni nemški filozof Theodor Adorno je pred 58 leti to transformacijo opisal v drugač nem kontekstu: »Pretvorba vseh vprašanj resni

3/7/11 9:41:39 AM

O D LO Č I T E V J E N A Š A

Av tomobili in tovornjaki med prome tno kon ico n a av tocesti v Atl anti. Prome t p risp e va vsa j 10 % onesna ž enja, k i p ovzroč a global no segre vanje.

010-029_46159_Odlocitev_Uvod.indd 22

3/7/11 9:41:44 AM

PREDGOVOR

ZDA si ĹĄe vedno izposojajo denar od Kitajske, da kupujejo nafto iz Perzijskega zaliva in z njeno porabo uniÄ?ujejo planet. Vse to se mora spremeniti.

010-029_46159_Odlocitev_Uvod.indd 23

3/7/11 9:41:46 AM

O D LO Č I T E V J E N A Š A

ce v vprašanja moči /…/ je zadela v samo srce razlikovanja med resničnim in neresničnim.« Navajam na videz nepomemben, vendar zgovoren zgled tega pojava: lani poleti so v ZDA nekateri politični nasprotniki predsednika Baracka Obame trdili, da se ni rodil v ZDA in zato ne more ostati predsednik. Guverner Havajev, kjer se je Obama rodil, je kljub temu da ni član predsednikove politične stranke, osebno preveril uradni rojstni list izpred 48 let. Knjižnice na Havajih so navedle kopiji tedanjih časopisnih objav rojstva iz dveh honolulujskih časnikov, ki sta potrjevali podatke v rojstnem listu. Kljub temu so milijoni ljudi še naprej spodbijali ta

Indijo, Rusijo, Brazilijo, Francijo, Italijo, Kanado, Nemčijo in Japonsko. Pokojni senator Pat Moynihan je nekoč odlič no povedal: »Vsakdo ima pravico do lastnega mnenja, ne pa do lastnih dejstev.« Da bi dosegli globalno soglasje, s katerim bi lahko vpeljali odločne ukrepe, ki so zdaj nujni za naš obstoj, moramo ugotoviti, kako priti do najzanesljivejših dokazov, jih preveriti s temeljito in odkrito raz pravo, ko pa potem zadostno število ljudi sprej me ta dejstva kot dovolj utemeljena in veliko ver jetnejša od alternativnih razlag, bi jih morali sprejeti in se začeti ukvarjati z vprašanjem, kaj pomenijo za naše bivanje.

»Vsakdo ima pravico do lastnega mnenja, ne pa do lastnih dejstev.«

dokazana dejstva; nekateri so celo namigovali na možnost temne, prek več rodov dobro načr tovane zarote; pojavil se je celo slabo izdelan in očitno ponarejen kenijski rojstni list. Skoraj ne bi bilo vredno omenjati te umetno ustvarjene polemike, če ne bi tako zelo spomi njala na odločno zavračanje številnih tako ime novanih »podnebnih dvomljivcev«, da bi spre jeli resnico o podnebni krizi, ki jo je v štirih obsežnih poročilih v zadnjih 20 letih izčrpno dokazal Medvladni odbor za podnebne spre membe, sklepe pa so enoglasno potrdile akade mije znanosti v vseh vodilnih svetovnih drža vah, vključno z ZDA, Kitajsko, Veliko Britanijo,

010-029_46159_Odlocitev_Uvod.indd 24

s e n ato r Pat M oy n i h a n

Z navedbo vprašanja Obamovega rojstva sem želel opozoriti še na eno vzporednico z obravnavo podnebnih ved. Zaskrbljujoče je, da so se nekatere uveljavljene medijske organizaci je, morda zato, ker niso želele razločevati med poročanjem o novicah in ponujanjem izmišlje ne zabave, da bi si tako povečale branost ali gle danost, ter so razpihovale ogenj zlagane pole mike, pred javnostjo pretvarjale, da so dejstva še vedno problematična in zahtevajo nadaljnje poglabljanje. Nekateri nasprotniki progresivnih spre memb so se zato naveličali svaril o katastrofi kot temelju podpore za politične spremembe in zato

3/7/11 9:41:47 AM

N ov em br a l e ta 2007 so m esto Vi l l a h er m o s a v Meh i ki p r i z a d el e n a jh u jše p o p l av e v z a d n ji h 50 l e ti h.

010-029_46159_Odlocitev_Uvod.indd 25

3/7/11 9:41:51 AM

O D LO Č I T E V J E N A Š A

Že n sk e si n atak a jo vodo v vasici Gouroukou n v Č ad u, z atočišču b egunce v pred spopadom v Darfur j u v Sudanu, na k aterega so v v el iki me ri vp livale sprememb e podneb ja.

010-029_46159_Odlocitev_Uvod.indd 26

3/7/11 9:41:56 AM

PREDGOVOR

redno nasprotujejo znanstvenim dokazom. To je eden od razlogov, da je tako težko prepričati javne in poslovne voditelje, ki bi se sicer mora li zavedati, da svarila o podnebni krizi niso pre tirana. Zaradi stalne namerne promocije lažne po lemičnosti glede neizpodbitnih dokazov, ki ori sujejo obsežnost in resnost podnebne krize, je v nevarnosti verodostojnost preudarnega po stopka, na katerem temelji samouprava. Včasih je lahko lažno pričevanje smrtonosno, samo prevara pa samomorilska. V prvi knjigi prego vorov kralj Salomon svari pred ljudmi, preda nimi nasilnemu načinu življenja: »Sami sebi postavljajo zasedo.« V 6. stoletju pred našim štetjem je Ezop pri povedoval basen o mladem pastirju, kako je nemočno gledal, ko so mu volkovi raztrgali trop ovac, ker je prej prevečkrat lažno klical na pomoč pred volkom, da bi se zabaval ob pogledu na bližnje kmete, kako so pritekli na njegove klice. Dvesto let pred tem je neznani kitajski pri povednik pisal o cesarju, ki je pogosto zvonil preplah pred napadom na mesto, da bi s prizo rom mrzličnih priprav vojakov na boj kratkoča sil najljubšo konkubino. Ko je prišlo do resnič nega napada, so se vojaki na zvonjenje odzvali ležerno, mesto je padlo, cesarja pa so ubili. V našem času je zaradi odločitve pomemb nih ideologov in poslovnih ljudi, ki vidijo le lastne interese, da vprašanja o resnici spremeni jo v vprašanja moči, prišlo do podobne ležerno sti ob odzivih na svarila, da se nam obeta trage dija, kakršne še ni bilo. Nekateri, ki zavračajo strokovno soglasje in zmanjšujejo pomen krize, trdijo, da je najbolje, da se enostavno prilagodimo prihajajočim spre membam in sprejmemo resnico, da tega pač ne moremo zaustaviti. Drugi pa menijo, da je pri

010-029_46159_Odlocitev_Uvod.indd 27

lagajanje nevarno opuščanje poglavitne naloge, da preprečimo uničenje življenjskih pogojev na našem planetu, pod katerimi se je lahko razvilo človeštvo in ki so ključni za nadaljevanje trenut ne civilizacije. V resnici pa gre za lažno dilemo. Lotiti se moramo obeh nalog sočasno, tako da rešimo tiste, ki jim grozi nevarnost, hkrati pa rešujemo tudi prihodnost človeške civilizacije. Vsak drugi pristop bi upravičeno naletel na obsodbo. Poleg tega je pomoč tistim, ki jo zaradi prvih vplivov podnebne krize že zdaj potrebujejo, praktična nujnost pri izgradnji in krepitvi glo balnega soglasja za izvajanje zahtevnejše naloge reševanja krize in izogibanja najhujšim posledi cam. Tisti, ki bi se želeli ukvarjati le s prilagaja njem, spregledajo predvsem to, da prilagajanje nikakor ne bo mogoče, če ne zastavimo resnih ukrepov za zaustavitev uničevanja zemeljskega okolja. Če ne ukrepamo resno, bodo resne posledice podnebne krize, ki bodo iz desetletja v desetlet je hujše, občutili mnogi rodovi. Vendar z ukrepi ne moremo čakati, da se bo kriza pokazala v vsej svoji uničevalni moči, kajti tedaj bo že prepo zno, da bi zaustavili procese, ki smo jih pogna li v tek. Če bi sprejeli tak razvoj, bi rod, ki bi končno spoznal, da je človeštvo obsojeno na neskončno propadanje življenjskih pogojev tako zanje kot za njihove otroke in otroke njihovih otrok, pov sem upravičeno gledal nazaj v preteklost in nas proglasil za zlikovce ter nas za vse veke prekli njal kot snovalce človekovega uničenja. Če želimo rešiti prihodnje rodove, mora mo dejansko začeti ukrepati takoj. Med tem, ko ponujamo roko tistim, ki že zdaj trpijo, ne sme mo misliti, da je to kaj več kot le začetek tega, kar moramo še storiti.

3/7/11 9:41:56 AM

O D LO Č I T E V J E N A Š A

Kmalu nekega septembrskega dne plavajoča celina izgine v polnočnem soncu Pare se dvigajo in vročica lega na kislo morje Neptunove kosti se topijo Sneg drsi s pobočja led poraja sezonsko poplavo močan dež se nenadno pojavi Potem je zemlja ožgana gozd je poln suhljadi v veselje prvi streli Neznana bitja odhajajo, nihče jih ne objokuje jezdeci si popravljajo stremena Strast potrebuje junake in prijatelje Mestni zvon na hribu zvoni Pastir kliče odbila je ura odločitve tu imate orodje – Al Gore, Nashville, Tennessee, 2009

010-029_46159_Odlocitev_Uvod.indd 28

3/7/11 9:41:59 AM

PREDGOVOR

010-029_46159_Odlocitev_Uvod.indd 29

3/7/11 9:42:01 AM

Danes živi v Nashvillu v zvezni državi Tennessee. Z ženo imata štiri otroke in tri vnuke.

Odločitev je naša

AL GORE

AL GORE Odločitev je naša

AL GORE

Fotografija: TIPPER GORE

Kako rešiti podnebno krizo

Neprijetna resnica je prepoznala problem. Odločitev je naša ponuja njegovo rešitev. Avtor mednarodne uspešnice Neprijetna resnica