Z malo volje in vztrajnosti se vsakdo lahko nauči risati. Knjiga Osnove risanja je praktičen in preprost vodnik po najrazličnejših slikarskih temah — od tihožitij, rastlin, pokrajin do živali, človeškega telesa in portretiranja. Skozi jasna navodila in 350 ilustracij razvija slikarske spretnosti: risanje predmetov, tihožitij in portretov • perspektiva • upodobljanje narave • kompozicija in tehnike
Od začetnika do umetnika
Od začetnika do umetnika
Od začetnika do umetnika
Avtor Barrington Barber vam s pomočjo svojih bogatih izkušenj pri poučevanju in v poklicnem slikarstvu nazorno pokaže, kako lahko tudi vi narišete zares lepe risbe. Vso srečo! V isti zbirki:
19,95 €
OSNOVE RISANJA oprema.indd 1
4/18/11 9:28:43 AM
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:33
Page 10
PRVI KORAKI
MATERIAL Za uœinkovito risanje ne potrebujete nikakrønih zapletenih naprav. Œe riøete prviœ, vam bo dobro oøiljeni svinœnik B, 2B, 3B ali 4B zadostoval. Kupite si zalogo razliœno trdih svinœnikov in jih preizkusite ter opazujte, kako se obnaøajo na razliœnih podlagah. Ko se boste dodobra spoznali s svinœniki, poskusite tudi z grafitnimi paliœicami. Grafitna paliœica je sicer draæja kot svinœnik, a traja dlje in omogoœa risanje veœ razliœnih œrt. Oglje najbolj ustreza veœjim risbam. Œrte, narisane z njim, lahko zlahka zmehœate in razmaæete. Dobra lastnost oglja je tudi ta, da na papirju pusti sled æe ob zelo neænem dotiku. Flomaster (debeline 0,1 ali veœ) preizkusite, ko boste æe bolj zaupali v svoje sposobnosti.
svinœnik
grafitna paliœica
risalno oglje
flomaster
PAPIR Vsa naøteta orodja se uporabljajo s standardnim risalnim papirjem, ki je na voljo v razliœnih debelinah in teksturah v posebnih trgovinah z umetniøkim materialom. Ko boste preizkuøali svinœnike in druga risalna orodja, preizkusite tudi razliœne tipe papirja, da se boste seznanili z njihovimi lastnostmi. Glavna prednost gladkega papirja je, da nanj laæje riøemo manjøe, podrobnejøe risbe. Debelejøi, bolj grob papir pa je odliœen za veœje, manj podrobne risbe, ki na ustreznem papirju pridobijo strukturo. Na sploøno potrebujejo manjøe in podrobnejøe risbe tanjøi in bolj gladek papir ter tanjøe in natanœnejøe orodje, veœje slike pa potrebujejo bolj grob papir in debelejøe orodje. Za zaœetek bo najprimernejøi papir kar tisti v bloku ali zvezku, ki ga uporabljate za skiciranje, saj ga imate lahko vedno pri roki in lahko nanj riøete kjer koli in kadar koli.
10
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:33
Page 11
Materiali
DRÆA SVINŒNIKA Verjetno se vam bo na zaœetku zdelo naravno dræati svinœnik tako kot pri pisanju. Za spremembo ga poskusite prijeti tako kot œopiœ ali palico. Svinœnik dræite sproøœeno, saj lepøe drsi po podlagi, œe dlan in roka nista napeti. DELO S TABLO ALI STOJALOM Œe nimate pravega slikarskega stojala, si lahko pomagate s tablo, ki jo poloæite na kolena in naslonite ob mizo. Ko riøete sede, dræite svinœnik pribliæno v viøini ramen, da boste imeli dober pregled nad podlago in svojo risbo. Najbolje je risati stoje, vendar za to potrebujete pravo slikarsko stojalo. Ne glede na to, kako riøete, vedno pazite na dovolj veliko razdaljo med vami in podlago. Pustite si dovolj prostora za neovirane gibe orodja, zapestja in roke ter dovolj prostora za dober ogled nastajajoœe risbe. Vsakih nekaj minut stopite korak nazaj in si vzemite œas za pregled celotne risbe. Ne bojte se preizkuøanja razliœnih gibov in prijemov svinœnika ter vedno pazite, da bo prijem svinœnika dovolj sproøœen. UPORABA PAPIRJA Na zaœetku riøite velike risbe. Te je namreœ veliko laæje popravljati kot majhne. Postopoma poveœujte format risb, dokler z eno risbo ne zapolnite vse A2-pole papirja. Za delo z A2-polami papirja boste potrebovali dovolj veliko risalno tablo. Tablo lahko kupite ali pa si jo naredite sami iz vsaj 6 mm debele vezane ploøœe. Vsaka podlaga bo zadostovala, œe bo le dovolj gladka. Papir lahko na podlago pritrdite s krepastim lepilnim trakom, sponkami za papir ali z risalnimi æebljiœki.
11
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:33
Page 12
PRVI KORAKI
ŒRTE IN KROGI V prvi vaji se boste nauœili osnov dobrega risanja. To je natanœnost roke in oœesa. Za zaœetek poskusite narisati naslednje like. Medtem ko vadite, se osredotoœite na konico svinœnika, prav na toœko, kjer se grafitna konica dotika papirja. Ne skrbite, œe teæko ostanete pozorni dalj œasa. Vedno, ko vam misli zbeæijo, znova usmerite pozornost na konico svinœnika. Opazili boste, da se na risbi pojavijo vijuge in nepravilnosti takrat, ko pozornost popusti. Takoj ko se boste nauœili ostati pozorni na konico svinœnika, bo risanje laæje. Ko oko natanœno sledi roki, roka riøe pravilno, zato si pred vsakim risanjem vzemite pet do deset minut in opravite naslednje osnovne vaje.
pika
navpiœna œrta
trikotnik
12
vodoravna œrta
kvadrat
diagonalna œrta
peterokraka zvezda
krog
spirala
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:33
Page 13
»rte in krogi
Nadzor nad roko je osnovna tehnika, ki se je morate nauœiti, œe æelite dobro risati. Naslednjo vajo opravljajte pozorno in dosledno, in vaøe œrte bodo postajale vse natanœnejøe, oœi pa bodo vedno bolje presojale oblike in prostor na risbah.
1. Nariøite kvadrat iz pik tako, da so vse pike enako oddaljene druga od druge in urejene v ravne vrste.
2. Nariøite kvadrat iz enako dolgih in enako razmaknjenih navpiœnih œrt.
3. Nariøite kvadrat iz enako dolgih in enako razmaknjenih vodoravnih œrt.
4. Nariøite kvadrat iz razliœno dolgih in enako razmaknjenih diagonalnih œrt.
5. Nariøite kvadrat iz ravnih diagonalnih œrt v nasprotni smeri kot prej.
6. Zdaj nariøite krog. Nadaljujte risanje krogov in jih izboljøujte, dokler se vam ne posreœi risati pravilnih. Ko krogi dobijo pravo obliko, jih poskusite risati hitreje.
Pri vajah ne hitite preveœ. Njihova prava vrednost je v osredotoœanju na gibe svinœnika po papirju. Vaje ponavljajte, dokler niste sproøœeni in prepriœani o svojih sposobnostih. Œe ste preveœ napeti, se poskusite zavestno sprostiti.
13
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:33
Page 14
PRVI KORAKI
TRIDIMENZIONALNE OBLIKE Kadar æelite narisanim likom dati vtis globine in trdnosti, uporabite perspektivo ali senœenje, lahko pa kar oboje. Osnovnega videza tridimenzionalne globine ni teæko ustvariti. Poskusite za vajo narisati naslednjih nekaj oblik:
1. Nariøite kvadrat.
2. Dodajte tri vzporedne œrte.
3. Poveæite øe konce in nastala je kocka.
4. Nariøite romb ali paralelogram.
5. Dodajte tri enako dolge vzporedne œrte.
6. Poveæite øe konce in spet nastane kocka.
14
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:33
Page 15
Tridimenzionalne oblike
Senœenje in ton ustvarita iluzijo treh dimenzij in dajeta oblikam vtis trdnosti.
7. Neæno osenœite spodnji dve ploskvi kocke.
8. Osenœite eno od dveh ploskev malo moœneje.
Zdaj pa poskusite, kaj se zgodi, œe osenœite krog.
10. Nariøite krog.
11. V obliki polmeseca neæno osenœite malo veœ kot polovico kroga.
12. Moœneje osenœite manjøi polmesec ob robu lika.
9. Dodajte senco – ta se zaœne v najtemnejøi œrti na robu lika in zbledi na namiøljeni povrøini, na kateri stoji narisani lik.
13. Øe moœneje osenœite zunanji rob osenœenega dela ter dodajte øe senco. Zdaj bi vaø krog moral postati krogla.
15
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:33
Page 16
PRVI KORAKI
ELIPSE Risanje elips je øe ena od tistih osnovnih spretnosti, ki se jih mora vsak risar zaœetnik nauœiti. Æal za risanje elips ni kake preproste zvijaœe. Treba je le vaditi in vaditi, dokler vam ne uspe.
Elipse so neprekinjene krivulje, ki nimajo ne kotov ne ravnih œrt. Oglejte si tri elipsaste oblike spodaj. Primerjajte dve ne preveœ posreœeni obliki s koti oziroma ravnimi œrtami s pravilno elipso, ki nima ne kotov ne ravnih odsekov.
Stolpec elips na levi kaæe, kaj se zgodi z okroglo obliko, œe jo opazujemo z razliœnih viøin. V viøini oœi krog vidimo kot ravno œrto. Œe lik prestavimo niæje, ga vidimo kot elipso. Z vse veœje viøine elipsa postaja viøja, medtem ko øirina ostaja enaka. Ko lik opazujemo iz ptiœje perspektive, ga vidimo kot krog. Pri risanju elips si lahko pomagate z opazovanjem okroglih predmetov z razliœnih zornih kotov. Osenœeni del na vsaki od elips predstavlja œetrtino povrøine, ki jo omejujeta navpiœna in vodoravna os ter sama elipsa. Na pravilno narisani elipsi so vsi øtirje deli enake oblike in velikosti, razlikujejo se le po usmeritvi. Spodnji levi lik je prezrcaljena slika zgornjega levega, zgornji levi je prezrcaljena slika zgornjega desnega in tako naprej. Œe deli elipse na vaøi sliki drug drugemu ustrezajo po velikosti in obliki, ste na pravi poti. Vse okrogle oblike v naravi – na primer drevesni øtori ali kolesa avtomobilov – na sliki postanejo elipse, œe jih riøemo pod kotom ali v perspektivi.
Øe veœji izziv kot risanje okroglih predmetov v viøini oœi je risanje koles ali avtomobilov, gledanih od spredaj ali zadaj. Takrat bodo elipse ozke in visoke. Konœno obliko elipse tudi tu doloœa kot, pod katerim predmet vidimo.
16
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:33
Page 17
Risanje predmetov
RISANJE PREDMETOV Zdaj, ko ste opravili vaje s prejønjih strani, se lahko preizkusite v risanju resniœnih predmetov. Za zaœetek si izberite preprost predmet iz domaœega gospodinjstva. Lahko si izberete skodelico, steklenico ali kozarec. Pravzaprav si lahko izberete kateri koli predmet, le da bo dovolj preproste oblike. Predmet postavite na mizo in si ga najprej dobro oglejte. Pri spoznavanju predmeta bodite pozorni na njegovo osnovno obliko, na razmerje med viøino in øirino, na to, kako na predmet pada svetloba in kako ta odseva barvo in strukturo predmeta. Ali predmet odbija svetlobo? Ima okrogle ali ostre robove? Kaj se pravzaprav dogaja, ko si tako ogledujete predmet? Ogledovanje je podobno risanju, saj predmet dojemate kot obliko, barvo in sence. Tako si predmete ogledujejo tudi umetniki, le da si ne postavljajo veœ zavestnih vpraøanj o njih. Vajeni opazovalec namreœ zazna veœ podrobnosti, œe se o njih ne spraøuje zavestno. Za zaœetnika pa je zavestno razmiøljanje o posameznih lastnostih opazovanega predmeta lahko zelo koristno. Pravi umetniki vrœe, kroænike, kozarce in druge predmete dojemajo kot oblike, barve in sence. Torej tako, kot jih zazna oko. Zdaj poskusite narisati predmet, ki ste si ga izbrali. Za zaœetek nariøite le natanœen obris. Morda bo preprosteje, œe predmet postavite v viøino oœi in se tako izognete teæavam s perspektivo. Namen te vaje, ki jo lahko ponavljate znova in znova, je postopoma pripraviti oœi in roko, da delujejo kot ubrani sistem. Predmete znate gotovo dovolj dobro opazovati, tako da vas bo pri risanju najprej ovirala roka, ki ni vajena gibov, potem pa øe misli o predmetu, ki ga opazujete. Nikar si ne poskuøajte razlagati tistega, kar opazujete. Pomembno je le, da predmet zaznate.
POPRAVLJANJE MED DELOM Ko ste uspeøno narisali obris predmeta, dvignite risbo in si jo oglejte tako, da boste lahko ob njej opazovali tudi predmet. Poskusite poiskati dele risbe, ki se s predmetom ujemajo, in dele, ki se z njim ne ujemajo. Nato natanœno popravite risbo, ne da bi napaœne œrte prej izbrisali. Risbo popravljajte, dokler narisana oblika ne bo zares podobna predmetu, ki ste ga risali. Œe œrte popravljate, ne da bi izbrisali napaœne, boste prej narisali pravilno risbo. Œe napaœne œrte pred popravljanjem izbriøete, boste zelo verjetno spet narisali enake. Med popravljanjem lahko risba hitro postane polna napaœnih in podvojenih œrt, a to sploh ni pomembno, saj je œloveøko oko vajeno sestavljati pravilne oblike in spregledati nepravilne. Oko je vajeno primerjati oblike med seboj in vam hitro pokaæe, œe si dve obliki nista dovolj podobni. Zato popravljajte, dokler ne dobite pravega obœutka. Vaøe oœi naj vodi oblika resniœnega predmeta, vi pa jim zaupajte, saj so zelo uœinkovito merilo oblike, barve in strukture. 17
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:33
Page 18
PRVI KORAKI
Zdaj poskusite narisati izbrani predmet v razliœnih legah. Po vsej verjetnosti bo nekatere lege teæje narisati kot druge, a ne obupajte, œe se vam zdi, da predmeta niste zadeli. Poskuøajte znova in znova ter dosledno uporabljajte enako tehniko. Vaøi obrisi bodo nedvomno vse natanœnejøi. Vaja dela mojstra.
Œe kakøna œrta ni pravilna, je treba ugotoviti, zakaj. Vzrok je po navadi zelo preprost. Je treba kakøno od œrt premakniti navzgor ali navzdol, levo ali desno, bliæje k sosednji ali morda dlje? So œrte prevelike ali premajhne, premalo ali preveœ ukrivljene? So koti morda preostri? S svojimi risbami delajte neusmiljeno in takoj popravite vse, kar se vam ne zdi popolnoma pravilno. Prej ko se privadite tega, prej bo to postalo navada, ki vam bo v prihodnje v veliko pomoœ.
Risati prenehajte takoj, ko se zaœnete dolgoœasiti ali postanete utrujeni. Nikoli ne nadaljujte proti svoji volji. Ko boste risanje zares vzljubili, utrujenost in dolgoœasenje ne bosta veœ pomembna.
18
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:33
Page 19
Risanje predmetov
Poskusite narisati øe kak drug predmet. Za zaœetek øe ostanite pri preprostih oblikah in si izberite predmete, ki so vam na pogled vøeœ, ali so vam nekako blizu. Stvari, ki so vam pri srcu, je vedno laæje risati. Umetniki obiœajno vzljubijo svoje motive, vsekakor pa je laæje zaœeti s tistim, ki vam je æe vøeœ. Œe imate teæave s simetriœnostjo predmetov, lahko izmerite razmerje med njihovima viøino in øirino in ju oznaœite na papir s pomoænimi œrtami. Tako boste laæje narisali skladni polovici predmeta.
øirina 1
viøina
øirina 2
19
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:33
Page 20
PRVI KORAKI
POSAMEZNI OSNOVNI PREDMETI Vadite risanje razliœnih predmetov z razliœnimi oblikami, da izpopolnite svoje znanje in spretnosti.
20
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:33
Page 21
Posamezni osnovni predmeti
21
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:33
Page 22
PRVI KORAKI
SKUPINE PREDMETOV Zdaj poskusite postaviti veœ predmetov skupaj. Lahko so podobnih ali razliœnih oblik, oboje je lahko zabavno. Primerjajte njihove velikosti, oblike in razmerja med seboj. Kmalu boste opazili, kako raznoliko in zanimivo lahko postane risanje.
Poskusite predmete razporediti razliœno. Postavite jih narazen, da vsaka oblika zaæivi po svoje, nato pa øe tesno skupaj, da se oblike prekrivajo in nekateri obrisi niso vidni.
22
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:33
Page 23
Skupine predmetov/Prostor med predmeti
PROSTOR MED PREDMETI Ko riøete skupine predmetov, se poskusite osredotoœiti tudi na prostor med njimi, ne le na oblike in obrise predmetov samih. Tudi nezapolnjeni prostori med predmeti imajo svojo znaœilno obliko, ki jo doloœajo obrisi sosednjih predmetov. Z opazovanjem teh prostorov, ki so tako kot predmeti sestavni deli slike, boste laæje opaæali in popravljali svoje napake. Œe boste pravilno narisali prostore med predmeti, bodo tudi predmeti sami pravilnih oblik. Poœasi se boste nauœili, da v vizualnem svetu umetnikov pravzaprav sploh ni praznih prostorov. Vsak prostor ima svoj pomen in prav to naredi slike zanimive.
23
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:34
Page 24
PRVI KORAKI
POSTAVITEV VIRA SVETLOBE Senca, ki jo meœe narisani predmet, je odvisna od smeri, iz katere prihaja svetloba. Preprosta metoda uœenja risanja senc je, da si izberete predmet, ga osvetljujete pod razliœnimi koti in opazujete spremembe. Najprimernejøi vir svetlobe za uœenje je namizna luœ, okrog katere lahko enostavno premikate svoj predmet in opazujete razliœne sence.
osvetljeno s sprednje strani
osvetljeno s strani
osvetljeno z zadnje strani pod kotom
Oglejte si, kako risbe jabolk, osvetljenih z razliœnih strani, ustvarjajo vtis prostora. Jabolki, ki sta osvetljeni naravnost s sprednje in zadnje strani, veliko slabøe ustvarita iluzijo prostora kot jabolka, osvetljena s strani.
24
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:34
Page 25
Postavitev vira svetlobe/Razporejanje predmetov v skupine
RAZPOREJANJE PREDMETOV V SKUPINE Ko ste se privadili risanju predmetov v skupinah, posvetite nekaj œasa le razliœnemu razporejanju predmetov, ne da bi jih narisali. Izberite si razliœne predmete, jih postavite v skupine in opazujte oblike in vzorce, ki ob tem nastajajo.
Sliko sestavin za veœerjo naredi zanimivo prav postavitev manjøih oblik v veœje. Takøna postavitev predmetov daje risbi obœutek ujetosti, ribje oœi pa oœitajoœe zrejo v opazovalca.
Predmeti delujejo drugaœe, œe jih postavimo v skupine, kot œe stojijo vsak zase. To lahko nazorno vidimo na risbi suknjiœa, obeøenega na stol.
Kompozicije tihoæitij lahko vidite povsod okoli sebe. Kompozicija je na primer plaøœ, odloæen na stol, ali pogrinjek za veœerjo. Oblike kozarcev, kroænikov, pribora in øe zlasti razliœnih dodatkov, roæ, prtiœev in zaœimb ustvarjajo vzorce in oblike, ki se spreminjajo, œe jih gledate z vrha, s strani ali z viøine mize. Ko se boste zaœeli zavedati razliœnih moænosti, bo oko zaœelo iskati naravne kompozicije samo od sebe.
25
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:34
Page 26
PRVI KORAKI
METODE SENŒENJA IN MODELIRANJA Senœenje oziroma ørafiranje je najpreprostejøa metoda ustvarjanja uœinkov svetlobe in sence. Doseganje resniœno dobrih uœinkov seveda zahteva vajo. Zaœnite z risanjem pribliæno enako dolgih in enako razmaknjenih œrt v doloœeni smeri in pri tem nikar ne hitite. Z veliko vaje se da tudi veœje povrøine osenœiti hitro in zelo natanœno, a raje zaœnite poœasi in vztrajno poveœujte hitrost.
Poznamo veœ naœinov ørafiranja:
ørafiranje v eni smer
kriæno ørafiranje
Uporabite lahko majhne skupine œrt, ki jih enakomerno razporedite po vsej povrøini.
Senœite lahko z lisami tona, ki nastanejo z risanjem œrtic v vseh smereh.
ørafiranje v veœ smereh 3 plasti
Œrte lahko razmaæete s prstom.
ørafiranje v veœ smereh4 plasti
S kemiœnim svinœnikom lahko riøete vzporedne œrte. Lahko so tesno skupaj ali narazen. Uporabite lahko tudi razliœno gosto posejane œrtkane œrte ali pike.
Za hitro prekrivanje veœje povrøine risbe lahko uporabite øirøo œrto, ki jo dobite, œe riøete s stransko povrøino konice svinœnika.
26
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:34
Page 27
Metode senËenja in modeliranja/Enostavna perspektiva
ENOSTAVNA PERSPEKTIVA Uporaba perspektive je zelo pomembna, œe æelite, da vaøa risba daje videz tridimenzionalnega prostora. Osnovna pravila perspektive so precej preprosta, poznamo pa razliœne postavitve œrt, ki ustvarijo razliœne uœinke. Risanje na podlagi opazovanja vam bo pomagalo razumeti, kako perspektiva deluje v praksi. Oglejmo si tri tehnike, ki lahko pomagajo pri razlagi teorije. Prvo pravilo perspektive pravi, da enako veliki predmeti delujejo manjøe, œe so bolj oddaljeni od opazovalca. Torej bo 180 cm velik œlovek, ki stoji 180 cm stran, na videz polovico manjøi. Œe bi stal 5 m daleœ, bi bil velik le 20 cm, z razdalje 100 m pa bi ga zlahka skrili za svoj palec. Prva skica kaæe, kako lahko na sliki ustvarimo uœinek perspektive. Drogovi na sliki postajajo vse manjøi in tanjøi, ko se pribliæujejo toœki izginotja. Manjøa se tudi prostor med njimi. Slika nam nazorno pokaæe, kaj se zgodi v oœeh opazovalca, vidimo pa tudi, kako lahko ta pojav uporabimo za prikaz navidezne tretje dimenzije na papirju.
Vrsta visokih drogov izginja v daljavi.
toœka izginotja
viøina oœi ali horizont
toœka izginotja 2
toœka izginotja 1 horizont
viøina oœi
Kocki na spodnji risbi daje pravi obœutek velikosti njena viøina nad horizontom. Tu je kocka videti kot manjøa hiøa. Pikœaste œrte predstavljajo skrite stranice kocke, ki jih opazovalec ne more videti (œe kocka ni steklena). Œrte na risbi niso vzporedne tako kot pri kockah na zaœetku knjige, temveœ sledijo pravilom perspektive in kaæejo proti dvema toœkama izginotja. Taka konstrukcija ustvari zelo prepriœljivo iluzijo prostora in pomeni pomembno odkritje renesanœnih umetnikov (øe zlasti Brunelleschija), ki so oæivili tehniko starih Rimljanov.
27
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:34
Page 28
PRVI KORAKI
ATMOSFERSKA PERSPEKTIVA Drugo pomembno pravilo perspektive je, da objekt z oddaljevanjem od opazovalca postaja vse manj oster in doloœen. Zato se pri risanju oddaljenih objektov uporabljajo manj strogi obrisi, mehkejøi vzorci in manj intenzivni toni. Omenjene tehnike prepriœajo oko opazovalca, da na risbi zaznava globino. Na risbi si oglejte, kako uporaba atmosferske perspektive in nekaterih drugih preprostih tehnik ustvari vtis prostora, ki izginja v daljavi.
Oddaljeno drevo je zarisano manj izrazito kot grm.
Bolj oddaljena drevesa imajo øe manj doloœene obrise in zelo posploøeno obliko. Hribi v ozadju so mehkejøi in manj doloœeni.
Ospredje risbe je narisano jasno in z moœnimi toni. Z oddaljevanjem trava izgublja izrazitost in podrobnosti.
28
Najbliæji grm je narisan precej izraziteje kot bolj oddaljeno drevo.
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:34
Page 29
Atmosferska perspektiva/Risanje rastlin
RISANJE RASTLIN Ko riøete rastline, si najprej dobro oglejte njihov vzorec rasti. Dobro opazovanje je pomembno, saj postane risanje resniœnih in namiøljenih rastlin preprosto, takoj ko vidite, kako rastlina raste ter kakøne oblike so njeni listi, stebla in cvetovi. 1. Zaœnite z zelo poenostavljeno shemo rasti. Nariøite osnovno obliko cveta in smeri rasti listov. 2. Nariøite glavne oblike cveta in listov.
1.
2.
3.
3. Zdaj dodajte øe podrobnosti – majhne razlike med listi in drobne nepravilnosti v cvetu.
Ko ste z risbo zadovoljni, poskusite narisati bolj zapleteno skupino cvetov in listov. Uporabite lahko veœ rastlin iste vrste, tako kot na tej sliki.
29
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:34
Page 30
PRVI KORAKI
IZBIRA POKRAJINE Najpreprostejøa pokrajina je za zaœetek kar tista pred vaøim oknom. Razgled je po vsej verjetnosti uokvirjen z oknom. Okenski okvir vam bo prihranil razmiøljanje o tem, kolikøen del pokrajine bi vkljuœili v risbo. Seveda se lahko odpravite tudi kam na podeæelje, kjer boste imeli na voljo veœ razliœnih motivov.
30
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:34
Page 31
Izbira pokrajine
Na zaœetku nariøite zelo poenostavljene glavne elemente izbranega motiva. Zelo pomembno je, da si oznaœite, kje na risbi je horizont.
Œe na zaœetku dobro poskrbite za osnove, boste kasneje veliko laæje dodajali podrobnosti.
Z rokami si lahko pomagate pri uokvirjanju motiva oziroma doloœanju dela pokrajine, ki ga boste narisali.
Namesto rok lahko uporabite tudi kartonski okvir.
31
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:34
Page 32
PRVI KORAKI
POENOSTAVLJENE ÆIVALI Risanje æivali je lahko precej zahtevno. Æivali po navadi ne stojijo pri miru dovolj dolgo, da bi si lahko podrobno ogledali njihove znaœilnosti. Dovolj natanœno si lahko ogledamo le speœega psa ali maœko. Zato je najbolje, da se risanja æivali lotimo s kakovostnih fotografij ali mojstrskih risb in posnemanjem oblik æivali na njih. Na risbah æivali v tej knjigi lahko vidite, kako preprosto je narisati njihove osnovne obrise. Posploøevanje na osnovne obrise vas pripelje le do polovice poti k razumevanju risanja æivali. Ko vam uspe narisati pravi obris, morate dodati øe podrobnosti tona in vzorcev. To pa zahteva bolj poglobljen pristop. Poskusite prerisati risbe na teh straneh. Ko ste jih prerisali, poskusite uporabiti enak naœin poenostavljanja øe na drugih slikah æivali.
32
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:34
Page 33
Poenostavljene æivali
K podrobnejøi obravnavi æivali se bomo vrnili na straneh 108–115.
33
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:34
Page 34
PRVI KORAKI
RAZMERJA ŒLOVEØKEGA TELESA Na spodnjih slikah lahko vidite, da so navpiœna razmerja moøkih in æensk v glavnem enaka, vodoravna pa se malo razlikujejo. Moøki so po navadi najøirøi v ramenih, æenske pa okoli bokov. Na sploøno so moøki veœji in imajo manj obœutljivo strukturo kosti. Razlika med odraslim in otrokom je precej oœitnejøa. Glava povpreœnega otroka je v razmerju s telesom precej veœja od glave odraslega. Po navadi so krajøe tudi roke in noge, ki zadnje nehajo rasti.
Ilustracije na obeh straneh kaæejo klasiœna idealna razmerja moøkega in æenske. Temelj za dana razmerja je glava, ki znaøa pribliæno eno osmino viøine vsega telesa.
34
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:34
Page 35
Razmerja Ëloveπkega telesa
Malo resniœnih ljudi ustreza klasiœnemu idealu razmerij, vendar si lahko z idealnimi razmerji dovolj zanesljivo pomagamo pri risanju œloveøkih figur. Ta razmerja veljajo le za figuro, ki stoji pokonci z dvignjeno glavo. Klasiœna razmerja temeljijo na viøini glave, ki je enaka osmini viøine vsega telesa, kot lahko vidite na ilustracijah. Polovica viøine telesa je pri moøkih in æenskah na spodnjem robu medenice. Kolena so pribliæno dve viøini glave niæje od sredine. Ko je roka sproøœeno iztegnjena ob telesu, so konice prstov pribliæno za viøino glave niæje od sredine telesa.
glava
oko nos
35
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:34
Page 36
PRVI KORAKI
RAZMERJA GLAVE Veœina pomembnih razlik na œloveøkih obrazih je bolj posledica razliœnega razvoja miøic in mehkega tkiva kot zgradbe kosti. Œelo, liœnice in zobje pa so lahko pri nekaterih ljudeh bolj poudarjeni kot pri drugih. Otroci imajo manjøe œeljusti, saj se te med lobanjskimi kostmi razvijejo zadnje.
1/ 5
1/ 5
1/ 5
1/ 5
1/ 5
vrh glave
1/ 5
meja lasiøœa 1/ 2
œrta oœi
1/ 4
nos usta 1/ 4 1/ 5
brada
Glavna delitev glave glede na razmerja je videti tako. Oœi so na polovici glave in viøina nosu je pribliæno na œetrtini celotne viøine glave. Usta so pribliæno za petino celotne dolæine nad brado, œe merimo od stika ustnic. Øirina glave, œe jo gledamo naravnost s sprednje strani, znaøa tri œetrtine celotne viøine. Ko gledamo obraz naravnost s sprednje strani, znaøa razdalja med oœmi petino celotne øirine. Tudi posamezno oko od kotiœka do kotiœka meri eno petino øirine glave.
36
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:34
Page 37
Razmerja glave
Lasje pokrivajo pribliæno polovico glave, œe œlovek seveda ni pleøast. Polovico merimo diagonalno od vrha œela mimo uøes do zadnje strani vratu, kot kaæe slika.
Ena od pogostejøih napak pri risanju je risanje oœi preblizu vrha glave. Razlog za to napako je dejstvo, da smo ljudje vajeni opazovati obraze, ne glave. Zato je zelo pomembno, da glavo œloveka dojemate kot celoto, œe jo æelite narisati v pravih razmerjih.
37
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:34
Page 38
PRVI KORAKI
Tu so œrte skoraj popolnoma ravne. Nikdar se ne bojte risati ravnih œrt, œe jih vidite v figuri.
Poudarjeni so najpomembnejøi deli risbe: prsni koø ter miøice na hrbtu in rokah.
38
Vœasih je za pravo obliko potrebnih veœ œrt.
OPAZOVANJE FIGUR Najveœja zaœetna teæava pri opazovanju figur je, kje pravzaprav zaœeti. Velika koliœina podatkov œloveka hitro zmede. Veœina umetnikov najprej poskusi videti obliko figure zelo poenostavljeno, torej njeno skoraj geometrijsko obliko. Na risbi je hrbet skoraj trikoten, vse do mesta, kjer se stika z boki. Roke, ki so zaradi perspektive nekoliko krajøe, so preproste mehke valjaste oblike. Glava je rahlo oglate jajœaste oblike. Sposobnost videnja osnovnih oblik v æivi figuri umetniku moœno olajøa nalogo. Osnovne oblike in deli telesa so najprej skicirani. Temu pravimo risanje geometrijskih osnov. Na naslednji sliki øe vedno preproste oblike dobijo nekaj podrobnosti. Œrte so svetle in mehke, da jih je laæje popraviti. Prav s to nalogo se pravi umetniki najdlje ukvarjajo – s popravljanjem, risanjem in ponovnim popravljanjem do konœne prave oblike.
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:34
Page 39
Opazovanje figur
S senœenjem in poudarjenim tonom se ustvari iluzija globine.
Ton da risbi njeno konœno podobo. Opazili boste, da so na drugi ilustraciji veœje povrøine neæno osenœene oziroma tonirane. Na konœani risbi so bile najtemnejøe povrøine osenœene najprej, nato najneænejøe osenœene povrøine, za konec pa øe tiste vmes. Obiœajno za risbo zadostujejo æe trije ali øtirje razliœno intenzivni toni.
Gotovo je teæko ves œas opazovati figuro kot celoto, ne da bi vas kdo na to sproti opominjal, toda zelo je pomembno, da se ne osredotoœite le na en del. Œe bi radi znali dobro risati figure, se posvetite njihovim posameznim delom, si zanje vzemite œas ter jih riøite enega za drugim, tudi œe za vsakega porabite tedne ali mesece. Vztrajno risanje le enega dela telesa bo podobo izboljøalo v økodo drugih delov in pokazalo vse vaøe tehniœne slabosti.
39
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:34
Page 40
PRVI KORAKI
KO PRAVA VELIKOST POSTANE NAPAŒNA Zaœetniøke risbe razliœnih predmetov in figur so po navadi precej majhne. To je veœinoma zaradi navidezne velikosti predmeta, ki ga zaznavajo oœi. Œe tej zaznavi dovolite voditi svoje risanje, bodo vse vaøe risbe zelo majhne. Pri majhnih risbah je tudi toleranca za napake manjøa. Merjenje navidezne velikosti ima tudi svoje prednosti – je namreœ uœinkovito orodje za doloœanje velikosti in razmerij na zelo velikih motivih, na primer zgradbah ali pokrajinah. Za zaœetek naj bodo vaøe risbe velike, kot je le mogoœe. Na poli papirja morajo motivi pokriti skoraj vso povrøino. To pravilo velja za zvezke, liste A4 in pole A0. Na veœjih risbah laæje opazite svoje napake in jih tudi laæje popravite, saj imate na voljo vedno dovolj prostora.
1. 1. Navidezno velikost predmeta izmerimo tako, da v iztegnjeni roki dræimo svinœnik in ugotavljamo, kolikøen del svinœnika pokrije izbrani motiv. 2. Pustite motivom zasesti vso povrøino papirja, ne glede na velikost podlage. 2.
40
os. risanja 6-43 - prelom
03.10.2005
08:34
Page 41
Ko prava velikost postane napaËna
Veœji ko je papir, veœja mora biti vaøa risba. To se vam morda zdi zahtevno, a le z risanjem velikih risb boste pridobili potrebno samozavest. Napake so na velikih risbah manj zaskrbljujoœe in zabavneje jih je popravljati. Seveda se z vajo lahko nauœite risati v kateri koli velikosti, od miniatur do fresk. Tudi to je del zabave pri uœenju risanja. Ko boste pridobili samozavest, poskusite na zid pritrditi veliko povrøino papirja in riøite v »herojskem formatu« – veœje od resniœnosti. Gotovo boste tu in tam risali v napaœnih razmerjih, a naj vas to nikar ne skrbi. Risanje najveœjih formatov je lahko zelo osvobajajoœa izkuønja. Zelo dobro pa pokaæe tudi slabosti vaøe tehnike. Ko boste odkrili, kje se najveœkrat motite, boste laæje odpravljali napake in izboljøevali tehniko.
Risanje najveœjih formatov je pouœno in obenem osvobajajoœe. Napake postanejo vidnejøe in jih je laæje popraviti.
Na zaœetku bo risanje veœjih risb gotovo zelo zahtevno in vedno znova se boste morali opominjati, da bodite pogumnejøi in uporabljajte veœje gibe. Risanje manjøih risb se na zaœetku zdi najbolj naravno, a ta obœutek je bolj povezan z naravno srameæljivostjo in miøljenjem, da so na manjøih risbah tudi napake manjøe. Ko boste odkrili, kako lahko je popravljati napake na velikih risbah, ne boste veœ hoteli risati manjøih.
41
Z malo volje in vztrajnosti se vsakdo lahko nauči risati. Knjiga Osnove risanja je praktičen in preprost vodnik po najrazličnejših slikarskih temah — od tihožitij, rastlin, pokrajin do živali, človeškega telesa in portretiranja. Skozi jasna navodila in 350 ilustracij razvija slikarske spretnosti: risanje predmetov, tihožitij in portretov • perspektiva • upodobljanje narave • kompozicija in tehnike
Od začetnika do umetnika
Od začetnika do umetnika
Od začetnika do umetnika
Avtor Barrington Barber vam s pomočjo svojih bogatih izkušenj pri poučevanju in v poklicnem slikarstvu nazorno pokaže, kako lahko tudi vi narišete zares lepe risbe. Vso srečo! V isti zbirki:
19,95 €
OSNOVE RISANJA oprema.indd 1
4/18/11 9:28:43 AM