Poporodni izziv

Ste tudi vi med mamicami, ki so se polne optimizma vrnile z novopečeno štručko iz porodnišnice domov, družinsko življenje pa kar ni steklo?

In očetje, se počutite odrinjene?

Vas skrbi, kako bo potekalo življenje v troje?

Vse to so pogosta vprašanja, ki grizejo tako ‘sveže’ mamice kot tudi očke, o katerih pa se paru pogosto ne uspe pogovoriti.« Preberite odgovore nanje v tej knjigi.

POPORODNI IZZIV

»Obdobje ob dojenčku je lepo in hkrati zelo utrudljivo.

To malo bitje je po eni strani tako zelo ranljivo, da brez nas ne bi preživelo, po drugi strani pa drži v rokah veliko niti našega življenja. S svojo nebogljenostjo nam kroji ritem življenja, odreja nam obdobja spanja in nespečnosti, vpliva na naše razpoloženje.

Eva Hrovat Kuhar

POPORODNI IZZIV Ko dvojina postane množina …

Eva Hrovat Kuhar

Eva Hrovat Kuhar je diplomirana psihologinja in družinska ter vedenjska terapevtka. Zaposlena je na osnovni šoli, vodi tečaje priprave na porod in predava po šolah in vrtcih. Piše kolumne o vzgoji v družinsko revijo Jana in sodeluje s številnimi drugimi revijami, ki se ukvarjajo s starševsko tematiko.

Z možem izvajata delavnice in družinsko terapijo, delujeta pa tudi pri usposabljanju svetovalcev na Telefonu za otroke in mladostnike. Njena prva knjiga Izziv poroda je že nekaj let razprodana, saj je bila velika uspešnica med nosečnicami.

29,95 €

POPORODNI IZZIV-OPREMA.indd 1

3/3/10 16:42:03

Poporodni izziv

Dušanu za še mnogo najinih trenutkov, Anji in Nejcu za življenje, kot si ga želita.

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 1

3/3/10 17:06:43

Zbirka Za starše in vzgojitelje Prva izdaja Eva Hrovat Kuhar POPORODNI IZZIV Uredila Andreja Peček Oblikovala, opremila in tehnično uredila Nina Berčič Demšar Fotografije Nina Berčič Demšar, Tomo Jeseničnik,

Katarina Krmelj, osebni arhiv avtorice, Shutterstock Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana 2010 Predsednik uprave Peter Tomšič Glavni urednik Miha Kovač Natisnila tiskarna Gorenjski tisk, d. d., Kranj Naklada 3000 izvodov © Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana 2010

Vse informacije o knjigah Založbe Mladinska knjiga lahko dobite tudi na internetu: CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 618.6/.7 173.5 HROVAT-Kuhar, Eva Poporodni izziv : ko dvojina postane množina --- / Eva Hrovat Kuhar ; [fotografije Nina Berčič Demšar ... et al.]. - 1. izd. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2010. - (Zbirka Za starše in vzgojitelje) ISBN 978-961-01-0890-0 249416704

Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorski in sorodnih pravicah.

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 2

3/3/10 17:06:43

Eva Hrovat Kuhar

Poporodni izziv Ko dvojina postane množina …

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 3

3/3/10 17:06:44

Vsebina

Uvod. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Zahvala avtoricam in avtorjem osebnih izpovedi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Moji poporodni izkušnji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Anja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Nejc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Telesne spremembe po porodu. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Kmalu po porodu. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 Telesne neprijetnosti, s katerimi se pogosto soočate po porodu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 Malce pozneje po porodu … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 POPORODNI ČUSTVENI VRTILJAK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Pomanjkanje občutka navezanosti takoj po porodu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Možni razlogi za pozno navezovanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 Po prihodu domov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 Sprejemanje vseh čustev, pozitivnih in negativnih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 Včasih se ljubezen in naklonjenost razvijata postopoma. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Poporodna otožnost (baby blues) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Poporodna depresija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 Pomoč pri premagovanju poporodne depresije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 Ukrepi pri premagovanju poporodne depresije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 Strah pred ponovitvijo poporodne depresije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 Kako bo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 DOJENČEK JOKA … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 Moram pustiti dojenčka jokati?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 Je dojenček lahko razvajen? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Jok zaradi potrebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 Ritmičnost dojenčka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71

5

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 5

3/3/10 17:06:44

Je jok kriv za tesnobo pri starših ali tesnoba staršev spodbudi večjo jokavost?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 Povzetek ukrepov, kadar dojenček še vedno joka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 DOJENČKOVO SPANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 Zakaj se zjutraj počutim tako utrujena?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 Namigi, kako dojenčku pomagati do boljšega spanja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 Pa še nekaj namigov za vas. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85 DOJENJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 Potrpljenje je božja mast. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 Dojenje na samem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89 Prepričanja, povezana z dojenjem. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90 Najprimernejši čas za prvo dojenje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91 Dojenje je … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 Vrste mleka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93 Tvorjenje mleka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 Past dodajanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 Osnovni pogoji za uspešno dojenje in dovolj mleka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 Mleko 'dela' samo pitje mleka? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97 Kako pogosto dojiti? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98 Pozor – krizni obdobji: tretji do šesti teden in tretji mesec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 Vaš položaj med dojenjem. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 Pravilna pristavitev in pravilno dojenje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 Naslednje spretnosti vam olajšajo dojenje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 Načini, kako otroci pijejo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 Težave, na katere lahko naletite pri dojenju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 Dojenje nikakor ne ščiti pred zanositvijo!!! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106 Uspavanje z dojenjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107 Kaj pa, če dojenje ne steče in ne steče?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107 Občutki krivde zaradi nedojenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109 V zadnjem času je vedno več informacij o dojenju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 Zmedenost in obup, ker ne morete sami nahraniti dojenčka . . . . . . . . . . . . . . . 113 Razkorak med pričakovanjem in realnostjo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114 Brez slabe vesti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116 Podaljšano dojenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 Kaj pa, če želi pri prsih piti vaš dveletnik?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118 Odstavljanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120

6

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 6

3/3/10 17:06:44

PASTI MATERINSTVA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122 Idealizirane predstave o materinstvu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123 Vpliv vaše mame na vaše materinstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123 Vse je osredotočeno na potrebe otroka – kje sem pa jaz???. . . . . . . . . . . . . . . . . 125 Samozavest mame v obdobju z dojenčkom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127 Vsak dan v vsakem pogledu mi gre bolje in bolje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128 Se dovolj cenite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128 Glejte pozitivno! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130 Kako naprej?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131 KAJ PA JAZ, OČKA?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 134 Predani očetje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135 Enakovredno starševstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139 Razdiralni vpliv kritike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139 Otrok ima rad tistega, ki mu je brisal ritko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141 Močna področja vsakega od staršev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141 Kakovostno preživljanje skupnega časa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142 Ugrizi ljubosumja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143 Kako se znajti v čustvenem vrtincu?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144 STARŠEVSTVO. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 146 Smo trije prijetna družba ali že gneča?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147 Včasih sreča, včasih občutek brezizhodnosti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147 Za vse poklice so šole, le starševstva se moramo naučiti sami . . . . . . . . . . . . . . 149 Starši kot model za razvoj otrokove spolne vloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151 Otroku pustite dihati. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151 Organizacija in dogovori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152 Pomoč drugih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153 SKRB ZASE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 155 Najtoplejše gnezdece za malčka spletete s tem, da ob skrbi zanj poskrbite tudi zase! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156 Očkom se včasih zdi, da zaradi dnevnih obveznosti bolj potrebujejo nočni počitek. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156 Očka 'pomaga' . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159 Ljudje in odnosi imajo vedno prednost pred stvarmi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 160 PARTNERSTVO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168 Sprememba družinske dinamike po prihodu otročka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169

7

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 7

3/3/10 17:06:44

Nič več ne bo tako, kot je bilo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170 Vse se vrti okoli dojenčka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170 Bo otrok zvezo utrdil ali ji pomagal k razpadu? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 171 Usklajevanje vlog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172 KOMUNIKACIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 174 Samo enega človeka lahko spremenimo – sebe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 176 Kje pa vas čevelj žuli?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 176 Prisluhnita drug drugemu in se pogovarjajta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 177 Majhni nesporazumi so prehlad, globoki konflikti pa pljučnica odnosa!. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 178 Kako načeti teme, ki vas obremenjujejo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 179 Uspešno pogajanje privede do kompromisa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 180 Pomoč družinskega terapevta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 181 Monotonija v zvezi? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 182 Magični recept za partnersko srečo – oba morata upoštevati potrebe obeh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 183 Varstvo za dojenčka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 184 SPOLNOST PO PORODU. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 186 Spolnost naredi dojenčke, dojenček pa ne naredi spolnosti … . . . . . . . . . . . . . 187 Šest tednov poporodne vzdržnosti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 187 Obdobje prilagajanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189 Misel na posteljo … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189 Kje se lahko pojavijo težave? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 190 'Prvič' . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 190 Telesne težave, ki lahko motijo spolnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191 Skrhani odnosi se kažejo tudi v skrhani spolnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 199 Najbolj uspešna predigra je pomita posoda in uspavan dojenček . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 199 DRUŽINSKA POSTELJA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201 Prednosti družinske postelje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202 Pomanjkljivosti družinske postelje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202 Če enemu ne ustreza več … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 203 SKRB ZA TELO IN DUŠO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 206 Zdrava prehrana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207 Odločanje za telesno dejavnost. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207

8

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 8

3/3/10 17:06:44

Vpliv na telo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 208 Vpliv na počutje in energijo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 208 Načrtovanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 209 Izbira je bogatejša, kot se vam zdi! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 210 Previdnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212 Nekaj najpogostejših ugovorov in nekaj siceršnjih možnosti . . . . . . . . . . . . . . . 213 Hitro sproščanje po korakih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 217 POMEMBNOST MIŠIC MEDENIČNEGA DNA IN GLOBOKE TREBUŠNE MIŠICE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 219 Mišice medeničnega dna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 220 Globoka trebušna mišica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 221 NEPRIMERNI KOMENTARJI IN 'DOBRONAMERNI' NASVETI PO PORODU. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 222 Nasvete imate vso pravico zavrniti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 224 OBISKI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 226 Bonton obiskov v porodnišnici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 227 Otroci? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 229 Kaj pa obiski doma?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 230 Obiskom lahko vljudno rečete NE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 230 Sprejmite pomoč. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 232 HMMM ... BO MALI BRATEC ALI SESTRICA DOBRODOŠEL PRIJATELJ ALI VSILJIVEC?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 233 Ljubosumen je na dojenčka, pa tako se ga je veselil … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 234 Otrokove reakcije, ki kažejo njegovo stisko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 236 Kaj bi rekel starejši sorojenček (če bi ga kdo vprašal)? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 238 Kaj lahko storite, da bo vsem lepše? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 239 Odnos do več otrok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 246 Nestrpnost do starejšega otroka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 246 Imate enega otroka raje?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 247 Razlike med prvorojenci in drugimi otroki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 248 KLJUB VSEMU JE VREDNO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 251 Pohvalite se. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 253 Otroci ne potrebujejo popolnih staršev, ampak realne. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 254 Svet hiti, mali pa koraka zelo počasi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 255

9

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 9

3/3/10 17:06:44

Uvod

11

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 11

3/3/10 17:06:44

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 12

3/3/10 17:06:44

Obdobje ob dojenčku je lepo in hkrati zelo utrudljivo. To malo bitje je po eni strani tako zelo ranljivo, da brez nas ne bi preživelo, po drugi strani pa drži v rokah veliko niti našega življenja. S svojo nebogljenostjo nam kroji ritem življenja, odreja nam obdobja spanja in nespečnosti, vpliva na naše razpoloženje.

Ste tudi vi med mamicami, ki so se polne optimizma vrnile z novopečeno štručko iz porodnišnice domov, družinsko življenje pa kar ni steklo? In očetje, se počutite odrinjene? Vas skrbi, kako bo potekalo življenje v troje? Vse to so pogosta vprašanja, ki grizejo tako ‘sveže’ mamice kot tudi očke, o katerih pa se paru pogosto ne uspe pogovoriti.

Par, ki je do prihoda dojenčka spokojno živel in se posvečal vsak sebi in drug drugemu, po prihodu iz porodnišnice pade v popolnoma nepredvidljiv svet. Ritem življenja se obrne na glavo, gospodinjstvo potrebuje reorganizacijo, časa za partnerja in intimnost zmanjkuje, med partnerjema se zaradi preobremenjenosti pojavlja vzkipljivost … Razlika med včasih že kar kičasto lepimi slikami z naslovnic, kjer v svet zrejo same srečne, spokojne in urejene družinice, in realnostjo nepospravljenega stanovanja, polnega stroja perila, ki že začenja zaudarjati, drobtinic od včerajšnje večerje na mizi ali pobegle in pozabljene polne pleničke, ki s svojim smradom za kavčem začenja opozarjati nase, je ogromna.

13

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 13

3/3/10 17:06:48

Zahvala avtoricam in avtorjem osebnih izpovedi Rada bi se zahvalila vsem, ki ste z menoj delili tako dragocena in osebna pričevanja. Vsaka zgodba posebej me je povlekla vase in prepričana sem, da bo prav vsaka pritegnila tiste, ki bodo pokukali v knjigo. Kar nekaj izpovedi se je nabralo, večinoma ste se odzvale mamice, opogumilo pa se je tudi nekaj očkov. Dragoceno mi je bilo, kadar ste napisali, da so bili zapisi v pomoč tudi vam in da so vam pomagali pri širšem pogledu, predvsem pri premagovanju poporodne travme.

Taja: Na forumu Nosečnost sem zasledila, da iščete zgodbo iz življenja po porodu in v zvezi z nosečnostjo. Odločila sem se, da vam opišem našo zgodbo, resnično življenje. To je moja osebna izpoved. Mogoče je to moja priložnost, saj sem si resnično želela svoja občutja preliti v besede. Vesela bom, če bo kaj uporabnih vrstic za knjigo, sicer pa mi je koristila tudi tale izpoved.

Vsem sem želela zagotoviti anonimnost, zato sem imena spremenila – nekatera v dogovoru z 'lastniki in lastnicami', druga po ključu, ki ga bo vsak, ki je bil vpleten, hitro prepoznal (malo skrivnosti pa mora biti …). Spremenila ali izpustila sem tudi imena dojenčkov. Hvala vsem za pripravljenost, iskrenost in odkritost! Še eno pojasnilo: ko govorim o novorojenčkih in novorojenčicah, dojenčkih in dojenčicah, zaradi enostavnejšega izrazja zavestno uporabljam zgolj moško obliko 'dojenček' – pa ne želim biti prav nič seksistična.

Ja, in mama in oče sta v mojih opisih vedno mamica in očka. Morda se sliši pocukrano, ampak tako čutim. Pa še eno slovnično napako sem zavestno zagrešila – izraz starši uporabljam včasih v 'nepožegnani' edninski obliki – 'starš'. Zdi se mi, da je včasih, ko govorim o polovici starševskega para, to najbolj opisno.

15

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 15

3/3/10 17:06:49

Moji poporodni izkušnji

17

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 17

3/3/10 17:06:49

Anja Ko sem bila prvič noseča, sem bila tako prepričana vase in v svoje telo, da mi niti na kraj pameti ni padlo, da bi utegnilo biti kaj narobe. S pretirano samozavestjo sem idealizirala nosečnost in porod. Bila sem prepričana, da se bom dobro počutila, da bom rodila s svojimi popadki in na naraven način, da bo dojenček popolnoma zdrav in da bom brez težav dojila. Mislila sem si, da dovolj zdravo živim, da z možem poskrbiva za našega malčka v trebuščku z rednim gibanjem in sprehodi. Tudi v partnerstvu je šlo vse kot po maslu. Kaj bi lahko bilo narobe? Le zarečeni kruh – pojedla sem ga kar veliko zagozdo. Mož mi je pozneje priznal, da ga je kar skrbela taka samozavest – spraševal se je, kako bi se obrnilo, če bi šlo kaj narobe, a mi ni želel razpočiti mojega mehurčka sreče.

Ko se zdaj zazrem nazaj, uvidim, da so se mi vse želje pravzaprav uresničile, a ne takoj in nikakor ne po najlažji poti.

Med prvo nosečnostjo je bilo res vse v najlepšem redu, razen slabosti v prvih mesecih, ki pa je kmalu popolnoma prešla. Prekipevala sem od energije, zlahka sem opravljala vse svoje obveznosti. Čeprav sem si nabrala kar nekaj kilogramov (se bojim, da jih nekaj še vedno prenašam okoli …), nisem bila utrujena. Do zad­ njega nisem občutila okornosti. Včasih me je moral trebuh sam opomniti, da se nekaj dogaja, saj sem se mnogokrat v zadnjem hipu izognila bližnjemu srečanju s kakšnim vogalom. Res pa je, da je bila naša Anja skoraj 'štirikilaš' in se je kar lepo 'razkomotila' v trebuščku. Porod je bil točen, na rok, in rodila sem samo s svojimi popadki. Lep, čeprav naporen porod mi je pokvarila ekipa ne prav ljubeznivih babic. Ena me je ves čas po malem zmerjala, kaj mislim, ker mi je med porodom postajalo slabo. Najbolj pa mi je lep vtis o porodu pokvarila babica, ki se je popolnoma brez razlage sredi zelo hudih zad­ njih popadkov meni nič, tebi nič ulegla na moj dragoceni in tako čuvani trebuh! Od šoka in od bolečin sem kar sapo lovila in še ugovarjati nisem mogla. Tudi mož je ves osupel spremljal situacijo, osebje pa ga je ignoriralo – imela sva občutek, da se jim zdi navzočnost očeta pri porodu le kaprica porodnice. Meni pa je tako pomagalo!

Ampak – konec dober, vse dobro. Anja je z močFoto: iz osebnega albuma avtorice

18

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 18

3/3/10 17:06:49

Foto: iz osebnega albuma avtorice

nim glasom pojokala, midva tudi – in zdelo se mi je, da sem priča čudežu. Najino dekletce – tako popolno, tako zdravo, pravi mali človeček. Nisem mislila, da so možna tako močna čustva, kot so me obletavala tisti hip. Občutek globoke zaljubljenosti in hvaležnosti.

Anja je bila popolnoma zdrav novorojenček, le nekaj drobnih napak je prinesla na svet. Bila je precej velik novorojenček in povedali so mi, da se je verjet­ no v maternici 'zaležala'. Imela je namreč v desno zasukani stopalci in že v porodnišnici so se z njo ukvarjali pediatri in fizioterapevti. Neka zelo prijazna sestra, ki je opazila, kako sem ob tem obupana, me je skušala potolažiti, češ da to ni nič hudega, da bi morala videti neko deklico, ki ima zamaknjen nos in sta obe nosnici obrnjeni v isto smer. To je še poglobilo moj obup – saj je šlo za isto deklico – za našo Anjo. Kako sem jokala! Pogrešala sem pogovor s pediatrinjo, da bi si lahko prepodila strahove, a je nikoli nisem mogla dobiti; ob postelji mi je le navrgla, da bo morala Anja nositi mavec in da bo potrebovala operacijo, če se nosni pretin ne bo sam premaknil. Seveda se mi je v mislih pojavljal najbolj črn scenarij, ki pa se na srečo ni uresničil. Mala je sicer dobila mavčno longetko, ki smo jo morali pred spanjem namestiti in fiksirati na nogici, naučili so nas spodbujanja mišic in v prvem letu se je okvara popolnoma popravila. Kar se pa noska tiče – na srečo se je poravnal popolnoma sam. Kako laže bi prenašala situacijo, če bi se lahko pogovorila s kakšnim strokovnjakom! Na srečo se sodelovanje z osebjem danes izboljšuje. Novopečenim staršem se večinoma bolj posvetijo, ker vedo, da pravočasna informacija premaguje skrbi in aktivira energijo.

19

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 19

3/3/10 17:06:50

V tistem času še ni bilo navade, da bi novorojenčka porodnica dobila na trebuh, predvsem pa tudi ne, da bi bil lahko takoj podojen. Ko so jo izmerjeno, stehtano in preoblečeno (ter nekoliko pocrkljano) odnesli, si tega nisem gnala k srcu – to so bili časi, ko je bil tak način popolnoma normalen. K temu 'normalnemu' načinu je spadala tudi (skoraj dobesedno!) dostava otrok – vozili so nam jih na dolgih vozičkih kot pekovske štruce, brez besed razdelili in jih po določenem času spet brez besed odpeljali. Na 'štacijo', so rekli. Zdaj, ko tole pripovedujem, se mi zdi, kot bi bilo to pred stoletjem, toliko se je v odnosu do rojevanja in do novorojenčkov spremenilo – na srečo na bolje.

Ko so mi Anjo prvič prinesli, sem jo dobila kot paket na posteljo, brez ene same besede. Punčka je spala, piti seveda ni hotela. Najin čas je minil v tem, da sem jo le občudovala in se čudila, kako je lahko majčken otroček tako popoln.

Ob koncu časa, namenjenega dojenju, so jo odnesli in to se je nekajkrat ponovilo. Anja nikoli ni jokala, večinoma je popolnoma mirno spala. Kadar je bila budna, je nikakor nisem mogla pripraviti, da bi se podojila. Malo je pomljackala in takoj zaspala. Prva informacija, ki sem jo dobila od sestre, ki je mimogrede ošinila dojke, je bila: »Ja, saj ne boste mogli dojiti, imate ploske bradavice.« Prinesla mi je nastavek za dojenje, a tudi z njim ni šlo.

Počasi se me je začel lotevati nemir – moja idealna predstava je bila, da vsak dojenček pije pri mamici, če si ona le želi tega, zdaj pa nekaj ni šlo! Poleg tega je v dojkah prišlo do navala mleka, postale so ogromne in trde kot kamen ter izjem­ no boleče. Vse me je bolelo, ne le prsi, ampak tudi podpazduhe in celo roke. Prosila sem za pomoč medicinsko sestro; nekaj časa se je trudila, trdno privijala Anjino glavico k dojki – rezultat je bil le, da se je punčka milo razjokala, jaz pa zaradi obupa in neuspeha tudi. Najhujši se mi je zdel način pristavljanja. Sestra jo je stisnila za nosek, da ji je zmanjkalo sape in je odprla usta. Mene je ob tem postopku skoraj kap, sama tega seveda nisem bila zmožna narediti – in spet sem bila ošteta, da če se nočem potruditi, res ne bo nič.

Ko razmišljam o dogajanju pred toliko leti, se mi pojavlja vedno ena in ista slika: osebje nas je oštevalo kot majhne punčke. Polno je bilo tudi vzbujanja slabe vesti. Vse, ki smo imele kakršnekoli težave, smo se (pre)hitro pustile prepričati, da smo vsega same krive. Nikoli v življenju se še nisem počutila tako manjvredno, tako podrejeno in tako razčlovečeno. Ko sem vsa obupana coklala okoli oddelka z novorojenčki in globoko nesrečna poslušala njihov jok ter si drznila celo pokukati noter, da bi videla, ali joka tudi Anja, so me dobesedno vrgli ven.

Kako bi se danes znala postaviti zase – takrat pa sem se gladko vdala v usodo.

Neka zadirčna in vsega naveličana sestra mi je celo 'zagrozila', da če bom tako sit­ na, mi jo bodo kar naprej nosili … Halo??? Ničesar drugega si nisem bolj želela!

Tako razdvojeno sem se počutila, jaz na eni strani hodnika, moja deklica na dru-

20

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 20

3/3/10 17:06:50

gi, pa nisva mogli ena do druge, razen v za to odrejenem in močno prekratkem času. Čez čas so mi povedali, da so ji na začetku dajali le sladkano vodo, da ne bi preveč obnemogla – še zdaj se spom­nim, kako me je ob tem izrazu spreletel srh.

Komplikacije so se nadaljevale.

Moja lepa, debelušna novorojenčica s klobasicami na stegenčkih je pričela izgubljati težo. Začeli so ji dajati adaptirano mleko po steklenički. Ker je izgubljala težo, naju tudi niso spustili domov, tako da sem Foto: iz osebnega albuma avtorice bila še bolj obupana, saj sem si mislila, da bi bilo doma vse drugače. Preprosto čutila sem tako.

Tudi pregled zdravnice mi je zbil moralo: dobila sem diagnozo, da sem popolnoma nezmožna laktacije, hkrati pa sem se počutila izjemno ranljivo in odprto za negativna mnenja osebja, ki jih, žal, ni bilo malo. Moje notranje ravnotežje je bilo porušeno in nikoli v življenju nisem toliko jokala kot prav v porodniš­ nici. Dobro sem vedela, da to ni poporodna otožnost, ampak brezup in nemoč za borbo s sistemom. Mož se je na obiskih čudil, od kod tak obup, ker to res ni moja lastnost.

Vsi so mi zatrjevali, da ne morem dojiti, v meni pa je rasla trdna volja, da bom, vsemu navkljub bom. Trdno odločena, da bo moj otrok dojen, sem pričela ukrepati, a sem takrat še vse premalo vedela o sistemu dojenja v celoti.

Na oddelku so imeli električno črpalko za mleko, ki smo ji rekli 'molznica'.

Toliko sem že vedela o nastajanju mleka, da mi je bilo jasno, da ga moram nekako spodbuditi. Šivana sem klamala okoli in na polovički zadnjice posedala na stolu pred 'molznico'. Mleko je počasi začelo kapljati, meni pa se je vračal optimizem. Vsako kapljico sem skrbno spravljala v za to pripravljene stekleničke in upala, da Anja dobi najprej moje mleko, nato pa še umetno. Pot do 'molznice' je postala romarska pot, v to napravo sem položila vse svoje upe – dokler me ni neka sestra grdo nadrla, češ kaj si pa mislim, ni čudno, da ne morem dojiti, ko pa mleko tako mečem stran … Kakšna utvara – porodnica iz naše sobe mi je povedala, da naše mleko zlivajo stran, da je slišala sestro, da se jim ne ljubi ukvarjati s tako malenkostnimi količinami mleka. To so mi potrdile tudi druge. Poleg tega sem nekajkrat opazila, da Anji, ko so mi jo pripeljali k dojenju, iz kotičkov ustec teče mleko. Kako naj se sit otrok sploh navadi dojenja? Takrat se mi je podrl svet in

21

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 21

3/3/10 17:06:50

tako sem jokala, da je imel mož kar nekaj dela, da me je potolažil.

Po tem dogodku sem se zavestno zbrala. Kot psihologinja sem seveda dobro poznala vpliv negativnih misli na počutje. Dopovedala sem si, da mi to, da si vse neljube dogodke tako ženem k srcu, prav gotovo ne bo vrnilo duševnega miru, za katerega sem bila prepričana, da je eden od pomembnih dejavnikov za uspešno dojenje. Anja je po nastavku za dojenje potegnila Foto: iz osebnega albuma avtorice nekaj kapljic, pa spet zaspala. Samo domov sem si želela, v svoj varni pristan, in zaupala sem si, da mi bo tam nekako uspelo.

Ko sva prišli domov, je Anja spokojno spala in spala v svoji z blagom v barvi sonca oblečeni košarici. Mene pa je od strahu kar zvijalo. Zaradi slabih izkušenj smo seveda pripravili obilico mlečne zaloge in stekleničk. Oba z možem sva ždela ob košarici in čakala, kaj bo, ko se zbudi. Bo sploh preživela? Jo bomo znali prehraniti? Potem pa je v najinih glavah naredilo 'klik', in to je bil odrešilni 'klik'.

Ugotovila sva, da je že do sedaj preživela ob steklenički, da bom še naprej poskušala dojiti. Ne vem, kaj bi brez moževe pomoči – morda bi v tem čustveno izjem­ no razburkanem obdobju, pospremljena z ne vem kolikimi zagotovili o nezmož­ nosti dojenja, sama res odnehala.

Seveda se je Anja zbudila in seveda je preživela. Mučili smo se, da bi jo navadili na dojenje, bilo je dolgotrajno, ampak uspelo je. Začelo se je tako, da sem jo vedno pred stekleničko poskusila dojiti. Pa ne sama – oba z možem sva jo dojila.

Dojenje z nastavkom in z minimalno količino mleka pa je bilo takšno: udobno sem sedela, podložena z obilico blazin, z dojenčico v naročju. Mož jo je pobezal pri čeljustnem sklepu, da je odprla usta in sprejela nastavek, popila je en požirek in obstala. Novo bezanje, nov požirek. Lahko si predstavljate, kako dolgo je trajalo. Po takem 'dojenju' sem si mleko še izčrpala s črpalko, ki so mi jo ob odhodu iz porodnišnice posodili in ki se je izkazala za dragocen pripomoček. Res je Anja na tak način popila moje mleko potem po steklenički, a kljub temu je bilo potrebno dodajanje. Sama pa sem se počutila kot robot – skoraj ves dan (in večina noči) je bil namenjen težavnemu in ne zadostnemu dojenju ali pa črpanju mleka.

Z dnevi sem obupovala, krivila sebe in obliko svojih bradavic. Na dnu zavesti me je grizel občutek, da nisem dobra mama, če otrok ne more enostavno piti

22

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 22

3/3/10 17:06:50

pri meni. Potem pa je prišel preobrat – obiskala nas je sestra, ki sicer z družinico živi v tujini. Prišli so, da bi skupaj uživali v naših dojenčkih. Tudi oni so imeli nekaj mesecev starejšo dojenčico, ki pa je bila polno dojena. Ko sem ji potožila o svojih težavah, je prijela vajeti v svoje roke. Pri enem od hranjenj sva zamenjali dojenčici – in čudež se je zgodil. Njena deklica, vajena dojke, je energično poteg­ nila pri meni, nekako sprostila in oblikovala bradavico ter toku mleka pomagala, da je laže steklo. Naša Anja pa je pri sestri, vajeni dojenja, takoj zagrabila bradavico in vlekla in vlekla. Najprej sem bila neznansko prizadeta, da pri njej pije, pri meni pa ne – pa sva tako dojenje samo nekajkrat ponovili in nato spet zamenjali deklici. Čudež je kar trajal – Anja je mirno, kot da ne bi bilo nič, pila pri meni, meni pa je šlo od sreče kar na jok. Najprej skoraj nisem mogla verjeti, da je res, pa je kar trajalo. Nekaj časa sva še potrebovali, da se uglasiva, imela sem nekoliko težav z bradavicami in z začetkom mastitisa, pa se je vse skupaj kmalu uneslo.

In kot v pravljicah bi lahko rekla: »In potem sta se srečno in zadovoljno dojili do konca prvega leta.« Ta izkušnja mi je dala neznansko samozavest. Poleg tega sva bili z Anjo zelo 'leteči'; kar naprej sva hodili ven, na sprehode. Dopoldne sami ali s kakšno prijateljico z dojenčkom, popoldne cela družinica. Z dojenim otrokom je bil skoraj vsak potep mogoč. Hrano ima s seboj, ravno prav je topla, nobeno pogrevanje ni potrebno. Ko je bila stara štiri mesece, smo s staro katrco odpotovali v Anglijo na obisk k sestri (zdaj ne vem, ali bi si to upali, takrat pa se nama je zdelo samo po sebi umevno) – tako potrpežljivega in nemotečega potnika še nisva imela s seboj.

Anja je med vožnjo veliko spala, kjerkoli sem jo lahko podojila, uživala je v novih vtisih. Z njo sva lahko obiskala prav vse galerije, kjer so bili izjemno prijazni.

Pri nas česa takega še nisva videla. Mislim, da je bila podojena v prav vseh galerijah, ki smo jih obiskali. Obisk vedno traja kar nekaj časa in nisva si pustila vzeti užitkov raziskovanja, Anja pa je bila zraven popolnoma srečna. Čuvaj v londonski Narodni galeriji nam je celo odstopil svojo sobico, da se je Anja v miru podojila in da sva jo lahko preoblekla.

Res je, da tudi sama nisem nič komplicirala in sem jo podojila tudi zunaj, na primer v parku, če je bilo treba. Prav gotovo pa bi bila ob vsem tem procesu bistveno manj samozavestna, če ne bi imela popolne moževe podpore. Spodbujal me je k dojenju in mi stal ob strani, kadar sva se dojili zunaj.

23

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 23

3/3/10 17:06:51

Nejc Med drugo nosečnostjo so se obdobja energije izmenjevala z obdobji strahotne zaspanosti. Telo me je naučilo, da ga moram bolje poslušati – za preživetje sem preprosto morala spati več kot prej. Včasih to ni šlo, saj je bila naša triletnica živahen in izjemno radoveden otrok, ki je zahteval svoje in je imel svoj ritem – res pa je, da je včasih punčka kar razumela, da mamica trenutno potrebuje več počitka. In ko sem bila spočita, se je vame spet priplazila energija – do naslednjega upada. Na srečo mi je bilo slabo le zelo kratek čas, in še to ne zelo intenzivno.

Proti koncu nosečnosti je utrujenost strmo naraščala. Še zdaj ne vem, ali je bilo tako zaradi večjih obremenitev zaradi skrbi za Anjo ali je to prinesla s seboj nosečnost. Imela sem občutek neznanske teže, kot bi mi dojenček stalno pritiskal navzdol. Kadar sem sedla v avto ali avtobus, sem dobila popadke, brž ko se je premaknil; prenehali so tisti hip, ko sem izstopila in se umirila. Ker je bila moja služba oddaljena pol ure vožnje, sem ostala doma, na bolniški, in vsi simptomi so se zelo umirili. Seveda sem morala pozneje (na srečo le od nekaterih) slišati marsikaj o scrkljanosti današnjih nosečnic – pa kaj! Še zdaj sem prepričana, da bi mnogo prezgodaj rodila, če bi se morala še nekaj mesecev tresti po avtobusih. Tudi ginekologinja me je opozarjala na to. Ko je bil naš Nejc rojen štirinajst dni pred rokom, se mi je zaradi dolgotrajnega pričakovanja prezgodnjega poroda zdelo, da je prenošen.

Med nosečnostjo sem spremljala gradnjo nove porod­ nišnice in si strastno želela, da bi bila do mojega poroda dokončana. Biti bi morala, ampak ker Murphy nikoli ne počiva, seveda ni bila. Neznansko sem si želela, da bi lahko imela novorojenčka stalno pri sebi, to pa v Kliničnem centru ni bilo mogoče.

Ta porod je bil hitrejši kot prvi, vse pa se je dogajalo bolj intenzivno kot prvič.

Na srečo pa sem imela tokrat okoli sebe izjemno ekipo. Babica me je nenehno spodbujala, prijazno je komunicirala tudi z možem in imela sem občutek, da smo popolno moštvo. Tudi z masko sem znala bolje dihati, ni me metalo iz ritma poroda, in ko je bil mali srček rojen, sem bila popolnoma pri sebi, spet do onemoglosti srečna. Prav Foto: iz osebnega albuma avtorice

24

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 24

3/3/10 17:06:51

Foto: iz osebnega albuma avtorice

zanimivo, kako neskončne občutke sreče izvabi tako nebogljeno bitje. To pot sem ga takoj dobila na trebuh, še vsega toplega od mojega lastnega telesa. Tega veličastnega občutja se ne da izraziti – mešanica popolne vznesenosti, nežnosti, občutka odgovornosti in globoke ljubezni.

Takoj sem ga pristavila k prsim, a je samo malo pocmokal in zadremal. Tudi v naslednjih dneh, ko so otročke pripeljali na legendarnem dolgem vozičku in smo jih dobile za dojenje, sem poskušala, a nikakor ni šlo. Spomnim pa se tistega neskončnega vznemirjenja, ko smo slišale škripanje koles tega vozička in čakale svoje dragocene dojenčke. Naš Nejc je imel svoje mesto vedno poleg majcene, nedonošene punčke, od katere je bil večji skoraj za glavo, in sestre so se vedno pošalile na ta račun. Kaj bolj osebni pa naši stiki niso bili. Kadar je kakšna mamica imela obisk in je ni bilo v sobi, si tega nihče od osebja ni gnal k srcu – tudi mamica sama ne. Dojenčka so v času dojenja položili na prazno posteljo in ga po pretečenem času mirno odpeljali.

Ko sem imela Nejca pri prsih, je sicer nekaj cmokljal, mislila sem, da pije, pa se je le crkljal. Nihče mi ni povedal, da pri meni ne dobiva mleka, le opažala sem, da se mu je kožica po vsem teleščku zaradi dehidracije začela gubati, kot bi se kar sušila. Hkrati ga je doletela zlatenica in v času, ko se je 'sončil' pod lučko, ga sploh

25

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 25

3/3/10 17:06:51

nisem dobivala k sebi. Če bi že takrat vedela, kako izjemno pomembno je dojenje prav pri preprečevanju zlatenice, saj mlezivo pomaga čistiti črevesje, bi nedvomno vztrajala pri tem, da ga redno dobivam in da skušava iz dojenja iztisniti največ. Tako pa sem si mislila, da osebje že ve, kaj dela. Me je pa stisnilo pri srcu, ko sem ga šla gledat – zaradi dehidracije je imel infuzijo napeljano direktno v glavico in ta slika me je zasledovala še kar nekaj časa.

Tokrat sem bila tudi teoretično mnogo bolj podprta, predvsem pa mnogo bolj samozavestna kot prvič. Zaupala sem sama sebi, vedela sem, da mi mlečnost pač nekoliko zamuja, ne glede na naval, ki sem ga čutila v dojkah, ki so spet postale trde kot beton in izjemno boleče, tudi ob vsakem premiku.

Nečesa pa takrat še nisem vedela – da bi morala dojke najprej nekoliko sprazniti in zmehčati, da bi se pritisk v njih sprostil, saj se na tako napete novorojenček ne more prisesati. Želela sem si samo tega, da bi lahko čim prej odšla domov, ker sem trdno verjela, da nama bo v varnem domačem okolju uspelo.

Spet me je neka prijazna sestra tolažila, naj nikar ne računam na dojenje, da pa bo fant prav tako lepo zrasel ob steklenički. Mislila sem si svoje in mojega zaupanja vase ni moglo nič omajati. Tudi mož je verjel v dojenje in je bil pripravljen na še eno epizodo spodbujanja čeljustnih mišic. Seveda sem si redno iztiskala mleko, kar ga je pač bilo – in tistih nekaj kapljic vestno spravljala v stekleničko – to pot nisem vedela, kaj se z mlekom dogaja. Vedela pa sem, da moram stimulirati tvorjenje mleka, če želim uspešno dojiti. Tudi tokrat sem se opremila s črpalko, ki mi je tudi doma pomagala spodbujati nastajanje mleka.

Začuda – Nejc se je doma mirno priklopil na dojke. Res sem ga na začetku dojila zelo pogosto – imela sem občutek, da se vse dni in noči samo dojiva – ampak splačalo se je. Tudi Nejc je bil dojen skoraj eno leto, ker se je lepega dne dobesedno sam odstavil. Nenadoma je začel pred dojenjem gledati mimo, pa skozi podpazduho in meni v oči, prav prijazno se je smejčkal in od takrat naprej tudi slučajno ni več poskušal sesati. Še en dogodek iz porodnišnice se mi je vtisnil v spomin. Naš Nejc je bil težak sicer krepko čez štiri kilograme, ampak je bil zaradi svoje izredne velikosti – kar 58 cm – ob tej teži pravi suhec. Ko smo imeli v porodnišnici vizito pediatrinje, se je ta ustavila ob moji postelji, v eni sapi rekla: »Vaš otrok je pa velikan in debeluh!« odšla naprej, zdrdrala ob vsaki postelji nekaj – in to je bilo vse. Jaz pa sem vedela, da je naš fant nekaj spotegnjenega in drobnega, in me je zanimalo predvsem zdravje – o tem pa nič. Vem, da si pediatrinja ne more zapomniti vsakega dojenčka, ampak prav užaljena sem bila ob pripombi o debelosti, hkrati pa se je vame usidral dvom – a govori o mojem otroku? Za tako oceno prav gotovo ni treba biti pediater!

Zanimivo, kako zelo se otroci razlikujejo med seboj. Oba otroka sta bila tako

26

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 26

3/3/10 17:06:52

Foto: iz osebnega albuma avtorice

rekoč idealna dojenčka – vesela, zvedava, odzivna in relativno ritmična. Res sta se ponoči kar nekaj časa dojila, ampak to sploh ni bila težava, ker smo bili tako utečeni, in podojena sta oba dokaj pridno spala. Vse je seveda relativno – noči niso bile prespane v celoti, ampak doze spanja niso bile morilsko majhne.

Anja je bila trpežna. Več ko se je dogajalo okoli nje, bolj je bila zadovoljna. Niso je motili zvoki, zaspala je lahko ob pogovoru. Nejc pa je bil bistveno bolj občutljiv, kadar je bil utrujen in zaspan. Ko je prišla njegova urica, se je kar 'ugasnil' iz dobrega razpoloženja in postal nemiren. Če potem ni šlo vse v njegovem ritmu, se je tako vznemiril, da je potem težko zaspal in se je tudi zbujal pogosteje. Zaradi tega smo izjemno pazili na ritem in obrede v zvezi s spanjem.

Naša družinica je lepo zaživela. In kar je tudi zlata vredno – po porodih je mož brez oklevanja sprejel mojo novo, žal bolj okroglo (pesimist bi rekel 'nekoliko razšlampano', optimist 'popolnjeno') podobo. Kakšen balzam je bil zame njegov znameniti stavek: »Vsaka lepa ženska mora imeti malo trebuščka.« To je pomenilo, da sta najina tako zaželena otroka vredna tega. Vedela sem, da sem prav taka, kot sem, zanj še vedno privlačna.

Seveda se nista cedila samo med in mleko. Precej naporno obdobje sva imela po Nejčevem rojstvu. Mož je šel v novo službo, ki ga je zelo veselila in kjer si je želel potrditve, jaz sem bila na porodniški in sem skrbela za dva otroka. Nejcu so odkrili nakazan izpah kolkov in je zaradi tega moral (na srečo krajši čas) nositi terapevtske hlačke, ki so mu oteževale normalno gibanje in sedenje; zaradi tega je bil včasih nerazpoložen in je potreboval dodatno animacijo. Jaz sem bila zaradi nenehne skrbi za oba utrujena in naveličana tega zoženega dogajanja, mož pa poln novih vtisov, ki so ga gnali naprej. Kadar sva bila hudo utrujena, sva vzkipela oba – jaz sem mu očitala, da sem za vse sama, on pa meni, da mu kar naprej težim … Oboje je bilo res, tako sva se počutila. Na srečo sva se znala po začetnem kujanju pogovoriti in je tudi ta faza minila.

Ker sta bila otroka zdrava, radovedna in neproblematična, smo se veliko potepali naokoli, tako da v glavnem nisem imela občutka utesnjenosti. Res pa je, da mi je včasih rutina, ki jo dojenček prinese s seboj, jemala energijo. Domači so nama pomagali, da sva lahko kdaj zvečer smuknila v kino – seveda takrat, ko sta bila oba otroka že predvidljiva in sta, lepo nahranjena, umirjena, po večerni prav­ ljici že spala. To navado imava še danes in mislim, da nama je pomagala ohraniti dober partnerski odnos. Sobotni večeri so najini!

27

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 27

3/3/10 17:06:52

TELESNE SPREMEMBE PO PORODU

Kmalu po porodu

28

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 28

3/3/10 17:06:52

Kmalu po porodu …

Uspelo vam je – dojenček je na svetu in z vami. Po porodu se počutite evforično – občutite intenzivno olajšanje, da je vse za vami, čudenje ob dejstvu, da je z vami nov človeček. Pa še marsikaj. Preplavlja vas občutek izjemnega zadovoljstva.

Pojavlja se mešanica čustev – solze se mešajo s smehom zaradi ganotja, preveva vas veselje ob uspešno opravljeni nalogi, dvom, kako bo šlo naprej, občutek izjem­ ne odgovornosti … Ponavadi mamica takoj po porodu, ki je potekal brez posebnih težav in intervencij, kar kipi od energije. Lahko pa se zgodi (predvsem kadar je bil porod izjemno intenziven in hiter ali če se je kaj zapletlo), da se počuti izčrpano in otrplo, morda občuti tak upad energije, da bi kar ždela, in tudi otroka ne želi takoj vzeti k sebi.

Takoj po porodu potrebujete navzočnost partnerja – da skupaj občudujeta štručko, da lahko premeljeta svoje vtise in podoživita dogajanje, da se lahko skupaj zjokata od olajšanja.

Prvo noč po porodu ima mamica pogosto težave s spanjem, saj misli prehitevajo ena drugo, znova in znova premleva o porodnem dogajanju in podoživlja porod. Primaknejo se sanjarjenja o prihodnosti z dojenčkom, strahovi zaradi spremembe življenja in še marsikaj. Sama po drugem porodu ponoči nisem zatisnila oči, pa sem se trudila, saj sem vedela, da bom morala biti spočita. Ni in ni šlo, preveč adrenalina je bilo na delu.

Telesne neprijetnosti, s katerimi se pogosto soočate po porodu Težava: Žeja in lakota Pomoč: Po porodu je nujno, da mamica veliko pije. Navadno jo na potrebo po tekočini spominja žeja. Prav tako se po porodu pogosto pojavi občutek volčje lakote. Rojevanje je velik porabnik

energije in nujno jo morate nadomestiti, zato si mirno privoščite zdrav obrok.

29

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 29

3/3/10 17:06:54

Težava: Vrtoglavica Nekoliko vrtoglav občutek po porodu je kar pogost.

Pomoč: Zaradi tega na začetku poprosite koga, da vas pospremi na stranišče in v kopalnico.

Težava: Neprijetni telesni občutki takoj po porodu Pomoč: Razbolenost in oteklost tam spodaj ne pomenita nič katastrofalnega, a je vendar lahko moteče. Včasih se pridružijo še bolečine v križu.

Pri tem zelo pomagata topla prha in prijetna masaža križa. Če je hudo, lahko poprosite za sredstvo proti bolečinam.

Težava: Boleče krčenje maternice Maternica se je med nosečnostjo povečala na velikost košarkarske žoge, po porodu je velika kot grenivka in potem se počasi krči v prvotno velikost. To krčenje lahko občutite kot boleče; še bolj je boleče po vsakem naslednjem porodu. Pospešuje ga tudi dojenje. Včasih vas ob teh bolečih krčih preveva misel: »A še ni vsega konec?« Pomoč: • Kadar je prehudo, lahko po posvetu z zdravnikom vzamete kaj proti bolečinam.

• Pomaga tudi 'porodno' dihanje – hitrejše in plitvejše.

Težava: Krvavitev po porodu – čišča Takoj po porodu vas spremlja krvavitev, včasih prav zastrašujoče obilna, intenzivnost pa se začne umirjati po nekaj urah. Ta krvavitev se po nekaj dnevih zmanjšuje, spreminja v rjavkasto in postaja sčasoma bolj prozorna in le rah­ lo rdečkasta, na koncu ji sledi le še izcedek. V približno šestih tednih naj bi čišča prenehala.

Pomoč: • Če se kadarkoli vmes pojavi sveža krvavitev, morate poiskati pomoč ginekologa.

• Udobno vam bo, če boste uporabljali vložke iz naravnih materialov.

30

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 30

3/3/10 17:06:57

Težava: Tvorjenje mleka Telo ne glede na to, ali boste dojili ali ne, začenja izdelovati mleko. Dojke po porodu nabreknejo, otrdijo in postanejo izjemno občutljive, bradavice lahko razpokajo. Ko se ritem dojenja vzpostavi, se spet zmehčajo in izgubijo neprijetno občutljivost.

Pomoč: • Osebje na oddelku bo priskočilo na pomoč, če boste imeli težave z dojenjem, predvsem s pravilnim pristavljanjem.

• Izjemno bodite pozorni na higieno rok.

• Več o premagovanju težav je zbrano v poglavju o dojenju.

Težava: Okrevanje po carskem rezu

• Med dojenjem položite novorojenčka na blazino, da vam ne bo pritiskal na rano.

• S pitjem vode in z zdravo hrano, bogato z vlakninami, boste pospešili prebavo. Zaprtje je zadnja stvar, ki jo trenut­no potrebujete.

Čustveno doživljanje carskega reza je za nekatere porodnice kar težavno. Včasih se jim zazdi, da so odpovedale, ker jim ni uspelo naravno roditi, in poporodno obdobje s svojim čustvenim nihanjem in poporodno otožnostjo pri tem ne pomaga. Temu se pridruži telesno nelagodje, ki razpoloženje lahko še poslabša.

Pomoč: • O konkretni negi rane vas najbolje pouči zdravstveno osebje.

• Po carskem rezu mora mamica veliko počivati, saj je zaradi boleče rane počitek včasih moten.

• Če je treba, si za večje udobje podložite blazinice povsod, kjer vas kaj tišči in boli.

31

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 31

3/3/10 17:07:00

Malce pozneje po porodu …

Težava: Spremenjena oblika telesa Po porodu si oddahnete, saj končno lahko spet vidite svoja kolena in prste na nogah ter si lahko postrižete nohte, ne da bi ob tem sopihali in izvajali akrobacije, da bi jih dosegli. Roka vam bo nehote ušla na trebuh, da bi ga pobožali, kot ste se tega navadili med noseč­ nost­jo – pa ni več nobene izbokline.

No, ja, še vedno je, ampak brez dojenčka. Trebušček je še zaobljen, a mehak in otip je popolnoma drugačen kot pred porodom. Včasih boste kar pogrešali svoj nosečniški trebuh. Ampak zdaj je 'vsebina' na svetu in razveseljuje vaše živ­ljenje, vam pa je ostalo po porodu spremenjeno telo, ki se le počasi vrača na stari tir.

Ostalo je nekaj nosečniške zaobljenosti, razen če ste med tistimi zelo zelo

redkimi srečnicami, ki lahko takoj po porodu zapnejo stare hlače in v njih odkorakajo iz porodnišnice. Bolj pogosto je videti mlade mamice, kako si pomagajo z nekoliko bolj ohlapnimi oblačili.

Nekatere oblečejo kar nosečniška oblačila, kar pa včasih slabo vpliva na njihovo samozavest, saj zdaj niso več nosečnice, ampak mamice.

Takoj po porodu, ko izgine velik trebuh, se porodnica počuti vitko in optimistično gleda svojo postavo. Šok ob soočenju z oblačili po starih merah in ob pogledu na tehtnico je lahko precejšen in optimizem poči kot milni mehurček. Nikar! Vedeti morate, da telo za vrnitev v staro stanje potrebuje čas in pogoje, ki jih nemirno divjanje hormonov prav gotovo ne olajšuje.

Tudi v redkih primerih, če se vam takoj po porodu teža zniža na predporodno, utegnete biti razočarani. Začudeni boste opazili, da vas kavbojke iz predporodnega obdobja neprijetno vežejo, saj se je telo po porodu spremenilo, boki ostajajo nekoliko širši, koža natrebuščku je še ohlapna.

Pridobivanje prejšnje postave po porodu navadno vzame kar nekaj časa, saj po porodu kilogrami najpogosteje trdovratno vztrajajo. Še zlasti utegne biti hromeč občutek, da se vse skupaj nikamor ne premakne – pa se, le zelo počasi gre. Telo se je med nosečnostjo le polagoma spreminjalo in od njega ne

32

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 32

3/3/10 17:07:02

morete pričakovati, da se bo po porodu takoj 'uskočilo' na prejšnje mere. Dati mu morate čas, da se prilagodi na nove razmere. Pametne glave so o kopičenju in izgubi kilogramov rekle: »Devet mesecev gor in devet mesecev (in še kakš­ nega za dobro vago) dol.« Trebušček kar nekaj čas ostaja mlahav, vse telo se nekako omehča.

Pomoč: • Vzemite si čas zase in ne pričakujte preveč naenkrat.

• Veliko vam bo pomagal drugačen prehrambni režim.

• Čudeže dela tudi veliko gibanja. Z gibanjem boste pokurili kar nekaj kalorij, pa še počutili se boste veliko bolje, in kadar ste v dobri koži, je potreba po hrani manjša.

• Če boste veliko zunaj, bo tudi za stikanje po hladilniku manj možnosti.

• Nadomestite sladke in mehurčkaste pijače z navadno vodo.

• Dojenje je izvrsten način za raztapljanje kilogramov, saj porabi precej kalorij.

• Imejte radi svoje telo, zdaj je zrelo.

Težava: Trebuh Otroček je v zibki, vaš trebuh pa je morda tak kot takrat, ko ste bili v petem, šestem mesecu. Računati morate na to, da se mora skrčiti še maternica. Takoj po porodu je trebuh podoben nekoliko spuščenemu balonu – malo ohlapen je in malo nagrbančen – neprimerljiv z napeto površino trebuha tik pred porodom. Sama sem bila popolnoma šoki-

rana ob vprašanju po porodu in ob vozičku z dojenčkom (!), kdaj imam rok.

Najprej sem bila brez besed, potem užaljena in jezna, nato pa sem se sprijaznila – ljudje pač rečejo, kar jim pade na pamet, in mislim, da tega ne počnejo iz zlobe, ampak zaradi radovednosti in tudi nevednosti. Zaboli pa!

Trebušček bo kopnel hitreje, če med nosečnostjo niste pridobili preveč kilogramov, če ste bili telesno aktivni in če je to vaše prvo dete. Po vsakem nasled­ njem otroku je ta proces za spoznanje počasnejši in zahteva od vas nekoliko več potrpljenja. Tudi strije bodo postajale svetlejše, a za to potrebujejo kar nekaj časa po porodu.

Pomoč: • Tu ne pomaga le izgubljanje kilogramov, čeprav je lahko zelo uspešno. Brez telovadbe ne bo šlo, saj se je koža na trebuhu med nosečnostjo pridno širila in ostaja po porodu ohlapna, mišice pa so zaradi teže, ki so jo pomagale nositi, oslabele. Tu bodo uspešno pomagali trebušnjaki vseh vrst, seveda ob hkrat­ nem stiskanju mišic medeničnega dna in globoke trebušne mišice.

• Dobro vam bo dela tudi masaža trebuha z naravnim oljem, ki mu lahko primešate kapljico eteričnega olja, da bo masaža še prijetnejša. Takoj po porodu masaža pomaga pri hitrejšem krčenju maternice, poveča prekrvavitev tkiva in učvrsti kožo.

• Za prvo silo pa vam bo morda prišlo prav perilo, ki nežno oblikuje postavo – do trenutka, ko ga zaradi pridne in us­ peš­ne vadbe ne boste več potrebovali.

33

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 33

3/3/10 17:07:02

Težava: Spremenjena oblika in velikost prsi V nosečnosti se prsi pod vplivom hormonov povečajo, izrazito pa se napnejo takoj po porodu, ko se telo pripravlja na dojenje. Nekaj časa ostajajo polne, od 'prednosečniškega stanja' so lahko več­ je kar za nekaj številk. Ko počasi izgub­ ljate kilograme, je videti, kot da vas prvi zapustijo prav s tega področja – čeprav je to včasih le navidezno, včasih pa je, žal, res.

Pomoč: • Telovadba okrepi mišice, da so prsi videti čvrstejše in bolj polne. Primernih je kar nekaj vaj – predvsem vaje za krepkejši zgornji del rok in ramenski obroč.

• Zelo pomaga tudi skrbno izbran modrček – dandanašnji lahko delajo čudeže.

Težava: Ohlapnejša in manj vlažna nožnica Srečate se lahko z ohlapnejšo steno nož­ nice – med porodom se je močno razširila in zaradi tega je tkivo nekoliko ohlapnejše, vendar se to večinoma kmalu popravi – ne pa vedno do prednosečniškega stanja. Prav tako se lahko po porodu srečujete z bolj suho nožnico.

Pomoč: • Pri ponovnem pridobivanju čvrstejšega občutka v nožnici zelo pomaga redno izvajanje Keglovih vaj – stiskanje mišic medeničnega dna. Čim prej se jih lotite.

• Če vas suhost nožnice ovira pri spolnih odnosih, si lahko pomagate z lubrikantom.

Težava: Prerezan presredek Če ste bili šivani, se šivi polagoma zdravijo, intenzivnost bolečine pa hitro upada in iz dneva v dan je opazno bolje. Nelagodje v predelu, kjer ste bili zašiti, pa lahko ostaja; predvsem ga občutite pri premikanju in sedenju, pozneje pa vas lahko ovira tudi pri spolnih odnosih. Tudi kakovost vašega počitka se zaradi neudobja zmanjšuje.

Pomoč: • Higiena je prvenstvenega pomena.

Predel prerezanega presredka vestno umivajte.

• Pomagajo tudi kamilične kopeli.

• Pazite, da ta predel vedno skrbno osušite.

• Pri nelagodju pomaga, če predel hladite – zelo se obnesejo lekarniške blazinice s hladilnim gelom. Vrečko hranite v zamrzovalniku, pred uporabo jo zavijte v majhno brisačko – nikar ne polagajte blazinice direktno na kožo. Teh blazinic imejte na voljo več; vedno naj bo hladna na zalogi.

• Kadar vas rana še boli, se kot izvrstna pomoč izkaže preprost otroški napihljiv obroč za plavanje, ki pa ga je danes včasih kar težko kupiti. Ko sedite na njem, rana ni v stiku s podlago in vaša teža ne bo pritiskala nanjo.

• V času celjenja uporabljajte bombaž­ ne spodnje hlačke.

34

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 34

3/3/10 17:07:02

• Tudi v tem primeru pomaga stiskanje mišic medeničnega dna.

Težava: Hemoroidi Že med nosečnostjo marsikatera ženska 'pridela' hemoroide, ki vztrajajo tudi po porodu, nekateri pa se pojavijo kot posledica poroda. Pozneje največkrat vsaj nekoliko splahnijo.

Pomoč: • Pri blaženju bolečine pomaga skrbna higiena anusa in predela okrog njega.

• Zelo pomagajo hladni obkladki in različna mazila oziroma svečke, ki jih dobite v lekarni.

• Poleg tega zelo pazite na redno prebavo in se izogibajte zaprtju. Jejte sveže sadje in zelenjavo ter polnozrnata živila, pa tudi namočeno laneno seme, otrobe, namočene suhe slive …

• Ne pozabite na pitje vode – liter in pol na dan naredi čudeže.

Težava: Uhajanje urina Strokovno temu rečemo stresna urinska inkontinenca – ko nekaj urina uide ob nenadnem smehu, kihanju, pa tudi kadar nekaj kapljic ne more počakati, da v miru sedete na straniščno školjko.

Pomoč: • Najbolj pomagajo Keglove vaje (stiskanje mišic medeničnega dna), ki jih delajte redno, nekaj nizov vsak dan.

Težava: Močno potenje Potenje je posledica hormonske spremembe po porodu. Prihajajo navali vročine, nasploh vam je pogosto vroče, saj vam 'termostat' še ne dela popolno.

Potite se mnogo več kot prej, tudi v glavo, kar je lahko zelo neprijetno. Kot bi bili v meni!

Pomoč: • Oblecite se nekoliko bolj lahno, kot ste navajeni.

• Oblačila naj bodo iz naravnih materialov in zračna.

• Dobro vam bo delo pogostejše prhanje, pazite pa, da se ne namilite prepogosto.

Težava: Izpadanje las V poporodno obdobje včasih spada tudi povečano izpadanje las – lasje vas lahko zapuščajo v šopih. Tudi to je pogojeno s spremenjenim stanjem hormonov. Naj vas nikar preveč ne skrbi, saj ne bo trajalo dolgo.

Pomoč: • Oborožite se s potrpljenjem.

• Pomaga zdrava prehrana, s katero vnesete v telo vse potrebne snovi.

35

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 35

3/3/10 17:07:04

POPORODNI ČUSTVENI VRTILJAK

36

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 36

3/3/10 17:07:04

Verjetno so vas takoj po porodu preplavila neverjetna čustva, predvsem občutek olajšanja in hkrati tudi vzhičenosti.

Dojenček je rojen! Vaš je in radi ga imate. Povečal je vašo družino, sprejet je bil s srcem. Ko ste prvič ugledali svojega novorojenčka, vam najbrž ni uspelo zadržati ganotja. Solzica ali dve (ali tri ali štiri …) pri vas in zelo pogosto tudi pri novopečenem očku so posledice tega ganotja, občudovanja pa tudi posledica izjemne čustvene nabitosti, ki spremlja rojevanje ter hkrati olajšanja, da je vsega konec.

Pričakovani čustvi sta takojšnja neskončna sreča ter intenzivna in globoka ljubezen do dojenčka. Najpogosteje tako tudi je – dojenček zna iz človeka izvabiti toliko pozitivnih čustev, da kar boli od lepega. Ponavadi se navezanost na dojenčka in s tem povezana ljubezen krepita iz ure v uro. Lahko da že takoj po porodu občutite neznansko ljubezen, ki se je začela pretakati med vami in vašim otrokom, in da se počutite s svojim novorojenčkom eno. Vznemirjeni ste ob pogledu na malo, popolno bitje, ki je videti tako nebogljeno in ranljivo in ki ste ga ustvarili. Včasih se vam zdi, da je malo bitijce z vami že od nekdaj, in preplavljata vas neskončna naklonjenost in hvaležnost.

Sama nikoli v življenju ne bom pozabila občutkov po porodu. Deklico so takoj po rojstvu začeli urejati in je kar nekaj časa nisem dobila k sebi; stegovala sem vrat in škilila na mizo, kjer so se ukvarjali z njo, in si jo želela stisniti k sebi. Ko sem jo dobila, sva oba očarana

zrla vanjo in jo bezala in čohljala. Cmokljala je in se kremžila, tako sladka, da bi jo najraje pojedla – lahko bi ure in ure zrla vanjo z občutkom globoke izpolnjenosti. In tudi tistega veličastnega občutka po drugem porodu ne bom pozabila, ko so mi otročka, toplega od toplote mojega telesa, iz katerega je zdrsnil, položili na trebuh in sva ga oba z možem objela – neskončen občutek spokojnosti. Po obeh porodih se spom­ nim teh občutkov globoke ljubezni do malih bitij. Nepozabno!

Foto: iz osebnega albuma avtorice

37

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 37

3/3/10 17:07:05

Pomanjkanje občutka navezanosti takoj po porodu Včasih vas ljubezen do malega preplavi v hipu, včasih malce zakasni, včasih pa se priplazi tudi nekaj takih čustev, ki jih nikakor niste pričakovali in ki vas kar malce prestrašijo, saj se vam zdi, da ne gredo skupaj s prihodom dojenčka.

Zgodi se, da potrebujete nekaj časa, da dojamete, da ste postali starši. Zgodi se – in ne tako zelo redko – da bodoča mamica pričakuje vsa ta neznanska čustva, za katera je slišala ali o njih brala, da se pojavijo ob pogledu na novo-

rojenčka – pa se ne zgodi nič takega, o čemer bi pozneje lahko rekla: »Takoj ko sem ga zagledala, sem ga vzljubila.« Potem ko ji položijo novorojenčka na trebuh ali v roke, ga gleda, pričakuje naval pozitivnih čustev, pa nič – lahko da ji novorojenček deluje celo malo tuje.

Utegne se zgoditi, da se čustvena navezava na dojenčka spleta le postopoma. Kadar se intenzivna čustva ne pojavijo že v prvih minutah po porodu, so včasih starši, predvsem mamice, zaskrbljeni in se jim zdi, da je z njimi kaj narobe. Mamica, ki pričakuje neskončno ljubezen do malega človečka takoj po porodu, je zelo zbegana, če se ji to ne zgodi v hipu, ko ji malega položijo v naročje. Pogosto jo to pomanjkanje takojšnje navezanosti navda z globokim občutjem nelagodja in tudi z občutki krivde. O svojem pomanjkanju čustev (ali pa morebitnem razočaranju) včasih niti ne zmore spregovoriti, saj se ji zdi, da je zaradi tega slaba mama in da bi jo okolica zato obsojala – pa se zato v res­ nici obsoja že sama.

V takem razpoloženju, ko vas kaj muči, včasih težko sprejemate okolico, ki vam sporoča (tudi v čestitkah!), da je to najlepše obdobje vašega življenja in da ga uživajte, ker vam nikoli več ne bo tako lepo.

38

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 38

3/3/10 17:07:08

Milena: Zdi se mi, da sva se vse dneve samo previjala in dojila in podirala kupčke. Nisem imela ne časa ne energije, da bi lahko storila kaj zase. Včasih sem celo dočakala popoldne še v pižami, ker sem upala, da bom lahko vmes smuknila pod prho – pa mi pogosto ni uspelo. Potem sem bila jezna na cel svet, celo na dojenčka.

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 39

Včasih čustva potrebujejo svoj čas, da se zbudijo, in treba jim je pustiti njihov ritem. Brez skrbi, dojenčka vzljubite prej ali slej.

3/3/10 17:07:14

Možni razlogi za pozno navezovanje Naporen porod, morda carski rez Zelo pogosto težak in dolg porod vpliva na navezovanje stika med mamico in novorojenčkom. Včasih je medsebojna navezava otežena po carskem rezu, pa naj je bil ta načrtovan ali posledica trenutne stiske in hipna odločitev. Največ­ ji šok je, kadar je mamica želela roditi po naravni poti in se je na to tudi pripravljala, potem pa je zaradi nenadnih nevarnih okoliščin doživela carski rez.

To je povezano tudi z občutkom nevarnosti, saj se za nenačrtovani carski rez porodničarji odločajo, kadar bi lahko šlo kaj narobe. Takrat ima porodnica pogosto (neupravičeno!) občutek, da se ni dovolj izkazala. Če ste rodili s carskim rezom, je lahko pogled na novorojenčka pravi šok, pa ne zaradi novorojenčka samega, ampak zaradi prehitevanja dogodkov. Ravnokar ste bili še noseči, zdaj pa je z vami varno povit, svež dojenček, vi pa se še malo omotični od narkoze kar ne znajdete.

Podobni so tudi občutki nejevere po izjemno hitrem in intenzivnem porodu.

Kadar porod ni potekal tako, kot ste si želeli in načrtovali, ali pa po porodu z dojenčkom ni vse v najlepšem redu, pa se poporodnim občutjem zamere lahko pridruži tudi jeza – na sistem, na zdravnike, nase, na dojenčka, na ves svet …

Novorojenčka niste mogli imeti ob sebi Občutek krivde je zelo močan tudi takrat, kadar takoj po porodu ne občutite tiste vseprežemajoče ljubezni do otroka, kar je pogosteje, kadar sta porodnica in novorojenček iz kakršnegakoli raz­loga takoj po porodu ločena. To pa ne pomeni odsotnosti materinske ljubezni, ampak le njen počasnejši razvoj.

Pride pa, pozneje, a v vsej veličini! Nikar ne skrbite, da je ne bo.

Drug spol, kot ste si želeli Pred porodom ste najbrž imeli v glavi neko podobo – kakšen bo vaš dojenček.

Morda je bila ta slika realna, morda pa idealizirana. Če je šlo za idealizirano podobo in se potem z realnostjo ni čisto ujemala, vas je to morda navdalo z občutki krivde, ker se malega niste mogli tako veseliti, kot ste pričakovali. Morda ste imeli v glavi sijajno punčko, ki ste jo kar videli v lepi oblekici in z dvema nagajivima čopkoma, rodil pa se vam je nemiren fantek, nad katerim so vsi, razen vas, navdušeni. Sram vas je vaših občutij, potiskate jih v podzavest, tlijo pa še vedno. Navadno so take iluzije povezane s predvidevanjem, kaj naj bi posamezni spol prinesel. Zavedate se, da imate srečo, da je otroček zdrav, vas pa

40

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 40

3/3/10 17:07:15

vseeno nekaj gloda. Najboljše je, da se s svojimi občutki soočite in se o njih pogovorite s svojim partnerjem ali katerokoli drugo bližnjo osebo – z nekom, ki vas bo razumel, ki vas ne bo obsojal in ki vam lahko odzrcali realno sliko, zaradi katere boste hitreje sprejeli dejstva.

Marinka: Na moje veliko presenečenje je bil fant, čeprav sem si zelo želela in tudi pričakovala deklico. Bil pa je krepak, zdrav in lep. Malo sem morala predelati občutke razočaranja, ker ni bila punčka, pa me je to kar sram priznati.

A tako je pač bilo.

Tudi pozneje se v življenju z malim dojenčkom vzhičenost lahko meša z obupom. Dobro je, da veste, da je vse to popolnoma normalno in da niste slabi starši, če ne morete štiriindvajset ur na dan čutiti zgolj neizmernega veselja in zadovoljstva. Mladi starši morate vedeti, da je naravno tako eno kot drugo; vse to nič ne govori o kakovosti vaše starševske ljubezni, pač pa le o tem, da ste normalni ljudje. Da pa bodo srečna in prijetna obdobja prevladovala, morate starši poskrbeti tudi zase.

Pred kratkim mi je mlada mamica potožila, kako krivo se počuti, ker je včasih tako utrujena, da ji gre dojenček na živce – rekla je, da bi ga dala kar na 'off ', če bi bilo mogoče. Ob tem pa je ves čas poudarjala, da ga ima sicer neskončno rada. Videti je bilo, kot da je

ne obremenjuje samo dojenček, ampak cel sklop dolžnosti. To ji vzbuja slabo vest do dojenčka. Lepo je povedala, da v primeru, kadar ji kdo ponudi pomoč, ta občutek mine. Zdelo se ji je, da se o tem ne more pogovarjati z nikomer, saj je enačila svoje občutke s slabim materinstvom, tega pa ni želela.

Anka: Kljub temu da je bil mož nekaj časa doma in mi je pomagal, sem imela težave, ker sem si predstavljala sebe, kako bom vse zmogla in bom še nasmejana in spolno privlačna, stanovanje bo kot iz škatlice in z dojenčico bom samo prijazna.

Zelo pogosto imajo mlade mame občutek, da se o teh temah ne morejo pogovarjati z nikomer in da bi se počutile slabo, če bi komu priznale svojo negotovost. Včasih se jim tudi zdi, da jih nihče ne more razumeti. Ko bi le vedele, koliko se jih počuti podobno, a jih je veliko večino sram govoriti o tem.

Morda se tudi vam dogaja, da bi dali ne vem kaj, če bi lahko dojenčka za kratek čas oddali v varstvo, da bi lahko globoko zadihali. Včasih ga zasipavate s poljubi, srce vam kar kipi od neznanske ljubezni, počutite se neskončno srečne, včasih pa ne morete zadržati nestrpnosti, ko se vam podirajo stvari, ki ste jih načrtovali, ker si je dojenček za ta dan izbral popolnoma drugačen scenarij.

41

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 41

3/3/10 17:07:15

ne ravno v stare, ampak v dovolj udobne tirnice.

Negativni občutki se intenzivirajo do občutja (na srečo začasnega!) obupa, ko ne vidite več poti, ko se sprašujete, ali se bo življenje sploh kdaj vrnilo v stare tirnice. Bo se, brez skrbi, morda

Žana: Prvi dnevi doma so bili strašansko intenzivni, polni prej neznanih čustev in občutkov. Vse je bilo tako novo, tako drugače kot prej – vse življenje se je nenadoma spremenilo, nastopilo je popolnoma novo obdobje za naju oba in nikdar več ne bo kot prej – čudovito in hkrati nekoliko strah vzbujajoče. Včasih so me spreletavala popolnoma nasprotujoča si čustva – olajšanje, da je vse v redu, in bojazen, ali bom sploh kos vsemu (neznanemu), kar me čaka.

Po prihodu domov V porodnišnici se glede skrbi za novorojenčka počutite na varnem. Osebje vam je pripravljeno pomagati, daje vam nasvete, čutite, da se ne more zgoditi nič hudega. Ko pa se vrnete domov, na domač teren, vas morda v prvem hipu preplavi panika. Kako bo? Bomo znali?

Bomo zmogli? Kaj pa, če … Teh če-jev je veliko, ampak bodite brez skrbi –

zmogli boste. Vse se bo uredilo, kar naenkrat boste uvideli, da ste za novorojenčka najpopolnejša oseba, in dobili boste dovolj moči za skrb zanj. Seveda pa vas ne bo nikoli nehalo skrbeti zanj – ko postanete starši, to ostanete za vse življenje.

42

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 42

3/3/10 17:07:17

Pia: Dnevi so minevali in prišel je dan, ko smo odšli domov. Priznam, da sem bila dokaj živčna, saj ni bilo več enako kot v porodnišnici. Tam sem bila mirna, saj sem vedela, da lahko kadarkoli prosim za pomoč, doma pa smo bili prepuščeni sami sebi. Prvi dan je bilo malo hudo, saj je bilo drugo okolje, druga postelja, druga previjalna miza, a smo se po dveh dneh navadili. A kmalu sva naredila napako, saj sva ji dala dudo, ker je nenehno hotela jesti in je posledično bruhala. Tako je imela nekaj v ustih, občutek, da cuza dojko. Vendar sva dudo čez dva dni kar stran vrgla, saj ni več znala zagrabiti dojke. In sedaj po nekaj dneh še malo kolovratimo, ampak vsaj prime dojko. Žana: Na začetku se mi je zdelo, da sem hudo nespretna pri prijemanju, pestovanju, previjanju. Opazovala sem patronažno sestro in poskušala posnemati njene gibe.

Nisem in nisem se mogla sprostiti, in kadarkoli sem deklico vzela v naročje, sem se bala, da ji ni udobno in da se ob moji krčevitosti ne počuti varno.

Ko pridete z malo štručko domov, vam v glavi odzvanja: res ste postali starši. To je izjemno odgovorna vloga, za katero ne pripravlja nobena fakulteta, pa

je vzgojiti otroka v zdravo in prijetno osebnost včasih teže kot graditi mostove ali zdraviti ljudi. Nečesa pa ne smete pozabiti: poskušajte ohraniti vse svoje vloge – vloga starša naj se le pridruži vlogi partnerja, prijatelja … Nikar ne postanite le 'oči' in 'mami' – ohranite vse plasti svojih dosedanjih vlog in jim starševstvo le dodajte. Prav tako, kot je v naših srcih vedno dovolj prostora in ljubezni za prav toliko otrok, kot jih imamo, je v nas tudi dovolj prostora za nove vloge, ki jih prevzemamo.

Milica: Dete se lepo razvija in raste.

Po pol leta se ponoči kar naprej prebuja in se hoče dojiti, čez dan pa tudi ni noben 'zaspanko' – jaz dajem vse od sebe za otroka in gospodinjstvo, a ko zjutraj vstanem, se počutim, kot da bi me povozil tank ... Med nosečnostjo sem prebrala vso razpoložljivo literaturo, šla v materinsko šolo, a na te težave nisem bila pripravljena.

Rada bi, da v svoji knjigi za bodoče mamice osvetlite tudi senčne plati materinstva in čeri, ki jih bodo srečevale. Da ne bodo mislile, da so nenormalne in za v psihiatrično bolnišnico ... Meni je bilo v nekaterih trenutkih prav hudo pri srcu. Danes bi marsikaj storila drugače, več preložila na druge (si občasno privoščila pomoč pri čiščenju).

43

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 43

3/3/10 17:07:17

Jokavost po porodu V tednih po porodu vsi pričakujejo, da boste cveteli zaradi nežnih čustev, da boste neskončno zadovoljni in veseli, ker ste z dojenčkom in so se vam uresničile želje. Zaradi takšnega pričakovanja vas občutki otožnosti še toliko bolj zbegajo.

Hormoni so krivi, da postanete jokavi včasih že med nosečnostjo. Tudi po porodu ni redka čustvena preobčut­ ljivost mlade mamice. Vsaka malenkost vas hitro pripelje na rob solza, čustven film povzroči, da solze kar tečejo. Vča-

sih se zjokate zaradi ganjenosti – ko na primer zrete v svojo spokojno spečo štručko in vas preplavlja neskončna sreča. Lahko vas obhajajo dvomi, ali boste sploh kos tej izredni odgovornosti in novim zahtevam, ki jih dojenček prinaša s seboj.

V poporodnem obdobju ni nenavadno, da se kljub veselju ob dojenčku na trenutke počutite potrto in da vam včasih uide kakšna solzica. To obdobje je čustveno zelo burno, saj po porodu divjanje hormonov nadaljuje svoj ples.

Ta otožnost po nekaj dnevih izzveni, predvsem kadar imate ljubečo podporo partnerja in drugih najbližjih. Kadar pa se pojavi poporodna depresija, so simptomi vztrajnejši, globlji in bolj otežijo življenje, kar je obdelano v poglavju o tej depresiji.

Občutki krivde Pozneje ste včasih jezni na dojenčka, ker ne spi in zaradi tega tudi vi ne morete spati. Morda se počutite ujete. Zraven se pogosto prikradejo še občutki krivde, kako ste sploh lahko jezni na nebogljeno bitijce, pa tako ste si ga želeli. Občutki krivde se kar množijo tudi v odnosu do partnerja in starejših otrok, saj se vam zdi, da jim ne zmorete nuditi toliko pozornosti, kot bi si želeli in kot mislite, da bi jim moralo pripadati.

44

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 44

3/3/10 17:07:19

Strah pred odgovornostjo in skrb, kako bo Morda vas je strah odgovornosti, morda dokončnosti odločitve – ko je dojenček rojen, postanete starši za vedno.

Strah vas je, kadar joka in ga ne morete umiriti. Ponoči se zbujate in s pridušenim dihom poslušate, ali še diha. Da ne omenjam, kako vas prestrašita prva dojenčkova vročina in zamašen nosek.

Pogosto vas skrbi, kako bo, kako boste zmogli, ali bo z dojenčkom vse v redu. Skrbi vas, ali boste prepoznali vse novorojenčkove potrebe in ali boste kos starševstvu. Skrbi vas, ali se bo pravilno razvijal, in skrbno spremljate vse mejnike njegovega razvoja. Skrbi vas, kako boste kos svoji starševski vlogi. Take skrbi so še posebej pogoste, kadar sami

niste odraščali v varnem družinskem okolju.

Na začetku se zdi, da ob dojenčku ni mogoče prav nobeno načrtovanje, da se vse vrti z vrtoglavo naglico. Sčasoma se vzpostavlja neka rutina, da lahko vsaj približno (poudarjam, približno) predvidite, kako bo dan potekal.

Hrepenenje po predporodni postavi Lahko pa kljub veselju zaradi rojstva z obžalovanjem zrete na svoje telo. Morda ste pričakovali, da bo takoj po tem, ko ga dojenček zapusti, spet v formi, morda pogrešate čvrste predporodne mišice, predvsem na trebuhu. Nikar – vse se bo popravilo, le dovolj časa si pustite.

Sprejemanje vseh čustev, pozitivnih in negativnih Ne le da so občutki, ki niso gola ljubezen, že sami po sebi obremenjujoči, obremenjujoč je tudi občutek krivde, ki ga vzbudijo. Navadno bolj glodajo tiste mamice, ki so pričakovale, da se bosta po porodu cedila zgolj med in mleko. Porod je že sam po sebi izredno intenzivno in čustveno nabito doživetje, ki še pozneje močno odzvanja tako v zavesti kot v podzavesti ženske.

Laže je, kadar lahko o tem veliko govorite.

Pri premagovanju neprijetnih občutkov, ki se tičejo poroda, pomaga, da se o njih čim več pogovarjate. Ko v družbi mamic kakšna prične s podrobnostmi, se komentarji o lastnih porodih vedno kar usujejo; vsaka ima potrebo kaj dodati.

Kadar vaše čustveno doživljanje po

45

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 45

3/3/10 17:07:19

porodu ni tako, kot ste ga pričakovali, se nikar ne počutite krive zaradi tega, ampak skušajte taka občutja sprejeti.

Bolj jih boste odrivali, bolj bodo rinila nazaj in se vmes krepila. Če negativna čustva iz kakršnegakoli razloga tlačite vase, se utegnejo napihniti in potem izbruhniti, lahko tudi v obliki poporodne depresije – ali pa že obstoječo depresijo še poglabljajo.

Ne potrebujete nasvetov – potrebujete iskrenega poslušalca, ki vam bo prijazno stal ob strani. Če občutite svoje doživljanje kot težavo, je nujno, da najdete razumevajočo ramo, na katero se naslonite in se izpoveste. Partnerju, prijateljici – nekomu, ki vas ne bo obsojal, ampak vas bo razumel. Včasih pomaga tudi, če se pridružite kakšnemu internetnemu forumu, kjer zlahka najdete sorodne duše. Žana: To, kar bom opisala sedaj, pa je bilo krivo, da sem se počutila kot najslabša, najbolj nematerinska mati na svetu, in mi je grenilo prve mesece privajanja na novo

stanje. Moj otrok se mi namreč ni zdel lep – vsi drugi dojenčki so bili tako lepi, poteze na obrazu moje deklice pa so se mi zdele neskladne in nepravilne, prav nič takšne, kot jih imajo dojenčki iz reklam. Ves čas sem škilila v tuje vozičke in primerjala usteca, noske, oči. Bilo je prav bolestno; bolj ko sem se počutila krivo, bolj sem bila razočarana nad dejstvom, da moja dojenčica ni standardno lepa, sladka. Tega razočaranja, skoraj žalovanja, nisem in nisem mogla izriniti; vsakokrat, ko sem jo pogledala, sem pomislila na to. Tokrat moj mož ni imel razumevanja zame in se z mojimi mučnimi občutki zares ni hotel ukvarjati. Kako sem mu zavidala njegovo brezpogojno sprejemanje deklice, njegovo navdušeno občudovanje in predano ljubezen – njemu se je zdela popolna! Počutila sem se ničvredno. Poleg tega sem trepetala, ali otrok morda ne bo začutil moje negativnosti, ali mu ne bom škodovala, mu dala občutka, da ni varen, ljubljen in sprejet. Kadarkoli je bila deklica videti zlovoljna, sem bila čisto pobita – mislila sem si: Vidiš, si jo že zamorila. Zdelo se mi je, da nikoli ne joka, ko jo previja mož, pri meni pa vedno. Bilo je kot mora in podobnih občutkov ne privoščim nikomur.

46

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 46

3/3/10 17:07:21

Včasih se ljubezen in naklonjenost razvijata postopoma Važno je, da veste, da čustva ljubezni pridejo, prej ali slej. Nikar se ne obremenjujte, če se popolna in globoka zaljubljenost v novorojenčka ni zgodila v prvem hipu, ko ste novorojenčka uzrli.

Kljub pomanjkanju takojšnje navezanosti bo ljubezen počasi le vzniknila.

Za razvoj čustev in tesnega odnosa imate še čas – in dobro je, da si ga pustite.

Sprostite se! Ne skrbite, med vami se

bodo stkale tesne in ljubeče vezi, le čas za to si pustite in se ob tem ne obremenjujte z občutki, da niste 'prava' mama.

Ste, prava mama ste, in to do konca živ­ lje­nja!

Vse skupaj je divja mešanica občutkov, vsi spadajo zraven in najboljše je, da prav vse sprejmete in o njih razmislite – nikar in nikoli pa ne imejte zaradi njih slabe vesti!

Poporodna otožnost (baby blues) Precej mamic (nikakor pa ne vse) se po porodu spoprijema z otožnostjo, ki ji ne vidijo razloga in ki jih zadene kot strela z jasnega. Gre za kratkotrajne čustvene motnje, ki se pojavijo približno tri dni po porodu. Občutita jih kar dve tretjini novopečenih mamic ali pa celo več; nekateri viri navajajo, da celo do tri četrtine. Ponavadi ti čustveni vzponi in padci sami po sebi hitro izzvenijo (v nekaj tednih ali celo dneh po pojavu) in ne potrebujejo posebnega zdravljenja.

Po porodu se drastično zmanjša količina hormonov, ki jih je bilo med nosečnostjo obilo. V nekaterih plemenih

Mala: V revijah sem prebrala, da je četrti dan 'jokavi' dan, a pri meni ni bil. So se pa pojavile solze pozneje. Mislim, da so bile glavni razlog za to težave z dojenjem. je navada, da ob proslavljanju poroda mamica in sorodstvo posteljico pojedo.

Morda tudi zaradi prepričanja, da se raven hormonov tako nekoliko uravna.

Res pa je, da tudi nekatere živali po skotitvi mladička posteljico použijejo. No

47

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 47

3/3/10 17:07:21

ja, pri nas se zdi nekaterim dovolj eksotično že to, da želijo nekateri pari posteljico vzeti s seboj domov, da jo zakop­ ljejo pod svojim drevesom, do česar imajo popolno pravico.

Poporodna otožnost je podobna poporodni depresiji, le da je blažja in ne prežema življenja v celoti. Navadno izvira iz preobremenjenosti in preutrujenosti, iz razočaranja, ker ste morda pričakovali takojšen pretok ljubezni do novorojenčka, pa se to ni zgodilo prvi hip – ali pa kar tako, brez vidnega razloga.

Gre za hitre spremembe v razpoloženju in za veliko čustveno nihanje, ki se kaže v trenutnem obupu, v žalosti, v razdražljivosti in nerazpoloženosti, v joku ob neznatnem povodu ali pa tudi brez njega. Pojavljata se nesrečno razpoloženje in občutek izgubljenosti. Včasih se poraja dvom o materinskih sposobnostih.

Tega razpoloženja se ne da napovedati. Nekatere mamice so mu zelo podvržene, druge se mu gladko izmuznejo in ga niti ne občutijo. Čustveno nihanje se včasih podaljša v globljo čustveno stisko, ta pa v nekaterih primerih v pravo poporodno depresijo.

Ukrepi za premagovanje poporodne otožnosti: • razumevanje in spodbujanje mlade mamice; • čim bolj ljubeča podpora partnerja in najbližjih; partner naj z besedo in dejanji sporoča, da jo podpira in da lahko računa na njegovo pomoč; • trenutno počutje skušajte sprejeti in ga ne vrednotite; • najbolj zdravilen je iskren pogovor.

Poporodna depresija Včasih je po porodu težko ločiti hudo utrujenost od poporodne depresije.

Sled­nja se kaže podobno kot poporodna otožnost, le da mnogo bolj izrazito.

Pridružijo se ji občutki krivde, hromeča utrujenost, težave s spanjem, sprememba apetita, upad libida … Na kratko: intenziteta je bolj izražena, simptomi pa teže obvladljiivi.

Je bistveno redkejša kot poporodna otožnost in se pojavlja pozneje po porodu, navadno mesec ali mesec in pol zatem, lahko pa tudi pozneje. Občuti jo približno deset do dvajset odstotkov mamic, v kakšnih treh odstotkih pa gre za zelo hudo poporodno depresijo, ki takoj in brez dileme zahteva medikamentozno zdravljenje.

48

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 48

3/3/10 17:07:21

Vzroki za nastanek poporodne depresije in ogroženost Poporodna depresija je zelo pogosto odziv na trenutno življenjsko situacijo, povezan s hitrim spreminjanjem hormonske ravni v telesu po porodu. Pogosto izbruhne kot strela z jasnega, včasih pa gre za depresijo, ki je bila jasno izražena že pred nosečnostjo in porodom in se zdaj le nadaljuje.

Nasploh je izbruh poporodne depresije bolj verjeten v naslednjih primerih: • če ste imeli že prej izkušnje z depresijo na splošno; • če ste se z njo ubadali že po prejšnjem porodu; • če je kdo izmed članov vaše družine že bolehal za depresijo; • če imate s partnerjem velike in dalj časa trajajoče težave v zvezi; • če ste imeli v bližnji preteklosti kakš­ no hudo stresno izkušnjo, ki je zelo zamajala vaš duševni mir. In kaj je porod in prilagajanje novorojenčku ter življenje z njim drugega kot 'večja sprememba v življenju'? Fizična in čustvena izčrpanost sta v tem času pogost pojav in povod za depresijo; • zelo pogost povod (ne vzrok!) za izbruh poporodne depresije je slaba porodna izkušnja in manjša ali večja neprijetnost, ki porodu sledi. Lahko gre za težaven porod, za potrebo po nujni medicinski intervenciji, na katero niste računali, za obporodne poškodbe (raztrganine ...), za način poroda, na katerega

morda niste računali in vas je presenetil (vakuumski porod, carski rez ...); • če imate težave z dojenjem; • če je novorojenček dobil zlatenico, če je kaj bolan, če je bil na začetku v inkubatorju; • po splavu. Špela: V knjigah o nosečnosti sem vedno preskočila poglavje o poporodni depresiji, tako zelo sem bila prepričana, da se to meni ne bo zgodilo. Nisem videla razloga, zakaj bi se mi: oba z možem sva si otroka neznansko želela, midva sva se krasno razumela, mož je bil naravnost zlat do mene. Vsa nosečnost je potekala, kot bi morala, nobenih večjih težav nisem imela, le v drugi polovici me je mučila nespečnost, zato sem hodila počivat, ko sem prišla iz službe. Pa utrujena sem bila kar naprej. Rodila sem težko, porod se je zavlekel, ker je imela Zala velik obseg glavice. Na koncu so ji pomagali z vakuumom in zaradi tega sem dobila precej šivov.

To vse so sicer zelo neprijetni dogodki, ki pa pogosto spremljajo porod in ki jih nekatere mamice sicer s tesnobo sprejmejo, a se ne odzovejo nanje z bolezenskimi znaki. Na plan potegnejo vso svojo energijo, oprejo se na domače in nekako preživijo hude čase, druge pa

49

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 49

3/3/10 17:07:21

tega ne zmorejo. Ne, ker bi bile šibke – njihovo telo in možgani se pač odzivajo drugače in zaradi tega ni treba imeti slabe vesti, če se depresija pojavi.

Kdaj gre najverjetneje res za depresijo?

Da ne gre le za poporodno otožnost, ampak da se morda pojavlja že poporodna depresija, lahko posumite, kadar se počutje po nekaj kriznih dnevih ne izboljša, ampak ostaja isto ali se celo slabša. Kaže se v izrazitem pomanjkanju živ­ljenjske energije. Včasih nimate niti toliko energije, da bi se zjutraj preoblekli in si pripravili zajtrk, ampak večino dneva tavate naokoli v pižami.

Prava depresija je težko stanje, saj vpliva na čustvovanje, doživljanje in delovanje. Okolica pogosto le zamahne z roko in trosi nasvete o tem, kako morate biti bolj veseli. Saj bi bili, če bi zmogli!

Na preži moramo biti: • kadar občutek globoke nemotiviranosti ostaja ali se celo iz dneva v dan poglablja;

• kadar se brezvoljnost in otopelost kar vlečeta; • kadar nezadovoljstvo, izgubljenost in globoko pomanjkanje energije vplivajo ne le na počutje mamice, ampak tudi na njen odnos do dojenčka in do partnerja.

Klasični simptomi poporodne depresije Mlade mamice pogosto potožijo zaradi utrujenosti, ki je navadno res posledica nenehne skrbi za dojenčka. To splošno slabo počutje, ki ga navadno pripisujemo zgolj zahtevnemu poporodnemu obdobju, pa pogosto zamaskira simptome depresije. Začetni znaki depresije so namreč podobni znakom hude utrujenosti. Lahko se pojavljajo izolirano, lahko jih nastopa več hkrati ali pa se pojavljajo zaporedoma. Ti simptomi napolnijo mlado mamico z občutki sramu in splošne neuspešnosti, kar izjem­ no ruši njeno samozavest. Počuti se, kot da ni dobra mama.

Hudo je, ker imajo včasih mamice občutek, da jih poporodna depresija doleti z jasnega, in nanjo nikakor niso pripravljene (čeprav se včasih tudi poporodna otožnost potuhnjeno prelevi v depresijo). Hkrati se priplazi občutek, kot da so odpovedali vsi stebri pomoči in kot da se ne morejo opreti na nikogar, kot da ostajajo popolnoma same.

Ne čutijo se dovolj močne, navdajajo jih neprijetna čustva, ki bi se jim najraje izog­nile. Nekaj jih ovira, da bi se zatekle po pomoč k najbližjim, same pa ni-

50

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 50

3/3/10 17:07:23

majo dovolj moči za ustvarjalno soočanje s situacijo.

Odnos do dojenčka • Ne zmorete se veseliti dojenčka in imate zaradi tega slabo vest in hud občutek krivde.

• Zanimanje za dojenčka usiha.

• Občutek imate, da ste slaba mati, zato vas prevevata tesnoba in dvom vase. K depresiji spada tudi občutek, da otroku ne boste kos, da ga ne boste znali pomiriti, da ga ne boste uspešno in dovolj nahranili, da se mu bo zgodilo kaj hudega. Takoj ko otroček zajoka, vas preplavi globok strah, da bi se mu kaj zgodilo in da temu ne boste kos. Ob joku privrejo na dan misli, da vas otrok sploh ne mara in da mu tako ne naredite nič dobrega. Hkrati vam vsako od teh razmišljanj vzbudi globok občutek krivde, zaradi katerega vas je sram in se počutite še slabše.

• V določenih trenutkih občutite sovraž­ nost do otročka. Vsi dojenčki se vsaj na začetku pogosto zbujajo in vsi novopečeni starši so zaradi tega utrujeni in včasih kar jezni. Depresija pa povzroči, da ste na dojenčka zelo zelo jezni. V hujših oblikah se dogaja, da ga obupani z ihto stresate, da bi se umiril, in seveda dojenček potem le še bolj neutolažljivo joka. Tako stresanje je lahko nevarno za njegov razvoj, predvsem pa ni dobro za razvoj odnosa.

V takih primerih mora otročka prevzeti nekdo drug, da lahko pridete k sebi.

• Pretirano vas skrbi glede zdravja in razvoja dojenčka.

• Kar naprej vas skrbi, da bi se dojenčku zgodilo kaj hudega. Razmišljate o vsem, kar se utegne zgoditi slabega.

• Globoko ste prepričani, da otroka nimate dovolj radi in da on to čuti.

Anka: V resnici sem bila jezna, ampak tega idealne mamice ne občutijo, je odzvanjalo v moji podzavesti.

Idealne mamice niso nikoli jezne na otroka. Tako je rastel moj strah, da bo umrla ponoči v postelji … Kadar je celo uro spala, sem hodila poslušat njeno dihanje.

Irena: Po nekako dveh mesecih strahov, tesnobe, trpljenja nasploh moja duševnost oziroma podzavest ni več zmogla. Padla sem v depresijo in si želela le smrti. Mučila me je nespečnost, imela sem težave s prehranjevanjem. Prepričana sem bila, da je za moje težave kriv sin; do njega sem čutila le jezo in v trenutku najglobljega obupa sem si za hip zaželela, da ga ne bi bilo.

Bila sem v globoki depresiji.

Pogosto je o tej sovražnosti do otročka zelo težko govoriti.

51

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 51

3/3/10 17:07:24

Anja: Naš Igor je bil zelo zaželen in dolgo pričakovan otrok, a zdaj, pri petih mesecih, mi včasih pomeni neznansko breme. Saj ga vedno podojim, kadar se ponoči zbudi, ampak zraven sem včasih tako jezna ... Kadar sem zelo jezna, ga grobo potegnem iz košarice.

Zaradi tega je nemiren in se dlje doji, jaz pa sem še bolj jezna nanj.

Najraje bi kam pobegnila. Saj ga imam neznansko rada, ampak ne zmorem več. Tega ne upam nikomur povedati, saj vem, da moram biti hvaležna za zdravega otroka. Tako rada bi uživala z njim!

Telesni občutki • Tiščanje v prsih.

• Kronični glavoboli.

• Panični napadi (s pospešenim bitjem srca, s težavami z dihanjem, z vrtoglavico in omotico).

• Tek se spremeni – ali ne morete jesti ali pa se prenajedate.

• Vaš spanec ni miren – plitko spanje, nočne more, nespečnost, tudi v primeru, da vaš dojenček spi. Lahko pa ste neznansko zaspani; kar ves dan bi spali.

Splošno čustvovanje • Vaše razpoloženje zelo niha.

• Pojavljata se nesproščenost in tesno-

ba, pogosto neodvisno od zunanjih okoliščin.

• Stalna in svinčena utrujenost. Zdi se vam, da se ne morete in ne morete dovolj spočiti.

• Pojavljata se splošna življenjska brezvoljnost in otopelost.

• Ste razdražljivi.

• Izgubljate voljo do življenja.

• Pojavljajo se črne misli in želja po izginotju. Napori poporodnega obdobja so zelo intenzivni in veliko vas je, ki hlepite po tem, da bi lahko vsaj za nekaj trenutkov 'izstopile'. Te želje so močne predvsem, kadar ste zelo utrujeni, kadar dojenček še ni ujel svojega ritma in kadar imate občutek, da ste za vse odgovorni sami. V tem primeru gre za popolnoma normalna občutja in jih bolj ali manj intenzivno občuti marsikatera mamica. Kadar pa traja tako občutje dlje časa, ukrepajte. Če si nenehno želite, da bi se umaknili, in se nikakor ne vidite več v tem sistemu, morate po­ iskati pomoč – prijateljsko ali strokovno. Tudi drugi – partner, sorodniki, prija­telji – morajo biti v takih primerih zelo pozorni, da se ne zgodi kaj hudega.

Kadar v ničemer več ne vidite smisla, se vam včasih motajo po glavi tudi samomorilne misli. Ponavadi o samomoru ne razmišljate aktivno, večinoma gre za željo, da bi se umaknili, da bi kar zaspali, da se vam ne bi bilo treba zbuditi v ta svet ... Zaradi tega morajo vaši najbližji poporodno depresijo jemati zelo resno, kot bolezen, ki je lahko tudi ogrožujoča.

52

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 52

3/3/10 17:07:24

Mihela: Želim si le, da bi se v miru naspala. Preden zaspim, me prešine misel, kako lepo bi bilo, če se ne bi več zbudila. Potem mi je žal in se počutim krivo.

Posamezni občutki Občutek čustvenega vakuuma Depresija se včasih kaže v občutku, kot da ste v čustvenem vakuumu. Obveznosti sicer opravite, a zdi se vam, kot da ste robot. Zraven ni nobenega veselja, kot bi vam odtekla vsa življenjska radost. Špela: Po porodu bi kar spala in ves čas se mi je zdelo, kot da nisem zares rodila, kot da Zala, ki sem jo dojila, ni res moja. Bila je krasen dojenček, občudovala sem jo, nisem pa čutila potrebe po tem, da bi jo objemala in crkljala. Nič se nisem pogovarjala z njo. Prav mehansko sem jo negovala in dojila, ker sem bila to pač dolžna in ker so to od mene pričakovali.

Namesto pričakovanih burnih čustev sem čutila le nekakšno pasivnost, včasih celo razdraženost.

Občutek otopelosti Zelo neprijeten je občutek otopelosti – kot da svojega otročka nimate dovolj radi, čeprav veste, da ga morate imeti radi, in ga seveda imate radi. Če se vam zdi, da otroka ne morete ljubiti, je treba na težavo pogledati z druge plati. Imate radi sebe?

Občutki krivde Radi bi, da bi vse potekalo drugače, pa vas nekaj ovira, da tega ne zmorete. Pogost je občutek, da nič, kar naredite, ni v redu. Vedno se vam zdi, da bi bilo lahko kaj bolje, drugače ...

Majda: Počutila sem se krivo, ker je bil moj dojenček v inkubatorju, drugi pa so se lahko crkljali pri mamicah.

Vida: S hčerkico se ukvarjam, skrbim

53

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 53

3/3/10 17:07:27

zanjo, tako da verjetno nikomur ne pade na pamet, da imam težave. Previjam jo kot kakšno lutko, s srcem pa nisem zraven.

Vse mi je odveč, kar naprej mi gre na jok. Ne prenesem, da kdo pokomentira zdravje otroka; takoj me zaskrbi, da bo s tem priklical kaj strašnega. Včasih se mi zdi, da se mi že meša.

Občutek brezsmiselnosti Pogosto se pojavlja misel, da je tako vse brez smisla, spremljana z občutkom, da je vse skupaj prezahtevno za vas.

Občutek nesposobnosti Kadar gre za depresijo, mamice drugače odreagirate na jokajočega dojenčka.

Zdi se vam, da otrok z jokom kritizira vaš odnos do sebe in vaše prizadevanje. To vam da še globlji občutek nesposobnosti, nezaupanje vase se po­ glab­­lja.

Majda: Kar naprej sem jokala. Dogajalo se mi je, da sem šla na sprehod z vozičkom, pa sem med potjo začela jokati, ne da bi sama vedela, zakaj. Seveda mi je bilo neznansko nerodno, možu pa tudi, kadar je bil zraven.

Občutek nemoči in strahu Pogosto se vam zazdi, da se bo otroku nekaj zgodilo, da bo nehal dihati, da bo kar umrl. Prisoten je strah, da ga ne boste znali ne skopati, ne pravilno obleči, ne nahraniti. Kot da so materinski nagoni, ki so v vsaki mamici, zamrli ali ne morejo na plan.

Gre za občutek, da nimate več vajeti v rokah in da ne morete same vplivati na svoje razpoloženje. To vas bega in dela nervozne, saj si vedno manj zaupate.

Majda: Stalno me prežema tesnoba in neka čudna žalost, ki si je ne znam razložiti. Včasih je za trenutek bolje, takrat čutim, da sem otroku blizu, naslednji hip se vse ponovi. Nikoli ne vem, kdaj me bo kaj doletelo.

Marsikatera mamica se svoje stiske sramuje in ne zmore in ne želi govoriti o njej. Pogosto svoje občutke zanikate.

Zaradi stisk se vam včasih razdirajo osebni odnosi in socialne zveze, kar vas pahne še globlje v nesrečno razpoloženje. Pogosto mislite, da se tako počutite le ve in da prav vse druge mame veselo in popolnoma brez težav sledijo napetemu urniku ob dojenčku. Že to, da se zaveste, da niste edine, ki tako čutite, vam lahko veliko pomaga.

54

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 54

3/3/10 17:07:27

Občutek, da vas pokriva 'stekleni zvon' Včasih imate občutek, kot da je na vas poveznjen stekleni zvon, kot da se stvari sicer dogajajo, ampak vas ni v celoti zraven. Kot da morate le malo počakati, pa se boste zbudili iz hudih sanj. Včasih se pojavi občutek, da tonete, pa lahko samo nemočno spremljate dogajanje.

Marja: S poporodno depresijo – le da takrat nisem vedela, za kaj gre – sem se srečala takoj po porodu težko pričakovanega in zaželenega sina. Težave so se začele že v porodnišnici; otrok je stalno jokal, nisem ga mogla umiriti. Dojenje ni in ni steklo.

Ko je otrok jokal, me je stalno spreletavala misel, da bo kar umrl. Druge mame so bile sproščene s svojimi novorojenčki, jaz sem pa ves čas trepetala, kako bo. Potem je dobil še zlatenico, zaradi katere sva morala ostati dlje v porodnišnici, jaz sem si pa tako želela domov. Prepričana sem bila, da me bo doma strah minil. Ko sva končno prišla domov, je bilo le še slabše. Ne le, da strah ni minil – še zrastel je.

Imela sem občutek, da se lahko zanesem le sama nase. Kar naprej se mi je dozdevalo, da bo otrok

kar nehal dihati, in nenehno sem poslušala, ali še diha. Kadar je zajokal, me je zmrazilo, jokal pa je stalno. Zaradi tega nisem mogla spati; včasih vso noč sploh nisem zatisnila oči. Še zdaj me kar duši, ko se spomnim na to.

Partnersko in družabno področje • Apatija do partnerja.

• Izguba zanimanja za spolnost.

• Odmik od socialnega okolja, ki vam je bilo do zdaj naklonjeno in ste se z ljud­mi dobro razumeli, zdaj pa imate občutek, da vas ogrožajo.

• Pogosta reakcija na spodbudo okolja, da bi se odprli, je vaš umik, zapiranje vase, pasivnost, ali pa druga smer – napadalnost, zadirčnost, nejevolja. Včasih gre za umik od prijateljev, sorodnikov, včasih se začnete zapirati tudi partnerju, včasih odklanjate celo otročka.

Reakcije • Energija vam opazno upade.

• Zjutraj se ne morete spraviti iz postelje, vsak nov dan je spopadanje z novo težavo.

• Včasih vam zmanjkuje energije za vsakodnevna opravila – za lastno umivanje, preoblačenje iz pižame, umivanje zob, pripravo zajtrka. Kako je šele obremenjujoča stalna skrb za negodnega dojenčka, ki ne more počakati, da bi

55

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 55

3/3/10 17:07:27

Verjetnost, da gre res za poporodno depresijo Kadar opažate kar nekaj od naštetih simptomov, kadar ti vztrajajo dalj časa (na primer dva tedna brez prestanka in brez 'dobrega dneva') in kadar imajo na vaše vsakodnevno življenje moteč vpliv, je to verjetno res depresivna epizoda.

Kadar pa se simptomi pojavijo le ob hujših obremenitvah in pozneje ponik­ nejo, gre le za reakcijo na stres in trenut­ no situacijo, in ne za depresijo.

Depresija je bolezen!

se vam nabralo kaj dodatne energije ...

• Težave so videti večje, kot so v resnici in kot jih vidijo drugi.

• Skrbi se kopičijo – vedno več jih je in vedno bolj moreče so.

• Preveva vas občutek, da nikakor ne boste zmogli.

• Stvari, ki so vas prej zanimale, vas ne zanimajo več.

• Nič več vas ne radosti. Muči vas pomanjkanje dobrega razpoloženja.

• Kar naprej vam gre na jok, jokate brez vidnega razloga. Dovolj je že najneznat­ nejši povod – lep film, nasmeh dojenčka, čestitka, poročila na televiziji …

• Prevevajo vas občutki krivde, očitate si, da niste dobra mama.

• Razmišljate o umiku ali celo o smrti.

Treba se je zavedati, da je depresija bolezen, ne le žalost. Še vedno se najdejo ljudje, ki mislijo, da ob zdravem otroku, ki lepo napreduje, človek ne more biti potrt, oziroma da je le razvajen in ne zna ceniti tega, kar ima. Včasih se drugim zdi, da je le nekaj v mamini glavi, da si kar nekaj domišlja. Zaradi tega je nujno več govoriti o depresiji.

Anja: Vsi so mi govorili, naj se zberem, naj ne kompliciram in naj ne kličem nesreče nad zdravega otroka. Nikomur več nisem mogla potožiti.

56

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 56

3/3/10 17:07:29

Pomoč pri premagovanju poporodne depresije Na splošno velja obdobje z novorojenčkom za srečno in zaradi tega je marsikatero mamico sram povedati, da nikakor ni srečna – prej obratno.

Nikogar ni sram, če ima pljučnico, depresija pa je bolezen, ki je ljudje ne priznajo zlahka. Vsako bolezen je treba zdraviti, drugače se lahko še poslabša.

Tudi pri depresiji se da pomagati, čeprav se tistim, ki so v njenih krempljih, zdi, da so popolnoma nemočni.

Simptomi in krize so opozorilo, da nekaj ne gre v pravi smeri. Najslabše se je vdati v usodo in trpeti, saj se bo trp­ ljenje le povečevalo, življenje pa slabšalo. Nujno je, da v svojem življenju nekaj spremenite.

Poporodna depresija se ne bo uredila sama po sebi. Potrebne bodo korenite spremembe. Pestovanje krivde in zgolj želja po spremembi ne prinašata izboljšanja.

Dobra novica je, da se poporodno depresijo da premagati in da obstaja veliko oblik pomoči, slaba stran tega pa je, da je potrebna osebna aktivacija. Depresijo v blagi obliki lahko premagate s spremenjenim načinom življenja in z večjo skrbjo zase – z več gibanja, razvedrila, časa zase, z zdravo prehrano in rednimi obroki … Kadar pa je depresija resnejša, skoraj ne gre brez zdravil.

Računajte tudi na to, da izkopavanje iz poporodne depresije nikoli ni hip­no in zelo hitro – premika se počasi. Zaradi tega je nujno, da ste pozorni in opazite počasne premike na bolje ter jih cenite.

Irena: Počasi počasi se je moje stanje izboljšalo, tudi odnos do otroka je postajal bolj pristen. Vidim, da šele danes, po štirih letih, lahko dam sinu tisto, kar potrebuje za zdrav razvoj. Lahko pa rečem, da je bila bolezen dobra odskočna deska, da sva življenje sploh pravilno ovrednotila in res vzpostavila zdrav odnos – do sebe, do naju in navsezadnje do staršev, ki so naju vzgojili v občutku krivde, v strahospoštovanju …

Zdravljenje je oteženo, ker dejanja in stvari, ki so bili včasih privlačni, izgubijo to privlačnost. V tem primeru

57

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 57

3/3/10 17:07:31

vas je treba privabiti nazaj, vam vzbuditi ponovno zanimanje in vas počasi aktivirati. Treba je poiskati strokovno pomoč.

Pri premagovanju depresije nikakor ne pomaga: • spraševanje o duševnem zdravju; • jeza na mamico, ki ji ne uspe, da bi se veselila otročka; • prigovarjanje, češ: »Ja, kaj pa ti je, zdravega otroka imaš, ne lomi ga!« lahko celo poslabša stanje; • izogibanje pogovoru; včasih se najbližjim zdi, da bodo težave kar same od

sebe izginile, če o njih ne bodo govorili.

Razlogi, zaradi katerih je nujno ob poporodni depresiji poiskati pomoč • boljše navezovanje stika z dojenč­ kom; • lažje opravljanje vsakodnevnih nalog; • večja samozavest; • boljše življenje; • več srečnih trenutkov.

Ukrepi pri premagovanju poporodne depresije Preverjanje zdravstvenega stanja Treba je preveriti splošno zdravstveno stanje, da se izključi kakšna druga bolezen. Lahko vam dela težave ščitnica, tudi slabokrvnost je vzrok za težko prenašanje življenja, pa še kakšna druga telesna težava bi se našla. Morda ste malce pozabili nase in vam primanjkuje vitaminov in mineralov, kar vse se kaže kot huda utrujenost in splošno slabo počutje.

Pisanje dnevnika in beleženje razpoloženja Eden od načinov aktivacije je pisanje dnevnika; vanj beležite, kako vam poteka dan. Vpišete, kaj ste počeli in koliko časa je trajalo. Najbolje je, da se ob pisanju dnevnika ne osredotočate le na dogodke, ampak da skušate ob vsem dogajanju pripisati še svoje trenutno počutje in razpoloženje ter občutja, ki vas navdajajo. Vpišite misli, ki vas obletavajo. To vam bo pomagalo odkriti, kaj

58

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 58

3/3/10 17:07:31

vas spravlja v večjo, kaj pa v manjšo stisko in kje je možnost, da svoje počutje izboljšate. Če se odločite za pisanje dnevnika, ga pišite sproti, ne zvečer za nazaj ali celo za nekaj dni nazaj. Takrat intenzivnost čustev otopi in pisanje ni več osebno, ampak zgolj opisno.

Zapis vam bo pomagal jasneje razmišljati, poleg tega boste iz napisanega videli, kje lahko kaj spremenite. Nujno je najti kakšen dogodek, ki vam prinaša zadovoljstvo, in potem graditi na tem.

Spreminjanje pogleda na življenje V življenju stvari niso vedno take, kot se nam zdijo. Neki dogodek nekdo interpretira popolnoma drugače kot drugi, od razlage dogodka pa je odvisen naš odziv nanj. Zaradi tega morate postati pozorni na pomen, ki ga imajo za vas posamezni dogodki.

Primer: Dojenček lačno zajoka. Mamica si ta dogodek lahko razlaga na različne načine; od njene razlage je odvisno njeno ravnanje in posledično tudi njeno počutje.

Nekaj možnih razlag istega dogodka – dojenčkovega joka zaradi lakote: • Jeza: »Spet nekaj hoče od mene!« Reakcija: jezno ga nahrani, otrok to čuti in se še bolj razjoka. Rezultat: oba sta vznemirjena.

• Upor: »Nikoli nimam časa zase.« Ma-

mica skuša do konca prebrati časopis, otroček vedno bolj tuli. Ko ga končno nahrani, je izmučen od joka, ne more mirno jesti, nemiren je. Rezultat: oba sta nesrečna.

• Obup: »Ne bom zmogla.« Mamica ima občutek, da otročku ni kos, vsa nesrečna je, ne ve, kaj naj mu ponudi. Rezultat: otrok postaja vedno bolj nemiren, mamica vedno bolj obupana.

• 'Normalna' reakcija: »Lačen je.« Mamica ga vzame v naročje, ga nahrani in mu zraven nežno prigovarja. Rezultat: oba se umirita.

Načrtovanje dneva V pomoč vam bo načrtovanje dneva – ne vseh dni, ampak samo naslednjega.

• Naredite si konkreten načrt, kaj boste ta dan, ki prihaja, naredili zase. To je dobro narediti prejšnji večer, da se že jutro začne, kot ste si zastavili.

• Načrt naj bo realen, ne idealiziran.

• Postavljajte si zlahka uresničljive, majhne cilje, da na koncu dneva ne bi imeli občutka neuspeha.

• V ta načrt mora biti nujno vključeno gibanje. Načrtujte na primer sprehod z dojenčkom in se potem držite ure in trajanja sprehoda.

Prošnja za pomoč Mamice, ne jemljite vseh bremen na svoja ramena, ampak skušajte premisliti, kdo in kdaj vam lahko pri tem pomaga. Ljudje so bolj pripravljeni na pomoč, kot si sploh mislite.

59

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 59

3/3/10 17:07:32

Vsekakor morate poskrbeti, da imate nekaj časa na dan samo zase. Naučite se poprositi za pomoč, kadar sami ne zmorete, in dovolite, da vam kdo pomaga pri gospodinjskih delih in pri skrbi za novorojenčka. Vključijo naj se najbližji, da boste lahko kakšno uro na dan zadihali, se posvetili sebi in počeli, kar vas veseli.

Govorite o občutkih Poporodne depresije se drži tabu in se o njej skoraj ne govori. Vsaka mamica, ki se sreča s poporodno depresijo, ima zaradi tega občutek, da orje ledino. Najpogosteje ima občutek, da se vse dogaja le njej, kar še poglablja njeno stisko.

Svojih občutkov nikar ne zapirajte vase – delite jih z drugimi. Le tako bodo lahko vedeli, kaj se dogaja, in vam pomagali. Nihče nam ne zna brati želja iz oči, čeprav bi bilo to včasih udobno, prijetno in tako zelo preprosto. Mamice, ki se spopadate z depresijo, se o svojem počutju čim več pogovarjajte, saj je tudi to del poti do izboljšanja.

Irena: Pravo trpljenje pa se je začelo šele, ko sva prišla iz porodnišnice domov. Mene so prežemali strah, tesnoba, stiska, žalost, obup … nad vsem, kar je bilo v zvezi z življenjem. Ker pa je bil sin tako zelo pričakovan in zaželen, sem svoje občutke potlačila vase, saj si tega nisem upala povedati: otrok

naj bi prinesel le neskončno veselje in srečo, ne pa ravno obratno. Počasi sem s težavo povedala nekaj stvari, pa nisem naletela na razumevanje.

Vsi so me le ljubeznivo tolažili, da bo vse minilo, da je to pač normalno …

Nisem vedela, da obstajajo tudi taka občutja in da to doživljajo tudi druge mamice, kajti do tedaj mi nobena ni povedala nič o tem.

Vse so se skrivale, kot bi jih bilo sram. Zato sem se jaz počutila še bolj grozno, saj sem bila prepričana, da se vse dogaja le meni.

Naslanjanje na partnerja Nujen je dober partnerski odnos. Če partnerja ni, naj to vlogo odigrajo tisti, ki so v vašem življenju pomembni, saj je v tem obdobju nujen prijateljski odnos z nekom, ki vam je blizu in vas razume. Skupaj boste močnejši.

Partner ima pri boju z depresijo pomembno vlogo.

• Daje naj vam čim več podpore.

• Skuša naj vas razumeti, nikar naj vas ne vrednoti in obsoja.

• Nujen je njegov delež pri skrbi za otročka. Pri negi dojenčka naj bo čim bolj aktiven.

• Nujno naj vas razbremeni nekaterih obveznosti in se čim bolj aktivno vključi v vsa domača dela in v skrb za otroka.

60

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 60

3/3/10 17:07:32

• Aktiven naj bo pri grajenju partnerskega odnosa.

• Ogromno vam lahko pomaga pri aktivaciji, ki vas bo zvlekla iz depresije.

• Pomaga naj vam pri organizaciji, da boste lahko kaj storili zase. Kadar gre za depresijo (pa tudi drugače), je včasih prenaporna že misel na organizacijo in urejanje, kaj šele konkretna izvedba.

• Poskrbi naj, da se boste dovolj gibali, pomaga naj vam pri pisanju dnevnika in pri načrtovanju dneva.

Vključevanje v aktivnosti in skrb zase Občutek izčrpanosti je izjemno neprijeten, predvsem kadar ne vidite rešitve.

V takem primeru se spomnite, kaj vam je prej dajalo energijo.

Razmislite, kaj bi vas res zanimalo, in pri tem raziskovanju vztrajajte, saj je zanimanje za stvari, dogajanja in seveda za odnose prva stopnička na lestvici izhoda iz depresije. Poiščite dejavnost, ki vas veseli. Sprehodi, poslušanje glasbe, kavica, kopel, zanimiva oddaja ali film ... Nihče razen vas ne ve, kaj vam je najbolj všeč.

Jejte redno in zdravo, veliko svežega sadja in zelenjave ter polnozrnatih živil, saj boste tako dobili dovolj potrebnih vitaminov in mineralov. Če nimate teka, se prisilite, da bo vsaj tisto, kar boste pojedli, res zdravo. Ne obotav­ ljajte se poseči po najljubšem priboljšku. In seveda, pijte dovolj vode.

Ne pozabite na crkljanje (sebe, ne dojenčka …). Imejte se radi!

Skrb za kakovostno spanje in počitek Poskrbite za dovolj spanja! Redno nočno dojenje ali pa le pogosto zbujanje dojenčka, ki ga je treba nazaj uspavati, moti naravni ritem spanja. Kadar se dojenček redno zelo pogosto zbuja, je verjetno treba razmišljati, ali bi ga v tem času lahko potolažil kdo drug. Ker pa vas bo jok v vsakem primeru zbudil, skušajte tudi tu poiskati rešitev. Morda umik v drug prostor? Zamaški v ušesih? Pri tem je izjemno važno, da popolnoma zaupate partnerju, ki bo tešil otroka.

Ob izjemni utrujenosti, kadar čez dan čutite, da otročka težko držite v rokah, da se vam vrti, da vas nenehno boli glava, da se kar tresete od utrujenosti, pa je pomoč ponoči ne le priporočljiva, ampak nujna – to ste dolžni sebi in dojenčku. Kadar samo dojite, je umestno, da imate na zalogi pripravljeno izbriz­ gano mleko, ki ga dojenčku lahko ponudi očka.

61

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 61

3/3/10 17:07:35

Moteno nočno spanje nadomeščajte tudi podnevi – gospodinjstvo bo počakalo. Izkoristite vsako sekundo, ko dojenček spi, ali pa ga predajte komu drugemu in si privoščite zdravilni počitek. Če ne morete zaspati, vsaj počivajte z zaprtimi očmi, mirno dihajte in se skušajte čim bolj spočiti, da boste lažje kos zahtevam starševstva. Čas z dojenčkom je tudi vaš čas Skušajte na sobivanje z dojenčkom pogledati še z druge plati – vzemite ga kot čas, ki se nekoliko ustavi, da lahko najdete v njem druge vrednote. Ko se z dojenčkom sprehajate, naredite nekaj dobrega tudi zase. Fizično bo gotovo manj narejeno, za vaše boljše počutje pa je tak upočasnjen čas dragocen.

kar vam bo pomagalo do boljšega spanja in globljega počitka. Lahko se lotite tudi avtogenega treninga.

Sprostitvene tehnike so na začetku lahko kar hudo breme, saj včasih sprožijo spraševanje o smislu življenja, temu pa včasih na začetku zelo depresivna oseba ni kos. Kadar pa gre za blažjo obliko depresije, pa so lahko sprostitvene tehnike čudežne.

Sproščujoča je kopel s kakšnim naravnim eteričnim oljem.

Veronika: Imam več energije za ukvarjanje z dojenčkom, postala sem bolj samozavestna. Ko ga pogledam, se ga vsakič razveselim. Priznam si, da mi gre njegov jok kdaj na živce, ampak zdaj vem, da to ni moja krivda.

Osredotočanje na 'zdaj' Nikar se ne prepuščajte obupavanju in skrbi glede prihodnosti in nikar naj vas ne stiska pri srcu zaradi tega. Soočite se z vsako posamezno uro, potem z vsakim posameznim dnevom, nato z vsakim tednom. Lažje in manj obremenjujoče bo, če boste živeli za sedanji trenutek. Živite dobesedno dan za dnem.

Zavestno sproščanje Naučite se zavestno sprostiti. To je veščina, ki se jo je treba naučiti in ki ni dana kar sama od sebe. Naučite se sproščanja posameznih mišičnih skupin,

Gibanje Nikar se ne zaprite vase in ne ždite v pižami do večera. Na poti iz depresije je nujna telesna dejavnost. Najpogosteje se boste morali k temu zelo prisiliti, saj je želja po gibanju pogosto zadnje, kar vam pride na misel. Skušajte se odpreti navzven in videli boste, koliko nove energije vam bo to prineslo. Izberite dejavnost, ki vam je pri srcu in ki vam je v preteklosti prinašala veliko zadovoljstva.

62

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 62

3/3/10 17:07:35

Terapija Kadar so težave velike in jih težko prenašate, se ne obotavljajte in se posvetujte s strokovnjakom, psihologom ali psihiatrom.

Anka: Pomagali so mi pogovori z možem in terapevtko, h kateri sva hodila prej na partnerske delavnice.

Končno sem si dovolila začutiti, da bi deklico včasih vrgla tudi skozi okno (ni mišljeno dobesedno), ko me ni pustila spati, čeprav jo imam neizmerno rada.

Pri zdravljenju poporodne depresije se izjemno obnese vedenjsko-kognitivna terapija. Pomaga, da se naučite prepoznavati svoje odzive in prepričanja ter jih nadomestite z bolj realnimi – naučite se razmišljati drugače. Strokovnjak s področja vedenjsko-kognitivne terapi­ je vam lahko pomaga na različne načine. Pogovorila se bosta o vaših simpto­ mih. Postavila si bosta cilje, ki jih želite doseči. To ne bodo splošni, neoprijem­ ljivi cilji – na primer 'Da mi bo bolje', ampak konkretni in majhni – na primer 'Kaj narediti, da bom laže preživela današnji dan in kako načrtovati jutrišnjega'. Najprej bosta pregledala, kako poteka vaš dan, kaj počnete in ob katerem času in kako se ob posameznih dejavnostih počutite. Pogovorila se bosta o vašem ritmu spanja. Pogledala bosta,

kako vam lahko pomagajo najbližji. Pri doseganju ciljev boste imeli podporo.

Naučili se boste nekaterih vsakodnevnih strategij, ki vam bodo pomagale pri soočanju s simptomi depresivnosti in olajšale vsakodnevno življenje.

Strokovnjak bo skušal pritegniti k sodelovanju najbližje ljudi iz vaše okolice.

Zdravila Pri resnejših oblikah depresije je nujna medikamentozna terapija. Nikar ne mislite, da ste odpovedali, če potrebujete zdravila, da vam pomagajo iz črne luk­ nje. Skušajte na to pogledati kot na uporabo antibiotikov za zdravljenje pljučnice ali analgetikov, če vas zagrabi v križu, in nikakor ne imejte slabe vesti, če jih jemljete. Nekateri antidepresivi so kontraindikacija dojenju, nekateri pa so z dojenjem združljivi. Če dojite in ste dobili zdravila proti depresiji, se ne pozabite natančno pozanimati o njihovih učinkih na dojenčka. Samo jemanje zdravil pa ne bo pomagalo v celoti – podprto mora biti z lastno aktivacijo.

Irena: Zadeve so se začele nekako razpletati, ko sem ginekologinji končno potožila o svoji stiski.

Napotila me je k specialistki in to je bila rešitev zame in tudi za naju. Res sem potrebovala še dodaten mesec, da je zdravnica

63

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 63

3/3/10 17:07:35

uvidela resnost moje bolezni, kajti še vedno sem skrivala stisko in jo tlačila. Po mesecu sem začela jemati zdravila in opustila dojenje, ki pa mi je tako ali tako povzročalo le trpljenje, kajti preveč sem se bala bližine z otrokom. Špela: Doma se je moj občutek nadaljeval. Pridružila pa se je še huda nespečnost. Že sama nisem mogla spati, kadar pa sem le zadremala, se je Zala zbudila in sem jo morala dojiti. Bila sem že tako utrujena, da se mi je kar mešalo. Vsaka stvar me je pripravila do joka. Želela sem si, da bi se lahko kam umaknila, da bi kar izginila. Vsaka obveznost mi je bila naporna, mučila sem se iz ure v uro, vsak dan. Vse me je skrbelo. Imela sem občutek, da ne obvladujem več svojega življenja, da sem le še molzni stroj. Mož me je zelo razumel, videl je mojo stisko, poskrbel je, da sem obiskala psihiatra, ki mi je predpisal zdravila. Zaradi njih sem sicer morala opustiti dojenje, ampak v tistem času mi je prav odleglo. Na srečo otrok ni imel težav s prehodom na stekleničko, nočno hranjenje je prevzel mož in počasi se mi je zazdelo, da bom zmogla. Mož je še bolj pozoren do

mojega razpoloženja in se še bolj aktivno vključuje v gospodinjsko delo, seveda kolikor mu dopušča čas. Jaz pa več časa preživim zunaj, na sprehodih, in mislim, da mi to zelo pomaga. Ne morem sicer reči, da se počutim popolnoma tako kot pred depresijo, gre pa na bolje. Enkrat na teden si vzamem čas zase in grem na aerobiko, kar mi ogromno pomeni. Še najbolj pa sem vesela občutka ljubezni, ki sem ga razvila do svoje deklice.

Zdravljenje s svetlobo V zadnjem času je ta terapija depresivnosti zelo cenjena. Na kratko povedano, gre za izpostavljanje svetlobi, ki že sama po sebi preganja simptome depresije. To pa spet pomeni – čim več bodite zunaj, čim bolj se naužijte sončnih žarkov, izkoristite vsak lep dan in vsako sončno urico. Poleti se sicer izogibajte sončne pripeke, pozimi pa izkoristite vsak žarek sonca na prostem. Kadar ste depresivni, vaš dojenček pa je bolan in ne morete z njim ven, skušajte najti kakš­no rešitev, da ga popazi kdo drug, vi pa smuknite za nekaj minut ven in se naužijte dnevne svetlobe.

Vključitev v podporno skupino Podporne skupine so dragocene, ker v

64

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 64

3/3/10 17:07:35

njih ugotovite, da se s težavami ne spopadate le vi. Zavedanje, da niste sami, je lahko zelo blažilno, predvsem pa dobrodejno deluje na vaše občutke, da je z vami nekaj zelo narobe. V takih skupinah izveste, kako se drugi spoprijemajo s težavami, ki jih prinaša poporoIrena: Zdravnica naju je vključila v terapevtske skupine. Jaz sem hodila v skupino mamic s podobnimi izkušnjami, kot so bile moje, tako da sem počasi spoznala, da nisem nora in da se to dogaja tudi drugim.

Marja: Počutila sem se neskončno samo.

Kar naprej sem jokala, hkrati pa sem se začela zapirati pred svetom. Nisem marala obiskov, vsi so mi šli na živce. Mož mi ni mogel pomagati, čeprav mi je skušal, saj sem začela odklanjati tudi njega. Zdelo se mi je, da me nihče ne razume. Mož me je prepričal, da sem privolila v zdravniško pomoč, in kar nekaj časa sem jemala zdravila. Sem zelo proti zdravilom, a meni so res zelo pomagala.

Zdaj je občutek tesnobe popustil, tudi strah je veliko manjši. Počutim se bistveno bolje in to z veseljem opaža tudi moj mož.

dna depresija, in se iz prve roke naučite nekaterih spretnosti, ki vam bodo pomagale k boljšemu razpoloženju in vam odstrle prijetnejše plati materinstva – tiste, ki ste jih že na začetku pričakovali, pa so se nekam potuhnile.

Ko ugotovite, da niste sami, vam to vlije več volje. Predvsem pa je zlata vredno, kadar vam lahko vrstnica, ki je sama šla skozi ta pekel, pove, kaj je njej pomagalo. Poleg tega ugotovite, da niste nori, česar vas je bilo morda strah, ampak le bolni.

Tatjana: Sama izhajam iz razdrte družine, kjer ni bilo za nas, otroke, nobene topline. Zaobljubila sem se, da bom svojim otrokom omogočila lepše življenje. Zapletlo se je že pri izbiri partnerja, ki me je med nosečnostjo zapustil, pa potem prišel nazaj, pa spet šel ... to se je kar ponavljalo, jaz pa nisem imela moči, da bi končala najino zvezo. Bala sem se imeti otroka sama in tako sem pristajala na kompromise, misleč, da se bodo po porodu stvari obrnile na bolje.

Seveda se niso. Ko je bil fantek rojen, je moj fant le še pogosteje odhajal od doma. Za vse sem bila sama. Že v porodnišnici sem samo jokala, ker me je bilo strah prihodnosti in tega, da bi se mojemu otroku kaj zgodilo.

65

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 65

3/3/10 17:07:35

Med dojenjem, ki je na srečo takoj steklo, sem ga gledala in spet jokala. Ko so me sostanovalke v sobi spraševale, kaj mi je, nisem znala povedati. Čutila sem le veliko kepo v prsih, ki me je tiščala, da sem komaj dihala.

Nihče od osebja me ni povprašal, kako se počutim.

Ena od porodnic je bila do mene izredno sočutna in prijazna, in ko sva se pogovarjali o mojem počutju, mi je bilo nekoliko laže.

Z njo sva imeli stike tudi po porodu in kmalu sem ugotovila, da me najini sprehodi z dojenčkoma vlečejo ven iz obupnega počutja. Bila je vesele narave in mi je znala prisluhniti.

Pomagala mi je, da sem

prebrodila krizo, pomagala mi je tudi, da sem se lahko odločila in prekinila s fantom, ki mi ni bil v pomoč in se za otroka ni zanimal.

Počasi sem spoznavala, da nisem slaba mama. Z otrokom zdaj uživam, čeprav sva ostala sama.

Po eni strani mi je laže, ker vsaj vem, da se moram zanesti le nase.

Veliko sva zunaj, zahajam v družbo, prijateljica pa mi še vedno pomaga. Včasih si vzajemno popaziva dojenčka, da lahko narediva tudi kaj zase. Jaz sem to varstvo enkrat porabila za to, da sem po dolgem času šla na hitro k frizerju. Sprememba me je navdušila, bolje sem se počutila in imela sem več energije.

66

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 66

3/3/10 17:07:38

Strah pred ponovitvijo poporodne depresije Pogosto je mamico, ki je že premagala poporodno depresijo, strah, ali se ji bo neprijetna izkušnja še kdaj ponovila.

Seveda vedno obstaja verjetnost, da se bo vrnila po naslednjem porodu ali pa morda ob kakšnih življenjskih stiskah.

To, da ste jo že preživljali, vam lahko zdaj pomaga, da hitreje prepoznate simptome, s katerimi se je prej priplazila v vaše življenje ali pa butnila vanj.

Laže jih boste prepoznali in hitreje boste znali ukrepati, saj verjetno že imate izkušnjo, kaj vam je najbolj pomagalo.

Predvsem pa ob ponovitvi že veste

(upam!), da gre res za bolezen in ne za vašo življenjsko nesposobnost.

Marja: Zdaj se odločamo za novo nosečnost, mene pa je groza, da bom morala ponovno prestajati vse to. Ginekologinja me je namreč opozorila, da se mi bo verjetno poporodna depresija ponovila. Laže mi je le, ker zdaj vem, da je to bolezen, ki se da pozdraviti.

Kako bo?

Neprijetne stvari ne bodo izginile.

Otro­ček bo še jokal, marsikatera noč bo neprespana, z marsikatero težavo se boste še srečali. Pomembno je, da jih sprejmete kot neogibno dejstvo, ki prej ali slej doleti večino staršev, ne pa kot posledico lastne nesposobnosti.

Včasih prinese poporodna depresija s seboj občutek popolne teme, iz katere ni videti izhoda. Pa je, verjemite, da je! Le svojo energijo morate vklopiti

in iti z majcenimi koraki naprej. Nihče ne pričakuje, da boste življenje obrnili na glavo in začeli vse znova. To ni mogoče. Mogoče pa je, da se z res drobnimi koraki pomikate proti izviru svetlobe, s pomočjo drugih in z aktivacijo last­ne energije. Dobro je vedeti, da se sleherni od staršev včasih srečuje z 'oblačnostjo' – nikomur stalno ne sije sonce. Sonček bo posijal tudi za vas.

67

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 67

3/3/10 17:07:38

DOJENČEK JOKA …

68

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 68

3/3/10 17:07:38

Ni dojenčka, ki ne bi jokal, in ni starša, ki mu dojenčkov jok ne bi prišel do živega. Dojenčkov jok starše spravlja v stisko in prvi vzgib je čim hitreje potešiti ga. Kadar to uspe (in uspe v večini primerov), teče življenje z dojenčkom bistveno bolj gladko. Kadar pa malček ne preneha jokati, se staršev poleg tega, da se jim para srce, počasi začenja lotevati tudi nejevolja. Kakšen od staršev zamahne z roko in reče: »Kar naj tuli, saj nima za kaj!« in ga pusti. Spet drugi (na srečo je teh več) preizkušajo nove in nove prijeme in so pri tem pravi inovatorji.

Dojenčkov jok je eden od načinov njegove komunikacije s starši. Glede na to, da jokajo prav vsi dojenčki – nekateri več in drugi manj – so starši kar pogosto v stiski. Zanimivo se mi zdi, da večina staršev (in sorodnikov, mimo­ idočih – sploh vseh, ki imajo pet minut časa) pomisli, da je otroček, ki joka, lačen.

Včasih imate starši ob jokajočem dojenčku, ki ga ne morete potešiti, občutek, da vas odklanja, kar lahko groz­ ljivo vpliva na starševsko samozavest.

Vedeti morate, da jok nikakor ni namenjen vam, ampak je le sporočilo, da dojenčku nekaj ne ustreza. V večini primerov boste razlog lahko odkrili, zgodilo pa se bo, da ga nikakor ne najdete.

Takrat bodite ob otročku, pestujte ga – in si ne ženite joka preveč k srcu.

Moram pustiti dojenčka jokati?

Odgovor je kategoričen in samo eden: Ne! Starši, ki otroka pustijo jokati, to pogosto naredijo zaradi obupa in malodušja.

Dojenček je popolnoma nemočno bitje, prepuščeno na milost in nemilost

vaši skrbi, ob tem, da vas globoko in iz srca ljubi. Kadar zajoka, vam nekaj sporoča. »Lačen sem.« »Sam sem.« »Zebe me.« »Strah me je.« »Želim si tvoje bližine.« »Ne vem, kaj mi je, a potrebujem te.«

69

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 69

3/3/10 17:07:39

Dojenčku pomenite ves svet. Ne želi si ničesar drugega kot prav vas, v celoti. Kadar se mu odzovete, dobi s tem izkušnjo: »Radi me imajo. Svet je lep. Lahko vstopim vanj.« Kadar pa mora dolgo jokati, preden se ga usmilite, ali celo ne dobi nobene potešitve, sicer čez čas res utihne, ob tem pa dobi negativno izkušnjo o svetu. »Nihče se mi ne odzove, pa tako jih potrebujem.

Svet je grd.« Seveda dojenček ne razpreda s temi besedami, je pa njegov odnos do sveta

res tak in vse doživeto vpliva na razvoj njegove osebnosti. Otroci, ki veliko prejokajo in se jim starši ne odzivajo, odrastejo v zelo previdne, sumničave in nezaupljive ljudi, ki jih porazi sesujejo.

Otroci, katerih zgodnja izkušnja je bila sprejetost in občutek varnosti, so odprti svetu, pripravljeni so eksperimentirati, tudi s porazi se laže soočajo. Seveda veliko naredi tudi njihov temperament, ki je prirojen, ampak brusijo ga odzivi okolice.

Je dojenček lahko razvajen?

Omenjanje potencialne razvajenosti 'dobronamerni' opazovalci najpogosteje prilepijo joku, ki se kljub hranjenju in previtju ne neha. Ti komentarji temeljijo na napačni teoriji, da otrok potrebuje le hrano in toploto, pa je zadovoljen. Ni res! Prav tako kot mi, odrasli, tudi dojenček potrebuje nežnost, crkljanje in človeški stik. Potreba po povezanosti je pri njem enako močna kot potreba po hrani.

Razvajen je otrok, ki pričakuje, da mi bo okolica takoj ustregla, da mu bodo drugi izpolnili vse želje in da je njegova želja ukaz staršem. Mali človeček tega še ne zmore in prav gotovo še ne more biti razvajen, pač pa vas potrebuje in vam z jokom to sporoča. Do-

jenčki zahtevajo takojšno in popolno izpolnitev svojih želja. Kadar so lačni, želijo piti tisti hip in jih je treba ne glede na čas prejšnjega hranjenja nahraniti. Kadar so mokri ali pokakani, jokajo, da opozorijo na to. Kadar jim je dolgčas, cmevkajo in s tem prisilijo odrasle, da jih vzamejo v naročje.

Kako se to razlikuje od razvajenosti? V tem, da je tako ravnanje dojenčkov način preživetja in da noben dojenček s svojimi odzivi ne manipulira. Ko zajoka dojenček, ste lahko gotovi, da mu nekaj ne ustreza, in vaša naloga je ugotoviti, kaj je to. Tu grešijo tisti starši, ki otroku takoj potlačijo dojko ali stekleničko v usta, češ morda je pa lačen. Dobro je predvideti, kaj mu ta hip

70

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 70

3/3/10 17:07:40

manjka. Starši se namreč kmalu navadijo razločiti različne vrste joka – jok lačnega dojenčka se razlikuje od joka

utrujenega dojenčka, ta pa od rezkega joka dojenčka, ki ga nekaj boli – na primer vneta ritka.

Jok zaradi potrebe Včasih se za otročkov jok pogosto niso zmenili. Starše so poučili, da si tako pač razvija pljuča, in zadeva je bila opravljena. Danes obstaja vrsta teorij o dojenčkovem joku in o pravilnih starševskih odzivih nanj. Nekateri so žal privrženci trde roke, kar pomeni, naj dojenček kar joka, da le ne bo razvajen.

Dojenček na začetku še ne loči dnevnega ritma. Izjemni so tisti, ki že ob prihodu iz porodnišnice ponoči dlje spijo. Počasi, zelo počasi se navajajo na ritem spanja v daljših kosih. Ker imajo

čisto majčkene želodčke, se naenkrat ne morejo zelo najesti in so hitro lačni; zaradi tega se ponoči tako pogosto zbujajo. Počasi pa rastejo, tudi želodčki postajajo večji. Pri enem obroku se bolj najejo in občutek sitosti traja vedno dlje. Zato so nočne budnice redkejše, prespana obdobja daljša in joka je manj, kar je seveda najboljši in najbolj zaželen izid. Zgodi pa se, da dojenček kljub vsemu joka in joka – otrokov jok pa je za starše vedno stresen, še zlasti kadar ne najdejo vzroka.

Ritmičnost dojenčka Med dojenčki obstajajo individualne razlike. Lastnost, po kateri se dojenčki med seboj najbolj razlikujejo, je njihova ritmičnost, ki je prirojena lastnost.

Nekateri dojenčki se že od rojstva dalje držijo svojega ritma in so relativno predvidljivi. So pravi sončki, ki jih star-

ši le redko slišijo jokati. Nič jih ne zmoti. Ko je čas za spanje, se ne upirajo in mirno zaspijo, trdno spijo in se le redkokdaj zbudijo. Ko se nahranijo, spet zaspijo.

Pri drugih, ki se hitreje vznemirijo in težje umirijo, pa dan ni enak dnevu

71

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 71

3/3/10 17:07:40

in starši ne vedo, kaj jih čaka naslednji dan. Zdi se jim, da je njihovo družinsko življenje sestavljeno iz samega tešenja joka in nenehnega prilagajanja vsega družinskega življenja le otročku, saj so občutljivi za sleherne spremembe. Vča-

sih se burno odzovejo na najmanjše dražljaje.

Večina otrok kaže mešanico obeh temperamentov. Enkrat pride na dan ena plat, drugič druga. Je pa res, da je osnovno reagiranje precej konstantno.

Je jok kriv za tesnobo pri starših ali tesnoba staršev spodbudi večjo jokavost?

Tole je podobna dilema kot tista, kaj je bilo prej, kura ali jajce.

Dojenček, ki veliko joka, je videti zelo nesrečen in tako tudi reagira. Nič ga ne pomiri, nič ga ne razveseli. Zelo pogosto je splošno nemiren – malo in nemirno spi, pogosto se zbuja, potolaži pa se le stežka. Za starše je tak otrok izjemno naporen, saj redko pridejo do svoje količine spanja in so zaradi tega kronično preutrujeni.

Zaradi izčrpanosti se jim prag tolerance znižuje in sčasoma bistveno hitreje zgubljajo potrpljenje z dojenčkom.

Dojenček je zaradi tega še bolj nemiren, še več joka. Staršem se vedno bolj zdi, da joka brez razloga, kar v njih vzbuja še več jeze in prikrite agresije in so do otroka še bolj nestrpni. Neutešljivi otrokov jok se staršev globoko dotakne, saj vzbudi v njih tesnobo, včasih krivdo,

predvsem pa občutek neuspeha. To se lahko kaže v glasnejših in ostrejših besedah, v oštevanju dojenčka, lahko celo v stresanju.

Vse te reakcije zagotovo in dokazano ne prinesejo prav nobenega uspeha.

Dojenček je še bolj vznemirjen, saj je premajhen, da bi si take reakcije lahko razložil. Ker pa se mu tako ravnanje vtiska v podzavest, si iz njega gradi svoje življenjske izkušnje.

Seveda se bistveno pogosteje vzpostavlja pozitivni začarani krog. Dojenček joka, starši ga potolažijo. Dojenček kar zasije in starši imajo občutek, da so koristni, da znajo z otrokom. Med njimi se spleta tesna vez. Žalostno je, da smejoč in dobrovoljen otroček od okolja izvabi bistveno več pozitivnih odzivov kot čemeren, nezadovoljen in jokajoč dojenček, pa bi

72

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 72

3/3/10 17:07:40

jih prav ta potreboval mnogo mnogo več.

Mala: Najhujši so bili prvi dnevi, ko sva ostali sami, ko je moral mož nazaj v službo. Včasih sem se počutila nemočno, ker nisem vedela, kaj je narobe in zakaj Liza joka.

Tolažba mame in babice, da dojenček mora jokati, da si s tem čisti pljuča, ni prav nič pomagala.

Dostikrat se mi je zgodilo, da sem začela jokati, če Liza ni nehala jokati hitro zatem, ko sem jo vzela v naročje. Hudo mi je bilo – če jo je držal v naročju kdo drug, je bila pridna.

Neutolažljivi otroški jok in nezadovoljstvo prav gotovo povečata tesnobo pri starših. Samozavest staršev, katerih otroček zelo intenzivno joka in ki je ze­ lo zahteven, se manjša in ta občutek ni prijeten. Hkrati pa se tesnoba staršev res prenaša na dojenčka in ga vznemirja – in negativni začarani krog je vzpostavljen.

Težava: Lakota Verjetno večina staršev ob otrokovem joku pomisli na morebitno lakoto – in res jokajočega dojenčka pogosto grudi lakota. Potešitev lakote ima prednost pred vsemi drugimi potrebami. Če je dojenček zelo lačen, ga nikar najprej ne

previjte, čeprav je morda pokakan do ramen. To laže počaka.

Pomoč: • Popolna uteha je pristavitev na dojko ali ponujena steklenička.

• Zelo pogost 'instant' nasvet, ki ga mamice dobijo že v porodnišnici, pozneje pa tudi drugje, je, da je dojen otrok, ki precej joka, verjetno lačen in da mu je treba dodajati mleko po steklenički. To je lahko zavajajoče. Preveriti je treba, ali res nima dovolj mleka, ne pa kar na vrat na nos dodajati.

• Kadar je otroček v fazi skokovite rasti, je res možno, da je nenehno lačen. Takrat ga boste starši lahko potolažili le s pogostejšim ponujanjem obrokov – otrok naj pije tako pogosto, kot želi.

Stanje se v nekaj dnevih zelo popravi.

Kadar je otrok dojen, ga čim pogosteje pristavite k prsim, da se bo zaloga mleka povečala. Kadar je otrok hranjen s stekleničko, je to čas, da mu ponudite več mleka.

• Ponujanje dojke zgolj v tolažbo ni najboljša rešitev. Pogosto je prva reakcija doječe mamice, da ob kakršnemkoli joku dojenčka takoj pristavi k prsim –

73

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 73

3/3/10 17:07:42

ne glede na vzrok za njegov jok. To pomeni, da tudi ko mu je dolgčas, dobi dojko, ko ga je strah, dobi dojko, ko je le nesrečen, dobi dojko … Dojka ga res potolaži, ampak z dojko je vedno povezano mleko – to pomeni hrana. Dojenček ima potem sleherni hip poln želodček – saj med obroki ni prav nobenega presledka. Zaradi tega le malo popije, se takoj zbudi, spet pije, joka … To pomeni tudi, da ne glede na svoje različne potrebe vedno dobi hrano, in morda mu zaradi tega nagaja trebušček. Ni dobro, da je potešitev vedno povezana s hrano – iz dojke mleko vedno priteče in dojenček tudi takrat, ko naj bi se le potolažil, popije nekaj mleka.

Težava: Neudobje Drugi najpogostejši vzrok je, da mu je neudobno – morda je moker, ga zebe ali mu je pretoplo. Najpogosteje mu je prevroče – premrzlo mu zlepa ni, saj so starši nagnjeni k temu, da otroke preveč oblačijo. Kar srce me boli, ko včasih pozimi vidim v kakšnem trgovskem središču, kjer je že tako navadno zelo vroče, da so si starši sneli zgornja oblačila, mali v vozičku pa ostane zavit do brade in z debelo kapo na glavi. Včasih jo vidite na glavicah ubogih, prepotenih in nejevoljnih dojenčkov tudi še pozno spomladi.

Pomoč: • Sveža plenička lahko pričara dobro počutje.

• Preverite, ali je dojenčku prevroče (ali pa ga morda zebe).

• Primerno ga oblecite – 'merilo', koliko je potrebno, je navadno: ena tanka plast več, kot jo imamo oblečeno mi, da nam je udobno).

Težava: Pogoltnjen zrak Dojenčku neznansko odleže, ko gromoglasno rigne. Včasih je videti, kot da si iskreno oddahne.

Pomoč: • Kadar je dojenček med hranjenjem pogoltnil tudi zrak, mu pomaga podrt kupček ali nežna masaža trebuščka.

• Položaji za podiranje kupčka so različni.

■■ Zelo se obnese dvignjen položaj. Otrok je naslonjen na vašo ramo, vi pa ga trepljate po hrbtu.

■■ Včasih pomaga, če vam ob podiranju kupčka leži prek stegen in ga nežno masirate po hrbtu. Včasih gre hitro, včasih traja nekoliko dlje – vredno pa je vztrajati.

Spomnim se, kako mi je bilo odveč podiranje kupčka po nočnih dojenjih, pa ni trajalo zelo dolgo. Včasih sem samo sebe prepričala, da se bo otroček počutil popolnoma v redu, tudi če kupček ne bo podrt, tako sem si želela, da bi lahko hitro zaspala nazaj. Pa se ni nikoli obneslo – vedno smo plačali z jokom in naknadnim podiranjem kupčka, kar je vse trajalo bistveno dlje kot tistih nekaj 'rednih' minut. In naju je izučilo (a včasih le do naslednjega poskusa ...).

74

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 74

3/3/10 17:07:42

Taja: No, pa so prišli krči, Katja se je zvijala, postala rdeča, stokala.

Podiranje kupčkov – nisem vedela, da je to tako težko! Tudi po pol ure nam ni vedno uspelo podreti kupčka.

Težava: Kolike Kolike se pojavljajo predvsem pozno popoldne in zvečer, ko je otroček že zelo utrujen od vseh dnevnih vtisov. Ko se začnejo, je videti, kot da jim ne bo konca in nikakor ne prispevajo k večernemu umirjanju družine. Krči so izjem­ no neprijetni in naporni tako za dojenčka kot tudi za vas, saj so prava preizkušnja za obupane starše, ker je videti, kot da dojenčku skoraj ne pustijo dihati. Najpogosteje se pričnejo pri starosti dveh tednov in trajajo do približno četrtega meseca, svoj vrh dosežejo pri treh mesecih, potem izzvenijo.

Ni pa rečeno, da se bo tudi vaš dojenček 'držal' teh terminov. Ščipanje v trebuščku je otroku izjem­no neprijetno in kar videti je, kako mu povzroča bolečino. Sunkovito krči nogice, neznansko opleta z rokicami.

Mali obrazek zaripne, izraz obraza je trpeč, telesce se napne in krčevito zvija.

Jok zaradi kolik je pretresljiv in srce parajoč ter precej jasno prepoznaven – je kot krik, vreščeč, predirljiv, v rafalih.

Intenzivni jok se sproži nenadoma, traja dlje časa, ne neha in ne neha. Videti

je, da otrok trpi, in starši kar ne vedo, kako bi mu pomagali – imajo občutek, da nič ne pomaga. Starše to vznemirja, in to vznemirjenost otroček dobro čuti.

Anka: Anuška je imela močne krče od treh mesecev do šestih. Tako sem včasih jokala kar z njo. Začela je vleči mleko pri meni in nato planila v krčevit jok. Malo ji je odleglo, če sem jo s trebuščkom naslonila na svoj trebuh (njen desni bok navzdol zaradi vetrov) in sem jo nosila. Seveda je bilo odvisno, kako sem bila umirjena. Če me je bilo strah, to ni pomagalo – in bilo me je strah.

Otrok je kričal, kot bi ga odirali, meni pa je po možganih kljuvalo, ali mu ne manjka kaj drugega.

Z možem sva se izmenjavala, da se je lahko eden spočil.

Pa je tudi to minilo.

Pomoč: Otroka zelo težko umirite; včasih je videti, kot da ni dojemljiv za katerokoli vašo reakcijo. Pa je, brez skrbi.

• Tudi če ni videti na prvi pogled, mu vse vaše ukvarjanje z njim zelo pomaga, predvsem pa ga v njegovi stiski pomirja.

• Dojenček vam leži na trebuščku na podlahti, vi pa ga gladite po hrbtu in trepljate po ritki. V tem so izvrstni očki;

75

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 75

3/3/10 17:07:42

sliti tudi na možnost alergije na določeno vrsto hrane.

Taja: No, pa so prišli krči. Po prvem mesecu je bilo veliko joka, jok pa pošteno utrudi tudi starše. Bili so krči, pa sem zelo pazila na prehrano. Katja se je zvijala, postala rdeča, stokala ... navadno imajo ravno toliko daljše roke, da dojenček varno počiva.

• Dojenčka si poležete na hrbet v na­ roč­je, glavico ima na vaših kolenih, nogice pa dvignjene ob vašem trebuhu.

Lahko ga pomasirate po trebuščku in s tem sprostite kakšen zaostali 'zrakec', lahko potelovadite z nogicami, jih dvigate in spuščate. Dojenčki se ob tem navadno precej sprostijo.

• Bodite čim bolj mirni – to dojenčku pomaga.

• Včasih pomaga tudi čaj ali pa kapljice proti napenjanju.

Težava: Mamina prehrana Včasih lahko najdete razlog za otroški jok tudi v prehrani doječe mamice, čeprav na splošno velja pravilo, naj mamica uživa čim bolj pestro in raznovrst­ no hrano.

Pomoč: • Bodite pozorni, ali po zaužitju kakšne vrste hrane dojenček bolj izrazito joka in ali ga bolj ščipa po trebuščku.

• Kadar je vzrok hrana, je dobro pomi-

Težava: Vneta ritka Polna plenička navadno dojenčkom ne sproži takega alarma kot lakota, razen kadar imajo vneto ritko. Vneta kožica na ritki je izjemno boleča in otročka strašno moti. V takem primeru jokajo prav vsakič, ko pride koža v stik z urinom – to pa je pri malih dojenčkih skoraj nenehoma.

Pomoč: • Najbolj uspešno se težavam z vneto ritko izognete s pogostim previjanjem in z rednim umivanjem.

• Kadar pa že pride do vnetja, kožo namažite s kremo za ritko.

Težava: Preutrujenost in prenasičenost z vtisi Otrok, ki zvečer ne more in ne more zaspati, je prav lahko preutrujen. Podnevi se mu je nabralo toliko vtisov, da jim ni mogel slediti, in zdaj jih ne more 'prebaviti'. V takem primeru ga skušajte naslednje dni uspavati prej, preden

76

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 76

3/3/10 17:07:44

ga bombardira preveč vtisov, kot jih zmore sprejeti.

Pomoč: • Spremljajte, v katerem delu dneva je dojenček najbolj jokav.

• Če opazite, da ga vznemirjajo posebne okoliščine, se jim skušajte izogniti.

Včasih dojenčka zelo moti velika gneča in spremljajoča glasnost.

• Zvečer opazujte, kdaj kaže znake utrujenosti – takrat ne sme imeti veliko animacije, ampak bolj umirjanje.

• Ko postane zaradi utrujenosti jokav, mu metanje v zrak, kar ga morda ob drugih priložnostih razveseli, ne bo delo dobro.

Mala: Proti večeru postane malce sitna.

Ker ves dan ne spi, je zvečer utrujena, ampak noče zaspati.

Včasih imava občutek, da noče zaspati zato, da ne bi zamudila česa zanimivega, ker začne jokati, tik preden bi zaprla oči.

V knjigah sva iskala nasvete, kako pomiriti dojenčka, ki joka (če ni lačen, polulan …), a jih nisva našla, če pa sva jih, niso delovali. Pri naši Lizi bolj kot zibanje učinkuje to, da delaš počepe z njo v naročju. Očitno skrbi za to, da bosta mami in oči fit!

Težava: Občutek dolgočasja in osamljenosti Kadar je dojenček sit, sveže previt, primerno oblečen, a še vedno joka, bo verjetno najprimernejša rešitev pestovanje.

Otroček vas rad čuti ob sebi. To mu daje globok občutek varnosti, kar je enako pomembno kot potešitev lakote in previjanje.

Nobenemu staršu ne pride na misel, da dojenčka ne bi redno hranil, češ da bi ga s tem razvadil. Tudi polulanega in pokakanega ga ne puščajo. Samega pa! In to jim pogosto svetujejo tudi drugi. Tak nasvet najpogosteje spremlja žuganje pred nevarnostjo razvajanja.

Pomoč: • Kadar se otrok dolgočasi in joka zaradi želje po družbi, naj bo z vami.

• Ni treba, da ga ves čas nosite, sprem­ lja vas lahko tudi iz ležalnika, s tal, z blazine.

• Mirno mu prigovarjajte, mu kaj zapojte.

Težava: Bolezen Seveda pa starši ob nenehnem joku, ki ga nikakor ne morejo pomiriti, ne glede na to, kaj poskušajo, pomislijo na bolezen.

Pomoč: • V takem primeru je najbolj primeren obisk pri zdravniku, da se pomirite oziroma da odkrijete vzrok joka.

77

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 77

3/3/10 17:07:44

Povzetek ukrepov, kadar dojenček še vedno joka Če ste se prepričali, da je dojenček sit, da je podrl kupček, da je sveže previt in primerno oblečen, je čas, da vklopite svojo domišljijo in pričnete improvizirati. Predvsem pa poskrbite, da ne boste edini, pri katerem se bo otrok pomiril.

Nežno prigovarjanje Otročku, ki neutolažljivo joka, ni do dejavnosti. Najprej ga morate umiriti, da ga lahko potem zamotite s kakšno zanimivostjo. Najbolj se obnese, da dojenčku nežno in mirno prigovarjate. Ne pustite se zmesti, če malček ne reagira takoj – kadar že dolgo joka, bo potreboval kar nekaj časa, da se začne umirjati.

Petje Kadar samo prigovarjanje ne zaleže, mu zapojte kaj nežnega. Morda uspavanko, ki so jo peli vam? Morda kakšno nežno pesmico, ki vam je pravkar šinila v glavo? Lahko pojete, lahko samo mrmrate melodijo. Nežno, ritmično popevanje dela čudeže. Ko ugotovite, da se dojenček na neko melodijo zelo pozitivno odzove, si za ponavljanje izberite to.

Najina dva sta imela vsak svojo najljub-

šo melodijo, ki ju je kar hipnotizirala, ko sta jo zaslišala.

Tesen objem Otročka pomirja, če je tesno ob vas, če čuti vaše telo in če ga trdno objemate in božate. Nekateri temu rečejo 'mojčkanje'.

Pestovanje med gibanjem Kadar navadno pestovanje ni dovolj, se z otrokom premikajte po prostoru in mu – saj vem, da se že ponavljam, ampak to se res najbolj obnese – nežno grulite ali mrmrajte pesmico. Če se le da, naj čim več prenašanja opravi očka, saj mora mamica po porodu poskrbeti za svoj križ in hrbet.

Vaša bližina Dobro je vedeti, da dojenček potrebuje vašo bližino, saj je brez vas nesrečen. Ni pa treba, da ga imate ves čas v naročju.

Včasih si lahko pomagate z ruto za nošenje; tako je dojenček ves čas v tesnem stiku z vami. Prenašanje otroka v culici vam olajša življenje. Otroček se umiri, vi pa imate proste roke za kaj drugega, morda za igro s starejšim otrokom. To

78

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 78

3/3/10 17:07:44

se obnese, če nimate težav s križem ali s hrbtenico.

Imate pa vso pravico, da ga odložite, če vas stalna tesna bližina fizično ovira. To pride v poštev tudi, kadar vas boli v hrbtenici in v križu in vas nenehno nošenje obremenjuje. Če ste poskrbeli za njegove potrebe, če ste ga pocrk­ ljali in popestovali, zdaj pa želite postoriti še kaj drugega, ga imejte ob sebi, naj vas gleda in naj vas sliši. Tako se ne bo počutil osamljenega, vi pa boste imeli občutek, da vseeno lahko še kaj naredite.

Topla kopel Tako kot topla kopel pomirja nas, pomiri tudi dojenčka (seveda le če ima vodo rad). Med prijetno kopeljo se z dojenčkom mirno in ljubeznivo pogovarjajte.

Kadar to ne zaleže, lahko skupaj z njim zlezete v kad. Dojenček naj leži na vašem trebuhu ali prsih. Pri tem poskrbite, da je tudi zrak v kopalnici prijetno topel. Pazite le, ker je dojenček zelo spolzek. Privijte ga nase, pustite, da vaju oba prijetno obliva topla voda, nežno mu prigovarjajte in ga zraven božajte.

prenese, da bi ga položili in masirali. V tem primeru se bolj obnese, da ga tesno privijete k sebi in pomasirate v objemu.

Masaža je primerna tudi za umirjanje, ko dojenček še ne joka, postaja pa slabše razpoložen.

Masaža trebuščka olajša tudi kolike.

Guganje Zelo dobro je, če imate na razpolago gugalni stol. V tem primeru sedite skupaj z dojenčkom v naročju (to je bistveno bolj udobno kot prenašanje dojenčka v rokah) in se mirno zibljite. Otroček je ritmičnega zibanja vajen še iz maternice in ga neznansko pomirja.

Sprehod po svežem zraku in vožnja v vozičku Kadar dojenček joka, ga pogosto pomiri sprehod. Včasih čudežno deluje pozibavanje v vozičku. Nekateri dojenčki zaspijo, brž ko jih položite v voziček in zapeljete dva kroga naokoli.

Nežna masaža Na splošno nežna masaža dojenčka zelo pomirja. Zelo dobro je, če veste, kdaj dojenček najbolj joka, in se lotite masaže pred tem časom. Začnite z božanjem.

Otroček bo potem bolj sproščen. Zgodi pa se, da ob intenzivnem joku včasih ne

79

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 79

3/3/10 17:07:45

Tresenje otroka pomirja. Res pa je, da ta nasvet ne pride prav sredi noči – ali pač? Če boste imeli srečo, bo v vozičku mirno zadremal, tudi če ga boste popeljali po stanovanju.

Zvoki Nekatere dojenčke hrup izjemno moti, drugi pa so zanj skoraj imuni. Vedno se mi je zdelo zanimivo, kako na veliko dojenčkov pomirjujoče delujejo nam neprijetni zvoki – zvok pomivalnega stroja, pa zvok centrifuge pralnega stroja in šumenja sesalnika, tudi šum curka vode ali brnenje avtomobila. Rdeča nit teh zvokov je, da so vsi ritmični. Verjet­ no ima to kakšno zvezo z bivanjem v trebuščku, ko se otrok navadi maminega gibanja in njenih tresljajev ter zvo-

kov krvnega obtoka, prebave, bitja srca ...

Vožnja z avtomobilom Kadar vse drugo odpove, lahko poskusite tudi to. Na kar nekaj dojenčkov vož­nja v avtu čudežno vpliva; pomirijo se in zaspijo.

Vaš začasni umik Nemir staršev se prenaša tudi na dojenčka. Razumljivo je, da obilica neprespanih noči človeka ne navdaja z mirom. Ko ne zmorete več, naj dojenčka prevzame nekdo drug. Vedeti morate, da tudi v primeru, ko otročka ne morete potolažiti, to nikakor ne pomeni, da ste slabi starši.

80

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 80

3/3/10 17:07:47

DOJENÄŒKOVO SPANJE

81

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 81

3/3/10 17:07:47

Zakaj se zjutraj počutim tako utrujena?

Kdaj ste se zadnjikrat zbudili sveži in res naspani? Zakaj je po rojstvu dojenčka utrujenost tako velika? Zakaj se nikakor ne morete naspati?

Narejeni smo tako, da za dobro delovanje potrebujemo določeno količino spanja. Le redke mlade mamice imate to srečo, da vam malček dovoljuje trdno spanje v enem kosu. Večina dojenčkov se namreč ponoči iz različnih razlogov prebuja. Nekateri potrebujejo le nekoliko pozornosti, pa skoraj v hipu zaspijo nazaj. Nekateri dojenčki za kratek čas zamenjajo noč za dan in so ponoči sicer prijazni, ampak popolnoma budni in pripravljeni za akcijo, drugi spet pa so izjemno nemirni in zahtevajo poleg hranjenja tudi dolgo nošenje po rokah. Najhujše je, kadar se nočni budnosti pridruži neutolažljiv jok, ki poleg neprespanosti dodatno para živce in povzroča skoraj vidno odtekanje energije.

Pogosto zbujanje dojenčka, ki ga je treba spet in spet uspavati nazaj, zelo moti naravni ritem spanja. Dobro spanje pa ni le goli seštevek prespanega časa, ampak ima nekaj pogojev. Šestkrat po ena ura spanja ni primerljiva s šestimi urami spanja v enem kosu – spanje po delih nas nikakor ne napolni z energijo tako kot spanje v enem kosu. Šesturno spanje nam zaleže bolj kot sedem razbitih ur. Telo potrebuje nekaj ur

spanja naenkrat – to je vsaj štiri ure skupaj in brez motenj, da se lahko spočijemo in regeneriramo. Razlog je v tem, da najprej zaplavamo v plitvo fazo spanja, ki ji čez nekaj časa sledi krepčilno, globoko spanje, imenovano tudi faza REM. Kadar je naše spanje pogosto prekinjeno, se cikel globoke faze začenja znova in znova, kar pomeni bistveno bolj plitvo spanje. Poleg tega se faza globokega spanja pogosto ne more izteči – in od tod tista obupna utrujenost, ki tako pogosto spremlja obdobje z novorojenčkom.

Ana: Vendar pa je moj glavni problem ostal. To je bilo nočno (ne)spanje.

Podnevi nisem imela težav, saj je spal v vozičku ali v avtosedežu.

Ponoči pa se je zbujal na četrt ure, morala sem ga dojiti in pestovati. Na trenutke sem bila na robu pameti in obupa. Včasih me je to pripeljalo tako daleč, da sem ga grobo stisnila ali potisnila na posteljico in zavpila nanj.

Seveda je potem še bolj tulil.

Dojenček je bil na splošno zdrav, težava je bila počasno naraščanje teže in krči, kar je bilo zame prava nočna mora. Ponoči

82

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 82

3/3/10 17:07:47

ni spal, po vsakem dojenju je jokal, pretakalo se mu je po trebuščku ... Hrana je ponovno bila simbol mene kot dobre ali slabe mame in vir mojih frustracij, k čemur so pripomogli tudi zdravniki s svojimi komentarji o nizki teži otroka.

Nekje sem prebrala, da sta stres in pomanjkanje spanja največja pospeševalca staranja, in ta kombinacija je bila po mojem mnenju najhujša preizkušnja mojega materinstva. Na srečo me je vseskozi spremljalo prepričanje, da bo bolje, ko bo otroček malo starejši. Zdaj je star leto in pol in resnično bolje spi. Še vedno se zbuja ponoči (cele prespane noči še nismo dočakali), a manjkrat in ne joka več tako pogosto. Zdaj se lahko z njim tudi večino stvari pogovorimo, saj razume, čeprav ne govori veliko.

Milica: Šele pri devetih mesecih sem prvič ponoči spala šest ur skupaj, ker je bil pri otroku mož. Zjutraj je bil naš Jani pravi sonček, kot da ni jokal ponoči in kot da je bil dojen ... uau!

Kolikokrat se bo novorojenček zbudil in s tem seveda predramil tudi vas, je na začetku popolnoma nepredvidljivo in vse teorije, s katerimi ste se prej

oborožili, se sesujejo. Zelo je moteče, da ne veste, kdaj se bo treba spet prebuditi. Spomnim se obremenjujočega občutka, ko je dojenčica že mirno drnjohala, sama pa sem poslušala, ali se bo premaknila, ali dovolj globoko diha, da lahko sklepam, da res trdno spi, ali naj raje kar počakam na naslednjo rundo budnosti … Tako težko se je bilo zbuditi, da mi je bilo kratkoročno včasih laže počakati, da se res še enkrat zbudi.

Dolgoročno je bila to katastrofa, saj sem včasih hodila okrog kot zombi. Nočno previjanje smo ponoči med dvema dojenjema prav zaradi utrujenosti kmalu ukinili, dojenje pa je na začetku kar načenjalo moči.

Področje, kjer si lahko pomagate in na kar lahko vplivate, je vaš odnos do spanja. Dobro je, da ločite dve možni rešitvi problema. Prva je, kako prepričati dojenčka k daljšemu spanju, druga pa, kako v danih razmerah sebi omogočiti več spanja.

83

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 83

3/3/10 17:07:49

Namigi, kako dojenčku pomagati do boljšega spanja

Razlikovanje med dnevom in nočjo Mali, komaj rojeni pikec seveda še ne ve, kaj je dan in kaj noč, ampak večina se temu ritmu dokaj hitro prilagodi. Seveda tudi z našo pomočjo. S spanjem poveže pridušeno svetlobo, mir, preoblačenje in rituale pred spanjem.

Rituali pred spanjem Otročkom rutina pred uspavanjem daje občutek varnosti. Kaj boste počeli, je odvisno od vas in od vašega življenjskega ritma. Večerna kopel dojenčka zelo sprosti. Hranjenje in previjanje naj potekata v miru. Preoblačenje v nočno

oblačilce se zdi nekaterim staršem odveč, ampak pogosto ga dojenček poveže z večernim dogajanjem. Po hranjenju naj obvezno podre kupček, sicer ga bo ponoči motilo. Pred uspavanjem se otroku res posvetite, pocrkljajte ga, pobožajte. Mrmrajte mu prijetno pesmico, da bo spokojno zdrsnil v svet sanj.

Pridušena svetloba Čez dan lahko otroček spi kjerkoli in pri tem ne potrebuje zatemnjenega prostora, razen če mu to izrecno ustreza.

Zvečer pa je dobro, da mu pridušimo luč ali prižgemo brlivko. Otroku s tem odvzamemo zunanje dražljaje, ki bi ga sicer motili.

Mir Tako kot pridušeno svetlobo otroček potrebuje za nemoteno uspavanje in globoko spanje mir. Nekaterih trpež­ nejših otrok sicer nemir prav nič ne moti in lahko zaspijo kjerkoli. Pri otrocih, ki se zelo pogosto prebujajo, pa je treba odpraviti vse zunanje motnje, ki bi pritegnile njihovo pozornost.

Tudi nočna uspavanja naj potekajo čim bolj mirno, da se otroček ne more

84

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 84

3/3/10 17:07:50

prav do konca prebuditi. Nikar se sredi noči ne igrajte z njim in ga ne zabavajte, saj se mora navaditi, da je noč čas za počitek in dan za akcijo.

Takojšnja potešitev Kadar se dojenček zbudi, ga takoj potešite. Če ga boste puščali, da se razjoka (v upanju, da bo morda sam od sebe zaspal nazaj – na kar najpogosteje ni računati), ga boste bistveno teže potešili

in vam bo vzelo mnogo več časa. Če boste mirili zelo vznemirjenega dojenčka, se bo ta vznemirjenost prenesla tudi na vas. Zlepa se ne boste mogli umiriti, tudi ko bo dojenček že sladko spal.

Pa še nekaj namigov za vas • Najprej nehajte razmišljati o možnosti, da se bo dojenček takoj prebudil.

Nehajte prisluškovati njegovemu gibanju in dihanju. Če vas bo potreboval, vas bo že obvestil o tem, če pa vas ne bo, boste v tem času prinesli noter nekaj dragocenih minut spanja.

• Naučite se sprostiti, da boste laže zdrseli nazaj v sen, poleg tega pa bo ta doza spanca globlja in boste od njega imeli več.

• Kadar se vaš dojenček redno zbuja pogosteje, je verjetno treba razmišljati, da bi ga v tem času potolažil kdo drug.

Ker pa vas bo jok v vsakem primeru zbudil, skušajte poiskati rešitev. Morda umik v drug prostor? Zamaški v ušesih?

Pri tem je izjemno važno, da partnerju, ki bo tešil otroka, zaupate. Ob izjemni

utrujenosti, kadar čez dan čutite, da otročka težko držite v rokah, da se vam vrti, da vas nenehno boli glava, da se kar tresete od utrujenosti, je ponoči nujna pomoč nekoga drugega. Kadar samo dojite, je umestno, da imate pripravljeno izbrizgano mleko, ki naj ga dojenčku ponudi očka.

• Kadar se mali hrani po steklenički, je najbolje, da si nočno hranjenje porazdelite s partnerjem. To velja tudi za umiritev na splošno. Mamice, nikar ne mislite, da vas pri negi dojenčka nihče ne more nadomestiti.

• Vem, da to v urah neprespanosti ne pomaga zelo, a zavedanje, da bodo stvari iz dneva v dan boljše, prižiga lučko upanja.

• Najpomembnejše pa je: kadar položi-

85

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 85

3/3/10 17:07:52

te malega nazaj, skušajte takoj zaspati tudi vi.

• Če vam kava veliko pomeni, si na vsak način privoščite jutranjo skodelico – pripada vam!

• Splošno pravilo v življenju z dojenčkom je: kadarkoli zaspi, si skušajte še vi ukrasti urico počitka, ne glede na čas dneva. Nikar ne razmišljajte o neredu v gospodinjstvu, o pospravljanju – posvetite se sebi; s tem boste naredili največ za svojega dojenčka.

• Sprostite se lahko tudi podnevi, ko

počivate z dojenčkom. Ni nujno, da zaspite, že samo sproščeno počivanje vas bo napolnilo z energijo.

• Ne glede na vašo globoko ljubezen do otroka ga kdaj zaupajte komu drugemu in ta čas porabite zase.

Večja težava je, kadar je mamica sama, brez partnerja – takrat je nujno, da vsaj podnevi poišče kakšno dobro dušo, ki ji bo nekoliko pomagala pri skrbi za dojenčka.

86

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 86

3/3/10 17:07:55

DOJENJE

87

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 87

3/3/10 17:07:55

O dojenju se ve veliko in hkrati malo.

Ker bi človeštvo v svoji zgodovini izumrlo, če dojenje ne bi gladko potekalo, se zdi, da je to prirojena spretnost, ki pride hkrati z rojstvom otročka. V veliko primerih to na srečo res drži – ko novopečena mamica pristavi novorojenčka k prsim, jih kar nekaj takoj pravilno zagrabi dojko in blaženo povleče.

Zelo pogosto pa se dogaja, da se ne mamica in ne otrok ne znajdeta v novi situaciji. Zelo hitro padeta v začarani krog neuspeha in okolica ju nič hudega sluteč v to včasih prav peha. Mnogi 'dobronamerni' nasveti, predvsem izražen

dvom o količini in kakovosti mleka in o sitosti dojenčka, so strup za sproščeno in uspešno dojenje.

Ana: Dojenje nama je izredno hitro steklo, mleka sem imela veliko, kar se je poznalo predvsem po premočenih spalnih srajcah in izbruhanem mleku (prva dva dni je še bruhal plodovnico).

Zaradi tega sem bila zelo vesela, saj sem imela prvič veliko težav z dojenjem.

Potrpljenje je božja mast Če vam dojenje ne steče takoj, si tega ne ženite k srcu in le mirno vztrajajte. Vča-

sih se dojenje vzpostavi z zamikom, mamice pa prej pogosto obupajo.

Vera: Pomagali so mi nasveti različnih mamic v porodnišnici, njihove izkušnje so me bogatile.

Marsikatera mi je rekla, da se dojenja kar nekaj časa učimo, če vključimo vse okoliščine, v katerih se moramo navaditi dojiti. To je bilo res – dojenja sva se z dojenčkom učila tako rekoč dva meseca.

88

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 88

3/3/10 17:07:57

Dojenje na samem Dandanes je zelo težko videti matere, ki dojijo. Družine niso več tako velike, da bi lahko otroci pogosto spremljali dojenje kot popolnoma normalen način hranjenja dojenčka. Tu ne mislim le deklic – tudi fantki bi morali biti posvečeni v spremljanje dojenja, če želimo, da bodo pozneje kot partnerji laže v pomoč.

Zelo pogosto se doječe matere med dojenjem diskretno umikajo. Zlepa ne vidite doječe mamice, ki otroka samozavestno podoji, kadar je pač lačen, ne glede na kraj. Logično se nam zdi, da se ne umikamo v kak samoten kotiček, kadar si privoščimo kosilo, ampak nam hrana najbolj tekne v družbi – javno dojenje pa na žalost pogosto povzroči vsaj začudenje, če že ne zgražanja. Še huje se mi zdi, da sramežljivost ali pa neprimeren odnos okolice primora doječo mamico, da se v trgovini ali restavraciji, kjer nimajo posebnega prostorčka za mamice z otročki, umak­ ne na stranišče in doji tam. Če pogledamo razvojno – kakšno sporočilo to prinaša? Da je dojenje enakovredno lulanju in kakanju in ga je treba opraviti na skrivaj in na samem? Potem res ni čudno, da je v zvezi z dojenjem na svetu še toliko predsodkov. In tu je spet primerno, da se za doječo mamico postavi partner in ji olajša situacijo.

Vera: Še vedno najraje dojim v zavetju doma v najinem najljubšem stolu in se izogibam obiskovanja trgovskih centrov, kar itak ni dobro za malčka in ne bom nič izgubila. Če se pa odločim za katerokoli tovrstno izkušnjo, seveda podojim otroka kjerkoli.

89

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 89

3/3/10 17:07:59

Prepričanja, povezana z dojenjem Prav zaradi tega je z dojenjem povezanih ogromno predsodkov, včasih celo tabujev.

Povešene in manjše prsi zaradi dojenja?

Mamico svarijo, da se ji bodo zaradi dojenja povesile prsi. Že med nosečnost­ jo se prsi povečajo, še bolj intenzivno pa se napnejo po porodu, ob navalu mleka. Takrat postanejo res ogromne, trde in zelo boleče, in ta raztegnjenost tkiva je kriva za poznejšo ohlapnost, ne pa dojenje. Pa tudi to ni nujno, nekatere dojke ohranijo isto obliko in čvrstost, druge pa se, žal, povesijo. Res pa je videti, kot da se prsi po dojenju zmanjšajo. Poudarjam 'videti', ker naj bi bilo sklepanje obratno. Zaradi nosečnosti in dojenja se prsi precej povečajo in se po končanem dojenju večinoma le vrnejo na svojo prvotno velikost. No, ja, lahko tudi malo pod njo …

Odvisnost količine mleka od velikosti dojk?

Naslednji predsodek se tiče velikosti dojk, saj velja predsodek, da je od tega odvisna količina mleka. Seveda tudi to ne drži, saj je velikost dojk odvisna od maščevja, ki nima s tvorjenjem mleka prav nič skupnega. Tudi nabreklost in

trdota dojk potem, ko se je sistem dojenja že ustalil, nimata zveze s količino tvorjenega mleka. Dojke postanejo mehkejše in tudi izcejanje se zmanjša, Nuška: Bilo je kak mesec pred porodom in vsa nestrpna sem si ogledovala oprsje, ki je bilo najmanj dvakrat večje od običajnega. Vse noseče prijateljice so govorile, da jim že teče mleko, meni pa nič. Trdno sem bila odločena dojiti. A kaj, če mi bo spodletelo, saj mleka ni in ni? Svoj strah sem spravila nekam v podzavest in kmalu sploh nisem več vedela, da obstaja. A bil je tam, vseskozi.

Brigita: Med nosečnostjo sem imela ogromne dojke, tako velike, da sem le s težavo dobila modrček. In na misel mi je prihajalo marsikaj v zvezi z možnimi zapleti – ne pa, da ob tako ogromnih dojkah ne bi mogla dojiti. Seveda mi na kraj pameti ni padlo, da bi kupili stekleničke in adaptirano mleko – potem je to na vrat na nos moral priskrbeti mož, ker se je mali pri prsih besno drl in se ni in ni hotel priklopiti.

90

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 90

3/3/10 17:07:59

mleka pa je še vedno dovolj. Količina mleka je odvisna od števila pristavitev vašega dojenčka, od njegovega teka, od tega, ali popijete dovolj tekočine, in seveda od tega, ali ste dovolj spočiti in ali imate v družini podporo za dojenje.

Najprimernejši čas za prvo dojenje Najbolje je, da novorojenčka pristavite k prsim takoj po porodu, saj ima takrat najmočnejši sesalni refleks. Nikar pa si ne ženite k srcu, če se dojenček ne bo takoj prisesal – dovolj časa imata, da se bo dojenje vzpostavilo.

Neja: Na oddelku so se začele moje nočne more. Moja pikica je jokala dneve in noči, ker je bila lačna, jaz pa nisem imela zadosti mleka.

Stalno je bila priklopljena name, pa nič od tega. Sestre so mi rekle, da ne znam prav dojiti, in so mi pri tem pomagale, ampak jaz res nisem imela mleka. Ko so jo dohranili, pa je mirno zaspala.

Naj še povem, da sem bila v depresiji, ker je punčka shujšala za več kot 10 % svoje teže. Grozili

so mi, da bova ostali dalj časa v bolnišnici. Takrat mi je moja 'soporodnica', s katero sva sedaj prijateljici, rekla, naj ji dovolim, da bo ona nahranila mojo miško.

Mala je vlekla pri njej kot za stavo in se seveda prvič do sitega najedla, jaz pa sem bila zaradi tega srečna.

Dojenje ima ogromno prednosti, kakšno majčkeno pomanjkljivost pa tudi. Največja pomanjkljivost dojenja je, da zmore to le mamica. Res pa lahko očka prevzame obilico drugih opravil, ki jih zahteva skrb za dojenčka – od podiranja kupčka, previjanja do crkljanja in uspavanja.

91

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 91

3/3/10 17:08:01

Dojenje je … … idealna hrana Nesporno je mamino mleko za otročka popolnoma prilagojena hrana, ki mu tudi veča odpornost. Ponuja optimalno razmerje prehrambnih snovi – ničesar ni preveč in ničesar premalo, vse je popolnoma prilagojeno trenutnim potrebam dojenčka. Ker je zlahka prebavljivo, ne povzroča krčev in povečuje sploš­ no odpornost. … vir ugodja Dojenje pomeni tesnejši telesni in čust­ veni stik med materjo in dojenčkom.

Otrok čuti vašo kožo, vonja vas, čuti se popolnoma varnega in potolaženega.

To lahko pričarate tudi pri hranjenju s stekleničko – otročka hranite prislonjenega ob svojo golo kožo. … pomembno tudi za mamico Ne samo za dojenčka – tudi za mamino zdravje in počutje je dojenje pomembno. Z dojenjem ne pomiri le otročka, ampak tudi sebe. Ko se ob dojenju sprošča tok mleka, se hkrati tvori hormon oksitocin, ki še poglablja topel odnos do otroka. Spodbuja hitrejše krčenje maternice po porodu in s tem preprečuje močnejše krvavitve. Doje-

nje zmanjšuje nevarnost za pojav raka na jajčnikih, na maternici in na prsih, in preprečuje osteoporozo v zrelih letih. … ugodno Morda je slišati banalno, ampak dojenje je najcenejša oblika prehrane dojenčka. … udobno Ob dojenju je dojenček navadno bolj umirjen in manj joka, saj mu ob napadih lakote ni treba čakati na pogrevanje stekleničke, ampak ima hrano priprav­ ljeno in ponujeno takoj. To je pomembno predvsem ponoči, pa tudi podnevi ob hudi lakoti. Kadar je dojenček zelo lačen in mora še počakati na stekleničko, se lahko vmes tako vznemiri, da potem ne more več mirno piti. Ob požiranju pogoltne preveč zraka, ki mu potem nagaja in je zaradi tega še bolj nerazpoložen. Poleg vsega lahko ob dojenju malo podremate. … priročno Dojka je vedno pri roki. Mleko je vedno pripravljeno, ima najprimernejšo temperaturo in dojenčku najljubšo embalažo.

92

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 92

3/3/10 17:08:01

… dobro za otrokovo koordinacijo Dojenje izboljšuje tudi razvoj otrokove stranskosti in njegovo koordinacijo. S tem da pri dojenju pije izmenično iz ene in druge dojke, enakovredno razvija obe polovici telesa. (To se dogaja tudi pri hranjenju s stekleničko, kadar so starši pozorni, da redno menjujejo strani.) … pomoč pri večji mobilnosti

zdoma zamudite dlje, kot ste planirali.

Nikoli vam ni treba hiteti domov. … pomoč pri tkanju navezanosti Zavedati se morate, da dojenje ni le fiziološki proces, ampak enakovredno tudi psihološki. Z dojenjem dojenčka ne le hranite, pač pa mu vsakič sproti dajete občutek varnosti in dobrodošlice. Res se da ta učinek doseči tudi s stekleničko – važen je pristop in vaša ljubezen, ne le vir hrane.

Kadar dojite, niste nikoli v stiski, če se z dojenčkom na sprehodu ali kje drugje

Vrste mleka Ni res, da je mleko ves čas dojenja enako. Spreminja se glede na starost dojenčka, saj je v vsaki njegovi razvojni dobi ravno prave kakovosti.

Takoj po porodu še ni 'pravega' mleka. Izloča se kolostrum, rumenkasto mleko, ki se tvori v zelo majhni količini in je idealno za novorojenčka, saj mu je popolnoma prilagojeno. Vsebuje dovolj beljakovin in tudi dragocene zaščitne snovi, ki dvigujejo novorojenčkovo imunost in ga varujejo pred okužbami.

Kmalu preide v pravo mleko, ki je sicer redkejše, a ga je bistveno več. Začne se pojavljati nekaj dni po porodu.

Mleko se spreminja tudi med enim dojenjem. Najprej dojenček popije bolj vodeno 'prvo' mleko, s katerim si pogasi žejo, pozneje pije bolj polno in bolj mastno 'zadnje' mleko, ki mu prinaša več kalorij. Zaradi tega je pomembno, da eno dojenje traja dovolj časa, da se dojenček lahko hkrati odžeja in nasiti.

V materinski šoli so takole sočno opisali spreminjanje strukture mleka med enim dojenjem: podobno je kosilu; najprej je bolj vodeno, kot juhica, potem bolj gosto, kot glavna jed, za konec pa najbolj gosto, kot posladek.

93

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 93

3/3/10 17:08:01

Tvorjenje mleka Za nastajanje mleka je odgovoren hormon prolaktin, za njegovo izločanje pa oksitocin. Pri dojenju velja preprost zakon ponudbe in povpraševanja – če se izloči vedno več mleka, se ga vedno več tudi ustvari. Kadar se ga zaradi kakrš­ negakoli razloga izloči manj, se ga manj

tudi tvori. Pri mleku se zaloge hitreje obnavljajo, če se redno praznijo. Kadar se ne, dobi telo sporočilo, da nove zaloge niso potrebne. (Ta sistem, seveda v obratnem zaporedju, deluje tudi pri odstavljanju otroka. Manj ko boste dojili, manj mleka se bo delalo.)

Past dodajanja Tu leži past dodajanja mleka s stekleničko. Marsikdaj mladi mamici dobronamerno potiskajo v roke stekleničko, za primer, če ne bi imela dovolj mleka. Če je otrok nahranjen s stekleničko, se v dojkah naredi toliko manj mleka. Ob naslednjem dojenju dobi dojenček na

ta račun manj mleka, potreben je večji dodatek – in začarani krog se lahko žalostno zaključi. Dojenček pristane na steklenički, mamica je vsa zbegana, okolica pa zadovoljna: »A ti nismo rekli, da nimaš dovolj mleka?«

Osnovni pogoji za uspešno dojenje in dovolj mleka Pogosto dojenje

Na začetku dojite čim bolj pogosto in na dojenčkovo željo. Večkrat ko boste

94

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 94

3/3/10 17:08:02

dojenčka pristavili, več mleka se bo naredilo. Če to ni dovolj, si mleko na tisti strani, ki je dojenček ni izpraznil, še izbrizgajte (ročno ali s pomočjo aparata).

Menjajte dojke Dojiti začnite vsakič na drugi dojki, pije pa naj iz obeh. Vsako novo dojenje začnite na tisti dojki, ki je bila pri zadnjem dojenju zadnja na vrsti.

Pravilen položaj Preverite, ali ima pravilen položaj (s trebuščkom obrnjen k vašemu trebuhu) in ali primerno zagrabi bradavico (skupaj z velikim delom kolobarja.)

Naj ne 'dudlja' bradavice Ko otroček pije, mora vleči in požirati, ne le cucljati bradavice. Če se dojenček upočasni in samo 'dudlja', ne pije več in počiva. Nikar ga ne pustite na dojki, ker tako 'dudljanje' škodi bradavici.

Nuška: In je prišel tisti dan, ki je imel poseben vonj. Dan, ko sva z možem povila majceno štručko.

Tako zelo nestrpna sem bila, da sem štruco kar takoj, že v porodni sobi, pristavila k prsim. In je dudljal, bolelo je in vedela sem, da nekaj ni v redu. Danes vem, da sem ga nepravilno pristavila.

Mir pri dojenju Poskrbite, da boste lahko dojili v miru.

Na začetku si vzemite dovolj časa. Zelo zelo bo dobrodošlo, če imate lahko v času, ko se dojenje vzpostavlja, v gospodinjstvu kakšno pomoč.

Zaupajte si!

Pri današnjem tempu doječa mamica takoj pomisli, da je z njenim dojenjem kaj narobe. Kadar dojenje ne uspe takoj, hitro odneha. Verjetno je ni novopečene mamice, ki se ne bi včasih vprašala: »Imam dovolj mleka? Bo mali sit?« Zaupanje vase je prvi in najbolj pomemben korak k uspešnemu dojenju.

Pustite, da speča modrost vašega telesa privre na plan. Pustite svoji intuiciji prosto pot. Hkrati pa seveda uporabite vse teoretično znanje, ki ste si ga nabrali o dojenju. Kombinacija obojega – vsidranega in novega znanja – je najkrajša pot do uspešnega dojenja.

95

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 95

3/3/10 17:08:04

Metoda: Mislila sem, da je za dojenje dovolj le psihična pripravljenost oziroma želja po tem. V glavnem je bilo prav začetno dojenje zame najbolj naporno.

Sprostite se!

Doječa mamica je izjemno občutljiva za dogajanja in za različne pripombe.

Najhujši sovražnik uspešnega dojenja je neprestan strah, kako bo šlo, če bo sploh šlo … Bolj ko vas bo strah neuspeha, z večjimi težavami se boste srečevali. Poskušajte se ob dojenju čim bolj sprostiti. Kadar niste sproščeni, dojenje ne steče, sproščeni pa ne morete biti, če si v vsakem trenutku kaj ženete k srcu.

Vem, da je to laže reči kot storiti, zagotavljam pa vam, da sta prav napetost in tesnoba dejavnika, ki lahko katastrofalno vplivata na dojenje. Poslušajte sebe in svoje srce, prisluhnite svojemu malčku.

Patricija: Šele tretjega otroka dojim povsem mirno in sproščeno. Naučila sem se mu prisluhniti in ga pristaviti k prsim glede na njegove potrebe. Šele sedaj sem toliko suverena, da verjamem, da moje telo to zmore, tudi če moja glava kdaj misli drugače. Pri prvem otroku sem

namreč preveč dobesedno vzela nasvete iz nekega priročnika o uvajanju reda v prehrano dojenčka, kar se ni ujemalo s potrebami mojega otroka.

Zato je bilo dojenje mučno, otrok prvi mesec ni napredoval, kot bi moral, in to nama je pustilo posledice do konca dojenja. Ves čas sem se spraševala o tem, koliko otrok pravzaprav poje, in oddahnila sem si šele, ko je začel jesti hrano po žlički.

Dobra kondicija Da bo dojenje uspešno in da bo mleka dovolj, morate poskrbeti tudi zase. Uživati morate zdravo hrano, predvsem pa morate veliko piti. Čas za počitek Poleg tega je nujno, da si izborite čas za počitek, saj velika utrujenost slabo vpliva na tvorjenje mleka.

Nikar se ne ozirajte na vse, ki vam solijo pamet, da je dojenček suh, ker ima premalo mleka. Vi najbolje veste, ali se primerno doji in ali je dobro razpoložen – čeprav včasih dvomite o svojem védenju.

Znanka mi je povedala, kako je na rednem pregledu v otroškem dispanzerju izgubila živce. Malega je polno dojila in bil je popolnoma zdrav, lepo se je razvijal in mirno prespal ure od

96

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 96

3/3/10 17:08:04

enega do drugega dojenja ponoči, bil pa je drobcen. Ob tem pregledu so jo vsi opozarjali, da ima premalo mleka – sklepali so le iz fantkove teže – in naj dodaja. Prav nihče je ni povprašal, kako poteka dojenje, kako se otroček obnaša, kako se razvija – in končno, nihče ni bil pozoren na konstitucijo mamice,

ki je tudi sama drobcena. Popustili so ji živci iz bluze je potegnila dojko, izbrizgala mleko in poškropila vse oseb­ je, ki od osuplosti ni prišlo do sape.

Zraven je histerično vpila: »Kaj pa je to? Kaj pa je to? A temu vi rečete premalo mleka???«

Mleko 'dela' samo pitje mleka?

S tem je povezan še en predsodek, ko doječo mamico silijo s hektolitri mleka, da bo ja imela dovolj mleka. Ni res, da 'le mleko dela mleko' – tekočina je tista, ki pomaga pri njegovem nastajanju. Pitje mleka je med dojenjem priporočljivo v normalni količini, nikakor pa se ni treba z njim nalivati na vse pretege.

Nujno je pitje tekočine, ki pa naj bo zdrava in ne zelo kalorična – najboljša je voda, odlični so tudi nesladkani zeliščni in sadni čaji, pa domači sokovi brez dodanega sladkorja, doma skuhani kompoti. Sladke pijače žal vsebujejo veliko skritih kalorij.

Pitje vode se res izjemno obnese.

Voda je za dojenje zelo dragocena, telesu boste naredili uslugo, svojim kilogramom pa tudi. Verjetno se boste morali spoprijeti s predsodki okolice, kadar boste prisegali na vodo. Slišali boste: »Ja, kdo je pa še videl, da bi se iz vode delalo mleko.« Namesto vode vam bodo

dobronamerno priporočali pivo. Ni rečeno, da pivo ne bi dobro vplivalo na vaše počutje, verjetno bi vas res sprostilo, ampak za tvorbo mleka le raje ostanite pri vodi. Kalorične tekočine pijte za užitek in za crkljanje, ne pa zgolj za žejo. Žana: Ko je dojenje po dveh ali treh dneh steklo, sem kmalu pokala od ponosa nad požrešnostjo svoje potomke, ki je bila neutruden jedec in se je bliskovito redila.

Dojenju v prid sem se tudi sama neumorno nacejala – popila sem po tri litre tekočine na dan, kar je v bistvu nadležno: ves čas samo piješ in lulaš, piješ in lulaš.

Komajda sem se odpravila na sprehod z vozičkom ali sedla

97

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 97

3/3/10 17:08:04

v avto, že me je tiščalo. Ta nadloga je trajala približno pol leta, dokler se je deklica polno dojila, vendar se je trud izplačal, saj je bilo mleka vedno na pretek.

Tudi potem sem še naprej precej pila in dojila bi bila lahko ne le eno leto, temveč še kar naprej in naprej, če bi bilo treba.

Neka babica, že davno v pokoju, je imela navado svetovati mladim mamicam, naj pred vsakim dojenjem popije-

jo kozarec mleka in pojedo nekaj piškotov. Sliši se slastno, ampak če seštevate, kako pogosto se dojenček doji, predvsem na začetku, se nabere kar nekaj piškotov in na litre mleka. V nečem pa je imela ta babica prav – nikoli ne dojite lačni ne žejni. Najbolje bi bilo, da si ob vsakem dojenju pripravite kozarec pijače.

Odločitev je vaša, pomembno je le, da poskrbite za res velike količine tekočine. Potrebovali jo boste tudi zaradi tega, ker se v poporodnem obdobju zelo potite in morate tudi to tekočino nadomestiti.

Kako pogosto dojiti?

Nikakor se ne držite že zdavnaj preživelega urnika dojenja na tri ali celo štiri ure. Na začetku je treba dojenčka dojiti bistveno bolj pogosto, če želite, da se prične tvoriti dovolj mleka. Poleg tega ima novorojenček še čisto majčken želodček, ki se hitro napolni in tudi hitro izprazni. Ob posameznem dojenju mu še ne uspe popiti veliko. Zelo počasi se vzpostavlja ritem dojenja, vendar se malo otrok doji točno na tri ure. Tudi tisti dojenček, ki je že ujel ritem, ga med dnevom spreminja. Zjutraj ima mamica navadno več mleka, saj je nekoliko bolj spočita kot zvečer, bolj spočit pa je tudi dojenček. Proti večeru se utruje-

nost pri obeh veča, količina mleka pa nekoliko zmanjša. Zaradi tega se dojenček zvečer doji nekoliko pogosteje in tudi dlje, mu pa včasih ponoči dlje traja občutek sitosti in prespi lep del noči.

Zaradi tega pa se potem zbudi res sestradan in bi mamico dobesedno kar pojedel.

Povprečno število dojenj v 24 urah niha od 8 do 12. Odvisno je od tega, koliko mleka se je že ustvarilo, koliko je dojenček lačen, pa tudi od dojenčkove­ ga razvoja.

98

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 98

3/3/10 17:08:04

Pozor – krizni obdobji: tretji do šesti teden in tretji mesec V dojenčkovem razvoju nastopita dve obdobji, ko pohiti z rastjo in se bliskovito razvija, potem pa se spet ustali v počasen, a stalen razvoj.

Prvič se zgodi tak hiter skok v rasti v obdobju od treh do šestih tednov. Takrat je videti, kot da vam zmanjkuje mleka. Če se je dojenček do tedaj ponoči že nekoliko umiril, se spet pogosteje zbuja, čez dan je nemirnejši in bolj jokav, kar naprej bi se dojil. Zdi se, da se ne more do sitega najesti in da je kar naprej lačen. To dodatno zbega, saj so prav v tem času dojke mehkejše in se tudi zaradi tega zdi, da ne tvorijo več dovolj mleka.

Skušajte otroka pogosteje pristaviti k prsim. Pripravite se na to, da boste nekaj dni, kot pri novorojenčku, samo

dojili. Prav kmalu se količina mleka poveča in dojenček bo spet zadovoljen – do naslednjega kriznega obdobja, okoli tretjega meseca, ko se zgodba ponovi.

Bodite pozorni, saj je dokazano, da prav v enem ali drugem od teh dveh obdobij veliko mamic preneha dojiti in začne dojenčka hraniti s stekleničko.

Nikar ne imejte občutka, da vam zmanjkuje mleka – spomnite se na to, da so trenutne potrebe vašega dojenčka po mleku zelo velike, in se zavestno odločite za to, da boste nekaj dni zgolj dojilja. Vse drugo, predvsem gospodinjstvo, naj počaka. Vredno je investirati v ta čas, ker bo potem življenje spet lažje in bolj predvidljivo.

Vaš položaj med dojenjem Dojite lahko leže (to pride v poštev še zlasti po carskem rezu) ali pa sede. V obeh primerih morate poskrbeti, da vam je popolnoma udobno.

Prostorček za dojenje naj bo čim bolj prijeten in domač. Ne pozabite na

obilico blazin, ki bodo pripomogle k vašemu udobju. Podprite si vse, kar se da podpreti in kar vam ustreza. Če ležite, si zadaj podprite hrbet, da vas ne bo zanašalo, prav tako naj bo trdno podprt dojenček, da vam bo čim bliže

99

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 99

3/3/10 17:08:04

in da se bo s trebuščkom dotikal vašega. Zelo je pomembno, da je dojenček z vsem telesom obrnjen k vam. Kadar vam leži plosko v naročju in k vam obrača le glavo, bo imel težave s požiranjem. Če ste imeli carski rez, si s kakš­ no blazino zaščitite tudi trebuh.

Kadar dojite sede, si podprite hrbet in roki in imejte blazinico tudi v naročju, da bodo roke res počivale. Nikakor ne skušajte dojiti nagnjeni naprej, saj vas bo začel boleti hrbet. Otročka z rokami le podpirajte, ne držite ga v zraku.

Pravilna pristavitev in pravilno dojenje Od pravilne pristavitve dojenčka je odvisno, ali vam bo dojenje uspelo ali ne; tako lahko preprečite marsikatero neprijetnost. Razpokane bradavice, boleče dojke, premajhen dotok mleka – povsod tu lahko pravilna pristavitev prepreči težave ali pa pomaga, kadar se pojavijo.

Na srečo 'znajo' novorojenčki veli-

ko že sami. Njihove spretnosti, ki vam bodo pomagale pri pravilnem pristav­ ljanju in uspešnem dojenju: • če jih pobožate po ličku, bodo obrnili glavico v to smer; • če se dotaknete spodnje ustnice, bodo odprli usta in hkrati izprožili jeziček; • če jih pobezate pri ušesu, pri čeljust­ nem sklepu, bodo odprli usteca.

Naslednje spretnosti vam olajšajo dojenje • Otrokova glavica naj bo tik pred dojko – usteca tik pred bradavico.

• S prosto roko objemite dojko (približ­ no ob robu kolobarja).

• Na začetku dojenja si lahko iztisnete

nekaj kapljic mleka, da bo dojenčka še bolj privabilo.

• Z bradavico ga nežno podražite po spodnji ustnici. Ne tlačite mu bradavice v usteca, če jih ni odprl dovolj široko. V

100

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 100

3/3/10 17:08:04

takem primeru raje ponovite draženje spodnje ustnice. Vztrajajte, dokler dojenček ust ne odpre res široko in dokler ne izproži jezička. Le v tem primeru dobi v usteca tudi kolobar okoli bradavice. Otrokove čeljusti morajo pri uspeš­nem dojenju namreč ritmično pritiskati nanj, da dotok mleka ne bo okrnjen.

• Pritisnite glavico na dojko – in oba uživajta.

• Dojenje naj bo dovolj dolgo, da otrok popije tudi bolj kalorično mleko, ki se izloča pozneje.

• Čez nekaj časa otroka prestavite na drugo dojko. Na tej strani naj se otroček začne dojiti naslednjič.

• Če dojenček na dojki zaspi, ga lahko zbudite tudi s tem, da ga vmes previjete, in nato zbujenega pristavite na drugo dojko.

• Dojenje ne sme boleti, vsaj dalj časa ne. Izjema je prvi teden, ko so bradavice še zelo občutljive in dojke nabrekle in trde. Če vas ob dojenju boli, dojenčka ponovno pristavite, ker to pomeni, da nekaj ni v redu. Nikoli ne vztrajajte pri dojenju, kadar je zelo boleče – v tem primeru ga vedno prekinite in poskusite znova. Dogaja se, da je prve dni pristavljanje ob prvih potegih otroka nekoliko skeleče, ampak to bi moralo v nekaj dnevih miniti. Če vas dojke dlje časa bolijo, če tkivo postaja rdečkasto in toplo, pa gre verjetno za začetek mastitisa. Pojdite k zdravniku.

• Ko želite prekiniti dojenje, z mezin-

Mala: Ker so me bolele bradavice, me je bila groza dojenja. Takrat sem navadno jokala od bolečin. Med dojenjem mi je bilo grozno, ker Lize nisem mogla tesno prijeti v objem, saj so me bolele dojke in bradavice.

cem nežno potisnete v kotiček dojenčkovih ust v smeri proti dojki.

• Predvsem na začetku dojite čim bolj pogosto, da se bo tok mleka vzpostavil.

Stalno se morate zavedati, da je tvorjenje mleka odvisno od dojenčkove porabe – več ko bo popil, več se ga bo ustvarilo.

• Ritem dojenja se upočasnjuje – najprej večina dojenčkov pije hlastno, da potešijo prvo lakoto, potem pa postaja sesanje bolj umirjeno. Dojenček si privošči daljše odmore.

101

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 101

3/3/10 17:08:06

Načini, kako otroci pijejo Kadar dojenček le malo cuclja, ne pije, čeprav se zdi drugače – to napako sem naredila pri Nejcu. Prepričana sem bila, da pije, in sem se zgrozila, ko so mi povedali, da izgublja težo. Ob pozornem opazovanju smo ugotovili, da v bistvu sploh ne pije, ampak se le crklja. Kadar dojenček res pije, ritmično in močno premika čeljusti. Slišite tudi uživaške požirke. Sama sem imela neznansko rada zvoke, ki so se prožili ob dojenju – hlastajoče pitje, uživaško mlaskanje in globoke, hvaležne požirke. Nebesa!

Dojenčki pijejo na različne načine.

Večina se jih mirno namesti na dojki, lepo zagrabijo bradavico in energično vlečejo, dokler se ne napijejo do sitega.

Proti koncu sesajo vedno počasneje, dokler ne omagajo.

Drugi se kot gurmani dojijo počasi, vmes malo počivajo – kot bi bili za

omizjem s počasno hrano. Ko je videti, da so se že najedli, in hočete dojko odtegniti, se prizadevno znova lotijo sesanja – seveda v svojem počasnem in uživaškem ritmu.

Tretji so zaspančki, ki se na dojki tako utrudijo, da vmes kar dremajo. V takem primeru jih je najbolje zbuditi, saj se drugače ne bi dovolj najedli, predvsem pa ne bi spraznili dojk. (Oba naša otroka sta bila te vrste dojenčka. Vedno sta pomagala vmesno previjanje in menjava dojke.)

Spet četrti sesajo na vse pretege, tako da se jim zaradi navala mleka lahko zaleti. Tu pomaga, če se mamica nasloni nazaj ali če si tik pred dojenjem nekoliko izprazni dojko, da naval mleka ne bo tako močan.

Težave, na katere lahko naletite pri dojenju Težava: Boleče dojke Vzrok za boleče dojke je lahko predvsem v prvih dneh po porodu naval

mleka. Takrat dojka nabrekne in otrdi, njen obseg se izjemno poveča (meni se je zdelo, da jih imam do brade!) in že samo premikanje povzroča bolečine.

102

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 102

3/3/10 17:08:06

Pomoč: • Temu je uspešno kos dojenček; če ga pristavljamo pogosto, sprazni in zmehča dojko.

• Ker so dojke ob navalu mleka zelo trde in nabrekle, ima pogosto otroček težave, saj se ne more prisesati. V takem primeru pomaga začetno črpanje mleka ali izbrizgavanje mleka – do te mere, da se dojka nekoliko sprazni in zmehča, nadaljeval bo pa že dojenček.

• Pomagajo tudi topli obkladki pred dojenjem in nežna masaža dojk.

Taja: Preživljala sem težke začetke dojenja. Knjiga o dojenju je bila moja biblija. Imela sem polne dojke mleka, moja pikica pa je spala po štiri ure skupaj. To je bila posledica zlatenice. Bala sem se kakega vnetja, mastitisa. Na desni dojki je bilo v redu, na levi pa sem dobila ranico, ki me je zelo bolela tri tedne. Punčka je imela močan sesalni refleks. To pa je načenjalo moje bradavice. Vem, da smo bili tisti mesec stalno v lekarni, to in to mazilo za bradavice, za ritko, za trebušne krče, čaj za dojenje ...

Pa je dojenje le steklo, vnetja nisem imela, saj sem se veliko prhala s toplo vodo in si masirala dojke.

Mala: Danes, po 8 tednih, me dojke še

vedno bolijo, a manj. Boli me le, ko jo pristavim, in potem še kaki dve minuti, pa še to le na desni strani. Bolijo me dojke, koža me peče, kot bi bila opečena ali opraskana. Včasih me boli tudi v dojkah. Mislim, da so to žleze, medtem ko se tvori mleko.

Zaenkrat mi dojenje še ni prijetno, čeprav mi je lepše in mislim, da bo sčasoma postalo prijetnejše. Lepo pa mi je, ko me Liza pogleda in se mi nasmehne, preden jo pristavim.

Težava: Boleče bradavice V začetnih dneh dojenja je povečana občutljivost bradavic normalna, po nekaj dnevih pa bi se morali neprijetni občutki unesti. Vzrokov za dalj časa trajajoče boleče bradavice je kar nekaj, najpogosteje gre za nepravilno pristav­ ljanje, ko ima otrok v ustih ima le bradavico in ne tudi dela kolobarja.

Pomoč: • Vztrajajte, da dojenček skupaj z bradavico zagrabi tudi dovolj velik del kolobarja.

• Pazite, da dojka ne bo postala nadomestek za dudo.

• Včasih je razlog nepravilno odstavljanje od dojke. Kadar otrok sam neha piti, se zlahka oddvoji od dojke, če pa želite prekiniti dojenje vi, nikar ne vlecite dojke iz ust – z mezincem mu prej rahlo razprite usta.

103

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 103

3/3/10 17:08:06

Nuška: Naslednje dni v porodnišnici sem imela popolnoma vneti bradavici, dojenček je hujšal in mleka ni bilo od nikoder. Imela sem malega zaspančka, ki je spal na mojih dojkah in ki je pričel kričati tisto sekundo, ko sem ga položila v posteljico. Sosedi v sobi je mleko kar teklo, imela je tako imenovani naval mleka, jaz pa nič. Naslednji dan sta me v roke vzeli dve sestri.

Pokazali sta mi položaj dojenja, mi povedali, da bo otroček na prsih najmanj jokal, ker se tam počuti varnega, in mi zagotovili, da mleko bo, le vztrajati je treba.

Bila sem nekoliko potolažena.

Tretji dan smo ugotovili, da dojenček le dudlja, ne požira pa mleka, zato smo ga pričeli žgečkati po podplatkih, da ni kar takoj zaspal, in nekako je pridobil težo, tako da sva lahko odšla domov.

Mala: Dojiti sem začela pol ure po porodu. Kar ustrašila sem se, ko je Liza prvič povlekla. Nisem pričakovala, da bo tako zabolelo. Že naslednji dan so bile moje bradavice krvave in razpokane.

Dojenja me je bilo strah. Ko sem odšla domov, se je stanje še poslabšalo. Bradavice sem mazala z bepanthenom in kmalu so se

začele celiti, ampak bolečina je ostala. Kupila sem si tudi diske aquaflo, ki so pomagali hitreje zaceliti bradavice, ampak bolečina je bila še vedno ostra.

Mislim, da sem Lizo pravilno pristavljala. Več težav sem imela z odstavljanjem. Najhuje je bilo ponoči. Mož je opazil, da sem vedno oklevala, preden sem jo pristavila k prsim. Dojenja me je bilo zelo strah. Čez čas mi je Lizin jok vzbudil slabost. Očitno se je v meni zbudil refleks: Lizin jok – Liza je lačna – treba bo dojiti – huda bolečina.

Patronažna sestra mi je tudi svetovala, da si pred dojenjem bradavice in kolobar namažem z mlekom, in mislim, da je tudi to pomagalo. Sedaj si ponoči dajem na bradavice gel na blazinicah, čez dan pa nimam nič, tudi blazinic ne. Le bombažen modrček, da so bradavice na zraku.

Eli: Dojke so mi razpokale, naredile so se majhne kraste, in ko sinko potegne, je bolečina neznosna.

Vsakič, ko ga pristavim k prsim, bi najraje zatulila. Takrat se mi zdi, da porod ni nič proti temu.

Poleg tega pa še hudo boleči krči maternice. Človek bi kar obupal.

A ob vsakem pogledu na to

104

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 104

3/3/10 17:08:06

čudežno bitje, na te rokice, nogice, skuštrano glavo in zvedave oči, vse mine in pravzaprav sem srečna, da se lahko zanj darujem.

Težava: Ploske ali celo udrte bradavice Te povzročajo težave predvsem na začetku, ker dojenček težko zagrabi dojko in težko obdrži bradavico v ustecih. Če dojenčka 'prepričate', da pije na dojki, počasi sesaje izvleče bradavico in mu je bistveno bolj udobno.

Pomoč: Pri težavah z udrtimi bradavicami pomaga uporaba nastavkov za dojenje.

Vendar se mora dojenček pri dojenju z nastavkom bolj potruditi, da pride do mleka, in se hitreje utrudi. Druga težava lahko nastane, ker je dojenje z nastavkom podobno pitju po steklenički.

Ko je bradavica že bolj pripravljena, utegne to povzročiti težave pri navajanju na dojenje direktno na dojki. Poleg tega dojenje po nastavku manj stimulira tvorjenje mleka kot dojenje na dojki.

Težava: Iztekanje mleka med dvema dojenjema Kadar vam mleko med dvema dojenjema izteka, je lahko to zelo neprijetno.

Pomoč: • Kadar vas iztekanje preseneti, uporabite robček ali kosem vate.

• Kupite posebne blazinice, saj je treba

paziti, da so bradavice na suhem. Vlaga jih lahko zelo poškoduje.

• Še namig: Iztekanje lahko ustavite tudi s tem, da pred prsmi prekrižate roke in jih pritisnete na bradavice.

Težava: Ne vem, ali imam dovolj mleka.

Verjetno ni mamice, ki se ne bi spraševala, ali ima dovolj mleka. A dojke niso prozorne, da bi videli, koliko mleka nastane, in dojenček ne zna sporočiti, koliko je popil. Spomnim se, kako nam je tast posodil ogromno tehtnico, s katero smo tehtali Anjo po vsakem obroku.

Obupovala sem, kadar je pokazala premalo, pa mi je šele potem padlo na pamet, da je količina popitega mleka odvisna tudi od pogostosti dojenja. In to so bili še časi, ko smo morali priti otroke dojit v posvetovalnico, da so jih tam stehtali pred dojenjem in po njem, in

105

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 105

3/3/10 17:08:08

potem smo trepetali, ali bo sestra pohvalila naš trud ali bo prišlo do: »Tc, tc, ni dobila dovolj …« Seveda je bilo dojenje v sterilnem okolju vse prej kot domače, napetost je tudi naredila svoje in pogosto je bil otrok preveč vznemirjen, da bi pil. Mamica pa ošteta!

Pomoč: • Pomirilo vas bo, če boste preverili: ■■ Je dojenček zadovoljen?

■■ Je dojenček živahen?

■■ Redno spi?

■■ Se lepo razvija?

■■ Ima lepo napeto kožico?

■■ Ob dojenju slišite pogosto požiranje?

■■ Se redi?

■■ Ima vsak dan pet do šest mokrih pleničk?

■■ Je dojenčkovo blato rumenkaste barve (kadar je pri zdravem otroku blato zelenkasto in vodeno, verjetno popije le začetni pritok mleka, ki je bolj vodeno, ne pa tudi tistega, ki sledi in ki je bolj kalorično)? Če dojenček res popije premalo mleka, se to včasih kaže v zaspanosti in apatičnosti. Posvetujte se z nekom, ki vam bo znal svetovati, kako povečati količino mleka. Dojenčka zbujajte in nekaj časa pogosteje hranite, da se količina mleka poveča. Tudi kadar opažate, da so pleničke le malo mokre, je lahko to znak, da otrok ne dobi dovolj mleka.

Dojenje nikakor ne ščiti pred zanositvijo!!!

Nikar se ne zanašajte na precej splošno prepričanje, da je dojenje dobra zaščita pred zanositvijo. Najverjetneje se menstruacija res ne bo pojavila, dokler polno dojite. Kar nekaj dojenčkov se lahko za svoj prihod na svet zahvali zanašanju staršev na 'varne dneve' med dojenjem.

Past je v tem, da doječe mamice ponavadi res nekoliko pozneje dobijo menstruacijo kot tiste, ki ne dojijo. Res pa je

tudi, da nastopi ovulacija vedno pred prvo menstruacijo in tako lahko zanosite. Tako nikoli ne morete biti gotovi, ali še nimate menstruacije ali pa ste že ponovno noseči in vam menstruacija izostaja zaradi tega.

Raje si priskrbite zanesljivo kontracepcijo, saj strah pred zanositvijo ubija sproščenost v spolnosti.

106

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 106

3/3/10 17:08:09

Uspavanje z dojenjem V uspavanju samo s pomočjo dojenja je skrita past. Kadar je malček za potešitev želje po crkljanju navajen zgolj na dojko, potem skoraj ni možnosti, da bi ga lahko utešil očka ali kdorkoli drug.

Prepričana sem, da je zdrava družina tista, v kateri sta oba starša sposobna utolažiti malega nesrečnika.

Taja: Najbolj je pomagalo dojenje, torej – jaz.

Partnerji, poskrbite, da se bo mamica počutila varno in cenjeno. Pomagajte ji pri organizaciji dneva. Čim pogosteje in čim bolj redno ji pomagajte pri skrbi za dojenčka.

Metoda: Mož mi je ves čas zelo stal ob strani in me spodbujal, me optimistično podpiral, da sem to naporno obdobje zdržala in da dojenja nisem opustila.

Vera: Bolelo me je, da glede dojenja nisem imela dovolj močne podpore pri možu, mojih starših in okolici – čutila sem, da menijo, da sem presuha in zato ne morem dojiti. Mož se je sicer trudil, a mu je vedno spodletelo in sem bila samo še bolj jezna.

Kaj pa, če dojenje ne steče in ne steče?

Najbolje je, če prav vsaka mamica skuša svojega otroka podojiti takoj po porodu. Dobro je, da se zavedate, da je sleherni obrok mleka, ki ga je dojenček popil pri vas, dragocen za njegov razvoj in imunost. Tu mislim res sleherni obrok oziroma sleherno kapljico maminega mleka.

Kljub temu pa se lahko zgodi, da kakšen dojenček iz kateregakoli razloga ni dojen. Zgodi se, da pristane pri steklenički tudi mamica, ki je bila prej trdno odločena, da bo dojila, in ki ji niti na pamet ni padlo, da ne bo mogla dojiti.

107

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 107

3/3/10 17:08:09

Jerca: Tako sem verjela v svoje telo in sposobnosti, da sploh nisem razmišljala o možnosti, da ne bi mogla dojiti. Udarilo me je kot z jasnega. Doma sploh nisem imela pripravljenih stekleničk ne umetnega mleka, prav tako nisem o hranjenju po steklenički ničesar prebrala.

Trudili in trudili sva se z dojenjem, pa ni šlo. Mala je dobila zlatenico, bila je zaspana, pri meni nikakor ni hotela zagrabiti. V porodnišnici so mi prinesli nastavek, a ga je po nekaj sesljajih takoj spustila. Čez nekaj časa je zraven še obupano jokala.

Videla sem, da je lačna, in srce se mi je paralo. Končno sem pristala na hranjenje po steklenički – takrat se je zgodil pravi čudež.

Punčka se je najedla, mislim, da prvič v svojem življenju, in mirno zaspala, meni pa je odleglo.

Razlogi so različni. Lahko gre za pomanjkanje informacij, čeprav se danes vedno več pozornosti posveča dojenju in je na razpolago vedno več informacij, s katerimi si mladi starši lahko pomagajo.

Metoda: Moje prve besede po rojstvu otroka so bile: »Otrok je tu; porod

je za mano. Sedaj je na vrsti dojenje, ki me skrbi.« V knjigah sem namreč prebrala, da dojenje na začetku spremlja vrsta težav.

To so potrdile tudi nekatere mlade mamice, moje znanke. Vendar nisem nikjer zasledila, da imajo z dojenjem na začetku težave vsi otroci. Da se morajo vsi otroci tega navaditi in da ne gre tako zlahka.

Lahko gre za napačen pristop že v porodnišnici. Včasih je pritisk sorodnikov in okolice z zahtevami po dodajanju (kar spodbija mamino samozavest) premočan. Lahko se dogaja kaj drugega, izredno stresna situacija, na primer smrt bližnje osebe. Ni rečeno, da vse take situacije delujejo na vse mamice enako, nikakor ne. Vsak od nas ima svoj prag vzdržljivosti in svojo stopnjo samozavesti. Nekdo je popolnoma gotov vase in v svoje občutke ter intuicijo, drugi morda bolj koleba.

Zdenka: Na zadnjem pregledu pri treh mesecih mi je pediater glede na to, da po njegovem mnenju deklica ni pridobila dovolj teže, rekel: »Bomo pa dodajali!« Čisto sem bila na tleh, saj se mi zdi, da je deklica dovolj živahna in krepka za svojo starost. In kot zakleto,

108

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 108

3/3/10 17:08:09

bolj ko se trudim, da bi mala več popila, bolj postaja nemirna.

Opleta z glavico in neutolažljivo joka. Jaz jokam zraven, ker se mi zdi, da sem slaba mama.

Seveda pa bi vam priporočala, da se pred odločitvijo o prenehanju dojenja posvetujete, katere napake ste morda nehote napravili. Dobro je, če preverite, ali ste pravilno pristavljali, ali ste dovolj pogosto dojili, ali ni bil morda do-

jenček predolgo na dojki, ali je bilo dojenčku dovolj udobno, mu je položaj ustrezal …

Občutki krivde zaradi nedojenja Žal je danes včasih nedojenje zelo obsojano. Pogosto se mamica, ki ne doji, počuti kot drugorazredna mama. Že v materinskih šolah v pripravah na porod starši slišijo, da lahko vsaka mamica doji, če hoče. Kaj naj si potem o sebi misli mamica, ki ji to ne uspe? Kakšno mnenje ima lahko o sebi? Kako to vpliva na njeno samozavest? Če iz kateregakoli razloga ne more dojiti, še ne pomeni, da noče dojiti.

Nuška: Doma pa se je začelo ... najin sonček je prvih štirinajst dni samo jokal. Neprestano je bil na prsih.

Včasih si tudi šivov nisem mogla oskrbeti, kaj pojesti ali iti na stranišče. Groza me je bilo, ko je jokal. Shujšala sem za 6 kg in pričel me je boleti želodec.

Z živci sem bila povsem na koncu.

Oba z otročkom sva preživljala peklenske muke v začaranem krogu, iz katerega nisva videla izhoda, še najbolj pa je trpel očka, ki je vse to opazoval, pa ni vedel, kako pomagati. Ker sonček po treh tednih ni in ni napredoval, smo morali poseči po adaptiranem mleku. Počutila

109

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 109

3/3/10 17:08:12

sem se kot izdajalec, kot nekdo, ki svojemu otroku ni mogel in ni znal dati najboljšega. Ob prvi steklenički mleka sem jokala kot otrok in to sem občutila kot osebni poraz. Tistega večera pa sva se z možem v miru usedla.

Bil je prvi večer, ko je sonček spokojno zaspal.

Odločila sva se, da ne bova obupala in da se ne bova dala tako zlahka. Moja tašča je naštudirala vse o prehrani doječih mater in pričela na veliko kuhati in me zalivati s tekočino. Bila je prava profesionalka. Moja mami mi je pomagala pri pranju in likanju in ni trpela nobenih ugovorov, dedka sta hodila v trgovino. Mož je pospravljal in naju razvajal. Sama pa sem se spremenila v ležečo dojiljo, ki je skrbela le za svojega sončka in za mleko. Iz dneva v dan sem manj

dodajala in iz dneva v dan sem imela več mleka. V drugem mesecu sem imela prvi mlečni naval ...

Neja: Punčka je kmalu dobila čudežne gramčke in sva lahko odšli domov.

Doma sem potem dobila malo več mleka, ampak polno je žal nisem nikoli dojila, zato sem ji morala dodajati prilagojeno mleko. Sem pa uživala, ko sem jo dojila, saj je to tako prijeten občutek, da ne morem povedati. No, pri dveh mesecih in pol je meni mleko šlo že pošteno h koncu, zato sva prenehali in je pila samo še prilagojeno mleko. Pri štirih mesecih sva prešli na gosto hrano in vse je bilo v najlepšem redu.

Nena: Prve dni sem bila nemogoča, rahlo potrta, ker se nisem hotela sprijazniti z dejstvom, da je Zala kljub neprestanemu dojenju lačna. Tako jo zdaj hranimo tudi z adaptiranim mlekom in veselim se dne, ko jo bom lahko sama do sitega nahranila. Žal mi je le, da še zdaj dobivam tako različne informacije glede dojenja in sem precej zmedena ...

110

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 110

3/3/10 17:08:13

V zadnjem času je vedno več informacij o dojenju Krasno je, da se v zadnjem času toliko govori o dojenju, kot se prej ni nikoli.

Mamice so bolj osveščene in več vedo.

Na voljo imajo tudi že kar razširjeno mrežo svetovalk za dojenje La Leche League (LLL), ki znajo pomagati pri težavah z dojenjem in so mamicam vedno ljubeznivo na voljo.

Milica: Po nasvetih in s telefonsko podporo svetovalke za dojenje sem čez nekaj časa imela dovolj mleka in dete je začelo lepo rasti.

S pomočjo bioenergetičarke nam je uspelo tudi nekoliko ublažiti krče in življenje se je pričelo normalizirati. Žana: Pri dojenju sem bila v začetku nesproščena, vsakokrat, ko sem deklico hotela podojiti, sem imela tremo, ali bo šlo ali ne, ali ji (nama) bo uspelo ali ne. V veliko pomoč so mi bili telefonski nasveti svetovalk za dojenje – razložile so mi, kako zmehčati otekle in trde prsi, da bi dojenček dojko sploh lahko zgrabil, kako dolgo in kako pogosto dojiti in tako naprej.

Metoda: Sama nisem imela težkega poroda, zato sem hotela biti hitro dejavna. Ker pa sva imeli z deklico težave z dojenjem, so me še posebej opozarjali, naj veliko počivam zaradi tvorjenja mleka.

Dobila sem ga šele deset dni po porodu, zato sem morala na začetku deklici dodajati prilagojeno mleko in jo tehtati, da sem videla, koliko poje.

Najtežje mi je bilo deklico buditi za obroke, jo več kot pol ure spodbujati k sesanju (ob tem mi je namreč zaspala), nato si mleko še izčrpati (da sem tako še bolj spodbudila dojke k tvorjenju mleka), ji dati mleko po steklenički in vse pripomočke še oprati in pripraviti za naslednje hranjenje, ki se je začelo že čez dve uri. Čez dan to ni bilo tako težko, najhuje je bilo zvečer in ponoči, ker sem bila zelo utrujena (sama potrebujem zelo veliko spanja!). Velikokrat sem jokala in se jezila. Za nasvet sem povprašala tudi svetovalko za dojenje, ki me je vedno potolažila in me opogumila.

111

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 111

3/3/10 17:08:13

Zdi pa se mi, da se je javno mnenje, ki se je včasih nagibalo k hranjenju po steklenički, zdaj tako prevesilo v prid dojenja, da je to za tiste mamice, ki jim dojenje iz kakršnegakoli razloga ni uspelo, zelo obremenjujoče. Razprave o dojenju imajo pogosto prizvok, da so prave mame le tiste, ki dojijo. Med vrsticami se da začutiti, kot da se nekatere mame nočejo potruditi za dojenje in da prehitro odnehajo. To hitro povzroči, da se mame, ki ne dojijo, počutijo manjvredne in slabše.

Ljubezen ni odvisna ne od dojenja in ne od stekleničke. Dobro materinstvo je še vse kaj drugega kot le dojenje!

Maja: Pri drugem otroku sem spet imela težave z dojenjem. Spopadati se z nenehno lakoto in jokom dojenčka in vztrajati pri napol praznih prsih je bilo zame zelo depresivno in težko. Tudi jokala sem. To mi je bilo najtežje.

Počutila sem se neuspešno, saj v vseh knjigah piše, da vsaka ženska lahko doji, če le hoče. Kaj to pomeni: da jaz nočem iz ne vem kakšnih podzavestnih vzrokov, ali sem premalo vztrajna, preveč mehkužna, preveč sebična? No, na koncu mi je le uspelo dojiti, pač tako, da sem dojila cele dneve, in moram priznati, da mi ni prineslo zadovoljstva, ampak bolj napor.

112

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 112

3/3/10 17:08:15

Zmedenost in obup, ker ne morete sami nahraniti dojenčka Mamicam se zdi, da so slabe mame, če dojenčka ne morejo dojiti oziroma če mu dodajajo mleko po steklenički. To je povezano z občutkom, da mora biti dobra mama sama sposobna nahraniti dojenčka. Iskreno verjamem, da se skoraj vsaka mamica potrudi za dojenje.

Slišala sem že toliko pretresljivih zgodb o tem, kako so bile bradavice razpokane in krvave, pa so si mamice vztrajno prizadevale in požirale solze zaradi bolečin, kako so cele dneve in noči skušale dojiti, dokler niso zaradi izčrpanosti, ki jih je skoraj pahnila v komo, odnehale – ampak z grenkobo in cmokom v grlu. Na vsak način je bolje, da je družina vesela in dobro razpoložena, kot pa da mamica ždi doma in se trudi z dojenjem, ki ne steče. Poudarjam – po tem, ko je že vse poskusila. V življenju boste svojim otrokom dali še veliko lepega; dojenje je le delček tega.

Mala: Ko je bila stara tri tedne, smo odšli na obisk k babici. Ker ta dan nisem dovolj počivala, ponoči nisem imela dovolj mleka. Dojila sem jo eno uro in pol, pa je še kar jokala. Naslednji dan mi je patronažna sestra rekla, naj ji

dodam mleko v prahu. Ko jo je mož hranil s tem mlekom, sem jaz zraven jokala kot dež, ker sem se počutila, kot da sem slaba mama.

Vera: Najbolj sem bila žalostna, ker nisem mogla popolnoma dojiti. Štirinajst dni po porodu so rekli, da moram dodajati adaptirano mleko. Takrat sva oba z možem jokala. Največji razkorak med pričakovanjem in realnostjo je bil res ta, da dojenje ni steklo. Dojila sem le štirinajst dni, potem sem kombinirala vsaj do osmega meseca. Pri tem sem malo pretiravala, saj sem kljub odklanjanju dojke vztrajala pri kombinaciji. Zaradi tega smo pri pol leta pristali na gastrooddelku.

Ugotovili so, da ima refluks, ki je izzvenel šele pri letu in pol.

113

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 113

3/3/10 17:08:18

Razkorak med pričakovanjem in realnostjo Sonja: Vso nosečnost sem sanjarila o tem, kako bom v miru in z veseljem dojila. Rodila sem s carskim rezom, po porodu sem imela komplikacije, bila sem izjemno utrujena. Ko sem punčko končno dobila k sebi, ni bila zelo zainteresirana za dojko, kar spala bi. Dojenje nama ni in ni šlo in že tako sem imela občutke krivde glede carskega reza (saj vem, da neutemeljeno, a tako sem se počutila). Mislila sem si, da ne znam ne roditi ne dojiti. Tisti čas sem večidel jokala. Pozneje sem si mleko črpala, da ga je dobivala vsaj po steklenički, zraven pa sem seveda dodajala umetno. Še ena misel se mi že nekaj let mota po glavi. Popolnoma se strinjam, da je materino mleko za dojenčka najboljše in najbolj zdravo. Ampak ste se že kdaj vprašali, ali tudi potem, ko je dojenja konec, starši tako zelo pazijo na popolno prehrano? Večinoma da, vidite pa tudi starše (dojenega!) otroka, ki mu mirne duše ponujajo kokakolo, ker jo ima pač rad. Servirajo mu ocvrt krompirček, ker mu je okus všeč. Dogaja se,

da je otrok neješč. Pa mu skrbni starši v dobri veri, da mu delajo uslugo, naredijo 'pohančke', da bi vsaj nekaj pojedel.

In hrenovke, ki jih imajo otroci tako radi – ste kdaj že pomislili, kaj vse je v hrenovkah in ali je to res najprimernejša hrana za otroka?

S tem nikakor ne želim grmeti proti staršem, ki otroku ponujajo tisto, čemur pravimo fast food. V današnjem času je hitra prehrana pogosta sprem­ ljevalka našega življenja in vaš otrok ne raste na Marsu, da tega ne bi doživljal.

Res pa je, da to ne bi smela biti stalna praksa, ampak občasni prigrizek.

'Zalivančki'? Če poskušate dojiti, pa iz kakršnegakoli razloga ne gre; če so bradavice razpokane in dalj časa hudo boleče; če je vztrajanje pri dojenju ena sama agonija – takrat je včasih bolje poseči po steklenički. Že izraz za otroke, hranjene s stekleničko, je neprijeten – pravijo jim 'zalivančki'. Zame je vsak dojenček 'dojenček', ne glede na to, kako je hranjen. Izraz 'zalivančki' ne izraža vse ljubezni, ki jim jo naklanjajo starši ne glede na način hranjenja. Beseda je skoraj žaljiva, saj otročki ravno tako pijejo mleko, včasih celo materino. Dogaja se nam­reč, da

114

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 114

3/3/10 17:08:18

mamica nikakor ne more dojiti, ima pa mleko. Najbolje je, da si ga izčrpa. Na voljo so ročne črpalke, električni strojčki, lahko pa si mleko izbrizgava tudi ročno. Iztiskanje mleka je še pose­bej pomembno, kadar trenutno dojenje ni možno (hujša bolezen enega ali drugega, nepredvidena odsot­­­­no­st …). Tako se ohranja zaloga mleka, ki pa je nekoliko manjša, kot če bi mleko sesal dojenček. Svoje mleko spravljajte v stekleničke, lahko ga tudi zamrznete, seveda le pod pogojem, da je bilo vse popolnoma čisto – roke sveže umite z milom in steklenička sterilizirana. Za zamrzovanje izberite plastično stekleničko. Škoda bi bilo, če bi zavrgli le kap­ljico svojega mleka, saj bo dojenčku zelo koristilo. Ko boste želeli to mleko ponuditi dojenčku, ga segrejte na primerno temperaturo v topli vodi, in ne z navadnim segrevanjem, saj bi to uničilo mnoge zdrave sestavine. Že odtajanega mleka nikoli ne smete ponovno zamrzniti.

Kadar je otrok iz kakršnihkoli raz­ logov hranjen po steklenički le začasno in pozneje računate na dojenje, poskrbite, da bo luknjica v cuclju čim manjša, da se bo moral dojenček za mleko potruditi.

Hranjenje po steklenički starše navdaja z občutkom varnosti, saj v tem primeru veste, koliko dojenček popije, in vas ne skrbi, da ne bi dobil dovolj.

Stik s kožo Če trenutno hranite otroka s stekleničko, mu lahko približate eno plat dojenja, to je stik z vašo kožo. Med pitjem lahko počiva na vašem golem telesu, da posluša utrip vašega srca, vas vonja in čuti mehkobo dotika z vašo kožo. Telesni stik je terapevtski, to vedo starši nedonošenčkov, ki jim strokovnjaki priporočajo kegurujčkanje. To je metoda, ko mamica ali očka na intenzivnem oddelku svojega res majcenega otročka golega stisne na svoje golo telo, ga varno in toplo ogrne in se prepusti stiku kože s kožo. Dokazano je, da redno kengurujčkanje pomaga pri hitrejšem okrevanju nedonošenčkov. Hitreje pridobivajo težo, se bolje razvijajo in lahko prej zapustijo inkubator ali toplo posteljico in se s svojim očkom in mamico odpravijo domov, dogodivščinam naproti.

Prednost – večja vključenost očka Kadar hranite svojega dojenčka s stekleničko, se lahko popolnoma enakovredno vključi tudi očka.

Borut: Žena je na začetku le delno dojila.

Otrok se je dojil po eno uro in vmes neštetokrat zaspal. Mleko si je tudi stiskala in mu dodajala svoje, poleg tega pa še adaptirano,

115

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 115

3/3/10 17:08:18

ker ni dovolj napredoval pri teži.

Bilo je grozljivo, predvsem ponoči: najprej dolgotrajno dojenje, potem pa še steklenička. Ampak ponoči si je prenehala iztiskati mleko, saj je bilo prenaporno.

K temu sem jo spodbujal, saj sem videl, da je že čisto izčrpana in da takega tempa ne bo zdržala. Tako sem večkrat vskočil sam: malemu sem pripravil stekleničko in ga nahranil, in tudi to naju je povezalo. Pri štirih mesecih smo prešli samo na adaptirano mleko.

Brez slabe vesti Mamice, ki ste se odločile za stekleničko po neuspešnih poskusih dojenja: prav nič slabše mame niste!!! Najpomembnejše se mi zdi, da vaš otroček dobi pošteno dozo vaše ljubezni. To pa gre tudi ob steklenički. Če ne morete dojiti in če ste pristali na steklenički, je najbolje, da pometete z občutki krivde.

Gotovo ste dobro premislili, gotovo ste se potrudili po svojih močeh – ampak z glavo skozi zid se ne da. Ni le dojenje tisto, s katerim lahko navežete stik z otrokom. Dajete mu vso ljubezen, ki jo potrebuje, in to je največja življenjska dota. Nesrečna mama, ki se dalj časa

trudi dojiti, pa ji to ne uspe, se prav gotovo ne more sproščeno ukvarjati z dojenčkom. Največ je vredno, da ima otroček zadovoljno in mirno mamo, ki se z veseljem ukvarja z njim – in ne le z načinom njegove prehrane.

Ana: Zaradi obilice težav sem se odločila, da bom nehala dojiti.

To je bila zame, zapriseženo zagovornico in podpornico dojenja, zelo težka odločitev,

116

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 116

3/3/10 17:08:21

a se mi je zdelo, da bi lahko bila rešitev tako zame kot za otroka.

Ves čas sem imela občutek, da nisem dobra mama, in sem ga podzavestno zavračala, ker mi je povzročil toliko skrbi in je slabo napredoval pri teži, kar je zame imelo tudi simbolni pomen. Jaz kot mama sem vlagala vanj, ne le hrano, ampak tudi ljubezen, trud, energijo, učinka pa ni bilo; vsaj jaz ga nisem videla.

Podaljšano dojenje Seveda je jasno, da je v prvem letu materino mleko izjemno pomembno za zdrav otrokov razvoj in vzpostavljanje imunosti. Pozneje dobiva otrok precej pomembnih sestavin iz druge hrane in mu kot hranilo materino mleko ni več nujno potrebno.

Mislim pa, da gre pri podaljšanem dojenju bolj za prijeten telesni in čust­ veni stik z mamo. Ko je otrok dovolj velik, se ga da pocrkljati tudi na druge načine – topli osebni stik se ohranja s pogostimi objemi, s stiskanjem k sebi, z božanjem …

Novorojenček (in tudi majhen dojenček) ima še premajhen želodček, da bi se lahko najedel za vso noč, in nočno

hranjenje še potrebuje. Če pa se hoče ponoči dojiti oziroma hraniti večji otrok, navadno ne potrebuje hrane, ampak zgolj bližino.

Zelo težko je postaviti mejo, do katere naj bi se otrok lahko dojil, potem pa ne več. Optimalna dolžina dojenja je tista, ki ustreza vsem vpletenim – tako dojenčku kot mamici in tudi očku (na očete pogosto pozabljamo). Otrok, ki je dovolj star za samostojno prehranjevanje in ni več odvisen od materinega mleka ter mu dojenje pomeni zgolj crk­ljanje, je zrel tudi za to, da odkoraka iz dojenčkaste faze in poseže v svet.

117

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 117

3/3/10 17:08:23

Žana: Čeprav je deklica dobro spala in razmeroma malo jokala (ni imela zloglasnega obdobja krčev in na splošno ni bila cmerava), me je redno nočno dojenje zelo utrujalo.

Komajda malo zadremaš, že se moraš spet zdramiti. Večkrat med enim in drugim dojenjem nisem mogla nazaj zaspati in sem bila že zjutraj popolnoma izčrpana.

Včasih sem poskusila zadremati čez dan, ampak ponavadi kljub

utrujenosti nisem mogla zaspati.

K sreči so se intervali med nočnimi dojenji podaljševali in je punčka kmalu pričela spati po osem ur skupaj. Nazadnje, torej po več kot enem letu, sva opustili prav dojenje ob petih zjutraj – čeprav sem rada dojila, mi je po štirinajstih mesecih prekinjeno spanje že presedalo. Žal pa sem se še dlje časa po prenehanju dojenja vsak dan ob petih prebujala in tudi sicer nisem dobro spala.

Kaj pa, če želi pri prsih piti vaš dveletnik?

Seveda je bistvena razlika, ali z jokom zahteva dojko dojenček, ki še nikakor ne more biti razvajen, ali pa enoletnik (ali celo večletnik …). Slednji lahko že jasno kaže znake razvajenosti, saj morda zraven cepeta ali se celo vrže po tleh, če ni po njegovem. Pri dojenju, podaljšanem čez drugo leto, je skritih kar nekaj pasti. Zelo pogosto je pri tej starosti dojenje način za umirjanje, kadar je otrok zelo razburjen.

Razlogi za podaljševanje dojenja Vse je odvisno seveda od motiva, zakaj se dojenje tako podaljšuje. Opažam, da so motivi pri dolgotrajnem dojenju pogosto podzavestni. Velikokrat se od dojenja ne more ločiti mama, ker ji daje občutek pomembnosti in nepogrešljivosti, ki ga morda drugače pogreša.

Mamice sicer včasih rečejo, da so naveličane dojenja pri starejšem otroku, hkrati pa mu vedno, brez premisleka,

118

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 118

3/3/10 17:08:23

na njegovo željo vedno ponudijo dojko: »Če pa hoče!« Včasih se mamica znajde v situaciji, ko bi rada nehala dojiti – pogosto zaradi zgražanja okolice, ki ga povzroča dojenje starejšega otroka. Dogaja se, da ji otrok tega ne pusti. Včasih dobijo otroci, ki hočejo dojko in ne morejo priti do nje, pravi napad in mamo na javnem mestu skoraj slečejo ali pa začnejo besno kričati. Vedo namreč, da popusti, ker se ji zdi prenaporno prerekati se z njimi ali pa ji je nerodno zaradi drugih.

Vpliv dolgotrajnega dojenja na družinske odnose Dolgotrajno dojenje pomeni, da mora biti mamica z otrokom v ključnih terminih – kadar je zaspan, utrujen, vznemirjen, prestrašen … Pri starejšem otroku ni najbolje, da povezuje tešenje vedno s hrano, ampak naj bi se odzval predvsem na čustveno bližino, stisk, objem, božanje, zibanje, ljubeznivo prigovarjanje. Večji otrok, ki ga stisnemo k sebi, ima prav tako zadovoljene vse prvinske potrebe po varnosti, povezanosti in toplini. Če je tega zmožna le mamica s svojo dojko, oče pa v kriznih trenutkih ni 'pripuščen', je otrok ob tem prikrajšan za čustveno podporo drugega ljubljenega človeka.

Kot pri vseh drugih družinskih dogovorih se morata tudi glede dolgotrajnosti dojenja partnerja dogovoriti. Če

sta oba za, ni težav. Kadar pa je očka že zelo naveličan tega, da se otrok dolgo doji, mu je treba prisluhniti in se pogovoriti o razlogih, drugače se bo hitro počutil zapostavljenega.

Nesprejemljiva se mi zdi filozofija, da je treba otroka, ki pade in se udari, potolažiti z dojko. Takrat potrebuje než­ nost, ljubkovanje, telesno bližino, ne pa hrane. To je bližnjica k poznejšemu tešenju čustvenih potreb in stisk s hrano, sladkarijami ali pijačo. Pravi paradoks, saj dojenje načeloma varuje pred debelostjo.

Pretiravanje Na lastne oči sem videla, kako je mamica, zagovornica podaljšanega dojenja, dojila najmlajšo hčer, staro skoraj tri leta, ki je med dojenjem v roki držala in jedla mastno hrenovko. Košček hrenovke, požirek mleka iz dojke, košček hrenovke …, pa od maščobe mastna dojka. Otrok, ki lahko samostojno hrusta hrenovko, pač ne potrebuje več materi-

119

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 119

3/3/10 17:08:30

nega mleka. To je bilo nekakšno eks­ trem­no srečanje dveh svetov – popolnost in naravnost materinega mleka in

popolna industrijska prehrana z vsemi možnimi aditivi in barvili in ojačevalci okusa in … – hrenovka.

Odstavljanje Zelo pogosto dojenčki sami izgubijo zanimanje za dojenje in se tako rekoč sami odstavijo.

Nastja: Ko sva prišla domov, se je zgodil pravi čudež – otrok je prvič lepo zagrabil bradavico in se dojil brez problemov do šestega meseca, ko smo postopoma začeli dodajati drugo hrano. Sicer se je dojil do desetega meseca, ko se po večernem čokolinu ni več želel dojiti, in to je bilo to.

Anka: Anuško sem dojila šest mesecev polno in nato še do enajstega meseca, ko se je sama odločila, da ne bo več pila. Verjetno tudi nisem imela več veliko mleka, ker je še zelo redko jedla pri meni.

Nuška: Pri 14 mesecih mali tudi pomislil ni, da bi se odpovedal dojki.

In tudi meni ni prišlo na misel, da bi mu ta nočni varni pristan odvzela. Zmenila sva se le, da dojki, ko je sonček, mlekca nimata, ko pa je lunica, ga dobita.

In včasih je čez dan pokazal nanju, se zasmejal in rekel. »Ni, ni!« Zvečer in ponoči pa je bila to oblika njegove tolažbe, sprostitve in počasnega umirjanja. Dojil se je do 18. meseca, ko sem morala dojenje zaradi težav z zdravjem za nekaj dni prekiniti. Po tem se ni hotel več dojiti. Dojenje je vredno zanemarjenega stanovanja, kupa posode in neopranih stvari, vse to počaka, mala štručka pa ne.

Mislim pa, da meja, do kdaj se bo otrok dojil, nikakor ni odvisna le od njega. Kadar začutite potrebo, da bi želeli otročka odstaviti, se tega lotite, vendar postopoma, brez naglice. Trdno odločitev, da ne želite več dojiti, otrok laže sprejme, ker čuti vašo odločnost. Če pa

120

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 120

3/3/10 17:08:30

nihate in sami ne veste, kaj bi storili, je odstavljanje težje. Po eni strani ste na dojenje navezani, ker se čutite z otroč­ kom takrat izredno povezani in veste, da gre malemu taka hrana v slast, po drugi strani ste naveličani vloge dojilje in si želite, da bi tudi kdo drug prevzel kakšen obrok hranjenja, po tretji strani upate, da vam bo opustitev nočnega dojenja prinesla kakšno minutko spanca več …

A tudi če ste trdno odločeni, da boste počasi nehali dojiti, je to včasih zaradi burnega otrokovega odziva zelo težko in pogosto popustite.

Marsikatera mamica je v stiski, če doji še v času, ko gre mali v varstvo ali se vključuje v vrtec – in je potem presenečena, da tam ni prav nobenih težav.

To je najlepši dokaz, da je zahteva po dojenju zelo povezana z njeno navzočnostjo.

Pri odstavljanju je lahko v veliko pomoč očka. Pri uspavanju otročka, ki ga želite odstaviti, je zelo pripravno, če vskoči on in uspava otroka z vsem ritua­lom, ki ga je otrok vajen (kopanje, pravljica, crkljanje …) – z izjemo dojenja. Lahko mu ponudi stekleničko, lahko skodelico – seveda z veliko potrpež­ ljivosti in topline. Če to poskusi mamica, jo dojenček začuti in zavonja in potem gre veliko teže. Seveda se morata part­nerja za način odstavljanja dogovoriti in se strinjati.

Kadar se družina odloči za odstav­ ljanje, mamica ne sme napeta prežati in otroku ob morebitnem negodovanju takoj ponuditi dojko. To je negativno sporočilo tudi očetu – v smislu: »Saj ne znaš,« ali: »Ali ne vidiš, da potrebuje mene.« Seveda so lahko izidi tudi nasprotni – da očka prehitro odneha.

121

001-121_popor. izziv-prelom2ak.indd 121

3/3/10 17:08:32

Ste tudi vi med mamicami, ki so se polne optimizma vrnile z novopečeno štručko iz porodnišnice domov, družinsko življenje pa kar ni steklo?

In očetje, se počutite odrinjene?

Vas skrbi, kako bo potekalo življenje v troje?

Vse to so pogosta vprašanja, ki grizejo tako ‘sveže’ mamice kot tudi očke, o katerih pa se paru pogosto ne uspe pogovoriti.« Preberite odgovore nanje v tej knjigi.

POPORODNI IZZIV

»Obdobje ob dojenčku je lepo in hkrati zelo utrudljivo.

To malo bitje je po eni strani tako zelo ranljivo, da brez nas ne bi preživelo, po drugi strani pa drži v rokah veliko niti našega življenja. S svojo nebogljenostjo nam kroji ritem življenja, odreja nam obdobja spanja in nespečnosti, vpliva na naše razpoloženje.

Eva Hrovat Kuhar

POPORODNI IZZIV Ko dvojina postane množina …

Eva Hrovat Kuhar

Eva Hrovat Kuhar je diplomirana psihologinja in družinska ter vedenjska terapevtka. Zaposlena je na osnovni šoli, vodi tečaje priprave na porod in predava po šolah in vrtcih. Piše kolumne o vzgoji v družinsko revijo Jana in sodeluje s številnimi drugimi revijami, ki se ukvarjajo s starševsko tematiko.

Z možem izvajata delavnice in družinsko terapijo, delujeta pa tudi pri usposabljanju svetovalcev na Telefonu za otroke in mladostnike. Njena prva knjiga Izziv poroda je že nekaj let razprodana, saj je bila velika uspešnica med nosečnicami.

29,95 €

POPORODNI IZZIV-OPREMA.indd 1

3/3/10 16:42:03